Kazalo 
Sprejeta besedila
Torek, 2. julij 2013 - Strasbourg
Kadrovski predpisi za uradnike in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev EU ***I
 Dunajska konvencija o civilni odgovornosti za jedrsko škodo ***
 Uporaba člena 93 Pogodbe ES *
 Zunanja letalska politika
 Agencije za izvozne kredite v državah članicah
 Zahteva za odvzem poslanske imunitete Marine Le Pen
 Statut evropske fundacije
 Pomorska inšpekcija države pristanišča ***I
 Dokumenti za registracijo vozil ***I
 Pregled tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil ***I
 Tehnični pregledi motornih vozil in njihovih priklopnikov ***I
 Prednostne snovi na področju vodne politike ***I
 Določene vrste horizontalne državne pomoči in javne storitve železniškega in cestnega potniškega prevoza *
 Modra rast – krepitev trajnostnega razvoja v morskem sektorju, sektorjupomorskega prometa in turističnem sektorju
 Prispevek zadrug k izhodu iz krize
 Biogospodarstvo za Evropo

Kadrovski predpisi za uradnike in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev EU ***I
PDF 268kWORD 33k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. julija 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (COM(2011)0890 – C7-0507/2011 – 2011/0455(COD))
P7_TA(2013)0287A7-0156/2012

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0890),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 336 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0507/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča Evropske unije z dne 22. marca 2012(1),

–  ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča z dne 14. junija 2012(2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 28. junija 2013, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenj Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0156/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(2) UL C 205, 12.7.2012, str. 1.


Dunajska konvencija o civilni odgovornosti za jedrsko škodo ***
PDF 188kWORD 19k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. julija 2013 o osnutku sklepa Sveta o pooblastilu nekaterim državam članicam, da v interesu Evropske unije ratificirajo Protokol o spremembi Dunajske konvencije o civilni odgovornosti za jedrsko škodo z dne 21. maja 1963 ali pristopijo k njemu ter dajo izjavo o uporabi ustreznih notranjih predpisov zakonodaje Unije (06206/2013 – C7-0063/2013 – 2012/0262(NLE))
P7_TA(2013)0288A7-0198/2013

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (06206/2013),

–  ob upoštevanju Protokola z dne 12. septembra 1997 o spremembi Dunajske konvencije o civilni odgovornosti za jedrsko škodo z dne 21. maja 1963 (06658/2013),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členoma 81(2) in drugega odstavka točke (a) člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0063/2013),

–  ob upoštevanju člena 81 in člena 90(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za pravne zadeve (A7-0198/2013),

1.  odobri osnutek sklepa Sveta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


Uporaba člena 93 Pogodbe ES *
PDF 348kWORD 36k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. julija 2013 o predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (COM(2012)0725 – C7-0004/2013 – 2012/0342(NLE))
P7_TA(2013)0289A7-0180/2013

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2012)0725),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2013 o posodobitvi državne pomoči(1),

–  ob upoštevanju člena 109 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0004/2013),

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0180/2013),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  V okviru temeljite posodobitve predpisov o državni pomoči bi bilo treba po vsej Uniji učinkovito in enotno uporabljati člen 107 Pogodbe, s čimer bi se prispevalo tako k izvajanju strategije Evropa 2020 za rast kot tudi h konsolidaciji proračuna. Z Uredbo Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 je bila kodificirana in okrepljena nekdanja praksa Komisije za povečanje pravne varnosti in za podporo razvoju politike državne pomoči v preglednem okolju. Vendar pa bi bilo treba glede na izkušnje, pridobljene z uporabo navedene uredbe in nedavnim razvojem dogodkov, kot so širitve ter gospodarska in finančna kriza, nekatere vidike uredbe spremeniti za namene večje učinkovitosti Komisije.
(1)  V okviru temeljite posodobitve predpisov o državni pomoči bi bilo treba po vsej Uniji učinkovito in enotno uporabljati člen 107 Pogodbe, s čimer bi se prispevalo tako k izvajanju strategije Evropa 2020 za rast kot tudi h konsolidaciji proračuna. Z Uredbo Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 je bila kodificirana in okrepljena nekdanja praksa Komisije za povečanje pravne varnosti in za podporo razvoju politike državne pomoči v preglednem okolju. Vendar pa bi bilo treba glede na izkušnje, pridobljene z uporabo navedene uredbe in nedavnim razvojem dogodkov, kot so širitve ter gospodarska in finančna kriza, nekatere vidike uredbe spremeniti, s čimer bi Komisiji omogočili, da na racionaliziran in učinkovit način nadzoruje državno pomoč in njeno izvrševanje.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)  Komisija bi se morala osredotočiti na primere državne pomoči, ki bi lahko izkrivljali konkurenco na notranjem trgu. Ta cilj je skladen s sporočilom Komisije z dne 8. maja 2012 o posodobitvi področja državnih pomoči EU, Evropski parlament pa ga je potrdil v resoluciji z dne 17. januarja 2013 o posodobitvi državne pomoči. To pomeni, da bi se morala Komisija vzdržati sodelovanja pri ukrepih, ki se nanašajo na manjša podjetja in imajo povsem lokalne učinke, zlasti če je glavni cilj navedenih ukrepov uresničevanje socialnih ciljev, ki ne izkrivljajo notranjega trga. Komisiji bi bilo treba zato omogočiti, da lahko zavrne preučevanje takih primerov in zlasti pritožb, ki so ji predloženi, tudi če se vztrajni pritožniki odzovejo na vsak poziv k predložitvi pripomb. Komisija bi vendarle morala preučiti primere, ki ji jih predložijo večkratni pritožniki, in biti zelo previdna, da iz nadzora državne pomoči ne bi izvzela preveč dejavnosti.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1 b (novo)
(1b)  Trenutno obstajajo v državah članicah različna tolmačenja glede opredelitve storitev, pri katerih ni dejanskega gospodarskega interesa in pri katerih je ugotovljeno pomanjkanje ponudbe ali povpraševanja, ki ju narekuje trg. Za take storitve se ne bi smela uporabljati pravila o državni pomoči. Nejasen položaj ustvarja težave zlasti za tretji sektor, kjer so nepridobitni ponudniki storitev nepotrebno prikrajšani za pomoč države, ki se boji morebitne pritožbe. Komisija bi morala v okviru posodobitve pravil o državni pomoči pozvati države članice, naj s „preskusom trga“ ocenijo, ali za konkretne storitve na trgu obstaja dejansko povpraševanje ali ponudba, in jim pri tem pomagati. Komisija bi morala ta vidik upoštevati tudi pri ocenjevanju utemeljenosti posamezne pritožbe.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1 c (novo)
(1c)  Pravna podlaga za to uredbo, člen 109 PDEU, določa le posvetovanje z Evropskim parlamentom in ne soodločanja, ki se od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe uporablja na drugih področjih povezovanja trgov in gospodarske ureditve. Ta demokratični deficit je nedopusten v zvezi s predlogi, ki se nanašajo na sredstva, s katerimi Komisija nadzira odločitve in ukrepe nacionalnih in lokalnih voljenih organov, zlasti v zvezi z gospodarskimi storitvami splošnega pomena, ki so povezane s temeljnimi pravicami. Ta deficit bi bilo treba odpraviti pri morebitni prihodnji spremembi Pogodbe. Sporočilo Komisije z dne 28. novembra 2012 z naslovom „Načrt za poglobljeno in pravo ekonomsko in monetarno unijo“ predvideva predloge za spremembo Pogodbe do leta 2014. Takšen predlog bi moral vključevati poseben predlog o spremembi člena 109 PDEU, da bi uredbe iz navedenega člena sprejeli v skladu z redni zakonodajnim postopkom.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Za namene ocene združljivosti ukrepa pomoči po začetku formalnega postopka preiskave, zlasti v zvezi z novimi ali tehnično zapletenimi ukrepi, ki so predmet podrobne ocene, bi morala biti Komisija pooblaščena, da z enostavnim zahtevkom ali sklepom od katerega koli podjetja, združenja podjetij ali države članice ob upoštevanju načela sorazmernosti zahteva predložitev vseh podatkov, ki so potrebni za dokončno oblikovanje ocene, če podatki, ki so ji na razpolago, ne zadostujejo, zlasti za mala in srednja podjetja.
(3)  Za namene ocene združljivosti ukrepa pomoči po začetku formalnega postopka preiskave, zlasti v zvezi z novimi ali tehnično zapletenimi ukrepi, ki so predmet podrobne ocene, bi morala biti Komisija pooblaščena, da z enostavnim zahtevkom ali sklepom od katerega koli podjetja, združenja podjetij ali države članice ob upoštevanju načela sorazmernosti zahteva predložitev vseh podatkov, ki so potrebni za dokončno oblikovanje ocene, če podatki, ki so ji na razpolago, ne zadostujejo, zlasti za mala in srednja podjetja. Ta pooblastila že ima pri izvrševanju protimonopolne zakonodaje, zato dejstvo, da jih nima pri izvrševanju zakonodaje o državni pomoči, glede na to, da lahko državna pomoč enako izkrivlja notranji trg kot kršitve členov 101 ali 102 Pogodbe, pomeni anomalijo.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)  Evropski parlament je že v resoluciji z dne 17. januarja 2013 o posodobitvi državne pomoči izrazil podporo v zvezi z zbiranjem informacij s strani Komisije neposredno od udeležencev na trgu, če ne zadostujejo informacije, ki jih ima na voljo.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 b (novo)
(3b)  Da bi bila nova pooblastila Komisije za izvedbo preiskave uravnotežena, bi morala biti Komisija odgovorna Evropskemu parlamentu. Komisija bi morala Evropski parlament redno obveščati o poteku preiskovalnih postopkov.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Komisija bi morala biti po potrebi pooblaščena za izvrševanje skladnosti z zahtevami po podatkih, ki so bile naslovljene na katero koli podjetje ali združenje podjetij, z uporabo sorazmernih glob in periodičnih denarnih kazni. Pravice strank, od katerih se zahteva, da predložijo podatke, bi morale biti zaščitene, tako da bi se jim ponudila priložnost, da pred sprejetjem kakršnega koli sklepa o naložitvi glob ali periodičnih denarnih kazni izrazijo svoja stališča. Sodišče Evropske unije bi moralo imeti neomejeno pristojnost, kar zadeva globe ali periodične denarne kazni v skladu s členom 261 Pogodbe.
(4)  Komisija bi morala biti po potrebi pooblaščena za izvrševanje skladnosti z zahtevami po podatkih, ki so bile naslovljene na katero koli podjetje ali združenje podjetij, z uporabo sorazmernih glob in periodičnih denarnih kazni. Komisija bi morala pri določanju višine takih kazni razlikovati med akterji glede na njihovo vlogo v primeru in povezavo z njim. Nižje kazni bi morale veljati za osebe, ki jih Komisija vključi v primer z zahtevo po podatkih, saj navedene tretje osebe niso povezane s preiskavo enako kot domnevni upravičenec in oseba, ki vloži pritožbo. Poleg tega bi morala Komisija upoštevati posebne okoliščine posameznih primerov, stroške izpolnjevanja obveznosti, ki jih imajo posamezni prejemniki, in načelo sorazmernosti, zlasti v zvezi z malimi in srednjimi podjetji. Pravice strank, od katerih se zahteva, da predložijo podatke, bi morale biti zaščitene, tako da bi se jim ponudila priložnost, da pred sprejetjem kakršnega koli sklepa o naložitvi glob ali periodičnih denarnih kazni izrazijo svoja stališča. Sodišče Evropske unije bi moralo imeti neomejeno pristojnost, kar zadeva globe ali periodične denarne kazni v skladu s členom 261 Pogodbe.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Komisija lahko na lastno pobudo preuči podatke o nezakoniti pomoči iz katerega koli vira, da se zagotovi skladnost s členom 108 Pogodbe, ter zlasti z obveznostjo priglasitve in klavzulo o mirovanju iz člena 108(2) Pogodbe, in da se oceni njihova združljivost z notranjim trgom. V tem okviru so pritožbe bistveni vir podatkov za odkrivanje kršitev predpisov Unije o državni pomoči.
(9)  Komisija lahko na lastno pobudo preuči podatke o nezakoniti pomoči iz katerega koli vira, da se zagotovi skladnost s členom 108 Pogodbe, ter zlasti z obveznostjo priglasitve in klavzulo o mirovanju iz člena 108(2) Pogodbe, in da se oceni njihova združljivost z notranjim trgom. V tem okviru so pritožbe bistveni vir podatkov za odkrivanje kršitev predpisov Unije o državni pomoči. Zato se za vložitev pritožb ne sme določiti preveč omejitev ali omejitev, ki bi bile preveč uradne. Državljani bi morali imeti zlasti pravico do vložitve pritožb v okviru lahko dostopnega in uporabniku prijaznega postopka.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)  Države članice bi bilo treba spodbujati k priglasitvi ukrepov državne pomoči in jih ne bi smeli neupravičeno kaznovati v primeru, če Komisija predolgo obravnava priglašeno državno pomoč. Če država članica v roku šestih mesecev od priglasitve ne prejme sklepa Komisije, bi bilo treba v vseh nadaljnjih sklepih o izterjavi, ki se nanašajo na navedeno pomoč, dokazati, da je bila priglasitev nepopolna in da se država članica ni ustrezno odzvala na zahteve za pridobitev podatkov.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Od pritožnikov bi se moralo zahtevati, da dokažejo, da so zainteresirane stranke v smislu člena 108(2) PDEU in člena 1(h) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999. Od njih bi se moralo zahtevati tudi, da predložijo določeno količino podatkov v obliki, za katero bi morala biti Komisija pooblaščena, da jo opredeli v izvedbeni določbi.
(11)  Od pritožnikov bi se moralo zahtevati, da dokažejo, da so zainteresirane stranke v smislu člena 108(2) PDEU in člena 1(h) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999. Komisija ne bi smela preozko razlagati izraza „zainteresirane stranke“. Od vseh vlagateljev pritožb bi bilo treba zahtevati, da predložijo minimalno količino podatkov v lahko dostopni in uporabniku prijazni obliki, za katero bi morala biti Komisija pooblaščena, da jo opredeli v izvedbeni določbi. Kadar vlagatelji pritožb ne predložijo pripomb ali podatkov o obstoju nezakonite pomoči ali o zlorabi pomoči, ki lahko povzroči izkrivljanje konkurence na notranjem trgu, bi morala imeti Komisija možnost, da to razume kot umik pritožbe.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 a (novo)
(11a)  Komisija bi morala obravnavati pritožbo tretje stranke, kadar obstajajo ustrezni dokazi o izkrivljanju konkurence na notranjem trgu.
Obrazložitev
Namen tega predloga spremembe je upoštevati razlike med zainteresiranimi strankami in tretjimi osebami.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Da se zagotovi, da Komisija na celotnem notranjem trgu obravnava podobna vprašanja na dosleden način, je primerno, da se dopolnijo obstoječa pooblastila Komisije z uvedbo specifične pravne podlage za začetek preiskav glede na gospodarske sektorje ali nekatere instrumente pomoči v več državah članicah. Zaradi razlogov sorazmernosti bi morale sektorske preiskave temeljiti na predhodni analizi javno dostopnih podatkov, ki kažejo na obstoj vprašanj glede državne pomoči v določenem sektorju ali v zvezi z uporabo določenega instrumenta pomoči v več državah članicah, na primer, da obstoječi ukrepi pomoči glede na določeni sektor ali določeni instrument pomoči v več državah članicah niso ali niso več združljivi z notranjim trgom. Take preiskave bi Komisiji omogočile, da se na učinkovit in pregleden način sooča z vprašanji horizontalne državne pomoči.
(13)  Da se zagotovi, da Komisija na celotnem notranjem trgu obravnava podobna vprašanja na dosleden način, je primerno, da se dopolnijo obstoječa pooblastila Komisije z uvedbo specifične pravne podlage za začetek preiskav glede na gospodarske sektorje ali nekatere instrumente pomoči v več državah članicah. Zaradi razlogov sorazmernosti bi morale sektorske preiskave temeljiti na predhodni analizi javno dostopnih podatkov, ki kažejo na obstoj vprašanj glede državne pomoči v določenem sektorju ali v zvezi z uporabo določenega instrumenta pomoči v več državah članicah, na primer, da obstoječi ukrepi pomoči glede na določeni sektor ali določeni instrument pomoči v več državah članicah niso ali niso več združljivi z notranjim trgom. Glede na to, da so lahko tudi poslanci Evropskega parlamenta zaradi neposredne povezave s svojimi volilnimi enotami opozorjeni na možna odstopanja praks na področju državne pomoči v posameznih sektorjih, bi bilo treba tudi Evropski parlament pooblastiti, da lahko od Komisije zahteva, naj v tem sektorju opravi ustrezne preiskave. V teh primerih Komisija obvešča Evropski parlament tako, da mu predloži vmesna poročila o poteku teh preiskav. Take preiskave bi Komisiji omogočile, da se na učinkovit in pregleden način sooča z vprašanji horizontalne državne pomoči.
Sprememba 14
Predlog uredbe Sveta
Uvodna izjava 14
(14)  Doslednost pri uporabi predpisov o državni pomoči zahteva vzpostavitev oblik sodelovanja med sodišči držav članic in Komisijo. Tako sodelovanje je relevantno za vsa sodišča držav članic, ki uporabljajo člen 107(1) in člen 108 Pogodbe v kakršnem koli okviru. Zlasti nacionalna sodišča bi morala imeti možnost, da Komisijo zaprosijo za podatke ali njeno mnenje v zadevah, ki se tičejo uporabe zakonodaje o državni pomoči. Komisija bi morala imeti tudi možnost, da predloži pisne ali ustne pripombe sodiščem, ki uporabljajo člen 107(1) ali člen 108 Pogodbe. Te pripombe bi bilo treba predložiti v okviru nacionalnih postopkovnih pravil in praks, vključno s tistimi, ki varujejo pravice strank.
(14)  Doslednost pri uporabi predpisov o državni pomoči zahteva vzpostavitev oblik sodelovanja med sodišči držav članic in Komisijo. Tako sodelovanje je relevantno za vsa sodišča držav članic, ki uporabljajo člen 107(1) in člen 108 Pogodbe v kakršnem koli okviru. Zlasti nacionalna sodišča bi morala imeti možnost, da Komisijo zaprosijo za podatke ali njeno mnenje v zadevah, ki se tičejo uporabe zakonodaje o državni pomoči. Komisija bi morala imeti tudi možnost, da predloži pisne ali ustne pripombe sodiščem, ki uporabljajo člen 107(1) ali člen 108 Pogodbe. Te nezavezujoče pripombe bi bilo treba predložiti v okviru nacionalnih postopkovnih pravil in praks, vključno s tistimi, ki varujejo pravice strank.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Člen 1 – točka 2
Uredba (ES) št. 659/1999
Člen 6 a – odstavek 1
1.  Po začetku formalnega postopka preiskave, predvidenega v členu 6, lahko Komisija, če meni, da je to relevantno, zahteva od podjetja, združenja podjetij ali druge države članice, da predloži vse podatke, ki so potrebni za dokončno oblikovanje ocene zadevnega ukrepa, če podatki, ki so ji na razpolago, ne zadostujejo.
1.  Po začetku formalnega postopka preiskave, predvidenega v členu 6, lahko Komisija, če meni, da je to relevantno in sorazmerno, zahteva od podjetja, združenja podjetij ali druge države članice, da predloži vse podatke, ki so potrebni za dokončno oblikovanje ocene zadevnega ukrepa, če podatki, ki so ji na razpolago, ne zadostujejo.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Člen 1 – točka 2
Uredba (ES) št. 659/1999
Člen 6 a – odstavek 5
5.  Komisija obvesti zadevno državo članico o vsebini zahtevkov za podatke, poslanih v skladu z odstavki 1 do 4.
5.  Ob pošiljanju zahtevkov Komisija zadevni državi članici sočasno zagotovi izvod zahtevkov za podatke, poslanih v skladu z odstavki 1 do 4.
Komisija zadevni državi članici v enem mesecu po prejemu tudi zagotovi izvode vseh dokumentov, ki jih prejme na podlagi zahtevka za podatke, če to ne vključuje zaupnih podatkov, ki jih ni mogoče združiti ali drugače prilagoditi, da bi zaščitili identiteto obveščevalca. Komisija omogoči zadevni državi članici, da v enem mesecu po prejemu predloži pripombe na navedene dokumente.

Sprememba 17
Predlog uredbe
Člen 1 – točka 2
Uredba (ES) št. 659/1999
Člen 6b – odstavek 1 – točka a
(a) v odgovoru na zahtevek v skladu s členom 6a(3) predložijo napačne ali zavajajoče podatke;
(a) v odgovoru na zahtevek v skladu s členom 6a(3) predložijo napačne, nepopolne ali zavajajoče podatke ali namerno ne navedejo relevantnih podatkov;
Sprememba 18
Predlog uredbe
Člen 1 – točka 2
Uredba (ES) št. 659/1999
Člen 6 b – odstavek 1 – točka b
(b) predložijo napačne, nepopolne ali zavajajoče podatke v odgovor na sklep, sprejet v skladu s členom 6a(4), ali ne predložijo podatkov v določenem časovnem roku.
(b) predložijo napačne, nepopolne ali zavajajoče podatke ali namerno ne navedejo relevantnih podatkov v odgovor na sklep, sprejet v skladu s členom 6a(4), ali ne predložijo podatkov v določenem časovnem roku.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Člen 1 – točka 2
Uredba (ES) št. 659/1999
Člen 6 b – odstavek 3
3.  Pri določanju zneska globe ali periodične denarne kazni se upoštevajo narava, teža in trajanje kršitve.
3.  Pri določanju zneska globe ali periodične denarne kazni se upoštevajo:
(a) narava, teža in trajanje kršitve;
(b) ali je mogoče podjetje ali združenje podjetij šteti za zainteresirano stranko ali tretjo osebo v preiskavi;
(c) načelo sorazmernosti, zlasti pri malih in srednjih podjetjih.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Člen 1 – točka 4
Uredba (ES) št. 659/1999
Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 2
Komisija brez odlašanja preuči vse pritožbe, ki jih v skladu s členom 20(2) vložijo zainteresirane stranke.

Komisija brez odlašanja preuči vse pritožbe, ki jih v skladu s členom 20(2) vložijo zainteresirane stranke. Komisija preuči možnost obravnave pritožbe, ki jo vloži tretja stranka, kadar je na voljo dovolj dokazov o izkrivljanju konkurence na notranjem trgu zaradi domnevne nezakonite pomoči ali domnevne zlorabe pomoči.

Obrazložitev
Namen tega predloga spremembe je upoštevati razlike med zainteresiranimi strankami in tretjimi osebami.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Člen 1 – točka 4 a (novo)
Uredba (ES) št. 659/1999
Člen 14 – odstavek 1 a (novo)
(4a)  V členu 14 se vstavi naslednji odstavek:
„1a.  Kadar država članica predhodno priglasi nezakonito pomoč Komisiji in jo začne izvrševati več kot šest mesecev po navedeni priglasitvi, ne da bi Komisija v navedenem obdobju sprejela sklep na podlagi člena 4, Komisija v morebitnem sklepu na podlagi odstavka 1 tega člena dokaže, da je bila priglasitev nepopolna in da država članica v predpisanem roku ni predložila vseh potrebnih podatkov, ki jih je zahtevala Komisija.„
Sprememba 22
Predlog uredbe
Člen 1 – točka 9
Uredba (ES) št. 659/1999
Člen 20 – odstavek 2 – pododstavek 1
2.  Vsaka zainteresirana stranka lahko z vložitvijo pritožbe Komisijo obvesti o domnevni nezakoniti pomoči in o domnevni zlorabi pomoči. V ta namen zainteresirana stranka ustrezno izpolni obrazec, za katerega bi morala biti Komisija pooblaščena, da ga opredeli v izvedbeni določbi, ter predloži vse obvezne podatke, ki se z njim zahtevajo.
2.  Vsaka zainteresirana stranka lahko z vložitvijo pritožbe Komisijo obvesti o domnevni nezakoniti pomoči in o domnevni zlorabi pomoči. V ta namen zainteresirana stranka ustrezno izpolni obrazec, za katerega bi morala biti Komisija pooblaščena, da ga opredeli v izvedbeni določbi, ter predloži vse obvezne podatke, ki se z njim zahtevajo. Komisija preuči možnost preiskave, kadar ji tretja stranka predloži dovolj dokazov o domnevni nezakoniti pomoči ali domnevni zlorabi pomoči.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Člen 1 – točka 9
Uredba (ES) št. 659/1999
Člen 20 – odstavek 2 – pododstavek 2
Če Komisija meni, da dejstva in pravna vprašanja, ki jih je predložila zainteresirana stranka, ne navajajo zadostnih razlogov za ugotovitev obstoja nezakonite pomoči ali zlorabe pomoči na podlagi prvega pregleda, o tem obvesti zainteresirano stranko, in jo pozove, da predloži pripombe v predpisanem roku, ki navadno ni daljši od enega meseca. Če zainteresirana stranka v predpisanem roku ne poda svojih stališč, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Ne glede na člen 13, če Komisija po prvem pregledu meni, da dejstva in pravna vprašanja, ki jih je predložila zainteresirana stranka, ne navajajo zadostnih razlogov za ugotovitev obstoja nezakonite pomoči ali zlorabe pomoči, ki bi lahko izkrivljala konkurenco na notranjem trgu, o tem obvesti zainteresirano stranko, in jo pozove, da predloži pripombe. Pripombe se predložijo v predpisanem roku, ki navadno ni daljši od enega meseca, razen če je to utemeljeno s sorazmernostjo in obsegom ali kompleksnostjo podatkov, potrebnih za zagovarjanje stališča. Če zainteresirana stranka v predpisanem roku ne poda svojih stališč ali ne predloži dodatnih podatkov o nezakoniti pomoči ali zlorabi pomoči, ki bi lahko izkrivljala konkurenco na notranjem trgu, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Sprememba 24
Predlog uredbe
Člen 1 – točka 10
Uredba (ES) št. 659/1999
Člen 20 a - odstavek 1 - pododstavek 1
1.  Kadar razpoložljivi podatki kažejo, da lahko ukrepi državne pomoči v posameznem sektorju ali v zvezi s posameznim instrumentom pomoči omejijo ali izkrivljajo konkurenco na notranjem trgu v več državah članicah ali da obstoječi ukrepi pomoči v posameznem sektorju ali v zvezi s posameznim instrumentom pomoči v več državah članicah niso ali niso več združljivi z notranjim trgom, lahko Komisija izvede preiskavo glede na gospodarski sektor ali uporabo zadevnega instrumenta pomoči v različnih državah članicah. Med trajanjem navedene preiskave lahko Komisija od držav članic ali podjetij ali združenj zadevnih podjetij zahteva, da ji predložijo podatke, ki so potrebni za uporabo člena 107 in člena 108 Pogodbe, ob primernem upoštevanju načela sorazmernosti.
1.  Kadar podatki, s katerimi razpolaga Komisija, kažejo, da lahko ukrepi državne pomoči v posameznem sektorju ali v zvezi s posameznim instrumentom pomoči omejijo ali izkrivljajo konkurenco na notranjem trgu v več državah članicah ali da obstoječi ukrepi pomoči v posameznem sektorju ali v zvezi s posameznim instrumentom pomoči v več državah članicah niso ali niso več združljivi z notranjim trgom, ali na podlagi zahteve Evropskega parlamenta, ki temelji na podobnih informacijah, lahko Komisija izvede preiskavo posameznega gospodarskega sektorja ali uporabe zadevnega instrumenta pomoči v različnih državah članicah. Med trajanjem navedene preiskave lahko Komisija od držav članic ali podjetij ali združenj zadevnih podjetij zahteva, da ji predložijo podatke, ki so potrebni za uporabo člena 107 in člena 108 Pogodbe, ob primernem upoštevanju načela sorazmernosti.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Člen 1 – točka 10
Uredba (ES) št. 659/1999
Člen 20 a – odstavek 1 – pododstavek 2
Komisija lahko objavi poročilo o rezultatih svoje preiskave glede na posamezne gospodarske sektorje ali posamezne instrumente pomoči v različnih državah članicah ter države članice in vsa podjetja ali združenja zadevnih podjetij pozove k predložitvi pripomb.

Komisija na svoji spletni strani objavi poročilo o rezultatih svoje preiskave posameznih gospodarskih sektorjev ali posameznih instrumentov pomoči v različnih državah članicah ter države članice in vsa podjetja ali združenja zadevnih podjetij pozove k predložitvi pripomb. Kadar Evropski parlament zahteva preiskavo, mu Komisija pošlje vmesno poročilo. Komisija pri objavi svojih poročil upošteva predpise o poslovni skrivnosti v skladu s členom 339 Pogodbe.

Sprememba 26
Predlog uredbe
Člen 1 – točka 11
Uredba (ES) št. 659/1999
Člen 23 a – odstavek 2 – pododstavek 1
2.  Kadar je to potrebno za skladno uporabo člena 107(1) in člena 108 Pogodbe, lahko Komisija sodiščem držav članic na lastno pobudo predloži pisne pripombe. Svoje pripombe lahko z dovoljenjem zadevnega sodišča poda tudi ustno.
2.  Kadar je to potrebno za skladno uporabo člena 107(1) in člena 108 Pogodbe, lahko Komisija sodiščem držav članic na lastno pobudo predloži pisne pripombe. Svoje pripombe lahko z dovoljenjem zadevnega sodišča poda tudi ustno. Pripombe, ki jih sodiščem držav članic predloži Komisija, niso zavezujoče. Komisija lahko v skladu s to določbo deluje le v javnem interesu Unije (kot amicus curiae) in ne v skladu z interesi ene od strank.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0026.


Zunanja letalska politika
PDF 292kWORD 29k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. julija 2013 o zunanji letalski politiki EU – reševanje prihodnjih izzivov (2012/2299(INI))
P7_TA(2013)0290A7-0172/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Zunanja letalska politika EU – reševanje prihodnjih izzivov“ (COM(2012)0556),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2011 o mednarodnih sporazumih o zračnem prometu v okviru Lizbonske pogodbe(1),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 20. oktobra 2010 o reviziji okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo („okvirni sporazum“)(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. junija 2010 o sporazumu med EU in ZDA o zračnem prometu(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. aprila 2007 o ustanovitvi skupnega evropskega zračnega prostora(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2006 o razvijanju agende zunanje letalske politike Skupnosti(5),

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti njenih členov 90, 100(2) in 218,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in mnenj Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0172/2013),

A.  ker je letalstvo hitro rastoče področje gospodarstva, tako v Uniji kot tudi zunaj nje, zlasti v Aziji in na Bližnjem vzhodu;

B.  ker mora imeti letalstvo pomembno vlogo pri povezovanju ljudi in podjetij, tako znotraj Unije kot tudi po svetu, zlasti s trgi v razvoju;

C.  ker število delovnih mest, ki so jih evropske letalske družbe od leta 2012 ukinile ali jih nameravajo ukiniti, znaša več kot 20 000;

D.  ker so se evropski socialni parterji letalskega sektorja v okviru dialoga o učinkih svetovne krize na civilno letalstvo dne 29. januarja 2013 dogovorili, da je potrebno usklajeno in obširno ukrepanje na mednarodni ravni;

E.  ker je sporočilo Komisije iz leta 2005 imelo pomembno vlogo pri razvoju zunanje letalske politike Unije;

F.  ker je zaradi dogodkov v zadnjih sedmih letih primerno opraviti dodaten pregled;

Splošno

1.  poudarja napredek, dosežen pri ustvarjanju enotnega in odprtega regionalnega trga Unije ter istočasno pri oblikovanju skupnega pristopa Unije k njeni zunanji letalski politiki;

2.  pozdravlja sporočilo Komisije, ki zagotavlja pravočasno analizo trenutnega stanja in napredka, ki je bil dosežen na področju zunanje letalske politike od leta 2005, kakor tudi analizo izzivov, s katerimi se na izredno konkurenčnem svetovnem trgu letalskega prometa sooča letalski sektor Unije;

3.  poudarja ključno vlogo letalskega sektorja za gospodarstvo Unije, zlasti v smislu rasti in delovnih mest, saj je od tega sektorja odvisnih več kot 5 milijonov evropskih delovnih mest, sektor pa predstavlja 2,4 % BDP Unije in prispeva k povezanosti Unije z ostalim svetom; poudarja potrebo po ohranitvi močnega in konkurenčnega letalskega sektorja v Uniji;

4.  meni, da je bil pri opredeljevanju in izvajanju mehanizmov in sistemov Unije, kot so enotno evropsko nebo (SES), program raziskav o upravljanju zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (SESAR), pobuda Čisto nebo, Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) in globalni satelitski navigacijski sistem (GNSS), ki povečujejo varnost in izpolnjujejo zahteve potnikov, dosežen pomemben napredek; meni, da je treba na teh področjih doseči nadaljnji napredek;

5.  je vseeno zaskrbljen zaradi zamud pri izvajanju programa o enotnem evropskem nebu in programa SESAR zaradi nepotrebnih stroškov, ki jih te zamude povzročajo letalskim prevoznikom in njihovim strankam; podpira Komisijo pri uveljavljanju kazenskih ukrepov zoper tiste države članice, ki niso spoštovale roka decembra 2012 in niso dosegle nobenega napredka glede funkcionalnih blokov zračnega prostora;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo izvajanje enotnega evropskega neba in programa raziskav o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba (SESAR); ugotavlja, da bo razvoj enotnega evropskega neba, ko se bo v celoti izvajal, ustvaril velike neposredne in posredne zaposlitvene priložnosti;

7.  poudarja, da ta programa Unije nista pomembna le za notranji trg, temveč tudi za zunanjo politiko; je prepričan, da bo dokončanje in izvajanje teh instrumentov pomagalo utrditi položaj letalske panoge Unije na konkurenčnem svetovnem trgu;

8.  poudarja pomen sedanje revizije uredbe o pravicah letalskih potnikov in podpira odločno in uporabnikom izredno prijazno evropsko zakonodajo;

9.  se zaveda, da se posledice finančne krize v različnih predelih sveta razlikujejo; meni, da je to letalske prevoznike v Uniji soočilo z izzivi konkurence in da dvostranski sporazumi o zračnem prometu niso vedno najustreznejša rešitev za boj proti tržnemu omejevanju ali nepoštenim subvencijam;

10.  ker kljub prizadevanjem v zadnjih sedmih letih celostna zunanja letalska politika ni bila dosežena, meni, da bi bilo treba čim prej uveljaviti bolj usklajen in ambiciozen pristop Unije ter tako vzpostaviti pošteno in odprto konkurenco;

11.  meni, da je zbliževanje predpisov v Evropi ključni element za močan položaj Unije na svetovnem trgu in za sodelovanje s tretjimi državami;

Sporočilo iz leta 2005 in resolucija Parlamenta

12.  pozdravlja napredek v zvezi s tremi stebri politike iz leta 2005; načelo Unije o določitvi letalskega prevoznika zdaj priznava več kot 100 tretjih držav; z zakonodajo Unije je bilo usklajenih skoraj 1000 dvostranskih sporazumov o zračnem prometu, kar zagotavlja pravno varnost; obžaluje, da pomembni partnerji, kot so Kitajska, Indija in Južna Afrika, še niso sprejeli teh načel;

13.  poudarja, da je izvajanje zunanje letalske politike Unije pripomoglo k povečanju potenciala enotnega trga, saj spodbuja združevanje letalske industrije Unije v času, ko so zaradi globalizacije potrebni močnejši gospodarski akterji, ki se lahko zoperstavijo tuji konkurenci;

14.  poudarja, da se v sodelovanju s sosednjimi državami razvija vse večji skupni letalski prostor; meni, da ti sporazumi pomembno koristijo gospodarstvu; pozdravlja obsežna prizadevanja za uskladitev različnih regulativnih okvirov z zakonodajo Unije na področjih, kot so zanesljivost, varnost, upravljanje zračnega prometa, okolje, pravice potnikov, gospodarska ureditev in socialni vidiki;

15.  pozdravlja celovit sporazum o zračnem prometu med Evropsko unijo in ZDA ter njegove pozitivne učinke na obe gospodarstvi kot tudi približno 80.000 novih delovnih mest, ustvarjenih v prvih petih letih;

16.  meni, da bi odločna zunanja letalska politika Unije, ki je usmerjena na ključne hitro rastoče trge za medcelinske prevoze, zlasti v azijsko-pacifiškem prostoru, ustvarila nove tržne priložnosti za letalske prevoznike iz EU;

17.  poudarja, da pogajanja z nekaterimi ključnimi partnerji, med njimi Brazilijo, še potekajo in da imajo lahko obsežni sporazumi o zračnem prometu s temi državami velike koristi za gospodarstvo;

18.  poudarja, da je treba še zadostiti nekaterim zahtevam iz resolucije Parlamenta iz leta 2006; zlasti poudarja, da je treba spodbujati ustrezne mednarodne varnostne standarde, zagotavljati enako obravnavo letalskih prevoznikov iz Unije in od drugod ter zmanjšati negativne učinke na okolje;

19.  poudarja pomen orodij, kot je sistem Skupnega odbora, za oblikovanje skupnih pristopov k vprašanjem, ki zadevajo letalstvo;

20.  pozdravlja uresničitev drugih točk, navedenih v resoluciji iz leta 2006, na primer povečanje pristojnosti EASA;

Trg

21.  opaža pomemben porast prometa v azijsko-pacifiško regijo, iz nje in znotraj nje, kar odraža njen trend gospodarske rasti; je zaskrbljen zaradi možnosti, da utegnejo v primeru neukrepanja letalski prevozniki in podjetja iz Unije zamuditi velike priložnosti v tem delu sveta in izgubiti sposobnost ustvarjanja dobička;

22.  ugotavlja tudi, da se je globalni položaj letalskih prevoznikov, ki niso iz Unije, okrepil zaradi subvencij in obsežnih javnih naložb v letala in infrastrukturo v različnih predelih bližnjega in daljnega vzhoda ter Južne Amerike;

23.  poudarja pomembne spremembe na notranjem trgu Unije, ki so posledica večjega deleža nizkocenovnih prevoznikov; meni, da bi lahko kljub konkurenci pri soočanju z izzivi zunanjega trga oba poslovna modela našla način za medsebojno dopolnjevanje;

24.  ugotavlja, da izjemno nizke cene vozovnic, ki jih ponujajo nekateri evropski nizkocenovni prevozniki, podjetja izravnajo z nepoštenimi praksami glede delovnih pogojev, kot so slabi socialni in delovni standardi za zaposlene; prav tako ugotavlja, da se zdi, da imajo pri takšnih cenah vozovnic pomembno vlogo minimalne naložbe v varnostne standarde ter neutemeljene regionalne subvencije;

25.  opozarja, da obstaja med letalskimi prevozniki močna konkurenca zaradi nizkocenovnih letalskih prevoznikov, segmenta, ki predstavlja 40 % ponudbe zračnega prometa v Uniji; poudarja, da če je država članica ratificirala konvenciji št. 87 in 98 MOD, morajo letalski prevozniki spoštovati določbe o temeljnih pravicah iz teh konvencij v zvezi s svobodo zbiranja in priznavanje predstavnikov delavcev ter kolektivnih pogodb, pri čemer je treba nadzorovati spoštovanje teh določb in kršitve sankcionirati;

26.  poudarja pomen letalskih vozlišč, vključno z razvojem sekundarnih vozlišč, specializiranih vozlišč in povezanih vozlišč, pa tudi nujno potrebo po dolgoročnih javnih in zasebnih naložbah v letališko infrastrukturo, da se povečajo zmogljivosti, na primer z izgradnjo novih vzletno-pristajalnih stez, ter po učinkovitejši rabi obstoječe infrastrukture – tudi regionalnih letališč, na primer v Sredozemlju in ob vzhodnih mejah Unije – z boljšim dodeljevanjem slotov na letališčih;

27.  poudarja, da konkurenčnost prevoznikov iz Unije na svetovni ravni slabijo dejavniki, kot je odsotnost enakih konkurenčnih pogojev, ki so na primer posledica različnih nacionalnih obdavčitev, preobremenjenosti letališč, visokih stroškov upravljanja zračnega prometa in visokih letaliških pristojbin, državne pomoči, ki jo prejema konkurenca, stroškov emisij ogljika, uporabe nižjih socialnih standardov ter drugačnih pravil o državni pomoči izven Unije;

28.  meni, da utegnejo ti dejavniki predstavljati ovire za rast in zaposlovanje;

29.  poziva Komisijo, naj opravi študijo o neenakih pristojbinah, carinah, dajatvah in davkih v zračnem prometu v državah članicah ter njihov vpliv na cene vozovnic in dobičke letalskih prevoznikov ter študijo o morebitni državni pomoči, ki so jo prejeli konkurenti na svetovni ravni, in njenem vplivu na letalske prevoznike Unije;

30.  pozdravlja nova pravila Unije o socialni varnosti mobilnih delavcev;

Prihodnji ukrepi

31.  meni, da bi morala zunanja letalska politika v celoti spoštovati načela vzajemnosti, tudi dostopa do trga, odprtosti in poštene konkurence ob enakih konkurenčnih pogojih ter imeti dva glavna cilja: koristiti potrošnikom in podjetjem ter podpirati prizadevanja letalskih prevoznikov in letališč Unije za ohranjanje vodilnega položaja v svetu;

32.  zato poudarja, da morajo sporazumi o zračnem prometu s sosednjimi državami in drugimi podobnimi partnerji vsebovati pravni okvir za pošteno konkurenco;

33.  poziva k nadaljnji uporabi postopkov za doseganje celovitih letalskih sporazumov na ravni Unije, ki temeljijo na evropski enotnosti in imajo odobritev Sveta;

34.  poziva Komisijo, naj v okviru sporazumov spodbuja in varuje interese Unije ter predstavi in širi standarde, vrednote in najboljše prakse Unije;

35.  poziva k boljšemu sodelovanju in usklajevanju med Komisijo in državami članicami pri pogajanjih o sporazumih o zračnem prevozu s ključnimi partnerji, da bi se tako povečal vpliv Unije in njene možnosti za dostop do novih trgov;

36.  poziva Komisijo, naj v celovite sporazume vključi regulativne pogoje za varnost, pravice potnikov, usposabljanje osebja in certificiranje;

37.  poziva Komisijo, naj zaključi tekoča pogajanja z državami v sosedstvu, kot so Ukrajina, Libanon, Tunizija, Azerbajdžan in Alžirija; poudarja, da lahko bližina teh držav in njihovih trgov ter gospodarska rast, do katere je v zadnjem času prišlo v nekaterih izmed njih, predstavlja priložnost za rast za regionalna in sekundarna letališča v Uniji; meni, da lahko zaradi velikega obsega zmogljivosti na regionalnih letališčih slednja sodelujejo pri zmanjševanju preobremenjenosti na glavnih evropskih vozliščih, s čimer bi postala bolj konkurenčna na svetovni ravni;

38.  poziva Svet, naj Komisiji za vsak primer posebej dodeli mandat za pogajanja za druge države v sosedstvu, zlasti za Turčijo, Armenijo in Libijo;

39.  meni, da bi morala Unijo v odnosih s ključnimi partnerji obravnavati vsak primer posebej; poziva Komisijo, naj čimprej zaključi pogajanja o celovitih sporazumih o zračnem prometu, tudi z Avstralijo in Brazilijo, Svet pa, naj Komisiji podeli mandat za pogajanja o tovrstnih sporazumih s hitro rastočimi gospodarstvi, kot so Kitajska, Indija, države članice Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) in zalivske države;

40.  meni, da bi morebiten prihodnji sporazum o trgovini in naložbah med Unijo in ZDA vplival tudi na letalski sektor; zato meni, da bi Komisija morala zagotoviti dovolj informacij, da bo Parlament lahko skrbno spremljal prihajajoča pogajanja;

41.  poudarja, da je treba v celoti izpolniti cilje, določene v sporazumih o zračnem prometu s ključnimi partnerji, zlasti ZDA in Kanado, vključno z odpravo omejitev za tuje lastništvo letalskih prevoznikov in nadzor nad njimi; poziva k ukrepanju za premostitev sedanjega neravnotežja med možnostmi letalskih prevoznikov iz Unije za opravljanje kabotaže na trgu ZDA in takšnimi možnostmi za letalske prevoznike iz ZDA v Evropi; opozarja, da navzkrižne mednarodne naložbe prispevajo k spodbujanju gospodarske dinamičnosti letalskega sektorja, in poziva Komisijo, naj spodbuja mednarodno pravno okolje, ki bo vodilo v rast takšnih naložb in jih bo podpiralo ter bo služilo tudi spodbujanju aktivne politike za oblikovanje standardov in najboljših praks za mednarodne naložbe;

42.  meni, da lahko dvostranski sporazumi pomembno prispevajo k razvoju zunanje letalske politike, vendar istočasno poudarja pomen skupnega pristopa Unije;

43.  poudarja pomen poštene in odprte konkurence v vseh dejavnostih, povezanih z zračnimi prevozi; poziva k vključitvi standardnih določb „poštene konkurence“ v dvostranske sporazume o zračnem prometu;

44.  poziva Komisijo, naj opredeli, in države članice, naj izvajajo minimalni nabor standardnih pravnih zahtev Unije, zlasti kar zadeva standarde regulativnega sodelovanja, delovne in industrijske standarde ter pravice potnikov, da bi se vključile v dvostranske sporazume z jasnim ciljem ustvarjanja priložnosti in odstranitve ovir za letalske prevoznike iz Unije;

45.  poziva Komisijo, naj nujno predlaga pregled ali zamenjavo Uredbe (ES) št. 868/2004 o varstvu pred subvenconiranjem in nepošteno prakso oblikovanja cen, ki povzroča škodo letalskim prevoznikom Skupnosti(6);

46.  podpira predloge Komisije za zaščito proste in poštene konkurence v odnosih in sporazumih s tretjimi državami ter za razvoj novih instrumentov trgovinske zaščite, ki so bolje prilagojeni in učinkovitejši pri spoprijemanju z nepoštenimi praksami, kot so diskriminacija, nekonsistentno izvajanje regulativnih okvirov in pomanjkanje preglednosti računovodskega poročanja podjetij, kar lahko vodi v izkrivljanje trga;

47.  poziva Komisijo, naj z zalivskimi državami začne dialog za povečanje preglednosti in varstvo poštene konkurence;

48.  ugotavlja, da Ruska federacija ne spoštuje sporazuma o postopni ukinitvi plačil za polete čez Sibirijo, doseženega v okviru vstopa Ruske federacije v STO leta 2011; meni, da bi morala imeti Unija, glede na to, da se prevozniki iz Unije zaradi teh nezakonitih tranzitnih pristojbin soočajo z dolgoročnimi diskriminatornimi pogoji, možnost sprejeti recipročne ukrepe – na primer zavrniti ali omejiti prehode čez lastno ozemlje ali, splošneje, sprejeti kakršne koli ukrepe glede letalskih prevoznikov iz Ruske federacije in njihove uporabe zračnega prostora Unije –, s katerimi bi Rusko federacijo spodbudila k odpravi omenjenih pristojbin, ki so nezakonite, saj kršijo mednarodne sporazume (Čikaško konvencijo); zato poziva Komisijo in Svet, naj preučita možne ukrepe za zagotovitev vzajemnosti v zvezi z uporabo zračnega prostora med Rusko federacijo in Unijo;

49.  poudarja, da lahko ambiciozna politika Unije na področju varstva pravic potnikov v letalskem prometu letalskim prevoznikom Unije zagotovi prednost z vidika kakovosti v svetovni konkurenci; poziva Komisijo k nadaljnjim korakom za spodbujanje visokih standardov Unije na področju pravic letalskih potnikov ter k spremljanju njihovega prenosa in uporabe;

50.  poziva Komisijo, naj čim prej dopolni regulativni okvir o izvajanju programa o enotnem evropskem nebu, osnovan na pristopu od zgoraj navzdol, vključno z boljšimi mehanizmi sodelovanja med evropskimi izvajalci navigacijskih storitev zračnega prometa, ter naj zagotovi potrebne pogoje za začetek uvajanja programa SESAR;

51.  poziva Svet, naj končno sprejme stališče o stališču Parlamenta z dne 5. maja 2010 o predlogu direktive o pristojbinah za varovanje v letalstvu(7), ki jo Svet še vedno blokira, čeprav jo je Parlament sprejel s prepričljivo 96 % glasov;

52.  meni, da mora imeti Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO) pomembno vlogo pri razvoju regulativnih okvirov za globalni letalski sektor, na primer pri liberalizaciji lastništva letalskih prevoznikov in nadzora nad njimi ter zagotavljanju globalne interoperabilnosti pri upravljanju zračnega prometa; spodbuja Mednarodno organizacijo za civilno letalstvo, naj še naprej razvija globalne ukrepe s tržno podlago za zmanjševanje hrupa na letališčih in omejevanje vseh zadevnih izpustov toplogrednih plinov; šteje za bistveno, da sporazum o globalnem pristopu doseže čim prej v okviru te organizacije;

53.  poziva, naj se Komisiji podeli pogajalski mandat, da se razjasni in okrepi predstavništvo Unije v Mednarodni organizaciji za civilno letalstvo (ICAO);

o
o   o

54.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 380 E, 11.12.2012, str. 5.
(2) UL C 70 E, 8.3.2012, str. 98.
(3) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 121.
(4) UL C 74 E, 20.3.2008, str. 506.
(5) UL C 287 E, 24.11.2006, str. 84.
(6) UL L 162, 30.4.2004, str. 1.
(7) UL C 81 E, 15.3.2011, str. 164.


Agencije za izvozne kredite v državah članicah
PDF 284kWORD 25k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. julija 2013 o prvem letnem poročilu Komisije Evropskemu parlamentu o dejavnostih agencij za izvozne kredite v državah članicah (2012/2320(INI))
P7_TA(2013)0291A7-0193/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1233/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o uporabi nekaterih smernic na področju uradno podprtih izvoznih kreditov in o razveljavitvi odločb Sveta 2001/76/ES in 2001/77/ES(1),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) z dne 14. marca 2013 o spremembi Priloge II Uredbe (EU) št. 1233/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi nekaterih smernic na področju uradno podprtih izvoznih kreditov (C(2013)1378),

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2012 o financiranju dejavnosti in vlaganj malih in srednjih podjetij v EU: lažji dostop do posojil v podporo internacionalizaciji(2),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 27. septembra 2011 o novi trgovinski politiki za Evropo v okviru strategije Evropa 2020(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2011 o evropski mednarodni naložbeni politiki(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o mednarodni trgovinski politiki v okviru zahtev glede podnebnih sprememb(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter o socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih(7),

–  ob upoštevanju Listine EU o temeljnih pravicah (2010/C 83/02),

–  ob upoštevanju sporočila Evropske komisije in visoke predstavnice za zunanjo in varnostno politiko z dne 12. decembra 2011 (COM(2011)0886),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z 19. oktobra 2010 z naslovom „Strategija za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji“ (COM(2010)0573),

–  ob upoštevanju izjave Evropskega sveta z dne 26. junija 2012 o strateškem okviru EU in akcijskem načrtu za človekove pravice in demokracijo (11855/2012),

–  ob upoštevanju informativnega poročila tematskega sektorja Evropskega parlamenta o primerjalnih merilih glede človekovih pravic za zunanjo politiko EU (EXPO/B/DROI/2011/15),

–  ob upoštevanju vodilnih načel Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah z dne 16. junija 2011 (HR/PUB/11/04, 2011),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin (COM(2013)0207) z dne 16. aprila 2013,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A7-0193/2013),

A.  ker so programi izvoznih kreditov v državah članicah pomemben instrument, ki evropskim podjetjem prinaša priložnosti za trgovino in poslovanje;

B.  ker Uredba (EU) št. 1233/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi nekaterih smernic na področju uradno podprtih izvoznih kreditov državam članicam nalaga obveznost letnega poročanja Komisiji, na slednjo pa prenaša pooblastila, da se doseže čim hitrejša uveljavitev sprememb ureditve OECD v zakonodaji EU;

C.  ker se na podlagi člena 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) „skupna trgovinska [...] politika EU izvaja v okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije“;

D.  ker člena 3 in 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ki je zavezujoč sporazum med državami članicami, vsebujeta načela, po katerih mora Unija organizirati odnose s preostalim svetom, in vodilna načela za njeno ukrepanje na mednarodnem prizorišču;

E.  ker sta Komisija in visoka predstavnica za zunanjo in varnostno politiko v sporočilu iz decembra 2011 zapisali, da je treba evropska podjetja spodbujati k dolžni skrbnosti, s čimer bodo zagotovila spoštovanje človekovih pravic pri svojih dejavnostih, ne glede na to, kje jih bodo opravljala;

F.  ker je v strateškem okviru EU za človekove pravice in demokracijo, ki ga je sprejel Evropski svet, zapisano, da bo „EU [...] brez izjeme spodbujala človekove pravice na vseh področjih svojega zunanjega delovanja“;

G.  ker je Listina EU o temeljnih pravicah za institucije EU in države članice EU – razen tistih držav članic, ki imajo možnost zavrnitve – pravno zavezujoča pri izvajanju zakonodaje EU in ker strategija Komisije za njeno učinkovito izvajanje izrecno navaja, da listina velja za vse zunanje ukrepe EU;

H.  ker so Unija in države članice pozdravile vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah in ker četrto načelo o odnosih med državo in podjetji izrecno omenja agencije za izvozne kredite;

I.  ker se izvozni krediti pogosto dodeljujejo velikim projektom, za katere je težko pridobiti komercialna posojila zaradi velikega komercialnega, političnega, gospodarskega ali okoljskega tveganja, ki ga morajo agencije za izvozne kredite ustrezno oceniti in ovrednotiti;

J.  ker je Komisija dne 14. marca 2013 predlagala delegirano uredbo o spremembi Priloge II k Uredbi (EU) št. 1233/2011;

1.  pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi vzpostavila okvir za letna poročila držav članic o dejavnostih izvoznih kreditov v skladu z Uredbo (EU) št. 1233/2011, s čimer bi se povečala preglednost na ravni EU; poudarja, da je eden ključnih ciljev teh poročil spremljati skladnost agencij za izvozne kredite v državah članicah z mednarodno ureditvijo, ki velja za izvozne kredite, in z obveznostmi iz PEU;

2.  potrjuje, da je dne 14. decembra 2012 neuradno prejel prvo letno poročilo Komisije o dejavnostih izvoznih kreditov v državah članicah, v katerem so ocenjeni odgovori 20 izmed 27 držav članic, ki izvajajo programe izvoznih kreditov, priložena pa so mu tudi poročila teh držav članic; ugotavlja, da je Komisija odobrila objavo teh dokumentov, da bi uresničila cilj uredbe glede povečanja preglednosti;

3.  izraža priznanje Komisiji, ker njeno poročilo jasno navaja obseg in pomen dejavnosti izvoznih kreditov v državah članicah v letu 2011 z izpostavljenostjo v skupnem znesku več kot 250 milijard EUR – vključno z 260 transakcijami, ki naj bi imele precejšnje posledice za okolje – ki so evropskim podjetjem prinesle velike priložnosti za trgovino in poslovanje;

4.  ugotavlja, da so države članice EU v svojih letnih poročilih o dejavnostih Komisiji posredovale finančne in operativne podatke o izvoznih kreditih, kot zahteva prvi odstavek Priloge I Uredbe (EU) št. 1233/2011;

5.  glede na obseg izvoznih kreditov v državah članicah poudarja pomen uvodne izjave 4 Uredbe (EU) št. 1233/2011, ki zahteva skladnost s cilji zunanjega delovanja Unije, kot so utrjevanje demokracije, spoštovanje človekovih pravic, skladnost politik za razvoj in boj proti podnebnim spremembam; v zvezi s tem znova opozarja na pomen posebnih obveznosti poročanja iz Priloge I k tej uredbi, ki naj bi Komisiji in Parlamentu omogočile ocenjevanje skladnosti;

6.  poudarja, da letna poročila držav članic in njihova ocena, ki jo opravi Komisija, ne zadostujejo za to, da bi lahko Parlament ustrezno ocenil, ali so dejavnosti izvoznih kreditov v državah članicah v skladu s cilji zunanje politike Unije, kot določata člena 3 in 21 PEU, in z obravnavanjem okoljskih tveganj pri izračunu premij agencij za izvozne kredite;

7.  pozdravlja dejstvo, da so države članice po navedbah Komisije v letnem poročilu v splošnem pripravljene, da v svojih programih izvoznih kreditov, ki so v skladu s splošnimi določbami členov 3 in 21, upoštevajo politike; želi pohvaliti prizadevanja Nemčije, Italije, Belgije, Nizozemske in nekaterih drugih držav članic za ustreznejše poročanje o skladnosti z nekaterimi cilji zunanjega delovanja Unije;

8.  se zaveda, da mora imeti Komisija možnost oceniti, ali so dejavnosti izvoznih kreditov v državah članicah skladne s cilji zunanjega delovanja Unije, zato priporoča, da bi bilo treba preveriti, ali imajo agencije za uradno podprte izvozne kredite učinkovite pravilnike, ki zagotavljajo usklajenost njihovih dejavnosti s cilji zunanjega delovanja Unije;

Primerjalna merila za skladnost agencij za izvozne kredite s cilji zunanjega delovanja Unije

9.  se strinja z ugotovitvijo Komisije iz letnega poročila, da je težko opredeliti natančna primerjalna merila za merjenje skladnosti z zakonodajo EU; ponavlja, da določbe člena 21 ostajajo ključno primerjalno merilo, glede na katero je treba ocenjevati politike, ki se uporabljajo za transakcije na področju izvoznih kreditov;

10.  poudarja, da bo Unija zaupanja vreden in vpliven svetovni akter samo pod pogojem, da bodo države članice in evropske institucije vodile usklajeno zunanjo politiko;

11.  priporoča, da delovna skupina Sveta za izvozne kredite in Komisija v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje še pred rokom za pripravo naslednjega letnega poročila razvijeta metodologijo za smiselno poročanje o skladnosti s členom 21 ter se z njo posvetujeta o uporabi nekaterih smernic OECD na področju uradno podprtih izvoznih kreditov v EU; vztraja, da se je treba v tem procesu posvetovati tudi z javnostjo;

12.  ocenjuje, da je izjemno pomembno pozvati države članice, naj pri preverjanju projektov, ki so prejeli uradne izvozne kredite, spremljajo, ali obstajajo postopki dolžne skrbnosti v zvezi z morebitnimi posledicami teh projektov za spoštovanje človekovih pravic, kakšni so rezultati projektov in ali so ti učinkoviti, ter o tem tudi poročajo;

13.  se zaveda, da se agencije za izvozne kredite zanašajo na informacije, ki jih posredujejo njihovi projektni partnerji; je prepričan, da če bi agencije od teh partnerjev kot pogoj za financiranje projektov zahtevale strukturiran pristop k postopkom dolžne skrbnosti, bi partnerji te postopke opravili sami, s tem pa zmanjšali upravne stroške agencij;

14.  meni, da bi bile lahko agencije za izvozne kredite zaradi napredka, ki so ga dosegle pri poročanju o skladnosti na področju človekovih pravic, zgled za poročanje o preostalih ciljih evropskega zunanjega delovanja iz člena 21, kot so izkoreninjenje revščine, in o obravnavanju okoljskih tveganj;

Poročanje o obravnavanju okoljskih tveganj pri izračunu premij agencij za izvozne kredite

15.  predlaga agencijam za izvozne kredite v državah članicah, naj še naprej poročajo o svojih ocenah okoljskega tveganja, in meni, da je to poročanje ne glede na to, ali je država včlanjena v OECD ali ne, bistvenega pomena za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev;

Poročanje o pogojnih obveznostih

16.  ugotavlja, da agencije za izvozne kredite v državah članicah na različne načine poročajo o izpostavljenosti pogojnim obveznostim; poziva Komisijo, naj oblikuje enotno definicijo, pri tem pa upošteva željo Parlamenta, da je obveščen o zunajbilančni izpostavljenosti;

Usmerjanje in ocenjevanje s strani Komisije

17.  poziva Komisijo, naj države članice v naslednjem obdobju poročanja usmerja, med drugim pri tem, kako poročati o obstoju in učinkovitosti postopkov dolžne skrbnosti v zvezi s politikami človekovih pravic in kako poročati o obravnavanju okoljskih tveganj;

18.  pričakuje, da bo naslednje letno poročilo Komisije vsebovalo izjavo, da je lahko ocenila skladnost držav članic s cilji in obveznostmi Unije, če to ne bo mogoče, pa vsaj priporočila, kako izboljšati poročanje v ta namen;

Poročilo Komisije o vzpostavljanju stikov z državami, ki niso članice OECD

19.  izraža pohvalo Komisiji za skupna prizadevanja z ZDA v letu 2012, da bi Kitajsko, Brazilijo, Rusijo in druga gospodarstva v vzponu pritegnila k ustanovitvi mednarodne delovne skupine največjih ponudnikov izvoznega financiranja;

20.  predlaga, da se razišče vlogo sektorskega pristopa pri nastanku mednarodne delovne skupine, da bo po možnosti vzpostavljen temelj za horizontalne določbe v drugi fazi, da bodo lahko vse agencije za izvozne kredite iz držav članic in nečlanic OECD sprejele enotne in učinkovite standarde na področju okolja, socialnih vprašanj in človekovih pravic, da bi ustvarile enake konkurenčne pogoje;

o
o   o

21.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter sekretariatu OECD.

(1) UL L 326, 8.12.2011, str. 45.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0469.
(3) UL C 56 E, 26.2.2013, str. 87.
(4) UL C 296 E, 2.10.2012, str. 34.
(5) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 94.
(6) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 31.
(7) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 101.


Zahteva za odvzem poslanske imunitete Marine Le Pen
PDF 111kWORD 23k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 2. julija 2013 o zahtevi za odvzem imunitete Marine Le Pen (2012/2325(IMM))
P7_TA(2013)0292A7-0236/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Marine Le Pen, ki jo je dne 26. novembra 2012 posredoval minister za pravosodje Republike Francije v zvezi z zahtevo z dne 7. novembra 2012 vodje tožilstva pri višjem sodišču v Lyonu in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 10. decembra 2012,

–  po zagovoru poslanca Bruna Gollnischa v imenu Marie Le Pen v skladu s členom 7(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju 26. člena ustave Republike Francije,

–  ob upoštevanju člena 6(2) in člena 7 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A7-0236/2013),

A.  ker je vodja tožilstva pri Višjem sodišču v Lyonu zahteval odvzem poslanske imunitete poslanki Evropskega parlamenta Marine Le Pen v povezavi s sodnim postopkom glede domnevnega kaznivega dejanja;

B.  ker člen 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije določa, da poslanci Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države;

C.  ker člen 26 ustave Republike Francije določa, da se proti poslancem francoskega parlamenta ne smejo voditi sodni postopki zaradi mnenj, ki so jih izrazili, ali glasov, ki so jih oddali med opravljanjem svojih dolžnosti;

D.  ker je Marine Le Pen obtožena spodbujanja sovraštva, diskriminacije ali nasilja zoper skupino ljudi zaradi njihove verske pripadnosti, kaznivega dejanja, ki ga določa francosko pravo, in sicer v členu 24(8), členu 23(1) in členu 42 zakona z dne 29. julija 1881 in členu 93-3 zakona 82-652 z dne 29. julija 1982, za katerega so kazni določene v odstavkih 8, 10, 11 in 12 člena 24 zakona z dne 29. julija 1881 in členu 131-26(2) in (3) kazenskega zakonika;

E.  ker domnevna dejanja nimajo neposredne in očitne zveze z opravljanjem dolžnosti Marine Le Pen kot poslanke Evropskega parlamenta ali ne predstavljajo mnenja ali glasu, ki bi ga izrekla pri opravljanju svojih dolžnosti kot član Evropskega parlamenta iz člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

F.  ker obtožba nima nobene zveze s položajem Marine Le Pen kot poslanke Evropskega parlamenta;

G.  ker ni razloga za sum, da gre za fumus persecutionis;

1.  se odloči odvzeti imuniteto Marine Le Pen;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje ministru za pravosodje Republike Francije in Marine Le Pen.

(1) Sodba z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrmann in Krier (101/63, ZOdl., str. 195, sodba z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi (149/85, ZOdl., str. 2391, sodba z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu (T-345/05 , ZOdl., str. II-2849, sodba z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente (C-200/07 in C-201/07, ZOdl., str. I-7929, sodba z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu (T-42/06, ZOdl., str. II-1135; sodba z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello (C-163/10, ZOdl., str. I-7565).


Statut evropske fundacije
PDF 449kWORD 40k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. julija 2013 o predlogu uredbe Sveta o statutu evropske fundacije (FE) (COM(2012)00352012/0022(APP))
P7_TA(2013)0293A7-0223/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga uredbe Sveta (COM(2012)0035),

–  ob upoštevanju ocene učinka Evropske komisije, ki je spremni dokument k predlogu uredbe Sveta o statutu evropske fundacije,

–  ob upoštevanju izjave Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2011 o pripravi evropskega statuta za vzajemne družbe, združenja in fundacije(1),

–  ob upoštevanju študije izvedljivosti Inštituta Maxa Plancka za tuje in mednarodno zasebno pravo ter Univerze v Heidelbergu o uvedbi statuta evropske fundacije (2008),

–  ob upoštevanju sodb Evropskega sodišča v zadevah C-386/04, Centro di Musicologia Walter Stauffer proti Finanzamt München für Körperschaften(2), C-318/07, Hein Persche proti Finanzamt Lüdenscheid(3) in C-25/10, Missionswerk Werner Heukelbach eV proti Belgijski državi(4),

–  ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (evropsko državljanstvo)(5),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. septembra 2012(6),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 29. novembra 2012(7),

–  ob upoštevanju člena 81(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju vmesnega poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje (A7-0223/2013),

A.  ker je v Uniji približno 110 000 javnokoristnih fundacij, katerih skupno premoženje je ocenjeno na približno 350 milijard EUR, katerih skupni izdatki znašajo približno 83 milijard EUR in ki nudijo delovna mesta med 750 000 in 1 000 000 Evropejcev;

  B ker so del osebja, ki dela v fundacijah, prostovoljci, ki za svojo dejavnost niso plačani;

C.  ker sta obstoj in dejavnosti v Uniji delujočih javnokoristnih fundacij ključnega pomena za področje izobraževanja, usposabljanja, raziskav, socialnega varstva, zdravstva, zgodovinskega spomina in sprave med narodi, varstva okolja, mladine in športa ter umetnosti in kulture, in ker vpliv mnogih njihovih dejavnosti sega daleč preko nacionalnih meja;

D.  ker je v Uniji za fundacije več kot 50 različnih zakonov v civilnem in davčnem pravu in številni zapleteni upravni postopki, ki po ocenah povzročajo do 100 milijonov EUR stroškov za svetovanje na leto, to pa ni na voljo za javnokoristne namene;

E.  ker pravne, davčne in upravne ovire, dragi in zamudni postopki ter pomanjkanje ustreznih pravnih instrumentov fundacijam onemogočajo ali jih ovirajo pri tem, da bi delovale v drugi državi članici ali tam okrepile svoje delovanje;

F.  ker je finančna in družbena zavzetost fundacij v časih, ko v državnih blagajnah primanjkuje denarja, nujna, zlasti za kulturne in umetniške dejavnosti ter izobraževanje in šport, pri čemer lahko fundacije pri izvajanju javnokoristne funkcije zgolj podpirajo ukrepe držav, ne morejo jih pa nadomestiti;

G.  ker pri predlogu davčne ureditve ne gre za harmonizacijo davčnega prava, temveč za uporabo pravila nediskriminacije, v skladu s katerim bi za evropske fundacije in njihove darovalce načeloma samodejno veljali enaki davčni predpisi in olajšave, kot se uporabljajo za nacionalne javnokoristne organizacije;

H.  ker bi lahko uvedba skupnega statuta evropske fundacije fundacijam močno olajšala združevanje in prenos sredstev, znanja in donacij ter jim omogočila izvajanje dejavnosti po vsej EU.

I.  ker Evropski parlament pozdravlja predlog Komisije kot pomemben korak k temu, da bodo fundacije lažje podpirale javnokoristne dejavnosti v EU;

J.  ker je predlagani statut neobvezna evropska pravna oblika, ki bo na voljo za fundacije in imetnike sredstev, ki opravljajo dejavnosti v več kot eni državi članici, kljub temu pa ne bo niti nadomestil niti uskladil veljavne zakonodaje o fundacijah;

K.  ker je v času gospodarskih težav čedalje bolj pomembno, da se fundacijam zagotovijo prava orodja, s katerimi bodo lahko uresničevale javnokoristne namene na evropski ravni in zbirale sredstva, hkrati pa zmanjševale stroške in pravno negotovost;

L.  ker je ključno, da evropske fundacije delujejo trajnostno in dolgoročno ter resnično opravljajo dejavnosti v vsaj dveh državah članicah, saj njihov poseben status sicer ne bi bil upravičen;

M.  ker je treba pojasniti nekatere izraze in opredelitve pojmov v predlogu Komisije;

N.  ker se zdi, da so potrebna nekatera dopolnila in prilagoditve predloga Komisije, da se okrepi zaupanje v evropske fundacije in njihova verodostojnost, na primer glede skladnosti s pravnimi predpisi in etičnimi načeli, delovanja izključno za javnokoristne namene, čezmejnega elementa, minimalnega premoženja in zahteve, da se to načeloma ohrani skozi celotno obdobje delovanja evropske fundacije, glede pravila o pravočasni dodelitvi, minimalnega trajanja ter glede nagrajevanja članov upravnega odbora ali organov evropske fundacije;

O.  ker je zaščita upnikov in zaposlenih ključna in potrebna ves čas obstoja evropske fundacije;

P.  ker je treba v zvezi s predstavništvom zaposlenih okrepiti sklicevanje na Direktivo 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (prenovitev)(8), da se poudari veljavnost postopkovnih pravil iz navedene direktive; ker je treba poleg tega določiti hujše sankcije za kršitve, na primer, da se kot pogoj za registracijo evropske fundacije določi izpolnjevanje zahtev iz Direktive 2009/38/ES v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1435/2003 z dne 22. julija 2003 o statutu evropske zadruge (SCE)(9); ker so poleg tega potrebne določbe o udeležbi zaposlenih v organih evropske fundacije v skladu z Direktivo Sveta 2001/86/ES z dne 8. oktobra 2001 o dopolnitvi Statuta evropske družbe glede udeležbe delavcev(10), ki bodo zagotovile, da se oblika evropske fundacije ne bi zlorabljala za odvzem ali odrekanje pravic zaposlenim do udeležbe delavcev;

Q.  ker je treba pozdraviti določbo o predstavništvu prostovoljcev v evropski fundaciji, glede na to, da je v sektorju dejavnih 2,5 milijona prostovoljcev;

R.  ker vse večja zastopanost prostovoljcev v fundacijah in njihov prispevek k njihovemu delovanju prispeva k ciljem splošnega interesa, ki jim fundacije sledijo; ker si mora predvsem vse več mladih prostovoljno nabirati prve delovne izkušnje, zato bi se utegnilo izkazati za koristno, če bi fundacije razmislile o oblikah in sredstvih, ki bi jim omogočile dostop do informacij, potrebnih za učinkovitejše delovanje, na primer prek evropskega sveta delavcev;

S.  ker je treba pojasniti, da morata biti registrirani sedež in glavna uprava evropske fundacije v isti državi članici, da se prepreči ločitev registriranega sedeža in glavne uprave ali glavnega kraja opravljanja dejavnosti ter hkrati olajša nadzor, saj evropsko fundacijo nadzira nadzorni organ države članice, v kateri ima registriran sedež;

T.  ker namen evropske fundacije ne sme biti financiranje evropskih političnih strank;

U.  ker je treba pri obdavčitvi izhajati iz uporabe načela nediskriminacije, kot ga je oblikovalo Sodišče Evropske unije; ker v sektorju priznavajo, da bi predlagani pristop odobritve samodejne uporabe enake davčne obravnave povečal privlačnost statuta evropske fundacije, saj bi precej zmanjšal davčno in upravno obremenitev in bi statut zaradi njega postal več kot le civilnopravni instrument; ker pa se je pristop izkazal za zelo spornega v Svetu, saj države članice nerade dovolijo posege v svojo nacionalno davčno zakonodajo; ker zato ni primerno, da bi zanemarili drugačne možnosti;

V.  ker je pomembno, da pogajanja o tem pomembnem zakonodajnem aktu hitro napredujejo, da se sektorju fundacij zagotovi ta novi instrument, ki ga očitno težko pričakujejo;

1.  spodbuja države članice, naj izkoristijo priložnost za hitro in obsežno uvedbo statuta z vsemi zagotovili o preglednosti, s katerim bi odpravili ovire za čezmejne dejavnosti fundacij ter spodbudili ustanavljanje novih fundacij za potrebe ljudi, ki prebivajo na ozemlju Unije, ali za izvajanje javnokoristnih dejavnosti ali dejavnosti splošnega interesa; poudarja, da bi uvedba takega statuta pripomogla k vzpostavitvi evropskega državljanstva, istočasno pa bi bilo treba načrtovati statut evropskega združenja;

2.  poudarja, da bi moral statut evropske fundacije prispevati k razvoju resnično evropske kulture in identitete;

3.  opozarja, da bi z evropskimi fundacijami sicer ustvarili novo pravno obliko, a je njihovo izvajanje predvideno prek obstoječih struktur v državah članicah;

4.  pozdravlja, da statut določa minimalne standarde za preglednost, odgovornost, nadzor in uporabo denarnih sredstev, ki lahko državljanom in darovalcem služijo kot neke vrste znak kakovosti ter tako okrepijo zaupanje v statut evropske fundacije in spodbudijo razvoj dejavnosti EU v korist vseh njenih državljanov;

5.  opozarja na potencial fundacij pri zagotavljanju delovnih mest za mlade, med katerimi brezposelnost dosega skrb zbujajoče ravni;

6.  poziva, naj se v uredbi določi, da je za zagotovitev doslednega spoštovanja statuta pri poslovodenju pristojna država, katere finančna pravila veljajo za fundacijo;

7.  ugotavlja, da možnost združitve obstoječih evropskih fundacij še ni urejena;

8.  opozarja, da morajo biti za podkrepitev zaupanja v evropske fundacije osrednja merila njihova trajnost, resnost in sposobnost preživetja ter učinkovitost njihovega nadzora, zato Svet poziva, naj upošteva naslednja priporočila in spremembe:

   (i) ves čas obstoja fundacije bi bilo treba ohraniti najnižjo raven sredstev v višini 25 000 EUR;
   (ii) evropska fundacija v kateri koli državi članici bi morala obstajati nedoločen čas, če pa je izrecno določeno v njenem statutu, za določen čas, ki pa ne bi smel biti krajši od štirih let; krajše obdobje trajanja, vendar ne manj kot dve leti, je dovoljeno le, če je ustrezno utemeljeno in če se tako v celoti ohrani izpolnitev namena fundacije;
   (iii) spremembe statuta fundacije v primerih, ko obstoječi ni več neprimeren za delovanje evropske fundacije, bi bilo treba dovoliti, če jih uvede njegov upravni odbor; če ima evropska fundacija v skladu s členom 31 druge organe, morajo ti sodelovati pri odločanju o spremembah statuta.
   (iv) obstajati bi morala določba za preprečevanje navzkrižja interesov znotraj fundacij do organov, ki so neodvisni od ustanovitelja, tj. tistih ki niso v poslovnem, družinskem ali kakem drugem razmerju z ustanoviteljem, podobna tisti, ki jo predlaga Komisija, vendar je treba upoštevati, da se fundacije lahko ustanovijo v družinskem krogu, ki zahteva visoko raven zaupanja med ustanoviteljem in člani odbora, tako da ustanovitelj ve, da bo namen fundacije zaščiten tudi po njegovi smrti;
   (v) pri pragu za fundacije, katerih računi morajo biti predmet revizije, bi bilo treba upoštevati skupna sredstva, letni prihodek in število zaposlenih te fundacije; za fundacije pod tem pragom zadostuje neodvisni pregled računov;
   (vi) statut bi moral vsebovati informacije o prostovoljcih; prostovoljstvo bi moral spodbujati kot vodilno načelo;
   (vii) dodati bi bilo treba določbo, na podlagi katere bi bile nagrade, izplačane članom upravnega odbora ali drugim organom evropske fundacije, sprejemljive in sorazmerne; oblikovati je treba posebna merila, ki bodo določala, kaj je sprejemljiva in sorazmerna nagrada;
   (viii) kar zadeva predstavništvo zaposlenih, je treba pogajalski postopek, ki se v skladu s členoma 38 in 39 predloga nanaša samo na obveščanje delavcev in posvetovanje z njimi v EU, razširiti na udeležbo delavcev v organih evropske fundacije; vzporedno s trenutnim sklicevanjem na postopke za ustanovitev evropskega sveta delavcev v členih 38 in 39 predloga je zaradi udeležbe delavcev v organih evropske fundacije potrebno sklicevanje na postopke v skladu z Direktivo Sveta 2001/86/ES;
   (ix) določbo o zastopstvu zaposlenih v členu 38 predloga je treba ohraniti; pojem prostovoljcev in prostovoljnih dejavnosti je treba dodatno pojasniti;
   (x) za učinkovit nadzor bi morala biti tako registrirani kot tudi upravni sedež v državi članici, v kateri je bila evropska fundacija ustanovljena;
   (xi) v skladu s predlogom sektorja bi moral biti predlog omejen na civilnopravni instrument, obenem pa bi se moralo v skladu s predlogom Parlamenta povečati število osnovnih elementov koncepta javne koristi, kot obstaja v državah članicah, da se olajša priznavanje enakovrednosti v državah članicah;
   (xii) predlog za uredbo Sveta je treba dopolniti, kot sledi:
Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Dopolnitev
Dopolnitev 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15 a (novo)
(15a)  Člani upravnega odbora skrbijo za spoštovanje obveznosti, določenih v tej uredbi, in statuta ter vseh pravnih predpisov in etičnih načel ravnanja in vedenja, pomembnih za evropsko fundacijo. V ta namen oblikujejo organizacijske strukture in notranje ukrepe za preprečevanje in odkrivanje kršitev pravil.
Dopolnitev 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  Evropski fundaciji je treba omogočiti prenos registriranega sedeža iz ene države članice v drugo, da lahko v celoti izkoristi ugodnosti enotnega trga.
(18)  Evropski fundaciji je treba omogočiti prenos registriranega sedeža iz ene države članice v drugo, da lahko v celoti izkoristi ugodnosti enotnega trga.
(Ne zadeva slovenske jezikovne različice.)
Dopolnitev 3
Predlog uredbe
Člen 2 – točka 1
(1) „premoženje“ pomeni vsako opredmeteno ali neopredmeteno sredstvo, ki je lahko v lasti ali se lahko nadzoruje z namenom ustvarjanja vrednosti;
(1) „premoženje“ pomeni vsako opredmeteno ali neopredmeteno sredstvo, ki je lahko v lasti ali se lahko nadzoruje z namenom ustvarjanja ekonomske in/ali družbene vrednosti;
Dopolnitev 4
Predlog uredbe
Člen 2 – točka 2
(2) „nepovezana gospodarska dejavnost“ pomeni gospodarsko dejavnost evropske fundacije, ki ni neposredno povezana z javnokoristnim namenom javnokoristnega subjekta;
(2) „nepovezana gospodarska dejavnost“ pomeni gospodarsko dejavnost evropske fundacije, ki ni neposredno povezana z javnokoristnim namenom javnokoristnega subjekta, z izjemo običajnega upravljanja s premoženjem, kot so naložbe v obveznice, delnice in nepremičnine;
Dopolnitev 5
Predlog uredbe
Člen 2 – točka 5
(5) „javnokoristni subjekt“ pomeni fundacijo z javnokoristnim namenom in/ali podobno javnokoristno pravno osebo brez članstva, ustanovljeno v skladu z zakonodajo ene od držav članic;
(5) „javnokoristni subjekt“ pomeni fundacijo z izključno javnokoristnim namenom in/ali podobno javnokoristno pravno osebo brez članstva, ustanovljeno v skladu z zakonodajo ene od držav članic;
Dopolnitev 6
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – točka b a (novo)
(ba) imena izvršnih direktorjev, imenovanih v skladu s členom 30;
Dopolnitev 9
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2 – pododstavek 2 – uvodno besedilo
Ustanovljena je lahko le za naslednje namene, na katere je njeno premoženje nepreklicno vezano:

Ustanovljena je lahko le za enega ali več naslednjih namenov, na katere je njeno premoženje nepreklicno vezano:

Dopolnitev 7
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka s a (novo)
(sa) pomoč žrtvam terorizma in nasilnih dejanj,
Dopolnitev 8
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka s b (novo)
(sb) spodbujanje medverskega dialoga
Dopolnitev 10
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Nihče ne more uporabljati evropske fundacije za nesorazmernima nadomestila ali povračila stroškov, ki niso v skladu z javnokoristnim namenom. Evropska fundacija ne izpolnjuje javnokoristnega namena, če koristi le omejenemu številu posameznikov.
Dopolnitev 11
Predlog uredbe
Člen 6
Evropska fundacija ob svoji registraciji opravlja dejavnosti ali ima zakonski cilj opravljanja dejavnosti v vsaj dveh državah članicah.

Evropska fundacija opravlja dejavnosti ali ima vsaj zakonski cilj opravljanja dejavnosti v vsaj dveh državah članicah. Če je cilj opravljanja dejavnosti v vsaj dveh državah članicah ob registraciji opredeljen zgolj v statutu, mora prepričljivo dokazati, da bo dejavnosti najpozneje v dveh letih opravljala v vsaj dveh državah članicah. Ta rok ne velja, če se zdi poznejši začetek opravljanja dejavnosti zaradi uresničevanja namena evropske fundacije upravičen in sorazmeren. Med svojim obstojem mora v vsakem primeru začeti opravljati dejavnost in jo nadaljevati v vsaj dveh državah članicah.

Dopolnitev 12
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 2
2.  Premoženje evropske fundacije znaša vsaj 25 000 EUR.
2.  Premoženje evropske fundacije znaša vsaj 25 000 EUR. To najmanjše možno premoženje ohrani ves čas svojega obstoja, razen če je bila v skladu s členom 12(2) ustanovljena za določen čas.
Dopolnitev 13
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
Evropska fundacija potroši 70 % dohodka, ki ga prejme v finančnem letu, v naslednjih štirih letih, razen če je v statutu določen poseben projekt, ki se bo izvajal naslednjih šest let.

Dopolnitev 14
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 2
2.  Evropska fundacija se ustanovi za nedoločen čas ali, kadar je izrecno določeno v njenem statutu, za določen čas najmanj dveh let.
2.  Evropska fundacija se ustanovi za nedoločen čas ali, kadar je izrecno določeno v njenem statutu, za določen čas najmanj štirih let. Če je za uresničitev ciljev evropske fundacije primerno omejeno časovno obdobje in je to ustrezno utemeljeno, se lahko ustanovi za določen čas najmanj dveh let.
Dopolnitev 15
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 2 – točka d a (novo)
(da) podatke o postopku, po katerem se sporazum o udeležbi delavcev sklene v skladu z Direktivo 2009/38/ES.
Dopolnitev 16
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 3
3.  Vsak pristojni organ obravnava zahtevek za združitev v skladu z enakimi postopki in načeli, kot jih uporablja pri zahtevku za združitev, katere rezultat je nacionalni javnokoristni subjekt.
3.  Vsak pristojni organ obravnava zahtevek za združitev v skladu z enakimi postopki in načeli, kot jih uporablja pri zahtevku za združitev, katere rezultat je nacionalni javnokoristni subjekt. Odgovorni organ zavrne zahtevek za čezmejno združitev obvezno in izključno zato, ker dokumenti iz odstavka 2 niso skladni s to uredbo ali pravice upnikov in zaposlenih niso dovolj zaščitene.
Dopolnitev 17
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1
1.  Evropska fundacija se lahko ustanovi s preoblikovanjem javnokoristnega subjekta, zakonito ustanovljenega v državi članici, če je to dopustno v skladu s statutom preoblikujočega se subjekta.
1.  Evropska fundacija se lahko ustanovi s preoblikovanjem javnokoristnega subjekta, zakonito ustanovljenega v državi članici, če to ni izrecno prepovedano s statutom in v nasprotju z voljo ustanovitelja.
Dopolnitev 18
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 3
3.  Pristojni organ obravnava zaprosilo za preoblikovanje v skladu z enakimi postopki in načeli, kot bi jih uporabil za zahtevek za spremembo statuta javnokoristnega subjekta.
3.  Pristojni organ obravnava zaprosilo za preoblikovanje v skladu z enakimi postopki in načeli, kot bi jih uporabil za zahtevek za spremembo statuta javnokoristnega subjekta. Odgovorni organ zavrne zahtevek za preoblikovanje obvezno in izključno zato, ker dokumenti iz odstavka 2 niso skladni s to uredbo ali niso dovolj zaščitene pravice upnikov in zaposlenih.
Dopolnitev 19
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1
1.  Kadar obstoječi statut postane neustrezen za delovanje evropske fundacije, lahko upravni odbor odloči o spremembi statuta.
1.  Kadar obstoječi statut postane neustrezen za delovanje evropske fundacije, lahko upravni odbor odloči o spremembi statuta. Kadar ima evropska fundacija v skladu s členom 31 druge organe, morajo ti sodelovati pri odločanju o spremembah statuta.
Dopolnitev 20
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 1 – točka g
(g) imena, nameni in naslovi ustanovitvenih organizacij, če so pravne osebe, ali podobne ustrezne informacije o javnih organih;
(g) ime, priimek in naslov ustanoviteljev, če so fizične osebe; imena, namen in sedež ustanovitvenih organizacij, če so pravne osebe, ali podobne ustrezne informacije o javnih organih;
Dopolnitev 21
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Evropska fundacija se lahko registrira šele ob predložitvi dokazila o izpolnjevanju obveznosti iz poglavja V te uredbe, ki se nanašajo na udeležbo zaposlenih v njej.
Dopolnitev 22
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 1
1.  Ustanovitelj in kateri koli drugi člani odbora, ki so morda z ustanoviteljem ali med sabo v poslovnem, družinskem ali drugem razmerju, ki lahko povzroči dejansko ali morebitno nasprotje interesov, ki lahko vpliva na njihovo presojo, ne predstavljajo večine upravnega odbora.
1.  Ustanovitelj in kateri koli drugi člani odbora, ki so morda z ustanoviteljem ali med sabo v poslovnem, družinskem ali drugem razmerju, ki lahko povzroči kakršno koli nasprotje interesov, ki lahko vpliva na njihovo presojo, ne predstavljajo večine upravnega odbora.
Dopolnitev 23
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 3
3.  Neposredna ali posredna korist se ne sme podeliti ustanovitelju, članu upravnega odbora ali nadzornega sveta, izvršnemu direktorju ali revizorju ali se prenesti na katero koli osebo, ki je z njim v poslovnem ali tesnem družinskem razmerju, razen če je namenjena izvajanju njegovih obveznosti v okviru evropske fundacije.
3.  Koristi se ne podeli ustanovitelju, članu upravnega odbora ali nadzornega sveta, izvršnemu direktorju ali revizorju ali kateri koli osebi, ki je z njim v poslovnem ali tesnem družinskem razmerju, razen če je namenjena izvajanju njegovih obveznosti v okviru evropske fundacije.
Dopolnitev 24
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 2
2.  Evropska fundacija v šestih mesecih po koncu poslovnega leta pripravi letne računovodske izkaze in letno poročilo o delu ter jih predloži pristojnemu nacionalnemu registracijskemu uradu in nadzornemu organu.
(Ne zadeva slovenske jezikovne različice.)
Dopolnitev 25
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 4
4.  Letne računovodske izkaze evropske fundacije revidira ena oseba ali več oseb, ki imajo dovoljenje za izvajanje obveznih revizij v skladu z nacionalnimi predpisi, sprejetimi v skladu z Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta.
4.  Letne računovodske izkaze evropske fundacije revidira ena oseba ali več oseb, ki imajo dovoljenje za izvajanje obveznih revizij v skladu z nacionalnimi predpisi, sprejetimi v skladu z Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta, če evropska fundacija preseže eno od naslednjih meril:
(a) letni prihodek v višini 2 milijonov EUR; ali
(b) premoženje v višini 200 000 EUR; ali
(c) povprečje 50 zaposlenih v poslovnem letu.
Pri evropskih fundacijah, ki ne presegajo teh meril, lahko namesto revizorja pregled opravi neodvisni strokovnjak.

Dopolnitev 26
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 5
5.  Letni računovodski izkazi, ki jih pravilno odobri upravni odbor, se skupaj z mnenjem, ki ga predloži oseba, odgovorna za revidiranje izkazov, in poročilom o delu razkrijejo.
5.  Letni računovodski izkazi, ki jih pravilno odobri upravni odbor, se skupaj s poročilom o delu razkrijejo. Mnenje, ki ga predloži oseba, odgovorna za revidiranje izkazov, se razkrije v skladu s pravili države članice, v kateri ima evropska fundacija registrirani sedež.
Dopolnitev 27
Predlog uredbe
Člen 35
Evropska fundacija ima registrirani sedež in glavno upravo ali glavni kraj opravljanja dejavnosti v Evropski uniji.

Registrirani sedež evropske fundacije se nahaja v Evropski uniji, in sicer v isti državi članici kot glavna uprava ali glavni kraj opravljanja dejavnosti. Evropska fundacija sicer opravlja dejavnosti vsaj v dveh državah članicah, vključno z ustreznimi dejavnostmi v državi članici, v kateri ima registrirani sedež in glavno upravo, vendar lahko dejavnosti opravlja tudi zunaj EU.

Dopolnitev 28
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 2 – točka e a (novo)
(ea) morebitne posledice prenosa za udeležbo zaposlenih.
Dopolnitev 29
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 5 – pododstavek 2
Pristojni organ države članice gostiteljice lahko zavrne prenos le, če pogoji iz prejšnjega pododstavka niso izpolnjeni.

Pristojni organ države članice gostiteljice lahko zavrne prenos le, če pogoji iz prejšnjega pododstavka niso izpolnjeni. poleg tega zavrne prenos tudi, če niso dovolj zaščitene pravice upnikov in zaposlenih.

Dopolnitev 30
Predlog uredbe
Člen 38 – odstavek 2 – pododstavka 1 in 2
Evropska fundacija z največ 200 zaposlenimi ustanovi evropski svet delavcev na zahtevo najmanj 20 svojih zaposlenih v najmanj dveh državah članicah ali predstavnikov teh zaposlenih.

Evropska fundacija ustanovi evropski svet delavcev na zahtevo najmanj 10 % svojih zaposlenih v najmanj dveh državah članicah ali predstavnikov teh zaposlenih.

Evropska fundacija z več kot 200 zaposlenimi ustanovi evropski svet delavcev na zahtevo najmanj 10 % svojih zaposlenih v najmanj dveh državah članicah ali predstavnikov teh zaposlenih.

Dopolnitev 31
Predlog uredbe
Člen 38 – odstavek 2 – pododstavek 3
Za ustanovitev evropskega sveta delavcev se uporabljajo nacionalni ukrepi o dodatnih zahtevah iz podtočk (a) do (e) točke 1 Priloge I k Direktivi 2009/38/ES

Za ustanovitev evropskega sveta delavcev se uporabljajo člena 5 in 6 Direktive 2009/38/ES in nacionalni ukrepi o dodatnih zahtevah iz podtočk (a) do (e) točke 1 Priloge I k Direktivi 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

Dopolnitev 32
Predlog uredbe
Člen 38 – odstavek 3
3.  Predstavniki prostovoljcev, ki neprekinjeno opravljajo formalne prostovoljne dejavnosti v evropski fundaciji, imajo status opazovalca v evropskem svetu delavcev. Evropski svet delavcev vključuje najmanj enega takšnega predstavnika na državo članico, v kateri je najmanj 10 takšnih prostovoljcev.
črtano
Dopolnitev 33
Predlog uredbe
Člen 44 – odstavek 2
2.  Po popolnem poplačilu upnikov evropske fundacije se kakršno koli preostalo premoženje evropske fundacije prenese na drug javnokoristni subjekt, ki izvaja podoben javnokoristni namen, ali se uporabi za javnokoristne namene, ki so čimbolj podobni namenom, za katere je bila evropska fundacija ustanovljena.
2.  Po popolnem poplačilu upnikov evropske fundacije se kakršno koli preostalo premoženje evropske fundacije prenese na drug javnokoristni subjekt, ki izvaja podoben javnokoristni namen in s sedežem v isti državi članici, v kateri je registrirana fundacija, ali se uporabi za javnokoristne namene, ki so čim bolj podobni namenom, za katere je bila evropska fundacija ustanovljena.
Dopolnitev 34
Predlog uredbe
Člen 45
Vsaka država članica določi nadzorni organ za nadzor evropskih fundacij, registriranih v navedeni državi članici, in o tem obvesti Komisijo.

Vsaka država članica določi enega ali več organov po svoji izbiri, ki so odgovorni za učinkovit nadzor evropskih fundacij, registriranih v navedeni državi članici, in o tem obvesti Komisijo.

9.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 187.
(2) ZOdl. 2006, str. I-8203.
(3) ZOdl. 2009, str. I-359.
(4) ZOdl. 2011, str. I-497.
(5) UL L 158, 30.4.2004, str. 77.
(6) UL C 351,15.11.2012, str. 57.
(7) UL C 17, 19.1.2013, str. 81.
(8) UL L 122, 16.5.2009, str. 28.
(9) UL L 207, 18.8.2003, str. 1.
(10) UL L 294, 10.11.2001, str. 22.


Pomorska inšpekcija države pristanišča ***I
PDF 267kWORD 44k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. julija 2013 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/16/ES o pomorski inšpekciji države pristanišča (COM(2012)0129 – C7-0081/2012 – 2012/0062(COD))
P7_TA(2013)0294A7-0394/2012

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2012)0129),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 100(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0081/2012),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2012(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 17. aprila 2013, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A7-0394/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 2. julija 2013 z namenom sprejetja Direktive 2013/.../EU Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/16/ES o pomorski inšpekciji države pristanišča

P7_TC1-COD(2012)0062


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2013/38/EU.)

(1) UL C 299, 4.10.2012, str. 153.


Dokumenti za registracijo vozil ***I
PDF 381kWORD 26k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 2. julija 2013, k predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 1999/37/ES o dokumentih za registracijo vozil (COM(2012)0381 – C7-0187/2012 – 2012/0185(COD))(1)
P7_TA(2013)0295A7-0199/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 3
(3)   Uvesti bi bilo treba možnost razveljavitve registracije vozila, kadar je vozilo na primer ponovno registrirano v drugi državi članici ali kadar je razstavljeno in razrezano.
(3)   Uvesti bi bilo treba možnost razveljavitve registracije vozila v državi članici, kjer je bilo registrirano, kadar je vozilo na primer ponovno registrirano v drugi državi članici ali kadar je razstavljeno in razrezano.
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 4
(4)   Da bi se zmanjšalo upravno breme in omogočila lažja izmenjava podatkov med državami članicami, bi bilo treba podatke o vozilu hraniti v nacionalnih registrih.
(4)   Da bi se zmanjšalo upravno breme in omogočila lažja izmenjava podatkov med državami članicami, bi bilo treba podatke o vozilu hraniti v nacionalnih elektronskih registrih.
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)   Da bi olajšali tiste kontrolne preglede, ki so posebej namenjeni boju proti goljufiji in nezakonitemu trgovanju z ukradenimi vozili in preverjanju veljavnosti potrdila o tehničnem pregledu, je primerno vzpostaviti tesno sodelovanje med državami članicami, ki temelji na učinkoviti izmenjavi informacij, z uporabo nacionalnih elektronskih baz podatkov.
Sprememba 4
Predlog direktive
Člen 1 – točka 2
Direktiva 1999/37/ES
Člen 2 – točki e in f
(e)   „odvzem registracije“ pomeni omejeno obdobje, v katerem vozilo ni odobreno za uporabo v cestnem prometu, ki ne vključuje novega postopka registracije;
(e)   „zadržanje registracije“ pomeni upravni akt, na podlagi katerega vozilo ni odobreno za uporabo v cestnem prometu za omejeno obdobje, po katerem se ga lahko znova uporablja brez novega postopka registracije, pod pogojem, da so prenehali razlogi za zadržanje registracije;
(f)   „razveljavitev registracije“ pomeni trajno razveljavitev odobritve vozila za uporabo v cestnem prometu, ki vključuje nov postopek registracije.
(f)   „razveljavitev registracije“ pomeni trajno razveljavitev odobritve vozila za uporabo v cestnem prometu s strani pristojnega organa, pri čemer je potreben nov postopek registracije, če se vozilo ponovno uporabi v cestnem prometu. Imetnik potrdila o registraciji lahko pri pristojnem organu vloži zahtevo za razveljavitev registracije.
(V skladu s tem predlogom sprememb se namesto „odvzema“ v celotnem besedilu uporabi „zadržanje“.)
Sprememba 5
Predlog direktive
Člen 1 – točka 3
Direktiva 1999/37/ES
Člen 3 – odstavek 4
4.   Države članice hranijo podatke o vseh vozilih, ki so registrirana na njihovem ozemlju, v elektronskem registru. Podatki v tem registru vsebujejo vse elemente v skladu s Prilogo I ter rezultate obveznih tehničnih pregledov v skladu z Uredbo XX/XX/XX [o rednih tehničnih pregledih]. Države članice zagotovijo dostop do tehničnih podatkov o vozilih pristojnim organom, ki so vključeni v tehnične preglede, ali centrom za izvajanje tehničnih pregledov.
4.   Države članice hranijo podatke o vseh vozilih, ki so registrirana na njihovem ozemlju, v elektronskem registru. Podatki v tem registru vsebujejo podatke iz točk II.4 do II.7 Priloge I ter rezultate rednih ali drugih obveznih tehničnih pregledov v skladu z Uredbo XX/XX/XX [o rednih tehničnih pregledih]. Države članice zagotovijo dostop do tehničnih podatkov o vozilih pristojnim organom, ki so vključeni v tehnične preglede, ali centrom za izvajanje tehničnih pregledov.
Sprememba 6
Predlog direktive
Člen 1 – točka 3
Direktiva 1999/37/ES
Člen 3 a – odstavek 1 – pododstavek 2
Odvzem velja do takrat, ko vozilo uspešno opravi nov tehnični pregled. Ob uspešnem zaključku tehničnega pregleda organ za registracijo vozil nemudoma ponovno odobri vozilo za uporabo v cestnem prometu.
Odvzem velja do takrat, ko vozilo uspešno opravi nov tehnični pregled. Ob uspešnem zaključku tehničnega pregleda organ za registracijo vozil nemudoma ponovno odobri vozilo za uporabo v cestnem prometu; za to ni potreben noben nov postopek registracije.
Sprememba 7
Predlog direktive
Člen 1 – točka 3
Direktiva 1999/37/ES
Člen 3 a – odstavek 2
2.   Kadar organ države članice za registracijo vozil prejme obvestilo, da je bilo vozilo obravnavano kot izrabljeno vozilo v skladu z Direktivo 2000/53/ES, se registracija razveljavi, ta podatek pa se vnese v elektronski register države članice.
2.   Kadar organ države članice za registracijo vozil prejme obvestilo, da je bilo vozilo obravnavano kot izrabljeno vozilo v skladu z Direktivo 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih, se registracija razveljavi, ta podatek pa se vnese v elektronski register države članice. Po tej razveljavitvi ni možno ponovno registrirati vozila.
Sprememba 8
Predlog direktive
Člen 1 – točka 4
Direktiva 1999/37/ES
Člen 5
4.  členu 5 se doda naslednji odstavek:
4.  členu 5 se dodajo naslednji odstavki:
„3. Država članica razveljavi registracijo vozila na svojem ozemlju, kadar prejme obvestilo, da je bilo to vozilo ponovno registrirano v drugi državi članici.“;
„3. Država članica razveljavi registracijo vozila na svojem ozemlju, kadar prejme obvestilo, da je bilo to vozilo ponovno registrirano v drugi državi članici.
3a.  V primeru, da je vozilo ponovno registrirano v drugi državi članici in je potrdilo o registraciji vključuje dokazilo o zadnjem opravljenem tehničnem pregledu in datumu naslednjega tehničnega pregleda, država članica, v kateri je vozilo ponovno registrirano, prizna veljavnost potrdila o tehničnem pregledu in pod pogojem, da je veljavno glede na intervale pregledov, ki se uporabljajo v državi članici ponovne registracije, vključi izjavo o tem v novo potrdilo o registraciji.
3b.  V primeru, da se spremeni lastništvo vozila in potrdilu o registraciji vključuje dokazilo o zadnjem opravljenem tehničnem pregledu in datumu naslednjega tehničnega pregleda, zadevna država članica pri izdaji novega potrdila o registraciji novemu lastniku prizna veljavnost potrdila o tehničnem pregledu in vključi izjavo o tem v novo potrdilo o registraciji.“
Sprememba 9
Predlog direktive
Člen 1 – točka 5
Direktiva 1999/37/ES
Člen 7 – odstavek 2
2.   Pooblastilo iz člena 6 se podeli za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.
2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od datuma začetka veljavnosti te direktive. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 10
Predlog direktive
Člen 1 – točka 6 a (novo)
Direktiva 1999/37/ES
Člen 9
6a.  Člen 9 se nadomesti z:
„Države članice si med seboj pomagajo pri izvajanju te direktive. Lahko si izmenjujejo informacije na bilateralni ali multilateralni ravni, zlasti zato, da bi, kadar je to potrebno, pred registracijo vozila preverile pravni položaj vozila v državi članici, v kateri je bilo vozilo predhodno registrirano. Tako preverjanje lahko vključuje zlasti uporabo elektronskega omrežja, s tem da se drugim državam članicam omogoči dostop do nacionalnih baz.“
Sprememba 11
Predlog direktive
Člen 1 – točka 6 b (novo)
Direktiva 1999/37/ES
Priloga I – točka II.5
6b.  Točki II.5 Priloge I se doda naslednja točka:
„(Y) dokazilo (na primer žig, datum, podpis) o zadnjem opravljenem tehničnem pregledu in datum naslednjega tehničnega pregleda (ponoviti tolikokrat, kolikor je potrebno).“

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 57(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A7-0199/2013).


Pregled tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil ***I
PDF 563kWORD 52k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 2. julija 2013, k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Uniji, in razveljavitvi Direktive 2000/30/ES (COM(2012)0382 – C7-0188/2012 – 2012/0186(COD))(1)
P7_TA(2013)0296A7-0207/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Tehnični pregledi so del širše ureditve, ki zagotavlja varno in okoljsko sprejemljivo stanje vozil ves čas njihove uporabe. Ta ureditev bi morala zajemati tehnične preglede vseh vozil in cestne preglede tehnične brezhibnosti vozil, ki se uporabljajo za dejavnosti komercialnega cestnega prevoza, ter določbe o postopku registracije vozil, ki bi zagotavljale, da se vozila, ki predstavljajo takojšnje tveganje za varnost v cestnem prometu, ne bi uporabljala na cesti.
(3)  Tehnični pregledi so del širše ureditve, ki zagotavlja varno in okoljsko sprejemljivo stanje vozil ves čas njihove uporabe. Ta ureditev bi morala zajemati redne tehnične preglede vseh vozil in cestne preglede tehnične brezhibnosti vozil, ki se uporabljajo za dejavnosti komercialnega cestnega prevoza, ter določbe o postopku registracije vozil. Redni pregledi bi morali biti glavno orodje za zagotavljanje tehnične brezhibnosti. Tehnični cestni pregledi gospodarskih vozil bi morali le dopolnjevati redne preglede in bi se morali osredotočati na vozila na cestah, ki predstavljajo takojšnje tveganje za varnost v cestnem prometu.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  V Uniji so bili sprejeti številni tehnični standardi in zahteve za varnost vozil. Z nenapovedanimi cestnimi pregledi pa je treba zagotoviti, da bodo vozila, ko bodo dana na trg, izpolnjevala varnostne standarde skozi celotno življenjsko dobo.
(4)  V Uniji so bili sprejeti številni tehnični standardi, zahteve za varnost vozil in okoljski standardi. Z nenapovedanimi cestnimi pregledi tehnične brezhibnosti pa je treba zagotoviti, da bodo vozila, ko so dana na trg, tehnično brezhibna skozi celotno življenjsko dobo.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)  Glede na to, da številna vozila, ki se ustavijo zaradi cestnega pregleda, ne kažejo nikakršnih okvar, kot navaja poročilo Komisije o izvajanju Direktive 2000/30/ES, bi morala izbira vozil, na katerih se opravi cestni pregled, temeljiti na profilu tveganja prevoznikov ter biti usmerjena v podjetja z visokim tveganjem, da bi se zmanjšalo breme za tiste prevoznike, ki ustrezno vzdržujejo svoja vozila.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Cestni pregledi se morajo izvajati s sistemom ocenjevanja tveganja. Države članice lahko uporabljajo sistem za oceno tveganja, ki je vzpostavljen v skladu s členom 9 Direktive 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o minimalnih pogojih za izvajanje uredb Sveta (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85 o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu in razveljavitvi Direktive Sveta 88/599/EGS.
(6)  Cestni pregledi tehnične brezhibnosti se bi morali zato izvajati s sistemom ocenjevanja tveganja, ki temelji na številu in resnosti pomanjkljivosti, ugotovljenih na vozilih, s katerimi upravljajo posamezna podjetja, kakor je navedeno v standardiziranih potrdilih o tehničnih pregledih in poročilih o cestnih pregledih.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)  Ob upoštevanju količine prometa gospodarskih vozil med državami članicami in da se prepreči kakršna koli diskriminacija na podlagi države registracije vozila, bi bilo treba sistem ocenjevanja tveganja izvajati po vsej Uniji ter na temelju ustrezne ravni harmonizacije rednih tehničnih pregledov in cestnih pregledov med vsemi državami članicami.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 b (novo)
(6b)  Z Uredbo (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika je bil oblikovan evropski register cestnih prevoznikov. Evropski register cestnih prevoznikov omogoča medsebojno povezovanje nacionalnih elektronskih registrov cestnih prevoznikov po vsej Uniji v skladu s pravili Unije o varstvu osebnih podatkov. Z uporabo tega sistema, s katerim upravlja pristojni organ vsake države članice, je sodelovanje med državami članicami lažje, zmanjšajo pa se tudi stroški pregledov, tako za podjetja kot za upravne organe.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)  Kmetijska vozila, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h, se v nekaterih primerih uporabljajo namesto tovornjakov za namene komercialnega cestnega prevoza. Pomembno je zagotoviti, da so na ta način rabljena kmetijska vozila glede cestnih pregledov tehnične brezhibnosti obravnavana enako kot tovornjaki.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Da bi se bilo mogoče izogniti nepotrebnemu upravnemu bremenu in stroškom ter da bi se izboljšala učinkovitost pregledov, bi bilo treba prednostno obravnavati vozila tistih podjetij, ki ne upoštevajo standardov varnosti v cestnem prometu in okoljskih standardov, medtem ko bi bilo treba ustrezno vzdrževana vozila odgovornih prevoznikov, ki skrbijo za varnost, nagraditi z manj pogostimi pregledi.
(10)  Da bi se bilo mogoče izogniti nepotrebnemu upravnemu bremenu in stroškom ter da bi se izboljšala učinkovitost pregledov, bi morali imeti pristojni nacionalni organi možnost, da se odločijo prednostno obravnavati vozila tistih podjetij, ki ne upoštevajo standardov varnosti v cestnem prometu in okoljskih standardov, medtem ko bodo ustrezno vzdrževana vozila odgovornih prevoznikov, ki skrbijo za varnost, nagrajena z manj pogostimi pregledi.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Cestni pregledi tehnične brezhibnosti bi morali vključevati začetne in, kadar je to potrebno, podrobnejše preglede. V obeh primerih morajo ti pregledi vključevati vse ustrezne dele in sisteme vozila. Da bi bili pregledi bolj usklajeni, bi bilo treba za vse možne postavke pregleda uvesti metode pregleda, primere pomanjkljivosti in ocenjevanje slednjih glede na njihovo resnost.
(11)  Cestni pregledi tehnične brezhibnosti bi morali vključevati začetne in, kadar je to potrebno, podrobnejše preglede. V obeh primerih morajo ti pregledi vključevati vse ustrezne dele in sisteme vozila, tudi pritrditev tovora. Da bi bili pregledi bolj usklajeni, bi bilo treba za vse možne postavke pregleda uvesti metode pregleda, primere pomanjkljivosti in ocenjevanje slednjih glede na njihovo resnost. Spodbujati bi bilo treba uporabo standardov za pritrjevanje tovora in za njegovo ocenjevanje.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 a (novo)
(11a)  Ker je ustrezna učinkovitost pnevmatik tesno povezano s tlakom v njih, bi bilo treba razmisliti o razširitvi obvezne vgradnje sistemov za nadzor tlaka v pnevmatikah, kot so opredeljeni v Pravilniku UNECE (Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo) 64.02, na gospodarska vozila, delovanje teh sistemov pa bi bilo treba po potrebi pregledovati med cestnimi pregledi tehnične brezhibnosti.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 b (novo)
(11b)  Države članice lahko preverjajo pritrditev tovora med cestnim pregledom tehnične brezhibnosti v skladu z obstoječimi standardi. Rezultatov takšnih pregledov se ne bi smelo vključiti v sistem ocenjevanja tveganja, dokler ne bodo pravila o pritrjevanju tovora harmonizirana na ravni Unije. Do takšne harmonizacije bi bilo treba spodbujati uporabo evropskih standardov in evropskih smernic o najboljši praksi za pritrjevanje tovora v cestnem prometu.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Poročila o cestnih pregledih tehnične brezhibnosti se v več državah članicah pripravijo v elektronski obliki. V takšnih primerih je treba vozniku izročiti izpis poročila o pregledu. Vse podatke in informacije, zbrane med cestnimi pregledi, bi bilo treba prenesti v skupno zbirko države članice, da bi se lahko lažje obdelovali in da bi se prenos informacij lahko opravil brez dodatnega upravnega bremena.
(12)  Poročila o cestnih pregledih tehnične brezhibnosti se v več državah članicah pripravijo v elektronski obliki. V takšnih primerih je pomembno, da se v celoti izkoristijo prednosti elektronskih komunikacij ter da se čim bolj zmanjša uporaba izpisa poročila o pregledu. Vse podatke in informacije, zbrane med cestnimi pregledi, bi bilo treba prenesti v skupno zbirko države članice, da bi se lahko lažje obdelovali in da bi se prenos informacij lahko opravil brez kakršnega koli dodatnega upravnega bremena.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  S pomočjo mobilnih inšpekcijskih enot se zmanjšajo zamude in stroški prevoznikov, saj se podrobnejši pregledi lahko izvajajo neposredno na cesti. V nekaterih primerih se podrobnejši pregledi lahko izvajajo tudi v centrih za izvajanje tehničnih pregledov.
(13)  S pomočjo mobilnih inšpekcijskih enot se zmanjšajo zamude in stroški prevoznikov, saj se podrobnejši pregledi lahko izvajajo neposredno na cesti. Podrobnejši pregledi se lahko izvajajo tudi v centrih za izvajanje tehničnih pregledov, če so ti v bližini.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)  Osebje, ki izvaja začetne cestne preglede, mora biti ustrezno usposobljeno, da učinkovito opravi vizualne preglede.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14 a (novo)
(14a)  Podjetjem ali voznikom se za opravljanje začetnega cestnega pregleda tehnične brezhibnosti ne bi smela zaračunati pristojbina. Države članice pa bi morale imeti možnost zaračunavanja pristojbine za zmanjšanje stroškov, ki nastanejo z uporabo tehnične opreme pri podrobnejšem cestnem pregledu, bodisi mobilne enote za preglede ali v centru za izvajanje tehničnih pregledov v bližini, če so bile ugotovljene velike ali nevarne pomanjkljivosti, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da podjetje, ki upravlja z vozilom, ni izpolnjevalo svoje odgovornosti, da ohranja vozilo v tehnično brezhibnem stanju. Da se omeji finančno breme za takšna podjetja, znesek pristojbine ne bi smel presegati zneska, ki se plača za redni tehnični pregled vozila iste kategorije. Morebitne dohodke ali prihodke iz zaračunavanja takšnih pristojbin bi bilo treba uporabiti za izboljšanje varnosti v cestnem prometu.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)  Za zagotovitev učinkovite izmenjave informacij med državami članicami bi bilo treba v vsaki državi članici vzpostaviti enoten organ, ki bi deloval kot kontaktna točka za povezovanje z drugimi ustreznimi pristojnimi organi. Navedeni organ bi moral pripravljati tudi ustrezne statistične podatke. Države članice bi na svojem ozemlju morale uporabljati tudi skladno nacionalno strategijo izvrševanja in lahko imenujejo en organ za usklajevanje njenega izvajanja. Pristojni organi bi v vsaki državi članici morali opredeliti postopke, ki bi določali časovne omejitve in vsebino informacij, ki jih je treba predložiti.
(16)  Za zagotovitev učinkovite izmenjave informacij med državami članicami bi bilo treba v vsaki državi članici vzpostaviti enoten organ, ki bi deloval kot kontaktna točka za povezovanje z drugimi ustreznimi pristojnimi organi. Navedeni organ bi moral pripravljati tudi ustrezne statistične podatke, zlasti kar zadeva kategorije gospodarskih vozil, ki se pregledajo med cestnimi pregledi tehnične brezhibnosti, število in vrsto odkritih tehničnih pomanjkljivosti ter njihovo resnost. Države članice bi na svojem ozemlju morale uporabljati tudi skladno nacionalno strategijo izvrševanja in lahko imenujejo en organ za usklajevanje njenega izvajanja. Pristojni organi bi v vsaki državi članici morali opredeliti postopke, ki bi določali časovne omejitve in vsebino informacij, ki jih je treba predložiti.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)  Da bi bilo možno spremljati ureditev cestnih pregledov, ki se izvaja v Uniji, bi države članice morale vsaki dve leti Komisiji sporočiti rezultate opravljenih cestnih pregledov. Komisija bi morala zbrane podatke poslati Evropskemu parlamentu.
(17)  Da bi bilo možno spremljati ureditev cestnih pregledov, ki se izvaja v Uniji, bi države članice morale vsako drugo leto do 31. marca Komisiji sporočiti rezultate opravljenih cestnih pregledov. Komisija bi morala zbrane podatke poslati Evropskemu parlamentu.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17 a (novo)
(17a)  Da bi se kar najbolj zmanjšala izguba časa za podjetja in voznike ter povečala splošna učinkovitost, bi bilo treba spodbujati opravljanje cestnih pregledov tehnične brezhibnosti in preverjanje upoštevanja socialne zakonodaje na področju cestnega prometa, zlasti Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom1, Direktive 2006/22/ES in Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu2.
1 UL L 102, 11.4.2006, str. 1.
2 UL L 370, 31.12.1985, str. 8.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1
So to uredbo se vzpostavlja ureditev cestnih pregledov gospodarskih vozil, ki vozijo na ozemlju držav članic.
1.  S to uredbo se vzpostavlja ureditev cestnih pregledov tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo na ozemlju držav članic.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Cestni pregledi tehnične brezhibnosti se opravljajo brez diskriminacije na podlagi državljanstva voznika ali države, v kateri je bilo zadevno gospodarsko vozilo registrirano oziroma se je začelo uporabljati.
Sprememba 75
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1
1.  Ta uredba velja za gospodarska vozila s konstrukcijsko določeno hitrostjo nad 25 km/h, ki spadajo v naslednje kategorije, ki so opredeljene v Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta:
1.  Ta uredba velja za gospodarska vozila s konstrukcijsko določeno hitrostjo nad 25 km/h, ki spadajo v naslednje kategorije, ki so opredeljene v Direktivi 2007/46/ES in Direktivi 2003/37/ES:
– motorna vozila za prevoz potnikov z več kot osmimi sedeži razen vozniškega sedeža – vozila kategorij M2 in M3,
– motorna vozila in kakršno koli priklopno vozilo za prevoz potnikov z več kot osmimi sedeži razen vozniškega sedeža – vozila kategorij M2 in M3,
– motorna vozila z vsaj štirimi kolesi, ki se običajno uporabljajo za cestni prevoz blaga, z največjo dovoljeno maso do vključno 3 500 kg – vozila kategorije N1,
– motorna vozila in kakršno koli priklopno vozilo, ki se običajno uporabljajo za prevoz blaga in katerih največja dovoljena masa ne presega 3 500 kg – vozila kategorije N1,
– motorna vozila za prevoz blaga, z največjo dovoljeno maso večjo od 3 500 kg – vozila kategorij N2 in N3,
– motorna vozila in kakršno koli priklopno vozilo za prevoz blaga, z največjo dovoljeno maso večjo od 3 500 kg – vozila kategorij N2 in N3,
– priklopna vozila in polpriklopniki z največjo dovoljeno maso do vključno 3 500 kg – vozila kategorij O1 in O2,
– priklopna vozila in polpriklopniki z največjo dovoljeno maso večjo od 3 500 kg – vozila kategorij O3 in O4.
– kolesni traktorji kategorije T5, ki se večinoma uporabljajo za komercialni cestni prevoz na javnih cestah in katerih največja konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Člen 3 a – odstavek 1 – točka 6
(6) „gospodarsko vozilo“ pomeni motorno vozilo in njegovo priklopno vozilo, namenjeno za poklicni prevoz blaga ali potnikov;
(6) „gospodarsko vozilo“ pomeni motorno vozilo in njegovo priklopno vozilo, namenjeno za prevoz blaga ali potnikov v cestnem prevozu blaga z vozili za plačilo;
Sprememba 29
Predlog uredbe
Člen 3 a – odstavek 1 – točka 9
(9) „cestni pregled“ pomeni nenapovedan pregled tehnične zmogljivosti gospodarskega vozila, ki vozi na cestah, odprtih za javni promet, na ozemlju države članice, ki ga izvajajo organi ali ki se izvaja pod njihovim neposrednim nadzorom;
(9) „cestni pregled tehnične brezhibnosti“ pomeni nenapovedan pregled tehnične zmogljivosti gospodarskega vozila in pritrjenosti njegovega tovora, medtem ko to vozilo vozi na cestah, odprtih za javni promet, na ozemlju države članice, ki ga izvajajo organi ali ki se izvaja pod njihovim neposrednim nadzorom;
Sprememba 30
Predlog uredbe
Člen 3 a – odstavek 1 – točka 10
(10) „tehnični pregled“ pomeni preverjanje, da so vsi deli in sestavni deli vozila skladni z varnostnimi in okoljskimi značilnostmi, veljavnimi v času odobritve, prve registracije ali dajanja v uporabo ali v času naknadnega opremljanja;
(10) „tehnični pregled“ pomeni pregled, s katerim se zagotovi, da je vozilo varno za uporabo na javnih cestah in skladno z zahtevanimi varnostnimi in okoljskimi značilnostmi, veljavnimi v času odobritve, prve registracije ali dajanja v uporabo ali v času naknadnega opremljanja;
Sprememba 31
Predlog uredbe
Člen 3 a – odstavek 1 – točka 11
(11) „pristojni organ“ pomeni organ ali javno organizacijo, pristojno za upravljanje nacionalnega sistema cestnih pregledov;
(11) „pristojni organ“ pomeni organ ali javno organizacijo, ki je po pooblastilu države članice odgovorna za upravljanje sistema cestnih pregledov, vključno z izvajanjem cestnih pregledov tehnične brezhibnosti, kjer je to primerno;
Sprememba 32
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 12 a (novo)
(12a) „podjetje“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, združenje ali skupino oseb brez pravne osebnosti, ki dela za zaslužek ali ne, ali vsak uradni organ, ki ima lahko lastno pravno osebnost ali je odvisen od organa oblasti, ki ima pravno osebnost, ki opravlja prevoz po cesti, bodisi za najem ali plačilo bodisi za lastne potrebe;
Sprememba 33
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 14 a (novo)
(14a) „pregled varnosti vozila“ pomeni vizualni pregled ter preskus učinkovitosti in delovanja šasije oziroma podvozja, spojnih elementov, krmiljenja, pnevmatik, koles in zavornih sistemov gospodarskega vozila;
Sprememba 34
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 14 b (novo)
(14b) „center za izvajanje tehničnih pregledov“ pomeni javne ali zasebne organe ali ustanove, ki jih za izvajanje tehničnih pregledov pooblasti država članica;
Sprememba 35
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 14 c (novo)
(14c) „prevoznik“ pomeni posameznika ali pravno osebo, ki upravlja z vozilom kot lastnik oziroma ga je za upravljanje vozila pooblastil lastnik;
Sprememba 37
Predlog uredbe
Člen 5
Vsaka država članica vsako koledarsko leto opravi skupno število začetnih cestnih pregledov, ki ustreza vsaj 5 % skupnega števila vozil iz člena 3(1), ki so registrirana na njenem ozemlju.

Vsaka država članica vsako koledarsko leto opravi ustrezno število začetnih cestnih pregledov.

Skupno število začetnih cestnih pregledov ustreza vsaj 5 % skupnega števila naslednjih gospodarskih vozil iz člena 2(1), ki so registrirana na njenem ozemlju:

– motorna vozila za prevoz potnikov z več kot osmimi sedeži, ne vštevši vozniškega sedeža – vozila kategorij M2 in M3,
– motorna vozila za prevoz blaga z največjo dovoljeno maso večjo od 3 500 kg – vozila kategorij N2 in N3,
– priklopna vozila in polpriklopniki z največjo dovoljeno maso večjo od 3 500 kg – vozila kategorij O3 in O4.
Sorazmerno se pregleda vsaj 5 % gospodarskih vozil, ki niso registrirana na ozemlju države članice, vendar se tam uporabljajo.

Sprememba 76
Predlog uredbe
Člen 6
1.  Na nacionalni ravni se uvede sistem ocenjevanja tveganja pri cestnih pregledih, ki temelji na številu in resnosti pomanjkljivosti, ugotovljenih na vozilih posameznih podjetij. Sistem ocenjevanja tveganja upravlja pristojni organ države članice.
1.   Za izboljšanje učinkovitosti cestnih pregledov tehnične brezhibnosti se na ravni Unije uvede sistem ocenjevanja tveganja pri cestnih pregledih, ki temelji na številu in resnosti pomanjkljivosti, ugotovljenih na gospodarskih vozilih med rednimi tehničnimi pregledi in cestnimi pregledi tehnične brezhibnosti. Sistem ocenjevanja tveganja temelji na nacionalnih elektronskih registrih, ki so med seboj povezani po vsej Uniji, z njimi pa upravljajo pristojni organi v vsaki državi članici.
Tri leta po začetku veljavnosti Uredbe XX Evropskega parlamenta in Sveta o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES morajo biti potrdila o tehničnih pregledih in poročila o cestnih pregledih skladna s standardnim obrazcem Evropske unije.

2.  Vsakemu podjetju se pripiše profil tveganja, ki se opredeli v okviru sistema ocenjevanja tveganja pri cestnih pregledih z merili iz Priloge I.
2.   Po datumu iz odstavka 1 se vsakemu podjetju pripiše profil tveganja, ki se opredeli v okviru sistema ocenjevanja tveganja pri cestnih pregledih z naslednjimi merili v skladu s Prilogo I:
– število pomanjkljivosti;
– resnost pomanjkljivosti;
– število pregledov;
– dejavnik časa.
Podjetja se razvrstijo v skladu z naslednjim profilom tveganja:

Podjetja se razvrstijo v skladu z naslednjim profilom tveganja:

– visoko tveganje,
– visoko tveganje,
– srednje tveganje,
– srednje tveganje,
– nizko tveganje.
– nizko tveganje.
Da se podjetjem omogoči izboljšanje svojega profila tveganja, se za namene oblikovanja ocene tveganja podjetja upoštevajo informacije o izpolnjevanju zahtev po tehnični brezhibnosti, ki se pridobijo s prostovoljnimi rednimi varnostnimi pregledi vozil, ki se izvajajo v naslednjih časovnih presledkih:

– vozila kategorije N2 s skupno dovoljeno maso več kot 7,5 ton: prvič 42 mesecev po prvi registraciji, nato vsakih šest mesecev od zadnjega tehničnega pregleda;
– vozila kategorije N3: prvič 30 mesecev po prvi registraciji, nato vsakih šest mesecev od zadnjega tehničnega pregleda;
– vozila kategorije O4: prvič 30 mesecev po prvi registraciji, nato vsakih šest mesecev od zadnjega tehničnega pregleda.
3.  Države članice lahko za vzpostavitev sistema ocenjevanja tveganja pri cestnih pregledih uporabljajo sistem ocenjevanja tveganja, ki je vzpostavljen v skladu s členom 9 Direktive 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta.
3.  Države članice za izvajanje sistema ocenjevanja tveganja pri cestnih pregledih uporabljajo sistem ocenjevanja tveganja, ki je bil vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 1071/2009.
Sistem ocenjevanja tveganja vsebuje informacije o tehnični brezhibnosti vozil iz člena 2 štiri leta po začetku veljavnosti te uredbe.

Sprememba 39
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1
1.  Vozniki vozila, ki je registrirano v državi članici, na vozilu hranijo potrdilo o tehničnem pregledu, ki se nanaša na zadnji tehnični pregled, ter poročilo o zadnjem cestnem pregledu, kadar sta na voljo.
1.  Vozniki vozila, ki je registrirano v državi članici, na vozilu hranijo potrdilo o tehničnem pregledu, ki se nanaša na zadnji tehnični pregled, ter poročilo o zadnjem cestnem pregledu, kadar sta na voljo. Če sta v državi članici vozila potrdilo in poročilo na voljo v elektronski obliki, organi ne morejo zahtevati, da se v vozilu hranijo kopije v papirni obliki.
Sprememba 40
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 3
3.  Posamezna podjetja zagotovijo, da so njihova vozila ves čas v dobrem, tehnično brezhibnem stanju.
3.  Podjetja, ki uporabljajo vozila, ki sodijo v področje uporabe te uredbe, zagotovijo, da so njihova vozila ves čas v dobrem, tehnično brezhibnem stanju ter da se v vozilih hranijo potrdila ali overjene kopije potrdil o tehničnem pregledu ter dokazila o pregledu v skladu s členom 10 Uredbe XX [o rednih pregledih tehnične brezhibnosti], ki se nanašajo na zadnji tehnični pregled.
Sprememba 41
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 3
3.  Posamezna podjetja zagotovijo, da so njihova vozila ves čas v dobrem, tehnično brezhibnem stanju.
(Ne zadeva slovenske jezikovne različice.)
Sprememba 42
Predlog uredbe
Člen 9
Pri ugotavljanju, na katerih vozilih je treba opraviti cestni pregled, inšpektorji v prednostno skupino uvrstijo vozila podjetij z visokim profilom tveganja iz člena 6(2). Druga vozila se izberejo za preglede, kadar obstaja sum, da predstavljajo tveganje za varnost v cestnem prometu.

Pri ugotavljanju, na katerih vozilih je treba opraviti cestni pregled, inšpektorji lahko, če se tako odloči država članica, v prednostno skupino uvrstijo vozila podjetij z visokim profilom tveganja iz člena 6(2). Druga vozila se izberejo za preglede, kadar obstaja sum, da predstavljajo tveganje za varnost v cestnem prometu.

Sprememba 43
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 2
Inšpektor pri vsakem začetnem cestnem pregledu vozila:

Inšpektor pri vsakem začetnem cestnem pregledu vozila:

(a) preveri potrdilo o tehničnem pregledu in, kadar je na voljo, poročilo o cestnem pregledu, ki se hranita v vozilu v skladu s členom 7(1);
(a) preveri potrdilo o tehničnem pregledu, ki se nanaša na zadnji tehnični pregled, dokazilo o pregledu, izdano v skladu s členom 10 Uredbe XX [o rednih pregledih tehnične brezhibnosti], in, kadar je na voljo, zadnje poročilo o cestnem pregledu, ki se hranijo v vozilu v skladu s členom 7(1);
(b) opravi vizualno oceno stanja vozila in njegovega tovora.
(b) opravi vizualno oceno tehničnega stanja vozila.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b a (novo)
(ba) lahko preveri upoštevanje drugih regulativnih zahtev v zvezi z delovanjem gospodarskih vozil znotraj Unije.
Sprememba 45
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 2 – alinea 2 a (novo)
– šasijo/podvozje,
Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 2 – alinea 3
osi, kolesa, pnevmatike, obesitev koles,
– kolesa in pnevmatike,
Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 2 – alinea 3 a (novo)
– spojne elemente,
Sprememba 48
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 2 – alinea 4
emisije.
motenje: hrup in izpušni plini.
Sprememba 49
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 3
Pregled vsakega od teh področij zajema eno, več ali vse postavke, ki so navedene v Prilogi II in ustrezajo tem področjem.

Pregled vsakega od teh področij zajema vse postavke, ki so navedene v Prilogi II ter se za ta področja štejejo kot potrebne in ustrezne.

Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 4
Inšpektor lahko poleg tega preveri tudi druga področja pregleda, ki so navedena v točki 1 Priloge II in zajemajo eno, več ali vse postavke iz te priloge.

Inšpektor lahko poleg tega in kadarkoli je to potrebno zaradi morebitnih varnostnih tveganj preveri tudi druga področja pregleda, ki so navedena v delu 1 Priloge II in zajemajo vse postavke iz te priloge, ki se v odnosu do teh področij štejejo za potrebne in ustrezne.

Sprememba 77
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 5
Kadar je iz potrdila o tehničnem pregledu ali poročila o cestnem pregledu razvidno, da je bil pregled ene izmed postav Priloge II opravljen v predhodnem mesecu, inšpektor to postavko pregleda samo, če to upravičuje očitna pomanjkljivost.

Kadar je iz potrdila o zadnjem opravljenem tehničnem pregledu, o prostovoljnem rednem pregledu varnosti vozila ali poročila o cestnem pregledu razvidno, da je bil pregled ene izmed postavk Priloge II opravljen v enem od treh predhodnih mesecev, inšpektor to postavko pregleda samo, če očitna pomanjkljivost upravičuje tak pregled.

Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 2
2.  Kadar je preglede treba opraviti v centru za izvajanje tehničnih pregledov, kraj začetnega cestnega pregleda ni oddaljen več kot 10 km od tega centra.
2.  Kadar je preglede treba opraviti v centru za izvajanje tehničnih pregledov, jih je treba opraviti čim prej v najbližjem centru.
Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 3
3.  Mobilne enote za preglede so ustrezno opremljene za izvajanje cestnih pregledov in imajo vsaj opremo, potrebno za ocenjevanje stanja zavor, krmiljenja, obesitve koles in emisij vozila.
3.  Mobilne enote za preglede so ustrezno opremljene za izvajanje cestnih pregledov in imajo vsaj opremo, potrebno za ocenjevanje stanja zavor, krmiljenja, obesitve koles, emisij in mase vozila.
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 2 – alinea 3
– nevarne pomanjkljivosti, ki pomenijo neposredno in takojšnje tveganje za varnost v cestnem prometu, tako da se vozilo v nobenih okoliščinah ne sme uporabljati na cesti.
– nevarne pomanjkljivosti, ki pomenijo neposredno in takojšnje tveganje za varnost v cestnem prometu, zaradi katerih lahko zadevna država članica ali njeni pristojni organi prepovejo uporabo vozila na cesti.
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 13
Člen 13

Člen 13

Posebna pravila glede pregleda pritrjenosti tovora

Pregled pritrjenosti tovora

Inšpektor lahko zahteva, da se na vozilu opravi pregled pritrjenosti tovora v skladu s Prilogo IV. V primeru velikih ali nevarnih pomanjkljivosti, povezanih s pritrjenostjo tovora, se uporabljajo tudi naknadni postopki iz člena 14.

Inšpektor lahko zahteva, da se na vozilu opravi pregled pritrjenosti tovora v skladu z veljavnimi standardi. Rezultatov takšnih pregledov se ne sme vključiti v sistem ocenjevanja tveganja, dokler pravila o pritrjevanju tovora ne bodo harmonizirana na ravni Unije.

Do … [uskladiti z datumom iz člena 18a predloga uredbe o rednih pregledih tehnične brezhibnosti] Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o ravni harmonizacije na področju pritrjevanja tovora v cestnem prometu, njegovem pregledovanju med cestnimi pregledi in o rezultatih analize metod za zagotavljanje, da podjetja, ki upravljajo z vozilom, pošiljatelji, špediterji, nakladalci in drugi zadevni subjekti, ki sodelujejo pri rokovanju s tovorom, izpolnjujejo zahteve glede pritrjevanja tovora.

Poročilo se po potrebi predloži skupaj z zakonodajnim predlogom.

Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1
1.  Vse velike pomanjkljivosti, ki se ugotovijo med začetnim ali podrobnejšim pregledom, se odpravijo nemudoma in v bližini kraja pregleda.
1.  Vse velike pomanjkljivosti, ki se ugotovijo med začetnim ali podrobnejšim pregledom, se odpravijo nemudoma in na lokaciji s potrebno opremo, ki je najbližja kraju, na katerem je bil opravljen začetni ali podrobnejši pregled.
Sprememba 57
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 3 – pododstavek 1
3.  Kadar inšpektor pri vozilu ugotovi nevarne pomanjkljivosti, tega vozila ne odobri za uporabo, dokler se takšne pomanjkljivosti ne odpravijo na kraju pregleda. Inšpektor lahko odobri takšno vozilo za uporabo samo do najbližje delavnice, v kateri je mogoče navedene pomanjkljivosti odpraviti, a pod pogojem, da so bile nevarne pomanjkljivosti popravljene v tolikšni meri, da je vozilo mogoče pripeljati do te delavnice in da pri tem ni nikakršnega neposrednega tveganja za varnost oseb v vozilu ali drugih udeležencev v cestnem prometu.
3.  Kadar inšpektor pri vozilu ugotovi nevarne pomanjkljivosti, tega vozila ne odobri za uporabo, dokler se takšne pomanjkljivosti ne odpravijo na kraju pregleda ali v eni od najbližjih delavnic. Če se na vozilu ugotovijo pomanjkljivosti iz člena 10(2), inšpektor odobri takšno vozilo za uporabo samo do najbližje delavnice, v kateri je mogoče navedene pomanjkljivosti odpraviti, a pod pogojem, da so bile nevarne pomanjkljivosti popravljene v tolikšni meri, da je vozilo mogoče pripeljati do te delavnice in da pri tem ni nikakršnega neposrednega tveganja za varnost oseb v vozilu ali drugih udeležencev v cestnem prometu.
Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 3 – pododstavek 2
Inšpektor lahko vozilo z nevarnimi pomanjkljivostmi odobri za uporabo neposredno do najbližje lokacije, kjer je to vozilo mogoče popraviti ali zaseči.

Inšpektor lahko vozilo z nevarnimi pomanjkljivostmi odobri za uporabo neposredno do najbližje razpoložljive lokacije, kjer ga je mogoče popraviti ali zaseči.

Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 2
2.  Inšpektor sporoči pristojnemu organu rezultate podrobnejših cestnih pregledov v razumnem času po teh pregledih. Pristojni organ hrani te podatke 36 mesecev od datuma njihovega prejema.
2.  Inšpektor pristojnemu organu elektronsko sporoči rezultate podrobnejših cestnih pregledov v razumnem času po teh pregledih. Pristojni organ te podatke vnese v nacionalni register iz Uredbe (ES) št. 1071/2009 in jih hrani 36 mesecev od datuma njihovega prejema.
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 3
3.  Rezultati cestnega pregleda se sporočijo organu za registracijo vozila.
3.  Rezultati cestnega pregleda se elektronsko sporočijo organu za registracijo vozila, lastniku vozila in v primeru vozil, registriranih v drugi državi članici, prek evropskega registra cestnih prevoznikov, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 1071/2009.
Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 1
1.  Kadar se na vozilu, ki ni registrirano v državi članici, v kateri se izvaja pregled, ugotovijo velike ali nevarne pomanjkljivosti, zlasti tiste, zaradi katerih se prepove uporaba vozila, kontaktna točka o rezultatih tega pregleda obvesti pristojni organ države članice, v kateri je bilo vozilo registrirano.
1.  Kadar se na vozilu, ki ni registrirano v državi članici, v kateri se izvaja pregled, ugotovijo velike ali nevarne pomanjkljivosti, zlasti tiste, zaradi katerih se prepove uporaba vozila, kontaktna točka o rezultatih tega pregleda obvesti pristojni organ države članice, v kateri je bilo vozilo registrirano.
Država članica, v kateri je bilo vozilo registrirano, te informacije upošteva pri razvrščanju podjetij v skladu s členom 6(2).

Te informacije vsebujejo elemente iz poročila o cestnem pregledu, ki so določeni v Prilogi VI.

Te informacije vsebujejo elemente iz poročila o cestnem pregledu, ki so določeni v Prilogi VI, ter so v standardizirani obliki in se posredujejo prek nacionalnega elektronskega registra iz člena 16 Uredbe (ES) 1071/2009.

Komisija sprejme podrobne predpise o postopkih obveščanja pristojnih organov držav članic, v katerih so bila vozila registrirana, o vozilih z velikimi ali nevarnimi pomanjkljivostmi v skladu s postopkom pregleda iz člena 23(2).

Komisija sprejme podrobne predpise o postopkih obveščanja pristojnih organov držav članic, v katerih so bila vozila registrirana, o vozilih z velikimi ali nevarnimi pomanjkljivostmi v skladu s postopkom pregleda iz člena 23(2).

Sprememba 62
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 2 – pododstavek 2
Pristojni organ države članice, v kateri je bilo vozilo registrirano, obvesti državo članico, v kateri je bil opravljen pregled, o sprejetem ukrepu.

Pristojni organ države članice, v kateri je bilo vozilo registrirano, obvesti pristojni organ države članice, v kateri je bil opravljen pregled, o sprejetem ukrepu in vnese podatke v evropski register cestnih prevoznikov.

Sprememba 63
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 2 a (novo)
2a Če se ugotovijo velike ali nevarne pomanjkljivosti, se ime prevoznika sporoči kontaktni točki v skladu s členom 16.

Sprememba 64
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 2 b (novo)
2b.  Država članica, v kateri je bilo vozilo registrirano, zagotovi organu, ki opravlja cestni pregled tehnične brezhibnosti, informacije o profilu tveganja podjetja, katerega vozilo se pregleduje. Te informacije se v elektronski obliki posredujejo v razumnem času. Komisija sprejme izvedbene akte, ki zadevajo podrobne predpise o postopkih za posredovanje teh informacij takšnim organom.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 23(2).

Sprememba 65
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 2 – pododstavek 2
Komisija zbrane podatke pošlje Evropskemu parlamentu.

Komisija predloži Evropskemu parlamentu poročilo, v katerem so povzeti zbrani podatki.

Sprememba 66
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 2
2.  Pooblastilo iz člena 21 se podeli za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti te uredbe].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 21 se podeli Komisiji za obdobje petih let od [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 67
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 2
2.  Predpisi, določeni v skladu z odstavkom 1, vključujejo kazni za primer, kadar voznik ali prevoznik ne sodelujeta s inšpektorjem, ali kadar se ne odpravijo pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene med pregledom.
2.  Predpisi, določeni v skladu z odstavkom 1, vključujejo kazni za primer, kadar voznik ali prevoznik ne sodelujeta z inšpektorjem, ali kadar je uporaba vozila nezakonita zaradi neupoštevanja člena 14.
Sprememba 68
Predlog uredbe
Priloga II – del 2 – postavka 5.2.2 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

5.2.2. Kolesa

Vizualni pregled obeh strani vsakega kolesa.

Sprememba Parlamenta

5.2.2. Kolesa

Vizualni pregled obeh strani vsakega kolesa.

(da) Kolo ni združljivo s pestom

Sprememba 69
Predlog uredbe
Priloga II – del – postavka 5.2.3 – stolpec 2: Metoda

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Pnevmatike

Vizualni pregled celotne pnevmatike s premikanjem vozila nazaj in naprej.

Sprememba Parlamenta

5.2.3 Tyres

Vizualni pregled celotne pnevmatike s premikanjem vozila nazaj in naprej.

Z merilnikom tlaka preverite tlak v pnevmatikah in ga primerjajte z vrednostmi, ki jih je navedel proizvajalec.

Sprememba 70
Predlog uredbe
Priloga III – del 1 – naslov: Nevarne pomanjkljivosti – odstavek 1
Pomanjkljivosti, ki predstavljajo neposredno in takojšnje tveganje za varnost v cestnem prometu. Nadaljnja uporaba vozila na cesti ni dovoljena, čeprav bi se v nekaterih primerih vožnja tega vozila lahko dovolila pod točno določenimi pogoji naravnost do določene lokacije, na primer za namen takojšnjega popravila ali zasega vozila.

Pomanjkljivosti, ki predstavljajo neposredno in takojšnje tveganje za varnost v cestnem prometu, ki upravičujejo, da zadevna država članica ali njeni pristojni organi prepovejo uporabo vozila na cesti, čeprav bi se v nekaterih primerih vožnja tega vozila lahko dovolila pod točno določenimi pogoji naravnost do določene lokacije, na primer za namen takojšnjega popravila ali zasega vozila.

Sprememba 71
Predlog uredbe
Priloga 3 – del 2 – postavka 5.2.3 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

5.2.3. Pnevmatike

(e) Globina žleba profila ni v skladu z zahtevami(1).

X

X

Manj kot 80% zahtevane globine žleba

Sprememba Parlamenta

5.2.3. Tyres

(e) Globina žleba profila pnevmatike ustreza zakonsko predpisani minimalni vrednosti.

X

X

Globina žleba profila pnevmatike manjša od zakonsko predpisane minimalne vrednosti.

Sprememba 72
Predlog uredbe
Priloga 3 – del 2 – postavka 5.2.3 – točka g a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

5.2.3. Pnevmatike

Sprememba Parlamenta

5.2.3. Tyres

(ga) Delovni tlak med uporabo v eni od pnevmatik vozila znižan za 20 %.

X

X

Sprememba 73
Predlog uredbe
Priloga IV
[…]
Črtano

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 57(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A7-0207/2013).


Tehnični pregledi motornih vozil in njihovih priklopnikov ***I
PDF 679kWORD 80k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 2. julija 2013, k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES (COM(2012)0380 – C7-0186/2012 – 2012/0184(COD))(1)
P7_TA(2013)0297A7-0210/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)   Tehnični pregledi so del širše ureditve, ki zagotavlja varno in okoljsko sprejemljivo stanje vozil ves čas njihove uporabe. Ta ureditev bi morala zajemati tehnične preglede vseh vozil in cestne preglede tehnične brezhibnosti vozil, ki se uporabljajo za dejavnosti komercialnega cestnega prevoza, ter določbe o postopku registracije vozil, ki bi zagotavljale, da se vozila, ki predstavljajo takojšnje tveganje za varnost v cestnem prometu, ne bi uporabljala na cesti.
(3)   Tehnični pregledi so del širše ureditve, ki zagotavlja varno in okoljsko sprejemljivo stanje vozil ves čas njihove uporabe. Ta ureditev bi morala zajemati redne tehnične preglede vseh vozil in cestne preglede tehnične brezhibnosti vozil, ki se uporabljajo za dejavnosti komercialnega cestnega prevoza, ter določbe o postopku registracije vozil. Redni pregledi bi morali biti glavno orodje za zagotavljanje tehnične brezhibnosti. Cestni pregledi gospodarskih vozil bi morali le dopolnjevati redne preglede in bi se morali osredotočati na vozila, ki predstavljajo takojšnje tveganje za varnost v cestnem prometu.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)  Vsa vozila, ki se uporabljajo na javnih cestah, morajo biti, brez poseganja v zahteve rednih tehničnih pregledov, vedno tehnično brezhibna.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 b (novo)
(3b)  Izvrševanje ukrepov za tehnično brezhibnost bi moralo vključevati tudi kampanje za ozaveščanje lastnikov vozil, naj razvijejo dobre prakse in navade glede osnovnih pregledov svojih vozil.
Spremembi 4 in 115
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)   V Uniji so bili sprejeti številni tehnični standardi in zahteve za varnost vozil. Z rednimi tehničnimi pregledi pa je treba zagotoviti, da bodo vozila, ko bodo dana na trg, izpolnjevala varnostne standarde skozi celotno življenjsko dobo. Ta ureditev bi morala veljati za kategorije vozil, opredeljene v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2002/24/ES z dne 18. marca 2002 o homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil in o razveljavitvi Direktive Sveta 92/61/EGS, Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila in Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES z dne 26. maja 2003 o homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnikov in zamenljivih vlečnih strojev ter njihovih sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot in o razveljavitvi Direktive 74/150/EGS.
(4)   V Uniji so bili sprejeti številni tehnični standardi in zahteve za varnost vozil. Z rednimi tehničnimi pregledi pa je treba zagotoviti, da bodo vozila, ko bodo dana na trg, izpolnjevala varnostne standarde skozi celotno življenjsko dobo. Nobena naknadno nameščena oprema, ki spreminja varnostne in okoljske značilnosti vozila, ne bi smela poslabšati teh značilnosti glede na njihovo stanje v času homologacije, prve registracije ali začetka veljavnosti. Države članice bi lahko uvedle nacionalne zahteve v zvezi s tehničnimi pregledi za kategorije vozil, opredeljene v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2002/24/ES z dne 18. marca 2002 o homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil; ta ureditev bi morala veljati za kategorije vozil, opredeljene v Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, in Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES z dne 26. maja 2003 o homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnikov in zamenljivih vlečnih strojev ter njihovih sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)  Ker s pravočasnim razkritjem pomanjkljivosti na motornem vozilu, ki je pomembna za varnost v prometu, vsakdo prispeva k odpravi te pomanjkljivosti in s tem k preprečitvi nesreče, bi se morali prihranki pri stroških zaradi nesreč porabiti za vzpostavitev sistema bonusov.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)   Velik del skupnih emisij cestnega prometa, zlasti emisij CO2, je posledica manjšega števila vozil s slabo delujočimi sistemi za nadzor emisij. Ocenjeno je, da 5 % voznega parka povzroča 25 % vseh emisij onesnaževal. Ureditev z rednimi tehničnimi pregledi bi torej prispevala tudi k izboljšanju okolja z zmanjšanjem povprečnih emisij vozil.
(6)   Velik del skupnih emisij cestnega prometa, zlasti emisij CO2, je posledica manjšega števila vozil s slabo delujočimi sistemi za nadzor emisij. Ocenjeno je, da 5 % voznega parka povzroča 25 % vseh emisij onesnaževal. To velja tudi za povečanje emisij delcev in NOx iz sodobnih motorjev, za katere je potrebno obsežnejše preverjanje emisij, vključno s preverjanjem celovitosti in delovanja lastnega sistema za diagnostiko na vozilu (OBD) med delovanjem z elektronsko kontrolno napravo, ki se potrdi z obstoječim preskusom emisij iz izpušne cevi, da se zagotovi popoln preskus sistema za nadzor emisij, saj zgolj diagnostika na vozilu ni zanesljiva. Ureditev z rednimi tehničnimi pregledi bi torej prispevala tudi k izboljšanju okolja z zmanjšanjem povprečnih emisij vozil.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)   Kmetijska vozila, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h, se pri dejavnostih lokalnega prevoza čedalje bolj uporabljajo namesto tovornjakov. Njihova možnost tveganja je enaka možnosti tveganja tovornjakov, zato bi bilo treba to kategorijo vozil v zvezi s tehničnimi pregledi obravnavati enako kot tovornjake.
(8)   Kmetijska vozila, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h, se v nekaterih primerih uporabljajo namesto tovornjakov za namene komercialnega cestnega prevoza. Pomembno je zagotoviti, da kadar so kmetijska vozila rabljena na ta način, da so glede tehničnih pregledov obravnavana enako kot tovornjaki.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)   Vozila zgodovinskega interesa naj bi ohranjala dediščino dobe, v kateri so bila izdelana, in ker se na javnih cestah le malo uporabljajo, bi bilo treba odločitev o podaljšanju roka rednih tehničnih pregledov za takšna vozila prepustiti državam članicam. Države članice bi morale s predpisi urediti tudi tehnične preglede drugih vrst specializiranih vozil.
(9)   Vozila zgodovinskega interesa ohranjajo dediščino dobe, v kateri so izdelana, vzdrževana so v zgodovinsko ustreznem stanju in so redko uporabljana kot vsakdanja vozila. Odločitev o podaljšanju roka rednih tehničnih pregledov za takšna vozila ali drugačni ureditvi njihovih tehničnih pregledov bi bilo treba prepustiti državam članicam. Države članice bi morale s predpisi urediti tudi tehnične preglede drugih vrst specializiranih vozil.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)   Tehnični pregledi so suverena dejavnost, zato bi jih morale opravljati države članice ali pooblaščeni izvajalci pod njihovim nadzorom. Države članice bi morale biti še naprej odgovorne za tehnične preglede v vseh primerih, tudi če nacionalni sistem dovoljuje odobritev zasebnih organov, med drugim tudi tistim, ki izvajajo popravila.
(10)   Tehnični pregledi so suverena dejavnost, zato bi jih morale opravljati zadevne države članice, ali nosilci javnih pooblastil ali organizacije ali ustanove, ki jih imenuje in neposredno nadzira država, vključno z ustrezno pooblaščenimi zasebnimi organizacijami. Države članice bi si morale zlasti vsestransko prizadevati za zagotovitev objektivnosti in visoke kakovosti preskušanja vozil, kadar organizacije, imenovane kot centri za izvedbo tehničnih pregledov, opravljajo tudi popravila motornih vozil.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)  Zaradi boljše uporabe načela prostega gibanja v Uniji, bi morale države članice za potrebe ponovne registracije vzajemno priznavati potrdilo o tehničnem pregledu, ki ga je izdala originalna država članica registracije.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 b (novo)
(10b)  Kadar se izkaže, da so tehnični pregledi usklajeni v zadostni meri, bi bilo treba sprejeti določbe o popolnem vzajemnem priznavanju potrdil o tehničnem pregledu po vsej Uniji.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)   Ključnega pomena za pregled vozil in zlasti za njihove elektronske varnostne sestavne dele, je dostop do tehničnih specifikacij vsakega posameznega vozila. Proizvajalci vozil naj torej ne bi zagotovili samo vseh podatkov, kot so zajeti v potrdilu o skladnosti, temveč tudi dostop do podatkov, ki so potrebni za preverjanje delovanja sestavnih delov, povezanih z varnostjo in okoljem. Določbe, povezane z dostopom do podatkov o popravilih in vzdrževanju se morajo za ta namen uporabljati na podoben način, kar centrom za izvajanje tehničnih pregledov omogoča dostop do tistih elementov informacij, ki so potrebni za tehnični pregled. To je ključnega pomena zlasti na področju elektronsko nadzorovanih sistemov in mora zajemati vse elemente, ki jih je vgradil proizvajalec.
(11)   Ključnega pomena za pregled vozil in zlasti za njihove elektronske varnostne sestavne dele, je dostop do tehničnih specifikacij vsakega posameznega vozila. Proizvajalci vozil naj torej ne bi zagotovili samo vseh podatkov, kot so zajeti v potrdilu o skladnosti, temveč tudi dostop do podatkov, ki so potrebni za preverjanje delovanja sistemov, povezanih z varnostjo in okoljem. Podatki bi morali zajemati podrobnosti, s katerimi je možno zagotoviti nadzor delovanja varnostnih sistemov vozila na način, ki omogoča preglede v okviru rednih tehničnih pregledov, na način, s katerim bi se ustvarila predvidljiva stopnja uspešnosti.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Za doseganje visoke kakovosti pregledov po vsej Uniji bi bilo treba na ravni Unije določiti opremo, ki se bo uporabljala pri pregledih, ter način njenega vzdrževanja in umerjanja.
(12)  Za doseganje visoke kakovosti pregledov po vsej Uniji bi bilo treba na ravni Unije določiti opremo, ki se bo uporabljala pri pregledih, ter način njenega vzdrževanja in umerjanja. Vzpostaviti bi bilo treba spodbude za inovacije na področju sistemov in postopkov pregledov ter opreme, ki se bo uporabljala pri pregledih, s čimer se omogoči nadaljnje zniževanje stroškov in povečanje koristi.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Inšpektorji bi morali med izvajanjem tehničnih pregledov ravnati neodvisno in se izogibati vsakršnemu navzkrižju interesov. Rezultat tehničnih pregledov zato ne bi smel biti povezan s plačo ali kakršnimi koli ekonomskimi ali osebnimi koristmi.
(13)  Inšpektorji bi morali med izvajanjem tehničnih pregledov ravnati neodvisno in se izogibati vsakršnemu navzkrižju interesov. Države članice bi morale zagotoviti, da se pregledi izvajajo v skladu s predpisi, in biti še zlate pozorne na njihovo objektivnost.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)  Kakovost in objektivnost centrov za izvajanje tehničnih pregledov je osrednjega pomena za doseganje cilja boljše varnosti v cestnem prometu. Zato bi morali centri za izvajanje tehničnih pregledov na primer izpolnjevati minimalne zahteve glede ISO 17020 o splošnih zahtevah za delovanje različnih organov, ki izvajajo preglede.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)   Rezultati pregledov se ne bi smeli spreminjati za komercialne namene. Nadzorni organ lahko spremeni rezultate tehničnega pregleda samo, če so ugotovitve, do katerih pride med tehničnim pregledom, ki ga opravi inšpektor, očitno napačne.
(14)   Rezultati pregledov se ne bi smeli spreminjati za komercialne namene. Nadzorni organ bi moral spremeniti rezultate tehničnega pregleda in organizaciji, ki je izdala potrdilo, naložiti ustrezne kazni samo, če so ugotovitve, do katerih pride med tehničnim pregledom, ki ga opravi inšpektor, očitno napačne.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  Visoki standardi tehničnih pregledov zahtevajo visoko raven izkušenj in usposobljenosti izvajalcev pregledov. Uvesti bi bilo treba sistem usposabljanja, vključno z začetnim usposabljanjem in rednimi osvežitvenimi usposabljanji. Opredeliti bi bilo treba prehodno obdobje, da bi prehod sedanjih izvajalcev pregledov na sistem rednih usposabljanj potekal brez težav.
(15)  Visoki standardi tehničnih pregledov zahtevajo visoko raven izkušenj in usposobljenosti izvajalcev pregledov. Uvesti bi bilo treba sistem usposabljanja, vključno z začetnim usposabljanjem in rednimi osvežitvenimi usposabljanji. Opredeliti bi bilo treba prehodno obdobje, da bi prehod sedanjih izvajalcev pregledov na sistem rednih usposabljanj potekal brez težav. Države članice, ki od inšpektorjev že zdaj zahtevajo višjo raven usposobljenosti, kompetenc in pregledovanja, kot določajo minimalne zahteve, bi morale imeti možnost, da visoko raven ohranijo.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)   Pogostost pregledov bi bilo treba prilagoditi vrsti vozila in njegovi kilometrini. Večja verjetnost tehničnih pomanjkljivosti pri vozilih se pojavi, ko dosežejo določeno starost in kilometrino, zlasti kadar se intenzivno uporabljajo. Zato je primerno povečati pogostost pregledov starejših vozil in vozil z visoko kilometrino.
(17)   Pogostost pregledov bi bilo treba prilagoditi vrsti vozila. Večja verjetnost tehničnih pomanjkljivosti pri vozilih se pojavi, ko dosežejo določeno starost. Zato je starejša vozila primerno pogosteje pregledovati.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
(19)   Tehnični pregledi bi morali zajemati vse postavke, pomembne za posamezen model, konstrukcijo in opremo preskušanega vozila. V okviru teh postavk in glede na sedanje stanje tehnologije vozil bi bilo treba na seznam postavk pregleda vključiti sodobne elektronske sisteme. Za uskladitev tehničnih pregledov bi bilo treba določiti postopke preskušanja za vsako postavko pregleda.
(19)   Tehnični pregledi bi morali zajemati vse postavke, pomembne za posamezen model, konstrukcijo in opremo preskušanega vozila. Te postavke bi bilo treba posodobiti v skladu z razvojem raziskav in tehnološkim napredkom na področju varnosti vozil. Neustrezna kolesa, pritrjena na nestandardne osi, bi bilo treba obravnavati kot ključno varnostno postavko in jo vključiti v tehnične preglede. V okviru teh postavk in glede na sedanje stanje tehnologije vozil bi bilo treba na seznam postavk pregleda vključiti sodobne elektronske sisteme. Za uskladitev tehničnih pregledov bi bilo treba določiti postopke preskušanja za vsako postavko pregleda.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20 a (novo)
(20a)  Standardi za tehnične preglede bi morali biti določeni na minimalni ravni za vso Unijo, državam članicam, kjer so tehnični pregledi že na višji ravni od zahtevane po tej uredbi pa omogočiti, da ohranijo višje standarde in jih po potrebi prilagodijo tehničnemu napredku.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21
(21)   Imetnik registracije vozila, na katerem se je opravljal tehnični pregled, v okviru katerega so bile odkrite pomanjkljivosti, zlasti tiste, ki prestavljajo tveganje za varnost v cestnem prometu, bi moral take pomanjkljivosti nemudoma odpraviti. V primeru nevarnih pomanjkljivosti bi se registracija vozila morala odvzeti, dokler pomanjkljivosti niso v celoti odpravljene.
(21)   Imetnik registracije vozila, na katerem se je opravljal tehnični pregled, v okviru katerega so bile odkrite pomanjkljivosti, zlasti tiste, ki prestavljajo tveganje za varnost v cestnem prometu, bi moral take pomanjkljivosti nemudoma odpraviti. V primeru nevarnih pomanjkljivosti bi bilo treba preprečiti vožnjo vozila po javnih cestah, dokler pomanjkljivosti niso v celoti odpravljene.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
(22)   Po vsakem pregledu bi bilo treba izdati potrdilo o tehničnem pregledu, ki med drugim vključuje podatke, povezane z identiteto vozila, in podatke o rezultatih pregleda. Da bi se zagotovilo ustrezno nadaljnje spremljanje tehničnih pregledov, bi morale države članice takšne podatke zbirati in jih hraniti v bazi podatkov.
(22)   Za zagotovitev ustreznega spremljanja rezultatov preizkušanja bi bilo treba po vsakem pregledu izdati potrdilo o tehničnem pregledu, ki bi ga bilo treba pripraviti tudi v elektronski obliki z enako podrobnimi podatki o identiteti vozila in rezultatih pregleda, kot jih vsebuje izvirno potrdilo o pregledu. Poleg tega bi morale države članice takšne podatke zbirati in jih hraniti v osrednji bazi podatkov, da se omogoči enostavno preverjanje pristnosti rezultatov rednih tehničnih pregledov.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22 a (novo)
(22a)  Ker nekatere države članice ne zahtevajo registracije za določene kategorije vozil, kot so lahki priklopniki, bi morali biti podatki o uspešno opravljenem tehničnem pregledu dani na voljo s pomočjo dokazila o pregledu, nameščenega na vidno mesto na vozilu.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
(23)   Goljufanje s kilometrskimi števci naj bi oškodovalo 5 do 12-odstotkov prodaje rabljenih avtomobilov, kar posledično pomeni zelo visok strošek za družbo, ki letno znaša več milijard evrov, ter netočno oceno tehničnega stanja vozila. Da bi se zoperstavili goljufanju s kilometrskimi števci, bi beleženje kilometrine v potrdilu o tehničnem pregledu skupaj z obveznostjo predložitve potrdila o prejšnjem pregledu omogočilo lažje odkrivanje nedovoljenih posegov v kilometrski števec ali njegove manipulacije. Goljufanje s kilometrskimi števci bi bilo treba tudi bolj sistematično obravnavati kot kaznivo dejanje, za katero je določena kazen.
(23)   Goljufanje s kilometrskimi števci naj bi se pojavljalo pri 5 do 12 odstotkih domačih prodaj rabljenih avtomobilov, medtem ko je ta odstotek pri čezmejni prodaji znatno višji, kar posledično pomeni zelo visok strošek za družbo, ki letno znaša več milijard evrov, ter netočno oceno tehničnega stanja vozila. Da bi se zoperstavili goljufanju s kilometrskimi števci, bi beleženje kilometrine v potrdilu o tehničnem pregledu skupaj z obveznostjo predložitve potrdila o prejšnjem pregledu omogočilo lažje odkrivanje nedovoljenih posegov v kilometrski števec ali njegove manipulacije. Tudi vzpostavitev elektronske informacijske platforme za vozila, ki ob ustreznem spoštovanju varstva podatkov beleži kilometrino in hude nesreče, v katere je bilo vozilo vključeno, bi prispevala k temu, da se preprečijo manipulacije in se omogoči dostop do pomembnih podatkov. Poleg tega bi bilo treba goljufanje s kilometrskimi števci bolj sistematično obravnavati kot kaznivo dejanje, za katero je določena kazen.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
(25)   Tehnični pregledi so del širše ureditvene sheme, ki zajema vozila skozi njihovo celotno življenjsko dobo od odobritve, prek registriranja, pregledov in razreza. Razvoj in medsebojna povezanost nacionalnih elektronskih baz podatkov o vozilih in elektronskih baz podatkov proizvajalcev bi načeloma morala prispevati k izboljšanju učinkovitosti celotne upravne verige na področju vozil in zmanjšati stroške ter upravna bremena. Komisija bi torej morala za ta namen opraviti študijo o izvedljivosti, stroških in koristih vzpostavitve evropske elektronske informativne platforme za vozila.
(25)   Tehnični pregledi so del širše ureditvene sheme, ki zajema vozila skozi njihovo celotno življenjsko dobo od odobritve, prek registriranja, pregledov in razreza. Razvoj in medsebojna povezanost nacionalnih elektronskih baz podatkov o vozilih in elektronskih baz podatkov proizvajalcev bi prispevala k izboljšanju učinkovitosti celotne upravne verige na področju vozil in zmanjšala stroške ter upravna bremena.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25 a (novo)
(25a)  Ker bi moral biti cilj te uredbe spodbujanje nadaljnjega usklajevanja in standardizacije rednih tehničnih pregledov vozil, kar bi moralo sčasoma privesti do vzpostavitve enotnega trga za redne tehnične preglede v Uniji s sistemom vzajemnega priznavanja potrdil o tehničnih pregledih, da bi lahko bila vozila tehnično pregledana v kateri koli državi članici, bi morala Komisija pripraviti poročilo o napredku procesa usklajevanja, da bi bilo mogoče določiti, kdaj se lahko začne tovrstno vzajemno priznavanje.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26
(26)   Za dopolnitev te uredbe z dodatnimi tehničnimi podrobnostmi bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bi se, kadar je to primerno, upoštevali razvoj zakonodaje Unije o homologaciji v zvezi s kategorijami vozil ter potrebe po dopolnitvi prilog zaradi tehničnega napredka. Zlasti je pomembno, da Komisija med svojim pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.
(26)   Za posodobitev te uredbe bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bi se, kadar je to primerno, upoštevali razvoj zakonodaje Unije o homologaciji v zvezi s kategorijami vozil ter potrebe po dopolnitvi prilog zaradi tehničnega napredka. Zlasti je pomembno, da Komisija med svojim pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29
(29)  Ker cilja te uredbe, in sicer določitve minimalnih skupnih zahtev in usklajenih predpisov v zvezi z izvajanjem tehničnih pregledov vozil v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se ta cilj lahko bolje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja.
(29)  Ker cilja te uredbe, in sicer določitve minimalnih skupnih zahtev in usklajenih predpisov v zvezi z izvajanjem tehničnih pregledov vozil v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se ta cilj lahko bolje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja. Države članice se lahko odločijo, da določijo strožje zahteve od minimalnih standardov.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Člen 1
S to uredbo se vzpostavlja ureditev rednih tehničnih pregledov vozil.
S to uredbo se vzpostavlja ureditev rednih tehničnih pregledov vozil, ki se izvajajo na podlagi minimalnih tehničnih standardov in zahtev zato, da se zagotovi visoka raven varnosti v cestnem prometu in varstva okolja.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – alinea 1
–  motorna vozila z vsaj štirimi kolesi za prevoz potnikov z največ osmimi sedeži poleg vozniškega sedeža  vozila kategorije M1,
–  motorna vozila, zasnovana in izdelana predvsem za prevoz oseb in njihove prtljage, ki imajo največ osem sedežev poleg vozniškega sedeža  vozila kategorije M1,
Sprememba 32
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – alinea 2
–  motorna vozila za prevoz potnikov z več kot osmimi sedeži razen vozniškega sedeža  vozila kategorij M2 in M3,
–  motorna vozila, ki so zasnovana in izdelana predvsem za prevoz oseb in njihove prtljage ter imajo več kot osem sedežev poleg vozniškega sedeža  vozila kategorij M2 in M3,
Sprememba 33
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – alinea 3
–  motorna vozila z vsaj štirimi kolesi, ki se običajno uporabljajo za cestni prevoz blaga, z največjo dovoljeno maso do vključno 3 500 kg  vozila kategorije N1,
–   motorna vozila, zasnovana in izdelana predvsem za cestni prevoz blaga, katerih največja masa ne presega 3,5 tone – vozila kategorije N1,
Sprememba 34
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – alinea 4
–  motorna vozila za prevoz blaga z največjo dovoljeno maso večjo od 3 500 kg  vozila kategorij N2 in N3,
–   motorna vozila, zasnovana in izdelana predvsem za cestni prevoz blaga, katerih največja masa presega 3,5 tone – vozila kategorij N2 in N3,
Sprememba 35
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – alinea 5
–  priklopna vozila in polpriklopniki z največjo dovoljeno maso do vključno 3 500 kg  vozila kategorij O1 in O2,
–   priklopna vozila, zasnovana in izdelana za prevoz blaga ali oseb in za nastanitev oseb, katerih največja masa presega 750 kg, vendar je manj kot 3,5 tone – vozila kategorij O2,
Sprememba 36
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – alinea 6
–  priklopna vozila in polpriklopniki z največjo dovoljeno maso večjo od 3 500 kg  vozila kategorij O3 in O4,
–   priklopna vozila, zasnovana in izdelana za prevoz blaga ali oseb in za nastanitev oseb, katerih največja masa presega 3,5 tone – vozila kategorij O3 in O4,
Sprememba 117/1
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – alinea 7
dvo- ali trikolesna vozila – vozila kategorij L1e, L2e, L3e, L4e, L5e, L6e in L7e,
–  od 1. januarja 2016 dvo- ali trikolesna vozila – vozila kategorij L3e, L4e, L5e in L7e,
Sprememba 38
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – alinea 8
–  kolesni traktorji, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h – vozila kategorije T5.
–  kolesni traktorji kategorije T5, ki se pretežno uporabljajo na javnih cestah in katerih največja konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Države članice lahko obvezne redne tehnične preglede razširijo na druge kategorije vozil. Države članice obvestijo Komisijo o kakršni koli odločitvi o podaljšanju, ki so jo sprejele, in navedejo razloge zanjo.
Sprememba 117/2
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Ta uredba se uporablja od 1. januarja 2018 za naslednje kategorije vozil, razen če Komisija v svojem poročili v skladu s členom 18a dokažem da bi bil takšen ukrep neučinkovit:
–  dvo- ali trikolesna vozila – vozila kategorij L1e, L2e, in L6e.
Sprememba 40
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2 – alinea 2
–  vozila, ki pripadajo oboroženim silam, gasilcem, civilni zaščiti ter službam za nujno pomoč ali reševanje,
–  vozila, ki jih uporabljajo oborožene sile, gasilci, civilna zaščita ter službe za nujno pomoč ali reševanje,
Sprememba 41
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2 – alinea 4 a (novo)
–  vozila kategorije O2, katerih največja masa ne presega 2,0 toni, vendar ne vključuje priklopnikov kategorije 02 za bivanje,
Sprememba 42
Predlog uredbe
Člen 3 – točka 5
(5)  „dvo- ali trikolesna vozila“ pomenijo vsako vozilo na motorni pogon na dveh kolesih z ali brez bočne prikolice, trikolesnike in štirikolesnike;
črtano
Sprememba 43
Predlog uredbe
Člen 3 – točka 7
(7)   „vozilo zgodovinskega interesa“ pomeni vsako vozilo, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
(7)   „vozilo zgodovinskega pomena“ pomeni vsako vozilo, ki ima po mnenju države članice, v kateri je registrirano, ali katerega od njenih pristojnih organov, zgodovinski pomen in hkrati izpolnjuje vse naslednje pogoje:
–  izdelano je bilo pred vsaj 30 leti,
–  izdelano ali prvič registrirano je bilo pred vsaj 30 leti;
–   vzdržuje se z uporabo nadomestnih delov, ki so podobni nekdanjim sestavnim delom vozila;
–   te vrste vozil, kot je opredeljena v ustreznih dokumentih Unije o homologaciji, se ne izdeluje več;
–  na njem ni bilo opravljenih nobenih sprememb tehničnih značilnosti glavnih sestavnih delov, kot so motor, zavore, krmilo ali vzmetenje, in
–   je ohranjeno in vzdrževano v zgodovinsko pravilnem stanju in torej na njem ni bilo opravljeno velikih sprememb njegovih tehničnih značilnosti;
–  njegova podoba se ni spremenila;
Sprememba 44
Predlog uredbe
Člen 3 – točka 9
(9)   „tehnični pregled“ pomeni preverjanje, da so vsi deli in sestavni deli vozila skladni z varnostnimi in okoljskimi značilnostmi, veljavnimi v času odobritve, prve registracije ali dajanja v uporabo ter v času naknadnega opremljanja;
(9)   „tehnični pregled“ pomeni preverjanje, da je vozilo varno za uporabo na javnih cestah, da je skladno z zahtevanimi varnostnimi in okoljskimi značilnostmi, veljavnimi v času odobritve, prve registracije ali dajanja v uporabo ali v času naknadnega opremljanja;
Sprememba 45
Predlog uredbe
Člen 3 – točka 13
(13)   „inšpektor“ pomeni osebo, ki jo država članica pooblasti za izvajanje tehničnih pregledov v centru za izvajanje tehničnih pregledov ali v imenu pristojnega organa;
(13)   „inšpektor“ pomeni osebo, ki jo država članica ali njen pristojni organ pooblasti za izvajanje tehničnih pregledov v centru za izvajanje tehničnih pregledov ali v imenu pristojnega organa;
Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2
2.   Tehnične preglede izvaja samo pristojni organ države članice ali centri za izvajanje tehničnih pregledov, ki jih odobri država članica.
2.   Tehnični pregledi se načeloma izvajajo v državi članici, v kateri je vozilo registrirano, izvaja pa ga njen pristojni organ ali javni organ, kateremu je to nalogo dodelila država članica, ali organizacije ali ustanove, ki jih potrdi in nadzira država članica, vključno s pooblaščenimi zasebnimi organizacijami.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 3
3.   Proizvajalci vozil centrom za izvajanje tehničnih pregledov ali, kadar je ustrezno, pristojnim organom zagotovijo dostop do tehničnih podatkov, potrebnih za izvajanje tehničnih pregledov, ki so določeni v Prilogi I. Komisija sprejme podrobne predpise o postopkih za dostop do tehničnih podatkov iz Priloge I v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).
3.   Proizvajalci vozil centrom za izvajanje tehničnih pregledov in proizvajalcem opreme, ki se uporablja za tehnične preglede ali, kadar je ustrezno, pristojnim organom, brezplačno zagotovijo dostop do tehničnih podatkov, potrebnih za izvajanje tehničnih pregledov, ki so določeni v Prilogi I. Proizvajalcem opreme, ki se uporablja za tehnične preglede, se zagotovijo podatki, ki so potrebni, da se lahko oprema uporabi za namene ocenjevanja uspešnosti delovanja elektronskih nadzornih sistemov vozila. Komisija sprejme podrobne predpise o postopkih za dostop do tehničnih podatkov iz Priloge I in v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2) preuči izvedljivost ene same dostopne točke.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Poglavje 3 – naslov
ZAHTEVE ZA TEHNIČNE PREGLEDE
MINIMALNE ZAHTEVE ZA TEHNIČNE PREGLEDE
Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – alinea 2
–  vozila kategorije M1, N1 in O2: štiri leta po datumu, ko je bilo vozilo prvič registrirano, nato čez dve leti, nato pa vsako leto;
–  vozila kategorije M1, N1 in O2: štiri leta po datumu, ko je bilo vozilo prvič registrirano, nato pa vsaki dve leti;
Sprememba 51
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – alinea 3
–  vozila kategorije M1, ki so registrirana kot taksiji ali reševalna vozila, vozila kategorije M2, M3, N2, N3, T5, O3 in O4: eno leto po datumu, ko je bilo vozilo prvič registrirano, nato pa vsako leto.
–  vozila kategorije M1, ki so registrirana kot taksiji ali reševalna vozila, vozila kategorij M2, M3, N2, N3, O3 in O4: eno leto po datumu, ko je bilo vozilo prvič registrirano, nato pa vsako leto.
Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – alinea 3 a (novo)
–  vozila kategorije T5, ki se pretežno uporabljajo na javnih cestah: eno leto po datumu, ko je bilo vozilo prvič registrirano, nato pa vsako leto;
Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – alinea 3 b (novo)
–  druge kategorije vozil: v presledkih, ki jih določi država članica registracije.
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Vsaka država članica lahko subvencionira tehnične preglede, če se lastnik vozila odloči za skrajšanje intervala pregledov na eno leto. Časovno obdobje subvencioniranja se lahko začne takoj, ko vozilo doseže starost 10 let od prve registracije.
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Država članica lahko zahteva, da vozila katere koli kategorije, registrirana na njenem ozemlju, pogosteje opravljajo redne tehnične preglede.
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2
2.  Kadar kilometrina vozila kategorije M1 ali N1 ob prvem tehničnem pregledu po prvi registraciji vozila znaša 160 000 km, se nadaljnji tehnični pregledi vozila izvajajo vsako leto.
črtano
Sprememba 57
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 3
3.  Imetnik potrdila o registraciji lahko od centra za izvajanje tehničnih pregledov ali pristojnega organa, če je to ustrezno, zahteva izvedbo tehničnega pregleda v obdobju, ki traja od začetka meseca pred mesecem obletnice prve registracije iz odstavka 1, do konca drugega meseca po tem datumu, ne da bi to vplivalo na datum naslednjega tehničnega pregleda.
3.  Imetnik potrdila o registraciji lahko od centra za izvajanje tehničnih pregledov ali pristojnega organa ali organizacij ali ustanov, ki jih potrdi in nadzira država članica, če je to ustrezno, zahteva izvedbo tehničnega pregleda v obdobju, ki traja od začetka meseca pred mesecem obletnice prve registracije iz odstavka 1, do konca drugega meseca po tem datumu, ne da bi to vplivalo na datum naslednjega tehničnega pregleda.
Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 4 – alinea 3
–  v primeru spremembe imetnika potrdila o registraciji vozila.
črtano
Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 4 – alinea 3 a (novo)
–  ko je kilometrina vozila dosegla 160.000 km.
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1
1.  Tehnični pregled zajema področja iz točke 2 Priloge II.
1.  Tehnični pregled zajema vsaj področja iz točke 2 Priloge II.
Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2
2.  Pristojni organi države članice ali center za izvajanje tehničnih pregledov za vsako področje iz odstavka 1 opravi tehnični preglede, ki zajema vsaj postavke in uporabo metod za preskušanje navedenih postavk, kot je določeno v točki 3 Priloge II.
2.  Pristojni organi države članice ali center za izvajanje tehničnih pregledov za vsako področje iz odstavka 1 opravijo tehnični pregled, ki zajema vsaj postavke in uporabo metod za preskušanje navedenih postavk, kot je določeno v točki 3 Priloge II, ali enakovredno alternativo, ki jo je odobril pristojni organ.
Sprememba 62
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1
1.  Center za izvajanje tehničnih pregledov ali, če je to ustrezno, pristojni organ, ki je opravil tehnični pregled vozila, za navedeno vozilo izda potrdilo o tehničnem pregledu, ki vsebuje vsaj elemente iz Priloge IV.
1.  Center za izvajanje tehničnih pregledov ali, če je to ustrezno, pristojni organ, ki je opravil tehnični pregled vozila, za navedeno vozilo izda potrdilo o tehničnem pregledu, ki je na voljo tudi v elektronski obliki, ki vsebuje vsaj elemente iz Priloge IV. V ta namen Komisija pripravi enotni obrazec Evropske unije za tehnični pregled.
Sprememba 63
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2
2.  Center za izvajanje tehničnih pregledov ali, če je to ustrezno, pristojni organ osebi, ki pripelje vozilo na tehnični pregled, zagotovi potrdilo o tehničnem pregledu ali v primeru elektronsko izdanega potrdila o tehničnem pregledu ustrezno potrjen izpis takšnega potrdila.
2.  Center za izvajanje tehničnih pregledov ali, če je to ustrezno, pristojni organ osebi, ki pripelje vozilo na tehnični pregled, takoj, ko je pregled zadovoljivo opravljen, zagotovi potrdilo o tehničnem pregledu, v primeru potrdila o tehničnem pregledu v elektronski obliki pa izda ustrezen izpis rezultatov pregleda.
Sprememba 64
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Organi, pristojni za registriranje vozil, ob prejemu vloge za ponovno registracijo vozila, ki izvira iz druge države članice, priznajo potrdilo o tehničnem pregledu, če je bila ob ponovni registraciji njegova veljavnost potrjena. Potrdilo se prizna za enako obdobje kot je veljavnost izvirnika, razen če je obdobje veljavnosti izvirnega potrdila daljše od zakonsko določenega najdaljšega trajanja v državi članici, v kateri se vozilo ponovno registrira. V tem primeru se veljavnost skrajša, izračuna pa se od datuma, ko je vozilo prejelo izvirno potrdilo o tehničnem pregledu. Države članice si pred datumom uporabe te uredbe sporočijo obliko potrdila o tehničnem pregledu, ki jo njihovi pristojni organi priznavajo, ter navodila za preverjanje njihove pristnosti.
Sprememba 65
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 4
4.  Za namene preverjanja stanja kilometrskega števca in kadar ta podatek ni bil sporočen po elektronski poti po prejšnjem tehničnem pregledu inšpektor od osebe, ki pripelje vozilo na tehnični pregled, zahteva, da pokaže potrdilo, ki je bilo izdano po prejšnjem tehničnem pregledu.
4.  Za namene preverjanja stanja kilometrskega števca, kjer je vgrajen, in kadar podatek o stanju števca ni bil sporočen po elektronski poti po prejšnjem tehničnem pregledu, inšpektor od osebe, ki pripelje vozilo na tehnični pregled, zahteva, da pokaže potrdilo, ki je bilo izdano po prejšnjem tehničnem pregledu, če potrdilo ni bilo izdano v elektronski obliki.
Sprememba 66
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 5
5.  Rezultati tehničnega pregleda se sporočijo organu za registracijo vozila. To obvestilo vsebuje podatke iz potrdila o tehničnem pregledu.
5.  Rezultati tehničnega pregleda se po elektronski poti nemudoma sporočijo organu za registracijo vozila. To obvestilo vsebuje podatke iz potrdila o tehničnem pregledu.
Sprememba 67
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2
2.  V primeru večjih pomanjkljivosti pristojni organ odloči, pod kakšnimi pogoji se vozilo lahko uporablja v času do naslednjega tehničnega pregleda. Slednji se opravi v šestih tednih po prvem pregledu.
2.  V primeru večjih pomanjkljivosti lahko pristojni nacionalni organ odloči, pod kakšnimi pogoji se vozilo lahko uporablja v času do naslednjega tehničnega pregleda. Slednji se opravi v šestih tednih po prvem pregledu.
Sprememba 68
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 3
3.  V primeru nevarnih pomanjkljivosti se vozilo ne uporablja na javno dostopnih cestah, njegova registracija pa se odvzame v skladu s členom 3a Direktive XXX Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 1999/37/ES o dokumentih za registracijo vozil, dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo in dokler se ne izda novo potrdilo o tehničnem pregledu, ki dokazuje, da je vozilo v tehnično brezhibnem stanju.
3.  V primeru nevarnih pomanjkljivosti lahko država članica ali pristojni organ prepreči ali omeji uporabo vozila na javnih cestah, dokler se nevarne pomanjkljivosti ne odpravijo.
Sprememba 69
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1
Center za izvajanje tehničnih pregledov ali, če je ustrezno, pristojni organ države članice, ki je opravil tehnični pregled vozila, registriranega na njegovem ozemlju, izda dokazilo o uspešno opravljenem pregledu vozila. Na dokazilu je naveden datum naslednjega tehničnega pregleda.
Center za izvajanje tehničnih pregledov ali, če je ustrezno, pristojni organ države članice, ki je opravil tehnični pregled vozila, registriranega na njegovem ozemlju, izda dokazilo o uspešno opravljenem pregledu vozila. Na dokazilu je naveden datum naslednjega tehničnega pregleda. Dokazila o tehnični brezhibnosti ni treba izdati, če je v dokumentu o registraciji vozila mogoče zabeležiti, da je bil tehnični pregled opravljen, in datum naslednjega pregleda.
Sprememba 70
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 a (novo)
Kadar pregledano vozilo sodi v kategorijo, za katero ni potrebna registracija v državi članici, v kateri je bilo vozilo dano v promet, se dokazilo o pregledu namesti na vidno mesto na vozilu.
Sprememba 71
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 2
Vsaka država članica prizna dokazilo, ki je bilo izdano v skladu z odstavkom 1.
Vsaka država članica prizna dokazilo druge države članice, ki je bilo izdano v skladu z odstavkom 1, ali ustrezno zabeležko v dokumentu o registraciji vozila, če je bilo dokazilo izdano za vozilo, registrirano v tej državi članici.
Sprememba 72
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1
1.  Prostori in oprema za pregled, ki se uporabljajo za izvajanje tehničnih pregledov, so skladni z minimalnimi tehničnimi zahtevami iz Priloge V.
1.  Prostori in oprema za pregled, ki se uporabljajo za izvajanje tehničnih pregledov, so skladni vsaj z minimalnimi tehničnimi zahtevami iz Priloge V.
Sprememba 73
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Centre za izvajanje tehničnih pregledov, v katerih inšpektorji izvajajo te preglede, pooblasti država članica ali njen pristojni organ.
Sprememba 74
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Za centre, ki so jih države članice pred začetkom veljavnosti te uredbe že pooblastile, je treba po vsaj petih letih po začetku veljavnosti te uredbe ponovno preveriti, ali ustrezajo minimalnim standardom.
Sprememba 75
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Centri za izvajanje tehničnih pregledov so pri izpolnjevanju minimalnih zahtev glede vodenja kakovosti skladni z zahtevami države članice, ki izda pooblastilo. Centri za izvajanje tehničnih pregledov zagotavljajo objektivnost in visoko kakovost preskušanja vozil.
Sprememba 76
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1
1.  Tehnične preglede izvajajo inšpektorji, ki izpolnjujejo minimalne zahteve glede kompetenc in usposabljanja iz Priloge VI.
1.  Tehnične preglede izvajajo inšpektorji, ki izpolnjujejo minimalne zahteve glede kompetenc in usposabljanja iz Priloge VI. Države članice lahko določijo dodatne zahteve glede kompetenc in usposabljanja.
Sprememba 77
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Države članice predpišejo ustrezno izobraževanje inšpektorjev glede na zahtevane kvalifikacije.
Sprememba 78
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 2
2.  Države članice izdajo potrdilo inšpektorjem, ki izpolnjujejo minimalne zahteve glede kompetenc in usposabljanja. To potrdilo vključuje vsaj podatke iz točke 3 Priloge VI.
2.  Pristojni organi ali, po potrebi, pooblaščeni centri za usposabljanje izdajo potrdilo inšpektorjem, ki izpolnjujejo minimalne zahteve glede kompetenc in usposabljanja. To potrdilo vključuje vsaj podatke iz točke 3 Priloge VI.
Sprememba 79
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 3
3.  Zahteve, ki so določene v točki 1 Priloge VI, ne veljajo za inšpektorje, ki jih pristojni organi držav članic ali center za izvajanje tehničnih pregledov zaposlijo na datum začetka uporabe te uredbe. Države članice tem inšpektorjem izdajo enakovredno potrdilo.
3.  Zahteve, ki so določene v točki 1 Priloge VI, ne veljajo za inšpektorje, ki jih pristojni organi držav članic ali center za izvajanje tehničnih pregledov zaposlujejo na datum začetka uporabe te uredbe ali imajo na ta datum njihovo pooblastilo. Države članice tem inšpektorjem izdajo enakovredno potrdilo.
Sprememba 80
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Oseba, ki opravi popravilo ali vzdrževalna dela na vozilu, ne sodeluje kot inšpektor pri rednem tehničnem pregledu istega vozila, ki temu sledi, razen če se je nadzorni organ prepričal, da je mogoče zagotoviti visoko raven nepristranskosti. Države članice lahko predpišejo strožje zahteve glede ločitve dejavnosti.
Sprememba 81
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 5
5.  Center za izvajanje tehničnih pregledov obvesti osebo, ki pripelje vozilo na pregled, o potrebnih popravilih, ki jih je treba opraviti, in ne spreminja rezultatov pregleda za komercialne namene.
5.  Center za izvajanje tehničnih pregledov obvesti osebo, ki pripelje vozilo na pregled, oz. servis o ugotovljenih pomanjkljivostih vozila in ne spreminja rezultatov pregleda iz komercialnih razlogov.
Sprememba 82
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
Vsaka država članica zagotovi nadzor centrov za izvajanje tehničnih pregledov na svojem ozemlju.
Sprememba 83
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 2
2.  Zahteve glede odobritve in nadzora ne veljajo za centre za izvajanje tehničnih pregledov, ki jih upravlja pristojni organ.
2.  Zahteve glede odobritve in nadzora ne veljajo za centre za izvajanje tehničnih pregledov, ki jih upravlja pristojni organ države članice.
Sprememba 84
Predlog uredbe
Člen 15
Komisija preuči izvedljivost, stroške in koristi vzpostavitve elektronske informativne platforme za vozila za namen izmenjave informacij o podatkih, povezanih s tehničnimi pregledi, in sicer med pristojnimi organi držav članic, pristojnimi za tehnične preglede, registracijo in odobritev vozila, centri za izvajanje tehničnih pregledov in proizvajalci vozil.
Komisija preuči najučinkovitejši in najuspešnejši način vzpostavitve elektronske informativne platforme za vozila in izkoristi že obstoječe in izvajane rešitve informacijske tehnologije v zvezi z mednarodno izmenjavo podatkov, da se zmanjšajo stroški in prepreči podvajanje. Komisija razmisli o najprimernejšem načinu povezave obstoječih nacionalnih sistemov za namen izmenjave informacij o podatkih, povezanih s tehničnimi pregledi in odčitki kilometrskih števcev, in sicer med organi držav članic, pristojnimi za tehnične preglede, registracijo in odobritev vozila, centri za izvajanje tehničnih pregledov, proizvajalci opreme, ki se uporablja za tehnične preglede, in proizvajalci vozil.
Komisija preverja tudi zbiranje in shranjevanje obstoječih podatkov o vozilih, udeleženih v težkih prometnih nesrečah, ki so pomembni za varnost. Vključeni bi morali biti vsaj podatki o zamenjanih in popravljenih sestavnih delih, ki so pomembni za varnost.
Inšpektorji, ki izvajajo pregled vozila, v anonimizirani obliki pa tudi države članice ter imetnik potrdila o registraciji vozila ali lastnik vozila, bi morali imeti možnost vpogleda v podatke o zgodovini vozila zaradi načrtovanja in izvedbe ukrepov, ki povečujejo varnost v prometu.
Na podlagi te preučitve predloži in oceni različne možnosti politike, vključno z možnostjo umika zahteve za dokazilo o opravljenem tehničnem pregledu, kot določa člen 10. Komisija v dveh letih po datumu začetka uporabe te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o rezultatih preučitve in k poročilu predloži zakonodajni predlog, če je to primerno.
Na podlagi te preučitve Komisija predloži in oceni različne možnosti politike, vključno z možnostjo umika zahteve za dokazilo o opravljenem tehničnem pregledu, kot določa člen 10, in uvedbe sistema za izmenjavo podatkov o kilometrinah in težkih nesrečah teh vozil skozi njihovo celotno življenjsko dobo med državami članicami pri čezmejni prodaji. Komisija v dveh letih po datumu začetka uporabe te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o rezultatih preučitve in k poročilu predloži zakonodajni predlog, če je to primerno.
Sprememba 85
Predlog uredbe
Člen 17
Komisija je v skladu s členom 19 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za:
Komisija je v skladu s členom 18 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev:
–  dopolnitev člena 2(1) ter člena 5(1) in (2), kakor je ustrezno, da bi se upoštevale spremembe pri kategorijah vozil, ki izhajajo iz sprememb zakonodaje iz člena 3(1),
(a)  oznak kategorije vozil v členu 2(1) ter členu 5(1) in (2), kakor je ustrezno, v primeru sprememb pri kategorijah vozil, ki izhajajo iz sprememb zakonodaje o homologaciji iz člena 2(1), ne da bi s tem vplivala na področje uporabe ali pogostost tehničnih pregledov;
–  dopolnitev prilog v luči tehničnega napredka ali da bi se upoštevale spremembe mednarodne zakonodaje ali zakonodaje Unije.
(b)  točke 3 iz Priloge II o metodah in razlogih za pomanjkljivosti, Priloge V v primeru razpoložljivosti učinkovitejših in uspešnejših metod za preskušanje, ter Priloge I v primeru, da so za izvajanje tehničnih pregledov potrebni dodatni podatki;
(c)  točke 3 Priloge II glede seznama postavk pregleda, metod in razlogov za pomanjkljivosti, Priloge III glede ocen pomanjkljivosti ter Priloge V, da se jih uskladi z razvojem predpisov Unije na področju varnosti in varstva okolja, pa tudi Priloge I v primeru, da so za izvajanje tehničnih pregledov potrebni dodatni podatki.
Sprememba 86
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 2
2.  Pooblastilo iz člena 17 se podeli za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti te uredbe].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 17 se Komisiji podeli za obdobje petih let od [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece prek koncem vsakega obdobja.
Sprememba 87
Predlog uredbe
Člen 18 a (novo)
Člen 18a
Poročanje o dvo- ali trikolesnih vozilih
Komisija najkasneje [tri leta po objavi te uredbe] predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o vključitvi dvo- ali trikolesnih vozil v področje uporabe te uredbe. Poročilo oceni stanje na področju varnosti v cestnem prometu za to kategorijo vozil. Komisija primerja zlasti stanje varnosti v cestnem prometu za to kategorijo vozil v državah članicah, ki izvajajo tehnične preglede te kategorije, s stanjem v državah članicah, ki tehničnih pregledov te kategorije vozil ne izvajajo, da bi ocenili, ali so tehnični pregledi dvo- ali trikolesnih vozil sorazmerni z zastavljenimi cilji na področju varnosti v cestnem prometu. Poročilu so po potrebi priloženi zakonodajni predlogi.
Sprememba 110
Predlog uredbe
Člen 18 b (novo)
Člen 18b
Poročanje
Komisija najpozneje [pet let po objavi te uredbe] predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju in učinkih te uredbe, zlasti glede pogostosti tehničnih pregledov, stopnje usklajenosti rednih tehničnih pregledov in učinkovitosti določb o vzajemnem priznavanju potrdil o tehničnem pregledu v primeru registracije vozil, ki izvirajo iz druge države članice. Poročilo tudi analizira, ali raven usklajenosti zadostuje za popolno vzajemno priznavanje potrdil o tehničnem pregledu v Uniji in ali so za uresničitev tega cilja potrebni višji evropski standardi. Poročilu so po potrebi priloženi zakonodajni predlogi.
Sprememba 88
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 2
2.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da manipulacija ali nedovoljeni posegi v kilometrski števec veljajo za kaznivo dejanje, za katero so določene učinkovite, sorazmerne, odvračilne in nediskriminatorne kazni.
2.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da manipulacija ali nedovoljeni posegi v sestavne dele in sistemske sklope vozil, povezane z varnostjo in vplivi na okolje, ali v kilometrski števec veljajo za kaznivo dejanje, za katero so določene učinkovite, sorazmerne, odvračilne in nediskriminatorne kazni, ter zagotovi točnost stanja kilometrskega števca v celotni življenjski dobi vozila.
Sprememba 89
Predlog uredbe
Priloga I – del 5 – točka 5,3 – alinea 8 a (novo)
–  Priporočeni tlak v pnevmatikah
Sprememba 90
Predlog uredbe
Priloga II – del 1 – odstavek 4 a (novo)
Kadar vozila ni mogoče pregledati z uporabo priporočene metode pregledovanja, določene v tej prilogi, lahko center za izvajanje tehničnih pregledov opravi pregled v skladu z alternativno metodo, ki jo je pisno potrdil ustrezen pristojni organ. Pristojni organ mora biti prepričan, da se spoštujejo varnostni in okoljski standardi.
Sprememba 91
Predlog uredbe
Priloga II – del 3 – postavka 1.8 ‑ točka a
1.8  Zavorna tekočina
Merjenje temperature vrenja ali vsebnosti vode.
(a)  Prenizka temperatura vrenja zavorne tekočine ali previsoka vsebnost vode.

1.8  Zavorna tekočina
Merjenje temperature vrenja ali vsebnosti vode.
(a)  Prenizka temperatura vrenja zavorne tekočine.

Sprememba 92
Predlog uredbe
Priloga II – del 3 – postavka 3.3 ‑ točka a
3.3.  Vzvratna ogledala ali naprave
Vizualni pregled.
(a)  Ogledalo ali naprava manjka ali ni nameščena v skladu z zahtevami(1)

3.3.  Vzvratna ogledala ali naprave
Vizualni pregled.
(a)  Ogledalo ali naprava manjka ali ni nameščena v skladu z zahtevami(1), vključno z zahtevami iz Direktive 2007/38/ES o naknadnem opremljanju težkih tovornih vozil, registriranih v Skupnosti, z ogledali.

Sprememba 93
Predlog uredbe
Priloga II – del 3 – postavka 4.1.2
4.1.2.  Poravnava
Z uporabo naprave za usmeritev žarometa ali zaslona določite horizontalno usmeritev vsakega žarometa za kratek svetlobni pramen.
Usmeritev žarometa ni v mejah, določenih v zahtevah.

4.1.2.  Poravnava
Z uporabo naprave za usmeritev žarometa in elektronske kontrolne naprave za nadzor dinamične funkcionalnosti, kadar je primerno, določite horizontalno in vertikalno poravnavo vsakega žarometa za kratek svetlobni pramen.
Usmeritev žarometa ni v mejah, določenih v zahtevah.

Sprememba 94
Predlog uredbe
Priloga II – del 3 – postavka 4.1.3
4.1.3.  Stikala
Vizualni pregled in pregled delovanja.
(a)  Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami(1) (Število žarometov, ki svetijo hkrati)



(b)  Delovanje upravljalne naprave je oslabljeno.

4.1.3.  Stikala
Vizualni pregled in pregled delovanja, po potrebi z elektronsko kontrolno napravo.
(a)  Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami(1) (Število žarometov, ki svetijo hkrati)



(b)  Delovanje upravljalne naprave je oslabljeno.

Sprememba 95
Predlog uredbe
Priloga II – del 3 – postavka 4.1.5
4.1.5.  Naprava za nastavljanje naklona žarometa (če je obvezno)
Vizualni pregled in pregled delovanja, če je to mogoče.
(a)  Naprava ne deluje.



(b)  Ročne naprave ni mogoče upravljati z vozniškega sedeža.

4.1.5.  Naprava za nastavljanje naklona žarometa (če je obvezno)
Vizualni pregled in pregled delovanja, po potrebi z elektronsko kontrolno napravo.
(a)  Naprava ne deluje.



(b)  Ročne naprave ni mogoče upravljati z vozniškega sedeža.

Sprememba 96
Predlog uredbe
Priloga II – del 3 – postavka 4.3.2
4.3.2.  Stikala
Vizualni pregled in pregled delovanja.
(a)  Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami.



(b)  Delovanje upravljalne naprave je oslabljeno.

4.3.2  Stikala zavornih luči – luči zavore v sili
Vizualni pregled in pregled delovanja z elektronsko kontrolno napravo za spreminjanje vhodne vrednosti senzorja zavornega pedala in preverjanje delovanja luči zavore v sili.
(a)  Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami.



(b)  Delovanje upravljalne naprave je oslabljeno.



(ba)  Funkcije luči zavore v sili ne delujejo ali ne delujejo pravilno.

Sprememba 97
Predlog uredbe
Priloga II – del 3 – postavka 4.5.2
4.5.2  Poravnava (X)(2)
Pregled delovanja z uporabo naprave za usmeritev žarometov.
Žaromet za meglo ni horizontalno usmerjen, ko svetlobni pramen proizvede ločnico.

4.5.2  Poravnava (X)(2)
Pregled delovanja z uporabo naprave za usmeritev žarometov.
Žaromet za meglo ni horizontalno in vertikalno poravnan, ko svetlobni pramen proizvede ločnico.

Sprememba 98
Predlog uredbe
Priloga II – del 3 – postavka 5.2.2 – točka d a (novo)
5.2.2.  Kolesa
Vizualni pregled obeh strani vsakega kolesa, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu.
(a)  Kakršen koli zlom ali pomanjkljivost v varjenju.



(...)

5.2.2.  Kolesa
Vizualni pregled obeh strani vsakega kolesa, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu.
(a)  Kakršen koli zlom ali pomanjkljivost v varjenju.



(...)



(da)  Kolo ni združljivo s pestom

Sprememba 99
Predlog uredbe
Priloga II – del 3 – postavka 5.2.3 – stolpec 2
5.2.3.  Pnevmatike
Vizualni pregled celotne pnevmatike bodisi z rotacijo kolesa, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu in se kolesa ne dotikajo tal, bodisi s premikanjem vozila nazaj in naprej nad jaškom.


5.2.3.  Pnevmatike
Vizualni pregled celotne pnevmatike bodisi z rotacijo kolesa, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu in se kolesa ne dotikajo tal, bodisi s premikanjem vozila nazaj in naprej nad jaškom.



Z merilnikom tlaka preverite tlak v pnevmatikah in ga primerjajte z vrednostmi, ki jih je navedel proizvajalec.


Sprememba 100
Predlog uredbe
Priloga II – del 3 – postavka 8.2.1.2
8.2.1.2  Plinaste emisije
Merjenje z uporabo analizatorja izpušnih plinov v skladu z zahtevami(1). Za vozila, opremljena z ustreznimi vgrajenimi sistemi za diagnostiko na vozilu (OBD), se lahko pravilno delovanje sistema emisij ugotovi tudi z ustreznim odčitavanjem z naprave OBD in hkratnim preverjanjem pravilnega delovanja sistema OBD namesto z meritvami emisij, ko je motor v prostem teku, v skladu s priporočili proizvajalca glede ogrevanja motorja ter drugimi zahtevami(1).
(a)  Plinaste emisije presegajo ravni, ki jih je navedel proizvajalec.



(b)  Ali, če tega podatka ni, emisije CO presegajo



i)  za vozila brez naprednega sistema za nadzor emisij,



–  4.5%, ali



–  3.5%



glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah(1);



ii)  za vozila z naprednim sistemom za nadzor emisij,



–  pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.5%



–  pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.3%



ali



–  pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.3%6



–  pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.2%



glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah(1);



(c)  Lambda je zunaj območja 1 ± 0,03 ali ni v skladu s specifikacijami proizvajalca.



(d)  Vrednosti, odčitane z naprave OBD, kažejo znatno poslabšano delovanje.

8.2.1.2  Plinaste emisije
Merjenje z uporabo analizatorja izpušnih plinov v skladu z zahtevami(1). Preskus emisij iz izpušne cevi je vedno privzeta metoda ocenjevanja emisij izpušnih plinov, tudi če se uporabi skupaj z diagnostiko na vozilu.
(a)  Plinaste emisije presegajo ravni, ki jih je navedel proizvajalec.


Za vozila, opremljena z napravo OBD v skladu z zahtevami(1), odčitavanje podatkov z naprave OBD in preverjanje (pripravljenost) pravilnega delovanja sistema OBD v prostem teku motorja v skladu s priporočili proizvajalca in drugimi zahtevami(1).



Merjenje ravni NOx z ustrezno opremo/ustrezno opremljenim analizatorjem izpušnih plinov, ob uporabi obstoječih metod preskušanja emisij iz izpušne cevi.
(b)  Ali, če tega podatka ni, emisije CO presegajo



i)  za vozila brez naprednega sistema za nadzor emisij,



–  4,5 % ali



–  3.5%



glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah(1);



ii)  za vozila z naprednim sistemom za nadzor emisij,



–  pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.5%



–  pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.3%



ali



–  pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.3%6



–  pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.2%



ali



–  pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.2% (6a)



–  pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.1% (6a)



glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah(1);



(c)  Lambda je zunaj območja 1 ± 0,03 ali ni v skladu s specifikacijami proizvajalca.



(d)  Vrednosti, odčitane z naprave OBD, kažejo znatno poslabšano delovanje pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku.



Raven NOx ni v skladu z zahtevami ali presega ravni, ki jih je navedel proizvajalec.

_____________

(6a)  Homologirana v skladu z mejnimi vrednostmi v Tabeli 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2007 ali prvič registrirana ali dana v promet po 1. juliju 2007 (Euro 5).

Sprememba 101
Predlog uredbe
Priloga II – del 3 – postavka 8.2.2.2
8.2.2.2  Motnost



Vozila, registrirana ali dana v promet pred 1. januarjem 1980, so izvzeta iz teh zahtev.
(a)  Motnost izpušnega plina, ki jo je treba meriti med prostim pospeševanjem (brez obremenitve od prostega teka do prekinitve pospeševanja) z ročico menjalnika v nevtralnem položaju in vključeno sklopko.
(a)  Za vozila, ki so prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah(1),


(b)  Predhodno ogrevanje vozila:
motnost presega raven, navedeno na tablici proizvajalca na vozilu;


1.  Vozila se lahko preskušajo brez predhodnega ogrevanja, čeprav naj se iz varnostnih razlogov preveri, ali je motor ogret in v zadovoljivem mehanskem stanju.
(b)  če tega podatka ni ali v zahtevah(1) ni dovoljena uporaba referenčnih vrednosti,


2.  Zahteve za predhodno ogrevanje:
za sesalne dizelske motorje: 2.5 m-1 ,


(i)  Motor je popolnoma ogret, na primer temperatura motornega olja, merjena s tipalom v cevi paličice za merjenje ravni olja, mora znašati vsaj 80 °C ali ustrezati normalni temperaturi obratovanja, če je nižja, ali temperatura bloka motorja, merjena z ravnijo infrardečega sevanja, mora biti vsaj enakovredna. Če je ta meritev zaradi konfiguracije vozila nepraktična, se lahko normalna temperatura obratovanja motorja ugotavlja na druge načine, na primer z delovanjem ventilatorja motorja.
za tlačno polnjene motorje s turbopuhalom: 3.0 m-1,


(ii)  Izpušni sistem se očisti z vsaj tremi cikli pospeševanja ali z enakovredno metodo.
ali za vozila, določena v zahtevah(1) ali prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah(1),


(c)  Preskusni postopek:
1.5  m-1 7.


1.  Motor in morebitno vgrajeno turbopuhalo morata pred začetkom vsakega cikla pospeševanja doseči vrtilno frekvenco prostega teka. Pri težkih dizelskih motorjih to pomeni, da je treba počakati vsaj 10 sekund po sprostitvi pedala za plin.



2.  Za sprožitev vsakega cikla pospeševanja se mora na pedal za plin pritisniti hitro in do konca (v manj kakor eni sekundi), pedal pa je treba držati pritisnjen, vendar ne sunkovito, da se doseže največji dovod goriva iz tlačilke za vbrizgavanje goriva.



3.  V vsakem ciklu pospeševanja motor doseže število vrtljajev, pri katerih se začne zapora dovoda goriva, ali pri vozilih z avtomatskimi menjalniki hitrost, ki jo opredeli proizvajalec, ali če ti podatki niso na voljo, dve tretjini števila vrtljajev, pri katerih se začne zapora dovoda goriva, preden se sprosti pedal za plin. To se lahko preveri na primer z nadzorovanjem števila vrtljajev motorja ali tako, da se omogoči, da preteče dovolj časa od začetnega pritiska na pedal za plin do njegove sprostitve, kar naj pri vozilih kategorije 1 in 2 iz Priloge 1 znaša vsaj dve sekundi.



4.  Vozila ne opravijo preskusa samo, če aritmetične srednje vrednosti vsaj zadnjih treh ciklov pospeševanja presegajo mejno vrednost. To se lahko izračuna brez upoštevanja katere koli meritve, ki znatno odstopa od izmerjene srednje vrednosti, ali rezultata katerega koli drugega statističnega izračuna, ki upošteva razpršitev meritev. Države članice lahko omejijo število preskusnih ciklov.



5.  Države članice lahko, da bi preprečile nepotrebno preskušanje, ocenijo, da vozila niso opravila preskusa, če njihove izmerjene vrednosti znatno presegajo mejne vrednosti po manj kakor treh ciklih prostega pospeševanja ali po ciklih čiščenja. Prav tako lahko države članice, da bi preprečile nepotrebno preskušanje, ocenijo, da so vozila opravila preskus, če so njihove izmerjene vrednosti znatno pod mejnimi vrednostmi po manj kakor treh ciklih prostega pospeševanja ali po ciklih čiščenja.


8.2.2.2  Motnost



Vozila, registrirana ali dana v promet pred 1. januarjem 1980, so izvzeta iz teh zahtev.
(a)  Motnost izpušnega plina, ki jo je treba meriti med prostim pospeševanjem (brez obremenitve od prostega teka do prekinitve pospeševanja) z ročico menjalnika v nevtralnem položaju in vključeno sklopko. Preskus emisij iz izpušne cevi je vedno privzeta metoda ocenjevanja emisij izpušnih plinov, tudi če se uporabi skupaj z diagnostiko na vozilu.
(a)  Za vozila, ki so prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah(1),


Za vozila, opremljena z napravo OBD v skladu z zahtevami(1), odčitavanje podatkov z naprave OBD in preverjanje (pripravljenost) pravilnega delovanja sistema OBD v prostem teku motorja v skladu s priporočili proizvajalca in drugimi zahtevami(1).



(b)  Predhodno ogrevanje vozila:
motnost presega raven, navedeno na tablici proizvajalca na vozilu;


1.  Vozila se lahko preskušajo brez predhodnega ogrevanja, čeprav naj se iz varnostnih razlogov preveri, ali je motor ogret in v zadovoljivem mehanskem stanju.
(b)  če tega podatka ni ali v zahtevah(1) ni dovoljena uporaba referenčnih vrednosti,


2.  Zahteve za predhodno ogrevanje:
za sesalne dizelske motorje: 2.5 m-1,


(i)  Motor je popolnoma ogret, na primer temperatura motornega olja, merjena s tipalom v cevi paličice za merjenje ravni olja, mora znašati vsaj 80 °C ali ustrezati normalni temperaturi obratovanja, če je nižja, ali temperatura bloka motorja, merjena z ravnijo infrardečega sevanja, mora biti vsaj enakovredna. Če je ta meritev zaradi konfiguracije vozila nepraktična, se lahko normalna temperatura obratovanja motorja ugotavlja na druge načine, na primer z delovanjem ventilatorja motorja.
za tlačno polnjene motorje s turbopuhalom: 3.0 m-1,


(ii)  Izpušni sistem se očisti z vsaj tremi cikli pospeševanja ali z enakovredno metodo.
ali za vozila, določena v zahtevah(1) ali prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah(1),


(c)  Preskusni postopek:
1.5  m-1.7


1.  Motor in morebitno vgrajeno turbopuhalo morata pred začetkom vsakega cikla pospeševanja doseči vrtilno frekvenco prostega teka. Pri težkih dizelskih motorjih to pomeni, da je treba počakati vsaj 10 sekund po sprostitvi pedala za plin.
ali


2.  Za sprožitev vsakega cikla pospeševanja se mora na pedal za plin pritisniti hitro in do konca (v manj kakor eni sekundi), pedal pa je treba držati pritisnjen, vendar ne sunkovito, da se doseže največji dovod goriva iz tlačilke za vbrizgavanje goriva.
0.5  m-1 6a


3.  V vsakem ciklu pospeševanja motor doseže število vrtljajev, pri katerih se začne zapora dovoda goriva, ali pri vozilih z avtomatskimi menjalniki hitrost, ki jo opredeli proizvajalec, ali če ti podatki niso na voljo, dve tretjini števila vrtljajev, pri katerih se začne zapora dovoda goriva, preden se sprosti pedal za plin. To se lahko preveri na primer z nadzorovanjem števila vrtljajev motorja ali tako, da se omogoči, da preteče dovolj časa od začetnega pritiska na pedal za plin do njegove sprostitve, kar naj pri vozilih kategorije 1 in 2 iz Priloge 1 znaša vsaj dve sekundi.



4.  Vozila ne opravijo preskusa samo, če aritmetične srednje vrednosti vsaj zadnjih treh ciklov pospeševanja presegajo mejno vrednost. To se lahko izračuna brez upoštevanja katere koli meritve, ki znatno odstopa od izmerjene srednje vrednosti. Države članice lahko omejijo število preskusnih ciklov.



5.  Države članice lahko, da bi preprečile nepotrebno preskušanje, ocenijo, da vozila niso opravila preskusa, če njihove izmerjene vrednosti znatno presegajo mejne vrednosti po manj kakor treh ciklih prostega pospeševanja ali po ciklih čiščenja. Prav tako lahko države članice, da bi preprečile nepotrebno preskušanje, ocenijo, da so vozila opravila preskus, če so njihove izmerjene vrednosti znatno pod mejnimi vrednostmi po manj kakor treh ciklih prostega pospeševanja ali po ciklih čiščenja.



Merjenje ravni NOx in delcev z ustrezno opremo/ustrezno opremljenim analizatorjem izpušnih plinov, ob uporabi obstoječih preskusnih metod s prostim pospeševanjem.
Raven NOx ali vrednosti delcev niso v skladu z zahtevami ali presegajo ravni, ki jih je navedel proizvajalec.

______________

(6a)  Homologirana v skladu z mejnimi vrednostmi v Tabeli 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2007 ali prvič registrirana ali dana v promet po 1. juliju 2007 (Euro 5).

Sprememba 102
Predlog uredbe
Priloga III – postavka 1.8 – točka a
1.8  Zavorna tekočina
(a)  Prenizka temperatura vrenja zavorne tekočine ali previsoka vsebnost vode


1.8  Zavorna tekočina
(a)  Prenizka temperatura vrelišča zavorne tekočine.


Sprememba 103
Predlog uredbe
Priloga III – postavka 5.2.2 – točka d a (novo)


Manjše
Velike
Nevarne

5.2.2.  Kolesa
(a)  Kakršen koli zlom ali pomanjkljivost v varjenju.


x


(...)




Manjše
Velike
Nevarne

5.2.2.  Kolesa
(a)  Kakršen koli zlom ali pomanjkljivost v varjenju.


x


(...)



(da)  Kolo ni združljivo s pestom.

x


Sprememba 104
Predlog uredbe
Priloga III – postavka 5.2.3


Manjše
Velike
Nevarne

5.2.3.  Pnevmatike
(a)  Velikost pnevmatike, nosilnost, oznaka homologacije ali razred hitrosti ni v skladu z zahtevami(1), kar vpliva na varnost v cestnem prometu.

x



Nezadostna nosilnost ali razred hitrosti za dejansko uporabo, pnevmatika se dotika drugih delov vozil, kar ogroža varno vožnjo.


x


(b)  Pnevmatike na isti osi ali na dvojnih kolesih so različne velikosti.

x



(c)  Pnevmatike na isti osi imajo različno zgradbo (radialno/diagonalno).

x



(d)  Kakršna koli resna poškodba ali zareza v pnevmatiki.

x



Kordna tkanina je vidna ali poškodovana.


x


(e)  Globina žleba profila ni v skladu z zahtevami(1).

x



Manj kot 80 % zahtevane globine žleba.


x


(f)  Pnevmatika se drgne ob druge sestavne dele (prilagodljive naprave proti škropljenju).
x




Pnevmatika se drgne ob druge sestavne dele (varna vožnja ni ogrožena).

x



(g)  Pnevmatike s ponovno vrezanimi kanali niso v skladu z zahtevami(1).

x



Zaščitna plast kordne tkanine je poškodovana.


x


(h)  Okvara sistema za nadzor tlaka v pnevmatiki
x




Očitno ne deluje.

x




Manjše
Velike
Nevarne

5.2.3.  Pnevmatike
(a)  Velikost pnevmatike, nosilnost, oznaka homologacije ali razred hitrosti ni v skladu z zahtevami(1), kar vpliva na varnost v cestnem prometu.

x



Nezadostna nosilnost ali razred hitrosti za dejansko uporabo, pnevmatika se dotika drugih delov vozil, kar ogroža varno vožnjo.


x


(b)  Pnevmatike na isti osi ali na dvojnih kolesih so različne velikosti.

x



(c)  Pnevmatike na isti osi imajo različno zgradbo (radialno/diagonalno).

x



(d)  Kakršna koli resna poškodba ali zareza v pnevmatiki.

x



Kordna tkanina je vidna ali poškodovana.


x


(e)  Indikator obrabljenosti žleba profila postane viden.

x



Globina žleba profila pnevmatike ustreza zakonsko predpisani mejni vrednosti. Globina žleba profila pnevmatike manjša od zakonsko predpisane mejne vrednosti.


x


(f)  Pnevmatika se drgne ob druge sestavne dele (prilagodljive naprave proti škropljenju).
x




Pnevmatika se drgne ob druge sestavne dele (varna vožnja ni ogrožena).

x



(g)  Pnevmatike s ponovno vrezanimi kanali niso v skladu z zahtevami(1).

x



Zaščitna plast kordne tkanine je poškodovana.


x


(h)  Okvara sistema za nadzor tlaka v pnevmatiki ali pa je tlak v pnevmatiki očitno prenizek.
x




Očitno ne deluje.

x



(i)  Delovni tlak med uporabo v eni od pnevmatik vozila zmanjšan za 20 %, a ne nižji od 150 kPa.

x



Tlak v pnevmatiki nižji od 150 kPa.


x

Sprememba 105
Predlog uredbe
Priloga III – postavka 8.2.1.2 – točka b


Manjše
Velike
Nevarne

8.2.1.2  Plinaste emisije
(b)  Ali, če tega podatka ni, emisije CO presegajo

x



(...)





ii)  za vozila z naprednim sistemom za nadzor emisij,





–  pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.5%





–  pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.3%





ali





–  pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.3%





–  pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.2%





glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah(1);






Manjše
Velike
Nevarne

8.2.1.2  Plinaste emisije
(b)  Ali, če tega podatka ni, emisije CO presegajo

x



(...)





ii)  za vozila z naprednim sistemom za nadzor emisij,





–  pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.5%





–  pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.3%





ali





–  pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.3%





–  pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.2%





ali





–  pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.2% 6a





–  pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.1% 6a





glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah(1);




______________

(6a)  Homologirana v skladu z mejnimi vrednostmi v Tabeli 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2007 ali prvič registrirana ali dana v promet po 1. juliju 2007 (Euro 5).

Sprememba 106
Predlog uredbe
Priloga III – postavka 8.2.2.2 – točka b


Manjše
Velike
Nevarne

8.2.2.2  Motnost





Vozila, registrirana ali dana v promet pred 1. januarjem 1980, so izvzeta iz teh zahtev.
če tega podatka ni ali v zahtevah(1) ni dovoljena uporaba referenčnih vrednosti,

x



za sesalne dizelske motorje: 2.5 m-1,





za tlačno polnjene motorje s turbopuhalom: 3.0 m-1,





ali za vozila, določena v zahtevah(1) ali prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah(1),,





1.5  m-1.






Manjše
Velike
Nevarne

8.2.2.2  Motnost





Vozila, registrirana ali dana v promet pred 1. januarjem 1980, so izvzeta iz teh zahtev.
če tega podatka ni ali v zahtevah(1) ni dovoljena uporaba referenčnih vrednosti,

x



za sesalne dizelske motorje: 2.5 m-1,





za tlačno polnjene motorje s turbopuhalom: 3.0 m-1,





ali za vozila, določena v zahtevah(1) ali prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah(1),





1.5  m-1.





ali





0,5 m-1 (6a)




_____________

(6a)   Homologirana v skladu z mejnimi vrednostmi v Tabeli 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2007 ali prvič registrirana ali dana v promet po 1. juliju 2007 (Euro 5).

Sprememba 107
Predlog uredbe
Priloga IV – točka 6 a (novo)
(6a)  podrobnosti o velikih popravilih, potrebnih zaradi nesreče
Sprememba 108
Predlog uredbe
Priloga V – del I – odstavek 2 a (novo)
Uporablja se lahko alternativna oprema, ki na nevtralen način uvaja tehnološke inovacije, če zagotavlja enako visoko kakovost pregledovanja.
Sprememba 109
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – odstavek 1 – točka 15 a (novo)
(15a)  merilnik tlaka za merjenje tlaka v pnevmatikah;

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 57(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A7-0210/2013).


Prednostne snovi na področju vodne politike ***I
PDF 268kWORD 37k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. julija 2013 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2000/60/ES in 2008/105/ES v zvezi s prednostnimi snovmi na področju vodne politike (COM(2011)0876 – C7-0026/2012 – 2011/0429(COD))
P7_TA(2013)0298A7-0397/2012

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0876),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7–0026/2012),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 23. maja 2012(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 30. novembra 2012(2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 17. aprila 2013, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0397/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 2. julija 2013 z namenom sprejetja Direktive 2013/.../EU Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2000/60/ES in 2008/105/ES v zvezi s prednostnimi snovmi na področju vodne politike

P7_TC1-COD(2011)0429


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2013/39/EU.)

(1) UL C 229, 31.7.2012, str. 116.
(2) UL C 17, 19.1.2013, str. 91.


Določene vrste horizontalne državne pomoči in javne storitve železniškega in cestnega potniškega prevoza *
PDF 340kWORD 35k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. julija 2013 o predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998 o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določene vrste horizontalne državne pomoči in Uredbe (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza (COM(2012)0730 – C7-0005/2013 – 2012/0344(NLE))
P7_TA(2013)0299A7-0179/2013

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2012)0730),

–  ob upoštevanju člena 109 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0005/2013),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah)(1),

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za promet in turizem (A7-0179/2013),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj svoj predlog ustrezno spremeni v skladu s členom 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj Parlament obvesti, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  Uredba Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998 o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določene vrste horizontalne državne pomoči Komisiji omogoča, da z uredbami razglasi, da so nekatere opredeljene vrste pomoči združljive z notranjim trgom ter izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe.
(1)  Uredba Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998 o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določene vrste horizontalne državne pomoči Komisiji omogoča, da z uredbami razglasi, da so nekatere opredeljene vrste pomoči združljive z notranjim trgom ter izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe. Uredba (ES) št. 994/98 določa te kategorije, medtem ko so podrobnosti izjem in njihovi cilji pojasnjeni v zadevnih uredbah in smernicah.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)  Komisija si prizadeva najti ustrezno ravnovesje med tem, da se pri uveljavljanju pravil osredotoča na primere z znatnim vplivom na notranji trg, tako da izvzema določene posebne kategorije državne pomoči iz obveznosti priglasitve, in preprečevanjem tega, da bi bilo preveč storitev izvzetih iz nadzora državne pomoči.
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1 b (novo)
(1b)  Dolžno upoštevanje bi bilo treba nameniti Posebnemu poročilu Evropskega računskega sodišča št. 15/2011 z naslovom „Ali postopki Komisije zagotavljajo uspešno upravljanje nadzora državne pomoči?“,
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Uredba (ES) št. 994/98 pooblašča Komisijo, da lahko izvzame pomoč za raziskave in razvoj, ne pa tudi pomoči za inovacije. Inovacije so medtem postale prednostna naloga politike Unije v okviru „Unije inovacij“, ene od vodilnih pobud strategije Evropa 2020. Poleg tega so številni ukrepi pomoči za inovacije relativno omejeni, zato ne izkrivljajo konkurence v večji meri.
(3)  Uredba (ES) št. 994/98 pooblašča Komisijo, da lahko izvzame pomoč za raziskave in razvoj, ne pa tudi pomoči za inovacije. Inovacije, tudi socialne inovacije, so medtem postale prednostna naloga politike Unije v okviru „Unije inovacij“, ene od vodilnih pobud strategije Evropa 2020. Poleg tega so številni ukrepi pomoči za inovacije relativno omejeni, zato ne izkrivljajo konkurence v večji meri, zlasti v če so v skladu z vodilnimi pobudami strategije Evropa 2020 in novim okvirnim programom za raziskovanje in inovacije Obzorje 2020. Nova uredba o splošnih skupinskih izjemah bo določila pogoje in vrste pomoči, ki so primerne za izvzetje.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Ukrepi javne podpore za amaterske športe, ki pomenijo državno pomoč, imajo ponavadi omejene učinke na trgovino znotraj Unije in ne izkrivljajo občutno konkurence. Dodeljeni zneski so ponavadi omejeni. Na podlagi pridobljenih izkušenj je za pomoč za amaterske športe mogoče določiti jasne pogoje združljivosti, da se prepreči večje izkrivljanje konkurence.
(9)   Amaterskega športa praviloma ne moremo obravnavati kot gospodarske dejavnosti. Če amaterski šport izjemoma vključuje gospodarske dejavnosti in ukrepi javne podpore vendarle pomenijo državno pomoč, imajo v osnovi omejene učinke na trgovino znotraj Unije in ne izkrivljajo konkurence. Dodeljeni zneski so ponavadi omejeni. Na podlagi pridobljenih izkušenj je za pomoč za amaterske športe mogoče določiti jasne pogoje združljivosti, da se prepreči večje izkrivljanje konkurence, če ti športi izjemoma vključujejo gospodarske dejavnosti. Nova uredba o splošnih skupinskih izjemah bi morala pojasniti in razlikovati primere, ko se državna pomoč šteje za pomoč športnim zvezam za njihove dejavnosti, in primere, ko se šteje za pomoč za infrastrukturne projekte na področju športa.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)  Glede na velik družbeni pomen športa je spodbujanje razvoja mladih v profesionalnih klubih v sodni praksi Sodišča Evropske unije priznano kot zakonit cilj. Politika Unije za državno pomoč bi zato morala vzpostaviti jasen okvir, v katerem bodo države članice lahko spodbujale te cilje in podpirale športne organizacije v ta namen.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Pomoč socialnega značaja za zračni in pomorski prevoz prebivalcev, ki živijo v oddaljenih regijah, v skladu z izkušnjami Komisije ne izkrivlja konkurence v večji meri, če se dodeli brez diskriminacije prevoznikov, mogoče pa je tudi določiti jasne pogoje združljivosti.
črtano
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Kar zadeva pomoč za prevoz v železniškem in cestnem prometu ter po celinskih plovnih poteh, člen 93 Pogodbe določa, da je pomoč, ki je potrebna za usklajevanje prometa ali je nadomestilo za opravljanje določenih storitev, ki so del javne službe, združljiva s Pogodbama. Člen 9 Uredbe (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza iz obveznosti predhodne priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe izvzema nadomestila za opravljanje javne službe, namenjena opravljanju storitev javnega potniškega prevoza ali upoštevanju tarifnih obveznosti, ki so določene s splošnimi pravili in ki se plačujejo v skladu z Uredbo (ES) št. 1370/2007. Za uskladitev pristopa k uredbam o skupinskih izjemah na področju državnih pomoči ter v skladu s postopki iz členov 108(4) in 109 Pogodbe bi bilo treba pomoč za usklajevanje prometa ali nadomestilo za opravljanje določenih storitev, ki so del javne službe, kot določa člen 93 Pogodbe, vključiti na področje uporabe Uredbe (ES) št. 994/98. Člen 9 Uredbe št. 1370/2007 bi bilo zato treba črtati z učinkom šest mesecev po začetku veljavnosti uredbe Komisije o tovrstni državni pomoči.
(11)  Kar zadeva pomoč za prevoz v železniškem in cestnem prometu ter po celinskih plovnih poteh, člen 93 Pogodbe določa, da je pomoč, ki je potrebna za usklajevanje prometa ali je nadomestilo za opravljanje določenih storitev, ki so del javne službe, združljiva s Pogodbama.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Komisija je v zadnjih letih pridobila obširne izkušnje na področju pomoči za širokopasovne povezave in razvila ustrezne smernice. Po mnenju Komisije pomoč za nekatere vrste infrastrukture za širokopasovni dostop ne izkrivlja konkurence v večji meri, zato bi zanjo lahko veljala skupinska izjema, pod pogojem, da so izpolnjeni nekateri pogoji združljivosti. To velja za pomoč za osnovni širokopasovni dostop v regijah, kjer ni širokopasovne infrastrukture in kjer v bližnji prihodnosti taka infrastruktura najverjetneje ne bo razvita (bele lise), ter za posamezne manjše ukrepe pomoči glede zelo hitrih dostopovnih omrežij naslednje generacije na območjih, kjer ni take infrastrukture in v bližnji prihodnosti najverjetneje tudi ne bo razvita. Prav tako to velja za pomoč za gradbena dela v povezavi s širokopasovnim dostopom in pasivno širokopasovno infrastrukturo, kjer je Komisija pridobila obsežne izkušnje, mogoče pa je tudi določiti jasne pogoje združljivosti.
(12)  Komisija je v zadnjih letih pridobila obširne izkušnje na področju pomoči za širokopasovne povezave in razvila ustrezne smernice. Po mnenju Komisije pomoč za nekatere vrste infrastrukture za širokopasovni dostop ne izkrivlja konkurence v večji meri, zato bi zanjo lahko veljala skupinska izjema, pod pogojem, da so izpolnjeni nekateri pogoji združljivosti. To velja za pomoč za osnovni širokopasovni dostop v regijah, kjer ni širokopasovne infrastrukture in kjer v bližnji prihodnosti taka infrastruktura najverjetneje ne bo razvita (bele lise), ter za posamezne manjše ukrepe pomoči glede zelo hitrih dostopovnih omrežij naslednje generacije na območjih, kjer ni take infrastrukture in v bližnji prihodnosti najverjetneje tudi ne bo razvita. Prav tako to velja za pomoč za gradbena dela v povezavi s širokopasovnim dostopom in pasivno širokopasovno infrastrukturo, kjer je Komisija pridobila obsežne izkušnje, mogoče pa je tudi določiti jasne pogoje združljivosti. Skupinska izjema za gradbena dela in širokopasovno infrastrukturo bi morala podpirati naložbe zlasti na podeželskih območjih in v oddaljenih regijah. Prost dostop na trg za upravljanje infrastrukture bi moral biti zajamčen kot pogoj za skupinsko izjemo.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Področje uporabe Uredbe (ES) št. 994/98 bi bilo zato treba razširiti na navedene vrste pomoči.
(13)  Področje uporabe Uredbe (ES) št. 994/98 bi bilo zato treba razširiti na zgoraj navedene vrste pomoči.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Komisija mora v skladu z Uredbo (ES) št. 994/98 za vsako vrsto pomoči, za katero sprejme uredbo o skupinski izjemi, navesti prage, izražene bodisi v intenzivnosti pomoči v zvezi z nizom upravičenih stroškov bodisi v najvišjih zneskih pomoči. Ta pogoj otežuje skupinsko izvzemanje nekaterih vrst ukrepov državne podpore, ki jih zaradi posebne zasnove ni mogoče izraziti v intenzivnosti pomoči ali najvišjih zneskih, na primer instrumentov finančnega inženiringa ali nekaterih vrst ukrepov za spodbujanje naložb tveganega kapitala. Vzrok za to je zlasti dejstvo, da lahko taki kompleksni ukrepi vključujejo pomoč na različnih ravneh (neposredni upravičenci, vmesni upravičenci, posredni upravičenci). Zaradi vse večjega pomena takih ukrepov in njihovega prispevka k doseganju ciljev Unije je potrebna večja prožnost, da bo tudi take ukrepe mogoče skupinsko izvzeti. Zato bi moralo biti mogoče te pragove izraziti tudi v najvišji stopnji državne pomoči, ne glede na to, ali pomoč ustreza opredelitvi državne pomoči.
(14)  Komisija mora v skladu z Uredbo (ES) št. 994/98 za vsako vrsto pomoči, za katero sprejme uredbo o skupinski izjemi, navesti prage, izražene bodisi v intenzivnosti pomoči v zvezi z nizom upravičenih stroškov bodisi v najvišjih zneskih pomoči. Ta pogoj otežuje skupinsko izvzemanje nekaterih vrst ukrepov državne podpore, ki jih zaradi posebne zasnove ni mogoče izraziti v intenzivnosti pomoči ali najvišjih zneskih, na primer instrumentov finančnega inženiringa ali nekaterih vrst ukrepov za spodbujanje naložb tveganega kapitala. Vzrok za to je zlasti dejstvo, da lahko taki kompleksni ukrepi vključujejo pomoč na različnih ravneh (neposredni upravičenci, vmesni upravičenci, posredni upravičenci). Zaradi vse večjega pomena takih ukrepov in njihovega prispevka k doseganju ciljev Unije je potrebna večja prožnost, da bo tudi take ukrepe mogoče skupinsko izvzeti. Zato bi moralo biti mogoče te pragove izraziti tudi v najvišji stopnji državne pomoči.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15 a (novo)
(15a)  Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje v skladu z načeli notranjega trga, bi morale nacionalne sheme pomoči zagotavljati odprt in enak dostop do državne pomoči za vse zadevne akterje na trgu, zlasti z uporabo shem ali sistemov pomoči in ne posameznih pomoči.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15 b (novo)
(15b)  Učinkovito zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev zahteva tudi celovito in pregledno uporabo nacionalne zakonodaje in zakonodaje Unije o javnih naročilih. Nacionalni organi bi zato morali pri načrtovanju shem državne pomoči ali dodeljevanju državne pomoči, za katero velja izvzetje na podlagi te uredbe, upoštevati veljavna pravila za javna naročila.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15 c (novo)
(15c)  Pravna podlaga za to uredbo, člen 109 PDEU, določa le posvetovanje z Evropskim parlamentom in ne rednega zakonodajnega postopka, ki se od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe uporablja na drugih področjih povezovanja trgov in gospodarske ureditve. Tega demokratičnega deficita ni mogoče dopuščati v zvezi s predlogi o sredstvih, s katerimi Komisija nadzira odločitve in ukrepe nacionalnih in lokalnih voljenih organov. Ta deficit bi bilo treba popraviti pri morebitni prihodnji spremembi Pogodbe. Sporočilo Komisije z dne 28. novembra 2012 z naslovom „Načrt za poglobljeno in pravo ekonomsko in monetarno unijo“ predvideva predloge za spremembo Pogodbe do leta 2014. Takšen predlog bi moral vključevati poseben predlog o spremembi člena 109 PDEU, da bi uredbe iz navedenega člena sprejeli v skladu z redni zakonodajnim postopkom.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Člen 1 – točka 1
Uredba (ES) št. 994/98
Člen 1 – odstavek 1 – točka a – točka ii
(ii) raziskave, razvoj in inovacije;
(ii) raziskave, razvoj in inovacije, zlasti če so v skladu z vodilnimi pobudami strategije Evropa 2020 in cilji politike Obzorje 2020;
Sprememba 15
Predlog uredbe
Člen 1 – točka 1
Uredba (ES) št. 994/98
Člen 1 – odstavek 1 – točka a – točka iii
(iii) varstvo okolja;
(iii) varstvo okolja, zlasti če je v skladu z vodilnimi pobudami strategije Evropa 2020 in cilji okoljske politike Unije;
Sprememba 16
Predlog uredbe
Člen 1 – točka 1
Uredba (ES) št. 994/98
Člen 1 – odstavek 1 – točka a – točka v a (novo)
(va) spodbujanje turizma, zlasti če je v skladu s cilji turistične politike Unije;
Sprememba 25
Predlog uredbe
Člen 1 – točka 1
Uredba (ES) št. 994/98
Člen 1 – odstavek 1 – točka a – točka x<
(x) amaterske športe;
(x) amaterske športe in razvoj mladih v športu;
Sprememba 17
Predlog uredbe
Člen 1 – točka 1
Uredba (ES) št. 994/98
Člen 1 – odstavek 1 – točka a – točka xi
(xi) prevoz prebivalcev, ki živijo v oddaljenih regijah, kadar je ta pomoč socialnega značaja in se dodeli brez diskriminacije prevoznikov;
črtano
Sprememba 18
Predlog uredbe
Člen 1 – točka 1
Uredba (ES) št. 994/98
Člen 1 – odstavek 1 – točka a – točka xii
(xii) usklajevanje prometa ali nadomestilo za opravljanje določenih storitev, ki so del javne službe, kot določa člen 93 Pogodbe;
črtano
Sprememba 19
Predlog uredbe
Člen 1 – točka 2
Uredba (ES) št. 994/98
Člen 3 – odstavek 2
2.  Pri izvajanju sistemov pomoči, ki so bili izvzeti na podlagi takšnih uredb ali pri posameznih pomočeh, dodeljenih zunaj sistema, države članice pošljejo Komisiji za objavo na spletišču Komisije povzetke informacij o takih sistemih pomoči ali posameznih pomočeh, ki niso zajete z izvzetimi sistemi pomoči.
2.  Pri izvajanju sistemov pomoči ali posameznih pomoči, dodeljenih zunaj sistema, ki so bili izvzeti na podlagi takšnih uredb, države članice upoštevajo pravila za javna naročila, strategijo Evropa 2020 ter okoljske politike in cilje Unije. Države članice pošljejo Komisiji za objavo na spletišču Komisije povzetke informacij o takih sistemih pomoči ali posameznih pomočeh, ki niso zajete z izvzetimi sistemi pomoči.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Člen 1 – točka 2 a (novo)
Uredba (ES) št. 994/98
Člen 3 – odstavek 4
(2a) člen 3(4) se nadomesti z naslednjim:
„4.  Vsaj enkrat na leto države članice pošljejo Komisiji poročilo o izvajanju skupinskih izjem, skladno s posebnimi zahtevami Komisije, po možnosti v elektronski obliki. Komisija omogoči dostop do teh poročil Evropskemu parlamentu in vsem državam članicam. Svetovalni odbor iz člena 7 ta poročila enkrat na leto pregleda in jih oceni.„
Sprememba 21
Predlog uredbe
Člen 1 – točka 2 b (novo)
Uredba (ES) št. 994/98
Člen 5
(2b) člen 5 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 5
Ocenitveno poročilo

Vsaki dve leti Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju te uredbe. Poročilo zlasti vsebuje široko oceno stroškov in koristi skupinskih izjem, odobrenih v skladu s to uredbo, ter oceno svojega prispevka k vodilni pobudi strategije Evropa 2020 in k ciljem politike Obzorje 2020. Komisija svetovalnemu odboru iz člena 7 pošlje v pregled osnutek poročila. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto predloži rezultate spremljanja uporabe uredb o skupinskih izjemah in na svoji spletni strani objavi zbirno poročilo, vključno z jasnim pregledom ravni in vrst nezdružljive državne pomoči, ki so jo države članice odobrile v okviru uredb o skupinskih izjemah.„

Sprememba 22
Predlog uredbe
Člen 2
Uredba (ES) št. 1370/2007
Člen 9
Člen 2

črtano
Uredba (ES) št. 1370/2007 se spremeni:

Člen 9 se črta z učinkom šest mesecev po začetku veljavnosti uredbe Komisije, ki zadeva vrsto državne pomoči iz člena 1(a)(xii) Uredbe Sveta (ES) št. 994/98.

(1) UL L 214, 9.8.2008, str. 3.


Modra rast – krepitev trajnostnega razvoja v morskem sektorju, sektorjupomorskega prometa in turističnem sektorju
PDF 323kWORD 37k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. julija 2013 o modri rasti – krepitvi trajnostnega razvoja v morskem sektorju, sektorju pomorskega prometa in turističnem sektorju EU (2012/2297(INI))
P7_TA(2013)0300A7-0209/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. septembra 2012 z naslovom „Modra rast: možnosti za trajnostno rast v morskem in pomorskem sektorju“ (COM(2012)0494),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 11. septembra 2012 z naslovom „Napredek celostne pomorske politike EU“ (COM(2012)0491) in spremljajočega delovnega dokumenta služb Komisije (SWD(2012)0255),

–  ob upoštevanju Limassolske izjave z dne 8. oktobra 2012 o morski in pomorski agendi za rast in delovna mesta,

–  ob upoštevanju konvencije Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu (UNCLOS), ki je začela veljati 16. novembra 1994,

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij (COM(2013)0133),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 31. oktobra 2012 z naslovom „Pregled politik, zakonodaje in pobud EU v zvezi z morskimi odpadki“ (SWD(2012)0365),

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 29. avgusta 2012 z naslovom „Znanje o morju 2020: od kartiranja do oceanskega napovedovanja“ (COM(2012)0473),

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 28. marca 2011 z naslovom „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“ (COM(2011)0144),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. junija 2010 z naslovom „Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike“ (COM(2010)0352),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. januarja 2009 z naslovom „Sporočilo in akcijski načrt za vzpostavitev evropskega prostora za pomorski prevoz brez meja“ (COM(2009)0010),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2007 z naslovom „Celostna pomorska politika za Evropsko unijo“ (COM(2007)0575),

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 7. junija 2006 z naslovom „Prihodnji pomorski politiki Unije naproti: evropska vizija za oceane in morja“ (COM(2006)0275),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2011 o Evropi, prvi svetovni turistični destinaciji – nov okvir evropske turistične politike(1),

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. oktobra 2010 o celostni pomorski politiki (CPP) – ocena dosedanjega napredka in novi izzivi(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 o strateških ciljih in priporočilih za pomorsko prometno politiko EU do leta 2018(3),

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2008 o regionalnih razvojnih vidikih vpliva turizma na obalne regije(4),

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2008 o celostni pomorski politiki za Evropsko unijo(5),

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. julija 2007 o prihodnji pomorski politiki Evropske unije: evropska vizija za oceane in morja (6),

  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 20. marca 2013 o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Modra rast: možnosti za trajnostno rast v morskem in pomorskem okolju,

  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 31. januarja 2013 o Modri rasti: možnosti za trajnostno rast v morskem in pomorskem okolju,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in mnenj Odbora za regionalni razvoj in Odbora za ribištvo (A7-0209/2013),

A.  ker več kot 70 % zemeljskega površja prekrivajo oceani in morja, ki lahko imajo ključno vlogo pri obravnavanju dolgoročnih izzivov, s katerimi se sooča EU, kot so podnebne spremembe in svetovna konkurenčnost;

B.  ker je v EU šest glavnih obalnih območij (Atlantik, Severno morje, Baltsko morje, Črno morje, Sredozemlje in najbolj oddaljene regije), ki se razlikujejo po ozemeljskih virih in vrstah dejavnosti, ki se tam opravljajo;

C.  ker približno polovica prebivalstva Evrope živi vzdolž 89 000 kilometrov dolge evropske obale in ker je torej pomembno, da regionalne in lokalne oblasti pri izvajanju javnih politik upoštevajo ta demografski pritisk;

D.  ker se pričakuje, da se bo zaradi tehnološkega napredka in iskanja novih virov trajnostne rasti obseg pomorskega gospodarstva do leta 2020 povečal na 590 milijard EUR, število delovnih mest v sektorju pa se bo povečalo na skupaj 7 milijonov;

E.  ker bo pričakovano povečanje človeške dejavnosti potekalo v občutljivem morskem okolju, v katerem je le 10 % morskih habitatov in 2 % morskih vrst zdravih, kar kaže na to, da pomorske gospodarske dejavnosti ne bi smele spodkopavati trajnosti morskega okolja;

F.  ker so naložbe v naravni in človeški kapital nujne za spopadanje s sedanjimi izzivi, med katerimi so predvsem gospodarska in socialna trajnost človeških dejavnosti, dobro ekološko stanje, prilagajanje podnebnim spremembam za boj proti eroziji obale in zakisljevanju oceanov ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, pri čemer je treba upoštevati, da so zdravi in produktivni ekosistemi nujni za razvoj trajnostnega in konkurenčnega modrega gospodarstva;

G.  ker so okoljski vplivi osrednjih območij modre rasti po velikosti in obsegu zelo negotovi in potencialno škodljivi glede na naše omejeno poznavanje velike kompleksnosti morskih ekosistemov, zaradi česar se morajo odločitve na tem področju ravnati po previdnostnem načelu, zapisanem v členu 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU);

H.  ker je treba politiko upravljanja obalnih območij in pomorsko politiko vključiti v splošni okvir programskega obdobja 2014–2020, pa tudi v prizadevanja za doseganje ciljev, določenih v strategiji Evropa 2020;

I.  ker mora doseganje cilja za pametno, trajnostno in vključujočo rast na obalnih in otoških območjih temeljiti na natančni analizi sistemskih in strukturnih omejitev, značilnih za takšna območja;

J.  ker je sistem otoških območij EU z vidika pomorskega prometa podvržen precej višjim stroškom v primerjavi z ostalimi obalnimi območji EU;

K.  ker sezonska narava turizma močno vpliva na razvoj obalnih in otoških območij in ker je treba pripraviti priložnostno strategijo za odpravo tega pojava;

L.  ker je potrebno usklajevanje med makroregionalnimi strategijami in ustreznimi akcijskimi načrti za morske bazene Unije;

M.  ker je to poročilo načrt Parlamenta za nadaljevanje modre rasti;

Splošni okvir

1.  pozdravlja sporočilo Komisije o modri rasti, ki predstavlja pomorsko razsežnost strategije „Evropa 2020“ in jasno kaže na potencial pomorskega gospodarstva za ustvarjanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti ter priložnosti za delovna mesta;

2.  pozdravlja poročilo Komisije o napredku celostne pomorske politike; znova izraža podporo celostni pomorski politiki ter poudarja, da je spodbujanje te politike še vedno temeljni način za pospeševanje modre rasti;

3.  ugotavlja, da bodo imeli v prihodnje morja in oceani v vedno večji meri ključno vlogo v svetovni gospodarski rasti; meni, da bo strategija modre rasti kot del celostne pomorske politike spodbudila razvoj sinergij in usklajenih politik ter tako ustvarjala evropsko dodano vrednost ter prispevala k ustvarjanju delovnih mest v pomorskem sektorju;

4.  meni, da morajo za povečanje konkurenčnosti pomorskih gospodarskih sektorjev Unije na svetovnem trgu lokalne, regionalne, nacionalne in evropske oblasti ustvariti potrebne pogoje za trajnostno rast, in sicer z vzpostavitvijo sistemov za pomorsko prostorsko načrtovanje, posodabljanjem infrastrukture, ustvarjanjem dostopa do poklicnih znanj in spretnosti ter z zagotavljanjem finančnih sredstev; poudarja potrebo po izmenjavi informacij in primerov najboljše prakse med različnimi ravnmi oblasti z oblikovanjem posebne platforme na ravni EU;

5.  ugotavlja, da bo zagotavljanje ustreznih finančnih sredstev izziv za mala in srednja podjetja (MSP), ki poslujejo v sektorjih modre rasti, in zato pozdravlja pobude, kot so nova pravila EU za sklade tveganega kapitala, ki bodo MSP olajšala dostop do finančnih sredstev;

6.  meni, da je v času, ko države članice zmanjšujejo javne naložbe, nujno potrebno, da razvojne politike in predvsem dragi projekti, kot so projekti prometne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, dobijo ustrezna sredstva v programskem obdobju 2014–2020 in po njem; poziva države članice, naj razpoložljive finančne instrumente in evropsko financiranje usmerijo v projekte modrega gospodarstva;

7.  poudarja, da je treba zlasti v naslednjem večletnem finančnem okviru 2014–2020 upoštevati posebne potrebe držav članic, ki so prejele finančno pomoč in se soočajo z vse večjimi težavami pri izvajanju dragih projektov, ter potrebe najbolj oddaljenih in otoških regij, ki se zaradi svoje odmaknjenosti in naravnih značilnosti soočajo s strukturnimi ovirami;

8.  upošteva razmere, do katerih je prišlo zaradi gospodarske krize in socialnih stisk, ki so prizadele številna ozemlja, zlasti pa otoška območja, predvsem v Sredozemlju in na območjih, ki so precej oddaljena od celinskega ozemlja; poudarja, da so otoki zaradi svoje oddaljenosti od enotnega trga izpostavljeni pojavom gospodarske in industrijske stagnacije ter upadanja števila prebivalstva, ki jih morajo institucije EU obravnavati s posebnimi ukrepi; zato poziva Komisijo, naj razmisli o vzpostavitvi prostih con, saj bi lahko s tem instrumentom, ki prispeva k zmanjšanju davčnih obremenitev in privablja neposredne tuje naložbe, zaustavili recesijsko spiralo, ki je prizadela otoška območja in ki onemogoča njihovo rast in razvoj;

9.  poudarja vlogo strategij za morske bazene pri pospeševanju regionalnega razvoja ter ekonomske, teritorialne in socialne kohezije, oživljanju evropskega gospodarstva, spodbujanju vključujoče rasti, ustvarjanju zelenih delovnih mest ter varovanju morske in obalne biotske raznovrstnosti; poziva, naj se take strategije, ki so povezane s sedanjimi in prihodnjimi makroregionalnimi strategijami, učinkovito izvajajo za vse evropske morske bazene ter naj bodo za njihovo izvajanje dodeljena primerna finančna in upravna sredstva EU in iz drugih virov; meni, da je treba okrepiti vlogo regij pri oblikovanju strategij za morske bazene; v zvezi s tem priznava prispevek teritorialnega in čezmejnega sodelovanja k reševanju težav, s katerimi se soočajo obalne in pomorske regije;

10.  pozdravlja napredek, dosežen v zvezi z izvajanjem strategij EU za regijo Baltskega morja in atlantsko regijo, ter znova izraža zahtevo, naj Komisija opredeli strategijo EU za črnomorsko regijo;

11.  poziva k močni podpori Evropske unije in držav članic za ustanavljanje regijskih in čezmejnih pomorskih grozdov; poudarja strateški pomen, ki ga imajo kot središča odličnosti za gospodarske dejavnosti, povezane z modro rastjo; meni, da bo njihov razvoj spodbudil širjenje znanja in dobre prakse,ustvaril sinergije med sektorji modrega gospodarstva in povečal privlačnost za naložbe;

12.  opozarja na neločljive povezave med modro rastjo in podnebnimi spremembami ter poudarja, da morajo biti vse pomorske dejavnosti skladne s strategijo EU o prilagajanju podnebnim spremembam, kar bo prispevalo, da bo Evropa postala bolj odporna na podnebne spremembe;

13.  zlasti poudarja, da povečana gospodarska dejavnost, povezana z modro rastjo, ne sme biti v škodo morskim in obalnim ekosistemom, ki so izjemno občutljivi in so med prvimi, ki jih prizadenejo učinki podnebnih sprememb; poudarja, da mora biti modra rast združljiva z okoljskimi cilji in ekosistemskim pristopom okvirne direktive o morski strategiji ter z direktivo o strateški okoljski presoji, pri čemer opominja, da se je treba v primeru negotovosti ravnati po previdnostnem načelu; poudarja, da bi morale vse gospodarske dejavnosti, povezane z modro rastjo, zagotavljati varnost in zaščito pomorskega prostora;

14.  je zaskrbljen zaradi okoljskega vpliva morskih odpadkov v vseh evropskih morskih bazenih ter poziva Komisijo in države članice, naj se osredotočijo na popolno izvajanje in izvrševanje ustreznih direktiv EU, kot so direktive o ravnanju z odpadki, pristaniških zmogljivostih za sprejem ladijskih odpadkov, kakovosti vode in morski strategiji;

15.  poudarja, da bi morale vse pomorske dejavnosti, vključno s tistimi, ki potekajo v okviru celostne pomorske politike, potekati v skladu s Konvencijo ZN o pomorskem pravu (UNCLOS); poudarja potrebo po skupnem pristopu EU k raziskovanju, izkoriščanju, ohranjanju in upravljanju morskih naravnih virov, kar zagotavlja učinkovito in varno razmejitev izključnih ekonomskih con med državami članicami EU in tretjimi državami v skladu z mednarodnim pravom;

16.  v zvezi s tem poudarja, da vsi subjekti, ki vlagajo v pomorska območja, potrebujejo pravno varnost, in se zavzema za nove spodbude za boljše izkoriščanje izključnih ekonomskih con držav članic;

Pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij

17.  pozdravlja zakonodajni predlog Komisije za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij kot nujna ukrepa za upravljanje rastočega števila pomorskih in obalnih dejavnosti ter varovanje morskega okolja, zagotovitev ubranega soobstoja dejavnosti in preprečevanje sporov glede uporabe obalnih in pomorskih območij; meni, da je treba v tem okviru dati prednost ekosistemskemu pristopu k upravljanju človeških dejavnosti na obali in morju;

18.  ugotavlja, da bo pomorsko prostorsko načrtovanje po pričakovanjih zmanjšalo poslovne stroške in izboljšalo naložbeno ozračje, medtem ko bo celostno upravljanje obalnih območij olajšalo usklajevanje dejavnosti v obalnem območju in na splošno izboljšalo upravljanje obalnih območij;

19.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se bodo primeri najboljše prakse razširjali in da bodo pripravljalne dejavnosti na tem področju pripeljale do novih spoznanj, saj med državami članicami obstajajo velike razlike v razvoju sistemov upravljanja pomorskih in obalnih območij; vseeno meni, da je na tem področju potreben prilagojen pristop, da bi državam članicam pustili možnost izvajanja evropskih smernic o pomorskem in obalnem prostorskem načrtovanju ob upoštevanju lokalnih posebnosti in potreb v povezavi z lokalnimi organi;

20.  meni, da je treba okrepiti povezovanje projektov za kopno in morje v prostorskem načrtovanju, da se zagotovi stalnost človeških dejavnosti in logistične verige ter povezovanje obalnih območij z njihovim zaledjem; meni, da bi to pripomoglo k odpravi dojemanja obale kot meje;

21.  poudarja, da vrzeli v znanstvenih spoznanjih o pomorskih dejavnostih in njihovem okolju pomenijo oviro za prostorsko načrtovanje, in poudarja pomen pobude „Znanje o morju 2020“ ter njenih posebnih ciljev, kot je kartiranje evropskega morskega dna do leta 2020; meni, da bi moralo biti morsko dno enotno kartirano, da bi do informacij lahko dostopali zainteresirani evropski organi, zlasti raziskovalna središča, univerze in javne ustanove;

22.  poziva Komisijo, naj državam članicam pomaga izvajati načrte za kartiranje in spremljanje ladijskih razbitin in potopljenih arheoloških najdišč, ki so pomemben del zgodovinske in kulturne dediščine Unije; poudarja potrebo po spodbujanju razumevanja in preučevanju takšnih najdišč ter pomoči za preprečitev njihovega plenjenja, s čimer bi omogočili, da se najdišča ustrezno ohranijo;

Pomorska znanja in spretnosti ter zaposlovanje

23.  meni, da bi skupni obseg zaposlovanja v modrem gospodarstvu lahko presegel ocenjeno število 7 milijonov delovnih mest do leta 2020, če bo le-to podprto s politikami usposabljanja, ki naj bi zagotovile navzočnost mobilne delovne sile z zadostnimi znanji in spretnostmi ter izkušnjami;

24.  znova poziva k bistvenemu izboljšanju delovnih, zdravstvenih in varnostnih pogojev v pomorskih poklicih; spodbuja Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja na tem področju za povečanje zanesljivosti poklicnih poti in tako izboljšajo privlačnost poklicev v modrem gospodarstvu in povezanih sektorjih;

25.  poudarja, da je treba z ustreznimi sredstvi izboljšati delovne razmere za pomorščake, vključiti konvencijo Mednarodne organizacije dela o delovnih standardih v pomorstvu v zakonodajo Unije ter predlagati program za kvalifikacijo in usposabljanje pomorščakov, zlasti za zaposlovanje mladih, vključno s tistimi iz tretjih držav;

26.  poziva Komisijo, naj pozorno spremlja in podpira prizadevanja na regionalni ravni za oceno znanj in spretnosti ter poklicev, po katerih bo povpraševanje v sektorjih modrega gospodarstva, in zagotovi, da bodo pobude, kot je „Evropska panorama spretnosti“, odražale potrebe modrega gospodarstva;

27.  meni, da bi morala Komisija skupaj z državami članicami pripraviti akcijski načrt za spodbujanje poklicev, neposredno ali posredno povezanih z modrim gospodarstvom, da bi vanje pritegnila ljudi;

28.  poziva Komisijo, naj spodbuja pobude za pospeševanje mobilnosti delavcev med gospodarskimi sektorji in državami članicami, kot je večletni akcijski program za izmenjave študentov, učiteljev in mladih strokovnjakov po vzoru programa Erasmus; podpira sodelovanje med podjetji in ponudniki usposabljanja s ciljem priprave diplomantov na delovna mesta na novih področjih;

29.  poziva Komisijo, naj sodeluje s predstavniki pomorskega gospodarskega sektorja in ponudniki usposabljanja pri ustanovitvi in financiranju „evropskih sektorskih svetov za zaposlovanje ter znanja in spretnosti“ za vodenje evidence o delovnih mestih, spremembah v potrebnih znanjih in spretnostih ter povezanih potrebah po usposabljanju;

30.  poziva Komisijo, naj po vzoru programa Erasmus pripravi pobudo, namenjeno spodbujanju mobilnosti raziskovalcev, zlasti na obalnih območjih, ki se bo izrecno nanašala na področje turizma, energetike in biotehnologije in se bo prvenstveno izvajala v obdobjih zunaj turistične sezone, da bi na trajnosten način obravnavali vplive človeka na vse bolj občutljive ekosisteme in obenem izboljšali uporabo infrastrukturnih virov obalnih in otoških območij;

Raziskave in inovacije

31.  ugotavlja, da so raziskovalne zmogljivosti EU na pomorskih področjih na svetovni ravni, in poudarja njihov pomen za utemeljeno oblikovanje politike in poslovne dejavnosti na podlagi inovacij, hkrati pa opaža težave, ki jih imajo poslovne dejavnosti pri trženju rezultatov raziskav;

32.  poudarja, da bi program Obzorje 2020 s preprostejšimi postopki in boljšo podporo inovacijam lahko zagotovil pomembno pomoč pri morskih in pomorskih raziskavah za krepitev uvajanja inovacij na trg, pri čemer bi bilo mogoče izhajati iz izkušenj iz projektov v okviru „Oceana prihodnosti“;

33.  poziva Komisijo, naj do leta 2014 posodobi svojo Evropsko strategijo za morsko in pomorsko raziskovanje s predlogi konkretnih ukrepov za izboljšanje sinergij in razširjanje strokovnega znanja med raziskovalci v EU;

34.  ugotavlja, da so le zdravi morski ekosistemi lahko osnova za trdno in trajnostno modro gospodarstvo; poziva Komisijo, naj še naprej raziskuje skupne učinke človekove uporabe morskega okolja in pomorskih dejavnosti v vseh sektorjih;

35.  poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno dolgoročno spremljanje okolja in izvaja raziskave o sistemih zgodnjega opozarjanja;

36.  poudarja pomen projektov, kot je Evropska mreža za pomorsko opazovanje in podatke (EMODNET), za lažjo izmenjavo in dostopnost podatkov iz raziskav;

Ladijski promet in ladjedelništvo

37.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ladijski promet v državah EU še vedno ovira upravna in carinska birokracija, ki ogroža vizijo o evropskem pomorskem prometnem prostoru in preprečuje rast te gospodarske panoge, zlasti pomorske kabotaže in morskih avtocest; meni, da je treba zagotoviti pripravo enotnih predpisov o pomorskem prometu znotraj Skupnosti, ki so nujno potrebni za zagotavljanje prostega pretoka blaga in oseb v vodah Skupnosti;

38.  je zadovoljen z uspehom pilotnega programa „Modri pas“ in poziva Komisijo, naj pripravi potrebne zakonodajne predloge za oblikovanje modrega pasu pred koncem leta 2013, vključno s potrebno revizijo carinskega zakonika EU;

39.  poudarja, da bo spodbujanje pomorskega prometa prispevalo ne le h gospodarski rasti in zaposlovanju, temveč tudi k doseganju cilja, določenega v beli knjigi „Načrt za enotni evropski prometni prostor“, da bi se 50 % cestnega tovornega prometa do leta 2050 preneslo na železniški in vodni promet;

40.  poudarja, da je treba razširiti vloge pomorskih avtocest kot glavnih evropskih koridorjev in poudarja, da je vzpostavitev nepretrganih prevoznih verig za potnike in tovor v različnih vrstah prevoza bistveno za zagotovitev dolgoročne konkurenčnosti evropskega pomorskega prometa; poziva Komisijo, naj objavi sporočilo o napredku, razvoju in prihodnosti morskih avtocest; meni, da bi morali biti večji otoki v celoti vključeni v morske avtoceste, s čimer bi izboljšali njihovo dostopnost in povečali konkurenčnost njihovega gospodarstva;

41.  poudarja, da je pomorska varnost bistvenega pomena za trajnostno spodbujanje pomorskega prometa, trajnostno gospodarsko rast, zaposlovanje v pomorstvu in trajnostne okoljske standarde v tem sektorju; poudarja, da bi bilo treba načelo preprečevanja uporabljati za predvidevanje novih tveganj in preprečevanje vseh vrst nesreč v pomorskem prometu; ugotavlja, da je treba o tem vprašanju sprejeti ukrepe v EU, pa tudi na mednarodni ravni, zlasti v Mednarodni pomorski organizaciji;

42.  poudarja, da se zaradi izvajanja tretjega svežnja zakonodajnih ukrepov o pomorski varnosti izboljšujejo kakovost evropskih zastav, delo klasifikacijskih zavodov, nadzor v pristaniščih, spremljanje pomorskega prometa, preiskovanje nesreč in zaščita žrtev; poziva države članice, naj pospešijo učinkovito izvajanje tega zakonodajnega paketa;

43.  poudarja, da bi morala pomorska prometna politika upoštevati vse pomembne ekonomske, okoljske in javnozdravstvene pomisleke; poziva Komisijo, naj tesno spremlja učinek skladnosti sektorja pomorskega prometa EU z okoljskimi in javnozdravstvenimi zahtevami ter naj po potrebi predlaga specifične ukrepe, ki bodo izničili negativne posledice za njegovo konkurenčnost; ugotavlja, da bi morale zakonske zahteve v zvezi z razrezom ladij in vsebnostjo žvepla v ladijskih gorivih zagotoviti visoko raven varovanja okolja, hkrati pa zagotoviti uresničevanje cilja preusmeritve prometa s cest na morje v skladu s cilji unije na področju podnebnih sprememb;

44.  poziva Komisijo in države članice, naj bistveno okrepijo svoja prizadevanja za sklenitev mednarodnega sporazuma o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov iz pomorskega prometa ob upoštevanju naraščajočega vpliva emisij toplogrednih plinov z ladij;

45.  poudarja, da imajo lahko okolju prijazna goriva, kot je utekočinjeni zemeljski plin, pomembno vlogo pri doseganju cilja zmanjšanja emisij CO2 iz goriv v pomorskem prometu v EU za vsaj 40 % do leta 2050;

46.  poudarja, da je treba podpreti razvoj učinkovitih in trajnostnih pristaniških storitev in infrastrukture, ki se lahko spopadajo z izzivi pričakovanega povečanja pomorskega prometa, pa tudi zmanjšanje okoljskih obremenitev in hrupa, preusmeritev prometa s kopnega na morje ter zagotavljanje nemotenega pretoka potnikov in tovora med različnimi vrstami prevoza; podpira možnost, da se v evropskih pristaniščih sočasno razvijajo dejavnosti popravila in razgradnje plovil;

47.  opozarja na možnost vzpostavitve logističnih platform, ki bi služile lažjemu prevozu blaga med Evropo in drugimi svetovnimi gospodarstvi; poudarja strateški pomen pomorskega prometa ter povezav med najbolj oddaljenimi regijami in drugimi celinskimi območji;

48.  poudarja, da ima ladjedelniška industrija EU potencial za povečanje svojega prispevka k rasti in zaposlovanju z izkoriščanjem priložnosti, ki izhajajo iz povpraševanja po „čistih ladjah“ (večja energetska učinkovitost in zmanjšanje emisij SOx in NOx) in tudi po plovilih in strukturah, primernih za gradnjo, instalacijo in upravljanje vetrnih elektrarn na morju; poziva ladjedelniško industrijo EU, naj izkoristi to priložnost, predvsem glede na pričakovano povečanje prevoza po morju na kratkih razdaljah vzdolž obale EU;

49.  poziva Svet, naj s Parlamentom doseže dogovor o sprejetju uredbe, ki bo omogočala odstranjevanje plovil na način, ki spoštuje okolje in delovne pogoje delavcev, ter tako ladjedelniški industriji EU omogoči konkurenčnejše recikliranje materialov;

50.  poziva Komisijo, naj olajša izvajanje strategije „LeaderSHIP 2020“ s podpiranjem opredeljenih ukrepov za obravnavo izzivov, s katerimi se sooča evropska ladjedelniška industrija, kot so dostop do financiranja, znanja in veščine ter mednarodna konkurenčnost;

Pomorski in obalni turizem

51.  poziva države članice, naj ob neposrednem sodelovanju lokalnih in regionalnih oblasti ter organizacij civilne družbe podprejo pobude za razvoj in posodabljanje trajnostne turistične infrastrukture – s posebnim poudarkom na potrebah invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo – ter naj si vsestransko prizadevajo za odpravo birokracije in pomanjkanja preglednosti v sektorju, pri tem pa naj spoštujejo okoljsko zakonodajo;

52.  poziva, naj se spodbuja in ohranja turizem kot gonilo rasti in ustvarjanja delovnih mest na obalnih območjih; meni, da je za razvoj vsakršne oblike turizma v obalnih regijah bistveno zdravo okolje, zato je treba narediti vse potrebno za njegovo varstvo; poudarja potrebo po trajnostni infrastrukturi za ustvarjanje novih oblik turizma, zlasti za turistične sektorje z visokimi možnostmi za rast, kot so ekološko-kmetijsko-ribiški turizem in trajnostni vodni športi; pozdravlja pobude za spodbujanje strategij čezmejnega turizma v pomorskih bazenih.

53.  poudarja, da so erozija evropske obale, zaščita okoljske in živalske dediščine Evrope ter izboljšanje kakovosti vode še vedno pomembna vprašanja, ki se jih je treba lotiti; zato poudarja potrebo po ustreznem vlaganju v ta območja za razvoj trajnostnega in kakovostnega kopališkega in potapljaškega turizma;

54.  poudarja, da je treba ukrepe za izkoriščanje in razvoj obalne, pomorske in morske dediščine načrtovati vzporedno z ukrepi za njeno varovanje in ohranjanje;

55.  opozarja na pomen ustanavljanja ali posodabljanja specializiranih visokih šol (za upravljanje in ekonomiko turističnih podjetij, za poklice v turizmu, pomorske visoke šole, kuharske šole itd.) ter izboljšanja ponudb usposabljanja za povečanje kakovosti turističnih storitev in proizvodov, uporabe novih tehnologij in prilagojenosti na podnebne spremembe;

56.  poudarja, da je treba poenostaviti postopke za izdajo vizumov, zmanjšati s tem povezane stroške in omogočiti izdajo vizumov za večkratni vstop obiskovalcem iz tretjih držav, zlasti iz držav BRIK; poziva Komisijo, naj preišče in nemudoma uvede nove „pametne“ načine izdajanja turističnih vizumov za povečanje dohodnih turističnih tokov;

57.  poudarja, da je sektor križarjenj pomemben gospodarski vir za evropska pristanišča in sosednje lokalne skupnosti, ki je hkrati bistvenega pomena za razvoj in uporabo energetsko učinkovitejših ladij z manjšimi emisijami; spodbuja načrtovanje privlačnih turističnih programov, zasnovanih za večjo kakovost subjektivne izkušnje obiskovalcev s poudarjanjem pomorskega, kulturnega in zgodovinskega pomena pristaniških destinacij;

58.  poziva Komisijo, naj pospeši prizadevanja za krepitev konkurenčnosti evropskih pristanišč s podpiranjem in usklajevanjem zmogljivosti pristaniške infrastrukture in nadgradnjo njihovih storitev (npr. z uskladitvijo s schengenskimi zahtevami), da bi evropska pristanišča postala privlačnejša za ladje za križarjenje in koristnejša za lokalne in ribiške skupnosti, s čimer bi omogočili večjo raznolikost njihovih dejavnosti; poziva Komisijo, naj upošteva posebnosti pristanišč v otoških in najbolj oddaljenih regijah;

59.  poziva, naj projekti posodabljanja in širjenja pristanišč obvezno vključujejo opremljanje potniških terminalov in novih potniških ladij z napravami za pomoč osebam z zmanjšano gibljivostjo;

60.  ponovno poudarja pomen obalnega in morskega potniškega prometa, predvsem s trajekti in ladjami za križarjenje, in opozarja na začetek veljavnosti Uredbe (EU) št. 1177/2010 o pravicah potnikov med potovanjem po morju, ki bi morala prispevati k izboljšanju kakovost pomorskega turizma; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj uvede kampanjo za izboljšanje kakovosti potniških ladij in ladij za križarjenje ob upoštevanju pravic potnikov ter naj jo utemelji na najboljši praksi prevoznikov;

61.  poudarja pomen rekreacijske plovbe in vodnih športov za pomorski turizem; poziva Komisijo, naj v okviru svojega naslednjega sporočila o pomorskem turizmu preuči socialni in gospodarski vpliv tega sektorja, možnosti za uskladitev in poenostavitev pravil na ravni EU, ki urejajo izdajo obratovalnih dovoljenj, navigacijske in obratovalne pogoje, varnostne zahteve ter vzdrževanje in popravila jaht ter vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij v tem sektorju;

62.  poudarja pomen kopališkega turizma kot posebnosti nekaterih evropskih obmorskih regij; poziva Komisijo, naj opravi oceno učinka, s katero naj preveri, ali bi lahko Direktiva 2006/123/ES negativno vplivala na MSP v tem sektorju, ter naj po potrebi predlaga ukrepe za omilitev tega vpliva in zagotovitev, da se bodo pri uporabi direktive upoštevale posebnosti te poklicne dejavnosti;

63.  poziva Komisijo, naj države članice, regije, avtonomne skupnosti in ostale zainteresirane strani na obalnih in otoških območjih spodbudi k oblikovanju in sistemskemu izvajanju pobude v zvezi s „starimi trgovskimi potmi“, ki jo je Parlament sprejel v okviru razprav o proračunu za leto 2013, tako na ravni sredozemskega bazena kot tudi na ravni drugih evropskih bazenov, zlasti zavoljo povečanja raznovrstnosti turističnih proizvodov in izboljšanja zunajsezonske ponudbe;

64.  poziva Komisijo, naj vključi trajnostni pomorski, otoški in obalni turizem v povezane ukrepe in programe, kot so „EDEN – evropske destinacije odličnosti“ in programi „Calypso“, ter naj podpre pobude, ki spodbujajo diverzifikacijo oblik turizma, povezanih z obalnim, pomorskim in morskim prostorom, omilitev sezonske narave turističnih dejavnosti in delovnih mest ter prilagajanje na podnebne spremembe; v zvezi s tem meni, da bi povečanje raznovrstnosti turistične ponudbe lahko prispevalo k večji privlačnosti pomorskih regij in jim omogočilo preseganje tradicionalne oblike ponudbe, ki temelji na soncu, plaži in morju;

65.  poziva k promociji pomorskih letovišč, saj lahko to zmanjša sezonska nihanja in ustvari multiplikativni učinek za lokalna in regionalna gospodarstva z vključevanjem ribiških skupnosti in ustvarjanjem ravnovesja med gospodarsko rastjo in trajnostjo;

66.  poziva Komisijo, naj upošteva prispevek in vlogo lokalne kulture in gastronomije malih tradicionalnih proizvajalcev v razvoju evropskega obalnega turizma; meni, da je treba uporabljati in usklajevati obstoječe politike in orodja ter pripraviti nove programe in ukrepe, da bi spodbudili sinergije zlasti med malimi in srednjimi podjetji (MSP) v primarnem in terciarnem sektorju na obalnih območjih EU;

67.  poziva Komisijo, naj v „spletno opazovalnico turizma“ vključi razdelek, namenjen pomorskemu in obalnemu turizmu, kar bo zagotovilo povezave med raziskovalnimi inštituti, podjetji in javnimi organi z namenom spodbujanja tržnih raziskav, zagotavljanja v prihodnost usmerjenih informacij o razvoju ponudbe in povpraševanja podjetjem in javnim organom ter ustvarjanja ugodnejših poslovnih pogojev, hkrati pa bodo tako pridobljene informacije o povezavah med biotsko raznovrstnostjo, varovanjem podnebja in pobudami za trajnostni turizem;

Modra energija

68.  opozarja, da so podnebne spremembe ena od glavnih groženj za morsko biotsko raznovrstnost na svetovni ravni ter da morajo energetski vidiki strategije „modre rasti“ temeljiti na obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti;

69.  v zvezi s tem priznava pomen evropskih morij in oceanov za zanesljivost oskrbe z energijo v EU ter diverzifikacijo virov energije in dobavnih poti;

70.  opozarja na potencial vetrne energije na morju, energije plimovanja in valovanja in oceanske toplotne energije ter konvencionalnega energetskega sektorja na morju v smislu ustvarjanja trajnostnih delovnih mest v obalnih regijah, zmanjševanja emisij ter prispevka k srednjeročnim in dolgoročnim energetskim ciljem Evropske unije; poudarja, da bodo za izkoriščanje tega potenciala potrebne znatne naložbe, da bi lahko preuredili povezave z elektroenergetskim omrežjem in zagotovili prenosne zmogljivosti;

71.  poudarja, da predstavlja modra energija prednost za evropsko pomorsko gospodarstvo; poziva Komisijo in države članice, naj prispevajo k uresničenju potenciala modre energije z uporabo strategij za morske bazene, ob tem pa posebno pozornost posvetijo potencialu najbolj oddaljenih regij zaradi njihove lokacije in naravnih značilnosti;

72.  poziva Komisijo, naj dejavno podpira vodilno vlogo EU v svetu na tem področju z razvijanjem evropske industrijske strategije za modro energijo, kot je v preteklosti že naredila za druge sektorje;

73.  poziva Komisijo, naj v svojem naslednjem sporočilu na tem področju sprejme celovit pristop k razvoju morskih energetskih virov z izkoriščanjem sinergij med energijo vetra na morju in drugimi morskimi obnovljivimi viri energije; poudarja, da mora ta pristop ponuditi popolno in trajnostno mešanico virov ob upoštevanju previdnostnega načela in zagotavljanju pomorske varnosti in zaščite ter predvideti tudi vzpostavitev ustrezne infrastrukture za prenos energije, proizvedene na morju, do kopnega in povezavo s klasičnim elektroenergetskim omrežjem;

74.  poziva države članice, naj sodelujejo pri pospeševanju trajnostne gradnje severnomorskega odprtomorskega omrežja za obnovljive vire energije; poziva Komisijo, naj pripravi predlog za ustrezen regulativni okvir;

Ribolov in ribogojstvo

75.  poudarja, da bi moralo ribogojstvo in ribištvo prispevati k trajnostni proizvodnji hrane v vsej Uniji in k dolgoročni prehranski preskrbljenosti; meni, da bi morali spodbujati razvoj in inovacije v sektorju trajnostnega ribogojstva in predelave rib z zmanjšanjem birokracije in spodbujanjem zaposlitvenih možnosti v teh sektorjih ter tako izboljšati kakovost življenja na obalnih in podeželskih območjih;

76.  poudarja pomen razvoja trajnostnega ribogojstva za zmanjšanje prelova evropskih ribjih staležev in odvisnosti od uvoza rib iz tretjih držav, ki predstavlja več kot 60 % rib, porabljenih v EU;

77.  poudarja, da ribogojstvo v EU že zagotavlja 80 000 delovnih mest in ima potencial za pomembno izboljšanje gospodarstev obalnih skupnosti ob upoštevanju ocen ZN, da bo proizvodnja gojenih rib do leta 2019 presegla donos tradicionalnega ribištva;

78.  poziva Komisijo, naj v svojih naslednjih strateških smernicah za ribogojstvo v EU spodbuja odprtomorsko ribogojstvo, ki ga je mogoče uskladiti z modrimi energetskimi objekti za zmanjšanje pritiska pretirano intenzivnega ribogojstva na obalne ekosisteme in na druge dejavnosti; poudarja, da je treba v celostnih načrtih upravljanja držav članic poenostaviti upravno breme in zagotoviti dodeljevanje primernega prostora za razvoj teh dejavnosti;

79.  poudarja pomen prihodnjega Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, ki prvič združuje celostno pomorsko politiko in financiranje ribištva, ter Evropske investicijske banke za podporo trajnostnemu in okolju prijaznemu razvoju ribištva, ribogojstva in predelave rib in za diverzifikacijo dohodkov v ribiških skupnostih, ki so odvisne od teh sektorjev, zlasti v zvezi z malim priobalnim ribolovom, poklicnim usposabljanjem žensk in mladih ter privabljanjem novih podjetnikov v ta sektor;

80.  priznava, da je varovanje pomorskih meja Evrope izziv za države članice; meni, da so za uspešno modro gospodarstvo potrebne varne morske meje v Evropski uniji, da bi zagotovili varstvo morskega okolja, nadzor ribištva, boj proti nezakonitemu ribolovu in kazenski pregon; zato poudarja, da je pomembno vzpostaviti evropsko obalno stražo, ki bo usklajevala dejavnosti in nadzor na morju; poleg tega poudarja, da je pomembno krepiti pobude za regijsko sodelovanje v ribiškem sektorju;

Ekstrakcija rudnin iz morja

81.  priznava obstoj ugodnih pogojev za ekstrakcijo rudnin iz morja; vseeno poudarja, da je okolje morskega dna s preostankom planeta povezano prek izmenjave snovi, energije in biotske raznovrstnosti, kar bi, če bi to izmenjavo prekinili, lahko povzročilo nepredvidljive spremembe v staležih rib in biotski raznovrstnosti;

82.  poziva Komisijo, naj posveti posebno pozornost okoljskim posledicam rudarjenja na morskem dnu, zlasti v zelo občutljivih morskih okoljih, podpre ustrezne raziskovalne projekte, uporabi previdnostno načelo ter v sodelovanju z organi tretjih držav, ki jih zadeva ta sektor, poskusi hitreje zapolniti obstoječe vrzeli v znanstvenih ugotovitvah;

83.  priznava, da učinkovitejša uporaba virov, skupaj z boljšimi politikami recikliranja, omogoča stroškovno učinkovitejši in bolj trajnosten pristop k zadovoljevanju naših potreb po rudninah kot intenzivno izkoriščanje podvodnih virov; obžaluje, da se zaradi pomanjkljivosti na področju recikliranja surovin in redkih zemljin povečuje količina odpadkov, in zato poziva k ukrepom za izboljšanje sektorjev recikliranja, ki bi bili alternativa pomorskemu rudarjenju; opozarja na dolgoročnejše priložnosti za zaposlovanje, ki jih ponuja ta alternativni pristop;

Modra biotehnologija

84.  priznava, da ima modra biotehnologija potencial za ustvarjanje visoko kvalificiranih zaposlitev in lahko veliko ponudi ključnim področjem, kot so zdravje, prehrana in inovacije; pozdravlja namero Komisije, da bo podprla raziskave in inovacije, potrebne za spodbujanje te dejavnosti na področju podjetništva;

85.  poudarja potencialni pomen morske biotske raznovrstnosti, zlasti v pretežno še neraziskanem globokem morju, za sektor modre biotehnologije, vendar opozarja na potrebo po previdnem raziskovanju tega zelo občutljivega ekosistema;

86.  poziva Komisijo, naj jasno opredeli vprašanja in izzive, povezane z modro biotehnologijo (na primer bionanotehnologijo, biomateriali in uvajanjem gensko spremenjenih rib, školjk in mikroorganizmov), in naj za odkrivanje, ocenjevanje in obvladovanje s tem povezanih okoljskih in zdravstvenih tveganj uporabi znanstveno utemeljen pristop na podlagi previdnostnega načela;

87.  poziva Komisijo, naj spodbuja partnerstva med zasebnim sektorjem in raziskovalnimi inštituti ter čezmejna partnerstva, kot je Evropski informacijski center za morsko biologijo, ker morska biotehnologija in dostop do morske biotske raznovrstnosti zahtevata znanstveno znanje ter kompleksno in drago opremo;

o
o   o

88.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 56 E, 26.2.2013, str. 41.
(2) UL C 70 E, 8.3.2012, str. 70.
(3) UL C 81 E, 15.3.2011, str. 10.
(4) UL C 45 E, 23.2.2010, str. 1.
(5) UL C 279 E, 19.11.2009, str. 30.
(6) UL C 175 E, 10.7.2008, str. 531.


Prispevek zadrug k izhodu iz krize
PDF 143kWORD 31k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. julija 2013 o prispevku zadrug k izhodu iz krize (2012/2321(INI))
P7_TA(2013)0301A7-0222/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti njenega člena 54,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti njenega člena 3(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. februarja 2009 o socialni ekonomiji(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2012 o statutu evropske zadruge glede udeležbe delavcev(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2013 s priporočili Komisiji o obveščanju zaposlenih in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1435/2003 z dne 22. julija 2003 o statutu evropske zadruge (SCE)(4),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije 94/1069/ES z dne 7. decembra 1994 o prenosu malih in srednje velikih podjetij(5),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o prenosu malih in srednje velikih podjetij(6),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o spodbujanju zadrug v Evropi (COM(2004)0018),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o pobudi za socialno podjetništvo (COM(2011)0682),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o zadrugah in prestrukturiranju(7),

–  ob upoštevanju priporočila ILO št. 193 o spodbujanju zadrug, ki so ga odobrile vlade vseh 27 sedanjih držav članic, resolucije Generalne skupščine OZN iz leta 2001 o zadrugah v človekovem razvoju in dejstva, da je OZN leto 2012 razglasila za mednarodno leto zadrug,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A7-0222/2013),

Uvod

1.  poudarja, da imajo zadruge in druga podjetja socialnega gospodarstva bistveno vlogo v evropskem gospodarstvu, zlasti v krizi, saj s povezovanjem dobičkonosnosti in solidarnosti ustvarjajo visokokakovostna delovna mesta, krepijo socialno, ekonomsko in regionalno kohezijo in ustvarjajo socialni kapital; poleg tega priznava, da bi za podjetja socialnega gospodarstva moral veljati jasnejši in skladnejši zakonodajni okvir, ki bi upošteval raznolikost ustanov socialnega gospodarstva in njihovih značilnosti;

2.  ugotavlja, da so v EU zadruge vse pomembnejše in da je med njimi približno 160 000 zadružnih podjetij, ki so v lasti 123 milijonov članov in zagotavljajo 5,4 milijona delovnih mest – vključno s približno 50 000 zadružnimi podjetji v industrijskem in storitvenem sektorju, ki zagotavljajo 1,4 milijona delovnih mest –, in da zadruge v povprečju prispevajo približno 5 % k BDP držav članic; ugotavlja, da je bilo v zadnjih nekaj letih zaradi prestrukturiranja podjetij v krizi ali brez naslednikov ustanovljenih več sto industrijskih in storitvenih zadružnih podjetij, kar je prispevalo k ohranitvi in ponovnemu razvoju lokalnih gospodarskih dejavnosti in delovnih mest; ugotavlja, da so imele industrijske in storitvene zadružne skupine ključen vpliv na regionalni razvoj v nekaterih najbolj industrializiranih regijah EU; ugotavlja, da socialne zadruge, specializirane za vključevanje na trg dela, zagotavljajo več kot 30 000 delovnih mest invalidom in prikrajšanim osebam v industrijskem in storitvenem sektorju; poudarja, da so zadruge postale model za samozaposlene osebe in svobodne poklice in da se je v netradicionalnih sektorjih ta model precej razširil, na primer v sektorjih socialnih, zdravstvenih in digitalnih storitev, storitev podpore podjetjem in storitev splošnega pomena, ki jih je prej zagotavljal javni sektor (npr. okoljske storitve in upravljanje naravnega prostora, izobraževanje in kultura ter proizvajanje energije iz obnovljivih virov); ugotavlja, da imajo zadruge zelo pomembno vlogo v EU z gospodarskega in socialnega vidika ter vidikov trajnostnega razvoja in zaposlovanja, poleg tega pa so gonilo socialnih inovacij, ki je pomembna tema tako v strategiji Evropa 2020 kot v Obzorju 2020, obenem pa prispevajo k doseganju ciljev trajnostnega gospodarstva in socialnega razvoja regionalnih in lokalnih skupnosti;

3.  poudarja, da zadružni podjetniški model prispeva k pravi gospodarski pluralnosti in je nepogrešljiv del socialnega tržnega gospodarstva ter je v celoti usklajen z vrednotami Pogodbe EU in cilji strategije Evropa 2020;

4.  poudarja, da so se zadruge v kriznih časih izkazale za še odpornejše od številnih tradicionalnih podjetij, tako glede stopnje zaposlenosti kot zaprtja podjetij; ugotavlja, da se kljub krizi zadruge ustanavljajo v novih in inovativnih sektorjih in da obstajajo dokazi o tej odpornosti, zlasti v zvezi z zadružnimi bankami ter industrijskimi in storitvenimi zadrugami (delavske zadruge, socialne zadruge in zadruge, ki so jih ustanovila mala in srednja podjetja); poudarja, da se je z razvojem zadružnega modela izkazalo, da se lahko v primerjavi z drugimi modeli bolje odziva na nove potrebe in bolj spodbuja ustvarjanje delovnih mest zahvaljujoč veliki sposobnosti prilagajanja spremembam zadrug in ohranjanja njihovih gospodarskih dejavnosti, izpostavljenih tveganju, pri čemer še naprej sledijo svojemu poslanstvu; poudarja tudi strateški pomen zadrug, ki jih sestavljajo mala in srednja podjetja, saj lahko omogočijo reševanje skupnih izzivov in razvoj pomembne ekonomije obsega; ugotavlja, da zadruge v skupnostih postajajo vse pomembnejše in da predvsem omogočajo neposredno sodelovanje državljanov pri odzivanju na različne potrebe, kot so socialne in zdravstvene storitve, storitve izobraževanja, trgovske storitve, komunikacijske storitve itd., zlasti na odročnih ali prikrajšanih območjih;

5.  meni, da lahko v času recesije zadruge učinkovito spodbujajo podjetništvo na mikroekonomski ravni, saj malim podjetnikom – velikokrat so to skupine državljanov – omogočajo, da prevzamejo podjetniške odgovornosti; v zvezi s tem podpira razvoj zadrug v sektorju socialnega varstva, ki omogočajo zagotavljanje večje socialne vključenosti šibkejših skupin;

6.  je prepričan, da zaradi svoje decentraliziranosti zadružni model pomembno prispeva k izvajanju prednostnih nalog direktive št. 2009/28/ES o obnovljivih virih energije do leta 2020 in k prehodu z energije iz fosilnih virov na energijo iz obnovljivih virov; ugotavlja, da so državljani v zadnjih desetletjih ustanovili več kot 1000 zadrug za energijo iz obnovljivih virov; je prepričan, da zadruge, ki delujejo na področju energije iz obnovljivih virov, omogočajo državljanom, da dejavno sodelujejo v lokalnih projektih za obnovljive energije, zaradi česar tudi bolj sprejemajo tovrstne obrate; meni, da sodelovanje državljanov pri pridobivanju energije povečuje njihovo ozaveščenost o tem, da je treba energijo porabljati trajnostno in učinkovito, pa tudi njihov nadzor nad cenami energije; poziva Komisijo, naj nameni posebno pozornost vlogi energetskih zadrug pri povečevanju uporabe obnovljivih virov energije in izboljševanju energetske učinkovitosti;

7.  meni, da je večja odpornost zlasti posledica zadružnega modela upravljanja, ki temelji na skupnem lastništvu in demokratični gospodarski udeležbi in nadzoru, organizaciji in vodenju zainteresiranih članov ter predanosti skupnosti; poudarja, da je za odpornost zadrug zaslužna tudi značilna metoda akumulacije kapitala, ki je manj odvisna od razvoja finančnih trgov in je povezana z namenitvijo presežkov oblikovanju rezervnih skladov, katerih en del je nedeljiv, če je to mogoče, zlasti v obliki sredstev, ki po plačilu neporavnanih dolgov v primerih likvidacije, na splošno krepijo zadružno gibanje, in doseganju uravnoteženih socialnih in gospodarskih ciljev podjetja ter cilja boljšega poslovanja in dejavnosti; meni, da ta model zadrugam pomaga zavzeti dolgoročen večgeneracijski pristop in jih vpenja v lokalno gospodarstvo, s čimer prispevajo k lokalnemu trajnostnemu razvoju ter zagotavljajo, da kljub morebitni internacionalizaciji ne selijo svoje proizvodnje;

8.  ugotavlja, da lahko zadružna podjetja učinkovito zadostijo obstoječim in novim potrebam na področjih, kot sta upravljanje kulturnih in ustvarjalnih virov ter okoljska trajnost v zvezi z novimi načini življenja in potrošnje; poudarja, da zadruge gojijo tudi vrednote, kot je varovanje zakonitosti; na primer v Italiji se zadrugam dodelijo v upravljanje sredstva, odvzeta mafijskim združbam.

9.  meni, da bi morale biti zadruge v celoti vključene v cilje industrijske politike EU in ukrepe v njenem okviru, tudi ob upoštevanju njihovega bistvenega prispevka k industrijskemu prestrukturiranju, temeljnem področju nove evropske industrijske politike;

10.  ugotavlja tudi, da lahko zadruge s sodelovanjem izkoristijo ekonomijo obsega ter izmenjujejo izkušnje in najboljšo prakso, hkrati pa po potrebi združujejo ali prenašajo človeške in finančne vire; meni, da zadrugam ravno njihova prilagodljivost tudi v najtežjih časih omogoča preživetje;

11.  ugotavlja, da je v različnih državah članicah veliko primerov dobre prakse, v okviru katerih zadruge dosegajo odlične rezultate v smislu rasti, zaposlovanja, stopnje preživetja podjetij in zagona novih podjetij, kot so na primer sistem enkratnega izplačila (pago único) v Španiji in zakon Marcora v Italiji, ki omogočata financiranje ustanavljanja novih zadrug prek nadomestil za brezposelnost, ter zadruge za zaposlovanje in podjetništvo, ustanovljene v Franciji, na Švedskem in v Belgiji; poudarja tudi posamezne zadruge, ki se na prostovoljni osnovi povežejo v velike podjetniške skupine, ki pokrivajo sektorje kot so industrija, kmetijstvo, distribucija, finance, raziskave in razvoj ter izobraževanje na visoki stopnji; ugotavlja, da so lahko zadruge, zasnovane na primer po zgledu britanskega sklada, učinkovit model za dobro upravljanje profesionalnih in polprofesionalnih športnih organizacij, kar obenem omogoča tesno udeležbo glavnih zainteresiranih strani – navijačev – pri upravljanju kluba (profesionalnega ali ne); poziva Komisijo, naj te primere dobre prakse podrobno preuči in oceni možnost njihove vključitve v opredelitev evropskih politik v korist podjetjem;

12.  meni, da je prispevek zadrug k evropskemu gospodarstvu in stabilni zaposlenosti pomemben, zlasti med krizo;

13.  poudarja, da je treba med drugim razviti model zadruge za poslovanje in zaposlovanje, ki podjetjem omogoča, da se gradijo postopoma za zadovoljevanje potreb podjetnikov in se razvijajo hkrati z razvojem njihovih dejavnosti

14.  se zaveda, da tudi zadruge lahko propadejo;

15.  ugotavlja, da se razmere v državah članicah razlikujejo, kar je povezano z razlikami v zakonodaji in pojmovanju; zato poziva Evropsko komisijo, naj revidira obstoječo zakonodajo in poišče skupne točke ter ob upoštevanju načela subsidiarnosti harmonizira ključne elemente, kar bi omogočilo odpravo ovir za razvoj zadrug;

16.  poudarja, da so zaposleni pri vzpostavljanju zadrug ali pri prenosu lastništva podjetja nanje soočeni z velikim finančnim tveganjem; opaža, da je dobro upravljanje, zlasti delavske zadruge, močno odvisno od podpore in nadzora vodenja podjetja s strani zaposlenih;

Zakonodajni okvir

17.  meni, da bi bilo treba to naravno zmogljivost za odpornost okrepiti z namenjanjem ustrezne pozornosti zadrugam v vseh ustreznih politikah EU, ki naj bi prispevale k pametni, trajnostni in vključujoči rasti, tudi prek drugačnega modela gospodarskega razvoja, ki je skladen z evropskim socialnim modelom, pa tudi z vključitvijo že obstoječe evropske zakonodaje o zadrugah; meni zlasti, da bi bilo treba pomembno vlogo zadrug navesti tudi v akcijskem načrtu za podjetništvo 2020; meni, da bi morali sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bi zadrugam in drugim oblikam podjetij zagotovili enake pogoje, hkrati pa ohranili cilje in delovne metode zadrug ter njihovo socialno naravo;

18.  opozarja, da mora Evropska unija z zakonodajnimi določbami priznati in obravnavati različne oblike podjetništva ter tako zagotoviti spoštovanje načela podjetniške svobode ne glede na status podjetja; obžaluje, da Komisija v svojem akcijskem načrtu za podjetništvo za leto 2020 ne poudarja vloge podjetij socialnega gospodarstva, temveč opozarja le na njihov prispevek k ustvarjanju delovnih mest in socialnim inovacijam in na težave, s katerimi se srečujejo pri financiranju v primerjavi z malimi in srednjimi podjetji;

19.  poziva Komisijo, naj okrepi svoje službe tako, da ustanovi enoto, pristojno za zadruge in druge organizacije socialnega gospodarstva (kot so vzajemne družbe, fundacije in združenja, ki se ukvarjajo z gospodarskimi in finančnimi dejavnostmi), s posebnim poudarkom na ukrepih v zvezi z zagotavljanjem ustreznih virov za spremljanje in obravnavanje razvoja politike socialnega gospodarstva; poziva jo tudi, naj nameni ustrezno pozornost prestrukturiranju industrijskih in storitvenih podjetij v krizi ali brez naslednika v zadruge prek ustanovitve za to pristojnih služb;

20.  poziva Komisijo, naj v pravilih o javnih naročilih omogoči več prožnosti za podjetja, ki jih vodijo zaposleni, na primer z zagotovitvijo časovno omejenih rezervacij;

21.  poziva jo tudi, naj zagotovi, da bodo ukrepi v okviru pobude za socialno podjetništvo usklajeni ter da se bodo upravne ovire med obema pobudama zmanjšale;

22.  poziva države članice, naj v skladu s priporočilom ILO št. 193/2002 pregledajo svojo zakonodajo, ki se nanaša na zadruge, zlasti pa na posebne vrste zadrug, kot so delavske zadruge, socialne zadruge, obrtne zadruge in zadružne banke, da bi sprejele celovite politike v podporo zadružnemu poslovnemu modelu in ustvarile regulativno okolje, ki omogoča priznavanje vloge zadrug in organizacij, ki jih vodijo, in razvoj zadrug, zlasti na področjih in v sektorjih, kjer se je izkazalo, da ima ta model družbeno, gospodarsko in okoljsko dodano vrednost; poziva države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji in drugimi zainteresiranimi stranmi na regionalni in lokalni ravni opredelijo strateške sektorje, ki so primerni za zadružne projekte; poudarja, da bi to moralo vključevati tudi uvedbo ustreznih finančnih instrumentov in priznanje vloge zadrug v nacionalnem socialnem dialogu, kot tudi vlogo zadružnih bank, ki že ves čas namenjajo posebno pozornost trajnostnemu in socialno odgovornemu financiranju in so uveljavljene v lokalnem okolju; poziva k upoštevanju tega priporočila pri pregledu uredbe o statutu evropske zadruge (SCE);

23.  poudarja, da je treba regulativne ukrepe oblikovati znotraj trdnega pravnega okvira in skladno z mednarodnimi standardi, da se preprečijo razhajanja med nacionalnimi razlagami in tveganje konkurenčnih prednosti ali slabosti na regionalni, nacionalni ali makroregionalni ravni;

24.  poudarja, da je pomembno vključiti zadruge v vse faze oblikovanja prihodnjih pobud in ukrepov Unije, povezanih z zadrugami;

Prenosi podjetij in prestrukturiranje

25.  meni, da bi mogli biti prenos podjetja na zaposlene z ustanovitvijo zadruge in druge oblike lastništva zaposlenih najboljši način za nadaljnje delovanje podjetja; poudarja, da bi bilo treba takšne prenose podjetij na zaposlene, zlasti v zvezi z delavskimi zadrugami in delavskimi odkupi podjetij, podpreti s posebno proračunsko vrstico EU, ki bi vključevala tudi finančne instrumente; nujno poziva, naj se z udeležbo Evropske investicijske banke, socialnih partnerjev in zainteresiranih strani iz zadružnega gibanja oblikuje evropski mehanizem za spodbujanje razvoja zadrug in zlasti prenosov podjetij v okviru zadružne oblike, tudi prek instrumenta vzajemnih skladov;

26.  poudarja, da je delavski odkup podjetij vse bolj razširjena praksa v državah članicah, s katero se odzivajo na gospodarsko krizo; zato poziva Komisijo, naj opredeli finančne instrumente za spodbujanje te prakse ali razširi obseg obstoječih instrumentov;

27.  poudarja aktivno vlogo socialnih zadrug pri prestrukturiranju malih in srednjih podjetij, zlasti prek ustanavljanja socialnih podjetij, ki spodbujajo vključevanje delavcev, ki bi jih lahko opredelili kot prikrajšane, ki se znajdejo v kritičnih razmerah v zvezi z zaposlitvijo, pri čemer prek solidarnosti krepijo vse večjo sposobnost odzivanja na socialne potrebe;

28.  ugotavlja, da težava, ki se pojavlja pri prenosih podjetij na zaposlene, zelo pogosto ni le vprašanje dolžine ustreznih postopkov, pač pa tudi – kar je še pomembnejše – pomanjkanja znanja o tem poslovnem scenariju med ustreznimi strokovnjaki (npr. odvetniki in računovodje) in znotraj pravnega in izobraževalnega sistema; poudarja, da bi usposabljanje in ozaveščanje vseh, ki so dejavni pri ustvarjanju ali prenosu lastništva podjetij na zaposlene znatno prispevala k spodbujanju te prakse; zato priporoča, da se zadružnim oblikam podjetij dodeli stalno mesto v ustreznih predmetnikih univerz in poslovnih šol; poleg tega meni, da bi bilo treba spodbujati tudi boljše znanje o zadrugah, prenos podjetij na zaposlene v obliki zadrug pa finančno podpreti, tudi prek ciljne in pametne uporabe sredstev iz strukturnih skladov, tudi med sindikati in organi, ki so odgovorni za zagotavljanje informacij o ustanavljanju ali prenašanju podjetij; poudarja strokovno znanje, ki so ga pridobila zadružna združenja v nekaterih državah članicah pri ustvarjanju in prenosu podjetij v obliki zadrug, in poziva Komisijo, naj vzpostavi mehanizme, ki bodo podjetjem olajšali sodelovanje in izmenjavo dobre prakse in metod na tem področju ter zagotovili, da se bo o tem poročalo Svetu in Parlamentu;

29.  poziva države članice, naj razvijejo okvir za omogočanje prenosa podjetij na zaposlene, vključno s finančnimi mehanizmi za pomoč zaposlenim pri vlaganju v podjetja v krizi ali brez naslednika ter prednostnimi pravicami za zaposlene, da bi ustvarili kar najboljše pogoje za ponudbo za prevzem podjetja, ki mu grozi zaprtje;

30.  meni tudi, da bi morale države članice sprejeti politike, ki bi zaposlenim s konkretnimi fiskalnimi mehanizmi tudi v drugih oblikah industrijskih in storitvenih podjetij ter s potrebno pravno zaščito in ustrezno stopnjo sodelovanja pri vodenju, nadzoru, odločanju in odgovornosti za podjetje omogočale udeležbo v kapitalu in rezultatih svojih podjetij; poudarja, da bi lahko te dejavnosti povečale konkurenčnost vsega sektorja;

31.  poudarja pozitivno vlogo mehanizmov, tipičnih za zadružni model, kot so nedeljivost rezerv, ki se ne smejo razdeliti med člane niti v primeru prenehanja, ampak se morajo uporabiti za razvoj zadružnega gibanja, in zakonske določbe, ki omogočajo, da tretje osebe vlagajo v zadruge tvegani kapital z glasovalnimi pravicami ali brez, kot na primer vzajemni skladi in Cooperazione Finanza Impresa (CFI) v Italiji, Institut de Développement de l'Economie Sociale (ESFIN-IDES) v Franciji in investicijska struktura Mondragon Corporation v Španiji;

32.  poziva Komisijo, naj spodbuja politike in ukrepe za ohranitev obstoječih delovnih mest, ne pa samo za ustvarjanje novih delovnih mest in ustanavljanje novih podjetij; poziva jo tudi, naj oblikuje službe za ustanavljanje novih podjetij, ki bi podpirale zadružno obliko podjetij s pobudami za ozaveščanje in usposabljanje;

33.  poudarja, da je za preoblikovanje podjetij v krizi v ekonomsko trajnostne zadruge potrebno natančno in zgodnje diagnosticiranje; poziva organe na vseh ravneh, naj sodelujejo s socialnimi partnerji in zadružnim gibanjem pri takšnem zgodnjem diagnosticiranju in ocenjevanju izvedljivosti in smiselnosti preoblikovanja podjetij v zadruge; meni, da bi morali v tem procesu sodelovati tudi sindikati in zadružna združenja;

34.  poziva Komisijo, naj pripravi izčrpen in primerjalen pregled primerov najboljše prakse v državah članicah in nacionalnih zakonodaj, ki spodbujajo preoblikovanje v zadruge, zlasti kar zadeva ponoven zagon podjetij, pravne predpise o stečajih, finančne mehanizme, institucije za podporo podjetništvu in ustanavljanje horizontalnih podjetniških skupin za zadružna podjetja; poudarja, da morajo zadruge sodelovati v tem pregledu, da se opredelijo prednostne naloge; zato poziva Komisijo, naj oceni možnost razvoja podatkovne zbirke, v kateri bi se zbrali vsi primeri in podatki o prestrukturiranju v zadruge, in s tem omogoči kroženje dobre prakse in usklajeno zbiranje podatkov;

35.  poziva Komisijo in države članice, naj olajšajo in spodbujajo vzpostavljanje grozdov zadrug in socialnih podjetij in jim s tem omogočijo lažje iskanje virov, potrebnih za krepitev njihove vloge v proizvodni in distribucijski verigi, in podpirajo ekonomije obsega, potrebne za financiranje dejavnosti raziskav, razvoja in inovacij;

Dostop do financiranja in podpore podjetjem

36.  poudarja, da zadružna podjetja v industrijskem in storitvenem sektorju, zlasti mala in srednja podjetja, iz različnih razlogov, tudi zaradi vrste podjetništva, ne morejo dobiti dostopa do tveganega kapitala in posojil na trgih kapitala; ugotavlja tudi, da delavske zadruge običajno težko pridobijo velike zneske kapitala od svojih članov in da bi bilo treba zato ustvariti ustrezne finančne instrumente, ki bi omogočali upoštevanje njihovih oblik podjetništva;

37.  opozarja, da je treba glede na posebno strukturo zadrug posebno pozornost nameniti vprašanju njihovega dostopa do posojil; zato poziva Evropsko komisijo, Baselski odbor in Evropsko investicijsko banko, naj razvijejo in uporabijo kvalitativna merila, tudi v zvezi s kreditiranjem in financiranjem, in s tem omogočijo razlikovanje med vlogami zadrug, tudi socialnih, in drugih podjetniških oblik;

38.  meni, da je treba okrepiti kapitalizacijo zadrug in bolje izkoristiti vire, ki lahko izhajajo iz njihove socialne strukture; poziva Komisijo, naj spodbudi ukrepe, ki podpirajo kapitalizacijo po predložitvi predloga za odkup podjetja ali njegovi izvedbi, vključno z davčnimi olajšavami, ki so lahko tudi začasne, pri čemer se te olajšave ne obravnavajo kot državna pomoč;

39.  opozarja, da lahko v nekaterih državah članicah zunanje strani zagotovijo tvegani kapital v zadrugah, tudi če imajo omejene glasovalne pravice ali pa jih sploh nimajo, s čimer se upoštevata lastništvo članov in nadzorna struktura, to pa je zadrugam omogočilo izboljšati dialog z drugimi finančnimi institucijami; odobrava takšne politike in spodbuja vse države članice, naj zadrugam olajšajo dostop do posojil;

40.  meni, da bi morali Komisija, Evropska investicijska banka in Evropski investicijski sklad zadrugam zagotoviti dostop do finančnih mehanizmov na ravni EU, po potrebi vključno z akcijskim načrtom za financiranje malih in srednjih podjetij, predlaganim v aktu za enotni trg, in si skupaj s sektorjem zadružnega bančništva še posebej prizadevati, da se to tudi uresniči; poudarja, da bi moglo takšno ukrepanje izboljšati delovanje enotnega trga;

41.  meni, da je treba pri ureditvi finančnih trgov in s tem povezani izvedbeni zakonodaji upoštevati posebne značilnosti zadružnih bank;

42.  poudarja, da bi morali biti programi in skladi, ki se ustanavljajo v okviru večletnega finančnega okvira (2014−2020), pomembni instrumenti za podporo zadrugam; meni, da bi se morali pri vzpostavljanju operativnih programov osredotočiti na lažje ustanavljanje novih zadrug, podpiranje trajnostnega razvoja podjetij in odgovornega prestrukturiranja ter vanje vključiti ukrepe, ki zadevajo zlasti prenos podjetij na zaposlene in vlogo socialnih zadrug pri lokalnem razvoju in socialnih, tehnoloških in proizvodnih inovacijah, ki se financirajo z globalnimi nepovratnimi sredstvi in drugimi finančnimi instrumenti, vključno s sredstvi iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji;

43.  meni, da bi bilo treba pri finančnem načrtovanju na ravni Unije in nacionalni ravni posebno pozornost (ali določen odstotek sredstev) nameniti zadrugam, katerih cilj je spodbujati dostop do zaposlitve prikrajšanim osebam v skladu z opredelitvijo iz Uredbe (ES) št. 2204/2002 in tako utrditi in razviti boljšo socialno zaščito na višji ravni;

44.  poziva Komisijo, naj v okviru prihodnjega obračunskega leta podpre pilotni projekt za podporo prenosov podjetij v krizi na zaposlene, da bodo še naprej imeli zaposlitev, in za ustanovitev novih zadrug, ki bodo oživila podjetja v krizi ali stečaju;

45.  poziva Komisijo, naj razvije ukrepe v podporo zaposlovanju mladih v sektorju zadrug; prav tako jo poziva, naj v državah članicah spodbuja širjenje zadružnega modela kot ključnega instrumenta za ustvarjanje novih delovnih mest;

46.  meni tudi, da bi morale države članice sprejeti ukrepe za lažji dostop zadrug do celotne ponudbe storitev za podporo poslovanju, saj bodo tako te lahko še naprej prispevale k trajnostnemu razvoju svojih dejavnosti; v zvezi s tem poziva države članice, naj uvedejo ukrepe, s katerimi bi zadrugam olajšale dostop do posojil, zlasti delavskim, socialnim in obrtnim zadrugam ter zadrugam, ki jih sestavljajo mikro podjetja;

47.  meni, da bi morale države članice sprejeti ustrezne ukrepe za odstranitev vseh pravnih, upravnih ali birokratskih ovir, ki preprečujejo ali omejujejo rast zadrug;

48.  meni, da bi bilo treba v vsej Evropi olajšati dostop malih zadružnih posojilnic do trgov;

49.  poleg tega meni, da bi bilo treba spodbujati omrežja sodelovanja med malimi in srednjimi podjetji, na primer tista, ki v EU že obstajajo v obliki zadrug (obrtne zadruge, zadruge malih in srednjih podjetij, zadruge za dejavnosti in zaposlovanje itd.), saj takšna omrežja s skupnim trženjem, nabavo ali drugimi storitvami znatno okrepijo ustanavljanje in trajnost mikro in malih podjetij in jim pomagajo, da postanejo vir inovacij;

50.  meni, da je treba za podporo ustanavljanju novih zadrug razviti storitve za njihovo ustanavljanje; meni tudi, da bi bilo treba na nacionalni in evropski ravni spodbujati zadružni model med potencialnimi novimi podjetniki (na primer v univerzitetnih učnih načrtih);

o
o   o

51.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 76 E, 25.3.2010, str. 16.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0071.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0005.
(4) UL L 207, 18.8.2003, str. 1.
(5) UL L 385, 31.12.1994, str. 14.
(6) UL C 93, 28.3.1998, str. 2.
(7) UL C 191, 29.6.2012, str. 24.


Biogospodarstvo za Evropo
PDF 211kWORD 31k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. julija 2013 o inovacijah za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo (2012/2295(INI))
P7_TA(2013)0302A7-0201/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Inovacije za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo“ (COM(2012)0060),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „EU 2020: evropska strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. maja 2012 o Evropi, gospodarni z viri(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Reševanje izzivov na blagovnih borzah in na področju surovin“ (COM(2011)0025) in svoje resolucije z dne 13. septembra 2011 o tem sporočilu(2),

–  ob upoštevanju sklepov britanskega predsedstva Sveta iz leta 2005 („Na znanju temelječe evropsko biogospodarstvo“), nemškega predsedstva Sveta iz leta 2007 („Na poti k na znanju temelječemu biogospodarstvu“) in belgijskega predsedstva Sveta iz leta 2010 („Na znanju temelječe evropsko biogospodarstvo: dosežki in izzivi“),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za razvoj, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za regionalni razvoj (A7-0201/2013),

A.  ker naj bi se število svetovnega prebivalstva do leta 2050 s 7 milijard povečalo na več kot 9 milijard, kar bo po ocenah privedlo do 70-odstotnega povečanja povpraševanja po hrani in močnega pritiska na zaloge vode;

B.  ker si je treba zaradi pomanjkanja naravnih rezerv po svetu, povečanja pritiskov na obnovljive surovine in globalnih učinkov podnebnih sprememb prizadevati za gospodarno rabo virov;

C.  ker dolgoročen, inovativen in učinkovit pristop ne bo zagotovil le večje trajnosti, ampak bo nudil tudi podporo razvoju podeželja in regij, prispeval k morebitnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in k večji trajnosti proizvodnje, zagotovil pa bo tudi razširjanje industrijskih inovacij skozi celotno vrednostno verigo;

D.  ker bo prehod v trajnostno gospodarstvo omogočil krepitev konkurenčnosti evropskega industrijskega in kmetijskega sektorja in povečanje gospodarske rasti ter tako prispeval k spodbujanju znatnega povečanja zaposlovanja v Evropi;

E.  ker je uspešno biogospodarstvo za Evropo odvisno od razpoložljivosti surovin (iz kmetijstva, gozdarstva in biološko razgradljivih odpadkov), katerih upravljanje in pridobivanje je trajnostno;

F.  ker promet biogospodarstva v EU znaša že skoraj 2 bilijona EUR in ker naj bi primarna proizvodnja, predelava hrane in industrijska biotehnologija ter biorafinerije znatno rasle;

Splošne ugotovitve

1.  pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom „Inovacije za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo“ in akcijski načrt za udejanjanje biogospodarstva za Evropo, ki ga ta vsebuje;

2.  meni, da je s pomočjo biogospodarstva možna cenejša proizvodnja industrijskih in potrošniških surovin, saj se porabi manj energije, manjše pa je tudi onesnaževanje okolja;

3.  se strinja, da prehod v pametno, trajnostno in vključujoče biogospodarstvo ne bi smelo temeljiti le na izkoriščanju obnovljivih naravnih virov z majhnim vplivom na okolje, ampak tudi na njihovi trajnostni rabi, ki upošteva okoljske, gospodarske in socialne vidike, ob nadaljnji rabi bioloških virov v mejah obnove ekosistema;

4.  poudarja, da je treba nujno nemudoma ukrepati v podporo inovacijam in naložbam v nove tehnike in poslovne modele ter ustvariti spodbude, ki bodo dolgoročno koristile gospodarstvu; poudarja, da ima pri uresničevanju trajnostne gospodarske rasti poglavitno vlogo zasebni sektor;

5.  meni, da je biogospodarstvo osnovni pogoj za doseganje ciljev strategije Evropa 2020, zlasti pa njenih pobud Unija inovacij in Evropa, gospodarna z viri;

6.  odobrava podporo Komisije koreniti spremembi v pristopu Evropske unije do proizvodnje, porabe, predelave, skladiščenja, recikliranja in odstranjevanja bioloških virov;

7.  poudarja, da je v biogospodarstvu zaposlenih že 22 milijonov ljudi, skupaj več kot 9 % zaposlenih, kar pomeni velik potencial za zaposlitev milijonov ljudi;

8.  podpira predlog Komisije glede vzpostavitve projektne skupine in časovnega načrta za biotehnološke industrije, v katerem bo opredelila prispevek obnovljivih virov in biotehnologije k trajnostnemu razvoju in spodbudila regije in gospodarske subjekte k razvoju novih inovacij za sektor biogospodarstva;

9.  poziva države članice, naj vzpostavijo nacionalne in regionalne akcijske načrte za biogospodarstvo, in prosi Komisijo, naj Parlamentu vsaki dve leti predloži poročilo o udejanjanju biogospodarstva;

10.  poudarja, da je Evropska unija na različnih področjih bioznanosti in biotehnologij vodilna v svetu; meni, da bo prehod v biogospodarstvo Evropi omogočil, da bo dosegla pomemben napredek na področju nizkoogljičnega gospodarstva, inovacij in konkurenčnosti, in okrepil njeno vlogo na mednarodni ravni;

11.  izpostavlja pomembnost in ogromen potencial učinkovite rabe virov in energije; poudarja, da je treba „proizvajati več z manj“, da bo biogospodarstvo ostalo trajnostno;

12.  meni, da biogospodarstvo za Evropo ne bi smelo zgolj nadomestiti sedanjega gospodarstva, ki temelji na fosilnih virih, ali ponavljati dosedanjih potratnih ravnanj in vzorcev porabe, ampak bi se moralo razviti v učinkovitejši in bolj trajnosten model, ki bo upošteval vlogo socialnega in okoljskega upravljanja vzdolž vseh vrednostnih verig v biogospodarstvu;

13.  pozdravlja potekajočo revizijo zakonodaje Unije o biogorivih, katere namen je ublažiti negativne učinke posrednih sprememb rabe zemljišč ter spodbujati trg naprednejših biogoriv in njihov razvoj, kar bi omogočilo večjo uporabo neprehrambenih surovin, kot so odpadki, ostanki ter lesno-celulozni in celulozni materiali;

14.  opozarja, da bi bilo treba v direktivo o energiji iz obnovljivih virov in direktivo o kakovosti goriva vključiti dejavnike posredne spremembe rabe zemljišč (ILUC) za pogonska biogoriva in druga tekoča in plinasta biogoriva ter zavezujoča merila trajnosti za rabo trdne biomase; poziva Komisijo, naj predlaga okvirno direktivo o biomasi, ki bo zajemala vse vrste rabe biomase (energija, pogonska goriva, materiali, kemikalije) in uvedla hierarhijo biomase;

Investicije v raziskave, inovacije in spretnosti

15.  spodbuja Komisijo, naj si še naprej prizadeva za usklajevanje na področju raziskav in razvoja, ki presega meje držav članic in razmejitve med različnimi sektorji, in poudarja zlasti potrebo po preučevanju ocen trajnostnih meja bioloških virov, pri čemer je treba upoštevati funkcije ekosistemov in naravnih prehranjevalnih verig, pa tudi povpraševanje ljudi po hrani;

16.  poziva k natančnejši preučitvi socialnih in okoljskih priložnosti ter potencialnih stroškov biogospodarstva glede na njegove različne potencialne učinke in morebitne napačne metode izkoriščanja biogospodarstva v povezavi z uporabo redkih naravnih virov, nevarnostjo, da bi škodovali okolju, izgubljanjem biotske raznovrstnosti in priložnostjo za ohranitvena prizadevanja;

17.  podpira ustanovitev odbora strokovnjakov za biogospodarstvo, ki bo prispeval h krepitvi sinergije in skladnosti med politikami in pobudami, in biogospodarskega observatorija, da bi spodbujali vzajemno učenje in zagotovili nenehno izmenjavo znanja in informacij med raziskovalnimi inštituti, podjetji, ustanovami, univerzami, regionalnimi izvajalci, kmeti in prebivalci na podeželju ter da bi pospešili opredelitev zakonodajnega okvira, ki bo povečal in spodbujal raziskave, uporabo njihovih rezultatov in trženje inovacij;

18.  opozarja na pomembnost uporabe previdnostnega načela pri rabi biotehnologij, zlasti na področjih gensko manipuliranih organizmov in sintezne biologije;

19.  meni, da je treba oblikovati multidisciplinarne in medsektorske programe obveščanja in usposabljanja, da bi zagotovili dostopnost rezultatov raziskav zainteresiranim stranem, vključno s potrošniki, in jim tako omogočili večjo obveščenost in dali možnosti za sodelovanje;

20.  poziva k odpravi obstoječih ovir za uvajanje inovacij vzdolž celotne vrednostne verige, zlasti z izvajanjem hitrih in strokovnih postopkov EU za odobritev biotehnoloških proizvodov in zagotavljanjem veliko hitrejšega dostopa do trga;

21.  poziva Komisijo, naj predlaga praktične ukrepe za spodbujanje proizvodnje in porabe proizvodov biogospodarstva na regionalni ravni, pri katerih bodo regije celostno zajete;

22.  poudarja, da biogospodarstvo zahteva nadaljnji razvoj novih spretnosti, znanj in disciplin in/ali da se jih vključi v reševanje družbenih sprememb, povezanih z biogospodarstvom, ter tako podpre konkurenčnost, rast in ustvarjanje delovnih mest, potrebe industrije ter večjo usklajenost znanj in delovnih mest;

23.  poudarja, da biogospodarstvo potrebuje vrhunsko strokovno znanje in usposobljeno delovno silo; trdi, da je treba v regijah Evropske unije zagotavljati poklicno usposabljanje in visokošolsko izobraževanje ter pri tem upoštevati njihove posebne značilnosti; poudarja, da široko zasnovani sistemi izobraževanja in usposabljanja v regijah spodbujajo tudi širitev poslovanja;

24.  pozdravlja predlog Komisije glede dodelitve sredstev v višini 4,5 milijarde EUR v okvirnem programu za raziskave „Obzorje 2020“ in upa, da bodo ta sredstva na voljo vsem sektorjem in instrumentom na področju biogospodarstva za nadaljnje izboljševanje inovacij, vključno z raziskavami o mejah ekosistemov ter ponovni uporabi in recikliranju biomaterialov;

25.  meni, da biorafinerije, katerih obratovanje temelji na lokalnih trajnostnih biomaterialih, ki ne izpodrivajo hrane ali drugih vrednejših načinov njihove rabe, predstavljajo temeljno orodje, ki z inovativnimi postopki in naložbami v krožno gospodarstvo omogoča izvajanje vzornih procesov za obnovo opuščenih obratov in oživljanje področij, ki so se znašla v krizi, in upa, da se bo ta pristop spodbujal tudi v prihodnje;

26.  poudarja, da so zadostne količine trajnostnih surovin potrebne za uspešno obratovanje biorafinerij v Evropi; poudarja, da bo to zahtevalo tudi izboljšanje infrastrukture za skladiščenje in prevoz ter razvoj potrebne logistike;

27.  poudarja, da v Evropi obstaja le omejeno število demonstracijskih obratov in da so potrebne večje investicije, da bi ohranili vodilno vlogo evropskih industrij v sektorju biorafinerij; poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo pilotne in demonstracijske dejavnosti za nadgradnjo proizvodov in procesov;

28.  poudarja, da morajo biti politike na področju biogospodarstva bolje zasnovane, tako da bodo zagotavljale kaskadno uporabo biomase; v zvezi s tem poziva k oblikovanju pravnega instrumenta, ki bo omogočil učinkovitejšo in bolj trajnostno uporabo tega dragocenega vira; poudarja, da bi morali s tem instrumentom vzpostaviti načelo kaskadne uporabe v piramidi biomase ter pri tem upoštevati njene različne segmente in okrepiti njene najvišje ravni; poudarja, da bi s takim pristopom zagotovili hierarhično, pametno in učinkovito uporabo biomase ter ustvarjanje dodane vrednosti in podporne ukrepe, na primer usklajevanje raziskav vzdolž celotne vrednostne verige;

Okrepljeno vzajemno delovanje politik in vključevanje zainteresiranih strani

29.  meni, da je treba zagotoviti celovit, skladen, medsektorski in interdisciplinaren pristop k biogospodarstvu, in poziva k harmonizaciji različnih politik EU s tega področja in ustreznih vodilnih načel, na primer previdnostnega načela, v različnih sektorjih (časovni načrt za učinkovito rabo virov, Unija inovacij, pobuda za surovine, Obzorje 2020, kohezijska politika, skupna kmetijska in skupna ribiška politika, direktiva o energiji iz obnovljivih virov, okvirna direktiva o vodah, okvirna direktiva o odpadkih in direktiva o embalaži ter posebni ukrepi na področju bioloških odpadkov); meni tudi, da je treba na ravni Evropske unije in nacionalni ravni vzpostaviti enoten, dolgoročen in stabilen zakonodajni okvir, ki bo spodbujal biogospodarstvo v Evropi in povečeval naložbe vanj;

30.  poziva Komisijo, naj vzpostavi finančne instrumente, ki bodo podpirali predkomercialne naložbe, omogočali doseganje tržnih uspehov z rezultati raziskav in inovativnim podjetjem, zlasti malim in srednjim, omogočali dostop do instrumentov finančne in druge podpore, ki spodbujajo razvoj biogospodarstva, na primer z uporabo regionalnih in strukturnih skladov in mehanizmov Evropske investicijske banke za financiranje na osnovi delitve tveganja, z večjo skladnostjo med različnimi skladi Evropske unije za raziskave in inovacije in vzpostavitvijo storitev „vse na enem mestu“ za nudenje informacij o vseh pobudah, povezanih z biogospodarstvom, da bi dosegli kar največje možne učinke; priznava težave in finančna tveganja, povezana s trženjem inovacij na področju biogospodarstva in njihovega dajanja na trg;

31.  poziva k razvoju industrijske infrastrukture in optimizirane dobavne verige za bioproizvode na podeželskih in obalnih območjih, da bi ustvarili nova delovna mesta v kmetijstvu, gozdarstvu in akvakulturi; poziva, da je treba za ta namen zagotoviti sredstva EU za razvoj podeželja in naj se to stori na način, ki bo zmanjšal, ne pa povečal okoljsko škodo in izgubo biotske raznovrstnosti;

32.  poziva k sprejetju konkretnih ukrepov, namenjenih zmanjšanju zapletenosti in dolgotrajnosti birokratskih postopkov za pridobivanje dovoljenj, zaradi katerih je razvoj biorafinerij zapleten in ki bi lahko privedli do odtekanja inovativnih in naprednih tehnologij iz Evropske unije;

33.  soglaša z uporabo javno-zasebnih partnerstev ob ustreznem upoštevanju težav, ki so se pojavljale med njihovim izvajanjem v drugih sektorjih; poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi ustrezne vire za financiranje njihovega razvoja in rasti, saj je prepričan, da gre za pristop, ki je bistvenega pomena za ustvarjanje novih vrednostnih verig, krepitev obstoječih verig in spodbujanje naložb v tehnologije in demonstracijske obrate, ki bodo rezultate raziskav lahko uveljavili na trgu;

34.  se strinja s potrebo po oblikovanju pristopa na več ravneh in poziva k namenjanju vedno večje pozornosti regionalni in lokalni razsežnosti biogospodarstva ter pobudam „od spodaj navzgor“; pozdravlja oblikovanje platform za biogospodarstvo na regionalni in nacionalni ravni ter ravni EU, s katerimi bo mogoče meriti napredek, dosežen v tem sektorju, in ki bodo omogočale izmenjavo znanja, izkušenj in najboljše prakse ter tako zagotovile uravnotežen razvoj biogospodarstva po vsej Evropski uniji; poziva Komisijo, naj vzpostavi tudi sodelovanje s strokovnjaki s tega področja in iz vseh ostalih zainteresiranih strok ter s predstavniki potrošnikov in državljanov; poudarja, da so regionalna gospodarstva bistvena za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti;

35.  je prepričan, da so pobude od spodaj navzgor pomembne za ustvarjanje biotehnološke družbe in da je pristop, ki temelji na podjetništvu in povpraševanju in se izvaja skupaj s pristopom, ki ga usmerjajo vlade, bistvenega pomena; meni, da bi bilo treba za regionalne pobude zagotoviti ustrezne možnosti; poziva Komisijo, naj podpira takšne mreže in grozde, da bi spodbudila izmenjavo izkušenj.

Razvoj trgov in povečanje konkurenčnosti

36.  poziva Komisijo, naj finančno podporo v skladu s pobudo „Unija inovacij“ in vključno s prednostnimi nalogami pobude Obzorje 2020 usmeri v inovacije, s čimer bo spodbudila uvajanje znanstvenih izsledkov na trg in premostila t.i. dolino smrti za raziskave v Evropi;

37.  meni, da obstaja cela vrsta odličnih instrumentov (javna naročila, standardizacija, davčne spodbude, programi potrjevanja in posebnega označevanja), ki lahko zagotovijo zadostno preskrbo s trajnostnimi in visokokakovostnimi bioproizvodi, pa tudi proizvodne sisteme, ki gospodarneje izkoriščajo vire; meni, da je potrebna reforma obstoječe zakonodaje; poziva Komisijo, naj oblikuje trajnostna merila za uporabo biomase, na katerih bi morali temeljiti tudi instrumenti za ustvarjanje trga;

38.  poudarja, da mora imeti biogospodarstvo, ki temelji na izkoriščanju bioloških virov namesto fosilne energije, trden politični okvir, ki bo upošteval ne le ekonomsko upravičenost, temveč tudi dejavnike družbene in ekološke trajnosti;

39.  meni, da je vključevanje in obveščanje potrošnikov o izbiri bioproizvodov in storitev temeljnega pomena; v tem smislu poziva k razvoju standardizirane proizvodnje, ki bo temeljila na zadostnih merilih trajnosti, v Evropski uniji, saj meni, da ta lahko prispeva k spodbujanju evropskega trga tovrstnih proizvodov, ki bo koristil vsem;

40.  meni, da življenjske dobe bioproizvodov ne bi smeli umetno skrajševati; proizvod bi moral biti zasnovan tako, da bi imel čim daljšo življenjsko dobo;

41.  poudarja, da bo biogospodarstvo znatno prispevalo k razvoju podeželskih in obalnih območij; meni, da bi sinergija in tesno sodelovanje med vsemi udeleženci vrednostne verige, vključno z lokalnimi proizvajalci kmetijskih in gospodarskih surovin in biorafinerijami, lahko prispevala h krepitvi konkurenčnosti in k povečanju donosnosti podeželskih regij; poudarja, da je treba oblikovati dolgoročno strategijo za biogospodarstvo, ki bo ustrezno upoštevala potrebo po zagotovitvi prehranske varnosti;

42.  zahteva, da se razviti biološki in biotehnološki postopki uporabljajo pri proizvodnji obnovljivih bioloških virov, ki se pridobivajo iz odpadkov in posevkov, ki niso namenjeni prehrani, posamezni deli pa tudi v obstoječih kmetijskih in gozdarskih gospodarstvih;

43.  zatrjuje, da je eno vodilnih načel biogospodarstva prispevati k učinkovitejši rabi virov ter k zmanjšanju odvisnosti od uvoženih surovin in energije ter neobnovljivih naravnih virov; opozarja na pomembnost gozdarskega sektorja in drugih biotehnoloških panog ter zatrjuje, da je mogoče neobnovljive fosilne surovine nadomestiti z ogljično nevtralnimi obnovljivimi naravnimi viri in surovinami, kot so les in lesna vlakna; poudarja, da te panoge ustvarjajo veliko proizvodov z visoko dodano vrednostjo, na primer kemikalij, zdravil, umetnih mas ter drugih inovativnih novih materialov, ter tudi nova delovna mesta; poudarja potencial biotehnologije, temelječe na morskih virih;

44.  poziva Komisijo, naj spodbuja ukrepe, ki bodo trajnostno povečali potencial surovin, izboljšali njihovo izkoriščanje in zagotovili, da se bodo zbirali biološko razgradljivi odpadki – pri čemer se je treba izogibati dolgim prevozom – in da se bo uporaba biomase še naprej gibala v ekoloških mejah in ne bo zmanjšala funkcije ponorov ogljika; v zvezi s tem meni, da je treba nujno vzpostaviti trajnostna merila za uporabo biomase v energetiki, da bi zagotovili razpoložljivost biomase za namene, v okviru katerih je raba virov učinkovitejša, pri tem pa zagotoviti, da spodbude za pretvarjanje biomase v energijo ne bodo ustvarjale motenj na trgu in zmanjšale njene razpoložljivosti za proizvajalce;

45.  meni, da je pomembno vlagati v biogospodarske dobavne verige ter tako zagotavljati surovine; zatrjuje, da bi morale biogospodarske strategije spodbujati ne samo bolj učinkovito uporabo gospodinjskih in komunalnih odpadkov, temveč tudi predelavo tokov stranskih proizvodov in ostankov iz kmetijstva in gozdarstva; poziva k boljši zakonodaji, ki bo omogočala delovanje in zagotavljala pravno varnost in močno podporo za trajnostno uporabo biogospodarskih virov in izkoriščanje surovin, politika pa naj v vseh pogledih temelji na prožnem dolgoročnem pristopu in spodbuja naložbe;

46.  meni, da bi biogospodarstvo glede na usmeritve nove strategije za evropsko industrijsko politiko lahko pomembno prispevalo k preprečevanju procesa deindustrializacije, ki danes pesti Evropo, in k preobratu tega trenda z novimi strategijami, ki bodo na posameznih ozemljih spodbudile trg in ponovno vzpostavile konkurenčnost;

47.  odločno poziva Evropsko komisijo, naj okolju škodljive subvencije opredeli kot „rezultat vladnega ukrepa, ki potrošnikom ali proizvajalcem daje prednost, da bi dodatno zaslužili ali znižali svoje stroške, vendar takšno ravnanje diskriminira dobro okoljsko prakso“(3); poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma in do leta 2014 sprejmejo konkretne načrte na podlagi te opredelitve za postopno opustitev vseh okolju škodljivih subvencij do leta 2020, vključno s subvencijami, ki spodbujajo neučinkovito rabo obnovljivih virov, in subvencijami za fosilna goriva, ter naj poročajo o napredku prek nacionalnih programov reform; v zvezi s tem izraža zaskrbljenost, da subvencije za izkoriščanje biomaterialov v energetiki že sedaj ogrožajo doseganje ciljev na področju učinkovite rabe virov;

48.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi rastoče povpraševanje po biomasi, zlasti lesu, lahko sprožilo obsežno krčenje gozdov v državah v razvoju, kjer se emisije toplogrednih plinov ne upoštevajo v okviru Kjotskega protokola; poudarja, da lahko to vpliva na kakovost tal, vodne cikle in biotsko raznovrstnost ter poveča pritisk na mednarodne sporazume, kot sta Konvencija o biološki raznovrstnosti (CBD) in program Združenih narodov za zmanjšanje emisij zaradi krčenja in degradacije gozdov v državah v razvoju (REDD); se prav tako boji, da bo rastoče povpraševanje po lesnih izdelkih, glede na to, da so sistemi upravljanja z zemljišči v številnih državah v razvoju šibki, lahko povzročilo nezakonito izkoriščanje gozdov in oslabilo prostovoljne sporazume o partnerstvu v okviru akcijskega načrta za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT);

49.  poudarja, da bo prehod na biogospodarstvo prispeval k nadaljnjemu vključevanju rezultatov konference Rio+20 v politike Evropske unije; meni, da bi Evropska unija morala dodatno okrepiti svoj prispevek v okviru pobud, namenjenih lajšanju prehoda na vključujoče zeleno gospodarstvo na mednarodni ravni;

50.  poziva EU, naj postane zelo dinamično mednarodno središče za raziskave in inovacije na področju biogospodarstva; meni, da se bo z razvojem novih proizvodov, postopkov in storitev na podlagi obnovljivih virov okrepila konkurenčnost evropske industrije in da bo ta prevzela vodilno mednarodno vlogo;

51.  meni, da je nujno treba razviti mednarodno zavezujoče standarde trajnosti za vsa področja rabe biomase ter zavezujoča merila o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi; poziva EU, naj si prizadeva za sprejetje mednarodnih sporazumov in zlasti najmanj razvitim državam nameni ustrezno institucionalno in tehnično podporo za zagotovitev trajnostne uporabe biomase.

52.  meni, da bo model biogospodarstva, oblikovan v okviru te strategije, omogočil odpravo težav, ki so se pojavljale v zvezi s tem, in da bo v daljšem časovnem obdobju lahko vzpostavil bolj trajnostne in učinkovitejše vzorce proizvodnje, porabe, razvoja in načinov življenja in z novimi povezavami med področji gospodarstva, okolja in kakovosti družbenega življenja ponovno spodbudil rast evropskega gospodarstva;

o
o   o

53.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0223.
(2) UL C 51 E, 22.2.2013, str. 21.
(3)1 Povzeto po opredelitvi OECD (1998 in 2005), objavljeni v IEEP et al., 2007, glej http://ec.europa.eu/environment/enveco/taxation/index.htm

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov