Sklep Evropskega parlamenta z dne 12. junija 2013 o potrditvi imenovanja Nevena Mimice za člana Komisije (2013/0806(NLE))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Akta o pristopu Hrvaške, zlasti člena 21(1) Akta,

–  ob upoštevanju predloga hrvaške vlade z dne 25. aprila 2013 z namenom imenovanja Nevena Mimice za člana Komisije,

–  ob upoštevanju pisma Sveta z dne 2. maja 2013, s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom o odločitvi, ki bo sprejeta v skupnem soglasju s predsednikom Komisije, o imenovanju novega člana Komisije,

–  ob upoštevanju zaslišanja Nevena Mimice 4. junija 2013, ki ga je vodil Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov, v povezavi z Odborom za okolje, javno zdravje in varnost hrane, in izjave o oceni, ki je bila pripravljena po zaslišanju,

–  ob upoštevanju člena 106 in Priloge XVII Poslovnika,

1.  potrjuje imenovanje Nevena Mimico za člana Komisije za preostanek njenega mandata do 31. oktobra 2014,

2.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam držav članic in Republike Hrvaške.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 12. junija 2013 o številčni sestavi stalnih odborov (2013/2671(RSO))

P7_TA(2013)0250 B7-0268/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga konference predsednikov,

–  ob upoštevanju sklepov z dne 15. julija 2009(1), 14. decembra 2011(2) in 18. januarja 2012(3) o številčni sestavi stalnih odborov,

–  ob upoštevanju člena 183 Poslovnika,

1.  sklene spremeniti številčno sestavo stalnih odborov, kot sledi:

2.  sklene, da bo ta sklep začel veljati 1. julija 2013;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep predloži v vednost Svetu in Komisiji.

(1) UL C 224 E, 19.8.2010, str. 34. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0570. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0001.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 12. junija 2013 o imenovanju Nevena Matesa za člana Računskega sodišča (C7-0106/2013 – 2013/0804(NLE))

P7_TA(2013)0251 A7-0182/2013

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je posvetoval s Svetom (C7-0106/2013),

–  ob upoštevanju člena 108 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7-0182/2013),

A.  ker je Odbor Parlamenta za proračunski nadzor nato ocenil kandidatova priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.  ker je Odbor za proračunski nadzor na svoji seji dne 27. maja 2013 poslušal predstavitev kandidata Sveta za članstvo v Računskem sodišču;

1.  ne odobri predloga Sveta, da se Nevena Matesa imenuje za člana Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 12. junija 2013 o imenovanju Georgeja Pufana za člana Računskega sodišča (C7-0115/2013 – 2013/0805(NLE))

P7_TA(2013)0252 A7-0181/2013

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je posvetoval s Svetom (C7-0115/2013),

–  ob upoštevanju člena 108 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7-0181/2013),

A.  ker je Odbor za proračunski nadzor ocenil kandidatova priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

B.  ker je Odbor za proračunski nadzor na svoji seji dne 27. maja 2013 poslušal predstavitev kandidata Sveta za člana Računskega sodišča,

1.  odobri predlog Sveta, da se Georgeja Pufana imenuje za člana Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. junija 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje (COM(2012)0332 – C7-0158/2012 – 2012/0162(COD))

P7_TA(2013)0253 A7-0144/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0332),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0158/2012),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. septembra 2012(1),

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A7-0144/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 12. junija 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. septembra 2012(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje(4) daje Komisiji pooblastila za izvajanje nekaterih določb navedene uredbe, pri čemer nekatera izvedbena pooblastila pridržuje Svetu.

(2)  Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe je treba nekatera pooblastila, podeljena v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2008, uskladiti s členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(3)  Za uporabo nekaterih določb Uredbe (ES) št. 1005/2008 bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z naslednjim:

(4)  Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravami za sprejetje delegiranih aktov opravi ustrezna posvetovanja, tudi s strokovnjaki, da bo imela objektivne, temeljite, popolne in posodobljene podatke. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način. [Sprememba 1]

(5)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja Uredbe (ES) št. 1005/2008 bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v skladu s členom 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s:

Kadar morajo države članice izvajati nadzor, bi bilo treba navedena pooblastila izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(5).

(6)  Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe je treba člen 52 črtati. Ta člen je bil že uporabljen za vzpostavitev pravnega okvira za poenostavljeno potrdilo o ulovu in vzpostavitev upravnih dogovorov s tretjimi državami v skladu s členoma 12(4) in 20(4). Komisiji je še vedno treba zagotoviti potrebna pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov za prilagoditev sistema potrdil o ulovu za nekatere ribiške proizvode, pridobljene z majhnimi ribiškimi plovili, vključno z možnostjo uporabe poenostavljenega potrdila o ulovu, ter izvedbena pooblastila za sprejemanje s strani Komisije, in sicer – v dogovoru z državami zastave – potrdil o ulovu, ki se pripravijo, potrdijo ali predložijo z uporabo elektronskih sredstev ali se nadomestijo s sistemi za elektronsko sledljivost, ki zagotavljajo enako raven nadzora s strani organov.

(7)  Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe je treba določbo o začasnih ukrepih, ki določa predložitev nekaterih ukrepov Komisije Svetu pod nekaterimi pogoji, prilagoditi.

(8)  Določbe Uredbe (ES) št. 1005/2008 o pripravi seznama nesodelujočih tretjih držav in črtanja tretjih držav z navedenega seznama dajejo pristojnosti odločanja Svetu. Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe bi bilo treba navedene določbe uskladiti z novimi postopki, ki se uporabljajo v skupni ribiški politiki.

(9)  Uredbo (ES) št. 1005/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1005/2008 se spremeni:

(1)  Člen 6 se spremeni:

(a)  doda se naslednji odstavek:"

„1a. Komisija lahko obrazec za predhodno obvestilo iz odstavka 1 pripravi z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 54(2).“

(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Na Komisijo se v skladu s členom 54a prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, ki določene kategorije ribiških plovil tretjih držav za omejeno ali obnovljivo obdobje izvzamejo iz obveznosti, določenih v odstavku 1, ali pa predvidijo drugačen rok za obveščanje, pri čemer med drugim upoštevajo vrsto ribiškega proizvoda, razdaljo med ribolovnimi območji, kraji iztovarjanja in pristanišči, v katerih so zadevna plovila registrirana ali popisana.“

(2)  V členu 8 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:"

„3. Postopki in obrazci za izjavo o iztovarjanju in pretovarjanju se določijo z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 54(2).“

(3)  V členu 9 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Države članice v svojih v naprej določenih pristaniščih opravijo inšpekcije pri vsaj 5 % iztovarjanja ali pretovarjanja, ki ga vsako leto opravijo ribiška plovila tretjih držav, v skladu z okvirnimi vrednostmi, določenimi na podlagi obvladovanja tveganja, brez poseganja v višje pragove, ki so jih sprejele regionalne organizacije za upravljanje ribištva. Na Komisijo se v skladu s členom 54a prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za določitev navedenih okvirnih vrednosti.“

(4)  Člen 12 se spremeni:

(a)  doda se naslednji odstavek:"

„4a. Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrdila o ulovu, pripravljena v okviru sodelovanja iz člena 20(4). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 54(2).“

(b)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:"

(c)  doda se naslednji odstavek:"

„6. Na Komisijo se v skladu s členom 54a prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za prilagoditev sistema potrdil o ulovu za ribiške proizvode, pridobljene z majhnimi ribiškimi plovili, ter, če je potrebno, vzorca za poenostavljeno potrdilo o ulovu.“

(5)  V členu 13 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Dokumenti o ulovu in kakršni koli s tem povezani dokumenti, potrjeni v skladu s sistemi dokumentacije o ulovu, ki so jih sprejele regionalne organizacije za upravljanje ribištva, priznane kot organizacije, ki delujejo v skladu z zahtevami, določenimi v tej uredbi, se sprejmejo kot potrdila o ulovu za ribiške proizvode iz vrst, za katere se uporabljajo taki sistemi dokumentacije o ulovu, za te dokumente pa veljajo zahteve glede pregledov in preverjanja, naložene državi članici uvoznici v skladu s členoma 16 in 17, in določbe o zavrnitvi uvoza iz člena 18. Seznam takšnih sistemov dokumentacije o ulovu se določi z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 54(2).“

(6)  Člen 16 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Uvoznik predloži potrjeno potrdilo o ulovu pristojnim organom države članice, v katero naj bi se proizvod uvozil, v roku, ki je prvotno določen na vsaj tri delovne dni pred predvidenim časom prihoda na kraj vstopa na ozemlje Unije. Ta rok treh delovnih dni se lahko prilagodi z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 54a, glede na vrsto ribiškega proizvoda, razdaljo od kraja vstopa na ozemlje Unije ali vrsto uporabljenega prevoza. Navedeni pristojni organi v okviru obvladovanja tveganja pregledajo potrdilo o ulovu na podlagi podatkov iz obvestila, ki ga je država zastave predložila v skladu s členoma 20 in 22.“

(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

Države članice Komisiji sporočijo ime in naslov gospodarskih subjektov z dovoljenjem čim prej po podelitvi takega statusa. Komisija te podatke posreduje državam članicam v elektronski obliki.“

(c)  dodata se naslednja odstavka:"

5.  Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom pregleda iz člena 54(2) glede:

(7)  V členu 17 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:"

„3. Preverjanja se osredotočijo na tveganja, ugotovljena na podlagi meril, pripravljenih na nacionalni ravni ali ravni Unije v okviru obvladovanja tveganja. Države članice sporočijo Komisiji svoja nacionalna merila v 30 delovnih dneh po 29. oktobru 2008 in te informacije posodabljajo. Na Komisijo se v skladu s členom 54a prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za določitev meril Unije, da se omogočijo pravočasne analize tveganja in celovita presoja relevantnih informacij za nadzor.“

(8)  V členu 27 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Komisija z izvedbenimi akti, ki jih sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 54(2), pripravi seznam plovil IUU Unije. Seznam vključuje ribiška plovila, za katera – po sprejetju ukrepov v skladu s členoma 25 in 26 ter na podlagi meril iz teh istih določb – informacije, pridobljene v skladu s to uredbo, kažejo, da opravljajo ribolov IUU iz člena 3, in katerih države zastave niso spoštovale uradnih zahtev iz člena 26(2)(b) in (c) ter člena 26(3)(b) in (c) kot odziva na tak ribolov IUU.“

(9)  V členu 28 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

(10)  V členu 30 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Poleg ribiških plovil iz člena 27 se ribiška plovila s seznamov plovil IUU, ki jih sprejmejo regionalne organizacije za upravljanje ribištva, z izvedbenimi akti vključijo na seznam plovil IUU Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 54(2). Črtanje takšnih plovil s seznama plovil IUU Unije poteka v skladu z odločitvami, ki jih v zvezi z njimi sprejme zadevna regionalna organizacija za upravljanje ribištva.“

(11)  V členu 31 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Komisija z izvedbenimi akti opredeli tretje države, ki jih obravnava kot nesodelujoče tretje države v boju proti ribolovu IUU, na podlagi meril iz tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 54(2).“

(12)  V členu 33 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Komisija tretje države, opredeljene v skladu s členom 31(1), z izvedbenimi akti vključi na seznam nesodelujočih tretjih držav. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 54(2).“

(13)  V členu 34 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Komisija z izvedbenimi akti črta tretjo državo s seznama nesodelujočih tretjih držav, če zadevna tretja država dokaže, da so se razmere, zaradi katerih je bila uvrščena na seznam, popravile. Pri odločitvi o črtanju se upošteva tudi, ali so opredeljene zadevne tretje države uvedle dejanske ukrepe, s katerimi lahko dosežejo trajno izboljšanje razmer. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 54(2).“

(14)  Člen 36 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 36

Začasni ukrepi

1.  Če obstajajo dokazi, da je tretja država sprejela ukrepe, ki slabijo ukrepe za ohranjanje in upravljanje, sprejete s strani regionalne organizacije za upravljanje ribištva, lahko Komisija z izvedbenimi akti in v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi določi začasne ukrepe, ki trajajo največ šest mesecev, za ublažitev učinkov takšnih ukrepov tretje države. Komisija lahko sprejme novi sklep za podaljšanje navedenih začasnih ukrepov za največ šest mesecev.

2.  Začasni ukrepi iz odstavka 1 lahko določajo, da:

3.  Začasni ukrepi imajo takojšen učinek. Sporočijo se državam članicam in zadevni tretji državi ter objavijo v Uradnem listu Evropske unije.“

(15)  V členu 49 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Države članice, ki prejmejo ustrezno dokumentirane informacije o opaženih ribiških plovilih, te informacije takoj pošljejo Komisiji ali organu, ki ga ta določi v obliki, določeni z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 54(2).“

(16)  V členu 51 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:"

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 54(2).“

(17)  Člen 52 se črta.

(18)  Člen 54 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 54

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga Odbor za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljen s členom 30 Uredbe (ES) št. 2371/2002. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.“

(19)  Vstavi se naslednji člen:"

„Člen 54a

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 6(3), 9(1), 12(5), 12(6), 16(1), 16(4) in 17(3) se prenese na Komisijo za obdobje treh let od ...(6). Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem triletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem posameznega obdobja. [Sprememba 2]

3.  Pooblastilo iz členov 6(3), 9(1), 12(5), 12(6), 16(1), 16(4) in 17(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem naveden. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 6(3), 9(1), 12(5), 12(6), 16(1), 16(4) in 17(3), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 351, 15.11.2012, str. 90. (2) UL C 351, 15.11.2012, str. 90. (3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. junija 2013. (4) UL L 286, 29.10.2008, str. 1. (5) UL L 55, 28.2.2011, str. 13. (6) + Datum začetka veljavnosti te uredbe.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. junija 2013 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (14654/2/2012 – C7-0165/2013 – 2008/0244(COD))

P7_TA(2013)0254 A7-0214/2013

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (14654/2/2012 – C7-0165/2013),

–  ob upoštevanju mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 16. julija 2009(1) in 26. oktobra 2011(2),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 7. oktobra 2009(3),

–  ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(4) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2008)0815),

–  ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (COM(2011)0320),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 72 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0214/2013)

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 317, 23.12.2009, str. 110. (2) UL C 24, 28.1.2012, str. 80. (3) UL C 79, 27.3.2010, str. 58. (4) UL C 212 E, 5.8.2010, str. 348.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. junija 2013 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev) (15605/3/2012 – C7-0164/2013 – 2008/0243(COD))

P7_TA(2013)0255 A7-0216/2013

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (15605/3/2012 – C7-0164/2013),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 16. Julija 2009(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 7. Oktobra 2009(2),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(3) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2008)0820),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 72 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0216/2013)

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  odobri skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije, priloženo tej resoluciji;

3.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

5.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Priloga k zakonodajni resoluciji

Skupna izjava Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije

Brez poseganja v pravico Komisije do pobude Svet in Evropski parlament Komisijo pozivata, naj preuči možnost revizije člena 8(4) prenovljene dublinske uredbe, ko bo Sodišče odločilo v zadevi C-648/11, MA in drugi proti Secretary of State for the Home Department, najpozneje pa v rokih, določenih v členu 46 dublinske uredbe. Evropski parlament in Svet bosta nato izvršila svoje zakonodajne pristojnosti in pri tem upoštevala otrokovo korist.

Da bi prišlo do sporazumne rešitve in takojšnjega sprejetja predloga, Komisija soglaša s tem, da bo preučila ta poziv, ki se po njenem pojmovanju nanaša zgolj na te posebne okoliščine in ne pomeni precedensa.

(1) UL C 317, 23.12.2009, str. 115. (2) UL C 79, 27.3.2010, str. 58. (3) UL C 212 E, 5.8.2010, str. 370.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. junija 2013 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem statusa mednarodne zaščite (prenovitev) (08260/2/2013 – C7-0163/2013 – 2009/0165(COD))

P7_TA(2013)0256 A7-0217/2013

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (08260/2/2013 – C7-0163/2013),

–  ob upoštevanju mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 28. aprila 2010(1) in z dne 26. oktobra 2011(2),

–  ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(3) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2009)0554),

–  ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (COM(2011)0319),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 72 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0217/2013),

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem, ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 18, 19.1.2011, str. 80. (2) UL C 24, 28.1.2012, str. 79. (3) UL C 296 E, 2.10.2012, str. 184.

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 12. junija 2013, k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (COM(2012)0617 – C7-0358/2012 – 2012/0295(COD))(1)

P7_TA(2013)0257 A7-0183/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 (1)  V skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 17. junija 2010, ko je bila sprejeta strategija Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, so si Unija in države članice zastavile cilj do leta 2020 zmanjšati število ljudi, ki jih ogrožata revščina in socialna izključenost, za vsaj 20 milijonov. (1)  V skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 17. junija 2010, ko je bila sprejeta strategija Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast (strategija Evropa 2020), so si Unija in države članice zastavile cilj do leta 2020 zmanjšati število ljudi, ki jih ogrožata revščina in socialna izključenost, za vsaj 20 milijonov. Kljub temu je leta 2010 skoraj četrtino Evropejcev (119,6 milijona) ogrožala revščina ali socialna izključenost, kar je 4 milijone več kot leto prej. Stopnja revščine in socialne izključenosti pa nista enaki v vsej Uniji in resnost pojava se med državami članicami razlikuje. Sprememba 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 (2)  Število oseb v Uniji, ki trpijo materialno ali celo hudo materialno deprivacijo, je vse večje in te osebe so pogosto preveč izključene, da bi imele koristi od aktivacijskih ukrepov iz Uredbe (EU) št. […uredba o skupnih določbah] in zlasti iz Uredbe (EU) št. [… ESS]. (2)  Število oseb v Uniji, ki trpijo materialno ali celo hudo materialno deprivacijo, je vse večje in in leta 2012 je skoraj 8 % državljanov Unije živelo v hudem materialnem pomanjkanju. Poleg tega so te osebe pogosto preveč izključene, da bi imele koristi od aktivacijskih ukrepov iz Uredbe (EU) št. ../….[uredba o skupnih določbah] in zlasti iz Uredbe (EU) št. ../….[ESS]. Sprememba 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 a (novo) (2a)  Med ogroženimi osebami, ki so izpostavljene tveganju revščine in socialne izključenosti, je nadpovprečno veliko žensk in otrok, ženske pa so pogosto tudi odgovorne za preskrbo s hrano in preživetje družine. Države članice in Komisija bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za preprečitev vsakršne diskriminacije ter zagotoviti, da se v vseh fazah priprave, načrtovanja, upravljanja in izvajanja ter spremljanja in ocenjevanja Sklada, pa tudi pri informacijskih kampanjah in kampanjah osveščanja ter pri izmenjavi dobre prakse, spodbujata enakost moških in žensk ter usklajeno vključevanje vidika enakosti spolov. Sprememba 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 b (novo) (2b)  Člen 2 Pogodbe o Evropski uniji poudarja, da Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Sprememba 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 c (novo) (2c)  Člen 6 Pogodbe o Evropski uniji poudarja, da Unija priznava pravice, svoboščine in načela iz Listine o temeljnih pravicah Evropske unije. Sprememba 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 d (novo) (2d)  Za preprečitev marginalizacije ranljivih skupin in oseb z nizkimi dohodki ter da bi se izognili povečanju tveganja revščine in socialne izključenosti, je treba zagotoviti strategije, ki spodbujajo dejavno vključevanje. Sprememba 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 (4)  S Skladom za evropsko pomoč najbolj ogroženih (v nadaljnjem besedilu: Sklad) bi se morala okrepiti socialna kohezija, in sicer s prispevanjem k zmanjšanju revščine v Uniji s podpiranjem nacionalnih shem, ki zagotavljajo nefinančno pomoč najbolj ogroženim za odpravo pomanjkanja hrane, brezdomstva in materialne deprivacije otrok. (4)  S Skladom za evropsko pomoč najbolj ogroženim (v nadaljnjem besedilu: Sklad) bi se morala okrepiti socialna kohezija, in sicer s prispevanjem k zmanjšanju revščine v Uniji s podpiranjem nacionalnih shem, ki zagotavljajo nefinančno pomoč najbolj ogroženim za ublažitev pomanjkanja hrane in hude materialne deprivacije. Sprememba 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 a (novo) (4a)  Opredelitev ETHOS (evropska tipologija brezdomstva in izključenosti s stanovanjskega trga) je možno izhodišče za dodeljevanje sredstev Sklada različnim kategorijam hudo ogroženih ljudi. Sprememba 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 b (novo) (4b)  Sklad ne bi smel nadomestiti javnih politik, ki jih izvajajo vlade držav članic, da bi omejile potrebo po nujni pomoči v hrani in razvile trajnostne cilje in politike za popolno odpravo lakote, revščine in socialne izključenosti. Sprememba 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 c (novo) (4c)  Zaradi vse večjega števila oseb, ki jim grozita revščina in socialna izključenost, in ker se bodo razmere v prihodnjih letih še naprej slabšale, je treba v okviru večletnega finančnega okvira povečati sredstva, predvidena za financiranje Sklada. Sprememba 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 d (novo) (4d)  Sklad naj bi tudi podpiral prizadevanja držav članic za ublažitev hude materialne deprivacije brezdomcev. Sprememba 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 (6)  Navedene določbe zagotavljajo tudi skladnost podprtih dejavnosti z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom, zlasti v zvezi z varnostjo blaga, razdeljenega najbolj ogroženim. (6)  Navedene določbe zagotavljajo tudi skladnost podprtih dejavnosti z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom, zlasti v zvezi z varnostjo pomoči v hrani in osnovne materialne pomoči najbolj ogroženim. Sprememba 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 (8)  Operativni program vsake države članice bi moral opredeliti in upravičiti oblike materialne deprivacije, ki jih je treba obravnavati, ter opisati cilje in značilnosti pomoči najbolj ogroženim osebam, ki bo zagotovljena s podporo nacionalnih shem. Vključevati bi moral tudi elemente, potrebne za zagotovitev uspešnega in učinkovitega izvajanja operativnega programa. (8)  Operativni program vsake države članice bi moral opredeliti in upravičiti oblike pomanjkanja hrane in materialne deprivacije, ki jih je treba obravnavati, ter opisati cilje in značilnosti pomoči najbolj ogroženim osebam, ki bo zagotovljena s podporo nacionalnih shem. Vključevati bi moral tudi elemente, potrebne za zagotovitev uspešnega in učinkovitega izvajanja operativnih programov. Sprememba 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 a (novo) (8a)  Hkrati s hudim pomanjkanjem hrane se v Uniji veliko hrane tudi zavrže. Država članice bi morale v svojih operativnih programih navesti tudi, kako bodo izkoristile sinergije med politikami za zmanjšanje količine zavržene hrane ter se na usklajen način borile proti pomanjkanju hrane. V operativnem programu vsake države članice bi moralo biti tudi navedeno, kako si bo prizadevala reševati upravne ovire za gospodarske in negospodarske organizacije, ki so pripravljene darovati presežke hrane neprofitnim organizacijam, ki se borijo proti pomanjkanju hrane. Sprememba 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 b (novo) (8b)  Da bi dosegli uspešno in učinkovito izvajanja ukrepov, ki jih financira Sklad, je treba spodbujati sodelovanje med regionalnimi in lokalnimi organi ter organi civilne družbe. Države članice bi zato morale spodbujati sodelovanje vseh akterjev, ki sodelujejo pri pripravi in izvajanju ukrepov, ki jih financira Sklad. Sprememba 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 (9)  Da se čim bolj poveča učinkovitost Sklada, zlasti glede nacionalnih okoliščin, je ustrezno določiti postopek za morebitne spremembe operativnega programa. (9)  Da se čim bolj poveča učinkovitost Sklada in zagotovi kar največja sinergija z ukrepi Evropskega socialnega sklada, zlasti glede morebitnih sprememb nacionalnih okoliščin, je ustrezno določiti postopek za morebitne spremembe operativnega programa. Sprememba 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 a (novo) (9a)  Da bi se na najbolj učinkovit in ustrezen način odzvali na različne potrebe in v večji meri dosegli najbolj ogrožene osebe, bi morali načelo partnerstva uporabiti v vseh fazah delovanja Sklada. Sprememba 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 (10)  Izmenjave izkušenj in najboljših praks imajo znatno dodano vrednost in Komisija bi morala olajšati takšno razširjanje. (10)  Izmenjava izkušenj in dobrih praks ima znatno dodano vrednost, ker spodbuja medsebojno učenje, zato bi morala Komisija olajšati in spodbujati takšno razširjanje ter hkrati iskati sinergije z izmenjavo dobrih praks v okviru povezanih skladov, zlasti ESS. Sprememba 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 (11)  Države članice bi za spremljanje napredka pri izvajanju operativnih programov morale pripraviti in Komisiji predložiti letna in končna poročila o izvajanju ter tako zagotoviti razpoložljivost bistvenih in najnovejših informacij. Z istim namenom bi se Komisija in vsaka država članica morali vsako leto srečati za dvostranski pregled, razen če se dogovorita drugače. (11)  Države članice bi za spremljanje napredka pri izvajanju operativnih programov morale v sodelovanju z ustreznimi organizacijami civilne družbe pripraviti in Komisiji predložiti letna in končna poročila o izvajanju ter tako zagotoviti razpoložljivost bistvenih in najnovejših informacij. Z istim namenom bi se Komisija in vsaka država članica morali vsako leto srečati za dvostranski pregled, razen če se dogovorita drugače. Sprememba 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 (12)  Da se izboljšata kakovost in zasnova vsakega operativnega programa ter ocenita uspešnost in učinkovitost Sklada, bi bilo treba izvesti predhodno in naknadno oceno. Navedeni oceni bi bilo treba dopolniti z raziskavami med najbolj ogroženimi osebami, ki so prejele pomoč iz operativnega programa, in po potrebi z ocenjevanji med programskim obdobjem. V zvezi s tem bi bilo treba podrobno opredeliti pristojnosti držav članic in Komisije. (12)  Da se izboljšata kakovost in zasnova vsakega operativnega programa ter ocenita uspešnost in učinkovitost Sklada, bi bilo treba izvesti predhodno in naknadno oceno. Navedeni oceni bi bilo treba dopolniti z raziskavami med najbolj ogroženimi osebami, ki so prejele pomoč iz operativnega programa, in po potrebi z ocenjevanji med programskim obdobjem. Ti oceni bi morali tudi spoštovati zasebnost končnih prejemnikov in se izvajati na način, ki ne bi stigmatiziral najbolj ogroženih oseb. V zvezi s tem bi bilo treba podrobno opredeliti pristojnosti držav članic in Komisije. Sprememba 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 a (novo) (12a)  Kot je poudarjeno v študiji Eurostata „Merjenje materialne deprivacije v EU – kazalniki za celotno prebivalstvo in kazalniki za otroke“, je bilo na področju materialne deprivacije opravljeno znatno število raziskav, kar v bližnji prihodnosti omogoča zbiranje podrobnejših podatkov o materialno ogroženih gospodinjstvih, odraslih in otrocih. Sprememba 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 b (novo) (12b)  Pri izvajanju teh ocen na podlagi študij o najbolj ogroženih osebah bi bilo treba upoštevati, da je ogroženost zapleten pojem, ki ga je težko zaobjeti z majhnim številom kazalnikov, saj so ti lahko zavajajoči in privedejo do neučinkovitih politik. Sprememba 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 c (novo) (12c)  Kot poudarja Eurofound (2012) v tretji evropski raziskavi o kakovosti življenja, naj bi se materialna deprivacija v EU merila po nezmožnosti, da bi si privoščili bistvene dobrine, ne glede na to, kaj ljudje imajo in koliko zaslužijo. Zato naj bi se pri oblikovanju indeksa deprivacije, ki bi omogočal natančnejšo oceno materialne deprivacije gospodinjstev, upoštevali kazalniki, kot so raven prihodkov, dohodkovna neenakost, nezmožnost pokrivanja življenjskih stroškov, prezadolženost in zadovoljstvo z življenjskim standardom. Sprememba 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 (13)  Državljani imajo pravico vedeti, kako se finančni viri Unije vlagajo in za kakšne namene. Da se zagotovijo obsežno razširjanje informacij o dosežkih Sklada ter dostopnost in preglednost možnosti financiranja, bi bilo treba določiti podrobna pravila glede obveščanja in komuniciranja, zlasti v zvezi z odgovornostjo držav članic in upravičencev. (13)  Državljani imajo pravico vedeti, kako se finančni viri Unije vlagajo in za kakšne namene. Da se zagotovijo obsežno razširjanje informacij o dosežkih Sklada ter dostopnost in preglednost možnosti financiranja, bi bilo treba določiti podrobna pravila glede obveščanja in komuniciranja, zlasti v zvezi z odgovornostjo lokalnih in regionalnih organov v državah članicah in upravičencev. Sprememba 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 (15)  Določiti je treba najvišjo raven sofinanciranja iz Sklada za operativne programe, da se zagotovi multiplikacijski učinek virov Unije ter obravnavati stanje držav članic, ki se soočajo z začasnimi proračunskimi težavami. (15)  Določiti je treba raven sofinanciranja iz Sklada za operativne programe, da se zagotovi multiplikacijski učinek virov Unije. Upoštevati bi bilo treba tudi stanje držav članic, ki se soočajo z začasnimi proračunskimi težavami. Sprememba 26 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 (16)  Po vsej Uniji bi bilo treba uporabiti enotna in pravična pravila za obdobje upravičenosti, dejavnosti in odhodke za Sklad. Pogoji za upravičenost bi morali odražati posebno naravo ciljev in ciljnih populacij Sklada, zlasti z ustreznimi pogoji za upravičenost dejavnosti, oblike pomoči ter pravili in pogoji v zvezi s povračilom. (16)  Po vsej Uniji bi bilo treba uporabiti enotna, enostavna in pravična pravila za obdobje upravičenosti, dejavnosti in odhodke za Sklad. Pogoji za upravičenost bi morali odražati posebno naravo ciljev in ciljnih populacij Sklada, zlasti z ustreznimi in poenostavljenimi pogoji za upravičenost dejavnosti, oblike pomoči ter pravili in pogoji v zvezi s povračilom. Sprememba 27 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 (17)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (Uredba o enotni skupni ureditvi trgov – SUT) [oz. njen predlog] določa, da se proizvodi, odkupljeni z javno intervencijo, lahko dajo na voljo za shemo razdeljevanja hrane najbolj ogroženim v Uniji, če navedeni program tako določa. Če je glede na okoliščine pridobivanje hrane z uporabo, predelavo ali prodajo takih zalog ekonomsko gledano najboljša možnost, je ustrezno v tej uredbi določiti takšno možnost. Zneske, ki izvirajo iz transakcije v zvezi z zalogami, bi bilo treba uporabiti v korist najbolj ogroženih, ne pa za zmanjšanje obveznosti držav članic za sofinanciranje programa. Za zagotovitev najučinkovitejše možne uporabe intervencijskih zalog in prihodkov od tega, bi Komisija v skladu s členom 19(e) Uredbe (EU) št. [SUT] morala sprejeti izvedbene akte o vzpostavitvi postopkov, v skladu s katerimi se proizvodi iz intervencijskih zalog lahko uporabijo, predelajo ali prodajo za namene programa za najbolj ogrožene. (17)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (Uredba o enotni skupni ureditvi trgov – SUT) [oz. njen predlog] določa, da se proizvodi, odkupljeni z javno intervencijo, lahko dajo na voljo za shemo razdeljevanja hrane najbolj ogroženim v Uniji, če navedeni program tako določa. Če je glede na okoliščine pridobivanje hrane z uporabo, predelavo ali prodajo takih zalog ekonomsko gledano najboljša možnost, je ustrezno v tej uredbi določiti takšno možnost. Zneske, ki izvirajo iz transakcije v zvezi z zalogami, bi bilo treba uporabiti v korist najbolj ogroženih, ne pa za zmanjšanje obveznosti držav članic za sofinanciranje programa. Za zagotovitev najučinkovitejše možne uporabe intervencijskih zalog in prihodkov od tega, bi Komisija v skladu s členom 19(e) Uredbe (EU) št. [SUT] morala sprejeti izvedbene akte o vzpostavitvi postopkov, v skladu s katerimi se proizvodi iz intervencijskih zalog lahko uporabijo, predelajo ali prodajo za namene programa za najbolj ogrožene. Partnerskim organizacijam bi bilo treba dovoliti, da razdeljujejo dodatno hrano, ki prihaja iz drugih virov, tudi iz intervencijskih zalog, ki se dajo na voljo v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. … [SUT]. Sprememba 28 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 (18)  Treba je določiti vrste ukrepov, ki se lahko izvajajo na pobudo Komisije in držav članic kot tehnična pomoč s podporo Sklada. (18)  Treba je določiti vrste ukrepov, ki se lahko izvajajo na pobudo Komisije in držav članic kot tehnična pomoč s podporo Sklada. O tem, katere vrste ukrepov se določijo, bi se moralo odločati v tesnem sodelovanju z organi upravljanja in partnerskimi organizacijami. Sprememba 29 Predlog uredbe Uvodna izjava 27 (27)  Proračunske obveznosti Unije bi bilo treba izvrševati vsako leto. Za zagotavljanje učinkovitega upravljanja programov bi bilo treba določiti skupna pravila glede zahtevkov za vmesna plačila, plačila letne in končne bilance. (27)  Proračunske obveznosti Unije bi bilo treba izvrševati vsako leto. Za zagotavljanje učinkovitega upravljanja programov bi bilo treba določiti preprosta skupna pravila glede zahtevkov za vmesna plačila, plačila letne in končne bilance. Sprememba 30 Predlog uredbe Uvodna izjava 30 (30)  Za varovanje finančnih interesov Unije bi bilo treba vključiti časovno omejene ukrepe, ki bi pristojnemu odredbodajalcu na podlagi prenosa omogočili prekinitev plačil, kadar obstajajo dokazi o znatni pomanjkljivosti v delovanju sistemov upravljanja in nadzora, nepravilnostih v zvezi z zahtevkom za plačilo, ali ob nepredložitvi dokumentov za preverjanje in potrjevanje računovodskih izkazov. (30)  Za varovanje finančnih interesov Unije bi bilo treba vključiti časovno omejene ukrepe, ki bi pristojnemu odredbodajalcu na podlagi prenosa omogočili prekinitev plačil, kadar obstajajo dokazi o znatni pomanjkljivosti v delovanju sistemov upravljanja in nadzora, nepravilnostih v zvezi z zahtevkom za plačilo, ali ob nepredložitvi dokumentov za preverjanje in potrjevanje računovodskih izkazov ali ob resni zamudi pri izvajanju projektov in kadar se prepričljivo dokaže, da cilji, ki so določeni za te projekte, ne bodo doseženi. Sprememba 31 Predlog uredbe Uvodna izjava 32 (32)  Za zagotovitev, da se odhodki, financirani iz proračuna Unije v katerem koli finančnem letu, uporabijo v skladu z veljavnimi pravili, bi bilo treba oblikovati ustrezni okvir za letno preverjanje in potrjevanje računovodskih izkazov. V skladu s tem okvirom bi morali imenovani organi Komisiji za operativni program predložiti izjavo o upravljanju skupaj s potrjenimi letnimi računovodskimi izkazi, letnim povzetkom končnih poročil o reviziji in opravljenega nadzora, neodvisnim revizijskim mnenjem in poročilom o nadzoru. (32)  Za zagotovitev, da se odhodki, financirani iz proračuna Unije v katerem koli finančnem letu, uporabijo v skladu z veljavnimi pravili, bi bilo treba oblikovati ustrezen in enostaven okvir za letno preverjanje in potrjevanje računovodskih izkazov. V skladu s tem okvirom bi morali imenovani organi Komisiji za operativni program predložiti izjavo o upravljanju skupaj s potrjenimi letnimi računovodskimi izkazi, letnim povzetkom končnih poročil o reviziji in opravljenega nadzora, neodvisnim revizijskim mnenjem in poročilom o nadzoru. Sprememba 32 Predlog uredbe Uvodna izjava 35 (35)  Pogostost revizij dejavnosti bi morala biti sorazmerna z višino pomoči Unije iz Sklada. Število revizijskih pregledov bi zlasti bilo treba zmanjšati, kadar skupni upravičeni odhodki za zadevno dejavnost ne presegajo 100 000 EUR. Kljub temu bi bilo treba zagotoviti možnost, da se revizija opravi vedno, kadar obstajajo dokazi o nepravilnosti ali goljufiji, ali kot del revizijskega vzorca. Da bi bila raven revizijskega nadzora Komisije sorazmerna s tveganjem, bi morala Komisija imeti možnost zmanjšati število svojih revizij v zvezi z operativnimi programi, kadar ni bistvenih pomanjkljivosti ali kadar se je mogoče zanesti na revizijski organ. Poleg tega bi moralo področje uporabe revizije v celoti upoštevati cilj in značilnosti ciljnih populacij Sklada. (35)  Pogostost revizij dejavnosti bi morala biti sorazmerna z višino pomoči Unije iz Sklada. Število revizijskih pregledov bi bilo treba zmanjšati, zlasti če skupni upravičeni izdatki za zadevno dejavnost ne presegajo 100 000 EUR. Kljub temu bi bilo treba zagotoviti možnost, da se revizija opravi vedno, kadar obstajajo dokazi o nepravilnosti ali goljufiji, ali kot del revizijskega vzorca. Da bi bila raven revizijskega nadzora Komisije sorazmerna s tveganjem, bi morala Komisija imeti možnost zmanjšati število svojih revizij v zvezi z operativnimi programi, kadar ni bistvenih pomanjkljivosti ali kadar se je mogoče zanesti na revizijski organ. Poleg tega bi moralo področje uporabe revizije v celoti upoštevati cilj in značilnosti ciljnih populacij Sklada, pa tudi prostovoljno naravo organov, ki so njegovi upravičenci. Sprememba 33 Predlog uredbe Uvodna izjava 41 (41)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih zlasti priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s spoštovanjem človeškega dostojanstva, zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, pravicami otrok, pravicami starejših, enakostjo spolov ter prepovedjo diskriminacije. To uredbo je treba uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli. (41)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih zlasti priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s spoštovanjem človeškega dostojanstva, zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, pravicami otrok, pravico do socialne pomoči in stanovanja, pravicami starejših, enakostjo spolov ter prepovedjo diskriminacije. To uredbo je treba uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli. Sprememba 34 Predlog uredbe Uvodna izjava 42 a (novo) (42a)  Ob upoštevanju datuma, do katerega je treba objaviti javne razpise, rokov za sprejetje te uredbe in časa, potrebnega za pripravo operativnih programov, bi bilo treba sprejeti pravila, s katerimi se omogoči nemoten prehod v letu 2014, da oskrba s hrano ne bi bila prekinjena. Sprememba 35 Predlog uredbe Uvodna izjava 42 b (novo) (42b)  Zagotoviti bi bilo treba, da Sklad dopolnjuje programe in ukrepe, ki se financirajo iz ESS, in da se z ESS čim tesneje usklajuje. Izogniti bi se morali vzpostavljanju vzporednih struktur za boj proti revščini, ki povečujejo upravne obremenitve in otežujejo usklajevanje in sinergije. Sprememba 36 Predlog uredbe Člen 1 1.  Ta uredba ustanavlja Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (v nadaljnjem besedilu: Sklad) za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 in določa cilje Sklada, področje uporabe pomoči iz Sklada, razpoložljiva finančna sredstva in merila za njihovo dodeljevanje ter pravila, ki so potrebna za zagotavljanje učinkovitosti Sklada. 1.  Ta uredba ustanavlja Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (v nadaljnjem besedilu: Sklad) za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 in določa cilje Sklada, področje uporabe pomoči iz Sklada, razpoložljiva finančna sredstva in merila za njihovo dodeljevanje ter pravila, ki so potrebna za zagotavljanje učinkovitosti in uspešnosti Sklada. Sprememba 37 Predlog uredbe Člen 2 Uporabljajo se naslednje opredelitve pojmov: Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: (1) „najbolj ogrožene osebe“ pomenijo fizične osebe, bodisi posameznike, družine, gospodinjstva ali skupine takih oseb, katerih potreba po pomoči je določena na podlagi objektivnih meril, ki jih sprejmejo pristojni nacionalni organi ali določijo partnerske organizacije in odobrijo zadevni pristojni organi; (1) „najbolj ogrožene osebe“ pomenijo fizične osebe, bodisi posameznike, družine, gospodinjstva ali skupine takih oseb, katerih potreba po pomoči je določena na podlagi objektivnih meril, ki jih opredelijo pristojni nacionalni organi v sodelovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi ali določijo partnerske organizacije in odobrijo zadevni nacionalni pristojni organi; (2) „partnerske organizacije“ pomenijo javne organe ali neprofitne organizacije, ki neposredno ali prek partnerski organizacij dobavljajo hrano ali blago najbolj ogroženim osebam in katerih dejavnosti je organ upravljanja izbral v skladu s členom 29(3)(b); (2) „partnerske organizacije“ pomenijo javne organe ali neprofitne organizacije, ki neposredno ali prek partnerski organizacij dobavljajo hrano in/ali osnovno materialno pomoč – v skladu z merili za upravičenost iz člena 24 – najbolj ogroženim osebam in katerih dejavnosti je organ upravljanja izbral v skladu s členom 29(3)(b); (3) „nacionalne sheme“ pomenijo vse sheme, ki imajo vsaj deloma iste cilje kot Sklad in ki jih javni organi ali neprofitne organizacije izvajajo na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni; (3) „nacionalne sheme“ pomenijo vse sheme, ki imajo vsaj deloma iste cilje kot Sklad in ki jih javni organi ali neprofitne organizacije izvajajo na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni; (4) „dejavnost“ pomeni projekt, naročilo ali ukrep, ki ga izbere organ upravljanja zadevnega operativnega programa ali je v njegovi pristojnosti ter prispeva k ciljem operativnega programa, na katerega se nanaša; (4) „dejavnost“ pomeni projekt, naročilo ali ukrep, ki ga izbere organ upravljanja zadevnega operativnega programa ali je v njegovi pristojnosti ter prispeva k ciljem operativnega programa, na katerega se nanaša; (5) „končana dejavnost“ pomeni dejavnost, ki je bila fizično zaključena ali v celoti izvedena, za katero so upravičenci izvršili vsa zadevna plačila, njim pa je bila izplačana pomoč iz ustreznega operativnega programa; (5) „končana dejavnost“ pomeni dejavnost, ki je bila fizično zaključena ali v celoti izvedena, za katero so upravičenci izvršili vsa zadevna plačila, njim pa je bila izplačana pomoč iz ustreznega operativnega programa; (6) „upravičenec“ pomeni javni ali zasebni organ, odgovoren za začetek ali začetek in izvajanje dejavnosti; (6) „upravičenec“ pomeni javni ali zasebni organ, odgovoren za začetek ali začetek in izvajanje dejavnosti; (7) „končni prejemnik“ pomeni najbolj ogrožene osebe, ki prejmejo hrano ali blago in/ali imajo koristi od spremljevalnih ukrepov; (7) „končni prejemnik“ pomeni osebe, ki trpijo pomanjkanje hrane in/ali materialno deprivacijo ter prejemajo nefinančno pomoč in/ali imajo koristi od spremljevalnih ukrepov v okviru tega sklada; (7a) „spremljevalni ukrepi“ pomenijo ukrepe, ki presegajo razdeljevanje hrane in osnovne materialne pomoči ter se izvajajo z namenom odpravljanju socialne izključenosti in premagovanja nujnih socialnih primerov na načine, ki bolj krepijo pravice in so bolj trajnostni; (8) „javna pomoč“ pomeni kakršno koli finančno pomoč za dejavnost iz proračuna nacionalnih, regionalnih ali lokalnih organov, proračuna Unije, ki je namenjen za Sklad, proračuna oseb javnega prava ali proračuna združenj javnih organov ali oseb javnega prava v smislu člena 1(9) Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta; (8) „javna pomoč“ pomeni kakršno koli finančno pomoč za dejavnost iz proračuna nacionalnih, regionalnih ali lokalnih organov, proračuna Unije, ki je namenjen za Sklad, proračuna oseb javnega prava ali proračuna združenj javnih organov ali oseb javnega prava v smislu člena 1(9) Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta; (9) „posredniški organ“ pomeni kateri koli javni ali zasebni organ, ki deluje pod pristojnostjo organa upravljanja ali organa za potrjevanje ali v imenu tega organa izvaja naloge v povezavi z upravičenci, ki izvajajo dejavnosti; (9) „posredniški organ“ pomeni kateri koli javni ali zasebni organ, ki deluje pod pristojnostjo organa upravljanja ali organa za potrjevanje ali v imenu tega organa izvaja naloge v povezavi z upravičenci, ki izvajajo dejavnosti; (10) „obračunsko leto“ pomeni obdobje od 1. julija do 30. junija, razen v prvem obračunskem letu, v katerem pomeni obdobje od datuma začetka upravičenosti odhodkov do 30. junija 2015, zadnje obračunsko leto pa pomeni obdobje od 1. julija 2022 do 30. junija 2023; (10) „obračunsko leto“ pomeni obdobje od 1. julija do 30. junija, razen v prvem obračunskem letu, v katerem pomeni obdobje od datuma začetka upravičenosti odhodkov do 30. junija 2015, zadnje obračunsko leto pa pomeni obdobje od 1. julija 2022 do 30. junija 2023; (11) „finančno leto“ pomeni obdobje od 1. januarja do 31. decembra. (11) „finančno leto“ pomeni obdobje od 1. januarja do 31. decembra. Sprememba 73 Predlog uredbe Člen 2 a (novo) Člen 2a Pravico do uporabe Sklada imajo vse države članice. Sprememba 38 Predlog uredbe Člen 3 1.  Sklad spodbuja socialno kohezijo v Uniji s prispevanjem k doseganju cilja, da se število ljudi, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost, zmanjša za najmanj 20 milijonov v skladu s strategijo Evropa 2020. Sklad prispeva k doseganju specifičnega cilja odpravljanja najhujših oblik revščine v Uniji z zagotavljanjem nefinančne pomoči najbolj ogroženim osebam. Ta cilj se meri s številom oseb, ki so prejele pomoč iz Sklada. 1.  Sklad spodbuja socialno kohezijo, povečuje socialno vključenost in zmanjšuje revščino v Uniji s prispevanjem k doseganju cilja, da se število ljudi, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost, zmanjša za najmanj 20 milijonov v skladu s strategijo Evropa 2020, ob hkratnem dopolnjevanju Evropskega socialnega sklada. Sklad prispeva k doseganju specifičnega cilja odpravljanja in izkoreninjenja najhujših oblik revščine, zlasti pomanjkanja hrane, z zagotavljanjem nefinančne pomoči najbolj ogroženim osebam. 2.  Sklad prispeva k trajnostnemu izkoreninjenju pomanjkanja hrane in najbolj ogroženim osebam ponuja obet dostojnega življenja. Ta cilj in strukturni učinek Sklada se kvalitativno in kvantitativno oceni. 3.  Sklad dopolnjuje in ne nadomesti oziroma ne zmanjša programov trajnostnega nacionalnega izkoreninjanja revščine in socialnega vključevanja, za katere so še naprej odgovorne države članice. Sprememba 39 Predlog uredbe Člen 4 1.  Sklad podpira nacionalne sheme, v okviru katerih se prek partnerskih organizacij, ki jih izberejo države članice, najbolj ogroženim osebam razdeljujeta hrana in osnovno potrošniško blago za osebno uporabo za brezdomce ali otroke. 1.  Sklad podpira nacionalne sheme, v okviru katerih se prek partnerskih organizacij, ki jih izberejo države članice, najbolj ogroženim osebam razdeljuje hrana in/ali osnovna materialna pomoč, vključno z osnovnimi paketi, za osebno uporabo končnih prejemnikov. 2.  Sklad lahko podpira spremljevalne ukrepe, ki dopolnjujejo zagotavljanje hrane in blaga ter prispevajo k socialnemu vključevanju najbolj ogroženih oseb. 2.  Sklad lahko podpira spremljevalne ukrepe, ki dopolnjujejo zagotavljanje hrane in osnovne materialne pomoči ter prispevajo k socialnemu vključevanju, zdravi prehrani in zmanjševanju odvisnosti najbolj ogroženih oseb. Takšni ukrepi bi morali biti tesno povezani z lokalnimi dejavnostmi Evropskega socialnega sklada in dejavnostmi organizacij, ki se osredotočajo na izkoreninjenje revščine. 2a.  Sklad lahko upravičencem zagotovi pomoč za bolj učinkovito izkoriščanje lokalnih dobavnih verig hrane, s čimer se poveča dobava hrane najbolj ogroženim in izboljša njena raznolikost, zmanjša pa se tudi količina hrane, ki se zavrže, oziroma preprečuje zavrženje hrane. 3.  Sklad spodbuja medsebojno učenje, povezovanje in razširjanje dobre prakse na področju nefinančne pomoči za najbolj ogrožene osebe. 3.  Sklad na evropski ravni spodbuja medsebojno učenje, povezovanje in razširjanje dobre prakse na področju nefinančne pomoči za najbolj ogrožene osebe. Vključijo se lahko tudi ustrezne organizacije in projekti, ki ne uporabljajo Sklada. Spremembi 40 in 76 Predlog uredbe Člen 5 1.  Del proračuna Unije, dodeljen Skladu, se izvaja v okviru deljenega upravljanja med državami članicami in Komisijo v skladu s členom 55(1)(b) finančne uredbe, z izjemo tehnične pomoči na pobudo Komisije, ki se izvaja v okviru neposrednega upravljanja v skladu s členom 55(1)(a) finančne uredbe. 1.  Del proračuna Unije, dodeljen Skladu, se izvaja v okviru deljenega upravljanja med državami članicami in Komisijo v skladu s členom 55(1)(b) finančne uredbe, z izjemo tehnične pomoči na pobudo Komisije, ki se izvaja v okviru neposrednega upravljanja v skladu s členom 55(1)(a) finančne uredbe. 2.  Komisija in države članice zagotovijo, da je pomoč iz Sklada v skladu s politikami in prednostnimi nalogami Unije ter da dopolnjuje druge instrumente Unije. 2.  Komisija in države članice zagotovijo, da je pomoč iz Sklada v skladu s politikami in prednostnimi nalogami Unije ter da dopolnjuje druge instrumente Unije. 3.  Pomoč iz Sklada se izvaja v tesnem sodelovanju Komisije in držav članic. 3.  Pomoč iz Sklada se zagotavlja v tesnem sodelovanju Komisije in držav članic ter tudi v sodelovanju s pristojnimi regionalnimi in lokalnimi organi in vključenimi partnerskimi organizacijami. 4.  Države članice in organi, ki jih države imenujejo v ta namen, so odgovorni za izvajanje operativnih programov in opravljanje svojih nalog na podlagi te uredbe v skladu z institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom zadevne države članice in to uredbo. 4.  Države članice in organi, ki jih države imenujejo v ta namen, ali po potrebi pristojni regionalni organi, so odgovorni za izvajanje operativnih programov in opravljanje svojih nalog na podlagi te uredbe v skladu z institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom zadevne države članice in to uredbo. 5.  Ureditve za izvajanje in uporabo Sklada, zlasti finančni in upravni viri, potrebni v zvezi s poročanjem, ocenjevanjem, upravljanjem in nadzorom, upoštevajo načelo sorazmernosti glede ravni dodeljene pomoči. 5.  Ureditve za izvajanje in uporabo Sklada, zlasti finančni in upravni viri, potrebni v zvezi s poročanjem, ocenjevanjem, upravljanjem in nadzorom, upoštevajo omejene upravne zmogljivosti organizacij, ki delujejo predvsem zaradi podpore prostovoljcev, in zagotovijo, da jih ne bodo upravno obremenili bolj kot v prejšnjem programu. 6.  Komisija in države članice v skladu s svojimi pristojnostmi zagotovijo koordinacijo z Evropskim socialnim skladom ter drugimi politikami in instrumenti Unije. 6.  Komisija in države članice v skladu s svojimi pristojnostmi in za preprečevanje dvojnega financiranja zagotovijo koordinacijo z Evropskim socialnim skladom ter drugimi politikami in instrumenti Unije, zlasti z ukrepi Unije na področju zdravstva. 7.  Komisija, države članice in upravičenci uporabljajo načelo dobrega finančnega poslovodenja v skladu s členom 26 finančne uredbe. 7.  Komisija, države članice in upravičenci uporabljajo načelo dobrega finančnega poslovodenja v skladu s členom 26 finančne uredbe. 8.  Komisija in države članice zagotovijo učinkovitost Sklada, zlasti s spremljanjem, poročanjem in ocenjevanjem. 8.  Komisija in države članice zagotovijo učinkovitost Sklada, zlasti s spremljanjem, poročanjem in ocenjevanjem ter s tesnim in rednim posvetovanjem z lokalnimi in regionalnimi oblastmi in partnerskimi organizacijami, ki izvajajo ukrepe Sklada, pri oceni učinka. 9.  Komisija in države članice opravljajo svoje naloge v zvezi s Skladom za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev. 9.  Komisija in države članice sprejmejo ukrepe za zagotavljanje učinkovitosti Sklada ter opravljajo svoje naloge v zvezi s Skladom za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev. 10.  Komisija in države članice zagotovijo, da se na različnih stopnjah izvajanja Sklada spodbujata enakost spolov in vključevanje vidika spola. Komisija in države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da pri pridobivanju dostopa do Sklada preprečijo vsakršno diskriminacijo na podlagi spola, rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. 10.  Komisija in države članice zagotovijo, da se na različnih stopnjah pripravljanja, programiranja, upravljanja in izvajanja ter spremljanja in ocenjevanja Sklada, pa tudi pri informacijskih kampanjah in kampanjah osveščanja ter pri izmenjavi dobre prakse, upoštevata enakost spolov in vključevanje vidika spola, pri čemer se uporabijo po spolu razčlenjeni podatki, kjer so ti na voljo. Komisija in države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da pri pridobivanju dostopa do Sklada in povezanih programov in dejavnosti preprečijo vsakršno diskriminacijo na podlagi spola, rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. 11.  Dejavnosti, ki se financirajo iz Sklada, so v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Zlasti se Sklad lahko uporabi zgolj za podporo razdeljevanju hrane ali blaga, ki sta v skladu z zakonodajo Unije o varnosti potrošniških izdelkov. 11.  Dejavnosti, ki se financirajo iz Sklada, so v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Zlasti se Sklad lahko uporabi zgolj za podporo razdeljevanju hrane ali osnovne materialne pomoči, ki sta v skladu z zakonodajo Unije o varnosti potrošniških izdelkov. 11a. Kjer je to primerno, izbira hrane temelji na načelih uravnotežene prehrane in kakovostne hrane ter vključuje sveže izdelke, prispevati pa bi morala tudi k zdravi prehrani končnih uporabnikov. 12.  Države članice in upravičenci izberejo hrano in blago na podlagi objektivnih meril. Merila za izbiro hrane in, kadar je primerno, blaga, upoštevajo tudi podnebne in okoljske vidike, zlasti za zmanjšanje količin odpadne hrane. 12.  Države članice in upravičenci izberejo hrano in osnovno materialno pomoč na podlagi objektivnih meril, ki izhajajo iz potreb najbolj ogroženih oseb. 12a. Lokalni in regionalni izdelki bi morali imeti prednost, kjer je to primerno, upoštevati pa bi bilo treba podnebne in okoljske pomisleke, zlasti z namenom zmanjšanja količine zavržene hrane v vsaki fazi distribucijske verige. Sem so lahko vključena partnerstva s podjetji iz celotne verige preskrbe s hrano v duhu družbene odgovornosti gospodarskih družb. 12b. Komisija in države članice zagotovijo, da pomoč, dodeljena v okviru tega Sklada, spoštuje dostojanstvo najbolj ogroženih oseb. Sprememba 75 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 1.  Skupni viri, ki so na voljo za proračunske obveznosti iz Sklada za obdobje 2014–2020, znašajo 2 500 000 000 EUR po cenah iz leta 2011, v skladu z letno razdelitvijo, ki je določena v Prilogi II. 1.  Skupni viri, ki so na voljo za proračunske obveznosti iz Sklada za obdobje 2014–2020 (v cenah iz leta 2011), niso manjši od sedemkratnega zneska dodeljenih proračunskih sredstev v realni vrednosti, ki so bila v proračunu za leto 2011 sprejeta za programu pomoči najbolj ogroženim osebam. Sprememba 42 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3 3.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklep o letni razdelitvi skupnih virov po državah članicah v skladu s členom 84(5) Uredbe (EU) št. … (uredba o skupnih določbah), brez poseganja v odstavek 4 tega člena, pri čemer upošteva naslednja merila, ki jih je določil Eurostat: 3.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklep o letni razdelitvi skupnih virov po državah članicah v skladu s členom 84(5) Uredbe (EU) št. … (uredba o skupnih določbah), brez poseganja v odstavek 4 tega člena, pri čemer izhaja iz najnovejših meril, ki jih je določil Eurostat in zadevajo: (a) prebivalstvo, ki trpi hudo materialno deprivacijo; (a) prebivalstvo, ki trpi hudo materialno deprivacijo, kot odstotek celotnega prebivalstva; (b) prebivalstvo, ki živi v gospodinjstvu z zelo nizko intenzivnostjo dela. (b) spremembe glede prebivalstva, ki živi v gospodinjstvu z zelo nizko intenzivnostjo dela. Sprememba 43 Predlog uredbe Člen 7 1.  Vsaka država članica v treh mesecih od začetka veljavnosti te uredbe Komisiji predloži operativni program za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020, ki vsebuje: 1.  Vsaka država članica v treh mesecih od začetka veljavnosti te uredbe Komisiji predloži operativni program za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020, ki vsebuje: (aa) navedbo zneska, dodeljenega za uporabo; (a) opredelitev in utemeljitev izbora vrst materialne deprivacije, ki jih je treba obravnavati v okviru operativnega programa, in za vsako vrsto obravnavane materialne deprivacije opis glavnih značilnosti in ciljev razdeljevanja hrane ali blaga ter predvidenih spremljevalnih ukrepov glede na rezultate predhodne ocene, izvedene v skladu s členom 14; (a) utemeljitev izbora vrst materialne deprivacije, ki jih je treba obravnavati, in opis glavnih značilnosti operativnega programa glede na rezultate predhodne ocene, izvedene v skladu s členom 14; (b) opis ustreznih nacionalnih shem za vsako vrsto obravnavane materialne deprivacije; (b) opis ustreznih nacionalnih shem za vsako vrsto obravnavane materialne deprivacije; (c) opis mehanizma, ki določa merila za upravičenost najbolj ogroženih oseb, po potrebi po vrsti obravnavane materialne deprivacije; (c) opis mehanizma, ki določa merila za upravičenost najbolj ogroženih oseb, po potrebi po vrsti obravnavane materialne deprivacije; (d) merila za izbor dejavnosti in opis izbirnega mehanizma, po potrebi po vrsti obravnavane materialne deprivacije; (d) merila za izbor dejavnosti in opis izbirnega mehanizma, po potrebi po vrsti obravnavane materialne deprivacije; (e) merila za izbor partnerskih organizacij, po potrebi po vrsti obravnavane materialne deprivacije; (e) merila za izbor partnerskih organizacij, po potrebi po vrsti obravnavane materialne deprivacije; (f) opis mehanizma, ki se uporablja za zagotavljanje dopolnjevanja z Evropskim socialnim skladom; (f) opis mehanizma, ki se uporablja za zagotavljanje dopolnjevanja z Evropskim socialnim skladom, v katerem je jasno prikazana razločitev dejavnosti, ki jih sklada krijeta; (fa) opis predvidenih konkretnih ukrepov in dodeljenih sredstev za uskladitev z načeli iz člena 5; (g) opis določb za izvajanje operativnega programa, ki vsebuje opredelitev organa upravljanja, organa za potrjevanje, kadar je to primerno, revizijskega organa in organa, ki mu Komisija nakaže plačila, ter opis postopka spremljanja; (g) opis določb za izvajanje operativnega programa, ki vsebuje opredelitev organa upravljanja, organa za potrjevanje, kadar je to primerno, revizijskega organa in organa, ki mu Komisija nakaže plačila, ter opis postopka spremljanja; (h) opis ukrepov, sprejetih za vključitev pristojnih regionalnih, lokalnih in drugih javnih organov ter organov, ki zastopajo civilno družbo, in organov, odgovornih za spodbujanje enakosti in nediskriminacije, v pripravo operativnega programa; (h) opis ukrepov, sprejetih za vključitev pristojnih regionalnih, lokalnih in drugih javnih organov ter organov, ki zastopajo civilno družbo, in organov, odgovornih za spodbujanje enakosti in nediskriminacije, v pripravo operativnega programa; (i) opis načrtovane uporabe tehnične pomoči v skladu s členom 25(2), vključno z ukrepi za krepitev upravne zmogljivosti upravičencev v zvezi z izvajanjem operativnega programa; (i) opis načrtovane uporabe tehnične pomoči v skladu s členom 25(2), vključno z ukrepi za krepitev upravne zmogljivosti upravičencev v zvezi z izvajanjem operativnega programa; (j) finančni načrt, ki vsebuje naslednji tabeli: (j) finančni načrt, ki vsebuje naslednji tabeli: (i) tabelo, v kateri je v skladu s členom 18 za vsako leto določen znesek finančnih sredstev, predvidenih za pomoč iz Sklada, in sofinanciranja; (i) tabelo, v kateri je v skladu s členom 18 za vsako leto določen znesek finančnih sredstev, predvidenih za pomoč iz Sklada, in sofinanciranja; (ii) tabelo, ki za celotno programsko obdobje določa znesek vseh finančnih sredstev v zvezi s pomočjo iz operativnega programa za vsako vrsto obravnavane materialne deprivacije ter ustrezne spremljevalne ukrepe. (ii) tabelo, ki za celotno programsko obdobje določa znesek vseh finančnih sredstev v zvezi s pomočjo iz operativnega programa za vsako vrsto obravnavane materialne deprivacije ter ustrezne spremljevalne ukrepe. Partnerske organizacije iz točke (e), ki neposredno dobavljajo hrano ali blago, same opravljajo dejavnosti, ki dopolnjujejo zagotavljanje materialne pomoči in katerih cilj je socialno vključevanje najbolj ogroženih oseb, ne glede na to, ali te dejavnosti podpira Sklad. Partnerske organizacije iz točke (e), ki neposredno dobavljajo hrano in/ali osnovno materialno pomoč, same ali v sodelovanju z drugimi organizacijami opravljajo dejavnosti, ki dopolnjujejo zagotavljanje materialne pomoči in katerih cilj je socialno vključevanje najbolj ogroženih oseb, ne glede na to, ali te dejavnosti podpira Sklad. 2.  Države članice ali organi, ki jih te imenujejo, operativne programe sestavijo v sodelovanju s pristojnimi regionalnimi, lokalnimi in drugimi javnimi organi ter organi, ki zastopajo civilno družbo, in organi, odgovornimi za spodbujanje enakosti in nediskriminacije. 2.  Države članice ali organi, ki jih te imenujejo, operativne programe sestavijo v sodelovanju s pristojnimi regionalnimi, lokalnimi in drugimi javnimi organi ter vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi. Države članice zagotovijo, da so operativni programi tesno povezani z nacionalnimi politikami za socialno vključevanje. 3.  Države članice sestavijo svoje operativne programe v skladu s predlogo iz Priloge I. 3.  Države članice sestavijo svoje operativne programe v skladu s predlogo iz Priloge I. Sprememba 44 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 1.  Države članice lahko vložijo zahtevo za spremembo operativnega programa. Zahtevi priložijo spremenjeni operativni program in utemeljitev sprememb. Ne zadeva slovenske različice. Sprememba 45 Predlog uredbe Člen 10 Platforma Izmenjava dobrih praks Komisija ustanovi platformo na ravni Unije za lažjo izmenjavo izkušenj, krepitev zmogljivosti in povezovanje ter razširjanje pomembnih rezultatov na področju nefinančne pomoči za najbolj ogrožene osebe. Komisija zagotovi lažjo izmenjavo izkušenj, krepitev zmogljivosti in povezovanje ter socialne inovacije na ravni Unije, pri čemer povezuje partnerske organizacije in druge ustrezne zainteresirane strani iz vseh držav članic. Poleg tega se Komisija z organizacijami, ki zastopajo partnerske organizacije na ravni Unije, najmanj enkrat letno posvetuje o izvajanju pomoči iz Sklada. Poleg tega se Komisija z organizacijami, ki zastopajo partnerske organizacije na ravni Unije, najmanj enkrat letno posvetuje o izvajanju pomoči iz Sklada ter o tem pravočasno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija zagotovi tudi lažje razširjanje pomembnih rezultatov, poročil in informacij v zvezi s Skladom. Sprememba 46 Predlog uredbe Člen 11 1.  Države članice od leta 2015 do leta 2022 Komisiji vsako leto do 30. junija predložijo poročilo o izvajanju operativnega programa v preteklem finančnem letu. 1.  Države članice od leta 2015 do leta 2022 Komisiji vsako leto do 30. junija predložijo poročilo o izvajanju operativnega programa v preteklem finančnem letu. 2.  Države članice letno poročilo o izvajanju pripravijo v skladu s predlogo, ki jo sprejme Komisija, vključno s seznamom skupnih kazalnikov vložkov in rezultatov. 2.  Države članice letno poročilo o izvajanju pripravijo v skladu s predlogo, ki jo sprejme Komisija, vključno s seznamom skupnih kazalnikov vložkov in rezultatov. Ti kazalniki vključujejo: (a) nedavne spremembe v porabi sredstev socialne politike na področju hude materialne deprivacije, izražene v absolutni vrednosti, glede na BDP in glede na celotno javno porabo; (b) nedavne spremembe v zakonodaji o socialni politiki v zvezi z dostopom do sredstev za upravičence in druge organizacije, ki se ukvarjajo s problemom hude materialne deprivacije. 3.  Letna poročila o izvajanju so sprejemljiva, če vsebujejo vse informacije, zahtevane v skladu s predlogo iz odstavka 2, vključno s skupnimi kazalniki. Če poročilo ni sprejemljivo, Komisija o tem zadevno državo članico obvesti v 15 delovnih dneh po prejemu letnega poročila o izvajanju. Če Komisija v navedenem roku tega ne stori, se poročilo šteje za sprejemljivo. 3.  Letna poročila o izvajanju so sprejemljiva, če vsebujejo vse informacije, zahtevane v skladu s predlogo iz odstavka 2, vključno s skupnimi kazalniki. Če poročilo ni sprejemljivo, Komisija o tem zadevno državo članico obvesti v 15 delovnih dneh po prejemu letnega poročila o izvajanju. Če Komisija v navedenem roku tega ne stori, se poročilo šteje za sprejemljivo. 4.  Komisija preuči letno poročilo o izvajanju in državi članici svoje pripombe sporoči v dveh mesecih po prejemu letnega poročila o izvajanju. 4.  Komisija preuči letno poročilo o izvajanju in državi članici svoje pripombe sporoči v dveh mesecih po prejemu letnega poročila o izvajanju. Če Komisija v tem roku ne predloži pripomb, se poročila štejejo za sprejeta. Če Komisija v tem roku ne predloži pripomb, se poročila štejejo za sprejeta. 5.  Država članica končno poročilo o izvajanju operativnega programa predloži do 30. septembra 2023. 5.  Država članica končno poročilo o izvajanju operativnega programa predloži do 30. septembra 2023. Države članice končno poročilo o izvajanju pripravijo v skladu s predlogo, ki jo sprejme Komisija. Države članice končno poročilo o izvajanju pripravijo v skladu s predlogo, ki jo sprejme Komisija. Komisija preuči končno poročilo o izvajanju in državi članici svoje pripombe sporoči v petih mesecih po prejemu končnega poročila. Komisija preuči končno poročilo o izvajanju in državi članici svoje pripombe sporoči v petih mesecih po prejemu končnega poročila. Če Komisija v tem roku ne predloži pripomb, se poročila štejejo za sprejeta. Če Komisija v tem roku ne predloži pripomb, se poročila štejejo za sprejeta. 6.  Komisija sprejme predlogo za letno poročilo o izvajanju, vključno s seznamom skupnih kazalnikov, in predlogo za končno poročilo o izvajanju z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 60(2). 6.  Komisija sprejme predlogo za letno poročilo o izvajanju, vključno s seznamom skupnih kazalnikov, in predlogo za končno poročilo o izvajanju z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 60(2). 7.  Komisija lahko državi članici pošlje pripombe glede izvajanja operativnega programa. Organ upravljanja v treh mesecih obvesti Komisijo o sprejetih popravnih ukrepih. 7.  Komisija lahko državi članici pošlje pripombe glede izvajanja operativnega programa. Organ upravljanja v treh mesecih obvesti Komisijo o sprejetih popravnih ukrepih. 8.  Organ za upravljanje objavi povzetek vsebine vseh letnih in končnih poročil o izvajanju. 8.  Organ za upravljanje objavi povzetek vsebine vseh letnih in končnih poročil o izvajanju. 8a.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu pravočasno predstavi povzetek letnih in končnih poročil o izvajanju. 8b.  Postopek v zvezi s poročili o izvajanju ni preobsežen glede na dodeljena sredstva in vrsto pomoči ter ne povzroča nepotrebne upravne obremenitve. Sprememba 47 Predlog uredbe Člen 12 Dvostransko pregledovalno srečanje Dvostranska pregledovalna srečanja 1.  Komisija in vsaka država članica se od leta 2014 do leta 2022 vsako leto sestaneta, razen če ni dogovorjeno drugače, da preučita napredek pri izvajanju operativnega programa, pri čemer upoštevata letno poročilo o izvajanju in pripombe Komisije iz člena 11(7), kadar je to primerno. 1.  Komisija in vsaka država članica se od leta 2014 do leta 2022 vsako leto sestaneta, razen če ni dogovorjeno drugače, da preučita napredek pri izvajanju operativnega programa, pri čemer upoštevata letno poročilo o izvajanju in pripombe Komisije iz člena 11(7), kadar je to primerno. 2.  Dvostranskemu pregledovalnemu srečanju predseduje Komisija. 2.  Dvostranskemu pregledovalnemu srečanju predseduje Komisija. 3.  Država članica zagotovi ustrezno nadaljnje ukrepanje glede kakršnih koli pripomb Komisije po srečanju. 3.  Država članica zagotovi ustrezno nadaljnje ukrepanje glede kakršnih koli pripomb Komisije po srečanju ter jih navede v poročilu o izvajanju naslednje leto ali, če je to ustrezno, naslednja leta. Sprememba 48 Predlog uredbe Člen 13 1.  Države članice zagotovijo vire, ki so potrebni za izvedbo ocenjevanja, ter vzpostavitev postopkov za zagotavljanje in zbiranje podatkov, potrebnih za ocenjevanje, vključno s podatki v zvezi s skupnimi kazalniki iz člena 11. 1.  Države članice zagotovijo vire, ki so potrebni za izvedbo ocenjevanja, ter vzpostavitev postopkov za zagotavljanje in zbiranje podatkov, potrebnih za ocenjevanje, vključno s podatki v zvezi s skupnimi kazalniki iz člena 11. 2.  Ocenjevanje izvajajo strokovnjaki, ki so funkcionalno neodvisni od organov, pristojnih za izvajanje operativnega programa. Vse ocene se v celoti objavijo. 2.  Ocenjevanje izvajajo strokovnjaki, ki so funkcionalno neodvisni od organov, pristojnih za izvajanje operativnega programa. Vse ocene se v celoti objavijo, vendar ne morejo v nobenem primeru vsebovati informacij o identiteti končnih upravičencev. 2a.  Ocene niso preobsežne glede na dodeljena sredstva ali vrsto pomoči ter ne povzročajo nepotrebnega upravnega bremena. Sprememba 49 Predlog uredbe Člen 14 1.  Države članice izvedejo predhodno oceno operativnega programa. 1.  Države članice izvedejo predhodno oceno operativnega programa. 2.  Predhodna ocena se izvede v pristojnosti organa, odgovornega za pripravo operativnih programov. Komisiji se predloži hkrati z operativnim programom in skupaj s povzetkom. 2.  Predhodna ocena se izvede v pristojnosti organa, odgovornega za pripravo operativnih programov. Komisiji se predloži hkrati z operativnim programom in skupaj s povzetkom. 3.  S predhodno oceno se ocenijo naslednji elementi: 3.  S predhodno oceno se ocenijo naslednji elementi: (a) prispevek k cilju Unije, da se število ljudi, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost, do leta 2020 zmanjša za najmanj 20 milijonov, glede na izbrano vrsto materialne deprivacije, ki jo je treba obravnavati, ob upoštevanju nacionalnih razmer glede revščine in socialne izključenosti ter materialne deprivacije; (a) prispevek k cilju Unije, da se število ljudi, ki živijo v revščini ali jim grozita revščina in socialna izključenost, do leta 2020 zmanjša za najmanj 20 milijonov, glede na izbrano vrsto materialne deprivacije, ki jo je treba obravnavati, ob upoštevanju nacionalnih razmer glede revščine in socialne izključenosti ter materialne deprivacije; (aa) prispevek za zmanjšanje količin odpadne hrane; (b) notranja skladnost predlaganega operativnega programa in povezanost programa z drugimi relevantnimi finančnimi instrumenti; (b) notranja skladnost predlaganega operativnega programa in povezanost programa z drugimi relevantnimi finančnimi instrumenti; (c) skladnost dodeljevanja proračunskih sredstev s cilji operativnega programa; (c) skladnost dodeljevanja proračunskih sredstev s cilji operativnega programa; (d) prispevek predvidenih učinkov k rezultatom; (d) prispevek predvidenih učinkov k ciljem Sklada; (da) dejanska udeležba ustreznih zainteresiranih strani v oblikovanju in izvajanju operativnega programa; (e) ustreznost postopkov za spremljanje operativnega programa in zbiranje podatkov, potrebnih za izvedbo ocenjevanja. (e) ustreznost postopkov za spremljanje operativnega programa in zbiranje podatkov, potrebnih za izvedbo ocenjevanja. Sprememba 50 Predlog uredbe Člen 15 1.  V programskem obdobju lahko organ upravljanja izvede ocenjevanja za oceno uspešnosti in učinkovitosti operativnega programa. 1.  V programskem obdobju organ upravljanja oceni uspešnosti in učinkovitosti operativnega programa. 2.  Organ upravljanja leta 2017 in 2021 izvede strukturirano raziskavo o končnih prejemnikih v skladu s predlogo, ki jo zagotovi Komisija. Komisija sprejme predlogo z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 60(2). 2.  Organ upravljanja leta 2017 in 2021 izvede strukturirano raziskavo o končnih prejemnikih v skladu s predlogo, ki jo zagotovi Komisija. Komisija po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi sprejme izvedbene akte, s katerimi določi predlogo. Ta izvedbeni akt se sprejme po svetovalnem postopku iz člena 60(2). 3.  Komisija lahko na svojo pobudo oceni operativne programe. 3.  Komisija lahko na svojo pobudo oceni programe. 3a.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do marca 2018 predloži vmesno oceno Sklada. Sprememba 51 Predlog uredbe Člen 16 Komisija na lastno pobudo in v tesnem sodelovanju z državami članicami ter s pomočjo zunanjih strokovnjakov izvede naknadno oceno za oceno učinkovitosti in trajnosti pridobljenih rezultatov ter dodane vrednosti Sklada. Ta naknadna ocena se zaključi do 31. decembra 2023. Komisija na lastno pobudo in v tesnem sodelovanju z državami članicami ter s pomočjo zunanjih strokovnjakov izvede naknadno oceno za oceno učinkovitosti in uspešnosti Sklada ter trajnosti pridobljenih rezultatov ter dodane vrednosti Sklada. Ta naknadna ocena se zaključi do 31. decembra 2023. Sprememba 52 Predlog uredbe Člen 17 1.  Države članice zagotovijo informacije o ukrepih, podprtih iz Sklada, in njihovo promocijo. Informacije se naslovijo na najbolj ogrožene osebe, medije in širšo javnost. Poudarjajo vlogo Unije in zagotavljajo prepoznavnost prispevka iz Sklada. 1.   Komisija in države članice zagotovijo informacije o ukrepih, podprtih iz Sklada, in njihovo promocijo. Informacije se naslovijo zlasti na najbolj ogrožene osebe, pa tudi na širšo javnost in medije. Poudarjajo vlogo Unije in zagotavljajo prepoznavnost prispevka iz Sklada, držav članic in partnerskih organizacij v zvezi s cilji socialne kohezije Unije, pri čemer ni stigmatizacije končnih prejemnikov. 2.  Organ upravljanja za zagotovitev preglednosti pomoči iz Sklada vodi seznam dejavnosti, podprtih iz Sklada, ki je v formatu CSV ali XML dostopen na spletišču. Na seznamu so vsaj ime in naslov upravičenca, dodeljeni znesek sredstev Unije in vrsta obravnavane materialne deprivacije. 2.  Organ upravljanja za zagotovitev preglednosti pomoči iz Sklada vodi seznam dejavnosti, podprtih iz Sklada, ki je v formatu CSV ali XML dostopen na spletišču. Na seznamu so vsaj ime in naslov upravičenca, dodeljeni znesek sredstev Unije in vrsta obravnavane materialne deprivacije. Seznam dejavnosti se posodobi vsaj vsakih dvanajst mesecev. Seznam dejavnosti se posodobi vsaj vsakih dvanajst mesecev. 3.  Upravičenci in partnerske organizacije med izvajanjem dejavnosti javnost obveščajo o pomoči iz Sklada tako, da izobesijo vsaj en plakat z informacijami o dejavnosti (velikosti najmanj A3), vključno z informacijo o finančni pomoči Unije, na javnosti dobro vidnem mestu povsod, kjer se razdeljujeta hrana in blago oziroma izvaja spremljevalni ukrep, razen če način razdeljevanja tega ne dopušča. 3.  Upravičenci in partnerske organizacije med izvajanjem dejavnosti javnost obveščajo o pomoči iz Sklada tako, da izobesijo bodisi vsaj en plakat z informacijami o dejavnosti (velikosti najmanj A3), vključno z informacijo o finančni pomoči Unije, bodisi zastavo Unije primerne velikosti na javnosti dobro vidnem mestu povsod, kjer se razdeljujeta hrana in/ali osnovna materialna pomoč oziroma izvaja spremljevalni ukrep brez stigmatizacije končnih prejemnikov, razen če način razdeljevanja tega ne dopušča. Upravičenci in partnerske organizacije, ki imajo spletišče, objavijo tudi kratek opis dejavnosti, vključno z njenimi cilji in rezultati, pri čemer poudarijo finančno pomoč Unije. Upravičenci in partnerske organizacije, ki imajo spletišče, objavijo tudi kratek opis dejavnosti, vključno z njenimi cilji in rezultati, pri čemer poudarijo finančno pomoč Unije. 4.  Upravičenec in partnerske organizacije v vseh ukrepih obveščanja in komuniciranja potrdijo prejeto pomoč iz Sklada za dejavnost, in sicer z objavo emblema Unije, skupaj z navedbo Unije in Sklada. 4.  Upravičenec in partnerske organizacije v vseh ukrepih obveščanja in komuniciranja potrdijo prejeto pomoč iz Sklada za dejavnost, in sicer z objavo emblema Unije, skupaj z navedbo Unije in Sklada. 5.  Organ upravljanja obvesti upravičence o objavi seznama dejavnosti v skladu z odstavkom 2. Organ upravljanja priskrbi pripomočke za informiranje in obveščanje javnosti, vključno s predlogami v elektronski obliki, za pomoč upravičencem in partnerskim organizacijam pri izpolnjevanju njihovih obveznosti iz odstavka 3. 5.  Organ upravljanja obvesti upravičence o objavi seznama dejavnosti v skladu z odstavkom 2. Organ upravljanja priskrbi pripomočke za informiranje in obveščanje javnosti, vključno s predlogami v elektronski obliki, za pomoč upravičencem in partnerskim organizacijam pri izpolnjevanju njihovih obveznosti iz odstavka 3. 6.  Organ upravljanja, upravičenci in partnerske organizacije pri obdelavi osebnih podatkov na podlagi tega člena upoštevajo Direktivo 95/46/ES. 6.  Organ upravljanja, upravičenci in partnerske organizacije pri obdelavi osebnih podatkov na podlagi členov 13–17 upoštevajo Direktivo 95/46/ES. Sprememba 53 Predlog uredbe Člen 18 1.  Stopnja sofinanciranja na ravni operativnega programa ne presega 85 % upravičenih javnih odhodkov. 1.  Stopnja sofinanciranja na ravni operativnega programa znaša 85 % upravičenih javnih odhodkov. Lahko se poveča v primerih, ki so opisani v členu 19(1). Države članice lahko pobude v okviru Sklada podprejo z dodatnimi nacionalnimi sredstvi. 1a.  Upravičenci v nobenem primeru ne sofinancirajo delovanja tega sklada. 2.  V sklepu Komisije o sprejetju operativnega programa se določi stopnja sofinanciranja, ki se uporablja za operativni program, in najvišji znesek pomoči iz Sklada. 2.  V sklepu Komisije o sprejetju operativnega programa se določi stopnja sofinanciranja, ki se uporablja za operativni program, in najvišji znesek pomoči iz Sklada. 3.  Ukrepi tehnične pomoči, ki se izvajajo na pobudo ali v imenu Komisije, se lahko financirajo stoodstotno. 3.  Ukrepi tehnične pomoči, ki se izvajajo na pobudo ali v imenu Komisije, se lahko financirajo stoodstotno. Sprememba 54 Predlog uredbe Člen 19 1.  Na zahtevo države članice se lahko vmesna plačila in plačila končne razlike zvišajo za 10 odstotnih točk nad stopnjo sofinanciranja, ki se uporablja za operativni program. Višja stopnja, ki ne sme preseči 100 %, se uporablja za zahtevke za plačila, ki se nanašajo na obračunsko obdobje, v katerem je država članica vložila zahtevek, in naslednja obračunska obdobja, v katerih je država članica izpolnjevala enega od naslednjih pogojev: 1.  Na zahtevo države članice se lahko vmesna plačila in plačila končne razlike zvišajo za 10 odstotnih točk nad stopnjo sofinanciranja, ki se uporablja za operativni program. Višja stopnja, ki ne sme preseči 100 %, se uporablja za zahtevke za plačila, ki se nanašajo na obračunsko obdobje, v katerem je država članica vložila zahtevek, in naslednja obračunska obdobja, v katerih je država članica izpolnjevala enega od naslednjih pogojev: (a). če je zadevna država članica sprejela euro, prejme makrofinančno pomoč Unije v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 407/2010; (a). če je zadevna država članica sprejela euro, prejme makrofinančno pomoč Unije v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 407/2010; (b) če zadevna država članica ni sprejela eura, prejme srednjeročno finančno pomoč v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 332/2002; (b) če zadevna država članica ni sprejela eura, prejme srednjeročno finančno pomoč v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 332/2002; (c) na voljo ji je finančna pomoč v skladu s Pogodbo o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost. (c) na voljo ji je finančna pomoč v skladu s Pogodbo o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost. 2.  Ne glede na odstavek 1 pomoč Unije prek vmesnih plačil in plačil končne razlike ni višja od javne pomoči in največjega zneska pomoči iz Sklada, kot sta določena v sklepu Komisije o odobritvi operativnega programa. 2.  Ne glede na odstavek 1 pomoč Unije prek vmesnih plačil in plačil končne razlike ni višja od javne in/ali zasebne pomoči in največjega zneska pomoči iz Sklada, kot sta določena v sklepu Komisije o odobritvi operativnega programa. Sprememba 55 Predlog uredbe Člen 21 1.  Dejavnosti, ki jih podpira operativni program, so na območju države članice, ki jo zajema operativni program. 1.  Dejavnosti, ki jih podpira operativni program, so na območju države članice, ki jo zajema operativni program. 2.  Dejavnosti lahko prejmejo pomoč iz operativnega programa, če so bile izbrane s poštenim in transparentnim postopkom na podlagi meril iz operativnega programa. 2.  Dejavnosti lahko prejmejo pomoč iz operativnega programa, če so bile izbrane s poštenim in transparentnim postopkom na podlagi meril iz operativnega programa. 3.  Hrano in blago za brezdomce ali otroke lahko kupijo partnerske organizacije same. 3.  Hrano in/ali predmete za osnovno materialno pomoč za osebno uporabo končnih prejemnikov lahko kupijo partnerske organizacije same. Lahko ju kupi tudi javni organ in ju brezplačno zagotovi partnerskim organizacijam. V tem primeru se hrana lahko dobi iz uporabe, predelave ali prodaje proizvodov iz intervencijskih zalog, ki so dane na voljo v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah], če je to ekonomsko gledano najboljša možnost in neupravičeno ne odloži dostave hrane partnerskim organizacijam. Vsi zneski, ki izhajajo iz transakcij v zvezi s temi zalogami, se porabijo v korist najbolj ogroženih oseb in ne na način, da bi se zmanjšala obveznost držav članic iz člena 18 te uredbe glede sofinanciranja programa. Lahko ju kupi tudi javni organ in ju brezplačno zagotovi partnerskim organizacijam. Poleg tega lahko partnerske organizacije razdeljujejo hrano, ki prihaja iz drugih virov, tudi iz intervencijskih zalog, ki se dajo na voljo v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. … [uredba o skupnih določbah]. Komisija uporabi postopke, sprejete v skladu s členom 19(e) Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah], na podlagi katerega se proizvodi iz intervencijskih zalog lahko uporabijo, predelajo ali prodajo za namene te uredbe, da se zagotovi najučinkovitejša možna uporaba intervencijskih zalog in prihodkov od njih. Komisija uporabi postopke, sprejete v skladu s členom 19(e) Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah], na podlagi katerega se proizvodi iz intervencijskih zalog lahko uporabijo, predelajo ali prodajo za namene te uredbe, da se zagotovi najučinkovitejša možna uporaba intervencijskih zalog in prihodkov od njih. 4.   Materialna pomoč se najbolj ogroženim osebam razdeljuje brezplačno. 4.   Hrana in/ali predmeti za osnovno materialno pomoč se najbolj ogroženim osebam razdeljujejo brezplačno, brez izjem. 5.  Dejavnost, ki jo podpira Sklad, ne prejema pomoči iz drugega instrumenta Unije. 5.  Dejavnost, ki jo podpira Sklad, ne prejema pomoči iz drugega instrumenta Unije, da se prepreči dvojno financiranje. Vendar upravičencem nič ne preprečuje, da ne bi zaprosili za uporabo drugih evropskih skladov, kot je Evropski socialni sklad, da se sprejmejo dopolnilni ukrepi za zmanjševanje revščine in socialno vključenost. Sprememba 56 Predlog uredbe Člen 24 1.  Stroški, ki so upravičeni do pomoči iz operativnega programa, so: 1.  Stroški, ki so upravičeni do pomoči iz operativnega programa, so: (a) stroški nakupa hrane in osnovnega potrošniškega blaga za osebno uporabo za brezdomce ali otroke; (a) stroški nakupa hrane in predmetov za osnovno materialno pomoč za osebno uporabo končnih prejemnikov; (b) stroški prevoza hrane ali blaga v skladišča partnerskih organizacij po pavšalni stopnji 1 % stroškov iz točke (a), kadar javni organ kupi hrano ali osnovno potrošniško blago za osebno uporabo za brezdomce ali otroke ter ju zagotovi partnerskim organizacijam; (b) stroški prevoza hrane ali predmetov za osnovno materialno pomoč v skladišča partnerskih organizacij po pavšalni stopnji 1 % stroškov iz točke (a), kadar javni organ kupi hrano ali osnovno potrošniško blago za osebno uporabo končnih prejemnikov ter ju zagotovi partnerskim organizacijam; (c) upravni stroški ter stroški prevoza in skladiščenja, ki jih nosijo partnerske organizacije, po pavšalni stopnji 5 % stroškov iz točke (a); (c) upravni stroški ter stroški prevoza in skladiščenja, ki jih nosijo partnerske organizacije, po pavšalni stopnji 5 % stroškov iz točke (a); ali 5 % vrednosti intervencijskih zalog hrane, prenesenih v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. …/… [uredba o skupnih določbah]; (ca) upravni stroški ter stroški prevoza in skladiščenja, ki jih nosijo partnerske organizacije v zvezi z zbiranjem živilskih odpadkov; (d) stroški dejavnosti socialnega vključevanja, ki jih izvajajo in prijavijo partnerske organizacije, ki neposredno zagotavljajo materialno pomoč najbolj ogroženim osebam, po pavšalni stopnji 5 % stroškov iz točke (a); (d) stroški dejavnosti socialnega vključevanja, ki jih izvajajo in prijavijo partnerske organizacije, ki neposredno ali posredno zagotavljajo osnovno materialno pomoč končnim prejemnikom, po pavšalni stopnji 5 % stroškov iz točke (a); (e) stroški, nastali v skladu s členom 25. (e) stroški, nastali v skladu s členom 25. 2.  Stroški, ki niso upravičeni do pomoči iz operativnega programa, so: 2.  Stroški, ki niso upravičeni do pomoči iz operativnega programa, so: (a) obresti na dolgove; (a) obresti na dolgove; (b) stroški rabljenega blaga; (b) stroški rabljenega blaga; (c) davek na dodano vrednost (DDV). Vendar so zneski DDV upravičeni, če nacionalna zakonodaja o DDV ne omogoča njihovega vračila in če jih plača upravičenec, ki ni davčni nezavezanec po opredelitvi iz prvega pododstavka člena 13(1) Direktive Sveta 2006/112/ES. (c) davek na dodano vrednost (DDV). Vendar so zneski DDV upravičeni, če nacionalna zakonodaja o DDV ne omogoča njihovega vračila in če jih plača upravičenec, ki ni davčni nezavezanec po opredelitvi iz prvega pododstavka člena 13(1) Direktive Sveta 2006/112/ES. Sprememba 57 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 4 4.  Država članica za revizijski organ imenuje nacionalni javni organ ali telo, ki je funkcionalno neodvisen od organa upravljanja in organa za potrjevanje. 4.  Država članica za revizijski organ imenuje nacionalni javni organ ali telo, ki je funkcionalno neodvisen od organa upravljanja in organa za potrjevanje. Za revizijski organ se lahko imenuje nacionalna revizijska institucija ali računsko sodišče. Sprememba 58 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 4 – točka e (o) pripravi izjavo o upravljanju in letni povzetek iz člena 56(5)(a) in (b) finančne uredbe. (e) pripravi izjavo o upravljanju in letni povzetek iz člena 59(5)(a) in (b) finančne uredbe. Sprememba 59 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 1 – točka 2 2. pripravo letnih računovodskih izkazov iz člena 56(5)(a) finančne uredbe; 2. pripravo letnih računovodskih izkazov iz člena 59(5)(a) finančne uredbe; Sprememba 60 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 1 – točka 8 8. vodenje evidence izterljivih zneskov ter zneskov, ki so bili umaknjeni po preklicu celotnega ali dela prispevka za določeno dejavnost. Izterjani zneski se vrnejo v splošni proračun Unije pred zaključkom operativnega programa tako, da se odštejejo od naslednjega izkaza o odhodkih. 8. vodenje evidence izterljivih zneskov ter zneskov, ki so bili umaknjeni po preklicu celotnega ali dela prispevka za določeno dejavnost. Izterjani zneski se vrnejo v Sklad pred zaključkom operativnega programa tako, da se odštejejo od naslednjega izkaza o odhodkih. Sprememba 61 Predlog uredbe Člen 31 – odstavek 4 4.  Revizijski organ v šestih mesecih od sprejetja operativnega programa pripravi revizijsko strategijo za izvajanje revizij. V revizijski strategiji so določeni revizijska metodologija, metoda vzorčenja za revizije dejavnosti in načrtovanje revizij v zvezi s tekočim obračunskim letom ter dvema naslednjima obračunskima letoma. Revizijska strategija se letno posodablja od leta 2016 do vključno leta 2022. Revizijski organ na zahtevo predloži revizijsko strategijo Komisiji. 4.  Revizijski organ v šestih mesecih od sprejetja operativnega programa pripravi revizijsko strategijo za izvajanje revizij. V revizijski strategiji so določeni revizijska metodologija, metoda vzorčenja za revizije dejavnosti in načrtovanje revizij v zvezi s tekočim obračunskim letom ter dvema naslednjima obračunskima letoma. Revizijska strategija se letno posodablja od leta 2016 do vključno leta 2022. Revizijski organ predloži revizijsko strategijo Komisiji. Komisija je pooblaščena, da od revizijskega organa zahteva spremembe revizijske strategije, ki so po njenem mnenju potrebne za zagotovitev pravilnega izvajanja revizij v skladu z mednarodno sprejetimi standardi. Komisija pri tem zagotovi, da se je revizija smotrnosti poslovanja zadostno upoštevala. Sprememba 62 Predlog uredbe Člen 31 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka a (r) revizijsko mnenje v skladu s členom 56(5) finančne uredbe; (a) revizijsko mnenje v skladu s členom 59(5) finančne uredbe; Sprememba 63 Predlog uredbe Člen 33 – odstavek 3 3.  Komisija lahko od države članice zahteva sprejetje potrebnih ukrepov za zagotovitev uspešnega delovanja njenih sistemov upravljanja in nadzora ali pravilnost odhodkov v skladu s to uredbo. 3.  Komisija od držav članic zahteva sprejetje potrebnih ukrepov za zagotovitev uspešnega delovanja njenih sistemov upravljanja in nadzora ali pravilnost odhodkov v skladu s to uredbo. Sprememba 64 Predlog uredbe Člen 35 – odstavek 1 Proračunske obveznosti Unije za posamezni operativni program se izvršijo v letnih obrokih v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. Sklep Komisije o sprejetju operativnega programa predstavlja sklep o financiranju v smislu člena 81(2) finančne uredbe in po uradnem obvestilu zadevni državi članic pravno obveznost v smislu navedene uredbe. Proračunske obveznosti Unije za posamezni operativni program se izvršijo v letnih obrokih v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. Sklep Komisije o sprejetju operativnega programa predstavlja sklep o financiranju v smislu člena 84(2) finančne uredbe in po uradnem obvestilu zadevni državi članici pravno obveznost v smislu navedene uredbe. Sprememba 65 Predlog uredbe Člen 45 – odstavek 1 1.  Imenovani organi za vsako leto od leta 2015 do vključno leta 2022 najpozneje do 15. februarja v letu, ki sledi koncu obračunskega obdobja, v skladu s členom 56 finančne uredbe Komisiji predložijo naslednje dokumente in informacije: 1.  Imenovani organi za vsako leto od leta 2015 do vključno leta 2022 najpozneje do 15. februarja v letu, ki sledi koncu obračunskega obdobja, v skladu s členom 59 finančne uredbe Komisiji predložijo naslednje dokumente in informacije: (dd) potrjene letne računovodske izkaze zadevnih organov, imenovanih v skladu s členom 32, iz člena 56(5) finančne uredbe; (a) potrjene letne računovodske izkaze zadevnih organov, imenovanih v skladu s členom 32, iz člena 59(5) finančne uredbe; (ee) izjavo o upravljanju iz člena 56(5) finančne uredbe; (b) izjavo o upravljanju iz člena 59(5) finančne uredbe; (ff) letni povzetek končnih poročil o reviziji in opravljenega nadzora, vključno z analizo narave in obsega napak in pomanjkljivosti ter sprejetih ali načrtovanih korektivnih ukrepov; (c) letni povzetek končnih poročil o reviziji in opravljenega nadzora, vključno z analizo narave in obsega napak in pomanjkljivosti ter sprejetih ali načrtovanih korektivnih ukrepov; (gg) revizijsko mnenje imenovanega neodvisnega revizijskega organa iz člena 56(5) finančne uredbe, ki ga spremlja poročilo o nadzoru z ugotovitvami revizij, opravljenih v zvezi z obračunskim letom, ki ga zajema mnenje. (d) revizijsko mnenje imenovanega neodvisnega revizijskega organa iz člena 59(5) finančne uredbe, ki ga spremlja poročilo o nadzoru z ugotovitvami revizij, opravljenih v zvezi z obračunskim letom, ki ga zajema mnenje. Sprememba 66 Predlog uredbe Člen 48 – odstavek 1 1.  Organ upravljanja zagotovi, da so vsa dokazila o dejavnostih Komisiji in Računskemu sodišču na zahtevo na voljo za obdobje treh let. To triletno obdobje se začne 31. decembra v letu, ko Komisija sprejme sklep o potrditvi računovodskih izkazov v skladu s členom 47, ali najpozneje na dan izplačila končne razlike. 1.  Organ upravljanja zagotovi, da so vsa dokazila o dejavnostih Komisiji in Računskemu sodišču na zahtevo na voljo za obdobje petih let. To petletno obdobje se začne na dan izplačila končne razlike. To triletno obdobje se prekine v primeru pravnih ali upravnih postopkov ali na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije. To petletno obdobje se prekine v primeru pravnih ali upravnih postopkov ali na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije. Sprememba 67 Predlog uredbe Člen 60 a (novo) Člen 60a Prehodne določbe Komisija in države članice s prehodnimi določbami zagotovijo, da se lahko dejavnosti, ki so upravičene do podpore, začnejo že s 1. Januarjem 2014, tudi če operativni programi še niso bili predloženi. Sprememba 68 Predlog uredbe Člen 61 Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Ta uredba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 57(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A7-0183/2013).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. junija 2013 o spremenjenem predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema „EURODAC“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. […/…][o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva], in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema EURODAC, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol zaradi kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (prenovitev) (COM(2012)0254 – C7-0148/2012 – 2008/0242(COD))

P7_TA(2013)0258 A7-0432/2012

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2012)0254),

–  ob upoštevanju členov 294(2), 78(2)(e), 87(2)(a) in 88(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7-0148/2012),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(1),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 20. septembra 2012, naslovljenega na Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v skladu s členom 87(3) poslovnika,

–  ob upoštevanju zavez predstavnika Sveta v pismu z dne 27. marca 2013, da bo v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije odobril to stališče,

–  ob upoštevanju členov 87 in 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0432/2012),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne vsebuje bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih aktov z omenjenimi spremembami, predlog zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju, ob upoštevanju priporočil posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 12. junija 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 603/2013.)

(1) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. junija 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 562/2006 za zagotovitev skupnih pravil o začasni ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah v izrednih razmerah (COM(2011)0560 – C7-0248/2011 – 2011/0242(COD))

P7_TA(2013)0259 A7-0200/2012

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0560),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 77 (1) in (2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0248/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj francoske nacionalne skupščine, nizozemskega senata, nizozemskega predstavniškega doma, portugalskega parlamenta, romunskega senata, slovaškega parlamenta in švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 30. maja 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0200/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, priloženo tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. junija 2013 o osnutku uredbe Sveta o vzpostavitvi ocenjevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda (10273/2013 – C7-0160/2013 – 2010/0312(NLE))

P7_TA(2013)0260 A7-0215/2013

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (10273/2013),

–  ob upoštevanju člena 70 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zaprosila Sveta za mnenje (C7-0160/2013),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 30. maja 2013, da bo akt sprejet v obliki, v kakršni je bil posredovan Parlamentu,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0215/2013),

1.   odobri osnutek Sveta;

2.   odobri skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, priloženo tej resoluciji;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije

Evropski parlament, Svet in Komisija pozdravljajo sprejetje Uredbe o spremembi Zakonika o schengenskih mejah za zagotovitev skupnih pravil o začasni ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah v izrednih razmerah, pa tudi sprejetje Uredbe o vzpostavitvi ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda. Menijo, da sta oba nova mehanizma ustrezen odgovor na poziv Evropskega sveta, ki se je v sklepih z dne 24. junija 2011 zavzel za vzpostavitev boljšega sodelovanja in vzajemnega zaupanja med državami članicami v schengenskem območju ter za učinkovit in zanesljiv sistem spremljanja in ocenjevanja, da bi se na ta način zagotovilo uveljavljanje skupnih pravil in bi se okrepila, prilagodila in razširila merila na podlagi pravnega reda EU. Evropski svet je v svojih sklepih sicer še opozoril, da je treba evropske zunanje meje upravljati učinkovito in dosledno na podlagi skupne odgovornosti, solidarnosti in praktičnega sodelovanja.

Izjavljajo, da bo ta sprememba Zakonika o schengenskih mejah okrepila usklajevanje in sodelovanje na ravni Unije, saj zakonik po eni strani zdaj navaja merila za ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah s strani držav članic, po drugi strani pa opredeljuje mehanizem na ravni EU za odzivanje v resnično kritičnih razmerah, ki bi lahko ogrozile delovanje celotnega območja brez nadzora na notranjih mejah.

Poudarjajo, da je ta novi ocenjevalni sistem mehanizem na ravni EU, ki bo zajel vse vidike schengenskega pravnega reda in pri katerem bodo sodelovali strokovnjaki iz držav članic, Komisije in ustreznih agencij EU.

Zavedajo se, da se je treba o vsakem prihodnjem predlogu Komisije za spremembo tega ocenjevalnega sistema posvetovati z Evropskim parlamentom, da bi se pred sprejetjem končnega besedila čim bolj upoštevalo njegovo mnenje.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. junija 2013 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih oblik podjetij (COM(2011)0684 – C7-0393/2011 – 2011/0308(COD))

P7_TA(2013)0261 A7-0278/2012

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0684),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 50(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0393/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 29. marca 2012(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 19. julija 2012(2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 17. aprila 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj in Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0278/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 12. junija 2013 z namenom sprejetja Direktive 2013/.../EU Evropskega parlamenta in Sveta o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2013/34/EU.)

(1) UL C 181, 21.6.2012, str. 84. (2) UL C 277, 13.9.2012, str. 171.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. junija 2013 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2004/109/ES o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu in Direktive Komisije 2007/14/ES (COM(2011)0683 – C7-0380/2011 – 2011/0307(COD))

P7_TA(2013)0262 A7-0292/2012

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0683),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 50 in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0380/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 10. februarja 2012(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 22. februarja 2012(2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 29. maja 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za razvoj in Odbora za mednarodno trgovino (A7-0292/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 12. junija 2013 z namenom sprejetja Direktive 2013/.../EU Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu, Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje, ter Direktive Komisije 2007/14/ES o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Direktive 2004/109/ES

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2013/50/EU.)

(1) UL C 93, 30.3.2012, str. 2. (2) UL C 143, 22.5.2012, str. 78.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. junija 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi prilagoditvene stopnje za neposredna plačila, določene v Uredbi (ES) št. 73/2009, za koledarsko leto 2013 (COM(2013)0159 – C7-0079/2013 – 2013/0087(COD))

P7_TA(2013)0263 A7-0186/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0159),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0079/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 22. maja 2013(1),

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenja Odbora za proračun (A7-0186/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 12. junija 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi prilagoditvene stopnje za neposredna plačila, določene v Uredbi (ES) št. 73/2009, za koledarsko leto 2013

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Člen 11(1) Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete(4) določa, da morajo zneski za financiranje odhodkov, povezanih s trgom, in neposredna plačila skupne kmetijske politike (SKP) v proračunskem letu 2014 ustrezati letnim zgornjim mejam, določenim na podlagi uredbe, ki jo Svet sprejme v skladu s členom 312(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Člen 11(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 določa tudi, da je treba določiti prilagoditev neposrednih plačil (v okviru finančne discipline), če napovedi za financiranje neposrednih plačil in odhodkov, povezanih s trgom, povečane za zneske, ki izhajajo iz uporabe člena 10b in člena 136 navedene uredbe, vendar pred uporabo člena 10a navedene uredbe in brez upoštevanja meje 300 000 000 EUR, kažejo, da bo letna zgornja meja presežena. V skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 Evropski parlament in Svet navedeno prilagoditev določita do 30. junija na podlagi predloga Komisije, ki se predloži najpozneje do 31. marca koledarskega leta, za katero se prilagoditev uporablja.

(2)  Do sprejetja uredbe, ki določa večletni finančni okvir na podlagi člena 312(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, raven omejitve za leto 2014 ostaja negotova. Dokler raven veljavne zgornje meje ni znana, ni mogoče oceniti, ali bo treba prilagoditi neposredna plačila za leto 2013, in, če jih bo treba, kakšna naj bo njihova prilagoditvena stopnja. Zahtevani znesek finančne discipline bi moral pregledati proračunski organ v okviru sprejetja proračuna za leto 2014 med drugim na podlagi dopolnilnega pisma k predlogu splošnega proračuna za leto 2014, do katerega Komisija poda posodobljene ocene potreb odhodkov, povezanih s trgom, in neposrednih plačil. [Sprememba 1]

(3)  Praviloma kmetje, ki vložijo zahtevek za pomoč za neposredna plačila za eno koledarsko leto (N), plačilo prejmejo v predpisanem plačilnem obdobju, ki sodi pod proračunsko leto (N + 1). Vendar imajo države članice ob določenih omejitvah možnost, da izvedejo pozna plačila kmetom po preteku tega plačilnega obdobja brez kakršnih koli časovnih omejitev. Taka pozna plačila se lahko izvedejo v poznejšem proračunskem letu. Pri uporabi finančne discipline za dano koledarsko leto se prilagoditvena stopnja ne bi smela uporabljati pri plačilih, za katera so bili zahtevki za pomoč vloženi v koledarskih letih, za katera se finančna disciplina ne uporablja. Zato je za zagotovitev enakega obravnavanja kmetov primerno določiti, da se prilagoditvena stopnja uporablja za plačila, za katera so bili zahtevki za pomoč vloženi v koledarskem letu, za katero se finančna disciplina uporablja, ne glede na to, kdaj se plačilo kmetom izvede.

(4)  Mehanizem finančne discipline je bil skupaj z modulacijo uveden z reformo SKP leta 2003. Oba instrumenta sta omogočila linearno znižanje zneskov neposrednih plačil, ki se dodelijo kmetom. Glede na posledice neenakomerne porazdelitve neposrednih plačil med majhnimi in velikimi upravičenci se je modulacija uporabljala za zneske, ki presegajo 5 000 EUR, da bi se dosegla bolj uravnotežena porazdelitev plačil. Za koledarsko leto 2013 prilagoditev neposrednih plačil iz člena 10a Uredbe (ES) št. 73/2009 še naprej določa enako izvzetje kot modulacija. Finančno disciplino bi bilo treba uporabljati podobno, da bi se prispevalo tudi k uresničevanju cilja bolj uravnotežene porazdelitve plačil; zato je primerno določiti uporabo prilagoditve stopnje samo za zneske, ki presegajo 5 000 EUR.

(5)  Člen 11(3) Uredbe (ES) št. 73/2009 določa, da se v okviru uporabe razporeda povečanj iz člena 121 navedene uredbe za vsa neposredna plačila, ki se dodeljujejo v novih državah članicah v smislu člena 2(g) navedene uredbe, finančna disciplina ne uporablja za nove države članice do začetka koledarskega leta, za katero je raven neposrednih plačil, ki se uporabljajo v novih državah članicah, vsaj enaka tedaj veljavni ravni takih plačil v drugih državah članicah. Ker za neposredna plačila v Bolgariji in Romuniji še vedno velja uporaba razporeda povečanj v koledarskem letu 2013, se prilagoditvena stopnja, določena s to uredbo, ne bi smela uporabljati za plačila kmetom v navedenih državah članicah.

(6)  Uredba (ES) št. 73/2009 je bila prilagojena z Aktom o pogojih pristopa Republike Hrvaške. Spremembe zaradi zadevne prilagoditve bodo začele veljati samo pod pogojem in z dnem začetka veljavnosti Pogodbe o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji. Ker za Hrvaško v koledarskem letu 2013 velja uporaba razporeda povečanj iz člena 121 Uredbe (ES) št. 73/2009, se prilagoditvena stopnja, določena s to uredbo, ne bi smela uporabljati za plačila kmetom na Hrvaškem, pod pogojem in od dneva njenega pristopa –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.  Zneski neposrednih plačil v smislu člena 2(d) Uredbe (ES) št. 73/2009, ki presegajo 5 000 EUR in se dodelijo kmetu na podlagi zahtevka za pomoč, vloženega za koledarsko leto 2013, se znižajo za 0,748005 %. [Sprememba 2]

1a.  Če ne pride do dogovora o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, se za proračunsko leto 2014 ne uporablja finančna disciplina, saj se bo skupni znesek izračunal na podlagi zneskov iz proračuna za leto 2013, ki se jim prišteje inflacija v višini 2 %. [Sprememba 3]

2.  Znižanje iz odstavka 1 se ne uporablja v Bolgariji, Romuniji in na Hrvaškem.

2a.  Zmanjšanje, predvideno v odstavku 1, se ne uporablja za najbolj oddaljene regije iz člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije ali manjše egejske otoke, ki jih opredeljuje člen 1(2) Uredbe (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov(5). [Sprememba 12]

Člen 1a

1.  Določbe členov 1 in 2 se sprejmejo brez poseganja v naknadno sprejetje Uredbe (EU) [št. XX/XX z dne ... o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020] ter Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju.

2.  V primeru, da bo treba prilagoditveno stopnjo, opredeljeno v členu 1(1), popraviti zaradi sprejetja navedene uredbe in medinstitucionalnega sporazuma iz odstavka 1, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži predlog v zvezi z določitvijo nove prilagoditvene stopnje.

3.  Zahtevani znesek finančne discipline pregleda proračunski organ v okviru sprejetja proračuna za leto 2014 med drugim na podlagi dopolnilnega pisma k predlogu splošnega proračuna za leto 2014,do katerega Komisija poda posodobljene ocene potreb odhodkov, povezanih s trgom, in neposrednega plačila. [Sprememba 4]

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1(2) se za Hrvaško uporablja pod pogojem in z dnem začetka veljavnosti Pogodbe o pristopu Hrvaške.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) Mnenje z dne 22. maja 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu). (3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. junija 2013. (4) UL L 30, 31.1.2009, str. 16. (5) UL L 78, 20.3.2013, str. 41.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. junija 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah), ter Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma (COM(2011)0118 – C7-0070/2011 – 2011/0051(COD))

P7_TA(2013)0264 A7-0206/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0118),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 77(1) in (2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0070/2011),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zavez predstavnika Sveta v pismu z dne 19. decembra 2012, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 in člena 37 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0206/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 12. junija 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2013 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah), Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma, uredb Sveta (ES) št. 1683/95 in (ES) št. 539/2001 ter uredb (ES) št. 767/2008 in (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 610/2013.)

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. junija 2013 o osnutku sklepa Evropskega sveta o sestavi Evropskega parlamenta (00110/2013 – C7-0166/2013 – 2013/0900(NLE))

P7_TA(2013)0265 A7-0213/2013

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Evropskega sveta o sestavi Evropskega parlamenta (00110/2013),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Evropski svet podal v skladu z drugim odstavkom člena 14(2) Pogodbe o Evropski uniji (C7-0166/2013),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2013 o sestavi Evropskega parlamenta glede na volitve leta 2014 in svojega predloga sklepa Evropskega sveta, ki je priložen tej resoluciji(1),

–  ob upoštevanju člena 74f in člena 81(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za ustavne zadeve (A7-0213/2013),

1.  odobri osnutek sklepa Evropskega sveta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Evropskemu svetu, vladi in parlamentu Republike Hrvaške in v vednost Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0082.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. junija 2013 o sporočilu Komisije z naslovom Socialne naložbe za rast in kohezijo – vključno z izvajanjem Evropskega socialnega sklada 2014–2020 (2013/2607(RSP))

P7_TA(2013)0266 B7-0255/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 5, 6, 9, 14, 147, 148, 149, 151 in 153 te pogodbe, ter Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih členov 24, 25, 26, 29, 33, 34, 35 in 36,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. februarja 2013 z naslovom Socialne naložbe za rast in kohezijo – vključno z izvajanjem Evropskega socialnega sklada 2014–2020 (COM(2013)0083),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 20. februarja 2013 z naslovom Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti (2013/112/EU)(1),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 20. februarja 2013 o demografskih in socialnih trendih ter o prispevku socialnih politik k vključevanju, zaposlenosti in gospodarstvu (SWD(2013)0038),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 20. februarja 2013 o spremljanju izvajanja priporočila Komisije s strani držav članic o aktivnem vključevanju ljudi, ki so bili izključeni iz trga dela in o bolj socialnem pristopu pri naložbah (SWD(2013)0039),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 20. februarja 2013 o tretjem dveletnem poročilu o socialnih storitvah splošnega interesa (SWD(2013)0040),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 20. februarja 2013 o dolgoročni oskrbi v starajočih se družbah ter o izzivih in političnih možnostih (SWD(2013)0041),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 20. februarja 2013 o boju proti brezdomstvu v Evropski uniji (SWD(2013)0042),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 20. februarja 2013 o vlaganju v zdravje (SWD(2013)0043),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 20. februarja 2013 o socialnih vlaganjih v okviru evropskega socialnega sklada (SWD(2013)0044),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2012 o letnem pregledu rasti 2013 (COM(2012)0750) in priloženega osnutka skupnega poročila o zaposlovanju,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2013 o evropskem semestru za gospodarsko usklajevanje: vidiki zaposlovanja in socialni vidiki v letnem pregledu rasti 2013(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 o Evropi 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. aprila 2012 z naslovom K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti (COM(2012)0173),

–  ob upoštevanju ustnega vprašanja Komisiji in priložene resolucije z dne 14. junija 2012 o okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. novembra 2010 o programu za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta: evropski prispevek k polni zaposlenosti (COM(2010)0682),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2011 o programu za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2010 z naslovom Evropska platforma proti revščini in socialni izključenosti: evropski okvir za socialno in teritorialno kohezijo (COM(2010)0758), tozadevnega mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(5) in svoje resolucije na to temo z dne 15. novembra 2011(6),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. decembra 2011 z naslovom Pobuda Priložnosti za mlade (COM(2011)0933),

–  ob upoštevanju svojega ustnega vprašanja Komisiji in priložene resolucije z dne 24. maja 2012 o pobudi Priložnosti za mlade(7),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. decembra 2012 z naslovom Za zaposlovanje mladih (COM(2012)0727),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2010 o razvijanju zaposlitvenih možnosti novega trajnostnega gospodarstva(8),

–  ob upoštevanju evropskega pakta za enakost med spoloma 2011–2020, ki ga je Svet sprejel dne 7. marca 2011,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2008 o priporočilu Komisije o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela (COM(2008)0639) in svoje resolucije na to temo z dne 6. maja 2009(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2013 o vključevanju migrantov, njegovih učinkih na trg dela in zunanji razsežnosti koordinacije v zvezi s socialno varnostjo(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2011 o prihodnosti socialnih storitev splošnega pomena(11),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2008 z naslovom „Prenovljena socialna agenda: priložnosti, dostopnost in solidarnost v Evropi 21. stoletja (COM(2008)0412) in svoje resolucije na to temo z dne 6. maja 2009(12),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o dolgoročni vzdržnosti javnih financ za okrevajoče gospodarstvo (COM(2009)0545) in svoje resolucije na to temo z dne 20. maja 2010 (13),

–  ob upoštevanju predloga Komisije o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (COM(2011)0607/2 - 2011/0268 (COD)) z dne 14. marca 2012 in osnutka zakonodajne resolucije na to temo z dne 20. avgusta 2012(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. novembra 2012 o pobudi za socialno podjetništvo – ustvarjanje ekosistema za spodbujanje socialnih podjetij kot ključnih akterjev socialnega podjetništva in socialnih inovacij(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. februarja 2013 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb: spodbujanje interesov družbe in pot k trajnostnemu in vključujočemu okrevanju(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. novembra 2012 o paktu za socialne naložbe kot odzivu na krizo(17),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. februarja 2012 o agendi za ustrezne, varne in vzdržne pokojnine (COM(2012)0055),

–  ob upoštevanju Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 117 o socialni politiki (osnovni cilji in standardi),

–  ob upoštevanju Priporočila Mednarodne organizacije dela št. 202 o minimalnih ravneh socialne zaščite,

–  ob upoštevanju vprašanja za ustni odgovor Komisiji o sporočilu z naslovom Socialne naložbe za rast in kohezijo – vključno z izvajanjem Evropskega socialnega sklada 2014–2020 (O-000057/2013 – B7-0207/2013),

–  ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker so se odhodki v številnih državah članicah zaradi ukrepov fiskalne konsolidacije namenili kratkoročnim ciljem namesto naložbam v trajnostno rast, zaposlovanje, socialno kohezijo in konkurenčnost, da bi se dosegli cilji strategije Evropa 2020;

B.  ker je državna dolžniška kriza, ki je prizadela Evropo, zlasti države evroobmočja, povzročila resen gospodarski upad z negativnimi socialnimi posledicami za večino držav članic zaradi rasti brezposelnosti, revščine in socialne izključenosti;

C.  ker je kriza izpostavila gospodarsko soodvisnost držav članic in velike razlike pri zmogljivostih držav članic za odzivanje na izzive v zvezi s trgom dela in družbene izzive;

D.  ker morajo države članice zaradi krize in demografskih sprememb nujno izboljšati učinkovitost socialnih izdatkov in morebitne reforme sistemov socialnega varstva oblikovati skladno s tem ciljem;

E.  ker lahko socialni partnerji na nacionalni ravni igrajo pomembno vlogo pri financiranju in delovanju sistemov socialne varnosti;

F.  ker dobro usmerjene in učinkovite socialne naložbe stabilizirajo gospodarstvo, spodbujajo zaposlovanje in povečujejo usposobljenost delovne sile ter tako povečujejo konkurenčnost EU;

G.  ker vedno večja zahtevnost razpoložljivih delovnih mest glede spretnosti in znanj ter spretnosti in znanja, ki so potrebni v sektorjih, prilagojenih trajnostnemu gospodarstvu in družbi, v katerih bo nastalo največ novih delovnih mest, zahtevajo ustrezne naložbe v programe izobraževanja in usposabljanja;

H.  ker se povprečni dohodki gospodinjstev v EU zmanjšujejo, dolgoročna brezposelnost, revščina, socialna izključenost, revščina zaposlenih ter družbena polarizacija pa v številnih državah članicah povečujejo;

I.  ker je sedaj 10,5 % za delo sposobnega prebivalstva brezposelnega;

J.  ker je v izjavi Evropskega sveta 30. januarja 2012 zapisano: „Ponovno rast in zaposlovanje je mogoče zagotoviti samo z vztrajnim in širokim pristopom, katerega del so pametna fiskalna konsolidacija, ki omogoča naložbe v prihodnjo rast, preudarne makroekonomske politike in strategija aktivnega zaposlovanja, ki ohranja socialno kohezijo“;

K.  ker učinki sedanjega gospodarskega zastoja in trajne krize javnega dolga ter sočasne demografske spremembe ogrožajo sisteme socialnega varstva in dostojno socialno varnost, vključno s sistemi obveznega in prostovoljnega socialnega zavarovanja;

L.  ker je sedaj v EU brezposelnih 22,8 % mladih, v nekaterih državah članicah pa ta številka presega 50 %;

M.  ker 8,3 milijona Evropejcev, mlajših od 25 let, ni niti zaposlenih niti vključenih v izobraževanje ali usposabljanje; ker te številke naraščajo in povečujejo tveganje, da bo ta generacija izgubljena;

N.  ker so mladi migrantskega porekla v večji nevarnosti, da zapustijo sistem izobraževanja in usposabljanja, ne da bi pridobili srednješolsko izobrazbo;

O.  ker revščina ali socialna izključenost ogroža 27 % otrok in povprečno 24 % celotnega prebivalstva EU(18);

P.  ker 6 % državljanov EU trpi hudo materialno pomanjkanje in si ne more privoščiti številnih osnovnih dobrin za dostojno življenje v Evropi;

Q.  ker 15 % otrok zapusti šolo preden zaključijo sekundarno izobraževanje in ker 10 % državljanov EU živi v gospodinjstvih brez delovno aktivnih članov;

R.  ker Odbor za socialno zaščito opozarja, da se te številke povečujejo v številnih državah članicah, deloma zaradi učinka ukrepov fiskalne konsolidacije;

S.  ker je finančna, gospodarska in socialna kriza najbolj prizadela starejše in invalide, ki so najbolj ranljiva skupina prebivalstva;

T.  ker so za socialne politike pristojne predvsem države članice, EU podpira in krepi dejavnosti držav članic ter jih dopolnjuje;

U.   ker je dejanska zaščita pred revščino dostojno delovno mesto;

V.  ker so aktivne politike trga dela in strategije aktiviranja ključne za pomoč brezposelnim pri iskanju dostojnega delovnega mesta;

W.  ker lahko individualno in ustrezno vodenje pri iskanju dostojnega delovnega mesta izboljša možnosti za uspeh;

X.  ker varčevalni ukrepi, vključno z rezi v javne storitve in sredstva za socialno pomoč, ne smejo poslabšati položaja najbolj zapostavljenih ali po nepotrebnem povečati tveganja brezposelnosti;

Y.  ker varčevalni ukrepi ne smejo ogroziti razpoložljivosti, dostopnosti in dosegljivosti zdravstvenih storitev in storitev dolgotrajne oskrbe niti poglobiti neenakosti na področju zdravstva;

Z.  ker bo gospodarska kriza verjetno bolj prizadela ženske kot moške; ker obstaja tveganje, da bo sedanja recesija upočasnila napredek ali celo povzročila nazadovanje, kar bi imelo dolgotrajne posledice za sisteme socialne zaščite, socialno vključevanje in demografijo;

AA.  ker mora biti vsaka stroga proračunska politika razumna in omogočati proticiklične naložbe v najpomembnejše politične prednostne naloge ter biti skladna z gospodarsko učinkovitostjo in produktivnostjo;

AB.  ker marginalizirane skupnosti živijo v zelo slabih socialno-ekonomskih razmerah ter so pogosto žrtve hude diskriminacije in segregacije na vseh področjih življenja;

AC.  ker so prvi znaki opuščanja šolanja pomembna znamenja cikličnega obnavljanja revščine;

AD.  ker brezdomstvo, ki je ena od najbolj ekstremnih oblik revščine, in pomanjkanje, ki spodkopava človekovo dostojanstvo ter ogroža temeljno človekovo pravico do stanovanja, ostaja težava v vseh državah članicah EU;

AE.  ker je zagotavljanje dostopa do dostojnega stanovanja mednarodna obveznost, ki velja za vse države članice, pri čemer zagotavljanje socialnih stanovanj poteka vzporedno s ponudbo tržnih stanovanj;

AF.  ker so za vključitev brezdomcev v družbo in preprečitev njihove socialne izključenosti potrebni posebni ukrepi;

AG.  ker sta revščina in socialna izključenost še naprej ključna socialna dejavnika zdravja in življenjskih razmer, zlasti ob upoštevanju vpliva revščine na zdravje in počutje otrok;

AH.  ker v EU obstaja vztrajna diskriminacija med spoloma na delovnem mestu, pri plačilu in posledično pri pokojninah;

AI.  ker je v EU zaposlenih 76 % moških, žensk pa samo 63 %, deloma zaradi pomanjkanja ustanov za varstvo in konkretnih ukrepov za podpiranje in doseganje zdravega ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem;

AJ.  ker je vidik spola ključen za doseganje glavnih ciljev strategije EU 2020, saj ženske predstavljajo največjo rezervo do sedaj še neuporabljene delovne sile, zato je treba v okviru evropskega semestra pripraviti posebne ukrepe in specifične politike za vključevanje načela enakosti spolov;

AK.  ker so ženske v večini primerov tiste, ki so glava družine, samohranilke in tiste, ki skrbijo za ostale člane družine, morajo politike aktivnega vključevanja vsebovati vseobsežne ukrepe za povečanje njihove udeležbe na trgu dela;

1.  pozdravlja sveženj Komisije o socialnih naložbah, ki vzpostavlja potrebne povezave med nacionalnimi socialnimi politikami, procesom reform evropskega semestra in zadevnimi kohezijskimi skladi EU;

2.  ugotavlja, da sporočilo Komisije prvotni funkciji sistemov blaginje, torej socialni zaščiti, dodaja še funkciji socialnih naložb in stabilizacije gospodarstva; poudarja, da sedanja gospodarska in socialna kriza izpostavlja potrebo, da se te tri funkcije dopolnjujejo, namesto da bi si nasprotovale;

3.  ponovno poudarja, da je treba na ravni EU bolje uskladiti socialne in gospodarske politike, da bi se izognili neskladjem, ustvarili sinergije med njimi ter jim omogočili medsebojno podporo ciljev;

4.  poudarja, da je gospodarska rast najučinkovitejše orodje za dolgoročni uspeh v boju proti brezposelnosti;

5.  obžaluje, da je sporočilu priloženo priporočilo za eno samo področje, medtem ko imajo varčevalni ukrepi pomemben vpliv na številnih področjih socialne politike;

6.  je prepričan, da bi morala zlasti načela aktivnega vključevanja in aktiviranja voditi reforme socialne politike, s čimer bi se brezposelnim in najbolj zapostavljenim omogočila vstop na trg dela in udeležba na njem;

7.  opozarja, da socialne naložbe ustvarjajo tako socialne kot ekonomske koristi, tako da preprečujejo socialna tveganja in jih razrešujejo; socialne naložbe se osredotočajo na javne politike in strategije vlaganja v človeški kapital, ki upoštevajo spremembe na trgu dela ter omogočajo pridobitev novih spretnosti in znanj, ki so potrebna v sektorjih, prilagojenih trajnostnemu gospodarstvu in družbi, v katerih bo v prihodnosti največ delovnih mest;

8.  poudarja, da bi morale države članice obravnavati socialne naložbe kot naložbe, ki lahko ustvarjajo dvojne dividende z dolgoročnimi donosi in proticikličnimi učinki ter lahko tako zmanjšujejo tveganje škode; poziva Komisijo, naj analizira, kateri del socialnih javnih izdatkov lahko šteje kot produktivna naložba;

9.  zato ugotavlja, da bi morale biti ciljno usmerjene socialne naložbe pomemben del gospodarskih politik in politik zaposlovanja držav članic ter prenesene v evropski semester, da se dosežejo cilji strategije Evropa 2020 na področju zaposlovanja, sociale in izobraževanja;

10.  zato pozdravlja poziv Komisije državam članicam, naj socialne naložbe vključijo v srednjeročne in dolgoročne proračunske cilje ter v nacionalne reformne programe;

11.  poudarja, da sredstva za socialne politike niso omejena na tista iz javnega sektorja;

12.  zato poudarja, da bi morale države članice bolj uporabljati inovativne pristope za financiranje, vključno z udeležbo zasebnega sektorja in uporabo finančnega inženiringa s pomočjo instrumentov, kot so obveznice z družbenim učinkom, javno-zasebna partnerstva, mikrofinanciranje, potni listi za socialne naložbe in jamstva na podlagi politik;

13.  zato poziva države članice, naj vključijo tudi socialna podjetja, ker lahko ta dopolnjujejo prizadevanja javnega sektorja;

14.  s tem v zvezi poziva Komisijo, naj preuči možnost oblikovanja preglednice skupnih kazalnikov na področju socialnih naložb, ki bo vključevala opozorilni mehanizem za spremljanje napredka v državah članicah;

15.  pozdravlja, da Komisija vztraja, naj se iz Evropskega socialnega sklada dodeli vsaj 25 % sredstev kohezijske politike za človeški kapital in socialne naložbe;

16.  poziva države članice, naj zagotovijo učinkovito spremljanje izdatkov za socialno politiko, da se viri usmerijo v ciljne in učinkovite ukrepe ter da se prepreči nepotrebna administrativna obremenitev;

Trajnost

17.  poziva države članice, naj nemudoma posodobijo in po potrebi izvedejo strukturno reformo svoje politike socialnih naložb ter tako svojim državljanom zagotovijo najboljše možne storitve;

18.  poudarja, da bi morale države članice zagotoviti, da bo njihova politika socialnih naložb trajnostna in ustrezna tudi v prihodnosti, in sicer s povečanjem učinkovitosti in uspešnosti sistema in razpoložljivih sredstev za pomoč;

19.  poudarja, da prizadevanje za večjo trajnost politike socialnih naložb ne pomeni nujno večjega trošenja, temveč bolj učinkovito in uspešno trošenje držav članic;

20.  zato poziva države članice, naj zagotovijo, da bo njihova politika socialnih naložb ciljno usmerjena, in pogosto spremljajo njen napredek;

Boj proti revščini in socialni izključenosti

21.  ponovno poziva Komisijo, naj v naslednjih priporočilih za posamezne države članice naslovi vprašanje revščine zaposlenih, revščine med ljudmi z omejenim dostopom do trga dela ali brez njega ter revščine med starejšimi ljudmi; poziva Evropski svet, naj te smernice potrdi kot prednostno nalogo;

22.  izpostavlja pomembne sestavne dele evropske strategije za aktivno vključevanje ljudi, ki so bili izključeni iz trga dela: zadostno dohodkovno podporo, vključujoč trg dela in dostop do kakovostnih storitev; obžaluje, da se nacionalne strategije za aktivno vključevanje prepogosto omejujejo na ukrepe zaposlovanja, dejansko pa izključujejo ljudi, ki niso na trgu dela in za katere vrnitev nanj ni mogoča, na primer zaradi starosti ali funkcionalne oviranosti;

23.  opozarja države članice, da bi politike aktivnega vključevanja morale:

24.  poziva države članice, naj v okviru politik aktivnega vključevanja sistematično ocenjujejo, kako varčevalni ukrepi vplivajo na ranljive skupine;

25.  poziva države članice, naj za vse upravičene osebe zagotavljajo kakovost socialnih storitev, pa tudi njihovo razpoložljivost, dostopnost in cenovno sprejemljivost, zlasti na področjih zdravstva, dolgotrajne oskrbe, izobraževanja, socialnih stanovanj, oskrbe z energijo in vodo, prometa in komunikacij;

26.  poudarja, da je treba okrepiti zagotavljanje oskrbe, zmanjšati pojavnost slabotnosti in invalidnosti in omogočiti starejšim, da bodo lahko kljub funkcionalni oviranosti še naprej samostojno živeli;

27.  poziva države članice, naj preučijo uvedbo socialnih tarif za ranljive skupine na področjih, kot so oskrba z energijo, voda ali javni promet;

28.  poziva k aktivni vključitvi organizacij, ki zastopajo marginalizirane skupnosti, v pripravo in izvajanje nacionalnih strategij za vključevanje marginaliziranih skupnosti do leta 2020, kot so nacionalne strategije za vključevanje Romov;

29.  obžaluje, da si v številnih državah članicah premalo prizadevajo za vključevanje migrantov; poudarja, da je treba vlagati v ustrezne programe in storitve ter v učinkovite sisteme obveščanja o dostopu do teh programov, s čimer bi olajšali vključevanje migrantov in zmanjšali tveganje socialne izključenosti;

30.  poziva Komisijo h konkretnemu in podrobnemu načrtu za izvajanje strategij aktivnega vključevanja; poudarja, da je treba v takšnem načrtu določiti časovne okvire in realistične cilje, ki temeljijo na specifičnih kazalnikih in podrobnem dialogu med zainteresiranimi stranmi ter načrt skrbno spremljati z odprto metodo usklajevanja; v primeru neskladnosti pa uporabiti ustrezno orodje in postopke;

Boj proti revščini otrok

31.  pozdravlja priporočilo Komisije o revščini otrok, kot je bilo napovedano v njenem sporočilu o Platformi proti revščini in socialni izključenosti: evropski okvir za socialno in teritorialno kohezijo; nadalje opozarja na pravice otrok, ki so zapisane v listini Evropske unije o temeljnih pravicah;

32.  pozdravlja celovit pristop, ki ga Komisija spodbuja v priporočilu in ki temelji na treh stebrih: dostopu do ustreznih sredstev, dostopu do visokokakovostnih storitev ter družbeni udeležbi in sodelovanju pri odločanju, otroke pa priznava tudi kot imetnike pravic;

33.  poudarja, da imajo v skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah vsi otroci in mladi pravico do izobraževanja, tudi otroci in mladi brez dovoljenja za bivanje v državah, v katerih prebivajo;

34.  poudarja, da se mora boj proti revščini otrok osredotočiti na preprečevanje in zgodnje posredovanje, ne pa na odzivanje, ter temeljiti na vodilnem načelu enakega dostopa do storitev visokokakovostnega zgodnjega izobraževanja in varstva;

35.  s tem v zvezi spodbuja naraščajoče ustanavljanje ustanov za otroke, kot so središča za dejavnosti v šolskem in počitniškem obdobju ter za zunajšolske, kulturne in športne dejavnosti z zagotovljeno prehrano;

36.  poudarja potrebo po ustreznih finančnih virih za te storitve, zlasti za politike, ki podpirajo revne in ranljive družine, kot so družine z invalidnimi otroki, enostarševske družine in družine z velikim številom otrok;

37.  poudarja pomen odnosa starš - otrok in podpore, ki je potrebna za starše, da ti lahko izpolnijo svoje starševske obveznosti, da se zaradi velike revščine posledično prepreči ločitev otrok od staršev in oddaja otrok v rejništvo;

Boj proti brezdomstvu

38.  pozdravlja delovni dokument služb Komisije o boju proti brezdomstvu;

39.  opozarja na zahtevo Parlamenta, v kateri je Parlament zahteval konkreten in podroben načrt za izvajanje strategije EU na področju brezdomstva;

40.  poudarja, da je treba investiranje v socialna stanovanja, poleg njegove ključne vloge, ki jo ima pri blaženju učinkov revščine, obravnavati kot socialne naložbe, ki omogočajo nastanek dostojnih delovnih mest in dolgoročno gledano trajnostno rast;

41.  poziva države članice, naj pri prošnjah za socialna stanovanja odpravijo nepotrebne administrativne obremenitve ter kakršno koli diskriminacijo manjšin ali ranljivih skupin, da se zagotovi enak dostop vsem;

42.  opozarja, da predstavljajo stroški za električno energijo velik del stroškov gospodinjstev ter zato poziva države članice, naj okrepijo svoje politike v prid podpiranja energetske učinkovitosti gospodinjstev;

43.  poziva države članice, naj na podlagi ocene lokalnih razmer pripravijo posebne programe za brezdomce in naj posebne pozornosti ne namenijo le zagotavljanju začasnih nastanitev, temveč tudi stanovanjem in dolgoročni pomoči ranljivim osebam in marginaliziranim skupnostim;

Zaposlovanje mladih

44.  poudarja, da morajo biti vlaganja v zaposlovanje mladih med ključnimi elementi nacionalnih strategij na področju socialnih naložb;

45.  poziva države članice, naj sprejmejo odločne ukrepe za boj proti brezposelnosti mladih, zlasti s preprečevanjem zgodnje opustitve šolanja, usposabljanja ali vajeništva (na primer z izvajanjem dvojnega sistema izobraževanja ali enako učinkovitega okvira) ter naj razvijejo celovite strategije za mlade, ki nimajo zaposlitve, se ne izobražujejo ali usposabljajo;

46.  poudarja, da bodo socialne naložbe v prid mladih, ki nimajo zaposlitve, se ne izobražujejo ali usposabljajo, zmanjšale sedanje ekonomske izgube zaradi izključitve mladih iz trga dela, ki po ocenah Eurofounda znašajo 153 milijard EUR ali 1,2 % evropskega BDP;

47.  obžaluje, da sedanja politika socialnih naložb ne poudarja dovolj potrebe po tem, da bi sredstva prednostno namenili za dolgotrajno brezposelne, mlade brezposelne in starejše delavce, ki jim grozi dolgotrajna brezposelnost;

48.  ugotavlja, da se lahko socialne naložbe v mlade med drugim oblikujejo kot razvoj partnerstev med šolami, centri za usposabljanje ter lokalnimi ali regionalnimi podjetji, ki nudijo kvalitetno usmerjeno usposabljanje in visokokakovostne programe pripravništev za mlade, programov poklicnega usposabljanja v sodelovanju s podjetji ter mentorskih programov s sodelovanjem izkušenih zaposlenih, da se mlade pritegne in usposablja na delovnem mestu ali zanje zagotovi boljši prehod iz izobraževanja v poklicno življenje ter da se jih spodbuja k sodelovanju v družbi in k evropski, regionalni in mednarodni mobilnosti z nadaljnjimi prizadevanji za vzajemno priznavanje kvalifikacij in spretnosti; poudarja, da so lahko socialne naložbe tesno povezane z učinkovitimi spodbudami, kot so subvencije za zaposlovanje ali prispevki za socialno varnost za mlade, ki bodo zagotavljale dostojne življenjske in delovne razmere, da bi javne in zasebne delodajalce spodbudile k zaposlovanju mladih, vlaganju v ustvarjanje kakovostnih delovnih mest za mlade in v nadaljnje usposabljanje in nadgrajevanje njihovega znanja in spretnosti med zaposlitvijo ter podpiranju podjetništva med mladimi;

49.  poudarja, da je treba okrepiti usklajevanje nacionalnih sistemov socialne varnosti, zlasti pokojninskih, in tako spodbujati mobilnost;

50.  poudarja potrebo po statističnih informacijah v zvezi z brezposelnostjo mladih in izdatkov trga dela za mlade, ki bi bile primerljive med državami članicami;

Ustvarjanje novih delovnih mest in trg dela

51.  opozarja, da utegnejo varčevalni ukrepi ogroziti kakovosti zaposlovanja, socialne zaščite in standardov zdravja in varnosti; zato poudarja, da bi jih morali pospremiti z ukrepi, usmerjenimi v vzdrževanje primernih standardov;

52.  poudarja pomen vpliva vseživljenjskega učenja na zmožnosti ljudi, da sodelujejo v družbi in na trgu dela do zakonsko določene upokojitvene starosti in še dlje, če si to želijo;

53.  ponavlja svoj poziv državam članicam, naj sprejmejo in v svoje programe socialnih naložb vključijo ukrepe, ki spodbujajo ustvarjanje delovnih mest, na primer reforme davčnih obremenitev dela, ki spodbujajo zaposlovanje, pospešujejo in podpirajo samozaposlovanje in ustanavljanje novih podjetij, izboljšujejo okolje za poslovanje in olajšajo dostop do financiranja za MSP, preoblikujejo neformalno in neprijavljeno delo v redne zaposlitve, ustvarjajo spodbude za izboljšanje ravni zaposlenosti v najranljivejših družbenih skupinah, reformirajo trge dela, da so bolj prilagodljivi, dinamični in nediskriminatorni, ter naj vključijo prožno varnost in posodobijo plačni sistem, da bodo plače rasle sorazmerno s produktivnostjo;

54.  poudarja, da je treba izkoristiti potencial za ustvarjanje novih delovnih mest v inovativnih sektorjih v Obzorju 2020, kot so trajnostno brezogljično gospodarstvo, zdravstvo in socialno varstvo ter digitalni, kulturni in ustvarjalni sektorji, ki bi jih bilo treba podpirati z ustreznimi vlaganji v nova znanja in instrumenti za socialne naložbe, pri čemer je treba izkoristiti koncept pametne specializacije, da bi prednosti na področju raziskav in inovacij uskladili z razvojem na trgu;

55.  ugotavlja, da spoštovanje načela prožne varnosti delavcem omogoča ustrezno socialno zaščito in dostop do usposabljanje ter poklicnega razvoja, saj omogoča pridobitev novih znanj in spretnosti;

Socialno podjetništvo

56.  pozdravlja osredotočenost na socialno podjetništvo in dostop do mikrofinanciranja, na primer za ranljive skupine; poudarja, da so to ključni elementi v kontekstu socialnih naložb, saj ne omogočajo le ustvarjanja novih trajnostnih delovnih mest ter razvoja socialnega in solidarnega gospodarstva, temveč omogočajo tudi, da socialna podjetja ustvarjajo dobiček in ga ponovno vlagajo;

57.  poudarja, da je treba glede na pričakovano življenjsko dobo zagotoviti aktivno in zdravo staranje, dati več poudarka preventivi in rehabilitaciji, da se zmanjšajo ali odložijo pojavi oslabelosti, funkcionalne oviranosti in invalidnosti ter da se jih zaustavi ali ublaži;

58.  obžaluje, da sporočilo ne poudarja pomembne vloge programa Grundtvig pri preprečevanju revščine in socialne izključenosti ter pri spodbujanju socialnih naložb; poziva Komisijo, naj poveča osveščenost o možnostih v zvezi s programi vseživljenjskega učenja, poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter države članice, naj izboljšajo kakovost in dostop;

59.  poudarja pomembno vlogo finančnih instrumentov EU in Evropskega sklada za socialno podjetništvo pri izboljšanju dostopa do finančnih trgov za socialna podjetja;

60.  poziva Komisijo, naj preuči uvedbo skupnega evropskega okvira za objavo podatkov, ki bi zagotovil pregledne informacije o vlaganjih v socialna podjetja v državah članicah ter spodbudil medsebojni pritisk;

61.  Poudarja, da bi morala biti družbena odgovornost gospodarskih družb osredotočena tako na okoljske kot na socialne standarde, da se zagotovi odgovorno ravnanje gospodarskih družb;

Vidik spola

62.  pozdravlja dejstvo, da je vidik spola vključen v sporočilo Komisije o strategijah socialnih naložb;

63.  poudarja, da ima zagotavljanje kakovostnega otroškega varstva in podobnih storitev odločilno vlogo, saj ženskam omogoča vstopanje na trg dela in zaposlitev za poln delovni čas; poziva države članice, naj v zadostni meri organizirajo otroško varstvo in podobne storitve, da bi obema staršema omogočile udeležbo na trgu dela, toliko bolj, ker se države članice zelo razlikujejo po razpoložljivosti mest v otroških vrtcih;

64.  pridružuje se pozivu Komisije državam članicam, naj vlagajo v storitve, kot so cenovno dostopno, celodnevno in visokokakovostno otroško varstvo, celodnevna šola, oskrba za ostarele in podpora za neformalne poklicne poti, ki pripomorejo k spodbujanju enakosti spolov, podpirajo boljše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem za moške in ženske (vključno z očetovskim dopustom za moške) ter ustvarjajo okvir, ki omogoča vstop ali ponoven vstop na trg dela; ter naj zagotovijo enako plačilo za enako delo moških in žensk;

65.  ponovno poudarja pomen izobraževalnih sistemov, ki upoštevajo vidik spola in otrokom omogočajo, da odkrivajo svoje talente ter na ta način dolgoročno preprečujejo segregacijo po spolu na trgu dela;

66.  poziva države članice, naj spoštujejo in spodbujajo enakost med spoloma v svojih nacionalnih politikah in nacionalnih reformnih programih;

Skladi EU

67.  poudarja ključno vlogo, ki jo ima kohezijska politika in strukturni skladi pri spodbujanju socialnih naložb; v zvezi s tem poudarja pomemben prispevek Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji pri preprečevanju revščine med delavci, ki jih je prizadela kriza ter Evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress pri podpiranju podjetništva prek usposabljanja, preusposabljanja in ukrepov za delavce, da bi jih ponovno vključili v delo;

68.  poudarja, da bi se morali strukturni skladi osredotočiti na prednostna področja, ki bi imela jasen vpliv na rast in delovna mesta, pa tudi na kohezijsko politiko, kakor je bilo predlagano;

69.  poudarja, da bi se moral Evropski socialni sklad jasneje usmeriti k aktivnim ukrepom, ki bi dejansko ustrezala potrebam delodajalcev;

70.  pozdravlja poudarek Komisije, ki ga je ta namenila Evropskemu socialnemu skladu kot glavnemu instrumentu za spodbujanje socialnih naložb; s tem v zvezi odločno zagovarja, da je treba vsaj 25 % sredstev kohezijske politike dodeliti Evropskemu socialnemu skladu, 20 % sredstev tega sklada v vsaki državi članici pa spodbujanju socialne vključitve in boja proti revščini;

71.  poziva države članice, naj zagotovijo, da večletni finančni okvir 2014–2020 vsebuje ustrezne proračunske vire za spodbujanje in podporo socialnih naložb v EU;

72.  poziva, naj se 6 milijard EUR za pobudo za zaposlovanje mladih nameni v prvih letih večletnega finančnega okvira, da se razreši vprašanje brezposelnosti mladih in čim prej uporabi jamstvo za mlade; poudarja, da Mednarodna organizacija dela stroške izvajanja jamstev za mlade v euroobmočju ocenjuje na 21 milijard EUR in zato poziva, naj se v okviru revizije večletnega finančnega okvira znesek poveča; pozdravlja, da so skupino upravičencev do jamstva za mlade razširili do 30. leta;

73.  pozdravlja pobudo Komisije, naj preuči uporabo novih finančnih instrumentov, da se poveča finančni vzvod javnih socialnih naložb; poziva Komisijo, naj predloži bolj podroben predlog v zvezi s tem vprašanjem;

Socialna razsežnost EMU

74.  meni, da proračunske discipline v euroobmočju ne gre meriti samo s fiskalnimi in makroekonomskimi referenčnimi vrednostmi, temveč to dopolniti in ustrezno uravnovesiti tudi z referenčnimi vrednostmi na področju zaposlovanja in sociale ter poročili o napredku na področju strukturnih reform, da se zagotovi ustrezna in učinkovita raven socialnih naložb in s tem zagotovi dolgoročna vzdržnost socialnega modela Evropske unije;

75.   poziva Komisijo, naj pri preučevanju, kako okrepiti socialno razsežnost resnične gospodarske in monetarne unije, obravnava potrebe držav članic pri javnih naložbah, predvsem za socialne in izobraževalne cilje v okviru strategije Evropa 2020;

76.  poudarja, da bi moral socialni pakt za Evropo spodbujati:

77.  poziva države članice, naj razširijo uporabo načela okrepljenega sodelovanja na socialno politiko in politiko zaposlovanja, kadar manjšina neupravičeno onemogoča nujno potrebni napredek;

o
o   o

78.  naroči svojemu predsedniku naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu.

(1) UL L 59, 2.3.2013, str. 5. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0053. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0260. (4) UL C 131 E, 8.5.2013, str. 87. (5) UL C 248, 25.8.2011, str. 130. (6) UL C 153 E, 31.5.2013, str. 57. (7) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0224. (8) UL C 308 E, 20.10.2011, str. 6. (9) UL C 212 E, 5.8.2010, str. 23. (10) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0092. (11) UL C 33 E, 5.2.2010, str. 65. (12) UL C 212 E, 5.8.2010, str. 11. (13) UL C 161 E, 31.5.2011, str. 112. (14) Poročilo A7-0250/2012 Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve Parlamenta. (15) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0429. (16) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0050. (17) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0419. (18) http://europa.eu/rapid/press-release_IP-13-28_sl.htm.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. junija 2013 o regionalni politiki kot delu širših shem državne pomoči (2013/2104(INI))

P7_TA(2013)0267 A7-0204/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 174 in naslednjih členov Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki določajo cilj ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter opredeljujejo finančne strukturne instrumente za uresničevanje tega cilja,

–  ob upoštevanju člena 107(3)(a) in (c) PDEU, ki določa upravičenost do državne pomoči na regionalni ravni za pospeševanje gospodarskega razvoja za nekatera območja v Evropski uniji z omejenimi možnostmi,

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 6. oktobra 2011 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki jih zajema splošni strateški okvir, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (COM(2012)0496), kot je bil spremenjen s COM(2013)0146,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2013 o posodobitvi državne pomoči(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij št. 2232/2012 z dne 1. februarja 2013 o smernicah za državno regionalno pomoč za obdobje 2014–2020,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora INT/653 z dne 26. marca 2013 o notranjem trgu in državni pomoči za regije,

–  ob upoštevanju smernic Komisije o državni regionalni pomoči za obdobje 2007–2013(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. maja 2012 z naslovom „Posodobitev področja državnih pomoči EU“ (COM(2012)0209),

–  ob upoštevanju odločbe Komisije C(2012)7542 v zadevi SA 33243 Jornal da Madeira,

–  ob upoštevanju dokumenta Komisije z naslovom „Dokument služb GD za konkurenco, ki vsebuje osnutek smernic o državni regionalni pomoči za obdobje 2014–2020“(3),

–  ob upoštevanju točke 57 sklepov Evropskega sveta o večletnem finančnem okviru z dne 7. in 8. februarja 2013 (Regionalna pomoč)(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije iz leta 1998 državam članicam o povezavah med regionalno politiko in politiko konkurence – okrepitev koncentracije in medsebojne usklajenosti (COM(1998)0673),

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije v združenih zadevah T-443/08 in T-455/08T: Mitteldeutsche Flughafen in Flughafen Leipzig/Halle proti Komisiji,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Najprej pomisli na male – Akt za mala podjetja za Evropo“ (COM(2008)0394),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0204/2013),

A.  ker Komisija izvaja proces posodabljanja državne pomoči, katerega cilji so spodbujanje rasti, osredotočenje na najpomembnejša področja ter poenostavitev, racionalizacija in pospešitev izvajanja ustreznih pravil;

B.  ker pravna podlaga za nove predloge, kot je določena v členu 109 PDEU, predvideva le posvetovanje s Parlamentom, ne pa rednega zakonodajnega postopka; ker Parlament pri sprejemanju smernic o državni pomoči na regionalni ravni za obdobje 2014–2020 nima besede;

C.  ker redni zakonodajni postopek v zvezi z zakonodajnim svežnjem kohezijske politike o evropskih strukturnih in investicijskih skladih za obdobje 2014–2020 še ni zaključen;

D.  ker so najpogostejše oblike programov državne podpore nepovratna sredstva in subvencije, davčne olajšave, opustitve, spodbudne nagrade, ugodna posojila, jamstva, ugodne posojilne obrestne mere in kapitalska udeležba, ki jih podeljujejo nacionalne, regionalne in lokalne uprave ter subjekti pod javnim nadzorom in se dodeljujejo prek vse večjega števila oblik javno-zasebnih partnerstev;

E.  ker se na regionalni, sektorski ali horizontalni ravni uporablja veliko pravil in smernic o državni pomoči, odločitev o vrsti uporabljene pomoči pa je do neke mere prepuščena državam članicam;

F.  ker je po mnenju Komisije namen smernic o regionalni pomoči spodbujati konkurenčen in usklajen enotni trg, obenem pa kar se da zmanjšati učinke izkrivljanja pomoči;

G.  ker bi si pri državni pomoči morali prizadevati za ravnovesje in dopolnjevanje s cilji drugih politik EU, zlasti kohezijske;

H.  ker sta uporaba in razlaga pravil o državni pomoči zelo odvisni tudi od sodne prakse Sodišča Evropske unije;

I.  ker je eden od splošnih predhodnih pogojev, določenih v osnutku sklopa predpisov za kohezijsko politiko za obdobje 2014–2020, obstoj mehanizma, ki bi zagotavljal učinkovito izvajanje in uporabo državne pomoči EU;

J.  ker po navedbah Računskega sodišča v poročilu „ Ali postopki Komisije zagotavljajo uspešno upravljanje nadzora državne pomoči?“(5) naknadni učinek državne pomoči in njenega nadzora na države članice, regije in lokalne organe ter na podjetja, trge in celotno gospodarstvo ni zadostno ocenjen;

K.  ker imajo upravičenci v zvezi s pravili o državni pomoči ali pravili kohezijske politike največ pomislekov o upravni obremenitvi;

Usklajevanje pravil o državni pomoči s kohezijsko politiko

1.  pozdravlja osnutek smernic Komisije o regionalni pomoči za obdobje 2014–2020 kot sestavni del programa za posodobitev področja državnih pomoči; ponovno izraža podporo pristopu, pri katerem pravila o skladnosti za oceno državne pomoči temeljijo na skupnih načelih ter so v uredbi o splošnih skupinskih izjemah(6) in različnih smernicah usklajena; podpira uvedbo enostavnejših, predvidljivih in učinkovitejših pravil o nadzoru in izvrševanju državnih pomoči, ki bodo temeljila na poglobljenih gospodarskih analizah;

2.  meni, da je izvajanje kohezijske politike in pravil o programih državne pomoči za okrepitev lokalnih in regionalnih naložb in javno-zasebnih partnerstev osrednjega pomena za spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, regionalnega in lokalnega razvoja, pametne, trajnostne in vključujoče rasti ter za ustvarjanje delovnih mest; vendar ima pomisleke glede tega, ali so pravila o državni pomoči skladna z izvajanjem evropskih strukturnih in investicijskih skladov; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo posodabljanje državne pomoči skladno s predpisi o strukturnih skladih 2014–2020, tako da območja, ki sodijo v isto kategorijo kohezijske politike, ne bodo različno obravnavana;

3.  obžaluje, da člen 109 PDEU, ki je pravna podlaga za pooblastitveno uredbo, posredno pa tudi za uredbo o splošnih skupinskih izjemah, predvideva le posvetovanje s Parlamentom in ne soodločanja; meni, da tak demokratični deficit ni dopusten, in predlaga, da čim prej odpravi z medinstitucionalno ureditvijo na področju konkurenčne politike ter popravi s prihodnjimi spremembami Pogodbe; poudarja, da načrt Komisije za poglobljeno ekonomsko in monetarno unijo predvideva predloge za spremembo Pogodbe do leta 2014; meni, da bi moral tovrstni predlog med drugim zajemati poseben predlog za spremembo člena 109 PDEU, da bi uredbe, navedene v njem, sprejemali po rednem zakonodajnem postopku;

4.  spodbuja Komisijo, naj na področju politike konkurence še najprej izdaja nezavezujoče smernice, predvsem o državni pomoči, pri tem pa naj ustrezno upošteva sodno prakso Sodišča ter tako zainteresiranim stranem zagotovi nekaj pravne varnosti;

5.  poudarja, da je osnovna naloga državne pomoči zagotoviti enake konkurenčne pogoje na konkurenčnem in skladnem notranjem trgu; v celoti podpira krovni cilj programa za posodobitev področja državnih pomoči, da se pravila o državni pomoči prilagodijo potrebi po spodbujanju gospodarske rasti v EU; ugotavlja, da je zlasti pomembno spodbujati gospodarsko rast v najbolj prikrajšanih regijah EU, pri tem pa čim bolj zmanjšati učinke izkrivljanja na notranjem trgu;

6.  poudarja, da morajo pravila o državni pomoči in cilji kohezijske politike prispevati k boljšim razmeram v manj razvitih regijah in na najbolj prikrajšanih območjih ter da mora proces posodabljanja državne pomoči odražati cilje kohezije po vsej EU: prispevati mora k trajnostnemu razvoju regij in povečati blaginjo v njih; meni, da je treba pravila konkurence posodobiti ob popolnem poznavanju njihovega vpliva na podnacionalni ravni;

7.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo z državno pomočjo spodbujala pametna, trajnostna in vključujoča rast, in sicer popolnoma skladno z verodostojnimi strategijami dolgoročne javnofinančne konsolidacije; predlaga Komisiji, naj pri pripravi priporočil za posamezne države bolj upošteva povezave med politikami državne pomoči in proračunskim nadzorom, države članice pa poziva, naj te povezave upoštevajo pri oblikovanju svojih programov za stabilnost in konvergenco in nacionalnih programov reform; poudarja, da je treba poenostaviti pravila, državno pomoč pa zmanjšati ter jo zasnovati bolj namensko; ob tem je treba upoštevati, da mora biti državna pomoč izjema, ne pravilo; poudarja, da je treba preprečiti tekmovanje držav članic v podeljevanju subvencij, še posebej v teh časih proračunskih omejitev v vsej EU;

8.  meni, da je lahko regionalna pomoč učinkovita le, če se uporablja varčno in sorazmerno ter se osredotoči na najbolj prikrajšane regije EU, ki jo tudi najbolj potrebujejo; poudarja, da pomoč strukturni prispeva k regionalnemu razvoju, predvsem v sedanji globoki gospodarski krizi; poziva Komisijo, naj prizna, da merilo krize („resna motnja v gospodarstvu države članice“) še vedno velja tako v realnem gospodarstvu kot v finančnem sektorju, ter naj razjasni in standardizira merila za to oceno;

9.  se zaveda, da obstaja možnost prekrivanja med strukturnimi skladi kohezijske politike in državno pomočjo podjetjem; poudarja, da znaten del izdatkov iz kohezijske politike EU v obdobju 2014–2020 sodi v okvir uredbe o splošnih skupinskih izjemah, pri tem pa niso relevantne samo smernice o državni pomoči na regionalni ravni, marveč tudi druge horizontalne ali sektorske smernice; opominja, da morajo biti vsi ti instrumenti državne pomoči skladni med seboj in s cilji kohezijske politike ter da bi moral biti končni cilj vseh teh pravil zagotoviti učinkovito porabo javnega denarja in spodbujanje rasti;

10.  poudarja, da je uredba o splošnih skupinskih izjemah pomembna za ves proces posodabljanja državne pomoči, saj bi mogle skupinske izjeme glede obveznosti poročanja pri nekaterih vrstah pomoči močno zmanjšati upravno breme držav članic, tako da bo Komisija lahko svoje vire uporabila pri tistih primerih, kjer utegne priti do večjega izkrivljanja, in bo svoje dejavnosti izvrševanja bolje razvrstila po prednosti; meni, da bi morala Komisija novi osnutek uredbe o splošnih skupinskih izjemah in nabor skupnih načel objaviti pred posebnimi smernicami;

11.  pozdravlja, da želi Komisija v procesu posodabljanja državne pomoči zagotoviti jasnejša, neposrednejša in enostavnejša načela; meni, da morajo biti ta dobro usklajena z drugimi politikami EU ter dovolj jasna, predvidljiva in prilagodljiva, da bodo lahko izpolnila potrebe nekaterih držav članic in njihovih regij, ki se soočajo s krizo in izredno težkimi gospodarskimi razmerami; ponavlja, da se zaveda vloge državne pomoči in javnih naložb pri reševanju gospodarske krize in uresničevanju ciljev rasti in zaposlovanja; pri tem je mnenja, da bi morala Komisija zagotoviti, da stopnje intenzivnosti pomoči, določene v prihodnjih smernicah, ne bodo veljale tudi za javne subvencije iz evropskih strukturnih skladov in investicijskih skladov; ima pomisleke, da predlog, kot je bil objavljen za posvetovanje, ne temelji v zadostni meri na dokazih in bo v nasprotju s ciljem poenostavitve;

Ozemeljski obseg državne pomoči na regionalni ravni za obdobje 2014–2020

12.  želi spomniti, da bi morala regionalna pomoč v nasprotju z drugimi vrstami državne pomoči, ki se lahko pridobi v EU, že po definiciji imeti omejen zemljepisni doseg in pokritost glede na prebivalstvo;

13.  meni, da je treba v okviru novih smernic o državni pomoči na regionalni ravni za obdobje 2014–2020 zaradi naravnih, zemljepisnih in demografskih omejitev nekaterih regij ohraniti razdeljenost na geografske cone oziroma ne bi smela preseči sedanjih 45 %, pa tudi intenzivnost pomoči bi bilo treba ohraniti na sedanji ravni; poudarja, da bi bilo lahko gospodarstvo EU in EGS v slabšem položaju v primerjavi s tretjimi državami, ki imajo manj stroge programe zaposlovanja ali nižje stroške, in zato manj privlačno; poudarja, da nujno potrebne prilagoditve bilance stanja v zasebnem sektorju, varčevanje na področju javnih financah in ekonomska negotovost ogrožajo naložbe in dostop do financiranja na prikrajšanih območjih EU, s tem pa se povečujejo razlike med regijami;

14.  meni, da nova pravila ne bi smela omejevati naložb in rasti regij pri njihovem prehajanju iz kategorije manj razvitih regij v kategorijo bolj razvitih; se zaveda, da nekatere regije, ki so upravičene do državne pomoči v sedanjem sistemu, v okviru smernic o državni pomoči na regionalni ravni za prihodnje obdobje ne bodo izpolnjevale meril glede razdeljevanja v cone in bi utegnile biti izključene iz te sheme; meni, da bi morale imeti te regije na voljo posebno varnostno ureditev, podobno kot se uporablja za prehajanje regij v okviru kohezijske politike, kar bi omogočilo več skladnosti med predpisi o strukturnih skladih 2014–2020 in pravili konkurence, državam članicam pa bi pomagal pri obvladovanju novih razmer; v ta namen predlaga, da bi regije, ki so bile v obdobju 2007–2013 opredeljene kot regije kategorije a, za obdobje 2014–2020 privzele status regije kategorije c; poziva Komisijo, naj omogoči povečanje največje intenzivnosti pomoči za nekdanje regije kategorije a, vključno z regijami s statističnim učinkom in regijami kategorije c;

15.  poudarja pomembno vlogo državne pomoči v gospodarstvih, ki jih je kriza še posebej hudo prizadela in za katera bi lahko bilo javno financiranje v okviru kohezijske politike edini vir naložb; ob tem predlaga, da bi razmislili o posebnih regionalnih izjemah tudi zunaj kart regionalne pomoči, in tako omogočili državam članicam spopadanje z zapoznelimi posledicami krize; poudarja, da mora Komisija kot osnovo za upravičenost do državne pomoči uporabiti obdobje 2008–2010 za gospodarski razvoj in obdobje 2009–2011 za brezposelnost, čeprav ti obdobji še nista uradno merilo ozemeljskega vpliva motnje zaradi krize in naravnih nesreč; poziva Komisijo, naj pri svojem delu upošteva novejše in natančnejše podatke; predlaga ji, naj za preprečitev prekinitve podaljša veljavnost smernic o regionalni pomoči in regionalnih kart vsaj za šest mesecev, saj novih kart ne bo mogoče pravočasno odobriti; pozdravlja namero Komisije, da bo leta 2017 izvedla vmesni pregled regionalnih kart za regije kategorije c;

16.  poziva Komisijo, naj preuči gospodarske učinke svojih odločitev o regionalni pomoči v širšem zemljepisnem kontekstu, saj lahko obmejne regije pri izbiri lokacij za gospodarsko dejavnost konkurirajo ozemlju Evropskega gospodarskega prostora; Komisiji priporoča, naj to upošteva pri sosedski politiki EU in pri pogajanjih z državami kandidatkami;

17.  želi spomniti na stališče Evropskega sveta, ki je pozval Komisijo, naj zagotovi upoštevanje posebnega položaja regij, ki mejijo na konvergenčne regije; zato poudarja, da je pomemben uravnotežen pristop k določanju območij kategorij a in c, zato da bi zmanjšali razlike v intenzivnosti pomoči med regijami iz različnih držav članic s skupno mejo; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo regije, ki niso upravičene do državne pomoči, ki mejijo na regije kategorije a v drugi državi, deležne posebne dodatne dodelitve, podobne plačilom za kategorijo c; meni, da bi bilo treba ta sredstva z odstopanjem od splošne zgornje meje dodeliti državam članicam poleg sredstev za vnaprej določena območja kategorije c in območja kategorije c, ki niso vnaprej določena; vztraja, da je treba razliko v intenzivnosti pomoči med vsemi kategorijami regij in velikostmi podjetij omejiti na največ 15 %;

18.  želi Komisijo opomniti na posebni položaj najbolj oddaljenih, redko poseljenih in otoških regij, predlaga, da bi uporabili državno pomoč kot nadomestilo za otoško lego, oddaljenost, majhnost, težavno topografijo in podnebje ter omejitve zaradi velikosti trga; poziva, da bi zakonodajni sveženj o koheziji uskladili z zahtevami pri operativni pomoči konkurenčne politike za ta ozemlja; poziva Komisijo, naj v novih smernicah o državni pomoči na regionalni ravni za obdobje 2014–2020 ponovno jasno navede načela nedegresivnosti in časovne neomejenosti za državno pomoč v najbolj oddaljenih regijah; poziva Komisijo, naj razjasni svojo opredelitev državne pomoči, ki se podeljuje najbolj oddaljenim regijam, pri tem pa naj izrecno navede dodatne stroške prevoza;

19.  poziva Komisijo, naj vse regije na ravni NUTS 2, ki so sestavljene le iz enega ali več otokov, vključi na seznam „vnaprej določenih“ območij „c“, zajetih v členu 107(3)(c) PDEU;

20.  predlaga, da bi državam članicam omogočili, da bi pri določanju regionalne prikrajšanosti uporabile širši nabor parametrov, tako da bi pri določanju prostorske upravičenosti do državne pomoči poleg majhne poseljenosti upoštevali tudi druga merila, na primer geografske omejitve, demografsko prikrajšanost ali verjetnost za naravne nesreče; meni, da je državna pomoč upravičeno nadomestilo za prikrajšanost zaradi otoške lege, oddaljenosti ali ozemeljske majhnosti in da bi bilo treba to obravnavati kot neodvisno merilo za ozemeljski obseg državne pomoči na regionalni ravni za obdobje 2014–2020, zato da bi otoškim območjem omogočili odpravo strukturnih omejitev ter zagotovili razmere za ekonomsko, socialno in ozemeljsko rast;

Upravne omejitve pravil o državni pomoči v okviru kohezijske politike

21.  meni, da bi uporabo pravil o državni pomoči v okviru programov kohezijske politike lahko učinkoviteje dosegli z osredotočanjem na pomoč velike vrednosti in boljšim ciljnim usmerjanjem pomoči, poenostavitvijo pravil, tudi za priglasitev, ter razširitvijo horizontalnih kategorij v pooblastitveni uredbi(7) in področja uporabe pravil o skupinskih izjemah v uredbi o splošnih skupinskih izjemah; priporoča, naj se zviša prag de minimis; poudarja, da bi to, zlasti za kmetijski, prometni in ribiški sektor v najbolj oddaljenih regijah, lahko prispevalo k temu, da bi najbolj oddaljene regije in otoška območja postala enako konkurenčna kot celinska območja;

22.  ponovno poziva Komisijo, naj nemudoma zagotovi jasna navodila za oceno, kaj je državna pomoč v skladu z opredelitvijo iz člena 107(1) PDEU in kaj ne, ter podrobna merila za razlikovanje med pomembnimi in manj pomembnimi primeri državne pomoči, kot jih je napovedala v načrtu za posodobitev državne pomoči;

23.  meni, da je v skladu s sodbo Sodišča Evropske unije v združenih zadevah Mitteldeutsche Flughafen in Flughafen Leipzig/Halle proti Komisiji pomembno, da se zagotovi pravilna uporaba pravil o državni pomoči v okviru programov kohezijske politike pri infrastrukturnih projektih, ki se uporabljajo za gospodarske dejavnosti, tako da se lokalni in regionalni organi oziroma njihovi javni subjekti ne bi srečevali z dodatnim upravnim bremenom; poudarja, da zahtevna pravila o finančnem upravljanju skupaj s pravili o sprostitvi prevzetih obveznosti v okviru kohezijske politike in prakso vlaganja pritožb v postopku v zvezi z državno pomočjo ne bi smela ogroziti izvajanja teh projektov;

24.  da bi zagotovil poenostavljen, a dosleden pristop, ponavlja svoj poziv k pojasnitvi ocene državne pomoči, ki so jo v okviru predpisov o skupinskih izjemah odobrile države članice, saj bi to utegnilo prinesti posebne težave tako za mala in srednja podjetja kot tudi za lokalne in regionalne organe ter njihove subjekte v okviru programov kohezijske politike za obdobje 2014–2020; poudarja, da ne bi smeli poenostavljati predpisov na škodo izvrševanja;

25.  poudarja, da splošni predhodni pogoji za državno pomoč v okviru kohezijske politike zahtevajo, da mora Komisija uporabljati bolj proaktiven pristop k posameznim primerom državne pomoči, zlasti če se razširita obseg in področje uporabe pomoči, za katero se ne zahteva priglasitev; pritrjuje mnenju Računskega sodišča, da mora Komisija obveščati o obveznosti priglasitve, spodbujati najboljše prakse, zagotavljati ciljno usmerjene informacije o različnih vrstah priglasitve, na svoji spletni strani objaviti rubriko o konkurenci, ki se bo redno posodabljala in v kateri bodo obravnavana pogosto zastavljena vprašanja, ter vzpostaviti službo za pomoč, ki bo obravnavala vprašanja v zvezi z razlago smernic;

26.  meni, da bi morale države članice in regije svoje dejavnosti bolje usklajevati s Komisijo v smislu kakovosti in pravočasnosti informacij, ki jih morajo predložiti, in priglasitev, ki jih morajo pripraviti; poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno uporabo predhodnih pogojev za državno pomoč v okviru kohezijske politike in doslednejše upoštevanje pravil o državni pomoči na nacionalni ravni;

27.  poziva Komisijo in države članice, naj svoje informacijske kampanje v zvezi s pravili o državni pomoči osredotočijo predvsem na regionalne in lokalne organe, od katerih jih veliko samo občasno dodeljuje državno pomoč in zato ne poznajo dovolj pravil, ki se uporabljajo na tem področju; poziva Komisijo, naj to upošteva pri ocenjevanju predhodnih pogojev, ki se uporabljajo za državno pomoč v državah članicah;

28.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo obveznosti glede upravnih in pravnih zadev ter preglednosti pri uporabi posodobljenih pravil državne pomoči ostala čim jasnejša; meni, da nekatera pravila, na novo predlagana v osnutku smernic o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020 – kot so obratni hipotetični scenariji, jasni dokazi, da pomoč vpliva na izbiro naložb, ali pogoj, da se projekt ne sme začeti izvajati, dokler javni organi odobrijo pomoči –, ki bi jih Komisija v prihajajočem obdobju rada uvedla tako za podjetja, ki zaprosijo za spodbude, kot za države članice in njihove podnacionalne upravne strukture, nasprotujejo načelu poenostavitve in „debirokratizacije“, ki se spodbuja v okviru kohezijske politike in drugih politik na ravni EU in nacionalni ravni; ponavlja, da utegnejo ta pravila povzročiti izključitev nekaterih projektov iz pomoči za naložbe ali da se nikoli ne bodo pričeli; meni, da bi zahteva o rednem ocenjevanju ustreznosti državne pomoči v najbolj oddaljenih regijah ogrozila varnost in predvidljivost, ki ju potrebujejo vlagatelji in podjetja pri iskanju priložnosti na trgih teh ranljivih regij;

Povečevanje privlačnosti regij in pravila o državni pomoči

29.  poudarja, da so pravila o državni pomoči na regionalni in sektorski ravni pomembna za privabljanje neposrednih tujih naložb v EU in njene regije ter za zagotavljanje njihove svetovne konkurenčnosti in njihovo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo;

30.  pozdravlja, da so bila na novo predlagana pravila o preglednosti (odstavka 127 in 128 osnutka smernic); spodbuja države članice, naj spoštujejo ta pravila ter na osrednjem spletnem mestu objavijo popolne in natančne informacije o dodeljeni pomoči;

31.  poziva Komisijo, naj malim in srednjim podjetjem v najbolj prikrajšanih regijah omogoči lažji in jasnejši dostop do državne pomoči ter tako prizna, da so pomembna za regionalni razvoj; obenem jo poziva, naj pri večjih primerih z velikim učinkom izkrivljanja pospeši prizadevanja za izvrševanje;

32.  je seznanjen s problematiko naložbene pomoči velikim podjetjem, ki jo je nakazala Komisija, saj je spodbujevalni učinek te pomoči dokazano majhen; meni, da čeprav bi bilo treba državno pomoč dajati predvsem malim in srednjim podjetjem, izključitev velikih podjetij (sem pa spadajo tudi družinska podjetja, ki presegajo opredelitev malih in srednjih podjetij ali srednje velikih kapitalskih družb) iz pravil o državni pomoči na področjih iz člena 107(3)(c) PDEU ni utemeljeno, saj prispevajo k zaposlovanju, z malimi in srednjimi podjetji vzpostavljajo dobavne verige, se splošno udeležujejo pri raziskavah in razvoju ter imajo pozitivno vlogo, ki jo imajo v spopadanju z gospodarsko krizo; meni, da je navzočnost velikih podjetjih pogosto odločilna za uspeh malih in srednjih, saj imajo koristi od grozdov, ki jih vodijo velika podjetja, in od njihovih dejavnosti, oddanih v podizvajanje; želi spomniti, da je prav Komisija priznala posredne učinke naložb v velika podjetja in dostop EU do svetovnih trgov, ki ga te naložbe omogočajo; poudarja, da lahko odločitev o izključitvi velikih podjetij na območjih kategorije c povzroči izgubljanje delovnih mest in zmanjšanje gospodarske dejavnosti v teh regijah, zmanjšanje regijske konkurenčnosti in privlačnosti za tuje naložbe ter selitev podjetij v druge regije, v EU ali zunaj nje; zato meni, da bi morala ta podjetja na območjih kategorije c ostati upravičena do državne pomoči, zanje pa bi moral veljati poseben nadzor po individualni priglasitvi ter dodatna merila združljivosti zaradi spodbujevalnega učinka in prispevanja k regionalnemu razvoju prek grozdov in podizvajanja;

33.  meni, da upravičenosti velikih podjetij do spodbud državne pomoči ne bi smeli ugotavljati le na podlagi velikosti podjetja ali sektorja, v katerem deluje, temveč tudi na podlagi ocenjenega števila delovnih mest, ki bi jih lahko ustvarili v okviru te spodbude, kakovosti in trajnosti teh delovnih mest ali projekta, vključno z dolgoročnimi učinki na razvoj regije, tudi socialnimi; poudarja, da bi moralo biti v skladu z načelom subsidiarnosti odločanje o tem, kateri projekti obetajo največ za uresničitev ciljev politik EU, prepuščeno državam članicah, zadevnim regijam in lokalnim upravam;

34.  soglaša s Komisijo, da ne bi smeli dovoliti, da bi državna pomoč povzročala selitev dejavnosti na drugo lokacijo v Evropskem gospodarskem prostoru; ima pa pomisleke o predlaganih odstavkih 24–25 in 122–124 v osnutku in meni, da ne dopolnjujejo dovolj kohezijske politike ter niso združljivi s ciljem poenostavitve; ugotavlja zlasti, da je dveletno popolnoma arbitrarno in da morda tega pravila ne bo mogoče uveljaviti, saj bo težko dokazati vzročno zvezo in obstoj načrtov za dve leti naprej; ima pomisleke, da bi utegnila zaradi tega pravila neevropska podjetja pridobiti prednost pred evropskimi in da bi to privedlo k selitvi iz Evropskega gospodarskega prostora, čeprav bi sicer z regionalno pomočjo mogli pritegniti dejavnosti na območja, ki prejemajo pomoč;

35.  ugotavlja, da regijam grozi realna nevarnost selitve podjetij, ki jim je bila dodeljena državna pomoč– tako znotraj kot zunaj Evropske unije; je seznanjen, da je Komisija predlagala zaščitno klavzulo, s katero bi velika podjetja obvezali, da vzdržujejo naložbe in delovna mesta, ustvarjena na območju, kjer so pridobila pomoč, v nasprotnem primeru pa bi morala pomoč vrniti; želi opozoriti Komisijo na pogajanja o predpisih o kohezijski politiki za obdobje 2014–2020, in poziva, da je treba za podjetja, ki so bila deležna sredstev EU ali državne pomoči, uskladiti ustrezna obdobja glede vzdrževanja naložb in delovnih mest v kohezijski in konkurenčni politiki;

36.  ima tudi pomisleke o neupravičenosti regionalne pomoči za „podjetja, ki se soočajo s težavami, kakor je opredeljeno v smernicah Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah“ (odstavek 11 osnutka smernic); meni, da se za podjetja, v katerih poteka prestrukturiranje, ne bi smeli uporabljati strožji ukrepi, še posebej, če bi apriorna negativna ocena njihovih vlog za pomoč povzročila selitev iz EU; poudarja, da je v sedanjem negotovem in nenehno spreminjajočem se poslovnem okolju glavni ukrep za dolgoročno vzdržnost naložb, delovnih mest in rasti odgovorno prestrukturiranje podjetij; poudarja, da predlagano pravilo ni samo nedosledno glede na pomoč podjetjem, ki jih je prizadela gospodarska kriza, marveč ga ni mogoče niti izvajati, saj v smernicah ni natančno opredeljeno, kaj pomeni izraz „podjetje v težavah“; želi spomniti na svojo resolucijo z dne 15. januarja 2013 s priporočili Komisiji o obveščanju zaposlenih in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja(8), v kateri je pozval k pravnemu aktu o teh vprašanjih, in poziva Komisijo, naj nemudoma ukrepa;

37.  je prepričan, da je pomembno ohraniti nekaj prožnosti za pregled smernic, kakor določa odstavek 177 v osnutku, da bi omogočili morebitne prihodnje prilagoditve, saj naj bi smernice veljale sedem let;

o
o   o

38.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0026. (2) UL C 54, 4.3.2006, str. 13. (3) Bruselj, 2012 (brez datuma). (4) EUCO 37/13, 8.2.2013, str. 22. (5) Posebno poročilo Računskega sodišča št. 15: Ali postopki Komisije zagotavljajo uspešno upravljanje nadzora državne pomoči? 2011. (6) Uredba Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah), UL L 214, 9.8.2008, str. 3. (7) Uredba Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998 (UL L 142, 14.5.1998, str. 1). (8) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0005.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. junija 2013 o letnem poročilu o konkurenčni politiki EU (2012/2306(INI))

P7_TA(2013)0268 A7-0143/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 101, 102 in 107,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o politiki konkurence za leto 2011 (COM(2012)0253) in spremljajočega delovnega dokumenta Komisije (SWD(2012)0141),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah)(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. oktobra 2008 o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe v zvezi s finančnimi institucijami v okviru trenutne svetovne finančne krize(3) (sporočilo o bančništvu),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. decembra 2008 z naslovom „Dokapitalizacija finančnih institucij v trenutni finančni krizi: omejitev pomoči na najmanjšo potrebno in zaščitni ukrepi za preprečevanje neupravičenega izkrivljanja konkurence“ (sporočilo o dokapitalizaciji)(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. februarja 2009 o obravnavanju oslabljenih sredstev v bančnem sektorju Skupnosti(5) (sporočilo o oslabljenih sredstvih),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. julija 2009 o ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja in oceni ukrepov prestrukturiranja v finančnem sektorju v sedanji krizi na podlagi pravil o državni pomoči(6) (sporočilo o prestrukturiranju),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. decembra 2008 o začasnem okviru Skupnosti za ukrepe državne pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi(7) (prvotni začasni okvir),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. decembra 2010 o začasnem okviru Unije za ukrepe državne pomoči v podporo dostopu do financiranja v trenutni finančni in gospodarski krizi(8) (novi začasni okvir, ki se je končal 31. decembra 2010),

–  ob upoštevanju končnega poročila skupine strokovnjakov na visoki ravni o reformi strukture bančnega sektorja EU z dne 2. oktobra 2012(9),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o uporabi pravil Evropske unije o državni pomoči za nadomestilo, dodeljeno za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena(10),

–  ob upoštevanju Sklepa Komisije z dne 20. decembra 2011 o uporabi člena 106(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljenega nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena(11),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Okvir Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve (2011)“(12),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena(13),

–  ob upoštevanju študije iz junija 2011 o državni pomoči – krizna pravila za finančni sektor in za realno gospodarstvo, ki jo je naročil Parlament(14),

–  ob upoštevanju študije iz junija 2012 z naslovom „Kolektivna pravna sredstva proti monopolom“, ki jo je naročil Parlament(15),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z naslovom „Javno posvetovanje: Usklajenemu evropskemu pristopu h kolektivnim pravnim sredstvom naproti“ (SEC(2011)0173),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Posodobitev področja državnih pomoči EU“ (COM(2012)0209),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 15/2011 z naslovom „Ali postopki Komisije zagotavljajo uspešno upravljanje nadzora državne pomoči?“,

–  ob upoštevanju smernic Komisije za nekatere ukrepe državne pomoči v okviru sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov po letu 2012(16) (v nadaljnjem besedilu „Smernice sistema trgovanja z emisijami“),

–  ob upoštevanju okvirnega sporazuma z dne 20. novembra 2010 o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo(17) (v nadaljnjem besedilu: okvirni sporazum), zlasti odstavkov 12(18) in 16(19),

–  ob upoštevanju izjave z vrhunskega srečanja držav euroobmočja z dne 29. junija 2012(20),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 22. februarja 2005 o XXXIII. poročilu Komisije o konkurenčni politiki za leto 2003(21), z dne 4. aprila 2006 o poročilu Komisije o politiki konkurence za 2004(22), z dne 19. junija 2007 o poročilu o politiki konkurence 2005(23), z dne 10. marca 2009 o poročilih o politiki konkurence za leti 2006 in 2007(24), z dne 9. marca 2010 o poročilu o politiki konkurence za leto 2008(25), z dne 20. januarja 2011 o poročilu o politiki konkurence za leto 2009(26) in z dne 2. februarja 2012 o letnem poročilu o politiki konkurence EU(27),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2011 o preoblikovanju pravil EU o državni pomoči za storitve splošnega gospodarskega pomena(28),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in Odbora za promet in turizem (A7-0143/2013),

A.  ker je politika konkurence, ki temelji na načelih odprtih trgov in enakih konkurenčnih pogojev, del genskega zapisa EU in temelj evropskega socialnega tržnega gospodarstva, orodje v interesu evropskih potrošnikov pri zagotavljanju, da bo notranji trg družbenoekonomsko zdrav, ter pri preprečevanju zlorab s strani nekaterih gospodarskih subjektov, pa tudi osrednji dejavnik pri zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga;

B.  ker je prosti pretok blaga, storitev, oseb in kapitala bistven za evropsko rast;

C.  ker je gospodarska in finančna kriza ter kriza državnih dolgov izbruhnila jeseni 2008 in se je v letu 2011 še poslabšala, kar je povzročilo recesijo v gospodarstvu EU;

D.  ker se je Komisija na krizo odzvala tako, da je med drugimi ukrepi sprejela posebna pravila o državni pomoči, politiko konkurence pa uporabila kot orodje za obvladovanje krize; ker naj bi bila to začasna ureditev;

E.  ker je politika konkurence bistvenega pomena, da bi se odzvali na krizo, podprli strategijo Evropa 2020 in enotni trg ter napredovali v smeri bančne unije, prave ekonomske in monetarne unije ter tesnejšega povezovanja in zbliževanja;

F.  ker bi protekcionizem le poglobil in podaljšal krizo in je natančno izvajanje pravil konkurence bistvenega pomena za ponovno oživitev evropskega gospodarstva;

G.  ker bi moralo letno poročilo o politiki konkurence služiti kot instrument za nadaljnji razvoj splošne konkurenčnosti Unije s širjenjem konkurence in odpiranjem trgov za nove akterje, s čimer bi se razširil in okrepil notranji trg, in se zato ne bi smela nanašati le na praktično izvajanje politike konkurence s strani Komisije;

H.  ker konkurenca v vseh državah članicah ne deluje na enako zadovoljujoč način;

I.  ker so v sektorjih z nižjo stopnjo konkurenčnosti pogosto tudi gospodarski rezultati slabi;

Splošne pripombe

1.  je seznanjen s poročilom Komisije o konkurenčni politiki za leto 2011 in pozdravlja dejstvo, da nova tematska sestava obravnava vprašanja, ki jih je izpostavil Parlament, in dovoljuje jasno opredelitev prednostnih nalog, ciljev in sprejetih ukrepov;

2.  poudarja, da je konkurenčna politika eden od stebrov evropskega socialnega tržnega gospodarstva; poudarja pomen krepitve ukrepov nadzora nad monopoli, državnimi pomočmi in združevanjem za zagotavljanje gospodarske učinkovitosti, dobro delujočega notranjega trga in socialnega napredka; poudarja tudi, da boljši dostop malih in srednjih podjetij ter tretjega sektorja do notranjega trga ter njihova večja udeležba na njem zahtevata dejavno konkurenčno politiko, ki bo odpravila obstoječe ovire;

3.  poziva k usklajenosti konkurenčne politike EU in vseh ostalih politik EU, vključno s sektorskimi ureditvami, da se zagotovi dobro delovanje notranjega trga proizvodov in storitev za državljane, okolje in podjetja;

4.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco, opravi temeljito oceno izkrivljanja konkurence in vpliv tega izkrivljanja na gospodarstvo; poziva Komisijo, naj opredeli morebitna neravnovesja med državami članicami na tem področju, vključno z njihovimi vzroki;

5.  poudarja, da izvajanje konkurenčne politike v širšem smislu ne bi smelo biti usmerjeno h krepitvi že uveljavljenih podjetij ter ponudnikov blaga in storitev, temveč bi si moralo zlasti prizadevati za vstop novih akterjev in pojav novih idej in tehnik, da se tako doseže kar največjo korist za državljane Unije;

6.  poudarja, da je bila razširitev izredne krizne ureditve državne pomoči odločitev, ki je bila nujna zaradi okoliščin in ki je pomagala preprečiti finančne in gospodarske nestabilnosti, se izogniti protekcionizmu ter zagotoviti mehanizem za prestrukturiranje bank in reševanje krize, vse to pa je posebno koristno v državah programa, ki se soočajo z resnimi težavami;

7.  vendar je zaskrbljen zaradi dejstva, da krizna ureditev državne pomoči ni le začasna rešitev, kot je bilo najprej mišljeno; je seznanjen s tem, da je Parlament v tretjem zaporednem letnem poročilu poudaril, da je treba čim prej ukiniti te začasne ukrepe; obžaluje tudi dejstvo, da je bil pristop v nekaterih primerih neuspešen, in vztraja, da je treba prakse na podlagi izkušenj s posredovanjem v preteklosti ustrezno prilagoditi;

8.  vztraja, da morajo banke, ki prejemajo državno pomoč, svoj poslovni model osredotočiti na uspešni del svojih dejavnosti, izboljšati dostop do posojil za družine in podjetja, omejiti višino plač ter kar najbolj zmanjšati vpliv na tekmece, ki ne prejemajo pomoči, in davkoplačevalce EU; v zvezi s tem ugotavlja, da je treba premisliti o predlogih skupine strokovnjakov na visoki ravni v zvezi z reformo strukture bančnega sektorja EU;

9.  poudarja, da je sedanja konsolidacija v bančnem sektorju dejansko povečala tržni delež več velikih finančnih institucij, zato poziva Komisijo, naj še naprej pozorno spremlja ta sektor, da bi okrepila konkurenco na evropskih bančnih trgih;

10.  opominja na izjavo z vrhunskega srečanja držav euroobmočja z dne 29. junija 2012; se strinja, da je nujno treba prekiniti trajni začarani krog med bankami in državami ter poglobiti njihove zaveze;

11.  poziva Komisijo, naj dosledno izvršuje protimonopolna pravila in pravila o nadzoru združevanja, da se dosežejo bolje regulirani, pregledni, odprti in pravični finančni trgi; ceni njene preiskave na prostem trgu izvedenih finančnih instrumentov, zlasti na področju podatkov o trgovanju in storitev v zvezi s kreditnimi zamenjavami, plačilnih storitev in posredovanja finančnih informacij trgom;

12.  poziva organe EU za konkurenco, naj tesno sodelujejo z drugimi jurisdikcijami ter spremljajo ravnanje in tržni vpliv pomembnih finančnih akterjev in oligopolov, kot so bonitetne agencije, skupaj z nihanjem cen, povezanih s finančnimi trgi, ter največjo pozornost posvetijo preiskovanju domnevne manipulacije borznih indeksov LIBOR, EURIBOR in TIBOR;

13.  meni, da bi bilo treba zgoraj navedeno preiskati v celoti, da bi ugotovili tudi, ali so bili za preprečevanje teh pojavov uporabljeni vsi instrumenti EU; prav tako poziva Komisijo, naj opravi preiskavo vpliva teh popačenj gibanja cen na sektorje, kot je sektor hipotekarnih kreditov;

Podpora trajnostni rasti, delovnim mestom in konkurenčnosti

14.  priznava, da je politika konkurence bistveno orodje za nadaljnje razvijanje in ohranjanje enotnega trga ter glavna gonilna sila produktivnosti, učinkovitosti in svetovne konkurenčnosti, ki igra pomembno vlogo pri podpori pravičnih in odprtih trgov, zdravih javnih financ in ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast;

15.  poudarja, da krepitev enotnega trga, povrnitev gospodarske rasti in privlačnosti evropskega trga na svetovni ravni, uresničitev digitalne agende in spodbujanje raziskav in inovacij zahtevajo močno konkurenco, zdravo pluralnost gospodarskih subjektov in proaktivno industrijsko politiko; ugotavlja, da so vsi instrumenti nadzora nad monopoli, državnimi pomočmi in združevanjem bistveni za izboljšanje regulacije trgov, spodbujanje preglednosti in ponovno izgradnjo gospodarstva;

16.  pričakuje, da bo Komisija učinkovito izvajala politiko konkurence in spodbujala okolju prijazne tehnologije in vire; meni, da bi morale nove smernice trgovanja z emisijami prispevati k preprečevanju selitve virov ogljikovega dioksida, ohranjanju cenovnih signalov in zmanjšanju motenj; meni, da trenutna nizka cena pri trgovanju z emisijami ne naredi veliko za spodbujanje podnebju prijaznih tehnologij ter upočasnjuje prehod na nizkoogljično gospodarstvo;

17.  meni, da se javni ukrepi, sprejeti za zagotavljanje pomoči žrtvam obsežne goljufije in nezakonitih finančnih praks, ki so namenjeni izključno preprečevanju nadaljnje škode in vnovični vzpostavitvi njihovih pravic, ne bi smeli šteti za državno pomoč;

Storitve splošnega gospodarskega pomena

18.  ugotavlja, da evropski državljani zahtevajo oskrbo s potrebnimi in pomembnimi javnimi storitvami visoke kakovosti, ki so na voljo na celotnem območju po dostopni ceni, pri čemer se krepi konkurenca in spodbujajo boljši konkurenčni pogoji med ponudniki teh storitev, tako javnimi kot zasebnimi; poudarja, da je v ta namen bistveno varstvo konkurence med različnimi ponudniki storitev; poudarja, da bi lahko nedavno sprejeti sveženj o storitvah splošnega gospodarskega pomena privedel do preprostejšega, jasnejšega in prožnejšega okvira v zvezi s tem; poudarja, da je Komisija v skladu z določbami PDEU o konkurenci odgovorna za zagotavljanje združljivosti nadomestil, dodeljenih za storitve splošnega gospodarskega pomena, s pravili EU o državni pomoči, da bi se izognili storitvam slabe kakovosti, a z visokimi stroški, za javnost; izraža zaskrbljenost, ker je bilo iz nadzora organov, pristojnih za konkurenco, izvzetih preveč storitev;

19.  poziva organe EU za konkurenco, naj spremljajo trge farmacevtskih, zdravstvenih in zavarovalnih storitev (zlasti trge za generična in inovativna zdravila), ugotovijo morebitne zlorabe patentnih pravic in diskriminatorno ravnanje; opaža, da kljub temu, da sta organizacija zdravstvenega sektorja in socialna zaščita pod pristojnostjo držav članic, bi morale biti te storitve predmet nadzora, da se ohrani javne finance in zaščiti konkurenčno pravo ter pravice državljanov EU;

Izboljšanje blaginje potrošnikov: sektorski razvoj

20.  je zaskrbljen, da so se od sredine leta 2007 cene hrane znatno povišale, pri čemer opažamo veliko nihanje odkupnih cen proizvodov, in opominja, da so maloprodajne cene hrane veliko prispevale k skupni inflaciji; poudarja, da bi moralo delovanje organizacij proizvajalcev za spodbujanje konkurence in platforma za spremljanje cen hrane spremljati nov okvir za kolektivne pogodbe v vrednostni verigi; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z nacionalnimi organi za konkurenco temeljito preuči konkurenco v kmetijsko-predelovalnem sektorju z vidika podpore, preglednosti in razvoja maloprodajnih cen na vseh ravneh vrednostne verige; opozarja, da je koristi za potrošnike, ki se lahko dosežejo v živilskem sektorju, mogoče pomnožiti z izvedbo podobnih konkurenčnih reform v vseh drugih gospodarskih sektorjih;

21.  poudarja, da storitve splošnega gospodarskega in splošnega socialnega pomena predstavljajo velik delež celotne ponudbe storitev v državah članicah in da to pomeni, da bi bilo mogoče s povečanjem učinkovitosti storitev splošnega gospodarskega pomena in storitev splošnega socialnega pomena doseči precejšnje dobičke; poudarja, da je s tega vidika pomembno zagotoviti, da je prednostna naloga pravil, ki urejajo storitve splošnega gospodarskega in socialnega pomena, zaščita potrošnikov;

22.  poudarja veliko vlogo špekulacij na živilskih trgih pri povzročitvi nihanja cen; poziva komisijo, naj to vprašanje preuči v poročilu o politiki konkurence za leto 2012 ter izvede ukrepe za obravnavo špekulacij na živilskih trgih;

23.  poziva Komisijo, naj podrobneje preuči koristno vlogo združenj proizvajalcev in zadrug pri povečevanju blaginje in pogajalske moči malih kmetov glede na industrijo;

24.  z veseljem pričakuje poročilo Evropske mreže za konkurenco na to temo; je seznanjen z dejstvom, da so preiskave kršitev monopolnih pravil najpogostejše v sektorjih žita in mlečnih izdelkov, in spodbuja nacionalne organe za konkurenco, da pospešijo pobude na tem področju; poziva Komisijo, naj preuči evropski sektor sladkorja, kjer je bila inflacija cen v letih 2011 in 2012 še zlasti visoka;

25.  ponovno poziva Komisijo, naj si prizadeva za popolno izvajanje svežnja o notranjem energetskem trgu; ker enotni energetski trg še ni v celoti odprt in konkurenčen, jo spodbuja, naj dejavno spremlja konkurenco na energetskih trgih, zlasti kadar privatizacija javnih gospodarskih služb izhaja iz sistema monopolnih ali oligopolnih trgov;

26.  poziva Komisijo, naj skrbno preuči razvoj dogodkov na trgu storitev letalskega prevoza tovora in hitre pošte v EU; ugotavlja, da ZDA upravljajo obliko duopola na trgu hitre pošte in so evropskim konkurentom v preteklem desetletju dejansko onemogočale dostop do trga; sklepa, da bi zaradi nadaljnjih združevanj v sektorju konkurenco predstavljalo le še eno veliko evropsko podjetje za hitro pošto in logistiko ter da bi to lahko pomembno vplivalo na cenovno konkurenco na notranjem trgu, in sicer v škodo potrošnikov;

27.  poudarja, da ni enakih konkurenčnih pogojev za evropska podjetja na letalskem trgu v ZDA in da še danes obstaja očitno neravnovesje na letalskem trgu med EU in ZDA, saj evropske letalske družbe za tovorni promet nimajo dostopa do domačega trga ZDA in težko konkurirajo v neugodnih razmerah; poudarja, da neenak dostop do trga izkrivlja konkurenco in hkrati škodi evropski logistični panogi ter njenim strankam;

Spodbujanje legitimnosti in učinkovitosti za politiko konkurence

28.  podpira aktivno vlogo Parlamenta pri oblikovanju konkurenčne politike, vključno s sozakonodajnimi pristojnostmi; meni, da mora Komisija v celoti sprejeti odgovornost in spremljati resolucije Parlamenta; namerava okrepiti sedanji strukturiran dialog;

29.  poziva Komisijo, naj še naprej ravna nepristransko in objektivno ter naj bo odprta za izboljšave v postopkih o konkurenci; zagovarja procesne pravice, vključno s pravico podjetij do dostopa do spisov Komisije pred obravnavo;

30.  spodbuja Komisijo, naj z opredelitvijo splošnih načel in podporo ukrepom podjetij na tem področju še naprej spodbuja kulturo poštene konkurence, zlasti z izkazovanjem večjega zanimanja in pozitivnejšega odnosa do zagotavljanja skladnosti, saj bo to prineslo odločilen učinek preprečevanja, kar pa je v javnem interesu;

31.  od Komisije zahteva, naj razmisli o uporabi alternativnega reševanja sporov ter pripravi že dolgo potreben predlog v rednem zakonodajnem postopku, da se olajšajo posamezne in kolektivne zasebne tožbe zaradi škode, ki jo utrpijo podjetja in potrošniki zaradi kršitev protimonopolnega prava EU; meni, da bi moral tak predlog spodbujati konkurenco, pri čemer ne bi spodbujal neutemeljenih sporov, pokrivati manjšo in razpršeno škodo ter zagotavljati popolno skladnost s pravili EU glede preglednosti ter spodbujati, da bodo vsakršne izjeme v smislu postopkov prizanesljivosti primerno in posebej utemeljene, pri čemer bo popolna skladnost zagotovljena z javnim izvrševanjem;

32.  se ponovno sklicuje na svoji predhodni resoluciji z dne 2. februarja 2012 o letnem poročilu o politiki konkurence EU ter o zamisli o morebitnem predlogu Komisije o kolektivnih pravnih sredstvih;

33.  pozitivno gleda na sodelovanje znotraj Evropske mreže za konkurenco in na sodelovanje z nacionalnimi sodišči z namenom zagotovitve učinkovitosti in skladnosti konkurenčnih politik po vsej EU; podpira učinkovito delitev odgovornosti med člani Evropske mreže za konkurenco, saj imajo nekateri trgi zaradi različnih pravnih, gospodarskih in kulturnih pogojev bolj nacionalne razsežnosti kot drugi; poziva Komisijo, naj spodbuja sporazume o zbliževanju in sodelovanju z drugimi jurisdikcijami, vključno z določbami za izmenjavo informacij med preiskavami pod ustreznimi pogoji;

34.  je seznanjen s tem, da ima Komisijo veliko dela na področju izvrševanja politike konkurence in da bo tega dela še več, ter zato poudarja, da Komisija potrebuje več sredstev, zlasti prek dodelitve obstoječih sredstev, da bi se proaktivno in učinkovito spoprijela s tem;

35.  poziva Komisijo, naj spodbuja kulturo konkurence v EU in v mednarodnem okolju;

Politika na področju glob

36.  priporoča, naj se uporabljajo postopki poravnave in, kjer je to primerno, odvračilne in sorazmerne globe, obenem pa naj se preprečijo škodljive ekonomske in socialne posledice izrivanja prizadetih podjetij s trga;

37.  ugotavlja, da globe ne bi smele preprečevati podjetjem, da na notranji ravni obravnavajo odgovornost vodstvenih delavcev in osebja; prav tako ne bi smele preprečevati državam članicam, da se ukvarjajo z vprašanji kazenske odgovornosti; poziva Komisijo, naj preuči te vidike in poroča o njih;

38.  je zaskrbljen, ker je uporaba glob kot edinega instrumenta morda preveč omejena, tudi glede morebitnih izgub delovnih mest zaradi nezmožnosti izplačila, in poziva k razvoju širšega obsega bolj razvitih instrumentov, ki bodo obsegali vprašanja kot so individualna odgovornost, preglednost in odgovornost podjetij, krajši postopki, pravica do zagovora in pravilnega procesa, mehanizmi za zagotovitev učinkovite obravnave prošenj za prizanesljivost (zlasti, da bi odpravili motnje, ki so jih povzročili postopki odkrivanja v ZDA), podjetniški programi za zagotavljanje skladnosti in razvoj evropskih standardov; podpira pristop „nagrajevanja in kaznovanja“, ki bi imel učinkovit odvračalni učinek, hkrati pa bi spodbujal delovanje po predpisih;

39.  ponovno ugotavlja, da je metoda za določanje glob vsebovana v smernicah za določanje glob iz leta 2006, ki so nezakonodajni instrument, in ponovno poziva Komisijo, naj podrobno opredeljeno osnovo za izračun glob, ki temelji na načelu zakonitosti, vključi v Uredbo (ES) št. 1/2003 skupaj z novimi načeli za izrekanje glob;

40.  ponavlja svoj poziv k splošnemu pregledu smernic Komisije za določanje glob, pri čemer je treba upoštevati šest let praktičnih izkušenj; meni, da bi bilo treba v tem pregledu preučiti vlogo programov skladnosti, določiti pogoje, pod katerimi bi morale matične družbe z odločilnim vplivom na hčerinsko družbo solidarno odgovarjati za protimonopolne kršitve svojih podrejenih družb, ter obravnavati vprašanja prizanesljivosti, povratništva, zgornje omejitve prometa in medsebojnega vplivanja javnih in zasebnih obveznosti;

41.  ponovno poudarja, da je število zahtevkov za zmanjšanje globe zaradi nezmožnosti plačila naraslo, predvsem v primeru podjetij z enim proizvodom ter malih in srednjih podjetij; ponovno potrjuje, da bi lahko razmislili o sistemu odloženih in/ali deljenih plačil kot o alternativi zmanjšanju glob, zato da ne bi uničevali podjetij;

42.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija v svojem sklepu (COMP/39452 z dne 28. marca 2012) upoštevala posebne potrebe podjetij z enim proizvodom;

Opažanja za posamezne sektorje

43.  poziva Komisijo in države članice, naj si še naprej prizadevajo za dopolnitev enotnega trga prevoznih storitev, hkrati pa naj zagotavljajo odprto in pošteno konkurenco v prometnem, poštnem in turističnem sektorju ter pri tem upoštevajo cilje drugih politik Unije, kot so pravilno delovanje prometnih in mobilnih storitev, politični cilji na področjih javnih storitev, socialnih standardov, varnosti in varstva okolja ter cilji EU za zmanjšanje emisij CO2 in odvisnosti od nafte; pozdravlja napovedani akt o enotnem trgu II, namenjen dokončni vzpostavitvi enotnega evropskega neba ter nadaljnjemu odpiranju železniškega trga in vzpostavitvi enotnega železniškega prostora;

44.  meni, da bi morala Komisija še bolj okrepiti povezanost med konkurenčno in prometno politiko, da bi izboljšala konkurenčnost evropskega prometnega sektorja;

45.  poziva Komisijo, naj bo bolj proaktivna pri spodbujanju zbliževanja konkurenčnih pravil pri mednarodnih pogajanjih, da bi v prometnem sektorju zagotovila enake konkurenčne pogoje med EU in tretjimi državami;

46.  poudarja pomen enotnega razvoja evropskega prometnega prostora in odprave razlik med državami članicami v razvoju prometne infrastrukture in sistemov, da bi na področju prometa resnično dosegli enotni evropski trg in zagotovili pravično konkurenco;

47.  opozarja na vpliv davčnih razlik na konkurenco med posameznimi vrstami prevoza in na intermodalni prevoz ter poziva Komisijo, naj zagotovi pregled davkov in različnih sistemov DDV za posamezne vrste prevoza;

48.  poudarja, da je treba za zagotovitev proste in pravične konkurence na evropski ravni odpraviti fizične, tehnične in regulativne ovire med državami članicami, zlasti z razvojem vseevropskih medobratovalnih in učinkovitih prometnih omrežij;

49.  načeloma pozdravlja sporočilo Komisije o pravicah potnikov pri vseh vrstah prevoza, vendar poudarja, da se vse vrste prevoza med seboj po naravi razlikujejo in da mora Komisija v vsakem predlogu ohraniti veljavne pravice potnikov, obenem pa tudi zagotoviti sorazmeren in prilagodljiv pristop, ki bo upošteval razlike med posameznimi vrstami prevoza;

50.  glede na sporazum o zračnem prometu med EU in ZDA poziva ustrezne organe, naj okrepijo svoje sodelovanje pri prizadevanjih za razvoj usklajenih regulativnih pristopov k vprašanjem konkurence v povezavi z zvezami letalskih prevoznikov in si dejavno prizadevajo za to, da bi glavne zveze odločneje konkurirale na čezatlantskem trgu;

51.  poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo izvajanje zakonodaje o enotnem evropskem nebu, da bi okrepili preglednost zaračunavanja storitev, s tem olajšali nadzor nad izvajanjem konkurenčnih pravil ter čim bolj izboljšali konkurenčnost in varnost v evropskem vozlišču, in si še naprej prizadevajo za spodbujanje konkurenčnosti na evropskih letališčih, kar je v korist gospodarstvu in potnikom;

52.  poziva Komisijo, naj zagotovi z dokazi podprt pregled primerov, ko imajo letalski prevozniki prednost v primerjavi z drugimi ponudniki storitev zaradi posebnih pogojev ali so, glede na navedbe, zlorabili prevladujoči položaj na nekaterih letališčih, zlasti z uvedbo omejitve na en kos prtljage in drugih omejitev za ročno prtljago;

53.  meni, da so poslovne dejavnosti glavni vir dohodka letališč, in da bi lahko tovrstne agresivne prakse pomenile zlorabo dominantnega položaja prevoznika;

54.  poziva Komisijo, naj okrepi nadzor nad trgovanjem, uporabo in dodeljevanjem slotov na evropskih letališčih, da bi zagotovila pravično konkurenco in zaščito regionalne povezanosti na evropskem ozemlju;

55.  poziva Komisijo, naj spremlja ukrepe, ki vplivajo na nizkocenovne letalske prevoznike, s čimer bi zagotovila, da ne bodo povzročali nepravične konkurence;

56.  poziva Komisijo, naj pri reviziji smernic EU na področju državnih pomoči za letalstvo in letališča zagotovi, da ne bo izkrivljanja konkurence, in določi enake konkurenčne pogoje za vse udeležence na trgu;

57.  poudarja, da je liberalizacija železniškega sektorja v Evropi ostala dokaj omejena, zaradi česar je bil železniški prevoz primerjavi z drugimi vrstami prevoza v slabšem položaju, zlasti ob upoštevanju problematike, povezane s konkurenčnostjo tega sektorja v Evropi;

58.  poziva Komisijo, naj dokončno vzpostavi enoten evropski železniški prostor tako, da ustvari pogoje za odprtje za svobodno in pravično konkurenco, vključno z ukrepi, ki bodo učinkovitim in inovativnim železniškim podjetjem omogočili delovanje brez omejitev, zagotovi jasno ločevanje med lastništvom infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu, močne nacionalne regulativne organe in harmonizacijo določb v zvezi z zaposlenimi; poziva Komisijo, naj pri pripravah odprtja trga nacionalnega železniškega potnega prometa upošteva različne operativne modele nacionalnih železniških podjetij in predstavi posebne predloge, da bi odpravila posredno omejevanje konkurence zaradi nedoslednih določb o varnosti, medoperabilnosti in dovoljenjih;

59.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo odpiranje sektorja železniškega prevoza za pravično konkurenco, pa tudi kakovostnejše storitve, ne da bi bilo pri tem ogroženo opravljanje javnih storitev;

60.  poudarja, da je lahko nadaljnje odpiranje trga EU za cestni prevoz blaga sprejemljivo le, če bodo v vseh državah članicah zagotovljeni enaki konkurenčni pogoji za prevoznike in zaščita socialne zakonodaje in delovnih pogojev mobilnih delavcev;

61.  poudarja, da je treba v liberaliziranem sektorju cestnega prevoza preprečiti nepošteno konkurenco tako, da se zagotovi pravilna uporaba socialnih, varnostnih in okoljskih predpisov, pri čemer je treba nameniti posebno pozornost odpiranju tega trga za kabotažo in praksi dampinga;

62.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami predloži posebne predloge, da bi odpravila znatne razlike med državami članicami na področju sankcij za resne kršitve prava Skupnosti v cestnem prometu ter tako odpravila to izkrivljanje konkurence;

63.  poziva države članice, naj izvajajo tretjo direktivo o poštnih storitvah; spodbuja Komisijo, naj pozorno pregleda in poroča o socialnih posledicah liberalizacije trga poštnih storitev in obveznosti univerzalnih storitev na tem področju, vključno s financiranjem univerzalnih storitev;

64.  ob upoštevanju Lizbonske pogodbe, novih konsolidiranih pristojnosti in ekonomskega potenciala turizma za EU poziva Komisijo, naj spodbuja proaktivno sodelovanje med turističnimi podjetji ter sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev svetovne konkurenčnosti turističnih destinacij odličnosti v EU; poziva jo tudi, naj pospeši postopke zakonodajnega predloga o počitniških paketih, da bi zagotovili ustrezno konkurenco in povsem prost trg v evropskem turističnem sektorju;

65.  meni, da bi morali z izvrševanjem predpisov glede državne pomoči prispevati k doseganju ciljev, določenih v strategiji EU 2020, zlasti z omogočanjem naložb v realno gospodarstvo in spodbujanjem večjega združevanja virov na področju raziskav, inovacij in trajnostnega razvoja;

66.  ugotavlja, da je evropski trg za elektronska plačila še vedno razdrobljen tako znotraj nacionalnih meja kot zunaj njih; spodbuja ukrepe in izvrševanje, ki so potrebni za zagotovitev bolj odprtega, preglednega, inovativnega in konkurenčnega enotnega trga plačil, ki bo koristil in omogočal izbiro vsem potrošnikom, kar zadeva kartična, spletna in mobilna plačila ter mobilne denarnice, medoperabilnost, stroške in prenosljivost; zato poziva Komisijo, naj oceni možne načine za vstop novih tekmecev na evropski trg za kartična, spletna in mobilna plačila, pri čemer je treba zaščititi prihodnje tehnološke inovacije v tem sektorju; meni, da je treba okrepiti nadzor nad večstranskimi medbančnimi provizijami, in pozdravlja predloge Akta za enotni trg II v zvezi s pregledom direktive o plačilnih storitvah in zakonodajno pobudo za večstranske medbančne provizije;

67.  se strinja z namero Komisije, da je treba še naprej namenjati veliko pozornost preglednosti finančnih trgov, vendar meni, da so potrebna dodatna prizadevanja za zagotavljanje pravočasnih, zanesljivih in visokokakovostnih informacij, zlasti glede trgov izvedenih finančnih instrumentov;

68.  meni, da mora konkurenca med podjetji potekati v okviru, ki zagotavlja učinkovito spoštovanje pravic potrošnikov, ter da sta sistema za kolektivna pravna sredstva in alternativno reševanje sporov nepogrešljivi orodji za uresničitev tega cilja;

69.  poudarja, da Komisija običajno ocenjuje le zlorabo tržnega položaja družb; meni, da na nekaterih trgih to ni dovolj za preprečitev tveganja kartelnih dogovorov; poziva Komisijo, naj preuči, kako oceniti možnost zmanjšanja kartelov na najmanjšo možno raven ter povečanja konkurence; poziva Komisijo, naj predloži jasne in pregledne smernice za konkurenčno politiko, pri katerih bodo ta načela upoštevana;

70.  ker enotni trg v energetskem sektorju še ni v celoti odprt in konkurenčen, poziva Komisijo, naj si prizadeva za popolno izvajanje svežnja o notranjem energetskem trgu; spodbuja jo tudi, naj dejavno spremlja konkurenco na energetskih trgih, zlasti kadar pride do privatizacije javnih gospodarskih služb na monopolnem ali oligopolnem trgu;

71.  ugotavlja, da ni učinkovitih pravnih predpisov za povračilo škode, ki nastane zaradi kršitev pravil konkurence, kar je v škodo potrošnikom, kazni za tovrstne kršitve pa se stekajo samo v javne proračune držav članic;

72.  poziva Komisijo, naj zagotovi uravnotežene pogajalske moči med proizvajalci in distributerji ter pri tem poudari:

73.  v zvezi s tem pozdravlja prizadevanja zainteresiranih strani v verigi preskrbe s hrano, da bi se sporazumeli o načelih dobre prakse v razmerjih med podjetji in o izvedbenih ukrepih v zvezi s svobodno in pošteno konkurenco; poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za spremljanje izvajanja teh načel, kot bo storil tudi Parlament s svojo letno okroglo mizo o maloprodajnem trgu;

74.  potrjuje, da so franšizne dejavnosti dober način za neodvisne maloprodajne trgovce, da preživijo v zelo konkurenčnem okolju; poziva Komisijo, naj spremlja razvoj odnosov med franšizorji in franšizojemalci, zagotovi pravično ravnotežje pogajalske moči med njimi in po potrebi predloži zakonodajne predloge;

75.  meni, da bi morala Komisija poleg odnosov, ki jih ima s Parlamentom in Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, bolje urediti tudi sodelovanje s potrošniškimi organizacijami in da bi moralo biti to sodelovanje pomemben element pri spremljanju pravil glede konkurence; zato je treba dialog med generalnim direktoratom Evropske komisije za konkurenco in potrošniškimi organizacijami spodbujati in krepiti;

76.  pozdravlja politiko državne pomoči, ki je na področju bank prispevala k stabilnosti finančnega sistema; poziva Komisijo, naj v okvir presoje pravilnega delovanja enotnega trga vključi investicijske banke v državni lasti, ki se ukvarjajo z dolgoročnimi naložbami, vključno z Evropsko investicijsko banko;

77.  meni, da bi morala biti lastništvo in upravljanje medijev pregledna in ne koncentrirana; poziva Komisijo, naj oceni povezavo med obstoječimi pravili o konkurenci in vedno večjo koncentracijo komercialnih medijev v državah članicah; poziva jo tudi, naj uporabi pravila o konkurenci in posreduje v primerih, ko je koncentracija na področju medijev previsoka in je ogrožena njihova pluralnost; poziva k temu, da bi pravila zagotavljala ustrezno obravnavo in odpravo navzkrižij interesov;

78.  poziva Komisijo, naj v cilje zaposlovanja v okviru strategije EU 2020 bolje vključi konkurenčno politiko, in sicer z boljšo podporo malim in srednjim podjetjem, ki ustvarijo največ delovnih mest;

79.  poziva Komisijo, naj se v prihodnjih letnih poročilih posebej sklicuje na učinek konkurenčne politike na zaposlovanje in socialne zadeve;

80.  poudarja, da bo konkurenčnost v EU dosežena z inovacijami in prispevkom visokokvalificiranih delavcev brez zniževanja ravni plač in/ali pokojnin, s spodbujanjem visokega socialnega standarda v vseh državah članicah in krepitvijo domačega povpraševanja; zato poziva države članice, naj več vlagajo v izobraževanje, poklicno usposabljanje ter raziskave in razvoj;

81.  poziva države članice, naj si prizadevajo za dejavno in vključujočo politiko trga dela, da bi okrepile konkurenčnost gospodarstev Unije in iskalcem zaposlitve ponudile varno zaposlitev trajnostne kakovosti;

82.  pozdravlja pristop Komisije k opredelitvi storitev splošnega gospodarskega pomena, s katerim je ukrepe za vključitev in ponovno vključitev delavcev na trg dela vključila v naslov o storitvah splošnega pomena za državljane;

83.  poziva Komisijo, naj pozornost najprej nameni oceni prihodnjega razvoja dogodkov, kar zadeva delavce podjetij, ki so v postopku prestrukturiranja in privatizacije, ob tem pa opominja, da mora v tem postopku element zaposlovanja ostati osrednje vprašanje tako za nacionalne vlade kot tudi za Komisijo;

84.  poziva Komisijo, naj še naprej spremlja izvajanje pravil o državni pomoči, saj še vedno grozijo učinki prelivanja zaradi krize, in poudarja potrebo po ohranjanju storitev splošnega pomena v državah članicah;

85.  poziva Komisijo, naj Parlamentu še naprej letno poroča o razvoju dogodkov in učinkih uporabe konkurenčne politike;

o
o   o

86.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim organom za konkurenco.

(1) UL L 1, 4.1.2003, str. 1. (2) UL L 24, 29.1.2004, str. 1. (3) UL C 270, 25.10.2008, str. 8. (4) UL C 10, 15.1.2009, str. 2. (5) UL C 72, 26.3.2009, str. 1. (6) UL C 195, 19.8.2009, str. 9. (7) UL C 16, 22.1.2009, str. 1. (8) UL C 6, 11.1.2011, str. 5. (9) http://ec.europa.eu/internal_market/bank/docs/high-level_expert_group/report_en.pdf (10) UL C 8, 11.1.2012, str. 4. (11) UL L 7, 11.1.2012, str. 3. (12) UL C 8, 11.1.2012, str. 15. (13) UL L 114, 26.4.2012, str. 8. (14) http://www.europarl.europa.eu/activities/committees/studies/download.do?language=en&file=42288 (15) http://www.europarl.europa.eu/committees/en/studiesdownload.html?languageDocument=EN&file=74351 (16) UL C 158, 5.6.2012, str. 4. (17) UL L 304, 20.11.2010, str. 47. (18) „Vsak član Komisije zagotovi reden in neposreden pretok informacij med njim in predsednikom zadevnega parlamentarnega odbora.“ (19) „V treh mesecih po sprejetju resolucije parlamenta Komisija v pisni obliki sporoči Parlamentu informacije o ukrepih, sprejetih kot odgovor na posebne zahteve, ki jih je Parlament v svojih resolucijah naslovil nanjo, vključno v primerih, ko mnenj Parlamenta ni mogla upoštevati.“ (20) http://consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/ec/131359.pdf (21) UL C 304 E, 1.12.2005, str. 114. (22) UL C 293 E, 2.12.2006, str. 143. (23) UL C 146 E, 12.6.2008, str. 105. (24) UL C 87 E, 1.4.2010, str. 43. (25) UL C 349 E, 22.12.2010, str. 16. (26) UL C 136 E, 11.5.2012, str. 60. (27) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0031. (28) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0494.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. junija 2013 o krepitvi evropske demokracije v prihodnji ekonomski in monetarni uniji (2013/2672(RSP))

P7_TA(2013)0269 B7-0271/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 23. maja 2013 o prihodnjih zakonodajnih predlogih za ekonomsko in monetarno unijo: odziv na sporočili Komisije(1) zavzel stališče, da bi moralo biti uradno predhodno usklajevanje reform ekonomske politike na ravni EU: (i) okrepljeno v okviru metode Skupnosti, (ii) prilagojeno instrumentom evropskega semestra za uskladitve ekonomske politike in (iii) oblikovano v povezavi z novimi instrumenti, ki temeljijo na solidarnosti in spodbudi;

B.  ker bi se morali vzpostavljeni mehanizmi za predhodno usklajevanje uporabljati v vseh državah članicah območja eura in bi morali biti odprti za vse države članice Unije;

C.  ker je Parlament v omenjeni resoluciji z dne 23. maja 2013 zavzel stališče, da mora biti vsak novi predlagani instrument za konvergenco in konkurenčnost sprejet po rednem zakonodajnem postopku, temeljiti na metodi Skupnosti in zagotavljati ustrezni nadzor Parlamenta; ker Parlament opozarja, da bi moral biti ta mehanizem financiran z novim instrumentom, ki ga bi v skladu z metodo Skupnosti vzpostavili in urejali kot sestavni del proračuna EU, vendar zunaj zgornjih meja večletnega finančnega okvira, da se zagotovi polna vključenost Evropskega parlamenta; ker se strinja s Komisijo, da so instrumenti za konvergenco in konkurenčnost prva temeljna sestavina resnične fiskalne zmožnosti, ki bo prispevala k solidarnosti in trajnostnim strukturnim reformam za pospeševanje rasti;

D.  ker bi morala Komisija nemudoma pripraviti predloge po rednem zakonodajnem postopku, da se zaveze voditeljev držav ali vlad z dne 28. junija 2012 za „Pakt za rast in delovna mesta“ prenesejo v sekundarno zakonodajo;

E.  ker Parlament v omenjeni resoluciji z dne 23. maja 2013 poudarja potrebo po tem, da se v okviru evropskega semestra sprejme kodeks za doseganje konvergence, ki bo temeljil na strategiji Evropa 2020 in bo vseboval tudi socialni steber;

1.  meni, da je neznosna splošna neambicioznost, ki se kaže v odgovoru Sveta na krizo, izredno zaskrbljujoča; prav tako je zaskrbljen nad negativnim vplivom, ki ga imajo nacionalni volilni cikli na zmožnost Unije, da sprejema avtonomne odločitve; izraža obžalovanje nad spet novim odlogom vseh odločitev o prihodnji zasnovi ekonomsko monetarne unije; obžalovanje izraža tudi nad dejstvom, da je Evropski svet že dvakrat odložil sprejetje pričakovanih odločitev o prihodnosti ekonomske in monetarne unije, kar bo morda ponovno storil na naslednjem vrhunskem srečanju;

2.  je globoko zaskrbljen, ker Svet v svojih razpravah do sedaj še ni namenil ustreznega mesta demokratični odgovornosti v EMU (kot četrti temeljni sestavini); meni, da je to resnično vredno vsega obžalovanja;

3.  ponovno poudarja, da mora biti vsaka nova pobuda za poglobljeno in resnično ekonomsko monetarno unijo, osnovana na stabilnosti, trajnostni rasti, solidarnosti in demokraciji, pripravljena v skladu z metodo Skupnosti; poudarja, da morajo evropske institucije nastopati v duhu resničnega vzajemnega sodelovanja; opozarja Evropski svet, da mu Pogodbi ne podeljujeta nobenih posebnih pravic za sprožanje zakonodajnih pobud in da mora prenehati dajati navodila Komisiji o obliki in/ali vsebini prihodnjih zakonodajnih pobud in zanemarjati njeno vlogo usklajevanja, izvrševanja in upravljanja, ki jih ji podeljujeta Pogodbi;

4.  v tej zvezi opozarja Evropski svet, naj se neupravičeno ne umešava v proces evropskega semestra in naj zagotovi, da se upoštevajo dogovorjeni postopki;

5.  ponovno poudarja, da se ne more strinjati z novimi medvladnimi elementi v zvezi z ekonomsko monetarno unijo in da bo v skladu s posebnimi pravicami, ki jih ima, potrebno in ustrezno ukrepal, če opozorila ne bodo naletela na plodna tla; opozarja, da bi bilo treba fiskalni pakt najkasneje v petih letih vključiti v pravo Unije, na podlagi ocene izkušenj z njegovim izvajanjem, kot je to določeno v členu 16 Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v EMU;

6.  opozarja na svoje temeljno stališče, da okrepljena ekonomsko monetarna unija ne bi smela deliti Unije, ampak bi morala prav nasprotno voditi v še bolj poglobljeno integracijo in boljše upravljanje, kateremu bi se na prostovoljni osnovi lahko pridružile tudi države članice, ki niso v območju eura;

7.  opominja Komisijo, da ima edina pravico do zakonodajne pobude; prav zaradi tega je osupel, zakaj Komisija še vedno ni pripravila zakonodajnih besedil na podlagi predlogov iz svojega sporočila z naslovom Načrt za poglobljeno in pravo EMU (COM(2012)0777) in izjave, ki jo je priložila ureditvam „dvojnega svežnja“; meni, da bo Komisija, če ne bo nemudoma sprožila teh pobud, zanemarila svojo politično odgovornost, ki ji gre po Pogodbah;

8.  poziva Komisijo, naj v okviru semestra EU pripravi predlog o kodeksu za doseganje konvergence, ki bo temeljil na strategiji EU 2020 in bo vzpostavil močan socialni steber; vztraja, da je treba z nacionalnimi programi izvajanja zagotoviti, da bodo kodeks za doseganje konvergence izvajale vse države članice in da ga bodo podprle z mehanizmom, ki bo temeljil na spodbudah;

9.  opozarja, da je prednostna naloga Parlamenta ta, da zagotovi, da bo vsak novi finančni instrument, vezan na instrument za konvergenco in konkurenčnost, kot sestavni del vključen v proračun Unije in bo v celoti obravnavan po rednem proračunskem postopku;

10.  poudarja, da je denarna valuta Unije evro, da je njen parlament Evropski parlament in da mora biti v prihodnji zasnovi ekonomsko monetarne unije priznano, da je Parlament središče odgovornosti na ravni Unije; zahteva, da je treba vsakič, ko se določijo nove pristojnosti Unije ali se te prenesejo nanjo oziroma se ustanovijo nove institucije Unije, zagotoviti ustrezno stopnjo demokratičnega nadzora s strani Parlamenta in odgovornosti do njega;

11.  ponavlja že večkrat izražene zahteve, da mora evropski mehanizem za stabilnost postati del pravnega reda Skupnosti, da bo s tem njegovo upravljanje v skladu z metodo Skupnosti in bo vzpostavljena odgovornost do Parlamenta; poziva Komisijo, naj pripravi predlog o tem; opozarja Euroskupino, da je Parlament prejel pisna zagotovila o tem, da bo opravljal nadzor nad evropskim mehanizmom za stabilnost;

12.  opozarja, da bi moral Parlament izvajati demokratični nadzor nad udeležbo Unije v sistemu trojk in da bi morala Unija kot del trojk odgovarjati pred Parlamentom;

13.  je izredno zaskrbljen zaradi zamude pri vzpostavljanju bančne unije in zaradi praktičnih podrobnosti glede neposredne bančne dokapitalizacije iz evropskega mehanizma za stabilnost; še prav posebej je zgrožen zaradi nadaljnje drobitve bančnega sistema Unije; poudarja, da je robustna in ambiciozna bančna unija temeljni sestavni del globlje in resnične ekonomsko monetarne unije in ključni politični ukrep, pri katerem Parlament vztraja že več kot tri leta, zlasti od tedaj, ko je sprejel stališče o uredbi o evropskem bančnem organu;

14.  vztraja, da bi moral predsednik Parlamenta na spomladanskem Evropskem svetu predstaviti stališča Parlamenta o letnem pregledu rasti; meni, da bi bilo treba skleniti medinstitucionalni dogovor o tem, da bi se Parlament vključil v potrjevanje letnega pregleda rasti in smernic za gospodarsko politiko in zaposlovanje;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0222.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. junija 2013 o pripravah na sejo Evropskega sveta (27. in 28. junij 2013) – evropski ukrepi za zmanjševanje brezposelnosti mladih (2013/2673(RSP))

P7_TA(2013)0270 RC-B7-0270/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. decembra 2011 z naslovom „Pobuda Priložnosti za mlade“ (COM(2011)0933),

–  ob upoštevanju vprašanja za ustni odgovor Komisiji in spremljajoče resolucije Parlamenta z dne 24. maja 2012 o pobudi „Priložnosti za mlade“(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. decembra 2012 z naslovom „Za zaposlovanje mladih“ (COM(2012)0727),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2013 o jamstvu za mlade(2),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 7. in 8. februarja 2013,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 28. februarja 2013 o vzpostavitvi jamstva za mlade,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. marca 2013 z naslovom „Pobuda za zaposlovanje mladih“ (COM(2013)0144),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2013 o vključevanju migrantov, njegovih učinkih na trg dela in zunanji razsežnosti koordinacije v zvezi s socialno varnostjo(3);

–  ob upoštevanju člena 110(2) in 110(4) Poslovnika,

A.  ker je bilo aprila 2013 v EU brezposelnih 23,5 % mladih, pri čemer se je njihov odstotek gibal od 7,5 % v Nemčiji in 8 % v Avstriji do 62,5 % v Grčiji in 56,4 % v Španiji, kar kaže na izrazite geografske razlike;

B.  ker 8,3 milijona Evropejcev, mlajših od 25 let, ni niti zaposlenih niti se ne izobražuje ali usposablja; ker te številke še naprej rastejo in obstaja nevarnost, da izgubimo celotno generacijo;

C.  ker so mladi iz posebej ranljivih skupin v večji nevarnosti, da zapustijo sistem izobraževanja in usposabljanja, ne da bi pridobili srednješolsko izobrazbo;

D.  ker 15 % otrok zapusti šolo, preden zaključijo sekundarno izobraževanje, in ker 10 % državljanov EU živi v gospodinjstvih brez delovno aktivnih članov;

E.  ker so prvi znaki opuščanja šolanja pomembna znamenja cikličnega obnavljanja revščine;

F.  ker so bile leta 2011 gospodarske izgube zaradi izključenosti mladih s trga dela ocenjene na 153 milijard EUR, kar ustreza 1,2 % BDP EU; ker je to hudo družbeno in gospodarsko breme;

G.  ker imajo lahko politike izobraževanja in usposabljanja bistveno vlogo v boju proti visoki ravni brezposelnosti mladih ter bistveno podpirajo integracijo in udeležbo; ker je potrebnih več naložb v poklicno izobraževanje in usposabljanje, vključevanje v izobraževalne strukture, višjo izobrazbo in raziskave; ker je nadgradnja spretnosti bistvena, da bi posameznike pripravili za kakovostna delovna mesta v sektorjih, kjer število delovnih mest narašča, kot so zelena delovna mesta, informacijsko-komunikacijske tehnologije in oskrba;

H.  ker kljub visokim skupnim ravnem brezposelnosti nekateri sektorji, kot sta sektor informacijsko-komunikacijskih tehnologij in zdravstveni sektor, zelo težko zapolnijo delovna mesta z usposobljeno delovno silo;

I.  ker so trenutno številne politike, ki vplivajo na mlade, oblikovane brez vključevanja prizadetih in drugih interesnih skupin;

J.  ker so se zaradi poudarka na praktičnem znanju dvotirni sistemi poklicnega usposabljanja in akademskega poklicnega izobraževanja, ki jih izvajajo nekatere države članice, izkazali predvsem v času krize, saj so tako mladi bolj zaposljivi, stopnja brezposelnosti med njimi pa je zato nižja;

1.  pozdravlja dejstvo, da je Evropski svet priznal pomen zaposlenosti mladih za blaginjo Evrope; poziva Evropski svet in Komisijo, naj v okviru širšega prizadevanja za človekove pravice in odpravljanja socialnih neravnovesij v Evropski uniji okrepita boj proti brezposelnosti mladih; poudarja, da bo Evropski parlament podrobno spremljal napredek in izvajanje obljubljenih ukrepov, predvsem kar zadeva jamstvo za mlade;

2.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo pristop do mladih in zaposlovanja, ki bo temeljil na pravicah; poudarja, da predvsem v času hude krize kakovost dela za mlade ne sme biti ogrožena in da morajo biti osrednjega pomena poglavitni delovni standardi in drugi standardi, povezani s kakovostjo dela;

3.  poudarja, da se poglabljajo notranja neravnovesja med državami članicami, predvsem kar zadeva kazalnike zaposlovanja in socialne kazalnike pri mladih; poziva k takojšnjemu ukrepanju EU v okviru evropskega semestra, da bi ta ravnovesja odpravili;

4.  v zvezi s tem poziva Komisijo, naj oblikuje skupne kazalnike socialnih naložb, predvsem kar zadeva brezposelnost mladih;

5.  vztraja, da je treba rešitev težavnega problema brezposelnosti mladih iskati v izboljšanju celotnega gospodarskega okolja, kot je krepitev enotnega trga za storitve in digitalno gospodarstvo, pospeševanje liberalizacije trgovine s prostotrgovinskimi sporazumi in spodbujanje interesov malih in srednjih ter mikro podjetij ob spoštovanju socialnih pravic; poudarja, da je najučinkovitejše orodje za dolgoročen boj proti brezposelnosti trajnostna gospodarska rast; meni tudi, da so posebni ukrepi za mlade sicer pomembni, vendar je bistvenega pomena zagotoviti, da bo EU temeljila na močnem, konkurenčnem in modernem gospodarstvu; pozdravlja kratko- in srednjeročne naložbe, kot je pobuda za zaposlovanje mladih, obenem pa opozarja, da so potrebni dolgoročni strukturni ukrepi in reforma, da bi bili sistemi izobraževanja v nekaterih državah članicah lahko kos prihodnjim izzivom in bi zagotavljali zaposljivost;

6.  poudarja, da bi bilo treba povečati prostovoljno mobilnost mladih, in sicer za odstranitvijo ovir za čezmejno vajeništvo, usposabljanje in pripravništvo, da bi lahko bolje usklajevali ponudbo in povpraševanje po usposabljanju mladih z delom, zlasti v obmejnih regijah, in z lažjo prenosljivostjo pokojnin ter delavskih pravic in pravic socialne zaščite po vsej EU, pri čemer je treba upoštevati tveganje bega možganov; prav tako poziva Komisijo in države članice, naj naredijo vse potrebno, da bi preprečile beg možganov, in sicer sprejmejo trajnostne ukrepe, ki bodo zagotovili, da bo znaten delež visoko usposobljenih ljudi na trgu dela ostal v svojih skupnostih ali pa se bo vrnil v državo članico porekla, da bodo te države članice lahko oživile gospodarstvo in zagotovile trajnostno rast;

7.  poziva Komisijo, naj oblikuje priporočila za izvedljivost enotne stopnje podpore za brezposelnost v EU glede na pretekle plače brezposelne osebe;

Jamstvo za mlade

8.  pozdravlja priporočilo Sveta z dne 28. februarja 2013 o vzpostavitvi jamstva za mlade; poziva k hitremu izvajanju programov jamstva za mlade v vseh državah članicah; poudarja, da jamstvo za mlade ne zagotavlja zaposlitve, temveč instrument, prek katerega bodo vsi nezaposleni državljani EU in zakoniti rezidenti do 25. leta starosti ter novi diplomanti do 30. leta starosti v štirih mesecih po začetku brezposelnosti ali zaključku formalne izobrazbe dobili kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje ali pripravništvo; zlasti poudarja, da bi morali s progami jamstva za mlade učinkovito izboljšati položaj tistih mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo;

9.  poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo jasne cilje in kazalce za programe jamstva za mlade, da bi lahko učinkovito izmerili in ocenili vpliv te pobude; poudarja, da namerava podrobno spremljati vse dejavnosti držav članic, da bi jamstvo za mlade postalo realnost, ter poziva organizacije mladih, naj Evropski parlament obveščajo o svojih analizah ukrepov držav članic;

10.  meni, da bi moral programe jamstva za mlade spremljati kakovosten okvir, s katerim bi zagotovili, da bodo ponudbe za usposabljanje in zaposlitev vsebovale ustrezno plačilo, delovne pogoje ter zdravstvene in varnostne standarde;

Sredstva EU

11.  pozdravlja dejstvo, da je bilo za novo pobudo za zaposlovanje mladih namenjenih 6 milijard EUR, in poziva, naj se v prvih letih večletnega finančnega okvira okrepijo prizadevanja za rešitev vprašanja brezposelnosti mladih in čim prej izvede jamstvo za mlade; poudarja, da Mednarodna organizacija dela stroške izvajanja jamstva za mlade v euroobmočju ocenjuje na 21 milijard EUR, in zato poziva, naj se pri reviziji večletnega finančnega okvira znesek poveča; pozdravlja dejstvo, da so mejo za upravičenost do jamstva za mlade povišali na 30. leto;

12.  pozdravlja predlagano nadaljevanje evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress v sklopu programa za socialne spremembe in inovacije za obdobje 2014–2020, saj je ta instrument koristen tudi za mlade in je namenjen ustvarjanju novih trajnih in kakovostnih delovnih mest;

13.  poudarja, da so sredstva EU za financiranje boja proti brezposelnosti mladih na voljo pred letom 2014, zlasti s ponovnim načrtovanjem razpoložljivih sredstev iz strukturnih skladov in s polno uporabo 60 milijard EUR Evropske investicijske banke, kot je določeno v paktu za rast in delovna mesta; pozdravlja prerazporeditev in pospešitev izplačila 16 milijard EUR iz strukturnih skladov, da bi podprli zaposlitvene možnosti za mlade ter malim in srednjim podjetjem pomagali pri dostopu do financiranja;

14.  poziva Komisijo, naj dejavno zaprosi za podporo in pobude ter druge oblike sodelovanja z zasebnim sektorjem pri reševanju brezposelnosti mladih; spodbuja Evropsko investicijsko banko, naj prispeva k izvajanju jamstva za mlade, na primer s povezovanjem posojil z ustvarjanjem delovnih mest in mest za usposabljanje ali s podpiranjem razvoja dvotirnih izobraževalnih sistemov; vseeno poudarja, da je treba posojila Evropske investicijske banke obravnavati kot dodatek k sredstvom EU v obliki nepovratnih sredstev, in ne kot njihovo nadomestilo;

Boj proti brezposelnosti mladih na nacionalni ravni

15.  poudarja, da morajo biti naložbe v zaposlovanje mladih ključni del nacionalnih strategij na področju socialnih naložb;

16.  poziva k ambicioznemu celostnemu političnemu pristopu, ki bo povezano obravnaval pobude za izobraževanje, usposabljanje, zaposlovanje in samozaposlovanje za vse mlade na vseh ravneh; poudarja, da je treba nujno obravnavati prehod med različnimi načini izobraževanja in usposabljanja ter priznati veščine, pridobljene z neformalnim in priložnostnim učenjem; poudarja, da so dohodkovna varnost in možnosti za vključitev na trg dela bistveni pogoji pri odločanju o visokošolski izobrazbi ter da to zelo vpliva na mlade, ki jim bolj grozi izključenost;

17.   je močno zaskrbljen zaradi krčenja proračunskih sredstev za izobraževanje, usposabljanje in mlade v državah članicah ter zato poudarja, da je treba reformirati sisteme izobraževanja v državah članicah z uporabo nacionalnih in evropskih sredstev, da bi izobraževanje mladih postalo stroškovno bolj učinkovito in konkurenčno;

18.  poziva države članice, naj sprejmejo odločne ukrepe za boj proti brezposelnosti mladih, zlasti s preprečevanjem zgodnje opustitve šolanja, usposabljanja ali vajeništva (na primer izvajanje dvotirnega izobraževalnega sistema ali drugih enako učinkovitih sistemov), ter naj razvijejo obsežne strategije za mlade, ki nimajo zaposlitve, se ne izobražujejo ali usposabljajo;

19.  ugotavlja, da imajo socialne naložbe v mlade lahko različne oblike, na primer: razvoj partnerstev med šolami, ustanovami za usposabljanje ter lokalnimi ali regionalnimi podjetji; zagotavljanje kakovostnega ciljno usmerjenega usposabljanja in visokokakovostnih programov pripravništev za mlade; programi poklicnega usposabljanja v sodelovanju s podjetji; mentorski programi s sodelovanjem izkušenih zaposlenih za zaposlitev in usposabljanje mladih na delovnem mestu ali za lažji prehod od izobraževanja na delo; spodbujanje sodelovanja mladih v družbi; spodbujanje evropske, regionalne in mednarodne mobilnosti z nadaljnjimi prizadevanji za vzajemno priznavanje kvalifikacij in veščin; prav tako poudarja, da so lahko socialne naložbe tesno povezane z učinkovitimi spodbudami, kot so subvencije za zaposlovanje ali prispevki za socialno varnost za mlade, ki bodo zagotavljale dostojne življenjske in delovne razmere, da bi javne in zasebne delodajalce spodbudili k zaposlovanju mladih, vlaganju v ustvarjanje kakovostnih delovnih mest za mlade in v nadaljnje usposabljanje in nadgrajevanje njihovih znanj in spretnosti med zaposlitvijo ter podpiranju podjetništva med mladimi;

20.  poziva države članice, naj upoštevajo preizkušene prakse, zlasti tistih držav članic, ki imajo nizke stopnje brezposelnosti, in naj preučijo, ali so pojmi, kot so dvotirno izobraževanje in usposabljanje ter poklicno izobraževanje, pa tudi že izvedeni programi jamstva za mlade združljivi z njihovimi nacionalnimi sistemi; poudarja, da so se dvotirni izobraževalni sistemi in študijski programi s poudarkom na praktičnih izkušnjah še posebej dobro izkazali v času gospodarske krize, saj so pripomogli k zmanjšanju brezposelnosti mladih, ker ljudje zaradi njih postanejo lažje zaposljivi, zato države članice, ki jih je prizadela kriza, poziva, naj razmislijo o reformi svojih sistemov usposabljanja v skladu s temi usmeritvami;

21.  poudarja, da je stopnja brezposelnosti mladih v državah v krizi izjemno visoka; zato poziva Komisijo, naj oceni vpliv kriznih ukrepov na zaposlovanje mladih, države članice in Komisijo pa poziva, naj razmislijo o odpravi tistih kriznih ukrepov, ki imajo negativen vpliv;

22.  poziva države članice, naj izboljšajo sodelovanje med podjetij in sektorjem izobraževanja na vseh ravneh, da učne načrte tesneje povezali s povpraševanjem na trgu dela, na primer z razširitvijo koalicij sektorskih znanj in veščin ter koalicij znanja; poudarja, da so potrebni prožnejši učni načrti, da bi se bolje prilagodili prihodnjemu razvoju trga dela;

23.  poudarja, da morajo države članice izboljšati podporo za samozaposlitev med mladimi in hkrati preprečiti plačilno nesposobnost in navidezno samozaposlovanje;

o
o   o

24.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Evropskemu svetu in Svetu.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0224. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0016. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0092.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. junija 2013 o reviziji Uredbe (ES) št. 1049/2001 na mrtvi točki (2013/2637(RSP))

P7_TA(2013)0271 RC-B7-0256/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije,

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (COM(2008)0229),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (COM(2011)0137),

–  ob upoštevanju člena 15 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 15. decembra 2011 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2012 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2010–2011)(2),

–  ob upoštevanju vprašanj Svetu in Komisiji o reviziji Uredbe (ES) št. 1049/2001 o dostopu do dokumentov (O-00049/2013, O-00050/2013, O-00051/2013, O-00052/2013, O-00053/2013, O-00054/2013, O-00058/2013 in O-00059/2013) na mrtvi točki,

–  ob upoštevanju izjave Komisije z dne 21. maja 2013 o reviziji Uredbe (ES) št. 1049/2001 na mrtvi točki,

–  ob upoštevanju člena 110(2) in 110(4) Poslovnika,

A.  ker je preglednost bistveno orodje, ki državljanom omogoča, da sodelujejo v postopku odločanja v EU, ter zagotavlja odgovornost evropskih institucij do državljanov in tako povečuje njihovo zavezanost in zaupanje;

B.  ker so se z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe dodatno okrepile obveznosti EU glede preglednosti, dostop do dokumentov pa je v njej zapisan kot temeljna pravica;

C.  ker je Parlament večkrat pozval k večji preglednosti zakonodajnih postopkov, med drugim preglednosti delovnih skupin Sveta, objavljanju pravnih mnenj v zakonodajnih postopkih ter k večji preglednosti tristranskih pogovorov;

D.  ker Parlament obžaluje pomanjkanje preglednosti v agencijah EU, na mednarodnih pogajanjih in v dialogu Komisije z državami članicami, zlasti kadar so ogrožene temeljne pravice ali interesi evropskih državljanov(3);

E.  ker so sodna praksa Sodišča Evropske unije in odločitve evropskega varuha človekovih pravic precej vplivale na razumevanje Uredbe (ES) št. 1049/2001; ker bi bilo treba to sodno prakso in odločitve, na primer v zadevi Turco in Access Info, v zakonodaji upoštevati, zlasti v zvezi s sklicevanjem na razloge za nepriznavanje v zakonodajnem postopku;

F.  ker državljani in javnost EU štejejo Uredbo (ES) št. 1049/2001 za ključno zakonodajo, ki zagotavlja orodje za ustrezen nadzor ukrepov EU; ker je treba izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001 še izboljšati, kot se je izkazalo v več primerih, ki jih je obravnaval evropski varuh človekovih pravic;

G.  ker je leta 2008 Komisija predlagala prenovitev Uredbe (ES) št. 1049/2001 in ker tega predloga po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe ni umaknila; ker je Parlament ustrezno obvestil Komisijo o neprimerni uporabi postopka prenovitve;

H.  ker je Komisija leta 2011 pripravila dodaten predlog, ki zgolj posredno širi področje uporabe Uredbe (ES) št. 1049/2001 na vse institucije, urade, agencije in organe EU; ker je Parlament postopke iz let 2008 in 2011 združil v en sam postopek;

I.  ker je Parlament sprejel svoje stališče v prvi obravnavi 15. decembra 2011, tristranski pogovori pa so se začeli z danskim predsedovanjem v prvi polovici leta 2012; ker se Komisija s predlaganimi kompromisi ni strinjala, kar je glavni razlog, da je prišlo do zastoja, ki je trajal več kot eno leto;

J.  ker med ciprskim in irskim predsedovanjem zaradi nepripravljenosti Komisije zadeve v Svetu ni bilo mogoče premakniti z mrtve točke in nadaljevati pogajanj, zaradi česar se je pojavila zahteva po soglasju v Svetu glede nekaterih točk;

K.  ker takšna ali drugačna revizija Uredbe (ES) št. 1049/2001 zaradi obveznosti glede preglednosti, ki so bile vključene v Pogodbi po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, ne bi smela zmanjšati sedanje stopnje preglednosti;

L.  ker bi v primeru, da dogovora o novi različici Uredbe (ES) št. 1049/2001 ne bi bilo mogoče doseči, državljanom poslali napačno sporočilo o naravi EU in ker bi takšen neuspeh spodkopal legitimnost odločanja EU zlasti v luči hitro se bližajočih ključnih evropskih volitev;

1.  izrecno poudarja pomen temeljne pravice do dostopa do informacij in dokumentov, preglednosti in odprtosti institucij in postopkov odločanja, ki so steber demokracije in lahko državljane približajo EU;

2.  poziva vse institucije, urade, organe in agencije EU, naj v celoti izvajajo Uredbo (ES) št. 1049/2001;

3.  meni, da bi morala biti sprememba Uredbe (ES) št. 1049/2001 prednostna naloga vseh institucij EU, in obžaluje, da se ta ne premakne z mrtve točke; poziva vse institucije EU, naj si skupaj prizadevajo za čimprejšnjo rešitev težave;

4.  se ponovno zavezuje reviziji Uredbe (ES) št. 1049/2001, ki bi državljanom EU na splošno zagotovila širši in boljši dostop do dokumentov EU;

5.  poziva Komisijo, naj se tako na politični kot na tehnični ravni v celoti zavzame za spremembo in „lizbonizacijo“ Uredbe (ES) št. 1049/2001 ali sprejme vse potrebne ukrepe za odpravo zastoja;

6.  poziva Svet, naj nemudoma obnovi razpravo o Uredbi (ES) št. 1049/2001, sprejme stališče Parlamenta v prvi obravnavi in nadaljuje pogajanja;

7.  potrjuje svoje zgoraj omenjeno stališče, ki ga je sprejel v prvi obravnavi 15. decembra 2011(4) in ki bi moralo biti izhodiščna točka za pogajanja, in vztraja, da bi moralo spremenjeno besedilo kot absolutni minimum v skladu z zahtevami iz Pogodbe: izrecno razširiti področje uporabe uredbe na vse institucije, urade in agencije EU; povečati preglednost zakonodaje, vključno z dostopom do pravnih mnenj, pri čemer bi moralo biti vsako odstopanje v zakonodajnih postopkih izjema od splošnega pravila o preglednosti zakonodaje; pojasniti odnos med preglednostjo in varovanjem podatkov; vključiti Aarhuško konvencijo; izhajati iz tega, da je sedanja široka opredelitev dokumenta minimalna osnova za nadaljnji razvoj; zagotoviti primeren dostop do dokumentov in preglednost v zvezi z mednarodnimi pogajanji in sporazumi; zagotoviti finančno preglednost uporabe sredstev EU; ne uvajati skupinskih izjem;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0580. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0500. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0500, odstavek 18. (4) EP-PE_TC1-COD(2008)0090.