Evropski parlament,

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o akcijskem načrtu za podjetništvo 2020 – oživitev podjetniškega duha v Evropi (O-000110/2013 – B7-0520/2013),

–  ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,

I.Podjetniški duh in podjetniško izobraževanje

1.  pričakuje, da bodo vsi predlagani ukrepi za spodbujanje podjetništva na nacionalni in evropski ravni namenjeni vsem vrstam podjetništva, tudi svobodnim poklicem, zadrugam, obrtem in socialnim podjetjem;

2.  opominja, da so poslovne in podjetniške sposobnosti ter spretnosti bistvene kompetence na področju vseživljenjskega učenja ter da so zaradi nizke gospodarske rasti in visoke brezposelnosti zlasti mladih potrebni odločnejši kratkoročni in srednjeročni ukrepi za spodbujanje in omogočanje podjetništva;

3.  potrjuje, da so države članice odgovorne za poslovno, podjetniško in socialno izobraževanje in usposabljanje ter da so programi usposabljanja pogosto bolj usmerjeni in stroškovno učinkoviti, če so oblikovani na lokalni in nacionalni ravni; meni, da bi pobude EU mogle in morale koristno dopolniti ukrepe držav članic na tem področju, predvsem s sodelovanjem in izmenjavo najboljših praks;

4.  poudarja, da je treba dati spodbude delodajalcem, ki nizkokvalificiranim ali nekvalificiranim osebam (tudi Romom) nudijo usposabljanje in priložnosti, da pridobijo praktične izkušnje neposredno na delovnem mestu;

5.  v sedanjem času gospodarske negotovosti je zaskrbljen zaradi upada števila državljanov EU, ki razmišljajo o samozaposlitvi; meni, da bi morale EU in države članice okrepiti usklajena prizadevanja, da bi izboljšale podjetniško kulturo v Evropi in preučile možnosti sprejetja posebnih ukrepov in ciljev, s katerimi bi podjetništvo spet postalo privlačno, tudi za kvalificirane delavce s strokovnimi izkušnjami ter predvsem v sektorjih, ki imajo strateški pomen za Unijo; verjame na primer, da je treba vzpostaviti močno povezavo med temi pobudami in dejavnostmi Komisije na področju industrijske politike; meni, da bi morali takšni ukrepi zajemati tudi ukrepe za lažjo ustanovitev podjetja;

6.  je seznanjen s predlaganimi ukrepi in pobudami Komisije o podjetniškem izobraževanju in usposabljanju ter poziva države članice, naj jih nemudoma začnejo izvajati v skladu z načelom subsidiarnosti; v zvezi s tem opozarja na pobudo EU z naslovom „Nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta“; pozdravlja poziv državam članicam, naj podjetniško izobraževanje in usposabljanje vključijo v nacionalne programe kot ključne kompetence;

7.  meni, da je treba sprejeti pobude za vključitev trdnih meril trajnosti in socialne odgovornosti v podjetniško izobraževanje, da bi novim potencialnim podjetnikom zagotovili nove spretnosti za vodenje podjetja na način, ki krepi njegov pozitiven prispevek družbi, obenem pa ima kar najmanjši negativen učinek na ljudi in okolje;

8.  dojema mrežo odposlancev MSP kot potencialni osrednji forum za izmenjavo preizkušene prakse in za oceno napredka pri izvajanju ukrepov;

9.  podpira ambicije načrtovane uvedbe jamstva za mlade in pripravljenost, da se temu jamstvu namenijo ustrezna sredstva, saj je to pomemben ukrep za pomoč državam članicam pri njihovem prizadevanju za omilitev učinka ogromne brezposelnosti mladih, predvsem v državah, ki jih je močno prizadela kriza; poudarja pomen načrtovanih ukrepov za spodbujanje podjetništva ter podjetniškega izobraževanja in usposabljanja, saj so usmerjeni v ustvarjanje trajnostnih delovnih mest in nimajo skoraj nobenih nepričakovanih učinkov; poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo dodatne ukrepe, kot so davčne olajšave, da bi mala in srednja podjetja spodbudili k zaposlovanju mladih;

10.  poziva Komisijo, naj okrepi podporne in svetovalne ukrepe ter ukrepe pomoči za podjetja, predvsem za manjša, prek posredniških organizacij, in naj oblikuje programe, v okviru katerih bi starejši podjetniki, ki so motivirani za delo mentorja ali tutorja, z znanjem in izkušnjami pomagali mladim, ki odpirajo nova podjetja ali prevzemajo podjetja, ki jih je prizadela kriza;

11.  poziva Komisijo, naj spodbuja vzpostavitev grozdov, to je poslovnih omrežij in združenj, ki pomagajo zagotoviti konkurenčno prednost, imajo koristi od skupnega upravljanja človeških virov in povečujejo konkurenčnost;

12.  poudarja, da mala in srednja podjetja, ki uvedejo informacijske in komunikacijske tehnologije, rastejo dvakrat ali trikrat hitreje; zato poziva Komisijo, naj zagotovi ukrepe, ki bodo podjetnikom omogočili, da izkoristijo vse priložnosti, ki jih nudi enotni digitalni trg;

13.  poziva Komisijo in države članice, naj še naprej razvijajo program Erasmus za mlade podjetnike ter naj povečajo število nacionalnih kontaktnih točk, kjer je to potrebno; predlaga okrepitev uporabe obstoječih struktur Evropske podjetniške mreže; meni, da bi morali cilj določiti na 10.000 izmenjav letno z najmanj 10-odstotno letno rastjo, dokler ta cilj ni dosežen;

14.  vidi velik potencial v nadaljnji razširitvi programa za izmenjavo pripravnikov Leonardo in poudarja potrebo po tako imenovanih posredniških organizacijah, ki bodo mala in srednja podjetja podprla v organizacijskih vidikih (na primer pri iskanju ustreznih partnerjev v tujini, iskanju prostorov itd.); poudarja podjetniški potencial dvojnega usposabljanja (vajeništva) za diplomante;

15.  predlaga, da bi morale države članice imeti možnost, da zaprosijo za dodatna sredstva iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in Evropskega socialnega sklada, če se ta sredstva porabijo za financiranje kratkoročnih ukrepov, kot je podpora in svetovanje novoustanovljenim podjetjem in pri prenosu poslovanja, in ne za nadaljnje preseljevanje podjetij;

16.  predlaga tesnejše usklajevanje obstoječih in prihodnjih orodij za spodbujanje podjetništva, da bi ustvarili spodbude in sinergije na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

17.  pričakuje, da bo prihodnja Komisija v okviru svojih pristojnosti uvrstila spodbujanje podjetništva ter podjetniškega izobraževanja in usposabljanja med glavne teme ter da bo zagnala evropsko partnerstvo, v katerem bodo države članice ocenjene glede na svoj napredek, med drugim na podlagi naslednjih meril:

18.  spodbuja države članice, naj nemudoma sprejmejo nacionalne, regionalne in lokalne strategije za vključitev podjetniškega izobraževanja in usposabljanja v učne načrte (za osnovno, sekundarno, poklicno in univerzitetno izobraževanje ter izobraževanje odraslih); pričakuje, da bodo te strategije zajele vse vrste podjetij ter tudi socialne in okoljske učinke podjetništva; poudarja pomen praktično usmerjenih in interaktivnih elementov socialnega, poslovnega in podjetniškega izobraževanja in usposabljanja;

19.  meni, da poklicno izobraževanje in usposabljanje lahko zagotovita spretnosti, znanje in kompetence, ki so potrebne na trgu dela, predvsem za brezposelne, pa tudi svetovanje posameznikom v zvezi z iskanjem zaposlitve; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo zagotavljanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja po Evropi, da bi izboljšali preglednost, priznavanje in kakovost kompetenc in kvalifikacij, mobilnost učencev in delavcev pa bo lažja;

20.  poudarja, da je znanje o delovanju trgov ter gospodarskih in finančnih sistemih bistveno za dobro vodenje podjetja in da bi ga zato bilo treba vključiti v nacionalne sisteme osnovnega izobraževanja in v programe usposabljanja EU; poziva Komisijo in države članice, naj finančno izobraževanje nemudoma vključijo v svoje programe usposabljanja;

21.  poudarja pomen vajeništva za mlade v gospodarskih sektorjih z dobrimi možnostmi kot pomembnega koraka pri prehodu iz izobraževanja v poklicno življenje;

22.  pozdravlja koncept skupnosti znanja in inovacij, ki je z osredotočanjem na podjetništvo prek vključevanja delov trikotnika znanja, torej raziskav, višjega izobraževanja in inovacij, pomembno gonilo inovacij glede na velike družbene spremembe in torej pomemben instrument za zagotavljanje rasti in novih delovnih mest; zato poudarja, da bi morale imeti vse skupnosti znanja in inovacij podjetništvo vtkano v svoje strukture in v svoje pristope k raziskavam, inovacijam in usposabljanju; poudarja, da bi morale skupnosti znanja in inovacij sprejemati in deliti najboljše prakse v zvezi z uporabo inovativnih konceptov in tehnologij pri izobraževanju in usposabljanju; priporoča tudi, naj se izvede dolgoročnejša ocena vzpostavitve skupnosti znanja in inovacij, namenjene nadaljnjemu razvoju takšnih inovativnih konceptov izobraževanja in usposabljanja z posebnim poudarkom na podjetniškem izobraževanju;

II.Podjetniško okolje in okvirni pogoji

23.  poziva Komisijo in skupino EIB, naj v sodelovanju z združenji malih in srednjih podjetij okrepita svoja prizadevanja na področju informacij, da bi bila mala in srednja podjetja bolje seznanjena z možnostmi financiranja;

24.  poudarja, da je oblikovanje prožnih možnosti financiranja bistveno za novoustanovljena podjetja; poudarja, da bi bilo treba odpraviti različno davčno obravnavanje lastniškega in dolžniškega kapitala in uvesti davčno olajšavo za naložbe; poudarja, da je treba zagotoviti kredite in si prizadevati za okrepitev lastniškega financiranja prek boljšega okolja za zasebni lastniški in tvegani kapital, vključno s podporo za sklade MSP in skupinskimi naložbami brez visokih stroškov prospekta, saj so bančna posojila ena glavnih oblik financiranja MSP; poziva k uvedbi davčne olajšave za naložbe zasebnega lastniškega kapitala;

25.  poudarja, da so upravna bremena še vedno ena večjih ovir pri ustanavljanju in ohranjanju podjetij; vztraja, da zmanjšanje nepotrebnega upravnega bremena ostaja visoko na politični agendi, in pričakuje, da bo naslednja Komisija pripravila specifične predloge za politike in ukrepe do leta 2020 v kontekstu prednostnih nalog akta za mala podjetja, ki bi vključevale konkretne kvantitativne cilje (na primer 25-odstotno zmanjšanje upravnega bremena s predpisi EU do leta 2020);

26.  pozdravlja ukrepe, ki jih na tem področju predlaga Komisija, ter opominja na s tem povezane poudarke Parlamenta v resolucijah z dne 23. oktobra 2012 o malih in srednjih podjetjih (MSP): konkurenčnost in poslovne priložnosti(1) in z dne 5. februarja 2013 o boljšem dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja(2);

27.  pozdravlja ponovne pozive Komisije državam članicam, naj zmanjšajo stroške in čas, potrebne za ustanovitev podjetja; izpostavlja omejen napredek od sprejetja akta za mala podjetja in poziva države članice, naj povečajo svoja prizadevanja v zvezi s tem;

28.  poudarja, da je treba pri ustvarjanju podjetjem prijaznega okolja prek ustreznih poslovnih podpornih storitev upoštevati raznolikost poslovnih modelov, kot so družinska podjetja, zadruge in drugi;

29.  poudarja, da podporni ukrepi EU za mala in srednja podjetja še vedno niso uravnoteženi in da veliko držav članic pri oblikovanju zakonodaje ne upošteva posebnih značilnosti malih podjetij;

30.  poudarja, da dostop do financ ostaja ena glavnih ovir za razvoj malih in srednjih podjetij; poziva Komisijo, naj v celoti oceni, ali finančni instrumenti, namenjeni malim in srednjim podjetjem, kot je mikrofinančno orodje PROGRESS, v resnici olajšajo dostop malih in srednjih podjetij do financ, predvsem glede na dejstvo, da finančne institucije v nekaterih državah članicah določajo izredno stroge pogoje za posojanje tem podjetjem;

31.  pozdravlja prizadevanja Komisije, da država članicam pomaga izboljšati finančne in upravne ureditve za prenos poslovanja; meni, da je treba izboljšati davčno obdelavo inovativnih oblik financiranja, kot je skupinsko financiranje ter financiranje s sredstvi tveganega kapitala ali prek poslovnih angelov; poziva države članice, naj povečajo podporo prenosom poslovanja prek finančnih instrumentov na nacionalni ravni z jamstvi za posojila ter drugim oblikam financiranja, kot je skupinsko financiranje ali financiranje prek poslovnih angelov, ter pozdravlja poudarek Komisije na platformah za skupinsko financiranje; meni, da bi bilo treba prenose poslovanja olajšati z ustreznimi pobudami za usposabljanje o upravljavskih spretnostih, kot v primerih, ko se podjetja prenesejo zaposlenim;

32.  ugotavlja, da so zapletena pravila o DDV že dolgo ena glavnih ovir, ki preprečuje podjetnikom, da izrabijo potencial enotnega trga; poziva Komisijo, naj z eno izjavo čim prej predloži načrtovane predloge za uskladitev pravil in zmanjšanje stroškov izpolnjevanja predpisov v zvezi z DDV, da bi bilo lahko sprejeti v sedanjem zakonodajnem obdobju;

33.  meni, da so predlagani ukrepi za zmanjšanje upravnega bremena (ki lahko prek urejanja vključuje nepotrebno in nesorazmerno breme) in birokratskega bremena dopolnilo k načelom akta za mala podjetja; obžaluje, da akcijski načrt ne omenja določenih pomembnih pobud, na primer ukrepov za uporabo testa za MSP na nacionalni ravni, prihodnje vloge skupine na visoki ravni za zmanjšanje upravnega bremena ali vzpostavitve letne preglednice o regulativnih bremenih v EU in državah članicah; poziva Komisijo, naj pod vodstvom odposlanca za MSP določi ustrezen časovni razpored za pregled in revizijo desetih najbolj obremenjujočih ukrepov EU, da bi zmanjšali nepotrebna in prekomerna bremena; potrjuje, da takšno zmanjšanje v nobenem primeru ne sme ogroziti temeljnih družbenih in okoljskih standardov;

34.  poziva države članice, naj novoustanovljenim podjetjem omogočijo obdobje, ko so oproščeni plačevanja prispevkov za socialno varnost, in ko so oproščeni plačevanja akontacije davkov, tako da podjetja prva leta plačajo le davek na dejanski dobiček; vztraja, da mora biti sistem popolnoma pregleden, da ga ne bo mogoče zlorabljati;

35.  poudarja, da je prenos znanja med centri znanja, kot so raziskovalni inštituti in centri odličnosti, ter malimi in srednjimi podjetji pomemben za njihov uspeh; poudarja potrebo po jasni opredelitvi procesa prenosa znanja v prakso in njegovih koristi za uspešne podjetniške grozde;

36.  podpira navedeni cilj Komisije, da bo dala drugo priložnost poštenim podjetnikom v stečaju in zmanjšala regulativno breme za podjetnike;

37.  poudarja pomen svobodnih poklicev za podjetništvo v Evropi; pozdravlja napoved Komisije, da bo vzpostavila delovno skupino za preučitev posebnosti in potreb svobodnih poklicev; poziva Komisijo, naj pri pripravi ocene učinka zakonodajnih predlogov ter pri spremljanju ukrepov v zvezi z aktom za mala podjetja upošteva sklepe te delovne skupine opozarja, da bi to delo lahko vodilo k oblikovanju evropske listine za svobodne poklice;

38.  poudarja pomen razvoja inovacijskih sposobnosti na splošno in podpore inovacij, katerih gonilo so zaposleni, tako v novih kot obstoječih podjetjih; poudarja tudi, da so podjetniško najuspešnejša podjetja pogosto oddeljena podjetja že obstoječih (spin-off), kjer imajo zaposleni priložnosti, da razvijajo svoje ideje v varnih in z viri podprtih okvirih; poleg tega poudarja, da imajo podjetniki kvalificirano ali nekvalificirano ozadje, tako da podjetniška prizadevanja ne bi smela biti usmerjena samo v akademike; poudarja, da ima tudi poklicno in praktično usposabljanje pomembno vlogo pri prizadevanjih za spodbujanje podjetništva in inovacij;

39.  poudarja pomen razvoja pozitivnih spodbud za spodbujanje zaposlenih, da ustanovijo svoje podjetje s skrajšanim delovnim časom;

40.  poziva k uporabi določb o prožnosti v večletnem finančnem okviru, namenjenih za Program za konkurenčnost podjetij in MSP (COSME), zlasti za finančne instrumente; zahteva, naj se v večletnem finančnem načrtu ohranijo programi mikrofinanciranja (npr. Progress in JASMINE);

41.  poudarja, da je oblikovanje prožnih možnosti financiranja bistvenega pomena za novoustanovljena podjetja ter mala in srednja podjetja, da bi jim omogočili lažji dostop do sredstev; priznava, da so za različna podjetja lahko primerni različni deleži lastniškega, dolžniškega kapitala in hibridnega kapitala, ter poziva države članice, naj odpravijo različno davčno obravnavanje lastniškega in dolžniškega kapitala ter naj preučijo možnost uvedbe davčnih olajšav za naložbe v resnično gospodarstvo, da bi spodbudili trajnostno rast in ustvarili delovna mesta; poziva Komisijo, naj oceni koristi listinjenja mikroposojil;

42.  spodbuja države članice, naj spodbujajo razdelitev pogodb o izvedbi javnega naročila v sklope, da bi olajšala udeležbo malih in srednjih podjetij na javnih razpisih, na primer z vključitvijo načela „uporabe ali razlage“ v svoji nacionalni zakonodaji o javnih naročilih;

43.  obžaluje, da v nekaterih državah članicah še vedno veljajo stroge zahteve za novoustanovljena podjetja; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo države članice čas, ki je potreben za odobritev licence ali drugih dovoljenj za ustanovitev podjetja, skrajšale na en mesec;

44.  udarja pomen posebnih storitev za novoustanovljena podjetja za diplomante, ki so se v času usposabljanja udeležili posebnih tečajev podjetništva;

45.  poziva države članice, naj vzpostavijo enotne kontaktne točke, kjer bodo na voljo vse podporne storitve za podjetja, tudi glede dostopa do financiranja iz različnih virov, nasvetov o novoustanovljenih podjetjih in informacij o poslovnih priložnostih v EU in zunaj nje;

46.  poziva države članice, naj v svoji nacionalni zakonodaji sprejmejo uravnotežen pristop k časovnem okviru ustavitve stečajnega postopka in k poravnavi dolga, da bi pošteni podjetniki v stečaju dobili novo priložnost in da bi se karseda zmanjšala tveganja upnikov;

III.Podjetniki kot vzorniki in doseganje posameznih ciljnih skupin

47.  podpira uvedbo vseevropskega dneva podjetništva, ki bo poudaril in predvsem medijsko izpostavili uspešne podjetniške zgodbe; meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti primerom podjetnikov, ki so zmožni ustvariti gospodarsko dodano vrednost ob spoštovanju temeljnih načel EU glede trajnosti in družbene odgovornosti; upa, da bodo šole in izobraževalne ustanove sodelovale pri dogodku prek srečanj s podjetniki in obiski v podjetjih;

48.  poudarja velik potencial žensk v podjetništvu in poziva Komisijo, naj predloži zanesljive podatke, ki bodo omogočili boljšo evalvacijo obstoječe zakonodaje in učinkovitejšo odpravo morebitnih ovir za podjetnice;

49.  poudarja pomen zadrug in socialnih podjetij kot orodja za ustvarjanje delovnih mest, predvsem za mlade, saj imajo pomembno vlogo pri trajnostnem lokalnem razvoju, ne le v gospodarskem, ampak tudi v družbenem smislu, pa tudi z vidika zaposlovanja;

50.  poudarja pomembno vlogo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) v podjetništvu ter poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo in spodbujajo programe za razvoj veščin IKT, predvsem pri mladih in ženskah;

51.  meni, da je posebno pozornost treba nameniti tudi drugim skupinam, ki so slabo zastopane v podjetniškem svetu, kot so mladi, starejši, invalidi in priseljenci;

52.  meni, da demografski izzivi zahtevajo širšo strategijo, ki bo združevala ustvarjanje delovnih mest ter izpolnjevanje novih in nastajajočih potreb na evropskem trgu dela; s tem v zvezi meni, da je treba doseči večji napredek pri izboljšanju mobilnosti delavcev EU, tudi raziskovalcev in drugih strokovnjakov, da bi uresničili Evropo brez meja na notranjem trgu EU;

53.  poudarja, da nepriznavanje tujih šolskih in poklicnih spričeval predstavlja veliko oviro za priseljence pri ustanavljanju podjetja; zato poziva k takojšnjemu dogovoru o direktivi o priznavanju poklicnih kvalifikacij;

o
o   o

54.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0387. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0036.