Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2, 3 in 6 Pogodbe o Evropski uniji in členov 8, 9 in 10 ter člena 19(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listine), zlasti njenega člena 21,

–  ob upoštevanju Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije iz leta 1965, Konvencije o odpravi vseh vrst diskriminacije žensk iz leta 1979, Konvencije Organizacije združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 in Deklaracije Organizacije združenih narodov o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih ali jezikovnih manjšin iz leta 1992,

–  ob upoštevanju ustrezne sodne prakse Sodišča EU in Evropskega sodišča za človekove pravice,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost,

–  ob upoštevanju Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2006 o položaju romskih žensk v Evropski uniji(1),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/JHA o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije v skladu s kazenskim pravom (Okvirni sklep o rasizmu in ksenofobiji),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2010 o položaju Romov in svobodi gibanja v Evropski uniji(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 o strategiji EU o vključevanju Romov(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. junija 2013 o socialnih stanovanjih v Evropski uniji(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2013 o okrepitvi boja proti rasizmu, ksenofobiji in kaznivim dejanjem iz sovraštva(5),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. aprila 2011 o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 (COM(2011)0173) in sklepov Evropskega sveta z dne 24. junija 2011,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. maja 2012 z naslovom Nacionalne strategije vključevanja Romov: prvi korak pri izvajanju okvira EU (COM(2012)0226),

–  ob upoštevanju sporočila Komisija z dne 3 2012 o napredku pri izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov (COM(2013)0454),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za priporočilo Sveta z dne 26. junija 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah (COM(2013)0460),

–  ob upoštevanju svoje študije iz januarja 2011o ukrepih za izboljšanje razmer državljanov EU romskega porekla v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju raziskave Agencije Evropske unije za temeljne pravice, predstavljene maja 2012, z naslovom Položaj Romov v 11 državah članicah EU,

–  ob upoštevanju predstavitve o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov, ki je bila 18. septembra 2013 v Evropskem parlamentu,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 4. septembra 2013 o neenakostih na področju zdravja v Evropski uniji (SWD(2013)0328),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2013 o vplivu krize na dostop ranljivih skupin do oskrbe(6),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 20. februarja 2013 o vlaganju v zdravje (SWD(2013)0043),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2011 o zmanjšanju neenakosti na področju zdravja v EU(7),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. oktobra 2009 z naslovom Solidarnost na področju zdravja: zmanjšanje neenakosti na področju zdravstva v EU (COM(2009)0567),

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o napredku, doseženem pri izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov (O-000117/2013 – B7–0528/2013)

–  ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker Evropska unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic;

B.  ker so Romi po vsej Evropi diskriminirani in sta njihova družbenoekonomski položaj in stanje na področju človekovih pravic pogosto slabša kot pri neromski populaciji v primerljivih razmerah;

C.  ker so nedavni dogodki v državah članicah EU, nasilje proti Romom, pomanjkanje ustrezne politike vključevanja, uporaba pristranske protiromske retorike, strukturna in sistemska diskriminacija, jasne kršitve Evropske konvencije o človekovih pravicah in Listine EU o temeljnih pravicah ter pomanjkljiva preiskovanje in sodni pregon v primerih kršitev temeljnih pravic pokazali, da je protiromstvo v EU še vedno zelo prisotno ter da se je treba proti njemu boriti bolj intenzivno na vseh ravneh;

D.  ker sta revščina in družbena izključenost številnih Romov dosegla kritično raven, na kateri so življenjske možnosti romskih družin omejene, in pri mladih Romih povzročata tveganje, da zelo mladi zapadejo v revščino;

E.  ker negativni odnos neromskega prebivalstva do Romov in odprta diskriminacija prispevata k izključenosti Romov;

F.  ker vse večja izključenost Romov ovira rast in povečuje primanjkljaj v javnih proračunih;

G.  ker se zaradi družbenih neenakosti in regionalnih razlik zmanjšuje kakovost življenja podeželskih skupnosti; ker slabo upravljanje urbanističnega razvoja prispeva k mestni revščini in jo povečuje;

H.  ker sporočilo Komisije iz leta 2013 o napredku pri izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov prikazuje, da države članice niso veliko napredovale pri izvrševanju nacionalnih strategih vključevanja Romov in tudi ne pri vzpostavljanju strukturnih pogojev za učinkovito izvrševanje teh strategij;

I.  ker je notranja delovna skupina, ki jo je leta 2010 ustanovila Komisija, preučila uporabo sredstev EU za vključevanje Romov v 18 državah in ugotovila, da države članice ne porabljajo sredstev EU ustrezno ter da kljub temu, da lahko sredstva EU veliko prispevajo k vključevanju Romov, ozka grla na nacionalni, regionalni in lokalni ravni preprečujejo, da bi dejansko spodbudila učinkovito družbeno in gospodarsko vključevanje Romov;

J.  ker sta v večini držav članic legitimna zastopanost Romov in vključenost ustreznih organizacij civilne družbe v načrtovanje, izvrševanje in spremljanje nacionalnih strategij še vedno nezadostna;

K.  ker je vključitev lokalnih in regionalnih oblasti v razvoj, izvrševanje, spremljanje, ocenjevanje in pregledovanje politike o Romih ključno za učinkovito izvrševanje nacionalnih strategij vključevanja Romov, glede na to, da predstavljajo raven upravljanja, ki je v praksi najbolj odgovorna za vključevanje Romov, vendar jih države članice ne vključujejo v veliki meri;

L.  ker bi morala dodelitev namenskih finančnih sredstev spremljati prava politična volja držav članic, saj je to absolutni predpogoj za uspeh izvrševanja strategij, in ker imajo le nekatere države članice celostni pristop do dodeljevanja sredstev EU in nacionalnih sredstev, medtem ko v drugih državah članicah izvrševanje nacionalne strategije zamuja zaradi nezadostne uporabe sredstev EU, zlasti ob pomanjkanju konkretnih ukrepov;

M.  ker še vedno ni jasno, kolikšen je skupni znesek evropskih sredstev, namenjen izrecno vključevanju romskega prebivalstva; ker je zato bistvenega pomena, da Komisija še naprej spremlja, kako države članice porabljajo sredstva EU, in pridobi jamstva o ustrezni uporabi teh sredstev;

N.  ker sta dobro spremljanje ter sistematsko in dosledno ocenjevanje rezultatov ukrepov za vključevanje Romov ključna dejavnika za učinkovito izvrševanje nacionalne strategije vključevanja Romov in ker je manj kot polovica držav članic predvidela mehanizem za redno poročanje in ocenjevanje;

O.  ker je okvir EU predvidel vzpostavitev nacionalnih kontaktnih točk za vključevanje Romov v vseh državah članicah ter je v njem poudarjeno, da bi morale biti v celoti pristojne za učinkovito uskladitev vključevanja Romov na vseh političnih področjih;

P.  ker bi države članice morale sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da Romi niso diskriminirani ter da se njihove človekove pravice, kakor so zapisane v Listini in Evropski konvenciji o človekovih pravicah, pa tudi v zakonodaji EU, spoštujejo, zaščitijo in spodbujajo;

Q.  ker so Romi žrtve diskriminacije in družbene izključenosti ter bi bilo treba posebno pozornost nameniti mladoletnikom in ženskam v romskih skupnostih, zlasti kar zadeva njihove temeljne pravice, vključno s pravico do izobrazbe in telesne celovitosti, pa tudi prepovedjo suženjstva in prisilnega dela, ki so zapisani v členih 3 in 5 Listine o temeljnih pravicah;

R.  ker učinkovit boj zoper protiromske predsodke in negativen odnos zahteva močne kampanje za ozaveščanje javnosti, pobude, ki spodbujajo medkulturni dialog in sodelovanje, in prizadevanje za večinsko podporo vključitvi Romov;

S.  ker bi morali Romi, ki so državljani Evropske unije, v celoti uživati pravice in izvrševati dolžnosti, povezane z evropskim državljanstvom;

1.  močno obsoja diskriminacijo in rasizem nad Romi in obžaluje, da temeljne pravice Romov v Evropski uniji niso vedno dosledno upoštevane; poziva Komisijo in države članice, naj se borijo proti diskriminaciji in zagotovijo, da se bodo ustrezne direktive EU, kot sta direktivi 2000/43/ES in 2012/29/EU(8) pravilno prenesle in izvajale;

2.  poziva Komisijo, naj vzpostavi učinkovit vseevropski mehanizem spremljanja temeljnih pravic Romov, protiromskih incidentov in zločinov iz sovraštva proti Romom, in naj odločno ukrepa – po potrebi tudi s postopki za ugotavljanje kršitev – v primeru kršitev temeljnih pravic Romov v državah članicah, zlasti kršitev dostopa do ekonomskih in socialnih pravic in njihovega uveljavljanja, pravice do prostega gibanja in prebivanja, pravice dostopa do zdravstvenega varstva in izobraževanja, pravice do enake obravnave in nediskriminacije (vključno z večplastno diskriminacijo), pravice do varstva osebnih podatkov in prepovedi registrov, ki bi temeljili na narodnostni in rasni pripadnosti;

3.  pozdravlja pobudo Komisije za vzpostavitev spletnega orodja, ki bi lokalnim organom pomagalo razumeti in uveljavljati pravico državljanov EU do prostega gibanja; obsoja pa vse poskuse nezakonitega omejevanja pravice do prostega gibanja Romov in poziva države članice, naj končajo nezakonite izgone;

4.  obsoja vse oblike protiromstva in zlasti sovražni govor v javnosti in v političnem diskurzu; poziva države članice, naj obnovijo svojo zavezanost boju proti protiromstvu in priznajo njegovo vlogo pri spodkopavanju uspešne uveljavitve nacionalnih strategij vključevanja Romov; poziva vse strani, naj se vzdržijo protiromskih izjav, ki spodbujajo sovraštvo;

5.  poziva države članice, naj raziščejo in končajo etnično profiliranje, policijske zlorabe in druge kršitve človekovih pravic Romov, zagotovijo, da bodo kazniva dejanja zaradi predsodkov kaznovana, evidentirana in učinkovito preiskana ter da bodo žrtve deležne ustrezne pomoči in zaščite ter ustanovijo posebne programe usposabljanja za policiste in druge javne uslužbence, ki delajo z romskimi skupnostmi;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj obravnavajo vprašanje pomanjkljive registracije rojstev in izdajanja rojstnih listov za Rome, k prebivajo v EU;

7.  poziva države članice, naj se učinkovito odzovejo na izključevanje Romov, tako da ukrepe v svojih nacionalnih strategijah vključevanja Romov izvedejo s konkretnimi cilji, roki in dodeljenimi sredstvi; poziva Komisijo in države članice, naj romske predstavnike in civilno družbo aktivno vključijo v pripravo politike, njeno upravljanje, izvajanje, nadzor in vrednotenje glede nacionalne strategije vključevanja Romov in projektov, ki zadevajo njihove skupnosti, in sicer z vzpostavitvijo mehanizmov za reden in pregleden dialog v skladu z načeli evropskega kodeksa ravnanja pri partnerstvu; poziva države članice, naj v svojih nacionalnih strategijah vključevanja Romov natančno opredelijo, kako nameravajo okrepiti vlogo Romov ter jih vključiti v proces; poziva Komisijo, naj podpre prizadevanja držav članic, tako da romske predstavnike ozavešča o priložnostih, ki jih nudijo nacionalne strategije vključevanja Romov, ter jih spodbuja k bolj dejavni vlogi v procesu vključevanja;

8.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo zadostna sredstva za izgradnjo močne romske civilne družbe, ki bo imela zmogljivosti, znanje in strokovno znanje za spremljanje in vrednotenje;

9.  poziva Komisijo, naj okrepi sedanja prizadevanja za sodelovanje z državami članicami, lokalnimi skupnostmi in drugimi ustreznimi akterji, da bi zagotovila učinkovito sporočanje o izvedbi nacionalnih strategij in o koristih vključevanja Romov v družbo, naj spodbuja medkulturni dialog in kampanje ozaveščanja, ki si prizadevajo odpraviti predsodke do Romov in negativen odnos s spremembo načina razmišljanja, ter pospešuje pobude, ki imajo večinsko podporo za ukrepe vključevanja Romov;

10.  poziva Komisijo in države članice, naj v nacionalnih strategijah vključevanja Romov izpostavijo vidik spolov ter v proces izvajanja in nadzora nacionalnih strategij vključevanja Romov vključijo romske ženske ter tudi romsko mladino;

11.  poziva države članice, naj v pregledovanje, upravljanje, izvajanje in spremljanje nacionalnih strategij vključijo lokalne in regionalne organe, ter jim pomagajo in jih podpirajo pri ukrepih, ki jih morajo sprejeti za uresničitev vključevanja Romov v vse štiri stebre nacionalnih strategij vključevanja Romov ter pri izvajanju ukrepov proti diskriminaciji;

12.  poziva države članice, naj s pomočjo Agencije za temeljne pravice, Programa Združenih narodov za razvoj in Svetovne banke pripravijo razčlenjene podatke o družbeno-ekonomskem položaju Romov, ravni diskriminacije, ki jo Romi doživljajo zaradi etničnega porekla, ter o zločinih iz sovraštva proti njim, ob doslednem spoštovanju standardov varstva podatkov in pravice do zasebnosti, ter naj v sodelovanju s Komisijo razvijejo osnovne kazalnike in merljive cilje, ki so bistveni za učinkovit sistem spremljanja, da se zagotovijo zanesljive povratne informacije o doseženem napredku pri izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov ter pri izboljšanju položaja Romov, zlasti mladoletnikov in žensk; poziva Komisijo, naj okrepi usklajevalno vlogo Agencije za temeljne pravice in v celoti izkoristi njene zmogljivosti;

13.  poziva Komisijo, naj v skladu s strategijo Evropa 2020 za države članice določi časovnico ter jasne in merljive cilje in kazalnike za izvajanje nacionalnih strategij vključevanja Romov, naj pomaga državam članicam pri izboljšanju njihove sposobnosti črpanja sredstev EU ter pripravi poročila in priporočila za posamezne države;

14.  poziva države članice, naj upoštevajo večdimenzionalne in teritorialne vidike revščine, sprostijo zadostna proračunska sredstva iz nacionalnih proračunov in programov EU – zlasti iz Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja – med drugim z uporabo lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, skupnimi akcijskimi načrti, celostnimi ozemeljskimi naložbami in integriranimi dejavnostmi, da bi uresničili cilje, opredeljene v njihovih nacionalnih strategijah vključevanja Romov, naj razvijejo integrirane večsektorske programe in programe, financirane iz več skladov, ki so namenjeni najbolj zapostavljenim mikroregijam, naj vključevanje Romov uvrstijo v sporazume o partnerstvu za programsko obdobje 2014–2020 ter vzpostavijo svoje operativne programe za spodbujanje enakih možnosti in preprečevanje diskriminacije in segregacije;

15.  poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo posebne sheme nepovratnih sredstev v obliki majhnih in prilagodljivih sredstev za projekte skupnosti ter za mobilizacijo lokalnih skupnosti na področju socialne vključenosti;

16.  poziva države članice, naj svoje splošne izobraževalne, zaposlovalne, stanovanjske in zdravstvene politike uskladijo s cilji nacionalnih strategij vključevanja Romov;

17.  poziva Komisijo in njeno projektno skupino za Rome, naj še naprej ocenjujeta, kako države članice uporabljajo sredstva EU, namenjena vključevanju Romov, ter vpliv njihovih nacionalnih politik na življenje Romov, naj o svojih ugotovitvah letno poročata Parlamentu in Svetu ter v poročilih opredelita konkretne načine za izboljšanja učinkovitosti sredstev EU; poziva Komisijo, naj podpira strukturirane prispevke strokovnjakov in civilne družbe ter zagotovi učinkovito sodelovanje med platformo za vključevanje Romov in menjajočimi se predsedstvi EU;

18.  poziva Komisijo, naj redno izvaja zunanje ocenjevanje vpliva financiranja EU na socialno vključevanje Romov ter naj opredeli dobre prakse in projekte, ki so bili izvedeni s pomočjo financiranja EU, in ohrani njihovo dolgoročno vzdržnost;

19.  poziva države članice, naj sodelujejo z lokalnimi in regionalnimi organi, da bi odpravili prostorsko segregacijo, ustavili nezakonite prisilne izgone ter preprečili brezdomstvo, s katerim se soočajo Romi, ter vzpostavijo učinkovite in vključujoče stanovanjske politike, tudi z zagotavljanjem primernih stanovanj in socialne in zdravstvene oskrbe v primeru izgona;

20.  poziva države članice, naj urbanistično načrtovanje uporabijo za vključevanje in desegregacijo ter razvijajo infrastukturne in okoljske značilnosti mest, ki so jih socialna neravnovesja najbolj prizadela, ter okrepijo povezave med mesti in podeželjem, da bi tako spodbudili vključujoč razvoj;

21.  poziva države članice, naj odpravijo segregacijo na področju izobraževanja in po potrebi nezakonito vpisovanje romskih otrok v posebne šole ter vzpostavijo potrebno infrastrukturo in mehanizme za lažji dostop do kakovostnega izobraževanja za vse romske otroke, obravnavajo prezgodnje opuščanje šolanja med Romi, med drugim z vključevanjem staršev v izobraževalni proces, spodbujajo dostop romskih otrok do izobraževanja in storitev razvoja v zgodnjem otroštvu, zagotovijo usposabljanje učiteljev, da se bodo znali odzivati v posebnih okoliščinah, ki se lahko pojavijo pri delu z romskimi otroki, zagotovijo vključujoče podporne strukture, kot so inštrukcije in mentorstvo romskim študentom, da bi preprečili njihov osip na srednješolski ali visokošolski stopnji, jim zagotovijo dostop do programa Erasmus in spodbujajo možnosti pripravništva, da bodo lahko pridobili ustrezne delovne izkušnje;

22.  poziva Komisijo in države članice, naj obravnavajo visoke ravni brezposelnosti med Romi in odpravijo vse ovire pri dostopu do zaposlitve, med drugim z uporabo obstoječih mehanizmov, kot so jamstvo za mlade in vodilne pobude strategije Evropa 2020; poziva države članice, naj vzpostavijo protidiskriminacijske mehanizme, specializirane programe usposabljanja in programe za olajšanje dostopa do trga dela, vključno s sorazmerno zastopanostjo Romov v javnih službah, spodbujajo samozaposlovanje, ustvarjanje novih delovnih mest v sektorjih z največjim potencialom zaposlovanja – kot so vključujoče zeleno gospodarstvo, zdravstvene in socialne storitve in digitalno gospodarstvo – ter oblikujejo partnerstva med javnimi organi in delodajalci;

23.  poziva evropske institucije, naj vzpostavijo programe pripravništva in zaposlijo Rome v vseh institucijah;

24.  poziva Komisijo in države članice, naj obravnavajo neenakosti glede zdravja, s katerim se soočajo Romi, in prevladujočo diskriminacijo pri dostopu do zdravstvenega varstva, vzpostavijo posebno usmerjene programe ter dodelijo zadostna nacionalna finančna sredstva ter sredstva EU, zlasti za zdravje otrok in mater;

25.  poziva države članice, naj natančno določijo nacionalne kontaktne točke za vključevanje Romov in njihove obveznosti pri izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov, ter jim zagotovijo zadostna pooblastila, zmogljivosti ter politično in finančno podporo za učinkovito izpolnjevanje njihovih nalog ter ustrezne povezave z romsko skupnostjo in organizacijami civilne družbe za zagotovitev dostopnosti kontaktnih točk, tako da bodo jasno opredeljene, in za zagotovitev, da bodo z zainteresiranimi stranmi na vseh ravneh komunicirali na pregleden način;

26.  opozarja države članice, da so dobre prakse, kot so programi romskih posrednikov in evropska zveza mest in regij za vključevanje Romov, ki jo je ustanovil Svet Evrope, učinkovite na terenu, kar naj bi spodbudilo države članice k večji politični odločenosti za učinkovito vključevanje Romov;

27.  pozdravlja sprejetje predloga Komisije za priporočilo Sveta o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah;

28.  poudarja, da vključevanje zahteva prizadevanja obeh strani in da vsak tovrsten napor vključuje deljene in asimetrične pristojnosti strank ob upoštevanju njihovih sposobnosti ter gospodarskih, političnih in družbenih virov;

29.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Svetu Evrope.

(1) 1 UL C 298 E, 8.12.2006, str. 283. (2) UL C 308 E, 20.10.2011, str. 73. (3) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 112. (4) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0246. (5) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0090. (6) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0328. (7) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 25. (8) Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj, ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ.