Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 23. oktober 2013 - Strasbourg
Osnutek splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014: vsi oddelki
 Znanje o morju 2020
 Uporaba in uveljavljanje pravil mednarodne trgovine ***I
 Trgovina s predhodnimi sestavinami za prepovedane droge med Skupnostjo in tretjimi državami ***I
 Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo ***I
 Predhodne sestavine pri prepovedanih drogah ***I
 Konferenca o podnebnih spremembah
 Organiziran kriminal, korupcija in pranje denarja
 Akcijski načrt za e-pravosodje 2014–2018
 Evropska sosedska politika na poti k močnejšemu partnerstvu: stališče EP v zvezi s poročili o napredku za leto 2012
 Evropski semester za usklajevanje gospodarskih politik: izvajanje prednostnih nalog za leto 2013
 Migracijski tokovi v Sredozemlju, s posebnim poudarkom na tragičnih dogodkih pri otoku Lampedusa
 Prekinitev izvajanja sporazuma SWIFT zaradi nadzora Agencije ZDA za nacionalno varnost

Osnutek splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014: vsi oddelki
PDF 797kWORD 51k
Resolucija
Priloga
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2013 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014 (13176/2013 – C7-0260/2013 – 2013/2145(BUD))
P7_TA(2013)0437A7-0328/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(2),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(3) (Medinstitucionalni sporazum),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. julija 2013 o političnem sporazumu o večletnem finančnem okviru 2014–2020(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2013 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2014 – oddelek III(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2013 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2014(6),

–  ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, ki ga je Komisija sprejela dne 28. junija 2013 (COM(2013)0450),

–  ob upoštevanju priporočil koordinatorjev odbora BUDG o mandatu za trialog o proračunu za leto 2014,

–  ob upoštevanju stališča o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, ki ga je Svet sprejel dne 2. septembra 2013 in posredoval Evropskemu parlamentu 11. septembra 2013 (13176/2013 – C7-0260/2013),

–  ob upoštevanju dopolnilnega pisma št. 1/2014 k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, ki ga je Komisija predstavila 18. septembra 2013 (COM(2013)0644),

–  ob upoštevanju člena 75(b) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj drugih zadevnih odborov (A7-0328/2013),

Oddelek III

Splošni pregled

1.  opozarja, da so prednostne naloge v proračunu za leto 2014 gospodarska in trajnostna rast, konkurenčnost, ustvarjanje delovnih mest ter boj proti brezposelnosti mladih, pa tudi vloga EU v svetu; zato ponovno izraža podporo politikam, ki prispevajo k boju proti brezposelnosti mladih, raziskavam, razvoju in inovacijam, digitalni agendi, konkurenčnosti, malim in srednjim podjetjem (MSP), podjetništvu in samozaposlovanju, izobraževanju, strokovnemu usposabljanju, mobilnosti in zunanji pomoči;

2.  vztraja, da morajo Komisija in države članice narediti vse, da bo proračun EU porabljen učinkovito in da bodo imele vse dejavnosti, ki se bodo financirale iz njega, jasno evropsko dodano vrednost; meni, da bi si morale države članice zlasti deliti naloge, kjer je le mogoče, in poglobiti sodelovanje;

3.  želi spomniti, da je odločen zagotoviti zadostno in realistično raven sredstev za obveznosti in plačila, da bo mogoče programe zagnati z zadostnimi sredstvi v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 in da se bo mogoče izogniti zamudi pri njihovem izvajanju ter uspešno končati programe, začete v sklopu večletnega finančnega okvira 2007–2013;

4.  zato obžaluje, da se je Svet letos ponovno odločil izbrati že običajen pristop s horizontalnim zmanjševanjem sredstev v predlogu proračuna, s katerim želi navidezno zmanjšati stopnjo sredstev Unije za leto 2014, in sicer v primerjavi s predlogom proračuna skupaj za 240 milijonov EUR (–0,2 %) v sredstvih za prevzem obveznosti ter 1 061 milijonov EUR (–0,8 %) v sredstvih za plačila, kar pomeni, da so se glede na proračun za leto 2013 (vključno s predlogi sprememb št. 1 do št. 5) precej zmanjšala tako sredstva za prevzem obveznosti (–6 %) kot sredstva za plačila (–6,6 %);

5.  je presenečen, da Svet pri tem ni zgolj pozabil upoštevati dogovora o večjem izplačilu sredstev v začetni fazi za programe Erasmus+, COSME in Obzorje 2020 iz sporazuma o večletnem finančnem okviru, pač pa je dodatno zmanjšal sredstva za nekatere od navedenih programov;

6.  močno obžaluje, da je Svet sklenil v vseh razdelkih zmanjšati tako sredstva za obveznosti kot sredstva za plačila; opozarja, da se zmanjšanja najbolj poznajo v razdelku 1a (–0,36 % v sredstvih za obveznosti ter –3,6 % v sredstvih za plačila glede na predlog proračuna), razdelku 4 (–0,21 % v sredstvih za obveznosti ter –2,5 % v sredstvih za plačila glede na predlog proračuna) ter razdelku 5 (–1,78 % v sredstvih za obveznosti in sredstvih za plačila glede na predlog proračuna); ugotavlja, da razdelka 1a in 4 vsebujeta programe in pobude, nujne za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020 in zunanjepolitične agende EU, in da ta vsesplošna zmanjšanja vplivajo na pobude na teh področjih, ki so za Parlament izjemnega pomena;

7.  poudarja, da zmanjšanja niso zgolj v neposrednem nasprotju s političnim dogovorom o večjem izplačilu sredstev v začetnem obdobju iz večletnega finančnega okvira, pač pa prav tako ne upoštevajo prednostnih nalog Parlamenta, kakor so opredeljene v resoluciji o splošnih smernicah za proračun za leto 2014 in priporočilih o mandatu za trialog o proračunu za leto 2014;

8.  zavrača utemeljitev Sveta, da predlagana zmanjšanja zadevajo programe, za katere izvrševanje sredstev ni bilo zadostno oziroma dovolj uspešno, saj se zmanjšanja sredstev za obveznosti, ki jih predlaga Svet, nanašajo predvsem na izvedbeno zmogljivost nove generacije večletnih programov, katerih izvajanje se še ni začelo; zmanjšanja plačil vplivajo predvsem na zaključitev programov, ki ne beležijo le dobre, pač pa celo prekomerno stopnjo izvrševanja (npr. skupni strateški okvir za raziskave in inovacije, Galileo, Carina in Fiscalis v razdelku 1a ter ESS, ESSR in kohezijski sklad v razdelku 1b); poudarja, da takšna zmanjšanja sredstev za plačila niti najmanj ne upoštevajo večletnega značaja politik Unije, zlasti kohezijske politike; poudarja, da je 52 % sredstev za plačila, zahtevanih v predlogu proračuna za leto 2014, namenjenih zaključitvi programov iz večletnega finančnega okvira 2007–2013;

9.  obžaluje, da je Svet samovoljno sklenil zmanjšati sredstva v vrsticah za upravne odhodke ter odhodke za podporo, s katerimi se financira izvajanje osrednjih programov EU; meni, da bi lahko zmanjšanja ogrozila uspešen zagon novih programov, saj bi utegnilo pomanjkanje upravnih zmogljivosti resno ovirati izvajanje politik EU; obžaluje, da države članice raje stremijo k banalnim in nesmiselnim kratkoročnim prihrankom kot pa k dolgoročnim rezultatom; je zato sklenil v vseh vrsticah, ki so namenjene upravnim odhodkom in odhodkom za podporo in v katerih je Svet zmanjšal sredstva, obnoviti zneske iz predloga proračuna;

10.  je seznanjen z osnutkom izjave Sveta o plačilih, ki ga je Svet sprejel v okviru stališča o predlogu proračuna za leto 2014; je kljub temu prepričan, da ne more pomeniti zadostnega političnega jamstva za zadostno in ustrezno raven plačil v letu 2014, dokler je ne bodo znatno izboljšali; je odločen podati zagotovilo in obrniti trend zadnjih let, ko so neporavnana plačila ob koncu leta skokovito naraščala; zato poziva Svet, naj soglaša s sprejetjem skupne politične zaveze, v skladu s katero bi uporabili vsa sredstva, ki so na voljo v uredbi o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, vključno z uporabo rezerve za nepredvidene izdatke in/ali spremembo zgornje meje za plačila, da ne bi ogrozili novih programov, obenem pa zmanjšali znesek neporavnanih plačil ob koncu leta;

11.  pozdravlja izjavo nekaterih držav članic o tem, da bi bilo treba poiskati boljše ravnovesje med obveznostmi in plačili, da bi preprečili razmere, v katerih Unija ne bi zmogla izpolnjevati svojih pravnih obveznosti; mu je v uteho, da je tudi več delegacij Sveta začelo glasno izražati pomisleke, ki jih je Parlament že večkrat izrazil v prejšnjih proračunskih postopkih;

12.  se ne more strinjati z odločitvijo Sveta o zmanjšanju sredstev za prevzem obveznosti in sredstev za plačila; spominja, da obveznosti odsevajo politične prednostne naloge Unije in bi jih bilo treba določati ob upoštevanju dolgoročnih obetov za prihodnost, ko se bo gospodarska recesija morda že končala; zato meni, da bi bilo treba glavna sredstva za prevzem obveznosti v splošnem obnoviti na raven iz predloga proračuna; kljub temu namerava v primerjavi s predlogom proračuna nekoliko povečati sredstva za prevzem obveznosti v nekaterih proračunskih vrsticah za programe, ki prinašajo neposredno korist evropskim državljanom, prispevajo k uresničevanju prednostnih nalog iz programa Evropa 2020, bistvenih za rast in konkurenčnost Unije, ter razširjajo evropske vrednote in solidarnost v tujini;

13.  zato meni, da mora skupna raven sredstev za prevzem obveznosti in sredstev za plačila za leto 2014 znašati 142 625 milijonov EUR oziroma 136 077 milijonov EUR;

14.  zato poziva k temu, da se iz instrumenta prilagodljivosti uporabijo sredstva za prevzem obveznosti v višini 274,2 milijona EUR; meni, da bo v razdelku 1b instrument prilagodljivosti okrepil Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim, dokler ne bo sprejet končni sporazum zakonodajnih organov o pravni podlagi, ki mora odražati politični sporazum o večletnem finančnem okviru z dne 27. junija 2013 o skupni dodelitvi sredstev v ta sklad, prav tako pa bo zagotovil dodatno pomoč Cipru iz strukturnih skladov, kakor so se dogovorili voditelji držav in vlad na srečanju 27. in 28. junija 2013; meni, da bo v razdelku 4 instrument prilagodljivosti zagotovil dodatno podporo za humanitarno pomoč na Bližnjem vzhodu;

15.  namerava sprožiti obsežno razpravo o prihodkih v letnem proračunskem postopku, saj gre za izjemno pomemben del proračuna Unije, ki ga ni smiselno ločevati od odhodkov; v zvezi s tem dvomi v utemeljitev držav članic, ki nameravajo obdržati 25 % tradicionalnih lastnih sredstev kot upravne stroške, in poziva k natančnejšemu nadzoru nad uporabo teh zneskov; poziva k bolj realistični pripravi proračuna, ko gre za pričakovane prihodke od kazni, ki jih Komisija naloži podjetjem, ki kršijo konkurenčno pravo Unije, in k dodatni razpravi o obravnavi proračunskega presežka, da bi odpravili zapleten in javnosti nerazumljiv postopek, pri katerem se znesek trenutno vrne državam članicam prek zmanjšanja ustreznega prispevka iz naslova BND;

Sredstva za plačila

16.  obžaluje, da je Svet sklenil zmanjšati plačila, zaradi česar so se v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2013 (vključno s predlogi sprememb proračuna št. 1 do 5) zmanjšala za 9,5 milijarde EUR (9 500 milijonov oz. -6,6 %); ponavlja, da Svet kljub sprejetju manjšega večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 in absolutni potrebi po spoštovanju preteklih obveznosti slepo sledi svoji strategiji iz preteklosti, pri čemer umetno zmanjšuje stopnjo plačil, ne da bi pri tem upošteval dejanske potrebe in sorazmerno skromne odhodke v okviru skupnega upravljanja, le da bi državam članicam navidezno povrnil naložbe;

17.  ugotavlja, da je kljub resnim razmeram na področju plačil do tega prišlo že leta 2013, ko je bilo izvrševanje v začetku septembra za 9 oziroma 18 milijard EUR višje od ustreznega zneska ob istem času v letih 2012 in 2011; poudarja, da dobra in čedalje večja sposobnost črpanja priča o tem, da so programi Unije na terenu dejansko uspešni; je odločen zagotoviti, da umetno omejevanje v proračunu predvidenih plačil ne bo oviralo izvajanja že dogovorjenih obveznosti;

18.  meni, da stališče Sveta glede tega, da bi pod zgornjo mejo za plačila 2014 ohranili umetno razliko v višini 1 milijarde EUR, ni smiselno in ga ni mogoče nikakor upravičiti, zlasti če upoštevamo obseg pričakovanega prenosa neporavnanih plačil ob koncu leta 2013;

19.  poudarja, da stališče Sveta ne upošteva dramatičnega pomanjkanja plačil, zlasti na področju kohezijske politike, in opozarja, da najnovejše napovedi (iz septembra 2013) na zahtevkih za plačila, ki jih morajo države članice predložiti pred koncem leta 2013, po podatkih Komisije prikazujejo, da se ob koncu leta 2013 pričakuje prenos v višini približno 20 milijard EUR, tudi če bo druga tranša spremembe proračuna št. 2/2013 (predlog spremembe proračuna št. 8/2013) sprejeta v celoti; opozarja, da bo treba veljavne zahtevke za plačila, prenesene iz leta 2013, odšteti od stopnje sredstev za plačila, ki so na voljo za leto 2014, in to stopnjo ustrezno zmanjšati; poudarja, da bo zaradi tega proračun za leto 2014 pod izjemnim pritiskom, tudi spričo nezaslišane stopnje neporavnanih terjatev in nasploh neporavnanih obveznosti;

20.  je osupel, da nekatera zmanjšanja plačil, ki jih predlaga Svet, vplivajo na programe Obzorje 2020, COSME in ESS, saj je to v očitnem nasprotju z duhom in črko sedanjega političnega sporazuma o večletnem finančnem okviru, v skladu s katerim naj bi se večji del sredstev za te programe porabil v letih 2014 in 2015, pa tudi z zavezo o spopadu z brezposelnostjo mladih, ki so jo institucije sprejele na najvišji ravni; prav tako opozarja, da nekatera zmanjšanja Sveta zadevajo vrstice, ki so bile povečane na podlagi sporazuma o prvi tranši iz spremembe proračuna št. 2/2013;

21.  zato ostro zavrača pristop Sveta k plačilom in spreminja svoje stališče glede plačil, s čimer želi zagotoviti, da razlika med zgornjima mejama za leti 2013 in 2014 ne bo ovirala niti ustreznega izvajanja in zaključitve programov v sklopu večletnega finančnega okvira 2007–2013 niti začetka novih programov, pri čemer je treba upoštevati, da se v predlogu Komisije 52 % sredstev za plačila nanaša na neporavnane obveznosti;

22.  je sklenil v večini vrstic, ki jih je Svet zmanjšal, obnoviti zneske za plačila iz predloga proračuna; ugotavlja, da zgornja meja za plačila kljub zmernemu povečanju sredstev za plačila v nekaterih proračunskih postavkah in večkratnemu zmanjšanju v več drugih postavkah ne omogoča ustreznega financiranja prednostnih nalog, ki jih je izbral Parlament; v skladu s tem predlaga, da se najprej preučijo vse možnosti za prerazporeditev sredstev za plačila, nato pa se iz instrumenta prilagodljivosti za plačila uporabi znesek 211 milijonov EUR za financiranje humanitarne pomoči;

23.  upa, da se bosta na medinstitucionalnem srečanju o plačilih 26. septembra 2013 Parlament in Svet sporazumela o skupni politični zavezi in v proračunskem spravnem postopku našla skupen jezik, ne da bi se po nepotrebnem prerekala o velikosti in kakovosti zneskov, ki jih je posredovala Komisija, s čimer bosta utrla pot do obravnave pomanjkanja plačil med izvrševanjem proračuna za leto 2014;

24.  je zadovoljen, da je Komisija sprejela predlog spremembe proračuna št. 8/2013 (druga tranša spremembe proračuna št. 2/2013), s čimer je zagotovljenih dodatnih 3,9 milijarde EUR za neporavnana plačila iz leta 2013 in izpolnjen eden od pogojev za glasovanje o uredbi o večletnem finančnem okviru; poziva Svet, naj spremembo sprejme hitro in v celoti; ponavlja svoje stališče, izraženo v resoluciji o političnem sporazumu o večletnem finančnem okviru z dne 3. julija 2013, da Parlament ne bo odobril uredbe o večletnem finančnem okviru oziroma sprejel proračuna za leto 2014, dokler Svet ne bo sprejel predloga spremembe proračuna št. 8/2013, ki zajema drugo tranšo spremembe proračuna št. 2/2013;

Razdelek 1a

25.  ponavlja, da so bila sredstva v razdelku 1a, vključena v predlog proračuna, razen za velike infrastrukturne projekte v primerjavi s proračunom za leto 2013 že zmanjšana za 1,1 milijarde EUR; obžaluje, da je Svet kljub vsem nedavnim političnim prizadevanjem voditeljev držav in vlad za uresničitev ciljev iz tega razdelka prav tako sklenil dodatno zmanjšati sredstva za razdelek 1a, ki so za 60 milijonov EUR nižja kot v predlogu proračuna;

26.  poudarja, da nekatera zmanjšanja Sveta opazno vplivajo tudi na programe, ki naj bi po mnenju Evropskega sveta imeli strateški pomen za rast in gospodarsko okrevanje, in sicer Obzorje 2020 (-43,7 milijona EUR) ter COSME (-0,5 milijona EUR); obžaluje, da je to v popolnem nasprotju z duhom in črko političnega sporazuma o večletnem finančnem okviru, ki zajema tudi možnost posebne prožnosti pri obravnavi brezposelnosti mladih in krepitvi raziskav;

27.  ponovno izraža podporo programom EU na področju raziskav, konkurenčnosti, podjetništva, inovacij in socialne vključenosti, ki so v osrčju strategije Evropa 2020; zato namerava, da ne bi dodatno oslabili tega razdelka, obnoviti vse vrstice, ki jih je Svet zmanjšal; je prav tako sklenil, da se sredstva izplačajo v začetku obdobja za določeno število vrstic na nekaterih prednostnih področjih, na primer Obzorje 2020, COSME in Erasmus+, kar ne pomeni povečanja, saj se skupni znesek za te programe v večletnem finančnem okviru 2014-2020 ne spremeni, in da se okrepijo digitalna agenda, prometna politika, socialni dialog, EURES, PROGRESS ter mikrofinanciranje in socialno podjetništvo, posebni letni dogodki ter kakovost evropske statistike;

28.  v svojo obravnavo vključuje tudi politični sporazum v sklopu večletnega finančnega okvira o tem, da se sredstva v višini 212,2 milijona EUR za program Obzorje 2020 (106,1 milijona EUR za Evropski raziskovalni svet in 106,1 milijona EUR za ukrepe Marie Skłodowske-Curie), 31,7 milijona EUR za COSME ter 137,5 milijona EUR za Erasmus+, torej skupaj sredstva v višini 381,4 milijona EUR, izplačajo v začetku leta 2014;

29.  podpira tudi ustrezno izplačilo sredstev v višini 381,4 milijona EUR ob koncu obdobja, kar je v skladu s političnim sporazumom o večletnem finančnem okviru in dopolnilnim pismom Komisije št. 1/2014, da se sredstva za ITER zmanjšajo za 212,2 milijona EUR, sredstva za energetski program za povezovanje Evrope pa za 169,2 milijona EUR, pri čemer je slednje že vključeno v predlog proračuna, čeprav je bilo zmanjšanje sprva predvideno v druge namene;

30.  meni, da bi bilo treba ciljno zmanjšati/uvrstiti v rezervo sredstva za nekatera področja, na primer za obveščanje o Ekonomski in monetarni uniji na eni strani (-2 milijona EUR) ter za finančno poročanje in revizije na drugi strani (uvrstitev v rezervo čaka na sporazum o ustreznem programu Unije);

31.  v obravnavo vključuje tudi rezultate zakonodajnih pogajanj, znane v tej fazi; je v okviru programa Obzorje 2020 sklenil ustvariti nekaj novih vrstic z zaznamki in podpira nove vrstice, ki jih je v dopolnilnem pismu št. 1/2014 predlagala Komisija, četudi prav tako vsebujejo zaznamke; pričakuje, da bo Komisija pripravila celovit predlog za uskladitev predloga proračuna z novimi pravnimi podlagami vseh zadevnih programov v okviru spravnega postopka za proračun 2014 ter prevzela in dopolnila vrstice, ki jih je sprejel Parlament;

32.  se strinja s tem, da se v okviru programa Erasmus+ oblikuje nova posebna podvrstica, katere namen je zagotoviti zadostno preglednost ukrepov za mlade v okviru tega programa, in je v to namensko vrstico prerazporedil 11,5 % sredstev, ki so bila sprva dodeljena programu Erasmus+; namerava izbrisati podvrstico, ki jo je oblikoval Svet, da bi nacionalnim agencijam zagotovil nepovratna sredstva za poslovanje;

33.  se je sklenil na področju socialnega dialoga vrniti k nomenklaturi prejšnjega programskega obdobja; zato je, enako kot v preteklosti, razdelil to vrstico in njena sredstva v tri ločene podvrstice;

34.  ugotavlja, da na podlagi njegove obravnave v razdelku 1a ostaja razlika do zgornje meje v višini [65 446 000 EUR];

Razdelek 1b

35.  ugotavlja, da je Svet obveznosti pustil domala nedotaknjene (samo -3,3 milijona EUR), a je dodatno zmanjšal stopnjo plačil (-202,2 milijona EUR oziroma -0,4 % glede na predlog proračuna), kar vpliva tako na cilj naložb v rast in delovna mesta (-114,151 milijona EUR ali -0,23 %) kot na cilj evropskega teritorialnega sodelovanja (-84,805 milijona EUR ali -6,19 %) in je le umetno povečalo razliko do zgornje meje za 3,3 milijona EUR;

36.  poudarja, da so zmanjšanja najbolj prizadela Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in kohezijski sklad (ESRR: 125,155 milijona EUR, Kohezijski sklad: 44,312 milijona EUR, medtem ko je Evropski socialni sklad manjši za 32,788 milijona EUR); močno obžaluje, da 69,33 % splošnih zmanjšanj plačil zadeva sredstva, namenjena zaključitvi programov iz prejšnjih obdobij (tj. 98,7 milijona EUR);

37.  obžaluje, da je Komisija kot osnovo za predhodno financiranje vzela stopnjo, ki jo je sprejel Evropski svet februarja 2013; ta osnova je predmet potekajočih medinstitucionalnih sektorskih pogajanj, v katerih ima Parlament pravico soodločanja, kar lahko vpliva na izid teh pogajanj; opozarja, da je predhodno financiranje bistveno, saj države članice in regije potrebujejo zadostno količino sredstev na začetku obdobja za naložbe v projekte, ki bodo prispevali k prizadevanjem za izhod iz trenutne gospodarske in finančne krize; glede tega ponavlja stališče svojega Odbora za regionalni razvoj, da je treba izbrati iste stopnje predhodnega financiranja kot v sedanjem obdobju, saj kriza še poteka;

38.  opozarja, da je v razdelku 1b trenutno največ neporavnanih obveznosti; je globoko zaskrbljen, da bo znesek neporavnanih zahtevkov ob koncu leta 2013 v kohezijski politiki znašal približno 20 milijard EUR, to pa bo ustvarilo velik primanjkljaj, ki ga bo treba odbiti od stopnje sredstev za plačila, ki so na voljo za zaključitev sedanjih in začetek izvajanja novih programov v letu 2014, in to stopnjo ustrezno zmanjšati; poudarja, da so ponavljajoča se pomanjkanja sredstev za plačila glavni vzrok za izjemno visoko raven neporavnanih obveznosti, kot je doslej še ni bilo, zlasti v zadnjih letih obdobja večletnega finančnega okvira 2007–2013;

39.  zato zavrača zmanjšanje, ki ga za razdelek 1b predlaga Svet; meni, da bi povzročilo še precej hujše pomanjkanje sredstev za plačila, kot se že pričakuje, in povzročilo težave pri povračilu že porabljenih sredstev upravičenim državam članicam in regijam, kar bi imelo hude posledice zlasti za države članice, ki so že tako v socialni, gospodarski in finančni stiski;

40.  je sklenil za vse proračunske vrstice, ki jih je Svet zmanjšal, obnoviti sredstva za prevzem obveznosti in plačila iz predloga proračuna, za nekatere pa sredstva za prevzem obveznosti v primerjavi s predlogom proračuna celo povečati, večinoma v skladu z dopolnilnim pismom Komisije št. 1/2014, pri tem pa iz strukturnih skladov zagotoviti sredstva za Ciper v skupnem znesku 100 milijonov EUR v tekočih cenah za 2014;

41.  opozarja, da je cilj zmanjševanja revščine, opredeljen v strategiji Evropa 2020, za vsaj 20 milijonov zmanjšati število ljudi, ki jim preti revščina in socialna izključenost; spominja tudi na politični dogovor o večletnem finančnem okviru, s katerim je bilo dorečeno, da je treba omogočiti dodatno povečanje do 1 milijarde EUR (poleg že dogovorjenih 2,5 milijona EUR) v celotnem obdobju 2014–2020 za Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim; je zato sklenil okrepiti ta sklad in sredstva za prevzem obveznosti v skupnem znesku 500 milijonov EUR nameniti ukrepom, ki spodbujajo socialno kohezijo in blažijo najhujše oblike revščine v Uniji;

42.  je ustvaril dve namenski proračunski vrstici za tehnično pomoč strategijam Unije za makroregijo Baltskega morja, pri čemer priznava uspešno izvajanje v sedanjem programskem obdobju, in prvič tudi za makroregije Donave (v vsaki vrstici je 2,5 milijona EUR sredstev za prevzem obveznosti in plačila);

43.  pozdravlja sporazum o pobudi za zaposlovanje mladih, dosežen v sklopu pogajanj o večletnem finančnem okviru 2014–2020; meni, da je potrebna ustrezna raven sredstev, ki bi zagotovila takojšen začetek izvajanja, da bi se spoprijeli z visoko stopnjo brezposelnosti mladih, kot je doslej še ni bilo; zato odobrava izplačila sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih ob začetku in koncu obdobja, pa tudi ustrezno izplačilo sredstev za evropsko teritorialno sodelovanje ob koncu obdobja, kakor je predlagala Komisija; poudarja, da bodo od leta 2016 potrebna dodatna sredstva, s katerimi bi zagotovili učinkovitost in trajnost te pobude;

44.  se strinja s tem, da se za tehnično pomoč vsem petim strukturnim skladom poleg obstoječih proračunskih vrstic oblikujejo nove namenske proračunske vrstice z zaznamkom (p.m.) in ustreznimi proračunskimi opombami, da bo mogoče izpolniti zahteve držav članic, kakor je navedeno v dopolnilnem pismu Komisije št. 1/2014; pričakuje, da se bo s tem izboljšalo izvajanje novih programov na ravni držav članic;

45.  obžaluje, da Parlament v tem razdelku nima manevrskega prostora, in poudarja, da je politični sporazum o večletnem finančnem okviru zavezujoč za vse institucije ter da bi bilo treba z instrumenti prilagodljivosti, ki jih omogoča ta sporazum, zagotoviti pravočasen začetek izvajanja in ustrezno raven financiranja prednostnih nalog;

Razdelek 2

46.  ugotavlja, da se zmanjšanja Sveta sicer najmanj poznajo v razdelku 2, a so bila kljub temu zmanjšana sredstva za nekatere programe, na primer LIFE+, ki je prednostna naloga Parlamenta (-4,07 % v sredstvih za plačila);

47.  želi obnoviti zneske iz predloga proračuna v vseh vrsticah, ki jih je Svet zmanjšal, in povečati sredstva za sistem razdeljevanja sadja v šolah za 28 milijonov EUR, da bi jih uskladil s političnim sporazumom iz junija 2013 o novi skupni kmetijski politiki v obdobju 2014–2020;

48.  se strinja s tem, da se za tehnično pomoč Evropskemu kmetijskemu skladu za razvoj podeželja in Evropskemu skladu za pomorstvo in ribištvo oblikujejo nove namenske proračunske vrstice z zaznamki, kakor je navedeno v dopolnilnem pismu Komisije št. 1/2014;

Razdelek 3

49.  opozarja, da je razdelek 3 v smislu dodeljenih sredstev sicer najmanjši razdelek večletnega finančnega okvira, a zajema področja, ki so za državljane Unije izjemno pomembna;

50.  je seznanjen z zmanjšanjem sredstev v tem razdelku, ki ga je že v predlogu proračuna predlagala Komisija; obžaluje, da je Svet dodatno zmanjšal sredstva za obveznosti za 5,2 milijona EUR (-0,24 % glede na predlog proračuna) in sredstva za plačila za 10 milijonov EUR (-0,60 % glede na predlog proračuna);

51.  namerava v vseh vrsticah obnoviti zneske iz predloga proračuna, da bi zagotovil ustrezno izvajanje programov in ukrepov iz tega razdelka;

52.  spominja na nenehno močno podporo Parlamenta ustreznemu financiranju programov s področja pravic, državljanov, kulture in medijev, ki beležijo visoko stopnjo izvrševanja ter ustvarjajo opazne učinke vzvoda in prelivanja, prav tako pa s spodbujanjem čezmejnega sodelovanja in aktivnega državljanstva prinašajo jasno in dokazano evropsko dodano vrednost; je še posebej zaskrbljen zaradi predlaganega zmanjšanja sredstev za programe in ukrepe s tega področja; predlaga, da se sredstva v nekaterih proračunskih vrsticah, namenjenih podprogramom s področja kulture in medijev, programu Evropa za državljane, programom za pravice in državljanstvo ter multimedijskim ukrepom, povišajo na raven, ki je višja kot v predlogu proračuna (skupno povečanje sredstev za obveznosti v višini 11,3 milijona EUR);

53.  poudarja, da je proračun EU izpostavljen številnim tveganjem, kot so goljufije v zvezi z DDV, tihotapljenje, ponarejanje in korupcija, ki povečini izvirajo iz organiziranega kriminala; poziva k temu, da se boj proti goljufijam in organiziranemu čezmejnemu kriminalu v EU jasno opredeli kot prednostna naloga, pri čemer bi bilo treba okrepiti ustrezne organe in agencije EU, ki sodelujejo pri učinkovitem odvračanju in obvladovanju teh groženj in kriminalnih struktur, ki jih povzročajo;

54.  poudarja, da je treba okrepiti solidarnost med državami članicami na področju azila in migracij in da bi bilo treba tudi s proračunom EU dokazati, da so zaveze na tem področju jasne, med drugim z zadostnimi prispevki držav članic;

55.  je seznanjen z majhno rezervo, ki v tem razdelku dopušča le malo manevrskega prostora za obvladovanje nepričakovanih razmer;

Razdelek 4

56.  obžaluje, da je Svet zmanjšal sredstva za razdelek 4 (-0,21 % v sredstvih za obveznosti in -2,5 % v sredstvih za plačila), v katerem so se že tako ali tako najbolj poznala zmanjšanja v predlogu proračuna (-12,5 % v sredstvih za obveznosti in -8,2 % v sredstvih za plačila) glede na stopnjo iz leta 2013; ponovno poudarja, da razdelek 4 odslikava podobo EU v tujini, čeprav se zanj nameni manj kot 6 % celotnega proračuna Unije;

57.  v povezavi s tem meni, da je izjemno pomembno poglobiti sodelovanje, izboljšati usklajevanje in poiskati sinergije s programi in projekti držav članic in tretjih držav, da se poveča učinkovitost zunanjega delovanja EU in premagajo trenutne proračunske omejitve;

58.  meni, da je nesprejemljivo, da je Svet zmanjšal zneske v prednostnih vrsticah Parlamenta, in predlaga, da se v teh vrsticah obnovijo zneski iz predloga proračuna, v nekaterih vrsticah, ki so s strateškega vidika pomembne za zunanje odnose EU, pa se sredstva za obveznosti glede na predlog proračuna celo povečajo na skupaj 233 milijonov EUR (humanitarna pomoč, evropski instrument sosedstva, instrument za razvojno sodelovanje, instrument za predpristopno pomoč, instrument za stabilnost ter evropski instrument za demokracijo in človekove pravice); v zvezi s tem poziva k povečanju sredstev za geografska in tematska področja, ki jih pokriva instrument za razvojno sodelovanje, da bi se približali uresničitvi razvojnih ciljev tisočletja;

59.  meni, da je treba za učinkovito izvajanje evropske sosedske politike večjo podporo zagotoviti državam članicam, ki so zavezane gradnji demokratičnih družb in izvajanju reform; je seznanjen s trenutnimi težavnimi političnimi razmerami v nekaterih partnerskih državah; meni, da je treba večjo podporo nameniti spodbujanju krepitve zaupanja in drugih ukrepov, ki prispevajo k varnosti ter preprečevanju in reševanju konfliktov;

60.  opozarja na pomen preglednosti kot temeljnega proračunskega načela; zato poziva k razdelitvi vrstice za posebne predstavnike EU, da bi omogočili boljši pregled nad dodeljevanjem sredstev posameznim predstavnikom; predlaga, da se zneski iz proračunskih vrstic za posebne predstavnike EU v celoti prerazporedijo v proračun Evropske službe za zunanje delovanje;

61.  se ne strinja s predlogom Komisije, da bi geografske in tematske vrstice razdelili v eno vrstico za zmanjševanje revščine in trajnostni razvoj ter eno vrstico za vprašanja upravljanja, saj nova nomenklatura ne razlikuje med cilji in sredstvi razvojne politike; zato predlaga posodobljeno nomenklaturo, ki bi bolje odražala potrebe razvojne politike;

62.  predlaga, da se iz instrumenta prilagodljivosti 50 milijonov EUR nameni financiranju dejanskih potreb v zvezi s prispevkom Unije k mirovnemu procesu na Bližnjem vzhodu; zato ponovno izreka podporo dolgoročnemu načrtovanju in zadostnim finančnim sredstvom za pomoč Agenciji ZN za pomoč in zaposlovanje, Palestini in mirovnemu procesu; poudarja, kako pomembno je Agenciji ZN za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu zagotoviti potrebna sredstva, da bo lahko opravljala nujne storitve v okviru mandata, ki ji ga je podelila Generalna skupščina ZN, ter glede na nestabilne razmere v regiji zagotavljala varnost in dostojno življenje beguncev;

63.  meni, da bi bilo treba zaradi preglednosti in učinkovitosti pomoči kritično oceniti neposredno proračunsko podporo, pogostost revizij pa povečati; meni, da bi morala EU v primeru goljufij in zlorab finančno pomoč opustiti;

64.  poziva k povečanju sredstev za plačila za rezervo za nujno pomoč (+147 milijonov EUR), da bi se izognili vrnitvi k razmeram, v katerih se Komisija ne bi bila sposobna pravočasno odzvati na nastajajoče humanitarne krize;

Razdelek 5

65.  je presenečen, da je Svet v razdelku 5 opravil zmanjšanje sredstev za obveznosti in plačila v skupnem znesku -153,283 milijonov EUR (-1,8 % glede na raven v predlogu proračuna), pri čemer je najbolj zmanjšal sredstva za pokojnine in evropske šole (-5,2 milijona EUR ali -3,2 %) ter odhodke za uradnike in začasne uslužbence na področjih politike (-69,7 milijona EUR ali -3,5 %);

66.  poudarja, da je Komisija v predlogu proračuna v večji meri že upoštevala prihranke, dosežene z novimi kadrovskimi predpisi in 1-odstotnim zmanjšanjem števila delovnih mest, v skladu z dogovorom institucij;

67.  meni, da je dodatno zmanjšanje upravnih odhodkov, ki ga predlaga Svet, neupravičeno in v nasprotju z zakonskimi in pogodbenimi obveznostmi ter novimi pristojnostmi in nalogami Unije; ugotavlja, da bi "izvzetje zneskov v zvezi s prilagoditvijo plač za leti 2011 in 2012" dodatno povečalo neravnovesje proračuna Unije;

68.  še zlasti ugotavlja, da če bo Sodišče Evropske unije leta 2014 glede sporne prilagoditve pokojnin in plač od 1. julija 2012 dalje presodilo v korist Komisije, v razdelku 5 ne bo dovolj velike razlike do zgornje meje, da bi bilo mogoče obvladati to nepredvideno situacijo; zato ugotavlja, da Svet ni dosegel cilja, ki si ga je zastavil, ko je sprejel to stališče;

69.  zato obnavlja zneske iz predloga proračuna v vseh vrsticah z odhodki za podporo in upravnimi odhodki ter v vseh vrsticah v razdelku 5, ki jih je Svet zmanjšal, razen vrstice "Plače in nadomestila" v oddelku III, ki je bila zmanjšana za -1,2 milijona EUR zaradi prispevka Evropske agencije za kemikalije k financiranju evropskih šol tipa II;

70.  je sklenil, da določena sredstva ostanejo v rezervi, dokler Komisija ne bo posredovala ustreznih informacij o decentraliziranih agencijah in poročilih o upravljanju zunanje pomoči;

71.  je razdelil vrstico z odhodki Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) za uradnike in začasne uslužbence, da bo odražala obsežnejše poslanstvo in večjo neodvisnost sekretariata nadzornega odbora OLAF, ki ju predvideva nova uredba o tem uradu(7);

Agencije

72.  v splošnem sprejema oceno o proračunskih potrebah agencij, ki jo je pripravila Komisija; ugotavlja, da je Komisija že občutno zmanjšala prvotne zahteve večine agencij;

73.  zato meni, da bi nadaljnje zmanjšanje, ki ga predlaga Svet, ogrozilo pravilno delovanje agencij in bi jih oviralo pri izvajanju nalog, ki jim jih je naložil zakonodajni organ; zavrača vsesplošno zmanjšanje sredstev za agencije, ki ga predlaga Svet, saj je treba njihove potrebe oceniti za vsak primer posebej;

74.  ne more pa sprejeti kadrovskega pristopa Komisije, saj kadrovski načrti agencij v skladu s političnim dogovorom o večletnem finančnem okviru, ki velja za vse institucije in organe, ne bodo samo zmanjšani za 1 %, temveč bodo prispevali nadaljnji 1 % k rezervi delovnih mest za prerazporeditev;

75.  poudarja, da mora dogovor o zmanjšanju števila uslužbencev temeljiti na obstoječih kadrovskih virih in nalogah na referenčni datum 31. decembra 2012, za morebitne nove naloge obstoječih agencij oziroma ustanavljanje novih agencij pa je treba zagotoviti dodatna sredstva;

76.  zato spreminja kadrovske načrte večine agencij, da bi se tako izvedlo dogovorjeno 1-odstotno zmanjšanje; vendar z izjemo agencij, ki so že pri prvotni zahtevi upoštevale zmanjšanje za 1 + 1 %; znova pa poudarja, da je treba dodatno 1-odstotno zmanjšanje upoštevati šele v proračunu za leto 2015, da bodo vse agencije obravnavane enako;

77.  poudarja dodatne naloge, že zaupane evropskim nadzornim organom, pa tudi nove naloge, predvidene v zakonodajnih predlogih, o katerih mora biti dogovor še dosežen, ki bodo zahtevale sorazmerno povečanje proračunskih sredstev, da bi lahko ti organi zadovoljivo izpolnili svojo nadzorno vlogo; ponovno izraža stališče, da evropski nadzorni organi potrebujejo neodvisne proračunske vrstice in da bi morali postati finančno neodvisni od svojih nacionalnih organov;

78.  je sklenil povečati proračunska sredstva za leto 2014 za tri agencije za finančni nadzor; meni, da so ta sredstva potrebna za izvajanje zahtevanih nalog, saj se sprejema vse več uredb, sklepov in direktiv, da bi našli izhod iz trenutne finančne in gospodarske krize, ki je tesno povezana s stabilnostjo finančnega sektorja;

79.  je sklenil povečati sredstva za Evropsko agencijo za pomorsko varnost in nekatere druge agencije iz razdelka 3 zaradi dodatnih nalog, ki so jih dobile (Frontex, Europol, Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov, Evropski azilni podporni urad); prav tako je povečal sredstva za Evropsko agencijo za zdravila, saj je Komisija v predlogu proračuna upoštevala namenske prejemke, česar pa ne bi smela, saj gre za agencijo, ki se financira predvsem s pristojbinami; je predvidel morebiten začetek veljavnosti četrtega železniškega paketa in zato v rezervo prenesel dodatna sredstva za Evropsko železniško agencijo;

80.  poziva Komisijo, naj si skupaj z državami članicami, ki so najbolj zadržane, bolj prizadeva za opredelitev agencij, ki bi jih bilo mogoče združiti ali vsaj preseliti, da bodo lahko souporabljale stavbe ali nekatere upravne službe;

81.  pričakuje tudi, da bo Komisija predložila nove računovodske izkaze, ko bosta Parlament in Svet dokončala zakonodajni postopek, s katerim bodo razširjena pooblastila posameznih agencij; se zaveda, da utegne takšna razširitev zahtevati dodatna sredstva, o katerih se bosta morali strinjati obe instituciji;

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

82.  na podlagi temeljite analize predloženih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov – pri tem je bil upoštevan uspeh že potekajočih projektov in ukrepov, zavržene so bile pobude, ki so že krite z obstoječimi pravnimi podlagami, prav tako pa je bila v celoti upoštevana ocena izvedljivosti projektov, ki jo je pripravila Komisija, – je sklenil sprejeti kompromisni sveženj omejenega števila pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, pri tem pa upoštevati tudi razpoložljive razlike do zgornje meje;

Drugi oddelki

83.  meni, da bi bilo treba proračune institucij Unije zaradi njihovih posebnih nalog in položaja obravnavati individualno, ne pa iskati enotnih rešitev, pri tem pa bi bilo treba upoštevati tudi njihove konkretne razvojne faze, operativne naloge, upravljavske cilje, kadrovske potrebe in nepremičninske politike;

84.  vztraja, da bi se morala Parlament in Svet sicer zavzeti za vse možne prihranke in čim večjo učinkovitost z nenehnim ocenjevanjem potekajočih in novih nalog, kljub temu pa bi morala zagotoviti dovolj sredstev za nemoteno delovanje institucij, spoštovanje notranjih in zunanjih pravnih obveznosti ter izvajanje profesionalnih javnih storitev za državljane Unije;

85.  je zaskrbljen, ker je Svet v predlogu proračuna za leto 2014 zmanjšal sredstva za prilagoditev plač zaposlenih za 1,7 % za leti 2011 in 2012 za tiste institucije, ki so v proračunskih ocenah to prilagoditev predvidele, zlasti glede na to, da bo Sodišče Evropske unije kmalu razsodilo v tej zadevi; je te odhodke z namenom dobrega in preudarnega finančnega poslovodenja znova vključil v proračun za leto 2014; je zaskrbljen tudi zaradi naraščajoče glavnice in obresti, ki jih bodo morale plačati institucije, in ugotavlja, da Svet ni predvidel proračunskih sredstev kot previdnostni ukrep;

86.  je prav tako zelo zaskrbljen, ker v razdelku 5 razlika do zgornje meje pri plačilih skorajda ne obstaja, pri obveznostih pa je zelo majhna, podmeja za upravne odhodke pa je prenizka; opominja, da so v skladu s členom 203 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 "odobritve za upravo [...] nediferencirana sredstva", zato je spodnja od omenjenih meja odločilna; znova poudarja, da bodo morda za kritje prilagoditve plač potrebna dodatna sredstva za plačila, in opozarja, da utegne težave povzročati tudi zgornja meja za obveznosti;

87.  zahteva spremembo proračuna za pokritje neporavnanih obveznosti in prilagoditve plač, če bo Sodišče Evropske unije presodilo v korist omenjene prilagoditve plač, ki jo predvidevajo kadrovski predpisi; ugotavlja, da dodatni manjši prihranki zaradi sprejetja novih kadrovskih predpisov niso bili upoštevani v predlogu proračuna; je natančno seznanjen s podrobnostmi dopolnilno pismo Komisije št. 2/2014 (COM(2013)0719); poziva Svet, naj vsebino dopolnilnega pisma upošteva v proračunskem postopku za leto 2014;

88.  pozdravlja prizadevanja institucij za prihranke, kjer je le mogoče, ne da bi ogrozile kakovost svojih storitev; pozdravlja povečano medinstitucionalno sodelovanje, na primer potekajoča pogajanja med Parlamentom, Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij za krepitev političnih vezi, večjo učinkovitost in spodbujanje mobilnosti zaposlenih, da se podpre osrednje funkcije teh institucij;

Oddelek I – Evropski parlament

Splošni okvir

89.  spominja, da je ob sprejetju načrta prihodkov in odhodkov za leto 2014 vztrajal pri čim večji proračunski odgovornosti, nadzoru in varčnosti ter se zavzel za nadaljnje prizadevanje za spremembe, prihranke in strukturne reforme, da bi bilo proračunsko povečanje čim bližje stopnji inflacije;

90.  poudarja, da morata Evropski parlament in Svet, da bi ustvarila dolgoročne prihranke v proračunu EU, obravnavati potrebo po načrtu za enoten sedež, kot je navedeno v prejšnjih resolucijah, zlasti v resolucijah Parlamenta z dne 23. oktobra 2012 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013 – vsi oddelki(8), z dne 6. februarja 2013 o smernicah za proračunski postopek za leto 2014 – vsi oddelki razen Komisije(9) in v sklepu Parlamenta z dne 10. maja 2012 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek I – Evropski parlament(10);

91.  pozdravlja sporazum, dosežen med predsedstvom in Odborom za proračun na usklajevalnem sestanku 24. septembra 2013; opozarja, da proračun Parlamenta za leto 2014 znaša 1 783 976 098 EUR, kar je 29 168 108 EUR manj, kot je bilo predvideno v predhodnem načrtu prihodkov in odhodkov 26. februarja 2013;

92.  poudarja, da je proračun Parlamenta za leto 2014 za 1,9 % večji kot proračun za leto 2013; ugotavlja, da stroški hrvaške pridružitve znašajo 0,17 %, enkratni stroški prehoda na novo parlamentarno obdobje pa 2,1 % tega povečanja; poudarja, da neto zmanjšanje operativnega proračuna kljub neizogibnim stroškom zaradi prehoda na novo parlamentarno obdobje po evropskih volitvah 2014 znaša 0,37 %, ta proračun pa se bo še dodatno zmanjšal zaradi pričakovane stopnje inflacije;

93.  poudarja, da so bila v proračunu Parlamenta predvidena sredstva za delno pokritje prilagoditve plač za leti 2011 in 2012, potem ko bo o tem razsodilo Sodišče Evropske unije; je globoko zaskrbljen zaradi pristopa Sveta, da ne bo predvidel sredstev za prilagoditev v lastnem proračunu in da bo črtal sredstva, ki so jih v svojih proračunih v ta namen predvidele druge institucije, saj bi s tem previdnostnim ukrepom lahko delno pokrili proračunske posledice, ki bi jih utegnila imeti pričakovana razsodba Sodišča Evropske unije; ugotavlja, da bi bil proračun za delovanje Parlamenta, ki se bo v letu 2014 realno zmanjšal za 0,37 %, manjši za nadaljnjih 1,3 %, če Parlament ne bi predvidel sredstev za pričakovano prilagoditev plač za leti 2011 in 2012, ki je odvisna od razsodbe Sodišča Evropske unije;

94.  se strinja z naslednjimi popravki načrta prihodkov in odhodkov:

   upoštevanje posledic sprejetja novih kadrovskih predpisov in povezanih sprememb kadrovskega načrta;
   upoštevanje prihrankov zaradi selitve iz stavbe PRES v stavbo GEOS v Luxembourgu;
   zmanjšanje proračunskih sredstev za Hišo evropske zgodovine zaradi prispevka Komisije k stroškom delovanja in notranjih prihrankov;
   upoštevanje prihrankov zaradi prehoda na delo brez papirja v Parlamentu;
   prenos pokojnin poslancev v skladu s statutom poslancev v posebno proračunsko vrstico v oddelku III, kamor sodijo tudi pokojnine uradnikov;
   dodelitev kadrovskih in finančnih virov novemu generalnemu direktoratu službe za parlamentarne raziskave po uspešni sklenitvi sporazuma o sodelovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij;

Skupna delovna skupina

95.  pozdravlja nadaljnje delo skupne delovne skupine predsedstva in Odbora za proračun o proračunu Parlamenta, saj se je v procesu reforme izkazala kot koristen prostor za razpravo in iskanje možnosti za povečanje učinkovitosti, ki bi lahko nadomestilo potrebne naložbe za povečanje učinkovitosti Parlamenta;

96.  spominja na pretekle uspehe delovne skupine pri opredeljevanju strategij za prihranke pri potnih stroških poslancev;

97.  vztraja, da se morajo reforme, sprožene med razpravami delovne skupine, kot so medinstitucionalno sodelovanje z Odborom regij in Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, ukrepi za Parlament brez papirja in e-seje, učinkovitejša delovna ureditev Parlamenta, zunanji izvajalci za izplačevanje, nov računalniški program za upravljanje človeških virov, nadaljevati, da bo mogoče dejansko povečati učinkovitost in sprostiti vire ter tako izboljšati neodvisno strokovno svetovanje poslancem in nadzorno zmogljivost Parlamenta;

Reforma kadrovskih predpisov

98.  ugotavlja, da spremembe kadrovskih predpisov, o katerih sta se Parlament in Svet sporazumela v rednem zakonodajnem postopku, predvidevajo novo metodo za indeksacijo plač zaposlenih in zamrznitev prilagoditve plač za vse institucije, tudi Parlament, v letih 2013 in 2014, zaradi česar bo Parlament v proračunu za leto 2014 prihranil 14,5 milijona EUR;

99.  ugotavlja še, da bodo druge spremembe kadrovskih predpisov, na primer nova pravila o letnih potnih stroških uradnikov, omogočile prihranke v znesku 2,8 milijona EUR, poleg prihranka v višini 0,8 milijona EUR zaradi prilagoditve poklicne kariere zaposlenih in hitrosti napredovanja ter uvedbe nove funkcijske skupine SC;

100.  ugotavlja, da bo zaradi predloga Komisije, da bo vsako leto skupno število zaposlenih zmanjšala za 1 %, v letu 2014 v kadrovskem načrtu Parlamenta izbrisanih 67 delovnih mest; je seznanjen z obvestilom generalnega sekretarja predsedstvu z dne 2. septembra 2013, v katerem ne posega v ravnovesje med politično in administrativno podporo za poslance; ugotavlja, da so politične skupine od leta 2012 dalje zamrznile število osebja, njihove potrebe pa so bile le delno pokrite v prejšnjih dveh proračunskih letih; vztraja, da skupna raven osebja v političnih skupinah leta 2014 in v naslednjih letih ne sme biti nižja od sedanje ravni;

101.  ponavlja zahtevo iz resolucije z dne 17. aprila 2013, da je treba zdaj, ko so se pogajanja med Parlamentom in Svetom končala in je bil dosežen sporazum o reformi kadrovskih predpisov, Odboru za proračun predstaviti načrt za njihovo izvajanje;

Sodelovanje s posvetovalnima odboroma

102.  pozdravlja potekajoča pogajanja in spodbuja Parlament, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, naj zaradi povečanega sodelovanja razvijejo medinstitucionalni sporazum o sodelovanju;

103.  poudarja, da so predvidene spremembe kadrovskih načrtov Parlamenta, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij, ki so povezane z medinstitucionalnim sporazumom o sodelovanju, o katerem se pogaja, neposredno povezane z dokončno sklenitvijo političnega sporazuma in posledično temu podrejene; meni, da naj bi bil plod tega sodelovanja postopna prostovoljna prerazporeditev do 80 kvalificiranih uslužbencev iz prevajalskih služb odborov v novi generalni direktorat službe za parlamentarne raziskave (vključno s povezano razširitvijo kadrovskega načrta) in sočasen izbris ustreznega števila delovnih mest v kadrovskem načrtu odborov v letu, ki sledi prerazporeditvi uslužbencev;

Rezerva za nepredvidene izdatke

104.  glede na to, da med proračunskim postopkom za leto 2014 še ni mogoče dovolj natančno predvideti ne začetka ne hitrosti te prerazporeditve uslužbencev, je sklenil proračunsko vrstico za plače v Parlamentu povečati za 0,7 milijona EUR, ustrezen znesek v proračunskih vrsticah za plače v odborih pa prenesti v rezervo, dokler ne bo znano, kakšen je napredek pri prerazporejanju uslužbencev; je seznanjen s tem, da je mogoče po potrebi iz rezerve za nepredvidene izdatke v vrstico za plače prerazporediti do 3,3 milijone EUR, če bo tako sklenil pristojni parlamentarni odbor; pričakuje, da bosta posvetovalna odbora svoja proračuna ustrezno zmanjšala, dokler ne bo znano, kakšen je napredek pri prerazporejanju uslužbencev, in dokler ne bo dosežen politični dogovor s Parlamentom;

Prenos pokojnin poslancev

105.  je prepričan, da upravljanje pokojnin nekdanjih poslancev ni ena od vsakodnevnih operativnih nalog Parlamenta in da bi lahko morebitno naraščanje odhodkov za pokojnine ogrozilo preglednost proračuna; zato podpira prenos treh vrst pokojnin – starostnih, invalidskih in družinskih – v oddelek III proračuna Unije v skladu s statutom poslancev, medtem ko bo svetovanje poslancem o pokojninah še na voljo; poudarja, da upravljanje vseh pokojnin v eni sami instituciji prispeva k upravni učinkovitosti;

106.  ugotavlja, da potrebujemo usklajen pristop k obveščanju o evropskih volitvah leta 2014; zato podpira spodbujanje udeležbe na evropskih volitvah leta 2014, obveščanje o datumu volitev, ozaveščanje državljanov Unije o njihovi volilni pravici in o vplivu Unije na njihovo vsakdanje življenje v vseh uradnih jezikih Unije; meni, da je treba opraviti naknadno ocenjevanje komunikacijske strategije za volitve leta 2009 in 2014;

Dodatni prihranki

107.  je prepričan, da je treba v času varčevanja ves trud nameniti nadzoru proračunov institucij in iskanju možnosti za prihranke z uvajanjem prakse, ki ne zmanjšuje kakovosti dela poslancev; poudarja, da o varčevanju nedvoumno priča dejstvo, da nadomestila za misije uslužbencev niso bila indeksirana od leta 2007 in da so bila vsa poslanska nadomestila do izteka tega parlamentarnega mandata zamrznjena na ravni iz leta 2011; poleg tega pozdravlja načrt za zamrznitev vseh poslanskih nadomestil do izteka leta 2014;

108.  glede na to se je odločil zmanjšati odhodke Parlamenta za 9 658 000 EUR v primerjavi s predlogom proračuna za leto 2014;

109.  v duhu varčevanja zmanjšuje sredstva za delegacije in tudi skupno število delegacij za poslance še bolj, kot je bilo sklenjeno in se je izvajalo v zadnjih dveh letih;

Oddelki od IV do X

110.   čestita vsem drugim institucijam za prihranke in večjo učinkovitost, ki so jih že upoštevale v svojih predlogih proračunov; v skladu z načelom preudarnega in dobrega finančnega poslovodenja obnavlja sredstva za prilagoditev plač za leti 2011 in 2012, saj bo Sodišče Evropske unije kmalu razsodilo o tem vprašanju;

Oddelek IV – Sodišče Evropske unije

111.  znova uvaja pavšalni odbitek v višini 3 % in obnavlja sredstva v znesku 1,43 milijona EUR, da bo mogoče v celoti izkoristiti kadrovski načrt Sodišča Evropske unije in zagotoviti, da bo to obvladalo vse večje delovne obremenitve;

112.  povečuje proračunske vrstice za plače Sodišča Evropske unije v primerjavi s predlogom proračuna, da bo mogoča prilagoditev plač za leti 2011 in 2012, ki je Sodišče Evropske unije v prvotnem načrtu prihodkov in odhodkov ni upoštevalo;

Oddelek V – Računsko sodišče

113.  obnavlja predlog proračuna za znesek, ki bo v proračunu za leto 2014 potreben zaradi prilagoditve plač zaposlenih za leti 2011 in 2012 in ki ga je Svet med svojo obravnavo proračuna črtal, zlasti ker bo Sodišče Evropske unije kmalu razsodilo v tej zadevi;

114.  je še zlasti zadovoljen, ker je bilo Računsko sodišče v predlogu proračuna varčno in je poiskalo notranje rezerve pri učinkovitosti;

Oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor

115.  obnavlja predlog proračuna za znesek, ki bo v proračunu za leto 2014 potreben zaradi prilagoditve plač zaposlenih za leti 2011 in 2012 in ki ga je Svet med svojo obravnavo proračuna črtal, zlasti ker bo Sodišče Evropske unije kmalu razsodilo v tej zadevi;

116.  pozdravlja potekajoča pogajanja med Parlamentom in Evropskim ekonomsko-socialnim odborom o sporazumu o sodelovanju in se zavzema za njegovo uspešno sklenitev; del sredstev za plače prenaša v rezervo, dokler ne bo podpisan sporazum o sodelovanju s Parlamentom in dokler ne bo morebiti postopno prerazporejenih do 48 uslužbencev, z opombo v kadrovskem načrtu, da bodo ta delovna mesta izbrisana v letu po prerazporeditvi zaposlenih, če bo končni sporazum sprejet;

Oddelek VII – Odbor regij

117.  obnavlja predlog proračuna za znesek, ki bo v proračunu za leto 2014 potreben zaradi prilagoditve plač zaposlenih za leti 2011 in 2012 in ki ga je Svet med svojo obravnavo črtal, zlasti ker bo Sodišče Evropske unije kmalu razsodilo v tej zadevi;

118.  pozdravlja potekajoča pogajanja med Parlamentom in Odborom regij o sporazumu o sodelovanju in se zavzema za njegovo uspešno sklenitev; del sredstev za plače prenaša v rezervo, dokler ne bo podpisan takšen sporazum o sodelovanju in dokler ne bo morebiti postopno prerazporejenih do 32 uslužbencev, z opombo v kadrovskem načrtu, da bodo ta delovna mesta izbrisana v letu po prerazporeditvi zaposlenih, če bo končni sporazum sprejet;

119.  obnavlja raven predloga proračuna za vrstice s potnimi stroški članov, s čimer želi zagotoviti, da stopnja političnih dejavnosti ne bo okrnjena;

120.   ugotavlja, da je Skupina Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) v Odboru regij ustanovila novo politično skupino; opozarja, da bi morala vsaka politična skupina prejeti administrativno podporo v skladu s svojo velikostjo, da se ji tako omogoči sodelovanje pri političnih dejavnostih odbora;

Oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic

121.  obnavlja predlog proračuna za znesek, ki bo v proračunu za leto 2014 potreben zaradi prilagoditve plač zaposlenih za leti 2011 in 2012 in ki ga je Svet med svojo obravnavo proračuna črtal, zlasti ker bo Sodišče Evropske unije kmalu razsodilo v tej zadevi;

122.  se strinja z upravičenim pristopom varuha, da bo zmanjšanje števila zaposlenih za 5 % v petih letih izvedel po lastnem urniku, saj je institucija razmeroma majhna;

Oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov

123.  obnavlja predlog proračuna za znesek, ki bo v proračunu za leto 2014 potreben zaradi prilagoditve plač zaposlenih za leti 2011 in 2012 in ki ga je Svet med svojo obravnavo proračuna črtal, zlasti ker bo Sodišče Evropske unije kmalu razsodilo v tej zadevi;

124.  se strinja z upravičenim pristopom nadzornika, da bo zmanjšanje števila zaposlenih za 5 % v petih letih izvedel po lastnem urniku, saj je organ razmeroma majhen;

Oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje

125.  obnavlja predlog proračuna za znesek, ki bo v proračunu za leto 2014 potreben zaradi prilagoditve plač zaposlenih za leti 2011 in 2012 in ki ga je Svet med svojo obravnavo proračuna črtal, zlasti ker bo Sodišče Evropske unije kmalu razsodilo v tej zadevi;

126.  znova uvaja pavšalni odbitek v višini 5,3 % (in obnavlja sredstva v približnem znesku 0,40 milijona EUR) za uradni sedež in v višini 2,7 % za delegacije (0,5 milijona EUR), da bo v skladu s hitrostjo zaposlovanja iz operativnih potreb;

127.  povečuje sredstva za varnost, in sicer za 5,4 milijona EUR za varne sisteme IT in omrežja ter za 0,6 milijona EUR za pogodbene uslužbence;

128.  pozdravlja prizadevanje Evropske službe za zunanje delovanje, da bi na zahtevo Odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve posebne predstavnike Evropske unije in njihove zaposlene vključila v svoj proračun in institucionalno strukturo službe; ugotavlja, da je treba za prerazporeditev kadrovskih in finančnih virov iz proračuna Komisije v proračun Evropske službe za zunanje delovanje poiskati kompromisno rešitev s Komisijo in Svetom ter sprejeti ustrezno pravno podlago; predlaga povečanje proračuna in kadrovskega načrta te službe;

o
o   o

129.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, drugim zadevnim institucijam in organom ter nacionalnim parlamentom.

PRILOGA I

SKUPNA IZJAVA

Datumi v proračunskem postopku za leto 2014 in načini delovanja spravnega odbora

A.  Evropski parlament, Svet in Komisija se dogovorijo o naslednjih ključnih datumih za proračunski postopek v letu 2014:

1.  Svet si bo prizadeval sprejeti stališče in ga do 11. septembra 2013 posredovati Evropskemu parlamentu, da se omogoči pravočasni dogovor s slednjim.

2.  Odbor Evropskega parlamenta za proračun bo o osnutkih dopolnitve k stališču Sveta glasoval najpozneje do konca 41. tedna (začetek oktobra).

3.  Trialog bo sklican 16. oktobra 2013 popoldne, pred obravnavo v Evropskem parlamentu.

4.  Evropski parlament bo o svojem stališču glede proračuna glasoval na plenarnem zasedanju v 43. tednu.

5.  Spravno obdobje se bo začelo 24. oktobra 2013, rok za spravni postopek pa bo v skladu s členom 314(4)(c) PDEU potekel 13. novembra 2013.

6.  Spravni odbor se bo sestal 4. novembra 2013 popoldne v Evropskem parlamentu in 11. novembra 2013 v Svetu. Seje spravnega odbora bodo pripravljene na trialogih. Prvi trialog bo potekal 7. novembra 2013 zjutraj, v 21-dnevnem spravnem obdobju pa se lahko po potrebi skličejo še dodatni trialogi.

B.  Evropski parlament, Svet in Komisija se dogovorijo tudi o načinih delovanja spravnega odbora iz priloge, ki se uporablja, dokler ne začne veljati novi Medinstitucionalni sporazum.

PRILOGA II

Načini delovanja spravnega odbora v proračunskem postopku za leto 2014

1.  Če Evropski parlament izglasuje osnutke dopolnitev k stališču Sveta, se predsednik Sveta na istem plenarnem zasedanju seznani z razlikami v stališčih obeh institucij ter da soglasje, da predsednik Evropskega parlamenta nemudoma skliče spravni odbor. Pismo o sklicu spravnega odbora se pošlje na dan, ko je potekalo plenarno glasovanje, spravno obdobje pa se začne naslednji dan. 21-dnevno obdobje se izračuna na podlagi Uredbe (EGS, Euratom) št. 1182/71 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov.

2.  Če se Svet ne more dogovoriti o vseh osnutkih dopolnitev, ki jih je izglasoval Evropski parlament, svoje stališče potrdi v pismu, poslanem pred datumom, predvidenem za prvo sejo spravnega odbora iz točke A.6 skupne izjave. Delo spravnega odbora v takem primeru poteka v skladu s pogoji, določenimi v naslednjih odstavkih.

3.  Spravni odbor ima na voljo skupen niz dokumentov (vhodni dokumenti) s primerjavo različnih faz proračunskega postopka(11). Sklop vsebuje zneske "po posameznih vrsticah"(12), skupne zneske po razdelkih finančnega okvira in primerjalni dokument tako za zneske kot za proračunske opombe s spremembami po proračunskih vrsticah za vse proračunske vrstice, za katere velja, da so tehnično "odprte". Ti dokumenti so razvrščeni po proračunski nomenklaturi.

Vhodnim dokumentom za spravni odbor so priloženi tudi drugi dokumenti(13).

4.  Da bi bilo do konca spravnega obdobja doseženo soglasje, so med trialogi izvedene naslednje dejavnosti:

–  določitev obsega pogajanj v zvezi s proračunskimi zadevami, ki jih je treba obravnavati;

–  razprava o nerešenih vprašanjih iz prejšnje alinee, da bi dosegli dogovor, ki ga potrdi spravni odbor;

–  preučitev tematskih vprašanj, tudi po razdelkih večletnega finančnega okvira, morebiti na podlagi delovnih ali neuradnih dokumentov.

Začasni sklepi so, če je le mogoče, pripravljeni skupaj v okviru vsakega trialoga ali takoj po njem, hkrati z dnevnim redom naslednjega sestanka. Te sklepe evidentira institucija, ki gosti trialog.

5.  Začasni sklepi trialogov in dokument s proračunskimi vrsticami, za katere je bil v trialogih dosežen okvirni dogovor, so za morebitno odobritev na voljo na sestankih spravnega odbora.

6.  Komisija da vse potrebne pobude za približanje stališč Evropskega parlamenta in Sveta. S tega stališča je zagotovljena popolna enakost pri obravnavi in informacijah za Svet in Evropski parlament.

7.  Skupno besedilo iz člena 314(5) PDEU pripravita sekretariata Evropskega parlamenta in Sveta ob pomoči Komisije. Vsebuje pismo o prenosu, naslovljeno na predsednika Evropskega parlamenta in Sveta, z datumom soglasja, doseženega v spravnem odboru, ter priloge, ki vključujejo:

–  zneske po posameznih vrsticah za vse proračunske postavke(14) in skupne zneske po razdelkih finančnega okvira;

–  konsolidirani dokument z zneski in končnim besedilom dogovorjenih sprememb predloga proračuna(15) ali stališča Sveta.

Spravni odbor lahko odobri tudi morebitne skupne izjave v zvezi s proračunom za leto 2014.

8.  Službe Evropskega parlamenta skupno besedilo prevedejo v vse jezike, nato pa je v 14 dneh od dneva po datumu, ko je bilo v skladu s točko 6 skupnega besedila o njem doseženo soglasje, predloženo v odobritev Evropskemu parlamentu in Svetu.

Proračun po sprejetju skupnega besedila dokončno oblikujejo pravniki lingvisti in priloge k skupnemu besedilu združijo s proračunskimi vrsticami, ki v spravnem postopku niso bile spremenjene.

9.  Institucija, ki gosti trialog ali sestanek spravnega odbora, zagotovi tolmačenje s polno jezikovno ureditvijo, ki velja za seje spravnega odbora, ter priložnostno jezikovno ureditvijo za trialoge.

Institucija, ki gosti srečanje, poskrbi za razmnoževanje in distribucijo delovnih dokumentov.

Pri zapisovanju rezultatov pogajanj sodelujejo službe vseh treh institucij, da bi dokončno oblikovale skupno besedilo.

10.  Da bi dokončali delo spravnega odbora, instituciji delujeta v duhu lojalnega sodelovanja, si pravočasno izmenjujeta pomembne informacije in dokumente na formalni in neformalni ravni ter vzdržujeta redne stike na vseh ravneh proračunskega postopka prek proaktivne vloge svojih pogajalcev.

(1) UL L 163, 23.6.2007, str. 17.
(2) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(3) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0304.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0081.
(6) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0173.
(7) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(8) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0359.
(9) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0048.
(10) UL L 286, 17.10.2012, str. 1.
(11)Različne faze vključujejo: proračun za leto 2013 (vključno s sprejetimi spremembami proračuna); prvotni predlog proračuna; stališče Sveta o predlogu proračuna; osnutki dopolnitev Evropskega parlamenta k stališču Sveta in dopolnilna pisma, ki jih predloži Komisija. Zaradi primerjave bo prvotni predlog proračuna vseboval samo tista dopolnilna pisma, ki sta jih obravnavala tako Svet kot Evropski parlament.
(12)Proračunske vrstice, za katere velja, da so tehnično zaprte, bodo v vhodnih dokumentih označene. Proračunska vrstica, ki velja kot tehnično zaprta, je vrstica, pri kateri ni nesoglasij med Evropskim parlamentom in Svetom in za katero ni bilo predloženo dopolnilno pismo, brez poseganja v končno odločitev spravnega odbora.
(13)Vključno s pismom Komisije o izvedljivosti stališča Sveta in osnutkov dopolnitev Evropskega parlamenta; dopolnilnim pismom o kmetijstvu (in po potrebi drugih področjih); morda jesenskim obvestilom o proračunskih napovedih, ki ga pripravi Komisija; ter morebitnimi pismi drugih institucij o stališču Sveta in osnutkih dopolnitev Evropskega parlamenta.
(14)Vrstice, ki glede na predlog proračuna ali stališče Sveta niso bile spremenjene, bodo označene.
(15)Vključno z dopolnilnimi pismi, ki sta jih obravnavala tako Svet kot Evropski parlament.


Znanje o morju 2020
PDF 300kWORD 30k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2013 o znanju o morju 2020: kartiranje morskega dna za spodbujanje trajnostnega ribištva (2013/2101(INI))
P7_TA(2013)0438A7-0295/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 29. avgusta 2012 z naslovom „Znanje o morju 2020: od kartiranja do oceanskega napovedovanja“ (COM(2012)0473),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. septembra 2010 z naslovom „Znanje o morju 2020: opazovanje in podatki o morju za pametno in trajnostno rast“ (COM(2010)0461),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008 z dne 25. februarja 2008 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike,

–  ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2013 o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij (COM(2013)0133),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. septembra 2012 z naslovom „Modra rast: možnosti za trajnostno rast v morskem in pomorskem sektorju“ (COM(2012)0494),

–  ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (Direktiva št. 2008/56/ES),

–  ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (Direktiva št. 2007/2/ES),

–  ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (Direktiva št. 2003/98/ES),

–  ob upoštevanju Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (Sklep št. 1982/2006/ES),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. julija 2012 z naslovom „Boljšemu dostopu do znanstvenih informacij naproti: izboljšanje učinkovitosti javnih naložb v raziskave“ (COM(2012)0401),

–  ob upoštevanju Priporočila Komisije 2012/417/EU z dne 17. julija 2012 o dostopu do znanstvenih informacij in njihovem arhiviranju,

–  ob upoštevanju Priporočila št. 2002/413/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2002 o izvajanju strategije za integrirano upravljanje obalnih območij v EvropiPriporočilo ,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 11. septembra 2012 z naslovom „Napredek celostne pomorske politike EU“ (COM(2012)0491),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z dne 29. avgusta 2012 o vmesni oceni evropske mreže za pomorsko opazovanje in podatke (SWD(2012)0250),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z dne 8. marca 2012 z naslovom „Načrt za evropsko mrežo za pomorsko opazovanje in podatke (EMODnet)“ (Ares(2012)275043),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z dne 8. septembra 2010 o oceni učinka evropske mreže za pomorsko opazovanje in podatke (SEC(2010)0998),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z dne 22. januarja 2010 o izidu javnega posvetovanja o infrastrukturi pomorskih podatkov (SEC(2010)0073),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z 2973. zasedanja z dne 16. novembra 2009 o celostni pomorski politiki (Svet za splošne zadeve in zunanje odnose),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 15. oktobra 2009 o napredku celostne pomorske politike EU (COM(2009)0540),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z dne 7. aprila 2009 z naslovom „Vzpostavitev evropske pomorske infrastrukture znanja: Načrt za evropsko mrežo za pomorsko opazovanje in podatke“ (SEC(2009)0499),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. septembra 2008 " Evropska strategija za morsko in pomorsko raziskovanje: skladen okvir za Evropski raziskovalni prostor v podporo trajnostni uporabi oceanov in morij" (COM(2008)0534) in svoje resolucije z dne 19. februarja 2009 o aplikativnih raziskavah na področju skupne ribiške politike(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2007 z naslovom „Celostna pomorska politika za Evropsko unijo“ (COM(2007)0575),

–  ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A7-0295/2013),

A.  ker je znanje o morskem okolju bistveno za spodbujanje, razvoj in širitev „modrega gospodarstva“, to je pomorske razsežnosti strategije Evropa 2020, ki povezuje znanje in tehnološke inovacije, trajnostno uporabo virov, konkurenčnost ter ustvarjanje delovnih mest za zagotavljanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti;

B.  ker je znanje o morskem okolju bistveno za povečanje količine informacij o ekosistemih in človekovih vplivih na morsko okolje ter izboljšanje teh informacij, da se tako pripomore k ustreznemu varstvu okolja, racionalnemu izkoriščanju virov, ki je okoljsko trajnostno na dolgi rok, ter uravnoteženemu in trajnostnemu povečevanju človekove uporabe oceanov in njegovih dejavnosti v njih;

C.  ker so obstoječi podatki o morskem okolju trenutno razpršeni in razdrobljeni po številnih različnih ustanovah ter je bistveno zagotoviti in poenostaviti dostop do tega ogromnega korpusa podatkov o morskem okolju v Evropi, da bi tako izboljšali vire ter spodbudili razvoj, inovativnost in ustvarjanje delovnih mest v morskih in pomorskih sektorjih;

D.  ker je ribištvo ena glavnih človekovih dejavnosti, ki poteka v morskem okolju, prispeva k preskrbi s hrano in je izrednega pomena, zlasti za nekatere obalne skupnosti, ter je torej bistveni dejavnik celostne pomorske politike; ker je treba opozoriti, da imajo ribolovne dejavnosti pogosto obsežne negativne učinke na morske ekosisteme zaradi raznolikosti in količine izkoriščanih ribjih staležev; ker je ribištvo tudi sektor, ki ga najbolj prizadenejo številni načini uporabe in dejavnosti v morskem okolju, kot so pomorski promet in turizem ali razvoj mest in obalnih območij, onesnaževanje morja, ekstraktivna industrija in obnovljiva energija, njihovi učinki pa se lahko še seštevajo s tistimi iz ribolovnih dejavnosti;

E.  ker so evropska morja zelo različna z raznolikimi ribolovnimi flotami in vrstami ribolova, ki ga izvajajo različne države članice; ker je priznavanje in razumevanje te raznolikosti in posebnosti močno odvisno od informacij o ribolovni dejavnosti, ki so na voljo;

F.  ker se v zvezi z ribiškim sektorjem vse pogosteje uporabljajo informacijske tehnologije, s čimer sta se izboljšala dostop do informacij in njihova preglednost, poleg tega pa so nacionalne in regionalne uprave in organizacije proizvajalcev informatizirale sisteme zbiranja in prenosa podatkov; ker je z boljšim zagotavljanjem informacij o ribolovni dejavnosti nedvomno mogoče sprožiti proces, ki bo spodbudil bolj trajnostne oblike ribolova, in sicer ne le z okoljskega, temveč tudi z gospodarskega in socialnega vidika;

G.  ker je treba opredeliti in razmejiti biogeografsko občutljiva območja ter vzpostaviti območja za obnovo staležev rib in zavarovana morska območja, da bi tako zagotovili dejansko zaščito in ohranjanje občutljivih morskih ekosistemov pred posebej škodljivimi ribolovnimi praksami; opozarja, da se s povečevanjem in izboljšanjem informacij o morskem okolju in ribolovni dejavnosti, ki so na voljo, povečuje tudi razumevanje, sprejemanje in izvajanje boljših ukrepov za zaščito ekosistemov, upravljanje ribolova in pomorsko prostorsko načrtovanje;

H.  ker je pobuda „Znanje o morju 2020“ omogočila začetek razprave na to temo in spodbudila javno posvetovanje za opredelitev mnenj o priložnostih in izzivih, ki so povezani z zagotavljanjem informacij o opazovanju morskega okolja v Evropi; ker je treba pozdraviti pobudo Komisije za predstavitev zelene knjige, naslovljene „Znanje o morju 2020: od kartiranja do oceanskega napovedovanja“;

I.  ker je treba na podlagi predhodno določenih pravil izkoristiti možnosti, ki jih ponuja izjemno obširen korpus podatkov o morskem okolju, ki jih zbirajo in hranijo številni javni in zasebni subjekti na evropski ravni, tako da se ti podatki dajo na voljo morebitnim uporabnikom, pri čemer je treba spremeniti model zbiranja in uporabe podatkov, da bi obstoječi sistem, v katerem se podatki zbirajo večkrat za različne posamične in posebne namene, v model večnamenskega zbiranja in zagotavljanja informacij;

J.  ker bosta obširnejše zagotavljanje podatkov in lažji dostop do njih spodbudila uporabo teh podatkov v večdisciplinarnih študijah ter vzpostavitev medsektorskih partnerstev, zlasti med javnim in zasebnim sektorjem, kar bo omogočilo izoblikovanje veliko večjih zmogljivosti in koristi, kot bi jih bilo mogoče doseči le z vsoto posameznih sestavnih delov;

K.  ker ta pobuda temelji na večdisciplinarni strategiji, ki vključuje in povezuje vse dejavnosti opazovanja morskega okolja, ki potekajo v EU; ker je treba poudariti koristi in prednosti, ki se ponujajo z dostopom do številnih oblik podatkov prek enotne digitalne platforme za zagotavljanje podatkov o morskem okolju;

L.  ker je zaradi velikega pomena in velike raznolikosti ribištva kot starodavne in tradicionalne dejavnosti, ki se izvaja v morskem okolju, v celoti smiselno, da se informacije o upravljanju in izkoriščanju ribištva vključijo med podatke, ki jih je mogoče kartirati in razširjati v okviru pobude „Znanje o morju 2020“;

M.  ker EU od leta 2001 podpira upravljanje skupne ribiške politike (SRP), tako da financira zbiranje podatkov o ribiškem sektorju in njihovo razširjanje, kar izvajajo nacionalni organi držav članic; opozarja, da se ribolov v EU vse bolj upravlja na podlagi večletnih načrtov upravljanja in je urejen po ekosistemskem in previdnostnem pristopu, katerih namen je zmanjšati vpliv ribolovne dejavnosti na morske ekosisteme, taka strategija upravljanja pa pomeni večdisciplinarne raziskave, ki zahtevajo zbiranje številnih znanstvenih podatkov o ribjih staležih;

N.  ker se z zdajšnjo reformo SRP povečujejo obveznosti držav članic v zvezi z zbiranjem okoljskih, bioloških, tehničnih in socialno-ekonomskih podatkov o ribolovni dejavnosti v skladu z okvirom za zbiranje podatkov za ribištvo, ki se bo v obdobju 2014–2020 okrepljeno financiral iz novega Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR);

Viri informacij in vrste podatkov

1.  poudarja, da so podatki o ribolovni dejavnosti v EU, ki bi jih morali vključiti v javno dostopne večločljivostne digitalne karte morskega dna, v lasti številnih javnih in zasebnih subjektov;

2.  poudarja, da morajo države članice izpolniti obveznosti do Evropske unije v okviru za zbiranje podatkov za ribištvo ter zbirati in posredovati podatke, ki so odličen vir informacij o ribolovni dejavnosti, ter da te številne informacije zbira Skupno raziskovalno središče (JRC), nato pa so predložene v oceno strokovnjakom iz delovnih skupin Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo; dodaja, da podatke, ki jih zbirajo države članice v skladu s skupnim okvirom za zbiranje podatkov za ribištvo, uporablja Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) za zagotavljanje znanstvenih informacij o virih in svetovanje o upravljanju ribolova;

3.  poudarja, da veliko podatkov zbere ladjevje, opremljeno s satelitskimi sistemi za spremljanje plovil, in da bi bilo mogoče te podatke zelo koristno uporabiti pri kartiranju ribolovne dejavnosti; opozarja na velik pomen, ki ga imajo podatki, zbrani s satelitskimi sistemi za spremljanje plovil, pri mešanih ribištvih; poudarja, da bi bilo smiselno vključiti in kartirati dodatne informacije, zlasti podatke, shranjene v ladijskih ribolovnih dnevnikih v elektronski ali papirni obliki, podatke iz evidenc opazovalcev ribolova na krovu ter podatke, pridobljene s kampanjami za nadzor nad ribolovnimi viri;

4.  opozarja, da nekatere organizacije proizvajalcev, zlasti tiste, ki izhajajo iz industrijskega ribolova, hranijo podatke o ribolovni dejavnosti, s katerimi bi bilo mogoče dopolniti trenutno razpoložljive informacije; dodaja, da bi si bilo treba v primeru obalnega in malega priobalnega ribolova, v zvezi s katerim so informacije bolj skope, prizadevati za to, da bi podatke zbiralo kar samo ladjevje, in sicer z uporabo čolnov kot platform za zbiranje podatkov za nadzor nad ribolovom, lahko tudi s preprostimi napravami za spremljanje v realnem času, povezanimi s sistemi GPS/GPRS, ki se namestijo na čolne; hkrati še ugotavlja, da se velik del podatkov o ribolovu pridobi v okviru raziskovalnih projektov;

5.  poudarja, da bi bilo koristno zagotoviti razpoložljivost kartiranja prostorske razporeditve ribiškega ladjevja, ribolovnega napora ter sestave in količine ulova, s čimer bi bil morebitnim uporabnikom poleg ostalih omogočen dostop do informacij o območjih, na katerih poteka intenzivnejši ribolov, ulovljenih vrstah rib in količini ulova na posameznih območjih; v splošni količini podatkov o ribolovu, ki bi jih bilo treba vključiti v to vrsto kartiranja, posebej opozarja na podatke o tipologiji ladjevja (na primer država pripadnosti, domače pristanišče, starost, dolžina, tonaža, moč in posadka), ribolovnem naporu (na primer število ribolovnih poti ali dni, število in značilnosti ribolovnih orodij) in ulovu (na primer ciljne vrste, vrste prilova, zavržki, teža in vrednost); poleg tega poudarja, da bi z zagotavljanjem podatkov satelitskih sistemov za spremljanje plovil omogočili določanje prostorske razporeditve ladjevja in da bi lahko s temi informacijami v kombinaciji s podatki iz ribolovnih dnevnikov dobili oceno prostorske razporeditve ulova;

6.  ugotavlja, da bi bil z ločenim kartiranjem podatkov glede na vrsto ribolovne dejavnosti (obalni in mali priobalni ribolov ter industrijski ribolov) zagotovljen bolj realističen pregled nad raznolikostjo ribolova; poleg tega poudarja, da bi bili lahko socialno-ekonomski kazalniki v zvezi z ribolovom (na primer starost in usposobljenost posadke), če bi bili na voljo, koristno dopolnilo k bolj poglobljenemu opisu sektorja;

Kako spodbujati pridobivanje in razpoložljivost informacij

7.  priznava, da imajo številne strani upravičen interes za dostop do informacij o ribolovni dejavnosti ter stanju ohranjanja in izkoriščanja staležev; zato zagovarja izoblikovanje mehanizmov, s katerimi bi zagotovili enostaven dostop do ustreznih podatkov o ribolovu, in sicer pod nekaterimi pogoji, ki bi jih bilo treba še opredeliti, in na različnih ravneh dostopa, ob čemer bi bilo treba zagotoviti upoštevanje ustreznih ravni zaupnosti informacij in poslovnih interesov;

8.  opozarja, da zbiranje podatkov in upravljanje ribolovnih virov financirajo EU in države članice ter da morajo biti zbrani podatki torej na voljo morebitnim uporabnikom in splošni javnosti; meni, da morajo biti javno dostopni tudi drugi podatki o ribištvih, ki se pridobijo s financiranjem ali sofinanciranjem iz javnih sredstev (EU ali držav članic), medtem ko bo za dostop do podatkov o ribištvu, ki se pridobijo s financiranjem iz zasebnih sredstev in ne vsebujejo poslovno občutljivih informacij, potrebna odobritev organizacij, v lasti katerih so podatki;

9.  poudarja, da oddelek uredbe o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, ki obravnava podatke in informacije o ribištvu, vsebuje člena, ki posebej določata varstvo osebnih podatkov ter zaupnost poklicne in poslovne skrivnosti; dalje še poudarja, da zgoraj navedena uredba izrecno določa, da podatke o ribištvu, katerih zbiranje, izmenjava in razkritje bi škodili varovanju zasebnosti in integritete posameznika ali poslovnim interesom fizične ali pravne osebe, vključno z intelektualno lastnino, urejajo veljavna pravila o zaupnosti ter poklicni in poslovni skrivnosti;

10.  meni, da enako velja za podatke o ribištvu, pridobljene v okviru raziskovalnih projektov, in da je torej samoumevno, da so informacije, pridobljene v okviru znanstvenih projektov, financiranih ali sofinanciranih z javnimi sredstvi (EU ali držav članic), dostopne in dane na voljo morebitnim uporabnikom in splošni javnosti, ob čemer se upoštevajo pogoji, posebej opredeljeni za podatke pri projektih; poudarja, da so nekatere vrste podatkov o ribištvu pridobljene posebej z izoblikovanjem in uporabo modelov, prototipov ali eksperimentalnih naprav, zato je njihovo širjenje posebej občutljivo vprašanje;

11.  opozarja na to, da je Komisija sprejela sporočila in priporočila o dostopu do znanstvenih informacij ter njihovem razširjanju in arhiviranju, v katerih je menila, da je treba pri razkritju podatkov raziskav upoštevati evropska in nacionalna pravila o varstvu podatkov; dalje še poudarja, da se ti dokumenti sklicujejo na potrebo po zaščiti pogojev, ki urejajo razkrivanje podatkov in potrebne omejitve zaradi zagotavljanja skladnosti s pravili o varstvu osebnih podatkov, zasebnosti, poslovni skrivnosti, legitimnih poslovnih interesih in pravicah intelektualne lastnine;

12.  meni, da je treba ne glede na to, ali so podatki v lasti javnih ali zasebnih subjektov in ali so bili pridobljeni z uporabo javnih ali zasebnih sredstev, vedno navesti subjekt, pristojen za zbiranje, obdelavo in sporočanje informacij; poleg tega meni, da bi morali biti v primerih, ko bi sporočanje informacij lahko vplivalo na raven konkurenčnosti, konkurence in prihodkov subjektov, v lasti katerih so informacije, biti na voljo le podatkovni izdelki, ne pa tudi neobdelani ali obdelani podatki; meni, da se v teh primerih z obvezno navedbo vira podatkov zagotovi, da bodo lahko zainteresirane strani navezale stik z imetniki izvirnih informacij in jih zaprosile za dostop do podrobnejših ali celo neobdelanih podatkov;

13.  vztraja, da je treba ob kartiranju in zagotavljanju podatkov o premikih in operacijah ribiškega ladjevja, zlasti v zvezi z informacijami, pridobljenimi iz evidenc satelitskih sistemov za spremljanje plovil, ribolovnih dnevnikov in evidenc opazovalcev ribolova na krovu, sprejeti ukrepe za varstvo zaupnosti podatkov in zaščito poslovnih interesov; poudarja, da je to mogoče doseči z izpustom informacij o posamezniku, kot so ime plovila in registrske številke, razširjanjem skupnih podatkov, po možnosti združenih glede na območje, segment ladjevja ali vrsto ribolovnega orodja, ter časovnim zamikom med zbiranjem podatkov in dajanjem ribolovne karte na voljo; vendar hkrati opozarja, da se lahko zaradi pretiranega združevanja podatkov ter zelo dolgega prostorskega in časovnega zamika zmanjšajo podrobnosti in natančnost informacij;

14.  meni, da mora Komisija v zvezi s podatki o ribištvu, ki so v lasti javnih subjektov v državah članicah, opredeliti celovit sklop enotnih smernic za razširjanje, določiti časovni razmik med zbiranjem, obdelavo in sporočanjem informacij ter spodbujati njihovo dajanje na voljo, da se glavnim zainteresiranim stranem zagotovi vpogled vanje; meni, da je treba določiti minimalni sklop smernic, ki jih je treba obvezno sporočiti, ter predvideti sporočanje in delitev podobnih podatkov, da bodo tako vse države članice razpolagale z isto vrsto informacij o ribolovu;

15.  meni, da je treba v primerih, ko se podatki o ribolovni dejavnosti pridobijo v okviru raziskovalnih projektov, ki jih financirajo ali sofinancirajo EU ali države članice, predvideti klavzulo, s katero se določi obvezno sporočanje podatkov ob koncu projekta v skladu s predhodno določenim časovnim načrtom;

16.  meni, da je treba v primeru, ko se podatki o ribištvu pridobijo z raziskovalnimi projekti, določiti razumen rok, v katerem morajo pristojni raziskovalci objaviti študije; meni, da bi bilo mogoče v skladu s pristopom v pobudi „Obzorje 2020“ ta pogoj preseči z določitvijo moratorija, ki bi omogočil objavo; poleg tega vztraja, da je treba podatke sporočiti čim prej, zadevni moratorij pa ne sme biti daljši od treh let, da bi tako preprečili zastaranje podatkov in omogočili, da se v celoti izkoristijo;

Kako jamčiti učinkovito zbiranje in združevanje podatkov

17.  poudarja, da so za zagotavljanje točnih in zanesljivih podatkov potrebni standardizacija, preverjanje in nadzor nad kakovostjo podatkov, pridobljenih iz podatkovnih zbirk držav članic in raziskovalnih projektov o ribolovni dejavnosti;

18.  meni, da je treba nujno izoblikovati skupne, usklajene in preverjene protokole/modele na ravni strategij vzorčenja in določiti zbiranje in obdelavo podatkov ter format za predložitev informacij, saj je to bistveno za zagotovitev združljivosti in interoperabilnosti podatkov o ribištvu; ugotavlja, da je mogoče za to uporabiti model, opredeljen v okviru za zbiranje podatkov za ribištvo;

19.  meni, da se lahko način sporočanja podatkov o ribištvu spreminja glede na kompleksnost teh podatkov, zato je treba opredeliti tiste, ki jih je mogoče predložiti neobdelane, obdelane ali kot podatkovne izdelke; poudarja, da je mogoče najosnovnejše/najpreprostejše parametre zagotavljati v obliki neobdelanih podatkov, medtem ko je treba kompleksnejše/specifične parametre, ki zahtevajo analizo in specializirano razlago, zagotavljati v obliki obdelanih podatkov ali podatkovnih izdelkov; poudarja, da je treba navesti vrsto informacij o ribištvu, ki se zagotavljajo morebitnim uporabnikom, ob čemer je treba ločevati med neobdelanimi podatki, obdelanimi podatki in podatkovnimi izdelki, pa tudi med parametri, pridobljenimi z meritvami, in tistimi, ki se opredelijo na podlagi modelov;

20.  poudarja, da lahko v nekaterih primerih sporočanje zelo podrobnih podatkov in preveč podrobnih kart povzročita neželeno koncentracijo ribolovnega napora na nekaterih virih in ranljivih morskih habitatih; meni, da je zato treba ob razširjanju tovrstnih informacij sprejeti ukrepe za zaščito zadevnih virov in habitatov ter nadzor nad njim poleg tega vztraja, da se ne zagotavljajo občutljive informacije v zvezi s prostorsko razporeditvijo redkih ali ogroženih morskih vrst, da se tako zagotovi njihova zaščita;

21.  meni, da mora Komisija – če naj bo zbiranje in sporočanje podatkov učinkovito – zagotoviti potrebno usklajevanje, države članice pa si morajo prizadevati za organizacijo svojih dejavnosti in skupno sodelovanje; poudarja, da je usklajevanje na ravni Komisije bistveno za opredelitev prednostnih ciljev, povečanje stroškovne učinkovitosti med zbiranjem, obdelavo in sporočanjem podatkov ter razvoj sinergij med državami članicami;

22.  poudarja, da morajo države članice glede na raznolikost sistemov zbiranja podatkov ter količino in vrsto podatkov, ki jih zberejo številni različni javni in zasebni subjekti, ki razpolagajo z informacijami o ribištvu, usklajevati svoje dejavnosti in sodelovati, da bo mogoče uskladiti raznolikost, količino, kakovost in format podatkov; poudarja, da mora Komisija redno ocenjevati učinkovitost usklajevanja in sodelovanja med državami članicami;

23.  priporoča, da države imenujejo nacionalni organ, pristojen za zbiranje, združevanje, obdelavo, nadzor nad kakovostjo, povezovanje in posredovanje podatkov, da se vključijo v skupno platformo za dostop do informacij o ribištvu; meni, da bi bilo mogoče v ta namen na ravni držav članic ustanoviti poseben organ, ki bi ga financirala in usklajevala Komisija;

Kako zagotoviti koristi od obdelave in razlage podatkov

24.  meni, da je treba za to, da se ta pobuda polno izkoristi, izoblikovati model upravljanja in delovanja, s katerim se omogočijo potrebno zbiranje, obdelava, razlaga in sporočanje podatkov o ribištvu ter zagotovijo sodelovanje in dejanska udeležba držav članic, znanstvenih krogov in lokalnih skupnosti;

25.  zatrjuje, da bi bilo treba glede upravljanja in delovanja evropski mreži za pomorsko opazovanje (EMODnet) in podatke dati stalen status; glede vključevanja podatkov in njihove razpoložljivosti na tej platformi meni, da bi bilo zaželeno črpati iz izkušenj pri razvijanju koncepta evropske mreže za pomorsko opazovanje in podatke ter pri tem vključiti strokovne skupine, oblikovane in delujoče v ta namen, in tematske portale, povezane z morjem (hidrografijo, geologijo, fiziko, kemijo, biologijo, habitate in človekove dejavnosti);

26.  meni, da je treba zaradi velikega pomena ribiškega sektorja v EU podatke v zvezi z njim, če je to mogoče, zbrati v posebni dodatni tematski skupini v okviru platforme EMODnet ali jih vključiti v na novo izoblikovan tematski portal o človekovih dejavnostih in tako omogočiti dostop do širših splošnih vsebin;

27.  poudarja, da je treba zagotoviti usklajevanje med platformo EMODnet in pomorsko storitvijo evropskega programa za spremljanje Zemlje (Globalno spremljanje okolja in varnosti – GMES), da bi tako zagotovili čim več informacij in povezali podatke o ribištvih s podatki, pridobljenimi s satelitskim nadzorom GMES, s posebnim poudarkom na okoljskih parametrih;

28.  meni, da tako velikopotezna, zelo obsežna in večdisciplinarna pobuda, kot je pobuda „Znanje o morju 2020“, za katero je zaželeno, da se okrepi z informacijami o ribištvu, zahteva poseben akcijski načrt, v katerem se opredelijo srednje- in dolgoročni cilji v okviru usklajenega delovanja med EU in državami članicami;

29.  poudarja, da sta izvajanje in uspeh takega projekta odvisna od zanesljivega financiranja, ki omogoča dolgoročno trajnost in predvidljivost; poziva, naj EU ustrezno spodbuja in podpira zagotavljanje podatkov o ribištvu, ki bi jih bilo mogoče vključiti v večločljivostne digitalne karte morskega dna; v zvezi s tem opozarja, da je za zagotavljanje informacij o ribištvu potrebno povezovanje virov financiranja, ki se v ta namen zagotavljajo na ravni Evropske unije in nacionalni ravni, ob čemer poudarja, da predlog ESPR v celoti vključuje podporo za tehnične instrumente za izoblikovanje in delovanje EMODnet;

o
o   o

30.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Odboru regij, Svetovalnemu odboru za ribištvo in ribogojstvo, regionalnim svetovalnim svetom ter Znanstvenemu, tehničnemu in gospodarskemu odboru za ribištvo.

(1) UL C 76 E, 25.3.2010, str. 38.


Uporaba in uveljavljanje pravil mednarodne trgovine ***I
PDF 353kWORD 34k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 23. oktobra 2013, k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvrševanju pravic Unije za uporabo in uveljavljanje pravil mednarodne trgovine (COM(2012)0773 – C7-0415/2012 – 2012/0359(COD))(1)
P7_TA(2013)0439A7-0308/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Naslov
Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o izvrševanju pravic Unije za uporabo in uveljavljanje pravil mednarodne trgovine
Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o izvrševanju pravic Unije za uporabo in uveljavljanje pravil mednarodne trgovine ter spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 3286/94
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Nujno je, da ima Unija ustrezne instrumente, da zagotovi učinkovito izvrševanje pravic Unije iz mednarodnih trgovinskih sporazumov in tako ščiti svoje gospodarske interese. Tak primer so zlasti okoliščine, v katerih tretje države uzakonijo ukrepe, ki omejujejo trgovino in zmanjšujejo koristi, ki pripadajo nosilcem gospodarske dejavnosti Unije po mednarodnih trgovinskih sporazumih. Unija mora biti sposobna, da se odzove hitro in prožno v zvezi s postopki in roki, določenimi v mednarodnih trgovinskih sporazumih, ki jih je sklenila. Unija mora zato sprejeti zakonodajo, ki opredeljuje okvir za izvrševanje pravic Unije v določenih posebnih primerih.
(2)  Nujno je, da ima Unija ustrezne instrumente, da zagotovi učinkovito izvrševanje pravic Unije iz mednarodnih trgovinskih sporazumov in tako ščiti svoje gospodarske interese. Tak primer so zlasti okoliščine, v katerih tretje države uzakonijo ukrepe, ki omejujejo trgovino in zmanjšujejo koristi, ki pripadajo nosilcem gospodarske dejavnosti Unije po mednarodnih trgovinskih sporazumih. Unija mora biti sposobna, da se odzove hitro in prožno v zvezi s postopki in roki, določenimi v mednarodnih trgovinskih sporazumih, ki jih je sklenila. Unija mora zato sprejeti zakonodajo, ki opredeljuje okvir za izvrševanje pravic Unije v določenih posebnih primerih, in priskrbeti ustrezne vire, s katerimi bi zagotovili učinkovito rabo razpoložljivih sredstev za te instrumente.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2 a (novo)

(2a)  Pri izbiri ukrepov, katerih cilj je zagotavljati učinkovito izvajanje pravic Unije, bi bilo treba upoštevati njihovo zmožnost spodbujanja zadevnih tretjih držav k spoštovanju pravil mednarodne trgovine in tudi zmožnost pomagati gospodarskim subjektom in državam članicam, ki so jih najbolj prizadeli trgovinski omejevalni ukrepi, ki so jih sprejele tretje države. Ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, ne bi smeli omejiti dostopa Unije do surovin, nujno potrebnih za evropsko industrijo.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Namen mehanizmov STO za reševanje sporov in drugih takih mehanizmov, vključno z regionalnimi ali dvostranskimi, je poiskati pozitivno rešitev za vse spore, ki nastanejo med Unijo in drugo pogodbenico ali pogodbenicami po navedenih sporazumih. Unija bi morala ne glede na to začasno opustiti koncesije ali druge obveznosti v skladu z navedenimi pravili za reševanje sporov, če se druge možnosti za iskanje pozitivne rešitve spora izkažejo za neuspešne. Namen ukrepanja Unije v takih primerih je spodbujanje tretjih držav k upoštevanju ustreznih mednarodnih trgovinskih pravil, da se znova vzpostavi stanje vzajemnih koristi.
(3)  Namen mehanizmov STO za reševanje sporov in drugih takih mehanizmov, vključno z regionalnimi ali dvostranskimi, je poiskati pozitivno rešitev za vse spore, ki nastanejo med Unijo in drugo pogodbenico ali pogodbenicami po navedenih sporazumih. Unija bi morala ne glede na to začasno opustiti koncesije ali druge obveznosti v skladu z navedenimi pravili za reševanje sporov, če se druge možnosti za iskanje pozitivne rešitve spora izkažejo za neuspešne. Namen ukrepanja Unije v takih primerih je spodbujanje tretjih držav k upoštevanju ustreznih mednarodnih trgovinskih pravil, da se znova vzpostavi stanje vzajemnih koristi. Unija bi morala vedno uporabiti najbolj učinkovit mehanizem za reševanje sporov, ki je na voljo.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  V skladu s Sporazumom STO o zaščitnih ukrepih bi si morala članica STO, ki predlaga uvedbo zaščitnega ukrepa ali zahteva podaljšanje uporabe zaščitnega ukrepa, prizadevati, da obdrži enakovredno raven koncesij in drugih obveznosti med seboj in članicami izvoznicami, na katere bi tak zaščitni ukrep neugodno vplival. Podobna pravila veljajo v okviru drugih mednarodnih trgovinskih sporazumov, ki jih je sklenila Unija, vključno z regionalnimi ali dvostranskimi. Unija bi morala uvesti izravnalne ukrepe, s katerimi bi začasno opustila koncesije ali druge obveznosti v primerih, ko zadevna tretja država ne izvede zadovoljivih prilagoditev. Namen ukrepanja Unije v takih primerih je spodbujanje tretjih držav, da uvedejo ukrepe za krepitev trgovine, zato da bi se znova vzpostavilo stanje vzajemnih koristi.
(4)  V skladu s Sporazumom STO o zaščitnih ukrepih bi si morala članica STO, ki predlaga uvedbo zaščitnega ukrepa ali zahteva podaljšanje uporabe zaščitnega ukrepa, prizadevati, da obdrži enakovredno raven koncesij in drugih obveznosti med seboj in članicami izvoznicami, na katere bi tak zaščitni ukrep neugodno vplival. Podobna pravila veljajo v okviru drugih mednarodnih trgovinskih sporazumov, ki jih je sklenila Unija, vključno z regionalnimi ali dvostranskimi. Unija bi morala uvesti izravnalne ukrepe, s katerimi bi začasno opustila koncesije ali druge obveznosti v primerih, ko zadevna tretja država ne izvede ustreznih in sorazmernih prilagoditev. Namen ukrepanja Unije v takih primerih je spodbujanje tretjih držav, da uvedejo ukrepe za krepitev trgovine, zato da bi se znova vzpostavilo stanje vzajemnih koristi.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Člen XXVIII GATT 1994 in povezani Dogovor urejata spremembo ali preklic koncesij, določenih v tarifnih seznamih članic STO. Članice STO, ki so zaradi kakršnih koli takih prilagoditev prizadete, imajo pod določenimi pogoji pravico preklicati enakovredne koncesije. Unija bi morala v takih primerih sprejeti izravnalne ukrepe, razen če je dosežen dogovor o kompenzacijskih prilagoditvah. Cilj ukrepanja Unije bi bil spodbuditi tretje države, da izvedejo ukrepe za krepitev trgovine.
(5)  Člen XXVIII GATT 1994 in povezani Dogovor ter člen XXI Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS) in z njim povezani postopki za njegovo izvajanje urejajo spremembo ali preklic koncesij in zavez, določenih v tarifnih seznamih in razporedu posebnih zavez članic STO. Članice STO, ki so zaradi kakršnih koli takih prilagoditev prizadete, imajo pod določenimi pogoji pravico preklicati enakovredne koncesije ali zaveze. Unija bi morala v takih primerih sprejeti izravnalne ukrepe, razen če je dosežen dogovor o kompenzacijskih prilagoditvah. Cilj ukrepanja Unije bi bil spodbuditi tretje države, da izvedejo ukrepe za ponovno vzpostavitev vzajemnih koristi in krepitev trgovine.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Unija bi morala imeti možnost uveljavljanja svojih pravic pri javnem naročanju, saj Sporazum STO o javnih naročilih navaja, da kakršen koli spor, ki izhaja iz tega sporazuma, ne povzroči začasne opustitve koncesij ali drugih obveznosti iz katerega koli drugega zajetega sporazuma v okviru STO.
(6)  Za Unijo je bistveno, da ima možnost takojšnjega uveljavljanja svojih pravic pri javnem naročanju, kadar ena od strani ne spoštuje svojih zavez v okviru Sporazuma STO o javnih naročilih ali dvostranskih ali regionalnih zavezujočih sporazumov. Ukrepi Unije bi morali biti usmerjeni k ohranjanju bistveno enakovredne ravni koncesij na področju javnih naročil.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Ta uredba se mora osredotočiti na tiste ukrepe, pri katerih ima Unija izkušnje pri njihovem oblikovanju in uporabi; možnost razširitve področja uporabe te uredbe na sektorje storitev in pravic intelektualne lastnine je treba preučiti pravočasno glede na posebnosti vsakega področja.
(7)  Ta uredba bi morala Uniji omogočiti popoln in učinkovit okvir za sprejemanje ukrepov v čim krajšem času. Vendar bi bilo treba v okviru študije, izvedene vzporedno s pripravo poročila iz člena 10 o oceni delovanja te uredbe preučiti možnost razširitve njenega področja uporabe z novimi ukrepi, ki bi zajemali nova trgovinska področja, na primer s pravicami intelektualne lastnine, in predstaviti Evropskemu parlamentu.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Komisija bi morala ovrednotiti delovanje te uredbe najpozneje v treh letih po prvem primeru njenega izvajanja, zato da bi ocenila in po potrebi izboljšala njeno učinkovitost.
(9)  Komisija bi morala ovrednotiti delovanje te uredbe najpozneje v petih letih po prvem primeru sprejetja izvedbenega akta v skladu s to uredbo, zato da bi ocenila in po potrebi izboljšala njeno učinkovitost. Komisija bi morala v poročila o strategiji Evropa 2020 vključiti analizo smotrnosti te uredbe, zlasti glede njene sposobnosti odpravljanja trgovinskih ovir.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 a (novo)

(9a)  Komisija bi morala Evropski parlament redno obveščati o svojem namenu izvajanja ukrepov trgovinske politike v skladu s to uredbo. Te informacije bi morale vsebovati podroben opis posameznega primera in predvidenih ukrepov ter škode, ki jo je utrpela industrija Unije, kot tudi utemeljitev predvidenih ukrepov in njihov predviden učinek. Po sprejetju ukrepov bi morala Komisija Evropski parlament obvestiti o njihovem dejanskem učinku.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 b (novo)

(9b)  Pri ocenjevanju splošnega interesa Unije v zvezi s sprejetjem izvršilnih ukrepov, ob izvajanju uravnoteženega pristopa, bi morala Komisija posebej upoštevati položaj proizvajalcev Unije. Komisija bi morala za vsak primer posebej obveščati Evropski parlament o tem, kako je določila splošni interes Unije.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 a (novo)

(10a)  Komisija bi morala redno obveščati Evropski parlament, zlasti kadar Unija zadevo predloži Organu STO za reševanje sporov. Po vsaki odločitvi Organa za reševanje sporov, ki Uniji dovoljuje sprejetje ukrepov, bi morala Komisija poročati odboru Evropskega parlamenta, pristojnemu za mednarodno trgovino, o svoji nameri za sprejetje ali nesprejetje takih ukrepov. Če bi se Unija odločila sprejeti ukrepe, bi morala Komisija o izbranih ukrepih poročati Evropskemu parlamentu.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13 a (novo)

(13a)  Komisija bi morala na zahtevo Evropskega parlamenta redno sodelovati v dialogu za reševanje sporov in uveljavljanje obvez iz te uredbe.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Člen 1 – uvodni del
Ta uredba določa pravila in postopke za zagotovitev učinkovitega izvrševanja pravic Unije, da začasno opusti ali prekliče koncesije ali druge obveznosti iz mednarodnih trgovinskih sporazumov s ciljem:
Ta uredba določa pravila in postopke za zagotovitev učinkovitega in pravočasnega izvrševanja pravic Unije, da začasno opusti ali prekliče koncesije ali druge obveznosti iz mednarodnih trgovinskih sporazumov s ciljem:
Sprememba 15
Predlog uredbe
Člen 1 – točka a
(a)  odgovoriti na kršitve mednarodnih trgovinskih pravil s strani tretjih držav, ki vplivajo na interese Unije, in sicer s ciljem iskanja zadovoljive rešitve;
(a)  odgovoriti na kršitve mednarodnih trgovinskih pravil s strani tretjih držav, ki vplivajo na interese Unije, in sicer s ciljem iskanja zadovoljive rešitve, ki zagotavlja podporo prizadetim nosilcem gospodarske dejavnosti v Uniji;
Sprememba 16
Predlog uredbe
Člen 1 – točka b
(b)  izravnati koncesije ali druge obveznosti v trgovinskih odnosih s tretjimi državami, ko se spremeni obravnava uvoza, ki je priznana blagu iz Unije.
(b)  izravnati koncesije ali druge obveznosti v trgovinskih odnosih s tretjimi državami, ko se spremeni obravnava, ki je priznana blagu ali storitvam iz Unije.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Člen 2 – točka b
(b)  „koncesije ali druge obveznosti“ pomeni tarifne koncesije ali katere koli druge ugodnosti, ki se jih je Unija zavezala uporabiti v svoji trgovini s tretjimi državami v mednarodnih trgovinskih sporazumih, v katerih je pogodbenica;
(b)  „koncesije ali druge obveznosti“ pomeni tarifne koncesije, specifične zaveze na področju storitev ali katere koli druge ugodnosti, ki se jih je Unija zavezala uporabiti v svoji trgovini s tretjimi državami v mednarodnih trgovinskih sporazumih, v katerih je pogodbenica;
Sprememba 18
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka d
(d)  v primerih, da koncesije spremeni članica STO v skladu s členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994, ko niso dogovorjene nobene kompenzacijske prilagoditve.
(d)  v primerih, da koncesije ali zaveze spremeni članica STO v skladu s členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 ali členom XXI GATS, ko niso dogovorjene nobene kompenzacijske prilagoditve.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1
1.  Če je potrebno ukrepanje, da se zaščitijo interesi Unije v primerih, navedenih v členu 3(1), Komisija sprejme izvedbeni akt, ki določa ustrezne ukrepe trgovinske politike. Tak izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda, navedenim v členu 8(2).
1.  Če je potrebno ukrepanje, da se zaščitijo interesi Unije v primerih, navedenih v členu 3(1), Komisija sprejme izvedbeni akt, ki določa ustrezne ukrepe trgovinske politike. Tak izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda, navedenim v členu 8(2). Komisija Evropskemu parlamentu ustrezno utemelji izbiro ukrepov trgovinske politike, kot je določeno v členu 5.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – točka d
(d)  Koncesije, ki so preklicane v trgovini s tretjo državo v povezavi s členom XXVIII GATT 1994 in povezanim Dogovorom, so v skladu s pogoji iz člena XXVIII GATT 1994 in povezanega Dogovora bistveno enakovredne koncesijam, ki jih je spremenila ali preklicala navedena tretja država.
(d)  Koncesije ali zaveze, ki so spremenjene ali preklicane v trgovini s tretjo državo v povezavi s členom XXVIII GATT 1994 in povezanim Dogovorom ali členom XXI GATS in povezanimi izvedbenimi postopki, so v skladu s pogoji iz člena XXVIII GATT 1994 in povezanega Dogovora ali členom XXI GATS in povezanimi izvedbenimi postopki bistveno enakovredne koncesijam ali zavezam, ki jih je spremenila ali preklicala navedena tretja država.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 3 – točka b
(b)  potencial ukrepov, da zagotovijo pomoč nosilcem gospodarske dejavnosti v Uniji, ki so jih prizadeli ukrepi tretjih držav;
(b)  potencial ukrepov, da zagotovijo pomoč nosilcem gospodarske dejavnosti in državam članicam, ki so jih prizadeli ukrepi tretjih držav;
Sprememba 22
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 3 – točka c
(c)  razpoložljivost alternativnih virov dobave za zadevne izdelke, da se izogne oziroma čim bolj zmanjša morebiten negativen učinek na panoge na koncu proizvodne verige oziroma končne potrošnike v Uniji;
(c)  razpoložljivost alternativnih virov dobave za zadevne izdelke ali storitve, da se prepreči oziroma čim bolj zmanjša morebiten negativen učinek na panoge na koncu proizvodne verige oziroma končne potrošnike v Uniji;
Sprememba 23
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 3 a (novo)

3a.  Komisija v svojem predlogu izvedbenega akta opredeli, kako je določila splošni interes Unije v zadevnem primeru.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Člen 5 – točka b a (novo)

(ba)  začasna opustitev uporabe obveznosti in specifičnih zavez na področju trgovine s storitvami z upoštevanjem GATS ali drugih dvostranskih ali regionalnih sporazumov;
Sprememba 25
Predlog uredbe
Člen 5 – točka c – točka i
(i)  izključitvijo iz razpisnih postopkov za javna naročila, katerih skupna vrednost vsebuje več kot 50 % blaga ali storitev, ki izvirajo iz zadevne tretje države; in/ali
(i)  izključitvijo iz razpisnih postopkov za javna naročila, katerih skupna vrednost vsebuje več kot 50 % blaga ali storitev, ki izvirajo iz zadevne tretje države; izvedbeni akti lahko glede na značilnosti zadevnega blaga ali storitev določajo zgornje meje, nad katerimi velja izvzetje, pri čemer se upoštevajo določbe člena 4(3), vključno s premisleki o upravni zmogljivosti, in obseg razveljavitev ali omejitev; in/ali
Sprememba 26
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 a (novo)

Komisija bi morala Evropskemu parlamentu podati ustrezno utemeljitev izbora specifičnih ukrepov trgovinske politike, sprejetih v skladu s tem členom.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1
1.  Če po sprejetju izvedbenega akta v skladu s členom 4(1) zadevna tretja država Uniji prizna zadovoljivo kompenzacijo v primerih, navedenih v členu 3(1)(a) in (b), lahko Komisija začasno opusti uporabo navedenega izvedbenega akta za čas trajanja kompenzacije. O začasni opustitvi se odloči v skladu s postopkom pregleda, navedenim v členu 8(2).
1.  Če po sprejetju izvedbenega akta v skladu s členom 4(1) zadevna tretja država Uniji prizna primerno in sorazmerno kompenzacijo v primerih, navedenih v členu 3(1)(a) in (b), lahko Komisija začasno opusti uporabo navedenega izvedbenega akta za čas trajanja kompenzacije. O začasni opustitvi se odloči v skladu s postopkom pregleda, navedenim v členu 8(2).
Sprememba 28
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 2 – točka b
(b)  v primerih izravnave koncesij ali drugih obveznosti po tem, ko tretja država sprejme zaščitni ukrep, če je zaščitni ukrep preklican oziroma poteče ali če zadevna tretja država Uniji prizna zadovoljivo kompenzacijo po sprejetju izvedbenega akta v skladu s členom 4(1);
(b)  v primerih izravnave koncesij ali drugih obveznosti po tem, ko tretja država sprejme zaščitni ukrep, če je zaščitni ukrep preklican oziroma poteče ali če zadevna tretja država Uniji prizna primerno in sorazmerno kompenzacijo po sprejetju izvedbenega akta v skladu s členom 4(1);
Sprememba 29
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 2 – točka c
(c)  v primerih spremembe koncesij s strani članice STO v skladu s členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994, če zadevna tretja država Uniji prizna zadovoljivo kompenzacijo po sprejetju izvedbenega akta v skladu s členom 4(1).
(c)  v primerih umika ali spremembe koncesij ali zavez s strani članice STO v skladu s členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994 ali členom XXI GATS, če zadevna tretja država Uniji prizna primerno in sorazmerno kompenzacijo po sprejetju izvedbenega akta v skladu s členom 4(1).
Sprememba 30
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 4 a (novo)

4a.  Komisija poda Evropskemu parlamentu ustrezno utemeljitev, kadar namerava začasno opustiti, spremeniti ali odpraviti ukrep iz člena 5.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1
1.  Komisija pri uporabi te uredbe zbira informacije in mnenja o gospodarskih interesih Unije v zvezi z določenimi izdelki ali sektorji, in sicer prek obvestil v Uradnem listu Evropske unije ali drugih ustreznih javnih sredstvih komuniciranja.
1.  Komisija pri uporabi te uredbe zbira informacije in mnenja o gospodarskih interesih Unije v zvezi z določenimi izdelki, storitvami ali sektorji, in sicer prek obvestil v Uradnem listu Evropske unije ali drugih ustreznih javnih sredstvih komuniciranja, ter upošteva ta mnenja.

Obvestilo vsebuje obdobje, v katerem je treba posredovati informacije. To obdobje ni daljše od dveh mesecev.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2
2.  Informacije, prejete v skladu s to uredbo, se uporabijo le za namen, za katerega so bile zaprošene.
2.  Informacije, prejete v skladu s to uredbo, se uporabijo le za namen, za katerega so bile zaprošene. Komisija ustrezno obvešča Evropski parlament o rezultatih zbiranja informacij in o tem, kako jih namerava upoštevati pri določanju splošnega interesa Unije.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 4
4.  Oseba, ki je informacije predložila, lahko zahteva, da se te obravnavajo kot zaupne. V takih primerih se informacijam priloži nezaupen povzetek ali utemeljitev, zakaj se informacije ne smejo povzemati.
4.  Oseba, ki je informacije predložila, lahko zahteva, da se te obravnavajo kot zaupne. V takih primerih se informacijam priloži nezaupen povzetek, ki informacije predstavlja v splošni obliki, ali utemeljitev, zakaj se informacije ne smejo povzemati.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Člen 9 a (novo)

Člen 9a

Dialog za reševanje sporov in uveljavljanje obvez

Komisija redno sodeluje v izmenjavi mnenj z odborom Evropskega parlamenta, pristojnim za mednarodno trgovino, o vodenju trgovinskih sporov, vključno s tekočimi primeri, učinkih na gospodarske panoge Unije, predvidenih ukrepih, utemeljitvi in vplivu predvidenih ukrepov in o izvajanju ukrepov trgovinske politike v skladu s to uredbo.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Člen 10
Komisija najpozneje v treh letih od prvega sprejetja izvedbenega akta v skladu s to uredbo pregleda njeno izvajanje ter poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.
Komisija najpozneje v petih letih od prvega sprejetja izvedbenega akta v skladu s to uredbo pregleda njeno izvajanje ter poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 57(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A7-0308/2013).


Trgovina s predhodnimi sestavinami za prepovedane droge med Skupnostjo in tretjimi državami ***I
PDF 266kWORD 29k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 111/2005 o določitvi pravil za nadzor trgovine s predhodnimi sestavinami za prepovedane droge med Skupnostjo in tretjimi državami (COM(2012)0521 – C7-0316/2012 – 2012/0250(COD))
P7_TA(2013)0440A7-0167/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0521),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0316/2012),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 16. julija 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A7-0167/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 23. oktobra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 111/2005 o določitvi pravil za nadzor trgovine s predhodnimi sestavinami za prepovedane droge med Skupnostjo in tretjimi državami

P7_TC1-COD(2012)0250


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1259/2013.)


Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo ***I
PDF 1583kWORD 243k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 23. oktobra 2013, k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo [razveljavitev Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006, Uredbe Sveta (ES) št. 861/2006 in Uredbe Sveta št. XXX/2011 o celostni pomorski politiki] (COM(2013)0245 – C7-0108/2013– 2011/0380(COD))(1)
P7_TA(2013)0441A7-0282/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Osnutek zakonodajne resolucije
Odstavek 1 a (novo)
1a.  opozarja, da je v svoji resoluciji z dne 8. junija 2011 poudaril, da so ribolovni viri javna dobrina, bistvena za globalno prehransko varnost; poudaril je dejstvo, da so sektor ribištva in ribogojstva ter povezane dejavnosti pogosto glavni vir preživetja in trajnostne zaposlitve v obalnih, otoških in oddaljenih regijah;menil je tudi, da bodo za reformo skupne ribiške politike potrebna ustrezna finančna sredstva po letu 2013, če naj doseže srednje- in dolgoročne cilje (stabilen, trajnosten in uspešen ribiški sektor), če naj omogoči obnovitev svojih staležev rib in rešuje socialne vidike, povezane z zmanjšanjem ribolovnega napora;
______________
1 Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0266.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Navedba sklicevanja 1
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 42, člena 43(2), člena 91(1), člena 100(2), člena 173(3), člena 175, člena 188, člena 192(1), člena 194(2) in člena 195(2) Pogodbe,
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 42, člena 43(2), člena 91(1), člena 100(2), člena 173(3), člena 175, člena 188, člena 192(1), člena 194(2), člena 195(2) in člena 349 Pogodbe,
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)  Ribiški sektor je strateškega pomena za socialno-ekonomski položaj, oskrbo ljudi z ribami in ravnovesje v prehranski bilanci različnih držav članic in same Unije ter pomembno prispeva k socialni in ekonomski blaginji obalnih skupnosti, lokalnemu razvoju, zaposlovanju, ohranjanju/ustvarjanju gospodarskih dejavnosti in delovnih mest v celotni proizvodni verigi, k preskrbi s svežimi ribami in ohranjanju lokalnih kulturnih tradicij.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)   Področje uporabe ESPR mora zajemati podporo SRP v zvezi z ohranjanjem, upravljanjem in izkoriščanjem morskih bioloških virov, sladkovodnih bioloških virov in ribogojstva ter v zvezi s predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, kadar se te dejavnosti izvajajo na ozemlju držav članic ali v vodah Unije, tudi kadar jih izvajajo ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo tretjih držav in so registrirana v njih, ali ribiška plovila Unije ali državljani držav članic, brez poseganja v primarno odgovornost države zastave in ob upoštevanju določb člena 117 Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu.
(2)   Področje uporabe ESPR bi moralo zajemati podporo SRP v zvezi z ohranjanjem, upravljanjem in trajnostnim izkoriščanjem morskih bioloških virov, sladkovodnih bioloških virov in ribogojstva ter v zvezi s predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, kadar se te dejavnosti izvajajo na ozemlju držav članic ali v vodah Unije ali jih izvajajo ribiška plovila Unije ali državljani držav članic, brez poseganja v primarno odgovornost države zastave in ob upoštevanju določb člena 117 Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)  Poudariti bi bilo treba, da je SRP prehranska politika, ki upravičuje javno intervencijo prek ESPR, da se ohrani prehranska varnost državljanov Unije.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2 b (novo)
(2b)  ESPR bi moral v celoti upoštevati poseben položaj najbolj oddaljenih regij v skladu s členom 349 PDEU. Zaradi položaja najbolj oddaljenih regij in posebnosti ribiškega sektorja v teh regijah bi bilo treba SRP in z njo povezane sklade, zlasti ESPR, prilagoditi posebnostim, omejitvam, dodatnim stroškom in razmeram v teh regijah, ki se lahko zelo razlikujejo od tistih v preostali Uniji. V ta namen bi bilo treba odobriti posebne ukrepe za te regije.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2 c (novo)
(2c)  Prihodnji ESPR bi moral v celoti upoštevati težave in specifične potrebe malega ribolova, saj ladjevje malega ribolova v Uniji zaposluje največ delavcev na ulovljeno ribo.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)   Uspešnost skupne ribiške politike je odvisna od učinkovitega sistema nadzora, inšpekcijskih pregledov in izvrševanja ter od zanesljivih in celovitih podatkov za potrebe znanstvenih nasvetov, izvajanja in nadzora, zato je treba s sredstvi ESPR podpreti te politike.
(3)   Uspešnost skupne ribiške politike je odvisna od učinkovitega sistema nadzora, inšpekcijskih pregledov, vključno z inšpekcijskimi pregledi na delovnih mestih, in izvrševanja ter od zanesljivih in celovitih podatkov za potrebe znanstvenih nasvetov, izvajanja in nadzora, zato bi bilo treba s sredstvi ESPR podpreti te politike.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)  ESRP bi moral podpirati partnerstvo, sodelovanje in dialog med znanstveniki in ribiči, s čimer bi pri ribičih okrepili odgovornost za SRP ter tako prispeval k pravilnemu izvajanju in splošni uspešnosti te politike.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)   Področje uporabe ESPR mora zajemati podporo za CPP na področju razvoja in izvajanja usklajenih dejavnosti in postopkov odločanja v zvezi z oceani, morji, obalnimi regijami in pomorskimi sektorji, ki dopolnjujejo različne politike EU na tem področju, zlasti skupno ribiško politiko, promet, industrijo, ozemeljsko kohezijo, okolje, energijo in turizem. Pri upravljanju različnih sektorskih politik v morskih bazenih Baltskega morja, Severnega morja, Keltskega morja, Biskajskega zaliva in iberske obale, Sredozemskega morja ter Črnega morja je treba zagotoviti skladnost in vključevanje.
(4)   Področje uporabe ESPR bi moralo zajemati podporo za CPP na področju razvoja in izvajanja usklajenih dejavnosti in postopkov odločanja v zvezi z oceani, morji, obalnimi regijami in pomorskimi sektorji, ki dopolnjujejo različne politike EU na tem področju, zlasti skupno ribiško politiko, promet, industrijo, ozemeljsko kohezijo, okolje, energijo in turizem, torej področja, na katerih je treba spodbujati znanstvene raziskave, strokovno usposobljenost in poklicno usposabljanje. Pri upravljanju različnih sektorskih politik v morskih bazenih Baltskega morja, Severnega morja, Keltskega morja, Biskajskega zaliva in iberske obale, Sredozemskega morja ter Črnega morja bi bilo treba zagotoviti skladnost in vključevanje.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)  V skladu s členom 9 PDEU bi morala Unija pri opredelitvi in izvedbi svojih politik in dejavnosti, povezanih z reformo SRP, CPP in ESPR, upoštevati zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)   V skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 17. junija 2010, s katerimi je bila sprejeta strategija Evropa 2020, morajo Unija in države članice izvajati pametno, trajnostno in vključujočo rast ter hkrati spodbujati skladen razvoj Unije. Za doseganje splošnih in posameznih ciljev strategije Evropa 2020 je zlasti treba razporediti vire ter izboljšati učinkovitost z večjim osredotočanjem na rezultate. Vključitev CPP v novi ESPR prav tako prispeva k pomembnim ciljem politike iz sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (v nadaljnjem besedilu: strategija Evropa 2020) ter je v skladu s splošnimi cilji za povečanje gospodarske, socialne in ozemeljske kohezije iz Pogodbe.
(5)   V skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 17. junija 2010, s katerimi je bila sprejeta strategija Evropa 2020, morajo Unija in države članice izvajati pametno, trajnostno in vključujočo rast ter hkrati spodbujati skladen razvoj Unije. Za doseganje splošnih in posameznih ciljev strategije Evropa 2020 bi bilo zlasti treba razporediti vire z večjim osredotočanjem na rezultate, zlasti tiste, ki so povezani z zaposlovanjem ter bojem proti revščini, socialni izključenosti in podnebnim spremembam. Poleg tega bi bilo treba izboljšati učinkovitost z večjim osredotočanjem na rezultate. Vključitev CPP v novi ESPR prav tako prispeva k pomembnim ciljem politike iz sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast v nadaljnjem besedilu: strategija Evropa 2020) ter je v skladu s splošnimi cilji za povečanje gospodarske, socialne in ozemeljske kohezije iz Pogodbe.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)   Za zagotavljanje prispevka ESPR k uresničevanju ciljev SRP, CPP in strategije Evropa 2020 se je treba osredotočiti na omejeno število glavnih prednostnih nalog v zvezi s podpiranjem ribištva in ribogojstva, ki temeljita na inovacijah in znanju, spodbujanjem trajnostnih ribištva in ribogojstva, gospodarnih z viri, povečanjem zaposlovanja in ozemeljske kohezije s sproščanjem potencialov za rast in delovna mesta v obalnih in celinskih ribiških skupnostih ter spodbujanjem diverzifikacije ribiških dejavnosti v druge sektorje pomorskega gospodarstva.
(6)   Za zagotavljanje prispevka ESPR k uresničevanju ciljev SRP, CPP in strategije Evropa 2020 je treba opredeliti sklop glavnih prednostnih nalog v zvezi s podpiranjem ribištva in ribogojstva, ki temeljita na inovacijah in znanju, spodbujanjem trajnostnih ribištva in ribogojstva, gospodarnih z viri, povečanjem zaposlovanja in ozemeljske kohezije s sproščanjem potencialov za rast in delovna mesta v obalnih in celinskih ribiških skupnostih ter spodbujanjem diverzifikacije ribiških dejavnosti v druge sektorje pomorskega gospodarstva.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)  ESPR bi moral prispevati k izboljšanju življenjskega standarda ljudi, ki so odvisni od ribolova, z zagotavljanjem boljših delovnih pogojev za ribiče, zlasti z zagotavljanjem spoštovanja zakonodaje o zdravju in varnosti pri delu ter določb iz kolektivnih pogodb.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 b (novo)
(7b)  Da bi se izognili zmedi v zvezi z uporabo in učinki posebnih finančnih ukrepov ESPR na različne zainteresirane strani, ki sodelujejo v ribiškem sektorju, je koristno uvesti jasno razlikovanje med lastniki ladij in zaposlenimi ribiči, kot je že določeno v Konvenciji Mednarodne organizacije dela št. 188.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)   Splošni cilj skupne ribiške politike je zagotoviti, da ribolovne dejavnosti in dejavnosti ribogojstva dolgoročno prispevajo k trajnostnim okoljskim pogojem, ki so potrebni za gospodarski in socialni razvoj. Poleg tega mora prispevati k večji produktivnosti, primernemu življenjskemu standardu za ribiški sektor in stabilnim trgom ter zagotavljati razpoložljivost virov in dostopnost preskrbe za potrošnike po primernih cenah.
(8)   Splošni cilj skupne ribiške politike je zagotoviti, da ribolovne dejavnosti in dejavnosti ribogojstva prispevajo k dolgoročnemu gospodarskemu, socialnemu in okoljsko trajnostnemu razvoju. Poleg tega bi morala prispevati k večji produktivnosti, primernemu življenjskemu standardu za ribiški sektor in stabilnim trgom ter zagotavljati razpoložljivost virov in dostopnost preskrbe za potrošnike po primernih cenah.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)   Okoljska vprašanja je nujno treba bolje vključiti v SRP, ki mora prispevati k doseganju splošnih in posameznih ciljev okoljske politike Unije in strategije Evropa 2020. Cilj SRP je najpozneje do leta 2015 doseči tako izkoriščanje živih morskih bioloških virov, da se bodo staleži rib obnavljali in ohranjali na ravneh, ki omogočajo največji trajnostni donos. V okviru SRP se izvajata previdnostni in ekosistemski pristop k upravljanju ribištva. Zato je treba s sredstvi ESPR prispevati k varstvu morskega okolja v skladu z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji).
(9)   Okoljska vprašanja je nujno treba bolje vključiti v SRP, ki mora prispevati k doseganju splošnih in posameznih ciljev okoljske politike Unije in strategije Evropa 2020. Cilj SRP je, kjer je možno, do leta 2015, najpozneje pa do leta 2020, doseči tako izkoriščanje živih morskih bioloških virov, da se bodo staleži rib obnavljali in ohranjali na ravneh, ki omogočajo največji trajnostni donos. V okviru SRP bi bilo treba izvajati uravnotežen pristop k trajnostnemu razvoju, ki naj se doseže z načrtovanjem, izkoriščanjem in upravljanjem ribištva, pri čemer naj se upoštevajo težnje in trenutne družbene potrebe, ne da bi prihodnjim generacijam onemogočili uporabo vseh dobrin in storitev, ki izhajajo iz morskih ekosistemov. Zato je treba s sredstvi ESPR prispevati k varstvu morskega okolja v skladu z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (okvirna direktiva o morski strategiji).
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)  Ukrepi, ki se financirajo iz ESPR, bi morali biti v skladu s členoma 39 in 41 PDEU, ki se nanašata na uravnotežen pristop k uporabi delovnega prava in učinkovito usklajevanje na področju poklicnega usposabljanja.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)   Ker države članice zaradi obsega in učinkov dejavnosti, ki se financirajo v okviru operativnih programov, strukturnih težav, s katerimi se srečujejo pri razvoju ribiškega in pomorskega sektorja, ter omejenih finančnih sredstev ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te uredbe, je mogoče te cilje lažje doseči na ravni Unije z zagotavljanjem večletne finančne pomoči, osredotočene na ustrezne prednostne naloge, pri čemer lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5(3) Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5(4) Pogodbe ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.
(10)   Ker države članice zaradi obsega in učinkov dejavnosti, ki se financirajo v okviru operativnih programov, strukturnih težav, s katerimi se srečujejo pri razvoju ribiškega, ribogojskega in pomorskega sektorja, ter omejenih finančnih sredstev ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te uredbe, je mogoče te cilje lažje doseči na ravni Unije z zagotavljanjem večletne finančne pomoči, osredotočene na ustrezne prednostne naloge, pri čemer lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5(3) Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5(4) Pogodbe ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)   Pri financiranju odhodkov skupne ribiške politike in celostne pomorske politike iz enotnega sklada, tj. ESPR, je treba upoštevati potrebo po poenostavitvi in okrepitvi povezovanja obeh politik. Z razširitvijo deljenega upravljanja na skupno ureditev trga, vključno z nadomestilom za najbolj oddaljene regije, nadzorom in zbiranjem podatkov, je treba dodatno prispevati k poenostavitvi in zmanjšati upravno breme za Komisijo in države članice ter doseči večjo skladnost in učinkovitost dodeljene podpore.
(11)   Pri financiranju odhodkov skupne ribiške politike in celostne pomorske politike iz enotnega sklada, tj. ESPR, bi bilo treba upoštevati potrebo po poenostavitvi in okrepitvi povezovanja obeh politik. Z razširitvijo deljenega upravljanja na skupno ureditev trga, vključno z nadomestilom za najbolj oddaljene regije, nadzorom, zbiranjem in upravljanjem podatkov, bi bilo treba dodatno prispevati k poenostavitvi in zmanjšati upravno breme za Komisijo in države članice ter doseči večjo skladnost in učinkovitost dodeljene podpore.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 a (novo)
(11a)   Financiranje bi moralo potekati, kot določa točka 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne XX/201z med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 b (novo)
(11b)  Financiranje bi moralo potekati brez poseganja v določbe uredbe o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 in Medinstitucionalnega sporazuma z dne xxx/201z med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)   Iz proračuna Unije se morajo financirati odhodki skupne ribiške politike in celostne pomorske politike iz enotnega sklada, tj. ESPR, neposredno ali v okviru deljenega upravljanja z državami članicami. Deljeno upravljanje z državami članicami se mora uporabiti za ukrepe za podporo ribištva, ribogojstva in razvoja, ki ga vodi skupnost, ter tudi za skupne ureditve trga in nadomestila za najbolj oddaljene regije, nadzor in zbiranje podatkov. Neposredno upravljanje se mora uporabiti za znanstvene nasvete, prostovoljne prispevke regionalnim organizacijam za upravljanje ribištva, svetovalne svete ter dejavnosti za izvajanje celostne pomorske politike. Podrobno je treba opredeliti vrste ukrepov, ki se lahko financirajo iz ESPR.
(12)   Iz proračuna Unije bi bilo treba odhodke skupne ribiške politike in celostne pomorske politike financirati iz enotnega sklada, tj. ESPR, neposredno ali v okviru deljenega upravljanja z državami članicami. Deljeno upravljanje z državami članicami bi se moralo uporabiti za ukrepe za podporo ribištva, ribogojstva in razvoja, ki ga vodi skupnost, ter tudi za ukrepe na področju trženja in predelave in nadomestila za najbolj oddaljene regije, nadzor in zbiranje podatkov. Neposredno upravljanje bi se moralo uporabiti za pripravo načrtov proizvodnje in trženja, pomoč za skladiščenje, znanstvene nasvete, prostovoljne prispevke regionalnim organizacijam za upravljanje ribištva, svetovalne svete ter dejavnosti za izvajanje celostne pomorske politike. Podrobno bi bilo treba opredeliti vrste ukrepov, ki se lahko financirajo iz ESPR.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)   V skladu s členoma 50 in 51 [Uredbe o skupni ribiški politiki] (v nadaljnjem besedilu: Uredba o SRP) mora biti pogoj za finančno pomoč Unije iz ESPR upoštevanje pravil SRP s strani držav članic in gospodarskih subjektov. Cilj te pogojenosti je izražanje odgovornosti Unije pri zagotavljanju ohranjanja morskih bioloških virov v okviru SRP v javnem interesu, kakor je določeno v členu 3 PDEU.
(14)   V skladu s členoma 50 in 51 [Uredbe o skupni ribiški politiki] (v nadaljnjem besedilu: Uredba o SRP) bi moral biti pogoj za finančno pomoč Unije iz ESPR upoštevanje pravil SRP s strani držav članic in gospodarskih subjektov. Cilj te pogojenosti je izražanje odgovornosti Unije pri zagotavljanju ohranjanja morskih bioloških virov v okviru SRP v javnem interesu ter spoštovanje zahtev za spodbujanje visoke ravni zaposlenosti in zagotavljanje ustreznega socialnega varstva, kakor je določeno v členih 3 in 9 PDEU.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)   Izpolnjevanje ciljev SRP bi bilo ogroženo, če bi se finančna pomoč Unije v okviru ESPR izplačala gospodarskim subjektom, ki predhodno ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z javnim interesom ohranjanja morskih bioloških virov. Zato morajo imeti dostop do pomoči le gospodarski subjekti, ki v določenem obdobju pred vložitvijo zahtevka za pomoč niso bili udeleženi pri upravljanju, vodenju ali lastništvu ribiških plovil, vključenih na seznam plovil Unije, ki izvajajo nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov (seznam plovil IUU), kot to določa člen 40(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2004 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999, ter gospodarski subjekti, ki niso storili hude kršitve v skladu s členom 42 Uredbe (ES) št. 1005/2008 ali členom 90(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006, ali gospodarski subjekti, ki niso kršili drugih pravil SRP, zaradi česar bi zlasti ogrožali trajnost zadevnih staležev in resno ogrožali trajnostno izkoriščanje živih morskih bioloških virov, s katerim se populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos..
(15)   Izpolnjevanje ciljev SRP bi bilo ogroženo, če bi se finančna pomoč Unije v okviru ESPR izplačala gospodarskim subjektom, ki predhodno ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z javnim interesom ohranjanja morskih bioloških virov. Zato bi morali imeti gospodarski subjekti dostop do pomoči le, če v določenem obdobju pred vložitvijo zahtevka za pomoč niso bili udeleženi pri upravljanju, vodenju ali lastništvu ribiških plovil, vključenih na seznam plovil Unije, ki izvajajo nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov (seznam plovil IUU), kot to določa člen 40(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2004 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999, ali pri upravljanju, vodenju ali lastništvu ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo države, opredeljene kot nesodelujoča tretja država, kot to določa člen 33 Uredbe (ES) št. 1005/2008. Prav tako bi morali imeti dostop do pomoči le gospodarski subjekti, ki niso storili hude kršitve v skladu s členom 42 Uredbe (ES) št. 1005/2008 ali členom 90(1) Uredbe (ES) 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006, ali gospodarski subjekti, ki niso kršili drugih pravil SRP, zaradi česar bi zlasti ogrožali trajnost zadevnih staležev in resno ogrožali trajnostno izkoriščanje živih morskih bioloških virov, s katerim se populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)   Posledice, določene za neizpolnjevanje pogojev za upravičenost, se morajo uporabiti, če upravičenci kršijo pravila SRP. Pri določitvi zneska neupravičenih odhodkov je treba upoštevati resnost neskladnosti upravičenca s pravili SRP, gospodarsko prednost, ki izhaja iz neskladnosti s pravili SRP, ali pomen prispevka ESPR h gospodarski dejavnosti upravičenca.
(17)   Posledice, določene za neizpolnjevanje pogojev za upravičenost, bi se morale uporabiti, če upravičenci kršijo pravila SRP. Pri določitvi zneska neupravičenih odhodkov bi bilo treba upoštevati resnost (tudi obseg, trajanje in morebitne ponovitve) neskladnosti upravičenca s pravili SRP, gospodarsko prednost, ki izhaja iz neskladnosti s pravili SRP, ali pomen prispevka ESPR h gospodarski dejavnosti upravičenca.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)   Uresničevanje ciljev SRP bi bilo ogroženo tudi, če bi se finančna pomoč Unije v okviru ESPR izplačala državam članicam, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti v skladu s pravili SRP v zvezi z javnim interesom ohranjanja morskih bioloških virov, kot sta zbiranje podatkov in izvajanje obveznosti nadzora. Poleg tega neizpolnjevanje teh obveznosti pomeni tveganje, da države članice ne bi odkrile upravičencev, ki ne izpolnjujejo pogojev, ali neupravičenih dejavnosti.
(18)   Uresničevanje ciljev SRP bi bilo ogroženo tudi, če bi se finančna pomoč Unije v okviru ESPR izplačala državam članicam, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti doseganja ravnovesja med ribiškim ladjevjem in ribolovnimi možnostmi, kot je opredeljeno v členu 34(1) osnovne uredbe o SRP, ali obveznosti v skladu s pravili SRP v zvezi z javnim interesom ohranjanja morskih bioloških virov, kot sta zbiranje podatkov in izvajanje obveznosti nadzora. Poleg tega neizpolnjevanje teh obveznosti pomeni tveganje, da države članice ne bi odkrile upravičencev, ki ne izpolnjujejo pogojev, ali neupravičenih dejavnosti.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
(19)  Kot preventivne ukrepe za preprečevanje neskladnih plačil in spodbujanje držav članic, da izpolnjujejo pravila SRP ali izpolnjevanje pravil zahtevajo od upravičencev, je treba uporabiti prekinitev roka plačila in začasno ustavitev plačil, katerih področje uporabe je časovno omejeno. Za izpolnitev načela sorazmernosti se morajo finančni popravki, ki imajo določene in nepopravljive posledice, uporabljati le za odhodke, ki so neposredno povezani z dejavnostmi, v okviru katerih so bila kršena pravila SRP.
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
(20)  Za izboljšanje usklajevanja in uskladitev izvajanja skladov za podporo v okviru kohezijske politike, to so Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS) in Kohezijski sklad, s skladi za razvoj podeželja, to je z Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP), ter za pomorski in ribiški sektorjem, in sicer z Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo (ESPR), so bile za vse te sklade (skladi skupnega strateškega okvira) sprejete skupne določbe v [Uredbi (EU) št. […] o skupnih določbah]. Poleg te uredbe za ESPR veljajo posebne določbe v zvezi s posebnostmi SRP in CPP.
(20)  Za izboljšanje usklajevanja in uskladitev izvajanja skladov za podporo v okviru kohezijske politike, to so Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS) in Kohezijski sklad, s skladom za razvoj podeželja, to je z Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP), ter skladom za pomorski in ribiški sektor, in sicer z Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo (ESPR), so bile za vse te sklade (skladi skupnega strateškega okvira) sprejete skupne določbe v [Uredbi (EU) št. […] o skupnih določbah]. Poudariti je treba tudi, da je mogoče sklade uporabiti kot dopolnilo za učinkovitejše uresničevanje prednostnih nalog kohezijske politike Unije in strategije Evropa 2020; pri tem je treba opozoriti na potrebno sinergijo med ESPR in ESS za doseganje pomembnih ciljev v zvezi z zaposlovanjem ter bojem proti revščini in socialnemu izključevanju. Poleg te uredbe za ESPR veljajo posebne določbe v zvezi s posebnostmi SRP in CPP.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
(22)   Ukrepi Unije morajo dopolnjevati ukrepe držav članic ali prispevati k njim. Za zagotovitev znatne dodane vrednosti je treba partnerstvo med Komisijo in državami članicami okrepiti z dogovori o sodelovanju med različnimi partnerji ob polnem upoštevanju institucionalnih pristojnosti držav članic. Posebno pozornost je treba nameniti zagotavljanju ustrezne zastopanosti žensk in manjšin. To partnerstvo zadeva regionalne in lokalne organe ter druge javne organe, kakor tudi druge ustrezne organe, vključno s tistimi, ki so pristojni za okolje in za spodbujanje enakosti spolov, gospodarske in socialne partnerje ter druge pristojne organe. Zadevni partnerji morajo sodelovati pri pripravi pogodb o partnerstvu ter pri pripravi, izvajanju, spremljanju in vrednotenju programov.
(22)   Za zagotovitev znatne dodane vrednosti bi bilo treba partnerstvo med Komisijo, organi držav članic in različnimi partnerji okrepiti z dogovori o sodelovanju teh akterjev, tudi zadevnih socialnih partnerjev, ob polnem upoštevanju institucionalnih pristojnosti držav članic. To partnerstvo zadeva regionalne in lokalne organe ter druge javne organe, kakor tudi druge ustrezne organe, vključno s tistimi, ki so pristojni za okolje in za spodbujanje enakosti spolov, gospodarske in socialne partnerje, ribiški sektor ter druge pristojne organe. Ob upoštevanju posebnosti ribiškega sektorja bi bilo treba zagotoviti sodelovanje gospodarskih in socialnih partnerjev, ki zastopajo različne podsektorje in teritorialne ravni, znanstvenoraziskovalne organizacije ter nacionalne in regionalne mreže lokalnih akcijskih skupin za ribištvo. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti zagotavljanju ustrezne zastopanosti žensk in manjšin. Zadevni partnerji bi morali sodelovati pri pripravi pogodb o partnerstvu ter pri pripravi, izvajanju, spremljanju in vrednotenju programov.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24
(24)   Komisija mora pripraviti letno razdelitev razpoložljivih odobritev za prevzem obveznosti po državah članicah na podlagi objektivnih in preglednih meril; ta merila morajo vključevati pretekle dodelitve v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1198/2006 in preteklo porabo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 861/2006.
(24)   Komisija bi morala pripraviti letno razdelitev razpoložljivih odobritev za prevzem obveznosti po državah članicah na podlagi objektivnih in preglednih meril; ta merila bi morala vključevati opis preteklih dodelitev v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1198/2006 in preteklo porabo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 861/2006.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
(25)   V okviru SRP je zelo pomembno, da so izpolnjeni nekateri predhodni pogoji, zlasti v zvezi s predložitvijo večletnega nacionalnega strateškega načrta za ribogojstvo in dokazano upravno zmožnostjo za izpolnjevanje zahtev glede podatkov za upravljanje ribištva ter izvajanje sistema Unije za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje.
(25)   V okviru SRP je zelo pomembno, da so izpolnjeni nekateri predhodni pogoji, zlasti v zvezi s predložitvijo večletnega nacionalnega strateškega načrta za ribogojstvo in dokazano upravno zmožnostjo za izpolnjevanje zahtev glede podatkov za upravljanje ribištva ter izvajanje sistema Unije za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje, kakor tudi za zagotavljanje izvajanja zakonodaje Unije o delovnih pogojih, zlasti tistih, ki so povezani z varnostjo, zdravjem, izobraževanjem in usposabljanjem.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26
(26)   V skladu s ciljem poenostavitve sistema se morajo vse dejavnosti ESPR v okviru deljenega upravljanja, vključno z nadzorom in zbiranjem podatkov, izvajati v obliki enega samega operativnega programa na državo članico v skladu z njeno nacionalno strukturo. Načrtovanje programov zajema obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. Vsaka država članica mora pripraviti en operativni program. V vsakem programu je treba opredeliti strategijo za doseganje ciljev v zvezi s prednostnimi nalogami Unije v okviru ESPR in izbrane ukrepe. Načrtovanje mora biti skladno s prednostnimi nalogami Unije in hkrati ustrezati nacionalnim razmeram ter mora dopolnjevati druge politike Unije, zlasti politiko za razvoj podeželja in kohezijsko politiko.
(26)   V skladu s ciljem poenostavitve sistema bi se morale vse dejavnosti ESPR v okviru deljenega upravljanja, vključno z nadzorom in zbiranjem podatkov, izvajati v obliki enega samega operativnega programa na državo članico v skladu z njeno nacionalno strukturo. Načrtovanje programov zajema obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. Vsaka država članica bi morala pripraviti en operativni program. V vsakem programu bi bilo treba opredeliti strategijo za doseganje ciljev v zvezi s prednostnimi nalogami Unije v okviru ESPR in izbrane ukrepe. Načrtovanje bi moralo biti skladno s prednostnimi nalogami Unije in hkrati ustrezati nacionalnim in regionalnim razmeram, zlasti posebnim značilnostim najbolj oddaljenih regij, ter bi moralo dopolnjevati druge politike Unije, hkrati pa ohraniti sedanji sistem upravljanja in nadzora, da ne bi ustvarili dodatnih stroškov ali povzročili zaostankov pri izvajanju programa.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30
(30)   Države članice morajo pripraviti oddelek operativnega programa o zbiranju podatkov v skladu z večletnim programom Unije. Da bi se države članice prilagodile posebnim potrebam glede dejavnosti zbiranja podatkov, morajo pripraviti letni delovni načrt, ki ga morajo vsako leto prilagoditi v skladu s smernicami Komisije, pri čemer ga mora Komisija tudi odobriti.
(30)   Države članice bi morale pripraviti oddelek operativnega programa o zbiranju podatkov v skladu z večletnim programom Unije. Da bi se države članice prilagodile posebnim potrebam glede dejavnosti zbiranja in upravljanja podatkov, bi morale pripraviti letni delovni načrt, ki naj se vsako leto prilagodi v skladu s smernicami Komisije, pri čemer bi ga morala Komisija tudi odobriti.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31
(31)   Za povečanje konkurenčnosti in gospodarske uspešnosti ribolovnih dejavnosti je nujno treba spodbujati inovacije in podjetništvo. Zato je treba s sredstvi ESPR podpreti inovativne dejavnosti in razvoj podjetij.
(31)   Za povečanje konkurenčnosti in gospodarske uspešnosti ribolovnih dejavnosti je nujno treba spodbujati inovacije in podjetništvo. Zato bi bilo treba s sredstvi ESPR podpreti inovativne dejavnosti in okoljsko trajnostni razvoj podjetij, v skladu s previdnostnim načelom in ekosistemskim pristopom.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31 a (novo)
(31a)  Zaradi gospodarskih pretresov zadnjih let, ki so posledica finančne krize, se številni mladi soočajo s težavami pri pridobivanju finančnih sredstev za vstop v ribiški sektor, zato bi bilo treba pri ESPR podporo med drugim nameniti mladim pri vstopanju v ribiški sektor, tako da bi na primer prispevali k prvemu zagonu podjetij.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Uvodna izjava 32
(32)   Da bi bile ribolovne in pomorske dejavnosti konkurenčnejše in gospodarsko uspešnejše, so bistvene tudi naložbe v človeški kapital. Zato je treba s sredstvi ESPR podpirati vseživljenjsko učenje, sodelovanje med znanstveniki in ribiči, da se spodbudi razširjanje znanja, in storitve svetovanja, ki prispevajo k boljši splošni učinkovitosti in večji konkurenčnosti gospodarskih subjektov.
(32)   Da bi bile ribolovne in pomorske dejavnosti konkurenčnejše in gospodarsko uspešnejše, so bistvene tudi naložbe v človeški kapital. Zato bi bilo treba s sredstvi ESPR podpirati poklicno usposabljanje (ki poleg tehničnih vprašanj zajema tudi znanje o trajnostnem upravljanju ribištev in ustreznem ravnanju z ribami z namenom doseganja večje donosnosti), izboljšanje standardov zdravja, varnosti in higiene pri delu, vseživljenjsko učenje, sodelovanje med znanstveniki in ribiči, da se spodbudi razširjanje znanja, in storitve svetovanja, ki prispevajo k boljši splošni učinkovitosti in večji konkurenčnosti gospodarskih subjektov. Poleg tega je pomembno, da ESPR spodbuja generacijsko obnovo in pomlajuje ribiški poklic z oblikovanjem posebnih mehanizmov za spodbujanje mladih k vstopu v ta sektor, in sicer s tem, da se z zagotavljanjem boljših standardov zdravja, varnosti in dobrega počutja na krovu, izobraževanja in poklicnega usposabljanja ter višjega dohodka izboljša status ribiškega poklica.
Sprememba 38
Predlog uredbe
Uvodna izjava 32 a (novo)
(32a)  ESPR bi moral podpirati mali ribolov, da bi se rešila posebna vprašanja tega segmenta in bi se podprla trajnostno lokalno upravljanje zadevnih ribištev ter razvoj obalnih skupnosti.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Uvodna izjava 32 b (novo)
(32b)  Zaradi težav pri dostopu malih podjetij do pomoči Unije bi moral ESPR spodbujati izvajanje skupnih projektov in podpirati tehnično pomoč za nosilce teh projektov.
Sprememba 40
Predlog uredbe
Uvodna izjava 32 c (novo)
(32c)  ESPR bi moral podpirati trajnostno lokalno upravljanje ribištev in razvoj obalnih skupnosti.
Sprememba 41
Predlog uredbe
Uvodna izjava 32 d (novo)
(32d)  ESPR bi moral spodbujati vključevanje malih nosilcev ribolovne dejavnosti v malem priobalnem ribolovu ter ribolovu v celinskih vodah v pripravo skupnih projektov ter zagotoviti tehnično pomoč nosilcem teh projektov.
Sprememba 42
Predlog uredbe
Uvodna izjava 33
(33)   Ob upoštevanju pomena vloge zakonskih partnerjev samozaposlenih malih priobalnih ribičev je treba s sredstvi ESPR podpreti usposabljanje in povezovanje v mreže, kar bi prispevalo k njihovemu poklicnemu razvoju in jim omogočilo, da bolje izvajajo pomožne naloge, ki jih tradicionalno opravljajo.
(33)   Ob upoštevanju pomena vloge zakonskih partnerjev samozaposlenih malih priobalnih ribičev bi bilo treba s sredstvi ESPR podpreti vseživljenjsko usposabljanje in povezovanje v mreže, kar bi prispevalo k njihovemu poklicnemu razvoju in jim omogočilo, da bolje izvajajo pomožne naloge, ki jih tradicionalno opravljajo, ali druge naloge, ki so posledica diverzifikacije ribolovnih dejavnosti.
Sprememba 43
Predlog uredbe
Uvodna izjava 33 a (novo)
(33a)  ESPR bi moral podpirati socialni dialog na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni z vključevanjem socialnih partnerjev in krepitvijo njihovih organizacijskih zmogljivosti.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Uvodna izjava 33 b (novo)
(33b)  Pomožne dejavnosti ribištva in ribogojstva, ki jih kot take določijo države članice – izvajajo jih lahko na primer izdelovalci mrež, dobavitelji vab, pakirna podjetja in drugi, ki neposredno poslujejo z ribiči –, bi morale biti upravičene do podpore iz ESPR, da bi lahko izvajalci razvili svoje posebne dejavnosti, saj s tem prispevajo k izboljšanju delovanja sektorja.
Sprememba 45
Predlog uredbe
Uvodna izjava 34
(34)   Ob zavedanju majhne prisotnosti malih priobalnih ribičev v socialnem dialogu je treba s sredstvi ESPR podpreti organizacije, ki spodbujajo ta dialog v ustreznih forumih.
(34)   Ob zavedanju družbenega in ozemeljskega pomena priobalnih ribičev bi bilo treba s sredstvi ESPR podpreti organizacije, ki spodbujajo socialni dialog priobalnega ribiškega sektorja na ustreznih forumih.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Uvodna izjava 34 a (novo)
(34a)  Podpreti bi bilo treba razvoj in izvajanje večletnih načrtov (členi 9–11 uredbe o SRP).
Sprememba 47
Predlog uredbe
Uvodna izjava 35
(35)   Ob zavedanju, da je mogoče z diverzifikacijo ustvariti veliko možnosti za male priobalne ribiče in da imajo ti ključno vlogo v obalnih skupnostih, je treba s sredstvi ESPR prispevati k diverzifikaciji s financiranjem zagona podjetij in naložb za naknadno opremljanje plovil skupaj z ustreznim usposabljanjem za pridobitev strokovnih znanj in spretnosti na ustreznem področju zunaj področja ribolovnih dejavnosti.
(35)   ESPR bi moral prispevati k ustvarjanju delovnih mest s financiranjem zagona podjetij v ribiškem sektorju in razvojem dopolnilnih dejavnosti, povezanih z ribolovno dejavnostjo, skupaj z ustreznim usposabljanjem za pridobitev ustreznih strokovnih znanj in spretnosti.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Uvodna izjava 35 a (novo)
(35a)  Za zagotovitev generacijske pomladitve v ribiškem sektorju bi moral ESPR spodbujati začetek dejavnosti mladih, zlasti s premijami za mlade ribiče, ki prvič postanejo lastniki plovila.
Sprememba 49
Predlog uredbe
Uvodna izjava 35 b (novo)
(35b)  Upoštevati je treba, da je po mnenju Mednarodne organizacije dela ribištvo v primerjavi z drugimi poklici nevaren poklic, in da je ta organizacija podpisala ali sprejela različne konvencije in priporočila z namenom podpreti dostojne delovne pogoje za ribiče. Načela iz teh konvencij in priporočil bi morala biti usmeritvena načela za boljšo uporabo sredstev ESPR.
Sprememba 50
Predlog uredbe
Uvodna izjava 36
(36)   Za zadovoljitev zdravstvenih in varnostnih potreb na krovu plovil je treba s sredstvi ESPR podpreti naložbe v varnost in higieno na krovu.
(36)   Za zadovoljitev zdravstvenih in varnostnih potreb na krovu plovil bi bilo treba s sredstvi ESPR podpreti naložbe v varnost in higieno na krovu ter v višjo kakovost bivanja na plovilu.
Sprememba 51
Predlog uredbe
Uvodna izjava 37
(37)  Zaradi vzpostavitve sistemov prenosljivih ribolovnih koncesij iz člena 27 [Uredbe o SRP] in zagotavljanja podpore državam članicam pri izvajanju teh novih sistemov je treba iz ESPR dodeliti nepovratna sredstva za krepitev zmogljivosti in izmenjavo najboljših praks.
črtano
Sprememba 52
Predlog uredbe
Uvodna izjava 37 a (novo)
(37a)  Ob priznavanju pomena pomorske dediščine bi morali s sredstvi ESPR podpreti naložbe v varstvo in ohranjanje pomorske dediščine in povezanih tradicionalnih obrti.
Sprememba 53
Predlog uredbe
Uvodna izjava 38
(38)  Z uvedbo sistemov prenosljivih ribolovnih koncesij je treba povečati konkurenčnost sektorja. Zato so morda potrebne nove poklicne priložnosti zunaj ribolovnih dejavnosti. Zato je treba s sredstvi ESPR podpreti diverzifikacijo in ustvarjanje delovnih mest v ribiških skupnostih, zlasti s podpiranjem zagona novih podjetij in prerazporeditvijo plovil za pomorske dejavnosti zunaj področja ribolovnih dejavnosti za ladjevje za mali priobalni ribolov. Zdi se, da je ta zadnja dejavnost primerna, ker ladjevje za mali priobalni ribolov ni zajeto v sisteme prenosljivih ribolovnih koncesij.
črtano
Sprememba 54
Predlog uredbe
Uvodna izjava 38 a (novo)
(38a)  V skladu s ciljem ustvarjanja delovnih mest, vključenim v strategijo Evropa 2020, bi moral ESPR zagotoviti tudi sredstva za pospeševanje sprejetja ukrepov za ustvarjanje in izboljšanje ravni zaposlenosti v celotni ribiški industriji, od ribolova in ribogojstva do predelave in trženja.
Sprememba 55
Predlog uredbe
Uvodna izjava 38 b (novo)
(38b)  Za zagotavljanje trajnostne prihodnosti ribiškega sektorja je pomembno, da ESPR spodbuja ustvarjanje delovnih mest v ribiških skupnostih, zlasti s podporo zagonu novih podjetij in pomočjo mladim, ki se odločajo za poklice v ribiškem sektorju.
Sprememba 56
Predlog uredbe
Uvodna izjava 39
(39)  Cilj skupne ribiške politike je zagotoviti trajnostno izkoriščanje staležev rib. Presežna zmogljivost je pomemben dejavnik prelova. Zato je nujno treba prilagoditi ribiško ladjevje Unije razpoložljivim virom. Odpravljanje presežne zmogljivosti z državno pomočjo, npr. z začasnim ali trajnim prenehanjem dejavnosti in programi za razrez, se je izkazalo za neučinkovito. ESPR bo zato podpiral vzpostavitev in upravljanje sistemov prenosljivih ribolovnih koncesij, da bi se zmanjšala presežna zmogljivost ter povečali gospodarska uspešnost in donosnost zadevnih gospodarskih subjektov.
črtano
Sprememba 57
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40
(40)  Ker je presežna zmogljivost eden od glavnih dejavnikov prelova, je treba sprejeti ukrepe za prilagoditev ribiškega ladjevja Unije razpoložljivim virom; v tem okviru je treba s sredstvi ESPR podpreti uvedbo, prilagajanje in upravljanje sistemov prenosljivih ribolovnih koncesij, ki jih kot upravljavska orodja za zmanjšanje presežne zmogljivosti uvaja SRP.
črtano
Sprememba 59
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40 a (novo)
(40a)  Državam članicam, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti v zvezi z zbiranjem in posredovanjem podatkov ali ne predložijo poročila o dejanski ribolovni zmogljivosti svojega ribiškega ladjevja, bi bilo treba sredstva iz ESPR zamrzniti ali zmanjšati.
Sprememba 60
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40 b (novo)
(40b)  Za zagotovitev, da bodo države članice upoštevale zgornje meje ribolovne zmogljivosti, določene v Prilogi II k [Uredbi (EU) št. .../... o SRP], bi bilo treba Komisiji dovoliti, da začasno ustavi vsa ali del plačil in obveznosti za operativne programe držav članic, ki ne upoštevajo svojih zgornjih meja ribolovne zmogljivosti, na podlagi pregleda, opravljenega tri leta po začetku veljavnosti te uredbe.
Sprememba 61
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40 c (novo)
(40c)  Državam članicam, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti v zvezi z zbiranjem in posredovanjem podatkov ali ne predložijo poročila o svoji dejanski ribolovni zmogljivosti in ribiškem ladjevju, bi bilo treba sredstva iz ESPR zamrzniti ali zmanjšati.
Sprememba 62
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40 d (novo)
(40d)  Za ohranitev prihodkov ribičev bi bilo treba s sredstvi ESPR prispevati v vzajemne sklade, ki pokrivajo izgube zaradi naravnih nesreč, neugodnih podnebnih pojavov, okoljskih ali zdravstvenih nesreč ali velikih zvišanj cen goriv.
Sprememba 63
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41
(41)   Okoljska vprašanja je nujno vključiti v ESPR in podpreti izvajanje ohranitvenih ukrepov v okviru SRP, pri čemer pa je treba upoštevati različne pogoje v vodah Unije. Zato je nujno razviti regionaliziran pristop k ohranitvenim ukrepom.
(41)   Okoljska vprašanja je nujno vključiti v ESPR in podpreti izvajanje ohranitvenih ukrepov v okviru SRP, pri čemer pa je treba upoštevati različne pogoje v vodah Unije. Zato je nujno razviti regionaliziran pristop k ohranitvenim ukrepom s pomočjo večletnega pristopa k upravljanju ribištev, pri čemer je treba dati prednost večletnim načrtom, ki odražajo biološke posebnosti različnih vrst in značilnosti posameznega ribištva.
Sprememba 64
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41 a (novo)
(41a)  Nujno in pomembno je ublažiti negativne učinke podnebnih sprememb na obalne in morske ekosisteme. ESPR bi moral podpreti naložbe za zmanjšanje prispevka ribiškega sektorja k emisijam toplogrednih plinov ter projekte za varovanje in obnavljanje z morskimi travami poraslega morskega dna in obalnih mokrišč, ki so pomembni ponori ogljika.
Sprememba 65
Predlog uredbe
Uvodna izjava 42
(42)   Prav tako je treba s sredstvi ESPR podpreti zmanjšanje vpliva ribištva na morsko okolje, zlasti s spodbujanjem ekoloških inovacij, selektivnejšega orodja in opreme ter ukrepov za varstvo in obnovo morske biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter storitev, ki jih ti zagotavljajo, v skladu s strategijo EU o biotski raznovrstnosti do leta 2020.
(42)   Prav tako bi bilo treba s sredstvi ESPR podpreti zmanjšanje negativnega vpliva ribištva na morsko okolje in emisij toplogrednih plinov, spodbujati selektivnejše orodje in opremo ter podpreti razvoj energetsko učinkovitejših plovil. ESPR bi moral zlasti spodbujati ekološke inovacije na področju ladijskih trupov, motorjev in ribolovnega orodja ter ukrepe za varstvo in obnovo morske biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter storitev, ki jih ti zagotavljajo, v skladu s strategijo EU o biotski raznovrstnosti do leta 2020 in glavnimi cilji strategije Evropa 2020 na področju podnebnih sprememb.
Sprememba 66
Predlog uredbe
Uvodna izjava 42 a (novo)
(42a)  Da bi prispevali k ugodnemu razvoju vodnih virov in vzdrževanju ribištva zunaj nelovne dobe, bi moral ESPR imeti možnost dodeliti podporo za biološka obdobja, če so ta obdobja, ki se pojavijo v času določenih pomembnih faz življenjskega cikla določene vrste, potrebna za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov.
Sprememba 67
Predlog uredbe
Uvodna izjava 42 b (novo)
(42b)  Da bi čim bolj zmanjšali vpliv ribolova na morske ekosisteme, bi morali s sredstvi ESPR podpreti vzpostavitev, upravljanje, spremljanje in nadzor celovite mreže območij obnove staležev rib.
Sprememba 69
Predlog uredbe
Uvodna izjava 43 a (novo)
(43a)  Ob upoštevanju tveganosti naložb v ribolovne dejavnosti bi bilo treba s sredstvi ESPR prispevati k varnosti podjetij s kritjem dostopa do zavarovanja tveganja zaradi proizvodnih spremenljivk, da se zavaruje prihodek proizvajalcev v primeru neobičajnih izgub pri proizvodnji, zlasti zaradi naravnih nesreč, neugodnih podnebnih pogojev, nenadnih sprememb kakovosti vode, bolezni ali napadov škodljivcev in uničenja proizvodnih orodij.
Sprememba 70
Predlog uredbe
Uvodna izjava 44
(44)   Ob zavedanju, kako pomembna so ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja in zavetja, je treba s sredstvi ESPR podpreti ustrezne naložbe, zlasti za zagotavljanje večje energetske učinkovitosti, boljšega varstva okolja, kakovosti iztovorjenih proizvodov ter večje varnosti in boljših delovnih pogojev.
(44)   Ob zavedanju, kako pomembna so ribiška pristanišča, dražbe, mesta iztovarjanja in zavetja, bi bilo treba s sredstvi ESPR podpreti ustrezne naložbe, zlasti za zagotavljanje večje energetske učinkovitosti, boljšega varstva okolja, kakovosti iztovorjenih proizvodov ter večje varnosti in boljših delovnih pogojev.
Sprememba 71
Predlog uredbe
Uvodna izjava 44 a (novo)
(44a)  Za povečanje vrednosti malega priobalnega ribolova bi morale države članice operativnemu programu priložiti akcijski načrt za razvoj, konkurenčnost in trajnost malega priobalnega ribolova.
Sprememba 72
Predlog uredbe
Uvodna izjava 44 b (novo)
(44b)  S sredstvi ESPR bi bilo treba podpreti vzpostavitev celovite mreže območij obnove staleža rib, na katerih so prepovedane vse ribolovne dejavnosti in med katerimi so tudi območja, ki so pomembna za produktivnost rib, zlasti območja odraščanja, drstenja in hranjenja staležev rib.
Sprememba 73
Predlog uredbe
Uvodna izjava 44 c (novo)
(44c)  Nekatere mehanizme ESPR bi bilo treba prilagoditi najbolj oddaljenim regijam, hkrati pa slediti glavnemu cilju trajnostnega in odgovornega ribištva in ribogojstva. ESPR bi moral upoštevati predvsem razvojne zaostanke v nekaterih od teh regij na področju ocenjevanja virov, infrastrukture, organizacije sektorja ter spremljanja dejavnosti in proizvodnje. Zato bi moralo biti mogoče s sredstvi ESPR zagotoviti posodobitev sektorja, zlasti na področju infrastrukture, ter obnovo in posodobitev proizvodnih orodij ob upoštevanju posebnih razmer posameznih morskih bazenov v najbolj oddaljenih regijah in razpoložljivosti virov.
Sprememba 74
Predlog uredbe
Uvodna izjava 45
(45)  Za Unijo je bistveno, da se doseže trajnostno ravnovesje med sladkovodnimi viri in njihovim izkoriščanjem; zato je treba ob ustreznem upoštevanju vpliva na okolje in hkratnem zagotavljanju nadaljnje gospodarske sposobnosti preživetja teh sektorjev z ustreznimi določbami podpreti ribolov v celinskih vodah.
(45)  Za Unijo je bistveno, da se doseže trajnostno ravnovesje med sladkovodnimi viri in njihovim izkoriščanjem, saj so porečja, rečna ustja in obalne lagune pomembna območja drstenja in odraščanja številnih vrst nedoraslih rib; zato je treba ob ustreznem upoštevanju vpliva na okolje in hkratnem zagotavljanju nadaljnje gospodarske sposobnosti preživetja teh sektorjev z ustreznimi določbami podpreti ribolov v celinskih vodah.
Sprememba 75
Predlog uredbe
Uvodna izjava 46
(46)   V skladu s strategijo Komisije za trajnostni razvoj evropskega ribogojstva, cilji SRP in strategijo Evropa 2020 je treba s sredstvi ESPR podpreti okoljsko, gospodarsko in socialno trajnosten razvoj sektorja ribogojstva.
(46)   V skladu s strategijo Komisije za trajnostni razvoj evropskega ribogojstva, cilji SRP in strategijo Evropa 2020 bi bilo treba s sredstvi ESPR podpreti okoljsko, gospodarsko in socialno trajnosten razvoj sektorja ribogojstva, s posebnim poudarkom na spodbujanju ekoloških inovacij, zmanjševanju odvisnosti od ribje moke in olja, izboljšanju počutja gojenih organizmov in spodbujanju organskega ribogojstva in ribogojstva v zaprtem sistemu.
Sprememba 76
Predlog uredbe
Uvodna izjava 46 a (novo)
(46a)  Zaradi potencialnega vpliva pobeglih gojenih živali z ribogojnih območij na prostoživeče populacije morskih organizmov s sredstvi ESPR ne bi smeli spodbujati gojenja eksotičnih vrst in gensko spremenjenih organizmov.
Sprememba 77
Predlog uredbe
Uvodna izjava 47
(47)   Ribogojstvo prispeva k rasti in delovnim mestom v obalnih in podeželskih regijah. Zato je bistveno, da je ESPR dostopen nosilcem dejavnosti ribogojstva, zlasti malim in srednje velikim podjetjem, ter da prispeva k vstopu novih ribogojcev v sektor. Za povečanje konkurenčnosti in gospodarske uspešnosti dejavnosti ribogojstva je nujno spodbujati inovacije in podjetništvo. Zato je treba s sredstvi ESPR podpreti inovativne dejavnosti in razvoj podjetij, zlasti neprehransko ribogojstvo in ribogojstvo na odprtem morju.
(47)   Ribogojstvo prispeva k rasti in delovnim mestom v obalnih in podeželskih regijah. Zato je bistveno, da je ESPR dostopen nosilcem dejavnosti ribogojstva, ne glede na njihovo velikost, ter da prispeva k vstopu novih ribogojcev v sektor. Za povečanje konkurenčnosti in gospodarske uspešnosti dejavnosti ribogojstva je nujno spodbujati inovacije in podjetništvo. Zato bi bilo treba s sredstvi ESPR podpreti inovativne dejavnosti in poslovni razvoj nosilcev dejavnosti ribogojstva na splošno, vključno z neprehranskim ribogojstvom in ribogojstvom na odprtem morju.
Sprememba 78
Predlog uredbe
Uvodna izjava 48
(48)   Nove oblike prihodkov v kombinaciji z dejavnostmi ribogojstva že ustvarjajo dodano vrednost za razvoj podjetij. Zato je treba s sredstvi ESPR podpreti te dopolnilne dejavnosti zunaj sektorja ribogojstva, kot so turistični ribolov, dejavnosti na področju izobraževanja ali dejavnosti na področju okolja.
(48)   Nove oblike prihodkov v kombinaciji z dejavnostmi ribogojstva že ustvarjajo dodano vrednost za razvoj podjetij. Zato bi bilo treba s sredstvi ESPR podpreti te dopolnilne dejavnosti zunaj sektorja ribogojstva, kot so turistični ribolov, turizem v povezavi z ribogojstvom za spodbujanje sektorja ribogojstva in njegovih proizvodov, ter dejavnosti na področju izobraževanja in okolja.
Sprememba 79
Predlog uredbe
Uvodna izjava 49
(49)   Druga pomembna načina za povečanje prihodkov nosilcev dejavnosti ribogojstva sta ustvarjanje dodane vrednosti proizvodov teh podjetij s predelavo in trženjem lastnih proizvodov ter uvajanje novih tržno zanimivih vrst, s čimer se diverzificira proizvodnja.
(49)   Druga pomembna načina za povečanje prihodkov nosilcev dejavnosti ribogojstva sta ustvarjanje dodane vrednosti proizvodov teh podjetij s predelavo in trženjem lastnih proizvodov ter uvajanje novih tržno zanimivih vrst, ki so biološko združljive z obstoječimi vrstami, s čimer se diverzificira proizvodnja.
Sprememba 80
Predlog uredbe
Uvodna izjava 50
(50)   Ob zavedanju, da je treba opredeliti najustreznejša območja za razvoj ribogojstva, pri čemer je treba upoštevati dostop do voda in prostora, je treba s sredstvi ESPR podpirati nacionalne organe pri strateških odločitvah na nacionalni ravni.
(50)   Ob zavedanju, da je treba opredeliti najustreznejša geografska območja za razvoj ribogojstva, pri čemer je treba upoštevati dostop do voda in prostora ter pomen razvoja previdnostnega pristopa za zagotovitev trajnosti staleža, bi bilo treba s sredstvi ESPR podpirati nacionalne organe pri strateških odločitvah na nacionalni ravni in regionalne organe pri pripravi regionalne različice odločitev.
Sprememba 81
Predlog uredbe
Uvodna izjava 51
(51)   Da bi bile dejavnosti ribogojstva konkurenčnejše in gospodarsko uspešnejše, je nujno vlagati tudi v človeški kapital. Zato je treba s sredstvi ESPR podpirati vseživljenjsko učenje in povezovanje v mreže, da se spodbudi razširjanje znanja, ter storitve svetovanja, ki prispevajo k boljši splošni učinkovitosti in večji konkurenčnosti gospodarskih subjektov.
(51)   Da bi bile dejavnosti ribogojstva konkurenčnejše in gospodarsko uspešnejše, je nujno vlagati tudi v človeški kapital. Zato bi bilo treba s sredstvi ESPR podpirati vseživljenjsko učenje in povezovanje v mreže, da se spodbudi razširjanje in izmenjava znanja ter dobrih praks s pomočjo vseh ustreznih svetovalnih služb (v zvezi z razpoložljivim materialom), vključno s poklicnimi združenji, tako da bodo le-te lahko pripomogle k boljši splošni učinkovitosti in večji konkurenčnosti gospodarskih subjektov.
Sprememba 82
Predlog uredbe
Uvodna izjava 51 a (novo)
(51a)  Zaradi potrebe po opredelitvi zemljepisnih območij z večjimi možnostmi za razvoj ribogojstva v smislu dostopa do vode in kopnega bi moral ESPR podpreti nacionalne in regionalne organe pri njihovih strateških odločitvah, zlasti kar zadeva opredelitev in kartiranje območij, ki se lahko štejejo kot najprimernejša za razvoj ribogojstva, upoštevajoč, kadar je to potrebno, postopek pomorskega prostorskega načrtovanja.
Sprememba 83
Predlog uredbe
Uvodna izjava 52
(52)   Za spodbujanje okoljsko trajnostnega ribogojstva je treba s sredstvi ESPR podpirati dejavnosti ribogojstva, ki so zelo prijazne do okolja, prehod nosilcev dejavnosti ribogojstva na okoljsko ravnanje, uporabo sistemov okoljske presoje in prehod na ekološko ribogojstvo. Prav tako je treba s sredstvi ESPR podpirati ribogojstvo, ki zagotavlja posebne okoljske storitve.
(52)   Za spodbujanje okoljsko, socialno in gospodarsko trajnostnega ribogojstva bi bilo treba s sredstvi ESPR podpirati dejavnosti ribogojstva, ki so zelo prijazne do okolja, prehod nosilcev dejavnosti ribogojstva na trajnostno upravljanje, uporabo sistemov okoljske presoje in prehod na ekološko ribogojstvo. Prav tako bi bilo treba s sredstvi ESPR podpirati ribogojstvo, ki zagotavlja posebne okoljske storitve in storitve v javnem interesu.
Sprememba 84
Predlog uredbe
Uvodna izjava 53
(53)   Ob zavedanju pomembnosti varstva potrošnikov je treba s sredstvi ESPR zadostno podpreti ribogojce, da se prepreči in zmanjša tveganje za javno zdravje in zdravje živali, ki lahko nastane pri dejavnostih reje živali v sektorju ribogojstva.
(53)   Ob zavedanju pomembnosti varstva potrošnikov bi bilo treba s sredstvi ESPR zadostno podpreti ribogojce, da se prepreči in zmanjša tveganje za javno zdravje in zdravje živali, ki lahko nastane pri dejavnostih reje živali v sektorju ribogojstva, zlasti prek programov, ki so zasnovani za zmanjševanje odvisnosti ribogojskih dejavnosti od veterinarskih zdravil.
Sprememba 85
Predlog uredbe
Uvodna izjava 53 a (novo)
(53a)  S sredstvi ESPR bi bilo treba podpreti vzpostavitev celovite mreže območij obnove staleža rib, med katerimi bi bila tudi območja, ki so pomembna za produktivnost rib, zlasti območja odraščanja, drstenja in hranjenja staležev rib, na katerih so prepovedane vse ribolovne dejavnosti.
Sprememba 86
Predlog uredbe
Uvodna izjava 54
(54)   Ob upoštevanju tveganosti naložb v dejavnosti ribogojstva je treba s sredstvi ESPR prispevati k varnosti podjetij s kritjem dostopa do zavarovanja staleža, da se zavaruje prihodek proizvajalcev v primeru neobičajnih izgub pri proizvodnji, zlasti zaradi naravnih nesreč, neugodnih podnebnih pogojev, nenadnih sprememb kakovosti vode, bolezni ali napadov škodljivcev in uničenja proizvodnih zmogljivosti.
(54)   Ob upoštevanju tveganosti naložb v dejavnosti ribogojstva bi bilo treba s sredstvi ESPR prispevati k varnosti podjetij s kritjem dostopa do zavarovanja staleža ali spodbujanjem razvoja vzajemnih skladov, da se zavaruje prihodek proizvajalcev v primeru neobičajnih izgub pri proizvodnji, zlasti zaradi naravnih nesreč, neugodnih podnebnih pogojev, nenadnih sprememb kakovosti vode, bolezni ali napadov škodljivcev in uničenja proizvodnih zmogljivosti.
Sprememba 87
Predlog uredbe
Uvodna izjava 55
(55)   Ker je pristop k lokalnemu razvoju, ki ga vodi skupnost, v zadnjih letih koristno prispeval k spodbujanju razvoja ribiških in podeželskih območij ob celovitem upoštevanju potreb po notranjem razvoju v več sektorjih, je treba v prihodnosti še naprej in še bolj podpirati ta pristop.
(55)   Ker je pristop k lokalnemu razvoju, ki ga vodi skupnost, v zadnjih letih koristno prispeval k spodbujanju razvoja ribiških in podeželskih skupnosti ob celovitem upoštevanju potreb po notranjem razvoju v več sektorjih, bi bilo treba v prihodnosti še naprej in še bolj podpirati ta pristop.
Sprememba 88
Predlog uredbe
Uvodna izjava 56
(56)   Na ribiških območjih je treba v procesu lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, spodbujati inovativne pristope k rasti in ustvarjanju novih delovnih mest, zlasti z ustvarjanjem dodane vrednosti ribiških proizvodov in diverzifikacijo lokalnega gospodarstva z uvajanjem novih gospodarskih dejavnosti, vključno z dejavnostmi v okviru „modre rasti“ in v širših pomorskih sektorjih.
(56)   Na ribiških območjih bi bilo treba v procesu lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, spodbujati inovativne pristope k rasti in ustvarjanju novih delovnih mest, zlasti z ustvarjanjem dodane vrednosti ribiških proizvodov in diverzifikacijo lokalnega gospodarstva tudi z uvajanjem novih gospodarskih dejavnosti, vključno z dejavnostmi v okviru „modre rasti“ in v širših pomorskih sektorjih.
Sprememba 89
Predlog uredbe
Uvodna izjava 57
(57)   Trajnostni razvoj ribiških območij mora prispevati k doseganju ciljev Strategije Evropa 2020 za spodbujanje socialne vključenosti in zmanjševanje revščine ter k spodbujanju inovacij na lokalni ravni in k ozemeljski koheziji, ki je glavna prednostna naloga v skladu z Lizbonsko pogodbo.
(57)   Trajnostni razvoj ribiških območij bi moral prispevati k doseganju ciljev Strategije Evropa 2020 za spodbujanje socialne vključenosti in zmanjševanje revščine, zvišanje stopenj zaposlenosti ter k spodbujanju inovacij, vključno s socialnimi inovacijami, na lokalni ravni in k ozemeljski koheziji, ki je glavna prednostna naloga v skladu z Lizbonsko pogodbo.
Sprememba 90
Predlog uredbe
Uvodna izjava 58
(58)   Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, je treba izvajati od spodaj navzgor v okviru lokalnih partnerstev med predstavniki javnega in zasebnega sektorja ter civilne družbe, pri čemer mora pravilno odražati lokalno družbo; ti lokalni akterji lahko najbolje oblikujejo in izvajajo celovite večsektorske strategije lokalnega razvoja v skladu s potrebami svojih lokalnih ribiških območij; da bi se zagotovila ustrezna zastopanost lokalnih akcijskih skupin, nobena posamezna interesna skupina ne sme imeti več kot 49 % glasovalnih pravic v organih odločanja.
(58)   Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, bi bilo treba izvajati od spodaj navzgor v okviru lokalnih partnerstev med predstavniki javnega in zasebnega sektorja ter civilne družbe, pri čemer mora pravilno odražati lokalno družbo; ti lokalni akterji lahko najbolje oblikujejo in izvajajo celovite večsektorske strategije lokalnega razvoja v skladu s potrebami svojih lokalnih ribiških območij. Da bi se zagotovila ustrezna zastopanost lokalnih akcijskih skupin in da bi se te skupine z delovanjem odzvale na izzive sektorja ribištva in ribogojstva, morajo biti ribiči in/ali ribogojci večinsko zastopani med gospodarskimi akterji, zastopanimi v organih odločanja.
Sprememba 91
Predlog uredbe
Uvodna izjava 60
(60)  Podporo za ribiška območja v okviru ESPR je treba usklajevati z lokalno razvojno pomočjo iz drugih skladov Unije, pri čemer mora zajemati vse vidike priprave in izvajanja lokalnih razvojnih strategij in dejavnosti lokalnih akcijskih skupin ter stroške animacije lokalnega območja in vodenja lokalnega partnerstva.
(60)  Podporo za ribiška območja v okviru ESPR bi bilo treba usklajevati z lokalno razvojno pomočjo iz drugih skladov Unije, pri čemer mora zajemati vse vidike priprave in izvajanja lokalnih razvojnih strategij in dejavnosti lokalnih akcijskih skupin ter stroške animacije lokalnega območja in vodenja lokalnega partnerstva. Ta podpora bi morala vključevati možnost dostopa do tehnične pomoči, zlasti finančnega inženiringa, za izvajanje lokalnih razvojnih projektov, predvsem za mali priobalni ribolov ter ribolov v celinskih vodah.
Sprememba 92
Predlog uredbe
Uvodna izjava 61
(61)  Da bi se zagotovila sposobnost preživetja ribištva in ribogojstva na zelo konkurenčnem trgu, je treba sprejeti določbe o zagotavljanju podpore za izvajanje [Uredbe (EU) o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva]1 ter za dejavnosti trženja in predelave, ki jih izvajajo gospodarski subjekti, da bi povečali vrednost ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva. Posebno pozornost je treba nameniti spodbujanju dejavnosti, ki povezujejo proizvodne dejavnosti ter dejavnosti predelave in trženja v dobavni verigi. Zaradi prilagoditve novi politiki prepovedi zavržkov je treba s sredstvi ESPR podpreti tudi predelavo naključnega ulova.
(61)  Da bi se zagotovila sposobnost preživetja ribištva in ribogojstva na zelo konkurenčnem trgu, je treba sprejeti določbe o zagotavljanju podpore za izvajanje [Uredbe (EU) o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva]1 ter za dejavnosti trženja in predelave, ki jih izvajajo gospodarski subjekti, da bi povečali vrednost ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti spodbujanju dejavnosti, ki povezujejo proizvodne dejavnosti ter dejavnosti predelave in trženja v dobavni verigi.
Sprememba 93
Predlog uredbe
Uvodna izjava 62
(62)  Prednostno se je treba osredotočiti na organizacije in združenja organizacij proizvajalcev, ki jim je treba dodeliti podporo. Nadomestilo za pomoč za skladiščenje ter pomoč za načrte proizvodnje in trženja je treba postopno opustiti, ker se je pomen takšne podpore zmanjšal glede na spreminjajočo se strukturo trga Unije za takšne proizvode in vedno večji pomen močnih organizacij proizvajalcev.
(62)  Prednostno se bi bilo treba osredotočiti na organizacije in združenja organizacij proizvajalcev in jim dodeliti podporo.
Sprememba 94
Predlog uredbe
Uvodna izjava 63
(63)   Ob zavedanju, da se mali priobalni ribiči srečujejo z vse večjo konkurenco, je treba s sredstvi ESPR podpreti podjetniške pobude malih priobalnih ribičev za ustvarjanje dodane vrednosti ulova, zlasti s predelavo ali neposrednim trženjem ulovljenih rib.
(63)   Ob zavedanju, da se mali priobalni ribiči srečujejo z vse večjo konkurenco in da so določene obalne skupnosti odvisne od ribištva, bi bilo treba s sredstvi ESPR podpreti podjetniške pobude malih priobalnih ribičev za ustvarjanje dodane vrednosti ulova, zlasti s predelavo ali neposrednim trženjem ulovljenih rib.
Sprememba 95
Predlog uredbe
Uvodna izjava 63 a (novo)
(63a)  S sredstvi ESPR bi bilo treba podpreti podjetniške in skupne pobude za doseganje ciljev Unije na področju varstva okolja in ohranjanja staležev rib z vzpostavitvijo skupnih vodno-okoljskih ukrepov, zlasti za ribolov v celinskih vodah.
Sprememba 96
Predlog uredbe
Uvodna izjava 64
(64)   Ribolovne dejavnosti v najbolj oddaljenih regijah Evropske unije se srečujejo s težavami, zlasti zaradi dodatnih stroškov pri trženju nekaterih ribiških proizvodov, ki so posledica posebnih omejitev, opredeljenih v členu 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
(64)   Glede na to, da se ribolovne dejavnosti v najbolj oddaljenih regijah Evropske unije srečujejo s težavami, zlasti zaradi oddaljenosti in posebnih podnebnih razmer, bi ESPR moral upoštevati posebne omejitve, opredeljene v členu 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Sprememba 97
Predlog uredbe
Uvodna izjava 65
(65)   Da bi se ohranila konkurenčnost nekaterih ribiških proizvodov iz najbolj oddaljenih regij Evropske unije glede na konkurenčnost podobnih proizvodov iz drugih regij Unije, je Evropska unija leta 1992 sprejela ukrepe za uvedbo sistema nadomestil za takšne dodatne stroške v ribiškem sektorju. Ukrepi, ki veljajo za obdobje 2007-2013, so določeni v Uredbi Sveta (ES) št. 791/20071. Od 1. januarja 2014 je treba zagotavljati nadaljnjo podporo za nadomestitev dodatnih stroškov trženja nekaterih ribiških proizvodov.
(65)   Da bi se ohranila konkurenčnost nekaterih ribiških proizvodov iz najbolj oddaljenih regij Evropske unije glede na konkurenčnost podobnih proizvodov iz drugih regij Unije, je Evropska unija leta 1992 sprejela ukrepe za uvedbo sistema nadomestil za takšne dodatne stroške v ribiškem sektorju. Ukrepi, ki veljajo za obdobje 20072013, so določeni v Uredbi Sveta (ES) št. 791/20071. Zaradi težav, s katerimi se soočajo najbolj oddaljene regije pri ribolovnih dejavnostih, je treba od 1. januarja 2014 povečati podporo za nadomestitev dodatnih stroškov trženja nekaterih ribiških proizvodov.
Sprememba 98
Predlog uredbe
Uvodna izjava 66
(66)   Zaradi drugačnih pogojev trženja v zadevnih najbolj oddaljenih regijah, nihanj v ulovu in staležih ter povpraševanja na trgu morajo biti zadevne države članice tiste, ki določajo, kateri ribiški proizvodi so upravičeni do nadomestila, njihovo največjo količino in višino nadomestila v okviru celotne dodelitve na državo članico.
(66)   Zaradi drugačnih pogojev proizvodnje, predelave in trženja ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v zadevnih najbolj oddaljenih regijah, nihanj v ulovu in staležih ter povpraševanja na trgu morajo biti zadevne države članice tiste, ki določajo, kateri ribiški proizvodi ali kategorije ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, ki naj bodo upravičeni do nadomestila, njihovo največjo količino in višino nadomestila v okviru celotne dodelitve na državo članico.
Ločeno glasovanje
Predlog uredbe
Uvodna izjava 68
(68)   Države članice morajo določiti višino nadomestila na ravni, ki omogoča ustrezno nadomestilo za dodatne stroške, ki so posledica posebne prikrajšanosti najbolj oddaljenih regij in izhajajo predvsem iz stroškov prevoza proizvodov v celinsko Evropo. Da bi se izognili čezmernim nadomestilom, mora biti njihova višina sorazmerna z dodatnimi stroški, kritimi iz pomoči, ter ne sme v nobenem primeru presegati 100 % stroškov prevoza na evropsko celino in z njim povezanih stroškov. Zato je treba upoštevati tudi druge vrste javnih intervencij, ki vplivajo na višino dodatnih stroškov.
(68)   Države članice bi morale določiti višino nadomestila na ravni, ki omogoča ustrezno nadomestilo za dodatne stroške, ki so posledica posebne prikrajšanosti najbolj oddaljenih regij in izhajajo predvsem iz stroškov prevoza proizvodov v celinsko Evropo.
Sprememba 100
Predlog uredbe
Uvodna izjava 69
(69)  Bistveno je, da imajo države članice in gospodarski subjekti ustrezno opremo za izvajanje nadzora v skladu z visokimi standardi ter s tem za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike ob zagotavljanju trajnostnega izkoriščanja živih vodnih virov; s sredstvi ESPR je zato treba podpreti države članice in gospodarske subjekte v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1224/2009. Z vzpostavitvijo kulture spoštovanja pravil mora ta podpora prispevati k trajnostni rasti.
(69)  Bistveno je, da imajo države članice in gospodarski subjekti ustrezno opremo za izvajanje nadzora v skladu z visokimi standardi ter s tem za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike ob zagotavljanju trajnostnega izkoriščanja živih vodnih virov; s sredstvi ESPR bi zato bilo treba podpreti države članice in gospodarske subjekte v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1224/2009. Z vzpostavitvijo kulture spoštovanja pravil bi morala ta podpora prispevati k trajnostni rasti. Da bi poenotile in okrepile raven spremljanja, bi morale države članice imeti tudi možnost, da vzpostavijo skupne sisteme nadzora.
Sprememba 101
Predlog uredbe
Uvodna izjava 70
(70)   V okviru ESPR je treba še naprej zagotavljati podporo državam članicam na podlagi Uredbe (ES) št. 861/2006 za nadomestilo odhodkov za izvajanje sistema Unije za nadzor v okviru enega sklada.
(70)   V okviru ESPR bi bilo treba povečati podporo državam članicam na podlagi Uredbe (ES) št. 861/2006 za nadomestilo odhodkov za izvajanje sistema Unije za nadzor v okviru enega sklada.
Sprememba 102
Predlog uredbe
Uvodna izjava 72 a (novo)
(72a)  S sredstvi ESPR bi bilo treba podpreti sklade za dodatne dejavnosti nadzora in inšpekcijske preglede na območjih, kjer glede na poročila poteka nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov.
Sprememba 103
Predlog uredbe
Uvodna izjava 73
(73)  Sprejeti je treba določbe o podpori za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov o ribištvu, kot je opredeljeno v večletnem programu Unije, zlasti za zagotovitev podpore za nacionalne programe ter upravljanje in uporabo podatkov za znanstvene analize in izvajanje SRP. V okviru ESPR je treba še naprej zagotavljati podporo državam članicam na podlagi Uredbe (ES) št. 861/2006 za nadomestilo odhodkov za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov o ribištvu v okviru enega sklada.
(73)   Ustrezne zainteresirane strani bi bilo treba o postopkih obveščati prek svetovalnih svetov. Sprejeti bi bilo treba določbe o podpori za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov o ribištvu, kot je opredeljeno v večletnem programu Unije, zlasti za zagotovitev podpore za nacionalne programe ter upravljanje in uporabo podatkov za znanstvene analize in izvajanje SRP. V okviru ESPR bi bilo treba še naprej zagotavljati podporo državam članicam na podlagi Uredbe (ES) št. 861/2006 za nadomestilo odhodkov za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov o ribištvu v okviru enega sklada.
Sprememba 104
Predlog uredbe
Uvodna izjava 73 a (novo)
(73a)  Poudariti bi bilo treba pomembnost financiranja zbiranja podatkov, ki je temeljni kamen SRP, saj gre za bistveni pogoj za opredelitev natančnih ciljev, ki jih je treba doseči, zlasti v zvezi z doseganjem največjega trajnostnega donosa in boljšim upravljanjem ribištva. V tem smislu je primerno zagotoviti, da se za zbiranje podatkov dodeli delež proračuna ESPR, ki je sorazmeren z njegovo pomembnostjo. Primerno je tudi določiti stopnjo sofinanciranja, ki bo spodbujala pridobitev izčrpnega pregleda stanja evropskih staležev rib.
Sprememba 105
Predlog uredbe
Uvodna izjava 74
(74)   Prav tako je treba podpreti sodelovanje med državami članicami in po potrebi s tretjimi državami na področju zbiranja podatkov v istem morskem bazenu ter sodelovanje z ustreznimi mednarodnimi znanstvenimi ustanovami.
(74)   Prav tako je treba podpreti sodelovanje med državami članicami in po potrebi s tretjimi državami na področju zbiranja podatkov v istem morskem bazenu ter sodelovanje z ustreznimi mednarodnimi znanstvenimi ustanovami in regionalnimi svetovalnimi sveti.
Sprememba 106
Predlog uredbe
Uvodna izjava 76
(76)   Zagotoviti je treba vzdržno financiranje izvajanja in nadaljnjega razvoja celostne pomorske politike Evropske unije v skladu z izjavami Sveta, Evropskega parlamenta in Odbora regij.
(76)   Zagotoviti je treba vzdržno financiranje izvajanja in nadaljnjega razvoja celostne pomorske politike Evropske unije v skladu z Uredbo (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2011 o programu za podporo nadaljnjemu oblikovanju celostne pomorske politike1 ter z izjavami Sveta, Evropskega parlamenta in Odbora regij. Pričakuje se, da bo razvoj pomorskih zadev s finančno pomočjo za ukrepe CPP znatno vplival na ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo.
__________________
1 UL L 321, 5.12.2011, str. 1.
Sprememba 107
Predlog uredbe
Uvodna izjava 76 a (novo)
(76a)  Zato bi moral biti ESPR osnovan v podporo preučevanju ukrepov, namenjenih spodbujanju strateških ciljev CPP, pri čemer bi bilo treba ustrezno upoštevati njihove skupne učinke na podlagi ekosistemskega pristopa, trajnostno gospodarsko rast, zaposlovanje, inovacije in konkurenčnost v obalnih, otoških in najbolj oddaljenih regijah, ter spodbujanju mednarodne razsežnosti CPP.
Sprememba 108
Predlog uredbe
Uvodna izjava 77
(77)   S sredstvi ESPR je treba podpreti spodbujanje celostnega pomorskega upravljanja na vseh ravneh, zlasti z izmenjavo najboljših praks ter nadaljnjim razvojem in izvajanjem strategij morskih bazenov. Cilj teh strategij je vzpostaviti celosten okvir za soočanje s skupnimi izzivi v evropskih morskih bazenih in okrepiti sodelovanje med zainteresiranimi stranmi, da bi se čim bolje izkoristili finančni instrumenti in sredstva Unije ter spodbudila gospodarska, socialna in ozemeljska kohezija v Uniji.
(77)   S sredstvi ESPR bi bilo treba podpreti spodbujanje celostnega pomorskega upravljanja na vseh ravneh, zlasti z izmenjavo najboljših praks ter nadaljnjim razvojem in izvajanjem strategij morskih bazenov. V tem okviru je zelo pomembno izboljšati pomorsko upravljanje, vključno s krepitvijo sodelovanja in usklajevanja na ustreznih ravneh med pristojnimi organi, ki v Uniji opravljajo naloge obalne straže, ter zagotoviti bolj zdrava in varnejša morja in oceane, zlasti z izvajanjem veljavne pomorske zakonodaje. Cilj teh strategij je vzpostaviti celosten okvir za soočanje s skupnimi izzivi v evropskih morskih bazenih in okrepiti sodelovanje med zainteresiranimi stranmi, da bi se čim bolje izkoristili finančni instrumenti in sredstva Unije ter spodbudila gospodarska, socialna in ozemeljska kohezija v Uniji ter okoljska trajnost. Zato je zelo pomembno, da se izboljšata in okrepita zunanje sodelovanje in usklajevanje glede ciljev CPP na podlagi Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS).
Sprememba 109
Predlog uredbe
Uvodna izjava 77 a (novo)
(77a)  Da bi okrepili zbliževanje skladov za ribištvo in ribogojstvo ter skladov za celostno pomorsko politiko, bi bilo treba v ESPR predvideti poseben okvir za spodbujanje prispevka ribištva in ribogojstva k celostni pomorski politiki. Bistveno je spodbujati popolno upoštevanje teh dejavnosti s podpiranjem sodelovanja pri celostnem upravljanju in skupnih projektih, ki prispevajo k izvajanju CPP.
Sprememba 110
Predlog uredbe
Uvodna izjava 79
(79)   Zaradi medsebojne povezanosti nekaterih informacijskih sistemov, ki se uporabljajo v teh sektorjih, bodo morda morali ti sektorji skladno uporabiti lastne mehanizme financiranja v skladu z določbami Pogodbe. Pomorsko prostorsko načrtovanje in celovito gospodarjenje z obalnim pasom sta bistvena za trajnostni razvoj morskih območij in obalnih regij, pri čemer prispevata k ciljem upravljanja, ki temeljijo na ekosistemih, ter razvoju povezav med kopnim in morjem. Ta orodja so pomembna tudi za upravljanje različnih oblik izkoriščanja obal, morij in oceanov, da bi se zagotovil njihov trajnostni gospodarski razvoj in spodbujale čezmejne naložbe, medtem ko se bodo z izvajanjem Okvirne direktive o morski strategiji dodatno opredelile omejitve trajnosti človekovih dejavnosti, ki vplivajo na morsko okolje. Poleg tega je treba izpopolniti znanje o morskem svetu in spodbujati inovacije z zagotavljanjem lažjega zbiranja, brezplačne izmenjave, ponovne uporabe in razširjanja podatkov o stanju oceanov in morij.
(79)   Zaradi medsebojne povezanosti nekaterih informacijskih sistemov, ki se uporabljajo v teh sektorjih, bodo morda morali ti sektorji skladno uporabiti lastne mehanizme financiranja v skladu z določbami Pogodbe. Pomorsko prostorsko načrtovanje in celovito gospodarjenje z obalnim pasom sta bistvena za trajnostni razvoj morskih območij in obalnih regij, pri čemer prispevata k ciljem upravljanja, ki temeljijo na ekosistemih, ter razvoju povezav med kopnim in morjem. Ta orodja so pomembna tudi za upravljanje različnih oblik izkoriščanja obal, morij in oceanov, da bi se zagotovil njihov trajnostni gospodarski razvoj in spodbujale čezmejne naložbe, medtem ko se bodo z izvajanjem okvirne direktive o morski strategiji dodatno opredelile omejitve trajnosti industrijskih, gradbenih in človekovih dejavnosti, ki vplivajo na morsko okolje. Poleg tega je treba izpopolniti znanje o morskem svetu in spodbujati inovacije z zagotavljanjem lažjega zbiranja, brezplačne izmenjave, ponovne uporabe in razširjanja podatkov o stanju oceanov in morij ter ribištva, ki jih je treba dati na voljo končnim uporabnikom in javnosti na splošno.
Sprememba 111
Predlog uredbe
Uvodna izjava 80
(80)  S sredstvi ESPR je treba tudi podpreti trajnostno gospodarsko rast, zaposlovanje, inovacije in konkurenčnost v pomorskih sektorjih in obalnih regijah. Zlasti je treba opredeliti regulativne ovire in pomanjkljivosti na področju znanj in spretnosti, ki ovirajo rast sektorjev v vzponu in prihodnjih pomorskih sektorjev, ter dejavnosti, katerih cilj je spodbuditi naložbe v tehnološke inovacije, ki so potrebne za krepitev poslovnega potenciala morskih in pomorskih dejavnosti.
(80)  S sredstvi ESPR bi bilo treba tudi podpreti trajnostno gospodarsko rast, zaposlovanje, inovacije in konkurenčnost v pomorskih sektorjih in obalnih regijah. Zlasti je treba opredeliti regulativne ovire in pomanjkljivosti na področju znanj in spretnosti, ki ovirajo rast sektorjev v vzponu in prihodnjih pomorskih sektorjev, ter dejavnosti, katerih cilj je spodbuditi naložbe v tehnološke inovacije, ki so potrebne za krepitev poslovnega potenciala morskih in pomorskih dejavnosti. ESPR bi moral podpirati ukrepe za razvoj sistema izobraževanja in poklicnega usposabljanja v sektorju tudi z nakupom opreme in orodij, ki so potrebni za izboljšanje kakovosti izobraževanja in usposabljanja.
Sprememba 112
Predlog uredbe
Uvodna izjava 81
(81)   ESPR mora dopolnjevati obstoječe in prihodnje finančne instrumente Unije in držav članic ter biti skladen s temi finančnimi instrumenti na nacionalni in podnacionalni ravni, da bi se spodbudila varstvo in trajnostna raba oceanov, morij in obal, prispevalo k spodbujanju učinkovitejšega sodelovanja med državami članicami ter njihovimi obalnimi, otoškimi in najbolj oddaljenimi regijami ter upoštevali prednostne naloge in napredek pri izvajanju nacionalnih in lokalnih projektov. Sklad bo povezan z drugimi politikami Unije, ki lahko imajo pomorsko razsežnost, zlasti z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Kohezijskim skladom in Evropskim socialnim skladom ter programom Obzorje 2020 za raziskave in energetsko politiko.
(81)   ESPR bi moral dopolnjevati obstoječe in prihodnje finančne instrumente Unije in držav članic ter biti skladen s temi finančnimi instrumenti na nacionalni in podnacionalni ravni, da bi se spodbudil trajnosten gospodarski in socialni razvoj, varstvo in trajnostna raba oceanov, morij in obal, prispevalo k spodbujanju učinkovitejšega sodelovanja med državami članicami ter njihovimi obalnimi, otoškimi in najbolj oddaljenimi regijami ter upoštevali prednostne naloge in napredek pri izvajanju nacionalnih in lokalnih projektov. Sklad bo povezan z drugimi politikami Unije, ki lahko imajo pomorsko razsežnost, zlasti z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Kohezijskim skladom in Evropskim socialnim skladom ter programom Obzorje 2020 za raziskave in energetsko politiko.
Sprememba 113
Predlog uredbe
Uvodna izjava 84
(84)   S tehnično pomočjo je treba v okviru ESPR zagotavljati podporo pri pripravljalnih delih, upravno in tehnično podporo ter podporo za ukrepe na področju informiranja, povezovanja v mrežo, vrednotenja, revizij, študij in izmenjave izkušenj, da bi se olajšalo izvajanje operativnega programa ter spodbujali inovativni pristopi in prakse za preprosto in pregledno izvajanje. Tehnična pomoč mora vključevati tudi vzpostavitev evropske mreže lokalnih akcijskih skupin za ribištvo, katerih namen je gradnja zmogljivosti, razširjanje informacij, izmenjava izkušenj in podpiranje sodelovanja med lokalnimi partnerstvi.
(84)   S tehnično pomočjo bi bilo treba v okviru ESPR zagotavljati podporo pri pripravljalnih delih, upravno in tehnično podporo ter podporo za ukrepe na področju informiranja, povezovanja v mrežo, vrednotenja, revizij, študij in izmenjave izkušenj, da bi se olajšalo izvajanje operativnega programa ter spodbujali inovativni pristopi in prakse za preprosto in pregledno izvajanje, tudi v korist gospodarskim subjektom in ribiškim organizacijam. Tehnična pomoč bi morala vključevati tudi vzpostavitev evropske mreže lokalnih akcijskih skupin za ribištvo, katerih namen je gradnja zmogljivosti, razširjanje informacij, izmenjava izkušenj in podpiranje sodelovanja med lokalnimi partnerstvi.
Sprememba 114
Predlog uredbe
Uvodna izjava 88
(88)   Ob zavedanju pomembnosti zagotavljanja ohranjanja morskih bioloških virov in zaščite staležev rib, zlasti pred nezakonitim ribolovom, in v duhu sklepov iz zelene knjige o reformi SRP je treba podporo iz ESPR odreči gospodarskim subjektom, ki ne delujejo v skladu s pravili SRP in ki zlasti ogrožajo trajnost zadevnih staležev in zato pomenijo resno grožnjo za trajnostno izkoriščanje živih morskih bioloških virov, s katerim se populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos, ter zlasti gospodarskim subjektom, ki sodelujejo pri nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu. Finančna sredstva Unije se ne smejo v nobeni fazi, od izbiranja do izvajanja dejavnosti, uporabiti za ogrožanje javnega interesa ohranjanja morskih bioloških virov, izraženih v ciljih uredbe o SRP.
(88)   Ob zavedanju pomembnosti zagotavljanja ohranjanja morskih bioloških virov in zaščite staležev rib, zlasti pred nezakonitim ribolovom, in v duhu sklepov iz zelene knjige o reformi SRP bi bilo treba podporo iz ESPR odreči gospodarskim subjektom, ki ne delujejo v skladu s pravili SRP in ki zlasti ogrožajo trajnost zadevnih staležev in še posebej uresničitev ciljev, da se do leta 2015 populacije lovljenih vrst obnovijo in ohranijo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos, ter da se do leta 2020 doseže in ohrani dobro okoljsko stanje, ter zato pomenijo resno grožnjo za trajnostno izkoriščanje živih morskih bioloških virov, poleg tega pa bi jo bilo treba odreči tudi gospodarskim subjektom, ki sodelujejo pri nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu. Finančna sredstva Unije se ne bi smela v nobeni fazi, od izbiranja do izvajanja dejavnosti, uporabiti za ogrožanje javnega interesa ohranjanja morskih bioloških virov, izraženih v ciljih uredbe o SRP.
Sprememba 115
Predlog uredbe
Uvodna izjava 88 a (novo)
(88a)  Če se država članica ne more spopasti z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom v svojih vodah in v svojem ladjevju, bi morala obstajati možnost zamrznitve izplačil iz ESPR.
Sprememba 116
Predlog uredbe
Uvodna izjava 91
(91)   Za obravnavanje posebnih potreb v okviru SRP iz členov 50 in 51 [uredbe o SRP] ter prispevanje k skladnosti s pravili SRP je treba pri pravilih o prekinitvi roka plačil [Uredba (EU) št. [...] o skupnih določbah] določiti dodatne določbe. Če država članica ali gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti v okviru SRP ali če ima Komisija dokaze o takšnem pomanjkanju skladnosti, mora biti kot previdnostni ukrep Komisiji dovoljeno, da prekine plačila.
(91)   Za obravnavanje posebnih potreb v okviru SRP iz členov 50 in 51 [uredbe o SRP] ter prispevanje k skladnosti s pravili SRP bi bilo treba pri pravilih o prekinitvi roka plačil [Uredba (EU) št. [...] o skupnih določbah] določiti dodatne določbe. Če država članica ali gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti v okviru SRP ali če ima Komisija dokaze za potrditev takšnega pomanjkanja skladnosti, bi moralo biti kot previdnostni ukrep Komisiji dovoljeno, da prekine plačila.
Sprememba 117
Predlog uredbe
Uvodna izjava 93
(93)   Operativni program je treba spremljati in vrednotiti, da se izboljša njegova kakovost in dokažejo njegovi dosežki. Komisija mora vzpostaviti okvir za skupno spremljanje in vrednotenje, da bi se med drugim pravočasno zagotovili ustrezni podatki. V zvezi s tem mora Komisija določiti seznam kazalnikov in vpliv politike ESPR v zvezi s specifičnimi cilji.
(93)   Operativni program bi bilo treba spremljati in vrednotiti, da se izboljša njegova kakovost in dokažejo njegovi dosežki. Komisija bi morala vzpostaviti okvir za skupno spremljanje in vrednotenje, da bi se med drugim javnosti pravočasno zagotovili ustrezni podatki. V zvezi s tem bi morala Komisija določiti seznam kazalnikov in vpliv politike ESPR v zvezi s specifičnimi cilji.
Sprememba 118
Predlog uredbe
Uvodna izjava 95
(95)  Za lažjo dostopnost in boljšo preglednost informacij o možnostih financiranja in upravičencih projektov mora biti v vsaki državi članici na voljo ena spletna stran ali spletni portal z informacijami o operativnem programu, vključno s seznami dejavnosti, za katere se prejema podpora v okviru posameznega operativnega programa. Na podlagi teh informacij je treba širši javnosti in zlasti davkoplačevalcem v Uniji zagotoviti razumne, oprijemljive in dejanske informacije o načinu porabe sredstev Unije v okviru ESPR. Poleg tega mora biti cilj objave zadevnih podatkov nadaljnje obveščanje javnosti o možnosti vložitve zahtevka za sredstva Unije. Vendar se ob popolnem upoštevanju temeljne pravice do varstva podatkov in v skladu s sodbo Sodišča v združenih zadevah Schecke ne sme zahtevati objava imen fizičnih oseb.
(95)  Za lažjo dostopnost in boljšo preglednost informacij o možnostih financiranja in upravičencih projektov bi moralo biti v vsaki državi članici na voljo eno spletišče ali spletni portal z informacijami o operativnem programu, vključno s seznami dejavnosti, za katere se prejema podpora v okviru posameznega operativnega programa. Namenska spletišča vseh držav članic bi morala biti dostopna tudi z uradnega spletišča Unije, da bi državljanom različnih držav članic olajšali dostop do vseh informacij, ki so jih objavile države članice. Na podlagi teh informacij bi bilo treba širši javnosti in zlasti davkoplačevalcem v Uniji zagotoviti razumne, oprijemljive in dejanske informacije o načinu porabe sredstev Unije v okviru ESPR. Poleg tega bi moral biti cilj objave zadevnih podatkov nadaljnje obveščanje javnosti o možnosti vložitve zahtevka za sredstva Unije. Vendar se ob popolnem upoštevanju temeljne pravice do varstva podatkov in v skladu s sodbo Sodišča v združenih zadevah Schecke ne bi smela zahtevati objava imen fizičnih oseb.
Sprememba 119
Predlog uredbe
Uvodna izjava 96 a (novo)
(96a)  Zlasti je treba zagotoviti spoštovanje predhodnih pogojev, ki se nanašajo na upravno zmogljivost za izpolnjevanje zahtev glede podatkov za upravljanje ribištva in izvajanje sistema Unije za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje.
Sprememba 120
Predlog uredbe
Uvodna izjava 96 b (novo)
(96b)  Zlasti je treba zagotoviti spoštovanje predhodnih pogojev, ki se nanašajo na upravno zmogljivost za izpolnjevanje zahtev glede podatkov za upravljanje ribištva in izvajanje sistema Unije za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje.
Sprememba 121
Predlog uredbe
Člen 1 – točka c
(c)   trajnostnega razvoja ribiških območij in ribolova v celinskih vodah,
(c)   trajnostnega razvoja ribiških in ribogojnih območij, ribolova v celinskih vodah in povezanih dejavnosti, kakor so opredeljene v tej uredbi,
Sprememba 122
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka d
(d)   ter celostne pomorske politike (CPP).
(d)   ter celostne pomorske politike (CPP), vključno z okvirno direktivo o morski strategiji.
Sprememba 123
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1
Ta uredba se uporablja za dejavnosti, ki se izvajajo na ozemlju Unije, razen če je v njej izrecno določeno drugače.
Ta uredba se uporablja za dejavnosti, ki se izvajajo na ozemlju, v vodah in na ladjevjih Unije, razen če je v njej izrecno določeno drugače.
Sprememba 124
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka -1 (novo)
(-1) „zaprt ribogojni sistem“ pomeni ribogojni objekt, kjer se ribe in drugi ribogojni proizvodi gojijo v zaprtih sistemih z recirkulacijo, v katerih se voda zadrži in čisti, da je poraba vode kar se da nizka. Taki sistemi so običajno na kopnem in ponovno uporabijo praktično vso vodo, ki se vnese v sistem;
Sprememba 125
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka 2 a (novo)
(2a)  „diverzifikacija“ pomeni prakse, zaradi katerih so dejavnosti ribištva ali ribogojstva prilagodljivejše in ki neposredno dopolnjujejo te dejavnosti ali so od njih odvisne;
Sprememba 583
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka 4 a (novo)
(4a)  ,,tuja vrstaˮ pomeni tujo vrsto v smislu Uredbe Sveta (ES) št. 708/20071;
1 Uredba Sveta (ES) št. 708/2007 z dne 11. junija 2007 o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu (UL L 168, 28.6.2007, str. 1).
Sprememba 127
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka 4 b (novo)
(4b)  „ekstenzivno ribogojstvo“ pomeni ribogojsko proizvodnjo brez namernega dodajanja hranil, ki je odvisna od naravne hrane v obratu za gojenje, tudi hrane, ki jo prinese tok vode, na primer tokovi in plimovanje. Ekstenzivno ribogojstvo je v veliki meri odvisno od zgolj enega vložka, semena;
Sprememba 128
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka 5
(5)   „ribiško območje“ pomeni območje z morsko ali jezersko obalo ali območje z ribniki ali rečnim izlivom in z znatnim deležem zaposlenosti v ribištvu ali ribogojstvu, ki ga kot tako določi država članica;
(5)   „ribiško in ribogojno območje“ pomeni območje z morsko, rečno ali jezersko obalo ali območje z ribniki ali rečnim izlivom in z znatnim deležem zaposlenosti v sektorju ribištva ali ribogojstva, ki ga kot tako določi država članica;
Sprememba 129
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka 5 a (novo)
(5a)  „območje obnove staleža rib“ pomeni geografsko opredeljeno morsko območje, na katerem so prepovedane vse ribolovne dejavnosti z namenom, da se izboljšajo izkoriščanje in ohranjanje živih vodnih virov ali zaščita morskih ekosistemov, kot je navedeno v Uredbi (EU) št. .../... [o skupnih določbah];
Sprememba 130
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka 5 b (novo)
(5b)  „sektor ribištva“ pomeni gospodarski sektor, ki vključuje vse dejavnosti proizvodnje, predelave in trženja ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva;
Sprememba 131
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka 5 c (novo)
(5c)  „sistemi upravljanja in dostopa do ribolovnih virov“ pomenijo mehanizme za dodeljevanje in dostop do ribolovnih pravic ali za upravljanje ribolovnih naporov na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni oziroma na ravni morskih bazenov, kar zadeva vrste s kvotami ali zunaj kvot v obalnem pasu 12 milj ali zunaj njega, katerih namen je dobro stanje staležev. Te sisteme upravljajo javni organi ali ribiške organizacije;
Sprememba 132
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka 6
(6)   „ribič“ pomeni vsako osebo, ki opravlja profesionalni ribolov, kot ga priznava država članica, na krovu delujočega ribiškega plovila, ali poklicno pridobiva morske organizme, kot jih priznava država članica, brez plovila;
(6)   „ribič“ pomeni vsako osebo, tudi zaposlene delavce, ki opravlja profesionalni ribolov, kot ga priznava država članica, na krovu delujočega ribiškega plovila, ali poklicno pridobiva sladkovodne ali morske organizme, kot jih priznava država članica, brez plovila;
Sprememba 133
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka 6 a (novo)
(6a)  „ribolovni turizem“ pomeni dopolnilno dejavnost, ki jo izvajajo profesionalni ribiči, v kateri so na krovu ribiškega plovila osebe, ki niso člani posadke, kot turisti ali raziskovalci;
Sprememba 134
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka 6 b (novo)
(6b)  „pomožne dejavnosti ribištva in ribogojstva“ pomenijo tiste dejavnosti, ki jih izvaja vsaka oseba, ki ribičem zagotavlja poklicno storitev, potrebno za njihovo dejavnost, kot take pa jih določi država članica;
Sprememba 135
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka 8 a (novo)
(8a)  „intenzivno ribogojstvo“ pomeni ribogojsko proizvodnjo, ki je odvisna bodisi od hrane, ki v celoti pokriva prehranske potrebe in se dodaja v prehranski sistem svežih, prostoživečih, morskih ali sladkovodnih rib, bodisi od proizvedene kompletne hrane. Zelo je odvisno od kompletne in komercialno dostopne krme in ima visoko gostoto populacije;
Sprememba 136
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka 10
(10)   „ribolov v celinskih vodah“ pomeni ribolov, ki se izvaja v pridobitne namene s plovili, ki delujejo izključno v celinskih vodah, ali z drugimi pripravami, ki se uporabljajo za ribolov na ledu;
(10)   „ribolov v celinskih vodah“ pomeni ribolov, ki se izvaja v pridobitne namene s plovila ali drugače izključno v celinskih vodah, ali z drugimi pripravami, ki se uporabljajo za ribolov na ledu;
Sprememba 137
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka 12
(12)   „celostno pomorsko upravljanje“ pomeni usklajeno upravljanje vseh sektorskih politik EU, ki zadevajo oceane, morja in obalne regije;
(12)   „celostno pomorsko upravljanje“ pomeni usklajeno upravljanje vseh sektorskih politik na ravni Unije, ki zadevajo oceane, morja in obalne regije;
Sprememba 138
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka 13
(13)  „morske regije“ pomenijo geografska območja iz Priloge I k Sklepu Sveta 2004/585/ES in območja, ki so jih določile regionalne organizacije za upravljanje ribištva;
črtano
Sprememba 139
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka 16
(16)   „strategija morskih bazenov“ pomeni strukturiran okvir sodelovanja na področju določenega geografskega območja, ki ga razvijejo evropske institucije, države članice, njihove regije in po potrebi tretje države, ki si delijo morski bazen; strategija upošteva geografske, podnebne, gospodarske in politične značilnosti morskega bazena;
(16)   „strategija morskih bazenov“ pomeni strukturiran okvir sodelovanja na področju določenega geografskega območja, ki ga razvijejo evropske institucije, države članice, njihove regije ter lokalni organi in po potrebi tretje države, ki si delijo morski bazen; strategija upošteva geografske, podnebne, gospodarske in politične značilnosti morskega bazena;
Sprememba 140
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka 16 a (novo)
(16a)  „polintenzivno ribogojstvo“ pomeni ribogojstvo, ki je odvisno zlasti od naravne hrane, vendar se ravni naravno prisotne hrane višajo z uporabo dodatne krme, ki dopolnjuje naravno hrano. Gostota kulture se ohranja na ravni, ki je nižja od tiste, značilne za intenzivno ribogojsko proizvodnjo;
Sprememba 142
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka 18 a (novo)
(18a)  „nabiralec/gojitelj lupinarjev“ pomeni vsakega posameznika, ki opravlja izključno dejavnost pridobivanja, gojenja ali polgojenja, bodisi brez plovila bodisi na krovu plovila, in pri tem uporablja selektivno posebno orodje za lov ene ali več vrst mehkužcev, rakov, plaščarjev, iglokožcev ali drugih morskih nevretenčarjev;
Ustna sprememba
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka 18 b (novo)
(18b)  „past za tune“ pomeni tradicionalno ektraktivno ribolovno tehniko na osnovi fiksnih mrež, ki so več mesecev zasidrane na dno, ki jo sestavlja skupina plovil, mrež, ribolovnih niti in sider, ki se nahajajo blizu obale, da prestrežejo selivske ribje populacije (tun in tunom podobe vrste) in jih usmerijo v ograjen prostor, kjer se bo izvedla ekstrakcija;
Sprememba 143
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka a
(a)   spodbujanje trajnostnega in konkurenčnega ribištva in ribogojstva;
(a)   spodbujanje okoljsko trajnostnega, ekonomsko uspešnega ter socialno odgovornega ribištva in ribogojstva ter z njima povezanih dejavnosti predelave in trženja;
Sprememba 144
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka c
(c)   spodbujanje uravnoteženega in vključujočega ozemeljskega razvoja ribiških območij;
(c)   spodbujanje uravnoteženega in vključujočega ozemeljskega razvoja ribiških in ribogojnih območij;
Sprememba 145
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka d
(d)   pospeševanje izvajanja SRP.
(d)   pospeševanje izvajanja SRP, tudi njeno regionalizacijo in izvajanje skupne ureditve trgov.
Sprememba 146
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka d a (novo)
(da)  spodbujanje ustvarjanja novih delovnih mest, da se izognemo propadu ribiških skupnosti in dosežemo izboljšanje kvalifikacij ter delovnih pogojev v ribiškem sektorju.
Sprememba 147
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2 (novo)
2.  Pri uresničevanju teh ciljev ESPR upošteva načela medgeneracijske pravičnosti in enakosti spolov.
Sprememba 148
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 3 (novo)
3.  Ti cilji se uresničujejo brez povečanja ribolovne zmogljivosti.
Sprememba 149
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – uvodni del
Uresničevanje ciljev ESPR prispeva k strategiji Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Cilji se uresničujejo prek naslednjih šestih prednostnih nalog Unije, ki zadevajo ustrezne tematske cilje skupnega strateškega okvira:
Uresničevanje ciljev ESPR prispeva k strategiji Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, pa tudi k izvajanju SRP. Cilji se uresničujejo prek naslednjih šestih prednostnih nalog Unije za ribištvo, trajnostno ribogojstvo in z njima povezane dejavnosti, ki zadevajo ustrezne tematske cilje skupnega strateškega okvira:
Sprememba 150
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka 1 – uvodni del
(1)   povečanje zaposlovanja in ozemeljske kohezije z izpolnitvijo naslednjih ciljev:
(1)   povečanje zaposlovanja ter socialne in teritorialne kohezije z izpolnitvijo naslednjih ciljev:
Sprememba 151
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka 1 – točka a
(a)   spodbujanje gospodarske rasti, socialne vključenosti, ustvarjanja novih delovnih mest ter podpiranja mobilnosti delovne sile v obalnih in celinskih skupnostih, ki so odvisne od ribištva in ribogojstva;
(a)   spodbujanje gospodarske rasti in socialne vključenosti, tudi z ustvarjanjem novih delovnih mest, povečevanjem zaposljivosti ter mobilnosti v obalnih in celinskih skupnostih, ki so odvisne od ribištva in ribogojstva, tudi v najbolj oddaljenih regijah;
Sprememba 152
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka 1 – točka b
(b)   diverzifikacija ribiških dejavnosti v druge sektorje pomorskega gospodarstva in rast pomorskega gospodarstva, vključno z blažitvijo podnebnih sprememb;
(b)   diverzifikacija ribiških dejavnosti v ribiškem in drugih sektorjih pomorskega gospodarstva, ki so tesno povezani z ribiškim sektorjem, in rast pomorskega gospodarstva, vključno z blažitvijo podnebnih sprememb;
Sprememba 153
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka 1 – točka b a (novo)
(ba)  spodbujanje izvajanja harmoniziranih socialnih predpisov na ravni Unije;
Sprememba 154
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka 2 – točka a
(a)   podpiranje krepitve prenosa tehnološkega razvoja, inovacij in znanja;
(a)   podpiranje krepitve prenosa tehnološkega razvoja, inovacij, vključno s povečanjem energetske učinkovitosti, in znanja;
Sprememba 155
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka 2 – točka a a (novo)
(aa)  zmanjšanje negativnega vpliva ribolova na dobro počutje živali;
Sprememba 156
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka 2 – točka b
(b)   povečanje konkurenčnosti in sposobnosti preživetja ribištva, zlasti ladjevja za mali priobalni ribolov, ter izboljšanje varnostnih ali delovnih pogojev;
(b)   povečanje konkurenčnosti in sposobnosti preživetja ribištva ter izboljšanje zdravstvenih, higienskih, varnostnih in delovnih pogojev;
Sprememba 157
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka 2 – točka c
(c)   razvoj novih strokovnih znanj in spretnosti ter vseživljenjskega učenja;
(c)   razvoj poklicnega usposabljanja, novih strokovnih znanj in spretnosti ter vseživljenjskega učenja, zlasti za mlade ribiče;
Sprememba 158
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka 2 – točka c a (novo)
(ca)  razvoj malega priobalnega ribolova, zlasti njegove konkurenčnosti in trajnosti;
Sprememba 159
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka 3 – uvodni del
(3)   spodbujanje ribogojstva, ki temelji na inovativnosti, konkurenčnosti in znanju, s poudarkom na naslednjih področjih:
(3)   spodbujanje trajnostnega, inovativnega, konkurenčnega ribogojstva, ki temelji znanju in ekosistemu, s poudarkom na naslednjih področjih:
Sprememba 160
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka 3 – točka a
(a)   podpiranje krepitve prenosa tehnološkega razvoja, inovacij in znanja;
(a)   podpiranje krepitve prenosa tehnološkega razvoja, tehničnih, socialnih in gospodarskih inovacij in znanja;
Sprememba 161
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka 3 – točka b
(b)   spodbujanje konkurenčnosti in sposobnosti preživetja nosilcev dejavnosti ribogojstva, predvsem malih in srednje velikih podjetij;
(b)   spodbujanje konkurenčnosti in sposobnosti preživetja nosilcev dejavnosti ekstenzivnega in polintenzivnega ribogojstva, predvsem malih in srednjih podjetij;
Sprememba 162
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka 3 – točka c
(c)   razvoj novih strokovnih znanj in spretnosti ter vseživljenjskega učenja;
(c)   razvoj novih strokovnih znanj in spretnosti ter spodbujanje poklicnega usposabljanja in vseživljenjskega učenja, zlasti mladih ribogojcev;
Sprememba 163
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka 3 – točka d
(d)   boljša tržna ureditev za proizvode iz ribogojstva;
(d)   boljša tržna ureditev za proizvode iz ribogojstva in spodbujanje naložb v sektorja predelave in trženja;
Sprememba 164
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka 3 – točka d a (novo)
(da)  omejitev ekološkega odtisa ribogojstva;
Sprememba 165
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka 4 – točka a
(a)   zmanjšanje vpliva ribištva na morsko okolje;
(a)   preprečevanje, zmanjševanje in v čim večji meri odprava naključnega ulova ter negativnih vplivov ribištva na morsko okolje, zlasti z boljšo selektivnostjo ribolovnega orodja;
Sprememba 166
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka 4 – točka a a (novo)
(aa)  zagotavljanje ravnovesja med ribolovno zmogljivostjo in razpoložljivimi ribolovnimi možnostmi;
Sprememba 167
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka 4 – točka b a (novo)
(ba)  izvajanje okvirne direktive o morski strategiji in doseganje dobrega okoljskega stanja do leta 2020;
Sprememba 168
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka 5 – točka a
(a)  krepitev ekosistemov, ki so povezani z ribogojstvom, in spodbujanje ribogojstva, gospodarnega z viri;
(a)  spodbujanje ribogojstva, gospodarnega z viri, vključno z zmanjšanjem odvisnosti od hrane za ribe in olja ter uporabe kemikalij in antibiotikov;
Sprememba 169
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka 5 – točka a a (novo)
(aa)  ocenjevanje, zmanjšanje in po možnosti odprava vplivov dejavnosti ribogojstva na morske, kopenske in sladkovodne ekosisteme;
Sprememba 170
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka 6 – uvodni del
(6)  spodbujanje izvajanja SRP s:
(6)  spodbujanje izvajanja SRP ter krepitev njenih povezav in skladnosti s celostno pomorsko politiko s:
Sprememba 171
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka 6 – točka a
(a)  pridobivanjem novih znanstvenih spoznanj in zbiranjem podatkov;
(a)  podpiranjem zbiranja in upravljanja podatkov, da se izboljšajo znanstvena spoznanja;
Sprememba 172
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka 6 – točka b
(b)  podpiranjem nadzora in izvrševanja, izboljšanjem institucionalnih zmogljivosti in učinkovito javno upravo.
(b)  podpiranjem spremljanja, nadzora in izvrševanja, izboljšanjem institucionalnih zmogljivosti in učinkovito javno upravo brez povečanega upravnega bremena;
Sprememba 173
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka 6 – točka b a (novo)
(ba)  podporo regionalizaciji SRP, zlasti prek regionalnih svetovalnih svetov.
Sprememba 174
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1
1.  Brez poseganja v odstavek 2 tega člena se členi 107, 108 in 109 Pogodbe uporabljajo za pomoč, ki jo države članice dodelijo podjetjem, dejavnim na področju ribištva in ribogojstva.
1.  Členi 107, 108 in 109 Pogodbe se uporabljajo za pomoč, ki jo države članice dodelijo podjetjem, dejavnim na področju sektorja ribištva in ribogojstva.
Sprememba 175
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2
2.  Vendar se členi 107, 108 in 109 Pogodbe ne uporabljajo za izplačila, ki jih države članice izvedejo na podlagi te uredbe in v skladu z njo na področju uporabe člena 42 Pogodbe.
2.  Z odstopanjem od odstavka 1 se členi 107, 108 in 109 Pogodbe ne uporabljajo za izplačila, ki jih države članice izvedejo na podlagi te uredbe in v skladu z njo na področju uporabe člena 42 Pogodbe.
Sprememba 176
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1
Poleg načel iz člena 4 [Uredbe (EU) št. […] o skupnih določbah] Komisija in države članice zagotovijo usklajenost in dopolnjevanje med podporo iz ESPR, podporo iz drugih politik in finančnih instrumentov Unije, vključno z [Uredbo (ES) št. [...] o oblikovanju okvirnega programa za ukrepe na področju okolja in podnebnih sprememb (okvirni program LIFE)], ter podporo iz instrumentov v okviru zunanjega delovanja Unije. Usklajevanje med pomočjo iz ESPR in okvirnega programa LIFE se doseže zlasti s spodbujanjem financiranja dejavnosti, ki dopolnjujejo integrirane projekte, financirane iz okvirnega programa LIFE, ter s spodbujanjem uporabe rešitev, metod in pristopov, potrjenih z okvirnim programom LIFE.
Poleg načel iz člena 4 [Uredbe (EU) št. […] o skupnih določbah] Komisija in države članice zagotovijo usklajenost in dopolnjevanje med podporo iz ESPR, podporo iz drugih politik in finančnih instrumentov Unije, vključno s podporo iz instrumentov v okviru zunanjega delovanja Unije. Ta zahteva po usklajenosti in dopolnjevanju se vključi v operativne programe.
Sprememba 177
Predlog uredbe
Člen 11
Za ESPR se uporabljajo predhodni pogoji iz Priloge III k tej uredbi.
Za ESPR se uporabljajo posebni predhodni pogoji iz Priloge III k tej uredbi.
Sprememba 178
Predlog uredbe
Člen 11 a (novo)
Člen 11a
Ocena upoštevanja zgornjih meja zmogljivosti
1.  Komisija v sodelovanju z državami članicami do ...* pripravi oceno upoštevanja zgornjih meja ribolovnih zmogljivosti, določenih v Prilogi II k Uredbi (EU) št. .../...[o SRP], v državah članicah.
2.  Če ocena iz odstavka 1 pokaže, da država članica ne upošteva svojih zgornjih meja zmogljivosti, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi ustavi vsa ali del plačil in obveznosti za operativni program zadevne države članice.
3.  Takoj ko država članica sprejme ukrepe za upoštevanje teh zgornjih meja zmogljivosti in ko te ukrepe odobri Komisija, odpravi začasno ustavitev plačil in obveznosti.
_________________
* Datua tri leta po začetku veljave te uredbe.
Sprememba 180
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)  gospodarski subjekti, udeleženi pri upravljanju, vodenju ali lastništvu ribiških plovil pod zastavo držav, uvrščenih v skupino nesodelujočih tretjih držav v skladu s členom 33 Uredbe (ES) št. 1005/2008;
Sprememba 181
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – točka b b (novo)
(bb)  gospodarski subjekti, za katere je bilo v okviru kazenskih ali upravnih postopkov ugotovljeno, da so storili hudo kršitev veljavne nacionalne zakonodaje z naslednjih področij:
–  plačilni pogoji in pogoji zaposlovanja v ribištvu;
–  poklicna odgovornost;
–  trgovina z ljudmi ali promet s prepovedanimi drogami;
Sprememba 182
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – točka b c (novo)
(bc)  gospodarski subjekti, za katere je bilo v okviru kazenskih ali upravnih postopkov ugotovljeno, da so v eni ali več državah članicah storili hudo kršitve zakonodaje Unije, zlasti glede:
–  delovnega časa in časa za počitek ribičev;
–  zdravstvene in varnostne zakonodaje;
–  plačilnih in pogojev zaposlovanja v tem poklicu;
–  temeljnih kvalifikacij in nadaljnjega usposabljanja ribičev;
Sprememba 184
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  gospodarski subjekti, ki niso izpolnili obveznosti iz Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008 z dne 25. februarja 2008 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko1.
_______________
1 UL L 60, 5.3.2008, str. 1.
Sprememba 571
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 3 – točka a
(a)  določitvi časovnega obdobja iz odstavkov 1 in 2, ki je sorazmerno z resnostjo ali ponavljanjem kršitve ali neskladnosti;
(a)  določitvi časovnega obdobja iz odstavkov 1 in 2, ki je sorazmerno z resnostjo ali ponavljanjem zadevne kršitve ali neskladnosti, pri čemer se upoštevajo merilo, kot je storjena škoda, njena vrednost, obseg kršitve ali neizpolnitve in ponovitve, in ki traja vsaj eno leto;
Sprememba 185
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 4
4.  Države članice zahtevajo, da gospodarski subjekti, ki vložijo vlogo v okviru ESPR, organu upravljanja predložijo podpisano izjavo, s katero potrjujejo, da spoštujejo merila iz odstavka 1 in da niso storili nepravilnosti v okviru ESR ali ESPR v skladu z odstavkom 2. Države članice pred odobritvijo dejavnosti preverijo verodostojnost izjave.
4.  Države članice zahtevajo, da gospodarski subjekti, ki vložijo vlogo v okviru ESPR, organu upravljanja predložijo podpisano izjavo, s katero potrjujejo, da spoštujejo merila iz odstavkov 1 in 2. Države članice pred odobritvijo dejavnosti preverijo verodostojnost izjave ob upoštevanju informacij iz nacionalnega registra kršitev, ki se oblikuje v skladu s členom 93 Uredbe (ES) št. 1224/2009, ali drugih podatkov, predvidenih za ta namen.
Sprememba 610
Predlog uredbe
Člen 12 a (novo)
Člen 12a
Začasna ustavitev plačil
Če se zoper gospodarske subjekte uvede preiskava zaradi kršitve iz člena 12(1), se zadevnim gospodarskim subjektom ustavijo vsa plačila iz ESPR. Če se izkaže, da so gospodarski subjekti storili kršitev iz člena 12(1), se vloga zadevnih subjektov obravnava kot nedopustna.
Sprememba 186
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 – točka a
(a)  dejavnosti, ki povečujejo ribolovno zmogljivost plovila;
(a)  dejavnosti, ki povečujejo ribolovno zmogljivost plovila ali njegovo zmožnost za ulov rib;
Sprememba 187
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)  dejavnosti, ki ogrožajo trajnost morskih bioloških virov in ekosistemov;
Sprememba 188
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 – točka a b (novo)
(ab)  ukrepi, ki uničujejo delovna mesta;
Sprememba 190
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)  naložbe v plovila, ki pripadajo segmentu ladjevja, za katere je poročilo o zmogljivosti iz člena 34(1) Uredbe (EU) št. .../... [o SRP] dokazalo, da ni trajnostnega ravnovesja med ribolovnimi možnostmi in zmogljivostjo ladjevja;
Sprememba 191
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 – točka c
(c)  začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti;
črtano
Sprememba 192
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 – točka d
(d)  poskusno ribištvo;
(d)  raziskovalno ribištvo;
Sprememba 611
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavki 2, 3 in 4
2.  Trajnostnemu razvoju ribištva, ribogojstva in ribiških območij iz poglavij I, II in III naslova V se dodeli 4 535 000 000 EUR sredstev iz odstavka 1.
2.  Trajnostnemu razvoju ribištva, ribogojstva in ribiških območij iz poglavij I, II in III naslova V se dodeli največ 71,86 % sredstev iz odstavka 1.
3.  Ukrepom nadzora in izvrševanja iz člena 78 se dodeli 477 000 000 EUR sredstev iz odstavka 1.
3.  Ukrepom nadzora in izvrševanja iz člena 78 se dodeli največ 12,5 % sredstev iz odstavka 1.
4.  Ukrepom za zbiranje podatkov iz člena 79 se dodeli 358 000 000 EUR sredstev iz odstavka 1.
4.  Ukrepom za zbiranje podatkov iz člena 79 se dodeli največ 12,97 % sredstev iz odstavka 1.
Sprememba 198
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 5 – uvodni del
5.  Sredstva, dodeljena za nadomestilo za najbolj oddaljene regije iz poglavja V naslova V, letno ne presegajo:
5.  Sredstva, dodeljena za nadomestilo za najbolj oddaljene regije iz poglavja V naslova V, ne presegajo:
Sprememba 199
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 5 – alinea 1
—  4 300 000 EUR za Azore in Madeiro;
–  X EUR letno za Azore in Madeiro;
Sprememba 200
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 5 – alinea 2
—  5 800 000 EUR za Kanarske otoke;
–  X EUR letno za Kanarske otoke;
Sprememba 201
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 5 – alinea 3
—  4 900 000 EUR za Francosko Gvajano in Réunion.
–  X EUR letno za najbolj oddaljene francoske regije.
Sprememba 202
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 6
6.  Za pomoč za skladiščenje iz člena 72 se od leta 2014 do vključno leta 2018 dodeli 45 000 000 EUR sredstev iz odstavka 1.
6.  Za pomoč za načrte proizvodnje in trženja iz člena 69 in za skladiščenje iz člena 70 se dodeli X EUR sredstev iz odstavka 1.
Sprememba 616
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 6 a (novo)
6a.  Države članice lahko za ukrepe iz člena 15(3) in 15(4) uporabijo sredstva, ki so na voljo v skladu s členom 15(2), 15(5) in 15(6).
Sprememba 204
Predlog uredbe
Člen 16 a (novo)
Člen 16a
[Letni referenčni zneski in letne odobritve]
1.  Skupni okvirni referenčni znesek iz točke [17] medinstitucionalnega sporazuma z dne xx/201z med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju za izvajanje programa za obdobje 2014–2020 znaša X EUR v stalnih cenah iz leta 2011.
2.  Evropski parlament in Svet odobrita letna sredstva brez poseganja v določbe uredbe, ki opredeljujejo večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020, in v medinstitucionalni sporazum z dne xxx/201z med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju.
Sprememba 205
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1 – točka a – točka i
(i)  stopnja zaposlenosti v ribištvu in ribogojstvu,
(i)  stopnja zaposlenosti v ribištvu, ribogojstvu in predelovalni industriji,
Sprememba 206
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1 – točka a – točka ii
(ii)  stopnja proizvodnje v ribištvu in ribogojstvu,
(ii)  stopnja proizvodnje v ribištvu, ribogojstvu in predelovalni industriji,
Sprememba 207
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1 – točka b – točka iii
(iii)  obseg nalog v zvezi z zbiranjem podatkov zadevne države članice, približno določen glede na velikost nacionalnega ribiškega ladjevja, število iztovarjanj, obseg dejavnosti znanstvenega spremljanja na morju in število raziskav, v katerih sodeluje država članica, in
(iii)  obseg nalog v zvezi z zbiranjem in upravljanjem podatkov zadevne države članice, približno določen glede na velikost nacionalnega ribiškega ladjevja, število iztovarjanj, obseg dejavnosti znanstvenega spremljanja na morju in število raziskav, v katerih sodeluje država članica, in
Sprememba 208
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1 – točka b – točka iv
(iv)  razpoložljivi viri za zbiranje podatkov v primerjavi z obsegom nalog zbiranja podatkov države članice, pri čemer so razpoložljiva sredstva približno določena glede na število opazovalcev na morju ter obseg človeških virov in tehničnih sredstev, potrebnih za izvajanje nacionalnega programa vzorčenja za zbiranje podatkov;
(iv)  viri za zbiranje in upravljanje podatkov, ki so na voljo, v primerjavi z obsegom nalog zbiranja in upravljanja podatkov države članice, pri čemer so razpoložljiva sredstva približno določena glede na obseg človeških virov in tehničnih sredstev, potrebnih za izvajanje nacionalnega programa vzorčenja za zbiranje podatkov;
Sprememba 209
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1 – točka c
c)  v zvezi z vsemi ukrepi: pretekle dodelitve v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1198/2006 in pretekla poraba v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 861/2006.
c)  v zvezi z vsemi ukrepi: predhodna dodelitev sredstev v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1198/2006 za obdobje 2007–2013 in predhodna poraba v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 861/2006.
Sprememba 210
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 1
1.  Vsaka država članica pripravi en sam operativni program za izvajanje prednostnih nalog Unije, ki bodo sofinancirane iz ESPR.
1.  Vsaka država članica pripravi en sam operativni program za izvajanje prednostnih nalog Unije iz člena 6 te uredbe, ki bodo sofinancirane iz ESPR.
Sprememba 211
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 3
3.  Komisija za potrebe oddelka operativnega programa iz člena 20(1)(n) z izvedbenim aktom najpozneje do 31. maja 2013 sprejme prednostne naloge Unije za politiko izvrševanja in nadzora.
3.  Za potrebe oddelka operativnega programa iz člena 20(1)(n) se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 127 za določitev prednostnih nalog Unije za politiko izvrševanja in nadzora najpozneje do 31. maja 2013.
Sprememba 212
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 2 (novo)
(2)  Vsaka država članica priloži načrt proizvodnje in trženja iz člena 32 Uredbe (EU) št. …/... [o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva].
Sprememba 213
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 1 – točka c
(c)  predvideni so ustrezni ukrepi za poenostavitev in spodbujanje izvajanja programa;
(c)  predvideni so ustrezni ukrepi za poenostavitev in spodbujanje izvajanja programa, zlasti za lajšanje dostopa gospodarskih subjektov, ki izvajajo mali priobalni ribolov, ter njihovih organizacij do finančne podpore, ki je na voljo;
Sprememba 214
Predlog uredbe
Člen 19 – točka d a (novo)
(da)  po potrebi so ukrepi v okviru prednostnih nalog Unije za ESPR iz točke (d) člena 38(1) te uredbe usklajeni s prednostnimi okviri ukrepanja za Naturo 2000 iz člena 8(4) Direktive Sveta 92/43/EGS in doseganjem dobrega okoljskega stanja, kakor je opredeljeno v Direktivi 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (okvirna direktiva o morski strategiji).
Sprememba 215
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka b
(b)  analizo stanja glede na analizo SWOT in določitev potreb, ki jih je treba izpolniti na geografskem območju programa.
(b)  analizo stanja glede na analizo SWOT in določitev potreb, ki jih je treba izpolniti na geografskem in okoljskem območju programa.
Analiza je strukturirana na podlagi prednostnih nalog Unije. Vse prednostne naloge Unije se ocenijo glede posebnih potreb v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje ter spodbujanjem inovacij, s čimer se bo poskušalo določiti ustrezne odzive na teh dveh področjih na ravni posamezne prednostne naloge; sinteza stanja na področjih politik, ki so z vidika prednosti in slabosti upravičena do pomoči;
Analiza je strukturirana na podlagi prednostnih nalog Unije, določenih v členu 6. Posebne potrebe v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje ter spodbujanjem inovacij se ocenijo glede na prednostne naloge Unije, da se opredeli najustreznejše odzive na ravni posamezne prednostne naloge v zvezi s tema področjema.
Ta analiza zajema tudi učinke izvajanja SRP na vsako posamezno obalno regijo ali območje:
Sprememba 216
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)  analizo posledic izvajanja SRP za delovna mesta v celotni vrednostni verigi in inovativne predloge za zaposlovanje na prizadetih področjih;
Sprememba 217
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka c
(c)  prikaz v program vključenega primernega pristopa k inovativnosti in okolju, vključno s posebnimi potrebami v zvezi z območji Natura 2000, ter blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje;
(c)  analizo, ki pokaže, da program upošteva učinke ribolova in ribogojstva na okolje in če je primerno posebne potrebe v zvezi z območji Natura 2000, pa tudi doseganje dobrega okoljskega stanja, vzpostavitev usklajenega omrežja območij za obnovitev ribjih staležev in blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje;
Sprememba 218
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  oceno ravnovesja med ribolovno zmogljivostjo in razpoložljivimi ribolovnimi možnostmi, kot zahteva Uredba (EU) št. .../... [o SRP] in opis ukrepov, sprejetih zaradi skladnosti z zgornjimi mejami ribolovne zmogljivosti iz Priloge II k tej uredbi;
Sprememba 219
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka h
(h)  jasno navedbo dejavnosti iz poglavja III naslova V, ki se lahko izvajajo v sodelovanju, zaradi česar so lahko upravičene do višje intenzivnosti pomoči v skladu s členom 95(3);
(h)  jasno navedbo ukrepov iz poglavja III naslova V, ki se lahko izvajajo v sodelovanju, zaradi česar so lahko upravičene do višje intenzivnosti pomoči v skladu s členom 95(3);
Sprememba 220
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka h a (novo)
(ha)  akcijski načrt za mali priobalni ribolov in obalno ribištvo, ki določa strategijo razvoja, konkurenčnost in trajnost malega priobalnega ribolova in obalnega ribištva;
Sprememba 221
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka h b (novo)
(hb)  podroben opis ukrepov v zvezi s pripravo in izvajanjem načrtov proizvodnje in trženja, ki so deležni podpore iz člena 69;
Sprememba 222
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka i
(i)  analizo potreb v zvezi z zahtevami glede spremljanja in vrednotenja ter načrt vrednotenja iz člena 49 [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah]. Države članice zagotovijo zadostne vire in dejavnosti za povečanje zmogljivosti za izpolnitev ugotovljenih potreb;
(i)  zahteve glede vrednotenja ter načrt vrednotenja iz člena 49 [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah] in ukrepe, ki jih je treba sprejeti za izpolnitev ugotovljenih potreb.
Sprememba 223
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka j – točka ii
(ii)  preglednico, v kateri so navedeni uporabljeni viri in stopnja sofinanciranja iz ESPR za cilje v okviru prednostnih nalog Unije iz člena 6 ter tehnična pomoč. Po potrebi so v preglednici ločeno navedeni viri in stopnje sofinanciranja iz ESPR, ki se uporabljajo z odstopanjem od splošnega pravila iz člena 94(1) za podporo iz členov 72 in 73, člena 78(2)(a) do (d) in (f) do (j), člena 78(2)(e) ter člena 79;
(ii)  preglednico, v kateri so navedeni uporabljeni viri in stopnja sofinanciranja iz ESPR za prednostne naloge Unije iz člena 6 ter tehnična pomoč. Po potrebi so v preglednici ločeno navedeni viri in stopnje sofinanciranja iz ESPR, ki se uporabljajo z odstopanjem od splošnega pravila iz člena 94(1) za podporo iz členov 72 in 73, člena 78(2)(a) do (d) in (f) do (j), člena 78(2)(e) ter člena 79;
Sprememba 224
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka k
(k)  informacije o dopolnjevanju z ukrepi, ki se financirajo iz drugih skladov skupnega strateškega okvira ali okvirnega programa LIFE;
(k)  informacije o dopolnjevanju z ukrepi, ki se financirajo iz drugih politik in finančnih instrumentov Unije;
Sprememba 225
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka 1 – točka i a (novo)
(ia)  jasen opis vlog, ki jih imajo lokalne akcijske skupine za ribištvo in organ upravljanja ali telo, imenovano za določanje strategije izvajanja nalog;
Sprememba 226
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka l – točka ii
(ii)  opis postopkov spremljanja in vrednotenja ter opis sestave odbora za spremljanje,
(ii)  opis postopkov za spremljanje in vrednotenje ter opis splošne sestave odbora za spremljanje;
Sprememba 227
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka m
(m)  določitev partnerjev iz člena 5 [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah] in rezultate posvetovanj s partnerji;
(m)  postopek za določitev partnerjev iz člena 5 [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah] in rezultate partnerskih posvetovanj; spremembe v zvezi s partnerji se lahko izvajajo med programom v dogovoru z odborom za spremljanje;
Sprememba 228
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka n – točka i
(i)  seznam organov za izvajanje sistemov nadzora, inšpekcijskih pregledov in izvrševanja ter kratek opis njihovih človeških in finančnih virov, ki so na voljo za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje na področju ribištva ter njihovo opremo za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje na področju ribištva, zlasti število plovil, letal in helikopterjev,
(i)  seznam organov za izvajanje sistemov nadzora, inšpekcijskih pregledov in izvrševanja ter kratek opis njihovih človeških in finančnih virov, ki so na voljo za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje na področju ribištva ter njihovo glavno opremo za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje na področju ribištva, zlasti število plovil, letal in helikopterjev,
Sprememba 229
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka o – uvodni del
(o)  za doseganje cilja zbiranja podatkov za trajnostno upravljanje ribištva iz člena 6(6) in člena 18(4) ter v skladu z večletnim programom Unije iz člena 37(5) [Uredbe o skupni ribiški politiki]:
(o)  za doseganje cilja zbiranja podatkov za trajnostno upravljanje ribištva na podlagi ekosistema iz člena 6(6) in člena 18(4) ter v skladu z večletnim programom Unije iz člena 37(5) [Uredbe o skupni ribiški politiki] in za analizo socialno-ekonomskih razmer v sektorju predelave in trženja ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva:
Sprememba 230
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka o – točka i
(i)  opis dejavnosti zbiranja podatkov, ki jih je treba izvesti, da se omogoči:
(i)  opis dejavnosti zbiranja podatkov, ki jih je treba izvesti v posvetovanju z zainteresiranimi stranmi, da se omogoči:
Sprememba 231
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka o – točka i – alinea 1
—  ocena ribiškega sektorja (biološke, gospodarske in prečne spremenljivke ter raziskave na morju),
–  ocena ribiškega sektorja (biološke, gospodarske, socialne in prečne spremenljivke v celotni vrednostni verigi ter raziskave na morju),
Sprememba 232
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka o – točka i – alinea 2
—  ocena gospodarskega položaja ribogojstva in predelovalne industrije,
–  ocena gospodarskega in socialnega položaja ribogojstva in predelovalne industrije,
Sprememba 233
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka o – točka i – alinea 3
—  ocena učinkov ribiškega sektorja na ekosistem,
–  ocena učinkov sektorjev ribištva in ribogojstva na ekosistem, da se omogočijo primerjave med vrstami ribolovnih in ribogojnih dejavnosti in segmenti ladjevij v skladu z zahtevami Uredbe (EU) št. .../... [o SRP],
Sprememba 234
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka o – točka iii
(iii)  prikaz zmogljivosti za doseganje dobrega finančnega in upravnega poslovodenja zbranih podatkov.
(iii)  utemeljitev zmogljivosti za doseganje dobrega finančnega in upravnega poslovodenja zbranih podatkov.
Sprememba 235
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 4
4.  Komisija z izvedbenimi akti določi pravila za predložitev elementov iz odstavkov 1, 2 in 3. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po svetovalnem postopku iz člena 128(2).
4.  Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila za predložitev elementov iz odstavkov 1, 2 in 3. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 128(3).
Sprememba 236
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 2
2.  Komisija z izvedbenim aktom odobri operativni program.
2.  Komisija sprejme izvedbene akte za odobritev operativnega programa, ko se prepriča, da so zahteve iz odstavka 1 izpolnjene. Po odobritvi se operativni programi dajo na voljo javnosti.
Sprememba 237
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 2 – pododstavek 2
Zato lahko Komisija z izvedbenim aktom sprejme sklep, ki podrobno določa spremembe prednostnih nalog Unije v zvezi s politiko izvrševanja in nadzora iz člena 18(3) ter ustrezne upravičene dejavnosti, ki jih je treba prednostno razvrstiti.
Zato se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 127, ki podrobno določajo spremembe prednostnih nalog Unije v zvezi s politiko izvrševanja in nadzora iz člena 18(3) ter ustrezne upravičene dejavnosti, ki jih je treba prednostno razvrstiti.
Sprememba 238
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 2 – pododstavek 3
Države članice ob upoštevanju novih prednostnih nalog, ki so določene v sklepu iz drugega pododstavka tega odstavka, do 31. oktobra leta pred zadevnim letom izvedbe Komisiji predložijo spremembo operativnega programa.
Države članice lahko spremenijo svoj operativni program ob upoštevanju novih prednostnih nalog, ki so določene v sklepu iz drugega pododstavka tega odstavka. Vse takšne spremembe Komisiji predložijo do 31. oktobra leta pred zadevnim letom izvedbe.
Sprememba 239
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 1
1.  Za potrebe uporabe člena 20(1)(o) države članice Komisiji predložijo letni delovni načrt vsako leto do 31. oktobra. Letni delovni načrti vsebujejo opis postopkov in metod za zbiranje ter analizo podatkov in oceno njihove točnosti in natančnosti.
1.  Za potrebe uporabe člena 20(1)(o) države članice Komisiji vsako leto do 31. oktobra predložijo letni delovni načrt ali jo obvestijo o nadaljevanju svojega načrta, ki je veljal za predhodno leto. Letni delovni načrti so pripravljeni v okviru večletnega nacionalnega programa, v skladu s programom Unije in vsebujejo opis postopkov in metod za zbiranje ter analizo podatkov in oceno njihove točnosti in natančnosti.
Sprememba 240
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b
(b)  uvajanjem ali umikom ukrepov oziroma vrst dejavnosti;
(b)  uvajanjem ali umikom ukrepov oziroma vrst ustreznih dejavnosti ter informacij in kazalnikov, ki so z njimi povezani;
Sprememba 241
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 2
2.  Ti izvedbeni akti se sprejmejo po svetovalnem postopku iz člena 128(2).
2.  Izvedbeni akti iz odstavka 1 se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 128(3).
Sprememba 242
Predlog uredbe
Člen 25 – naslov
Letni delovni program
Večletni operativni program in letni delovni programi
Sprememba 243
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 1
1.  Za izvajanje poglavij I in II naslova VI ter člena 92 Komisija z izvedbenimi akti sprejme letni delovni program v skladu s cilji iz navedenih poglavij. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 128(3).
1.  Za določitev podrobnosti uporabe poglavij I in II naslova VI ter člena 92 Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 127, s katerimi se vzpostavi večletni operativni program, ki med drugim določa letne delovne programe v skladu s cilji iz navedenih poglavij.
Sprememba 244
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 2
2.  V letnem delovnem programu so navedeni zastavljeni cilji, pričakovani rezultati, način izvajanja in skupni znesek izvajanja. Vsebuje tudi opis dejavnosti, ki bodo financirane, navedbo zneska, dodeljenega posamezni dejavnosti, okvirni časovni razpored izvajanja ter informacije o izvajanju. Pri nepovratnih sredstvih so navedeni tudi prednostne naloge, bistvena merila za vrednotenje in največja stopnja sofinanciranja.
2.  V večletnem operativnem programu in letnih delovnih programih so navedeni zastavljeni cilji, pričakovani rezultati, način izvajanja in skupni znesek izvajanja. Vsebujejo tudi opis dejavnosti, ki bodo financirane, navedbo zneska, dodeljenega posamezni dejavnosti in okvirni časovni razpored izvajanja ter informacije o izvajanju. Za nepovratna sredstva so navedene tudi prednostne naloge, bistvena merila za vrednotenje in največja stopnja sofinanciranja. Vključujejo tudi zahteve za letna poročila o izvajanju proračuna.
Sprememba 245
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 1
1.  Lastnik ribiškega plovila, ki je prejel podporo iz člena 32(1)(b), člena 36, člena 39(1)(a) ali člena 40(2) te uredbe, plovila vsaj 5 let po datumu dejanskega izplačila upravičencu ne prenese v tretjo državo zunaj Unije.
1.  Lastnik ribiškega plovila, ki je prejel podporo iz členov 32, 36, 39 ali 40 te uredbe, plovila vsaj pet let po datumu dejanskega izplačila te podpore upravičencu ne prenese v tretjo državo zunaj Unije, razen če je upravičenec podporo po načelu časovne porazdelitve vrnil pred takšnim prenosom. Prvi stavek tega odstavka ne posega v člen 135 [finančne uredbe].
Sprememba 618
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Skupni finančni prispevek iz ESPR za ukrepe v zvezi s programi za trajnostno zaposlitev mladih v malem ribolovu iz člena 32(-1), začasnim prenehanjem iz člena 33a, nadomestitvijo ali posodobitvijo glavnih ali pomožnih motorjev iz člena 39 in trajno ukinitvijo ne presega 20 % finančne pomoči Unije, dodeljene za posamezno državo članico.
Sprememba 246
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 1
1.  Za spodbujanje inovacij v ribištvu lahko ESPR podpira projekte za razvoj ali uvajanje novih ali bistveno izboljšanih izdelkov glede na stanje tehnike, novih ali izboljšanih postopkov ter sistemov upravljanja in organizacijskih sistemov.
1.  Za spodbujanje inovacij v ribištvu in predelovalni industriji lahko ESPR podpira projekte za razvoj ali uvajanje novih ali bistveno izboljšanih tehnik, opreme ali izdelkov, na primer z načrtovanjem inovativnih plovil, pa tudi novih ali izboljšanih postopkov ter sistemov upravljanja in organizacijskih sistemov, če takšni projekti prispevajo k ciljem, navedenim v členu 2 Uredbe (EU) št. .../... [o SRP].
Sprememba 247
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 2
2.  Dejavnosti, financirane v skladu s tem členom, se morajo izvajati v sodelovanju z znanstvenim ali tehničnim organom, ki ga prizna država članica in ki potrdi rezultate takšnih dejavnosti.
2.  Dejavnosti, financirane v skladu s tem členom, mora izvajati znanstveni ali tehnični organ, ki potrjuje rezultate teh dejavnosti, in ki ga prizna država članica ali Unija, oziroma se morajo izvajati v sodelovanju z njim.
Sprememba 248
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 3
3.  O rezultatih dejavnosti, financiranih v skladu s tem členom, države članice v skladu s členom 120 ustrezno obveščajo javnost.
3.  O rezultatih dejavnosti, financiranih v skladu s tem členom se poroča v javno dostopnih poročilih, države članice pa v skladu s členom 120 ustrezno obveščajo javnost.
Sprememba 249
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Izboljša se dostopnost postopka za pridobitev podpore inovacijam, da se spodbudi več projektov.
Sprememba 250
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Za boljšo splošno učinkovitost in večjo konkurenčnost gospodarskih subjektov lahko ESPR podpira:
1.  Za boljšo splošno učinkovitost in večjo konkurenčnost gospodarskih subjektov ter spodbujanje trajnostnega ribištva lahko ESPR podpira:
Sprememba 251
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)  strokovno svetovanje v zvezi z razvojem bolj trajnostnih ribiških praks, osredotočenih na omejevanje in po možnosti odpravljanje posledic takšnih dejavnosti na morske, kopenske in sladkovodne ekosisteme;
Sprememba 252
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 1 – točka a b (novo)
(ab)  storitve tehničnega, pravnega ali ekonomskega svetovanja v zvezi s projekti, ki so morebiti upravičeni do podpore v skladu s tem poglavjem;
Sprememba 253
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 1 – točka b
(b)  strokovno svetovanje o poslovnih in trženjskih strategijah.
(b)  strokovno svetovanje o poslovnih in trženjskih strategijah, vključno s svetovanjem o promociji, trženju in odnosih z javnostjo.
Sprememba 254
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 2
2.  Študije izvedljivosti in svetovanje iz odstavka 1(a) in (b) izvedejo priznani znanstveni ali tehnični organi z zahtevanim svetovalnim znanjem, kot jih priznava nacionalna zakonodaja posamezne države članice.
2.  Študije izvedljivosti, svetovanje in storitve iz odstavka 1(a), (aa), (ab) in (b) izvedejo priznani znanstveni, akademski, strokovni ali tehnični organi z zahtevanim svetovalnim znanjem, kot jih priznava nacionalna zakonodaja posamezne države članice.
Sprememba 255
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 3
3.  Podpora iz odstavka 1 se dodeli gospodarskim subjektom ali organizacijam ribičev, ki jih priznava država članica, ki je naročila izvedbo študije izvedljivosti iz odstavka 1.
3.  Podpora iz odstavka 1 se dodeli gospodarskim subjektom, organizacijam ribičev ali subjektom javnega prava, ki jih priznava država članica, ki je naročila izvedbo študije izvedljivosti ali zaprosila za svetovanje ali svetovalne storitve iz odstavka 1(a), (aa), (ab) in (b).
Sprememba 256
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 4
4.  Države članice zagotovijo, da se dejavnosti, financirane v skladu s tem členom, izberejo po pospešenem postopku.
4.  Države članice zagotovijo, da se dejavnosti, financirane v skladu s tem členom, izberejo po pospešenem postopku, zlasti v primeru malega priobalnega ribolova in ribolova v celinskih vodah.
Sprememba 257
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Za pospešitev prenosa znanja med znanstveniki in ribiči lahko ESPR podpira:
1.  Za izboljšanje zbiranja, spodbujanja in prenosa znanja med znanstveniki in ribiči lahko ESPR podpira:
Sprememba 258
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 1 – točka a
(a)  vzpostavitev omrežja, v katerega so vključeni vsaj en neodvisen znanstveni organ in ribiči ali vsaj ena organizacija ribičev;
(a)  vzpostavitev omrežij, partnerskih sporazumov, pogodb ali združenj med vsaj enim neodvisnim znanstvenim organom in ribiči ali vsaj eno organizacijo ribičev z udeležbo tistih javnih organov držav članic, ki želijo sodelovati;
Sprememba 259
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 1 – točka b
(b)  dejavnosti, ki se izvajajo v okviru omrežja iz točke (a).
(b)  dejavnosti, ki se izvajajo v okviru omrežij, partnerskih sporazumov, pogodb ali združenj, vzpostavljenih v skladu s točko (a).
Sprememba 260
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 2
2.  Dejavnosti iz odstavka 1(b) lahko zajemajo dejavnosti zbiranja podatkov, študije ter širjenje znanja in najboljših praks.
2.  Dejavnosti iz odstavka 1(b) lahko zajemajo dejavnosti zbiranja in upravljanja podatkov, skupne raziskovalne projekte, študije, pilotske projekte, seminarje ter širjenje znanja in najboljših praks.
Sprememba 261
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 1 – točka a
(a)  vseživljenjsko učenje, širjenje znanstvenih spoznanj in inovativnih praks, pridobivanje novih strokovnih znanj ter spretnosti, povezanih zlasti s trajnostnim upravljanjem morskih ekosistemov, dejavnosti v okviru pomorskega sektorja, inovacije in podjetništvo;
(a)  ukrepe in dejavnosti za spodbujanje poklicnega usposabljanja, vseživljenjsko učenje, širjenje znanstvenih, tehničnih, gospodarskih ali pravnih spoznanj in inovativnih praks, pridobivanje novih strokovnih znanj ter spretnosti, zlasti tistih, povezanih s:
–  trajnostnim upravljanjem morskih in celinskih vodnih ekosistemov;
–  dejavnostmi v okviru pomorskega sektorja;
–   inovacijami;
–  podjetništvom, zlasti dostopom mladih do ribiških poklicev;
–  higieno, zdravjem in varnostjo;
–  usposabljanjem ribičev za izvajanje določb SRP;
–   preprečevanjem poklicnih tveganj.
Sprememba 262
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 1 – točka b
(b)  povezovanje v mreže ter izmenjavo izkušenj in najboljše prakse med zainteresiranimi stranmi, tudi med organizacijami, ki spodbujajo enake možnosti moških in žensk;
(b)  povezovanje v mreže ter izmenjavo izkušenj in najboljše prakse med zainteresiranimi stranmi, tudi med organizacijami za usposabljanje in organizacijami, ki spodbujajo enake možnosti moških in žensk, ter spodbujanje in priznavanje ključne vloge, ki jo imajo ženske v ribiških skupnostih;
Sprememba 263
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 1 – točka c
(c)  spodbujanje socialnega dialoga na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ki vključuje ribiče in druge ustrezne zainteresirane strani.
(c)  spodbujanje socialnega dialoga na ravni Unije ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ki vključuje operaterje, socialne partnerje in druge ustrezne zainteresirane strani, s posebno pozornostjo namenjeno premalo zastopanim skupinam, kot so skupine v malem priobalnem ribolovu ter ribolovu, ki se izvaja peš.
Sprememba 264
Predlog uredbe
Člen 32 – naslov
Spodbujanje diverzifikacije in ustvarjanja novih delovnih mest
Spodbujanje podjetništva, diverzifikacije in ustvarjanja novih delovnih mest
Sprememba 619
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek -1 c (novo)
-1c. Za pospešitev ustvarjanja delovnih mest za mlade v sektorju ribolova v malem obsegu lahko ESPR podpre:
(a)  programe vajeništva na krovu majhnega priobalnega ladjevja;
(b)  izobraževanje o trajnostnem ribolovu, kot so trajnostne metode ribolova, selektivnosti, morski biologiji in ohranjanju morskih bioloških virov.
Sprememba 620
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek -1 b (novo)
-1b. Mlajši od 30 let, ki so registrirani kot brezposelni in jih kot take priznava ustrezni upravni organ države članice, so upravičeni do podpore v skladu z odstavkom 1. Vajenca na krovu spremlja poklicni ribič, star najmanj 50 let.
Sprememba 621
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek -1 a (novo)
-1a. Podpora iz odstavka 1 se vsakemu upravičencu odobri za obdobje največ dve leti med programskim obdobjem ter v znesku največ 40 000 EUR.
Sprememba 622
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek -1 (novo)
-1. Dve tretjini programa vajeništva se opravita na krovu, eno tretjino pa predstavljajo teoretski tečaji.
Sprememba 266
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Za spodbujanje diverzifikacije in ustvarjanja novih delovnih mest zunaj ribištva lahko ESPR podpira:
1.  Za spodbujanje diverzifikacije lahko ESPR podpira tudi dopolnile dejavnosti, povezane z osnovnim poslovanjem na področju ribolova, z:
Sprememba 267
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 1 – točka a
(a)   zagon podjetij zunaj ribištva;
(a)   naložbami v dejavnosti na plovilih, ki dopolnjujejo ribištvo, kot so okoljske storitve in izobraževalne ali turistične dejavnosti;
Sprememba 268
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 1 – točka b
(b)  naknadno opremljanje plovil za mali priobalni ribolov za njihovo prerazporeditev v dejavnosti zunaj ribištva.
(b)  naknadnim opremljanjem plovil za mali priobalni ribolov za njihovo prerazporeditev v dejavnosti zunaj gospodarskega ribištva.
Sprememba 269
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 1 – točka b
(b)  naknadno opremljanje plovil za mali priobalni ribolov za njihovo prerazporeditev v dejavnosti zunaj ribištva.
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 270
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Podpora iz odstavka 1(a) se dodeli ribičem, ki:
2.  Podpora iz odstavka -1 in odstavka 1(a) se dodeli ribičem, ki:
Sprememba 271
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 2 – točka a
(a)  predložijo poslovni načrt o razvoju njihovih novih dejavnosti;
(a)  predložijo poslovni načrt o razvoju svojih dejavnosti;
Sprememba 272
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 3
3.  Podpora iz odstavka 1(b) se dodeli malim priobalnim ribičem, ki imajo v lasti ribiško plovilo Unije, registrirano kot aktivno plovilo, in ki so v dveh letih pred datumom predložitve vloge vsaj 60 dni izvajali ribolovne dejavnosti na morju. Dovoljenje za gospodarski ribolov, povezano z ribiškim plovilom, se dokončno odvzame.
3.  Podpora iz odstavka 1(b) se dodeli malim priobalnim ribičem, ki imajo v lasti ribiško plovilo Unije, registrirano kot aktivno plovilo, in ki so v dveh koledarskih letih pred datumom predložitve vloge vsaj 60 dni izvajali ribolovne dejavnosti na morju.
Sprememba 273
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Podpora iz odstavka 1(c) se ribičem dodeli le, če so dejavnosti, ki dopolnjujejo ribolovne dejavnosti, povezane z osnovnim poslovanjem na področju ribolova, kar med drugim velja za turistični ribolov, restavracije ter okoljske storitve ali izobraževalne dejavnosti na področju ribolova.
Sprememba 274
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 4
4.  Upravičenci do podpore iz odstavka 1 pet let po prejemu zadnjega plačila podpore ne izvajajo profesionalnega ribolova.
črtano
Sprememba 276
Predlog uredbe
Člen 32 a (novo)
Člen 32a
Začetna podpora mladim ribičem
1.  ESPR lahko dodeli individualno podporo mladim ribičem, če:
–  so mlajši od 35 let;
–  lahko dokažejo, da so delali kot ribiči vsaj pet let ali so opravili enakovredno strokovno usposabljanje;
–  so prvič pridobili lastništvo ribiškega plovila za mali priobalni ribolov, ki je staro med pet in 20 let in s katerim so se v zadnjih petih letih izvajale ribolovne dejavnosti.
2.  Ribiško plovilo iz odstavka 1 pripada segmentu ladjevja, za katerega je iz poročila o zmogljivosti iz člena 34(1) Uredbe (EU) št. .../... [o SRP] razvidno, da so ribolovne možnosti in zmogljivost ladjevja v ravnovesju.
3.  Znesek podpore iz odstavka 1 ne presega 100 000 EUR.
Sprememba 278
Predlog uredbe
Člen 33 – naslov
Zdravje in varnost na krovu
Zdravje, higiena in varnost na krovu
Sprememba 279
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 1
1.  Za izboljšanje delovnih pogojev na krovu plovil za ribiče lahko ESPR podpira naložbe v ribiška plovila ali opremo za posameznike, če te naložbe presegajo standarde, ki jih zahteva nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Unije.
1.  Za izboljšanje zdravstvenih, higienskih, varnostnih, delovnih in življenjskih pogojev na krovu plovil za ribiče lahko ESPR podpira naložbe v ribiška plovila ali opremo za posameznike, če te naložbe presegajo standarde, ki jih zahteva nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Unije, in ne povečujejo ribolovne zmogljivosti plovila.
Sprememba 280
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Za izboljšanje oskrbe ribičev v primeru nesreče lahko ESPR spodbuja skupne projekte, da se celotnim posadkam zagotovi medicinsko usposabljanje.
Sprememba 281
Predlog uredbe
Člen 33 a (novo)
Člen 33a
Začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti
1.  ESPR prispeva k financiranju ukrepov za začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti le v naslednjih primerih:
(a)  v okviru večletnega načrta, kot je opredeljen v Uredbi (EU) št. .../... [o SRP];
(b)  če je Komisija sprejela nujne ukrepe v skladu s členom 13 Uredbe (EU) št. .../... [o SRP];
(c)  v primeru obdobij biološke obnovitve v danih ključnih fazah življenjskega cikla določene vrste, kadar so takšni ukrepi potrebni za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov, in tako pomagajo ohranjati staleže in omogočajo nadaljevanje ribolova zunaj takšnih obdobij mirovanja.
Podpora se dodeli v obliki finančnega nadomestila za obdobje nedejavnosti.
2.  Trajanje ukrepov iz odstavka 1 se določi na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih raziskav v zvezi s stanjem staležev.
3.  Ponavljajoče se sezonske ustavitve ribolovnih dejavnosti, ki niso zajete v odstavku 1(c), se ne upoštevajo pri dodelitvi nadomestil ali izplačilu v skladu s tem členom.
4.  ESPR lahko prispeva k financiranju ukrepov iz odstavka 1 za prizadete ribiče ali lastnike ribiških plovil za največ šest mesecev na plovilo v celotnem programskem obdobju. Podpora se dodeli:
(a)  lastnikom ribiških plovil, vključenih v register flote Unije, ki so opravljali ribolovne dejavnosti vsaj 120 dni pred oddajo vloge za podporo, in
(b)  članom posadke, ki so delali na krovu ribiškega plovila, ki se soočajo z začasnim prenehanjem dejavnosti pod pogoji iz točke (a) tega odstavka.
5.  V obdobjih prejemanja podpore iz odstavka 1 prizadeto ribiško plovilo in člani posadke ne opravljajo nobene ribolovne dejavnosti. Države članice zagotovijo prenehanje dejavnosti.
Sprememba 623
Predlog uredbe
Člen 33 b (novo)
Člen 33b
Vzajemni skladi za namene zavarovanja
1.  ESPR lahko prispeva v vzajemne sklade, ki jih priznava država članica v skladu z lastnim nacionalnim pravom, kar vključenim ribičem omogoča, da se zavarujejo pred izgubami zaradi:
(a)  naravnih nesreč;
(b)  okoljskih ali zdravstvenih nesreč;
(c)  stroškov reševanja ribiških plovil, ki so se ponesrečila med opravljanjem svojih dejavnosti ali so se potopila, pri čemer so nastale smrtne žrtve na morju;
(d)  posebnih socialnih ali ekonomskih ukrepov držav članic za ribiče na plovilih, ki so se potopila v nesreči na morju.
2.  Zadevna država članica uradno prizna dogodek kot naravno nesrečo ali okoljsko ali zdravstveno nesrečo, ali, če je to potrebno, v skladu z njenimi notranjimi predpisi o vzajemnem skladu. Države članice lahko po potrebi vnaprej določijo merila, na podlagi katerih se sme podeliti takšno uradno priznanje.
Sprememba 624
Predlog uredbe
Člen 33 c (novo)
Člen 33c
Trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti
1.  ESPR lahko prispeva k financiranju ukrepov za trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti le prek razreza ribiških plovil pod pogojem, da je shema umika iz obratovanja:
(a)  vključena v operativni program v skladu s členom 20 in
(b)  da zadeva plovila, vključena v segment, v katerem ribolovna zmogljivost dejansko ni uravnotežena z ribolovnimi možnostmi za ta segment za obdobje dolgoročnega načrta upravljanja
2.  Podpora iz odstavka 1 se dodeli:
(a)  lastnikom ribiških plovil Unije, ki so registrirana kot aktivna in so vsaj 120 dni na leto v zadnjih dveh koledarskih letih pred datumom predložitve vloge izvajala ribolovne dejavnosti na morju, ali
(b)  ribičem, ki so v zadnjih dveh koledarskih letih pred datumom predložitve vloge vsaj 120 dni na leto na morju delali na krovu ribiškega plovila Unije, na katerega se nanaša trajno prenehanje dejavnosti.
3.  Zadevni ribiči, lastniki ali podjetja dejansko prenehajo z vsemi ribolovnimi dejavnostmi. Upravičenci do te pomoči dokazilo o dejanskem prenehanju ribolovnih dejavnosti predložijo pristojnemu nacionalnemu organu. Če se ribič ali podjetje znova začne ukvarjati z ribolovno dejavnostjo v obdobju manj kot dveh let od oddaje vloge, se nadomestilo izterja po načelu časovne razporeditve.
4.  Javna pomoč iz tega člena se lahko dodeli do 31. decembra 2016.
5.  Podpora iz tega člena se izplača šele, ko se enakovredna zmogljivost trajno umakne iz registra ribiških plovil Unije in se dokončno odvzamejo tudi dovoljenja in pooblastila za ribolov. Upravičenci do te pomoči pet let po prejemu pomoči ne smejo registrirati novega ribiškega plovila. Zmanjšanje zmogljivosti pripelje do trajnega enakovrednega zmanjšanja zgornje meje zmogljivosti segmenta ladjevja.
6.  Tradicionalna in lesena plovila niso upravičena do podpore iz tega člena.
Sprememba 283
Predlog uredbe
Člen 34
Člen 34
črtano
Podpora sistemom prenosljivih ribolovnih koncesij SRP
1.  Za vzpostavitev ali spremembo sistemov prenosljivih ribolovnih koncesij iz člena 27 [uredbe o SRP] lahko ESPR podpira:
a)  oblikovanje in razvoj tehničnih ter upravnih sredstev, potrebnih za vzpostavitev ali delovanje sistema prenosljivih ribolovnih koncesij;
b)  sodelovanje zainteresiranih strani pri oblikovanju in razvoju sistemov prenosljivih ribolovnih koncesij;
c)  spremljanje in vrednotenje sistemov prenosljivih ribolovnih koncesij;
d)  upravljanje sistemov prenosljivih koncesij.
2.  Podpora iz odstavka 1(a), (b) in (c) se dodeli le javnim organom. Podpora iz odstavka 1(d) tega člena se dodeli javnim organom, pravnim in fizičnim osebam ali priznanim organizacijam proizvajalcev, ki sodelujejo pri kolektivnem upravljanju združenih prenosljivih ribolovnih koncesij v skladu s členom 28(4) uredbe o skupni ribiški politiki.
Sprememba 284
Predlog uredbe
Člen 35 – naslov
Podpora izvajanju ohranitvenih ukrepov v okviru SRP
Podpora oblikovanju in izvajanju ohranitvenih ukrepov v okviru SRP
Sprememba 285
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Za zagotovitev učinkovitega izvajanja ohranitvenih ukrepov iz členov 17 in 21 [uredbe o skupni ribiški politiki] lahko ESPR podpira:
1.  Za zagotovitev učinkovitega oblikovanja in izvajanja prednostnih nalog SRP glede regionalizacije in ohranitvenih ukrepov, sprejetih v skladu z [uredbo o skupni ribiški politiki], vključno z večletnimi načrti, lahko ESPR podpira:
Sprememba 286
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 1 – točka a
(a)  oblikovanje in razvoj tehničnih ter upravnih sredstev, potrebnih za izvajanje ohranitvenih ukrepov iz členov 17 in 21 [uredbe o skupni ribiški politiki];
(a)  oblikovanje, razvoj in spremljanje tehničnih ter upravnih sredstev, potrebnih za zasnovo in izvajanje večletnih načrtov in ohranitvenih ukrepov iz členov 17 in 21 [uredbe o skupni ribiški politiki];
Sprememba 287
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)  vzpostavitev celovite mreže območij obnove staležev rib v skladu z Uredbo (EU) št. .../... [o SRP];
Sprememba 288
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 1 – točka a b (novo)
(ab)  izvajanje obdobij biološke obnovitve;
Spremembi 289 in 612
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 1 – točka b
(b)  sodelovanje zainteresiranih strani pri oblikovanju in izvajanju ohranitvenih ukrepov v smislu členov 17 in 21 [uredbe o skupni ribiški politiki].
(b)  sodelovanje zainteresiranih strani in sodelovanje med državami članicami pri oblikovanju in izvajanju večletnih načrtov in ohranitvenih ukrepov v smislu [uredbe o skupni ribiški politiki], tudi prek odborov za soupravljanje, ki združujejo več zainteresiranih strani.
Sprememba 640
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)  oblikovanje, razvoj in izvajanje meril za dodelitev iz člena 16a (novo) [uredbe o skupni ribiški politiki].
Sprememba 291
Predlog uredbe
Člen 36 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Za zmanjšanje vpliva ribolova na morsko okolje, spodbujanje odprave zavržkov in olajšanje prehoda na izkoriščanje živih morskih bioloških virov, s katerim se populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos, lahko ESPR podpira naložbe v opremo za:
1.  Za zmanjšanje vpliva ribolova na morsko okolje, spodbujanje odprave zavržkov in olajšanje prehoda na trajnostno izkoriščanje živih morskih bioloških virov, s katerim se populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos, lahko ESPR podpira raziskave in naložbe v opremo, instrumente ali sisteme za:
Sprememba 292
Predlog uredbe
Člen 36 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)  nadomestitev ribolovne opreme, če ima nova oprema ustreznejšo velikost, boljšo selektivnost glede vrste, omejen vpliv na morsko okolje in ranljive morske ekosisteme ter ne povečuje zmožnost plovil za ulov rib;
Sprememba 293
Predlog uredbe
Člen 36 – odstavek 1 – točka b
(b)  zmanjšanje naključnega ulova komercialnih staležev ali drugega prilova;
(b)  zmanjšanje naključnega ali nedovoljenega ulova komercialnih staležev ali drugega prilova, s poudarkom na razvoju in uvedbi naprav za zmanjšanje tovrstnega ulova;
Sprememba 294
Predlog uredbe
Člen 36 – odstavek 1 – točka c
(c)  omejitev fizičnih in bioloških vplivov ribolova na ekosistem ali morsko dno.
(c)  omejitev in po možnosti odprava fizičnih in bioloških vplivov ribolova na ekosistem ali morsko dno, zlasti na biogeografsko občutljivih območjih.
Sprememba 295
Predlog uredbe
Člen 36 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  zaščito orodja in ulova pred sesalci in pticami, zaščitenimi z Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst1 ali Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic2, če ne ogroža selektivnosti ribolovnega orodja in če se sprejmejo vsi ustrezni ukrepi, da se preprečijo fizične poškodbe plenilcev.
__________________
1 UL L 206, 22.7.1992, str. 7.
2 UL L 20, 26.1.2010, str. 7.
Sprememba 296
Predlog uredbe
Člen 36 – odstavek 1 – točka c b (novo)
(cb)  zmanjšanje negativnega vpliva ribolovnih dejavnosti na dobro počutje živali;
Sprememba 297
Predlog uredbe
Člen 36 – odstavek 1 – točka c c (novo)
(cc)  prispevanje k ocenjevanju ribjih staležev.
Sprememba 298
Predlog uredbe
Člen 36 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Podpora iz odstavka 1 se v najbolj oddaljenih regijah lahko dodeli za zasidrane naprave za zbiranje rib, če prispevajo k trajnostnemu in selektivnemu ribolovu.
Sprememba 299
Predlog uredbe
Člen 36 – odstavek 3
3.  Podpora se dodeli le, kadar je orodje ali druga oprema iz odstavka 1 bolj selektivna glede velikosti ali ima manjši vpliv na neciljne vrste kot standardno orodje ali druga oprema, dovoljena v skladu z zakonodajo Unije ali ustrezno nacionalno zakonodajo držav članic, sprejeto v okviru regionalizacije iz [uredbe o SRP].
3.  Podpora se dodeli le, kadar je orodje ali druga oprema iz odstavka 1 bistveno bolj selektivna glede velikosti in ima manjši vpliv na ekosistem in neciljne vrste kot standardno orodje ali druga oprema, instrumenti ali sistemi, dovoljeni v skladu z zakonodajo Unije ali ustrezno nacionalno zakonodajo držav članic, sprejeto v okviru regionalizacije iz [uredbe o SRP].
Sprememba 300
Predlog uredbe
Člen 36 – odstavek 4 – točka b
(b)  ribičem, ki so lastniki nadomeščene opreme in so delali na krovu ribiškega plovila Unije vsaj 60 dni v obdobju dveh let pred datumom predložitve vloge;
(b)  ribičem, ki so lastniki nadomeščene opreme, instrumentov ali sistemov in so delali na krovu ribiškega plovila Unije vsaj 60 dni v obdobju dveh let pred datumom predložitve vloge;
Sprememba 301
Predlog uredbe
Člen 36 a (novo)
Člen 36a
Podpora za blažitev ekonomskih posledic izrednih dogodkov
Za blažitev ekonomskih posledic izrednega dogodka, ki onemogoča običajno izvajanje ribolovne dejavnosti, lahko ESPR lastnikom ribiških plovil in ribičem dodeli podporo za začasno ustavitev ribolovnih dejavnosti. Med izredne dogodke ne šteje izvajanje ukrepov za ohranjanje staležev rib.
Sprememba 574/rev
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 1
1.  Da bi se prispevalo k odpravi zavržkov in prilova ter olajšal prehod na izkoriščanje živih morskih bioloških virov, s katerim se populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos, lahko ESPR podpira projekte, katerih cilj je razvoj ali uvedba novega tehničnega ali organizacijskega znanja, s katerim se zmanjšujejo vplivi ribolovnih dejavnosti na okolje ali dosega bolj trajnostna uporaba morskih bioloških virov.
1.  Da bi se prispevalo k odpravi zavržkov in prilova ter olajšal prehod na izkoriščanje živih morskih bioloških virov, s katerim se populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos, ter da se zmanjša vpliv ribolova na morsko okolje ter vpliv zaščitenih plenilcev, lahko ESPR podpira sisteme in projekte, katerih cilj je razvoj, izpopolnitev ali uvedba novega tehničnega ali organizacijskega znanja, s katerim se zmanjšujejo vplivi ribolovnih dejavnosti na okolje, vključno z izboljšanimi ribolovnimi tehnikami ter večjo selektivnostjo ribolovnih dejavnosti, ali dosega bolj trajnostna uporaba morskih bioloških virov in sobivanje z zaščitenimi plenilci, ki temelji na ekosistemskem pristopu k upravljanju ribištva.
Sprememba 303
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 2
2.  Dejavnosti, financirane v skladu s tem členom, se morajo izvajati v sodelovanju z znanstvenim ali tehničnim organom, ki ga priznava nacionalna zakonodaja posamezne države članice in ki potrdi rezultate takšnih dejavnosti.
2.  Dejavnosti, financirane v skladu s tem členom, ki jih lahko izvajajo organizacije ribičev, ki jih priznava država članica, se izvajajo v sodelovanju z znanstvenim ali tehničnim organom, ki ga priznava posamezna država članica in ki potrdi rezultate takšnih dejavnosti.
Sprememba 304
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 3
3.  O rezultatih dejavnosti, financiranih v skladu s tem členom, države članice v skladu s členom 120 ustrezno obveščajo javnost.
3.  Rezultati dejavnosti, financiranih v skladu s tem členom, države članice v skladu s členom 120 se dajo na voljo javnosti.
Sprememba 305
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 4
4.  Ribiška plovila, vključena v projekte, ki se financirajo v okviru tega člena, ne smejo presegati 5 % plovil nacionalnega ladjevja ali 5 % tonaže nacionalnega ladjevja v bruto tonaži, izračunane v času predložitve vloge.
4.  Ribiška plovila, vključena v projekte, ki se financirajo v okviru tega člena, ne smejo presegati 5 % plovil nacionalnega ladjevja ali 5 % tonaže nacionalnega ladjevja v bruto tonaži, izračunane v času predložitve vloge. Komisija lahko na zahtevo države članice, v primerno utemeljenih okoliščinah in na podlagi priporočila Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo odobri projekte, ki presegajo mejne vrednosti iz tega odstavka.
Sprememba 306
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 5
5.  Dejavnosti, ki obsegajo preskušanje novih ribolovnih orodij ali tehnik, se izvajajo v okviru omejitev ribolovnih možnosti, dodeljenih državi članici.
5.  Dejavnosti, ki obsegajo preskušanje novih ribolovnih orodij ali tehnik, se izvajajo v okviru omejitev ribolovnih možnosti, dodeljenih državi članici, ali v okviru kvote za znanstvene raziskave v skladu s členom 33(6) Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009.
Sprememba 625
Predlog uredbe
Člen 38 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Za spodbujanje sodelovanja ribičev pri varstvu in obnovi morske biotske raznovrstnosti in ekosistemov, vključno s storitvami, ki jih opravljajo v okviru trajnostnih ribolovnih dejavnosti, lahko ESPR podpira naslednje dejavnosti:
1.  Za spodbujanje varstva in obnove morske biotske raznovrstnosti in ekosistemov, vključno s storitvami, ki se opravljajo v okviru trajnostnih ribolovnih dejavnosti, ter sodelovanja ribičev, kjer je to primerno, lahko ESPR podpira naslednje dejavnosti, ki neposredno vplivajo na dejavnosti ribiškega sektorja:
Sprememba 626
Predlog uredbe
Člen 38 – odstavek 1 – točka a
(a)  pobiranje odpadkov iz morja, kot je odstranjevanje izgubljenih ribolovnih orodij in morskih odpadkov;
(a)  pobiranje odpadkov iz morja s strani ribičev, kot je odstranjevanje izgubljenih ribolovnih orodij in morskih odpadkov;
Sprememba 627
Predlog uredbe
Člen 38 – odstavek 1 – točka b
(b)  izgradnjo ali postavljanje mirujočih ali premičnih naprav za varovanje ter spodbujanje razvoja morskih živalskih in rastlinskih vrst;
(b)  izgradnjo, postavljanje ali posodabljanje mirujočih ali premičnih naprav, ki jih je mogoče enostavno odstraniti, za varovanje ter spodbujanje razvoja morskih živalskih in rastlinskih vrst ter za znanstvene študije in vrednotenje teh naprav;
Sprememba 628
Predlog uredbe
Člen 38 – odstavek 1 – točka c
(c)  prispevanje k boljšemu upravljanju ali ohranjanju virov;
(c)  prispevanje k boljšemu upravljanju ali ohranjanju morskih bioloških virov;
Sprememba 629
Predlog uredbe
Člen 38 – odstavek 1 – točka d
(d)  upravljanje, obnova in spremljanje območij NATURA 2000 v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ter Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic, v skladu s prednostnimi okviri ukrepanja, sprejetimi v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS;
(d)  opredelitev, izbiro, upravljanje, obnovo in spremljanje:
Sprememba 630
Predlog uredbe
Člen 38 – odstavek 1 – točka d – točka i (novo)
(i)  območij NATURA 2000 v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS ter Direktivo 2009/147/ES ali v skladu s prednostnimi okviri ukrepanja, sprejetimi v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS, kjer so dejavnosti povezane z ribolovom;
Sprememba 631
Predlog uredbe
Člen 38 – odstavek 1 – točka d – točka ii (novo)
(ii)  zaščitenih morskih območij v zvezi z izvajanjem prostorskih varovalnih ukrepov, povezanih z ribiškimi dejavnostmi, iz člena 13(4) Direktive 2008/56/ES;
Sprememba 632
Predlog uredbe
Člen 38 – odstavek 1 – točka e
(e)  upravljanje, obnova in spremljanje zaščitenih morskih območij v zvezi z izvajanjem prostorskih varovalnih ukrepov iz člena 13(4) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2008/56/ES;
(e)  sodelovanje pri drugih ukrepih, katerih cilja sta ohranitev in krepitev storitev v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi, v zvezi z ukrepi Unije na področju morske okoljske politike in v skladu z ekosistemskim pristopom k upravljanju ribištva, kot je obnova morskih in obalnih habitatov v podporo trajnostnim staležem rib, vključno s pripravo takšnih ukrepov in njihovim znanstvenim vrednotenjem;
Sprememba 633
Predlog uredbe
Člen 38 – odstavek 1 – točka e a (novo)
(ea)  okoljsko ozaveščenost, tudi ribičev, glede zaščite in obnove morske biotske raznovrstnosti;
Sprememba 575/rev
Predlog uredbe
Člen 38 – odstavek 1 – točka e b (novo)
(eb)  sistemi nadomestil za škodo pri ulovu zaradi sesalcev in ptic, zaščitenih z Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ali Direktivo2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic;
Sprememba 308
Predlog uredbe
Člen 38 – odstavek 2
2.  Dejavnosti iz tega člena izvajajo subjekti javnega prava in vključujejo ribiče ali organizacije ribičev, ki jih priznava država članica, ali nevladne organizacije v partnerstvu z organizacijami ribičev ali lokalnimi akcijskimi skupinami za ribištvo, kot so opredeljene v členu 62.
2.  Dejavnosti iz tega člena izvajajo tehnični ali znanstveni subjekti javnega prava in vključujejo ribiče, svetovalne svete, organizacije ribičev, ki jih priznava država članica, ali nevladne organizacije v partnerstvu z organizacijami ribičev ali lokalnimi akcijskimi skupinami za ribištvo, kot so opredeljene v členu 62.
Sprememba 309
Predlog uredbe
Člen 39 – naslov
Ublažitev podnebnih sprememb
Energetska učinkovitost in zmanjšanje zmogljivosti
Sprememba 310
Predlog uredbe
Člen 39 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Za ublažitev učinkov podnebnih sprememb lahko ESPR podpira:
1.  Za izboljšanje energetske učinkovitosti ribiških plovil lahko ESPR podpira:
Sprememba 311
Predlog uredbe
Člen 39 – odstavek 1 – točka a
(a)  naložbe v ribiška plovila s ciljem zmanjšanja emisij onesnaževal ali toplogrednih plinov in povečanja energetske učinkovitosti ribiških plovil;
(a)  naložbe v opremo ali ribiška plovila s cilje zmanjšanja emisij onesnaževal ali toplogrednih plinov in povečanja energetske učinkovitost ribiških plovil, vključno z umikom, nadomestitvijo ali posodobitvijo glavnih ali pomožnih motorjev, če je moč novega motorja vsaj za 40 % manjša od starega motorja;
Sprememba 312
Predlog uredbe
Člen 39 – odstavek 1 – točka b
(b)  presoje in programe energetske učinkovitosti.
(b)  presoje, nasvete in programe energetske učinkovitost, če to ne vodi v povečanje ribolovnega napora.
Sprememba 313
Predlog uredbe
Člen 39 – odstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)  varstvo in obnovo z morskimi travami poraslega morskega dna in obalnih mokrišč, ki so izredno pomembni ponori ogljika za blažitev negativnega vpliva podnebnih sprememb;
Sprememba 314
Predlog uredbe
Člen 39 – odstavek 1 – točka b b (novo)
(bb)  nadomestitev ribolovne opreme z visoko porabo energije z energetsko manj potrošno, pod pogojem, da sprememba ne povzroči povečanja ribolovne zmogljivosti ribolovne enote in se nadomeščeno opremo zapleni in uniči;
Sprememba 315
Predlog uredbe
Člen 39 – odstavek 1 – točka b c (novo)
(bc)  neodvisne ocene in revizije energetskega odtisa ribiških proizvodov na trgu, da se potrošnikom omogoči prepoznavanje proizvodov, pridobljenih z energetsko manj intenzivnimi metodami ribolova.
Sprememba 641
Predlog uredbe
Člen 39 – odstavek 2
2.   Podpora ne prispeva k nadomestitvi ali posodobitvi glavnih ali pomožnih motorjev. Podpora se dodeli le lastnikom ribiških plovil in za posamezno ribiško plovilo ne več kot enkrat na programsko obdobje.
2.   Podpora se dodeli le lastnikom plovil za mali priobalni ribolov in za posamezno ribiško plovilo ne več kot enkrat na programsko obdobje.
Sprememba 317
Predlog uredbe
Člen 39 – odstavek 3
3.  Komisija je v skladu s členom 127 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi določi upravičene naložbe iz odstavka 1(a).
3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 127, s katerimi določi upravičene naložbe iz odstavka 1(a) in izdela podrobna pravila za uporabo meril iz tega člena.
Sprememba 318
Predlog uredbe
Člen 40 – odstavek 1
1.  Za večjo kakovost ulovljenih rib lahko ESPR podpira naložbe v ribiška plovila.
1.  Za večjo dodano vrednost in kakovost komercialnega ulova lahko ESPR podpira:
(a)  naložbe, ki dodajo vrednost ribiškim proizvodom, zlasti s podporo ribičem za predelavo, trženje in neposredno prodajo lastnega ulova;
(b)  inovativne naložbe v ribiška plovila, ki izboljšajo kakovost in ohranjanje ribiških proizvodov;
Sprememba 319
Predlog uredbe
Člen 40 – odstavek 2
2.  Za boljšo uporabo naključnega ulova lahko ESPR podpira naložbe v ribiška plovila z namenom čim boljšega izkoriščanja naključnega ulova komercialnih staležev in uporabe premalo izkoriščenih delov ulovljenih rib v skladu s členom 15 [uredbe o skupni ribiški politiki] in členom 8(b) [Uredbe (EU) št. o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva].
2.  Za boljše vzdrževanje, skladiščenje in iztovarjanje naključnega ulova lahko ESPR podpira naložbe v ribiška plovila z namenom čim boljšega izkoriščanja naključnega ulova komercialnih staležev in uporabe premalo izkoriščenih delov ulovljenih rib v skladu s členom 15 [uredbe o skupni ribiški politiki] in členom 8(b) [Uredbe (EU) št. o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva].
Sprememba 320
Predlog uredbe
Člen 40 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Pogoj za podporo iz odstavka 1(b) je uporaba selektivnega orodja za čim manjši naključni ulov.
Sprememba 321
Predlog uredbe
Člen 40 – odstavek 4
4.  Podpora iz odstavka 1 se dodeli le lastnikom ribiških plovil Unije, katerih plovila so izvajala ribolovno dejavnost na morju vsaj 60 dni v obdobju dveh let pred datumom predložitve vloge.
4.  Podpora iz odstavka 1 (b) se dodeli le lastnikom ribiških plovil Unije, katerih plovila so izvajala ribolovno dejavnost na morju vsaj 60 dni v obdobju dveh koledarskih let pred datumom predložitve vloge.
Sprememba 603
Predlog uredbe
Člen 41 – naslov
Ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja in zavetja
Ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja, prodajne dvorane, zavetja in druga kopenska podporna infrastruktura
Sprememba 604
Predlog uredbe
Člen 41 – odstavek 1
1.   Za povečanje kakovosti iztovorjenih proizvodov, povečanje energetske učinkovitosti, prispevanje k varstvu okolja ali izboljšanje varnostnih in delovnih pogojev lahko ESPR podpira naložbe, ki izboljšujejo infrastrukturo ribiških pristanišč ali mesta iztovarjanja, vključno z naložbami v infrastrukturo za zbiranje smeti in morskih odpadkov.
1.   ESPR lahko podpira naložbe v izboljšanje obstoječe infrastrukture, kot so ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja, prodajne dvorane in druga kopenska podporna infrastruktura, vključno z naložbami v infrastrukturo za zbiranje smeti in morskih odpadkov.
Sprememba 323
Predlog uredbe
Člen 41 – odstavek 2
2.  Za lažjo uporabo naključnega ulova lahko ESPR podpira naložbe v ribiška pristanišča in mesta iztovarjanja, kar omogoča čim boljše izkoriščanje naključnega ulova komercialnih staležev in uporabo premalo izkoriščenih delov ulovljenih rib v skladu s členom 15 [uredbe o skupni ribiški politiki] in členom 8(b) [Uredbe (EU) št. [...] o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva].
2.  Naložbe so lahko usmerjene v:
(a)  izboljšanje kakovosti, svežosti in sledljivosti iztovorjenih proizvodov;
(b)  izboljšanje pogojev iztovarjanja, predelave, skladiščenja in prodaje na dražbi;
(c)  uporabo naključnega ulova komercialnih staležev in boljšo uporabo premalo izkoriščenih delov ulovljenih rib v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. .../... [o SRP] in členom 8(b) Uredbe (EU) št. .../... [ o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva];
(d)  energetsko učinkovitost;
(e)  varstvo okolja, zlasti zbiranje, skladiščenje in predelavo odpadkov in morskih smeti;
(f)  izboljšanje higiene, zdravja in varnosti;
(g)  izboljšanje delovnih pogojev;
(h)  oskrbo z ledom, vodo in elektriko;
(i)  opremo za popravilo in vzdrževanje ribiških plovil;
(j)  gradnjo, posodobitev in razširitev pomolov za izboljšanje varnosti pri iztovarjanju ali natovarjanju;
(k)  računalniško vodeno upravljanje ribolovnih dejavnosti;
(l)  povezovanje ribiških pristanišč, mest iztovarjanja in prodajnih dvoran v mrežo.
Sprememba 324
Predlog uredbe
Člen 41 a (novo)
Člen 41a
Varstvo pomorske dediščine
1.  Da se podprejo in spodbudijo tradicionalne pomorske obrti, povezane z ribištvom, in ohrani ali vzdržuje delovanje plovil, ki so vključena v varstvo pomorske dediščine države članice, lahko ESPR podpira:
(a)  usposabljanje in naložbe v podporo tradicionalnemu ladjedelstvu in tradicionalnim pomorskim obrtem;
(b)  naložbe v plovila, namenjene obnovi tradicionalnih lesenih ribiških plovil, ne da bi se pri tem povečala njihova ribolovna zmogljivost;
(c)  naložbe v hrambo in vzdrževanje tradicionalnih ribiških plovil, ki so vključena v varstvo pomorske dediščine in so bila umaknjena iz obratovanja.
2.  Podpora se dodeli le lastnikom ladjedelnic in ribiških plovil ter za posamezno ribiško plovilo le enkrat v programskem obdobju.
3.  Države članice zagotovijo, da plovila, ki prejmejo podporo v skladu z odstavkom 1(b), še naprej obratujejo.
Sprememba 325
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Za zmanjšanje vpliva ribolova v celinskih vodah na okolje, povečanje energetske učinkovitosti, povečanje kakovosti iztovorjenih rib ali izboljšanje varnostnih ali delovnih pogojev lahko ESPR podpira naslednje naložbe:
1.  Za zmanjšanje vpliva ribolova v celinskih vodah na okolje, povečanje energetske učinkovitosti, povečanje kakovosti iztovorjenih rib ali izboljšanje zdravstvenih, varnostnih in delovnih pogojev ter človeškega kapitala in usposabljanja lahko ESPR podpira naslednje naložbe:
Sprememba 326
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)  spodbujanje človeškega kapitala in socialnega dialoga pod pogoji iz člena 31;
Sprememba 327
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 1 – točka b
(b)  naložbe v opremo v skladu s členom 36 in pod pogoji iz navedenega člena;
(b)  naložbe v opremo in projekte v skladu s členoma 36 in 37 in pod pogoji iz navedenih členov;
Sprememba 328
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 1 – točka d
(d)  naložbe v obstoječa pristanišča in mesta iztovarjanja v skladu s členom 41 ter pod pogoji iz navedenega člena.
(d)  naložbe v ribiška pristanišča, zavetja in mesta iztovarjanja v skladu s členom 41 ter pod pogoji iz navedenega člena.
Sprememba 329
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 1 – točka d a (novo)
(da)  naložbe za večjo vrednost ali kakovost ulovljenih rib, v skladu s členom 40 in pod pogoji iz navedenega člena.
Sprememba 330
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 1 a (novo)
1a.  ESPR lahko podpira naložbe, povezane s podjetništvom, v skladu s členom 32 in pod enakimi pogoji kot v navedenem členu.
Sprememba 331
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 1 b (novo)
1b.  ESPR lahko podpira razvoj in spodbujanje inovacij v skladu s členom 28, svetovalne storitve v skladu s členom 29 in partnerstva med znanstveniki in ribiči v skladu s členom 30.
Sprememba 332
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 2 – točka a
(a)  se sklicevanja na ribiška plovila v členih 33, 36 in 39 štejejo kot sklicevanja na plovila, ki delujejo izključno v celinskih vodah;
(a)  se sklicevanja na ribiška plovila v členih 33, 36, 37, 39 in 40 štejejo kot sklicevanja na plovila, ki delujejo izključno v celinskih vodah;
Sprememba 333
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 2 – točka b
(b)  se sklicevanje na morsko okolje v členu 36 šteje kot sklicevanje na okolje, v katerem delujejo plovila za ribolov v celinskih vodah.
(b)  se sklicevanje na morsko okolje v členu 36 šteje kot sklicevanje na okolje, v katerem se izvaja ribolov v celinskih vodah.
Sprememba 334
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 3
3.  Da bi ribiči v celinskih vodah ohranili diverzifikacijo, lahko ESPR podpira prerazporeditev plovil, ki se uporabljajo pri ribolovu v celinskih vodah, v druge dejavnosti zunaj ribolova pod pogoji iz člena 32 te uredbe.
3.  Da bi ribiči v celinskih vodah ohranili diverzifikacijo, lahko ESPR podpira diverzifikacijo ribolovnih dejavnosti v celinskih vodah, ki dopolnjujejo druge dejavnosti zunaj ribolova pod pogoji iz člena 32 te uredbe.
Sprememba 634
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 5
5.  Da bi se zagotovila varstvo in razvoj vodnih živalskih in rastlinskih vrst, lahko ESPR podpira sodelovanje ribičev v celinskih vodah pri upravljanju, obnovi in spremljanju območij NATURA 2000, kadar ta območja neposredno zadevajo ribolovne dejavnosti in rehabilitacijo celinskih voda, vključno z drstitvenimi območji in selitvenimi potmi za selitvene vrste, brez poseganja v člen 38(1)(d).
5.  Da bi se zagotovila varstvo in razvoj vodnih živalskih in rastlinskih vrst, lahko ESPR podpira:
Sprememba 635
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 5 – točka a (novo)
(a)  brez poseganja v člen 38(1)(d), upravljanje, obnovo in spremljanje območij Natura 2000, kadar ta območja neposredno zadevajo ribolovne dejavnosti in rehabilitacijo celinskih voda, vključno z drstitvenimi območji in selitvenimi potmi za selitvene vrste, in kjer je to ustrezno, z udeležbo ribičev v celinskih vodah;
Sprememba 636
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 5 – točka b (novo)
(b)  gradnjo, posodobitev ali postavitev mirujočih ali premičnih naprav za varovanje ter spodbujanje razvoja vodnih živalskih in rastlinskih vrst, vključno z njihovim znanstvenim spremljanjem in vrednotenjem.
Sprememba 336
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 6
6.  Države članice zagotovijo, da plovila, ki prejmejo podporo v skladu s tem členom, še naprej delujejo izključno v celinskih vodah.
6.  Brez poseganja v člen 3 države članice zagotovijo, da plovila, ki prejmejo podporo v skladu s tem členom, še naprej delujejo izključno v celinskih vodah.
Sprememba 337
Predlog uredbe
Člen 44 – odstavek 1
1.  Podpora iz tega poglavja je omejena na nosilce dejavnosti ribogojstva, razen če je izrecno določeno drugače.
1.  Podpora iz tega poglavja je omejena na nosilce dejavnosti trajnostnega ribogojstva, vključno s podjetniki, ki vstopajo v sektor z odstavka 1a, in organizacije pridelovalcev in podjetnikov s področja ribogojstva, razen če je izrecno določeno drugače. Podpora se ne dodeli subjektom, ki so storili hudo kršitev okoljske zakonodaje Unije.
Sprememba 338
Predlog uredbe
Člen 44 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Za namene tega člena podjetniki, ki vstopajo v ta sektor, predložijo poslovni načrt in, kadar naložba presega 150 000 EUR, študijo o izvedljivosti.
Sprememba 589
Predlog uredbe
Člen 44 – odstavek 2
2.  Kadar dejavnosti obsegajo naložbe v opremo ali infrastrukturo, ki zagotavljajo skladnost z zahtevami v zvezi z okoljem, zdravjem ljudi ali živali, higieno ali dobrim počutjem živali v skladu z zakonodajo Unije, in začnejo veljati po letu 2014, se lahko pomoč dodeli do datuma, ko standardi postanejo za nosilce dejavnosti zavezujoči.
2.  Podpora je omejena na naložbe v opremo ali infrastrukturo, ki ima dokazano najmanjši vpliv na okolje ali dosega boljše rezultate v zvezi z zdravjem ljudi ali živali, higieno ali dobrim počutjem živali, kot jih zahteva zakonodaja Unije.
Ne dodeli se za dejavnosti ribogojstva, pri katerih se uporabljajo gensko spremenjeni organizmi.
Prav tako se ne dodeli za intenzivne dejavnosti ribogojstva na zaščitenih morskih območjih, območjih obnove staleža rib.
Sprememba 340
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Za spodbujanje inovacij v ribogojstvu lahko ESPR podpira naslednje dejavnosti:
1.  Za spodbujanje inovacij v trajnostnem ribogojstvu lahko ESPR podpira projekte, katerih cilj je:
(a)  uvajanje novega tehničnega ali organizacijskega znanja v ribogojnicah, ki zmanjšuje njihov vpliv na okolje ali spodbuja bolj trajnostno izkoriščanje virov v ribogojstvu;
(a)  razvijati tehnično, znanstveno ali organizacijsko znanje v ribogojnicah, ki zlasti zmanjšuje vpliv na okolje ali odvisnost od ribje moke in ribjega olja, spodbuja trajnostno izkoriščanje virov v ribogojstvu ali spodbuja nove, trajnostne metode proizvodnje;
(b)  razvijanje ali uvajanje novih ali bistveno izboljšanjih proizvodov glede na najsodobnejše, nove ali izboljšane postopke ter nove ali izboljšane sisteme upravljanja in organizacijske sisteme.
(b)  razvijati ali uvajati na trg nove ali bistveno izboljšane proizvode, nove ali izboljšane postopke ter nove ali izboljšane sisteme upravljanja in organizacijske sisteme, pa tudi inovacije ali izboljšave pri proizvodnji in predelavi proizvodov iz ribogojstva;
(ba)  preučiti tehnično ali ekonomsko izvedljivosti inovacij, proizvodov ali postopkov.
Sprememba 341
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 2
2.  Dejavnosti iz tega člena se morajo izvajati v sodelovanju z znanstvenim ali tehničnim organom, ki ga priznava nacionalna zakonodaja posamezne države članice in ki potrdi rezultate takšnih dejavnosti.
2.  Dejavnosti iz tega člena izvaja javni ali zasebni znanstveni, akademski ali tehnični organ, ki ga priznava nacionalna zakonodaja posamezne države članice in ki potrdi rezultate takšnih dejavnosti, ali se izvajajo v sodelovanju z njim.
Sprememba 342
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Iz ESPR se zagotovi finančni prispevek za razvoj in inovacije v ribogojstvu, ki se izvajajo v okviru večletnih strateških načrtov, ki jih pripravijo države članice.
Sprememba 343
Predlog uredbe
Člen 46 – naslov
Naložbe v ribogojstvo na odprtem morju in neprehransko ribogojstvo
Naložbe v ribogojstvo
Sprememba 344
Predlog uredbe
Člen 46 – odstavek 1
1.  Za spodbujanje oblik ribogojstva z velikimi možnostmi za rast lahko ESPR podpira naložbe v razvoj ribogojstva na odprtem morju ali neprehranskega ribogojstva.
1.  Za spodbujanje oblik trajnostnega ribogojstva z velikimi možnostmi za rast lahko ESPR podpira:
(a)  produktivne naložbe v ribogojstvo, tudi v ribogojstvo na odprtem morju ali neprehransko ribogojstvo;
(b)  diverzifikacijo proizvodnje in izkoriščanih vrst ter študije o donosu in ustreznosti lokacij;
Sprememba 345
Predlog uredbe
Člen 46 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Podpora iz odstavka 1 se lahko dodeli za povečanje proizvodnje in/ali posodobitev obstoječih nosilcev dejavnosti ribogojstva ali za vzpostavitev novih, če je razvoj skladen z večletnim nacionalnim strateškim načrtom za razvoj ribogojstva.
Sprememba 346
Predlog uredbe
Člen 46 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Podpora iz tega člena se dodeli le, če se z neodvisnim tržnim poročilom dokažejo dobri trajnostni tržni obeti za proizvod. Ustanovljena podjetja so gospodarsko uspešna in ne prispevajo k prekomerni proizvodnji v sektorju.
Sprememba 347
Predlog uredbe
Člen 47 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Za spodbujanje podjetništva v ribogojstvu lahko ESPR podpira naložbe, ki prispevajo k:
1.  Za spodbujanje podjetništva v trajnostnem ribogojstvu lahko ESPR podpira naložbe, ki prispevajo k:
Sprememba 348
Predlog uredbe
Člen 47 – odstavek 1 – točka a
(a)  ustvarjanju dodane vrednosti proizvodov iz ribogojstva, zlasti tako, da se nosilcem dejavnosti ribogojstva omogoči samostojno izvajanje predelave, trženja in neposredne prodaje lastnih proizvodov iz ribogojstva;
(a)  ustvarjanju dodane vrednosti proizvodov iz ribogojstva, na primer tako, da se sektor ribogojstva podpre pri samostojnem izvajanju predelave, trženja in neposredne prodaje lastnih proizvodov iz ribogojstva, ali pri ustanavljanju združenj ali sklepanju sporazumov o združenjih za takšno predelavo;
Sprememba 349
Predlog uredbe
Člen 47 – odstavek 1 – točka b
(b)  diverzifikaciji prihodka nosilcev dejavnosti ribogojstva z razvojem novih ribogojnih vrst z dobrimi tržnimi možnostmi;
(b)  diverzifikaciji prihodka sektorja ribogojstva z razvojem novih avtohtonih ribogojnih vrst na posameznih območjih z dodano vrednostjo ter dobrimi tržnimi in okoljskimi možnostmi;
Sprememba 350
Predlog uredbe
Člen 47 – odstavek 1 – točka c
(c)  diverzifikaciji prihodka nosilcev dejavnosti ribogojstva z razvojem dopolnilnih dejavnosti zunaj ribogojstva.
(c)  diverzifikaciji prihodka nosilcev dejavnosti ribogojstva z razvojem dopolnilnih dejavnosti.
Sprememba 351
Predlog uredbe
Člen 47 – odstavek 2
2.  Podpora iz odstavka 1(c) se dodeli le nosilcem dejavnosti ribogojstva, če so dopolnilne dejavnosti zunaj ribogojstva povezane z osnovnim poslovanjem podjetja na področju ribogojstva, kot so turistični ribolov, okoljske storitve ribogojstva ali izobraževalne dejavnosti na področju ribogojstva.
2.  Podpora iz odstavka 1(c) se dodeli le nosilcem dejavnosti ribogojstva, če so dopolnilne dejavnosti zunaj ribogojstva povezane z osnovno proizvodnjo in trženjem na področju ribogojstva, kot so turistični ribolov, okoljske storitve ribogojstva ali izobraževalne dejavnosti na področju ribogojstva.
Sprememba 352
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Za boljšo splošno učinkovitost in večjo konkurenčnost ribogojnic lahko ESPR podpira:
1.  Za boljšo splošno učinkovitost in večjo konkurenčnost ribogojnic ter za zmanjšanje okoljskega vpliva njihovih dejavnosti lahko ESPR podpira:
Sprememba 353
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 1 – točka b
(b)  zagotovitev svetovalnih storitev za ribogojnice na tehničnem, znanstvenem, pravnem ali gospodarskem področju.
(b)  zagotovitev svetovalnih storitev za ribogojnice na tehničnem, znanstvenem, pravnem, okoljskem ali gospodarskem področju.
Sprememba 637
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)  izboljšanje delovnih pogojev ob upoštevanju pravil Mednarodne organizacije dela;
Sprememba 638
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 1 – točka b b (novo)
(bb)  spodbujanje poklicnega usposabljanja in dostopa do dela za mlade in ženske v sektorju ribolova in ribogojstva.
Sprememba 354
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 2 – točka d
(d)  zdravstvene in varnostne standarde na podlagi zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje;
(d)  zdravstvene, higienske in varnostne standarde na podlagi zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje;
Sprememba 355
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 2 – točka e a (novo)
(ea)  spodbujanje enakih možnosti, zlasti glede enakosti spolov in vključevanja invalidov.
Sprememba 356
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 3
3.  Podpora iz odstavka (1)(a) se dodeli le subjektom javnega prava, ki so izbrani za ustanovitev svetovalnih služb za ribogojnice. Podpora iz odstavka (1)(b) se dodeli le malim in srednje velikim podjetjem na področju ribogojstva ali organizacijam proizvajalcev na področju ribogojstva.
3.  Podpora iz odstavka (1)(a) se dodeli le subjektom javnega prava, ki so izbrani za ustanovitev svetovalnih služb za ribogojnice, ali strokovnim organizacijam, ki jih priznava država članica. Podpora iz odstavka (1)(b) se dodeli le malim in srednjim podjetjem, strokovnim organizacijam s področja ribogojstva, ki jih priznava država članica, organizacijam proizvajalcev na področju ribogojstva ali združenjem organizacij proizvajalcev na področju ribogojstva.
Sprememba 357
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Če podpora, ki se dodeli, ni višja od 4 000 EUR, se lahko upravičenca izbere po hitrem postopku.
Sprememba 358
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 4
4.  Ribogojnice prejmejo podporo za svetovalne storitve za posamezno kategorijo storitev iz odstavka 2(a) do (e) le enkrat na programsko obdobje.
črtano
Sprememba 359
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 1 – točka a
(a)  vseživljenjsko učenje, širjenje znanstvenega znanja in inovativnih praks ter pridobivanje novih strokovnih znanj in spretnosti na področju ribogojstva;
(a)  poklicno usposabljanje, vseživljenjsko učenje, širjenje znanstvenega in tehničnega znanja in inovativnih praks ter pridobivanje novih strokovnih znanj in spretnosti na področju ribogojstva, izboljšanje delovnih pogojev, spodbujanje varnosti na delu in zmanjšanje okoljskega vpliva dejavnosti ribogojstva;
Sprememba 360
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 1 – točka b
(b)  povezovanje v mreže ter izmenjavo izkušenj in najboljših praks med nosilci dejavnosti ribogojstva ali strokovnimi organizacijami in drugimi zainteresiranimi stranmi, vključno z znanstvenimi organi ali organi, ki spodbujajo enake možnosti med moškimi in ženskami.
(b)  povezovanje v mreže ter izmenjavo izkušenj in najboljših praks med podjetji, ki se ukvarjajo z akvakulturo, ali strokovnimi organizacijami in drugimi zasebnimi ali javnimi zainteresiranimi stranmi, vključno z znanstvenimi in tehničnimi organi, organi za usposabljanje ali organi, ki spodbujajo enake možnosti med moškimi in ženskami.
Sprememba 361
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 2
2.  Podpora iz odstavka 1(a) se ne dodeli velikim nosilcem dejavnosti ribogojstva.
črtano
Sprememba 362
Predlog uredbe
Člen 50 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Za prispevanje k razvoju ribogojnic in infrastrukture lahko ESPR podpira:
1.  Za prispevanje k razvoju ribogojnic in infrastrukture ter za zmanjšanje okoljskega vpliva dejavnosti lahko ESPR podpira:
-
Sprememba 363
Predlog uredbe
Člen 50 – odstavek 1 – točka a
(a)  določitev in kartiranje najprimernejših območij za razvoj ribogojstva ter upoštevanje postopkov pomorskega prostorskega načrtovanja, kadar je to ustrezno;
(a)  določitev in kartiranje najprimernejših območij za razvoj trajnostnega ribogojstva z majhnim okoljskim vplivom ter po potrebi upoštevanje postopkov pomorskega prostorskega načrtovanja, pa tudi nadaljnje ukrepe v zvezi z medsebojnimi okoljskimi vplivi med proizvodno fazo ribogojnih dejavnosti;
Sprememba 364
Predlog uredbe
Člen 50 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)  določitev in kartiranje območij, kot so območja odraščanja, obalna drstišča, zaščitena morska območja, območja Natura 2000 ali območja obnove staležev rib, na katerih bi bilo treba odpraviti dejavnosti intenzivnega ribogojstva, da bi se ohranila njihova vloga v delovanju ekosistema;
Sprememba 365
Predlog uredbe
Člen 50 – odstavek 1 – točka b
(b)   izboljšanje infrastrukture ribogojnih območij, vključno s komasacijami, oskrbo z energijo ali upravljanjem voda;
(b)   izboljšanje in razvoj podpornih instalacij in infrastrukture, potrebnih za povečanje potenciala ribogojnih območij in zmanjšanje okoljskega odtisa ribogojstva, vključno z naložbami v komasacije, oskrbo z energijo ali upravljanje voda;
Sprememba 366
Predlog uredbe
Člen 50 – odstavek 1 – točka c
(c)   ukrepe, ki jih sprejmejo in izvedejo pristojni organi v skladu s členom 9(1) Direktive 2009/147/ES ali členom 16(1) Direktive 92/43/EGS, katerih cilj je preprečiti resno škodo za ribogojstvo.
(c)   ukrepe, ki jih sprejmejo pristojni organi za zmanjševanje konfliktov s prostoživečimi vrstami, zaščitenimi v skladu z Direktivo 2009/147/ES ali Direktivo 92/43/EGS, katerih cilj je preprečiti resno škodo za ribogojstvo.
Sprememba 367
Predlog uredbe
Člen 50 – odstavek 2
2.  Upravičenci do podpore iz tega člena so le subjekti javnega prava.
2.  Upravičenost do podpore iz tega člena je omejena na subjekte javnega prava ali zasebne organizacije, ki jih država članica pooblasti za izvajanje dejavnosti iz odstavka 1(a), (aa) in (b).
Sprememba 368
Predlog uredbe
Člen 51 – naslov
Spodbujanje novih ribogojcev
Spodbujanje novih ribogojcev na področju trajnostnega ribogojstva in predelavo proizvodov iz ribogojstva
Sprememba 369
Predlog uredbe
Člen 51 – odstavek 1
1.  Za spodbujanje podjetništva v ribogojstvu lahko ESPR podpira ustanovitev nosilcev dejavnosti ribogojstva s strani novih ribogojcev začetnikov.
1.  Za spodbujanje podjetništva v ribogojstvu lahko ESPR podpira ustanovitev nosilcev dejavnosti trajnostnega ribogojstva ali zadrug s strani novih ribogojcev začetnikov, tudi v povezanem predelovalnem sektorju, s posebnim poudarkom na mladih ribogojcih in enakosti med spoloma.
Sprememba 370
Predlog uredbe
Člen 51 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Podpora iz odstavka 1 se dodeli ribogojcem, ki vstopajo v sektor, če:
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 371
Predlog uredbe
Člen 51 – odstavek 2 – točka b
(b)  prvič ustanavljajo mikro ali malo podjetje na področju ribogojstva kot vodilne osebe v takšnem podjetju;
(b)  prvič ustanavljajo mikro ali malo podjetje v sektorju ribogojstva ali v povezanem predelovalnem sektorju kot vodilne osebe v takšnem podjetju;
Sprememba 372
Predlog uredbe
Člen 51 – odstavek 2 – točka c
(c)  predložijo poslovni načrt o razvoju svojih ribogojnih dejavnosti.
(c)  predložijo ekonomsko in okoljsko verodostojen poslovni načrt o razvoju svojih ribogojnih dejavnosti, vključno z načrtom za zmanjšanje okoljskega odtisa svoje dejavnosti.
Sprememba 373
Predlog uredbe
Člen 52 – naslov
Spodbujanje ribogojstva z visoko ravnjo varstva okolja
Spodbujanje trajnostnega ribogojstva z visoko ravnjo varstva okolja
Sprememba 374
Predlog uredbe
Člen 52 – odstavek 1 – uvodni del
Za bistveno zmanjšanje vpliva ribogojstva na okolje lahko ESPR podpira naslednje naložbe:
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 375
Predlog uredbe
Člen 52 – odstavek 1 – točka a
(a)  omogočanje bistvenega zmanjšanja vpliva nosilcev dejavnosti ribogojstva na vodo, zlasti z zmanjšanjem količine porabljene vode ali izboljšanjem kakovosti izhodne vode, vključno z uporabo večtrofičnih ribogojnih sistemov;
(a)  omogočanje bistvenega zmanjšanja vpliva nosilcev dejavnosti ribogojstva na porabo in kakovost vode, zlasti z zmanjšanjem količine porabljene vode ali kemikalij, antibiotikov in drugih zdravil ali izboljšanjem kakovosti izhodne vode, vključno z uporabo večtrofičnih ribogojnih sistemov;
Sprememba 376
Predlog uredbe
Člen 52 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)  spodbujanje zaprtih ribogojnih sistemov;
Sprememba 377
Predlog uredbe
Člen 52 – odstavek 1 – točka b
(b)  omejitev negativnega vpliva nosilcev dejavnosti ribogojstva na naravo in biotsko raznovrstnost;
(b)  omejitev negativnega vpliva nosilcev dejavnosti ribogojstva na naravo in spodbujanje varstva okolja in biotske raznovrstnosti, zlasti z omejitvijo vpliva na staleže rib v naravi, stikov s plenilskimi vrstami, uporabe strupenih kemikalij in antibiotikov ter drugih okoljskih vplivov, povezanih z intenzivnim ribogojstvom;
Sprememba 378
Predlog uredbe
Člen 52 – odstavek 1 – točka c
(c)  nakup opreme za zaščito ribogojnic pred plenilci v naravi, za katere velja varstvo v skladu z Direktivo Sveta in Evropskega parlamenta 2009/147/ES ter Direktivo Sveta 92/43/EGS;
(c)  nakup opreme za zaščito ribogojnic pred plenilci v naravi;
Sprememba 379
Predlog uredbe
Člen 52 – odstavek 1 – točka e
(e)  obnovo obstoječih ribogojnih ribnikov ali lagun z odstranitvijo blata ali mogočimi ukrepi za preprečevanje nalaganja blata.
(e)  obnovo rečnih izlivov, obstoječih ribogojnih ribnikov ali lagun in povezanih habitatov z odstranitvijo blata ali preprečevanjem nalaganja blata.
Sprememba 380
Predlog uredbe
Člen 53 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Za spodbujanje razvoja ekološkega ali energetsko učinkovitega ribogojstva lahko ESPR podpira:
1.  Za spodbujanje razvoja ekološkega ali energetsko učinkovitejšega ribogojstva lahko ESPR podpira:
Sprememba 381
Predlog uredbe
Člen 53 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)  prehod z dejavnosti za gojenje mesojedih vrst na dejavnosti za gojenje nemesojedih vrst, ki niso odvisne od prehranjevanja s svežimi, prostoživečimi, morskimi ali sladkovodnimi ribami, ribjo moko ali izdelki iz ribjega olja;
Sprememba 382
Predlog uredbe
Člen 53 – odstavek 1 – točka a b (novo)
(ab)  spodbujanje ribogojstva v zaprtih sistemih, kjer se ribe in drugi ribogojni proizvodi gojijo v zaprtih sistemih z recirkulacijo, s čimer se zniža poraba vode.
Sprememba 383
Predlog uredbe
Člen 53 – odstavek 1 – točka b
(b)   sodelovanje v sistemu Unije za okoljsko ravnanje in presojo, ki ga vzpostavlja Uredba (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS).
(b)   sodelovanje v sistemih Unije za okoljsko ravnanje in presojo, kot so sistemi, ki jih vzpostavlja Uredba (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), ali sodelovanje v nacionalno priznanih sistemih okoljskega upravljanja.
Sprememba 384
Predlog uredbe
Člen 53 – odstavek 2
2.   Podpora se dodeli le upravičencem, ki se zavežejo, da bodo vsaj 3 leta sodelovali v sistemu EMAS ali vsaj 5 let izpolnjevali zahteve ekološke pridelave.
2.   Podpora se dodeli le upravičencem, ki se zavežejo, da bodo vsaj pet let sodelovali v sistemu EMAS ali vsaj pet let izpolnjevali zahteve ekološke pridelave.
Sprememba 385
Predlog uredbe
Člen 53 – odstavek 3
3.  Podpora se dodeli v obliki nadomestila za največ dve leti v obdobju preusmeritve podjetja v ekološko pridelavo ali v obdobju priprave za sodelovanje v sistemu EMAS.
3.  Podpora se dodeli v obliki nadomestila za največ pet let v obdobju preusmeritve podjetja v ekološko pridelavo ali v obdobju priprave za sodelovanje v sistemu EMAS.
Sprememba 386
Predlog uredbe
Člen 53 – odstavek 4 – točka a
(a)  izgube prihodka ali dodatnih stroškov v obdobju prehoda s konvencionalne na ekološko pridelavo za dejavnosti, upravičene v skladu z odstavkom 1(a) tega člena;
(a)  izgube prihodka ali dodatnih stroškov v obdobju prehoda s konvencionalne na ekološko pridelavo ali zaradi ohranitve ekološke pridelave za dejavnosti, upravičene v skladu z odstavkom 1(a) tega člena;
Sprememba 387
Predlog uredbe
Člen 54 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Za spodbujanje razvoja ribogojstva, ki zagotavlja okoljske storitve, lahko ESPR podpira:
1.  Za spodbujanje razvoja trajnostnega ribogojstva, ki zagotavlja okoljske storitve, lahko ESPR podpira:
Sprememba 388
Predlog uredbe
Člen 54 – odstavek 1 – točka a
(a)  ribogojne metode, ki so združljive s posebnimi okoljskimi potrebami in za katere veljajo posebne zahteve za upravljanje, ki izhajajo iz določitve območij NATURA 2000 v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS ter Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta;
(a)  ekstenzivne in polintenzivne ribogojne metode, ki so združljive s posebnimi okoljskimi potrebami in za katere veljajo posebne zahteve za upravljanje, ki izhajajo iz določitve območij Natura 2000 v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS ter Direktivo 2009/147/ES;
Sprememba 389
Predlog uredbe
Člen 54 – odstavek 1 – točka b
(b)  sodelovanje pri ohranjanju in razmnoževanju vodnih živali ex-situ v okviru programov za ohranjanje in obnovo biotske raznovrstnosti, ki jih razvijejo javni organi ali se izvajajo pod njihovim nadzorom;
(b)  stroške, neposredno povezane s sodelovanjem pri ohranjanju in razmnoževanju vodnih živali ex-situ v okviru programov za ohranjanje in obnovo biotske raznovrstnosti, ki jih razvijejo javni organi ali se izvajajo pod njihovim nadzorom;
Sprememba 390
Predlog uredbe
Člen 54 – odstavek 1 – točka c
(c)  oblike ekstenzivnega ribogojstva, vključno z ohranjanjem in izboljševanjem okolja, biotsko raznovrstnostjo ter upravljanjem s krajino in tradicionalnimi značilnostmi na ribogojnih območjih.
(c)  oblike ekstenzivnega in polintenzivnega ribogojstva na obalnih območjih in v celinskih vodah, vključno z ohranjanjem in izboljševanjem okolja, biotsko raznovrstnostjo ter upravljanjem s krajino in tradicionalnimi značilnostmi na ribogojnih območjih.
Sprememba 391
Predlog uredbe
Člen 54 – odstavek 2
2.  Podpora iz odstavka 1(a) se dodeli v obliki letnega nadomestila za nastale dodatne stroške ali izpadli prihodek, ki je posledica zahtev za upravljanje na zadevnih območjih zaradi izvajanja Direktive Sveta 92/43/EGS ali Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta.
2.  Podpora iz odstavka 1(a) se dodeli v obliki letnega nadomestila za nastale dodatne stroške in/ali izpadli prihodek, ki je posledica zahtev za upravljanje na zadevnih območjih zaradi izvajanja Direktive Sveta 92/43/EGS ali Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta.
Sprememba 392
Predlog uredbe
Člen 54 – odstavek 4
4.  Podpora, ki se zagotovi v skladu z odstavkom 1(c), se dodeli v obliki letnega nadomestila za nastale dodatne stroške.
4.  Podpora, ki se zagotovi v skladu z odstavkom 1(c), se dodeli v obliki letnega nadomestila za nastale dodatne stroške in nadomestila za izgube, ki nastanejo v ribogojnem staležu zaradi zaščitenih vrst, če so bili sprejeti zaščitni ukrepi.
Sprememba 393
Predlog uredbe
Člen 55 – odstavek 1
1.  ESPR podpira nadomestilo gojiteljem mehkužcev za začasno ustavitev pridobivanja gojenih mehkužcev izključno zaradi javnega zdravja.
1.  ESPR lahko podpira nadomestila za gojitelje mehkužcev za začasno ustavitev pridobivanja gojenih mehkužcev izključno zaradi javnega zdravja.
Sprememba 395
Predlog uredbe
Člen 55 – odstavek 2 – točka b
(b)  je izguba zaradi začasne ustavitve pridobivanja gojenih mehkužcev večja od 35 % letnega prometa zadevnega podjetja, izračunanega na podlagi povprečnega prometa podjetja v preteklih treh letih.
(b)  je izguba zaradi začasne ustavitve pridobivanja gojenih mehkužcev večja od 15 % letnega prometa zadevnega podjetja, izračunanega na podlagi povprečnega prometa podjetja v preteklih treh letih ali, če je bilo obdobje delovanja podjetja krajše, v predhodnem obdobju dejavnosti. Države članice lahko vzpostavijo posebna pravila za izračun v podjetjih, ki delujejo manj kot eno leto.
Sprememba 396
Predlog uredbe
Člen 55 – odstavek 3
3.  Obdobje, za katero se lahko dodeli nadomestilo, znaša v celotnem programskem obdobju največ 12 mesecev.
črtano
Sprememba 397
Predlog uredbe
Člen 56 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Da se pri delovanju nosilcev dejavnosti ribogojstva spodbujata zdravje in dobro počutje živali, zlasti v smislu preprečevanja in biološke varnosti, lahko ESPR podpira:
1.  Da se pri delovanju nosilcev dejavnosti ribogojstva spodbujata zdravje in dobro počutje živali, zlasti v smislu preprečevanja in biološke varnosti, lahko ESPR podpira ribogojnice in strokovne organizacije na področju ribogojstva za naslednje dejavnosti:
Sprememba 398
Predlog uredbe
Člen 56 – odstavek 1 – točka a
(a)  nadzor in izkoreninjenje bolezni v ribogojstvu pod pogoji iz Odločbe Sveta 2009/470/ES o odhodkih na področju veterine;
(a)  stroške za nadzor in izkoreninjenje bolezni v ribogojstvu pod pogoji iz Odločbe Sveta 2009/470/ES o odhodkih na področju veterine, vključno z nujnimi operativnimi stroški za izpolnjevanje obveznosti iz načrta za izkoreninjenje bolezni;
Sprememba 399
Predlog uredbe
Člen 56 – odstavek 1 – točka b
(b)  razvoj splošnih najboljših praks in najboljših praks, ki so značilne za določene vrste, ali kodeksov najboljših praks glede biološke varnosti ali potreb za dobro počutje živali v ribogojstvu;
(b)  razvoj splošnih najboljših praks in najboljših praks, ki so značilne za določene vrste, ali kodeksov najboljših praks glede biološke varnosti, zdravja živali in potreb za njihovo dobro počutje v ribogojstvu;
Sprememba 400
Predlog uredbe
Člen 56 – odstavek 1 – točka c
(c)   povečanje razpoložljivosti zdravil za uporabo v veterinarski medicini, za uporabo v ribogojstvu in spodbujanju ustrezne uporabe takšnih zdravil z izvedbo farmacevtskih študij ter širjenjem in izmenjavo informacij.
(c)   pobude za zmanjšanje odvisnost ribogojstva od zdravil za uporabo v veterinarski medicini;
Sprememba 401
Predlog uredbe
Člen 56 a – odstavek 1 c a (novo)
(ca)  ustanovitev in delovanje skupin za zaščito zdravja v sektorju ribogojstva, ki jih priznavajo države članice.
Sprememba 402
Predlog uredbe
Člen 57 – odstavek 1 – uvodni del
1.   Da se zavaruje prihodek proizvajalcev na področju ribogojstva, lahko ESPR podpre prispevek k zavarovanju staleža v ribogojstvu, s katerim se krijejo izgube zaradi:
1.   Da se zavaruje prihodek proizvajalcev na področju ribogojstva, lahko ESPR podpre prispevek k zavarovanju staleža v ribogojstvu ali vzajemnemu skladu, ki ga priznava država članica, s katerim se krijejo izgube zaradi vsaj enega od naslednjih vzrokov:
Sprememba 403
Predlog uredbe
Člen 57 – odstavek 1 – točka a
(a)  naravnih nesreč;
(a)  naravnih nesreč ali hudega onesnaževanja morskega okolja;
Sprememba 404
Predlog uredbe
Člen 57 – odstavek 1 – točka c
(c)  nenadnih sprememb kakovosti vode;
(c)  nenadnih sprememb kakovosti in količine vode;
Sprememba 405
Predlog uredbe
Člen 57 – odstavek 1 – točka d
(d)  bolezni v ribogojstvu ali uničenja proizvodnih zmogljivosti.
(d)  bolezni v ribogojstvu, plenilstva, mehanskih okvar ali uničenja proizvodnih zmogljivosti, za katere gospodarski subjekt ni odgovoren;
Sprememba 406
Predlog uredbe
Člen 57 – odstavek 1 – točka d a (novo)
(da)  velike škode na napravah, ki jo povzročijo divje živali, vključno z napadi invazivnih škodljivcev v ribogojnicah;
Sprememba 407
Predlog uredbe
Člen 57 – odstavek 1 – točka d b (novo)
(db)  onesnaženja okolja, ki ga povzroči dogodek zunaj ribogojnice;
Sprememba 408
Predlog uredbe
Člen 57 – odstavek 1 – točka d c (novo)
(dc)  zbiranja in uničenja živali, ki so v ribogojnicah poginile po naravni poti ali zaradi nezgod, za katere gospodarski subjekt ni odgovoren, ali ki so bile tam zaklane in pokopane zaradi zdravstvenega varstva živali in s predhodnim dovoljenjem pristojnih organov.
Sprememba 409
Predlog uredbe
Člen 57 – odstavek 2 – pododstavek 1
2.   Zadevna država članica uradno kot takega prizna škodljiv podnebni pojav ali izbruh bolezni v ribogojstvu.
2.   Zadevna država članica uradno kot takega prizna škodljiv podnebni pojav, bolezen, hudo onesnaženje ali katero koli od ustreznih okoliščin iz odstavka 1 v ribogojstvu.
Sprememba 410
Predlog uredbe
Člen 57 – odstavek 3
3.  Podpora se dodeli le za pogodbe o zavarovanju staleža v ribogojstvu, ki pokrivajo gospodarske izgube v skladu z odstavkom 1, ki so večje od 30% povprečne letne proizvodnje ribogojca.
3.  Podpora se dodeli le za pogodbe o zavarovanju staleža v ribogojstvu ali za vzajemne sklade, ki pokrivajo gospodarske izgube v skladu z odstavkom 1, ki so večje od 25% povprečne letne proizvodnje ribogojca.
Sprememba 411
Predlog uredbe
Člen 58
ESPR podpira trajnostni razvoj ribiških območij na podlagi lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz člena 28 [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah].
ESPR podpira trajnostni razvoj ribiških in ribogojnih območij na podlagi lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz člena 28 [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah].
Sprememba 412
Predlog uredbe
Člen 59 – odstavek 1
Finančna podpora iz tega poglavja prispeva k izvajanju prednostnih nalog Unije iz člena 6(1).
Finančna podpora iz tega poglavja prispeva k izpolnitvi prednostnih nalog Unije iz člena 6(1), (2) in (3).
Sprememba 413
Predlog uredbe
Naslov V – poglavje III – oddelek 2 – naslov
Ribiška območja, lokalna parnerstva in lokalne razvojne strategije
Ribiška in ribogojna območja, lokalna partnerstva in lokalne razvojne strategije
Sprememba 414
Predlog uredbe
Člen 60 – naslov
Ribiška območja
Ribiška in ribogojna območja
Sprememba 415
Predlog uredbe
Člen 60 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Ribiško območje, upravičeno do podpore, je:
1.  Do podpore je upravičeno območje, ki je območje za morski ribolov, ribolov v celinskih vodah ali ribogojstvo. Območje je funkcionalno skladno v geografskem, biološkem, gospodarskem in socialnem smislu, pri čemer se zlasti upoštevajo ribištvo, ribogojstvo in povezane dejavnosti, ter ima zadostno kritično maso človeških, finančnih in gospodarskih virov za podporo uspešne lokalne razvojne strategije.
Sprememba 416
Predlog uredbe
Člen 60 – odstavek 1 – točka a
(a)  omejeno glede na velikost in običajno manjše kot raven NUTS 3 skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot v smislu Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) ter
črtano
Sprememba 417
Predlog uredbe
Člen 60 – odstavek 1 – točka b
(b)  funkcionalno skladno v geografskem, gospodarskem in socialnem smislu, pri čemer se zlasti upoštevata sektorja ribištva in ribogojstva, ter ima zadostno kritično maso človeških, finančnih in gospodarskih virov za podporo uspešne lokalne razvojne strategije.
črtano
Sprememba 418
Predlog uredbe
Člen 61 – odstavek 1
1.  Za namene ESPR celovita lokalna razvojna strategija iz člena 28(1)(c) [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah] temelji na vzajemnem delovanju akterjev in projektov iz različnih sektorjev lokalnega gospodarstva, zlasti sektorjev ribištva in ribogojstva.
1.  Za namene ESPR celovita lokalna razvojna strategija iz člena 28(1)(c) [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah] temelji na vzajemnem delovanju in posvetovanju akterjev in projektov iz sektorjev ribištva in ribogojstva, kot tudi drugih sektorjev lokalnega gospodarstva. V zvezi s tem se posvetujejo s svetovalnimi sveti.
Sprememba 419
Predlog uredbe
Člen 61 – odstavek 2 – točka a
(a)  čim bolj povečujejo sodelovanje sektorjev ribištva in ribogojstva v trajnostnem razvoju obalnih in celinskih ribiških območij;
(a)  čim bolj povečujejo sodelovanje sektorjev ribištva in ribogojstva v trajnostnem razvoju obalnih in celinskih ribiških in ribogojnih območij;
Sprememba 420
Predlog uredbe
Člen 61 – odstavek 2 – točka b
(b)  zagotavljajo, da lokalne skupnosti v celoti izkoriščajo možnosti, ki jih ponuja pomorski in obalni razvoj.
(b)  zagotavljajo, da lokalne skupnosti v celoti izkoriščajo možnosti, ki jih ponuja pomorski in obalni razvoj ter razvoj celinskih voda, zlasti pa pomagajo malim in nazadujočim ribiškim pristaniščem pri razvoju raznolike infrastrukture, da bi čim bolje izkoristila svoj morski potencial.
Sprememba 421
Predlog uredbe
Člen 61 – odstavek 3
3.  Strategija mora biti skladna z možnostmi in potrebami, opredeljenimi na zadevnem območju, ter prednostnimi nalogami Unije za ESPR. Strategije so lahko različne: od strategij, ki se osredotočajo na ribištvo, do širših strategij, ki so usmerjene v diverzifikacijo ribiških območij. Strategija obsega več kot le zbiranje dejavnosti ali primerjavo sektorskih ukrepov.
3.  Strategija mora biti skladna z možnostmi in potrebami, opredeljenimi na zadevnem območju, ter prednostnimi nalogami Unije za ESPR. Strategije se osredotočajo zlasti na ribištvo ali ribogojstvo, čeprav so lahko tudi širše, usmerjene v diverzifikacijo ribiških in ribogojnih območij. Strategija obsega več kot le zbiranje dejavnosti ali primerjavo sektorskih ukrepov.
Sprememba 422
Predlog uredbe
Člen 61 – odstavek 5
5.  Komisija je v skladu s členom 127 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov glede vsebine akcijskega načrta iz člena 29(1)(e) [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah].
5.   Celovita lokalna razvojna strategija vključuje akcijski načrt iz člena 29(1)(e) [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah]. V akcijskem načrtu je med drugim seznam ukrepov za izvajanje strategije, za vsak ukrep pa so določeni cilji, upravičeni odhodki, upravičeni prejemniki, znesek namenskih javnih finančnih sredstev, merila za izbor dejavnosti ter kazalniki uspešnosti.
Sprememba 423
Predlog uredbe
Člen 62 – odstavek 3 – točka b
(b)  zagotavljajo pomembno zastopanost sektorjev ribištva in ribogojstva.
(b)  zagotavljajo, da je zastopanost sektorjev ribištva in/ali ribogojstva večinska.
Sprememba 424
Predlog uredbe
Člen 62 – odstavek 4
4.   Če lokalno razvojno strategijo poleg ESPR podpirajo še drugi skladi, se v skladu z merili iz odstavka 3 ustanovi poseben izbirni organ za projekte, ki jih podpira ESPR.
4.   Če lokalno razvojno strategijo poleg ESPR podpirajo še drugi skladi, izbirni organ lokalne akcijske skupine za ribištvo za projekte, ki jih podpira ESPR, izpolnjuje zahteve iz odstavka 3.
Sprememba 425
Predlog uredbe
Člen 62 – odstavek 7
7.  Zadevne vloge lokalne akcijske skupine za ribištvo, organa upravljanja za vse naloge izvajanja v zvezi s strategijo se jasno opišejo v operativnem programu.
7.  Zadevne vloge lokalne akcijske skupine za ribištvo, organa upravljanja in organa izvajanja, če se ta razlikuje od organa upravljanja, za vse naloge izvajanja v zvezi s strategijo se jasno opišejo v operativnem programu.
Sprememba 426
Predlog uredbe
Člen 63 – odstavek 1
1.  Dejavnosti, upravičene v skladu s tem oddelkom, so določene v členu 31 [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah].
1.  Dejavnosti in stroški, upravičeni v skladu s tem oddelkom, so določeni v členu 31 [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah].
Sprememba 427
Predlog uredbe
Člen 64 – odstavek 1
1.  Pripravljalna podpora zajema krepitev zmogljivosti, usposabljanje in povezovanje v mreže z namenom priprave ter izvedbe lokalne razvojne strategije.
1.  Pripravljalna podpora zajema krepitev zmogljivosti, posvetovanje, usposabljanje in povezovanje v mreže z namenom priprave ter izvedbe lokalne razvojne strategije.
Sprememba 428
Predlog uredbe
Člen 65 – odstavek 1 – točka a
(a)  zagotavljanje dodane vrednosti, ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje inovacij v vseh fazah dobavne verige na področju ribištva in ribogojstva;
(a)  zagotavljanje dodane vrednosti, ustvarjanje delovnih mest, pritegnitev mladih in spodbujanje inovacij v vseh fazah dobavne in predelovalne verige na področju ribištva in ribogojstva ;
Sprememba 429
Predlog uredbe
Člen 65 – odstavek 1 – točka b
(b)  podpiranje diverzifikacije in ustvarjanja delovnih mest na ribiških območjih, zlasti v drugih pomorskih sektorjih;
(b)  podpiranje diverzifikacije in ustvarjanja delovnih mest na ribiških in ribogojnih območjih, vključno z diverzifikacijo v pomorske dejavnosti, ki dopolnjujejo ribištvo in ribogojstvo;
Sprememba 430
Predlog uredbe
Člen 65 – odstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)  krepitev usposabljanja in izboljšanje delovnih razmer na ribiških in ribogojnih območjih;
Sprememba 431
Predlog uredbe
Člen 65 – odstavek 1 – točka c
(c)  povečevanje in izkoriščanje okoljskih sredstev ribiških območij, vključno z dejavnostmi za ublažitev podnebnih sprememb;
(c)  povečevanje in izkoriščanje okoljskih sredstev ribiških in ribogojnih območij, vključno z dejavnostmi za ohranitev biotske raznovrstnosti, izboljšanje gospodarjenja z obalnim pasom in ublažitev podnebnih sprememb;
Sprememba 432
Predlog uredbe
Člen 65 – odstavek 1 – točka d
(d)  spodbujanje socialne blaginje in kulturne dediščine na ribiških območjih, vključno s pomorsko kulturno dediščino;
(d)  spodbujanje socialne blaginje in kulturne dediščine na ribiških in ribogojnih območjih, vključno z ribiško in pomorsko kulturno dediščino;
Sprememba 433
Predlog uredbe
Člen 65 – odstavek 2
2.  Dodeljena podpora lahko vključuje ukrepe iz poglavij I in II iz tega naslova, če obstaja jasna utemeljitev za njihovo upravljanje na lokalni ravni. Če se pomoč dodeli za dejavnosti v okviru teh ukrepov, se uporabijo ustrezni pogoji ter lestvice prispevkov za posamezno dejavnost, ki so določeni v poglavjih I in II iz tega naslova.
2.  Dodeljena podpora lahko vključuje ukrepe iz poglavij I, II in IV iz tega naslova, če obstaja jasna utemeljitev za njihovo upravljanje na lokalni ravni. Če se pomoč dodeli za dejavnosti v okviru teh ukrepov, se uporabijo ustrezni pogoji ter lestvice prispevkov za posamezno dejavnost, ki so določeni v poglavjih I, II in IV iz tega naslova.
Sprememba 434
Predlog uredbe
Člen 66 – odstavek 2
2.   Poleg drugih lokalnih akcijskih skupin za ribištvo je lahko partner lokalne akcijske skupine za ribištvo v okviru ESPR lokalno javno-zasebno partnerstvo, ki izvaja lokalno razvojno strategijo v Uniji ali zunaj nje.
2.   Poleg drugih lokalnih akcijskih skupin za ribištvo so lahko za namene tega člena partnerji lokalne akcijske skupine za ribištvo v okviru ESPR udeleženci v projektu sodelovanja z ozemljem zunaj sklopa lokalnih akcijskih skupin za ribištvo, ki temelji na lokalnem javno-zasebnem partnerstvu, ki izvaja lokalno razvojno strategijo v Uniji ali zunaj nje.
Sprememba 435
Predlog uredbe
Člen 66 – odstavek 3
3.  Kadar projektov sodelovanja ne izberejo lokalne akcijske skupine za ribištvo, države članice vzpostavijo sistem tekočih prijav projektov sodelovanja. Države članice najpozneje dve leti od datuma odobritve njihovega operativnega programa objavijo nacionalne ali regionalne upravne postopke v zvezi z izbiro projektov čezmejnega sodelovanja in seznam upravičenih stroškov.
3.  Kadar projektov sodelovanja ne izberejo lokalne akcijske skupine za ribištvo, države članice vzpostavijo sistem tekočih prijav projektov sodelovanja. Države članice najpozneje dve leti od datuma odobritve njihovega operativnega programa objavijo nacionalne ali regionalne upravne postopke v zvezi z izbiro projektov čezmejnega sodelovanja in seznam upravičenih stroškov. Svetovalni sveti so lahko zaradi svojega nadnacionalnega značaja vključeni v sistem tekočih prijav.
Sprememba 436
Predlog uredbe
Člen 66 – odstavek 4
4.  Projekti sodelovanja se odobrijo najpozneje štiri mesece po datumu prijave projekta.
4.  Upravne odločitve o projektih sodelovanja se sprejmejo najpozneje štiri mesece po datumu prijave projekta.
Sprememba 437
Predlog uredbe
Člen 68
Podpora iz tega poglavja prispeva k doseganju specifičnih ciljev iz poglavij I in II iz tega naslova.
Podpora iz tega poglavja prispeva k:
(a)  doseganju specifičnih ciljev iz poglavij I in II tega naslova;
(b)  večji konkurenčnosti predelovalne in tržne industrije ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva;
(c)  večji varnosti hrane in kakovosti proizvodov;
(d)  razvoju, proizvodnji in trženju novih proizvodov ter uporabi novih tehnologij in inovativnih načinov proizvodnje;
(e)  zmanjšanju negativnega vpliva na okolje in povečanju energetske učinkovitosti;
(f)  boljši uporabi manj pomembnih vrst, stranskih proizvodov in odpadkov;
(g)  razvoju, proizvodnji in trženju novih proizvodov ter uporabi novih tehnologij in inovativnih načinov proizvodnje;
(h)  boljšim delovnim pogojem in strokovnemu usposabljanju delavcev;
(i)  odprtju in razvoju novih trgov.
Sprememba 438
Predlog uredbe
Člen 69 – odstavek 1
1.  ESPR lahko podpira pripravo in izvajanje načrta proizvodnje in trženja iz člena 32 [Uredbe (EU) o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva].
1.  ESPR podpira pripravo in izvajanje načrta proizvodnje in trženja iz člena 32 [Uredbe (EU) o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva].
Sprememba 439
Predlog uredbe
Člen 70 – odstavek 1 – uvodni del
1.   ESPR lahko podpira nadomestilo priznanim organizacijam proizvajalcev in združenjem organizacij proizvajalcev, ki skladiščijo ribiške proizvode iz Priloge II k [Uredbi (EU) o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva], če se proizvodi skladiščijo v skladu s členoma 35 in 36 [Uredbe (EU) o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva]:
1.   ESPR lahko sofinancira nadomestilo priznanim organizacijam proizvajalcev in združenjem organizacij proizvajalcev, ki skladiščijo ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva iz Priloge II k Uredbi št. [o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva], če se proizvodi skladiščijo v skladu s členoma 35 in 36 omenjene uredbe:
Sprememba 440
Predlog uredbe
Člen 70 – odstavek 1 – točka a
(a)  znesek pomoči za skladiščenje ne presega zneska tehničnih stroškov in stroškov financiranja za ukrepe, ki so potrebni za stabilizacijo in skladiščenje zadevnih proizvodov;
(a)  znesek pomoči za skladiščenje ne presega zneska tehničnih stroškov in stroškov financiranja za ukrepe, ki so potrebni za stabilizacijo, pripravo in skladiščenje zadevnih proizvodov;
Sprememba 441
Predlog uredbe
Člen 70 – odstavek 1 – točka c
(c)  letna finančna pomoč ne presega naslednjih odstotkov povprečne letne vrednosti tržne proizvodnje ob prvi prodaji članov organizacije proizvajalcev v obdobju 2009-2011. Če člani organizacije proizvajalcev v obdobju 2009-2011 niso imeli tržne proizvodnje, se upošteva povprečna letna vrednost tržne proizvodnje v prvih treh letih proizvodnje takšnega člana:
(c)  letna finančna pomoč ne presega 5 % povprečne letne vrednosti tržne proizvodnje ob prvi prodaji članov organizacije proizvajalcev v obdobju 2009–2011. Če člani organizacije proizvajalcev v obdobju 2009-2011 niso imeli tržne proizvodnje, se upošteva povprečna letna vrednost tržne proizvodnje v prvih treh letih proizvodnje takšnega člana.
–  1 % leta 2014,
–  0,8 % leta 2015,
–  0,6 % leta 2016,
–  0,4 % leta 2017,
–  0,2 % leta 2018.
Sprememba 442
Predlog uredbe
Člen 70 – odstavek 2
2.  Podpora iz odstavka 1 se do leta 2019 postopno opusti.
črtano
Sprememba 443
Predlog uredbe
Člen 71 – odstavek 1 – uvodni del
1.  ESPR lahko podpira ukrepe za trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, katerih cilj je:
1.  ESPR lahko podpira ukrepe za trženje ribiških proizvodov, proizvodov iz ribogojstva in proizvodov iz ribolova v celinskih vodah, katerih cilj je:
Sprememba 444
Predlog uredbe
Člen 71 – odstavek 1 – točka a – uvodni del
(a)  izboljšanje pogojev za dajanje na trg:
(a)  iskanje novih trgov in izboljšanje pogojev za dajanje na trg ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, med drugim tudi:
Sprememba 445
Predlog uredbe
Člen 71 – odstavek 1 – točka a – točka i a (novo)
(ia)  proizvodov, ki jih tržijo organizacije ribičev prek svojih združenj ali v prodajnih dvoranah,
Sprememba 446
Predlog uredbe
Člen 71 – odstavek 1 – točka a – točka ii
(ii)  naključnega ulova, iztovorjenega v skladu s členom 15 [uredbe o skupni ribiški politiki] in drugo alineo člena 8(b) [Uredbe (EU) o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva],
(ii)  naključnim ulovom komercialnih staležev, iztovorjenim v skladu s tehničnimi ukrepi, členom 15 [uredbe o skupni ribiški politiki] in drugo alineo člena 8(b) [Uredbe (EU) o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva],
Sprememba 447
Predlog uredbe
Člen 71 – odstavek 1 – točka a – točka iii
(iii)  proizvodov, pridobljenih z metodami, ki imajo majhen vpliv na okolje, ali proizvodov iz ekološkega ribogojstva, kakor so opredeljeni v Uredbi Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi;
(iii)  ribiških proizvodov ali proizvodov iz ribogojstva, pridobljenih z metodami, ki imajo majhen vpliv na okolje, ali proizvodov iz ekološkega ribogojstva, kakor so opredeljeni v Uredbi Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi, ali v zaprtih sistemih,
Sprememba 448
Predlog uredbe
Člen 71 – odstavek 1 – točka a – točka iii a (novo)
(iiia)  lokalnih in sezonskih proizvodov, vključno s proizvodi, za katere velja Uredba Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živil;.
Sprememba 449
Predlog uredbe
Člen 71 – odstavek 1 – točka a – točka iii b (novo)
(iiib)  novih ali izboljšanih proizvodov;
Sprememba 450
Predlog uredbe
Člen 71 – odstavek 1 – točka b – uvodni del
(b)  spodbujanje kakovosti z omogočanjem:
(b)  spodbujanje kakovosti in dodane vrednosti z omogočanjem:
Sprememba 451
Predlog uredbe
Člen 71 – odstavek 1 – točka b – točka ii
(ii)   potrjevanja in spodbujanja trajnostnih ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva ter okolju prijaznih metod predelave,
(ii)   potrjevanja kakovosti in spodbujanja ter uvedbe posebnega označevanja trajnostnih ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, proizvodov malega priobalnega ribolova, lokalnih in sezonskih proizvodov ter okolju prijaznih metod predelave,
Sprememba 452
Predlog uredbe
Člen 71 – odstavek 1 – točka b – točka ii a (novo)
(iia)  sledljivosti ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, vključno z oblikovanjem znaka za okolje za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva za vso Unijo,
Sprememba 453
Predlog uredbe
Člen 71 – odstavek 1 – točka b – točka ii b (novo)
(iib)  inovativnih postopkov in metod,
Sprememba 454
Predlog uredbe
Člen 71 – odstavek 1 – točka b – točka iii
(iii)  neposrednega trženja ribiških proizvodov s strani malih priobalnih ribičev;
(iii)  neposrednega trženja ribiških proizvodov s strani malih in priobalnih ribičev in ribičev brez plovil,
Sprememba 455
Predlog uredbe
Člen 71 – odstavek 1 – točka b – točka iii a (novo)
(iiia)  predstavitve in pakiranja proizvodov;
Sprememba 456
Predlog uredbe
Člen 71 – odstavek 1 – točka b – točka iii b (novo)
(iiib)  izpolnjevanja zahtev skladnosti in certificiranja proizvodov, za katere velja Uredba Sveta (ES) 510/2006, s strani pridelovalcev, predelovalcev in pripravljavcev, za katere veljajo nadzorni sistemi in sistemi certificiranja;
Sprememba 457
Predlog uredbe
Člen 71 – odstavek 1 – točka c
(c)  spodbujanje preglednosti proizvodnje in trgov ter izvajanje tržnih raziskav;
(c)  spodbujanje preglednosti proizvodnje in trgov ter izvajanje tržnih raziskav in študij o trgovinski odvisnosti Unije;
Sprememba 458
Predlog uredbe
Člen 71 – odstavek 1 – točka e
(e)  ustanavljanje organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev ali medpanožnih organizacij, priznanih v skladu z oddelkom III poglavja II [Uredbe (EU) o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva];
(e)  ustanavljanje in združevanje organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev ali medpanožnih organizacij, priznanih v skladu z oddelkom III poglavja II [Uredbe (EU) o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva], da bi imele pomembnejšo vlogo pri upravljanju ribištva in ukrepih za trženje;
Sprememba 459
Predlog uredbe
Člen 71 – odstavek 1 – točka f
(f)  izvajanje regionalnih, nacionalnih ali nadnacionalnih oglaševalskih kampanj za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva.
(f)  izvajanje regionalnih, nacionalnih ali nadnacionalnih oglaševalskih kampanj, vključno z razstavami in medijskimi kampanjami, za okoljsko trajnostne ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva.
Sprememba 460
Predlog uredbe
Člen 72 – odstavek 1 – točka a (novo)
(-a)  za inovacije, namenjene razvoju novih proizvodov višje kakovosti in z dodano vrednostjo, novih ali izboljšanih postopkov ter novih ali izboljšanih upravnih in organizacijskih sistemov;
Sprememba 461
Predlog uredbe
Člen 72 – odstavek 1 – točka b (novo)
(-b)  za povečanje dodane vrednosti proizvodov;
Sprememba 462
Predlog uredbe
Člen 72 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)  za izboljšanje varnostnih, higienskih, zdravstvenih in delovnih pogojev;
Sprememba 463
Predlog uredbe
Člen 72 – odstavek 1 – točka d
(d)  za predelavo proizvodov iz ekološkega ribogojstva, kot je urejeno v členih 6 in 7 Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007.
(d)  za predelavo proizvodov iz trajnostnega in ekološkega ribogojstva, kot je urejeno v členih 6 in 7 Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007.
Sprememba 464
Predlog uredbe
Člen 72 – odstavek 1 a (novo)
1a.  ESPR lahko podpira podjetja, združenja in tehnološke centre iz predelovalnega sektorja za razvoj raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, povezanih z dejavnostmi iz odstavka 1.
Sprememba 465
Predlog uredbe
Člen 73 – odstavek 1
1.  ESPR lahko podpira ureditev nadomestil, uvedeno z Uredbo Sveta (ES) št. 791/2007, za dodatne stroške, ki jih imajo gospodarski subjekti pri ribolovu, gojenju in trženju nekaterih ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva z Azorov, Madeire, Kanarskih otokov ter iz Francoske Gvajane in Réuniona.
1.  ESPR podpira sistem nadomestil, uveden na podlagi člena 349 PDEU z Uredbo Sveta (ES) št. 791/2007, za nadomestitev dodatnih stroškov, ki jih imajo gospodarski subjekti pri ribolovu, gojenju, predelavi in trženju nekaterih ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva iz najbolj oddaljenih regij. Ta ureditev se uporablja za vse dodatne stroške, ki jih imajo gospodarski subjekti pri opravljanju dejavnosti iz tega odstavka.
Sprememba 466
Predlog uredbe
Člen 73 – odstavek 2
2.  Vsaka zadevna država članica za regije iz odstavka 1 določi seznam ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, ki so upravičeni do nadomestila, ter njihovo količino.
2.  Vsaka zadevna država članica za regije iz odstavka 1 določi seznam dodatnih stroškov, ki jih imajo gospodarski subjekti pri opravljanju dejavnosti iz odstavka 1. Prav tako določi seznam ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, ki so upravičeni do nadomestila, ter njihovo količino.
Sprememba 467
Predlog uredbe
Člen 73 – odstavek 3
3.  Pri pripravi seznama in količin iz odstavka 2 države članice upoštevajo vse pomembne dejavnike, zlasti potrebo po zagotavljanju, da je nadomestilo v celoti skladno s predpisi SRP.
3.  Pri pripravi seznama in količin iz odstavka 2 države članice upoštevajo vse pomembne dejavnike, zlasti potrebo po zagotavljanju, da je nadomestilo v celoti skladno s predpisi SRP in da je ribolovna zmogljivost zadevnega ladjevja sorazmerna z ribolovnimi možnostmi, ki so na voljo.
Sprememba 468
Predlog uredbe
Člen 73 – odstavek 4 – točka c a (novo)
(ca)  ki so pridobljeni z nezakonitim, neprijavljenim in neurejenim ribolovom.
Sprememba 469
Predlog uredbe
Člen 73 – odstavek 5 a (novo)
5a.  Do nadomestila so upravičeni naslednji gospodarski subjekti, ki imajo dodatne stroške pri trženju ribiških proizvodov:
(a)  fizične ali pravne osebe, ki uporabljajo proizvodna sredstva za pridobitev ribiških proizvodov ali proizvodov iz ribogojstva z namenom dajanja na trg;
(b)  lastniki ali upravljavci plovil, ki so registrirana v pristaniščih v regijah iz odstavka 1 in obratujejo v teh regijah, ali združenja takšnih lastnikov ali upravljavcev;
(c)  gospodarski subjekti v sektorjih predelave in trženja ali združenja takšnih gospodarskih subjektov.
Sprememba 470
Predlog uredbe
Člen 73 a (novo)
Člen 73a
Gospodarski subjekti
1.  Nadomestilo se izplača gospodarskim subjektom, ki izvajajo ribolovne dejavnosti in dejavnosti ribogojstva v zadevnih regijah.
2.  Zadevne države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da bi gospodarski subjekti, ki prejemajo nadomestilo, ostali gospodarsko uspešni.
Sprememba 471
Predlog uredbe
Člen 74 – odstavek 1 – točka a
(a)  za vsak ribiški proizvod in proizvod iz ribogojstva dodatni stroški, ki nastanejo zaradi posebne prikrajšanosti zadevnih regij, ter
(a)  za vsak ribiški proizvod in proizvod iz ribogojstva ali za vsako kategorijo proizvodov dodatni stroški, ki nastanejo zaradi posebne prikrajšanosti zadevnih regij, ter
Sprememba 472
Predlog uredbe
Člen 74 – odstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)  vsaka druga podpora, ki jo za svojo dejavnost še naprej prejema ali jo je prejel upravičenec.
Sprememba 473
Predlog uredbe
Člen 75 – odstavek 1
1.  Zadevne države članice Komisiji predložijo načrt nadomestil za vsako zadevno regijo, vključno s seznamom in količinami iz člena 73, višino nadomestila iz člena 74 ter pristojnim organom iz člena 99.
1.  Zadevne države članice Komisiji predložijo načrt nadomestil za vsako zadevno regijo, vključno s seznamom in količinami ter vrstami gospodarskih subjektov iz člena 73, višino nadomestila iz člena 74 ter pristojnim organom iz člena 99.
Sprememba 474
Predlog uredbe
Člen 75 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Države članice lahko spremenijo vsebino načrta nadomestil iz odstavka 1. Te spremembe predložijo Komisiji.
Sprememba 475
Predlog uredbe
Člen 75 – odstavek 2
2.   Komisija je v skladu s členom 127 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi opredeli vsebino načrta nadomestil, vključno z merili za izračun dodatnih stroškov, ki nastanejo na podlagi posebne prikrajšanosti zadevnih regij.
2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 127 v zvezi z vsebino načrta nadomestil, vključno z merili za izračun dodatnih stroškov, ki nastanejo na podlagi posebne prikrajšanosti zadevnih regij.
Sprememba 476
Predlog uredbe
Člen 75 a (novo)
Člen 75a
Državna pomoč
1.  Z odstopanjem od člena 8 lahko Komisija v skladu s členom 108 PDEU dovoli pomoč za tekoče poslovanje sektorjev, ki proizvajajo, predelujejo in tržijo ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, da se omilijo posebne omejitve v najbolj oddaljenih regijah zaradi njihove izolacije, otoške lege in izredne oddaljenosti.
2.  Države članice lahko zagotovijo dodatno financiranje za izvajanje načrtov nadomestil iz člena 75. V tem primeru države članice Komisijo obvestijo o državno pomoči, ki jo v skladu s to uredbo Komisija lahko odobri kot del teh načrtov. Obvestilo o državni pomoči v skladu s tem odstavkom se hkrati šteje za obvestilo v smislu prvega stavka člena 108(3) PDEU.
Sprememba 477
Predlog uredbe
Člen 78 – odstavek 1
1.  ESPR lahko podpira izvajanje sistema Unije za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje, kot je določen v členu 46 [uredbe o skupni ribiški politiki] in podrobneje opredeljen v Uredbi Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike ().
1.  ESPR lahko podpira izvajanje sistema Unije za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje, kot je določen v členu 46 [uredbe o skupni ribiški politiki] in podrobneje opredeljen v Uredbi Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, ter namestitev komponent, potrebnih za zagotovitev sledljivosti ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva iz člena 58 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009. Takšen sistem bi moral zagotoviti več pregledov na podlagi velikosti flote v različnih državah članicah.
Sprememba 478
Predlog uredbe
Člen 78 – odstavek 2 – točka a
(a)  nakup ali razvoj tehnologije, vključno s strojno in programsko opremo, sistemi za zaznavanje plovil, sistemi televizije zaprtega kroga (CCTV) in omrežji IT, ki omogočajo zbiranje, upravljanje, potrjevanje, analiziranje in izmenjavo ter razvoj metod vzorčenja podatkov v zvezi z ribištvom, vključno z medsebojno povezavo sistemov za medsektorsko izmenjavo podatkov;
(a)  nakup, namestitev in razvoj tehnologije, vključno s strojno in programsko opremo, sistemi za zaznavanje plovil, sistemi televizije zaprtega kroga (CCTV) in omrežji IT, ki omogočajo zbiranje, upravljanje, potrjevanje, analiziranje, obvladovanje tveganja, predložitev, izmenjavo in razvoj metod vzorčenja podatkov v zvezi z ribištvom, vključno z medsebojno povezavo sistemov za medsektorsko izmenjavo podatkov, če se v okviru teh dejavnosti spoštuje svoboda posameznika ter zagotavlja varstvo osebnih podatkov;
Sprememba 479
Predlog uredbe
Člen 78 – odstavek 2 – točka b
(b)  nakup in namestitev komponent, ki so potrebne za zagotovitev prenosa podatkov od udeležencev, ki sodelujejo pri ribolovu in trženju ribiških proizvodov, zadevnim organom v državah članicah in EU, vključno s potrebnimi komponentami za sisteme za elektronsko zapisovanje in poročanje (ERS), sisteme za spremljanje plovil (VMS) in sisteme samodejnega prepoznavanja (AIS), ki se uporabljajo za nadzor;
(b)  razvoj, nakup in namestitev komponent, vključno z računalniško strojno in programsko opremo, ki so potrebne za zagotovitev prenosa podatkov od udeležencev, ki sodelujejo pri ribolovu in trženju ribiških proizvodov, zadevnim organom v državah članicah in EU, vključno s potrebnimi komponentami za sisteme za elektronsko zapisovanje in poročanje (ERS), sisteme za spremljanje plovil (VMS) in sisteme samodejnega prepoznavanja (AIS), ki se uporabljajo za nadzor;
Sprememba 480
Predlog uredbe
Člen 78 – odstavek 2 – točka c
(c)  nakup in namestitev komponent, potrebnih za zagotovitev sledljivosti ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, kakor so opredeljeni v členu 58 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009;
(c)  razvoj, nakup in namestitev komponent, vključno z računalniško strojno in programsko opremo, ki so potrebne za zagotovitev sledljivosti ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, kakor so opredeljeni v členu 58 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009;
Sprememba 481
Predlog uredbe
Člen 78 – odstavek 2 – točka e
(e)  posodobitev in nakup patruljnih čolnov, letal in helikopterjev, če vsaj 60 % časa uporabljajo za nadzor ribištva;
(e)  posodobitev in nakup patruljnih čolnov, letal in helikopterjev, če se za nadzor ribištva uporabljajo vsaj 60 % vsega časa njihove uporabe na letni ravni;
Sprememba 482
Predlog uredbe
Člen 78 – odstavek 2 – točka g
(g)  izvajanje pilotnih projektov v zvezi z nadzorom ribištva, vključno z analizo DNK rib ali razvojem spletnih strani v zvezi z nadzorom;
(g)  razvoj inovativnih sistemov za nadzor in spremljanje ter izvajanje pilotnih projektov v zvezi z nadzorom ribištva, vključno z analizo DNK rib ali razvojem spletnih strani v zvezi z nadzorom;
Sprememba 483
Predlog uredbe
Člen 78 – odstavek 2 – točka j a (novo)
(ja)  programi za okrepljen nadzor nad staleži, ki so vključeni v posebne programe nadzora in inšpekcijskih pregledov v skladu s členom 95 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009, vključno z nastalimi operativnimi stroški;
Sprememba 484
Predlog uredbe
Člen 78 – odstavek 2 – točka j b (novo)
(jb)  programi, povezani z izvajanjem akcijskega načrta, določenega v skladu s členom 102(4) Uredbe (ES) št. 1224/2009, vključno z nastalimi operativnimi stroški.
Sprememba 485
Predlog uredbe
Člen 78 – odstavek 3
3.  Ukrepi iz odstavka 2(h), (i) in (j) tega člena so do podpore upravičeni le, če so povezani z dejavnostmi nadzora, ki jih izvaja javni organ.
3.  Ukrepi iz odstavka 2(h), (i), (j), (ja) in (jb) tega člena so do podpore upravičeni le, če so povezani z dejavnostmi nadzora, ki jih izvaja javni organ.
Sprememba 486
Predlog uredbe
Člen 78 a (novo)
Člen 78a
Skupni ukrepi za krepitev in poenotenje nadzora
1.  Za krepitev in poenotenje nadzora lahko ESPR podpira izvajanje čezmejnih projektov za razvoj in preizkušanje meddržavnih sistemov za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje, kot so določeni v členu 46 Uredbe (EU) št. .../... [o SRP] ter podrobneje opredeljeni v Uredbi Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s predpisi SRP.
2.  Do podpore so upravičene zlasti naslednje dejavnosti:
(a)  programi za mednarodno usposabljanje osebja, ki je odgovorno za spremljanje, kontrolo in nadzor ribištva;
(b)  pobude, vključno s seminarji in medijskimi orodji, za poenotenje tolmačenja predpisov in povezanega nadzora v Uniji.
Sprememba 487
Predlog uredbe
Člen 79 – odstavek 1
1.  ESPR podpira zbiranje, upravljanje in uporabo primarnih bioloških, tehničnih, okoljskih in socialno-ekonomskih podatkov kot pri večletnem programu Unije iz člena 37(5) [uredbe o skupni ribiški politiki].
1.  ESPR podpira zbiranje, upravljanje, analizo in uporabo primarnih bioloških, tehničnih, okoljskih in socialno-ekonomskih podatkov, potrebnih za trajnostno ekosistemsko upravljanje ribištva in ribogojstva, kot pri večletnem programu Unije iz člena 37(5) [uredbe o skupni ribiški politiki].
Sprememba 488
Predlog uredbe
Člen 79 – odstavek 2 – točka a
(a)  upravljanje in uporaba podatkov za namene znanstvene analize in izvajanja SRP;
(a)  zbiranje, upravljanje in uporaba podatkov za namene znanstvene analize in izvajanja SRP;
Sprememba 489
Predlog uredbe
Člen 79 – odstavek 2 – točka a a (novo)
(aa)  nakup ali razvoj tehnologije, vključno z računalniško strojno in programsko opremo, potrebno za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov;
Sprememba 490
Predlog uredbe
Člen 79 – odstavek 2 – točka b
(b)  nacionalni večletni programi vzorčenja;
(b)  nacionalni, nadnacionalni in podnacionalni večletni programi vzorčenja;
Sprememba 491
Predlog uredbe
Člen 79 – odstavek 2 – točka c
(c)  spremljanje gospodarskega in rekreacijskega ribolova na morju;
(c)  spremljanje gospodarskega in rekreacijskega ribolova na morju, vključno s spremljanjem prilova morskih organizmov in ptic;
Sprememba 492
Predlog uredbe
Člen 79 – odstavek 2 – točka d a (novo)
(da)  upravljanje letnih delovnih programov glede na strokovno znanstveno in tehnično znanje na področju ribištva, obdelava podatkovnih komunikacij in podatkovnih sklopov ter pripravljalno delo za znanstveno svetovanje;
Sprememba 493
Predlog uredbe
Člen 79 – odstavek 2 – točka d b (novo)
(db)  organizacija in vodenje srečanj strokovnjakov s področja ribištva;
Sprememba 494
Predlog uredbe
Člen 79 – odstavek 2 – točka e
(e)  sodelovanje predstavnikov držav članic na regionalnih usklajevalnih sestankih iz člena 37(4) [uredbe o skupni ribiški politiki], sestankih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, v katerih EU sodeluje kot pogodbenica ali opazovalka, ali sestankih mednarodnih organov, zadolženih za znanstvene nasvete.
(e)  sodelovanje predstavnikov držav članic in njihovih znanstvenih strokovnjakov ter predstavnikov regionalnih oblasti na regionalnih usklajevalnih sestankih iz člena 37(4) [uredbe o skupni ribiški politiki], sestankih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, v katerih EU sodeluje kot pogodbenica ali opazovalka, ali sestankih mednarodnih organov, zadolženih za znanstvene, gospodarske ali tehnične nasvete;
Sprememba 495
Predlog uredbe
Člen 79 – odstavek 2 – točka e a (novo)
(ea)  izboljšanje sistemov zbiranja in upravljanja podatkov ter izvajanja pilotskih študij za izboljšanje obstoječih sistemov zbiranja in upravljanja podatkov;
Sprememba 496
Predlog uredbe
Člen 79 – odstavek 2 – točka e b (novo)
(eb)  operativni stroški, nastali pri zbiranju in obdelavi podatkov.
Sprememba 497
Predlog uredbe
Člen 79 a (novo)
Člen 79a
Kazni
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 150 v zvezi s kaznovanjem države članice z zamrznitvijo in/ali zmanjšanjem sredstev iz ESPR, če:
(a)  država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti glede zbiranja in posredovanja podatkov ali ne poroča o dejanski ribolovni zmogljivosti svojega ladjevja; ali
(b)  država članica ne rešuje težav v zvezi z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom v svojih vodah in/ali v okviru svojega ladjevja.
Sprememba 498
Predlog uredbe
Člen 81 – odstavek 1 – uvodni del
Podpora v okviru tega poglavja prispeva k razvoju in izvajanju celostne pomorske politike Unije. Podpora:
Podpora v okviru tega poglavja prispeva h krepitvi razvoja in izvajanja celostne pomorske politike Unije. Podpora:
Sprememba 499
Predlog uredbe
Člen 81 – odstavek 1 – točka a – točka i
(i)  spodbujevalnimi ukrepi, ki države članice in regije EU spodbujajo k oblikovanju, uvedbi ali izvajanju celostnega pomorskega upravljanja;
(i)  spodbujevalnimi ukrepi, ki države članice in njihove regije spodbujajo k oblikovanju, uvedbi ali izvajanju celostnega pomorskega upravljanja;
Sprememba 500
Predlog uredbe
Člen 81 – odstavek 1 – točka a – točka ii
(ii)  spodbujanjem dialoga in sodelovanja z državami članicami in zainteresiranimi stranmi ter med njimi na področju morskih in pomorskih vprašanj, vključno z razvojem strategij morskih bazenov;
(ii)  spodbujanjem dialoga in sodelovanja z državami članicami in zainteresiranimi stranmi ter med njimi na področju morskih in pomorskih vprašanj, vključno z razvojem in izvajanjem celovitih strategij morskih bazenov, ob upoštevanju potrebe po uravnoteženem pristopu v vseh morskih bazenih ter posebnih značilnosti morskih bazenov in podbazenov, pa tudi po ustreznih makroregionalnih strategij, kjer je to primerno;
Sprememba 501
Predlog uredbe
Člen 81 – odstavek 1 – točka a – točka iii
(iii)  spodbujanjem platform in mrež za medsektorsko sodelovanje, ki vključujejo predstavnike javnih organov, regionalne in lokalne organe, industrijo, sektor turizma, raziskovalne zainteresirane strani, državljane, organizacije civilne družbe in socialne partnerje;
(iii)  spodbujanjem platform in mrež za medsektorsko sodelovanje, ki vključujejo predstavnike nacionalnih javnih organov, regionalne in lokalne organe, industrijo, sektor turizma, raziskovalne zainteresirane strani, državljane, organizacije civilne družbe in socialne partnerje, tudi v okviru strategij morskih bazenov;
Sprememba 502
Predlog uredbe
Člen 81 – odstavek 1 – točka a – točka iv
(iv)  spodbujanjem izmenjave najboljših praks in dialoga na mednarodni ravni, vključno z dvostranskim dialogom s tretjimi državami, ne glede na ostale sporazume ali dogovore, ki lahko obstajajo med EU in zadevnimi tretjimi državami;
(iv)  spodbujanjem izmenjave najboljših praks in dialoga na mednarodni ravni, vključno z dvostranskim dialogom s tretjimi državami, ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu (UNCLOS) in ustreznih obstoječih mednarodnih konvencij, ki temeljijo na tej konvenciji, ne glede na ostale sporazume ali dogovore, ki lahko obstajajo med EU in zadevnimi tretjimi državami;
Sprememba 503
Predlog uredbe
Člen 81 – odstavek 1 – točka b – uvodni del
(b)  prispeva k razvoju medsektorskih pobud, ki so vzajemno koristne za različne pomorske sektorje in/ali sektorske politike, pri čemer se upoštevajo in nadgrajujejo obstoječa orodja in pobude, kot so:
(b)  prispeva k razvoju medsektorskih pobud, ki so vzajemno koristne za različne pomorske in morske sektorje in/ali sektorske politike, pri čemer se upoštevajo in nadgrajujejo obstoječa orodja in pobude, kot so:
Sprememba 504
Predlog uredbe
Člen 81 – odstavek 1 – točka b – točka i
(i)  celostni pomorski nadzor za povečanje uspešnosti in učinkovitosti z medsektorsko in čezmejno izmenjavo informacij ob upoštevanju obstoječih in prihodnjih sistemov;
(i)  celostni pomorski nadzor za povečanje varnosti, uspešnosti in učinkovitosti z medsektorsko in čezmejno izmenjavo informacij ob upoštevanju obstoječih in prihodnjih sistemov;
Sprememba 505
Predlog uredbe
Člen 81 – odstavek 1 – točka b – točka iii
(iii)  postopen razvoj obsežne in javno dostopne visokokakovostne baze znanja o morju, ki bo olajšala izmenjavo, ponovno uporabo ter razširjanje teh podatkov in znanja med različnimi skupinami uporabnikov;
(iii)  postopen razvoj obsežne in javno dostopne visokokakovostne baze znanja o morju, ki bo zmanjšala podvajanje in olajšala izmenjavo, ponovno uporabo ter razširjanje teh podatkov in znanja med različnimi skupinami uporabnikov;
Sprememba 506
Predlog uredbe
Člen 81 – odstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)  izboljša sodelovanje med državami članicami prek izmenjave informacij in najboljših praks obalnih straž z različnimi nalogami, da bi se ustanovila evropska obalna straža.
Sprememba 507
Predlog uredbe
Člen 81 – odstavek 1 – točka c
(c)  podpira trajnostno gospodarsko rast, zaposlovanje, inovacije in nove tehnologije v pomorskih sektorjih v vzponu in prihodnjih pomorskih sektorjih v obalnih regijah v dopolnjevanju z uveljavljenimi sektorskimi in nacionalnimi dejavnostmi;
(c)  podpira trajnostno gospodarsko rast, zaposlovanje, inovacije in nove tehnologije v pomorskih sektorjih v vzponu in prihodnjih pomorskih sektorjih ter v obalnih, otoških in najbolj oddaljenih regijah Unije v dopolnjevanju z uveljavljenimi sektorskimi in nacionalnimi dejavnostmi;
Sprememba 508
Predlog uredbe
Člen 81 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  podpira razvoj človeškega kapitala v pomorskem sektorju, zlasti s spodbujanjem sodelovanja in izmenjav na področju usposabljanja.
Sprememba 509
Predlog uredbe
Člen 81 – odstavek 1 – točka d
(d)  spodbuja varstvo morskega okolja, zlasti njegove biotske raznovrstnosti in zaščitenih morskih območij, kot so območja Natura 2000, ter trajnostno uporabo morskih in obalnih virov ter dodatno opredeli omejitev trajnosti človekovih dejavnosti, ki vplivajo na morsko okolje, zlasti z Okvirno direktivo o morski strategiji.
(d)  spodbuja varstvo morskega okolja, zlasti njegove biotske raznovrstnosti in zaščitenih morskih območij, kot so območja Natura 2000, ter trajnostno uporabo morskih in obalnih virov z uporabo ekosistemskega pristopa k upravljanju človekovih dejavnosti, v skladu s ciljem vzpostavitve in vzdrževanja dobrega okoljskega stanja, kot to zahteva okvirna direktiva o morski strategiji.
Sprememba 510
Predlog uredbe
Člen 82 – odstavek 1 – točka b
(b)  projekti, vključno s preskusnimi projekti in projekti sodelovanja;
(b)  projekti, od načrtovanja do izvedbe, vključno s preskusnimi in pilotnimi projekti ter nacionalnimi in čezmejnimi projekti sodelovanja;
Sprememba 511
Predlog uredbe
Člen 82 – odstavek 1 – točka c
(c)  obveščanje javnosti in izmenjava najboljših praks, kampanje ozaveščanja ter z njimi povezane dejavnosti sporočanja in razširjanja informacij, kot so oglaševalske kampanje, dogodki, razvoj in vzdrževanje spletnih strani ter platforme zainteresiranih strani, vključno z obveščanjem o političnih prednostnih nalogah Unije, v kolikor so povezane s splošnimi cilji te uredbe;
(c)  obveščanje javnosti in izmenjava najboljših praks, tudi v zvezi z zadevnimi učinkovitimi evropskimi raziskovalnimi programi, kampanje ozaveščanja ter z njimi povezane dejavnosti sporočanja in razširjanja informacij, kot so oglaševalske kampanje, dogodki, razvoj in vzdrževanje spletišč ter platforme zainteresiranih strani, vključno z obveščanjem o političnih prednostnih nalogah Unije, v kolikor so povezane s splošnimi cilji te uredbe;
Sprememba 512
Predlog uredbe
Člen 82 – odstavek 1 – točka d
(d)  konference, seminarji in delavnice;
(d)  konference, seminarji, forumi in delavnice;
Sprememba 513
Predlog uredbe
Člen 82 – odstavek 1 – točka e
(e)  izmenjava najboljših praks, dejavnosti usklajevanja, vključno z mrežami za izmenjavo informacij in usmerjevalnimi mehanizmi za strategije morskih bazenov;
(e)  izmenjava najboljših praks, dejavnosti usklajevanja, vključno z mrežami za izmenjavo informacij in podporo razvoju za strategije morskih bazenov;
Sprememba 514
Predlog uredbe
Člen 82 – odstavek 1 – točka f
(f)  razvoj, delovanje in vzdrževanje sistemov in omrežij IT, ki omogočajo zbiranje, upravljanje, potrjevanje, analiziranje in izmenjavo ter razvoj metod vzorčenja podatkov v zvezi z ribištvom, vključno z medsebojno povezavo sistemov za medsektorsko izmenjavo podatkov.
(f)  razvoj, delovanje in vzdrževanje sistemov in omrežij IT, ki omogočajo zbiranje, upravljanje, potrjevanje, analiziranje in izmenjavo ter razvoj metod vzorčenja podatkov, vključno z medsebojno povezavo sistemov za medsektorsko izmenjavo podatkov.
Sprememba 515
Predlog uredbe
Člen 82 – odstavek 1 – točka f a (novo)
(fa)  projekti usposabljanja za razvoj znanja, poklicne kvalifikacije in ukrepi za spodbujanje poklicnega razvoja v pomorskem sektorju;
Sprememba 516
Predlog uredbe
Člen 82 – odstavek 1 – točka f b (novo)
(fb)  ustrezni instrumenti za celovito upravljanje obalnih območij, pomorsko prostorsko načrtovanje in upravljanje skupnih virov na ravni morskih bazenov;
Sprememba 517
Predlog uredbe
Člen 82 – odstavek 1 – točka f c (novo)
(fc)  tehnična pomoč iz člena 51 Uredbe (EU) št. .../... [o skupnih določbah].
Sprememba 518
Predlog uredbe
Člen 82 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Za doseganje specifičnega cilja v zvezi z razvojem medsektorskih dejavnosti iz člena 81(b) lahko ESPR podpira:
2.  Za doseganje specifičnega cilja v zvezi z razvojem čezmejnih in medsektorskih dejavnosti iz člena 81(b) lahko ESPR podpira:
Sprememba 519
Predlog uredbe
Člen 82 – odstavek 2 – točka b
(b)  dejavnosti usklajevanja in sodelovanja med državami članicami za razvoj pomorskega prostorskega načrtovanja in celovitega ravnanja z obalnim pasom, vključno z odhodki, povezanimi s sistemi in praksami izmenjave in spremljanja podatkov, dejavnostmi vrednotenja, vzpostavitvijo in delovanjem mrež strokovnjakov ter vzpostavitvijo programa, katerega cilj je krepitev zmogljivosti držav članic za izvajanje pomorskega prostorskega načrtovanja;
(b)  dejavnosti usklajevanja in sodelovanja med državami članicami in, kjer je primerno, med državami članicami in regijami za razvoj pomorskega prostorskega načrtovanja in celovitega ravnanja z obalnim pasom, vključno z odhodki, povezanimi s sistemi in praksami izmenjave in spremljanja podatkov, dejavnostmi vrednotenja, vzpostavitvijo in delovanjem mrež strokovnjakov ter vzpostavitvijo programa, katerega cilj je krepitev zmogljivosti držav članic za izvajanje pomorskega prostorskega načrtovanja;
Sprememba 520
Predlog uredbe
Člen 82 – odstavek 2 – točka c
(c)  tehnično orodje za ustanovitev in vodenje operativne evropske mreže za pomorsko opazovanje in podatke, katere cilj je olajšati zbiranje, nadzor kakovosti, ponovno uporabo in razširjanje pomorskih podatkov s sodelovanjem med institucijami držav članic, ki sodelujejo v mreži.
(c)  tehnično orodje za ustanovitev in vodenje operativne evropske mreže za pomorsko opazovanje in podatke, katere cilj je olajšati zbiranje, pridobivanje, nadzor kakovosti, ponovno uporabo in razširjanje pomorskih podatkov in znanja s sodelovanjem med institucijami držav članic, ki sodelujejo v mreži.
Sprememba 521
Predlog uredbe
Člen 84 – odstavek 1 – uvodni del
Z ukrepi iz tega poglavja se spodbuja izvajanje SRP in CPP, zlasti v zvezi z:
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 522
Predlog uredbe
Člen 84 – odstavek 1 – točka a
(a)  znanstvenimi nasveti v okviru SRP;
(a)  zbiranjem, upravljanjem in razširjanjem znanstvenih nasvetov v okviru SRP;
Sprememba 523
Predlog uredbe
Člen 84 – odstavek 1 – točka b
(b)  posebnimi ukrepi nadzora in izvrševanja v okviru SRP;
(b)  posebnimi ukrepi nadzora in izvrševanja v okviru SRP, vključno z inšpekcijskimi pregledi dela;
Sprememba 524
Predlog uredbe
Člen 84 – odstavek 1 – točka d a (novo)
(da)  socialnim dialogom in vključevanjem socialnih partnerjev;
Sprememba 525
Predlog uredbe
Člen 84 – odstavek 1 – točka e
(e)  tržnimi informacijami;
(e)  tržnimi informacijami, vključno z vzpostavitvijo elektronskih trgov;
Sprememba 526
Predlog uredbe
Člen 84 a (novo)
Člen 84a
Ohranitveni ukrepi
Za zagotovitev učinkovitega izvajanja ohranitvenih ukrepov iz členov 17 in 21 Uredbe (EU) št. .../... [o SRP] lahko ESPR podpira pobude držav članic za sodelovanje in izvajanje skupnih ukrepov, namenjenih doseganju ciljev, dogovorjenih v okviru večletnih načrtov, ki so bili določeni na podlagi členov 9, 10 in 11 Uredbe (EU) št. .../... [o SRP];
Sprememba 527
Predlog uredbe
Člen 85 – odstavek 1
1.  ESPR lahko podpira zagotavljanje znanstvenih rezultatov, zlasti projekte uporabnih raziskav, ki so neposredno povezani z zagotavljanjem znanstvenih mnenj in nasvetov, da bi se sprejele dobre in učinkovite odločitve o upravljanju ribištva v skladu s SRP.
1.  ESPR lahko podpira zagotavljanje znanstvenih rezultatov, zlasti projekte uporabnih raziskav, ki so neposredno povezani z zagotavljanjem znanstvenih in socialno-ekonomskih mnenj in nasvetov, da bi se sprejele dobre in učinkovite odločitve o upravljanju ribištva v skladu s SRP.
Sprememba 528
Predlog uredbe
Člen 85 – odstavek 2 – točka a
(a)  študije in pilotni projekti, ki so potrebni za izvajanje in razvoj SRP, vključno z alternativnimi tehnikami trajnostnega ribolovnega upravljanja;
(a)  študije in pilotni projekti, ki so potrebni za izvajanje in razvoj SRP, vključno z alternativnimi tehnikami trajnostnega ribolovnega in ribogojnega upravljanja, tudi v okviru svetovalnih svetov;
Sprememba 529
Predlog uredbe
Člen 85 – odstavek 2 – točka a a (novo)
(aa)  študije, potrebne za izvajanje in razvoj SRP na občutljivih biogeografskih območjih;
Sprememba 530
Predlog uredbe
Člen 85 – odstavek 2 – točka b
(b)  priprava in zagotavljanje znanstvenih mnenj in nasvetov s strani znanstvenih organov, vključno z mednarodnimi svetovalnimi organi, ki so odgovorni za oceno staležev, ter s strani neodvisnih strokovnjakov in raziskovalnih institucij;
(b)  priprava in zagotavljanje znanstvenih mnenj in nasvetov s strani znanstvenih organov, vključno z mednarodnimi svetovalnimi organi, ki so odgovorni za oceno staležev, ter s strani strokovnjakov in raziskovalnih institucij;
Sprememba 531
Predlog uredbe
Člen 85 – odstavek 2 – točka c
(c)  sodelovanje strokovnjakov na sestankih o znanstvenih in tehničnih vprašanjih s področja ribištva, v delovnih skupinah in mednarodnih svetovalnih organih ter na sestankih, na katerih se bodo zahtevali prispevki strokovnjakov s področja ribištva;
(c)  sodelovanje strokovnjakov na sestankih o znanstvenih in tehničnih vprašanjih s področja ribištva, v delovnih skupinah in mednarodnih svetovalnih organih ter na sestankih, na katerih se bodo zahtevali prispevki strokovnjakov s področja ribištva in ribogojstva;
Sprememba 532
Predlog uredbe
Člen 85 – odstavek 2 – točka c a (novo)
(ca)  financiranje plovil za raziskave, ki izvajajo znanstvene raziskovalne programe na območjih zunaj voda Unije, kjer Unija deluje na podlagi ribiških sporazumov;
Sprememba 533
Predlog uredbe
Člen 85 – odstavek 2 – točka e
(e)  dejavnosti sodelovanja med državami članicami na področju zbiranja podatkov, vključno z ustanovitvijo in vodenjem regionaliziranih podatkovnih zbirk za skladiščenje, upravljanjem in uporabo podatkov, kar bo koristilo regionalnemu sodelovanju ter izboljšalo dejavnosti zbiranja in upravljanja podatkov ter strokovno znanje v podporo upravljanja ribištva.
(e)  dejavnosti sodelovanja med državami članicami na področju zbiranja podatkov, vključno z različnimi regionalnimi zainteresiranimi stranmi in vključno z ustanovitvijo in vodenjem regionaliziranih podatkovnih zbirk za skladiščenje, upravljanjem in uporabo podatkov, kar bo koristilo regionalnemu sodelovanju ter izboljšalo dejavnosti zbiranja in upravljanja podatkov ter strokovno znanje v podporo upravljanja ribištva,
Sprememba 534
Predlog uredbe
Člen 85 – odstavek 2 – točka e a (novo)
(ea)  vzpostavitev elektronskih trgov za boljše usklajevanje informacij med upravljavci trga in predelovalci.
Sprememba 535
Predlog uredbe
Člen 86 – odstavek 2 – točka a
(a)  skupni nakup patruljnih čolnov, letal in helikopterjev, če vsaj 60 % časa uporabljajo za nadzor ribištva, s strani več držav članic z istega geografskega območja;
(a)  skupni nakup patruljnih čolnov, letal in helikopterjev, če se za nadzor ribištva uporabljajo vsaj 60 % vsega časa njihove uporabe, izračunane na letni ravni, s strani več držav članic z istega geografskega območja;
Sprememba 536
Predlog uredbe
Člen 86 – odstavek 2 – točka b
(b)  odhodki v zvezi z oceno in razvojem novih tehnologij nadzora;
(b)  odhodki v zvezi z oceno in razvojem novih tehnologij nadzora ter postopki izmenjave podatkov med organi in institucijami, pristojnimi za področja, kot so varnost, reševanje in nadzor v Uniji;
Sprememba 537
Predlog uredbe
Člen 88 – odstavek 1
1.  ESPR lahko podpira operativne stroške svetovalnih svetov, ustanovljenih v skladu s členom 52 [uredbe o skupni ribiški politiki].
1.  ESPR podpira potrebne operativne in izvedenske stroške svetovalnih svetov, ustanovljenih v skladu z [uredbo o skupni ribiški politiki], da se zagotovi njihovo polno in učinkovito opravljanje nalog.
Sprememba 538
Predlog uredbe
Člen 88 – odstavek 1 a (novo)
1a.  ESPR lahko podpira operativne stroške svetovalnih svetov, kadar ti stroški spodbujajo vključevanje in sodelovanje organizacij ribičev in drugih deležnikov.
Sprememba 539
Predlog uredbe
Člen 88 – odstavek 1 b (novo)
1b.  ESPR podpira operativne, tehnične in znanstvene stroške, povezane z izvajanjem študij, ki so podlaga za priporočila svetovalnih svetov.
Sprememba 540
Predlog uredbe
Člen 88 a (novo)
Člen 88a
Socialni dialog
ESPR lahko podpira operativne stroške struktur, ki spodbujajo socialni dialog in vključevanje socialnih partnerjev.
Sprememba 541
Predlog uredbe
Člen 89 – odstavek 1
ESPR lahko podpira razvoj in razširjanje tržnih informacij za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva s strani Komisije v skladu s členom 49 [Uredbe (EU) o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva].
ESPR lahko podpira razvoj in razširjanje tržnih informacij za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva s strani Komisije v skladu s členom 49 [Uredbe (EU) o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva], vključno z vzpostavljanjem elektronskih trgov za boljše usklajevanje informacij med upravljavci trga in predelovalci.
Sprememba 542
Predlog uredbe
Člen 91 – odstavek 1 – točka b
(b)  izvajanje sporazumov o trajnostnem ribolovu in sodelovanje Unije v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva;
(b)  pripravo, spremljanje in vrednotenje sporazumov o trajnostnem ribolovu in sodelovanje Unije v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva; zadevni ukrepi zajemajo študije, srečanja, sodelovanje strokovnjakov, stroške začasnega osebja, dejavnosti obveščanja in vse druge upravne stroške ali stroške, ki nastanejo v zvezi z znanstveno ali tehnično pomočjo Komisije.
Sprememba 543
Predlog uredbe
Člen 92 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Na pobudo države članice in ob upoštevanju zgornje meje 5 % skupnega zneska operativnega programa lahko ESPR podpira:
1.  Na pobudo države članice in ob upoštevanju zgornje meje 6 % skupnega zneska operativnega programa lahko ESPR podpira:
Sprememba 544
Predlog uredbe
Člen 94 – odstavek 3 – točka a
(a)  100 % javnofinančnih odhodkov, upravičenih do podpore v okviru pomoči za skladiščenje iz člena 70;
(a)  50 % javnofinančnih odhodkov, upravičenih do podpore v okviru pomoči za skladiščenje iz člena 70;
Sprememba 545
Predlog uredbe
Člen 94 – odstavek 3 – točka a a (novo)
(aa)  100 % upravičenih javnofinančnih odhodkov za pripravo načrtov proizvodnje in trženja iz člena 69;
Sprememba 546
Predlog uredbe
Člen 94 – odstavek 3 – točka d
(d)  80 % javnofinančnih odhodkov, upravičenih do podpore iz člena 78(2)(a) do (d) in (f) do (j);
(d)  90 % javnofinančnih odhodkov, upravičenih do podpore iz člena 78(2)(a) do (d) in (f) do (j);
Sprememba 547
Predlog uredbe
Člen 94 – odstavek 3 – točka e
(e)  65 % odhodkov, upravičenih do podpore iz člena 79.
(e)  80 % odhodkov, upravičenih do podpore iz člena 79.
Sprememba 548
Predlog uredbe
Člen 94 – odstavek 3 – točka e a (novo)
(ea)  dodatnih 10 odstotnih točk, ki se prištejejo k najvišji prispevni stopnji ESPR, kadar ESPR financira dejavnosti na odročnih grških otokih ali v najbolj oddaljenih regijah, ki so zaradi oddaljenosti v slabšem položaju;
Sprememba 549
Predlog uredbe
Člen 95 – odstavek 1
1.  Najvišja stopnja intenzivnosti državne pomoči, ki jo uporabljajo države članice, je 50 % skupnih upravičenih odhodkov za dejavnost.
1.  Najvišja stopnja intenzivnosti državne pomoči, ki jo uporabljajo države članice, je 60 % skupnih upravičenih odhodkov za dejavnost.
Sprememba 550
Predlog uredbe
Člen 95 – odstavek 2 – točka a
(a)  je upravičenec oseba javnega prava;
(a)  je upravičenec oseba javnega prava ali oseba zasebnega prava, ki opravlja javne storitve;
Sprememba 551
Predlog uredbe
Člen 95 – odstavek 2 – točka b
(b)  je dejavnost povezana s pomočjo za skladiščenje iz člena 70;
črtano
Sprememba 552
Predlog uredbe
Člen 95 – odstavek 3 – uvodni del
3.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice uporabljajo intenzivnost državne pomoči med 50 % in največ 100 % skupnih upravičenih odhodkov, kadar se dejavnost izvaja v skladu s poglavjem III naslova V in izpolnjuje eno od naslednjih meril:
3.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice uporabljajo intenzivnost državne pomoči med 60 % in največ 100 % skupnih upravičenih odhodkov, kadar se dejavnost izvaja v skladu s poglavji I, II, III ali IV naslova V in izpolnjuje dve ali več naslednjih meril:
Sprememba 553
Predlog uredbe
Člen 98 – odstavek 2 – pododstavek 2
Komisija izvaja pooblastila ob polnem spoštovanju načela sorazmernosti in ob upoštevanju tveganja, da neskladnost z zadevnimi predpisi SRP resno ogroža trajnostno izkoriščanje živih morskih bioloških virov, s katerim se populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos, trajnost zadevnih staležev ali ohranjanje morskega okolja.
Komisija izvaja pooblastila ob polnem spoštovanju načela sorazmernosti in ob upoštevanju tveganja, da neskladnost z zadevnimi predpisi SRP resno ogroža trajnostno izkoriščanje živih morskih bioloških virov, s katerim se populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos, trajnost zadevnih staležev, ohranjanje morskega okolja ali vzpostavitev in ohranjanje dobrega okoljskega stanja do leta 2020.
Sprememba 576
Predlog uredbe
Člen 99 – odstavek 1
1.  Poleg splošnih pravil iz člena 114 [Uredbe (EU) št. […] o skupnih določbah] organ upravljanja:
1.  Poleg splošnih pravil iz člena 114 [Uredbe (EU) št. […] o skupnih določbah] organ upravljanja:
(a)  predložitev Komisiji ustreznih podatkov o dejavnostih, izbranih za financiranje, vključno z glavnimi značilnostmi upravičenca in same dejavnosti, na četrtletni ravni; Komisija z izvedbenimi akti določi pravila za pripravo teh podatkov v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 128(2).
(a)  Komisiji dvakrat letno predloži ustrezne podatke o dejavnostih, izbranih za financiranje, vključno z glavnimi značilnostmi upravičenca in same dejavnosti . Komisija z izvedbenimi akti določi pravila za pripravo teh podatkov v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 128(2).
(b)  zagotovi obveščanje javnosti o programu, in sicer z obveščanjem možnih upravičencev, strokovnih organizacij, gospodarskih in socialnih partnerjev, organov, vključenih v spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami, ter zadevnih nevladnih organizacij, vključno z okoljskimi organizacijami, o možnostih, ki jih zagotavlja program, in pravilih glede dostopa do finančne podpore programa;
(b)  zagotovi obveščanje javnosti o programu, in sicer z obveščanjem možnih upravičencev, strokovnih organizacij, gospodarskih in socialnih partnerjev, organov, vključenih v spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami, ter zadevnih nevladnih organizacij, vključno z okoljskimi organizacijami, o možnostih, ki jih zagotavlja program, in pravilih glede dostopa do finančne podpore programa ter obveznosti spoštovanja pravil skupne ribiške politike;
(c)  zagotovi obveščanje javnosti o programu z obveščanjem upravičencev o prispevku Unije, širše javnosti pa o vlogi Unije v programu.
(c)  zagotovi obveščanje javnosti o programu z obveščanjem upravičencev o prispevku Unije in obveznosti spoštovanja pravil skupne ribiške politike;
(d)  zagotovi obveščanje javnosti o programu z obveščanje širše javnosti o vlogi Unije v programu ter držav članic pri spoštovanju pravil skupne ribiške politike.
Sprememba 554
Predlog uredbe
Člen 100 – odstavek 1
1.  Poleg člena 135 [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah] so države članice najprej odgovorne tudi za preiskovanje primerov neskladnosti s pravili, ki se uporabljajo v okviru skupne ribiške politike.
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 555
Predlog uredbe
Člen 100 – odstavek 2
2.  V primeru finančnih popravkov, uporabljenih pri odhodkih, ki so neposredno povezani z neskladnostjo s členom 98, države članice določijo znesek popravka ob upoštevanju resnosti neskladnosti upravičenca s predpisi SRP, gospodarske prednosti, ki izhaja iz neskladnosti s predpisi SRP, ali pomena prispevka ESPR za gospodarsko dejavnost upravičenca.
2.  V primeru finančnih popravkov, uporabljenih pri odhodkih, ki so neposredno povezani z neskladnostjo s členom 98, države članice določijo znesek popravka ob upoštevanju resnosti (vključno z obsegom, trajanjem in morebitnimi ponovitvami) neskladnosti upravičenca s predpisi SRP, gospodarske prednosti, ki izhaja iz neskladnosti s predpisi SRP, ali pomena prispevka ESPR za gospodarsko dejavnost upravičenca.
Sprememba 577
Predlog uredbe
Člen 102
1.   Poleg člena 134 [Uredbe (EU) št. […] o skupnih določbah] lahko Komisija z izvedbenim aktom začasno ustavi vsa vmesna plačila ali del vmesnih plačil v okviru operativnega programa, če:
1.   Poleg člena 134 [Uredbe (EU) št. […] o skupnih določbah] lahko Komisija z izvedbenim aktom začasno ustavi vsa vmesna plačila ali del vmesnih plačil v okviru operativnega programa, če:
(a)  obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora operativnega programa, za katero niso bili sprejeti popravni ukrepi;
(b)  so odhodki iz potrjenega izkaza o odhodkih povezani s hujšo nepravilnostjo ali drugo vrsto neskladnosti, ki ni bila odpravljena;
(c)  država članica ni sprejela potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja, ki je razlog za prekinitev iz člena 118;
(d)  obstaja resna pomanjkljivost v kakovosti in zanesljivosti sistema spremljanja;
je Komisija z izvedbenim aktom sprejela sklep, s katerim potrjuje, da država članica ni izpolnila svojih obveznosti v okviru skupne ribiške politike. Takšna neskladnost lahko vpliva na odhodke iz potrjenega izkaza o odhodkih, za katere se zahteva vmesno plačilo;
(e)  je Komisija z izvedbenim aktom sprejela sklep, s katerim potrjuje, da država članica ni izpolnila svojih obveznosti v okviru skupne ribiške politike. Takšna neskladnost lahko vpliva na odhodke iz potrjenega izkaza o odhodkih, za katere se zahteva vmesno plačilo;
(f)  so izpolnjeni pogoji iz člena 17(5) in člena 20(3) Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah.
2.   Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom preverjanja iz člena 128(3), določi podrobna pravila v zvezi s plačili, ki se lahko začasno ustavijo. Ti zneski so sorazmerni z vrsto in pomembnostjo pomanjkljivosti, nepravilnosti ali neskladnosti s strani države članice.
2.   Komisija lahko z izvedbenim aktom določi začasno ustavitev vseh vmesnih plačil ali dela vmesnih izplačil po tem, ko državi članici ponudi možnost za predložitev stališč v roku dveh mesecev. Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom preverjanja iz člena 151(3), določi podrobna pravila v zvezi s plačili, ki se lahko začasno ustavijo. Ti zneski so sorazmerni z vrsto in pomembnostjo pomanjkljivosti, nepravilnosti ali neskladnosti s strani države članice.
2a.  Komisija z izvedbenim aktom prekliče začasno ustavitev vseh vmesnih plačil ali dela vmesnih plačil, ko država članica sprejme ustrezne ukrepe, ki dovoljujejo preklic začasne ustavitve. Če država članica takšnih ukrepov ne sprejme, lahko Komisija z izvedbenim aktom sprejme sklep o uporabi finančnih popravkov s preklicem celotnega zneska ali dela zneska prispevka Unije za operativni program v skladu s členoma 128 in 129.
Sprememba 578
Predlog uredbe
Člen 103 a (novo)
Člen 103a
Nadzor na kraju samem, ki ga izvede Komisija
1.  Komisija lahko brez poseganja v nadzor, ki ga države članice izvajajo v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi ali členom 287 Pogodbe, in v vsak pregled, ki se izvede v skladu s členom 322 Pogodbe, izvede nadzor na kraju samem v državah članicah, zlasti da preveri:
(a)  skladnost upravnih praks s pravili Unije;
(b)  obstoj potrebnih dokazil in njihovo ujemanje z dejavnostmi, ki jih financira ESPR;
(c)  pogoje, pod katerimi se izvajajo in nadzirajo dejavnosti, ki jih financira ESPR.
2.  Osebe, ki jih Komisija pooblasti za izvajanje nadzora na kraju samem, ali zastopniki Komisije, ki delujejo v okviru dodeljenih pooblastil, imajo dostop do računovodskih knjig in vseh drugih dokumentov v zvezi z odhodki, ki jih financira ESPR, vključno z dokumenti in metapodatki, pripravljenimi ali prejetimi in shranjenimi na elektronskih nosilcih.
4.  Komisija pred nadzorom na kraju samem pravočasno obvesti zadevno državo članico ali državo članico, na ozemlju katere je treba izvesti nadzor. Uradniki zadevne države članice lahko sodelujejo pri takšnem nadzoru.
5.  Na zahtevo Komisije in s soglasjem zadevne države članice pristojni organi te države članice izvedejo dodaten nadzor ali preiskave v zvezi z dejavnostmi iz te uredbe. Pri takšnem nadzoru lahko sodelujejo zastopniki Komisije ali osebe, ki jih pooblasti Komisija.
6.  Komisija lahko za izboljšanje nadzora s soglasjem zadevnih držav članic pri nekaterih pregledih ali preiskavah zaprosi za pomoč organe teh držav članic.
7.  Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 151(2), določi pravila v zvezi s postopki, ki jih je treba upoštevati pri izvajanju dodatnega nadzora iz odstavkov 5 in 6.
Sprememba 579
Predlog uredbe
Člen 104
1.  Države članice dajo Komisiji na voljo vse informacije, potrebne za nemoteno delovanje ESPR, in sprejmejo vse ustrezne ukrepe za olajšanje nadzora, za katerega Komisija meni, da je primeren v zvezi z upravljanjem financiranja Unije, vključno z nadzorom na kraju samem.
Na zahtevo Komisije države članice posredujejo zakone in druge predpise, ki so jih sprejele za izvajanje aktov Unije v zvezi s skupno ribiško politiko, če imajo ti akti finančne posledice za ESPR.
2.  Na zahtevo Komisije države članice posredujejo zakone in druge predpise, ki so jih sprejele za izvajanje aktov Unije v zvezi s skupno ribiško politiko, če imajo ti akti finančne posledice za ESPR.
3.  Države članice dajo Komisiji na voljo vse informacije o ugotovljenih nepravilnostih in domnevnih goljufijah ter tudi informacije o ukrepih za izterjavo zneskov, ki so bili neupravičeno izplačani v zvezi s temi nepravilnostmi in goljufijami v skladu s členom 116.
Sprememba 580
Predlog uredbe
Člen 107
1.  Pred sprejetjem odločitve o finančnem popravku z uporabo izvedbenih aktov Komisija začne postopek z obvestilom državi članici o svojih začasnih sklepih in zahtevo, da država članica v dveh mesecih predloži svoje pripombe.
Poleg tega, kar je določeno v odstavku 2 člena 137 [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah], če Komisija predlaga finančni popravek iz člena 106(2), ima država članica s preučitvijo zadevne dokumentacije možnost dokazati, da sta dejanski obseg neskladnosti s skupno ribiško politiko in njena povezanost z odhodki manjša od ocene Komisije.
2.  Če Komisija predlaga finančni popravek na podlagi ekstrapolacije ali pavšalnega zneska, ima država članica s preučitvijo zadevne dokumentacije možnost dokazati, da je dejanski obseg nepravilnosti ali druge vrste neskladnosti, vključno z neskladnostjo s skupno ribiško politiko, manjši od ocene Komisije. V soglasju s Komisijo lahko država članica omeji obseg tega preverjanja na ustrezen delež ali vzorec zadevne dokumentacije. Razen v ustrezno utemeljenih primerih je rok za to preverjanje največ dva dodatna meseca po dvomesečnem roku iz odstavka 1.
3.  Komisija upošteva vse dokaze, ki jih v rokih iz odstavkov 1 in 2 predloži država članica.
4.  Če država članica ne sprejme začasnih sklepov Komisije, je povabljena na zaslišanje pred Komisijo, da se zagotovi dostopnost vseh ustreznih informacij in pripomb kot podlaga za sklepe Komisije o zahtevku za finančni popravek.
5.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklep o izvedbi finančnih popravkov v šestih mesecih od datuma zaslišanja ali prejema dodatnih informacij, kadar se država članica strinja, da predloži take dodatne informacije po zaslišanju. Komisija upošteva vse informacije in ugotovitve, predložene med postopkom. Če zaslišanje ni izvedeno, začne šestmesečni rok teči dva meseca po datumu vabila na zaslišanje, ki ga je poslala Komisija.
6.  Kadar Komisija ali Evropsko računsko sodišče odkrije nepravilnosti, ki vplivajo na letne računovodske izkaze, poslane Komisiji, se s finančnim popravkom zmanjša podpora iz ESPR za operativni program.
Sprememba 557
Predlog uredbe
Člen 111 – odstavek 1
1.  Ključne informacije o izvajanju programa, o vsaki dejavnosti, izbrani za financiranje, in o dokončanih dejavnostih, ki jih je treba spremljati in ovrednotiti, vključno z glavnimi značilnostmi upravičenca in projekta, se beležijo in vodijo elektronsko.
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 558
Predlog uredbe
Člen 113 – odstavek 2
2.  Organ upravljanja in odbor za spremljanje operativni program spremljata z uporabo finančnih kazalnikov ter kazalnikov realizacij in rezultatov.
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 559
Predlog uredbe
Člen 114 – odstavek 1 – točka a
(a)  v štirih mesecih po sprejetju odločitve o odobritvi programa svetuje in izda mnenje v zvezi z izbirnimi merili za dejavnosti, ki bodo financirane; izbirna merila se revidirajo glede na programske potrebe;
(Ne zadeva slovenske različice.)
Spremembe 581, 560 in 561
Predlog uredbe
Člen 120 – odstavek 1
1.   Organ upravljanja je v skladu s členom 99(1)(b) pristojen za:
1.   Organ upravljanja je v skladu s členom 99(1)(b) do (d) pristojen za:
(a)   vzpostavitev enotne spletne strani ali enotnega spletnega portala z informacijami o operativnem programu v vsaki državi članici in dostopom do njega;
(a)   vzpostavitev enotnega spletišča ali enotnega spletnega portala z informacijami o operativnih programih v vsaki državi članici in enostavnim dostopom do njega;
(b)   obveščanje morebitnih upravičencev o možnostih financiranja v okviru operativnega programa;
(b)   obveščanje morebitnih upravičencev o možnostih financiranja v okviru operativnega programa in obveznostih spoštovanja pravil skupne ribiške politike;
(c)   obveščanje državljanov Unije o vlogi in dosežkih ESPR z ukrepi obveščanja in sporočanja rezultatov in vpliva pogodb o partnerstvu, operativnih programov in dejavnosti.
(c)   obveščanje državljanov Unije o vlogi in dosežkih ESPR z ukrepi obveščanja in sporočanja rezultatov in vpliva pogodb o partnerstvu, operativnih programov in dejavnosti.
(d)  zagotavlja, da povzetek ukrepov za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, vključno s primeri nespoštovanja teh pravil s strani držav članic, ter ukrepi za izboljšanje stanja, kot so finančni popravki;
Sprememba 562
Predlog uredbe
Člen 120 – odstavek 4 a (novo)
4a.  V zvezi z dostopom do informacij o okolju se uporabljajo Direktiva št. 2003/4/ES ter uredbi (ES) št. 1049/2001 in (ES) št. 1367/2006.
Sprememba 563
Predlog uredbe
Priloga I – tabela – vrstica 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Vrsta dejavnosti

Odstotne točke

Dejavnosti v zvezi z malim priobalnim ribolovom so lahko upravičene do povečanja za

25

Sprememba

Vrsta dejavnosti

Odstotne točke

Dejavnosti v zvezi z malim priobalnim ribolovom so lahko upravičene do povečanja za

30

Sprememba 564
Predlog uredbe
Priloga I – tabela – vrstica 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Vrsta dejavnosti

Odstotne točke

Dejavnosti, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev, so lahko upravičene do povečanja za

20

Sprememba

Vrsta dejavnosti

Odstotne točke

Dejavnosti, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev, strokovna organizacija ribičev, ki jo priznava država članica, ali medpanožna organizacija, so lahko upravičene do povečanja za

30

Sprememba 565
Predlog uredbe
Priloga I – tabela – vrstica 5 a (novo)

Sprememba Parlamenta

Vrsta dejavnosti

Odstotne točke

Dejavnosti, ki izpolnjujejo zahteve vseh meril trajnosti, ki jih lahko uporabi država članica, so lahko upravičene do povečanja za

10

Sprememba 566
Predlog uredbe
Priloga I – tabela – vrstica 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Vrsta dejavnosti

Odstotne točke

Dejavnosti, ki jih izvajajo podjetja, ki niso MSP, se zmanjšajo za

20

Sprememba Parlamenta

Vrsta dejavnosti

Odstotne točke

Dejavnosti, ki jih izvajajo podjetja, ki niso MSP, se zmanjšajo za

15

Sprememba 567
Predlog uredbe
Priloga I – tabela – vrstica 8 a (novo)

Sprememba Parlamenta

Vrsta dejavnosti

Odstotne točke

Dejavnosti, ki izpolnjujejo zahteve iz sklopa meril trajnosti, ki jih lahko izvajajo države članice, so lahko upravičene do povečanja za

10

Sprememba 568
Predlog uredbe
Priloga III – tabela 1 – vrstica 7 a (novo)

Sprememba Parlamenta

7a.  Zakonodaja o delovnih pogojih

Delovanje gospodarskih subjektov, ki spoštuje zakonodajo Unije o delovnih pogojih

Učinkovita uporaba in izvajanje zakonodaje Unije o delovnih pogojih, ki vključuje:

–  zakonodajo o delovnem času in obdobjih mirovanja ribičev;

–  zdravstveno in varnostno zakonodajo;

–  zakonodajo o temeljnih kvalifikacijah in nadaljnjem usposabljanju ribičev.

Sprememba 569
Predlog uredbe
Priloga III – tabela 2 – vrstica 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Prednostna naloga ESPR:

6. Spodbujanje izvajanja SRP

Tematski cilj 6: Varstvo okolja in spodbujanje učinkovite uporabe virov

Dokazana upravna zmogljivost za izpolnjevanje zahtev glede podatkov za upravljanje ribištva iz člena 37 [uredbe o SRP].

Dokazana upravna zmogljivost za pripravo in uporabo večletnega programa za zbiranje podatkov, ki ga pregleda Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo ter sprejme Komisija.

Dokazana upravna zmogljivost za pripravo in izvajanje letnega delovnega načrta za zbiranje podatkov, ki ga pregleda Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo ter sprejme Komisija.

Zadostna zmogljivost na področju dodeljevanja človeških virov za sklepanje dvostranskih ali večstranskih sporazumov z drugimi državami članicami v primeru deljenega dela v zvezi z izvajanjem obveznosti zbiranja podatkov.

Sprememba

Prednostna naloga ESPR:

Spodbujanje izvajanja SRP

Tematski cilj 6: Varstvo okolja in spodbujanje učinkovite uporabe virov

Dokazana upravna zmogljivost za izpolnjevanje zahtev glede podatkov za upravljanje ribištva iz člena 37 [uredbe o SRP].

Ocena razmerja med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi:

opravljena posebna analiza razmerja med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi, da bi se zagotovilo učinkovito izvajanje ukrepov za upravljanje ladjevja.

Dokazana upravna zmogljivost za pripravo in uporabo večletnega programa za zbiranje podatkov, ki ga pregleda Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo ter sprejme Komisija.

Dokazana upravna zmogljivost za pripravo in izvajanje letnega delovnega načrta za zbiranje podatkov, ki ga pregleda Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo ter sprejme Komisija.

Zadostna zmogljivost na področju dodeljevanja človeških virov za sklepanje dvostranskih ali večstranskih sporazumov z drugimi državami članicami v primeru deljenega dela v zvezi z izvajanjem obveznosti zbiranja podatkov.

Dokazana upravna zmogljivost za pripravo in izvedbo ocene zmogljivosti ladjevja.

Ustrezno poročanje o prizadevanjih za vzpostavitev ravnovesja med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi, kot zahtevata člena 34 in 37 Uredbe (EU) št. .../... [o SRP].

Sprememba 570
Predlog uredbe
Priloga III – tabela 2 – vrstica 4 a (novo)

Sprememba Parlamenta

Prednostna naloga EU za ESPR/sklade skupnega strateškega okvira Tematski cilj

Predhodni pogoji

Merila za izpolnitev

Prednostna naloga ESPR:

Spodbujanje izvajanja SRP

Tematski cilj 6: Varstvo okolja in spodbujanje učinkovite uporabe virov

Letna ocena razmerja med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi: opravljena posebna analiza razmerja med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi, da bi se zagotovilo učinkovito izvajanje ukrepov za upravljanje ladjevja, ki zadevajo zmanjšanje zmogljivosti ladjevja in neposredne naložbe v plovila.

Posebni ukrepi vključujejo:

–  dokazano upravno zmogljivost za pripravo in izvedbo ocene zmogljivosti ladjevja;

–  ustrezno poročanje o prizadevanjih za vzpostavitev ravnovesja med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi, kot zahtevata člena 34 in 37 [predlagane osnovne uredbe].

Sprememba 614
Predlog uredbe
Priloga IV – točka 1 – odstavek 1 – alinea 1
–  ime upravičenca (le pravne osebe, brez fizičnih oseb);
–  ime upravičenca;
Sprememba 582
Predlog uredbe
Priloga IV – točki 2 in 3
2.   UKREPI INFORMIRANJA IN OBVEŠČANJA JAVNOSTI
2.   UKREPI INFORMIRANJA IN OBVEŠČANJA JAVNOSTI
2.1  Odgovornosti države članice
2.1  Odgovornosti države članice
1.   Država članica z različnimi oblikami in metodami sporočanja na ustrezni ravni zagotovi, da ukrepi informiranja in obveščanja javnosti dosežejo kar najširšo medijsko pokritost.
1.   Država članica z različnimi oblikami in metodami sporočanja na ustrezni ravni zagotovi, da ukrepi informiranja in obveščanja javnosti dosežejo kar najširšo medijsko pokritost.
2.   Država članica je odgovorna za izvajanje najmanj naslednjih ukrepov informiranja in obveščanja javnosti:
2.   Država članica je odgovorna za izvajanje najmanj naslednjih ukrepov informiranja in obveščanja javnosti:
(a)   organizacijo obsežne informacijske dejavnosti, s katero je javnost obveščena o začetku operativnega programa;
(a)   organizacijo obsežne informacijske dejavnosti, s katero je javnost obveščena o začetku operativnega programa;
(b)   vsaj dvakrat v programskem obdobju organizacijo obsežne informacijske dejavnosti, s katero se spodbujajo možnosti financiranja in uporabljene strategije ter predstavijo dosežki operativnega programa;
(b)   vsaj dvakrat v programskem obdobju organizacijo obsežne informacijske dejavnosti, s katero se spodbujajo možnosti financiranja in uporabljene strategije ter predstavijo dosežki operativnega programa;
(c)   izobešanje zastave Evropske unije pred prostori vsakega organa upravljanja ali na mestu, ki je vidno javnosti, v prostorih vsakega organa upravljanja;
(c)   izobešanje zastave Evropske unije pred prostori vsakega organa upravljanja ali na mestu, ki je vidno javnosti, v prostorih vsakega organa upravljanja;
(d)   elektronsko objavo seznama dejavnosti v skladu z oddelkom 1;
(d)   elektronsko objavo seznama dejavnosti v skladu z oddelkom 1;
(e)   navajanje primerov dejavnosti glede na operativni program na enotni spletni strani ali spletni strani operativnega programa, ki je dostopna prek enotnega spletnega portala; primeri morajo biti navedeni v razširjenem uradnem jeziku Evropske unije, ki ni uradni jezik zadevne države članice;
(e)   navajanje primerov dejavnosti glede na operativni program na enotni spletni strani ali spletni strani operativnega programa, ki je dostopna prek enotnega spletnega portala; primeri morajo biti navedeni v razširjenem uradnem jeziku Evropske unije, ki ni uradni jezik zadevne države članice;
(f)   oblikovanje posebnega oddelka enotne spletne strani, ki je namenjen za kratke povzetke dejavnosti v zvezi z inovacijami in ekološkimi inovacijami;
(f)   oblikovanje posebnega oddelka enotne spletne strani, ki je namenjen za kratke povzetke dejavnosti v zvezi z inovacijami in ekološkimi inovacijami;
(g)   posodabljanje informacij o izvajanju operativnega programa, vključno z njegovimi glavnimi dosežki, na enotni spletni strani ali na spletni strani operativnega programa, ki je dostopna prek enotnega spletnega portala.
(g)   posodabljanje informacij o izvajanju operativnega programa, vključno z njegovimi glavnimi dosežki, na enotni spletni strani ali na spletni strani operativnega programa, ki je dostopna prek enotnega spletnega portala.
(ga)  vsako leto se do 31. januarja, in sicer prvič leta 2016, objavi povzetek primerov neskladnega ravnanja držav članic in upravičencev ter ukrepov za izboljšanje stanja, vključno s finančnimi popravki, ki so jih izvedle države članice ali Komisija.
3.  Organ upravljanja v ukrepe informiranja in obveščanja javnosti v skladu z nacionalnimi zakoni in praksami vključi naslednje organe:
3.  Organ upravljanja v ukrepe informiranja in obveščanja javnosti v skladu z nacionalnimi zakoni in praksami vključi naslednje organe:
(h)  partnerje iz člena 5 [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah];
(a)  partnerje iz člena 5 [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah];
(i)  informacijska središča o Evropi in predstavništva Komisije v državah članicah;
(b)  informacijska središča o Evropi in predstavništva Komisije v državah članicah;
(j)   izobraževalne in raziskovalne ustanove.
(c)  izobraževalne in raziskovalne ustanove.
Ti organi obsežno razširjajo informacije iz člena 120(1)(a) in (b).
Ti organi obsežno razširjajo informacije iz člena 120(1)(a) in (b).
3.  UKREPI INFORMIRANJA ZA MOREBITNE UPRAVIČENCE IN UPRAVIČENCE
3.  UKREPI INFORMIRANJA ZA MOREBITNE UPRAVIČENCE IN UPRAVIČENCE
3.1  Ukrepi informiranja za morebitne upravičence
3.1  Ukrepi informiranja za morebitne upravičence
1.   Organ upravljanja zagotovi, da se cilji operativnega programa in možnosti financiranja, ki jih omogoča ESPR, obsežno razširjajo med morebitnimi upravičenci in vsemi zainteresiranimi stranmi.
1.   Organ upravljanja zagotovi, da se cilji operativnega programa in možnosti financiranja, ki jih omogoča ESPR, obsežno razširjajo med morebitnimi upravičenci in vsemi zainteresiranimi stranmi.
2.   Organ upravljanja zagotovi, da so morebitni upravičenci obveščeni vsaj o naslednjem:
2.   Organ upravljanja zagotovi, da so morebitni upravičenci obveščeni vsaj o naslednjem:
(a)   o pogojih za upravičenost odhodkov, ki morajo biti izpolnjeni za financiranje v okviru operativnega programa;
(a)   o pogojih za upravičenost odhodkov, ki morajo biti izpolnjeni za financiranje v okviru operativnega programa;
(b)   o opisu pogojev za dopustnost vlog, postopkov za pregled vlog za financiranje in zadevnih rokov;
(b)   o opisu pogojev za dopustnost vlog, postopkov za pregled vlog za financiranje in zadevnih rokov ;
(ba)  o možnih finančnih posledicah v primeru neskladnosti s pravili skupne ribiške politike;
(c)   o merilih za izbor dejavnosti, ki bodo financirane;
(c)   o merilih za izbor dejavnosti, ki bodo financirane;
(d)   o kontaktnih osebah na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ki lahko zagotovijo informacije o operativnih programih;
(d)   o kontaktnih osebah na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ki lahko zagotovijo informacije o operativnih programih;
(e)   o tem, da morajo biti v vlogah predlagane dejavnosti sporočanja, ki so sorazmerne z obsegom dejavnosti ter s katerimi se bo javnost obveščalo o ciljih dejavnosti in podpori EU za to dejavnost.
(e)   o tem, da morajo biti v vlogah predlagane dejavnosti sporočanja, ki so sorazmerne z obsegom dejavnosti ter s katerimi se bo javnost obveščalo o ciljih dejavnosti in podpori EU za to dejavnost.
3.2.   Ukrepi informiranja za upravičence
3.2.   Ukrepi informiranja za upravičence
Organ upravljanja obvesti upravičence, da sprejetje financiranja pomeni tudi privolitev v vključitev na seznam dejavnosti, ki je objavljen v skladu s členom 120(2).
Organ upravljanja obvesti upravičence, da sprejetje financiranja pomeni tudi privolitev v vključitev na seznam dejavnosti, ki je objavljen v skladu s členom 120(2).

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 57(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A7-0282/2013).


Predhodne sestavine pri prepovedanih drogah ***I
PDF 269kWORD 25k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 273/2004 o predhodnih sestavinah pri prepovedanih drogah (COM(2012)0548 – C7-0319/2012 – 2012/0261(COD))
P7_TA(2013)0442A7-0153/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0548),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0319/2012),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 16. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 26. junija 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0153/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 23. oktobra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 273/2004 o predhodnih sestavinah pri prepovedanih drogah

P7_TC1-COD(2012)0261


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1258/2013.)

(1) UL C 76, 14.3.2013, str. 54.


Konferenca o podnebnih spremembah
PDF 350kWORD 43k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2013 o konferenci o podnebnih spremembah v Varšavi na Poljskem (COP 19) (2013/2666(RSP))
P7_TA(2013)0443B7-0482/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in Kjotskega protokola k tej konvenciji,

–  ob upoštevanju rezultatov konference Združenih narodov o podnebnih spremembah na Baliju leta 2007 in akcijskega načrta z Balija (Sklep 1/COP 13),

–  ob upoštevanju petnajste konference pogodbenic UNFCCC (COP 15) in pete konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola (CMP5) od 7. do 18. decembra 2009 v Københavnu na Danskem, ter københavnskega dogovora,

–  ob upoštevanju 16. konference pogodbenic (COP 16) v okviru UNFCCC in šeste konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola (CMP6), ki sta potekali od 29. novembra do 10. decembra 2010 v Cancunu v Mehiki, in sporazuma iz Cancuna,

–  ob upoštevanju 17. konference pogodbenic (COP 17) UNFCCC in sedme konference pogodbenic kot srečanja pogodbenic Kjotskega protokola (CMP7), ki sta potekali od 28. novembra do 9. decembra 2011 v Durbanu v Južni Afriki, in zlasti sklepov, ki vključujejo durbansko platformo za okrepljeno ukrepanje,

–  ob upoštevanju 18. konference pogodbenic (COP 18) UNFCCC in osme konference pogodbenic kot srečanja pogodbenic Kjotskega protokola (CMP8), ki sta potekali od 26. novembra do 8. decembra 2012 v Dohi v Katarju, in sprejetja svežnja o podnebnih spremembah iz Dohe,

–  ob upoštevanju 19. konference pogodbenic UNFCCC (COP 19) in devete konference pogodbenic kot srečanja pogodbenic Kjotskega protokola (CMP9), ki bosta potekali od 11. do 23. novembra 2013 v Varšavi na Poljskem,

–  ob upoštevanju svežnja ukrepov EU na področju podnebnih sprememb in energije iz decembra 2008,

–  ob upoštevanju Direktive 2008/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi vključitve letalskih dejavnosti v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2009 o „2050: Prihodnost se začenja danes – priporočila za prihodnjo celovito politiko EU o podnebnih spremembah“(2),

–  ob upoštevanju resolucij z dne 25. novembra 2009 o strategiji EU za konferenco o podnebnih spremembah v Københavnu(3), z dne 10. februarja 2010 o izidu konference o podnebnih spremembah v Københavnu (COP 15)(4), z dne 25. novembra 2010 o konferenci o podnebnih spremembah v Cancunu (COP 16)(5), z dne 16. novembra 2011 o konferenci o podnebnih spremembah v Durbanu (COP 17)(6) in z dne 22. novembra 2012 o konferenci o podnebnih spremembah v Dohi v Katarju (COP 18)(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2012 o načrtu za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050(8),

–  ob upoštevanju posvetovalnega sporočila Komisije z dne 26. marca 2013 o Mednarodnem sporazumu o podnebnih spremembah iz leta 2015: oblikovanje mednarodne podnebne politike po letu 2020 (SWD(2013)0097),,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 9. marca 2012 o nadaljnjem ukrepanju po 17. konferenci pogodbenic (COP 17) UNFCCC in sedmem zasedanju konference pogodbenic kot sestanku pogodbenic Kjotskega protokola (CMP 7) v Durbanu v Južni Afriki od 28. novembra do 9. decembra 2011,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. maja 2012 o financiranju ukrepanja proti podnebnim spremembam ter hitrem začetku financiranja tega ukrepanja,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. julija 2011 in 24. junija 2013 o podnebni diplomaciji EU,

–  ob upoštevanju zbirnega poročila programa Združenih narodov za okolje (UNEP) iz novembra 2012 z naslovom „Poročilo o emisijski vrzeli 2012“,

–  ob upoštevanju poročila Svetovne banke z naslovom „Znižajmo temperaturo: zakaj ne smemo dovoliti, da bi svet postal za štiri stopinje toplejši“,

–  ob upoštevanju vprašanj za Svet in Komisijo o konferenci o podnebnih spremembah v Varšavi na Poljskem (COP 19) (O-000095/2013 – B7-0517/2013 in O-000096/2013 – B7-0518/2013),

–  ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker podnebne spremembe neposredno in morebiti nepopravljivo ogrožajo človeške družbe, biotsko raznovrstnost in planet, zato jih morajo vse pogodbenice obravnavati na mednarodni ravni;

B.  ker je v svežnju o podnebnih spremembah iz Dohe zelo zaskrbljujoča ugotovitev, da je velika vrzel med skupnim učinkom trenutnih zavez pogodbenic ublažitvi podnebnih sprememb z zmanjšanjem svetovnih letnih emisij toplogrednih plinov do leta 2020 in scenariji za zmanjšanje skupnih emisij, pri katerih bi bilo povišanje srednje letne temperature površja zelo verjetno znotraj 2 ºC (cilj 2 ºC);

C.  ker je treba za dosego cilja 2 ºC na podlagi znanstvenih dognanj, ki jih je predložil Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC), vrhunec svetovnih emisij, ki bo dosežen leta 2015, do leta 2050 zmanjšati za 50 % glede na raven iz leta 1990 in emisije nato še naprej zmanjševati; ker bi se morala EU zato zavzemati za sprejetje konkretnih ukrepov in njihovo učinkovito izvajanje na svetovni ravni pred letom 2020;

D.  ker bodo trenutni trendi svetovnih emisij na podlagi poročila Svetovne banke „Znižajmo temperaturo“ v 20 do 30 letih privedli do segrevanja na temperaturo, ki bo za 2 °C višja kot v predindustrijskem obdobju, do leta 2100 pa bo še višja za 4 °C; ker se lahko scenarij povišanja temperature za 4 °C povzroči še bistveno hujši porast temperature v posebej občutljivih tropskih območjih;

E.  ker tudi nedavni znanstveni rezultati izpostavljajo nevarnost segrevanja za 2 °C in ker obstaja široko soglasje, da je že sedanje segrevanje (ki na svetovni ravni znaša za približno 0,8 °C višje temperature kot v predindustrijskim obdobju), eden od dejavnikov, ki so povzročili humanitarne in prehranske krize, ki smo jim že bili priča, zlasti najhujše v Afriki, predvsem na Afriškem rogu in v Sahelu;

F.  ker zaradi splošno priznanih tveganj in stroškov, s katerimi se bo zaradi sedanjega scenarija za zmanjšanje emisij soočil svet, niso potrebne le zaveze, temveč tudi politična volja vseh pogodbenic za izpolnitev teh zahtev;

G.  ker je za mnoge regije segrevanje za 2 °C že zelo nevarno; ker 112 držav, med katerimi so tudi najranljivejše, male otoške in najmanj razvite države, poziva k zmanjšanju koncentracije CO2 v ozračju pod 350 ppm in k ustalitvi naraščanja svetovne temperature pod 1,5 °C;

H.  ker bo konferenca v Varšavi (COP 19) bistvena za zagotovitev potrebnega napredka durbanske platforme, da se utre pot za oblikovanje zavez in sklenitev svetovnega pravno zavezujočega sporazuma do leta 2015;

I.  ker mora biti svetovni pravno zavezujoč sporazum v skladu z ogljičnim proračunom, skladnim s ciljem 2°C, pravičnostjo in z načelom skupne, a raznolike odgovornosti in ustrezne zmogljivosti posameznih držav, in mora upoštevati dejstvo, da morajo vsi veliki povzročitelji emisij sprejeti ambiciozne in zadostne cilje ter ustrezne politične ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, pri čemer se mora ustrezno odražati razvijanje odgovornosti in zmogljivosti; poudarja, da je izvor 90 % svetovnih emisij v državah v razvoju, ki niso sprejele obveznosti v okviru Kjotskega protokola za zmanjšanje emisij;

J.  ker so se razvite države na 16. konferenci pogodbenic v Cancunu zavezale, da bodo za zadostitev potreb na področju podnebnih sprememb v državah v razvoju v obdobju 2010–2012 namenile 30 milijard USD, do leta 2020 pa bodo v ta namen zagotovile še 100 milijard USD v obliki novega in dodatnega letnega financiranja; ker naj bi s temi finančnimi sredstvi zagotovili uravnoteženo porazdelitev med prilagajanjem na podnebne spremembe in njihovem blaženju; ker mednarodno dogovorjena opredelitev pomena novega in dodatnega financiranja zaenkrat še ne obstaja;

K.  ker kljub zavezam, ki so jih sprejele pogodbenice v Københavnu, da za hiter začetek financiranja v treh letih zagotovijo 30 milijard USD, še vedno ni gotovo, koliko finančnih sredstev za ukrepanje proti podnebnim spremembam se bo dejansko priskrbelo, da se zagotovi izvedljivost teh zavez;

L.  ker je vse bolj jasno, da je treba biti previden, kar zadeva prizadevanja gospodarskih akterjev, ki v ozračje izpuščajo velike količine toplogrednih plinov ali imajo koristi od izgorevanja fosilnih goriv, da ne bodo spodkopali ali omajali prizadevanj za varstvo podnebja;

M.  ker bodo vročinski vali na podlagi študije Potsdamskega inštituta za raziskovanje podnebnih vplivov in Univerze v Madridu do leta 2020 dvakrat pogostejši, do leta 2040 pa štirikrat pogostejši; ker bi lahko to po navedbah te študije v drugi polovici stoletja preprečili, če bi temeljito zmanjšali svetovne emisije; ker dogodki potrjujejo trditve znanstvenikov, in sicer je tudi v Evropi vse več naravnih katastrof, kot so poplave ali zelo huda neurja;

N.  ker je na podlagi rezultatov študije Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja možno doseči trajnostno in energetsko učinkovito gospodarstvo, obenem pa zagotoviti ustvarjanje novih delovnih mest;

O.  ker se utegne glede na rezultate študije Potsdamskega inštituta za raziskovanje podnebnih vplivov svetovna gospodarska rast v prvih desetih letih izvajanja podnebne politike zmanjšati za približno 7 %, če se svetovno ukrepanje v okviru celovite mednarodne podnebne politike preloži na obdobje po letu 2030, gospodarska rast pa bi se zmanjšala samo za 2 %, če se ta sporazum sklene leta 2015;

P.  ker je pobuda združenja županov EU še vedno zelo uspešna in vključuje približno 5000 lokalnih oblasti, ki se zavezujejo, da bodo do leta 2020 dosegle strožje cilje na področju energije in podnebja od ciljev EU; ker ta volja in zavezanost kažeta, da bi bilo treba evropske lokalne skupnosti uporabiti za zgled pri določanju ambicioznih podnebnih in energetskih politik na mednarodni ravni;

Q.  ker so razvite države in države v razvoju sprejele dogovor o načelu skupne, a raznolike odgovornosti in ustrezne zmogljivosti; ker so prizadevanja za omejitev emisij toplogrednih plinov kljub temu popolnoma neučinkovita in ker so slabi rezultati prejšnjih konvencij pogodbenic posledica pomanjkanja politične volje nekaterih držav; ker je treba to pomanjkljivost glede na nedavne hude naravne katastrofe odpraviti;

R.  ker imajo vlade skupno odgovornost za zagotavljanje primernega odziva na izziv podnebnih sprememb, s katerim se soočata človeštvo in planet; ker bi jih morali podpirati vsi ustrezni akterji, vključno z državljani in podjetji v posameznih državah;

S.  ker si mednarodna skupnost po dveh vzporednih poteh prizadeva za nov svetovni okvir za razvoj: pregled razvojnih ciljev tisočletja in proces določitve ciljev trajnostnega razvoja, ki se je začel s konferenco Rio+20; ker se ti poti na marsikateri pomembni točki križata;

T.  ker izziv podnebnih sprememb nikakor ne zmanjšuje razvojnega izziva, temveč ga stopnjuje; ker sredstva uradne razvojne pomoči ne smejo biti preusmerjena k podnebnemu financiranju, ampak je treba stalno spoštovati obveznosti ter načelo, da podnebno financiranje dopolnjuje ravni uradne razvojne pomoči;

U.  ker podnebne spremembe močno ogrožajo množico človekovih pravic, tudi pravico do hrane, pravico do vode in urejenih sanitarnih razmer ter bolj na splošno pravico do razvoja;

V.  ker približno 20 % svetovnih emisij toplogrednih plinov izvira iz krčenja gozdov in drugih oblik rabe zemljišč in sprememb v rabi zemljišč; ker kmetijsko-gozdarski sistemi povečujejo učinke zmanjšanja CO2 s povečanim skladiščenjem ogljika kot tudi zmanjšujejo revščino z bolj raznolikimi viri prihodka lokalnih skupnosti;

W.  ker se bo po napovedih poročila o energetski prihodnosti 2013 (International Energy Outlook 2013) svetovno povpraševanje po energiji med letoma 2010 in 2040(9) povečalo za 56 % in bi zadovoljitev tega povpraševanja povzročila velik porast emisij CO2; ker se porast povpraševanja in emisij večinoma pojavlja v gospodarstvih v vzponu; ker naj bi po podatkih Mednarodnega denarnega sklada svetovne subvencije za fosilna goriva znašale 1,9 bilijona USD, najvišje subvencije naj bi imeli v Združenih državah Amerike, na Kitajskem in v Rusiji (subvencije teh držav znašajo polovico omenjenih subvencij(10));

X.  ker številne države iz različnih razlogov, ki vključujejo varstvo podnebja, pomanjkanje virov in učinkovitost njihove rabe, zanesljivost preskrbe z energijo, inovacije in konkurenčnost, sprejemajo ukrepe za prehod na bolj zeleno gospodarstvo v industriji in energetskem sektorju; ker so svetovne emisije CO2 po podatkih Mednarodne agencije za energijo leta 2012 kljub temu dosegle rekordno vrednost;

Y.  ker bi bila uporaba s podnebjem povezanih inovacij v energetskem sektorju in industriji prednost za EU kot vodilno silo na rastočih svetovnih trgih blaga in storitev, povezanih z energijo;

Z.  ker svetovne inovacije v sektorju trajnostne energije (v proizvodnji in na ravni uporabnika) ustvarjajo delovna mesta, spodbujajo gospodarsko rast, povečujejo energetsko neodvisnost in pomagajo k čistejšemu svetu, v katerem bodo podnebne spremembe ublažene in bo zagotovljena zadostna preskrba z energijo;

Razvoj durbanske platforme

1.  meni, da bo treba s sporazumom za obdobje po letu 2020 sedanji kolaž zavezujočih in nezavezujočih sporazumov v okviru konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in Kjotskega protokola združiti v enoten celovit in usklajen režim, ki bo zavezujoč za vse pogodbenice; poudarja, da v sporazumu za obdobje po letu 2020 ne bi več smeli deliti sveta na kategorije držav v razvoju in industrializiranih držav, temveč bi morala vsaka država prispevati v skladu z načelom skupne, a raznolike odgovornosti in ustrezne zmogljivosti; meni, da bi lahko bilo zmanjšanje emisij, izračunano na podlagi kazalnikov, ki bi vključevali BDP na prebivalca, dostop do tehnologij, indeks kakovosti življenja itd., dobro orodje za to;

2.  poudarja, da mora ad hoc delovna skupina za durbansko platformo za okrepljeno ukrepanje opraviti še veliko dela v zvezi z načeli in okvirom, ki bodo veljali za nov svetovni sporazum o podnebnih spremembah, in za njihovo uresničitev do 21. konference pogodbenic v Parizu leta 2015; ugotavlja tudi, da mora imeti delovna skupina pri svojem delu podatke iz petega poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, ki naj bi bilo pripravljeno do leta 2014; poudarja, da mora sporazum leta 2015 do leta 2030 izpolniti cilj zmanjšanja svetovnih emisij na ravni, ki so nižje od tistih iz leta 1990, in bi moral skušati postopoma odpraviti svetovne emisije ogljika do leta 2050;

3.  ugotavlja, da je težko doseči ustrezen sporazum, saj se med državami članicami ni izoblikoval pravičen pristop k porazdelitvi prizadevanj na področju blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje; poudarja, da mora biti v središču novega sporazuma pravičnost, vključno z dinamičnim pristopom k načelu skupne, a raznolike odgovornosti in ustrezne zmogljivosti, da bo ta sporazum zagotovil ustrezne učinke na podnebje;

4.  meni, da bi moral mednarodno pravno zavezujoč protokol, o katerem trenutno pogajanja v okviru durbanske platforme, temeljiti na pravilih, ki so že bila dogovorjena v Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja in Kjotskem protokolu, ter ta pravila nadalje razviti in jih izboljšati; je prepričan, da bi bilo zato treba vključiti proces preučitve številnih načel in kazalnikov pravičnosti, kot so primernost, odgovornost, zmožnost, razvoj in prilagajanje;

5.  meni, da bi lahko imela EU konstruktivno vlogo pri spodbujanju sporazuma o pravični delitvi prizadevanj; poziva Komisijo, naj poda predlog EU o globalni delitvi prizadevanj;

6.  pozdravlja predlog Ban Ki Muna, da bi septembra 2014 sklicali vrhunsko srečanje svetovnih voditeljev o podnebju, pa tudi splošno dostopno srečanje pred konferenco pogodbenic v Venezueli leta 2014; poudarja pomen dobro pripravljenega dogodka s smiselnimi rezultati in udeležbo na najvišji politični ravni, pa tudi civilne družbe, da se zagotovi in ohrani politični zagon, ki bo potreben za konferenci leta 2014 in 2015; meni, da morajo države članice za uspešen sporazum leta 2015 še pred vrhunskim srečanjem svetovnih voditeljev sprejeti zaveze za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;

7.  poziva, naj se na konferenci pogodbenic v Varšavi sprejme sklep, v katerem se bo določil časovni okvir in proces, s katerim se vse pogodbenice zvežejo, da bodo leta 2014 oblikovale konkretne zaveze glede blaženja podnebnih sprememb, ki se bodo nato leta 2015 ocenile in popravile; meni, da bi morali sklepi konference pogodbenic določati tudi zahteve v zvezi z informacijami, ki se predložijo poleg predlaganih zavez, in zagotoviti merila za preglednost, količinsko opredelitev, primerljivost, preverljivost in primernost;

8.  meni, da morajo biti zaveze o blaženju podnebnih spremembe, ki jih predlagajo pogodbenice, podprte z načelom skupne, a raznolike odgovornosti in ustrezne zmogljivosti ter morajo biti merljive in preverljive ter take, da bi se lahko o njih poročalo, pa tudi ustrezne za doseganje cilja 2 ºC (torej se mora zmanjšati vrzel pri blaženju podnebnih sprememb, tako da se omejitve emisij toplogrednih plinov in cilji zmanjšanja teh emisij za leto 2020 uskladijo s tem, kar je treba storiti, da se doseže cilj 2 ºC); ponavlja, da bi bilo treba zato obstoječe zaveze kolektivno pregledati in zastaviti bolj ambiciozno, da bi dosegli cilj 2 ºC; poudarja, da mora EU pritisniti na pogodbenice, ki niso na ustrezni poti za uresničevanje cilja 2 ºC;

9.  opozarja na pomen oblikovanja politik na znanstveni osnovi in nujno potrebo po ohranjanju in odločnejšem uresničevanju cilja 2 ºC; je prepričan, da bi morala biti prizadevanja za okrepitev zavez za ublažitev podnebnih sprememb in njihovo izvajanje namesto odprtega procesa povezana z bolj formaliziranimi, rednimi in strogimi pregledi napredka z znanstvenim prispevkom, usmerjenimi k zagotavljanju premostitve vrzeli pri blažitvi podnebnih sprememb;

10.  ugotavlja, da je cilj svetovnega izkoreninjenja revščine, kot osnova razvojnih ciljev tisočletja, ki se trenutno pregledujejo, tesno povezan s procesom določitve ciljev trajnostnega razvoja, ki se je začel s konferenco Rio+20; poziva, naj se ta procesa združita v enoten, celovit in splošen okvir in naj se zastavi cilj za izkoreninjenje revščine in spodbujanje razvoja za obdobje po letu 2015;

11.  poudarja, da je trdnem in dolgoročni okvir politike, ki vključuje ambiciozne dolgoročne cilje, najpomembnejši izziv poleg spodbujanja naložb;

12.  ponovno poudarja, da sedanji sistem „jamstva in pregleda“ (pledge and review) ne bo prinesel temeljnih sprememb, ki so potrebne za dolgoročni boj proti podnebnim spremembam, zato poziva vse pogodbenice, naj premislijo tudi o drugih pristopih;

13.  želi spomniti, da znaša po mnenju Mednarodne agencije za energijo delež emisij EU približno 11 % globalnih emisij in da bo v prihodnjih desetletjih še nižji; poudarja, da bi industrijski akterji in energetski sektorji lahko dosegli višje ambicije in sprejeli ambiciozne politike podnebnih sprememb le, če bi druga globalna gospodarstva s podobnimi prizadevanji pokazala višjo raven ambicij;

Kjotski protokol

14.  pozdravlja odločitev EU, Švice, Norveške, Liechtensteina, Islandije in Avstralije, da se pridružijo drugemu ciljnemu obdobju kjotskega protokola, ki se je začel 1. januarja 2013, kot prehod na novo mednarodno ureditev, po kateri morajo vse pogodbenice izpolniti svoje obveznosti do leta 2020, ter poziva k njeni hitri ratifikaciji, kot je bilo dogovorjeno v Dohi; je seznanjen, da te pogodbenice trenutno ustvarijo manj kot 14 % svetovnih emisij;

15.  pojasnjuje, da bi bilo treba drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola kljub njegovemu omejenemu obsegu razumeti kot zelo pomemben vmesni korak na poti k sklenitvi učinkovitejšega in celovitejšega mednarodnega sporazuma po letu 2020, ki bo zavezujoč za vse pogodbenice;

16.  ponovno poudarja, da mnoge države na tem področju že zgledno ravnajo, kar kaže, da je možno uresničevati nizkoogljične razvojne strategije in zagotavljati visok življenjski standard velikemu deležu sedanje generacije, ne da bi ogrožali zmožnost prihodnjih generacij, da zadostijo svojim potrebam, obenem pa ustvarjati nova delovna mesta in zagotavljati manjšo odvisnost od uvoza energije; zatrjuje, da se ni treba bati negativnih posledic, če se varstvo podnebja vključi v okvir splošnega trajnostnega razvoja in strategijo industrijske politike;

Vrzeli pri blaženju podnebnih sprememb

17.  opozarja, da morajo industrializirane države na podlagi ugotovitev četrtega ocenjevalnega poročila Medvladnega foruma za podnebne spremembe do leta 2020 zmanjšati svoje emisije za 25–40 % glede na ravni iz leta 1990, obenem pa si morajo države v razvoju kot skupina prizadevati za bistveno zmanjšanje trenutno predvidene stopnje naraščanja emisij, da bodo do leta 2020 dosegle zmanjšanje za 15–30 %;

18.  zato ponovno poudarja, da je treba bolj ambiciozno zastaviti globalne cilje za obdobje do leta 2020, da bo mogoče doseči cilj 2 ºC; zlasti poudarja, da je nujno treba napredovati in odpraviti ogromno vrzel med znanstvenimi dognanji in obstoječimi zavezami pogodbenic; poudarja, da imajo za zmanjšanje tega ogromne vrzeli pomembno vlogo ukrepi drugih politik, vključno z energetsko učinkovitostjo, velikimi prihranki energije, uporabo obnovljivih virov za pridobivanje energije na lokalni ravni in postopno odpravo uporabe fluoriranih ogljikovodikov;

19.  ugotavlja, da je EU na pravi poti, da doseže veliko večje zmanjšanje emisij od trenutno zastavljenih 20 %, in ponovno opozarja, da je EU ponudila, da bi povečala cilje glede emisij na 30 % do leta 2020, če bi se druge države z visoko stopnjo emisij zavezale k primerljivim ciljem zmanjšanja, saj bo tako dosegla trajnostno rast in dodatna delovna mesta ter bo manj odvisna od uvoza energije;

20.  ugotavlja, da bi lahko z globalno postopno odpravo uporabe fluoriranih ogljikovodikov preprečili izpust 2,2 gigatone ekvivalenta CO2 do leta 2020 in skoraj 100 gigaton ekvivalenta CO2 do leta 2050; poziva EU, naj si bolj prizadeva za regulacijo globalne postopne odprave uporabe fluoriranih ogljikovodikov v okviru Montrealskega protokola;

21.  ugotavlja, da bi EU svojo ključno vlogo pri zmanjšanju emisij lahko izpolnila s politikami, s katerimi bi zaustavila razvoj nekonvencionalnih fosilnih z velikim toplogrednim učinkom, kot je katranski pesek; meni, kot je že izrazil v svoji resoluciji o ukinitvi javnih subvencij za fosilna goriva, da bi bilo treba postopoma ukiniti javne subvencije za podporo razvoju nekonvencionalnih fosilnih goriv;

22.  meni, da bi bilo treba sistem EU za trgovanje z emisijami EU povezati z drugimi podobnimi mehanizmi, ki so po svetu že uveljavljeni; predlaga, naj se oživi prvotni duh prožnega mehanizma, da bi spet postal tržni mehanizem in razvojno orodje z močno poenostavljenim, vendar preglednejšim postopkom;

Financiranje ukrepov proti podnebnim spremembam

23.  poudarja, da so konkretne zaveze in prizadevanja za povečanje podnebnega financiranja na 100 milijard USD na leto do leta 2020 bistvene za zagotovitev napredka v Varšavi in splošno doseganje potrebnih obvez za blažitev podnebnih sprememb; je seznanjen z razvojno agendo po letu 2015 in poziva k vzpostavitvi pravih sinergij med obema procesoma s pozitivnimi rezultati tako za razvoj kot za podnebno politiko; obžaluje, da se večina držav članic še vedno ni zavezala glede financiranja ukrepov proti podnebnim spremembam po letu 2013 in poziva države članice, naj se zavežejo novemu in dodatnemu financiranju za obdobje 2013–2015;

24.  obžaluje, da trenutna povprečna raven uradne razvojne pomoči 0,29 % BDP še zdaleč ne dosega zaveze o 0,7 %; ponavlja, da bi moralo biti podnebno financiranje dodano k uradni razvojni pomoči; vendar poudarja, da je treba cilje v zvezi z razvojem in podnebnimi spremembami uskladiti; zato poudarja, da mora biti zagotavljanje skladnosti politik in vključevanje okoljskih vprašanj v razvojne projekte v središču strategije EU za učinkovito blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje;

25.  poziva vse pogodbenice, ki bodo na konferenci, naj jasno razložijo, kako nameravajo postopoma povečevati finančna sredstva za podnebje, da bi lahko uresničile zavezo iz Københavna iz leta 2009, po kateri naj vi poleg zaveze o uradni razvojni pomoči v višini 0,7 % BND do leta 2020 na leto sprostile 100 milijard USD;

26.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da Zeleni podnebni sklad, ki je bil leta 2009 v Københavnu napovedan in leta 2010 v Cancunu vzpostavljen, še vedno ne deluje, ter poziva vse strani, naj čim prej zaključijo postopke; poziva EU in druge razvite države, naj v letu 2014 prispevajo finančna sredstva v Zeleni podnebni sklad, ki bo napovedan na konferenci pogodbenic v Varšavi, ter v prilagoditveni sklad in druge podnebne sklade ZN;

27.  pozdravlja napredek pri uveljavljanju tehnološkega mehanizma in poudarja, da je treba okrepiti razvoj, uporabo in prenos tehnologije, in sicer s pravim ravnotežjem med prilagajanjem na podnebne spremembe in blaženjem njihovih posledic ter varstvom pravic intelektualne lastnine;

28.  poziva države članice, naj do leta 2020 opustijo okolju škodljive subvencije, zlasti subvencije za fosilna goriva, ter ta denar preusmerijo v proizvodnjo obnovljive energije; poziva tudi k hitremu in mednarodno usklajenemu izvajanju cilja, določenega na vrhu G-20 v Pittsburghu, o srednjeročni postopni odpravi neučinkovitih subvencij za fosilna goriva, kar bi pomembno prispevalo k varstvu podnebja in pomembno tudi v aktualnih razmerah javnega primanjkljaja v številnih državah; ugotavlja, da so voditelji na srečanju G-20 v Los Cabosu ponovno potrdili ta velikopotezni cilj in da je EU pred srečanjem G-20 v Sankt Peterburgu(11) pozvala k napredku v zvezi s tem; obžaluje, da ni predlogov za konkretne ukrepe za izvajanje tega cilja;

29.  ugotavlja, da bi morale Zeleni podnebni sklad v prihodnosti financirati ne le industrializirane države, temveč tudi gospodarstva v vzponu z vse večjim deležem BDP na prebivalca; ob tem pojasnjuje, da ima 32 držav, ki v okviru konvencije štejejo za „države v razvoju“, že večji BDP na prebivalca kot države članice EU z najnižjimi BDP na prebivalca;

Prilagajanje: izguba in škoda

30.  priznava, da so v Dohi poudarili, da je treba v državah v razvoju, ki so posebno ranljive za negativne učinke podnebnih sprememb, obravnavati izgubo in škodo, povezano s temi vplivi; je seznanjen z odločitvijo, da se na konferenci v Varšavi vzpostavijo institucionalni pogoji, potrebni za reševanje tega vprašanja;

31.  želi opomniti, da so revne države najmanj odgovorne za vse večjo koncentracijo toplogrednih plinov v ozračju, so pa najbolj ranljive za vplive podnebnih sprememb in imajo najmanj zmogljivosti za prilagajanje nanje; poziva EU, naj si prizadeva za sporazume o podnebnem financiranju, prenosu tehnologij in gradnji zmogljivosti;

32.  poziva vlade, naj si prizadevajo za soglasje glede načel za porazdelitev prizadevanj in po možnosti oblikovanje ene ali več enačb za porazdelitev; meni, da je treba v teh načelih in enačbah upoštevati zgodovinske, sedanje in morebitne prihodnje vrednosti emisij toplogrednih plinov, pa tudi sedanje in morebitne prihodnje ravni zmogljivosti v zvezi z blaženjem, prilagajanjem in zagotavljanjem pomoči; meni, da je treba upoštevati tudi pravico do razvoja;

33.  želi opomniti, da so EU in druge razvite države pripravljene podpreti manj odporne države, predvsem z gradnjo zmogljivosti in izmenjavo najboljših praks, vendar tudi s finančno pomočjo;

34.  poziva k večji ozaveščenosti o morebitnem vplivu podnebnih sprememb na trajanje suš, pomanjkanje vode v posameznih regijah in zmanjšan dostop do vodnih virov, potrebnih v vsakodnevnem življenju;

35.  priznava, da je prilagoditev resda lokalno vprašanje, vendar vztraja pri sodelovanju na regionalni, nacionalni in mednarodni ravni, da se zagotovi skladen pristop;

Raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo (LULUCF) ter zmanjševanje emisij zaradi krčenja in degradacije gozdov v državah v razvoju (REDD +)

36.  je seznanjen, da imajo raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo ter zmanjševanje emisij zaradi krčenja in degradacije gozdov v državah v razvoju bistveno vlogo pri zmanjševanju emisij, zlasti pa pri blažitvi podnebnih sprememb do leta 2020; ugotavlja, da je potrebno nadaljnje delo v zvezi s celostnim obračunavanjem, da se zagotovi okoljska celovitost prispevkov tega sektorja k zmanjševanju emisij;

37.  ugotavlja, da bodo projektom zmanjševanja emisij zaradi krčenja in degradacije gozdov v državah v razvoju namenjene znatne vsote javnega financiranja; poudarja, da je nujno treba razviti zgodnje kazalnike uspešnosti za učinkovito spremljanje, poročanje in preverjanje dejavnosti zmanjševanja emisij zaradi krčenja in degradacije gozdov v državah v razvoju; pri tem pozdravlja prizadevanja za prednostno razporejanje projektov za zmanjševanje emisij zaradi krčenja in degradacije gozdov v državah v razvoju na brezcestnih območjih;

38.  se zaveda, da prostovoljni sporazumi o partnerstvu med državami, ki izvažajo les, in EU v okviru akcijskega načrta za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov veliko prispevajo v boju proti krčenju gozdov po svetu; poudarja, da so potrebni dodatni ukrepi za obravnavanje dejavnikov, ki povzročajo krčenje gozdov na mednarodni ravni, in sicer prek pravno zavezujočih okoljskih in trgovinskih sporazumov;

39.  ponovno opozarja, da bi lahko podnebne spremembe ogrozile zmožnost celotnih regij, da se same prehranijo; poziva EU, naj obravnava vpliv svoje kmetijske politike na podnebne spremembe; ponovno opozarja na to, kar je poudaril posebni poročevalec ZN za pravico do hrane Olivier De Schutter, da so nizkoogljične metode kmetijstva, ki ohranjajo vire, poznane tudi kot agroekološki pristopi, alternativni načini, s katerimi je mogoče zaradi omejitev emisij toplogrednih plinov ublažiti podnebne spremembe, zaradi zmanjšanja odvisnosti od dragih surovin na osnovi fosilnih goriv pa izboljšati preživljanje revnih podeželskih skupnosti in hkrati zvišati raven proizvodnje; zato poziva EU, naj spodbuja razvoj podeželja, trajnostni razvoj in produktivnost kmetijskih sistemov ter prehransko varnost, zlasti v državah v razvoju;

Lokalna energetska vprašanja

40.  ugotavlja, da bi bilo moč doseči bistveno zmanjšanje emisij z znatnim premikom k čistim in varnim energetskim sistemom z boljšim sprejemom obnovljive energije prek vlaganja v proizvodnjo energije manjšega obsega, poznano tudi kot mikrosoproizvodnja; meni, da je treba javno financiranje preusmeriti in sprostiti, da se zagotovi prehod na javne in lokalne/decentralizirane sisteme obnovljivih virov energije;

41.  opozarja, da bi lahko proizvodnja tako imenovanih agrogoriv iz oljnih semen, palmovega olja, soje, oljne ogrščice, sončničnih semen, sladkornega trsa, sladkorne pese, pšenice in drugih virov povzročila ogromno povpraševanje po zemljiščih in ogrozila prebivalstvo revnih držav, katerega preživetje je odvisno od dostopa do zemljišč in naravnih virov;

Mednarodni letalski in pomorski promet

42.  poudarja, da se je EU sicer strinjala z „zaustavitvijo ure“ v zvezi s vključitvijo mednarodnih poletov v sistem trgovanja z emisijami, vendar je to odstopanje omejeno le na eno leto in odvisno od tega, ali bodo z mednarodnimi pogajanji dosežene oprijemljive odločitve o ukrepu v zvezi z emisijami iz mednarodnega letalskega prometa, ki bo temeljil na svetovnem trgu;

43.  poudarja, da je treba določiti ceno za ogljikove emisije iz mednarodnega letalskega in ladijskega prometa, kar bi lahko ob zmanjšanju emisij tudi ustvarilo prihodek;

44.  ponovno poziva k mednarodnemu instrumentu, katerega cilj bo globalno zmanjšanje emisij, da bi omejili vpliv mednarodnega pomorskega prometa na podnebje;

Industrija in konkurenčnost

45.  je zaskrbljen, ker so se po podatkih IEA svetovne emisije CO2 v letu 2012 kljub zmanjšanju emisij v Evropi in Združenih državah povečale; zato predlaga razmislek o raznolikih odgovornostih, da bodo k svetovnim prizadevanjem na področju industrijske in energetske politike prispevale vse države;

46.  poudarja, da bi morala Evropa v svoji industrijski politiki spodbujati inovacije in razširjanje okolju prijaznih tehnologij, tudi na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij, obnovljivih virov energije, inovativnih in učinkovitih tehnologij fosilnih goriv ter zlasti tehnologij za energetsko učinkovitost; poudarja, da je treba pripraviti okvirne sporazume za spodbujanje hitrejšega mednarodnega širjenja novih tehnologij, saj so raziskave in razvoj novih tehnologij jedro trajnostne prihodnosti;

47.  prav tako ponavlja, da bi EU z ambicioznimi politikami na področju industrije, inovacij, podnebne in energetske politike do leta 2030 lahko ohranila svoj vodilni položaj in tako pozitivno vplivala na mednarodna pogajanja ter mednarodne partnerje spodbudila k ustrezni okrepitvi prizadevanj;

48.  pozdravlja vse pozitivne premike in ponavlja, da bi mednarodno usklajeno delovanje pripomoglo k reševanju vprašanj selitve virov CO2 in konkurenčnosti v nekaterih sektorjih, zlasti v energetsko intenzivnih panogah;

Raziskave in inovacije

49.  poudarja, da sta razvoj in uporaba trajnostnih prodornih tehnologij ključna za boj proti podnebnim spremembam, obenem pa tudi za prepričevanje partnerjev EU po vsem svetu o tem, da je zmanjševanje emisij izvedljivo tudi brez zmanjšanja konkurenčnosti in izgube delovnih mest;

50.  poziva k mednarodni zavezi, da bi povečali naložbe na področju raziskav in razvoja v trajnostne prodorne tehnologije v ustreznih sektorjih; meni, da je bistveno, da je EU zgled z usmerjanjem izdatkov za raziskave na področju podnebju prijaznih in energijsko učinkovitih tehnologij ter da bi na tem področju morala razviti tesno znanstveno sodelovanje z mednarodnimi partnerji, kot so države skupine BRIC in ZDA;

Energetska politika

51.  pozdravlja nedavne poteze vlade ZDA glede podnebnih ukrepov in njeno pripravljenost, da prevzame večjo vlogo pri svetovnih prizadevanjih za spopadanje s podnebnimi spremembami;

52.  ugotavlja, da imajo cene različnih virov energije pomembno vlogo pri določanju vedenja udeležencev na trgu, vključno z industrijo in potrošniki, ter ugotavlja, da nezmožnost sedanjega mednarodnega okvira politik, da bi popolnoma internaliziral zunanje stroške, ohranja netrajnostne potrošniške vzorce; ponavlja tudi, da bi lahko bil svetovni trg ogljika trdna osnova za znatno zmanjšanje emisij in vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev za industrijo; poziva EU in njene partnerice, naj v bližnji prihodnosti poiščejo najučinkovitejši način za spodbujanje povezav med sistemom EU za trgovanje z emisijami in drugimi sistemi trgovanja, da bi vzpostavili svetovni trg ogljika, ki bi zagotavljal bolj raznolike možnosti za zmanjševanje emisij, večjo velikost in likvidnost trga, preglednost ter navsezadnje tudi učinkovitejšo razporeditev virov med energetskim sektorjem in industrijo;

53.  poziva k tesnejšemu sodelovanju med Svetom, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, da se EU omogoči enotno in usklajeno nastopanje v mednarodnih organizacijah, kot so Mednarodna agencija za energijo, Mednarodna agencija za obnovljivo energijo, Mednarodno partnerstvo o sodelovanju na področju energetske učinkovitosti ter Mednarodna agencija za atomsko energijo, s čimer bi prevzela dejavnejšo in vplivnejšo vlogo, zlasti pri prizadevanjih za trajnostno energetsko politiko in politiko energetske varnosti;

54.  obžaluje neustrezno obravnavanje možnosti varčevanja z energijo na mednarodni ravni in v EU; poudarja, da varčevanje z energijo omogoča ustvarjanje delovnih mest, gospodarske prihranke, varnost preskrbe z energijo, konkurenčnost in zmanjšanje emisij ter da prispeva k zasuku trendov pri cenah in stroških energije; poziva EU, naj v mednarodnih pogajanjih več pozornosti nameni varčevanju z energijo, tako v razpravah o prenosu tehnologije kot v razvojnih načrtih za države v razvoju ali finančni pomoči; poudarja, da morajo EU in njene države članice izpolniti lastne cilje, da bi bile verodostojne;

55.  poudarja, da po vsem svetu približno 1,3 milijarde ljudi nima dostopa do električne energije in 2,6 milijarde ljudi še vedno kuha na tradicionalen način kuha(12); poudarja, da je treba v skladu s cilji podnebne politike obravnavati vprašanje energetske revščine; opominja, da so na voljo energetske tehnologije za obravnavanje vprašanj tako varstva okolja v svetovnem merilu kot lokalnih razvojnih potreb;

Podnebna diplomacija

56.  v tem smislu poudarja pomembnost Evropske unije, ki je glavna akterka (zlasti letos, ko je predsednica in gostiteljica 19. konference pogodbenic država članica EU) in bo na konferenci govorila z „enim glasom“ ter si složno prizadevala za napredek v smeri mednarodnega sporazuma;

57.  poudarja pomemben položaj Poljske kot države gostiteljice ter upa, da bo kot država, ki je še vedno močno odvisna od fosilnih energetskih virov, vendar ima izkušnje iz pogajanj na okvirni konvenciji Združenih narodov o podnebnih spremembah, drugim za vzor in pomagala skleniti nova zavezništva; pozdravlja izjavo predsedujočega, da je s kreativnostjo mogoče zmanjšati emisije toplogrednih plinov, hkrati pa ustvarjati delovna mesta, spodbujati gospodarsko rast in zagotavljati boljši življenjski standard; upa, da bo Poljska predstavila konkretne predloge na to temo;

58.  poudarja, da bi moral biti osrednji cilj podnebni sporazum, ki bo veljal za vse in bo vključeval tako industrializirane države kot države v razvoju; poudarja, da je ena najpomembnejših nalog EU zagotoviti usklajen in postopen pristop k varstvu podnebja ter zagotavljanju ukrepov na vseh vladnih ravneh, vključno z lokalnimi in regionalnimi oblastmi;

59.  poudarja, da sedanji čas gospodarske krize nazorno dokazuje, da lahko samo trajnostno gospodarstvo zagotovi dolgoročno blaginjo in da je varstvo podnebja eden od njegovih glavnih stebrov; poudarja, da nikoli doslej ni bilo tako pomembno pojasniti razloga za politične ukrepe na področju varstva okolja, namreč ljudem omogočiti dostop do visokega življenjskega standarda, hkrati pa zavarovati vire in možnost za razvoj tudi za prihodnje generacije;

60.  ponavlja, da izziva podnebnih sprememb ni mogoče obravnavati ločeno, temveč vedno v okviru trajnostnega razvoja, industrijske politike in politike virov; v zvezi s tem poudarja, da je bistveno razložiti podnebne politike državljanom ter doseči premik v zavesti; poudarja, da bi morali prihodnji sporazumi vključevati tudi pobude „od spodaj navzgor“, denimo na področju energetske učinkovitosti, saj so pomembno orodje za sprejetje s strani državljanov;

61.  meni, da je robusten sistem skladnosti in izvrševanja bistven del vsakega pravno zavezujočega sporazuma o podnebnih spremembah, in bi morali zagotoviti, da bodo vse države, ki se bodo pridružile sporazumu o podnebnih spremembah, spoštovale svoje zaveze, odgovarjale za njihovo nespoštovanje in po potrebi prejele pomoč;

62.  meni, da mora proces okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah postati učinkovitejši in zmogljivejši, da bi pristneje odražal spremenjene razmere; meni tudi, da je treba odpraviti pravilo o soglasju, da bi se izognili rezultatom, ki bi temeljijo na najmanjšem skupnem imenovalcu;

63.  poudarja, da bi si lahko predsedovanje konferenci namesto letne rotacije delilo več držav v obdobju več let ali pa bi uvedli dveletni mandat za posamezno državo, s čimer bi zagotovili skladnejši pristop;

64.  opozarja na pozitiven napredek med pogajanji na 25. sestanku pogodbenic Kjotskega protokola ter poziva vse pogodbenice, naj se skušajo učiti iz tega uspešnega mednarodnega sporazuma; poziva pogodbenice, naj si zlasti ogledajo volilne mehanizme in mehanizme odločanja Montrealskega protokola, njegov drugačen pristop k odgovornostim, njegove mehanizme izvrševanja in sankcioniranja ter financiranje, kot primer, ki bi ga bilo mogoče uporabiti v okviru okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja;

65.  poudarja, da je za splošni napredek mednarodnih pogajanj o podnebju pomembno, da je pri njih EU proaktivna; ugotavlja, da na zmožnost EU za prevzem vodilne vloge in na možnost doseganja splošnega napredka vplivajo podnebni ukrepi, ki jih EU sprejema; opozarja, da je treba okrepiti podnebne ukrepe EU, tudi s sprejetjem ambicioznega podnebnega in energetskega okvira za leto 2030 in zato, da bi odpravili dvome zaradi nizke učinkovitosti sistema EU za trgovanje z emisijami pri zagotavljanju spodbude za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in zaradi preložitve vključitve sektorja letalskega prometa v sistem trgovanja z emisijami.

66.  poudarja tudi, da bi morale imeti razvite države pomembno vlogo pri tem, da državam v razvoju pomagajo zajeziti emisije; ugotavlja, da je v mnogih državah v razvoju veliko možnosti za obnovljivo energijo in energetsko učinkovitost; poziva razvita gospodarstva in gospodarstva v vzponu, naj spodbujajo in izvajajo projekte v zvezi z obnovljivo energijo v državah v razvoju ter na tem področju dajo na voljo tehnologijo, strokovno znanje in izkušnje ter naložbe;

Delegacija Evropskega parlamenta

67.  meni, da ima delegacija EU bistveno vlogo v pogajanjih o spremembah podnebja in da je zato nesprejemljivo, da poslanci Evropskega parlamenta na prejšnjih konferencah pogodbenic niso mogli sodelovati na usklajevalnih sestankih EU; pričakuje, da bo na usklajevalnih sestankih v Varšavi lahko sodeloval vsaj predsednik delegacije Evropskega parlamenta;

68.  ugotavlja, da mora Komisija v skladu z okvirnim sporazumom, ki ga je novembra 2010 sklenila s Parlamentom, omogočiti vključitev njegovih poslancev kot opazovalcev v delegacije Unije, ki se pogajajo o večstranskih sporazumih; opozarja, da mora sporazume med Unijo in tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami v skladu z Lizbonsko pogodbo (člen 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije) odobriti Evropski parlament;

o
o   o

69.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter sekretariatu UNFCCC s prošnjo, naj jo posreduje tudi vsem pogodbenicam, ki niso članice EU.

(1) UL L 8, 13.1.2009, str. 3.
(2) UL C 67 E, 18.3.10, str. 44.
(3) UL C 285 E, 21.10.2010, str. 1.
(4) UL C 341 E, 16.12.2010, str. 25.
(5) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 77.
(6) UL C 153 E, 31.5.2013, str. 83.
(7) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0452.
(8) UL C 251 E, 31.8.2013, str. 75.
(9) http://www.eia.gov/forecasts/ieo/?src=Analysis-b2
(10) http://www.imf.org/external/pubs/ft/survey/so/2013/int032713a.htm
(11) http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-13-717_en.htm
(12) Posebno poročilo IEA o svetovni energetski prihodnosti Redrawing the Energy Climate Map (Preoblikovanje zemljevida energije in podnebnih sprememb, ni na voljo v slov.).


Organiziran kriminal, korupcija in pranje denarja
PDF 626kWORD 85k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja: priporočila za ukrepe in pobude, ki bi jih bilo treba sprejeti (končno poročilo) (2013/2107(INI))
P7_TA(2013)0444A7-0307/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 14. marca 2012 o ustanovitvi, dodelitvi, številčni sestavi in dolžini mandata Posebnega odbora za organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja(1), ki je bil sprejet v skladu s členom 184 Poslovnika,

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 11. decembra 2012 o podaljšanju mandata Posebnega odbora za organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja do 30. septembra 2013,

–  ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji in člena 67, poglavij 4 (členi od 82 do 86) in 5 (členi od 87 do 89) naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije in ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih členov 5, 6, 8, 17, 32, 38 in 41, naslova VI (členi od 47 do 50) in člena 52,

–  ob upoštevanju stockholmskega programa na področju svobode, varnosti in pravice(2), sporočila Evropske komisije z naslovom „Zagotavljanje območja svobode, varnosti in pravice za državljane Evrope – Akcijski načrt izvajanja stockholmskega programa“ (COM(2010)0171) in sporočila Evropske komisije z naslovom „Izvajanje strategije notranje varnosti EU: pet korakov k varnejši Evropi“ (COM(2010)0673),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 22. maja 2013, zlasti tistih o nujnosti boja proti davčnim utajam in davčni goljufiji ter proti pranju denarja,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta PNZ z dne 8. in 9. novembra 2010 o izvajanju političnega cikla EU za boj proti hudim oblikam kriminala in mednarodnemu organiziranemu kriminalu, sklepov Sveta PNZ z dne 9. in 10. junija 2011, ki določajo prednostne naloge EU v boju proti organiziranemu kriminalu v obdobju 2011–2013, ter sklepov Sveta PNZ z dne 6. in 7. junija 2013, ki določajo prednostne naloge za obdobje 2014–2017,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 28. maja 2010 o zasegu in odvzemu premoženjske koristi (07769/3/2010),

–  ob upoštevanju strategij Evropske unije na področju drog za obdobje 2005–2012 ter 2013–2020 in akcijskega načrta EU na področju boja proti drogam za obdobje 2009–2012,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov proti prepovedanemu trgovanju z mamili in psihotropnimi snovmi, ki jo je sprejela Generalna skupščina 20. decembra 1988 (resolucija 1988/8) in je bila na voljo za podpis na Dunaju od 20. decembra 1988 do 28. februarja 1989 in potem naprej do 20. decembra 1989 v New Yorku,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, ki jo je 15. novembra 2000 sprejela Generalna skupščina (resolucija 55/25) in je v Palermu na voljo za podpis od 12. decembra 2000, ter njenih protokolov in pregleda primerov organiziranega kriminala, ki ga je leta 2012 objavil Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC),

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov proti korupciji (UNCAC), ki je v Meridi na voljo za podpis od 9. decembra 2003,

–  ob upoštevanju Kazenskopravne konvencije in Civilnopravne konvencije Sveta Evrope o korupciji, ki sta v Strasbourgu na voljo za podpis od 27. januarja oziroma 4. novembra 1999, in resolucij (98)7 in (99)5 o ustanovitvi skupine držav proti korupciji (GRECO), ki ju je 5. maja 1998 oziroma 1. maja 1999 sprejel Odbor ministrov Sveta Evrope,

–  ob upoštevanju Akta Sveta z dne 26. maja 1997 o pripravi Konvencije o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije(3) na podlagi člena K.3(2)(c) Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Konvencije Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju, ki je v Parizu na voljo za podpis od 17. decembra 1997, in njenih poznejših dopolnitev,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma, ki je v Varšavi na voljo za podpis od 16. maja 2005, in resolucije CM/Res(2010)12 Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 13. oktobra 2010 o statutu Posebnega odbora strokovnjakov za ocenjevanje ukrepov proti pranju denarja (MONEYVAL),

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti, ki je bila na voljo za podpis v Budimpešti dne 23. novembra 2001,

–  ob upoštevanju strateškega koncepta za obrambo in varnost članic Organizacije Severnoatlantskega sporazuma z naslovom „Aktivno prizadevanje, sodobna obramba“, ki so ga voditelji držav in vlad članic Nata sprejeli v Lizboni 19. in 20. novembra 2010,

–  ob upoštevanju 40 priporočil in 9 posebnih priporočil projektne skupine za finančno ukrepanje FATF/GAFI na področju boja proti pranju denarja,

–  ob upoštevanju dela Baselskega odbora za bančni nadzor (BCBS),

–  ob upoštevanju poročil Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) z naslovom „Globalizacija kriminala: ocena ogroženosti zaradi mednarodnega organiziranega kriminala“ (2010), „Ocena nezakonitih finančnih tokov, ki izhajajo iz prometa s prepovedanimi drogami in iz drugih kaznivih dejanj mednarodnega organiziranega kriminala“ (2011) in „Celostna študija o kibernetski kriminaliteti“ (2013),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/841/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o boju proti organiziranemu kriminalu(4),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2001/500/PNZ z dne 26. junija 2001 o pranju denarja, identifikaciji, sledenju, zamrznitvi, zasegu in zaplembi pripomočkov za kazniva dejanja in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem(5), Okvirnega sklepa Sveta 2003/577/PNZ z dne 22. julija 2003 o izvrševanju sklepov o zasegu premoženja ali dokazov v Evropski uniji(6), Okvirnega sklepa Sveta 2005/212/PNZ z dne 24. februarja 2005 o zaplembi premoženjske koristi, pripomočkov in premoženja, ki so povezani s kaznivimi dejanji(7), in Okvirnega sklepa Sveta 2006/783/PNZ z dne 6. oktobra 2006 o uporabi načela vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi(8),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/845/PNZ z dne 6. decembra 2007 o sodelovanju med uradi za odvzem premoženjske koristi držav članic na področju sledenja in identifikacije premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ali drugega premoženja, povezanega s kaznivimi dejanji(9), ter ob upoštevanju poročila Komisije COM(2011)0176 na podlagi člena 8 tega sklepa,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2009/426/PNZ z dne 16. decembra 2008 o okrepitvi Eurojusta in spremembi Sklepa 2002/187/PNZ o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala(10),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2009/371/PNZ z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol)(11),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah(12),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami(13) ter aktov, ki ga spreminjajo,

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2002/465/PNZ z dne 13. junija 2002 o skupnih preiskovalnih enotah(14) in poročila Komisije o prenosu tega okvirnega sklepa (COM(2004)0858),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2009/902/PNZ z dne 30. novembra 2009 o ustanovitvi Evropske mreže za preprečevanje kriminala (EUCPN)(15),

–  ob upoštevanju Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ(16) ter sporočila Komisije z naslovom „Strategija EU za odpravo trgovine z ljudmi za obdobje 2012–2016“ (COM(2012)0286),

–  ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma(17) ter poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju te direktive (COM(2012)0168),

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1889/2005 z dne 26. oktobra 2005 o kontroli gotovine ob vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje(18),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose denarnih sredstev(19),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES(20),

–  ob upoštevanju Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES(21),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2003/568/PNZ z dne 22. julija 2003 o boju proti korupciji v zasebnem sektorju(22) in poročila Komisije Svetu, ki temelji na členu 9 tega okvirnega sklepa (COM(2007)0328),

–  ob upoštevanju Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev(23) in Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev ter njunih poznejših sprememb(24),

–  ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ(25),

–  ob upoštevanju Direktive 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ(26),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 273/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o predhodnih sestavinah pri prepovedanih drogah(27),

–  ob upoštevanju Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(28),

–  ob upoštevanju Sklepa Komisije z dne 28. septembra 2011 o ustanovitvi strokovne skupine za boj proti korupciji(29), sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru z dne 6. junija 2011 z naslovom „Boj proti korupciji v EU“ (COM(2011)0308) in sklepa Komisije z dne 6. junija 2011 o vzpostavitvi mehanizma poročanja EU za periodično ocenjevanje boja proti korupciji (Poročilo EU o boju proti Korupciji) (C(2011)3673),

–  ob upoštevanju Sklepa Komisije z dne 14. februarja 2012 o ustanovitvi strokovne skupine Komisije za potrebe v okviru politike po podatkih o kriminalu in o razveljavitvi Sklepa 2006/581/ES(30),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije št. 2007/425/ES z dne 13. junija 2007, ki opredeljuje niz ukrepov za izvrševanje Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi(31),

–  ob upoštevanju pobude Kraljevine Belgije, Republike Bolgarije, Republike Estonije, Kraljevine Španije, Republike Avstrije, Republike Slovenije in Kraljevine Švedske za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah (2010/0817(COD)),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2012 o zamrznitvi in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji (COM(2012)0085),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2011 o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (COM(2011)0895) in predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2011 o javnih naročilih (COM(2011)0896),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. februarja 2013 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (COM(2013)0045),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. februarja 2013 o podatkih, ki spremljajo prenose sredstev (COM(2013)0044),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. septembra 2012 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij (COM(2012)0499),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. novembra 2012 o spremembi Uredbe (UE, Euratom) št. 966/2012 glede financiranja evropskih političnih strank (COM(2012)0712),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kazenskopravni zaščiti eura in drugih valut pred ponarejanjem ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2000/383/PNZ (COM(2013)0042),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o napadih na informacijske sisteme in razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2005/222/PNZ (COM(2010)0517),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov (COM(2012)0010),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (Splošna uredba o varstvu podatkov) (COM(2012)0011),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (COM(2012)0363),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva (COM(2013)0534) in predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) (COM(2013)0535),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Boljša zaščita finančnih interesov Unije: ustanovitev Evropskega javnega tožilstva in reforma Eurojusta“ (COM(2013)0532),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Izboljšanje upravljanja urada OLAF in krepitev procesnih jamstev v preiskavah – postopen pristop v okviru ustanovitve Evropskega javnega tožilstva (COM(2013)0533),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija Evropske unije za kibernetsko varnost: odprt, varen in zanesljiv kibernetski prostor“ (JOIN(2013)0001),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Akcijski načrt za okrepljeni boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam“ (COM(2012)0722),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Gradimo odprto in varno Evropo: proračun za notranje zadeve za obdobje 2014–2020“ (COM(2011)0749,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Prvo letno poročilo o izvajanju strategije notranje varnosti EU“ (COM(2011)0790),

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z naslovom „Bančni sistem v senci“ (COM(2012)0102),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom „Boj proti kriminalu v digitalni dobi: ustanovitev Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti“ (COM(2012)0140),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Celovitemu evropskemu okviru za spletne igre na srečo naproti“ (COM(2012)0596),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Ocenjevanje kriminalitete v EU: akcijski načrt za statistične podatke v obdobju 2011–2015“ (COM(2011)0713),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Svetu o oceni Evropske mreže za preprečevanje kriminala (COM(2012)0717),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu („Sklep k Prümski pogodbi“) (COM(2012)0732),

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z naslovom „Na poti k integriranemu evropskemu trgu za kartična, spletna in mobilna plačila“ (COM(2011)0941),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o konkretnih načinih za krepitev boja proti davčnim utajam in izmikanju davkom, vključno v zvezi s tretjimi državami (COM(2012)0351),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Oblikovanje kazenskopravne politike EU: zagotavljanje učinkovitega izvajanja politik EU s pomočjo kazenskega prava" (COM(2011)0573),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Svetu z dne 6. junija 2011 o načinih sodelovanja Evropske unije v Skupini držav proti korupciji (GRECO) pri Svetu Evrope (COM(2011)0307),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Premoženjske koristi, pridobljene z organiziranim kriminalom: Zagotovitev, da „se kriminal ne splača“ (COM(2008)0766),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o vlogi Eurojusta in Evropske pravosodne mreže v okviru boja proti organiziranemu kriminalu in terorizmu v Evropski uniji (COM(2007)0644),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o preprečevanju organiziranega kriminala v finančnem sektorju in boju proti njemu (COM(2004)0262),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije o izvedljivosti oblikovanja zakonodaje EU na področju zaščite prič in skesancev (COM(2007)0693),

–  ob upoštevanju svojega priporočila Evropskemu svetu in Svetu z dne 7. junija 2005 o boju proti financiranju terorizma(32),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2011 o obdavčenju in razvoju – sodelovanje z državami v razvoju pri spodbujanju dobrega upravljanja v davčnih zadevah“(33),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 15. septembra 2011 o prizadevanjih EU za boj proti korupciji(34), z dne 25. oktobra 2011 o organiziranem kriminalu v Evropski uniji(35), z dne 22. maja 2012 o pristopu EU do kazenskega prava(36) in z dne 14. marca 2013 o vnaprejšnjem dogovarjanju o izidih tekem in korupciji v športu(37),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2013 s priporočili Komisiji o zakonu Evropske unije o upravnem postopku(38),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. maja 2013 o boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in davčnim oazam(39),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. junija 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja: priporočila za ukrepe in pobude, ki bi jih bilo treba sprejeti (vmesno poročilo(40)),

–  ob upoštevanju svoje izjave z dne 18. maja 2010 o prizadevanjih Unije za boj proti korupciji(41),

–  ob upoštevanju skupnega poročila Europola, Eurojusta in Frontexa o stanju notranje varnosti v Evropski uniji (2010),

–  ob upoštevanju večletnega strateškega načrta Eurojusta za obdobje 2012–2014 in njegovega letnega poročila za leto 2011,

–  ob upoštevanju Europolove ocene ogroženosti zaradi hudih oblik kriminala in organiziranega kriminala (SOCTA) iz marca 2013,

–  ob upoštevanju poročila Europola iz leta 2012 o stanju na področju goljufij v zvezi s plačilnimi karticami v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju skupnega poročila Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami in Europola z naslovom „EU Drug Markets Report – A Strategic Analysis“ (Poročilo o trgih z drogami v EU – strateška analiza) iz januarja 2013,

–  ob upoštevanju mnenja 14/2011 z dne 13. junija 2011 o vprašanjih v zvezi z varstvom podatkov, povezanih s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma, ki ga je sprejela delovna skupina, ustanovljena na podlagi člena 29 Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(42),

–  ob upoštevanju ugotovitev, ki so se izoblikovale na podlagi javnih predstavitev mnenj, razprav o delovnih dokumentih in vmesnem poročilu ter izmenjave mnenj z uglednimi osebnostmi, pa tudi v okviru misij, ki so jih opravile delegacije Posebnega odbora za organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja,

–  ob upoštevanju prispevkov priznanih strokovnjakov, za katere je zaprosil njegov Posebni odbor za organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja,

–  ob upoštevanju odgovorov na vprašalnik, naslovljen na nacionalne parlamente, o njihovi vlogi in njihovih izkušnjah v boju proti organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja ter rezultatov medparlamentarnega srečanja na isto temo, ki se je odvijalo v Bruslju 7. maja 2013,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Posebnega odbora za organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja (A7-0307/2013),

Organizirani kriminal, korupcija in pranje denarja

A.  ker je Posebni odbor za organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja (CRIM) dobil mandat, da razišče razširjenost organiziranega kriminala, korupcije in pranja denarja, pri čemer si pomaga z najboljšimi razpoložljivimi ocenami ogroženosti, ter predlaga ustrezne ukrepe za EU, da bi lahko preprečili te nevarnosti in se soočili z njimi ter se proti njim borili, vključno na mednarodni, evropski in nacionalni ravni;

B.  ker so kriminalne združbe postopoma razširile področja svojega delovanja na mednarodni ravni zaradi gospodarske globalizacije in novih tehnologij, in se povezale s kriminalnimi skupinami iz drugih držav (kot v primeru južnoameriških kartelov, ki se ukvarjajo z drogami, in organiziranega kriminala z ruskega jezikovnega področja) ter si z njimi razdelile trge in vplivna območja; ker kriminalne skupine vse bolj diverzificirajo svoje dejavnosti ter je vse več povezav med trgovino z drogami, trgovino z ljudmi, omogočanjem nezakonitega priseljevanja, trgovino z orožjem in pranjem denarja;

C.  ker korupcija in organizirani kriminal predstavljata veliko nevarnost z vidika stroškov za gospodarstvo EU; ker so se prihodki in sposobnost vrivanja kriminalnih združb znatno povečali, saj so te dejavne v številnih gospodarskih panogah, ki so večinoma podvržene nadzoru javne uprave; ker je organizirani kriminal vedno bolj podoben svetovnemu gospodarskemu subjektu, za katerega je značilna izjemna podjetniška naravnanost in ki se je specializiral za hkratno zagotavljanje različnih vrst nezakonitega blaga in storitev – v vedno večji meri pa tudi za zagotavljanje zakonitega blaga in storitev – in ima vedno večji vpliv na evropsko in svetovno gospodarstvo ter bistvo vpliva na davčne prihodke držav članic in Unije kot celote, pri čemer letni stroški za podjetja znašajo več kot 670 milijard EUR;

D.  ker organizirani kriminal glede na število žrtev predstavlja veliko čezmejno grožnjo za notranjo varnost EU; ker organizirani kriminal znatni delež svojega dobička ustvari s trgovino z ljudmi, nezakonito trgovino in tihotapljenjem organov, orožja, drog in predhodnih sestavin zanje, jedrskih, radioloških, bioloških in kemičnih snovi, zdravil, tudi tistih, ki se izdajajo na recept, ponarejanjem vsakodnevnega potrošniškega blaga, kot so živila in zdravila, prodajo zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst in njihovih delov, tobaka v vseh oblikah, umetniških del in številnih drugih proizvodov, ki so pogosto ponarejeni; ker omenjena trgovina povzroča izgube v proračunih Evropske unije in držav članic, škoduje potrošnikom, javnemu zdravju in proizvodnim podjetjem ter lahko hkrati olajša tudi širjenje drugih oblik organiziranega kriminala;

E.  ker so dejavnosti organiziranega kriminala mafijske narave, ki se nanašajo na okolje – v raznih oblikah nezakonite trgovine z odpadki in nezakonitega odlaganja odpadkov, uničevanja okolja, krajine, umetniške in kulturne dediščine – zdaj dobile mednarodne razsežnosti, zato so potrebna skupna prizadevanja vseh evropskih držav za učinkovitejše skupno ukrepanje, da se prepreči delovanje tako imenovanih ekomafij in omogoči boj proti njim;

F.  ker številne kriminalne združbe delujejo na podlagi mrežne strukture, za katero je značilna visoka raven prožnosti, mobilnosti, povezljivosti in sodelovanja različnih etničnih skupin, pa tudi izjemna sposobnost vrivanja in prilagajanja; ker beležimo vedno širšo nagnjenost k medsebojni pomoči med različnimi kriminalnimi združbami, s katero uspejo premostiti jezikovne razlike in različne komercialne interese – to jim omogočajo tudi nove, mednarodne strukture organiziranega kriminala in večja raznolikost njihovih dejavnosti – in se zbližajo v skupnih poslih, kar v času svetovne gospodarske krize znižuje njihove stroške in povečuje dobičke;

G.  ker ocena ogroženosti zaradi organiziranega kriminala in hudih kaznivih dejanj (SOCTA), ki jo je Europol objavil za leto 2013, navaja, da je v Evropski uniji prisotnih 3 600 mednarodnih kriminalnih združb, in ker ima 70 % teh združb raznoliko geografsko sestavo in področje delovanja, več kot 30 % združb pa se sočasno ukvarja z več kriminalnimi dejavnostmi;

H.  ker je nujno, da Europol na podlagi ustreznih informacij, ki jih pridobijo države članice, oceni, do kakšne mere določene organizirane kriminalne združbe delujejo preko notranjih in zunanjih meja EU in katere posebno hude oblike kriminala s čezmejnimi posledicami, kot so navedene v členu 83 PDEU, so zagrešile, pri čemer se vsakič osredotočijo na drugo posebno področje, in to oceno bodo natančno spremljali Evropski parlament, nacionalni parlamenti in drugi relevantni akterji, da se bolje usmeri in zagotovi dodana vrednost ukrepov EU in sodelovanje med policijo in sodnimi organi med državami članicami, s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami;

I.  ker se kriminalne združbe lahko poslužujejo sivega območja dogovarjanja z drugimi subjekti in lahko pri opravljanju nekaterih dejavnosti sklepajo zavezništva z „belimi ovratniki“ (podjetniki, javnimi uslužbenci na vseh ravneh odločanja, politiki, bančnimi institucijami, strokovnjaki itd.), ki sicer niso povezani s strukturo kriminalnih združb, vendar imajo z njimi poslovne odnose v obojestransko korist;

J.  ker so po navedbah Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) finančni tokovi, povezani z mednarodno trgovino s prepovedanimi drogami, s katero se ukvarjajo mafijske združbe, v nemalo primerih vključevali bančne institucije številnih držav po vsem svetu, zaradi česar so usklajene preiskave na mednarodni ravni nepogrešljive za odkrivanje finančnih subjektov, vpletenih v mednarodno trgovino s prepovedanimi drogami, tudi prek bančnih poti;

K.  ker je gospodarska kriza v preteklih letih prispevala k precejšnjim spremembam interesnih področij organiziranega kriminala, ki je znal v njej hitro prepoznati nove priložnosti, in ker lahko ta kriza, ki je spodbudila nove vale migrantov, ki si želijo boljših pogojev življenja in dela, povzroči, da bodo ti v nekaterih primerih postali nove žrtve izkoriščanja in razmer, v katerih se znajde nekvalificirana delovna sila;

L.  ker je podjetništvo ena od najpomembnejših potez sodobnih kriminalnih združb, oblike delovanja pa se močno usmerjajo proti izpolnjevanju tržnih potreb po blagu in storitvah, obsežnemu sodelovanju z drugimi kriminalnimi združbami in zakonitimi podjetji ter stalnemu nihanju med navidezno zakonitostjo dejavnosti, ki jih opravljajo, in metodami ustrahovanja in korupcije, ki se jih poslužujejo, ter nezakonitimi nameni (npr. pranje denarja);

M.  ker se je mednarodna razsežnost organiziranega kriminala že okrepila zaradi enostavnosti, s katero se kriminalne združbe poslužujejo vseh prevoznih sredstev, preizkušenih poti in obstoječe infrastrukture, tudi izven Evropske unije; ker se zlasti zaradi razvoja komunikacijske in prometne infrastrukture, ki smo mu trenutno priča na afriški celini, poraja tveganje, da bo organizirani kriminal to infrastrukturo izkoristil za lajšanje različnih oblik nezakonite trgovine;

N.  ker so evropske poti, zlasti tiste, ki prečkajo območje zahodnega Balkana, za velik delež kriminalnih skupin, ki delujejo v Evropi, še vedno bistvenega pomena za trgovino z ljudmi, orožjem in drogami (ter predhodnimi sestavinami zanje), pa tudi za dejavnosti pranja denarja; ker heroin, namenjen v Evropsko unijo, potuje po spreminjajočih se poteh;

O.   ker žrtve trgovine z ljudmi novačijo, prevažajo ali zadržujejo na silo, pod prisilo ali z goljufijo, z namenom spolnega izkoriščanja, prisilnega dela ali storitev, vključno s prosjačenjem, suženjstvom, služenjem, kaznivimi dejanji, pomočjo v gospodinjstvu, posvojitvami ali prisilnimi porokami, ali odstranitve organov; ker so žrtve izkoriščane in popolnoma podrejene preprodajalcem oziroma izkoriščevalcem in jim morajo odplačevati velikanske dolgove, so jim pogosto odvzeti osebni dokumenti, so zaprte, izolirane in ustrahovane, živijo v strahu pred maščevanjem, so brez denarja in se bojijo lokalnih oblasti ter izgubijo vsakršno upanje;

P.  ker mednarodne kriminalne združbe pogosto obvladujejo trgovino z ljudmi in človeškimi organi, pojave siljenja v prostitucijo in suženjstvo ter ustanavljanje delovnih taborišč; ker se zlasti na področju trgovine z ljudmi vsako leto ustvari dobiček, ocenjen na 25 milijard EUR, in ker pojav tovrstnih kaznivih dejanj zadeva vse države članice Evropske unije; ker prihodki, ki jih ustvari trgovina s prostoživečimi živalskimi vrstami in njihovimi deli telesa, po ocenah znašajo od 18 do 26 milijard EUR letno, pri čemer je EU najpomembnejši ciljni trg na svetu;

Q.   ker žrtve, kljub temu, da se trgovina z ljudmi razvija s spreminjajočimi se družbeno-ekonomskimi okoliščinami, večinoma izvirajo iz držav in regij, ki se spopadajo s težkimi gospodarskimi in socialnimi razmerami in ker se dejavniki ranljivosti že leta niso spremenili; ker med druge razloge za trgovino z ljudmi spadata tudi razcvet spolne industrije ter povpraševanje po poceni delovni sili in izdelkih in ker je pogost dejavnik, da oseba postane žrtev trgovine, na splošno obljuba boljšega življenja in obstoja za žrtve same in/ali njihove družine;

R.  ker še vedno ni lahko opredeliti natančne stopnje trgovine z ljudmi v EU, saj je pogosto skrita v drugih oblikah kriminalitete ali pa ni pravilno zabeležena ali se ne preiskuje, skupno število prisilnih delavcev v državah članicah EU pa se ocenjuje na 880 000, od katerih jih je 270 000 žrtev spolnega izkoriščanja, pri čemer ženske predstavljajo večino žrtev; ker so trgovina z ljudmi in zasužnjevanje zelo donosna oblika kriminala, ki jo pogosto izvajajo mednarodne kriminalne združbe; ker to zadeva vse države EU, vendar pa vse niso ratificirale vseh pomembnih mednarodnih instrumentov, s katerimi bi boj proti trgovini z ljudmi postal učinkovitejši; zlasti ker je samo devet držav članic v celoti preneslo in pričelo izvajati direktivo 2011/36/EUo preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej iz leta 2011, Komisija pa še vedno ni v celoti izvedla svoje Strategije EU za odpravo trgovine z ljudmi za obdobje 2012–2016;

S.  ker nezakonita trgovina s cigaretami letno ustvari približno 10 milijard EUR izgube v državni blagajni; ker svetovni promet iz naslova trgovine z lahkim strelnim orožjem po ocenah znaša med približno 130 in 250 milijonov EUR letno in ker je v Evropi več kot 10 milijonov kosov neprijavljenega strelnega orožja, ki resno ogrožajo tako varnost državljanov kot tudi organov pregona; ker so ponarejena zdravila, pri čemer nekatera ogrožajo zdravje ali so življenjsko nevarna, Evropejcem na voljo na 30 000 spletnih straneh, od katerih je 97 % nezakonitih, učinek tovrstnih zdravil na javno zdravje v Evropi pa po ocenah znaša do 3 milijarde EUR letno, pri čemer večina ponarejenih zdravil izvira iz Kitajske in Indije;

T.   ker nedavno poročilo posebnega poročevalca Združenih narodov za človekove pravice migrantov v EU vsebuje dokaze, ki nakazujejo, da so migranti v številnih centrih za pridržanje, ki jih upravlja agencija Frontex, obravnavani na načine, ki ne spoštujejo njihovih temeljnih pravic;

U.  ker zloraba interneta organiziranemu kriminalu omogoča povečevanje obsega nezakonite trgovine s psihotropnimi snovmi, strelnim orožjem, z materiali, ki se uporabljajo za proizvodnjo razstreliv, lažnimi bankovci, ponarejenimi izdelki in drugimi izdelki in storitvami, ki kršijo pravice intelektualne lastnine, ter živalskimi in rastlinskimi vrstami, ki jim grozi izumrtje, in mu nudi možnosti za izogibanje trošarinam in drugim davkom od prodaje neponarejenih izdelkov ter možnosti za vedno uspešnejše preizkušanje novih oblik kaznivih dejanj, kar kaže na njegovo zaskrbljujočo sposobnost prilagajanja sodobnim tehnologijam;

V.  ker kibernetska kriminaliteta povzroča znatno ekonomsko in socialno škodo, ki prizadene na milijone potrošnikov, in ustvarja letne izgube, ki po ocenah znašajo 290 milijard EUR(43);

W.  ker je korupcija javnih uslužbencev koristna za različne vrste nezakonite trgovine, s katerimi se ukvarjajo kriminalne združbe, saj jim med drugim omogoča dostop do zaupnih podatkov, pridobivanje lažnih dokumentov, vplivanje na postopke javnega naročanja, pranje denarja in izogibanje ukrepom za boj proti tovrstnim pojavom, ki jih izvajajo pravosodni organi in policija;

X.  ker se kokain iz srednje in južne Amerike v Evropi preprodaja v pristaniščih v severovzhodni Evropi, na Iberskem polotoku in ob obali Črnega morja;

Y.  ker se je leta 2012 na evropskem trgu pojavilo več kot 70 novih psihoaktivnih snovi; ker se organizirani kriminal za pretvorbo dovoljenih kemijskih snovi v predhodne sestavine sintetičnih drog in poznejšo proizvodnjo slednjih vedno pogosteje poslužuje nezakonitih laboratorijev na različnih koncih Evropske unije;

Z.  ker bi morale države članice in Evropska unija prepoznavati razmeroma nova področja organiziranega kriminala, vključno z nedovoljeno trgovino z redkimi minerali in ukradenimi kovinami ter odlaganjem strupenih odpadkov, ki imajo negativne učinke na zakonite trge, in se boriti proti njim;

AA.  ker so priložnosti za vzpostavljanje stikov in oblike povezovanja med javnim in zasebnim sektorjem vse pogostejše in ker je zato situacij, v katerih lahko pride do tveganja zaradi morebitnega nasprotja interesov, vedno več;

AB.  ker sodijo med sovražnike evroobmočja razhajanja v rasti produktivnosti med državami članicami; ker te srednje- in dolgoročno ustvarjajo razlike v konkurenčnosti, ki jih ni mogoče popraviti z devalvacijo ter vodijo do strogih in politično nevzdržnih varčevalnih programov, namenjenih notranji devalvaciji; ker sistemska korupcija v javnem sektorju, ki je glavna ovira za učinkovitost, neposredne tuje naložbe in inovacije, tako preprečuje pravilno delovanje monetarne unije;

AC.  ker korupcija po ocenah Svetovne banke predstavlja 5 % svetovnega BDP (2,6 milijarde USD), pri čemer je vsako leto izplačana več kot 1 milijarda USD podkupnin; ker korupcija skupno predstavlja 10 % vseh stroškov poslovanja na svetovni ravni in 25 % stroškov javnih naročil v državah v razvoju(44);

AD.  ker je vsaj 20 milijonov primerov drobne korupcije v javnem sektorju v Evropski uniji in je očitno, da ima ta pojav tudi učinek prelivanja v delih javne uprave v državah članicah (in pri ustreznih političnih osebnostih), ki so odgovorni za upravljanje sredstev Evropske unije in drugih finančnih interesov;

AE.  ker lahko tokovi umazanega denarja prek prenosov sredstev škodujejo stabilnosti in ugledu finančnega sektorja ter ogrozijo notranji trg Unije; ker je lahko polna sledljivost sredstev pomembno in izjemno koristno orodje pri preprečevanju, preiskovanju in odkrivanju primerov pranja denarja ali financiranja terorizma;

AF.  ker bi napredek na področju novih tehnologij in plačilnih metod moral privesti do varnejše družbe, v kateri poslovanje poteka pretežno brezgotovinsko, vendar pa je raba gotovine po podatkih Evropske centralne banke, ki kažejo, da se količina evrskih bankovcev (zlasti visokih nominalnih vrednosti) od leta 2002 nenehno povečuje, še vedno nekaj običajnega; ker je obtok velikih količin gotovine nezakonitega izvora še vedno razlog za zaskrbljenost organov kazenskega pregona in ker je to še vedno eden od najbolj priljubljenih načinov za repatriacijo premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem;

Za obrambo državljanov in zakonitega gospodarstva

AG.  ker razraščanje organiziranega kriminala, korupcije in pranja denarja resno ogroža varnost državljanov in potrošnikov, prosto gibanje, zaščito poštenih podjetij, svobodno in pravilno uveljavljanje konkurence, potrebo po preprečevanju, da bi kopičenje nezakonitega finančnega premoženja in sredstev povzročilo izkrivljanje zakonitega poslovnega cikla, ter temeljna demokratična načela, na katera se opirajo Evropska unija in države članice; ker je za izkoreninjenje takšnih pojavov potrebna odločna politična volja na vseh ravneh;

AH.  ker se hudodelske združbe ne ukvarjajo le z ustrahovanjem in nasiljem, ampak so vpletene tudi v vedno bolj prefinjene in dobičkonosne goljufije, s katerimi zakonitemu gospodarstvu odvzemajo pomembne vire in onemogočajo gospodarsko rast, zlasti v težkih časih, kakršnim smo priča danes; ker imajo pojavi organiziranega kriminala, korupcije in pranja denarja, ki jim vdor v zakonito gospodarstvo daje vedno večjo moč, uničujoče učinke na države članice;

AI.  ker po mnenju Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) prihodki, ustvarjeni z nezakonitimi dejavnostmi, na svetovni ravni znašajo približno 3,6 % svetovnega BDP, trenutni tokovi vsega „opranega“ denarja na svetu pa se gibljejo okrog 2,7 % svetovnega BDP; ker Evropska komisija ocenjuje, da stroški korupcije samo v Evropski uniji znašajo približno 120 milijard EUR letno oziroma 1 % BDP EU; ker gre v tem primeru za znatna finančna sredstva, ki so bila odvzeta gospodarskemu in socialnemu razvoju, javnim financam in blaginji državljanov;

AJ.  ker so vezi med hudodelskimi združbami in terorističnimi skupinami vse tesnejše; ker te poleg dejanskih strukturnih vezi vključujejo tudi medsebojno zagotavljanje storitev, denarja in druge oblike materialne pomoči; ker tovrstne povezave resno ogrožajo celovitost Evropske unije in varnost njenih državljanov;

AK.  ker lahko prekomerna birokracija odvrne zakonite gospodarske dejavnosti in spodbudi korupcijo javnih uslužbencev; ker visoke stopnje korupcije, ki podjetjem povzročajo neupravičene stroške in onemogočajo lojalno konkurenco med njimi, predstavljajo tudi resno grožnjo za demokracijo, pravno državo in enakopravno obravnavanje državljanov pred zakonom; ker lahko korupcija z neustreznim razporejanjem sredstev, zlasti na račun javnih storitev, predvsem pa na račun socialnih storitev in storitev socialnega varstva, škoduje gospodarskemu razvoju;

AL.  ker 74 % Evropejcev korupcijo zaznava kot enega največjih nacionalnih in nadnacionalnih problemov(45) in ker do pojavov korupcije prihaja v vseh delih družbe; ker korupcija poleg tega spodkopava zaupanje državljanov v demokratične institucije in učinkovitost vlad, izvoljenih, da bi ohranjali pravno državo, saj ustvarja privilegije in tako spodbuja družbeno neenakost; ker je nezaupanje v politike večje v obdobjih hude gospodarske krize;

AM.  ker vse evropske države nimajo sistema za standardizacijo in celovito varstvo dostopa državljanov do informacij v smislu instrumenta za spremljanje in obveščanje, ki bi znotraj Evropske unije zagotovil dejansko izvajanje zakona o dostopu do informacij javnega značaja;

AN.  ker je dostop do posojil za zdrave družbe, tudi zaradi gospodarske krize, otežen zaradi visokih stroškov in večjih jamstev, ki jih zahtevajo banke; ker podjetja, ki se znajdejo v ekonomskih težavah, včasih sodelujejo s hudodelskimi združbami, če želijo pridobiti sredstva za naložbe, kar hudodelskim združbam omogoča, da denar, ki so ga pridobile s kaznivimi dejanji, uporabijo za naložbe v zakonite gospodarske dejavnosti;

AO.  ker se pranje denarja izraža v vse bolj prefinjenih oblikah in vključuje na primer nezakonite, včasih pa tudi zakonite mreže stav, zlasti v zvezi s športnimi dogodki; ker se panoga iger na srečo lahko izkorišča za pranje denarja; ker je organizirani kriminal pogosto tudi v središču prirejanja izidov na športnih dogodkih, ki predstavlja donosno obliko kriminalne dejavnosti;

AP.  ker se hudodelske združbe pogosto poslužujejo osebnih podatkov, ki jih pridobijo na goljufiv način, tudi prek spleta, za izdelavo lažnih dokumentov ali spreminjanje verodostojnih dokumentov, ki jim omogočajo izvrševanje drugih kaznivih dejanj; ker je po podatkih raziskave Evropske komisije(46) med uporabniki interneta v Uniji 8 % takšnih, ki so bili žrtve kraje identitete ali imeli izkušnje s tem pojavom, in ker je 12 % uporabnikov utrpelo katero izmed oblik spletne goljufije; ker je varstvo osebnih podatkov na spletu nujen predpogoj za boj proti spletnim kaznivim dejanjem in pomembno orodje za povrnitev zaupanja državljanov v spletne storitve;

AQ.   ker pranje denarja ni povezano zgolj z dejavnostmi, ki so značilne za organizirani kriminal, ampak tudi s korupcijo, davčnimi goljufijami in utajami; ker se vsako leto v EU zaradi davčnih goljufij in utaj, izogibanja davkom in agresivnega davčnega načrtovanja izgubi škandaloznih 1 bilijon EUR potencialnih prihodkov od davkov, kar pomeni letni strošek v višini okoli 2000 EUR za vsakega evropskega državljana, ustrezni ukrepi proti temu pa niso bili sprejeti;

AR.   ker se pranje denarja izraža v vse bolj prefinjenih oblikah in vključuje na primer nezakonite, včasih pa tudi zakonite mreže stav, zlasti v zvezi s športnimi dogodki; ker je organizirani kriminal pogosto tudi v središču prirejanja izidov športnih dogodkov, ki predstavlja donosno obliko kriminalne dejavnosti;

AS.  ker dejavnosti organiziranega kriminala vedno pogosteje vključujejo ponarejanje vseh vrst izdelkov, od luksuznih dobrin pa vse do proizvodov za vsakodnevno rabo; ker to resno ogroža zdravje potrošnikov in varnost delovnih mest, škoduje zadevnim podjetjem in povzroča znatne izgube v državnih blagajnah; ker je ponarejanje včasih družbeno sprejemljivo, saj ga družba dojema kot dejavnost brez dejanskih žrtev, in ker to zmanjšuje tveganje za razkrinkanje vpletenih hudodelskih združb;

AT.  ker vse več kaznivih dejanj, storjenih v kmetijsko-živilskem sektorju, ne le resno ogroža zdravje evropskih državljanov, temveč precej škoduje tudi tistim državam, za katere je odličnost živil njihova glavna prednost;

AU.  ker je bilo po ocenah Komisije leta 2011 izgubljenih 193 milijard EUR (1,5 % BDP prihodkov iz DDV zaradi neizpolnjevanja zahtev ali opustitve pobiranja DDV; ker se zaradi obsega davčnih goljufij in izogibanja davkom zmanjšuje zaupanje državljanov v pravičnost in legitimnost pobiranja davkov in celotnega davčnega sistema; ker se je primanjkljaj DDV v EU od leta 2006 skoraj podvojil, pri čemer se po ocenah tretjino tega primanjkljaja pripisuje utaji DDV; ker bi lahko širitev operativnih pristojnosti Evropskega urada za boj proti goljufijam v boju proti utaji DDV občutno zmanjšala pojavnost tega zločina;

AV.  ker so stroški korupcije na področju javnih naročil leta 2010 samo v osmih državah članicah znašali med 1,4 in 2,2 milijarde EUR;

Potreba po skupnem pristopu na evropski ravni

AW.  ker vključitev mafijskih hudodelskih združb med vprašanja, ki so bila posebej izpostavljena v razpravi Sveta za pravosodje in notranje zadeve o prednostnih nalogah cikla politik za obdobje 2014-2017 proti čezmejnemu organiziranemu kriminalu, ki je potekal 6. in 7. junija 2013, odraža tehtnost dela Posebnega odbora za organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja – in Evropskega parlamenta nasploh –, ki je tej temi posvetil pomemben delež svojih javnih predstavitev mnenj, in predstavlja priznanje skupni in trdni politični usmeritvi vseh evropskih institucij za boj proti nevarnostim kriminala, ki jih povzročajo mafijske združbe in drugi kriminalni sistemi;

AX.  ker je, kot je leta 2013 ugotovil Europol, ena od največjih nevarnosti v boju proti mafiji morebitno podcenjevanje tega pojava, njegove kompleksnosti, izjemnih organizacijskih sposobnosti in sposobnosti prilagoditve različnim geografskim in družbenim okoljem, pri čemer se njegovi akterji včasih namesto za „vojaški nadzor“ ozemlja odločijo za „podtalno delovanje“, kar jim omogoča velike dobičke, pri tem pa ostanejo skriti;

AY.  ker imajo hudodelske združbe na voljo sredstva, da izkoriščajo prost pretok ljudi, blaga, storitev in kapitala v Evropski uniji ter razlike med zakonodajami in pravnimi tradicijami držav članic; ker imajo davčne oaze in države, ki izvajajo nepregledne ali škodljive davčne prakse, bistveno vlogo pri pranju denarja nezakonitega izvora; ker lahko trdovratnost izkrivljanja, ki ga povzročajo davčne oaze, privede do umetnih tokov in negativnih učinkov na notranjem trgu EU; ker je škodljiva davčna konkurenca znotraj EU nedvomno v nasprotju z načeli enotnega trga; ker si je treba bolj prizadevati za uskladitev davčnih osnov v okviru čedalje tesnejše gospodarske, davčne in proračunske Unije;

AZ.  ker je bilo na evropski ravni nekaj že narejenega za vzpostavitev usklajenega zakonodajnega in pravnega okvira na področju organiziranega kriminala, korupcije in pranja denarja; ker države članice nekaterih ciljev na področju boja proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja ne morejo doseči same; ker bo na tem področju kljub temu treba sprejeti nove ukrepe in uskladiti nacionalne zakonodaje za boj proti tem raznolikim pojavom;

BA.  ker je treba za preprečevanje organiziranega kriminala zakonodajalcem v državah članicah omogočiti, da se hitro in učinkovito odzovejo na spremenjene strukture in nove oblike kriminalitete, in ker morajo vse države članice, zlasti po sprejetju Lizbonske pogodbe, zagotoviti Unijo svobode, varnosti in pravice;

BB.  ker mora zaščita finančnih interesov Unije in evra predstavljati prednostno nalogo; ker je treba v ta namen zajeziti vedno pogostejše pojave preusmerjanja evropskih sredstev, ki se ga poslužujejo hudodelske združbe (s t.i. goljufijami v Skupnosti), in ponarejanja evra; ker so bili za zaščito finančnih interesov EU in boj z nadnacionalnimi in čezmejnimi kriminalnimi in nezakonitimi dejavnostmi na evropski ravni razviti programi, kot so Hercule, Fiscalis, Customs in Pericles;

BC.  ker je vzajemno priznavanje priznano kot temeljno načelo, ki daje podlago pravosodnemu sodelovanju v civilnih in kazenskih zadevah med državami članicami EU;

BD.  ker so, kot je navedeno v zbirki primerov organiziranega kriminala Urada ZN za droge in kriminal iz leta 2012 (Digest of organised crime cases), za uspešno preiskovanje organiziranega kriminala velikokrat nujno potrebne posebne preiskovalne metode; povezane so z uspehi, doseženimi pri najtežjih preiskavah, ki so jih predstavili strokovnjaki; ker člen 20(1) Palermske konvencije ZN poziva države pogodbenice, naj za učinkovit boj proti organiziranemu kriminalu uporabijo posebne preiskovalne metode; ker morajo biti takšne metode zakonsko urejene, sorazmerne in potrebne v demokratični družbi, nadzirati pa jih morajo pravosodni in drugi neodvisni organi prek predhodne odobritve in spremljanja med preiskavo ali naknadne ocene, da se zagotovi popolno spoštovanje človekovih pravic, kot to zahteva priporočilo (2005)10 Odbora ministrov Sveta Evrope o posebnih preiskovalnih metodah v zvezi s hudimi zločini, vključno s terorističnimi dejanji;

BE.  ker je neodvisnost sodstva bistvenega pomena za uresničevanje načela delitve oblasti in ker je učinkovit, neodvisen in nepristranski pravosodni sistem pomemben za uveljavljanje načela pravne države ter varstvo človekovih pravic in državljanskih svoboščin evropskih državljanov; ker sodišča ne smejo biti podvržena kakršnemu koli vplivanju ali interesom;

BF.  ker je namen te resolucije ponuditi politično usmeritev v zvezi s prihodnjo zakonodajo Evropske komisije in držav članic;

Za enoten in dosleden zakonodajni okvir – Zaščita in pomoč za žrtve

1.  izpostavlja vsebino svojega vmesnega poročila, sprejetega z resolucijo z dne 11. junija 2013, in poudarja, da je pričujoča resolucija namenjena potrditvi in vključitvi te vsebine, tudi v tistih delih, ki tukaj niso izrecno navedeni;

2.  poziva Komisijo, naj pripravi evropski akcijski načrt za boj proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja, ki bo vseboval zakonodajne in pozitivne ukrepe za učinkovit boj proti tovrstnim pojavnim oblikam kriminala;

3.  vztraja, da morajo vse države članice v svojih pravnih sistemih nemudoma in pravilno uveljaviti vse evropske in mednarodne zakonodajne akte na področju organiziranega kriminala, korupcije in pranja denarja; poziva države članice in Komisijo, naj dokončajo načrt o pravicah osumljenih in obtoženih oseb v kazenskem postopku, vključno z direktivo o preiskovalnem priporu;

4.  podpira cikel politik za boj proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, ki se je pričel v obdobju 2011–2013 in se bo nadaljeval v obdobju 2014–2017, in poziva, naj si države članice in evropske agencije prizadevajo, da bo ta pobuda privedla do oprijemljivih rezultatov; meni, da je treba ta cikel politik vključiti v širši evropski akcijski načrt za boj proti organiziranemu kriminalu in kriminalnim sistemom; meni, da bi moral ta cikel politik med svoje horizontalne prednostne naloge vključiti tudi korupcijo, in sicer že ob samem pričetku njegovega pregleda, ki bo predvidoma potekal oktobra 2015;

5.  poziva Svet Evropske unije, naj nemudoma pregleda svoje sklepe z dne 8. in 9. novembra 2010 o vzpostavitvi in izvajanju svežnja politik EU za boj proti hudim in organiziranim oblikam mednarodnega kriminala, da bi omogočili sodelovanje Evropskega parlamenta, v skladu z duhom Lizbonske pogodbe, pri opredeljevanju prednostnih nalog, v razpravi o strateških ciljih in pri ocenjevanju rezultatov tega svežnja politik; poziva, naj Svet obvešča Evropski parlament o rezultatih prvega cikla politik v obdobju 2011–2013 in naj enkrat letno prisluhne Stalnemu odboru za notranjo varnost (COSI), da bi se podrobno seznanil z napredkom, doseženim pri izvajanju letnih načrtov za udejanjanje strateških ciljev;

6.  ponovno poziva Komisijo, naj predlaga skupne pravne standarde za krepitev povezovanja in sodelovanja med državami članicami; zlasti poziva Komisijo, naj na podlagi ocene izvajanja okvirnega sklepa o boju proti organiziranemu kriminalu in po vzoru najnaprednejše zakonodaje držav članic do konca leta 2013 pripravi zakonodajni predlog, v katerem bo določila enotno opredelitev organiziranega kriminala, ki bi morala med drugim zajemati tudi kaznivo dejanje sodelovanja v mednarodnih hudodelskih združbah in poudariti dejstvo, da so tovrstne hudodelske skupine podjetniško naravnane, zelo dobro organizirane in vešče uporabe napredne tehnologije ter da pogosto delujejo s pomočjo ustrahovanja in izsiljevanja; prav tako poziva Komisijo, naj upošteva člen 2, točko a) Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu;

7.  poudarja, da morajo zakonske določbe Evropske unije na področju materialnega kazenskega prava spoštovati temeljne pravice ter načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, pa tudi vsebino resolucije Evropskega parlamenta z dne 22. maja 2012 o pristopu EU do kazenskega prava;

8.  poziva Komisijo, naj zlorabo in izkoriščanje žrtev trgovine z ljudmi obravnava kot kaznivo dejanje in čim prej skupaj z državami članicami in ustreznimi mednarodnimi institucijami razvije sistem zbiranja podatkov, ki bo primerljiv na ravni EU in zanesljiv; poziva Komisijo, naj čim prej izvede vse ukrepe in instrumente, predstavljene v sporočilu Strategija EU za odpravo trgovine z ljudmi (2012–2016) ter vzpostavi observatorij za boj proti trgovini z ljudmi, odprt za vlade, organe kazenskega pregona in nevladne organizacije; poziva Komisijo in ESZD, naj okrepita zunanjo razsežnost in preprečevalni domet ukrepov in programov, zlasti preko dvostranskih sporazumov z državami izvora in tranzitnimi državami ter s posebnim poudarkom na mladoletnikih brez spremstva; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovita družbeno nesprejemljivost trgovanja z ljudmi z močnimi in podprtimi kampanjami ozaveščanja, ki naj se ocenijo enkrat letno v okviru evropskega dne boja proti trgovini z ljudmi;

9.  poziva Komisijo, naj oblikuje dosledno celovito politiko boja proti korupciji; priporoča, naj Komisija pri pripravi svojega poročila o ukrepih, ki so jih države članice in institucije Evropske unije sprejele proti korupciji, predlaga in vključi seznam konkretnih priporočil za vsako državo članico in institucijo EU, pri tem pa izpostavi primere najboljših praks v okviru boja proti korupciji, da bi države članice in institucije EU na dolgi rok spodbudila k vzajemnemu učenju; poleg tega predlaga, naj Komisija vključi tudi popoln pregled področij, ki so izpostavljena korupciji na nacionalni ravni; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo naslednje poročilo objavljeno leta 2015, in tako omogoči sprotno sledenje napredku, doseženemu v prizadevanjih držav članic in institucij EU na področju boja proti korupciji; poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu redno poroča o ukrepih, ki so jih sprejele države članice, in po potrebi posodobi veljavno evropsko zakonodajo;

10.  meni, da zakoni o obrekovanju in razžalitvi odvračajo od morebitnega prijavljanja korupcije; zato poziva vse države članice, naj v svojih pravnih sistemih odpravijo kazni v zakonih o obrekovanju in razžalitvi vsaj v primerih, ko gre za domnevni organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja v državah članicah ali tujini;

11.  poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu redno poroča o ukrepih, ki so jih države članice sprejele proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja;

12.  poziva Komisijo, naj do konca leta 2013 predstavi svoj predlog za uskladitev kazenskega prava na področju pranja denarja in v njem predlaga enotno opredelitev kaznivega dejanja lastnega pranja denarja, ki bo temeljila na najboljših praksah v državah članicah;

13.  se seznanja z novejšimi zakonodajnimi predlogi o ustanovitvi urada evropskega javnega tožilstva in o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter poziva k njihovemu čim prejšnjemu sprejetju; meni, da je ključnega pomena, da se javno tožilstvo podpre z jasnim okvirom postopkovnih pravic in da se jasno opredelijo kazniva dejanja, glede katerih bo pristojno;

14.  poziva Komisijo, naj do konca leta 2013 pripravi zakonodajni predlog o ustanovitvi učinkovitega in celovitega evropskega programa v javnem in zasebnem sektorju za zaščito tistih, ki odkrijejo neučinkovito upravljanje in nepravilnosti ter prijavijo primere nacionalne ali čezmejne korupcije, povezane s finančnimi interesi EU, ter zaščito prič, informatorjev in oseb, ki sodelujejo s pravosodnimi organi, zlasti prič, ki pričajo proti organizacijam mafijske narave in drugim kriminalnim organizacijam, da bi rešili njihove težke življenjske pogoje (od tveganj, povezanih s povračilnimi ukrepi, do pretrganja družinskih vezi ali tudi preselitve iz njihovega domačega območja ter njihove socialne in poklicne izključenosti); poziva tudi vse države članice, naj vzpostavijo ustrezno in učinkovito zaščito za prijavitelje oz. notranje informatorje;

15.  poudarja, da bi moral učinkovit pravni okvir ustrezno upoštevati vzajemno delovanje med določbami na področju boja proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja ter temeljno pravico do varstva osebnih podatkov, da bo omenjeni boj možen, ne da bi pri tem prišlo do znižanja standardov, ki veljajo na področju varstva podatkov in temeljnih pravic; s tem v zvezi pozdravlja sistem zaščite podatkov, ki ga uporablja Europol ter predlog Komisije o četrti direktivi o preprečevanju pranja denarja;

16.  priporoča, naj Evropski parlament, države članice in Komisija s podporo Europola, Eurojusta in Agencije EU za temeljne pravice na podlagi priznanih sistemov in skupnih meril opredelijo čim bolj enotne in skladne kazalnike, ki bodo omogočali vsaj merjenje obsega organiziranega kriminala, korupcije in pranja denarja na ravni Evropske unije ter ekonomskih stroškov in družbene škode, ki jo ti pojavi povzročajo; poziva Komisijo in države članice, naj raziščejo, kolikšno družbeno škodo povzroča okoljski, gospodarski in korporacijski kriminal;

17.  vztraja, da je treba v celoti uporabiti in okrepiti veljavne instrumente vzajemnega priznavanja in sprejeti evropsko zakonodajo, ki bo zagotavljala takojšnje in neposredno izvrševanje kazenskih sodb in vseh ukrepov pravosodnih organov, zlasti kazenskih sodb, nalogov za prijetje in odredb za zaplembo na ozemlju države članice, ki ni država, v kateri so bile te izrečene oziroma izdane, pri čemer se v celoti upošteva načelo sorazmernosti; poziva Komisijo, naj prednostno pripravi ustrezen in konkreten zakonodajni predlog za učinkovito vzajemno priznavanje odredb za zaplembo in zaseg, vključno s tistimi, ki se izdajajo na civilnopravnem področju; meni, da je treba izboljšati medsebojno pravno pomoč, pa tudi vzajemno priznavanje dokazov med državami članicami; poudarja pomen posodabljanja in izboljševanja mehanizmov zaprosil za pravno pomoč; poziva k prednostni obravnavi prošenj za izročitev, ki se nanašajo na člane hudodelskih združb, v organih, ki prejmejo takšne prošnje;

18.  poziva države članice in Komisijo, naj nadaljujejo s skupnimi prizadevanji za zaključek pogajanj o osnutku direktive o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah, da bi poenostavile zbiranje dokazov v čezmejnih zadevah in omogočile nemoteno in učinkovito pravosodno sodelovanje za boj proti mednarodnemu kriminalu;

19.  meni, da je hitro sprejetje direktive o zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, temeljnega pomena, in priznava prednostno vlogo jasnih in učinkovitih predpisov, s katerimi bo na evropski ravni mogoče doseči dejansko uskladitev; poziva države članice, naj prihodnjo direktivo pravočasno in učinkovito prenesejo v nacionalno zakonodajo;

20.  poziva države članice in Komisijo, naj si prizadevajo za mednarodno sodelovanje in podprejo vzpostavitev evropskega programa, namenjenega spodbujanju izmenjave in razširjanja dobrih praks za učinkovito upravljanje z zaplenjenim premoženjem;

21.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo boj proti trgovini z ljudmi in prisilnemu delu; meni, da bi se boj proti prisilnemu delu moral osredotočati na mesta, kjer se izkorišča poceni delovna sila; zato poziva države članice, naj okrepijo svoje delovne inšpekcije in olajšajo delovanje tistih organizacij, kot so sindikati, ki lahko nudijo pomoč pri odkrivanju prisilnega dela;

22.  meni, da je verižna odgovornost podjetij pomembno orodje v boju proti prisilnemu delu; zato poziva Komisijo, naj pripravi predlog za vzpostavitev minimalnih standardov za verižno odgovornost podjetij; spodbuja države članice, naj prepovejo sklepanje pogodb s podizvajalci v okviru javnih naročil, dokler ne bo sprejet dogovor o verižni odgovornosti podjetij;

23.  opozarja Komisijo, da je treba otrokom, ki so žrtve trgovine z ljudmi, zagotoviti posebno obravnavo ter izboljšati zaščito mladoletnikov brez spremstva in otrok, s katerimi trgujejo njihove lastne družine (primeri, ki jih je treba upoštevati pri predlogih za vrnitev v matično državo, določitvi skrbnikov itd.); poziva, da je poleg pristopa glede na spol treba upoštevati tudi vlogo zdravstvenih težav in invalidnosti;

24.  poziva Komisijo, naj razvije Listino Evropske unije za zaščito in pomoč žrtvam trgovine z ljudmi, da se na način, ki je skladnejši, učinkovitejši in koristnejši za vse zainteresirane strani, zberejo vsi obstoječi kazalniki, ukrepi, programi in viri za dosego cilja okrepitve zaščite žrtev; poziva Komisijo, naj uvede telefonsko linijo za pomoč žrtvam trgovine z ljudmi;

25.  poziva Komisijo, naj poveča sredstva za specializirane nevladne organizacije, medije in raziskave, da se okrepijo podpora, zaščita in pomoč žrtvam, da tako njihovo pričanje na sodišču postane manj potrebno; poziva Komisijo, naj okrepi tudi prepoznavnost in ozaveščenost o potrebah žrtev, da se zmanjša povpraševanje in izkoriščanje žrtev trgovine z ljudmi ter spodbudi prihodnost brez žrtev, kar zadeva spolno izkoriščanje in izkoriščanje delovne sile;

26.  poudarja, da Svetovna banka ocenjuje, da je vsako leto v državah v razvoju med 20 do 40 milijard dolarjev – kar ustreza 20-40 % uradne razvojne pomoči – z mehanizmi korupcije na visoki ravni odvzetih iz javnih proračunov in skritih v tujini(47); poziva Evropsko komisijo, naj ob upoštevanju položaja, ki ga ima Evropska unija kot največji donator na svetu, okrepi sodelovanje z ostalimi donatorji in Mednarodno organizacijo vrhovnih revizijskih institucij za razvoj zmogljivosti vrhovnih revizijskih institucij v državah prejemnicah, da bi spodbudila izvajanje mednarodnih standardov za vrhovne revizijske institucije in zagotovila, da bo finančna pomoč EU služila svojemu predvidenemu namenu in da ne bo preusmerjena;

Zaustavitev dejavnosti organiziranega kriminala s poseganjem v sredstva in premoženje

27.  poziva države članice, naj na podlagi najnaprednejših nacionalnih zakonodaj uvedejo modele zaplembe, ki ne temelji na obsodbi, za tiste primere, v katerih je na podlagi razpoložljivih dokazov in po sklepu sodišča mogoče ugotoviti, da je bilo zadevno premoženje pridobljeno s kaznivimi dejanji ali da se uporablja za izvrševanje kaznivih dejanj;

28.  meni, da bi ob spoštovanju nacionalnih ustavnih jamstev in upoštevanju premoženjske pravice in pravice do obrambe lahko predvideli instrumente za preventivno zaplembo, ki bi se uporabljali le na podlagi odločbe sodišča;

29.  poziva Evropsko komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog, ki bo na učinkovit način zagotovil vzajemno priznavanje odredb o zasegu in zaplembi, povezanih s preventivnimi premoženjskimi ukrepi, ki so jih sprejeli italijanski pravosodni organi, in z ukrepi, ki jih na civilnopravnem področju sprejemajo številne države članice Evropske unije; poziva države članice, naj nemudoma sprejmejo operativne ukrepe, ki so potrebni za učinkovito izvajanje omenjenih postopkov;

30.  poziva države članice, naj vzpostavijo upravno, policijsko in pravosodno sodelovanje, da bi na celotnem ozemlju Evropske unije izsledile premoženje nezakonitega izvora in ga zasegle ali zaplenile, tudi v okviru celovitega delovanja mreže uradov za odvzem premoženjske koristi in hitrega dostopa do nacionalnih podatkovnih zbirk, kot so na primer davčne evidence, javni registri vozil, zemljiške knjige in registri transakcijskih računov;

31.  poziva Komisijo, naj okrepi vlogo in pristojnosti uradov za odvzem premoženjske koristi, da bi ustvarila pogoje za čim prožnejši in enotnejši dostop do informacij, ki mora v celoti spoštovati varstvo podatkov in temeljne pravice; poziva države članice, naj podprejo večjo vlogo uradov za odvzem premoženjske koristi, tudi z zagotavljanjem ustreznih virov in z upoštevanjem možnosti, ki jih imajo tovrstni uradi za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja; pozdravlja delo, ki ga je doslej opravila platforma uradov za odvzem premoženjske koristi, in spodbuja njeno nadaljnje delo, da bi na evropski ravni čim bolje izkoristili obstoječe najboljše prakse in okrepili dejavnosti tovrstnih uradov;

32.  meni, da je z vidika učinkovitega odvzema moči kriminalnih sistemov, ki ga je mogoče doseči z napadom na njihovo bogastvo, temeljnega pomena uporabiti vse instrumente, ki so lahko koristni za odkrivanje nezakonito pridobljenega in mafijskega premoženja, na primer vzpostaviti centralne registre bančnih računov;

33.  poziva države članice, naj spodbujajo ponovno uporabo zaplenjenega premoženja nezakonitega izvora za socialne namene, kot je preusmeritev takšnega premoženja k žrtvam in skupnostim, ki so utrpele uničujoče posledice drog in organiziranega kriminala, ter naj ta sredstva uporabijo za financiranje boja proti kriminalu, začenši na lokalni ravni, ter čezmejnih ukrepov organov pregona, in predlaga uporabo sredstev za financiranje ukrepov, namenjenih ohranjanju neokrnjenosti takšnega premoženja

34.  priporoča državam članicam, naj sprejmejo predpise, ki bodo omogočili kazenski pregon tako za ravnanje oseb, ki drugim obljubljajo lažno lastništvo premoženja, gotovine ali drugih koristi ali razpolaganje z njimi, da bi se tako izognile ukrepom zasega ali zaplembe, kot tudi tretjih oseb, ki lažno sprejmejo lastništvo takšnega premoženja ali razpolaganje z njim;

35.  predlaga, da bi bilo treba gospodarske subjekte za najmanj 5 let izključiti iz sodelovanja v postopkih za oddajo javnih naročil v vsej Evropski uniji, če so bili ti pravnomočno obsojeni zaradi kaznivih dejanj sodelovanja v hudodelskih združbah, pranja denarja, financiranja terorizma, izkoriščanja oseb in otroškega dela, korupcije in ostalih hudih kaznivih dejanj zoper javno upravo, ko ta zmanjšajo fiskalno zmožnost države ali povzročijo družbeno škodo, kot so na primer utaja davkov in druga kazniva dejanja, povezana z davki, pa tudi zaradi ostalih, posebej hudih kaznivih dejanj s čezmejnimi posledicami, navedenih v členu 83(1) PDEU (t.i. evropska kazniva dejanja), pri čemer se v celoti spoštujejo pravice do obrambe v skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), Listino EU in sekundarno zakonodajo EU, ki se nanaša na pravice osumljencev in obtoženih oseb v kazenskih zadevah, zgoraj navedena določba pa bi morala veljati tudi takrat, ko takšen razlog za izključitev nastopi med postopkom oddaje naročil; poleg tega priporoča, naj se gospodarski subjekti, registrirani v davčnih oazah, ki jih za takšne priznavajo mednarodne institucije, izključijo iz sodelovanja v postopkih za oddajo javnih naročil;

36.  meni, da bi se morali postopki za oddajo javnih naročil zgledovati po načelu zakonitosti in da bi bilo treba v tem okviru slediti merilu za oddajo javnega naročila, ki bo temeljilo na ekonomsko najugodnejši ponudbi, in zagotoviti popolno preglednost postopka izbire (kar je mogoče doseči tudi s sistemi e-javnih naročil), da bi preprečili goljufije, korupcijo in druge hude nepravilnosti;

37.  poziva države članice, naj z uvedbo ustreznega nadzora in objektivnih in preglednih postopkov preprečijo tveganja, povezana z vrivanjem hudodelskih skupin v javna naročila in korupcijo na tem področju;

38.  meni, da bi morali za boj proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja okrepiti sodelovanje med zasebnim sektorjem in organi pregona, da bi zasebne akterje, zlasti v prometnem, logističnem in kemijskem sektorju, ponudnike internetnih storitev ter ponudnike bančnih in finančnih storitev tako v državah članicah kot tudi v tretjih državah, spodbudili, da zavračajo vse nezakonite ali nepravične prakse, povezane s spodbujanjem organiziranega kriminala, korupcije in pranja denarja ali drugih zločinov, se jih vzdržijo in jih prijavljajo sodiščem in policiji ter po potrebi Eurojustu in Europolu; poziva k strožjih sistemih zaščite za zasebne akterje, ogrožene zaradi njihovega sodelovanja pri prijavljanju dejavnosti organiziranega kriminala, korupcije in pranja denarja; poleg tega poziva države članice – v skladu z načelom solidarnosti – naj zagotovijo ustrezne vire in financiranje Europola, Eurojusta, agencije Frontex in prihodnjega Evropskega javnega tožilstva, saj njihovi ukrepi koristijo v enaki meri državam članicam in državljanom;

39.  poziva Komisijo, naj do konca leta 2014 predstavi predlog direktive o skupnih preiskovalnih metodah za boj proti organiziranemu kriminalu v skladu s členom 87(2)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

40.  poziva Evropsko komisijo, države članice in podjetja, naj izboljšajo sledljivost proizvodov, na primer z navedbo države porekla pri kmetijsko-živilskih proizvodih, uporabo oznak Stalne mednarodne komisije za preskušanje ročnega strelnega orožja (CIP) za strelno orožje, ali identifikacijskih kod, ki se lahko uporabljajo tudi za davčne namene in se nameščajo na cigarete, alkoholne pijače in zdravila, ki se izdajajo na recept, da bi tako preprečile ponarejanje, hudodelskim skupinam odvzele pomemben vir prihodkov in zaščitile zdravje potrošnikov; izraža obžalovanje, ker države članice niso želele uvesti sledljivosti v posodobitev carinskega zakonika Evropske unije;

41.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoje pomorsko sodelovanje, ki predstavlja instrument za boj proti trgovini z ljudmi, drogami in ostalimi nezakonitimi in ponarejenimi izdelki ter tihotapljenju tobaka; priznava, da neskladno upravljanje meja, tudi pomorskih, nudi priložnost organiziranemu kriminalu za vdor v Evropsko unijo in pomeni težavo, ki jo je treba neprestano obravnavati; zato poziva Europol, agencijo Frontex in Evropsko komisijo, naj preučijo razvoj, povezan z zunanjimi mejami EU, in s tem povezano ranljivost teh meja;

42.  je seznanjen z obstoječimi povezavami med organiziranim kriminalom in terorizmom, kot so jih poudarili pravosodni organi in policija v nekaterih okoliščinah v zvezi s financiranjem nezakonitih dejavnosti terorističnih skupin s prihodki iz nezakonite trgovine na mednarodni ravni, in poziva države članice, naj poostrijo ukrepe za boj proti takšnim dejavnostim;

43.   spodbuja skupna usposabljanja analitikov na področju preprečevanja kriminalitete in boja proti terorizmu, tudi z vidika ustanovitve skupnih projektnih skupin, ki bodo sicer delovale na nacionalni ravni, pa tudi vzpostavitev in uporabo skupnih preiskovalnih enot na ravni Evropske unije;

44.  izpostavlja pomembne rezultate, ki so bili doslej doseženi z vzpostavitvijo skupnih preiskovalnih enot, in priznava njihovo temeljno vlogo pri razširjanju kulture sodelovanja na področju boja proti čezmejnemu kriminalu; poziva države članice, naj Okvirni sklep Sveta 2002/465/PNZ ustrezno prenesejo v nacionalno zakonodajo in svoje pristojne organe, zlasti pravosodne, spodbujajo k nadaljnjemu razvoju tega instrumenta; priznava veliko dodano vrednost skupnih preiskovalnih enot in poudarja potrebo po nadaljnjem financiranju tega koristnega preiskovalnega orodja;

45.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je organiziranemu kriminalu z zlorabo interneta že uspelo doseči znatno število morebitnih žrtev in da se poslužuje zlasti družbenih omrežij, pošiljanja neželene elektronske pošte (spamming), omogočanja kraje intelektualne lastnine, spletnih mest z lažno identiteto (phishing websites) in spletnih dražb; v zvezi s tem spodbuja oblikovanje celovitih nacionalnih strategij, ki bodo vključevale izobraževanje, kampanje ozaveščanja javnosti in najboljše prakse v podjetjih ter tako povečale ozaveščenost glede nevarnosti in posledic nezakonitih spletnih dejavnosti;

46.  obsoja sodelovanje hudodelskih združb pri vzpostavljanju in upravljanju nezakonitih odlagališč odpadkov in njihovo vpletenost v nezakonito trgovino z odpadki v nekaterih tretjih državah, zlasti v Afriki in Aziji; poziva države članice, naj predvidijo stroge kazni za kazniva dejanja nezakonitega ravnanja z odpadki, tudi s strupenimi odpadki, pa tudi za morebitno vpletenost skorumpiranih javnih uslužbencev;

47.  poudarja, da ima neodvisno preiskovalno novinarstvo ključno vlogo pri razkrivanju goljufij, korupcije in organiziranega kriminala, kot se je aprila 2013 izkazalo z objavo interaktivne podatkovne zbirke „Offshore Leaks“, ki je razkrila podrobne podatke o več kot 130.000 računih v davčnih oazah, pridobljene v okviru večletne preiskave Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev in 36 mednarodnih časnikov; meni, da so poročila preiskovalnih novinarjev koristen vir informacij, ki jih morajo upoštevati Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in organi kazenskega pregona ali drugi zadevni organi držav članic;

48.  poziva, naj se na evropski ravni sredstva dodelijo projektom in ukrepom, namenjenim boju proti ukoreninjanju mafijskih združb v Evropski uniji;

Krepitev pravosodnega in policijskega sodelovanja na evropski in mednarodni ravni

49.  poziva države članice, naj na nacionalni ravni vzpostavijo strukture za preiskovalne dejavnosti in boj proti hudodelskim in mafijskim združbam, ki jih bo v sodelovanju z Europolom in ob podpori Evropske komisije mogoče preoblikovati v prožno in neformalno „operativno mrežo za boj proti mafiji“, namenjeno izmenjavi informacij o strukturnih značilnostih mafijskih združb, prisotnih na tem območju, napovedi njihovih kriminalnih in finančnih dejavnosti, podatkov o tem, kje se nahaja njihovo premoženje, in informacij o poskusih vrivanja v postopke javnih naročil;

50.  poudarja, kako pomembno je na podlagi ustreznih standardov za varstvo podatkov in postopkovnih pravic krepiti sodelovanje z razvojem učinkovitega sistematičnega komuniciranja in spodbujanjem izmenjave informacij med pravosodnimi in policijskimi organi držav članic, Europolom, Eurojustom, Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij (ENISA) ter z ustreznimi organi v tretjih državah, zlasti državah v bližini EU, da bi izboljšali sisteme za zbiranje dokazov in zagotovili učinkovito obdelavo in izmenjavo podatkov in informacij z večjo natančnostjo in hitrostjo izmenjave, potrebnih za preiskovanje kaznivih dejanj, vključno s tistimi zoper finančne interese Evropske unije, pri tem pa v celoti spoštovali načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, pa tudi temeljne pravice Evropske unije; ponovno opozarja, da morajo biti zbiranje, hramba in obdelava podatkov med obravnavo organiziranega kriminala, korupcije in pranja denarja v vseh okoliščinah v skladu z načeli varstva podatkov, ki jih določajo EKČP, Listina EU in sekundarna zakonodaja EU; poleg tega poudarja potrebo po doseganju večje stopnje demokratične odgovornosti in odgovornosti glede spoštovanja temeljnih pravic v okviru dejavnosti Europola in Eurojusta pri njunem prihodnjem pregledu;

51.  ugotavlja, da pomanjkanje sinergije med organi kazenskega pregona in zakonodajnimi telesi, zamude, povezane z odzivanjem sodišč, in pomanjkljiva zakonodaja storilcem kaznivih dejanj pogosto omogočajo izkoriščanje vrzeli in povpraševanja po prepovedanem blagu;

52.  meni, da sta zagotavljanje prostega gibanja znotraj schengenskega območja in boj proti čezmejnemu organiziranemu kriminalu med seboj tesno povezana; v zvezi s tem pozdravlja nedavno uvedbo druge generacije schengenskega informacijskega sistema, ki bo omogočil hitrejšo in učinkovitejšo izmenjavo informacij med pristojnimi organi držav članic;

53.  poziva Evropsko komisijo, naj si prizadeva za čim večje izkoriščanje obstoječih sinergij med Evropsko pravosodno mrežo in Eurojustom, da bi dosegla znotrajevropsko pravosodno sodelovanje na najvišji ravni;

54.  poudarja, da je pomembno, da Evropska unija spodbuja dobro prakso v zvezi z načini boja proti organiziranemu kriminalu in terorizmu ter opredeljevanjem s tem povezanih temeljnih vzrokov, ne le v Evropski uniji, ampak tudi glede na tretje države, zlasti tiste, ki so pogosto izvor zadevnih težav;

55.  poziva Komisijo, naj razmisli o vključitvi posebnih klavzul o sodelovanju na področju boja proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja v svoje pridružitvene in trgovinske sporazume s tretjimi državami; ugotavlja nezadostnost mednarodnega sodelovanja, zlasti s tretjimi državami ter še posebej sosednjimi državami izvora ali tranzita; priznava, da so potrebni odločni diplomatski ukrepi, ki bi zgoraj omenjene države spodbudili k sklenitvi sporazumov o sodelovanju oziroma izpolnjevanju podpisanih sporazumov;

56.  poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo vlogo sodnikov, tožilcev in uradnikov za zvezo ter naj okrepijo izobraževanje pravosodnih organov in usposabljanje na področju finančnih preiskav, da se bodo pristojni lahko borili proti vsem oblikam organiziranega kriminala (tudi kibernetskega), korupcije in pranja denarja, zlasti prek Evropske policijske akademije (CEPOL) in Evropskega omrežja za izobraževanje pravosodnih organov (EJTN), pa tudi s pomočjo celovitega izkoriščanja finančnih instrumentov, kot sta Sklad za notranjo varnost na področju policijskega sodelovanja ali program Herkul III; spodbuja poučevanje tujih jezikov v sklopu izobraževanja pravosodnih in policijskih organov za lažje čezmejno sodelovanje ter poziva k spodbujanju evropskega programa za izmenjavo dobrih praks in izobraževanje sodnikov, tožilcev in policistov;

57.  poziva EU in države članice, naj razvijejo pravna orodja in ustrezne strategije, da bodo zagotovili kazenski pregon in da bodo preiskovalni organi, ob celovitem vključevanju Europola in krepitvi njegove vloge, spodbujali in povečali pretok informacij med njimi ter opravili potrebne analize za določanje in po možnosti preprečevanje novih trendov v organiziranem kriminalu in za odzivanje nanje, obenem pa spoštovale temeljne pravice, zlasti pravico do zasebnosti in pravico do varstva osebnih podatkov;

58.  meni, da je zaradi globalizacije organiziranega kriminala potrebno okrepljeno sodelovanje med državami članicami ter na evropski in mednarodni ravni; spodbuja tesnejše sodelovanje med Evropsko unijo, OZN, OECD in Svetom Evrope na področju boja proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja; podpira prizadevanja Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) pri spodbujanju politik za preprečevanje pranja denarja; poziva Komisijo, naj učinkovito podpira države članice pri njihovih prizadevanjih za boj proti organiziranemu kriminalu, in priporoča, da Evropska unija postane članica Skupine držav proti korupciji (GRECO); prav tako spodbuja Evropsko unijo, naj sodelovanja ne vzpostavlja zgolj z najpogostejšimi zavezniki in partnerji, ampak naj si prizadeva za oblikovanje resnično mednarodnega in globalnega odziva in rešitev na področju pranja denarja, korupcije in financiranja terorizma;

59.  poziva Komisijo, zlasti pa visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj sprejmeta pobude, ki so potrebne, da bi Unija na področju povezav med organiziranim kriminalom in terorizmom zavzela enoten pristop do tretjih držav; poziva države članice, naj nadzorujejo lastne meje in si izmenjujejo vse potrebne informacije, da bi pretrgale obstoječe ali morebitne vezi med hudodelskimi združbami in terorističnimi skupinami;

60.  močno priporoča pripravo evropskega akcijskega načrta za boj proti kibernetski kriminaliteti, da se doseže intenzivnejše medevropsko in mednarodno sodelovanje, ob podpori Evropskega centra za kibernetsko kriminaliteto (EC3) in s ciljem, da se državljanom (zlasti tistim najbolj ranljivim, predvsem z namenom preprečiti izkoriščanje otrok), podjetjem in javnim organom zagotovi visoka raven zaščite brez poseganja v pravico do obveščenosti in pravico do varovanja osebnih podatkov;

61.  podpira predlog evropskih voditeljev, ki so na nedavnem vrhunskem zasedanju skupine držav G8 pozvali k večji učinkovitosti boja proti utaji davkov in davčnim oazam, da bi izterjali davčne obveznosti posameznikov, ki se izogibajo plačilu davkov ali zagrešijo utajo davkov;

62.  priporoča sprejetje skupnih ukrepov za preprečevanje nezakonitih pojavov na področju varstva okolja, povezanih z dejavnostmi organiziranim kriminalom in in dejavnostmi mafijskih združb ali s posledicami njihovih dejavnosti, in boj proti takšnim pojavom, tudi s krepitvijo evropskih organov, kot sta Europol in Eurojust, ter mednarodnih organov, kot sta Interpol in Medregijski raziskovalni inštitut Združenih narodov za kriminal in pravico (UNICRI), pa tudi s souporabo metod dela in informacij iz držav članic, ki so si najbolj prizadevale za boj proti tovrstnim oblikam kriminalitete, da bi izoblikovali skupni akcijski načrt;

63.  poudarja, da se lahko s čezmejnim kriminalom spopadamo le s pravosodnim in policijskim čezmejnim sodelovanjem med državami članicami ter da že obstaja zbirka orodij, ki jo lahko uporabijo države članice, čeprav EU potrebuje več pravnih instrumentov za boj proti organiziranemu kriminalu; poudarja, da je največja ovira v resničnem boju proti organiziranemu kriminalu na ravni EU pomanjkanje politične volje v državah članicah; zato države članice poziva, naj uporabljajo instrumente, ki jih zagotavljajo EU in njene agencije;

64.  predlaga, da se spominjamo vseh nedolžnih žrtev organiziranega kriminala, zlasti mafijske narave, in se posebej poklonimo umrlim v boju proti organiziranim hudodelskim združbam z določitvijo „evropskega dneva spomina in zavezanosti v spomin na nedolžne žrtve organiziranega kriminala“, ki bi ga obeležili vsako leto, začenši leta 2014, na dan sprejetja te resolucije v Parlamentu;

Za učinkovito javno upravo, ki bo odporna na pojave korupcije

65.  meni, da lahko nejasna birokracija in zapleteni postopki škodujejo učinkovitosti upravnega delovanja in dobrobiti posameznikov ter poleg tega ogrozijo preglednost procesov odločanja, odvračajo državljane in podjetja od njihovih upravičenih pričakovanj ter tako omogočijo dobre pogoje za razvoj korupcije;

66.  meni, da imajo preiskovalni novinarji ter NVO in akademiki odločilno vlogo pri odkrivanju korupcije, goljufij in organiziranega kriminala in je zaradi tega lahko ogrožena njihova varnost; opozarja, da je bilo v petletnem obdobju objavljenih skupaj 233 poročil o preiskavah goljufij, povezanih z zlorabo sredstev EU v 27 državah članicah(48), in meni, da bi preiskovalno novinarstvo moralo imeti na voljo ustrezne vire; zlasti podpira ukrepe Komisije za priznanje vloge preiskovalnega novinarstva pri odkrivanju in poročanju o dejstvih, povezanih s hudimi kaznivimi dejanji;

67.  poudarja, da bi bilo treba nosilce visokih funkcij ustrezno nadzorovati, kar bi morali početi med drugim tudi davčni organi; zlasti priporoča, da nosilci javnih funkcij predložijo izjave o dejavnostih, prihodkih, odgovornostih in interesih, ki jim jih je mogoče pripisati;

68.  poziva Svet in države članice, naj ratificirajo in v celoti izvajajo konvencijo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o boju proti podkupovanju tujih uradnikov v mednarodnem poslovanju; poudarja negativne posledice podkupovanja tujih uradnikov za temeljne pravice, okolje in razvojno politiko Unije;

69.  poudarja, da je boj proti korupciji sestavni del krepitve zmogljivosti davčne uprave; poziva k popolnemu izvajanju Konvencije proti korupciji iz Meride (2003);

70.  priporoča, da se okrepijo mehanizmi preglednosti in integritete ter uvede debirokratizacija v javni upravi in drugih javnih organih, s čimer bi zagotovili celovit dostop do informacij v zvezi v vsemi vidiki upravne organiziranosti in dejavnosti, izvajanjem pristojnosti teh organov in uporabe javnih sredstev, tudi z zagotavljanjem pravice državljanov do dostopa do dokumentov (zlasti na občutljivem področju javnih naročil); si prizadeva za spodbujanje kulture poštenosti in integritete tako v javnem kot v zasebnem sektorju, tudi z učinkovitim programom za zaščito prijaviteljev;

71.  zaradi boljšega odkrivanja pojavov korupcije v javni upravi spodbuja uporabo razpoložljivih sredstev za tajne operacije ob upoštevanju principa pravne države ter brez poseganja v mehanizme demokratičnega nadzora in izvajanje nacionalne zakonodaje;

72.  poziva k uvedbi jasnih in sorazmernih pravil ter ustreznih mehanizmov izvajanja in nadziranja, ki se podrobneje določijo v kodeksu ravnanja, da bi se izognili zaposlovanju nekdanjih javnih uslužbencev v zasebnih podjetjih („revolving doors“ oziroma „pantouflage“) in javnim uradnikom z določenimi vodstvenimi ali finančnimi odgovornostmi do preteka določenega obdobja po prekinitvi njihove funkcije preprečili prehod v zasebni sektor, če obstaja nevarnost navzkrižja interesov s predhodno opravljano javno funkcijo; poleg tega meni, da bi bilo treba ob vsakršnem pojavu navzkrižja interesov uporabiti podobne omejitve tudi za zaposlene, ki prehajajo iz zasebnega v javni sektor; poziva k uskladitvi predpisov o navzkrižjih interesov in sistemov za spremljanje po vsej EU za različne nadzorne organe;

73.  poziva države članice, naj razvijejo celovit sistem za zaščito ljudi, ki prijavijo primere korupcije, in razširijo področje uporabe anonimnega prijavljanja korupcije; predlaga, da se za prijavljanje korupcije oblikujejo zaupni kanali; poziva k razširitvi področja uporabe pritožb na izide javnih naročil;

74.  poudarja, da so potrebne naložbe v alternativne rešitve za oskrbo z energijo povezane z obsežnimi nepovratnimi sredstvi in davčnimi olajšavami s strani držav članic in Evropske unije; poziva tako nacionalne organe kot organe Unije, naj zagotovijo, da tovrstnih nepovratnih sredstev niso deležne hudodelske združbe;

Za odgovornejšo politiko

75.  opominja politične stranke na njihovo odgovornost pri imenovanju kandidatov, zlasti pri oblikovanju volilnih seznamov na vseh ravneh; vztraja pri njihovi dolžnosti, da skrbijo za kakovost kandidatov, tudi s strogim etičnim kodeksom, ki se ga morajo ti držati in ki poleg pravil ravnanja vključuje tudi jasne in pregledne določbe glede donacij političnim strankam;

76.  ob upoštevanju načela sorazmernosti zagovarja načelo neizvoljivosti v Evropski parlament ali neupravičenosti do službovanja v drugih institucijah in organih EU za tiste osebe, ki so bile pravnomočno obsojene za kazniva dejanja organiziranega kriminala, pranja denarja, korupcije ali druga huda kazniva dejanja, vključno s kaznivimi dejanji gospodarske in finančne narave; poziva k uporabi podobnih omejitev – ob upoštevanju načela subsidiarnosti in sorazmernosti – za vse voljene funkcije, od poslanca nacionalnega parlamenta naprej;

77.  priporoča državam članicam, naj v svojih kazenskih sistemih uvedejo nedopustnost vključitve na volilne sezname (nezmožnost kandidiranja) za osebe, ki so bile pravnomočno obsojene za kazniva dejanja organiziranega kriminala, pranja denarja, korupcije, vključno s hudimi kaznivimi dejanji gospodarske in finančne narave; meni, da bi morala tovrstna kazen veljati vsaj pet let, v istem časovnem obdobju pa bi morala veljati tudi nezmožnost dostopanja do vladnih funkcij na vseh ravneh;

78.  priporoča državam članicam, naj uvedejo pravila glede odvzema političnih ter vodstvenih in upravnih funkcij, če se osebo pravnomočno obsodi za kazniva dejanja organiziranega kriminala, korupcije ali pranja denarja;

79.  podpira večjo preglednost pri proračunih političnih strank, med drugim z zaostrovanjem obveznosti glede obračunavanja prihodkov in odhodkov; da bi se izognili zlorabam in zapravljanju poziva k večjemu nadzoru nad javnim in zasebnim financiranjem, da se tako zagotovi, da politične stranke in tisti, ki jih finančno podpirajo, prevzamejo odgovornost; vztraja, da je treba uvesti strog, izčrpen in pravočasen nadzor, ki mu v primeru kršitev zakonodaje o financiranju političnih strank in kampanj sledijo odvračilne finančne in kazenske sankcije;

80.  poziva države članice, naj kaznujejo kupovanje glasov, zlasti ob upoštevanju, da korist, ponujena v zameno za obljubo glasu, ni nujno zgolj denarna, ampak lahko vključuje druge koristi, vključno z nepremoženjskimi koristmi in koristmi za tretje osebe, ki niso neposredno vpletene v nezakonito dogovarjanje; priporoča, da se takšna praksa prepove kot kaznivo dejanje, ki ogroža načelo demokracije, ne glede na dokaze o ustrahovanju;

81.  meni, da je register lobistov koristno orodje za preglednost; poziva države članice, naj to orodje uvedejo, kjer še ne obstaja; nadalje poziva vlade, parlamente, izvoljene organe in javne uprave, naj poskrbijo za to, da bo vpis v register lobistov pogoj za srečanje s poslovno ali interesno organizacijo oziroma lobistično agencijo;

Za večjo verodostojnost kazenskega pravosodja

82.  priporoča državam članicam, naj poskrbijo za učinkovite, uspešne, odgovorne in uravnovešene kazenskopravne sisteme, ki bodo zmožni zagotoviti tudi pravice obrambe v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah; prav tako priporoča, da se na evropski ravni oblikuje enotni mehanizem za spremljanje učinkovitosti kazenskopravnih sistemov v boju proti korupciji, s pomočjo katerega bi se izvajala redna ocenjevanja na podlagi skupnih, jasnih, preglednih in objektivnih meril in standardov ter izdajala priporočila;

83.  meni, da bi morali ukrepi za približevanje določb o korupciji obravnavati težavo različnih rokov zastaranja v državah članicah, da bi lahko upoštevali tako potrebe obrambe kot gotovosti kaznovanja, ter priporoča, da se tovrstni roki zastaranja določijo za posamezne faze ali stopnje postopka, da bi kaznivo dejanje zastaralo samo, če se zadevna faza ali stopnja ne bi zaključila v natančno opredeljenem roku; poleg tega meni, da ob upoštevanju načela sorazmernosti in pravne države kaznivo dejanje korupcije ne bi smelo zastarati, če se zadevni kazenski postopek odvija;

84.  meni, da bi moral boj proti organiziranemu kriminalu temeljiti na učinkovitih in odvračilnih mehanizmih za zaplembo nezakonito pridobljenega premoženja, na prizadevanjih, s katerimi bi zagotovili, da bodo osebe, ki se namenoma izogibajo kazenskemu pregonu (ubežniki pred zakonom), privedene pred roko pravice, in na prizadevanjih, da se zaprtim voditeljem kriminalnih skupin prepreči (brez poseganja v temeljne pravice zapornikov), da bi še naprej vodili svojo združbo z dajanjem ukazov članom, kljub temu da so zaprti;

85.  spodbuja države članice, naj skupaj določijo zaporne kazni in visoke denarne kazni za vse primere hudih kaznivih dejanj, ki škodujejo zdravju in varnosti državljanov; kljub temu poudarja pomen preprečevanja organiziranega kriminala; zato spodbuja države članice, da predvidijo nadomestne kazni za zapor, na primer denarne kazni in družbeno koristno delo, kadar je to mogoče in ob upoštevanju vseh okoliščin, zlasti če gre za lažja kazniva dejanja ali če je imel obtoženec zgolj stransko vlogo, da bi zlasti mladim prestopnikom ponudili priložnost, da si ustvarijo življenje zunaj sveta kriminala;

86.  poziva države članice, naj uvedejo in izvajajo kazni, ki bodo imele odvračalni učinek in ki bodo v primeru pranja denarja sorazmerne z zadevnimi zneski;

87.  priporoča sprejetje zakonodajnega instrumenta za lažjo opredelitev tistih mednarodnih kriminalnih združb, ki predstavljajo resno grožnjo varnosti EU, da bi spodbudili sprejemanje upravnih ukrepov za boj proti njim in njihovim članom, sodelavcem in podpornikom, namenjenih blokiranju njihovih nepremičnin, sredstev in interesov v EU;

Za bolj zdravo podjetništvo

88.  opozarja na bistveno vlogo zasebnih gospodarskih subjektov in podjetij, ki se ne zatekajo k nezakonitim in nepoštenim praksam, ki spodbujajo organiziran kriminal, korupcijo, pranje denarja in druga huda kazniva dejanja, in ki tovrstne prakse zavračajo in obsojajo; jih poziva, naj v celoti sodelujejo in organom kazenskega pregona prijavijo morebitne kriminalne dejavnosti, za katere izvedo; poziva organe kazenskega pregona, naj tiste, ki spoštujejo zakon in prijavijo nezakonite dejavnosti, zaščitijo pred nevarnostmi;

89.  vztrajno poziva podjetja, naj izvajajo samoregulacijo, zagotavljajo preglednost s pomočjo kodeksov ravnanja in uvajajo nadzorne postopke, kot so notranja in zunanja računovodska revizija ter javni register lobistov, ki delujejo v različnih institucijah, da bi se izognila zlasti pojavom korupcije, nedovoljenega dogovarjanja in navzkrižja interesov med javnim in zasebnim sektorjem ter preprečila nelojalno konkurenco;

90.  poziva Komisijo, naj razmisli o oblikovanju evropskega javnega seznama podjetij, katerim so bile dokazane dejavnosti korupcije oziroma katerih zaposleni so bili obtoženi zaradi korupcije v državah članicah in tretjih državah; meni, da bi uvrstitev na ta seznam morala pomeniti, da podjetje ne sme sodelovati v javnih naročilih v celotni EU, če je bil zadevni gospodarski subjekt pravnomočno obsojen; poudarja, da uvrstitev na „črni seznam“ učinkovito odvrača podjetja od udeležbe v dejavnostih korupcije in je dobra spodbuda zanje, da izboljšajo in izvajajo interne postopke za integriteto;

91.  poziva države članice, naj okrepijo vlogo gospodarskih zbornic pri preprečevanju najpogostejših tveganj, povezanih z organiziranim kriminalom, korupcijo in pranjem denarja v podjetništvu, obveščanju o tovrstnih tveganjih in boju proti njim ter naj v celoti izvajajo akcijski načrt za okrepljen boj proti davčnim goljufijam in utajam; spodbuja uskladitev obdavčenja podjetij kot instrument za boj proti tovrstnim pojavom in pranju denarja ter s tem v zvezi poziva k usklajenim davčnim ureditvam v vseh državah članicah; priporoča državam članicam, naj uporabljajo pravičnejši sistem obdavčitve za učinkovitejšo razdelitev bogastva, saj kriminalne združbe izrabljajo velike razlike in revščino, ki poleg tega spodbujajo organiziran kriminal;

92.  poziva države članice, naj uvedejo zahtevo za poročanje o dobičku in davkih za vse večnacionalne družbe za vsako državo posebej, da bi odpravili agresivno davčno načrtovanje;

Za večjo preglednost bančnega sistema in delovanja poklicnih skupin

93.  poudarja pomen skupnih predpisov EU za zagotavljanje učinkovitih in odgovornih instrumentov za zaščito finančnih interesov EU; zato pozdravlja bančno unijo evroobmočja z boljšim nadzorom nad 6 000 bankami v tem območju;

94.  poziva h boljšemu sodelovanju z bančnimi sistemi in poklicnimi skupinami, tudi finančnimi in računovodskimi, ter k večji preglednosti na tem področju v vseh državah članicah in v okviru sodelovanja s tretjimi državami, zlasti z namenom opredelitve informacijskih orodij ter zakonodajnih, upravnih in računovodskih ukrepov za zagotavljanje sledljivosti finančnih tokov in odkrivanje kriminalnih pojavov ter opredelitve načinov za prijave morebitnih kaznivih dejanj;

95.  poziva revizijska podjetja in pravne svetovalce, naj nacionalne davčne organe opozarjajo na morebitne znake agresivnega davčnega načrtovanja revidiranih podjetij ali podjetij, katerim svetujejo;

96.  poziva Komisijo in druge nadzorne organe, ki imajo potreben dostop do domačih in mednarodnih kanalov sodelovanja, naj zagotovijo izvajanje ukrepov glede ustreznega izvajanja skrbnega preverjanja strank in ustreznih profilov tveganja v bankah, zavarovalnicah in kreditnih institucijah, da se družbam ali pravnim osebam v državah članicah zagotovijo natančne in aktualne informacije v zvezi s končnimi dejanskimi lastniki podjetij, skrbniških skladov, fundacij in drugih podobnih pravnih struktur, tudi iz davčnih oaz, z uporabo obveščevalnih orodij za večjo prodornost pri ugotavljanju prejemnikov sumljivih transakcij, ter da se registri podjetij redno posodabljajo in se preverja njihova kakovost; meni, da lahko preglednost tovrstnih informacij – tudi z objavo registrov dejanskega lastništva v posameznih državah in s čezmejnim sodelovanjem – pripomore k boju proti pojavom, kot so pranje denarja, financiranje terorizma, davčne utaje in izogibanje davkom;

97.  poziva Komisijo, naj razvije stroga merila glede vsebine poslovanja, da bi zaustavili ustanavljanje slamnatih podjetij ali podjetij – poštnih nabiralnikov, ki pripomorejo k zakonitim in nezakonitim praksam izogibanja in utaje davkov;

98.  predlaga natančno ovrednotenje tveganj, povezanih z novimi bančnimi in finančnimi produkti, če ti omogočajo anonimnost in uporabo na daljavo; poleg tega zahteva skupno opredelitev in jasen sklop meril za prepoznavanje davčnih oaz, kot je predlagano v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 21. maja 2013 o boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in davčnim oazam, ker organiziran kriminal pogosto uporablja davčne oaze prek družb ali bank s težko določljivim lastništvom;

99.  poziva k skupnim opredelitvam in uskladitvi predpisov glede elektronskih denarnih produktov (vključno s predplačilnimi karticami, virtualnimi valutami itd.) in mobilnih denarnih produktov, kar zadeva njihovo morebitno rabo za namene pranja denarja in financiranja terorizma;

100.  meni, da lahko davčne oaze in nedostopne bančne tajnosti skrivajo nezakonite dobičke iz korupcije, pranja denarja, organiziranega kriminala in hudih kaznivih dejanj; zato predlaga, da se odpravijo; poziva EU in države članice, naj nujno in dokončno obravnavajo to vprašanje interno, pa tudi navzven, s tretjimi državami in ozemlji, zlasti tistimi v Evropi, s katerimi imajo države članice številne in sumljive finančne transakcije, ter sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi bodo zagotovile, da bo boj proti zločinu, korupciji in pranju denarja učinkovit in uspešen;

Zagotovitev, da se kriminal ne splača

101.  poziva vse zadevne javne in zasebne deležnike, naj sodelujejo pri odločnem boju proti pranju denarja; poziva k zagotavljanju polnega spoštovanja zahtev v zvezi z bojem proti pranju denarja s strani strokovnjakov, kar je treba doseči s spodbujanjem mehanizmov za poročanje o sumljivih transakcijah in kodeksov ravnanja, ki vključujejo poklicne skupine in strokovna združenja;

102.  poziva tretje države, zlasti članice Sveta Evrope in tiste z ozemljem na evropski celini, naj vzpostavijo učinkovite sisteme za boj proti pranju denarja;

103.  opozarja na ključno vlogo finančnih obveščevalnih enot pri zagotavljanju učinkovitosti boja proti pranju denarja in pozdravlja njihovo tesno sodelovanje z Europolom; poziva k povečanju in usklajevanju njihovih pristojnosti ter k nadaljevanju njihovega tehničnega vključevanja v Europol;

104.  meni, da bi bilo treba v novi ureditvi kljub pomembni vlogi, ki jo ima mednarodno sodelovanje med finančnimi obveščevalnimi enotami na področju boja proti pranju denarja in mednarodnemu terorizmu, predvideti tudi posodobitev predpisov, ki urejajo vlogo in organiziranost finančnih obveščevalnih enot ter načine njihovega mednarodnega sodelovanja, tudi s sklicevanjem na primere kršitev „standardov Egmont“, ki se nanašajo na zavračanje sodelovanja ali njegovo nezadostno izvajanje na mednarodni ravni;

105.  priporoča prepoved uporabe anonimnih plačilnih sredstev za stave v spletnih igrah na srečo in na splošno odpravo anonimnosti pri spletnih igrah na srečo z omogočanjem identifikacije strežnikov, na katerih gostujejo, in razvojem informacijskih sistemov, ki omogočajo popolno sledljivost obračanja gotovine, do katerega prihaja v običajnem in spletnem igralništvu;

106.  poudarja, da bi morali okrepiti sodelovanje in izmenjavo informacij med državami članicami, njihovimi regulativnimi organi, Europolom in Eurojustom, da bi preprečili kazniva dejanja pri čezmejnih spletnih igrah na srečo;

107.  poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajni okvir za boj proti pojavom pranja denarja, ki so povezani z igrami na srečo in stavami, zlasti pri športnih tekmovanjih in krvavih bojih, ki vključujejo živali, da tako prepreči nova kazniva dejanja, na primer prirejanje športnih stav, ter opredeli ustrezne kazni in nadzorne mehanizme, ki predvidevajo sodelovanje s športnimi zvezami, združenji, ponudniki običajnih in spletnih stav ter po potrebi nacionalnimi organi;

108.  poziva k večjemu sodelovanju na evropski ravni, ki bi ga usklajevala Komisija, za odkrivanje in prepoved ponudnikov spletnih iger na srečo, ki sodelujejo v dejavnostih prirejanja izidov športnih dogodkov in drugih nezakonitih dejavnostih;

109.  poziva športne organizacije, naj sprejmejo kodeks ravnanja za vse uslužbence z jasno prepovedjo prirejanja izidov športnih dogodkov zaradi stav ali z drugimi nameni, s prepovedjo stav na izid lastnih tekem in obveznostjo prijave, kadar zvejo za prirejanje izidov, ob ustreznih mehanizmih za zaščito prijaviteljev;

110.  priporoča, da se nadzorna vloga na ravni Evropske unije na področju pranja denarja v okviru njihovih pristojnosti dodeli Evropskemu bančnemu organu, Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge, Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine ter enotnemu nadzornemu mehanizmu, v sodelovanju z Europolom in drugimi pristojnimi evropskimi organi, tudi z vidika vzpostavitve dejanske Evropske bančne unije, ki bo lahko prispevala k učinkovitemu boju proti korupciji in pranju denarja; vztraja, da je treba medtem okrepiti nadzorne zmogljivosti, strokovno znanje in odločnost na nacionalni ravni, hkrati pa spodbuditi in olajšati okrepljeno sodelovanje med nacionalnimi organi;

111.  poudarja, da so javna in zasebna partnerstva bistvena pri zagotavljanju skupnega in učinkovitega odziva, ki v največji možni meri zmanjšuje ranljivost na zakonitih trgih, ter da bi bilo treba opredeliti ključne akterje v sektorju spletnih storitev in v finančnem sektorju ter jih uvrstiti med prednostne subjekte, kar zadeva izmenjavo informacij in usklajevanje, da bi se borili proti ranljivostim nastajajoče tehnologije;

112.  spodbuja sprejetje minimalnih standardov dobrega upravljanja na davčnem področju, zlasti s skupnimi pobudami držav članic za vzpostavitev odnosov z območji, ki delujejo kot davčne oaze, med drugim tudi z namenom omogočanja dostopa do informacij o lastništvu morebitnih slamnatih podjetij, ki imajo tam sedež; poziva k hitremu in celovitemu izvajanju in spremljanju sporočila Komisije z dne 6. decembra 2012 o akcijskem načrtu za krepitev boja proti davčnim prevaram in davčnim utajam (COM(2012)0722), vključno s pregledom direktive o matičnih in odvisnih družbah ter direktive o plačilu obresti in licenčnin;

113.  poziva pristojne organe držav članic, naj upoštevajo, da je mogoče tudi dejavnosti navidezno lokalnega značaja, kot so kraje avtomobilov, kraje kmetijske mehanizacije in gospodarskih vozil, vlomi, ropi, kraje bakra in drugih kovin za industrijsko uporabo, kraje tovora s tovornjakov, povezati z mednarodnim organiziranim kriminalom in da lahko te dejavnosti vodijo v druga, hujša kazniva dejanja;

114.  obžaluje razhajanja v zakonodajah držav članic na področju ponarejanja evra, zlasti glede kazni, in poziva k čimprejšnjemu zaključku pogajanj o predlogu direktive o kazenskopravni zaščiti evra in drugih valut pred ponarejanjem, ki ga je Komisija predložila februarja 2013; poziva vse zainteresirane javne in zasebne strani na ravni Evropske unije in držav članic, naj si skupaj prizadevajo za učinkovit boj proti temu pojavu;

115.  meni, da načelo izvora premoženja davčnim organom omogoča učinkovito obdavčevanje in preprečevanje davčnih utaj; meni, da je pravičen davčni sistem nujno potreben, zlasti v času krize, ko se davčno breme nepravično prenese na mala podjetja in gospodinjstva, ter da je utaja davkov deloma posledica davčnih oaz v EU;

116.  poudarja, da je krepitev boja proti davčnim goljufijam in utajam ključnega pomena za spodbujanje trajnostne rasti v EU; poudarja, da bi zmanjšanje stopenj goljufij in utaj okrepilo potencialno rast gospodarstva, kar bi utrdilo javne finance in pripomoglo k poštenim in enakim konkurenčnim pogojem za podjetja;

117.  zlasti poudarja pomen opredelitve faz v ravnanju z bankovci, da bi omogočili sledljivost v celotni verigi ravnanja z gotovino, in zato poziva Evropsko centralno banko in nacionalne centralne banke, naj vzpostavijo sistem sledljivosti za evrske bankovce; obenem poziva države, ki niso del evroobmočja, naj prenehajo tiskati bankovce, ki so v protivrednosti vredni več kot približno 100 EUR;

Nove tehnologije za boj proti organiziranemu kriminalu

118.  meni, da bi vsi satelitski sistemi za opazovanje Zemlje lahko prispevali k odkrivanju poti ladij, ki skrivoma prevažajo, iztovarjajo ali pretovarjajo nezakonito blago; zato poziva pravosodne organe in organe kazenskega pregona, naj izboljšajo uporabo novih tehnologij, vključno s satelitskim opazovanjem, za pomoč v boju proti dejavnostim organiziranega kriminala;

119.  pozdravlja nedavno ustanovitev Evropskega centra za kibernetsko kriminaliteto (EC3) pri Europolu in spodbuja krepitev njegove vloge, zlasti za boj proti kaznivim dejanjem čezmejnega organiziranega kriminala in za izboljšanje sodelovanja med deležniki v javnem, zasebnem in raziskovalnem sektorju ter okrepitev sodelovanja s tretjimi državami, zlasti tistimi, ki predstavljajo konkretno grožnjo EU, kar zadeva kibernetsko kriminaliteto; obžaluje dejstvo, da so bili finančna sredstva in zaposleni za vzpostavitev centra vzeti z drugih področij delovanja; poziva Komisijo, naj nove naloge Europola ustrezno upošteva v njegovih finančnih izkazih in mu dodeli zadostna sredstva za boj proti otroški pornografiji, goljufijam na področju DDV, trgovini z ljudmi itd.;

120.  meni, da bo evropski sistem nadzorovanja meja (EUROSUR) pomemben instrument v boju proti čezmejnemu organiziranemu kriminalu zaradi boljšega sodelovanja in izmenjave informacij med organi držav članic ter uporabe novih tehnologij za nadzor zunanjih meja in območij pred mejo; poziva države članice, Komisijo in Frontex, naj zagotovijo, da bo EUROSUR do konca leta 2014 v celoti deloval;

121.  pozdravlja nedavno razširitev in okrepitev mandata Evropske agencije za varnost omrežij in informacij ter meni, da ima zaradi svojega strokovnega tehničnega in znanstvenega znanja ter prispevka k preprečevanju kibernetskih incidentov in boju proti njim ključno vlogo pri zagotavljanju visoke ravni varnosti informacijskih sistemov in omrežij znotraj Evropske unije; poziva Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij, naj si bolj prizadeva za izboljšanje odzivnih in podpornih zmogljivosti skupin za odzivanje na računalniške grožnje ter pomaga vzpostaviti evropske varnostne standarde za elektronske naprave, omrežja in storitve;

122.  priporoča širjenje kulture preprečevanja in kibernetske varnosti s celostnim in multidisciplinarnim pristopom, usmerjenim v ozaveščanje skupnosti ter spodbujanje raziskav, tehničnega in specialističnega izobraževanja, sodelovanja med javim in zasebnim sektorjem ter izmenjave informacij na nacionalni in mednarodni ravni; pozdravlja vključitev kibernetskih napadov v strateški koncept za obrambo in varnost članic zveze NATO; pozdravlja vzpostavitev organov nacionalnega usklajevanja za boj proti kibernetskim grožnjam v nekaterih državah članicah ter poziva vse ostale članice Unije, naj storijo enako;

Končna priporočila za evropski akcijski načrt za boj proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja

123.  poziva Komisijo, naj prek Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) uvede ustrezen odstotek samoiniciativnih preiskav, ki jih izvajajo preiskovalni organi EU za boj proti goljufijam, usmerjenih na sektorje, področja in primere, kjer obstaja sum na sistemsko korupcijo ali korupcijo velikega obsega v škodo finančnim interesom EU in kjer obstajajo razlogi za sprožitev tovrstnih preiskav;

124.  za boj proti finančnim goljufijam poziva k hitri reformi direktive o zlorabi trga, ki bo ključna za krepitev integritete evropskih finančnih trgov glede na mnenje Mednarodnega denarnega sklada z naslovom „Evropska unija: ocena stabilnosti finančnega sistema“;

125.  izraža zaskrbljenost zaradi dejstva, da je cela vrsta novih kaznivih dejanj, kot so nezakonito trgovanje z odpadki, nezakonito trgovanje z umetninami in zaščitenimi vrstami ter ponarejanje blaga, za kriminalne združbe izjemno donosna, da imajo zelo negativne socialne, gospodarske in okoljske učinke ter da so po naravi izrazito nadnacionalna, pa ne spadajo med tako imenovana „evropska kazniva dejanja“; meni, da bi bilo treba ta kazniva dejanja ustrezno upoštevati pri odločitvah na ravni EU, zato predlaga, naj Svet v skladu s svojimi pooblastili iz člena 83(1) PDEU sprejme sklep za opredelitev drugih področij kriminala, vključno z zgoraj omenjenimi;;

126.  obžaluje, da Komisija ni objavila prvega poročila o korupciji v EU, kot je to napovedovala v svojih predhodnih izjavah, in upa, da bo to poročilo sprejeto pred koncem leta 2013.

127.  poziva Komisijo in Svet, naj oblikujeta evropski akcijski načrt proti trgovanju s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami;

128.  odločno poziva države članice, naj določbe Direktive 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj čim prej prenesejo v svoje zakonodaje; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo prenos te direktive v nacionalno zakonodajo ustrezen; poziva države članice in Komisijo, naj dokončajo načrt o pravicah osumljenih in obtoženih oseb v kazenskem postopku, vključno z direktivo o preiskovalnem priporu;

129.  poudarja potrebo po spodbujanju kulture zakonitosti in izboljšanju védenja državljanov o pojavu mafije; v zvezi s tem priznava temeljno vlogo kulturnih, rekreativnih in športnih društev pri ozaveščanju javnosti o boju proti organiziranemu kriminalu in pri spodbujanju zakonitosti in pravičnosti;

130.  poziva Komisijo, naj objavi preglednico stanja, iz katere bo razvidno, kako posamezne države članice prenašajo evropsko zakonodajo na področju boja proti organiziranemu kriminalu v lastne nacionalne zakonodaje;

131.  poziva, naj se to resolucijo izvede z evropskim akcijskim načrtom za obdobje 2014–2019, da bi izkoreninili organiziran kriminal, korupcijo in pranje denarja, ki bo zagotovil časovni načrt in primerna sredstva ter bo ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti kot prednostne naloge vključeval naslednje okvirno določene in neizključne pozitivne ukrepe, določene v prejšnjih odstavkih:

   (i) določiti opredelitev organiziranega kriminala (da bo med drugim vključevala kaznivo dejanje sodelovanja v organizacijah mafijske narave), korupcije in pranja denarja (vključno z lastnim pranjem denarja), ki bo temeljila tudi na poročilu o izvajanju ustrezne evropske zakonodaje;
   (ii) ukiniti bančno tajnost;
   (iii) odprava davčnih oaz v Evropski uniji, davčnih utaj in izogibanja plačilu davkov s sprejetjem načela „izvora premoženja“ v skladu s priporočilom Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD);
   (iv) zagotoviti popoln dostop do podatkov o dejanskih lastnikih podjetij, fundacij in skrbniških skladov („dejansko lastništvo“) tudi z ustreznim prilagajanjem in povezovanjem poslovnih registrov držav članic;
   (v) uvesti načelo pravne odgovornosti pravnih oseb, zlasti holdinških in matičnih družb za svoje odvisne družbe, v primerih finančnega kriminala;
   (vi) s pomočjo strožjih kazni izkoreniniti trgovino z ljudmi in prisilno delo, zlasti v povezavi z mladoletniki in ženskami, ter zagotoviti, da imajo žrtve te trgovine ustrezno varstvo in podporo;
   (vii) obravnavati prirejanje športnih rezultatov kot kaznivo dejanje, da bi okrepili boj proti nezakonitim športnim stavam;
   (viii) poziva države članice, naj kupovanje glasov obravnavajo kot kaznivo dejanje, tudi če so njegove koristi nepremoženjske in se stekajo k tretjim osebam;
   (ix) uvesti vseevropsko obdavčitev dohodkov pravnih oseb, ki naj bo čim bolj enotna, enakovredna in homogena;
   (x) okrepiti dogovore o sodnem in policijskem sodelovanju med državami članicami ter med EU in tretjimi državami;
   (xi) spodbujati instrumente za zaplembo premoženja, pridobljenega s kaznivimi dejanji, vključno z dodatnimi metodami za zaplembo, kot je civilnopravni odvzem premoženja, in ponovno uporabo zaplenjenega premoženja v socialne namene, v skladu z načelom subsidiarnosti;
   (xii) okrepiti boj proti okoljskemu kriminalu in trgovini z mamili;
   (xiii) ob polnem spoštovanju načela sorazmernosti zagotoviti hitro medsebojno priznavanje vseh sodnih ukrepov, s posebnim poudarkom na kazenskih sodbah, odredbah o zaplembi in evropskih nalogih za prijetje;
   (xiv) zagotoviti, da se gospodarski subjekti, ki so s pravnomočno sodbo obsojeni organiziranega kriminala, korupcije ali pranja denarja, kjer koli v Evropski uniji izključijo iz javnih naročil;
   (xv) vzpostavitev in začetek delovanja evropskega javnega tožilstva ter mu dodeliti nujne človeške in finančne vire; hkrati podpreti evropske agencije, kot sta Europol in Eurojust, ter skupne preiskovalne enote in vnaprejšnjo pripustitev naročil;
   (xvi) na ravni držav članic in Evropske unije v celoti izpolnjevati obveze iz mednarodnih instrumentov v povezavi z organiziranim kriminalom, korupcijo in pranjem denarja;
   (xvii) priznati pomembno vlogo preiskovalnega novinarstva pri ugotavljanju hudih kaznivih dejanj;
   (xviii) uvesti standardna vseevropska pravila o varstvu prič, informatorjev in tistih, ki sodelujejo s sodišči;
   (xix) osebam, ki so bile s pravnomočno sodbo obsojene organiziranega kriminala, korupcije, pranja denarja ali drugih hudih kaznivih dejanj, odvzeti možnost kandidiranja za javno funkcijo ali zasedanja takšne funkcije oziroma jih razrešiti takšne funkcije;
   (xx) opredeliti in uvesti ustrezne kazni za standardne oblike kibernetskega kriminala, tudi na podlagi enotnega sistema poročanja;
   (xxi) preprečiti korupcijo v javnem sektorju z boljšim javnim dostopom do dokumentov, s posebnimi pravili glede navzkrižja interesov in registri za preglednost;

132.  vztraja, naj Parlament še vedno posveča posebno pozornost vprašanjem, ki jih obravnava Posebni odbor za organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja, ter zato naroča Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, naj po potrebi v sodelovanju z drugimi ustreznimi parlamentarnimi odbori zagotovi, da se priporočila iz te resolucije ustrezno izvedejo na politični in institucionalni ravni, ter po potrebi zasliši izvedence, oblikuje delovne skupine in sprejme poročila o nadaljnjih ukrepih;

o
o   o

133.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Eurojustu, Europolu, Frontexu, Evropski policijski akademiji (CEPOL), Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF), Stalnemu odboru za notranjo varnost (COSI), Evropski investicijski banki (EIB), Svetu Evrope, Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Interpolu, Uradu Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC), Svetovni banki in projektni skupini za finančno ukrepanje (FATF/GAFI) ter evropskim nadzornim organom (EBA, ESMA, EIOPA).

(1) UL C 251 E, 31.8.2013, str. 120.
(2) UL C 115, 4.5.2010, str. 1.
(3) UL C 195, 25.6.1997, str. 1.
(4) UL L 300, 11.11.2008, str. 42.
(5) UL L 182, 5.7.2001, str. 1.
(6) UL L 196, 2.8.2003, str. 45.
(7) UL L 68, 15.3.2005, str. 49.
(8) UL L 328, 24.11.2006, str. 59.
(9) UL L 332, 18.12.2007, str. 103.
(10) UL L 138, 4.6.2009, str. 14.
(11) UL L 121, 15.5.2009, str. 37.
(12) UL L 350, 30.12.2008, str. 60.
(13) UL L 190, 18.7.2002, str. 1.
(14) UL L 162, 20.6.2002, str. 1.
(15) UL L 321, 8.12.2009, str. 44.
(16) UL L 101, 15.4.2011, str. 1.
(17) UL L 309, 25.11.2005, str. 15.
(18) UL L 309, 25.11.2005, str. 9.
(19) UL L 345, 8.12.2006, str. 1.
(20) UL L 267, 10.10.2009, str. 7.
(21) UL L 319, 5.12.2007, str. 1.
(22) UL L 192, 31.7.2003, str. 54.
(23) UL L 134, 30.4.2004, str. 1.
(24) UL L 134, 30.4.2004, str. 114.
(25) UL L 315, 14.11.2012, str. 57.
(26) UL L 335, 17.12.2011, str. 1.
(27) UL L 47, 18.2.2004, str. 1.
(28) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
(29) UL C 286, 30.9.2011, str. 4.
(30) UL C 42, 15.2.2012, str. 2.
(31) UL L 159, 20.6.2007, str. 45.
(32) UL C 124 E, 25.5.2006, str. 254.
(33) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 37.
(34) UL C 51 E, 22.2.2013, str. 121.
(35) UL C 131 E, 8.5.2013, str. 66.
(36) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0208.
(37) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0098.
(38) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0004.
(39) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0205.
(40) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0245.
(41) UL C 161 E, 31.5.2011, str. 62.
(42) http://ec.europa.eu/justice/policies/privacy/docs/wpdocs/2011/wp186_en.pdf.
(43) Vir: Poročilo o kibernetski kriminaliteti družbe Norton za leto 2012 (Norton Cybercrime Report 2012).
(44) Mednarodna gospodarska zbornica, Transparency International, globalni dogovor Združenih narodov, Svetovni gospodarski forum, „Clean Business is Good Business“, 2009.
(45) Posebni Eurobarometer št. 374 o korupciji, februar 2012.
(46) Glej Eurobarometer, Posebno poročilo št. 390 o kibernetski varnosti, julij 2012.
(47) Glej skupno publikacijo Mednarodne gospodarske zbornice, organizacije Transparency International, globalnega dogovora Združenih narodov in Svetovnega gospodarskega foruma z naslovom „Clean Business is Good Business“, 2009.
(48) Evropski parlament, raziskava o odvračanju goljufij s sredstvi EU s pomočjo preiskovalnega novinarstva v EU-27, oktober 2012.


Akcijski načrt za e-pravosodje 2014–2018
PDF 193kWORD 20k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2013 o akcijskem načrtu za e-pravosodje 2014–2018 (2013/2852(RSP))
P7_TA(2013)0445B7-0465/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta za evropsko e-pravosodje 2009–2013,

–  ob upoštevanju vprašanja Svetu o akcijskem načrtu za e-pravosodje 2014–2018 (O-000111/2013 – B7-0521/2013),

–  ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker je prvi večletni akcijski načrt za evropsko e-pravosodje zajemal obdobje od leta 2009 do leta 2013, njegov cilj pa je bil povečati dostopnost pravosodja in pravnega sistema za državljane in izboljšati medsebojno razumevanje delavcev v pravosodju in uprav z zagotavljanjem elektronskih orodij za obveščanje in sodelovanje;

B.  ker je leta 2010 začel delovati portal e-pravosodje;

C.  ker je prišel čas, ko je treba sprejeti odločitev o akcijskem načrtu za e-pravosodje za obdobje 2014–2018;

D.  ker bi bilo treba akcijski načrt za e-pravosodje razvijati na temelju odprtega dostopa in vse države članice spodbujati k sodelovanju;

E.  ker je ozaveščenost o instrumentih EU na področju civilnega pravosodja in o čezmejnih postopkih razmeroma majhna in ker je 73 % državljanov prepričanih, da so potrebni dodatni ukrepi, ki bi jim pomagali pri dostopu do civilnega pravosodja v drugih državah članicah(1);

1.  meni, da je e-pravosodje način za omogočanje večjega dostopa do pravnih in pravosodnih informacij ter do sodnih in upravnih postopkov tako za državljane kot delavce v pravosodju;

2.  meni, da ima e-pravosodje pomembno vlogo pri krepitvi medsebojnega zaupanja in razumevanja ter s tem pri podpiranju medsebojnega priznavanja sodnih in upravnih odločitev, kar je pomembno načelo pravnega sistema EU;

3.  opozarja, da so sistemi e-pravosodja že po svoji naravi usmerjeni v zmanjševanje stroškov sodnih in upravnih postopkov, zlasti prek avtomatizacije izmenjav informacij, vročanja listin in prevajanja nekaterih proceduralnih aktov; meni, da je to v interesu vseh zainteresiranih strani v pravosodnem sistemu; verjame, da bi morali projekti, glede na vidike stroškovne učinkovitosti, ostati prostovoljni;

4.  pozdravlja razvoj orodij e-pravosodja za spodbujanje uporabe nekaterih instrumentov EU, kot sta evropski plačilni nalog in postopek v sporih majhne vrednosti, pa tudi informacijskih sistemov na področju pravosodja in notranjih zadev, zlasti Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) in Schengenskega informacijskega sistema (SIS) II;

5.  je seznanjen s pomenom e-pravosodja pri zagotavljanju večjezičnih standardnih obrazcev in torej pri zmanjševanju čezmejnih upravnih postopkov;

6.  poziva k povečanju rabe elektronskih vlog in elektronskega zagotavljanja listin, uporabe videokonferenc ter medsebojnih povezav sodnih in upravnih registrov, da se dodatno zmanjšajo stroški sodnih in podobnih postopkov;

7.  poziva države članice in Komisijo, naj nadaljujejo delo na elektronskem sodelovanju na področju pravosodja, zlasti s širitvijo nabora vlog, ki so dostopne na portalu e-pravosodje; meni, da bi bilo treba nameniti ustrezno pozornost razvoju orodij za e-učenje za sodstvo;

8.  opozarja, da bi moral program EU na področju pravosodja za obdobje 2014-2020 omogočati financiranje uspešnih evropskih in nacionalnih projektov e-pravosodja, ki bi morali imeti resnično evropsko dodano vrednost za državljane; verjame, da bi bilo treba poenostaviti zakonodajno delo, projekte e-pravosodja in načrtovanje finančnih programov;

9.  poudarja pomen portala e-pravosodje za gradnjo resnično evropske sodne kulture s tem, ko ta gosti spletna orodja za pravosodno usposabljanje in služi kot instrument upravljanja znanja in medsebojnega povezovanja;

10.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Evropska komisija, Posebna raziskava Eurobarometra 351 (civilno pravosodje), oktober 2010, vprašanje št. 3.


Evropska sosedska politika na poti k močnejšemu partnerstvu: stališče EP v zvezi s poročili o napredku za leto 2012
PDF 385kWORD 54k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2013 o evropski sosedski politiki na poti k močnejšemu partnerstvu: stališče EP v zvezi s poročili o napredku za leto 2012 (2013/2621(RSP))
P7_TA(2013)0446B7-0484/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju naslednjih sporočil Komisije: Razširjena Evropa –sosedstvo: nov okvir za odnose EU z njenimi vzhodnimi in južnimi sosedami z dne 11. marca 2003 (COM(2003)0104), Evropska sosedska politika – strateški dokument z dne 12. maja 2004 (COM(2004)0373), O krepitvi evropske sosedske politike z dne 4. decembra 2006 (COM(2006)0726), Močna evropska sosedska politika z dne 5. decembra 2007 (COM(2007)0774), Vzhodno partnerstvo z dne 3. decembra 2008 (COM(2008)0823), Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje z dne 20. maja 2008 (COM(2008)0319), Pregled evropske sosedske politike z dne 12. maja 2010 (COM(2010)0207) in Dialog o migracijah, mobilnosti in varnosti z državami južnega Sredozemlja z dne 24. maja 2011 (COM(2011)0292),

–  ob upoštevanju naslednjih skupnih sporočil Evropske komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko: Evropska sosedska politika: na poti k močnejšemu partnerstvu z dne 20. marca 2013 (JOIN(2013)0004), Nov odziv na spremembe v sosedstvu z dne 25. maja 2011 (COM(2011)0303) in Partnerstvo za demokracijo in skupno blaginjo z državami južnega Sredozemlja z dne 8. marca 2011 (COM(2011)0200),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve Evropske unije z dne 26. julija 2010, 20. junija 2011 in 22. julija 2013 o evropski sosedski politiki in sklepov Sveta za zunanje zadeve/trgovino z dne 26. septembra 2011 ter Evropskega sveta z dne 7. februarja 2013,

–  ob upoštevanju skupnih sporočil Evropske komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Vzhodno partnerstvo: Časovni načrt za jesensko srečanje na vrhu 2013 z dne 15. maja 2012 (JOIN(2012)0013) in Uresničevanje zavez v okviru nove evropske sosedske politike (JOIN(2012)0014) ter spremnih delovnih dokumentov skupnih služb z dne 20. marca 2013 (regionalni poročili SWD(2013)0085 in SWD(2013)0086),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva(1),

–  ob upoštevanju barcelonske deklaracije, sprejete na evro-sredozemski konferenci ministrov za zunanje zadeve, ki je potekala v Barceloni 27. in 28. novembra 1995, o ustanovitvi evro-sredozemskega partnerstva,

–  ob upoštevanju skupne izjave Pariškega vrha za Sredozemlje, ki je potekal 13. julija 2008,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2010 o Uniji za Sredozemlje(2),

–  ob upoštevanju Partnerstva iz Deauvilla, sklenjenega na srečanju voditeljev G8 v Deauvillu maja 2011, katerega podpisnica je tudi EU,

–  ob upoštevanju skupne izjave z vrhunskega srečanja vzhodnega partnerstva, ki je potekalo v Pragi 7. maja 2009, in skupne izjave z vrhunskega srečanja vzhodnega partnerstva, ki je potekalo v Varšavi 29. in 30. septembra 2011,

–  ob upoštevanju skupne izjave zunanjih ministrov vzhodnega partnerstva, ki so se 23. julija 2012 sestali v Bruslju,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2011/424/SZVP z dne 18. julija 2011 o imenovanju posebnega predstavnika Evropske unije za regijo južnega Sredozemlja(3) in Sklepa Sveta 2011/518/SZVP z dne 25. avgusta 2011 o imenovanju posebnega predstavnika Evropske unije za Južni Kavkaz in za krizo v Gruziji(4),

–  ob upoštevanju resolucij z dne 7. aprila 2011 o pregledu evropske sosedske politike – vzhodna dimenzija(5) in pregledu evropske sosedske politike – južna dimenzija(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2011 o pregledu evropske sosedske politike(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2013 o vračanju premoženja državam arabske pomladi v tranziciji(8),

–  ob upoštevanju svojega priporočila z dne 12. septembra 2013 o politiki EU do Belorusije(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2013 o svobodi tiska in medijev po svetu(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2012 o strategiji digitalne svobode v zunanji politiki EU (11),

–  ob upoštevanju ustanovnega akta Parlamentarne skupščine Euronest z dne 3. maja 2011(12),

–  ob upoštevanju sklepov vrha evro-sredozemskih parlamentov (Marseille, 6.–7. april 2013) ter sklepov Unije za Sredozemlje in parlamentarne skupščine Euronest,

–  ob upoštevanju resolucij, ki vsebujejo priporočila Evropskega parlamenta Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje glede pogajanj o pridružitvenem sporazumu med EU in Armenijo(13), glede pogajanj o pridružitvenem sporazumu med EU in Azerbajdžanom(14), glede pogajanj o pridružitvenem sporazumu EU-Moldavija(15), glede pogajanj o pridružitvenem sporazumu med EU in Gruzijo(16) ter glede pogajanj o pridružitvenem sporazumu med EU in Ukrajino(17),

–  ob upoštevanju sklepov o sklenitvi Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Libanonsko republiko na drugi strani (2006/356/ES), o sklenitvi Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ljudsko demokratično republiko Alžirijo na drugi strani (2005/690/ES), o sklenitvi Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Arabsko republiko Egipt na drugi strani (2004/635/ES), o sklenitvi Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani (2002/357/ES), o sklenitvi Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in državo Izrael na drugi strani (2000/384/ES), o sklenitvi Evro-mediteranskega pridružitvenega sporazuma med državami članicami Evropske skupnosti na eni strani in kraljevino Maroko na drugi (2000/204/ES) in o sklenitvi Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Tunizijo na drugi strani (98/238/ES),

–  ob upoštevanju skupne izjave o vzhodnem partnerstvu, ki so jo 17. maja 2013 v Krakovu podali zunanji ministri Višegrajske skupine, Irske in Litve,

–  ob upoštevanju dolgoletnih odnosov med EU in državami evropskega južnega sosedstva ter zgodovinskih, gospodarskih, političnih in družbenih vezi med številnimi državami članicami in državami te regije, pa tudi zavezo EU, da bo vzdrževala čim tesnejše vezi in nudila potrebno podporo v skladu s širšo evropsko sosedsko politiko,

–  ob upoštevanju dejstva, da bodo sklepi s srečanja vrha vzhodnega partnerstva v Vilni morda odločilni za prihodnost vzhodnega partnerstva in je zato treba razmišljati o dolgoročni perspektivi, ki bo segala dlje od vrha in regiji zagotavljala ambiciozno politiko spremljanja;

–  ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker pridružitveni sporazumi niso sami sebi namen, temveč so orodje za spodbujanje temeljitih in trajnostnih reform, sistemske preobrazbe ter usklajevanja z Unijo, njenim temeljnim vrednotami in standardi; ker je zato njihovo pravilno in pravočasno izvajanje odločilno merilo pri ocenjevanju razmer v državah, na katere se nanašajo;

B.  ker bi morala evropska sosedska politika krepiti partnerstvo med EU in državami ter družbami iz sosedstva za oblikovanje in utrditev zdrave demokracije, prizadevanje za trajnostno gospodarsko rast in urejanje čezmejnih povezav;

C.  ker privilegirani odnosi z evropskimi sosedami v okviru evropske sosedske politike temeljijo na vzajemni zavezanosti vrednotam in načelom (demokracija in človekove pravice, pravna država, dobro upravljanje, načela tržnega gospodarstva in trajnostni razvoj); ker bi se bilo treba po pregledu evropske sosedske politike osredotočiti predvsem na spodbujanje poglobljene in trajnostne demokracije, ki jo spremlja vključujoč gospodarski razvoj;

D.  ker so delujoča demokracija, spoštovanje človekovih pravic in pravna država temelji partnerstva EU s sosednjimi državami; ker zahteva oblikovanje poglobljene in trajnostne demokracije trdno in trajno zavezanost vlad, da si bodo prizadevale za svobodne in poštene volitve, svobodo združevanja, izražanja in zbiranja, svobodo tiska in medijev, pravno državo pod nadzorom neodvisnega sodstva in pravico do poštenega sojenja, boj proti korupciji, reformo varnostnega sektorja in sektorja kazenskega pregona (tudi policije) ter uvedbo demokratičnega nadzora nad oboroženimi in varnostnimi silami;

E.  ker mora biti zunanja politika Unije dosledna, zlasti pa skladna s področji notranje politike, da bi se izognila dvojnim merilom; ker gospodarska in finančna kriza ne more biti opravičilo za okrnjeno sodelovanje Unije s soseščino;

F.  ker predstavljajo množična gibanja v arabskem svetu mejnik v sodobni zgodovini držav evropskega južnega sosedstva in njihovih odnosov z EU in ker bi bilo treba sedanji diferenciran pristop v partnerskih državah, ki temelji na načelu pomoči, usklajene z uspešnostjo in napredkom (več za več in manj za manj) redno ocenjevati v poročilih o napredku v skladu s specifičnimi in ocenljivimi merili ter na podlagi njihovih potreb; ker je nedosledna uporaba ali neuporaba načela več za več samouničujoča ter lahko ogrozi celoten proces, pa tudi vpliv in verodostojnost Unije;

G.  ker so mirne ljudske demonstracije v arabskem svetu leta 2011 pozivale k dostojanstvu, izražale legitimne demokratične težnje in ostro zahtevale institucionalne, politične in socialne reforme, namenjene doseganju resnične demokracije, boju proti korupciji in nepotizmu, spoštovanju pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zmanjšanju družbene neenakosti in ustvarjanju boljših gospodarskih in socialnih razmer; ker se dve leti kasneje državljani številnih sredozemskih držav še vedno srečujejo s kršenjem temeljnih človekovih pravic in svoboščin, gospodarskimi težavami in nemiri;

H.  ker mora ocena napredka, ki so ga dosegle partnerske države pri spoštovanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin in demokratičnega procesa ter uveljavljanju pravne države, pa tudi pri reformah trajnostnega gospodarstva i