Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 20. november 2013 - Strasbourg
Proračunski postopek za leto 2014: skupno besedilo
 Uporaba instrumenta prilagodljivosti - financiranje programov strukturnih skladov na Cipru
 Sprememba proračuna št. 9/2013: uporaba Solidarnostnega sklada EU za Romunijo (suša in gozdni požari v letu 2012) ter za Nemčijo, Avstrijo in Češko Republiko (poplave v maju in juniju 2013)
 Uporaba Solidarnostnega sklada EU - suša v Romuniji v letu 2012 ter poplave v Nemčiji, Avstriji in Češki republiki v letu 2013
 Uporaba instrumenta prilagodljivosti za dopolnitev financiranja v splošnem proračunu EU za leto 2013 za financiranje Evropskega socialnega sklada za povečanje dodelitev za Francijo, Italijo in Španijo
 Evropski satelitski navigacijski sistemi ***I
 Makrofinančna pomoč Jordaniji ***I
 Sporazum med EU in Rusijo o predhodnih sestavinah za prepovedane droge ***
 Tretje države in organizacije, s katerimi Europol sklene sporazume *
 Pravni okvir za Konzorcij evropske raziskovalne infrastrukture *
 Splošne določbe o Evropskih skladih ***I
 Evropski socialni sklad ***I
 Evropski sklad za regionalni razvoj in cilj naložbe za rast in delovna mesta ***I
 Evropski sklad za regionalni razvoj in cilj evropskega teritorialnega sodelovanja ***I
 Kohezijski sklad ***I
 Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje ***I
 Uravnotežena zastopanost spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi ***I
 Dokumenti s ključnimi informacijami za naložbene produkte ***I
 Financiranje, upravljanje in spremljanje SKP ***I
 Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja ***I
 Skupna ureditev trgov kmetijskih proizvodov ***I
 Neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru SKP ***I
 Prehodne določbe glede podpore za razvoj podeželja ***I
 Določbe o finančnem upravljanju za nekatere države članice, ki imajo resne težave v zvezi s finančno stabilnostjo ali jim take težave grozijo, in glede pravil o prenehanju obveznosti za nekatere države članice ***I
 Finančna sredstva za nekatere države članice iz Evropskega socialnega sklada ***I
 Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med EU in Kiribati ***
 Določitev sedežev institucij Evropske unije

Proračunski postopek za leto 2014: skupno besedilo
PDF 671kWORD 265k
Resolucija
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2013 o skupnem predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, ki ga je odobril spravni odbor v proračunskem postopku (16106/2013 ADD 1-5 – C7-0413/2013 – 2013/2145(BUD))
P7_TA(2013)0472A7-0387/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju skupnega besedila, ki ga je potrdil spravni odbor (16106/2013 ADD 1-5 – C7-0413/2013) in izjav Parlamenta, Sveta in Komisije, priloženih tej resoluciji,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014 –vsi oddelki(1) in predlogov sprememb proračuna v tej resoluciji,

–  ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, ki ga je Komisija sprejela 28. junija 2013 (COM(2013)0450),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, ki ga je Svet sprejel 2. septembra 2013 in posredoval Evropskemu parlamentu 12. septembra 2013 (13176/2013 – C7‑0260/2013),

–  ob upoštevanju dopolnilnih pisem št. 1/2014 (COM(2013)0644) in 2/2014 (COM(2013)0719) k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, ki ju je Komisija predložila 18. septembra 2013 oziroma 16. oktobra 2013,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(3),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(4),

–  ob upoštevanju osnutka Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020,

–  ob upoštevanju člena 75d in člena 75e Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila svoje delegacije v spravnem odboru (A7‑0387/2013),

1.  odobri skupno besedilo, ki ga je potrdil Spravni odbor, in je sestavljeno iz naslednjih združenih dokumentov:

   seznama proračunskih vrstic, ki niso spremenjene v primerjavi s predlogom proračuna ali stališčem Sveta;
   skupnih zneskov po razdelkih finančnega okvira;
   zneskov po vrsticah za vse proračunske postavke;
   konsolidiranega dokumenta, v katerem so navedeni zneski in končno besedilo vseh vrstic, ki so bile spremenjene med spravnim postopkom;

2.  potrjuje skupne izjave Parlamenta, Sveta in Komisije, ki so vključene v skupne sklepe, ki jih je potrdil Spravni odbor in ki so navedene v prilogi k tej resoluciji;

3.  potrjuje skupne izjave Parlamenta in Komisije o sredstvih za plačila ter Parlamenta in Sveta o razdelku 5 in prilagoditvi plač, ter posebnih predstavnikih EU, ki so priložene tej resoluciji;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je bil splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2014 dokončno sprejet, in poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to zakonodajno resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, drugim zadevnim institucijam in organom ter nacionalnim parlamentom.

PRILOGA

KONČNA RAZLIČICA 12.11.2013

Proračun 2014 –Skupni sklepi

Ti skupni sklepi vključujejo naslednja poglavja:

1.  Proračun 2014

2.  Proračun 2013 – Predloga spremembe proračuna št. 8/2013 in št. 9/2013

3.  Izjave

1.  Proračun 2014

1.1.  „Zaprte” vrstice

Če v teh sklepih ni drugače navedeno, so vse proračunske vrstice, ki jih ni spremenil niti Svet niti Parlament, in tiste, za katere je Parlament med obravnavo sprejel spremembe Sveta, potrjene.

Spravni odbor je za druge proračunske postavke prišel do naslednjih sklepov:

1.2.  Horizontalna vprašanja

Decentralizirane agencije

Število delovnih mest za vse decentralizirane agencije bo takšno, kot je v predlogu proračuna predlagala Komisija, razen za naslednje agencije:

—  Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA), ki je v skladu z dogovorom dobila 7 dodatnih delovnih mest,

—  Evropski bančni organ (EBA), ki je v skladu z dogovorom dobil 8 dodatnih delovnih mest,

—  Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), ki je v skladu z dogovorom dobil 3 dodatna delovna mesta,

—  Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), ki je v skladu z dogovorom dobil 5 dodatnih delovnih mest,

—  Evropski azilni podporni urad (EASO), ki je v skladu z dogovorom dobil 2 dodatni delovni mesti, ter

—  EUROPOL, ki je v skladu z dogovorom dobil 2 dodatni delovni mesti.

Prispevek EU (v sredstvih za prevzem obveznosti in sredstvih za plačila) za decentralizirane agencije je določen na ravni, ki jo je v predlogu proračuna predlagala Komisija, razen za naslednje agencije:

—  Evropski bančni organ (EBA), za katerega so se dogovorili o dodatnem znesku 2,1 milijona EUR, ki ga bo EU financirala po ključu 40 % (60 % bodo prispevali nacionalni nadzorni organi);

—  Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), za katerega so se dogovorili o dodatnem znesku 1,2 milijona EUR, ki ga bo EU financirala po ključu 40 % (60 % bodo prispevali nacionalni nadzorni organi);

—  Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), za katerega so se dogovorili o dodatnem znesku 2,0 milijona EUR, ki ga bo EU financirala po ključu 40 % (60 % bodo prispevali nacionalni nadzorni organi);

—  Evropski azilni podporni urad (EASO), za katerega so se dogovorili o dodatnem znesku 0,130 milijona EUR;

—  EUROPOL, za katerega so se dogovorili o dodatnem znesku 1,7 milijona EUR ter

—  FRONTEX, za katerega so se dogovorili o dodatnem znesku 2,0 milijona EUR.

Spravni odbor se je dogovoril o skupni izjavi o decentraliziranih agencijah, navedeni v oddelku 3.4.

Izvajalske agencije

Prispevek EU (sredstva za prevzem obveznosti in sredstva za plačila) in število delovnih mest za izvajalske agencije bosta takšna, kot je v dopolnilnem pismu št. 2/2014 predlagala Komisija.

Skupne tehnološke pobude

Prispevek EU (sredstva za prevzem obveznosti in sredstva za plačila) in število delovnih mest za skupne tehnološke pobude bosta takšna, kot je v predlogu proračuna predlagala Komisija, nato pa ju spremenila z dopolnilnim pismom št. 1/2014.

Pilotni projekti / pripravljalni ukrepi

Na podlagi predloga Parlamenta je bil sprejet dogovor o celovitem svežnju 68 pilotnih projektov/pripravljalnih ukrepov, za katere je namenjenih 79,4 milijona EUR v sredstvih za prevzem obveznosti. Če je pilotni projekt ali pripravljalni ukrep zajet v obstoječi pravni podlagi, lahko Komisija predlaga prerazporeditev odobrenih proračunskih sredstev na ustrezno pravno podlago, da omogoči izvajanje ukrepa.

Pri tem svežnju so v celoti upoštevane zgornje meje za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe, določene v finančni uredbi.

1.3.  Razdelki odhodkov v finančnem okviru – sredstva za prevzem obveznosti

Po upoštevanju navedenih sklepov o "zaprtih" proračunskih vrsticah, agencijah, pilotnih projektih in pripravljalnih ukrepih se je spravni odbor dogovoril o naslednjem:

Razdelek 1a

Sredstva za prevzem obveznosti so določena na ravni, ki jo je v predlogu proračuna predlagala Komisija, nato pa jo spremenila z dopolnilnima pismoma št. 1 in 2/2014, z naslednjimi izjemami:

v milijonih EUR

Proračunska vrstica

Ime

Povečanje/zmanjšanje sredstev za prevzem obveznosti

PP 2014

Proračun 2014

Razlika

01 02 01

Usklajevanje, nadzor in obveščanje o ekonomski in monetarni uniji, vključno z eurom

13,000

11,000

—  2,000

04 03 01 02

Socialni dialog

38,500

-

—  38,500

04 03 01 05

Ukrepi obveščanja in usposabljanja za delavske organizacije

-

18,600

18,600

04 03 01 06

Obveščanje, posvetovanje in sodelovanje predstavnikov podjetij

-

7,250

7,250

04 03 01 08

Odnosi med delodajalci in delojemalci ter socialni dialog

-

15,935

15,935

04 03 02 02

EURES – spodbujanje geografske mobilnosti delavcev in povečanje zaposlitvenih priložnosti

19,310

21,300

1,990

04 03 02 03

Mikrofinanciranje in socialno podjetništvo – Olajšanje dostopa do financiranja podjetnikom, predvsem tistim, ki so od trga dela najbolj oddaljeni, in socialnim podjetjem

25,074

26,500

1,426

06 02 05

Podporne dejavnosti na področju evropske prometne politike in pravic potnikov, vključno z dejavnostmi obveščanja

16,019

20,019

4,000

09 03 01

Hitrejše uvajanje širokopasovnih omrežij

-

10,000

10,000

09 04 01 01

Krepitev raziskav na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij (FET)

241,003

246,003

5,000

15 02 10

Posebni letni dogodki

-

3,000

3,000

Skupaj

26,701

Zaradi tega ob upoštevanju pilotnih projektov, pripravljalnih ukrepov in decentraliziranih agencij razlika do zgornje meje odhodkov v razdelku 1a znaša 76,0 milijona EUR.

Razdelek 1b

Sredstva za prevzem obveznosti so določena na ravni, predlagani v predlogu proračuna in spremenjeni z dopolnilnim pismom št. 1/2014, z izjemo naslednjih proračunskih vrstic, za katere so se dogovorili o sredstvih v višini 2,5 milijona EUR za vsako:

—  13 03 67 Makroregionalne strategije 2014–2020: Evropska strategija za regijo Baltskega morja – Tehnična pomoč in

—  13 03 68 Makroregionalne strategije 2014–2020: Evropska strategija za Podonavsko regijo – Tehnična pomoč.

Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (poglavje 04 06) se v skladu z dogovorom namenijo dodatna sredstva v znesku 134,9 milijona EUR. Ustrezni znesek se prerazporedi iz Evropskega socialnega sklada (poglavje 04 02) in razdeli takole:

—  67,9 milijona EUR za manj razvite regije (proračunska vrstica 04 02 60),

—  22,2 milijona EUR za regije v prehodu (proračunska vrstica 04 02 61),

—  44,8 milijona EUR za bolj razvite regije (proračunska vrstica 04 02 62).

Iz instrumenta prilagodljivosti bo uporabljen znesek 89,3 milijona EUR, s katerim se bo zagotovila dodatna pomoč Cipru.

Razdelek 2

Sredstva za prevzem obveznosti so določena na ravni, ki jo je v predlogu proračuna predlagala Komisija, nato pa jo spremenila z dopolnilnim pismom št. 2/2014, z naslednjimi izjemami:

—  proračunska vrstica 05 08 80 – Sodelovanje Unije na svetovni razstavi 2015: „Nahranimo planet: energija za življenje“ v Milanu, za kar so v skladu z dogovorom namenjena dodatna sredstva v višini 1 milijona EUR.

Zaradi tega ob upoštevanju pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov razlika do zgornje meje odhodkov v razdelku 2 znaša 35,8 milijona EUR.

Razdelek 3

Sredstva za prevzem obveznosti so določena na ravni, ki jo je v predlogu proračuna predlagala Komisija, nato pa jo spremenila z dopolnilnim pismom št. 2/2014, z naslednjimi izjemami:

v milijonih EUR

Proračunska vrstica

Ime

Povečanje sredstev za prevzem obveznosti

PP 2014

Proračun 2014

Razlika

15 04 02

Podpora kulturnim in ustvarjalnim sektorjem za delovanje v Evropi in zunaj nje ter za spodbujanje čezmejnih dejavnosti in mobilnosti

52,922

53,922

1,000

15 04 03

Podprogram MEDIA – Podpora kulturnim in ustvarjalnim sektorjem MEDIA za delovanje v Evropi in zunaj nje ter za spodbujanje čezmejnih dejavnosti in mobilnosti

102,321

103,321

1,000

16 02 01

Evropa za državljane – Krepitev spomina in zmožnosti državljanske udeležbe na ravni Unije

21,050

23,050

2,000

16 03 01 01

Multimedijske dejavnosti

18,740

25,540

6,800

33 02 02

Spodbujanje nediskriminacije in enakosti

30,651

31,151

0,500

Skupaj

11,300

Zaradi tega ob upoštevanju pilotnih projektov, pripravljalnih ukrepov in decentraliziranih agencij razlika do zgornje meje odhodkov v razdelku 3 znaša 7,0 milijona EUR.

Razdelek 4

Sredstva za prevzem obveznosti so določena na ravni, ki jo je v predlogu proračuna predlagala Komisija, nato pa jo spremenila z dopolnilnim pismom št. 2/2014, z naslednjimi izjemami:

v milijonih EUR

Proračunska vrstica

Ime

Povečanje/zmanjšanje sredstev za prevzem obveznosti

PP 2014

Proračun 2014

Razlika

01 03 02

Makrofinančna pomoč

76,257

60,000

—  16,257

19 02 01

Odziv na krizne razmere in nastajajoče krizne razmere (instrument za stabilnost)

201,867

204,337

2,470

19 02 02

Pomoč za preprečevanje sporov, pripravljenost na krize in vzpostavljanje miru (instrument za stabilnost)

22,000

22,494

0,494

19 05 01

Sodelovanje s tretjimi državami za izboljšanje in spodbujanje Evropske unije in skupnih interesov

100,511

106,109

5,598

21 02 01 01

Latinska Amerika – Zmanjšanje revščine in trajnostni razvoj

205,735

0,000

—  205,735

21 02 01 02

Latinska Amerika – Demokracija, pravna država, dobro javno upravljanje in spoštovanje človekovih pravic

48,259

0,000

—  48,259

21 02 02 01

Azija – Zmanjšanje revščine in trajnostni razvoj

581,964

0,000

—  581,964

21 02 02 02

Azija – Demokracija, pravna država, dobro javno upravljanje in spoštovanje človekovih pravic

154,699

0,000

—  154,699

21 02 03 01

Srednja Azija – Zmanjšanje revščine in trajnostni razvoj

65,240

0,000

—  65,240

21 02 03 02

Srednja Azija – Demokracija, pravna država, dobro javno upravljanje in spoštovanje človekovih pravic

4,911

0,000

—  4,911

21 02 04 01

Bližnji vzhod – Zmanjšanje revščine in trajnostni razvoj

37,305

0,000

—  37,305

21 02 04 02

Bližnji vzhod – Demokracija, pravna država, dobro javno upravljanje in spoštovanje človekovih pravic

13,107

0,000

—  13,107

21 02 05 01

Južna Afrika – Zmanjšanje revščine in trajnostni razvoj

22,768

0,000

—  22,768

21 02 05 02

Južna Afrika – Demokracija, pravna država, dobro javno upravljanje in spoštovanje človekovih pravic

2,530

0,000

—  2,530

21 02 06 01

Celotna Afrika – Zmanjšanje revščine in trajnostni razvoj

85,210

0,000

—  85,210

21 02 06 02

Celotna Afrika – Demokracija, pravna država, dobro javno upravljanje in spoštovanje človekovih pravic

9,468

0,000

—  9,468

21 02 07 01

Svetovne javne dobrine – Zmanjšanje revščine in trajnostni razvoj

620,988

0,000

—  620,988

21 02 07 02

Svetovne javne dobrine – Demokracija, pravna država, dobro javno upravljanje in spoštovanje človekovih pravic

19,036

0,000

—  19,036

21 02 07 03

Okolje in podnebni ukrepi

0,000

163,094

163,094

21 02 07 04

Trajnostna energija

0,000

82,852

82,852

21 02 07 05

Človekov razvoj

0,000

163,094

163,094

21 02 07 06

Prehranska varnost in trajnostno kmetijstvo

0,000

197,018

197,018

21 02 07 07

Migracija in azil

0,000

46,319

46,319

21 02 08 01

Nedržavni akterji in lokalni organi – Zmanjšanje revščine in trajnostni razvoj

183,452

0,000

—  183,452

21 02 08 02

Nedržavni akterji in lokalni organi – Demokracija, pravna država, dobro javno upravljanje in spoštovanje človekovih pravic

61,151

0,000

—  61,151

21 02 08 03

Civilna družba v razvoju

0,000

212,399

212,399

21 02 08 04

Lokalni organi v razvoju

0,000

36,366

36,366

21 02 09

Bližnji vzhod

0,000

51,182

51,182

21 02 10

Srednja Azija

0,000

71,571

71,571

21 02 11

Celotna Afrika

0,000

97,577

97,577

21 02 12

Latinska Amerika

0,000

259,304

259,304

21 02 13

Južna Afrika

0,000

25,978

25,978

21 02 14

Azija

0,000

537,057

537,057

21 02 15

Afganistan

0,000

203,497

203,497

21 03 01 01

Sredozemske države – Človekove pravice in mobilnost

205,355

211,087

5,731

21 03 01 02

Sredozemske države – Zmanjšanje revščine in trajnostni razvoj

680,400

687,811

7,411

21 03 01 03

Sredozemske države – Krepitev zaupanja, varnost ter preprečevanje in reševanje sporov

75,950

80,199

4,249

21 03 01 04

Podpora mirovnemu procesu ter finančna pomoč Palestini in Agenciji Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev (UNRWA)

250,000

300,000

50,000

21 03 02 01

Vzhodno partnerstvo – Človekove pravice in mobilnost

240,841

247,067

6,226

21 03 02 02

Vzhodno partnerstvo – Zmanjšanje revščine in trajnostni razvoj

335,900

339,853

3,953

21 03 02 03

Vzhodno partnerstvo – Krepitev zaupanja, varnost ter preprečevanje in reševanje konfliktov

11,800

12,966

1,166

21 03 03 03

Podpora drugim oblikam sodelovanja med več državami v sosedstvu

163,277

163,771

0,494

21 04 01

Krepitev spoštovanja ter upoštevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter podpiranje demokratičnih reform

127,841

132,782

4,941

21 05 01

Svetovne in nadregionalne varnostne grožnje (instrument za stabilnost)

81,514

82,255

0,741

21 08 02

Usklajevanje in spodbujanje ozaveščenosti o razvojnih vprašanjih

11,700

13,331

1,631

22 02 01

Podpora za Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovo, Srbijo, Črno goro in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo.

22 02 01 01

Podpora za politične reforme, postopno uskladitev s pravnim redom Unije ter njegov sprejem, izvajanje in izvrševanje.

248,565

249,800

1,235

22 02 01 02

Podpora za ekonomski, socialni in teritorialni razvoj

248,565

249,800

1,235

22 02 03

Pomoč za Turčijo

22 02 03 01

Podpora za politične reforme, postopno uskladitev s pravnim redom Unije ter njegov sprejem, izvajanje in izvrševanje.

292,938

294,173

1,235

22 02 03 02

Podpora za ekonomski, socialni in teritorialni razvoj

292,938

294,173

1,235

22 03 01

Finančna podpora za spodbujanje gospodarskega razvoja turške ciprske skupnosti

30,000

31,482

1,482

23 02 01

Zagotavljanje hitre in učinkovite humanitarne pomoči in pomoči v hrani na podlagi potreb

859,529

874,529

15,000

Skupaj

131,755

Zaradi tega ob upoštevanju pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov razlika do zgornje meje odhodkov v razdelku 4 znaša 10,0 milijona EUR.

Razdelek 5

Kar zadeva mesta iz kadrovskega načrta, se za oddelke v skladu z dogovorom uporabi raven, ki jo je predlagala Komisija v predlogu proračuna, nato pa spremenila z dopolnilnim pismom št. 2/2014, z izjemo Evropskega parlamenta, za katerega so se dogovorili o ločeni obravnavi.

Sredstva za prevzem obveznosti so določena na ravni, ki jo je v predlogu proračuna predlagala Komisija, nato pa jo spremenila z dopolnilnim pismom št. 2/2014, z naslednjimi izjemami:

—  Zneski, ki ustrezajo morebitnim posledicam prilagoditve plač za leti 2011 in 2012 ter v tej fazi niso vključeni v proračune posameznih oddelkov, saj se čaka na sodbo Sodišča EU. Spravni odbor se je dogovoril o skupni izjavi, navedeni v oddelku 3.5.

—  Kar zadeva sredstva za druge oddelke, se v skladu z dogovorom uporabi raven, ki jo je predlagal Evropski parlament, z naslednjimi izjemami:

o  Za Računsko sodišče (Oddelek V) se v skladu z dogovorom uporabi pavšalni odbitek, ki ga je predlagal Svet,

o  Za Sodišče Evropske unije (oddelek IV) se izvzame zmanjšanje za 0,6 milijona EUR, ki ga predlaga Evropski parlament,

o  Za Evropsko službo za zunanje delovanje (oddelek X) se izvzame prenos posebnih predstavnikov EU, ki ga predlaga Evropski parlament. Spravni odbor se je dogovoril o skupni izjavi, navedeni v oddelku 3.6.

—  V proračun Komisije (oddelek III) so prav tako vključene tri nove vrstice (30 01 16 01, 30 01 16 02, 30 01 16 03) z ustrezno ravnjo sredstev, ki jo je med obravnavo predlagal Evropski parlament.

Zaradi tega ob upoštevanju pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov razlika do zgornje meje odhodkov v razdelku 5 znaša 316,8 milijona EUR.

Oblikovanje funkcijske skupine AST/SC

Kadrovski načrti vseh institucij in organov EU bodo spremenjeni tako, da bo v njih upoštevano oblikovanje nove funkcijske skupine AST/SC v kadrovskih predpisih, kakor je bilo predlagano v dopolnilnem pismu št. 2/2014.

Razdelek 6

Sredstva za prevzem obveznosti so določena na ravni iz predloga proračuna Komisije.

1.4.  Posebni instrumenti

Sredstva za prevzem obveznosti za rezervo za nujno pomoč in za evropski sklad za prilagoditev globalizaciji so določena na ravni, ki jo Komisija predlaga v predlogu proračuna.

1.5.  Sredstva za plačila

Skupna raven sredstev za plačila v proračunu za letu 2014 znaša 135 504 613 000 EUR.

Stališče Sveta o predlogu proračuna se uporabi kot izhodišče za naslednjo dodelitev sredstev za plačila v proračunskih vrsticah v letu 2014:

1.  Najprej se upošteva dogovorjena raven sredstev za plačila za nediferencirane odhodke, za katere je raven sredstev za plačila praviloma enaka ravni obveznosti.

2.  Smiselno isto velja za decentralizirane agencije, za katere je prispevek EU v obliki sredstev za plačila določen na ravni, predlagani v oddelku 1.2 zgoraj.

3.  Odobrena plačila za vse nove pilotne projekte in pripravljalne ukrepe so določene na 50 % ustreznih sredstev za prevzem obveznosti ali na ravni, ki jo predlaga Parlament, če je ta nižja Pri podaljšanju obstoječih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov je raven plačil takšna, kot je opredeljena v predlogu proračuna, prišteje pa se ji 50 % ustreznih novih obveznosti, ali pa kot raven, ki jo predlaga Parlament, če je ta nižja.

4.  Dogovor je bil dosežen o naslednjih specifičnih zneskih pri sredstvih za plačila:

a.  raven sredstev za plačila za Solidarnostni sklad EU v letu 2014 je določena na 150 milijonov EUR;

b.  raven sredstev za plačila za skupne tehnološke pobude je določena na predlagani ravni iz dopolnilnega pisma 1/2014, pri čemer je raven sredstev za plačila za mednarodne ribiške sporazume določena na predlagani ravni iz dopolnilnega pisma 2/2014;

c.  raven sredstev za plačila za „Podporo mirovnemu procesu ter finančno pomoč Palestini in Agenciji Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev (UNRWA)“ znaša 200 milijonov EUR;

d.  raven sredstev za plačila za makroregionalne strategije 2014–2020 je določena na 50 % ravni obveznosti, opredeljenih v razdelku 1b v oddelku 1.3 zgoraj;

e.  raven sredstev za plačila za posebne letne dogodke je določena na ravni obveznosti, opredeljenih v razdelku 1a v oddelku 1.3 zgoraj.

5.  Raven sredstev za plačila, določena v odstavkih 2 do 4, ima neto učinek 285 milijonov EUR v primerjavi s stališčem Sveta o predlogu proračuna za ustrezne vrstice odhodkov. Ob upoštevanju razlike med skupno ravnjo sredstev za plačila v višini 135 504 613 000 EUR in stališča Sveta o predlogu proračuna omogoča preostali znesek 215 milijonov EUR povečanje sredstev za plačila v vseh proračunskih vrsticah z diferenciranimi sredstvi, za katere v odstavkih 2 do 4 zgoraj niso bila določena posebna pravila, sorazmerno z razliko med predlogom proračuna, ki ga predlaga Komisija, in stališčem Sveta.

Kot del splošnega kompromisa se spravni odbor strinja o skupni izjavi o sredstvih za plačila, navedeni v oddelku 3.1 spodaj.

Svet je seznanjen s skupno izjavo Evropskega parlamenta in Komisije o sredstvih za plačila, navedeno v oddelku 3.2 spodaj.

1.6.  Proračunske opombe

Vse spremembe, ki sta jih Evropski parlament ali Svet vložila k besedilu proračunskih opomb, so bile sprejete in so navedene v prilogi 1. Pri tem se razume, da ne morejo spremeniti ali razširiti področja uporabe obstoječe pravne podlage ali posegati v upravno samostojnost institucij ter da je ukrepe mogoče kriti z razpoložljivimi sredstvi.

1.7.  Nove proračunske vrstice

Če ni drugače navedeno v skupnih sklepih, o katerih se je dogovoril spravni odbor, oziroma če se o tem nista strinjali obe veji proračunskega organa med svojo obravnavo, proračunska nomenklatura, kot jo Komisija predlaga v svojem predlogu proračuna in dopolnilnih pismih 1/2014 in 2/2014, ostane nespremenjena, z izjemo pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov. Te dogovorjene spremembe nomenklature se nanašajo na naslednje proračunske vrstice:

Proračunska vrstica

Ime

04 03 01 05

Ukrepi obveščanja in usposabljanja za delavske organizacije

04 03 01 06

Obveščanje, posvetovanje in sodelovanje predstavnikov podjetij

04 03 01 08

Odnosi med delodajalci in delojemalci ter socialni dialog

15 02 01

Spodbujanje odličnosti in sodelovanja na področju izobraževanja, usposabljanja in mladih, pomena tega področja za trg dela ter sodelovanja mladih v evropskem demokratičnem življenju

15 02 01 01

Izobraževanje in usposabljanje

15 02 01 02

Mladina

15 02 10

Posebni letni dogodki

21 02 07 03

Okolje in podnebni ukrepi

21 02 07 04

Trajnostna energija

21 02 07 05

Človekov razvoj

21 02 07 06

Prehranska varnost in trajnostno kmetijstvo

21 02 07 07

Migracija in azil

21 02 08 03

Civilna družba v razvoju

21 02 08 04

Lokalni organi v razvoju

21 02 09

Bližnji vzhod

21 02 10

Srednja Azija

21 02 11

Celotna Afrika

21 02 12

Latinska Amerika

21 02 13

Južna Afrika

21 02 14

Azija

21 02 15

Afganistan

30 01 16 01

Pokojnine za nekdanje poslance Evropskega parlamenta

30 01 16 02

Invalidske pokojnine za nekdanje poslance Evropskega parlamenta

30 01 16 03

Družinske pokojnine nekdanjih poslancev Evropskega parlamenta

Proračunske opombe za nove proračunske vrstice o socialnem dialogu, ki jih predlaga Komisija, so navedene v prilogi.

1.8.  Rezerve

Rezerva v višini 2 milijonov EUR, ki jo je Evropski parlament določil v proračunski vrstici 01 02 01 „Usklajevanje, nadzor in obveščanje o ekonomski in monetarni uniji, vključno z eurom“, je dogovorjena.

1.9.  Prihodki

Proračunski prihodki so potrjeni v znesku, ki ga je Komisija predlagala v predlogu proračuna in ki je bil spremenjen z dopolnilnim pismom 2/2014, da bi ga prilagodili ravni plačil, dogovorjeni v spravnem odboru.

2.  Proračun 2013

Dogovor o predlogu spremembe proračuna št. 8/2013 je sklenjen z zneski, kot jih je predlagal Svet.

Dogovor o predlogu spremembe proračuna št. 9/2013 je sklenjen z besedilom, kot ga je predlagal Svet, z naslednjimi spremembami:

1.  Sklenjen je dogovor o povečanju proračuna za 200 milijonov EUR za pokritje neizpolnjenih potreb po sredstvih za plačila v letu 2013 na področju raziskav v naslednjih proračunskih vrsticah:

v milijonih EUR

Proračunska vrstica

Ime

Povečanje sredstev za plačila v letu 2013

06 06 02 03

Skupno podjetje SESAR

12,458 milijonov

08 02 02

Sodelovanje – Zdravje – Skupno podjetje za pobudo za inovativna zdravila

17,981 milijonov

08 04 01

Sodelovanje – Nanoznanosti, nanotehnologije, materiali in nove proizvodne tehnologije

19,936 milijonov

08 06 01

Sodelovanje – Okolje (vključno s podnebnimi spremembami)

2,804 milijonov

08 10 01

Zamisli

41,884 milijonov

08 19 01

Zmogljivosti – Podpora za skladen razvoj raziskovalnih politik

0,406 milijonov

09 04 01 01

Podpora sodelovanju v raziskavah na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT – Sodelovanje)

40,813 milijonov

10 03 01

Dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča (SRS) na jedrskem področju

0,406 milijonov

15 07 77

Ljudje

63,313 milijonov

Skupaj

200 milijonov

2.  Sklenjen je dogovor o prerazporeditvi sredstev za plačila v skupnem znesku 50 milijonov EUR sredstev za plačila v letu 2013 iz naslednjih proračunskih vrstic:

v milijonih EUR

Proračunska vrstica

Ime

Prerazporeditve sredstev za plačila

Proračun 2013

Predlog spremembe proračuna 9/2013

Razlika

01 03 02

Makrofinančna pomoč

10,000

04 05 01

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG)

13,116

08 01 04 31

Izvajalska agencija za raziskave (REA)

3,915

08 01 05 01

Izdatki za osebje v raziskovalni dejavnosti

7,230

08 01 05 03

Drugi izdatki za upravljanje v raziskovalni dejavnosti

15,739

Skupaj

50,000

Prerazporeditev sredstev za plačila za upravne izdatke na področju raziskav (poglavje 08 01) v letu 2013 se nanaša na nediferencirane odhodke, kar pomeni ustrezno zmanjšanje sredstev za prevzem obveznosti (–26,9 milijona EUR) v zadnjih treh vrsticah zgornje razpredelnice.

V proračun za leto 2013 je vključen znesek 250 milijonov EUR za sredstva za plačila za Solidarnostni sklad EU, medtem ko je v proračun za leto 2014 vključen znesek 150 milijonov EUR za sredstva za plačila za ta sklad.

3.  Izjave

3.1.  Skupna izjava o sredstvih za plačila

Evropski parlament, Svet in Komisija opozarjajo na svojo deljeno odgovornost, saj je v členu 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določeno, da „Evropski parlament, Svet in Komisija zagotovijo, da so Uniji na voljo finančna sredstva, ki ji omogočajo izpolnjevanje njenih pravnih obveznosti do tretjih strani“.

Evropski parlament in Svet opozarjata, da je treba v zvezi z izvajanjem zagotoviti skladen razvoj plačil, da bi preprečili neobičajen prenos neporavnanih obveznosti („RAL“) v proračun za leto 2015. V zvezi s tem bosta po potrebi uporabila različne mehanizme prilagodljivosti iz uredbe o večletnem finančnem okviru, med drugim iz člena 13.

Evropski parlament in Svet se strinjata o določitvi ravni sredstev za plačila za leto 2014 v višini 135 504 613 000 EUR. Komisijo pozivata, naj začne vse potrebne ukrepe na podlagi določb osnutka uredbe o večletnem finančnem okviru in finančne uredbe za obravnavo odgovornosti, ki jo nalaga Pogodba, in naj zlasti, potem ko bo preučila obseg prerazporeditve ustreznih sredstev, s posebnim poudarkom na nepričakovanem nezadostnem izvrševanju sredstev (člen 41(2) finančne uredbe) zahteva dodatna sredstva za plačila s spremembo proračuna, če sredstva, vnesena v proračun za leto 2014, ne bodo zadostovala za kritje odhodkov.

Evropski parlament in Svet bosta kolikor hitro mogoče sprejela stališče o morebitnem predlogu spremembe proračuna, da bi se izognili morebitnemu primanjkljaju sredstev za plačila. Evropski parlament in Svet se poleg tega zavezujeta, da bosta po hitrem postopku obravnavala morebitne prerazporeditve sredstev za plačila, tudi v okviru razdelkov finančnega okvira, da bi čim bolje porabili sredstva za plačila v proračunu in jih prilagodili dejanskemu izvrševanju proračuna in potrebam.

Evropski parlament, Svet in Komisija bodo med letom dejavno spremljali stanje izvrševanja proračuna za leto 2014, zlasti v podrazdelku 1b (ekonomska, socialna in teritorialna kohezija) in razvoj podeželja v razdelku 2 (trajnostna rast: naravni viri).. Spremljanje bo potekalo v obliki namenskih medinstitucionalnih srečanj v skladu s točko 36 priloge k medinstitucionalnemu sporazumu, da bi tako obravnavali izvrševanje plačil in popravljene napovedi.

3.2.  Izjava Evropskega parlamenta in Komisije o sredstvih za plačila

Evropski parlament in Komisija opozarjata na potrebo po specifični in največji možni prilagodljivosti v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020. Spremembe predlaganih pravnih podlag, o katerih se je dogovoril proračunski organ, bodo pomenile dodaten pritisk na zgornje meje plačil v večletnem finančnem okviru 2014–2020. Komisija je v okviru dokončanja zakonodajnega svežnja za kohezijsko politiko 2014–2020 in ob upoštevanju morebitnega vpliva pobude MSP podala izjavo o vplivu sporazuma, doseženega o rezervi za uspešnost in ravneh predhodnega financiranja, na potrebe po sredstvih za plačila. Medtem ko naj bi skupni vpliv teh sprememb na dodatna sredstva za plačila v večletnem finančnem okviru 2014–2020 ostal omejen, je Komisija navedla, da se bo letno nihanje skupne ravni plačil upravljalo z uporabo skupne razlike pri plačilih. Po potrebi bo lahko Komisija uporabila instrument prilagodljivosti in rezervo za nepredvidene izdatke, o katerih je bil dogovor dosežen v osnutku uredbe o večletnem finančnem okviru.

Zato namerava Komisija predlagati popravne ukrepe v zvezi z izvrševanjem, pri tem pa v potrebnem obsegu uporabiti vsa orodja, ki jih nudi novi večletni finančni okvir. Natančneje, med letom 2014 bo morda morala Komisija predlagati uporabo rezerve za nepredvidene izdatke v skladu s členom 13 osnutka uredbe o večletnem finančnem okviru.

3.3.  Izjava Sveta o sredstvih za plačila

Svet opozarja, da je mogoče posebne instrumente uporabiti zgolj za obravnavo resnično nepredvidenih okoliščin.

Opozarja, da posledica rezerve za nepredvidene izdatke ne sme biti prekoračitev skupnih zgornjih meja sredstev za prevzem obveznosti in sredstev za plačila.

V zvezi z drugimi posebnimi instrumenti Svet opozarja, da člen 3(2) osnutka večletnega finančnega okvira navaja, da se lahko sredstva za prevzem obveznosti v proračun vnesejo tako, da presegajo zgornje meje ustreznih razdelkov.

3.4.  Skupna izjava o decentraliziranih agencijah

Evropski parlament, Svet in Komisija opozarjajo na pomen postopnega zmanjšanja števila zaposlenih v vseh institucijah, organih in agencijah EU za 5 % v petih letih, kot je bilo dogovorjeno v točki 23 osnutka medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju.

Evropski parlament in Svet se zavezujeta, da si bosta postopno prizadevala za zgoraj omenjeno 5-odstotno zmanjšanje osebja v obdobju 2013–2017, pri tem pa vztrajala tudi pri ustreznem delovanju agencij, da bodo lahko izpolnile naloge, ki jim jih je dodelil zakonodajni organ. V zvezi s tem menita, da bi lahko bili potrebni nadaljnji ukrepi, tudi strukturni, da bi dosegli to zmanjšanje za decentralizirane agencije. V zvezi s tem bo Komisija nadaljevala ocenjevanje možnosti za združevanje in/ali zaprtje nekaterih obstoječih agencij in/ali drugih načinov za doseganje sinergij.

Poleg dela, ki ga je opravila medinstitucionalna delovna skupina, katerega rezultat je bil skupni pristop k decentraliziranim agencijam, sklenjen julija 2012, se Evropski parlament, Svet in Komisija strinjajo, da potreben natančnejši in stalnejši nadzor razvoja decentraliziranih agencij, da bi zagotovili usklajen pristop. Brez poseganja v svoja pooblastila se strinjajo, da bodo ustanovili posebno medinstitucionalno delovno skupino z namenom opredeliti jasno razvojno pot za agencije, ki bo temeljila na nepristranskih merilih. Skupina bi morala razpravljati predvsem o:

—  oceni kadrovskih načrtov za vsak primer posebej;

—  načinih za zagotovitev primernih sredstev in osebja za dodatne naloge, ki jih zakonodajni organ dodeli posameznim agencijam;

—  obravnavi agencij, ki se v celoti ali delno financirajo s pristojbinami;

—  upravni strukturi agencij, modelih financiranja, obravnavi namenskih prejemkov;

—  ponovni oceni potreb; morebitnih združitvah/zaprtjih; prenosu nalog na Komisijo.

Evropski parlament in Svet bosta kot zakonodajni in proračunski organ primerno upoštevala rezultate, ki jih bo delovna skupina dosegla v svojih razpravah.

3.5.  Skupna izjava o razdelku 5 in prilagoditvi plač

Evropski parlament in Svet se strinjata, da do sodbe v zadevah, predloženih Sodišču, sredstva, povezana s predlagano prilagoditvijo plač v višini 1,7 % za leto 2011 in 1,7 % za leto 2012 v tej fazi ne bodo vključena v proračun za leto 2014.

Če bo Sodišče razsodilo v prid Komisije, bo slednja predložila predlog spremembe proračuna v letu 2014, da bi pokrili predlagano prilagoditev plač, za vse oddelke. V tem primeru se Evropski parlament in Svet zavezujeta, da bosta hitro ukrepala v zvezi z ustreznim predlogom spremembe proračuna.

3.6.  Skupna izjava o posebnih predstavnikih EU

Parlament in Svet se strinjata, da bosta pregledala prenos sredstev za posebne predstavnike Evropske unije iz proračuna Komisije (oddelek III) v proračun Evropske službe za zunanje delovanje (oddelek X) v okviru proračunskega postopka za leto 2015.

Priloga 1 – Sprememba opomb k proračunu

V povezavi s poglavjem 1.6 skupnih sklepov je bil v primerjavi z opombami k proračunu, o katerih sta glasovala Svet in Parlament, dosežen dogovor o naslednjih spremembah:

Razdelek 1A

04 03 01 05

Ukrepi obveščanja in usposabljanja za delavske organizacije

Opombe

Ta sredstva so namenjena kritju odhodkov za ukrepe obveščanja in usposabljanja za organizacije delavcev, vključno s predstavniki organizacij delavcev v državah kandidatkah, ki izhajajo iz izvajanja dejavnosti Unije v okviru izvajanja dejavnosti socialne razsežnosti Unije. Ti ukrepi bodo organizacijam delavcev pomagali premagovati glavne izzive za evropsko zaposlovanje in socialno politiko, kakor je določeno v strategiji Evropa 2020 socialnem programu ter v pobudah Unije za odpravljanje posledic gospodarske krize.

Ta sredstva naj bi poleg tega podprla delovne programe dveh inštitutov: ETUI (Evropski sindikalni inštitut) in EZA (Evropski center za vprašanja delavcev), ki sta bila ustanovljena za lažje razvijanje zmogljivosti z usposabljanjem in raziskavami na evropski ravni in v državah kandidatkah, da se doseže večja udeležba predstavnikov delavcev pri odločanju.

Ta sredstva so namenjena predvsem kritju naslednjih dejavnosti:

—  podpora delovnima programoma dveh posebnih sindikalnih inštitutov ETUI (European Trade Union Institute - evropski sindikalni inštitut) in EZA (European Centre for Workers’ Questions – evropski center za vprašanja delavcev), ki sta bila ustanovljena za lažje razvijanje zmogljivosti z usposabljanjem in raziskavami na evropski ravni ter za večjo udeležbo predstavnikov delavcev v evropski upravi,

—  ukrepi obveščanja in usposabljanja za organizacije delavcev, vključno s predstavniki organizacij delavcev v državah kandidatkah, ki izhajajo iz izvajanja dejavnosti Unije v okviru izvajanja socialne razsežnosti Unije,

—  ukrepi, ki vključujejo predstavnike socialnih partnerjev v državah kandidatkah s posebnim namenom spodbujanja socialnega dialoga na ravni Unije. Namenjeni so tudi spodbujanju enakovredne udeležbe žensk in moških v organih odločanja delavskih organizacij.

Pravna podlaga

Naloge, ki izhajajo iz posebnih pooblastil Komisije, kot so ji bila dodeljena v skladu s členom 154 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Konvencija, sklenjena leta 1959 med Visoko oblastjo ESPJ in Mednarodnim centrom za varstvo pri delu in zdravje (CIS) Mednarodnega urada za delo.

Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, 29.6.1989, str. 1) in povezane posamezne direktive.

Direktiva Sveta 92/29/EGS z dne 31. marca 1992 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za izboljšanje zdravstvene oskrbe na ladjah (UL L 113, 30.4.1992, str. 19).

04 03 01 06

Obveščanje, posvetovanje in sodelovanje predstavnikov podjetij

Opombe

Ta sredstva so namenjena financiranju ukrepov, ki bodo omogočali razvoj udeležbe delavcev v podjetjih s promocijo direktiv 97/74/ES in 2009/38/ES o evropskih svetih delavcev, direktiv 2001/86/ES in 2003/72/ES o udeležbi delavcev v evropski družbi in evropski zadrugi, direktive 2002/14/ES o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti ter člena 16 direktive 2005/56/ES o čezmejnih združitvah kapitalskih družb.

Sredstva so namenjena kritju ukrepov za krepitev nadnacionalnega sodelovanja med predstavniki delavcev in delodajalcev glede informiranja, posvetovanja in udeležbe delavcev v podjetjih, ki delujejo v več državah članicah. V tem okviru se lahko financira krajše usposabljanje za pogajalce in predstavnike v organih za nadnacionalno sodelovanje glede informiranja, posvetovanja in udeležbe. Pri tem so lahko vključeni socialni partnerji iz držav kandidatk. Ta sredstva se lahko uporabijo za financiranje ukrepov, ki bi socialnim partnerjem omogočili, da uveljavljajo svoje pravice in izvajajo dolžnosti glede udeležbe delavcev, zlasti v evropskih svetih delavcev in malih in srednjih podjetjih, da se seznanijo z nadnacionalnimi sporazumi podjetij ter da okrepijo sodelovanje v zvezi z zakonodajo Unije o udeležbi delavcev.

Uporabijo se lahko tudi za financiranje ukrepov za razvoj znanja o udeležbi delavcev v državah članicah, spodbujanje sodelovanja med ustreznimi organi in deležniki ter utrjevanje odnosov z institucijami Unije, da se podpre izvajanje in izboljša učinkovitost zakonodaje Unije o udeležbi delavcev.

Ta sredstva so namenjena predvsem kritju naslednjih dejavnosti:

–  ukrepi za vzpostavitev pogojev za socialni dialog v podjetjih in ustrezno udeležbo delavcev v podjetjih, kot ga določajo Direktiva 2009/38/ES o evropskih svetih delavcev, direktivi 2001/86/ES in 2003/72/ES o udeležbi delavcev v evropski družbi in evropski zadrugi, Direktiva 2002/14/ES o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti, Direktiva 98/59/ES o kolektivnih odpustih in člen 16 Direktive 2005/56/ES o čezmejnih združitvah kapitalskih družb.

—  pobude za krepitev nadnacionalnega sodelovanja med predstavniki delavcev in delodajalcev glede obveščanja, posvetovanja in udeležbe delavcev v podjetjih, ki delujejo v več kot eni državi članici, ter krajša usposabljanja za pogajalce in predstavnike v nadnacionalnih organih za obveščanje, posvetovanje in sodelovanje. Pri tem so lahko vključeni socialni partnerji iz držav kandidatk.

–  ukrepi, ki bi socialnim partnerjem omogočili, da uveljavljajo svoje pravice in izvajajo dolžnosti glede udeležbe delavcev, zlasti v okviru evropskih svetov delavcev, da se seznanijo z nadnacionalnimi sporazumi podjetij ter da okrepijo sodelovanje v zvezi z zakonodajo Unije o udeležbi delavcev.

—  dejavnosti, ki spodbujajo razvoj udeležbe delavcev v podjetjih.

—  inovativni ukrepi glede udeležbe delavcev pri pripravah na spremembe ter preprečevanje in reševanje sporov pri prestrukturiranju, združitvah, prevzemih in selitvah podjetij in skupin podjetij, ki poslujejo na ravni Unije.

—  ukrepi za krepitev sodelovanja med socialnimi partnerji za razvoj udeležbe delavcev pri oblikovanju rešitev za obravnavanje posledic gospodarske krize, kot so množična odpuščanja ali potreba po preusmeritvi k vključujočem, trajnostnem in nizkoogljičnem gospodarstvu.

—  nadnacionalna izmenjava informacij in dobrih praks v zadevah, pomembnih za socialni dialog na ravni podjetij.

Pravna podlaga

Naloge, ki izhajajo iz pooblastil Komisije, kot so ji bila dodeljena v skladu s členoma 154 in 155 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Direktiva Sveta 97/74/ES z dne 15. decembra 1997 o razširitvi na Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska Direktive 94/45/ES o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali vzpostavitvi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah, ki poslujejo na območju Skupnosti, ali povezanih družbah, ki poslujejo na območju Skupnosti (UL L 10, 16.1.1998, str. 22).

Direktiva Sveta 2001/86/ES z dne 8. oktobra 2001 o dopolnitvi statuta evropske družbe glede udeležbe delavcev (UL L 294, 10.11.2001, str. 22).

Direktiva Sveta 98/59/ES o približevanju zakonodaj držav članic o kolektivnih odpustih (UL L 225, 12.8.1998, str. 16).

Direktiva Sveta 2001/23/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov (UL L 82, 22.3.2001, str. 16).

Direktiva 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti (UL L 80, 23.3.2002, str. 29).

Direktiva Sveta 2003/72/ES z dne 22. julija 2003 o dopolnitvi statuta evropske zadruge glede udeležbe delavcev (UL L 207, 18.8.2003, str. 25).

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/56/ES z dne 26. oktobra 2005 o čezmejnih združitvah kapitalskih družb (UL L 310, 25.11.2005, str. 1).

Direktiva 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (prenovitev) (UL L 122, 16.5.2009, str. 28).

Konvencija, sklenjena leta 1959 med Visoko oblastjo ESPJ in Mednarodnim centrom za varstvo pri delu in zdravje (CIS) Mednarodnega urada za delo.

04 03 01 08

Odnosi med delodajalci in delojemalci ter socialni dialog

Opombe

Cilj te dejavnosti je okrepiti vlogo socialnega dialoga in spodbujati sprejetje sporazumov in drugih skupnih ukrepov med socialnimi partnerji na ravni EU. Ta sredstva so namenjena financiranju udeležbe socialnih partnerjev Financirani ukrepi bi morali pomagati organizacijam socialnih partnerjev pri premagovanju v evropski strategiji zaposlovanja in prispevka socialnih partnerjev pri premagovanju glavnih izzivov za evropsko zaposlovanje in socialno politiko, kakor je določeno v strategiji Evropa 2020 in socialnem programu ter znotraj pobud Unije za odpravljanje posledic gospodarske kriz, ter prispevati k izboljšanju in razširjanju znanja o institucijah in praksah v odnosih med delodajalci in delojemalci. Namenjene so kritju finančnih pomoči za spodbujanje socialnega dialoga na nadpanožni in sektorski ravni v skladu s členom 154 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Sredstva se zato uporabijo za financiranje posvetovanj, sestankov, pogajanj in drugih dejavnosti, namenjenih za doseganje teh ciljev.

Te odobritve pa se lahko, kot je razvidno iz postavke, porabijo za podporo dejavnostim na področju odnosov med delodajalci in delojemalci, zlasti za razvoj strokovnega znanja in izmenjavo informacij, ki so pomembne za Unijo.

Te odobritve so lahko namenjene tudi financiranju ukrepov, ki vključujejo predstavnike socialnih partnerjev v državah kandidatkah s posebnim namenom spodbujanja socialnega dialoga na ravni Unije. Pri izvajanju tega cilja se uporablja pristop, ki upošteva vprašanje spola, zato je namenjen tudi spodbujanju enakovredne udeležbe žensk in moških v organih odločanja, tako v sindikatih kot tudi v organizacijah delodajalcev. Slednja dva elementa veljata za vse ukrepe na zadevnem področju.

Na podlagi teh ciljev sta opredeljena dva podprograma:

–  podpora evropskemu socialnemu dialogu,

–  izboljšanje strokovnega znanja v odnosih med delodajalci in delojemalci.

Ta sredstva so namenjena predvsem kritju naslednjih dejavnosti:

—  študije, sestanki strokovnjakov, pogajanja, informiranje, publikacije in druge dejavnosti, ki so neposredno povezane z doseganjem navedenega cilja ali ukrepa iz te proračunske vrstice, vključno z vsemi drugimi odhodki za tehnično in upravno pomoč, ki ne vključuje nalog javnih organov, ki jih Komisija da v zunanje izvajanje po priložnostnih pogodbah za opravljanje storitev,

—  ukrepi, ki so jih sprejeli socialni partnerji za spodbujanje socialnega dialoga (vključno z zmogljivostjo socialnih partnerjev) na nadpanožni in sektorski ravni,

—  ukrepi za izboljšanje znanja o institucijah in praksah v odnosih med delodajalci in delojemalci v EU ter razširjanje rezultatov,

—  ukrepi, ki vključujejo predstavnike socialnih partnerjev v državah kandidatkah s posebnim namenom spodbujanja socialnega dialoga na ravni Unije. Namenjena so tudi spodbujanju enakovredne udeležbe žensk in moških v organih odločanja, tako v sindikatih kot tudi v organizacijah delodajalcev.

—  ukrepi v podporo ukrepov na področju odnosov med delodajalci in delojemalci, zlasti tistih, ki prispevajo k razvoju strokovnega znanja in izmenjavi informacij, pomembnih na ravni Unije.

Pravna podlaga

Naloge, ki izhajajo iz pooblastil Komisije, kot so ji bila dodeljena v skladu s členoma 154 in 155 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

15 02 10

Posebni letni dogodki

Opombe

Opombe k tej proračunski vrstici se glasijo kot sledi:

Doda se naslednje besedilo:

Ta sredstva so namenjena kritju stroškov zaključka ukrepov, ki se financirajo kot posebni letni športni dogodki.

Posebni letni dogodek: Evropski teden MOVE

Obveznosti: 1.000.000 EUR; Plačila: 1.000.000 EUR.

Evropski teden MOVE je vseevropski vodilni dogodek, ki spodbuja množični šport in telesno aktivnost ter njune blagodejne vplive za evropske državljane in družbo.

Teden MOVE 2014 je v okviru vizije, da bi do leta 2020 k športu in telesni aktivnosti pritegnili še 100 milijonov Evropejcev, ubral pristop od spodaj navzgor, pri čemer je v obsežno praznovanje v čast športa in telesne aktivnosti vključil lokalne skupnosti, športna društva, šole, delovna mesta in mesta. Je del evropske kampanje NowWeMove in trajno prispeva k povečevanju telesne aktivnosti in izboljševanju zdravja Evropejcev.

V okviru tedna MOVE 2014 bo organiziranih najmanj 300 dogodkov, pri čemer bo sodelovalo vseh 28 držav članic EU in najmanj 150 mest, na njih pa bodo predstavili nove pobude s področja športa in telesne aktivnosti ter poudarili množico uspešnih obstoječih ukrepov.

Posebni letni dogodek: Evropske poletne igre specialne olimpiade v Antwerpnu v Belgiji leta 2014

Obveznosti: 2 000 000 EUR; Plačila: 2 000 000 EUR.

Sredstva so namenjena za stroške ukrepov, ki se financirajo kot posebni letni dogodki. Znesek 2 000 000 EUR se dodeli za sofinanciranje večletnega dogodka, in sicer evropskih poletnih iger specialne olimpiade v Antwerpnu v Belgiji (13.–20. september 2014). Ta sredstva bodo prav tako omogočila, da se sodelujoči športniki iz vseh 28 držav članic pripravijo na igre v Belgiji in se jih udeležijo.

Dogodek bo združil 2000 športnikov in njihovih delegacij iz 58 držav, ki bodo tekmovali 10 dni. Več kot 4000 prostovoljcev bo pomagalo pri tem, da bo to tekmovanje v več športnih panogah edinstveno. Poleg športnega programa bodo organizirani tudi drugi znanstveni, izobraževalni in družinski programi. Antwerpen bo gostil dogodek, športnike pa približno 30 belgijskih mest. Pred igrami, med njimi in po njih bodo organizirani številni posebni dogodki.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0437.
(2) UL L 163, 23.6.2007, str. 17.
(3) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(4) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.


Uporaba instrumenta prilagodljivosti - financiranje programov strukturnih skladov na Cipru
PDF 275kWORD 40k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2013 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi instrumenta prilagodljivosti (COM(2013)0647 – C7-0302/2013 – 2013/2223(BUD))
P7_TA(2013)0473A7-0388/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014 (COM(2013)0450), ki ga je Komisija predložila 28. junija 2013, kot je bil spremenjen z dopolnilnim pismom št. 1, ki ga je Komisija predložila 18. septembra 2013 (COM(2013)0644),

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0647 – C7-0302/2013),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(1), zlasti člena 11 te uredbe,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(2), zlasti njegove točke 12,

–  ob upoštevanju svojega stališča o predlogu splošnega proračuna za proračunsko leto 2014, ki je bilo sprejeto 23. oktobra 2013,

–  ob upoštevanju skupnega besedila, ki ga je spravni odbor potrdil 12. novembra 2013 (16106/2013 ADD 1-5 – C7-0413/2013),

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0388/2013),

A.  ker se po preučitvi vseh možnosti za prerazporeditev odobritev v okviru podrazdelka 1b zdi potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti,

B.  ker je Komisija predlagala uporabo instrumenta prilagodljivosti, da bi financiranje iz splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014 dopolnili s prekoračitvijo zgornje meje podrazdelka 1b v višini 78 milijonov EUR in s tem financirali programe strukturnih skladov na Cipru, iz katerih bi lahko za proračunsko leto 2014 povečali sredstva za skupno 100 000 000 EUR,

1.  ugotavlja, da zgornja meja podrazdelka 1b za proračunsko leto 2014, kljub zmernemu povečanju sredstev za obveznosti v nekaterih proračunskih postavkah in večkratnemu zmanjšanju v več drugih proračunskih postavkah, ne omogočajo ustreznega financiranja pomembnih in nujnih političnih prednostnih nalog Unije, ki jih izvajata Parlament in Svet;

2.  se strinja z uporabo instrumenta prilagodljivosti za obveznosti za financiranje programov strukturnih skladov na Cipru v okviru podrazdelka 1b v skupnem znesku 89 330 000 EUR;

3.  ponovno poudarja, da uporaba tega instrumenta, ki jo predvideva člen 11 Uredbe Sveta (EU, Euratom), št. 1311/2013, znova opozarja na to, da mora proračun Unije biti vedno bolj prilagodljiv;

4.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

5.  naroči svojemu predsedniku, da podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi instrumenta prilagodljivosti

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu 2014/97/EU.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(2) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.


Sprememba proračuna št. 9/2013: uporaba Solidarnostnega sklada EU za Romunijo (suša in gozdni požari v letu 2012) ter za Nemčijo, Avstrijo in Češko Republiko (poplave v maju in juniju 2013)
PDF 1083kWORD 701k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2013 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 9/2013 za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija (14872/2013 – C7-0388/2013 – 2013/2257(BUD))
P7_TA(2013)0474A7-0390/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(1), zlasti člena 41,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, ki je bil dokončno sprejet 12. decembra 2012(2),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(3) (v nadaljevanju: „medinstitucionalni sporazum“),

–  ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 9/2013, ki ga je Komisija sprejela 3. oktobra 2013 (COM(2013)0691),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 9/2013, ki ga je Svet sprejel 30. oktobra 2013 (14872/2013 – C7-0388/2013),

–  ob upoštevanju skupnih sklepov, ki jih je spravni odbor potrdil 12. novembra 2013(4),

–  ob upoštevanju člena 75b Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0390/2013),

A.  ker se predlog spremembe proračuna št. 9 za leto 2013 nanaša na uporabo Solidarnostnega sklada EU v znesku 400,5 milijona EUR v obveznostih in plačilih, ki bo porabljen za odpravo škode, ki so jo poleti 2012 povzročili poplave in gozdni požari v Romuniji, in škode, ki je nastala v poplavah v Nemčiji, Avstriji in Češki republiki maja in junija 2013,

B.  ker je namen predloga spremembe proračuna št. 9/2013 ta, da se proračunska prilagoditev uradno vključi v proračun za leto 2013,

1.  je seznanjen s predlogom spremembe proračuna št. 9/2013, kot ga je predložila Komisija;

2.  poziva Svet, naj svojih stališč po členu 314(3) PDEU v prihodnje ne vlaga več v obliki pravnih aktov (sklep), ker je to v nasprotju s členom 314 PDEU, kot je pojasnilo Sodišče Evropske unije v sodbi z dne 17. septembra 2013 v zadevi C-77/11 (Svet proti Parlamentu); opominja, da je stališče v skladu s členom 314(3) PDEU pripravljalni ukrep, ki začne veljati z dnevom sprejetja; poudarja, da bo zavrnil in prezrl vse določbe, s katerimi bo skušal Svet veljavnost svojih stališč v proračunskem postopku pogojevati s tem, da Parlament predhodno odobri drugačen proračun, spremembe proračuna ali zakonodajne akte;

3.  obžaluje stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 9/2013, saj predlog Komisije spreminja tako, da se bi sredstva, ki bodo izplačana iz sklada, v celoti financirala iz proračunskih vrstic, v katerih naj bi bilo izvrševanje konec leta 2013 nezadostno in ki jih je Komisija opredelila v predlogu skupne prerazporeditve za leto 2013 (DEC 26/2013);

4.  pozdravlja dogovor, dosežen 12. novembra 2013 v spravnem odboru, saj bo v letu 2013 s prerazporeditvami omogočil uporabo 250,5 milijona EUR v obliki plačil, v letu 2014 pa zagotovil 150 milijonov EUR dodatnih sredstev; z zadovoljstvom ugotavlja, da bo to omogočilo financiranje potreb na področju raziskav, opredeljenih v sklopu skupne prerazporeditve v višini 200 milijonov EUR, tako da bo mogoče še letos podpisati več novih raziskovalnih pogodb;

5.  vseeno poudarja, da vztraja pri načelnem stališču, da bi bilo treba za posebne instrumente, kot je Solidarnostni sklad EU, v proračunu predvideti dodatna sredstva, ki ne bodo upoštevana v zgornjih mejah večletnega finančnega okvira, in da ne podpira enostranske izjave Sveta o sredstvih za plačila, priložene skupnim sklepom o proračunu za leto 2014;

6.  zato stališče Sveta spreminja, kot sledi:

(v milijonih EUR)

Proračunska vrstica

Opis

Obveznosti

Plačila

06 06 02 03

Skupno podjetje SESAR

12,458

08 02 02

Sodelovanje – Zdravje – Skupno podjetje za pobudo za inovativna zdravila

17,981

08 04 01

Sodelovanje – Nanoznanosti, nanotehnologije, materiali in nove proizvodne tehnologije

19,936

08 06 01

Sodelovanje – Okolje (vključno s podnebnimi spremembami)

2,804

08 10 01

Zamisli

41,884

08 19 01

Zmogljivosti – Podpora za skladen razvoj raziskovalnih politik

0,406

09 04 01 01

Podpora sodelovanju v raziskavah na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT – Sodelovanje)

40,813

10 03 01

Dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča (SRS) na jedrskem področju

0,406

15 07 77

Ljudje

63,313

13 06 01

Solidarnostni sklad Evropske unije – Države članice

–  150,000

01 03 02

Makrofinančna pomoč

–  10,000

04 05 01

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG)

–  13,116

08 01 04 31

Izvajalska agencija za raziskave (REA)

–3,915

–  3,915

08 01 05 01

Odhodki za sodelavce v raziskovalni dejavnosti

–7,230

–  7,230

08 01 05 03

Drugi izdatki za upravljanje v raziskovalni dejavnosti

–15,739

–  15,739

SKUPAJ

26,884

0

7.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

PRORAČUNSKA PRILOGA:

Predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Odhodki — ODHODKI

Zneski

Naslov

Postavka

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

01

Gospodarske in finančne zadeve

555 684 796

428 350 972

-10 000 000

555 684 796

418 350 972

02

Podjetništvo

1 157 245 386

1 376 115 339

1 157 245 386

1 376 115 339

03

Konkurenca

92 219 149

92 219 149

92 219 149

92 219 149

04

Zaposlovanje in socialne zadeve

12 214 158 933

13 743 651 206

-13 116 000

12 214 158 933

13 730 535 206

05

Kmetijstvo in razvoj podeželja

58 851 894 643

56 895 357 629

-32 331 335

58 851 894 643

56 863 026 294

06

Mobilnost in promet

1 740 800 530

983 961 494

12 457 557

1 740 800 530

996 419 051

07

Okolje in podnebni ukrepi

498 383 275

404 177 073

498 383 275

404 177 073

08

Raziskave

6 901 336 033

5 231 942 972

-26 884 000

-233 072 948

6 874 452 033

4 998 870 024

09

KOMUNIKACIJSKA OMREŽJA, VSEBINE IN TEHNOLOGIJA

1 810 829 637

1 507 705 211

40 812 681

1 810 829 637

1 548 517 892

40 01 40, 40 02 41

391 985

1 811 221 622

391 985

1 508 097 196

391 985

1 811 221 622

391 985

1 548 909 877

10

Neposredne raziskave

424 319 156

419 320 143

405 852

424 319 156

419 725 995

11

Pomorske zadeve in ribištvo

919 262 394

763 270 938

919 262 394

763 270 938

40 01 40, 40 02 41

115 220 000

1 034 482 394

70 190 000

833 460 938

115 220 000

1 034 482 394

70 190 000

833 460 938

12

Notranji trg

103 313 472

101 938 194

103 313 472

101 938 194

40 02 41

3 000 000

106 313 472

3 000 000

104 938 194

3 000 000

106 313 472

3 000 000

104 938 194

13

Regionalna politika

43 792 849 672

43 417 676 111

400 519 089

171 531 335

44 193 368 761

43 589 207 446

14

Obdavčenje in carinska unija

144 620 394

127 227 655

144 620 394

127 227 655

15

Izobraževanje in kultura

2 829 575 587

2 564 555 677

63 312 858

2 829 575 587

2 627 868 535

16

Komuniciranje

265 992 159

252 703 941

265 992 159

252 703 941

17

Zdravje in varstvo potrošnikov

634 370 124

598 986 674

634 370 124

598 986 674

18

Notranje zadeve

1 227 109 539

906 396 228

1 227 109 539

906 396 228

40 01 40, 40 02 41

111 280 000

1 338 389 539

66 442 946

972 839 174

111 280 000

1 338 389 539

66 442 946

972 839 174

19

Zunanji odnosi

5 001 226 243

3 292 737 301

5 001 226 243

3 292 737 301

20

Trgovina

107 473 453

104 177 332

107 473 453

104 177 332

21

Razvoj in odnosi z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi (AKP) državami

1 571 699 626

1 235 408 520

1 571 699 626

1 235 408 520

22

Širitev

1 091 261 928

913 197 071

1 091 261 928

913 197 071

23

Humanitarna pomoč

917 322 828

979 489 048

917 322 828

979 489 048

24

Boj proti goljufijam

75 427 800

69 443 664

75 427 800

69 443 664

40 01 40

3 929 200

79 357 000

3 929 200

73 372 864

3 929 200

79 357 000

3 929 200

73 372 864

25

Usklajevanje politike Komisije in pravno svetovanje

193 336 661

194 086 661

193 336 661

194 086 661

26

Upravna služba Komisije

1 030 021 548

1 023 305 407

1 030 021 548

1 023 305 407

27

Proračun

142 450 570

142 450 570

142 450 570

142 450 570

28

Revizija

11 879 141

11 879 141

11 879 141

11 879 141

29

Statistika

82 071 571

114 760 614

82 071 571

114 760 614

40 01 40, 40 02 41

51 900 000

133 971 571

7 743 254

122 503 868

51 900 000

133 971 571

7 743 254

122 503 868

30

Pokojnine in z njimi povezani odhodki

1 399 471 000

1 399 471 000

1 399 471 000

1 399 471 000

31

Jezikovne službe

396 815 433

396 815 433

396 815 433

396 815 433

32

Energetika

738 302 781

814 608 051

738 302 781

814 608 051

33

Pravosodje

218 238 524

184 498 972

218 238 524

184 498 972

40

Rezerve

1 049 836 185

231 697 385

1 049 836 185

231 697 385

Skupaj

148 190 800 171

140 923 582 776

373 635 089

148 564 435 260

140 923 582 776

Od tega rezerve: 40 01 40, 40 02 41

285 721 185

151 697 385

285 721 185

151 697 385

Naslov XX — Upravni odhodki, dodeljeni posameznim področjem

Zneski

Razvrstitev po vrstah

Naslov Poglavje Člen Postavka

Postavka

FO

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

XX 01

Upravni odhodki, dodeljeni posameznim področjem

XX 01 01

Odhodki za aktivno zaposlene na posameznih področjih

XX 01 01 01

Odhodki za aktivno zaposlene v instituciji

XX 01 01 01 01

Prejemki in nadomestila

5

1 835 168 000

1 835 168 000

XX 01 01 01 02

Izdatki in nadomestila, povezani z zaposlovanjem, premestitvami in prenehanjem zaposlitve

5

14 878 000

14 878 000

XX 01 01 01 03

Prilagoditve prejemkov

5

15 496 000

15 496 000

Vmesni seštevek

1 865 542 000

1 865 542 000

XX 01 01 02

Odhodki za aktivno zaposlene Komisije v delegacijah Unije

XX 01 01 02 01

Prejemki in nadomestila

5

110 428 000

110 428 000

XX 01 01 02 02

Izdatki in nadomestila, povezani z zaposlovanjem, premestitvami in prenehanjem zaposlitve

5

7 462 000

7 462 000

XX 01 01 02 03

Odobritve za kritje za kakršne koli prilagoditve prejemkov

5

871 000

871 000

Vmesni seštevek

118 761 000

118 761 000

Člen XX 01 01 — Vmesni seštevek

1 984 303 000

1 984 303 000

XX 01 02

Odhodki za zunanje sodelavce in drugi odhodki za upravljanje

XX 01 02 01

Zunanji sodelavci, ki sodelujejo z institucijo

XX 01 02 01 01

Pogodbeno osebje

5

66 373 486

66 373 486

XX 01 02 01 02

Osebje agencij ter tehnična in upravna pomoč za podporo različnih dejavnosti

5

23 545 000

23 545 000

XX 01 02 01 03

Državni javni uslužbenci, začasno dodeljeni instituciji

5

39 727 000

39 727 000

Vmesni seštevek

129 645 486

129 645 486

XX 01 02 02

Zunanji sodelavci Komisije v delegacijah Unije

XX 01 02 02 01

Prejemki ostalega osebja

5

7 619 000

7 619 000

XX 01 02 02 02

Usposabljanje strokovnih sodelavcev in napotenih nacionalnih strokovnjakov

5

2 300 000

2 300 000

XX 01 02 02 03

Odhodki ostalega osebja in plačilo ostalih storitev

5

256 000

256 000

Vmesni seštevek

10 175 000

10 175 000

XX 01 02 11

Drugi odhodki institucije za upravljanje

XX 01 02 11 01

Stroški za službena potovanja in reprezentančni stroški

5

56 391 000

56 391 000

XX 01 02 11 02

Stroški za konference in sestanke

5

27 008 000

27 008 000

XX 01 02 11 03

Sestanki odborov

5

12 863 000

12 863 000

XX 01 02 11 04

Študije in posvetovanja

5

6 400 000

6 400 000

XX 01 02 11 05

Informacijski in upravljavski sistemi

5

26 985 000

26 985 000

XX 01 02 11 06

Nadaljnje usposabljanje in usposabljanje vodstva

5

13 500 000

13 500 000

Vmesni seštevek

143 147 000

143 147 000

XX 01 02 12

Drugi odhodki za poslovodenje v zvezi z osebjem Komisije v delegacijah Unije

XX 01 02 12 01

Stroški za službena potovanja in konference ter reprezentančni stroški

5

6 328 000

6 328 000

XX 01 02 12 02

Nadaljnje usposabljanje osebja v delegacijah

5

500 000

500 000

Vmesni seštevek

6 828 000

6 828 000

Člen XX 01 02 — Vmesni seštevek

289 795 486

289 795 486

XX 01 03

Odhodki za opremo in storitve IKT ter zgradbe

XX 01 03 01

Odhodki za opremo in storitve IKT Komisije

XX 01 03 01 03

Oprema IKT

5

54 525 000

54 525 000

XX 01 03 01 04

Storitve IKT

5

63 545 000

63 545 000

Vmesni seštevek

118 070 000

118 070 000

XX 01 03 02

Odhodki za zgradbe in z njimi povezani odhodki za osebje Komisije v delegacijah Unije

XX 01 03 02 01

Nakup ali najem stavb in s tem povezani odhodki

5

46 908 000

46 908 000

XX 01 03 02 02

Oprema, pohištvo, dobave in storitve

5

9 638 000

9 638 000

Vmesni seštevek

56 546 000

56 546 000

Člen XX 01 03 — Vmesni seštevek

174 616 000

174 616 000

XX 01 05

Odhodki za aktivno zaposlene v posrednem raziskovanju

XX 01 05 01

Plačila in nadomestila za aktivno zaposlene v posrednem raziskovanju

1.1

197 229 000

-7 230 000

189 999 000

XX 01 05 02

Zunanji sodelavci v posrednem raziskovanju

1.1

47 262 000

47 262 000

XX 01 05 03

Drugi odhodki za upravljanje v posrednem raziskovanju

1.1

80 253 000

-15 739 000

64 514 000

Člen XX 01 05 — Vmesni seštevek

324 744 000

-22 969 000

301 775 000

Poglavje XX 01 — Skupaj

2 773 458 486

-22 969 000

2 750 489 486

Poglavje XX 01 — Upravni odhodki, dodeljeni posameznim področjem

Člen XX 01 05 — Odhodki za aktivno zaposlene v posrednem raziskovanju

Postavka XX 01 05 01 — Plačila in nadomestila za aktivno zaposlene v posrednem raziskovanju

Zneski

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

197 229 000

-7 230 000

189 999 000

Opombe

Naslednje pripombe veljajo za vsa področja (podjetništvo in industrija, mobilnost in promet, raziskave, informacijska družba in mediji, izobraževanje in kultura, energetika), vključena v posredne ukrepe iz sedmega okvirnega programa za raziskave.

Te odobritve krijejo odhodke za osebje iz Kadrovskih predpisov za zasedbo delovnih mest po odobrenih kadrovskih načrtih v okviru posrednih ukrepov iz jedrskih in nejedrskih programov, vključno z osebjem v delegacijah Unije.

Razčlenitev teh odobritev za odhodke za osebje je naslednja:

Program

Odobritve

Okvirni program (jedrski)

22 840 000

Okvirni program (nejedrski)

167 159 000

Skupaj

189 999 000

Prispevki držav Efte v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru ter zlasti členom 82 Sporazuma in Protokolom 32 k Sporazumu se morajo dodati k odobritvam, ki se vnesejo v to postavko. Ti zneski izhajajo iz prispevkov držav Efte, ki se vnesejo v člen 6 3 0 izkaza prihodkov, ki so namenski prejemki v skladu s členom 21(2)(e) do (g) finančne uredbe; so podlaga za zagotavljanje ustreznih odobritev in izvrševanje v skladu s Prilogo „Evropski gospodarski prostor“ k temu delu izkaza odhodkov v tem oddelku, ki je sestavni del splošnega proračuna.

Pravna podlaga

Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 412, 30.12.2006, str. 1).

Sklep Sveta 2006/970/Euratom z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2007–2011) (UL L 400, 30.12.2006, str. 60).

Odločba Sveta 2006/971/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu „Sodelovanje“ za izvajanje sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 400, 30.12.2006, str. 86).

Odločba Sveta 2006/972/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu „Zamisli“ za izvajanje sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 400, 30.12.2006, str. 243).

Odločba Sveta 2006/973/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu „Ljudje“ za izvajanje sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 400, 30.12.2006, str. 270).

Odločba Sveta 2006/974/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu „Zmogljivosti“ za izvajanje sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 400, 30.12.2006, str. 299).

Odločba Sveta 2006/976/Euratom z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu za izvajanje sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2007–2011) (UL L 400, 30.12.2006, str. 404).

Sklep Sveta 2012/93/Euratom z dne 19. decembra 2011 o okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013) (UL L 47, 18.2.2012, str. 25).

Uredba Sveta (Euratom) št. 139/2012 z dne 19. decembra 2011 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri posrednih ukrepih okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo ter za razširjanje rezultatov raziskav (2012–2013) (UL L 47, 18.2.2012, str. 1).

Sklep Sveta 2012/94/Euratom z dne 19. decembra 2011 o posebnem programu, ki se bo s posrednimi ukrepi izvajal v sklopu okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013) (UL L 47, 18.2.2012, str. 33).

Postavka XX 01 05 03 — Drugi odhodki za upravljanje v posrednem raziskovanju

Zneski

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

80 253 000

-15 739 000

64 514 000

Opombe

Naslednje pripombe veljajo za vsa področja (podjetništvo in industrija, mobilnost in promet, raziskave, informacijska družba in mediji, izobraževanje in kultura, energetika), vključena v posredne ukrepe iz sedmega okvirnega programa za raziskave.

Te odobritve krijejo druge upravne odhodke za celotno upravljanje raziskav v obliki posrednih ukrepov iz jedrskih in nejedrskih programov, vključno z upravnimi odhodki osebja v delegacijah Unije.

Razčlenitev teh odobritev za odhodke za osebje je naslednja:

Program

Odobritve

Okvirni program (jedrski)

10 984 000

Okvirni program (nejedrski)

53 530 000

Skupaj

64 514 000

Prispevki držav Efte v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru ter zlasti členom 82 Sporazuma in Protokolom 32 k Sporazumu se morajo dodati k odobritvam, ki se vnesejo v to postavko. Ti zneski izhajajo iz prispevkov držav Efte, ki se vnesejo v člen 6 3 0 izkaza prihodkov, ki so namenski prejemki v skladu s členom 21(2)(e) do (g) finančne uredbe; so podlaga za zagotavljanje ustreznih odobritev in izvrševanje v skladu s Prilogo „Evropski gospodarski prostor“ k temu delu izkaza odhodkov v tem oddelku, ki je sestavni del splošnega proračuna.

Pravna podlaga

Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 412, 30.12.2006, str. 1).

Sklep Sveta 2006/970/Euratom z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2007–2011) (UL L 400, 30.12.2006, str. 60).

Odločba Sveta 2006/971/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu „Sodelovanje“ za izvajanje sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 400, 30.12.2006, str. 86).

Odločba Sveta 2006/972/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu „Zamisli“ za izvajanje sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 400, 30.12.2006, str. 243).

Odločba Sveta 2006/973/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu „Ljudje“ za izvajanje sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 400, 30.12.2006, str. 270).

Odločba Sveta 2006/974/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu „Zmogljivosti“ za izvajanje sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 400, 30.12.2006, str. 299).

Odločba Sveta 2006/976/Euratom z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu za izvajanje sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2007–2011) (UL L 400, 30.12.2006, str. 404).

Sklep Sveta 2012/93/Euratom z dne 19. decembra 2011 o okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013) (UL L 47, 18.2.2012, str. 25).

Uredba Sveta (Euratom) št. 139/2012 z dne 19. decembra 2011 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri posrednih ukrepih okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo ter za razširjanje rezultatov raziskav (2012–2013) (UL L 47, 18.2.2012, str. 1).

Sklep Sveta 2012/94/Euratom z dne 19. decembra 2011 o posebnem programu, ki se bo s posrednimi ukrepi izvajal v sklopu okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013) (UL L 47, 18.2.2012, str. 33).

Naslov 01 — Gospodarske in finančne zadeve

Zneski

Naslov Poglavje

Postavka

FO

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

01 01

Upravni odhodki na področju „gospodarske in finančne zadeve“

5

82 524 796

82 524 796

82 524 796

82 524 796

01 02

Ekonomska in monetarna unija

13 000 000

12 953 676

13 000 000

12 953 676

01 03

Mednarodne ekonomske in finančne zadeve

4

94 550 000

56 339 890

-10 000 000

94 550 000

46 339 890

01 04

Finančni posli in instrumenti

365 610 000

276 532 610

365 610 000

276 532 610

Naslov 01 — Skupaj

555 684 796

428 350 972

-10 000 000

555 684 796

418 350 972

Poglavje 01 03 — Mednarodne ekonomske in finančne zadeve

Zneski

Naslov Poglavje Člen Postavka

Postavka

FO

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

01 03

Mednarodne ekonomske in finančne zadeve

01 03 01

Udeležba v kapitalu mednarodnih finančnih institucij

01 03 01 01

Evropska banka za obnovo in razvoj – Zagotavljanje vplačanih deležev vpisanega kapitala

4

01 03 01 02

Evropska banka za obnovo in razvoj – Delež vpisanega kapitala na poziv

4

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

Člen 01 03 01 — Vmesni seštevek

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

01 03 02

Makro-finančna pomoč

4

94 550 000

56 339 890

-10 000 000

94 550 000

46 339 890

Poglavje 01 03 — Skupaj

94 550 000

56 339 890

-10 000 000

94 550 000

46 339 890

Člen 01 03 02 — Makro-finančna pomoč

Zneski

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

94 550 000

56 339 890

-10 000 000

94 550 000

46 339 890

Opombe

Ta izredna pomoč je namenjena lajšanju finančnih omejitev določenih tretjih držav, ki se spopadajo z makro-finančnimi težavami, katerih značilnosti so primanjkljaj plačilne bilance in/ali bistvena proračunska neravnovesja.

Neposredno je povezana z izvajanjem makro-finančnih stabilizacijskih in strukturnih uskladitvenih ukrepov v državah prejemnicah. Dejavnost Unije na splošno dopolnjuje dejavnost Mednarodnega denarnega sklada , v koordinaciji z drugimi bilateralnimi donatorji.

Komisija dvakrat letno obvesti proračunski organ o makro-finančnem položaju držav upravičenk ter vsako leto obsežno poroča o izvrševanju te pomoči.

Odobritve iz tega člena bodo porabljene tudi za finančno pomoč za obnovo gruzijskih območij, ki so bila prizadeta v spopadih z Rusijo. Ukrepi bi morali biti namenjeni predvsem makro-finančni stabilizaciji države. Skupni znesek pomoči je bil določen na mednarodni konferenci donatorjev leta 2008.

Pravna podlaga

Sklep Sveta 2006/880/ES z dne 30. novembra 2006 o zagotovitvi izredne finančne pomoči Skupnosti Kosovu (UL L 339, 6.12.2006, str. 36).

Sklep Sveta 2007/860/ES z dne 10. decembra 2007 o zagotovitvi makro-finančne pomoči Skupnosti Libanonu (UL L 337, 21.12.2007, str. 111).

Sklep Sveta 2009/889/ES z dne 30. novembra 2009 o zagotavljanju makro-finančne pomoči Gruziji (UL L 320, 5.12.2009, str. 1).

Sklep Sveta 2009/890/ES z dne 30. novembra 2009 o zagotavljanju makro-finančne pomoči Armeniji (UL L 320, 5.12.2009, str. 3).

Sklep št. 938/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o zagotavljanju makro-finančne pomoči Republiki Moldaviji (UL L 277, 21.10.2010, str. 1).

Naslov 04 — Zaposlovanje in socialne zadeve

Zneski

Naslov Poglavje

Postavka

FO

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

04 01

Upravni odhodki na področju „zaposlovanje in socialne zadeve“

94 756 546

94 756 546

94 756 546

94 756 546

04 02

Evropski socialni sklad

1

11 804 862 310

13 358 557 851

11 804 862 310

13 358 557 851

04 03

Delo v Evropi – Socialni dialog in mobilnost

1

79 097 000

58 354 054

79 097 000

58 354 054

04 04

Zaposlovanje, socialna solidarnost in enakost med spoloma

1

122 286 000

108 376 020

122 286 000

108 376 020

04 05

Evropski sklad za prilagajanje globalizaciji (ESPG)

1

p.m.

58 454 161

-13 116 000

p.m.

45 338 161

04 06

Instrument za predpristopno pomoč (IPA) – Razvoj človeških virov

4

113 157 077

65 152 574

113 157 077

65 152 574

Naslov 04 — Skupaj

12 214 158 933

13 743 651 206

-13 116 000

12 214 158 933

13 730 535 206

Poglavje 04 05 — Evropski sklad za prilagajanje globalizaciji (ESPG)

Zneski

Naslov Poglavje Člen Postavka

Postavka

FO

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

04 05

Evropski sklad za prilagajanje globalizaciji (ESPG)

04 05 01

Evropski sklad za prilagajanje globalizaciji (ESPG)

1.1

p.m.

58 454 161

-13 116 000

p.m.

45 338 161

Poglavje 04 05 — Skupaj

p.m.

58 454 161

-13 116 000

p.m.

45 338 161

Člen 04 05 01 — Evropski sklad za prilagajanje globalizaciji (ESPG)

Zneski

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

p.m.

58 454 161

-13 116 000

p.m.

45 338 161

Opombe

Odobritve so namenjene financiranju Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), s katerim bo lahko Unija zagotavljala začasno in usmerjeno podporo delavcem, ki postanejo odvečni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije, ko imajo ti presežki delovne sile zelo škodljiv vpliv na regionalno ali lokalno gospodarstvo. Pri vlogah, predloženih pred 31. decembrom 2011, se lahko uporablja tudi za podporo delavcem, ki postanejo presežni neposredno zaradi svetovne finančne in gospodarske krize.

Odhodki iz Sklada znašajo največ 500 000 000 EUR na leto.

Cilj te rezerve je v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 zagotoviti dodatno začasno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice večjih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, in jim pomagati pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

Ukrepi, ki so bili sprejeti v okviru ESPG, morajo dopolnjevati ukrepe Evropskega socialnega sklada. Financiranje iz teh instrumentov se ne sme podvajati.

Metoda za vključitev proračunskih sredstev v to rezervo in za uporabo Sklada je določena v točki 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 in členu 12 Uredbe (ES) št. 1927/2006.

Pravna podlaga

Uredba (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (UL L 406, 30.12.2006, str. 1).

Uredba (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (UL L 167, 29.6.2009, str. 26).

Spremljajoči akti

Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (UL C 139, 14.6.2006, str. 1).

Naslov 05 — Kmetijstvo in razvoj podeželja

Zneski

Naslov Poglavje

Postavka

FO

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

05 01

Upravni odhodki na področju „kmetijstvo in razvoj podeželja“

133 234 504

133 234 504

133 234 504

133 234 504

05 02

Intervencije na kmetijskih trgih

2

2 773 440 000

2 772 526 798

2 773 440 000

2 772 526 798

05 03

Neposredne pomoči

2

40 931 900 000

40 931 900 000

40 931 900 000

40 931 900 000

05 04

Razvoj podeželja

2

14 804 955 797

13 022 586 520

14 804 955 797

13 022 586 520

05 05

Predpristopni ukrepi na področju kmetijstva in razvoja podeželja

4

259 328 000

81 470 000

-32 331 335

259 328 000

49 138 665

05 06

Mednarodni vidiki na področju „Kmetijstvo in razvoj podeželja“

4

6 629 000

5 069 602

6 629 000

5 069 602

05 07

Revizija odhodkov za kmetijstvo

2

-84 900 000

-84 900 000

-84 900 000

-84 900 000

05 08

Strategija in usklajevanje politike na področju „kmetijstvo in razvoj podeželja“

2

27 307 342

33 470 205

27 307 342

33 470 205

Naslov 05 — Skupaj

58 851 894 643

56 895 357 629

-32 331 335

58 851 894 643

56 863 026 294

Poglavje 05 05 — Predpristopni ukrepi na področju kmetijstva in razvoja podeželja

Zneski

Naslov Poglavje Člen Postavka

Postavka

FO

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

05 05

Predpristopni ukrepi na področju kmetijstva in razvoja podeželja

05 05 01

Posebni pristopni program za kmetijstvo in razvoj podeželja (Sapard) – Zaključek predhodnih ukrepov

05 05 01 01

Predpristopni instrument Sapard – Zaključek programa (2000–2006)

4

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

05 05 01 02

Predpristopni instrument Sapard – Zaključek predpristopne pomoči osmim državam prosilkam

4

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

Člen 05 05 01 — Vmesni seštevek

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

05 05 02

Instrument za predpristopno pomoč za razvoj podeželja (IPARD)

4

259 328 000

81 470 000

-32 331 335

259 328 000

49 138 665

Poglavje 05 05 — Skupaj

259 328 000

81 470 000

-32 331 335

259 328 000

49 138 665

Člen 05 05 02 — Instrument za predpristopno pomoč za razvoj podeželja (IPARD)

Zneski

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

259 328 000

81 470 000

-32 331 335

259 328 000

49 138 665

Opombe

Te odobritve so namenjene kritju pomoči Unije državam kandidatkam, ki jo krije IPA, za postopno uskladitev s standardi in politikami Unije ter, če je to potrebno, s pravnim redom Unije, da bi pridobile članstvo. Dejavnost „razvoj podeželja“ podpira države pri njihovih pripravah v zvezi z izvajanjem in vodenjem skupne kmetijske politike, uskladitvijo s strukturami Unije ter popristopnimi programi za razvoj podeželja, ki jih financira Unija.

Pravna podlaga

Uredba Sveta (ES) št. 1085/2006 z dne 17. julija 2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) (UL L 210, 31.7.2006, str. 82).

Naslov 06 — Mobilnost in promet

Zneski

Naslov Poglavje

Postavka

FO

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

06 01

Upravni odhodki na področju „mobilnost in promet“

68 011 011

68 011 011

68 011 011

68 011 011

06 02

Notranji, zračni in pomorski promet

1

201 808 724

151 320 581

201 808 724

151 320 581

06 03

Vseevropska omrežja

1

1 410 000 000

721 545 956

1 410 000 000

721 545 956

06 06

Raziskave na področju prometa

1

60 980 795

43 083 946

12 457 557

60 980 795

55 541 503

Naslov 06 — Skupaj

1 740 800 530

983 961 494

12 457 557

1 740 800 530

996 419 051

Poglavje 06 06 — Raziskave na področju prometa

Zneski

Naslov Poglavje Člen Postavka

Postavka

FO

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

06 06

Raziskave na področju prometa

06 06 02

Raziskave na področju prometa (vključno z aeronavtiko)

06 06 02 01

Raziskave na področju prometa (vključno z aeronavtiko)

1.1

p.m.

10 542 392

p.m.

10 542 392

06 06 02 02

Raziskave na področju prometa (vključno z aeronavtiko) — Skupno podjetje za gorivne celice in vodik (GCV)

1.1

2 656 000

2 305 982

2 656 000

2 305 982

06 06 02 03

Skupno podjetje SESAR

1.1

58 324 795

29 652 574

12 457 557

58 324 795

42 110 131

Člen 06 06 02 — Vmesni seštevek

60 980 795

42 500 948

12 457 557

60 980 795

54 958 505

06 06 04

Odobritve iz prispevkov tretjih strank (ki niso del Evropskega gospodarskega prostora) za raziskave in tehnološki razvoj

1.1

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

06 06 05

Zaključek prejšnjih programov

06 06 05 01

Zaključek programov (pred 2003)

1.1

p.m.

p.m.

06 06 05 02

Zaključek šestega okvirnega programa ES (2003–2006)

1.1

582 998

582 998

Člen 06 06 05 — Vmesni seštevek

582 998

582 998

Poglavje 06 06 — Skupaj

60 980 795

43 083 946

12 457 557

60 980 795

55 541 503

Opombe

Te opombe veljajo za vse postavke v tem poglavju.

Te odobritve bodo uporabljene za sedmi okvirni program Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti, ki vključuje obdobje 2007–2013.

Program se bo izvajal, da bi sledili splošnim ciljem iz člena 179 Pogodbe o delovanju Evropske unije in tako prispevali k ustvarjanju družbe znanja, ki bo temeljila na Evropskem raziskovalnem prostoru. Ti cilji so spodbujanje transnacionalnega sodelovanja na vseh ravneh v Uniji, povečanje dinamičnosti, kreativnosti in odličnosti evropskih raziskav do meja znanja, krepitev človeških virov na področju raziskav in tehnologije v Evropi v smislu kvantitete in tudi kvalitete, povečanje raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti v celi Evropi ter zagotovitev njihove optimalne izrabe.

Pod te člene in postavke spadajo tudi stroški znanstvenih in tehnoloških srečanj na visoki ravni, konferenc, delavnic in seminarjev, ki jih v okviru evropskega interesa organizira Komisija, financiranje znanstvenih in tehnoloških analiz na visoki ravni, ki se jih opravlja v imenu Unije, da bi preučili nova področja raziskovanja, primerna za aktivnost Unije, med drugim tudi v kontekstu Evropskega raziskovalnega prostora, ter ukrepov za spremljanje in razširjanje rezultatov programov, vključno z ukrepi poprejšnjih okvirnih programov.

Te odobritve pokrivajo tudi upravne izdatke, vključno z izdatki za osebje, informacije, objave, upravno in tehnično delovanje ter določene druge postavke izdatkov, ki se nanašajo na notranjo infrastrukturo, povezano z doseganjem ciljev konkretnega ukrepa, katerega sestavni del so, vključno z delovanjem in ukrepi, ki so potrebni za pripravo in spremljanje strategije RTR Unije.

Za nekatere od teh projektov je predvidena možnost udeležbe tretjih držav ali ustanov iz tretjih držav v evropskem sodelovanju na področju znanstvenih in tehničnih raziskav. Vsi finančni prispevki bodo vneseni v postavki 6 0 1 3 in 6 0 1 5 izkaza prihodkov in lahko omogočijo dodatne odobritve, dane na voljo v skladu s členom 21 finančne uredbe.

Prihodki iz držav, ki so udeležene pri evropskem sodelovanju na področju znanstvenih in tehničnih raziskav, bodo vneseni v postavko 6 0 1 6 izkaza prihodkov in lahko omogočijo dodatne odobritve, dane na voljo v skladu s členom 21 finančne uredbe.

Kakršni koli prihodki iz prispevkov držav kandidatk in, kjer je to primerno, potencialnih držav kandidatk zahodnega Balkana za sodelovanje v programih Unije, ki se vnesejo v postavko 6 0 3 1 izkaza prihodkov, lahko omogočijo dodatne odobritve v skladu s členom 21(2)(e) do (g) finančne uredbe.

Kakršni koli prihodki iz prispevkov zunanjih organov za dejavnosti Unije bodo vneseni v postavko 6 0 3 3 izkaza prihodkov in lahko omogočijo dodatne odobritve, dane na voljo v skladu s členom 21 finančne uredbe.

Dodatne odobritve bodo na voljo v členu 06 06 04.

Člen 06 06 02 — Raziskave na področju prometa (vključno z aeronavtiko)

Postavka 06 06 02 03 — Skupno podjetje SESAR

Zneski

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

58 324 795

29 652 574

12 457 557

58 324 795

42 110 131

Opombe

Te odobritve so namenjene kritju razvojne faze programa SESAR za vključitev tehnološkega vidika politike enotnega evropskega neba (SESAR), vključno z delovanjem skupnega podjetja SESAR.

Prispevki držav Efte v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru ter zlasti členom 82 Sporazuma in Protokolom 32 k Sporazumu se morajo dodati k odobritvam, ki se vnesejo v to postavko. Ti zneski izhajajo iz prispevkov držav Efte, ki se vnesejo v člen 6 3 0 izkaza prihodkov, ki predstavljajo namenske prejemke v skladu s členom 21(2)(e) do (g) finančne uredbe; so podlaga za zagotavljanje ustreznih odobritev in izvrševanje v skladu s Prilogo „Evropski gospodarski prostor“ k temu delu izkaza izdatkov tega oddelka, ki je sestavni del splošnega proračuna.

Pravna podlaga

Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 412, 30.12.2006, str. 1).

Uredba (ES) št. 1906/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa in razširjanju rezultatov raziskav (2007–2013) (UL L 391, 30.12.2006, str. 1).

Odločba Sveta 2006/971/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu „Sodelovanje“ za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 400, 30.12.2006, str. 86).

Uredba Sveta (ES) št. 219/2007 z dne 27. februarja 2007 o ustanovitvi skupnega podjetja za razvoj nove generacije evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (SESAR) (UL L 64, 2.3.2007, str. 1).

Uredba Sveta (ES) št. 1361/2008 z dne 16. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 219/2007 o ustanovitvi skupnega podjetja za razvoj nove generacije evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (SESAR) (UL L 352, 31.12.2008, str. 12).

Naslov 08 — Raziskave

Zneski

Naslov Poglavje

Postavka

FO

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

08 01

Upravni izdatki na področju „raziskave“

346 871 798

346 871 798

-26 884 000

-26 884 000

319 987 798

319 987 798

08 02

Sodelovanje – Zdravje

1

1 011 075 530

842 660 918

17 980 852

1 011 075 530

860 641 770

08 03

Sodelovanje – Hrana, kmetijstvo in ribištvo ter biotehnologija

1

363 076 419

323 404 000

363 076 419

323 404 000

08 04

Sodelovanje – Nanoznanosti, nanotehnologije, materiali in nove proizvodne tehnologije

1

621 408 062

504 625 722

19 936 245

621 408 062

524 561 967

08 05

Sodelovanje – Energija

1

218 718 047

165 048 655

218 718 047

165 048 655

08 06

Sodelovanje – Okolje (vključno s podnebnimi spremembami)

1

340 570 726

283 092 998

2 804 213

340 570 726

285 897 211

08 07

Sodelovanje – Promet (vključno z aeronavtiko)

1

560 200 746

444 884 572

560 200 746

444 884 572

08 08

Sodelovanje – Družbeno-ekonomske in humanistične znanosti

1

112 677 988

67 955 934

112 677 988

67 955 934

08 09

Sodelovanje – Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja (RSFF)

1

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

08 10

Zamisli

1

1 714 721 109

1 026 958 500

41 883 890

1 714 721 109

1 068 842 390

08 12

Zmogljivosti – Raziskovalne infrastrukture

1

74 993 775

128 562 844

74 993 775

128 562 844

08 13

Zmogljivosti – Raziskave v korist malih in srednje velikih podjetij (MSP)

1

274 436 455

236 286 122

274 436 455

236 286 122

08 14

Zmogljivosti – Regije znanja

1

27 351 639

19 269 599

27 351 639

19 269 599

08 15

Zmogljivosti – Raziskovalni potencial

1

74 266 567

56 254 471

74 266 567

56 254 471

08 16

Zmogljivosti – Znanost v družbi

1

63 656 771

40 164 131

63 656 771

40 164 131

08 17

Zmogljivosti – Dejavnosti mednarodnega sodelovanja

1

39 858 805

27 329 402

39 858 805

27 329 402

08 18

Zmogljivosti – Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja (RSFF)

1

50 221 512

50 237 726

50 221 512

50 237 726

08 19

Zmogljivosti – Podpora za skladen razvoj raziskovalnih politik

1

13 470 414

8 912 772

405 852

13 470 414

9 318 624

08 20

Euratom – Fuzijska energija

1

937 673 290

573 362 274

-289 200 000

937 673 290

284 162 274

08 21

Euratom – Jedrska fisija in zaščita pred sevanjem

1

56 086 380

54 244 745

56 086 380

54 244 745

08 22

Zaključek prejšnjih okvirnih programov in drugih dejavnosti

1

p.m.

31 815 789

p.m.

31 815 789

08 23

Raziskovalni program Raziskovalnega sklada za premog in jeklo

1

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

Naslov 08 — Skupaj

6 901 336 033

5 231 942 972

-26 884 000

-233 072 948

6 874 452 033

4 998 870 024

Opombe

Te opombe se nanašajo na vse proračunske postavke iz tega naslova (z izjemo poglavja 08 22).

Te odobritve se bodo uporabile v skladu z Uredbo (ES) št. 1906/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa in razširjanju rezultatov raziskav (2007–2013) (UL L 391, 30.12.2006, str. 1) in Uredbo Sveta (Euratom) št. 1908/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo in pri razširjanju rezultatov raziskav (2007–2011) (UL L 400, 30.12.2006, str. 1).

Za vse odobritve iz tega naslova se uporablja ista opredelitev malih in srednje velikih podjetij (MSP), kot se uporablja za posebne horizontalne programe, namenjene MSP, v sklopu istega okvirnega programa. Ta opredelitev se glasi: upravičen MSP je pravna oseba v skladu z opredelitvijo MSP v Priporočilu Komisije 2003/361/ES in ni raziskovalni center, raziskovalni inštitut, pogodbena raziskovalna organizacija ali svetovalno podjetje. Raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru Sedmega okvirnega programa, morajo spoštovati temeljna etična načela (v skladu s členom 6(1) Sklepa št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 412, 30.12.2006, str. 1)), vključno z zahtevami za dobro počutje živali. To vključuje zlasti načela iz člena 6 Pogodbe o Evropski uniji in Listine o temeljnih pravicah Evropske unije. Posebna pozornost bo usmerjena na poudarjanje dejavnosti, katerih cilj je promocija vloge žensk v znanosti in raziskovalnih dejavnostih.

Pod te člene in postavke spadajo tudi stroški znanstvenih in tehnoloških srečanj na visoki ravni, konferenc, delavnic in seminarjev, ki jih v okviru evropskega interesa organizira Komisija, financiranje znanstvenih in tehnoloških analiz ter ocen na visoki ravni, ki se jih opravlja v imenu Unije, da bi preučili nova področja raziskovanja, primerna za dejavnost Unije, med drugim tudi v kontekstu Evropskega raziskovalnega prostora, ter ukrepov za spremljanje in razširjanje rezultatov programov, vključno z ukrepi prejšnjih okvirnih programov.

Te odobritve krijejo tudi upravne izdatke, vključno z izdatki za osebje, ki so ali pa ne kriti s Kadrovskimi predpisi, informiranje, publikacije, upravno in tehnično delovanje ter določene druge postavke odhodkov, ki se nanašajo na notranjo infrastrukturo, povezano z doseganjem ciljev konkretnega ukrepa, katerega sestavni del so, vključno z delovanjem in pobudami, ki so potrebni za pripravo in spremljanje strategije raziskav in tehničnega razvoja Unije.

Prihodki iz sporazumov o sodelovanju med Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Švico ali večstranskega Evropskega sporazuma o razvoju fuzije (EFDA) bodo vneseni v postavki 6 0 1 1 in 6 0 1 2 izkaza prihodkov in lahko omogočijo dodatne odobritve, dane na voljo v skladu s členom 21 finančne uredbe.

Za nekatere od teh projektov je predvidena možnost udeležbe tretjih držav ali ustanov iz tretjih držav v evropskem sodelovanju na področju znanstvenih in tehničnih raziskav. Vsi finančni prispevki bodo vneseni v postavki 6 0 1 3 in 6 0 1 5 izkaza prihodkov in lahko omogočijo dodatne odobritve, dane na voljo v skladu s členom 21 finančne uredbe.

Prihodki iz držav, ki so udeležene pri evropskem sodelovanju na področju znanstvenih in tehničnih raziskav, bodo vneseni v postavko 6 0 1 6 izkaza prihodkov in lahko omogočijo dodatne odobritve, dane na voljo v skladu s členom 21 finančne uredbe.

Vsi prihodki iz prispevkov držav kandidatk in, kjer je to primerno, potencialnih držav kandidatk zahodnega Balkana za udeležbo v programih Unije, ki se vnesejo v postavko 6 0 3 1 izkaza prihodkov, lahko omogočijo dodatne odobritve v skladu s členom 21(2)(e) do (g) finančne uredbe.

Vsi prihodki iz prispevkov zunanjih organov za dejavnosti Unije, ki se vnesejo v postavko 6 0 3 3 izkaza prihodkov in lahko omogočijo dodatne odobritve v skladu s členom 21 finančne uredbe.

Dodatne odobritve bodo na voljo v členu 08 22 04.

Da bi uresničili cilj 15 % udeležbe MSP v projektih, ki se financirajo iz teh sredstev, kot določa Sklep št. 1982/2006/ES, so potrebni bolj specifični ukrepi. Projekti, ki se lahko uvrstijo med posebne ukrepe za MSP, bi morali biti upravičeni do financiranja v okviru tematskega programa, če ti projekti izpolnjujejo potrebne (tematske) zahteve.

Poglavje 08 01 — Upravni izdatki na področju „raziskave“

Zneski

Naslov Poglavje Člen Postavka

Postavka

FO

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

08 01

Upravni izdatki na področju „raziskave“

08 01 01

Izdatki za aktivno zaposlene na področju politike Raziskave

5

8 879 594

8 879 594

08 01 02

Izdatki za zunanje osebje in drugi izdatki za upravljanje na področju politike Raziskave

08 01 02 01

Zunanje osebje

5

265 716

265 716

08 01 02 11

Drugi izdatki za upravljanje

5

394 554

394 554

Člen 08 01 02 — Vmesni seštevek

660 270

660 270

08 01 03

Odhodki za opremo in storitve IKT na področju raziskave

5

561 934

561 934

08 01 04

Izdatki za podporo dejavnostim na področju raziskave

08 01 04 30

Izvajalska agencija Evropskega raziskovalnega sveta (ERCEA)

1.1

39 000 000

39 000 000

08 01 04 31

Izvajalska agencija za raziskave (REA)

1.1

49 300 000

-3 915 000

45 385 000

08 01 04 40

Evropsko skupno podjetje za ITER – Fuzija za energijo – Odhodki za upravno poslovodenje

1.1

39 390 000

39 390 000

Člen 08 01 04 — Vmesni seštevek

127 690 000

-3 915 000

123 775 000

08 01 05

Izdatki za podporo dejavnostim na področju Raziskave

08 01 05 01

Izdatki za osebje v raziskovalni dejavnosti

1.1

127 793 000

-7 230 000

120 563 000

08 01 05 02

Zunanje osebje v raziskovalni dejavnosti

1.1

26 287 000

26 287 000

08 01 05 03

Drugi izdatki za upravljanje v raziskovalni dejavnosti

1.1

55 000 000

-15 739 000

39 261 000

Člen 08 01 05 — Vmesni seštevek

209 080 000

-22 969 000

186 111 000

Poglavje 08 01 — Skupaj

346 871 798

-26 884 000

319 987 798

Člen 08 01 04 — Izdatki za podporo dejavnostim na področju „raziskave“

Postavka 08 01 04 31 — Izvajalska agencija za raziskave (REA)

Zneski

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

49 300 000

-3 915 000

45 385 000

Opombe

Te odobritve so namenjene kritju stroškov delovanja Izvajalske agencije za raziskave, nastalih zaradi vloge Agencije pri upravljanju nekaterih delov posebnih programov „Ljudje“, „Zmogljivosti“ in „Sodelovanje“ na področju raziskav.

Prispevki držav Efte v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru ter zlasti členom 82 Sporazuma in Protokolom 32 k Sporazumu se morajo dodati k odobritvam, ki se vnesejo v to postavko. Ti zneski izhajajo iz prispevkov držav Efte, ki se vnesejo v člen 6 3 0 izkaza prihodkov in predstavljajo namenske prejemke v skladu s členom 21(2)(e) do (g) finančne uredbe; so podlaga za zagotavljanje ustreznih odobritev in izvrševanje v skladu s Prilogo „Evropski gospodarski prostor“ k temu delu izkaza izdatkov tega oddelka, ki je sestavni del splošnega proračuna.

Kadrovski načrt Agencije je določen v Prilogi „Osebje“ k temu oddelku.

Pravna podlaga

Sklep 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 412, 30.12.2006, str. 1).

Uredba (ES) št. 1906/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa in razširjanju rezultatov raziskav (2007–2013) (UL L 391, 30.12.2006, str. 1).

Odločba Sveta 2006/971/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu „Sodelovanje“ za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 400, 30.12.2006, str. 86).

Odločba Sveta 2006/973/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu „Ljudje“ za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 400, 30.12.2006, str. 270).

Odločba Sveta 2006/974/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu „Zmogljivosti“ za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 400, 30.12.2006, str. 299).

Spremljajoči akti

Sklep Komisije 2008/46/ES z dne 14. decembra 2007 o ustanovitvi Izvajalske agencije za raziskave za upravljanje nekaterih delov posebnih programov Skupnosti Ljudje, Zmogljivosti in Sodelovanje na področju raziskav z uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 (UL L 11, 15.1.2008, str. 9).

Člen 08 01 05 — Izdatki za podporo dejavnostim na področju „Raziskave“

Postavka 08 01 05 01 — Izdatki za osebje v raziskovalni dejavnosti

Zneski

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

127 793 000

-7 230 000

120 563 000

Postavka 08 01 05 03 — Drugi izdatki za upravljanje v raziskovalni dejavnosti

Zneski

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

55 000 000

-15 739 000

39 261 000

Poglavje 08 02 — Sodelovanje – Zdravje

Zneski

Naslov Poglavje Člen Postavka

Postavka

FO

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

08 02

Sodelovanje – Zdravje

08 02 01

Sodelovanje – Zdravje

1.1

799 767 530

737 750 113

799 767 530

737 750 113

08 02 02

Sodelovanje – Zdravje – Skupno podjetje za pobudo za inovativna zdravila

1.1

207 068 000

100 719 908

17 980 852

207 068 000

118 700 760

08 02 03

Sodelovanje – Zdravje – Izdatki za podporo skupnemu podjetju za pobudo za inovativna zdravila

1.1

4 240 000

4 190 897

4 240 000

4 190 897

Poglavje 08 02 — Skupaj

1 011 075 530

842 660 918

17 980 852

1 011 075 530

860 641 770

Člen 08 02 02 — Sodelovanje – Zdravje – Skupno podjetje za pobudo za inovativna zdravila

Zneski

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

207 068 000

100 719 908

17 980 852

207 068 000

118 700 760

Opombe

Skupno podjetje za pobudo za inovativna zdravila prispeva k uresničevanju Sedmega okvirnega programa in zlasti teme „Zdravje“ v sklopu posebnega programa „Sodelovanje“ za izvajanje Sedmega okvirnega programa. Njegov cilj je znatno izboljšati učinkovitost in uspešnost procesa razvoja zdravil, dolgoročni cilj pa je, da bi evropski farmacevtski sektor proizvedel več učinkovitejših in varnejših inovativnih zdravil. Zlasti bo:

–  podpiralo „predkonkurenčne farmacevtske raziskave in razvoj“ v državah članicah in državah, pridruženih k Sedmemu okvirnemu programu, z usklajenim pristopom za odpravljanje ugotovljenih ozkih grl pri raziskavah v procesu razvoja zdravil,

–  podpiralo izvajanje raziskovalnih prednostnih nalog iz raziskovalnega programa skupne tehnološke pobude za inovativna zdravila (raziskovalne dejavnosti), zlasti z dodeljevanjem nepovratnih sredstev na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov,

–  zagotavljalo dopolnjevanje z drugimi dejavnostmi iz Sedmega okvirnega programa,

–  kot javno-zasebno partnerstvo povečalo naložbe v raziskave na biofarmacevtskem področju v državah članicah in državah, pridruženih k Sedmemu okvirnemu programu, z združevanjem virov in spodbujanjem sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem,

–  podpiralo sodelovanje malih in srednje velikih podjetij pri svojih dejavnostih v skladu s cilji Sedmega okvirnega programa.

Prispevki držav Efte v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru ter zlasti členom 82 Sporazuma in Protokolom 32 k Sporazumu se morajo dodati k odobritvam, ki se vnesejo v ta člen. Ti zneski izhajajo iz prispevkov držav Efte, ki se vnesejo v člen 6 3 0 izkaza prihodkov, ki predstavljajo namenske prejemke v skladu s členom 21(2)(e) do (g) finančne uredbe; so podlaga za zagotavljanje ustreznih odobritev in izvrševanje v skladu s Prilogo „Evropski gospodarski prostor“ k temu delu izkaza izdatkov tega oddelka, ki je sestavni del splošnega proračuna.

Pravna podlaga

Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 412, 30.12.2006, str. 1).

Odločba Sveta 2006/971/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu Sodelovanje za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 400, 30.12.2006, str. 86).

Uredba Sveta (ES) št. 73/2008 z dne 20. decembra 2007 o ustanovitvi Skupnega podjetja za izvajanje skupne tehnološke pobude za inovativna zdravila (UL L 30, 4.2.2008, str. 38).

Poglavje 08 04 — Sodelovanje – Nanoznanosti, nanotehnologije, materiali in nove proizvodne tehnologije

Zneski

Naslov Poglavje Člen Postavka

Postavka

FO

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

08 04

Sodelovanje – Nanoznanosti, nanotehnologije, materiali in nove proizvodne tehnologije

08 04 01

Sodelovanje – Nanoznanosti, nanotehnologije, materiali in nove proizvodne tehnologije

1.1

612 616 062

497 518 000

19 936 245

612 616 062

517 454 245

08 04 02

Sodelovanje – Nanoznanosti, nanotehnologije, materiali in nove proizvodne tehnologije – Skupno podjetje za gorivne celice in vodik

1.1

8 792 000

7 107 722

8 792 000

7 107 722

Poglavje 08 04 — Skupaj

621 408 062

504 625 722

19 936 245

621 408 062

524 561 967

Člen 08 04 01 — Sodelovanje – Nanoznanosti, nanotehnologije, materiali in nove proizvodne tehnologije

Zneski

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

612 616 062

497 518 000

19 936 245

612 616 062

517 454 245

Opombe

Dejavnosti, ki se izvajajo na tem področju, so namenjene pomoči pri doseganju kritične mase zmogljivosti, potrebnih za razvijanje in izkoriščanje, zlasti za ekološko učinkovitost in zmanjšanje odvajanja nevarnih snovi v okolje, za vodilne mejne tehnologije za proizvode, storitve in proizvodne postopke v prihodnjih letih, ki temeljijo zlasti na znanju in inteligenci.

Treba je zagotoviti zadostna sredstva za raziskave na področju nanotehnologije v povezavi z oceno tveganja za okolje in zdravje, saj je temu danes namenjeno samo 5–10 % vseh raziskav na področju nanotehnologije.

Dovolj proračunskih sredstev je treba nameniti dejavnostim, ki spodbujajo raziskovanje in nastajanje procesov in praks učinkovite rabe virov, kot so na primer ekološko oblikovanje, možnost ponovne uporabe, možnost recikliranja ter raziskave za zamenjavo nevarnih ali kritičnih snovi.

Sem spadajo tudi stroški znanstvenih in tehnoloških srečanj na visoki ravni, konferenc, delavnic in seminarjev, ki jih zaradi evropskega interesa organizira Komisija, financiranje študij, subvencij, spremljanja in vrednotenja posebnih programov kot tudi financiranje sekretariata IPS, znanstvenih in tehnoloških analiz na visoki ravni ter ukrepov prejšnjih okvirnih programov.

Prispevki držav Efte v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru ter zlasti členom 82 Sporazuma in Protokolom 32 k Sporazumu se morajo dodati k odobritvam, ki se vnesejo v ta člen. Ti zneski izhajajo iz prispevkov držav Efte, ki se vnesejo v člen 6 3 0 izkaza prihodkov, ki predstavljajo namenske prejemke v skladu s členom 21(2)(e) do (g) finančne uredbe; so podlaga za zagotavljanje ustreznih odobritev in izvrševanje v skladu s Prilogo „Evropski gospodarski prostor“ k temu delu izkaza izdatkov tega oddelka, ki je sestavni del splošnega proračuna.

Pravna podlaga

Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 412, 30.12.2006, str. 1).

Uredba (ES) št. 1906/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa in razširjanju rezultatov raziskav (2007–2013) (UL L 391, 30.12.2006, str. 1).

Odločba Sveta 2006/971/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu Sodelovanje za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 400, 30.12.2006, str. 86).

Poglavje 08 06 — Sodelovanje – Okolje (vključno s podnebnimi spremembami)

Zneski

Naslov Poglavje Člen Postavka

Postavka

FO

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

08 06

Sodelovanje – Okolje (vključno s podnebnimi spremembami)

08 06 01

Sodelovanje – Okolje (vključno s podnebnimi spremembami)

1.1

336 619 726

280 421 301

2 804 213

336 619 726

283 225 514

08 06 02

Sodelovanje – Okolje – Skupno podjetje za gorivne celice in vodik

1.1

3 951 000

2 671 697

3 951 000

2 671 697

Poglavje 08 06 — Skupaj

340 570 726

283 092 998

2 804 213

340 570 726

285 897 211

Člen 08 06 01 — Sodelovanje – Okolje (vključno s podnebnimi spremembami)

Zneski

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

336 619 726

280 421 301

2 804 213

336 619 726

283 225 514

Opombe

Raziskave na področju okolja v okviru Sedmega okvirnega programa se bodo izvajale znotraj teme „Okolje (vključno s podnebnimi spremembami)“. Cilj je spodbujati trajnostno gospodarjenje z naravnim in človekovim okoljem ter njegovimi viri s pomočjo pospeševanja našega znanja o medsebojnih vplivih med biosfero, ekosistemi in človekovimi dejavnostmi ter razvijanjem novih tehnologij, orodij in storitev, da bi na celosten način rešili svetovne okoljske probleme. Poudarek bo na napovedovanju sprememb podnebnih, ekoloških, zemeljskih in oceanskih sistemov ter na orodju in tehnologijah za spremljanje, preprečevanje in zmanjševanje pritiskov na okolje in tveganj, vključno s tveganjem za zdravje, ter za trajnost naravne in kulturne krajine.

Raziskave v okviru te teme bodo prispevale k izvajanju mednarodnih obvez in pobud, kot npr. globalno opazovanje Zemlje (GEO). Poleg tega bodo podpirale raziskovalne potrebe, ki izhajajo iz obstoječe in nastajajoče zakonodaje in politik Unije, s tem povezanih tematskih strategij, akcijskega načrta za okoljske tehnologije ter akcijskega načrta za okolje in zdravje. Raziskave bodo prispevale tudi k tehnološkemu razvoju, ki bo izboljšal tržni položaj evropskih podjetij, zlasti majhnih in srednje velikih podjetij, na področjih, kot so okoljske tehnologije.

Prispevki držav Efte v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru ter zlasti členom 82 Sporazuma in Protokolom 32 k Sporazumu se morajo dodati k odobritvam, ki se vnesejo v ta člen. Ti zneski izhajajo iz prispevkov držav Efte, ki se vnesejo v člen 6 3 0 izkaza prihodkov, ki predstavljajo namenske prejemke v skladu s členom 21(2)(e) do (g) finančne uredbe; so podlaga za zagotavljanje ustreznih odobritev in izvrševanje v skladu s Prilogo „Evropski gospodarski prostor“ k temu delu izkaza izdatkov tega oddelka, ki je sestavni del splošnega proračuna.

Pravna podlaga

Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 412, 30.12.2006, str. 1).

Uredba (ES) št. 1906/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa in razširjanju rezultatov raziskav (2007–2013) (UL L 391, 30.12.2006, str. 1).

Odločba Sveta 2006/971/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu Sodelovanje za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 400, 30.12.2006, str. 86).

Poglavje 08 10 — Zamisli

Zneski

Naslov Poglavje Člen Postavka

Postavka

FO

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

08 10

Zamisli

08 10 01

Zamisli

1.1

1 714 721 109

1 026 958 500

41 883 890

1 714 721 109

1 068 842 390

Poglavje 08 10 — Skupaj

1 714 721 109

1 026 958 500

41 883 890

1 714 721 109

1 068 842 390

Člen 08 10 01 — Zamisli

Zneski

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

1 714 721 109

1 026 958 500

41 883 890

1 714 721 109

1 068 842 390

Opombe

Splošni cilj dejavnosti Evropskega raziskovalnega sveta v okviru posebnega programa „Zamisli“ je opredeliti najboljše raziskovalne skupine v Evropi in spodbujati „raziskave na novih področjih znanja“ s financiranjem večdisciplinarnih projektov in projektov z visokim tveganjem, ovrednotenih izključno na podlagi merila odličnosti s strokovnim ocenjevanjem na evropski ravni, ter hkrati spodbujati zlasti nastajanje omrežij med raziskovalnimi skupinami v različnih državah, da se spodbuja razvoj evropske znanstvene skupnosti.

Prispevki držav Efte v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru ter zlasti členom 82 Sporazuma in Protokolom 32 k Sporazumu se morajo dodati k odobritvam, ki se vnesejo v ta člen. Ti zneski izhajajo iz prispevkov držav Efte, ki se vnesejo v člen 6 3 0 izkaza prihodkov, ki predstavljajo namenske prejemke v skladu s členom 21(2)(e) do (g) finančne uredbe; so podlaga za zagotavljanje ustreznih odobritev in izvrševanje v skladu s Prilogo „Evropski gospodarski prostor“ k temu delu izkaza izdatkov tega oddelka, ki je sestavni del splošnega proračuna.

Te odobritve bodo pokrivale tudi izdatke, ki ustrezajo prihodkom, ki so podlaga za zagotovitev dodatnih odobritev od tretjih oseb ali tretjih držav (ki niso del Evropskega gospodarskega prostora), ki sodelujejo v projektih na področju raziskav in tehnološkega razvoja.

V skladu s členom 21 finančne uredbe lahko vsak prihodek, vnesen v postavke 6 0 1 3, 6 0 1 5, 6 0 1 6, 6 0 3 1 in 6 0 3 3 izkaza prihodkov, omogoči dodatne odobritve.

Pravna podlaga

Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 412, 30.12.2006, str. 1).

Uredba (ES) št. 1906/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa in razširjanju rezultatov raziskav (2007–2013) (UL L 391, 30.12.2006, str. 1).

Odločba Sveta 2006/972/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu „Zamisli“ za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 400, 30.12.2006, str. 243).

Poglavje 08 19 — Zmogljivosti – Podpora za skladen razvoj raziskovalnih politik

Zneski

Naslov Poglavje Člen Postavka

Postavka

FO

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

08 19

Zmogljivosti – Podpora za skladen razvoj raziskovalnih politik

08 19 01

Zmogljivosti – Podpora za skladen razvoj raziskovalnih politik

1.1

13 470 414

8 912 772

405 852

13 470 414

9 318 624

Poglavje 08 19 — Skupaj

13 470 414

8 912 772

405 852

13 470 414

9 318 624

Člen 08 19 01 — Zmogljivosti – Podpora za skladen razvoj raziskovalnih politik

Zneski

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

13 470 414

8 912 772

405 852

13 470 414

9 318 624

Opombe

Povečanje naložb v raziskave in razvoj do 3 % in izboljšanje njihove učinkovitosti sta glavni prednostni nalogi strategije Evropa 2020 za rast in delovna mesta. Glavna skrb javnih organov je zato razviti skladno kombinacijo politik za povečanje javnih in zasebnih naložb v raziskave. Dejavnosti iz te postavke bodo podpirale razvoj učinkovitih in skladnih raziskovalnih politik na regionalni in nacionalni ravni ter na ravni Unije, in sicer z zagotavljanjem strukturiranih informacij, kazalcev in analiz ter z ukrepi za usklajevanje raziskovalnih politik, zlasti z uporabo odprte metode usklajevanja pri raziskovalni politiki.

Prispevki držav Efte v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru ter zlasti členom 82 Sporazuma in Protokolom 32 k Sporazumu se morajo dodati k odobritvam, ki se vnesejo v ta člen. Ti zneski izhajajo iz prispevkov držav Efte, ki se vnesejo v člen 6 3 0 izkaza prihodkov, ki predstavljajo namenske prejemke v skladu s členom 21(2)(e) do (g) finančne uredbe; so podlaga za zagotavljanje ustreznih odobritev in izvrševanje v skladu s Prilogo „Evropski gospodarski prostor“ k temu delu izkaza izdatkov tega oddelka, ki je sestavni del splošnega proračuna.

Pravna podlaga

Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 412, 30.12.2006, str. 1).

Uredba (ES) št. 1906/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa in razširjanju rezultatov raziskav (2007–2013) (UL L 391, 30.12.2006, str. 1).

Odločba Sveta 2006/974/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu Zmogljivosti za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 400, 30.12.2006, str. 299).

Poglavje 08 20 — Euratom – Fuzijska energija

Zneski

Naslov Poglavje Člen Postavka

Postavka

FO

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

08 20

Euratom – Fuzijska energija

08 20 01

Euratom – Fuzijska energija

1.1

72 163 290

78 549 779

72 163 290

78 549 779

08 20 02

Euratom – Evropsko skupno podjetje za ITER – Fuzija za energijo

1.1

865 510 000

494 812 495

-289 200 000

865 510 000

205 612 495

Poglavje 08 20 — Skupaj

937 673 290

573 362 274

-289 200 000

937 673 290

284 162 274

Člen 08 20 02 — Euratom – Evropsko skupno podjetje za ITER – Fuzija za energijo

Zneski

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

865 510 000

494 812 495

-289 200 000

865 510 000

205 612 495

Opombe

Fuzija ponuja možnost skoraj neomejenega zagotavljanja oskrbe s čisto energijo, pri čemer je ITER naslednji ključni korak k napredku pri doseganju končnega cilja. V ta namen je bilo v obliki skupnega podjetja ustanovljena Evropska organizacija za ITER in razvoj fuzijske energije. Evropsko skupno podjetje za ITER in razvoj fuzijske energije (fuzija za energijo) bo imelo naslednje naloge:

(a)  zagotoviti prispevek EURATOM za Mednarodno organizacijo za fuzijsko energijo ITER;

(b)  zagotoviti prispevek EURATOM za dejavnosti širšega pristopa z Japonsko za hiter razvoj fuzijske energije;

(c)  izvajati program dejavnosti za pripravo gradnje demonstracijskega fuzijskega reaktorja in sorodnih naprav, vključno z eksperimentalno obsevalno napravo za testiranje fuzijskih materialov in tehnologij (IFMIF).

Pravna podlaga

Sklep Sveta z dne 25. septembra 2006 o sklenitvi s strani Komisije Sporazuma o ustanovitvi Mednarodne organizacije za fuzijsko energijo ITER za skupno izvajanje projekta ITER, Dogovora o začasni uporabi Sporazuma o ustanovitvi Mednarodne organizacije za fuzijsko energijo ITER za skupno izvajanje projekta ITER in Sporazuma o privilegijih in imunitetah Mednarodne organizacije za fuzijsko energijo ITER za skupno izvajanje projekta ITER.

Odločba Komisije 2006/943/Euratom z dne 17. novembra 2006 o začasni uporabi Sporazuma o ustanovitvi Mednarodne organizacije za fuzijsko energijo ITER za skupno izvajanje projekta ITER ter Sporazuma o privilegijih in imunitetah Mednarodne organizacije za fuzijsko energijo ITER za skupno izvajanje projekta ITER (UL L 358, 16.12.2006, str. 60).

Sklep Sveta 2006/970/Euratom z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2007–2011) (UL L 400, 30.12.2006, str. 60).

Uredba Sveta (Euratom) št. 1908/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo in pri razširjanju rezultatov raziskav (2007–2011) (UL L 400, 30.12.2006, str. 1).

Odločba Sveta 2006/976/Euratom z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2007–2011) (UL L 400, 30.12.2006, str. 404).

Odločba Sveta 2007/198/Euratom z dne 27. marca 2007 o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije ter dodelitvi prednosti le-temu (UL L 90, 30.3.2007, str. 58).

Sklep Sveta 2012/93/Euratom z dne 19. decembra 2011 o okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013) (UL L 47, 18.2.2012, str. 25).

Uredba Sveta (Euratom) št. 139/2012 z dne 19. decembra 2011 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri posrednih ukrepih okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo ter za razširjanje rezultatov raziskav (2012–2013) (UL L 47, 18.2.2012, str. 1).

Sklep Sveta 2012/94/Euratom z dne 19. decembra 2011 o posebnem programu, ki se bo s posrednimi ukrepi izvajal v sklopu okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013) (UL L 47, 18.2.2012, str. 33).

Naslov 09 — KOMUNIKACIJSKA OMREŽJA, VSEBINE IN TEHNOLOGIJA

Zneski

Naslov Poglavje

Postavka

FO

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

09 01

Upravni odhodki na področju politike „KOMUNIKACIJSKA OMREŽJA, VSEBINE IN TEHNOLOGIJA“

127 323 333

127 323 333

127 323 333

127 323 333

09 02

Regulativni okvir programa za digitalne tehnologije

18 137 969

25 484 774

18 137 969

25 484 774

40 02 41

391 985

18 529 954

391 985

25 876 759

391 985

18 529 954

391 985

25 876 759

09 03

Prevzem informacijsko-komunikacijskih tehnologij

1

144 265 000

132 209 900

144 265 000

132 209 900

09 04

Sodelovanje – Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT)

1

1 483 700 335

1 168 738 402

40 812 681

1 483 700 335

1 209 551 083

09 05

Zmogljivosti – Raziskovalne infrastrukture

1

37 403 000

53 948 802

37 403 000

53 948 802

Naslov 09 — Skupaj

1 810 829 637

1 507 705 211

40 812 681

1 810 829 637

1 548 517 892

40 01 40, 40 02 41

Skupaj + rezerva

391 985

1 811 221 622

391 985

1 508 097 196

391 985

1 811 221 622

391 985

1 548 909 877

Poglavje 09 04 — Sodelovanje – Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT)

Zneski

Naslov Poglavje Člen Postavka

Postavka

FO

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

09 04

Sodelovanje – Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT)

09 04 01

Podpora sodelovanju v raziskavah na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT – Sodelovanje)

09 04 01 01

Podpora sodelovanju v raziskavah na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT – Sodelovanje)

1.1

1 307 359 400

1 102 379 643

40 812 681

1 307 359 400

1 143 192 324

09 04 01 02

Sodelovanje – Informacijske in komunikacijske tehnologije – Skupno podjetje ARTEMIS

1.1

65 000 000

19 016 953

65 000 000

19 016 953

09 04 01 03

Sodelovanje – Informacijske in komunikacijske tehnologije – Odhodki za podporo skupnemu podjetju ARTEMIS

1.1

911 793

901 234

911 793

901 234

09 04 01 04

Sodelovanje – Informacijske in komunikacijske tehnologije – Skupno podjetje ENIAC

1.1

110 000 000

35 143 790

110 000 000

35 143 790

09 04 01 05

Sodelovanje – Informacijske in komunikacijske tehnologije – Odhodki za podporo skupnemu podjetju ENIAC

1.1

429 142

424 172

429 142

424 172

Člen 09 04 01 — Vmesni seštevek

1 483 700 335

1 157 865 792

40 812 681

1 483 700 335

1 198 678 473

09 04 02

Odobritve iz prispevkov tretjih oseb (ki niso del Evropskega gospodarskega prostora) za raziskave in tehnološki razvoj

1.1

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

09 04 03

Zaključek prejšnjih okvirnih programov Evropske skupnosti (pred letom 2007)

1.1

10 872 610

10 872 610

Poglavje 09 04 — Skupaj

1 483 700 335

1 168 738 402

40 812 681

1 483 700 335

1 209 551 083

Člen 09 04 01 — Podpora sodelovanju v raziskavah na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT – Sodelovanje)

Postavka 09 04 01 01 — Podpora sodelovanju v raziskavah na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT – Sodelovanje)

Zneski

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

1 307 359 400

1 102 379 643

40 812 681

1 307 359 400

1 143 192 324

Opombe

Cilj sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) ter teme „Informacijske in komunikacijske tehnologije“ posebnega programa „Sodelovanje“ je izboljšati konkurenčnost evropske industrije in omogočiti Evropi, da v skladu z dolgoročno evropsko strategijo za IKT obvladuje in oblikuje prihodnji razvoj IKT tako, da bodo izpolnjene družbene in gospodarske zahteve, evropski standardi pa bodo pomagali oblikovati svetovni razvoj IKT, namesto da sledijo drugim rastočim svetovnim trgom.

Dejavnosti bodo okrepile znanstveno in tehnološko bazo Evrope in zagotovile njen svetovni vodilni položaj na področju IKT, pomagale pospeševati in spodbujati inovativnost z uporabo IKT in zagotovile hitro prenašanje napredka IKT v koristi za državljane, podjetja, industrijo in vlade.

Tema IKT daje prednost strateškim raziskavam v zvezi s ključnimi stebri tehnologije, omogoča neprekinjeno vključevanje tehnologij ter zagotavlja znanje in sredstva za razvoj širokega spektra inovativnih uporab IKT.

Dejavnosti povečujejo industrijsko in tehnološko prednost v sektorju IKT ter izboljšujejo konkurenčno prednost pomembnih sektorjev, ki temeljijo na intenzivni rabi IKT – tako z inovativnimi izdelki in storitvami z veliko vrednostjo, ki temeljijo na IKT, kot tudi z novimi ali izboljšanimi organizacijskimi postopki v podjetjih in upravah. Poleg tega ta tema z aktiviranjem IKT za izpolnjevanje javnih in družbenih zahtev podpira druge politike Unije.

Dejavnosti vključujejo sodelovanje in izmenjavo praktičnih zgledov z namenom opredelitve skupnih standardov Unije, ki so združljivi s svetovnimi ali slednje določajo, povezovanje v omrežja ter pobude za usklajevanje nacionalnih programov. V ta člen sodijo tudi stroški neodvisnih strokovnjakov, ki pomagajo pri ocenjevanju predlogov in preverjanju projektov, stroški dogodkov, srečanj, konferenc, delavnic in seminarjev, ki jih zaradi evropskega interesa organizira Komisija, stroški študij, analiz in ocen, stroški spremljanja in vrednotenja posebnih programov in okvirnih programov ter stroški ukrepov za spremljanje in razširjanje rezultatov programov, vključno z ukrepi prejšnjih okvirnih programov.

Prispevki držav Efte v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru ter zlasti členom 82 Sporazuma in Protokolom 32 k Sporazumu se morajo dodati k odobritvam, ki se vnesejo v to postavko. Ti zneski izhajajo iz prispevkov držav Efte, ki se vnesejo v člen 6 3 0 izkaza prihodkov in so namenski prejemki v skladu s členom 21(2)(e) do (g) finančne uredbe; so podlaga za zagotavljanje ustreznih odobritev in izvrševanje v skladu s Prilogo „Evropski gospodarski prostor“ k temu delu izkaza odhodkov tega oddelka, ki je sestavni del splošnega proračuna.

Del teh sredstev je namenjenih spodbujanju skupnih pristopov h glavnim svetovnim izzivom, kot je strategija IKT, ki ne bo sposobna samo tekmovanja s hitro rastočimi trgi IKT, npr. azijskimi, temveč bo določala standarde za politiko IKT na svetovni ravni v korist evropskih vrednot z združevanjem virov in pospeševanjem izmenjave praktičnih zgledov za napredek raziskav, razvoja in inovacij na področju IKT. Ukrepi bodo usmerjeni v izboljšanje učinkovitosti ukrepov mednarodne skupnosti in bodo dopolnjevali obstoječe mehanizme in uspešne delovne odnose. Ta sredstva bodo porabljena za financiranje inovativnih skupnih projektov evropskih in tretjih držav. Obseg teh skupnih projektov ni mogoče uresničiti v eni sami državi, in prejema koristi od Unije in njenih partnerjev pri pripravi njihove vodilne vloge pri določanju prihodnjih standardov IKT. Komisija bo pri izvajanju tega ukrepa zagotovila uravnoteženo dodeljevanje subvencij. Akterje na svetovni ravni bo pomagala pritegniti k udeležbi v raziskovalnih partnerstvih, z namenom spodbujanja inovacij na področju IKT.

Pravna podlaga

Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 412, 30.12.2006, str. 1).

Uredba (ES) št. 1906/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru sedmega okvirnega programa in razširjanju rezultatov raziskav (2007–2013) (UL L 391, 30.12.2006, str. 1).

Odločba Sveta 2006/971/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu „Sodelovanje“ za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 400, 30.12.2006, str. 86).

Naslov 10 — Neposredne raziskave

Zneski

Naslov Poglavje

Postavka

FO

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

10 01

Upravni odhodki na področju „neposredne raziskave“

1

350 080 000

350 080 000

350 080 000

350 080 000

10 02

Operativne odobritve za neposredno financirane raziskave — Sedmi okvirni program (2007–2013) — EU

1

33 089 156

30 721 154

33 089 156

30 721 154

10 03

Operativne odobritve za neposredno financirane raziskave — Sedmi okvirni program (2007–2011 in 2012–2013) — Euratom

1

10 250 000

9 314 301

405 852

10 250 000

9 720 153

10 04

Zaključek prejšnjih okvirnih programov in drugih dejavnosti

1

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

10 05

Zgodovinske odgovornosti, ki izvirajo iz jedrskih dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča v okviru Pogodbe Euratom

1

30 900 000

29 204 688

30 900 000

29 204 688

Naslov 10 — Skupaj

424 319 156

419 320 143

405 852

424 319 156

419 725 995

Opombe

Te opombe se nanašajo na vse proračunske postavke na področju „neposredne raziskave“ (z izjemo poglavja 10 05).

Odobritve ne krijejo le odhodkov za dejavnosti in osebje, ki so zajeti v Kadrovskih predpisih, ampak tudi odhodke za osebje, pogodbeno delo, infrastrukturo, informiranje in publikacije ter kakršne koli druge upravne odhodke, ki izhajajo iz dejavnosti raziskovalnega in tehnološkega razvoja, vključujoč predhodne raziskave.

V skladu s členom 21 finančne uredbe lahko vsi prihodki, vpisani v postavkah 6 2 2 4 in 6 2 2 5 izkaza prihodkov, omogočijo dodatne odobritve.

Drugi prihodki lahko omogočijo dodatne odobritve, ki se uporabljajo v poglavjih 10 02, 10 03 ali 10 04 ali v členu 10 01 05, odvisno od njihovega namena.

Vsi prihodki iz prispevkov držav kandidatk in, kjer je to primerno, potencialnih držav kandidatk Zahodnega Balkana za udeležbo v programih Unije, ki se vnesejo v postavko 6 0 3 1 izkaza prihodkov, lahko omogočijo dodatne odobritve v skladu s členom 21(2)(e) do (g) finančne uredbe.

Možnost udeležbe tretjih držav ali organizacij iz tretjih držav v evropskem sodelovanju na področju znanstvenih in tehničnih raziskav je predvidena v primeru nekaterih od teh projektov. Vsi finančni prispevki bodo vneseni v postavko 6 0 1 3 izkaza prihodkov in lahko vodijo do dodatnih odobritev, danih na voljo v skladu s členom 21 finančne uredbe.

Dodatne odobritve bodo na voljo v členih 10 02 02 in 10 03 02.

Odobritve iz tega naslova krijejo stroške osebja, ki dela v finančnem in administrativnem oddelku Skupnega raziskovalnega središča, in podpore, ki jo potrebujejo (približno 15 % stroškov).

Poglavje 10 03 — Operativne odobritve za neposredno financirane raziskave — Sedmi okvirni program (2007–2011 in 2012–2013) — Euratom

Zneski

Naslov Poglavje Člen Postavka

Postavka

FO

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

10 03

Operativne odobritve za neposredno financirane raziskave — Sedmi okvirni program (2007–2011 in 2012–2013) — Euratom

10 03 01

Dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča (SRS) na jedrskem področju

1.1

10 250 000

9 314 301

405 852

10 250 000

9 720 153

10 03 02

Odobritve iz prispevkov tretjih oseb (ki niso del Evropskega gospodarskega prostora) za raziskave in tehnološki razvoj

1.1

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

Poglavje 10 03 — Skupaj

10 250 000

9 314 301

405 852

10 250 000

9 720 153

Člen 10 03 01 — Dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča (SRS) na jedrskem področju

Zneski

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

10 250 000

9 314 301

405 852

10 250 000

9 720 153

Opombe

Te odobritve so namenjene kritju znanstvene in tehnične podpore ter raziskovalnih dejavnosti, ki jih izvaja Skupno raziskovalno središče v skladu s posebnim programom na jedrskem področju na naslednjih področjih:

–  ravnanje z jedrskimi odpadki, vplivi na okolje, temeljno znanje in raziskave glede razgradnje,

–  jedrska varnost,

–  jedrsko varstvo.

Te odobritve krijejo dejavnosti, ki so nujne za izvajanje nadzornih ukrepov v skladu s poglavjem 7 naslova II Pogodbe Euratom in obveznosti, ki izhajajo iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja ter izvajanja programa Komisije za podporo Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA).

Krijejo posebne odhodke, ki se nanašajo na zadevne raziskovalne in podporne dejavnosti (vse vrste nakupov in pogodbe). To vključuje odhodke znanstvene infrastrukture, neposredno povezane z zadevnimi projekti.

Te odobritve so namenjene tudi kritju kakršnih koli odhodkov, ki se nanašajo na raziskovalne dejavnosti v zvezi z dejavnostmi, zajetimi v tem členu, za katere je bilo zadolženo Skupno raziskovalno središče v okviru svoje udeležbe na konkurenčni osnovi v posrednih dejavnostih.

V skladu s členom 21 in členom 183(2) finančne uredbe lahko vsi prihodki v postavki 6 2 2 6 izkaza prihodkov omogočijo dodatne odobritve.

Pravna podlaga

Sklep Sveta 2006/970/Euratom z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2007–2011) (UL L 400, 30.12.2006, str. 60).

Odločba Sveta 2006/977/Euratom z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu, ki ga bo s pomočjo neposrednih ukrepov izvajalo Skupno raziskovalno središče v okviru Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2007–2011) (UL L 400, 30.12.2006, str. 434).

Uredba Sveta (Euratom) št. 1908/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo in pri razširjanju rezultatov raziskav (2007–2011) (UL L 400, 30.12.2006, str. 1).

Sklep Sveta 2012/93/Euratom z dne 19. decembra 2011 o okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013) (UL L 47, 18.2.2012, str. 25).

Uredba Sveta (Euratom) št. 139/2012 z dne 19. decembra 2011 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri posrednih ukrepih okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo ter za razširjanje rezultatov raziskav (2012–2013) (UL L 47, 18.2.2012, str. 1).

Sklep Sveta 2012/95/Euratom z dne 19. decembra 2011 o posebnem programu, ki ga bo z neposrednimi ukrepi izvajalo Skupno raziskovalno središče v sklopu okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013) (UL L 47, 18.2.2012, str. 40).

Naslov 13 — Regionalna politika

Zneski

Naslov Poglavje

Postavka

FO

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

13 01

Upravni odhodki na področju „regionalna politika“

88 792 579

88 792 579

88 792 579

88 792 579

13 03

Evropski sklad za regionalni razvoj in druge regionalne operacije

1

30 639 878 699

31 410 089 436

30 639 878 699

31 410 089 436

13 04

Kohezijski sklad

1

12 499 800 000

11 414 497 449

12 499 800 000

11 414 497 449

13 05

Predpristopne intervencije, povezane s strukturnimi politikami

549 770 452

489 688 705

-78 987 754

549 770 452

410 700 951

13 06

Solidarnostni sklad

14 607 942

14 607 942

400 519 089

250 519 089

415 127 031

265 127 031

Naslov 13 — Skupaj

43 792 849 672

43 417 676 111

400 519 089

171 531 335

44 193 368 761

43 589 207 446

Poglavje 13 05 — Predpristopne intervencije, povezane s strukturnimi politikami

Zneski

Naslov Poglavje Člen Postavka

Postavka

FO

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

13 05

Predpristopne intervencije, povezane s strukturnimi politikami

13 05 01

Instrument strukturnih politik v predpristopnem obdobju (ISPA) – Zaključek prejšnjih projektov (2000–2006)

13 05 01 01

Instrument strukturnih politik v predpristopnem obdobju (ISPA) – Zaključek drugih prejšnjih projektov (2000–2006)

4

p.m.

232 278 493

-78 987 754

p.m.

153 290 739

13 05 01 02

Instrument strukturnih politik v predpristopnem obdobju – Prenehanje predpristopne pomoči osmim državam prosilkam

4

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

Člen 13 05 01 — Vmesni seštevek

p.m.

232 278 493

-78 987 754

p.m.

153 290 739

13 05 02

Instrument za predpristopno pomoč (IPA) – Oddelek za regionalni razvoj

4

462 000 000

172 734 477

462 000 000

172 734 477

13 05 03

Instrument za predpristopno pomoč (IPA) – Oddelek za čezmejno sodelovanje (CBC)

13 05 03 01

Čezmejno sodelovanje (CBC) – Prispevek iz podrazdelka 1b

1.2

51 491 401

50 000 000

51 491 401

50 000 000

13 05 03 02

Čezmejno sodelovanje (CBC) in sodelovanje držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk v nadnacionalnih in medregionalnih programih sodelovanja v okviru strukturnih skladov — Prispevek iz razdelka 4

4

36 279 051

34 675 735

36 279 051

34 675 735

Člen 13 05 03 — Vmesni seštevek

87 770 452

84 675 735

87 770 452

84 675 735

Poglavje 13 05 — Skupaj

549 770 452

489 688 705

-78 987 754

549 770 452

410 700 951

Člen 13 05 01 — Instrument strukturnih politik v predpristopnem obdobju (ISPA) – Zaključek prejšnjih projektov (2000–2006)

Opombe

Namen pomoči instrumenta strukturnih politik v predpristopnem obdobju (ISPA) je bil pomagati državam kandidatkam iz Srednje in Vzhodne Evrope pri njihovem pristopu k Evropski uniji. ISPA se je uporabljala za pomoč državam upravičenkam pri njihovi uskladitvi s pravnim redom Unije na področju okolja in prometa.

Postavka 13 05 01 01 — Instrument strukturnih politik v predpristopnem obdobju (ISPA) – Zaključek drugih prejšnjih projektov (2000–2006)

Zneski

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

p.m.

232 278 493

-78 987 754

p.m.

153 290 739

Opombe

Te odobritve krijejo pomoč v okviru ISPA in tehnično pomoč, zagotovljeno izven Komisije, ki je potrebna za izvajanje v državah kandidatkah Srednje in Vzhodne Evrope.

Ne glede na upravičenca pa niso odobreni nobeni upravni odhodki po tej postavki.

Pravna podlaga

Uredba Sveta (ES) št. 1266/1999 z dne 21. junija 1999 o usklajevanju pomoči državam prosilkam v okviru predpristopne strategije (UL L 161, 26.6.1999, str. 68).

Uredba Sveta (ES) št. 1267/1999 z dne 21. junija 1999 o vzpostavitvi instrumenta strukturne politike v predpristopnem obdobju (UL L 161, 26.6.1999, str. 73).

Uredba Sveta (ES) št. 2257/2004 z dne 20. decembra 2004 o spremembah Uredb (EGS) št. 3906/89, (ES) št. 1267/1999, (ES) št. 1268/1999 in (ES) št. 2666/2000 zaradi upoštevanja statusa Hrvaške kot države kandidatke (UL L 389, 30.12.2004, str. 1).

Poglavje 13 06 — Solidarnostni sklad

Zneski

Naslov Poglavje Člen Postavka

Postavka

FO

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

13 06

Solidarnostni sklad

13 06 01

Solidarnostni sklad Evropske unije – Države članice

3.2

14 607 942

14 607 942

400 519 089

250 519 089

415 127 031

265 127 031

13 06 02

Solidarnostni sklad Evropske unije – Države, ki se pogajajo za pristop

4

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

Poglavje 13 06 — Skupaj

14 607 942

14 607 942

400 519 089

250 519 089

415 127 031

265 127 031

Člen 13 06 01 — Solidarnostni sklad Evropske unije – Države članice

Zneski

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

14 607 942

14 607 942

400 519 089

250 519 089

415 127 031

265 127 031

Opombe

Ta člen je namenjen beleženju odobrenih proračunskih sredstev, ki izhajajo iz uporabe Solidarnostnega sklada Evropske unije v primeru večjih nesreč v državah članicah. Pomoč bi bilo treba uporabiti zlasti v primeru naravnih nesreč, lahko pa bi jo zagotovili tudi, če se zadevna država članica znajde v izrednih razmerah, vendar je v tem primeru treba določiti rok za porabo odobrene finančne pomoči in dodati določbo, da morajo države upravičenke utemeljiti uporabo pomoči, ki so jo prejele. Prejeto pomoč, ki je naknadno poravnana s plačili tretjih oseb v skladu z uporabo načela „onesnaževalec plača“ ali ki je presegala končno oceno škode, bi bilo treba vrniti.

O dodelitvi proračunskih sredstev bo sprejeta odločitev v okviru spremembe proračuna, katere izključni namen je uporaba Solidarnostnega sklada Evropske unije.

Pravna podlaga

Uredba Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (UL L 311, 14.11.2002, str. 3).

Spremljajoči akti

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta, ki ga je Komisija predložila dne 6. aprila 2005, o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (COM(2005) 0108).

Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (UL C 139, 14.6.2006, str. 1).

Naslov 15 — Izobraževanje in kultura

Zneski

Naslov Poglavje

Postavka

FO

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

15 01

Upravni izdatki na področju „izobraževanje in kultura“

123 603 923

123 603 923

123 603 923

123 603 923

15 02

Vseživljenjsko učenje, vključno z večjezičnostjo

1 417 215 664

1 379 114 216

1 417 215 664

1 379 114 216

15 04

Razvoj kulturnega in avdiovizualnega sodelovanja v Evropi

175 715 000

159 896 411

175 715 000

159 896 411

15 05

Pospeševanje in spodbujanje sodelovanja na področju mladine in športa

3

149 539 000

130 166 227

149 539 000

130 166 227

15 07

Ljudje – Program za mobilnost raziskovalcev

1

963 502 000

771 774 900

63 312 858

963 502 000

835 087 758

Naslov 15 — Skupaj

2 829 575 587

2 564 555 677

63 312 858

2 829 575 587

2 627 868 535

Poglavje 15 07 — Ljudje – Program za mobilnost raziskovalcev

Zneski

Naslov Poglavje Člen Postavka

Postavka

FO

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

15 07

Ljudje – Program za mobilnost raziskovalcev

15 07 77

Ljudje

1.1

963 502 000

771 275 000

63 312 858

963 502 000

834 587 858

15 07 78

Odobrena proračunska sredstva iz prispevkov tretjih oseb (ki niso del Evropskega gospodarskega prostora) za raziskovalni in tehnološki razvoj

1.1

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

15 07 79

Pilotni projekt – Partnerstva za znanje

1.1

p.m.

499 900

p.m.

499 900

Poglavje 15 07 — Skupaj

963 502 000

771 774 900

63 312 858

963 502 000

835 087 758

Člen 15 07 77 — Ljudje

Zneski

Proračun 2013

predlog spremembe proračuna št. 9/2013

Novi znesek

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

Obveznosti

Plačila

963 502 000

771 275 000

63 312 858

963 502 000

834 587 858

Opombe

Evropa mora postati privlačnejša za raziskovalce, da bi povečali njeno zmogljivost in učinkovitost na področju raziskav in tehnološkega razvoja ter hkrati uskladili ter nadalje razvili Evropski raziskovalni prostor. Zaradi rastoče konkurence na svetovni ravni je potreben razvoj odprtega in konkurenčnega evropskega trga dela za raziskovalce z raznolikimi in privlačnimi poklicnimi možnostmi.

Dodana vrednost zagotovljene pomoči s posebnim programom Ljudje (ki se izvaja v okviru dejavnosti Marie Curie, noči raziskovalcev in dejavnosti EURAXESS) je spodbujanje mednarodne, interdisciplinarne in medsektorske mobilnosti raziskovalcev kot ključne gonilne sile evropskih inovacij. Dejavnosti Marie Curie prav tako spodbujajo tesnejše sodelovanje med izobraževanjem, raziskavami in podjetji iz različnih držav na področju usposabljanja in razvoja poklicne poti raziskovalcev, da se razširi njihovo znanje in da se jih pripravi za prihodnje zaposlitve. Dejavnosti Marie Curie prispevajo k tesnemu partnerstvu med izobraževanjem in podjetji, da se poveča prenos znanja in okrepi doktorsko usposabljanje, prilagojeno potrebam gospodarstva. S spodbujanjem pogojev zaposlovanja v skladu z listino in kodeksom evropskih raziskovalcev se prispeva k večji privlačnosti raziskovalne poklicne poti v Evropi.

Prispevki držav Efte v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru ter zlasti členom 82 Sporazuma in Protokolom 32 k Sporazumu se morajo dodati k odobritvam, ki se vnesejo v ta člen. Ti zneski izhajajo iz prispevkov držav Efte, ki se vnesejo v člen 6 3 0 izkaza prihodkov in predstavljajo namenske prejemke v skladu s členom 21(2)(e) do (g) finančne uredbe; so podlaga za zagotavljanje ustreznih odobritev in izvrševanje v skladu s Prilogo „Evropski gospodarski prostor“ k temu delu izkaza izdatkov tega oddelka, ki je sestavni del splošnega proračuna.

Te odobritve bodo pokrivale tudi izdatke, ki ustrezajo prihodkom, ki so podlaga za zagotovitev dodatnih odobritev od tretjih oseb ali tretjih držav (ki niso del Evropskega gospodarskega prostora), ki sodelujejo v projektih na področju raziskav in tehnološkega razvoja.

Vsak prihodek, vnesen v postavke 6 0 1 3, 6 0 1 5, 6 0 1 6, 6 0 3 1 in 6 0 3 3 stanja prihodkov, lahko omogoči dodatne odobritve v skladu s členom 21 finančne uredbe.

Pravna podlaga

Uredba (ES) št. 1906/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa in razširjanju rezultatov raziskav (2007–2013) (UL L 391, 30.12.2006, str. 1).

Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 412, 30.12.2006, str. 1).

Odločba Sveta 2006/973/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu „Ljudje“ za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 400, 30.12.2006, str. 272).

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(2) UL L 66, 8.3.2013.
(3) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
(4) Priloga k P7_TA(2013)0472 z dne 20. novembra 2013.


Uporaba Solidarnostnega sklada EU - suša v Romuniji v letu 2012 ter poplave v Nemčiji, Avstriji in Češki republiki v letu 2013
PDF 273kWORD 37k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2013 o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije v skladu s točko 26 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (suša in gozdni požari v Romuniji, poplave v Nemčiji, Avstriji in Češki republiki) (COM(2013)0692 – C7-0343/2013 – 2013/2255(BUD))
P7_TA(2013)0475A7-0369/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0692 – C7‑0343/2013),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(1) in zlasti točke 26 tega sporazuma,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije(2),

–  ob upoštevanju skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejete na spravnem sestanku 17. julija 2008 o Solidarnostnem skladu,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0369/2013),

1.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

2.  naroči svojemu predsedniku, da podpiše ta sklep skupaj s predsednikom Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo, skupaj s prilogo, posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi Solidarnostnega sklada EU

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu 2014/95/EU.)

(1) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
(2) UL L 311, 14.11.2002, str. 3.


Uporaba instrumenta prilagodljivosti za dopolnitev financiranja v splošnem proračunu EU za leto 2013 za financiranje Evropskega socialnega sklada za povečanje dodelitev za Francijo, Italijo in Španijo
PDF 275kWORD 40k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2013 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi instrumenta prilagodljivosti (COM(2013)0559 – C7-0235/2013 – 2013/2159(BUD))
P7_TA(2013)0476A7-0370/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, kot je bil dokončno sprejet dne 12. decembra 2012(1),

–  ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 7/2013, ki ga je Komisija predložila dne 25. julija 2013 (COM(2013)0557),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(2), zlasti točke 27 tega sporazuma,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0559 – C7-0235/2013),

–  ob upoštevanju stališča Sveta, sprejetega 7. oktobra 2013,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0370/2013),

A.  ker se po preučitvi vseh možnosti za prerazporeditev sredstev za prevzem obveznosti v razdelku 1b zdi, da je treba uporabiti instrument prilagodljivosti,

B.  ker je Komisija predlagala uporabo instrumenta prilagodljivosti, da bi financiranje iz splošnega proračuna Unije za proračunsko leto 2013 dopolnili preko zgornje meje iz razdelka 1b za 134 049 037 EUR in s tem financirali Evropski socialni sklad, iz katerega bi povečali sredstva namenjena Franciji, Italiji in Španiji za leto 2013 za skupno 150 000 000 EUR,

1.  je seznanjen s predlogom Komisije, da se zgornja meja iz razdelka 1b za leto 2013 prekorači za 134 049 037 EUR in se sredstva iz Evropskega socialnega sklada dodeljena Franciji, Italiji in Španiji za leto 2013 povečajo za skupen znesek 150 000 000 EUR ter se ustrezno uporabi instrument prilagodljivosti;

2.  se strinja z uporabo instrumenta prilagodljivosti za obveznosti v znesku največ 134 049 037 EUR za financiranje teh dodatnih dodelitev v okviru razdelka 1b;

3.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsednikom Sveta ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi instrumenta prilagodljivosti

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu 2014/94/EU.)

(1) UL L 66, 8.3.2013.
(2) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.


Evropski satelitski navigacijski sistemi ***I
PDF 280kWORD 54k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov (COM(2011)0814 – C7-0464/2011 – 2011/0392(COD))
P7_TA(2013)0477A7-0321/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0814),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 172 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0464/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 28. marca 2012(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 11. septembra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za proračun in Odbora za promet in turizem (A7-0321/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije, priloženo k tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 20. novembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe št. (EU) .../2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 876/2002 in Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta

P7_TC1-COD(2011)0392


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1285/2013.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Evropske komisije

o

MEDINSTITUCIONALNEM ODBORU ZA GALILEO (GIP)

1.  Glede na pomen, izjemnost in celovitost evropskih programov GNSS, glede na to, da so sistemi, ki izhajajo iz programov, v lasti Unije, in glede na celotno financiranje proračuna Unije za programe v obdobju 2014–2020 Evropski parlament, Svet in Evropska komisija priznavajo, da je tesno sodelovanje vseh treh institucij nujno potrebno.

2.  Medinstitucionalni odbor za Galileo (GIP) se bo sestajal zato, da bo vsem tem institucijam pomagal pri izpolnjevanju njihove odgovornosti. V ta namen bo ustanovljen GIP, ki bo pozorno spremljal:

(a)  napredek pri izvajanju evropskih programov GNSS, zlasti glede izvajanja javnih naročil in pogodbenih sporazumov, predvsem v zvezi z ESA;

(b)  mednarodne sporazume s tretjimi državami, in sicer brez poseganja v določbe člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

(c)  pripravo trgov za satelitsko navigacijo;

(d)  učinkovitost dogovorov glede upravljanja ter

(e)  letni pregled delovnega programa.

3.  V skladu z obstoječimi pravili bo GIP spoštoval potrebo po obzirnosti, zlasti glede na zaupnost in občutljivo naravo nekaterih podatkov.

4.  Komisija bo upoštevala stališča GIP.

5.  GIP bo sestavljen iz sedmih predstavnikov, in sicer:

–  treh predstavnikov Sveta,

–  treh predstavnikov EP in

–  enega predstavnika Komisije,

ter se bo redno sestajal (načeloma štirikrat na leto).

6.  GIP ne vpliva na že dodeljene odgovornosti in medinstitucionalne odnose.

(1) UL C 181, 21.6.2012, str. 179.


Makrofinančna pomoč Jordaniji ***I
PDF 267kWORD 37k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2013 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju makrofinančne pomoči Hašemitski kraljevini Jordaniji (COM(2013)0242 – C7-0119/2013 – 2013/0128(COD))
P7_TA(2013)0478A7-0335/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0242),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7–0119/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu dne 29. oktobra 2013, da bo Svet odobril stališče Evropskega parlamenta, v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za proračun (A7-0335/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 20. novembra 2013 z namenom sprejetja Sklepa št. …/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju makrofinančne pomoči Hašemitski kraljevini Jordaniji

P7_TC1-COD(2013)0128


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Sklepu št. 1351/2013/EU.)


Sporazum med EU in Rusijo o predhodnih sestavinah za prepovedane droge ***
PDF 191kWORD 34k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2013 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Rusko federacijo o predhodnih sestavinah za prepovedane droge v imenu Evropske unije (12221/2013 – C7-0308/2013 – 2013/0005(NLE))
P7_TA(2013)0479A7-0342/2013

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (12221/2013),

–  ob upoštevanju osnutka sporazuma med Evropsko unijo in Rusko federacijo o predhodnih sestavinah za prepovedane droge (08178/2013),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s prvim pododstavkom člena 207(4) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0308/2013),

–  ob upoštevanju členov 81 in 90(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za pravne zadeve (A7-0342/2013),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Ruske federacije.


Tretje države in organizacije, s katerimi Europol sklene sporazume *
PDF 193kWORD 38k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2013 o osnutku sklepa Sveta o spremembi Sklepa 2009/935/PNZ v zvezi z določitvijo seznama tretjih držav in organizacij, s katerimi Europol sklene sporazume (16229/2012 – C7-0011/2013 – 2013/0801(CNS))
P7_TA(2013)0480A7-0351/2013

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (16229/2012),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2009/371/PNZ z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol)(1) in zlasti člena 26(1) tega sklepa, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0011/2013),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2009/934/PNZ z dne 30. novembra 2009 o sprejetju izvedbenih pravil, ki urejajo odnose Europola s partnerji, vključno z izmenjavo osebnih podatkov in tajnih informacij(2),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2009/935/PNZ z dne 30. novembra 2009 o določitvi seznama tretjih držav in organizacij, s katerimi Europol sklene sporazume(3),

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0351/2013),

1.  zavrne osnutek sklepa Sveta;

2.  poziva Svet, naj sklepa ne sprejme, saj je Komisija nedavno predlagala novo uredbo o Europolu (predlog uredbe Komisije z dne 27. marca 2013 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona in usposabljanja (Europol) in razveljavitvi sklepov 2009/371/PNZ in 2005/681/PNZ (COM(2013)0173)), v skladu s katero se spremenijo določbe in postopek za sklepanje sporazumov s tretjimi državami in organizacijami; zato se ne bi smelo spreminjati ukrepov za izvajanje Sklepa 2009/371/PNZ;

3.  poziva direktorja in upravni odbor Europola, naj v primeru sprejetja osnutka sklepa Sveta ne začneta pogajanj o operativnih sporazumih z nobeno od držav iz tega osnutka sklepa, saj v nekaterih državah, navedenih v osnutku sklepa Sveta, ni zadostne ravni varstva podatkov in ni mogoče zagotoviti spoštovanja temeljne pravice varstva osebnih podatkov; poudarja, da morajo biti pri vsaki izmenjavi osebnih podatkov s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami prisotna močna varnostna jamstva glede varstva zasebnosti in temeljnih pravic;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in Europolu.

(1) UL L 121, 15.5.2009, str. 37.
(2) UL L 325, 11.12.2009, str. 6.
(3) UL L 325, 11.12.2009, str. 12.


Pravni okvir za Konzorcij evropske raziskovalne infrastrukture *
PDF 187kWORD 33k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2013 o predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 723/2009 o pravnem okviru Skupnosti za Konzorcij evropske raziskovalne infrastrukture (ERIC) (COM(2012)0682 – C7-0421/2012 – 2012/0321(NLE))
P7_TA(2013)0481A7-0331/2013

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2012)0682),

–  ob upoštevanju členov 187 in 188 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0421/2012),

–  ob upoštevanju člena 55 in člena 46(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A7-0331/2013),

1.  odobri predlog Komisije;

2.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


Splošne določbe o Evropskih skladih ***I
PDF 294kWORD 110k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2013 o spremenjenem predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki jih zajema splošni strateški okvir, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1083/2006 (COM(2013)0246 – C7-0107/2013 – 2011/0276(COD))
P7_TA(2013)0482A7-0274/2013
POPRAVKI

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0615) in spremenjenih predlogov (COM(2012)0496, COM(2013)0146 in COM(2013)0246),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 177 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0107/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja italijanske poslanske zbornice v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. aprila 2012, 12. decembra 2012 in 22. maja 2013(1),

–  ob upoštevanju mnenj Odbora regij z dne 3. maja 2012 in 29. novembra 2012(2) ,

–  ob upoštevanju mnenj Računskega sodišča z dne 15. decembra 2011, 13. decembra 2012 in 18. julija 2013(3) ,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 18. novembra 2013, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za ribištvo, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0274/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri skupne izjave, priložene k tej resoluciji;

3.  je seznanjen z izjavami Sveta in Komisije, priloženimi k tej resoluciji;

4.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 20. novembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006

P7_TC1-COD(2011)0276


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1303/2013.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o reviziji Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s prerazporeditvijo odobrenih proračunskih sredstev

Evropski parlament, Svet in Komisija so se dogovorili, da se v revizijo finančne uredbe, s katero se Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta uskladi z večletnim finančnim okvirom 2014–2020, vključijo določbe, ki so potrebne za uporabo ureditev za dodeljevanje rezerve za uspešnost in ki se nanašajo na izvajanje finančnih instrumentov v skladu s členom 39 (pobuda za mala in srednja podjetja) v okviru uredbe o skupnih določbah za evropske strukturne in investicijske sklade v zvezi s prerazporeditvijo:

i.  proračunskih sredstev, ki so bila predvidena za programe v zvezi z rezervo za uspešnost in jih je bilo treba sprostiti, ker mejniki prednostnih nalog v okviru teh programov niso bili doseženi, in

ii.  proračunskih sredstev, ki so bila predvidena za namenske programe iz člena 39(4)(b) in jih je bilo treba sprostiti, ker država članica ne more več sodelovati v finančnem instrumentu.

Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o členu 1

Če bo zaradi upoštevanja posebnosti ESPR in EKSRP potrebno dodatno odstopanje od skupnih pravil, se Evropski parlament, Svet in Evropska komisija zavezujejo, da bodo omogočili to odstopanje in bodo z ustrezno skrbnostjo spremenili uredbo o skupnih določbah za evropske strukturne in investicijske sklade.

Skupna izjava Evropskega parlamenta in Sveta o izključitvi retroaktivnega učinka v zvezi z uporabo člena 5(3)

Evropski parlament in Svet se strinjata, da:

–  v zvezi z uporabo členov 14(2), 15(1)(c) in 26(2) uredbe o skupnih določbah za evropske strukturne in investicijske sklade ukrepi držav članic za vključitev partnerjev iz člena 5(1) v pripravo partnerskega sporazuma in programe iz člena 5(2) vključujejo vse ukrepe, ki jih države članice sprejmejo na praktični ravni, ne glede na njihov časovni razpored, pa tudi ukrepe, ki so jih sprejele pred začetkom veljavnosti navedene uredbe in pred datumom začetka veljavnosti delegiranega akta za evropski kodeks ravnanja, sprejetega v skladu s členom 5(3) iste uredbe, v pripravljalni fazi programskega postopka države članice, če so doseženi cilji načela o partnerstvu, določenega v omenjeni uredbi. Na podlagi tega bodo države članice v skladu z nacionalnimi in regionalnimi pristojnostmi odločale o vsebini predlaganega partnerskega sporazuma in osnutka programov v skladu z ustreznimi določbami te uredbe in pravili za posamezen sklad;

–  delegirani akt o evropskem kodeksu dobre prakse, sprejet v skladu s členom 5(3), v nobenem primeru neposredno ali posredno nima retroaktivnega učinka, zlasti ne v zvezi s postopkom odobritve partnerskega sporazuma in programov, saj zakonodajalca EU na Komisijo ne nameravata prenesti pooblastil, ki bi omogočala zavrnitev odobritve partnerskega sporazuma in programov zgolj in izključno na podlagi katere koli neskladnosti z evropskim kodeksom dobre prakse, sprejetim v skladu s členom 5(3);

–  Evropski parlament in Svet pozoveta Komisijo, naj jima osnutek besedila delegiranega akta, ki se bo sprejel v skladu s členom 5(3), da na voljo čim prej, najpozneje pa na datum, ko bo Svet sprejel politični dogovor o uredbi o skupnih določbah za evropske strukturne in investicijske sklade, ali na datum, ko bo Evropski parlament na plenarnem zasedanju glasoval o osnutku poročila o tej uredbi, odvisno od tega, kateri datum bo prej.

Skupna izjava Sveta in Komisije o členu 145(7)

Svet in Komisija potrjujeta, da sklicevanje na izraz „veljavno pravo“ v zvezi z oceno hudih pomanjkljivosti pri učinkovitem delovanju sistemov upravljanja in nadzora za namene člena 145(7) vključuje razlage tega prava, ki jih je oblikovalo Sodišče Evropske unije, Splošno sodišče Evropske unije ali Komisija (vključno s pojasnjevalnimi opombami Komisije) in so se uporabljale na dan predložitve ustreznih izjav o upravljanju, letnih poročil o nadzoru in revizijskih mnenj Komisiji.

Izjava Evropskega parlamenta v zvezi z uporabo člena 5

Evropski parlament je seznanjen z informacijo, posredovano 19. decembra 2012 s strani predsedstva po razpravah na sejah Coreperja, da nameravajo države članice v fazi priprave programov v čim večji meri upoštevati načela osnutka uredbe o skupnih določbah za evropske strukturne in investicijske sklade, v obliki osnutka uredbe na dan posredovanja te informacije, in sicer v zvezi s strateškim programskim sklopom, ki je v duhu in po vsebini skladen z načelom o partnerstvu iz člena 5.

Izjava Komisije o členu 22

1.  Komisija meni, da je okvir uspešnosti v glavnem namenjen spodbujanju učinkovitega izvajanja programov za doseganje načrtovanih rezultatov in da bi bilo treba ukrepe iz odstavkov 6 in 7 uporabljati ob upoštevanju tega namena.

2.  Kadar Komisija deloma ali v celoti začasno ustavi vmesno plačilo za prednostno nalogo iz odstavka 6, lahko država članica še naprej vlaga zahtevke za plačilo v zvezi s to prednostno nalogo, da se prepreči prenehanje obveznosti za program v skladu s členom 86.

3.  Komisija potrjuje, da bo uporabljala določbe člena 22(7), da ne bo prišlo do dvojne izgube sredstev zaradi nedoseganja ciljev, povezanega z nezadostnim črpanjem sredstev za prednostno nalogo. Kadar zaradi uporabe členov od 86 do 88 uredbe o skupnih določbah del prevzetih obveznosti za program preneha in se zato zniža znesek podpore za prednostno nalogo, ali kadar je ob izteku programskega obdobja znesek, dodeljen prednostni nalogi, nezadostno porabljen, se ustrezni cilji, določeni v okviru uspešnosti, sorazmerno prilagodijo za namen uporabe člena 22(7).

Izjava Komisije o kompromisnem besedilu glede kazalnikov

Komisija potrjuje, da bo v treh mesecih po sprejetju uredb izpopolnila smernice o skupnih kazalnikih za ESRR, ESS, Kohezijski sklad in evropsko teritorialno sodelovanje v posvetovanju z ustreznimi mrežami za ocenjevanje, v katerih sodelujejo nacionalni strokovnjaki za ocenjevanje. Te smernice bodo vključevale opredelitve posameznih skupnih kazalnikov in metodologijo za zbiranje podatkov o skupnih kazalnikih in poročanje o njih.

Izjava Komisije o spremembi partnerskega sporazuma in programih na podlagi člena 23

Komisija meni, da lahko ne glede na določbe člena 23(4) in (5) po potrebi da pripombe k predlogom za spremembe partnerskih sporazumov in programih, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 23(4), zlasti če ti predlogi niso skladni s predhodnim odgovorom, ki so ga te države članice predložile v skladu s členom 23(3), v vsakem primeru pa na podlagi členov 16 in 30. Meni, da trimesečni rok za sprejetje sklepa o odobritvi sprememb sporazuma o partnerstvu in ustreznih programov iz člena 23(5) začne teči s predložitvijo predlogov za spremembe v skladu z odstavkom 4, če se v njih ustrezno upoštevajo morebitne pripombe Komisije.

Izjava Komisije o vplivu dogovora, ki sta ga dosegla sozakonodajalca o rezervi za uspešnost in ravneh predfinanciranja, na zgornje meje plačil

Komisija meni, da so dodatne odobritve plačil, ki bodo morda potrebne v obdobju 2014–2020 zaradi sprememb, uvedenih v zvezi z rezervo za uspešnost in predhodnim financiranjem, še vedno omejene.

Posledice bi bilo treba nadzorovati ob upoštevanju osnutka uredbe o večletnem finančnem okviru.

Letna nihanja skupne ravni plačil, vključno s tistimi, ki bodo nastala kot posledica navedenih sprememb, se bodo obvladovala s pomočjo skupne razlike v okviru zgornje meje za plačila in posebnih instrumentov, dogovorjenih v osnutku uredbe o večletnem finančnem okviru.

Komisija bo pozorno spremljala stanje in svojo oceno predstavila v okviru vmesnega pregleda.

(1) UL C 191, 29.6.2012, str. 30, UL C 44, 15.2.2013, str. 76 in UL C 271, 19.9.2013, str. 101.
(2) UL C 225, 27.7.2012, str. 58 in UL C 17, 19.1.2013, str. 56.
(3) UL C 47, 17.2.2012, str. 1, UL C 13, 16.1.2013, str. 1 in UL C 267, 17.9.2013, str. 1.


Evropski socialni sklad ***I
PDF 269kWORD 49k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (COM(2011)0607/2 – C7-0327/2011 – 2011/0268(COD))
P7_TA(2013)0483A7-0250/2012

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0607/2),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 164 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0327/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 22. februarja 2012(1) in 22. maja 2013(2),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 3. maja 2012(3),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 14. novembra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in mnenj Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0250/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 20. novembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2013 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006

P7_TC1-COD(2011)0268


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1304/2013.)

(1) UL C 143, 22.5.2012, str. 82.
(2) UL C 271, 19.9.2013, str. 101.
(3) UL C 225,27.7.2012, str. 127.


Evropski sklad za regionalni razvoj in cilj naložbe za rast in delovna mesta ***I
PDF 277kWORD 51k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj in cilju naložbe za rast in delovna mesta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006 (COM(2011)0614 – C7-0328/2011 – 2011/0275(COD))
P7_TA(2013)0484A7-0268/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0614),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 178 in 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0328/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. aprila 2012(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 3. maja 2012 (2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 18. novembra 2013, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenj Odbora za proračun, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za promet in turizem (A7-0268/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri skupno izjavo Evropskega parlamenta in Sveta, priloženo tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.  je seznanjen z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 20. novembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja "naložbe za rast in delovna mesta" ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006

P7_TC1-COD(2011)0275


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 592/2008.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Skupna izjava Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi člena 6 uredbe o ESSR, člena 15 uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju in člena 4 uredbe o Kohezijskem skladu

Evropski parlament in Svet sta seznanjena z zagotovilom, ki ga je Komisija dala zakonodajalcem EU, da so skupni kazalniki realizacij za uredbo o ESRR, uredbo o evropskem teritorialnem sodelovanju in uredbo o Kohezijskem skladu, ki bodo vključeni v prilogi k vsaki od teh uredb, rezultat dolgega postopka priprave, v katerem so sodelovali strokovnjaki za ocenjevanje iz Komisije in iz držav članic, ter naj se načeloma ne bi več spreminjali.

Izjava Komisije

Komisija soglaša s ciljem, ki ga je izrazil Evropski parlament o poenostavitvi postopkov o državni pomoči, kar zadeva pomoč za tekoče poslovanje, ki se zagotovi podjetjem s sedežem v najbolj oddaljenih regijah, kar je povezano s povračilom dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi posebnih ekonomskih in socialnih razmer v takšnih regijah.

V skladu s predlogom prihodnje uredbe o splošni skupinski izjemi (GBER), ki so jo nedavno objavile službe Komisije(3), bil se pomoč za tekoče poslovanje, katere namen je povračilo nekaterih dodatnih stroškov upravičencem s sedežem v teh regijah(4), obravnavala kot skladna s pravili notranjega trga pod pogoji, ki jih ta določajo ter bi bila zato opravičena od obveznosti poročanja iz člena 108(3) PDEU.

Komisija meni, da bo to zagotovilo dobro podlago za uresničitev želene poenostavitve, in bo v celoti upoštevala vse ugotovitve, ki jih bo prejela od držav članic med sedanjim postopkom posvetovanja pred sprejetjem uredbe v letu 2014.

(1) UL C 191, 29.6.2012, str. 44.
(2) UL C 225, 27.7.2012, str. 114.
(3) http://ec.europa.eu/competition/consultations/2013_gber/index_en.html
(4) Stroški prevoza blaga, ki se proizvaja v najbolj oddaljenih regijah, dodatni proizvodni stroški in stroški poslovanja, ki niso stroški prevoza.


Evropski sklad za regionalni razvoj in cilj evropskega teritorialnega sodelovanja ***I
PDF 273kWORD 48k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih določbah za podporo cilju evropsko teritorialno sodelovanje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (COM(2011)0611 – C7-0326/2011 – 2011/0273(COD))
P7_TA(2013)0485A7-0280/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0611),

–  ob upoštevanju členov 294(2) in 178 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katero je Komisija predložila predlog Parlamentu (C7-0326/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. aprila 2012(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 19. julija 2012(2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 18. novembra 2013, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor ter Odbora za promet in turizem (A7-0280/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri skupno izjavo Evropskega parlamenta in Sveta, priloženo k tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 20. novembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih določbah za podporo cilju "evropsko teritorialno sodelovanje" iz Evropskega sklada za regionalni razvoj

P7_TC1-COD(2011)0273


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1299/2013.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Skupna izjava Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi člena 6 uredbe o ESSR, člena 15 uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju in člena 4 uredbe o Kohezijskem skladu

Evropski parlament in Svet sta seznanjena z zagotovilom, ki ga je Komisija dala zakonodajalcem EU, da so skupni kazalniki realizacij za uredbo o ESRR, uredbo o evropskem teritorialnem sodelovanju in uredbo o Kohezijskem skladu, ki bodo vključeni v prilogi k vsaki od teh uredb, rezultat dolgega postopka priprave, v katerem so sodelovali strokovnjaki za ocenjevanje iz Komisije in iz držav članic, ter naj se načeloma ne bi več spreminjali.

(1) UL C 191, 29.6.2012, str. 49.
(2) UL C 277, 13.9.2012, str. 96.


Kohezijski sklad ***I
PDF 272kWORD 41k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1084/2006 (COM(2011)0612 – C7-0325/2011 – 2011/0274(COD))
P7_TA(2013)0486A7-0270/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0612),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 177 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0325/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. aprila 2012(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 3. maja 2012(2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 18. novembra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenj Odbora za proračun, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za promet in turizem (A7-0270/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri skupno izjavo Evropskega parlamenta in Sveta, priloženo tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 20. novembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1084/2006

P7_TC1-COD(2011)0274


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1300/2013.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Skupna izjava Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi člena 6 uredbe o ESSR, člena 15 uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju in člena 4 uredbe o Kohezijskem skladu

Evropski parlament in Svet sta seznanjena z zagotovilom, ki ga je Komisija dala zakonodajalcem EU, da so skupni kazalniki realizacij za uredbo o ESRR, uredbo o evropskem teritorialnem sodelovanju in uredbo o Kohezijskem skladu, ki bodo vključeni v prilogi k vsaki od teh uredb, rezultat dolgega postopka priprave, v katerem so sodelovali strokovnjaki za ocenjevanje iz Komisije in iz držav članic, ter naj se načeloma ne bi več spreminjali.

(1) UL C 191, 29.6.2012, str. 38.
(2) UL C 225, 27.7.2012, str. 143.


Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje ***I
PDF 282kWORD 56k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in izvajanja takih združenj (COM(2011)0610/2 – C7-0324/2011 – 2011/0272(COD))
P7_TA(2013)0487A7-0309/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0610/2),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 175(3), člena 209(1) in člena 212(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0324/2011),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) in člena 175(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. aprila 2012(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 15. februarja 2012(2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 19. septembra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 55 in 37 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A7-0309/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri skupne izjave Parlamenta, Sveta in Komisije, priložene k tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 20. novembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in delovanja takih združenj

P7_TC1-COD(2011)0272


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1302/2013.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Skupna izjava Parlamenta, Sveta in Komisije v zvezi z ozaveščanjem in členom 4 in 4(a) uredbe o evropskem združenju za teritorialno sodelovanje

Evropski parlament, Svet in Komisija soglašajo, da si bodo bolj usklajeno prizadevali za ozaveščanje med institucijami in državami članicami ter v njih, da bi tako povečali prepoznavnost RZTS kot neobveznega instrumenta za teritorialno sodelovanje na vseh področjih politike Unije.

V zvezi s tem Evropski parlament, Svet in Komisija pozivajo države članice, naj zlasti sprejmejo ustrezne ukrepe za usklajevanje in komunikacijo med nacionalnimi organi in med organi različnih držav članic, da bi se zagotovili jasni, učinkoviti in pregledni postopki za odobritev novih EZTS v določenih rokih.

Skupna izjava Parlamenta, Sveta in Komisije v zvezi s členom 1(9) uredbe o evropskem združenju za teritorialno sodelovanje

Evropski parlament, Svet in Komisija soglašajo, da si bodo države članice pri izvrševanju člena 9(2)(i) Uredbe št. 1082/2006, kakor je bila spremenjena, in sicer pri presojanju določb, ki naj se uporabijo za osebje EZTS, kakor se predlaga v osnutku konvencije, prizadevale upoštevati različne možnosti razpoložljivih zaposlitvenih sistemov, ki jih izberejo EZTS, ne glede na to, ali sodijo v okvir zasebnega ali javnega prava.

Ko pogodbe o zaposlitvi osebja EZTS ureja zasebno pravo, države članice upoštevajo tudi ustrezno pravo Unije, kot je Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I), in ustrezno pravno prakso drugih držav članic, ki so zastopane v EZTS.

Evropski parlament, Svet in Komisija se nadalje zavedajo, da ko pogodbe o zaposlitvi za osebje EZTS ureja javno pravo, so nacionalni javnopravni predpisi države članice, v kateri ima ustrezni organ EZTS sedež. Vendar se lahko za tiste člane osebja EZTS, za katere so veljali nacionalni javnopravni predpisi države članice, v kateri ima EZTS registrirani sedež, preden so postali člani osebja EZTS, uporabijo ti predpisi.

Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije v zvezi z vlogo Odbora regij v okviru platforme EZTS

Evropski parlament, Svet in Komisija vzamejo na znanje dragoceno delo, ki ga je Odbor regij opravil v okviru platforme EZTS, ki jo nadzoruje, in spodbuja Odbor regij, naj še naprej spremlja dejavnosti EZTS, ki že delujejo, in EZTS v nastajanju, organizira izmenjavo najboljših praks in opredeli skupne probleme.

(1) UL C 191, 29.6.2012, str. 53.
(2) UL C 113, 18.4.2012, str. 22.


Uravnotežena zastopanost spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi ***I
PDF 479kWORD 211k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2013 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih (COM(2012)0614 – C7-0382/2012 – 2012/0299(COD))
P7_TA(2013)0488A7-0340/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0614),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 157(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0382/2012),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj češke poslanske zbornice, nizozemskega senata, nizozemske poslanske zbornice, poljskega sejma, poljskega senata, švedskega parlamenta, spodnjega doma parlamenta Združenega kraljestva in zgornjega doma Združenega kraljestva v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij,

–  ob upoštevanju člena 55 in člena 37 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za pravne zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov v skladu s členom 51 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0340/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 20. novembra 2013 z namenom sprejetja Direktive 2013/.../EU Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih

P7_TC1-COD(2012)0299


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 157(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  V skladu s členom 2 in členom 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) je enakost žensk in moških ena od temeljnih vrednot in osrednjih ciljev Unije. V skladu s členom 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) si Unija v vseh svojih dejavnostih prizadeva odpravljati neenakosti ter spodbujati enakost med moškimi in ženskami. Člen 157(3) PDEU je pravna podlaga za sprejetje ukrepov na ravni Unije, katerih cilj je zagotoviti uporabo načela enakih možnosti in enakega obravnavanja moških in žensk na področju zaposlovanja in poklicnega dela.

(2)  Načelo pozitivnih ukrepov in njegov pomen za zagotavljanje dejanske enakosti žensk in moških v praksi priznavata člen 157(4) PDEU in člen 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), ki določata, da je treba enakost žensk in moških zagotoviti na vseh področjih ter da načelo enakosti ne preprečuje ohranitve ali sprejetja ukrepov o specifičnih ugodnostih v korist nezadostno zastopanega spola.

(2a)  Za doseganje enakosti spolov na delovnem mestu je treba na vseh ravneh v zadevni družbi odločati uravnoteženo po spolu in hkrati pa sprejeti ukrepe za zagotovitev, da se odpravijo razlike med spoloma pri plačilu, saj te precej prispevajo k feminizaciji revščine. [Sprememba 1]

(3)  Priporočilo Sveta 84/635/EGS(3) je priporočilo državam članicam, naj storijo vse potrebno, da pozitivni ukrepi, kolikor je mogoče, vključujejo ukrepe, ki vplivajo na dejavno udeležbo žensk v organih odločanja. Priporočilo Sveta 96/694/ES(4) je priporočilo državam članicam, naj spodbujajo zasebni sektor k povečanju udeležbe žensk na vseh ravneh odločanja, zlasti s sprejetjem načrtov za enakost in pozitivnih akcijskih programov ali v okviru le-teh.

(4)  Komisija je v zadnjih letih predložila več poročil, ki obravnavajo razmere na področju zastopanosti spolov pri odločanju v gospodarstvu(5). Družbe v Uniji, ki kotirajo na borzi, je pozvala, naj s samourejevalnimi ukrepi povečajo število žensk nezadostno zastopanega spola v upravnih odborih in sprejmejo konkretne prostovoljne zaveze v zvezi s tem.(6) Komisija je v Listini žensk(7) z dne 5. marca 2010 poudarila, da ženske še vedno nimajo polnega dostopa do položajev moči in odločanja v političnem in ekonomskem življenju, ter ponovno potrdila svojo zavezo, da bo uporabila svoje pristojnosti za spodbujanje pravičnejše zastopanosti žensk in moških na odgovornih položajih. Zagotavljanje bolj uravnotežene zastopanosti spolov pri odločanju je v strategiji Komisije za enakost žensk in moških za obdobje 2010–2015(8) opredeljeno kot ena od prednostnih nalog. [Sprememba 2]

(5)  Svet je v Evropskem paktu za enakost spolov 2011–2020, ki ga je sprejel 7. marca 2011, priznal, da so politike enakosti spolov ključnega pomena za gospodarsko rast, blaginjo in konkurenčnost, ponovno potrdil svojo zavezanost odpravi razlik med spoloma, da se dosežejo cilji strategije Evropa 2020, zlasti na treh področjih, ki so velikega pomena za enakost spolov, to so zaposlovanje, izobraževanje in socialna vključenost, ter pozval k sprejetju ukrepov za spodbujanje enake udeležbe žensk in moških pri odločanju na vseh ravneh in na vseh področjih, da bi v celoti izkoristili potencial vseh razpoložljivih sposobnih kadrov, znanja in idej ter tako obogatili raznolikost človeških virov in izboljšali poslovne obete. [Sprememba 3]

(6)  Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 6. julija 2011 o ženskah in vodenju podjetij(9) pozval podjetja, naj dosežejo kritični prag 30 % zastopanosti žensk v vodstvenih organih do leta 2015 in 40 % do leta 2020. Komisijo je pozval, naj v primeru, da ukrepi podjetij in držav članic ne bi zadoščali, do leta 2012 predlaga zakonodajo, vključno s z začasno uveljavljenimi kvotami, ki bi sprožile spremembe in hitre reforme glede vztrajnih neenakosti spolov in spolnih stereotipov pri sprejemanju gospodarskih odločitev. Zahtevo po sprejetju ustrezne zakonodaje je ponovno izrazil v svoji resoluciji z dne 13. marca 2012 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji – 2011(10). [Sprememba 4]

(6a)  Institucije, organi, uradi in agencije Unije, kot je Evropska centralna banka, bi morale postaviti zgled, kar zadeva enakost spolov pri odločanju, med drugim tako, da bi določile cilje za uravnoteženo zastopanost spolov na vseh ravneh. Brez odlašanja bi bilo treba uveljaviti stroga pravila za notranje in zunanje postopke zaposlovanja v vseh institucijah, organih, uradih in agencijah Unije ter jih spremljati. Posebno pozornost je treba nameniti politikam zaposlovanja na vodstveni ravni. Vsaka institucija, organ, urad in agencija Unije bi morala vsako leto objaviti poročilo o svojih prizadevanjih na tem področju. [Sprememba 5]

(7)  Učinkovito izkoriščanje človeškega kapitala je najpomembnejši dejavnik konkurenčnosti gospodarstva ter gospodarskega razvoja in rasti ter je ključno za obvladovanje demografskih izzivov Unije, njeno uspešno konkuriranje v globaliziranem gospodarstvu in zagotavljanje njene primerjalne prednosti v razmerju do tretjih držav. Vse več je visoko izobraženih in kvalificiranih žensk, kar kaže dejstvo, da je med univerzitetnimi diplomanti 60 % žensk. Če pri imenovanjih na vodstvene položaje v družbah in položaje odločanja v gospodarstvu še naprej ne bi uporabljali tega kadrovskega potenciala, kvalificirani človeški kapital ne bi bil optimalno izkoriščen. [Sprememba 6]

(7a)  Družbe in podjetja bi morale preučiti možnost vzpostavitve dotoka žensk, usposobljenih za prevzem položajev v upravah in nadzornih svetih, ki bo spodbujal, podpiral in razvijal sposobne ženske na vseh ravneh in skozi celotno poklicno pot. [Sprememba 7]

(7b)  Za spodbujanje enakosti spolov bi morale države članice uvesti določbe, ki bi moškim in ženskam omogočale usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, zlasti s prožnejšimi ureditvami in podporo za tiste, ki imajo družinske obveznosti. [Sprememba 8]

(7c)  Z doseganjem enakosti spolov v družbi kot celoti bi se oblikovale enake akademske in poklicne pravice za moške in ženske ter skupna odgovornost za družino, skrb za otroke in gospodinjstvo. Ker ženske običajno opravljajo večino družinskih in gospodinjskih obveznosti, jih to lahko ovira pri poklicnem napredovanju na najvišja mesta. Dejavna udeležba moških pri družinskih obveznostih je bistvena za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in zagotavljanje enakih poklicnih možnosti za moške in ženske. Pozornost bi bilo treba nameniti odpravljanju spolnih stereotipov, neprožnim in zastarelim politikam zaposlovanja in neustreznim določbam o starševskem dopustu. Sprejeti bi bilo treba ukrepe, ki bi ženskam in moškim omogočale združevanje družinskega in poklicnega življenja, če bi to želeli. Države članice bi bilo treba spodbujati, da bi zagotovile izvajanje socialnih elementov, kot so pošteni dodatki za starševski dopust za ženske in moške, obsežno zagotavljanje otroškega varstva ter možnosti za deljen starševski dopust. [Sprememba 9]

(8)  Na ravni družb je splošno priznano, da zastopanost žensk v upravnem odboru pozitivno vpliva na upravljanje družbe, saj se uspešnost vodstvene skupine in kakovost odločanja izboljšata zaradi bolj raznolikega in kolektivnega mišljenja, ki zajema širši razpon vidikov in bolj proaktiven poslovni model ter tako omogoča doseganje boljšega upoštevanja družbenih in potrošniških razmer prispeva k sprejetju bolj uravnoteženih odločitev. Številne študije so poleg tega pokazale, da obstaja pozitivna povezava med uravnoteženo zastopanostjo spolov na najvišji vodstveni ravni ter finančno uspešnostjo in dobičkonosnostjo družbe. Povečanje zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, lahko zato glede na veliko gospodarsko in družbeno odgovornost tovrstnih družb pozitivno vpliva na gospodarsko uspešnost poslovanja zadevnih družb. Zato bi bilo treba uvesti in okrepiti ukrepe za spodbujanje poklicnega napredovanja žensk na vseh vodstvenih ravneh. [Sprememba 10]

(8a)  Imenovanje žensk v upravne odbore je ovirano zaradi številnih dejavnikov, ki jih ni mogoče odpraviti zgolj s sankcijami, temveč tudi z izobraževalnimi pobudami in spodbudami za pospeševanje dobre prakse. V prvi vrsti je treba v poslovnih šolah in na univerzah bolj ozaveščati o tem, kako enakost spolov koristno prispeva k povečanju konkurenčnosti družb. Poleg tega je treba spodbujati redno menjavanje članov v odborih in uvesti pozitivne ukrepe za spodbujanje in nagrajevanje prizadevanj držav in družb za sprejetje odločnejšega pristopa k tem spremembam v najvišjih organih gospodarskega odločanja na ravni Unije. Nenazadnje pa so davčni sistem in javna naročila primerni instrumenti za spodbujanje bolj uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb. [Sprememba 11]

(9)  Prav tako je dokazano, da lahko enakost na trgu dela bistveno izboljša gospodarsko rast. Močnejša zastopanost žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, ne vpliva zgolj na ženske, imenovane na ta mesta, temveč prispeva tudi k temu, da se v podjetje privabijo sposobne ženske ter se poveča zastopanost žensk na vseh vodstvenih ravneh in med zaposlenimi. Zato ima bi moral večji delež žensk v upravnih odborih družb pozitiven učinekpozitivno vplivati na odpravo razlik med spoloma pri zaposlovanju in plačilu. Optimalno izkoriščanje potenciala obstoječega sposobnega ženskega kadra bi omogočilo bistveno večjo donosnost izobraževanja tako za posameznike kot javni sektor. Nezadostna zastopanost žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, pomeni zamujeno priložnost v smislu doseganja dolgoročne trajnostne rasti gospodarstev držav članic. [Sprememba 12]

(10)  Kljub obstoječi zakonodaji Unije, namenjeni preprečevanju spolne diskriminacije in boju proti njej, priporočilom Sveta, namenjenim zlasti povečanju udeležbe žensk v gospodarskem odločanju, in ukrepom na ravni Unije, ki spodbujajo samourejanje, moški po številu so ženske še vedno močno presegajo ženske v najvišjih veliko premalo zastopane v organih odločanja družb po vsej Uniji. V zasebnem sektorju in zlasti v družbah, ki kotirajo na borzi, je ta neuravnotežena zastopanost spolov še posebej občutna in problematična, obenem pa je očitno zelo problematična tudi v določenih institucijah, organih, uradih in agencijah Unije, kot je Evropska centralna banka. Ključni kazalnik Komisije za zastopanost spolov v upravnih odborih družb kaže, da je delež žensk v najvišjih organih odločanja v podjetjih še vedno zelo majhen. Januarja 2012 so ženske v povprečju zasedale le 13,7 % mest v upravnih odborih največjih družb v državah članicah, ki kotirajo na borzi. Delež žensk med neizvršnimi direktorji je bil le 15 %, kar jasno kaže na demokratični deficit ter na nepravično in diskriminativno zastopanost žensk in je v nasprotju z načeli Unije o enakih možnostih in enakem obravnavanju spolov pri zaposlovanju in na poklicnem področju. [Sprememba 13]

(11)  Delež žensk v upravnih odborih družb se povečuje zelo počasi, saj se je v zadnjih nekaj letih v povprečju povečal le za 0,6 % na leto. Hitrost napredka se je med posameznimi državami članicami razlikovala, posledica pa so tudi zelo različni rezultati. Največji napredek je bil zabeležen v državah članicah, v katerih kot je Francija, ki si je leto 2017 zastavila kot skrajni rok za doseganje ciljev iz te direktive in je v manj kot dveh letih dosegla cilj 20 %, zastavljen za leto 2014, ali Norveška, ki je v treh letih dosegla cilj 40 %. V obeh primerih so bili uvedeni zavezujoči rezultati doseženi z zavezujočimi ukrepi. Naraščajoče razlike med državami članicami se bodo verjetno še povečale glede na zelo različne pristope k povečevanju zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v posameznih državah članicah. [Sprememba 14]

(11a)  Države članice bi morale sprejeti strategije, usmerjene v družbeno-kulturni premik v njihovem pristopu do uravnotežene zastopanosti spolov z uporabo prilagodljivih sredstev za spodbujanje udeležbe žensk v upravni hierarhiji in sprejemanje proaktivnih pristopov in ukrepov s strani delodajalcev. Takšna sredstva bi lahko med drugim vključevala podpiranje prožnih delovnikov in spodbujanje družinam prijaznih delovnih mest z zagotavljanjem dostopa do otroškega varstva. [Sprememba 15]

(12)  Razdrobljeni in različni predpisi ali pomanjkanje predpisov na nacionalni ravni v zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, ne povzročajo zgolj odstopanj v številu žensk med neizvršnimi direktorji ter različne hitrosti napredka na tem področju v državah članicah, temveč z uvajanjem različnih zahtev glede upravljanja družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, ovirajo tudi delovanje notranjega trga. Te razlike v zakonskih določbah in samourejevalnih ukrepih glede sestave upravnih odborov družb lahko povzročijo praktične zaplete za družbe, ki kotirajo na borzi in poslujejo čezmejno, zlasti pri ustanavljanju podružnic ali pri združitvah in prevzemih, in tudi za kandidate za mesta v upravnih odborih. Vseeno bi bilo treba to direktivo izvrševatine glede na različne načine izbiranja neizvršnih direktorjev v upravne odbore družb Unije. [Sprememba 16]

(12a)  Neuravnotežena zastopanost spolov je večja na višjih ravneh v družbah. Poleg tega veliko žensk na visokih vodstvenih položajih na primer zaseda mesta na področjih človeških virov ali komuniciranja, medtem ko so moški na višjih položajih zaposleni na področjih splošnega upravljanja ali vertikalne organizacijske strukture v družbi. Ker so v naboru kandidatov za mesta v upravnih odborih družb v glavnem kandidati z višjimi vodstvenimi izkušnjami, je bistveno, da se poveča število žensk, ki napredujejo na ta vodstvena mesta v družbah. [Sprememba 17]

(12b)  Eden od glavnih dejavnikov, ki omogočakjo, da bo ta direktiva pravilno izvedena, je učinkovita uporaba meril za izbor neizvršnih direktorjev, ki bi bila vnaprej določena in popolnoma pregledna, pri čemer bi se kvalifikacije kandidatov obravnavale enakovredno ne glede na njihov spol. [Sprememba 18]

(12c)  Glede na staranje prebivalstva v Uniji in pomanjkanja znanja in spretnosti se utegnejo zmanjšati gospodarske razvojne možnosti in upočasniti okrevanje finančnih struktur, če se ne bo uporabil potencial polovice prebivalstva Unije za mesta v upravnih odborih družb. Če se polovica sposobnega kadra sploh ne upošteva pri zasedanju vodstvenih položajev, se lahko ogrozita sam proces in kakovost imenovanja na te položaje, s čimer se lahko poveča nezaupanje v vplivne poslovne strukture in se utegne manj učinkovito izkoriščati razpoložljiv človeški kapital. S sistematičnim vključevanjem ustreznih kandidatov obeh spolov se zagotavlja, da se novi člani upravnih odborov izbirajo med najboljšimi kandidati, in sicer moškega in ženskega spola, ter je družba pravično zastopana pri odločanju v gospodarskih družbah. [Sprememba 19]

(13)  V večini držav članic pomanjkanje preglednosti pri izbirnih postopkih in merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih močno ovira doseganje bolj uravnotežene zastopanosti spolov med člani upravnih odborov ter negativno vpliva tako na poklicno pot in mobilnost kandidatov za mesta v upravnih odborih kot tudi na odločitve vlagateljev. Pomanjkanje preglednosti preprečuje potencialnim kandidatom, da kandidirajo za mesta v upravnih odborih, v katerih bi bile njihove kvalifikacije najbolj potrebne, in da izpodbijajo odločitve o imenovanju, ki so pristranske glede na spol, s tem pa se omejuje njihova mobilnost na notranjem trgu. Na drugi strani potrebujejo vlagatelji zaradi različnih naložbenih strategij informacije tudi o strokovnem znanju in usposobljenosti članov upravnih odborov. Večja preglednost meril glede kvalifikacij in postopka izbire članov upravnih odborov vlagateljem omogoča, da bolje ocenijo poslovne strategije družbe in sprejmejo premišljene odločitve. Zato je pomembno, da so postopki imenovanja v upravni odbor jasni in pregledni ter da so kandidati ocenjeni objektivno na podlagi individualnih zaslug ne glede na spol. [Sprememba 20]

(14)  Ta direktiva ni namenjena natančnemu usklajevanju nacionalnih zakonov o izbirnih postopkih in merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih, vendar pa uvaja nekatere minimalne standarde, ki so potrebni za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji, in sicer glede zahteve za družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih zastopanost spolov ni uravnotežena, da odločitve v zvezi z imenovanjem neizvršnih direktorjev sprejemajo na podlagi preglednega in jasno določenega izbirnega postopka in objektivne primerjalne ocene kvalifikacij kandidatov v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj. Samo z zavezujočim ukrepom na ravni Unije se lahko učinkovito zagotovijo enaki konkurenčni pogoji po vsej Uniji in preprečijo praktični zapleti v poslovnem življenju. [Sprememba 21]

(15)  Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (strategija Evropa 2020)(11) je potrdila, da je večja udeležba žensk na trgu dela osnovni pogoj za krepitev rasti in obvladovanje demografskih izzivov v Evropi. Strategija je določila krovni cilj 75 % zaposlenosti žensk in moških v starosti od 20 do 64 let do leta 2020, ki ga je mogoče doseči le z jasno zavezanostjo uresničevanju načela enakosti spolov, izkoreninjenju vztrajnih razlik v plačilu med spoloma in z okrepljenimi prizadevanji za odpravo vseh ovir za udeležbo žensk na trgu dela, vključno z obstoječim pojavom „steklenega stropa“. Sedanja gospodarska kriza je okrepila že tako veliko potrebo Evrope po znanju, sposobnostih in inovacijah ter po celovitem izkoriščanju razpoložljivega sposobnega kadra, tako moških kot žensk. Večja udeležba žensk pri odločanju v gospodarstvu, zlasti v upravnih odborih družb, bo imela po pričakovanjih pozitiven učinek prelivanja na zaposlovanje žensk v zadevnih družbah in v celotnem gospodarstvu. [Sprememba 22]

(15a)  Doseganje teh ciljev je bistvenega pomena za konkurenčnost evropskega gospodarstva, spodbujanje inovacij in krepitev strokovnih standardov v upravnih odborih družb. Zato je Unija napovedala, da sta enakost na trgu dela in postopoma večja enakost spolov v upravnih odborih družb evropska cilja desetletja na področju enakosti in da bo preučila postopke za povečanje ozaveščenosti o napredku, ki je bil dosežen na tem področju. [Sprememba 23]

(16)  Zato bi si morala Unija prizadevati za večjo zastopanost žensk v upravnih odborih družb v vseh državah članicah, s čimer bi se okrepili pospešila gospodarska rast, spodbudila mobilnost na trgu dela, okrepila konkurenčnost evropskih družb ter dosegla dejanska enakost spolov na trgu dela. Ta cilj bi bilo treba uresničevati z uvedbo minimalnih zahtev za pozitivne zavezujoče ukrepe, namenjene doseganju količinskega cilja glede zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, saj so države članice in druge države, ki so izbrale to ali podobno metodo, dosegle najboljše rezultate pri reševanju vprašanja nezadostne zastopanosti žensk na položajih odločanja v gospodarstvu. [Sprememba 24]

(16a)  Družbe, ki kotirajo na borzi, bi morale oblikovati politiko spolov za doseganje bolj uravnotežene zastopanosti spolov na vseh ravneh v družbi. Ta politika lahko vključuje opis pomembnih ukrepov, ki se izvajajo v družbi, na primer imenovanje kandidatov ženskega in moškega spola na najpomembnejša mesta, sheme mentorstva in poklicno svetovanje za ženske ter kadrovske strategije za spodbujanje raznolikega zaposlovanja. Poleg tega lahko vključuje možnost prožnih delovnih razmer za vse zaposlene, na primer pomoč za starševski dopust in zagotavljanje pomoči pri gospodinjskih opravilih in otroškem varstvu. Vsaka družba lahko izbere politiko, ki najbolj ustreza njenim dejavnostim, morala pa bi sprejeti dejavne ukrepe za povečanje deleža nezadostno zastopanega spola pri vodenju družbe. [Sprememba 25]

(17)  Družbe, ki kotirajo na borzi, imajo poseben gospodarski pomen, prepoznavnost in učinek na celotni trg. Ukrepi v skladu s to direktivo bi se morali zato uporabljati za družbe, ki kotirajo na borzi in so opredeljene kot družbe, ki so registrirane s sedežem v državi članici in katerih vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta(12) v eni ali več državah članicah. Te družbe določajo standarde za celotno gospodarstvo, njihove prakse pa bodo zelo verjetno prevzele tudi druge vrste podjetij. Javna narava teh družb utemeljuje, da so v javnem interesu bolj regulirane. [Sprememba 26]

(18)  Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za mikro, mala in srednja podjetja (MSP), kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES(13), tudi če gre za družbe, ki kotirajo na borzi. Države članice pa bi morale uvesti politike za podporo in spodbudo malih in srednjih podjetij, da zagotovijo bistveno bolj uravnoteženo zastopanost spolov na vseh ravneh upravljanja in v upravnih odborih. [Sprememba 27]

(19)  V državah članicah obstajajo različni sistemi upravljanja družb, ki kotirajo na borzi, pri čemer je največja razlika med dvojnim („dvotirnim“) sistemom z upravo in nadzornim svetom ter enojnim („enotirnim“) sistemom, ki upravno in nadzorno funkcijo združuje v enem organu. Obstajajo tudi mešani sistemi, ki vključujejo vidike obeh sistemov ali družbam omogočajo izbiro med različnimi modeli. Ukrepe iz te direktive bi bilo treba uporabljati za vse sisteme upravljanja v državah članicah.

(20)  Vsi sistemi upravljanja razlikujejo med izvršnimi direktorji, ki so zadolženi za vsakodnevno vodenje družb, in neizvršnimi direktorji, ki ne opravljajo vsakodnevnega vodenja, temveč imajo nadzorno funkcijo. Količinske cilje iz te direktive bi bilo treba uporabljati le za neizvršne direktorje, da bi se brez prevelikega poseganja v vsakodnevno vodenje družb zagotovila bolj uravnotežena zastopanost žensk in moških v upravnih odborih. Ker neizvršni direktorji opravljajo nadzorne naloge, je laže najti usposobljene kandidate zunaj družbe in v veliki meri tudi zunaj posameznega sektorja, v katerem je družba dejavna – ta vidik je pomemben za gospodarske sektorje, v katerih so predstavniki določenega spola med delavci še zlasti premalo zastopani.

(21)  V več državah članicah lahko ali morajo zaposleni oziroma organizacije zaposlenih v družbi v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso imenovati ali izvoliti določen delež neizvršnih direktorjev. Količinske cilje iz te direktive bi bilo treba uporabljati za vse neizvršne direktorje, vključno s predstavniki zaposlenih. Zadevne države članice bi zato morale pri določitvi praktičnih V tej direktivi bi bilo treba upoštevati raznolikost izbirnih postopkov za zagotovitev uresničevanja teh ciljev upoštevati dejstvo, da so nekateri neizvršni direktorji tudi predstavniki zaposlenih v državah članicah in njihovih nacionalnih posebnosti. [Sprememba 28]

(22)  Družbam Družbe v Uniji, ki kotirajo na borzi, bi morala biti naložena obveznost uvedbe ustreznih postopkov za uresničevanje posebnih ciljev v zvezi z zastopanostjo spolov v upravnih odborih morale poskusiti do 1. januarja 2020 doseči cilj, da bo med neizvršnimi direktorji najmanj 40 % predstavnikov nezadostno zastopanega spola. Za doseganje tega cilja bi morale tovrstne družbe, v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, bi morale nove kandidate predizbirne ali izbirne postopke za imenovanje novih kandidatov na ta mesta imenovati izvajati na podlagi primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer bi uporabile vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana in nedvoumna merila, da bi najpozneje do 1. januarja 2020 dosegle navedeni odstotek. Zato Direktiva določa minimalni ciljni delež 40 % za predstavnike nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji, ki bi ga morale družbe doseči do navedenega datuma. Ta cilj se načeloma nanaša le na dosego splošnega uravnoteženja zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji in ne vpliva na konkretno izbiro posameznih direktorjev iz širokega nabora kandidatov moškega in ženskega spola v vsakem posameznem primeru. Zlasti je treba omeniti, da ne izključuje posameznih kandidatov za delovna mesta direktorjev, prav tako družbam ali delničarjem ne vsiljuje imenovanja posameznih direktorjev. Za odločanje o ustreznih članih upravnih odborov so tako še vedno pristojne družbe in delničarji. [Sprememba 29]

(22a)  Cilj 40 % se načeloma nanaša le na dosego splošne zastopanosti obeh spolov med neizvršnimi direktorji in ne vpliva na konkretno izbiro posameznih direktorjev iz širokega nabora kandidatov in kandidatk v vsakem posameznem primeru. Zlasti ne izključuje posameznih kandidatov za delovna mesta direktorjev, prav tako družbam ali delničarjem ne vsiljuje imenovanja posameznih direktorjev. Za odločanje, koga določiti kot ustrezne člane upravnih odborov so tako še vedno pristojne družbe in delničarji. [Sprememba 30]

(22b)  Družbe, ki kotirajo na borzi, bi morale preučiti možnost, da za nezadostno zastopan spol uvedejo programe usposabljanja in mentorstva kot orodje za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov, kadar je v izboru za zaposlitev na mesta v upravnih odborih očitno pomanjkanje enega spola. [Sprememba 31]

(23)  Države članice izvršujejo prevladujoč vpliv v družbah, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja v smislu člena 2(b) Direktive Komisije 2006/111/ES(14). Zaradi tega prevladujočega vpliva imajo na voljo instrumente za hitrejšo uvedbo potrebnih sprememb. Zato bi morale take družbe cilj najmanj 40 % zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji doseči že prej, v skladu z ustreznimi mehanizmi, ki jih vzpostavijo države članice skladno s to direktivo. [Sprememba 32]

(23a)  Javna podjetja bi morala ne glede na to, ali kotirajo na borzi ali ne, zaradi svoje narave biti zgled zasebnemu sektorju. Zato bi morala Komisija preučiti razmere v državah članicah in oceniti, ali bi lahko kdaj v prihodnje javna podjetja, ki ne sodijo v opredelitev malih ali srednjih podjetij, vključili v področje uporabe te direktive. [Sprememba 33]

(23b)  Komisija bi morala zbrati številčne in druge podatke o zastopanosti spolov v drugih velikih podjetjih, ki ne kotirajo na borzi in so tudi gospodarsko zelo pomembna, in te podatke analizirati. Nato bi bilo treba opraviti oceno učinka, da bi dobili pregled stanja v teh podjetjih v državah članicah ter bi ocenili, ali je treba na ravni Unije sprejeti ukrepe za vključitev teh podjetij v področje uporabe te direktive enkrat v prihodnje. Komisija bi morala obenem pojasniti možnosti, ki so za to na voljo, saj bodo morda za ta podjetja zaradi nacionalnih posebnosti potrebne posebne ureditve. [Sprememba 34]

(24)  Podrobneje je treba določiti način izračuna števila mest neizvršnih direktorjev, ki je potrebno za uresničitev ciljnega deleža, saj je za večino upravnih odborov zaradi njihovega skupnega števila članov Kadar upravni odbor sestavljajo samo trije neizvršni direktorji, je matematično mogoče le preseči nemogoče doseči več kot 40 % ali ostati pod njim zastopanosti obeh spolov. Zato bi moralo biti število mest v upravnih odborih, ki je potrebno za uresničitev ciljnega deleža, tisto, ki je najbliže 40 odstotkom. Pri tem družbam, ki kotirajo na borzi, ne bi bilo treba imenovati članov nezadostno zastopanega spola na polovico ali več mest neizvršnih direktorjev, da bi se izognili diskriminaciji predstavnikov prvotno prekomerno zastopanega spola. Tako bi na primer morali morali v takšnih primerih člani nezadostno zastopanega spola zasedati vsaj eno mesto v upravnih odborih s tremi ali štirimi neizvršnimi direktorji, vsaj dve mesti v upravnih odborih s petimi ali šestimi neizvršnimi direktorji in vsaj tri mesta v upravnih odborih s sedmimi ali osmimi neizvršnimi direktorji. [Sprememba 35]

(25)  Sodišče Evropske unije je v svoji sodni praksi(15) o pozitivnih ukrepih in njihovi združljivosti z načelom nediskriminacije na podlagi spola (kot zdaj določa tudi člen 21 Listine) pojasnilo, da je mogoče pri zaposlovanju ali napredovanju v nekaterih primerih dati prednost predstavnikom nezadostno zastopanega spola, če je kandidat nezadostno zastopanega spola enako kvalificiran kot tekmec nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj; da prednost ni samodejna in brezpogojna, temveč lahko nad njo prevladajo razlogi, povezani s posameznim kandidatom nasprotnega spola, ki pretehtajo v njegovo korist; in da je treba vlogo posameznega kandidata objektivno oceniti, pri čemer je treba upoštevati vsa merila, povezana s posameznimi kandidati.

(26)  Države članice bi morale v skladu s to sodno prakso zagotoviti, da izbira najbolj kvalificiranih kandidatov za neizvršne direktorje temelji na primerjavi kvalifikacij posameznih kandidatov na podlagi vnaprej določenih, jasnih, nevtralno formuliranih in nedvoumnih meril. Primeri vrst meril za izbor, ki bi jih družbe lahko uporabljale, vključujejo poklicne izkušnje pri izvajanju vodstvenih in/ali nadzornih nalog, mednarodne izkušnje, multidisciplinarnost, poznavanje ustreznih področij, kot so finance, kontrola ali upravljanje človeških virov, vodstvene in komunikacijske spretnosti ter sposobnosti mreženja. Prednost bi bilo treba dati kandidatu nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj ter če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, ne pretehta v korist kandidata nasprotnega spola. [Sprememba 36]

(27)  Metode zaposlovanja, izbiranja in imenovanja direktorjev se razlikujejo od ene države članice do druge ter od družbe do družbe. Vključujejo lahko predizbor kandidatov, ki se bodo predstavili pred skupščino delničarjev in ga na primer opravi odbor za imenovanja, neposredno imenovanje direktorjev s strani posameznih delničarjev ali glasovanje v skupščini delničarjev glede posameznih kandidatov ali seznamov kandidatov. V tej direktivi se spoštuje raznolikost izbirnih postopkov, ki bi morali temeljiti na preglednosti in dosežkih, še vedno pa je treba povečati udeležbo nezadostno zastopanega spola v upravnih odborih. Zahteve v zvezi z izbiro kandidatov bi bilo treba izpolniti v primerni fazi izbirnega postopka v skladu z nacionalno zakonodajo in statutom zadevnih družb, ki kotirajo na borzi. Ta direktiva v zvezi s tem določa le minimalno uskladitev omogoča raznolikost izbirnih postopkovin tako omogoča uporabo pogojev, ki temeljijo na sodni praksi Sodišča, za dosego bolj uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi. Določbe te direktive ne posegajo neupravičeno v vsakodnevno upravljanje, saj lahko družbe še vedno izberejo kandidate na podlagi kvalifikacij ali ustreznih drugih objektivnih dejavnikov. [Sprememba 37]

(27a)  Kadar predizbor kandidatov temelji na volitvah ali postopkih glasovanja na primer delavcev ali njihovih predstavnikov, bi bilo treba celoten postopek prilagoditi, da bi prispeval k uresničevanju cilja bolj uravnotežene zastopanosti spolov v upravnem odboru kot celoti, ob tem pa zagotoviti, da spol direktorja, izvoljenega po tem postopku, na noben način ni vnaprej določen. [Sprememba 38]

(28)  Cilj te direktive je zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov med direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in tako prispevati k uresničevanju načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki je v Uniji priznano kot temeljna pravica. Zato bi morale družbe, ki kotirajo na borzi, na zahtevo neuspešnega kandidata razkriti ne le merila glede kvalifikacij, na katerih je temeljila izbira, temveč tudi objektivno primerjalno oceno teh meril in, kadar je ustrezno, dejavnike, ki so pretehtali v korist kandidata, ki ni predstavnik nezadostno zastopanega spola. Te omejitve pravice do spoštovanja zasebnega življenja v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki jo priznavata člena 7 in 8 Listine, in obveznost za družbe, ki kotirajo na borzi, da te informacije predložijo neuspešnemu kandidatu na njegovo zahtevo, so potrebne in v skladu z načelom sorazmernosti resnično izpolnjujejo priznane cilje splošnega interesa. Zato so v skladu z zahtevami za take omejitve iz člena 52(1) Listine in z ustrezno sodno prakso Sodišča.

(29)  Kadar neuspešen kandidat nezadostno zastopanega spola trdi, da je enako kvalificiran kot imenovani kandidat nasprotnega spola, bi morala družba, ki kotira na borzi, dokazati ustreznost izbire.

(30)  Države članice bi morale zagotoviti učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije za kršitve določb te direktive zahtev za odprt in pregleden postopek v skladu s to direktivo, ki bi lahko med drugim vključevale upravne kazni, izključitev iz javnih razpisov, delno izključitev od prejemanja sredstev iz strukturnih skladov Unije in razveljavitev ali ugotovitev ničnosti imenovanja ali izvolitve neizvršnega direktorja s strani sodnega organa, če so bile kršene nacionalne določbe, sprejete na podlagi člena 4(1). Države članice bi morale imeti možnost, da poleg sankcij, ki so navedene na neizčrpnem seznamu v tej direktivi, uvedejo še druge sankcije, med drugim prisilno razpustitev zadevne družbe, ki jo v primeru hudih in večkratnih kršitev odredi pristojni sodni organ ob popolnem spoštovanju ustreznih postopkovnih jamstev. [Sprememba 39]

(31)  Ker zastopanost spolov med zaposlenimi neposredno vpliva na razpoložljivost kandidatov nezadostno zastopanega spola, lahko države članice določijo, da posamezni družbi ni treba doseči cilja iz te direktive, če predstavniki nezadostno zastopanega spola predstavljajo manj kot 10 odstotkov njenih zaposlenih. [Sprememba 40]

(32)  Ker bi si morale družbe, ki kotirajo na borzi, prizadevati za povečanje deleža predstavnikov nezadostno zastopanega spola na vseh vodstvenih položajih, lahko države članice določijo, da se cilj iz te direktive obravnava kot dosežen, če lahko družbe, ki kotirajo na borzi, dokažejo, da predstavniki nezadostno zastopanega spola zasedajo vsaj tretjino vseh mest direktorjev, ne glede na to, ali so ti izvršni ali neizvršni. Take družbe pa bi morale v skladu s členom 5 te direktive v svojih letnih poročilih in na spletnih straneh še naprej prikazovati zastopanost spolov med izvršnimi in neizvršnimi direktorji ter opisati svoje politike na tem področju. [Sprememba 41]

(33)  Poleg ukrepov, povezanih z neizvršnimi direktorji, bi morale družbe, ki kotirajo na borzi, za zagotavljanje bolj uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji, ki opravljajo naloge vsakodnevnega vodenja, sprejeti posamezne zaveze v zvezi z zastopanostjo obeh spolov med izvršnimi direktorji, ki bi jih morale uresničiti najpozneje do 1. januarja 2020. Te zaveze bi morale biti namenjene doseganju oprijemljivega napredka z vidika uravnotežene zastopanosti spolov v posameznih družbah v primerjavi z obstoječimi razmerami.

(34)  Države članice bi morale od družb, ki kotirajo na borzi, zahtevati, da informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih ter o tem, kako so dosegle cilje iz te direktive, vsako leto predložijo pristojnim nacionalnim organom, da bi lahko ocenili napredek posameznih družb, ki kotirajo na borzi, pri doseganju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji. Take informacije bi morale biti vključene v letno poročilo družbe in objavljene na ustrezen in lahko dostopen način na njeni spletni strani ter, če zadevna družba ne bi dosegala cilja, pa bi morale vključevati tudi celovit opis konkretnih ukrepov, ki jih je družba sprejela ali jih namerava sprejeti, da bi dosegla cilj. Poleg tega bi morale družbe, ki niso dosegle cilja ali izpolnile lastnih zavez, navesti svoje razloge za to ter predložiti opis konkretnih ukrepov, ki so jih že sprejele in ki jih nameravajo v prihodnje sprejeti za uresničitev tega cilja in izpolnitev teh zavez. [Sprememba 42]

(35)  Posamezne države članice so morda že pred začetkom veljavnosti te direktive sprejele ukrepe za zagotovitev bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi. Takšne države članice bi morale imeti možnost, da so oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji, če uporabljajo svoje ukrepe in če dokažejo, da se lahko z njimi enako učinkovito doseže ciljna 40-odstotna zastopanost nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma enak delež zastopanosti med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, najpozneje do 1. januarja 2018.

(36)  Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana v Listini. Zlasti prispeva k uresničevanju pravice do enakosti žensk in moških (člen 23 Listine), svobode izbire poklica in pravice do dela (člen 15 Listine). Ta direktiva zagotavlja dosledno spoštovanje pravice do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča (člen 47 Listine). Omejitve v zvezi z uresničevanjem svobode gospodarske pobude (člen 16 Listine) in lastninske pravice (člen 17(1) Listine) ne posegajo v bistveno vsebino teh pravic in svoboščin ter so potrebne in sorazmerne. Omejitve dejansko ustrezajo ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija, in so potrebne zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih.

(37)  Medtem ko so nekatere države članice s sprejetjem ureditvenih ukrepov ali spodbujanjem samourejanja dosegle različne rezultate, večina držav članic ni sprejela ali izrazila pripravljenosti za sprejetje ukrepov, ki bi zagotovili zadostno izboljšanje. Napovedi, ki temeljijo na celoviti analizi vseh razpoložljivih informacij o preteklih in sedanjih gibanjih ter namerah, kažejo, da države članice s posamičnim ukrepanjem ne bodo dosegle uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi člani upravnih odborov po vsej Uniji v skladu s cilji iz te direktive v predvidljivi prihodnosti. Ob upoštevanju teh razmer in glede na vedno večje razlike med državami članicami v smislu zastopanosti žensk in moških v upravnih odborih družb je mogoče bolj uravnoteženo zastopanost spolov v upravnih odborih družb v Uniji izboljšati le s skupnim pristopom, potencial za uresničevanje načela enakosti spolov, odpravo obstoječih razlik med spoloma pri plačilu in izboljšanje konkurenčnosti in rasti pa je mogoče bolje zagotoviti z usklajenim ukrepanjem na ravni Unije kot z nacionalnimi pobudami, ki so različnega obsega ter različno ambiciozno zastavljene in učinkovite. Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te direktive in ker se zaradi obsega in učinkov potrebnih ukrepov ti cilji laže dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. [Sprememba 43]

(38)  V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena je ta direktiva omejena na določanje skupnih ciljev in načel ter ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev. Države članice imajo dovolj manevrskega prostora, da določijo, kako bi se lahko cilji iz te direktive najučinkoviteje dosegli, pri čemer bi morale upoštevati nacionalne razmere, zlasti pravila in prakse v zvezi z imenovanjem v upravne odbore. Ta direktiva družbam ne preprečuje, da v svoje upravne odbore imenujejo najbolj kvalificirane kandidate, in vzpostavlja prožen okvir ter zagotavlja dovolj dolgo prilagoditveno obdobje za vse družbe, ki kotirajo na borzi. [Sprememba 44]

(39)  V skladu z načelom sorazmernosti bi moral biti cilj, ki ga morajo doseči družbe, ki kotirajo na borzi, časovno omejen, prav tako pa bi moral veljati le, dokler ni dosežen trajen napredek v zvezi z zastopanostjo spolov v upravnih odborih. Zato bi morala Komisija redno pregledovati uporabo te direktive ter o tem poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. Ta direktiva preneha veljati 31. decembra 2028. Komisija bi morala v pregledu oceniti, ali bi bilo treba po poteku tega obdobja trajanje direktive podaljšati. Države članice bi morale sodelovati s socialnimi partnerji in civilno družbo, da bodo ustrezno seznanjeni s pomenom, prenosom in izvajanjem te direktive. Kampanje za obveščanje javnosti bi znatno prispevale k ozaveščanju družb, ki ne kotirajo na borzi, o tem in jih spodbujale k proaktivnemu doseganju uravnotežene zastopanosti spolov. Države članice bi bilo treba spodbujati, naj si izmenjajo izkušnje in dobre prakse v zvezi s prenosom in izvrševanjem te direktive. [Sprememba 45]

(40)  Države članice so se v skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije z dne 28. septembra 2011 o obrazložitvenih dokumentih(16) zavzele, da bodo v utemeljenih primerih k obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, ki bodo pojasnjevali razmerje med sestavnimi deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov o prenosu. Zakonodajalec meni, da je predložitev takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičena –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Vsebina

Ta direktiva določa učinkovite ukrepe za doseganje hitrejšega napredka pri zagotavljanju bolj uravnotežene zastopanosti moških in žensk med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, pri čemer družbam omogoča dovolj časa za uvedbo potrebnih ureditev. [Sprememba 46]

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej direktivi:

(1)  „družba, ki kotira na borzi“ pomeni družbo, ki je registrirana ima sedež v državi članici in katere vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES v eni ali več državah članicah; [Sprememba 47]

(2)  „upravni odbor“ pomeni kateri koli upravni, vodstveni ali nadzorni organ družbe;

(3)  „direktor“ pomeni katerega koli člana upravnega odbora, vključno s predstavnikom zaposlenih;

(4)  „izvršni direktor“ pomeni katerega koli člana enotnega upravnega odbora v enotirnem sistemu upravljanja, ki je zadolžen za vsakodnevno vodenje družbe, in katerega koli člana uprave v dvotirnem sistemu upravljanja;

(5)  „neizvršni direktor“ pomeni katerega koli člana enotnega upravnega odbora v enotirnem sistemu upravljanja, razen izvršnega direktorja, in katerega koli člana nadzornega sveta v dvotirnem sistemu upravljanja;

(6)  „enotni upravni odbor“ pomeni odbor, ki združuje vodstvene in nadzorne funkcije družbe;

(7)  „dvotirni sistem upravljanja“ pomeni sistem, v katerem vodstvene in nadzorne funkcije družbe opravljata ločena organa;

(8)  „malo in srednje podjetje“ ali „MSP“ pomeni podjetje, ki zaposluje manj kot 250 oseb in katerega letni promet ne presega 50 milijonov EUR ali katerega letna bilančna vsota ne presega 43 milijonov EUR, ali, če ima MSP sedež v državi članici, katere valuta ni euro, katerega letni promet in letna bilančna vsota ne presegata ustreznih zneskov v valuti navedene države članice;

(9)  „javno podjetje“ pomeni podjetje, v katerem lahko javni organi neposredno ali posredno izvršujejo prevladujoč vpliv zaradi svojega lastništva, svojega finančnega sodelovanja v njem ali predpisov, ki ga urejajo. Prevladujoč vpliv javnih organov se predpostavlja, kadar ti organi v zvezi s podjetjem neposredno ali posredno:

–  imajo večinski delež vpisanega delniškega kapitala ali

–  nadzorujejo večino glasov, pripisanih delnicam, ki jih izdajo podjetja, ali

–  lahko imenujejo več kot polovico članov upravnih, vodstvenih ali nadzornih organov podjetja.

Člen 3

Izključitev malih in srednjih podjetij

Ta direktiva se ne uporablja za mala in srednja podjetja (MSP).

Člen 4

Cilji v zvezi z neizvršnimi direktorji

1.  Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, nove kandidate na ta mesta imenujejo na podlagi primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer uporabijo vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana in nedvoumna merila prilagodijo svoje postopke zaposlovanja, vključno tiste v zvezi z razpisi za prijave na delovno mesto, ter postopke za predizbor, izbor ali imenovanje na način, da ti postopki učinkovito prispevajo k dosegi navedenega odstotek do 1. januarja 2020, ali, v primeru ter da družb, ki kotirajo na borzi in sojavnih podjetij, ta odstotek dosežejo do 1. januarja 2018. Države članice zlasti zagotovijo, da družbe za mesta v upravnih odborih izbirajo najbolj usposobljene kandidate iz skupine ljudi, ki je uravnotežena po spolu, na podlagi primerjave kvalifikacij kandidatov, pri čemer uporabijo vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana, nediskriminatorna in nedvoumna merila. Države članice v primeru volilnega postopka zagotovijo raznoliko zastopanost spolov pri sestavi ožjega seznama kandidatov, ob tem pa zagotovijo, da spol direktorja, izvoljenega po tem postopku, ni na noben način vnaprej določen.

Države članice za dosego cilja 40 % v skladu s členom 23(2) Listine zagotovijo, da ima na vseh stopnjah postopkov zaposlovanja, izbora ali imenovanja neizvršnih direktorjev prednost kandidat nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj, razen če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, pretehta v korist kandidata nasprotnega spola. [Sprememba 48]

2.  Število mest neizvršnih direktorjev, ki je potrebno za uresničitev cilja iz odstavka 1, je število, ki je po vrednosti najbliže vsaj 40 %odstotkom, vendar ne presega 49 . Če odbor neizvršnih direktorjev sestavljajo samo trije člani, zadošča razmerje ena proti dve. [Sprememba 49]

3.  Države članice za dosego cilja iz odstavka 1 zagotovijo, da ima pri izbiri neizvršnih direktorjev prednost kandidat nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj, razen če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, na pretehta v korist kandidata nasprotnega spola. [Sprememba 50]

4.  Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, na zahtevo neuspešnega kandidata neuspešnemu kandidatu razkrijejo vsaj število in spol kandidatov v izboru, merila glede kvalifikacij, na katerih je temeljila izbira ali imenovanje, objektivno primerjalno oceno teh meril in, kadar je ustrezno, dejavnike, ki so pretehtali v korist kandidata nasprotnega spola, pri čemer se spoštuje anonimnost kandidatov v skladu s pravili Unije o varstvu podatkov. [Sprememba 51]

5.  Države članice v skladu z nacionalnimi sodnimi sistemi storijo vse potrebno za zagotovitev, da družbe se dokazovanje o tem, da kršitve odstavka 1 ni bilo, naloži družbam, ki kotirajo na borzi, v primeru, da neuspešen kadar neuspešni kandidat nezadostno zastopanega spola, ki meni, da je bil oškodovan, ker se zanj niso uporabile določbe iz odstavka 1, na sodišču ali pred drugim pristojnim organom predloži dejstva, na podlagi katerih je mogoče domnevati, da je bil ta kandidat enako kvalificiran kot imenovani kandidat nasprotnega spola, dokažejo, da niso kršile pravila iz odstavka 3 1.

Ta odstavek državam članicam ne preprečuje uvedbe pravil dokazovanja, ki so ugodnejša za tožeče stranke. [Sprememba 52]

6.  Države članice lahko določijo, da družbam, ki kotirajo na borzi, ni treba doseči cilja iz odstavka 1, če predstavniki nezadostno zastopanega spola predstavljajo manj kot 10 odstotkov njihovih zaposlenih. [Sprememba 53]

6a.  Kadar se izbira iz odstavka 1 opravi z glasovanjem delničarjev ali zaposlenih, države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, delničarjem posredujejo ustrezne informacije o ukrepih iz te direktive, tudi o sankcijah, ki se utegnejo naložiti družbi v primeru neizpolnjevanja njenih obveznosti. [Sprememba 54]

7.  Države članice lahko določijo, da je cilj iz odstavka 1 izpolnjen, kadar lahko družbe, ki kotirajo na borzi, dokažejo, da predstavniki nezadostno zastopanega spola zasedajo vsaj tretjino vseh mest direktorjev, ne glede na to, ali so ti izvršni ali neizvršni direktorji.

Člen 5

Dodatni ukrepi družb in poročanje

1.  Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, sprejmejo posamezne zaveze s ciljem doseganja uravnotežene zastopanosti spolov med izvršnimi direktorji do 1. januarja 2020 oziroma do 1. januarja 2018 v primeru družb, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja.

2.  Države članice zahtevajo od družb, ki kotirajo na borzi, da od [dve leti po sprejetju] enkrat na leto pristojnim nacionalnim organom predložijo informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih, pri čemer razlikujejo med neizvršnimi in izvršnimi direktorji, in o ukrepih, sprejetih za dosego ciljev iz člena 4(1) in odstavka 1 tega člena, ter da te informacije na ustrezen in lahko dostopen način objavijo na svoji spletni strani in v svojem letnem poročilu. [Sprememba 55]

3.  Če družba, ki kotira na borzi, ne uresniči ciljev iz člena 4(1) ali svojih posameznih zavez, ki jih je sprejela v skladu z odstavkom 1 tega člena, v informacije iz odstavka 2 tega člena vključi razloge za neskladnost s cilji ali zavezami predloži izjavo o razlogih, zakaj ni dosegla teh ciljev ali izpolnila teh zavez, ter celovit opis ukrepov, ki jih je sprejela ali jih namerava sprejeti za uresničevanje teh ciljev ali zavez. Izjava o razlogih je del informacij iz odstavka 2. [Sprememba 56]

4.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da so organ ali organi, določeni v skladu s členom 20 Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta(17), pristojni tudi za spodbujanje, analiziranje, spremljanje in podpiranje uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi. V ta namen države članice učinkovito sodelujejo s socialnimi partnerji in civilno družbo. [Sprememba 57]

Člen 6

Sankcije

1.  Države članice predpišejo sankcije za kršitve določb nacionalne zakonodaje, sprejete na podlagi te direktive, zahtev za odprt in pregleden postopek v skladu s členom 4(1) in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo uporabo teh sankcij. [Sprememba 58]

2.  Sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter lahko vključujejo vsaj naslednje ukrepe: [Sprememba 59]

(a)  upravne kazni;

(aa)  izključitev iz javnega razpisa; [Sprememba 60]

(ab)  delna izključitev od prejemanja sredstev iz strukturnih skladov Unije; [Sprememba 61]

(b)  razveljavitev ali ugotovitev ničnosti imenovanja ali izvolitve neizvršnega direktorja s strani sodnega organa, če so bile kršene nacionalne določbe, sprejete v skladu s členom 4(1).

Člen 7

Minimalne zahteve

Države članice lahko uvedejo ali ohranijo določbe, ki so v primerjavi z določbami te direktive bolj učinkovite pri zagotavljanju uravnotežene zastopanosti moških in žensk v družbah, registriranih na njihovem ozemlju, vendar te določbe ne smejo povzročiti neutemeljene spolne diskriminacije ali druge oblike diskriminacije ali ovirati pravilnega delovanja notranjega trga. [Sprememba 62]

Člen 8

Izvajanje

1.  Države članice najpozneje [dve leti po sprejetju] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo besedila navedenih predpisov.

2.  Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Države članice določijo način sklicevanja.

3.  Brez poseganja v člen 4(6) in (7) so lahko države članice, ki so že pred začetkom veljavnosti te direktive sprejele ukrepe za zagotovitev bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji iz člena 4(1), (3), (4) in (5), če dokažejo, da se lahko s sprejetimi ukrepi doseže ciljna 40 % zastopanost nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, do 1. januarja 2020, oziroma, v primeru družb, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, enak delež zastopanosti med neizvršnimi direktorji, do 1. januarja 2018.

Zadevne države članice Komisijo o navedenem uradno obvestijo. Komisija o tem obvesti Evropski parlament in Svet. Oprostitev se samodejno ukine, če ni bilo doseženega zadostnega napredka pri uresničevanju cilja te direktive, kar velja v primeru, da je delež nezadostno zastopanega spola nižji od 30 % do leta 2017 ali, v primeru javnihpodjetij, do leta 2015. [Sprememba 63]

4.  Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 9

Pregled

1.  Države članice do 1. januarja 2017 in nato vsaki dve leti predložijo Komisiji poročilo o izvajanju te direktive. Taka poročila med drugim vključujejo izčrpne informacije o ukrepih, sprejetih za dosego ciljev iz člena 4(1), informacije iz člena 5(2) in informacije o posameznih zavezah, ki so jih družbe, ki kotirajo na borzi, sprejele v skladu s členom 5(1).

1a.  Komisija do 1. julija 2017 predloži ocenjevalno poročilo o izvajanju zahtev iz členov 4(1) ter 5(1) in (2) za družbe, ki kotirajo na borzi, na podlagi poročil, ki jih v skladu z odstavkom 1 predložijo države članice. Poleg tega Komisija v poročilo vključi opis stanja na področju uravnotežene zastopanosti spolov na ravni upravnih odborov in vodstveni ravni v družbah, ki ne kotirajo na borzi in ki presegajo prag za uvrstitev med mala in srednja podjetja iz člena 2. [Sprememba 64]

1b.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o tem, kako vse institucije, organi, uradi in agencije Unije uporabljajo načela iz te direktive ter kako so vključena v pravila, ki urejajo njihove notranje kadrovske postopke. V ta namen vse institucije, organi, uradi in agencije Unije do 31. decembra 2018 in nato vsako leto Komisiji predložijo poročilo o statistiki zastopanosti spolov in doseženem napredku. Komisija ta poročila nemudoma objavi na svojem spletnem mestu. Komisija temu poročilu po potrebi priloži zakonodajni predlog, ki področje uporabe te direktive razširi na vse institucije, organe, urade in agencije Unije. [Sprememba 65]

2.  Države članice, ki so v skladu s členom 8(3) oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji iz člena 4(1), (3), (4) in (5), v poročilo iz odstavka 1 vključijo dokazila o konkretnih rezultatih, doseženih z uporabo nacionalnih ukrepov iz člena 8(3). Komisija nato izda posebno poročilo, v katerem prouči, ali navedeni ukrepi dejansko omogočajo dosego ciljne 40 % zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v primeru družb, ki kotirajo na borzi, do 1. januarja 2020, oziroma enakega deleža med neizvršnimi direktorji v primeur družb, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, do 1. januarja 2018. Komisija izda prvo tako poročilo 1. julija 2017, naslednja poročila pa v šestih mesecih po predložitvi nacionalnih poročil v skladu z odstavkom 1.

Če družbe, ki kotirajo na borzi, na podlagi nacionalnih ukrepov iz člena 8(3) ne dosežejo ciljne 40 % zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma če družbe, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, ne dosežejo navedenega deleža zastopanosti med neizvršnimi direktorji do 1. januarja 2018, zadevne države članice zagotovijo, da se za te družbe uporabljajo postopkovne zahteve v zvezi z imenovanji iz člena 4(1), (3), (4) in (5) z učinkom od prej navedenih datumov.

3.  Komisija pregleda izvajanje te direktive ter o tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2021 in vsaki dve leti za tem. Komisija zlasti oceni, ali so bili doseženi cilji te direktive.

4.  Komisija glede na razvoj v zvezi z zastopanostjo moških in žensk v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, in na različnih ravneh odločanja v celotnem gospodarstvu ter ob upoštevanju, ali je dosežen napredek dovolj trajen, v poročilu oceni, ali je treba obdobje veljavnosti te direktive podaljšati, da bo trajalo dlje od datuma, določenega v členu 10(2), in ali je treba Direktivo spremeniti. Komisija tudi preuči, ali bi bilo treba področje uporabe te direktive razširiti na javna podjetja, ki ne kotirajo na borzi in niso zajeta v opredelitvi MSP, velika podjetja, ki ne kotirajo na borzi, in izvršne direktorje družb, ki kotirajo na borzi. [Sprememba 66]

Člen 10

Začetek in prenehanje veljavnosti

1.  Ta direktiva začne veljati [dvajseti] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Veljati preneha 31. decembra 2028.

Člen 11

Naslovljenci

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1)UL C 133, 9.5.2013, str. 68.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2013.
(3)Priporočilo Sveta 84/635/EGS z dne 13. decembra 1984 o spodbujanju pozitivnih ukrepov za ženske (UL L 331, 19.12.1984, str. 34).
(4)Priporočilo Sveta 96/694/ES z dne 2. decembra 1996 o enakopravnem sodelovanju žensk in moških v postopku odločanja (UL L 319, 10.12.1996, str. 11).
(5)Poročilo Komisije z naslovom "Več žensk na vodilnih položajih" (More women in senior positions), (2010); delovni dokument služb Komisije z dne 1. marca 2011 z naslovom "Uravnotežena zastopanost spolov pri vodenju podjetij" (SEC(2011)0246 final); poročilo o napredku z dne 5. marca 2012 z naslovom "Ženske pri odločanju v gospodarstvu v EU" (Women in economic decision-making in the EU); delovni dokument služb Komisije z dne 16. aprila 2012 z naslovom "Napredek na področju enakosti med ženskami in moškimi leta 2011" (Progress on equality between women and men in 2011) (SWD(2012)0085 final).
(6)"Izjava o večji zastopanosti žensk v upravah evropskih podjetij", IP/11/242.
(7)COM(2010)0078 final.
(8)COM(2010)0491 final.
(9)UL C 33 E, 5.2.2013, str. 134.
(10)UL C 251 E, 31.8.2013, str. 1.
(11)COM(2010)2020 final.
(12)Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov o spremembi direktiv Sveta 85/611/EGS in 93/6/EGS ter Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).
(13)Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).
(14)Direktiva Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij (UL L 318, 17.11.2006, str. 17).
(15)Primer C-450/93 Kalanke [1995], str. I-3051; Primer C-409/95 Marschall [1997], str. I-6363; Primer C-158/97 Badeck [2000], str. I-1875; Primer C-407/98 Abrahamsson [2000], str. I-5539.
(16)UL C 369, 17.12.2011, str. 14.
(17)Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (UL L 204, 26.7.2006, str. 23).


Dokumenti s ključnimi informacijami za naložbene produkte ***I
PDF 558kWORD 248k
Besedilo
Prečiščeno besedilo
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 20. novembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dokumentih s ključnimi informacijami za naložbene produkte (COM(2012)0352 – C7-0179/2012 – 2012/0169(COD))(1)
P7_TA(2013)0489A7-0368/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

[Sprememba 1]

SPREMEMBE EVROPSKEGA PARLAMENTA(2)
P7_TA(2013)0489A7-0368/2013
k predlogu Komisije
P7_TA(2013)0489A7-0368/2013
---------------------------------------------------------
P7_TA(2013)0489A7-0368/2013

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o dokumentih s ključnimi informacijami za naložbene produkte
(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(3),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(4),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Ko se mali vlagatelji odločajo za naložbe, lahko pri tem izbirajo med vse več različnimi vrstami naložbenih produktov. Ti produkti lahko zagotavljajo posebne naložbene rešitve, prilagojene potrebam malih vlagateljev, vendar so običajno zapleteni in težko razumljivi. Obstoječa razkritja informacij o takih naložbenih produktih za vlagatelje so neusklajena in malim vlagateljem pogosto niso v pomoč pri primerjanju različnih produktov in razumevanju njihovih značilnosti ali ne izboljšujejo finančnega znanja teh vlagateljev. Zato so se mali vlagatelji večkrat odločili za naložbe s tveganji in stroški, ki jih niso povsem razumeli, ter tako v nekaterih primerih utrpeli nepredvidene izgube.

(2)  Izboljšanje določb o preglednosti naložbenih produktov, ki so na voljo malim vlagateljem, je pomemben ukrep za zaščito vlagateljev in pogoj za povrnitev zaupanja malih vlagateljev v finančni trg, še zlasti v obdobju po finančni krizi. Na ravni Unije so bili prvi koraki v tej smeri že storjeni z oblikovanjem režima ključnih informacij za vlagatelje, ki je bil vzpostavljen z Direktivo 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP).

(3)  Različna pravila, ki se razlikujejo glede na industrijo, ki ponuja naložbene produkte, in nacionalne predpise na tem področju, ustvarjajo neenake konkurenčne pogoje za različne produkte in distribucijske kanale ter pomenijo dodatne ovire za enotni trg finančnih storitev in produktov. Države članice so že začele različno in neusklajeno ukrepati za odpravo pomanjkljivosti pri ukrepih za zaščito vlagateljev, pri čemer se bo ta razvoj verjetno nadaljeval. Različni pristopi k razkrivanju informacij o naložbenih produktih ovirajo razvoj enakih konkurenčnih pogojev za različne proizvajalce naložbenih produktov in prodajalce teh produktov, zaradi česar izkrivljajo konkurenco. Prav tako bi ustvarili neenako raven zaščite vlagateljev v Uniji. Takšne razlike pomenijo oviro za vzpostavitev in nemoteno delovanje notranjega trga. Zato je ustrezna pravna podlaga člen 114 PDEU, kot se razlaga v skladu s stalno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(4)  Na ravni Unije je treba vzpostaviti enotna pravila o preglednosti, ki se bodo uporabljala za vse udeležence na trgu naložbenih produktov, da se preprečijo razlike in zmanjšajo stroški ter negotovost ponudnikov in distributerjev produktov. Potrebna je uredba, da se omogoči vzpostavitev skupnega standarda za dokumente s ključnimi informacijami na tak enoten način, da se lahko uskladita oblika in vsebina teh dokumentov. Z neposredno veljavnimi pravili iz uredbe bi bilo treba zagotoviti, da za vse udeležence na trgu naložbenih produktov veljajo enake zahteve. Tako bi bilo treba zagotoviti tudi enotno razkrivanje informacij, da se preprečijo različne nacionalne zahteve, ki bi bile posledica prenosa direktive. Uporaba uredbe je primerna tudi zato, ker zagotavlja, da za vse prodajalce naložbenih produktov veljajo enotne zahteve v zvezi s predložitvijo dokumenta s ključnimi informacijami malim vlagateljem.

(5)  Medtem ko je izboljšanje razkrivanja informacij o naložbenih produktih bistveno za povrnitev zaupanja malih vlagateljev v finančne trge, je prav tako pomembno, da so postopki prodaje teh produktov učinkovito regulirani. Ta uredba dopolnjuje ukrepe o prodaji (vključno z investicijskim svetovanjem, ukrepi za zaščito vlagateljev in drugimi storitvami prodaje) iz Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta(5). Prav tako dopolnjuje ukrepe v zvezi s prodajo zavarovalnih produktov iz Direktive 2002/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta(6).

(6)  Ta uredba bi se morala ne glede na njihovo obliko ali sestavo uporabljati za vse produkte in osnovne naložbe, ki jih proizvede industrija finančnih storitev z namenom zagotavljanja naložbenih priložnosti malim vlagateljem, pri katerih je donos, ponujen vlagatelju, izpostavljen uspešnosti enega ali več sredstev ali referenčnim vrednostim ▌. To bi moralo vključevati naložbene produkte, kot so naložbeni skladi, police življenjskega zavarovanja ter osnovne naložbe za te naložbene sklade in police življenjskega zavarovanja, in produkte za male vlagatelje, ki so v neposrednem lastništvu, kot so državne obveznice ali delnice, ki so ponujene javnosti oziroma sprejete v trgovanje na reguliranem trgu, ki se nahaja ali deluje v državi članici. Strukturirani paketni produkti za male vlagatelje posredujejo med vlagatelji in trgi s postopkom „paketiranja“, „ovijanja“ ali združevanja sredstev, s čimer se ustvarijo drugačna tveganja, vzpostavijo drugačne značilnosti produkta ali dosežejo drugačne stroškovne strukture v primerjavi z neposrednim lastništvom. Takšno „paketiranje“ lahko malim vlagateljem omogoči, da se lahko vključijo v naložbene strategije, ki bi bile zanje sicer nedostopne ali nepraktične, vendar so za to lahko potrebne tudi dodatne informacije, zlasti da se omogoči primerjava različnih načinov paketiranja naložb in zagotovi, da so mali vlagatelji usposobljeni, da razumejo ključne značilnosti in tveganja naložbenih produktov za male vlagatelje.

(6a)  Ta uredba bi morala veljati tudi za delnice ali enote namenskih družb in holdingov, ki jih proizvajalec naložbenih produktov vzpostavi, da bi se izognil tej uredbi.

(6b)   Paketni naložbeni produkti bi morali malim vlagateljem zagotavljati očitne koristi, kot so razpršitev naložbenih tveganj na več različnih gospodarskih sektorjev ali na več osnovnih sredstev. Vendar se lahko tehnike paketiranja uporabijo za ustvarjanje značilnosti naložbenih produktov, katerih namen je zavajanje potrošnikov, ko se ti odločajo o naložbah. Z nekaterimi produkti s privlačnimi obrestnimi meram se lahko izkoristijo značilnosti vlagateljevega ravnanja, v tem primeru je to lahko dajanje prednosti takojšnjim velikim dobičkom. Podobno uporaba imena produkta, ki lahko pomeni večjo varnost, kot je mogoče, vpliva na značilnosti ravnanja potrošnika, in zadeva njihovo nenaklonjenost tveganju. Posledično take tehnike paketiranja ustvarjajo tveganje, da se bo vlagatelj osredotočil zlasti na takojšnje finančne koristi in se ne bo v celoti zavedal s tem povezanih prihodnjih tveganj. Ta uredba bi morala imeti za cilj izogibanje značilnostim paketiranja, ki izkoriščajo značilnosti odločanja vlagatelja, da se spodbudi preglednost in poveča razumevanje tveganja, ki je povezano s paketnimi naložbenimi produkti za male vlagatelje.

(7)  ▌Zavarovalni produkti, ki ne ponujajo naložbenih priložnosti, bi morali biti izključeni iz področja uporabe Uredbe. ▌ Ta uredba se osredotoča na izboljšanje primerljivosti in razumljivosti informacij o naložbenih produktih, ki se prodajajo malim vlagateljem, produktih poklicnega pokojninskega zavarovanja in individualnih pokojninskih produktih, ki bi morali biti izvzeti s področja uporabe te uredbe, pod pogojem, da nacionalna zakonodaja zahteva prispevek delodajalca, delodajalec in zaposleni pa ne moreta izbrati ponudnika pokojninskih produktov. Investicijski skladi, namenjeni institucionalnim vlagateljem, prav tako ne spadajo v področje uporabe te uredbe, ker niso namenjeni za prodajo malim vlagateljem. Vendar bi morali naložbeni produkti, katerih namen je kopičenje prihrankov za individualne pokojnine, ostati v področju uporabe, ker pogosto konkurirajo drugim produktom iz te uredbe in se jih malemu vlagatelju distribuira na podoben način.

(8)  Da se bo zagotovila jasnost glede razmerja med obveznostmi iz te uredbe in obveznostmi iz Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta(7) ter Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta(8), je treba določiti, da direktivi dopolnjujeta to uredbo. Zlasti je treba v dokument s ključnimi informacijami po pregledu te uredbe vključiti izvleček s ključnimi informacijami, kot je določeno v členu 5(2) Direktive 2003/71/ES.

(8a)  Proizvajalci naložbenih produktov bi morali zagotoviti, da je naložbeni produkt, ki ga pripravijo, združljiv s profilom ciljnih malih vlagateljev. Zato bi morali vzpostaviti predhodni postopek potrditve produktov, da bi zagotovili, da njihovi naložbeni produkti malih vlagateljev ne izpostavljajo osnovnim sredstvom, pri katerih profil tveganja in donosa ni lahko razumljiv.

(8b)  Pristojnim organom in evropskemu nadzornemu organu bi bilo treba na zahtevo predložiti vse potrebne informacije, da bi preverili vsebino dokumentov s ključnimi informacijami, ocenili skladnost s to uredbo in zagotovili zaščito strank in vlagateljev na finančnih trgih. Pooblastila Evropskega bančnega organa (EBA) in Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) bi morala biti ustrezno usklajena s pooblastili Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) v skladu z direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov in razveljavitvi Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta [MIFIR].

(9)  Proizvajalci naložbenih produktov, kot so upravitelji skladov, zavarovalnice, izdajatelji vrednostnih papirjev, kreditne institucije ali investicijska podjetja, bi morali pripraviti dokumente s ključnimi informacijami za naložbene produkte, ki jih proizvajajo, ker sami najbolje poznajo produkt in so zanj odgovorni. Proizvajalci naložbenih produktov lahko dajo dokument s ključnimi informacijami na voljo prodajalcem naložbenih produktov. Proizvajalec naložbenega produkta bi moral pripraviti dokumente s ključnimi informacijami, prodajalec naložbenega produkta pa priloge (vključno s pristojbinami), preden se produkti začnejo prodajati malim vlagateljem. Če pa se produkt ne prodaja malim vlagateljem, dokumenta s ključnimi informacijami ni treba pripraviti, in kadar za proizvajalca naložbenega produkta priprava takšnega dokumenta ni praktična, lahko za pripravo pooblasti drug subjekt. Če se za pripravo dokumenta s ključnimi informacijami v celoti ali delno pooblastijo tretje osebe, bi moral biti proizvajalec naložbenega produkta še naprej splošno odgovoren za pripravo in vsebino tega dokumenta. Da se zagotovita splošno razširjanje in razpoložljivost dokumentov s ključnimi informacijami, bi morala ta uredba proizvajalcu naložbenega produkta omogočati, da dokumente objavi na spletnem mestu po lastni izbiri.

(10)  Zaradi izpolnjevanja potreb malih vlagateljev je treba zagotoviti, da so informacije o naložbenih produktih točne, poštene in jasne ter da za male vlagatelje niso zavajajoče. Zato bi morala ta uredba določiti skupne standarde za pripravo dokumenta s ključnimi informacijami, s katerimi se bo zagotovilo, da bo razumljiv za male vlagatelje. Glede na težave, ki jih imajo številni mali vlagatelji z razumevanjem strokovne finančne terminologije, bi bilo treba posebno pozornost nameniti besednjaku in slogu pisanja dokumenta. Prav tako bi bilo treba določiti pravila glede jezika, v katerem je napisan. Izračun stroškov, ki lahko nastanejo, bi bilo treba pojasniti na razumljiv način. Poleg tega bi morali mali vlagatelji dokument s ključnimi informacijami razumeti tak, kot je, ne da bi morali iskati dodatne informacije. Vendar to ne sme preprečiti, da bi v dokumentu s ključnimi informacijami ne bi bilo sklicevanja na druge dokumente, kjer je mogoče najti dodatne informacije, ki bi lahko bile zanimive za nekatere male vlagatelje.

(11)  Malim vlagateljem bi bilo treba zagotoviti informacije, ki jih potrebujejo za sprejetje informirane naložbene odločitve in primerjavo različnih naložbenih produktov, pri čemer morajo biti te informacije kratke in jedrnate, ker sicer obstaja tveganje, da jih mali vlagatelji ne bodo uporabili. Dokument s ključnimi informacijami bi moral zato vsebovati le ključne informacije, predvsem o vrsti in značilnostih produkta, vključno z navedbo, ali je mogoča izguba kapitala, ter o stroških, ▌profilu tveganja in donosa produkta, v obliki zbirnega kazalnika, o produktu in z njim povezanimi naložbami ter ustrezne informacije o uspešnosti in nekatere druge posebne informacije, ki so morda potrebne za razumevanje značilnosti posameznih vrst produktov, tudi tistih, ki so namenjeni načrtovanju pokojnine. Komisija bi morala razmisliti o vzpostavitvi javne evropske bonitetne agencije, omenjene v stališču Evropskega parlamenta, sprejetem na prvi obravnavi 16. januarja 2013, za sprejetje Uredbe (ES) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah(9), da bi zagotovila ključne informacije o profilu tveganja v zvezi z državnimi obveznicami, ki jih izdajajo države članice.

(11a)  Vlagatelji bi morali imeti jasno predstavo o stroških in pristojbinah, ki bodo nastali z naložbo, ne le pri sami transakciji, temveč v celotnem naložbenem obdobju. Pristojbine bi bilo treba razkriti v celoti, v sešteti, zbirni obliki kot tudi v monetarnem smislu. Stroške svetovanja bi bilo treba izračunati na preprostejši način, da bi vlagatelji lažje razumeli, koliko jih bo svetovanje stalo.

(11b)  EBA, EIOPA in ESMA bi morali vzpostaviti spletno orodje za analizo skladov, ki bi vlagateljem omogočalo, da izračunajo končno vrednost svoje naložbe po tem, ko so upoštevali pristojbine in stroške.

(12)  Dokument s ključnimi informacijami bi moral biti pripravljen v obliki, ki malim vlagateljem omogoča primerjanje različnih naložbenih produktov, ker so vedenjski vzorci in sposobnosti potrošnikov takšni, da morajo biti oblika, predstavitev in vsebina informacij natančno zasnovane in pripravljene, da bi kar najbolj povečali seznanjenost z dokumentom s ključnimi informacijami in s tem pripomogli k finančnemu znanju, razumljivosti in uporabi informacij. Pri vsakem posameznem dokumentu bi bilo treba upoštevati enak vrstni red točk in naslovov za te elemente. Poleg tega bi se morale podrobnosti informacij, ki jih je treba vključiti v dokument s ključnimi informacijami za različne produkte, in predstavitev teh informacij dodatno uskladiti z delegiranimi akti, ki upoštevajo obstoječe in tekoče raziskave o vedenjskih vzorcih potrošnikov, vključno z rezultati preskušanja učinkovitosti različnih načinov predstavljanja informacij pri potrošnikih. Poleg tega imajo pri nekaterih naložbenih produktih mali vlagatelji možnost izbire med različnimi osnovnimi naložbami, naložbeni produkti pa lahko vsebujejo stroške in dajatve, ki so odvisni od osebnih lastnosti stranke, na primer starosti, ali od izbranega naložbenega zneska. Te produkte bi bilo treba upoštevati pri pripravi oblike.

(12a)  Opozorilna oznaka za kompleksne produkte, za katere se meni, da niso primerni za male vlagatelje, bi morala biti na vrhu dokumenta s ključnimi informacijami. Ta dodatna preglednost bo potrošnikom pomagala sprejeti odločitev na podlagi informacij glede ravni tveganja in pomagala preprečevati zavajajočo prodajo produktov.

(13)  Vse pogosteje si mali vlagatelji pri naložbenih odločitvah ne prizadevajo le za doseganje finančnega donosa. Pogosto so zanje pomembni tudi drugi nameni, kot so socialni ali okoljski cilji. Poleg tega so lahko informacije o nefinančnih vidikih naložb pomembne za osebe, ki si prizadevajo za trajnostne, dolgoročne naložbe. Vendar je lahko primerjava informacij o socialnih in okoljskih rezultatih ter rezultatih s področja upravljanja, ki jih želi doseči proizvajalec naložbenega produkta, otežena ali pa te sploh niso na voljo. Zato je zaželena dodatna uskladitev podrobnosti informacij o tem, ali so se upoštevala okoljska in socialna vprašanja in vprašanja upravljanja ter na kakšen način.

(14)  Dokument s ključnimi informacijami bi se moral jasno razločevati in bi moral biti ločen od drugih oblik tržnih komunikacij. Ta dokument ne bi smel biti manj pomemben od drugih dokumentov. Mali vlagatelji bi morali potrditi njihov prejem.

(15)  Za zagotovitev zanesljivosti informacij v dokumentu s ključnimi informacijami bi morali v skladu s to uredbo proizvajalci in prodajalci naložbenih produktov ta dokument redno posodabljati. Informacije, ki se posredujejo malemu vlagatelju, bi morala posodabljati tudi družba, ki posreduje ali prodaja dokumente s ključnimi informacijami. Zato je nujno, da se v delegiranem aktu, ki ga sprejme Komisija, določijo podrobna pravila o pogojih in pogostosti pregledovanja informacij ter reviziji dokumenta s ključnimi informacijami in njegovih prilog. Dokument s ključnimi informacijami in vse njegove posodobitve bi bilo treba posredovati pristojnemu organu.

(16)  Dokumenti s ključnimi informacijami so temelj za naložbene odločitve malih vlagateljev. Zato nosijo proizvajalci in prodajalci naložbenih produktov pomembno odgovornost do malih vlagateljev in morajo zagotoviti upoštevanje pravil iz te uredbe. Pomembno je torej zagotoviti, da imajo mali vlagatelji, ki so se pri svoji naložbeni odločitvi zanašali na dokument s ključnimi informacijami, učinkovito pravico do povrnitve škode. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti, da imajo vsi mali vlagatelji v celotni Uniji enake pravice, da zahtevajo povrnitev škode, ki jo lahko utrpijo, če proizvajalci naložbenih produktov ne izpolnjujejo zahtev iz te uredbe. Zato bi bilo treba uskladiti pravila o odgovornosti proizvajalca naložbenega produkta. Prav tako je treba zaradi skladnosti uvesti usklajen pristop h kaznim. Ta uredba bi morala določati, da lahko mali vlagatelj proizvajalcu produkta pripiše odgovornost za kršitev te uredbe v primeru, ko izguba nastane zaradi uporabe dokumenta s ključnimi informacijami, ki je bil zavajajoč, netočen ali neskladen s prospektom ali, če prospekt ni bil pripravljen, s pravili in pogoji produkta.

(17)  Ker mali vlagatelji na splošno nimajo natančnega vpogleda v notranje postopke proizvajalcev naložbenih produktov, ne bi smeli nositi dokaznega bremena. Mali vlagatelj mora navesti, v katerem pogledu po njegovem mnenju dokument s ključnimi informacijami ni skladen z zahtevami te uredbe. Proizvajalec naložbenega produkta bi nato moral biti obvezan, da se odzove na pritožbo.

(18)  Civilnopravno odgovornost proizvajalca naložbenih produktov, ki ni zajeta v tej uredbi, bi moralo urejati veljavno nacionalno pravo, utemeljeno na ustreznih pravilih mednarodnega zasebnega prava. Sodišče, pristojno za odločanje o odškodninskem zahtevku iz naslova civilne odgovornosti, ki ga vloži mali vlagatelj, bi moralo biti določeno na podlagi ustreznih pravil o mednarodni pristojnosti.

(19)  Da lahko mali vlagatelj sprejme informirano naložbeno odločitev, bi morali prodajalci naložbenih produktov pravočasno predložiti dokument s ključnimi informacijami, in sicer pred sklenitvijo vsake transakcije. Vlagatelj bi moral s podpisom, osebno ali elektronsko, potrditi, da je prejel dokument s ključnimi informacijami. Ta zahteva bi morala veljati ▌ne glede na kraj ali način izvedbe transakcije. Svetovalci ali prodajalci vključujejo distributerje in proizvajalca naložbenih produktov, kadar se ta odloči za neposredno svetovanje ali prodajo produkta malim vlagateljem. Ta uredba ne posega v Direktivo 2002/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta(10). Kjer je to mogoče, bi vlagateljem morali zagotoviti obdobje za razmislek, v katerem se lahko odločijo, da bodo preklicali transakcijo.

(20)  Določena bi morala biti enotna pravila, da bi se prodajalcu naložbenega produkta zagotovila določena možnost izbire glede medija, na katerem bo dokument s ključnimi informacijami posredovan malim vlagateljem, pri čemer bi se dopuščala uporaba elektronskih komunikacij, kjer je primerno glede na okoliščine transakcije. Vendar bi moral imeti mali vlagatelj možnost, da ga dobi v papirni obliki. Zaradi dostopa potrošnika do informacij bi bilo treba dokument s ključnimi informacijami vedno zagotoviti brezplačno.

(21)  Za zagotovitev zaupanja malih vlagateljev v naložbene produkte in v finančne trge kot celoto bi bilo treba določiti zahteve za ustrezne notranje postopke, s katerimi se zagotovi, da mali vlagatelji prejmejo konkreten odgovor proizvajalca naložbenih produktov na pritožbe.

(21a)  Čeprav je za povrnitev zaupanja malih vlagateljev v finančne trge bistveno izboljšanje razkrivanja informacij o naložbenih produktih, so za učinkovito varstvo malih vlagateljev enako pomembna pravila o oblikovanju produkta. Nepopolni nasveti finančnih svetovalcev, pristranskost pri odločanju ter dokazi o tem, da na finančno vedenje v prvi vrsti vplivajo psihične lastnosti, sprožajo vprašanja, ki jih je treba reševati z omejevanjem zapletenosti paketiranja naložbenih produktov.

(22)  Postopki za alternativno reševanje sporov omogočajo hitrejše in cenejše reševanje sporov kot sodni postopki ter zmanjšujejo obremenitev sodnega sistema. V ta namen bi morali proizvajalci in prodajalci naložbenih produktov biti zavezani k sodelovanju v takšnih postopkih, ki jih sprožijo mali vlagatelji v zvezi s pravicami in obveznostmi, ki jih določa ta uredba, v odvisnosti od nekaterih varoval v skladu z načelom učinkovitega sodnega varstva. Zlasti postopki za alternativno reševanje sporov ne bi smeli posegati v pravice, ki jih imajo stranke v takšnih postopkih za sprožitev pravnih postopkov pred sodišči. Direktiva 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta(11) bi se morala uporabljati za reševanje sporov, ki izhajajo iz te uredbe.

(23)  Ker bi morali dokument s ključnimi informacijami za naložbene produkte pripraviti subjekti, ki delujejo v sektorjih bančništva, zavarovalništva, vrednostnih papirjev in skladov na finančnih trgih, je najpomembnejša zagotovitev nemotenega sodelovanja med različnimi organi, ki nadzorujejo proizvajalce naložbenih produktov, tako da uporabljajo enoten pristop k uporabi te uredbe.

(23a)  Povečanje pooblastil in pristojnosti, dodeljenih Uniji in nacionalnim nadzornim organom, bi bilo treba omogočiti z zadostnim številom osebja in ustreznimi finančnimi sredstvi.

(24)  V skladu s sporočilom Komisije iz decembra 2010 o krepitvi sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev in za zagotovitev izpolnjevanja zahtev te uredbe je pomembno, da države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev uporabe ustreznih sankcij in ukrepov za kršitve te uredbe. Da se zagotovi odvračilen učinek sankcij in okrepi zaščita vlagateljev z opozarjanjem na naložbene produkte, ki kršijo to uredbo, bi bilo treba sankcije in ukrepe ▌objavljati ▌.

(25)  Za izpolnitev ciljev te uredbe bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije Komisijo pooblastiti za sprejetje aktov v zvezi z določitvijo podrobnosti glede predstavitve in oblike dokumenta s ključnimi informacijami, vsebine informacij, ki jih je treba vključiti v dokument s ključnimi informacijami, podrobnih zahtev v zvezi z določitvijo roka za predložitev dokumenta s ključnimi informacijami ter tudi v zvezi z njegovo revizijo in pregledom. Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja in raziskave pri potrošnikih. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(26)  Komisija bi morala sprejeti osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki jih v zvezi z metodologijo, na kateri temeljita predstavitev tveganja in donosa ter izračun stroškov ter okoljska in socialna merila ter merila v zvezi z upravljanjem, pripravijo ESMA, EBA in EIOPA v skladu s členom 8, in sicer z delegiranimi akti v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije in v skladu z ustreznimi členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010, 1094/2010 in 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(12).

(27)  Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ureja obdelavo osebnih podatkov, ki jo v okviru te uredbe in pod nadzorom pristojnih organov izvajajo države članice. Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov ureja obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo evropski nadzorni organi v skladu s to uredbo in pod nadzorom evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Vsaka obdelava osebnih podatkov, ki se izvede v okviru te uredbe, kot je izmenjava ali prenos osebnih podatkov, ki ga izvedejo pristojni organi, bi morala biti v skladu z Direktivo 95/46/ES, vsaka izmenjava ali prenos informacij, ki ga izvedejo evropski nadzorni organi, pa bi morala biti v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

(28)  Medtem ko KNPVP v smislu te uredbe pomenijo naložbene produkte, nedavna določitev zahtev glede ključnih informacij za vlagatelje v skladu z Direktivo 2009/65/ES pomeni, da bi bilo takšnim KNPVP ustrezno zagotoviti prehodno obdobje petih let od začetka veljavnosti te uredbe, v katerem ta uredba zanje ne bi veljala. Po izteku tega obdobja bi se ta uredba zanje uporabljala, če prehodno obdobje ne bi bilo podaljšano. Enaka izjema bi morala veljati tudi za sklade, ki niso KNPVP, kadar se za te v skladu z nacionalno zakonodajo že zahteva priprava dokumenta s ključnimi informacijami za vlagatelje v skladu z obliko in vsebino, opredeljenima v členih 78 do 81 Direktive 2009/65/ES.

(29)  Pregled te uredbe bi bilo treba opraviti štiri leta po začetku njene veljavnosti, da se upoštevajo razvoj trga, kot je pojav novih oblik naložbenih produktov, in tudi razvoj na drugih področjih zakonodaje Unije ter izkušnje držav članic. S pregledom bi se moralo oceniti, ali so se z uvedenimi ukrepi izboljšali zaščita in povprečno razumevanje malih vlagateljev v zvezi z naložbenimi produkti, njihovo finančno znanje in primerljivost produktov. Pri tem bi bilo treba tudi preučiti, ali bi bilo treba prehodno obdobje, ki velja za KNPVP, podaljšati oziroma ali bi se lahko preučile druge možnosti za obravnavo KNPVP. Na podlagi tega pregleda bi morala Komisija predložiti poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, ki bi mu po potrebi priložila zakonodajne predloge.

(30)  Da bi imeli proizvajalci in prodajalci naložbenih produktov dovolj časa za pripravo na praktično uporabo zahtev iz te uredbe, bi se zahteve iz te uredbe morale začeti uporabljati šele dve leti po začetku njene veljavnosti. Ta uredba ne bi smela veljati za pretekle transakcije.

(31)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznane zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

(32)  Ker cilja te uredbe, in sicer večje zaščite malih vlagateljev in njihovega večjega zaupanja v naložbene produkte in da se naslovijo ugotovljene šibkosti, vključno s čezmejno prodajo teh produktov, države članice, ki delujejo samostojno, ne morejo zadovoljivo doseči, ▌ temveč se zaradi svojih učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Ta uredba določa enotna pravila o obliki in vsebini dokumenta s ključnimi informacijami, ki ga morajo pripraviti izključno proizvajalci paketnih naložbenih produktov za male vlagatelje, o prilogi k temu dokumentu, ki jo morajo po potrebi pripraviti prodajalci naložbenih produktov, in o informacijah, ki jih malim vlagateljem v skladu z [direktivo o trgih finančnih instrumentov] ter [direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o zavarovalnem posredovanju] zagotovijo prodajalci naložbenih produktov, ter enotna pravila o predložitvi teh dokumentov malim vlagateljem. Cilj uredbe je zagotoviti, da bodo mali vlagatelji lahko razumeli in primerjali ključne značilnosti in tveganja naložbenih produktov, ter proizvajalcu naložbenih produktov naložiti odgovornost za dokument s ključnimi informacijami, prodajalcu teh produktov pa odgovornost za prilogo.

Člen 2

Ta uredba se uporablja za proizvajanje in prodajo naložbenih produktov.

Vendar se ne uporablja za naslednje produkte:

(a)  zavarovalne produkte, ki ne ponujajo odkupne vrednosti ▌;

(b)  depozite, razen strukturiranih depozitov, kot so opredeljeni v členu 4 [direktive o trgih finančnih instrumentov];

(c)  vrednostne papirje iz točk (b) do (g), (i) in (j) člena 1(2) Direktive 2003/71/ES;

(d)  druge vrednostne papirje, ki ne vključujejo izvedenega finančnega instrumenta, z izjemo obveznic podjetij in instrumentov, ki jih izdajo namenske družbe;

(e)  uradno priznane sisteme poklicnega pokojninskega zavarovanja in individualne pokojninske produkte, pri katerih nacionalna zakonodaja zahteva prispevek delodajalca, in zaposleni ne more izbrati ponudnika;

(f)  uradno priznane sisteme socialne varnosti, za katere se uporablja nacionalno pravo ali pravo Unije.

Člen 3

1.  Kadar se za proizvajalce naložbenih produktov iz te uredbe uporablja tudi Direktiva 2003/71/ES, se uporabljata ta uredba in Direktiva 2003/71/ES z izjemo člena 4(2)(v) slednje direktive.

2.  Kadar se za proizvajalce naložbenih produktov iz te uredbe uporablja tudi Direktiva 2009/138/ES, se uporabljata ta uredba in Direktiva 2009/138/ES.

Člen 4

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)  „naložbeni produkt“ pomeni produkt, prek katerega lahko posameznik izvede finančno naložbo, ne glede na njeno pravno obliko in ne glede na to, ali je znesek, ki je povrnjen vlagatelju, fiksen ali spremenljiv;

(b)  „proizvajalec naložbenega produkta“ pomeni:

(i)  vsako fizično ali pravno osebo, ki prvotno proizvede naložbeni produkt;

(ii)  vsako fizično ali pravno osebo, ki spreminja obstoječi naložbeni produkt, tako da spremeni njegov profil tveganja in donosa ali stroške v zvezi z naložbo v naložbeni produkt;

(iia)  izdajatelja prenosljivih vrednostnih papirjev, ki so ponujeni javnosti ali sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu v skladu z določili Direktive 2003/71/ES in ki so v neposrednem lastništvu malih vlagateljev;

(ba)   „prodajalec naložbenih produktov”, je oseba, ki svetuje, trži, distribuira ali prodaja naložbene produkte malim vlagateljem, distributerjem ali osebam, ki delujejo kot posredniki za naložbe malih vlagateljev;

(c)  „mali vlagatelji“ pomeni:

(i)  male vlagatelje, kot so opredeljeni v ▌[direktivi/uredbi o trgih finančnih instrumentov];

(ii)  stranke, ki niso poklicne stranke, kot so opredeljene v [prilogi I direktive o zavarovalnem posredovanju] […];

(d)  „pokojninski produkti“ pomeni produkte, katerih glavni namen v skladu z nacionalno zakonodajo je zagotavljanje prihodka malemu vlagatelju v upokojitvi in na podlagi katerih je mali vlagatelj upravičen do nekaterih prejemkov;

(e)  „trajni nosilec podatkov“ pomeni trajni nosilec podatkov, kakor je opredeljen v členu 2(m) Direktive 2009/65/ES;

(f)  „pristojni organi“ pomeni nacionalne organe držav članic, ki so zakonsko pooblaščeni za nadzorovanje proizvajalca naložbenih produktov ali osebe, ki proda naložbeni produkt malemu vlagatelju.

POGLAVJE II

DOKUMENT S KLJUČNIMI INFORMACIJAMI

Oddelek 1

Priprava dokumenta s ključnimi informacijami

Člen 5

Proizvajalec naložbenih produktov pripravi dokument s ključnimi informacijami v skladu z zahtevami iz te uredbe za vsak naložbeni produkt, ki ga proizvede, ta dokument pa še pred začetkom trženja in prodaje naložbenega produkta malim vlagateljem skupaj s prospektom, če ta obstaja, objavi na svojem spletnem mestu ter na enotnem spletnem mestu, ki ga vzpostavita ustrezni evropski nadzorni organ in ustrezni nacionalni nadzorni organ.

Dokument s ključnimi informacijami se po potrebi dopolni s prilogo, ki jo pripravi prodajalec naložbenega produkta. Dokument in priloga morata biti na voljo tudi v tiskani obliki.

Proizvajalec naložbenega produkta je odgovoren za vsebino dokumenta s ključnimi informacijami, prodajalec naložbenega produkta pa je odgovoren za prilogo in za posredovanje dokumenta malemu vlagatelju.

Člen 5a

Postopek potrditve produktov

1.  Proizvajalec naložbenega produkta vzpostavi ustrezne postopke in politike, da bi zagotovil, da se bodo pri razvoju naložbenega produkta ustrezno upoštevali interesi malih vlagateljev, strank in upravičencev tovrstnih naložbenih produktov ter da bo finančni produkt dokazano rezultat upoštevanja teh interesov.

2.  Pred pripravo dokumenta s ključnimi informacijami v skladu s členom 5 proizvajalec produkta oceni združljivost naložbenega produkta z interesi malih vlagateljev tako, da vzpostavi dokumentiran postopek potrditve produktov.

3.  Postopek potrditve produktov zagotavlja, da vsak naložbeni produkt izpolnjuje potrebe opredeljene skupine potrošnikov in da je proizvajalec produkta opravil oceno vseh verjetnih tveganj, ki so pomembna za potrebe te skupine. Ta ocena obsega stresno testiranje naložbenega produkta.

4.  Postopek potrditve produktov zagotavlja, da se naložbeni produkti, ki so že na voljo na trgu, redno pregledujejo, s čimer se zagotovi, da je produkt še naprej združljiv z interesi opredeljene skupine potrošnikov.

5.  Postopek potrditve produktov se pregleduje letno. Proizvajalec naložbenih produktov mora biti vedno sposoben ustreznemu pristojnemu organu zagotoviti posodobljen in natančen opis narave in podrobnosti postopka potrditve produktov.

Oddelek II

Oblika in vsebina dokumenta s ključnimi informacijami

Člen 6

1.  Dokument s ključnimi informacijami je točen, pošten in jasen ter ne sme biti zavajajoč. Dokument s ključnimi informacijami ne sme vsebovati reklam za proizvod, trženjskega gradiva, osebne podpore in priporočil glede naložb.

2.  Dokument s ključnimi informacijami je samostojen dokument, ki se jasno razlikuje od trženjskega gradiva, vendar ni slabše kakovosti. Vsebuje lahko sklice na druge dokumente, na primer prospekt, pri čemer ti sklici dopolnjujejo obvezne informacije, ki jih mora dokument s ključnimi informacijami vsebovati po tej uredbi. Dokument ne sme vsebovati sklicev na trženjsko gradivo.

2a.  Če paketni naložbeni produkt malemu vlagatelju ponuja možnost izbire glede naložbenega obdobja, posebnih ugodnosti ali zneskov plačila ter možnost izbire med več osnovnimi naložbami oziroma če se informacije o paketnem naložbenem produktu v dokumentu s ključnimi informacijami razlikujejo ali so odvisne od dejavnikov, značilnih za posameznega malega vlagatelja, se lahko informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 8(2), navedejo v splošni obliki ali kot primeri. V teh primerih mora dokument s ključnimi informacijami jasno navesti, v katerih dokumentih so zagotovljene podrobnejše informacije.

2b.  Dokument s ključnimi informacijami jasno navaja, kje in kako je mogoče pridobiti dodatne informacije o predlagani naložbi, vključno s tem, kje in kako je mogoče pridobiti prospekt. Prospekt je vedno na voljo na zahtevo in brezplačno v jeziku, v katerem so tovrstne informacije na voljo malim vlagateljem.

3.  Dokument s ključnimi informacijami se pripravi kot kratek in jedrnat dokument, ki vsebuje največ dva obojestransko natisnjena lista A4 in prilogo, ki omogoča primerjave, in ki:

(a)  je predstavljen in oblikovan v lahko čitljivi obliki z znaki primerne velikosti za branje;

(aa)  je osredotočen na ključne informacije, ki jih potrebujejo mali vlagatelji;

(b)  je jasen in napisan v jeziku, ki vsebino sporoča na način, ki malim vlagateljem, katerim je namenjen, zlahka omogoča razumevanje predstavljenih informacij, zlasti v jeziku, ki je jasen, jedrnat in razumljiv.

4.  Kadar se v dokumentu s ključnimi informacijami uporabijo barve, te ne smejo zmanjšati razumljivosti informacij, če se dokument natisne ali fotokopira v črno-beli tehniki.

5.  Kadar se v dokumentu s ključnimi informacijami uporabi blagovna znamka ali logotip podjetja proizvajalca naložbenega produkta ali skupine, ki ji pripada, to malega vlagatelja ne sme odvrniti od informacij, ki jih vsebuje dokument, ali zmanjšati razločnosti besedila.

Člen 7

Dokument s ključnimi informacijami je napisan v uradnih jezikih ali v enem od uradnih jezikov, ki se uporablja v delu države članice, v katerem se naložbeni produkt distribuira, ali v jeziku, ki ga sprejmejo pristojni organi zadevne države članice, če pa je dokument napisan v drugem jeziku, ga je treba prevesti v enega od teh jezikov.

Člen 7a

Kadar se dokument s ključnimi informacijami nanaša na zavarovalne pogodbe, ima zavarovalnica po tej uredbi obveznosti le do imetnika police, ne pa do upravičenca ali zavarovanca.

Člen 8

1.  Naslov „Dokument s ključnimi informacijami“ je na vidnem mestu na vrhu prve strani dokumenta s ključnimi informacijami. Dokument s ključnimi informacijami, razen priloge k temu dokumentu, pripravi ena stranka. Na dokumentu s ključnimi informacijami je navedeno ime proizvajalca naložbenega produkta, ki je odgovoren za pripravo tega dokumenta, prav tako pa je jasno navedeno, da je proizvajalec naložbenega produkta odgovoren za vsebino dokumenta. Prilogo pripravi prodajalec, na njej pa je navedeno ime osebe ali subjekta in vsebuje nedvoumno izjavo, da je ta oseba ali subjekt odgovoren za vsebino priloge.

Dokument s ključnimi informacijami vsebuje elemente v zaporedju, navedenem v naslednjih odstavkih.

Takoj za naslovom se navede obrazložitev. Ta se glasi:"

Kupili boste naložbeni produkt.

V tem dokumentu so navedene ključne informacije, ki vam bodo v pomoč pri razumevanju značilnosti, tveganj, stroškov ter morebitnih dobičkov in izgub, povezanih s produktom, v prilogi pa je navedena provizija, ki se plača prodajalcu.

Ta dokument se zahteva v skladu z zakonom, ni trženjsko gradivo in ima standardno obliko, ki omogoča primerjavo.“

"

2.  Dokument s ključnimi informacijami vsebuje naslednje informacije:

(a)  ▌ ime naložbenega produkta in naziv proizvajalca naložbenega produkta ter ime in naslov nosilca pravne odgovornosti za dokument;

(b)  vrsto in glavne značilnosti naložbenega produkta v oddelku z naslovom „Kaj pomeni ta naložba?“, vključno z:

(i)  vrsto naložbenega produkta;

(ii)  njegovimi cilji in načini njihovega doseganja;

(iia)   informacijami o skupini potrošnikov, ki jim je produkt namenjen, med drugim preprostim opisom vrst vlagateljev, ki jim je naložbeni produkt namenjen, v smislu nagnjenosti k tveganju, obdobja vlaganja in finančnega znanja, in sicer na osnovi postopka odobritve proizvoda, ki ga proizvajalec izvede pri strukturiranju naložbenega produkta;

(iii)  obvestilom, ali se ▌naložbeni produkt usmerja v posebne okoljske ali socialne rezultate ali rezultate s področja upravljanja, vključno z zmanjševanjem ogljikovega odtisa, vendar ne omejeno nanj, kako se ti rezultati merijo in ali je produkt naložba, povezana s proizvodnjo blaga in storitev, v nasprotju s transakcijami, ki se izvajajo izključno na finančnih trgih, in sintetičnimi indeksi;

(iiia)  razčlenitvijo osnovnega portfelja sredstev po gospodarskih sektorjih, ki se financirajo neposredno ali posredno;

(c)  v oddelku z naslovom „Katere odločitve moram sprejeti?“ informacije o različnih odločitvah, ki jih mora sprejeti mali vlagatelj, npr. o izbiri sklada, naložbenem obdobju, višini premije, vključno z navedbo, katere druge ugodnosti in sprožilci ugodnosti so na voljo;

(d)  v oddelku „Kakšna so tveganja in kaj lahko pridobim v zameno?“ ob upoštevanju ▌razvoja trga, ki se domneva:

(i)   profil tveganja in donosa naložbenega produkta, vključno z zbirnim kazalnikom, ki sestoji iz jasne in zlahka razumljive vizualizacije profila tveganja in donosa naložbenega produkta;

(ii)   okvirni scenarij neto uspešnosti v prihodnosti s pojasnilom glavnih tveganj produkta, da se profil postavi v kontekst; opis tveganj mora biti razumljiv in nazoren;

(iii)  za pokojninske produkte v pododdelku z naslovom „Kaj utegnem dobiti ob upokojitvi?“ napovedi mogočih rezultatov v prihodnosti, izrecno razčlenjenih glede na različne scenarije poteka, vključno s scenarijem, ki predvideva najslabši možni potek dogodkov.

Ustrezni evropski nadzorni organ pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki natančno opredeljujejo omejeno število kategorij tveganja in standarde za vizualizacijo zbirnega kazalnika.

Osnutek regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do ....

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(e)  v oddelku z naslovom „Kaj se lahko zgodi z mojo naložbo? Ali obstajajo varovala in koliko stanejo?“ jasna navedba, ali je izguba kapitala mogoča:

(i)  morebitno zagotovljeno jamstvo in/ali zaščita kapitala ter morebitne omejitve pri tem, pri čemer se navede skupna višina sredstev, vključno z nazivom nosilca te odgovornosti;

(ii)   podatek, ali je naložbeni produkt vključen v odškodninsko ali jamstveno shemo, z navedbo imena sheme in imena poroka ter z navedbo tveganj, ki jih shema krije, in tveganj, ki jih ne krije;

(iii)  v pododdelku „Ali sem zavarovan?“ jasna navedba, ali naložbeni produkt vsebuje zavarovanje, z informacijami o tem zavarovanju;

(iv)  po potrebi drugi zaščitni ukrepi, kot je depozitar sklada, vključno z identiteto in funkcijo vseh udeleženih strani;

(ea)  v pododdelku z naslovom „Kaj se zgodi, če proizvajalec ali prodajalec naložbenega produkta propade?“ kratek opis največje možne izgube za malega vlagatelja in navedba, ali je izgubo mogoče povrniti prek odškodninske sheme za vlagatelje ali jamstvene sheme;

(eb)  v oddelku z naslovom „Kaj se zgodi, ko umrem?“ informacije o tem, kaj se zgodi z denarjem, ki je vezan v obliki produkta/skladov, in o vseh dodatnih koristih v primeru smrti;

(f)  v oddelku z naslovom „Kakšni so stroški?“ skupni stroški, povezani z naložbo v naložbeni produkt, z vsemi neposrednimi in posrednimi stroški, ki jih ima vlagatelj, ter zbirnimi kazalniki teh stroškov, vključno z:

(i)  vstopnimi, tekočimi in izstopnimi stroški, ki jih ima mali vlagatelj, ter plačilnimi pogoji in fleksibilnostjo, z jasnim razlikovanjem med tem, kateri so odgovornost proizvajalca in kateri so odgovornost prodajalca naložbenega produkta, vključno z zbirnimi kazalniki teh stroškov;

(ii)  vsemi letnimi stroški in drugimi plačili, odbitimi od produkta v danem obdobju, vključno s spremenljivimi provizijami (kot so transakcijski stroški, borzni davki), ki jih ni mogoče vključiti v izračun stroškov.

Stroški in odbitki se navedejo na način, ki kaže njihov sestavljeni kumulativni učinek na naložbe v reprezentativnih obdobjih naložbe. Za namene primerjanja morajo biti skupni stroški izraženi v denarnem znesku in odstotkih, da se ponazori njihove učinke na naložbo.

Če ima naložbeni produkt prag za morebitne donose, ki zmanjšuje neto donose za malega vlagatelja, proizvajalcu pa omogoča, da si prisvoji ves dobiček nad omejitvijo, je to treba jasno razkriti.

Zagotovijo se informacije, kako dostopati do neodvisnega spletnega izračuna sklada, katerega delovanje upravlja ustrezni evropski nadzorni organ;

(h)  v oddelku z naslovom „Ali denar lahko dobim izplačan?“:

(i)  možnost obdobja za razmislek o naložbenem produktu;

(ii)   navedba priporočenega ali zahtevanega najkrajšega obdobja lastništva,

(iii)  možnosti in pogoji za morebitno likvidacijo naložbe pred njeno dospelostjo, ob upoštevanju profila tveganja in donosa naložbenega produkta ter gibanja ciljnega trga;

(iv)   informacije o morebitnih posledicah izplačila denarja pred iztekom obdobja ali priporočenega obdobja lastništva;

(v)   navedba povprečnega naložbenega obdobja osnovnega portfelja sredstev na podlagi povprečnega prometa vrednostnih papirjev v posesti za trgovanje in povprečne ročnosti dolžniških vrednostnih papirjev v posesti do zapadlosti;

(ha)   v oddelku z naslovom „Kako izvem, kaj se dogaja z mojim produktom?“ izjava, da bo proizvajalec na pregleden način z letnim dokumentom stranko obveščal o uspešnosti naložbenega produkta. Dokument vsebuje naknadne informacije o donosnosti naložbenega produkta v preteklem letu. Nadalje se naknadni donos primerja z različnimi naložbenimi produkti, katerih profil tveganja je primerljiv. Če ima stranka v lasti več naložbenih produktov določenega proizvajalca, ki jih zajema ta uredba, predhodno omenjeno razkritje informacij in primerjava veljata za celoten portfelj. Vsi stroški, ki vplivajo na donos naložbenega produkta, se prav tako razkrijejo;

(hb)   v oddelku z naslovom „Kako se lahko pritožim?“ informacije o tem, kako in komu lahko stranka poda pritožbo v zvezi s produktom in njegovim upravljanjem;

(hc)  v oddelku z naslovom „Drugi pravni dokumenti, povezani s tem produktom“ kratek opis dokumentacije (vključno s prospektom, kjer je to ustrezno), z izjemo trženjskega gradiva;

(hd)   proti koncu dokumenta v novem oddelku z naslovom „Informacije o produktu“ naslednje informacije o produktu, kjer je to ustrezno:

(i)  enolična oznaka vrednostnega papirja (ISIN);

(ii)  številka mednarodnih revizijskih standardov (ISA);

(iii)  obrestna mera;

(iv)  borza, povezana s produktom;

(v)  valuta in

(vi)  datum izdaje;

(he)  naziv in kontaktni podatki pristojnega organa, ki regulira produkt;

(hf)  v oddelku z naslovom „Zavarovalne storitve“ navedba, ali naložbeni produkt zagotavlja zavarovalne storitve, in če jih, podrobni podatki o teh zavarovalnih storitvah v skladu z Direktivo 2009/138/ES, razen njenega člena 8(2). Če je v pogodbi predvidena izbira med več življenjskimi zavarovanji, vezanimi na enoto, mora biti vključena zbirna tabela, ki razvršča enote na tri kategorije glede na njihovo stopnjo tveganja.

Ob upoštevanju Direktive 2009/138/ES in v skladu s členom 8 te uredbe je Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) pristojen, da določi:

(i)  glavne značilnosti zavarovalne pogodbe;

(ii)  natančno obliko posebnega zavarovalnega dokumenta;

(iii)  vsebino posebnega zavarovalnega dokumenta, vključno z možnostmi dodelitve sredstev, ki se ponudijo malim vlagateljem;

(iv)  pravila za razvrstitev enot v tri kategorije.

Proizvajalec naložbenega produkta dokument s ključnimi informacijami razdeli za vsako osnovno naložbo zavarovalnih pogodb, za katero to predvideva ta uredba. Osnovne naložbe vključujejo enote računa in/ali sredstva, ki se glasijo na valuto, če je to pomembno, in kategorijo tveganja, ki je povezana z vsako od njih.

3.  V prilogi dokumenta s ključnimi informacijami je razkrita identiteta prodajalca naložbenega produkta, kjer je to primerno, pa priloga vsebuje tudi:

(a)  navedbo, da lahko davčna zakonodaja matične države članice vlagatelja bistveno vpliva na pričakovani in dejanski donos naložbe;

(b)  stroške, povezane z naložbenim produktom, za katerega je posrednik, vključno s provizijami, retrocesijami ali drugimi s transakcijo povezanimi dajatvami, ki jih plača proizvajalec ali tretja stranka, kot določata direktivi 2004/39/ES in 2002/39/ES(13).

3a.  Ustrezni evropski nadzorni organ razvije neodvisno spletno računalo sklada in ga objavi na svojem spletnem mestu. Računalo vlagateljem omogoča, da izračunajo donos predlaganega naložbenega produkta za male vlagatelje, tako da vnesejo informacije o pričakovanem trajanju, znesku in ocenjenem osnovnem donosu naložbe, ki je izražen v odstotkih, da se lahko določi končna vrednost naložbe po odbitku stroškov.

Računalo vključuje stroške in provizije, ki so jih zaračunali različni proizvajalci naložbenega produkta za katerikoli sklad, prodan javnosti, skupaj z vsemi drugimi stroški ali provizijami, ki so jih zaračunali posredniki ali drugi udeleženci v naložbeni verigi, ki jih niso vključili že proizvajalci produkta.

Proizvajalci naložbenega produkta in osebe, ki naložbene produkte priporočajo ali prodajajo, morajo ustreznemu evropskemu nadzornemu organu vsake tri mesece predložiti pomembne podatke, in sicer najpozneje v roku 60 dni.

Ustreznemu evropskemu nadzornemu organu se zagotovi vire za opravljanje te naloge. Po potrebi mora tesno sodelovati z drugimi evropskimi nadzornimi organi.

4.  Informacije iz odstavka 2 se predstavijo v enotni obliki, vključno z enotnimi naslovi in ob upoštevanju standardnega vrstnega reda, določenega v odstavku 2, tako da se omogoči primerjava z dokumenti s ključnimi informacijami za druge naložbene produkte. Dokument s ključnimi informacijami je označen z enotnim simbolom, da se razlikuje od drugih dokumentov.

5.  Komisija je v skladu s členom 23 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, ki določajo podrobnosti o predstavitvi in vsebini vsakega od elementov informacij iz odstavka 2, vključno z učinkom uvedbe kazalnikov tveganja, in odstavka 3(a), predstavitev in podrobnosti o drugih informacijah, ki jih lahko proizvajalec produkta ali prodajalec naložbenih produktov vključi v dokument s ključnimi informacijami ali njegove priloge iz odstavka 3, ter podrobnosti o enotni obliki in enotnem simbolu iz odstavka 4. Komisija upošteva razlike med naložbenimi produkti in zmožnostmi malih vlagateljev ter tudi značilnostmi naložbenih produktov, ki malemu vlagatelju omogočajo izbiro med različnimi osnovnimi naložbami ali drugimi možnostmi, ki jih produkt ponuja, tudi kadar se lahko ta izbira opravi v različnih obdobjih ali se v prihodnosti spremeni.

Komisija je pooblaščena tudi za sprejemanje delegiranih aktov, ki določajo smernice za razvoj meril Unije za socialne in okoljske naložbene produkte. Ta merila bi morala podpirati dolgoročno financiranje gospodarstva in spodbujati trajnosten okoljski in družbeni razvoj finančnih naložb, pa tudi uvedbo oznake Unije za trajnostne naložbe. Komisija je pooblaščena tudi za sprejemanje delegiranih aktov, ki določajo standarde za okoljska obvestila glede morebitnih okoljskih tveganj.

Pred sprejetjem delegiranih aktov iz tega odstavka Komisija opravi ustrezno preverjanje potrošnikov, da bi izbrala najprimernejše ukrepe za male vlagatelje. Komisija v tesnem sodelovanju s tremi evropskimi nadzornimi organi pripravi tudi vzorec dokumentov s ključnimi informacijami, ki upoštevajo razlike med naložbenimi produkti.

6.  ▌ EBA, ▌ EIOPA ter ▌ ESMA pripravijo osnutek regulativnih standardov za določitev:

(a)  metodologije, na kateri temelji predstavitev profilov tveganja in donosa iz točke (e) odstavka 2 tega člena;

(b)  izračuna stroškov, vključno s specifikacijo zbirnih kazalnikov, iz točke (f) odstavka 2 tega člena;

(ba)  načel, ki bodo uporabljena za okoljske, socialne ali upravljavske rezultate iz odstavka 2(b)(iii).

(bb)  za vsako od vprašanj iz tega člena seznam produktov, za katere veljajo.

Osnutek regulativnih tehničnih standardov upošteva različne vrste naložbenih produktov in delo, ki je bilo že opravljeno v okviru [direktive o trgih finančnih instrumentov], [direktive o zavarovalnem posredovanju], Direktive 2003/71/ES, Direktive 2009/138/ES in Direktive 2009/65/ES, ki uvaja ključni dokument z informacijami za vlagatelje v zvezi s KNPVP.

Evropski nadzorni organi osnutke regulativnih tehničnih standardov predložijo Komisiji do […].

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010, členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010 ter členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 8a

Oznaka zahtevnosti

1.  Za naložbene produkte, ki so izpostavljeni enemu ali več tveganjem, opisanim v odstavku 2, se na vrhu prve strani dokumenta s ključnimi informacijami z jasno vidnimi črkami natisne naslednja izjava:"

„Oznaka zahtevnosti: Ta produkt velja za zelo zahtevnega in morda ni primeren za vse male vlagatelje.“

"

2.  Če je izpolnjen eden ali več od naslednjih pogojev, velja, da naložbeni produkti niso namenjeni malim vlagateljem:

(a)  profil tveganja in donosa ali stroški so predstavljeni na prezahteven način;

(b)  produkt vlaga v osnovna sredstva, v katera navadno neprofesionalni vlagatelji ne vlagajo;

(c)  profil tveganja in donosa je pogojen s sočasnim pojavom dveh ali več dogodkov, povezanih z najmanj dvema različnima razredoma sredstev;

(d)  za izračun končne donosnosti naložbe se uporabljajo številni različni mehanizmi, zato je tveganje, da jih mali vlagatelj ne bo razumel, večje;

(e)  donosnost naložbe vključuje značilnosti paketiranja, s čimer se izkoristijo pomanjkljivosti v ravnanju malega vlagatelja, na primer da se ponudi vabljiva fiksna stopnja, ki ji sledi precej višja spremenljiva pogojna stopnja ali ponavljalna formula;

(f)  skupna izpostavljenost finančnega produkta, izmerjena na podlagi mesečne tvegane vrednosti, izračunane z 99-odstotno stopnjo natančnosti v trenutku trgovanja, je večja od 20 %.

3.  Evropski nadzorni organi EBA, EIOPA in ESMA oblikujejo smernice za pogoje iz odstavka 2.

Osnutke regulativnih tehničnih standardov predložijo Komisiji najpozneje do ...[Datum: 6 mesecev po objavi te uredbe v uradnem listu].

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010, členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010 ter členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 9

Tržne komunikacije ▌v zvezi z naložbenim produktom ne vsebujejo navedb, ki so v nasprotju z informacijami iz dokumenta s ključnimi informacijami ali zmanjšujejo njegov pomen. Tržne komunikacije obveščajo o objavi dokumenta s ključnimi informacijami na uradnem spletnem mestu pristojnega organa z neposredno povezavo nanj. Na zahtevo se lahko kopija v papirni obliki brezplačno posreduje proizvajalcu ali prodajalcu naložbenih produktov.

Člen 10

1.  Proizvajalec naložbenega produkta redno pregleduje informacije v dokumentu s ključnimi informacijami in dokument spremeni, kadar pri pregledu ugotovi, da so potrebne večje spremembe v skladu s členom 8, zlasti če je prišlo do pomembnih sprememb produkta in predvsem v zvezi s presojo tveganj ali ustvarjanjem vrednosti pri upravljanju naložb in s tem povezanim tveganjem, pregledano različico pa da čim prej na voljo. Pri pregledu se uporabljajo standardi, ki so določeni v dokumentih s ključnimi informacijami in ki nakazujejo, da so potrebne spremembe. To je jasno, jedrnato in razumljivo izraženo v opisnem delu letnega poročila in vključuje resničen in pošten povzetek uspešnosti vloženih sredstev, skupno višino sredstev, stroške, strategije upravljanja naložb, ustvarjanje vrednosti pri upravljanju naložb in nastanek pomembnih tveganj pri upravljanju naložb, vključno s standardi, določenimi v dokumentih s ključnimi informacijami o naložbenem produktu.

2.  Komisija je ob upoštevanju narave naložbenega produkta v skladu s členom 23 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, ki določajo podrobna pravila za pregled informacij v dokumentu s ključnimi informacijami in revizijo dokumenta s ključnimi informacijami v zvezi s:

(a)  pogoji in pogostostjo pregledovanja informacij v dokumentu s ključnimi informacijami;

(b)  pogoji, pod katerimi je treba informacije v dokumentu s ključnimi informacijami spreminjati in pod katerimi je ponovna objava in razdelitev spremenjenega dokumenta s ključnimi informacijami obvezna ali poljubna;

(c)  posebnimi pogoji, pod katerimi je treba informacije v dokumentu s ključnimi informacijami pregledati ali ta dokument spremeniti, kadar je naložbeni produkt malim vlagateljem na voljo občasno;

(d)  okoliščinami glede samega produkta ali tržnih razmer, pod katerimi je treba male vlagatelje obvestiti o spremenjenem dokumentu s ključnimi informacijami za naložbeni produkt, ki ga kupijo.

Člen 11

1.  Ključne informacije za vlagatelje so predpogodbene informacije. Morajo biti poštene, jasne in ne smejo zavajati. Zagotavljajo se ključne informacije, ki so skladne z vsemi zavezujočimi pogodbenimi dokumenti, ustreznimi deli dokumentov, ki sestavljajo ponudbo, ter pogoji naložbenega produkta. Kadar proizvajalec naložbenega produkta pripravi dokument s ključnimi informacijami, ki ni v skladu z zahtevami iz te uredbe in na katerega se je mali vlagatelj zanašal pri sprejetju naložbene odločitve, lahko mali vlagatelj od proizvajalca naložbenega produkta zahteva povrnitev škode za kakršno koli izgubo, ki jo je utrpel zaradi uporabe dokumenta s ključnimi informacijami, in, če je primerno, vrne naložbeni produkt ter zahteva povračilo škode. Če prodajalec naložbenih produktov sestavi prilogo k dokumentu s ključnimi informacijami, ki ni skladna z zahtevami iz te uredbe in se je mali vlagatelj zanašal nanjo pri sprejetju naložbene odločitve, lahko mali vlagatelj od proizvajalca naložbenega produkta zahteva povrnitev škode za kakršno koli izgubo, ki jo je utrpel zaradi uporabe priloge, in, če je primerno, vrne naložbeni produkt ter zahteva povračilo škode.

2.  Če mali vlagatelj dokaže izgubo in da so bile opredeljene informacije iz dokumenta s ključnimi informacijami zavajajoče, mora proizvajalec ali prodajalec naložbenega produkta dokazati, da je bil dokument s ključnimi informacijami pripravljen v skladu s členi 6, 7 in 8 te uredbe. Proizvajalec naložbenega produkta je lahko v takih primerih civilnopravno odgovoren na podlagi dokumenta s ključnimi informacijami, vključno s prevodom.

3.  Proizvajalec produkta je po civilnem pravu odgovoren, če mali vlagatelj utrpi izgube, ker se je zanašal na dokument s ključnimi informacijami, ki ni v skladu z zahtevami iz zgornjih odstavkov 1 ali 2. Ta odgovornost ni omejena in se ne odpoveduje s pogodbenimi klavzulami ali dovoljenjem pristojnega organa.

Oddelek III

Predložitev dokumenta s ključnimi informacijami

Člen 12

1.  Prodajalec naložbenega produkta malemu vlagatelju dokument s ključnimi informacijami, ki ga je izdelal proizvajalec naložbenega produkta, predloži čim prej in dovolj zgodaj pred sklenitvijo obveznosti v zvezi z naložbenim produktom. Ob priporočilu naložbenega produkta stranki se takoj zagotovi dokument s ključnimi informacijami.

1a.  Oseba pridobi predhodno pisno dovoljenje za predložitev dokumenta s ključnimi informacijami malemu vlagatelju. Proizvajalec naložbenega produkta lahko to dovoljenje izda za nedoločen čas, omejeno obdobje ali ob izpolnjevanju pogojev. Če kateri od določenih pogojev ni izpolnjen, se šteje, da dovoljenje ni bilo izdano za namene iz tega odstavka.

1b.  Mali vlagatelj v pisni ali elektronski obliki potrdi, da je prejel dokument s ključnimi informacijami.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 in v skladu s členom 13(5) prodajalec naložbenega produkta malemu vlagatelju sporoči, na katerem uradnem spletnem mestu je mogoče najti dokument s ključnimi informacijami pred sklenitvijo transakcije kadar:

(a)  se mali vlagatelj odloči za sklenitev transakcije prek sredstva za sporazumevanje na daljavo,

(b)  predložitev dokumenta s ključnimi informacijami v skladu z odstavkom 1 ni mogoča, ▌

(ba)   kadar želi mali vlagatelj pridobiti dokument s ključnimi informacijami takoj po sklenitvi transakcije, da se transakcija ne bi odložila zaradi predhodne pridobitve dokumenta. Prodajalec naložbenega produkta ali oseba, ki svetuje o njem, te možnosti ne ponudi, dokler je mali vlagatelj ne zahteva;

(c)  kadar je prodajalec naložbenega produkta malega vlagatelja s tem dejstvom seznanil.

3.  Kadar se v imenu malega vlagatelja izvajajo zaporedne transakcije v zvezi z istim naložbenim produktom, in sicer v skladu z navodili, ki jih ta mali vlagatelj posreduje prodajalcu naložbenega produkta pred prvo transakcijo, obveznost predložitve dokumenta s ključnimi informacijami iz odstavka 1 velja le za prvo transakcijo, razen če je bil dokument s ključnimi informacijami od prve transakcije posodobljen ali če je na voljo novo letno poročilo.

4.  Komisija je v skladu s členom 23 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi določi:

(a)  pogoje za izpolnjevanje zahteve glede pravočasne predložitve dokumenta s ključnimi informacijami, kot je določeno v odstavku 1;

(b)  metodo in rok za predložitev dokumenta s ključnimi informacijami v skladu z odstavkom 2.

Člen 13

1.  Prodajalec naložbenega produkta brezplačno predloži dokument s ključnimi informacijami pred sklenitvijo zavezujočega sporazuma z malim vlagateljem. Brezplačni izvod v tiskani obliki se predloži, kadar se naložbeno priporočilo ali posredniška storitev opravi osebno.

2.  Oseba, ki svetuje o naložbenem produktu, ga prodaja ali nastopa kot posrednik pri njegovi prodaji, malemu vlagatelju predloži dokument s ključnimi informacijami prek enega od naslednjih medijev, ki mora biti malemu vlagatelju dejansko dostopen:

(a)  v papirni obliki;

(b)  na trajnem nosilcu podatkov, ki ni papir, pri čemer so izpolnjeni pogoji iz odstavka 4, or

(c)  prek spletnega mesta, pri čemer so izpolnjeni pogoji iz odstavka 5.

3.  Kadar pa se dokument s ključnimi informacijami predloži na trajnem nosilcu podatkov, ki ni papir, ali prek spletnega mesta, se malim vlagateljem na zahtevo brezplačno zagotovi izvod v tiskani obliki.

4.  Dokument s ključnimi informacijami se lahko predloži na trajnem nosilcu podatkov, ki ni papir, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)  uporaba trajnega nosilca podatkov je primerna za okoliščine poslovanja med osebo, ki svetuje o naložbenem produktu, ga prodaja ali nastopa kot posrednik pri njegovi prodaji, in malim vlagateljem in

(b)  mali vlagatelj je lahko izbiral med informacijami v papirni obliki in na trajnem nosilcu podatkov ter je izbral slednjega.

5.  Dokument s ključnimi informacijami se lahko zagotovi prek spletnega mesta, če je dokument s ključnimi informacijami naslovljen osebno na malega vlagatelja in če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)  predložitev dokumenta s ključnimi informacijami za vlagatelja prek spletnega mesta je primerna za okoliščine poslovanja med osebo, ki svetuje o naložbenem produktu, ga prodaja ali posreduje pri njegovi prodaji, in malim vlagateljem;

(b)  mali vlagatelj se strinja s predložitvijo dokumenta s ključnimi informacijami prek spletne strani;

(c)  mali vlagatelj je po elektronski poti obveščen o naslovu spletnega mesta ter delu spletnega mesta, kjer lahko dostopa do dokumenta s ključnimi informacijami;

(d)  če je bil dokument s ključnimi informacijami revidiran v skladu s členom 10, se ▌malemu vlagatelju predloži tudi najnovejša različica; na zahtevo malega vlagatelja se predložijo tudi predhodne različice;

(e)  zagotovi se, da dokument s ključnimi informacijami ostane dostopen prek spletnega mesta toliko časa, kot se razumno pričakuje, da ga bo mali vlagatelj uporabljal.

6.  Za namene odstavkov 4 in 5 se zagotavljanje informacij z uporabo trajnega nosilca podatkov, ki ni papir, ali prek spletnega mesta šteje kot primerno v okviru poslov, sklenjenih med prodajalcem naložbenega produkta in malim vlagateljem, če je mogoče dokazati, da ima mali vlagatelj reden dostop do interneta. Kot dokaz za to se šteje, da mali vlagatelj predloži e-poštni naslov za namene navedenih poslov.

POGLAVJE IIa

POSREDOVANJE V ZVEZI S PRODUKTI

Člen 13a

Pooblastila za posredovanje evropskih nadzornih organov

1.  Evropski nadzorni organi v skladu s členom 9(2) Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) š. 1094/2010 ali Uredbe (EU) št. 1095/2010 spremljajo naložbene produkte ali finančne instrumente, ki se tržijo, razširjajo ali prodajajo v Uniji. V sodelovanju s pristojnimi organi lahko preučijo nove naložbene produkte ali finančne instrumente, preden se ti tržijo, razširjajo ali prodajajo v Uniji.

2.  V skladu s členom 9(5) Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 ali Uredbe (EU) št. 1095/2010 lahko evropski nadzorni organ, če je na podlagi utemeljenih razlogov prepričan, da so pogoji iz odstavkov 3 in 4 tega člena izpolnjeni, začasno prepove ali omeji trženje, razširjanje ali prodajo naložbenih produktov ali finančnih instrumentov v Uniji.

Evropski nadzorni organi lahko določijo, v katerih okoliščinah se uporablja prepoved ali omejitev ali kdaj zanjo veljajo izjeme.

3.  Evropski nadzorni organ sprejme odločitev iz odstavka 2 samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)  s predlaganim ukrepom se odpravlja pomembno ogrožanje zaščite malih vlagateljev ali pravilnega delovanja in celovitosti finančnih trgov ali stabilnosti celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela;

(b)  regulativne zahteve v skladu z zakonodajo Unije, ki veljajo za ustrezni naložbeni produkt, finančni instrument ali posel, ne odpravljajo tega ogrožanja;

(c)  pristojni organ ali pristojni organi niso sprejeli ukrepov, s katerimi bi odpravili ogrožanje ali sprejeti ukrepi ne zadostujejo za njegovo odpravo.

Če so pogoji iz prvega pododstavka izpolnjeni, lahko evropski nadzorni organ uvede prepoved ali omejitev, kot je določeno v odstavku 2.

4.  Pri sprejetju ukrepov iz tega člena evropski nadzorni organ upošteva, v kolikšni meri ukrep:

(a)  nima negativnega vpliva na učinkovitost finančnih trgov ali na male vlagatelje, pri čemer bi bil tak vpliv nesorazmeren s koristmi ukrepa; niti

(b)  ne ustvarja tveganja regulativne arbitraže;

Če pristojni organ ali pristojni organi sprejmejo ukrep iz člena 13b, lahko evropski nadzorni organ sprejme kateri koli ukrep iz odstavka 2, ne da bi mu bilo treba izdati mnenje iz člena 13c.

5.  Preden se evropski nadzorni organ odloči, da bo sprejel kateri koli ukrep iz tega člena, pristojne organe obvesti o predlaganem ukrepu.

6.  Preden evropski nadzorni organ sprejme odločitev v skladu z odstavkom 2, sporoči svojo namero, da bo prepovedal ali omejil naložbeni produkt ali finančni instrument, razen če se v določenem roku opravijo potrebne spremembe lastnosti naložbenega produkta ali finančnega instrumenta.

7.  Vsi evropski nadzorni organi na svojem spletnem mestu objavijo obvestilo o kakršni koli odločitvi, da bodo ukrepali po tem členu. V obvestilu navedejo podrobnosti o prepovedi ali omejitvi in čas, v katerem začnejo ukrepi po objavi obvestila veljati. Prepoved ali omejitev velja šele, ko začnejo veljati ukrepi.

8.  Ustrezni evropski nadzorni organi prepoved ali omejitev iz odstavka 2 pregledajo v ustreznih časovnih razmikih in vsaj na tri mesece. Če se prepoved ali omejitev po treh mesecih ne podaljša, samodejno preneha veljati.

9.  Ukrep, ki ga sprejme evropski nadzorni organ v skladu s tem členom, ima prednost pred morebitnimi prejšnjimi ukrepi, ki jih je sprejel pristojni organ.

10.  Komisija v skladu s členom 23 sprejme delegirane akte, v katerih opredeli merila in dejavnike, ki jih morajo evropski nadzorni organi upoštevati pri določanju, kdaj je ogrožena zaščita malih vlagateljev ali pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ter stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela iz odstavka 3(a). Ti delegirani akti zagotavljajo, da lahko evropski nadzorni organi po potrebi ukrepajo previdnostno in jim ni treba čakati na to, da se bo naložbeni produkt ali finančni instrument tržil, razširjal ali prodajal, ali na to, da se bo zadevna vrsta posla ali prakse začela, preden bodo ukrepali.

Člen 13b

Posredovanje pristojnih organov v zvezi s produkti

1.  Proizvajalci naložbenih produktov dokument s ključnimi informacijami o naložbenem produktu posredujejo pristojnemu organu, ki produkt regulira v državi članici, v kateri se trži, razširja ali prodaja.

2.  Proizvajalci naložbenih produktov posodobitve dokumenta s ključnimi informacijami, ki odražajo pomembne spremembe, kot so jih opredelili evropski nadzorni organi, posredujejo pristojnemu organu, ki produkt regulira v državi članici, v kateri se trži, razširja ali prodaja.

3.  Pred trženjem, razširjanjem ali prodajo naložbenega produkta lahko pristojni organ zagotovi skladnost vsebine dokumenta s ključnimi informacijami z določbami iz poglavja II te uredbe.

4.  Pristojni organ lahko preuči nove naložbene produkte ali finančne instrumente, preden se ti tržijo, razširjajo ali prodajajo v državi članici ali iz nje.

5.  Pristojni organ lahko v državi članici ali iz države članice prepove ali omeji:

(a)  trženje, razširjanje ali prodajo naložbenih produktov ali finančnih instrumentov;

(b)  vrsto finančnega posla ali prakse.

6.   Pristojni organ lahko sprejme ukrep iz odstavka 6, če je na podlagi utemeljenih razlogov prepričan, da:

(a)  naložbeni produkt, finančni instrument ali posel ali praksa vzbuja veliko zaskrbljenost glede zaščite vlagateljev ali resno ogroža pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v eni ali več državah članicah ali njegovega dela, med drugim s trženjem, razširjanjem, plačevanjem ali zagotavljanjem spodbud, povezanih z naložbenim produktom ali finančnim instrumentom;

(b)  izvedeni finančni instrument negativno vpliva na mehanizme oblikovanja cen na osnovnem trgu;

(c)  obstoječe pravne zahteve v skladu s pravom Unije, ki veljajo za naložbeni produkt, finančni instrument ali posel ali prakso, ne obravnavajo zadostno tveganj iz točke (a), zadevno vprašanje pa se ne bi bolje obravnavalo z boljšim nadzorom ali uveljavljanjem obstoječih zahtev;

(d)  je ukrep sorazmeren ob upoštevanju narave ugotovljenih tveganj, strukture zadevnih malih vlagateljev ali udeležencev na trgu in verjetnega vpliva ukrepa na male vlagatelje in udeležence na trgu, ki lahko imajo ali uporabljajo finančni instrument ali posel oziroma imajo od tega korist;

(e)  se pristojni organ ni dovolj posvetoval s pristojnimi organi v drugih državah članicah, na katere morda ukrep znatno vpliva; in

(f)  ukrep nima diskriminacijskega učinka na storitve ali posle, ki se zagotavljajo iz druge države članice.

Če so izpolnjeni pogoji, določeni v prvem pododstavku, lahko pristojni organ uvede prepoved ali omejitev v zvezi z naložbenim produktom ali finančnim instrumentom, ki se trži, razširja ali prodaja strankam v državi članici ali iz nje.

Pristojni organ lahko določi, v katerih okoliščinah se uporablja prepoved ali omejitev oziroma katere izjeme veljajo zanjo.

7.  Preden uvede prepoved ali omejitev v skladu z odstavkom 5, pristojni organ sporoči svojo namero, da bo prepovedal ali omejil naložbeni produkt ali finančni instrument, razen če se v določenem roku opravijo potrebne spremembe lastnosti naložbenega produkta ali finančnega instrumenta.

8.  Pristojni organ ne uvede prepovedi ali omejitve v skladu s tem členom, razen če najkasneje en mesec pred sprejetjem ukrepa pisno ali prek kakšnega drugega sredstva, o katerem so se organi dogovorili, obvesti druge udeležene pristojne organe in evropske nadzorne organe o podrobnostih:

(a)  finančnega instrumenta ali posla ali prakse, s katero je povezan predlagani ukrep;

(b)  natančne narave predlagane prepovedi ali omejitve in o času predvidenega začetka njene veljavnosti; ter

(c)  dokazov, na katerih temelji njegova odločitev in na podlagi katerih je prepričan, da so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavka 6.

9.  Če bi lahko čas za posvetovanje v skladu z odstavkom 3(e) in enomesečni rok iz odstavka 8 povzročila potrošnikom nepopravljivo škodo, lahko pristojni organ v skladu s tem členom sprejme začasni ukrep, ki ne presega treh mesecev. V tem primeru pristojni organ nemudoma obvesti vse druge organe in evropske nadzorne organe o sprejetem ukrepu.

10.  Pristojni organ na svojem spletnem mestu objavi obvestilo o odločitvi glede uvedbe prepovedi ali omejitve iz odstavka 5. V obvestilu so navedene podrobnosti o prepovedi ali omejitvi, čas, v katerem po objavi obvestila začnejo veljati ukrepi, in dokazi, na podlagi katerih je izpolnjen vsak pogoj iz odstavka 6. Prepoved ali omejitev se uporablja samo za ukrepe, ki so bili sprejeti po objavi obvestila.

11.  Pristojni organ prekliče prepoved ali omejitev, če pogoji iz odstavka 6 ne veljajo več.

12.  Komisija v skladu s členom 23 sprejme delegirane akte, v katerih opredeli merila in dejavnike, ki jih morajo pristojni organi upoštevati, ko določajo, kdaj je ogrožena zaščita vlagateljev ali pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ter stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela iz odstavka 3(a).

Člen 13c

Usklajevalna vloga evropskih nadzornih organov

1.  Vsi evropski nadzorni organi opravljajo vlogo spodbujanja in usklajevanja v zvezi z ukrepi, ki jih sprejmejo pristojni organi v skladu s členom 13b. Zlasti zagotavljajo, da so ukrepi, ki jih sprejme pristojni organ, upravičeni in sorazmerni ter da pristojni organi po potrebi sprejmejo skladen pristop.

2.  Potem ko evropski nadzorni organ v skladu s členom 13b prejme obvestilo o ukrepu, ki ga je treba sprejeti v skladu z navedenim členom, oblikuje mnenje, ali je prepoved ali omejitev upravičena in sorazmerna. Če meni, da je za obravnavo tveganja potreben ukrep drugih pristojnih organov, to tudi navede v svojem mnenju. To mnenje se objavi na njegovem spletnem mestu.

3.  Če pristojni organ predlaga sprejetje ukrepov ali sprejme ukrepe, ki so v nasprotju z mnenjem, ki ga je evropski nadzorni organ sprejel v skladu z odstavkom 2, ali v nasprotju s tem mnenjem zavrne sprejetje ukrepov, na svoji spletni strani takoj objavi obvestilo, v katerem v celoti pojasni razloge za tako ravnanje.

Člen 13d

Razkritje provizij in stroškov

Prodajalec naložbenega produkta v dokumentu, ločenem od dokumenta s ključnimi informacijami, zagotovi naslednje informacije:

1.  Vse provizije iz člena 8(2)(c) se razkrijejo kumulativno. Ko se pojavijo na podrejeni ravni naložbe, se ne razvrstijo ponovno kot del naložbe.

2.  Stroški za svetovanje o naložbah ne temeljijo na pavšalnih obrestnih merah, razen če vlagatelj predhodno privoli v to. Pri dogovoru o pavšalni obrestni meri prodajalec naložbenega produkta v celoti razkrije, kaj bo to pomenilo v času trajanja naložbe ali v obdobju, ki ga opredeli vlagatelj.

3.  Oseba, ki prodaja naložbeni produkt ali o njem svetuje, vlagatelju zagotovi preglednico časa, porabljenega za delo v zvezi s svetovanjem, in sicer mu to sporoči v obliki minut ali ur, za katere obstaja urna postavka, razen v primeru dogovora o pavšalni obrestni meri iz odstavka 2.

Člen 13e

Obvladovanje tveganja

1.  Proizvajalec naložbenega produkta uporablja postopek obvladovanja tveganj, ki mu omogoča, da spremlja in kadarkoli izmeri profil tveganja naložbenega produkta.

Uporablja postopek za natančno in neodvisno oceno vrednosti izvedenih finančnih instrumentov OTC.

Pristojne organe v svoji matični državi članici redno obvešča o vrstah izvedenih finančnih instrumentov, z njimi povezanih tveganjih, količinskih omejitvah in izbranih metodah za oceno tveganj, povezanih s transakcijami z izvedenimi finančnimi instrumenti za vsak produkt.

2.  Proizvajalec naložbenega produkta zagotovi, da globalna izpostavljenost naložbenega produkta izvedenim instrumentom ne preseže celotne vrednosti produkta.

Pri izračunu izpostavljenosti se upoštevajo trenutna vrednost primarnih sredstev, tveganje izpostavljenosti do nasprotne stranke, prihodnja tržna gibanja in razpoložljivi čas za likvidacijo postavk.

Če prenosljivi vrednostni papir ali instrument denarnega trga vključuje izvedeni finančni instrument, se ta upošteva pri izpolnjevanju zahtev iz tega člena.

3.  Pri izračunu tvegane vrednosti je treba upoštevati naslednje parametre:

(a)  99-odstotni enostranski interval zaupanja;

(b)  enomesečno obdobje lastništva (20 delovnih dni); in

(c)  najmanj 3-letno obdobje (750 delovnih dni) dejanskega opazovanja dejavnikov tveganja (zgodovina), razen če je krajše obdobje upravičeno zaradi bistvenega povečanja nestanovitnosti cen (na primer zaradi izrednih razmer na trgu).

4.  Evropski nadzorni organi pripravijo osnutke regulativnih standardov, v katerih določijo:

(a)  smernice za merjenje tveganja in izračun globalne izpostavljenosti naložbenega produkta, ki se prodaja malim vlagateljem;

(b)  smernice za finančne indekse.

Evropski nadzorni organi predložijo ta osnutek regulativnih tehničnih standardov Komisiji do […].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010, členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010 ter členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 13f

Pravila glede izplačila

1.  Izplačilo naložbenega produkta

(a)  ne vključuje velikega števila mehanizmov, dogodkov ali razredov sredstev, ki bi lahko privedli do napačnega razumevanja;

(b)  ni pogojeno s pojavom neobičajnega dogodka za malega vlagatelja, kot je raven regulatornega kapitala finančne institucije; in

(c)  ne vključuje značilnosti zapakiranih produktov, ki bi izkoriščali vedenjske vzorce malih vlagateljev.

2.  Evropski nadzorni organi oblikujejo smernice za nadaljnja navodila glede pogojev iz odstavka 1.

POGLAVJE III

PRITOŽBE, POVRNITEV ŠKODE, SODELOVANJE

Člen 14

Proizvajalec in prodajalec naložbenega produkta vzpostavita ustrezne postopke in ureditve, ki zagotavljajo, da:

(a)  lahko mali vlagatelji učinkovito vložijo pritožbo proti proizvajalcu naložbenega produkta in s tem sprožijo odškodninski postopek;

(b)   mali vlagatelji, ki so vložili pritožbo v zvezi z dokumentom s ključnimi informacijami ali s prilogo k dokumentu s ključnimi informacijami, pravočasno in na primeren način prejmejo konkreten odgovor; ter

(c)  so malim vlagateljem na voljo tudi učinkoviti odškodninski postopki v primeru čezmejnih sporov, zlasti kadar ima proizvajalec naložbenega produkta sedež v drugi državi članici ali v tretji državi.

Člen 15

1.  V skladu z direktivo o alternativnem reševanju potrošniških sporov [2011/0373(COD)] in uredbo o spletnem reševanju potrošniških sporov [2011/0374(COD)], države članice zagotovijo, da če mali vlagatelj sproži postopek za alternativno reševanje sporov, določen v nacionalni zakonodaji, proti proizvajalcu ali prodajalcu naložbenih produktov v zvezi s pravicami in obveznostmi iz te uredbe, proizvajalec ali prodajalec naložbenih produktov sodeluje v navedenem postopku, kadar:

(a)  postopek privede do odločitev, ki so lahko zavezujoče za proizvajalca naložbenega produkta in prodajalca naložbenega produkta;

(b)  zastaralni rok za predložitev spora sodišču v času trajanja postopka za alternativno reševanje sporov ne teče;

(c)  zastaralni rok za odškodninski zahtevek v času trajanja postopka ne teče;

(d)  postopek je brezplačen ali na voljo po simbolični ceni, kot je določeno v nacionalni zakonodaji.

1a.  Države članice zagotovijo, da če organi za alternativno reševanje sporov lahko določijo vnaprej opredeljen denarni prag, da bi omejili dostop do postopkov alternativnega reševanja sporov, prag ni določeni na taki ravni, da bi bistveno zmanjšal dostop potrošnikov do reševanja pritožb pri organih za alternativno reševanje sporov.

2.  Države članice Komisijo obvestijo o subjektih, ki so pristojni za obravnavanje postopkov iz odstavka 1, najpozneje do [vstaviti dejanski datum 6 mesecev po začetku veljavnosti/uporabe te uredbe]. Komisijo nemudoma obvestijo tudi o vsaki poznejši spremembi v zvezi s temi subjekti.

3.  Subjekti s pristojnostjo za obravnavanje postopkov iz odstavka 1 medsebojno sodelujejo pri razreševanju čezmejnih sporov, ki izhajajo te uredbe.

Člen 15a

Informacije o alternativnem reševanju sporov

1.  Države članice zagotovijo, da proizvajalec ali prodajalec naložbenega produkta male vlagatelje obvesti o organih za alternativno reševanje sporov, ki jih pokrivajo in ki so pristojni za reševanje morebitnih sporov med njima samima in malim vlagateljem. Proizvajalec ali prodajalec naložbenega produkta navede tudi, ali se zavezuje uporabi teh organov oziroma je dolžan uporabljati te organe za reševanje sporov z malimi vlagatelji.

2.  Informacije iz odstavka 1 so navedene na jasen, razumljiv in preprosto dostopen način na spletnem mestu trgovca, če ga ima, in po potrebi v splošnih pogojih pogodb o prodaji ali pogodb o storitvah med trgovcem in potrošnikom.

3.  Države članice zagotovijo, da če spora med malim vlagateljem in proizvajalcem ali prodajalcem naložbenega produkta, pri čemer je mali vlagatelj neposredno vložil pritožbo pri proizvajalcu ali prodajalcu naložbenega produkta, na ozemlju teh držav ni možno rešiti, proizvajalec ali prodajalec naložbenega produkta malemu vlagatelju zagotovi informacije iz odstavka 1 in ga obvesti o tem, ali bo spor reševal prek organov za alternativno reševanje sporov. Te informacije se posredujejo na papirju ali drugem trajnem nosilcu.

Člen 15b

Kolektivno alternativno reševanje sporov

Države članice lahko ohranijo ali uvedejo postopke alternativnega reševanja sporov za skupno reševanje enakih ali podobnih sporov med proizvajalcem in prodajalcem naložbenih produktov in več malimi vlagatelji. Sistemi alternativnega reševanja tako individualnih kot tudi kolektivnih sporov in odškodninskih zahtevkov so postopki, ki se dopolnjujejo in med seboj ne izključujejo.

Člen 16

Za namene uporabe te uredbe pristojni organi sodelujejo med seboj in s subjekti, odgovornimi za izvensodne pritožbene in odškodninske postopke iz člena 15.

Pristojni organi si zlasti nemudoma izmenjajo informacije, potrebne za opravljanje nalog, ki jih imajo v skladu s to uredbo.

Člen 17

1.  Države članice uporabljajo Direktivo 95/46/ES za obdelavo osebnih podatkov, ki se opravi v izvede državi članici na podlagi te uredbe.

2.  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta se uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvedejo EBA, EIOPA in ESMA.

POGLAVJE IV

UPRAVNE KAZNI IN DRUGI UKREPI

Člen 18

1.  Države članice določijo pravila o ustreznih upravnih kaznih in drugih ukrepih, ki se morajo uporabiti v primeru kršitev določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Te kazni in drugi ukrepi so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

Države članice Komisijo in skupni odbor evropskih nadzornih organov obvestijo o pravilih iz prvega pododstavka do [24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe]. Komisijo in skupni odbor evropskih nadzornih organov takoj obvestijo o vseh poznejših spremembah teh pravil.

2.  Pristojni organi imajo v skladu z nacionalno zakonodajo vsa nadzorna pooblastila, vključno s preiskovalnimi pooblastili, ki so jim na voljo in so potrebna za izpolnjevanje njihovih nalog v skladu s to uredbo.

2a.  Pristojni organi pri izvajanju pooblastil iz člena 19 tesno sodelujejo za zagotovitev, da se z upravnimi kaznimi in drugimi ukrepi dosežejo želeni rezultati iz te uredbe, ter usklajujejo svoje dejavnosti, da se preprečita morebitno podvajanje in prekrivanje pri uporabi upravnih kazni in drugih ukrepov v čezmejnih primerih.

Člen 19

1.  Ta člen se uporablja za vsako kršitev uredbe.

2.  Države članice zagotovijo, da so pristojni organi pooblaščeni za sprejetje vsaj naslednjih upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov ▌:

(a)  odredbe, ki prepoveduje trženje naložbenega produkta;

(b)  odredbe, ki začasno prekinja trženje naložbenega produkta;

(c)  opozorila, ki je javno ter v katerem sta navedeni odgovorna oseba in vrsta kršitve;

(d)  odredbe za objavo nove različice dokumenta s ključnimi informacijami;

(da)  v primeru pravne osebe upravne globe v višini do 10 % skupnega letnega prometa te pravne osebe v predhodnem poslovnem letu; če je pravna oseba podružnica matičnega podjetja, se upošteva celotni letni promet, ki je razviden iz konsolidiranega računovodskega izkaza osnovnega matičnega podjetja v predhodnem poslovnem letu;

(db)  v primeru fizične osebe upravne globe v višini do 5 000 000 EUR oziroma v državah članicah, v katerih euro ni uradna valuta, ustrezne vrednosti v njihovih nacionalnih valutah dne ...*[datum začetka veljavnosti te uredbe].

3.  Kadar pristojni organi naložijo eno ali več upravnih kazni in drugih ukrepov ▌v skladu z odstavkom 2, države članice zagotovijo, da so pristojni organi pooblaščeni, da zadevnemu malemu vlagatelju izdajo neposredno sporočilo, v katerem so navedene informacije o upravni kazni ali drugem ukrepu ▌in s katerim je mali vlagatelj seznanjen, kje lahko vloži pritožbe ali odškodninske zahtevke, ali da od proizvajalca ali prodajalca naložbenega produkta zahtevajo, da izda takšno sporočilo.

Člen 20

Pristojni organi uporabljajo upravne kazni in druge ukrepe ▌iz člena 19(2) ob upoštevanju vseh pomembnih okoliščin, vključno z:

(a)  resnostjo in trajanjem kršitve;

(b)  stopnjo odgovornosti odgovorne fizične ali pravne osebe;

(c)  vplivom kršitve na interese malega vlagatelja;

(d)  sodelovanjem fizične ali pravne osebe, odgovorne za kršitev;

(e)  morebitnimi prejšnjimi kršitvami fizične ali pravne osebe;

(ea)  vsemi ukrepi, ki jih odgovorna oseba sprejme za preprečitev ponovitve kršitve v prihodnosti;

(eb)  vsemi odškodninami, ki jih odgovorna oseba po kršitvi zagotovi malim vlagateljem.

Člen 21

1.  Kadar pristojni organ razkrije upravne kazni in druge ukrepe ▌javnosti, o teh upravnih kaznih in drugih ukrepih ▌hkrati obvesti evropske nadzorne organe.

2.  Države članice enkrat letno pristojnemu evropskemu nadzornemu organu posredujejo informacije v zbirni obliki o vseh upravnih kaznih in drugih ukrepih ▌, naloženih v skladu s členom 18 in členom 19(2).

3.  Evropski nadzorni organi te informacije objavijo v letnem poročilu.

Člen 22

Kazni in drugi ukrepi, ki se naložijo zaradi kršitev iz člena 19(1), se takoj razkrijejo javnosti, pri čemer se vključijo vsaj informacije o vrsti kršitve te uredbe in identiteti odgovornih oseb ▌. Po najmanj petih letih lahko pristojni organi anonimizirajo informacije o osebi, ki se kaznuje z upravnimi kaznimi ali drugimi ukrepi, na svojem spletnem mestu.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 23

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji iz tega člena.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8(5), člena 10(2) ▌, člena 12(4), člena 13a(10) in člena 13b(9) se Komisiji podeli za obdobje [dveh let] od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Evropski parlament ali Svet lahko pooblastilo iz člena 8(5), člena 10(2) ▌, člena 12(4), člena 13a(10) in člena 13b(9) kadar koli prekliče. Pooblastilo preneha veljati s sklepom o preklicu pooblastila. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Preklic ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o njem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 8(5), členom 10(2) ▌, členom 12(4), členom 13a(10) in členom 13b(9), začne veljati le, če mu Evropski parlament in Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi z navedenim aktom, ne nasprotujeta ali če pred iztekom navedenega roka oba obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za [dva meseca].

5a.  Brez poseganja v druge določbe uredb (EU) št. 1093/2010, 1094/2010 in 1095/2010 je rok za nasprotovanje Evropskega parlamenta in Sveta v primeru, da Komisija osnutek regulativnega tehničnega standarda potrdi brez sprememb, [zaradi zapletenosti in obsega obravnavanih vprašanj], dva meseca. To obdobje se lahko na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta enkrat podaljša za en mesec.

Člen 23a

Dodatne določbe za osnutke regulativnih tehničnih standardov

1.  Ne glede na rok, določen za predložitev osnutkov regulativnih tehničnih standardov Komisiji, se sprejme dogovor o postopni predložitvi, v katerem so 12, 18 in 24 mesecev vnaprej navedena besedila ali skupine besedil, ki jih je treba predložiti.

2.  Če bi Evropski parlament v obdobju parlamentarnih počitnic vključno z morebitnim podaljšanjem imel na voljo manj kot dva meseca časa za skrbni pregled, Komisija ne sprejme regulativnih tehničnih standardov.

3.  Evropski nadzorni organi se lahko med pripravo osnutka regulativnih tehničnih standardov posvetujejo z Evropskim parlamentom, zlasti glede pomislekov, povezanih s področjem uporabe te uredbe.

4.  Če pristojni odbor Evropskega parlamenta glasuje za zavrnitev regulativnih tehničnih standardov, do začetka naslednjega plenarnega zasedanja pa manjkata manj kot dva tedna, lahko Evropski parlament rok za nasprotovanje iz člena 23(5a) dodatno podaljša do datuma plenarnega zasedanja po naslednjem plenarnem zasedanju.

5.  Če se regulativni tehnični standard zavrne in je ugotovljena problematika dovolj omejena, lahko Komisija sprejme pospešen urnik za pripravo revidiranih osnutkov.

6.  Komisija nemudoma zagotovi odgovore na vsa vprašanja, ki jih je nadzorna skupina Evropskega parlamenta uradno postavila prek predsednika pristojnega odbora, in sicer pred sprejetjem osnutka regulativnega tehničnega standarda.

Člen 24

1.   Družbe za upravljanje in investicijske družbe iz člena 2(1) in člena 27 Direktive 2009/65/ES ter prodajalci enot KNPVP, kot so opredeljeni v členu 1(2) navedene direktive, so oproščeni obveznosti iz te uredbe do ...[Datum tri leta po začetku njene veljavnosti].

1a.  UAIS, kot so opredeljeni v členu 4(1)(b) Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta(14), in osebe, ki prodajajo enote AIS, kot je opredeljeno v členu 4(1)(a) te direktive, so oproščene obveznosti v okviru te uredbe do ...[Datum tri leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe], pod pogojem, da zagotovijo dokument s ključnimi informacijami za vlagatelje po nacionalni zakonodaji v skladu s členom 78 Direktive 2009/65/ES ali z ustreznimi določbami nacionalnega prava.

Člen 25

1.  Do ...[štiri leta po začetku veljavnosti te uredbe] Komisija to uredbo pregleda. Pregled vključuje splošni pregled praktične uporabe pravil iz te uredbe, pri katerem se ustrezno upošteva razvoj na trgu naložbenih produktov za male vlagatelje. ▌ Pri pregledu se preuči tudi morebitna razširitev področja uporabe te uredbe na druge nove ali inovativne finančne produkte, ki se razširjajo v Uniji.

2.  Po posvetovanju s skupnim odborom evropskih nadzornih organov Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog.

2a.  Od ...[Datum začetka veljavnosti te uredbe] proizvajalci naložb zagotovijo dokument s ključnimi informacijami v skladu s to uredbo in so v skladu s členom 5(2) Direktive 2003/71/ES oproščeni predložitve izvlečka prospekta.

Člen 26

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od …[Datum dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 57(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A7-0368/2013).
(2) Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.
(3)UL C 70, 9.3.2013, str. 2.
(4)UL C 11, 15.1.2013, str. 59.
(5) Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS in 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).
(6) Direktiva 2002/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. decembra 2002 o zavarovalnem posredovanju (UL L 9, 15.1.2003, str. 3).
(7) Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L 345, 31.12.2003, str. 64).
(8) Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II), (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).
(9) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0012.
(10) Direktiva 2002/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo in o spremembi Direktive Sveta 90/619/EGS ter direktiv 97/7/ES in 98/27/ES (UL L 271, 9.10.2002, str. 16).
(11) Direktiva 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o alternativnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES (Direktiva o alternativnem reševanju potrošniških sporov) (UL L 165, 18.6.2013, str. 63).
(12) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) (UL L 331, 15.12.2010, str. 12), Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (UL L 331, 15.12.2010, str. 48) in Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).
(13) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/39/ES z dne 10. junija 2002 o spremembah Direktive 97/67/ES glede nadaljnjega odpiranja trgov poštnih storitev v Skupnosti konkurenci (UL L 176, 5.7.2002, str. 21).
(14) Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).


Financiranje, upravljanje in spremljanje SKP ***I
PDF 284kWORD 115k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike (COM(2011)0628 – C7-0341/2011 – COM(2012)0551 – C7-0312/2012 – 2011/0288(COD))
P7_TA(2013)0490A7-0363/2013
POPRAVKI

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2011)0628) in sprememb k predlogu (COM(2012)0551),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0341/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. aprila 2012(1) in 14. novembra 2012(2),

–  ob upoštevanju mnenja 1/2012 Računskega sodišča z dne 8. marca 2012(3),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 4. maja 2012(4),

–  ob upoštevanju svoje odločitve z dne 13. marca 2013 o začetku in mandatu medinstitucionalnih pogajanj o predlogu(5),

–  ob upoštevanju obveze predstavnika Sveta, ki se je v pismu z dne 7. oktobra 2013 zavezal, da bo v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije odobril to stališče,

–  ob upoštevanju člena 55 svojega Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter mnenj Odbora za razvoj, Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor ter Odbora za regionalni razvoj (A7-0363/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri skupno izjavo Parlamenta in Sveta, priloženo tej k resoluciji;

3.  upošteva izjavi Komisije, priloženi k tej resoluciji;

4.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 20. novembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2013 Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008

P7_TC1-COD(2011)0288


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1306/2013.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

SKUPNA IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o navzkrižni skladnosti

Svet in Evropski parlament pozivata Komisijo, naj spremlja prenos in izvajanje Direktive 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike in Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2009/128/ES z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov s strani držav članic in po potrebi, ko se bosta ti direktivi izvajali v vseh državah članicah in ko bodo določene obveze, ki neposredno veljajo za kmete, nadalje predloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe, da se ustrezni deli teh direktiv vključijo v sistem navzkrižne skladnosti.

IZJAVA KOMISIJE

v zvezi s poznimi plačili plačilnih agencij upravičencem (člen 42(1))

Evropska komisija izjavlja, da se bo pri sprejemanju pravil o zmanjšanju povračil plačilnim agencijam v primeru plačila upravičencem po najkasnejšem možnem datumu, ki ga določa zakonodaja Unije, ohranilo področje uporabe sedanjih določb, ki zadevajo pozna plačila za EKJS.

IZJAVA KOMISIJE

o ravni izvrševanja (člen 112b)

Evropska komisija potrjuje, da v skladu s členom 4(2) PEU spoštuje ustavno strukturo držav članic, zato države članice odločajo o tem, na kakšni teritorialni ravni želijo izvrševati skupno kmetijsko politiko, tako da bodo spoštovale pravo Unije in zagotavljale njeno učinkovitost. To načelo velja za vse štiri uredbe o reformi SKP.

(1) UL C 191, 29.6.2012, str. 116.
(2) UL C 11, 15.1.2013, str. 88.
(3) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(4) UL C 225, 27.7.2012, str. 174.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0087.


Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja ***I
PDF 271kWORD 107k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (COM(2011)0627 – C7-0340/2011 – COM(2012)0553 – C7-0313/2012 –2011/0282(COD))
P7_TA(2013)0491A7-0361/2013
POPRAVKI

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0627) in spremenjenega predloga (COM(2012)0553),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter prvega pododstavka člena 42 in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7-0340/2011),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja luksemburške poslanske zbornice v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja št. 1/2012 Računskega sodišča z dne 8. marca 2012(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. aprila 2012 in 12. decembra 2012(2),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 4. maja 2012(3),

–  ob upoštevanju svoje odločitve z dne 13. marca 2013 o začetku in mandatu medinstitucionalnih pogajanj o predlogu(4),

–  ob upoštevanju predstavnika Sveta, ki se je v pismu z dne 7. oktobra 2013 zavezal, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 in člena 37 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter mnenj Odbora za razvoj, Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za regionalni razvoj (A7-0361/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 20. novembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005

P7_TC1-COD(2011)0282


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1305/2013.)

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(2) UL C 191, 29.6.2012, str. 116 in UL C 44, 15.2.2013, str. 160.
(3) UL C 225, 27.7.2012, str.174.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0086.


Skupna ureditev trgov kmetijskih proizvodov ***I
PDF 289kWORD 86k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (Uredba o enotni SUT) (COM(2011)0626 – C7-0339/2011 – COM(2012)0535 – C7-0310/2012 – 2011/0281(COD))
P7_TA(2013)0492A7-0366/2013
POPRAVKI

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2011)0626) in spremenjenega predloga Komisije (COM(2012)0535),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter prvega odstavka člena 42 in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0339/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja 1/2012 Računskega sodišča z dne 8. marca 2012(1),

–  ob upoštevanju mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. aprila 2012 in 12. decembra 2012(2),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 4. maja 2012(3),

–  ob upoštevanju svoje odločitve z dne 13. marca 2013 o začetku in mandatu medinstitucionalnih pogajanj o predlogu(4),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 7. oktobra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter mnenj Odbora za razvoj, Odbora za proračun in Odbora za regionalni razvoj (A7-0366/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije, priloženo k tej resoluciji;

3.  je seznanjen z izjavami Komisije, priloženimi k tej resoluciji;

4.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 20. novembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007

P7_TC1-COD(2011)0281


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1308/2013.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije

o členu 43(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU)

Izid pogajanj v zvezi z uporabo člena 43(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije je del celotnega kompromisa o tekoči reformi SKP ter ne vpliva na stališča posameznih institucij o področju uporabe te določbe in na morebitne prihodnje spremembe v zvezi s tem vprašanjem, zlasti morebitno novo sodno prakso Sodišča Evropske unije.

Izjava Komisije

o tržnih standardih (povezano s členom 59(1a))

Komisija se zelo zaveda občutljivosti širitve tržnih standardov na sektorje ali proizvode, ki zaenkrat niso zajeti v teh pravilih v okviru uredbe o SUT.

Tržni standardi bi morali veljati le za sektorje, v katerih imajo potrošniki jasna pričakovanja in ko je treba izboljšati gospodarske razmere za proizvodnjo in trženje posameznih proizvodov ali njihovo kakovost ali ko je treba upoštevati tehnični napredek ali potrebo po inovacijah proizvodov. Ti standardi tudi ne bi smeli nalagati upravnega bremena, obenem pa bi morali biti lahko razumljivi za potrošnike in v pomoč proizvajalcem, da lažje predstavijo značilnosti in lastnosti svojih proizvodov.

Komisija bo upoštevala vse ustrezno utemeljene zahteve institucij ali predstavniških organizacij ter priporočila mednarodnih organov, pred uporabo svoje pristojnosti za vključitev novih proizvodov ali sektorjev v odstavek 1 člena 59 pa bo morala skrbno preučiti posebnosti zadevnega sektorja ter Evropskemu parlamentu in Svetu predstaviti poročilo, ki bo vsebovalo zlasti oceno potreb potrošnikov, stroškov in upravnih bremen za gospodarske subjekte, vključno z učinkom na notranji trg in mednarodno trgovino, ter koristi za proizvajalce in končne potrošnike.

Izjava Komisije

o sladkorju

Komisija bo zaradi ravnovesja trga in tekoče preskrbe trga Unije s sladkorjem v času do izteka kvot za sladkor pri uporabi začasnih mehanizmov upravljanja trga iz člena 101da uredbe o SUT upoštevala interese pridelovalcev sladkorne pese kot tudi rafinerij surovega sladkornega trsa.

Izjava Komisije

o evropskem orodju za spremljanje cen

Komisija priznava pomen zbiranja in razširjanja razpoložljivih podatkov o gibanju cen na različnih stopnjah verige preskrbe s hrano. Komisija je v ta namen razvila orodje za spremljanje cen živil, ki izhaja iz združenih podatkov o indeksih cen, povezanih z živili, ki jih zbirajo nacionalni statistični uradi. Namen tega orodja je združiti in dati na voljo razvoj cen v verigi preskrbe s hrano ter omogočiti primerjavo gibanja cen za posamezne kmetijske proizvode, za živilsko industrijo in za posamezne potrošniške proizvode. To orodje se stalno izboljšuje ter naj bi v prihodnje zajelo širši razpon proizvodov iz verige preskrbe s hrano in na splošno zadovoljilo potrebe kmetov in potrošnikov po večji preglednosti pri oblikovanju cen živil. Komisija bo redno poročala Evropskemu parlamentu in Svetu o dejavnostih evropskega orodja za spremljanje cen živil in rezultatih njegovih študij.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(2) UL C 191, 29.6.2012, str. 116, in UL C 44, 15.2.2013, str. 158.
(3) UL C 225, 27.7.2012, str. 174.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0085.


Neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru SKP ***I
PDF 276kWORD 101k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike (COM(2011)0625 – C7-0336/2011 – COM(2012)0552 – C7-0311/2012 – 2011/0280(COD))
P7_TA(2013)0493A7-0362/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2011)0625) in spremenjenega predloga Komisije (COM(2012)0552),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 42 in 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0336/2011),

–  ob upoštevanju Akta o pristopu iz leta 1979 in zlasti odstavka 6 Protokola št. 4 o bombažu, priloženega Aktu,

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča št. 1/2012 z dne 8. marca 2012(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. aprila 2012 in 12. decembra 2012(2),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 4. maja 2012(3),

–  ob upoštevanju svoje odločitve z dne 13. marca 2013 o začetku in mandatu medinstitucionalnih pogajanj o predlogu(4),

–  upoštevanju predstavnika Sveta, ki se je zavezal v pismu z dne 7. oktobra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenj Odbora za razvoj, Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor, Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za regionalni razvoj (A7-0362/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  je seznanjen z izjavama Komisije, priloženima k tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 20. novembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009

P7_TC1-COD(2011)0280


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1307/2013.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

IZJAVA KOMISIJE o členu 9(2) o neposrednih plačilih

Člen 9(2) osnutka uredbe o neposrednih plačilih kmetu ne preprečuje, da bi stavbo ali stavbe ali njihov del oddal v najem tretjim osebam ali da bi imel v lasti hleve, če te dejavnosti niso glavna dejavnost kmeta.

IZJAVA KOMISIJE o vezani podpori

Komisija pozorno spremlja razvoj na trgu v zvezi s kmetijskimi proizvodi, zlasti tistimi, ki niso upravičeni do vezane podpore v skladu s členom 38(1) Uredbe o neposrednih plačilih, ter lahko ob resni krizi na trgu sprejme vse ukrepe, ki jih ima na voljo, za izboljšanje stanja na trgu.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(2) UL C 191, 29.6.2012, str. 116 in UL C 44, 15.2.2013, str. 159.
(3) UL L 255, 27.7.2012, str. 174.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0084.


Prehodne določbe glede podpore za razvoj podeželja ***I
PDF 274kWORD 88k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter spremembi Uredbe (EU) št. […] [RP] glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014, Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. […] [NP], (EU) št. […] [HZU] in (EU) št. […] [enotna SUT] v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (COM(2013)0226 – C7-0104/2013 – 2013/0117(COD))
P7_TA(2013)0494A7-0326/2013
POPRAVKI

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0226),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0104/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. septembra 2013(1),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 28. oktobra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenja Odbora za proračun (A7-0326/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  upošteva izjavo Komisije, priloženo k tej resoluciji,

3.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 20. novembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2013 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014

P7_TC1-COD(2013)0117


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1310/2014.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

IZJAVA KOMISIJE O RAZVOJU PODEŽELJA

Komisija izjavlja, da bo konstruktivno sodelovala z državami članicami pri pripravi in odobritvi novih programov za razvoj podeželja, da bi zagotovili gladek prehod na novo programsko obdobje tudi pri ukrepih, ki niso vključeni v člen 1 prehodne uredbe.

Komisija spodbuja države članice, ki bodo izkoristile možnost iz člena 1 prehodne uredbe, da prevzamejo nove pravne obveznosti za dejavnosti namakanja, naj to storijo pod pogoji za take dejavnosti iz člena 46(3) nove uredbe za razvoj podeželja za programsko obdobje 2014–2020.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.


Določbe o finančnem upravljanju za nekatere države članice, ki imajo resne težave v zvezi s finančno stabilnostjo ali jim take težave grozijo, in glede pravil o prenehanju obveznosti za nekatere države članice ***I
PDF 270kWORD 41k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 glede nekaterih določb o finančnem upravljanju za nekatere države članice, ki imajo resne težave v zvezi s finančno stabilnostjo ali jim take težave grozijo, in glede pravil o prenehanju obveznosti za nekatere države članice (COM(2013)0301 – C7-0143/2013 – 2013/0156(COD))
P7_TA(2013)0495A7-0312/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0301),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 177 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0143/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. septembra 2013(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 11. julija 2013(2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 14. novembra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenja Odbora za proračun (A7-0312/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 20. novembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2013 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 glede nekaterih določb o finančnem upravljanju za nekatere države članice, ki imajo resne težave v zvezi s finančno stabilnostjo ali jim take težave grozijo, pravilih o prenehanju obveznosti za nekatere države članice in pravilih o končnih plačilih

P7_TC1-COD(2013)0156


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1297/2013.)

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.


Finančna sredstva za nekatere države članice iz Evropskega socialnega sklada ***I
PDF 272kWORD 37k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 glede finančnih sredstev za nekatere države članice iz Evropskega socialnega sklada (COM(2013)0560 – C7-0244/2013 – 2013/0271(COD))
P7_TA(2013)0496A7-0381/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0560),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 177 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0244/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2013(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 14. novembra 2013, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za proračun (A7-0381/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 20. novembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2013 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 glede dodelitve finančnih sredstev za določene države članice iz Evropskega socialnega sklada

P7_TC1-COD(2013)0271


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1298/2013.)

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.


Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med EU in Kiribati ***
PDF 194kWORD 36k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2013 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo in Republiko Kiribati o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, določenih v Sporazumu o partnerstvu med Evropsko skupnostjo na eni strani in Republiko Kiribati na drugi strani (13331/2012 – C7-0036/2013 – 2012/0229(NLE))
P7_TA(2013)0497A7-0345/2013

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (13331/2012),

–  ob upoštevanju osnutka Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, določenih v Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo eni strani in Republiko Kiribati na drugi strani (13333/2012),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43(2) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0036/2013),

–  ob upoštevanju členov 81 in 90(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za ribištvo ter mnenj Odbora za razvoj ter Odbora za proračun (A7-0345/2013),

1.  odobri sklenitev Protokola;

2.  poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje zapisnike in sklepe sej skupnega odbora iz člena 10 Sporazuma ter večletni sektorski program iz člena 3 Protokola in s tem povezane letne ocene; poziva Komisijo, naj predstavnikom Parlamenta omogoči, da se kot opazovalci udeležijo sej skupnega odbora; poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu v zadnjem letu uporabe Protokola in pred začetkom pogajanj o njegovem podaljšanju posreduje celovito poročilo z oceno njegovega izvajanja brez nepotrebnega omejevanja dostopa do navedenega dokumenta;

3.  poziva Svet in Komisijo, naj ga v skladu s členom 13(2) Pogodbe o Evropski uniji in členom 218(10) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter v okviru svojih pristojnosti hitro in izčrpno obveščata o vseh fazah postopka, povezanega z novim protokolom in njegovim podaljšanjem;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Kiribati.


Določitev sedežev institucij Evropske unije
PDF 218kWORD 62k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2013 o določitvi sedežev institucij Evropske unije (2012/2308(INI))
P7_TA(2013)0498A7-0350/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 232 in 341 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Protokola 6, ki je priložen Pogodbama, o določitvi sedežev institucij in določenih organov, uradov, agencij in služb Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 10, 14 in 48 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju svojega stališča o teh zadevah, ki ga je izrazil zlasti v priporočilu z dne 21. junija 1958, resoluciji z dne 7. julija 1981, s katero je sprejel Zagarijevo poročilo, priporočilih za medvladno konferenco z dne 13. aprila 2000 in povezanih resolucijah: resoluciji z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo(1), resoluciji z dne 10. maja 2012 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek I – Evropski parlament(2), resoluciji z dne 16. februarja 2012 o smernicah za proračunski postopek za leto 2013, oddelek I – Evropski parlament, oddelek II – Svet, oddelek IV – Sodišče, oddelek V – Računsko sodišče, oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor, oddelek VII – Odbor regij, oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic, oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje(3), resoluciji z dne 29. marca 2012 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2013(4) ter resoluciji z dne 4. julija 2012 o pooblastilu za trialog o predlogu proračuna za leto 2013(5),

–  ob upoštevanju vprašanj za pisni odgovor E-000181-2007, E-006174-2009, E-006258-2009, E-002934-2012, E-002935-2012, E-004134-2012 in E-004135-2012 Komisiji in Svetu,

–  ob upoštevanju poročil generalnega sekretarja iz septembra 2002 in avgusta 2013 o stroških vzdrževanja treh krajev dela,

–  ob upoštevanju skupnega poročila delovne skupine predsedstva in Odbora za proračun o proračunu Parlamenta za leto 2012,

–  ob upoštevanju svojih poročil o dejavnosti za obdobja 1993–1999, 1999–2004, 2004–2009 in 2009–2011,

–  ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije, zlasti zadev C-230/81(6), C-345/95(7) in združenih zadev C-237/11 in C-238/11(8),

–  ob upoštevanju peticije 630/2006 kampanje za en sedež, ki jo je podprlo več kot milijon državljanov EU,

–  ob upoštevanju glasovanja na plenarnem zasedanju Parlamentu dne 23. oktobra 2012, na katerem je večina poslancev (78 %) pozvala države članice, naj pregledajo svoja stališča o vprašanju uradnega sedeža Parlamenta v Strasbourgu,

–  ob upoštevanju členov 5(3), 29, 41, 48, 74a, 201 in 202(4) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za peticije (A7-0350/2013),

A.  ker člen 341 PDEU določa, da se sedeži institucij Unije določijo v medsebojnem soglasju držav članic;

B.  ker so države članice tako sklenile v Protokolu št. 6, ki je priložen Pogodbama in ki Bruselj določa za sedež Komisije, Sveta (ta se v aprilu, juniju in oktobru sestaja v Luxembourgu), Ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij, Luxembourg za sedež Sodišča Evropske unije, Računskega sodišča in Evropske investicijske banke, Frankfurt za sedež Evropske centralne banke in Haag za sedež Evropskega policijskega urada;

C.  ker je bila odločitev držav članic o teh sedežih dosežena v širšem okviru, ob upoštevanju zgodovinskega razvoja Evropske unije in njenih institucij ter geografske razpršenosti;

D.  ker ima Parlament posebno in edinstveno vlogo kot edina institucija, ki jo neposredno izvolijo evropski državljani in je njim tudi odgovorna, in ker se je njegova vloga v primerjavi z vlogo drugih institucij EU od njegove ustanovitve najbolj spremenila, pri čemer pa to poročilo obravnava predvsem sedež in delovne ureditve Evropskega parlamenta;

E.  ker Protokol 6, ki je priložen k Pogodbama, določa, da ima Parlament svoj sedež v Strasbourgu, kjer poteka 12 mesečnih plenarnih zasedanj, vključno s proračunskim, da dodatna plenarna zasedanja potekajo v Bruslju ter da generalni sekretariat in njegove službe ostajajo v Luxembourgu;

F.  ker člena 10 in 14 PEU pravita, da je EU predstavniška demokracija s Parlamentom kot neposrednim zastopnikom evropskih državljanov na ravni Unije ter da je Parlament kot sozakonodajalec enakopraven Svetu;

G.  ker člen 232 PDEU Parlamentu omogoča, da sprejme svoj poslovnik, v okviru katerega lahko določi dolžino plenarnih zasedanj v skladu s pogodbami in sodno prakso Sodišča Evropske unije;

H.  ker je Sodišče Evropske unije navedlo, da kraj sedeža ne sme ovirati dobrega delovanja Parlamenta; ker je poleg tega navedlo, da več krajev dela sicer povzroča pomanjkljivosti in stroške, da pa vsaka sprememba sedeža ali krajev dela zahteva spremembo Pogodbe in s tem soglasje držav članic;

I.  ker se je Parlament povsem spremenil iz posvetovalnega organa z 78 imenovanimi poslanci, ki so si – predvsem iz praktičnih razlogov – delili prostore s parlamentarno skupščino Sveta Evrope v Strasbourgu, v polnopraven, neposredno izvoljen Parlament s trenutno 766 poslanci, ki je danes sozakonodajalec, enakopraven Svetu;

J.  ker se krepitev njegove zakonodajne vloge kaže v porastu števila postopkov soodločanja (zdaj rednih zakonodajnih postopkov) s 165 v obdobju 1993–1999 na 454 v obdobju 2004–2009, v sedanjem zakonodajnem obdobju pa bo ta številka še višja;

K.  ker se spreminjajoča se vloga Parlamenta odraža tudi v 150-odstotnem povečanju medinstitucionalnih sestankov s 16 000 na ocenjenih 40 000 med letoma 2009 in 2013 ter v stalnih pogajanjih in trialogih s Komisijo, Svetom in posameznimi državami članicami, ki so zdaj del zakonodajnega postopka in so pripeljali do velikega porasta sporazumov, ki so doseženi že na prvi obravnavi, z 28 % v obdobju 1999–2004 na 72 % v obdobju 2004–2009;

L.  ker je bila struktura koledarja Parlamenta (določena na vrhu v Edinburgu leta 1992) sprejeta pred vsemi spremembami njegove vloge, ki izhajajo iz sprejema pogodb iz Maastrichta, Amsterdama, Nice in Lizbone;

M.  ker sta Svet in Evropski svet že skoncentrirala svoje delo v Bruslju, kjer zdaj potekajo vsi sestanki Evropskega sveta – prej so vedno potekali v državi, ki je predsedovala v okviru menjajočega se predsedstva;

N.  ker zemljepisna razdalja med uradnimi sedeži sozakonodajalnih organov – 435 km – oddaljuje Parlament ne le od Sveta in Komisije, pač pa tudi od drugih zainteresiranih strani, kot so nevladne organizacije, organizacije civilne družbe in predstavništva držav članic, ter od ene izmed največjih mednarodnih novinarskih skupnosti na svetu;

O.  ker dodatni letni stroški, ki so posledica geografske razpršenosti Parlamenta, znašajo od 156 milijonov do 204 milijone EUR(9), kar ustreza približno 10 % letnega proračuna Parlamenta, hkrati pa je tudi okoljski učinek precejšen, saj so izpusti CO2, povezani s prevozi v tri kraje dela in nazaj, ocenjeni med 11 000(10) in 19 000 ton(11);

P.  ker trenutne delovne ureditve Evropskega parlamenta nalagajo dodatne stroške in potovanje tudi drugim institucijam Evropske unije, zlasti Komisiji in Svetu, predstavnikom držav članic, novinarjem in predstavnikom civilne družbe;

Q.  ker je 78 % vseh službenih potovanj uslužbencev Parlamenta (povprečno 3 172 na mesec) neposredna posledica njegove geografske razpršenosti; ker je treba prostore Parlamenta v Strasbourgu ogrevati, vzdrževati ter v njih zaposlovati osebje skozi vse leto, čeprav so v uporabi samo 42 dni na leto (neuporabljeni ostajajo 89 % časa);

R.  ker odhodki, ki izvirajo iz geografske razpršenosti Parlamenta, predstavljajo pomembno področje možnosti varčevanja, zlasti v sedanjih gospodarskih razmerah;

S.  ker je Parlament vse od svojega predloga iz leta 1958, da bi imel prostore v bližini Sveta in Komisije, s številnimi poročili, deklaracijami in izjavami večkrat izrazil željo po bolj praktični in učinkovitejši ureditvi dela;

T.  ker so državljani EU – vključno z več kot milijonom državljanov, ki so podprli peticijo za en sedež Parlamenta – večkrat izrazili nezadovoljstvo s sedanjo ureditvijo;

U.   ker določbe o pravici Parlamenta do samoorganizacije spadajo med vidnejša vprašanja parlamentarizma;

V.  ker poleg tukaj obravnavanih vprašanj obstajajo tudi druga bistvena vprašanja, ki so neposredno povezana s položajem Evropskega parlamenta in njegovo funkcijo v strukturi institucij Evropske unije ter doslej še niso bila prepričljivo razrešena; ker sem spadajo tudi volilna pravica, določbe o varnostnem območju, vprašanja o imuniteti in vprašanja o statutu poslancev; ker bi bilo treba ta vprašanja umestiti bodisi v obseg pravice Parlamenta do samoorganizacije bodisi v okvir splošne pristojnosti odločanja ali pa jih obravnavati vsaj z rednim zakonodajnim postopkom v okviru soodločanja;

1.  meni, da je treba Evropskemu parlamentu kot neposrednemu predstavniškemu organu evropskih državljanov priznati posebno pravico, da določi svojo organizacijo dela, vključno s pravico odločanja, kje in kdaj se bo sestajal;

2.  se strinja z načelom, da bi bil Evropski parlament bolj učinkovit, stroškovno učinkovit in prijazen do okolja, če bi bil na enem samem mestu; ugotavlja, da so mesečne selitve med Brusljem in Strasbourgom za večino državljanov EU postale simbolično negativno vprašanje, kar škoduje ugledu Evropske unije, zlasti v času, ko je zaradi finančne krize prišlo do resnih in bolečih rezov v izdatke v državah članicah;

3.   meni, da ima Evropski parlament vso pravico začeti razpravo o svoji pravici določati svojo ureditev dela, vključno s pravico odločanja, kje in kdaj se bo sestajal;

4.  se zato zavezuje, da bo začel redni postopek za spremembo Pogodb v skladu s členom 48 PEU, da bi predlagal spremembe člena 341 PDEU in Protokola 6, ki so potrebne, da bi lahko Parlament odločal o kraju svojega sedeža in svoji notranji ureditvi;

5.  sklene, da ne bo izdal nobenih priporočil glede sedežev drugih institucij EU;

6.   poudarja, da je treba oceniti finančne in gospodarske učinke spremembe sedeža ali krajev dela ter poiskati ustrezen kompromis, ki bo zagotovil nadaljnjo uporabo obstoječih zgradb Evropskega parlamenta;

7.  priznava, da mora vsaka prihodnja odločitev Parlamenta o organizaciji njegovega dela omogočiti dovolj časa za razpravo in razmislek, pa tudi za urejen prehod;

8.   poziva Računsko sodišče ali podobno neodvisno agencijo, naj priskrbi celovito analizo morebitnih prihrankov za proračun EU, če bi imel Parlament samo en sedež; naproša, naj ta analiza vključuje proračunske vidike in dodatne stroške, kot so prihranki, ki bi nastali z zmanjšanjem izgube delovnega časa in povečanjem učinkovitosti;

9.  poziva predsedstvo, naj Eurobarometru ali drugi podobni strokovni službi za javnomnenjske raziskave naroči, da do 1. januarja 2014 pripravi raziskavo o pogledih evropskih državljanov glede možnosti, da Parlament ohrani delovno ureditev na treh krajih, s posebnim poudarkom na finančnih stroških, stroških za okolje in učinkovitosti sedanje ureditve;

10.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu svetu ter voditeljem držav in vlad ter parlamentom držav članic.

(1) UL C 380 E, 11.12.2012, str. 89.
(2) UL L 286, 17.10.2012, str. 1.
(3) UL C 249 E, 30.8.2013, str. 18.
(4) UL C 257 E, 6.9.2013, str. 104.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0289.
(6) Zadeva C-230/81, Veliko vojvodstvo Luksemburg proti Evropskem parlamentu.
(7) Zadeva C-345/95, Francoska republika proti Evropskem parlamentu.
(8) Zadevi C-237/11 in C-238/11, Francoska Republika proti Evropskem parlamentu.
(9)Zadnja izčrpna ocena stroškov, ki je na voljo, je poročilo generalnega sekretarja Evropskemu parlamentu. Razpon od 169 do 204 milijone EUR letno, ki ga potrjuje poročilo skupne delovne skupine predsedstva in Odbora za proračun iz leta 2012, je izračunan tako, da se ocena 148 milijonov EUR dopolni z 28,3 milijona EUR stroškov letne amortizacije za stavbe v Strasbourgu, kar je treba upoštevati od datuma nakupa teh stavb. V odgovoru generalnega sekretarja z dne 30. avgusta 2013 na zahteve v odstavku 10 resolucije Parlamenta z dne 6. februarja 2013 o smernicah za proračunski postopek za leto 2014 so dodatni stroški zaradi sedeža v Strasbourgu ocenjeni na 103 milijone EUR, kar ob upoštevanju ocen za amortizacijo in neuporabljene prostore iz poročila skupne delovne skupine iz leta 2012 skupaj znese 156 milijonov EUR.
(10)„Trije kraji dela Evropskega parlamenta – finančne, okoljske in regionalne posledice geografske razpršenosti“, sporočilo generalnega sekretarja Evropskemu parlamentu z dne 30. avgusta 2013 v odgovor na zahteve v odstavku 10 resolucije Parlamenta z dne 6. februarja 2013 o smernicah za proračunski postopek za leto 2014.
(11) „Delovanje Evropskega parlamenta v dveh sedežih: okoljski stroški, prevoz in energija“, poročilo pripravilo podjetje Eco-Logica Ltd. za skupino Verts/ALE, november 2007.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov