Evropski parlament,

–  ob upoštevanju naslova V Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti členov 21, 21, 42, 45 in 46, ter členov 173, 179–190 in 352 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in njenega Protokola št. 10,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 13. in 14. decembra 2012 in procesa, ki vodi do srečanja Evropskega sveta o obrambi, načrtovanega za 19. in 20. december 2013,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. julija 2013 z naslovom „Za konkurenčnejši in učinkovitejši obrambni in varnostni sektor“ (COM(2013)0542),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. decembra 2007 z naslovom „Strategija za močnejšo in konkurenčnejšo evropsko obrambno industrijo“ (COM(2007)0764),

–  ob upoštevanju evropske varnostne strategije, ki jo je sprejel Evropski svet 12. decembra 2003, in poročila o njenem izvajanju, ki ga je Evropski svet odobril 11. in 12. decembra 2008,

–  ob upoštevanju izjave o okrepitvi evropske varnostne in obrambne politike, ki jo je Evropski svet sprejel 12. decembra 2008, in izjave o krepitvi zmogljivosti, ko jo je Svet sprejel 11. decembra 2008,

–  ob upoštevanju strategije za tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe, ki jo je usmerjevalni odbor Evropske obrambne agencije sprejel 14. maja 2007,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2011/411/SZVP z dne 12. julija o določitvi statuta, sedeža in načina delovanja Evropske obrambne agencije ter o razveljavitvi Skupnega ukrepa 2004/551/SZVP(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/81/ES o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti(2),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 22. novembra 2012 o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike(3) in z dne 14. decembra 2011 o vplivu finančne krize na obrambne sektorje držav članic EU(4),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0358/2013),

Za delovanje skupne varnostne in obrambne politike je potrebna močna tehnološka in industrijska baza evropske obrambe

1.  opozarja, da je za delovanje skupne varnostne in obrambne politike potrebna močna tehnološka in industrijska baza evropske obrambe (EDTIB), ki je bistveni element zmogljivosti Evrope za zagotavljanje varnosti njenih državljanov, zaščito njenih vrednot in spodbujanje njenih interesov; poudarja, da je evropski obrambni sektor pomemben vir rasti in inovacij, ključnih elementov stabilnosti in varnosti; meni, da bi morala biti vzpostavitev in razvoj konkurenčne EDTIB del strateških prednostnih nalog EU;

2.  opozarja na raven operativnih ambicij, ki so opredeljene v izjavi Sveta o okrepitvi zmogljivosti z dne 11. decembra 2008, ter civilne in vojaške naloge, opredeljene v členu 43(1) PEU; opozarja na zaveze držav članic, da bodo izboljšale svoje vojaške zmogljivosti; poziva Evropski svet, naj v ta namen začne razvijati politiko evropskih zmogljivosti in oboroževanja, kot določa člen 42(3) PEU;

3.  ugotavlja, da se obrambni proračuni v EU zmanjšujejo, čeprav nekatere tretje države, kot so Kitajska, Indija, Brazilija in Rusija, povečujejo svoje obrambne izdatke; opozarja na spremenljive svetovne strateške razmere, skrčene obrambne proračune, zlasti zaradi gospodarske in finančne krize, vedno hitrejši tehnološki razvoj in na dejstvo, da se evropska podjetja v sektorju obrambne industrije nastalemu položaju prilagajajo tako, da dajejo večji poudarek izvozu v tretje države, na račun prenosa občutljivih tehnologij in pravic intelektualne lastnine, ter selijo proizvodnjo iz EU;

4.  je zaskrbljen zaradi znižanja naložb v obrambo in poziva države članice, Evropsko obrambno agencijo in Komisijo, naj sprejmejo protiukrepe v odgovor na vedno večjo nevarnost za EDTIB, da bodo njene dejavnosti v prihodnje nadzirale in omejevale tretje sile z različnimi strateškimi interesi; poziva države članice, naj okrepijo industrijsko sodelovanje v Evropi in z razvojem in proizvodnjo učinkovitih vojaških in varnostnih zmogljivosti na podlagi najnaprednejše tehnologije zagotoviti čim večjo strateško avtonomijo;

5.  poudarja, da se je z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe industrijska, vesoljska in raziskovalna politika EU razširila na obrambno področje; poudarja, da programi Unije na drugih področjih, kot so notranja varnost in varnost na mejah, obvladovanje nesreč in razvoj, ponujajo velike možnosti za skupno razvijanje zmogljivosti, potrebnih za te politike in izvajanje misij SVOP;

6.  ponovno poudarja, da je treba doseči napredek pri utrditvi EDTIB, in ugotavlja, da naraščajoča izpopolnjenost in stroški tehnologij, vse močnejša mednarodna konkurenca ter zmanjševanje obrambnih proračunov in obsega proizvodnje še naprej omogočajo večnacionalne obrambne projekte, obrambna industrija v nobeni državi članici pa ne more več biti samozadostna na strogi nacionalni osnovi; obžaluje, da čeprav je bila v evropski vesoljski industriji dosežena določena raven koncentracije, v sektorjih kopenske in mornariške tehnologije še vedno prevladuje razdrobljenost po posameznih državah;

7.  poudarja, da bi morala vzpostavitev evropske obrambne industrije potekati trajnostno, v vseh državah članicah, na podlagi obstoječe industrijske infrastrukture in uveljavljenih norm evropskih industrijskih politik iz člena 173 PDEU, ne pa izključno po načelu svobodne konkurence;

8.  opozarja države članice EU, podpredsednico/visoko predstavnico, Evropsko komisijo in Evropsko obrambno agencijo, da več kot dvajset let po koncu hladne vojne in po obdobju, v katerem so države članice EU lahko izkoriščale prednosti razmeroma visokih nacionalnih obrambnih proračunov, te niso zmogle izpolniti globalnih ciljev, sprejetih v Helsinkih, in ostalih skupnih ciljev na področju razvoja vojaških zmogljivosti;

9.  opozarja, da morajo države članice usklajevati svoje obrambne proračune za preprečitev podvajanja in okrepitev skupnih raziskovalnih programov, če Evropa želi ohraniti trdno varnostno in obrambno industrijo;

10.  ugotavlja, da evropski državljani kljub krizi in zmanjševanju proračuna še naprej zahtevajo evropsko obrambno in industrijsko usklajevanje in sodelovanje, ki ga razumejo kot dejavnik spodbujanja varnosti, učinkovitosti in prihrankov;

11.  je seznanjen s sporočilom Komisije z dne 24. julija 2013 in poročilom visoke predstavnice/podpredsednice z dne 15. oktobra 2013 o skupni varnostni in obrambni politiki; meni, da je obžalovanja vredno, da Komisija in ESZD nista izdali skupne evropske izjave v pripravah na obrambni vrh Evropskega sveta, ki bo decembra letos; z zanimanjem pričakuje specifične zakonodajne predloge Komisije o tem, kako izkoristiti evropske sklade za strukturne naložbe, Evropsko podjetniško mrežo, Evropski socialni sklad in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, da bi zagotovili uravnotežen razvoj obrambne industrije v vseh delih Evropske unije;

12.  opozarja, da so Komisija in obrambni ministri EU leta 2007 s posebnim sporočilom Komisije in strategijo EDTIB Evropske obrambne agencije že opozorili na to, da je treba nujno ukrepati na tem področju; obžaluje, da so bile izgubljene priložnosti za redno oddajo poročil o izvajanju in posodobitev strategij po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe; obžaluje, da najnovejše sporočilo ne upošteva prejšnjih strategij; poziva Komisijo in Evropsko obrambno agencijo, naj v prihodnje razvijata skupno strategijo EDTIB, ki bo slonela na preteklih izkušnjah;

13.  v svoji obširni oceni meni, da sta se strategiji nezadostno izvajali zaradi pomanjkanja skupnega razumevanja EDTIB, kar izhaja iz različnih nacionalnih in industrijskih interesov ter trdoživih nacionalnih navad v oborožitvenem sektorju; se zaveda dejstva, da obstajajo države članice brez lastne nacionalne obrambne industrije in/ali industrijskih niš, ki si v svetovnem merilu prizadevajo za kar največjo stroškovno učinkovitost, pri čemer države z manj konkurenčno obrambno industrijo dajejo prednost nacionalnim dobavnim verigam, države z močnejšo nacionalno obrambno industrijo pa sprejemajo močno svetovno konkurenco;

14.  pozdravlja odločitev Evropskega sveta, da se na dnevni red decembrskega vrha uvrsti točka o krepitvi evropske obrambe; poziva Evropski svet, naj poskrbi za potreben nov in ambiciozen zagon in naj opredeli smernice, splošne politične prednostne naloge in časovne načrte, ki bodo podprli resnično evropsko tehnološko in industrijsko bazo obrambe, ki jo bodo spremljali ustrezni ukrepi za izgradnjo integritete in zaupanja in ki bo usmerjena v zmogljivosti in bo spodbujala sinergije, zagotavljala učinkovito rabo omejenih virov, se izogibala podvajanju, bo povezana in konkurenčna na svetovnem trgu;

Uskladitev potreb in strnitev povpraševanja

15.  meni, da je obžalovanja vredno, da pretekla prizadevanja, da bi strnili povpraševanje niso zmanjšala razdrobljenosti povpraševanja v EU, kjer obstaja 28 držav obrambnih potrošnic in še več odjemalcev izdelkov za civilno in vojaško rabo; obžaluje, da načrt za razvoj zmogljivosti Evropske obrambne agencije ni bil preveč uspešen; zato poziva Evropski svet, naj začne pregled evropske obrambe in prenese v prakso usklajevanje nacionalnih procesov obrambnega načrtovanja na ravni EU; na osnovi te ocene poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj spodbudi široko zastavljen proces za pripravo bele knjige o evropski varnosti in obrambi, da bi strnili procese EU za določanje strateških ambicij in razvoj zmogljivosti;

16.  poziva države članice, naj nadalje raziščejo možnost časovnega usklajevanja in skupnega načrtovanja upravljanja življenjskega cikla obrambnih zmogljivosti v sodelovanju z Evropsko obrambno agencijo; meni, da bi bila višja stopnja sinergij, ki bi vodile k skupni politiki evropskih zmogljivosti in oboroževanja, kot navaja člen 42 PEU, temeljni pogoj za to, da se usklajevanje vojaških potreb preobrazi v usklajeno nabavo opreme med državami članicami, kar bi ustvarilo pogoje za uspešno čeznacionalno preoblikovanje obrambne industrije EU, ki bi temeljilo na povpraševanju;

17.  je seznanjen z delom zveze NATO pri procesu obrambnega načrtovanja, v okviru katerega po potrebi poteka usklajevanje članov zveze, vključno s 26 evropskimi zavezniki, da se zagotovita razvoj in vzdrževanje ustreznih obrambnih zmogljivosti za reševanje izzivov v prihodnosti; ugotavlja, da zveza NATO že dolgo priznava potrebo po tesnem sodelovanju z industrijo, ne nazadnje zato, da bi pripomogli k razvoju zahtev glede vojaških zmogljivosti, zlasti v zvezi s standardizacijo in interoperabilnostjo, hkrati pa spodbujali čezatlantsko obrambno tehnološko in industrijsko sodelovanje;

Industrijska politika

18.  meni, da bi si morala evropska industrijska politika na področju obrambe za cilj zastaviti optimizacijo zmogljivosti držav članic z uskladitvijo razvoja, razporeditve in vzdrževanja palete zmogljivosti, instalacij, opreme in storitev, da bi tako zagotavljali cel nabor nalog, tudi najzahtevnejših misij, s krepitvijo evropske obrambne industrije, spodbujanjem sodelovanja na področju raziskav in tehnologije ter razvojem programov sodelovanja na področju opreme;

19.  priznava pomen evropske obrambne industrije za inovacije in rast, saj neposredno in posredno ustvarja približno 400.000 delovnih mest v Uniji; poudarja dejstvo, da je glede na to, da se evropsko obrambno gospodarstvo srečuje z več izzivi, potreben nov pristop, ki bo prinesel manj podvajanja in vodil do širše ekonomije obsega in večje industrijske konkurence;

20.  meni, da je prišel čas, da se začne spodbujati prostovoljni pristop pri obravnavi drobljenja evropskega industrijskega obrambnega trga, spodbujanju konsolidacije tega trga (in začetkov harmonizacije) glede ponudbe in povpraševanja, pravil in standardov, ter da je treba začeti vlagati v celostno in trajnostno industrijsko politiko, ki bo temeljila na raziskavah, inovacijah, povečevanju učinkovitosti rabe virov, strategiji za surovine, krepitvi MSP ter razvoju regionalnih mrež; v celoti podpira prizadevanja Komisije za poglobitev notranjega trga obrambe in varnosti z ustrezno podporo MSP, ki igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju inovativnosti, razvoju specializiranih zmogljivosti in najnovejših tehnologij ter ustvarjanju novih delovnih mest v okviru strategije „Evropa 2020“;

21.  meni, da je pomembno, da države članice okrepijo sodelovanje, da bi bile kos industrijskim izzivom, in ugotavlja, da proračunske omejitve in naraščajoča svetovna konkurenca pomenijo, da EU potrebuje notranja partnerstva in združevanja ter delitev nalog; podpira Evropsko obrambno agencijo v njenih prizadevanjih za spodbujanje regionalnih grozdov;

22.  meni, da je treba priznati, da je obrambni trg zelo specifičen, saj obstajajo obveznosti v zvezi z nadzorom izvoza in bojem proti širjenju zadevnih izdelkov ter stroge tajnosti, in dejstvo, da je število podjetij, ki oskrbujejo trg omejeno, povpraševanje pa skoraj izključno na strani držav;

23.  meni, da je tudi obrambna industrija zelo posebna, saj so razvojni postopki dolgi, sistemi pa morajo delovati več desetletij, stroški programov so visoki in še naraščajo, trženje proizvodov pa je močno odvisno od vlad držav članic;

24.  podpira potencial in spodbuja dvojno naravo proizvodov varnostne in obrambne industrije, zlasti na področju raziskovanja vesolja, pomorstva, letalstva in telekomunikacij; poudarja, da je obrambna industrija pomembno gonilo za napredne tehnologije, ki se nato v poznejši fazi uporabljajo v komercialne namene;

25.  poziva Evropski svet, naj EDTIB podpre z vsemi sredstvi in naj v ta namen predvsem bolje opredeli njen obseg, zlasti z vidika subjektov, vključenih vanjo, in jim podeli poseben status gospodarskih subjektov na področju obrambe v Evropi;

26.  meni, da bi bilo treba te gospodarske subjekte na področju obrambe določiti glede na dodano vrednost, ki jo dejansko zagotavljajo v Evropi, in sicer s tehnološkega in družbeno-ekonomskega vidika; zato meni, da bi morali omogočiti sodelovanje v evropskih programih le tem gospodarskim subjektom v Evropi;

27.  meni, da bi morali priznati koncept gospodarskih subjektov na področju obrambe v Evropi in spoštovati razumna merila glede zaposlovanja, znanstvene in tehnološke ustreznosti, odločanja in proizvodnje znotraj EU, kar bi jim omogočalo določeno zaščito;

28.  poziva države članice, naj razvijejo svoje industrijske in tehnološke baze obrambe ter centre odličnosti, ki naj temeljijo na ključnih tehnologijah v povezavi z učinkovitimi mehanizmi podjetniškega upravljanja na ozemlju Evropske unije, s čimer bi razvile večjo medsebojno odvisnost;

29.  poziva države članice, naj spodbujajo sodelovanje med glavnimi podjetji obrambne industrije in univerzami; poudarja, da je mogoče s takim sodelovanjem razširiti bazo znanja univerz;

30.  poziva države članice in Komisijo, naj čim bolj omejijo odvečne regulativne ovire, izboljšajo dialog med obrambnimi podjetji in spodbudijo njihovo racionalizacijo, da bi tako omogočili nakup opreme, najbolje prilagojene njihovim potrebam z vidika zmogljivosti in stroškov; poziva k nujnemu prestrukturiranju evropskih podjetij za preseganje nacionalnih meja in bolj globalno vizijo;

31.  meni, da imajo mala in srednja podjetja, ki oblikujejo in proizvajajo številne inovativne izdelke, pomembno vlogo pri vzdrževanju in utrjevanju EDTIB; ugotavlja, da je razdrobljenost evropskega obrambnega trga ovira za zmožnost MSP pri trženju izdelkov; poziva države članice, Evropsko obrambno agencijo in Komisijo, naj skupaj razvijejo načine in sredstva za krepitev malih in srednjih podjetij na trajnosten način in za olajšanje dostopa do javnih naročil, povezanih z obrambo; poudarja, da bi skupen sistem standardizacije in certificiranja koristil evropskim podjetjem, vključno z MSP, saj bi izboljšal njihov dostop do evropskih in mednarodnih trgov, ustvaril delovna mesta in povečal njihov dostop do financiranja EU;

Potreba po skupnem pristopu k standardizaciji in certificiranju

32.  ponovno poudarja, da je standardizacija obrambne opreme bistvenega pomena za oblikovanje konkurenčnega enotnega evropskega obrambnega trga ter za zagotavljanje interoperabilnosti in lažje sodelovanje pri oborožitvenih programih, za projekte združevanja in souporabe in trajnostno interoperabilnost med silami držav članic, s čimer bi zmanjšali ravni stroškov za vzdrževanje in uporabo ter zagotovili, da se bodo lahko obrambne zmogljivosti držav članic čim bolje uporabljale v skupnih operacijah;

33.  opozarja, da se širijo konkurenčni industrijski standardi za civilne in vojaške izdelke; obžaluje omejen uspeh izvajanja standardizacijskih sporazumov (STANAG) in priporočil (STANREC) zveze NATO; poziva Komisijo in Evropsko obrambno agencijo, naj spodbujata usklajen nabor skupnih standardov v obrambi in razvijeta „hibridne standarde“ na področjih dvojne rabe; poziva države članice, naj poskrbijo, da bodo njihovi nadaljnji koraki pri določanju vojaških standardov temeljili na civilnih predlogih Komisije in evropskih organizacij za standardizacijo;

34.  spodbuja države članice, naj preučijo možnosti, ki jih je predstavila Evropska obrambna agencija v zvezi z oblikovanjem osnutkov evropskih standardov za vojaške proizvode in njihovo uporabo, na primer za gradnjo sanitetnih ladij ali na področju daljinsko upravljanih zračnih sistemov;

35.  pozdravlja predloge Evropske komisije v zvezi s standardizacijo in poziva Evropski svet, naj jih upošteva in poda konkretne predloge na tem področju;

36.  poziva države članice, naj poenostavijo evropske postopke certificiranja z medsebojnim priznavanjem certifikatov in oblikovanjem skupnih civilnih in vojaških evropskih postopkov certificiranja;

Zagotavljanje zanesljivosti oskrbe

37.  v zvezi s prestrukturiranjem industrije poudarja, da je pomembno poskrbeti za to, da se ne ogrozi zanesljive oskrbe; poziva države članice, Evropsko obrambno agencijo in Komisijo, naj hitro razvijejo celostni in ambiciozni sistem zanesljivosti oskrbe po vsej EU, zlasti za strateške materiale in bistvene tehnologije, ki bo temeljil na sistemu vzajemnih garancij ter analizi tveganj in potreb, če je mogoče z uporabo pravne podlage, ki ureja stalno strukturno sodelovanje;

38.  poziva države članice, naj kot prvi korak k izpolnitvi tega cilja v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponujajo splošna in globalna dovoljenja iz Direktive 2009/43/ES o prenosu obrambnih proizvodov znotraj EU, in pospešijo prizadevanja, da bi se v praksi začel izvajati okvirni dogovor za zanesljivost oskrbe v primerih operativne nujnosti iz leta 2006;

39.  poziva Evropsko obrambno agencijo in Komisijo, naj predložita skupno strategijo neodvisnosti od bistvenih tehnologij, zlasti glede neomejenega dostopa do civilnih in vojaških (z dvojno rabo) nastajajočih in ključnih omogočitvenih tehnologij in razpoložljivosti teh tehnologij, kot so vrhunska mikro/nanoelektronika, umetna inteligenca in fotonika, ki jih je treba obravnavati kot bistvene za misije SVOP; poziva države članice, naj z uporabo EDTIB okrepijo samozadostnost EU na teh ključnih področjih;

Nov zagon oborožitvenemu sodelovanju

40.  spodbuja države članice, naj industrijske presežke, ki so posledica upada povpraševanja, odpravijo z dajanjem pobud za nove skupne projekte, ki se bodo bolj oprli na Evropsko obrambno agencijo, ki ni dovolj izkoriščena in finančno podprta, in upoštevali spoznanja, pridobljena med nedavnimi skupnimi operacijami, med katerimi so se pokazale pomanjkljivosti, na primer na področju strateškega in taktičnega prevoza ter opazovanja iz zraka in iz vesolja; priporoča razvoj ključnih elementov s civilno-vojaško rabo, ki jih v večini držav članic EU močno primanjkuje, kot so sistemi zrakoplovov na daljinsko upravljanje, ter s tem spodbuditev razvoja visoke tehnologije in podporo prizadevanjem, da ključne kompetence ostanejo v Evropi; spodbuja sodelovanje EU v skupnih projektih prek najema in/ali nabave zmogljivosti z dvojno rabo in morebitno nabavo prototipov;

41.  na podlagi preteklih izkušenj meni, da mora biti skupno izvajanje razvojnih in proizvodnih dejavnosti v skupnih programih oboroževanja organizirano po strogem načelu industrijske in gospodarske učinkovitosti, da bi tako preprečili podvajanje dela in višanje stroškov;

42.  poziva države članice, naj pri načrtovanju velikih nakupov obrambne tehnologije dajejo prednost projektom znotraj EU ali skupnim programom oziroma novim evropskim tehnologijam, s čimer lahko hkrati spodbudijo evropsko trgovino, okrepljeno sodelovanje in konkurenco pri kakovosti in cenah na svetovnem obrambnem trgu;

43.  poziva Evropski svet, naj glede na obstoječi upravni dogovor med Evropsko obrambno agencijo in Organizacijo vzajemnega sodelovanja na področju oborožitve (OCCAR) zagotovi uspešno izvajanje skupnih projektov in načrtuje tesnejše sodelovanje med tema organizacijama;

44.  poziva Evropski svet, naj Evropski obrambni agenciji omogoči, da bo lahko v celoti prevzela svojo institucionalno vlogo, kot je določena v členih 42(3) in 45 PEU, tako da ji nameni potrebna sredstva; ponovno poudarja, da morajo države članice Evropski obrambni agenciji nujno zagotoviti ustrezna finančna sredstva za vse njene misije in naloge; meni, da bi bilo to najbolje narediti s financiranjem stroškov dela in tekočih stroškov agencije iz proračuna Unije, začenši s prihodnjim večletnim finančnim okvirom;

Podpora misij SVOP z evropskimi raziskavami in razvojem

45.  ugotavlja, da bi lahko zaradi gospodarske in finančne krize ter zmanjševanja proračuna za obrambo v večini držav članic prišlo do precejšnjega krčenja, nazadovanja ali zamud pri raziskovalnih in tehnoloških inovacijskih programih skoraj vseh držav članic, kar bo verjetno še naprej vplivalo na evropsko obrambno industrijo in znanstveni napredek Unije na tem področju; poudarja, da bi tak položaj lahko povzročil srednje- in dolgoročno izgubo delovnih mest in industrijskih zmogljivosti ter znanja;

46.  poudarja pomen raziskav in inovacij v obrambnem in varnostnem sektorju in raziskovalnega programa Obzorje 2020, zlasti sedmega družbenega izziva, usmerjenega v varno družbo oziroma varovanje svobode in varnosti Evrope in njenih državljanov; poudarja, da je pomembno spodbujati večnacionalno sodelovanje med državami članicami in njihovimi agencijami na tem področju; meni, da je zaradi visoke zaupnosti raziskav na področju inovacij za obrambno industrijo neizogibno, da se te raziskave financirajo na način, povezan s potrebami; meni, da je zato treba v okviru Skupnega raziskovalnega središča predvideti ustanovitev evropskega inštituta za obrambo in varnost;

47.  pozdravlja namero Komisije, da bo sprejela pripravljalni ukrep za raziskave, ki jih bo financirala EU, v podporo misij SVOP, in poziva Komisijo, naj že v zgodnji fazi prihodnjega večletnega finančnega okvira pripravi predlog, ki bo nekakšen predhodnik teh programov;

48.  meni, da so obrambne raziskave in inovacije, povezane z EDTIB, še vedno del veljavne etične podlage; ugotavlja, da je skupni varnostni in obrambni politiki namenjeno celotno poglavje Lizbonske pogodbe, ki zajema tudi raziskovanje obrambne tehnologije in oblikovanje skupne obrambe Unije; poziva države članice in Evropsko obrambno agencijo, naj znatno povečajo količino in kakovost skupnih projektov za raziskave in razvoj;

49.  opozarja, da mora na podlagi člena 179 PDEU Unija podpirati vse raziskovalne dejavnosti, ki so potrebne na podlagi Pogodb;

50.  ugotavlja, da so se evropski ministri za obrambo novembra 2007 dogovorili o skupnih primerjalnih merilih, da bi porabo za raziskave in tehnologije na področju obrambe povečali na 2 % skupnih izdatkov za obrambo, porabo za raziskave in tehnologije na področju obrambe, ki potekajo preko evropskega sodelovanja, pa na 20 %;

51.  podpira projektno skupino za obrambo, ki zajema Evropsko komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in Evropsko obrambno agencijo, ki si prizadeva zagotoviti, da se bodo rezultati raziskav v okviru programa Obzorje 2020 lahko uporabljali tudi v raziskavah za razvoj inovacij na področju obrambe, in optimizirati sinergijo med civilno in vojaško uporabo; poziva tudi, naj se preučijo možnosti uporabe javno-zasebnega financiranja prek ustanovitve skupnih podjetij v skladu s členom 187 PDEU;

52.  spodbuja Evropsko obrambno agencijo, naj se opre na pretekle uspešne skupne naložbene programe in naj sodeluje s Komisijo, da bi začela raziskovalne in razvojne programe na podlagi člena 185 PDEU;

53.  opozarja na velik pomen sinergij med civilnimi in vojaškimi raziskavami na področjih z veliko dodano vrednostjo; poudarja, da bi bilo mogoče – čeprav je treba upoštevati večinoma civilno poslanstvo ali suverenost nekaterih projektov – raziskati, kako bi lahko dvojno naravo bolje izkoristili, da bi tako porazdelili stroške, saj so ti sektorji nosilci rasti in zaposlovanja; poudarja, da bi bilo mogoče to sinergijo uresničiti tudi z utrditvijo zasebne evropske ponudbe s poslovnimi priložnostmi;

54.  poziva države članice, naj izoblikujejo ustrezno platformo, prek katere bi raziskave s področja obrambe usmerile v civilno sfero in se ob tem osredinile na aplikacije za najsodobnejše tehnologije; poziva države članice, naj raziskave s področja obrambe usmerijo tudi v obvladovanje naravnih nesreč (v zadnjih štiridesetih letih se je število naravnih nesreč v Evropi povečalo za štirikrat);

55.  meni, da mora obrambna industrija v EU ohraniti visoko stopnjo inovativnosti tako z vojaškega kot s civilnega vidika, da bi bilo tako mogoče odgovoriti na vse grožnje in izzive, s katerimi se bodo morale v naslednjih letih spopasti države članice in EU, ob čemer se je treba opreti na najobetavnejše tehnološke dosežke ne glede na to, ali so bili posebej razviti za obrambo ali za civilne namene;

56.  poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo rezultati raziskav v politiki intelektualne lastnine ustrezno varovani, in meni, da bi bilo treba še bolj okrepiti vlogo Evropske obrambne agencije na tem področju, da bi že v zgodnji fazi omogočili bodoče tehnološko in industrijsko sodelovanje med partnerji EU;

Vesolje

57.  je prepričan, da področje vesolja prispeva k strateški avtonomiji EU in da ima možnost držav članic do avtonomnega dostopa ključno vlogo v obrambnem in varnostnem sektorju; poudarja, da je pomembno ohranjati odličnost te tehnološko inovativne in učinkovite industrije, da bi tako zagotovili tehnološko neodvisnost Evropske unije;

58.  pozdravlja oblikovanje in razvoj evropskih satelitskih sistemov (Galileo, Copernicus in EGNOS); poudarja, da bo razvoj takšnega sistema dal velik zagon ne le vesoljski industriji, temveč tudi avtonomiji Evrope, ter da je to dobra priložnost za razvoj kritične sestavine industrijske in tehnološke baze evropske obrambe;

59.  poudarja, da je treba zaščititi evropsko vesoljsko infrastrukturo z izoblikovanjem zmogljivosti za nadzor in sledenje v vesolju (SST, „space surveillance and tracking“) na evropski ravni;

IKT in varnost podatkov

60.  opozarja, da digitalna doba s seboj prinaša vse večje izzive za varnost in zaščito infrastrukture in tehnologije, zato izpostavlja potrebo po večjem sodelovanju in izmenjavi znanja in izkušenj med državami članicami na eni strani ter med Evropsko unijo in njenimi ključnimi partnerji na drugi strani;

61.  opozarja, da je treba izdelati evropske standarde na področju IKT in kibernetske varnosti ter jih vključiti v mednarodne standarde;

62.  poziva Komisijo in države članice, naj medsebojno sodelujejo in poskrbijo za to, da bo kibernetska varnost eden ključnih vidikov, ki bi ga bilo treba zato posebej spodbujati z raziskavami in inovacijami v varnostnem in obrambnem sektorju in ki bi morala biti del kratko-, srednje- in dolgoročne strategije;

63.  poziva Komisijo in države članice, naj sistematično upoštevajo izzive kibernetske varnosti v že obstoječih in prihodnjih evropskih civilnih ali vojaških programih (Galileo, Copernicus, Enotno evropsko nebo/SESAR itd.);

Krepitev notranjega trga obrambne opreme

64.  opozarja, da morajo države članice nujno izboljšati preglednost in povečati odprtost obrambnih trgov, pri tem pa poudarja posebno naravo javnih naročil za obrambo in meni, da ta vpliva na glavne nacionalne varnostne interese, zato teh naročil ni mogoče obravnavati na enak način kot druge sektorje; poziva države članice in Komisijo, naj poskrbijo za to, da se bodo direktive iz leta 2009 o javnih naročilih za obrambo in prenose pravilno in dosledno izvajale, zlasti glede morebitnih izjem od predpisov EU po členu 346 PDEU, da bi okrepile enotni trg s poenostavitvijo pravil javnega naročanja v obrambnem sektorju, kjer je to primerno;

65.  poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja, da bi na obrambnem trgu ustvarila enake pogoje za vse, z omejitvijo praks, ki izkrivljajo trg, na najnižjo možno raven upravičenih odstopanj; zlasti poudarja potrebo po okrepitvi nadzora državne pomoči in poziva države članice, naj v odnosu do evropskih organov in agencij ter širše javnosti ravnajo bolj pregledno na področju državne pomoči in praks javnega naročanja v obrambnem sektorju;

66.  je zaskrbljen zaradi dejstva, da se številne države članice pripravljajo na nakup rabljenih bojnih letal F-16, ne da bi evropska podjetja dobila pošteno možnost za konkuriranje; meni, da je takšna praksa v nasprotju s ciljem Evropskega sveta za okrepitev industrijske baze evropske obrambe; opominja te države članice, da je treba pri medvladni prodaji upoštevati tudi načela nediskriminacije in preglednosti iz Lizbonske pogodbe;

67.  poziva države članice, Evropsko obrambno agencijo in Komisijo k sodelovanju, da bi postopno odpravile zahteve za protidobave, in obenem pospešile vključitev industrije manjših držav članic v tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe na drugačen način, ne s protidobavami; spodbuja zlasti države članice, naj za uresničitev tega cilja v celoti izkoristijo določbe direktiv o oddajanju del podizvajalcem in splošnih licencah;

68.  poudarja, da je treba pri javnih naročilih za obrambo spodbujati inovativne nabavne tehnike, zlasti e-javna naročila in predkomercialna naročila, ter tiste, ki spodbujajo raziskave in razvoj, saj so lahko posebej primerne za to področje in lahko v postopkih javnega naročanja močno zmanjšajo upravno breme ter stroške; meni, da je treba pri tem poskrbeti za zaščito pravic intelektualne lastnine in znanja; poziva države članice, naj strateško izkoristijo obrambne nabave in uporabljajo inovativna načela oddajanja naročil na podlagi pojma ekonomsko najugodnejše ponudbe;

69.  meni, da bi morali imeti javni organi in podjetja naročniki na področju obrambe in varnosti možnost uporabe posebnega postopka javnega naročanja v zvezi s pogodbami, če je treba razviti inovativne proizvode, storitve ali gradnje ter nato kupiti tako razvito blago, storitve ali gradnje, ki jih ni mogoče zagotoviti z rešitvami, ki so že na voljo na trgu;

70.  poleg tega meni, da bi tak postopek pripomogel k boljšemu delovanju notranjega trga in pospešil razvoj evropskega trga obrambne opreme ter tehnološke in industrijske baze evropske obrambe, hkrati pa bi spodbudil tudi rast inovativnih MSP; poudarja, da je bil v revidiranih direktivah o klasičnih javnih naročilih in javnih naročilih javnih gospodarskih služb že sprejet dogovor o takem postopku, na podlagi katerega lahko javni organi naročniki sklenejo dolgoročno partnerstvo za inovacije, s čimer se omogočita razvoj in kasneje nakup novih in inovativnih proizvodov, storitev ali gradenj, da se tako zagotovita potrebno povečanje povpraševanja in spodbuditev razvoja inovativnih rešitev, ne da bi s tem omejili dostop do trga;

71.  zato poziva Komisijo, naj ta razvoj upošteva v poročilu o izvajanju direktive o javnih naročilih za obrambo (Direktiva 2009/81/ES), ki ga mora do 21. avgusta 2016 predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu, in naj temu poročilu priloži zakonodajni predlog o spremembi Direktive 2009/81/ES, s katerim bo v zvezi z zadevnimi pogodbami uveden postopek partnerstev za inovacije;

72.  poziva države članice, naj sprejmejo tudi ukrepe za odpravo podvajanja in presežnih zmogljivosti v tem sektorju z izboljšanjem sodelovanja na notranjem trgu; poudarja potencialne koristi, ki bi jih prineslo skupno javno naročanje po načelih ekonomije obsega in interoperabilnosti; poudarja, da bodo skupni projekti pripomogli k zmanjšanju stroškov in omogočili dolgoročne naložbe;

73.  opominja, da so pogodbe, sklenjene v obrambnem in varnostnem sektorju, pogosto tehnično zapletene; poudarja, da je treba, kadar je to ustrezno, pregledati nepotrebne, nezdružljive ali nesorazmerne tehnične zahteve, saj bi tako zmanjšali in, kjer bi to bilo možno, odstranili ovire na notranjem trgu ter tako olajšali čezmejne javne razpise;

EDTIB v svetovnem merilu

74.  ugotavlja, da je oblikovanje uspešne EDTIB možno le v okviru svetovnega trga in spodbuja Komisijo in Evropski svet, naj k zadevi pristopita z upoštevanjem svetovnih razmer; meni, da bi izvajanje protekcionističnih ukrepov nasprotovalo cilju povečanja konkurenčnosti evropske obrambne industrije;

75.  obžaluje neenakost glede vzajemnega dostopa do trga med ZDA in Evropo in posledično neravnotežje v trgovini na področju obrambe; poziva k prizadevanjem za resnično vzajemnost pri dostopanju do javnih naročil na področju obrambe na obeh straneh Atlantika;

76.  poziva države članice, naj strogo upoštevajo obveznosti, ki jih določa Skupno stališče Sveta 2008/944/SZVP, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme, in naj poskrbijo za to, da bodo strogo ocenile vse vloge za licence skladno z vsemi določenimi osmimi merili; poziva države članice in EU, naj si v okviru mednarodnih forumov prizadevajo za večjo preglednost na mednarodnih trgih javnih naročil za obrambo, da bi tako povečali možnost nadzora nad svetovnimi trgovinskimi tokovi na področju oboroževanja, zlasti s spodbujanjem pogodbe o trgovini z orožjem; poziva države članice, naj hitro ratificirajo to pogodbo, da bo po odobritvi Parlamenta lahko začela veljati;

o
o   o

77.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, parlamentom držav članic, parlamentarni skupščini Nata in generalnemu sekretarju Nata.

(1) UL L 183, 13.7.2011, str. 16. (2) UL L 216, 20.8.2009, str. 76. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0455. (4) UL C 168 E, 14.6.2013, str. 9.