(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0614),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 157(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0382/2012),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj češke poslanske zbornice, nizozemskega senata, nizozemske poslanske zbornice, poljskega sejma, poljskega senata, švedskega parlamenta, spodnjega doma parlamenta Združenega kraljestva in zgornjega doma Združenega kraljestva v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij,

–  ob upoštevanju člena 55 in člena 37 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za pravne zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov v skladu s členom 51 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0340/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 157(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  V skladu s členom 2 in členom 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) je enakost žensk in moških ena od temeljnih vrednot in osrednjih ciljev Unije. V skladu s členom 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) si Unija v vseh svojih dejavnostih prizadeva odpravljati neenakosti ter spodbujati enakost med moškimi in ženskami. Člen 157(3) PDEU je pravna podlaga za sprejetje ukrepov na ravni Unije, katerih cilj je zagotoviti uporabo načela enakih možnosti in enakega obravnavanja moških in žensk na področju zaposlovanja in poklicnega dela.

(2)  Načelo pozitivnih ukrepov in njegov pomen za zagotavljanje dejanske enakosti žensk in moških v praksi priznavata člen 157(4) PDEU in člen 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), ki določata, da je treba enakost žensk in moških zagotoviti na vseh področjih ter da načelo enakosti ne preprečuje ohranitve ali sprejetja ukrepov o specifičnih ugodnostih v korist nezadostno zastopanega spola.

(2a)  Za doseganje enakosti spolov na delovnem mestu je treba na vseh ravneh v zadevni družbi odločati uravnoteženo po spolu in hkrati pa sprejeti ukrepe za zagotovitev, da se odpravijo razlike med spoloma pri plačilu, saj te precej prispevajo k feminizaciji revščine. [Sprememba 1]

(3)  Priporočilo Sveta 84/635/EGS(3) je priporočilo državam članicam, naj storijo vse potrebno, da pozitivni ukrepi, kolikor je mogoče, vključujejo ukrepe, ki vplivajo na dejavno udeležbo žensk v organih odločanja. Priporočilo Sveta 96/694/ES(4) je priporočilo državam članicam, naj spodbujajo zasebni sektor k povečanju udeležbe žensk na vseh ravneh odločanja, zlasti s sprejetjem načrtov za enakost in pozitivnih akcijskih programov ali v okviru le-teh.

(4)  Komisija je v zadnjih letih predložila več poročil, ki obravnavajo razmere na področju zastopanosti spolov pri odločanju v gospodarstvu(5). Družbe v Uniji, ki kotirajo na borzi, je pozvala, naj s samourejevalnimi ukrepi povečajo število žensk nezadostno zastopanega spola v upravnih odborih in sprejmejo konkretne prostovoljne zaveze v zvezi s tem.(6) Komisija je v Listini žensk(7) z dne 5. marca 2010 poudarila, da ženske še vedno nimajo polnega dostopa do položajev moči in odločanja v političnem in ekonomskem življenju, ter ponovno potrdila svojo zavezo, da bo uporabila svoje pristojnosti za spodbujanje pravičnejše zastopanosti žensk in moških na odgovornih položajih. Zagotavljanje bolj uravnotežene zastopanosti spolov pri odločanju je v strategiji Komisije za enakost žensk in moških za obdobje 2010–2015(8) opredeljeno kot ena od prednostnih nalog. [Sprememba 2]

(5)  Svet je v Evropskem paktu za enakost spolov 2011–2020, ki ga je sprejel 7. marca 2011, priznal, da so politike enakosti spolov ključnega pomena za gospodarsko rast, blaginjo in konkurenčnost, ponovno potrdil svojo zavezanost odpravi razlik med spoloma, da se dosežejo cilji strategije Evropa 2020, zlasti na treh področjih, ki so velikega pomena za enakost spolov, to so zaposlovanje, izobraževanje in socialna vključenost, ter pozval k sprejetju ukrepov za spodbujanje enake udeležbe žensk in moških pri odločanju na vseh ravneh in na vseh področjih, da bi v celoti izkoristili potencial vseh razpoložljivih sposobnih kadrov, znanja in idej ter tako obogatili raznolikost človeških virov in izboljšali poslovne obete. [Sprememba 3]

(6)  Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 6. julija 2011 o ženskah in vodenju podjetij(9) pozval podjetja, naj dosežejo kritični prag 30 % zastopanosti žensk v vodstvenih organih do leta 2015 in 40 % do leta 2020. Komisijo je pozval, naj v primeru, da ukrepi podjetij in držav članic ne bi zadoščali, do leta 2012 predlaga zakonodajo, vključno s z začasno uveljavljenimi kvotami, ki bi sprožile spremembe in hitre reforme glede vztrajnih neenakosti spolov in spolnih stereotipov pri sprejemanju gospodarskih odločitev. Zahtevo po sprejetju ustrezne zakonodaje je ponovno izrazil v svoji resoluciji z dne 13. marca 2012 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji – 2011(10). [Sprememba 4]

(6a)  Institucije, organi, uradi in agencije Unije, kot je Evropska centralna banka, bi morale postaviti zgled, kar zadeva enakost spolov pri odločanju, med drugim tako, da bi določile cilje za uravnoteženo zastopanost spolov na vseh ravneh. Brez odlašanja bi bilo treba uveljaviti stroga pravila za notranje in zunanje postopke zaposlovanja v vseh institucijah, organih, uradih in agencijah Unije ter jih spremljati. Posebno pozornost je treba nameniti politikam zaposlovanja na vodstveni ravni. Vsaka institucija, organ, urad in agencija Unije bi morala vsako leto objaviti poročilo o svojih prizadevanjih na tem področju. [Sprememba 5]

(7)  Učinkovito izkoriščanje človeškega kapitala je najpomembnejši dejavnik konkurenčnosti gospodarstva ter gospodarskega razvoja in rasti ter je ključno za obvladovanje demografskih izzivov Unije, njeno uspešno konkuriranje v globaliziranem gospodarstvu in zagotavljanje njene primerjalne prednosti v razmerju do tretjih držav. Vse več je visoko izobraženih in kvalificiranih žensk, kar kaže dejstvo, da je med univerzitetnimi diplomanti 60 % žensk. Če pri imenovanjih na vodstvene položaje v družbah in položaje odločanja v gospodarstvu še naprej ne bi uporabljali tega kadrovskega potenciala, kvalificirani človeški kapital ne bi bil optimalno izkoriščen. [Sprememba 6]

(7a)  Družbe in podjetja bi morale preučiti možnost vzpostavitve dotoka žensk, usposobljenih za prevzem položajev v upravah in nadzornih svetih, ki bo spodbujal, podpiral in razvijal sposobne ženske na vseh ravneh in skozi celotno poklicno pot. [Sprememba 7]

(7b)  Za spodbujanje enakosti spolov bi morale države članice uvesti določbe, ki bi moškim in ženskam omogočale usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, zlasti s prožnejšimi ureditvami in podporo za tiste, ki imajo družinske obveznosti. [Sprememba 8]

(7c)  Z doseganjem enakosti spolov v družbi kot celoti bi se oblikovale enake akademske in poklicne pravice za moške in ženske ter skupna odgovornost za družino, skrb za otroke in gospodinjstvo. Ker ženske običajno opravljajo večino družinskih in gospodinjskih obveznosti, jih to lahko ovira pri poklicnem napredovanju na najvišja mesta. Dejavna udeležba moških pri družinskih obveznostih je bistvena za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in zagotavljanje enakih poklicnih možnosti za moške in ženske. Pozornost bi bilo treba nameniti odpravljanju spolnih stereotipov, neprožnim in zastarelim politikam zaposlovanja in neustreznim določbam o starševskem dopustu. Sprejeti bi bilo treba ukrepe, ki bi ženskam in moškim omogočale združevanje družinskega in poklicnega življenja, če bi to želeli. Države članice bi bilo treba spodbujati, da bi zagotovile izvajanje socialnih elementov, kot so pošteni dodatki za starševski dopust za ženske in moške, obsežno zagotavljanje otroškega varstva ter možnosti za deljen starševski dopust. [Sprememba 9]

(8)  Na ravni družb je splošno priznano, da zastopanost žensk v upravnem odboru pozitivno vpliva na upravljanje družbe, saj se uspešnost vodstvene skupine in kakovost odločanja izboljšata zaradi bolj raznolikega in kolektivnega mišljenja, ki zajema širši razpon vidikov in bolj proaktiven poslovni model ter tako omogoča doseganje boljšega upoštevanja družbenih in potrošniških razmer prispeva k sprejetju bolj uravnoteženih odločitev. Številne študije so poleg tega pokazale, da obstaja pozitivna povezava med uravnoteženo zastopanostjo spolov na najvišji vodstveni ravni ter finančno uspešnostjo in dobičkonosnostjo družbe. Povečanje zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, lahko zato glede na veliko gospodarsko in družbeno odgovornost tovrstnih družb pozitivno vpliva na gospodarsko uspešnost poslovanja zadevnih družb. Zato bi bilo treba uvesti in okrepiti ukrepe za spodbujanje poklicnega napredovanja žensk na vseh vodstvenih ravneh. [Sprememba 10]

(8a)  Imenovanje žensk v upravne odbore je ovirano zaradi številnih dejavnikov, ki jih ni mogoče odpraviti zgolj s sankcijami, temveč tudi z izobraževalnimi pobudami in spodbudami za pospeševanje dobre prakse. V prvi vrsti je treba v poslovnih šolah in na univerzah bolj ozaveščati o tem, kako enakost spolov koristno prispeva k povečanju konkurenčnosti družb. Poleg tega je treba spodbujati redno menjavanje članov v odborih in uvesti pozitivne ukrepe za spodbujanje in nagrajevanje prizadevanj držav in družb za sprejetje odločnejšega pristopa k tem spremembam v najvišjih organih gospodarskega odločanja na ravni Unije. Nenazadnje pa so davčni sistem in javna naročila primerni instrumenti za spodbujanje bolj uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb. [Sprememba 11]

(9)  Prav tako je dokazano, da lahko enakost na trgu dela bistveno izboljša gospodarsko rast. Močnejša zastopanost žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, ne vpliva zgolj na ženske, imenovane na ta mesta, temveč prispeva tudi k temu, da se v podjetje privabijo sposobne ženske ter se poveča zastopanost žensk na vseh vodstvenih ravneh in med zaposlenimi. Zato ima bi moral večji delež žensk v upravnih odborih družb pozitiven učinekpozitivno vplivati na odpravo razlik med spoloma pri zaposlovanju in plačilu. Optimalno izkoriščanje potenciala obstoječega sposobnega ženskega kadra bi omogočilo bistveno večjo donosnost izobraževanja tako za posameznike kot javni sektor. Nezadostna zastopanost žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, pomeni zamujeno priložnost v smislu doseganja dolgoročne trajnostne rasti gospodarstev držav članic. [Sprememba 12]

(10)  Kljub obstoječi zakonodaji Unije, namenjeni preprečevanju spolne diskriminacije in boju proti njej, priporočilom Sveta, namenjenim zlasti povečanju udeležbe žensk v gospodarskem odločanju, in ukrepom na ravni Unije, ki spodbujajo samourejanje, moški po številu so ženske še vedno močno presegajo ženske v najvišjih veliko premalo zastopane v organih odločanja družb po vsej Uniji. V zasebnem sektorju in zlasti v družbah, ki kotirajo na borzi, je ta neuravnotežena zastopanost spolov še posebej občutna in problematična, obenem pa je očitno zelo problematična tudi v določenih institucijah, organih, uradih in agencijah Unije, kot je Evropska centralna banka. Ključni kazalnik Komisije za zastopanost spolov v upravnih odborih družb kaže, da je delež žensk v najvišjih organih odločanja v podjetjih še vedno zelo majhen. Januarja 2012 so ženske v povprečju zasedale le 13,7 % mest v upravnih odborih največjih družb v državah članicah, ki kotirajo na borzi. Delež žensk med neizvršnimi direktorji je bil le 15 %, kar jasno kaže na demokratični deficit ter na nepravično in diskriminativno zastopanost žensk in je v nasprotju z načeli Unije o enakih možnostih in enakem obravnavanju spolov pri zaposlovanju in na poklicnem področju. [Sprememba 13]

(11)  Delež žensk v upravnih odborih družb se povečuje zelo počasi, saj se je v zadnjih nekaj letih v povprečju povečal le za 0,6 % na leto. Hitrost napredka se je med posameznimi državami članicami razlikovala, posledica pa so tudi zelo različni rezultati. Največji napredek je bil zabeležen v državah članicah, v katerih kot je Francija, ki si je leto 2017 zastavila kot skrajni rok za doseganje ciljev iz te direktive in je v manj kot dveh letih dosegla cilj 20 %, zastavljen za leto 2014, ali Norveška, ki je v treh letih dosegla cilj 40 %. V obeh primerih so bili uvedeni zavezujoči rezultati doseženi z zavezujočimi ukrepi. Naraščajoče razlike med državami članicami se bodo verjetno še povečale glede na zelo različne pristope k povečevanju zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v posameznih državah članicah. [Sprememba 14]

(11a)  Države članice bi morale sprejeti strategije, usmerjene v družbeno-kulturni premik v njihovem pristopu do uravnotežene zastopanosti spolov z uporabo prilagodljivih sredstev za spodbujanje udeležbe žensk v upravni hierarhiji in sprejemanje proaktivnih pristopov in ukrepov s strani delodajalcev. Takšna sredstva bi lahko med drugim vključevala podpiranje prožnih delovnikov in spodbujanje družinam prijaznih delovnih mest z zagotavljanjem dostopa do otroškega varstva. [Sprememba 15]

(12)  Razdrobljeni in različni predpisi ali pomanjkanje predpisov na nacionalni ravni v zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, ne povzročajo zgolj odstopanj v številu žensk med neizvršnimi direktorji ter različne hitrosti napredka na tem področju v državah članicah, temveč z uvajanjem različnih zahtev glede upravljanja družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, ovirajo tudi delovanje notranjega trga. Te razlike v zakonskih določbah in samourejevalnih ukrepih glede sestave upravnih odborov družb lahko povzročijo praktične zaplete za družbe, ki kotirajo na borzi in poslujejo čezmejno, zlasti pri ustanavljanju podružnic ali pri združitvah in prevzemih, in tudi za kandidate za mesta v upravnih odborih. Vseeno bi bilo treba to direktivo izvrševatine glede na različne načine izbiranja neizvršnih direktorjev v upravne odbore družb Unije. [Sprememba 16]

(12a)  Neuravnotežena zastopanost spolov je večja na višjih ravneh v družbah. Poleg tega veliko žensk na visokih vodstvenih položajih na primer zaseda mesta na področjih človeških virov ali komuniciranja, medtem ko so moški na višjih položajih zaposleni na področjih splošnega upravljanja ali vertikalne organizacijske strukture v družbi. Ker so v naboru kandidatov za mesta v upravnih odborih družb v glavnem kandidati z višjimi vodstvenimi izkušnjami, je bistveno, da se poveča število žensk, ki napredujejo na ta vodstvena mesta v družbah. [Sprememba 17]

(12b)  Eden od glavnih dejavnikov, ki omogočakjo, da bo ta direktiva pravilno izvedena, je učinkovita uporaba meril za izbor neizvršnih direktorjev, ki bi bila vnaprej določena in popolnoma pregledna, pri čemer bi se kvalifikacije kandidatov obravnavale enakovredno ne glede na njihov spol. [Sprememba 18]

(12c)  Glede na staranje prebivalstva v Uniji in pomanjkanja znanja in spretnosti se utegnejo zmanjšati gospodarske razvojne možnosti in upočasniti okrevanje finančnih struktur, če se ne bo uporabil potencial polovice prebivalstva Unije za mesta v upravnih odborih družb. Če se polovica sposobnega kadra sploh ne upošteva pri zasedanju vodstvenih položajev, se lahko ogrozita sam proces in kakovost imenovanja na te položaje, s čimer se lahko poveča nezaupanje v vplivne poslovne strukture in se utegne manj učinkovito izkoriščati razpoložljiv človeški kapital. S sistematičnim vključevanjem ustreznih kandidatov obeh spolov se zagotavlja, da se novi člani upravnih odborov izbirajo med najboljšimi kandidati, in sicer moškega in ženskega spola, ter je družba pravično zastopana pri odločanju v gospodarskih družbah. [Sprememba 19]

(13)  V večini držav članic pomanjkanje preglednosti pri izbirnih postopkih in merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih močno ovira doseganje bolj uravnotežene zastopanosti spolov med člani upravnih odborov ter negativno vpliva tako na poklicno pot in mobilnost kandidatov za mesta v upravnih odborih kot tudi na odločitve vlagateljev. Pomanjkanje preglednosti preprečuje potencialnim kandidatom, da kandidirajo za mesta v upravnih odborih, v katerih bi bile njihove kvalifikacije najbolj potrebne, in da izpodbijajo odločitve o imenovanju, ki so pristranske glede na spol, s tem pa se omejuje njihova mobilnost na notranjem trgu. Na drugi strani potrebujejo vlagatelji zaradi različnih naložbenih strategij informacije tudi o strokovnem znanju in usposobljenosti članov upravnih odborov. Večja preglednost meril glede kvalifikacij in postopka izbire članov upravnih odborov vlagateljem omogoča, da bolje ocenijo poslovne strategije družbe in sprejmejo premišljene odločitve. Zato je pomembno, da so postopki imenovanja v upravni odbor jasni in pregledni ter da so kandidati ocenjeni objektivno na podlagi individualnih zaslug ne glede na spol. [Sprememba 20]

(14)  Ta direktiva ni namenjena natančnemu usklajevanju nacionalnih zakonov o izbirnih postopkih in merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih, vendar pa uvaja nekatere minimalne standarde, ki so potrebni za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji, in sicer glede zahteve za družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih zastopanost spolov ni uravnotežena, da odločitve v zvezi z imenovanjem neizvršnih direktorjev sprejemajo na podlagi preglednega in jasno določenega izbirnega postopka in objektivne primerjalne ocene kvalifikacij kandidatov v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj. Samo z zavezujočim ukrepom na ravni Unije se lahko učinkovito zagotovijo enaki konkurenčni pogoji po vsej Uniji in preprečijo praktični zapleti v poslovnem življenju. [Sprememba 21]

(15)  Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (strategija Evropa 2020)(11) je potrdila, da je večja udeležba žensk na trgu dela osnovni pogoj za krepitev rasti in obvladovanje demografskih izzivov v Evropi. Strategija je določila krovni cilj 75 % zaposlenosti žensk in moških v starosti od 20 do 64 let do leta 2020, ki ga je mogoče doseči le z jasno zavezanostjo uresničevanju načela enakosti spolov, izkoreninjenju vztrajnih razlik v plačilu med spoloma in z okrepljenimi prizadevanji za odpravo vseh ovir za udeležbo žensk na trgu dela, vključno z obstoječim pojavom „steklenega stropa“. Sedanja gospodarska kriza je okrepila že tako veliko potrebo Evrope po znanju, sposobnostih in inovacijah ter po celovitem izkoriščanju razpoložljivega sposobnega kadra, tako moških kot žensk. Večja udeležba žensk pri odločanju v gospodarstvu, zlasti v upravnih odborih družb, bo imela po pričakovanjih pozitiven učinek prelivanja na zaposlovanje žensk v zadevnih družbah in v celotnem gospodarstvu. [Sprememba 22]

(15a)  Doseganje teh ciljev je bistvenega pomena za konkurenčnost evropskega gospodarstva, spodbujanje inovacij in krepitev strokovnih standardov v upravnih odborih družb. Zato je Unija napovedala, da sta enakost na trgu dela in postopoma večja enakost spolov v upravnih odborih družb evropska cilja desetletja na področju enakosti in da bo preučila postopke za povečanje ozaveščenosti o napredku, ki je bil dosežen na tem področju. [Sprememba 23]

(16)  Zato bi si morala Unija prizadevati za večjo zastopanost žensk v upravnih odborih družb v vseh državah članicah, s čimer bi se okrepili pospešila gospodarska rast, spodbudila mobilnost na trgu dela, okrepila konkurenčnost evropskih družb ter dosegla dejanska enakost spolov na trgu dela. Ta cilj bi bilo treba uresničevati z uvedbo minimalnih zahtev za pozitivne zavezujoče ukrepe, namenjene doseganju količinskega cilja glede zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, saj so države članice in druge države, ki so izbrale to ali podobno metodo, dosegle najboljše rezultate pri reševanju vprašanja nezadostne zastopanosti žensk na položajih odločanja v gospodarstvu. [Sprememba 24]

(16a)  Družbe, ki kotirajo na borzi, bi morale oblikovati politiko spolov za doseganje bolj uravnotežene zastopanosti spolov na vseh ravneh v družbi. Ta politika lahko vključuje opis pomembnih ukrepov, ki se izvajajo v družbi, na primer imenovanje kandidatov ženskega in moškega spola na najpomembnejša mesta, sheme mentorstva in poklicno svetovanje za ženske ter kadrovske strategije za spodbujanje raznolikega zaposlovanja. Poleg tega lahko vključuje možnost prožnih delovnih razmer za vse zaposlene, na primer pomoč za starševski dopust in zagotavljanje pomoči pri gospodinjskih opravilih in otroškem varstvu. Vsaka družba lahko izbere politiko, ki najbolj ustreza njenim dejavnostim, morala pa bi sprejeti dejavne ukrepe za povečanje deleža nezadostno zastopanega spola pri vodenju družbe. [Sprememba 25]

(17)  Družbe, ki kotirajo na borzi, imajo poseben gospodarski pomen, prepoznavnost in učinek na celotni trg. Ukrepi v skladu s to direktivo bi se morali zato uporabljati za družbe, ki kotirajo na borzi in so opredeljene kot družbe, ki so registrirane s sedežem v državi članici in katerih vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta(12) v eni ali več državah članicah. Te družbe določajo standarde za celotno gospodarstvo, njihove prakse pa bodo zelo verjetno prevzele tudi druge vrste podjetij. Javna narava teh družb utemeljuje, da so v javnem interesu bolj regulirane. [Sprememba 26]

(18)  Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za mikro, mala in srednja podjetja (MSP), kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES(13), tudi če gre za družbe, ki kotirajo na borzi. Države članice pa bi morale uvesti politike za podporo in spodbudo malih in srednjih podjetij, da zagotovijo bistveno bolj uravnoteženo zastopanost spolov na vseh ravneh upravljanja in v upravnih odborih. [Sprememba 27]

(19)  V državah članicah obstajajo različni sistemi upravljanja družb, ki kotirajo na borzi, pri čemer je največja razlika med dvojnim („dvotirnim“) sistemom z upravo in nadzornim svetom ter enojnim („enotirnim“) sistemom, ki upravno in nadzorno funkcijo združuje v enem organu. Obstajajo tudi mešani sistemi, ki vključujejo vidike obeh sistemov ali družbam omogočajo izbiro med različnimi modeli. Ukrepe iz te direktive bi bilo treba uporabljati za vse sisteme upravljanja v državah članicah.

(20)  Vsi sistemi upravljanja razlikujejo med izvršnimi direktorji, ki so zadolženi za vsakodnevno vodenje družb, in neizvršnimi direktorji, ki ne opravljajo vsakodnevnega vodenja, temveč imajo nadzorno funkcijo. Količinske cilje iz te direktive bi bilo treba uporabljati le za neizvršne direktorje, da bi se brez prevelikega poseganja v vsakodnevno vodenje družb zagotovila bolj uravnotežena zastopanost žensk in moških v upravnih odborih. Ker neizvršni direktorji opravljajo nadzorne naloge, je laže najti usposobljene kandidate zunaj družbe in v veliki meri tudi zunaj posameznega sektorja, v katerem je družba dejavna – ta vidik je pomemben za gospodarske sektorje, v katerih so predstavniki določenega spola med delavci še zlasti premalo zastopani.

(21)  V več državah članicah lahko ali morajo zaposleni oziroma organizacije zaposlenih v družbi v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso imenovati ali izvoliti določen delež neizvršnih direktorjev. Količinske cilje iz te direktive bi bilo treba uporabljati za vse neizvršne direktorje, vključno s predstavniki zaposlenih. Zadevne države članice bi zato morale pri določitvi praktičnih V tej direktivi bi bilo treba upoštevati raznolikost izbirnih postopkov za zagotovitev uresničevanja teh ciljev upoštevati dejstvo, da so nekateri neizvršni direktorji tudi predstavniki zaposlenih v državah članicah in njihovih nacionalnih posebnosti. [Sprememba 28]

(22)  Družbam Družbe v Uniji, ki kotirajo na borzi, bi morala biti naložena obveznost uvedbe ustreznih postopkov za uresničevanje posebnih ciljev v zvezi z zastopanostjo spolov v upravnih odborih morale poskusiti do 1. januarja 2020 doseči cilj, da bo med neizvršnimi direktorji najmanj 40 % predstavnikov nezadostno zastopanega spola. Za doseganje tega cilja bi morale tovrstne družbe, v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, bi morale nove kandidate predizbirne ali izbirne postopke za imenovanje novih kandidatov na ta mesta imenovati izvajati na podlagi primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer bi uporabile vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana in nedvoumna merila, da bi najpozneje do 1. januarja 2020 dosegle navedeni odstotek. Zato Direktiva določa minimalni ciljni delež 40 % za predstavnike nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji, ki bi ga morale družbe doseči do navedenega datuma. Ta cilj se načeloma nanaša le na dosego splošnega uravnoteženja zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji in ne vpliva na konkretno izbiro posameznih direktorjev iz širokega nabora kandidatov moškega in ženskega spola v vsakem posameznem primeru. Zlasti je treba omeniti, da ne izključuje posameznih kandidatov za delovna mesta direktorjev, prav tako družbam ali delničarjem ne vsiljuje imenovanja posameznih direktorjev. Za odločanje o ustreznih članih upravnih odborov so tako še vedno pristojne družbe in delničarji. [Sprememba 29]

(22a)  Cilj 40 % se načeloma nanaša le na dosego splošne zastopanosti obeh spolov med neizvršnimi direktorji in ne vpliva na konkretno izbiro posameznih direktorjev iz širokega nabora kandidatov in kandidatk v vsakem posameznem primeru. Zlasti ne izključuje posameznih kandidatov za delovna mesta direktorjev, prav tako družbam ali delničarjem ne vsiljuje imenovanja posameznih direktorjev. Za odločanje, koga določiti kot ustrezne člane upravnih odborov so tako še vedno pristojne družbe in delničarji. [Sprememba 30]

(22b)  Družbe, ki kotirajo na borzi, bi morale preučiti možnost, da za nezadostno zastopan spol uvedejo programe usposabljanja in mentorstva kot orodje za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov, kadar je v izboru za zaposlitev na mesta v upravnih odborih očitno pomanjkanje enega spola. [Sprememba 31]

(23)  Države članice izvršujejo prevladujoč vpliv v družbah, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja v smislu člena 2(b) Direktive Komisije 2006/111/ES(14). Zaradi tega prevladujočega vpliva imajo na voljo instrumente za hitrejšo uvedbo potrebnih sprememb. Zato bi morale take družbe cilj najmanj 40 % zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji doseči že prej, v skladu z ustreznimi mehanizmi, ki jih vzpostavijo države članice skladno s to direktivo. [Sprememba 32]

(23a)  Javna podjetja bi morala ne glede na to, ali kotirajo na borzi ali ne, zaradi svoje narave biti zgled zasebnemu sektorju. Zato bi morala Komisija preučiti razmere v državah članicah in oceniti, ali bi lahko kdaj v prihodnje javna podjetja, ki ne sodijo v opredelitev malih ali srednjih podjetij, vključili v področje uporabe te direktive. [Sprememba 33]

(23b)  Komisija bi morala zbrati številčne in druge podatke o zastopanosti spolov v drugih velikih podjetjih, ki ne kotirajo na borzi in so tudi gospodarsko zelo pomembna, in te podatke analizirati. Nato bi bilo treba opraviti oceno učinka, da bi dobili pregled stanja v teh podjetjih v državah članicah ter bi ocenili, ali je treba na ravni Unije sprejeti ukrepe za vključitev teh podjetij v področje uporabe te direktive enkrat v prihodnje. Komisija bi morala obenem pojasniti možnosti, ki so za to na voljo, saj bodo morda za ta podjetja zaradi nacionalnih posebnosti potrebne posebne ureditve. [Sprememba 34]

(24)  Podrobneje je treba določiti način izračuna števila mest neizvršnih direktorjev, ki je potrebno za uresničitev ciljnega deleža, saj je za večino upravnih odborov zaradi njihovega skupnega števila članov Kadar upravni odbor sestavljajo samo trije neizvršni direktorji, je matematično mogoče le preseči nemogoče doseči več kot 40 % ali ostati pod njim zastopanosti obeh spolov. Zato bi moralo biti število mest v upravnih odborih, ki je potrebno za uresničitev ciljnega deleža, tisto, ki je najbliže 40 odstotkom. Pri tem družbam, ki kotirajo na borzi, ne bi bilo treba imenovati članov nezadostno zastopanega spola na polovico ali več mest neizvršnih direktorjev, da bi se izognili diskriminaciji predstavnikov prvotno prekomerno zastopanega spola. Tako bi na primer morali morali v takšnih primerih člani nezadostno zastopanega spola zasedati vsaj eno mesto v upravnih odborih s tremi ali štirimi neizvršnimi direktorji, vsaj dve mesti v upravnih odborih s petimi ali šestimi neizvršnimi direktorji in vsaj tri mesta v upravnih odborih s sedmimi ali osmimi neizvršnimi direktorji. [Sprememba 35]

(25)  Sodišče Evropske unije je v svoji sodni praksi(15) o pozitivnih ukrepih in njihovi združljivosti z načelom nediskriminacije na podlagi spola (kot zdaj določa tudi člen 21 Listine) pojasnilo, da je mogoče pri zaposlovanju ali napredovanju v nekaterih primerih dati prednost predstavnikom nezadostno zastopanega spola, če je kandidat nezadostno zastopanega spola enako kvalificiran kot tekmec nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj; da prednost ni samodejna in brezpogojna, temveč lahko nad njo prevladajo razlogi, povezani s posameznim kandidatom nasprotnega spola, ki pretehtajo v njegovo korist; in da je treba vlogo posameznega kandidata objektivno oceniti, pri čemer je treba upoštevati vsa merila, povezana s posameznimi kandidati.

(26)  Države članice bi morale v skladu s to sodno prakso zagotoviti, da izbira najbolj kvalificiranih kandidatov za neizvršne direktorje temelji na primerjavi kvalifikacij posameznih kandidatov na podlagi vnaprej določenih, jasnih, nevtralno formuliranih in nedvoumnih meril. Primeri vrst meril za izbor, ki bi jih družbe lahko uporabljale, vključujejo poklicne izkušnje pri izvajanju vodstvenih in/ali nadzornih nalog, mednarodne izkušnje, multidisciplinarnost, poznavanje ustreznih področij, kot so finance, kontrola ali upravljanje človeških virov, vodstvene in komunikacijske spretnosti ter sposobnosti mreženja. Prednost bi bilo treba dati kandidatu nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj ter če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, ne pretehta v korist kandidata nasprotnega spola. [Sprememba 36]

(27)  Metode zaposlovanja, izbiranja in imenovanja direktorjev se razlikujejo od ene države članice do druge ter od družbe do družbe. Vključujejo lahko predizbor kandidatov, ki se bodo predstavili pred skupščino delničarjev in ga na primer opravi odbor za imenovanja, neposredno imenovanje direktorjev s strani posameznih delničarjev ali glasovanje v skupščini delničarjev glede posameznih kandidatov ali seznamov kandidatov. V tej direktivi se spoštuje raznolikost izbirnih postopkov, ki bi morali temeljiti na preglednosti in dosežkih, še vedno pa je treba povečati udeležbo nezadostno zastopanega spola v upravnih odborih. Zahteve v zvezi z izbiro kandidatov bi bilo treba izpolniti v primerni fazi izbirnega postopka v skladu z nacionalno zakonodajo in statutom zadevnih družb, ki kotirajo na borzi. Ta direktiva v zvezi s tem določa le minimalno uskladitev omogoča raznolikost izbirnih postopkovin tako omogoča uporabo pogojev, ki temeljijo na sodni praksi Sodišča, za dosego bolj uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi. Določbe te direktive ne posegajo neupravičeno v vsakodnevno upravljanje, saj lahko družbe še vedno izberejo kandidate na podlagi kvalifikacij ali ustreznih drugih objektivnih dejavnikov. [Sprememba 37]

(27a)  Kadar predizbor kandidatov temelji na volitvah ali postopkih glasovanja na primer delavcev ali njihovih predstavnikov, bi bilo treba celoten postopek prilagoditi, da bi prispeval k uresničevanju cilja bolj uravnotežene zastopanosti spolov v upravnem odboru kot celoti, ob tem pa zagotoviti, da spol direktorja, izvoljenega po tem postopku, na noben način ni vnaprej določen. [Sprememba 38]

(28)  Cilj te direktive je zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov med direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in tako prispevati k uresničevanju načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki je v Uniji priznano kot temeljna pravica. Zato bi morale družbe, ki kotirajo na borzi, na zahtevo neuspešnega kandidata razkriti ne le merila glede kvalifikacij, na katerih je temeljila izbira, temveč tudi objektivno primerjalno oceno teh meril in, kadar je ustrezno, dejavnike, ki so pretehtali v korist kandidata, ki ni predstavnik nezadostno zastopanega spola. Te omejitve pravice do spoštovanja zasebnega življenja v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki jo priznavata člena 7 in 8 Listine, in obveznost za družbe, ki kotirajo na borzi, da te informacije predložijo neuspešnemu kandidatu na njegovo zahtevo, so potrebne in v skladu z načelom sorazmernosti resnično izpolnjujejo priznane cilje splošnega interesa. Zato so v skladu z zahtevami za take omejitve iz člena 52(1) Listine in z ustrezno sodno prakso Sodišča.

(29)  Kadar neuspešen kandidat nezadostno zastopanega spola trdi, da je enako kvalificiran kot imenovani kandidat nasprotnega spola, bi morala družba, ki kotira na borzi, dokazati ustreznost izbire.

(30)  Države članice bi morale zagotoviti učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije za kršitve določb te direktive zahtev za odprt in pregleden postopek v skladu s to direktivo, ki bi lahko med drugim vključevale upravne kazni, izključitev iz javnih razpisov, delno izključitev od prejemanja sredstev iz strukturnih skladov Unije in razveljavitev ali ugotovitev ničnosti imenovanja ali izvolitve neizvršnega direktorja s strani sodnega organa, če so bile kršene nacionalne določbe, sprejete na podlagi člena 4(1). Države članice bi morale imeti možnost, da poleg sankcij, ki so navedene na neizčrpnem seznamu v tej direktivi, uvedejo še druge sankcije, med drugim prisilno razpustitev zadevne družbe, ki jo v primeru hudih in večkratnih kršitev odredi pristojni sodni organ ob popolnem spoštovanju ustreznih postopkovnih jamstev. [Sprememba 39]

(31)  Ker zastopanost spolov med zaposlenimi neposredno vpliva na razpoložljivost kandidatov nezadostno zastopanega spola, lahko države članice določijo, da posamezni družbi ni treba doseči cilja iz te direktive, če predstavniki nezadostno zastopanega spola predstavljajo manj kot 10 odstotkov njenih zaposlenih. [Sprememba 40]

(32)  Ker bi si morale družbe, ki kotirajo na borzi, prizadevati za povečanje deleža predstavnikov nezadostno zastopanega spola na vseh vodstvenih položajih, lahko države članice določijo, da se cilj iz te direktive obravnava kot dosežen, če lahko družbe, ki kotirajo na borzi, dokažejo, da predstavniki nezadostno zastopanega spola zasedajo vsaj tretjino vseh mest direktorjev, ne glede na to, ali so ti izvršni ali neizvršni. Take družbe pa bi morale v skladu s členom 5 te direktive v svojih letnih poročilih in na spletnih straneh še naprej prikazovati zastopanost spolov med izvršnimi in neizvršnimi direktorji ter opisati svoje politike na tem področju. [Sprememba 41]

(33)  Poleg ukrepov, povezanih z neizvršnimi direktorji, bi morale družbe, ki kotirajo na borzi, za zagotavljanje bolj uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji, ki opravljajo naloge vsakodnevnega vodenja, sprejeti posamezne zaveze v zvezi z zastopanostjo obeh spolov med izvršnimi direktorji, ki bi jih morale uresničiti najpozneje do 1. januarja 2020. Te zaveze bi morale biti namenjene doseganju oprijemljivega napredka z vidika uravnotežene zastopanosti spolov v posameznih družbah v primerjavi z obstoječimi razmerami.

(34)  Države članice bi morale od družb, ki kotirajo na borzi, zahtevati, da informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih ter o tem, kako so dosegle cilje iz te direktive, vsako leto predložijo pristojnim nacionalnim organom, da bi lahko ocenili napredek posameznih družb, ki kotirajo na borzi, pri doseganju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji. Take informacije bi morale biti vključene v letno poročilo družbe in objavljene na ustrezen in lahko dostopen način na njeni spletni strani ter, če zadevna družba ne bi dosegala cilja, pa bi morale vključevati tudi celovit opis konkretnih ukrepov, ki jih je družba sprejela ali jih namerava sprejeti, da bi dosegla cilj. Poleg tega bi morale družbe, ki niso dosegle cilja ali izpolnile lastnih zavez, navesti svoje razloge za to ter predložiti opis konkretnih ukrepov, ki so jih že sprejele in ki jih nameravajo v prihodnje sprejeti za uresničitev tega cilja in izpolnitev teh zavez. [Sprememba 42]

(35)  Posamezne države članice so morda že pred začetkom veljavnosti te direktive sprejele ukrepe za zagotovitev bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi. Takšne države članice bi morale imeti možnost, da so oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji, če uporabljajo svoje ukrepe in če dokažejo, da se lahko z njimi enako učinkovito doseže ciljna 40-odstotna zastopanost nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma enak delež zastopanosti med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, najpozneje do 1. januarja 2018.

(36)  Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana v Listini. Zlasti prispeva k uresničevanju pravice do enakosti žensk in moških (člen 23 Listine), svobode izbire poklica in pravice do dela (člen 15 Listine). Ta direktiva zagotavlja dosledno spoštovanje pravice do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča (člen 47 Listine). Omejitve v zvezi z uresničevanjem svobode gospodarske pobude (člen 16 Listine) in lastninske pravice (člen 17(1) Listine) ne posegajo v bistveno vsebino teh pravic in svoboščin ter so potrebne in sorazmerne. Omejitve dejansko ustrezajo ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija, in so potrebne zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih.

(37)  Medtem ko so nekatere države članice s sprejetjem ureditvenih ukrepov ali spodbujanjem samourejanja dosegle različne rezultate, večina držav članic ni sprejela ali izrazila pripravljenosti za sprejetje ukrepov, ki bi zagotovili zadostno izboljšanje. Napovedi, ki temeljijo na celoviti analizi vseh razpoložljivih informacij o preteklih in sedanjih gibanjih ter namerah, kažejo, da države članice s posamičnim ukrepanjem ne bodo dosegle uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi člani upravnih odborov po vsej Uniji v skladu s cilji iz te direktive v predvidljivi prihodnosti. Ob upoštevanju teh razmer in glede na vedno večje razlike med državami članicami v smislu zastopanosti žensk in moških v upravnih odborih družb je mogoče bolj uravnoteženo zastopanost spolov v upravnih odborih družb v Uniji izboljšati le s skupnim pristopom, potencial za uresničevanje načela enakosti spolov, odpravo obstoječih razlik med spoloma pri plačilu in izboljšanje konkurenčnosti in rasti pa je mogoče bolje zagotoviti z usklajenim ukrepanjem na ravni Unije kot z nacionalnimi pobudami, ki so različnega obsega ter različno ambiciozno zastavljene in učinkovite. Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te direktive in ker se zaradi obsega in učinkov potrebnih ukrepov ti cilji laže dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. [Sprememba 43]

(38)  V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena je ta direktiva omejena na določanje skupnih ciljev in načel ter ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev. Države članice imajo dovolj manevrskega prostora, da določijo, kako bi se lahko cilji iz te direktive najučinkoviteje dosegli, pri čemer bi morale upoštevati nacionalne razmere, zlasti pravila in prakse v zvezi z imenovanjem v upravne odbore. Ta direktiva družbam ne preprečuje, da v svoje upravne odbore imenujejo najbolj kvalificirane kandidate, in vzpostavlja prožen okvir ter zagotavlja dovolj dolgo prilagoditveno obdobje za vse družbe, ki kotirajo na borzi. [Sprememba 44]

(39)  V skladu z načelom sorazmernosti bi moral biti cilj, ki ga morajo doseči družbe, ki kotirajo na borzi, časovno omejen, prav tako pa bi moral veljati le, dokler ni dosežen trajen napredek v zvezi z zastopanostjo spolov v upravnih odborih. Zato bi morala Komisija redno pregledovati uporabo te direktive ter o tem poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. Ta direktiva preneha veljati 31. decembra 2028. Komisija bi morala v pregledu oceniti, ali bi bilo treba po poteku tega obdobja trajanje direktive podaljšati. Države članice bi morale sodelovati s socialnimi partnerji in civilno družbo, da bodo ustrezno seznanjeni s pomenom, prenosom in izvajanjem te direktive. Kampanje za obveščanje javnosti bi znatno prispevale k ozaveščanju družb, ki ne kotirajo na borzi, o tem in jih spodbujale k proaktivnemu doseganju uravnotežene zastopanosti spolov. Države članice bi bilo treba spodbujati, naj si izmenjajo izkušnje in dobre prakse v zvezi s prenosom in izvrševanjem te direktive. [Sprememba 45]

(40)  Države članice so se v skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije z dne 28. septembra 2011 o obrazložitvenih dokumentih(16) zavzele, da bodo v utemeljenih primerih k obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, ki bodo pojasnjevali razmerje med sestavnimi deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov o prenosu. Zakonodajalec meni, da je predložitev takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičena –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Vsebina

Ta direktiva določa učinkovite ukrepe za doseganje hitrejšega napredka pri zagotavljanju bolj uravnotežene zastopanosti moških in žensk med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, pri čemer družbam omogoča dovolj časa za uvedbo potrebnih ureditev. [Sprememba 46]

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej direktivi:

(1)  „družba, ki kotira na borzi“ pomeni družbo, ki je registrirana ima sedež v državi članici in katere vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES v eni ali več državah članicah; [Sprememba 47]

(2)  „upravni odbor“ pomeni kateri koli upravni, vodstveni ali nadzorni organ družbe;

(3)  „direktor“ pomeni katerega koli člana upravnega odbora, vključno s predstavnikom zaposlenih;

(4)  „izvršni direktor“ pomeni katerega koli člana enotnega upravnega odbora v enotirnem sistemu upravljanja, ki je zadolžen za vsakodnevno vodenje družbe, in katerega koli člana uprave v dvotirnem sistemu upravljanja;

(5)  „neizvršni direktor“ pomeni katerega koli člana enotnega upravnega odbora v enotirnem sistemu upravljanja, razen izvršnega direktorja, in katerega koli člana nadzornega sveta v dvotirnem sistemu upravljanja;

(6)  „enotni upravni odbor“ pomeni odbor, ki združuje vodstvene in nadzorne funkcije družbe;

(7)  „dvotirni sistem upravljanja“ pomeni sistem, v katerem vodstvene in nadzorne funkcije družbe opravljata ločena organa;

(8)  „malo in srednje podjetje“ ali „MSP“ pomeni podjetje, ki zaposluje manj kot 250 oseb in katerega letni promet ne presega 50 milijonov EUR ali katerega letna bilančna vsota ne presega 43 milijonov EUR, ali, če ima MSP sedež v državi članici, katere valuta ni euro, katerega letni promet in letna bilančna vsota ne presegata ustreznih zneskov v valuti navedene države članice;

(9)  „javno podjetje“ pomeni podjetje, v katerem lahko javni organi neposredno ali posredno izvršujejo prevladujoč vpliv zaradi svojega lastništva, svojega finančnega sodelovanja v njem ali predpisov, ki ga urejajo. Prevladujoč vpliv javnih organov se predpostavlja, kadar ti organi v zvezi s podjetjem neposredno ali posredno:

–  imajo večinski delež vpisanega delniškega kapitala ali

–  nadzorujejo večino glasov, pripisanih delnicam, ki jih izdajo podjetja, ali

–  lahko imenujejo več kot polovico članov upravnih, vodstvenih ali nadzornih organov podjetja.

Člen 3

Izključitev malih in srednjih podjetij

Ta direktiva se ne uporablja za mala in srednja podjetja (MSP).

Člen 4

Cilji v zvezi z neizvršnimi direktorji

1.  Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, nove kandidate na ta mesta imenujejo na podlagi primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer uporabijo vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana in nedvoumna merila prilagodijo svoje postopke zaposlovanja, vključno tiste v zvezi z razpisi za prijave na delovno mesto, ter postopke za predizbor, izbor ali imenovanje na način, da ti postopki učinkovito prispevajo k dosegi navedenega odstotek do 1. januarja 2020, ali, v primeru ter da družb, ki kotirajo na borzi in sojavnih podjetij, ta odstotek dosežejo do 1. januarja 2018. Države članice zlasti zagotovijo, da družbe za mesta v upravnih odborih izbirajo najbolj usposobljene kandidate iz skupine ljudi, ki je uravnotežena po spolu, na podlagi primerjave kvalifikacij kandidatov, pri čemer uporabijo vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana, nediskriminatorna in nedvoumna merila. Države članice v primeru volilnega postopka zagotovijo raznoliko zastopanost spolov pri sestavi ožjega seznama kandidatov, ob tem pa zagotovijo, da spol direktorja, izvoljenega po tem postopku, ni na noben način vnaprej določen.

Države članice za dosego cilja 40 % v skladu s členom 23(2) Listine zagotovijo, da ima na vseh stopnjah postopkov zaposlovanja, izbora ali imenovanja neizvršnih direktorjev prednost kandidat nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj, razen če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, pretehta v korist kandidata nasprotnega spola. [Sprememba 48]

2.  Število mest neizvršnih direktorjev, ki je potrebno za uresničitev cilja iz odstavka 1, je število, ki je po vrednosti najbliže vsaj 40 %odstotkom, vendar ne presega 49 . Če odbor neizvršnih direktorjev sestavljajo samo trije člani, zadošča razmerje ena proti dve. [Sprememba 49]

3.  Države članice za dosego cilja iz odstavka 1 zagotovijo, da ima pri izbiri neizvršnih direktorjev prednost kandidat nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj, razen če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, na pretehta v korist kandidata nasprotnega spola. [Sprememba 50]

4.  Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, na zahtevo neuspešnega kandidata neuspešnemu kandidatu razkrijejo vsaj število in spol kandidatov v izboru, merila glede kvalifikacij, na katerih je temeljila izbira ali imenovanje, objektivno primerjalno oceno teh meril in, kadar je ustrezno, dejavnike, ki so pretehtali v korist kandidata nasprotnega spola, pri čemer se spoštuje anonimnost kandidatov v skladu s pravili Unije o varstvu podatkov. [Sprememba 51]

5.  Države članice v skladu z nacionalnimi sodnimi sistemi storijo vse potrebno za zagotovitev, da družbe se dokazovanje o tem, da kršitve odstavka 1 ni bilo, naloži družbam, ki kotirajo na borzi, v primeru, da neuspešen kadar neuspešni kandidat nezadostno zastopanega spola, ki meni, da je bil oškodovan, ker se zanj niso uporabile določbe iz odstavka 1, na sodišču ali pred drugim pristojnim organom predloži dejstva, na podlagi katerih je mogoče domnevati, da je bil ta kandidat enako kvalificiran kot imenovani kandidat nasprotnega spola, dokažejo, da niso kršile pravila iz odstavka 3 1.

Ta odstavek državam članicam ne preprečuje uvedbe pravil dokazovanja, ki so ugodnejša za tožeče stranke. [Sprememba 52]

6.  Države članice lahko določijo, da družbam, ki kotirajo na borzi, ni treba doseči cilja iz odstavka 1, če predstavniki nezadostno zastopanega spola predstavljajo manj kot 10 odstotkov njihovih zaposlenih. [Sprememba 53]

6a.  Kadar se izbira iz odstavka 1 opravi z glasovanjem delničarjev ali zaposlenih, države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, delničarjem posredujejo ustrezne informacije o ukrepih iz te direktive, tudi o sankcijah, ki se utegnejo naložiti družbi v primeru neizpolnjevanja njenih obveznosti. [Sprememba 54]

7.  Države članice lahko določijo, da je cilj iz odstavka 1 izpolnjen, kadar lahko družbe, ki kotirajo na borzi, dokažejo, da predstavniki nezadostno zastopanega spola zasedajo vsaj tretjino vseh mest direktorjev, ne glede na to, ali so ti izvršni ali neizvršni direktorji.

Člen 5

Dodatni ukrepi družb in poročanje

1.  Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, sprejmejo posamezne zaveze s ciljem doseganja uravnotežene zastopanosti spolov med izvršnimi direktorji do 1. januarja 2020 oziroma do 1. januarja 2018 v primeru družb, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja.

2.  Države članice zahtevajo od družb, ki kotirajo na borzi, da od [dve leti po sprejetju] enkrat na leto pristojnim nacionalnim organom predložijo informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih, pri čemer razlikujejo med neizvršnimi in izvršnimi direktorji, in o ukrepih, sprejetih za dosego ciljev iz člena 4(1) in odstavka 1 tega člena, ter da te informacije na ustrezen in lahko dostopen način objavijo na svoji spletni strani in v svojem letnem poročilu. [Sprememba 55]

3.  Če družba, ki kotira na borzi, ne uresniči ciljev iz člena 4(1) ali svojih posameznih zavez, ki jih je sprejela v skladu z odstavkom 1 tega člena, v informacije iz odstavka 2 tega člena vključi razloge za neskladnost s cilji ali zavezami predloži izjavo o razlogih, zakaj ni dosegla teh ciljev ali izpolnila teh zavez, ter celovit opis ukrepov, ki jih je sprejela ali jih namerava sprejeti za uresničevanje teh ciljev ali zavez. Izjava o razlogih je del informacij iz odstavka 2. [Sprememba 56]

4.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da so organ ali organi, določeni v skladu s členom 20 Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta(17), pristojni tudi za spodbujanje, analiziranje, spremljanje in podpiranje uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi. V ta namen države članice učinkovito sodelujejo s socialnimi partnerji in civilno družbo. [Sprememba 57]

Člen 6

Sankcije

1.  Države članice predpišejo sankcije za kršitve določb nacionalne zakonodaje, sprejete na podlagi te direktive, zahtev za odprt in pregleden postopek v skladu s členom 4(1) in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo uporabo teh sankcij. [Sprememba 58]

2.  Sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter lahko vključujejo vsaj naslednje ukrepe: [Sprememba 59]

(a)  upravne kazni;

(aa)  izključitev iz javnega razpisa; [Sprememba 60]

(ab)  delna izključitev od prejemanja sredstev iz strukturnih skladov Unije; [Sprememba 61]

(b)  razveljavitev ali ugotovitev ničnosti imenovanja ali izvolitve neizvršnega direktorja s strani sodnega organa, če so bile kršene nacionalne določbe, sprejete v skladu s členom 4(1).

Člen 7

Minimalne zahteve

Države članice lahko uvedejo ali ohranijo določbe, ki so v primerjavi z določbami te direktive bolj učinkovite pri zagotavljanju uravnotežene zastopanosti moških in žensk v družbah, registriranih na njihovem ozemlju, vendar te določbe ne smejo povzročiti neutemeljene spolne diskriminacije ali druge oblike diskriminacije ali ovirati pravilnega delovanja notranjega trga. [Sprememba 62]

Člen 8

Izvajanje

1.  Države članice najpozneje [dve leti po sprejetju] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo besedila navedenih predpisov.

2.  Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Države članice določijo način sklicevanja.

3.  Brez poseganja v člen 4(6) in (7) so lahko države članice, ki so že pred začetkom veljavnosti te direktive sprejele ukrepe za zagotovitev bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji iz člena 4(1), (3), (4) in (5), če dokažejo, da se lahko s sprejetimi ukrepi doseže ciljna 40 % zastopanost nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, do 1. januarja 2020, oziroma, v primeru družb, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, enak delež zastopanosti med neizvršnimi direktorji, do 1. januarja 2018.

Zadevne države članice Komisijo o navedenem uradno obvestijo. Komisija o tem obvesti Evropski parlament in Svet. Oprostitev se samodejno ukine, če ni bilo doseženega zadostnega napredka pri uresničevanju cilja te direktive, kar velja v primeru, da je delež nezadostno zastopanega spola nižji od 30 % do leta 2017 ali, v primeru javnihpodjetij, do leta 2015. [Sprememba 63]

4.  Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 9

Pregled

1.  Države članice do 1. januarja 2017 in nato vsaki dve leti predložijo Komisiji poročilo o izvajanju te direktive. Taka poročila med drugim vključujejo izčrpne informacije o ukrepih, sprejetih za dosego ciljev iz člena 4(1), informacije iz člena 5(2) in informacije o posameznih zavezah, ki so jih družbe, ki kotirajo na borzi, sprejele v skladu s členom 5(1).

1a.  Komisija do 1. julija 2017 predloži ocenjevalno poročilo o izvajanju zahtev iz členov 4(1) ter 5(1) in (2) za družbe, ki kotirajo na borzi, na podlagi poročil, ki jih v skladu z odstavkom 1 predložijo države članice. Poleg tega Komisija v poročilo vključi opis stanja na področju uravnotežene zastopanosti spolov na ravni upravnih odborov in vodstveni ravni v družbah, ki ne kotirajo na borzi in ki presegajo prag za uvrstitev med mala in srednja podjetja iz člena 2. [Sprememba 64]

1b.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o tem, kako vse institucije, organi, uradi in agencije Unije uporabljajo načela iz te direktive ter kako so vključena v pravila, ki urejajo njihove notranje kadrovske postopke. V ta namen vse institucije, organi, uradi in agencije Unije do 31. decembra 2018 in nato vsako leto Komisiji predložijo poročilo o statistiki zastopanosti spolov in doseženem napredku. Komisija ta poročila nemudoma objavi na svojem spletnem mestu. Komisija temu poročilu po potrebi priloži zakonodajni predlog, ki področje uporabe te direktive razširi na vse institucije, organe, urade in agencije Unije. [Sprememba 65]

2.  Države članice, ki so v skladu s členom 8(3) oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji iz člena 4(1), (3), (4) in (5), v poročilo iz odstavka 1 vključijo dokazila o konkretnih rezultatih, doseženih z uporabo nacionalnih ukrepov iz člena 8(3). Komisija nato izda posebno poročilo, v katerem prouči, ali navedeni ukrepi dejansko omogočajo dosego ciljne 40 % zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v primeru družb, ki kotirajo na borzi, do 1. januarja 2020, oziroma enakega deleža med neizvršnimi direktorji v primeur družb, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, do 1. januarja 2018. Komisija izda prvo tako poročilo 1. julija 2017, naslednja poročila pa v šestih mesecih po predložitvi nacionalnih poročil v skladu z odstavkom 1.

Če družbe, ki kotirajo na borzi, na podlagi nacionalnih ukrepov iz člena 8(3) ne dosežejo ciljne 40 % zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma če družbe, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, ne dosežejo navedenega deleža zastopanosti med neizvršnimi direktorji do 1. januarja 2018, zadevne države članice zagotovijo, da se za te družbe uporabljajo postopkovne zahteve v zvezi z imenovanji iz člena 4(1), (3), (4) in (5) z učinkom od prej navedenih datumov.

3.  Komisija pregleda izvajanje te direktive ter o tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2021 in vsaki dve leti za tem. Komisija zlasti oceni, ali so bili doseženi cilji te direktive.

4.  Komisija glede na razvoj v zvezi z zastopanostjo moških in žensk v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, in na različnih ravneh odločanja v celotnem gospodarstvu ter ob upoštevanju, ali je dosežen napredek dovolj trajen, v poročilu oceni, ali je treba obdobje veljavnosti te direktive podaljšati, da bo trajalo dlje od datuma, določenega v členu 10(2), in ali je treba Direktivo spremeniti. Komisija tudi preuči, ali bi bilo treba področje uporabe te direktive razširiti na javna podjetja, ki ne kotirajo na borzi in niso zajeta v opredelitvi MSP, velika podjetja, ki ne kotirajo na borzi, in izvršne direktorje družb, ki kotirajo na borzi. [Sprememba 66]

Člen 10

Začetek in prenehanje veljavnosti

1.  Ta direktiva začne veljati [dvajseti] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Veljati preneha 31. decembra 2028.

Člen 11

Naslovljenci

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 133, 9.5.2013, str. 68. (2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2013. (3) Priporočilo Sveta 84/635/EGS z dne 13. decembra 1984 o spodbujanju pozitivnih ukrepov za ženske (UL L 331, 19.12.1984, str. 34). (4) Priporočilo Sveta 96/694/ES z dne 2. decembra 1996 o enakopravnem sodelovanju žensk in moških v postopku odločanja (UL L 319, 10.12.1996, str. 11). (5) Poročilo Komisije z naslovom "Več žensk na vodilnih položajih" (More women in senior positions), (2010); delovni dokument služb Komisije z dne 1. marca 2011 z naslovom "Uravnotežena zastopanost spolov pri vodenju podjetij" (SEC(2011)0246 final); poročilo o napredku z dne 5. marca 2012 z naslovom "Ženske pri odločanju v gospodarstvu v EU" (Women in economic decision-making in the EU); delovni dokument služb Komisije z dne 16. aprila 2012 z naslovom "Napredek na področju enakosti med ženskami in moškimi leta 2011" (Progress on equality between women and men in 2011) (SWD(2012)0085 final). (6) "Izjava o večji zastopanosti žensk v upravah evropskih podjetij", IP/11/242. (7) COM(2010)0078 final. (8) COM(2010)0491 final. (9) UL C 33 E, 5.2.2013, str. 134. (10) UL C 251 E, 31.8.2013, str. 1. (11) COM(2010)2020 final. (12) Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov o spremembi direktiv Sveta 85/611/EGS in 93/6/EGS ter Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1). (13) Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36). (14) Direktiva Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij (UL L 318, 17.11.2006, str. 17). (15) Primer C-450/93 Kalanke [1995], str. I-3051; Primer C-409/95 Marschall [1997], str. I-6363; Primer C-158/97 Badeck [2000], str. I-1875; Primer C-407/98 Abrahamsson [2000], str. I-5539. (16) UL C 369, 17.12.2011, str. 14. (17) Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (UL L 204, 26.7.2006, str. 23).