Evropski parlament,

–  ob upoštevanju naslova III Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti v zvezi s kmetijstvom,

–  ob upoštevanju člena 174(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti v zvezi z gorskimi regijami, in člena 349 v zvezi z najbolj oddaljenimi regijami,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 247/2006(1) o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 261/2012(2) glede pogodbenih razmerij v sektorju mleka in mlečnih izdelkov,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1234/2007(3),

–  ob upoštevanju protokola o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 o hribovskem kmetijstvu, Protokol "Hribovsko kmetijstvo", objavljenega 30. septembra 2006 v Uradnem listu Evropske unije(4),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij NAT-V-028 z dne 30. maja 2013 o razvoju razmer na trgu in posledičnih pogojih za nemoteno postopno odpravljanje sistema mlečnih kvot – drugo poročilo o "nežnem pristanku",

–  o upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o razvoju razmer na trgu in posledičnih pogojih za nemoteno postopno odpravljanje sistema mlečnih kvot – drugo poročilo o "nežnem pristanku" (COM(2012)0741),

–  ob upoštevanju študije o označevanju kmetijskih in živilskih proizvodov iz gorskega kmetijstva, ki jo je naročil Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja (upravni dogovor AGRI-2011-0460 / JRC-IPTS št. 32349-2011-10),

–  ob upoštevanju študije o ekonomskem učinku odprave sistema mlečnih kvot – regionalna analiza proizvodnje mleka v EU, ki jo je opravila Komisija februarja 2009,

–  ob upoštevanju študije tematskega sektorja B (strukturna in kohezijska politika) o prihodnosti mlečnih kvot – različni scenariji, opravljene januarja 2008,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7-0383/2013),

A.  ker bo imelo prenehanje veljavnosti sistema mlečnih kvot posledice za celoten evropski mlečni trg in ker bodo prizadeti zlasti pridelovalci mleka v gorskih območjih in najbolj oddaljenih regijah, saj tam zaradi neugodnih naravnih in trajnih razmer ne bo mogoče izkoristiti priložnosti za rast, ki jih bo prinesla liberalizacija;

B.  ker se v skladu s členom 32 Uredbe (EU) št. 1305/2013 območja severno od 62. vzporednika in nekatera sosednja območja štejejo za gorska območja in ker sta opredelitev ter status najbolj oddaljenih regij navedena v členu 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

C.  ker bo odločanje mladih kmetov na teh območjih glede prihodnosti odvisno od velikosti kmetij in njihovih finančnih rezerv, ob upoštevanju dejstva, da se bodo kmetije, ki so pred kratkim vlagale v sistem kvot, po prenehanju veljavnosti kvot znašle v resnejši likvidnostni krizi in bodo finančno bolj obremenjene;

D.  ugotavlja, da so s pridelavo mleka v gorskih območjih in najbolj oddaljenih regijah povezane resne stroškovne slabosti, zaradi lokacije, zato je treba glede na dodatne ovire in predvsem omejitve uporabe zemljišč kmetom po prenehanju veljavnosti kvot zagotoviti ekonomsko vzdržno in dobičkonosno delo;

E.  ker se lahko zaradi prenehanja veljavnosti kvot tudi deli nekaterih drugih območij z neugodnim položajem znajdejo v slabšem konkurenčnem položaju, kar bi ogrozilo trajnost pridelave na teh območjih, deloma zato, ker je gostota pridelave tako nizka in bi dr lahko podjetja za zbiranje in predelavo preselila na konkurenčnejša območja, kjer so predvsem stroški zbiranja mleka ali prevoza proizvodov do trga nižji;

F.  ker je eden od glavnih ciljev nove SKP ohraniti produktivno kmetijstvo v gorskih regijah in območjih z neugodnim položajem ali v najbolj oddaljenih regijah;

G.  ker so stroški pridelave, zbiranja, prevoza in prodaje mleka in mlečnih proizvodnih zunaj regije proizvodnje veliko višji na teh območjih kot v ugodnejših območjih;

H.  ker lahko oblikovanje združenj proizvajalcev pomaga zniževati stroške pridelave in omogoči pridelovalcem mleka večjo pogajalsko moč, zlasti na področju oblikovanja cen mleka;

I.  ker se zaradi obstoječih okvirnih pogojev mlečni izdelki pogosto ne morejo predelovati v bližini kraja pridelave; ugotavlja, da je treba upoštevati infrastrukturo in omogočiti posebne oznake, na primer "pridelano v hribih", ki se uporabljajo za izdelke, predelane v določeni oddaljenosti od zadevnega gorskega območja; meni, da je bistvenega pomena, da se ta ukrep uporablja za vse izdelke, narejene iz mleka iz gorskih območij;

J.  ker je pridelava mleka v številnih omenjenih območjih najpomembnejša in najbolj razširjena kmetijska panoga in je ključna za proizvodnjo kakovostnih mlečnih izdelkov z oznakami, priznanimi v EU; ker je pomembno, da se ohranijo proizvodne osnove na vseh ozemljih Unije, da bo možna oskrba vseh regij porabe brez nastajanja nerazumnih prevoznih in okoljskih stroškov;

K.  ker je pridelava mleka v številnih državah članicah in regijah glavni steber regionalnega gospodarstva in glavni dejavnik dodane vrednosti v kmetijstvu;

L.  ker je razvoj in promocija kakovostnih mlečnih izdelkov eden on možnih načinov obravnave vprašanja povečane pridelave mleka;

M.  ker je pridelava mleka v številnih regijah v domeni malih in srednjih družinskih kmetij;

N.  ker 59 % kmetijskih površin v gorskih območjih pokrivajo trajna travinja ali pašniki, namenjeni pridelavi mleka, teh zemljišč pa ni mogoče oziroma ni smiselno uporabljati za nobeno drugo kmetijsko panogo; ker je 9,5 % mleka v EU pridelanega v gorskih območjih; ker orografija in podnebje omejujeta druge možnosti kmetovanja, raznolikost kmetijstva pa je zelo omejena;

O.  ker je v nekaterih najbolj oddaljenih regijah pridelava mleka, ki je eno od glavnih gibal gospodarstva, socialne stabilnosti ter kakovosti okolja in rabe zemljišč, nenadomestljiva; ker so v teh regijah programi POSEI najboljši način za pridobivanje večje pomoči za ohranjanje ravni pridelave;

P.  ker živinoreja v teh regijah ni le gospodarska dejavnost in način preživetja njihovih prebivalcev, ampak tudi glavni sestavni del njihove tradicionalne kulture in družbene strukture, ki je tesno povezan z življenjem in tradicijo lokalnih prebivalcev;

Q.  ker v gorskih območjih, najbolj oddaljenih regijah in delih nekaterih drugih območij z neugodnim položajem opuščanje živinoreje in z njo povezane pridelave mleka pogosto vodi v opuščanje kmetijstva, zanemarjenje dobrih kmetijskih površin ter posledično v izseljevanje in migracije s podeželskih v mestna območja;

R.  ker kmetijstvo v teh območjih prispeva zlasti k ohranjanju kulturne krajine in biotske raznovrstnosti ter k zmanjševanju naravnih tveganj in ker je temelj uspešnega regionalnega razvoja, saj se brez njega druge gospodarske panoge, kot je turizem, ne morejo razvijati; ker je opuščanje kmetovanja v takih območjih močno vplivalo na navedene sektorje;

S.  ker pridelava mleka v številnih območjih z neugodnim položajem zagotavlja gospodarsko in socialno kohezijo, zato je ne bi smeli ogroziti s prenehanjem veljavnosti kvot; ker je treba varovati in spodbujati ohranjanje kmetijske krajine, turizma, lokalnih krogov pridelave, predelave in trženja, delovnih mest in dolgoročnih perspektiv za mlade;

T.  ker bo odprava kvot za mleko povzročila vseevropsko konkurenco med pridelovalnimi regijam; ker je diferenciacija izdelkov bistvena, da se gorskim območjem in najbolj oddaljenim regijam, ki proizvajajo mleko ali mlečne izdelke, ohrani dostop do trga;

1.  ugotavlja, da neposredna plačila iz prvega stebra kmetijske politike v številnih državah članicah tudi ob upoštevanju tekoče reforme SKP temeljijo na zgodovinskih referenčnih zneskih, zaradi česar so površine, pokrite s travinjem, in posledično pridelava mleka v teh regijah v veliko slabšem položaju; zato poziva države članice, ki so jih take okoliščine prizadele, naj pri uveljavljanju reforme kmetijske politike na nacionalni ravni nemudoma zagotovijo sistem, ki bo odpravil prikrajšanost teh regij;

2.  ugotavlja, da je delež hribovskega mleka v EU-27 10-odstoten, kar pa hkrati pomeni dve tretjini mleka in tri četrtine pridelovalcev v Avstriji, Sloveniji in na Finskem, ta delež mleka in pridelovalcev pa je zelo velik še v okoli desetih drugih državah. ugotavlja tudi, da v večini od teh vlažnih gorskih regij, pa tudi v najbolj oddaljenih regijah, so črede krav molznic glavni uporabnik travnikov in tako omogočajo ohranjanje odprte in naseljene krajine in s tem koristijo turizmu, biotski raznovrstnosti in okolju;

3.  meni, da trajno travinje in pašniki v teh območjih, ki so praviloma primerni edino za govedorejo, ovčerejo in kozjerejo, pri izračunu neposrednih plačil iz prvega stebra nikoli ne smejo biti obravnavani slabše kot druge kmetijske površine;

4.  meni, da je treba v prvem stebru SKP, za najbolj oddaljene regije pa v okviru programa POSEI, za ta območja nujno predvideti premije, vezane na pašno živino; zavrača vse nove zahteve v zvezi s krmljenjem prežvekovalcev, ki bi lahko povzročile propad obstoječe kmetijske prakse;

5.  poudarja pomen vezanih plačil iz prvega stebra kmetijske politike; opozarja, da bi morale imeti države članice na teh območjih več možnosti za vezavo plačil, ki jih financirajo države ali EU, kot je bilo dogovorjeno v tekoči reformi SKP;

6.  poudarja, da je treba pri nadaljnjem razvoju SKP ustrezno pozornost nameniti malim kmetijam v teh območjih, saj je zanje značilna višja strukturno pogojena delovna intenzivnost – obenem pa so primorane plačevati višje cene za vložke – in imajo poseben pomen za ohranjanje delovnih mest in za razvoj podeželja;

7.  ugotavlja, da je treba zaradi posebnih značilnosti gorskih območij in najbolj oddaljenih regij ločeno oceniti prenehanje veljavnosti kvot za mleko v takih območjih, če naj se oblikujejo ciljno usmerjeni ukrepi za podporo in ohranitev pridelave;

8.  ker je pridelava mleka v nekaterih najbolj oddaljenih regijah nenadomestljiva, meni, da bi morale Komisija in države članice v teh regijah uporabiti programe POSEI za krepitev podpore na področju neposrednih plačil in tržnih ukrepov ter programe za razvoj podeželja za krepitev podpore v okviru drugega stebra SKP;

9.  poziva, naj bodo na voljo dodatni ukrepi v okviru razvoja skupnega strateškega okvira, ob sodelovanju programa za regionalni razvoj, evropskega socialnega sklada in kohezijskega sklada; meni, da bi morali biti cilji skupnega strateškega okvira spodbujanje konceptov regionalnega razvoja ter programov ohranjanja struktur, s poudarkom na varstvu kmetijstva ter krepitvi navzgor in navzdol po vrednostni verigi;

10.  poziva države članice in regije, naj po potrebi v okviru razvoja podeželja oblikujejo poseben program za pridelavo mleka v teh območjih;

11.  v zvezi s tem poudarja potrebo po podpiranju konsolidacije ali priprave projektov, ki ustvarjajo dodano vrednost, razlikujejo izdelke po ozemljih in nudijo nove strategije za krepitev gorskih območij in najbolj oddaljenih regij; poziva Komisijo, naj predlaga široke ukrepe za podporo oblikovanju in izvajanju teh projektov in z njimi povezanih skupnih naložb;

12.  poziva države članice, naj ukrepajo zoper pozidavo travinja in to upoštevajo pri zakonodaji o načrtovanju rabe zemljišč;

13.  poudarja, da imajo ukrepi iz drugega stebra, kot so kompenzacijsko plačilo, kmetijsko-okoljske premije, individualna ali skupinska pomoč za naložbe za pridelavo, predelavo – pri čemer v primeru najbolj oddaljenih regij (ki so zajete v sistemu POSEI) ne smemo pozabiti na možnost, da se proizvodi, ki se štejejo za bistvene za preoblikovanje regionalne kmetijske proizvodnje, zlasti glede mlečnih proizvodov, vključijo v posebno ureditev dobave zaradi ohranjanja konkurenčnosti – in trženje, zagonska pomoč mladim kmetom pri ustanavljanju in pomoč za spodbujanje kakovosti, raznovrstnosti, inovacij in sodelovanja (vključno z lokalnimi organi) velik pomen za trajnostno pridelavo mleka v teh območjih; zato poudarja, da je treba državam članicam in regijam omogočiti potreben pravni okvir, raven financiranja in manevrski prostor za zagotovitev zadostnih in močno diferenciranih kompenzacijskih plačil ter zlasti da je treba še naprej spodbujati okolju prijazne, trajnostne in ekološke oblike kmetijstva; poleg tega poudarja, da je treba višje stroške naložb v pridelavo mleka v gorskih območjih in najbolj oddaljenih regijah, ki izhajajo iz posebnega značaja teh območij, njihove oddaljenosti, izjemne razdrobljenosti zemljišč in geografske nepovezanosti otokov, primerno izravnati v okviru drugega stebra SKP;

14.  poleg tega poziva, naj se pridelovalcem mleka, ki imajo potencial za razvoj, zagotovi ciljno usmerjena pomoč za naložbe, na primer v zvezi z amortizacijo ter obrestmi za kmetijske zgradbe in tehnologijo, da se zmanjšajo stroški pridelave in poveča konkurenčnost kmetij;

15.  poziva države članice, naj z ukrepi iz drugega stebra zlasti spodbujajo projekte, kot so sodelovanja za gospodarno rabo strojev ali stavb;

16.  poziva Komisijo, naj ponovno opredeli skladen program razvoja podeželja in sektorja mleka za gorska območja in najbolj oddaljene regije, območja z neugodnim položajem, ki so usmerjena v pridelavo mleka, ter države članice, v katerih večino proizvodnje mleka zagotavljajo zelo majhna kmetijska gospodarstva;

17.  opozarja, da so stroški zbiranja mleka v gorskih območjih in najbolj oddaljenih regijah in prevoza končnih izdelkov iz teh območij zaradi njihovega izrazito težkega prometnega položaja in večinoma majhnih količin mleka, ki jih pridela posamezna kmetija, zelo visoki, zaradi česar so ta območja v bistveno slabšem geografskem in konkurenčnem položaju; poziva k pomoči za predelovalne obrate, zlasti tisti v zadružni lasti, s katero se bodo znižali višji stroški pridelave in zbiranja mleka ter stroški prevoza proizvodnih vložkov in prevoza končnih izdelkov na teh območjih v primerjavi z ugodnejšimi območji;

18.  poudarja, da je potrebno orodje za spremljanje trga pridelave mleka (opazovalna skupina za mleko) za zbiranje in razširjanje podatkov in informacij o proizvodnji in ponudbi, za zagotavljanje zgodnjega opozarjanja na tveganje tržnih neravnovesij, pri čemer bi upoštevali raznolikost mlečnih proizvodov, ter za opravljanje kratkoročne analize v smislu nestanovitnosti cen, da bi količino mleka natančneje prilagodili povpraševanju na trgu;

19.  opozarja, da predelava in trženje na gorskih kmetijah ali na planinskih pašnikih malim in mikrokmetijam omogočata ustvarjanje višje dodane vrednosti, poleg tega pa prispevata k turističnemu potencialu gorskih območij, najbolj oddaljenih regij in drugih območij z omejenimi možnostmi; poudarja, da bi bilo treba take pobude podpreti v okviru drugega stebra SKP;

20.  poudarja, da je zaradi velike oddaljenosti najbolj oddaljenih regij od potrošniških trgov potrebno dvojno skladiščenje v skladu s sodobno logistično organizacijo; zato poziva Komisijo, naj šteje ta skladišča, ki se nahajajo zunaj ozemlja najbolj oddaljenih regij, za upravičena v okviru predpisov v zvezi z naložbami v te regije;

21.  meni, da območja z alpskimi pašniki in tista območja najbolj oddaljenih regij, ki proizvajajo mleko, še posebej potrebujejo naložbe in posebne ukrepe za ohranjanje ali ponovno vzpostavitev primernega okolja za pridelavo, predelavo in prodajo mleka;

22.  opozarja, da bi bilo treba vzpostaviti ukrepe, ki bodo omogočali proizvodnjo tipičnih izdelkov v umetelnih obrteh;

23.  poziva Komisijo in države članice, naj bodo pri pripravi zakonodaje pozorne, da se je treba izogniti pretiranim birokratskim obremenitvam ter ohraniti zahteve na področju higiene, označevanja in obveščanja sorazmerne, tako da bodo obvladljive za male proizvajalce in predelovalce;

24.  opozarja, da bi bilo treba zagotoviti pomoč malim kmetom v gorskih območjih in v območjih z neugodnim položajem, kot so najbolj oddaljene regije, ki proizvajajo mleko ali mlečne proizvode, pri ustanavljanju organizacij proizvajalcev, ki krepijo njihov pogajalski položaj, saj zaradi malih kmetov na teh območjih treba ohraniti in razviti bolj regionalizirane lokalne trge;

25.  poudarja, da morajo higienska in trženjska pravila ustrezati posebni velikosti trgov in njihovim potrebam, zato bi morali biti higienski standardi ustrezni in se uporabljati za hribovske kmete, kmete v območjih z neugodnim položajem in v najbolj oddaljenih regijah ter za pridelovalce mleka na teh območjih;

26.  opozarja, da je na malih kmetijah način vzreje, potreben za učinkovito pridelavo mleka, močno stroškovno intenziven; zato poziva k spodbujanju vzreje, da bodo pridelovalci mleka na teh območjih kljub visokim stroškom sami vzrejali živali;

27.  meni, da bi bilo treba podpreti združevanje pridelovalcev mleka v organizacije proizvajalcev, da bi malim kmetijam na teh območjih omogočili primeren dostop do trga in oblikovali partnerstva za promocijo kmečko-okoljskega turizma;

28.  poudarja, da bi bilo treba organizacijam proizvajalcev po vzoru SUT za sadje in zelenjavo omogočiti izvajanje operativnih programov, sofinanciranih iz proračuna EU; v tem okviru bi morale imeti organizacije proizvajalcev možnost podpreti ukrepe za dostop do novih trgov, razvoj trga, nadzor kakovosti, inovativne proizvode in oglaševanje, zlasti ob upoštevanju nove označbe "pridelano v hribih" in zaščitenih označb porekla ali drugih neobveznih rezerviranih izrazov, ki se lahko odobrijo, zaščitenih označb porekla in drugih oznak porekla, pa tudi spodbujati ukrepe za razvoj usposabljanja in kriznega upravljanja;

29.  poziva Komisijo in države članice, naj v skupne raziskovalne programe vključijo travinje in pridelavo mleka na gorskih območjih, v najbolj oddaljenih regijah in na drugih območjih z neugodnim položajem ter jim posvetijo posebno pozornost v okviru skupnih raziskovalnih projektov za spodbujanje inovativnih rešitev na teh področjih, pri čemer bi morale upoštevati potrebo po spopadanju z izzivi v zvezi s produktivnostjo in s podnebnimi spremembami; meni, da bi moral biti cilj teh raziskav tudi opredeliti zdravstvene koristi za potrošnike;

30.  poziva Komisijo, naj tesno spremlja razvoj pridelave mleka na teh območjih in pregleda ekonomski učinek prenehanja veljavnosti mlečnih kvot na pridelovalce mleka na teh območjih; poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu in Svetu do leta 2017 predloži poročilo, ki obravnava to vprašanje, skupaj z zakonodajnim predlogom, če se v teh regijah pridelava mleka občutno zmanjša;

31.  poziva Komisijo, naj razvije programe sodelovanja s pridelovalci, združenji pridelovalcev in trgovino – na primer na podlagi modela zbiranja sredstev –, namenjenih zmanjševanju vpliva pričakovanega hitrega znižanja cen mleka;

32.  poziva Komisijo in države članice, naj povečajo učinkovitost programa EU za razdeljevanje mleka v šolah ter naj zadevnim subjektom zlasti omogočijo, da v javnih razpisih izrecno zahtevajo mleko iz gorskih območij z označbo "pridelano v hribih"; poziva tudi države članice, naj v programu za razdeljevanje mleka v šolah uporabljajo kratke oskrbovalne verige, da se spodbudi lokalna pridelava mleka in omejijo emisije ogljikovega dioksida iz prometa;

33.  poziva Komisijo, naj pri pripravi in izvajanju zakonodaje za oznako "pridelano v hribih" ustrezno upošteva posebnosti izdelkov z zaščiteno označbo porekla, ki jih urejajo posebna pravila o poreklu, z upoštevanjem možnosti uvedbe prožnih ureditev za gorska območja, ki bi se jih zaradi njihovega posebnega neugodnega položaja, kot so težave pri proizvodnji krmnih rastlin, lahko izključilo iz shem iz Uredbe (EU) št. 1151/2012, kar bi bilo v nasprotju s cilji uredbe;

34.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in podpirajo vključevanje opuščenih pašnikov, večjega pridelka travinja in njihove racionalne rabe v proizvodni cikel;

35.  opozarja na pomen ukrepov za pomoč mladim kmetom pri začenjanju dejavnosti v gorskih območjih in najbolj oddaljenih regijah, ob upoštevanju nadpovprečne stopnje staranja prebivalstva v takih območjih;

36.  poziva države članice, naj vzpostavijo potrebni okvir, da bodo pridelovalcem in predelovalcem v gorskih območjih in območjih z neugodnim položajem omogočile dostop do usposabljanja in posojil;

37.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 42, 14.2.2006, str. 1. (2) UL L 94, 30.3.2012, str. 38. (3) UL L 299, 16.11.2007, str 1. (4) UL L 271, 30.9.2006, str. 63.