Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. novembra 2013 o osnutku uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (11791/2013 – C7-0238/2013 – 2011/0177(APP))

P7_TA(2013)0455 A7-0389/2013

(Posebni zakonodajni postopek – odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga uredbe Sveta (COM(2011)0398, spremenjenega s COM(2012)0388),

–  ob upoštevanju osnutka uredbe Sveta (11791/2013) in popravka Sveta k temu osnutku z dne 14. novembra 2013 (11791/2013 COR 1),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 312 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (C7-0238/2013),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2012 v interesu doseganja pozitivnega izida postopka odobritve večletnega finančnega okvira(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2013 o sklepih Evropskega sveta z dne 7. in 8. februarja 2013 o večletnem finančnem okviru(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. julija 2013 o političnem sporazumu o večletnem finančnem okviru 2014–2020(3),

–  ob upoštevanju člena 75 in člena 81(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za proračun, mnenja Odbora za regionalni razvoj ter pisma Odbora za promet in turizem (A7-0389/2013),

1.  odobri osnutek uredbe Sveta o večletnem finančnem okvirju za obdobje 2014–2020, kot je določen v prilogi k tej resoluciji;

2.  odobri skupne izjave Parlamenta, Sveta in Komisije, priložene tej resoluciji;

3.  je seznanjen z izjavami Komisije, ki so priložene k tej resoluciji;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

PRILOGA 1

OSNUTEK UREDBE SVETA O VEČLETNEM FINANČNEM OKVIRU ZA OBDOBJE 2014–2020

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Uredbi Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013.)

PRILOGA 2

IZJAVE

Skupna izjava o virih lastnih sredstev

1.  Evropska unija si v skladu s členom 311 PDEU zagotovi potrebna sredstva za uresničevanje ciljev in izvajanje politik; proračun pa se brez vpliva na druge prihodke v celoti financira iz lastnih sredstev. V tretjem odstavku navedenega člena je določeno, da Svet po posebnem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno sprejme sklep, ki določa sistem virov lastnih sredstev, v ta namen pa lahko uvede tudi nove kategorije virov lastnih sredstev ali odpravi obstoječe.

2.  Komisija je ob upoštevanju navedenega junija 2011 predstavila sveženj predlogov o prenovitvi sistema lastnih sredstev Unije. Evropski svet se je na zasedanju 7. in 8. februarja dogovoril, da bi morali biti viri lastnih sredstev urejeni v skladu s splošnimi cilji enostavnosti, preglednosti in pravičnosti. Poleg tega je Svet pozval, naj nadaljuje delo v zvezi s predlogom Komisije za nov vir lastnih sredstev iz naslova davka na dodano vrednost (DDV). Države članice, ki okrepljeno sodelujejo na področju davka na finančne transakcije, je povabil, naj preučijo, če bi ta davek lahko postal podlaga za nova lastna sredstva proračuna EU.

3.  V vprašanje lastnih sredstev se bo treba še poglobiti, zato bo v ta namen ustanovljena skupina na visoki ravni, katere člane bodo imenovale tri institucije in bo upoštevala vse sedanje ali prihodnje prispevke vseh treh evropskih institucij ter nacionalnih parlamentov. Pri tem se bo oprla na ustrezno strokovno znanje, tudi nacionalnih proračunskih in davčnih organov ter neodvisnih strokovnjakov.

4.  Skupina bo opravila splošen pregled sistema virov lastnih sredstev v skladu s splošnimi cilji, ki so enostavnost, preglednost, pravičnost in demokratična odgovornost. Prva ocena bo podana konec leta 2014, doseženi napredek pa bo vrednoten na rednih srečanjih na politični ravni najmanj vsakih šest mesecev.

5.  Leta 2016 bodo k preučitvi rezultata navedenih prizadevanj na medinstitucionalni konferenci povabljeni tudi nacionalni parlamenti.

6.  Na podlagi rezultatov navedenega dela bo Komisija ocenila ustreznost pobud glede novih virov lastnih sredstev ustrezne, kar bo storila hkrati s pregledom iz člena 1a uredbe o večletnem finančnem okviru, da bi tako preučila morebitne reforme za obdobje, ki ga pokriva prihodnji večletni finančni okvir.

Skupna izjava o izboljšanju učinkovitosti javne porabe na področjih, na katerih se uporabljajo ukrepi EU

Evropski parlament, Svet in Komisija so se dogovorili o sodelovanju, da bi prihranili sredstva in se bolje dopolnjevali na ravni držav članic in na ravni Evropske unije ter tako izboljšali učinkovitost javne porabe na področjih, na katerih se uporabljajo ukrepi EU. Institucije se bodo zato na način, ki se jim zdi najbolj primeren, oprle na najboljše prakse, izmenjavo informacij in razpoložljive neodvisne ocene ter druge vire. Izhajajoči rezultati bodo ena od podlag predloga Komisije za prihodnji večletni finančni okvir.

Skupna izjava

Evropski parlament, Svet in Komisija so se dogovorili, da bodo v letne proračunske postopke, ki se uporabljajo za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020, po potrebi vključeni elementi, ki bodo upoštevali enakost spolov, pri čemer se upoštevajo načini, na katere splošni finančni okvir Unije prispeva k večji enakosti spolov (in zagotavlja vključevanje načela enakosti spolov).

Skupna izjava o členu 15 Uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020<BR>(nekdanja opomba k členu 9f iz dokumenta 11655/13)

Institucije se strinjajo z uporabo zneska iz člena 15 Uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 kot sledi: 2143 milijonov EUR zaposlovanje mladih, 200 milijonov EUR za program, Obzorje 2020,150 milijonov EUR za program Erasmus in 50 milijonov EUR za program COSME.

Izjava Evropske komisije o nacionalnih izjavah o upravljanju

Evropski parlament je v resoluciji o razrešnici 17. aprila 2013 zahteval uvedbo predloge za nacionalne izjave o upravljanju, ki jih države članice izdajo na ustrezni politični ravni. Komisija je pripravljena to zahtevo preučiti, Evropski parlament in Svet pa poziva k sodelovanju v zadevni delovni skupini, da bi do konca tega leta podali ustrezna priporočila.

Izjava Evropske komisije o pregledu/spremembi

Komisija v zvezi določbami člena 1a uredbe o večletnem finančnem okviru in ob upoštevanju rezultata pregleda potrjuje svojo pripravljenost podaje zakonodajnih predlogov za pregled uredbe o večletnem finančnem okviru. V tem okviru bo zlasti pozorna na zgornjo mejo plačil in tako zagotovila, da bo skozi ves večletni finančni okvir skupna zgornja meja plačil ostala na voljo. Preučila bo tudi razvoj skupne zgornje meje obveznosti in upoštevala specifične zahteve glede programa Obzorje 2020. Komisija bo tudi preučila, kako bi uskladila svoje predloge za naslednji večletni finančni okvir s političnimi cikli institucij.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0360. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0078. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0304.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 19. novembra 2013 o sklenitvi medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (2011/2152(ACI))

P7_TA(2013)0456 A7-0337/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju,

–  ob upoštevanju členov 310, 311, 312 in 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2012 v interesu doseganja pozitivnega izida postopka odobritve večletnega finančnega okvira 2014–2020(1),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta, sprejetih 8. februarja 2013,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2013 o sklepih Evropskega sveta z dne 7. in 8. februarja o večletnem finančnem okviru(2),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta, sprejetih 28. junija 2013,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. julija 2013 o političnem sporazumu o večletnem finančnem okviru 2014–2020(3),

–  ob upoštevanju člena 127(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve in mnenja Odbora za proračun (A7-0337/2013),

A.  ker sta bila 27. junija 2013 na najvišji politični ravni sprejeta politični dogovor med Evropskim parlamentom, irskim predsedstvom Sveta in Komisijo o večletnem finančnem okviru 2014–2020 in novi medinstitucionalni sporazum;

B.  ker so bile prvič uporabljene nove določbe v zvezi z večletnim finančnim okvirom, kot jih je uvedla Lizbonska pogodba, zlasti glede večje vloge in povečanih pooblastil, dodeljenih Evropskemu parlamentu;

C.  ker je skupaj z večletnim finančnim okvirom primerno sprejeti medinstitucionalni sporazum o proračunski disciplini in izboljšanju letnega proračunskega postopka ter o sodelovanju med institucijami v proračunskih zadevah;

1.  sprejema politični sporazum o večletnem finančnem okviru 2014–2020 in novi medinstitucionalni sporazum; namerava pa med prihodnjimi proračunskimi postopki v celoti izkoristiti na novo vzpostavljene instrumente, zlasti glede prilagodljivosti;

2.  poudarja, da dolg in zahteven postopek pogajanj tako v Svetu kot na medinstitucionalni ravni ter njihovi rezultati pomenijo nezadovoljivo izvajanje novih določb o večletnem finančnem okviru, kot jih je uvedla Lizbonska pogodba, zlasti kar zadeva večjo vlogo in pristojnosti Evropskega parlamenta;

3.  obsoja pogajalsko strategijo Sveta, ki je svoje pogajalce obvezovala s sklepi Evropskega sveta z dne 8. februarja 2013 v zadevah, ki sodijo v redni zakonodajni postopek, kot so podrobna merila za dodeljevanje sredstev, finančna sredstva po programih ali upravičencih ter diskrecijsko dodeljena finančna sredstva, s katerimi se prilagaja raven nacionalnih vračil iz proračuna Unije, s čimer je obema zakonodajnima vejama preprečevala, da bi vodili prava pogajanja;

4.  poleg tega obžaluje, da številni stiki in seje zadnjih nekaj let med njegovo delegacijo in zaporednimi predsedstvi Sveta niso vplivali na duh, časovni razpored ali vsebino pogajanj oziroma na stališče Sveta, vključno s potrebo po razločevanju zakonodajnih vidikov od proračunskih vidikov sporazuma o večletnem finančnem okviru;

5.  meni, da bi bilo treba v prihodnje za lažje sprejemanje večletnega finančnega okvira določiti drugačne delovne pogoje v skladu s členom 312(5) PDEU in tako zagotoviti, da bi se v celoti spoštovale zakonodajne in proračunske pristojnosti, ki jih ima Parlament v skladu s PDEU, da bi se Svet dejansko pogajal tudi o vseh delih pravne podlage, ki naj bi se nanašali na večletni finančni okvir, in da Evropski svet ne bi deloval kot zakonodajalec, v nasprotju s PDEU;

6.  poziva, naj odbor, pristojen za proračun, v sodelovanju z odborom, pristojnim za ustavne zadeve, pravočasno pred revizijo po volitvah leta 2016 oblikuje potrebne sklepe in pripravi nove predloge o tem, kako naj bi pogajanja za večletni finančni okvir potekala, da bi zagotovili demokratičnost in preglednost celotnega postopka določitve proračuna;

7.  odobri sklenitev spodnjega sporazuma;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta in predsednikom Komisije sporazum podpiše in poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

9.  naroči svojemu predsedniku, naj posreduje ta sklep, skupaj s prilogo, Svetu in Komisiji v vednost.

PRILOGA

Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako medinstitucionalnemu sporazumu, ki je bi objavljen v UL C 373 dne 20. decembra 2013, str. 1.)

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0360. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0078. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0304.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. novembra 2013 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 7/2013 za proračunsko leto 2013, Oddelek III – Komisija (14180/2013 – C7-0350/2013 – 2013/2160(BUD))

P7_TA(2013)0457 A7-0367/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe Euratom,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(1),

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, ki je bil dokončno sprejet dne 12. decembra 2012(2),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(3),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti(4),

–  ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 7/2013, ki ga je Komisija sprejela dne 25. Julija 2013 (COM(2013)0557),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 7/2013, ki ga je Svet sprejel 7. oktobra 2013, 14. oktobra 2013 pa ga posredoval Parlamentu (14180/2013 – C7-0350/2013),

–  ob upoštevanju členov 75b in 75e Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0367/2013),

A.  ker predlog spremembe proračuna št. 7 za leto 2013 (PSP 7/2013) zajema povečanje odobritev za prevzem obveznosti v višini 150 milijonov EUR v razdelku 1b večletnega finančnega okvira, da bi obravnavali „določena vprašanja“, ki izhajajo iz končnega rezultata pogajanj o večletnem finančnem okviru za leta 2014–2020 in vplivajo na Francijo, Italijo in Španijo,

B.  ker bi morale te dodatne odobritve prispevati k obravnavi specifičnih razmer na področju brezposelnosti, zlasti mladih, ter revščine in družbene izključenosti v teh državah članicah,

C.  ker Komisija meni, da je najprimernejši način za pomoč tem državam članicam povečanje Evropskega socialnega sklada (ESS),

D.  ker bo povečanje odobritev za prevzem obveznosti v višini 150 milijonov EUR krito z razliko do zgornje meje odhodkov razdelka 1b (16 milijonov EUR) in uporabo instrumenta prilagodljivosti (134 milijonov EUR), namenjeno tem specifičnim ukrepom,

1.  je seznanjen s predlogom spremembe proračuna št. 7/2013, ki ga je Komisija predložila 25. julija 2013 in ki zajema povečanje odobritev za prevzem obveznosti v višini 150 milijonov EUR v razdelku 1b večletnega finančnega okvira, da bi obravnavali „določena vprašanja“, ki izhajajo iz končnega rezultata pogajanj v Evropskem svetu o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 in vplivajo na Francijo, Italijo in Španijo;

2.  odobri predlog Komisije, da se ta dodatna dodelitev nameni obstoječim programom ESS v prizadetih državah članicah, da bi obravnavali specifične razmere na področju brezposelnosti, zlasti brezposelnosti mladih, in družbene izključenosti; pričakuje, da bo Komisija Evropskemu parlamentu pravočasno poročala o konkretnih ukrepih in dejanjih, ki se bodo financirali s temi dodelitvami;

3.  je seznanjen tudi s tem, da se bo dodatnih 150 milijonov EUR financiralo predvsem z uporabo instrumenta prilagodljivosti;

4.  odobri stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 7/2013;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je sprememba proračuna št. 7/2013 dokončno sprejeta, in poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (2) UL L 66, 8.3.2013. (3) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. (4) UL L 163, 23.6.2007, str. 17.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. novembra 2013 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 8/2013 za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija (14871/2013 – C7-0387/2013 – 2013/2227(BUD))

P7_TA(2013)0458 A7-0371/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe Euratom,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(1),

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, kot je bil dokončno sprejet 12. decembra 2012(2),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(3),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti(4),

–  ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 8/2013, ki ga je Komisija sprejela 25. septembra 2013 (COM(2013)0669),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 8/2013, ki ga je Svet sprejel 30. oktobra, 31. oktobra 2013 pa posredoval Parlamentu (14871/2013 – C7-0387/2013),

–  ob upoštevanju člena 75b in 75e Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0371/2013),

A.  ker predlog spremembe proračuna št. 8 za leto 2013 zadeva povečanje sredstev za plačila v višini 3,9 milijarde EUR v razdelkih 1a, 1b, 2, 3a, 3b in 4 večletnega finančnega okvira za kritje preostalih potreb do konca leta, da bo mogoče izpolniti pravne obveznosti, ki izhajajo iz preteklih in sedanjih proračunskih obveznosti, ter se izogniti denarnim kaznim ter da bodo lahko upravičenci prejeli sredstva, predvidena v sprejetih politikah Unije, za katere sta Parlament in Svet v prejšnjih letnih proračunih odobrila ustrezna sredstva za prevzem obveznosti;

B.  ker se bodo z zahtevanimi dodatnimi sredstvi za plačila zmanjšale neporavnane obveznosti (RAL), pa tudi tveganje, da se v leto 2014 prenese čezmerno visok znesek neplačanih računov;

C.  ker se s predlogom spremembe proračuna št. 8/2013 posodablja predlog spremembe proračuna št. 2/2013, ki ga je Komisija predstavila marca 2013 v višini 11,2 milijarde EUR, proračunski organ pa ga je septembra 2013 odobril le delno, v znesku 7,3 milijarde EUR;

D.  ker je bilo treba v leto 2013 prenesti celoten znesek zahtevkov za izplačilo za kohezijsko politiko (2007–2013), ki do konca leta 2012 niso bili poravnani, in sicer v višini 16,2 milijarde EUR, zaradi česar se je zmanjšala raven plačil, ki so v proračunu 2013 na voljo za letošnje potrebe; ker naj bi ta znesek ob koncu leta 2013 dosegel 20 milijard EUR, pod pogojem, da bo predlog spremembe proračuna št. 8/2013 sprejet v celoti;

E.  ker politični sporazum z dne 27. junija 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, ki so ga na najvišji politični ravni dosegli Parlament, predsedstvo Sveta in Komisija, vsebuje politično zavezo Sveta, da bo sprejel vse potrebne ukrepe, s katerimi bo zagotovil popolno spoštovanje vseh obveznosti Unije iz leta 2013, da bo uradno sprejel predlog spremembe proračuna št. 2/2013 v višini 7,3 milijarde EUR in da bo brez odlašanja sprejel še eno spremembo proračuna, ki jo bo zgodaj jeseni predlagala Komisija, da ne bi zmanjkalo sredstev za upravičena plačila;

F.  ker je Komisija v skladu s členom 41(2) finančne uredbe preučila možnosti notranje prerazporeditve v okviru splošnega pregleda potreb po sredstvih za plačila ob koncu leta in predlagala prerazporeditev 509,8 milijona EUR v tako imenovani skupni prerazporeditvi;

G.  ker je Parlament v resoluciji z dne 3. julija 2013 sprejetje uredbe o večletnem finančnem okviru in proračuna za leto 2014 pogojil s tem, da Svet zgodaj jeseni sprejme še en predlog spremembe proračuna;

1.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija 25. septembra 2013 predstavila predlog spremembe proračuna št. 8/2013, ki zadeva povečanje sredstev za 3,9 milijarde EUR v razdelkih 1a, 1b, 2, 3a, 3b in 4 večletnega finančnega okvira na skupno raven, ki je bila predlagana že s predlogom spremembe proračuna št. 2/2013; poudarja, da bo s celovitim sprejetjem predloga spremembe proračuna št. 8/2013 dosežena zgornja meja za plačila;

2.  opozarja, da predlog spremembe proračuna št. 8/2013 glede na obveznosti vseh treh institucij iz preteklosti predstavlja drugo tranšo predloga spremembe proračuna št. 2/2013, in sicer kot nujni minimum za izpolnitev pravnih in preteklih obveznosti Unije do konca leta 2013, da se preprečijo finančne kazni in zmanjša raven neporavnanih obveznosti;

3.  meni, da bo s celovitim sprejetjem predloga spremembe proračuna št. 8/2013, kot je Komisija večkrat ponovila, Unija lahko do konca leta 2013 v celoti krila svoje pravne obveznosti; je vseeno zaskrbljen, da bo treba kljub splošnemu povečanju plačil za 11,2 milijarde EUR (predloga spremembe proračuna št. 2/2013 in 8/2013) v naslednje leto prenesti precejšnje število zahtevkov za plačila v približni višini 20 milijard EUR, povezanih s kohezijskimi programi iz obdobja 2007–2013, kot je Komisija priznala na zadnjem medinstitucionalnem srečanju o plačilih 26. septembra 2013; poudarja, da je položaj kritičen, tudi kar zadeva druge programe zunaj razdelka 1b;

4.  opozarja, da je bilo sprejetje predloga spremembe proračuna št. 8/2013 v Svetu del političnega dogovora o večletnem finančnem okviru 2014–2020 in da je to samo eden od treh pogojev, da Parlament poda soglasje k uredbi o večletnem finančnem okviru, kot je določeno v njegovi resoluciji z dne 3. julija 2013;

5.  sprejema zmanjšanje za 14,8 milijona EUR, ki ga je predlagal Svet, vendar samo zato, ker bi ta znesek le dopolnil prvotni znesek 11,2 milijarde EUR iz predloga spremembe proračuna št. 2/2013; v zvezi s tem poudarja, da vztraja pri načelnem stališču, da bi bilo treba posebne instrumente, kot je Solidarnostni sklad EU, financirati z dodatnimi sredstvi, tako obveznostmi kot plačili, ki niso vključena v zgornje meje večletnega finančnega okvira;

6.  opominja, da je stališče Sveta v skladu s členom 314(3) PDEU pripravljalni ukrep, ki začne veljati z dnevom sprejetja; opozarja, da je po njegovem mnenju stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 8/2013, ki mu ga je posredoval predsedujoči Svetu 31. oktobra 2013, za namene členov 314(3) in 314(4) PDEU veljavno od dneva sprejetja, torej 30. oktobra 2013; zavrača in ne namerava upoštevati priloženega "sklepa", s katerimi skuša Svet veljavnost svojega stališča o predlogu spremembe proračuna št. 8/2013 pogojevati s tem, da Parlament odobri sporazum o večletnem finančnem okviru 2014–2020 in stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 9/2013;

7.  odobri stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 8/2013;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je sprememba proračuna št. 8/2013 dokončno sprejeta, in poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije;

9.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (2) UL L 66, 8.3.2013. (3) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. (4) UL L 163, 23.6.2007, str. 17.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. novembra 2013 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2013/004 ES/Comunidad Valenciana, gradbeni material, Španija) (COM(2013)0635 – C7-0269/2013 – 2013/2192(BUD))

P7_TA(2013)0459 A7-0341/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0635 – C7-0269/2013),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(1) ter zlasti točke 28 tega sporazuma,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji(2) (uredba o ESPG),

–  ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov, predvidenega v točki 28 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0341/2013),

A.  ker je Evropska unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za zagotavljanje dodatne podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela,

B.  ker je bilo za vloge, predložene od 1. maja 2009 do 31. decembra 2011, področje uporabe Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) začasno razširjeno na podporo delavcem, ki so postali presežni neposredno zaradi svetovne finančne in gospodarske krize,

C.  ker bi morala biti finančna pomoč Unije za presežne delavce dinamična ter na voljo čim hitreje in na najučinkovitejši možni način v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na usklajevalnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 glede sprejetja sklepov za uporabo sredstev ESPG,

D.  ker je Španija predložila vlogo EGF/2013/004 ES/Comunidad Valenciana za finančni prispevek iz ESPG za 630 presežnih delavcev iz 140 podjetij v regiji Comunidad Valenciana na ravni NUTS II v referenčnem obdobju od 14. junija 2012 do 14. marca 2013, pri čemer naj bi v ukrepih, sofinanciranih iz ESPG, sodelovalo 300 delavcev,

E.  ker vloga izpolnjuje merila za upravičenost do pomoči iz uredbe o ESPG,

1.  se strinja s Komisijo, da so pogoji iz člena 2(b) iz uredbe o ESPG izpolnjeni in je zato Španija upravičena do finančnega prispevka na podlagi te uredbe;

2.  je seznanjen, da so španske oblasti vlogo za finančni prispevek iz ESPG predložile 22. maja 2013, Komisija pa je njeno oceno dala na voljo 16. septembra 2013; pozdravlja hiter postopek ocenjevanja, ki je trajal štiri mesece;

3.  ugotavlja, da je imela kriza hude posledice v regiji Comunidad Valenciana, saj je stopnja brezposelnosti v prvem četrtletju 2013 dosegla 29,19 %; pozdravlja dejstvo, da bo regija za odpravo visoke brezposelnosti znova uporabila ESPG;

4.  čestita regiji Comunidad Valenciana, da je lahko znova zaprosila za pomoč iz ESPG in jo uporabila za reševanje težav na svojem trgu dela, za katerega je značilno veliko število malih in srednjih podjetij; v zvezi s tem opozarja, da je ta regija v preteklosti že štirikrat zaprosila za pomoč iz ESPG, in sicer v tekstilnem in keramičnem sektorju, sektorju naravnega kamna in v gradbenem sektorju(3);

5.  meni, da je odpuščanje delavcev v 140 proizvodnih podjetjih v regiji Comunidad Valenciana na ravni NUTS II (ES52) povezano z velikimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so privedle do povečanja uvoza drugih nekovinskih mineralnih izdelkov v EU in do zmanjšanja deleža Unije pri proizvodnji teh izdelkov v svetovnem merilu;

6.  pozdravlja dejstvo, da so se španske oblasti odločile, da bodo začele prilagojene ukrepe izvajati 22. avgusta 2013, precej pred dokončno odločitvijo o dodelitvi podpore iz ESPG za predlagani usklajeni sveženj, da bi odpuščenim delavcem zagotovile hitro pomoč;

7.  ugotavlja, da španski organi navajajo, da bo po njihovi oceni na podlagi izkušenj s prejšnjimi vlogami za ESPG od vseh delavcev, za katere je predvidena pomoč iz ESPG, pri ukrepih sodelovalo le 300 delavcev; poziva španske organe, naj v celoti izkoristijo možnost podpore iz ESPG, zlasti za izpopolnjevanje delavcev z osnovno izobrazbo, ki predstavljajo 74,4 % delavcev, ki jim je namenjena pomoč;

8.  ugotavlja, da usklajeni sveženj prilagojenih storitev, ki jih je treba financirati, vsebuje ukrepe za ponovno vključevanje 300 presežnih delavcev v proces zaposlovanja, med drugim izdelavo profila, poklicno usmerjanje, svetovanje, usposabljanje, intenzivno pomoč pri iskanju zaposlitve, pomoč za podjetništvo, spodbude za iskanje zaposlitve, prispevek za potne stroške, spodbude za iskanje nadomestne zaposlitve in podporo pri ustanavljanju podjetja;

9.  ugotavlja, da usklajen sveženj predvideva finančne spodbude za iskanje zaposlitve (v pavšalnem znesku 300 EUR), nadomestilo za mobilnost (do 400 EUR) in spodbude za iskanje nove zaposlitve (do 700 EUR); pozdravlja dejstvo, da je celotni znesek za finančne spodbude omejen, tako da je večina prispevka namenjena usposabljanju, svetovanju, pomoči pri iskanju zaposlitve in podpori podjetništvu;

10.  pozdravlja dejstvo, da je bilo opravljeno posvetovanje s socialnimi partnerji, zlasti s sindikati na lokalni ravni (UGT-PV, CCOO-PV) in nepridobitno organizacijo FESMAC, o zasnovi ukrepov usklajenega svežnja ukrepov ESPG ter da se bosta politika enakosti med ženskami in moškimi in načelo nediskriminacije uporabljala med različnimi fazami izvrševanja ESPG in dostopa do njega;

11.  opozarja, da je treba izboljšati zaposljivost vseh delavcev s prilagojenim usposabljanjem ter priznavanjem znanja in veščin, pridobljenih na njihovi poklicni poti; pričakuje, da usposabljanje v okviru usklajenega svežnja ne bo prilagojeno le potrebam odpuščenih delavcev, temveč tudi dejanskemu poslovnemu okolju;

12.  pozdravlja dejstvo, da usklajeni sveženj zajema poklicno usposabljanje s poudarkom na sektorjih, kjer obstajajo priložnosti ali bodo verjetno nastale, ter predvideva izpopolnjevanje, namenjeno prihodnjim potrebam proizvajalcev v sektorju, ki se spopada s presežnimi delavci;

13.  ugotavlja, da so med informacijami iz usklajenega svežnja prilagojenih storitev, za katere je predvideno financiranje iz ESPG, tudi informacije o njihovem dopolnjevanju z ukrepi, ki se financirajo iz strukturnih skladov; poudarja, da so španske oblasti potrdile, da se za upravičene ukrepe ne črpa pomoči iz drugih finančnih instrumentov Unije; ponovno poziva Komisijo, naj v svoja letna poročila vključi primerjalno oceno teh podatkov, da bi zagotovila popolno upoštevanje veljavnih pravil in preprečila podvajanje storitev, ki jih financira Unija;

14.  zadevne institucije poziva, naj naredijo vse potrebno za izboljšanje postopkovnih ureditev, da bi pospešile uporabo sredstev ESPG; ceni izboljšani postopek, ki ga je Komisija uvedla na zahtevo Evropskega parlamenta, da bi pospešila dodeljevanje nepovratnih sredstev, in po katerem proračunskemu organu skupaj s predlogom za uporabo sredstev ESPG posreduje tudi oceno o utemeljenosti vloge za sredstva iz ESPG; upa, da bodo nadaljnje izboljšave postopka vključene v novo uredbo o ESPG (2014–2020) in da bodo dosežene večja učinkovitost, preglednost in prepoznavnost ESPG;

15.  poudarja, da je treba v skladu s členom 6 uredbe o ESPG zagotoviti, da bo ta sklad podpiral ponovno vključevanje posameznih presežnih delavcev v stabilno zaposlitev; poudarja še, da se lahko s pomočjo iz ESPG sofinancirajo le aktivni ukrepi na trgu dela, ki vodijo do stalne in dolgoročne zaposlitve; ponavlja, da pomoč iz sklada ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na osnovi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, pa tudi ne ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;

16.  pozdravlja dogovor Sveta o tem, da se v uredbo o ESPG za obdobje 2014–2020 znova vnese merilo za uporabo sklada zaradi krize, ki omogoča finančno pomoč delavcem, ki so postali presežni zaradi sedanje finančne in gospodarske krize, poleg tistih, ki so delovna mesta izgubili zaradi spremenjenih svetovnih trgovinskih tokov;

17.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

18.  naroči svojemu predsedniku, da podpiše ta sklep skupaj s predsednikom Sveta in poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2013/004 ES/ Comunidad Valenciana, gradbeni material, Španija)

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu 2013/708/EU.)

(1) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. (2) UL L 406, 30.12.2006, str. 1. (3) Vloge EGF/2009/0014 ES/Comunidad Valenciana; EGF/2010/005 ES/Comunidad Valenciana in EGF/2010/009 ES/Comunidad Valenciana, EGF/2011/006 ES/Comunidad Valenciana gradnja stavb.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. novembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa „ERASMUS ZA VSE“: Program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport (COM(2011)0788 – C7-0436/2011 – 2011/0371(COD))

P7_TA(2013)0460 A7-0405/2012

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0788),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 165(4) in 166(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0436/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 29. marca 2012(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 4. maja 2012(2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 24. oktobra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje in mnenj Odbora za razvoj, Odbora za proračun, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A7-0405/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 19. novembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št…/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa "Erasmus+": program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1288/2013.)

(1) UL C 181, 21.6.2012, str. 154. (2) UL C 225, 27.7.2012, str. 200.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. novembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (COM(2011)0785 – C7-0435/2011 – 2011/0370(COD))

P7_TA(2013)0461 A7-0011/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0785),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 166(4), 167(5) in 173(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7–0435/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 28. marca 2012(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 18. julija 2012(2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 16. oktobra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenj Odbora za proračun, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za kulturo in izobraževanje in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0011/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 19. novembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2013 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) in razveljavitvi sklepov št. 1718/2006/ES, št. 1855/2006/ES in št. 1041/2009/ES

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1295/2013.)

(1) UL C 181, 21.6.2012, str. 35. (2) UL C 277, 13.9.2012, str 156.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. novembra 2013 o osnutku uredbe Sveta o uvedbi programa „Evropa za državljane“ za obdobje 2014–2020 (12557/2013 – C7-0307/2013 – 2011/0436(APP))

P7_TA(2013)0462 A7-0424/2012

(Posebni zakonodajni postopek – odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka uredbe Sveta (12557/2013),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 352 Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0307/2013),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju členov 81(1) in 37 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za ustavne zadeve (A7-0424/2012),

1.  odobri osnutek uredbe Sveta;

2.  odobri izjavo, priloženo k tej resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

PRILOGA

Izjava Evropskega parlamenta

Evropski parlament ponovno potrjuje svoje prepričanje, da ta uredba uresničuje cilje, povezane s kulturo in zgodovino, kot je zapisano v členu 167 PDEU. Zato bi bilo treba za ta dosje uporabiti dvojno pravno podlago, ki vključuje redni zakonodajni postopek. Edini razlog, zakaj je opustil svoje stališče o dvojni pravni podlagi in zahtevo po soodločanju ter sprejel postopek odobritve – v skladu s predlogom Komisije, ki temelji na členu 352 PDEU –, je bila njegova želja preprečiti, da bi se postopek znašel na mrtvi točki in bi zato prišlo do zamude pri začetku veljavnosti programa. Evropski parlament odločno poudarja, da ne bo dovolil, da bi se podobne razmere ponovile.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. novembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope (COM(2011)0665/3 – C7-0374/2011 – 2011/0302(COD))

P7_TA(2013)0463 A7-0021/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0665/3),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 172 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0374/2011),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 22. februarja 2012(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 19. julija 2012(2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 10. julija 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 55 in 37 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za promet in turizem v skladu s členom 51 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za promet in turizem ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za regionalni razvoj (A7-0021/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 19. novembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1316/2013.)

(1) UL C 143, 22.5.2012, str. 116. (2) UL C 277, 13.9.2012, str. 125.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. novembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (COM(2011)0650/3 – C7-0375/2012 – 2011/0294(COD))

P7_TA(2013)0464 A7-0012/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0650/3),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 172 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0375/2012),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja francoskega senata v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 22. februarja 2012(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 3. maja 2012(2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 12. junija 2013, da bo Svet odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za regionalni razvoj (A7-0012/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 19. novembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1315/2013.)

(1) UL C 143, 22.5.2012, str. 130. (2) UL C 225, 27.7.2012, str. 150.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. novembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi nekaterih zakonodajnih aktov na področju kmetijske in ribiške statistike (COM(2012)0724 – C7-0397/2012 – 2012/0343(COD))

P7_TA(2013)0465 A7-0148/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0724),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 338(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0397/2012),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenj španskega poslanskega kongresa in španskega senata v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 6. septembra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7-0148/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 19. novembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2013 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi določenih zakonodajnih aktov na področju kmetijske in ribiške statistike

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1350/2013.)

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. novembra 2013 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o spremembi Sporazuma o vladnih nabavah (07917/2013 – C7-0180/2013 – 2013/0086(NLE))

P7_TA(2013)0466 A7-0339/2013

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (07917/2013),

–  ob upoštevanju osnutka protokola o spremembi Sporazuma o vladnih nabavah (07918/2013),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s prvim pododstavkom člena 207(4) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0180/2013),

–  ob upoštevanju členov 81 in 90(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za razvoj (A7-0339/2013),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. novembra 2013 o osnutku sklepa Sveta o sprejetju spremembe 25. in 26. člena Konvencije o varstvu in uporabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer v imenu Evropske unije (12713/2013 – C7-0304/2013 – 2013/0127(NLE))

P7_TA(2013)0467 A7-0356/2013

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (12713/2013),

–  ob upoštevanju spremembe 25. in 26. člena Konvencije o varstvu in uporabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer (12713/2013),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 192(1) in členom 218(6), drugi pododstavek, točka (a) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0304/2013),

–  ob upoštevanju členov 81 in 90(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0356/2013),

1.  odobri sprejetje spremembe 25. in 26. člena Konvencije UNECE o varstvu in uporabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer v imenu Evropske unije;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. novembra 2013 o predlogu sklepa Sveta o sprejetju dopolnilnega raziskovalnega programa za projekt ITER (2014–2018) (COM(2011)0931 – C7-0032/2012 – 2011/0460(NLE))

P7_TA(2013)0468 A7-0211/2013

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2011)0931),

–  ob upoštevanju člena 7 Pogodbe Euratom,

–  ob upoštevanju zahteve za mnenje, ki jo je prejel od Sveta (C7-0032/2012),

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenja Odbora za proračun (A7-0211/2013),

A.  ker Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo Evropskemu parlamentu še vedno ne omogoča, da bi imel vlogo sozakonodajalca,

1.  daje pozitivno mnenje o predlogu Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog sklepa Uvodna izjava -1 (novo) (-1) Potrjena je zavezanost Unije Sporazumu o ustanovitvi Mednarodne organizacije za fuzijsko energijo za skupno izvajanje projekta ITER1 („sporazum ITER“). __________________ 1 UL L 358, 16.12.2006, str. 62. Sprememba 2 Predlog sklepa Uvodna izjava 1 (1)   Sporazum o ustanovitvi Mednarodne organizacije za fuzijsko energijo ITER za skupno izvajanje projekta ITER (v nadaljnjem besedilu: Sporazum ITER) so 21. novembra 2006 podpisale Evropska skupnost za atomsko energijo (Euratom), Ljudska republika Kitajska, Republika Indija, Japonska, Republika Koreja, Ruska federacija in Združene države Amerike. S Sporazumom ITER se ustanavlja Mednarodna organizacija za fuzijsko energijo ITER (v nadaljnjem besedilu: Organizacija ITER), ki je v celoti odgovorna za izgradnjo, delovanje, uporabo in deaktivacijo objektov ITER. (1)   Sporazum ITER so 21. novembra 2006 podpisale Evropska skupnost za atomsko energijo (Euratom), Ljudska republika Kitajska, Republika Indija, Japonska, Republika Koreja, Ruska federacija in Združene države Amerike. S Sporazumom ITER se ustanavlja Mednarodna organizacija za fuzijsko energijo ITER (v nadaljnjem besedilu: Organizacija ITER), ki je v celoti odgovorna za izgradnjo, delovanje, uporabo in deaktivacijo objektov ITER. Sprememba 3 Predlog sklepa Uvodna izjava 3 (3)  V okviru pogajanj za pridobitev podpore drugih podpisnic ITER pri določitvi lokacije za ITER v Evropi sta leta 2007 Evropska skupnost za atomsko energijo in Vlada Japonske sklenili sporazum o skupnem izvajanju dejavnosti širšega pristopa na področju raziskav fuzijske energije, ki je določil dopolnilne skupne dejavnosti raziskav fuzije na ozemlju Japonske, da se zagotovi hiter zagon zelo učinkovitega delovanja ITER. Dejavnosti širšega pristopa in druge dejavnosti, povezane z ITER, se usmerjajo prek Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije. Financiranje dejavnosti širšega pristopa se zagotavlja predvsem s stvarnimi prispevki nekaterih članic Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije, preostali del prispevka Euratoma pa se krije iz proračuna Euratoma. (3)  V okviru pogajanj za pridobitev podpore drugih podpisnic ITER pri določitvi lokacije za ITER v Evropi sta leta 2007 Evropska skupnost za atomsko energijo in Vlada Japonske sklenili sporazum o skupnem izvajanju dejavnosti širšega pristopa na področju raziskav fuzijske energije, ki je določil dopolnilne skupne dejavnosti raziskav fuzije na ozemlju Japonske, da se zagotovi hiter zagon zelo učinkovitega delovanja ITER. Dejavnosti širšega pristopa in druge dejavnosti, povezane z ITER, se usmerjajo prek Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije. Financiranje dejavnosti širšega pristopa se zagotavlja predvsem s stvarnimi prispevki nekaterih članic Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije, preostali del prispevka Euratoma pa se krije iz proračuna Euratoma. Časovni načrt za uresničitev fuzijske energije iz leta 2012 v okviru Evropskega sporazuma o razvoju fuzije (EFDA) ugotavlja potrebo po stalni finančni podpori ključnih projektov ter raziskovalnih in razvojnih dejavnostih na ključnih področjih vse do datuma začetka delovanja ITER, z namenom, da bi izpolnili znanstvene in tehnološke izzive, ki vodijo v uresničitev fuzijske energije. Sprememba 4 Predlog sklepa Uvodna izjava 5 (5)   Za obdobje po letu 2013 je Komisija v svojem sporočilu „Proračun za strategijo Evropa 2020“ predlagala, da se projekt ITER financira zunaj večletnega finančnega okvira. Zato je treba za obdobje od leta 2014 do leta 2018 vzpostaviti dopolnilni raziskovalni program za projekt ITER. (5)   S pravočasno uresničitvijo zastavljenih ciljev glede izgradnje in izkoriščanja bi moral projekt ITER utrditi vodilni položaj Unije na področju fuzije. Sprememba 5 Predlog sklepa Uvodna izjava 6 (6)   Dopolnilni raziskovalni program za projekt ITER je treba financirati s prispevki držav članic na podlagi vpoklicne stopnje, ki velja za bruto nacionalni dohodek (BND) vsake države članice, kot je opredeljen za izračun lastnega prispevka sredstev iz BND v splošni proračun Evropske unije. Ti prispevki se vplačajo v splošni proračun Evropske unije in dodelijo navedenemu programu. Tretje države, ki so z Euratomom sklenile sporazum o sodelovanju na področju nadzorovane jedrske fuzije, ki povezuje njihove raziskovalne programe s programi Euratoma, bi tudi morale biti sposobne prispevati k navedenemu programu. (6)   Kljub ukrepom za obvladovanje stroškov, ki bi jih bilo treba še naprej izvajati, je projekt ITER zaradi svoje tehnološke narave, velikega obsega in tehnološkega tveganja lahko še naprej izpostavljen prekoračitvam stroškov. Morebitne prekoračitve nad najvišjim zneskom iz člena 2 ne bi smele vplivati na druge projekte, financirane iz proračuna Unije, zlasti tistih iz razdelka 1A proračuna za raziskave (Obzorje 2020) in bi jih bilo treba po potrebi financirati z dodatnimi viri nad zgornjimi mejami. Tretje države, ki so z Euratomom sklenile sporazum o sodelovanju na področju nadzorovane jedrske fuzije, ki povezuje njihove raziskovalne programe s programi Euratoma, bi tudi morale biti sposobne prispevati k dopolnilnemu raziskovalnemu programu. Sprememba 6 Predlog sklepa Uvodna izjava 7 a (novo) (7a)  Evropski parlament in Svet bi moralasoglašati, da bi se bilo treba izogniti vsakemu odlašanju ali prenašanju neizpolnjenih odobritev plačil v zvezi s projektom ITER, in bi se morali zavezati k sodelovanju za preprečitev tovrstnih situacij. Sprememba 7 Predlog sklepa Uvodna izjava 8 a (novo) (8a)  V skladu s pozivom v prednostnih nalogah, predlaganih v okviru načrta za fuzijo iz Evropskega sporazuma o razvoju fuzije (EFDA) iz leta 2012, bi moral imeti projekt „Joint European Torus“ (JET) ključno vlogo v energetskem prehodu. Sprememba 8 Predlog sklepa Člen 2 – odstavek 1 Program se financira s prispevkom največ 2 573 milijonov EUR (v tekočih vrednostih) v skladu s členom 3. Program se financira s prispevkom največ 2573 milijonov EUR (v tekočih vrednostih) dodatno in čez zgornje meje večletnega finančnega okvira, in sicer zunaj razdelka 1A, ter poleg proračuna za okvirni program Obzorje 2020, za okvirni program Euratom ali za druge programe Unije, obenem pa se ohranijo popolna pooblastila Evropskega parlamenta in Sveta. Zato bi bilo treba za program nameniti zadosti finančnih sredstev, da bi ga Unija lahko izvajala, pri čemer je treba v večletnem finančnem okviru tudi določiti jasno razmejen najvišji znesek za prispevke iz proračuna Unije za obdobje 2014–2018. Morebitne prekoračitve tega najvišjega zneska ne vplivajo na dodelitve iz proračuna za druge projekte in se po potrebi financirajo s povečanjem zgornje meje večletnega finančnega okvira ali z dodatnimi viri nad zgornjimi mejami. Sprememba 9 Predlog sklepa Člen 3 Program se financira s prispevki držav članic na podlagi vpoklicne stopnje, ki velja za bruto nacionalni dohodek (BND) vsake države članice, kot je opredeljen za izračun lastnega prispevka sredstev iz BND v splošni proračun Evropske unije. Ti prispevki se štejejo za zunanje namenske prejemke programa v skladu s [členom XX Uredbe (EU) št. XX/2012 Evropskega parlamenta in Sveta [nova finančna uredba]]. Program se financira iz lastnih sredstev Unije. Sprememba 10 Predlog sklepa Člen 4 – odstavek 1 Tretje države, ki so z Euratomom sklenile sporazum o sodelovanju na področju nadzorovane jedrske fuzije, ki povezuje njihove raziskovalne programe s programi Euratoma (v nadaljnjem besedilu: pridružene države), lahko tudi prispevajo k programu. Tretje države, ki so z Euratomom sklenile sporazum o sodelovanju na področju nadzorovane jedrske fuzije, ki povezuje njihove raziskovalne programe s programi Euratoma (v nadaljnjem besedilu: pridružene države), lahko prispevajo k programu. Sprememba 11 Predlog sklepa Člen 5 – odstavek 2 a (novo) Komisija do 30. junija 2016 Evropskemu parlamentu in Svetu vmesno oceno o napredku programa predloži v mnenje. Sprememba 12 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 1 1.   Komisija sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se ob izvajanju ukrepov, financiranih na podlagi tega sklepa, zaščitijo finančni interesi Unije s preventivnimi ukrepi proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim, in sicer z izvajanjem učinkovitih pregledov in, kadar se ugotovijo nepravilnosti, izterjavo neupravičeno plačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi. 1.   Komisija sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se ob izvajanju ukrepov, financiranih na podlagi tega sklepa, zaščitijo finančni interesi Unije s preventivnimi ukrepi proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim, in sicer z izvajanjem učinkovitih pregledov in, kadar se ugotovijo nepravilnosti ali napake, izterjavo neupravičeno plačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi. Komisija uvede tudi primerne ukrepe, s katerimi zagotovi ustrezen nadzor tveganja in preprečevanje prekoračitev stroškov. Sprememba 13 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 2 2.   Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pristojni za revizijo na podlagi dokumentov ter pregledov in preveritvenih obiskov na kraju samem pri vseh upravičencih do subvencij, izvajalcih in podizvajalcih ter drugih tretjih straneh, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi tega sklepa. 2.   Evropski parlament, Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pristojni za revizijo na podlagi dokumentov ter pregledov in preveritvenih obiskov na kraju samem pri vseh upravičencih do subvencij, izvajalcih in podizvajalcih ter drugih tretjih straneh, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi tega sklepa. Glede na razsežnost in pretekle hude pomanjkljivosti projekta ITER bo potreben natančen nadzor Parlamenta kot proračunskega organa in organa, odgovornega za razrešnico, Komisija pa ga redno obvešča o razvoju programa, predvsem o stroških in izvajanju časovnega načrta. Sprememba 14 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 3 Ne glede na prvi in drugi pododstavek se v sporazumih o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, v sporazumih o dodelitvi sredstev, v sklepih o dodelitvi sredstev in v pogodbah, ki izhajajo iz izvajanja tega sklepa, Komisija, Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblastijo za opravljanje takšnih revizij ter pregledov in inšpekcij na kraju samem. Ne glede na prvi in drugi pododstavek se v sporazumih o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, v sporazumih o dodelitvi sredstev, v sklepih o dodelitvi sredstev in v pogodbah, ki izhajajo iz izvajanja tega sklepa, Komisija, Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblastijo za opravljanje takšnih revizij ter pregledov in inšpekcij na kraju samem. Rezultati teh revizij ter pregledov in inšpekcij na kraju samem se posredujejo Evropskemu parlamentu. Sprememba 15 Predlog sklepa Priloga – Znanstveni in tehnološki cilj – odstavek 2 Prva prednostna naloga v okviru strategije za dosego cilja je izgradnja reaktorja ITER (velikega eksperimentalnega objekta, ki dokazuje znanstveno in tehnično izvedljivost fuzijske energije), ki ji bo sledila izgradnja predstavitvene fuzijske elektrarne. Prva prednostna naloga v okviru strategije za dosego cilja je izgradnja reaktorja ITER (velikega eksperimentalnega objekta, ki dokazuje znanstveno in tehnično izvedljivost fuzijske energije), ki ji bo sledila izgradnja predstavitvene fuzijske elektrarne. Upoštevati bi bilo treba prednostne naloge, predlagane v načrtu za fuzijo iz Evropskega sporazuma o razvoju fuzije (EFDA) iz leta 2012, s čimer bi zagotovili, da bo imel ITER ključno vlogo v energetskem prehodu. Sprememba 16 Predlog sklepa Priloga – Znanstveni in tehnološki cilj – odstavek 2 a (novo) Zagotoviti je treba prikaz konkurenčne proizvodnje električne energije do leta 2050. Glede na ta cilj Komisija redno pregleduje program in pripravlja letna poročila o napredku, pri čemer upošteva fizikalne, tehnološke, proračunske in varnostne izzive. Komisija v svojem poročilu pripravi analizo morebitnih vplivov na tri glavne faze ter načrt ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih, pri čemer opredeli prednostne naloge glede na koristi, tveganja in stroške pri doseganju ciljev komercialne fuzije. Komisija mora preučiti možnost uvedbe sistema zgodnjega opozarjanja za namene ugotavljanja tveganj in njihove hitrejše blažitve. Sprememba 17 Predlog sklepa Priloga – Utemeljitev – odstavek 1 Fuzija lahko v naslednjih nekaj desetletjih pomembno prispeva k uresničitvi trajnostne in varne energetske oskrbe za Unijo. Uspešen razvoj fuzije bi zagotovil energijo, ki je varna, trajnostna in okolju prijazna. Fuzija lahko v naslednjih nekaj desetletjih pomembno prispeva k uresničitvi trajnostne in varne energetske oskrbe za Unijo. Uspešen razvoj fuzije bi zagotovil energijo, ki je varna, trajnostna in okolju prijazna. Izkoriščanje fuzijske energije je zelo obetaven cilj, toda tudi velik izziv, saj je treba rešiti še nekaj fizikalnih in inženirskih vprašanj, da bi lahko dosegli napredek pri prikazu izvedljivosti fuzije. Da bi se na najboljši način spopadli s temi izzivi, je bistveno, da Unija po vseh svojih močeh podpira in izkorišča prizadevanja v okviru projekta JET ter tako pomaga premostiti vse vrzeli v znanju in izkušnjah. Sprememba 18 Predlog sklepa Priloga – Dejavnosti – odstavek 2 – točka a (a)   zagotovitev prispevka Euratoma Mednarodni organizaciji za fuzijsko energijo ITER, vključno z raziskovalnimi in razvojnimi dejavnostmi, ki so potrebne za pripravo podlage za naročanje sestavnih delov ITER in naročanje testnih modulov oblog ITER; (a)   zagotovitev prispevka Euratoma Mednarodni organizaciji za fuzijsko energijo ITER, vključno z raziskovalnimi in razvojnimi dejavnostmi, ki so potrebne za pripravo podlage za naročanje sestavnih delov ITER in naročanje testnih modulov oblog ITER, ter priprava predlogov morebitnih izboljšav pri upravljanju programa; Sprememba 19 Predlog sklepa Priloga 1 – Dejavnosti – odstavek 2 – točka c (c)   po potrebi druge dejavnosti za pripravo podlage za načrtovanje predstavitvenega reaktorja in z njim povezanih objektov. (c)   po potrebi druge dejavnosti za pripravo podlage za načrtovanje predstavitvenega reaktorja in z njim povezanih objektov, zlasti tiste, ki so potrebne za ustrezno rešitev preostalih vprašanj glede gradnje in delovanja elektrarne DEMO. To vključuje zagotavljanje nepretrganega izkoriščanja zmogljivosti JET vse do datuma začetka polnega delovanja ITER. Spodbujajo se standardne rešitve, da bi jih lahko v čim večji meri ponovno uporabili pri izgradnji komercialnih elektrarn. Sprememba 20 Predlog sklepa Priloga 2 – Dejavnosti – odstavek 2 – točka c a (novo) (ca)  izvajanje industrijske politike, ki bo znala pritegniti industrijo, vključno z malimi in srednjimi podjetji, s čimer bi spodbujali konkurenco in pripravili evropski sistem na fuzijski vek. Sprememba 21 Predlog sklepa Priloga 1 – Dejavnosti – odstavek 2 – točka c b (novo) (cb)  vključevanje industrije, vključno s specializiranimi malimi in srednjimi podjetji, v karseda veliki meri in od čim zgodnejše faze dalje, da bi razvili in potrdili zanesljive standardne rešitve in opremo. To bo prispevalo k uresničitvi programa znotraj proračunskega okvira; Sprememba 22 Predlog sklepa Priloga 1 – Dejavnosti – odstavek 2 – točka c c (novo) (cc)  spodbujanje razpoložljivosti usposobljene in izkušene delovne sile in znanstvenikov, kar je ključno za uspeh fuzije. Nadgradnjo projekta ITER morajo spremljati specifični ukrepi za podpiranje usposabljanja in izobraževanja v zvezi z znanostjo in tehnologijo na področju fuzije; Sprememba 23 Predlog sklepa Priloga 1 – Dejavnosti – odstavek 2 – točka c d (novo) (cd)  razvoj programa obveščanja za državljane Unije, da bodo v celoti obveščeni in vključeni v posvetovanja o izzivih, tveganjih in varnosti v zvezi z jedrsko fuzijo. Sprememba 24 Predlog sklepa Priloga 1 – Dejavnosti – odstavek 4 O podrobnih delovnih programih za izvajanje zgornjih dejavnosti bo vsako leto odločal upravni odbor. O podrobnih delovnih programih za izvajanje zgornjih dejavnosti bo vsako leto odločal upravni odbor Fuzije za energijo, ki bo z njimi seznanil Evropski parlament, Svet in Komisijo.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. novembra 2013 o predlogu uredbe Sveta o programu za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo (2014–2018), ki dopolnjuje Obzorje 2020 – okvirni program za raziskave in inovacije (COM(2011)0812 – C7-0009/2012 – 2011/0400(NLE))

P7_TA(2013)0469 A7-0407/2012

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2011)0812),

–  ob upoštevanju člena 7 Pogodbe Euratom,

–  ob upoštevanju zaprosila Sveta za mnenje (C7-0009/2012),

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za pravne zadeve (A7-0407/2012),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe Euratom;

3.  poziva Svet, naj Parlament obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 (3)  S podpiranjem jedrskih raziskav bo program Skupnosti za raziskave in usposabljanje (v nadaljnjem besedilu: program Euratoma) prispeval k doseganju ciljev okvirnega programa za raziskave in inovacije „Obzorje 2020“, sprejetega z Uredbo (EU XX/XXXX z dne [….] (v nadaljnjem besedilu: okvirni program Obzorje 2020), omogočil izvajanje strategije Evropa 2020 ter ustvarjanje in delovanje Evropskega raziskovalnega prostora. (3)  S podpiranjem jedrskih raziskav in inovacijske odličnosti bo program Skupnosti za raziskave in usposabljanje (v nadaljnjem besedilu: program Euratoma) prispeval k doseganju ciljev okvirnega programa za raziskave in inovacije „Obzorje 2020“, sprejetega z Uredbo (EU ../.... z dne [….] (v nadaljnjem besedilu: okvirni program Obzorje 2020), omogočil izvajanje strategije Evropa 2020 ter ustvarjanje in delovanje Evropskega raziskovalnega prostora in pomagal pri izvajanju strateškega načrta za energetsko tehnologijo (načrt SET). Poleg tega bi si morali v okviru programa Euratoma prizadevati za nadaljnjo uporabo strukturnih skladov za jedrske raziskave in zagotoviti uskladitev sredstev z raziskovalnimi prednostnimi nalogami Skupnosti, ne da bi pri tem ogrozili načelo odličnosti. Sprememba 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 a (novo) (3a)  V okviru sedmega okvirnega programa Euratoma so bile uvedene tri večje evropske pobude za sodelovanje na področju jedrske znanosti in tehnologije (od leta 2007 do leta 2011). Te so tehnološka platforma za trajnostno jedrsko energijo (SNETP), tehnološka platforma za odlaganje odpadkov v geološke formacije (IGDTP) in večdisciplinarna evropska pobuda za raziskave vplivov pri nizkih izpostavljenostih (MELODI). Pobudi SNETP in IGDTP sta skladni s cilji načrta SET. Sprememba 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 (4)  Ne glede na možni vpliv jedrske energije na oskrbo z energijo in gospodarski razvoj pa lahko hude jedrske nesreče ogrožajo zdravje ljudi. Zato je treba v okviru programa Euratoma za raziskave in usposabljanje kar največ pozornosti nameniti jedrski zaščiti, in kadar je potrebno, varnostnim vidikom. (4)  Ne glede na možni vpliv jedrske energije na oskrbo z energijo in gospodarski razvoj pa lahko hude jedrske nesreče, razširjanje jedrskega orožja in zlonamerna dejanja, vključno s terorizmom, ogrozijo zdravje ljudi. Zato bi bilo treba v okviru programa Euratoma za raziskave in usposabljanje kar največ pozornosti nameniti jedrski zaščiti, in kadar je potrebno, varnostnim vidikom v okviru Skupnega raziskovalnega središča (JRC). Pozornost bi bilo treba posvetiti tudi tretjim državam, ki mejijo na Unijo, in čezmejnim vidikom jedrske varnosti, ki poudarjajo dodano vrednost Unije. Sprememba 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 a (novo) (4a)  Evropska industrijska pobuda za trajnostno jedrsko energijo (ESNII) je usmerjena na vzpostavitev hitrih nevtronskih reaktorjev četrte generacije z zaprtim gorivnim ciklusom do leta 2040. Vključuje tri velike projekte: prototipni reaktor ASTRID (hlajen z natrijem), poskusni reaktor ALLEGRO (hlajen s plinom) in pilotna naprava reaktorja MYRRHA (hlajenega s svincem). Sprememba 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 (5)  Ker imajo vse države članice jedrske objekte ali uporabljajo radioaktivne materiale, zlasti za medicinske namene, je Svet v svojih sklepih z dne 2. decembra 2008 prepoznal nenehno potrebo po strokovnem znanju na jedrskem področju, pridobljenim zlasti z ustreznim izobraževanjem in usposabljanjem, ki sta povezana z raziskavami in se usklajujeta na ravni Skupnosti. (5)  Ker imajo vse države članice jedrske objekte ali uporabljajo radioaktivne materiale, zlasti za medicinske namene, je Svet v svojih sklepih z dne 2. decembra 2008 prepoznal nenehno potrebo po strokovnem znanju na jedrskem področju, pridobljenim zlasti z ustreznim izobraževanjem in usposabljanjem, ki sta povezana z raziskavami, ter z boljšimi delovnimi pogoji, ki se usklajujejo na ravni Skupnosti. Sprememba 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 (6)  S podpisom sporazuma o ustanovitvi Mednarodne organizacije za fuzijsko energijo ITER za skupno izvajanje projekta mednarodnega termonuklearnega poskusnega reaktorja ITER se je Skupnost odločila za sodelovanje v izgradnji in prihodnjem izkoriščanju ITER. Prispevek Skupnosti se upravlja prek „Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije“ (v nadaljnjem besedilu: fuzija za energijo), ustanovljenega z Odločbo Sveta z dne 27. marca 2007. Dejavnosti fuzije za energijo, vključno z ITER, je treba urejati s posebnim zakonodajnim aktom. (6)  S podpisom sporazuma o ustanovitvi Mednarodne organizacije za fuzijsko energijo ITER za skupno izvajanje projekta mednarodnega termonuklearnega poskusnega reaktorja ITER se je Skupnost odločila za sodelovanje v izgradnji in prihodnjem izkoriščanju ITER. Prispevek Skupnosti se upravlja prek „Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije“ (v nadaljnjem besedilu: fuzija za energijo), ustanovljenega z Odločbo Sveta z dne 27. marca 2007. Dejavnosti fuzije za energijo, vključno z ITER, je treba urejati s posebnim zakonodajnim aktom, s katerim bo zagotovljeno financiranje projekta ITER v sklopu večletnega finančnega okvira, določen pa bo tudi jasno razmejen najvišji znesek za prispevek iz proračuna Unije za obdobje 2014–2018. Sprememba 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 a (novo) (6a)  Da bi dopolnili druge prednostne naloge Unije za prihodnja desetletja, bi moral okvir za raziskovalne dejavnosti na področju jedrske fisije v okviru programa Euratoma podpreti obstoječe cilje in predloge Unije, kot sta načrt SET in energetski načrt za leto 2050. Podpreti bi moral tudi pobudo ESNII. Poleg tega bi moral, kolikor je to mogoče, dopolniti širše predloge Unije v smislu sodelovanja s tretjimi državami. Sprememba 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 (7)  Da bi fuzija postala verodostojna možnost za komercialno proizvodnjo energije, je treba najprej uspešno in pravočasno zaključiti gradnjo ITER in zagotoviti začetek njegovega delovanja. Drugič, treba je oblikovati ambiciozen, a realističen načrt za proizvodnjo električne energije do leta 2050. Doseganje teh ciljev zahteva preusmeritev evropskega fuzijskega programa. Večji poudarek je treba nameniti dejavnostim v podporo ITER. To racionalizacijo je treba doseči brez ogrožanja vodilne vloge Evrope v fuzijski znanstveni skupnosti. (7)  Da bi fuzija postala verodostojna možnost za komercialno proizvodnjo energije, je treba najprej uspešno in pravočasno zaključiti gradnjo ITER in zagotoviti začetek njegovega delovanja ter še naprej podpirati dejavnosti obstoječih povezanih in pomožnih projektov, kot je Joint European Torus (JET). Drugič, treba je oblikovati ambiciozen, a realističen načrt za proizvodnjo električne energije do leta 2050. Doseganje teh ciljev zahteva preusmeritev evropskega fuzijskega programa. Večji poudarek bi bilo treba nameniti dejavnostim v podporo ITER, tudi zagotavljanju njegovega financiranja v sklopu večletnega finančnega okvira na celovit in pregleden način. Zagotovljena sredstva iz večletnega finančnega okvira bodo jamčila zavezanost Skupnosti k dolgoročnemu uspehu projekta in preprečila, da bi stroški naknadno eksponentno naraščali. Ohranjanje vodilne vloge Evrope v fuzijski znanstveni skupnosti je eden glavnih ciljev programa Euratoma. Sprememba 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 (8)  Skupno raziskovalno središče (JRC) bi moralo še naprej zagotavljati neodvisno in k uporabnikom usmerjeno znanstveno in tehnološko podporo pri oblikovanju, razvoju, izvajanju in spremljanju politik Skupnosti, zlasti pri raziskavah in usposabljanju na področju jedrske varnosti in zaščite. (8)  JRC bi moralo še naprej zagotavljati neodvisno in k uporabnikom usmerjeno znanstveno in tehnološko podporo pri oblikovanju, razvoju, izvajanju in spremljanju politik Skupnosti in, če je primerno, mednarodnih politik, zlasti pri raziskavah in usposabljanju na področju jedrske varnosti in zaščite. Te naloge bi moralo izvajati v skladu s smernicami, ki jih bodo sprejele institucije Unije, zlasti ob upoštevanju testov izjemnih situacij v jedrskih elektrarnah. Sprememba 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 (10)  Čeprav se lahko vsaka država članica posebej odloči, ali bo uporabljala jedrsko energijo ali ne, je vloga Unije v interesu vseh držav članic oblikovati okvir za podporo skupnih vrhunskim raziskavam, ustvarjanju in ohranjanju znanja o tehnologijah jedrske fisije s posebnim poudarkom na varnosti, zaščiti pred sevanjem in preprečevanju širjenja jedrskega orožja. Zato so potrebni neodvisni znanstveni dokazi, h katerim lahko JRC ključno prispeva. Komisija je to poudarila v sporočilu „Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020 Unija inovacij“, v katerem je navedla, da namerava prek JRC okrepiti znanstvene dokaze, na podlagi katerih je oblikovana politika. Predlog JRC za rešitev tega izziva je, da bo svoje raziskave o jedrski varnosti in zaščiti usmeril na prednostne naloge politike Unije. (10)  Čeprav se lahko vsaka država članica posebej odloči, ali bo uporabljala jedrsko energijo ali ne, je vloga Unije v interesu vseh držav članic oblikovati okvir za podporo skupnim vrhunskim raziskavam, ustvarjanju in ohranjanju znanja o tehnologijah jedrske fisije, zlasti fisijskih reaktorjih nove generacije, s posebnim poudarkom na varnosti, zaščiti pred sevanjem, vključno z boljšimi delovnimi pogoji za tiste, ki delajo neposredno z jedrskimi materiali, razgradnji jedrskih objektov in preprečevanju širjenja jedrskega orožja. Zato so potrebni neodvisni znanstveni dokazi, h katerim lahko JRC ključno prispeva. Komisija je to poudarila v sporočilu „Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020 Unija inovacij“, v katerem je navedla, da namerava prek JRC okrepiti znanstvene dokaze, na podlagi katerih je oblikovana politika. Predlog JRC za rešitev tega izziva je, da bo svoje raziskave o jedrski varnosti in zaščiti usmerilo na prednostne naloge politike Unije. Te raziskave bi bilo treba natančno opredeliti v skladu s smernicami, ki jih bodo sprejele institucije Unije, zlasti ob upoštevanju testov izjemnih situacij v jedrskih elektrarnah. Sprememba 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 a (novo) (10a)  Glede na to, da bi državljani Evrope morali biti v središču razprav na ravni Unije, bi bilo treba širše povezati Evropski parlament z razpravami in odločitvami, ki se sprejmejo v okviru programa Euratoma. Sprememba 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 (11)  S ciljem poglabljanja odnosa med znanostjo in družbo ter krepitve javnega zaupanja v znanost bi moral program Euratoma dajati prednost ozaveščeni udeležbi državljanov in civilne družbe v raziskovalnih in inovativnih vsebinah s spodbujanjem znanstvenega izobraževanja, povečevanjem dostopnosti do znanstvenega znanja, razvijanjem odgovornih programov na področju raziskav in inovacij, ki ustrezajo skrbem in pričakovanjem državljanov in civilne družbe, ter z olajšanjem njihovega sodelovanja v dejavnostih programa Euratoma. (11)  S ciljem poglabljanja odnosa med znanostjo in družbo ter krepitve javnega zaupanja v znanost bi moral program Euratoma dajati prednost ozaveščeni udeležbi državljanov in civilne družbe v raziskovalnih in inovativnih vsebinah s spodbujanjem znanstvenega izobraževanja, povečevanjem dostopnosti do znanstvenega znanja, razvijanjem odgovornih programov na področju raziskav in inovacij, ki ustrezajo skrbem in pričakovanjem državljanov in civilne družbe, ter z olajšanjem njihovega sodelovanja v dejavnostih programa Euratoma. To bi moralo vključevati tudi prizadevanja za večjo privlačnost znanstvenih in raziskovalnih poklicev za novo generacijo raziskovalcev, zlasti iz tistih skupin, ki so v raziskovalnih dejavnostih premalo zastopane. Ta ozaveščena udeležba državljanov v zadevah, povezanih s programom Euratoma, zahteva tesnejše sodelovanje Evropskega parlamenta, ki zastopa evropske državljane. Sprememba 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 (13)  Program Euratoma bi moral prispevati k privlačnosti raziskovalnega poklica v Uniji. Ustrezno pozornost je treba nameniti Evropski listini za raziskovalce in Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev, skupaj z drugimi ustreznimi referenčnimi okviri, opredeljenimi v okviru Evropskega raziskovalnega prostora, ob upoštevanju njihove prostovoljnosti. (13)  Program Euratoma bi si moral prizadevati za večjo privlačnost raziskovalnega poklica v Uniji s splošnim ciljem večje prepoznavnosti znanosti v družbi, a tudi s ciljem, da se prepreči pomanjkanje strokovnega znanja v Uniji ali „beg možganov“ iz Unije v tretje države. Čeprav je v Uniji v tem trenutku veliko strokovnega znanja, je izjemno pomembno, da se usposobi nova generacija jedrskih raziskovalcev na vseh področjih jedrskih raziskovalnih dejavnosti. Program Euratoma si bo na vseh ravneh prizadeval zagotoviti tudi evropsko dodano vrednost za vse tiste, ki bi radi sodelovali v jedrskih raziskavah. Ustrezno pozornost bi bilo treba nameniti Evropski listini za raziskovalce in Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev, skupaj z drugimi ustreznimi referenčnimi okviri, opredeljenimi v okviru Evropskega raziskovalnega prostora, ob upoštevanju njihove prostovoljnosti. Sprememba 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 (15)  Dejavnosti s področja raziskav in inovacij, ki jih podpira program Euratoma, morajo spoštovati temeljna etična načela. Upoštevati je treba mnenja Evropske skupine za etiko v znanosti in novih tehnologijah. Pri raziskovalnih dejavnostih je treba upoštevati tudi člen 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zmanjšati uporabo živali pri raziskavah in poskusih z namenom, da se uporaba živali povsem nadomesti. Vse dejavnosti je treba izvajati ob zagotavljanju visoke ravni varovanja zdravja ljudi. (15)  Dejavnosti s področja raziskav in inovacij, ki jih podpira program Euratoma, morajo spoštovati etična načela. Upoštevati bi bilo treba mnenja Evropske skupine za etiko v znanosti in novih tehnologijah. Pri raziskovalnih dejavnostih bi bilo treba upoštevati tudi člen 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter nadomestiti, zmanjšati ali izboljšati uporabo živali pri raziskavah in poskusih. Vse dejavnosti bi bilo treba izvajati ob zagotavljanju visoke ravni varovanja zdravja ljudi. Sprememba 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 (16)  Doseči je treba tudi večji učinek, in sicer z združitvijo sredstev programa Euratoma in zasebnega sektorja v javno-zasebnih partnerstvih na ključnih področjih, kjer bi raziskave in inovacije lahko prispevale k širšim ciljem Unije v zvezi s konkurenčnostjo. Posebno pozornost je treba nameniti sodelovanju malih in srednje velikih podjetij. (16)  Doseči bi bilo treba tudi večji učinek, in sicer z združitvijo sredstev programa Euratoma in zasebnega sektorja v javno-zasebnih partnerstvih na ključnih področjih, kjer bi raziskave in inovacije lahko prispevale k širšim ciljem Unije v zvezi s konkurenčnostjo. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti sodelovanju malih in srednjih podjetij (MSP). Potreba, da MSP črpajo več razpoložljivih sredstev Skupnosti, bi morala veljati za podjetja, ki delujejo na področju jedrskih raziskav, kot to velja na drugih področjih. Program Euratoma bi moral podpirati MSP v vseh fazah inovacijske verige, zlasti pa dejavnosti, ki so bližje trgu, med drugim z uporabo inovativnih finančnih instrumentov. Ta podpora bi morala vključevati poseben instrument za MSP in vse revidirane finančne instrumente, ki bi morali zagotoviti ustrezne ukrepe za sprostitev vsega inovacijskega potenciala MSP in ki bodo na voljo z okvirnim programom Obzorje 2020 in podobnimi programi, kot je program za konkurenčnost podjetij in MSP (2014–2020) (COSME). Sprememba 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 (17)  Program Euratoma bi moral spodbujati sodelovanje s tretjimi državami, zlasti na področju varnosti, na podlagi skupnega interesa in vzajemnih koristi. (17)  Program Euratoma bi moral upoštevati predvsem vse jedrske objekte v tretjih državah, ki mejijo na Unijo, zlasti če so na območju, ki je dovzetno za naravne nesreče. Mednarodno sodelovanje na področju jedrske energije bi moralo obsegati ustrezne instrumente za zavarovanje vzajemnih finančnih obveznosti. To mora vključevati pogodbe o sodelovanju in vzajemne finančne obveznosti. Sprememba 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 (19)  Potrebo po novem pristopu k nadzoru in upravljanju tveganja na področju financiranja raziskav v Uniji je poudaril Evropski svet 4. februarja 2011, ko je pozval k vzpostavitvi novega ravnotežja med zaupanjem in nadzorom ter prevzemanjem tveganja in izogibanjem tveganju. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 11. novembra 2010 o poenostavitvi izvajanja okvirnih raziskovalnih programov pozval k pragmatičnemu premiku k upravni in finančni poenostavitvi ter izrazil mnenje, da bi moralo upravljanje financiranja raziskav Unije bolj temeljiti na zaupanju udeležencem in dopuščati večja tveganja. (19)  Potrebo po novem pristopu k nadzoru in upravljanju tveganja na področju financiranja raziskav v Uniji je poudaril Evropski svet 4. februarja 2011, ko je pozval k vzpostavitvi novega ravnotežja med zaupanjem in nadzorom ter prevzemanjem tveganja in izogibanjem tveganju. Evropski parlament je pozval h koreniti poenostavitvi financiranja programov Unije za raziskave in inovacije, večkrat pa je pozval tudi k veliko večji upravni in finančni poenostavitvi. V svoji resoluciji z dne 11. novembra 2010 o poenostavitvi izvajanja okvirnih raziskovalnih programov1 je pozval k pragmatičnemu premiku k upravni in finančni poenostavitvi ter izrazil mnenje, da bi moralo upravljanje financiranja raziskav Unije bolj temeljiti na zaupanju udeležencem in dopuščati večja tveganja. V svoji resoluciji z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo2 je Evropski parlament znova pozval k upravni in finančni poenostavitvi, poudaril pa je tudi, da bi moralo biti vsako povečanje sredstev povezano s korenito poenostavitvijo postopkov financiranja. Program Euratoma bi moral tudi ustrezno upoštevati pomisleke in priporočila raziskovalne skupnosti, kot je zapisano v končnem poročilu strokovne skupine o vmesni oceni sedmega okvirnega programa z dne 12. novembra 2010 in tudi v zeleni knjigi Komisije z dne 9. februarja 2011 z naslovom „Spremeniti izzive v priložnosti: na poti k skupnemu strateškemu okviru za financiranje raziskav in inovacij v EU“. _____________ 1 UL C 74E, 13.3.2012, str. 34. 2 UL C 380 E, 11.12.2012, str. 89. Sprememba 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 (20)  Finančne interese Evropske unije je treba ščititi s sorazmernimi ukrepi v celotnem ciklu odhodkov, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, vračilo izgubljenih, nepravilno plačanih ali uporabljenih sredstev in, če je primerno, kazni. Revidirana strategija nadzora, ki se preusmerja od zmanjševanja stopnje napak na nadzor na podlagi tveganja in odkrivanje goljufij, bi morala zmanjšati breme nadzora za udeležence. (20)  Finančne interese Unije bi bilo treba zaščititi v celotnem ciklu odhodkov s potrebnimi, sorazmernimi in učinkovitimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, vračilo izgubljenih, nepravilno plačanih ali uporabljenih sredstev in, če je primerno, kazni. Revidirana strategija nadzora, ki se preusmerja od zmanjševanja stopnje napak na nadzor na podlagi tveganja in odkrivanje goljufij, bi morala zmanjšati breme nadzora za udeležence. Sprememba 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 (25)  Člen 7 Pogodbe Euratom prenaša odgovornost za izvajanje programa Euratoma na Komisijo. Za namene izvajanja programa Euratoma, razen njegovih neposrednih ukrepov, bi moral Komisiji pomagati posvetovalni odbor držav članic, s čimer se zagotovi ustrezno usklajevanje z nacionalnimi politikami na področjih, ki jih ureja ta program za raziskave in usposabljanje. (25)  Člen 7 Pogodbe Euratom prenaša odgovornost za izvajanje programa Euratoma na Komisijo. Za namene izvajanja programa Euratoma, razen njegovih neposrednih ukrepov, bi moral Komisiji pomagati posvetovalni odbor držav članic, s čimer bi se zagotovilo ustrezno usklajevanje z nacionalnimi politikami na področjih, ki jih ureja ta program za raziskave in usposabljanje, ter močne sinergije in dopolnjevanje med evropskim proračunom ter nacionalnimi in regionalnimi proračuni. Evropski parlament bi moral biti povezan s programom Euratoma, ki ga izvaja Komisija. Sprememba 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 a (novo) (25a)  Poraba sredstev Unije in držav članic, namenjenih za raziskave in inovacije, bi morala biti bolj usklajena, da bi zagotovili dopolnjevanje, večjo učinkovitost in prepoznavnost ter ustvarili boljše proračunske sinergije. Sprememba 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 29 a (novo) (29a)  Po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe in ob večji vlogi, ki jo je dobil Evropski parlament z vidika proračunskega postopka, bi morali obravnavati veljavni pravni okvir. Sprememba 22 Predlog uredbe Člen 2 – točka e a (novo) (ea)  „malo ali srednje podjetje (MSP)“ pomeni pravni subjekt, ki izpolnjuje merila iz Priporočila Komisije št. 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro-, malih in srednje velikih podjetij1. _________ 1 UL L 124, 30.5.2003, str. 36. Sprememba 23 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 1.  Splošni cilj programa Euratoma je izboljšanje jedrske zaščite in varnosti ter zaščite pred sevanjem ter prispevanje k dolgoročni dekarbonizaciji energetskega sistema na varen, učinkovit in zanesljiv način. Splošni cilj se izvaja z dejavnostmi, določenimi v Prilogi I, v obliki neposrednih ali posrednih ukrepov, ki dosegajo posebne cilje, navedene v odstavkih 2 in 3 tega člena. 1.  Splošni cilj programa Euratoma je izboljšanje jedrske zaščite in varnosti ter zaščite pred sevanjem ter prispevanje k dolgoročni dekarbonizaciji energetskega sistema na varen, učinkovit in zanesljiv način, prispevanje k drugim področjem raziskav, ki so povezana z jedrskimi raziskavami, kot so medicinske raziskave, in zagotavljanje dolgoročne prihodnosti evropskih jedrskih raziskav. Splošni cilj se izvaja z dejavnostmi, določenimi v Prilogi I, v obliki neposrednih ali posrednih ukrepov, ki dosegajo posebne cilje, navedene v odstavkih 2 in 3 tega člena. Sprememba 24 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka a (a)  podpora varnemu delovanju jedrskih sistemov; (a)  podpora varnemu delovanju vseh obstoječih in prihodnjih civilnih jedrskih sistemov; Sprememba 25 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka c (c)  podpora razvoju in vzdrževanju jedrske usposobljenosti na ravni Unije; (c)  podpora potrebnim ukrepom za zagotavljanje ustrezno usposobljenih človeških virov in razvoju ter vzdrževanju jedrske usposobljenosti na ravni Unije; Sprememba 26 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka d (d)  izboljšanje zaščite pred sevanjem; (d)  podpora raziskavam in razvoju pri zaščiti pred sevanjem in prizadevanje za vzdrževanje najvišje ravni delovnih pogojev za tiste, ki delajo neposredno z jedrskimi materiali; Sprememba 27 Predlog uredbe Člen 3 - odstavek 2 - točka d a (novo) (da)  prispevek k raziskovalni in razvojni agendi, ki izhaja iz priporočil, naštetih v sklepih Unije o testih izjemnih situacij (npr. modeliranje potresov, potek taljenja jedra ...); Sprememba 28 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka d b (novo) (db)  podpora dolgoročni trajnosti jedrske fisije prek izboljšav na področju podaljšanja obdobja delovanja reaktorja ali pri načrtovanju novih vrst reaktorjev; Sprememba 29 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka f (f)  postavitev temeljev za fuzijske elektrarne v prihodnosti z razvojem materialov, tehnologij in projektnih zasnov; (f)  postavitev temeljev za fuzijske in fisijske elektrarne v prihodnosti z razvojem materialov, tehnologij in projektnih zasnov; Sprememba 30 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka g (g)  spodbujanje inovacij in konkurenčnosti industrije; (g)  spodbujanje inovacij in vodilne vloge evropske industrije na področju fisije in fuzije; Sprememba 31 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka g a (novo) (ga)  podpora trem prednostnim nalogam, določenim v programu Obzorje 2020: odlična znanost, vodilni položaj v industriji in družbeni izzivi; Sprememba 32 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka h (h)  zagotovitev razpoložljivosti in uporabe raziskovalnih infrastruktur vseevropskega pomena. (h)  zagotovitev razpoložljivosti in uporabe novih raziskovalnih infrastruktur vseevropskega pomena in spodbujanje njihovega razvoja. Sprememba 33 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3 – točka a (a)  izboljšanje jedrske varnosti, vključno z: varnostjo goriva in reaktorjev, ravnanjem z odpadki in njihovo razgradnjo ter pripravljenostjo na izredne dogodke; (a)  izboljšanje jedrske varnosti, vključno z: varnostjo goriva in reaktorjev, ravnanjem z odpadki in njihovo razgradnjo, pripravljenostjo na izredne dogodke, delovnimi pogoji za tiste, ki delajo neposredno z jedrskimi materiali, in odpravljanjem neposrednih posledic nezaželenih dogodkov na področju jedrske varnosti, pa naj bodo še tako neverjetni; Sprememba 34 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3 – točka d (d)  izboljšanje upravljanja znanja, izobraževanja in usposabljanja; (d)  izboljšanje upravljanja znanja, izobraževanja in usposabljanja, vključno s povečanjem obsega jedrskih raziskav med evropskimi raziskovalci in tudi s pritegnitvijo raziskovalcev iz držav zunaj Unije; Sprememba 35 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3 – točka e (e)  podpora politiki Unije o jedrski varnosti in zaščiti ter ustrezni razvijajoči se zakonodaji Unije. (e)  podpora politiki Unije o jedrski varnosti in zaščiti ter ustrezni razvijajoči se zakonodaji Unije, vključno s prizadevanji za razvoj mednarodno priznanih standardov jedrske varnosti za fisijske reaktorje; Sprememba 36 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3 – točka e a (novo) (ea)  odpravljanje pomanjkanja strokovnega znanja na področju jedrskih raziskav in preprečevanje uhajanja znanja ali „bega možganov“ pri jedrskih znanstvenikih iz Unije v prihodnosti; Sprememba 37 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3 – točka e b (novo) (eb)  dopolnitev vseh potrebnih predlaganih varnostnih izboljšav po rezultatih testov izjemnih situacij, ki so bili izvedeni na vseh jedrskih reaktorjih v Uniji in tretjih državah, ki mejijo na Unijo. Pri tem bi se morali osredotočiti na prispevek k raziskovalni in razvojni agendi, ki izhaja iz priporočil; Sprememba 38 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3 – točka e c (novo) (ec)  podpora programu poenostavitve Obzorja 2020, ki zmanjšuje upravne obremenitve predhodnih okvirnih programov, zlasti za MSP, univerze in manjše raziskovalne ustanove; Sprememba 39 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 4 4.  Program Euratoma se izvaja na način, ki zagotavlja, da podprte prednostne naloge in ukrepi ustrezajo spreminjajočim se potrebam in upoštevajo razvoj znanosti, tehnologije, inovacij, oblikovanja politike, trgov in družbe. 4.  Program Euratoma se izvaja na način, ki zagotavlja, da podprte prednostne naloge in ukrepi ustrezajo spreminjajočim se potrebam in upoštevajo razvoj znanosti, tehnologije, inovacij, oblikovanja politike, trgov in družbe ter neposredne posledice nesreč, povezanih z jedrsko varnostjo, naj se zdijo še tako neverjetne. Sprememba 40 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 5 a (novo) 5a.  Program Euratoma prispeva k izvajanju načrta SET. Njegovi posredni in neposredni ukrepi so usklajeni s strateškim raziskovalnim programom treh obstoječih evropskih tehnoloških platform o jedrski energiji: SNETP, IGDTP in MELODI. Sprememba 101/rev2 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1 1.  Finančna sredstva za izvajanje programa Euratoma znašajo 1.788,889 milijonov EUR. Ta znesek se razdeli na naslednji način: 1.  V smislu točke [18] Medinstitucionalnega sporazuma z dne … med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju1 znašajo finančna sredstva za izvajanje programa Euratoma 1.603,329 milijona EUR. V letnem proračunskem postopku pomeni ta znesek prednostni referenčni okvir za proračunski organ. Razdeli se na naslednji način: (a)  posredni ukrepi programa za fuzijske raziskave in razvoj – 709,713 milijonov EUR, (a)  posredni ukrepi programa za fuzijske raziskave in razvoj – 636,095 milijona EUR, (b)  posredni ukrepi na področju jedrske fisije in zaščite pred sevanjem – 354,857 milijonov EUR, (b)  posredni ukrepi na področju jedrske fisije in zaščite pred sevanjem – 318,048 milijona EUR, (c)  neposredni ukrepi – 724,319 milijonov EUR. (c)  neposredni ukrepi – 649,186 milijona EUR. _________________ 1 UL C … Sprememba 45 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2 Za upravne odhodke Komisije pri izvajanju posrednih ukrepov programa Euratoma se nameni največ 13,5 %. Za upravne odhodke Komisije pri izvajanju posrednih ukrepov programa Euratoma se nameni največ 7 %. Sprememba 46 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 a (novo) 1a.  Projekt ITER se vključi v program Euratoma in se financira iz večletnega finančnega okvira na celovit in pregleden način. Vidikov projekta, ki niso neposredno povezani z raziskavami in usposabljanjem, ni treba vključiti v to okvirno financiranje programa Euratoma. Sprememba 47 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 b (novo) 1b.  Dodeljena proračunska sredstva odobrita Evropski parlament in Svet brez poseganja v določbe uredbe, ki določa večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020, in Medinstitucionalnega sporazuma. Sprememba 48 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 4 a (novo) 4a.  Skupnost si prizadeva za širšo in pogostejšo uporabo strukturnih skladov za jedrske raziskave ter zagotovi, da se skladi uporabljajo v skladu s prednostnimi nalogami Skupnosti na področju raziskav. Sprememba 49 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 3 – pododstavek 1 3.  „Jamstveni sklad za udeležence“, ustanovljen v skladu z Uredbo (EU) št. XX/2012 [pravila za udeležbo in razširjanje], nadomesti in nasledi jamstvene sklade za udeležence, ustanovljene v skladu z Uredbo (Euratom) št. 1908/2006 in Uredbo (Euratom) št. XX/XX [pravila Euratoma za udeležbo (2012–2013)]. 3.  „Jamstveni sklad za udeležence“, ustanovljen v skladu z Uredbo (EU) št. XX/2012 [pravila za udeležbo in razširjanje], nadomesti in nasledi jamstvene sklade za udeležence, ustanovljene v skladu z Uredbo (Euratom) št. 1908/2006 in Uredbo (Euratom) št. 139/2012. Sprememba 50 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 3 – pododstavek 2 Vsi zneski iz jamstvenih skladov za udeležence, ustanovljenih z uredbama (Euratom) št. 1908/2006 in (Euratom) št. XX/XX [pravila Euratoma za udeležbo 2012–2013], se dne 31. decembra 2013 prenesejo na jamstveni sklad za udeležence. Udeleženci ukrepov na podlagi Sklepa XX/XX [program Euratoma 2012–2013], ki podpišejo sporazume o dodelitvi sredstev po 31. decembru 2013, prispevajo v jamstveni sklad za udeležence. Vsi zneski iz jamstvenih skladov za udeležence, ustanovljenih z uredbama (Euratom) št. 1908/2006 in (Euratom) št. 139/2012 se dne 31. decembra 2013 prenesejo na jamstveni sklad za udeležence. Udeleženci ukrepov na podlagi Sklepa 2012/94/Euratom, ki podpišejo sporazume o dodelitvi sredstev po 31. decembru 2013, prispevajo v jamstveni sklad za udeležence. Sprememba 51 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 a (novo) 2a.  Programi, ki so namenjeni povečanju obstoječih in načrtovanih inovativnih raziskav, bi se morali razširiti, da bi jedrske raziskave postale sestavni del njihovega seznama veljavnih raziskovalnih kategorij. Program Eurostars v okviru Eureke in dejavnosti Marie Curie bi morali razširiti svoja pravila udeležbe, da bi lahko sodelovala tudi MSP, ki se ukvarjajo z jedrskimi raziskavami. Sprememba 52 Predlog uredbe Člen 9 Program Euratoma zagotavlja učinkovito promocijo enakosti med spoloma in upoštevanje spola pri vsebini raziskav in inovacij. Program Euratoma zagotavlja učinkovito promocijo enakosti med spoloma in upoštevanje spola ter podpira cilj Obzorja 2020, da se vprašanje spola obravnava na medsektorski ravni in se tako popravijo neravnovesja med moškimi in ženskami. Sprememba 53 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 2 Posebno pozornost se nameni načelu sorazmernosti, pravici do zasebnosti, pravici do varstva osebnih podatkov, pravici do telesne in duševne integritete osebe, pravici do nediskriminacije in pravici do zagotovitve visokih ravni varovanja zdravja ljudi. Posebna pozornost se nameni načelu sorazmernosti, varstvu človekovega dostojanstva, načelu prvenstva človeškega bitja, pravici do zasebnosti, pravici do varstva osebnih podatkov, pravici do telesne in duševne integritete človeškega bitja, pravici do nediskriminacije in pravici do zagotovitve visokih ravni varovanja zdravja ljudi. Sprememba 54 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 2 – pododstavek 2 V večletnem delovnem programu se upoštevajo tudi ustrezne raziskovalne dejavnosti, ki jih izvajajo države članice, pridružene države ter evropske in mednarodne organizacije. Po potrebi se posodabljajo. Ta večletni delovni program se predloži upravnemu odboru Skupnega raziskovalnega središča in predstavi Evropskemu parlamentu ter Svetu. Upoštevajo se ustrezne raziskovalne dejavnosti, ki jih izvajajo države članice, pridružene države ter evropske in mednarodne organizacije, da bi se izognili podvajanju prizadevanj na področju raziskav v Evropi in bi se izboljšali finančni viri. Po potrebi se posodablja. Sprememba 55 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 3 3.   Delovni programi upoštevajo razmere na področju znanosti, tehnologije in inovacij na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni, in stanje zadevne politike, trga in družbenega razvoja. Po potrebi se posodabljajo. 3.   Delovni programi upoštevajo razmere na področju znanosti, tehnologije in inovacij na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni, in stanje zadevne politike, trga in družbenega razvoja. Po potrebi se posodabljajo ob upoštevanju načrtov in ciljev Obzorja 2020. Sprememba 56 Predlog uredbe Člen 14 Posebno pozornost je treba v programu Euratoma nameniti zagotavljanju ustrezne udeležbe malih in srednje velikih podjetij (MSP) ter učinku inovacij nanje. Kvantitativne in kvalitativne ocene udeležbe MSP se izvajajo kot del ureditev za ocenjevanje in spremljanje. 1.   Posebno pozornost je treba v programu Euratoma nameniti zagotavljanju ustrezne udeležbe malih in srednje velikih podjetij (MSP) ter učinku inovacij nanje. Kvantitativne in kvalitativne ocene udeležbe MSP se izvajajo kot del ureditev za ocenjevanje in spremljanje. 2.  Glede na pomen sektorja MSP za evropsko gospodarstvo in sedanjo premajhno zastopanost MSP v jedrski industriji program Euratoma v skladu s cilji Obzorja 2020, podpira vsa prizadevanja za zmanjšanje upravne obremenitve, s katero se srečujejo MSP. Sprememba 57 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c a (novo) (ca)  boj proti vsem oblikam širjenja jedrskega orožja in trgovine z njim; Sprememba 58 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c b (novo) (cb)  podporo mednarodnim prizadevanjem v zvezi z oblikovanjem skupnih mednarodnih varnostnih standardov; Sprememba 59 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c c (novo) (cc)  prispevek k boljši izmenjavi znanja. Sprememba 60 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2 – pododstavek 3 a (novo) Posebna pozornost se nameni vsem reaktorjem in jedrskim objektom v tretjih državah, ki so geografsko zelo blizu ozemlja držav članic, zlasti kadar so takšni reaktorji in objekti blizu nevarnih geografskih in geoloških mest. Sprememba 61 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 2 – točka a (a)   pobude, namenjene povečevanju ozaveščenosti in lažjemu dostopu do financiranja iz programa Euratoma, zlasti za tiste regije ali vrste udeležencev, ki niso zadostno zastopane; (a)   pobude, namenjene povečevanju ozaveščenosti in lažjemu dostopu do financiranja iz programa Euratoma, zlasti za tiste regije ali vrste udeležencev, ki niso zadostno zastopane, in še zlasti za MSP, da bodo črpala več razpoložljivih sredstev in v večji meri sodelovala v ustreznih programih; Sprememba 62 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo) O poskusih večje poenostavitve z vidika udeležbe se obvestijo vsi udeleženci, vključno z MSP in akademskimi ustanovami. Sprememba 63 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 1 1.  Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se ob izvajanju ukrepov, financiranih na podlagi te uredbe, zaščitijo finančni interesi Unije s preventivnimi ukrepi proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim, z izvajanjem učinkovitih pregledov in, če se odkrijejo nepravilnosti, z izterjavo nepravilno plačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi. 1.  Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se ob izvajanju ukrepov, financiranih na podlagi te uredbe, zaščitijo finančni interesi Unije s preventivnimi ukrepi proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim, z izvajanjem učinkovitih pregledov in, če se odkrijejo nepravilnosti, z izterjavo nepravilno plačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi. Evropski parlament se obvesti o teh ukrepih. Sprememba 64 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 2 – pododstavek 1 2.   Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče lahko opravijo revizije na podlagi dokumentacije ter pregledov in inšpekcij na kraju samem pri vseh prejemnikih donacij, izvajalcih in podizvajalcih ter tretjih osebah, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi te uredbe. 2.   Evropski parlament, Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče lahko opravijo revizije na podlagi dokumentacije ter pregledov in inšpekcij na kraju samem pri vseh prejemnikih donacij, izvajalcih in podizvajalcih ter tretjih osebah, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi te uredbe. Sprememba 65 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 4 4.   Ne glede na odstavke 1, 2 in 3 se v sporazumih o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, v sporazumih o donacijah, v sklepih o donacijah in v pogodbah, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, Komisija, Računsko sodišče in urad OLAF izrecno pooblastijo za opravljanje takšnih revizij ter pregledov in inšpekcij na kraju samem. 4.   Ne glede na odstavke 1, 2 in 3 se v sporazumih o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, v sporazumih o donacijah, v sklepih o donacijah in v pogodbah, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, Komisija, Računsko sodišče in urad OLAF izrecno pooblastijo za opravljanje takšnih revizij ter pregledov in inšpekcij na kraju samem. Evropski parlament se nemudoma obvesti o rezultatih teh revizij. Sprememba 66 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 2 Do 31. maja 2017 ter ob upoštevanju naknadnega ocenjevanja 7. okvirnega programa Euratoma, določenega s Sklepom 2006/970/Euratom, in programa Euratoma (2012–2013), določenega s Sklepom 20XX/XX/Euratom, ki bo zaključeno do konca leta 2015, Komisija s pomočjo neodvisnih strokovnjakov opravi vmesno ocenjevanje programa Euratoma v zvezi z doseganjem ciljev na ravni rezultatov in napredka pri doseganju učinkov in nadaljnjo ustreznostjo vseh ukrepov, učinkovitostjo in uporabo sredstev, področjem za dodatne poenostavitve in evropsko dodano vrednostjo. Ocena upošteva tudi prispevek ukrepov k prednostnim nalogam Unije v zvezi s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo ter rezultati dolgoročnega učinka prejšnjih ukrepov. Do 31. maja 2016 ter ob upoštevanju naknadnega ocenjevanja sedmega okvirnega programa Euratoma, določenega s Sklepom 2006/970/Euratom, in programa Euratoma (2012–2013), določenega s Sklepom 2012/93/Euratom, ki bo zaključeno do konca leta 2015, Komisija s pomočjo neodvisnih strokovnjakov opravi vmesno ocenjevanje programa Euratoma v zvezi z doseganjem ciljev na ravni rezultatov in napredka pri doseganju učinkov in nadaljnjo ustreznostjo vseh ukrepov, učinkovitostjo in uporabo sredstev, področjem za dodatne poenostavitve in evropsko dodano vrednostjo. Ocena upošteva tudi vidike, ki so povezani z dostopom do možnosti financiranja za izboljšanje odličnosti znanosti Unije in inovacijskih temeljev za mala in srednja podjetja ter za spodbujanje zastopanosti obeh spolov. Ocena upošteva tudi prispevek ukrepov k prednostnim nalogam Unije v zvezi s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo ter rezultati dolgoročnega učinka prejšnjih ukrepov. Sprememba 67 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 4 4.   Države članice zagotovijo Komisiji podatke in informacije, ki so potrebne za spremljanje in ocenjevanje zadevnih ukrepov. 4.   Države članice zagotovijo Evropskemu parlamentu in Komisiji podatke in informacije, ki so potrebne za spremljanje in ocenjevanje zadevnih ukrepov. Sprememba 68 Predlog uredbe Priloga I – del 1 – odstavek 2 Program Euratoma krepi okvir za raziskave in inovacije na jedrskem področju ter usklajuje prizadevanja držav članic na področju raziskav, s čimer preprečuje podvajanje, ohranja kritično maso na ključnih področjih in zagotavlja optimalno porabo javnih sredstev. Program Euratoma krepi okvir za raziskave in inovacije na jedrskem področju ter usklajuje prizadevanja držav članic na področju raziskav, s čimer preprečuje podvajanje, zagotavlja dodano vrednost Unije, ohranja ključna znanja in kritično maso na ključnih področjih in zagotavlja optimalno porabo javnih sredstev. Sprememba 69 Predlog uredbe Priloga I – del 1 – odstavek 3 Strategija, da se fuzija razvije kot verodostojna možnost za komercialno proizvodnjo brezogljične energije, upošteva načrt z mejniki za doseganje cilja proizvodnje električne energije do leta 2050. Za izvajanje te strategije je treba temeljito prestrukturirati delo v zvezi s fuzijo v Uniji, vključno z vodenjem, financiranjem in upravljanjem, da se zagotovi premik poudarka s čistih raziskav na načrtovanje, gradnjo in delovanje prihodnjih objektov, kot so ITER, DEMO in ostali. Zato je potrebno tesno sodelovanje med celotno skupnostjo za fuzijo v Uniji, Komisijo in nacionalnimi agencijami za financiranje. Strategija, da se fuzija razvije kot verodostojna možnost za komercialno proizvodnjo brezogljične energije, upošteva načrt z mejniki za doseganje cilja proizvodnje električne energije do leta 2050. Za izvajanje te strategije je treba prestrukturirati delo v zvezi s fuzijo v Uniji, vključno z vodenjem in upravljanjem, da se zagotovi premik poudarka s čistih raziskav na načrtovanje, gradnjo in delovanje prihodnjih objektov, kot so ITER, DEMO in ostali. Zato je potrebno tesno sodelovanje med celotno skupnostjo za fuzijo v Uniji, Komisijo in državami članicami. Sprememba 70 Predlog uredbe Priloga I – del 2 – točka 2.1 – točka d – naslov (d)   Izboljšanje zaščite pred sevanjem (odlična znanost, družbeni izzivi) (d)   Podpora dejavnosti na področju raziskav in razvoja pri zaščiti pred sevanjem (odlična znanost, družbeni izzivi) Sprememba 71 Predlog uredbe Priloga I – del 2 – točka 2.1 – točka e – odstavek -1 (novo) Podpora dejavnostim, potrebnim za skupno izgradnjo reaktorja ITER kot mednarodne raziskovalne infrastrukture. Skupnost bo imela kot gostiteljica projekta posebno odgovornost znotraj Organizacije ITER in vodilno vlogo zlasti pri pripravi lokacije, ustanovitvi Organizacije ITER, upravljanju in izbiri kadra, pa tudi pri splošni tehnični in administrativni podpori. Podpora dejavnostim, dogovorjenim v Sklepu Sveta XXXX/XXX/EU [o sprejetju dopolnilnega raziskovalnega programa za projekt ITER (2014–2018)], za upravljanje projekta. Sprememba 72 Predlog uredbe Priloga I – del 2 – točka 2.1 – točka i – odstavek 1 a (novo) Pravni subjekt podpira vsa prizadevanja za nadaljevanje delovanja JET po izteku njegove eksperimentalne faze leta 2015 in, kjer je to mogoče, vsa prizadevanja, s katerimi bi pritegnili mednarodne partnerje, ki bi zagotovili dodatno financiranje. Ta prizadevanja bi morala vključevati vzajemne dogovore za prihodnje sodelovanje Unije v DEMO in drugih načrtovanih fuzijskih reaktorjih. Sprememba 73 Predlog uredbe Priloga I – del 2 – točka 2.2 – odstavek 1 Cilj jedrskih dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča je podpreti izvajanje direktiv Sveta 2009/71/Euratom in 2011/70/Euratom ter sklepov Sveta, ki dajejo prednost najvišjim standardom za jedrsko zaščito in varnost v Uniji ter na mednarodni ravni. Skupno raziskovalno središče predvsem zagotavlja potrebne zmogljivosti in strokovno znanje, da prispeva k ovrednotenju in izboljšanju varnosti jedrskih objektov ter varni in miroljubni uporabi jedrske energije in drugih nefisijskih aplikacij, da zagotovi znanstveno podlago za ustrezno zakonodajo Unije in v mejah svojega področja dela in pristojnosti reagira pri jedrskih dogodkih in nesrečah. Za ta namen Skupno raziskovalno središče izvaja raziskave in presoje, zagotavlja reference in standarde in izvaja namensko usposabljanje in izobraževanje. Po potrebi se bo bodo iskale tudi sinergije s Tehnološko platformo za trajnostno jedrsko energijo (SNETP) in drugimi medsektorskimi pobudami. Cilj jedrskih dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča je podpreti izvajanje direktiv Sveta 2009/71/Euratom in 2011/70/Euratom ter sklepov Sveta, ki dajejo prednost najvišjim standardom za jedrsko zaščito in varnost v Uniji ter na mednarodni ravni. Skupno raziskovalno središče predvsem zagotavlja potrebne zmogljivosti in strokovno znanje, da prispeva k raziskavam in razvoju na področju varnosti jedrskih objektov ter varni in miroljubni uporabi jedrske energije in drugih nefisijskih aplikacij, da zagotovi znanstveno podlago za ustrezno zakonodajo Unije in v mejah svojega področja dela in pristojnosti reagira pri jedrskih dogodkih in nesrečah. Za ta namen Skupno raziskovalno središče izvaja raziskave in presoje, zagotavlja reference in standarde in izvaja namensko usposabljanje in izobraževanje. Obvezno se bodo iskale tudi sinergije s Tehnološko platformo za trajnostno jedrsko energijo (SNETP) in drugimi medsektorskimi pobudami, da se izboljšajo kadrovski in finančni viri na področju jedrskih raziskav in razvoja v Evropi. Skupno raziskovalno središče upošteva objavljene rezultate „testov izjemnih situacij“, opravljenih leta 2011 na vseh obstoječih jedrskih reaktorjih v skladu s predpisi Unije. Sprememba 74 Predlog uredbe Priloga I – del 2 – točka 2.2 – točka a – naslov (a)   izboljšanje jedrske varnosti, vključno z: varnostjo goriva in reaktorjev, ravnanjem z odpadki in njihovo razgradnjo ter pripravljenostjo na izredne dogodke; (a)   izboljšanje jedrske varnosti, vključno z: varnostjo goriva in reaktorjev, ravnanjem z odpadki in njihovo razgradnjo, izboljšanjem delovnih pogojev tistih, ki delajo z jedrskim materialom, ter pripravljenostjo na izredne razmere; Sprememba 77 Predlog uredbe Priloga I – del 2 – točka 2.2 – točka a – odstavek -1 (novo) Razgradnja in demontaža sta obetavni tržni področji ob upoštevanju znanstvenega razvoja in varnostnih zahtev. Unija si mora zagotoviti najboljše tehnologije za te dejavnosti, saj zahtevajo vedno bolj izpopolnjene tehnike (podvodni razrez, laserski razrez, najnovejši roboti, da se odpravi človekovo posredovanje itd.). Sprememba 75 Predlog uredbe Priloga I – del 2 – točka 2.2 – točka a – odstavek 1 – uvodni del Skupno raziskovalno središče prispeva k razvoju orodij in metod za doseganje visokih varnostnih standardov za reaktorje za jedrsko energijo, pomembne za Evropo. Ta orodja in metode vključujejo: Skupno raziskovalno središče prispeva k razvoju orodij in metod za doseganje visokih varnostnih standardov za reaktorje za jedrsko energijo, pomembne za Evropo v tesnem sodelovanju s pristojnimi organi za raziskave v Uniji. Ta orodja in metode vključujejo: Sprememba 76 Predlog uredbe Priloga I – del 2 – točka 2.2 – točka a – odstavek 1 – točka 1 (1)   modeliranje analiz hudih nesreč in metodologije za oceno mejnih vrednosti operativne varnosti jedrskih naprav, podpora oblikovanju skupnega evropskega pristopa k ocenjevanju naprednih gorivnih ciklusov in zasnov ter preiskovanje in razširjanje znanja, pridobljenega iz operativnih izkušenj. JRC bo dodatno okrepilo „evropsko klirinško hišo za povratne informacije o operativnih izkušnjah jedrskih elektrarn“ z namenom reševanja izzivov v zvezi z jedrsko varnostjo po nesreči v Fukušimi; (1)   modeliranje analiz hudih nesreč in metodologije za oceno mejnih vrednosti operativne varnosti jedrskih naprav, podpora oblikovanju skupnega evropskega pristopa k ocenjevanju naprednih gorivnih ciklusov in zasnov ter preiskovanje in razširjanje znanja, pridobljenega iz operativnih izkušenj. JRC bo nadaljevalo dejavnosti „evropske klirinške hiše za povratne informacije o operativnih izkušnjah jedrskih elektrarn“ z namenom reševanja izzivov v zvezi z jedrsko varnostjo po nesreči v Fukušimi na podlagi strokovnega znanja držav članic na tem področju; Sprememba 78 Predlog uredbe Priloga I – del 2 – točka 2.2 – točka c – odstavek 1 Skupno raziskovalno središče še naprej razvija znanstveno bazo za jedrsko varnost in zaščito. Poudarek je namenjen raziskavam temeljnih lastnosti in obnašanju aktinidov, strukturnih in jedrskih materialov. V podporo standardizaciji Unije Skupno raziskovalno središče zagotavlja najsodobnejše jedrske standarde, referenčne podatke in meritve, vključno z razvojem in izvajanjem ustreznih podatkovnih zbirk in orodij za ocenjevanje. Skupno raziskovalno središče podpira nadaljnji razvoj medicinskih aplikacij, in sicer novih metod za zdravljenje raka na podlagi alfa sevanja. Skupno raziskovalno središče še naprej razvija znanstveno bazo za jedrsko varnost in zaščito. Poudarek je namenjen raziskavam temeljnih lastnosti in obnašanju aktinidov, strukturnih in jedrskih materialov. V podporo standardizaciji Unije Skupno raziskovalno središče zagotavlja najsodobnejše jedrske standarde, referenčne podatke in meritve, vključno z razvojem in izvajanjem ustreznih podatkovnih zbirk in orodij za ocenjevanje. Skupno raziskovalno središče podpira nadaljnji razvoj medicinskih aplikacij, in sicer novih metod za zdravljenje raka na podlagi alfa sevanja. Skupno raziskovalno središče upošteva cilje Obzorja 2020 kot tudi potrebo po tem, da preprečimo vrzeli v evropskem strokovnem znanju ali „beg možganov“. Sprememba 79 Predlog uredbe Priloga I – del 2 – točka 2.2 – točka e – odstavek 1 Skupno raziskovalno središče povečuje svojo usposobljenost, da zagotovi neodvisne znanstvene in tehnične dokaze za podporo razvijajoči se zakonodaji Unije o jedrski varnosti in zaščiti. Skupno raziskovalno središče povečuje svojo usposobljenost, da zagotovi neodvisne znanstvene in tehnične dokaze za podporo razvijajoči se zakonodaji Unije o jedrski varnosti in zaščiti ter za podporo višjim standardom na mednarodni ravni. Naravo raziskav je treba natančno opredeliti v skladu s smernicami, ki jih bodo sprejele institucije Unije, zlasti ob upoštevanju testov izjemnih situacij v jedrskih elektrarnah. Sprememba 80 Predlog uredbe Priloga I – del 3 – odstavek 1 Za doseganje splošnih ciljev program Euratoma podpira dopolnilne dejavnosti (neposredne in posredne, usklajevanje in spodbujanje skupnega programiranja), ki zagotavljajo sinergije med prizadevanji na področju raziskav za reševanje skupnih izzivov (kot so materiali, hladilna tehnologija, referenčni jedrski podatki, modeliranje in simulacije, daljinsko upravljanje, upravljanje odpadkov, zaščita pred sevanjem). Za doseganje splošnih ciljev program Euratoma podpira dopolnilne dejavnosti (neposredne in posredne, varstvo delavcev, usklajevanje in spodbujanje skupnega programiranja), ki zagotavljajo sinergije med prizadevanji na področju raziskav za reševanje skupnih izzivov (kot so materiali, hladilna tehnologija, referenčni jedrski podatki, modeliranje in simulacije, daljinsko upravljanje, upravljanje odpadkov, zaščita pred sevanjem). Sprememba 81 Predlog uredbe Priloga I – del 4 – odstavek 2 Program Euratoma lahko prispeva k instrumentu dolžniških sredstev in instrumentu lastniškega kapitala, ki sta bila oblikovana na podlagi okvirnega programa „Obzorje 2020“ in bosta razširjena, da bosta pokrila cilje iz člena 3. Program Euratoma lahko prispeva k instrumentu dolžniških sredstev in instrumentu lastniškega kapitala, ki sta bila oblikovana na podlagi okvirnega programa „Obzorje 2020“ in bosta razširjena, da bosta pokrila cilje iz člena 3 ter povečala prepoznavnost in udeležbo MSP. Sprememba 82 Predlog uredbe Priloga I – del 4 – odstavek 2 a (novo) Program Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) lahko financira temeljne raziskave, ki dolgoročno niso uporabne samo na jedrskem področju, ampak tudi na drugih raziskovalnih področjih, zajetih v programu Obzorje 2020. Sprememba 83 Predlog uredbe Priloga II – del 1 – točka d a (novo) (da)  Prispevek k raziskovalni in razvojni agendi, ki izhaja iz priporočil, naštetih v sklepih Unije o testih izjemnih situacij, kot so tisti, povezani z modeliranjem potresov ali simulacijo taljenja jedra –  Odstotek financiranih projektov,ki bodo verjetno poenostavili uporabo teh priporočil. Sprememba 84 Predlog uredbe Priloga II – del 1 – točka d b (novo) (db)  Podpora dolgoročni trajnosti jedrske fisije prek izboljšav na področju podaljšanja obdobja delovanja reaktorja ali pri načrtovanju novih vrst reaktorjev –  Odstotek financiranih projektov, ki bodo verjetno imeli dokazljiv vpliv na področju podaljšanja obdobja delovanja reaktorja ali pri načrtovanju novih vrst reaktorjev. Sprememba 85 Predlog uredbe Priloga II – del 1 – točka e (e)  Premik k dokazovanju izvedljivosti fuzije kot vira energije z izkoriščanjem obstoječih in prihodnjih fuzijskih objektov (e)   Premik k dokazovanju izvedljivosti fuzije kot vira energije z izkoriščanjem obstoječih in prihodnjih fuzijskih objektov ter razvojem materialov, tehnologij in projektne zasnove Sprememba 86 Predlog uredbe Priloga II – del 2 – odstavek 2 – točka 1 izboljšanje jedrske varnosti, vključno z: varnostjo goriva in reaktorjev, ravnanjem z odpadki in njihovo razgradnjo ter pripravljenostjo na izredne dogodke; izboljšanje jedrske varnosti, vključno z: varnostjo goriva in reaktorjev, ravnanjem z odpadki in razgradnjo, zaščito delavcev ter pripravljenostjo na izredne dogodke; Sprememba 87 Predlog uredbe Priloga II – del 2 – odstavek 1 – točka 5 a (novo) preprečevanje pomanjkanja znanja na ključnih znanstvenih in tehničnih področjih.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. novembra 2013 o predlogu uredbe Sveta o vzpostavitvi instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti (COM(2011)0841 – C7-0014/2012 – 2011/0414(CNS))

P7_TA(2013)0470 A7-0327/2012

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2011)0841),

–  ob upoštevanju člena 203 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0014/2012),

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenja Odbora za proračun (A7-0327/2012),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 106a Pogodbe Euratom;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 a (novo) (1a)  Referenčni finančni znesek za instrument v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne ... 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, o sodelovanju v proračunskih zadevah in o dobrem finančnem poslovodenju* je vključen v to uredbo brez poseganja v proračunska pooblastila Evropskega parlamenta in Sveta, določena v Pogodbi o delovanju Evropske unije. ____________________ * UL ... Sprememba 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 b (novo) (1b)  Boljše izvajanje in večja kakovost porabe bi morali biti vodilni načeli za doseganje ciljev instrumenta ob zagotavljanju optimalne porabe finančnih virov. Sprememba 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 c (novo) (1c)  Pomembno je zagotoviti dobro finančno poslovodenje instrumenta in njegovo izvajanje na kar najbolj učinkovit in uporabnikom prijazen način ob sočasnem jamčenju pravne varnosti in dostopnosti instrumenta za vse udeležence. Sprememba 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 (3)  Nesreča v jedrski elektrarni Černobil leta 1986 je poudarila svetovni pomen jedrske varnosti. Nesreča v jedrski elektrarni Fukušima-Daiči leta 2011 je potrdila potrebo po nadaljevanju prizadevanj za doseganje najvišjih standardov jedrske varnosti. Da bi lahko vzpostavila varnostne razmere, s katerimi bo odpravljena nevarnost za življenje in zdravje prebivalstva, bi morala imeti Evropska skupnost za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Skupnost) možnost podpirati jedrsko varnost v tretjih državah. (3)  Nesreča v jedrski elektrarni Černobil leta 1986 je poudarila svetovni pomen jedrske varnosti. Nesreča v jedrski elektrarni Fukušima-Daiči leta 2011 je potrdila, da so jedrske nevarnosti prisotne v vseh reaktorjih in da so potrebna nadaljnja prizadevanja za doseganje najvišjih standardov jedrske varnosti v skladu z najnovejšimi praksami, zlasti na področju upravljanja in regulativne neodvisnosti. Dokler bodo jedrske elektrarne obstajale in se gradile nove, bi moral biti namen tega instrumenta zagotavljanje, da bo raven jedrske varnosti v državah prejemnicah pomoči v skladu z evropskimi varnostnimi standardi, da bodo ti standardi upoštevani in da bo podpiranje neodvisnih nadzornih organov glavna prednostna naloga. Da bi lahko vzpostavila varnostne razmere, s katerimi bo odpravljena nevarnost za življenje in zdravje prebivalstva, bi morala imeti Evropska skupnost za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Skupnost) možnost podpirati jedrsko varnost v tretjih državah. Sprememba 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 (4)  Če Evropska unija deluje v okviru skupnih politik in strategij z državami članicami, ima kritično maso za odzivanje na svetovne izzive in je tudi najprimernejša za koordinacijo sodelovanja s tretjimi državami. (4)  Številne države po svetu razmišljajo o gradnji jedrskih elektrarnah ali jo načrtujejo, kar prinaša vrsto izzivov in kaže na potrebo po vzpostavitvi ustreznih sistemov kulture jedrske varnosti in upravljanja. Najti je treba možnosti za izboljšanje varnosti in zaščite jedrskih elektrarn v bližini meja Unije, zlasti v primeru pomanjkljivega političnega sodelovanja z Unijo. V zvezi s tem bi bilo treba v vseh državah članicah in ustreznih tretjih državah izvesti teste odpornosti, da bi ugotovili obstoj morebitnih varnostnih tveganj in nemudoma sprejeli ukrepe za odpravo teh tveganj. Če bo Evropska unija delovala v okviru skupnih politik in strategij z državami članicami ter na podlagi sodelovanja z mednarodnimi in regionalnimi organizacijami, se bo lahko dobro odzivala na svetovne izzive in usklajevala sodelovanje s tretjimi državami. Osredotočiti se je treba na zagotavljanje podpore s strani neodvisnih nadzornih organov in podpiranje njihovih regulatorjev ter s strani večstranskih regionalnih in mednarodnih struktur, ki lahko okrepijo zaupanje in izvajanje standardov na podlagi mehanizmov strokovnih pregledov. V zvezi s tem bi morala Komisija Evropski parlament v skladu s to direktivo redno obveščati o načrtih držav članic in tretjih držav na področju jedrske varnosti. Sprememba 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 (6)  Svet je sprejel Direktivo 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov, da bi se ohranila in spodbudila stalno izboljševanje jedrske varnosti in njeno urejanje. Svet je sprejel tudi Direktivo 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Navedeni direktivi in visoki standardi jedrske varnosti ter ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, ki se izvajajo v Uniji, so zgled, s katerim je mogoče spodbuditi tretje države k sprejetju podobnih visokih standardov. (6)  Svet je sprejel Direktivo 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov, da bi se ohranila in spodbudila stalno izboljševanje jedrske varnosti in njeno urejanje. Komisija v sporočilu z dne 4. oktobra 2012 o celostnih ocenah tveganj in varnosti jedrskih obratov („testi izjemnih situacij“) v Evropski uniji ter povezanih dejavnosti poudarja potrebo po okrepitvi tega okvira. Svet je sprejel tudi Direktivo 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Navedeni direktivi in visoki standardi jedrske varnosti ter ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, ki se izvajajo v Uniji, so zgled, s katerim je mogoče spodbuditi tretje države k sprejetju podobnih visokih standardov. Sprememba 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 (10)  Zlasti pomembno je, da Skupnost še naprej podpira prizadevanja za spodbujanje uporabe učinkovitih nadzornih ukrepov za varovanje jedrskih snovi v tretjih državah, pri čemer gradi na lastnih nadzornih dejavnostih v okviru Unije. (10)  Zlasti pomembno je, da Skupnost še naprej podpira prizadevanja za spodbujanje uporabe učinkovitih nadzornih ukrepov za varovanje jedrskih snovi v tretjih državah, pri čemer gradi na lastnih nadzornih dejavnostih v okviru Unije. Pomoč strokovnjakov Unije tretjim državam na jedrskem področju je tudi pomembno za ohranitev visoke ravni strokovnega znanja v Uniji. Sprememba 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 a (novo) (12a)  Program Obzorje 2020 – novi okvirni program za raziskave in inovacije 2014–2020 (Obzorje 20201) in Program za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo (2014–2018), ki dopolnjuje Obzorje 20202, posebno pozornost namenjata mednarodnemu sodelovanju in odnosom Unije s tretjimi državami. Pri tem je treba posebno pozornost nameniti razvoju človeških virov. ____________________ 1 Uredba (EU) št. .../2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) Obzorje 2020 (UL ...) 2 Uredba (EU) št. .../2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o programu za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo (2014–2018), ki dopolnjuje Obzorje 2020 – okvirni program za raziskave in inovacije (UL ...) Sprememba 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 b (novo) (12b)  Da bi preprečili prekrivanje in dvojno financiranje, bi bilo treba na področju jedrske varnosti s prizadevanji posameznih držav članic ter drugih mednarodnih, regionalnih in lokalnih organizacij zagotoviti skladnost, usklajenost in komplementarnost pomoči Unije. Sprememba 10 Predlog uredbe Člen 1 Člen 1 Člen 1 Vsebina in področje uporabe Vsebina in področje uporabe Evropska unija v skladu z določbami te uredbe financira ukrepe za podporo pri spodbujanju visoke ravni jedrske varnosti, varstva pred sevanjem ter uporabe učinkovitih in uspešnih nadzornih ukrepov za jedrske snovi v tretjih državah. Evropska unija v skladu z določbami te uredbe financira ukrepe za podporo pri spodbujanju visoke ravni jedrske varnosti, varstva pred sevanjem ter uporabe učinkovitih in uspešnih nadzornih ukrepov za jedrske snovi v tretjih državah. S tem se bo zagotovila uporaba jedrskih snovi zgolj za predvidene civilne namene. 1.  Izpolnjujejo se naslednji specifični cilji: 1.  Izpolnjujejo se naslednji specifični cilji: (a)  spodbujanje resnične kulture jedrske varnosti ter uveljavljanje najvišjih standardov jedrske varnosti in varstva pred sevanjem; (a)   spodbujanje resnične kulture jedrske varnosti in upravljanja ter uveljavljanje najvišjih standardov jedrske varnosti in varstva pred sevanjem; (b)odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, razgradnja ter sanacija nekdanjih jedrskih območij in objektov; (b)  odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, razgradnja ter sanacija nekdanjih jedrskih območij in objektov v tretjih državah; (c)  oblikovanje okvirov in metodologij za uporabo učinkovitih in uspešnih nadzornih ukrepov za jedrske snovi v tretjih državah. (c)  oblikovanje okvirov in metodologij za uporabo učinkovitih in uspešnih nadzornih ukrepov za jedrske snovi v tretjih državah. 2.  Za oceno splošnega napredka pri izpolnjevanju navedenih specifičnih ciljev se uporabijo naslednji kazalniki uspešnosti: 2.  Za oceno splošnega napredka pri izpolnjevanju navedenih specifičnih ciljev se uporabijo naslednji kazalniki uspešnosti: (a)število in pomen problemov, ugotovljenih med zadevnimi misijami za strokovne preglede, ki jih izvaja Mednarodna agencija za atomsko energijo; (a)  število in pomen problemov, ugotovljenih med zadevnimi misijami za strokovne preglede, ki jih izvaja Mednarodna agencija za atomsko energijo; (aa)  stopnja, do katere države prejemnice pomoči vzpostavijo najvišjo raven standardov jedrske varnosti do zahtevane ravni v Uniji v tehničnem, regulativnem in operativnem pogledu; (b)napredek pri pripravi strategij za izrabljeno gorivo, jedrske odpadke in razgradnjo, zadevni zakonodajni in regulativni okvir ter izvajanje projektov; (b)  napredek pri pripravi strategij za izrabljeno gorivo, jedrske odpadke in razgradnjo, število in obseg zahtevane sanacije nekdanjih jedrskih območij in objektov, zadevni zakonodajni in regulativni okvir ter izvajanje projektov; (c)  število in pomen problemov, ugotovljenih v zadevnih poročilih Mednarodne agencije za atomsko energijo o jedrskih nadzornih ukrepih. (c)  število in pomen problemov, ugotovljenih v zadevnih poročilih Mednarodne agencije za atomsko energijo o jedrskih nadzornih ukrepih; (ca)  dolgoročnost učinkov na okolje. 3.  Komisija zagotovi, da so sprejeti ukrepi skladni s splošnim strateškim okvirom politik Unije za partnersko državo in zlasti s cilji njenih politik in programov za razvojno in gospodarsko sodelovanje. 3.  Komisija zagotovi, da so sprejeti ukrepi skladni s splošnim strateškim okvirom politik Unije za partnersko državo in zlasti s cilji njenih politik in programov za razvojno in gospodarsko sodelovanje. 3a.  Cilji, določeni v odstavku 1, bodo doseženi predvsem s pomočjo naslednjih ukrepov: (a)  podpora regulatornim organom pri zagotavljanju njihove neodvisnosti, pristojnosti ter razvoju in vlaganju v človeške vire; (b)  podpora ukrepom za krepitev in izvajanje zakonodajnega okvira; (c)  podpora pri oblikovanju in izvajanju shem za oceno varnosti, temelječih na podobnih standardih kot veljajo v Evropski uniji; (d)  sodelovanje na naslednjih področjih: strokovno znanje in izkušnje ter razvoj kompetenc, ureditev področja upravljanja v primeru nesreč in preprečevanje nesreč, strategije za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in strategije za razgradnjo. Pomemben sestavni del ukrepov je prenos znanja (izmenjava strokovnega znanja, podpora obstoječim in novim programom izobraževanja in usposabljanja na področju jedrske varnosti), s čimer bi zagotovili trajnost doseženih rezultatov. 4.  Posamezni ukrepi, ki jih podpira ta uredba, in merila, ki se uporabljajo za sodelovanje na področju jedrske varnosti, so podrobno določeni v Prilogi. 4.  Posamezni ukrepi, ki jih podpira ta uredba, in merila, ki se uporabljajo za sodelovanje na področju jedrske varnosti, so podrobno določeni v Prilogi. 5.  Finančno, gospodarsko in tehnično sodelovanje v okviru te uredbe dopolnjuje sodelovanje Unije v okviru drugih instrumentov za razvojno sodelovanje. 5.  Finančno, gospodarsko in tehnično sodelovanje v okviru te uredbe dopolnjuje sodelovanje Unije v okviru drugih instrumentov za razvojno sodelovanje, programu Obzorje 2020 in Programu za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo (2014–2018), ki dopolnjuje Obzorje 2020. 5a.  Prednost pri prejemanju pomoči v okviru tega instrumenta imajo države upravičenke do sredstev instrumenta na podlagi Uredbe (EU) št .../...1 in Uredbe (EU) št. .../...2 Evropskega parlamenta in Sveta. __________________ 1 Uredba (EU) št. .../2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o instrumentu za predpristopno pomoč (IPA II) (UL L...) 2 Uredba (EU) št. .../2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o vzpostavitvi evropskega sosedskega instrumenta(UL L...) Sprememba 11 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 3 3.  Cilj strateških dokumentov je zagotoviti skladen okvir za sodelovanje med Unijo in zadevnimi partnerskimi državami ali regijami v skladu s splošnim namenom in obsegom, cilji, načeli in politikami Unije. 3.  Cilj strateških dokumentov je zagotoviti skladen okvir za sodelovanje med Unijo, državami članicami in zadevnimi partnerskimi državami ali regijami v skladu s splošnim namenom in obsegom, cilji ter načeli zunanje in notranje politike Unije. Sprememba 12 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 5 5.  Strateški dokument odobri Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(3) skupne izvedbene uredbe. Strateški dokumenti se lahko sredi obdobja, ali kadar je potrebno, pregledajo v skladu z istim postopkom. Vendar navedenega postopka ni treba uporabiti za posodobitve strategije, ki ne vplivajo na prvotna prednostna področja in cilje, določene v dokumentu. 5.  Strateški dokument odobri Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(3) skupne izvedbene uredbe. Strateški dokumenti se morajo sredi obdobja, ali kadar je potrebno, pregledati v skladu z istim postopkom. Vendar navedenega postopka ni treba uporabiti za posodobitve strategije, ki ne vplivajo na prvotna prednostna področja in cilje, določene v dokumentu, razen če njihov finančni učinek presega pragove, določene v členu 2(2) skupne izvedbene uredbe. Strateški dokument mora biti predstavljen Evropskemu parlamentu, ki ob vmesnem pregledu poda svojo oceno. Sprememba 13 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 2.  V večletnih okvirnih programih se določijo prednostna področja za financiranje, specifični cilji, pričakovani rezultati, kazalniki uspešnosti in okvirne finančne dodelitve – skupna in po prednostnih področjih – ter znatna rezerva nedodeljenih sredstev; po potrebi se določijo razponi vrednosti ali najmanjši zneski. 2.  Brez poseganja v pristojnosti proračunskega organa se v večletnih okvirnih programih določijo prednostna področja za financiranje, specifični cilji, pričakovani rezultati, jasni, specifični in pregledni kazalniki uspešnosti in okvirne finančne dodelitve – skupna in po prednostnih področjih – ter znatna rezerva nedodeljenih sredstev; po potrebi se določijo bodisi razponi vrednosti ali najmanjši zneski. V večletnih okvirnih programih se določijo pravila za preprečevanje podvajanja in zagotavljanje ustrezne uporabe razpoložljivih sredstev. Sprememba 14 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3 3.  Večletni okvirni programi se načeloma oblikujejo na podlagi dialoga s partnerskimi državami ali regijami, kar vključuje zainteresirane strani, tako da se zagotovi ustrezna odgovornost države ali regije za proces in spodbudi podpora nacionalnim razvojnim strategijam. 3.  Večletni okvirni programi se, kolikor je možno, oblikujejo na podlagi dialoga s partnerskimi državami ali regijami, kar vključuje zainteresirane strani, tako da se zagotovi ustrezna odgovornost države ali regije za proces in spodbudi podpora nacionalnim razvojnim strategijam. V večletnih okvirnih programih se upošteva delovni program Mednarodne agencije za atomsko energijo na področju jedrske varnosti in ravnanja z odpadki. Sprememba 15 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 5 5.  Večletni okvirni programi se po potrebi spreminjajo po istem postopku, pri čemer se upoštevajo pregledi zadevnih strateških dokumentov. Vendar postopka pregleda ni treba uporabiti za spremembe večletnih okvirnih programov, kot so tehnične prilagoditve, prerazporeditve sredstev v okviru dodelitev po posameznih prednostnih področjih ali povečanje oziroma zmanjšanje obsega prvotne okvirne dodelitve za manj kot 20 %, če te spremembe ne vplivajo na prvotna prednostna področja in cilje, določene v dokumentu. Tovrstne tehnične prilagoditve se v roku enega meseca sporočijo Evropskemu parlamentu in Svetu. 5.  Večletni okvirni programi se po potrebi spreminjajo po istem postopku, pri čemer se upoštevajo pregledi zadevnih strateških dokumentov. Vendar postopka pregleda ni treba uporabiti za spremembe večletnih okvirnih programov, kot so tehnične prilagoditve, prerazporeditve sredstev v okviru dodelitev po posameznih prednostnih področjih ali povečanje oziroma zmanjšanje obsega prvotne okvirne dodelitve znotraj ustreznega odstotnega deleža iz člena 2(2) skupne izvedbene uredbe, če te spremembe ne vplivajo na prvotna prednostna področja in cilje, določene v dokumentu. Tovrstne tehnične prilagoditve se v roku enega meseca sporočijo Evropskemu parlamentu in Svetu. Če skupni znesek nebistvenih sprememb oziroma njihove proračunske posledice presežejo prag za financiranje v majhnem obsegu, kot je opredeljen v členu 2(2) skupne izvedbene uredbe, se uporabi postopek iz člena 15(3) navedene uredbe. Sprememba 16 Predlog uredbe Člen 4 a (novo) Člen 4a Poročanje 1.  Komisija oceni napredek, dosežen pri izvajanju ukrepov, sprejetih po tej uredbi, ter dvakrat letno Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju pomoči za sodelovanje. 2.  V poročilu so navedene informacije za predhodni dve leti o financiranih ukrepih, rezultatih spremljanja in ocenjevanja ter izvrševanju proračunskih obveznosti in plačil za vsako posamezno državo, regijo in vrsto sodelovanja, kot tudi načrtih tretjih držav na področju jedrske varnosti. Sprememba 17 Predlog uredbe Člen 5 a (novo) Člen 5a Skladnost in komplementarnost pomoči Unije 1.  Pri izvajanju te uredbe se zagotovi skladnost z drugimi področji in instrumenti zunanjih ukrepov Unije ter drugimi ustreznimi politikami Unije. 2.  Unija in države članice usklajujejo svoje programe podpore z namenom povečanja uspešnosti in učinkovitosti izvajanja podpore in dialoga o politikah v skladu z uveljavljenimi načeli za krepitev operativnega usklajevanja na področju zunanje podpore ter za usklajenost politik in postopkov. Usklajevanje vključuje redna posvetovanja in pogoste izmenjave ustreznih informacij v različnih fazah cikla podpore. 3.  Unija skupaj z državami članicami sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznega usklajevanja ter sodelovanja z večstranskimi in regionalnimi organizacijami ter subjekti, ki med drugim vključujejo evropske finančne institucije, mednarodne finančne institucije, agencije, sklade in programe Združenih narodov, zasebne in politične fundacije ter donatorje zunaj Unije. Sprememba 33/rev Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 1.  Referenčni finančni znesek za izvajanje te uredbe v obdobju 2014–2020 je 631 100 000 milijonov EUR. 1.  Referenčni finančni znesek za izvajanje te uredbe v obdobju 2014–2020 je 225 321 000 EUR. Sprememba 19 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 2.  Letne odobritve odobri proračunski organ v mejah večletnega finančnega okvira. 2.  Letne odobritve odobrita Evropski parlament in Svet v okviru večletnega finančnega okvira. Sprememba 20 Predlog uredbe Priloga – Specifični ukrepi podpore Specifični ukrepi podpore Specifični ukrepi podpore Pri izpolnjevanju ciljev iz člena 1 te uredbe se lahko podpirajo naslednji ukrepi. Pri izpolnjevanju ciljev iz člena 1 te uredbe se lahko podpirajo naslednji ukrepi. (a)  Spodbujanje resnične kulture jedrske varnosti ter uveljavljanje najvišjih standardov jedrske varnosti in varstva pred sevanjem na vseh ravneh, zlasti s: (a)  Vzpostavitev in spodbujanje resnične kulture in upravljanja jedrske varnosti ter uveljavljanje najvišjih standardov jedrske varnosti v skladu z najsodobnejšo prakso in varstva pred sevanjem na vseh ravneh, zlasti: –  stalno podporo upravnim organom in organizacijam za tehnično pomoč ter s krepitvijo regulativnega okvira, zlasti v zvezi z izdajo dovoljenj, vključno s pregledovanjem in spremljanjem učinkovitih in celovitih ocen tveganj in varnosti („testi odpornosti“); –  s stalno podporo upravnim organom in organizacijam za tehnično pomoč ter s krepitvijo regulativnega okvira, zlasti v zvezi z izdajo dovoljenj, vključno s pregledovanjem in izvajanjem potrebnih ukrepov, s katerimi se zagotovi najvišja raven varnosti v jedrskih objektih na ravni standarda v skladu z najnovejšimi praksami v EU v tehničnem, regulativnem in operativnem pogledu; –  spodbujanjem učinkovitih regulativnih okvirov, postopkov in sistemov, da se zagotovita ustrezna zaščita pred ionizirajočim sevanjem iz radioaktivnih snovi, zlasti iz visoko aktivnih radioaktivnih virov, in njihovo varno odlaganje; –  s spodbujanjem učinkovitih ter preglednih ureditvenih okvirov, postopkov in sistemov, da se zagotovi ustrezna zaščita pred ionizirajočim sevanjem iz radioaktivnih snovi, zlasti iz visoko aktivnih radioaktivnih virov, in njihovo varno odlaganje; –  s spodbujanjem učinkovitih sistemov upravljanja jedrske varnosti, ki zagotavljajo neodvisnost, odgovornost in pristojnost regulativnih organov ter strukture regionalnega in mednarodnega sodelovanja med temi organi; –  vzpostavitvijo učinkovite ureditve za preprečevanje nesreč z radiološkimi posledicami in blažitev takšnih posledic, če nastopijo (na primer spremljanje okolja v primeru radioaktivnega izpusta, snovanje in izvajanje dejavnosti blažitve posledic ter njihovega odpravljanja), ter za načrtovanje, pripravljenost in odzivanje v primeru izrednih razmer, za uvajanje ukrepov civilne zaščite in ukrepov za rehabilitacijo; –  z vzpostavitvijo učinkovite ureditve za preprečevanje nesreč z radiološkimi posledicami in blažitev takšnih posledic, če nastopijo (na primer spremljanje okolja v primeru radioaktivnega izpusta, snovanje in izvajanje dejavnosti blažitve posledic ter njihovega odpravljanja), ter za načrtovanje, pripravljenost in odzivanje v primeru izrednih razmer, za uvajanje ukrepov civilne zaščite in ukrepov za rehabilitacijo; –  podporo upravljavcem jedrskih objektov v izrednih primerih v posebnih in dobro utemeljenih okoliščinah v okviru nadaljnjega ukrepanja na podlagi celovitih ocen varnosti in tveganj („testi odpornosti“). –  s sodelovanjem z upravljavci jedrskih objektov v izrednih primerih v posebnih in dobro utemeljenih okoliščinah v okviru nadaljnjega ukrepanja na podlagi celovitih ocen varnosti in tveganj („testi odpornosti“). –  s spodbujanjem politik informiranja, izobraževanja in strokovnega usposabljanja na področju jedrske energije in v zvezi s ciklusom jedrskega goriva, ravnanja z jedrskimi odpadki in zaščite pred sevanjem. (b)  Odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, razgradnja ter sanacija nekdanjih jedrskih območij in objektov, zlasti s: (b)  Odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, razgradnja ter sanacija nekdanjih jedrskih območij in objektov, zlasti: –  sodelovanjem s tretjimi državami glede ravnanja z izrabljenim jedrskim gorivom in radioaktivnimi odpadki (tj. prevoz, predhodna obdelava, obdelava, predelava, skladiščenje in odlaganje), vključno z oblikovanjem posebnih strategij in okvirov za odgovorno ravnanje z izrabljenim jedrskim gorivom in radioaktivnimi odpadki; –  s sodelovanjem s tretjimi državami glede ravnanja z izrabljenim jedrskim gorivom in radioaktivnimi odpadki (tj. prevoz, predhodna obdelava, obdelava, predelava, skladiščenje in odlaganje), vključno z oblikovanjem posebnih strategij in okvirov za odgovorno ravnanje z izrabljenim jedrskim gorivom in radioaktivnimi odpadki; –  oblikovanjem in izvajanjem strategij in okvirov za razgradnjo obstoječih objektov, za sanacijo nekdanjih jedrskih območij in zapuščenih območij rudarjenja urana ter za dvigovanje z dna potopljenih radioaktivnih predmetov in snovi v morju ter ravnanje z njimi; –  z oblikovanjem in izvajanjem strategij in okvirov za razgradnjo obstoječih objektov, za sanacijo nekdanjih jedrskih območij in zapuščenih območij rudarjenja urana ter za dvigovanje z dna potopljenih radioaktivnih predmetov in snovi v morju ter ravnanje z njimi; –  vzpostavitvijo potrebnega ureditvenega okvira in metodologij (tudi metod jedrske forenzike) za izvajanje jedrskih nadzornih ukrepov, vključno s pravilnim vodenjem evidenc in nadziranjem cepljivih snovi, tako na ravni države kot na ravni upravljavcev; –  z vzpostavitvijo potrebnega ureditvenega okvira in metodologij (tudi metod jedrske forenzike) za izvajanje jedrskih nadzornih ukrepov, vključno s pravilnim vodenjem evidenc in nadziranjem cepljivih snovi, tako na ravni države kot na ravni upravljavcev; –  ukrepi za spodbujanje mednarodnega sodelovanja (tudi v okviru ustreznih mednarodnih organizacij, zlasti MAAE) na zgoraj navedenih področjih, vključno z izvajanjem in spremljanjem mednarodnih konvencij in pogodb, izmenjavo informacij, krepitvijo zmogljivosti ter usposabljanjem na področju jedrske varnosti in raziskavami. –  z ukrepi za spodbujanje mednarodnega sodelovanja (tudi v okviru ustreznih regionalnih in mednarodnih organizacij, zlasti MAAE) na zgoraj navedenih področjih, vključno z izvajanjem in spremljanjem mednarodnih konvencij in pogodb, izmenjavo informacij, krepitvijo zmogljivosti ter usposabljanjem na področju jedrske varnosti in raziskavami. (ba)  Pomoč pri zagotavljanju visoke ravni usposobljenosti in strokovnega znanja regulatorjev, organizacij za tehnično podporo in operaterjev (brez poseganja v pristojnosti) na področjih, ki jih zajema ta instrument, predvsem s: –  stalno podporo za izobraževanje in usposabljanje osebja v regulativnih organih, organizacijah za tehnično pomoč in upravljavcih jedrskih objektov (brez poseganja v pristojnosti); –spodbujanjem vzpostavljanja ustreznih zmogljivosti za usposabljanje. Sprememba 21 Predlog uredbe Priloga – Merila – 1. Splošna merila 1.  Splošna merila 1.  Splošna merila –  Sodelovanje lahko zajema vse „tretje države“ (države nečlanice EU) po vsem svetu. –  Sodelovanje bi moralo zajemati „tretje države“ (države nečlanice EU) v skladu s cilji iz člena 1 te uredbe. –  Prednost bodo imele države pristopnice in države območja evropskega sosedstva. Prav tako bodo imeli prednost regionalni pristopi. –  Prednost bodo imele države pristopnice in države območja evropskega sosedstva. Prav tako bodo imeli prednost regionalni pristopi. –  Države z visokim dohodkom bi bilo treba vključiti le, da se omogoči izvajanje izrednih ukrepov, na primer po hudi jedrski nesreči, če je to potrebno in primerno. –  Države z visokim dohodkom bi bilo treba vključiti le, da se omogoči izvajanje izrednih ukrepov, na primer po hudi jedrski nesreči, če je to potrebno in primerno. Za namene te uredbe "države z visokim dohodkom" pomenijo države in ozemlja iz Priloge I k Uredbi Sveta (ES) št. 1934/20061. –  S formalno zahtevo, ki se vloži pri Komisiji, bi bilo treba potrditi skupno razumevanje in vzajemno strinjanje med tretjo državo in Evropsko unijo, ki zavezuje zadevno vlado. –  S formalno zahtevo, ki se vloži pri Komisiji, bi bilo treba potrditi skupno razumevanje in vzajemno strinjanje med tretjo državo in Evropsko unijo, ki zavezuje zadevno vlado. –  Tretje države, ki želijo sodelovati z Evropsko unijo, bi se morale v celoti zavezati načelom neširjenja. Prav tako bi se morale pridružiti relevantnim konvencijam v okviru Mednarodne agencije za atomsko energijo o jedrski varnosti in varovanju ali dokazati trdno odločenost za pristop k tovrstnim konvencijam. Pristop k relevantnim konvencijam ali sprejetje potrebnih ukrepov za pristop k njim bi lahko bil pogoj za sodelovanje z Evropsko unijo. V izrednih razmerah bi bilo treba to načelo izjemoma prožno uporabljati. –  Tretje države, ki želijo sodelovati z Evropsko unijo, bi se morale v celoti zavezati načelom neširjenja. Prav tako bi se morale pridružiti relevantnim konvencijam v okviru Mednarodne agencije za atomsko energijo o jedrski varnosti in varovanju ali dokazati trdno odločenost za pristop k tovrstnim konvencijam. Pristop k relevantnim konvencijam k njim in njihovo izvajanje bi morala biti pogoja za sodelovanje z Evropsko unijo. V izrednih razmerah bi bilo treba to načelo izjemoma prilagoditi, če bi se lahko ob odsotnosti ukrepov povečala tveganja za Unijo in njene državljane. –  Za zagotovitev in spremljanje izpolnjevanja ciljev sodelovanja mora tretja država prejemnica sprejeti načelo ocenjevanja sprejetih ukrepov. Z ocenjevanjem bi bilo mogoče spremljati in preverjati izpolnjevanje dogovorjenih ciljev. To bi lahko bil pogoj za nadaljnje izplačevanje prispevkov Skupnosti. –  Za zagotovitev in spremljanje izpolnjevanja ciljev sodelovanja mora tretja država prejemnica sprejeti načelo ocenjevanja sprejetih ukrepov. Preverljivo in dosledno izpolnjevanje dogovorjenih ciljev bi moralo biti pogoj za nadaljnje izplačevanje prispevkov Skupnosti. –  Sodelovanje na področjih jedrske varnosti in nadzornih ukrepov po tej uredbi ni namenjeno promociji jedrske energije. –  Sodelovanje na področjih jedrske varnosti in nadzornih ukrepov po tej uredbi ni namenjeno promociji jedrske energije ali podaljšanju življenjske dobe obstoječih jedrskih elektrarn. _______________ 1 Uredba Sveta (ES) št. 1934/2006 z dne 21. decembra 2006 o oblikovanju instrumenta za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami in ozemlji ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom ter z državami v razvoju, za katere se uporablja Uredba (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta, za dejavnosti, ki ne spadajo pod uradno razvojno pomoč (UL L 405, 30.12.2006). Sprememba 22 Predlog uredbe Priloga – Merila – 2. Države z nameščenimi zmogljivostmi za proizvodnjo jedrske energije – odstavek 1 Dodatno sodelovanje z državami, ki so že prejele finančna sredstva Skupnosti, bi moralo biti odvisno od ocene ukrepov, ki so se financirali iz proračuna Skupnosti, in od ustrezne utemeljitve novih potreb. Z ocenjevanjem bi bilo treba natančneje določiti naravo sodelovanja in zneske, ki naj bi se v prihodnosti namenili tem državam. Dodatno sodelovanje z državami, ki so že prejele finančna sredstva Skupnosti, bi moralo biti odvisno od ocene ukrepov, ki so se financirali iz proračuna Skupnosti, in od ustrezne utemeljitve novih potreb. Z ocenjevanjem bi bilo treba natančneje določiti naravo sodelovanja in zneske, ki naj bi se v prihodnosti namenili tem državam. Unija bi morala spodbujati regionalno sodelovanje in mehanizme strokovnih pregledov. Sprememba 23 Predlog uredbe Priloga – Merila – 3. Države brez nameščenih zmogljivosti za proizvodnjo jedrske energije – odstavek 2 V primeru držav, ki želijo razviti zmogljivosti za proizvodnjo jedrske energije, če imajo raziskovalne reaktorje ali ne, in v katerih se zastavlja vprašanje posredovanja v primernem trenutku, da se zagotovi spodbujanje kulture jedrske varnosti in zaščite vzporedno z razvojem programa za proizvodnjo jedrske energije, zlasti kar zadeva okrepitev regulativnih organov in organizacij za tehnično podporo, se bodo pri sodelovanju upoštevali izvedljivost programa razvoja zmogljivosti za proizvodnjo jedrske energije, obstoj vladnega sklepa glede uporabe jedrske energije in priprava predhodnega načrta. V primeru držav, ki želijo razviti zmogljivosti za proizvodnjo jedrske energije, če imajo raziskovalne reaktorje ali ne, in v katerih se zastavlja vprašanje posredovanja v primernem trenutku, da se zagotovi spodbujanje kulture jedrske varnosti in zaščite vzporedno z razvojem programa za proizvodnjo jedrske energije, zlasti kar zadeva okrepitev upravljanja jedrske varnosti, ter neodvisnost in zmogljivosti regulativnih organov in organizacij za tehnično podporo. Pri sodelovanju se bodo upoštevali izvedljivost programa razvoja zmogljivosti za proizvodnjo jedrske energije, obstoj vladnega sklepa glede uporabe jedrske energije in priprava predhodnega načrta. Sprememba 24 Predlog uredbe Priloga – Prednostne naloge – odstavek 1 Da se vzpostavijo varnostne razmere, potrebne za odpravo nevarnosti za življenje in zdravje prebivalstva, ter se zagotovi, da se jedrske snovi ne uporabljajo za druge namene, kakor za tiste, za katere so predvidene, je sodelovanje v prvi vrsti usmerjeno k jedrskim regulatorjem (in njihovim organizacijam za tehnično podporo). Cilj je zagotoviti njihovo tehnično usposobljenost in neodvisnost ter okrepiti regulativni okvir, zlasti glede dejavnosti izdaje dovoljenj, vključno s pregledovanjem in spremljanjem učinkovitih in celovitih ocen tveganj in varnosti („testi odpornosti“). Po tem instrumentu je sodelovanje v prvi vrsti usmerjeno k jedrskim regulatorjem (in njihovim organizacijam za tehnično podporo), pri čemer je cilj zagotoviti njihovo tehnično usposobljenost in neodvisnost ter okrepiti regulativni okvir, zlasti glede dejavnosti izdaje dovoljenj, vključno s pregledovanjem in spremljanjem učinkovitih in celovitih ocen tveganj in varnosti („testi odpornosti“). To bi moralo ustvariti potrebne varnostne pogoje za odpravo tveganj, ki ogrožajo življenje in varnost javnosti, ter za zagotovitev, da se jedrske snovi ne bodo uporabljale za namene, za katere niso predvidene. Sprememba 25 Predlog uredbe Priloga – Prednostne naloge – odstavek 2 Druge prednostne naloge programov sodelovanja, ki jih je treba razviti v okviru te uredbe, vključujejo: Druge prednostne naloge programov sodelovanja, ki jih je treba razviti v okviru te uredbe, vključujejo: –  izdajo dovoljenj; –  oblikovanje in izvajanje odgovornih strategij in okvirov za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom ter radioaktivnimi odpadki; –  oblikovanje in izvajanje odgovornih strategij in okvirov za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki; –  razgradnjo obstoječih objektov, sanacijo nekdanjih jedrskih območij in zapuščenih območij rudarjenja urana ter dvigovanje z dna potopljenih radioaktivnih predmetov in snovi v morju ter ravnanje z njimi, če so nevarni za prebivalstvo. –  razgradnjo obstoječih objektov, sanacijo nekdanjih jedrskih območij in zapuščenih območij rudarjenja urana ter dvigovanja z dna potopljenih radioaktivnih predmetov in snovi v morju ter ravnanje z njimi, če so nevarni za prebivalstvo; –  zagotavljanje, da se jedrske snovi ne uporabljajo za druge namene kot za predvidene. Sprememba 26 Predlog uredbe Priloga – Prednostne naloge – odstavek 3 Sodelovanje z upravljavci jedrskih objektov v tretjih državah se bo obravnavalo v posebnih situacijah v okviru nadaljnjega ukrepanja na podlagi „testov odpornosti“. Takšno sodelovanje z upravljavci jedrskih objektov bo izključevalo dobavljanje opreme. Sodelovanje z upravljavci jedrskih objektov v tretjih državah se bo obravnavalo v posebnih situacijah v okviru nadaljnjega ukrepanja na podlagi „testov odpornosti“. Takšno sodelovanje z upravljavci jedrskih objektov bo izključevalo dobavljanje opreme in druge dejavnosti ali podporo, ki bi jo operaterji lahko in morali kupiti, da bi izpolnili predpisane varnostne standarde.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. novembra 2013 o predlogu uredbe Sveta o podpori Unije za programe pomoči pri razgradnji jedrskih elektrarn v Bolgariji, Litvi in na Slovaškem (COM(2011)0783 – C7-0514/2011 – 2011/0363(NLE))

P7_TA(2013)0471 A7-0119/2013

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2011)0783),

–  ob upoštevanju člena 203 Pogodbe Euratom, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0514/2011),

–  ob upoštevanju člena 56 Akta o pristopu Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in Protokola št. 4 k navedenemu aktu ,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju členov 55 in 37 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenja Odbora za proračun (A7-0119/2013),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe Euratom;

3.  poziva Svet, naj Parlament obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 (4)   V skladu z obveznostmi iz pristopne pogodbe in s podporo pomoči Skupnosti so Bolgarija, Litva in Slovaška zaprle jedrske elektrarne in dosegle pomemben napredek pri razgradnji. Za nadaljnji napredek pri dejanskih dejavnostih razgradnje je za doseganje dokončnega stanja v varnem postopku razgradnje nujno dodatno delo, hkrati pa je treba zagotavljati uporabo najvišjih varnostnih standardov. Na podlagi razpoložljivih ocen bo dokončanje razgradnje zahtevalo izdatna dodatna finančna sredstva. (4)   V skladu z obveznostmi iz pristopne pogodbe in s podporo pomoči Skupnosti so Bolgarija, Litva in Slovaška zaprle jedrske elektrarne ali ustrezne enote in dosegle pomemben napredek pri razgradnji. Za nadaljnji napredek pri dejanskih dejavnostih rušenja, dekontaminacije, razgradnje in ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter za izvedbo stabilnega postopka za dokončno stanje v postopku razgradnje je nujno dodatno delo, hkrati pa je treba zagotavljati uporabo najvišjih varnostnih standardov. Na podlagi razpoložljivih ocen bo dokončanje razgradnje zahtevalo izdatna dodatna finančna sredstva, pri čemer je treba upoštevati skupno finančno odgovornost Unije in teh držav članic. Sprememba 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 a (novo) (4a)  Predčasna zaustavitev in posledična razgradnja jedrske elektrarne Ignalina z dvema reaktorjema z močjo 1500 MW, štirih enot jedrske elektrarne Kozloduj s skupno močjo 1760 MW in jedrske elektrarne Bohunice V1 z dvema enotama z močjo 880 MW predstavlja težko dolgoročno breme za državljane treh držav z vidika energetskih, finančnih, gospodarskih, okoljskih in družbenih posledic. Sprememba 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 b (novo) (4b)  Razgradnja jedrske elektrarne Ignalina je dolgoročni projekt in za Litvo predstavlja izjemno finančno breme, ki je nesorazmerno velikosti in gospodarski moči države. Protokol št. 4 k Aktu o pristopu iz leta 2003 navaja, da se bo program Ignalina zato neprekinjeno nadaljeval tudi po letu 2006 in da bodo v obdobju naslednje finančne perspektive povprečna skupna sredstva, namenjena podaljšanju programa Ignalina, zadostovala. Sprememba 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 4c (novo) (4c)  V primeru Bolgarije se člen 30 Akta o pristopu iz leta 2005 nanaša zgolj na obdobje 2007–2009, v primeru Slovaške pa se Akt o pristopu iz leta 2003 nanaša le na obdobje 2004–2006. Zato bi bilo treba za nadaljnjo pomoč Bolgariji in Slovaški uporabljati člen 203 Pogodbe Euratom, Protokol št. 4 in člen 56 Akta o pristopu iz leta 2003 pa služita kot pravni podlagi za nadaljevanje pomoči Litvi. Sprememba 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 a (novo) (5a)  Nadzor Komisije se je v okviru programov, vzpostavljenih za obdobje 2007–2013, osredotočil predvsem na proračunsko izvrševanje finančnih odobritev in izvajanje projektov, namesto na dosežen napredek pri uresničevanju ciljev programa kot celote. Zaradi nezadostnega merjenja napredka v zvezi z uresničevanjem ciljev programa in neustreznega spremljanja učinkovite rabe sredstev nihče ni bil resnično odgovoren za izvajanje programa v celoti. Sprememba 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 b (novo) (5b)  Ustrezno bi bilo treba upoštevati posebno poročilo 16/2011 Računskega sodišča z naslovom „Finančna pomoč EU za razgradnjo jedrskih elektrarn v Bolgariji, Litvi in na Slovaškem: dosežki in prihodnji izzivi“, ki vključuje sklepe in priporočila. Računsko sodišče je ugotovilo, da je glavnina procesa razgradnje v Bolgariji, Litvi in na Slovaškem še vedno pred nami in da je sredstev za njegovo dokončanje odločno premalo (približno 2,5 milijarde EUR). Zlasti prihaja do zamud in prekoračitve stroškov pri pomembnih infrastrukturnih projektih v glavnini procesa razgradnje, ocene stroškov pa zaradi pomanjkanja bistvenih informacij glede radioaktivnih odpadkov in/ali objektov in tehnologij, potrebnih za njihovo obdelavo, niso popolne. Sprememba 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 c (novo) (5c)  Čeprav je bilo zaprtje vseh zadevnih enot izvedeno v ustreznih rokih, pri nekaterih programih razgradnje prihaja do zamud, ki so gospodarsko škodljive in politično nesprejemljive. Odpraviti bi jih bilo treba s pregledanim podrobnim načrtom za razgradnjo. Sprememba 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 d (novo) (5d)  Ker nekateri programi še niso sprožili organizacijskih sprememb, potrebnih za učinkovito razgradnjo, bi bilo treba izvesti potrebno preoblikovanje organizacijske strukture. Sprememba 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 (6)   Po zahtevi Bolgarije, Litve in Slovaške za dodatno financiranje je bila v predlogu Komisije za naslednji večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 izdelana določba: „Proračun za strategijo Evropa 2020“ v znesku 700 milijonov EUR iz splošnega proračuna Evropske unije za jedrsko varnost in razgradnjo. Od tega je 500 milijonov EUR glede na cene iz leta 2011, kar je približno 553 milijonov EUR glede na sedanje cene, predvidenih za novi program za dodatno podporo za razgradnjo enot 1–2 jedrske elektrarne Bohunice V1, enot 1–2 jedrske elektrarne Ignalina v obdobju od leta 2014 do leta 2017 in enot 1–4 jedrske elektrarne Kozloduj v obdobju od leta 2014 do leta 2020. Financiranje v okviru tega novega programa bi se moralo postopno zmanjševati. (6)   V skladu z zahtevo Bolgarije, Litve in Slovaške za dodatno financiranje bi morala finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2014–2020 vključevati primerno finančno podporo Unije, ki bo temeljila na posameznem načrtu razgradnje. Sprememba 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 a (novo) (6a)  Znesek odobritev, dodeljenih programom, pa tudi programsko obdobje in razdelitev sredstev med programe Kozloduj, Ignalina in Bohunice se lahko pregledajo na podlagi rezultatov vmesnega in končnega poročila o vrednotenju, če niso ogroženi najvišji varnostni standardi in stabilen postopek razgradnje, ki izhajajo iz zadevnih načrtov razgradnje. Sprememba 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 (7)   Podpora, ki jo zajema ta uredba, bi morala zagotoviti nemoteno nadaljevanje razgradnje in se osredotočiti na ukrepe za doseganje dokončnega stanja v varnem postopku razgradnje, kar bi tako prineslo največjo dodano vrednost Unije in hkrati zagotovilo prehod k financiranju varnega dokončanja razgradnje. Vendar so za jedrsko varnost najbolj odgovorne zadevne države članice, kar prav tako pomeni končno odgovornost za njeno financiranje, vključno s financiranjem razgradnje. Ta uredba ne vpliva na izid prihodnjih postopkov državne pomoči, ki bi se lahko izvajali v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe. (7)   Podpora, ki jo zajema ta uredba, bi morala zagotoviti nemoteno nadaljevanje razgradnje in se osredotočiti na ukrepe za izvajanje stabilnega postopka za dokončno trajno razgradnjo, obenem pa zagotoviti uporabo najvišjih varnostnih standardov, ker taki ukrepi prinesejo najvišjo dodano vrednost Unije. Vendar so za jedrsko varnost najbolj odgovorne zadevne države članice, kar prav tako pomeni končno odgovornost za njeno financiranje, vključno s financiranjem razgradnje. Neizpolnjevanje te obveznosti ogroža državljane Unije. Ta uredba ne vpliva na izid morebitnih prihodnjih postopkov državne pomoči, ki bi se lahko izvajali v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Sprememba 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 (9)   Za razgradnjo jedrskih elektrarn, zajetih v tej uredbi, bi bilo treba uporabiti najboljše strokovne izkušnje in znanje, ki so na voljo, ter ustrezno upoštevati značilnosti in tehnološke specifikacije enot, ki jih je treba zapreti, da se zagotovi največja možna učinkovitost. (9)   Za razgradnjo jedrskih elektrarn, zajetih v tej uredbi, bi bilo treba uporabiti najboljše strokovne izkušnje in znanje, ki so na voljo, ustrezno upoštevati značilnosti in tehnološke specifikacije enot, ki jih je treba zapreti, ter celovito oceniti napredek postopkov razgradnje in blaženja posledic, da se zagotovi največja možna učinkovitost. Sprememba 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 a (novo) (10a)  Stroški dejavnosti razgradnje, ki jih zajema ta uredba, bi se morali določiti v skladu z mednarodno priznanimi standardi za oceno stroškov razgradnje, kot je na primer Mednarodna struktura za razčlenitev stroškov razgradnje (ISDC), ki so jo skupaj objavile Agencija za jedrsko energijo, Mednarodna agencija za atomsko energijo in Evropska komisija. Sprememba 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 (11)  Komisija bo zagotovila učinkovit nadzor razvoja postopka razgradnje, da bi zagotovila najvišjo dodano vrednost Unije pri financiranju v okviru te uredbe, čeprav končno odgovornost za razgradnjo nosijo države članice. Sem sodita učinkovito merjenje uspešnosti in ocena korektivnih ukrepov med programom. (11)  Komisija bo zagotovila učinkovit nadzor razvoja postopka razgradnje, da bi zagotovila najvišjo dodano vrednost Unije pri financiranju v okviru te uredbe, čeprav končno odgovornost za razgradnjo nosijo države članice. Sem sodita učinkovito merjenje uspešnosti in ocena korektivnih ukrepov med programom. Takšen nadzor bi moral temeljiti na vzpostavitvi smiselnih kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov uspešnosti, ki jih je mogoče preprosto spremljati in po potrebi o njih poročati. Sprememba 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 a (novo) (12a)  Komisija bi morala zagotoviti čim večjo preglednost, odgovornost in demokratični nadzor nad sredstvi iz proračuna Unije, zlasti v zvezi z njihovim pričakovanim in dejanskim prispevkom k doseganju splošnih ciljev programov. Rešiti bi bilo treba predvsem vodstvene, pravne, finančne in tehnične težave ali ustrezno ukrepati za njihovo rešitev. Sprememba 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 a (novo) (13a)  Treba bi bilo storiti vse potrebno, da se nadaljuje praksa sofinanciranja, ki je bila uvedena pri predpristopni pomoči in pri pomoči, zagotovljeni v obdobju 2007–2013 za napore Litve pri razgradnji, pa tudi da se pritegne sofinanciranje iz drugih virov, kadar je to ustrezno. Sprememba 17 Predlog uredbe Člen 1 Ta uredba določa večletni program pomoči za razgradnjo jedrskih elektrarn za obdobje 2014–2020 („Program“), ki določa pravila za izvajanje finančne podpore Unije za ukrepe, povezane z razgradnjo jedrskih elektrarn Kozloduj (enote 1 do 4; program Kozloduj), Ignalina (enoti 1 in 2; program Ignalina) in Bohunice V1 (enoti 1 in 2; program Bohunice). Ta uredba določa večletni program pomoči za razgradnjo jedrskih elektrarn za obdobje 2014–2020 („Program“), ki določa pravila za nadaljnje izvajanje finančne podpore Unije za ukrepe, povezane z dokončno razgradnjo jedrskih elektrarn Kozloduj (enote 1 do 4; program Kozloduj), Ignalina (enoti 1 in 2; program Ignalina) in Bohunice V1 (enoti 1 in 2; program Bohunice). Sprememba 18 Predlog uredbe Člen 1 a (novo) Člen 1a Opredelitev Za namene te uredbe razgradnja zajema pripravljalne dejavnosti pred dokončno zaustavitvijo (kot so priprava načrta razgradnje, izdelava dokumentacije za pridobitev dovoljenja in priprava infrastrukturnih projektov za ravnanje z odpadki) in vse dejavnosti, ki sledijo zaustavitvi reaktorjev, kot so odstranitev in dokončno odlaganje izrabljenih gorivnih elementov, dekontaminacija, razstavljanje in/ali uničenje jedrskih naprav, odlaganje preostalih radioaktivnih odpadnih materialov in okoljska obnova kontaminiranega območja Proces razgradnje je končan, ko objekt ni več pod nadzorom regulativnih organov in zanj ne veljajo radiološke omejitve. Sprememba 19 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 1.   Splošni cilj tega programa je zadevnim državam članicam pomagati doseči dokončno stanje v postopku razgradnje jedrskih elektrarn Kozloduj, enot 1 do 4, Ignalina, enot 1 in 2, ter Bohunice V1, enot 1 in 2, v skladu z njihovimi načrti za razgradnjo, in obenem zagotavljanje najvišje ravni varnosti. 1.   Splošni cilj tega programa je zadevnim državam članicam pomagati pri izvedbi stabilnega postopka za dokončno razgradnjo jedrskih elektrarn Kozloduj, enot 1 do 4, Ignalina, enot 1 in 2, ter Bohunice V1, enot 1 in 2, in obenem zagotavljanje najvišje ravni varnosti v skladu z zakonodajo Unije o jedrski varnosti in zlasti direktivami Sveta 96/29/Euratom1, 2009/71/Euratom2 ter 2011/70/Euratom3. ___________ 1 Direktiva Sveta 96/29/Euratom dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (UL L 159, 29.6.1996, str. 1). 2 Direktiva Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov (UL L 172, 2.7.2009, str. 18). 3 Direktiva Sveta 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (UL L 199, 2.8.2011, str.48). Sprememba 20 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka a – točka iii (iii)   varno ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri razgradnji, v skladu s podrobnim načrtom za ravnanje z odpadki, meri se glede na količino in vrsto pripravljenih odpadkov; (iii)   varno ravnanje pri skladiščenju in odlaganju odpadkov, ki nastanejo pri razgradnji, v skladu s podrobnim nacionalnim načrtom za ravnanje z odpadki, meri se glede na količino in vrsto skladiščenih in odloženih odpadkov; Sprememba 21 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka b – točka iii (iii)   izvajanje razgradnje v turbinski dvorani in drugih pomožnih zgradbah ter varno ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri razgradnji v skladu s podrobnim načrtom za ravnanje z odpadki, meri se glede na vrsto in število razgrajenih pomožnih sistemov in količino ter vrsto pripravljenih odpadkov; (iii)   izvajanje razgradnje v turbinski dvorani in drugih pomožnih zgradbah ter varno ravnanje pri skladiščenju in odlaganju odpadkov, ki nastanejo pri razgradnji, v skladu s podrobnim nacionalnim načrtom za ravnanje z odpadki, meri se s količino in vrsto skladiščenih in odloženih odpadkov; Sprememba 22 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka c – točka iii (iii)   varno ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri razgradnji, v skladu s podrobnim načrtom za ravnanje z odpadki, meri se glede na količino in vrsto pripravljenih odpadkov; (iii)   varno ravnanje pri skladiščenju in odlaganju odpadkov, ki nastanejo pri razgradnji, v skladu s podrobnim nacionalnim načrtom za ravnanje z odpadki, meri se s količino in vrsto skladiščenih in odloženih odpadkov; Sprememba 23 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 a (novo) 2a.  Programi razgradnje iz odstavka 2 lahko vključujejo tudi ukrepe za vzdrževanje potrebne visoke ravni varnosti pri zapiranju jedrskih elektrarn. Sprememba 24 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 3 3.   Mejniki in ciljni končni datumi bodo opredeljeni v aktu v skladu s členom 6(2). 3.   Mejniki, pričakovani splošni rezultati, ciljni končni datumi in kazalniki uspešnosti skupnega letnega delovnega programa bodo opredeljeni v aktu v skladu s členom 6(2). Sprememba 42 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2014–2020 znašajo 552 947 000 EUR glede na sedanje cene. 1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2014–2020 znašajo 969 260 000 EUR glede na sedanje cene. Ta znesek se razdeli med programe Kozloduj, Ignalina in Bohunice: Ta znesek se razdeli med programe Kozloduj, Ignalina in Bohunice: (a)  208 503 000 EUR za program Kozloduj za obdobje od leta 2014 do leta 2020; (a)  293 032 000 EUR za program Kozloduj za obdobje od leta 2014 do leta 2020; (b)  229 629 000 EUR za program Ignalina za obdobje od leta 2014 do leta 2017; (b)  450 818 000 EUR za program Ignalina za obdobje od leta 2014 do leta 2020; (c)  114 815 000 EUR za program Bohunice za obdobje od leta 2014 do leta 2017. (c)  225 410 000 EUR za program Bohunice za obdobje od leta 2014 do leta 2020. 1a.  Letna dodeljena sredstva odobrita Evropski parlament in Svet v okviru omejitev večletnega finančnega okvira in brez poseganja v določbe medinstitucionalnega sporazuma z dne ... 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju1. ____________________ 1 UL … Sprememba 26 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 2.   Komisija bo v okviru vmesnega vrednotenja iz člena 8 do konca leta 2015 pregledala uspešnost programa in ocenila napredek programov Kozloduj, Ignalina in Bohunice glede na mejnike in ciljne datume iz člena 2.3. Na podlagi rezultatov te ocene lahko Komisija pregleda količino odobritev za program, pa tudi programsko obdobje in razdelitev med programe Kozloduj, Ignalina in Bohunice. 2.   Na podlagi programov iz člena 6(1) in (2) bo Komisija v okviru vmesnega vrednotenja iz člena 8 do konca leta 2017 pregledala uspešnost programa in ocenila napredek programov Kozloduj, Ignalina in Bohunice glede na mejnike in ciljne datume iz člena 2(3). Na podlagi rezultatov te ocene in za upoštevanje doseženega napredka ter za zagotovitev, da se bodo sredstva še naprej dodeljevala na podlagi dejanskih potreb, lahko Komisija po potrebi pregleda količino odobritev za program, pa tudi programsko obdobje in razdelitev med programe Kozloduj, Ignalina in Bohunice Nobena prilagoditev proračunskih sredstev ne bo ogrozila varnosti v jedrskih elektrarnah iz člena 1. Sprememba 27 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3 3.   Finančna dodelitev za programe Kozloduj, Ignalina in Bohunice lahko krije tudi stroške, povezane s pripravljalnimi dejavnostmi in dejavnostmi spremljanja, nadzora, revizije in vrednotenja, ki so potrebne za upravljanje programa in uresničitev njegovih ciljev; zlasti študijami, sestanki strokovnjakov, dejanji obveščanja in sporočanja, vključno s sporočanjem znotraj institucij v zvezi s političnimi prednostnimi nalogami Evropske unije, če so povezani s splošnimi cilji te uredbe, stroški v zvezi z omrežji IT, ki so povezani z obdelavo in izmenjavo informacij, skupaj z vsemi drugimi stroški za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija pri upravljanju tega programa. 3.   Finančna dodelitev za programe Kozloduj, Ignalina in Bohunice lahko krije tudi stroške, povezane s pripravljalnimi dejavnostmi in dejavnostmi spremljanja, nadzora, revizije in vrednotenja, ki so potrebne za upravljanje programa in uresničitev njegovih ciljev; zlasti študijami, sestanki strokovnjakov, usposabljanji, dejanji obveščanja in sporočanja, vključno s sporočanjem znotraj institucij v zvezi s političnimi prednostnimi nalogami Evropske unije, če so povezani s splošnimi cilji te uredbe. Krije lahko tudi stroške v zvezi z omrežji IT, ki so povezani z obdelavo in izmenjavo informacij, skupaj z vsemi drugimi stroški za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija pri upravljanju tega programa. Finančna dodelitev lahko krije tudi stroške za tehnično in upravno pomoč, potrebne za prehod med programom in ukrepi, sprejetimi v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1990/2006, Uredbo (Euratom) št. 549/2007 in Uredbo Sveta (Euratom) 647/2010. Finančna dodelitev lahko krije tudi stroške za tehnično in upravno pomoč, potrebne za prehod med programom in ukrepi, sprejetimi v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1990/2006, Uredbo (Euratom) št. 549/2007 in Uredbo Sveta (Euratom) št. 647/2010. Finančna dodelitev ne krije ukrepov, ki niso našteti v tem členu in v členu 2 te uredbe. Sprememba 28 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3a (novo) 3a.  Treba je narediti vse, da se nadaljuje sofinanciranje, ki je bilo uvedeno v okviru predpristopne pomoči in pomoči, ki se je v obdobju 2007–2013 namenila prizadevanjem Bolgarije, Litve in Slovaške pri razgradnji, in da se pritegne sofinanciranje iz drugih virov, kadar je to ustrezno. Sprememba 29 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3b (novo) 3b.  Nesoglasja v zvezi z razlago pogodb in dodeljevanjem naročil so predmet sodnega pregleda naročil in se rešujejo v okviru arbitražnega postopka. Posledične zamude pri izgradnji lahko povzročijo odlog plačila in znižanje finančne dodelitve. Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o tem vprašanju v okviru letnega poročila o vrednotenju iz člena 6(1a). Sprememba 30 Predlog uredbe Člen 4 1.   Do 1. januarja 2014 morajo Bolgarija, Litva in Slovaška izpolniti naslednje predhodne pogoje: 1.   Do 1. januarja 2014 Bolgarija, Litva in Slovaška sprejmejo ustrezne ukrepe, da bi izpolnile naslednje predhodne pogoje: (a)   skladnost s pravnim redom Unije: zlasti na področju jedrske varnosti je treba v nacionalno zakonodajo prenesti Direktivo Sveta 2009/71/Euratom o jedrski varnosti in Direktivo Sveta 2011/70/Euratom o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki; (a)   skladnost s pravnim redom Unije na področju jedrske varnosti, zlasti je treba v nacionalno zakonodajo prenesti Direktivo Sveta 2009/71/Euratom o jedrski varnosti in Direktivo Sveta 2011/70/Euratom o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki; (b)   vzpostavitev nacionalnega pravnega okvira za zagotavljanje ustreznih določb za pravočasno zbiranje nacionalnih finančnih sredstev za varno dokončanje razgradnje v skladu z veljavnimi pravili o državni pomoči. (b)   vzpostavitev skupnega finančnega načrta znotraj nacionalnega pravnega okvira, v katerem bodo določeni vsi stroški za varno dokončanje razgradnje enot jedrskih reaktorjev iz te uredbe in jasno navedeni finančni viri, v skladu z veljavnimi pravili o državni pomoči. (c)   predložitev pregledanega podrobnega načrta za razgradnjo. (c)   predložitev pregledanega podrobnega načrta za razgradnjo, ki določa glavne cilje in naloge, razčlenjene glede na ravni dejavnosti razgradnje, pričakovane projekte, časovni načrt, konkretne mejnike, strukturo stroškov in deleže sofinanciranja, vključno s podrobnostmi dolgoročnega zagotavljanja nacionalnega financiranja. Načrt ustrezno upošteva najnovejše smernice Agencije za jedrsko energijo (NEA) in Evropske komisije za oceno stroškov razgradnje. 1a.  Bolgarija, Litva in Slovaška bodo Komisiji do 1. januarja 2014 predložile informacije, ki dokazujejo njihovo izpolnjevanje predhodnih pogojev iz odstavka 1. 2.   Komisija mora pri pripravi letnega programa dela za leto 2014 iz člena 6(1) oceniti informacije, zagotovljene glede izpolnjevanja predhodnih pogojev. Med sprejemanjem letnega programa dela se lahko odloči, da bo zadržala vso ali del finančne pomoči Unije, dokler ne bodo zadovoljivo izpolnjeni predhodni pogoji. 2.   Komisija mora pri pripravi letnega programa dela za leto 2014 iz člena 6(1) oceniti informacije, zagotovljene glede izpolnjevanja predhodnih pogojev, predvsem, ali so bile rešene vodstvene, pravne, finančne in tehnične težave in kateri ukrepi so bili sprejeti za njihovo reševanje. Če Komisija utemeljeno meni, da je prišlo do kršitve zaradi neizpolnjevanja pogoja iz točke (a) odstavka 1 tega člena, ali če izpolnjevanje pogojev iz točke (b) ali (c) odstavka 1 tega člena ni zadovoljivo, se lahko odloči, da bo zadržala vso ali del finančne pomoči Unije, dokler ne bodo zadovoljivo izpolnjeni predhodni pogoji. Ta odločitev vpliva na sprejetje letnega programa dela in ne bodo ogrozila varnosti v jedrskih elektrarnah iz člena 1. Znesek začasno ustavljene pomoči se določi v skladu z merili, določenimi v aktu iz člena 6(2). Sprememba 31 Predlog uredbe Člen 6 1.   Komisija sprejme en skupni letni program dela za programe Kozloduj, Ignalina in Bohunice, ki določa cilje, pričakovane rezultate, s tem povezane kazalnike in časovno razporeditev za porabo sredstev v okviru vsake letne finančne obveznosti. 1.   V obdobju 2014–2020 Komisija na začetku vsakega leta sprejme en skupni letni program dela za programe Kozloduj, Ignalina in Bohunice, ki za vsakega od teh določa cilje, pričakovane rezultate, ciljne končne datume, s tem povezane kazalnike uspešnosti in časovno razporeditev za porabo sredstev v okviru vsake letne finančne obveznosti. 1a.  V obdobju 2014–2020 Komisija ob koncu vsakega leta pripravi Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o vrednotenju izvajanja skupnih enoletnih delovnih programov. To poročilo se uporabi kot osnova za sprejetje delovnih programov za naslednje leto. 2.   Komisija najkasneje 31. decembra 2014 sprejme podrobne izvedbene postopke za trajanje tega programa. Akt, ki določa izvedbene postopke, mora za programe Kozloduj, Ignalina in Bohunice prav tako podrobneje opredeljevati pričakovane rezultate, dejavnosti in ustrezne kazalnike uspešnosti. Vseboval bo pregledane podrobne načrte za razgradnjo iz člena 4(1)(c), ki bodo služili kot osnova za spremljanje napredka in pravočasno doseganje pričakovanih rezultatov. 2.   Komisija najkasneje 31. decembra 2014 sprejme podrobne izvedbene postopke za trajanje teh programov. Ti izvedbeni akti, ki določajo izvedbene postopke, morajo za programe Kozloduj, Ignalina in Bohunice prav tako podrobneje opredeljevati elemente iz odstavka 1 tega člena. Vseboval bo pregledane podrobne načrte za razgradnjo iz člena 4(1)(c), ki bodo služili kot osnova za spremljanje napredka in pravočasno doseganje pričakovanih rezultatov. 2a.  Komisija zagotavlja izvajanje te uredbe. Komisija opravi vmesno vrednotenje, kakor je določeno v členu 8(1). 3.   Letni programi dela in akti, ki določajo izvedbene postopke iz odstavkov 1 in 2, se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 9(2). 3.   Letni programi dela in akti, ki določajo izvedbene postopke iz odstavkov 1 in 2, se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 9(2). Sprememba 32 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 a (novo) 1a.  Zadevne države članice poročajo o uporabi dodeljenih finančnih sredstev do 31. marca leta, ki sledi posameznemu obračunskemu letu. Ta poročila, ki jih potrdijo nacionalni revizijski organi, se predložijo Komisiji in Svetu, ki jih dasta v postopek podelitve razrešnice za letni proračun Unije. Sprememba 33 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1 2.   Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče lahko opravijo revizije na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh prejemnikih donacij, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije. 2.   Komisija ali njeni predstavniki, nacionalni revizijski organi držav članic, v katerih se nahajajo jedrske elektrarne za razgradnjo, v kolikor jih to zadeva, in Računsko sodišče lahko opravijo revizije na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh prejemnikih donacij, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije. Rezultati revizij se predložijo Evropskemu parlamentu. Sprememba 34 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 2 Evropski urad za boj proti goljufijam (urad OLAF) lahko opravi preglede in inšpekcije na kraju samem pri gospodarskih subjektih, ki jih neposredno ali posredno zadeva takšno financiranje, v skladu s postopki iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96, da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o donaciji ali pogodbo o financiranju s strani Evropske unije prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega protipravnega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Evropski urad za boj proti goljufijam (urad OLAF) lahko opravi preglede in inšpekcije na kraju samem pri gospodarskih subjektih, ki jih neposredno ali posredno zadeva takšno financiranje, v skladu s postopki iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96, da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o donaciji ali pogodbo o financiranju s strani Evropske unije prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega protipravnega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Rezultati pregledov in inšpekcij se predložijo Evropskemu parlamentu. Sprememba 35 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 3 Ne glede na prvi in drugi pododstavek se v sporazumih o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ter sporazumih in sklepih o donacijah ter pogodbah, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, Komisija, Računsko sodišče in urad OLAF izrecno pooblastijo za opravljanje takšnih revizij ter pregledov in inšpekcij na kraju samem. Ne glede na prvi in drugi pododstavek se v sporazumih o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ter sporazumih in sklepih o donacijah ter pogodbah, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, Komisija, Računsko sodišče in urad OLAF izrecno pooblastijo za opravljanje takšnih revizij ter pregledov in inšpekcij na kraju samem, njihovi rezultati pa se predložijo Evropskemu parlamentu. Sprememba 36 Predlog uredbe Člen 8 Vrednotenje Vmesno vrednotenje 1.   Komisija najpozneje do konca leta 2015 pripravi poročilo o vrednotenju v zvezi z doseganjem ciljev vseh ukrepov na ravni rezultatov in učinkov, učinkovitostjo porabe sredstev in njeno dodano evropsko vrednostjo, pri čemer na podlagi poročila sprejme odločitev glede podaljšanja, spremembe ali ukinitve ukrepov. Ocena bo dodatno obravnavala obseg poenostavitve, njeno notranjo in zunanjo usklajenost in stalno pomembnost vseh ciljev. Upoštevala bo rezultate vrednotenj dolgoročnega vpliva predhodnih ukrepov. 1.   Komisija v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami in upravičenkami najpozneje do konca leta 2017 pripravi vmesno poročilo o vrednotenju v zvezi z doseganjem ciljev vseh ukrepov na ravni rezultatov in učinkov, učinkovitostjo porabe sredstev in njeno dodano evropsko vrednostjo ter učinkovitostjo upravljanja programov, vključno s tem, kako se upravljajo sredstva Unije, pri čemer na podlagi poročila sprejme odločitev glede podaljšanja, spremembe ali ukinitve ukrepov. Na podlagi rezultatov te ocene lahko Komisija v dogovoru s proračunskimi organi Unije in v skladu z Uredbo (EU) št. .../2013 [o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020] pregleda primernost odobritev za program in njihovo razdelitev med Kozloduj, Ignalina in Bohunice. Vmesna ocena bo dodatno obravnavala obseg poenostavitve, njeno notranjo in zunanjo usklajenost in stalno pomembnost vseh ciljev. Upoštevala bo rezultate vrednotenj dolgoročnega vpliva predhodnih ukrepov. 2.  Komisija izvede naknadno vrednotenje v tesnem sodelovanju z državami članicami in upravičenci. Z naknadnim vrednotenjem se preverita učinkovitost programa in njegov vpliv na razgradnjo. 3.   Pri vrednotenju se upošteva napredek glede na kazalnike uspešnosti iz člena 2(2). 3.   Pri vmesnem vrednotenju se upoštevata napredek glede na kazalnike uspešnosti iz člena 2(2) in izpolnjevanje zahtev iz nanačrta za razgradnjo iz točke (c) člena 4(1). 4.   Komisija predstavi rezultate teh vrednotenj Evropskemu parlamentu in Svetu. 4.   Komisija predloži rezultate teh vrednotenj Evropskemu parlamentu in Svetu. Sprememba 37 Predlog uredbe Člen 8 a (novo) Člen 8a Končno vrednotenje za obdobje 2014–2020 1.  Komisija izvede naknadno vrednotenje v tesnem sodelovanju z upravičenci. Z naknadnim vrednotenjem se preverita učinkovitost programa in njegov vpliv na razgradnjo. 2.  Komisija do 31. decembra 2020 v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami in upravičenci pripravi končno poročilo o vrednotenju uspešnosti in učinkovitosti programa ter uspešnosti finančnih ukrepov v smislu učinkov, uporabe sredstev in dodane vrednosti Unije z uporabo ustreznih kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov. Poročilo o vrednotenju določi, ali je v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira potrebna dodatna finančna pomoč Unije. 3.  Pri končnem vrednotenju se upošteva napredek glede na kazalnike uspešnosti iz člena 2(2). 4.  Komisija sporoči zaključke končne ocene Evropskemu parlamentu in Svetu. 5.  Komisija upošteva različna strokovna znanja in strategije razgradnje, ki so jih uporabile Bolgarija, Litva in Slovaška, da bi raziskala možne načine usklajevalnih pristopov razgradnje v Uniji ter tako pravočasno zagotovila potrebno znanje, s čimer bi se povečala konkurenčnost Unije na tem področju jedrske industrije.