Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 4. julij 2013 - Strasbourg
Nadaljnja makrofinančna pomoč Gruziji ***III
 Napadi na informacijske sisteme ***I
 Program agencije ZDA za nacionalno varnost za spremljanje, organi za nadzor v različnih državah članicah in vpliv na zasebnost državljanov EU
 Boljša organizacija volitev v Evropski parlament leta 2014
 Izvoz orožja: izvajanje skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP
 Začetek pogajanj o večstranskem sporazumu o storitvah
 Dvig uvoznih dajatev na kmetijske proizvode na Norveškem
 Vzpostavitev enotnega digitalnega trga
 Vpliv krize na dostop ranljivih skupin do oskrbe
 Povezana televizija
 Predlog spremembe proračuna št. 1/2013 - odhodki v zvezi s pristopom Hrvaške k EU
 Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju glede večletnega finančnega okvira, da se upoštevajo potrebe po odhodkih, nastale zaradi pristopa Hrvaške k Evropski uniji
 Priprave delovnega programa Komisije 2014
 Razmere v Egiptu
 Razmere v Džibutiju
 Razmere v Nigeriji

Nadaljnja makrofinančna pomoč Gruziji ***III
PDF 244kWORD 82k
Resolucija
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2013 o skupnem besedilu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Gruziji, ki ga je potrdil Spravni odbor (PE-CONS 00038/2013 – C7-0168/2013 – 2010/0390(COD))
P7_TA(2013)0320A7-0244/2013

(Redni zakonodajni postopek: tretja obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju skupnega besedila, ki ga je odobril Spravni odbor, in zadevne izjave Evropskega parlamenta in Sveta (PE-CONS 00038/2013 – C7-0168/2013),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(1) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2010)0804),

–  ob upoštevanju svojega stališča v drugi obravnavi(2) o stališču Sveta v prvi obravnavi(3),

–  ob upoštevanju mnenja Komisije o spremembah stališča Sveta v prvi obravnavi, ki jih je predlagal Evropski parlament (COM(2013)0067),

–  ob upoštevanju stališča Sveta v drugi obravnavi,

–  ob upoštevanju člena 294(13) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 69 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila delegacije Evropskega parlamenta v Spravnem odboru (A7-0244/2013),

1.  odobri skupno besedilo;

2.  potrdi skupno izjavo Evropskega parlamenta in Sveta, priloženo tej resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše akt s predsednikom Sveta v skladu s členom 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti, skupaj z zadevno izjavo Parlamenta in Sveta, v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to zakonodajno resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Skupna izjava Evropskega parlamenta in Sveta, sprejeta skupaj s sklepom o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Gruziji

Evropski parlament in Svet:

–  soglašata, da bi bilo treba sprejetje sklepa o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Gruziji obravnavati v širšem kontekstu potrebe po okviru, ki bi zagotovil premišljene in učinkovite sklepe o zagotavljanju makrofinančne pomoči tretjim državam;

–  soglašata, da bi moralo sprejetje sklepov o dejavnostih glede makrofinančne pomoči temeljiti na spodaj navedenih premislekih in načelih za odobritev makrofinančne pomoči Unije upravičenim tretjim državam in ozemljem, brez poseganja v pravico do zakonodajne pobude in pravno obliko, ki jo utegne dobiti prihodnji instrument, s katerim bi formalizirali navedene premisleke in načela;

–  se zavezujeta, da bodo prihodnji posamezni sklepi o odobritvi makrofinančne pomoči Unije v celoti odsevali te premisleke in načela.

DEL A – PREMISLEKI

(1)  Unija ima vodilno vlogo pri zagotavljanju gospodarske, finančne in tehnične pomoči tretjim državam. Makrofinančna pomoč Unije (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč) se je izkazala za učinkovit instrument za gospodarsko stabilizacijo in gonilo strukturnih reform v državah in na ozemljih, ki izkoriščajo prednosti te pomoči (v nadaljnjem besedilu: upravičenke). Unija bi morala biti v skladu s svojo splošno politiko glede držav kandidatk, potencialnih držav kandidatk in sosednjih držav pristojna za zagotavljanje makrofinančne pomoči tistim državam, ki si prizadevajo za oblikovanje območja skupne stabilnosti, varnosti in blaginje.

(2)  Makrofinančna pomoč bi morala temeljiti na začasnih sklepih za posamezno državo, ki jih sprejemata Evropski parlament in Svet. Cilj teh načel je povečati uspešnost in učinkovitost postopka sprejemanja odločitev, na podlagi katerega se sprejemajo ti sklepi, in njihovega izvajanja, izboljšati način, na katerega upravičenke uresničujejo politične pogoje za odobritev makrofinančne pomoči, ter povečati preglednost pomoči in okrepiti demokratični nadzor nad njo.

(3)  Evropski parlament je v svoji resoluciji o izvajanju makrofinančne pomoči tretjim državam z dne 3. junija 2003 pozval k sprejetju okvirne uredbe za makrofinančno pomoč, da bi se pospešil postopek odločanja ter zagotovila uradna in pregledna podlaga za ta finančni instrument.

(4)  Svet je v svojih sklepih z dne 8. oktobra 2002 določil merila (tako imenovana genvalska merila) za usmerjanje ukrepov makrofinančne pomoči. Ustrezno bi bilo posodobiti in pojasniti ta merila, med drugim merila za določanje ustrezne oblike pomoči (posojilo, subvencija ali kombinacija obeh).

(5)  S pomočjo teh načel bi morala imeti Unija možnost hitro zagotoviti makrofinančno pomoč, zlasti kadar okoliščine zahtevajo takojšnje ukrepanje, ter povečati jasnost in preglednost meril, ki se uporabljajo pri izvajanju makrofinančne pomoči.

(6)  Komisija bi morala zagotoviti, da je makrofinančna pomoč skladna s ključnimi načeli, cilji in ukrepi, sprejetimi na različnih področjih zunanjih ukrepov, in drugimi ustreznimi politikami Unije.

(7)  Makrofinančna pomoč bi morala podpirati zunanjo politiko Unije. Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje (v nadaljnjem besedilu: ESZD) bi morali v celotnem obdobju zagotavljanja makrofinančne pomoči tesno sodelovati med seboj z namenom usklajevanja in zagotavljanja doslednosti zunanje politike Unije.

(8)  Z makrofinančno pomočjo bi bilo treba podpreti zavezanost upravičenk skupnim vrednotam Unije, vključno z demokracijo, pravno državo, dobrim upravljanjem, spoštovanjem človekovih pravic, trajnostnim razvojem in zmanjševanjem revščine, ter zavezanost načelom odprte in pravične trgovine, ki temelji na pravilih.

(9)  Predpogoj za dodelitev makrofinančne pomoči bi moral biti, da država upravičenka spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, pravno državo in spoštovanjem človekovih pravic. Komisija bi morala redno spremljati navedene predpogoje.

(10)  Posebni cilji posameznih sklepov o makrofinančni pomoči bi morali vključevati izboljšanje učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ v upravičenkah. Komisija bi morala redno spremljati uresničevanje teh ciljev.

(11)  Makrofinančna pomoč bi morala biti namenjena podpori pri ponovnem vzpostavljanju vzdržnega stanja na področju zunanjega financiranja v tretjih državah in ozemljih, ki se soočajo s pomanjkanjem tuje valute in s tem povezanimi težavami pri zunanjem financiranju. Z makrofinančno pomočjo se ne bi smela zagotavljati redna finančna podpora, prav tako pa ne bi smel biti njen primarni cilj podpora gospodarskemu in družbenemu razvoju upravičenk.

(12)  Makrofinančna pomoč bi morala dopolnjevati sredstva, ki jih zagotovijo Mednarodni denarni sklad (v nadaljnjem besedilu: MDS) in druge multilateralne finančne institucije, pri čemer bi moralo biti breme pravično porazdeljeno med Unijo in drugimi donatorji. Z makrofinančno pomočjo bi se morala zagotoviti dodana vrednost sodelovanja Unije.

(13)  Za zagotovitev učinkovite zaščite finančnih interesov Unije, povezanih z makrofinančno pomočjo, bi morale upravičenke sprejeti ustrezne ukrepe v zvezi s preprečevanjem goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti, povezanih s to pomočjo, ter za boj proti tem pojavom, poleg tega pa bi bilo treba sprejeti določbe za nadzor, ki ga izvaja Komisija, in za revizije Računskega sodišča.

(14)  Izbira postopka za sprejetje memorandumov o soglasju bi se morala določiti v skladu z merili iz Uredbe (EU) št. 182/2011. V tem okviru bi se moral kot splošno pravilo uporabljati svetovalni postopek, vendar je glede na morebitni pomembni učinek posojil, ki presegajo prag, določen v delu B, za ta posojila ustrezno uporabiti postopek pregleda.

DEL B – NAČELA

1.  Cilj pomoči

(a)  Makrofinančna pomoč bi morala biti izreden finančni instrument za nevezano in nenamensko pomoč za plačilno bilanco upravičenim tretjim državam in ozemljem. Namenjena bi morala biti ponovni vzpostavitvi vzdržnega stanja na področju zunanjega financiranja v državah upravičenkah in na ozemljih s težavami na tem področju. Podpirati bi morala izvajanje političnega programa, ki vsebuje odločne prilagoditvene ukrepe in ukrepe strukturne reforme, katerih cilj je, zlasti v programskem obdobju, odpraviti plačilnobilančne težave ter okrepiti izvajanje ustreznih sporazumov z Unijo in njenih programov.

(b)  Makrofinančna pomoč bi morala biti pogojena s tem, da Komisija skupaj z multilateralnimi finančnimi institucijami ugotovi, da znatna in preostala vrzel v zunanjem financiranju presega sredstva, ki jih zagotavljajo MDS in druge multilateralne institucije, čeprav ustrezna država ali ozemlje izvaja programe za gospodarsko stabilizacijo in odločne reforme.

(c)  Makrofinančna pomoč bi morala biti kratkotrajna in bi se morala prekiniti, takoj ko postane stanje na področju zunanjega financiranja ponovno vzdržno.

2.  Upravičene države in ozemlja

Tretje države in ozemlja, upravičena do prejemanja makrofinančne pomoči, bi morale biti:

–  države kandidatke in potencialne države kandidatke,

–  države in ozemlja, ki sodijo v okvir evropske sosedske politike,

–  v izjemnih in ustrezno utemeljenih okoliščinah tudi druge tretje države, ki imajo pomembno vlogo za regionalno stabilnost, so za Unijo strateško pomembne ter so politično, gospodarsko in zemljepisno blizu Uniji.

3.  Oblika pomoči

(a)  Makrofinančna pomoč bi se morala načeloma zagotavljati v obliki posojila. V izjemnih primerih se lahko pomoč zagotovi v obliki subvencije ali kombinacije posojila in subvencije. Komisija bi morala pri ugotavljanju, kolikšen delež elementa subvencije je primeren, v predlogu upoštevati raven gospodarskega razvoja upravičenke, ki se določi glede na dohodek na prebivalca in stopnjo revščine, pa tudi njeno zmožnost odplačevanja na podlagi analize vzdržnosti dolga, pri čemer pa bi morala zagotoviti spoštovanje načela o pravični razporeditvi bremena med Unijo in drugimi donatorji. Pri tem bi morala Komisija upoštevati tudi, v kolikšnem obsegu mednarodne finančne institucije in drugi donatorji zadevni državi priznavajo ugodnejše pogoje.

(b)  Kadar se makrofinančna pomoč zagotovi v obliki posojila, bi morala biti Komisija pooblaščena, da si v imenu Unije izposodi potrebna sredstva na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij in jih nato posodi upravičenki.

(c)  Dejavnosti v zvezi z najemanjem in dajanjem posojil bi se morale izvajati v eurih z istim dnem valute ter ne smejo povzročiti spremembe roka zapadlosti ali za Unijo pomeniti valutnega ali obrestnega tveganja.

(d)  Vse stroške, ki jih ima Unija v zvezi z najemanjem ali dajanjem posojil, bi morala kriti upravičenka.

(e)  Na prošnjo upravičenke in kadar okoliščine dovoljujejo ugodnejšo obrestno mero posojil, lahko Komisija sklene refinancirati vsa prvotno najeta posojila ali del teh posojil ali prestrukturirati ustrezne finančne pogoje. Dejavnosti v zvezi z refinanciranjem in prestrukturiranjem bi se morale izvesti v skladu s pogoji iz točke 3(d) in ne bi smele povzročiti podaljšanja povprečnega roka zapadlosti zadevnega posojila ali zvišanja zneska neodplačanega kapitala na dan refinanciranja ali prestrukturiranja.

4.  Finančne določbe

(a)  Zneski makrofinančne pomoči, ki se zagotovijo v obliki subvencij, bi morali biti skladni z odobrenimi proračunskimi sredstvi iz večletnega finančnega okvira.

(b)  Zneski makrofinančne pomoči, ki se zagotovijo v obliki posojil, bi morali biti oblikovani v skladu z uredbo o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe. Zneski bi morali biti skladni z odobrenimi proračunskimi sredstvi iz večletnega finančnega okvira.

(c)  Letna odobrena proračunska sredstva bi moral odobriti proračunski organ v mejah večletnega finančnega okvira.

5.  Znesek pomoči

(a)  Določitev zneska pomoči bi morala temeljiti na preostalih potrebah upravičene države ali ozemlja po zunanjem financiranju ter upoštevati sposobnost, da se ta država oziroma ozemlje financira z lastnimi sredstvi, zlasti z mednarodnimi rezervami, ki so na voljo. Navedene potrebe po financiranju bi morala določiti Komisija v sodelovanju z mednarodnimi finančnimi institucijami, pri tem pa se opirati na celovito kvantitativno oceno in pregledno podporno dokumentacijo. Komisija bi morala pri tem upoštevati zlasti najnovejše napovedi MDS v zvezi s plačilno bilanco za zadevno državo ali ozemlje, ki jih pripravi Mednarodni denarni sklad, prav tako pa bi morala upoštevati pričakovane finančne prispevke večstranskih donatorjev, pa tudi obstoječa plačila v okviru drugih instrumentov Unije za zunanje financiranje, ki jih je prejela ta upravičena država ali ozemlje.

(b)  Dokumentacija Komisije bi morala vsebovati informacije o predvideni zalogi deviznih rezerv brez makrofinančne pomoči v primerjavi z ravnjo, ki velja za zadostno in se izmeri s pomočjo ustreznih kazalnikov, na primer razmerjem med rezervami in kratkoročnim zunanjim dolgom ter razmerjem med rezervami in uvozom države upravičenke.

(c)  Pri določanju zneska makrofinančne pomoči bi bilo treba upoštevati tudi potrebo po zagotavljanju pravične porazdelitve bremena med Unijo in drugimi donatorji ter dodano vrednost splošnega sodelovanja Unije.

(d)  Kadar se finančne potrebe upravičenke med obdobjem izplačevanja makrofinančne pomoči glede na začetne napovedi znatno zmanjšajo, bi morala Komisija v skladu s svetovalnim postopkom, kadar je pomoč enaka ali nižja od 90 milijonov EUR, ali v skladu s postopkom pregleda, kadar je pomoč višja od 90 milijonov. EUR, zmanjšati znesek take pomoči ali zamrzniti ali prekiniti izplačevanje pomoči.

6.  Pogojenost

(a)  Pogoj za dodelitev makrofinančne pomoči bi moral biti, da država upravičenka ali ozemlje spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, pravno državo in spoštovanjem človekovih pravic. Komisija bi morala pripraviti javno dostopno oceno(4) izpolnjevanja tega predpogoja in bi ga morala spremljati skozi celoten življenjski ciklus makrofinančne pomoči. Ta točka bi se morala uporabljati v skladu s Sklepom o organizaciji in delovanju ESZD.

(b)  Makrofinančno pomoč bi bilo treba pogojevati z obstojem neprevidnostnega kreditnega dogovora med državo upravičenko ali ozemljem in MDS, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

–  -cilj dogovora je skladen z namenom makrofinančne pomoči, tj. odpraviti kratkoročne težave s plačilno bilanco;

–  izvajanje odločnih prilagoditvenih ukrepov, ki so v skladu s ciljem makrofinančne pomoči, kakor je opredeljena v točki 1(a).

(c)  Izplačevanje pomoči bi moralo biti pogojeno s stalnim nizom zadovoljivih rezultatov v zvezi s programom politike, ki ga podpira MDS, in z izpolnjevanjem predpogojev iz podtočke 6(a) te točke. Pogojeno bi moralo biti tudi z izvajanjem sklopa jasno določenih ukrepov gospodarske politike v določenem časovnem obdobju, ki se osredotočajo na strukturne reforme in zdrave javne finance, o katerih se dogovorita Komisija in upravičenka in ki so določeni v memorandumu o soglasju.

(d)  Da bi se zaščitili finančni interesi Unije in okrepilo upravljanje upravičenk, bi moral memorandum o soglasju vključevati ukrepe, ki so namenjeni povečanju učinkovitosti, preglednosti ter odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ.

(e)  Pri oblikovanju ukrepov politike bi bilo treba ustrezno upoštevati tudi napredek v zvezi z vzajemnim odpiranjem trgov, razvoj pravične trgovine, ki temelji na pravilih, ter druge prednostne naloge v okviru zunanje politike Unije.

(f)  Ukrepi politike bi morali biti skladni z obstoječimi sporazumi o partnerstvu, sporazumi o sodelovanju ali pridružitvenimi sporazumi, sklenjenimi med Unijo in upravičenko, ter s programi makroekonomske prilagoditve in strukturnih reform, ki jih izvaja upravičenka ob podpori MDS.

7.  Postopek

(a)  Država ali ozemlje, ki želi prejeti makrofinančno pomoč, bi morala predložiti pisni zahtevek Komisiji. Komisija bi morala preveriti, ali so izpolnjeni pogoji iz točk 1, 2, 4 in 6, nato pa bi lahko, če je to ustrezno, Evropskemu parlamentu in Svetu predložila predlog sklepa.

(b)  S sklepom o dodelitvi posojila bi bilo treba določiti znesek, najdaljši povprečni rok zapadlosti in največje število obrokov makrofinančne pomoči. Če sklep vključuje subvencijo, bi bilo treba zanjo tudi določiti znesek in največje število obrokov. Sklepu o dodelitvi subvencije bi morala biti priložena obrazložitev o dodelitvi subvencije ali njenega dela. V obeh primerih bi bilo treba določiti obdobje razpoložljivosti makrofinančne pomoči. To obdobje razpoložljivosti običajno ne bi smelo biti daljše od treh let. Komisija bi morala ob predložitvi predloga novega sklepa o dodelitvi makrofinančne pomoči posredovati tudi informacije iz točke 12(c).

(c)  Komisija bi se morala po sprejetju sklepa o dodelitvi makrofinančne pomoči v skladu s svetovalnim postopkom, kadar je pomoč enaka ali nižja od 90 milijonov EUR, ali v skladu s postopkom pregleda, kadar je pomoč višja od 90 milijonov EUR, v memorandumu o soglasju dogovoriti z upravičenko o političnih ukrepih iz točk 6(c), (d), (e) in (f).

(d)  Po sprejetju sklepa o dodelitvi makrofinančne pomoči bi se morala Komisija z upravičenko dogovoriti o podrobnih finančnih pogojih pomoči. Ti podrobni finančni pogoji bi se morali določiti v sporazumu o posojilu ali subvenciji.

(e)  Komisija bi morala obveščati Evropski parlament in Svet o razvoju dogodkov v okviru pomoči določeni državi, vključno na področju izplačil, ter tema institucijama pravočasno predložiti ustrezne dokumente.

8.  Izvajanje in finančno upravljanje

(a)  Komisija bi morala izvajati makrofinančno pomoč v skladu s finančnimi pravili Unije.

(b)  Makrofinančno pomoč bi bilo treba izvajati v okviru neposrednega centraliziranega upravljanja.

(c)  Proračunske obveznosti bi bilo treba prevzemati na podlagi sklepov, ki jih sprejme Komisija v skladu s to točko. Kadar se makrofinančna pomoč razteza čez več proračunskih let, je mogoče proračunske obveznosti zanjo razdeliti na letne obroke.

9.  Izplačilo pomoči

(a)  Makrofinančno pomoč bi bilo treba izplačati centralni banki upravičenke.

(b)  Makrofinančno pomoč bi bilo treba izplačati v zaporednih obrokih, pri čemer morajo biti izpolnjeni pogoji iz točke 6(a) in pogoji iz točk 6(b) in (c).

(c)  Komisija bi morala redno preverjati, ali so pogoji iz točk 6(b) in (c) še vedno izpolnjeni.

(d)  Kadar predpogoj iz točke 6(a) ter pogoji iz točk 6(b) in (c) niso izpolnjeni, bi morala Komisija začasno zamrzniti ali prekiniti izplačevanje makrofinančne pomoči. V teh primerih bi morala Komisija obvestiti Evropski parlament in Svet o razlogih za zamrznitev ali prekinitev.

10.  Podporni ukrepi

Proračunska sredstva Unije je mogoče uporabiti za kritje odhodkov, potrebnih za izvajanje makrofinančne pomoči.

11.  Zaščita finančnih interesov Unije

(a)  Vsi sporazumi v okviru sklepa za posamezno državo bi morali vsebovati določbe, ki zagotavljajo, da bi morale upravičenke redno preverjati, ali se finančna sredstva iz proračuna Unije uporabljajo pravilno, sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter po potrebi sprožiti pravne postopke za izterjavo nepravilno dodeljenih sredstev, izplačanih v skladu s sklepom za posamezno državo.

(b)  Vsak sporazum v okviru sklepa za posamezno državo bi moral vsebovati določbe, ki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Unije v skladu z veljavnim pravom Unije, zlasti glede goljufije, korupcije in drugih nepravilnosti.

(c)  Memorandum o soglasju iz točke 6(c) bi moral Komisiji in Računskemu sodišču podeliti izrecno pravico do izvajanja revizij med obdobjem, ko je makrofinančna pomoč na voljo, in po njem, vključno z revizijami dokumentov in revizijami na kraju samem, kot so operativne ocene. Memorandum bi moral prav tako izrecno pooblaščati Komisijo ali njene predstavnike za izvajanje pregledov na kraju samem in inšpekcij.

(d)  Med izvajanjem makrofinančne pomoči bi morala Komisija z operativnimi ocenami spremljati ustreznost finančnih ureditev, upravnih postopkov ter mehanizmov notranje in zunanje kontrole upravičenke, ki so povezani s takšno pomočjo.

(e)  Vsak sporazum v okviru sklepa za posamezno državo bi moral vsebovati določbe, ki zagotavljajo, da je Unija upravičena do popolnega poplačila subvencije in/ali zgodnjega poplačila posojila, kadar se ugotovi, da je bila upravičenka pri upravljanju makrofinančne pomoči vpletena v primer goljufije ali korupcije ali katere koli druge nezakonite dejavnosti, ki škodi finančnim interesom Unije.

12.  Letno poročilo

(a)  Komisija bi morala preveriti napredek, dosežen pri izvajanju makrofinančne pomoči, in vsako leto do 30. junija predložiti letno poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu.

(b)  V letnem poročilu bi bilo treba oceniti gospodarske razmere in pričakovanja upravičenk ter tudi napredek, dosežen pri izvajanju ukrepov politik iz točke 6(c).

(c)  Posredovati bi moral tudi posodobljene informacije o razpoložljivih proračunskih sredstvih v obliki posojil in subvencij, pri tem pa upoštevati predvidene dejavnosti.

13.  Ocenjevanje

(a)  Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročila o naknadnem vrednotenju, v katerih oceni rezultate in učinkovitost pred kratkim končanih ukrepov makrofinančne pomoči, ter sporočiti, v kolikšni meri so prispevali k ciljem pomoči.

(b)  Komisija bi morala redno in vsaj vsaka štiri leta oceniti določbe makrofinančne pomoči, pri tem pa Evropskemu parlamentu in Svetu posredovati natančen pregled te pomoči. Namen te ocene je ugotoviti, ali so cilji makrofinančne pomoči uresničeni in ali so pogoji za makrofinančno pomoč, vključno z zgornjo mejo iz točke 7(c) še zmeraj izpolnjeni, in tudi omogočiti Komisiji, da lahko poda priporočila za izboljšanje ukrepov v prihodnosti. V svoji oceni bi morala Komisija ovrednotiti tudi sodelovanje z evropskimi ali multilateralnimi finančnimi institucijami pri zagotavljanju makrofinančne pomoči.

(1) UL C 377 E, 7.12.2012, str. 211.
(2) Sprejeta besedila, 11.12.2012, P7_TA(2012)0472.
(3) UL C 291 E, 10.5.2012, str. 1.
(4) Ta ocena bo temeljila na letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu, predvidenem v Strateškem okviru EU za človekove pravice in demokracijo in akcijskem načrtu za njegovo izvajanje (Sklepi Sveta o človekovih pravicah in demokraciji z dne 25. junija 2012).


Napadi na informacijske sisteme ***I
PDF 270kWORD 38k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2013 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o napadih na informacijske sisteme in razveljavitvi okvirnega sklepa Sveta 2005/222/PNZ (COM(2010)0517 – C7-0293/2010 – 2010/0273(COD))
P7_TA(2013)0321A7-0224/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2010)0517),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 83(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0293/2010),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 4. maja 2011(1),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 21. junija 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 295(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A7-0224/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom;

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. julija 2013 z namenom sprejetja Direktive 2013…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o napadih na informacijske sisteme in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2005/222/PNZ

P7_TC1-COD(2010)0273


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2013/40/EU.)

(1) UL C 218, 23.7.2011, str. 130.


Program agencije ZDA za nacionalno varnost za spremljanje, organi za nadzor v različnih državah članicah in vpliv na zasebnost državljanov EU
PDF 216kWORD 62k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2013 o programu nadzorovanja Agencije ZDA za nacionalno varnost (NSA), organih nadzorovanja v nekaterih državah članicah in vplivu na zasebnost državljanov EU (2013/2682(RSP))
P7_TA(2013)0322RC-B7-0336/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2, 3, 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in člena 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope št. 108 z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov in dodatnih protokolov k njej z dne 8. novembra 2001,

–  ob upoštevanju prava Evropske unije na področju pravice do zasebnosti in varovanja podatkov, zlasti Direktive 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, Okvirnega sklepa 2008/977/PNZ o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, Direktive 2002/58/ES o zasebnosti in elektronskih komunikacijah ter Uredbe (ES) št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti,

–  ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo in direktivo o prenovi sistema varstva podatkov v EU,

–  ob upoštevanju sporazuma med EU in ZDA o medsebojni pravni pomoči, ki omogoča izmenjavo podatkov za potrebe preprečevanja in preiskovanje kriminalnih dejavnosti, konvencije o kibernetski kriminaliteti (CETS št. 185), sporazuma med EU in ZDA o varnem pristanu (2000/520/EC) ter prenove sistema varnega ravnanja s podatki, ki pravkar poteka;

–  ob upoštevanju zakona o domovinski varnosti ZDA (Patriot Act) in zakona o nadzoru tujih obveščevalnih služb (FISA), vključno z razdelkom 702 spremembe zakona o nadzoru tujih obveščevalnih služb (FISAA),

–  ob upoštevanju trenutnih pogajanj med EU in ZDA o okvirnem sporazumu o varstvu osebnih podatkov pri prenosu in obdelavi za namene policijskega in pravosodnega sodelovanja,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o pravici do zasebnosti in varstvu podatkov, zlasti resolucije z dne 5. septembra 2001 o obstoju globalnega sistema za prestrezanje zasebnih in komercialnih sporočil (sistem satelitskega prestrezanja Echelon)(1);

–  ob upoštevanju izjav predsednika Evropskega sveta Hermana van Rompuya, predsednika Evropskega parlamenta Martina Schulza, podpredsednice Komisije/komisarke za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo Viviane Reding in podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton,

–  ob upoštevanju člena 110(2) in 110(4) Poslovnika,

A.  ker mora čezatlantsko partnerstvo med EU in ZDA temeljiti na vzajemnem zaupanju in spoštovanju, lojalnem in vzajemnem sodelovanju, spoštovanju temeljnih pravic in pravne države;

B.  ker so države članice EU zavezane spoštovanju temeljnih pravic, zapisanih v členu 2 PDEU in v Listini EU o temeljnih pravicah;

C.  ker je spoštovanje teh načel trenutno pod vprašajem, potem ko so v juniju 2013 poročila v mednarodnem tisku razkrila, da ameriške oblasti s programi, kot je PRISM, v velikem obsegu dostopajo in obdelujejo osebne podatke državljanov EU, ki uporabljajo ameriške ponudnike spletnih storitev;

D.  ker ti dvomi ne zadevajo le dejanj ameriških oblasti, temveč tudi več držav članic EU, ki so po poročanju mednarodnega tiska sodelovale s programom PRISM in drugimi tovrstnimi programi ali pridobile dostop do ustvarjenih podatkovnih zbirk;

E.  ker ima tudi več držav članic podobne programe nadzora ali pa o njih razpravljajo;

F.  ker so se pojavila določena vprašanja glede skladnosti praks britanskega štaba za informiranje (GCHQ) s pravom EU, ker ta s programom s kodnim imenom TEMPORA neposredno prestreza elektronske komunikacije, ki se prenašajo po podmorskih čezatlantskih kablih; ker naj bi druge države članice dostopale do mednarodnih elektronskih komunikacij brez uradnega naloga, samo na podlagi dovoljenj posebnih sodišč, ker naj bi delile podatke z drugimi državami (Švedska) in ker bi lahko povečale svoje zmogljivosti nadzora (Nizozemska, Nemčija); ker so druge države članice izrazile pomisleke zaradi pooblastil tajnih služb glede prisluškovanja (Poljska);

G.  ker obstajajo znaki, da so ZDA izvajale dejavnosti nadzora in vohunjenja v institucijah EU ter veleposlaništvih in predstavništvih EU in držav članic;

H.  ker je komisarka Viviane Reding poslala pismo ameriškemu ministru za pravosodje Ericu Holderju, v katerem je izrazila evropske pomisleke ter zahtevala pojasnila glede programa PRISM in drugih tovrstnih programov za zbiranje in iskanje podatkov ter zakonov, po katerih se uporaba takšnih programov lahko dovoli; ker kljub razpravam, ki so potekale med ministrskim srečanjem EU-ZDA 14. junija 2013 v Dublinu, ameriške oblasti še vedno niso podale izčrpnega odgovora;

I.  ker imajo v skladu s sporazumom o varnem pristanu države članice in Komisija nalogo, da zagotavljajo varnost in integriteto osebnih podatkov; ker so po poročanju mednarodnega tiska vse družbe, ki so vpletene v primer programa PRISM, podpisale sporazum o varnem pristanu; ker je Komisija na podlagi člena 3 dolžna preklicati ali začasno preklicati sporazum, če se njegove določbe ne spoštujejo;

J.  ker sporazum med EU in ZDA o medsebojni pravni pomoči, ki sta ga ratificirala Unija in kongres ZDA, določa načine za zbiranje in izmenjavo informacij ter za zaprošanje in zagotavljanje pomoči pri zbiranju dokazov, ki se nahajajo v eni državi, z namenom sodelovanja v kazenskih preiskavah ali postopkih v drugi državi;

K.  ker bi bilo obžalovanja vredno, če bi nedavne obtožbe ogrozile prizadevanja za sklenitev sporazuma o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (TTIP), ki izraža zavezanost nadaljnji krepitvi partnerstva med EU in ZDA;

L.  ker je komisarka Cecilia Malmström napovedala ustanovitev čezatlantske skupine strokovnjakov;

M.  ker je komisarka Viviane Reding pisala organom Združenega kraljestva in izrazila zaskrbljenost zaradi poročil medijev o programu Tempora in zaprosila pojasnila o njegovem področju uporabe in delovanju; ker so organi Združenega kraljestva branili dejavnosti nadzorovanja, ki jih izvaja urad za informiranje, in zatrdili, da deluje v skladu s strogimi in zakonitimi smernicami;

N.  ker se na ravni EU pripravlja prenova varstva podatkov, in sicer s spremembo Direktive 95/46/ES in njeno nadomestitvijo s predlagano splošno uredbo o varstvu podatkov ter direktivo o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov;

1.  potrjuje svojo podporo čezatlantskim prizadevanjem v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, hkrati pa izraža resne pomisleke glede programa PRISM in drugih takšnih programov za zbiranje podatkov, ki bi, če bi bile do zdaj znane informacije potrjene, pomenili resno kršitev temeljne pravice državljanov in prebivalcev EU do zasebnosti in varstva podatkov ter pravice do zasebnega in družinskega življenja, zaupnosti sporočil, domneve nedolžnosti, svobode izražanja, svobode informiranja ter svobode gospodarske pobude;

2.  odločno obsoja vohunjenje pri predstavništvih EU, kar bi, če bi bile do zdaj znane informacije potrjene, pomenilo resno kršitev Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih in potencialno vplivalo na čezatlantske odnose; zahteva takojšnje pojasnilo ameriških oblasti o tej zadevi;

3.  poziva ameriške oblasti, naj EU brez nepotrebnega odlašanja predložijo vse informacije o programu PRISM in drugih tovrstnih programih za zbiranje podatkov, zlasti glede njihove pravne podlage, potrebnosti in sorazmernosti ter izvedenih ukrepih za zaščito temeljnih pravic državljanov EU, kot je omejitev obsega in trajanje, pogoji dostopa ter neodvisen nadzor, kot določa konvencija o kibernetski kriminaliteti in kot je 10. junija 2013 zahtevala komisarka Viviane Reding v pismu ameriškemu ministru za pravosodje Ericu Holderju; poziva organe ZDA, naj začasno prenehajo izvajati vse zakone in programe nadzorovanja, ki kršijo temeljne pravice državljanov EU do zasebnosti in varstva podatkov, suverenost in pristojnost EU in njenih držav članic ter konvencijo o kibernetski kriminaliteti, in jih pregledajo;

4.  poziva Komisijo, Svet in države članice, naj v razpravah in pogajanjih z ZDA razmislijo o vseh razpoložljivih orodij, tako na politični kot strokovni ravni, da bi dosegli zgoraj omenjene cilje, vključno z možno začasno prekinitvijo izvajanja sporazumov o evidenci podatkov o potnikih (PNR) in o programu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (TFTP);

5.  zahteva, da se čezatlantski skupini strokovnjakov, katere oblikovanje je napovedala komisarka Cecilia Malmström in v kateri bo sodeloval Parlament, zagotovi varnostno dovoljenje ustrezne stopnje in dostop do vseh pomembnih dokumentov, da bo lahko svoje delo opravljala ustrezno in pravočasno; poleg tega zahteva, naj bo Parlament v tej skupini strokovnjakov ustrezno zastopan;

6.  poziva Komisijo in ameriške oblasti, naj nemudoma obnovijo pogajanja o okvirnem sporazumu o varstvu osebnih podatkov pri prenosu in obdelavi za namene policijskega in pravosodnega sodelovanja; poziva Komisijo, naj v pogajanjih zagotovi, da bo sporazum ustrezal vsaj naslednjim merilom:

   (a) da imajo državljani EU pravico do informacij, kadar ZDA obdelujejo njihove podatke;
   (b) da je dostop državljanov EU do sodnega sistema ZDA enak dostopu državljanov ZDA;
   (c) da imajo zlasti pravico do uporabe pravnih sredstev;

7.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da standardi EU za varstvo podatkov in pogajanja o sedanjem svežnju ukrepov EU za varstvo podatkov ne bodo ogroženi zaradi čezatlantskega partnerstva z ZDA na področju trgovine in naložb (TTIP);

8.  poziva Komisijo, naj opravi celovit pregled sporazuma o varnem pristanu glede na najnovejša razkritja v povezavi s členom 3 tega sporazuma;

9.  izraža resno zaskrbljenost zaradi razkritij, povezanih z domnevnimi programi nadzorovanja, ki jih države članice izvajajo s pomočjo Agencije ZDA za nacionalno varnost ali enostransko; poziva države članice, naj preučijo skladnost teh programov s primarno in sekundarno zakonodajo EU, zlasti členom 16 PDEU o varstvu podatkov, in z zavezami EU na področju temeljnih pravic, ki izhajajo iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in ustavnih tradicij držav članic;

10.  poudarja, da se morajo vsa podjetja, ki opravljajo storitve v EU, brez izjeme ravnati po zakonodaji EU in so odgovorna za vse kršitve;

11.  poudarja, da bi morala vsa podjetja, ki sodijo v jurisdikcijo držav nečlanic, jasno in natančno opozoriti uporabnike v EU, da lahko organi kazenskega pregona ali obveščevalne službe na podlagi tajnih ukazov ali odredb obdelujejo osebne podatke;

12.  obžaluje, da je Komisija opustila prejšnji člen 42 iz različice uredbe o varstvu podatkov, ki je prišla v javnost; poziva Komisijo, naj pojasni, zakaj je to storila; poziva Svet, naj sledi pristopu Parlamenta in ponovno vstavi to določbo;

13.  poudarja, da imajo državljani v demokratičnih in odprtih državah, ki temeljijo na vladavini prava, pravico vedeti za resne kršitve svojih temeljnih pravic in jih prijaviti, tudi če jih je kršila lastna vlada; poudarja, da so potrebni postopki, ki bodo prijaviteljem nepravilnosti omogočili razkritje resnih kršitev temeljnih pravic, ter da je treba tem ljudem zagotoviti ustrezno zaščito, tudi na mednarodni ravni; izraža nadaljnjo podporo raziskovalnemu novinarstvu in svobodi medijev;

14.  poziva Svet, naj nujno pospeši delo pri pripravi celotnega svežnja ukrepov za varstvo podatkov, še zlasti predlagane direktive o varstvu podatkov;

15.  poudarja, da je treba vzpostaviti evropsko ustreznico mešanemu parlamentarno-pravosodnemu nadzoru ter preiskovalnim odborom obveščevalnih služb, ki obstajajo v nekaterih državah članicah;

16.  naroča svojemu Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, da temeljito razišče zadevo v sodelovanju z nacionalnimi parlamenti in skupino strokovnjakov EU in ZDA, ki jo je ustanovila Komisija, ter poroča do konca leta, tako da:

   (a) zbere vse bistvene informacije in dokaze iz virov ZDA in EU (ugotavljanje dejstev);
   (b) razišče domnevne dejavnosti nadzora ameriških oblasti in določenih držav članic (ugotavljanje odgovornosti);
   (c) oceni učinek programov nadzora glede na: temeljne pravice državljanov EU (zlasti pravice do spoštovanja zasebnost in sporočil, svobode izražanja, domneve nedolžnosti in pravice do učinkovitega pravnega sredstva); dejansko varstvo podatkov znotraj EU in za državljane EU zunaj EU, s posebnim poudarkom na učinkovitosti prava EU pri spoštovanju mehanizmov eksteritorialnosti; varnosti EU na področju računalništva v oblakih; dodano vrednost in sorazmernost takšnih programov v zvezi z bojem proti terorizmu; zunanjo razsežnost območja svobode, varnosti in pravice (ocena veljavnosti sklepov o ustreznosti za prenose EU v države nečlanice, na primer v skladu s sporazumom o varnem pristanu, mednarodnimi sporazumi in drugimi pravnimi instrumenti za pravno pomoč in sodelovanje) (analiza škode in tveganj);
   (d) preuči najprimernejša pravna sredstva v primeru potrjenih kršitev (sodno in upravno varstvo ter odškodninske sheme);
   (e) pripravi priporočila, kako preprečiti nadaljnje kršitve in zagotoviti verodostojno varovanje osebnih podatkov državljanov EU z ustreznimi sredstvi, zlasti s sprejetjem celovitega svežnja ukrepov za varstvo podatkov (politična priporočila in priprava zakonodaje);
   (f) izda priporočila za krepitev informacijske varnosti v institucijah, organih in agencijah EU s pripravo ustreznih notranjih varnostnih pravil za komunikacijske sisteme, da se prepreči in odpravi nepooblaščen dostop in razkritje ali izguba informacij in osebnih podatkov (preprečevanje vdorov v sisteme);

17.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, Svetu Evrope, parlamentom držav članic, predsedniku ZDA, ameriškemu kongresu in senatu ter ministrstvoma ZDA za domovinsko varnost in pravosodje.

(1) UL C 72 E, 21.3.2002, str. 221.


Boljša organizacija volitev v Evropski parlament leta 2014
PDF 202kWORD 50k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2013 o izboljšavi praktičnih dogovorov za izvedbo evropskih volitev leta 2014 (2013/2102(INI))
P7_TA(2013)0323A7-0219/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 10 in 17(7) Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju člena 22(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 11, 12(2) in 39 Listine o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, ki je bil priložen sklepu Sveta z dne 20. septembra 1976, kakor je bil spremenjen(1),

–  ob upoštevanju izjave št. 11 o členu 17(6) in (7) Pogodbe o Evropski uniji, priložene Lizbonski pogodbi,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 93/109/ES in Direktive Sveta 2013/1/EU, ki jo spreminja, v zvezi z nekaterimi podrobnimi ureditvami za uresničevanje aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. marca 2013 z naslovom "Priprava evropskih volitev leta 2014: nadaljnja krepitev demokratične in učinkovite izvedbe evropskih volitev" (COM(2013)0126),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 12. marca 2013 o krepitvi demokratične in učinkovite izvedbe volitev v Evropski parlament, naslovljenega na države članice in evropske ter nacionalne politične stranke (C(2013)1303),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2012 o volitvah v Evropski parlament leta 2014(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2013 o sestavi Evropskega parlamenta glede na volitve leta 2014(3),

–  ob upoštevanju členov 41, 48 in 105 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A7-0219/2013),

A.  ker je bilo sklenjeno, da se volilni dnevi prestavijo na zgodnejši čas, in sicer od 22. do 25. maja 2014, in ker bo zato ustanovna seja novega Parlamenta 1. julija 2014;

B.  ker so državljani na ravni Unije neposredno zastopani v Evropskem parlamentu;

C.  ker ima vsak državljan pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije;

D.  ker so politične stranke na evropski ravni subjekti evropskega političnega prostora, ki prispevajo k oblikovanju evropske politične zavesti in izražanju volje državljanov Unije;

E.  ker bodo volitve leta 2014 prve po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, s katero je Evropski parlament pridobil pomembne pristojnosti, tudi vlogo pri izvolitvi predsednika Komisije, ter bodo zato ponudile pomembno priložnost za izboljšanje preglednosti teh volitev in okrepitev njihove evropske razsežnosti;

F.  ker se zdi, da so večje evropske politične stranke pripravljene imenovati svoje kandidate za predsednika Komisije, od teh pa se pričakuje vodilna vloga v parlamentarni volilni kampanji, zlasti tako, da bodo osebno predstavili svoje politične programe v vseh državah članicah EU;

G.  ker so notranja strankarska demokracija in visoki standardi odprtosti in integritete političnih strank temeljnega pomena za okrepitev zaupanja javnosti v politični sistem;

H.  ker je za rešitev sedanje krize upravljanja v EU integracijskemu procesu treba zagotoviti večjo demokratično legitimnost;

I.  ker imajo državljani Unije aktivno in pasivno volilno pravico na evropskih parlamentarnih volitvah tudi, če prebivajo v državi članici, ki ni njihova matična država;

J.  ker se volilne kampanje še naprej osredotočajo predvsem na nacionalna vprašanja in specifična evropska vprašanja potiskajo v ozadje, kar negativno vpliva na raven udeležbe na volitvah v Evropski parlament;

K.  ker bo volilno udeležbo verjetno povečala živahna politična kampanja, v kateri bodo politične stranke in njihovi kandidati tekmovali za glasove in sedeže na podlagi alternativnih programov, v katerih bodo obravnavali evropsko dimenzijo politike;

L.  ker so večkratne javnomnenjske raziskave pokazale, da bi velika večina najbrž volila, če bi bila bolje obveščena o Evropskem parlamentu, političnih strankah, njihovih programih in kandidatih; ker se zato spodbuja vse medije, naj volitvam posvetijo kar največjo pozornost;

M.  ker predsednika Evropske komisije izvoli Parlament na predlog Evropskega sveta, ta pa mora pri imenovanju kandidata ali kandidatov upoštevati izide parlamentarnih volitev in se o tem posvetovati z novim Parlamentom;

N.  ker se lahko podrobnosti posvetovanj med Parlamentom in Evropskim svetom o izvolitvi predsednika Komisije v skladu z izjavo št. 11 določijo v dogovoru med Parlamentom in Svetom;

1.  poziva politične stranke, naj zagotovijo, da bodo imena izbranih kandidatov za volitve v Evropski parlament javnosti znana vsaj šest tednov pred začetkom volitev;

2.  od kandidatov pričakuje, da v primeru izvolitve prevzamejo mandat poslanca Evropskega parlamenta, razen če so imenovani na položaj, zaradi katerega v skladu s členom 7 akta o neposrednih volitvah v Evropski parlament (1976) ne morejo biti poslanci;

3.  poziva države članice in politične stranke, naj zahtevajo večji delež žensk na volilnih listah, in, kjer je mogoče, naj spodbujajo pripravo list z enako zastopanostjo moških in žensk;

4.  poziva države članice in politične stranke, naj poskrbijo, da bodo na glasovnici imena, če je mogoče pa tudi logotipi, evropskih političnih strank;

5.  zahteva od evropskih političnih strank, da imenujejo svoje kandidate za predsednika Komisije dovolj zgodaj, da bo mogoče pred volitvami zanje vzpostaviti odmevno kampanjo po vsej Uniji, ki se bo osredotočala na evropska vprašanja, izhajajoča iz programa stranke in programa kandidata za predsednika Komisije, ki ga predlagajo;

6.  vztraja, da morajo politične stranke na vseh ravneh sprejeti demokratične in pregledne postopke za izbiro svojih kandidatov za poslance Evropskega parlamenta in predsednika Komisije;

7.  poziva nacionalne politične stranke, naj državljane pred in med volilno kampanjo obveščajo o svoji povezanosti s posamezno evropsko politično stranko in o svoji podpori kandidatu za predsednika Komisije ter njegovemu političnemu programu;

8.  spodbuja države članice, naj omogočijo objavo političnih oddaj evropskih političnih strank;

9.  spodbuja evropske politične stranke, naj organizirajo več javnih razprav med izbranimi kandidati za predsednika Komisije;

10.  priporoča, naj države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se bodo učinkovito izvajali dogovorjeni ukrepi v pomoč državljanom, ki želijo voliti in biti voljeni v državah, ki niso njihova matična država;

11.  poziva države članice, naj z javno kampanjo državljane spodbujajo h glasovanju, da se volilna udeležba ne bi več nižala;

12.  spodbuja nacionalne politične stranke, naj na svoje liste kandidatov vključijo državljane EU, ki ne prebivajo v matični državi članici;

13.  vztraja, da se v skladu s členom 10(2) akta o neposrednih volitvah v Evropski parlament v nobeni od držav članic ne smejo objaviti uradni rezultati, dokler se ne zaprejo volišča v državi članici, v kateri bodo volivci volili zadnji, v nedeljo, 25. maja 2014;

14.  predlaga, da se podrobnosti za posvetovanja med Parlamentom in Evropskim svetom o izvolitvi predsednika Komisije določijo pravočasno pred volitvami in v dogovoru med institucijama;

15.  pričakuje, da se bo v tem postopku najprej obravnaval kandidat za predsednika Komisije, ki ga bo predlagala evropska politična stranka, ki bo pridobila največ sedežev v Parlamentu, da bi se ugotovilo, ali je zmožen zagotoviti podporo potrebne absolutne večine Parlamenta;

16.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic ter evropskim političnim strankam.

(1) Sklep Sveta št. 76/787/ESPJ, EGS, Euratom (UL L 278, 8.10.1976, str. 1), kakor je bi spremenjen s Sklepom Sveta št. 93/81/Euratom, ESPJ, EGS (UL L 33, 9.2.1993, str. 15) in s Sklepom Sveta št. 2002/772/ES, Euratom (UL L 283, 21.10.2002, str. 1).
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0462.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0082.


Izvoz orožja: izvajanje skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP
PDF 205kWORD 50k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2013 o izvozu orožja: izvajanje skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP (2013/2657(RSP))
P7_TA(2013)0324RC-B7-0260/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme(1),

–  ob upoštevanju tekočega postopka pregleda skupnega stališča, ki ga izvaja delovna skupina Sveta za izvoz konvencionalnega orožja (COARM) in ki ga je v skladu s členom 15 skupnega stališča treba pregledati tri leta po datumu sprejetja,

–  ob upoštevanju Direktive 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti(2),

–  ob upoštevanju Skupnega ukrepa Sveta 2002/589/SZVP z dne 12. julija 2002 o prispevku Evropske unije k boju proti destabilizirajočemu kopičenju in razširjanju orožja malega kalibra in lahkega strelnega orožja in ki razveljavlja skupni ukrep Sveta 1999/34/SZVP(3) in strategije EU za boj proti nedovoljenemu kopičenju in trgovini z osebnim in lahkim orožjem ter pripadajočim strelivom, ki jo je Evropski svet sprejel 15. in 16. decembra 2005(4),

–  ob upoštevanju trinajstega(5) in štirinajstega(6) letnega poročila delovne skupine Sveta za izvoz konvencionalnega orožja COARM,

–  ob upoštevanju mednarodnega sporazuma o trgovini z orožjem v okviru Združenih narodov, ki določa zavezujoče skupne standarde za svetovno trgovino s konvencionalnim orožjem,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2012 o pogajanjih o sporazumu OZN o trgovini z orožjem(7),

–  ob upoštevanju člena 42 Pogodbe o Evropski uniji in člena 346 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 110(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker ima lahko izvoz orožja vpliv na varnost in razvoj, zaradi česar je treba okrepiti politiko Evropske unije za nadzor nad izvozom vojaške tehnologije in opreme;

B.  ker je Skupno stališče 2008/944/SZVP pravno zavezujoč okvir, v katerem je določenih osem meril, in ker bi bilo treba ob njihovem neizpolnjevanju zavrniti izvozno dovoljenje (merila 1–4) ali vsaj razmisliti o njegovi zavrnitvi (merila 5–8);

C.  ker so s temi osmimi merili v skladu s členom 3 skupnega stališča določeni samo minimalni standardi in ta merila ne vplivajo na pravico držav članic, da uveljavijo strožje ukrepe za nadzor nad orožjem; ker je odločitev o tem, ali se v skladu z merili izda dovoljenje za izvoz orožja ali ne, v vsakem primeru v pristojnosti posamezne države članice;

D.  ker člen 10 skupnega stališča nedvoumno določa, da lahko države članice po potrebi upoštevajo tudi učinek predlaganega izvoza na svoj gospodarski, socialni, trgovinski in industrijski interes, in ker to ne sme vplivati na uporabo osmih meril;

E.  ker so po podatkih Mednarodnega mirovnega raziskovalnega inštituta v Stockholmu (SIPRI) države članice EU, če se jih obravnava skupaj, drugi največji izvoznik orožja na svetu, ki le malo zaostaja za ZDA, in ker delež orožja, ki se izvozi v države zunaj EU, narašča;

F.  ker so glavne lokacije zunaj EU za prenose orožja, ki jih opravijo države članice, Bližnji vzhod, Severna Amerika in Azija; ker so glavne države prejemnice Savdska Arabija, Združene države Amerike in Združeni arabski emirati;

G.  ker skuša evropska industrija evropske obrambne potrebe, ki se zmanjšujejo, nadomestiti z iskanjem dostopa do trgov tretjih držav in ker to številni politiki in politične stranke podpirajo kot prispevek h krepitvi evropske obrambne industrije, tehnološkega strokovnega znanja, zanesljive oskrbe in pripravljenosti; ker imajo raziskave in razvoj v obrambni industriji pomemben učinek prelivanja in se uspešno uporabljajo na številnih civilnih področjih;

H.  ker je bil pri dogovoru med državami članicami glede uporabe in razlage osmih meril iz skupnega stališča dosežen pomemben napredek, zlasti zaradi navodil za uporabnike skupnega stališča, ki jih je pripravila delovna skupina COARM in ki vsebujejo podrobne opredelitve najboljših praks na področju uporabe meril;

1.  pozdravlja dejstvo, da ima EU pravno zavezujoč okvir, ki je edinstven na svetu, za boljši nadzor nad izvozom orožja, med drugim na krizna območja in v države, ki so znane po neustreznem spoštovanju človekovih pravic, ter v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da so se evropske in neevropske tretje države vključile v sistem za nadzor nad izvozom orožja na podlagi skupnega stališča; vendar ugotavlja, da se osem meril v državah članicah EU uporablja in razlaga različno strogo; zato poziva k enotnejši razlagi in izvajanju skupnega stališča z vsemi njegovimi obveznostmi ter obžaluje, da EU še vedno mina skupne politike o prenosu orožja v tretje države;

2.  meni, da se skupna zunanja in varnostna politika EU in skupno stališče ne bi smela razhajati; meni, da so za zagotavljanje skladnosti med skupnim stališčem in zunanjo politiko odgovorne države članice in visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko;

3.  poudarja, da lahko države članice ukrepajo v skladu z lastno nacionalno politiko, pri čemer v celoti upoštevajo mednarodno pravo in sporazume, pa tudi skupno dogovorjena pravila in merila, takšno upoštevanje pa se nadzoruje v skladu z nacionalnimi predpisi;

4.  meni, da morajo Evropski parlament, nacionalni parlamenti ali specifična parlamentarna telesa zagotoviti učinkovit nadzor nad uporabo in izvrševanjem dogovorjenih standardov skupnega stališča na nacionalni ravni in ravni EU ter nad vzpostavitvijo preglednega in odgovornega nadzornega sistema;

5.  meni, da bi moral biti jezik navodil za uporabnike natančnejši in puščati manj manevrskega prostora za različne razlage ter da bi se moral po potrebi posodabljati tudi v prihodnje;

6.  poziva, naj se merila iz skupnega stališča bolje uporabljajo, preden se predlagajo nova;

7.  je seznanjen z dosledno in usklajeno vlogo, ki so jo imele države članice EU pri podpiranju mednarodnega procesa vzpostavljanja zavezujočih pravil, ki urejajo mednarodno trgovino z orožjem; poziva EU in njene države članice, naj se osredotočijo na tiste države, ki niso vključene v mednarodne sporazume;

8.  ugotavlja, da je zaradi letnih poročil delovne skupine COARM izvoz orožja držav članic preglednejši; vendar meni, da je obžalovanja vredno, da so zbrani podatki nepopolni in se razlikujejo zaradi različnih postopkov zbiranja in posredovanja v posameznih državah članicah; opominja države članice, naj delovni skupini COARM oddajo popolne letne podatke o svojih prenosih orožja, kot je dogovorjeno in zapisano v skupnem stališču;

9.  poziva, naj se analizira izvajanje skupnega stališča v nacionalnih sistemih; meni, da bi bilo treba okrepiti zmogljivosti delovne skupine COARM na področju analize nadzora izvoza orožja;

10.  meni, da bi bilo treba skupno stališče dopolniti z redno posodobljenim in javno dostopnim seznamom, s katerega bi bilo razvidno, v kolikšni meri izvozi v nekatere države prejemnice izpolnjujejo oziroma ne izpolnjujejo navedenih osmih meril;

11.  meni, da bi bilo treba vzpostaviti boljši sistem, ki bi omogočal redne, posodobljene izmenjave podatkov med državami članicami o prenosih orožja v države, za katere je včasih veljal embargo;

12.  poziva k letni razpravi v Parlamentu, skupaj z letnim poročilom, o izvajanju skupnega stališča, da bi zagotovili ustrezno stopnjo parlamentarnega nadzora in preglednosti na evropski ravni;

13.  pozdravlja dejstvo, da je bil pod okriljem Združenih narodov sklenjen pravno zavezujoč sporazum o trgovini z orožjem za mednarodno trgovino s konvencionalnim orožjem, s čimer je bil ustvarjen učinkovit mednarodni sistem za nadzor nad trgovino z orožjem z večjo preglednostjo in odgovornostjo, kar bo otežilo neodgovorno in nezakonito uporabo konvencionalnega orožja; se zaveda dosledne in usklajene vloge držav članic EU pri podpiranju mednarodnega procesa vzpostavljanja zavezujočih pravil, ki urejajo mednarodno trgovino z orožjem;

14.  poudarja pomen učinkovitega, verodostojnega izvajanja sporazuma o trgovini z orožjem in spodbuja države članice, naj osredotočijo svoja mednarodna prizadevanja na vsesplošnem pristopu k sporazumu in čimprejšnjem začetku veljavnosti;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter generalnemu sekretarju Združenih narodov.

(1) UL L 335, 13.12.2008, str. 99.
(2) UL L 146, 10.6.2009, str.1.
(3) UL L 191, 19.7.2002, str.1.
(4) Svet Evropske unije, 05319/2006, 13.1.2006.
(5) UL C 382, 30.12.2011, str. 1.
(6) UL C 386, 14.12.2012, str. 1.
(7) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0251.


Začetek pogajanj o večstranskem sporazumu o storitvah
PDF 216kWORD 61k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2013 o začetku pogajanj o večstranskem sporazumu o storitvah (2013/2583(RSP))
P7_TA(2013)0325B7-0314/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojega prejšnjega poročila o storitvah, zlasti resolucije z dne 4. septembra 2008 o trgovini s storitvami(1),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o stanju razvojne agende iz Dohe in o prihodnosti Svetovne trgovinske organizacije (STO), zlasti resolucije z dne 16. decembra 2009 o možnostih za razvojno agendo iz Dohe po sedmi ministrski konferenci STO(2) ter z dne 14. septembra 2011 o trenutnem stanju pogajanj o razvojni agendi iz Dohe(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2011 o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe(4),

–  ob upoštevanju Protokola št. 26 k Pogodbi o delovanju Evropske unije o storitvah splošnega pomena ter Listine o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS), ki je začel veljati 1. januarja 1995; ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2003 o Splošnem sporazumu o trgovini s storitvami v okviru STO, vključno s kulturno raznolikostjo(5),

–  ob upoštevanju osnutka pogajalskih smernic za večstranski sporazum o trgovini s storitvami, ki ga je 15. februarja 2013 predložila Evropska komisija,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Trgovina, rast in svetovne zadeve – trgovinska politika je temeljna sestavina strategije EU 2020“(6),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu svetu o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe 2012(7),

–  ob upoštevanju poročila z dne 21. aprila 2011 o posebnem pogajalskem srečanju o trgovini s storitvami(8), ki ga je predsednik sveta za trgovino s storitvami v STO, veleposlanik Fernando de Mateo, pripravil za odbor za trgovinska pogajanja,

–  ob upoštevanju izjave skupine „Really Good Friends of Services“ (Zelo dobri prijatelji storitev) z dne 5. julija 2012,

–  ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker storitve predstavljajo skoraj tri četrtine BDP in zaposlitev EU ter so bistvene za ohranjanje in povečevanje njene konkurenčnosti;

B.  ker so storitve leta 2011 predstavljale 28 % izvoza EU in več kot polovico neposrednih tujih naložb v tretjih državah;

C.  ker ima EU pomembno vlogo v trgovini s storitvami, saj je največji izvoznik storitev na svetu s 25,65 % celotnega svetovnega izvoza storitev v letu 2011;

D.  ker bi vse države morale imeti možnost, da razvijajo, vzdržujejo in regulirajo javne storitve splošnega interesa;

E.  ker je 129 članic STO sprejelo zaveze v okviru sporazuma GATS, ker pa večina teh držav ni sprejela zavez v vseh sektorjih;

F.  ker so trenutne ekonomske in finančne razmere bolj kot kdaj koli prej pokazale, da imajo javne storitve v Evropski uniji bistveno vlogo; ker te storitve na področjih zdravstvenega varstva, nege otrok ali skrbi za starejše, pomoči invalidom ali socialnih stanovanj zagotavljajo temeljno varnostno mrežo in pomagajo spodbujati socialno kohezijo; ker imajo javne storitve na področju izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja ključno vlogo pri načrtu za rast in zaposlovanje;

G.  ker je v času šeste ministrske konference STO leta 2005 v Hongkongu komaj 30 držav predložilo nove ponudbe za storitve in ker večstranska pogajanja o storitvah od julija 2008 skoraj niso napredovala;

H.  ker so bili zaradi gospodarske krize v letih 2008 in 2009 uvedeni novi protekcionistični ukrepi za omejitev trgovine s storitvami;

I.  ker so predhodni pogovori o obliki in zgradbi sporazuma o trgovini s storitvami leta 2012 potekali med člani skupine „zelo dobri prijatelji storitev“;

J.  ker je 21 članic STO(9), ki se pogajajo z EU, večinoma držav OECD in predstavljajo 70 % svetovne čezmejne trgovine s storitvami (brez trgovine s storitvami znotraj EU) ter 58 % trgovine EU s poslovnimi storitvami; ker med udeleženkami pogajanj za zdaj ni držav BRIKS, članic Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) ali afriških, karibskih ali pacifiških držav;

K.  ker je Komisija Svetu 15. februarja 2013 predložila osnutek pogajalskih smernic in 18. marca 2013 prejela mandat, da se udeleži pogajanj o sporazumu o trgovini s storitvami;

1.  meni, da je mnogostranski trgovinski sistem, ki ga predstavlja STO, še vedno najučinkovitejši okvir za vzpostavitev odprte in pravične trgovine na svetovni ravni; vendar se strinja, da so bile zaradi zastoja med osmo ministrsko konferenco STO decembra 2011 potrebne nove dvostranske in večstranske pobude, ki bi dale zagon trgovinskim pogajanjem v Ženevi; vendar poudarja, da je potrebno, da vse nove pobude ostanejo zasidrane v okviru STO;

2.  obžaluje dejstvo, da je bila trgovini s storitvami od začetka kroga pogajanj v Dohi namenjena omejena pozornost; poudarja, da so storitve steber gospodarstva in trgovine v 21. stoletju, saj je nastanek svetovnih vrednostnih verig odvisen od zagotavljanja storitev; poudarja pomen storitev splošnega interesa pri zagotavljanju bistvene varnostne mreže za državljane in pri spodbujanju socialne kohezije na občinski, regionalni in državni ravni ter ravni EU;

3.  obžaluje dejstvo, da so razporedi GATS članic STO postali zastareli in ne odražajo dejanske stopnje omejitev trgovine s storitvami v teh državah, zlasti tistih, ki so začele obširno samostojno liberalizacijo, ter dejstvo, da imajo članice STO še vedno zelo različne in nejasne stopnje liberalizacije in ureditev pri svojih zavezah glede trgovine s storitvami;

4.  pozdravlja začetek pogajanj o sporazumu o trgovini s storitvami in udeležbo EU pri teh pogovorih že od začetka, da bi spodbudila svoje interese in zastopala svoja stališča o obliki in zgradbi sporazuma; meni, da bi lahko udeležba EU spodbudila usklajenost med sporazumom o trgovini s storitvami in mnogostranskim sistemom ter prispevala k ohranjanju primernega parlamentarnega nadzora nad pogajalskim procesom;

5.  obžaluje dejstvo, da je Svet mandat podelil, ne da bi pri tem upošteval stališče Parlamenta;

6.  opozarja Komisijo na njeno obveznost, da Parlament nemudoma in v celoti obvešča v vseh fazah pogajanj (pred krogi pogajanj in po njih);

7.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo pogajanja o sporazumu o trgovini s storitvami (TISA) potekala v skladu s pravili STO o preglednosti in da bodo vsi člani STO o njih pravočasno in izčrpno obveščeni;

8.  je prepričan, da ni bila dosežena kritična masa, ki bi omogočala razširitev koristi tega prihodnjega sporazuma o trgovini s storitvami na vse članice STO, zaradi tega pa za ta sporazum ne bi smela veljati določba o državi z največjimi ugodnostmi iz sporazuma GATS(10);

9.  vendar zaskrbljeno ugotavlja, da med stranmi, ki se pogajajo, ni trgov v vzponu (razen Turčije), zlasti držav BRIKS, kjer je prisotna rast trgovine s storitvami ter naložb vanje in kjer so ovire, zlasti za tuje vlagatelje, največje; zato vabi Kitajsko in druga gospodarstva v vzponu, naj se pridružijo pogajanjem;

10.  meni, da ohranjanje možnosti, da druge države, vključno z gospodarstvi v vzponu, postanejo del teh pogajanj, ne bi smelo zmanjšati ambicij tega sporazuma, saj bi lahko le visoka stopnja liberalizacije ter zbliževanja ureditev te države prepričala k pristopu k pogajanjem;

11.  priporoča, da bi morala za ohranitev možnosti pristopa novih podpisnic k prihodnjemu sporazumu o trgovini s storitvami zasnova tega sporazuma slediti obliki in zgradbi sporazuma GATS, vključno s pojmom pozitivnega seznama zavez, in prevzeti osrednje opredelitve in načela, določena v sporazumu GATS, skupaj z njegovimi pravili o nacionalni obravnavi, tržnem dostopu in ureditvah;

12.  poziva Komisijo, naj začetno ponudbo oblikuje tako, da bo podobna njeni zadnji ponudbi v zvezi z razporedom GATS, in naj pri pogajanju o zavezah za dostop do trgov sledi naslednjim ciljem:

   zagotavljanje bolj enakih konkurenčnih pogojev z zmanjšanjem neravnovesij zavez GATS med podpisnicami, sektorji in načini;
   spodbujanje ambicioznega programa za ofenzivne interese EU, zlasti glede poslovnih storitev, storitev IKT, finančnih in pravnih storitev, e-trgovine, storitev pomorskega in letalskega prevoza, okoljskih storitev, turizma in gradnje; varovanje interesov EU na trgih tretjih držav, ob tem pa vključitev bonitetne izjeme GATS v sporazum o trgovini s storitvami, kar bo sodelujočim državam omogočalo, da uveljavijo notranjo regulacijo finančnih trgov in produktov v bonitetne namene; pozivanje k vključitvi bonitetne izjeme GATS za finančne storitve v sporazum o trgovini s storitvami, da bi podpisnicam sporazuma omogočili sprejem ukrepov iz bonitetnih razlogov ne glede na druge določbe tega sporazuma;
   zagovarjanje evropske občutljivosti glede javnih storitev in storitev splošnega pomena (kot je opredeljeno v pogodbah EU) na področjih javnega izobraževanja, javnega zdravja, preskrbe z vodo in ravnanja z odpadki ter nadaljnje nesprejemanje zavez glede avdiovizualnih storitev ali kulturnih storitev, kot je že praksa pri sporazumu GATS in dvostranskih prostotrgovinskih sporazumih;
   preprečevanje zavez in pravil v zvezi s finančnimi storitvami, ki bi bili v nasprotju z nedavnimi ukrepi za regulacijo finančnih trgov in proizvodov;
   previden pristop k ponudbam, izmenjanim v okviru načina 4, ob upoštevanju, da ima EU ofenzivne interese v povezavi z visoko usposobljenimi delavci in da bi EU morala zlasti v okviru Sporazuma o trgovini s storitvami ponovno uveljaviti, da mora začasno gibanje fizičnih oseb za namene zagotavljanja storitve po načinu 4, biti skladno z nacionalnimi delavskimi in socialnimi pravicami ter kolektivnimi pogodbami, in da se po Splošnem sporazumu o trgovini s storitvami nobeni strani ne sme preprečiti uporabe ukrepov, s katerimi ureja vstop oseb v okviru svojega ozemlja, če ti ukrepi ne izničijo ugodnosti, nastalih na podlagi zavez strani;
   ohranjanje nevtralnosti glede vprašanja javnega ali zasebnega značaja lastništva nad gospodarskimi subjekti, za katere veljajo zaveze;
   zagotavljanje, da bo vsaka liberalizacija pretoka podatkov popolnoma skladna s pravnim redom Unije v zvezi z zasebnostjo in varstvom podatkov;

13.  ugotavlja, da je EU že sklenila dvostranske trgovske sporazume z nekaterimi partnerji za pogajanja o sporazumu o trgovini s storitvami (tudi z Japonsko, kmalu pa tudi z ZDA), ali se o njih še pogaja, vključujejo pa trdna poglavja o storitvah, v katerih so bolje obravnavana dvostranska vprašanja, značilna za posamezno državo; meni, da je glede dostopa do trga EU v teh pogajanjih močno odvisna od drugega partnerja (npr. Avstralija, Nova Zelandija, Mehika, Tajvan in Turčija);

14.  poudarja, da bi morala vključitev načel mirovanja in vzmeti v razporede omogočati vezavo zavez pogodbenic na sedanje ravni ter voditi k nadaljnjemu postopnemu odpiranju;

15.  meni, da bi moral sporazum o trgovini s storitvami vsebovati trdnejše regulativne ureditve za preglednost, konkurenco, zahteve za izdajo dovoljenj ter ureditve za posamezne sektorje, kljub temu da imajo države pravico sprejeti ureditve, ki so primerno utemeljene na ciljih javne politike(11);

16.  meni, da je nujno, da EU in njene države članice obdržijo možnost ohranjanja in razvijanja svojih kulturnih in avdiovizualnih politik, in to v okviru svojih veljavnih zakonov, standardov in sporazumov; zato pozdravlja, da je Svet iz pogajalskega mandata izključil storitve na področju kulture in avdiovizualne storitve;

17.  poudarja, da so ta pogajanja priložnost za izboljšanje pravil o javnem naročanju(12) in subvencijah(13) za storitve, zaradi katerih je prišlo do zastoja pogajanj o sporazumu GATS;

18.  meni, da bi moral sporazum o trgovini s storitvami vsebovati klavzulo o pristopu, določbe, ki opredeljujejo pogoje in postopke za pristop vseh članic STO k sporazumu, ter poseben mehanizem za reševanje sporov, ki ne bi posegal v možnost uporabe splošnega mehanizma STO za reševanje sporov;

19.  ugotavlja, da je pogajalski mandat predlagala Komisija, sprejel pa ga je Svet, pri tem pa ni bila opravljena ocena učinka; vztraja, da mora Komisija sprejeti nadaljnje ukrepe v zvezi z njenim namenom priprave ocene učinka na trajnost in da jih mora sprejeti ob posvetovanju z zadevnimi interesnimi skupinami v zvezi z družbenimi, okoljskimi in drugimi pomisleki; zahteva, naj Komisija objavi oceno učinka na trajnost z namenom, da bi zaključke te ocene upoštevala pri pogajanjih;

20.  meni, da je rok dveh let za sklenitev takšnih pogajanj zelo ambiciozen; poudarja, da mora sčasoma prevladati kakovost, in vztraja, da morajo biti pogajanja pregledna in da morajo zagotovijo dovolj prostora in časa za javno in parlamentarno razpravo, temelječo na dejstvih;

21.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 295 E, 4.12.2009, str. 67.
(2) UL C 286 E, 22.10.2010, str. 1.
(3) UL C 51 E, 22.2.2013, str. 84.
(4) UL C 168 E, 14.6.2013, str. 1.
(5) UL C 61 E, 10.3.2004, str. 289.
(6) COM(2010)0612.
(7) COM(2012)0070.
(8) TN/S/36.
(9) Avstralija, Kanada, Čile, Kitajska, Kolumbija, Kostarika, Hongkong, Izrael, Japonska, Republika Koreja, Mehika, Nova Zelandija, Norveška, Pakistan, Panama, Paragvaj, Peru, Švica, Tajvan, Turčija in ZDA.
(10) Člen II sporazuma GATS.
(11) Člena XIV in XIVa sporazuma GATS.
(12) Člen XIII sporazuma GATS.
(13) Člen XV sporazuma GATS.


Dvig uvoznih dajatev na kmetijske proizvode na Norveškem
PDF 343kWORD 44k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2013 o dvigu uvoznih dajatev na kmetijske proizvode na Norveškem (2013/2547(RSP))
P7_TA(2013)0326B7-0327/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 19 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (sporazum EGP),

–  ob upoštevanju sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o dodatnih trgovinskih preferencialih za kmetijske proizvode, doseženega na podlagi člena 19 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (dvostranski sporazum)(1),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 13. septembra 2011 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o dodatnih trgovinskih preferencialih za kmetijske proizvode, doseženega na podlagi člena 19 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru(2),

–  ob upoštevanju pisma z dne 9. marca 2011 norveškega ministrstva za trgovino in industrijo komisarju za notranji trg in storitve v zvezi aktom o enotnem trgu,

–  ob upoštevanju sklepov 38. seje Sveta EGP z dne 26. novembra 2012,

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o znatnem dvigu uvoznih dajatev na kmetijske proizvode na Norveškem (O-000048/2013 – B7-0210/2013),

–  ob upoštevanju členov 115(5) in 110(2) Poslovnika,

A.  ker se v skladu s členom 19 sporazuma EGP pogodbenice obvezujejo, da si bodo še naprej prizadevale doseči postopno liberalizacijo trgovine s kmetijskimi proizvodi;

B.  ker sporazum EGP daje Norveški podlago za enakovreden dostop do notranjega trga in ker pogodbenice menijo, da je koristen za vse;

C.  ker so na splošno gospodarski in politični odnosi med EU in Norveško odlični; ker bi treba razlike med partnericami obravnavati z dialogom;

D.  ker je dvostranski sporazum, ki je začel veljati januarja 2012, obnovil preferencialni, vzajemni in medsebojno koristni pravni okvir za trgovinske preferenciale za kmetijske proizvode, vključno z mesom in mlečnimi izdelki;

E.  ker sta EU in Kraljevina Norveška s tem sporazumom razširili vzajemno liberalizacijo trgovine s kmetijskimi proizvodi ter uvedli dostop brez dajatev, določili tarifne kvote in zmanjšali uvozne dajatve za široko paleto kmetijskih proizvodov;

F.  ker morajo od 1. januarja 2013 evropski izvozniki določenih sirov, jagnjetine in govedine na norveškem trgu plačevati dajatve ad valorem v ustrezni višini 277, 429, in 344 odstotkov; ker je pred tem ukrepom že bila uvedena 72-odstotna uvozna dajatev na hortenzije (hydrangea);

G.  ker ti ukrepi, čeprav jih dovoljuje norveški seznam Svetovne trgovinske organizacije, niso v skladu s črko in duhom dvostranskega sporazuma, zlasti člena 10, ki določa, da bosta „pogodbenici zagotovili, da drugi omejevalni uvozni ukrepi ne bodo ogrozili ugodnosti, ki si jih vzajemno zagotavljata“;

H.  ker kazalniki gospodarske rasti, zaposlenosti in inflacije ne kažejo znakov negativnih posledic svetovne gospodarske in finančne krize za norveško gospodarstvo;

1.  obžaluje nedavne ukrepe norveške vlade, za katere meni, da so protekcionistični in ovirajo trgovino, kar je v očitnem nasprotju s črko in duhom dvostranskega sporazuma;

2.  poudarja, da je te ukrepe predlagala norveška vlada brez predhodnega posvetovanja z drugimi vladami EU, kot bi bilo primerno na podlagi zelo dobrih dvostranskih odnosov med EU in Norveško;

3.  dvomi v gospodarsko logiko teh ukrepov, ki bi lahko povzročili zmanjšanje trgovanja, škodili vsem zainteresiranim stranem, zlasti norveškim potrošnikom, ter dolgoročno tudi norveškim kmetom; poziva Komisijo, naj oceni morebitne negativne posledice višjih dajatev za izvoznike in kmete EU;

4.  poziva norveško vlado in parlament, naj prekličeta ukrepe;

5.  poziva norveško vlado in Komisijo, naj se seznanita z nedavnimi ambicioznimi ukrepi Islandije za liberalizacijo trgovine s kmetijskimi proizvodi z Unijo; poziva norveško vlado, naj sledi temu zgledu;

6.  poziva norveško vlado, naj sprejme pregled protokola 3 k sporazumu EGP o trgovini s predelanimi kmetijskimi proizvodi, da bi ocenila, ali so dajatve na omenjene proizvode pravične in upravičene;

7.  poziva Komisijo, naj nadaljuje pogajanja z norveškimi oblastmi, da bi skupaj poiskali obojestransko zadovoljivo rešitev za uvoz in izvoz kmetijskih proizvodov;

8.  poziva Komisijo, naj pojasni, katere ukrepe namerava sprejeti, če Norveška ne bi hotela spremeniti svoje odločitve, zlasti če bi treba zaščititi delovna mesta in proizvodnjo v kmetijskem sektorju EU;

9.  poziva Komisijo, naj v primeru nezadostnega sodelovanja za odpravo ukrepov razmisli, ali bi predlagala nadaljnje ukrepanje;

10.  opozarja na izraženo obvezo Norveške do notranjega trga, zlasti v zvezi z nedavnimi pobudami, kot sta akta o enotnem trgu I in II; poudarja, da norveška vlada sama priznava, da je učinkovit enotni trg temelj prihodnje rasti in odpiranja delovnih mest ter da sedanja kriza ne bi smela biti povod za protekcionistične ukrepe in ukrepe, ki izkrivljajo trgovino;

11.  izraža upanje, da bo Norveška ostala sestavni del notranjega trga in ne bo posegala po nadaljnjih enostranskih razdiralnih ukrepih;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, norveški vladi in parlamentu ter institucijam evropskega gospodarskega prostora.

(1) UL L 327, 9.12.2011, str. 2.
(2) UL C 51 E, 22.2.2013, str. 168.


Vzpostavitev enotnega digitalnega trga
PDF 244kWORD 113k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2013 o vzpostavitvi enotnega digitalnega trga (2013/2655(RSP))
P7_TA(2013)0327B7-0331/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 3(3) in 6 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju členov 9, 12, 14, 26, 114(3) in 169(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov z naslovom „Nova agenda za evropsko potrošniško politiko“, ki je bilo sprejeto 25. aprila 2013 (A7‑0163/2013),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 23. aprila 2013 z naslovom „E‑commerce Action plan 2012-2015 ‑ State of play 2013“ (Akcijski načrt elektronskega poslovanja 2012‑2015 ‑ stanje v letu 2013 „ni na voljo v slovenščini“) (SWD(2013)0153),

–  ob upoštevanju pregleda notranjega trga št. 26, ki ga je pripravila Komisija, z dne 18. februarja 2013,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 7. decembra 2012 z naslovom „Pregled stanja potrošniških trgov: zagotavljanje učinkovitosti trgov v korist potrošnikov ‑ 2. del 8. izdaje ‑ november 2012“ (SWD(2012)0432),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. decembra 2012 o vsebini na enotnem digitalnem trgu (COM(2012)0789),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 18. aprila 2013 Evropskemu parlamentu in Svetu o delovanju Memoranduma o soglasju o prodaji ponarejenega blaga prek interneta (COM(2013)0209),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2012 o dokončanju enotnega digitalnega trga(1),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 6. aprila 2011 o enotnem trgu za Evropejce(2), o enotnem trgu za podjetja in rast(3) in o upravljanju in partnerstvu na enotnem trgu(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. oktobra 2010 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „K aktu za enotni trg: za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo ‑ 50 predlogov za izboljšanje skupnega dela, poslovanja in izmenjav“ (COM(2010)0608),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2012 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Akt za enotni trg II“ (COM(2012)0573),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. aprila 2011 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Akt za enotni trg: dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja“ (COM(2011)0206),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 4. junija 2012 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o elektronski identifikaciji in skrbniških storitvah za elektronske transakcije na notranjem trgu (COM(2012)0238),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2012 o strategiji za krepitev pravic ranljivih potrošnikov(5),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. maja 2012 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropska agenda z potrošnike ‑ za krepitev zaupanja in rasti“ (COM(2012)0225),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. maja 2012 z naslovom „Evropska strategija za boljši internet za otroke“ (COM(2012)0196),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. aprila 2012 z naslovom „Strategija za e-javna naročila“ (COM(2012)0179),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 25. januarja 2012 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (splošna uredba o varstvu podatkov) (COM(2012)0011),

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 29. novembra 2012 z naslovom „Integriran trg dostave paketov za rast elektronskega poslovanja v EU“ (COM(2012)0698),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. januarja 2012 z naslovom „Skladen okvir za okrepitev zaupanja v enotni digitalni trg elektronskega poslovanja in spletnih storitev“ (COM(2011)0942),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2011 o novi strategiji za potrošniško politiko(6),

–  ob upoštevanju Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta(7),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 9. novembra 2011 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o programu varstva potrošnikov 2014–2020 (COM(2011)0707) in spremljajočih dokumentov (SEC(2011)1320 in SEC(2011)1321),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 3. decembra 2012 za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o dostopnosti spletišč organov javnega sektorja (COM(2012)0721),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o mobilnosti in vključevanju invalidov ter evropski strategiji o invalidnosti 2010–2020(8),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 7. februarja 2013 za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za zagotavljanje visoke skupne ravni varnosti omrežij in informacij v Uniji (COM(2013)0048),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 7. februarja 2013 z naslovom „Strategija kibernetske varnosti za Evropsko unijo: odprt, varen in zanesljiv kibernetski prostor“ (JOIN(2013)0001),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. septembra 2012 z naslovom „Sprostitev potenciala računalništva v oblaku v Evropi“ (COM(2012)0529),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 14. novembra 2011 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope (COM(2011)0665),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2010 o vplivu oglaševanja na vedenje potrošnikov(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. septembra 2010 o dokončnem oblikovanju notranjega trga za elektronsko poslovanje(10),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2010/45/EU z dne 13. julija 2010 o spremembah Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede pravil o izdajanju računov(11),

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije o Googlu (združene zadeve C-236/08 do C-238/08, sodba z dne 23. marca 2010) in BergSpechte (zadeva C-278/08, sodba z dne 25. marca 2010), v katerih je kot povprečni internetni potrošnik opredeljen običajno obveščen in razumno pozoren uporabnik spleta,

–  ob upoštevanju Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (12),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju poročila Maria Montija z dne 9. maja 2010 o novi strategiji za enotni trg,

–  ob upoštevanju analitskega poročila z naslovom „Odnos podjetij do čezmejnega trgovanja in varstva potrošnikov“, ki ga je Komisija objavila marca 2010 (Flash Eurobarometer št. 282),

–  ob upoštevanju študije „Mystery shopping evaluation of cross-border e-commerce in the EU“ (Ocena čezmejnega e-poslovanja v EU s skrivnimi nakupovalci), ki jo je za GD SANCO Evropske komisije izvedel inštitut YouGovPsychonomics in je bila objavljena 20. oktobra 2009,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2009 o izvrševanju pravnega reda o varstvu potrošnikov (COM(2009)0330),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 2. julija 2009 o uporabi Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov („Uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov”) (COM(2009)0336),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. januarja 2009 o prenosu, izvajanju in izvrševanju Direktive 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter Direktive 2006/114/ES o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju(13),

–  ob upoštevanju Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(14),

–  ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker je za to, da bo EU postala bolj konkurenčno in dinamično gospodarstvo, ki bo temeljilo na znanju, odločilnega pomena v celoti izkoristiti potencial digitalnega trga – to bo koristilo tako državljanom kot podjetjem; ker mora EU ukrepati zdaj, če želi ostati konkurenčna, predvsem v hitro rastočih sektorjih, kot so internetne platforme ali panoga programskih aplikacij;

B.  ker so poglavitni pogoj za razvoj enotnega digitalnega trga vseprisotna povezljivost, ki temelji na neoviranem dostopu do visokohitrostnih širokopasovnih internetnih omrežij, univerzalnem in enakem dostopu vseh državljanov do internetnih storitev in razpoložljivost spektra za brezžične storitve širokopasovnega interneta; ker najnovejši tehnološki razvoj, na primer mobilne naprave in aplikacije ter nove generacije mobilnih standardov, zahtevajo zanesljiva in hitra infrastrukturna omrežja, da bodo lahko državljanom in podjetjem zagotavljala koristi;

C.  ker postajajo masivnopodatkovne aplikacije vse pomembnejše za konkurenčnost evropskega gospodarstva, do leta 2016 se namreč v svetovnem merilu pričakujejo prihodki v vrednosti 16 milijard EUR in dodatnih 4,4 milijona delovnih mest;

D.  ker ima računalništvo v oblaku velik gospodarski, družbeni in kulturni potencial v smislu prihranka stroškov, izmenjave vsebin in izkušenj, večje konkurenčnosti, dostopa do informacij, inovacij in ustvarjanja delovnih mest; ker so ob tem izrazito pomembne nemotene storitve e-uprave, ki bodo dostopne z različnih naprav;

E.  ker gospodarstvo EU doživlja velike strukturne spremembe, kar vpliva na njegovo svetovno konkurenčnost in trg dela; ker se v letnem pregledu rasti 2013 poziva k odločnemu ukrepanju za pospešeno ustvarjanje delovnih mest; ker je za obnovo in konkurenčnost gospodarstva EU odločilnega pomena dinamičen in vključujoč trga dela;

F.  ker družbeni mediji, vsebine, ki jih ustvarjajo uporabniki, „kultura priredb“ in sodelovanje uporabnikov v digitalnem gospodarstvu pridobivajo vse pomembnejšo vlogo; ker so potrošniki vse bolj pripravljeni plačati za visokokakovostne digitalne vsebine, pod pogojem, da so cenovno ugodne, dostopne z več naprav in prenosljive čez mejo;

G.  ker bi moral dostop po ugodnih cenah z varnimi in zanesljivimi možnostmi plačila povečati zaupanje potrošnikov pri dostopanju do čezmejnih storitev;

H.  ker je v EU kar 99 % vseh podjetij malih ali srednjih podjetij, ki zagotavljajo 85 % vseh delovnih mest v EU; gre torej za osrednjo gonilno silo evropskega gospodarstva, ki nosi največjo odgovornost za ustvarjanje blaginje, delovnih mest in rasti, inovacij ter raziskav in razvoja;

I.  ker imajo državljani EU ko potrošniki odločilno vlogo pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020, namreč pametne in trajnostne rasti, in ker bi jo bilo zato treba pripoznati kot del gospodarske politike EU; ker je treba najti pravo ravnovesje med spodbujanjem konkurenčnosti evropskih podjetij in varovanjem interesov potrošnikov;

J.  ker razdrobljenost enotnega digitalnega trga slabi potrošnikovo izbiro; ker je treba spodbuditi zaupanje potrošnikov v trg in poznavanje njihovih pravic, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti potrošnikom v ranljivem položaju; ker je potrošnikom v Uniji bistveno zagotoviti boljšo zaščito pred tveganji zaradi proizvodov in storitev, ki lahko ogrozijo njihovo zdravje ali varnost;

K.  ker je Komisija pregledala spletna mesta, kjer se prodajajo digitalne vsebine za snemanje, na primer igre, videe ali glasbo, in ugotovila, da 75 % teh spletišč ne spoštuje pravil varstva potrošnikov; ker direktiva o pravicah potrošnikov (2011/83/EU) že določa specifična pravila za digitalne vsebine; ker bi bilo treba Komisijo spodbujati, da bi ta pravila še naprej zajemala pri pregledu obstoječe potrošniške zakonodaje EU ali predlaganju nove zakonodaje s tega področja;

L.  ker ima 15 % za delo zmožnega prebivalstva v EU (80 milijonov ljudi) funkcionalne omejitve ali so invalidi; ker število spletišč, ki zagotavljajo storitve e-uprave, in spletišč javnega sektorja hitro narašča; ker se ocenjuje, da je evropski trg proizvodov in storitev, povezanih s spletno dostopnostjo, vreden dve milijardi EUR; ker je ta trg na škodo potencialnih potrošnikov in gospodarstva na splošno še vedno razdrobljen in premalo razvit;

M.  ker potrošniki niso enovita skupina in izkazujejo velika razhajanja v smislu digitalne opismenjenosti, poznavanja svojih pravic, asertivnosti in pripravljenosti na postopke pritožbe in pridobivanja odškodnine; ker je treba za odpravo digitalne ločnice upoštevati tudi nediskriminacijo in dostopnost;

Kako dodobra izkoristiti potencial enotnega digitalnega trga

1.  poudarja, da bi mogla sprostitev potenciala enotnega trga prek direktive o storitvah in enotnega digitalnega trga prinesti gospodarstvu EU dodatnih 800 milijard EUR(15), kar pomeni skoraj 4200 EUR na gospodinjstvo(16); poziva države članice in Komisijo, naj se zavežejo razvoju enotnega digitalnega trga, saj je to krovna politična prednostna naloga, in naj uvedejo celosten pristop in ambiciozno zastavljeno strategijo, ki bo zajela tako zakonodajne kot politične strategije – zato, da bomo upoštevali zadnji in prihodnji napredek in zares udejanjili enotni digitalni trg; poudarja, da bo za to potrebno politično vodstvo, odločnost, dobro zastavljene prednostne naloge ter financiranje na ravni EU, na nacionalni in regionalni ravni; zlasti poudarja, da je v vseh institucijah Unije potrebno jasno vodstvo, v državah članicah pa jasna politična odgovornost, da bi v celoti in dejansko izvajali in izvrševali direktive in uredbe, povezane z enotnim trgom;

2.  poziva Komisijo, naj nujno obravnava obstoječe ovire za enotni digitalni trg, tudi s poenostavitvijo pravnega okvira za DDV, in sicer z zagotovljenim dostopom do varnega vseevropskega plačevanja, izstavljanja računov in dostavnih storitev, in naj pregleda pravice intelektualne lastnine, da bo spodbudila dostop do zakonitih digitalnih vsebin v vsej EU; poudarja, da je pomembno določiti enaka pravila za prosti pretok fizičnega in digitalnega blaga in storitev;

3.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo upravljanje enotnega digitalnega trga, zagotovijo omrežno nevtralnost ter učinkovito in pametno uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, da bi zmanjšale upravno breme za državljane in podjetja; poziva Komisijo, naj okrepi obstoječa orodja upravljanja in naj poišče usklajen pristop za spodbujanje njihove uporabe, vključno z informacijskim sistemom za notranji trg (IMI), mrežo Solvit, portalom Tvoja Evropa in enotnimi kontaktnimi točkami iz direktive o storitvah;

4.  poudarja, da bo pomembna evropska strategija za računalništvo v oblaku, saj ima velik potencial za konkurenčnost, rast in ustvarjanje delovnih mest v EU; poudarja, da je računalništvo v oblaku zaradi zelo nizkih vstopnih stroškov in ne velikih zahtev glede infrastrukture dobra priložnost za evropsko industrijo informacijske tehnologije in predvsem za mala in srednja podjetja, da se razvijejo in prevzamejo vodilni položaj na področjih, kot so zunanje izvajanje, nove digitalne storitve in podatkovna središča;

5.  se zaveda, da so masovni podatki in znanje pravo gorivo za prihodnost evropskega gospodarstva; pozdravlja predlagani sveženj o varstvu podatkov, saj je to dober način za povečanje zaupanja in preglednosti; poudarja, da je treba upoštevati izzive, ki jih prinašata globalizacija in uporaba novih tehnologij, in da je pomembno državljanom zagotoviti okrepljene pravice s posodobljeno evropsko ureditvijo na področju varstva podatkov – s tem bomo spodbudili notranji trg in ustvarili enake konkurenčne pogoje za vsa podjetja, ki delujejo v EU;

6.  poudarja, da je treba z inovativnimi tehnološkimi rešitvami, na primer elektronskim javnim naročanjem, spodbujati nove, visokokakovostne storitve e-uprave, saj bo to olajšalo nemoteno zagotavljanje informacij in storitev; poudarja, kako pomemben je osnutek uredbe o elektronski identifikaciji in elektronskih skrbniških storitvah, ki jo predlaga Komisija, saj bo pripomogla k enotnemu digitalnemu trgu z vzpostavitvijo ustreznih pogojev za vzajemno čezmejno priznavanje ključnih ponudnikov in visoko stopnjo varnosti zanje, na primer z elektronsko identifikacijo, elektronskimi dokumenti, elektronskimi podpisi in elektronskimi dostavnimi storitvami, pa tudi za interoperabilne storitve e-uprave v vsej Uniji;

7.  meni, da so potrebna dodatna prizadevanja v zvezi s ponovno uporabo informacij javnega sektorja in spodbujanjem e-uprave;

8.  poudarja, da je pomembno spodbujati inovacije in vlagati v digitalno pismenost; poudarja, da imajo mala in srednja podjetja poglavitno vlogo pri odpravljanju brezposelnosti, predvsem med mladimi; poziva k boljšemu dostopu do financiranja iz programov, kot sta na primer Obzorje 2020 in COSME, in k razvoju novih naložbenih skladov in jamstev; predvsem pa ugotavlja, da se mora EU ponovno zavihteti na vodilno mesto na področju mobilne tehnologije in pametnih naprav;

9.  poudarja, da je treba spodbujati obsežne naložbe v fiksna in mobilna omrežja, zato da bo EU zavzela vodilno mesto v svetovnem tehnološkem razvoju, njeni državljani in podjetja pa bodo lahko dodobra izkoristili priložnosti, ki jih prinaša digitalna revolucija;

10.  močno obžaluje, da so mnoge države članice zamudile rok (1. januar 2013) za dodelitev spektra digitalne dividende (800 MHz) širokopasovnim mobilnim storitvam, kakor je bilo predvideno v programu za politiko radiofrekvenčnega spektra; poudarja, da zaradi tega zamuja uvajanje četrte generacije mobilnih omrežij v EU; zato poziva države članice, naj ukrenejo vse potrebno za zagotovitev, da bo 800-megaherčni pas na voljo širokopasovnim mobilnim storitvam, Komisijo pa, naj uporabi svoja pooblastila za hiter začetek izvajanja;

11.  pozdravlja namero Komisije, da bi predložila nov sveženj o telekomunikacijah, v katerem naj bi obravnavala razdrobljenost tega trga, in sicer tudi z ukrepi za odpravo tarif za gostovanje v bližnji prihodnosti; poudarja, da je treba v zvezi s stroški gostovanja zavzeti proaktiven pristop, da bi vzpostavili resničen enotni digitalni trg, ki bo zajemal tudi uporabo mobilnih naprav;

Vlaganje v človeški kapital – obravnavanje pomanjkanja znanj in spretnosti

12.  zaskrbljeno ugotavlja, da stopnja zaposlenosti v EU pada; poziva k ponovnem usmerjanju pozornosti v politike ustvarjanja delovnih mest na področjih z visokim potencialom za rast, kot so zeleno gospodarstvo, zdravstvene storitve in sektor IKT; meni, da lahko vzpostavitev enotnega digitalnega trga pripomore k odpravi morebitnih odstopanj med državami članicami in regijami glede zaposlenosti, socialne vključenosti in boja proti revščini;

13.  poudarja, da bi moral enotni digitalni trg ljudem pomagati, da med staranjem ostanejo delovno aktivni in zdravi, pri tem pa izboljšati ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem; poudarja, da lahko orodja IKT zagotovijo tudi trajnostne in uspešne sisteme zdravstvenega varstva;

14.  priznava, da se evropski trg dela korenito spreminja in da bodo za poklice prihodnosti potrebna nova znanja in spretnosti; poziva države članice, naj ustrezno vlagajo v človeški kapital in trajnostno ustvarjanje delovnih mest, med drugim z učinkovito uporabo sredstev EU, kot je Evropski socialni sklad; poziva Komisijo in države članice, naj si kot prednostno nalogo zastavijo digitalno pismenost v okviru vodilne pobude „Nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta‟;

15.  poudarja, da je treba izboljšati znanja in spretnosti v okviru medijske in digitalne pismenosti, zlasti pri otrocih in mladoletnikih, da bi dosegli pravi enotni digitalni trg in uresničili potencial za rast tega dinamičnega sektorja; ugotavlja, da je zlasti pomembno reševanje vprašanja pričakovane vrzeli v zagotavljanju strokovnjakov s področja IKT; pozdravlja veliko koalicijo za digitalna delovna mesta in poudarja pomen usklajevanja usposabljanja na področju IKT s poslovnimi zahtevami;

16.  poudarja, da je treba še naprej spodbujati uporabo evropskega portala za zaposlitveno mobilnost (EURES); podpira njegovo uporabo v državah članicah, bodisi za svetovanje delavcem in iskalcem zaposlitve o njihovi pravici do prostega gibanja bodisi kot instrumenta zaposlovanja s posebnim poudarkom na posredovanju zaposlitve in potrebah delodajalcev, da bi učinkovito pripevali k okrevanju in dolgoročni rasti;

Varnost in zaupanje potrošnikov

17.  pozdravlja sprejetje kodeksa spletnih pravic v EU; poziva Komisijo in države članice, naj o njem obvestijo širšo javnost, da bi dosegli želen učinek;

18.  poudarja, da je čedalje hitrejši razvoj elektronskega trgovanja, kar zadeva potrošnike, zelo pomemben, saj ponuja večjo izbiro, zlasti tistim, ki živijo na manj dostopnih, oddaljenih območjih, in tudi tistim z omejeno sposobnostjo gibanja, ki sicer ne bi imeli dostopa do široke izbire blaga in storitev;

19.  poudarja, da je treba potrošnikom zagotoviti celovit dostop do enotnega digitalnega trga, ne glede na njihovo prebivališče ali narodnost; poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za boj proti neenaki obravnavi potrošnikov na enotnem trgu zaradi obstoječih čezmejnih omejitev, ki jih uporabljajo podjetja pri prodaji na daljavo;

20.  poudarja, da je zaupanje potrošnikov nujno za domačo in čezmejno elektronsko poslovanje; poudarja, da je treba zagotoviti kakovost, varnost, sledljivost in pristnost izdelkov, preprečiti goljufije in nepošteno prakso ter spoštovati pravila o varstvu osebnih podatkov;

21.  poudarja vlogo enotnega digitalnega trga pri vzpostavitvi varnega in delujočega enotnega trga blaga in storitev; v zvezi s tem poudarja, da je treba spodbujati učinkovite in usklajene sisteme upravljanja tveganj v okviru predlogov o splošni varnosti proizvodov in nadzoru trga;

22.  poudarja pomen čimprejšnjega izvajanja določb direktive o spletnem reševanju sporov, da bi potrošniki dostopali do njega na enostaven način; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno financiranje platforme za tovrstno reševanje sporov;

23.  poudarja pomen oznak zaupanja za učinkovito delovanje enotnega digitalnega trga, tako za podjetja kot za potrošnike; poziva k sprejetju standarda za oznake zaupanja za evropske storitve na podlagi standardov visoke kakovosti, da bi pripomogli h konsolidaciji trga EU;

24.  poziva Komisijo, naj sprejme smernice EU o minimalnih standardih za primerjalna spletišča, zasnovane na podlagi temeljnih načel preglednosti, nepristranskosti, kakovostnih informacij, učinkovitega sodnega varstva, celovitosti in prijaznosti do uporabnika; predlaga, naj te smernice spremljajo akreditacijska shema za vso EU ter učinkoviti ukrepi za nadzor in izvrševanje;

25.  pričakuje, da bo Komisija pri reviziji direktive o paketnem potovanju v celoti preučila vpliv e-trgovanja in digitalnih trgov na vedenje potrošnikov v turističnem sektorju EU in okrepila prizadevanja za izboljšanje kakovosti, vsebine in zanesljivosti informacij za turiste;

26.  poudarja, da bi morali računalniški sistemi rezervacij potnikom omogočati, da jasno razlikujejo med obveznimi operativnimi stroški, vštetimi v vozninah, in izbirnimi elementi, ki jih lahko rezervirajo, da bi bile cene za potrošnike, ki rezervirajo vozovnice prek spleta, bolj pregledne;

27.  poziva Komisijo, naj budno spremlja in uporabi vse svoje pristojnosti, da zagotovi pravilno izvajanje in uporabo ključnih določb direktive o nepoštenih poslovnih praksah v zvezi s prenovljenimi pravili za boj proti nepoštenim poslovnim praksam, tudi spletnim, zlasti potencialni zlorabi tržne moči na področjih, kot so vedenjsko oglaševanje, politike prilagojenih cen in storitve spletnega iskanja; pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom „Zaščita podjetij pred praksami zavajajočega trženja in zagotavljanje učinkovitega uveljavljanja: pregled Direktive 2006/114/ES o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju‟ (COM(2012)0702);

28.  poziva Komisijo, naj obravnava nepoštene pogodbene pogoje v letalskem prevozu, zagotovi tesnejše spremljanje spletišč in obvešča nacionalne izvršne organe o primerih neustrezne uporabe obstoječih pravil;

29.  poziva Komisijo, naj razvije standardizirane elektronske obrazce za vlaganje pritožb potnikov v zvezi z vsemi vrstami prevoza in spodbuja smernice za takojšnje reševanje pritožb prek poenostavljenih postopkov;

30.  poudarja, da si je treba prizadevati za zanesljive storitve v oblaku; poziva k sprejetju jasnih in preglednih modelov pogodb, ki bodo pokrivali vprašanja kot so ohranjanje podatkov po preteku pogodbe, njihovo razkrivanje, celovitost, lokacija, prenos in lastništvo ter neposredna in posredna odgovornost;

31.  poudarja številna pravna vprašanja in izzive, povezane z uporabo računalništva v oblaku, kot so težave z določanjem veljavne zakonodaje, vprašanja skladnosti in odgovornosti, varnost podatkov (vključno s pravico do zasebnosti), prenosljivost podatkov in uveljavljanje avtorskih in drugih pravic intelektualne lastnine; meni, da je nujno zagotoviti, da so posledice računalništva v oblaku jasne in predvidljive na vseh pravnih področjih;

32.  poudarja, da je izvrševanje pravic potrošnikov pri spletnih transakcijah ključnega pomena; ugotavlja, da so se akcije „čiščenja‟ (sweep), ki jih usklajuje Komisija in jih sočasno izvajajo ustrezni nacionalni organi prek skupnih ukrepov, izkazale za uporabno orodje spremljanja izvajanja obstoječe zakonodaje o enotnem trgu v državah članicah, in spodbuja Komisijo, naj zagotovi širšo uporabo teh akcij in preuči možnost njihovega usklajevanja tudi na področjih zunaj spleta; poziva Komisijo, naj okrepi mrežo sodelovanja na področju varstva potrošnikov;

33.  poudarja, da so dostopne, cenovno ugodne in visokokakovostne dostavne storitve ključnega pomena pri spletnem nakupovanju blaga in se najučinkoviteje spodbujajo prek svobodne in poštene konkurence; ugotavlja, da je veliko potrošnikov vendarle manj naklonjenih spletnemu nakupovanju, zlasti čezmejnemu, zaradi negotovosti, povezanih s končno dostavo, stroški ali zanesljivostjo; zato pozdravlja javna posvetovanja, ki jih je sprožila Komisija, da bi opredelili morebitne pomanjkljivosti in jih z ustreznimi ukrepi odpravili na način, ki bo podjetjem in potrošnikom omogočal, da izkoristijo vse prednosti enotnega digitalnega trga;

34.  poziva Komisijo, naj pripravi revidiran predlog direktive o plačilnih storitvah in zakonodajni predlog o večstranskih medbančnih provizijah, da bi dosegli standardizacijo in interoperabilnost pri zagotavljanju kartičnega, spletnega in mobilnega plačevanja v EU in rešili vprašanje nepreglednih in prekomernih stroškov v zvezi s plačili;

35.  poudarja, da je visoka raven varnosti omrežja in podatkov bistvenega pomena za zagotavljanje delovanja enotnega trga in zaupanja potrošnikov v enotni digitalni trg; ugotavlja, da se računalniška znanja in spretnosti ter sposobnost odzivanja na grožnje in napade neenakomerno razvijajo in da v Uniji ni usklajenega pristopa k računalniški varnosti; poziva k usklajenim prizadevanjem in tesnejšem sodelovanju, saj ima internet svetovne razsežnosti, sistemi omrežij in informacijski sistemi v Uniji pa so med seboj zelo povezani;

36.  poudarja, da je dostopnost spletišč organov javnega sektorja pomemben del digitalne agende, saj zagotavlja nediskriminacijo in ustvarja poslovne priložnosti; poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva pri pogajanjih o tem vprašanju, ki sedaj potekajo, in pripravi napovedano zakonodajno pobudo v obliki evropskega akta o dostopnosti, ki bi presegal javni sektor;

Ustvarjanje ugodnega poslovnega okolja

37.  poudarja, da je pomembno ustvariti ugodno splošno digitalno poslovno okolje; ugotavlja, da je treba poenostaviti zakonodajni okvir za DDV in se izogniti dvojnemu obdavčevanju; poziva države članice, naj do leta 2015 hitro vzpostavijo mini sisteme vse na enem mestu za telekomunikacije, televizijske oddaje in elektronske storitve; poziva Komisijo, naj čim prej razširi obseg sistemov vse na enem mestu tudi na drugo blago in storitve;

38.  poziva Komisijo, naj pojasni uporabo člena 20(2) Direktive o storitvah, ki obravnava diskriminacijo potrošnikov EU zaradi kraja bivanja ali narodnosti, in zlasti zaradi vrste poslovnih praks, za katere bi po tej direktivi veljalo, da pomenijo neutemeljeno diskriminacijo; poudarja, da je treba odpraviti s tem povezane ovire, vključno z razdrobljenostjo zakonodaje in posledično pravno nejasnostjo v okviru uporabe zakonodaje o pravicah potrošnika, ki podjetjem onemogočajo širitev v okviru enotnega digitalnega trga;

39.  meni, da je predlog skupnega evropskega prodajnega prava inovativna pobuda ključnega pomena za potrošnike in podjetja na notranjem trgu; meni, da bi enotni neobvezni sklop pravil, ki bi veljala za celotno EU, koristil zlasti hitro rastočemu internetnemu sektorju; meni, da ima ta predlog zanimiv potencial tudi v povezavi z računalništvom v oblaku in digitalnimi vsebinami;

40.  poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za prilagoditev pogodbenega prava novim izzivom, ki jih prinaša enotni digitalni trg; meni, da je zlasti hkratna priprava standardnih pogodbenih pogojev za celotno EU, ki bodo zlahka dostopni za podjetja in potrošnike, ključna za to področje;

41.  poziva Komisijo, naj skrbno spremlja potek konkurence na enotnem digitalnem trgu in takoj obravnava morebitne zlorabe prevladujočega položaja; zlasti poudarja, da je treba spremljati pravilno uporabo smernic za sporazume o selektivni distribuciji in zagotavljati, da stalno ustrezajo digitalnim namenom;

42.  poziva Komisijo, naj spodbuja dostop do tveganega kapitala in sklopov IKT, da bi v ospredje prišli predkomercialni projekti, in skrbi za inovacije v zgodnjih fazah na trgih IKT; opozarja na potencial javno-zasebnih partnerstev in prihajajočih novih predpisov o javnem naročanju glede sklepanja inovativnih partnerstev; spodbuja zgodnje sprejetje spletnih orodij za javno naročanje, da bi na ta način lahko izkoristili prihajajočo reformo javnega naročanja;

43.  poudarja pomen nevtralnosti omrežja in neoviranega vstopa na trg malih in srednjih podjetij iz EU v sektorju informacijskih in komunikacijskih tehnologij; poziva Komisijo, naj sprejme vse nujne ukrepe za izboljšanje teh razmer; poziva Komisijo, naj čim prej pripravi zakonodajni predlog, s katerim se bodo znotraj EU še zmanjšali stroški gostovanja;

Privlačne zakonite ponudbe digitalnih vsebin

44.  spodbuja Komisijo, naj nadaljuje delo na področju prava intelektualne lastnine, da bi oblikovala sodoben okvir avtorskih pravic za enotni digitalni trg; poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe, s katerimi bo spodbudila razvoj zakonite vsebine, ki bo dostopna po vsem enotnem digitalnem trgu; poudarja, da bi moral pregledan in spremenjen režim pravic intelektualne lastnine temeljiti na spodbujanju inovacij, novih storitvenih modelih ter vsebinah, ki so jih v sodelovanju pripravili uporabniki, da bi v EU spodbudili razvoj konkurenčnega trga IKT, obenem pa poskrbeli za to, da se imetnike pravic zaščiti in ustrezno plača;

45.  ugotavlja, da je Unija že dosegla določen napredek pri zmanjšanju teritorialnosti avtorskih pravic, zlasti s predlogom direktive Komisije o kolektivnemu upravljanju pravic in izdajanju licenc za več ozemelj v spletnem glasbenem sektorju, ki jo trenutno preučuje zakonodajalec; meni, da je potrebna večja preglednost, boljše upravljanje in večja odgovornost družb za kolektivno upravljanje pravic; meni, da bi predlagana direktiva spodbudila izdajanje licenc za več ozemelj in omogočila izdajanje licenc za pravice do spletne uporabe;

46.  poudarja, da bi morali pri tekočem dialogu Komisije o „licencah za Evropo“ in pregledu zakonodajnega okvira za pravice intelektualne lastnine sodelovati vsi pomembni segmenti družbe; poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi bo zagotovila ustrezno zastopanost civilne družbe in organizacij za varstvo pravic potrošnika; poziva Komisijo, naj leta 2014 pripravi ambiciozni strateški odziv, ki bo zajemal praktične tržne rešitve ter politični, po potrebi pa tudi zakonodajni odziv; poziva Komisijo, naj Parlament obvešča o rezultatih tega procesa;

47.  poziva Komisijo, naj pripravi ukrepe, da bi spodbudila čezmejno kroženje in prenosljivost avdiovizualnih vsebin, vključno s platformami za video na zahtevo; poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo ukrepe v podporo avdiovizualne industrije EU, da bi premostili sedanje ovire za enotni digitalni trg v tem sektorju; meni, da bi s temi ukrepi morali povečati povpraševanje potrošnikov po nenacionalnih evropskih filmih, omogočiti čezmejno distribucijo, vključno s podporo za podnaslavljanje in sinhronizacijo avdiovizualnih del, ter zmanjšati stroške transakcij, povezane z upravljanjem pravic;

48.  meni, da bi morale biti kulturne in ustvarjalne vsebine, zlasti avdiovizualna dela in nove platforme za čezmejno dostavo vsebin, lažje dostopne po vsej Uniji, zlasti starejšim in invalidnim osebam, kar bi spodbudilo sodelovanje v družbenem in kulturnem življenju v Uniji;

49.  poudarja pomen EU in drugih storitev ali platform pri spodbujanju digitalizacije in spletnega dostopa do kulturne dediščine in vsebin Unije,

50.  pozdravlja rast e-knjižnega trga v Evropi in meni, da to lahko prinese velike koristi tako potrošnikom kot podjetjem; poudarja, da je pomembno, da potrošniki ne naletijo na ovire, ko želijo e-knjige nabaviti čez teritorialne meje ali preko platform in naprav; poudarja, da je pomembno zagotoviti interoperabilnost med različnimi napravami in sistemi, povezanimi z e-knjigami;

51.  poziva Komisijo, naj pripravi predlog za uskladitev stopenj DDV, ki veljajo za podobno blago in storitve; glede na prehod na načelo „država bivanja potrošnika“ v letu 2015 poziva k dinamični definiciji e-knjig za celotno EU, da bi zagotovili pravno varnost;

52.  poziva Komisijo, naj pripravi predlog, ki bo zagotovil, da se stopnje DDV uporabljajo enako za ustvarjalne, kulturne, znanstvene in izobraževalne vsebine, ne glede na način, kako je uporabnik dostopil do njih; je prepričan, da bi znižane stopnje DDV, ki veljajo za vsebine, ki se distribuirajo v fizični obliki, morale veljati tudi za digitalne ustreznice, s čimer bi povečali privlačnost digitalnih platform in spodbudili storitve za inovativne vsebine ter nove načine, s katerimi bi uporabniki dostopali do spletnih vsebin;

53.  pozdravlja namero Komisijo, da bo pripravila konkreten predlog, s katerim bo pojasnila delovanje postopkov obveščanja in ukrepanja, zagotovila jasno razlago ter postopkov in smernice zanje;

Na poti k pametnim in interoperabilnim storitvam mobilnosti v EU

54.  poziva k nadaljnji uporabi sistemov pametne mobilnosti, razvitih z raziskavami, ki jih financira EU, kot so sistem upravljanja zračnega prometa za prihodnost (SESAR), evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) in železniški informacijski sistemi, sistemi pomorskega nadzora (SafeSeaNet), rečne informacijske storitve (RIS), inteligentni prometni sistemi (ITS) ter interoperabilne, med sabo povezane rešitve za naslednje generacije sistemov upravljanja multimodalnega prometa;

55.  poudarja, da je treba v omrežje TEN-T široko uvesti orodja informacijske tehnologije, da se poenostavijo upravni postopki, omogoči sledenje tovora in optimizirajo vozni redi ter prometni tokovi;

Mednarodna razsežnost enotnega digitalnega trga

56.  meni, da je potrebnega več sodelovanja na svetovni ravni za ohranitev in posodobitev pravic intelektualne lastnine v prihodnosti, kar je bistvenega pomena za inovacije, zaposlovanje in odprto svetovno trgovino;

57.  pozdravlja nedavne pobude Komisije, vendar poudarja, da je treba dodelati zakonodajni okvir za uveljavljanje avtorskih pravic v digitalnem okolju, ki mora biti prilagojen sedanjim zahtevam, tako da se bodo lahko dogovori z našimi trgovinskimi partnerji sklepali na podlagi sodobne evropske zakonodaje;

58.  ugotavlja, da se je elektronska trgovina razvila zunaj tradicionalnih in standardnih trgovinskih ureditvenih okvirov; poudarja pomen povečanega mednarodnega sodelovanja v Svetovni trgovinski organizaciji (STO) in Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (WIPO) za zaščito in zagotavljanje razvoja svetovnega digitalnega trga; poziva k spremembi in posodobitvi veljavnega sporazuma o trgovini z izdelki informacijske tehnologije v STO in EU spodbuja, naj preuči možnost sklenitve mednarodnega sporazuma o digitalnem gospodarstvu,

59.  meni, da je omejevanje dostopa podjetij EU do digitalnih trgov in spletnih potrošnikov – ki se med drugim izvaja z masovno državno cenzuro ali omejevanjem dostopa do trga za evropske ponudnike spletnih storitev v tretjih državah – trgovinska ovira; poziva Komisijo in Svet, naj v vse prihodnje trgovinske sporazume vključita varovalni mehanizem, in sicer zlasti v tiste, ki vsebujejo določbe z vplivom na spletne storitve in spletne skupnosti uporabnikov, ki delijo informacije, saj bi se tako zagotovilo, da tretje strani od podjetij za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo iz EU ne bodo zahtevale, naj omejijo dostop do spletnih mest, odstranijo vsebino, ki so jo objavili uporabniki, ali posredujejo osebne podatke – na primer naslov IP – tako, da se s tem kršijo temeljne pravice in svoboščine; poleg tega poziva Svet in Komisijo, naj razvijeta strategijo za izpodbijanje ukrepov tretjih držav, ki omejujejo dostop podjetij EU do svetovnih spletnih trgov;

o
o   o

60.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0468.
(2) UL C 296 E, 2.10.2012, str. 59.
(3) UL C 296 E, 2.10.2012, str. 70.
(4) UL C 296 E, 2.10.2012, str. 51.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0209.
(6) UL C 153 E, 31.5.2013, str. 25.
(7) UL L 304, 22.11.2011, str. 64.
(8) UL C 131 E, 8.5.2013, str. 9.
(9) UL C 169 E, 15.6.2012, str. 58.
(10) UL C 50 E, 21.2.2012, str. 1.
(11) UL L 189, 22.7.2010, str. 1.
(12) UL L 95, 15.4.2010, str. 1.
(13) UL C 46 E, 24.2.2010, str. 26.
(14) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
(15) Britansko ministrstvo za podjetništvo, inovacije in usposabljanje, ekonomski dokument št. 11: The economic consequences for the UK and the EU of completing the Single Market (Gospodarske posledice dokončanja enotnega trga za Združeno kraljestvo in EU, ni na voljo v slovenščini), februar 2011.
(16) Britansko ministrstvo za podjetništvo, inovacije in usposabljanje, ekonomski dokument št. 11: The economic consequences for the UK and the EU of completing the Single Market (Gospodarske posledice dokončanja enotnega trga za Združeno kraljestvo in EU, ni na voljo v slovenščini), februar 2011, in podatki Eurostata o BDP EU za leto 2010 in o številu gospodinjstev v EU.


Vpliv krize na dostop ranljivih skupin do oskrbe
PDF 310kWORD 123k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2013 o vplivu krize na dostop ranljivih skupin do oskrbe (2013/2044(INI))
P7_TA(2013)0328A7-0221/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti člena 3(3), in Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 9, 151, 153 in 168,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 1, 21, 23, 24, 25, 34 in 35,

–  ob upoštevanju spremenjene Evropske socialne listine, zlasti njenih členov 30 (pravica do varstva pred revščino in socialno izključenostjo) in 16 ( pravica do socialnega, pravnega in ekonomskega varstva),

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1081/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1784/1999(2),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 6. oktobra 2011 o uredbi o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (COM(2011)0607),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Solidarnost na področju zdravja: zmanjšanje neenakosti na področju zdravja v EU“ (COM(2009)0567),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropska strategija o invalidnosti za obdobje 2010–2020: obnovljena zaveza za Evropo brez ovir“ (COM(2010)0636),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropska platforma proti revščini in socialni izključenosti: evropski okvir za socialno in teritorialno kohezijo“ (COM(2010)0758),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020“ (COM(2011)0173),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Izvajanje Strateškega izvedbenega načrta evropskega partnerstva za inovacije za dejavno in zdravo staranje“ (COM(2012)0083),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom „Zaposlovanje in družbeni razvoj v Evropi v letu 2012“,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 2008 o spodbujanju socialne vključenosti in boja proti revščini, vključno z revščino otrok, v EU(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 2009 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. februarja 2009 o socialni ekonomiji(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. junija 2010 o strategiji Evropa 2020(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. junija 2010 o vidikih enakosti spolov pri gospodarskem nazadovanju in finančni krizi(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2010 o spodbujanju dostopa mladih na trg dela z okrepitvijo statusa med pripravništvom, delovno prakso in vajeništvom(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2010 o finančni, gospodarski in socialni krizi: priporočila za ukrepe in pobude, ki naj bi jih sprožili (vmesno poročilo)(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2011 o programu razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam v Uniji(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 o strategiji EU za vključevanje Romov(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2011 o zmanjšanju neenakosti na področju zdravja v EU(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2011 o strategiji EU za brezdomce(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o mobilnosti in vključevanju invalidov ter Evropski strategiji o invalidnosti 2010–2020(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2013 o evropskem semestru za gospodarsko usklajevanje: vidiki zaposlovanja in socialni vidiki v letnem pregledu rasti 2013(15),

–  ob upoštevanju pisnih izjav z dne 22. aprila 2008 o odpravi uličnega brezdomstva(16) in z dne 16. decembra 2010 o strategiji EU za brezdomstvo(17),

–  ob upoštevanju poročil Agencije Evropske unije za temeljne pravice iz leta 2011 „Migranti v nezakonitem položaju: dostop do zdravstvenega varstva v 10 državah članicah Evropske unije“(18) in „Temeljne pravice migrantov v nezakonitem položaju v Evropski uniji“,

–  ob upoštevanju tretjega poročila Odbora za socialno zaščito iz marca 2012 z naslovom „Družbene posledice gospodarske krize in fiskalne konsolidacije v teku“,

–  ob upoštevanju poročila organizacije Doctors of the world (Zdravniki sveta) z naslovom „Access to health care for vulnerable groups in the European Union in 2012“ (Dostop ranljivih skupin do zdravstvenega varstva v Evropski uniji v letu 2012),

–  ob upoštevanju poročila Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) o tretji evropski raziskavi o kakovosti življenja – kakovost življenja v Evropi: učinek krize(19),

–  ob upoštevanju poročila Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer o službah za svetovanje o odplačevanju dolgov gospodinjstev v Evropski uniji(20),

–  ob upoštevanju poročila Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer z naslovom „Življenjske razmere Romov: neustrezna stanovanja in zdravje“(21),

–  ob upoštevanju poročila Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer z naslovom „Aktivno vključevanje mladih z zdravstvenimi težavami ali mladih invalidnih oseb“(22),

–  ob upoštevanju poročila OECD o pregledu zdravstva – Evropa 2012,

–  ob upoštevanju publikacije Mednarodne organizacije dela o socialni varnosti za vse – obravnava neenakosti pri dostopu ranljivih skupin do zdravstvenih storitev v državah Evrope in osrednje Azije,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0221/2013),

A.  ker se vsi ljudje rodijo svobodni, z enakim dostojanstvom in pravicami, pri čemer so države članice odgovorne, da te pravice spodbujajo in zagotavljajo v svoji ustavi in javnih zdravstvenih sistemih; ker se v EU pojavljajo neenakosti med spoloma pri dostopu do zdravstvenega varstva in zdravstvenih izidih;

B.  ker je treba temeljne vrednote EU spoštovati tudi v kriznih razmerah in ker bi moral biti dostop do nege, zdravstvenega varstva in socialne pomoči temeljna pravica vseh prebivalcev EU; ker pa so ravno nasprotno zdravstvene storitve, nega ter socialne storitve doživele krčenje v večini držav članic kot posledico izvajanja varčevalnih politik, s čimer se omejuje enakost dostopa do storitev in njihova kakovost;

C.  ker se zdravstveni sistemi po Evropski uniji soočajo z velikimi izzivi, kot so vztrajna dolžniška kriza v evrskem območju, ki se kaže v pritisku na javne finance, staranje prebivalstva, spreminjajoča se narava zdravstvenih storitev in višji stroški zdravljenja, ki jasno kažejo na potrebo po reformi;

D.  ker ima EU najbolj napreden sistem socialne zaščite na svetu z najvišjimi prispevki za socialno varnost za državljane; poudarja, da mora biti ohranjanje in nadaljnji razvoj evropskega socialnega modela politična prednostna naloga;

E.  ker Svetovna zdravstvena organizacija v Talinski listini opozarja, da je zdravje ključni dejavnik prispevanja h gospodarskemu razvoju in bogastvu;

F.  ker se neenakosti v številnih državah članicah poglabljajo, saj revni in najbolj prikrajšani v teh državah postajajo še revnejši; ker sta leta 2011 revščina ali izključenost ogrožali približno 24,4 % prebivalstva EU; ker se je poleg tega po lastnih podatkih poslabšalo zdravje med zaposlenimi z nizkimi dohodki, pri čemer je opaziti vse večjo zdravstveno vrzel v primerjavi s 25 % prebivalstva z najvišjimi dohodki;

G.  ker stopnja dolgotrajne brezposelnosti narašča in tako ostanejo številni državljani brez zavarovanja, zaradi tega pa imajo omejen dostop do zdravstvenih storitev;

H.  ker so bile v sedanji krizi prav najbolj ranljive skupine najbolj prizadete, tako zaradi manjših prihodkov kot zaradi krčenja storitev nege in oskrbe;

I.  ker so „kronično revni“, pogosto dolgotrajno brezposelni ali zaposleni z nizkimi dohodki, samski, ki živijo sami z otroci in niso zaposleni ali delajo samo nekaj ur, ter starejši v srednji in vzhodni Evropi vedno znova opredeljeni kot najbolj ranljive skupine;

J.  ker najnovejše študije potrjujejo pojav nove skupine ranljivih, ki so bili prej relativno dobro preskrbljeni, zdaj pa so potrebni pomoči zaradi osebnega dolga: skupina ljudi, ki po novem potrebuje pomoč, morda ne bo mogla shajati in ne bo več plačevala računov in plačil v zvezi z dolgovi ali pa ne bo mogla več plačevati nujnih storitev nege in oskrbe in je v strahu, da bo morala zapustiti dom;

K.  ker imajo javne storitve – v javni lasti in upravljanju z demokratično udeležbo njihovih uporabnikov – pomembno vlogo na področjih, bistvenih za socialno skrbstvo, vključno z zdravstvenimi storitvami, izobraževanjem, pravnim varstvom, vodo, stanovanji, prevozom ter oskrbo otrok in starejših;

L.  ker lahko drobljenje sistemov zdravstvenega varstva vodi v stanje, ko številni bolniki ne bodo prejeli potrebne zdravstvene oskrbe, drugi pa bodo deležni oskrbe, ki bo morda nepotrebna ali celo škodljiva;

M.  ker je kriza povečala tveganje dolgotrajne izključenosti s trga dela predvsem za mlade, ti pa so upoštevaje prihodnjo udeležbo na trgu in zaslužek za posledice tega najbolj občutljivi;

N.  ker vse več ljudi v EU dela dlje od zakonsko določene upokojitvene starosti, delno zaradi finančnih potreb, saj so se drugi viri poupokojitvenih gospodinjskih dohodkov znašli pod pritiskom;

O.  ker v nekaterih državah članicah stroški storitev za uporabnike naraščajo, kar pomeni, da si mnogi ne morejo več privoščiti ravni storitev, ki bi zadostila njihovim potrebam, zato postajajo vse bolj odvisni od drugih, so izpostavljeni dodatnim pritiskom doma ali v službi oziroma trpi njihovo zdravje, kar jih vodi v socialno izključenost;

P.  ker zdravstveni sistemi morda (nenamerno) ustvarjajo ovire pri dostopu do zdravstvenega varstva ali ponujajo zdravstvene storitve različnih kakovosti ljudem, ki jim je skupna več kot ena zaščitena lastnost, na primer spol, starost ali pripadnost kakšni manjšini;

Q.  ker v nekaterih sistemih socialne varnosti po novem določene skupine nimajo več dostopa do zdravstvenega varstva in do nekaterih vrst zdravljenja in zdravil(23) oziroma je ta omejen, kar prinaša dodatno tveganje za zdravje posameznikov in javno zdravje ter dolgoročno trajnost teh sistemov;

R.  ker se ocenjuje, da večino nege in oskrbe v EU trenutno izvajajo neuradni in neplačani negovalci in skrbniki; ker je ta velikanski vir v nevarnosti zaradi številnih demografskih gibanj, pa tudi zaradi vse večjega bremena nege in oskrbe;

S.  ker je pravica do najrazličnejših oblik pomoči skupnosti na domu ali v ustanovah in do drugih oblik pomoči, vključno z osebno oskrbo, zapisana v členu 19 in členu 26 konvencije ZN o pravicah invalidov;

T.  ker so razlogi za dajanje otrok v alternativne oblike varstva kompleksni in večrazsežni, vendar se pogosto zdijo posredno ali neposredno povezani z revščino in socialno izključenostjo;

U.  ker lahko pomanjkanje natančnih in dostopnih podatkov prispeva k temu, da ranljive skupine ne morejo do potrebne oskrbe, do katere so upravičene;

V.  ker poročila kažejo, da se povečujejo težave, s katerimi se soočajo nekateri državljani EU in drugi zakonski upravičenci do nege v čezmejnih situacijah;

W.  ker poslabšanje zdravstvene demografske slike (nizke stopnje zagotavljanja oskrbe na določenih geografskih območjih) v več državah članicah otežuje dostop do oskrbe ranljivim skupinam;

X.  ker je vse več poročil o zaostrovanju družbenih razlik in nasilju, ki vodi k verbalnim in fizičnim napadom na manjšine in ranljive ljudi; ker bi bilo treba o teh incidentih natančno poročati;

Y.  ker nazadovanje v politiki nekaterih držav članic do invalidov, oseb z učnimi motnjami in duševnih bolnikov kaže na odmik od vključujočega pristopa, temelječega na pravicah, namen katerega je polna vključenost v skupnost, v smeri bolj institucionalnega in razlikovalnega pristopa iz preteklosti;

Z.  poudarja velik zaposlitveni potencial v sektorju zdravstvene in socialne oskrbe po vsej Evropski uniji;

AA.  ker so številna delovna mesta v zdravstvenem sektorju in sektorju nege in oskrbe v nekaterih državah članicah še vedno slabo plačana in ne omogočajo uradnih pogodb in drugih osnovnih delovnopravnih pravic ter niso privlačna zaradi visoke izpostavljenosti telesnemu in čustvenemu stresu, tveganja za izčrpanost in pomanjkanja priložnosti za poklicni razvoj; ker ta sektor omogoča le malo usposabljanja, poleg tega pa med zaposlenimi v tem sektorju prevladujejo starejši, ženske in delavci migranti; ker storitve oskrbe in nege v EU pogosto izvajajo neuradni in neplačani negovalci in skrbniki, ki so sami ranljiva skupina zaradi vse večjega pritiska po zagotavljanju bolj sofisticiranih in tehničnih načinov oskrbe in nege; ker v več državah članicah ni kakovostnih storitev oskrbe in nege, ki bi bile dostopne vsem, ne glede na dohodek;

AB.  ker je za prehod z institucionalnih storitev oskrbe k oblikam storitev v skupnosti potrebna boljša stanovanjska podpora za ranljive ljudi, da bi lahko živeli samostojno;

AC.  ker so mladi, ki zapuščajo okolje, kjer so bili v oskrbi, in začenjajo neodvisno življenje, še posebej izpostavljeni revščini in socialni izključenosti;

AD.  ker je treba vse več starejših klasificirati kot ranljive;

AE.  ker se lahko revni državljani EU, ki so državljani druge države članice, in državljani tretjih držav, ki so vključeni v sistem socialne varnosti druge države članice, znajdejo v velikih težavah pri dostopanju do storitev;

AF.  ker so vsi ljudje upravičeni do življenjskega standarda, ki njim in njihovim družinam omogoča zdravje in dobro počutje;

AG.  ker je treba poudariti pomen civilne družbe in njenih organizacij, ki igrajo ključno vlogo pri vzpostavljanju stika z izključenimi skupinami;

AH.  ker zdravstveno varstvo pomembno vpliva na življenjsko dobo ter kakovost in dostojnost življenja;

AI.  ker je v Evropski uniji približno 10 % rojstev na leto prezgodnjih (gestacijska starost manj kot 37 tednov) in ker matere nedonošenčkov pogosto nimajo dostopa do zdravstvenih storitev zahtevanega standarda, kar je še posebej pomembno, ko gre za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

AJ.  ker imajo revščina, neustrezna izobrazba in nižja stopnja socialne vključenosti za posledico slabši zdravstveni izid in ker so glavne ovire za zdravstveno varstvo ranljivejših skupin slabo poznavanje ali razumevanje zdravstvenega sistema in upravnih težav, nepoznavanje načinov preprečevanja bolezni ter onemogočen fizični dostop do storitev;

1.  poziva Komisijo, naj od držav članic zahteva podatke o varčevalnih ukrepih, ki se izvajajo, in oceno socialnih učinkov varčevalnih ukrepov in vključi priporočila za vsako državo posebej z nasveti, kako odpraviti srednje- in dolgoročne socialne in ekonomske posledice teh ukrepov; poziva Komisijo, naj pripravi redne povzetke teh ocen in jih posreduje Parlamentu; zahteva, da se proces evropskega semestra ne osredotoči le na finančno vzdržnost sistemov socialnega varstva, temveč mora upoštevati tudi možne posledice za dostopnost in kakovost storitev nege in oskrbe;

2.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in podpirajo socialne naložbe v socialne storitve, kot so sektorji zdravstva, oskrbe in socialnih storitev, torej v sektorje, ki so bistveni z vidika demografskih sprememb in socialnih posledic krize ter imajo velik potencial za ustvarjanje delovnih mest;

3.  je prepričan, da bi nujne reforme morale obravnavati vprašanja kakovosti in učinkovitosti zdravstvenega varstva, izboljšati dostop do ustrezne oskrbe ob pravem času in v pravem okolju ter skrbeti za zdravje ljudi in v največji meri preprečevati pogoste zaplete pri boleznih, ki bi se jim dalo izogniti;

4.  opominja, da so se države članice sporazumele, da bodo opustile „kurativne“ ukrepe, usmerjene v simptome izključenosti in slabega zdravja, ter jih nadomestile s preventivnimi ukrepi, „ki predstavljajo strategijo za izboljšanje kakovosti življenja in zmanjšanje bremena kroničnih bolezni, slabotnosti in invalidnosti“(24); v zvezi s tem svari pred dolgoročnimi stroški neukrepanja;

5.  meni, da je prepuščanje ranljivih posameznikov samim sebi, brez storitev zdravstvenega varstva in nege, varljiv prihranek, saj utegne imeti dolgoročne negativne učinke na stroške zdravstvenega varstva oziroma na zdravje posameznikov in javno zdravje;

6.  meni, da širše družbene in ekonomske posledice, morebitni diskriminacijski učinki in dolgoročne posledice, vključno z nevarnostjo za javno zdravje in morebitnimi posledicami za pričakovano življenjsko dobo, številnih kratkoročnih ukrepov za zmanjšanje stroškov, ki so bili sprejeti, kot je uvedba vnaprej plačljivih pristojbin za dostop do zdravstvenih storitev, višji drobni gotovinski izdatki ali izključitev ranljivih skupin iz dostopa do oskrbe, še niso bili v celoti ocenjeni; opozarja, da imajo takšni ukrepi nesorazmerne negativne učinke na ranljive skupine;

7.  meni, da je obžalovanja vredno, da družbena stigma, povezana z nekaterimi boleznimi oziroma zdravstvenimi stanji, posameznike odvrača od tega, da bi poiskali potrebno oskrbo, zaradi česar lahko nalezljive bolezni ostanejo na primer nezdravljene in pomenijo tveganje za javno zdravje;

8.  obžaluje nesorazmeren učinek, ki ga imajo prakse držav v zvezi s prijetjem in obveznosti poročanja, povezane s kazenskim pregonom na področju priseljevanja, na sposobnost nedokumentiranih migrantov, da dobijo zdravniško pomoč(25);

9.  ugotavlja, da obstaja tesna povezava med različnimi ranljivostmi, izkušnjo z institucionalno oskrbo, pomanjkanjem dostopa do kakovostnih storitev oskrbe v skupnosti in posledičnim brezdomstvom; opozarja, da lahko imajo zdravstvene storitve in nega ter oskrba pomembno vlogo pri preprečevanju revščine in socialne izključenosti in boju proti njima, vključno z ekstremnimi oblikami, kot je brezdomstvo; poudarja, da so skupine, ki jih zaznamuje več dejavnikov ranljivosti, kot so Romi, osebe brez veljavnega dovoljenja za bivanje ali brezdomci, še v večji nevarnosti, da bodo izpuščeni iz kampanj za preprečevanje tveganj, iz presejalnih programov in zdravljenja;

10.  opozarja na dolgotrajne negativne učinke krčenja sredstev za preventivne zdravstvene ukrepe v času krize; meni, da bi bilo treba preventivne ukrepe vsaj dvigniti na prejšnjo raven, če jih je že treba omejiti, da se ohrani kontinuiteta in da se ne uniči infrastruktura; poudarja, da gospodarska in finančna kriza in tako imenovane varčevalne politike, ki so bile naložene nekaterim državam članicam, ne bi smele biti razlog za nevlaganje v nacionalne zdravstvene storitve, ampak da bi si nasprotno bilo treba, glede na njihov pomen in nujnost, prizadevati za utrditev teh storitev, da bi ustrezale potrebam družbe, zlasti potrebam najranljivejših skupin;

11.  meni, da varčevalni ukrepi nikakor ne bi smeli prikrajšati državljanov za dostop do osnovnih socialnih in zdravstvenih storitev ali do inovacij in kakovosti pri opravljanju socialnih storitev in ne bi smeli preusmeriti pozitivnih trendov pri razvoju politik;

12.  poziva države članice, naj spodbujajo zaposlovanje v storitvah socialnega varstva in naj si prizadevajo za večjo privlačnost sektorja kot realne karierne možnosti za mlade;

13.  poudarja, da je vedno več državljanov EU, ki živijo v drugi državi EU in nimajo zdravstvenega zavarovanja, na primer zaradi brezposelnosti ali ker nimajo dovoljenja za bivanje; poudarja, da imajo državljani EU, ki imajo zdravstveno zavarovanje v drugi državi EU, pogosto težave z dostopom do zdravstvenih storitev, ker morajo plačati vnaprej;

14.  je zaskrbljen, ker so bili invalidi po EU nesorazmerno prizadeti zaradi krčenja javne porabe in niso več deležni podpore, ki jim je omogočala neodvisno življenje v skupnosti;

15.  meni, da se bo zato povečalo število ljudi v dolgoročni institucionalni oskrbi, invalidi v EU pa bodo še bolj odrinjeni na rob družbe, kar je neposredna kršitev zavez EU po konvenciji ZN o pravicah invalidov in evropske strategije za invalide 2010–2020;

16.  poudarja, da je treba oskrbo, namenjeno invalidom, zagotoviti na dostopen način, tako v smislu infrastrukture kot tudi komunikacije, ki je še posebej pomembna v primeru oseb, ki imajo motnje v duševnem razvoju (učne težave); poudarja, da je treba spodbujati usposabljanje skrbnikov, negovalcev in splošnih zdravnikov, da bi izvajali storitve na dostopen način;

17.  meni, da utegne krčenje oskrbe in pomoči za mlade in druge ranljive skupine spodkopati obstoječe politike EU za dejavno vključevanje; poudarja, da visoka stopnja brezposelnosti med mladimi predstavlja dodaten pritisk na vse vrste socialnih storitev in da bi pri tem lahko pomagali ciljni ukrepi;

18.  ugotavlja, da zaradi vse večje brezposelnosti in dolgotrajne brezposelnosti, ki je posledica krize, velik delež naših sodržavljanov – dolgotrajno brezposelnih in oseb, ki so od njih odvisne, – nima dostopa do sistema javnega zdravstva, socialne varnosti in zdravstvene oskrbe; poziva države članice, predvsem tiste z najvišjimi stopnjami brezposelnosti, naj učinkovito in hitro rešijo to pomembno vprašanje s sprejetjem potrebnih ukrepov;

19.  pozdravlja priporočilo Komisije z dne 20. februarja 2013 z naslovom „Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti“ ; se zaveda pomena in stroškovne učinkovitosti naložb v otroke v ranih letih, da bi razvili vse svoje potenciale; priznava, da je vlaganje v kakovostne socialne storitve bistvenega pomena za oblikovanje primernih in učinkovitih storitev otroškega skrbstva in celovitih preventivnih strategij; opozarja na pomen sprejetja stališča glede življenjskega cikla in na pomen promocije zdravja ter preprečevanja in zgodnjega odkrivanja bolezni; poudarja, da je nedavna epidemija ošpic pokazala, kako pomembno je za javno zdravje brezplačno cepljenje otrok;

20.  se zaveda ogromnega socialnega in ekonomskega prispevka družinskih članov, ki opravljajo vlogo skrbnikov in negovalcev, ter prostovoljcev (neuradna nega in oskrba) in vse večje odgovornosti, ki se jim nalaga zaradi krčenja storitev ali naraščanja stroškov teh storitev; meni, da varčevalni ukrepi ne bi smeli voditi v še večjo preobremenjenost neuradnih negovalcev in skrbnikov; poudarja pomen priznavanja strokovnega znanja negovalcev in skrbnikov in jamstva za visokokakovostno delo; poziva k ustrezni podpori in pomoči za člane družine, ki opravljajo vlogo negovalcev ali skrbnikov, v smislu združevanja nege oziroma oskrbe in poklicnega življenja, ter meni, da je treba čas, porabljen za nego in oskrbo, prišteti k upravičenosti do pokojnine; poudarja, da se večina nege in oskrbe v EU izvaja neuradno, izvajajo jo na primer člani družine in prostovoljci, ter poziva Komisijo, države članice in socialne partnerje, naj bolj cenijo ter finančno nagradijo ta prispevek;

21.  ugotavlja, da je vse več žensk vključenih v plačano delo (čeprav zaslužijo 18 % manj kot moški), pri čemer so obenem še vedno pogosto negovalke (78 % vseh negovalcev in skrbnikov je žensk), in da to ogroža cilj zadovoljivega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja; na splošno meni, da so prožne delovne možnosti pomembne pri pomoči ljudem, da združijo delo in nego oziroma oskrbo; je zaskrbljen zaradi negativnega učinka krčenja storitev ali naraščanja stroškov teh storitev na stopnjo zaposlenosti žensk, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, enakost med spoloma in na zdravo staranje;

22.  poudarja, da je EU sektor nege in oskrbe opredelila kot področje potencialne rasti v zaposlovanju, Parlament pa je izpostavil potrebo po boljšem plačilu in usposabljanju, da bi ti poklici postali privlačna poklicna izbira in da bi se izboljšala kakovost storitev; opozarja na opazno pomanjkanje delavcev v delih zdravstvenega sektorja in sektorja nege in oskrbe ter poziva države članice, naj spodbujajo usposabljanje mladih za delo negovalcev in skrbnikov, pa tudi ukrepe za usposabljanje, ki bodo pomagali negovalcem in skrbnikom ter ponudnikom do boljšega razumevanja potreb prejemnikov nege in oskrbe;

23.  poudarja vse večji pomen zagotavljanja mobilnih storitev, da bi lahko ponudili storitve tistim, ki jih potrebujejo, tako v urbanih kot podeželskih območjih;

24.  poudarja vrednost prispevka prostovoljcev pri negi in oskrbi starejših, ki to potrebujejo, in po potrebi tudi pri negi in oskrbi posameznikov, ki živijo sami;

25.  pozdravlja dejstvo, da je bilo evropsko partnerstvo za inovacije za dejavno in zdravo staranje izbrano, da se sooči z izzivi, ki so posledica staranja prebivalstva; to vključuje cilj, da se do leta 2020 za dve leti podaljša zdravo življenje državljanov EU; prizadevali si bodo tudi, da bi v Evropi pridobili na treh ravneh, in sicer z:

   (i) izboljšanjem zdravja in kakovosti življenja starejših,
   (ii) izboljšanjem trajnosti in učinkovitosti sistemov varstva in
   (iii) ustvarjanjem rasti in tržnih priložnosti za podjetja;

26.  je seznanjen z delom, ki ga opravijo nepridobitni sektor in prostovoljske organizacije, vendar meni, da to ne bi smelo nadomestiti odgovornosti države za zagotavljanje kakovostnih, učinkovitih, zanesljivih in cenovno dostopnih storitev, ki so na voljo vsem kot javna dobrina, s finančno podporo iz javnih sredstev;

27.  izpostavlja evropski okvir za kakovost dolgotrajne oskrbe in nege, ki ponuja načela in smernice za dostojanstvo in dobro počutje starejših, ki so potrebni nege in oskrbe, objavljen pa je bil kot del projekta Komisije WeDO(26);

28.  poziva države članice, naj izboljšajo zdravstveno pismenost in zagotovijo ranljivim skupinam, ki imajo pogosto težave pri dostopu do storitev, ki jih potrebujejo, primerne informacije o razpoložljivih storitvah; enako pomembno je vključevanje prejemnikov storitev in negovalcev in skrbnikov v procese odločanja, ki jih zadevajo;

Priporočila

29.  poziva Komisijo, naj pridobi primerljive in najnovejše podatke o dostopu do nege in oskrbe v obliki analize stanja;

30.  poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju z vsemi ustreznimi deležniki spremljajo razmere in v nacionalnih načrtih za reforme obravnavajo državne politike, ki so v nasprotju s ciljem zmanjšanja revščine do leta 2020; poziva države članice, naj posebno pozornost posvetijo najbolj ranljivim skupinam in odstranijo ovire, ki jim onemogočajo dostop do storitev, izboljšajo in povečajo njihovo uporabo in izboljšajo preventivne ukrepe v zgodnji fazi, s čimer se bodo vrnile k pristopu, temelječem na pravicah, in se izognile dolgotrajni škodi in stroškom zaradi neukrepanja;

31.  poziva Komisijo, socialne partnerje in države članice, naj ukrepajo skladno z rezultati analize o prednostih in slabostih evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti 2012;

32.  poziva države članice, naj sodelujejo pri prizadevanju za izvedbo čim večjega števila programov za izboljšanje zdravstvenih standardov med najbolj ranljivimi skupinami, zlasti med otroki in mladimi, in sicer v okviru mobilnosti, kar se priznava kot temeljna pravica znotraj EU.

33.  poziva Komisijo, naj preuči, kakšna neskladja bi utegnila nastati med pravicami do socialnega varstva po Uredbi (ES) št. 883/2004(27) in izvajanjem Direktive 2004/38/ES(28), in priporoči morebitne spremembe, potrebne za odpravo vrzeli;

34.  poziva Komisijo in vse države članice, naj določijo prednostne naloge, da odpravijo vrzeli med moškimi in ženskami in zagotovijo ženskam učinkovit dostop do zdravstvenih storitev in storitev načrtovanja družine, ter naj posebno pozornost namenijo tudi drugim ranljivim in zapostavljenim skupinam, ki potrebujejo socialno in zdravstveno varstvo;

35.  poziva Komisijo, naj v sporazume z državami, ki prejemajo finančno pomoč, vključi varovala, ki bodo zaščitila oskrbo in socialne storitve ter sisteme socialnega varstva; poziva Komisijo in države članice, naj razvijajo uporabo novih tehnologij, kot je telemedicina, da se olajša dostop do storitev oskrbe in nege;

36.  poziva Komisijo, naj spodbuja enak dostop do predšolske vzgoje in varstva ter zagotovi ustrezno finančno podporo za te storitve;

37.  poziva države članice, naj zagotovijo storitve za invalidne otroke v skupnosti;

38.  poziva države članice, naj opredeli in odpravi ovire in prepreke v zvezi z dostopom invalidov do javnega transporta, storitev in informacij;

39.  poziva Komisijo in države članice, naj določijo prednostne naloge za zapolnitev vrzeli in zagotovijo učinkovit dostop do zdravstvenih storitev za ranljive skupine ter vključijo revne ženske, migrante in Rome v socialno in zdravstveno varstvo, tako da zagotovijo cenovno dostopno, razpoložljivo in kakovostno zdravstveno varstvo ter uspešno in učinkovito organizacijo, pa tudi ustrezno financiranje v vseh geografskih območjih;

40.  odločno poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za spodbujanje zdravja in preprečevanja bolezni z zagotavljanjem brezplačnega, univerzalnega in kakovostnega zdravstvenega varstva za najranljivejše skupine, pri čemer naj se zlasti osredotočijo na zagotavljanje osnovnega zdravstvenega varstva, preventivne medicine ter dostopa do diagnoze, zdravljenja in rehabilitacije; poziva k zagotavljanju potrebnih sredstev za reševanje glavnih težav v javnem zdravstvu, s katerimi se soočajo ženske, in zagotavljanje pravice do spolnega in reproduktivnega zdravja, zdravstvenih storitev za ženske, ki so žrtve nasilja, in zdravstvenega varstva za otroke;

41.  poziva države članice, naj v sodelovanju s Komisijo temeljiteje razmislijo o povezavi med telesnim in mentalnim zdravjem na eni strani in brezposelnostjo in negotovostjo zaposlitve na drugi – ki se je pokazala med krizo kot pomemben pojav – da se opravi ustrezno načrtovanje, z namenom da se preprečijo in odpravijo tovrstne škodljive posledice;

42.  odločno priporoča, da države članice okrepijo svoje storitve preprečevanja bolezni in osnovne zdravstvene storitve ter se pri tem osredotočijo na izboljšanje zdravja žensk in njihovega dostopa do oskrbe, zlasti za ženske, ki živijo na območjih, oddaljenih od mestnih središč, ter na ukrepe, ki bodo namenjeni najranljivejšim skupinam – otrokom in mladim, starejšim, invalidom, brezposelnim in brezdomcem – in bodo vsem zagotavljali pravico do rednih zdravstvenih pregledov;

43.  poziva Komisijo in države članice, naj obravnavajo materinstvo in nego novorojenčkov, zlasti v primerih prezgodnjega rojstva, kot prednostni nalogi na področju javnega zdravja in ju vključijo v evropske in nacionalne strategije za javno zdravje;

44.  poziva Komisijo in države članice, naj organizirajo ustrezno izobraževanje in stalne tečaje usposabljanja za vse zdravstvene delavce, ki delajo na oddelkih oskrbe pred zanositvijo, v porodnišnicah in na oddelkih nege novorojenčkov, in sicer z namenom, da se preprečijo prezgodnja rojstva in zmanjša število kroničnih bolezni, ki prizadenejo prezgodaj rojene otroke;

45.  poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno pomoč ženskam med nosečnostjo in po njej ter med obdobjem dojenja, in sicer tako, da po potrebi omogočijo brezplačne storitve oskrbe/svetovanja in ustrezno prehrano, predvsem za tiste, ki jim zaradi sedanje gospodarske krize grozita revščina in socialna izključenost;

46.  poziva države članice, naj oblikujejo primerne strukture, s pomočjo katerih bi ljudem omogočili zdravstveno-socialne obiske, da bi dobili boljši vpogled v življenjske razmere najrevnejših;

47.  poziva države članice, naj zagotovijo dostopne in jasne informacije o pravicah migrantov v vseh ustreznih jezikih, vključno z romskim;

48.  poziva države članice, naj ukrepajo proti zločinom iz sovraštva in se zavzamejo za politike proti diskriminaciji, po potrebi okrepijo svoje organe za boj proti diskriminaciji in spodbujajo usposabljanje v javnih organih;

49.   poziva države članice, naj izvajajo člen 19 PDEU in sprejmejo direktivo o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost, da se prepreči diskriminacija na osnovi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti(29) ter da se uveljavi načelo enake obravnave na področju socialne zaščite, vključno s socialnim in zdravstvenim varstvom, izobraževanjem in dostopom do ter preskrbo z blagom in storitvami, ki so ljudem na voljo na tržišču, kamor spadajo tudi stanovanja;

50.  poziva države članice, naj izvedejo ocene učinka, da bi zagotovile, da bodo sprejeti ukrepi, ki bi lahko vplivali na najbolj ranljive skupine, v skladu z načeli iz Listine EU o temeljnih pravicah in z Direktivo 2000/43/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(30);

51.  poziva države članice, naj preprečijo brezdomstvo, zagotovijo potrebno oskrbo za brezdomce in naj brezdomstva v nacionalni zakonodaji ne kriminalizirajo;

52.  poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da bodo vse politike in programi financiranja, namenjeni socialnim inovacijam in/ali storitvam nege in oskrbe, osredotočeni na tiste storitve, ki so najbolj po meri družbenih potreb in prispevajo h kakovosti življenja, in da bodo oblikovani v tesnem sodelovanju in ob posvetovanju z organizacijami, ki ščitijo in predstavljajo ranljive skupine;

53.  opozarja na obseg pobude Parlamenta za socialno podjetništvo in poudarja pomen socialnega gospodarstva, ki lahko skupaj s socialnim podjetništvom učinkovito okrepi hitro rastoče področje zdravstva in socialnega skrbstva;

54.  poziva Komisijo in Svet, naj sodelujeta s Parlamentom pri zagotavljanju dodatnih finančnih sredstev za programe, namenjene ranljivim skupinam; poziva Komisijo, naj sprejme vse razpoložljive ukrepe, da bi zagotovila polno uporabo in čim večjo razdelitev sredstev v okviru Evropskega socialnega sklada, Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim in drugih primernih instrumentov za potrebe ljudi, ki so ranljivi ali jim grozi izključenost, ter naj podpre prizadevanja držav članic, da bi uresničile cilje glede revščine iz strategije Evropa 2020 in spodbujale inovacije in kakovost v sektorjih nege in zdravstvenega varstva; poudarja pomen povezanih instrumentov financiranja, kot sta program Evropske unije za socialne spremembe in inovacije in evropski sklad za socialno podjetništvo;

55.  poziva Komisijo, naj oblikuje paket objektivnih in subjektivnih kazalnikov, s katerimi bi merili in redno objavljali materialne in nematerialne komponente dobrega počutja, vključno s socialnimi kazalniki, z namenom da bi dopolnili kazalnike evropskega in nacionalnih BDP ter kazalnike brezposelnosti in tako merili družbeni napredek in ne le gospodarskega razvoja;

56.  poziva Komisijo in države članice, naj izrecno priznajo neprecenljiv prispevek neuradnih skrbnikov in negovalcev; poziva države članice, naj vzpostavijo in še naprej nudijo ciljne ukrepe podpore za negovalce in skrbnike ter prostovoljski sektor, da bi tako zagotovile bolj osebne, kakovostne in stroškovno učinkovite ukrepe, na primer ukrepe, s katerimi bi omogočili usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, omogočili boljše sodelovanje in usklajevanje med neuradnimi in uradnimi negovalci in skrbniki ter zagotovili ustrezne politike socialne varnosti in usposabljanje za negovalce in skrbnike; poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo usklajen okvir za vse vrste skrbniškega dopusta; poziva Komisijo, naj v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v Pogodbah, predlaga direktivo EU o skrbniškem dopustu;

57.  poziva države članice, naj zagotovijo natančne in lahko razumljive informacije o upravičenosti do nege in skrbstva v ustreznih jezikih in oblikah ter naj zagotovijo širok dostop do njih;

58.  poziva Komisijo, države članice in socialne partnerje, naj pripravijo jasne opredelitve poklicnih profilov v sektorju nege in oskrbe, ki bodo omogočile natančne razmejitve pravic in dolžnosti;

59.  poziva države članice, naj povežejo vse potencialne akterje na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, vključno s socialnimi partnerji, v pobude, ki so namenjene preprečevanju ter zdravstvenim in socialnim storitvam;

60.  poziva države članice, naj spodbujajo programe usposabljanja, potrebne za sektorje nege, oskrbe in podpore, ter zagotovijo štipendije za tiste, ki bi se na tem področju izobraževali;

61.  poziva Komisijo, naj podpre kampanjo, katere cilj je zaposlovanje mladih in izboljšanje javne podobe sektorja nege in oskrbe kot zaposlovalca;

62.  poziva, naj se spoštujejo pravice delavcev v sektorju nege in oskrbe, ki izhajajo iz zaposlitve, tudi pravica do dostojnega zaslužka in dostojnih pogojev za delo ter pravica do združevanja in oblikovanja sindikatov s pravico do kolektivnega pogajanja;

63.  poziva države članice, naj podprejo nacionalne, regionalne in lokalne organe pri vzpostavljanju trajnostne sheme financiranja za storitve nege in oskrbe ter pri oblikovanju programov usposabljanja in preusposabljanja za delavce s pomočjo sredstev iz ESS;

64.  poziva socialne partnerje, naj razvijejo formalni dialog o sektorju oskrbe in nege;

o
o   o

65.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.

(1) UL L 180, 19.7.2000, str. 22.
(2) UL L 210, 31.7.2006, str. 12.
(3) UL C 9 E, 15.1.2010, str. 11.
(4) UL C 212 E, 5.8.2010, str. 23.
(5) UL C 76 E, 25.3.2013, str. 16.
(6) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 57.
(7) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 79.
(8) UL C 351 E, 2.12.2011, str. 29.
(9) UL C 70 E, 8.3.2012, str. 19.
(10) UL C 33 E, 5.2.2013, str. 188.
(11) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 112.
(12) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 25.
(13) UL C51 E, 22.2.2013, str. 101.
(14) UL C131 E, 8.5.2013, str. 9.
(15) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0053.
(16) UL C 259 E, 29.10.2009, str. 19.
(17) UL C 169 E, 15.6.2012, str. 139.
(18) FRA: Migranti v nezakonitem položaju: dostop do zdravstvenega varstva v 10 državah članicah Evropske unije, oktober 2011 – http://fra.europa.eu/en/publication/2012/migrants-irregular-situation-access-healthcare-10-european-union-member-states
(19) Eurofound (2012), Tretja evropska raziskava o kakovosti življenja – kakovost življenja v Evropi: učinek krize, Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg – http://www.eurofound.europa.eu/publications/htmlfiles/ef1264.htm
(20) Eurofound (2012), Službe za svetovanje o odplačevanju dolgov gospodinjstev v Evropski uniji, Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg – http://www.eurofound.europa.eu/publications/htmlfiles/ef1189.htm
(21) Eurofound (2012), Življenjske razmere Romov: neustrezna stanovanja in zdravje, Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg – http://www.eurofound.europa.eu/pubdocs/2012/02/en/1/EF1202EN.pdf
(22) Eurofound (2012), Aktivno vključevanje mladih z zdravstvenimi težavami ali mladih invalidnih oseb, Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg –http://www.eurofound.europa.eu/areas/socialcohesion/illnessdisabilityyoung.htm
(23) Glej na primer člen 5 španskega kraljevega odloka št. 16/2012, z dne 20. aprila 2012, ki je začel veljati 28. decembra 2012. Dostopno na: http://noticias.juridicas.com/base_datos/Admin/rdl16-2012.html#a5.
(24) Sklepi Sveta o zdravem in dostojnem staranju, 2980. seja Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov, november 2009.
(25) Smernice FRA, “Apprehension of migrants in an irregular situation – fundamental rights considerations” (Prijetje migrantov v nezakonitem položaju – vprašanja o temeljnih pravicah) predlaga ključne načela državam članicam v zvezi s prakso odkrivanja in prijavljanja v zdravstvenih ustanovah in v njihovi bližini: http://fra.europa.eu/sites/default/files/document-on-apprehensions_1.pdf
(26) WeDO je projekt, ki ga podpira Evropska komisija (2010–2012). Vodi ga upravljalna skupina, ki jo sestavlja 18 partnerskih organizacij v 12 državah članicah. Skupno vodilo vseh partnerskih organizacij je in bo tudi naprej izboljšati kakovost življenja starejših, ki potrebujejo nego in oskrbo.
(27) UL L 166, 30.4.2004, str. 1.
(28) UL L 158, 30.4.2004, str. 77.
(29) COM(2008)0426.
(30) UL L 180, 19.7.2000, str. 22.


Povezana televizija
PDF 202kWORD 87k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2013 o povezani televiziji (2012/2300(INI))
P7_TA(2013)0329A7-0212/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 10(1) Evropske konvencije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju členov 11 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Protokola o sistemu javne radiotelevizije v državah članicah k Amsterdamski pogodbi, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji, ter pogodb o ustanovitvi Evropskih skupnosti in nekaterih z njimi povezanih aktov,

–  ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) z dne 20. oktobra 2005 o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov,

–  ob upoštevanju Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah)(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva)(2), ki je bila spremenjena z Direktivo 2009/140/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009(3),

–  ob upoštevanju Direktive 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (direktiva o univerzalnih storitvah)(4), ki je bila spremenjena z Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009(5),

–  ob upoštevanju Direktive 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (direktiva o dostopu)(6), ki je bila spremenjena z Direktivo 2009/140/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009,

–  ob upoštevanju Direktive 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (direktiva o odobritvi)(7), ki je bila spremenjena z Direktivo 2009/140/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009,

–  ob upoštevanju Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov(8),

–  ob upoštevanju Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (direktiva o elektronskem poslovanju)(9),

–  ob upoštevanju Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah)(10), ki je bila spremenjena z Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za storitve javne radiotelevizije(11),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta 98/560/ES z dne 24. septembra 1998 o razvoju konkurenčnosti evropske industrije avdiovizualnih in informacijskih storitev s spodbujanjem nacionalnih okvirov, ki skušajo doseči primerljivo in učinkovito raven zaščite mladostnikov in človeškega dostojanstva(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 2010 o internetu stvari(13),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A7-0212/2013),

A.  ker so bili televizorji prvotno razviti za sprejem linearnih radiodifuznih signalov, gledalci pa avdiovizualnim vsebinam zaradi njihove sugestivne moči tudi v digitalnem okolju posvečajo veliko večjo pozornost kot drugim elektronskim medijskim storitvam, in ker bodo televizorji zato do nadaljnjega izredno pomembni za oblikovanje mnenja posameznikov in javnosti;

B.  ker imajo avdiovizualne storitve, ki so v enaki meri kulturne in gospodarske storitve, kot nosilci identitet, vrednot in mnenj izjemen pomen za družbo in demokracijo in zato v vse bolj konvergenčnem svetu potrebujejo posebno zakonsko ureditev;

C.  ker se je dolgo pričakovana tehnična konvergenca medijev, zlasti kar zadeva radiotelevizijo in internet, uresničila in ker morata evropska medijska in kulturna politika ter politika omrežij regulativni okvir prilagoditi novim danostim in pri tem zagotoviti, da bo enotne ravni regulacije mogoče oblikovati in uveljavljati tudi za nove ponudnike iz Evropske unije in tretjih držav;

D.  ker se je internet v zadnjih 25 letih hitro razvijal in ker pametne naprave, ki so se pojavile na tržišču, spreminjajo navade in način gledanja televizije;

E.  ker kljub porastu uporabe naprav, povezanih z internetom, klasične storitve ostajajo splošno priljubljene;

F.  ker je mogoče linearne in nelinearne avdiovizualne vsebine ter številne druge vrste komunikacijskih storitev že danes uporabljati na istem zaslonu ter jih brez težav povezovati in uporabljati hkrati;

G.  ker bo zaradi posebnega družbenega pomena linearnih televizijskih in medijskih storitev tudi v prihodnje potreben samostojen regulativni okvir za medije, saj je le na ta način mogoče v zadostni meri upoštevati to pomembno vlogo ter zagotavljanje raznolikosti mnenj in pluralnosti medijev;

H.  ker prihod povezane televizije korenito posega v tradicionalno vrednostno verigo in zahteva oblikovanje nove strategije;

I.  ker tehnološki napredek neizogibno vodi k delno le navideznemu povečanju neodvisnosti uporabnika, zaradi česar je potreba po varstvu izključnih pravic in celovitosti vsebin vse večja;

J.  ker obstaja vse več možnosti distribucije (interaktivnih) spletnih vsebin, ki imajo koristi od razpona televizijskih vsebin, in ker so splošno razširjene širokopasovne povezave pogoj za rastoče zanimanje uporabnikov za hibridne sprejemnike;

K.  ker se pojem „povezana televizija“ zaradi vse večje konvergence medijev razlaga na dinamičen, tehnološko nevtralen in širok način, ki zajema vse vrste naprav, tudi mobilne naprave, ki omogočajo dostop do linearnih in nelinearnih medijskih vsebin, vsebin OTT in drugih na eni sami napravi ali ekranu in tako povezujejo svet radiotelevizije s svetom interneta;

L.  ker se v konvergenčnem svetu medijev konkurenca manj osredotoča na prenosno zmogljivost in vse bolj na pozornost uporabnika, ker je pri vse večji ponudbi težje priti do uporabnika in ker o uspehu vsebin najverjetneje odločajo dostop, hitra najdljivost, uvrščanje na sezname in priporočanje vsebin;

M.  ker sedanje določbe Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) temeljijo na načelu tehnološke nevtralnosti in še ne odražajo vse večjega združevanja na področju tehnike ter zlasti ker bo stopenjska ureditev, ki razlikuje med televizijskim programom (vključno s spletnim razširjanjem televizijskih programov in neposrednimi prenosi) ter avdiovizualnimi mediji na zahtevo, v obstoječi obliki izgubila pomen, čeprav so različno regulirane informacijske in komunikacijske storitve, tudi tiste, ki ne sodijo na področje uporabe direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, temveč na področje uporabe direktive o elektronskem poslovanju, oz. ki, v primeru neevropskih vsebin, ne sodijo na področje uporabe evropske ureditve medijev, na voljo na isti napravi, kar lahko privede do neenakih konkurenčnih pogojev in nesprejemljivih razhajanj pri varstvu uporabnikov ter do novih vprašanj v zvezi z dostopom, vrsto, distribucijo in najdljivostjo vsebin, ne glede na vrsto medija;

N.  ker bodo ti novi udeleženci na trgu neposredno tekmovali s tradicionalnimi akterji v sektorju, saj bodo pridobivali izključne vsebine tudi na evropskem trgu in sami ponujali nove storitve;

O.  ker regulativni cilji direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, zlasti zagotavljanje in spodbujanje raznolikosti mnenj in pluralnosti medijev, varstvo človeškega dostojanstva in mladoletnikov, spodbujanje ponudnikov medijskih storitev, naj zagotavljajo dostopnost slabovidnim in naglušnim osebam, varstvo poštene konkurence ter urejanje oglaševanja, ki bo temeljilo na kakovosti in vsebini, načeloma ohranjajo njen družbeni pomen in njene regulativne temelje, ker pa se hkrati učinkovitost in izvedljivost teh zaščitnih določb vse bolj približujeta svojim mejam zaradi novih načinov uporabe, ki jih omogočajo hibridni sprejemniki;

P.  ker je kakovostne storitve povezane televizije mogoče zagotavljati le, če telekomunikacijski operaterji zagotavljajo zadosten pretok med strežniki in naročniki;

Q.  ker možnosti uporabe hibridnih naprav postavljajo pod vprašaj temeljna načela direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, kot so obvezno razlikovanje med oglaševanjem in programom ali predpisi glede oglaševanja med predvajanjem programa;

R.  ker sama naključna prisotnost velikega števila vsebin samodejno ne zagotavlja zgoraj omenjenih regulativnih ciljev in je zato treba oceniti, ali je za dosego ciljev še naprej potreben specifični regulativni okvir in ali bi lahko ta okvir že vnaprej preprečeval morebitne napake v razvoju;

S.  ker se povezana televizija postopoma vse bolj uveljavlja, zaradi česar bi se klasična televizija in internet lahko združila, kot sta se pred nekaj leti mobilna telefonija in internet;

T.  ker je zaželeno spodbujati vsakršne ukrepe, ki bi omogočili prilagajanje trga za spodbujanje ustvarjanja in inovacij v Evropi;

U.  ker bo razvoj hibridnih sistemov, ki povezujejo televizijo in internet, uporabnikom omogočil, da brez razlikovanja preklapljajo med televizijskimi kanali in internetnimi storitvami, vključno s spletnimi mesti, ki nezakonito nudijo avdiovizualne vsebine;

V.  ker se je izkazalo, da preglednost in konkurenca ne varujeta v zadostni meri nevtralnosti omrežja;

W.  ker načelo države oddajanja v izvirni direktivi o televiziji brez meja predstavlja mejnik glede pravice do prostega dostopa do informacij in razvoja skupnega trga na področju storitev s tem, ko so se države članice zavezale h kvalitativnim minimalnim standardom in načelo države porekla uveljavile v obliki načela države oddajanja;

1.  poziva Komisijo, naj oceni, v kolikšni meri je treba prenoviti direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah in druge obstoječe zahteve iz ureditev medijev in omrežij (npr. sveženj ukrepov na področju telekomunikacij), kar zadeva ureditve o najdljivosti in nediskriminatornem dostopu do platform, tako za ponudnike in razvijalce vsebin kot za uporabnike, ob tem pa razširi pojem platforme, da bi obstoječe instrumente prilagodili novim okoliščinam; ker bi s tem morali zagotoviti, da bodo potrošniki lahko imeli koristi od večje ponudbe in dostopa do avdiovizualnih medijskih storitev ter da bodo ponudniki vsebin imeli koristi od večje izbire glede možnosti distribucije vsebin, ne da bi izgubili stik s svojim občinstvom;

2.  meni, da je treba pri regulativnih ukrepih za upravljavce platform posebno pozornost posvetiti zagotavljanju nediskriminatornega dostopa do platform, da bi izdajateljem radiotelevizijskega programa in drugim, pogosto tudi manjšim ponudnikom, omogočili enakopravno udeležbo na trgu;

3.  poziva Komisijo in države članice, naj v členu 1 direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah opredeljeni pojem medijske storitve spremenijo tako, da bo potreba po urejanju s strani držav članic močneje povezana z družbenopolitičnimi značilnostmi in potencialnimi učinki ponudbe, zlasti z njenim pomenom za oblikovanje mnenja in raznolikost mnenj ter z uredniško odgovornostjo;

4.  poziva Komisijo, naj v okviru različnega poslanstva medijskih vsebin, za katere velja uredniška odgovornost, ter drugih vsebin preveri, ali je strožja ureditev televizijskih platform še ustrezna ter potrebna in ali splošna prepoved diskriminacije ne zadošča;

5.  poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za spoštovanje svobode tiska v morebitni revidirani Direktivi 2010/13/EU ali v kateri koli zakonodajni določbi, ki bo sprejeta v prihodnje;

6.  poziva Komisijo, naj na podlagi rezultatov postopka posvetovanja „Priprave na popolnoma zlit avdiovizualni svet: rast, ustvarjanje in vrednote“ opredeli, kateri regulativni mehanizmi so zaradi konvergence še potrebni in smiselni, katere pa bi bilo morda treba ustvariti na novo, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za vse ponudnike vsebin in storitev ob upoštevanju naslednjih minimalnih zahtev in dosedanjih krovnih regulativnih ciljev, da bi zagotovili pravično konkurenco med ponudniki vsebin in uporabnikom omogočili kar se da veliko koristi ter enakopravno, popolnoma pregledno in nediskriminatorno izbiro med kakovostno in raznoliko ponudbo, pri čemer je treba ohraniti brezplačne storitve in storitve ponudnikov javne radiotelevizije;

7.  poziva Komisijo, naj v primeru pregleda direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah zagotovi enake konkurenčne pogoje za vse ponudnike vsebin;

8.  poudarja, da bo razvojna strategija teh novih akterjev povečala ponudbo, sestavljeno iz vsebin, ki so na voljo na tradicionalnih kanalih, in ponudbe na internetu;

9.  v zvezi s tem poudarja nevarnost, da bo ta nova konkurenca neuravnotežena v korist novih akterjev v primerjavi z evropskimi tradicionalnimi akterji zaradi njihove ekonomske moči in mednarodnega razvoja;

10.  poudarja, da se zdi ohranitev stopenjskega ureditvenega okvira za medijske storitve vredna razmisleka, pri čemer pa stopnjevanje ne bi smelo biti odvisno od ločevanja med nelinearnimi in linearnimi storitvami, temveč bi ga bilo treba v prvi vrsti povezati s potencialnim učinkom posamezne medijske storitve in uredniško odgovornostjo zanjo, obenem pa zagotoviti primerno svobodo odločanja v državah članicah;

11.  se sprašuje, ali so predpisi, ki jih je določila Komisija v svojem sporočilu o uporabi pravil o državni pomoči za storitve javne radiotelevizije za zapletene postopke za ocenjevanje in analizo avdiovizualnih storitev, ki jih zagotavljajo ponudniki storitev javne radiotelevizije in ki presegajo običajne radiodifuzne dejavnosti in se ponujajo na novih platformah za razširjanje, v okviru vse večje tehnološke konvergence še primerni, glede na to, da uporabniki v vse večji meri niso več sposobni razlikovati, ali gre za klasično linearno radiodifuzno ponudbo, storitev na zahtevo ali drugo vrsto avdiovizualne ponudbe;

12.  poziva Komisijo, naj spremlja prihodnje izzive povezane televizije, kar zadeva konkurenčnost v sektorju, z omogočanjem večje prožnosti kvantitativnih predpisov o oglaševanju, ter naj predstavi njene prednosti in slabosti;

13.  poudarja, da bi bilo zaradi enotnega varstva potrošnikov, otrok, mladostnikov in manjšin po vsej Uniji treba preveriti kvalitativne omejitve avdiovizualnih medijskih storitev in jih za vse oblike razširjanja prilagoditi visoki ravni;

14.  poziva, naj prepoved kršitve človeškega dostojanstva, prepoved spodbujanja k sovraštvu, varstvo pred diskriminacijo ter načelo prostega dostopa v enaki meri veljajo za vse medijske vsebine;

15.  se v zvezi s tem sprašuje, ali je načelo ločevanja oglaševanja in programskih vsebin mogoče uveljavljati v vseh medijih ali pa bi bilo cilj varstva, ki ga vsebuje to načelo, lažje doseči s prepoznavnostjo in možnostjo razlikovanja med oglaševanjem in programskimi vsebinami v vseh medijih;

16.  meni, da bi bilo treba preprečiti nove prepovedi ali širitev obstoječih prepovedi oglaševanja ter druge posege v oglaševanje kot instrument financiranja, da bi omogočili nove poslovne modele na področju digitalne televizije;

17.  poudarja, da je bistveno zagotoviti, da javni sektor ni odvisen le od finančnih sredstev, pridobljenih z oglaševanjem, in s tem ohrani svojo neodvisnost, zato poziva države članice, naj podprejo prizadevanje za financiranje tega sektorja;

18.  poudarja, da se zaradi novih strategij oglaševanja, ki se opirajo na nove tehnologije za povečanje učinkovitosti (posnetki zaslonov, oblikovanje profilov potrošnikov, strategije večzaslonskega prikazovanja), postavlja vprašanje varstva potrošnikov ter njihove zasebnosti in osebnih podatkov; zato poudarja, da bi bilo treba razmisliti o svežnju skladnih pravil, ki bi urejala te strategije;

19.  spodbuja evropske akterje v avdiovizualnem sektorju, naj še naprej razvijajo skladne in privlačne ponudbe, zlasti na spletu, da bi obogatili evropsko ponudbo avdiovizualnih vsebin;

20.  poziva Komisijo, naj preveri, ali in kako je mogoče dodeliti privilegiran položaj pri najdljivosti na primarnih multimedijskih napravah, kot so denimo televizorji s povezavo z internetom, tistim ponudnikom vsebin, ki jim države članice dodelijo nalogo opravljanja dejavnosti javne radiotelevizije ali ki prispevajo k spodbujanju ciljev splošnega interesa, zlasti k zagotavljanju medijskega pluralizma in kulturne raznolikosti, ali ki se obvežejo, da bodo izvajali tiste storitve v javnem interesu, ki prispevajo h kakovosti in neodvisnosti poročanja ter k spodbujanju raznolikosti mnenj;

21.  poziva Komisijo in države članice, naj poleg teh predpisov o obvezni najdljivosti razmislijo tudi, do katere mere je mogoče s spremembo ureditve medijev v smeri sistemov spodbud in certificiranja ter krepitve koregulativnih in samoregulativnih pristopov trajnostno zagotoviti prej omenjene regulativne cilje direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, zlasti glede varstva mladine in varstva človekovega dostojanstva, hkrati pa ohraniti potrebno prožnost za pravično konkurenco med ponudniki medijskih storitev; poudarja, da lahko morebitni koregulativni ali samoregulativni ukrepi pravne ureditve dopolnjujejo ter da bi njihovo spoštovanje in ocenjevanje moralo biti pod neodvisnim nadzorom;

22.  zato priporoča, da se za preprečitev kakršnega koli izkrivljanja konkurence za enake storitve ne glede na medij uporabljajo isti predpisi;

23.  je poleg tega pri tem vprašanju zaskrbljen zaradi mednarodnih akterjev, za katere ne veljajo evropska pravila in obveznosti;

24.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo te platforme delovale ob upoštevanju tržnih pogojev in splošnega interesa, ob pravični konkurenci, v skladu s povpraševanjem potrošnikov, na podlagi odprtih, interoperabilnih standardov ter ob preprečevanju zlorabe vodilnega položaja s strani enega ali več ponudnikov storitev;

25.  v tem okviru poudarja, da je treba razmisliti o razvoju zakonskega okvira, načinih reguliranja povezane televizije in sistemih referenciranja vsebin;

26.  poziva k ureditvi platform povezane televizije, ki bi zagotavljala dostop in celovitost vsebin izdajateljev televizijskih programov, preglednost za potrošnike in izvajanje osnovnih etičnih pravil (npr. varstvo mladoletnikov in zasebnosti);

27.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo medijsko pismenost vseh državljanov EU, zlasti s pobudami in usklajenimi ukrepi za večje razumevanje linearnih in nelinearnih medijskih storitev;

28.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo zlasti proizvajalci naprav in ponudniki storitev sprejeli ukrepe za izboljšanje dostopnosti linearnih in nelinearnih medijskih storitev za starejše in invalide, kot so naglušni in slabovidni;

29.  meni, da bi morale biti storitve platform in portalov zasnovane interoperabilno, da bi tretjim osebam omogočale nediskriminatorno izdelavo in trženje lastnih aplikacij, ne glede na medij;

30.  poziva Komisijo, naj pravno zavezujoče zagotovi, da bodo v omrežjih in na platformah načeloma z enako kakovostjo dostopne vse vsebine;

31.  poziva Komisijo, naj pravno zavezujoče zagotovi, da upravljavci omrežij podatkovne pakete pri prenosu od pošiljatelja do prejemnika obravnavajo enako, tj. da jih upravljavec omrežja ne obravnava prednostno glede na npr. poreklo, vsebino, namen uporabe ali nadomestilo za uporabo, saj bi to lahko bilo v nasprotju s ciljem pravičnega dostopa do storitev za vse, predpisi o varstvu podatkov, prepovedjo prirejanja podatkov, načelom celovitosti vsebin ter ciljem vzpostavitve pravičnih konkurenčnih pogojev;

32.  opozarja na posledice razlik med sistemi DDV na evropski ravni, ki se bodo še povečale s prihodom povezane televizije;

33.  poziva Komisijo, naj poda predlog zakonodaje Unije za zagotavljanje internetne nevtralnosti;

34.  poziva Komisijo, naj pravno zavaruje celovitost linearnih in nelinearnih vsebin na hibridnih platformah in zlasti prepove, da ponudniki platform ali tretje osebe te vsebine prekrivajo z vsebinami ali drugimi storitvami ali zabrišejo meje med njimi, razen če uporabnik te storitve izrecno zažene oz., v primeru vsebin, ki jih ni mogoče šteti za zasebno komunikacijo, če jih odobri ponudnik vsebin; opozarja, da je prav tako treba preprečiti nepooblaščen dostop do vsebin ali radiodifuznih signalov ponudnika s strani tretjih oseb ter nedovoljeno dešifriranje, uporabo in prenašanje teh vsebin in signalov;

35.  poziva Komisijo, naj razmisli o ukrepih, ki bodo upoštevali tveganje referenciranja neodobrenih spletnih mest na portalih in v iskalnikih;

36.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da stopnje zaščite avdiovizualnih storitev, ki jo zagotavljajo posebne zahteve iz direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, ni mogoče zaobiti z nedovoljenim dajanjem na voljo na drugih platformah;

37.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da zagon aplikacije s portala ni samodejen ob dostopu do portala, temveč da aplikacijo vedno zažene uporabnik, da se je v vsakem trenutku mogoče enostavno in s pritiskom na en sam gumb (npr. funkcija „rdečega gumba“) vrniti na predhodno storitev, kar mora biti jasno sporočeno uporabnikom, ter da se pri izhodu iz aplikacije ponovno v celoti prikaže predhodna storitev v zvoku in sliki;

38.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da lahko ponudnik vsebin pravno ukrepa proti uporabi na hibridnih platformah, ki omogoča ali spodbuja nedovoljeno prenašanje vsebin, ki jih je zagotovil ponudnik;

39.  poziva Komisijo, naj si, kjer je to ustrezno zaradi varstva avtorskih pravic, prizadeva za vzpostavitev enostavnih sistemov za ugotavljanje pravic, ki ponudnikom medijskih vsebin omogočajo nespremenjeno in celovito zrcaljenje nelinearnih vsebin na platformah tretjih oseb;

40.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo za uporabo televizijskih in spletnih storitev na hibridnih sprejemnikih, ki se prodajajo ali uvažajo v EU, veljalo načelo anonimnosti, in popolno skladnost s pravili EU o zasebnosti in varstvu podatkov;

41.  poziva Komisijo, naj avdiovizualne medijske storitve zaradi njihove dvojne narave in družbenega pomena izključi iz ukrepov za liberalizacijo pri pogajanjih o mednarodnih trgovinskih pogodbah ter obenem zagotovi, da bo razvoj pojma „avdiovizualne medijske storitve“ odražal vse večjo digitalizacijo in konvergenco medijev;

42.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo prihodnje hibridne televizijske storitve tudi v skladu z obstoječo zakonodajo o zaščiti otrok, o prepovedi določenih vrst oglaševanja iz zdravstvenih razlogov, prepovedi spodbujanja k rasnemu sovraštvu, razločevanju med novicami in oglasnimi sporočili, preglednosti lastništva, zasebnosti ipd., saj so ta pravila postala del pravnega reda Unije in jih ni mogoče zaobiti z izgovarjanjem na tehnološki napredek; zlasti poziva, naj bodo ponudniki storitev in ponudniki opreme za hibridno televizijo zunaj EU obveščeni, da se uporablja zakonodaja države, v kateri se zagotavlja storitev, in ne države, v kateri ima ponudnik registriran svoj sedež;

43.  poziva države članice, naj pri pogajanjih o večletnem finančnem okviru ponovno pretehtajo krčenje sredstev generalnega direktorata za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologije za nadaljnji razvoj telekomunikacijske infrastrukture s prvotno predlaganih 9,2 milijard EUR na 1 milijardo EUR;

44.  poziva Komisijo, naj posveti potrebno pozornost pomembnim vprašanjem varstva občinstva, kot je npr. varstvo mladoletnikov, in meni, da bi lahko bili elektronski programski vodniki ustrezna platforma za obravnavanje teh vprašanj;

45.  obžaluje, da v Evropi še vedno obstajajo obsežna območja z omejeno internetno infrastrukturo, in opozarja Komisijo, da je za izkoriščanje potenciala povezane televizije nujno, da imajo potrošniki dostop do hitrega interneta;

46.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

(1) UL L 95, 15.4.2010, str. 1.
(2) UL L 108, 24.4.2002, str. 33.
(3) UL L 337, 18.12.2009, str. 37.
(4) UL L 108, 24.4.2002, str. 51.
(5) UL L 337, 18.12.2009, str. 11.
(6) UL L 108, 24.4.2002, str. 7.
(7) UL L 108, 24.4.2002, str. 21.
(8) UL L 204, 21.7.1998, str. 37.
(9) UL L 178, 17.7.2000, str. 1.
(10) UL L 201, 31.7.2002, str. 37.
(11) UL C 257, 27.10.2009, str. 1.
(12) UL L 270, 7.10.1998, str. 48.
(13) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 24.


Predlog spremembe proračuna št. 1/2013 - odhodki v zvezi s pristopom Hrvaške k EU
PDF 201kWORD 45k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2013 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 1/2013 za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija (11607/2013 – C7-0199/2013 – 2013/2054(BUD))
P7_TA(2013)0330A7-0246/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe Euratom,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(1),

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, ki je bil dokončno sprejet dne 12. decembra 2012(2),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(3) (v nadaljevanju: medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006) in zlasti točke 29 navedenega sporazuma,

–  ob upoštevanju predloga sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju glede večletnega finančnega okvira, da se upoštevajo potrebe po odhodkih, nastale zaradi pristopa Hrvaške k Evropski uniji (COM(2013)0157),

–  ob upoštevanju predloga spremembe proračuna Evropske unije št. 1/2013 za finančno leto 2013, ki ga je Komisija sprejela dne 18. marca 2013 (COM(2013)0156),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 1/2013, ki ga je Svet sprejel dne 26. junija 2013 (11607/2013 – C7-0199/2013),

–  ob upoštevanju člena 75b in 75e Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0246/2013),

A.  ker je namen predloga spremembe proračuna št. 1/2013 vključiti v proračun za leto 2013 odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil, potrebne za kritje stroškov, povezanih s pristopom Hrvaške k Uniji od 1. julija 2013;

B.  ker je ob tem Komisija v skladu s točko 29 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 predložila predlog za prilagoditev večletnega finančnega okvira za vključitev teh sprememb;

C.  ker predlagano povečanje obveznosti za 655,1 milijona EUR in plačil za 374 milijonov EUR odraža finančni sveženj, dogovorjen na pristopni konferenci 30. junija 2011, brez razdelka 5, saj so upravni stroški, povezani s pristopom Hrvaške, že vključeni v proračun za leto 2013;

1.  je seznanjen s predlogom spremembe proračuna št. 1/2013, kot ga je predložila Komisija, in s stališčem Sveta o tem predlogu;

2.  poudarja izključno tehnično naravo te spremembe proračuna, ki je posledica soglasnega dogovora o Pogodbi v zvezi s pristopom Republike Hrvaške k Evropski uniji kot 28. države članice Unije; poudarja, da je zaradi tega ta sprememba proračuna ločena od sedanje politične medinstitucionalne razprave o tem, kako rešiti vprašanje neizvršenih plačil iz leta 2012, ter od pogajanj o predlogu spremembe proračuna št. 2/2013;

3.  opominja, da se v skladu s točko 29 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 sredstva za financiranje te spremembe proračuna zagotovijo s prilagoditvijo finančnega okvira, in sicer s spremembo zgornjih mej za leto 2013 pri obveznostih in pri plačilih;

4.  ponavlja svoje stališče, da osemtedensko obdobje za obveščanje nacionalnih parlamentov o osnutkih zakonodajnih aktov, določeno v Pogodbi o delovanju Evropske unije, ne velja za proračunske zadeve; zato obžaluje, da je Svet kljub zelo kratkemu roku za začetek veljavnosti te spremembe proračuna čakal, da to obdobje preteče, preden je sprejel svoje stališče, s tem pa močno skrajšal čas, ki ga ima Parlament za sprejetje in ki ga določa Pogodba;

5.  poleg tega obžaluje, da je Svet celo po preteku osemtedenskega roka s težavo dosegel soglasje o tej reviziji, kar je povzročilo zamudo pri razpoložljivosti sredstev za Hrvaško, ki bi morala biti na voljo od 1. julija 2013; opozarja, da to ne sme postati precedens za prihodnje širitve;

6.  pozdravlja dejstvo, da se je Svet na koncu vendarle strinjal z revizijo brez izravnave zgornjih meja za plačila za leto 2013 za potrebnih 374 milijonov EUR; meni, da je glede na ta omejeni znesek in trenutno pomanjkanje sredstev za plačila v proračunu za leto 2013 to primeren način za izpolnitev zavez, ki so jih države članice sprejele, ko so podpisale pristopno pogodbo, in za spoštovanje določb točke 29 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006;

7.  kljub temu obžaluje odločitev Sveta, da pri reviziji obveznosti ne bo upošteval dejstva, da ima sprejetje predloga Komisije v obstoječi obliki političen pomen, in je namesto tega izbral izravnavo potrebnih proračunskih sredstev; meni, da je navedena odločitev v nasprotju z duhom soglasnega sklepa, sprejetega pri podpisu pristopne pogodbe, pa tudi z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006; poudarja, da ta odločitev Hrvaški in tudi drugim državam kandidatkam pošilja napačen politični signal; poudarja, da se navedena odločitev sprejme zgolj zato, ker se nanaša na zadnjih šest mesecev sedanjega večletnega finančnega okvira (2007–2013); poudarja, da to ne bi smelo pomeniti precedensa za prihodnje širitve, do katerih bi lahko prišlo v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira (2014–2020);

8.  obžaluje dejstvo, da je bil razdelek 5 opredeljen kot glavni vir za izravnavo obveznosti, saj bi lahko zaradi tega zmanjkalo sredstev za izpodbijano prilagoditev plač, če bo sodba Sodišča razglašena še v letu 2013;

9.  ob upoštevanju političnega pomena in pravne nujnosti, da se Hrvaški zagotovi potrebno financiranje, se je kljub temu odločil brez sprememb sprejeti stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 1/2013;

10.  naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je sprememba proračuna št. 1/2013 dokončno sprejeta, in poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije;

11.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(2) UL L 66, 8.3.2013.
(3) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.


Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju glede večletnega finančnega okvira, da se upoštevajo potrebe po odhodkih, nastale zaradi pristopa Hrvaške k Evropski uniji
PDF 282kWORD 48k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2013 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju glede večletnega finančnega okvira, da se upoštevajo potrebe po odhodkih, nastale zaradi pristopa Hrvaške k Evropski uniji (COM(2013)0157 – C7-0074/2013 – 2013/2055(ACI))
P7_TA(2013)0331A7-0247/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0157),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(1) (Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006) in zlasti točke 29 navedenega sporazuma,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, kot je bil sprejet 12. decembra 2012(2),

–  ob upoštevanju predloga spremembe proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013 št. 1/2013, ki ga je Komisija sprejela 18. marca 2013 (COM(2013)0156),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 1/2013, ki ga je Svet sprejel 26. junija 2013 (11607/2013 – C7-0199/2013),

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0247/2013),

A.  ker je Komisija v skladu s točko 29 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 proračunskemu organu poleg spremembe proračuna št. 1/2013 predložila tudi predlog za prilagoditev večletnega finančnega okvira, da bo mogoče v proračun za leto 2013 vključiti obveznosti in plačila za kritje izdatkov, nastalih zaradi pristopa Hrvaške k Uniji 1. julija 2013,

B.  ker je predlagano povečanje obveznosti za 666 milijonov EUR in plačil za 374 milijonov EUR v skladu s finančnim svežnjem, dogovorjenim na pristopni konferenci 30. junija 2011, ne zajema pa razdelka 5, saj so upravni stroški, povezani s pristopom Hrvaške, že vključeni v proračun za leto 2013;

1.  je seznanjen s predlogom sklepa o spremembi Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006, kot ga je predložila Komisija, in s stališčem Sveta do tega predloga;

2.  poudarja, da je ta revizija izključno tehnične narave in je posledica soglasnega dogovora o Pogodbi o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji (Pristopna pogodba) kot 28. države članice Unije; poudarja, da je zato ta revizija Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006, priložena k spremembi proračuna št. 1/2013, ločena od potekajoče politične medinstitucionalne razprave o tem, kako rešiti vprašanje neporavnanih plačil iz leta 2012, ter od pogajanj o predlogu spremembe proračuna št. 2/2013;

3.  opominja, da se v skladu s točko 29 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 sredstva za financiranje pristopa novih držav članic k Uniji zagotovijo s prilagoditvijo finančnega okvira, in sicer z revizijo zgornjih meja za leto 2013 pri obveznostih in pri plačilih;

4.  ponavlja svoje stališče, da osemtedensko obdobje za obveščanje nacionalnih parlamentov o osnutkih zakonodajnih aktov iz člena 4 protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov Pogodbe o delovanju Evropske unije ne velja za proračunske zadeve; zato obžaluje, da je Svet kljub zelo kratkemu roku za začetek veljavnosti te prilagoditve in spremembe proračuna št. 1/2013 čakal, da to obdobje preteče, preden je sprejel svoje stališče, s tem pa močno skrajšal čas, ki ga ima Parlament za sprejetje in ki ga določa Pogodba;

5.  poleg tega obžaluje, da je Svet celo po preteku osemtedenskega roka s težavo dosegel soglasje o tej reviziji, kar je povzročilo zamudo pri razpoložljivosti sredstev za Hrvaško, ki bi morala biti na voljo od 1. julija 2013; opozarja, da to ne sme postati skrb zbujajoč precedens za prihodnje širitve;

6.  pozdravlja dejstvo, da se je Svet na koncu vendarle strinjal z revizijo brez izravnave zgornjih meja za plačila za leto 2013 za potrebnih 374 milijonov EUR; meni, da je glede na ta omejeni znesek in trenutno pomanjkanje sredstev za plačila v proračunu za leto 2013 to primeren način za izpolnitev zavez, ki so jih države članice sprejele, ko so podpisale pristopno pogodbo, in za spoštovanje določb točke 29 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006;

7.  kljub temu obžaluje odločitev Sveta, da pri reviziji obveznosti ne bo upošteval dejstva, da ima sprejetje predloga Komisije v obstoječi obliki političen pomen, in je namesto tega izbral izravnavo potrebnih proračunskih sredstev; meni, da je navedena odločitev v nasprotju z duhom soglasnega sklepa, sprejetega pri podpisu pristopne pogodbe, pa tudi z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006; poudarja, da ta odločitev Hrvaški in tudi drugim državam kandidatkam pošilja napačen politični signal; poudarja, da se navedena odločitev sprejme zgolj zato, ker se nanaša na zadnjih šest mesecev sedanjega večletnega finančnega okvira (2007–2013); poudarja, da to ne bi smelo pomeniti precedensa za prihodnje širitve, do katerih bi lahko prišlo v naslednjem večletnem finančnem okviru (2014–2020);

8.  obžaluje dejstvo, da je bil razdelek 5 opredeljen kot glavni vir za izravnavo obveznosti, saj bi lahko zaradi tega zmanjkalo sredstev za izpodbijano prilagoditev plač, če bo sodba Sodišča razglašena še v letu 2013;

9.  kljub temu se je zaradi političnega pomena in pravne nujnosti, da se Hrvaški zagotovi potrebno financiranje, odločil odobriti sklep, priložen tej resoluciji, kot ga je spremenil Svet;

10.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

11.  naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to resolucijo skupaj s prilogo Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju glede večletnega finančnega okvira, da se upoštevajo potrebe po odhodkih, nastale zaradi pristopa Hrvaške k Evropski uniji

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu 2013/419/EU.)

(1)UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
(2)UL L 66, 8.3.2013.


Priprave delovnega programa Komisije 2014
PDF 234kWORD 105k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2013 o prednostnih nalogah Evropskega parlamenta v delovnem programu Komisije za leto 2014 (2013/2679(RSP))
P7_TA(2013)0332RC-B7-0315/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o delovnem programu Komisije za leto 2013 (COM(2012)0629),

–  ob upoštevanju strategije Evropa 2020,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 27. in 28. junija 2013,

–  ob upoštevanju zadnjega okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Komisijo(1), zlasti priloge IV,

–  ob upoštevanju člena 35(3) Poslovnika,

A.  ker dolgotrajne krize ne bo mogoče premagati brez občutnega poglabljanja evropskega povezovanja in ker je finančna, gospodarska in dolžniška kriza pokazala, da je treba krepiti demokratični nadzor in odgovornost;

B.  ker bi morala Komisija predlagati ukrepe za ohranitev in okrepitev modelov evropskega socialnega tržnega gospodarstva, da bi odpravila škodo, ki jo je povzročila dolgotrajna recesija, ter obnovila polno zaposlitev in trajnostno rast;

C.   ker se EU sooča z izzivi, kakršnih v preteklosti ni poznala, kot so krhkost bančnega sistema, stalne težave držav članic z dolgom in primanjkljajem, padec evropske konkurenčnosti v svetovnem gospodarstvu, visoka brezposelnost mladih ter socialna stiska zaradi gospodarskega upada;

D.  ker morajo biti proračunske odločitve na ravni Unije skladne s političnimi prednostnimi nalogami EU, ne le v smislu zneska, temveč tudi v smislu prožnosti in ravnovesja;

E.  ker je vloga Komisije spodbujati splošni interes EU, sprejemati ustrezne pobude za njegovo uresničevanje, zagotoviti izvajanje pogodb, nadzorovati izvrševanje prava EU, izvajati usklajevalne, izvršilne in upravljavske funkcije ter začenjati zakonodajne postopke;

F.  ker bodo po izteku sedanjega volilnega mandata vsi nedokončani postopki prekinjeni, razen če bodo Parlament, Svet ali Komisija podali utemeljeno zahtevo, da mora novoizvoljeni Parlament nadaljevati določene redne zakonodajne postopke, ki so dosegli znaten napredek;

DEL 1

1.  poziva k poglobljenemu demokratičnemu procesu na področju ekonomskega upravljanja s tesnejšim sodelovanjem Parlamenta, kar bo prispevalo k povečanju zaupanja državljanov v način, kako EU obvladuje krizo; v zvezi s tem meni, da bi morala Komisija izpolniti svojo vlogo iz Pogodbe, ki ni združljiva s prenašanjem vloge odločanja v gospodarskem upravljanju EU na organe brez odgovornosti; je zlasti zaskrbljen, ker bi bilo treba povečati odgovornost Komisije, kadar ukrepa v vlogi članice trojke;

2.  meni, da bi morala Komisija po zaključku pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 prednostno zagotoviti nemoteno delovanje novega finančnega okvira, vključno z novimi pravili o prožnosti, dogovorjenimi na teh pogajanjih; pričakuje, da se bo nova Komisija takoj ob potrditvi uradno zavezala, da bo opravila pregled večletnega finančnega okvira do konca leta 2016, kar bo tudi omogočilo novemu Parlamentu, da bo ponovno ocenil prednostne naloge EU;

3.  je zlasti zaskrbljen zaradi razmer na področju plačil v letu 2014 in poziva Komisijo, naj med letom predloži spremembe proračuna, kadar bo to potrebno;

4.  poudarja, kako pomembno je vprašanje reforme sistema lastnih sredstev EU; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo skupina na visoki ravni o lastnih sredstvih sklicana in da bo začela delati čim prej, da bodo njene prve ugotovitve na voljo že konec leta 2014, kot določa skupna izjava o lastnih sredstvih, dogovorjena v okviru sporazuma o večletnem finančnem okviru;

5.  znova opozarja, da mora proračun EU odražati prednostne naloge politike EU; poudarja, da je proračun EU proračun za naložbe z močnim učinkom vzvoda; poziva Komisijo, naj brani proračun EU, da bi povečali strateške naložbe prek evropske dodane vrednosti in evropsko gospodarstvo vrnili na pravo pot;

6.  meni, da so delovna mesta glavna prednostna naloga ter da je treba vse razpoložljive dajatve na evropski ravni uporabiti za ohranitev obstoječih delovnih mest in za ustvarjanje novih za mlade, zlasti na področjih storitev, industrije in digitalnega gospodarstva; zato meni, da bodo imele naložbe v krepitev konkurenčnosti EU glavno vlogo v naslednjem letu in v letih, ki prihajajo;

7.  pozdravlja zavezo Evropskega sveta z dne 27. in 28. junija 2013, da bo dokončno vzpostavil pristno ekonomsko in monetarno unijo, ki bo vključevala vse elemente bančne unije, učinkovitejše usklajevanje gospodarskih politik, razvoj mehanizmov finančne solidarnosti ter krepitev socialne razsežnosti, vendar obžaluje, da hitrejši napredek ni bil mogoč; poziva Komisijo, naj predloži sporočilo o socialni razsežnosti EMU;

8.  vztraja pri hitri pripravi vse zakonodaje, ki je potrebna za vzpostavitev enotnega nadzornega mehanizma, ki bo temeljil na Evropski centralni banki;

9.  podpira strategijo Evropa 2020, katere cilj je vzpostaviti ustrezen politični okvir za spodbujanje podjetništva, ustvarjanje delovnih mest, dvig življenjskega standarda in razvoj trajnostnega gospodarstva;

10.  poudarja, da je treba izboljšati makroekonomsko okolje za industrijo, povečati dostopnost kapitala, zagotoviti boljšo infrastrukturo, bolje zaščititi lastninske pravice ter podpreti mala in srednje velika podjetja, da se povečata njihova konkurenčnost in dostop do novih trgov;

11.  poziva k ukrepom, s katerimi bi dokončali delovni program Komisije pred iztekom njenega mandata, zlasti v zvezi z enotnim trgom storitev, digitalno agendo, notranjim energetskim trgom in razširitvijo poglobljenih sporazumov o prosti in pravični trgovini;

12.  poziva Komisijo, naj poglobi in okrepi svoja prizadevanja za zaščito finančnih interesov EU, predstavi predlog za ustanovitev evropskega javnega tožilstva in izpelje preloženo reformo Evropskega urada za boj proti goljufijam;

13.  predlaga, da bi pred koncem mandata začel intenzivna pogajanja s Svetom in Komisijo, da bi zaključili čim več zadev, pri tem pa v celoti spoštovali zakonodajne postopke iz Lizbonske pogodbe; ponovno poudarja, da se ne more strinjati z novimi medvladnimi elementi v zvezi z EMU;

14.  poziva Komisijo, naj ustrezno upošteva stališča Parlamenta glede različnih sektorjev, navedena v drugem delu te resolucije;

DEL 2

Izvajanje

15.  poziva Komisijo, naj izboljša skladnost svojega zakonodajnega programa in zakonodajnih predlogov, okrepi oceno učinkov osnutkov zakonov, naj vedno, ko je to ustrezno, predlaga uporabo korelacijskih tabel za boljši prenos zakonodaje EU ter naj podpre Parlament pri njegovih pogajanjih s Svetom o uporabi delegiranih in izvedbenih aktov, ki utegnejo povzročiti občutne zastoje v zakonodajnem procesu;

16.  poziva Komisijo, naj predlaga uvedbo primernih državnih izjav o upravljanju, podpisanih na ustrezni politični ravni, kar bo zajemalo sklade EU v deljenem upravljanju; poudarja, da je treba izvajati strog in verodostojen nadzor, in sicer z natančnim spremljanjem financiranja, ter spremljati stroškovno učinkovitost financiranja in uprave EU, s tem pa zagotoviti visoko vrednost ukrepov EU glede na stroške njenega delovanja, pa tudi zbiranje prihodkov v skladu z veljavnimi pravili;

17.  meni, da je treba izboljšati in posodobiti sodelovanje med institucijami EU, da bodo postale učinkovitejše in da bo omogočen temeljitejši demokratični nadzor izvršne oblasti na ravni EU; ugotavlja, da je treba spremeniti medinstitucionalni sporazum iz leta 2010; poziva k tesnejšemu usklajevanju s Svetom v skladu z Lizbonsko pogodbo; poudarja, da se je treba vedno spodbujati metodo Skupnosti, ki omogoča javno razpravo z demokratično udeležbo Parlamenta; poleg tega meni, da zapletena zakonodaja, zlasti na področju finančnih storitev, zahteva dovolj obsežno javno in parlamentarno razpravo;

18.  obžaluje, da kljub večkratnim obljubam Komisije ni prišlo do uresničitve več napovedanih ciljev, tako z vidika količine kot z vidika kakovosti; poziva Komisijo, naj s sozakonodajalcema sodeluje v intenzivnem dialogu o pripravi in sprejetju preostalih napovedanih zakonodajnih predlogov;

19.  poziva Komisijo, naj omogoči hiter zaključek trialoga o statutu evropskih političnih strank še pred začetkom volitev v Evropski parlament;

Enotni trg

20.  opozarja na ključno vlogo enotnega trga kot motorja povezovanja EU, gospodarske rasti in zaposlovanja ter stebra realnega gospodarstva EU; zato poziva Komisijo, naj se osredotoči na upravljanje enotnega trga, da bi pospešila sprejemanje in izvajanje zakonodajnih in političnih prednostnih nalog in razvila redno ocenjevanje povezovanja enotnega trga – na podlagi letnega poročila o povezovanju enotnega trga, ki je priloženo letnemu pregledu rasti, in priporočil za posamezne države – v okviru evropskega semestra;

21.  poziva Komisijo, naj se še naprej osredotoča na izboljšanje upravljanja enotnega trga, obnovi svoj zagon za doseganje upravne poenostavitve, ustrezno razmisli o sorazmernosti predlaganih ukrepov ter spremlja napredek z namenom popolnega izvajanja pravnega reda enotnega trga, zlasti v sektorju storitev;

22.  pozdravlja predloge Komisije o aktu za enotni trg II s prednostnimi ukrepi za spodbujanje rasti, povečanje zaposlovanja in dvig zaupanja v enotni trg;

23.  poziva k popolnemu izvajanju direktive o storitvah; poziva Komisijo, naj državam članicam pomaga pri spodbujanju dostopa do enotnega trga storitev; poziva Komisijo, naj pregleda obstoječe omejujoče prakse, kot je na primer zahteva za preverjanje gospodarskih potreb;

24.  poziva Komisijo, naj skrbno in natančno spremlja izvajanje in uveljavljanje agende za potrošnike, varstva potrošnikov in zaupanja v enotni trg; ker je zaupanje potrošnikov osnova dobro delujočega enotnega trga, poziva Komisijo, naj si skupaj z državami članicami dejavno prizadeva za hitro izvajanje direktive o pravicah potrošnikov, direktive o alternativnem reševanju sporov in uredbe o spletnem reševanju sporov ter naj pregleda delovanje direktive o nepoštenih poslovnih praksah;

25.  pozdravlja novo uredbo o varnosti potrošniških proizvodov, ki zagotavlja zdravje in varstvo potrošnikov, hkrati pa lajša blagovno menjavo, zlasti za mala in srednja podjetja;

26.  poziva Komisijo, naj s celovitim razvojem usklajenih praks e-carine izvaja modernizirani carinski zakonik;

27.  poziva Komisijo, naj bo bolj sistematična pri ocenjevanju učinkov svojih predlogov na mala in srednja podjetja, na katera se Evropa opira za številna nova delovna mesta; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj dejavno odvrača od preveč zapletenih nacionalnih pravil pri prenosu zakonodaje EU, kar izkrivlja enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu;

28.  poudarja, da je pomembno sprejeti ukrepe za večjo dostopnost finančnih sredstev za mala in srednja podjetja; poziva Komisijo, naj okrepi in izvaja ukrepe iz akcijskega načrta za podjetništvo ter naj pospeši sprejetje pobude za podjetništvo; poziva, da je treba v prihodnjih programih COSME in Obzorje 2020 hitro sprejeti finančni instrument za mala in srednja podjetja, pri tem pa vključiti Evropski investicijski sklad in Evropsko investicijsko banko, da bi spodbudili naložbe javnih in zasebnih skladov v inovativna in trajnostna nova podjetja, vključno z malimi in srednjimi, ki bodo usmerjena v rast;

29.  poziva Komisijo, naj uveljavlja dogovor med tremi institucijami, da bodo spoštovale svoje zaveze glede boljše priprave zakonodaje, kar velja tudi za države članice, ki bi jih morala Komisija spodbujati k izvedbi lastnih testov za mala in srednja podjetja in preskusov enotnega trga; v zvezi s tem ugotavlja, da bi moral Svet vzpostaviti oddelek, ki bi ocenjeval učinek njegovih sprememb; poudarja, da je v načrt za boljšo pravno ureditev pomembno vključiti preverjanje ustreznosti;

30.  poziva Komisijo, naj uveljavlja interese malih in srednjih podjetij ter mikropodjetij z omogočanjem lažjega dostopa do evropskega enotnega trga; pozdravlja ukrepe, ki jih je Komisija že sprejela, da bi zmanjšala regulativno breme za mala in srednja podjetja ter mikropodjetja, ki je posledica zakonodaje EU;

31.  poziva Komisijo, naj poda zakonodajni predlog o boljšem upravljanju enotnega trga na podlagi zakonodajnega samoiniciativnega poročila o tej temi, glede na to, da je lahko prispevek enotnega trga k rasti v Evropski uniji ključnega pomena;

32.  pozdravlja politični sporazum o javnih naročilih in svežnju o koncesijah; poziva Komisijo in države članice, naj začnejo hitro in celovito izvajati njegove nove določbe; poziva zlasti k pripravi strategije za komuniciranje in usposabljanje, ki bi v inovativnem in k rezultatom usmerjenem javnem naročanju spodbujala nove veščine in zmožnosti;

33.  je seznanjen s sporazumom o reformi direktive o vzajemnem priznanju poklicnih kvalifikacij, ki ga je sedaj potrdil Svet; poziva k zgodnjemu izvajanju novih določb in spodbujanju novih poklicev, da bi vzpostavili evropske okvire kvalifikacij;

34.  pozdravlja predlog Komisije o razkrivanju nefinančnih podatkov in slednjo poziva, naj tesno sodeluje s Parlamentom in Svetom, da bi sporazum dosegli v začetku leta 2014;

35.  znova poziva k pripravi predloga 14. direktive na področju prava družb o čezmejnih prenosih sedežev družb;

36.  poziva k oživitvi evropske industrije s ciljem ustvarjanja delovnih mest, podpiranja trajnostne rasti in zagotavljanja dobrih delovnih pogojev za vse Evropejce;

37.  zahteva, naj Komisija spodbudi še eno pobudo enotnega trga, in sicer s predlogi za razvoj, končanje in izvajanje digitalnega enotnega trga, kot bi bil nov strateški okvir , ki bi zajemal razpoložljivost in čezmejno prenosljivost – v EU – digitalnih vsebin, in zlasti s pobudami za povečanje zaupanja potrošnikov, vključno z ukrepi, ki bodo omogočili spletna plačila in izboljšali digitalno dostavo in infrastrukturo;

38.  poziva Komisijo, naj nadaljuje reformo avtorskih pravic, da bi zagotovila, da bo primerna za internetno okolje; znova poudarja, da je treba dokončati reformo pravic industrijske lastnine, da se spodbudita rast in ustvarjanje delovnih mest v Evropi;

39.  meni, da je za stabilnost gospodarstva EU in za povrnitev trajnostne gospodarske rasti nujna uspešna vzpostavitev bančne unije, in sicer z uvedbo enotnega nadzornega mehanizma skupaj z enotnim mehanizmom za reševanje bank ter okvirom EU za nacionalne sisteme zajamčenih vlog; poziva Komisijo, naj brez odlašanja predstavi vse predloge, ki so potrebni s tega vidika, skupaj z regulativnimi tehničnimi standardi, potrebnimi za pravilno izvajanje svežnja CRD 4;

40.  poudarja, da je treba za čimprejšnjo nadaljnjo krepitev učinkovitosti in trdnosti finančnih trgov Unije hitro sprejeti že pripravljene predloge Komisije o finančnih storitvah, s čimer bi preprečili zamude pri začetku veljavnosti ustrezne zakonodaje;

41.  poziva Komisijo, naj čim prej sprejme predloga o osnutku uredbe o oblikovanju enotnega reševalnega mehanizma in o odzivih na priporočila o strukturni bančni reformi; poudarja, da je za sozakonodajalca pomembno, da hitro obravnavata ta predloga in tako omogočita njun čimprejšnji začetek veljavnosti;

42.  poudarja, da so raziskave in inovacije bistvene za konkurenčnost EU, in sicer z vzpostavitvijo raziskovalnih in inovacijskih programov, poenostavitvijo postopkov, z združevanjem in usklajevanjem financiranja na vseh ustreznih ravneh (EU/države članice/regije) in z ustvarjanjem sinergij med evropskimi programi, ter poziva Komisijo, naj uveljavi ta načela;

43.  je seznanjen z dogovorom glede programa Obzorje 2020, s katerim bi omogočili nemoten prehod iz 7. okvirnega programa in zagotovili stalnost temeljne politike raziskav in inovacij EU, ki so jo v prejšnjih programih pestili sporazumi, ki sta jih v zadnjem trenutku sprejemala Svet in Parlament;

44.  poziva Komisijo, naj predstavi primeren predlog za enotno evropsko opredelitev davčnih oaz ter uvede črni seznam nesodelujočih držav nečlanic in jurisdikcij; poziva države članice, naj ukrepajo v skladu s svojimi zavezami, da bodo izvajale priporočila Komisije o ukrepih za spodbujanje držav nečlanic k uporabi minimalnih standardov dobrega upravljanja v davčnih zadevah in priporočila o agresivnem davčnem načrtovanju, ter naj sprejmejo ukrepe, potrebne za okrepitev boja proti davčnim goljufijam in davčnim utajam;

Podnebne spremembe, okolje, energija in promet

45.  vztraja, da je treba izvajati časovni načrt za Evropo, gospodarno z viri, da se ustvarijo spodbude za razvoj okolju prijaznega gospodarstva, vzgajanje biotske raznolikosti in za boj proti podnebnim spremembam, med drugim z vključitvijo ukrepov za učinkovito rabo virov v evropski semester, kot je predvideno v strategiji Evropa 2020;

46.  poziva Komisijo, naj nemudoma predlaga ukrepe za odpravo strukturnih pomanjkljivosti sedanjega sistema trgovanja z emisijami;

47.  pričakuje, da bo Komisija brez dodatnega odlašanja predložila zakonodajne predloge o reviziji zakonodaje o kakovosti zraka, da bi zagotovila boljše varstvo pred negativnimi vplivi onesnaževanja na zdravje ljudi;

48.  poudarja, da je oblikovanje celovitega sporazuma ZN o podnebju leta 2015 v skladu s ciljem EU glede 2 °C najpomembnejša prednostna naloga, ter priznava, da bo treba leta 2014 sprejeti odločitve o okviru podnebne in energetske politike EU, da bi spodbudili mednarodna pogajanja za uresničitev tega cilja;

49.  poziva Komisijo, naj pospeši delo pri reviziji higienskega svežnja, glede na nedavne dogodke, ki so zadevali goljufivo prakso, povezano z mesnimi proizvodi v EU;

50.  poziva Komisijo, naj pripravi splošni pregled politike in zakonodaje EU o ravnanju z odpadki, vključno s cilji, določenimi v zakonodaji, in cilji glede preusmerjanja z odlagališč, določenimi v direktivi o odlagališčih;

51.  poziva Komisijo, naj predstavi podroben akcijski načrt ukrepov za vzpostavitev popolnoma integriranega in povezanega enotnega energetskega trga; poudarja, da je treba potrošnikom omogočiti, da dostopajo do preglednih in primerljivih cen energije;

52.  znova poudarja, da sta energetska učinkovitost in varčevanje najcenejši način za zmanjšanje stroškov energije in manjši uvoz fosilnih goriv, zato bi morala biti v središču vseh predlaganih ukrepov energetske politike;

53.  poudarja, da je treba dokončati enotni trg za vse oblike prometa, vključno z nadaljnjo liberalizacijo trga cestnega tovornega prometa, da se zagotovi prost pretok blaga in storitev, z jasnimi in lahko izvršljivimi pravili za svobodno in pošteno konkurenco ter z zmanjšanim upravnim bremenom za mala in srednja podjetja; kljub temu poziva Komisijo, naj do konca leta 2013 sestavi poročilo o stanju trga cestnega tovornega prometa v EU ter naj pred predstavitvijo zakonodajnega predloga dokonča vse potrebne analize;

54.  meni, da je enotno evropsko nebo, ki je bilo zasnovano pred več kot desetimi leti, zelo pomemben projekt; se boji, da bo v primeru, če Evropska unija v prihodnjih letih ne bo ukrepala, osrednji zračni prostor v Evropi postal tako zasičen, da rast ne bo več mogoča; zato poziva k reformi zračnega prostora, pri čemer gre za zamisel, ki so jo že sprejele države članice z reformo obstoječih sistemov nadzora zračnega prometa in z uvedbo funkcionalnih blokov zračnega prostora; pozdravlja dejstvo, da se SESAR, tj. tehnološki element enotnega evropskega neba, dobro razvija; poudarja, da bo novi sistem koristil vsem, zlasti evropskim letalskim prevoznikom; poziva Komisijo, naj poskrbi za začetek delovanja vseh funkcionalnih blokov zračnega prostora; poziva k spodbujanju večje uporabe regionalnih letališč;

55.  poziva Komisijo, naj spoštuje svojo zavezo, da bo zagotovila dokončno oblikovanje enotnega evropskega železniškega območja, in razširi pristojnosti Evropske železniške agencije na področju podeljevanja potrdil in varnosti ter homologacije voznega parka;

56.  poziva k predlogom za vzpostavitev enotnega evropskega trga telekomunikacij do leta 2015, vključno z ukrepi za odpravo stroškov gostovanja;

Kohezivne in vključujoče družbe – Evropa državljanov

57.  poudarja, da kohezijska politika Evropske unije zagotavlja naložbe za trajnostno rast in delovna mesta ter za večjo konkurenčnost v Evropi v skladu s cilji ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v EU; opozarja, da je kohezijska politika najpomembnejše naložbeno orodje za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020; zato poziva Komisijo, naj hitro sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi bo zagotovila pravočasen začetek in določila jasne pogoje, da se omogoči izvajanje operativnih programov za obdobje 2014–2020 v državah članicah; poziva Komisijo, naj nemudoma predloži revidiran osnutek Uredbe (ES) št. 2012/2002 o Solidarnostnem skladu Evropske unije;

58.  poudarja, da je za primerno izvajanje večletnega proračuna potreben celovit zakonodajni sveženj predpisov o kohezijski politiki v naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020; ugotavlja, da je treba te predpise dopolniti s sprejetjem izvedbenih in delegiranih aktov;

59.  poziva Komisijo, naj spodbuja ukrepe, kot je reforma tistih trgov dela, kjer strukturne težave mladim preprečujejo vstop, in podpira države članice pri izvajanju jamstva za mlade, da bi slednjim omogočile zaposlitev ali izobraževanje;

60.  je seznanjen z velikim neizpolnjenim povpraševanjem po usposobljenem osebju na področju informacijske tehnologije in sistemskega razvoja; predlaga, naj bo ta sektor ena prednostnih nalog za usposabljanje in razvojno podporo evropske pobude za zaposlovanje mladih;

61.  poziva Komisijo, naj predstavi predlog direktive o kostno-mišičnih obolenjih, povezanih z delom, in reviziji Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu;

62.  poziva Komisijo, naj v letu 2014 z revidiranimi smernicami za zaposlovanje zagotovi, da bodo imeli zaposlovanje in socialne politike dejavno vlogo pri odzivanju na krizo; v zvezi s tem jo poziva, naj državam članicam pomaga pri oblikovanju strategij za gradnjo novih znanj in pri pomoči brezposelnim, da se čim prej vrnejo na trg dela; vseeno poudarja, da bi bila potrebna velika prizadevanja v okviru pobude za zaposlovanje mladih, da bi zagotovili podporo ranljivim skupinam v najhuje prizadetih regijah v Uniji ter mladim, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo in so torej brezposelni ali nedejavni, in sicer s pospeševanjem izvajanja dejavnosti, ki jih finančno podpira Evropski socialni sklad;

63.  poziva Komisijo, naj pripravi letno poročilo o reformi sistemov usposabljanja v državah članicah, s čimer bi strukturno dolgoročno prispevala k boljši zaposljivosti mladih;

64.  podpira pobude na ravni EU za dopolnitev nacionalnih prizadevanj pri povečevanju mikrokreditiranja in spodbujanju socialnega podjetništva, ki zagotavlja tiste storitve, ki jih javni ali zasebni sektor ne ponuja v zadostni meri;

65.  ponovno izraža zahtevo za pregled direktive o uporabi načela enakega plačila za delavce in delavke, ki opravljajo enako delo enake vrednosti; poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva, da bi sprostila obravnavo direktive o porodniškem dopustu ter omogočila nadaljnje spremljanje priprav na študijo stroškov in koristi očetovskega dopusta;

66.  vztraja, da bi morala Komisija predlagati strategijo o izkoreninjenju nasilja nad ženskami, kot je Parlament zahteval v mnogih resolucijah, in da bi morala EU pristopiti h konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, kar bi dalo močan zagon 26 državam članicam, ki konvencije še niso podpisale in ratificirale;

67.  opozarja, da ima protidiskriminacijska politika osrednjo vlogo pri spodbujanju socialnega vključevanja, in poziva Komisijo, naj pripravi načrt EU za boj proti homofobiji in diskriminaciji; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo države članice razvile in začele izvajati nacionalne strategije za vključevanje Romov, da se bo v dialogih z državami nečlanicami izpostavljalo in obsojalo vprašanje diskriminacije in da bodo programi sodelovanja vključevali boj proti diskriminaciji;

68.  poudarja, da je treba dati velik pomen sektorjem izobraževanja, kulture, mladih, športa in državljanstva ter avdiovizualnemu sektorju in da je treba zagotoviti, da bodo imeli dovolj visoke in učinkovite proračune;

69.  poziva Komisijo, naj preuči težave, ki povzročajo nepopolno priznavanje opravljenih tečajev in skupnega seštevka točk evropskega sistema zbiranja in prenašanja kreditnih točk (ECTS) na domačih univerzah za študente, ki so zaključili študijsko obdobje na drugi univerzi v programu Erasmus;

70.  zahteva celovit sporazum o svežnju o varstvu podatkov, saj bi z njim zagotovili enotno in visoko raven varstva posameznikov ter enake konkurenčne pogoje za podjetja;

71.  meni, da je zaradi zagotavljanja varnosti evropskih državljanov nadaljevanje boja proti terorizmu glavna skrb Evropske unije, ter odločno poziva k pregledu evropske zakonodaje o hrambi podatkov;

72.  poziva Komisijo, naj nujno nadaljuje svoje delo pri pripravi sporazuma med EU in ZDA o varstvu osebnih podatkov, ter ponovno poudarja, da je treba ta sporazum skleniti hitro;

73.  meni, da bi predlogi za vzajemno priznavanje nekaterih potrdil o zakonskem stanu, skupaj z minimalnimi standardi za civilne postopke, pomenili pomemben korak k vzpostavljanju območja pravice, in sicer s preprostejšimi, jasnejšimi in dostopnejšimi postopki za državljane ter z večjim zaupanjem v vzajemno priznavanje civilnopravnih ukrepov;

74.  poziva Komisijo, naj v boju s trgovino z ljudmi čim bolje izkoristi strategijo EU za odpravo trgovine z ljudmi za obdobje 2012–2016;

75.  poziva Komisijo, naj predlaga razširitev primerjalnih meril za pravosodje, da bodo zajemala tudi pravno državo, demokracijo in temeljne pravice;

76.  poudarja, da se je treba boriti proti organiziranemu kriminalu, pranju denarja in goljufijam ter korupciji v škodo finančnih interesov EU na čezmejni ravni;

77.  poziva Komisijo, naj dokonča časovni načrt o procesnih pravicah in naj spremlja prenos sprejetih direktiv, da se zagotovi zadostno varstvo temeljnih pravic osumljenih in obtoženih oseb prek skupnih minimalnih standardov procesnih pravic v kazenskih postopkih, ter poskrbi za učinkovitost načela medsebojnega priznavanja;

78.  podpira Komisijo pri delu v zvezi s pravicami žrtev ter jo poziva, naj pomaga državam članicam, da bodo popolnoma in ustrezno prenesle direktivo o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj do 16. novembra 2015;

79.  pozdravlja predlog Komisije o pogojih za vstop in prebivanje za raziskovalce, študente, učence na izmenjavi, pripravnike in prostovoljce; poziva k nadaljnjim vsebinskim predlogom o zakonitih migracijah;

80.  poziva Komisijo, naj izda smernice za pravilno izvajanje schengenskih pravil v državah članicah, s čimer bi zagotovili popolno spoštovanje svobode gibanja oseb in preprečili morebitno napačno uporabo ali zlorabo možnosti za ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah;

81.  poziva Komisijo, naj poskrbi, da se bo skupni evropski azilni sistem začel ustrezno izvajati po vsej EU ter da bo spoštoval obveznosti iz Pogodbe;

82.  pričakuje, da bo Komisija pripravila nove predloge ali dodatno preučila revizijo obstoječe zakonodaje na področju materialnega in postopkovnega prava, zlasti uredbi Rim II in Bruselj II;

83.  poziva Komisijo, naj oceni izvajanje uredbe o evropski državljanski pobudi in naj jo po potrebi spremeni;

Kmetijstvo in ribištvo

84.  poziva Komisijo, naj zagotovi hitro in pravilno izvedbo reforme skupne kmetijske politike, da bo ta postala trdna, trajnostna in pravična ter bo služila evropskim kmetom in potrošnikom, spodbujala razvoj podeželja in varovala okolje;

85.  priznava, da bo izvedba te reforme glavni poudarek dejavnosti v letu 2014; zato poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito izvajanje zadnjih sporazumov o reformi skupne kmetijske politike, ki karseda zmanjšujejo breme za kmete in upravne organe držav članic, hkrati pa zagotavljajo, da se novi predpisi izvajajo učinkovito, strogo in pregledno;

86.  ugotavlja, da ima Komisija namen predlagati zakonodajo o uporabi tehnik živalskega kloniranja za proizvodnjo hrane; poziva Komisijo, naj pri pripravi predloga upošteva nedavne pomisleke v zvezi z etiketiranjem in dosledno uporabo zakonodaje o živilski verigi v EU, hkrati pa naj izkoristi najsodobnejši znanstveni in tehnični razvoj na tem področju;

87.  pozdravlja predlog Komisije za novo strategijo za zdravje živali ter njeno zavezanost k zagotavljanju skladnosti med horizontalnimi načeli zakonodaje na področju zdravja živali, dobrega počutja živali in varnosti hrane; poziva k tesni uskladitvi strategije za zdravje živali s strategijo Evropa 2020, da bi zagotovili nemoteno delovanje notranjega trga z živalmi in živalskimi proizvodi, hkrati pa okrepili trajnost in konkurenčnost evropskega kmetijstva;

88.  poziva Komisijo, naj naredi potrebne korake za pomoč državam članicam pri izvajanju na novo sprejete skupne ribiške politike v skladu s prihodnjim Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo; pričakuje, da bo Komisija kot pravno podlago za svoje predloge uporabila člen 43(2) PDEU, uporabo člena 43(3) pa omejila na predloge, ki so izrecno povezani z določanjem in dodeljevanjem ribolovnih možnosti; zato pričakuje, da bo pomagala vzpostaviti medinstitucionalno delovno skupino, v kateri bodo predstavniki vseh treh institucij, da bi opredelila najprimernejše smeri napredka;

89.  poudarja, da je treba z novim Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo izboljšati ukrepe za zmanjšanje zmogljivosti flot; vztraja, da je treba novo skupno ribiško politiko podpreti z okrepljenimi nadzornimi ukrepi;

90.  poziva Komisijo, naj še naprej krepi boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu;

Zunanja in razvojna politika

91.  pričakuje, da bo Komisija še naprej podpirala tradicionalno politiko širitve EU; meni, da bi Unija izgubila politično verodostojnost po svetu, če bi zaprla vrata svojim sosedam;

92.  opominja, da je vzhodno in južno sosedstvo EU še vedno glavna prednostna naloga, in poudarja, da je treba jasno opredeliti in izvajati novo strategijo in načelo „več za več“;

93.  poudarja, da je treba še odločneje znova potrditi širitveno perspektivo za države zahodnega Balkana, in soglaša s priporočilom Komisije, da se začnejo pristopna pogajanja s Srbijo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo; poziva Komisijo, naj sodeluje s Turčijo kot državo kandidatko, in zlasti pozdravlja odprtje pristopnega poglavja 22 o regionalni politiki;

94.  poziva Komisijo, naj okrepi dejavnosti, namenjene razvoju vzhodnega partnerstva, zlasti na področju mobilnosti in sodelovanja pri izobraževanju;

95.  poziva Komisijo, naj konstruktivno prispeva k pregledu Evropske službe za zunanje delovanje in krepitvi njenega sodelovanja s Svetom in Parlamentom, da bi podprli dobro usklajene pobude na področju skupne zunanje in varnostne politike; poziva k večji prožnosti pri zagotavljanju finančne pomoči v kriznih razmerah;

96.  opozarja Komisijo, da mora izboljšati svoje ocenjevanje izvajanja soglasja o humanitarni pomoči ter dopolnjevanje tega soglasja z državami članicami in donatorji in da mora revidirati Uredbo Sveta (ES) št. 1257/1996;

97.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj še naprej spodbuja in izvaja koncept „odgovornosti za zaščito” (R2P) v skladu s priporočilom Parlamenta z dne 18. aprila 2013(2), ki ga je v zvezi s tem načelom ZN Parlament podal Svetu, da bi oblikovali evropsko soglasje glede R2P;

98.  poziva Komisijo, naj poveča količino in izboljša učinkovitost humanitarne pomoči EU ter dostave pomoči ljudem, ki potrebujejo osnovno blago in storitve, v Siriji in med begunci iz Sirije v sosednjih državah;

99.  poziva Komisijo, naj pripravi predlog o oblikovanju mehanizma, ki se bo financiral iz ustreznih finančnih instrumentov EU za zunanje delovanje in ga bo sestavljala skupina nacionalnih in mednarodnih preiskovalcev, tožilcev, pravnikov in drugih strokovnjakov iz držav članic EU, pa tudi iz drugih držav (Švica, Kanada in ZDA), ki bodo zagotavljali pravno in tehnično svetovanje in pomoč oblastem v državah arabske pomladi v zvezi z nezakonitim prisvajanjem premoženja, ki so ga ukradli nekdanji diktatorji, njihove družine in režimi;

100.  poziva Komisijo, naj se preusmeri od razvojne politike, ki je v splošnem usmerjena v vložke, k razvojni politiki, ki je usmerjena k rezultatom, z natančnimi vsakoletnimi podatki o razvojnih dosežkih, ter naj zagotovi, da bodo imela razvojna prizadevanja EU trajen vpliv na izkoreninjenje revščine;

101.  poziva Komisijo, naj pragmatično obravnava vprašanje lastninskih pravic v državah v razvoju in skupaj z drugimi mednarodnimi razvojnimi partnerji oblikuje skladen pristop, da se sproži povečevanje vpliva lokalnih skupnosti in posameznikov v državah v razvoju; poudarja, da je to postopek, ki je eden od temeljev razvoja in bi lahko celotne narode odrešil revščine ter okrepil ekonomske dejavnosti v državah v razvoju;

102.  poudarja, da je večja politična skladnost ključnega pomena za povečanje učinkovitosti pomoči, pri čemer vsa politična področja EU, zlasti tista z znatnim vplivom na države v razvoju, prispevajo k ustvarjanju bogastva v državah v razvoju; poudarja, da je treba izboljšati usklajevanje med državami članicami;

103.  opozarja, da so reševanje problematike nedohranjenosti otrok in prehranske varnosti, boj proti načrtnemu ubijanju na podlagi spola – tj. načrtni spolni selekciji, po kateri se daje prednost moškemu pred ženskim spolom in ki se izvaja v ogromnem obsegu – ter spodbujanje zdravstvenega zavarovanja in pokojnin v državah v razvoju še vedno zelo pomembne prednostne naloge;

104.  poudarja, da je zmanjševanje tveganja nesreč prav tako pomembna strategija, ki jo je treba izboljšati;

105.  poziva k večji učinkovitosti razvojne pomoči z okrepitvijo usklajevanja in dopolnjevanja ter z rednim ocenjevanjem rezultatov, izidov in učinka take pomoči;

Trgovina

106.  ostaja zavezan večstranskemu pristopu k mednarodni trgovini in poziva Komisijo, naj podpre pobude Svetovne trgovinske organizacije; poziva k pospešitvi pristopa Kitajske k sporazumu o javnih naročilih; se zaveda, da je potreben nadaljnji napredek pri doseganju dvostranskih prostotrgovinskih sporazumov s pomembnimi partnerji, zlasti z ZDA; zato poziva Komisijo, naj človeške vire in politične napore osredotoči na potekajoča trgovinska pogajanja z državami nečlanicami in zlasti s strateškimi partnericami, da bi dosegli bistven napredek, ki bo privedel do uravnoteženega končnega sporazuma; poziva Komisijo, naj v ta proces v celoti vključi Parlament v skladu z ustreznimi določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije;

107.  poziva Komisijo, naj začne proces temeljitega razmisleka o prihodnji strategiji mednarodne trgovine, v katerem naj bo udeležen Parlament, vključno z morebitno reformo delovanja Svetovne trgovinske organizacije; poudarja, da mora ta ocena v celoti upoštevati učinek nedavne strategije mednarodne trgovine na gospodarstvo EU;

o
o   o

108.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 304, 20.11.2010, str. 47.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0180.


Razmere v Egiptu
PDF 97kWORD 36k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2013 o krizi v Egiptu (2013/2697(RSP))
P7_TA(2013)0333RC-B7-0362/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju izjav generala Abdula Fataha Khalila Al-Sisija, predsedujočega Vrhovnemu svetu Oboroženih sil Egipta, z dne 4. julija 2013,

–  ob upoštevanju člena 110(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker je Vrhovni svet Oboroženih sil Egipta v svoji izjavi z dne 4. julija 2013 naznanil začasno prenehanje izvajanja Ustave, prenos oblasti na predsednika Vrhovnega ustavnega sodišča do predčasnih predsedniških volitev, ki jim bodo sledile parlamentarne volitve, in oblikovanje vlade narodne koalicije ter odbora, ki bo preučil možnosti za spremembo Ustave; ker je gospod Adli Mansur prisegel kot začasni predsednik;

1.  izraža globoko zaskrbljenost nad razmerami v Egiptu po vojaškem posredovanju; poudarja, da bi se morala oblast kar najhitreje prenesti na demokratično izvoljeno civilno oblast; izraža svojo temeljno solidarnost z vsemi tistimi Egipčani, ki si prizadevajo za demokracijo v svoji državi, in poziva k hitremu povratku k demokratičnim procesom, vključno s svobodnimi in poštenimi predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami, izvedenimi v povsem vključujočem postopku, v katerem sodelujejo vsi demokratični akterji;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, parlamentom in vladam držav članic ter parlamentu in vladi Egipta.


Razmere v Džibutiju
PDF 213kWORD 55k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2013 o razmerah v Džibutiju (2013/2690(RSP))
P7_TA(2013)0334RC-B7-0347/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij z dne 15. januarja 2009(1) o razmerah na območju Afriškega roga in z dne 18. decembra 1997 o razmerah na področju človekovih pravic v Džibutiju(2),

–  ob upoštevanju skupne izjave, ki so jo 24. februarja 2013 v Džibutiju dale mednarodne opazovalne misije (iz Afriške unije (AU), Arabske lige, Organizacije islamskega sodelovanja (OIC) in Medvladne agencije za razvoj (IGAD)), ki so spremljale parlamentarne volitve v Republiki Džibuti 22. februarja 2013,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah narodov, ki jo je Džibuti ratificiral,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Sporazuma iz Cotonouja, ki je bil podpisan 23. junija 2000 in spremenjen 22. junija 2010,

–  ob upoštevanju izjave uradnega govorca visoke predstavnice EU Catherine Ashton z dne 12. marca 2013 o razmerah po parlamentarnih volitvah v Džibutiju,

–  ob upoštevanju členov 122(5) in 110(4) Poslovnika,

A.  ker je Džibuti zaradi svoje lege na vrhu Afriškega roga in ob vstopu v Rdeče morje ter zaradi svoje strateške infrastrukture (pristanišča in proste cone) pomemben za vso regijo;

B.  ker ima Džibuti ključno vlogo v boju proti piratstvu in terorizmu v tej regiji;

C.  ker je imel Džibuti od osamosvojitve leta 1977 do leta 2003 enostrankarski sistem;

D.  ker je država od parlamentarnih volitev, ki so potekale 22. februarja 2013, v primežu resne politične krize;

E.  ker je bil Ismail Omar Gueleh, ki je prevzel oblast leta 1999, leta 2005 znova izvoljen s 100 % glasov, nakar je objavil, da na volitvah leta 2016 ne bo ponovno kandidiral; ker je bil predsednik Gueleh s skoraj 80 % glasov ponovno izvoljen na volitvah aprila 2011, ki jih je bojkotiral velik del opozicije, potem ko je džibutski parlament spremenil ustavo tako, da je predsedniku Guelehu omogočil kandidiranje za nov mandat;

F.  ker so se opozicijske stranke v upanju, da bo prevladal demokratični pluralizem, prvič, odkar je predsednik Gueleh prišel na oblast, odločile sodelovati na parlamentarnih volitvah 22. februarja 2013, ki so sledile uvedbi novega, delno proporcionalnega volilnega sistema, ki manjšinskim strankam omogoča izvolitev v parlament;

G.  ker so te volitve spremljali opazovalci Afriške unije, Arabske lige, Organizacije islamskega sodelovanja in Medvladne agencije za razvoj, ki so nadzirali dejavnosti na 154 voliščih in v 12 centrih za štetje glasovnic in poročali, da so bile volitve pregledne ter da niso odkrili nobenih primerov nepravilnosti ali polnjenja volilnih skrinjic z glasovnicami;

H.  ker je po izidih, ki jih je objavil ustavni svet, Unija za predsedniško večino (l'Union pour la majorité présidentielle – UMP) prejela 68 % glasov;

I.  ker je opozicija, ki je bila prvič po osamosvojitvi izvoljena v parlament, zatrdila, da so se dogajale velike nepravilnosti ter da je zmagala na volitvah; ker je ustavni svet zavrnil pritožbo opozicije zoper izide volitev;

J.  ker opozicija bojkotira parlament, kakor je bil sestavljen po volitvah; ker so oblasti obsodile ravnanje dela opozicije, ki je po spornih volitvah februarja 2013 vzporedno z nacionalnim parlamentom ustanovila „zakonito nacionalno skupščino“ (Assemblée nationale légitime); ker tej skupščini predseduje vodja seznama kandidatov Unije za narodno blaginjo (l'Union pour le salut national) v volilni enoti mesta Džibuti, Ismail Guedi Hared;

K.  ker kljub pozivom EU še vedno niso objavljeni izidi parlamentarnih volitev 22. februarja 2013 za vsako volišče, kar zbuja sum o nepravilnostih;

L.  ker se je število registriranih volivcev v volilni enoti mesta Džibuti ob vsakem javnem poročanju o uradnih številkah spremenilo;

M.  ker je bila pri zatiranju protestov opozicijskih strank, ki trdijo, da parlamentarne volitve niso bile izvedene pravilno, uporabljena prekomerna sila, pri čemer naj bi bilo zaradi streljanja s strani organov javnega reda in miru ubitih najmanj 10 ljudi;

N.  ob upoštevanju množičnih aretacij opozicijskih protestnikov; ker nevladne organizacije opozarjajo na smrti, mučenje in izginotja v sumljivih okoliščinah;

O.  ker naj bi bilo po volitvah 22. februarja 2013 več kot tisoč pripadnikov opozicije priprtih za daljše ali krajše obdobje;

P.  ker naj bi bilo trenutno v priporu okoli 60 političnih zapornikov; ob upoštevanju nenehnega zatiranja opozicijskih političnih aktivistov s strani oblasti;

Q.  ob upoštevanju sodnih postopkov zoper večino opozicijskih voditeljev in številne novinarje;

R.  ker je novinar Midaneh Abdalah Okieh, med drugim odgovoren za komunikacijo opozicijske koalicije Unija za narodno odrešitev, obtožen obrekovanja policije, ker je na družabnem omrežju Facebook objavil slike protestnikov, ki so bili žrtve zatiranja; ker je pritožbeno sodišče 26. junija 2013 podaljšalo njegovo kazen s 45 dni na pet mesecev;

S.  ob upoštevanju obsodbe treh opozicijskih voditeljev iz koalicije Unija za narodno blaginjo, ki so bili aprila 2013 obsojeni na dve leti zaporne kazni in odvzem civilnih in državljanskih pravic; ker je obravnava njihove pritožbe odložena do 25. novembra 2013;

T.  ob upoštevanju, v zvezi s tem, da je bil 4. marca 2013 aretiran predstavnik koalicije Unija za narodno odrešitev Daher Ahmed Farah; ker je bil spoznan za krivega pozivanja k uporu po parlamentarnih volitvah februarja 2013; ker sta bila v isti zadevi obtožena še dva človeka; eden je bil obsojen na pogojno zaporno kazen, drugi pa oproščen; ker je pritožbeno sodišče 26. junija 2013 Daherja Ahmeda Faraha znova obsodilo na dva meseca brezpogojne zaporne kazni;

U.  ob upoštevanju skrajno skrb zbujajočih razmer v džibutskih zaporih;

V.  ker ustava iz leta 1992 priznava temeljne svoboščine in osnovna načela dobrega upravljanja;

W.  ker člen 10 ustave določa, da „je pravica do obrambe, vključno s pravico do pomoči odvetnika po lastni izbiri, zajamčena na vseh stopnjah postopka“;

X.  ker je Džibuti podpisnik Mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah ter Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;

Y.  ker se Džibutčanke soočajo z različnimi oblikami nasilja, vključno s posilstvi, pohabljanjem ženskih spolnih organov, družinskim nasiljem, spolnim nadlegovanjem in prezgodnjimi porokami, to pa ima daljnosežne negativne posledice za telesno in duševno dobro počutje žensk;

Z.  ker je Džibuti na svetovni lestvici svobode tiska za leto 2013, ki jo vodi organizacija Novinarji brez meja, na 167. mestu med 179 državami; ob upoštevanju prepovedi potovanja tujih novinarjev v Džibuti in posledičnih težav pri pridobivanju zanesljivih informacij o tem, kaj se v tej državi dogaja;

AA.  ker je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo marca 2012 ocenila, da 180 000 ljudi v Džibutiju potrebuje pomoč v hrani;

AB.  ker so Evropska unija in njene države članice v zadnjih 20 letih Džibutiju zagotovile največ finančne pomoči; ker so plačila, ki jih ZDA, Japonska in Francija namenjajo kot nadomestilo za namestitev svojih vojaških baz, vir prihodka, ki Džibutiju zagotavlja stalno rast;

AC.  ker je spoštovanje človekovih pravic, demokratičnih načel in pravne države temelj partnerstva AKP-EU in bistveni element Sporazuma iz Cotonouja;

1.  izraža globoko zaskrbljenost nad razmerami v Džibutiju po parlamentarnih volitvah 22. februarja 2013 in nad napetim političnim ozračjem v državi; je zlasti zaskrbljen zaradi poročil o množičnih aretacijah članov opozicije, zatiranju protestov proti nepravilnostim na volitvah ter napadih na svobodo medijev;

2.  poziva džibutske oblasti, naj končajo zatiranje političnih nasprotnikov ter izpustijo vse, ki so pridržani zaradi političnih razlogov;

3.  poziva džibutske oblasti, naj zagotovijo spoštovanje človekovih pravic, priznanih v skladu z nacionalnimi in mednarodnimi sporazumi, ki jih je podpisal Džibuti, ter naj zaščitijo državljanske in politične pravice in svoboščine, vključno s pravico do mirnih protestov in svobodo medijev;

4.  ostro obsoja spolno nasilje nad ženskami ter opozarja, da je džibutska vlada odgovorna za ustavitev nekaznovanosti in za uvedbo sodnih postopkov proti odgovornim za spolno nasilje nad ženskami;

5.  poziva k spoštovanju pravic do obrambe, zlasti pravice obtoženih do dostopa do odvetnika po lastni izbiri na vseh stopnjah postopka, ki se vodi zoper njih; poziva oblasti, naj družinam pridržanih dovolijo, da jim prinesejo materialno pomoč, zlasti zdravila;

6.  poziva džibutsko vlado, naj s pomočjo institucij, ki so potrdile izide volitev, zlasti Afriške unije, začne proces političnega dialoga z opozicijo, kakor je oznanil voditelj države 27. junija 2013 ob obletnici džibutske neodvisnosti; poziva Evropsko unijo, naj podpre delo regionalnih organizacij in prispeva k prizadevanjem za politično rešitev sedanje krize;

7.  poziva k takojšnji uvedbi sodnih preiskav, da bi osvetlili ravnanje policije in vojske med protesti in kaznovali krivce za kršitve človekovih pravic;

8.  pozdravlja dejstvo, da so volitve 22. februarja 2013 potekale mirno, kakor so poudarili različni predstavniki mednarodne skupnosti, vključno s podpredsednico/visoko predstavnico in vodji štirih omenjenih misij za spremljanje volitev, ki so bile napotene v Džibuti; pozdravlja zavezanost prihodnosti države, ki so jo pokazali prebivalci Džibutija in vse politične stranke z udeležbo na volitvah;

9.  pozdravlja dejstvo, da so opozicijske sile, tj. Unija za narodno blaginjo, na volitvah 22. februarja 2013 sodelovale prvič po osamosvojitvi leta 1977;

10.  znova poudarja poziv Evropske unije po objavi izidov z vsakega volišča, ki je sodelovalo na volitvah 22. februarja 2013;

11.  poziva vse politične sile v Džibutiju, naj spoštujejo pravno državo, vključno s pravico do mirnih protestov, ter naj ne uporabljajo nasilja in represivnih ukrepov;

12.  poudarja, da je pripravljen skrbno spremljati razmere v Džibutiju ter v primeru kršenja sporazuma iz Cotonouja iz leta 2000, zlasti njegovih členov 8 in 9, predlagati omejevalne ukrepe; poziva Komisijo, naj prav tako skrbno spremlja razmere;

13.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in njune partnerje, naj si z Džibutčani prizadevajo za dolgoročno politično reformo, ki bi jo morali zlasti olajšati obstoječi trdni odnosi glede na to, da je Džibuti ključni element v boju proti terorizmu in nasploh v tej regiji ter da so v tej državi nameščene vojaške baze;

14.  naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to resolucijo vladi Džibutija, institucijam Afriške unije, Medvladni agenciji za razvoj, Arabski ligi, Organizaciji islamskega sodelovanja, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter sopredsednikoma Skupne parlamentarne skupščine AKP–EU.

(1) UL C 46 E, 24.2.2010, str. 102.
(2) UL C 14, 19.1.1998, str. 207.


Razmere v Nigeriji
PDF 139kWORD 73k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2013 o razmerah v Nigeriji (2013/2691(RSP))
P7_TA(2013)0335RC-B7-0344/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju resolucij z dne 13. junija 2013 o svobodi tiska in medijev po svetu(1), z dne 11. decembra 2012 o strategiji digitalne svobode v zunanji politiki EU(2), z dne 5. julija 2012 o nasilju nad lezbijkami ter pravicah lezbijk, gejev, biseksualnih, transspolnih in interseksualnih oseb v Afriki(3) in z dne 15. marca 2012 o razmerah v Nigeriji(4),

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton z dne 22. januarja 2012 o bombnih napadih v mestu Kano, z dne 11. marca 2013 o usmrtitvah talcev, z dne 2. junija 2013 o osnutku zakona, ki kriminalizira istospolne poroke in zveze ter z dne 25. junija 2013 o izvrševanju smrtne kazni v Nigeriji,

–  ob upoštevanju dialoga med EU in Nigerijo o človekovih pravicah, ki je potekal 13. marca 2013 v Abuji, in ministrskega srečanja med Nigerijo in EU z dne 16. maja 2013 v Bruslju, na katerem je bilo ugotovljeno, da je treba protiteroristične ukrepe smiselno uravnovesiti z izgubo civilnih življenj in uničenjem javne infrastrukture,

–  ob upoštevanju resolucije o razmerah v Nigeriji, ki jo je Skupna parlamentarna skupščina AKP-EU sprejela na srečanju maja 2013 v Horsensu na Danskem,

–  ob upoštevanju smernic Sveta Evropske unije za spodbujanje in varstvo vseh človekovih pravic LGBT (lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev),

–  ob upoštevanju Sporazuma iz Cotonouja iz leta 2000 ter njegovih sprememb iz leta 2005 in 2010 (slednje je Nigerija ratificirala 27. septembra 2010), in zlasti členov 8 in 9 tega sporazuma, ki se nanašata na politični dialog ter človekove pravice, demokracijo in pravno državo,

–  ob upoštevanju izjav generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Muna z dne 16. maja 2013 o nadaljevanju nasilja in vse slabših varnostnih razmerah na severovzhodu Nigerije in z dne 22. aprila 2013 o velikem številu smrtnih žrtev med civilisti in uničenih domov v Nigeriji zaradi spopadov med vojaškimi silami in uporniško skupino Boko Haram,

–  ob upoštevanju izjav visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice Navi Pillay z dne 3. maja 2013 v odgovor na nasilne spopade aprila 2013, s katero je varnostne agente v Nigeriji spomnila, naj spoštujejo človekove pravice in se izogibajo pretirani uporabi sile pri svojih operacijah, ter z dne 17. maja 2013 o morebitni obtožbi članov skupine Boko Haram zaradi vojnih zločinov,

–  ob upoštevanju izjave varnostnega sveta Združenih narodov z dne 27. decembra 2011 o napadih, ki jih v Nigeriji izvaja teroristična sekta Boko Haram,

–  ob upoštevanju deklaracije Združenih narodov o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981,

–  ob upoštevanju izjave zunanjih ministrov skupne držav G8 z dne 12. aprila 2012 o nadaljevanju nasilja v Nigeriji,

–  ob upoštevanju konvencije Afriške unije o preprečevanju terorizma in boju proti njemu, ki jo je Nigerija ratificirala 16. maja 2003, in dodatnega protokola k tej konvenciji, ki ga je ratificirala 22. decembra 2008,

–  ob upoštevanju izjave, ki jo je 14. julija 2012 dal komisar Afriške unije za mir in varnost Lamamra Ramtane in v kateri je obsodil dejanja in kršitve človekovih pravic, ki jih izvaja skupina Boko Haram, ter mednarodno skupnost pozval, naj Nigeriji pomaga, da se upre tej teroristični sekti, in poudaril, kako ta sekta ogroža regionalno in mednarodno varnost,

–  ob upoštevanju vrhunskega srečanja predsednikov držav in vlad Gvinejskega zaliva o pomorski varnosti in zaščiti, ki je 24. junija 2013 potekalo v Yaoundeju (Kamerun),

–  ob upoštevanju ustave Zvezne republike Nigerije, sprejete 29. maja 1999, zlasti določb iz poglavja IV o varstvu človekovih pravic, vključno s pravico do življenja, pravico do pravičnega sojenja, spoštovanjem človekovega dostojanstva, in o varstvu svobode izražanja, svobode tiska, svobode misli, vesti in veroizpovedi,

–  ob upoštevanju člena 3 Ženevske konvencije, ki jo je Nigerija ratificirala 20. junija 1961, in Protokola II k tej konvenciji, ki ga je ratificirala 10. oktobra 1988, s katerima se je oblikovalo mednarodno pravo v zvezi z nemednarodnimi oboroženimi spopadi,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev iz leta 1981, ki jo je Nigerija ratificirala 22. junija 1983,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, ki ga je Nigerija ratificirala 29. oktobra 1993,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju členov 122(5) in 110(4) Poslovnika,

A.  ker je nigerijski predsednik Goodluck Jonathan 14. in 15. maja 2013 zaradi dejanj skupine Boko Haram razglasil izredno stanje v zveznih državah Borno, Yobe in Adamawa in mobiliziral dodatne vojaške sile;

B.  ker je bilo mesto Baga aprila 2013 uničeno v spopadih med nigerijsko vojsko in skrajneži skupine Boko Haram, v katerih je bilo po podatkih lokalnih voditeljev uničenih več tisoč domov in ki so terjala več sto smrtnih žrtev med civilisti; ker bo komisija za človekove pravice v Nigeriji do konca julija zaključila neodvisno preiskavo pobojev v mestu Bagi;

C.  ker je zvezna vlada skupino Boko Haram uvrstila v okvir zakona o preprečevanju terorizma iz leta 2011, da bi omogočila pregon vsakega posameznika, ki je povezan s to skupino ali jo podpira;

D.  ker je skupina Boko Haram odgovorna za 4000 smrtnih žrtev od leta 2009; ker je bilo doslej ubitih več kot 700 Nigerijcev v več kot 800 napadih, povezanih s skupino Boko Haram, ki so jo Združene države Amerike v nedavnem poročilu uvrstile na drugo mesto med terorističnimi skupinami, ki so povzročile največ smrtnih žrtev v svetu; ker povezava med terorističnima skupinama Boko Haram in Aqim (Al Kajda v islamskem Magrebu) zelo ogroža mir in varnost na razširjenem območju Sahela in na splošno v zahodni Afriki; ker skupina Boko Haram še vedno napada državne uradnike in uradnike za varnost, tako kot v napadih na zaporniško poslopje v Bami 7. maja 2013, v katerih je bilo ubitih približno 55 ljudi, približno 105 zapornikov pa izpuščenih;

E.  ker so organizacije Human Rights Watch, Amnesty International in Freedom House ter druge organizacije na področju človekovih pravic potrdile, da je skupina Boko Haram sodelovala v napadih na policijske postaje, vojaške objekte, cerkve, šole, kmetije in banke; ker je ta skupina svoje napade razširila tudi na civiliste, in sicer je 16. in 17. junija 2013 izvedla napada na dve srednji šoli v zveznih državah Borno in Yobe, v katerih je bilo ubitih 16 učencev in dva učitelja; ker je bilo več tisoč šolarjev zaradi teh napadov prikrajšanih za formalno izobrazbo; ker je zaradi groženj za civiliste 19 000 kmetov zapustilo svoje kmetije in pridelek, kar je povzročilo izgube v kmetijski proizvodnji in prispevalo k pomanjkanju hrane;

F.  ker je vse bolj zaskrbljujoče, da se je skupina Boko Haram v okviru svojih nasilnih gverilskih akcij odločila tudi ugrabiti ženske in otroke; ker so bili v Nigeriji ugrabljeni, napadeni in ubiti tudi tuji delavci;

G.  ker urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce opozarja na begunsko krizo; ker je v zadnjih tednih v Niger prispelo približno 6000 Nigerijcev, približno 3000 Nigerijcev pa je med 11. in 13. junijem 2013 prečkalo mejo s Kamerunom; ker begunci prečkajo tudi meje s Čadom; ker razseljeno prebivalstvo dodatno obremenjuje že tako skromne lokalne zaloge hrane in vodne vire, zlasti v Nigru, kjer ob neustrezni prehranski varnosti zaradi večletne suše komaj shajajo; ker nobena sosednja država ni zmožna sprejeti vseh ljudi, ki se utegnejo razseliti, če bo množično nasilje povzročilo popolno humanitarno katastrofo;

H.  ker skupina Boko Haram še vedno napada pripadnike krščanske vere, zmerne muslimane in druge verske skupine in jih preganja s severa države, kjer prevladuje muslimansko prebivalstvo;

I.  ker sta nigerijska policija in vojska v odzivu na nasilje skupine Boko Haram prijeli številne domnevne člane te skupine, zlasti mlade moške iz vasi na severu države, in izvedli zunajsodne usmrtitve teh članov; ker so bili mnogi pridržani v samici brez obtožnice ali sojenja, v nekaterih primerih v nečloveških razmerah, in ker so nekatere fizično zlorabljali, nekateri so izginili ali v zaporu umrli; ker so nigerijska vlada in pripadniki vojske posredovali nezanesljive ocene o civilnih žrtvah in poškodovanih domovih; ker organizaciji Human Rights Watch in Freedom House ter druge organizacije na področju človekovih pravic navajajo, da so protinapadi nigerijskih sil vse bolj brutalni in neselektivni, nasilje med skupinama pa ima nesorazmerno velike posledice za civiliste;

J.  ker grožnje z aretacijami, ustrahovanja in grožnje s smrtjo proti tistim, ki o teh dogodkih poročajo kritično do nigerijskih oblasti, spodkopavajo svobodo izražanja in svobodo tiska; ker je tudi skupina Boko Haram večkrat grozila, da bo napadla medijske hiše, ki bodo o njej negativno poročale;

K.  ker agencije za pomoč, novinarji in poročevalci zaradi razglašenega izrednega stanja nimajo več dostopa do velikega dela zveznih držav na severovzhodu Nigerije; ker je vlada ustavila izvajanje storitev mobilne telefonije na številnih območjih, da bi skrajnežem onemogočila komuniciranje;

L.  ker je nigerijska vlada nedavno prekinila svoj sedemletni moratorij za smrtno kazen, ko je v zvezni državi Edo usmrtila štiri zapornike, ki so bili obsojeni, ko je Nigerijo še vodila vojaška diktatura; ker je 26. junija 2013 posebni poročevalec ZN za zunajsodne, hitre ali samovoljne usmrtitve Christof Heyns pozval nigerijske oblasti, naj zaustavijo bližnjo usmrtitev petega zapornika; ker je bilo leta 2012 glede na poročila organizacij o človekovih pravicah v Nigeriji 56 ljudi obsojenih na smrt in ker naj bi še približno 1000 ljudi v zaporih v državi čakalo na smrt;

M.  ker je nigerijski predstavniški dom 30. maja 2013 sprejel osnutek zakona o prepovedi istospolne zakonske zveze, ki uvaja 14-letno zaporno kazen za vse, ki se poročijo ali so že poročeni z ljudmi istega spola, kar ne velja le za Nigerijce, ampak tudi za turiste, tuje delavce in diplomate, ter 10-letno zaporno kazen za registracijo ali delovanje družbenih mrež ali nevladnih organizacij, ki podpirajo človekove pravice lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev;

N.  ker so težave v Nigeriji države posledica pomanjkljivega gospodarskega razvoja, napetosti pa so se zakoreninile v desetletjih sovraštva med domorodnimi skupinami, zlasti kristjani in animisti, ki s priseljenci in koloni z muslimanskega severa, ki govorijo havško, tekmujejo za nadzor nad rodovitnimi kmetijskimi zemljišči; ker se spopadi zaostrujejo zaradi podnebnih sprememb in širjenja puščave; ker stopnjevanje oboroženih spopadov in nadaljevanje gospodarskih težav še spodbujajo ekstremizem, vključno z manipuliranjem in novačenjem islamskih skrajnih skupin, kot je Boko Haram;

O.  ker je EU največja nigerijska finančna donatorica; ker sta 12. novembra 2009 Komisija in zvezna vlada Nigerije podpisali državni strateški dokument in nacionalni okvirni program za obdobje 2008–2013 med Evropsko skupnostjo in Nigerijo, v skladu s katerima bo EU financirala projekte, ki med drugim delujejo za mir, varnost in človekove pravice; ker je v tem obdobju pomoč EU Nigeriji znašala 700 milijonov EUR, od česar je bil del namenjen za obvladovanje vse težjih varnostnih razmer na severu Nigerije;

P.  ker EU v skladu s členoma 8 in 9 spremenjenega sporazuma iz Cotonouja vodi reden politični dialog z Nigerijo o človekovih pravicah in demokratičnih načelih, vključno z vprašanji etnične, verske in rasne diskriminacije;

Q.  ker je visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay opozorila, da so napadi Boko Harama lahko zločini proti človečnosti; ker je tožilka Mednarodnega kazenskega sodišča Fatu Bensuda julija 2012 obiskala Abujo in ker je njen urad novembra 2012 objavil poročilo, kjer navaja, da obstaja utemeljen sum, da je skupina Boko Haram zakrivila dejanja, ki spadajo med zločine proti človečnosti;

R.  ker kljub temu, da je Nigerija med največjimi svetovnimi proizvajalkami nafte, približno 60 % prebivalstva živi z manj kot dolarjem na dan; ker bi mirna rešitev spopadov pomenila pravičen dostop do virov in pravično delitev prihodkov prek državnega proračuna;

1.  močno obsoja stopnjevanje nasilja, ki ga izvaja Boko Haram, in tragično izgubo nedolžnih življenj na prizadetih območjih v Nigeriji, ter izraža sočutje z žalujočimi in ranjenimi; izraža zaskrbljenost zaradi sedanjih napetosti, kjer so cele skupnosti hkrati storilci in žrtve;

2.  poziva nigerijsko vlado, naj varuje in zaščiti svoje prebivalstvo pred nasiljem Boko Harama ter naj se vzdrži nadaljnjih napadov ali povračilnih ubojev, hkrati pa naj izpolnjuje svoje obveznosti v skladu z mednarodno priznanimi standardi človekovih pravic ter deluje v skladu s pravili pravne države;

3.  obsoja nigerijsko vojsko zaradi pretirane uporabe sil v spopadih z Boko Haramom, zlasti v napadih na Bago 16. in 17. aprila 2013;

4.  poziva vlado in poddržavne akterje, naj postavijo omejitve in iščejo mirne načine za premostitev razlik med verskimi in etničnimi skupinami v Nigeriji; v zvezi s tem poudarja velik pomen delovanja, neodvisnosti, nepristranskosti in dostopnosti sodnega sistema, zlasti med oboroženimi spopadi, da se preneha nekaznovanost, spodbuja spoštovanje pravil pravne države ter ščitijo temeljne pravice prebivalstva;

5.  poziva nigerijsko vlado, naj prepreči nadaljnje stopnjevanje spopadov, zlasti naj nameni posebno pozornost varnosti in dobrobiti civilistov, ter poudarja, da imata uničenje in škoda, nastala med spopadi na hišah, javni infrastrukturi in rodovitni zemlji, pogubne posledice za prebivalstvo;

6.  poziva nigerijsko vlado in Boko Haram, naj priznata in spoštujeta svobodo tiska in medijev ter naj novinarjem in reporterjem omogočila dostop do bojnih črt, saj imajo lahko tisk in mediji pomembno vlogo v krepitvi odgovornosti in poročanju o kršenju človekovih pravic

7.  obsoja dejstvo, da so nigerijske oblasti usmrtile Daniela Nsoforja za kazniva dejanja, ki jih je zakrivil, preden je bil star 18 let; priporoča, naj oblasti sprejmejo ukrepe za izvajanje konvencije ZN o otrokovih pravicah ter končnih ugotovitev o Nigeriji iz leta 2010, zlasti naj zagotovijo, da bo opredelitev otrok v domači zakonodaji in na državni ravni v popolnem skladu s tisto v Konvenciji ZN o otrokovih pravicah, naj pregleda sodne spise vseh zapornikov, ki čakajo na smrtno kazen za zločine, zakrivljene pred 18. letom starosti, ter naj v domači zakonodaji prekliče smrtno kazen za vse zapornike, mlajše od 18 let;

8.  ostro obsoja usmrtitev štirih zapornikov v Nigeriji junija 2013; poziva nigerijske oblasti, naj spoštujejo svoje nedavne zaveze, kot je navedeno v okvirnem dialogu med EU in Nigerijo o človekovih pravicah, naj de facto ohranijo moratorij za smrtno kazen, ter poziva državo, naj s spremembo zakonodaje ukine smrtno kazen;

9.  poziva nigerijske oblasti, naj s podporo Evropske komisije in Unicefa okrepi prizadevanja za reformo v skladu s Konvencijo ZN o otrokovih pravicah, zlasti v zvezi s pravičnostjo do otrok in sistemom za registracijo rojstev; priporoča, naj Nigerija nadaljuje in okrepi svoja prizadevanja za zagotavljanje svobodne in obvezne registracije rojstev vseh otrok ter naj spodbuja osveščenost o pomenu registracije rojstev ter obstoječe zakonodaje;

10.  priznava, da je mobilna telefonija pomembno sredstvo za komunikacijo med privrženci oboroženih skupin, vendar poziva nigerijsko vlado, naj ne blokira celotnega telefonskega omrežja, saj to onemogoča komunikacijo med vsemi državljani;

11.  poudarja pomen regionalnega sodelovanja za reševanje grožnje, ki jo predstavlja povezava med skupino Boko Haram in organizacijo AQMI (Al Kaida v islamskem Magrebu); spodbuja države v tej regiji, naj okrepijo medsebojno sodelovanje, tudi z državami Sahela, da preprečijo povezovanje med Boko Haramom, AQIM in Gibanjem za enotnost in džihad v zahodni Afriki; poziva institucije EU, države članice, OZN, Afriško unijo in Gospodarsko skupnost zahodnoafriških držav, naj nudijo podporo tem prizadevanjem v tej regiji, ter naj se spoprimejo z grožnjami, ki jih predstavlja terorizem, širjenje lahkega orožja in čezmejni kriminal;

12.  z zaskrbljenostjo opaža, da narašča nevarnost piratstva iz Gvinejskega zaliva ter da je vse bolj potrebno bolj usklajeno ukrepanje; v zvezi s tem pozdravlja prizadevanja v tej regiji za spopadanje z izzivi piratstva, dogovorjena na vrhunskem srečanju predsednikov držav in vlad držav Gvinejskega zaliva o pomorski varnosti in zaščiti, ki je 24 junija 2013 potekalo v Yaoundeju (Kamerun),

13.  poziva, naj se bolj temeljito preučijo glavni vzroki za spopade, tudi socialne, gospodarske in etnične napetosti, ter se preprečijo presplošne in preveč preproste razlage, ki temeljijo le na veri, saj ne morejo biti podlaga za dolgoročno in trajno rešitev težav te regije; poziva nigerijsko vlado, naj skuša najti mirno rešitev z obravnavo temeljnih razlogov za spopade ter naj zagotovi pošten dostop do virov, trajnostni razvoj na regijski ravni ter razdelitev prihodkov prek državnega proračuna;

14.  poziva k neodvisni preiskavi o kršenju človekovih pravic ter naj se v skladu z mednarodnimi standardi pravičnega sojenja krivce privede pred sodišče;

15.  izraža zaskrbljenost, da bo stopnjevanje spopadov v Nigeriji nadalje zaostrilo begunsko krizo v sosednjih državah Niger in Kamerun; spodbuja uradnike nigerijske vlade, naj se povežejo z vodji sosednjih držav za usklajeno reševanje težav zaradi dotoka beguncev;

16.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico Catherine Ashton, naj nigerijsko vlado pozove k spoštovanju človekovih pravic pri njenih protiterorističnih operacijah; izraža svojo pripravljenost, da skrbno spremlja razmer v Nigeriji, ter v primeru nespoštovanja sporazuma iz Cotonouja, zlasti njegovih členov 8 in 9, predlaga omejevalne ukrepe; poziva Komisijo, naj spremlja razvoj dogajanja;

17.  zelo obžaluje sprejem osnutka zakona o prepovedi istospolne zakonske zveze, ki v razred kaznivih dejanj uvršča istospolno zvezo, podpiranje pravic lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev, ustvarjanje gejem prijaznega okolja ali izkazovanje čustev med dvema človekoma istega spola; poziva predsednika Nigerije, naj zato ne podpiše zakona, ki ga je sprejel predstavniški dom in s katerim bi lezbijke, geje, biseksualce in transseksualce, nigerijske ali tuje državljane, izpostavili nevarnosti nasilja in zapora;

18.  spodbuja nigerijske oblasti, naj dekriminalizirajo istospolno usmerjenost in naj zaščitijo lezbijke, geje, biseksualce, transseksualce in interseksualce in varujejo njihove človekove pravice;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, zvezni vladi Nigerije, institucijam Afriške unije in Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav, generalnemu sekretarju ZN, generalni skupščini Združenih narodov, sopredsednikoma skupne parlamentarne skupščine AKP-EU in vseafriškemu parlamentu.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0274.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0470.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0299.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0090.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov