Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Direktive 2009/140/ES (direktiva za boljšo pravno ureditev),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/136/ES (direktiva o pravicah državljanov),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1211/2009 (uredba BEREC),

–  ob upoštevanju Direktive 2002/21/ES (okvirna direktiva),

–  ob upoštevanju Direktive 2002/20/ES (direktiva o odobritvi),

–  ob upoštevanju Direktive 2002/19/ES (direktiva o dostopu),

–  ob upoštevanju Direktive 2002/22/ES (direktiva o univerzalnih storitvah),

–  ob upoštevanju Direktive 2002/58/ES (direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 531/2012 (prenovljena uredba o gostovanju),

–  ob upoštevanju Priporočila 2010/572/EU (priporočilo o reguliranem dostopu do dostopovnih omrežij naslednje generacije),

–  ob upoštevanju Priporočila 2007/879/ES (priporočilo o upoštevnih trgih),

–  ob upoštevanju Priporočila 2009/396/ES (priporočilo o cenah zaključevanja klicev),

–  ob upoštevanju COM 2002/C 165/03 (smernice glede znatne tržne moči),

–  ob upoštevanju Priporočila 2008/850/ES (postopkovna pravila v členu 7 okvirne direktive),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 243/2012/EU o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra,

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2011 o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope (COM(2011)0665),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. februarja 2013 o ukrepih za zagotavljanje visoke skupne ravni varnosti omrežij in informacij v Uniji (COM(2013)0048),

–  ob upoštevanju nedavnega dela, ki ga je Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) opravil v zvezi z nevtralnostjo omrežja,

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. marca 2013 o ukrepih za znižanje stroškov za izgradnjo visokohitrostnih elektronskih komunikacijskih omrežij (COM(2013)0147),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0313/2013),

A.  ker je bil regulativni okvir za elektronske komunikacije nazadnje spremenjen leta 2009 na osnovi predlogov, predstavljenih leta 2007 po večletnih pripravah;

B.  ker bi morale države članice spremembe iz leta 2009 prenesti do 25. maja 2011 in ker je zadnja država članica to dokončala januarja 2013;

C.  ker si vsak nacionalni regulativni organ do določene mere različno razlaga način izvajanja okvira, zato bi bilo treba v oceni učinkovitosti okvira upoštevati tudi pogoje, v skladu s katerimi se okvir izvaja v državah članicah;

D.  ker so razlike pri uveljavljanju in izvajanju regulativnega okvira privedle do višjih stroškov za operaterje, ki so dejavni v več kot eni državi, kar ovira naložbe in razvoj enotnega trga telekomunikacij;

E.  ker Komisija ni izkoristila možnosti za sprejetje odločitve o opredelitvi nadnacionalnih trgov, kot določa člen 15(4) okvirne direktive;

F.  ker vseevropski poslovni uporabniki niso bili priznani kot ločen del trga, kar je privedlo do pomanjkanja standardiziranih veleprodajnih ponudb, nepotrebnih stroškov in razdrobljenega notranjega trga;

G.  ker so cilji okvira spodbujati konkurenco, naložbe in inovacije, ki prispevajo k razvoju notranjega trga komunikacij v korist potrošnikov in podjetij – zlasti evropskih podjetij – v tem sektorju;

H.  ker bi moral regulativni okvir ostati usklajena celota;

I.  ker mora Komisija v skladu z načeli boljše zakonske ureditve redno pregledovati okvir, da zagotovi, da sledi tehnološkemu razvoju in razvoju trga;

J.  ker se je Komisija – namesto da bi gradila regulativni okvir – podala na vzporedno pot posameznih pobud, katerih končni cilj je "enotni digitalni trg";

K.  ker je Komisija izrazila namero, da pregleda direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah ter priporočilo o upoštevnih trgih, vendar ne tudi drugih delov regulativnega okvira;

L.  ker Komisija kljub zahtevi, vključeni v direktivo o pravicah državljanov iz leta 2009, vse od leta 1998 ni posodobila obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve;

M.  ker je ustrezen, stabilen in dosleden okvir ključnega pomena za spodbujanje naložb, inovacij in konkurence ter posledično bolj kakovostnih storitev;

N.  ker se je skupni pristop od spodaj navzgor, osnovan na nacionalnih regulativnih organih, izkazal za učinkovitega pri spodbujanju skupne regulativne sodne prakse;

O.  ker funkcionalna ločitev, tj. obveznost vertikalno integriranega operaterja, da dejavnosti, povezane z veleprodajnim zagotavljanjem ustreznih dostopovnih produktov, prenese na neodvisno delujočo notranjo poslovno enoto, ostaja skrajni ukrep;

P.  ker je učinkovita in trajnostna konkurenca pomembno gonilo dolgoročno uspešnih naložb;

Q.  ker regulativni okvir spodbuja konkurenco pri zagotavljanju elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev v korist potrošnikov;

R.  ker je spodbujanje konkurence pri zagotavljanju elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev, skupaj s spodbujanjem naložb, eden od ključnih ciljev politike, določenih v členu 8 okvirne direktive;

S.  ker se EU kljub doseženemu napredku le z majhnimi koraki približuje uresničitvi ciljev digitalne agende glede širokopasovnega dostopa v predvidenem časovnem roku;

T.  ker uveljavljanje dostopa do visokohitrostne širokopasovne internetne povezave poteka postopoma (54 % evropskih gospodinjstev ima dostop do povezave, hitrejše od 30 Mb/s, vendar evropski potrošniki počasi sprejemajo tovrsten dostop (samo 4,2 % gospodinjstev); ker uveljavljanje dostopa do ultrahitre internetne povezave (več kot 100 Mb/s) poteka počasi, saj slednja predstavlja le 3,4 % vseh fiksnih povezav, in ker se povpraševanje potrošnikov ne zdi veliko, saj sta na tovrstno povezavo naročena samo 2 % gospodinjstev(1);

U.  ker preglednost upravljanja prometa v omrežju sama po sebi ni dovolj za zagotavljanje nevtralnosti omrežja;

V.  ker si vprašanja glede konkurence med ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev ter med njimi in ponudniki storitev informacijske družbe zaslužijo pozornost, zlasti grožnje odprti naravi interneta;

W.  ker je oviranje konkurence še vedno prisotno pri mnogih omrežjih in ker načelo nevtralnosti omrežja za zagotovitev nediskriminacije storitev za končne uporabnike še vedno ni opredeljeno in v uporabi;

X.  ker uporabo omrežij 4G v Evropi ovira pomanjkanje zadostnega usklajevanja pri dodeljevanju radiofrekvenčnega spektra, zlasti zamude držav članic pri izvedbi postopka odobritve, da bi do 1. januarja 2013 omogočili uporabo frekvenčnega pasu 800 MHz za elektronske komunikacijske storitve, kot je določeno v programu za politiko radiofrekvečnega spektra;

Y.  ker je v programu za politiko radiofrekvenčnega spektra Evropska komisija pozvana, naj pregleda uporabo spektra pod 1 GHz in oceni, ali se lahko sprosti dodaten spekter in zagotovi za nove uporabe, kot je – vendar ne izključno – frekvenčni pas 700 MHz;

Z.  ker bi morali za oceno vpliva pravnega okvira na možnosti, ponujene uporabnikom in potrošnikom, upoštevati inovacije ter razvoj novih tehnologij in infrastruktur;

AA.  ker bi moral okvir ostati nevtralen in ker bi morala za enakovredne storitve veljati ista pravila;

1.  obžaluje zamudo držav članic pri prenosu sprememb regulativnega okvira za elektronske komunikacije iz leta 2009 in opozarja na razdrobljenost notranjega trga komunikacij, ki jo je povzročilo različno izvajanje tega okvira v 28 državah članicah;

2.  poudarja dejstvo, da je bil pri doseganju ciljev okvira dosežen pomemben napredek, vendar trg telekomunikacij EU zaradi državnih meja ostaja razdrobljen, kar podjetjem in državljanom otežuje, da bi v celoti izkoristili prednosti enotnega trga;

3.  meni, da je mogoče le s konkurenčnim evropskim trgom hitrih širokopasovnih storitev spodbujati inovacije, gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest ter končnim uporabnikom ponuditi konkurenčne cene;

4.  meni, da bi si bilo treba pri naslednjem pregledu prizadevati za nadaljnji razvoj okvira, da se odpravijo morebitne pomanjkljivosti ter se upoštevajo razvoj trga, družbeni in tehnološki razvoj in prihodnji trendi;

5.  meni, da so vidiki, ki bi jih bilo treba upoštevati pri pregledu celotnega regulativnega okvira, med drugim tudi:

6.  Meni, bi morali glavni cilji pregleda zajemati:

7.  meni, da bi splošni cilj okvira moral še naprej biti spodbujanje konkurence in naložb v sektorju, ki koristijo potrošnikom in uporabnikom, ter obenem oblikovanje resničnega notranjega trga komunikacij in spodbujanje globalne konkurenčnosti Unije;

8.  poudarja, da mora regulativni okvir ostati usklajen, ustrezen in učinkovit;

9.  meni, da mora okvir služiti za ohranjanje skladnosti in zagotavljanje regulativne varnosti, da se zagotovi poštena in uravnotežena konkurenca, ki evropskim akterjem omogoča vse možnosti; meni, da bi lahko vse določbe, ki jih je predlagala Komisija, vključno z enotnim evropskim dovoljenjem, potrošniškimi vprašanji in tehničnimi ureditvami za dražbe spektra, igrale pomembno vlogo pri oblikovanju enotnega trga za komunikacije, da pa jih je treba oceniti ob upoštevanju tega cilja; meni, da je treba zahtevani postopek pregleda okvira obravnavati kot korak naprej za digitalno gospodarstvo Unije, in ga je zato treba obravnavati s povezanim in načrtovanim pristopom;

10.  poudarja, da je nediskriminacija informacij pri njihovem pošiljanju, prenosu in sprejemanju potrebna za spodbuditev inovacij in odpravo vstopnih ovir;

11.  poudarja, da pri upravljanju prometa obstaja možnost protikonkurenčnega in diskriminatornega ravnanja; zato poziva države članice, naj preprečijo vse kršitve nevtralnosti omrežja;

12.  ugotavlja, da so določbe, ki nacionalnim regulativnim organom omogočajo, da posredujejo in zahtevajo enako kakovost storitev tudi v primeru protikonkurenčnega preprečevanja ali omejevanja storitev, skupaj z večjo preglednostjo pogodb, učinkovita sredstva, ki potrošnikom zagotavljajo dostop do želenih storitev in njihovo uporabo;

13.  poudarja, da bi utegnilo zagotavljanje kakovosti storitev glede na prednostni status na vsej poti do končnega uporabnika poleg tradicionalnega prenosa po najboljših zmožnostih omajati načelo nevtralnosti omrežja; poziva Komisijo in regulatorje, naj spremljajo te trende in po potrebi uporabijo obvezna orodja za kakovost storitev iz člena 22 Direktive o univerzalnih storitvah in pravicah uporabnikov pri omrežjih in storitvah elektronskih komunikacij, če bo potrebno, pa naj razmislijo o dodatnih zakonodajnih ukrepih EU;

14.  poudarja, da bi bilo treba za spodbuditev inovacij, povečanje potrošniške izbire, zmanjšanje stroškov in večjo učinkovitost pri uveljavljanju visokohitrostne infrastrukture za elektronske komunikacije razmisliti o kombinaciji različnih ukrepov in razpoložljivih tehnologijah in jih ponuditi potrošnikom, da bi preprečili razkroj storitev, onemogočanje dostopa in upočasnjevanje omrežnega prometa;

15.  poudarja, da bi si morali pristojni nacionalni organi prizadevati za uvedbo takšnih regulativnih načel, postopkov in pogojev za uporabo spektra, ki ne ovirajo evropskih ponudnikov elektronskih komunikacij pri zagotavljanju omrežij in storitev v več državah članicah ali po vsej Uniji;

16.  je prepričan, da bi bilo okrepljeno usklajevanje spektra v povezavi z uporabo skupnih načel za pravico do uporabe spektra po vsej Uniji pomemben ukrep za obravnavo pomanjkanja predvidljivosti, kar zadeva razpoložljivost spektra, s čimer bi spodbujali naložbe in ekonomijo obsega;

17.  poudarja, da bi spodbujevalna plačila in/ali razveljavitev pravice do uporabe v primeru neuporabe ustreznega radiofrekvenčnega spektra lahko predstavljali pomembne ukrepe za sprostitev zadostnega usklajenega radiofrekvenčnega spektra za spodbujanje visokozmogljivostnih brezžičnih širokopasovnih storitev;

18.  poudarja, da bi vseevropska dražba brezžičnih storitev 4. in 5. generacije z omejenim številom dovoljenj, ki skupaj pokrivajo celotno ozemlje EU, omogočila vseevropske brezžične storitve, s čimer bi porušili temelje, na katerih je vzpostavljeno gostovanje v tujih omrežjih;

19.  poziva države članice, naj dajo uporabniškemu vidiku elektronskih komunikacij veliko večji pomen; poudarja, da so dobro delujoči trgi z ozaveščenimi in samozavestnimi potrošniki hrbtenica trga EU kot celote;

20.  poudarja, da potrošniki vedno pogosteje izbirajo paketne pogodbe, ki vključujejo več storitev, zato je še posebej pomembno, da se dosledno izvajajo zahteve po najnovejših predpogodbenih podatkih in podatkih v obstoječih pogodbah;

21.  poudarja pomen zahtev po večji informiranosti potrošnikov glede omejitev storitev, subvencij za naprave in upravljanja prometa; poziva države članice in Komisijo, naj dosledno izvajajo prepoved zavajajočega oglaševanja;

22.  poudarja, da je združevanje vsebin lahko ovira za menjavo ponudnika, in poziva Komisijo in Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC), naj v zvezi s tem preverita morebitne protikonkurenčne vidike;

23.  je seznanjen s primeri, ko so operaterji na mobilnih telefonih potrošnikov onemogočili deljenje mobilnega interneta (pri čemer se lahko mobilni telefon uporabi kot usmerjevalnik ali vroča vstopna točka), čeprav je bila v pogodbi določena neomejena podatkovna uporaba; zato poziva Komisijo in BEREC, naj raziščeta, ali gre morebitno zavajajoče oglaševanje in ali je tu potrebna večja jasnost;

24.  ugotavlja, da sta v povezavi z dinamičnim trgom, preglednostjo pogodb in zagotavljanjem informacij potrošnikom o spremembah pogodb pomembni možnosti menjave ponudnika in preproste prenosljivosti številk; obžaluje dejstvo, da cilji, povezani s prenosljivostjo, niso doseženi, in poziva Komisijo in BEREC k ukrepanju;

25.  podpira države članice, ki izvajajo okrepljene zahteve za enakovreden dostop invalidnih uporabnikov, in poziva vse države članice, naj sledijo njihovemu zgledu; poziva BEREC k izboljšanju poznavanja določb in dostopa za invalidne uporabnike;

26.  izreka pohvalo vsem državam članicam za vzpostavitev skupne telefonske številke 112 za klic v sili; poziva k izboljšavam glede odzivnega časa pri določanju lokacije klicatelja; ugotavlja, da je več držav članic že razvilo tehnologije za skoraj takojšnje določanje lokacije klicatelja;

27.  pozdravlja delo Komisije v zvezi s uvajanjem številk tipa 116, še posebej dežurne telefonske številke za pogrešane otroke (116000); poziva Komisijo, naj poveča prepoznavnost teh številk;

28.  ugotavlja, da je Komisija opustila ambicije po vseevropskem sistemu dodeljevanja telefonskih številk;

29.  poudarja, da je bil pri zagotavljanju začetnega univerzalnega širokopasovnega dostopa dosežen znaten napredek, obenem pa se zaveda, da je zelo neenakomeren; spodbuja države članice, naj dosežejo cilje digitalne agende s spodbujanjem zasebnih (in uporabo javnih) naložb v zmogljivost omrežij;

30.  poudarja, da so za vse večje količine podatkov, omejeno razpoložljivost spektra in zbliževanje tehnologij, opreme in vsebin potrebno pametno upravljanje podatkovnega prometa in različne metode razširjanja, na primer sodelovanje med digitalnim zemeljskim oddajanjem in brezžičnimi širokopasovnimi omrežji;

31.  poudarja, da mora pregled temeljiti na obsežnih posvetovanjih z vsemi zainteresiranimi stranmi in natančni analizi vseh vprašanj;

32.  zato poziva Komisijo, naj sproži naslednji pregled celotnega okvira, da v naslednjem zakonodajnem obdobju omogoči ustrezno razpravo;

33.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) SWD(2013)0217 Kazalnik napredka digitalne agende, str. 43.