Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. julija 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (COM(2011)0890 – C7-0507/2011 – 2011/0455(COD))

P7_TA(2013)0287 A7-0156/2012

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0890),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 336 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0507/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča Evropske unije z dne 22. marca 2012(1),

–  ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča z dne 14. junija 2012(2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 28. junija 2013, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenj Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0156/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) UL C 205, 12.7.2012, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. julija 2013 o osnutku sklepa Sveta o pooblastilu nekaterim državam članicam, da v interesu Evropske unije ratificirajo Protokol o spremembi Dunajske konvencije o civilni odgovornosti za jedrsko škodo z dne 21. maja 1963 ali pristopijo k njemu ter dajo izjavo o uporabi ustreznih notranjih predpisov zakonodaje Unije (06206/2013 – C7-0063/2013 – 2012/0262(NLE))

P7_TA(2013)0288 A7-0198/2013

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (06206/2013),

–  ob upoštevanju Protokola z dne 12. septembra 1997 o spremembi Dunajske konvencije o civilni odgovornosti za jedrsko škodo z dne 21. maja 1963 (06658/2013),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členoma 81(2) in drugega odstavka točke (a) člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0063/2013),

–  ob upoštevanju člena 81 in člena 90(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za pravne zadeve (A7-0198/2013),

1.  odobri osnutek sklepa Sveta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. julija 2013 o predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (COM(2012)0725 – C7-0004/2013 – 2012/0342(NLE))

P7_TA(2013)0289 A7-0180/2013

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2012)0725),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2013 o posodobitvi državne pomoči(1),

–  ob upoštevanju člena 109 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0004/2013),

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0180/2013),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 (1)  V okviru temeljite posodobitve predpisov o državni pomoči bi bilo treba po vsej Uniji učinkovito in enotno uporabljati člen 107 Pogodbe, s čimer bi se prispevalo tako k izvajanju strategije Evropa 2020 za rast kot tudi h konsolidaciji proračuna. Z Uredbo Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 je bila kodificirana in okrepljena nekdanja praksa Komisije za povečanje pravne varnosti in za podporo razvoju politike državne pomoči v preglednem okolju. Vendar pa bi bilo treba glede na izkušnje, pridobljene z uporabo navedene uredbe in nedavnim razvojem dogodkov, kot so širitve ter gospodarska in finančna kriza, nekatere vidike uredbe spremeniti za namene večje učinkovitosti Komisije. (1)  V okviru temeljite posodobitve predpisov o državni pomoči bi bilo treba po vsej Uniji učinkovito in enotno uporabljati člen 107 Pogodbe, s čimer bi se prispevalo tako k izvajanju strategije Evropa 2020 za rast kot tudi h konsolidaciji proračuna. Z Uredbo Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 je bila kodificirana in okrepljena nekdanja praksa Komisije za povečanje pravne varnosti in za podporo razvoju politike državne pomoči v preglednem okolju. Vendar pa bi bilo treba glede na izkušnje, pridobljene z uporabo navedene uredbe in nedavnim razvojem dogodkov, kot so širitve ter gospodarska in finančna kriza, nekatere vidike uredbe spremeniti, s čimer bi Komisiji omogočili, da na racionaliziran in učinkovit način nadzoruje državno pomoč in njeno izvrševanje. Sprememba 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 a (novo) (1a)  Komisija bi se morala osredotočiti na primere državne pomoči, ki bi lahko izkrivljali konkurenco na notranjem trgu. Ta cilj je skladen s sporočilom Komisije z dne 8. maja 2012 o posodobitvi področja državnih pomoči EU, Evropski parlament pa ga je potrdil v resoluciji z dne 17. januarja 2013 o posodobitvi državne pomoči. To pomeni, da bi se morala Komisija vzdržati sodelovanja pri ukrepih, ki se nanašajo na manjša podjetja in imajo povsem lokalne učinke, zlasti če je glavni cilj navedenih ukrepov uresničevanje socialnih ciljev, ki ne izkrivljajo notranjega trga. Komisiji bi bilo treba zato omogočiti, da lahko zavrne preučevanje takih primerov in zlasti pritožb, ki so ji predloženi, tudi če se vztrajni pritožniki odzovejo na vsak poziv k predložitvi pripomb. Komisija bi vendarle morala preučiti primere, ki ji jih predložijo večkratni pritožniki, in biti zelo previdna, da iz nadzora državne pomoči ne bi izvzela preveč dejavnosti. Sprememba 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 b (novo) (1b)  Trenutno obstajajo v državah članicah različna tolmačenja glede opredelitve storitev, pri katerih ni dejanskega gospodarskega interesa in pri katerih je ugotovljeno pomanjkanje ponudbe ali povpraševanja, ki ju narekuje trg. Za take storitve se ne bi smela uporabljati pravila o državni pomoči. Nejasen položaj ustvarja težave zlasti za tretji sektor, kjer so nepridobitni ponudniki storitev nepotrebno prikrajšani za pomoč države, ki se boji morebitne pritožbe. Komisija bi morala v okviru posodobitve pravil o državni pomoči pozvati države članice, naj s „preskusom trga“ ocenijo, ali za konkretne storitve na trgu obstaja dejansko povpraševanje ali ponudba, in jim pri tem pomagati. Komisija bi morala ta vidik upoštevati tudi pri ocenjevanju utemeljenosti posamezne pritožbe. Sprememba 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 c (novo) (1c)  Pravna podlaga za to uredbo, člen 109 PDEU, določa le posvetovanje z Evropskim parlamentom in ne soodločanja, ki se od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe uporablja na drugih področjih povezovanja trgov in gospodarske ureditve. Ta demokratični deficit je nedopusten v zvezi s predlogi, ki se nanašajo na sredstva, s katerimi Komisija nadzira odločitve in ukrepe nacionalnih in lokalnih voljenih organov, zlasti v zvezi z gospodarskimi storitvami splošnega pomena, ki so povezane s temeljnimi pravicami. Ta deficit bi bilo treba odpraviti pri morebitni prihodnji spremembi Pogodbe. Sporočilo Komisije z dne 28. novembra 2012 z naslovom „Načrt za poglobljeno in pravo ekonomsko in monetarno unijo“ predvideva predloge za spremembo Pogodbe do leta 2014. Takšen predlog bi moral vključevati poseben predlog o spremembi člena 109 PDEU, da bi uredbe iz navedenega člena sprejeli v skladu z redni zakonodajnim postopkom. Sprememba 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 (3)  Za namene ocene združljivosti ukrepa pomoči po začetku formalnega postopka preiskave, zlasti v zvezi z novimi ali tehnično zapletenimi ukrepi, ki so predmet podrobne ocene, bi morala biti Komisija pooblaščena, da z enostavnim zahtevkom ali sklepom od katerega koli podjetja, združenja podjetij ali države članice ob upoštevanju načela sorazmernosti zahteva predložitev vseh podatkov, ki so potrebni za dokončno oblikovanje ocene, če podatki, ki so ji na razpolago, ne zadostujejo, zlasti za mala in srednja podjetja. (3)  Za namene ocene združljivosti ukrepa pomoči po začetku formalnega postopka preiskave, zlasti v zvezi z novimi ali tehnično zapletenimi ukrepi, ki so predmet podrobne ocene, bi morala biti Komisija pooblaščena, da z enostavnim zahtevkom ali sklepom od katerega koli podjetja, združenja podjetij ali države članice ob upoštevanju načela sorazmernosti zahteva predložitev vseh podatkov, ki so potrebni za dokončno oblikovanje ocene, če podatki, ki so ji na razpolago, ne zadostujejo, zlasti za mala in srednja podjetja. Ta pooblastila že ima pri izvrševanju protimonopolne zakonodaje, zato dejstvo, da jih nima pri izvrševanju zakonodaje o državni pomoči, glede na to, da lahko državna pomoč enako izkrivlja notranji trg kot kršitve členov 101 ali 102 Pogodbe, pomeni anomalijo. Sprememba 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 a (novo) (3a)  Evropski parlament je že v resoluciji z dne 17. januarja 2013 o posodobitvi državne pomoči izrazil podporo v zvezi z zbiranjem informacij s strani Komisije neposredno od udeležencev na trgu, če ne zadostujejo informacije, ki jih ima na voljo. Sprememba 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 b (novo) (3b)  Da bi bila nova pooblastila Komisije za izvedbo preiskave uravnotežena, bi morala biti Komisija odgovorna Evropskemu parlamentu. Komisija bi morala Evropski parlament redno obveščati o poteku preiskovalnih postopkov. Sprememba 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 (4)  Komisija bi morala biti po potrebi pooblaščena za izvrševanje skladnosti z zahtevami po podatkih, ki so bile naslovljene na katero koli podjetje ali združenje podjetij, z uporabo sorazmernih glob in periodičnih denarnih kazni. Pravice strank, od katerih se zahteva, da predložijo podatke, bi morale biti zaščitene, tako da bi se jim ponudila priložnost, da pred sprejetjem kakršnega koli sklepa o naložitvi glob ali periodičnih denarnih kazni izrazijo svoja stališča. Sodišče Evropske unije bi moralo imeti neomejeno pristojnost, kar zadeva globe ali periodične denarne kazni v skladu s členom 261 Pogodbe. (4)  Komisija bi morala biti po potrebi pooblaščena za izvrševanje skladnosti z zahtevami po podatkih, ki so bile naslovljene na katero koli podjetje ali združenje podjetij, z uporabo sorazmernih glob in periodičnih denarnih kazni. Komisija bi morala pri določanju višine takih kazni razlikovati med akterji glede na njihovo vlogo v primeru in povezavo z njim. Nižje kazni bi morale veljati za osebe, ki jih Komisija vključi v primer z zahtevo po podatkih, saj navedene tretje osebe niso povezane s preiskavo enako kot domnevni upravičenec in oseba, ki vloži pritožbo. Poleg tega bi morala Komisija upoštevati posebne okoliščine posameznih primerov, stroške izpolnjevanja obveznosti, ki jih imajo posamezni prejemniki, in načelo sorazmernosti, zlasti v zvezi z malimi in srednjimi podjetji. Pravice strank, od katerih se zahteva, da predložijo podatke, bi morale biti zaščitene, tako da bi se jim ponudila priložnost, da pred sprejetjem kakršnega koli sklepa o naložitvi glob ali periodičnih denarnih kazni izrazijo svoja stališča. Sodišče Evropske unije bi moralo imeti neomejeno pristojnost, kar zadeva globe ali periodične denarne kazni v skladu s členom 261 Pogodbe. Sprememba 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 (9)  Komisija lahko na lastno pobudo preuči podatke o nezakoniti pomoči iz katerega koli vira, da se zagotovi skladnost s členom 108 Pogodbe, ter zlasti z obveznostjo priglasitve in klavzulo o mirovanju iz člena 108(2) Pogodbe, in da se oceni njihova združljivost z notranjim trgom. V tem okviru so pritožbe bistveni vir podatkov za odkrivanje kršitev predpisov Unije o državni pomoči. (9)  Komisija lahko na lastno pobudo preuči podatke o nezakoniti pomoči iz katerega koli vira, da se zagotovi skladnost s členom 108 Pogodbe, ter zlasti z obveznostjo priglasitve in klavzulo o mirovanju iz člena 108(2) Pogodbe, in da se oceni njihova združljivost z notranjim trgom. V tem okviru so pritožbe bistveni vir podatkov za odkrivanje kršitev predpisov Unije o državni pomoči. Zato se za vložitev pritožb ne sme določiti preveč omejitev ali omejitev, ki bi bile preveč uradne. Državljani bi morali imeti zlasti pravico do vložitve pritožb v okviru lahko dostopnega in uporabniku prijaznega postopka. Sprememba 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 a (novo) (9a)  Države članice bi bilo treba spodbujati k priglasitvi ukrepov državne pomoči in jih ne bi smeli neupravičeno kaznovati v primeru, če Komisija predolgo obravnava priglašeno državno pomoč. Če država članica v roku šestih mesecev od priglasitve ne prejme sklepa Komisije, bi bilo treba v vseh nadaljnjih sklepih o izterjavi, ki se nanašajo na navedeno pomoč, dokazati, da je bila priglasitev nepopolna in da se država članica ni ustrezno odzvala na zahteve za pridobitev podatkov. Sprememba 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 (11)  Od pritožnikov bi se moralo zahtevati, da dokažejo, da so zainteresirane stranke v smislu člena 108(2) PDEU in člena 1(h) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999. Od njih bi se moralo zahtevati tudi, da predložijo določeno količino podatkov v obliki, za katero bi morala biti Komisija pooblaščena, da jo opredeli v izvedbeni določbi. (11)  Od pritožnikov bi se moralo zahtevati, da dokažejo, da so zainteresirane stranke v smislu člena 108(2) PDEU in člena 1(h) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999. Komisija ne bi smela preozko razlagati izraza „zainteresirane stranke“. Od vseh vlagateljev pritožb bi bilo treba zahtevati, da predložijo minimalno količino podatkov v lahko dostopni in uporabniku prijazni obliki, za katero bi morala biti Komisija pooblaščena, da jo opredeli v izvedbeni določbi. Kadar vlagatelji pritožb ne predložijo pripomb ali podatkov o obstoju nezakonite pomoči ali o zlorabi pomoči, ki lahko povzroči izkrivljanje konkurence na notranjem trgu, bi morala imeti Komisija možnost, da to razume kot umik pritožbe. Sprememba 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 a (novo) (11a)  Komisija bi morala obravnavati pritožbo tretje stranke, kadar obstajajo ustrezni dokazi o izkrivljanju konkurence na notranjem trgu. Obrazložitev Namen tega predloga spremembe je upoštevati razlike med zainteresiranimi strankami in tretjimi osebami. Sprememba 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 (13)  Da se zagotovi, da Komisija na celotnem notranjem trgu obravnava podobna vprašanja na dosleden način, je primerno, da se dopolnijo obstoječa pooblastila Komisije z uvedbo specifične pravne podlage za začetek preiskav glede na gospodarske sektorje ali nekatere instrumente pomoči v več državah članicah. Zaradi razlogov sorazmernosti bi morale sektorske preiskave temeljiti na predhodni analizi javno dostopnih podatkov, ki kažejo na obstoj vprašanj glede državne pomoči v določenem sektorju ali v zvezi z uporabo določenega instrumenta pomoči v več državah članicah, na primer, da obstoječi ukrepi pomoči glede na določeni sektor ali določeni instrument pomoči v več državah članicah niso ali niso več združljivi z notranjim trgom. Take preiskave bi Komisiji omogočile, da se na učinkovit in pregleden način sooča z vprašanji horizontalne državne pomoči. (13)  Da se zagotovi, da Komisija na celotnem notranjem trgu obravnava podobna vprašanja na dosleden način, je primerno, da se dopolnijo obstoječa pooblastila Komisije z uvedbo specifične pravne podlage za začetek preiskav glede na gospodarske sektorje ali nekatere instrumente pomoči v več državah članicah. Zaradi razlogov sorazmernosti bi morale sektorske preiskave temeljiti na predhodni analizi javno dostopnih podatkov, ki kažejo na obstoj vprašanj glede državne pomoči v določenem sektorju ali v zvezi z uporabo določenega instrumenta pomoči v več državah članicah, na primer, da obstoječi ukrepi pomoči glede na določeni sektor ali določeni instrument pomoči v več državah članicah niso ali niso več združljivi z notranjim trgom. Glede na to, da so lahko tudi poslanci Evropskega parlamenta zaradi neposredne povezave s svojimi volilnimi enotami opozorjeni na možna odstopanja praks na področju državne pomoči v posameznih sektorjih, bi bilo treba tudi Evropski parlament pooblastiti, da lahko od Komisije zahteva, naj v tem sektorju opravi ustrezne preiskave. V teh primerih Komisija obvešča Evropski parlament tako, da mu predloži vmesna poročila o poteku teh preiskav. Take preiskave bi Komisiji omogočile, da se na učinkovit in pregleden način sooča z vprašanji horizontalne državne pomoči. Sprememba 14 Predlog uredbe Sveta Uvodna izjava 14 (14)  Doslednost pri uporabi predpisov o državni pomoči zahteva vzpostavitev oblik sodelovanja med sodišči držav članic in Komisijo. Tako sodelovanje je relevantno za vsa sodišča držav članic, ki uporabljajo člen 107(1) in člen 108 Pogodbe v kakršnem koli okviru. Zlasti nacionalna sodišča bi morala imeti možnost, da Komisijo zaprosijo za podatke ali njeno mnenje v zadevah, ki se tičejo uporabe zakonodaje o državni pomoči. Komisija bi morala imeti tudi možnost, da predloži pisne ali ustne pripombe sodiščem, ki uporabljajo člen 107(1) ali člen 108 Pogodbe. Te pripombe bi bilo treba predložiti v okviru nacionalnih postopkovnih pravil in praks, vključno s tistimi, ki varujejo pravice strank. (14)  Doslednost pri uporabi predpisov o državni pomoči zahteva vzpostavitev oblik sodelovanja med sodišči držav članic in Komisijo. Tako sodelovanje je relevantno za vsa sodišča držav članic, ki uporabljajo člen 107(1) in člen 108 Pogodbe v kakršnem koli okviru. Zlasti nacionalna sodišča bi morala imeti možnost, da Komisijo zaprosijo za podatke ali njeno mnenje v zadevah, ki se tičejo uporabe zakonodaje o državni pomoči. Komisija bi morala imeti tudi možnost, da predloži pisne ali ustne pripombe sodiščem, ki uporabljajo člen 107(1) ali člen 108 Pogodbe. Te nezavezujoče pripombe bi bilo treba predložiti v okviru nacionalnih postopkovnih pravil in praks, vključno s tistimi, ki varujejo pravice strank. Sprememba 15 Predlog uredbe Člen 1 – točka 2 Uredba (ES) št. 659/1999 Člen 6 a – odstavek 1 1.  Po začetku formalnega postopka preiskave, predvidenega v členu 6, lahko Komisija, če meni, da je to relevantno, zahteva od podjetja, združenja podjetij ali druge države članice, da predloži vse podatke, ki so potrebni za dokončno oblikovanje ocene zadevnega ukrepa, če podatki, ki so ji na razpolago, ne zadostujejo. 1.  Po začetku formalnega postopka preiskave, predvidenega v členu 6, lahko Komisija, če meni, da je to relevantno in sorazmerno, zahteva od podjetja, združenja podjetij ali druge države članice, da predloži vse podatke, ki so potrebni za dokončno oblikovanje ocene zadevnega ukrepa, če podatki, ki so ji na razpolago, ne zadostujejo. Sprememba 16 Predlog uredbe Člen 1 – točka 2 Uredba (ES) št. 659/1999 Člen 6 a – odstavek 5 5.  Komisija obvesti zadevno državo članico o vsebini zahtevkov za podatke, poslanih v skladu z odstavki 1 do 4. 5.  Ob pošiljanju zahtevkov Komisija zadevni državi članici sočasno zagotovi izvod zahtevkov za podatke, poslanih v skladu z odstavki 1 do 4. Komisija zadevni državi članici v enem mesecu po prejemu tudi zagotovi izvode vseh dokumentov, ki jih prejme na podlagi zahtevka za podatke, če to ne vključuje zaupnih podatkov, ki jih ni mogoče združiti ali drugače prilagoditi, da bi zaščitili identiteto obveščevalca. Komisija omogoči zadevni državi članici, da v enem mesecu po prejemu predloži pripombe na navedene dokumente. Sprememba 17 Predlog uredbe Člen 1 – točka 2 Uredba (ES) št. 659/1999 Člen 6b – odstavek 1 – točka a (a) v odgovoru na zahtevek v skladu s členom 6a(3) predložijo napačne ali zavajajoče podatke; (a) v odgovoru na zahtevek v skladu s členom 6a(3) predložijo napačne, nepopolne ali zavajajoče podatke ali namerno ne navedejo relevantnih podatkov; Sprememba 18 Predlog uredbe Člen 1 – točka 2 Uredba (ES) št. 659/1999 Člen 6 b – odstavek 1 – točka b (b) predložijo napačne, nepopolne ali zavajajoče podatke v odgovor na sklep, sprejet v skladu s členom 6a(4), ali ne predložijo podatkov v določenem časovnem roku. (b) predložijo napačne, nepopolne ali zavajajoče podatke ali namerno ne navedejo relevantnih podatkov v odgovor na sklep, sprejet v skladu s členom 6a(4), ali ne predložijo podatkov v določenem časovnem roku. Sprememba 19 Predlog uredbe Člen 1 – točka 2 Uredba (ES) št. 659/1999 Člen 6 b – odstavek 3 3.  Pri določanju zneska globe ali periodične denarne kazni se upoštevajo narava, teža in trajanje kršitve. 3.  Pri določanju zneska globe ali periodične denarne kazni se upoštevajo: (a) narava, teža in trajanje kršitve; (b) ali je mogoče podjetje ali združenje podjetij šteti za zainteresirano stranko ali tretjo osebo v preiskavi; (c) načelo sorazmernosti, zlasti pri malih in srednjih podjetjih. Sprememba 20 Predlog uredbe Člen 1 – točka 4 Uredba (ES) št. 659/1999 Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 2 Komisija brez odlašanja preuči vse pritožbe, ki jih v skladu s členom 20(2) vložijo zainteresirane stranke. Komisija brez odlašanja preuči vse pritožbe, ki jih v skladu s členom 20(2) vložijo zainteresirane stranke. Komisija preuči možnost obravnave pritožbe, ki jo vloži tretja stranka, kadar je na voljo dovolj dokazov o izkrivljanju konkurence na notranjem trgu zaradi domnevne nezakonite pomoči ali domnevne zlorabe pomoči. Obrazložitev Namen tega predloga spremembe je upoštevati razlike med zainteresiranimi strankami in tretjimi osebami. Sprememba 21 Predlog uredbe Člen 1 – točka 4 a (novo) Uredba (ES) št. 659/1999 Člen 14 – odstavek 1 a (novo) (4a)  V členu 14 se vstavi naslednji odstavek: „1a.  Kadar država članica predhodno priglasi nezakonito pomoč Komisiji in jo začne izvrševati več kot šest mesecev po navedeni priglasitvi, ne da bi Komisija v navedenem obdobju sprejela sklep na podlagi člena 4, Komisija v morebitnem sklepu na podlagi odstavka 1 tega člena dokaže, da je bila priglasitev nepopolna in da država članica v predpisanem roku ni predložila vseh potrebnih podatkov, ki jih je zahtevala Komisija.„ Sprememba 22 Predlog uredbe Člen 1 – točka 9 Uredba (ES) št. 659/1999 Člen 20 – odstavek 2 – pododstavek 1 2.  Vsaka zainteresirana stranka lahko z vložitvijo pritožbe Komisijo obvesti o domnevni nezakoniti pomoči in o domnevni zlorabi pomoči. V ta namen zainteresirana stranka ustrezno izpolni obrazec, za katerega bi morala biti Komisija pooblaščena, da ga opredeli v izvedbeni določbi, ter predloži vse obvezne podatke, ki se z njim zahtevajo. 2.  Vsaka zainteresirana stranka lahko z vložitvijo pritožbe Komisijo obvesti o domnevni nezakoniti pomoči in o domnevni zlorabi pomoči. V ta namen zainteresirana stranka ustrezno izpolni obrazec, za katerega bi morala biti Komisija pooblaščena, da ga opredeli v izvedbeni določbi, ter predloži vse obvezne podatke, ki se z njim zahtevajo. Komisija preuči možnost preiskave, kadar ji tretja stranka predloži dovolj dokazov o domnevni nezakoniti pomoči ali domnevni zlorabi pomoči. Sprememba 23 Predlog uredbe Člen 1 – točka 9 Uredba (ES) št. 659/1999 Člen 20 – odstavek 2 – pododstavek 2 Če Komisija meni, da dejstva in pravna vprašanja, ki jih je predložila zainteresirana stranka, ne navajajo zadostnih razlogov za ugotovitev obstoja nezakonite pomoči ali zlorabe pomoči na podlagi prvega pregleda, o tem obvesti zainteresirano stranko, in jo pozove, da predloži pripombe v predpisanem roku, ki navadno ni daljši od enega meseca. Če zainteresirana stranka v predpisanem roku ne poda svojih stališč, se šteje, da je pritožba umaknjena. Ne glede na člen 13, če Komisija po prvem pregledu meni, da dejstva in pravna vprašanja, ki jih je predložila zainteresirana stranka, ne navajajo zadostnih razlogov za ugotovitev obstoja nezakonite pomoči ali zlorabe pomoči, ki bi lahko izkrivljala konkurenco na notranjem trgu, o tem obvesti zainteresirano stranko, in jo pozove, da predloži pripombe. Pripombe se predložijo v predpisanem roku, ki navadno ni daljši od enega meseca, razen če je to utemeljeno s sorazmernostjo in obsegom ali kompleksnostjo podatkov, potrebnih za zagovarjanje stališča. Če zainteresirana stranka v predpisanem roku ne poda svojih stališč ali ne predloži dodatnih podatkov o nezakoniti pomoči ali zlorabi pomoči, ki bi lahko izkrivljala konkurenco na notranjem trgu, se šteje, da je pritožba umaknjena. Sprememba 24 Predlog uredbe Člen 1 – točka 10 Uredba (ES) št. 659/1999 Člen 20 a - odstavek 1 - pododstavek 1 1.  Kadar razpoložljivi podatki kažejo, da lahko ukrepi državne pomoči v posameznem sektorju ali v zvezi s posameznim instrumentom pomoči omejijo ali izkrivljajo konkurenco na notranjem trgu v več državah članicah ali da obstoječi ukrepi pomoči v posameznem sektorju ali v zvezi s posameznim instrumentom pomoči v več državah članicah niso ali niso več združljivi z notranjim trgom, lahko Komisija izvede preiskavo glede na gospodarski sektor ali uporabo zadevnega instrumenta pomoči v različnih državah članicah. Med trajanjem navedene preiskave lahko Komisija od držav članic ali podjetij ali združenj zadevnih podjetij zahteva, da ji predložijo podatke, ki so potrebni za uporabo člena 107 in člena 108 Pogodbe, ob primernem upoštevanju načela sorazmernosti. 1.  Kadar podatki, s katerimi razpolaga Komisija, kažejo, da lahko ukrepi državne pomoči v posameznem sektorju ali v zvezi s posameznim instrumentom pomoči omejijo ali izkrivljajo konkurenco na notranjem trgu v več državah članicah ali da obstoječi ukrepi pomoči v posameznem sektorju ali v zvezi s posameznim instrumentom pomoči v več državah članicah niso ali niso več združljivi z notranjim trgom, ali na podlagi zahteve Evropskega parlamenta, ki temelji na podobnih informacijah, lahko Komisija izvede preiskavo posameznega gospodarskega sektorja ali uporabe zadevnega instrumenta pomoči v različnih državah članicah. Med trajanjem navedene preiskave lahko Komisija od držav članic ali podjetij ali združenj zadevnih podjetij zahteva, da ji predložijo podatke, ki so potrebni za uporabo člena 107 in člena 108 Pogodbe, ob primernem upoštevanju načela sorazmernosti. Sprememba 25 Predlog uredbe Člen 1 – točka 10 Uredba (ES) št. 659/1999 Člen 20 a – odstavek 1 – pododstavek 2 Komisija lahko objavi poročilo o rezultatih svoje preiskave glede na posamezne gospodarske sektorje ali posamezne instrumente pomoči v različnih državah članicah ter države članice in vsa podjetja ali združenja zadevnih podjetij pozove k predložitvi pripomb. Komisija na svoji spletni strani objavi poročilo o rezultatih svoje preiskave posameznih gospodarskih sektorjev ali posameznih instrumentov pomoči v različnih državah članicah ter države članice in vsa podjetja ali združenja zadevnih podjetij pozove k predložitvi pripomb. Kadar Evropski parlament zahteva preiskavo, mu Komisija pošlje vmesno poročilo. Komisija pri objavi svojih poročil upošteva predpise o poslovni skrivnosti v skladu s členom 339 Pogodbe. Sprememba 26 Predlog uredbe Člen 1 – točka 11 Uredba (ES) št. 659/1999 Člen 23 a – odstavek 2 – pododstavek 1 2.  Kadar je to potrebno za skladno uporabo člena 107(1) in člena 108 Pogodbe, lahko Komisija sodiščem držav članic na lastno pobudo predloži pisne pripombe. Svoje pripombe lahko z dovoljenjem zadevnega sodišča poda tudi ustno. 2.  Kadar je to potrebno za skladno uporabo člena 107(1) in člena 108 Pogodbe, lahko Komisija sodiščem držav članic na lastno pobudo predloži pisne pripombe. Svoje pripombe lahko z dovoljenjem zadevnega sodišča poda tudi ustno. Pripombe, ki jih sodiščem držav članic predloži Komisija, niso zavezujoče. Komisija lahko v skladu s to določbo deluje le v javnem interesu Unije (kot amicus curiae) in ne v skladu z interesi ene od strank.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0026.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. julija 2013 o zunanji letalski politiki EU – reševanje prihodnjih izzivov (2012/2299(INI))

P7_TA(2013)0290 A7-0172/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Zunanja letalska politika EU – reševanje prihodnjih izzivov“ (COM(2012)0556),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2011 o mednarodnih sporazumih o zračnem prometu v okviru Lizbonske pogodbe(1),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 20. oktobra 2010 o reviziji okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo („okvirni sporazum“)(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. junija 2010 o sporazumu med EU in ZDA o zračnem prometu(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. aprila 2007 o ustanovitvi skupnega evropskega zračnega prostora(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2006 o razvijanju agende zunanje letalske politike Skupnosti(5),

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti njenih členov 90, 100(2) in 218,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in mnenj Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0172/2013),

A.  ker je letalstvo hitro rastoče področje gospodarstva, tako v Uniji kot tudi zunaj nje, zlasti v Aziji in na Bližnjem vzhodu;

B.  ker mora imeti letalstvo pomembno vlogo pri povezovanju ljudi in podjetij, tako znotraj Unije kot tudi po svetu, zlasti s trgi v razvoju;

C.  ker število delovnih mest, ki so jih evropske letalske družbe od leta 2012 ukinile ali jih nameravajo ukiniti, znaša več kot 20 000;

D.  ker so se evropski socialni parterji letalskega sektorja v okviru dialoga o učinkih svetovne krize na civilno letalstvo dne 29. januarja 2013 dogovorili, da je potrebno usklajeno in obširno ukrepanje na mednarodni ravni;

E.  ker je sporočilo Komisije iz leta 2005 imelo pomembno vlogo pri razvoju zunanje letalske politike Unije;

F.  ker je zaradi dogodkov v zadnjih sedmih letih primerno opraviti dodaten pregled;

Splošno

1.  poudarja napredek, dosežen pri ustvarjanju enotnega in odprtega regionalnega trga Unije ter istočasno pri oblikovanju skupnega pristopa Unije k njeni zunanji letalski politiki;

2.  pozdravlja sporočilo Komisije, ki zagotavlja pravočasno analizo trenutnega stanja in napredka, ki je bil dosežen na področju zunanje letalske politike od leta 2005, kakor tudi analizo izzivov, s katerimi se na izredno konkurenčnem svetovnem trgu letalskega prometa sooča letalski sektor Unije;

3.  poudarja ključno vlogo letalskega sektorja za gospodarstvo Unije, zlasti v smislu rasti in delovnih mest, saj je od tega sektorja odvisnih več kot 5 milijonov evropskih delovnih mest, sektor pa predstavlja 2,4 % BDP Unije in prispeva k povezanosti Unije z ostalim svetom; poudarja potrebo po ohranitvi močnega in konkurenčnega letalskega sektorja v Uniji;

4.  meni, da je bil pri opredeljevanju in izvajanju mehanizmov in sistemov Unije, kot so enotno evropsko nebo (SES), program raziskav o upravljanju zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (SESAR), pobuda Čisto nebo, Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) in globalni satelitski navigacijski sistem (GNSS), ki povečujejo varnost in izpolnjujejo zahteve potnikov, dosežen pomemben napredek; meni, da je treba na teh področjih doseči nadaljnji napredek;

5.  je vseeno zaskrbljen zaradi zamud pri izvajanju programa o enotnem evropskem nebu in programa SESAR zaradi nepotrebnih stroškov, ki jih te zamude povzročajo letalskim prevoznikom in njihovim strankam; podpira Komisijo pri uveljavljanju kazenskih ukrepov zoper tiste države članice, ki niso spoštovale roka decembra 2012 in niso dosegle nobenega napredka glede funkcionalnih blokov zračnega prostora;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo izvajanje enotnega evropskega neba in programa raziskav o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba (SESAR); ugotavlja, da bo razvoj enotnega evropskega neba, ko se bo v celoti izvajal, ustvaril velike neposredne in posredne zaposlitvene priložnosti;

7.  poudarja, da ta programa Unije nista pomembna le za notranji trg, temveč tudi za zunanjo politiko; je prepričan, da bo dokončanje in izvajanje teh instrumentov pomagalo utrditi položaj letalske panoge Unije na konkurenčnem svetovnem trgu;

8.  poudarja pomen sedanje revizije uredbe o pravicah letalskih potnikov in podpira odločno in uporabnikom izredno prijazno evropsko zakonodajo;

9.  se zaveda, da se posledice finančne krize v različnih predelih sveta razlikujejo; meni, da je to letalske prevoznike v Uniji soočilo z izzivi konkurence in da dvostranski sporazumi o zračnem prometu niso vedno najustreznejša rešitev za boj proti tržnemu omejevanju ali nepoštenim subvencijam;

10.  ker kljub prizadevanjem v zadnjih sedmih letih celostna zunanja letalska politika ni bila dosežena, meni, da bi bilo treba čim prej uveljaviti bolj usklajen in ambiciozen pristop Unije ter tako vzpostaviti pošteno in odprto konkurenco;

11.  meni, da je zbliževanje predpisov v Evropi ključni element za močan položaj Unije na svetovnem trgu in za sodelovanje s tretjimi državami;

Sporočilo iz leta 2005 in resolucija Parlamenta

12.  pozdravlja napredek v zvezi s tremi stebri politike iz leta 2005; načelo Unije o določitvi letalskega prevoznika zdaj priznava več kot 100 tretjih držav; z zakonodajo Unije je bilo usklajenih skoraj 1000 dvostranskih sporazumov o zračnem prometu, kar zagotavlja pravno varnost; obžaluje, da pomembni partnerji, kot so Kitajska, Indija in Južna Afrika, še niso sprejeli teh načel;

13.  poudarja, da je izvajanje zunanje letalske politike Unije pripomoglo k povečanju potenciala enotnega trga, saj spodbuja združevanje letalske industrije Unije v času, ko so zaradi globalizacije potrebni močnejši gospodarski akterji, ki se lahko zoperstavijo tuji konkurenci;

14.  poudarja, da se v sodelovanju s sosednjimi državami razvija vse večji skupni letalski prostor; meni, da ti sporazumi pomembno koristijo gospodarstvu; pozdravlja obsežna prizadevanja za uskladitev različnih regulativnih okvirov z zakonodajo Unije na področjih, kot so zanesljivost, varnost, upravljanje zračnega prometa, okolje, pravice potnikov, gospodarska ureditev in socialni vidiki;

15.  pozdravlja celovit sporazum o zračnem prometu med Evropsko unijo in ZDA ter njegove pozitivne učinke na obe gospodarstvi kot tudi približno 80.000 novih delovnih mest, ustvarjenih v prvih petih letih;

16.  meni, da bi odločna zunanja letalska politika Unije, ki je usmerjena na ključne hitro rastoče trge za medcelinske prevoze, zlasti v azijsko-pacifiškem prostoru, ustvarila nove tržne priložnosti za letalske prevoznike iz EU;

17.  poudarja, da pogajanja z nekaterimi ključnimi partnerji, med njimi Brazilijo, še potekajo in da imajo lahko obsežni sporazumi o zračnem prometu s temi državami velike koristi za gospodarstvo;

18.  poudarja, da je treba še zadostiti nekaterim zahtevam iz resolucije Parlamenta iz leta 2006; zlasti poudarja, da je treba spodbujati ustrezne mednarodne varnostne standarde, zagotavljati enako obravnavo letalskih prevoznikov iz Unije in od drugod ter zmanjšati negativne učinke na okolje;

19.  poudarja pomen orodij, kot je sistem Skupnega odbora, za oblikovanje skupnih pristopov k vprašanjem, ki zadevajo letalstvo;

20.  pozdravlja uresničitev drugih točk, navedenih v resoluciji iz leta 2006, na primer povečanje pristojnosti EASA;

Trg

21.  opaža pomemben porast prometa v azijsko-pacifiško regijo, iz nje in znotraj nje, kar odraža njen trend gospodarske rasti; je zaskrbljen zaradi možnosti, da utegnejo v primeru neukrepanja letalski prevozniki in podjetja iz Unije zamuditi velike priložnosti v tem delu sveta in izgubiti sposobnost ustvarjanja dobička;

22.  ugotavlja tudi, da se je globalni položaj letalskih prevoznikov, ki niso iz Unije, okrepil zaradi subvencij in obsežnih javnih naložb v letala in infrastrukturo v različnih predelih bližnjega in daljnega vzhoda ter Južne Amerike;

23.  poudarja pomembne spremembe na notranjem trgu Unije, ki so posledica večjega deleža nizkocenovnih prevoznikov; meni, da bi lahko kljub konkurenci pri soočanju z izzivi zunanjega trga oba poslovna modela našla način za medsebojno dopolnjevanje;

24.  ugotavlja, da izjemno nizke cene vozovnic, ki jih ponujajo nekateri evropski nizkocenovni prevozniki, podjetja izravnajo z nepoštenimi praksami glede delovnih pogojev, kot so slabi socialni in delovni standardi za zaposlene; prav tako ugotavlja, da se zdi, da imajo pri takšnih cenah vozovnic pomembno vlogo minimalne naložbe v varnostne standarde ter neutemeljene regionalne subvencije;

25.  opozarja, da obstaja med letalskimi prevozniki močna konkurenca zaradi nizkocenovnih letalskih prevoznikov, segmenta, ki predstavlja 40 % ponudbe zračnega prometa v Uniji; poudarja, da če je država članica ratificirala konvenciji št. 87 in 98 MOD, morajo letalski prevozniki spoštovati določbe o temeljnih pravicah iz teh konvencij v zvezi s svobodo zbiranja in priznavanje predstavnikov delavcev ter kolektivnih pogodb, pri čemer je treba nadzorovati spoštovanje teh določb in kršitve sankcionirati;

26.  poudarja pomen letalskih vozlišč, vključno z razvojem sekundarnih vozlišč, specializiranih vozlišč in povezanih vozlišč, pa tudi nujno potrebo po dolgoročnih javnih in zasebnih naložbah v letališko infrastrukturo, da se povečajo zmogljivosti, na primer z izgradnjo novih vzletno-pristajalnih stez, ter po učinkovitejši rabi obstoječe infrastrukture – tudi regionalnih letališč, na primer v Sredozemlju in ob vzhodnih mejah Unije – z boljšim dodeljevanjem slotov na letališčih;

27.  poudarja, da konkurenčnost prevoznikov iz Unije na svetovni ravni slabijo dejavniki, kot je odsotnost enakih konkurenčnih pogojev, ki so na primer posledica različnih nacionalnih obdavčitev, preobremenjenosti letališč, visokih stroškov upravljanja zračnega prometa in visokih letaliških pristojbin, državne pomoči, ki jo prejema konkurenca, stroškov emisij ogljika, uporabe nižjih socialnih standardov ter drugačnih pravil o državni pomoči izven Unije;

28.  meni, da utegnejo ti dejavniki predstavljati ovire za rast in zaposlovanje;

29.  poziva Komisijo, naj opravi študijo o neenakih pristojbinah, carinah, dajatvah in davkih v zračnem prometu v državah članicah ter njihov vpliv na cene vozovnic in dobičke letalskih prevoznikov ter študijo o morebitni državni pomoči, ki so jo prejeli konkurenti na svetovni ravni, in njenem vplivu na letalske prevoznike Unije;

30.  pozdravlja nova pravila Unije o socialni varnosti mobilnih delavcev;

Prihodnji ukrepi

31.  meni, da bi morala zunanja letalska politika v celoti spoštovati načela vzajemnosti, tudi dostopa do trga, odprtosti in poštene konkurence ob enakih konkurenčnih pogojih ter imeti dva glavna cilja: koristiti potrošnikom in podjetjem ter podpirati prizadevanja letalskih prevoznikov in letališč Unije za ohranjanje vodilnega položaja v svetu;

32.  zato poudarja, da morajo sporazumi o zračnem prometu s sosednjimi državami in drugimi podobnimi partnerji vsebovati pravni okvir za pošteno konkurenco;

33.  poziva k nadaljnji uporabi postopkov za doseganje celovitih letalskih sporazumov na ravni Unije, ki temeljijo na evropski enotnosti in imajo odobritev Sveta;

34.  poziva Komisijo, naj v okviru sporazumov spodbuja in varuje interese Unije ter predstavi in širi standarde, vrednote in najboljše prakse Unije;

35.  poziva k boljšemu sodelovanju in usklajevanju med Komisijo in državami članicami pri pogajanjih o sporazumih o zračnem prevozu s ključnimi partnerji, da bi se tako povečal vpliv Unije in njene možnosti za dostop do novih trgov;

36.  poziva Komisijo, naj v celovite sporazume vključi regulativne pogoje za varnost, pravice potnikov, usposabljanje osebja in certificiranje;

37.  poziva Komisijo, naj zaključi tekoča pogajanja z državami v sosedstvu, kot so Ukrajina, Libanon, Tunizija, Azerbajdžan in Alžirija; poudarja, da lahko bližina teh držav in njihovih trgov ter gospodarska rast, do katere je v zadnjem času prišlo v nekaterih izmed njih, predstavlja priložnost za rast za regionalna in sekundarna letališča v Uniji; meni, da lahko zaradi velikega obsega zmogljivosti na regionalnih letališčih slednja sodelujejo pri zmanjševanju preobremenjenosti na glavnih evropskih vozliščih, s čimer bi postala bolj konkurenčna na svetovni ravni;

38.  poziva Svet, naj Komisiji za vsak primer posebej dodeli mandat za pogajanja za druge države v sosedstvu, zlasti za Turčijo, Armenijo in Libijo;

39.  meni, da bi morala Unijo v odnosih s ključnimi partnerji obravnavati vsak primer posebej; poziva Komisijo, naj čimprej zaključi pogajanja o celovitih sporazumih o zračnem prometu, tudi z Avstralijo in Brazilijo, Svet pa, naj Komisiji podeli mandat za pogajanja o tovrstnih sporazumih s hitro rastočimi gospodarstvi, kot so Kitajska, Indija, države članice Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) in zalivske države;

40.  meni, da bi morebiten prihodnji sporazum o trgovini in naložbah med Unijo in ZDA vplival tudi na letalski sektor; zato meni, da bi Komisija morala zagotoviti dovolj informacij, da bo Parlament lahko skrbno spremljal prihajajoča pogajanja;

41.  poudarja, da je treba v celoti izpolniti cilje, določene v sporazumih o zračnem prometu s ključnimi partnerji, zlasti ZDA in Kanado, vključno z odpravo omejitev za tuje lastništvo letalskih prevoznikov in nadzor nad njimi; poziva k ukrepanju za premostitev sedanjega neravnotežja med možnostmi letalskih prevoznikov iz Unije za opravljanje kabotaže na trgu ZDA in takšnimi možnostmi za letalske prevoznike iz ZDA v Evropi; opozarja, da navzkrižne mednarodne naložbe prispevajo k spodbujanju gospodarske dinamičnosti letalskega sektorja, in poziva Komisijo, naj spodbuja mednarodno pravno okolje, ki bo vodilo v rast takšnih naložb in jih bo podpiralo ter bo služilo tudi spodbujanju aktivne politike za oblikovanje standardov in najboljših praks za mednarodne naložbe;

42.  meni, da lahko dvostranski sporazumi pomembno prispevajo k razvoju zunanje letalske politike, vendar istočasno poudarja pomen skupnega pristopa Unije;

43.  poudarja pomen poštene in odprte konkurence v vseh dejavnostih, povezanih z zračnimi prevozi; poziva k vključitvi standardnih določb „poštene konkurence“ v dvostranske sporazume o zračnem prometu;

44.  poziva Komisijo, naj opredeli, in države članice, naj izvajajo minimalni nabor standardnih pravnih zahtev Unije, zlasti kar zadeva standarde regulativnega sodelovanja, delovne in industrijske standarde ter pravice potnikov, da bi se vključile v dvostranske sporazume z jasnim ciljem ustvarjanja priložnosti in odstranitve ovir za letalske prevoznike iz Unije;

45.  poziva Komisijo, naj nujno predlaga pregled ali zamenjavo Uredbe (ES) št. 868/2004 o varstvu pred subvenconiranjem in nepošteno prakso oblikovanja cen, ki povzroča škodo letalskim prevoznikom Skupnosti(6);

46.  podpira predloge Komisije za zaščito proste in poštene konkurence v odnosih in sporazumih s tretjimi državami ter za razvoj novih instrumentov trgovinske zaščite, ki so bolje prilagojeni in učinkovitejši pri spoprijemanju z nepoštenimi praksami, kot so diskriminacija, nekonsistentno izvajanje regulativnih okvirov in pomanjkanje preglednosti računovodskega poročanja podjetij, kar lahko vodi v izkrivljanje trga;

47.  poziva Komisijo, naj z zalivskimi državami začne dialog za povečanje preglednosti in varstvo poštene konkurence;

48.  ugotavlja, da Ruska federacija ne spoštuje sporazuma o postopni ukinitvi plačil za polete čez Sibirijo, doseženega v okviru vstopa Ruske federacije v STO leta 2011; meni, da bi morala imeti Unija, glede na to, da se prevozniki iz Unije zaradi teh nezakonitih tranzitnih pristojbin soočajo z dolgoročnimi diskriminatornimi pogoji, možnost sprejeti recipročne ukrepe – na primer zavrniti ali omejiti prehode čez lastno ozemlje ali, splošneje, sprejeti kakršne koli ukrepe glede letalskih prevoznikov iz Ruske federacije in njihove uporabe zračnega prostora Unije –, s katerimi bi Rusko federacijo spodbudila k odpravi omenjenih pristojbin, ki so nezakonite, saj kršijo mednarodne sporazume (Čikaško konvencijo); zato poziva Komisijo in Svet, naj preučita možne ukrepe za zagotovitev vzajemnosti v zvezi z uporabo zračnega prostora med Rusko federacijo in Unijo;

49.  poudarja, da lahko ambiciozna politika Unije na področju varstva pravic potnikov v letalskem prometu letalskim prevoznikom Unije zagotovi prednost z vidika kakovosti v svetovni konkurenci; poziva Komisijo k nadaljnjim korakom za spodbujanje visokih standardov Unije na področju pravic letalskih potnikov ter k spremljanju njihovega prenosa in uporabe;

50.  poziva Komisijo, naj čim prej dopolni regulativni okvir o izvajanju programa o enotnem evropskem nebu, osnovan na pristopu od zgoraj navzdol, vključno z boljšimi mehanizmi sodelovanja med evropskimi izvajalci navigacijskih storitev zračnega prometa, ter naj zagotovi potrebne pogoje za začetek uvajanja programa SESAR;

51.  poziva Svet, naj končno sprejme stališče o stališču Parlamenta z dne 5. maja 2010 o predlogu direktive o pristojbinah za varovanje v letalstvu(7), ki jo Svet še vedno blokira, čeprav jo je Parlament sprejel s prepričljivo 96 % glasov;

52.  meni, da mora imeti Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO) pomembno vlogo pri razvoju regulativnih okvirov za globalni letalski sektor, na primer pri liberalizaciji lastništva letalskih prevoznikov in nadzora nad njimi ter zagotavljanju globalne interoperabilnosti pri upravljanju zračnega prometa; spodbuja Mednarodno organizacijo za civilno letalstvo, naj še naprej razvija globalne ukrepe s tržno podlago za zmanjševanje hrupa na letališčih in omejevanje vseh zadevnih izpustov toplogrednih plinov; šteje za bistveno, da sporazum o globalnem pristopu doseže čim prej v okviru te organizacije;

53.  poziva, naj se Komisiji podeli pogajalski mandat, da se razjasni in okrepi predstavništvo Unije v Mednarodni organizaciji za civilno letalstvo (ICAO);

o
o   o

54.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 380 E, 11.12.2012, str. 5. (2) UL C 70 E, 8.3.2012, str. 98. (3) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 121. (4) UL C 74 E, 20.3.2008, str. 506. (5) UL C 287 E, 24.11.2006, str. 84. (6) UL L 162, 30.4.2004, str. 1. (7) UL C 81 E, 15.3.2011, str. 164.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. julija 2013 o prvem letnem poročilu Komisije Evropskemu parlamentu o dejavnostih agencij za izvozne kredite v državah članicah (2012/2320(INI))

P7_TA(2013)0291 A7-0193/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1233/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o uporabi nekaterih smernic na področju uradno podprtih izvoznih kreditov in o razveljavitvi odločb Sveta 2001/76/ES in 2001/77/ES(1),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) z dne 14. marca 2013 o spremembi Priloge II Uredbe (EU) št. 1233/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi nekaterih smernic na področju uradno podprtih izvoznih kreditov (C(2013)1378),

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2012 o financiranju dejavnosti in vlaganj malih in srednjih podjetij v EU: lažji dostop do posojil v podporo internacionalizaciji(2),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 27. septembra 2011 o novi trgovinski politiki za Evropo v okviru strategije Evropa 2020(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2011 o evropski mednarodni naložbeni politiki(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o mednarodni trgovinski politiki v okviru zahtev glede podnebnih sprememb(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter o socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih(7),

–  ob upoštevanju Listine EU o temeljnih pravicah (2010/C 83/02),

–  ob upoštevanju sporočila Evropske komisije in visoke predstavnice za zunanjo in varnostno politiko z dne 12. decembra 2011 (COM(2011)0886),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z 19. oktobra 2010 z naslovom „Strategija za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji“ (COM(2010)0573),

–  ob upoštevanju izjave Evropskega sveta z dne 26. junija 2012 o strateškem okviru EU in akcijskem načrtu za človekove pravice in demokracijo (11855/2012),

–  ob upoštevanju informativnega poročila tematskega sektorja Evropskega parlamenta o primerjalnih merilih glede človekovih pravic za zunanjo politiko EU (EXPO/B/DROI/2011/15),

–  ob upoštevanju vodilnih načel Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah z dne 16. junija 2011 (HR/PUB/11/04, 2011),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin (COM(2013)0207) z dne 16. aprila 2013,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A7-0193/2013),

A.  ker so programi izvoznih kreditov v državah članicah pomemben instrument, ki evropskim podjetjem prinaša priložnosti za trgovino in poslovanje;

B.  ker Uredba (EU) št. 1233/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi nekaterih smernic na področju uradno podprtih izvoznih kreditov državam članicam nalaga obveznost letnega poročanja Komisiji, na slednjo pa prenaša pooblastila, da se doseže čim hitrejša uveljavitev sprememb ureditve OECD v zakonodaji EU;

C.  ker se na podlagi člena 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) „skupna trgovinska [...] politika EU izvaja v okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije“;

D.  ker člena 3 in 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ki je zavezujoč sporazum med državami članicami, vsebujeta načela, po katerih mora Unija organizirati odnose s preostalim svetom, in vodilna načela za njeno ukrepanje na mednarodnem prizorišču;

E.  ker sta Komisija in visoka predstavnica za zunanjo in varnostno politiko v sporočilu iz decembra 2011 zapisali, da je treba evropska podjetja spodbujati k dolžni skrbnosti, s čimer bodo zagotovila spoštovanje človekovih pravic pri svojih dejavnostih, ne glede na to, kje jih bodo opravljala;

F.  ker je v strateškem okviru EU za človekove pravice in demokracijo, ki ga je sprejel Evropski svet, zapisano, da bo „EU [...] brez izjeme spodbujala človekove pravice na vseh področjih svojega zunanjega delovanja“;

G.  ker je Listina EU o temeljnih pravicah za institucije EU in države članice EU – razen tistih držav članic, ki imajo možnost zavrnitve – pravno zavezujoča pri izvajanju zakonodaje EU in ker strategija Komisije za njeno učinkovito izvajanje izrecno navaja, da listina velja za vse zunanje ukrepe EU;

H.  ker so Unija in države članice pozdravile vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah in ker četrto načelo o odnosih med državo in podjetji izrecno omenja agencije za izvozne kredite;

I.  ker se izvozni krediti pogosto dodeljujejo velikim projektom, za katere je težko pridobiti komercialna posojila zaradi velikega komercialnega, političnega, gospodarskega ali okoljskega tveganja, ki ga morajo agencije za izvozne kredite ustrezno oceniti in ovrednotiti;

J.  ker je Komisija dne 14. marca 2013 predlagala delegirano uredbo o spremembi Priloge II k Uredbi (EU) št. 1233/2011;

1.  pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi vzpostavila okvir za letna poročila držav članic o dejavnostih izvoznih kreditov v skladu z Uredbo (EU) št. 1233/2011, s čimer bi se povečala preglednost na ravni EU; poudarja, da je eden ključnih ciljev teh poročil spremljati skladnost agencij za izvozne kredite v državah članicah z mednarodno ureditvijo, ki velja za izvozne kredite, in z obveznostmi iz PEU;

2.  potrjuje, da je dne 14. decembra 2012 neuradno prejel prvo letno poročilo Komisije o dejavnostih izvoznih kreditov v državah članicah, v katerem so ocenjeni odgovori 20 izmed 27 držav članic, ki izvajajo programe izvoznih kreditov, priložena pa so mu tudi poročila teh držav članic; ugotavlja, da je Komisija odobrila objavo teh dokumentov, da bi uresničila cilj uredbe glede povečanja preglednosti;

3.  izraža priznanje Komisiji, ker njeno poročilo jasno navaja obseg in pomen dejavnosti izvoznih kreditov v državah članicah v letu 2011 z izpostavljenostjo v skupnem znesku več kot 250 milijard EUR – vključno z 260 transakcijami, ki naj bi imele precejšnje posledice za okolje – ki so evropskim podjetjem prinesle velike priložnosti za trgovino in poslovanje;

4.  ugotavlja, da so države članice EU v svojih letnih poročilih o dejavnostih Komisiji posredovale finančne in operativne podatke o izvoznih kreditih, kot zahteva prvi odstavek Priloge I Uredbe (EU) št. 1233/2011;

5.  glede na obseg izvoznih kreditov v državah članicah poudarja pomen uvodne izjave 4 Uredbe (EU) št. 1233/2011, ki zahteva skladnost s cilji zunanjega delovanja Unije, kot so utrjevanje demokracije, spoštovanje človekovih pravic, skladnost politik za razvoj in boj proti podnebnim spremembam; v zvezi s tem znova opozarja na pomen posebnih obveznosti poročanja iz Priloge I k tej uredbi, ki naj bi Komisiji in Parlamentu omogočile ocenjevanje skladnosti;

6.  poudarja, da letna poročila držav članic in njihova ocena, ki jo opravi Komisija, ne zadostujejo za to, da bi lahko Parlament ustrezno ocenil, ali so dejavnosti izvoznih kreditov v državah članicah v skladu s cilji zunanje politike Unije, kot določata člena 3 in 21 PEU, in z obravnavanjem okoljskih tveganj pri izračunu premij agencij za izvozne kredite;

7.  pozdravlja dejstvo, da so države članice po navedbah Komisije v letnem poročilu v splošnem pripravljene, da v svojih programih izvoznih kreditov, ki so v skladu s splošnimi določbami členov 3 in 21, upoštevajo politike; želi pohvaliti prizadevanja Nemčije, Italije, Belgije, Nizozemske in nekaterih drugih držav članic za ustreznejše poročanje o skladnosti z nekaterimi cilji zunanjega delovanja Unije;

8.  se zaveda, da mora imeti Komisija možnost oceniti, ali so dejavnosti izvoznih kreditov v državah članicah skladne s cilji zunanjega delovanja Unije, zato priporoča, da bi bilo treba preveriti, ali imajo agencije za uradno podprte izvozne kredite učinkovite pravilnike, ki zagotavljajo usklajenost njihovih dejavnosti s cilji zunanjega delovanja Unije;

Primerjalna merila za skladnost agencij za izvozne kredite s cilji zunanjega delovanja Unije

9.  se strinja z ugotovitvijo Komisije iz letnega poročila, da je težko opredeliti natančna primerjalna merila za merjenje skladnosti z zakonodajo EU; ponavlja, da določbe člena 21 ostajajo ključno primerjalno merilo, glede na katero je treba ocenjevati politike, ki se uporabljajo za transakcije na področju izvoznih kreditov;

10.  poudarja, da bo Unija zaupanja vreden in vpliven svetovni akter samo pod pogojem, da bodo države članice in evropske institucije vodile usklajeno zunanjo politiko;

11.  priporoča, da delovna skupina Sveta za izvozne kredite in Komisija v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje še pred rokom za pripravo naslednjega letnega poročila razvijeta metodologijo za smiselno poročanje o skladnosti s členom 21 ter se z njo posvetujeta o uporabi nekaterih smernic OECD na področju uradno podprtih izvoznih kreditov v EU; vztraja, da se je treba v tem procesu posvetovati tudi z javnostjo;

12.  ocenjuje, da je izjemno pomembno pozvati države članice, naj pri preverjanju projektov, ki so prejeli uradne izvozne kredite, spremljajo, ali obstajajo postopki dolžne skrbnosti v zvezi z morebitnimi posledicami teh projektov za spoštovanje človekovih pravic, kakšni so rezultati projektov in ali so ti učinkoviti, ter o tem tudi poročajo;

13.  se zaveda, da se agencije za izvozne kredite zanašajo na informacije, ki jih posredujejo njihovi projektni partnerji; je prepričan, da če bi agencije od teh partnerjev kot pogoj za financiranje projektov zahtevale strukturiran pristop k postopkom dolžne skrbnosti, bi partnerji te postopke opravili sami, s tem pa zmanjšali upravne stroške agencij;

14.  meni, da bi bile lahko agencije za izvozne kredite zaradi napredka, ki so ga dosegle pri poročanju o skladnosti na področju človekovih pravic, zgled za poročanje o preostalih ciljih evropskega zunanjega delovanja iz člena 21, kot so izkoreninjenje revščine, in o obravnavanju okoljskih tveganj;

Poročanje o obravnavanju okoljskih tveganj pri izračunu premij agencij za izvozne kredite

15.  predlaga agencijam za izvozne kredite v državah članicah, naj še naprej poročajo o svojih ocenah okoljskega tveganja, in meni, da je to poročanje ne glede na to, ali je država včlanjena v OECD ali ne, bistvenega pomena za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev;

Poročanje o pogojnih obveznostih

16.  ugotavlja, da agencije za izvozne kredite v državah članicah na različne načine poročajo o izpostavljenosti pogojnim obveznostim; poziva Komisijo, naj oblikuje enotno definicijo, pri tem pa upošteva željo Parlamenta, da je obveščen o zunajbilančni izpostavljenosti;

Usmerjanje in ocenjevanje s strani Komisije

17.  poziva Komisijo, naj države članice v naslednjem obdobju poročanja usmerja, med drugim pri tem, kako poročati o obstoju in učinkovitosti postopkov dolžne skrbnosti v zvezi s politikami človekovih pravic in kako poročati o obravnavanju okoljskih tveganj;

18.  pričakuje, da bo naslednje letno poročilo Komisije vsebovalo izjavo, da je lahko ocenila skladnost držav članic s cilji in obveznostmi Unije, če to ne bo mogoče, pa vsaj priporočila, kako izboljšati poročanje v ta namen;

Poročilo Komisije o vzpostavljanju stikov z državami, ki niso članice OECD

19.  izraža pohvalo Komisiji za skupna prizadevanja z ZDA v letu 2012, da bi Kitajsko, Brazilijo, Rusijo in druga gospodarstva v vzponu pritegnila k ustanovitvi mednarodne delovne skupine največjih ponudnikov izvoznega financiranja;

20.  predlaga, da se razišče vlogo sektorskega pristopa pri nastanku mednarodne delovne skupine, da bo po možnosti vzpostavljen temelj za horizontalne določbe v drugi fazi, da bodo lahko vse agencije za izvozne kredite iz držav članic in nečlanic OECD sprejele enotne in učinkovite standarde na področju okolja, socialnih vprašanj in človekovih pravic, da bi ustvarile enake konkurenčne pogoje;

o
o   o

21.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter sekretariatu OECD.

(1) UL L 326, 8.12.2011, str. 45. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0469. (3) UL C 56 E, 26.2.2013, str. 87. (4) UL C 296 E, 2.10.2012, str. 34. (5) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 94. (6) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 31. (7) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 101.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 2. julija 2013 o zahtevi za odvzem imunitete Marine Le Pen (2012/2325(IMM))

P7_TA(2013)0292 A7-0236/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Marine Le Pen, ki jo je dne 26. novembra 2012 posredoval minister za pravosodje Republike Francije v zvezi z zahtevo z dne 7. novembra 2012 vodje tožilstva pri višjem sodišču v Lyonu in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 10. decembra 2012,

–  po zagovoru poslanca Bruna Gollnischa v imenu Marie Le Pen v skladu s členom 7(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju 26. člena ustave Republike Francije,

–  ob upoštevanju člena 6(2) in člena 7 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A7-0236/2013),

A.  ker je vodja tožilstva pri Višjem sodišču v Lyonu zahteval odvzem poslanske imunitete poslanki Evropskega parlamenta Marine Le Pen v povezavi s sodnim postopkom glede domnevnega kaznivega dejanja;

B.  ker člen 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije določa, da poslanci Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države;

C.  ker člen 26 ustave Republike Francije določa, da se proti poslancem francoskega parlamenta ne smejo voditi sodni postopki zaradi mnenj, ki so jih izrazili, ali glasov, ki so jih oddali med opravljanjem svojih dolžnosti;

D.  ker je Marine Le Pen obtožena spodbujanja sovraštva, diskriminacije ali nasilja zoper skupino ljudi zaradi njihove verske pripadnosti, kaznivega dejanja, ki ga določa francosko pravo, in sicer v členu 24(8), členu 23(1) in členu 42 zakona z dne 29. julija 1881 in členu 93-3 zakona 82-652 z dne 29. julija 1982, za katerega so kazni določene v odstavkih 8, 10, 11 in 12 člena 24 zakona z dne 29. julija 1881 in členu 131-26(2) in (3) kazenskega zakonika;

E.  ker domnevna dejanja nimajo neposredne in očitne zveze z opravljanjem dolžnosti Marine Le Pen kot poslanke Evropskega parlamenta ali ne predstavljajo mnenja ali glasu, ki bi ga izrekla pri opravljanju svojih dolžnosti kot član Evropskega parlamenta iz člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

F.  ker obtožba nima nobene zveze s položajem Marine Le Pen kot poslanke Evropskega parlamenta;

G.  ker ni razloga za sum, da gre za fumus persecutionis;

1.  se odloči odvzeti imuniteto Marine Le Pen;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje ministru za pravosodje Republike Francije in Marine Le Pen.

(1) Sodba z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrmann in Krier (101/63, ZOdl., str. 195, sodba z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi (149/85, ZOdl., str. 2391, sodba z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu (T-345/05 , ZOdl., str. II-2849, sodba z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente (C-200/07 in C-201/07, ZOdl., str. I-7929, sodba z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu (T-42/06, ZOdl., str. II-1135; sodba z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello (C-163/10, ZOdl., str. I-7565).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. julija 2013 o predlogu uredbe Sveta o statutu evropske fundacije (FE) (COM(2012)0035 – 2012/0022(APP))

P7_TA(2013)0293 A7-0223/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga uredbe Sveta (COM(2012)0035),

–  ob upoštevanju ocene učinka Evropske komisije, ki je spremni dokument k predlogu uredbe Sveta o statutu evropske fundacije,

–  ob upoštevanju izjave Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2011 o pripravi evropskega statuta za vzajemne družbe, združenja in fundacije(1),

–  ob upoštevanju študije izvedljivosti Inštituta Maxa Plancka za tuje in mednarodno zasebno pravo ter Univerze v Heidelbergu o uvedbi statuta evropske fundacije (2008),

–  ob upoštevanju sodb Evropskega sodišča v zadevah C-386/04, Centro di Musicologia Walter Stauffer proti Finanzamt München für Körperschaften(2), C-318/07, Hein Persche proti Finanzamt Lüdenscheid(3) in C-25/10, Missionswerk Werner Heukelbach eV proti Belgijski državi(4),

–  ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (evropsko državljanstvo)(5),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. septembra 2012(6),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 29. novembra 2012(7),

–  ob upoštevanju člena 81(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju vmesnega poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje (A7-0223/2013),

A.  ker je v Uniji približno 110 000 javnokoristnih fundacij, katerih skupno premoženje je ocenjeno na približno 350 milijard EUR, katerih skupni izdatki znašajo približno 83 milijard EUR in ki nudijo delovna mesta med 750 000 in 1 000 000 Evropejcev;

  B ker so del osebja, ki dela v fundacijah, prostovoljci, ki za svojo dejavnost niso plačani;

C.  ker sta obstoj in dejavnosti v Uniji delujočih javnokoristnih fundacij ključnega pomena za področje izobraževanja, usposabljanja, raziskav, socialnega varstva, zdravstva, zgodovinskega spomina in sprave med narodi, varstva okolja, mladine in športa ter umetnosti in kulture, in ker vpliv mnogih njihovih dejavnosti sega daleč preko nacionalnih meja;

D.  ker je v Uniji za fundacije več kot 50 različnih zakonov v civilnem in davčnem pravu in številni zapleteni upravni postopki, ki po ocenah povzročajo do 100 milijonov EUR stroškov za svetovanje na leto, to pa ni na voljo za javnokoristne namene;

E.  ker pravne, davčne in upravne ovire, dragi in zamudni postopki ter pomanjkanje ustreznih pravnih instrumentov fundacijam onemogočajo ali jih ovirajo pri tem, da bi delovale v drugi državi članici ali tam okrepile svoje delovanje;

F.  ker je finančna in družbena zavzetost fundacij v časih, ko v državnih blagajnah primanjkuje denarja, nujna, zlasti za kulturne in umetniške dejavnosti ter izobraževanje in šport, pri čemer lahko fundacije pri izvajanju javnokoristne funkcije zgolj podpirajo ukrepe držav, ne morejo jih pa nadomestiti;

G.  ker pri predlogu davčne ureditve ne gre za harmonizacijo davčnega prava, temveč za uporabo pravila nediskriminacije, v skladu s katerim bi za evropske fundacije in njihove darovalce načeloma samodejno veljali enaki davčni predpisi in olajšave, kot se uporabljajo za nacionalne javnokoristne organizacije;

H.  ker bi lahko uvedba skupnega statuta evropske fundacije fundacijam močno olajšala združevanje in prenos sredstev, znanja in donacij ter jim omogočila izvajanje dejavnosti po vsej EU.

I.  ker Evropski parlament pozdravlja predlog Komisije kot pomemben korak k temu, da bodo fundacije lažje podpirale javnokoristne dejavnosti v EU;

J.  ker je predlagani statut neobvezna evropska pravna oblika, ki bo na voljo za fundacije in imetnike sredstev, ki opravljajo dejavnosti v več kot eni državi članici, kljub temu pa ne bo niti nadomestil niti uskladil veljavne zakonodaje o fundacijah;

K.  ker je v času gospodarskih težav čedalje bolj pomembno, da se fundacijam zagotovijo prava orodja, s katerimi bodo lahko uresničevale javnokoristne namene na evropski ravni in zbirale sredstva, hkrati pa zmanjševale stroške in pravno negotovost;

L.  ker je ključno, da evropske fundacije delujejo trajnostno in dolgoročno ter resnično opravljajo dejavnosti v vsaj dveh državah članicah, saj njihov poseben status sicer ne bi bil upravičen;

M.  ker je treba pojasniti nekatere izraze in opredelitve pojmov v predlogu Komisije;

N.  ker se zdi, da so potrebna nekatera dopolnila in prilagoditve predloga Komisije, da se okrepi zaupanje v evropske fundacije in njihova verodostojnost, na primer glede skladnosti s pravnimi predpisi in etičnimi načeli, delovanja izključno za javnokoristne namene, čezmejnega elementa, minimalnega premoženja in zahteve, da se to načeloma ohrani skozi celotno obdobje delovanja evropske fundacije, glede pravila o pravočasni dodelitvi, minimalnega trajanja ter glede nagrajevanja članov upravnega odbora ali organov evropske fundacije;

O.  ker je zaščita upnikov in zaposlenih ključna in potrebna ves čas obstoja evropske fundacije;

P.  ker je treba v zvezi s predstavništvom zaposlenih okrepiti sklicevanje na Direktivo 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (prenovitev)(8), da se poudari veljavnost postopkovnih pravil iz navedene direktive; ker je treba poleg tega določiti hujše sankcije za kršitve, na primer, da se kot pogoj za registracijo evropske fundacije določi izpolnjevanje zahtev iz Direktive 2009/38/ES v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1435/2003 z dne 22. julija 2003 o statutu evropske zadruge (SCE)(9); ker so poleg tega potrebne določbe o udeležbi zaposlenih v organih evropske fundacije v skladu z Direktivo Sveta 2001/86/ES z dne 8. oktobra 2001 o dopolnitvi Statuta evropske družbe glede udeležbe delavcev(10), ki bodo zagotovile, da se oblika evropske fundacije ne bi zlorabljala za odvzem ali odrekanje pravic zaposlenim do udeležbe delavcev;

Q.  ker je treba pozdraviti določbo o predstavništvu prostovoljcev v evropski fundaciji, glede na to, da je v sektorju dejavnih 2,5 milijona prostovoljcev;

R.  ker vse večja zastopanost prostovoljcev v fundacijah in njihov prispevek k njihovemu delovanju prispeva k ciljem splošnega interesa, ki jim fundacije sledijo; ker si mora predvsem vse več mladih prostovoljno nabirati prve delovne izkušnje, zato bi se utegnilo izkazati za koristno, če bi fundacije razmislile o oblikah in sredstvih, ki bi jim omogočile dostop do informacij, potrebnih za učinkovitejše delovanje, na primer prek evropskega sveta delavcev;

S.  ker je treba pojasniti, da morata biti registrirani sedež in glavna uprava evropske fundacije v isti državi članici, da se prepreči ločitev registriranega sedeža in glavne uprave ali glavnega kraja opravljanja dejavnosti ter hkrati olajša nadzor, saj evropsko fundacijo nadzira nadzorni organ države članice, v kateri ima registriran sedež;

T.  ker namen evropske fundacije ne sme biti financiranje evropskih političnih strank;

U.  ker je treba pri obdavčitvi izhajati iz uporabe načela nediskriminacije, kot ga je oblikovalo Sodišče Evropske unije; ker v sektorju priznavajo, da bi predlagani pristop odobritve samodejne uporabe enake davčne obravnave povečal privlačnost statuta evropske fundacije, saj bi precej zmanjšal davčno in upravno obremenitev in bi statut zaradi njega postal več kot le civilnopravni instrument; ker pa se je pristop izkazal za zelo spornega v Svetu, saj države članice nerade dovolijo posege v svojo nacionalno davčno zakonodajo; ker zato ni primerno, da bi zanemarili drugačne možnosti;

V.  ker je pomembno, da pogajanja o tem pomembnem zakonodajnem aktu hitro napredujejo, da se sektorju fundacij zagotovi ta novi instrument, ki ga očitno težko pričakujejo;

1.  spodbuja države članice, naj izkoristijo priložnost za hitro in obsežno uvedbo statuta z vsemi zagotovili o preglednosti, s katerim bi odpravili ovire za čezmejne dejavnosti fundacij ter spodbudili ustanavljanje novih fundacij za potrebe ljudi, ki prebivajo na ozemlju Unije, ali za izvajanje javnokoristnih dejavnosti ali dejavnosti splošnega interesa; poudarja, da bi uvedba takega statuta pripomogla k vzpostavitvi evropskega državljanstva, istočasno pa bi bilo treba načrtovati statut evropskega združenja;

2.  poudarja, da bi moral statut evropske fundacije prispevati k razvoju resnično evropske kulture in identitete;

3.  opozarja, da bi z evropskimi fundacijami sicer ustvarili novo pravno obliko, a je njihovo izvajanje predvideno prek obstoječih struktur v državah članicah;

4.  pozdravlja, da statut določa minimalne standarde za preglednost, odgovornost, nadzor in uporabo denarnih sredstev, ki lahko državljanom in darovalcem služijo kot neke vrste znak kakovosti ter tako okrepijo zaupanje v statut evropske fundacije in spodbudijo razvoj dejavnosti EU v korist vseh njenih državljanov;

5.  opozarja na potencial fundacij pri zagotavljanju delovnih mest za mlade, med katerimi brezposelnost dosega skrb zbujajoče ravni;

6.  poziva, naj se v uredbi določi, da je za zagotovitev doslednega spoštovanja statuta pri poslovodenju pristojna država, katere finančna pravila veljajo za fundacijo;

7.  ugotavlja, da možnost združitve obstoječih evropskih fundacij še ni urejena;

8.  opozarja, da morajo biti za podkrepitev zaupanja v evropske fundacije osrednja merila njihova trajnost, resnost in sposobnost preživetja ter učinkovitost njihovega nadzora, zato Svet poziva, naj upošteva naslednja priporočila in spremembe:

	(i)	ves čas obstoja fundacije bi bilo treba ohraniti najnižjo raven sredstev v višini 25 000 EUR;
	(ii)	evropska fundacija v kateri koli državi članici bi morala obstajati nedoločen čas, če pa je izrecno določeno v njenem statutu, za določen čas, ki pa ne bi smel biti krajši od štirih let; krajše obdobje trajanja, vendar ne manj kot dve leti, je dovoljeno le, če je ustrezno utemeljeno in če se tako v celoti ohrani izpolnitev namena fundacije;
	(iii)	spremembe statuta fundacije v primerih, ko obstoječi ni več neprimeren za delovanje evropske fundacije, bi bilo treba dovoliti, če jih uvede njegov upravni odbor; če ima evropska fundacija v skladu s členom 31 druge organe, morajo ti sodelovati pri odločanju o spremembah statuta.
	(iv)	obstajati bi morala določba za preprečevanje navzkrižja interesov znotraj fundacij do organov, ki so neodvisni od ustanovitelja, tj. tistih ki niso v poslovnem, družinskem ali kakem drugem razmerju z ustanoviteljem, podobna tisti, ki jo predlaga Komisija, vendar je treba upoštevati, da se fundacije lahko ustanovijo v družinskem krogu, ki zahteva visoko raven zaupanja med ustanoviteljem in člani odbora, tako da ustanovitelj ve, da bo namen fundacije zaščiten tudi po njegovi smrti;
	(v)	pri pragu za fundacije, katerih računi morajo biti predmet revizije, bi bilo treba upoštevati skupna sredstva, letni prihodek in število zaposlenih te fundacije; za fundacije pod tem pragom zadostuje neodvisni pregled računov;
	(vi)	statut bi moral vsebovati informacije o prostovoljcih; prostovoljstvo bi moral spodbujati kot vodilno načelo;
	(vii)	dodati bi bilo treba določbo, na podlagi katere bi bile nagrade, izplačane članom upravnega odbora ali drugim organom evropske fundacije, sprejemljive in sorazmerne; oblikovati je treba posebna merila, ki bodo določala, kaj je sprejemljiva in sorazmerna nagrada;
	(viii)	kar zadeva predstavništvo zaposlenih, je treba pogajalski postopek, ki se v skladu s členoma 38 in 39 predloga nanaša samo na obveščanje delavcev in posvetovanje z njimi v EU, razširiti na udeležbo delavcev v organih evropske fundacije; vzporedno s trenutnim sklicevanjem na postopke za ustanovitev evropskega sveta delavcev v členih 38 in 39 predloga je zaradi udeležbe delavcev v organih evropske fundacije potrebno sklicevanje na postopke v skladu z Direktivo Sveta 2001/86/ES;
	(ix)	določbo o zastopstvu zaposlenih v členu 38 predloga je treba ohraniti; pojem prostovoljcev in prostovoljnih dejavnosti je treba dodatno pojasniti;
	(x)	za učinkovit nadzor bi morala biti tako registrirani kot tudi upravni sedež v državi članici, v kateri je bila evropska fundacija ustanovljena;
	(xi)	v skladu s predlogom sektorja bi moral biti predlog omejen na civilnopravni instrument, obenem pa bi se moralo v skladu s predlogom Parlamenta povečati število osnovnih elementov koncepta javne koristi, kot obstaja v državah članicah, da se olajša priznavanje enakovrednosti v državah članicah;
	(xii)	predlog za uredbo Sveta je treba dopolniti, kot sledi: Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Dopolnitev Dopolnitev 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 a (novo) (15a)  Člani upravnega odbora skrbijo za spoštovanje obveznosti, določenih v tej uredbi, in statuta ter vseh pravnih predpisov in etičnih načel ravnanja in vedenja, pomembnih za evropsko fundacijo. V ta namen oblikujejo organizacijske strukture in notranje ukrepe za preprečevanje in odkrivanje kršitev pravil. Dopolnitev 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 (18)  Evropski fundaciji je treba omogočiti prenos registriranega sedeža iz ene države članice v drugo, da lahko v celoti izkoristi ugodnosti enotnega trga. (18)  Evropski fundaciji je treba omogočiti prenos registriranega sedeža iz ene države članice v drugo, da lahko v celoti izkoristi ugodnosti enotnega trga. (Ne zadeva slovenske jezikovne različice.) Dopolnitev 3 Predlog uredbe Člen 2 – točka 1 (1) „premoženje“ pomeni vsako opredmeteno ali neopredmeteno sredstvo, ki je lahko v lasti ali se lahko nadzoruje z namenom ustvarjanja vrednosti; (1) „premoženje“ pomeni vsako opredmeteno ali neopredmeteno sredstvo, ki je lahko v lasti ali se lahko nadzoruje z namenom ustvarjanja ekonomske in/ali družbene vrednosti; Dopolnitev 4 Predlog uredbe Člen 2 – točka 2 (2) „nepovezana gospodarska dejavnost“ pomeni gospodarsko dejavnost evropske fundacije, ki ni neposredno povezana z javnokoristnim namenom javnokoristnega subjekta; (2) „nepovezana gospodarska dejavnost“ pomeni gospodarsko dejavnost evropske fundacije, ki ni neposredno povezana z javnokoristnim namenom javnokoristnega subjekta, z izjemo običajnega upravljanja s premoženjem, kot so naložbe v obveznice, delnice in nepremičnine; Dopolnitev 5 Predlog uredbe Člen 2 – točka 5 (5) „javnokoristni subjekt“ pomeni fundacijo z javnokoristnim namenom in/ali podobno javnokoristno pravno osebo brez članstva, ustanovljeno v skladu z zakonodajo ene od držav članic; (5) „javnokoristni subjekt“ pomeni fundacijo z izključno javnokoristnim namenom in/ali podobno javnokoristno pravno osebo brez članstva, ustanovljeno v skladu z zakonodajo ene od držav članic; Dopolnitev 6 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 – točka b a (novo) (ba) imena izvršnih direktorjev, imenovanih v skladu s členom 30; Dopolnitev 9 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 – pododstavek 2 – uvodno besedilo Ustanovljena je lahko le za naslednje namene, na katere je njeno premoženje nepreklicno vezano: Ustanovljena je lahko le za enega ali več naslednjih namenov, na katere je njeno premoženje nepreklicno vezano: Dopolnitev 7 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka s a (novo) (sa) pomoč žrtvam terorizma in nasilnih dejanj, Dopolnitev 8 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka s b (novo) (sb) spodbujanje medverskega dialoga Dopolnitev 10 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 a (novo) 2a.  Nihče ne more uporabljati evropske fundacije za nesorazmernima nadomestila ali povračila stroškov, ki niso v skladu z javnokoristnim namenom. Evropska fundacija ne izpolnjuje javnokoristnega namena, če koristi le omejenemu številu posameznikov. Dopolnitev 11 Predlog uredbe Člen 6 Evropska fundacija ob svoji registraciji opravlja dejavnosti ali ima zakonski cilj opravljanja dejavnosti v vsaj dveh državah članicah. Evropska fundacija opravlja dejavnosti ali ima vsaj zakonski cilj opravljanja dejavnosti v vsaj dveh državah članicah. Če je cilj opravljanja dejavnosti v vsaj dveh državah članicah ob registraciji opredeljen zgolj v statutu, mora prepričljivo dokazati, da bo dejavnosti najpozneje v dveh letih opravljala v vsaj dveh državah članicah. Ta rok ne velja, če se zdi poznejši začetek opravljanja dejavnosti zaradi uresničevanja namena evropske fundacije upravičen in sorazmeren. Med svojim obstojem mora v vsakem primeru začeti opravljati dejavnost in jo nadaljevati v vsaj dveh državah članicah. Dopolnitev 12 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 2.  Premoženje evropske fundacije znaša vsaj 25 000 EUR. 2.  Premoženje evropske fundacije znaša vsaj 25 000 EUR. To najmanjše možno premoženje ohrani ves čas svojega obstoja, razen če je bila v skladu s členom 12(2) ustanovljena za določen čas. Dopolnitev 13 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo) Evropska fundacija potroši 70 % dohodka, ki ga prejme v finančnem letu, v naslednjih štirih letih, razen če je v statutu določen poseben projekt, ki se bo izvajal naslednjih šest let. Dopolnitev 14 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2 2.  Evropska fundacija se ustanovi za nedoločen čas ali, kadar je izrecno določeno v njenem statutu, za določen čas najmanj dveh let. 2.  Evropska fundacija se ustanovi za nedoločen čas ali, kadar je izrecno določeno v njenem statutu, za določen čas najmanj štirih let. Če je za uresničitev ciljev evropske fundacije primerno omejeno časovno obdobje in je to ustrezno utemeljeno, se lahko ustanovi za določen čas najmanj dveh let. Dopolnitev 15 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 2 – točka d a (novo) (da) podatke o postopku, po katerem se sporazum o udeležbi delavcev sklene v skladu z Direktivo 2009/38/ES. Dopolnitev 16 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 3 3.  Vsak pristojni organ obravnava zahtevek za združitev v skladu z enakimi postopki in načeli, kot jih uporablja pri zahtevku za združitev, katere rezultat je nacionalni javnokoristni subjekt. 3.  Vsak pristojni organ obravnava zahtevek za združitev v skladu z enakimi postopki in načeli, kot jih uporablja pri zahtevku za združitev, katere rezultat je nacionalni javnokoristni subjekt. Odgovorni organ zavrne zahtevek za čezmejno združitev obvezno in izključno zato, ker dokumenti iz odstavka 2 niso skladni s to uredbo ali pravice upnikov in zaposlenih niso dovolj zaščitene. Dopolnitev 17 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 1 1.  Evropska fundacija se lahko ustanovi s preoblikovanjem javnokoristnega subjekta, zakonito ustanovljenega v državi članici, če je to dopustno v skladu s statutom preoblikujočega se subjekta. 1.  Evropska fundacija se lahko ustanovi s preoblikovanjem javnokoristnega subjekta, zakonito ustanovljenega v državi članici, če to ni izrecno prepovedano s statutom in v nasprotju z voljo ustanovitelja. Dopolnitev 18 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 3 3.  Pristojni organ obravnava zaprosilo za preoblikovanje v skladu z enakimi postopki in načeli, kot bi jih uporabil za zahtevek za spremembo statuta javnokoristnega subjekta. 3.  Pristojni organ obravnava zaprosilo za preoblikovanje v skladu z enakimi postopki in načeli, kot bi jih uporabil za zahtevek za spremembo statuta javnokoristnega subjekta. Odgovorni organ zavrne zahtevek za preoblikovanje obvezno in izključno zato, ker dokumenti iz odstavka 2 niso skladni s to uredbo ali niso dovolj zaščitene pravice upnikov in zaposlenih. Dopolnitev 19 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 1.  Kadar obstoječi statut postane neustrezen za delovanje evropske fundacije, lahko upravni odbor odloči o spremembi statuta. 1.  Kadar obstoječi statut postane neustrezen za delovanje evropske fundacije, lahko upravni odbor odloči o spremembi statuta. Kadar ima evropska fundacija v skladu s členom 31 druge organe, morajo ti sodelovati pri odločanju o spremembah statuta. Dopolnitev 20 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 1 – točka g (g) imena, nameni in naslovi ustanovitvenih organizacij, če so pravne osebe, ali podobne ustrezne informacije o javnih organih; (g) ime, priimek in naslov ustanoviteljev, če so fizične osebe; imena, namen in sedež ustanovitvenih organizacij, če so pravne osebe, ali podobne ustrezne informacije o javnih organih; Dopolnitev 21 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 2 a (novo) 2a.  Evropska fundacija se lahko registrira šele ob predložitvi dokazila o izpolnjevanju obveznosti iz poglavja V te uredbe, ki se nanašajo na udeležbo zaposlenih v njej. Dopolnitev 22 Predlog uredbe Člen 32 – odstavek 1 1.  Ustanovitelj in kateri koli drugi člani odbora, ki so morda z ustanoviteljem ali med sabo v poslovnem, družinskem ali drugem razmerju, ki lahko povzroči dejansko ali morebitno nasprotje interesov, ki lahko vpliva na njihovo presojo, ne predstavljajo večine upravnega odbora. 1.  Ustanovitelj in kateri koli drugi člani odbora, ki so morda z ustanoviteljem ali med sabo v poslovnem, družinskem ali drugem razmerju, ki lahko povzroči kakršno koli nasprotje interesov, ki lahko vpliva na njihovo presojo, ne predstavljajo večine upravnega odbora. Dopolnitev 23 Predlog uredbe Člen 32 – odstavek 3 3.  Neposredna ali posredna korist se ne sme podeliti ustanovitelju, članu upravnega odbora ali nadzornega sveta, izvršnemu direktorju ali revizorju ali se prenesti na katero koli osebo, ki je z njim v poslovnem ali tesnem družinskem razmerju, razen če je namenjena izvajanju njegovih obveznosti v okviru evropske fundacije. 3.  Koristi se ne podeli ustanovitelju, članu upravnega odbora ali nadzornega sveta, izvršnemu direktorju ali revizorju ali kateri koli osebi, ki je z njim v poslovnem ali tesnem družinskem razmerju, razen če je namenjena izvajanju njegovih obveznosti v okviru evropske fundacije. Dopolnitev 24 Predlog uredbe Člen 34 – odstavek 2 2.  Evropska fundacija v šestih mesecih po koncu poslovnega leta pripravi letne računovodske izkaze in letno poročilo o delu ter jih predloži pristojnemu nacionalnemu registracijskemu uradu in nadzornemu organu. (Ne zadeva slovenske jezikovne različice.) Dopolnitev 25 Predlog uredbe Člen 34 – odstavek 4 4.  Letne računovodske izkaze evropske fundacije revidira ena oseba ali več oseb, ki imajo dovoljenje za izvajanje obveznih revizij v skladu z nacionalnimi predpisi, sprejetimi v skladu z Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta. 4.  Letne računovodske izkaze evropske fundacije revidira ena oseba ali več oseb, ki imajo dovoljenje za izvajanje obveznih revizij v skladu z nacionalnimi predpisi, sprejetimi v skladu z Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta, če evropska fundacija preseže eno od naslednjih meril: (a) letni prihodek v višini 2 milijonov EUR; ali (b) premoženje v višini 200 000 EUR; ali (c) povprečje 50 zaposlenih v poslovnem letu. Pri evropskih fundacijah, ki ne presegajo teh meril, lahko namesto revizorja pregled opravi neodvisni strokovnjak. Dopolnitev 26 Predlog uredbe Člen 34 – odstavek 5 5.  Letni računovodski izkazi, ki jih pravilno odobri upravni odbor, se skupaj z mnenjem, ki ga predloži oseba, odgovorna za revidiranje izkazov, in poročilom o delu razkrijejo. 5.  Letni računovodski izkazi, ki jih pravilno odobri upravni odbor, se skupaj s poročilom o delu razkrijejo. Mnenje, ki ga predloži oseba, odgovorna za revidiranje izkazov, se razkrije v skladu s pravili države članice, v kateri ima evropska fundacija registrirani sedež. Dopolnitev 27 Predlog uredbe Člen 35 Evropska fundacija ima registrirani sedež in glavno upravo ali glavni kraj opravljanja dejavnosti v Evropski uniji. Registrirani sedež evropske fundacije se nahaja v Evropski uniji, in sicer v isti državi članici kot glavna uprava ali glavni kraj opravljanja dejavnosti. Evropska fundacija sicer opravlja dejavnosti vsaj v dveh državah članicah, vključno z ustreznimi dejavnostmi v državi članici, v kateri ima registrirani sedež in glavno upravo, vendar lahko dejavnosti opravlja tudi zunaj EU. Dopolnitev 28 Predlog uredbe Člen 37 – odstavek 2 – točka e a (novo) (ea) morebitne posledice prenosa za udeležbo zaposlenih. Dopolnitev 29 Predlog uredbe Člen 37 – odstavek 5 – pododstavek 2 Pristojni organ države članice gostiteljice lahko zavrne prenos le, če pogoji iz prejšnjega pododstavka niso izpolnjeni. Pristojni organ države članice gostiteljice lahko zavrne prenos le, če pogoji iz prejšnjega pododstavka niso izpolnjeni. poleg tega zavrne prenos tudi, če niso dovolj zaščitene pravice upnikov in zaposlenih. Dopolnitev 30 Predlog uredbe Člen 38 – odstavek 2 – pododstavka 1 in 2 Evropska fundacija z največ 200 zaposlenimi ustanovi evropski svet delavcev na zahtevo najmanj 20 svojih zaposlenih v najmanj dveh državah članicah ali predstavnikov teh zaposlenih. Evropska fundacija ustanovi evropski svet delavcev na zahtevo najmanj 10 % svojih zaposlenih v najmanj dveh državah članicah ali predstavnikov teh zaposlenih. Evropska fundacija z več kot 200 zaposlenimi ustanovi evropski svet delavcev na zahtevo najmanj 10 % svojih zaposlenih v najmanj dveh državah članicah ali predstavnikov teh zaposlenih. Dopolnitev 31 Predlog uredbe Člen 38 – odstavek 2 – pododstavek 3 Za ustanovitev evropskega sveta delavcev se uporabljajo nacionalni ukrepi o dodatnih zahtevah iz podtočk (a) do (e) točke 1 Priloge I k Direktivi 2009/38/ES Za ustanovitev evropskega sveta delavcev se uporabljajo člena 5 in 6 Direktive 2009/38/ES in nacionalni ukrepi o dodatnih zahtevah iz podtočk (a) do (e) točke 1 Priloge I k Direktivi 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Dopolnitev 32 Predlog uredbe Člen 38 – odstavek 3 3.  Predstavniki prostovoljcev, ki neprekinjeno opravljajo formalne prostovoljne dejavnosti v evropski fundaciji, imajo status opazovalca v evropskem svetu delavcev. Evropski svet delavcev vključuje najmanj enega takšnega predstavnika na državo članico, v kateri je najmanj 10 takšnih prostovoljcev. črtano Dopolnitev 33 Predlog uredbe Člen 44 – odstavek 2 2.  Po popolnem poplačilu upnikov evropske fundacije se kakršno koli preostalo premoženje evropske fundacije prenese na drug javnokoristni subjekt, ki izvaja podoben javnokoristni namen, ali se uporabi za javnokoristne namene, ki so čimbolj podobni namenom, za katere je bila evropska fundacija ustanovljena. 2.  Po popolnem poplačilu upnikov evropske fundacije se kakršno koli preostalo premoženje evropske fundacije prenese na drug javnokoristni subjekt, ki izvaja podoben javnokoristni namen in s sedežem v isti državi članici, v kateri je registrirana fundacija, ali se uporabi za javnokoristne namene, ki so čim bolj podobni namenom, za katere je bila evropska fundacija ustanovljena. Dopolnitev 34 Predlog uredbe Člen 45 Vsaka država članica določi nadzorni organ za nadzor evropskih fundacij, registriranih v navedeni državi članici, in o tem obvesti Komisijo. Vsaka država članica določi enega ali več organov po svoji izbiri, ki so odgovorni za učinkovit nadzor evropskih fundacij, registriranih v navedeni državi članici, in o tem obvesti Komisijo.

9.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 187. (2) ZOdl. 2006, str. I-8203. (3) ZOdl. 2009, str. I-359. (4) ZOdl. 2011, str. I-497. (5) UL L 158, 30.4.2004, str. 77. (6) UL C 351,15.11.2012, str. 57. (7) UL C 17, 19.1.2013, str. 81. (8) UL L 122, 16.5.2009, str. 28. (9) UL L 207, 18.8.2003, str. 1. (10) UL L 294, 10.11.2001, str. 22.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. julija 2013 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/16/ES o pomorski inšpekciji države pristanišča (COM(2012)0129 – C7-0081/2012 – 2012/0062(COD))

P7_TA(2013)0294 A7-0394/2012

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2012)0129),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 100(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0081/2012),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2012(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 17. aprila 2013, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A7-0394/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 2. julija 2013 z namenom sprejetja Direktive 2013/.../EU Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/16/ES o pomorski inšpekciji države pristanišča

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2013/38/EU.)

(1) UL C 299, 4.10.2012, str. 153.

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 2. julija 2013, k predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 1999/37/ES o dokumentih za registracijo vozil (COM(2012)0381 – C7-0187/2012 – 2012/0185(COD))(1)

P7_TA(2013)0295 A7-0199/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog direktive Uvodna izjava 3 (3)   Uvesti bi bilo treba možnost razveljavitve registracije vozila, kadar je vozilo na primer ponovno registrirano v drugi državi članici ali kadar je razstavljeno in razrezano. (3)   Uvesti bi bilo treba možnost razveljavitve registracije vozila v državi članici, kjer je bilo registrirano, kadar je vozilo na primer ponovno registrirano v drugi državi članici ali kadar je razstavljeno in razrezano. Sprememba 2 Predlog direktive Uvodna izjava 4 (4)   Da bi se zmanjšalo upravno breme in omogočila lažja izmenjava podatkov med državami članicami, bi bilo treba podatke o vozilu hraniti v nacionalnih registrih. (4)   Da bi se zmanjšalo upravno breme in omogočila lažja izmenjava podatkov med državami članicami, bi bilo treba podatke o vozilu hraniti v nacionalnih elektronskih registrih. Sprememba 3 Predlog direktive Uvodna izjava 4 a (novo) (4a)   Da bi olajšali tiste kontrolne preglede, ki so posebej namenjeni boju proti goljufiji in nezakonitemu trgovanju z ukradenimi vozili in preverjanju veljavnosti potrdila o tehničnem pregledu, je primerno vzpostaviti tesno sodelovanje med državami članicami, ki temelji na učinkoviti izmenjavi informacij, z uporabo nacionalnih elektronskih baz podatkov. Sprememba 4 Predlog direktive Člen 1 – točka 2 Direktiva 1999/37/ES Člen 2 – točki e in f (e)   „odvzem registracije“ pomeni omejeno obdobje, v katerem vozilo ni odobreno za uporabo v cestnem prometu, ki ne vključuje novega postopka registracije; (e)   „zadržanje registracije“ pomeni upravni akt, na podlagi katerega vozilo ni odobreno za uporabo v cestnem prometu za omejeno obdobje, po katerem se ga lahko znova uporablja brez novega postopka registracije, pod pogojem, da so prenehali razlogi za zadržanje registracije; (f)   „razveljavitev registracije“ pomeni trajno razveljavitev odobritve vozila za uporabo v cestnem prometu, ki vključuje nov postopek registracije. (f)   „razveljavitev registracije“ pomeni trajno razveljavitev odobritve vozila za uporabo v cestnem prometu s strani pristojnega organa, pri čemer je potreben nov postopek registracije, če se vozilo ponovno uporabi v cestnem prometu. Imetnik potrdila o registraciji lahko pri pristojnem organu vloži zahtevo za razveljavitev registracije. (V skladu s tem predlogom sprememb se namesto „odvzema“ v celotnem besedilu uporabi „zadržanje“.) Sprememba 5 Predlog direktive Člen 1 – točka 3 Direktiva 1999/37/ES Člen 3 – odstavek 4 4.   Države članice hranijo podatke o vseh vozilih, ki so registrirana na njihovem ozemlju, v elektronskem registru. Podatki v tem registru vsebujejo vse elemente v skladu s Prilogo I ter rezultate obveznih tehničnih pregledov v skladu z Uredbo XX/XX/XX [o rednih tehničnih pregledih]. Države članice zagotovijo dostop do tehničnih podatkov o vozilih pristojnim organom, ki so vključeni v tehnične preglede, ali centrom za izvajanje tehničnih pregledov. 4.   Države članice hranijo podatke o vseh vozilih, ki so registrirana na njihovem ozemlju, v elektronskem registru. Podatki v tem registru vsebujejo podatke iz točk II.4 do II.7 Priloge I ter rezultate rednih ali drugih obveznih tehničnih pregledov v skladu z Uredbo XX/XX/XX [o rednih tehničnih pregledih]. Države članice zagotovijo dostop do tehničnih podatkov o vozilih pristojnim organom, ki so vključeni v tehnične preglede, ali centrom za izvajanje tehničnih pregledov. Sprememba 6 Predlog direktive Člen 1 – točka 3 Direktiva 1999/37/ES Člen 3 a – odstavek 1 – pododstavek 2 Odvzem velja do takrat, ko vozilo uspešno opravi nov tehnični pregled. Ob uspešnem zaključku tehničnega pregleda organ za registracijo vozil nemudoma ponovno odobri vozilo za uporabo v cestnem prometu. Odvzem velja do takrat, ko vozilo uspešno opravi nov tehnični pregled. Ob uspešnem zaključku tehničnega pregleda organ za registracijo vozil nemudoma ponovno odobri vozilo za uporabo v cestnem prometu; za to ni potreben noben nov postopek registracije. Sprememba 7 Predlog direktive Člen 1 – točka 3 Direktiva 1999/37/ES Člen 3 a – odstavek 2 2.   Kadar organ države članice za registracijo vozil prejme obvestilo, da je bilo vozilo obravnavano kot izrabljeno vozilo v skladu z Direktivo 2000/53/ES, se registracija razveljavi, ta podatek pa se vnese v elektronski register države članice. 2.   Kadar organ države članice za registracijo vozil prejme obvestilo, da je bilo vozilo obravnavano kot izrabljeno vozilo v skladu z Direktivo 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih, se registracija razveljavi, ta podatek pa se vnese v elektronski register države članice. Po tej razveljavitvi ni možno ponovno registrirati vozila. Sprememba 8 Predlog direktive Člen 1 – točka 4 Direktiva 1999/37/ES Člen 5 4.  členu 5 se doda naslednji odstavek: 4.  členu 5 se dodajo naslednji odstavki: „3. Država članica razveljavi registracijo vozila na svojem ozemlju, kadar prejme obvestilo, da je bilo to vozilo ponovno registrirano v drugi državi članici.“; „3. Država članica razveljavi registracijo vozila na svojem ozemlju, kadar prejme obvestilo, da je bilo to vozilo ponovno registrirano v drugi državi članici. 3a.  V primeru, da je vozilo ponovno registrirano v drugi državi članici in je potrdilo o registraciji vključuje dokazilo o zadnjem opravljenem tehničnem pregledu in datumu naslednjega tehničnega pregleda, država članica, v kateri je vozilo ponovno registrirano, prizna veljavnost potrdila o tehničnem pregledu in pod pogojem, da je veljavno glede na intervale pregledov, ki se uporabljajo v državi članici ponovne registracije, vključi izjavo o tem v novo potrdilo o registraciji. 3b.  V primeru, da se spremeni lastništvo vozila in potrdilu o registraciji vključuje dokazilo o zadnjem opravljenem tehničnem pregledu in datumu naslednjega tehničnega pregleda, zadevna država članica pri izdaji novega potrdila o registraciji novemu lastniku prizna veljavnost potrdila o tehničnem pregledu in vključi izjavo o tem v novo potrdilo o registraciji.“ Sprememba 9 Predlog direktive Člen 1 – točka 5 Direktiva 1999/37/ES Člen 7 – odstavek 2 2.   Pooblastilo iz člena 6 se podeli za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe. 2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od datuma začetka veljavnosti te direktive. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. Sprememba 10 Predlog direktive Člen 1 – točka 6 a (novo) Direktiva 1999/37/ES Člen 9 6a.  Člen 9 se nadomesti z: „Države članice si med seboj pomagajo pri izvajanju te direktive. Lahko si izmenjujejo informacije na bilateralni ali multilateralni ravni, zlasti zato, da bi, kadar je to potrebno, pred registracijo vozila preverile pravni položaj vozila v državi članici, v kateri je bilo vozilo predhodno registrirano. Tako preverjanje lahko vključuje zlasti uporabo elektronskega omrežja, s tem da se drugim državam članicam omogoči dostop do nacionalnih baz.“ Sprememba 11 Predlog direktive Člen 1 – točka 6 b (novo) Direktiva 1999/37/ES Priloga I – točka II.5 6b.  Točki II.5 Priloge I se doda naslednja točka: „(Y) dokazilo (na primer žig, datum, podpis) o zadnjem opravljenem tehničnem pregledu in datum naslednjega tehničnega pregleda (ponoviti tolikokrat, kolikor je potrebno).“

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 57(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A7-0199/2013).

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 2. julija 2013, k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Uniji, in razveljavitvi Direktive 2000/30/ES (COM(2012)0382 – C7-0188/2012 – 2012/0186(COD))(1)

P7_TA(2013)0296 A7-0207/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 (3)  Tehnični pregledi so del širše ureditve, ki zagotavlja varno in okoljsko sprejemljivo stanje vozil ves čas njihove uporabe. Ta ureditev bi morala zajemati tehnične preglede vseh vozil in cestne preglede tehnične brezhibnosti vozil, ki se uporabljajo za dejavnosti komercialnega cestnega prevoza, ter določbe o postopku registracije vozil, ki bi zagotavljale, da se vozila, ki predstavljajo takojšnje tveganje za varnost v cestnem prometu, ne bi uporabljala na cesti. (3)  Tehnični pregledi so del širše ureditve, ki zagotavlja varno in okoljsko sprejemljivo stanje vozil ves čas njihove uporabe. Ta ureditev bi morala zajemati redne tehnične preglede vseh vozil in cestne preglede tehnične brezhibnosti vozil, ki se uporabljajo za dejavnosti komercialnega cestnega prevoza, ter določbe o postopku registracije vozil. Redni pregledi bi morali biti glavno orodje za zagotavljanje tehnične brezhibnosti. Tehnični cestni pregledi gospodarskih vozil bi morali le dopolnjevati redne preglede in bi se morali osredotočati na vozila na cestah, ki predstavljajo takojšnje tveganje za varnost v cestnem prometu. Sprememba 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 (4)  V Uniji so bili sprejeti številni tehnični standardi in zahteve za varnost vozil. Z nenapovedanimi cestnimi pregledi pa je treba zagotoviti, da bodo vozila, ko bodo dana na trg, izpolnjevala varnostne standarde skozi celotno življenjsko dobo. (4)  V Uniji so bili sprejeti številni tehnični standardi, zahteve za varnost vozil in okoljski standardi. Z nenapovedanimi cestnimi pregledi tehnične brezhibnosti pa je treba zagotoviti, da bodo vozila, ko so dana na trg, tehnično brezhibna skozi celotno življenjsko dobo. Sprememba 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 a (novo) (5a)  Glede na to, da številna vozila, ki se ustavijo zaradi cestnega pregleda, ne kažejo nikakršnih okvar, kot navaja poročilo Komisije o izvajanju Direktive 2000/30/ES, bi morala izbira vozil, na katerih se opravi cestni pregled, temeljiti na profilu tveganja prevoznikov ter biti usmerjena v podjetja z visokim tveganjem, da bi se zmanjšalo breme za tiste prevoznike, ki ustrezno vzdržujejo svoja vozila. Sprememba 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 (6)  Cestni pregledi se morajo izvajati s sistemom ocenjevanja tveganja. Države članice lahko uporabljajo sistem za oceno tveganja, ki je vzpostavljen v skladu s členom 9 Direktive 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o minimalnih pogojih za izvajanje uredb Sveta (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85 o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu in razveljavitvi Direktive Sveta 88/599/EGS. (6)  Cestni pregledi tehnične brezhibnosti se bi morali zato izvajati s sistemom ocenjevanja tveganja, ki temelji na številu in resnosti pomanjkljivosti, ugotovljenih na vozilih, s katerimi upravljajo posamezna podjetja, kakor je navedeno v standardiziranih potrdilih o tehničnih pregledih in poročilih o cestnih pregledih. Sprememba 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 a (novo) (6a)  Ob upoštevanju količine prometa gospodarskih vozil med državami članicami in da se prepreči kakršna koli diskriminacija na podlagi države registracije vozila, bi bilo treba sistem ocenjevanja tveganja izvajati po vsej Uniji ter na temelju ustrezne ravni harmonizacije rednih tehničnih pregledov in cestnih pregledov med vsemi državami članicami. Sprememba 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 b (novo) (6b)  Z Uredbo (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika je bil oblikovan evropski register cestnih prevoznikov. Evropski register cestnih prevoznikov omogoča medsebojno povezovanje nacionalnih elektronskih registrov cestnih prevoznikov po vsej Uniji v skladu s pravili Unije o varstvu osebnih podatkov. Z uporabo tega sistema, s katerim upravlja pristojni organ vsake države članice, je sodelovanje med državami članicami lažje, zmanjšajo pa se tudi stroški pregledov, tako za podjetja kot za upravne organe. Sprememba 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 a (novo) (7a)  Kmetijska vozila, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h, se v nekaterih primerih uporabljajo namesto tovornjakov za namene komercialnega cestnega prevoza. Pomembno je zagotoviti, da so na ta način rabljena kmetijska vozila glede cestnih pregledov tehnične brezhibnosti obravnavana enako kot tovornjaki. Sprememba 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 (10)  Da bi se bilo mogoče izogniti nepotrebnemu upravnemu bremenu in stroškom ter da bi se izboljšala učinkovitost pregledov, bi bilo treba prednostno obravnavati vozila tistih podjetij, ki ne upoštevajo standardov varnosti v cestnem prometu in okoljskih standardov, medtem ko bi bilo treba ustrezno vzdrževana vozila odgovornih prevoznikov, ki skrbijo za varnost, nagraditi z manj pogostimi pregledi. (10)  Da bi se bilo mogoče izogniti nepotrebnemu upravnemu bremenu in stroškom ter da bi se izboljšala učinkovitost pregledov, bi morali imeti pristojni nacionalni organi možnost, da se odločijo prednostno obravnavati vozila tistih podjetij, ki ne upoštevajo standardov varnosti v cestnem prometu in okoljskih standardov, medtem ko bodo ustrezno vzdrževana vozila odgovornih prevoznikov, ki skrbijo za varnost, nagrajena z manj pogostimi pregledi. Sprememba 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 (11)  Cestni pregledi tehnične brezhibnosti bi morali vključevati začetne in, kadar je to potrebno, podrobnejše preglede. V obeh primerih morajo ti pregledi vključevati vse ustrezne dele in sisteme vozila. Da bi bili pregledi bolj usklajeni, bi bilo treba za vse možne postavke pregleda uvesti metode pregleda, primere pomanjkljivosti in ocenjevanje slednjih glede na njihovo resnost. (11)  Cestni pregledi tehnične brezhibnosti bi morali vključevati začetne in, kadar je to potrebno, podrobnejše preglede. V obeh primerih morajo ti pregledi vključevati vse ustrezne dele in sisteme vozila, tudi pritrditev tovora. Da bi bili pregledi bolj usklajeni, bi bilo treba za vse možne postavke pregleda uvesti metode pregleda, primere pomanjkljivosti in ocenjevanje slednjih glede na njihovo resnost. Spodbujati bi bilo treba uporabo standardov za pritrjevanje tovora in za njegovo ocenjevanje. Sprememba 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 a (novo) (11a)  Ker je ustrezna učinkovitost pnevmatik tesno povezano s tlakom v njih, bi bilo treba razmisliti o razširitvi obvezne vgradnje sistemov za nadzor tlaka v pnevmatikah, kot so opredeljeni v Pravilniku UNECE (Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo) 64.02, na gospodarska vozila, delovanje teh sistemov pa bi bilo treba po potrebi pregledovati med cestnimi pregledi tehnične brezhibnosti. Sprememba 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 b (novo) (11b)  Države članice lahko preverjajo pritrditev tovora med cestnim pregledom tehnične brezhibnosti v skladu z obstoječimi standardi. Rezultatov takšnih pregledov se ne bi smelo vključiti v sistem ocenjevanja tveganja, dokler ne bodo pravila o pritrjevanju tovora harmonizirana na ravni Unije. Do takšne harmonizacije bi bilo treba spodbujati uporabo evropskih standardov in evropskih smernic o najboljši praksi za pritrjevanje tovora v cestnem prometu. Sprememba 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 (12)  Poročila o cestnih pregledih tehnične brezhibnosti se v več državah članicah pripravijo v elektronski obliki. V takšnih primerih je treba vozniku izročiti izpis poročila o pregledu. Vse podatke in informacije, zbrane med cestnimi pregledi, bi bilo treba prenesti v skupno zbirko države članice, da bi se lahko lažje obdelovali in da bi se prenos informacij lahko opravil brez dodatnega upravnega bremena. (12)  Poročila o cestnih pregledih tehnične brezhibnosti se v več državah članicah pripravijo v elektronski obliki. V takšnih primerih je pomembno, da se v celoti izkoristijo prednosti elektronskih komunikacij ter da se čim bolj zmanjša uporaba izpisa poročila o pregledu. Vse podatke in informacije, zbrane med cestnimi pregledi, bi bilo treba prenesti v skupno zbirko države članice, da bi se lahko lažje obdelovali in da bi se prenos informacij lahko opravil brez kakršnega koli dodatnega upravnega bremena. Sprememba 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 (13)  S pomočjo mobilnih inšpekcijskih enot se zmanjšajo zamude in stroški prevoznikov, saj se podrobnejši pregledi lahko izvajajo neposredno na cesti. V nekaterih primerih se podrobnejši pregledi lahko izvajajo tudi v centrih za izvajanje tehničnih pregledov. (13)  S pomočjo mobilnih inšpekcijskih enot se zmanjšajo zamude in stroški prevoznikov, saj se podrobnejši pregledi lahko izvajajo neposredno na cesti. Podrobnejši pregledi se lahko izvajajo tudi v centrih za izvajanje tehničnih pregledov, če so ti v bližini. Sprememba 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 a (novo) (13a)  Osebje, ki izvaja začetne cestne preglede, mora biti ustrezno usposobljeno, da učinkovito opravi vizualne preglede. Sprememba 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 a (novo) (14a)  Podjetjem ali voznikom se za opravljanje začetnega cestnega pregleda tehnične brezhibnosti ne bi smela zaračunati pristojbina. Države članice pa bi morale imeti možnost zaračunavanja pristojbine za zmanjšanje stroškov, ki nastanejo z uporabo tehnične opreme pri podrobnejšem cestnem pregledu, bodisi mobilne enote za preglede ali v centru za izvajanje tehničnih pregledov v bližini, če so bile ugotovljene velike ali nevarne pomanjkljivosti, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da podjetje, ki upravlja z vozilom, ni izpolnjevalo svoje odgovornosti, da ohranja vozilo v tehnično brezhibnem stanju. Da se omeji finančno breme za takšna podjetja, znesek pristojbine ne bi smel presegati zneska, ki se plača za redni tehnični pregled vozila iste kategorije. Morebitne dohodke ali prihodke iz zaračunavanja takšnih pristojbin bi bilo treba uporabiti za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Sprememba 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 (16)  Za zagotovitev učinkovite izmenjave informacij med državami članicami bi bilo treba v vsaki državi članici vzpostaviti enoten organ, ki bi deloval kot kontaktna točka za povezovanje z drugimi ustreznimi pristojnimi organi. Navedeni organ bi moral pripravljati tudi ustrezne statistične podatke. Države članice bi na svojem ozemlju morale uporabljati tudi skladno nacionalno strategijo izvrševanja in lahko imenujejo en organ za usklajevanje njenega izvajanja. Pristojni organi bi v vsaki državi članici morali opredeliti postopke, ki bi določali časovne omejitve in vsebino informacij, ki jih je treba predložiti. (16)  Za zagotovitev učinkovite izmenjave informacij med državami članicami bi bilo treba v vsaki državi članici vzpostaviti enoten organ, ki bi deloval kot kontaktna točka za povezovanje z drugimi ustreznimi pristojnimi organi. Navedeni organ bi moral pripravljati tudi ustrezne statistične podatke, zlasti kar zadeva kategorije gospodarskih vozil, ki se pregledajo med cestnimi pregledi tehnične brezhibnosti, število in vrsto odkritih tehničnih pomanjkljivosti ter njihovo resnost. Države članice bi na svojem ozemlju morale uporabljati tudi skladno nacionalno strategijo izvrševanja in lahko imenujejo en organ za usklajevanje njenega izvajanja. Pristojni organi bi v vsaki državi članici morali opredeliti postopke, ki bi določali časovne omejitve in vsebino informacij, ki jih je treba predložiti. Sprememba 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 (17)  Da bi bilo možno spremljati ureditev cestnih pregledov, ki se izvaja v Uniji, bi države članice morale vsaki dve leti Komisiji sporočiti rezultate opravljenih cestnih pregledov. Komisija bi morala zbrane podatke poslati Evropskemu parlamentu. (17)  Da bi bilo možno spremljati ureditev cestnih pregledov, ki se izvaja v Uniji, bi države članice morale vsako drugo leto do 31. marca Komisiji sporočiti rezultate opravljenih cestnih pregledov. Komisija bi morala zbrane podatke poslati Evropskemu parlamentu. Sprememba 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 a (novo) (17a)  Da bi se kar najbolj zmanjšala izguba časa za podjetja in voznike ter povečala splošna učinkovitost, bi bilo treba spodbujati opravljanje cestnih pregledov tehnične brezhibnosti in preverjanje upoštevanja socialne zakonodaje na področju cestnega prometa, zlasti Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom1, Direktive 2006/22/ES in Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu2. 1 UL L 102, 11.4.2006, str. 1. 2 UL L 370, 31.12.1985, str. 8. Sprememba 19 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 So to uredbo se vzpostavlja ureditev cestnih pregledov gospodarskih vozil, ki vozijo na ozemlju držav članic. 1.  S to uredbo se vzpostavlja ureditev cestnih pregledov tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo na ozemlju držav članic. Sprememba 20 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 a (novo) 1a.  Cestni pregledi tehnične brezhibnosti se opravljajo brez diskriminacije na podlagi državljanstva voznika ali države, v kateri je bilo zadevno gospodarsko vozilo registrirano oziroma se je začelo uporabljati. Sprememba 75 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 1.  Ta uredba velja za gospodarska vozila s konstrukcijsko določeno hitrostjo nad 25 km/h, ki spadajo v naslednje kategorije, ki so opredeljene v Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta: 1.  Ta uredba velja za gospodarska vozila s konstrukcijsko določeno hitrostjo nad 25 km/h, ki spadajo v naslednje kategorije, ki so opredeljene v Direktivi 2007/46/ES in Direktivi 2003/37/ES: – motorna vozila za prevoz potnikov z več kot osmimi sedeži razen vozniškega sedeža – vozila kategorij M2 in M3, – motorna vozila in kakršno koli priklopno vozilo za prevoz potnikov z več kot osmimi sedeži razen vozniškega sedeža – vozila kategorij M2 in M3, – motorna vozila z vsaj štirimi kolesi, ki se običajno uporabljajo za cestni prevoz blaga, z največjo dovoljeno maso do vključno 3 500 kg – vozila kategorije N1, – motorna vozila in kakršno koli priklopno vozilo, ki se običajno uporabljajo za prevoz blaga in katerih največja dovoljena masa ne presega 3 500 kg – vozila kategorije N1, – motorna vozila za prevoz blaga, z največjo dovoljeno maso večjo od 3 500 kg – vozila kategorij N2 in N3, – motorna vozila in kakršno koli priklopno vozilo za prevoz blaga, z največjo dovoljeno maso večjo od 3 500 kg – vozila kategorij N2 in N3, – priklopna vozila in polpriklopniki z največjo dovoljeno maso do vključno 3 500 kg – vozila kategorij O1 in O2, – priklopna vozila in polpriklopniki z največjo dovoljeno maso večjo od 3 500 kg – vozila kategorij O3 in O4. – kolesni traktorji kategorije T5, ki se večinoma uporabljajo za komercialni cestni prevoz na javnih cestah in katerih največja konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h. Sprememba 28 Predlog uredbe Člen 3 a – odstavek 1 – točka 6 (6) „gospodarsko vozilo“ pomeni motorno vozilo in njegovo priklopno vozilo, namenjeno za poklicni prevoz blaga ali potnikov; (6) „gospodarsko vozilo“ pomeni motorno vozilo in njegovo priklopno vozilo, namenjeno za prevoz blaga ali potnikov v cestnem prevozu blaga z vozili za plačilo; Sprememba 29 Predlog uredbe Člen 3 a – odstavek 1 – točka 9 (9) „cestni pregled“ pomeni nenapovedan pregled tehnične zmogljivosti gospodarskega vozila, ki vozi na cestah, odprtih za javni promet, na ozemlju države članice, ki ga izvajajo organi ali ki se izvaja pod njihovim neposrednim nadzorom; (9) „cestni pregled tehnične brezhibnosti“ pomeni nenapovedan pregled tehnične zmogljivosti gospodarskega vozila in pritrjenosti njegovega tovora, medtem ko to vozilo vozi na cestah, odprtih za javni promet, na ozemlju države članice, ki ga izvajajo organi ali ki se izvaja pod njihovim neposrednim nadzorom; Sprememba 30 Predlog uredbe Člen 3 a – odstavek 1 – točka 10 (10) „tehnični pregled“ pomeni preverjanje, da so vsi deli in sestavni deli vozila skladni z varnostnimi in okoljskimi značilnostmi, veljavnimi v času odobritve, prve registracije ali dajanja v uporabo ali v času naknadnega opremljanja; (10) „tehnični pregled“ pomeni pregled, s katerim se zagotovi, da je vozilo varno za uporabo na javnih cestah in skladno z zahtevanimi varnostnimi in okoljskimi značilnostmi, veljavnimi v času odobritve, prve registracije ali dajanja v uporabo ali v času naknadnega opremljanja; Sprememba 31 Predlog uredbe Člen 3 a – odstavek 1 – točka 11 (11) „pristojni organ“ pomeni organ ali javno organizacijo, pristojno za upravljanje nacionalnega sistema cestnih pregledov; (11) „pristojni organ“ pomeni organ ali javno organizacijo, ki je po pooblastilu države članice odgovorna za upravljanje sistema cestnih pregledov, vključno z izvajanjem cestnih pregledov tehnične brezhibnosti, kjer je to primerno; Sprememba 32 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka 12 a (novo) (12a) „podjetje“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, združenje ali skupino oseb brez pravne osebnosti, ki dela za zaslužek ali ne, ali vsak uradni organ, ki ima lahko lastno pravno osebnost ali je odvisen od organa oblasti, ki ima pravno osebnost, ki opravlja prevoz po cesti, bodisi za najem ali plačilo bodisi za lastne potrebe; Sprememba 33 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka 14 a (novo) (14a) „pregled varnosti vozila“ pomeni vizualni pregled ter preskus učinkovitosti in delovanja šasije oziroma podvozja, spojnih elementov, krmiljenja, pnevmatik, koles in zavornih sistemov gospodarskega vozila; Sprememba 34 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka 14 b (novo) (14b) „center za izvajanje tehničnih pregledov“ pomeni javne ali zasebne organe ali ustanove, ki jih za izvajanje tehničnih pregledov pooblasti država članica; Sprememba 35 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka 14 c (novo) (14c) „prevoznik“ pomeni posameznika ali pravno osebo, ki upravlja z vozilom kot lastnik oziroma ga je za upravljanje vozila pooblastil lastnik; Sprememba 37 Predlog uredbe Člen 5 Vsaka država članica vsako koledarsko leto opravi skupno število začetnih cestnih pregledov, ki ustreza vsaj 5 % skupnega števila vozil iz člena 3(1), ki so registrirana na njenem ozemlju. Vsaka država članica vsako koledarsko leto opravi ustrezno število začetnih cestnih pregledov. Skupno število začetnih cestnih pregledov ustreza vsaj 5 % skupnega števila naslednjih gospodarskih vozil iz člena 2(1), ki so registrirana na njenem ozemlju: – motorna vozila za prevoz potnikov z več kot osmimi sedeži, ne vštevši vozniškega sedeža – vozila kategorij M2 in M3, – motorna vozila za prevoz blaga z največjo dovoljeno maso večjo od 3 500 kg – vozila kategorij N2 in N3, – priklopna vozila in polpriklopniki z največjo dovoljeno maso večjo od 3 500 kg – vozila kategorij O3 in O4. Sorazmerno se pregleda vsaj 5 % gospodarskih vozil, ki niso registrirana na ozemlju države članice, vendar se tam uporabljajo. Sprememba 76 Predlog uredbe Člen 6 1.  Na nacionalni ravni se uvede sistem ocenjevanja tveganja pri cestnih pregledih, ki temelji na številu in resnosti pomanjkljivosti, ugotovljenih na vozilih posameznih podjetij. Sistem ocenjevanja tveganja upravlja pristojni organ države članice. 1.   Za izboljšanje učinkovitosti cestnih pregledov tehnične brezhibnosti se na ravni Unije uvede sistem ocenjevanja tveganja pri cestnih pregledih, ki temelji na številu in resnosti pomanjkljivosti, ugotovljenih na gospodarskih vozilih med rednimi tehničnimi pregledi in cestnimi pregledi tehnične brezhibnosti. Sistem ocenjevanja tveganja temelji na nacionalnih elektronskih registrih, ki so med seboj povezani po vsej Uniji, z njimi pa upravljajo pristojni organi v vsaki državi članici. Tri leta po začetku veljavnosti Uredbe XX Evropskega parlamenta in Sveta o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES morajo biti potrdila o tehničnih pregledih in poročila o cestnih pregledih skladna s standardnim obrazcem Evropske unije. 2.  Vsakemu podjetju se pripiše profil tveganja, ki se opredeli v okviru sistema ocenjevanja tveganja pri cestnih pregledih z merili iz Priloge I. 2.   Po datumu iz odstavka 1 se vsakemu podjetju pripiše profil tveganja, ki se opredeli v okviru sistema ocenjevanja tveganja pri cestnih pregledih z naslednjimi merili v skladu s Prilogo I: – število pomanjkljivosti; – resnost pomanjkljivosti; – število pregledov; – dejavnik časa. Podjetja se razvrstijo v skladu z naslednjim profilom tveganja: Podjetja se razvrstijo v skladu z naslednjim profilom tveganja: – visoko tveganje, – visoko tveganje, – srednje tveganje, – srednje tveganje, – nizko tveganje. – nizko tveganje. Da se podjetjem omogoči izboljšanje svojega profila tveganja, se za namene oblikovanja ocene tveganja podjetja upoštevajo informacije o izpolnjevanju zahtev po tehnični brezhibnosti, ki se pridobijo s prostovoljnimi rednimi varnostnimi pregledi vozil, ki se izvajajo v naslednjih časovnih presledkih: – vozila kategorije N2 s skupno dovoljeno maso več kot 7,5 ton: prvič 42 mesecev po prvi registraciji, nato vsakih šest mesecev od zadnjega tehničnega pregleda; – vozila kategorije N3: prvič 30 mesecev po prvi registraciji, nato vsakih šest mesecev od zadnjega tehničnega pregleda; – vozila kategorije O4: prvič 30 mesecev po prvi registraciji, nato vsakih šest mesecev od zadnjega tehničnega pregleda. 3.  Države članice lahko za vzpostavitev sistema ocenjevanja tveganja pri cestnih pregledih uporabljajo sistem ocenjevanja tveganja, ki je vzpostavljen v skladu s členom 9 Direktive 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta. 3.  Države članice za izvajanje sistema ocenjevanja tveganja pri cestnih pregledih uporabljajo sistem ocenjevanja tveganja, ki je bil vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 1071/2009. Sistem ocenjevanja tveganja vsebuje informacije o tehnični brezhibnosti vozil iz člena 2 štiri leta po začetku veljavnosti te uredbe. Sprememba 39 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 1.  Vozniki vozila, ki je registrirano v državi članici, na vozilu hranijo potrdilo o tehničnem pregledu, ki se nanaša na zadnji tehnični pregled, ter poročilo o zadnjem cestnem pregledu, kadar sta na voljo. 1.  Vozniki vozila, ki je registrirano v državi članici, na vozilu hranijo potrdilo o tehničnem pregledu, ki se nanaša na zadnji tehnični pregled, ter poročilo o zadnjem cestnem pregledu, kadar sta na voljo. Če sta v državi članici vozila potrdilo in poročilo na voljo v elektronski obliki, organi ne morejo zahtevati, da se v vozilu hranijo kopije v papirni obliki. Sprememba 40 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 3 3.  Posamezna podjetja zagotovijo, da so njihova vozila ves čas v dobrem, tehnično brezhibnem stanju. 3.  Podjetja, ki uporabljajo vozila, ki sodijo v področje uporabe te uredbe, zagotovijo, da so njihova vozila ves čas v dobrem, tehnično brezhibnem stanju ter da se v vozilih hranijo potrdila ali overjene kopije potrdil o tehničnem pregledu ter dokazila o pregledu v skladu s členom 10 Uredbe XX [o rednih pregledih tehnične brezhibnosti], ki se nanašajo na zadnji tehnični pregled. Sprememba 41 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 3 3.  Posamezna podjetja zagotovijo, da so njihova vozila ves čas v dobrem, tehnično brezhibnem stanju. (Ne zadeva slovenske jezikovne različice.) Sprememba 42 Predlog uredbe Člen 9 Pri ugotavljanju, na katerih vozilih je treba opraviti cestni pregled, inšpektorji v prednostno skupino uvrstijo vozila podjetij z visokim profilom tveganja iz člena 6(2). Druga vozila se izberejo za preglede, kadar obstaja sum, da predstavljajo tveganje za varnost v cestnem prometu. Pri ugotavljanju, na katerih vozilih je treba opraviti cestni pregled, inšpektorji lahko, če se tako odloči država članica, v prednostno skupino uvrstijo vozila podjetij z visokim profilom tveganja iz člena 6(2). Druga vozila se izberejo za preglede, kadar obstaja sum, da predstavljajo tveganje za varnost v cestnem prometu. Sprememba 43 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 2 Inšpektor pri vsakem začetnem cestnem pregledu vozila: Inšpektor pri vsakem začetnem cestnem pregledu vozila: (a) preveri potrdilo o tehničnem pregledu in, kadar je na voljo, poročilo o cestnem pregledu, ki se hranita v vozilu v skladu s členom 7(1); (a) preveri potrdilo o tehničnem pregledu, ki se nanaša na zadnji tehnični pregled, dokazilo o pregledu, izdano v skladu s členom 10 Uredbe XX [o rednih pregledih tehnične brezhibnosti], in, kadar je na voljo, zadnje poročilo o cestnem pregledu, ki se hranijo v vozilu v skladu s členom 7(1); (b) opravi vizualno oceno stanja vozila in njegovega tovora. (b) opravi vizualno oceno tehničnega stanja vozila. Sprememba 44 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b a (novo) (ba) lahko preveri upoštevanje drugih regulativnih zahtev v zvezi z delovanjem gospodarskih vozil znotraj Unije. Sprememba 45 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 2 – alinea 2 a (novo) – šasijo/podvozje, Sprememba 46 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 2 – alinea 3 – osi, kolesa, pnevmatike, obesitev koles, – kolesa in pnevmatike, Sprememba 47 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 2 – alinea 3 a (novo) – spojne elemente, Sprememba 48 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 2 – alinea 4 – emisije. – motenje: hrup in izpušni plini. Sprememba 49 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 3 Pregled vsakega od teh področij zajema eno, več ali vse postavke, ki so navedene v Prilogi II in ustrezajo tem področjem. Pregled vsakega od teh področij zajema vse postavke, ki so navedene v Prilogi II ter se za ta področja štejejo kot potrebne in ustrezne. Sprememba 50 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 4 Inšpektor lahko poleg tega preveri tudi druga področja pregleda, ki so navedena v točki 1 Priloge II in zajemajo eno, več ali vse postavke iz te priloge. Inšpektor lahko poleg tega in kadarkoli je to potrebno zaradi morebitnih varnostnih tveganj preveri tudi druga področja pregleda, ki so navedena v delu 1 Priloge II in zajemajo vse postavke iz te priloge, ki se v odnosu do teh področij štejejo za potrebne in ustrezne. Sprememba 77 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 5 Kadar je iz potrdila o tehničnem pregledu ali poročila o cestnem pregledu razvidno, da je bil pregled ene izmed postav Priloge II opravljen v predhodnem mesecu, inšpektor to postavko pregleda samo, če to upravičuje očitna pomanjkljivost. Kadar je iz potrdila o zadnjem opravljenem tehničnem pregledu, o prostovoljnem rednem pregledu varnosti vozila ali poročila o cestnem pregledu razvidno, da je bil pregled ene izmed postavk Priloge II opravljen v enem od treh predhodnih mesecev, inšpektor to postavko pregleda samo, če očitna pomanjkljivost upravičuje tak pregled. Sprememba 52 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 2 2.  Kadar je preglede treba opraviti v centru za izvajanje tehničnih pregledov, kraj začetnega cestnega pregleda ni oddaljen več kot 10 km od tega centra. 2.  Kadar je preglede treba opraviti v centru za izvajanje tehničnih pregledov, jih je treba opraviti čim prej v najbližjem centru. Sprememba 53 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 3 3.  Mobilne enote za preglede so ustrezno opremljene za izvajanje cestnih pregledov in imajo vsaj opremo, potrebno za ocenjevanje stanja zavor, krmiljenja, obesitve koles in emisij vozila. 3.  Mobilne enote za preglede so ustrezno opremljene za izvajanje cestnih pregledov in imajo vsaj opremo, potrebno za ocenjevanje stanja zavor, krmiljenja, obesitve koles, emisij in mase vozila. Sprememba 54 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2 – alinea 3 – nevarne pomanjkljivosti, ki pomenijo neposredno in takojšnje tveganje za varnost v cestnem prometu, tako da se vozilo v nobenih okoliščinah ne sme uporabljati na cesti. – nevarne pomanjkljivosti, ki pomenijo neposredno in takojšnje tveganje za varnost v cestnem prometu, zaradi katerih lahko zadevna država članica ali njeni pristojni organi prepovejo uporabo vozila na cesti. Sprememba 55 Predlog uredbe Člen 13 Člen 13 Člen 13 Posebna pravila glede pregleda pritrjenosti tovora Pregled pritrjenosti tovora Inšpektor lahko zahteva, da se na vozilu opravi pregled pritrjenosti tovora v skladu s Prilogo IV. V primeru velikih ali nevarnih pomanjkljivosti, povezanih s pritrjenostjo tovora, se uporabljajo tudi naknadni postopki iz člena 14. Inšpektor lahko zahteva, da se na vozilu opravi pregled pritrjenosti tovora v skladu z veljavnimi standardi. Rezultatov takšnih pregledov se ne sme vključiti v sistem ocenjevanja tveganja, dokler pravila o pritrjevanju tovora ne bodo harmonizirana na ravni Unije. Do … [uskladiti z datumom iz člena 18a predloga uredbe o rednih pregledih tehnične brezhibnosti] Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o ravni harmonizacije na področju pritrjevanja tovora v cestnem prometu, njegovem pregledovanju med cestnimi pregledi in o rezultatih analize metod za zagotavljanje, da podjetja, ki upravljajo z vozilom, pošiljatelji, špediterji, nakladalci in drugi zadevni subjekti, ki sodelujejo pri rokovanju s tovorom, izpolnjujejo zahteve glede pritrjevanja tovora. Poročilo se po potrebi predloži skupaj z zakonodajnim predlogom. Sprememba 56 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 1.  Vse velike pomanjkljivosti, ki se ugotovijo med začetnim ali podrobnejšim pregledom, se odpravijo nemudoma in v bližini kraja pregleda. 1.  Vse velike pomanjkljivosti, ki se ugotovijo med začetnim ali podrobnejšim pregledom, se odpravijo nemudoma in na lokaciji s potrebno opremo, ki je najbližja kraju, na katerem je bil opravljen začetni ali podrobnejši pregled. Sprememba 57 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 3 – pododstavek 1 3.  Kadar inšpektor pri vozilu ugotovi nevarne pomanjkljivosti, tega vozila ne odobri za uporabo, dokler se takšne pomanjkljivosti ne odpravijo na kraju pregleda. Inšpektor lahko odobri takšno vozilo za uporabo samo do najbližje delavnice, v kateri je mogoče navedene pomanjkljivosti odpraviti, a pod pogojem, da so bile nevarne pomanjkljivosti popravljene v tolikšni meri, da je vozilo mogoče pripeljati do te delavnice in da pri tem ni nikakršnega neposrednega tveganja za varnost oseb v vozilu ali drugih udeležencev v cestnem prometu. 3.  Kadar inšpektor pri vozilu ugotovi nevarne pomanjkljivosti, tega vozila ne odobri za uporabo, dokler se takšne pomanjkljivosti ne odpravijo na kraju pregleda ali v eni od najbližjih delavnic. Če se na vozilu ugotovijo pomanjkljivosti iz člena 10(2), inšpektor odobri takšno vozilo za uporabo samo do najbližje delavnice, v kateri je mogoče navedene pomanjkljivosti odpraviti, a pod pogojem, da so bile nevarne pomanjkljivosti popravljene v tolikšni meri, da je vozilo mogoče pripeljati do te delavnice in da pri tem ni nikakršnega neposrednega tveganja za varnost oseb v vozilu ali drugih udeležencev v cestnem prometu. Sprememba 58 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 3 – pododstavek 2 Inšpektor lahko vozilo z nevarnimi pomanjkljivostmi odobri za uporabo neposredno do najbližje lokacije, kjer je to vozilo mogoče popraviti ali zaseči. Inšpektor lahko vozilo z nevarnimi pomanjkljivostmi odobri za uporabo neposredno do najbližje razpoložljive lokacije, kjer ga je mogoče popraviti ali zaseči. Sprememba 59 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2 2.  Inšpektor sporoči pristojnemu organu rezultate podrobnejših cestnih pregledov v razumnem času po teh pregledih. Pristojni organ hrani te podatke 36 mesecev od datuma njihovega prejema. 2.  Inšpektor pristojnemu organu elektronsko sporoči rezultate podrobnejših cestnih pregledov v razumnem času po teh pregledih. Pristojni organ te podatke vnese v nacionalni register iz Uredbe (ES) št. 1071/2009 in jih hrani 36 mesecev od datuma njihovega prejema. Sprememba 60 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 3 3.  Rezultati cestnega pregleda se sporočijo organu za registracijo vozila. 3.  Rezultati cestnega pregleda se elektronsko sporočijo organu za registracijo vozila, lastniku vozila in v primeru vozil, registriranih v drugi državi članici, prek evropskega registra cestnih prevoznikov, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 1071/2009. Sprememba 61 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 1 1.  Kadar se na vozilu, ki ni registrirano v državi članici, v kateri se izvaja pregled, ugotovijo velike ali nevarne pomanjkljivosti, zlasti tiste, zaradi katerih se prepove uporaba vozila, kontaktna točka o rezultatih tega pregleda obvesti pristojni organ države članice, v kateri je bilo vozilo registrirano. 1.  Kadar se na vozilu, ki ni registrirano v državi članici, v kateri se izvaja pregled, ugotovijo velike ali nevarne pomanjkljivosti, zlasti tiste, zaradi katerih se prepove uporaba vozila, kontaktna točka o rezultatih tega pregleda obvesti pristojni organ države članice, v kateri je bilo vozilo registrirano. Država članica, v kateri je bilo vozilo registrirano, te informacije upošteva pri razvrščanju podjetij v skladu s členom 6(2). Te informacije vsebujejo elemente iz poročila o cestnem pregledu, ki so določeni v Prilogi VI. Te informacije vsebujejo elemente iz poročila o cestnem pregledu, ki so določeni v Prilogi VI, ter so v standardizirani obliki in se posredujejo prek nacionalnega elektronskega registra iz člena 16 Uredbe (ES) 1071/2009. Komisija sprejme podrobne predpise o postopkih obveščanja pristojnih organov držav članic, v katerih so bila vozila registrirana, o vozilih z velikimi ali nevarnimi pomanjkljivostmi v skladu s postopkom pregleda iz člena 23(2). Komisija sprejme podrobne predpise o postopkih obveščanja pristojnih organov držav članic, v katerih so bila vozila registrirana, o vozilih z velikimi ali nevarnimi pomanjkljivostmi v skladu s postopkom pregleda iz člena 23(2). Sprememba 62 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 2 – pododstavek 2 Pristojni organ države članice, v kateri je bilo vozilo registrirano, obvesti državo članico, v kateri je bil opravljen pregled, o sprejetem ukrepu. Pristojni organ države članice, v kateri je bilo vozilo registrirano, obvesti pristojni organ države članice, v kateri je bil opravljen pregled, o sprejetem ukrepu in vnese podatke v evropski register cestnih prevoznikov. Sprememba 63 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 2 a (novo) 2a Če se ugotovijo velike ali nevarne pomanjkljivosti, se ime prevoznika sporoči kontaktni točki v skladu s členom 16. Sprememba 64 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 2 b (novo) 2b.  Država članica, v kateri je bilo vozilo registrirano, zagotovi organu, ki opravlja cestni pregled tehnične brezhibnosti, informacije o profilu tveganja podjetja, katerega vozilo se pregleduje. Te informacije se v elektronski obliki posredujejo v razumnem času. Komisija sprejme izvedbene akte, ki zadevajo podrobne predpise o postopkih za posredovanje teh informacij takšnim organom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 23(2). Sprememba 65 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 2 – pododstavek 2 Komisija zbrane podatke pošlje Evropskemu parlamentu. Komisija predloži Evropskemu parlamentu poročilo, v katerem so povzeti zbrani podatki. Sprememba 66 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 2 2.  Pooblastilo iz člena 21 se podeli za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti te uredbe]. 2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 21 se podeli Komisiji za obdobje petih let od [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. Sprememba 67 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 2 2.  Predpisi, določeni v skladu z odstavkom 1, vključujejo kazni za primer, kadar voznik ali prevoznik ne sodelujeta s inšpektorjem, ali kadar se ne odpravijo pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene med pregledom. 2.  Predpisi, določeni v skladu z odstavkom 1, vključujejo kazni za primer, kadar voznik ali prevoznik ne sodelujeta z inšpektorjem, ali kadar je uporaba vozila nezakonita zaradi neupoštevanja člena 14. Sprememba 68 Predlog uredbe Priloga II – del 2 – postavka 5.2.2 – točka d a (novo) Besedilo, ki ga predlaga Komisija 5.2.2. Kolesa Vizualni pregled obeh strani vsakega kolesa. Sprememba Parlamenta 5.2.2. Kolesa Vizualni pregled obeh strani vsakega kolesa. (da) Kolo ni združljivo s pestom Sprememba 69 Predlog uredbe Priloga II – del – postavka 5.2.3 – stolpec 2: Metoda Besedilo, ki ga predlaga Komisija Pnevmatike Vizualni pregled celotne pnevmatike s premikanjem vozila nazaj in naprej. Sprememba Parlamenta 5.2.3 Tyres Vizualni pregled celotne pnevmatike s premikanjem vozila nazaj in naprej. Z merilnikom tlaka preverite tlak v pnevmatikah in ga primerjajte z vrednostmi, ki jih je navedel proizvajalec. Sprememba 70 Predlog uredbe Priloga III – del 1 – naslov: Nevarne pomanjkljivosti – odstavek 1 Pomanjkljivosti, ki predstavljajo neposredno in takojšnje tveganje za varnost v cestnem prometu. Nadaljnja uporaba vozila na cesti ni dovoljena, čeprav bi se v nekaterih primerih vožnja tega vozila lahko dovolila pod točno določenimi pogoji naravnost do določene lokacije, na primer za namen takojšnjega popravila ali zasega vozila. Pomanjkljivosti, ki predstavljajo neposredno in takojšnje tveganje za varnost v cestnem prometu, ki upravičujejo, da zadevna država članica ali njeni pristojni organi prepovejo uporabo vozila na cesti, čeprav bi se v nekaterih primerih vožnja tega vozila lahko dovolila pod točno določenimi pogoji naravnost do določene lokacije, na primer za namen takojšnjega popravila ali zasega vozila. Sprememba 71 Predlog uredbe Priloga 3 – del 2 – postavka 5.2.3 – točka e Besedilo, ki ga predlaga Komisija 5.2.3. Pnevmatike (e) Globina žleba profila ni v skladu z zahtevami(1). X X Manj kot 80% zahtevane globine žleba Sprememba Parlamenta 5.2.3. Tyres (e) Globina žleba profila pnevmatike ustreza zakonsko predpisani minimalni vrednosti. X X Globina žleba profila pnevmatike manjša od zakonsko predpisane minimalne vrednosti. Sprememba 72 Predlog uredbe Priloga 3 – del 2 – postavka 5.2.3 – točka g a (novo) Besedilo, ki ga predlaga Komisija 5.2.3. Pnevmatike Sprememba Parlamenta 5.2.3. Tyres (ga) Delovni tlak med uporabo v eni od pnevmatik vozila znižan za 20 %. X X Sprememba 73 Predlog uredbe Priloga IV […] Črtano

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 57(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A7-0207/2013).

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 2. julija 2013, k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES (COM(2012)0380 – C7-0186/2012 – 2012/0184(COD))(1)

P7_TA(2013)0297 A7-0210/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 (3)   Tehnični pregledi so del širše ureditve, ki zagotavlja varno in okoljsko sprejemljivo stanje vozil ves čas njihove uporabe. Ta ureditev bi morala zajemati tehnične preglede vseh vozil in cestne preglede tehnične brezhibnosti vozil, ki se uporabljajo za dejavnosti komercialnega cestnega prevoza, ter določbe o postopku registracije vozil, ki bi zagotavljale, da se vozila, ki predstavljajo takojšnje tveganje za varnost v cestnem prometu, ne bi uporabljala na cesti. (3)   Tehnični pregledi so del širše ureditve, ki zagotavlja varno in okoljsko sprejemljivo stanje vozil ves čas njihove uporabe. Ta ureditev bi morala zajemati redne tehnične preglede vseh vozil in cestne preglede tehnične brezhibnosti vozil, ki se uporabljajo za dejavnosti komercialnega cestnega prevoza, ter določbe o postopku registracije vozil. Redni pregledi bi morali biti glavno orodje za zagotavljanje tehnične brezhibnosti. Cestni pregledi gospodarskih vozil bi morali le dopolnjevati redne preglede in bi se morali osredotočati na vozila, ki predstavljajo takojšnje tveganje za varnost v cestnem prometu. Sprememba 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 a (novo) (3a)  Vsa vozila, ki se uporabljajo na javnih cestah, morajo biti, brez poseganja v zahteve rednih tehničnih pregledov, vedno tehnično brezhibna. Sprememba 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 b (novo) (3b)  Izvrševanje ukrepov za tehnično brezhibnost bi moralo vključevati tudi kampanje za ozaveščanje lastnikov vozil, naj razvijejo dobre prakse in navade glede osnovnih pregledov svojih vozil. Spremembi 4 in 115 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 (4)   V Uniji so bili sprejeti številni tehnični standardi in zahteve za varnost vozil. Z rednimi tehničnimi pregledi pa je treba zagotoviti, da bodo vozila, ko bodo dana na trg, izpolnjevala varnostne standarde skozi celotno življenjsko dobo. Ta ureditev bi morala veljati za kategorije vozil, opredeljene v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2002/24/ES z dne 18. marca 2002 o homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil in o razveljavitvi Direktive Sveta 92/61/EGS, Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila in Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES z dne 26. maja 2003 o homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnikov in zamenljivih vlečnih strojev ter njihovih sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot in o razveljavitvi Direktive 74/150/EGS. (4)   V Uniji so bili sprejeti številni tehnični standardi in zahteve za varnost vozil. Z rednimi tehničnimi pregledi pa je treba zagotoviti, da bodo vozila, ko bodo dana na trg, izpolnjevala varnostne standarde skozi celotno življenjsko dobo. Nobena naknadno nameščena oprema, ki spreminja varnostne in okoljske značilnosti vozila, ne bi smela poslabšati teh značilnosti glede na njihovo stanje v času homologacije, prve registracije ali začetka veljavnosti. Države članice bi lahko uvedle nacionalne zahteve v zvezi s tehničnimi pregledi za kategorije vozil, opredeljene v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2002/24/ES z dne 18. marca 2002 o homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil; ta ureditev bi morala veljati za kategorije vozil, opredeljene v Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, in Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES z dne 26. maja 2003 o homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnikov in zamenljivih vlečnih strojev ter njihovih sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot. Sprememba 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 a (novo) (5a)  Ker s pravočasnim razkritjem pomanjkljivosti na motornem vozilu, ki je pomembna za varnost v prometu, vsakdo prispeva k odpravi te pomanjkljivosti in s tem k preprečitvi nesreče, bi se morali prihranki pri stroških zaradi nesreč porabiti za vzpostavitev sistema bonusov. Sprememba 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 (6)   Velik del skupnih emisij cestnega prometa, zlasti emisij CO2, je posledica manjšega števila vozil s slabo delujočimi sistemi za nadzor emisij. Ocenjeno je, da 5 % voznega parka povzroča 25 % vseh emisij onesnaževal. Ureditev z rednimi tehničnimi pregledi bi torej prispevala tudi k izboljšanju okolja z zmanjšanjem povprečnih emisij vozil. (6)   Velik del skupnih emisij cestnega prometa, zlasti emisij CO2, je posledica manjšega števila vozil s slabo delujočimi sistemi za nadzor emisij. Ocenjeno je, da 5 % voznega parka povzroča 25 % vseh emisij onesnaževal. To velja tudi za povečanje emisij delcev in NOx iz sodobnih motorjev, za katere je potrebno obsežnejše preverjanje emisij, vključno s preverjanjem celovitosti in delovanja lastnega sistema za diagnostiko na vozilu (OBD) med delovanjem z elektronsko kontrolno napravo, ki se potrdi z obstoječim preskusom emisij iz izpušne cevi, da se zagotovi popoln preskus sistema za nadzor emisij, saj zgolj diagnostika na vozilu ni zanesljiva. Ureditev z rednimi tehničnimi pregledi bi torej prispevala tudi k izboljšanju okolja z zmanjšanjem povprečnih emisij vozil. Sprememba 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 (8)   Kmetijska vozila, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h, se pri dejavnostih lokalnega prevoza čedalje bolj uporabljajo namesto tovornjakov. Njihova možnost tveganja je enaka možnosti tveganja tovornjakov, zato bi bilo treba to kategorijo vozil v zvezi s tehničnimi pregledi obravnavati enako kot tovornjake. (8)   Kmetijska vozila, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h, se v nekaterih primerih uporabljajo namesto tovornjakov za namene komercialnega cestnega prevoza. Pomembno je zagotoviti, da kadar so kmetijska vozila rabljena na ta način, da so glede tehničnih pregledov obravnavana enako kot tovornjaki. Sprememba 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 (9)   Vozila zgodovinskega interesa naj bi ohranjala dediščino dobe, v kateri so bila izdelana, in ker se na javnih cestah le malo uporabljajo, bi bilo treba odločitev o podaljšanju roka rednih tehničnih pregledov za takšna vozila prepustiti državam članicam. Države članice bi morale s predpisi urediti tudi tehnične preglede drugih vrst specializiranih vozil. (9)   Vozila zgodovinskega interesa ohranjajo dediščino dobe, v kateri so izdelana, vzdrževana so v zgodovinsko ustreznem stanju in so redko uporabljana kot vsakdanja vozila. Odločitev o podaljšanju roka rednih tehničnih pregledov za takšna vozila ali drugačni ureditvi njihovih tehničnih pregledov bi bilo treba prepustiti državam članicam. Države članice bi morale s predpisi urediti tudi tehnične preglede drugih vrst specializiranih vozil. Sprememba 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 (10)   Tehnični pregledi so suverena dejavnost, zato bi jih morale opravljati države članice ali pooblaščeni izvajalci pod njihovim nadzorom. Države članice bi morale biti še naprej odgovorne za tehnične preglede v vseh primerih, tudi če nacionalni sistem dovoljuje odobritev zasebnih organov, med drugim tudi tistim, ki izvajajo popravila. (10)   Tehnični pregledi so suverena dejavnost, zato bi jih morale opravljati zadevne države članice, ali nosilci javnih pooblastil ali organizacije ali ustanove, ki jih imenuje in neposredno nadzira država, vključno z ustrezno pooblaščenimi zasebnimi organizacijami. Države članice bi si morale zlasti vsestransko prizadevati za zagotovitev objektivnosti in visoke kakovosti preskušanja vozil, kadar organizacije, imenovane kot centri za izvedbo tehničnih pregledov, opravljajo tudi popravila motornih vozil. Sprememba 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 a (novo) (10a)  Zaradi boljše uporabe načela prostega gibanja v Uniji, bi morale države članice za potrebe ponovne registracije vzajemno priznavati potrdilo o tehničnem pregledu, ki ga je izdala originalna država članica registracije. Sprememba 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 b (novo) (10b)  Kadar se izkaže, da so tehnični pregledi usklajeni v zadostni meri, bi bilo treba sprejeti določbe o popolnem vzajemnem priznavanju potrdil o tehničnem pregledu po vsej Uniji. Sprememba 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 (11)   Ključnega pomena za pregled vozil in zlasti za njihove elektronske varnostne sestavne dele, je dostop do tehničnih specifikacij vsakega posameznega vozila. Proizvajalci vozil naj torej ne bi zagotovili samo vseh podatkov, kot so zajeti v potrdilu o skladnosti, temveč tudi dostop do podatkov, ki so potrebni za preverjanje delovanja sestavnih delov, povezanih z varnostjo in okoljem. Določbe, povezane z dostopom do podatkov o popravilih in vzdrževanju se morajo za ta namen uporabljati na podoben način, kar centrom za izvajanje tehničnih pregledov omogoča dostop do tistih elementov informacij, ki so potrebni za tehnični pregled. To je ključnega pomena zlasti na področju elektronsko nadzorovanih sistemov in mora zajemati vse elemente, ki jih je vgradil proizvajalec. (11)   Ključnega pomena za pregled vozil in zlasti za njihove elektronske varnostne sestavne dele, je dostop do tehničnih specifikacij vsakega posameznega vozila. Proizvajalci vozil naj torej ne bi zagotovili samo vseh podatkov, kot so zajeti v potrdilu o skladnosti, temveč tudi dostop do podatkov, ki so potrebni za preverjanje delovanja sistemov, povezanih z varnostjo in okoljem. Podatki bi morali zajemati podrobnosti, s katerimi je možno zagotoviti nadzor delovanja varnostnih sistemov vozila na način, ki omogoča preglede v okviru rednih tehničnih pregledov, na način, s katerim bi se ustvarila predvidljiva stopnja uspešnosti. Sprememba 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 (12)  Za doseganje visoke kakovosti pregledov po vsej Uniji bi bilo treba na ravni Unije določiti opremo, ki se bo uporabljala pri pregledih, ter način njenega vzdrževanja in umerjanja. (12)  Za doseganje visoke kakovosti pregledov po vsej Uniji bi bilo treba na ravni Unije določiti opremo, ki se bo uporabljala pri pregledih, ter način njenega vzdrževanja in umerjanja. Vzpostaviti bi bilo treba spodbude za inovacije na področju sistemov in postopkov pregledov ter opreme, ki se bo uporabljala pri pregledih, s čimer se omogoči nadaljnje zniževanje stroškov in povečanje koristi. Sprememba 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 (13)  Inšpektorji bi morali med izvajanjem tehničnih pregledov ravnati neodvisno in se izogibati vsakršnemu navzkrižju interesov. Rezultat tehničnih pregledov zato ne bi smel biti povezan s plačo ali kakršnimi koli ekonomskimi ali osebnimi koristmi. (13)  Inšpektorji bi morali med izvajanjem tehničnih pregledov ravnati neodvisno in se izogibati vsakršnemu navzkrižju interesov. Države članice bi morale zagotoviti, da se pregledi izvajajo v skladu s predpisi, in biti še zlate pozorne na njihovo objektivnost. Sprememba 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 a (novo) (13a)  Kakovost in objektivnost centrov za izvajanje tehničnih pregledov je osrednjega pomena za doseganje cilja boljše varnosti v cestnem prometu. Zato bi morali centri za izvajanje tehničnih pregledov na primer izpolnjevati minimalne zahteve glede ISO 17020 o splošnih zahtevah za delovanje različnih organov, ki izvajajo preglede. Sprememba 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 (14)   Rezultati pregledov se ne bi smeli spreminjati za komercialne namene. Nadzorni organ lahko spremeni rezultate tehničnega pregleda samo, če so ugotovitve, do katerih pride med tehničnim pregledom, ki ga opravi inšpektor, očitno napačne. (14)   Rezultati pregledov se ne bi smeli spreminjati za komercialne namene. Nadzorni organ bi moral spremeniti rezultate tehničnega pregleda in organizaciji, ki je izdala potrdilo, naložiti ustrezne kazni samo, če so ugotovitve, do katerih pride med tehničnim pregledom, ki ga opravi inšpektor, očitno napačne. Sprememba 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 (15)  Visoki standardi tehničnih pregledov zahtevajo visoko raven izkušenj in usposobljenosti izvajalcev pregledov. Uvesti bi bilo treba sistem usposabljanja, vključno z začetnim usposabljanjem in rednimi osvežitvenimi usposabljanji. Opredeliti bi bilo treba prehodno obdobje, da bi prehod sedanjih izvajalcev pregledov na sistem rednih usposabljanj potekal brez težav. (15)  Visoki standardi tehničnih pregledov zahtevajo visoko raven izkušenj in usposobljenosti izvajalcev pregledov. Uvesti bi bilo treba sistem usposabljanja, vključno z začetnim usposabljanjem in rednimi osvežitvenimi usposabljanji. Opredeliti bi bilo treba prehodno obdobje, da bi prehod sedanjih izvajalcev pregledov na sistem rednih usposabljanj potekal brez težav. Države članice, ki od inšpektorjev že zdaj zahtevajo višjo raven usposobljenosti, kompetenc in pregledovanja, kot določajo minimalne zahteve, bi morale imeti možnost, da visoko raven ohranijo. Sprememba 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 (17)   Pogostost pregledov bi bilo treba prilagoditi vrsti vozila in njegovi kilometrini. Večja verjetnost tehničnih pomanjkljivosti pri vozilih se pojavi, ko dosežejo določeno starost in kilometrino, zlasti kadar se intenzivno uporabljajo. Zato je primerno povečati pogostost pregledov starejših vozil in vozil z visoko kilometrino. (17)   Pogostost pregledov bi bilo treba prilagoditi vrsti vozila. Večja verjetnost tehničnih pomanjkljivosti pri vozilih se pojavi, ko dosežejo določeno starost. Zato je starejša vozila primerno pogosteje pregledovati. Sprememba 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 (19)   Tehnični pregledi bi morali zajemati vse postavke, pomembne za posamezen model, konstrukcijo in opremo preskušanega vozila. V okviru teh postavk in glede na sedanje stanje tehnologije vozil bi bilo treba na seznam postavk pregleda vključiti sodobne elektronske sisteme. Za uskladitev tehničnih pregledov bi bilo treba določiti postopke preskušanja za vsako postavko pregleda. (19)   Tehnični pregledi bi morali zajemati vse postavke, pomembne za posamezen model, konstrukcijo in opremo preskušanega vozila. Te postavke bi bilo treba posodobiti v skladu z razvojem raziskav in tehnološkim napredkom na področju varnosti vozil. Neustrezna kolesa, pritrjena na nestandardne osi, bi bilo treba obravnavati kot ključno varnostno postavko in jo vključiti v tehnične preglede. V okviru teh postavk in glede na sedanje stanje tehnologije vozil bi bilo treba na seznam postavk pregleda vključiti sodobne elektronske sisteme. Za uskladitev tehničnih pregledov bi bilo treba določiti postopke preskušanja za vsako postavko pregleda. Sprememba 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 a (novo) (20a)  Standardi za tehnične preglede bi morali biti določeni na minimalni ravni za vso Unijo, državam članicam, kjer so tehnični pregledi že na višji ravni od zahtevane po tej uredbi pa omogočiti, da ohranijo višje standarde in jih po potrebi prilagodijo tehničnemu napredku. Sprememba 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 (21)   Imetnik registracije vozila, na katerem se je opravljal tehnični pregled, v okviru katerega so bile odkrite pomanjkljivosti, zlasti tiste, ki prestavljajo tveganje za varnost v cestnem prometu, bi moral take pomanjkljivosti nemudoma odpraviti. V primeru nevarnih pomanjkljivosti bi se registracija vozila morala odvzeti, dokler pomanjkljivosti niso v celoti odpravljene. (21)   Imetnik registracije vozila, na katerem se je opravljal tehnični pregled, v okviru katerega so bile odkrite pomanjkljivosti, zlasti tiste, ki prestavljajo tveganje za varnost v cestnem prometu, bi moral take pomanjkljivosti nemudoma odpraviti. V primeru nevarnih pomanjkljivosti bi bilo treba preprečiti vožnjo vozila po javnih cestah, dokler pomanjkljivosti niso v celoti odpravljene. Sprememba 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 (22)   Po vsakem pregledu bi bilo treba izdati potrdilo o tehničnem pregledu, ki med drugim vključuje podatke, povezane z identiteto vozila, in podatke o rezultatih pregleda. Da bi se zagotovilo ustrezno nadaljnje spremljanje tehničnih pregledov, bi morale države članice takšne podatke zbirati in jih hraniti v bazi podatkov. (22)   Za zagotovitev ustreznega spremljanja rezultatov preizkušanja bi bilo treba po vsakem pregledu izdati potrdilo o tehničnem pregledu, ki bi ga bilo treba pripraviti tudi v elektronski obliki z enako podrobnimi podatki o identiteti vozila in rezultatih pregleda, kot jih vsebuje izvirno potrdilo o pregledu. Poleg tega bi morale države članice takšne podatke zbirati in jih hraniti v osrednji bazi podatkov, da se omogoči enostavno preverjanje pristnosti rezultatov rednih tehničnih pregledov. Sprememba 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 a (novo) (22a)  Ker nekatere države članice ne zahtevajo registracije za določene kategorije vozil, kot so lahki priklopniki, bi morali biti podatki o uspešno opravljenem tehničnem pregledu dani na voljo s pomočjo dokazila o pregledu, nameščenega na vidno mesto na vozilu. Sprememba 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 (23)   Goljufanje s kilometrskimi števci naj bi oškodovalo 5 do 12-odstotkov prodaje rabljenih avtomobilov, kar posledično pomeni zelo visok strošek za družbo, ki letno znaša več milijard evrov, ter netočno oceno tehničnega stanja vozila. Da bi se zoperstavili goljufanju s kilometrskimi števci, bi beleženje kilometrine v potrdilu o tehničnem pregledu skupaj z obveznostjo predložitve potrdila o prejšnjem pregledu omogočilo lažje odkrivanje nedovoljenih posegov v kilometrski števec ali njegove manipulacije. Goljufanje s kilometrskimi števci bi bilo treba tudi bolj sistematično obravnavati kot kaznivo dejanje, za katero je določena kazen. (23)   Goljufanje s kilometrskimi števci naj bi se pojavljalo pri 5 do 12 odstotkih domačih prodaj rabljenih avtomobilov, medtem ko je ta odstotek pri čezmejni prodaji znatno višji, kar posledično pomeni zelo visok strošek za družbo, ki letno znaša več milijard evrov, ter netočno oceno tehničnega stanja vozila. Da bi se zoperstavili goljufanju s kilometrskimi števci, bi beleženje kilometrine v potrdilu o tehničnem pregledu skupaj z obveznostjo predložitve potrdila o prejšnjem pregledu omogočilo lažje odkrivanje nedovoljenih posegov v kilometrski števec ali njegove manipulacije. Tudi vzpostavitev elektronske informacijske platforme za vozila, ki ob ustreznem spoštovanju varstva podatkov beleži kilometrino in hude nesreče, v katere je bilo vozilo vključeno, bi prispevala k temu, da se preprečijo manipulacije in se omogoči dostop do pomembnih podatkov. Poleg tega bi bilo treba goljufanje s kilometrskimi števci bolj sistematično obravnavati kot kaznivo dejanje, za katero je določena kazen. Sprememba 26 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 (25)   Tehnični pregledi so del širše ureditvene sheme, ki zajema vozila skozi njihovo celotno življenjsko dobo od odobritve, prek registriranja, pregledov in razreza. Razvoj in medsebojna povezanost nacionalnih elektronskih baz podatkov o vozilih in elektronskih baz podatkov proizvajalcev bi načeloma morala prispevati k izboljšanju učinkovitosti celotne upravne verige na področju vozil in zmanjšati stroške ter upravna bremena. Komisija bi torej morala za ta namen opraviti študijo o izvedljivosti, stroških in koristih vzpostavitve evropske elektronske informativne platforme za vozila. (25)   Tehnični pregledi so del širše ureditvene sheme, ki zajema vozila skozi njihovo celotno življenjsko dobo od odobritve, prek registriranja, pregledov in razreza. Razvoj in medsebojna povezanost nacionalnih elektronskih baz podatkov o vozilih in elektronskih baz podatkov proizvajalcev bi prispevala k izboljšanju učinkovitosti celotne upravne verige na področju vozil in zmanjšala stroške ter upravna bremena. Sprememba 27 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 a (novo) (25a)  Ker bi moral biti cilj te uredbe spodbujanje nadaljnjega usklajevanja in standardizacije rednih tehničnih pregledov vozil, kar bi moralo sčasoma privesti do vzpostavitve enotnega trga za redne tehnične preglede v Uniji s sistemom vzajemnega priznavanja potrdil o tehničnih pregledih, da bi lahko bila vozila tehnično pregledana v kateri koli državi članici, bi morala Komisija pripraviti poročilo o napredku procesa usklajevanja, da bi bilo mogoče določiti, kdaj se lahko začne tovrstno vzajemno priznavanje. Sprememba 28 Predlog uredbe Uvodna izjava 26 (26)   Za dopolnitev te uredbe z dodatnimi tehničnimi podrobnostmi bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bi se, kadar je to primerno, upoštevali razvoj zakonodaje Unije o homologaciji v zvezi s kategorijami vozil ter potrebe po dopolnitvi prilog zaradi tehničnega napredka. Zlasti je pomembno, da Komisija med svojim pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način. (26)   Za posodobitev te uredbe bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bi se, kadar je to primerno, upoštevali razvoj zakonodaje Unije o homologaciji v zvezi s kategorijami vozil ter potrebe po dopolnitvi prilog zaradi tehničnega napredka. Zlasti je pomembno, da Komisija med svojim pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način. Sprememba 29 Predlog uredbe Uvodna izjava 29 (29)  Ker cilja te uredbe, in sicer določitve minimalnih skupnih zahtev in usklajenih predpisov v zvezi z izvajanjem tehničnih pregledov vozil v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se ta cilj lahko bolje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja. (29)  Ker cilja te uredbe, in sicer določitve minimalnih skupnih zahtev in usklajenih predpisov v zvezi z izvajanjem tehničnih pregledov vozil v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se ta cilj lahko bolje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja. Države članice se lahko odločijo, da določijo strožje zahteve od minimalnih standardov. Sprememba 30 Predlog uredbe Člen 1 S to uredbo se vzpostavlja ureditev rednih tehničnih pregledov vozil. S to uredbo se vzpostavlja ureditev rednih tehničnih pregledov vozil, ki se izvajajo na podlagi minimalnih tehničnih standardov in zahtev zato, da se zagotovi visoka raven varnosti v cestnem prometu in varstva okolja. Sprememba 31 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – alinea 1 –  motorna vozila z vsaj štirimi kolesi za prevoz potnikov z največ osmimi sedeži poleg vozniškega sedeža – vozila kategorije M1, –  motorna vozila, zasnovana in izdelana predvsem za prevoz oseb in njihove prtljage, ki imajo največ osem sedežev poleg vozniškega sedeža – vozila kategorije M1, Sprememba 32 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – alinea 2 –  motorna vozila za prevoz potnikov z več kot osmimi sedeži razen vozniškega sedeža – vozila kategorij M2 in M3, –  motorna vozila, ki so zasnovana in izdelana predvsem za prevoz oseb in njihove prtljage ter imajo več kot osem sedežev poleg vozniškega sedeža – vozila kategorij M2 in M3, Sprememba 33 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – alinea 3 –  motorna vozila z vsaj štirimi kolesi, ki se običajno uporabljajo za cestni prevoz blaga, z največjo dovoljeno maso do vključno 3 500 kg – vozila kategorije N1, –   motorna vozila, zasnovana in izdelana predvsem za cestni prevoz blaga, katerih največja masa ne presega 3,5 tone – vozila kategorije N1, Sprememba 34 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – alinea 4 –  motorna vozila za prevoz blaga z največjo dovoljeno maso večjo od 3 500 kg – vozila kategorij N2 in N3, –   motorna vozila, zasnovana in izdelana predvsem za cestni prevoz blaga, katerih največja masa presega 3,5 tone – vozila kategorij N2 in N3, Sprememba 35 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – alinea 5 –  priklopna vozila in polpriklopniki z največjo dovoljeno maso do vključno 3 500 kg – vozila kategorij O1 in O2, –   priklopna vozila, zasnovana in izdelana za prevoz blaga ali oseb in za nastanitev oseb, katerih največja masa presega 750 kg, vendar je manj kot 3,5 tone – vozila kategorij O2, Sprememba 36 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – alinea 6 –  priklopna vozila in polpriklopniki z največjo dovoljeno maso večjo od 3 500 kg – vozila kategorij O3 in O4, –   priklopna vozila, zasnovana in izdelana za prevoz blaga ali oseb in za nastanitev oseb, katerih največja masa presega 3,5 tone – vozila kategorij O3 in O4, Sprememba 117/1 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – alinea 7 dvo- ali trikolesna vozila – vozila kategorij L1e, L2e, L3e, L4e, L5e, L6e in L7e, –  od 1. januarja 2016 dvo- ali trikolesna vozila – vozila kategorij L3e, L4e, L5e in L7e, Sprememba 38 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – alinea 8 –  kolesni traktorji, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h – vozila kategorije T5. –  kolesni traktorji kategorije T5, ki se pretežno uporabljajo na javnih cestah in katerih največja konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h. Sprememba 39 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 a (novo) 1a.  Države članice lahko obvezne redne tehnične preglede razširijo na druge kategorije vozil. Države članice obvestijo Komisijo o kakršni koli odločitvi o podaljšanju, ki so jo sprejele, in navedejo razloge zanjo. Sprememba 117/2 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 b (novo) 1b.  Ta uredba se uporablja od 1. januarja 2018 za naslednje kategorije vozil, razen če Komisija v svojem poročili v skladu s členom 18a dokažem da bi bil takšen ukrep neučinkovit: –  dvo- ali trikolesna vozila – vozila kategorij L1e, L2e, in L6e. Sprememba 40 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – alinea 2 –  vozila, ki pripadajo oboroženim silam, gasilcem, civilni zaščiti ter službam za nujno pomoč ali reševanje, –  vozila, ki jih uporabljajo oborožene sile, gasilci, civilna zaščita ter službe za nujno pomoč ali reševanje, Sprememba 41 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – alinea 4 a (novo) –  vozila kategorije O2, katerih največja masa ne presega 2,0 toni, vendar ne vključuje priklopnikov kategorije 02 za bivanje, Sprememba 42 Predlog uredbe Člen 3 – točka 5 (5)  „dvo- ali trikolesna vozila“ pomenijo vsako vozilo na motorni pogon na dveh kolesih z ali brez bočne prikolice, trikolesnike in štirikolesnike; črtano Sprememba 43 Predlog uredbe Člen 3 – točka 7 (7)   „vozilo zgodovinskega interesa“ pomeni vsako vozilo, ki izpolnjuje naslednje pogoje: (7)   „vozilo zgodovinskega pomena“ pomeni vsako vozilo, ki ima po mnenju države članice, v kateri je registrirano, ali katerega od njenih pristojnih organov, zgodovinski pomen in hkrati izpolnjuje vse naslednje pogoje: –  izdelano je bilo pred vsaj 30 leti, –  izdelano ali prvič registrirano je bilo pred vsaj 30 leti; –   vzdržuje se z uporabo nadomestnih delov, ki so podobni nekdanjim sestavnim delom vozila; –   te vrste vozil, kot je opredeljena v ustreznih dokumentih Unije o homologaciji, se ne izdeluje več; –  na njem ni bilo opravljenih nobenih sprememb tehničnih značilnosti glavnih sestavnih delov, kot so motor, zavore, krmilo ali vzmetenje, in –   je ohranjeno in vzdrževano v zgodovinsko pravilnem stanju in torej na njem ni bilo opravljeno velikih sprememb njegovih tehničnih značilnosti; –  njegova podoba se ni spremenila; Sprememba 44 Predlog uredbe Člen 3 – točka 9 (9)   „tehnični pregled“ pomeni preverjanje, da so vsi deli in sestavni deli vozila skladni z varnostnimi in okoljskimi značilnostmi, veljavnimi v času odobritve, prve registracije ali dajanja v uporabo ter v času naknadnega opremljanja; (9)   „tehnični pregled“ pomeni preverjanje, da je vozilo varno za uporabo na javnih cestah, da je skladno z zahtevanimi varnostnimi in okoljskimi značilnostmi, veljavnimi v času odobritve, prve registracije ali dajanja v uporabo ali v času naknadnega opremljanja; Sprememba 45 Predlog uredbe Člen 3 – točka 13 (13)   „inšpektor“ pomeni osebo, ki jo država članica pooblasti za izvajanje tehničnih pregledov v centru za izvajanje tehničnih pregledov ali v imenu pristojnega organa; (13)   „inšpektor“ pomeni osebo, ki jo država članica ali njen pristojni organ pooblasti za izvajanje tehničnih pregledov v centru za izvajanje tehničnih pregledov ali v imenu pristojnega organa; Sprememba 46 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 2.   Tehnične preglede izvaja samo pristojni organ države članice ali centri za izvajanje tehničnih pregledov, ki jih odobri država članica. 2.   Tehnični pregledi se načeloma izvajajo v državi članici, v kateri je vozilo registrirano, izvaja pa ga njen pristojni organ ali javni organ, kateremu je to nalogo dodelila država članica, ali organizacije ali ustanove, ki jih potrdi in nadzira država članica, vključno s pooblaščenimi zasebnimi organizacijami. Sprememba 47 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 3 3.   Proizvajalci vozil centrom za izvajanje tehničnih pregledov ali, kadar je ustrezno, pristojnim organom zagotovijo dostop do tehničnih podatkov, potrebnih za izvajanje tehničnih pregledov, ki so določeni v Prilogi I. Komisija sprejme podrobne predpise o postopkih za dostop do tehničnih podatkov iz Priloge I v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2). 3.   Proizvajalci vozil centrom za izvajanje tehničnih pregledov in proizvajalcem opreme, ki se uporablja za tehnične preglede ali, kadar je ustrezno, pristojnim organom, brezplačno zagotovijo dostop do tehničnih podatkov, potrebnih za izvajanje tehničnih pregledov, ki so določeni v Prilogi I. Proizvajalcem opreme, ki se uporablja za tehnične preglede, se zagotovijo podatki, ki so potrebni, da se lahko oprema uporabi za namene ocenjevanja uspešnosti delovanja elektronskih nadzornih sistemov vozila. Komisija sprejme podrobne predpise o postopkih za dostop do tehničnih podatkov iz Priloge I in v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2) preuči izvedljivost ene same dostopne točke. Sprememba 48 Predlog uredbe Poglavje 3 – naslov ZAHTEVE ZA TEHNIČNE PREGLEDE MINIMALNE ZAHTEVE ZA TEHNIČNE PREGLEDE Sprememba 50 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – alinea 2 –  vozila kategorije M1, N1 in O2: štiri leta po datumu, ko je bilo vozilo prvič registrirano, nato čez dve leti, nato pa vsako leto; –  vozila kategorije M1, N1 in O2: štiri leta po datumu, ko je bilo vozilo prvič registrirano, nato pa vsaki dve leti; Sprememba 51 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – alinea 3 –  vozila kategorije M1, ki so registrirana kot taksiji ali reševalna vozila, vozila kategorije M2, M3, N2, N3, T5, O3 in O4: eno leto po datumu, ko je bilo vozilo prvič registrirano, nato pa vsako leto. –  vozila kategorije M1, ki so registrirana kot taksiji ali reševalna vozila, vozila kategorij M2, M3, N2, N3, O3 in O4: eno leto po datumu, ko je bilo vozilo prvič registrirano, nato pa vsako leto. Sprememba 52 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – alinea 3 a (novo) –  vozila kategorije T5, ki se pretežno uporabljajo na javnih cestah: eno leto po datumu, ko je bilo vozilo prvič registrirano, nato pa vsako leto; Sprememba 53 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – alinea 3 b (novo) –  druge kategorije vozil: v presledkih, ki jih določi država članica registracije. Sprememba 54 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 a (novo) 1a.  Vsaka država članica lahko subvencionira tehnične preglede, če se lastnik vozila odloči za skrajšanje intervala pregledov na eno leto. Časovno obdobje subvencioniranja se lahko začne takoj, ko vozilo doseže starost 10 let od prve registracije. Sprememba 55 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 b (novo) 1b.  Država članica lahko zahteva, da vozila katere koli kategorije, registrirana na njenem ozemlju, pogosteje opravljajo redne tehnične preglede. Sprememba 56 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 2.  Kadar kilometrina vozila kategorije M1 ali N1 ob prvem tehničnem pregledu po prvi registraciji vozila znaša 160 000 km, se nadaljnji tehnični pregledi vozila izvajajo vsako leto. črtano Sprememba 57 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 3 3.  Imetnik potrdila o registraciji lahko od centra za izvajanje tehničnih pregledov ali pristojnega organa, če je to ustrezno, zahteva izvedbo tehničnega pregleda v obdobju, ki traja od začetka meseca pred mesecem obletnice prve registracije iz odstavka 1, do konca drugega meseca po tem datumu, ne da bi to vplivalo na datum naslednjega tehničnega pregleda. 3.  Imetnik potrdila o registraciji lahko od centra za izvajanje tehničnih pregledov ali pristojnega organa ali organizacij ali ustanov, ki jih potrdi in nadzira država članica, če je to ustrezno, zahteva izvedbo tehničnega pregleda v obdobju, ki traja od začetka meseca pred mesecem obletnice prve registracije iz odstavka 1, do konca drugega meseca po tem datumu, ne da bi to vplivalo na datum naslednjega tehničnega pregleda. Sprememba 58 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 4 – alinea 3 –  v primeru spremembe imetnika potrdila o registraciji vozila. črtano Sprememba 59 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 4 – alinea 3 a (novo) –  ko je kilometrina vozila dosegla 160.000 km. Sprememba 60 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 1.  Tehnični pregled zajema področja iz točke 2 Priloge II. 1.  Tehnični pregled zajema vsaj področja iz točke 2 Priloge II. Sprememba 61 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 2.  Pristojni organi države članice ali center za izvajanje tehničnih pregledov za vsako področje iz odstavka 1 opravi tehnični preglede, ki zajema vsaj postavke in uporabo metod za preskušanje navedenih postavk, kot je določeno v točki 3 Priloge II. 2.  Pristojni organi države članice ali center za izvajanje tehničnih pregledov za vsako področje iz odstavka 1 opravijo tehnični pregled, ki zajema vsaj postavke in uporabo metod za preskušanje navedenih postavk, kot je določeno v točki 3 Priloge II, ali enakovredno alternativo, ki jo je odobril pristojni organ. Sprememba 62 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 1.  Center za izvajanje tehničnih pregledov ali, če je to ustrezno, pristojni organ, ki je opravil tehnični pregled vozila, za navedeno vozilo izda potrdilo o tehničnem pregledu, ki vsebuje vsaj elemente iz Priloge IV. 1.  Center za izvajanje tehničnih pregledov ali, če je to ustrezno, pristojni organ, ki je opravil tehnični pregled vozila, za navedeno vozilo izda potrdilo o tehničnem pregledu, ki je na voljo tudi v elektronski obliki, ki vsebuje vsaj elemente iz Priloge IV. V ta namen Komisija pripravi enotni obrazec Evropske unije za tehnični pregled. Sprememba 63 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 2.  Center za izvajanje tehničnih pregledov ali, če je to ustrezno, pristojni organ osebi, ki pripelje vozilo na tehnični pregled, zagotovi potrdilo o tehničnem pregledu ali v primeru elektronsko izdanega potrdila o tehničnem pregledu ustrezno potrjen izpis takšnega potrdila. 2.  Center za izvajanje tehničnih pregledov ali, če je to ustrezno, pristojni organ osebi, ki pripelje vozilo na tehnični pregled, takoj, ko je pregled zadovoljivo opravljen, zagotovi potrdilo o tehničnem pregledu, v primeru potrdila o tehničnem pregledu v elektronski obliki pa izda ustrezen izpis rezultatov pregleda. Sprememba 64 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 a (novo) 2a.  Organi, pristojni za registriranje vozil, ob prejemu vloge za ponovno registracijo vozila, ki izvira iz druge države članice, priznajo potrdilo o tehničnem pregledu, če je bila ob ponovni registraciji njegova veljavnost potrjena. Potrdilo se prizna za enako obdobje kot je veljavnost izvirnika, razen če je obdobje veljavnosti izvirnega potrdila daljše od zakonsko določenega najdaljšega trajanja v državi članici, v kateri se vozilo ponovno registrira. V tem primeru se veljavnost skrajša, izračuna pa se od datuma, ko je vozilo prejelo izvirno potrdilo o tehničnem pregledu. Države članice si pred datumom uporabe te uredbe sporočijo obliko potrdila o tehničnem pregledu, ki jo njihovi pristojni organi priznavajo, ter navodila za preverjanje njihove pristnosti. Sprememba 65 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 4 4.  Za namene preverjanja stanja kilometrskega števca in kadar ta podatek ni bil sporočen po elektronski poti po prejšnjem tehničnem pregledu inšpektor od osebe, ki pripelje vozilo na tehnični pregled, zahteva, da pokaže potrdilo, ki je bilo izdano po prejšnjem tehničnem pregledu. 4.  Za namene preverjanja stanja kilometrskega števca, kjer je vgrajen, in kadar podatek o stanju števca ni bil sporočen po elektronski poti po prejšnjem tehničnem pregledu, inšpektor od osebe, ki pripelje vozilo na tehnični pregled, zahteva, da pokaže potrdilo, ki je bilo izdano po prejšnjem tehničnem pregledu, če potrdilo ni bilo izdano v elektronski obliki. Sprememba 66 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 5 5.  Rezultati tehničnega pregleda se sporočijo organu za registracijo vozila. To obvestilo vsebuje podatke iz potrdila o tehničnem pregledu. 5.  Rezultati tehničnega pregleda se po elektronski poti nemudoma sporočijo organu za registracijo vozila. To obvestilo vsebuje podatke iz potrdila o tehničnem pregledu. Sprememba 67 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 2.  V primeru večjih pomanjkljivosti pristojni organ odloči, pod kakšnimi pogoji se vozilo lahko uporablja v času do naslednjega tehničnega pregleda. Slednji se opravi v šestih tednih po prvem pregledu. 2.  V primeru večjih pomanjkljivosti lahko pristojni nacionalni organ odloči, pod kakšnimi pogoji se vozilo lahko uporablja v času do naslednjega tehničnega pregleda. Slednji se opravi v šestih tednih po prvem pregledu. Sprememba 68 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 3 3.  V primeru nevarnih pomanjkljivosti se vozilo ne uporablja na javno dostopnih cestah, njegova registracija pa se odvzame v skladu s členom 3a Direktive XXX Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 1999/37/ES o dokumentih za registracijo vozil, dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo in dokler se ne izda novo potrdilo o tehničnem pregledu, ki dokazuje, da je vozilo v tehnično brezhibnem stanju. 3.  V primeru nevarnih pomanjkljivosti lahko država članica ali pristojni organ prepreči ali omeji uporabo vozila na javnih cestah, dokler se nevarne pomanjkljivosti ne odpravijo. Sprememba 69 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 Center za izvajanje tehničnih pregledov ali, če je ustrezno, pristojni organ države članice, ki je opravil tehnični pregled vozila, registriranega na njegovem ozemlju, izda dokazilo o uspešno opravljenem pregledu vozila. Na dokazilu je naveden datum naslednjega tehničnega pregleda. Center za izvajanje tehničnih pregledov ali, če je ustrezno, pristojni organ države članice, ki je opravil tehnični pregled vozila, registriranega na njegovem ozemlju, izda dokazilo o uspešno opravljenem pregledu vozila. Na dokazilu je naveden datum naslednjega tehničnega pregleda. Dokazila o tehnični brezhibnosti ni treba izdati, če je v dokumentu o registraciji vozila mogoče zabeležiti, da je bil tehnični pregled opravljen, in datum naslednjega pregleda. Sprememba 70 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 a (novo) Kadar pregledano vozilo sodi v kategorijo, za katero ni potrebna registracija v državi članici, v kateri je bilo vozilo dano v promet, se dokazilo o pregledu namesti na vidno mesto na vozilu. Sprememba 71 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 2 Vsaka država članica prizna dokazilo, ki je bilo izdano v skladu z odstavkom 1. Vsaka država članica prizna dokazilo druge države članice, ki je bilo izdano v skladu z odstavkom 1, ali ustrezno zabeležko v dokumentu o registraciji vozila, če je bilo dokazilo izdano za vozilo, registrirano v tej državi članici. Sprememba 72 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 1.  Prostori in oprema za pregled, ki se uporabljajo za izvajanje tehničnih pregledov, so skladni z minimalnimi tehničnimi zahtevami iz Priloge V. 1.  Prostori in oprema za pregled, ki se uporabljajo za izvajanje tehničnih pregledov, so skladni vsaj z minimalnimi tehničnimi zahtevami iz Priloge V. Sprememba 73 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 a (novo) 1a.  Centre za izvajanje tehničnih pregledov, v katerih inšpektorji izvajajo te preglede, pooblasti država članica ali njen pristojni organ. Sprememba 74 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 b (novo) 1b.  Za centre, ki so jih države članice pred začetkom veljavnosti te uredbe že pooblastile, je treba po vsaj petih letih po začetku veljavnosti te uredbe ponovno preveriti, ali ustrezajo minimalnim standardom. Sprememba 75 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 2 a (novo) 2a.  Centri za izvajanje tehničnih pregledov so pri izpolnjevanju minimalnih zahtev glede vodenja kakovosti skladni z zahtevami države članice, ki izda pooblastilo. Centri za izvajanje tehničnih pregledov zagotavljajo objektivnost in visoko kakovost preskušanja vozil. Sprememba 76 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1 1.  Tehnične preglede izvajajo inšpektorji, ki izpolnjujejo minimalne zahteve glede kompetenc in usposabljanja iz Priloge VI. 1.  Tehnične preglede izvajajo inšpektorji, ki izpolnjujejo minimalne zahteve glede kompetenc in usposabljanja iz Priloge VI. Države članice lahko določijo dodatne zahteve glede kompetenc in usposabljanja. Sprememba 77 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1 a (novo) 1a.  Države članice predpišejo ustrezno izobraževanje inšpektorjev glede na zahtevane kvalifikacije. Sprememba 78 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2 2.  Države članice izdajo potrdilo inšpektorjem, ki izpolnjujejo minimalne zahteve glede kompetenc in usposabljanja. To potrdilo vključuje vsaj podatke iz točke 3 Priloge VI. 2.  Pristojni organi ali, po potrebi, pooblaščeni centri za usposabljanje izdajo potrdilo inšpektorjem, ki izpolnjujejo minimalne zahteve glede kompetenc in usposabljanja. To potrdilo vključuje vsaj podatke iz točke 3 Priloge VI. Sprememba 79 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 3 3.  Zahteve, ki so določene v točki 1 Priloge VI, ne veljajo za inšpektorje, ki jih pristojni organi držav članic ali center za izvajanje tehničnih pregledov zaposlijo na datum začetka uporabe te uredbe. Države članice tem inšpektorjem izdajo enakovredno potrdilo. 3.  Zahteve, ki so določene v točki 1 Priloge VI, ne veljajo za inšpektorje, ki jih pristojni organi držav članic ali center za izvajanje tehničnih pregledov zaposlujejo na datum začetka uporabe te uredbe ali imajo na ta datum njihovo pooblastilo. Države članice tem inšpektorjem izdajo enakovredno potrdilo. Sprememba 80 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 4 a (novo) 4a.  Oseba, ki opravi popravilo ali vzdrževalna dela na vozilu, ne sodeluje kot inšpektor pri rednem tehničnem pregledu istega vozila, ki temu sledi, razen če se je nadzorni organ prepričal, da je mogoče zagotoviti visoko raven nepristranskosti. Države članice lahko predpišejo strožje zahteve glede ločitve dejavnosti. Sprememba 81 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 5 5.  Center za izvajanje tehničnih pregledov obvesti osebo, ki pripelje vozilo na pregled, o potrebnih popravilih, ki jih je treba opraviti, in ne spreminja rezultatov pregleda za komercialne namene. 5.  Center za izvajanje tehničnih pregledov obvesti osebo, ki pripelje vozilo na pregled, oz. servis o ugotovljenih pomanjkljivostih vozila in ne spreminja rezultatov pregleda iz komercialnih razlogov. Sprememba 82 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo) Vsaka država članica zagotovi nadzor centrov za izvajanje tehničnih pregledov na svojem ozemlju. Sprememba 83 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 2.  Zahteve glede odobritve in nadzora ne veljajo za centre za izvajanje tehničnih pregledov, ki jih upravlja pristojni organ. 2.  Zahteve glede odobritve in nadzora ne veljajo za centre za izvajanje tehničnih pregledov, ki jih upravlja pristojni organ države članice. Sprememba 84 Predlog uredbe Člen 15 Komisija preuči izvedljivost, stroške in koristi vzpostavitve elektronske informativne platforme za vozila za namen izmenjave informacij o podatkih, povezanih s tehničnimi pregledi, in sicer med pristojnimi organi držav članic, pristojnimi za tehnične preglede, registracijo in odobritev vozila, centri za izvajanje tehničnih pregledov in proizvajalci vozil. Komisija preuči najučinkovitejši in najuspešnejši način vzpostavitve elektronske informativne platforme za vozila in izkoristi že obstoječe in izvajane rešitve informacijske tehnologije v zvezi z mednarodno izmenjavo podatkov, da se zmanjšajo stroški in prepreči podvajanje. Komisija razmisli o najprimernejšem načinu povezave obstoječih nacionalnih sistemov za namen izmenjave informacij o podatkih, povezanih s tehničnimi pregledi in odčitki kilometrskih števcev, in sicer med organi držav članic, pristojnimi za tehnične preglede, registracijo in odobritev vozila, centri za izvajanje tehničnih pregledov, proizvajalci opreme, ki se uporablja za tehnične preglede, in proizvajalci vozil. Komisija preverja tudi zbiranje in shranjevanje obstoječih podatkov o vozilih, udeleženih v težkih prometnih nesrečah, ki so pomembni za varnost. Vključeni bi morali biti vsaj podatki o zamenjanih in popravljenih sestavnih delih, ki so pomembni za varnost. Inšpektorji, ki izvajajo pregled vozila, v anonimizirani obliki pa tudi države članice ter imetnik potrdila o registraciji vozila ali lastnik vozila, bi morali imeti možnost vpogleda v podatke o zgodovini vozila zaradi načrtovanja in izvedbe ukrepov, ki povečujejo varnost v prometu. Na podlagi te preučitve predloži in oceni različne možnosti politike, vključno z možnostjo umika zahteve za dokazilo o opravljenem tehničnem pregledu, kot določa člen 10. Komisija v dveh letih po datumu začetka uporabe te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o rezultatih preučitve in k poročilu predloži zakonodajni predlog, če je to primerno. Na podlagi te preučitve Komisija predloži in oceni različne možnosti politike, vključno z možnostjo umika zahteve za dokazilo o opravljenem tehničnem pregledu, kot določa člen 10, in uvedbe sistema za izmenjavo podatkov o kilometrinah in težkih nesrečah teh vozil skozi njihovo celotno življenjsko dobo med državami članicami pri čezmejni prodaji. Komisija v dveh letih po datumu začetka uporabe te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o rezultatih preučitve in k poročilu predloži zakonodajni predlog, če je to primerno. Sprememba 85 Predlog uredbe Člen 17 Komisija je v skladu s členom 19 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za: Komisija je v skladu s členom 18 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev: –  dopolnitev člena 2(1) ter člena 5(1) in (2), kakor je ustrezno, da bi se upoštevale spremembe pri kategorijah vozil, ki izhajajo iz sprememb zakonodaje iz člena 3(1), (a)  oznak kategorije vozil v členu 2(1) ter členu 5(1) in (2), kakor je ustrezno, v primeru sprememb pri kategorijah vozil, ki izhajajo iz sprememb zakonodaje o homologaciji iz člena 2(1), ne da bi s tem vplivala na področje uporabe ali pogostost tehničnih pregledov; –  dopolnitev prilog v luči tehničnega napredka ali da bi se upoštevale spremembe mednarodne zakonodaje ali zakonodaje Unije. (b)  točke 3 iz Priloge II o metodah in razlogih za pomanjkljivosti, Priloge V v primeru razpoložljivosti učinkovitejših in uspešnejših metod za preskušanje, ter Priloge I v primeru, da so za izvajanje tehničnih pregledov potrebni dodatni podatki; (c)  točke 3 Priloge II glede seznama postavk pregleda, metod in razlogov za pomanjkljivosti, Priloge III glede ocen pomanjkljivosti ter Priloge V, da se jih uskladi z razvojem predpisov Unije na področju varnosti in varstva okolja, pa tudi Priloge I v primeru, da so za izvajanje tehničnih pregledov potrebni dodatni podatki. Sprememba 86 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 2 2.  Pooblastilo iz člena 17 se podeli za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti te uredbe]. 2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 17 se Komisiji podeli za obdobje petih let od [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece prek koncem vsakega obdobja. Sprememba 87 Predlog uredbe Člen 18 a (novo) Člen 18a Poročanje o dvo- ali trikolesnih vozilih Komisija najkasneje [tri leta po objavi te uredbe] predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o vključitvi dvo- ali trikolesnih vozil v področje uporabe te uredbe. Poročilo oceni stanje na področju varnosti v cestnem prometu za to kategorijo vozil. Komisija primerja zlasti stanje varnosti v cestnem prometu za to kategorijo vozil v državah članicah, ki izvajajo tehnične preglede te kategorije, s stanjem v državah članicah, ki tehničnih pregledov te kategorije vozil ne izvajajo, da bi ocenili, ali so tehnični pregledi dvo- ali trikolesnih vozil sorazmerni z zastavljenimi cilji na področju varnosti v cestnem prometu. Poročilu so po potrebi priloženi zakonodajni predlogi. Sprememba 110 Predlog uredbe Člen 18 b (novo) Člen 18b Poročanje Komisija najpozneje [pet let po objavi te uredbe] predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju in učinkih te uredbe, zlasti glede pogostosti tehničnih pregledov, stopnje usklajenosti rednih tehničnih pregledov in učinkovitosti določb o vzajemnem priznavanju potrdil o tehničnem pregledu v primeru registracije vozil, ki izvirajo iz druge države članice. Poročilo tudi analizira, ali raven usklajenosti zadostuje za popolno vzajemno priznavanje potrdil o tehničnem pregledu v Uniji in ali so za uresničitev tega cilja potrebni višji evropski standardi. Poročilu so po potrebi priloženi zakonodajni predlogi. Sprememba 88 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 2 2.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da manipulacija ali nedovoljeni posegi v kilometrski števec veljajo za kaznivo dejanje, za katero so določene učinkovite, sorazmerne, odvračilne in nediskriminatorne kazni. 2.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da manipulacija ali nedovoljeni posegi v sestavne dele in sistemske sklope vozil, povezane z varnostjo in vplivi na okolje, ali v kilometrski števec veljajo za kaznivo dejanje, za katero so določene učinkovite, sorazmerne, odvračilne in nediskriminatorne kazni, ter zagotovi točnost stanja kilometrskega števca v celotni življenjski dobi vozila. Sprememba 89 Predlog uredbe Priloga I – del 5 – točka 5,3 – alinea 8 a (novo) –  Priporočeni tlak v pnevmatikah Sprememba 90 Predlog uredbe Priloga II – del 1 – odstavek 4 a (novo) Kadar vozila ni mogoče pregledati z uporabo priporočene metode pregledovanja, določene v tej prilogi, lahko center za izvajanje tehničnih pregledov opravi pregled v skladu z alternativno metodo, ki jo je pisno potrdil ustrezen pristojni organ. Pristojni organ mora biti prepričan, da se spoštujejo varnostni in okoljski standardi. Sprememba 91 Predlog uredbe Priloga II – del 3 – postavka 1.8 ‑ točka a 1.8  Zavorna tekočina Merjenje temperature vrenja ali vsebnosti vode. (a)  Prenizka temperatura vrenja zavorne tekočine ali previsoka vsebnost vode. 1.8  Zavorna tekočina Merjenje temperature vrenja ali vsebnosti vode. (a)  Prenizka temperatura vrenja zavorne tekočine. Sprememba 92 Predlog uredbe Priloga II – del 3 – postavka 3.3 ‑ točka a 3.3.  Vzvratna ogledala ali naprave Vizualni pregled. (a)  Ogledalo ali naprava manjka ali ni nameščena v skladu z zahtevami(1) 3.3.  Vzvratna ogledala ali naprave Vizualni pregled. (a)  Ogledalo ali naprava manjka ali ni nameščena v skladu z zahtevami(1), vključno z zahtevami iz Direktive 2007/38/ES o naknadnem opremljanju težkih tovornih vozil, registriranih v Skupnosti, z ogledali. Sprememba 93 Predlog uredbe Priloga II – del 3 – postavka 4.1.2 4.1.2.  Poravnava Z uporabo naprave za usmeritev žarometa ali zaslona določite horizontalno usmeritev vsakega žarometa za kratek svetlobni pramen. Usmeritev žarometa ni v mejah, določenih v zahtevah. 4.1.2.  Poravnava Z uporabo naprave za usmeritev žarometa in elektronske kontrolne naprave za nadzor dinamične funkcionalnosti, kadar je primerno, določite horizontalno in vertikalno poravnavo vsakega žarometa za kratek svetlobni pramen. Usmeritev žarometa ni v mejah, določenih v zahtevah. Sprememba 94 Predlog uredbe Priloga II – del 3 – postavka 4.1.3 4.1.3.  Stikala Vizualni pregled in pregled delovanja. (a)  Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami(1) (Število žarometov, ki svetijo hkrati) (b)  Delovanje upravljalne naprave je oslabljeno. 4.1.3.  Stikala Vizualni pregled in pregled delovanja, po potrebi z elektronsko kontrolno napravo. (a)  Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami(1) (Število žarometov, ki svetijo hkrati) (b)  Delovanje upravljalne naprave je oslabljeno. Sprememba 95 Predlog uredbe Priloga II – del 3 – postavka 4.1.5 4.1.5.  Naprava za nastavljanje naklona žarometa (če je obvezno) Vizualni pregled in pregled delovanja, če je to mogoče. (a)  Naprava ne deluje. (b)  Ročne naprave ni mogoče upravljati z vozniškega sedeža. 4.1.5.  Naprava za nastavljanje naklona žarometa (če je obvezno) Vizualni pregled in pregled delovanja, po potrebi z elektronsko kontrolno napravo. (a)  Naprava ne deluje. (b)  Ročne naprave ni mogoče upravljati z vozniškega sedeža. Sprememba 96 Predlog uredbe Priloga II – del 3 – postavka 4.3.2 4.3.2.  Stikala Vizualni pregled in pregled delovanja. (a)  Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami. (b)  Delovanje upravljalne naprave je oslabljeno. 4.3.2  Stikala zavornih luči – luči zavore v sili Vizualni pregled in pregled delovanja z elektronsko kontrolno napravo za spreminjanje vhodne vrednosti senzorja zavornega pedala in preverjanje delovanja luči zavore v sili. (a)  Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami. (b)  Delovanje upravljalne naprave je oslabljeno. (ba)  Funkcije luči zavore v sili ne delujejo ali ne delujejo pravilno. Sprememba 97 Predlog uredbe Priloga II – del 3 – postavka 4.5.2 4.5.2  Poravnava (X)(2) Pregled delovanja z uporabo naprave za usmeritev žarometov. Žaromet za meglo ni horizontalno usmerjen, ko svetlobni pramen proizvede ločnico. 4.5.2  Poravnava (X)(2) Pregled delovanja z uporabo naprave za usmeritev žarometov. Žaromet za meglo ni horizontalno in vertikalno poravnan, ko svetlobni pramen proizvede ločnico. Sprememba 98 Predlog uredbe Priloga II – del 3 – postavka 5.2.2 – točka d a (novo) 5.2.2.  Kolesa Vizualni pregled obeh strani vsakega kolesa, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. (a)  Kakršen koli zlom ali pomanjkljivost v varjenju. (...) 5.2.2.  Kolesa Vizualni pregled obeh strani vsakega kolesa, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. (a)  Kakršen koli zlom ali pomanjkljivost v varjenju. (...) (da)  Kolo ni združljivo s pestom Sprememba 99 Predlog uredbe Priloga II – del 3 – postavka 5.2.3 – stolpec 2 5.2.3.  Pnevmatike Vizualni pregled celotne pnevmatike bodisi z rotacijo kolesa, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu in se kolesa ne dotikajo tal, bodisi s premikanjem vozila nazaj in naprej nad jaškom. 5.2.3.  Pnevmatike Vizualni pregled celotne pnevmatike bodisi z rotacijo kolesa, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu in se kolesa ne dotikajo tal, bodisi s premikanjem vozila nazaj in naprej nad jaškom. Z merilnikom tlaka preverite tlak v pnevmatikah in ga primerjajte z vrednostmi, ki jih je navedel proizvajalec. Sprememba 100 Predlog uredbe Priloga II – del 3 – postavka 8.2.1.2 8.2.1.2  Plinaste emisije Merjenje z uporabo analizatorja izpušnih plinov v skladu z zahtevami(1). Za vozila, opremljena z ustreznimi vgrajenimi sistemi za diagnostiko na vozilu (OBD), se lahko pravilno delovanje sistema emisij ugotovi tudi z ustreznim odčitavanjem z naprave OBD in hkratnim preverjanjem pravilnega delovanja sistema OBD namesto z meritvami emisij, ko je motor v prostem teku, v skladu s priporočili proizvajalca glede ogrevanja motorja ter drugimi zahtevami(1). (a)  Plinaste emisije presegajo ravni, ki jih je navedel proizvajalec. (b)  Ali, če tega podatka ni, emisije CO presegajo i)  za vozila brez naprednega sistema za nadzor emisij, –  4.5%, ali –  3.5% glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah(1); ii)  za vozila z naprednim sistemom za nadzor emisij, –  pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.5% –  pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.3% ali –  pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.3%6 –  pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.2% glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah(1); (c)  Lambda je zunaj območja 1 ± 0,03 ali ni v skladu s specifikacijami proizvajalca. (d)  Vrednosti, odčitane z naprave OBD, kažejo znatno poslabšano delovanje. 8.2.1.2  Plinaste emisije Merjenje z uporabo analizatorja izpušnih plinov v skladu z zahtevami(1). Preskus emisij iz izpušne cevi je vedno privzeta metoda ocenjevanja emisij izpušnih plinov, tudi če se uporabi skupaj z diagnostiko na vozilu. (a)  Plinaste emisije presegajo ravni, ki jih je navedel proizvajalec. Za vozila, opremljena z napravo OBD v skladu z zahtevami(1), odčitavanje podatkov z naprave OBD in preverjanje (pripravljenost) pravilnega delovanja sistema OBD v prostem teku motorja v skladu s priporočili proizvajalca in drugimi zahtevami(1). Merjenje ravni NOx z ustrezno opremo/ustrezno opremljenim analizatorjem izpušnih plinov, ob uporabi obstoječih metod preskušanja emisij iz izpušne cevi. (b)  Ali, če tega podatka ni, emisije CO presegajo i)  za vozila brez naprednega sistema za nadzor emisij, –  4,5 % ali –  3.5% glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah(1); ii)  za vozila z naprednim sistemom za nadzor emisij, –  pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.5% –  pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.3% ali –  pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.3%6 –  pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.2% ali –  pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.2% (6a) –  pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.1% (6a) glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah(1); (c)  Lambda je zunaj območja 1 ± 0,03 ali ni v skladu s specifikacijami proizvajalca. (d)  Vrednosti, odčitane z naprave OBD, kažejo znatno poslabšano delovanje pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku. Raven NOx ni v skladu z zahtevami ali presega ravni, ki jih je navedel proizvajalec. _____________ (6a)  Homologirana v skladu z mejnimi vrednostmi v Tabeli 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2007 ali prvič registrirana ali dana v promet po 1. juliju 2007 (Euro 5). Sprememba 101 Predlog uredbe Priloga II – del 3 – postavka 8.2.2.2 8.2.2.2  Motnost Vozila, registrirana ali dana v promet pred 1. januarjem 1980, so izvzeta iz teh zahtev. (a)  Motnost izpušnega plina, ki jo je treba meriti med prostim pospeševanjem (brez obremenitve od prostega teka do prekinitve pospeševanja) z ročico menjalnika v nevtralnem položaju in vključeno sklopko. (a)  Za vozila, ki so prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah(1), (b)  Predhodno ogrevanje vozila: motnost presega raven, navedeno na tablici proizvajalca na vozilu; 1.  Vozila se lahko preskušajo brez predhodnega ogrevanja, čeprav naj se iz varnostnih razlogov preveri, ali je motor ogret in v zadovoljivem mehanskem stanju. (b)  če tega podatka ni ali v zahtevah(1) ni dovoljena uporaba referenčnih vrednosti, 2.  Zahteve za predhodno ogrevanje: za sesalne dizelske motorje: 2.5 m-1 , (i)  Motor je popolnoma ogret, na primer temperatura motornega olja, merjena s tipalom v cevi paličice za merjenje ravni olja, mora znašati vsaj 80 °C ali ustrezati normalni temperaturi obratovanja, če je nižja, ali temperatura bloka motorja, merjena z ravnijo infrardečega sevanja, mora biti vsaj enakovredna. Če je ta meritev zaradi konfiguracije vozila nepraktična, se lahko normalna temperatura obratovanja motorja ugotavlja na druge načine, na primer z delovanjem ventilatorja motorja. za tlačno polnjene motorje s turbopuhalom: 3.0 m-1, (ii)  Izpušni sistem se očisti z vsaj tremi cikli pospeševanja ali z enakovredno metodo. ali za vozila, določena v zahtevah(1) ali prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah(1), (c)  Preskusni postopek: 1.5  m-1 7. 1.  Motor in morebitno vgrajeno turbopuhalo morata pred začetkom vsakega cikla pospeševanja doseči vrtilno frekvenco prostega teka. Pri težkih dizelskih motorjih to pomeni, da je treba počakati vsaj 10 sekund po sprostitvi pedala za plin. 2.  Za sprožitev vsakega cikla pospeševanja se mora na pedal za plin pritisniti hitro in do konca (v manj kakor eni sekundi), pedal pa je treba držati pritisnjen, vendar ne sunkovito, da se doseže največji dovod goriva iz tlačilke za vbrizgavanje goriva. 3.  V vsakem ciklu pospeševanja motor doseže število vrtljajev, pri katerih se začne zapora dovoda goriva, ali pri vozilih z avtomatskimi menjalniki hitrost, ki jo opredeli proizvajalec, ali če ti podatki niso na voljo, dve tretjini števila vrtljajev, pri katerih se začne zapora dovoda goriva, preden se sprosti pedal za plin. To se lahko preveri na primer z nadzorovanjem števila vrtljajev motorja ali tako, da se omogoči, da preteče dovolj časa od začetnega pritiska na pedal za plin do njegove sprostitve, kar naj pri vozilih kategorije 1 in 2 iz Priloge 1 znaša vsaj dve sekundi. 4.  Vozila ne opravijo preskusa samo, če aritmetične srednje vrednosti vsaj zadnjih treh ciklov pospeševanja presegajo mejno vrednost. To se lahko izračuna brez upoštevanja katere koli meritve, ki znatno odstopa od izmerjene srednje vrednosti, ali rezultata katerega koli drugega statističnega izračuna, ki upošteva razpršitev meritev. Države članice lahko omejijo število preskusnih ciklov. 5.  Države članice lahko, da bi preprečile nepotrebno preskušanje, ocenijo, da vozila niso opravila preskusa, če njihove izmerjene vrednosti znatno presegajo mejne vrednosti po manj kakor treh ciklih prostega pospeševanja ali po ciklih čiščenja. Prav tako lahko države članice, da bi preprečile nepotrebno preskušanje, ocenijo, da so vozila opravila preskus, če so njihove izmerjene vrednosti znatno pod mejnimi vrednostmi po manj kakor treh ciklih prostega pospeševanja ali po ciklih čiščenja. 8.2.2.2  Motnost Vozila, registrirana ali dana v promet pred 1. januarjem 1980, so izvzeta iz teh zahtev. (a)  Motnost izpušnega plina, ki jo je treba meriti med prostim pospeševanjem (brez obremenitve od prostega teka do prekinitve pospeševanja) z ročico menjalnika v nevtralnem položaju in vključeno sklopko. Preskus emisij iz izpušne cevi je vedno privzeta metoda ocenjevanja emisij izpušnih plinov, tudi če se uporabi skupaj z diagnostiko na vozilu. (a)  Za vozila, ki so prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah(1), Za vozila, opremljena z napravo OBD v skladu z zahtevami(1), odčitavanje podatkov z naprave OBD in preverjanje (pripravljenost) pravilnega delovanja sistema OBD v prostem teku motorja v skladu s priporočili proizvajalca in drugimi zahtevami(1). (b)  Predhodno ogrevanje vozila: motnost presega raven, navedeno na tablici proizvajalca na vozilu; 1.  Vozila se lahko preskušajo brez predhodnega ogrevanja, čeprav naj se iz varnostnih razlogov preveri, ali je motor ogret in v zadovoljivem mehanskem stanju. (b)  če tega podatka ni ali v zahtevah(1) ni dovoljena uporaba referenčnih vrednosti, 2.  Zahteve za predhodno ogrevanje: za sesalne dizelske motorje: 2.5 m-1, (i)  Motor je popolnoma ogret, na primer temperatura motornega olja, merjena s tipalom v cevi paličice za merjenje ravni olja, mora znašati vsaj 80 °C ali ustrezati normalni temperaturi obratovanja, če je nižja, ali temperatura bloka motorja, merjena z ravnijo infrardečega sevanja, mora biti vsaj enakovredna. Če je ta meritev zaradi konfiguracije vozila nepraktična, se lahko normalna temperatura obratovanja motorja ugotavlja na druge načine, na primer z delovanjem ventilatorja motorja. za tlačno polnjene motorje s turbopuhalom: 3.0 m-1, (ii)  Izpušni sistem se očisti z vsaj tremi cikli pospeševanja ali z enakovredno metodo. ali za vozila, določena v zahtevah(1) ali prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah(1), (c)  Preskusni postopek: 1.5  m-1.7 1.  Motor in morebitno vgrajeno turbopuhalo morata pred začetkom vsakega cikla pospeševanja doseči vrtilno frekvenco prostega teka. Pri težkih dizelskih motorjih to pomeni, da je treba počakati vsaj 10 sekund po sprostitvi pedala za plin. ali 2.  Za sprožitev vsakega cikla pospeševanja se mora na pedal za plin pritisniti hitro in do konca (v manj kakor eni sekundi), pedal pa je treba držati pritisnjen, vendar ne sunkovito, da se doseže največji dovod goriva iz tlačilke za vbrizgavanje goriva. 0.5  m-1 6a 3.  V vsakem ciklu pospeševanja motor doseže število vrtljajev, pri katerih se začne zapora dovoda goriva, ali pri vozilih z avtomatskimi menjalniki hitrost, ki jo opredeli proizvajalec, ali če ti podatki niso na voljo, dve tretjini števila vrtljajev, pri katerih se začne zapora dovoda goriva, preden se sprosti pedal za plin. To se lahko preveri na primer z nadzorovanjem števila vrtljajev motorja ali tako, da se omogoči, da preteče dovolj časa od začetnega pritiska na pedal za plin do njegove sprostitve, kar naj pri vozilih kategorije 1 in 2 iz Priloge 1 znaša vsaj dve sekundi. 4.  Vozila ne opravijo preskusa samo, če aritmetične srednje vrednosti vsaj zadnjih treh ciklov pospeševanja presegajo mejno vrednost. To se lahko izračuna brez upoštevanja katere koli meritve, ki znatno odstopa od izmerjene srednje vrednosti. Države članice lahko omejijo število preskusnih ciklov. 5.  Države članice lahko, da bi preprečile nepotrebno preskušanje, ocenijo, da vozila niso opravila preskusa, če njihove izmerjene vrednosti znatno presegajo mejne vrednosti po manj kakor treh ciklih prostega pospeševanja ali po ciklih čiščenja. Prav tako lahko države članice, da bi preprečile nepotrebno preskušanje, ocenijo, da so vozila opravila preskus, če so njihove izmerjene vrednosti znatno pod mejnimi vrednostmi po manj kakor treh ciklih prostega pospeševanja ali po ciklih čiščenja. Merjenje ravni NOx in delcev z ustrezno opremo/ustrezno opremljenim analizatorjem izpušnih plinov, ob uporabi obstoječih preskusnih metod s prostim pospeševanjem. Raven NOx ali vrednosti delcev niso v skladu z zahtevami ali presegajo ravni, ki jih je navedel proizvajalec. ______________ (6a)  Homologirana v skladu z mejnimi vrednostmi v Tabeli 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2007 ali prvič registrirana ali dana v promet po 1. juliju 2007 (Euro 5). Sprememba 102 Predlog uredbe Priloga III – postavka 1.8 – točka a 1.8  Zavorna tekočina (a)  Prenizka temperatura vrenja zavorne tekočine ali previsoka vsebnost vode 1.8  Zavorna tekočina (a)  Prenizka temperatura vrelišča zavorne tekočine. Sprememba 103 Predlog uredbe Priloga III – postavka 5.2.2 – točka d a (novo) Manjše Velike Nevarne 5.2.2.  Kolesa (a)  Kakršen koli zlom ali pomanjkljivost v varjenju. x (...) Manjše Velike Nevarne 5.2.2.  Kolesa (a)  Kakršen koli zlom ali pomanjkljivost v varjenju. x (...) (da)  Kolo ni združljivo s pestom. x Sprememba 104 Predlog uredbe Priloga III – postavka 5.2.3 Manjše Velike Nevarne 5.2.3.  Pnevmatike (a)  Velikost pnevmatike, nosilnost, oznaka homologacije ali razred hitrosti ni v skladu z zahtevami(1), kar vpliva na varnost v cestnem prometu. x Nezadostna nosilnost ali razred hitrosti za dejansko uporabo, pnevmatika se dotika drugih delov vozil, kar ogroža varno vožnjo. x (b)  Pnevmatike na isti osi ali na dvojnih kolesih so različne velikosti. x (c)  Pnevmatike na isti osi imajo različno zgradbo (radialno/diagonalno). x (d)  Kakršna koli resna poškodba ali zareza v pnevmatiki. x Kordna tkanina je vidna ali poškodovana. x (e)  Globina žleba profila ni v skladu z zahtevami(1). x Manj kot 80 % zahtevane globine žleba. x (f)  Pnevmatika se drgne ob druge sestavne dele (prilagodljive naprave proti škropljenju). x Pnevmatika se drgne ob druge sestavne dele (varna vožnja ni ogrožena). x (g)  Pnevmatike s ponovno vrezanimi kanali niso v skladu z zahtevami(1). x Zaščitna plast kordne tkanine je poškodovana. x (h)  Okvara sistema za nadzor tlaka v pnevmatiki x Očitno ne deluje. x Manjše Velike Nevarne 5.2.3.  Pnevmatike (a)  Velikost pnevmatike, nosilnost, oznaka homologacije ali razred hitrosti ni v skladu z zahtevami(1), kar vpliva na varnost v cestnem prometu. x Nezadostna nosilnost ali razred hitrosti za dejansko uporabo, pnevmatika se dotika drugih delov vozil, kar ogroža varno vožnjo. x (b)  Pnevmatike na isti osi ali na dvojnih kolesih so različne velikosti. x (c)  Pnevmatike na isti osi imajo različno zgradbo (radialno/diagonalno). x (d)  Kakršna koli resna poškodba ali zareza v pnevmatiki. x Kordna tkanina je vidna ali poškodovana. x (e)  Indikator obrabljenosti žleba profila postane viden. x Globina žleba profila pnevmatike ustreza zakonsko predpisani mejni vrednosti. Globina žleba profila pnevmatike manjša od zakonsko predpisane mejne vrednosti. x (f)  Pnevmatika se drgne ob druge sestavne dele (prilagodljive naprave proti škropljenju). x Pnevmatika se drgne ob druge sestavne dele (varna vožnja ni ogrožena). x (g)  Pnevmatike s ponovno vrezanimi kanali niso v skladu z zahtevami(1). x Zaščitna plast kordne tkanine je poškodovana. x (h)  Okvara sistema za nadzor tlaka v pnevmatiki ali pa je tlak v pnevmatiki očitno prenizek. x Očitno ne deluje. x (i)  Delovni tlak med uporabo v eni od pnevmatik vozila zmanjšan za 20 %, a ne nižji od 150 kPa. x Tlak v pnevmatiki nižji od 150 kPa. x Sprememba 105 Predlog uredbe Priloga III – postavka 8.2.1.2 – točka b Manjše Velike Nevarne 8.2.1.2  Plinaste emisije (b)  Ali, če tega podatka ni, emisije CO presegajo x (...) ii)  za vozila z naprednim sistemom za nadzor emisij, –  pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.5% –  pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.3% ali –  pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.3% –  pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.2% glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah(1); Manjše Velike Nevarne 8.2.1.2  Plinaste emisije (b)  Ali, če tega podatka ni, emisije CO presegajo x (...) ii)  za vozila z naprednim sistemom za nadzor emisij, –  pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.5% –  pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.3% ali –  pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.3% –  pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.2% ali –  pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.2% 6a –  pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.1% 6a glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah(1); ______________ (6a)  Homologirana v skladu z mejnimi vrednostmi v Tabeli 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2007 ali prvič registrirana ali dana v promet po 1. juliju 2007 (Euro 5). Sprememba 106 Predlog uredbe Priloga III – postavka 8.2.2.2 – točka b Manjše Velike Nevarne 8.2.2.2  Motnost Vozila, registrirana ali dana v promet pred 1. januarjem 1980, so izvzeta iz teh zahtev. če tega podatka ni ali v zahtevah(1) ni dovoljena uporaba referenčnih vrednosti, x za sesalne dizelske motorje: 2.5 m-1, za tlačno polnjene motorje s turbopuhalom: 3.0 m-1, ali za vozila, določena v zahtevah(1) ali prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah(1),, 1.5  m-1. Manjše Velike Nevarne 8.2.2.2  Motnost Vozila, registrirana ali dana v promet pred 1. januarjem 1980, so izvzeta iz teh zahtev. če tega podatka ni ali v zahtevah(1) ni dovoljena uporaba referenčnih vrednosti, x za sesalne dizelske motorje: 2.5 m-1, za tlačno polnjene motorje s turbopuhalom: 3.0 m-1, ali za vozila, določena v zahtevah(1) ali prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah(1), 1.5  m-1. ali 0,5 m-1 (6a) _____________ (6a)   Homologirana v skladu z mejnimi vrednostmi v Tabeli 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2007 ali prvič registrirana ali dana v promet po 1. juliju 2007 (Euro 5). Sprememba 107 Predlog uredbe Priloga IV – točka 6 a (novo) (6a)  podrobnosti o velikih popravilih, potrebnih zaradi nesreče Sprememba 108 Predlog uredbe Priloga V – del I – odstavek 2 a (novo) Uporablja se lahko alternativna oprema, ki na nevtralen način uvaja tehnološke inovacije, če zagotavlja enako visoko kakovost pregledovanja. Sprememba 109 Predlog uredbe Priloga I – del 1 – odstavek 1 – točka 15 a (novo) (15a)  merilnik tlaka za merjenje tlaka v pnevmatikah;