Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 21. november 2013 - Strasbourg
Obzorje 2020 - okvirni program za raziskave in inovacije (2014–2020) ***I
 Pravila za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije Obzorje 2020 ter razširjanje njegovih rezultatov ***I
 Strateški inovacijski program Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo ***I
 Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo ***I
 Konkurenčnost podjetij ter mala in srednje velika podjetja ***I
 Posebni program za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 *
 Evropska statistika ***I
 Program Evropske unije za socialne spremembe in inovacije ***I
 Program za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) ***I
 Akcijski program za obdavčitev ***I
 Akcijski program za carine ***I
 Zavarovanje in pozavarovanje (Spremembe k Solventnost II) ***I
 Stanje izvajanja razvojne agende iz Dohe
 Akcijski načrt za podjetništvo 2020 - Oživitev podjetniškega duha v Evropi
 Izvajanje skupne varnostne in obrambne politike
 Tehnološka in industrijska baza evropske obrambe
 Krepitev socialne razsežnosti EMU
 Bangladeš: človekove pravice in prihodnje volitve
 Katar: razmere delavcev migrantov
 Pravično sodstvo v Boliviji, zlasti primera Előda Tóásója in Maria Tadića

Obzorje 2020 - okvirni program za raziskave in inovacije (2014–2020) ***I
PDF 295kWORD 105k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. novembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) Obzorje 2020 (COM(2011)0809 – C7-0466/2011 – 2011/0401(COD))
P7_TA(2013)0499A7-0427/2012

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0809),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 173(3) in 182(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0466/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 28. marca 2012(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 19. julija 2012(2)

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 12. septembra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za proračun, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za ribištvo, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za pravne zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0427/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  je seznanjen z izjavami Komisije, priloženimi k tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 21. novembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) - Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES

P7_TC1-COD(2011)0401


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1291/2013.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

IZJAVE KOMISIJE

Izjava glede člena 19

Evropska komisija predlaga, da se v programu Obzorje 2020 še naprej uporablja isti etični okvir za odločanje o financiranju raziskav izvornih celic človeških zarodkov iz sredstev EU, kot se je uporabljal v 7. okvirnem programu.

Komisija predlaga nadaljnjo uporabo tega etičnega okvira, saj je na podlagi izkušenj razvil odgovoren pristop do zelo obetavnega področja znanosti, ki je dokazal, da zadovoljivo deluje v okviru raziskovalnih programov, v katerih sodelujejo raziskovalci iz številnih držav z zelo različnimi regulativnimi razmerami.

(1)  V sklepu o 7. okvirnem programu so tri področja raziskav izrecno izključena iz financiranja Skupnosti:

–  raziskovalne dejavnosti s ciljem kloniranja človeka za reproduktivne namene;

–  raziskovalne dejavnosti z namenom spreminjanja genske dediščine človeka, s katerimi bi takšne spremembe postale dedne;

–  raziskovalne dejavnosti z namenom ustvarjanja človeških zarodkov izključno za raziskovalne namene ali za namen pridobivanja matičnih celic, vključno s prenosom jedra somatske celice.

(2)  Dejavnosti, ki so prepovedane v vseh državah članicah, se ne bodo financirale. Dejavnost, ki je prepovedana v posamezni državi članici, se v tej državi članici ne bo financirala.

(3)  Sklep o programu Obzorje 2020 in določbe o etičnem okviru, ki urejajo financiranje Skupnosti za raziskave izvornih celic človeških zarodkov, nikakor ne vodijo do presoje vrednot v zvezi z regulativnim ali etičnim okvirom, ki ureja tovrstne raziskave v državah članicah.

(4)  Evropska komisija v razpisih za zbiranje predlogov ne spodbuja izrecno uporabe izvornih celic človeških zarodkov. Uporaba človeških izvornih celic, tako odraslih ljudi kot zarodkov, je odvisna od presoje znanstvenikov glede na cilje, ki jih želijo doseči. V praksi je največji del finančnih sredstev Skupnosti za raziskave izvornih celic namenjen za uporabo človeških izvornih celic odraslih ljudi. Nobenega razloga ni, zakaj bi se to v Obzorju 2020 bistveno spremenilo.

(5)  Vsak projekt, ki predlaga uporabo izvornih celic človeških zarodkov, mora uspešno prestati znanstveno oceno, med katero neodvisni vrhunski raziskovalci ocenijo potrebo po uporabi takšnih izvornih celic za dosego znanstvenih ciljev.

(6)  Predlogi, ki uspešno prestanejo znanstveno oceno, so nato predmet stroge etične presoje, ki jo organizira Evropska komisija. Pri tej etični presoji se upoštevajo, ki jih odražajo Listina Evropske unije o temeljnih pravicah in ustrezne mednarodne konvencije, kot so Konvencija Sveta Evrope o človekovih pravicah in biomedicini, podpisana v Oviedu 4. aprila 1997, in njeni dodatni protokoli ter Splošna deklaracija o človeškem genomu in človekovih pravicah, ki jo je sprejel Unesco. Poleg tega je namen etične presoje preveriti, ali predlogi upoštevajo predpise držav, v katerih se bodo raziskave izvajale.

(7)  V posebnih primerih se lahko etična presoja opravi v času trajanja projekta.

(8)  Vsak projekt, ki predlaga uporabo izvornih celic človeških zarodkov, mora pred začetkom pridobiti odobritev ustreznega nacionalnega ali lokalnega odbora za etiko. Upoštevati se morajo vsa nacionalna pravila in postopki, vključno glede vprašanj, kot so soglasje staršev, odsotnost finančne spodbude itd. Preverjalo se bo, ali projekt vključuje sklicevanja na izdajo dovoljenj in nadzorne ukrepe, ki jih sprejmejo pristojni organi države članice, v kateri se bodo izvajale raziskave.

(9)  Predlog, ki bo uspešno prestal znanstveno oceno, nacionalne ali lokalne etične presoje in evropsko etično presojo, bo za vsak primer posebej predložen v odobritev državam članicam, ki se srečujejo v okviru odbora v skladu s postopkom pregleda. Projekti, ki bodo vključevali uporabo izvornih celic človeških zarodkov in ne bodo pridobili odobritve držav članic, se ne bodo financirali.

(10)  Evropska komisija si bo še naprej prizadevala, da bi postali rezultati raziskav izvornih celic, ki jih financira Skupnost, splošno dostopni vsem raziskovalcem in bi v končni fazi koristili pacientom v vseh državah.

(11)  Evropska komisija bo podprla ukrepe in pobude, ki prispevajo k usklajevanju in racionalizaciji raziskav izvornih celic človeških zarodkov v okviru etično odgovornega pristopa. Komisija bo zlasti podprla evropski register linij izvornih celic človeških zarodkov. Podpora registru bo omogočila spremljanje obstoječih izvornih celic človeških zarodkov v Evropi, prispevala k čim večji uporabi teh celic s strani znanstvenikov in lahko pomaga pri izogibanju nepotrebnemu pridobivanju novih linij izvornih celic.

(12)  Evropska komisija bo nadaljevala sedanjo prakso in odboru, ki postopa v skladu s postopkom pregleda, ne bo posredovala predlogov za projekte, ki vključujejo raziskovalne dejavnosti, pri katerih se uničujejo človeški zarodki, vključno za pridobivanje izvornih celic. Izključitev te faze iz financiranja Skupnosti ne bo preprečila financiranja nadaljnjih faz, ki vključujejo izvorne celice človeških zarodkov.

Izjava o energiji

Komisija priznava, da bodo imeli v prihodnosti bistveno vlogo energetska učinkovitost pri končnih uporabnikih in obnovljivi viri energije, da bo pomembno imeti boljša omrežja in možnosti shranjevanja ter čim bolj izkoristiti njihov potencial, da so za izgradnjo zmogljivosti potrebni ukrepi za njihovo tržno uvajanje, da je treba izboljšati upravljanje in odpraviti ovire na trgu, tako da se bodo lahko uveljavile rešitve za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije.

Komisija si bo prizadevala zagotoviti, da se vsaj 85 % proračuna Obzorja 2020, namenjenega energetskemu izzivu, porabi na področju nefosilnih goriv, od tega najmanj 15 % tega dela proračuna za dejavnosti tržnega uvajanja obstoječih obnovljivih virov energije in tehnologije za energetsko učinkovitost v okviru programa Inteligentna energija — Evropa III. Ta program se bo izvajal prek namenske strukture upravljanja in bo zajemal tudi podporo za izvajanje trajnostne energetske politike, krepitev zmogljivosti in mobilizacijo financiranja za naložbe, kakor je bilo izvedeno do danes.

Preostali del bo namenjen tehnologijam fosilnih goriv in možnostim razvoja, ki so odločilnega pomena za doseganje ciljev za leto 2050, in podpiranju prehoda na trajnosten energetski sistem.

Napredek pri uresničevanju teh ciljev se bo spremljal in Komisija bo redno poročala o doseženem napredku.

Izjava o spodbujanju odličnosti in povečevanju udeležbe

Komisija je zavezana oblikovanju in izvajanju ukrepov za zapolnitev vrzeli med raziskavami in inovacijami v Evropi, in sicer v sklopu novega naslova „Spodbujanje odličnosti in povečevanje udeležbe“. Sredstva, predvidena za te ukrepe, ne smejo biti nižja od zneska, porabljenega v sedmem okvirnem programu za ukrepe, ki obravnavajo „povečevanje udeležbe“.

Nove dejavnosti evropskega sodelovanja v znanosti in tehnologiji, ki se sprejmejo v okviru „povečevanja udeležbe“ in se podpirajo iz proračuna za „spodbujanje odličnosti in udeležbe“. Dejavnosti sodelovanja v znanosti in tehnologiji, ki ne sodijo v ta sklop, bi pa morale biti deležne enakovrednega financiranja, bi se morale financirati iz proračunskih sredstev pod „6. Evropa v spreminjajočem se svetu – vključujoče in inovativne družbe, ki kritično razmišljajo“.

Ta del proračuna bi moral podpirati tudi večji del dejavnosti, povezanih z mehanizmom za pomoč politikam in nadnacionalnimi mrežami nacionalnih kontaktnih točk.

Izjava o pečatu odličnosti

Ukrepanje na ravni Unije zagotavlja vseevropsko konkurenčnost pri izbiranju najboljših predlogov – tako se poveča raven odličnosti in zagotovi prepoznavnost vodilnih raziskav in inovacij.

Komisija meni, da pozitivno ocenjeni predlogi o Evropskem raziskovalnem svetu, ukrepih Marie Skłodowski - Curie, ukrepih za oblikovanje raziskovalnih skupin, drugi fazi instrumenta za MSP ali predlogih za projekte sodelovanja, ki iz proračunskih razlogov ne bi mogli biti financirani, še vedno izpolnjujejo merilo odličnosti v programu Obzorje 2020.

Če to udeleženci odobrijo, se ti podatki lahko izmenjajo s pristojnimi organi.

Komisija zato pozdravlja vse pobude za financiranje teh projektov iz nacionalnih, regionalnih ali zasebnih virov. V tem smislu ima tudi kohezijska politika osrednjo vlogo, in sicer s krepitvijo zmogljivosti.

Izjava o instrumentu za MSP

Podpora malim in srednjim podjetjem v okviru Obzorja 2020 je pomemben del pri uresničevanju cilja tega programa za spodbujanje inovacij, gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest. Zato bo Komisija zagotovila veliko vidnost te podpore v Obzorju 2020, zlasti prek instrumenta za MSP v delovnih programih, smernicah in komunikacijskih dejavnostih. Vsa prizadevanja bodo namenjena temu, da bo za mala in srednja podjetja preprosto prepoznati in izkoristiti možnosti, ki jim jih zagotavljata sklopa „Družbeni izzivi“ in “Omogočitvene in industrijske tehnologije“.

Instrument za MSP bo treba izvajati prek strukture enotnega centraliziranega upravljanja, odgovorne za ocenjevanje in vodenje projektov, vključno z uporabo skupnih informacijskih sistemov in poslovnih procesov.

Instrument za MSP bi pritegnil najbolj ambiciozne inovativne projekte malih in srednjih podjetij. Izvajal se bo predvsem od spodaj navzgor prek stalno odprtega razpisa, prilagojenega potrebam malih in srednjih podjetij, kot je določeno v okviru posebnega cilja „inovacije v MSP“, pri čemer se bodo upoštevale prednostne naloge in cilji omogočitvenih in industrijskih tehnologij ter družbenih izzivov in bodo omogočeni presečni predlogi iz obeh sklopov, kar bo podpiralo pristop od spodaj navzgor. Ta način se lahko pregleda oziroma obnovi vsaki dve leti, da se upoštevajo dveletni strateški programi. Po potrebi se lahko pole zgoraj opisanega razpisa organizirajo tudi razpisi za specifična področja strateškega interesa. Pri teh razpisih bo uporabljen koncept in postopki instrumenta za MSP ter njegova enotna vstopna točka za prosilce in spremne storitve mentorstva in usposabljanja.

Izjava o členu 6(5)

Brez poseganja v letni proračunski postopek, namerava Komisija v okviru strukturiranega dialoga z Evropskim parlamentom predstaviti letno poročilo o izvajanju proračuna, kakor je v Prilogi II k programu Obzorje 2020 razčlenjen po prednostnih nalogah in posebnih ciljih v okviru teh prednostnih nalog, vključno z uporabo člena 6(5).

Izjava o členu 12

Komisija bo na zahtevo predstavila sprejeti delovni programi pristojnemu odboru Evropskega parlamenta.

(1) UL C 181, 21.6.2012, str. 111.
(2) UL C 277, 13.9.2012, str. 143.


Pravila za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije Obzorje 2020 ter razširjanje njegovih rezultatov ***I
PDF 290kWORD 80k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. novembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije Obzorje 2020 ter razširjanje njegovih rezultatov (2014–2020) (COM(2011)0810 – C7-0465/2011 – 2011/0399(COD))
P7_TA(2013)0500A7-0428/2012

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0810),

–  ob upoštevanju člena 294(2), členov 173 in 183 ter drugega odstavka člena 188 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0465/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča z dne 19. julija 2012(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 28. marca. 2012,(2)

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 12. septembra 2013, da bo Svet odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za proračun (A7-0428/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  je seznanjen z izjavami Komisije, priloženimi tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 21. novembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2013 Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) - Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1906/2006

P7_TC1-COD(2011)0399


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1290/2013.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

IZJAVE KOMISIJE

Izjava o neposrednih stroških velikih raziskovalnih infrastruktur

S to izjavo se Komisija zavezuje pojasniti vprašanje neposrednih stroškov pri velikih raziskovalnih infrastrukturah, s čimer se želi odzvati na zahteve zainteresiranih strani.

Smernice glede neposrednih stroškov pri velikih raziskovalnih infrastrukturah v programu Obzorje 2020 se bodo uporabljale za stroške pri velikih raziskovalnih infrastrukturah v skupni vrednosti vsaj 20 milijonov EUR za posameznega upravičenca, izračunani kot seštevek zgodovinskih vrednosti sredstev posamezne raziskovalne infrastrukture, kot so izkazane v zadnji zaključeni bilanci stanja tega upravičenca pred datumom podpisa sporazuma o donaciji ali kot je določeno na podlagi stroškov najema in zakupa raziskovalnih infrastruktur.

Pod tem pragom se smernice za neposredne stroške pri velikih raziskovalnih infrastrukturah v programu Obzorje 2020 ne bodo uporabljale. Posamezne stroškovne postavke se lahko prijavijo kot upravičeni neposredni stroški v skladu z veljavnimi določili sporazuma o donaciji.

V splošnem bo kot neposredne stroške mogoče prijaviti vse stroške, ki izpolnjujejo splošna merila za ugotavljanje upravičenosti ter so neposredno povezani z izvajanjem ukrepa in mu jih je zato mogoče neposredno pripisati.

Pri veliki raziskovalni infrastrukturi, ki se uporablja za projekt, so tipičen primer neposrednih stroškov usredstveni stroški in operativni stroški.

Usredstveni stroški so stroški vzpostavitve in/ali prenove velike raziskovalne infrastrukture, pa tudi nekateri stroški posameznega popravila in vzdrževanja velike raziskovalne infrastrukture, njenih delov ali bistvenih sestavnih elementov.

Operativni stroški so stroški, ki jih ima upravičenec izrecno zaradi upravljanja velike raziskovalne infrastrukture.

Nekaterih stroškov pa ne bi bilo mogoče prijaviti kot neposrednih stroškov, temveč bi se upoštevali kot povrnjeni prek pavšalne stopnje za posredne stroške, npr. stroške najema, zakupa ali amortizacije upravnih stavb in sedežev.

Če iz dejavnosti, povezanih s projektom, izhaja le del stroškov, je mogoče prijaviti le tisti del, ki se neposredno nanaša na projekt.

Zaradi tega mora sistem merjenja upravičenca zagotavljati natančno količinsko opredelitev dejanske vrednosti stroškov projekta (tj. izkazovati dejansko potrošnjo in/ali porabo, povezano s projektom). To je mogoče zagotoviti, če je meritve mogoče razbrati z računa dobavitelja.

Običajno je merjenje stroškov povezano s časom, porabljenim za projekt, ki mora biti enak dejanskemu številu ur/dni/mesecev, ko je bila raziskovalna infrastruktura v uporabi za projekt. Skupno število produktivnih ur/dni/mesecev mora biti enako celotnemu potencialu uporabe raziskovalne infrastrukture (polna zmogljivost). Izračun polne zmogljivosti vključuje čas, ko je raziskovalna infrastruktura na voljo za uporabo, vendar se ne uporablja. Izračun polne zmogljivosti pa upošteva tudi dejanske omejitve, kot so delovni čas subjekta ter čas, porabljen za popravila in vzdrževanje (vključno z umerjanjem in testiranjem).

Če je stroške mogoče meriti glede na raziskovalno infrastrukturo, vendar jih zaradi tehničnih omejitev ni mogoče neposredno meriti glede na projekt, je sprejemljiva alternativna možnost merjenje stroškov prek enot dejanske uporabe, ki se nanaša na projekt, kar se dokaže z natančnimi tehničnimi specifikacijami in dejanskimi podatki, določi pa na podlagi analitičnega stroškovnega računovodstva upravičenca.

Stroške in njihovo neposredno merjenje glede na projekt je treba podpreti z ustreznimi dokaznimi listinami, ki zagotavljajo zadostno revizijsko sled.

Upravičenec lahko dokaže neposredno povezavo na podlagi drugih prepričljivih dokazov.

Službe Komisije bodo izdale priporočila za najboljšo prakso neposrednega merjenja in dokazne listine (npr. za usredstvene stroške: računovodski izkazi in politika upravičenca o amortizaciji, ki je del njegovih običajnih računovodskih načel in ki izkazuje izračun potencialne uporabe in dobe koristnosti sredstva, ter dokazi o njegovi dejanski uporabi pri projektu; za operativne stroške: posebni jasno označeni računi, ki se nanašajo na veliko raziskovalno infrastrukturo, pogodbo, trajanje projekta, itd.).

Na zahtevo upravičenca z velikimi raziskovalnimi infrastrukturami ter ob upoštevanju razpoložljivih virov in načela stroškovne učinkovitosti je Komisija pripravljena opraviti enostavno in pregledno predhodno oceno metodologije izračunavanja neposrednih stroškov upravičenca, da bi zagotovila pravno varnost. Te predhodne ocene bodo v celoti upoštevane pri naknadnih revizijah.

Poleg tega bo Komisija vzpostavila skupino, ki jo bodo sestavljali predstavniki ustreznih organizacij zainteresiranih strani in ki bo ocenila uporabo smernic.

Komisija potrjuje, da bo po sprejetju predpisov o programu Obzorje 2020 nemudoma sprejela smernice za izračunavanje neposrednih stroškov pri velikih raziskovalnih infrastrukturah.

Izjava o smernicah za merila za bonus

Komisija namerava izdati smernice o merilih za izvajanje dodatnega plačila takoj po sprejetju pravil za sodelovanje v programu Obzorje 2020 in razširjanje njegovih rezultatov.

Izjava o instrumentu Hitra pot do inovacij

Komisija namerava zagotoviti ustrezno prepoznavnost instrumenta Hitra pot do inovacij v raziskovalni in inovacijski skupnosti prek ozaveščanja in komunikacijskih dejavnosti pred pilotnim razpisom leta 2015.

Komisija ne namerava predhodno omejiti trajanja ukrepov v okviru instrumenta Hitra pot do inovacij. Pri oceni vpliva predloga se v zadostni meri upoštevajo dejavniki, kot sta časovna občutljivost in razmere v svetu na področju konkurence, da bi omogočili prožnost glede na posebnosti različnih področij uporabnih raziskav.

Poleg poglobljene ocene, opravljene v okviru vmesne ocene programa Obzorje 2020, se bo izvajalo stalno spremljanje vseh praktičnih vidikov pilotnega instrumenta Hitra pot do inovacij v zvezi s predložitvijo, oceno, izborom in proračunom predlogov v okviru razpisa za ta instrument, in sicer od prvega roka v letu 2015.

Da bi zagotovili učinkovitost pilotnega instrumenta in da bi bila opravljena ustrezna ocena, bo morda treba zajeti do sto projektov.

Izjava o členih 3 in 4

Komisija namerava v sporazum o donaciji v zvezi z dostopom javnosti do dokumentov in zaupnostjo vključiti sklic na nacionalno zakonodajo, da bi dosegli ustrezno ravnotežje med različnimi interesi.

Izjava o členu 28

(možnost 100-odstotne stopnje povračila za neprofitne pravne osebe za ukrepe na področju inovacij)

Komisija ugotavlja, da lahko tudi neprofitni subjekti izvajajo gospodarske dejavnosti pred komercializacijo, njihovo subvencioniranje pa bi lahko povzročilo izkrivljanje notranjega trga. Komisija bo torej predhodno ocenila, ali so upravičene dejavnosti gospodarske narave, ali se učinkovito preprečuje navzkrižno subvencioniranje in ali ima stopnja financiranja gospodarskih upravičenih dejavnosti negativne učinke, ki jih ni mogoče izravnati s pozitivnimi.

Izjava o členu 42

Komisija namerava v modelu sporazuma o donaciji določiti roke za zaščito rezultatov, pri čemer bo upoštevala roke iz sedmega okvirnega programa za raziskave.

(1) UL C 318, 20.10.2012, str. 1.
(2) UL C 181, 21.6.2012, str. 111.


Strateški inovacijski program Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo ***I
PDF 267kWORD 48k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. novembra 2013 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o strateškem inovacijskem programu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) – prispevek EIT k bolj inovativni Evropi (COM(2011)0822 – C7-0462/2011 – 2011/0387(COD))
P7_TA(2013)0501A7-0422/2012

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0822),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 173(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0462/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 28. marca 2012(1),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 12. septembra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravne zadeve (A7-0422/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 21. novembra 2013 z namenom sprejetja Sklepa 2013/.../EU Evropskega parlamenta in Sveta o strateškem inovacijskem programu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) – prispevek EIT k bolj inovativni Evropi

P7_TC1-COD(2011)0387


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Sklepu št. 1312/2013/EU.)

(1) UL C 181, 21.6.2012, str. 122.


Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo ***I
PDF 268kWORD 44k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. novembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 294/2008 o ustanovitvi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (COM(2011)0817 – C7-0467/2011 – 2011/0384(COD))
P7_TA(2013)0502A7-0403/2012

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0817),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 173(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0467/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 28. marca 2012(1),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 12. septembra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za proračun ter Odbora za pravne zadeve (A7-0403/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 21. novembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2013 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 294/2008 o ustanovitvi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo

P7_TC1-COD(2011)0384


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1292/2013.)

(1) UL C 181, 21.6.2012, str. 122.


Konkurenčnost podjetij ter mala in srednje velika podjetja ***I
PDF 269kWORD 88k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. novembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014–2020) (COM(2011)0834 – C7-0463/2011 – 2011/0394(COD))
P7_TA(2013)0503A7-0420/2012

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0834),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in členov 173 in 195 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0463/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja švedskega parlamenta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 29. marca 2012(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 9. oktobra 2012(2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 12. septembra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0420/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 21. novembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) (2014–2020) in o razveljavitvi Sklepa št. 1639/2006/ES

P7_TC1-COD(2011)0394


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1287/2013.)

(1) UL C 181, 21.6.2012, str. 125.
(2) UL C 391, 18.12.2012, str. 37.


Posebni program za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 *
PDF 1373kWORD 817k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. novembra 2013 o predlogu sklepa Sveta o uvedbi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) Obzorje 2020 (COM(2011)0811 – C7-0509/2011 – 2011/0402(CNS))
P7_TA(2013)0504A7-0002/2013

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2011)0811),

–  ob upoštevanju člena 182(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0509/2011),

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za kmetijstvo, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravne zadeve (A7-0002/2013),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 21. novembra 2013 z namenom sprejetja Sklepa Sveta o uvedbi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) Obzorje 2020

P7_TC1-CNS(2011)0402


(Besedilo velja za EGP)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 182(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta(1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(3),

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  V skladu s členom 182(3) Pogodbe se Uredba (EU) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta o okvirnem programu za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (v nadaljnjem besedilu: Obzorje 2020)(4) izvaja s posebnim programom, v katerem so opredeljeni posebni cilji in pravila za njihovo izvajanje, čas trajanja ter potrebna sredstva.

(2)  Obzorje 2020 sledi trem prednostnim nalogam, tj. ustvarjanje odlične znanosti („odlična znanost“), oblikovanje vodilnega položaja industrije („vodilni položaj industrije“) in reševanje družbenih izzivov („družbeni izzivi“). Te prednostne naloge bi bilo treba izvajati s posebnim programom, ki je sestavljen iz enega dela za vsako od treh prednostnih nalog: en del za „spodbujanje odličnosti in povečevanje udeležbe“, en del za „znanost z družbo in za njo“ ter en del za neposredne ukrepe Skupnega raziskovalnega središča.

(2a)  Vse tri prednostne naloge bi morale imeti mednarodno razsežnost. Dejavnosti mednarodnega sodelovanja bi bilo treba ohraniti vsaj na ravni sedmega okvirnega programa.

(3)  Medtem ko Obzorje 2020 določa splošni cilj okvirnega programa, njegove prednostne naloge in splošne smernice posebnih ciljev in dejavnosti, bi moral posebni program opredeliti posebne cilje in splošne smernice za dejavnosti, ki so značilne za vsak posamezni del. Za ta posebni program se v celoti uporabljajo določbe o izvajanju, opredeljene v programu Obzorje 2020, vključno s tistimi o etičnih načelih.

(4)  Vsak del bi moral dopolnjevati druge dele posebnega programa, izvajati pa ga je treba v skladu z njimi.

(5)  Znanstveno bazo Unije je treba nujno okrepiti, povečati in razširiti ter imeti raziskave in nadarjenost v svetovnem merilu, da se zagotovi dolgoročna konkurenčnost in blaginja Evrope. Del I „Odlična znanost“ bi moral podpirati dejavnosti Evropskega raziskovalnega sveta na področju pionirskih raziskav, prihodnje in nastajajoče tehnologijami, ukrepe Marie Skłodowske-Curie in evropske raziskovalne infrastrukture. Te dejavnosti bi morale biti usmerjene v dolgoročno ustvarjanje usposobljenosti, se močno osredotočati na naslednjo generacijo znanosti, sistemov in raziskovalcev ter podpirati nove talente v Uniji in pridruženih državah. Dejavnosti Unije v podporo odlični znanosti bi morale pripomoči k uveljavitvi evropskega znanstvenega prostora ter znanstveni sistem Unije narediti konkurenčnejši in privlačnejši v svetovnem merilu.

(6)  Raziskovalni ukrepi, ki se izvajajo na podlagi dela I „Odlična znanost“, bi se morali opredeliti glede na potrebe in priložnosti znanosti ▌. Agenda za raziskave bi morala biti določena v tesni povezavi z znanstveno skupnostjo. Raziskave bi bilo treba financirati na podlagi odličnosti.

(7)  Evropski raziskovalni svet bi moral nadomestiti in naslediti Evropski raziskovalni svet, ustanovljen s Sklepom Komisije 2007/134/ES(5). Delovati bi moral v skladu z uveljavljenimi načeli znanstvene odličnosti, samostojnosti, učinkovitosti in preglednosti.

(8)  Za ohranitev in okrepitev vodilnega položaja Unije na področju industrije je nujno potrebno spodbujati naložbe zasebnega sektorja v raziskave, razvoj in inovacije, raziskave in inovacije izvajati s poslovno usmerjeno agendo ter pospešiti razvoj novih tehnologij, ki bodo podlaga za prihodnja podjetja in gospodarsko rast. Del II „Vodilni položaj industrije“ bi moral podpreti naložbe v odlične raziskave in inovacije v ključnih omogočitvenih tehnologijah in drugih industrijskih tehnologijah, olajšati dostop do tveganega financiranja za inovativna podjetja in projekte ter široko podpreti inovacije v malih in srednje velikih podjetjih po vsej Uniji.

(9)  Raziskave in inovacije na področju vesolja, ki so v deljeni pristojnosti Unije, bi bilo treba vključiti v delu II „Vodilni položaj industrije“ kot celovito prvino, da bi se kar najbolj povečali znanstveni, gospodarski in družbeni vplivi ter zagotovilo uspešno in stroškovno učinkovito izvajanje.

(10)  Reševanje glavnih družbenih izzivov, opredeljenih v strategiji Evropa 2020(6), zahteva velike naložbe v raziskave in inovacije, da se v potrebnem obsegu in na potrebnih področjih uporabe razvijejo in uporabljajo nove in napredne rešitve. Ti izzivi pomenijo hkrati tudi velike gospodarske priložnosti za inovativna podjetja in tako prispevajo h konkurenčnosti in zaposlovanju v Uniji.

(11)  Del III „Družbeni izzivi“ bi moral povečati uspešnost raziskav in inovacij, tako da se odzove na ključne družbene izzive ter podpre odlične raziskave in inovacije. Te dejavnosti bi bilo treba izvajati na podlagi na izzivih temelječega pristopa, ki združuje vire in znanje različnih področij, tehnologij in sektorjev. Družboslovje in humanistika sta pomembni prvini pri reševanju vseh teh izzivov. Dejavnosti bi morale zajeti celoten spekter raziskav in inovacij, vključno z inovacijskimi dejavnostmi, kot so pilotni in predstavitveni projekti, preskusi, podpora za javno naročanje, prednormativne raziskave, določanje standardov ter uvajanje inovacij na trg. Dejavnosti bi morale po potrebi neposredno podpirati ustrezne sektorske pristojnosti na področjih politik na ravni Unije. Vsi izzivi bi morali prispevati k doseganju višjega cilja trajnostnega razvoja.

(11a)  Vzpostaviti bi bilo treba ustrezno ravnotežje med manjšimi in večjimi projekti v okviru družbenih izzivov ter vodilnega položaja omogočitvenih in industrijskih tehnologij.

(11b)  Del IIIa „Spodbujanje odličnosti in povečevanje udeležbe“ bi moral v celoti izkoristiti evropski potencial talentov ter kar najbolj povečati in porazdeliti koristi gospodarstva, ki temelji na inovacijah, po vsej Uniji in skladno z načelom odličnosti.

(11c)  Del IIIb „Znanost z družbo in za njo“ bi moral vzpostaviti učinkovito sodelovanje med znanostjo in družbo, spodbujati zaposlovanje novih talentiranih raziskovalcev ter znanstveno odličnost povezati z družbeno ozaveščenostjo in odgovornostjo.

(12)  Kot sestavni del programa Obzorje 2020 mora Skupno raziskovalno središče še naprej zagotavljati neodvisno in uporabniško naravnano znanstveno in tehnično podporo pri oblikovanju, razvijanju, izvajanju in spremljanju politik Unije. Da bi izpolnilo Skupno raziskovalno središče svoje poslanstvo, bi moralo izvajati najkakovostnejše raziskave. Pri izvajanju neposrednih ukrepov v skladu s svojim poslanstvom bi moralo posebno pozornost nameniti področjem, ki so ključnega pomena za Unijo, tj. pametni, vključujoči in trajnostni rasti, varnosti in državljanstvu ter globalni Evropi.

(13)  Neposredne ukrepe Skupnega raziskovalnega središča bi bilo treba izvajati prožno, učinkovito in pregledno, pri čemer bi bilo treba upoštevati ustrezne potrebe njegovih uporabnikov in politike Unije ter zaščiti finančne interese Unije. Raziskovalne dejavnosti bi morali po potrebi prilagoditi tem potrebam ter znanstvenemu in tehnološkemu razvoju, doseči pa bi morale znanstveno odličnost.

(14)  Skupno raziskovalno središče bi moralo dodatne vire še naprej zagotavljati s konkurenčnimi dejavnostmi, vključno z udeležbo pri posrednih ukrepih programa Obzorje 2020, delom tretjih oseb in v manjši meri izkoriščanjem intelektualne lastnine.

(15)  Posebni program mora dopolnjevati ukrepe v državah članicah ter druge ukrepe Unije v okviru splošne strategije za izvajanje strategije Evropa 2020 ▌.

(15a)  V skladu s Sklepom Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti (sklep o pridružitvi čezmorskih držav), kakor je bil spremenjen, lahko ob upoštevanju posebnih pogojev iz tega sklepa v programu Obzorje 2020 sodelujejo pravni subjekti čezmorskih držav in ozemelj.

(16)  Da se zagotovi, ▌da bodo posebni pogoji za uporabo finančnih instrumentov odražali pogoje na trgu, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s prilagoditvijo ali podrobnim oblikovanjem posebnih pogojev za uporabo finančnih instrumentov. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov.

Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Svetu pravočasno in na ustrezen način.

(17)  Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje posebnega programa, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da lahko sprejme delovne programe za izvajanje posebnega programa.

(18)  Izvedbena pooblastila v zvezi z delovnimi programi za dele I, II, III, IIIa in IIIb razen ukrepov Evropskega raziskovalnega sveta, če Komisija ne odstopa od stališča znanstvenega sveta, se izvajajo v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(7).

(19)  S Svetom guvernerjev Skupnega raziskovalnega središča, ustanovljenim s Sklepom Komisije 96/282/Euratom z dne 10. aprila 1996 o reorganizaciji Skupnega raziskovalnega središča(8), je bilo opravljeno posvetovanje o znanstveni in tehnološki vsebini posebnega programa pri neposrednih ukrepih Skupnega raziskovalnega središča.

(20)  Zaradi pravne varnosti in jasnosti bi bilo treba Odločbo Sveta (2006/971/ES) z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu „Sodelovanje“ za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013)(9), Odločbo Sveta (2006/972/ES) z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu „Zamisli“ za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013)(10), Odločbo Sveta (2006/973/ES) z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu „Ljudje“ za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013)(11), Odločbo Sveta (2006/974/ES) z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu „Zmogljivosti“ za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013)(12) ter Odločbo Sveta (2006/975/ES) z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu, ki ga bo s pomočjo neposrednih ukrepov izvajalo Skupno raziskovalno središče v okviru Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013)(13) razveljaviti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

NASLOV I

DOLOČITEV

Člen 1

Vsebina

Ta sklep določa posebni program za izvajanje Uredbe (ES) št. 2012/XX Evropskega parlamenta in Sveta(14) ter posebne cilje podpore, ki jo Unija namenja raziskovalnim in inovacijskim dejavnostim iz člena 1 navedene uredbe, ter pravila za izvajanje.

Člen 2

Določitev posebnega programa

1.  Sprejme se posebni program za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (v nadaljnjem besedilu: posebni program) za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

2.  V skladu s členom 5(2) in (3) Uredbe (EU) št. XX/2012 [Obzorje 2020] posebni program sestavljajo naslednji deli:

(a)  Del I „Odlična znanost“;

(b)  Del II „Vodilni položaj industrije“;

(c)  Del III „Družbeni izzivi“;

(d)  Del IV „Nejedrski neposredni ukrepi Skupnega raziskovalnega središča“.

Člen 3

Posebni cilji

1.  Del I „Odlična znanost“ krepi v skladu s prednostno nalogo „odlična znanost“ iz člena 5(2)(a) Uredbe (EU) št. XX/2012 [Obzorje 2020] odličnost evropskih raziskav tako, da sledi naslednjim posebnim ciljem:

(a)  z dejavnostmi Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) krepi pionirske raziskave;

(b)  krepi raziskave v prihodnje in nastajajoče tehnologije;

(c)  z ukrepi Marie Skłodowske-Curie (v nadaljnjem besedilu: ukrepi Marie Skłodowske-Curie) krepi sposobnosti, usposabljanje in razvoj poklicne poti;

(d)  krepi evropske raziskovalne infrastrukture, vključno z e-infrastrukturami.

Splošne smernice za dejavnosti za te posebne cilje so določene v delu I Priloge I.

2.  Del II „Vodilni položaj industrije“ krepi v skladu s prednostno nalogo „vodilni položaj industrije“ iz člena 5(2)(b) Uredbe (EU) št. XX/2012 [Obzorje 2020] vodilni položaj industrije in njeno konkurenčnost tako, da sledi naslednjim posebnim ciljem:

(a)  z raziskavami, tehnološkim razvojem, predstavitvenimi dejavnostmi in inovacijami krepi vodilni položaj evropske industrije v naslednjih omogočitvenih in industrijskih tehnologijah:

(i)  informacijskih in komunikacijskih tehnologijah;

(ii)  nanotehnologijah;

(iii)  naprednih materialih;

(iv)  biotehnologiji;

(v)  napredni proizvodnji in predelavi;

(vi)  vesolju;

(b)  izboljšuje dostop do tveganega financiranja naložb v raziskave in inovacije;

(c)  povečuje število inovacij v malih in srednje velikih podjetjih.

Splošne smernice za dejavnosti za te posebne cilje so določene v delu II Priloge I. Določijo se posebni pogoji za uporabo finančnih instrumentov v okviru posebnega cilja pod točko (b). Ti pogoji so določeni v točki 2 dela II priloge I.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10 v zvezi s spremembami deleža naložb iz kapitalskega instrumenta programa Obzorje 2020 v primerjavi s skupnim zneskom naložb EU v fazi širitve in rasti glede na finančne instrumente iz točke2 dela II priloge I.

3.  Del III „Družbeni izzivi“ z raziskavami, tehnološkim razvojem, predstavitvenimi in inovacijskimi dejavnostim prispeva k prednostni nalogi „družbeni izzivi“ iz člena 5(2)(c) Uredbe (ES) št. XX/2012 [Obzorje 2020] ter sledi naslednjim posebnim ciljem:

(a)  izboljšati vseživljenjsko zdravje in blaginjo za vse;

(b)  zagotoviti zadostno preskrbo z varno in zdravo visokokakovostno hrano ter drugimi ekološkimi proizvodi tako, da se razvijejo produktivni, trajnostni in z viri gospodarni sistemi primarne proizvodnje, spodbudijo s tem povezane ekosistemske storitve in obnovitev biotske raznovrstnosti skupaj s konkurenčnimi in nizkoogljičnimi dobavnimi, predelovalnimi in tržnimi verigami;

(c)  preiti na zanesljiv, cenovno sprejemljiv, javno sprejet, trajnosten in konkurenčen energetski sistem zaradi vse večjega pomanjkanja virov, večjih potreb po energiji in podnebnih sprememb, kar bo omogočilo zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv;

(d)  vzpostaviti evropski prometni sistem, ki bo učinkovito izrabljal vire, bo okolju in podnebju prijazen, varen in brez pomanjkljivosti ter bo koristil vsem državljanom, gospodarstvu in družbi;

(e)  vzpostaviti z viri in z vodo gospodarno in na podnebne spremembe odporno gospodarstvo in družbo, varstvo in trajnostno upravljanje naravnih virov in ekosistemov ter trajnostno oskrbo in uporabo surovin, da se izpolnijo potrebe vedno številčnejšega svetovnega prebivalstva ob upoštevanju trajnostnih omejitev naravnih virov planeta in ekosistemov;

(f)  v času sprememb brez primere ter rastoče svetovne soodvisnosti spodbujati boljše razumevanje Evrope, ponuditi rešitve ter podpreti vključujoče, inovativne evropske družbe, ki bodo kritično razmišljale;

(g)  v tem času sprememb brez primere ter vedno večje svetovne soodvisnosti in groženj spodbuditi varne evropske družbe ter obenem krepiti evropsko kulturo svobode in pravice.

Splošne smernice za dejavnosti za te posebne cilje so določene v delu III Priloge I.

3a.  Z delom (IIIa) „Spodbujanje odličnosti in povečevanje udeležbe“ se v celoti izkoristi evropski potencial talentov ter kar najbolj povečajo in porazdelijo koristi gospodarstva, ki temelji na inovacijah, po vsej Uniji in skladno z načelom odličnosti.

3b.  Z delom (IIIb) „znanost z družbo in za njo“ se vzpostavi učinkovito sodelovanje med znanostjo in družbo, zaposli nove talentirane raziskovalce ter znanstvena odličnost poveže z družbeno ozaveščenostjo in odgovornostjo.

4.  Del IV „Nejedrski neposredni ukrepi Skupnega raziskovalnega središča“ prispeva k vsem prednostnim nalogam iz člena 5(2) Uredbe (EU) št. XX/2012 [Obzorje 2020] s na uporabnike naravnano znanstveno in tehnično podporo evropskim politikam.

Splošne smernice za ta posebni cilj so določene v delu IV Priloge I.

5.  Rezultati in učinek posebnega programa se ocenijo s kazalniki uspešnosti ▌.

Nadaljnje podrobnosti o kazalnikih uspešnosti, ki so dodeljeni posebnim ciljem v odstavkih 1 do 4, so določene v Prilogi II.

Člen 4

Proračun

1.  V skladu s členom 6(1) Uredbe (EU) št. XX/2012 [Obzorje 2020] znašajo finančna sredstva za izvajanje posebnega programa [86 198 milijonov EUR].

2.  Znesek iz odstavka 1 se razdeli med štiri dele iz člena 2(2) tega sklepa v skladu s členom 6(2) Uredbe (EU) št. XX/2012 [Obzorje 2020]. Okvirna razčlenitev proračunskih sredstev za posebne cilje iz člena 3 tega sklepa in skupni najvišji znesek prispevka za ukrepe Skupnega raziskovalnega središča so določeni v Prilogi II k Uredbi (EU) št. XX/2012 [Obzorje 2020].

3.  Za upravne stroške Komisije se ne nameni več kot 6 % zneskov iz člena 6(2) Uredbe (EU) št. XX/2012 [Obzorje 2020], določenih za dele I, II in II posebnega programa.

4.  Da bi omogočili upravljanje dejavnosti, ki do 31. decembra 2020 ne bodo zaključene, se bodo za kritje izdatkov za tehnično in administrativno pomoč po potrebi odobrila sredstva v proračunu po letu 2020.

NASLOV II

IZVAJANJE

Člen 5

Delovni programi

1.  Posebni program se izvaja z delovnimi programi.

2.  Komisija za izvajanje delov I, II in III tega posebnega programa iz točk (a), (b) in (c) člena 2(2) sprejme skupne ali ločene delovne programe, razen za izvajanje ukrepov v okviru posebnega cilja „krepitev ▌pionirskih raziskav s pomočjo dejavnosti Evropskega raziskovalnega sveta“ iz točke (a) člena 3(1). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 9(2).

3.  Delovne programe za izvajanje ukrepov v okviru posebnega cilja „krepitev ▌pionirskih raziskav s pomočjo dejavnosti Evropskega raziskovalnega sveta“, ki jih je določil znanstveni svet Evropskega raziskovalnega sveta v skladu s točko (b) člena 7(2) ▌, sprejme Komisija z izvedbenim aktom skladno s svetovalnim postopkom iz člena 9(2a).

Komisija lahko od delovnega programa, ki ga določi znanstveni svet, odstopa samo, če meni, da ni v skladu z določbami tega sklepa. V tem primeru Komisija sprejme delovni program sprejme z izvedbenim aktom v skladu s postopkom pregleda iz člena 9(2). Komisija ta ukrep ustrezno utemelji.

4.  Komisija z izvedbenim aktom sprejme ločen večletni delovni program za del IV posebnega programa za nejedrske neposredne ukrepe Skupnega raziskovalnega središča iz točke(d) člena 2(2).

V tem delovnem programu upošteva tudi mnenje Sveta guvernerjev Skupnega raziskovalnega središča iz Sklepa 96/282/Euratom.

5.  V delovnih programih sta upoštevana stanje znanosti, tehnologije in inovacij na nacionalni ravni, na ravni Unije in mednarodni ravni ter ustrezen politični, tržni in družbeni razvoj. Delovni programi po potrebi vsebujejo informacije o usklajevanju z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi, ki jih izvajajo države članice (tudi regije), vključno na področjih, na katerih se izvajajo skupne pobude za načrtovanje programov. Po potrebi se posodobijo.

6.  Delovni programi za izvajanje delov I, II in III iz točk (a), (b) in (c) člena 2(2) določajo zastavljene cilje, pričakovane rezultate, načine za izvajanje in njihov skupni znesek, vključno z morebitnimi okvirnimi odhodki podnebne politike. V njih so opisane tudi dejavnosti, ki se financirajo, navedeni zneski, dodeljeni posamezni dejavnosti, in okvirni časovni razpored za izvajanje, vsebujejo pa tudi večletni pristop in strateške smernice za naslednja leta izvajanja. Določajo prednostne naloge, ▌merila za izbor in dodelitev ter sorazmerno težo različnih meril za dodelitev ter najvišjo stopnjo financiranja za skupne upravičene stroške. Določajo tudi vse dodatne obveznosti za uporabo in širjenje za udeležence v skladu s členom 40 Uredbe (EU) št. XX/2012 [Pravila udeležbe]. Po potrebi omogočajo strateške pristope od zgoraj navzdol, pa tudi od spodaj navzgor, ki cilje obravnavajo inovativno.

Poleg tega navedeni programi dela vsebujejo poseben oddelek, v katerem so opredeljeni medsektorski ukrepi iz člena 13 ter iz tabel o medsektorskih vprašanjih in podpornih ukrepih v Prilogi I Uredbe (EU) št. XX/2012 [Obzorje 2020], ki obsegajo dva ali več posebnih ciljev znotraj iste prednostne naloge ali dve ali več prednostnih nalog. Ti ukrepi se izvajajo povezano.

7.  Komisija z izvedbenimi akti po postopku pregleda iz člena 9(2) sprejme naslednje ukrepe:

(a)  sklep o odobritvi financiranja posrednih ukrepov, kadar je ocenjeni znesek prispevka Unije v okviru tega programa enak ali večji od 2,5 milijona EUR; razen za ukrepe v okviru posebnega cilja iz točke (a) člena 3(1) in ukrepe, ki se financirajo iz instrumenta Hitra pot do inovacij;

(b)  sklep o odobritvi financiranja ukrepov v zvezi z uporabo človeških zarodkov in človeških izvornih celic ter drugih ukrepov v okviru posebnega cilja iz točke (g) člena 3(3);

(c)  sklep o odobritvi financiranja ukrepov, kadar je ocenjeni znesek prispevka Unije v okviru tega programa enak ali večji od 0,6 milijona EUR za ukrepe v okviru posebnega cilja iz točke (f) člena 3(3) in ukrepe iz člena 3(3a) in 3(3b);

(d)  pripravo formalnih pogojev za ocene iz člena 26 Uredbe (EU) št. XX/2012 [Obzorje 2020].

Člen 6

Evropski raziskovalni svet

1.  Komisija ustanovi Evropski raziskovalni svet (ERS), ki je pristojen za izvajanje ukrepov iz dela I „Odlična znanost“ v okviru posebnega cilja „krepitev ▌pionirskih raziskav s pomočjo dejavnosti Evropskega raziskovalnega sveta“. Evropski raziskovalni svet nasledi Evropski raziskovalni svet, ustanovljen s Sklepom 2007/134/ES.

2.  Evropski raziskovalni svet sestavljata neodvisen znanstveni svet iz člena 7 in posebna izvedbena struktura iz člena 8.

3.  Evropski raziskovalni svet ima predsednika, ki je izbran med vodilnimi znanstveniki z mednarodnim ugledom.

Predsednika imenuje Komisija po preglednem postopku zaposlovanja, v katerem sodeluje za to ustanovljeni neodvisni odbor, za štiriletno obdobje z možnostjo enkratnega podaljšanja. Postopek zaposlovanja in izbranega kandidata odobri znanstveni svet.

Predsednik predseduje znanstvenemu svetu, zagotavlja njegovo vodilno vlogo in povezanost s posebno izvedbeno strukturo ter ga zastopa v svetu znanosti.

4.  Evropski raziskovalni svet deluje v skladu z načeli znanstvene odličnosti, samostojnosti, učinkovitosti, uspešnosti, preglednosti in odgovornosti. Zagotavlja nadaljnjo izvajanje ukrepov Evropskega raziskovalnega sveta, ustanovljenega s Sklepom Sveta 2006/972/ES.

5.  Dejavnosti Evropskega raziskovalnega sveta podpirajo raziskave na vseh področjih, ki jih izvajajo nacionalne in nadnacionalne skupine, ki si konkurirajo na evropski ravni. Evropski raziskovalni svet podpira štipendije za pionirske raziskave zgolj na podlagi merila odličnosti.

6.  Komisija zagotavlja samostojnost in celovitost Evropskega raziskovalnega sveta ter pravilno izvajanje zaupanih nalog.

Komisija zagotovi, da je izvajanje ukrepov Evropskega raziskovalnega sveta v skladu z načeli iz odstavka 4 tega člena in splošno strategijo znanstvenega sveta iz člena 7(2).

Člen 7

Znanstveni svet

1.  Znanstveni svet sestavljajo najboljši znanstveniki, inženirji in akademiki, moški in ženske iz različnih starostnih skupin, z ustreznim strokovnim znanjem z različnih raziskovalnih področij, ki delujejo v svojem imenu in neodvisno od tujih interesov.

Člane znanstvenega sveta imenuje Komisija po neodvisnem in preglednem postopku za imenovanje, o katerem se dogovori z znanstvenim svetom ter ki vključuje posvetovanje z znanstveno skupnostjo in poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člani znanstvenega sveta so imenovani za štiri leta z možnostjo enkratnega podaljšanja na podlagi sistema rotacije, ki zagotavlja neprekinjenost dela znanstvenega sveta.

2.  Znanstveni svet izdela:

(a)  celotno strategijo za Evropski raziskovalni svet;

(b)  delovni program za izvajanje dejavnosti Evropskega raziskovalnega sveta;

(c)  metode in postopke za strokovno ocenjevanje in ocenjevanje predlogov, na podlagi katerih bodo izbrani predlogi za financiranje;

(d)  svoje stališče o vseh zadevah, ki bi z znanstvenega vidika lahko izboljšale dosežke in učinek Evropskega raziskovalnega sveta ter kakovost izvedenih raziskav;

(e)  kodeks ravnanja, ki med drugim ureja preprečevanje navzkrižja interesov.

Komisija odstopa od stališč znanstvenega sveta v skladu s točkami (a), (c), (d) in (e) prvega pododstavka samo, če meni, da določbe tega sklepa niso bile upoštevane. V tem primeru Komisija sprejme ukrepe za ohranitev kontinuitete pri izvajanju posebnega programa in uresničevanju ciljev, določi točke, v katerih odstopa od stališč znanstvenega sveta, in jih ustrezno utemelji.

3.  Znanstveni svet deluje v skladu z mandatom iz točke 1.1 dela I Priloge I.

4.  Znanstveni svet deluje izključno v interesu doseganja ciljev dela posebnega programa „krepitev ▌pionirskih raziskav s pomočjo dejavnosti Evropskega raziskovalnega sveta“ v skladu z načeli iz člena 6(4). Deluje povezovalno in pošteno ter delo opravlja učinkovito in kar se da pregledno.

Člen 8

Posebna izvedbena struktura

1.  Posebna izvedbena struktura je pristojna za upravno izvajanje in izvajanje programa v skladu s točko 1.2 dela I Priloge I ter pomaga znanstvenemu svetu pri opravljanju vseh njegovih nalog.

2.  Komisija zagotovi, da posebna izvedbena struktura dosledno, učinkovito in s potrebno prožnostjo sledi samo ciljem in zahtevam Evropskega raziskovalnega sveta.

NASLOV III

KONČNE DOLOČBE

Člen 8a

Spremljanje in obveščanje o izvajanju

1.  Komisija bo vsako leto spremljala izvajanje programa Obzorje 2020 in o njem poročala v skladu s členom 25 Uredbe (EU) št. XX/2012 [Obzorje 2020] in Prilogo III tega sklepa.

2.  Komisija bo odbor iz člena 9 redno obveščala o splošnem napredku izvajanja posrednih ukrepov iz posebnega programa, da bi odbor lahko dovolj zgodaj ustrezno prispeval k pripravi delovnih programov, zlasti večletnega pristopa in strateških usmeritev, ter mu zagotavljala pravočasne informacije o vseh predlaganih ali financiranih ukrepih v okviru programa Obzorje 2020, kot je določeno v Prilogi IV tega sklepa.

Člen 9

Postopek odbora

1.  Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor po Uredbi (EU) št. 182/2011.

1a.  Odbor se sestaja v različnih sestavah, kot je določeno v Prilogi V, odvisno od vprašanj, ki se bodo obravnavala.

2.  Ob sklicevanju na ta odstavek se v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 uporablja postopek pregleda.

2a.  Ob sklicevanju na ta odstavek se v skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 182/2011 uporablja svetovalni postopek.

3.  Če je treba mnenje odbora iz odstavka 2 in 2a pridobiti s pisnim postopkom, se pisni postopek konča brez izida, če predsednik odbora tako odloči v roku za predložitev mnenja ali če to zahteva navadna večina članov odbora.

Člen 10

Prenos pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov

1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(2) se prenese na Komisijo po začetku veljavnosti tega sklepa in za čas trajanja programa.

3.  Pooblastilo iz člena 3(2) lahko kadar koli prekliče Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem uradno obvesti Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(2), začne veljati le, če Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Svetu o tem aktu ali če je pred iztekom tega roka Svet obvestil Komisijo, da ne bo nasprotoval. To rok se lahko na pobudo Sveta podaljša za en mesec.

6.  Komisija Evropski parlament obvesti o sprejetju delegiranih aktov, ugovorih nanje ali preklicu pooblastila s strani Sveta.

Člen 11

Razveljavitev in prehodne določbe

1.  Odločbe 2006/971/ES, 2006/972/ES, 2006/973/ES, 2006/974/ES in 2006/975/ES se razveljavijo s 1. januarjem 2014.

2.  Ukrepe, sprejete na podlagi odločb iz odstavka 1, in finančne obveznosti za ukrepe, ki se izvajajo na podlagi teh odločb, do njihovega zaključka še naprej urejajo navedene odločbe. Po potrebi vse obstoječe naloge odborov, ustanovljenih z odločbami iz odstavka 1, prevzame odbor iz člena 9 tega sklepa.

3.  Z dodeljenimi finančnimi sredstvi za posebni program se lahko krijejo tudi odhodki za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotavljanje prehoda med posebnim programom in ukrepi na podlagi odločb 2006/971/ES, 2006/972/ES, 2006/973/ES, 2006/974/ES in 2006/975/ES.

Člen 12

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 13

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

PRILOGA I

Splošne smernice za dejavnosti

Skupne prvine posrednih ukrepov

1.  NAČRTOVANJE PROGRAMA

1.1.  Splošno

Uredba (EU) št. XX/2012 (Obzorje 2020) določa načela za spodbujanje programskega pristopa, pri katerem dejavnosti strateško in povezovalno prispevajo k uresničevanju ciljev programa ter dopolnjujejo druge z njimi povezane politike in programe v Uniji.

Posredni ukrepi programa Obzorje 2020 bodo izvedeni z oblikami financiranja iz finančne uredbe, zlasti s štipendijami, nagradami, javnimi naročili in finančnimi instrumenti. Vse oblike financiranja se bodo pri vseh splošnih in posebnih ciljih programa Obzorje 2020 uporabljale prožno, pri čemer se njihova uporaba določi na podlagi potreb in posebnosti vsakega posebnega cilja.

Posebna pozornost bo namenjena uravnoteženemu pristopu do raziskav in inovacij, ki ne bo omejen zgolj na razvoj novih proizvodov in storitev, ki temeljijo na znanstvenih in tehnoloških prebojih, ampak bo vključeval tudi vidike, kot so uporaba obstoječih tehnologij v novih aplikacijah, nenehno izboljševanje ter netehnološke in družbene inovacije. Samo celovit pristop do inovacij lahko hkrati rešuje družbene izzive ter spodbuja ustanavljanje novih konkurenčnih podjetij in sektorjev.

Pri družbenih izzivih ter zlasti omogočitvenih in industrijskih tehnologijah bo poseben poudarek na raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih skupaj z dejavnostmi, ki so blizu končnim uporabnikom in trgu, kot so predstavitvene dejavnosti, pilotni projekti ali dokaz koncepta. Sem spadajo po potrebi tudi dejavnosti, ki podpirajo socialne inovacije in pristope na strani povpraševanja, kot so predhodna standardizacija ali predtržno oddajanje naročil, javno naročanje inovativnih rešitev, standardizacija in drugi v uporabnika usmerjeni ukrepi, da se pospešita uvajanje inovativnih proizvodov in storitev na trg ter njihovo širjenje. Poleg tega bodo pri razpisih za zbiranje predlogov možni pristopi od spodaj navzgor, dejavnosti v delovnih načrtih pa bodo širše določene. Pri posameznih izzivih in tehnologijah bodo postopki odprti, preprosti in hitri, da bodo najboljši evropski raziskovalci, podjetniki in podjetja imeli priložnost predlagati prodorne rešitve po lastni izbiri.

S podrobnim določanjem prednostnih nalog med izvajanjem programa Obzorje 2020 bo pri načrtovanju programov za raziskave zagotovljen strateški pristop, pri katerem se bodo uporabljali načini upravljanja, ki bodo tesno povezani z razvojem politik ter ki bodo obenem presegali omejitve običajnih sektorskih politik. Pristop bo temeljil na trdnih dokazih, analizi in predvidevanju, napredek pa bo se ocenjeval z odpornim sklopom kazalnikov uspešnosti. Ta medsektorski pristop za načrtovanje in upravljanje bo omogočil učinkovito usklajevanje med vsemi posebnimi cilji programa Obzorje 2020 ter obravnavo izzivov, ki so skupni več ciljem, kot na primer trajnostnemu razvoju, podnebnim spremembam, družboslovnim in humanističnim vedam ali pomorskim znanostim in tehnologijam.

Pri določanju prednostnih nalog bodo upoštevani tudi številni prispevki in posvetovanja. Po potrebi bodo ustanovljene skupine neodvisnih strokovnjakov, ki bodo svetovale pri izvajanju programa Obzorje 2020 ali njegovih posebnih ciljev. Te strokovne skupine imajo ustrezno strokovnost in znanje z zadevnih področij, prihajajo iz različnih poklicev ter sodelujejo z akademskim krogom, industrijo in civilno družbo. Po potrebi se bodo upoštevali tudi nasveti glede določanja in zasnove strateških prednostnih nalog Odbora za evropski raziskovalni prostor (ERAC), drugih skupin, povezanih z njim, in skupine za podjetniško politiko.

Pri določanju prednostnih nalog se lahko upoštevajo tudi strateške agende za raziskave evropskih tehnoloških platform, pobude za skupno načrtovanje programov ali prispevki evropskih inovacijskih partnerstev. Po potrebi bodo k določanju prednostnih nalog in njihovemu izvajanju prispevala tudi javno-javna in javno-zasebna partnerstva, ki se podpirajo v okviru programa Obzorje 2020, v skladu z določbami programa. Tudi izmenjava mnenj s končnimi uporabniki, državljani in organizacijami civilne družbe z ustreznimi metodami, kot so konference za dosego soglasja, tehnološke ocene, pri katerih je mogoče sodelovati, ali neposredno sodelovanje v procesih raziskav in inovacij, bo eden od mejnikov pri določanju prednostnih nalog.

Ker je Obzorje 2020 sedemletni program, se lahko gospodarski, družbeni in politični okvir, v katerem deluje, med njegovim trajanjem bistveno spremeni. Omogočeno mora biti, da se Obzorje 2020 na te spremembe prilagodi. Zato bo pri vsakem posebnem cilju mogoče podpreti dejavnosti, ki presegajo spodaj navedene opredelitve, če je to upravičeno, ker se je treba odzvati na večje spremembe, potrebe politik ali nepredvidene dogodke.

Večdelne dejavnosti in njihovi posamezni cilji bi se morali izvajati tako, da bi po potrebi zagotovili dopolnjevanje in skladnost med njimi.

1.2.  Dostop do tveganega kapitala

Program Obzorje 2020 bo podjetjem in drugim oblikam organizacij pomagal olajšati dostop do posojil, jamstev in lastniškega financiranja z dvema instrumentoma.

Prek dolžniškega instrumenta bodo lahko posamezni upravičenci prejeli posojila za naložbe v raziskave in inovacije, finančni posredniki jamstva za posojila upravičencem, kombinirala se bodo lahko posojila in jamstva ter prejela jamstva ali podporoštva za nacionalne, regionalne in lokalne programe za financiranje dolga. Zajemal bo sklop za MSP, namenjen MSP, ki so usmerjena v raziskave in inovacije, z zneski posojil, ki bodo dopolnjevali financiranje teh podjetij z instrumentom za posojilna jamstva v okviru programa za konkurenčnost podjetij in MSP (COSME).

Kapitalski instrument bo zagotovil tvegan in/ali mezzanin kapital za posamezna podjetja v začetni fazi (sklop za ustanovitev). S tem mehanizmom se bodo lahko podprle tudi naložbe v fazah širitve in rasti v povezavi s kapitalskim instrumentom za rast v okviru programa za konkurenčnost podjetij in MSP (COSME), vključno s skladom skladov.

Ta instrumenta bosta bistvena zlasti za cilj „Dostop do tveganega financiranja“, vendar se lahko po potrebi uporabita tudi pri drugih posebnih ciljih programa Obzorje 2020.

Kapitalski instrument in sklop za MSP v okviru dolžniškega instrumenta se bosta izvajala z dvema finančnima instrumentoma EU, ki zagotavljata lastniški in dolžniški kapital za podporo raziskav, inovacij in rasti MSP v povezavi s kapitalskim in dolžniškim instrumentom v okviru programa za konkurenčnost podjetij in MSP (COSME).

1.3.   Sporočanje, uporaba in razširjanje

Raziskave in inovacije, ki se financirajo na ravni Unije, imajo ključno dodano vrednost, saj omogočajo razširjanje, uporabo in posredovanje rezultatov po vsej celini ter tako še povečajo njihov učinek. Pobuda Obzorje 2020 bo zato pri vseh posebnih ciljih omogočala posebno podporo za ukrepe za razširjanje (tudi prek odprtega dostopa do znanstvenih publikacij), komunikacijo in dialog s posebnim poudarkom na sporočanju rezultatov končnim uporabnikom, državljanom, akademskemu krogu, organizacijam civilne družbe, industriji in oblikovalcem politike. Pri tem lahko Obzorje 2020 za prenos informacij uporabi omrežja. Komunikacijske dejavnosti, ki se izvajajo v okviru programa Obzorje 2020, bodo namenjene obveščanju o tem, da so bili rezultati pridobljeni s finančno pomočjo Unije, pa tudi temu, da bi se s publikacijami, dogodki, bazami znanja, zbirkami podatkov, spletnimi stranmi ali ciljno uporabo družbenih medijev povečala ozaveščenost javnosti o pomembnosti raziskav in inovacij.

2.   DOPOLNJEVANJE, MEDSEKTORSKA VPRAŠANJA IN PODPORNI UKREPI

Struktura programa Obzorje 2020 temelji na ciljih, ki so določeni za njegove tri glavne dele: oblikovanje odlične znanosti, ustvarjanje vodilnega položaja industrije in reševanje družbenih izzivov. Posebna pozornost je namenjena zagotavljanju ustreznega usklajevanja med temi deli in popolnemu izkoriščanju sinergij, ki nastajajo pri vseh posebnih ciljih, da se čim bolj poveča njihov skupni učinek na cilje politik Unije na višji ravni. Cilji programa Obzorje 2020 se zato obravnavajo s posebnim poudarkom na iskanju učinkovitih rešitev, kar precej presega pristop, ki temelji zgolj na običajnih znanstvenih in tehnoloških disciplinah ter gospodarskih sektorjih.

Medsektorski ukrepi se spodbujajo v delu I „Odlična znanost“, delu II „Vodilni položaj industrije in delu III „Družbeni izzivi“, da se skupaj razvijejo novo znanje, prihodnje in nastajajoče tehnologije, raziskovalne infrastrukture in ključna znanja. Raziskovalne infrastrukture se uporabijo za širšo uporabo v družbi, na primer v javnih storitvah, spodbujanju znanosti, civilni zaščiti in kulturi. Poleg tega se določanje prednostnih nalog med izvajanjem neposrednih ukrepov Skupnega raziskovalnega središča in dejavnosti Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) ustrezno uskladi z drugimi deli programa Obzorje 2020.

Poleg tega bodo v številnih primerih za učinkovito uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 in Unije inovacij potrebne meddisciplinarne rešitve in so zato v več posebnih ciljih programa Obzorje 2020 ▌. Obzorje 2020 vsebuje posebne določbe za spodbujanje takih medsektorskih ukrepov, med drugim tudi z učinkovitim združevanjem proračunskih sredstev. Sem sodi na primer tudi možnost, da se za družbene izzive ter omogočitvene in industrijske tehnologije uporabijo določbe o finančnih instrumentih in instrument, posebej namenjen MSP.

Medsektorski ukrepi so bistveni tudi za spodbujanje medsebojnega učinkovanja med družbenimi izzivi ter omogočitvenimi in industrijskimi tehnologijami, ki so potrebne za ustvarjanje pomembnih tehnoloških prebojev. Primeri, pri katerih se lahko razvije tako medsebojno učinkovanje, so: e-zdravje, inteligentna omrežja, inteligentni prometni sistemi, racionalizacija podnebnih ukrepov, nanomedicina, napredni materiali za lahka vozila ali razvoj industrijskih biopostopkov in bioproizvodov. Zato se bodo spodbujale sinergije med družbenimi izzivi in razvojem generičnih omogočitvenih in industrijskih tehnologij. To se bo izrecno upoštevalo tudi pri razvoju večletnih strategij in določanju prednostnih nalog za vsakega od teh posebnih ciljev. Zato morajo biti v izvajanje v celoti vključene zainteresirane strani, ki zastopajo različna stališča, v številnih primerih pa bodo potrebni tudi ukrepi, s katerimi se bodo združevala sredstva iz teh omogočitvenih in industrijskih tehnologij ter družbenih izzivov.

Posebna pozornost bo namenjena usklajevanju dejavnosti, ki se financirajo v okviru programa Obzorje 2020, z dejavnostmi, ki jih financirajo drugi podporni programi Unije, kot so skupna kmetijska politika, skupna ribiška politika, LIFE+ ali program Erasmus za vse: program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport ali program Zdravje za rast ter zunanji in razvojni programi financiranja Unije. To pomeni primerno povezanost s skladi kohezijske politike v okviru nacionalnih in regionalnih strategij raziskav in inovacij za pametno specializacijo, pri čemer lahko podpora za gradnjo zmogljivosti za raziskave in inovacije na regionalni ravni deluje kot „lestev k odličnosti“; ustanovitev regionalnih centrov odličnosti lahko pomaga zmanjšati inovacijsko vrzel v Evropi, podpiranje predstavitvenih in pilotnih projektov velikega obsega pa lahko pomaga doseči cilj ustvarjanja vodilnega položaja industrije v Evropi.

A.  Družboslovje in humanistika

Raziskave na področju družboslovja in humanistike bodo v celoti vključene v vse splošne cilje programa Obzorje 2020. Tako bo mogoče takšne raziskave podpirati v okviru posebnih ciljev Evropskega raziskovalnega sveta, ukrepov Marie Skłodowske-Curie ali raziskovalnih infrastruktur.

Zato bodo družboslovne in humanistične vede sistematično vključene kot bistvena prvina dejavnosti, ki so potrebne za okrepitev vodilnega položaja industrije in reševanje vseh družbenih izzivov. V dejavnosti v zvezi z družbenimi izzivi je zajeto poznavanje zdravstvenih dejavnikov in doseganje čim večje učinkovitosti zdravstvenih sistemov, podpiranje politik, ki spodbujajo avtonomizacijo podeželskih območij, raziskovanje in ohranjanje evropske kulturne dediščine in bogastva, ozaveščenost potrošnikov, oblikovanje vključujočega digitalnega ekosistema, temelječega na znanju in informacijah, stvarno odločanje o energetski politiki ter zagotavljanje potrošniku prijaznega evropskega elektroenergetskega omrežja in prehod na trajnostni energetski sistem, podpiranje z dokazi podprte prometne politike in napovedi, podpiranje blažitve podnebnih sprememb in strategij za prilagoditev nanje, pobude in ukrepi za učinkovito rabo virov v smeri zelenega in vzdržnega gospodarstva ter kulturna in socialno-ekonomska razsežnost varnosti, tveganja in upravljanja (tudi pravna razsežnost in razsežnost človekovih pravic).

Poleg tega bo posebni cilj „Evropa v spreminjajočem se svetu: vključujoče, inovativne in varne družbe“ podpiral raziskave na področju družboslovja in humanistike v zvezi z medsektorskimi vprašanji, kot so ustvarjanje pametne in trajnostne rasti, socialne, kulturne in vedenjske spremembe v evropskih družbah, socialne inovacije, inovacije v javnem sektorju ali položaj Evrope kot svetovnega akterja.

B.  Znanost in družba

Poglobi se odnos med znanostjo in družbo ter njuna medsebojna povezanost, spodbujajo se odgovorne raziskave in inovativnost ter znanstveno izobraževanje, komunikacija na področju znanosti in kultura, zaupanje javnosti v znanost in inovacije pa se poveča z ukrepi iz programa Obzorje 2020, ki so v korist ozaveščenemu vključevanju državljanov in civilne družbe v vprašanja raziskav in razvoja ter zadevnega dialoga z njimi.

C.  Spol

Med zaveze EU sodi tudi spodbujanje enakosti spolov na področju znanosti in inovativnosti. V programu Obzorje 2020 bo enakost spolov obravnavana kot medsektorsko vprašanje, da se popravijo neravnotežja med ženskami in moškimi ter da se razsežnost spola vključi v načrtovanje in vsebine raziskav in inovacij.

D.  Mala in srednja podjetja (MSP)

Program Obzorje 2020 bo celovito spodbujal in podpiral okrepljeno sodelovanje MSP pri vseh posebnih ciljih.

Poleg vzpostavitve boljših pogojev za udeležbo MSP v programu Obzorje 2020 se v skladu s členom 18 programa Obzorje 2020 posebni ukrepi, določeni v posebnem cilju "Inovacije v MSP" (instrument, posebej namenjen MSP), uporabljajo tudi pri posebnem cilju "Vodilni položaj v omogočitvenih in industrijskih tehnologijah" in delu III "Družbeni izzivi". Ta povezovalni pristop bi moral zagotoviti, da bo najmanj 20 % skupnih proračunskih sredstev s tega področja namenjenih MSP.

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti ustrezni zastopanosti MSP v javno-zasebnih partnerstvih.

DA.  Hitra pot do inovacij

Hitra pot do inovacij po precej skrajšala čas od zamisli do trga, pričakuje pa se, da bo povečala tudi udeležbo industrije in prvih prosilcev v programu Obzorje 2020.

V skladu s členom 18a uredbe o okvirnem programu Obzorje 2020 bo Hitra pot do inovacij podprla dejavnosti blizu trga v okviru posebnega cilja "Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij" in v okviru družbenih izzivov, izvajala se bo "od spodaj navzgor" na podlagi stalno odprtih razpisov, čas do dodelitve sredstev pa ne bo smel preseči šest mesecev. Prav tako bo prispevala k inovacijam v Evropi in povečala konkurenčnost Unije.

E.  Povečanje udeležbe

Raziskovalni in inovacijski potencial držav članic kljub nedavnemu povečanju konvergence ostaja zelo različen, z velikim razkorakom med "vodilnimi na področju inovacij" in "zmernimi inovatorji". Dejavnosti bodo k zmanjšanju razkoraka med raziskavami in inovacijami v Evropi pripomogle s spodbujanjem sinergij z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, pa tudi s posebnimi ukrepi za spodbujanje odličnosti v regijah, ki dosegajo slabe rezultate na področju raziskav, razvoja in inovacij, kar bo povečalo udeležbo v programu Obzorje 2020 in prispevalo k uresničitvi evropskega raziskovalnega prostora.

F.  Mednarodno sodelovanje

Mednarodno sodelovanje s partnerji v tretjih državah je potrebno zaradi učinkovitega obravnavanja številnih posebnih ciljev, določenih v programu Obzorje 2020, zlasti tistih, ki se nanašajo na zunanjo in razvojno politiko ter mednarodne obveznosti Unije. To velja za vse skupne družbene izzive, ki jih obravnava Obzorje 2020. Mednarodno sodelovanje je prav tako bistvenega pomena za pionirske in osnovne raziskave, da se izkoristijo možnosti nastajajočih znanosti in tehnologij. Spodbujanje mobilnosti raziskovalnega in inovacijskega osebja na mednarodni ravni je zato ključno za krepitev tega sodelovanja na svetovni ravni. Dejavnosti na mednarodni ravni so pomembne za okrepitev konkurenčnosti evropske industrije in trgovine, saj spodbujajo uvajanje novih tehnologij in njihovo trženje, na primer z razvojem svetovnih standardov in smernic za interoperabilnost, ter spodbujajo sprejetost in uporabo evropskih rešitev zunaj Evrope. Vse mednarodne dejavnosti bi morale temeljiti na učinkovitem in pravičnem okviru za prenos znanja, ki je bistven za inovacije in rast.

Mednarodno sodelovanje se v okviru programa Obzorje 2020 osredotoča na sodelovanju s tremi glavnimi skupinami držav:

(1)  industrializirane države in nastajajoča gospodarstva;

(2)  države širitve in sosednje države; ter

(3)  države v razvoju.

Obzorje 2020 bo po potrebi spodbujalo sodelovanje na dvoregionalni ali večstranski ravni. Mednarodno sodelovanje na področju raziskav in inovacij je ključni vidik pri zavezah Unije na svetovni ravni in ima pomembno vlogo tudi pri partnerstvih Unije z državami v razvoju, kot je napredek pri doseganju razvojnih ciljev novega tisočletja.

Člen 21 programa Obzorje 2020 določa splošna načela za sodelovanje organizacij iz tretjih držav in mednarodnih organizacij. Ker imajo raziskave in inovacije na splošno veliko koristi od odprtosti do tretjih držav, Obzorje 2020 še naprej sledi načelu splošne odprtosti in obenem spodbuja vzajemni dostop do programov tretjih držav. Po potrebi in zlasti zaradi zaščite evropskih interesov v zvezi z intelektualno lastnino se lahko sprejme previdnejši pristop.

Poleg tega se niz ciljnih dejavnosti izvede s strateškim pristopom do mednarodnega sodelovanja, ki temelji na skupnih interesih in vzajemnih koristih ter spodbuja usklajevanje in sinergije z dejavnostmi držav članic. Sem spadajo mehanizem za podporo skupnih razpisov in možnosti za sofinanciranje programov skupaj s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami. Prizadevati si bo treba za sinergije z drugimi politikami Unije.

Strateški forum za mednarodno znanstveno in tehnološko sodelovanje (SFIC) bo tudi v prihodnje zaprošen za strateško mnenje.

Med področji, na katerih je mogoče takšno strateško mednarodno sodelovanje, ne da bi to vplivalo na druge priložnosti za sodelovanje, so:

(a)  nadaljevanje partnerstva evropskih držav in držav v razvoju na področju kliničnih študij (EDCTP2) pri kliničnih poskusih za zdravstvene posege proti HIV, malariji, tuberkulozi in zapostavljenim boleznim;

(b)  podpiranje z letnim članstvom v programu za pionirsko humanistiko (HSFP), da imajo države članice Unije, ki niso države G-7, vse koristi financiranja, ki ga zagotavlja HSFP;

(c)  mednarodni konzorcij o redkih boleznih, na katerem sodelujejo nekatere države članice Unije in tretje države. S to pobudo naj bi do leta 2020 razvili diagnostične teste za najbolj redke bolezni in 200 novih terapij za redke bolezni;

(d)  podpiranje dejavnosti Mednarodnega foruma za na znanju temelječe biogospodarstvo in projektne skupine EU-ZDA za raziskave na področju biotehnologije ter povezovanje z ustreznimi mednarodnimi organizacijami in pobudami (npr. svetovna raziskovalna partnerstva za emisije toplogrednih plinov in zdravje živali);

(e)  prispevanje k večstranskim postopkom in pobudam, kot so Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC), Medvladna platforma za biotsko raznovrstnost in storitve ekosistemov (IPBES) ter Skupina za opazovanje Zemlje (GEO);

(f)  dialogi o vesolju med Unijo ter Združenimi državami Amerike in Rusijo, obema vodilnima velesilama na področju vesoljskih poletov, so izjemno dragoceni in tvorijo podlago za vzpostavitev strateškega sodelovanja v obliki partnerstev na področju vesolja;

(g)  izvedbeni dogovor o sodelovanju med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike na področju domovinske varnosti/civilne varnosti/raziskav, podpisan 18. novembra 2010;

(h)  sodelovanje z državami v razvoju, tudi iz podsaharske Afrike, na področju decentralizirane proizvodnje energije za odpravljanje revščine;

(i)  nadaljnje sodelovanje z Brazilijo na področju biogoriv nove generacije in drugih načinov uporabe biomase.

Poleg tega se bodo spodbujale namenske medsektorske dejavnosti, da se zagotovi skladen in učinkovit razvoj mednarodnega sodelovanja v okviru vsega programa Obzorje 2020.

G.  Trajnostni razvoj in podnebne spremembe

V okviru programa Obzorje 2020 se bodo spodbujale in podpirale dejavnosti, s katerimi bo mogoče izkoristiti vodilni položaj Evrope v tekmi za razvoj novih procesov in tehnologij, ki bodo spodbujali trajnostni razvoj v širšem smislu in boj proti podnebnim spremembam. Tak horizontalen pristop, ki je v celoti vključen v vse prednostne naloge programa Obzorje 2020, bo pomagal EU, da bo uspešna v svetu z majhno porabo ogljika in omejenimi viri, hkrati pa bo gradila trajnostno in konkurenčno gospodarstvo, ki bo temeljilo na učinkovitem izkoriščanju virov.

H.  Prehod od odkritja do tržne uporabe

Premostitveni ukrepi programa Obzorje 2020 lajšajo prehod od odkritja do tržne uporabe, kar omogoča izkoriščanje in komercializacijo idej, kadar je to primerno. Ukrepi bi morali temeljiti na širokem inovacijskem konceptu in spodbujati medsektorske inovacije.

I Medsektorski podporni ukrepi

Medsektorska vprašanja bodo podprli številni transverzalni podporni ukrepi, med drugim tudi ukrepi za večjo privlačnost raziskovalnega poklica, vključno s splošnimi načeli Evropske listine za raziskovalce, ukrepi za okrepitev znanstvenih dokazov ter razvoj in podporo evropskega raziskovalnega prostora (vključno s petimi pobudami ERP) in Unije inovacij, priznavanjem najboljših upravičencev in najuspešnejših projektov na različnih področjih programa Obzorje 2020 s simboličnimi nagradami, ukrepi za izboljšanje okvirnih pogojev v podporo Uniji inovacij, vključno z načeli iz Priporočila Komisije o upravljanju intelektualne lastnine(15), preučitvijo možnosti za vzpostavitev evropskega instrumenta za valorizacijo pravic intelektualne lastnine ter ukrepi za upravljanje in usklajevanje mednarodnih mrež za odlične raziskovalce in inovatorje (na primer COST).

3.  PARTNERSTVA

Za doseganje trajnostne rasti v Evropi je treba čim bolj povečati prispevek javnih in zasebnih akterjev. To je bistveno za krepitev evropskega raziskovalnega prostora ter za doseganje ciljev Unije inovacij, digitalne agende in drugih vodilnih pobud Evrope 2020. Poleg tega odgovorne raziskave in inovacije pogojujejo, da se iz sodelovanja med partnerji z različnimi pogledi, a skupnimi interesi razvijejo najboljše rešitve.

Obzorje 2020 določa možnost in jasen sklop meril za ustanavljanje javno-javnih in javno-zasebnih partnerstev. Javno-zasebna partnerstva lahko temeljijo na pogodbenem dogovoru med javnimi in zasebnimi akterji, v omejenih primerih pa se lahko institucionalizirajo javno-zasebna partnerstva (kot so skupne tehnološke pobude in skupna podjetja).

Obstoječa javno-javna in javno-zasebna partnerstva lahko v okviru programa Obzorje 2020 prejmejo podporo pod pogojem, da obravnavajo cilje programa Obzorje 2020, prispevajo k uresničitvi evropskega raziskovalnega prostora, izpolnjujejo merila, določena v programu Obzorje 2020, in so v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (7. OP) dosegla bistven napredek.

Pobude na podlagi člena 185 Pogodbe, ki se podpirajo v okviru šestega in/ali sedmega okvirnega programa in ki lahko pod navedenimi pogoji ponovno prejmejo podporo, so: partnerstvo evropskih držav in držav v razvoju na področju kliničnih študij (EDCTP), podpora iz okolja pri samostojnem življenju (AAL), raziskovalni in razvojni program za Baltsko morje (BONUS), Eurostars in evropski metrološki raziskovalni program. Podporo lahko ponovno prejme tudi Evropska zveza organizacij za energetske raziskave (EERA), ki je bila ustanovljena na podlagi strateškega načrta za energetsko tehnologijo (načrt SET). Pobude skupnega načrtovanja se lahko v okviru programa Obzorje 2020 podpirajo z instrumenti iz člena 20 [okvirne uredbe], med drugim tudi s pobudami iz člena 185 Pogodbe.

Nadaljnjo podporo lahko pod navedenimi pogoji prejmejo tudi skupna podjetja, ki so bila ustanovljena v okviru sedmega okvirnega programa na podlagi člena 187 Pogodbe: pobuda za inovativna zdravila (IMI), čisto nebo, raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba (SESAR), gorivne celice in vodik (GCV), vgrajeni računalniški sistemi (ARTEMIS) in nanoelektronika (ENIAC). Zadnji dve se lahko združita v eno samo pobudo.

Nadaljnjo podporo lahko pod navedenimi pogoji prejmejo tudi druga javno-zasebna partnerstva, ki se podpirajo v okviru sedmega okvirnega programa: tovarne prihodnosti, energetsko učinkovite stavbe, evropska pobuda za zelene avtomobile in internet prihodnosti. Nadaljnjo podporo lahko prejmejo tudi evropske industrijske pobude iz načrta SET.

V okviru programa Obzorje 2020 se lahko ustanovijo tudi nadaljnja javno-javna partnerstva in javno-zasebna partnerstva, če izpolnjujejo določena merila. ▌

DEL I

ODLIČNA ZNANOST

1.  EVROPSKI RAZISKOVALNI SVET

Evropski raziskovalni svet (ERC) spodbuja pionirske raziskave svetovnega merila. Raziskave na meji in onstran meja našega trenutnega vedenja so zelo pomembne za gospodarsko in družbeno blaginjo, hkrati pa so same po sebi zelo tvegane, saj vstopajo na nova in zahtevna raziskovalna področja, njihove meje med disciplinami pa so zabrisane.

Da se pri pionirskih dognanjih bistveno pospeši napredek, bo ERC posamezne skupine podpiral pri raziskavah na vseh področjih temeljnih znanstvenih in tehnoloških raziskav, ki spadajo na področje uporabe programa Obzorje 2020, vključno z inženirstvom ter družbenimi in humanističnimi vedami. Po potrebi se lahko v skladu s cilji ERC in za učinkovito izvajanje upoštevajo posebne ▌ciljne skupine (npr. mladi raziskovalci/nastajajoče skupine). Posebna pozornost bo namenjena nastajajočim in hitro rastočim novim področjem s pionirskim znanjem ter povezanostjo med disciplinami.

Podporo, da lahko raziskujejo v Evropi, prejmejo neodvisni raziskovalci vseh starosti in obeh spolov iz vseh držav sveta, vključno z raziskovalci, ki se želijo uveljaviti kot neodvisni vrhunski raziskovalci.

Evropski raziskovalni svet daje prednost zlasti pomoči najboljšim mladim raziskovalcem z odličnimi zamislimi, da bi jim v kritični fazi, ko ustanavljajo ali krepijo svojo samostojno raziskovalno skupino ali program, zagotovili ustrezno podporo za prehod v samostojnost. V okviru ERC bodo tudi še naprej zagotovljene ustrezne stopnje podpore za uveljavljene raziskovalce.

Upoštevan bo pristop „na pobudo raziskovalcev“. To pomeni, da bo ERC podpiral projekte, ki jih izberejo raziskovalci v okviru tem razpisov za zbiranje predlogov. Predlogi se ocenijo izključno na podlagi merila odličnosti, ki ga strokovnjaki prisodijo med strokovnim ocenjevanjem, pri čemer se bo upoštevala odličnost novih skupin, mladih raziskovalcev ter uveljavljenih skupin ter posebna pozornost namenila izrazito pionirskim predlogom s temu primernim velikim znanstvenim tveganjem.

ERC bo deloval kot avtonomen, v znanost usmerjen organ za financiranje, ki ga bosta sestavljala neodvisen znanstveni svet ter pregledna in stroškovno učinkovita posebna izvedbena struktura.

Znanstveni svet ERC bo oblikoval splošno znanstveno strategijo in bo popolnoma pooblaščen za odločanje o vrsti raziskav, ki se bodo financirale.

Znanstveni svet bo pripravil delovni program za uresničevanje ciljev ERC, ki temeljijo na znanstveni strategiji, opisani v nadaljevanju. V skladu z njo bo sprejel potrebne pobude za mednarodno sodelovanje, vključno z dejavnostmi obveščanja, da se poveča prepoznavnost ERC za najboljše raziskovalce iz ostalega sveta.

Delovanje in postopke ocenjevanja ERC bo stalno spremljal znanstveni svet, ki bo preučil, kako najlaže doseči svoje širše cilje. Poleg tega bo podporne ukrepe ERC združil glede na nastajajoče potrebe.

ERC si bo pri svojem delovanju prizadeval doseči odličnost. Upravni stroški in stroški za osebje ERC, ki nastanejo zaradi znanstvenega sveta in posebne izvedbene strukture, se bodo upravljali preudarno in stroškovno učinkovito. Upravni odhodki bodo omejeni na najnižjo mogočo raven, ki bo še zagotavljala zadostna sredstva za izvajanje v svetovnem merilu, da se čim bolj poveča financiranje pionirskih raziskav.

ERC podeljuje nagrade in štipendije po enostavnih in preglednih postopkih, ki se osredotočajo na odličnost, spodbujajo iniciativnost ter prožnost povezujejo z odgovornostjo. Da bi zagotovil spoštovanje teh načel, bo ERC nenehno iskal nove načine za poenostavitev in izboljšanje svojih postopkov.

Glede na edinstveno strukturo in vlogo ERC kot v znanost usmerjenega organa za financiranje se bo izvajanje in upravljanje njegovih dejavnosti ob polnem sodelovanju znanstvenega sveta stalno pregledovalo in ocenjevalo, da se ocenijo njegovi dosežki ter postopki in strukture prilagodijo in izboljšajo glede na izkušnje.

1.1.  Znanstveni svet

Znanstveni svet opravlja svoje naloge iz člena 7, kot sledi:

(1)  Znanstvena strategija:

–  oblikuje splošno znanstveno strategijo ERC glede na znanstvene možnosti in evropske znanstvene potrebe;

–  stalno in v skladu z znanstveno strategijo zagotovi delovni program in potrebne spremembe, vključno z razpisi za zbiranje predlogov in merili, ter po potrebi opredeli posebne ▌ciljne skupine (npr. začetne/nastajajoče skupine);

(2)  Znanstveno upravljanje, spremljanje in nadzor kakovosti:

–  če je potrebno z znanstvenega vidika, izrazi stališče o izvajanju in upravljanju razpisov za zbiranje predlogov, ocenjevalnih merilih, metodah za strokovni pregled, vključno z izborom strokovnjakov, postopkih za strokovni pregled in ocenjevanju predlogov ter potrebnih izvedbenih pravilih in smernicah, na podlagi katerih se pod nadzorom znanstvenega sveta odloči, kateri predlog se bo financiral, kot tudi o vseh drugih zadevah, ki vplivajo na dosežke in učinek dejavnosti ERC ter kakovost opravljenih raziskav, vključno z osnovnimi določbami o modelu sporazuma o štipendiji ERC;

–  spremlja kakovost dejavnosti, ocenjuje izvajanje in dosežke ter oblikuje priporočila za popravne ali prihodnje ukrepe.

(3)  Sporočanje in razširjanje:

–  zagotovi preglednost pri komunikaciji z znanstveno skupnostjo in ključnimi zainteresiranimi stranmi o dejavnostih in dosežkih ERC;

–  o svojih dejavnostih redno poroča Komisiji.

Znanstveni svet je polno pooblaščen za sprejemanje odločitev o vrsti raziskav, ki se bodo financirale, in je porok za znanstveno kakovost dejavnosti.

Po potrebi se posvetuje z znanstveniki, inženirji in strokovnjaki, regionalnimi in nacionalnimi agencijami za financiranje raziskav in drugimi zainteresiranimi stranmi.

Člani znanstvenega sveta prejmejo honorar za opravljene naloge ter po potrebi povračilo za potne stroške in dnevnice.

Predsednik ERC bo imel za čas imenovanja prostore v Bruslju in večino svojega časa(16) namenil delovanju ERC. Njegov honorar bo sorazmeren z višjim vodstvenim kadrom Komisije.

Znanstveni svet izmed svojih članov izvoli tri podpredsednike, ki predsedniku pomagajo pri reprezentativnih in organizacijskih nalogah. Podpredsedniki imajo lahko tudi naziv podpredsednika Evropskega raziskovalnega sveta.

Pomoč bo zagotovljena trem podpredsednikom, da se zagotovi primerna lokalna upravna pomoč na njihovih matičnih inštitutih.

1.2.  Posebna izvedbena struktura

Kot je določeno v delovnem programu, bo posebna izvedbena struktura pristojna za vse vidike upravnega in praktičnega izvajanja programa. Izvajala bo zlasti postopke za ocenjevanje, strokovni pregled in izbor v skladu s strategijo znanstvenega sveta ter zagotavljala finančno in znanstveno upravljanje štipendij.

Posebna izvedbena struktura bo podpirala znanstveni svet pri vodenju vseh navedenih nalog, zagotovila dostop do potrebnih dokumentov in podatkov v njeni lasti ter ga stalno obveščala o svojih dejavnostih.

Da se pri strateških in operativnih zadevah zagotovi učinkovita povezava s posebno izvedbeno strukturo, bosta imela vodstvo znanstvenega sveta in direktor posebne izvedbene strukture redne usklajevalne seje.

Uprava ERC bo imela v ta namen zaposleno osebje, h kateremu bodo po potrebi spadali tudi uradniki iz institucij Unije in ki bo opravljalo zgolj upravne naloge, da se zagotovita stabilnost in kontinuiteta, potrebni za učinkovito upravo.

1.3.  Vloga Komisije

Komisija bo svoje obveznosti iz členov 6, 7 in 8 izpolnjevala, kot sledi:

–  zagotovila neprekinjeno delovanje in obnovo znanstvenega sveta ter podpirala stalni odbor za imenovanje prihodnjih članov znanstvenega sveta;

–  zagotovila neprekinjeno delovanje posebne izvedbene strukture ter prenos nalog in pristojnosti nanjo, pri čemer bo upoštevala mnenje znanstvenega sveta;

–  po upoštevanju mnenja znanstvenega sveta imenovala direktorja in višje uslužbence posebne izvedbene strukture;

–  po upoštevanju mnenja znanstvenega sveta pravočasno sprejela delovni program, stališča o metodologiji izvajanja in potrebna izvedbena pravila, kot je določeno v pravilih ERC za predložitev predlogov in modelu sporazuma o štipendiji ERC;

–  programski odbor redno obveščala in se z njim posvetovala o izvajanju dejavnosti ERC.

2.  PRIHODNJE IN NASTAJAJOČE TEHNOLOGIJE

Dejavnosti, povezane s prihodnjimi in nastajajočimi tehnologijami (FET), bodo sledile različnim zakonitostim posredovanja – teme, skupnosti in financiranje segajo od povsem odprte strukture do različnega stopenjskega strukturiranja ter tvorijo naslednja tri področja: odprte prihodnje in nastajajoče tehnologije (v nadaljnjem besedilu: odprte FET), proaktivne prihodnje in nastajajoče tehnologije (v nadaljnjem besedilu: proaktivne FET) in vodilne pobude prihodnjih in nastajajočih tehnologij (v nadaljnjem besedilu: vodilne pobude FET).

2.1.  Odprte FET: spodbujanje novih idej

Podpiranje številnih zelo tveganih vizionarskih znanstveno-tehnoloških sodelovalnih raziskovalnih projektov v zgodnji fazi je potrebno za uspešno iskanje novih temeljev za izrazito nova prihodnja znanstvena spoznanja in tehnologije. Ker je ta dejavnost izrazito tematsko neopredeljena in nedoločevalna, omogoča nove ideje v najširšem spektru tem in disciplin, ne glede na to, kdaj se porodijo in od kod prihajajo, ter aktivno spodbuja ustvarjalno "neukalupljeno" mišljenje. Spodbujanje teh krhkih idej zahteva prilagodljiv, tveganju prijazen in zelo meddisciplinaren raziskovalni pristop, ki bo znatno presegal stroge tehnološke okvire. Da se v prihodnosti doseže vodilni položaj znanosti in industrije, je odločilno, da se na področju raziskav in inovacij pritegne in spodbuja udeležba novih akterjev z visokim potencialom, kot so mladi raziskovalci in MSP z visoko razvito tehnologijo.

2.2.  Proaktivne FET: razvijanje nastajajočih tem in skupnosti

Nove ideje in teme morajo dozoreti, pri tem pa je treba delovati v smeri strukturiranja nastajajočih skupnosti ter podpiranja oblikovanja in razvoja preobrazbenih raziskovalnih tem. Glavne prednosti tega strukturalnega in obenem raziskovalnega pristopa so nastanek novih področij, ki še niso dovolj zrela, da bi jih lahko vključili v raziskovalne načrte industrije, ter vzpostavitev in strukturiranje raziskovalnih skupnosti okoli njih. S tem je narejen korak od sodelovanja med majhnim številom raziskovalcev do projektnega grozda, pri čemer se obravnavajo določeni vidiki raziskovalne teme in izmenjujejo rezultati. To bo doseženo v tesni povezavi z družbenimi izzivi in temami vodilnega položaja industrije.

2.3.  Vodilne pobude FET: spoprijemanje z velikimi meddisciplinarnimi znanstvenimi in tehnološkimi izzivi

Raziskovalne pobude na podlagi tega izziva so znanstveno in tehnološko naravnane, obsežne, večdisciplinarne in sledijo skupnemu vizionarskemu cilju. Obravnavajo velike znanstvene in tehnološke izzive, ki zahtevajo sodelovanje med številnimi disciplinami, skupnostmi in programi. Znanstveni in tehnološki napredek bi moral zagotoviti trdno in široko podlago za prihodnje ▌inovacije in njihovo gospodarsko izkoriščanje ter nove koristi za družbo s potencialno velikim vplivom. Zaradi njihove presežne narave in razsežnosti se lahko uresničijo samo s skupnimi dolgoročnimi in nenehnimi prizadevanji ▌.

Dejavnosti treh področij FET dopolnjujejo dejavnosti mrežnega povezovanja in na skupnosti temelječe dejavnosti, ki ustvarjajo plodno in dinamično evropsko podlago za znanstveno naravnane raziskave na področju prihodnjih tehnologij. Podpirajo prihodnji razvoj dejavnosti FET, spodbujajo razpravo o posledicah novih tehnologij in povečujejo njihov učinek.

2.4.  Posebni izvedbeni vidiki

Svetovalni odbor FET, ki bo vključeval najbolj ugledne in strokovno usposobljene znanstvenike in inženirje, bo zainteresiranim stranem omogočil, da sodelujejo pri splošni znanstveni in tehnološki strategiji, in jim tudi svetoval pri opredeljevanju delovnega programa.

Prihodnje in nastajajoče tehnologije bodo še naprej znanstveno in tehnološko usmerjene, podpirala pa jih enostavna in učinkovita izvedbena struktura. Sprejeti bodo enostavni upravni postopki, da se pri znanstveno naravnanih tehnoloških inovacijah ohrani poudarek na odličnosti, spodbudi inovativnost ter združita hitro sprejemanje odločitev in prilagodljivost z odgovornostjo. Za utrditev področja raziskav FET (npr. analiza portfelja) in vključitev skupnosti zainteresiranih strani (npr. za konzultacije) bodo uporabljeni najprimernejši pristopi. Cilj bo nenehno izboljševanje ter iskanje novih možnosti za poenostavitev in izboljšanje postopkov, da se zagotovi spoštovanje teh načel. Poleg ocen na programski ravni bodo za dejavnosti FET opravljene tudi ocene učinkovitosti in učinka.

V smislu svojega poslanstva, da se spodbujajo znanstveno naravnane raziskave na področju prihodnjih tehnologij, naj bi prihodnje in nastajajoče tehnologije združile akterje iz sveta znanosti, tehnologije in inovacij, po potrebi pa v okviru zmožnosti tudi uporabnike iz javnega in zasebnega sektorja. To pomeni, da morajo imeti aktivno in katalitično vlogo pri spodbujanju novega mišljenja, novih praks in novega sodelovanja.

Odprte prihodnje in nastajajoče tehnologije združujejo dejavnosti, ki naj bi poiskale obetavne nove ideje povsem od spodaj navzdol. Visoko tveganje, povezano s takimi idejami, je mogoče odvrniti tako, da se številne med njimi raziščejo. Ključne značilnost teh dejavnosti so učinkovitost glede na čas in sredstva, nizki oportunitetni stroški prosilcev ter nesporna odprtost za nekonvencionalne in meddisciplinarne ideje. Z nezapletenimi, hitrimi in stalno odprtimi postopki za vložitev se iščejo zelo tvegane, obetavne nove raziskovalne ideje, ki odpirajo nove možnosti za nove inovacijske akterje z visokim potencialom, kot so mladi raziskovalci in MSP z visoko razvito tehnologijo. Za dopolnitev dejavnosti odprte FET lahko dejavnosti v okviru vodilnega položaja industrije in prednostne naloge na področju družbenih izzivov spodbudijo povsem novo uporabo znanja in tehnologij.

V okviru dejavnosti proaktivne FET se bodo redno objavljali razpisi za več visoko tveganih inovativnih tem z velikim potencialom, ki se financirajo na taki stopnji, da je mogoče izbrati več projektov. Ti projekti bodo podprti z ukrepi za vzpostavitev skupnosti, ki spodbujajo dejavnosti, kot so skupni dogodki, razvoj novih študijskih programov in raziskovalnih načrtov. Pri izbiranju tem bodo upoštevani odličnost znanstveno naravnanih raziskav na področju prihodnjih tehnologij, potencial oblikovanja kritične mase ter učinek na znanost in tehnologijo.

Izvedenih bi lahko bilo več usmerjenih pobud velikega obsega (vodilne pobude FET) na podlagi pozitivnih rezultatov pripravljalnih projektov FET. Temeljiti bi morale na odprtih partnerstvih, ki omogočajo prostovoljno združevanje prispevkov na ravni Unije ter nacionalnih in zasebnih prispevkov z uravnoteženim upravljanjem, ki nosilcem programov omogoča primeren vpliv kot tudi visoko stopnjo samostojnosti in prilagodljivosti pri izvajanju, kar zagotavlja, da vodilna pobuda dosledno sledi široko podprtemu raziskovalnemu načrtu. Izbira tem, ki bodo izvedene kot vodilne pobude, bo temeljila na znanstveni in tehnološki odličnosti, hkrati pa bodo upoštevani enotni cilj, potencialni učinek, vključenost zainteresiranih strani in sredstev v povezovalen raziskovalni načrt ter po potrebi podpora zainteresiranih strani in nacionalnih/regionalnih raziskovalnih programov. Te dejavnosti bodo izvedene z uporabo obstoječih instrumentov financiranja.

3.   UKREPI MARIE SKŁODOWSKE-CURIE

3.1.  Spodbujanje novih spretnosti z odličnim začetnim usposabljanjem raziskovalcev

Evropa potrebuje močno in ustvarjalno med državami in sektorji mobilno bazo človeških virov, ki je sestavljena iz spretnosti, ki omogočajo ustvarjanje inovacij ter prenos znanja in idej v proizvode in storitve v korist gospodarstva in družbe.

To se bo zlasti doseglo s strukturiranjem in izboljšanjem odličnosti v bistvenem delu visokokakovostnega začetnega usposabljanja raziskovalcev in doktorandov na začetku poklicne poti v vseh državah članicah in pridruženih državah, po potrebi pa tudi s sodelovanjem tretjih držav. Če raziskovalci na začetku poklicne poti pridobijo različne spretnosti, ki jim bodo pomagale pri reševanju sedanjih in prihodnjih izzivov, bo naslednja generacija raziskovalcev imela koristi od izboljšanih poklicnih možnosti v javnem in zasebnem sektorju ter tako povečala privlačnost raziskovalnih poklicnih poti za mlade.

Ukrep se bo izvajal s podporo konkurenčno izbranim raziskovalnim programom usposabljanja iz vse Unije, ki se bodo izvajali prek partnerstev med univerzami, raziskovalnimi ustanovami, raziskovalnimi infrastrukturami, podjetji, MSP in drugimi družbeno-gospodarskimi akterji iz različnih evropskih ter drugih držav. Podpirale se bodo tudi posamezne ustanove, ki bodo lahko zagotovile enako obogatitveno okolje. Da se izpolnijo različne potrebe, bo pri uresničevanju ciljev treba zagotoviti prožnost. Uspešna partnerstva praviloma spremljajo mreže za raziskovalno usposabljanje, ki lahko ponujajo inovativne oblike usposabljanja, na primer skupne ali večkratne doktorate, ali industrijski doktorati, medtem ko posamezne ustanove običajno sodelujejo v inovativnih doktorskih programih. Industrijski doktorati so pomembni za ohranjanje inovativnega duha med raziskovalci, prav tako pa krepijo vezi med industrijo in akademskimi krogi. V tem okviru je predvidena podpora za najboljše raziskovalce na začetku poklicne poti, ki želijo sodelovati v teh odličnih programih, ki lahko med drugim vključujejo mentorstvo pri prenosu znanja in izkušenj.

V teh programih usposabljanja bodo obravnavani razvoj in širjenje ključnih raziskovalnih sposobnosti, pri čemer bodo raziskovalci pridobili raziskovalno mišljenje, podjetniški duh in inovacijske spretnosti, ki bodo ustrezale prihodnjim potrebam trga delovne sile. Programi bodo zagotovili tudi usposabljanje na področju prenosljivih sposobnosti, kot so timsko delo, pripravljenost prevzemanja tveganj, projektno vodenje, standardizacija, podjetništvo, etika, pravice intelektualne lastnine, sporočanje in družbeni domet, ki so bistveni za ustvarjanje, razvoj, trženje in razpršitev inovacij.

3.2.  Spodbujanje odličnosti s čezmejno in medsektorsko mobilnostjo

Evropa mora pritegniti najboljše evropske in neevropske raziskovalce. Pri tem je treba zlasti podpirati privlačne poklicne možnosti za izkušene raziskovalce v javnem in zasebnem sektorju ter njihovo mobilnost med državami, sektorji in disciplinami, da se poveča njihov ustvarjalni in inovacijski potencial.

Sredstva bodo prejeli najboljši in najobetavnejši izkušeni raziskovalci, ne glede na narodnost, ki želijo z nadnacionalno ali mednarodno mobilnostjo izboljšati svoje sposobnosti. Podpirajo se lahko skozi vse različne faze poklicne poti, vključno z najmlajšimi raziskovalci tik po pridobitvi doktorata ali z enakovrednimi izkušnjami. Ti raziskovalci bodo prejeli sredstva, če bodo mobilni med državami ter na univerzah, raziskovalnih ustanovah, raziskovalnih infrastrukturah, podjetjih, MSP ali pri drugih družbeno-gospodarskih akterjih po lastni izbiri (npr. organizacijah civilne družbe) širili ali izpopolnjevali svoje sposobnosti, pri čemer bodo sodelovali pri raziskovalnih in inovacijskih projektih, ki bodo ustrezali njihovim osebnim potrebam in interesom. Z začasnimi napotitvami se bo podpirala tudi njihova mobilnost iz javnega v zasebni sektor. To naj bi izboljšalo inovativnost zasebnega sektorja in spodbudilo medsektorsko mobilnost. Podpiral se bo kombinirani polovični delovni čas med javnim in zasebnim sektorjem, da se pospeši prenos znanja med sektorji in spodbudi ustanavljanje novih podjetij. Take prikrojene raziskovalne možnosti bodo obetavnim raziskovalcem pomagale, da postanejo povsem neodvisni, ter olajšale poklicni prehod med javnim in zasebnim sektorjem.

Da bi lahko obstoječi potencial raziskovalcev izkoristili v celoti, se bodo podpirale tudi možnosti za usposabljanje in pridobivanje novega znanja v raziskovalni instituciji na visoki ravni v tretji državi, vrnitev na poklicno raziskovalno pot po premoru in (ponovno) vključevanje v dolgoročnejšo raziskovalno pozicijo v Evropi, tudi v njihovi matični državi, po nadnacionalni/mednarodni izkušnji mobilnosti.

3.3.  Spodbujanje inovacij z medsebojnim bogatenjem znanja

Družbeni izzivi so vedno bolj globalni, zato je čezmejno in medsektorsko sodelovanje odločilno za njihovo uspešno reševanje. Izmenjava znanj in idej vse od raziskav do trga (in obratno) je zato bistvena in se lahko doseže samo s povezovanjem ljudi. Pri tem se bodo s podporo spodbujale prožne izmenjave visoko usposobljenega raziskovalnega in inovacijskega osebja med sektorji, državami in disciplinami.

Da se okrepi mednarodno sodelovanje, se bodo z evropskimi sredstvi v okviru partnerstev med univerzami, raziskovalnimi ustanovami, raziskovalnimi infrastrukturami, podjetji, MSP in drugimi družbeno-gospodarskimi akterji v Evropi ter med Evropo in tretjimi državami financirale ▌izmenjave raziskovalnega in inovacijskega osebja. Za podporo lahko zaprosi raziskovalno in inovacijsko osebje na vseh stopnjah poklicne poti, od najmlajšega (podiplomski raziskovalec) do najvišjega (vodilni raziskovalec), vključno z upravnim in tehničnim osebjem.

3.4.  Povečevanje strukturnega učinka s sofinanciranjem dejavnosti

Kvantitativni in strukturni učinek ukrepov Marie Skłodowske-Curie je mogoče še povečati, če se spodbujajo regionalni, nacionalni ali mednarodni programi, ki z vseevropskimi možnostmi za mobilno usposabljanje, poklicno pot in izmenjavo povečujejo odličnost in razširjanje najboljših praks ukrepov Marie Skłodowske-Curie. Tako se bo povečala tudi privlačnost evropskih centrov odličnosti.

Pri tem se bodo sofinancirali novi ali obstoječi regionalni, nacionalni, zasebni in mednarodni programi, ki omogočajo mednarodno, medsektorsko in meddisciplinarno usposabljanje raziskovalcev, ter čezmejna in medsektorska mobilnost raziskovalcev in inovacijskega osebja na vseh stopnjah poklicne poti.

Tako se bodo lahko izkoristile sinergije med dejavnostmi Unije in dejavnostmi na regionalni in nacionalni ravni ter odpravila razdrobljenost ciljev, ocenjevalnih metod in delovnih pogojev raziskovalcev. V okviru dejavnosti sofinanciranja se bo odločno spodbujala uporaba pogodb o zaposlitvi.

3.5.  Posebna podpora in ukrepi politike

Za učinkovito reševanje izzivov je bistveno spremljanje napredka. V okviru programa se bodo podpirali razvoj kazalnikov in analiza podatkov o mobilnosti, spretnostih, poklicnih poteh in enakosti spolov raziskovalcev, da se ugotovijo vrzeli in ovire pri ukrepih Marie Skłodowske-Curie ter izboljša učinek teh ukrepov. Pri izvajanju teh dejavnosti bo poudarek na sinergijah in tesnem usklajevanju s podpornimi ukrepi politike, ki se za raziskovalce, njihove delodajalce in osebe, ki zagotavljajo sredstva, izvajajo v okviru cilja "Evropa v spreminjajočem se svetu – vključujoče in inovativne družbe, ki kritično razmišljajo". Financirali se bodo posebni ukrepi, ki podpirajo pobude, s katerimi se ozavešča o pomembnosti poklicne poti raziskovalca, vključno z vidikom vračanja in ponovnega vključevanja, ter razširjajo rezultati raziskav in inovacij, ki so rezultat ukrepov Marie Skłodowske-Curie.

Da se še bolj poveča učinek ukrepov Marie Skłodowske-Curie, bo mreženje med raziskovalci Marie Skłodowske-Curie (sedanjimi in preteklimi) okrepljeno s strategijo za storitve za diplomante. Sem spadajo podpiranje foruma za kontakte in izmenjavo med raziskovalci, da se raziščejo možnosti za sodelovanje in zaposlitvene priložnosti, organiziranje skupnih dogodkov ter vključevanje nekdanjih štipendistov v dejavnosti obveščanja kot ambasadorjev ukrepov Marie Skłodowske-Curie in evropskega raziskovalnega prostora.

3.6.  Posebni izvedbeni vidiki

Pri ukrepih Marie Skłodowske-Curie se lahko sodeluje z vsemi dejavnostmi usposabljanja in razvoja poklicne poti z vseh raziskovalnih in inovacijskih področjih, ki so določena v Pogodbi, od temeljnih raziskav do uvedbe na trg in inovacijskih storitev. Prosilci bodo lahko svobodno izbirali raziskovalna in inovacijska področja oziroma sektorje.

Da bi lahko izkoristili svetovno bazo znanja, se bodo za ukrepe Marie Skłodowske-Curie lahko prijavili raziskovalno in inovacijsko osebje, univerze, raziskovalne ustanove, raziskovalne infrastrukture, podjetja in drugi družbeno-gospodarski akterji, vključno s tretjimi državami, v skladu s pogoji iz Uredbe (EU) št. XX/2012 (pravila za sodelovanje).

V vseh navedenih dejavnostih bo pozornost namenjena spodbujanju številne udeležbe podjetij, zlasti MSP, ter drugih družbeno-gospodarskih akterjev, da bi zagotovili uspešno izvajanje in učinek ukrepov Marie Skłodowske-Curie. Ob upoštevanju zaščite pravic intelektualne lastnine se pri vseh ukrepih Marie Skłodowske-Curie spodbuja dolgoročno sodelovanje med višješolskimi ustanovami, raziskovalnimi organizacijami ter javnim in zasebnim sektorjem.

Ukrepi Marie Skłodowske-Curie se bodo razvijali v tesnem sodelovanju z drugimi programi, ki podpirajo te cilje politik, vključno s programom Erasmus za vse in skupnostmi znanja in inovacij v okviru EIT.

Pri posebnih potrebah obstaja tudi možnost, da se določene dejavnosti programa kot odziv na spremenjene zahteve Evrope glede spretnosti, raziskovalnega usposabljanja, razvoja poklicnih poti in izmenjave znanja usmerijo v posebne družbene izzive, vrste raziskovalnih in inovacijskih ustanov ali geografske lokacije.

Da bodo pri ukrepih Marie Skłodowske-Curie lahko sodelovali vsi talenti, bodo uvedeni splošni ukrepi, ki bodo odpravili morebitna nesorazmerja pri dostopu do štipendij, na primer s spodbujanjem enakih možnosti za raziskovalce in raziskovalke ter s primerjanjem zastopanosti spolov. Poleg tega bodo ukrepi Marie Skłodowske-Curie raziskovalcem pomagali doseči stabilnejšo poklicno pot ter ustrezno ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem glede na družinske razmere, raziskovalcem, ki se vračajo na poklicno pot po premoru, pa olajšali ponovno vključitev na delovno mesto. Priporoča se, da vsi financirani udeleženci sprejmejo in spoštujejo načela Evropske listine za raziskovalce in Kodeksa ravnanja za zaposlovanje raziskovalcev, ki spodbujata odprto zaposlovanje in privlačne delovne pogoje.

Da bi še povečali razširjanje in sodelovanje javnosti, se lahko od upravičencev ukrepov Marie Skłodowske-Curie zahteva, da pripravijo načrt dejavnosti obveščanja širše javnosti. Načrt dejavnosti obveščanja bo ocenjen v postopku ocenjevanja in po koncu projekta.

4.  RAZISKOVALNE INFRASTRUKTURE

Z dejavnostmi naj bi se do leta 2020 in pozneje vzpostavile odlične evropske raziskovalne infrastrukture, spodbujala njihov inovacijski potencial in človeški viri ter okrepila evropska politika. Da se pri razvoju raziskovalnih infrastruktur zagotovijo sinergije in skladnost, bodo ukrepi usklajeni s sredstvi Kohezijskega sklada. Spodbujala se bo sinergija z ukrepi Marie Skłodowske-Curie.

4.1.  Razvoj evropskih raziskovalnih infrastruktur do leta 2020 in pozneje

4.1.1.  Razvoj raziskovalnih infrastruktur svetovnega merila

Cilj je olajšati in spodbujati pripravo, izvajanje, dolgoročno trajnost in učinkovito delovanje raziskovalnih infrastruktur, ki jih je opredelil Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture (ESFRI), ter drugih raziskovalnih infrastruktur svetovnega merila, ki bodo Evropi pomagale pri reševanju velikih znanstvenih, industrijskih in družbenih izzivov. V ta cilj so zajete zlasti tiste infrastrukture, ki naj bi vzpostavile, vzpostavljajo ali so že vzpostavile upravljanje na podlagi Konzorcija za evropske raziskovalne infrastrukture (ERIC) ali enakovredne strukture na mednarodni ravni.

Financiranje Unije bo glede na potrebe prispevalo k naslednjim fazam:

(a)  pripravljalna faza prihodnjih infrastruktur (npr. podrobni gradbeni načrti, pravni dogovori, večletno načrtovanje, zgodnje vključevanje industrije);

(b)  izvedbena faza (npr. raziskave in razvoj skupaj z industrijo in uporabniki ter razvoj regionalnih partnerskih ustanov(17), da se doseže bolj uravnotežen razvoj evropskega raziskovalnega prostora); in/ali

(c)  operativna faza (npr. dostop, ravnanje s podatki, obveščanje, usposabljanje in mednarodno sodelovanje).

Pod to dejavnost spadajo tudi načrtovalne študije za nove raziskovalne infrastrukture na podlagi pristopa od spodaj navzgor.

4.1.2.  Vključevanje in odpiranje obstoječih nacionalnih in regionalnih raziskovalnih infrastruktur evropskega interesa

Cilj je po potrebi odpreti ključne nacionalne in regionalne raziskovalne infrastrukture za evropske raziskovalce iz akademskih krogov in industrije ter zagotoviti njihovo optimalno uporabo in skupen razvoj.

Unija bo podprla mreže in grozde, ki na evropski ravni povezujejo ključne nacionalne raziskovalne infrastrukture. Sredstva bodo namenjena zlasti za nadnacionalni in virtualni dostop raziskovalcev ter uskladitev in izboljšanje storitev, ki jih zagotavljajo infrastrukture. ▌

4.1.3.  Razvoj, uporaba in delovanje z IKT podprtih infrastruktur(18)

Cilj je, da se do leta 2020 vzpostavi vodilna zmogljivost na področju mrežnega delovanja, računalništva in znanstvenih podatkov na svetovni ravni na enotnem in odprtem evropskem prostoru za spletne raziskave, pri čemer lahko raziskovalci uporabljajo najsodobnejše, vseprisotne in zanesljive storitve na področju mreženja in računalništva ter neomejen in prost dostop do okolij e-znanosti in globalnih podatkovnih virov.

Za dosego tega cilja se bodo podpirali: globalne raziskovalne in izobraževalne mreže, ki ponujajo napredne, standardizirane in skalirne meddomenske storitve na zahtevo, mrežne infrastrukture in infrastrukture v oblaku z neomejenimi računskimi zmogljivostmi in zmogljivostmi za obdelavo podatkov, ekosistemi superračunalniških naprav, ki se razvijajo v eksamerilu, programske in servisne infrastrukture, na primer za simulacijo in vizualizacijo, orodja za sodelovanje v realnem času ter interoperabilna, odprta in zaupanja vredna znanstvena podatkovna infrastruktura.

4.2.  Spodbujanje inovacijskega potenciala raziskovalnih infrastruktur in njihovih človeških virov

4.2.1.  Izrabljanje inovacijskega potenciala raziskovalnih infrastruktur:

Namen je spodbuditi inovacije tako na ravni infrastruktur kot v industriji, na primer v dobaviteljski in uporabniški industriji.

V ta namen se bodo podpirali:

(a)  partnerstva z industrijo za raziskave in razvoj, da se razvijejo zmogljivosti Unije in industrijska ponudba na visokotehnoloških področjih, kot so znanstveni instrumenti ali IKT;

(b)  predtržno oddajanje javnih naročil s strani raziskovalnih infrastruktur, da se spodbudijo inovacije in delujejo kot prvi uporabniki ali razvijalci vrhunskih tehnologij;

(c)  spodbujanje uporabe raziskovalnih infrastruktur s strani industrije, npr. s testnimi centri ali na znanju temelječimi centri, ter

(d)  spodbujanje povezovanja raziskovalnih infrastruktur v lokalne, regionalne in svetovne inovacijske ekosisteme.

Unija bo spodbujala tudi uporabo raziskovalnih infrastruktur, zlasti e-infrastruktur, na področju javnih storitev, družbenih inovacij, kulture, izobraževanja in usposabljanja.

4.2.2.  Krepitev človeškega kapitala raziskovalnih infrastruktur

Zaradi kompleksnosti raziskovalnih infrastruktur in izrabe njihovega celotnega potenciala morajo njihovi upravljavci, inženirji in tehniki ter njihovi uporabniki pridobiti nove spretnosti.

S finančnimi sredstvi EU se bodo podpirali usposabljanje osebja, ki je pristojno za upravljanje in delovanje raziskovalnih infrastruktur vseevropskega interesa, izmenjava osebja in najboljših praks med temi ustanovami ter primerna razpoložljivost človeških virov na ključnih področjih, vključno z učnimi načrti za posebne izobraževalne programe. Spodbujala se bo sinergija z ukrepi Marie Skłodowske-Curie.

4.3.  Okrepitev evropske politike raziskovalnih infrastruktur in mednarodnega sodelovanja

4.3.1.  Okrepitev evropske politike raziskovalnih infrastruktur

S partnerstvi med ustreznimi oblikovalci politik, organi za financiranje in svetovalnimi skupinami (npr. ESFRI, posvetovalna skupina za e-infrastrukture (e-IRG), organizacije EIROforuma, nacionalni javni organi) naj bi se izboljšale in izrabile sinergije med nacionalnimi pobudami in pobudami Unije, razvila medsebojno dopolnjevanje in sodelovanje med raziskovalnimi infrastrukturami in dejavnostmi, ki se financirajo v okviru drugih politik EU (kot so regionalna, kohezijska, industrijska, zdravstvena, okoljska, zaposlovalna ali razvojna politika) ter zagotovila usklajenost med različnimi financiranji Unije. Unija bo podpirala tudi ankete, spremljanje in ocenjevanje raziskovalnih infrastruktur na ravni Unije ter ustrezne študije politike ter naloge sporočanja.

Pobuda Obzorje 2020 bo spodbujala prizadevanja držav članic, da optimizirajo raziskovalne objekte s podpiranjem sodobne podatkovne baze EU o prosto dostopnih raziskovalnih infrastrukturah v Evropi.

4.3.2.  Spodbujanje strateškega mednarodnega sodelovanja

Spodbudil naj bi se razvoj globalnih raziskovalnih infrastruktur, tj. raziskovalnih infrastruktur, ki zahtevajo sredstva in sporazume v svetovnem merilu. Spodbudilo naj bi se tudi sodelovanje med evropskimi raziskovalnimi infrastrukturami in njihovimi neevropskimi ustanovami, da se zagotovita globalna interoperabilnost in domet ter spoštujejo mednarodni sporazumi o vzajemni uporabi, odprtosti in sofinanciranju infrastruktur. Pri tem se bodo ustrezno upoštevala priporočila skupine Carnegie izkušenih uradnikov svetovnih raziskovalnih infrastruktur. Pozornost bo namenjena tudi ustrezni udeležbi Unije pri usklajevanju z mednarodnimi organizacijami, kot sta OZN ali OECD.

4.4.  Posebni izvedbeni vidiki

Med izvajanjem bodo potekala posvetovanja s strokovnimi skupinami ter zainteresiranimi stranmi in svetovalnimi organi, kot sta ESFRI in e-IRG.

Izvajanje bo sledilo trojnemu pristopu: od spodaj navzgor, če točna vsebina in partnerstvo projektov nista znana; ciljno usmerjeni, če so posebne raziskovalne infrastrukture in/ali skupnosti natančno opredeljene; ter poimenski upravičenci, na primer če konzorcij od upravljavcev infrastrukture prejme prispevek za operativne stroške.

Cilji dejavnosti iz točk 4.2 in 4.3 se uresničujejo z namenskimi ukrepi, po potrebi pa tudi z ukrepi, oblikovanimi v okviru točke 4.1.

DEL II

VODILNI POLOŽAJ INDUSTRIJE

1.  VODILNA VLOGA NA PODROČJU OMOGOČITVENIH IN INDUSTRIJSKIH TEHNOLOGIJ

Splošno

Če bo evropska industrija obvladala, vključevala in uporabljala omogočitvene tehnologije, bo lahko okrepila evropsko produktivnost in inovacijsko sposobnost ter zagotovila, da bo imela Evropa napredno, vzdržno in konkurenčno gospodarstvo, vodilni položaj v visokotehnoloških sektorjih na svetu ter da bo sposobna najti učinkovite in trajnostne rešitve za družbene izzive, med drugim ob upoštevanju potreb uporabnikov. Kot sestavni del financiranja bodo inovacijske dejavnosti združene z raziskavami in razvojem.

Povezovalen pristop za ključne omogočitvene tehnologije

Pomemben del posebnega dela „Vodilna vloga pri omogočitvenih in industrijskih tehnologijah“ so ključne omogočitvene tehnologije (KET), opredeljene kot mikro- in nanoelektronika, fotonika, nanotehnologija, biotehnologija, napredni materiali in napredni proizvodni sistemi. Večina inovativnih proizvodov vsebuje več samostojnih ali integriranih delov teh tehnologij.

Medtem ko je vsaka tehnologija tehnološka inovacija, lahko pomeni skupna korist številnih interakcij med ključnimi omogočitvenimi tehnologijami in drugimi industrijskimi omogočitvenimi tehnologijami ter njihovimi kombinacijami tudi tehnološki preskok.

Uporaba medsektorskih ključnih omogočitvenih tehnologij bo povečala konkurenčnost in učinek proizvodov, pospešila rast in ustvarjanje delovnih mest ter zagotovila nove možnosti reševanja družbenih izzivov. Številni medsebojni učinki teh tehnologij bodo zato izrabljeni. Namenska podpora bo zagotovljena za obsežnejše pilotne in predstavitvene projekte, ki se bodo izvajali v različnih okoljih in pogojih.

Sem spadajo ključne omogočitvene tehnologije (KET) in medsektorske dejavnosti ključnih omogočitvenih tehnologij (multi-KET), ki združujejo in povezujejo različne posamezne tehnologije ter jih tako potrjujejo v industrijskem okolju in dograjujejo v popoln in kvalificiran sistem, pripravljen za trg ali blizu vstopu na trg. Predpogoj za to bo močna vključenost zasebnega sektorja v te dejavnosti in prikaz, kako rezultati projektov prispevajo k tržni vrednosti v EU, zato bi lahko izvajanje potekalo v obliki javno-zasebnih partnerstev. V tem obsegu in s strukturo izvajanja programa Obzorje 2020 bo oblikovan skupni delovni program za medsektorske dejavnosti KET. Ob upoštevanju potreb trga in zahtev družbenih izzivov bo njegov cilj zagotoviti generične ključne elemente KET in multi-KET za različna področja uporabe, vključno z družbenimi izzivi. Poleg tega se bodo po potrebi iskale sinergije med dejavnostmi ključnih omogočitvenih tehnologij in dejavnostmi v okviru kohezijske politike v okviru nacionalnih in regionalnih strategij za raziskave in inovacije za pametno specializacijo ter z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo (EIT), Evropsko investicijsko banko (EIB) in po potrebi dejavnostmi držav članic v okviru pobud za skupno načrtovanje programov.

Posebni izvedbeni vidiki

Med inovacijske dejavnosti bodo spadali integracija posameznih tehnologij, predstavitev sposobnosti za proizvajanje in zagotavljanje inovativnih proizvodov, sistemov, procesov in storitev, pilotni projekti za uporabnike in potrošnike za dokazovanje izvedljivosti in dodane vrednosti, ter predstavitve velikega obsega za lažji prenos rezultatov raziskav na trg. Ustrezna pozornost bo namenjena tudi malim in srednjim projektom. Poleg tega bo izvajanje v okviru tega dela spodbudilo vključevanje malih in srednjih raziskovalnih ekip, kar bo prispevalo k dejavnejšemu sodelovanju MSP.

Vključene bodo različne posamezne tehnologije ter potrjene v industrijskem okolju ter tako dograjene v popoln in kvalificiran sistem, pripravljen za trg. Osnovni pogoj za to bo močna vključenost zasebnega sektorja v te dejavnosti, tudi javno-zasebnih partnerstev.

Tehnološki razvoj v raziskovalnih in inovacijskih pobudah bodo dopolnjevali ukrepi na strani povpraševanja. Sem spadajo najboljša uporaba javnih naročil inovacij, razvoj primernih tehničnih standardov in tehničnih dejavnosti v podporo standardizaciji in pravni ureditvi, zasebno povpraševanje ter vključevanje uporabnikov v ustvarjanje inovacijam prijaznih trgov.

Zlasti pri nanotehnologiji in biotehnologiji bo sodelovanje z zainteresiranimi stranmi in splošno javnostjo usmerjeno v boljšo ozaveščenost o koristih in tveganjih. Pri uvajanju teh tehnologij se bodo sistematsko ocenjevala varnost ter upravljala skupna tveganja. Družboslovne in humanistične vede bodo po potrebi prispevale k upoštevanju tega, kar uporabniki potrebujejo, želijo in sprejemajo, ter k zagotavljanju družbenega delovanja in ozaveščenega odločanja potrošnikov.

Dejavnosti iz tega dela bodo dopolnile podporo za raziskave in inovacije pri omogočitvenih tehnologijah, ki jo lahko zagotovijo nacionalni ali regionalni organi v okviru pametnih strategij za specializacijo, ki so predvideni v politikah kohezijskih skladov.

Ta program v okviru financiranja ukrepov podpira tudi dejavnosti za prenos tehnologije (tako na nacionalni kot regionalni ravni), vključno z oblikovanjem mednarodnih in regionalnih inovacijskih grozdov, za spodbujanje učinkovitejših povezav med univerzami in industrijo.

Strateške pobude za mednarodno sodelovanje se bodo izvajale na področjih skupnega interesa in koristi skupaj z vodilnimi državami partnericami. Posebnega, vendar ne izključnega interesa za omogočitvene in industrijske tehnologije so:

–  dostop do vodilnega svetovnega znanstvenega in tehnološkega strokovnega znanja;

–  razvoj globalnih standardov;

–  odprava ozkih grl pri industrijskem izkoriščanju, sodelovanju pri raziskavah in razvoju ter trgovinskih pogojih;

–  varnost nanotehnoloških in biotehnoloških proizvodov ter dolgoročne posledice njihove uporabe;

–  razvoj materialov in metod za zmanjšanje porabe energije in virov;

–  industrijsko vodene mednarodne pobude za sodelovanje v skupnosti proizvajalcev ter

–  interoperabilnost sistemov.

1.1.  Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT)

Nekatere dejavnosti bodo v celotni vrednostni verigi usmerjene v izzive, povezane z vodilnim položajem industrije in tehnologije pri IKT, ter bodo zajemale generične agende za raziskave in inovacije na področju IKT, med drugim zlasti:

1.1.1.  Nova generacija sestavnih delov in sistemov: inženiring naprednih, ▌vgrajenih ter energetsko učinkovitih sestavnih delov in sistemov z učinkovito rabo virov

Cilj je ohraniti in okrepiti vodilno vlogo Evrope na področju tehnologij, povezanih z naprednimi, vgrajenimi ter energetsko učinkovitimi in vzdržljivimi sestavnimi deli in sistemi z učinkovito rabo virov. Sem spadajo tudi mikro-nano-bio sistemi, organska elektronika, povezovanje velikih področij, temeljne tehnologije za internet stvari (IS)(19), vključno s platformami za podpiranje zagotavljanja naprednih storitev, senzorji, pametni integrirani sistemi, vgrajeni in porazdeljeni sistemi, sistemi sistemov in razvoj zapletenih sistemov.

1.1.2.  Računalništvo naslednje generacije: napredni in varni računalniški sistemi in tehnologije, vključno z računalništvom v oblaku

Cilj je povečati evropska sredstva v procesni in sistemski arhitekturi, tehnologije za medsebojno povezovanje in lokalizacijo podatkov, računalništvo v oblaku, vzporedno računalništvo, simulacijsko programsko opremo za vse tržne segmente, vključno z inženirskimi aplikacijami (kot na primer kvantifikacija negotovosti, ocena tveganja in odločanje v inženirstvu).

1.1.3.  Internet prihodnosti: programska oprema, strojna oprema, infrastrukture, tehnologije in storitve

Cilj je okrepiti konkurenčnost evropske industrije v razvoju, obvladovanju in oblikovanju interneta naslednje generacije, ki bo postopoma nadomestil sedanji splet, fiksna in mobilna omrežja in storitvene infrastrukture ter omogočil medsebojno povezovanje več milijard naprav (IS) prek več operaterjev in področij, kar bo spremenilo naš način komuniciranja ter dostop in uporabo znanja. Sem spadajo raziskave in inovacije s področja omrežij, programske opreme, procesov in storitev, kibernetske varnosti, zasebnosti, zanesljivosti in zaupanja, brezžičnih(20) komunikacijskih in optičnih omrežij, poglobljenih interaktivnih multimedijev ter povezanega podjetja prihodnosti.

1.1.4.  Vsebinske tehnologije in upravljanje informacij: IKT za digitalne vsebine, kulturne in ustvarjalne panoge

Cilj je utrditev položaja Evrope kot ponudnice proizvodov in storitev, ki temeljijo na individualni in poslovni ustvarjalnosti. Zato bodo podjetjem in državljanom zagotovljena nova orodja za ustvarjanje, izkoriščanje, hrambo in ponovno uporabo vseh oblik digitalnih vsebin in dostopanje do njih v katerem koli jeziku ter za modeliranje, analiziranje in vizualizacijo velikih količin podatkov (masovni podatki), vključno s povezanimi podatki. Sem spadajo nove tehnologije za umetnost, jezik, učenje, medsebojno izmenjavo, digitalno hrambo, spletno oblikovanje, dostop do vsebin, analiza in mediji ter inteligentni in prilagodljivi sistemi za upravljanje informacij s podatkovnim rudarjenjem, strojnim učenjem, tehnologijami za statistične analize in vizualno računalništvo.

1.1.5.  Napredni vmesniki in roboti: robotika in pametni prostori

Cilj je okrepiti vodilni položaj evropske znanosti in industrije na področju industrijske robotike in storitvene robotike, kognitivnih in komunikacijskih sistemov, naprednih vmesnikov in pametnih prostorov ter občutljivih strojev na podlagi izboljšane zmogljivosti računalnikov in mreženja ter napredka pri sposobnosti oblikovanja in gradnje sistemov, ki so sposobni učenja, samostojne sestave, prilagoditve in odzivanja ali optimizirajo interakcije med ljudmi in stroji. Po potrebi je treba razvite sisteme in napredek na področju najnovejšega razvoja potrditi v realnih okoljih.

1.1.6.  Mikro- in nanoelektronika ter fotonika: ključne omogočitvene tehnologije, povezane z mikro- in nanoelektroniko ter fotoniko, zajete pa so tudi kvantne tehnologije.

Cilj je izkoristiti odličnost Evrope v teh ključnih omogočitvenih tehnologijah ter podpreti in dodatno okrepiti konkurenčnost in vodilni tržni položaj njene industrije. Med dejavnosti bodo spadale tudi raziskave in inovacije o snovanju, naprednih procesih, pilotnih proizvodnih linijah, s tem povezanimi proizvodnimi tehnologijami in predstavitvenimi dejavnostmi za potrjevanje tehnološkega razvoja ter inovativnih poslovnih modelov in poudarjanje naslednje generacije tehnologij, ki izkoriščajo napredek v kvantni fiziki.

Teh šest glavnih področij dejavnosti bo predvidoma pokrilo vse potrebe, ob upoštevanju konkurenčnosti evropske industrije na svetovni ravni. Sem spadajo vodilni položaj na področju generičnih IKT-podprtih rešitev, proizvodov in storitev, ki so potrebne za reševanje glavnih družbenih izzivov, ter na uporabnosti temelječe raziskovalne in inovacijske agende, ki se bodo podpirale v okviru ustreznih družbenih izzivov. Glede na to, da tehnologija vedno bolj prodira v vsa področja življenja, bo interakcija med ljudmi in tehnologijo v tem pogledu pomembna, hkrati pa bo del navedenih, v uporabo usmerjenih raziskav na področju IKT. Raziskave, namenjene uporabnikom, bodo prispevale k razvoju konkurenčnih rešitev.

V vsako od šestih pomembnih področij dejavnosti so vključene tudi IKT-specifične raziskovalne infrastrukture, kot so živi laboratoriji za ▌ poskuse in infrastrukture za ključne omogočitvene tehnologije ter njihova vključitev v napredne proizvode in inovativne inteligentne sisteme, vključno z opremo, orodji in podpornimi storitvami, čistimi prostori in dostopom do livarn za izdelavo prototipov.

To je treba izvajati tako, da bosta zagotovljena dopolnjevanje in usklajenost z delovanjem raziskovalnih infrastruktur iz stebra "odlična znanost".

Dejavnosti bodo podpirale raziskave in razvoj sistemov in pri tem v celoti upoštevale temeljne pravice in svoboščine fizičnih oseb, zlasti njihovo pravico do zasebnosti.

1.2.  Nanotehnologije

1.2.1.  Razvoj nanomaterialov, nanonaprav in nanosistemov nove generacije

Razvoj in povezovanje znanja o fenomenih na nanoravni na presečiščih različnih znanstvenih disciplin, katerih cilj je razviti bistveno nove proizvode in sisteme, ki omogočajo trajnostne rešitve v najrazličnejših sektorjih.

1.2.2.  Zagotavljanje varnega in trajnega razvoja in uporabe nanotehnologij

Pridobitev znanstvenih spoznanj o njihovih možnih vplivih na zdravje in okolje pri proaktivnem in znanstveno utemeljenem upravljanju nanotehnologij ter zagotavljanje potrjenih znanstvenih orodij, metod in platform za ocenjevanje in obvladovanje nevarnosti, izpostavljenosti in tveganja v celotnem življenjskem ciklu nanomaterialov in nanosistemov, vključno z vprašanji standardizacije.

1.2.3.  Razvoj družbene razsežnosti nanotehnologij

Obravnava človekovih in fizičnih ▌potreb pri uvedbi nanotehnologij ter osredotočenost na upravljanje nanotehnologij za družbene in okoljske koristi, vključno s komunikacijskimi strategijami, da se zagotovi družbeno udejstvovanje.

1.2.4.  Učinkovita in trajna sinteza in proizvodnja nanomaterialov, sestavnih delov in sistemov

Osredotočanje na nove prožne, nadgradljive in ponovljive enote dejavnosti, pametno vključevanje novih in obstoječih procesov, vključno s konvergenco tehnologije, kot je nanobiotehnologija, ter povečanje obsega za dosego trajnostne, visokonatančne množične proizvodnje proizvodov in prožnih ter večnamenskih obratov, kar bo zagotavljalo učinkovit prenos znanja v industrijske inovacije.

1.2.5.  Razvoj in standardizacija tehnik, merilnih metod in opreme za povečevanje zmogljivost

Poudarek na temeljnih tehnologijah, podpiranju razvoja in tržne uvedbe varnih kompleksnih nanomaterialov in nanosistemov, vključno z nanomeroslovjem, karakterizacijo in manipulacijo snovi v nanometrskem merilu, modeliranje, računalniško oblikovanje in napredni inženiring na atomski ravni.

1.3.  Napredni materiali

1.3.1.  Medsektorske in omogočitvene tehnologije materialov

Raziskave o materialih po obliki, funkcionalnih materialih, večfunkcionalnih materialih z višjo vsebnostjo znanja, novih funkcionalnosti in večje učinkovitosti, kot so samopopravljajoči se ali biozdružljivi materiali, samosestavljivi materiali, novi magnetni materiali in strukturni materiali, da se zagotovijo inovacije v vseh industrijskih sektorjih, zlasti za trge visokih vrednosti in vključno s kreativnimi industrijami.

1.3.2.  Razvoj in predelava materialov

Raziskave in razvoj za zagotovitev učinkovitega, varnega in trajnostnega razvoja in naknadni razvoj, ki bo omogočil industrijsko proizvodnjo prihodnjih proizvodov, ki bodo temeljili na oblikovanju, usmerjeno v upravljanje materialov "brez odpadkov" v Evropi, npr. v kovinski, kemični ali biotehnološki industriji, in za izboljšanje razumevanja mehanizmov propadanja materialov (obraba, korozija, mehanska zanesljivost).

1.3.3.  Upravljanje sestavnih delov materialov

Raziskave in razvoj na področju novih in inovativnih tehnik materialov, komponent in sistemov, povezovanja, oprijemljivosti, ločevanja, sestavljanja, samostojnega sestavljanja in razstavljanja, razpadanja in razgrajevanja komponent materialov ter upravljanja stroškov življenjskega cikla in okoljskih vplivov z novo uporabo tehnologije naprednih materialov.

1.3.4.  Materiali za trajnostno industrijo z učinkovito rabo virov in nizkimi emisijami

Razvoj novih proizvodov in uporab, poslovnih modelov in odgovornega ravnanja potrošnikov, kar bo povečalo rabo obnovljivih virov za trajnostno uporabo, zmanjša povpraševanje po energiji v celotnem življenjskem ciklu proizvodov in spodbujalo proizvodnjo z nizkimi emisijami ter okrepitev procesov, recikliranje, odstranjevanje onesnaževal, pridelava materialov za skladiščenje energije in materialov s potencialom visoke dodane vrednosti iz odpadkov oziroma s ponovno predelavo.

1.3.5.  Materiali za ustvarjalni sektor, tudi dediščino

Uporaba snovanja in razvoja konvergenčnih tehnologij za ustvarjanje novih poslovnih priložnosti, vključno z zaščito in obnovo evropske dediščine in materialov z zgodovinsko ali kulturno vrednostjo, ter povsem novih materialov.

1.3.6.  Meroslovje, karakterizacija, standardizacija in nadzor kakovosti

Spodbujanje tehnologij, kot so karakterizacija, nedestruktivno vrednotenje, nepretrgano ocenjevanje in nadzor, napovedno modeliranje uspešnosti, da se doseže napredek in vpliv v znanosti in inženiringu materialov.

1.3.7.  Optimizacija uporabe materialov

Raziskave in razvoj, pri katerih naj bi se preučila nadomestitev in alternativne možnosti uporabe materialov, vključno z reševanjem problema surovin z razvojem prilagojenih materialov ali nadomestitvijo redkih, kritičnih ali nevarnih materialov, ter pristopi za inovativne poslovne modele.

1.4.  Biotehnologija

1.4.1.  Spodbujanje odličnih biotehnologij kot prihodnjih gonilnih sil inovacij

Cilj je postaviti temelje za evropsko industrijo, da bo lahko ostala na čelu inovacijskih dosežkov tudi srednje- in dolgoročno. Sem spadajo razvoj nastajajočih tehnoloških področij, npr. s sintezno biologijo, bioinformatiko in sistemsko biologijo, ter izkoriščanje zbliževanja z drugimi omogočitvenimi tehnologijami, kot so nanotehnologije (npr. bionanotehnologija) in IKT (npr. bioelektronika), ter inženirska tehnologija. Na teh in drugih vrhunskih področjih so potrebni ustrezni ukrepi v prid raziskav in razvoja, da se olajša učinkovit prenos in izvajanje v nove uporabe ▌.

1.4.2.  Biotehnološki industrijski proizvodi in procesi

Cilj je dvojen: po eni strani omogočiti evropski industriji (npr. kemični, zdravstveni, rudarski, energetski, celulozni in papirni, industriji vlaknin in lesa, tekstilni, škrobni, živilskopredelovalni), da razvije nove proizvode in procese, ki bodo izpolnjevali industrijske in družbene zahteve, po možnosti z uporabo okolju prijaznih in trajnostnih proizvodnih metod, ter konkurenčne in izpopolnjene biotehnološke alternative za nadomestitev sedanjih, ter po drugi strani izrabiti potencial biotehnologije za odkrivanje, spremljanje, preprečevanje in odpravljanje onesnaževanja. Sem spadajo raziskave in inovacije s področja novih encimov z optimiziranimi biokatalitičnimi funkcijami, encimskih in presnovnih poti, snovanja bioprocesov na industrijski ravni, vključitve bioprocesov v postopke industrijske proizvodnje, naprednega vrenja, nadrejenega in podrejenega procesiranja ter vpogleda v dinamiko mikrobioloških skupnosti. Vključen bo tudi razvoj prototipov za ocenjevanje tehnično-ekonomske izvedljivosti ter trajnosti razvitih proizvodov in procesov.

1.4.3.  Inovativne in konkurenčne platformne tehnologije

Cilj je razviti platformne tehnologije (npr. genomiko, metagenomiko, proteomiko, metabolomiko, molekularna orodja, ekspresivne sisteme, fenotipizacijske platforme in platforme na podlagi celic), ki bodo zagotovile vodilni položaj in konkurenčno prednost v različnih ▌ sektorjih, ki imajo ekonomski vpliv. Vključuje vidike, kot so okrepitev razvoja bioloških virov z optimiziranimi lastnostmi in uporabo, ki presegajo običajne alternative, ustvarjanje pogojev za raziskovanje, razumevanje in trajnostno izkoriščanje kopenske in morske biotske raznovrstnosti za nove uporabe, bioproizvode in bioprocese ter spodbujanje razvoja biotehnoloških zdravstvenih rešitev (npr. diagnostike, biologike, biomedicinskih naprav).

1.5.  Napredna proizvodnja in predelava

1.5.1.  Tehnologije za tovarne prihodnosti

Spodbujanje vzdržne industrijske rasti z olajševanjem strateškega premika v Evropi s stroškovno usmerjenega proizvodnega pristopa na proizvodni pristop, ki bo temeljil na ustvarjanju visoke dodane vrednosti proizvodov ter inteligentni in visoko učinkoviti IKT- podprti proizvodnji v integriranem sistemu. Za to je potrebno, da se obravnava povečanje proizvodnje ob manjši porabi materialov in energije ter ustvarjanju manj odpadkov in onesnaževanja, s čimer bi dosegli visoko ekološko učinkovitost. Poudarek bo na razvoju in povezovanju prilagodljivih proizvodnih sistemov prihodnosti, s posebnim poudarkom na potrebah evropskih MSP, da se vzpostavijo sistemi in postopki trajnostne proizvodnje. Poudarek je tudi na metodologijah za povečanje prožne, varne in pametne proizvodnje, v okviru katere se bodo uporabljale ustrezne ravni avtomatizacije, okolje pa bo delavcem prijazno.

1.5.2.  Tehnologije za energetsko učinkovite stavbe in sisteme z majhnim vplivom na okolje

Zmanjševanje porabe energije in emisij CO2 z razvojem in uporabo trajnostnih gradbenih tehnologij in sistemov, izvajanjem in ponavljanjem ukrepov za večjo uporabo energetsko učinkovitih sistemov in materialov v novih, obnovljenih in rekonstruiranih stavbah. Preudarnost življenjskega cikla in večji pomen konceptov oblikovanja-gradnje-delovanja bo ključnega pomena pri reševanju prehoda na stavbe s skoraj nično porabo energije v Evropi do leta 2020 in uresničevanju energetsko učinkovitih območij s sodelovanjem širše skupnosti zainteresiranih strani.

1.5.3.  Trajnostne tehnologije, tehnologije, gospodarne z viri, in nizkoogljične tehnologije v energetsko intenzivnih predelovalnih industrijah

Povečanje konkurenčnosti predelovalnih industrij, kot so kemična, cementna, celulozna in papirna industrija, steklarska in mineralna industrija ter industrija neželeznih kovin in jekla, z občutnim izboljšanjem učinkovitosti virov in energetske učinkovitosti ter zmanjševanjem okoljskih učinkov teh industrijskih dejavnosti. Poudarek bo na razvoju in potrjevanju omogočitvenih tehnologij za inovativne snovi, materiale in tehnološke rešitve za nizkoogljične proizvode, energetsko manj intenzivnih procesih in storitvah v celotni verigi ustvarjanja vrednosti ter uvajanju tehnologij in tehnik z izredno nizko proizvodnjo ogljika, da se dosežejo posebna znižanja intenzivnosti emisij toplogrednih plinov.

1.5.4.  Novi vzdržni poslovni modeli

Medsektorsko sodelovanje pri zasnovah in metodologijah za „na znanju temelječo“, specializirano proizvodnjo, ki lahko spodbudi organizacijsko učenje, ustvarjalnost in inovacije, s poudarkom na poslovnih modelih v prikrojenih pristopih, ki se lahko prilagodijo zahtevam globaliziranih vrednostnih verig in omrežij, spreminjajočim se trgom ter nastajajočim in prihodnjim industrijskim panogam. To vključuje oblikovanje trajnostnih poslovnih modelov, in sicer z upoštevanjem celotnega življenjskega cikla proizvodov in procesov.

1.6.  Vesolje

Na področju vesoljskih raziskav se bodo dejavnosti na ravni Unije izvajale v povezavi z dejavnostmi vesoljskih raziskav držav članic in Evropske vesoljske agencije (ESA), pri čemer je cilj krepitev medsebojnega dopolnjevanja dejavnosti različnih strani.

1.6.1.  Zagotavljanje evropske konkurenčnosti, neodvisnosti in inovativnosti evropskega vesoljskega sektorja

Cilj je ohraniti vodilni položaj v vesolju, tako da se obdržita in še naprej razvijata stroškovno učinkovita, konkurenčna in inovativna vesoljska industrija (vključno z MSP) in raziskovalna skupnost ter krepijo vesoljske inovacije.

1.6.1.1.  Ohranitev in nadaljnji razvoj konkurenčne, trajnostne in podjetniške vesoljske industrije in raziskovalne skupnosti ter krepitev evropske neodvisnosti pri vesoljskih sistemih

Evropa je vodilna v vesoljskih raziskavah in razvoju vesoljskih tehnologij ter stalno razvija lastne operativne vesoljske infrastrukture (npr. Galileo, Copernicus). Evropska industrija se je uveljavila celo kot izvoznica prvorazrednih satelitov in drugih vesoljskih tehnologij. Kljub temu je ▌položaj negotov zaradi konkurenčnosti drugih vesoljskih velesil ▌. Cilj tega ukrepa je razvoj znanstvene baze s stalnostjo programov za vesoljske raziskave in inovacije, na primer z vrsto manjših in pogostejših predstavitvenih projektov v vesolju. Tako bo Evropa lahko razvila lastno industrijsko bazo in vesoljske raziskave, s čimer bo prispevala k napredku, ki bo presegel sedanjo raven, in postala bolj neodvisna od uvoza kritičnih tehnologij.

Podpreti bi bilo treba standardizacijo, da se optimizirajo naložbe in razvije dostop do trga.

1.6.1.2.  Spodbujanje inovacij med vesoljskim sektorjem in drugimi sektorji

Več izzivov na področju vesoljskih tehnologij ima vzporednice z zemeljskimi izzivi, na primer na področju aeronavtike, energije, okolja, telekomunikacij, informacijskih in komunikacijskih tehnologij, izkoriščanja naravnih virov, senzorjev, robotike, naprednih materialov, varnosti in zdravja. Te skupne značilnosti ponujajo možnosti za zgodnje načrtovanje (zlasti za MSP) skupnega razvoja tehnologij v skupnostih na vesoljskem in nevesoljskem področju, vključno z nevesoljskimi industrijami, ki se lahko hitreje razvijejo v prebojne inovacije, kot bi se s poznejšo razcepitvijo podjetij. Izrabo obstoječe evropske vesoljske infrastrukture bi bilo treba spodbujati z razvojem inovativnih izdelkov in storitev, ki bodo temeljili na daljinskem zaznavanju in določanju geografskega položaja, ali drugih vrstah satelitsko podprtih podatkov. Poleg tega bi morala Evropa po potrebi podpirati tudi začetni razvoj perspektiv podjetniškega vesoljskega sektorja z usmerjenimi ukrepi, tudi s podporo pobudam za prenos vesoljske tehnologije.

1.6.2.  Omogočanje napredka v vesoljskih tehnologijah

Cilj je razvoj naprednih in omogočitvenih vesoljskih tehnologij in operativnih konceptov od zamisli do predstavitve v vesolju.

Sposobnosti dostopanja do vesolja ter razvoj, vzdrževanj in delovanje ▌ vesoljskih sistemov v zemeljski orbiti in onstran nje so bistvenega pomena za prihodnost evropske družbe. Potrebne zmogljivosti zahtevajo ▌naložbe v raziskave in inovacije na področju številnih vesoljskih tehnologij (na primer izstrelitvene rakete in druga plovila, satelite, robotiko, instrumente in senzorje) ter operativne koncepte vse od zamisli do predstavitve v vesolju. Evropa je trenutno ena od treh vodilnih vesoljskih sil, večinoma financiranih z naložbami držav članic prek ESA in nacionalnih programov, vendar je treba glede na naložbe v vesoljske raziskave in razvoj v Združenih državah Amerike (npr. približno 20 % celotnega proračuna NASA) evropsko usmeritev v prihodnje vesoljske tehnologije ▌in aplikacije povečati v celotni verigi z:

(a)  raziskavami na področju nizkih ravni tehnološke pripravljenosti, ki pogosto temeljijo na ključnih omogočitvenih tehnologijah in imajo potencial za ustvarjanje prebojnih tehnologij z zemeljsko uporabnostjo;

(b)  izboljšavo obstoječih tehnologij, na primer z miniaturizacijo, večjo energetsko učinkovitostjo in povečano senzorsko občutljivostjo;

(c)  predstavitvami in potrjevanjem novih tehnologij in konceptov v vesolju in analognih prizemnih okoljih;

(d)  vesoljskimi misijami, npr. analizo vesoljskega okolja, zemeljskimi postajami, zaščito vesoljskih sistemov in infrastrukture pred poškodbami ali uničenjem zaradi trčenj z vesoljskimi odpadki ali drugimi vesoljskimi objekti in posledicami vesoljskih vremenskih pojavov, vključno s sončnimi baklami (poznavanje razmer v vesolju (SSA – Space Situational Awareness)), spodbujanjem inovativne infrastrukture za zbiranje, prenos in arhiviranje podatkov in vzorcev;

(e)  satelitsko komunikacijo, naprednimi navigacijskimi tehnologijami in tehnologijami za daljinsko zaznavanje, vključno z raziskavami, ki so bistvenega pomena za prihodnje generacije vesoljskih sistemov Unije (npr. Galileo in Copernicus).

1.6.3.  Omogočanje izrabe vesoljskih podatkov

Cilj je zagotoviti širšo uporabo vesoljskih podatkov iz sedanjih, arhiviranih in prihodnjih evropskih misij za znanstveno, javno in tržno uporabo.

Vesoljski sistemi zagotavljajo informacije, ki jih pogosto ni mogoče pridobiti na noben drug način. Iz objavljenih podatkov je razvidno, da kljub prvorazrednim evropskim misijam za podatke iz evropskih misij ni verjetno, da bodo uporabljeni toliko kot podatki iz misij ZDA. Bistveno obsežnejše izkoriščanje podatkov, pridobljenih z evropskimi sateliti (znanstvenimi, javnimi ali komercialnimi), bi lahko dosegli z nadaljnjimi prizadevanji za obdelavo, arhiviranje, potrjevanje, standardizacijo in trajno razpoložljivost podatkov, pridobljenih iz vesolja iz evropskih misij, ter podporo razvoju novih informacijskih proizvodov in storitev, ki bodo izhajali iz teh podatkov, ter po potrebi v kombinaciji s podatki na podlagi zemeljskega opazovanja. Inovacije na področju pridobivanja, obdelave in zlivanja podatkov, njihovega širjenja in interoperabilnosti, zlasti spodbujanje dostopa in izmenjave geoloških podatkov in metapodatkov, ki temeljijo na inovativnih IKT-podprtih oblikah sodelovanja, lahko zagotovijo višjo donosnost naložb v vesoljske infrastrukture in pripomorejo k premagovanju družbenih izzivov. Kalibracija in potrjevanje vesoljskih podatkov (za posamezne instrumente, med instrumenti in misijami ter glede na predmete na kraju samem) sta ključna za učinkovito uporabo vesoljskih podatkov na vseh področjih. Izboljšati je treba standardizacijo podatkov iz vesolja in referenčne okvire. Dostop do podatkov iz vesoljskih misij in njihovo izrabo je potrebno globalno uskladiti. Za podatke, zbrane med opazovanjem Zemlje, se usklajeni pristopi in najboljše prakse delno dosegajo v sodelovanju z medvladno organizacijo Skupine za opazovanje Zemlje (GEO – Group on Earth Observation), ki naj bi podprla globalni sistem sistemov za opazovanje Zemlje ter v kateri sodeluje tudi Unija, in sicer s popolnim izkoristkom programa Copernicus. Podpore bo deležno hitro uvajanje teh inovacij v ustrezne aplikacije in postopke odločanja. To vključuje tudi izkoriščanje podatkov za nadaljnje znanstvene raziskave.

1.6.4.  Omogočanje evropskih raziskav v podporo mednarodnih vesoljskih partnerstev

Cilj je podpirati prispevek evropskih raziskav in inovacij k dolgoročnim mednarodnim vesoljskim partnerstvom.

Čeprav vesoljske informacije zagotavljajo veliko lokalnih koristi, imajo vesoljska podjetja bistveno globalen značaj. To je še zlasti razvidno pri kozmičnih nevarnostih za Zemljo in vesoljskih sistemih. Izguba satelitov zaradi vesoljskega vremena in odpadkov se ocenjuje na približno 100 milijonov EUR letno. Prav tako globalni so številni projekti na področju vesoljske znanosti in raziskovanja vesolja. Razvoj vrhunskih vesoljskih tehnologij vedno pogosteje poteka v takih mednarodnih partnerstvih, zato je dostop do teh mednarodnih projektov pomemben dejavnik za uspeh evropskih raziskovalcev in industrije. Prispevek Unije pri takih globalnih vesoljskih prizadevanjih je treba opredeliti v dolgoročnih strateških načrtih (10 let in več) ter ga uskladiti s prednostnimi nalogami Unije na področju vesoljske politike ter z državami članicami in evropskimi partnerji, kot so ESA in nacionalne vesoljske agencije, in, kadar je to smiselno, tudi z mednarodnimi partnerji ▌ter vesoljskimi agencijami vesoljskih velesil ▌.

1.6.5.  Posebni izvedbeni vidiki

Prednostne naloge vesoljskih raziskav in inovacij v okviru programa Obzorje 2020 so v skladu s prednostnimi nalogami vesoljske politike EU, kot so opredeljene v svetih za vesolje in sporočilu „Za vesoljsko strategijo Evropske unije, ki koristi državljanom“. Izvajanje bo po potrebi temeljilo na strateških agendah za raziskave, pripravljenih po posvetovanju z državami članicami in nacionalnimi vesoljskimi agencijami, ESA, zainteresiranimi stranmi iz evropske vesoljske industrije (vključno z MSP), akademskim svetom, ▌tehnološkimi inštituti in Svetovalno skupino za vesolje ▌. Pri sodelovanju v mednarodnih podjetjih se bo agenda za raziskave in inovacije določila v sodelovanju z evropskimi zainteresiranimi stranmi in mednarodnimi partnerji (npr. NASA, ROSCOSMOS, JAXA).

Uporaba vesoljskih tehnologij je po potrebi podprta s pripadajočimi družbenimi izzivi.

2.  DOSTOP DO TVEGANEGA FINANCIRANJA

S programom Obzorje 2020 bosta uvedena dva instrumenta (dolžniški instrument in instrument za lastniški kapital), sestavljena iz različnih sklopov. Instrument za lastniški kapital in sklop za MSP v okviru dolžniškega instrumenta se bosta izvajala soodvisno s COSME z dvema finančnima instrumentoma EU, ki MSP zagotavljata podporo v obliki lastniškega kapitala in financiranja s posojili za raziskave, inovacije in rast.

Instrument za lastniški kapital in dolžniški instrument lahko po potrebi omogočita združevanje finančnih sredstev z državami članicami ali regijami, ki si želijo prispevati del sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov v skladu s členom 33(1)(a) Uredbe Sveta o evropskih strukturnih in investicijskih skladih.

Namesto da bi končnim upravičencem zagotovila posojila, jamstva ali lastniški kapital, bo Komisija finančne institucije pooblastila, da jim podporo zagotovijo zlasti z delitvijo tveganja, jamstvi sistemov ter naložbami lastniškega kapitala in navideznega lastniškega kapitala.

2.1.  Dolžniški instrument

Z dolžniškim instrumentom se bodo posameznim upravičencem zagotovila posojila za naložbe v raziskave in inovacije, finančnim posrednikom protijamstva za posojila upravičencem, kombinirala pa se bodo lahko tudi posojila in protijamstva ter jamstva in/ali protijamstva za nacionalne in regionalne programe financiranja dolga. Z dolžniškim instrumentom se bosta podpirala podaljšanje zapadlosti ter instrument, posebej namenjen MSP, glede na stopnjo povpraševanja (glej oddelek 3 "Inovacije v MSP" dela II te priloge).. Zagotavljanje dolžniškega instrumenta se lahko združi z instrumentom lastniškega kapitala (vključno s povprečninami) v enega ali več integriranih sistemov ter po potrebi z dodatnimi donacijami. Omogočijo se lahko tudi ugodna, konvertibilna, podrejena in konzorcijska posojila, zakupi ter listinjenje.

Poleg zagotavljanja posojil in jamstev s tržno naravnanim pristopom „kdor prvi prispe, prvi dobi“ bo dolžniški instrument v različnih delih namenjen posebnim politikam in sektorjem. V ta namen se lahko po potrebi črpajo sredstva iz jasno razmejenih proračunskih prispevkov za:

(a)  druge dele programa Obzorje 2020, zlasti za del III „Družbeni izzivi“;

(b)  druge okvire, programe in proračunske postavke v proračunu Unije;

(c)  določene regije in države članice, ki želijo prispevajo sredstva iz skladov za kohezijsko politiko;

(d)  posebne subjekte (na primer ▌skupne tehnološke pobude) ali pobude.

Proračunski prispevki se lahko prispevajo ali dodajo kadar koli med trajanjem programa Obzorje 2020.

Parametri za delitev tveganja in drugi parametri se lahko med oddelki politik ali sektorjev razlikujejo, če sta njihova vrednost ali status v skladu s skupnimi pravili za dolžniške instrumente. Poleg tega lahko oddelki pri skupni promocijski kampanji za dolžniški instrument sledijo posebnim komunikacijskim strategijam. Če je pri ocenjevanju prospektivnih posojil iz posebnega dela potrebno posebno strokovno znanje, se lahko na nacionalni ravni uporabijo tudi specializirani finančni posredniki.

Sklop za MSP v okviru dolžniškega instrumenta je osredotočen na MSP in mala srednja kapitalska podjetja, ki so usmerjena v raziskave in inovacije, ter zagotavlja posojila v zneskih, ki presegajo 150 000 EUR, s čimer dopolnjuje financiranje MSP prek instrumenta za posojilna jamstva v okviru programa za konkurenčnost podjetij in MSP. Sklop za MSP v okviru dolžniškega instrumenta je namenjen tudi za posojila v višini do 150 000 EUR za MSP in mala srednja kapitalska podjetja, ki so usmerjena v raziskave in inovacije.

Črpanje sredstev dolžniškega instrumenta – ki je opredeljen kot skupno financiranje (tj. financiranje Unije skupaj s prispevkom drugih finančnih institucij), deljeno s finančnim prispevkom Unije – bo v razponu od povprečno 1,5 do 6,5, odvisno od vrste operacije (raven tveganja, ciljni upravičenci in zadevni program dolžniškega finančnega instrumenta). Multiplikacijski učinek – ki je opredeljen kot vsota naložb podprtih upravičencev, deljena s finančnim prispevkom Unije – bo znašal predvidoma od 5 do 20, odvisno od vrste operacije.

2.2.  Instrument za lastniški kapital

Poudarek pri instrumentu za lastniški kapital bo na skladih tveganega kapitala in javnih in zasebnih skladih skladov za zgodnjo fazo, ki zagotavljajo tvegani kapital in/ali mezzanin kapital posameznim podjetjem, ki so del portfelja. Ta podjetja se lahko poleg tega odločijo za financiranje dolga prek finančnih posrednikov, ki upravljajo dolžniški instrument. Ob tem bodo v okviru instrumenta za lastniški kapital raziskane tudi možnosti za podporo poslovnim angelom in drugim potencialnim virom kapitalskega financiranja. To lahko vključuje tudi podporo v fazi 3 instrumenta MSP, glede na stopnjo povpraševanja in prenos tehnologije (vključno s prenosom rezultatov in izumov javnih raziskav v proizvodni sektor, na primer prek dokaza koncepta).

Z instrumentom se bodo lahko izvajale tudi naložbe v fazah širitve in rasti v povezavi s kapitalskim instrumentom za rast v okviru programa za konkurenčnost podjetij in MSP (to vključuje naložbe v sklade skladov s široko bazo vlagateljev, med katere bodo spadali tudi zasebni, institucionalni in strateški vlagatelji ter nacionalne javne in poljavne finančne institucije). V slednjem primeru naložbe v okviru instrumenta za lastniški kapital znotraj programa Obzorje 2020 ne presežejo 20 % skupnih naložb v EU, razen v primerih večstopenjskih skladov, pri katerih bo financiranje iz kapitalskega instrumenta za rast ter instrumenta za lastniški kapital za raziskave, razvoj in inovacije zagotovljeno sorazmerno na podlagi politike o investicijskih skladih. Instrument za lastniški kapital se tako kot kapitalski instrument za rast izogiba odkupu ali nadomeščanju kapitala, namenjenega razdelitvi prevzetega podjetja. Komisija se lahko odloči, da ob upoštevanju sprememb tržnih razmer spremeni 20-odstotno zgornjo mejo.

Lastniški finančni instrument EU za raziskave in inovacije ter rast MSP iz prvega odstavka oddelka 2 bi moral biti ustrezno velik in obsežen, da bi lahko bil v oporo inovativnim podjetjem od najzgodnejše faze preko rasti do širitve, in sicer z integriranim pristopom.

Naložbene parametre bo treba določiti tako, da se lahko posebni cilji politik, vključno ciljna naravnanost na posebne skupine možnih upravičencev, dosežejo tudi, če instrument ohrani v trg in povpraševanje usmerjeni značaj.

Instrument za lastniški kapital se lahko podpre s proračunskimi prispevki drugih delov programa Obzorje 2020, druge okvire, programe in proračunske postavke v proračunu Unije; določenih regij ali držav članic ter drugih posebnih subjektov ali pobud.

Črpanje instrumenta za lastniški kapital – ki je opredeljen kot skupno financiranje (tj. financiranje Unije skupaj s prispevkom drugih finančnih institucij), deljeno s finančnim prispevkom Unije – bo predvidoma znašal okoli 6, odvisno od posebnosti trga, njegov multiplikacijski učinek – ki je opredeljen kot vsota naložb podprtih upravičencev, deljena s finančnim prispevkom Unije – pa povprečno 18.

2.3.  Posebni izvedbeni vidiki

Izvajanje dveh instrumentov bo poverjeno skupini Evropske investicijske banke (EIB, EIS) in/ali drugim finančnim institucijam, ki so lahko pooblaščene za izvrševanje finančnih instrumentov v skladu s finančno uredbo. Njihovo oblikovanje in izvajanje bosta prilagojena splošnim določbam o finančnih instrumentih, določene v finančni uredbi, in bolj podrobnim operativnim zahtevam, ki se bodo določile v smernicah Komisije. Uporaba finančnih instrumentov mora imeti jasno evropsko dodano vrednost, morala pa bi imeti učinek vzvoda in delovati kot dopolnilo nacionalnim instrumentom.

Med finančnimi posredniki, ki jih pooblaščeni subjekti na podlagi odprtih, preglednih, sorazmernih in nediskriminacijskih postopkov izberejo za izvajanje finančnih instrumentov v skladu s členom 139(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije(21), so lahko zasebne finančne institucije ter vladne in polvladne finančne institucije, nacionalne in regionalne javne banke ter nacionalne in regionalne investicijske banke.

Njihove prvine je mogoče kombinirati z dodatnimi dodelitvami (vključno s povprečninami) v eno ali več povezovalnih programov, s katerimi se podpirajo nekatere kategorije upravičencev ali posebni namenski projekti, na primer MSP, podjetja s srednje veliko kapitalizacijo s potencialom rasti ali obsežne predstavitve inovativnih tehnologij.

Njihovo izvajanje bo podprto z nizom spremljevalnih ukrepov. Mednje spadajo ukrepi, kot je tehnična pomoč za finančne posrednike, udeležene pri ocenjevanju upravičenosti vlog za posojilo ali vrednosti sredstev v obliki znanja, sistemi za določanje pripravljenosti za naložbe, ki pokrivajo inkubacijo, usposabljanje in mentorstvo MSP, ter spodbujanje njihove interakcije s potencialnimi vlagatelji, ukrepi za ozaveščanje družb tveganega kapitala in „poslovnih angelov“ o potencialu rasti inovativnih MSP, vključenih v programe financiranja Unije, sheme za pritegnitev zasebnih vlagateljev, da podpre rast inovativnih MSP in podjetij s srednje veliko kapitalizacijo, ukrepi za izboljšanje čezmejnega in večdržavnega financiranja dolgov in kapitala, sheme za pritegnitev neprofitnih fundacij in posameznikov, da podprejo raziskave in inovacije, ter sheme za spodbujanje združenega tveganega kapitala med podjetij ter spodbujanje dejavnosti družinskih podjetij in poslovnih angelov.

V zvezi s pripravo in izvajanjem dejavnosti se po potrebi lahko posvetujejo z organi, kot so regionalne oblasti, združenja malih in srednjih podjetij, gospodarske zbornice in ustrezni finančni posredniki.

Vzajemnost bo zagotovljena z instrumenti programa za konkurenčnost podjetij in MSP (COSME).

3.  INOVACIJE V MSP

3.1.  Strnjena podpora MSP, zlasti s posebnim namenskim instrumentom

MSP se bodo podpirala na vseh področjih programa Obzorje 2020. V ta namen se vzpostavijo boljši pogoji za sodelovanje MSP v programu Obzorje 2020. Poleg tega je instrument, posebej namenjen tem podjetjem, usmerjen v vse vrste inovativnih MSP, ki si močno prizadevajo za razvoj, rast in mednarodno razsežnost. Namenjen je vsem vrstam inovacij, vključno z netehnološkimi, družbenimi in storitvenimi, pri čemer mora imeti vsaka dejavnost jasno evropsko dodano vrednost. Zapolnil naj bi vrzel v financiranju visoko tveganih raziskav in inovacij v zgodnji fazi, spodbudil prebojne inovacije in okrepil trženje z rezultati raziskav v zasebnem sektorju.

Instrumentu, posebej namenjenemu MSP, se dodeli primeren znesek, uporablja pa se pri vseh družbenih izzivih ter omogočitvenih in industrijskih tehnologijah, da bi dosegli vsaj 20 % skupnega združenega proračuna za vse posebne cilje v zvezi z družbenimi izzivi in posebni cilj "Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij", namenjen MSP.

Za financiranje in podporo lahko zaprosijo zgolj MSP. Lahko se združijo glede na potrebe, med drugim tudi sklepajo pogodbe o raziskovalnih in razvojnih dejavnosti s podizvajalci. Projekti morajo imeti jasen interes in možne koristi za MSP ter jasno evropsko razsežnost.

Ta instrument bo pri posameznem družbenem izzivu ali omogočitveni tehnologiji zajel vsa področja znanosti, tehnologije in inovacij ter temeljil na pristopu od spodaj navzgor, tako da se bodo lahko financirale vse obetavne ideje, zlasti medsektorski in meddisciplinarni projekti.

Instrument za MSP bo zagotovil poenostavljeno in stopenjsko podporo. Njegove tri faze bodo obsegale celoten inovacijski cikel. Prehod iz ene faze v drugo bo nemoten, če se bo za projekt MSP v predhodni fazi izkazalo, da se ga splača dodatno financirati. Prosilci niso obvezani, da opravijo vse tri faze zaporedno. Vsaka faza bo na voljo vsem MSP:

–  Faza 1: Ocena koncepta in izvedljivosti:

MSP bodo prejemala sredstva, da bi raziskala znanstveno ali tehnično izvedljivost ter tržni potencial nove zamisli (dokaz koncepta) ter tako razvila inovacijski projekt. Pozitivni rezultat te ocene, pri kateri je pomembna povezava med temo projekta in morebitnimi potrebami uporabnikov/kupcev, bo omogočil dodelitev sredstev v okviru naslednje faze ali faz.

–  Faza 2: Raziskave in razvoj, predstavitev, uvedba na trg:

Z ustrezno pozornostjo, namenjeno konceptu inovacijskih bonov, se bodo podpirale raziskave in razvoj s posebnim poudarkom na predstavitvenih dejavnostih (preskušanju, razvoju prototipov, študijah razširitve, snovanju, pilotnih projektih za inovativne postopke, proizvode in storitve, potrjevanju, ter preverjanju učinkovitosti itd.) in tržni replikaciji, s čimer se bo spodbujalo vključevanje končnih uporabnikov ali potencialnih strank. Inovacijski boni bodo spodbujali sodelovanje mladih podjetnikov.

–  Faza 3: Trženje:

V tej fazi ne bo zagotovljeno neposredno financiranje, razen za podporne dejavnosti, ampak olajšan dostop do zasebnega kapitala in okolij, ki spodbujajo inovacije. Predvidene so povezave s finančnimi instrumenti (glej oddelek 2 „Dostop do tveganega financiranja v delu II te priloge), med drugim tudi tako, da imajo MSP, ki so uspešno končali fazo 1 in/ali 2 prednost pri uporabi jasno razmejenega obsega finančnih sredstev. MSP bodo imeli koristi tudi od podpornih ukrepov, kot so povezovanje v mreže, usposabljanje, uvajanje in svetovanje. Poleg tega se lahko ta del poveže z ukrepi, ki spodbujajo predtržno oddajanje javnih naročil in naročil inovativnih rešitev.

Z enotno podporo, izvajanjem in spremljanjem instrumenta za MSP v okviru programa Obzorje 2020 bo malim in srednje velikim podjetjem zagotovljen preprost dostop. Da se pospeši učinek podpore, se v okviru obstoječih mrež za podpiranje MSP, kot so Evropska podjetniška mreža in drugi ponudniki storitvenih inovacij, oblikuje mentorski program za MSP, ki so upravičenci. Poleg tega bodo raziskane povezave z ustreznimi nacionalnimi in/ali regionalnimi posredniki, da se tako zagotovi učinkovito izvajanje mentorskega programa.

Da se spodbudijo in spremljajo posebni ukrepi za MSP, določeni v Obzorju 2020, bo ustanovljen namenski organ, ki ga bodo sestavljale zainteresirane strani in strokovnjaki s področja raziskav in inovacij MSP.

3.2.  Posebna podpora

3.2.1.  Podpora za raziskovalno intenzivnejša MSP

Poseben ukrep bo spodbujal nadnacionalno tržno usmerjene inovacije MSP, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem. Namenjen je raziskovalno intenzivnim MSP v katerem koli sektorju, ki mora dokazati tudi svojo sposobnost za tržno izkoriščanje rezultatov projektov.

Ukrep bo obsegal celotno področje znanosti in tehnologije v skladu s pristopom od spodaj navzgor, da se bodo izpolnile potrebe MSP, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem.

Ukrep se bo izvajal s pobudo po členu 185 PDEU, ki temelji na skupnem programu Eurostars, ki bo po vmesnem ocenjevanju ponovno usmerjen.

3.2.2.  Krepitev inovacijskih zmogljivosti MSP

Podpirale se bodo nadnacionalne dejavnosti, s katerimi se v okviru programa Obzorje 2020 izvajajo in dopolnjujejo posebni ukrepi, zlasti za krepitev inovacijskih zmogljivosti MSP. Med dejavnosti lahko spadajo ozaveščanje, obveščanje in razširjanje informacij, usposabljanje in ukrepi za mobilnost, povezovanje v mreže in izmenjava najboljših praks, razvoj visokokakovostnih podpornih mehanizmov in storitev za inovacije z veliko dodano vrednostjo Unije za MSP (npr. upravljanje intelektualne lastnine in inovacij, prenos znanja, inovativna uporaba IKT in e-znanje v malih in srednje velikih podjetjih) ter pomoč MSP, da se pri raziskavah in inovacijah povežejo partnerji iz celotne Unije, kar jim bo omogočalo, da vanje vključijo tehnologije in razvijejo inovacijske zmogljivosti. Posredniške organizacije, ki zastopajo skupine inovativnih MSP, se pozivajo k izvajanju medsektorskih in medregionalnih inovacijskih dejavnosti z MSP, ki imajo vzajemno okrepljene sposobnosti, da bi se razvile nove industrijske verige ustvarjanja vrednosti.

Te dejavnosti so po potrebi usklajene s podobnimi nacionalnimi ukrepi. Predvideno je tesno sodelovanje z mrežo nacionalnih kontaktnih točk. V okviru nacionalnih in regionalnih inovacijskih strategij za pametno specializacijo se bodo spodbujale sinergije s kohezijsko politiko Unije.

Načrtovana je močna povezava z mrežo Enterprise Europe Network (v okviru programa za konkurenčnost podjetij in MSP), ki naj bi zagotovila usklajevanje z nacionalnimi kontaktnimi točkami. Podpora lahko sega od izboljšanih informacij in svetovalnih storitev z mentorstvom, svetovanjem in iskanjem partnerjev za MSP, ki želijo razviti čezmejne inovacijske projekte, vse do zagotavljanja podpornih inovacijskih storitev. To bo utrdilo pristop „vse na enem mestu“, ki je značilen za podporo MSP v okviru mreže Enterprise Europe Network, saj je mreža močno prisotna že na regionalni in lokalni ravni.

3.2.3.  Podpora tržno naravnanih inovacij

To bo spodbudilo nadnacionalne, tržno naravnane inovacije, da se inovacijske zmogljivosti MSP izboljšajo tako, da se izboljšajo okvirni pogoji za inovacije ter odpravijo posebne ovire, ki preprečujejo rast inovativnih ▌MSP ▌s potencialom za hitro rast. Prav tako se podpirajo posebne storitve za spodbujanje inovacij (npr. uporaba intelektualne lastnine, mrež za javno oddajanje naročil, podpiranje uradov za prenos tehnologije, strateško načrtovanje) ter pregledi javnih inovacijskih politik.

DEL III

DRUŽBENI IZZIVI

1.  ZDRAVJE, DEMOGRAFSKE SPREMEMBE IN DOBRO POČUTJE

Učinkovito zdravstveno varstvo, podprto s trdnimi dokazi, preprečuje bolezni, prispeva k dobremu počutju in omejevanju stroškov. Zdravstveno varstvo, aktivno staranje, dobro počutje in ▌preprečevanje bolezni sta prav tako odvisna od razumevanja zdravstvenih dejavnikov, učinkovitih preventivnih orodij, npr. cepiv, učinkovitega spremljanja zdravja, nadzora bolezni ter pripravljenosti nanjo ter učinkovitih preventivnih programov.

Uspešna prizadevanja za preprečevanje, zgodnje odkrivanje, obvladovanje in zdravljenje bolezni, invalidnosti, slabotnosti in omejene funkcionalnosti sloni na temeljnem poznavanju vzrokov, procesov in vplivov, pa tudi dejavnikov, na katerih temeljita dobro zdravje in dobro počutje. Zaradi boljšega razumevanja zdravja in bolezni bo treba vzpostaviti tesno povezavo med temeljnimi, kliničnimi, epidemiološkimi in družbeno-ekonomskimi raziskavami. Učinkovita izmenjava podatkov in povezovanje teh podatkov z realnimi obsežnimi kohortnimi študijami sta prav tako bistvenega pomena, kot je prenos raziskav v klinično prakso, zlasti s kliničnimi študijami.

Prilagoditev novim zahtevam za zdravstveni sektor in sektor oskrbe zaradi staranja prebivalstva pomeni družbeni izziv. Če naj bi se učinkovito zdravstvo in oskrba ohranila pri vseh starostnih skupinah, si je treba prizadevati za boljše in hitrejše odločanje o preprečevanju in zdravljenju, da se opredeli in podpre razširjanje najboljše prakse v zdravstveno-varstvenem sektorju, poveča ozaveščenost ter se podpre celostna oskrba. Boljše razumevanje procesa staranja in preprečevanje s starostjo povezanih bolezni sta temelj za to, da evropski državljani ostanejo zdravi in aktivni vse življenje. Enako pomembna je široka uporaba tehnoloških, organizacijskih in socialnih inovacij, ki starejšim, kroničnim bolnikom in invalidom omogočajo, da ostanejo aktivni in neodvisni. To bo izboljšalo fizično, socialno in duševno počutje ter ga podaljšalo.

Program bi moral v ustreznih dejavnostih obravnavati kronična stanja in bolezni, ki med drugim vključujejo: bolezni srca in ožilja, raka, presnovne bolezni in dejavnike tveganja, vključno s sladkorno boleznijo, kronično bolečino, nevrološke in nevrodegenerativne motnje, motnje duševnega zdravja in zdravstvene motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi, redke bolezni, prekomerno težo in debelost, avtoimunske bolezni, revmatična in kostno-mišična obolenja ter različne bolezni, ki prizadenejo posamezne organe, pa tudi akutna stanja in različne funkcionalne omejitve. Obravnavati bi moral tudi nalezljive bolezni, ki med drugim vključujejo HIV/AIDS, tuberkulozo in malarijo, zapostavljene bolezni in bolezni, povezane z revščino, ter bolezni, ki jih prenašajo živali, nove epidemije, pa tudi nevarnost večanja protimikrobne odpornosti ter poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom.

Z razvijanjem posamezniku prilagojene medicine naj bi bili upoštevani preventivni in terapevtski pristopi k pacientovim potrebam, vendar mora tovrstna medicina temeljiti na zgodnjem odkrivanju bolezni.

Vse te dejavnosti se bodo izvajale tako, da se bo podpora dodeljevala v celotnem ciklu raziskav in inovacij, s čimer se bo krepila konkurenčnost industrij s sedežem v Evropi in razvijale nove tržne priložnosti. Podpora bo namenjena translacijskim pristopom, ki združujejo več korakov inovacijskega procesa v sektorju zdravstvenega varstva.

Posebne dejavnosti so opisane v nadaljevanju.

1.1.   Razumevanje zdravja, dobrega počutja in bolezni

1.1.1.  Razumevanje zdravstvenih dejavnikov, izboljšanje zdravstvenega varstva in preprečevanje bolezni

Boljše razumevanje zdravstvenih dejavnikov je nujno, da se postavijo temelji za učinkovito zdravstveno varstvo in preprečevanje bolezni, pri čemer bodo razviti tudi celoviti kazalniki zdravja in dobrega počutja v Uniji na podlagi obstoječih podatkovnih virov in sistemov kazalnikov. Preučevali se bodo okoljski, vedenjski (vključno z življenjskim slogom), psihološki, organizacijski, kulturni, družbeno-ekonomski, biološki in genetski dejavniki v najširšem smislu. Sem spadajo tudi dolgoročne kohortne študije in njihova povezanost s podatki, pridobljenimi s študijami „-omik“, sistemsko biomedicino, vključno z ustrezno uporabo sistemske biologije, in drugimi metodami.

Zlasti za boljše razumevanje okolja kot zdravstvenega dejavnika bo potreben meddisciplinaren pristop, ki med drugim povezuje molekularnobiološke, epidemiološke in toksikološke pristope, pomembne za človeka, in z njim pridobljene podatke za raziskovanje delovanja različnih kemikalij, istočasne izpostavljenosti onesnaževalom ter drugih z okoljem in podnebjem povezanih dejavnikov stresa; za izvajanje integriranih toksikoloških preskusov ter iskanje alternativ za poskuse na živalih. Potrebni so inovativni pristopi za ocenjevanje izpostavljenosti, pri katerih se uporabljajo biološki označevalci nove generacije, ki temeljijo na „-omikah“ in epigenetiki, biološko spremljanje ljudi ter individualne ocene izpostavljenosti in modeliranja za razumevanje kombiniranih, kumulativnih in nastajajočih izpostavljenosti ter pri katerih se upoštevajo družbeno-gospodarski, kulturni, poklicni, psihološki in vedenjski dejavniki. Podpiral se bo boljši dostop do okoljskih podatkov z uporabo naprednih informacijskih sistemov.

Na ta način se lahko ocenijo obstoječe in načrtovane politike in programi ter zagotovi politična podpora. Podobno se lahko razvijejo boljša vedenjska terapija ter preventivni in izobraževalni programi, vključno s tistimi za boljšo zdravstveno pismenost o prehrani, telesni dejavnosti, cepljenju in drugih ukrepih osnovne oskrbe.

1.1.2.   Razumevanje bolezni

Izboljšati je treba razumevanje zdravja in bolezni v celotnem ciklu človekovega življenja, da se lahko razvijejo novi in boljši ukrepi za preprečevanje, diagnosticiranje, zdravljenje in rehabilitacijo. Meddisciplinarne, temeljne in translacijske raziskave o patofiziologiji bolezni so bistvenega pomena za boljše razumevanje vseh vidikov bolezenskih procesov, vključno z novo določitvijo mej med normalnimi variacijami in samo boleznijo na osnovi molekularnih podatkov, ter za potrjevanje in uporabo rezultatov raziskav v klinični praksi.

Podporne raziskave bodo zajemale in spodbujale razvoj in uporabo novih orodij in pristopov za pridobivanje biomedicinskih podatkov, med drugim bioslikanja, „-omik“, pristopov z veliko prebojnostjo in sistemskomedicinskih pristopov. Za te dejavnosti bo potrebna tesna povezanost med temeljnimi in kliničnimi raziskavami ter z dolgoročnimi kohortnimi študijami (in ustreznih raziskovalnih področij), kot je opisano zgoraj. Za standardizacijo, skladiščenje, delitev in dostop do podatkov, ki so bistveni za povečanje njihove uporabnosti in spodbujanje bolj inovativnih in učinkovitih načinov za analiziranje in združevanje podatkovnih nizov, bo potrebna tudi tesna povezanost z raziskovalnimi in medicinskimi infrastrukturami (zbirkami podatkov, biobankami itd.).

1.1.3.  Izboljšanje spremljanja in pripravljenosti

Človeštvo ogrožajo nove in nastajajoče okužbe, vključno s tistimi, ki jih povzročajo zoonoze, pa tudi tistimi, ki nastajajo zaradi odpornosti obstoječih povzročiteljev bolezni na zdravila ter drugih neposrednih in posrednih posledic podnebnih sprememb in mednarodnega gibanja ljudi. Za modeliranje epidemij in učinkovit odziv na pandemije so potrebne nove ali boljše metode za spremljanje, diagnosticiranje, mreže za zgodnje opozarjanje, organizacijo zdravstvenih storitev ter kampanje za pripravljenost, pa tudi prizadevanja za ohranitev in okrepitev zmogljivosti za boj proti nalezljivim boleznim, odpornim na zdravila.

1.2.   Preprečevanje bolezni

1.2.1.  Razvoj učinkovitih preventivnih in presejalnih programov ter boljša ocena dovzetnosti za bolezni

Razvoj preventivnih in presejalnih programov je odvisen od določanja bioloških označevalcev tveganja in začetka bolezni (vključno s funkcionalnimi in vedenjskimi), oblikovani pa bi morali biti na podlagi mednarodno sprejetih meril. Pred njihovo uporabo pa je treba presejalne metode in programe preskusiti in potrditi. Pridobiti bi bilo treba znanje in razviti metode za prepoznavanje posameznikov in populacij, pri katerih obstaja klinično relevantno povečano tveganje za bolezen. Določitev posameznikov in populacij, za katere obstaja visoko tveganje bolezni, bo omogočila razvoj individualnih, stratificiranih in skupnih strategij za uspešno in stroškovno učinkovito preprečevanje bolezni.

1.2.2.   Izboljšanje diagnoz in prognoz

Zdravje, bolezni in razvoje bolezni v celotnem življenjskem ciklu je treba bolje razumeti, da se razvijejo nove in učinkovitejše diagnostike in teranostike. Razvite bodo nove in obstoječe metode, tehnologije in orodja, ki naj bi z zgodnejšo in natančnejšo diagnozo in prognozo ter dostopnim in pacientu prilagojenim zdravljenjem bistveno izboljšale rezultate pri posameznih boleznih.

1.2.3.  Razvoj boljših preventivnih in terapevtskih cepiv

Razviti je treba učinkovitejše preventivne in terapevtske posege in cepiva ter na dokazih temelječe programe cepljenja za širši razpon bolezni, vključno z boleznimi, povezanimi z revščino, kot so HIV/AIDS, tuberkuloza, malarija in zapostavljene nalezljive bolezni, pa tudi za druge hude bolezni. Zato je treba boljše razumeti bolezni in bolezenske procese ter s tem povezane epidemije ter opraviti klinične preskuse in s tem povezane študije.

1.3.  Zdravljenje in obvladovanje bolezni

1.3.1.  Zdravljenje bolezni, vključno z razvojem regenerativne medicine

Izboljšati je treba medsektorske podporne tehnologije za zdravila, bioterapije, cepiva in druge terapevtske pristope, vključno s presajanjem organov, kirurgijo, gensko in celično terapijo ter jedrsko medicino, izboljšati razvoj zdravil in cepiv (vključno z alternativnimi metodami, ki bi zamenjale klasično testiranje varnosti in učinkovitosti, na primer z razvojem novih metod), razviti pristope za regenerativno medicino, vključno s pristopi, ki temeljijo na izvornih celicah, razviti nova biološka zdravila, vključno s terapevtskimi cepivi, razviti boljše medicinske in podporne pripomočke in sisteme, izboljšati paliativne terapije, ohraniti in povečati sposobnosti za boj proti ▌boleznim in sprejemanje zdravstvenih ukrepov, ki so odvisni od razpoložljivosti učinkovitih in varnih protimikrobnih zdravil in razviti celovite pristope za zdravljenje spremljevalnih bolezenskih simptomov pri vseh starostih ter preprečiti preveliko porabo zdravil. Te izboljšave bodo olajšale razvoj novih, bolj učinkovitih, uspešnih, trajnih in posamezniku prilagojenih metod za zdravljenje bolezni ter upravljanje invalidnosti in slabotnosti, vključno z naprednimi terapijami in celičnimi terapijami za zdravljenje kroničnih bolezni.

1.3.2.   Prenos znanja v klinično prakso in skalirni inovacijski ukrepi

Podpirali se bodo klinični preskusi, ki so pomembni za to, da se biomedicinsko znanje pri pacientu prenese v uporabo, ter izboljšanje njihove prakse. Sem spadajo razvoj boljših metod, da se pri poskusih zagotovi osredotočenost na ustrezne skupine prebivalstva, vključno s tistimi, ki so istočasno zboleli za drugimi bolezni in/ali se že zdravijo, primerljiva določitev učinkovitosti posegov in rešitev ter okrepljena uporaba zbirk podatkov in elektronskih zdravstvenih kartonov kot virov podatkov za poskuse in prenos znanja. Podpiral se bo predklinični in/ali klinični razvoj določenih zdravil sirot. Podpiral se bo tudi prenos drugih vrst ukrepov, npr. ukrepov za neodvisno življenje, v resnično svetovno okolje.

1.4.  Aktivno staranje in skrb za zdravje

1.4.1.  Aktivno staranje ter neodvisno in samostojno življenje

Za stroškovno učinkovite ter uporabnikom prijazne rešitve za pomoč pri aktivnem in neodvisnem vsakdanjem življenju (doma, na delovnem mestu, na javnih mestih itd.) starajočega se prebivalstva in invalidov so potrebne večdisciplinarne napredne in uporabne raziskave in inovacije v družbeno-ekonomskih, vedenjskih, gerontoloških, digitalnih in drugih znanostih, ki upoštevajo razlike med spoloma. To velja za različna okolja, tehnologije, sisteme in storitve, ki izboljšujejo kakovost življenja in človeške funkcije, vključno z mobilnostjo, pametnimi prilagojenimi podpornimi tehnologijami, storitveno in socialno robotiko ter podpornim okoljem. Podpirali se bodo raziskovalni in inovacijski pilotni projekti, pri katerih se ocenjujeta izvajanje in širša uporabo rešitev. Poudarek bo na sodelovanju končnih uporabnikov, uporabniških skupnosti in formalnih/neformalnih skrbnikov.

1.4.2.  Ozaveščanje in usposabljanje posameznikov, da sami skrbijo za svoje zdravje

Usposabljanje posameznikov, da lahko izboljšajo svoje zdravje in sami skrbijo zanj vse življenje, bo pripomoglo k stroškovno učinkovitejšim zdravstvenim sistemom, saj se lahko kronične bolezni zdravijo zunaj zdravstvenih ustanov. Za to bodo potrebne raziskave družbeno-ekonomskih dejavnikov, kulturnih vrednot, vedenjskih in družbenih modelov, odnosov in pričakovanj v zvezi z osebnimi zdravstvenimi tehnologijami, mobilnimi in/ali prenosnimi orodji, novimi diagnostičnimi postopki, senzorji in napravami za spremljanje in prilagojenimi storitvami, med drugim z orodji, ki temeljijo na nanomedicini, s katerimi se spodbujajo zdrav način življenja, dobro počutje, duševno zdravje, samopomoč, boljša povezanost med državljani in zdravstvenim sistemom, prilagojeni programi za obvladovanje bolezni in invalidnosti, med drugim za večjo samostojnost pacientov, ter podpora infrastrukturam znanja. Rešitve se bodo razvijale in preizkušale z uporabo odprtih inovativnih platform, kot so obsežni demonstratorji za socialne in storitvene inovacije.

1.5.  Metode in podatki

1.5.1.  Izboljšanje informacij o zdravju in boljša uporaba podatkov o zdravju

Podpora bo namenjena tudi povezovanju infrastruktur, informacijskih struktur in virov (vključno s tistimi iz kohortnih študij, protokolov, zbirk podatkov, kazalnikov, anket o zdravstvenih pregledih itd.) ter standardizaciji, interoperabilnosti, shranjevanju in izmenjavi podatkov ter dostopu do njih, da se bo omogočilo trajno in dolgoročno ter ustrezno izkoriščanje teh podatkov. Pozornost bi bilo treba nameniti obdelavi podatkov, upravljanju znanja, modeliranju, vizualizaciji, varnosti IKT in vprašanjem, povezanim z zasebnostjo. Izboljšati je treba zlasti razpoložljivost informacij in podatkov o negativnih rezultatih in neželenih učinkih zdravljenja.

1.5.2.  Izboljšanje znanstvenih orodij in metod v podporo oblikovanju politik in regulativnih potreb

Podpreti je treba raziskave ter razvoj, povezovanje in uporabo znanstvenih orodij, metod in statističnih podatkov za hitro, točno in napovedno ocenjevanje varnosti, učinkovitosti in kakovosti zdravstvenih posegov in tehnologij, vključno z novimi zdravili, biološkimi zdravili, naprednimi terapijami in medicinskimi pripomočki. To je zlasti pomembno za nov razvoj na področjih, kot so biološka zdravila, cepiva, protimikrobna sredstva, celične/tkivne in genske terapije, organi in presajanje organov, specializirana proizvodnja, biobanke, novi medicinski pripomočki, kombinirani izdelki, diagnostični/terapevtski postopki, gensko testiranje, interoperabilnost in e-zdravje, vključno z vidiki zasebnosti. Podpirati je treba tudi razvoj metodologij za ocenjevanje tveganja, okvirov za skladnost, pristope glede preskusov ter strategije, povezane z okoljem in zdravjem. Prav tako je treba podpirati razvoj ustreznih metod za lažje ocenjevanje etičnih vidikov na zgoraj navedenih področjih.

1.5.3.  Uporaba in-silico medicine za boljše obvladovanje in napovedovanje bolezni

Zdravstveni sistemi, ki temeljijo na računalniških simulacijah, v katerih so uporabljeni posebni podatki o pacientih, ter na sistemskomedicinskih pristopih in fiziološkem modeliranju, se lahko uporabljajo za napovedovanje dovzetnosti za bolezni, njenega razvoja in verjetnosti uspešnega zdravljenja. Modelno podprta simulacija se lahko uporablja v podporo kliničnim preskusom, predvidljivosti odziva na zdravljenje ter personalizacijo in optimizacijo zdravljenja.

1.6.  Zagotavljanje zdravstvenega varstva in celostna oskrba

1.6.1.   Spodbujanje celostne oskrbe

Spodbujanje obvladovanja kroničnih bolezni, vključno z invalidnimi pacienti, zunaj zdravstvenih ustanov je odvisno tudi od okrepljenega sodelovanja med ponudniki zdravstvenega in socialnega varstva oziroma neformalne oskrbe. Podpirale se bodo raziskave in inovativne aplikacije za odločanje na podlagi porazdeljenih podatkov o fizičnem in duševnem zdravju, vključno s psihosocialnimi vidiki, in za zagotavljanje dokazov za obsežno uporabo in trženje novih rešitev, vključno z interoperabilnimi elektronskimi zdravstvenimi storitvami in oskrbo na daljavo. Prav tako se bodo zlasti glede na demografske spremembe podpirale raziskave in inovacije, s katerimi bo mogoče izboljšati organizacijo dolgoročne oskrbe, pa tudi inovacije v zvezi s politiko in upravljanjem. Uveljavljanje novih in celostnih rešitev glede oskrbe je namenjeno krepitvi vloge posameznikov in obstoječih zmogljivosti ter je osredotočeno na kompenzacijo pomanjkljivosti.

1.6.2.  Izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti zdravstvenega varstva in zmanjšanje neenakosti z odločanjem na podlagi dokazov in širjenjem najboljše prakse ter inovativnih tehnologij in pristopov

Podpreti je treba razvoj sistemskega pristopa k ocenjevanju zdravstvenih tehnologij in zdravstvene ekonomike ter zbiranje dokazov, širjenje najboljše prakse in inovativne tehnologije in pristope v zdravstvenem sektorju, vključno z informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami in aplikacijami e-zdravja. Podpirale se bodo primerjalne analize reform javnih zdravstvenih sistemov v Evropi in tretjih državah ter ocene njihovih srednjeročnih in dolgoročnih gospodarskih in družbenih vplivov. Prav tako se bodo podpirale analize prihodnjih potreb po številu zdravstvenega osebja in potrebnih znanj v zvezi z novimi načini oskrbe. Podpirale se bodo raziskave o razvoju neenakosti na področju zdravja in njihovem medsebojnem vplivu z drugimi gospodarskimi in socialnimi neenakostmi ter o učinkovitosti politik, katerih cilj je zmanjšanje teh razlik v Evropi in zunaj nje. Naposled je treba podpreti tudi ocenjevanje rešitev za varnost pacientov in sistemov zagotavljanja kakovosti, vključno z vlogo pacientov pri varni oskrbi in kakovosti oskrbe.

1.7.   Posebni izvedbeni vidiki

Izvajanje programa bo vključevalo podporo za prenos znanja in tehnologij ter druge oblike širjenja, obsežne pilotne in predstavitvene dejavnosti ter standardizacijo. Na ta način se bo pospešilo tržno uvajanje izdelkov in storitev ter se bodo potrdile obsežne rešitve za Evropo in zunaj nje. Takšni ukrepi ne bodo le podpirali evropske industrijske konkurenčnosti in sodelovanje inovativnih malih in srednjih podjetij, temveč bo potrebna tudi dejavna vloga vseh zainteresiranih strani. Poskušale se bodo vzpostaviti sinergije z drugimi ustreznimi programi in dejavnostmi, javnimi in zasebnimi, na ravni Unije ter na nacionalni in mednarodni ravni. Zlasti se bodo poskušale vzpostaviti sinergije z dejavnostmi, razvitimi v okviru programa Zdravje za rast.

Znanstveni odbor za zdravje bo v znanost usmerjena platforma zainteresiranih strani, ki bo pripravljala znanstvena mnenja v zvezi s tem družbenim izzivom. Odbor bo zagotovil celovito znanstveno usmerjeno analizo ovir in priložnosti za raziskave in inovacije, povezanih s tem družbenim izzivom, ter bo prispeval k opredelitvi prednostnih nalog na področju raziskav in inovacij ter spodbujal k udeležbi znanstvene skupnosti iz vse EU. Prek dejavnega sodelovanja z zainteresiranimi stranmi bo prispeval h krepitvi zmogljivosti ter spodbujanju izmenjave znanja in tesnejšega sodelovanja na tem področju po vsej Uniji.

Preučili bi lahko možnost podpore za ustrezne pobude skupnega načrtovanja programov in ustrezna javno-javna in javno-zasebna partnerstva.

Vzpostavljene bodo tudi primerne povezave z ukrepi ustreznih evropskih inovacijskih partnerstev in ustreznimi vidiki raziskovalnih in inovacijskih agend evropskih tehnoloških platform.

2.  PREHRANSKA VARNOST, TRAJNOSTNO KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO, MORSKE IN POMORSKE RAZISKAVE TER BIOGOSPODARSTVO

2.1.  Trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo

Potrebni so ustrezno znanje, orodja, storitve in inovacije, da se podprejo produktivnejši, okolju bolj prijazni, z viri učinkovitejši in odpornejši kmetijski in gozdarski sistemi, ki zagotavljajo dovolj hrane, krme, biomase in drugih surovin ter ekosistemske storitve, obenem pa varujejo biotsko raznovrstnost in podpirajo razvoj gospodarskih zmožnosti preživetja podeželskega prebivalstva. Z raziskavami in inovacijami se bodo zagotovile možnosti za vključitev kmetijskih in okoljskih ciljev v trajnostno proizvodnjo, s čimer se povečujeta produktivnost kmetijstva in njegova učinkovitost z viri, vključno z učinkovito rabo vode, povečuje varnost živinoreje in pridelave rastlin, zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov zaradi kmetijstva, nastajanje odpadkov, izpiranje hranil in drugih kemičnih sredstev iz obdelovane zemlje v kopensko in vodno okolje, odvisnost od mednarodnega uvoza rastlinskih beljakovin v Evropo, povečuje pa se raznolikost v primarnih proizvodnih sistemih ter se spodbuja obnovitev biotske raznovrstnosti.

2.1.1.  Povečanje učinkovitosti proizvodnje in obvladovanje posledic podnebnih sprememb ob zagotavljanju vzdržnosti in odpornosti

Z dejavnostmi se bosta povečali produktivnost ter sposobnost prilagajanja rastlin, živali in proizvodnih sistemov pri obvladovanju hitro spreminjajočih se okoljskih in podnebnih razmer ter vse redkejših naravnih virov. Iz tega izhajajoče inovacije bodo podlaga za prehod na gospodarstvo z nizko porabo energije, nizkimi emisijami in malo odpadki ter manjšim povpraševanjem po naravnih virih v celotni dobavni verigi hrane in krme. Poleg tega, da prispevajo k prehranski varnosti, bodo ustvarile nove možnosti za uporabo biomase in stranskih proizvodov iz kmetijstva▌ v raznovrstnih uporabah v neprehrambene namene.

Za izboljšano delovanje rastlin, živali, mikroorganizmov se bodo iskali večdisciplinarni pristopi, hkrati pa zagotovila učinkovita uporaba virov (vode, tal, prsti, hranilnih snovi, energije in drugih vhodnih materialov) in ekološka celovitost podeželskih območij. Poudarek bo na integriranih in raznovrstnih proizvodnih sistemih in agronomskih praksah, vključno z uporabo preciznih tehnologij in pristopov za ekološko okrepitev v korist konvencionalnega in ekološkega kmetijstva. Z novimi oblikami kmetijstva, hortikulture in gozdarstva v mestnih in primestnih območjih se bo spodbujal tudi razvoj bolj zelenih mestnih območij. Te se bodo obravnavale s preučevanjem novih zahtev za značilnosti rastlin, tehnik gojenja, tehnologij, trženja in mestnega projektiranja v povezavi s zdravjem ljudi in dobrim počutjem, okoljem in podnebnimi spremembami. Genetsko izboljšanje rastlin in živali v smislu lastnosti prilagajanja, zdravja in produktivnosti bo temeljilo na vseh ustreznih pristopih konvencionalne in sodobne vzreje ter ohranjanju in boljši uporabi genskih virov. Ustrezna pozornost bo namenjena upravljanju tal za povečanje donosnosti pridelkov. Ob upoštevanju splošnega cilja, da se zagotovi pridelava visokokakovostne in varne hrane, se bo spodbujalo zdravje rastlin in živali. Dejavnosti v zvezi z zdravjem in varstvom rastlin bodo izboljšale znanje in podprle razvoj celostnih okolju prijaznih strategij varstva rastlin pred škodljivci, izdelkov in sredstev za preprečevanje vnosa patogenov, obvladovanje škodljivcev in bolezni ter zmanjšanje izgub pred spravilom pridelka in po njem. Na področju zdravja živali se bodo spodbujale strategije za izkoreninjenje ali učinkovito obvladovanje bolezni, vključno z zoonozami, in raziskave o protimikrobni odpornosti. Okrepljeni bodo celostni ukrepi za obvladovanje bolezni, zajedavcev in škodljivcev, in sicer od boljšega razumevanja interakcij med gostiteljem in patogenom do spremljanja, diagnosticiranja in zdravljenja. Preučevanje učinkov praks o dobrem počutju živali bo pripomoglo reševati družbene probleme. Navedena področja bodo podpirale temeljne raziskave, v katerih bodo obravnavana ustrezna biološka vprašanja ter podprta razvoj in izvajanje politik Unije, ter ustrezne ocene njihovega gospodarskega in tržnega potenciala.

2.1.2.  Zagotavljanje ekosistemskih storitev in javnih dobrin

Kmetijstvo in gozdarstvo sta edinstvena sistema, ki poleg tržnih proizvodov zagotavljata tudi širše družbene javne dobrine (vključno s kulturno in rekreacijsko vrednostjo) in pomembne ekološke storitve, kot so funkcionalna ter biotska raznovrstnost na kraju samem, opraševanje, shranjevanje in urejanje voda, funkcije tal, urejanje krajine, zmanjševanje erozije, odpornost proti poplavam in sušam ter sekvestracija ogljika/zmanjševanje toplogrednih plinov. Raziskovalne dejavnosti bodo prispevale k boljšemu razumevanju zapletene interakcije med sistemi primarne proizvodnje in ekosistemskimi storitvami in bodo podpirale zagotavljanje javnih dobrin in storitev tako, da se bodo zagotovile rešitve za upravljanje, orodja za podporo pri odločanju ter ocena njihove tržne in netržne vrednosti. Med posebna vprašanja, ki jih je treba obravnavati, spada opredelitev podeželskih in (pri-)mestnih kmetijskih/gozdnih sistemov in vzorcev krajine, za katere je verjetno, da bodo te cilje dosegli. S spremembami v aktivnem upravljanju kmetijskih sistemov, npr. z uporabo tehnologij in novih praks, se bosta izboljšala zmanjševanje toplogrednih plinov in sposobnost prilagajanja kmetijskega sektorja na škodljive posledice podnebnih sprememb.

2.1.3.  Krepitev vloge podeželskih območij, podpora politik in podeželskih inovacij

V podeželskih skupnostih bodo razvojne možnosti uresničene s krepitvijo njihove sposobnosti za primarno proizvodnjo in zagotavljanjem ekosistemskih storitev ter odpiranjem možnosti za proizvodnjo novih in raznovrstnih proizvodov (med drugim hrane, krme, materialov, energije), ki pokrivajo naraščajoče povpraševanje po kratkih nizkoogljičnih verigah. Potrebne so socialno-ekonomske raziskave ter znanstvene in družbene študije skupaj z razvojem novih konceptov in institucionalnimi novostmi, da se zagotovi kohezija podeželskih območij ter prepreči gospodarska in socialna izključenost, spodbudi diverzifikacija gospodarskih dejavnosti (vključno s storitvenim sektorjem), zagotovijo ustrezni odnosi med podeželskimi in mestnimi območji ter olajšajo izmenjava, predstavitev, inovacije in širjenje znanja in spodbuja participativno gospodarjenje z viri. Poleg tega je treba preučiti načine, s katerimi bi lahko javne dobrine v podeželskih območjih pretvorili v lokalne/regionalne socialno-ekonomske koristi. Potrebe po inovacijah, določene na regionalni in lokalni ravni, bodo dopolnjene z medsektorskimi raziskovalnimi ukrepi na mednarodni, medregionalni in evropski ravni. Raziskovalni projekti bodo z zagotavljanjem potrebnih analitičnih orodij, kazalnikov, integriranih modelov in naprednih dejavnosti oblikovalcem politike in drugim akterjem pomagali pri izvajanju, spremljanju in ocenjevanju ustreznih strategij, politik in zakonodaje, ne samo na podeželju, ampak v celotnem biogospodarstvu. Hkrati so potrebna orodja in podatki za pravilno ocenjevanje morebitnih prednosti in slabosti različnih vrst uporabe virov (zemlje, vode, tal, hranilnih snovi, energije in drugih vhodnih materialov) ter proizvodov biogospodarstva. Po socialno-ekonomskih in primerjalnih merilih bodo obravnavani kmetijski/gozdarski sistemi in njihova trajnost.

2.1.4.  Trajnostno gozdarstvo

Cilj je trajnostno zagotavljati proizvode na biološki osnovi, ekosisteme, storitve (vključno s storitvami, povezanimi z vodo in blažitvijo podnebnih sprememb) ter zadostne količine biomase ob ustreznem upoštevanju ekonomskih, ekoloških in socialnih vidikov gozdarstva, pa tudi regionalnih razlik. Na splošno bo cilj dejavnosti v gozdarskem sektorju spodbujati večfunkcionalne gozdove, ki imajo številne ekološke, gospodarske in družbene koristi. Dejavnosti bodo usmerjene v nadaljnji razvoj trajnostnih gozdarskih sistemov, ki lahko rešijo družbene izzive in zadostijo povpraševanju, vključno s potrebami lastnikov gozdov, z vzpostavitvijo večfunkcionalnih pristopov, ki bodo zadostili potrebi po pametni, trajnostni in vključujoči rasti, ob upoštevanju podnebnih sprememb. Ti trajnostni gozdarski sistemi so ključni za okrepitev odpornosti gozdov in zaščito biotske raznovrstnosti ter potrebo po zadostitvi povečanega povpraševanja po biomasi. To bo treba podpreti z raziskavami na področju zdravja dreves, varstva gozdov in obnovitve po požarih.

2.2.  Trajnosten in konkurenčen agroživilski sektor za varno in zdravo prehrano

Obravnavati je treba potrebe potrošnikov po varni, zdravi, visokokakovostni in cenovno dostopni hrani, pri tem pa upoštevati učinke zaužite hrane ter proizvodnje živil in krme na zdravje ljudi, okolje in svetovne ekosisteme ▌. Obravnavane bodo prehranska in krmilna varnost ter varna oskrba z njimi, konkurenčnost evropske agroživilske industrije ter trajnost proizvodnje hrane, oskrbe in porabe, ki zajemajo celotno prehranjevalno verigo, ter s tem povezane storitve, bodisi konvencionalne ali ekološke, od primarne proizvodnje do porabe. Ta pristop bo prispeval k (a) doseganju varnosti hrane in zanesljive preskrbe z njo za vse Evropejce ter odpravo lakote v svetu (b) zmanjšanju bremena bolezni, povezanih s prehrano in živili, s spodbujanjem prehoda na zdravo in trajnostno prehrano prek izobraževanja potrošnikov in inovacij v kmetijstvu in živilski industriji (c) zmanjševanju porabe vode in energije pri predelavi hrane, prevozu in distribuciji ter (d) zmanjšanju živilskih odpadkov za 50 % do leta 2030 in (e) zagotavljanju velike pestrosti zdrave, visokokakovostne in varne hrane za vse.

2.2.1.  Ozaveščene odločitve potrošnikov

Obravnavale se bodo prednostna izbira potrošnikov, njihov odnos, potrebe, vedenje, življenjski slog, izobrazba in kulturna komponenta kakovosti hrane, okrepljena bo tudi komunikacija med potrošniki ter raziskovalno skupnostjo prehranske verige in njenimi zainteresiranimi stranmi, da se na splošno izboljša osveščenost javnosti o proizvodnji hrane in omogočijo ozaveščene odločitve, trajnostna in zdrava potrošnja in učinki na proizvodnjo, vključujočo rast in kakovost življenja, zlasti pri ranljivih skupinah. Družbene inovacije so odgovor na družbene izzive, z inovativnimi napovednimi modeli in metodami na področju varstva potrošnikov pa bodo zagotovljeni primerljivi podatki in ustvarjena podlaga za odzivanje na politične potrebe Unije.

2.2.2.  Zdrava ter varna živila in prehrana za vse

Obravnavane bodo prehranske potrebe, uravnotežena prehrana in vpliv živil na fiziološke funkcije ter fizično in duševno zmogljivost ter povezave med prehrano, demografskimi trendi (kot je staranje) ter kroničnimi boleznimi in motnjami ▌. Določile se bodo prehrambene rešitve in inovacije, ki omogočajo izboljšanje zdravja in blaginje. Izvajali se bodo analiziranje, ocenjevanje, spremljanje, nadzorovanje ter sledenje kemične in mikrobne onesnaženosti hrane in krme, tveganj in izpostavljenosti ter alergenov v celotni dobavni verigi hrane, krme in pitne vode od proizvodnje in skladiščenja do predelave, pakiranja, distribucije, priprave in dostave ter domače priprave. Inovacije na področju varnosti hrane, izboljšana orodja za ocenjevanje tveganja in koristi ter obveščanje o tveganjih in izboljšani standardi varnosti hrane, ki se bodo izvajali v celotni prehranski verigi, bodo zagotovili večje zaupanje in varstvo potrošnikov v Evropi. Boljši svetovni standardi za varnost hrane bodo obenem pomagali okrepiti konkurenčnost evropske živilske industrije.

2.2.3.  Trajnostna in konkurenčna agroživilska industrija

Na vseh stopnjah proizvodne verige živil in krme, vključno s hrano, predelavo, pakiranjem, nadzorom nad predelavo, zmanjševanjem odpadkov, uporabo stranskih proizvodov in varno rabo oziroma odstranjevanjem živalskih stranskih proizvodov, se bodo obravnavale potrebe industrije prehrane in krme, da bi se lahko odzvali na družbene, okoljske, podnebne in gospodarske spremembe na lokalni in globalni ravni. Razvile se bodo inovativne in z viri učinkovite tehnologije in postopki ter raznovrstni, varni, zdravi, cenovno dostopni in visokokakovostni proizvodi, ki bodo podprti z znanstvenimi dokazi. To bo okrepilo inovacijski potencial evropske prehranske dobavne verige, izboljšalo njeno konkurenčnost, ustvarilo gospodarsko rast in zaposlovanje ter evropski živilski industriji omogočilo, da se prilagodi na spremembe. Drugi vidiki, ki bodo obravnavani, so sledljivost, logistika in storitve, družbeno-ekonomski in kulturni dejavniki, dobro počutje živali in druga etična vprašanja, odpornost živilske verige na okoljska in podnebna tveganja, omejitev negativnih učinkov živilske verige ter spreminjajoče se prehrane in proizvodnih sistemov na okolje.

2.3.  Sprostitev potenciala živih vodnih virov

Ena glavnih značilnosti živih vodnih virov je, da so obnovljivi in da njihovo trajnostno izkoriščanje temelji na poglobljenem razumevanju ter visoki stopnjo kakovosti in produktivnosti vodnih ekosistemov. Splošni cilj je gospodarjenje z živimi vodnimi viri, da se čim bolj povečajo družbene in gospodarske koristi/donosnost evropskih oceanov, morij in celinskih voda.

Zato je treba čim bolj povečati trajnostni prispevek ribištva in ribogojstva k prehranski varnosti v okviru svetovnega gospodarstva, zmanjšati veliko odvisnost Unije od uvoza morskih sadežev (približno 60 % skupne evropske porabe morske hrane je odvisne od uvoza, Unija pa je največji svetovni uvoznik ribiških proizvodov) ter podpirati morske in pomorske inovacije z biotehnologijami za spodbujanje pametne „modre“ rasti. V skladu s trenutnimi političnimi okviri, zlasti celostno pomorsko politiko in okvirno direktivo o morski strategiji, se bo z raziskovalnimi dejavnostmi podprl ekosistemski pristop pri gospodarjenju z naravnimi viri in njihovem izkoriščanju – pri čemer se omogoči trajnostna raba morskih dobrin in storitev – ter pri ustvarjanju „okolju prijaznejših“ zadevnih sektorjev. ▌

2.3.1.  Razvoj trajnostnega in okolju prijaznega ribištva

V skladu z novo skupno ribiško politiko, okvirno direktivo o morski strategiji in strategijo unije o biološki raznovrstnosti mora evropsko ribištvo postati bolj trajnostno, konkurenčno in okolju prijaznejše. Prehod na ekosistemski pristop pri upravljanju ribištva zahteva poglobljeno razumevanje morskih ekosistemov. Pridobljena bodo nova spoznanja, orodja in modeli za boljše razumevanje, kaj ohranja morske ekosisteme zdrave in produktivne, ter za predvidevanje, ocenjevanje in ublažitev učinka ribištva na morske ekosisteme (vključno z globokim morjem). Razvite bodo nove ribolovne strategije in tehnologije, ki družbi zagotavljajo storitve ter obenem ohranjajo zdrave morske ekosisteme. Ocenjene bodo družbeno-ekonomski učinki možnosti upravljanja. Prav tako bodo poleg novih orodij ocenjevanja in upravljanja za obvladovanje tveganj in negotovosti proučeni učinki okoljskih sprememb in prilagajanje nanje, vključno s podnebnimi spremembami. Z dejavnostmi se bodo podpirale raziskave o biologiji, genetiki in dinamiki populacij rib, vlogi glavnih vrst v ekosistemih, ribolovnih dejavnostih in njihovem nadzoru, vedenju ribiškega sektorja in njegovi prilagoditvi na nove trge (npr. na sistem okoljskega označevanja) ter vključevanju ribiške industrije v procese odločanja. Obravnavana bo tudi skupna uporaba pomorskega prostora za druge dejavnosti, zlasti na obalnem območju, in njen družbeno-ekonomski vpliv.

2.3.2.  Razvoj konkurenčne in okolju prijazne evropske akvakulture

Trajnostna akvakultura ima velik potencial za razvoj zdravih, varnih in konkurenčnih proizvodov, ki so prilagojeni potrebam in željam potrošnikov, ter za okoljske storitve (bioremediacija, upravljanje zemljišč in voda itd.) in proizvodnjo energije, vendar je ta potencial v Evropi treba izkoristiti v celoti. Pri vseh vidikih udomačitve ustaljenih vrst in diverzifikacije novih vrst se bodo izboljšali znanje in tehnologije, pri čemer se bodo upoštevali medsebojni učinki med akvakulturo in vodnimi ekosistemi, da bi se zmanjšal njen vpliv na okolje, učinki podnebnih sprememb in načini, kako se lahko sektor nanje prilagodi. Nadaljevanje raziskovalnih prizadevanj je še posebej potrebno v zvezi z zdravjem in boleznimi gojenih vodnih organizmov (vključno z orodji in metodami preprečevanja in blaženja), vprašanji prehranjevanja (vključno z razvojem alternativnih, posebej prilagojenih sestavin in krme za akvakulturo) ter v zvezi z razmnoževanjem in gojenjem, ki sta med največjimi ovirami za trajnostni razvoj evropske akvakulture. Inovacije se bodo spodbujale tudi pri trajnostnih proizvodnih sistemih v notranjosti, obalnih območjih in na morju. Prav tako se bodo upoštevale posebnosti najbolj oddaljenih evropskih regij. Pozornost bo namenjena tudi razumevanju družbenih in gospodarskih razsežnosti sektorja za podpiranje stroškovno in energetsko učinkovite proizvodnje, ki je usklajena s trgom in zahtevami potrošnikov, pri čemer bodo zagotovljene konkurenčnost in privlačne možnosti za vlagatelje in proizvajalce.

2.3.3.  Spodbujanje morskih in pomorskih inovacij z biotehnologijo

Več kot 90 % morske biotske raznovrstnosti ostaja neraziskane, kar ponuja velik potencial za odkrivanje novih vrst in aplikacij na področju morskih biotehnologij, ki naj bi ustvarile 10 % letne rasti v tem sektorju. Podpora se bo zagotovila za nadaljnje raziskovanje in izkoriščanje velikih možnosti, ki jih ponujata morska biotska raznovrstnost in vodna biomasa, da se omogočijo novi inovativni in trajnostni procesi, izdelki in storitve na trgih ter potencialna uporaba v sektorjih, vključno s kemično industrijo in industrijo materialov, farmacevtsko industrijo, ribištvom in akvakulturo, oskrbo z energijo ter kozmetično industrijo.

2.4.  Trajnostne in konkurenčne bioindustrije ter podpiranje razvoja evropskega biogospodarstva

Splošni cilj je pospešiti prehod evropske industrije s fosilnih goriv na trajnostno, z viri učinkovito industrijo z nizkimi emisijami ogljika. Raziskave in inovacije bodo sredstvo za zmanjšanje odvisnosti Unije od fosilnih goriv, obenem pa bodo prispevale k izpolnjevanju ciljev energetske in podnebne politike za leto 2020 (10 % pogonskih goriv iz obnovljivih virov energije in 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov). Po ocenah bi prehod na biološke surovine in biološke metode predelave prihranil do 2,5 milijarde ton ekvivalenta CO2 na leto do leta 2030, pri čemer bi se večkrat povečali trgi biosurovin in novih potrošniških izdelkov. Za izkoriščanje tega potenciala je potrebno vzpostaviti široko zbirko znanja in razviti ustrezne biotehnologije, pri čemer je poudarek predvsem na treh bistvenih prvinah: a) prehod s trenutnih postopkov na podlagi fosilnih goriv na z viri in energijo učinkovite biotehnološke postopke; b) vzpostavitev zanesljivih, trajnostnih in ustreznih dobavnih verig biomase, stranskih proizvodov in toka odpadkov ter široke mreže biorafinerij po vsej Evropi ter c) podpora razvoju trgov ekoloških proizvodov in postopkov, ob upoštevanju s tem povezanih tveganj in koristi. Prizadevalo se bo doseči sinergije s posebnim ciljem „Vodilni položaj pri omogočitvenih in industrijskih tehnologijah“.

2.4.1.  Spodbujanje biogospodarstva za bioindustrije

Z raziskavami ter uporabo kopenskih in vodnih bioloških virov ob hkratnem zmanjšanju škodljivih vplivov na okolje in vodnega odtisa, denimo z vzpostavitvijo zaprtega kroga hranil, tudi med mestnimi območji in podeželjem, bo dosežen velik napredek k trajnostnim z viri gospodarnim industrijam z nizkimi emisijami ogljika. Preučiti je treba morebitne sporazumne rešitve med različnimi uporabami biomase. Dejavnosti bi morale biti usmerjene h konkurenčni neprehrambeni biomasi, poleg tega bi bilo treba obravnavati trajnost s tem povezanih sistemov rabe zemljišč. Cilj je razvoj bolj trajnostnih bioproizvodov in biološko aktivnih sestavin z novimi lastnostmi in funkcijami za industrijo in potrošnike. Ekonomska vrednost obnovljivih virov, bioloških odpadkov in stranskih proizvodov bo z novimi in z viri učinkovitimi postopki popolnoma izkoriščena, med drugim s preoblikovanjem bioloških odpadkov z mestnih območij v vhodne materiale za kmetijstvo.

2.4.2.  Razvoj integriranih biorafinerij

Podpirale se bodo dejavnosti za spodbujanje trajnostnih bioproizvodov, vmesnih produktov in biomase/biogoriv, s pretežnim poudarkom na piramidnem pristopu, pri čemer ima prednost proizvodnja izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Razvite bodo tehnologije in strategije, s katerimi se bo zagotovila dobava surovin. S povečanjem vrst biomase za uporabo v drugi in tretji generaciji biorafinerij, vključno z gozdarstvom, biološkimi odpadki in industrijskimi stranskimi proizvodi, bodo preprečeni konflikti med proizvodnjo hrane in goriva, podprl pa se bo gospodarski in okolju prijazen razvoj podeželskih in obalnih območij v Uniji.

2.4.3.  Podpora tržnega razvoja za bioproizvode in bioprocese

Ukrepi na strani povpraševanja bodo biotehnološkim inovacijam odprli nove trge. Standardizacija in certificiranje na ravni Unije in na mednarodni ravni sta med drugim potrebna za določitev sestavin bioproizvodov, njihovih funkcij in biološke razgradljivosti. Nadalje je treba razviti metode in pristope za analiziranje življenjskega cikla ter jih stalno prilagajati znanstvenemu in industrijskemu napredku. Raziskovalne dejavnosti, ki podpirajo standardizacijo proizvodov in postopkov (vključno s harmonizacijo mednarodnih standardov) ter regulativne dejavnosti na področju biotehnologije, so bistveni za oblikovanje novih trgov in realizacijo trgovinskih priložnosti.

2.5.  Medsektorske morske in pomorske raziskave

Cilj je povečati vpliv morij in oceanov EU na družbo in gospodarsko rast z izkoriščanjem morskih virov ter uporabo različnih virov morske energije in številnimi drugimi načini uporabe morij. Dejavnosti so usmerjene v medsektorske morske in pomorske znanstvene in tehnološke izzive, da se v številnih morskih in pomorskih industrijah sprosti potencial morij in oceanov ob hkratnem varstvu okolja in prilagajanju na podnebne spremembe. Strateški in usklajen pristop k morskim in pomorskim raziskavam v okviru vseh izzivov in stebrov programa Obzorje 2020 bo tudi podprl izvajanje ustreznih politik Unije in tako prispeval k uresničevanju ključnih ciljev „modre rasti“.

Zaradi večdisciplinarne narave morskih in pomorskih raziskav se bo skušalo doseči tesno usklajevanje in izvajati skupne dejavnosti z drugimi deli programa Obzorje 2020, zlasti z družbenim izzivom št. 5.

2.5.1.  Vpliv podnebnih sprememb na morske ekosisteme in pomorsko gospodarstvo

Podpirale se bodo dejavnosti za povečanje sedanjega poznavanja delovanja morskih ekosistemov ter medsebojnega delovanja med oceani in atmosfero. To bo povečalo zmožnosti, da se oceni vloga oceanov pri podnebju in vpliv podnebnih sprememb na morske ekosisteme in obalna območja.

2.5.2.  Razvoj potenciala morskih virov prek povezovalnega pristopa

Za spodbujanje dolgoročne, trajnostne rasti na področju morskega okolja in ustvarjanje sinergij po vseh morskih sektorjih je potreben povezovalni pristop. Raziskovalne dejavnosti bodo osredotočene na ohranjanje morskega okolja, pa tudi na vpliv pomorske dejavnosti in proizvodov na nepomorske sektorje. To bo omogočilo napredek na področju ekoloških inovacij, kot so novi proizvodi, postopki in uporaba konceptov, orodij in ukrepov upravljanja za oceno in blažitev vpliva človekovih obremenitev morskega okolja, da bi napredovali na poti k trajnostnemu upravljanju pomorskih dejavnosti.

2.5.3.  Medsektorski koncepti in tehnologije, ki omogočajo pomorsko rast

Napredek pri medsektorskih omogočitvenih tehnologijah (npr. informacijske in komunikacijske tehnologije, elektronika, nanomateriali, zlitine, biotehnologije itd.) ter nov razvoj in koncepti v inženiringu bodo še naprej omogočali rast. Dejavnosti bodo omogočale pomembne preboje na področju morskih in pomorskih raziskav ter opazovanja oceanov (npr. globokomorske raziskave, sistemi opazovanja, senzorji, avtomatizirani sistemi za spremljanje dejavnosti in nadzor, morska biotska raznovrstnost, morski presejalni testi, morske geološke nevarnosti, daljinsko vodene podvodne naprave itd.). Cilj je zmanjšati vpliv na morsko okolje (npr. podvodni hrup, uvedba invazivnih vrst in onesnaževal iz morja ali kopnega itd.) ter zmanjšati ogljični odtis človekovih dejavnosti. Medsektorske omogočitvene tehnologije bodo podlaga za izvajanje morskih in pomorskih politik Unije.

2.6.  Posebni vidiki izvajanja

Poleg običajnega zunanjega svetovanja bo Stalni odbor za raziskave v kmetijstvu (SCAR) strokovno svetoval na številnih področjih, vključno s strateškimi vidiki prihodnjih dejavnosti in usklajevanjem raziskav v kmetijstvu na ravni držav in na ravni Unije. Vzpostavljene bodo tudi ustrezne povezave z ukrepi ustreznih evropskih inovacijskih partnerstev in ustreznimi vidiki raziskovalnih in inovacijskih agend evropskih tehnoloških platform.

Učinek rezultatov raziskav in njihovo širjenje bo dejavno podprto s posebnimi ukrepi za sporočanje, izmenjavo znanja in sodelovanje različnih akterjev skozi vse projekte. Pri izvajanju bodo združene številne dejavnosti, vključno z obsežnimi predstavitvenimi in pilotnimi dejavnostmi. Spodbujal se bo enostaven in odprt dostop do rezultatov raziskav in najboljših praks▌.

Posebna podpora malim in srednjim podjetjem bo kmetijskim gospodarstvom, ribičem in drugim vrstam malih in srednjih podjetij omogočala, da bolje sodelujejo pri raziskovalnih in predstavitvenih dejavnostih. Upoštevale se bodo posebne potrebe sektorja primarne proizvodnje po podpornih storitvah za podpiranje inovacij ter strukturi za obveščanje. Izvajanje bo obsegalo številne dejavnosti, vključno z izmenjavo znanja, pri čemer se bo zagotovilo sodelovanje kmetov ali drugih primarnih proizvajalcev in posrednikov, da se določijo potrebe končnih uporabnikov po raziskavah. Spodbujal se bo enostaven in odprt dostop do rezultatov raziskav in najboljših praks.

S podpiranjem standardizacije in regulativnih vidikov se bo pospešila uporaba novih biomaterialov in biostoritev na trgu.

Preuči se lahko možnost podpore ustreznih pobud za skupno načrtovanje programov in ustreznih javno-javnih in javno-zasebnih partnerstev▌.

Prizadevalo se bo za sinergije z ostalimi skladi Unije na področju tega družbenega izziva, kot so skladi za razvoj podeželja in ribiški skladi.

V prihodnost usmerjene dejavnosti se bodo izvajale v vseh sektorjih biogospodarstva, vključno z razvojem zbirk podatkov, kazalnikov in modelov, ki obravnavajo globalne, evropske, nacionalne in regionalne razsežnosti. Razvit bo evropski observatorij za biogospodarstvo, ki bo opredeljeval in spremljal dejavnosti Unije in globalne dejavnosti na področju raziskav in inovacij, vključno s tehnološkim ocenjevanjem, razvil ključne kazalnike uspešnosti ter spremljal inovacijske politike v biogospodarstvu.

3.  ZANESLJIVA, ČISTA IN UČINKOVITA ENERGIJA

3.1.  Zmanjšanje porabe energije in ogljičnega odtisa s pametno in trajnostno uporabo

Energetski viri in vzorci porabe evropskih industrij, prometnih sistemov, stavb, predelov mest, mest in velemest so v veliki meri netrajnostni, kar močno vpliva na okolje in podnebne spremembe. Za upravljanje energije v realnem času za nove in obstoječe stavbe s skoraj ničelnimi emisijami, stavbe s skoraj ničelno porabo energije in stavbe s pozitivno energijsko bilanco, naknadno opremljene stavbe ter aktivne stavbe, visoko učinkovite industrije in množično uporabo energetsko učinkovitih pristopov s strani podjetij, posameznikov, skupnosti, mest in predelov mest ne bo potreben le tehnološki napredek, temveč tudi netehnološke rešitve, kot so nove svetovalne in finančne storitve in storitve upravljanja povpraševanja, ter spoznanja vedenjskih znanosti in socialnih ved, hkrati pa bo treba upoštevati vprašanja javnomnenjske podpore. Na ta način lahko večja energetska učinkovitost zagotovi enega najbolj stroškovno učinkovitih načinov za zmanjšanje povpraševanja po energiji ter s tem poveča varnost oskrbe z energijo, zmanjša okoljske in podnebne vplive ter spodbudi konkurenčnost. Za dosego teh ciljev sta pomembna nadaljnji razvoj obnovljivih virov energije in povečanje energetske učinkovitosti.

3.1.1.  Vpeljava tehnologij in storitev za pametno in učinkovito uporabo energije na množični trg

Zmanjševanje porabe in izgube energije, hkrati pa zagotavljanje storitev, ki jih družba in gospodarstvo potrebujeta, ne zahteva le, da se na množični trg vpeljejo bolj učinkovita, stroškovno konkurenčna, okolju prijaznejša oprema, proizvodi in storitve, temveč tudi, da se sestavni deli in naprave vključijo tako, da bodo skupno delovali za optimizacijo splošne porabe energije stavb, storitev in industrije.

Da se zagotovi, da bodo potrošniki v celoti sprejeli in izkoristili vse ugodnosti teh tehnologij in storitev (vključno z možnostjo, da lahko sami spremljajo lastno porabo), je treba njihovo energetsko učinkovitost prilagoditi okolju uporabe in jo zanj optimizirati. To ▌zahteva raziskovanje, razvoj in preskušanje inovativnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) ter tehnik spremljanja in nadzora, pa tudi predstavitvene projekte in predkomercialno uvajanje, da se zagotovita interoperabilnost in nadgradljivost. Cilj takšnih projektov bi moral biti prispevek k znatnemu zmanjšanju ali optimizaciji skupne porabe energije in stroškov energije z oblikovanjem skupnih postopkov za zbiranje, primerjanje in analiziranje porabe energije ter podatkov o emisijah, da se izboljšajo merljivost, preglednost, javnomnenjska podpora, načrtovanje ter preglednost porabe energije in njenih vplivov na okolje. Pri teh procesih bi bilo treba ohranjati varnost in vgrajeno zasebnost, da bi zaščitili tehnike spremljanja in nadzora. Razvijanje platform in njihova uporaba za preverjanje stabilnosti takšnih sistemov bosta prispevala k zanesljivosti.

3.1.2.  Sprostitev potenciala učinkovitih in obnovljivih sistemov ogrevanja in hlajenja

V Uniji se znaten delež energije porabi za ogrevanje ali hlajenje. Razvoj stroškovno učinkovitih in smotrnih tehnologij, tehnik povezovanja sistemov, npr. omrežne povezljivosti s standardiziranimi jeziki in storitvami na tem področju, bi lahko pomembno vplival na zmanjšanje povpraševanja po energiji. Potrebne so raziskave ter predstavitev novih oblikovalskih tehnik in sistemov ter sestavnih delov za industrijsko, komercialno in zasebno uporabo, na primer decentralizirano in daljinsko oskrbo z vročo vodo ter ogrevanje in hlajenje prostorov. Vključene bi morale biti različne tehnologije: toplotna sončna energija in geotermalna energija, biomasa, toplotne črpalke, sočasna proizvodnja toplote in energije, uporaba odpadne energije itd., ki bi izpolnjevale zahteve hiš in okolišev s skoraj nično porabo energije ter spodbujale pametne stavbe. Potreben je nadaljnji napredek, zlasti na področju shranjevanju toplotne energije iz obnovljivih virov ter za spodbujanje razvoja in uvedbe učinkovite kombinacije sistemov hibridnega ogrevanja in hlajenja, za centralizirano in decentralizirano uporabo.

3.1.3.  Spodbujanje evropske pobude za pametna mesta in skupnosti

Mestna območja so eden največjih porabnikov energije v Uniji in izpuščajo ustrezno velik delež toplogrednih plinov, hkrati pa ustvarjajo znatno količino onesnaževal zraka. Poleg tega imajo ta območja nižjo kakovost zraka in so pod vplivom podnebnih sprememb, zato morajo razviti lastne strategije za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Inovativne energetske rešitve (npr. energetska učinkovitost, sistemi oskrbe z električno energijo, sistemi za ogrevanje in hlajenje ter vključevanje obnovljivih virov v grajeno okolje), povezane s prevoznimi sistemi, rešitvami za pametno gradnjo in urbanistično načrtovanje, ravnanjem z odpadki, čiščenjem komunalne odpadne vode, pa tudi rešitve IKT za mestno okolje so zato ključnega pomena za prehod na družbo z nizkimi emisijami ogljika. Predvideti je treba ciljno usmerjene pobude, ki bodo podpirale konvergenco industrijskih vrednostnih verig sektorja energetike, prometa in IKT za pametne mestne uporabe. Istočasno je treba oblikovati in v celoti preskusiti nove tehnološke in organizacijske modele ter modele načrtovanja in poslovanja v skladu s potrebami in sredstvi mest in skupnosti in njihovih prebivalcev. Raziskave so potrebne tudi za razumevanje socialnih, okoljskih, gospodarskih in kulturnih vprašanj, ki jih zadeva ta prehod.

3.2.  Poceni oskrba z električno energijo z nizkimi emisijami ogljika

Električna energija bo imela osrednjo vlogo pri vzpostavljanju okoljsko trajnostnega gospodarstva z nizkimi emisijami ogljika. Obnovljivi viri energije so v središču tega razvoja. Uporaba nizkoogljične proizvodnje električne energije je prepočasna zaradi visokih stroškov, ki so s tem povezani. Nujno je treba najti rešitve, s katerimi bi se znatno zmanjšali stroški ter povečali učinkovitost, trajnost in javnomnenjska podpora, da se pospeši tržno razširjanje poceni, zanesljive in nizkoogljične proizvodnje električne energije. Dejavnosti so usmerjene v raziskave, razvoj in celovito predstavitev inovativnih obnovljivih virov energije, vključno z malimi in mikro energetskimi sistemi, učinkovitimi, prilagodljivimi elektrarnami na fosilna goriva z nizkimi emisijami ogljika ter tehnologijami za zajemanje in shranjevanje ali ponovno uporabo CO2.

3.2.1.  Razvoj celotnega potenciala vetrne energije

Cilji vetrne energije so znižati stroške proizvodnje električne energije iz vetra na kopnem in na morju za do približno 20 % do leta 2020 v primerjavi z letom 2010, povečati število vetrnih elektrarn na morju in omogočiti ustrezno vključitev v elektroenergetsko omrežje. Poudarek bo na razvoju, preskušanju in predstavitvi naslednje generacije obsežnejših sistemov pretvorbe vetrne energije (vključno z inovativnimi sistemi za shranjevanje energije), višjih izkoristkih pretvorbe energije, večjih možnostih za proizvodnjo električne energije na kopnem in na morju (vključno z oddaljenimi lokacijami in zahtevnimi vremenskimi razmerami) ter novih serijskih proizvodnih procesih. Upoštevani bodo okoljski vidiki in vidiki biotske raznovrstnosti razvoja vetrne energije.

3.2.2.  Razvoj učinkovitih, zanesljivih in stroškovno konkurenčnih sistemov sončne energije

Če naj sončna energija, vključno s fotovoltaiko in koncentracijo sončne energije, znatno poveča svoj delež na trgu z električno energijo, je treba do leta 2020 v primerjavi z letom 2010 prepoloviti njene stroške.

Na področju fotovoltaike bodo potrebne nadaljnje raziskave, med drugim novih konceptov in sistemov, pa tudi predstavitve in preskušanje množične proizvodnje za obsežno dobavo in vgrajevanje foltavoltaike v stavbe.

Glede izkoriščanja koncentracije sončne energije bo poudarek na razvijanju načinov za povečanje učinkovitosti in zmanjšanje stroškov ter vplivov na okolje, in sicer z uporabo demonstracijskih tehnologij v industriji z izgradnjo prvih elektrarn te vrste. Preskušene bodo rešitve za učinkovito kombinacijo med proizvodnjo elektrike iz sončne energije in razsoljevanjem vode.

3.2.3.  Razvoj konkurenčnih in okoljsko varnih tehnologij za zajemanje, prevoz, shranjevanje in ponovno uporabo CO2

Zajemanje in shranjevanje ogljika (CCS) je ključna možnost, ki jo je treba v veliki meri uporabiti v trgovinskem obsegu na svetovni ravni, da se do leta 2050 odzovemo na izziv brezogljične proizvodnje električne energije in nizkoogljične industrije. Cilj je zmanjšati dodatne stroške CCS v sektorju električne energije za elektrarne na premog in naftni skrilavec ter plinske elektrarne v primerjavi z enakimi obrati brez CCS ter energetsko intenzivnimi industrijskimi obrati.

Podpora bo zagotovljena zlasti dokazovanju pomena celotne verige CCS za reprezentativni portfelj različnih tehnoloških možnosti zajemanja, prevoza, shranjevanja in ponovne uporabe. Poleg tega se bodo izvajale raziskave za nadaljnji razvoj teh tehnologij in zagotavljanje bolj konkurenčnih tehnologij za zajemanje, izboljšanih komponent, integriranih sistemov in postopkov, varnega geološkega shranjevanja in praktičnih rešitev ter javnomnenjsko podporo za ▌ponovno uporabo zajetega CO2, da se omogoči komercialna uporaba tehnologij CCS za elektrarne na fosilna goriva in druge industrijske panoge z veliko ogljikovimi emisijami, ki bodo začele obratovati po letu 2020. Podpora bo zagotovljena tudi tehnologijam čistega premoga kot dopolnilnim tehnologijam k CSS.

3.2.4.  Oblikovanje možnosti izkoriščanja uporabe geotermalne in vodne energije, energije morja in drugih obnovljivih virov energije

Geotermalna energija, vodna energija in energija morja, pa tudi drugi obnovljivi viri energije lahko prispevajo k dekarbonizaciji evropske oskrbe z energijo, hkrati pa povečajo njeno prilagodljivost na spremenljivo proizvodnjo in uporabo energije. Cilj je nadalje razviti in zagotoviti tržno dozorelost stroškovno učinkovitih in trajnostnih tehnologij, da bi se lahko uporabile v industrijskem obsegu in se vključile v elektroenergetsko omrežje. Izboljšani geotermalni sistemi so tehnologija, ki bi jo bilo treba nadalje raziskovati, razvijati in predstavljati, zlasti na področju raziskovanja, vrtanja in proizvodnje toplote. Energija morja, kot je energija plime in oseke, morskih tokov, morskega valovanja ali iz osmoze, je brez emisij in predvidljiva ter lahko prispeva tudi k razvoju celotnega potenciala vetrne energije na morju (kombinacija morskih virov energije). Raziskovalne dejavnosti bi morale vključevati inovativne raziskave v laboratorijskem obsegu nizkocenovnih zanesljivih sestavnih delov in materialov, prilagojenih na zelo korozijsko okolje in visoko stopnjo obraščanja mikroorganizmov, pa tudi predstavitve v različnih pogojih, prisotnih v evropskih vodah.

3.3.  Alternativna goriva in mobilni viri energije

Za uresničenje evropskih ciljev na področju energetike in zmanjšanja CO2 je potrebno tudi spodbujanje uporabe novih goriv in mobilnih virov energije. To je še posebej pomembno za obravnavanje izziva pametnega, zelenega in integriranega prevoza. Vrednostne verige za te tehnologije in alternativna goriva niso dovolj razviti, zato je treba njihov razvoj pospešiti, da dosežejo demonstracijsko fazo.

3.3.1.  Zagotovitev večje konkurenčnosti in trajnosti energije biomase

Cilj energije iz biomase je zagotoviti tržno dozorelost najbolj obetavnih tehnologij, da se omogoči obsežna trajnostna proizvodnja naprednih biogoriv ▌različnih vrednostnih verig v pristopu biorafinerij za kopenski, pomorski in zračni promet ter visoko učinkovita soproizvodnja toplote, električne energije in zelenega plina iz biomase in odpadkov, vključno s CCS. Cilj je razviti in demonstrirati tehnologijo za različne elemente tehnologije za proizvodnjo bioenergije na različnih stopnjah razvoja, ob upoštevanju različnih geografskih in podnebnih razmer ter logističnih omejitev, hkrati pa čim bolj zmanjšati okoljske in družbene vplive, povezane z rabo tal. Dolgoročnejše raziskave bodo podpirale razvoj trajnostne bioenergetske industrije po letu 2020. Te dejavnosti bodo dopolnjevale predhodne (na primer surovine, biološki viri) in naknadne (na primer vključitev v vozni park) raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru drugih ustreznih družbenih izzivov.

3.3.2.  Pospeševanje uvajanja tehnologij vodika in gorivnih celic na trg

Gorivne celice in vodik imajo velik potencial za prispevanje k reševanju energetskih izzivov, s katerimi se sooča Evropa. Za zagotovitev tržne konkurenčnosti teh tehnologij bo potrebno znatno znižanje stroškov. Za ponazoritev bo treba v naslednjih desetih letih stroške sistemov gorivnih celic za prevoz zmanjšati za faktor 10. Za to se bodo podprle ▌predstavitve in predkomercialno uvajanje za prenosne, stacionarne, mikrostacionarne in prometne naprave in s tem povezane storitve, potrebne pa so tudi dolgoročne raziskave in tehnološki razvoj, ki bi omogočil konkurenčnost celotne verige gorivnih celic ter trajnostno proizvodnjo vodika in zadevno infrastrukturo po vsej EU. Da se omogočijo dovolj obsežni tržni prodori, pa tudi razvoj ustreznih standardov, je potrebno močno nacionalno in mednarodno sodelovanje.

3.3.3.  Nova alternativna goriva

Obstaja vrsta novih možnosti z dolgoročnim potencialom, kot so s kovino v prahu bogato gorivo, gorivo iz fotosintetičnih mikroorganizmov (v vodnem in kopenskem okolju) in proizvodnja energije s posnemanjem fotosinteze ter goriva, temelječa na sončni svetlobi. Te inovacije lahko utrejo pot bolj učinkovitim, stroškovno konkurenčnim in trajnostnim tehnologijam ▌. Podpora bo zagotovljena zlasti za prehod teh novih in drugih potencialnih tehnologij iz laboratorijskega obsega na demonstracijski obseg ob upoštevanju, da se zanje do leta 2020 izvede predstavitveni projekt pred trženjem.

3.4.  Enotno in pametno evropsko elektroenergetsko omrežje

Elektroenergetska omrežja se morajo odzvati na tri medsebojno povezane izzive, da se omogoči vzpostavitev potrošniku prijaznega in vedno bolj brezogljičnega elektroenergetskega sistema: oblikovanje vseevropskega trga, vključevanje veliko večjega deleža obnovljivih virov energije, in upravljanje interakcij med milijoni dobaviteljev in odjemalcev (vedno večje število gospodinjstev bo oboje hkrati) vključno z lastniki vozil na električni pogon. Elektroenergetska omrežja prihodnosti bodo imela ključno vlogo pri prehodu na ▌brezogljični energetski sistem, hkrati pa bodo zagotavljala dodatno fleksibilnost in stroškovne prednosti za potrošnike. Glavni cilj do leta 2020 je zagotoviti prenos in distribucijo približno 35 %(22) električne energije iz razpršenih in koncentriranih obnovljivih virov energije.

Močno integrirani raziskovalni in demonstracijski projekti bodo podprli razvoj novih sestavnih delov, tehnologij in postopkov, ki bodo ustrezali značilnostim omrežja z vidika prenosa in distribucije ter prožnega skladiščenja energije.

Proučiti je treba vse rešitve, ki bi uspešno izenačile oskrbo z energijo in povpraševanje po njej, da se čim bolj zmanjšajo emisije in stroški. Razviti je treba nove tehnologije za pametno energetsko omrežje, rezervne in izravnalne tehnologije, ki omogočajo večjo prožnost in učinkovitost, vključno s konvencionalnimi elektrarnami, nove komponente za boljši prenos zmogljivosti in kakovosti ter za večjo zanesljivost omrežij. Raziskati je treba nove tehnologije za energetske sisteme in infrastrukturo za dvosmerno digitalno komunikacijo in jih vključiti v elektroenergetsko omrežje, poleg tega jih je treba uporabiti za vzpostavitev pametnih interakcij z drugimi energetskimi omrežji. Cilj je izboljšanje načrtovanja, spremljanja, nadzora, preverjanja in varnega delovanja omrežij v običajnih in izrednih razmerah, pa tudi upravljanje interakcij med dobavitelji in odjemalci, upravljanje pretoka energije ter prenos in trženje električne energije. Kazalniki ter analiza stroškov in koristi, ki se nanašajo na razvoj prihodnje infrastrukture, bi morali vključevati ugotovitve v zvezi s celotnim elektroenergetskim sistemom. Poleg tega bodo sinergije med pametnimi elektroenergetskimi omrežji in telekomunikacijskimi omrežji povečane, da bi se izognili podvajanju naložb, povečali varnost in pospešili uvedbo pametnih energetskih storitev.

Nove naprave za skladiščenje energije (vključno z baterijami in velikimi enotami, ki na primer pretvarjajo energijo v plin) in novi sistemi za vozila bodo zagotovili potrebno prožnost med proizvodnjo in povpraševanjem. Izboljšanje tehnologij IKT bo nadalje povečalo prožnost povpraševanja po električni energiji, tako da bodo odjemalcem (industrijskim, poslovnim in zasebnim) zagotovljena potrebna orodja za avtomatizacijo. Varnost, zanesljivost in zasebnost so tudi tu pomembni vidiki.

Novi modeli za načrtovanje, trženje in reguliranje morajo spodbujati splošno in stroškovno učinkovitost elektroenergetske dobavne verige, interoperabilnost infrastrukture ter oblikovanje odprtega in konkurenčnega trga za tehnologije, proizvode in storitve, povezane s pametnim energetskim omrežjem. Obsežni demonstracijski projekti so potrebni za preskušanje in validiranje rešitev ter ocenjevanje koristi za sistem in posamezne zainteresirane strani, preden se bodo začele uporabljati po vsej Evropi. Te projekte bi morale spremljati raziskave, ki bi temeljile na razumevanju odzivanja potrošnikov in podjetij na gospodarske pobude, spremembe vedenja, informacijske storitve in druge inovativne priložnosti, ki jih zagotavljajo pametna omrežja.

3.5.  Nova znanja in tehnologije

Dolgoročno bodo potrebne nove, učinkovitejše in stroškovno konkurenčne tehnologije, ki bodo tudi čiste, varne in trajnostne. Napredek je treba pospešiti z večdisciplinarnimi raziskavami, da se dosežejo prodorni znanstveni dosežki v konceptih, povezanih z energijo, in v omogočitvenih tehnologijah (npr. nanoznanost, raziskave materialov, fizika trdnih delcev, IKT, bioznanost, geoznanost, računalništvo, vesolje), z varnim in okoljsko trajnostnim raziskovanjem in izkoriščanjem nekonvencionalnih virov plina in nafte, kjer je to ustrezno, ter z razvojem inovacij na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij.

Napredne raziskave bodo potrebne tudi za zagotavljanje rešitev za prilagoditev energetskih sistemov na spreminjajoče se podnebne razmere. Prednostne naloge se lahko prilagodijo na nove znanstvene in tehnološke potrebe in priložnosti ali na novo opažene fenomene, ki bi lahko bili znak obetavnega razvoja ali tveganj za družbo, kakršni se lahko pojavijo med izvajanjem programa Obzorje 2020.

3.6.  Trdno odločanje in javna vključenost

Raziskave na področju energije morajo podpirati in biti tesno povezane z energetsko politiko. Dobro poznavanje ter raziskave o pojmovanju in uporabi energetskih tehnologij in storitev, infrastruktur, trgov (vključno z regulativnimi okviri) in vedenja potrošnikov zahteva, da se oblikovalcem politik zagotovijo prodorne analize. Podpora bo dana, zlasti v okviru informacijskega sistema načrta SET Evropske komisije, razvoju trdnih in preglednih teorij, orodij, metod in modelov za oceno glavnih gospodarskih in družbenih vprašanj, povezanih z energijo, vzpostavitvi podatkovnih zbirk in oblikovanju scenarijev za razširjeno Unijo in oceni vpliva energetike in z energijo povezanih politik na varnost oskrbe, porabo, okolje, naravne vire, podnebne spremembe, družbo in konkurenčnost sektorja energije, izvajanju družbeno-ekonomskih raziskovalnih dejavnosti ter družboslovnim študijam.

Z izkoriščanjem možnosti, ki jih nudijo splet in socialne tehnologije, se bodo v odprtih platformah za inovacije, kot so Living Labs in večji demonstratorji inovacij na področju storitev ter prek anket, a ob zagotavljanju zasebnosti, preučevali obnašanje potrošnikov, vključno z ranljivimi potrošniki, kot so invalidi, in vedenjske spremembe.

3.7.  Tržno uvajanje energetskih inovacij ▌

Inovativne rešitve za tržno uvajanje in reprodukcija so bistvenega pomena za pravočasen zagon novih energetskih tehnologij s stroškovno učinkovitim izvajanjem. Poleg raziskav in predstavitvenih dejavnosti na temelju tehnologije to zahteva ukrepe z jasno dodano vrednostjo Unije, namenjenih razvoju, uporabi, izmenjavi in reprodukciji netehnoloških inovacij z visokim faktorjem vzvoda v trajnostnih energetskih trgih Unije med različnimi disciplinami in ravnmi upravljanja.

Take inovacije se bodo osredotočile na ustvarjanje ugodnih tržnih pogojev v regulativnih, upravnih in finančnih ravneh za nizkoogljične energetske učinkovitosti, obnovljive in energetsko varčne tehnologije in rešitve. Podpora bo namenjena ukrepom, ki olajšujejo izvajanje energetske politike, pripravljajo uvedbo naložb, pomenijo podporo za krepitev zmogljivosti in sprejetje v javnosti. Pozornost bo namenjena tudi inovacijam na področju pametne in trajnostne uporabe obstoječih tehnologij.

Raziskave in analize ponovno potrjujejo pomembno vlogo človeškega dejavnika pri uspehu ali neuspehu trajnostnih energetskih politik. Spodbujale se bodo inovativne organizacijske strukture, razširjanje in izmenjava dobrih praks ter posebni ukrepi za usposabljanje in izgradnjo zmogljivosti.

3.8.  Posebni izvedbeni vidiki

Na čelu določanja prednostnih nalog za izvajanje dejavnosti v sklopu tega izziva je potreba po krepitvi ▌energetskih raziskav in inovacij na evropski ravni. Glavni cilj bo podpora izvajanju raziskav in inovacij programa strateškega načrta za energetsko tehnologijo (načrt SET)(23) za dosego ciljev politike Unije na področju energije in podnebnih sprememb. Časovniki in izvedbeni načrti v sklopu načrta SET bodo zato zagotovili dragocen prispevek za oblikovanje delovnih programov. Struktura upravljanja načrta SET se bo uporabljala kot načelna podlaga za strateško določanje prednostnih nalog in strateško usklajevanje energetskih raziskav in inovacij po vsej Uniji.

Netehnološki program bo temeljil na energetski politiki in zakonodaji Unije. Podpreti je treba ugodno okolje za množični razvoj predstavljenih tehnoloških in storitvenih rešitev, postopkov in političnih pobud za tehnologije z nizkimi emisijami ogljika in energetsko učinkovitost v celotni Uniji. To lahko vključuje podporo za tehnično pomoč za razvoj in uvajanje naložb v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije.

Dejavnosti na področju uveljavljanja na trgu bi morale temeljiti tudi na izkušnjah v okviru pobude Inteligentna energija – Evropa (IEE).

Sodelovanje z evropskimi interesnimi skupinami bo pomembno za izmenjavo virov in za skupno izvajanje. Za vsak primer posebej se lahko odloči, da se obstoječe evropske industrijske pobude načrta SET pretvorijo v formalna javno-zasebna partnerstva, če je to primerno za povečanje ravni in skladnosti ▌ sredstev in spodbujanje skupnih raziskav in inovativnih ukrepov med javnimi in zasebnimi zainteresiranimi stranmi. Preučila se bo zagotovitev podpore, vključno s posredovanjem držav članic, navezam izvajalcev raziskav iz javnega sektorja, zlasti evropski zvezi organizacij za energetske raziskave, ustanovljeni v skladu z načrtom SET za združevanje raziskovalnih virov in infrastrukture z namenom obravnave kritičnih raziskovalnih področij evropskega interesa. Mednarodni usklajevalni ukrepi podpirajo prednostne naloge načrta SET v skladu z načelom spremenljive geometrije, pri čemer se upoštevajo možnosti in posebnosti držav. Vzpostavljene bodo tudi primerne povezave z ukrepi ustreznih evropskih inovacijskih partnerstev in ustreznimi vidiki raziskovalnih in inovacijskih agend evropskih tehnoloških platform.

Preučili bi lahko možnost podpore za ustrezne pobude skupnega načrtovanja programov in ustrezna javno-javna in javno-zasebna partnerstva. Pri dejavnostih bo poudarek tudi na krepitvi podpore in spodbujanju vključevanja MSP.

Informacijski sistem Evropske komisije v sklopu sistema SET (SETIS) se bo mobiliziral za to, da se skupaj z zainteresiranimi stranmi razvijejo ključni kazalniki uspešnosti (KPIs), ki bodo spremljali napredek pri izvajanju in se bodo redno posodabljali ob upoštevanju najnovejšega razvoja. Izvajanje v okviru tega izziva si bo v splošnejšem oziru prizadevalo izboljšati usklajevanje ustreznih programov, pobud in politik Unije, kot so na primer kohezijska politika, zlasti prek nacionalnih in regionalnih strategij za pametno specializacijo in mehanizmov sistema trgovanja z emisijami, na primer v zvezi s podporo za predstavitvene projekte.

4.  PAMETEN, ZELEN IN INTEGRIRAN PROMET

4.1.  Z viri učinkovit promet, ki spoštuje okolje

Evropa je za cilj politike določila 60-odstotno zmanjšanje emisij CO2 do leta 2050 v primerjavi z ravnmi leta 1990. Cilj je za polovico zmanjšati uporabo avtomobilov na konvencionalno gorivo v mestih in doseči urbano logistiko skoraj brez emisij CO2 v glavnih urbanih središčih do leta 2030. Delež goriva z nizkimi emisijami ogljika v letalstvu mora doseči 40 % do leta 2050, emisije CO2 iz goriv v pomorskem prometu pa je treba zmanjšati za 40 % do leta 2050(24) v primerjavi z ravnmi leta 2005.

Ta učinek na okolje je treba nujno zmanjšati s ciljnimi tehnološkimi izboljšavami ter pri tem upoštevati, da so posamezne vrste prevoza pred različnimi izzivi in da so zanje značilni posebni cikli tehnološke integracije.

Raziskave in inovacije bodo znatno prispevale k razvoju in uporabi potrebnih rešitev za vse načine prevoza, kar bo znatno zmanjšalo emisije iz prevoza, ki so škodljive za okolje (kot so CO2 , NOx, SOx in hrup), zmanjšalo odvisnost od fosilnih goriv in s tem zmanjšalo učinek prometa na biotsko raznovrstnost in podnebne spremembe ter prispevalo k ohranjanju naravnih virov.

To bo doseženo z naslednjimi posebnimi dejavnostmi:

4.1.1.  Narediti letala, vozila in plovila čistejša in tišja, da se bo izboljšala okoljska učinkovitost in zmanjšala zaznani hrup in vibracije

Dejavnosti na tem področju se bodo osredotočile na končne proizvode, vendar bodo obravnavale tudi poenostavitev in ekološko zasnovo ter procese izdelave, pri tem pa upoštevale celoten življenjski cikel, z možnostjo recikliranja, vključeno v fazo načrtovanja. Dejavnosti bodo zajemale tudi izboljšave obstoječih proizvodov in storitev z vključitvijo novih tehnologij.

(a)  Razvoj in pospeševanje uporabe čistejših in tišjih pogonskih tehnologij je pomembno za zmanjševanje ali odpravo vplivov na podnebje in zdravje evropskih državljanov, npr. CO2 , hrupa in onesnaževanja iz prometa. Potrebne so nove in inovativne rešitve, ki temeljijo na električnih motorjih in baterijah, vodiku in gorivnih celicah, plinskih motorjih, naprednih zgradbah in tehnologijah motorjev ali hibridnem pogonu. Tehnološki prodori bodo tudi prispevali k izboljšanju okoljske učinkovitosti tradicionalnih in novih pogonskih sistemov.

(b)  Proučevanje možnosti za uporabo alternativnih virov energije z nizkimi emisijami bo pomagalo zmanjšati porabo fosilnih goriv. To vključuje uporabo trajnostnih goriv in električne energije iz obnovljivih virov v vseh vrstah prometa vključno z letalstvom, zmanjšanje porabe goriva z obiranjem energije ali raznoliko oskrbo z energijo in drugimi inovativnimi rešitvami. Izvajali se bodo novi celostni pristopi, ki zajemajo vozila, skladiščenje energije, oskrbo z energijo, črpalno in polnilno infrastrukturo, vključno z vmesniki med vozilom in omrežjem ter inovativnimi rešitvami za uporabo alternativnih goriv.

(c)  Povečanje splošne storilnosti zrakoplovov, plovil in vozil z zmanjšanjem njihove teže ter aerodinamičnega, hidrodinamičnega ali kotalnega upora z uporabo lažjih materialov, vitkejših struktur in inovativno zasnovo bo prispevalo k zmanjšanju porabe goriv.

4.1.2.  Razvoj pametne opreme, infrastrukture in storitev

To bo pomagalo izboljšati operacije prevoza in zmanjšati porabo virov. Poudarek bo na rešitvah za učinkovito načrtovanje, zasnovo, uporabo in upravljanje letališč, pristanišč, logističnih platform in površinskih prometnih infrastruktur ter na samostojnih in učinkovitih sistemih vzdrževanja, spremljanja in nadzora. Za povečanje zmogljivosti je treba sprejeti nove politike, poslovne modele, zamisli, tehnologije in rešitve na področju informacijske tehnologije. Posebna pozornost bo namenjena podnebni odpornosti opreme in infrastruktur, stroškovno učinkovitim rešitvam, ki temeljijo na pristopu življenjskega ciklusa, in razširjanju novih materialov in tehnologij, ki omogočajo bolj učinkovito vzdrževanje z nižjimi stroški. Pozornost bo namenjena tudi dostopnosti, prijaznosti do uporabnikov in socialni vključenosti.

4.1.3.  Izboljšati promet in mobilnost v mestih

To bo v korist velikemu in naraščajočemu deležu prebivalstva, ki živi in dela v mestih ali mesta uporablja za storitve in prosti čas. Razviti in preskusiti bo treba nove koncepte mobilnosti, prometno organizacijo, modele večmodalne dostopnosti, logistiko, zagotavljanje inovativnih vozil in urbanih javnih storitev ter rešitve za načrtovanje, ki bodo prispevali k zmanjšanju zastojev, onesnaževanja zraka in hrupa ter izboljšali učinkovitost mestnega prometa. Razviti je treba javen in nemotoriziran prevoz ter tudi druge z viri gospodarne opcije za prevoz potnikov in tovora, ki bi bile resnična alternativa uporabi zasebnih motornih vozil, pri čemer morajo večja uporaba inteligentnih prometnih sistemov ter inovativno upravljanje, oskrba ter povpraševanja imeti podporno vlogo. Posebne pozornosti bo deležna interakcija med prevoznimi sistemi in drugimi urbanimi sistemi.

4.2.  Boljša mobilnost, manj prometnih zastojev, več varnosti in varstva

Pomemben cilj evropske prometne politike je izboljšati uspešnost in učinkovitost zaradi večjih potreb po mobilnosti, da bo v Evropa postala najbolj varno območje za letalski, železniški in plovni promet in da bi bil storjen korak naprej v smeri cilja nič smrtnih žrtev v cestnem prometu do leta 2050, do leta 2020 pa bi bilo treba njihovo število prepoloviti. Do leta 2030 naj bi 30 % cestnega tovornega prometa na razdaljo več kot 300 kilometrov prešlo na železniške in vodne poti. Nemoten, dostopen, na uporabnika osredotočen in učinkovit vseevropski prevoz ljudi in blaga, ki omogoča tudi internalizacijo zunanjih stroškov, zahteva nov evropski večmodalni sistem za upravljanje prometa, obveščanje in plačila ter učinkovite vmesnike med omrežji za daljše relacije in mobilnost v mestih.

Boljši evropski prometni sistem bo prispeval k učinkovitejši uporabi prevoza in večji kakovosti življenja prebivalcev ter k bolj zdravemu okolju.

Raziskave in inovacije bodo pomembno prispevale k tem ambicioznim ciljem politik z dejavnostmi na naslednjih posebnih področjih:

4.2.1.  Bistveno zmanjšanje prometnih zastojev

To se lahko doseže z izvajanjem inteligentnega, večmodalnega in popolnoma intermodalnega prometnega sistema „od vrat do vrat‟ in izogibanjem nepotrebne uporabe prometa. To pomeni spodbujanje večjega povezovanja med načini prevoza, optimizacijo prevoznih verig in bolje integrirane prevoze in prevozne dejavnosti in storitve. Takšne inovativne rešitve bodo tudi olajšale dostopnost in izbiro za potnike, tudi za starajoče se prebivalstvo in ranljive uporabnike, ter ponudile možnosti za zmanjšanje zastojev z boljšim obvladovanjem nesreč in razvojem sistemov za optimizacijo prometa.

4.2.2.  Bistvene izboljšave v mobilnosti ljudi in blaga

To se lahko doseže z razvojem, predstavitvijo in široko uporabo inteligentnih prometnih aplikacij in sistemov upravljanja. To pomeni: načrtovanje, analizo in upravljanje povpraševanja, sisteme obveščanja in plačilne sisteme, ki so interoperabilni na evropski ravni; in polno vključevanje informacijskih tokov, sistemov upravljanja, infrastrukturnih omrežij in storitev mobilnosti v nov skupen večmodalen okvir, ki temelji na odprtih platformah. To bo tudi zagotavljalo prožnost in hitro odzivanje na krizne razmere in ekstremne vremenske pogoje z večmodalno prerazporeditvijo potovanj in prevozov. Nove aplikacije za določanje položaja in točnega časa ter za navigacijo, ki so omogočene na podlagi programa Galileo in satelitskih navigacijskih sistemov EGNOS, bodo bistvenega pomena za doseganje tega cilja.

(a)  Inovativne tehnologije za upravljanje zračnega prometa bodo prispevale k pospešitvi varnosti in učinkovitosti ob hitro naraščajočem povpraševanju, k doseganju večje točnosti, k zmanjšanju trajanja postopkov v zvezi s potovanji na letališčih in k vzdržljivosti sistema zračnega prevoza. Izvajanje in nadaljnji razvoj „enotnega evropskega neba“ bo podprto z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi, ki bodo nudile rešitve za povečano avtomatizacijo in samostojnost pri upravljanju zračnega prometa ter obratovanju in nadzoru zrakoplovov, boljše vključevanje zračnih in zemeljskih komponent, nove rešitve za učinkovito in nemoteno obravnavo potnikov in tovora v celotnem prometnem sistemu.

(b)  Za vodni promet bodo boljše in celostne tehnologije za načrtovanje in upravljanje prispevale k nastanku „modrega pasu“ v morjih, ki obdajajo Evropo, k izboljšanju pristaniških dejavnosti in primernemu okviru za prevoz po celinskih plovnih poteh.

(c)  Za železniški in cestni promet bosta optimizacija upravljanja in interoperabilnost omrežja izboljšali učinkovito uporabo infrastrukture in čezmejnih dejavnosti. Razvili se bodo celoviti sistemi za sodelovanje pri upravljanju cestnega prometa in informacijski sistemi, ki bodo temeljili na komunikaciji od vozila do vozila in od vozila do infrastrukture.

4.2.3.  Razvoj ▌novih konceptov tovornega prometa in logistike

To lahko zmanjša pritisk na prevozni sistem in okolje ter izboljša varnost in zmogljivost tovora. Visoka zmogljivost in majhen okoljski vpliv vozil se lahko namreč združita s pametnimi in varnimi infrastrukturnimi sistemi ▌. To bi moralo temeljiti na celostnem logističnem pristopu za področje prometa. Dejavnosti bodo tudi podprle razvoj vizije e-tovora, brezpapirne ureditve za tovorni promet, v kateri je elektronski pretok informacij, storitev in plačil povezan s fizičnimi tovornimi tokovi skozi različne vrste prevoza.

4.2.4.  Zmanjšanje števila prometnih nesreč, smrtnih žrtev in poškodovanih ter izboljšanje zaščite

To bo doseženo z obravnavo vidikov, povezanih z organizacijo, upravljanjem in spremljanjem delovanja ter tveganj prometnih sistemov; in z osredotočenjem na zasnovo, izdelavo in obratovanje zrakoplovov, vozil in plovil, infrastrukture in terminalov. Poudarek bo na pasivni in aktivni varnosti, preventivni varnosti in okrepljenih postopkih za avtomatizacijo in usposabljanje, ki naj zmanjšajo tveganje in posledice človeških napak. Da bi se bolje predvidel, ocenil in zmanjšal vpliv vremenskih, naravnih nesreč ter drugih kriznih razmer, se bodo razvila posebna orodja in tehnike. Dejavnosti se bodo usmerile tudi v vključevanje varnostnih vidikov v načrtovanje in upravljanje tokov potnikov in tovora, v zasnovo letal, vozil in plovil, v upravljanje prometa in sistemsko upravljanje ter v oblikovanje prometnih infrastruktur ter tovornih in potniških terminalov. Inteligentne prometne in povezljivostne aplikacije se lahko uporabijo tudi za izboljšanje zaščite. Dejavnosti bodo usmerjene tudi v izboljšanje varnosti vseh udeležencev v prometu, zlasti najbolj ogroženih in v mestnih območjih.

4.3.  Vodilna vloga za evropsko prometno industrijo

Z vodilno vlogo v novem tehnološkem razvoju ter z večjo konkurenčnostjo obstoječih proizvodnih procesov bodo raziskave in inovacije ob rastoči konkurenci prispevale k rasti in visoko kvalificiranim delovnim mestom v evropski industriji prometa. V igri je nadaljnje ohranjanje konkurenčnosti pomembnega gospodarskega sektorja, ki neposredno pomeni 6,3 % BDP Evropske unije in zaposluje približno 13 milijonov ljudi v Evropi. Posebni cilji vključujejo razvoj naslednje generacije inovativnih in okolju prijaznih zračnih, vodnih in kopenskih prevoznih sredstev, zagotavljanje trajnostne proizvodnje inovativnih sistemov in opreme ter priprava podlage za prevozna sredstva prihodnosti, z oblikovanjem novih tehnologij, konceptov in zasnov, pametnih nadzornih sistemov, učinkovitih razvojnih in proizvodnih procesov, inovativnih storitev in postopkov certificiranja. Cilj Evrope je, da prevzame svetovno vodilno vlogo v učinkovitosti, okoljski dejavnosti in varnosti pri vseh vrstah prevoza ter utrdi svoj vodilni položaj na svetovnih trgih, tako glede končnih proizvodov kot podsistemov.

Raziskave in inovacije se bodo usmerile na naslednje posebne dejavnosti:

4.3.1.  Razvoj naslednje generacije prometnih sredstev za zagotovitev tržnega deleža v prihodnosti

To bo pomagalo okrepiti evropsko vodilno vlogo v letalskem prevozu, prevozu z vlaki za visoke hitrosti, konvencionalnem mestnem in primestnem železniškem prevozu, cestnem prevozu, elektromobilnosti, prevozu na potniških ladjah, trajektih in posebnih visokotehnoloških ladjah in morskih ploščadih. Prav tako bo to povečalo konkurenčnost evropskega gospodarstva v prihodnjih tehnologijah in sistemih ter podpiralo diverzifikacijo na nove trge, vključno v drugih sektorjih zunaj sektorja prometa. To vključuje razvoj inovativnih varnih in okolju prijaznih letal, vozil in plovil, ki vključujejo učinkovite pogonske sisteme, sisteme za visoko učinkovitost in inteligentne sisteme delovanja in nadzora.

4.3.2.  Pametni nadzorni sistemi na krovu

Ti ukrepi so potrebni za uresničevanje višje stopnje učinkovitosti in povezovanja sistemov v prometu. Razvili se bodo ustrezni vmesniki za komunikacijo med zrakoplovi, vozili, plovili in infrastrukturami v vseh pomembnih kombinacijah, ob upoštevanju vpliva elektromagnetnih polj, da se opredelijo skupni operativni standardi. Sistemi lahko med drugim zagotavljajo informacije o upravljanju prometa in uporabniške informacije neposredno napravam v vozilu, in sicer na podlagi zanesljivih prometnih podatkov v realnem času o stanju in zastojih na cestah ravno iz teh naprav.

4.3.3.  Napredni proizvodni procesi

Taki procesi bodo omogočili prilagajanje uporabnikom, znižanje stroškov življenjskega ciklusa in skrajšanje časa, potrebnega za razvoj, ter olajšali standardizacijo in certifikacijo letal, vozil, plovil, njihovih sestavnih delov in opreme ter z njimi povezane infrastrukture. Dejavnosti na tem področju bodo razvijale hitre in stroškovno učinkovite konstrukcijske in proizvodne tehnike, vključno z montažo, izgradnjo, vzdrževanjem in recikliranjem z digitalnimi instrumenti in avtomatizacijo, ter sposobnostjo za integracijo zapletenih sistemov. To bo spodbujalo konkurenčne dobavne verige, ki bi lahko v kratkem času zagotovile svoje storitve na trgu in zmanjševanje stroškov, ne da bi omajalo operativno varnost in zaščito. Tudi uporaba inovativnih materialov na področju prometa je prednostna naloga, ki ima tako okoljski kot konkurenčni smoter, gre pa tudi za večjo varnost in zaščito.

4.3.4.  Raziskovanje popolnoma novih konceptov prometa

To bo pomagalo okrepiti konkurenčnost Evrope na dolgi rok. Strateške večdisciplinarne raziskave in dejavnosti preverjanja konceptov bodo obravnavale rešitve za inovativne prometne sistem. To bo vključevalo povsem avtomatizirane in druge nove vrste letal, vozil in plovil z dolgoročnim potencialom ter visoko okoljsko učinkovitostjo, pa tudi nove storitve.

4.4.  Družbeno-ekonomske in vedenjske raziskave in v prihodnost usmerjene dejavnosti za oblikovanje politik

Ukrepi za podporo analize politik in razvoja, tudi zbiranje dokazov za razumevanje odnosa do prostorskih, družbenoekonomskih in širših družbenih vidikov prometa, so potrebni za pospeševanje inovacij in oblikovanje skupne zbirke dokazov za reševanje težav, ki nastajajo zaradi prometa. Dejavnosti se bodo osredotočile na razvoj in izvajanje evropskih politik za raziskave in inovacije za promet in mobilnost, perspektivne študije in tehnološko načrtovanje ter na krepitev evropskega raziskovalnega prostora.

Razumevanje lokalnih in regionalnih posebnosti, vedenja in pogledov uporabnikov, družbene sprejemljivosti, učinka ukrepov politike, vzorcev mobilnosti in spreminjajočih se potreb, razvoj bodočega povpraševanja, poslovnih modelov in njihovih posledic je bistvenega pomena za razvoj evropskega prometnega sistema. Razvijali se bodo scenariji ob upoštevanju družbenih trendov, dokazov o vzročnosti, ciljev in politik in tehnološkega predvidevanja glede na leto 2050. Zaradi boljšega razumevanja povezave med teritorialnim razvojem, socialno kohezijo in evropskim prometnim sistemom so potrebni zanesljivi modeli, na podlagi katerih je mogoče sprejeti dobre politične odločitve.

Raziskave se bodo usmerile na zmanjševanje družbenih in ozemeljskih neenakosti pri dostopu do mobilnosti in na izboljšanje položaja ranljivih prometnih uporabnikov. Obravnavati je treba tudi gospodarska vprašanja s poudarkom na možnostih za internalizacijo zunanjih stroškov prometa pri različnih vrstah prometa ter na obdavčevanju in modelih za določanje cen. Raziskave so potrebne za oceno prihodnjih zahtev glede znanja in delovnih mest, razvoja in uvajanja raziskav in inovacij ter nadnacionalnega sodelovanja.

4.5.  Posebni izvedbeni vidiki

Dejavnosti bodo organizirane tako, da bodo po potrebi omogočale integriran in vrstam prevoza prilagojen pristop. Zagotoviti bo treba večletno prepoznavnost in kontinuiteto, da bi lahko upoštevali posebnosti vseh vrst prevoza in vse razsežnosti izzivov ter ustrezne vidike strateških raziskovalnih in inovacijskih agend evropskih tehnoloških platform.

Lahko se preuči možnost podpore za ustrezne pobude skupnega načrtovanja programov (JPI – Joint Programming Initiatives) in za ustrezna javno-javna in javno-zasebna partnerstva. Vzpostavljene bodo tudi primerne povezave z ukrepi ustreznih evropskih partnerstev za inovacije. Pri dejavnostih bo poudarek tudi na krepitvi podpore in spodbujanju vključevanja MSP.

5.  PODNEBNI UKREPI, OKOLJE TER UČINKOVITA RABA VIROV IN SUROVIN

5.1.  Boj proti podnebnim spremembam in prilagoditev nanje

Sedanje koncentracije CO2 v ozračju so skoraj 40 % višje kot na začetku industrijske revolucije in najvišje v zadnjih 2 milijonih let. Toplogredni plini, ki niso CO2, prav tako prispevajo k podnebnim spremembam in imajo vse pomembnejšo vlogo. Brez odločnega ukrepanja bi podnebne spremembe na svetovni ravni lahko stale najmanj 5 % BDP vsako leto, v nekaterih scenarijih tudi do 20 %. Nasprotno pa bi lahko z zgodnjim in učinkovitim ukrepanjem neto stroške omejili na približno 1 % BDP na leto. Da bi ostali v okviru ciljnega segrevanja svetovne temperature za 2 °C in se izognili najhujšim posledicam podnebnih sprememb, bodo morale razvite države do leta 2050 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 80–95 % v primerjavi z letom 1990.

Cilj ukrepanja je torej oblikovati in oceniti inovativne, stroškovno učinkovite in trajnostne ukrepe in strategije za prilagoditev in ublažitev tako CO2 in toplogrednih plinov in aerosolov, ki niso CO2 , ter poudariti tehnološke kot tudi netehnološke okolju prijazne rešitve s predložitvijo dokazov za osveščeno, zgodnje in učinkovito ukrepanje ter povezovanjem zahtevanih sposobnosti.

Da bi to dosegli, morajo biti raziskave in inovacije osredotočene na naslednje:

5.1.1.  Izboljšanje razumevanja podnebnih sprememb in zagotavljanje zanesljivih podnebnih napovedi

Boljše razumevanje vzrokov in razvoja podnebnih sprememb ter natančnejše napovedi glede podnebja so ključnega pomena za družbo, da bi zaščitili življenje, dobrine in infrastrukture ter zagotovili učinkovito sprejemanje odločitev, pa tudi ustrezne blažitvene in prilagoditvene rešitve. Bistveno je še izboljšati znanstveno bazo znanja podnebnih dejavnikov, procesov, mehanizmov, povratnih učinkov in mejnih vrednostih, povezanih z delovanjem ▌kopenskih, morskih in polarnih ekosistemov in podnebja. Boljše razumevanje bo omogočilo natančnejše zaznavanje podnebnih sprememb in prispevalo k temu, da bomo lahko ugotovili, ali gre za naravne ali antropogene vzročne dejavnike. Zanesljivejše podnebne napovedi in predvidevanja z ustreznimi časovnimi in prostorskimi lestvicami bodo oprte na izboljšave pri meritvah in razvoj bolj točnih scenarijev in modelov, tudi v celoti vezanih modelov zemeljskih sistemov, ob upoštevanju paleopodnebne zgodovine.

5.1.2.  Ocena vplivov in občutljivosti ter razvoj inovativnih stroškovno učinkovitih ukrepov za prilagajanje in preprečevanje ter obvladovanje tveganja

Znanje o sposobnosti družbe, gospodarstva in ekosistemov za prilagajanje na podnebne spremembe je pomanjkljivo. Učinkoviti, uravnoteženi in družbeno sprejemljivi ukrepi, usmerjeni v okolje, gospodarstvo in družbo, ki so odporni na podnebne spremembe, zahtevajo celovito analizo sedanjih in prihodnjih posledic, občutljivosti, izpostavljenosti prebivalstva, tveganja in njegovega obvladovanja, sekundarnih učinkov, kot so migracije in konflikti, stroškov in priložnosti, povezanih s podnebnimi spremembami in spremenljivostjo, ob upoštevanju izrednih dogodkov ter z njimi povezanih nevarnosti, katerih vzrok je podnebje, in njihovih ponavljanj. Ta analiza bo pripravljena tudi glede škodljivih vplivov podnebnih sprememb na biotsko raznovrstnost, ekosisteme in ekosistemske storitve, vodne vire, infrastrukture ter gospodarska in naravna bogastva. Poudarek bo na najbolj dragocenih naravnih ekosistemih in grajenem okolju ter ključnih družbenih, kulturnih in gospodarskih sektorjih v Evropi. Z ukrepi se bodo preučili posledice in vse večja tveganja za zdravje ljudi, ki izhajajo iz podnebnih sprememb, nevarnosti, katerih vzrok je podnebje, in povečane koncentracije toplogrednih plinov v ozračju. Z raziskavami se bodo ocenili inovativni, pravično porazdeljeni in stroškovno učinkoviti prilagoditveni odzivi na podnebne spremembe, vključno z zaščito in prilagoditvijo naravnih virov in ekosistemov, ter s tem povezani učinki za podporo njihovega razvoja in izvajanja na vseh ravneh in v vseh obsegih ter za obveščanje o tem. To bo vključevalo tudi možne posledice, stroške, tveganje in koristi, povezane z geoinženirskimi možnostmi. Preučile se bodo kompleksne medsebojne povezave, spori in sinergije odločitev politike v zvezi s prilagajanjem in preprečevanjem tveganja z drugimi podnebnimi in sektorskimi politikami, vključno s posledicami za zaposlovanje in življenjski standard ranljivih skupin.

5.1.3.  Podpora politikam za ublažitev posledic podnebnih sprememb, vključno s študijami s poudarkom na učinku drugih sektorskih politik

Za prehod Unije na konkurenčno, z vidika virov učinkovito in na podnebne spremembe odporno gospodarstvo in družbo do leta 2050 je treba oblikovati učinkovito in dolgoročno strategijo, ki temelji na majhnih emisijah, ter doseči pomemben napredek na področju naših zmogljivosti za inovacije. Z raziskavami se bodo ocenila okoljska in družbenoekonomska tveganja, priložnosti in učinki možnosti za ublažitev podnebnih sprememb. Ocenili se bodo tudi učinki drugih sektorskih politik. Raziskave bodo podprle razvoj in potrditev novih podnebno-energetsko-gospodarskih modelov ob upoštevanju ekonomskih instrumentov in zadevnih zunanjih stroškov, da se preverijo možnosti politike za ublažitev in poti nizkoogljičnih tehnologij v različnih obsegih ter za ključne gospodarske in družbene sektorje na ravni Unije in svetovni ravni. Dejavnosti bodo spodbujale tehnološke, institucionalne in družbenoekonomske inovacije z izboljšanjem povezav med raziskavami in praktično uporabo ter med podjetniki, končnimi uporabniki, raziskovalci, oblikovalci politike in izobraževalnimi ustanovami.

5.2.  Varstvo okolja, trajnostno upravljanje naravnih virov, vode, biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Družbe se spopadajo z velikimi izzivi, kako vzpostaviti trajnostno ravnotežje med potrebami ljudi in okoljem. Okoljski viri: voda, zrak, biomasa, plodna tla, biotska raznovrstnost, ekosistemi in storitve, ki jih ti zagotavljajo, so temelj za učinkovito delovanje evropskega in globalnega gospodarstva ter kakovost življenja. Globalne poslovne priložnosti, povezane z naravnimi viri, naj bi po predvidevanjih do leta 2050 znašale več kot 2 000 milijard EUR(25). Kljub temu se ekosistemi po Evropi in svetu uničujejo bolj, kot jih je narava zmožna obnavljati, okoljski viri pa se izkoriščajo prekomerno in celo uničujoče. V Uniji je na primer vsako leto uničenih 1 000 km² najbolj plodnih tal in dragocenih ekosistemov, poleg tega se zavrže četrtina sladke vode. Takšnih vzorcev ne smemo več dopuščati. Raziskave morajo prispevati k spreminjanju trendov, ki so škodljivi za okolje, in zagotavljanju, da ekosistemi še naprej zagotavljajo vire, dobrine in storitve, ki so bistvenega pomena za dobro počutje in gospodarsko blaginjo ter trajnostni razvoj.

Cilj ukrepanja je torej zagotoviti znanje in orodja za upravljanje in zaščito naravnih virov, s katerim se doseže trajnostno ravnotežje med omejenimi viri ter sedanjimi in prihodnjimi potrebami družbe in gospodarstva.

Da bi to dosegli, morajo biti raziskave in inovacije osredotočene na naslednje:

5.2.1.  Spodbujanje razumevanja biotske raznovrstnosti in delovanja ekosistemov, njihove interakcije s socialnimi sistemi ter njihove vloge pri ohranjanju gospodarstva in blaginje ljudi

Ukrepi družbe lahko povzročijo spremembe v okolju, ki so trajne in spremenijo značaj ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti. Ta tveganja je zato pomembno predvideti z ocenjevanjem, spremljanjem in napovedovanjem učinka človekovih dejavnosti na okolje, vključno s spremembo rabe zemljišč, ter okoljskih sprememb na človekovo dobro počutje. Raziskave morskih (od obalnih območij do odprtega morja, vključno s trajnostjo morskih virov), polarnih, sladkovodnih, kopenskih in urbanih ekosistemov, vključno z ekosistemi, ki so odvisni od podzemne vode, bodo izboljšale naše razumevanje zapletenih interakcij med naravnimi viri ter družbenimi, gospodarskimi in ekološkimi sistemi, vključno z naravnimi prelomnimi točkami, ter odpornosti ali občutljivosti človeških in bioloških sistemov. Z raziskavami se bo preučilo, kako biotska raznovrstnost in ekosistemi delujejo in se odzivajo na antropogene učinke, kako se lahko obnovijo in kako bo to vplivalo na gospodarstvo in blaginjo ljudi. Preučene bodo tudi rešitve izzivov, povezanih z viri, v evropskem in mednarodnem okviru. Raziskave bodo prispevale k politikam in praksam, ki zagotavljajo, da družbene in gospodarske dejavnosti delujejo v mejah trajnosti in prilagodljivosti ekosistemov in biotske raznovrstnosti.

5.2.2.  Razvoj celostnih pristopov za obravnavo z vodo povezanih izzivov ter prehod na trajnostno upravljanje in uporabo vodnih virov in storitev

Razpoložljivost in kakovost sladke vode sta postali globalna problema z daljnosežnimi gospodarskimi in socialnimi posledicami. Z nenehno naraščajočim povpraševanjem po različnih in pogosto nasprotujočih si rabah (npr. kmetijstvo, industrija, rekreacijske dejavnosti, javne storitve, vzdrževanje ekosistemov in zemeljskih površin, obnova in izboljšava okolja) ter povečano ranljivostjo tega vira, ki se stopnjuje s podnebnimi in globalnimi spremembami, urbanizacijo, onesnaževanjem in prekomernim izkoriščanjem sladkovodnih virov, postaja ohranjanje in izboljševanje kakovosti in razpoložljivosti vode ter blaženje vpliva človekovih dejavnosti na sladkovodne ekosisteme ključen izziv tako za uporabnike vode v različnih sektorjih kot tudi za vodne ekosisteme.

Raziskave in inovacije bodo usmerjene v te pritiske in bodo zagotovile integrirane strategije, orodja, tehnologije in inovativne rešitve za zadovoljevanje sedanjih in prihodnjih potreb. Namenjene bodo razvoju ustreznih strategij gospodarjenja z vodnimi viri, izboljšanju kakovosti vode, obvladovanju neravnotežja med povpraševanjem in razpoložljivostjo ali ponudbo vode na različnih ravneh in v različnih razsežnostih, zaprtju vodnega cikla, spodbujanju trajnostnega ravnanja končnih uporabnikov ter obravnavi z vodo povezanih tveganj, obenem pa bodo ohranjale celovitost, zgradbo in delovanje vodnih ekosistemov v skladu z merodajnimi politikami EU.

5.2.3.  Zagotavljanje znanja in orodij za učinkovito sprejemanje odločitev in vključevanje javnosti

Družbeni in gospodarski sistemi ter sistemi upravljanja morajo biti še vedno oblikovani tako, da obravnavajo vse manjšo razpoložljivost virov in škodo, nastalo v ekosistemih. Raziskave in inovacije bodo podprle odločitve politike, ki so potrebne za upravljanje naravnih virov in ekosistemov, da bi se izognili škodljivim podnebnim in okoljskim spremembam ali se prilagodili nanje in spodbujali institucionalne, gospodarske, vedenjske in tehnološke spremembe, ki zagotavljajo trajnost. Na temelju raziskav bodo oblikovani sistemi za vrednotenje biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev, vključno z razumevanjem zaloge naravnega kapitala in pretoka ekosistemskih storitev. Poudarek bo na ključnih ekosistemih in ekosistemskih storitvah, ki so pomembni za politiko, kot so sladke vode, morja in oceani (vključno z obalnimi območji), gozdovi, polarna območja, kakovost zraka, biotska raznovrstnost, raba zemljišč in tla. Odpornost družbe in ekosistemov na onesnaževala in patogene ter na hude nesreče, vključno z nevarnostmi, ki jih pomenijo ujme (kot so seizmične in vulkanske nevarnosti, poplave in suše), in gozdnimi požari, bo okrepljena z izboljšanjem zmogljivosti za napovedovanje, zgodnje opozarjanje in ocenjevanje ranljivosti in posledic, vključno z vidikom različnih tveganj. Raziskave in inovacije bodo torej podprle okoljsko politiko in politiko za učinkovitejše izkoriščanje virov ter zagotovile možnosti za učinkovito na dokazih osnovano upravljanje znotraj varnih omejitev. Oblikovani bodo inovativni načini, da bi povečali skladnost politik, dosegli kompromise in obvladovali navzkrižne interese kot tudi okrepili ozaveščenost javnosti glede rezultatov raziskav in sodelovanje državljanov pri sprejemanju odločitev.

5.3.  Zagotavljanje trajnostne oskrbe z neenergetskimi in nekmetijskimi surovinami

Sektorji, kot so gradbeništvo, kemična, avtomobilska, letalska in vesoljska industrija ter stroji in oprema, ki imajo skupno dodano vrednost več kot 1 000 milijard EUR, in zagotavljajo zaposlitev za približno 30 milijonov ljudi, so odvisni od dostopa do surovin. Unija je samozadostna pri oskrbi z mineralnimi surovinami za gradbeništvo. Čeprav je ena od največjih proizvajalk nekaterih industrijskih rudnin na svetu, je neto uvoznica večine izmed njih. Poleg tega je močno odvisna od uvoza kovinskih rudnin in je popolnoma odvisna od uvoza nekaterih kritičnih surovin.

Nedavni trendi kažejo, da bosta na povpraševanje po surovinah vplivala razvoj gospodarstev v razponu in hitro razširjanje ključnih osnovnih tehnologij. Evropa mora zagotoviti trajnostno upravljanje in oskrbo s surovinami od znotraj in zunaj svojih meja za vse sektorje, ki so odvisni od dostopa do surovin. Cilji politike za kritične surovine so opisani v pobudi Komisije o surovinah(26).

Cilj ukrepanja je torej izboljšati bazo znanja glede surovin in razviti inovativne rešitve za stroškovno učinkovito in okolju prijazno iskanje, črpanje oziroma pridobivanje, predelavo, ponovno uporabo, recikliranje in ponovno pridobivanje surovin ter njihovo nadomestitev z ekonomsko privlačnimi in okoljsko trajnostnimi alternativami, ki imajo manjši vpliv na okolje.

Da bi to dosegli, morajo biti raziskave in inovacije osredotočene na naslednje:

5.3.1.  Izboljšanje baze znanja glede razpoložljivosti surovin

Izboljšana bo ocena dolgoročne razpoložljivosti svetovnih virov in virov Unije, vključno z dostopom do urbanih rudnikov (odlagališča in rudarski odpadki), obalnih in globokomorskih virov (npr. globokomorsko rudarjenje redkih zemeljskih rudnin) in z njimi povezanimi negotovostmi. To znanje bo družbi pomagalo doseči bolj učinkovito uporabo, recikliranje in ponovno uporabo redkih ali okolju škodljivih surovin. Prav tako bo pripomoglo k razvoju svetovnih pravil, praks in standardov, ki bodo urejali ekonomsko izvedljivo, okolju prijazno in družbeno sprejemljivo iskanje, črpanje oziroma pridobivanje ter predelavo virov, vključno s praksami pri rabi zemljišč in morskem prostorskem načrtovanju, na podlagi ekosistemskega pristopa.

5.3.2.  Spodbujanje trajnostne oskrbe s surovinami in njihove uporabe, vključno z mineralnimi viri s kopnega in iz morja, kar zajema iskanje, črpanje oziroma pridobivanje, predelavo, ponovno uporabo, recikliranje in ponovno pridobivanje

Raziskave in inovacije so potrebne v celotnem življenjskem ciklusu materialov, da bi zagotovili cenovno dostopno, zanesljivo in trajnostno oskrbo s surovinami in upravljanje surovin, ki so nujno potrebne za evropsko industrijo. Razvoj in uporaba ekonomsko izvedljivih, družbeno sprejemljivih in okolju prijaznih tehnologij iskanja, črpanja oziroma pridobivanja ter predelave bosta spodbudila učinkovito uporabo virov. Pri tem bo šlo tudi za mineralne vire s kopnega in iz morja ter za izkoriščanje možnosti urbanih rudnikov. Nove in ekonomsko izvedljive in z viri gospodarne tehnologije, poslovni modeli in postopki recikliranja in ponovnega pridobivanja materialov, vključno z zaprtimi krožnimi procesi in sistemi, bodo poleg tega pripomogli k zmanjšanju odvisnosti Unije od oskrbe s primarnimi surovinami. To bo vključevalo potrebo po daljši uporabi, visokokakovostnem recikliranju in ponovnem pridobivanju ter korenitem zmanjšanju trošenja sredstev. Uporabljen bo pristop na osnovi celotnega življenjskega ciklusa od oskrbe z razpoložljivimi surovinami do konca uporabe z upoštevanjem minimalnih zahtev glede porabe energije in virov.

5.3.3.  Najti alternative za kritične surovine

Ob pričakovanju možnega zmanjšanja razpoložljivosti nekaterih materialov na svetovni ravni, npr. zaradi trgovinskih omejitev, bodo preučena in razvita nadomestila in alternative za kritične surovine s podobno zmogljivostjo. S tem se bo zmanjšala odvisnost Unije od primarnih surovin in izboljšal vpliv na okolje.

5.3.4.  Izboljšanje družbene ozaveščenosti ter spretnosti in znanj v zvezi s surovinami

Za potrebni prehod na bolj samozadostno gospodarstvo, ki učinkovito izkorišča vire, bodo potrebne kulturne, vedenjske, družbenoekonomske, sistemske in institucionalne spremembe. Da bi rešili vse večji problem pomanjkanja strokovnega znanja v surovinskem sektorju Unije (vključno z evropsko rudarsko industrijo), se bodo spodbujala učinkovitejša partnerstva med univerzami, geološkimi raziskavami, industrijo in drugimi zainteresiranimi stranmi. Podpirati po treba tudi razvoj inovacijskega, okolju prijaznega znanja in sposobnosti. Poleg tega je ozaveščenost javnosti o pomenu domačih surovin za evropsko gospodarstvo še vedno omejena. Da bi olajšali potrebne strukturne spremembe, bo cilj raziskav in inovacij okrepiti vlogo državljanov, oblikovalcev politike, strokovnih delavcev in institucij.

5.4.  Omogočanje prehoda na okolju prijazno gospodarstvo in družbo z ekološkimi inovacijami

Unija ne more uspešno delovati v svetu vedno večje porabe virov, degradacije okolja in izgube biotske raznovrstnosti. Za ločitev rasti od uporabe naravnih virov so potrebne strukturne spremembe glede načina, kako se ti viri ob upoštevanju varstva okolja uporabljajo, ponovno uporabijo in upravljajo. Z ekološkimi inovacijami bomo lahko zmanjšali pritisk na okolje, povečali učinkovitost izkoriščanja virov in Unijo usmerili na pot k doseganju gospodarstva, ki učinkovito upravlja z viri in energijo. Ekološke inovacije prav tako ustvarjajo velike priložnosti za rast in nova delovna mesta ter povečujejo evropsko konkurenčnost na svetovnem trgu, katerega vrednost naj bi po letu 2015 dosegla bilijon EUR(27). Že 45 % podjetij je uvedlo vsaj eno vrsto ekološke inovacije. Ocenjuje se, da so približno 4 % ekoloških inovacij pripomogli k več kot 40-odstotnemu zmanjšanju porabe surovin na enoto proizvoda(28), kar kaže na obetavne možnosti v prihodnosti. Vseeno pa ni nič neobičajnega, da zelo obetavni in tehnično napredni ekološko inovativni tehnologije, procesi, storitve in izdelki ne pridejo na trg zaradi predkomercialnih izzivov in da ne uresničujejo vseh svojih okoljskih in gospodarskih možnosti, saj zasebni vlagatelji menijo, da sta njihovo povečanje in uvedba na trg preveč tvegana.

Cilj ukrepanja je torej spodbujati vse oblike ekoloških inovacij, ki omogočajo prehod na okolju prijazno gospodarstvo.

Da bi to dosegli, morajo biti raziskave in inovacije osredotočene na naslednje:

5.4.1.  Krepitev ekološko inovativnih tehnologij, procesov, storitev in proizvodov, vključno s preučevanjem načinov za zmanjšanje količine surovin v proizvodnji in porabi ter premagovanjem ovir v zvezi s tem, ter povečanje njihovega sprejema na trgu

Spodbujale se bodo vse oblike inovacij, tako tiste, ki nadgrajujejo že obstoječe inovacije, kot tudi izvirne inovacije, pri čemer bodo združene tehnološke, organizacijske, družbene, vedenjske in poslovne inovacije ter inovacije v zvezi s politiko, okrepljena pa bo tudi udeležba civilne družbe. Tako se bo spodbujalo tudi bolj krožno gospodarstvo ob hkratnem zmanjšanju vplivov na okolje in povečevanju okoljske odpornosti ter upoštevanju povratnih učinkov na okolje in morebiti druge sektorje. To bo vključevalo inovacije, osredotočene na uporabnika, poslovne modele, industrijske simbioze, sisteme za servisiranje proizvodov, zasnovo proizvodov, pristope po načelu celotnega življenjskega ciklusa in od začetka do začetka ter preučevanje načinov za zmanjšanje količine surovin v proizvodnji in porabi ter premagovanjem ovir v zvezi s tem. Obravnavano bo tudi vprašanje možnosti za prehod na bolj trajnostne vzorce porabe. Cilj bo izboljšati učinkovitost uporabe virov z absolutnim zmanjšanjem vhodnih materialov, odpadkov in izpustov škodljivih snovi (npr. tistih, navedenih v uredbi REACH(29) in drugih) ob celotni verigi ustvarjanja vrednosti ter spodbujati ponovno uporabo, recikliranje in nadomeščanje virov. Poudarek bo na spodbujanju prehoda z raziskav na trg z vključevanjem industrije in zlasti podjetij v zagonu in inovativnih MSP, organizacij civilne družbe in končnih uporabnikov, in sicer od razvoja prototipov ter predstavitve tehnične, socialne in okoljske učinkovitosti do prve uporabe in replikacije trga ekološko inovativnih tehnik, proizvodov, storitev ali praks, ki so pomembni za Unijo. Ukrepi bodo prispevali k odpravljanju ovir za razvoj in široko uporabo ekološko inovativnih, ustvarjalnih ali razvijajočih se trgov za zadevne rešitve ter k večji konkurenčnosti podjetij Unije, zlasti MSP, na svetovnih trgih. S povezovanjem ekoloških inovatorjev naj bi okrepili širjenje in uporabo znanja ter izboljšali povezavo med ponudbo in povpraševanjem.

5.4.2.  Podpora inovativnih politik in družbenih sprememb

Strukturne in institucionalne spremembe so potrebne, da je mogoč prehod k okolju prijaznemu gospodarstvu in družbi. Raziskave in inovacije bodo obravnavale glavne ovire za družbene in tržne spremembe, njihov cilj pa bo potrošnike, vodje podjetij in oblikovalce politike spodbuditi, da bi sprejeli inovativno in trajnostno ravnanje, ob prispevku družboslovja in humanistike. Oblikovani bodo trdna in pregledna orodja, metode in modeli za ocenjevanje in omogočanje glavnih gospodarskih, družbenih, kulturnih in institucionalnih sprememb, ki so potrebne za prehod na okolju prijazno gospodarstvo in družbo. Z raziskavami, ki bodo obsegale družbenoekonomske raziskave, vedenjske vede, udeležbo uporabnikov in sprejemanje inovacij s strani javnosti kot tudi dejavnosti za izboljšanje obveščanja in ozaveščanja javnosti, bo preučeno, kako spodbujati trajnostne načine življenja in vzorce potrošnje. V celoti se bodo izkoristile predstavitvene dejavnosti.

5.4.3.  Merjenje in ocenjevanje napredka na poti k okolju prijaznemu gospodarstvu

Razviti je treba zanesljive kazalnike na vseh ustreznih prostorskih lestvicah, ki bi dopolnjevali BDP, metode in sisteme za podporo in ocenjevanje prehoda na okolju prijazno gospodarstvo in učinkovitosti ustreznih možnosti politike. Raziskave in inovacije, ki bodo temeljile na pristopu življenjskega ciklusa, bodo izboljšale kakovost in razpoložljivost podatkov, merilnih metod in sistemov, ki so pomembni za učinkovito uporabo virov in ekološke inovacije, ter spodbujale razvoj inovativnih kompenzacijskih shem. Družbenoekonomske raziskave bodo zagotovile boljše razumevanje vzrokov vedenja proizvajalcev in potrošnikov ter tako prispevale k oblikovanju učinkovitejših instrumentov politike za lažji prehod na gospodarstvo, ki učinkovito ravna z viri in je odporno na podnebne spremembe. Poleg tega bodo oblikovani metodologije ocenjevanja tehnologij in integrirano modeliranje, da bi na vseh ravneh podprli politike učinkovitosti virov in ekoloških inovacij, hkrati pa povečali skladnost politike in sklepanje kompromisov. Rezultati bodo omogočili spremljanje, ocenjevanje in zmanjšanje materiala in tokov energije, ki so vpleteni v proizvodnjo in potrošnjo, oblikovalcem politik in podjetjem pa bodo omogočili vključevanje okoljskih in zunanjih stroškov v njihove ukrepe in odločitve.

5.4.4.  Spodbujanje učinkovitosti virov prek digitalnih sistemov

Inovacije v informacijskih in komunikacijskih tehnologijah (IKT) so lahko ključno orodje v podporo učinkovitosti virov. Da bi to dosegli, bodo sodobne in inovativne IKT prispevale k znatno učinkovitejši produktivnosti, zlasti prek samodejnih postopkov, spremljanja v realnem času in sistemov za podporo pri odločanju. Namen uporabe IKT bo pospešitev postopne dematerializacije gospodarstva z večjim prehodom na digitalne storitve in spodbujanje sprememb pri vedenju potrošnikov in poslovnih modelih z uporabo IKT v prihodnosti.

5.5.  Razvoj celovitih in trajnostnih globalnih sistemov za opazovanje okolja in informacijskih sistemov

Celoviti sistemi za opazovanje okolja in celoviti informacijski sistemi so bistveni za zagotavljanje dolgoročnih podatkov in informacij, ki so potrebni za reševanje tega izziva. Ti sistemi se bodo uporabili, da bi spremljali, ocenili in predvideli razmere, stanje in trende na področju podnebja in naravnih virov, vključno s surovinami, kopenskimi in morskimi (od obalnih območij do odprtega morja) ekosistemi in ekosistemskimi storitvami, ter v vseh sektorjih gospodarstva ocenili politike in možnosti, ki temeljijo na nizkih emisijah ogljika in katerih namen je ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Informacije in znanje, ki jih bodo ti sistemi zagotovili, se bodo uporabili za spodbujanje pametne uporabe strateških virov, podporo razvoju na dokazih osnovanih politik, spodbujanje novih okoljskih in podnebnih storitev ter razvoj novih priložnosti na svetovnih trgih.

Zmogljivosti, tehnologije in podatkovne infrastrukture za opazovanje in spremljanje Zemlje morajo temeljiti na napredku na področju IKT, vesoljskih tehnologij in omogočenih omrežij, opazovanj, pridobljenih na podlagi daljinskega zaznavanja, novih senzorjev in situ, mobilnih storitev, komunikacijskih omrežij in participativnih orodij spletnih storitev ter na boljši računalniški infrastrukturi in infrastrukturi za pripravo modelov z namenom, da bi stalno zagotavljali pravočasne in točne informacije in napovedi. Spodbujali se bodo prost, odprt in neomejen dostop do interoperabilnih podatkov in informacij ter učinkovito in po potrebi varno skladiščenje, upravljanje in razširjanje rezultatov raziskav. Z dejavnostmi se opredelijo prihodnje operativne dejavnosti evropskega programa za spremljanje Zemlje (Copernicus) in spodbudi uporaba podatkov iz programa Copernicus za raziskovalne dejavnosti.

5.6.   Kulturna dediščina

Kulturna dediščina je edinstvena in nenadomestljiva, tako v opredmeteni obliki kot tudi s svojo neopredmeteno vrednostjo, kulturnim pomenom in vsebino. Je gonilo družbene kohezije, identitete in blaginje, znatno prispeva tudi k trajnostni rasti in ustvarjanju delovnih mest. Vseeno pa je evropska kulturna dediščina podvržena propadanju in škodi, ki ju še pospešuje vse večja izpostavljenost človekovim dejavnostim (npr. turizmu) in ekstremnim vremenskim pojavom zaradi podnebnih sprememb ter drugih naravnih tveganj in nesreč.

Cilj te dejavnosti je zagotoviti znanje in inovativne rešitve za ohranjanje in upravljanje opredmetene kulturne dediščine v Evropi, ki jo ogrožajo podnebne spremembe, in sicer s prilagoditvenimi in blažitvenimi strategijami, metodologijami, tehnologijami, proizvodi in storitvami.

Da bi to dosegli, mora biti poudarek pri večdisciplinarnih raziskavah in inovacijah na naslednjem:

5.6.1.  Opredeljevanje ravni odpornosti z opazovanjem, spremljanjem in modeliranjem

Za izboljšanje znanstvene baze znanja o posledicah podnebnih sprememb in drugih okoljskih in človeških dejavnikov tveganja za kulturno dediščino bodo razvite nove in izboljšane tehnike ocenjevanja, spremljanja in modeliranja. Znanje in razumevanje, pridobljeno na podlagi scenarijev, modelov in orodij, vključno z analizo percepcije vrednosti, bo pripomoglo k zagotavljanju trdne znanstvene podlage za razvoj odpornostnih strategij, politik in standardov znotraj usklajenega okvira za ocenjevanje tveganja in upravljanje objektov kulturne dediščine.

5.6.2  Zagotavljanje temeljitejšega razumevanja dojemanja podnebnih sprememb ter seizmoloških in vulkanskih tveganj in odzivanja nanje med različnimi skupinami

Raziskovalci in inovatorji bodo celovito pristopili k razvoju z viri gospodarnih rešitev za preprečevanje, prilagajanje in blaženje, ki bodo slonele na inovativnih metodologijah, tehnologijah, proizvodih in storitvah za ohranjanje objektov kulturne dediščine, kulturnih krajin in zgodovinskih habitatov.

5.7.  Posebni izvedbeni vidiki

Dejavnosti bodo izboljšale sodelovanje Unije in njen finančni prispevek v večstranskih procesih in pobudah, kot so Medvladni forum o podnebnih spremembah (IPCC), Medvladna platforma o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) in Skupina za opazovanje Zemlje (GEO). Sodelovanje z drugimi večjimi javnimi in zasebnimi financerji raziskav, pa tudi s poglavitnimi raziskovalnimi omrežji bo izboljšalo svetovno in evropsko učinkovitost raziskav ter prispevalo k svetovnemu upravljanju raziskav.

Sodelovanje na področju znanosti in tehnologije bo prispevalo k svetovnemu tehnološkemu mehanizmu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in spodbujalo tehnološki razvoj, inovacije in prenos v podporo prilagajanju podnebnim spremembam in zmanjševanju emisij toplogrednih plinov.

Na podlagi rezultatov konference ZN Rio+20 bo preučen mehanizem za sistematično zbiranje, primerjavo in analizo znanstvenega in tehnološkega znanja o ključnem trajnostnem razvoju in vprašanjih okolju prijaznega gospodarstva, ki bo vključeval okvir za merjenje napredka. Mehanizem bo dopolnil obstoječe znanstvene svete in organe ter skušal doseči sinergijo z njimi.

Raziskovalne dejavnosti v okviru tega izziva bodo prispevale k operativnim storitvam v okviru evropskega programa za spremljanje Zemlje (Copernicus), in sicer z zagotavljanjem razvojne baze znanja za Copernicus.

Lahko bi preučili možnost podpore za ustrezne pobude skupnega načrtovanja programov in ustrezna javno-javna in javno-zasebna partnerstva.

Vzpostavljene bodo tudi primerne povezave z ukrepi ustreznih evropskih inovacijskih partnerstev in ustreznimi vidiki raziskovalnih in inovacijskih agend evropskih tehnoloških platform.

Posebni ukrepi bodo zagotovili, da bodo rezultati raziskav in inovacij Unije na področju podnebja ter učinkovite uporabe virov in surovin uporabljeni pri drugih programih Unije, kot so LIFE+, evropski strukturni in investicijski skladi ter programi zunanjega sodelovanja.

Te dejavnosti bodo med drugim tudi nadgradile in izboljšale tiste, izvedene v okviru programa ekoloških inovacij.

Z ukrepi se prav tako zagotovijo: stalna analiza znanstvenega in tehnološkega napredka v Uniji ter njenih glavnih partnerskih državah in regijah, zgodnje raziskovanje tržnih priložnosti za nove okoljske tehnologije in prakse ter priprava za raziskave, inovacije in politiko.

6.  EVROPA V SPREMINJAJOČEM SE SVETU – VKLJUČUJOČE IN INOVATIVNE DRUŽBE, KI KRITIČNO RAZMIŠLJAJO

Ta oddelek vključuje raziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki prispevajo k razvoju bolj vključujočih, inovativnih in razmišljujočih družb, pa tudi posebne ukrepe za podporo določenim medsektorskim vprašanjem, navedenim v tem Družbenem izzivu(30).

6.1.  Vključujoče družbe

Sedanji trendi v evropskih družbah prinašajo možnosti za bolj združeno Evropo, pa tudi tveganja in izzive. Te možnosti, tveganja in izzive je treba razumeti in predvideti, da se bo Evropa razvijala z ustrezno solidarnostjo in sodelovanjem na socialnem, gospodarskem, političnem, izobraževalnem in kulturnem področju, pri čemer je treba upoštevati medsebojno vedno bolj povezan in odvisen svet.

V tem okviru so cilji razumevanje, analiziranje in razvoj socialnega, gospodarskega in političnega vključevanja ter vključujočih trgov dela, boj proti revščini in socialni izključenosti, krepitev človekovih pravic, digitalne vključenosti, enakosti, solidarnosti in medkulturne dinamike s spodbujanjem vrhunske znanosti, interdisciplinarnih raziskav, razvoja kazalnikov, tehnološkega napredka, organizacijskih inovacij, razvoja regionalnih inovacijskih grozdov in novih oblik sodelovanja in soustvarjanja. Področje raziskav in druge dejavnosti podpira izvajanje strategije Evropa 2020, pa tudi druge ustrezne ▌politike Unije. Raziskave na področju družbenih in humanističnih ved imajo vodilno vlogo v tem okviru. Za določanje, spremljanje, ocenjevanje in obravnavanje ciljev evropskih strategij in politik bodo potrebne usmerjene raziskave ▌, na podlagi katerih bodo oblikovalci politik lahko analizirali in ocenili učinek in učinkovitost predvidenih ukrepov, zlasti v korist socialne vključenosti. V ta namen morata celovita socialna vključenost in udeležba v družbi zajeti vsa področja življenja in vse starosti.

Za razumevanje, spodbujanje ali vzpostavljanje se bodo izvajali naslednji posebni cilji:

6.1.1.  Mehanizmi za spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti

Evropa je razvila posebno in edinstveno kombinacijo gospodarskega napredka, socialnih politik za visoko raven socialne kohezije, humanističnih skupnih kulturnih vrednot, ki zajemajo demokracijo in vladavino skupnega prava, človekove pravice, spoštovanje in ohranjanje različnosti, pa tudi spodbujanje izobraževanja in znanosti, umetnosti in humanistike kot temeljnih gonil družbenega in gospodarskega napredka ter dobrega počutja. Stalna prizadevanja za gospodarsko rast nosijo več pomembnih človekovih, socialnih, okoljskih in gospodarskih stroškov. Pametna, trajnostna in vključujoča rast v Evropi pomeni precejšnje spremembe načina opredeljevanja, merjenja (tudi merjenje napredka ne samo s splošno uporabljenim kazalnikom BDP) ustvarjanja in ohranjanja rasti ter družbene blaginje skozi čas.

Raziskave bodo analizirale razvoj udeležbe državljanov, trajnostnega načina življenja, kulturnega razumevanja ter socialno-ekonomskih pogledov in vrednot ter njihove povezanosti s paradigmami, politikami in delovanjem institucij, skupnosti, trgov, podjetij, upravljanjem in verskimi sistemi v Evropi ter njihove odnose z drugimi regijami in gospodarstvi. Razvile bodo orodja za boljšo presojo vsebinskih in vzajemnih učinkov takšnega razvoja, primerjale javne politike glede na raznolikost izzivov po Evropi ter analizirale možnosti politike in mehanizmov odločanja na področjih, kot so zaposlovanje, obdavčenje, neenakosti, revščina, socialna vključenost, izobraževanje in usposabljanje, razvoj skupnosti, konkurenčnost ter notranji trg, z namenom razumeti nove pogoje in priložnosti za večjo evropsko povezanost ter vlogo njenih socialnih, kulturnih, znanstvenih in ekonomskih komponent in sinergij kot virov za primerjalne prednosti Unije v svetovnem merilu.

Analizirane bodo posledice demografskih sprememb zaradi starajoče se družbe in migracijskih gibanj na rast, trg dela in blaginjo. Da bi se lahko odzvali na izziv prihodnje rasti, je v tem okviru pomembno upoštevati različne sestavine znanja in pri tem raziskave osredotočiti na vprašanja učenja, izobraževanja in usposabljanja ali na vlogo in mesto mladih v družbi. Raziskave bodo tudi razvile boljša orodja za oceno trajnostnih učinkov različnih gospodarskih politik. Prav tako bodo preučile, kako se nacionalna gospodarstva razvijajo in katere oblike upravljanja na evropski in mednarodni ravni bi lahko pomagale preprečiti makroekonomska neravnovesja, monetarne težave, davčno konkurenco, brezposelnost in težave na področju zaposlovanja ter druge oblike družbenih, gospodarskih in finančnih težav. Upoštevale bodo vse večjo soodvisnost med Unijo in svetovnimi gospodarstvi, trgi in finančnimi sistemi ter iz tega izhajajoče izzive za institucionalni razvoj in javno upravo. Zaradi evropske krize javnega dolga bo poudarek tudi na raziskavah, ki bodo opredelile okvirne pogoje za stabilne evropske finančne in gospodarske sisteme.

6.1.2.  Zaupanja vredne organizacije, prakse, službe in politike, potrebne za oblikovanje prožnih, vključujočih, participativnih, odprtih in ustvarjalnih družb v Evropi, zlasti ob upoštevanju migracij, vključevanja in demografskih sprememb

Razumevanje družbenih, kulturnih in političnih sprememb v Evropi zahteva analizo spreminjajočih se demokratičnih praks in pričakovanj ter tudi zgodovinskega razvoja identitet, raznolikosti, ozemelj, religij, kultur, jezikov in vrednot. To vključuje dobro razumevanje zgodovine evropskega združevanja. Z raziskavami bodo določeni načini za prilagoditev in izboljšanje evropskih socialnih sistemov, javnih storitev in širše socialne razsežnosti politik za doseganje kohezije, enakosti spolov, spodbujanje participativnih, odprtih in ustvarjalnih družb ter večje družbene in gospodarske enakopravnosti ter medgeneracijske solidarnosti. Raziskave bodo analizirale, kako družbe in politika postajajo bolj evropske v širšem smislu z razvojem identitet, kultur in vrednot, kroženjem znanja, zamisli in prepričanj ter kombinacijo načel in praks vzajemnosti, enotnosti in enakopravnosti, pri čemer bo posebna pozornost namenjena migracijam, vključevanju in demografskim spremembam. Analizirale bodo, kako lahko ranljivo prebivalstvo (npr. Romi) celovito sodeluje v izobraževanju, družbi in demokraciji, zlasti s pridobivanjem različnih sposobnosti in varstvom človekovih pravic. Analiza tega, ali so politični sistemi usklajeni s takšnim družbenim razvojem, in razvoja političnih sistemov bo zato osrednjega pomena. Raziskave bodo obravnavale tudi razvoj ključnih sistemov, ki zagotavljajo osnovne oblike človeških in socialnih vezi, kot so družina, delo, izobraževanje in zaposlovanje, ter prispevajo v boju proti družbeni neenakosti in izključenosti ter revščini. Socialna kohezija ter pravično in zanesljivo pravosodje, izobraževanje, demokracija, strpnost in različnost so dejavniki, ki jih je treba skrbno preučiti z namenom, da se ugotovijo in bolje izkoristijo evropske primerjalne prednosti na svetovni ravni ter politikam zagotovi boljša podpora, ki temelji na dokazih. Raziskave bodo upoštevale pomen mobilnosti in migracij, vključno s tokovi znotraj Evrope, in demografije v prihodnjem razvoju evropskih politik.

Poleg tega je razumevanje napetosti in možnosti, ki izhajajo iz prevzema IKT, tako na individualni kot kolektivni ravni, pomembno za odpiranje novih poti vključujočih inovacij. Glede na vse večji družbeno-gospodarski pomen digitalnega vključevanja bodo raziskave in ▌inovacijske dejavnosti spodbujale vključujoče rešitve IKT ter pridobivanje računalniških spretnosti in znanja, kar bo privedlo do večje vloge državljanov in konkurenčne delovne sile. Poudarek bo na novem tehnološkem napredku, ki bo omogočil korenito izboljšanje prilagodljivosti, prijaznosti do uporabnika in dostopnosti z boljšim razumevanjem državljanov, potrošnikov ter ravnanj in vrednot uporabnikov, vključno z osebami s posebnimi potrebami. To bo zahtevalo pristop, ki bi že v fazi zasnove vključeval raziskave in inovacije.

6.1.3.  Vloga Evrope kot svetovnega akterja, predvsem v zvezi s človekovimi pravicami in pravičnostjo po svetu

Različni evropski zgodovinski, politični, socialni in kulturni sistemi se vse bolj spopadajo z vplivom globalnih sprememb. Da bo Evropa nadalje razvila svoje zunanje ukrepe v sosedstvu in zunaj njega ter okrepila svojo vlogo v svetu, mora izboljšati zmogljivosti za določanje, prednostno obravnavanje, pojasnjevanje, ocenjevanje in spodbujanje ciljev politike v sodelovanju z drugimi regijami in družbami v svetu, da bo tako spodbudila sodelovanje ali preprečila oziroma rešila spore. V zvezi s tem mora prav tako izboljšati svoje zmogljivosti za napovedovanje ter odzivanje na razvoj in vplive globalizacije. To zahteva boljše poznavanje in pridobivanje izkušenj iz zgodovine, kulture in politično-gospodarskih sistemov drugih svetovnih regij, pa tudi vloge in vpliva nadnacionalnih akterjev. Evropa mora tudi učinkovito prispevati k svetovnemu upravljanju in pravičnosti po svetu na ključnih področjih, kot so trgovina, razvoj, delo, gospodarsko sodelovanje, okolje, izobraževanje, enakost spolov in človekove pravice, obramba in varnost. To pomeni potencial za gradnjo novih zmogljivosti z vidika orodij, storitev, sistemov in instrumentov za analizo ali z diplomatskega vidika na formalni in neformalni mednarodni ravni z vladnimi in nevladnimi udeleženci.

6.1.4.  Spodbujanje trajnostnega in vključujočega okolja z inovativnim prostorskim in urbanističnim načrtovanjem in projektiranjem

Danes 80 % državljanov EU živi v mestih in okrog njih, zato imata lahko neustrezno urbanistično načrtovanje in projektiranje velike posledice za njihovo življenje. Da bi bila Evropa uspešna pri zagotavljanju rasti, delovnih mest in trajnostne prihodnosti, je treba razumeti način delovanja mest za vse državljane, njihovo zasnovo, življenjske razmere v njih in njihovo privlačnost, med drugim za naložbe in strokovno znanje.

Evropske raziskave in inovacije bi morale zagotoviti orodja in metode za bolj trajnostno, odprto, inovativno in vključujoče urbanistično načrtovanje in projektiranje za mesta in primestja, boljše razumevanje dinamike mestnih družb, družbenih sprememb in vezi med energijo, okoljem, prometom in rabo tal, vključno z medsebojno povezanostjo z okoliškimi podeželskimi območji, boljše razumevanje projektiranja in uporabe javnega prostora v mestih, tudi v okviru migracij, da bi se izboljšala socialna vključenost in razvoj ter zmanjšale nevarnosti in kriminal v mestih, nove načine za zmanjšanje pritiskov na naravne vire in spodbuditev trajnostne gospodarske rasti ob izboljšanju kakovosti življenja evropskih državljanov v mestih, v prihodnost usmerjeno vizijo o družbeno-ekološkem prehodu na nov model urbanističnega razvoja, ki krepi mesta v EU kot središča inovacij ter centre ustvarjanja delovnih mest in socialne kohezije.

6.2.  Inovativne družbe

Delež Unije na področju globalnega pridobivanja znanja ostaja precejšen, vendar bi bilo treba njegov družbeno-gospodarski učinek kljub vsemu čim bolj povečati. Prizadevalo se bo za povečanje učinkovitosti raziskovalnih in inovacijskih politik ter njihovih sinergij in skladnosti nadnacionalnih politik. Inovacije se bodo obravnavale v širšem smislu in bodo vključevale inovacije v velikem obsegu, osredotočene na politike, družbo, uporabnika in trg. Upoštevale se bodo izkušnje in moč inovacij kreativnih in kulturnih industrij. Te dejavnosti bodo podpirale uresničitev in delovanje Evropskega raziskovalnega prostora in zlasti vodilne pobude strategije Evropa 2020 v korist „Unije inovacij“ in „Digitalne agende za Evropo“.

Izvajali se bodo naslednji posebni cilji:

6.2.1.  Okrepitev baze dokazov in podpora za Unijo inovacij in evropski raziskovalni prostor

Da bi ocenili in prednostno razvrstili naložbe ter okrepili Unijo inovacij in evropski raziskovalni prostor, bo zagotovljena podpora za analizo raziskovalnih, izobraževalnih in inovacijskih politik, sistemov in akterjev v Evropi ter tretjih državah, pa tudi razvoj kazalnikov ter podatkovne in informacijske infrastrukture. Potrebne bodo tudi v prihodnost usmerjene dejavnosti in pilotne pobude, ekonomske analize in analize glede na spol, spremljanje politike, medsebojno učenje, orodja za usklajevanje ter dejavnosti in razvoj metodologij za ocene učinka in vrednotenja, pri čemer se bodo izkoristile neposredne povratne informacije interesnih skupin ▌, podjetij, javnih organov, organizacij civilne družbe in državljanov. Te analize bi morale biti izvedene v skladu s študijami sistemov visokošolskega izobraževanja v Evropi in tretjih državah v okviru programa Erasmus za vse.

Za zagotovitev enotnega trga za raziskave in inovacije se bodo izvajali ukrepi za spodbujanje ravnanja, združljivega z Evropskim raziskovalnim prostorom. Spodbujale se bodo dejavnosti, ki podpirajo politike, povezane s kakovostjo usposabljanja na področju raziskav, mobilnostjo in poklicnim razvojem raziskovalcev, vključno s pobudami za zagotavljanje storitev mobilnosti, odprtih postopkov zaposlovanja, sodelovanja žensk v znanosti, pravic raziskovalcev in sodelovanja z globalnimi skupnostmi raziskovalcev. Te dejavnosti se bodo izvajale ob iskanju sinergij in tesnem usklajevanju z dejavnostmi Marie Skłodowske-Curie v okviru „vrhunske znanosti“. Podpirale se bodo institucije z inovativnimi zamislimi za hitro izvajanje načel Evropskega raziskovalnega prostora, vključno z Evropsko listino za raziskovalce in Kodeksom ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev, priporočilom Komisije o upravljanju intelektualne lastnine pri dejavnostih prenosa znanja in Kodeksom ravnanja za univerze in druge javne raziskovalne organizacije(31).

Pri usklajevanju politik bo oblikovan sistem za svetovanje, da bi bilo strokovno svetovanje na področju politik na voljo nacionalnim organom pri opredeljevanju nacionalnih programov reform ter raziskovalnih in inovacijskih strategij.

Za izvajanje pobude Unija inovacij je treba podpreti tudi ▌tržno usmerjene inovacije, odprte inovacije, inovacije v javnem sektorju in socialne inovacije, da bi se okrepile inovacijske zmogljivosti podjetij in pospešila evropska konkurenčnost. Treba bo izboljšati splošne okvirne pogoje za inovacije ter odpraviti posebne ovire, ki preprečujejo rast inovativnih podjetij. Spodbujali se bodo učinkoviti mehanizmi za podporo inovacij (npr. za izboljšanje upravljanja grozdov, javno-zasebna partnerstva in mrežno sodelovanje), visoko specializirane podporne storitve za inovacije (npr. upravljanje/izkoriščanje intelektualne lastnine, povezovanje lastnikov in uporabnikov pravic intelektualne lastnine v mreže, upravljanje inovacij, podjetniške veščine, mreže izvajalcev) in pregledi javnih politik v zvezi z inovacijami. Vprašanja, ki zadevajo MSP, se bodo podpirala v okviru posebnega cilja „Inovacije v MSP“.

6.2.2.  Preučevanje novih oblik inovacij, s posebnim poudarkom na socialnih inovacijah in ustvarjalnosti, ter razumevanje, kako se vse oblike inovacij razvijajo in doživijo uspeh ali neuspeh

Socialne inovacije ustvarjajo nove dobrine, storitve, postopke in modele, ki izpolnjujejo družbene potrebe ter ustvarjajo nove družbene odnose. Ker se sredstva za inovacije stalno spreminjajo, so potrebne nadaljnje raziskave razvoja vseh vrst inovacij in načina, kako inovacije zadovoljujejo potrebe družbe. Pomembno je razumeti, kako lahko socialne inovacije in ustvarjalnost privedejo do sprememb v obstoječih strukturah, praksah in politikah ter kako jih je mogoče spodbujati in povečati. Pomembno je oceniti učinek spletnih platform, ki državljane povezujejo v mreže ▌. Podpora bo zagotovljena tudi uporabi oblikovanja v podjetjih, povezovanju in preizkušanju uporabe IKT za izboljšanje učnih procesov, pa tudi mrežam socialnih inovatorjev in socialnih podjetnikov. Raziskave se bodo osredotočile tudi na procese inovacij in to, kako se razvijajo in doživijo uspeh ali neuspeh (vključno s prevzemanjem tveganja in vlogo različnih regulativnih okolij).

Bistvenega pomena bo spodbujanje inovacij, da bi pospešili učinkovite, odprte in na državljane osredotočene javne storitve (npr. e-uprava). To bo zahtevalo večdisciplinarne raziskave novih tehnologij in obsežne inovacije, povezane zlasti z digitalno zasebnostjo, interoperabilnostjo, prilagojeno elektronsko identifikacijo, odprtimi podatki, dinamičnimi uporabniškimi vmesniki, platformami za vseživljenjsko učenje in e-učenje, porazdeljenimi sistemi za učenje, konfiguracijo in integracijo na državljane osredotočenih javnih storitev ter inovacijami, ki jih usmerjajo uporabniki, tudi na področju družbenih znanosti in humanističnih ved. Te dejavnosti bodo obravnavale tudi dinamiko socialnih omrežij ter črpanje podatkov iz množic in selektivno zunanje izvajanje za soustvarjanje rešitev, ki obravnavajo socialne težave, temelječe, na primer, na odprtih sklopih podatkov. Prispevale bodo k upravljanju zapletenih postopkov odločanja, zlasti z obravnavo in analizo velikih količin podatkov za skupno oblikovanje politik, simulacijo postopkov odločanja, tehnike vizualizacije, modeliranje procesov in skupne sisteme, pa tudi k analiziranju spreminjajočih se odnosov med državljani in javnim sektorjem.

Razviti bodo posebni ukrepi, da bi se na nacionalni ravni in ravni EU javni sektor vključil kot gibalo za inovacije in spremembe, zlasti prek podpore politike in čezmejnih inovacijskih ukrepov na čim višji geografski ravni, ki omogočajo pametno uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij v javni upravi in s strani javne uprave za nemoteno izvajanje javnih storitev za državljane in podjetja.

6.2.3.   Uporaba inovativnega, ustvarjalnega in produktivnega potenciala vseh generacij

Dejavnosti bodo prispevale k preučevanju priložnosti Evrope za inovacije v smislu novih proizvodov in tehnologij, izboljšanih storitev ter novih podjetniških in socialnih modelov, prilagojenih spreminjajoči se demografski strukturi družbe. Dejavnosti bodo izboljšale izkoriščanje potenciala vseh generacij s spodbujanjem oblikovanja pametnih politik, da bi aktivno staranje postalo realnost v razvijajočem se medgeneracijskem okviru, in s podpiranjem vključevanja generacij mladih Evropejcev v vsa področja družbenega, političnega, kulturnega in gospodarskega življenja, pri čemer je treba med drugim upoštevati zaznavanje možnosti za inovacije glede na veliko brezposelnost v številnih regijah EU.

6.2.4.  Spodbujanje usklajenega in učinkovitega sodelovanja s tretjimi državami

Horizontalne dejavnosti bodo zagotovile strateški razvoj mednarodnega sodelovanja v okviru programa Obzorje 2020 in obravnavale medsektorske cilje politike. Dejavnosti v podporo dvostranskemu, večstranskemu in dvoregionalnemu političnemu dialogu na področju raziskav in inovacij s tretjimi državami in regijami ter v mednarodnih forumih in organizacijah bodo olajšale izmenjavo mnenj glede politik, vzajemno učenje in določanje prednostnih nalog, spodbujale vzajemni dostop do programov in spremljale vpliv sodelovanja. Dejavnosti mrežnega povezovanja in medinstitucionalnega partnerstva bodo vzajemno olajšale optimalna partnerstva med akterji na raziskovalnem in inovacijskem področju ter izboljšale sposobnosti in zmogljivosti sodelovanja v manj razvitih tretjih državah. Dejavnosti bodo spodbujale usklajevanje med politikami in programi Unije ter nacionalnimi politikami in programi, pa tudi skupne ukrepe držav članic in pridruženih držav s tretjimi državami, da se poveča njihov skupni vpliv. Tudi „prisotnost“ evropskih raziskav in inovacij v tretjih državah bo utrjena in okrepljena, zlasti s preučitvijo možnosti vzpostavljanja virtualnih evropskih „hiš za znanost in inovacije“, zagotavljanja storitev za evropske organizacije, ki svoje dejavnosti širijo v tretje države, ter dostopa organizacij ali raziskovalcev iz drugih držav članic in pridruženih držav do raziskovalnih centrov, ustanovljenih s tretjimi državami.

6.3.  Družbe, ki kritično razmišljajo – kulturna dediščina in evropska identiteta

Cilj je prispevati k razumevanju evropskih intelektualnih temeljev, njegove zgodovine in mnogih evropskih in neevropskih vplivov kot navdiha za današnje življenje. Za Evropo je značilna vrsta različnih narodov (vključno z manjšinami in avtohtonimi prebivalci), tradicij, regionalnih in nacionalnih identitet ter različne ravni gospodarskega in družbenega razvoja. Migracije in mobilnost, mediji, industrija in prevoz prispevajo k raznolikosti stališč in življenjskih slogov. Zavedati bi se bilo treba pomena te raznolikosti in priložnosti, ki jih ta ponuja, in ga tudi upoštevati.

Evropske zbirke v knjižnicah, tudi digitalnih, v arhivih, muzejih, galerijah in drugih javnih institucijah imajo obilico bogate, še neizkoriščene dokumentacije in predmetov za preučevanje. Ti arhivski viri skupaj z nesnovno dediščino predstavljajo zgodovino posameznih držav članic, a tudi skupno dediščino Evropske unije, ki je nastajala skozi čas. Tako gradivo bi moralo postati dostopno, tudi prek novih tehnologij, raziskovalcem in državljanom, da bi se skozi arhiv preteklosti omogočil pogled v prihodnost. Dostopnost in ohranjanje kulturne dediščine v teh oblikah sta potrebna za vitalnost udejstvovanja v evropskih kulturah in med njimi, hkrati pa prispevata k trajnostni gospodarski rasti.

Dejavnosti bodo osredotočene na:

6.3.1.  Preučevanje evropske dediščine, spomina, identitete, povezovanja ter kulturne interakcije in prenosa, vključno z njenim utelešenjem v kulturnih in znanstvenih zbirkah, arhivih in muzejih, da bi s poglobljeno interpretacijo preteklosti bolje predstavili in razumeli sedanjost

Dejavnosti bodo prispevale h kritični analizi vprašanja, kako se je snovna in nesnovna evropska dediščina izoblikovala skozi čas, vključno z jezikom, spomini, praksami, institucijami in identitetami. Vključevale bodo študije interpretacij in praks kulturnih interakcij, integracije in izključenosti.

Intenzivni proces evropske integracije je poudaril, da obstaja območje širše evropske identitete – takšne, ki dopolnjuje druge vrste identitet v Evropi. Širok obseg dokazov in pričanj o območjih evropske identitete lahko najdemo v evropskih in neevropskih znanstvenih zbirkah, arhivih, muzejih in knjižnicah ter kulturnih spomenikih. Nudijo gradivo in dokumente, s katerimi je mogoče bolje razumeti procese izgradnje identitete, ki omogočajo razmislek o družbenih, kulturnih ali celo gospodarskih procesih ter prispevajo k nekdanjim, sedanjim in prihodnjim oblikam evropske identitete. Cilj je razviti inovacije ter uporabiti in analizirati predmete in/ali dokumentacijo v kulturnih in znanstvenih zbirkah, arhivih in muzejih, da bi izboljšali svoje razumevanje načina, kako evropski identiteti slediti, jo izoblikovati ali o njej razpravljati.

Preučena bodo vprašanja večjezičnosti, interpretacije in kroženja zamisli po Evropi, iz Evrope in vanjo ter vprašanje, kako ta področja sestavljajo del skupne evropske intelektualne dediščine.

6.3.2.  Raziskovanje zgodovine, literature, umetnosti, filozofije in religij evropskih držav in regij ter načina, kako so ta področja vplivala na sodobno evropsko raznolikost

Kulturna raznolikost je pomembna značilnost, ki utemeljuje posebnost Evrope in zagotavlja vir moči, dinamike in ustvarjalnosti. Dejavnosti bodo obravnavale sodobno evropsko raznolikost in način, kako je zgodovina izoblikovala to raznolikost, hkrati pa bodo omogočile analizo vprašanja, kako je taka raznolikost koristna za nov medkulturni razvoj ali celo napetosti in spore. V zvezi s to raznolikostjo bo vloga umetnosti, medijev, krajin, literature, jezikov, filozofije in religij osrednja, saj ta področja ponujajo različne razlage družbene, politične in kulturne realnosti ter vplivajo na vizijo in prakse posameznikov in družbenih akterjev.

6.3.3.  Raziskovanje vloge Evrope v svetu ter vzajemnega vpliva in vezi med svetovnimi regijami ter pogled na evropske kulture od zunaj

Dejavnosti bodo obravnavale kompleksnost družbeno-gospodarskih in kulturnih povezav med Evropo in drugimi regijami po svetu ter ocenile možnosti za boljše medkulturne izmenjave in dialog, ob upoštevanju širšega družbenega, političnega in gospodarskega razvoja. S tem bo lažje analizirati razvoj različnih stališč v Evropi do drugih regij po svetu in nasprotno.

6.4.  Posebni izvedbeni vidiki

Da bi spodbudili najboljšo kombinacijo pristopov, bo vzpostavljeno sodelovanje med temi družbenimi izzivi in stebrom „vodilni položaj industrije“, in sicer v obliki medsektorskih ukrepov, usmerjenih v področje interakcije med ljudmi in tehnologijo. Tehnološke inovacije na podlagi IKT bodo imele pomembno vlogo pri spodbujanju produktivnosti in vključevanju ustvarjalnosti državljanov vseh generacij v inovativno družbo.

Izvajanje v okviru tega izziva bo podprto tudi z upravljanjem in usklajevanjem mednarodnih mrež za odlične raziskovalce in inovatorje, kot sta na primer COST in EURAXESS, ter bo zato tudi prispevalo k evropskemu raziskovalnemu prostoru.

Lahko bi preučili možnost podpore za ustrezne pobude skupnega načrtovanja programov in ustrezna javno-javna in javno-zasebna partnerstva.

Vzpostavljene bodo tudi primerne povezave z ukrepi ustreznih evropskih inovacijskih partnerstev in ustreznimi vidiki raziskovalnih in inovacijskih agend evropskih tehnoloških platform.

Ukrepi za raziskave in inovacije v okviru tega izziva bodo prispevali k izvajanju dejavnosti mednarodnega sodelovanja Unije na področju raziskav in inovacij z bolj strateškim vključevanjem v sodelovanje na področju znanosti, tehnologije in inovacij z glavnimi partnerskimi tretjimi državami. V zvezi s tem bo Strateški forum za mednarodno znanstveno in tehnološko sodelovanje (SFIC) še naprej posredoval strateške nasvete Svetu in Komisiji glede mednarodne razsežnosti evropskega raziskovalnega prostora.

7.   VARNE DRUŽBE – VAROVANJE SVOBODE IN VARNOSTI EVROPE IN NJENIH DRŽAVLJANOV

Evropska unija, njeni državljani in mednarodni partnerji se srečujejo z vrsto groženj in izzivov za varnost, kot so kriminal, terorizem in množične nesreče, ki jih povzroči človek, ali naravne nesreče. Te ▌lahko sežejo prek meja in prizadenejo fizične tarče ali kibernetski prostor. Napadi na kritično infrastrukturo, omrežja in spletne strani javnih organov in zasebnih subjektov na primer ne ogrožajo le zaupanja državljanov, temveč lahko resno prizadenejo bistvene sektorje, kot so energetika, promet, zdravstvo, finance ali telekomunikacije.

Za napovedovanje, preprečevanje in obvladovanje teh groženj je treba razviti in uporabljati inovativne tehnologije, rešitve, orodja in znanja na področju predvidevanja, spodbujati sodelovanje med ponudniki in uporabniki, poiskati rešitve za civilno varnost, povečati konkurenčnost evropske industrije in storitev na področju varnosti, vključno z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, ter preprečevati zlorabo zasebnosti in kršitve človekovih pravic na spletu in drugod ter se proti njim bojevati, obenem pa evropskim državljanom zagotoviti pravice in svoboščine posameznika.

Usklajevanje in izboljšanje raziskav in inovacij na področju varnosti bosta tako pomemben element in bosta pomagala pri načrtovanju sedanjih prizadevanj na področju raziskav, vključno s predvidevanjem groženj, ter izboljšala ustrezne pravne pogoje in postopke za usklajevanje, vključno s prednormativnimi dejavnostmi.

Dejavnosti v okviru tega izziva so usmerjene izključno na uporabo v civilne namene; temeljile bodo na k nalogam usmerjenem pristopu, spodbujale učinkovito sodelovanje končnih uporabnikov, industrije in raziskovalcev, vključevale ustrezne družbene razsežnosti in spoštovale etična načela. Podpirale bodo politike Unije za notranjo in zunanjo varnost, vključno s skupno zunanjo in varnostjo politiko ter skupno varnostno in obrambno politiko, ter izboljšale kibernetsko varnost, zaupanje in zasebnost na enotnem digitalnem trgu. Njihov poudarek bo na raziskavah in razvoju naslednje generacije inovativnih rešitev – z oblikovanjem novih konceptov in zasnov – ter interoperabilnih standardov. To bo doseženo z razvojem inovativnih tehnologij in rešitev, ki odpravljajo varnostne vrzeli in pomagajo pri zmanjšanju tveganj zaradi varnostnih groženj.

Izvajali se bodo naslednji posebni cilji:

7.1.   Boj proti kriminalu, nezakoniti trgovini in terorizmu, vključno z razumevanjem terorističnih zamisli in prepričanj ter bojem proti njim

Cilj je izogniti se izrednim dogodkom ter ublažiti njihove morebitne posledice. Za to so potrebne nove tehnologije in zmogljivosti za boj proti kriminalu (tudi kibernetski kriminaliteti), nezakoniti trgovini in terorizmu (tudi kibernetskemu) ter njihovo preprečevanje, vključno z razumevanjem vzrokov in učinkov radikalizacije in nasilnega ekstremizma, terorističnih zamisli in prepričanj ter bojem proti njim, da bi preprečili tudi grožnje, povezane z zračnim prometom.

7.2.  Zaščita in večja odpornost kritične infrastrukture, dobavnih verig in vrst prevoza

Nove tehnologije, procesi, metode in namenske zmogljivosti bodo prispevali k zaščiti kritične infrastrukture (tudi v mestnih okoljih), sistemov in storitev, ki so bistvenega pomena za dobro delovanje družbe in gospodarstva (vključno s področji komunikacije, prometa, financ, zdravstva, prehrane, vode, energetike, logistike in dobavne verige ter okolja). To bo vključevalo analiziranje in varovanje javnih in zasebnih kritičnih omrežnih infrastruktur in storitev pred vsemi vrstami groženj, vključno z grožnjami, povezanimi z zračnim prometom. To bo vključevalo tudi zaščito pomorskih prometnih poti.

7.3.   Krepitev varnosti z upravljanjem meja

Tehnologije in zmogljivosti so potrebne tudi za izboljšanje sistemov, opreme, orodij, postopkov in metod za hitro prepoznavanje, da se izboljša varnost in upravljanje meja na kopnem, morju in obalnih območjih, vključno s kontrolo in nadzorom, hkrati pa izkoristi celoten potencial sistema EUROSUR. Razvijale in preskušale se bodo glede na učinkovitost, skladnost s pravnimi in etičnimi načeli, sorazmernost, družbeno sprejemljivost in spoštovanje temeljnih pravic. Raziskave bodo podpirale tudi izboljšanje evropskega integriranega upravljanja meja, vključno z okrepljenim sodelovanjem z državami kandidatkami, možnimi državami kandidatkami in državami evropske sosedske politike.

7.4.  Večja kibernetska varnost

Kibernetska varnost je osnovni pogoj za ljudi, podjetja in javne službe, da izkoristijo priložnosti, ki jih ponujajo internet ali druga dodatna podatkovna omrežja in komunikacijska infrastruktura. Treba je zagotoviti večjo varnost sistemov, omrežij in naprav za dostop ter programske opreme in storitev, vključno z računalništvom v oblaku, hkrati pa upoštevati interoperabilnost številnih tehnologij. Podprle se bodo raziskave in inovacije, da bi se pripomoglo k preprečevanju in odkrivanju kibernetskih napadov in njihovem obvladovanju v realnem času ▌na več področjih in v okviru več pristojnosti ter ščitilo kritično infrastrukturo informacijske in komunikacijske tehnologije. Digitalna družba je v polnem razvoju z nenehno spreminjajočimi se uporabami in zlorabami interneta, novimi oblikami družbene interakcije, novimi mobilnimi in na kraj vezanimi storitvami ter internetom stvari. To zahteva novo vrsto raziskav, ki bi morale temeljiti na novih aplikacijah, uporabi in družbenih trendih. Izvajati se bodo začele prožne pobude na področju raziskav, vključno z dejavnostmi na področju raziskav in razvoja za hiter odziv na nov sodobni razvoj v sodobno zaupanja in varnosti. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti zaščiti otrok, saj so posebej ogroženi zaradi novih oblik kibernetske kriminalitete in zlorab prek interneta.

Delo v zvezi s tem bi moralo biti dobro usklajeno s področjem informacijske in komunikacijske tehnologije iz stebra „vodilni položaj industrije”.

7.5.  Povečanje odpornosti Evrope na krize in nesreče

Razviti je treba namenske tehnologije in zmogljivosti za podporo različnih operacij obvladovanja izrednih razmer, ki so posledica kriznih situacij in naravnih nesreč (kot so civilna zaščita, protipožarne dejavnosti, preprečevanje onesnaženja okolja in morij, ▌ civilna obramba, ▌razvoj informiranja na področju zdravstva, reševanje infrastruktur, procesi obnove po nesreči), ter zagotoviti kazenski pregon. Raziskave bodo zajemale celotno verigo kriznega upravljanja in družbeno odpornost ter podpirale vzpostavitev evropskih zmogljivosti za odzivanje na nesreče.

7.6.  Zagotavljanje zasebnosti in svobode, tudi na spletu, ter izboljšanje družbenega, pravnega in etičnega razumevanja vseh področij varnosti, tveganja in upravljanja

Varovanje človekove pravice do zasebnosti, tudi v digitalni družbi, bo zahtevalo razvoj okvirov in tehnologij z vgrajeno zasebnostjo za podpiranje novih proizvodov in storitev. Tehnologije se bodo razvijale tako, da bo uporabnikom omogočen nadzor nad svojimi osebnimi podatki in nad uporabo podatkov s strani tretjih oseb. Razvijale se bodo tudi kot orodje za odkrivanje in zaustavitev nezakonitih vsebin ter kršitev podatkov in orodje za varovanje človekovih pravic na spletu, s čimer bi se preprečilo, da bi bilo vedenje posameznikov ali skupin omejeno z nezakonitimi dejavnostmi iskanja in profiliranja.

Vse nove varnostne rešitve in tehnologije morajo biti sprejemljive za družbo, spoštovati morajo pravo Unije in mednarodno pravo ter biti učinkovite in sorazmerne v prepoznavanju in obravnavanju groženj za varnost. Boljše razumevanje družbeno-ekonomskih, kulturnih in antropoloških razsežnosti varnosti, vzrokov negotovosti, vloge medijev in komunikacije ter dojemanja državljanov je zato bistvenega pomena. Obravnavana bodo etična in pravna vprašanja, varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter vprašanja v zvezi tveganjem in upravljanjem.

7.7.  Izboljšanje standardizacije in interoperabilnosti sistemov, tudi za uporabo v izrednih razmerah

Prednormativne in standardizacijske dejavnosti bodo podprte na vseh področjih delovanja. Pozornost bo namenjena vrzelim na področju standardizacije ter naslednji generaciji orodij in tehnologij. Dejavnosti na vseh področjih delovanja bodo obravnavale tudi vključitev in interoperabilnost sistemov in storitev, vključno z vidiki, kot so komunikacija, razdeljene arhitekture in človeški dejavniki, tudi za uporabo v izrednih razmerah.

7.7a. Podpora politikam Unije za zunanjo varnost, vključno s preprečevanjem konfliktov in vzpostavljanjem miru

Za podporo zunanjih varnostnih ukrepov Unije pri nalogah, ki zajemajo civilno zaščito, humanitarno pomoč, upravljanje meja ali civilne mirovne operacije in stabilizacijo po krizi, vključno s preprečevanjem konfliktov, izgradnjo miru in posredovanjem, so potrebne nove tehnologije, zmogljivosti in rešitve. Potrebne bodo torej raziskave v zvezi s preprečevanjem sporov ter vzpostavljanjem miru in pravice, zgodnjo identifikacijo dejavnikov, ki povzročajo spore, in vplivi postopkov povračilne pravičnosti.

Za to je potrebno spodbujati interoperabilnost med civilnimi in vojaškimi zmogljivostmi pri nalogah, ki zajemajo civilno zaščito, humanitarno pomoč, upravljanje meja ali civilne mirovne operacije. S tem bo tehnološki razvoj vključen v občutljivo območje tehnologij z dvojno rabo, da se zagotovijo interoperabilnost med civilno zaščito in vojaškimi silami ter med silami za civilno zaščito na svetovni ravni, pa tudi zanesljivost, organizacijski, pravni in etični vidiki, trgovinska vprašanja, varovanje zaupnosti in integriteta informacij, sledljivost vseh transakcij in obdelava informacij. [besedilo prestavljeno iz prejšnjega oddelka 7.5]

7.8.   Posebni izvedbeni vidiki

Ker bodo raziskave in inovacije izključno usmerjene na uporabo v civilne namene, se bo aktivno izvajalo usklajevanje z dejavnostmi Evropske obrambne agencije (EDA), da bi se okrepilo sodelovanje z njo, zlasti z že vzpostavljenim evropskim okvirom za sodelovanje, ker se na nekaterih področjih uporablja tehnologija z dvojno rabo ▌. Dodatno bodo okrepljeni tudi mehanizmi usklajevanja z določenimi agencijami Evropske unije, kot so ▌Frontex, Evropska agencija za pomorsko varnost, Evropska agencija za varnost omrežij in informacij in Europol, da se izboljša usklajenost programov in politik Unije na področju notranje in zunanje varnosti z drugimi pobudami Unije.

Ob upoštevanju posebne narave varnosti bodo vzpostavljene posebne ureditve glede načrtovanja in upravljanja, ki bodo vključevale ureditve z odborom iz člena 9 tega sklepa. Tajne informacije ali drugače občutljive informacije, povezane z varnostjo, bodo zaščitene, in posebne zahteve in merila za mednarodno sodelovanje se lahko določijo v delovnih programih. To bo vključeno tudi v načrtovanje in ureditve upravljanja za varne družbe (vključno s komitološkimi vidiki).

DEL IIIa

SPODBUJANJE ODLIČNOSTI IN POVEČEVANJE UDELEŽBE

[ta oddelek je v celoti usklajen z okvirno uredbo]

V Evropi obstajajo precejšnje razlike glede uspešnosti raziskav in inovacij, ki jih je treba odpraviti s posebnimi ukrepi. Ti bodo usmerjeni v sprostitev odličnosti in inovacij ter bodo ločeni od politik in ukrepov, ki se financirajo z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, po potrebi pa bodo te politike in ukrepe dopolnjevali ter nanje imeli učinek sinergije. Ukrepi vključujejo:

–  povezovanje vrhunskih raziskovalnih ustanov in regij z manj razvitim področjem raziskav, razvoja in inovacij (v nadaljnjem besedilu: RDI). Namen tega povezovanja je ustanovitev novih (ali občutno izboljšanje obstoječih) centrov odličnosti v državah članicah in regijah z manj razvitim področjem RDI. Osredotočeno bo na pripravljalno fazo, v kateri se takšna ustanova vzpostavi ali nadgradi in posodobi, ta postopek pa olajša povezava z eno od vodilnih evropskih ustanov s tega področja, ki bo pomagala tudi pri pripravi poslovnega načrta. Pričakuje se zaveza regije ali države članice prejemnice (npr. podpora iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov). Glede na kakovost poslovnega načrta se lahko Komisija odloči za nadaljnjo finančno podporo v prvi fazi udejstvovanja centra. Preučilo se bo povezovanje z inovativnimi grozdi ter priznavanje odličnosti v državah članicah in regijah z manj razvitim področjem RDI, tudi z medsebojnimi pregledi in podeljevanjem oznak odličnosti za tiste institucije, ki izpolnjujejo mednarodne standarde;

–  tesno sodelovanje raziskovalnih ustanov. Njegov namen je v okviru nove ustanove občutno okrepiti določeno raziskovalno področje prek sodelovanja z najmanj dvema mednarodno vodilnima ustanovama z zadevnega področja. Podprl bi se celovit sklop ukrepov za spodbujanje tega sodelovanja (npr. izmenjave zaposlenih, strokovne obiske, kratka izobraževanja na kraju samem ali virtualna usposabljanja, delavnice, obiskovanje konferenc, pripravo skupnih dejavnosti v obliki poletnih šol ter dejavnosti razširjanja in osveščanja);

–  mesta predsednikov v evropskem raziskovalnem prostoru. ustanovitev mest predsednikov v evropskem raziskovalnem prostoru, kar bi v institucije z jasnim potencialom za raziskovalno odličnost privabilo izjemne akademike in tako tem institucijam pomagalo, da v celoti izkoristijo omenjeni potencial in se s tem ustvarijo enaki pogoji za raziskave in inovacije v evropskem raziskovalnem prostoru. To bo vključevalo institucionalno podporo za ustvarjanje konkurenčnega raziskovalnega okolja in okvirne pogoje, potrebne za privabljanje, ohranjanje in razvijanje vrhunskih raziskovalnih talentov v teh institucijah. Preučiti bi bilo treba morebitne sinergije z dejavnostmi ERC;

–  mehanizem za pomoč politikam. Njegov namen bo izboljšati oblikovanje, izvajanje in ocenjevanje nacionalnih oz. regionalnih politik razvoja in inovativnosti. Javnim organom na nacionalni ali regionalni ravni bo zagotavljal strokovno pomoč na prostovoljni osnovi ter jim omogočal, da dobijo dostop do ustrezne zbirke znanja, izkoristijo prednosti, ki temeljijo na spoznanjih mednarodnih strokovnjakov, uporabljajo najnovejše metodologije in orodja ter prejemajo prilagojena priporočila;

–  podpiranje dostopa do mednarodnih mrež za vrhunske raziskovalce in inovatorje, ki niso dovolj udeleženi v evropskih in mednarodnih mrežah. To bo vključevalo podporo prek evropskega sodelovanja v znanosti in tehnologiji (COST);

—  krepitev upravne in operativne zmogljivosti nadnacionalnih omrežij nacionalnih kontaktnih točk, med drugim z usposabljanjem ter finančno in tehnično podporo, ter hkratna izboljšava okvira za delovanje nacionalnih kontaktnih točk in pretoka informacij med njimi in organi, ki izvajajo program Obzorje 2020, tako da lahko nacionalne kontaktne točke bolje podpirajo potencialne udeležence.

DEL IIIb

ZNANOST Z DRUŽBO IN ZA NJO

[ta oddelek je v celoti usklajen z okvirno uredbo]

Cilj je vzpostaviti učinkovito sodelovanje med znanostjo in družbo, zaposliti nove talentirane raziskovalce na področju znanosti ter povezati znanstveno odličnost z družbeno ozaveščenostjo in odgovornostjo.

Moč evropskega sistema znanosti in tehnologije je odvisna od njegove sposobnosti za privabljanje talenta in zamisli z vseh strani. To je mogoče doseči le s plodnim in bogatim dialogom ter dejavnim sodelovanjem med znanostjo in družbo, ki bosta prispevala k odgovornejši znanosti in razvoju politike, ki bolj upošteva državljane. Hiter napredek v sodobnih znanstvenih raziskavah in inovacijah je izpostavil pomembna etična, pravna in socialna vprašanja, ki vplivajo na odnos med znanostjo in družbo.

Izboljševanje sodelovanja med znanostjo in družbo, da bi razširili socialno in politično podporo znanosti in tehnologiji v vseh državah članicah, je vse pomembnejše vprašanje, ki ga je sedanja gospodarska kriza še bolj poudarila. Javno vlaganje v področje znanosti zahteva veliko socialno in politično mobilizacijo oseb, ki v znanosti zasledujejo enake vrednote, ki so seznanjene z njenimi procesi in udeležene v njih ter ki lahko priznajo njen prispevek k znanju, družbi in gospodarskemu napredku.

Dejavnosti bodo osredotočene na:

(a)  povečevanje privlačnosti poklicnih poti v znanosti in tehnologiji za mlade študente ter spodbujanje trajnostnega sodelovanja med šolami, raziskovalnimi ustanovami, industrijo in organizacijami civilne družbe;

(b)  spodbujanje enakosti spolov, zlasti s podpiranjem strukturnih sprememb v organizaciji raziskovalnih ustanov ter vsebini in zasnovi raziskovalnih dejavnosti;

(c)  vključevanje družbe v vprašanja, politike in dejavnosti na področju znanosti in inovacij, da bi vključili interese in vrednote državljanov ter izboljšali kakovost, relevantnost, socialno sprejemljivost in vzdržnost rezultatov raziskav in inovacij na različnih področjih dejavnosti, od socialnih inovacij do področij, kot sta biotehnologija in nanotehnologija;

(d)  razvoj dostopnosti in uporabe rezultatov raziskav, ki se financirajo z javnimi sredstvi;

(e)  razvoj upravljanja za napredek v odgovornih raziskavah in inovacijah s strani vseh zainteresiranih strani (raziskovalcev, javnih organov, industrije in organizacij civilne družbe), ki upoštevajo družbene potrebe in želje; spodbujanje etičnega okvira za raziskave in inovacije;

(f)  ustrezni in sorazmerni previdnostni ukrepi pri dejavnostih raziskav in inovacij s predvidevanjem in ocenjevanjem morebitnih okoljskih, zdravstvenih in varnostnih vplivov;

(g)  izboljšanje znanja v zvezi s komunikacijo na področju znanosti, s čimer bi se izboljšala kakovost in učinkovitost sodelovanja znanstvenikov, splošnih medijev in javnosti.

Del IV

NEJEDRSKI NEPOSREDNI UKREPI SKUPNEGA RAZISKOVALNEGA SREDIŠČA

Skupno raziskovalno središče bo prispevalo k splošnemu cilju in prednostnim nalogam programa Obzorje 2020 tako, da bo zagotavljalo znanstveno in tehnično podporo politikam Unije, po potrebi v sodelovanju z ustreznimi nacionalnimi in regionalnimi znanstvenimi interesnimi skupinami. Dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča se bodo izvajale ob upoštevanju ustreznih pobud na ravni regij, držav članic ali EU, cilj pa je oblikovati evropski raziskovalni prostor.

1.  ODLIČNA ZNANOST

Skupno raziskovalno središče bo izvajalo raziskave, da bi okrepili znanstveno dokazno podlago za oblikovanje politike ▌in preučevali nova področja znanosti in tehnologije, tudi s predhodnim raziskovalnim programom.

2.  VODILNI POLOŽAJ INDUSTRIJE

Skupno raziskovalno središče bo k inovacijam in konkurenčnosti prispevalo z:

(a)  nadaljnjim prispevanjem k strateškemu usmerjanju in znanstveni strategiji ustreznih instrumentov posrednega raziskovanja, kot so evropska partnerstva za inovacije ter tudi javno-zasebna partnerstva in javno-javna partnerstva;

(b)  podporo prenosa znanja in tehnologije z opredelitvijo primernih okvirov glede pravic intelektualne lastnine za različne raziskovalne in inovacijske instrumente ter spodbujanjem sodelovanja pri prenosu znanja in tehnologije med javnimi raziskovalnimi organizacijami;

(c)  prispevki k pospeševanju uporabe, standardizacije in potrjevanja vesoljske tehnologije in podatkov, zlasti pri spoprijemanju z družbenimi izzivi.

3.  DRUŽBENI IZZIVI

3.1.  Zdravje, demografske spremembe in blaginja

Skupno raziskovalno središče bo prispevalo k usklajevanju metod, standardov in praks v podporo zakonodaji Unije o zdravju in varstvu potrošnikov z naslednjim:

(a)  ocenjevanjem tveganja in priložnosti novih tehnologij in kemikalij, vključno z nanomateriali, v živilih, krmi in potrošniških izdelkih; razvojem in potrjevanjem usklajenih meritev, metod identifikacije in kvantifikacije, integriranimi strategijami testiranja ter najsodobnejšimi orodji za ocenjevanje toksikološkega tveganja, vključno z usklajenimi metodami za poskuse na živalih; vrednotenjem zdravstvenih učinkov okoljske onesnaženosti;

(b)  zagotavljanjem razvoja in kakovosti praks zdravniških pregledov in presejalnih testov, vključno z genetskim testiranjem in zgodnjim odkrivanjem rakavih obolenj.

3.2.  ▌Prehranska varnost, trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo, morske in pomorske raziskave ter raziskave celinskih voda in biogospodarstvo

Skupno raziskovalno središče bo podprlo razvoj, izvajanje in spremljanje evropskih kmetijskih in ribiških politik, vključno z zagotavljanjem prehranske varnosti in razvojem biogospodarstva, z:

(a)  vzpostavitvijo globalnega sistema in orodij za napovedovanje pridelka ter spremljanje produktivnosti pridelka; podporo za izboljšanje kratko- in dolgoročnih napovedi glede kmetijskih proizvodov, vključno s predvidenimi učinki podnebnih sprememb;

(b)  prispevkom k tehnološkim inovacijam in izboljšano učinkovitostjo virov, da se s tehnično-gospodarskimi analizami in modeliranjem proizvede „več z manj“;

(c)  modeliranjem scenarijev za sprejemanje odločitev v kmetijskih politikah ter analiz učinka politike na makro-/regionalnih/mikroravneh; analizo učinka „skupne kmetijske politike proti letu 2020“ na gospodarstva v razvoju/nova gospodarstva.

(d)  Nadaljnjim razvojem metod za nadzor in upravljanje staležev ter za sledljivost rib in ribjih proizvodov; razvoj trdnih kazalnikov zdravja ekosistemov in biogospodarskega modeliranja za boljše razumevanje neposrednih (npr. ribolov) in posrednih učinkov (podnebne spremembe) človeških dejavnosti na dinamiko staleža rib, morsko okolje ter njihovega biogospodarskega vpliva.

3.3.  Varna, čista in učinkovita energija

Skupno raziskovalno središče se bo osredotočalo na energetske in podnebne cilje 20/20/20 in prehod EU na konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050, in sicer z raziskavami o tehnoloških in družbeno-gospodarskih vidikih:

(a)  varnosti oskrbe z energijo, zlasti v zvezi s povezavami in medsebojno odvisnostjo s sistemi za oskrbo z energijo in prenos energije zunaj Evrope; označevanja domačih primarnih ter zunanjih virov in infrastruktur energije, od katerih je Evropa odvisna.

(b)  prenosnih omrežij za energijo/električno energijo, zlasti modeliranja in simulacije vseevropskih energetskih omrežij, analize tehnologij inteligentnih omrežij/superomrežij ter sprotne simulacije napajalnih sistemov;

(c)  energetske učinkovitosti, zlasti metodologij za spremljanje in ocenjevanje dosežkov instrumentov politike za energetsko učinkovitost, tehnično-gospodarske analize uporabe inteligentnih omrežij in energetsko učinkovitih tehnologij in instrumentov;

(d)  nizkoogljičnih tehnologij (vključno z varnostjo jedrske energije v programu Euratom), zlasti ocene uspešnosti in prednormativnih raziskav perspektivnih nizkoogljičnih tehnologij; analize in modeliranja gibal in ovir pri njihovem razvoju in uporabi; ocene obnovljivih virov energije ter ozkih grl, kot so kritične surovine, v dobavni verigi nizkoogljičnih tehnologij; stalnega razvoja informacijskega sistema za strateški načrt energetske tehnologije (SETIS) ter s tem povezanih dejavnosti.

3.4.  Pameten, okolju prijazen in integriran promet

Skupno raziskovalno središče bo podprlo cilje do leta 2050 glede konkurenčnega, pametnega, z viri gospodarnega in usklajenega prometnega sistema za ljudi in blago, in sicer z laboratorijskimi študijami, modeliranjem in spremljanjem glede:

(a)  strateških nizkoogljičnih tehnologij za vse načine prevoza, vključno z elektrifikacijo cestnega prometa in zrakoplovi/ladjami/vozili na alternativen pogon ter nadaljnjega razvoja notranjega sistema Komisije za posredovanje podatkov za zbiranje in razširjanje informacij o ustreznih tehnologijah; razpoložljivosti in stroškov nefosilnih goriv in energetskih virov, vključno z učinki elektrificiranega cestnega prometa na električna omrežja in proizvodnjo električne energije;

(b)  čistih in učinkovitih vozil, zlasti določanja usklajenih postopkov testiranja in ocenjevanja inovativnih tehnologij v smislu emisij, izkoristka in varnosti goriva, tako konvencionalnega kot alternativnega; razvoja izboljšanih metodologij za merjenje emisij in izračunov okoljskih pritiskov; koordinacije in usklajevanja različnih dejavnosti inventarizacije in spremljanja emisij na evropski ravni;

(c)  sistemov za pametno mobilnost, da bi dosegli varno, inteligentno in integrirano mobilnost, tehnološko-ekonomske ocene novih prevoznih sistemov in komponent, zahtevkov za boljše upravljanje prometa in prispevkov k oblikovanju celostnega pristopa k povpraševanju po prometu in njegovem upravljanju;

(d)  integrirane prometne varnosti, zlasti zagotavljanja orodja in storitev za zbiranje, izmenjavo ter analizo podatkov o incidentih in nesrečah v letalstvu, pomorstvu in kopenskem prometu; okrepitve preprečevanja nesreč z analizo in usposabljanjem glede varnosti v različnih načinih prometa, kar prispeva k varčevanju in povečanju sredstev;

3.5.  Podnebni ukrepi, okolje, učinkovitost virov in surovine

Skupno raziskovalno središče bo prispevalo k oblikovanju okolju prijaznejše Evrope, varnosti zaloge virov in svetovnemu trajnostnemu upravljanju naravnih virov z:

(a)  omogočanjem dostopa do interoperabilnih okoljskih podatkov in informacij z nadaljnjim razvojem standardov in sporazumov o interoperabilnosti, geoprostorskih orodij in inovativnejše infrastrukture za informacijsko komunikacijsko tehnologijo, kot sta infrastruktura za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE), ter druge pobude Unije in svetovne pobude;

(b)  merjenjem, spremljanjem in dokumentiranjem ključnih okoljskih spremenljivk ter ocenjevanjem stanja in spreminjanja naravnih virov z nadaljnjim razvojem kazalnikov in informacijskih sistemov, ki prispevajo k okoljskim infrastrukturam. ocenjevanjem ekosistemskih storitev, vključno z njihovim vrednotenjem in učinki podnebnih sprememb;

(c)  razvojem integriranega okvira modeliranja za ocenjevaje trajnosti na podlagi tematskih modelov, kot so zemlja, uporaba zemljišč, voda, kakovost zraka, emisije toplogrednih plinov, gozdarstvo, kmetijstvo, energija in promet, ter tudi z obravnavanjem učinkov podnebnih sprememb in odzivov nanje;

(d)  podpiranjem ciljev razvojne politike Unije s spodbujanjem prenosa tehnologije, spremljanjem bistvenih virov (kot so gozdovi, zemlja, oskrba s hrano) ter raziskavami za omejevanje učinkov podnebnih sprememb in okoljskih vplivov porabe virov ter za sklepanje kompromisov pri konkurenci med zemljiščem za proizvodnjo hrane ali energije in zemljiščem za npr. biotsko raznovrstnost;

(e)  integrirano oceno v zvezi s trajnostnimi politikami proizvodnje in porabe, vključno z varnostjo oskrbe s strateškimi surovinami, učinkovitostjo virov, nizkoogljičnimi čistimi proizvodnimi postopki in tehnologijami, razvojem izdelkov in storitev, vzorcev porabe in trgovine; nadaljnjim razvojem in integracijo v analizah ocen življenjskega cikla;

(f)  integrirano analizo učinka možnosti za blažitev in/ali prilagoditev podnebnim spremembam na podlagi razvoja kvantitativnega orodja modelov v regionalnem in globalnem obsegu, ki segajo od sektorske do makroekonomske ravni.

3.6.  Evropa v spreminjajočem se svetu – vključujoče in inovativne družbe, ki kritično razmišljajo

Skupno raziskovalno središče bo k ciljem Unije inovacij in Globalne Evrope prispevalo z naslednjimi dejavnostmi:

(a)  celovitimi analizami gibal in ovir pri raziskavah in inovacijah ter razvojem platforme modeliranja za oceno njihovih mikro- in makroekonomskih učinkov;

(b)  prispevki k spremljanju izvajanja Unije inovacij prek preglednic stanja, razvoja kazalnikov itd. ter spremljanju delovanja javnega informacijskega sistema in obveščevalnega sistema za shranjevanje podatkov in informacij;

(c)  delovanjem javne informacijske in obveščevalne platforme za pomoč nacionalnim in regionalnim organom s pametno specializacijo; kvantitativno gospodarsko analizo prostorskega vzorca gospodarske dejavnosti, zlasti obravnavanje gospodarskih, družbenih in teritorialnih neskladij in sprememb v vzorcu kot odziv na tehnološki razvoj;

(d)  ekonometrično in makroekonomsko analizo reforme finančnega sistema, s čimer bo prispevalo k ohranjanju učinkovitega okvira Unije za obvladovanje finančne krize; nadaljnjim zagotavljanjem metodološke podpore za spremljanje proračunskih položajev države članice v zvezi s Paktom za stabilnost in rast;

(e)  spremljanjem delovanja evropskega raziskovalnega prostora in analiziranjem gibal in ovir pri nekaterih ključnih elementih le-tega (kot je mobilnost raziskovalcev, vzpostavitev nacionalnih raziskovalnih programov) ter predlaganjem ustreznih možnosti politike; ohranjanjem ključne vloge v evropskem raziskovalnem prostoru prek mreženja, usposabljanja, odpiranja lastnih prostorov in zbirk podatkov uporabnikom v državah članicah ter državah kandidatkah in pridruženih državah;

(f)  razvojem kvantitativnih gospodarskih analiz digitalnega gospodarstva; izvajanjem raziskav o vplivu informacijskih in komunikacijskih tehnologij na cilje digitalne družbe; študijo vpliva občutljivih varnostnih vprašanj na življenja posameznikov (digitalno življenje);

3.7.  Varne družbe – varovanje svobode in varnosti Evrope in njenih državljanov

Skupno raziskovalno središče bo k ciljem varnosti in državljanstva prispevalo z naslednjimi dejavnostmi:

(a)  osredotočenostjo na opredelitev in oceno ranljivosti kritičnih infrastruktur (vključno z globalnimi navigacijskimi sistemi, finančnimi trgi); izboljšanjem orodij za boj proti goljufijam, ki škodijo proračunu Unije, in za pomorski nadzor; ter tudi oceno operativnosti tehnologij za osebno identiteto ali tehnologij, ki nanjo vplivajo (digitalna identiteta);

(b)  večanjem zmogljivosti Unije za zmanjšanje tveganja hudih nesreč ter obvladovanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, predvsem prek razvoja globalnih informacijskih sistemov za zgodnje opozarjanje na številne nevarnosti in informacijskih sistemov za obvladovanje tveganja, pri čemer se uporabljajo tehnologije za opazovanje Zemlje;

(c)  nadaljnjim zagotavljanjem orodij za oceno in upravljanje globalnih izzivov glede varnosti, kot so terorizem in neširjenje orožja (kemičnega, biološkega, radiološkega in jedrskega (v programu Euratom)), grožnje, ki jih povzročijo družbeno-politična nestabilnost in nalezljive bolezni. Nova področja, ki jih je treba obravnavati, vključujejo ranljivost ali odpornost do novih ali hibridnih groženj, npr. dostopa do surovin, piratstva, pomanjkanja/konkurenčnosti virov in učinkov podnebnih sprememb na pojavljanje naravnih nesreč.

4.  POSEBNI IZVEDBENI VIDIKI

Skupno raziskovalno središče bo v skladu s prednostnimi nalogami globalne Evrope okrepilo znanstveno sodelovanje s ključnimi mednarodnimi organizacijami in tretjimi državami (npr. organi ZN, Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Združenimi državami Amerike, Japonsko, Rusijo, Kitajsko, Brazilijo, Indijo) na področjih z močno globalno razsežnostjo, kot so podnebne spremembe, prehranska varnost ali nanotehnologija. To sodelovanje bo natančno usklajeno z dejavnostmi mednarodnega sodelovanja Unije in držav članic.

Skupno raziskovalno središče bo za zagotovitev izboljšanih storitev pri oblikovanju politike dodatno razvilo svojo zmogljivost za analizo in zagotavljanje medsektorskih možnosti za izvajanje politik in s tem povezanih ocen učinka. Ta zmogljivost se bo podpirala zlasti s krepitvijo:

(a)  modeliranja na ključnih področjih (npr. energiji in prometu, kmetijstvu, podnebju, okolju, ekonomiji). Poudarek bo na sektorskih in integriranih modelih (za ocene trajnosti), pri čemer bo obsegalo znanstveno-tehnične in gospodarske vidike;

(b)  v prihodnost usmerjenih študij, ki bodo zagotovile analize trendov in dogodkov v znanosti, tehnologiji in družbi ter načine, na katere bi ti lahko vplivali na javne politike in inovacije ter okrepili konkurenčnost in trajnostno rast. To bo Skupnemu raziskovalnemu središču omogočilo, da pozornost usmeri na vprašanja, ki bi v prihodnosti lahko zahtevala posredovanje politike, in predvideva potrebe uporabnikov.

Skupno raziskovalno središče bo okrepilo svojo podporo postopkom standardizacije in standardov kot horizontalna komponenta v podporo evropske konkurenčnosti. Dejavnosti bodo vključevale prednormativne raziskave, razvoj referenčnih materialov in meritev ter uskladitev metodologij. Opredeljenih je bilo pet osrednjih področij (energija, promet, digitalna agenda, zaščita in varnost (vključno z jedrsko v programu Euratom) ter varstvo potrošnikov). Poleg tega bo Skupno raziskovalno središče še naprej spodbujalo širjenje svojih rezultatov in zagotavljalo podporo institucijam Unije in organom pri upravljanju pravic intelektualne lastnine.

Skupno raziskovalno središče bo vzpostavilo zmogljivosti v vedenjskih vedah za podporo razvoju bolj učinkovite ureditve, ki dopolnjuje njegove dejavnosti na izbranih področjih, kot so prehrana, energetska učinkovitost in politike proizvodov.

Socialno-ekonomske raziskave bodo del dejavnosti na ustreznih področjih, kot so digitalne tehnologije, trajnostna proizvodnja in poraba ali javno zdravje.

Da bo Skupno raziskovalno središče izpolnilo svoje naloge kot referenčni center Unije, še naprej imelo ključno vlogo v evropskem raziskovalnem prostoru in se vključilo v nova raziskovalna področja, je bistveno, da ima na voljo najsodobnejšo infrastrukturo. Skupno raziskovalno središče bo nadaljevalo prenovo in obnovo programa, da zagotovi skladnost z veljavnimi predpisi za okolje ter zaščito in varnost, ter vlagalo v znanstveno infrastrukturo, vključno z razvojem platform modeliranja, sredstvi za nova področja, kot je genetsko testiranje itd. Take naložbe bodo izvedene s podrobnim usklajevanjem z načrtom Evropskega strateškega foruma za raziskovalne infrastrukture (ESFRI), pri čemer se bodo upoštevala obstoječi objekti v državah članicah.

PRILOGA II

Kazalniki uspešnosti

Naslednja tabela za splošne in posebne cilje programa Obzorje 2020 določa več ključnih kazalnikov za ocenjevanje rezultatov in učinkov, ki jih je mogoče med izvajanjem programa Obzorje 2020 še dodatno razčleniti.

1.  DEL I. PREDNOSTNA NALOGA „ODLIČNA ZNANOST“

Kazalniki za posebne cilje:

Evropski raziskovalni svet

–  Delež objav v okviru projektov, ki jih financira ERS in ki so med 1 % najbolj citiranih objav na določenem znanstvenem področju

Prihodnje in nastajajoče tehnologije

–  Strokovno pregledane objave v revijah z velikim vplivom

–  Patentne prijave in odobreni patenti na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij

Ukrepi Marie Skłodowske-Curie glede znanja, usposabljanja in poklicnega razvoja

–  Medsektorsko in meddržavno kroženje raziskovalcev, vključno z doktorandi

Evropske raziskovalne infrastrukture (tudi e-infrastrukture)

–  Število raziskovalcev, ki imajo s podporo Unije dostop do raziskovalnih infrastruktur

2.  DEL II. PREDNOSTNA NALOGA „VODILNI POLOŽAJ V INDUSTRIJI“

Kazalniki za posebne cilje:

Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij (IKT, nanotehnologije, napredni materiali, biotehnologije, napredna proizvodnja in vesolje)

–  Patentne prijave in odobreni patenti na področju različnih omogočitvenih in industrijskih tehnologij

–  Delež sodelujočih MSP, ki uvajajo inovacije, nove za podjetje ali trg (obsega obdobje projekta in dodatna tri leta)

–  Število skupnih javno-zasebnih objav

Dostop do tveganega kapitala

–  Skupne naložbe, zbrane prek dolžniškega financiranja in naložb tveganega kapitala

–  Število financiranih organizacij in obseg uporabljenih zasebnih sredstev

Inovacije v MSP

–  Delež sodelujočih MSP, ki uvajajo inovacije, nove za podjetje ali trg (obsega obdobje projekta in dodatna tri leta)

–  Rast in ustvarjanje delovnih mest v sodelujočih MSP

3.  DEL III. PREDNOSTNA NALOGA „DRUŽBENI IZZIVI“

Kazalniki za posebne cilje:

Za vse družbene izzive:

–   Strokovno pregledane objave v revijah z velikim vplivom na področju različnih družbenih izzivov

–   Patentne prijave in odobreni patenti na področju različnih družbenih izzivov

–   Število prototipov in dejavnosti preskušanja

–  Število skupnih javno-zasebnih objav

Poleg tega se napredek za vsak izziv oceni glede na prispevek k posebnim ciljem, ki so podrobno navedeni v Prilogi I k Uredbi (EU) št. XX/2012 [Obzorje 2020].

4.  DEL IV. NEJEDRSKI NEPOSREDNI UKREPI SKUPNEGA RAZISKOVALNEGA SREDIŠČA

Kazalniki za posebne cilje:

–   Število primerov konkretnih učinkov na evropske politike, ki izhajajo iz tehnične in znanstvene podpore Skupnega raziskovalnega središča

–   Število strokovno pregledanih objav v revijah z velikim vplivom

PRILOGA III

Spremljanje

Komisija bo spremljala izvajanje programa Obzorje 2020, zlasti pa naslednje elemente:

1.  prispevek k uveljavitvi evropskega raziskovalnega prostora,

2.  povečanje udeležbe,

3.  udeležbo MSP,

4.  družbene vede in humanistiko,

5.  znanost in družbo,

6.  udeleženost spolov,

7.  mednarodno sodelovanje,

8.  trajnostni razvoj in podnebne spremembe, vključno z informacijami o odhodkih, povezanih s podnebnimi spremembami,

9.  prehod od odkritja do tržne uporabe,

10.  digitalno agendo,

11.  udeležbo zasebnega sektorja,

12.  financiranje javno-zasebnih in javno-javnih partnerstev,

13.  sporočanje in razširjanje,

14.  vzorce udeležbe neodvisnih strokovnjakov.

PRILOGA IV

Informacije, ki jih zagotovi Komisija v skladu s členom 8a(2)

1.  Informacije o posameznih projektih, s katerimi se omogoči spremljanje vsakega predloga od začetka do konca, kar zajema predvsem:

–  podane predloge,

–  rezultate ocenjevanja posameznih predlogov,

–   sporazume o donacijah,

–  zaključene projekte.

2.  Informacije o izidu posameznih razpisov in izvajanju projektov, kar zajema predvsem:

–  rezultate posameznih razpisov,

–  izid pogajanj o sporazumih o donacijah,

–  izvajanje projektov, vključno s podatki o plačilih in rezultati projektov.

3.  Informacije o izvajanju programov, vključno z ustreznimi informacijami na ravni okvirnega programa, posebnega programa in posameznih tem ter Skupnega raziskovalnega središča, pa tudi o sinergijah z drugimi ustreznimi programi Unije.

4.  Informacije o izvrševanju proračuna programa Obzorje 2020, vključno z informacijami o obveznostih in plačilih v zvezi s pobudami na podlagi členov 185 in 187.

PRILOGA V

Sestave programskega odbora

Sestave(32) programskega odbora programa Obzorje 2020 v skladu s členom 9(1a):

1.  Strateške sestave: Strateški pregled izvedbe celotnega programa, skladnost različnih delov programa in medsektorska vprašanja, med njimi „razširjanje odličnosti in povečevanje udeležbe“ ter „znanost z družbo in za njo“.

Del I – „Odlična znanost“:

2.  Evropski raziskovalni svet (ERS), prihodnje in nastajajoče tehnologije in ukrepi Marie Skłodowske-Curie

3.  Raziskovalne infrastrukture

Del II - „Vodilni položaj industrije“:

4.  Informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT)

5.  Nanotehnologije, napredni materiali, biotehnologije, napredna proizvodnja in predelava

6.  Vesolje

7.  MSP in dostop do tveganega kapitala

Del III – „Družbeni izzivi“:

8.  Zdravje, demografske spremembe in blaginja

9.  Prehranska varnost, trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo, morske in pomorske raziskave ter raziskave celinskih voda in biogospodarstvo

10.  Varna, čista in učinkovita energija

11.  Pameten, okolju prijazen in integriran promet

12.  Podnebni ukrepi, okolje, učinkovitost virov in surovine

13.  Evropa v spreminjajočem se svetu – vključujoče in inovativne družbe, ki kritično razmišljajo

14.  Varne družbe – varovanje svobode in varnosti Evrope in njenih državljanov

(1)Stališče Evropskega parlamenta z dne 21. novembra 2013.
(2)UL C , , str.
(3)UL C , , str.
(4)UL ..., , str.
(5)UL L 57, 24.2.2007, str. 14.
(6)COM(2010)2020
(7)UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(8)UL L 107, 30.4.1996, str. 12.
(9)UL L 400, 30.12.2006, str. 86.
(10)UL L 400, 30.12.2006, str. 243.
(11)UL L 400, 30.12.2006, str. 272.
(12)UL L 400, 30.12.2006, str. 299.
(13)UL L 400, 30.12.2006, str. 368.
(14)UL L [...], [...], str. [...].
(15) Priporočilo Komisije z dne 10. aprila 2008 o upravljanju intelektualne lastnine pri dejavnostih prenosa znanja in kodeks ravnanja za univerze in druge javne raziskovalne organizacije (C(2008) 1329).
(16)Načeloma najmanj 80 %.
(17) Regionalna partnerska ustanova je raziskovalna infrastruktura nacionalnega ali regionalnega pomena v smislu družbeno-gospodarskih koristi, usposabljanja ter privabljanja raziskovalcev in tehnikov; priznava se kot partnerica vseevropskega ESFRI ali drugih raziskovalnih infrastruktur svetovnega merila. Kakovost regionalne partnerske ustanove, vključno z ravnjo znanstvenih storitev, vodenja in politike dostopa, mora biti na ravni standardov, ki jih zahtevajo vseevropske raziskovalne infrastrukture.
(18)Ker so vse raziskave računsko in podatkovno intenzivne, je dostop do najnovejših e-infrastruktur bistven za vse raziskovalce. GÉANT povezuje npr. 40 milijonov uporabnikov v več kot 8.000 ustanovah iz 40 držav, medtem ko je evropska mrežna infrastruktura z več kot 290 spletnimi stranmi v 50 državah največja infrastruktura za porazdeljeno računalništvo na svetu. Neustavljiv napredek IKT, naraščajoče računske potrebe in potrebe po obdelavi ogromnih količin podatkov predstavljajo pri zagotavljanju ustreznih storitev raziskovalcem velike finančne in organizacijske izzive.
(19)Internet stvari bo usklajen medsektorsko.
(20)Vključno z vesoljsko podprtimi omrežji.
(21)UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(22) Delovni dokument služb Komisije SEC(2009) 1295 k sporočilu Komisije „Vlaganje v razvoj tehnologij z nizkimi emisijami ogljika (Načrt SET)“, COM(2009)0519.
(23)(COM(2007)0723)
(24) Bela knjiga Komisije "Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu" (COM(2011)0144).
(25)Ocene, ki sta jih pripravila podjetje PricewaterhouseCoopers za „s trajnostjo povezane globalne poslovne priložnosti v zvezi z naravnimi viri (vključno z energijo, gozdarstvom, prehrano in kmetijstvom, vodo in kovinami)“ (sustainability-related global business opportunities in natural resources (including energy, forestry, food and agriculture, water and metals)) ter WBCSD (2010) z Vizijo 2050: nova agenda za gospodarstvo (Vision 2050: The New Agenda for Business), Svetovni poslovni svet za trajnostni razvoj (World Business Council for Sustainable Development), Ženeva, spletni naslov: http://www.wbcsd.org/web/projects/BZrole/Vision2050-FullReport_Final.pdf.
(26) COM(2008)0699
(27)„Oddelek za gospodarsko in znanstveno politiko; Ekološke inovacije – prizadevanja EU za z viri in energijo učinkovito gospodarstvo, študija in informativno gradivo“ (Policy Department Economic and Scientific Policy, Eco-innovation - putting the EU on the path to a resource and energy efficient economy), Evropski parlament, marec 2009.
(28)„Izziv ekoloških inovacij – pot do Evrope, gospodarne z viri – letno poročilo 2010“ (The Eco-Innovation Challenge – Pathways to a resource-efficient Europe), Opazovalna skupina za ekološke inovacije, maj 2011.
(29) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006.
(30) Brez poseganja v proračun tega Družbenega izziva.
(31) COM(2008)1329, 10.4.2008.
(32) Komisija bo zaradi poenostavitve izvajanja programa v skladu z veljavnimi smernicami povrnila stroške za po enega predstavnika posamezne države članice, ki se bo udeležil sestanka programskega odbora, določenega v dnevnem redu; prav tako bo povrnila stroške enemu strokovnjaku/svetovalcu iz posamezne države članice za tiste točke dnevnega reda, za katere država članica zahteva posebno strokovno mnenje.


Evropska statistika ***I
PDF 452kWORD 101k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. novembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 223/2009 o evropski statistiki (COM(2012)0167 – C7-0101/2012 – 2012/0084(COD))
P7_TA(2013)0505A7-0436/2012

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0167),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 338(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0101/2012),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj avstrijskega zveznega sveta, španskega poslanskega kongresa in španskega senata v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 6. novembra 2012(1),

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0436/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 21. novembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 223/2009 o evropski statistiki

P7_TC1-COD(2012)0084


(Besedilo velja za EGP in Švico)

[Sprememba 43]

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 338(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Evropski statistični sistem (ESS) kot partnerstvo je na splošno uspešno združil svoje dejavnosti za zagotovitev razvoja, priprave in izkazovanja visokokakovostne, regulirane in zanesljive evropske statistike, med drugim z izboljšanjem upravljanja sistema.

(2)  ▌Ugotovljene so bile pomanjkljivosti zlasti glede okvira statističnega vodenja kakovosti. Te pomanjkljivosti so pokazale, da je treba zagotoviti neodvisnost statističnih organov od morebitnega političnega pritiska na nacionalni ravni in na ravni Unije.

(3)  Komisija je v svojem sporočilu z dne 15. aprila 2011 „K trdnemu vodenju kakovosti za evropsko statistiko“ ▌predlagala ukrepe za odpravo teh pomanjkljivosti in za krepitev upravljanja evropskega statističnega sistema. Zlasti je predlagala ciljno usmerjeno spremembo Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(4).

(4)  Svet je v svojih sklepih z dne 20. junija 2011 pozdravil pobudo Komisije in poudaril pomen nenehnega izboljševanja upravljanja in učinkovitosti ESS.

(5)  Poleg tega bi bilo treba upoštevati vpliv nedavnega razvoja na statističnem področju v zvezi z gospodarskim upravljanjem Unije, zlasti vidike, povezane s statistično neodvisnostjo, kot so pregledni postopki zaposlovanja in odpuščanja, dodelitve proračunskih sredstev in koledarji predhodnih objav, kakor je določeno v Uredbi (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(5), ter tiste vidike, ki se nanašajo na zahtevo za funkcionalno samostojnost organov, pristojnih za spremljanje izvajanja nacionalnih proračunskih pravil, kakor je določeno v Uredbi (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(6).

(6)  Navedeni vidiki v zvezi s strokovno neodvisnostjo, kot so pregledni postopki zaposlovanja in odpuščanja, dodeljevanje proračunskih sredstev in koledarji prihodnih objav, ne bi smeli biti omejeni na statistike, pripravljene za namene sistema proračunskega nadzora in postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, temveč bi se morali uporabljati za vse evropske statistike, ki jih razvija, pripravlja in izkazuje ESS.

(6a)  Kakovost evropske statistike in njeno ustreznost za odločanje na podlagi dokazov bi bilo treba stalno pregledovati, med drugim tudi z ocenjevanjem njene dodane vrednosti pri doseganje ciljev strategije Evropa 2020, navedenih v sporočilu Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast", tudi glede rasti, zaposlovanja in socialnega gospodarstva. Po potrebi bi bilo treba prilagoditi pokritost evropske statistike.

(7)  Poleg tega je ustreznost virov, ki so dodeljeni na letni ali večletni osnovi in so na voljo za izpolnjevanje statističnih potreb, nujen pogoj za zagotavljanje strokovne neodvisnosti statističnih organov in visokokakovostnih statističnih podatkov.

(8)  Zato bi bilo treba okrepiti strokovno neodvisnost statističnih organov in zagotoviti minimalne standarde, ki bi veljali v vsej Uniji, ▌vodjem nacionalnih statističnih uradov (NSU) pa bi bilo treba zagotoviti posebna jamstva glede izvajanja statističnih nalog, organizacijskega upravljanja in dodelitve sredstev. Postopki za zaposlovanje vodij NSU bi morali biti pregledni in temeljiti le na strokovnih merilih ob ustreznem upoštevanju enakih možnosti in zlasti uravnotežene zastopanosti spolov. Zato bi morali biti tudi nacionalni parlamenti v celoti odigrati svojo vlogo in bi morali po potrebi in v skladu z nacionalno zakonodajo spodbujati neodvisnost pripravljavcev statističnih podatkov in povečati demokratično odgovornost politike o statistiki.

(8a)  Za verodostojno evropsko statistiko je potrebna popolna strokovna neodvisnost statistikov, vendar pa bi se morala evropska statistika odzvati na potrebe politike in zagotoviti statistično podporo za nove politične pobude na nacionalni ravni in na ravni Unije.

(8b)  Neodvisnost Eurostata je treba utrditi in zagotoviti z učinkovitim parlamentarnim nadzorom in kontrolo.

(9)  Usklajevalno vlogo, ki je že dodeljena NSU za evropsko statistiko, pripravljeno v okviru ESS, bi bilo treba pojasniti tudi glede obsega, da bi na nacionalni ravni dosegli učinkovitejše usklajevanje statističnih dejavnosti v okviru ESS, vključno z vodenjem kakovosti, pri tem pa ustrezno upoštevati statistične naloge, ki jih opravlja Evropski sistem centralnih bank (ESCB). Redno usklajevanje in sodelovanje med NSU in Eurostatom sta pomemben del učinkovitega usklajevanja statističnih dejavnosti v okviru ESS. Institucionalno ločenost ESCB in neodvisnost centralnih bank bi bilo treba spoštovati v okviru razvoja, priprave in širjenja evropske statistike v skladu z ustrezno strukturo upravljanja in statističnimi delovnimi programi ESS in ESCB.

(10)  Za zmanjšanje bremena za statistične organe in dajalce podatkov bi moral biti NSU in drugim nacionalnim organom omogočen takojšnji in brezplačni dostop ter uporaba administrativnih zbirk, med drugim tistih, ki se izpolnijo elektronsko, pa tudi povezovanje teh zbirk s statistiko.

(10a)  Evropski statistični podatki bi morali biti lahko primerljivi in dostopni ter bi jih bilo treba hitro in redno posodabljati, da bi pri politikah in finančnih spodbudah v Uniji zagotovili polno upoštevanje razvoja dogodkov v Uniji, zlasti posledic gospodarske krize.

(11)  Z NSU bi se bilo poleg tega treba v zgodnji fazi posvetovati o zasnovi novih administrativnih zbirk, ki bi lahko zagotovile podatke za statistične namene, ter o načrtovanih spremembah ali odpravi obstoječih administrativnih virov. Ti uradi bi tudi morali prejeti ustrezne metapodatke od upravljavcev administrativnih podatkov in usklajevati standardizacijske dejavnosti glede administrativnih zbirk, ki so pomembne za pripravo statističnih podatkov.

(12)  Zaupnost podatkov, pridobljenih iz administrativnih zbirk, bi bilo treba varovati v skladu s skupnimi načeli in smernicami, ki veljajo za vse zaupne podatke, ki se uporabljajo pri pripravi evropske statistike. Treba bi bilo določiti in objaviti tudi okvire za oceno kakovosti in preglednosti teh podatkov.

(12a)  Vsi uporabniki bi morali imeti sočasen dostop do istih podatkov in treba bi bilo strogo spoštovati embargo. NSU bi morali določiti koledarje prihodnjih objav za objavo periodičnih podatkov.

(13)  Z vključitvijo odgovornosti nacionalnih vlad pri doslednem izvajanju Kodeksa ravnanja evropske statistike bi se lahko izboljšala kakovost evropske statistike in okrepilo zaupanje uporabnikov. Zato bi morala zaveza za zaupanje v statistiko (v nadaljnjem besedilu: zaveza), ki je vzpostavljena v vsaki državi članici in upošteva nacionalne posebnosti, vključevati posebne zaveze posamezne vlade za izvajanje statističnih načel iz Kodeksa. Ta zaveza bi lahko vključevala nacionalne okvire zagotavljanja visoke kakovosti, med drugim samoocenjevanje, ukrepe za izboljšanje in mehanizme spremljanja.

(13a)  Na spletišču Komisije (Eurostata) bi morali biti dostopni celoviti in uporabniku prijazni nizi podatkov. Kadar je mogoče, bi morali pri rednem posodabljanju podatkov zagotavljati informacije o vsaki državi članici na letni in mesečni ravni.

(14)  Priprava evropske statistike mora temeljiti na dolgoročnem operativnem in finančnem načrtovanju, da se zagotovi visoka stopnja neodvisnosti, zato bi moral evropski statistični program zajemati isto obdobje kot večletni finančni okvir.

(15)  Uredba Sveta (ES) št. 223/2009 podeljuje Komisiji pooblastila za izvajanje nekaterih določb navedene uredbe v skladu s sklepom Sveta 1999/468/ES(7); Zaradi začetka veljavnosti Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(8), s katero se razveljavi sklep Sveta 1999/468/ES, je treba pooblastila, podeljena Komisiji ▌, uskladiti s tem novim zakonodajnim okvirom in bi jih bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. Komisija bi morala zagotoviti, da se s temi izvedbenimi akti državam članicam in poročevalskim enotam ne naloži znatno dodatno upravno breme.

(19)  Ker cilja te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja.

(20)  Opravljeno je bilo posvetovanje z Odborom za evropski statistični sistem.

(20a)  Zato bi bilo treba Uredbo (ES) št. 223/2009 ustrezno spremeniti.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (ES) št. 223/2009

Uredba (ES) št. 223/2009 se spremeni:

(1)  v členu 2(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:"

„(a) 'strokovna neodvisnost' pomeni, da je statistiko treba razvijati, pripravljati in izkazovati neodvisno, zlasti glede izbire tehnik, definicij, metodologij in virov, ki jih je treba uporabiti, ter izbire časa in vsebine vseh oblik izkazovanja in da pri izvajanju teh nalog ni nobenih pritiskov političnih ali interesnih skupin, Unije ali nacionalnih organov;“

"

(2)  v členu 5 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Vsaka država članica imenuje nacionalni statistični organ, ki je odgovoren za usklajevanje vseh dejavnosti ▌za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike na nacionalni ravni v skladu s to uredbo (NSU) in je glede tega edina kontaktna točka za Komisijo (Eurostat) v zvezi s statističnimi zadevami.

Pristojnost NSU za usklajevanje zajema vse druge nacionalne organe, pristojne za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, ki jo v skladu s to uredbo pripravijo drugi nacionalni organi, ki sodelujejo v ESS. NSU je na nacionalni ravni zlasti pristojen za usklajevanje statističnega načrtovanja in poročanja, spremljanje kakovosti, jasno metodologijo, prenos podatkov in komuniciranje o statističnih ukrepih ESS.“ NSU in ustrezna nacionalna centralna banka , ki kot članica ESCB izvaja statistične delovne programe tega sistema, sodelujeta pri zadevah v zvezi z evropsko statistiko, ki so skupne ESS in ESCB, da bi zagotovili pripravo celovite in skladne evropske statistike prek ESS in ESCB na njunih področjih pristojnosti.";

"

(3)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 5a

Vodje NSU in vodje statističnega področja pri drugih nacionalnih organih

1.  V svojem nacionalnem statističnem sistemu države članice zagotovijo strokovno neodvisnost uradnikov, odgovornih za naloge, določene v tej uredbi. ▌

2.  Zaradi tega so vodje NSU:

   (a) izključno odgovorni za odločanje o procesih, statističnih metodah, standardih in postopkih ter o vsebini in izbiri časa objav in publikacij vse evropske statistike, ki jih razvije, pripravi in izkazuje NSU;
   (b) pooblaščeni za odločanje o vseh zadevah v zvezi z notranjim upravljanjem NSU;
   (c) neodvisni pri izvajanju svojih statističnih nalog ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil od nobene vlade ali druge institucije, organa, urada ali osebe;
   (d) odgovorni za statistične dejavnosti in izvrševanje proračuna NSU;
   (e) objavijo letno poročilo in po potrebi izrazijo pripombe k vprašanjem dodelitve proračunskih sredstev v zvezi s statističnimi dejavnostmi NSU;
   (f) usklajujejo statistične dejavnosti vseh nacionalnih organov, ki prispevajo k razvoju, pripravi in izkazovanju evropske statistike iz člena 5;
   (g) po potrebi pripravijo nacionalne smernice za zagotavljanje kakovosti pri razvoju, pripravi in izkazovanju evropske statistike v okviru svojega statističnega sistema in so odgovorni za zagotavljanje skladnosti NSU s temi smernicami; ter
   (h) predstavljajo svoje nacionalne statistične sisteme v ESS.

3.  Države članice zagotovijo, da drugi nacionalni organi, pristojni za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, te naloge opravljajo v skladu z nacionalnimi smernicami, ki jih pripravi vodja NSU.

4.  Postopki zaposlovanja, premeščanja in odpuščanja vodij NSU in po potrebi vodij statističnih področij pri drugih nacionalnih organih, ki pripravljajo evropsko statistiko, so pregledni in temeljijo le na strokovnih merilih in ne na političnih razlogih. Zagotavljajo spoštovanje načela enakih možnosti, zlasti glede na spol. Za odpustitev vodje NSU se navedejo natančni razlogi. Postopki so javni.

4a.  Države članice lahko ustanovijo nacionalni organ, ki bo zagotavljal strokovno neodvisnost pripravljavcev evropske statistike v državah članicah. Vodje NSU in po potrebi vodje statističnega področja pri drugih nacionalnih organih, ki pripravljajo evropsko statistiko, se lahko s tem organom posvetujejo. Postopki zaposlovanja, premeščanja in odpuščanja članov teh organov so pregledni in temeljijo le na strokovnih merilih in ne na političnih razlogih.";

"

(4)  v členu 6 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:"

„2. Na ravni Unije Komisija (Eurostat) neodvisno zagotavlja pripravo evropske statistike v skladu z veljavnimi pravili in statističnimi načeli prek sodelovanja in usklajevanja z NSU. ▌

3.  Brez poseganja v člen 5 Protokola o Statutu Evropskega sistema centralnih bank (statut ESCB) in Evropske centralne banke Komisija (Eurostat) koordinira statistične dejavnosti institucij in organov Unije, zlasti za zagotovitev doslednosti in kakovosti podatkov ter čim manjše breme poročanja. Komisija (Eurostat) lahko v ta namen povabi katero koli institucijo ali organ Unije, da se z njo posvetuje ali sodeluje pri razvoju metod in sistemov za statistične namene na svojem področju pristojnosti. Taka Institucija ali organ, ki predlaga pripravo statističnih podatkov, se posvetuje s Komisijo (Eurostatom) in upošteva vsako priporočilo, ki ga v zvezi s tem predloži.";

"

(4a)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 6a

Generalni direktor Komisije (Eurostata)

1.  Statistični urad Komisije (Eurostat) vodi generalni direktor. Generalnega direktorja imenuje Komisija za sedemletni mandat brez možnosti podaljšanja v skladu s postopkom iz odstavka 2.

2.  Komisija objavi razpis za zbiranje prijav v Uradnem listu Evropske unije najpozneje šest mesecev pred iztekom mandata trenutnega generalnega direktorja. Postopek zaposlovanja, premeščanja in odpustitve generalnega direktorja poteka v skladu z načelom enakih možnosti, zlasti glede na spol, je pregleden in temelji na strokovnih merilih in ne na političnih razlogih. Komisija imenuje generalnega direktorja po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Svetom.

3.  Generalni direktor je izključno odgovoren za odločanje o procesih, statističnih metodah, standardih in postopkih ter o vsebini in izbiri časa objav in publikacij vseh statističnih podatkov, ki jih pripravi Komisija (Eurostat). Generalni direktor je pooblaščen za odločanje o vseh zadevah v zvezi z notranjim upravljanjem Komisije (Eurostata). Pri izvajanju teh nalog generalni direktor deluje neodvisno ter ne zahteva in ne sprejema navodil od nobene vlade, institucije, organa, urada ali agencije. Če generalni direktor meni, da je zaradi ukrepa Komisije ogrožena njegova neodvisnost, o tem takoj obvesti Evropski parlament.

4.  Generalni direktor je odgovoren za statistične dejavnosti in izvrševanje proračuna Komisije (Eurostata). Vsako leto se v okviru statističnega dialoga sreča z ustreznim odborom EP in z njim razpravlja o zadevah, povezanih z upravljanjem statističnih podatkov, metodologijo in statističnimi inovacijami, ter izrazi svoje pripombe k vprašanjem dodelitve proračunskih sredstev v zvezi s statističnimi dejavnostmi Komisije (Eurostata).

5.  Komisija se pred izrekom disciplinskih ukrepov generalnemu direktorju posvetuje z Evropskim parlamentom. Disciplinski ukrepi se generalnemu direktorju lahko izrečejo le na podlagi utemeljenega sklepa, ki se posreduje v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu svetovalnemu organu za upravljanje statističnih podatkov.“;

"

(5)  v členu 11 se dodajo naslednji odstavki:"

„3. Države članice in Komisija sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvajanje statističnih načel iz člena 2(1), da se ohrani zaupanje v evropsko statistiko. Ta načela se natančno opredelijo v Kodeksu ravnanja.

3a.   „Zaveza za zaupanje v statistiko" je namenjena zagotavljanju zaupanja javnosti v evropsko statistiko in napredka pri izvajanju statističnih načel iz Kodeksa ravnanja, in sicer z vključevanjem držav članic in Komisije v določanje posebnih političnih zavez na ustrezne načine in njihovemu objavljanju na svojih spletiščih, vključno s povzetkom za državljane, da bi dosegli splošno zaupanje v statistiko.

3b.  Komisija redno spremlja te zaveze na podlagi letnih poročil, ki jih pošiljajo države članice.

Če zadevna država članica do …(9) ne objavi zaveze za zaupanje v statistiko, Komisiji predloži poročilo o napredku pri izvajanju Kodeksa ravnanja in po potrebi o prizadevanjih za vzpostavitev take zaveze ter ga objavi.

Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o objavljenih zavezah in po potrebi o poročilih o napredku do…(10)*.

3c.  Zaveze na strani Komisije (Eurostata) redno spremlja Evropski svetovalni organ za upravljanje statističnih podatkov na podlagi letnega poročila, ki ga predloži Komisija. Evropski svetovalni organ za upravljanje statističnih podatkov poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju teh zavez do …(11).";

"

(6)  člen 12 se spremeni:

(a)  odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:"

2. Posebne zahteve glede kakovosti, kot so ciljne vrednosti in minimalni standardi za pripravo statistike, se lahko določijo tudi v področni zakonodaji.

Za zagotovitev enotne uporabe meril kakovosti iz odstavka 1 tega člena za podatke, ki jih zajema sektorska zakonodaja na posameznih statističnih področjih, Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi ureditev, strukturo in pogostost poročil o kakovosti, ki so določena v sektorski zakonodaji. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(2).

3.  Države članice Komisiji (Eurostatu) predložijo poročila o kakovosti posredovanih podatkov, ki vključujejo morebitne pomisleke o natančnosti podatkov. Komisija oceni kakovost posredovanih podatkov na podlagi ustrezne analize ter pripravi in objavi poročila in sporočila o kakovosti evropske statistike.";

"

(b)  dodata se naslednja odstavka:"

„3a. Zaradi preglednosti Komisija (Eurostat) po potrebi javno razkrije svojo oceno kakovosti nacionalnih prispevkov k evropski statistiki.

3b.  Kadar sektorska zakonodaja predvideva kazni v primerih, ko države članice napačno prikažejo statistične podatke, lahko Komisija v skladu s Pogodbama in sektorsko zakonodajo po potrebi sproži in opravi preiskave ter po potrebi inšpekcijske preglede na kraju samem, da bi ugotovila, ali je bilo to napačno prikazovanje hujša in namerna kršitev ali je izhajalo iz hude malomarnosti. Komisija lahko zahteva, da preiskovane države članice zagotovijo ustrezne informacije.

3c.  Kadar Komisija meni, da država članica ni izpolnila svojih obveznosti iz te Uredbe ali veljavne sektorske zakonodaje, ki se nanašajo na prikazovanje statističnih podatkov, ravna v skladu s členom 258 Pogodbe.“;

"

(7)  v členu 13 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Evropski statistični program določa okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, glavna področja in cilje načrtovanih ukrepov za obdobje, ki ustreza obdobju večletnega finančnega okvira. Sprejmeta ga Evropski parlament in Svet. K oceni njegovega vpliva in stroškovne učinkovitosti prispevajo neodvisni strokovnjaki.“;

"

(7a)  v členu 14 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme odločitev o začasnem neposrednem statističnem ukrepu, če:

   (a) ukrep ne predvideva zbiranja podatkov za več kot tri referenčna leta;
   (b) so podatki že na voljo ali dostopni pri NSU in drugih pristojnih nacionalnih organih ali pa se lahko pridobijo neposredno z uporabo ustreznih vzorcev za opazovanje statistične populacije na ravni Unije, z ustrezno uskladitvijo z NSU in drugimi nacionalnimi organi; in
   (c) Unija zagotovi finančna sredstva za NSU in druge nacionalne organe, s katerimi krijejo dodatne nastale stroške, v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(12).

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(2).";

"

(7b)  člen 17 se nadomesti z naslednjim besedilom:"

„Člen 17

Letni delovni program

Komisija Odboru za evropski statistični sistem do 30. aprila predloži svoj letni delovni program za naslednje leto.

Pri pripravi delovnega programa Komisija zagotovi učinkovito določanje prednostnih nalog, vključno s pregledovanjem, poročanjem o statističnih prednostnih nalogah in dodeljevanjem finančnih sredstev. Komisija v največji možni meri upošteva pripombe Odbora za evropski statistični organ. Njen delovni program temelji na evropskem statističnem programu in določi zlasti:

   (a) ukrepe, ki jih Komisija obravnava kot prednostne, ob upoštevanju potreb politik Unije, nacionalnih finančnih omejitev in finančnih omejitev Unije ter obremenitve;
   (b) pobude v zvezi s pregledom prednostnih nalog, vključno z negativnimi prednostnimi nalogami, in zmanjšanjem obremenitve pošiljateljev podatkov in pripravljavcev statistik; in
   (c) postopke in vse pravne instrumente, ki jih je Komisija predvidela za izvajanje delovnega programa.";

"

(8)  vstavi se naslednji člen:"

Člen 17a

Dostop, uporaba in povezovanje administrativnih zbirk

1.  Za zmanjšanje bremena dajalcev podatkov imajo NSU, drugi nacionalni organi iz člena 4 ter Komisija (Eurostat) takoj in brezplačno pravico dostopa in uporabe vseh administrativnih zbirk ter pravico povezovanja teh administrativnih zbirk s statistiko, kolikor je to potrebno za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, pripravljene v skladu s to uredbo.

2.  Z NSU in Komisijo (Eurostatom) se opravi posvetovanje, vključeni pa so tudi v zasnovo, nadaljnji razvoj in prenehanje administrativnih zbirk, ki so jih pripravili in jih vzdržujejo drugi organi, s čimer se omogoči nadaljnja uporaba teh zbirk za namen priprave evropske statistike. Vabljeni so k sodelovanju v standardizacijskih dejavnostih v zvezi z administrativnimi zbirkami, ki so pomembne za pripravo evropske statistike.

3.  Brez poseganja v statut ESCB in neodvisnost centralnih bank sta dostop in vključenost NSU, drugih nacionalnih organov ter Komisije (Eurostata) v skladu z odstavkoma 1 in 2 ▌omejena na administrativne zbirke v njihovem zadevnem sistemu javne uprave.

4.  Administrativnim zbirkam, ki jih njihovi lastniki dajo na voljo NSU, drugim nacionalnim organom in Komisiji (Eurostatu), da bi jih uporabili pri pripravi evropske statistike, so priloženi ustrezni metapodatki.

5.  NSU in upravljavci administrativnih zbirk vzpostavijo potrebne mehanizme sodelovanja.“;

"

(8a)  v členu 20(4) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„NSU, drugi nacionalni organi in Komisija (Eurostat) sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev usklajenosti načel in smernic glede fizičnega in logičnega varstva zaupnih podatkov. Komisija zagotovi to usklajenost z izvedbenimi akti. Ti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(2).";

"

(9)  v členu 23 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Ureditev, pravila in pogoji v zvezi z dostopom na ravni Unije se vzpostavijo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(2).“;

"

(10)  člen 24 se črta;

(10a)  člen 26 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 26

Kršitev statistične zaupnosti

Države članice in Komisija sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje in kaznovanje kršitev statistične zaupnosti. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.";

"

(12)  člen 27 se nadomesti z naslednjim:"

Člen 27

Odbor

1.  Komisiji pomaga Odbor za evropski statistični sistem. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta*.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

____________________

* Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije.".

"

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 374, 4.12.2012, str. 2.
(2) UL C 374, 4.12.2012, str. 2.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 21. novembra 2013.
(4)Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).
(5)Uredba (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (UL L 306, 23.11.2011, str. 12).
(6) Uredba (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju (UL L 140, 27.5.2013, str. 11).
(7) Sklep Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 184, 17.7.1999, str. 23).
(8) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(9) Tri leta po začetku veljavnosti Uredbe (COD 2012/0084).
(10)* Tri leta in šest mesecev po začetku veljavnosti Uredbe (COD 2012/0084).
(11) Tri leta po začetku veljavnosti Uredbe (COD 2012/0084).
(12) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).


Program Evropske unije za socialne spremembe in inovacije ***I
PDF 274kWORD 56k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. novembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Programu Evropske unije za socialne spremembe in inovacije (COM(2011)0609 – C7-0318/2011 – 2011/0270(COD))
P7_TA(2013)0506A7-0241/2012

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2011)0609),

–  ob upoštevanju členov 294(2), 46(d), 149, 153(2)(a) in tretjega odstavka člena 175 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7-0318/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem navaja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 23. februarja 2012(1) ,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 3. maja 2012(2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 10. julija 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za regionalni razvoj in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0241/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 21. novembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o Programu Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije („EaSI“) in spremembi Sklepa št. 283/2010/EU o ustanovitvi Evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress za zaposlovanje in socialno vključenost

P7_TC1-COD(2011)0270


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1296/2013.)

(1) UL C 143, 22.5.2012, str. 88
(2) UL C 225, 27.7.2012, str. 167.


Program za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) ***I
PDF 86kWORD 45k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. novembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za okoljske in podnebne ukrepe (LIFE) (COM(2011)0874 – C7-0498/2011 – 2011/0428(COD))
P7_TA(2013)0507A7-0294/2012

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0874),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0498/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. aprila 2012(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 19. julija 2012(2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 17. julija 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za regionalni razvoj (A7-0294/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  upošteva izjavi Komisije, priloženi k tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 21. novembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 614/2007

P7_TC1-COD(2011)0428


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1293/2013.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

IZJAVI KOMISIJE

Najvišji znesek, ki se lahko dodeli enemu integriranemu projektu

Komisija pripisuje velik pomen zagotavljanju sorazmerne porazdelitve sredstev med integrirane projekte, da bi jih financirala čim več in zagotovila njihovo uravnoteženo porazdelitev med vsemi državami članicami. V zvezi s tem bo Komisija pri obravnavi osnutka delovnega programa s člani odbora za program LIFE predlagala najvišji znesek, ki se lahko dodeli enemu integriranemu projektu. Ta predlog bo predložen kot del metodologije za izbiro projektov, ki jo je treba sprejeti kot del večletnega delovnega programa.

Stanje financiranja biotske raznovrstnosti v čezmorskih državah in ozemljih

Komisija pripisuje velik pomen varstvu okolja in biotske raznovrstnosti v čezmorskih državah in ozemljih, kot je razvidno iz predloga Sklepa o pridružitvi čezmorskih držav, ki zajema ta sektorja na področjih sodelovanja med Evropsko unijo ter čezmorskimi državami in ozemlji ter opredeljuje različne ukrepe, ki bi jih v zvezi s tem lahko financirala Evropska unija.

Pripravljalni ukrep BEST je bil uspešna pobuda, ki so jo sprejeli čezmorske države in ozemlja ter ki je prinesla oprijemljive rezultate za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve. Ker se BEST končuje, se Komisija nagiba k njegovemu nadaljevanju v okviru enega od novih instrumentov, in sicer programa o svetovnih javnih dobrinah in izzivih v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje.

Ta posebna možnost za financiranje biotske raznovrstnosti v čezmorskih državah in ozemljih bo dopolnjena z možnostmi iz člena 6 programa LIFE za obdobje 2014–2020.

(1) UL C 191, 29.6.2012, str. 111.
(2) UL C 277, 13.9.2012, str. 61.


Akcijski program za obdavčitev ***I
PDF 272kWORD 50k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. novembra 2013 o spremenjenem predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o akcijskem programu za obdavčitev v Evropski uniji za obdobje 2014–2020 (Fiscalis 2020) in razveljavitvi Odločbe št. 1482/2007/ES (COM(2012)0465 – C7-0242/2012 – 2011/0341B(COD))
P7_TA(2013)0508A7-0399/2012

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0465),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 114, 197 in 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0242/2012),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 28. maja 2013, da bo Svet odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 22. februarja 2012(1),

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za proračun (A7-0399/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 21. novembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi akcijskega programa za izboljšanje delovanja sistemov obdavčitve v Evropski uniji za obdobje 2014–2020 (Fiscalis 2020) in razveljavitvi Odločbe št. 1482/2007/ES

P7_TC1-COD(2011)0341B


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1286/2013.)

(1) UL C 143, 22.5.2012, str. 48.


Akcijski program za carine ***I
PDF 277kWORD 68k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. novembra 2013 o spremenjenem predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o akcijskem programu za carino v Evropski uniji za obdobje 2014–2020 (Carina 2020) in razveljavitvi Odločbe št. 624/2007/ES (COM(2012)0464 – C7-0241/2012 – 2011/0341A(COD))
P7_TA(2013)0509A7-0026/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0706) in spremenjenega predloga (COM(2012)0464),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 33 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0241/2012),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 17. julija 2013, da bo Svet odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenja Odbora za proračun (A7-0026/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri svojo izjavo, priloženo k tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 21. novembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2013 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi akcijskega programa za carino v Evropski uniji za obdobje 2014–2020 (Carina 2020) in razveljavitvi Odločbe št. 624/2007/ES

P7_TC1-COD(2011)0341A


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1294/2013.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA

Učinkoviti, uspešni, sodobni in usklajeni pristopi k carinskemu nadzoru na zunanjih mejah Unije so bistveni za:

–  zaščito finančnih interesov Unije in njenih držav članic,

–  boj proti nezakoniti trgovini ob omogočanju olajšav za zakonito poslovno dejavnost,

–  zagotavljanje varnosti in zaščite Unije ter njenih prebivalcev in varstva okolja,

–  varstvo pravic intelektualne lastnine in

–  zagotovitev skladnosti s skupno trgovinsko politiko.

Za izvajanje tega nadzora je bistvenega pomena, da ima carina dostop do ustreznih orodij, kot sta oprema in tehnologija za odkrivanje. Potreba po teh orodjih je med drugim ponazorjena v poročilu Europola o oceni ogroženosti na področju organiziranega kriminala za leto 2011, v katerem je navedeno, da gospodarske posledice tihotapljenja cigaret za proračune držav članic in Unije pomenijo izgubo, ocenjeno na okoli 10 milijard EUR na leto.

Instrumenti večletnega finančnega okvira, ki so na voljo za sofinanciranje nabave takih orodij, trenutno niso v celoti izkoriščeni. Za dosego učinkovite dodelitve virov financiranja Evropski parlament poziva Komisijo, naj najpozneje do sredine leta 2018 pripravi poročilo o zagotovitvi potrebnih finančnih virov za nakup ustreznih orodij za carinski nadzor na področju iz točke (a) člena 3(1) PDEU, vključno z možnostjo dodelitve teh virov prek enotnega sklada.


Zavarovanje in pozavarovanje (Spremembe k Solventnost II) ***I
PDF 268kWORD 37k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. novembra 2013 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/138/ES o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) glede datumov za prenos in uporabo ter datuma za razveljavitev nekaterih direktiv (COM(2013)0680 – C7-0315/2013 – 2013/0327(COD))
P7_TA(2013)0510A7-0352/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0680),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 53(1) in 62 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0315/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 in člena 46(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7‑0352/2013),

A.  ker je zaradi nujnosti zadeve upravičeno izvesti glasovanje pred osemtedenskim rokom, določenim v členu 6 protokola št. 6 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 21. novembra 2013 z namenom sprejetja Direktive 2013/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/138/ES (Solventnost II) glede datumov za prenos in uporabo ter datuma razveljavitve nekaterih direktiv (Solventnost I)

P7_TC1-COD(2013)0327


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2013/58/EU.)


Stanje izvajanja razvojne agende iz Dohe
PDF 130kWORD 66k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. novembra 2013 o stanju izvajanja razvojne agende iz Dohe in pripravah na deveto ministrsko konferenco STO (2013/2740(RSP))
P7_TA(2013)0511B7-0494/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju deklaracije ministrske konference Svetovne trgovinske organizacije (STO) iz Dohe z dne 14. novembra 2001,

–  ob upoštevanju deklaracije ministrske konference STO iz Hongkonga z dne 18. decembra 2005,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. aprila 2006 o oceni kroga pogajanj iz Dohe po ministrski konferenci STO v Hongkongu(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. aprila 2008 z naslovom Reformirani Svetovni trgovinski organizaciji naproti(2),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razvojni agendi iz Dohe, zlasti z dne 9. oktobra 2008(3), 16. decembra 2009(4) in 14. septembra 2011(5),

–  ob upoštevanju deklaracije, sprejete 29. maja 2013 na 28. seji usmerjevalnega odbora parlamentarne konference o STO,

–  ob upoštevanju izjav na neuradnih srečanjih odbora za trgovinska pogajanja 11. aprila in 3. junija 2013 ter na njegovem uradnem srečanju 22. julija 2013,

–  ob upoštevanju razvojnih ciljev tisočletja Organizacije združenih narodov,

–  ob upoštevanju četrtega splošnega pregleda pomoči za trgovino, ki je potekal od 8. do 10. julija 2013,

–  ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker se je krog pogajanj iz Dohe začel leta 2001 z namenom, da se ustvarijo nove trgovinske priložnosti, okrepijo večstranska trgovinska pravila in obravnavajo trenutna neravnovesja v sistemu trgovanja, in sicer tako, da se v središče pogajanj postavijo potrebe in interesi držav v razvoju, zlasti najmanj razvitih držav; ker navedeni cilji izhajajo iz prepričanja, da lahko večstranski sistem, ki temelji na več pravičnih in nepristranskih pravilih, prispeva k pravični in pošteni trgovini, usmerjeni h gospodarskemu razvoju vseh celin in k odpravljanju revščine;

B.  ker se EU nenehno zavzema za odločen večstranski in na pravilih temelječ pristop k trgovini, obenem pa priznava, da utegnejo tudi dopolnjevalni pristopi, kot so dvostranski, regionalni in večstranski sporazumi, spodbujati odpiranje trgovine, zlasti z liberalizacijo in nadgradnjo pravil in disciplin na političnih področjih, ki jih STO obravnava v manjši meri, ter podpirati večstranski sistem, kadar so navedeni sporazumi skladni z zahtevami STO;

C.  ker so STO in pravila, navedena v sporazumih pod okriljem STO, izjemno pomembne, saj preprečujejo vsesplošni protekcionizem v pravem pomenu besede, ki se že od tridesetih let prejšnjega stoletja pojavlja kot odgovor na najresnejše finančne in gospodarske krize;

D.  ker odprto in pravično večstransko trgovino bolj kot trgovinske tarifne ovire, ki se z napredovanjem globalizacije postopoma odpravljajo, ovirajo različne netarifne ovire;

E.  ker je ministrsko zasedanje STO, s katerim so želeli skleniti krog pogajanj iz Dohe, konec julija 2008 zastalo na mrtvi točki;

F.  ker je v zadnjih letih prišlo do več poskusov in pobud, da bi zastali razvojni agendi iz Dohe dali prepotreben zagon;

G.  ker bo od 3. do 6. decembra 2013 v Indoneziji potekala deveta ministrska konferenca STO;

1.  ponovno izraža popolno zavezanost trajni vrednoti multilaterizma, vendar podpira strukturno reformo STO, ki je potrebna za zagotovitev odprtega in pravičnega trgovinskega sistema brez diskriminacije, ki bo temeljil na skupnih pravilih ter v večji meri upošteval vlogo in interese malih in srednjih podjetij;

2.  poudarja sistemski pomen tega, da se na deveti ministrski konferenci doseže ambiciozen in uravnotežen rezultat, ki bi bil sprejemljiv za vse članice STO in bi pripomogel pripraviti pogoje za nadaljnja večstranska pogajanja;

3.  poziva k trgovinski agendi, temelječi na pravični in pošteni trgovini, ki bo osredotočena na razvoj in koristila vsem; poudarja, kako pomembno je v pogajanjih v celoti upoštevati posebne potrebe in interese držav v razvoju z nizkim dohodkom in najmanj razvitih držav; ponavlja, da je nujno treba zagotoviti, da bo načelo posebne in različne obravnave sestavni del vseh plasti pogajanj in da bo odražalo različne stopnje gospodarskega razvoja članic STO, kot je določeno v odstavku 44 deklaracije ministrske konference iz Dohe; meni, da morajo biti smiselne določbe načela posebne in različne obravnave natančnejše, redno pregledane in namenske;

4.  meni, da je trgovinska liberalizacija pomembno orodje za zagotavljanje trajnostne gospodarske rasti in razvoja, vendar jo morajo spremljati ustrezne dopolnilne politike, ki zajemajo makro- in mikroekonomsko posredovanje, pa tudi proračunsko preglednost, fiskalno politiko in enakost pri obdavčevanju, upravno poenostavitev, izobraževanje in usposabljanje, institucionalne reforme in socialno politiko, da bi kolikor mogoče povečali in bolje porazdelili koristi trgovinskih reform ter učinkovito izravnali vse negativne učinke;

5.  poudarja, da so članice STO ugotovile, da nekatere države še vedno nimajo človeških, institucionalnih in infrastrukturnih zmogljivosti, da bi lahko učinkovito sodelovale v mednarodni trgovini, zato morajo večstranski sistem pospremiti tudi izboljšave v trgovinski zmogljivosti, kar pomembno dopolnjuje razvojno agendo iz Dohe; prav tako meni, da mora biti pomoč državam, ki se želijo pridružiti STO, še naprej prednostna naloga;

6.  v zvezi s tem spominja na uspešno vlogo pobude o pomoči za trgovino; obžaluje, da so bila prvič po začetku izvajanja leta 2005 sredstva za obveznosti v letu 2011 zmanjšana zaradi finančne krize, zato je upadla podpora velikim gospodarskim infrastrukturnim projektom, zmanjšale pa so se tudi obveznosti v prometnem in energetskem sektorju; ugotavlja, da lahko tehnična pomoč na področju trgovinskih in večstranskih pobud, kot je preferencialna tarifna obravnava v okviru STO, pomaga nadomestiti navedeno zmanjšanje obveznosti; poziva članice STO, zlasti razvite države in gospodarstva v vzponu, naj bolje izkoristijo to priložnost;

7.  vztraja pri tem, da je treba prenoviti sistem STO, pri tem pa upoštevati zahteve malih in srednjih podjetij v mednarodni trgovini ter potrebo po enostavnejših pravilih, tako na področju spodbujanja trgovine kot v sistemih mednarodnih arbitražnih razsodišč, da bi se izognili težavam, ki jih prinašajo spori s carinskimi ali trgovinskimi organi v nekaterih državah članicah STO;

8.  spominja na četrto revizijsko konferenco o pomoči za trgovino, ki je potekala julija 2013 v Ženevi in na kateri so bile dokazane koristi, ki jih imajo države v razvoju od svetovnih trgovinskih verig; poudarja pa, da so udeleženci opredelili s trgovino povezane omejitve, ki preprečujejo podjetjem iz držav v razvoju, da bi se povezala ali povzpela po verigi vrednosti, pri čemer gre za neustrezno infrastrukturo, visoke stroške prevoza in pošiljanja, neustrezen dostop do financiranja trgovine, nezmožnost pritegniti neposredne tuje naložbe, pomanjkanje primerjalne prednosti ter visoki stroški vstopa na trg;

9.  priznava pomembnost kmetijskega sektorja; meni, da bi morala EU podpreti ukrepe, ki obravnavajo pereče težave prehranske varnosti v državah v razvoju; v zvezi s tem opozarja, da bi morala EU zagotoviti skladnost med različnimi politikami EU na področju zunanjega delovanja, kot je zlasti zapisano v členih 205 do 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter členu 21 Pogodbe o Evropski uniji, in sicer med razvojno politiko in skupno trgovinsko politiko, pri tem pa upoštevati potrebe in pomisleke tako držav članic kot držav v razvoju;

10.  poziva razvite države in gospodarstva v vzponu, naj sledijo pobudi EU „vse razen orožja“ in najmanj razvitim državam ponudijo 100 % dostop do trgov brez carin in kvot ter zagotovijo izvajanje dodeljevanja storitev v najmanj razvitih državah;

11.  meni, da bi zavezujoč sporazum o olajševanju trgovine prinesel precejšnje koristi vsem članicam STO, zlasti državam v razvoju in ustreznim gospodarskim akterjem, saj bi povečal preglednost in pravno varnost, zmanjšal upravne stroške in skrajšal carinske postopke, s tem pa bi bilo mogoče v celoti izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja vse večja razširjenost regionalnih in svetovnih oskrbovalnih verig, mala in srednja podjetja pa bi lahko izkoristila prednosti bolj odprtih trgov; poudarja, da bi bilo treba državam v razvoju še naprej zagotavljati krepitev zmogljivosti in tehnično pomoč, da bi lahko te države povečale proizvodno zmogljivost in izkoristile prednosti večjega deleža dodane vrednosti v svetovnih verigah vrednosti;

12.  opozarja, da študija učinkov razvojne agende iz Dohe, ki jo je pred kratkim naročila EU, kaže, da bi olajševanje trgovine v ekonomskem smislu utegnilo biti enakovredno seštevku prednosti liberalizacije blaga in storitev; spominja, da lahko že samo boljši carinski postopki svetovnemu BDP letno prinesejo 68 milijard EUR in da bi bilo olajševanje trgovine številnim državam v razvoju glavni vir prihodkov;

13.  meni, da bi bilo treba med prednostne naloge na ravni STO uvrstiti trgovinske in naložbene ovire, ki vplivajo na sektorje storitev, tudi IKT in telekomunikacije, strokovne poslovne storitve, finančne storitve, e-trgovanje, gradbeništvo, maloprodaja in distribucija; ti netarifni ukrepi, vključno s predpisi v posameznih državah članicah, omejitvami lastništva in različnimi kriznimi ukrepi (tudi diskriminatornimi določbami na področju javnih naročil), so zaradi večje dodane vrednosti trgovine s storitvami in položaja EU kot največje izvoznice storitev izjemno pomembni;

14.  zato pozdravlja začetek pogajanj o večstranskem sporazumu o trgovini s storitvami, kar je v skladu s ciljem osme ministrske konference o iskanju novih načinov, da bi se s članstvom v STO dodatno liberalizirala trgovina s storitvami; poudarja, da je EU zavezana spodbujanju dela na tem področju in prizadevanju za večstranskost sporazuma o trgovini s storitvami, in sicer tako, da bi prevzela opredelitve, pravila in načela, ki tvorijo jedro splošnega sporazuma o trgovini s storitvami; poudarja, kako pomembno je zagotoviti velikopoteznost sporazuma, razširiti njegov obseg in poglobiti pravila glede liberalizacije trgovine s storitvami, istočasno pa ohraniti nacionalne politične cilje članic STO in njihovo pravico do urejanja storitev splošnega pomena in sprejemanja dvostranskih in večstranskih obveznosti, rezultat pa čvrsto umestiti v strukturo STO;

15.  meni, da lahko prenos tehnologije spodbudi gospodarsko rast in pospeši trgovino; pozdravlja nadaljevanje pogajanj o širitvi Sporazuma o trgovini z izdelki informacijske tehnologije, ki povečuje tako nabor vključenih izdelkov kot število držav na njegovem področju uporabe; odločno spodbuja vse udeleženke pogajanj, naj si še naprej prizadevajo doseči dogovor pred deveto ministrsko konferenco;

16.  pozdravlja revizijo večstranskega sporazuma STO o javnih naročilih, kot je bila dogovorjena marca 2012, in priznava, kako pomembno je, da EU ratificira ta sporazum pred deveto ministrsko konferenco, da bo lahko začel veljati pred letom 2014; meni, da bodo jasnejša in strožja pravila za postopke oddaje povečala preglednost javnih naročil in skupaj z obsežnejšim seznamom blaga in storitev ter subjektov podpisnicam nudila več priložnosti; poziva članice STO, predvsem države v razvoju in sedanje opazovalke večstranskega sporazuma o javnih naročilih, naj razmislijo o pristopu k sporazumu, da bi lahko izkoristile nove določbe o večji prožnosti za države v razvoju in uživale prednosti sporazuma;

17.  pozdravlja junija 2013 sprejeto odločitev, da se izjema za najmanj razvite države v zvezi s trgovinskimi vidiki pravic intelektualne lastnine podaljša za osem let do 1. julija 2021, kar je dodaten način, da se prepreči uvedba enakega pristopa za vse in se namesto tega upoštevajo posebnosti držav v razvoju;

18.  spodbuja članice STO, naj proaktivno podprejo prizadevanja STO za uspešno in učinkovito vzpostavitev delovnih odnosov in poglobitev sodelovanja z drugimi mednarodnimi organizacijami, katerih delo vpliva na svetovnotrgovinske pogovore, zlasti z Mednarodno organizacijo dela, Svetovno zdravstveno organizacijo ter OZN in njenimi agencijami in organi, na primer Konferenco o trgovini in razvoju, Organizacijo za prehrano in kmetijstvo, Programom Združenih narodov za okolje, Programom Združenih narodov za razvoj in Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja, pa tudi Mednarodnim denarnim skladom, Svetovno banko in OECD, da bi zagotovili vzajemno podporo in sinergijo med trgovinskimi in netrgovinskimi vprašanji; podpira prizadevanja za sprejetje mednarodnih standardov in regulativno sodelovanje;

19.  poziva k temeljitemu razmisleku o tem, kako bi vprašanja netrgovinske narave bolje prilagodili pravilom STO, da bi članicam omogočili uresničevanje legitimnih političnih ciljev, hkrati pa ohranili dostop do trga; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba odločno podpreti prizadevanja za sprejetje in učinkovito izvajanje mednarodnih standardov na socialnem področju ter na področju dela, okolja in človekovih pravic ter zagotoviti pomoč, ki jo potrebujejo države v razvoju, da bi izpolnile te standarde;

20.  je prepričan, da lahko nezadostno razlikovanje med državami v razvoju kljub zelo različnim ravnem njihovega gospodarskega razvoja in njihovim posebnim potrebam pomeni oviro pri sprejemanju učinkovitih ukrepov v korist tem državam v skladu s ciljem, izraženim v okviru pogajalskega kroga iz Dohe, in lahko škoduje državam v razvoju, katerih potrebe so največje; poziva naprednejše države v razvoju, naj že med trenutnim krogom pogajanj prevzamejo svoj delež odgovornosti in prispevajo v skladu s svojo ravnjo razvoja in konkurenčnostjo v sektorju;

21.  meni, da bi bilo treba resno in na podlagi objektivnih meril, ki niso vezana samo na bruto domači proizvod, preučiti vprašanje kategorizacije ali podkategorizacije, ne samo za države v razvoju, pač pa tudi za vse druge članice STO, da bi bilo mogoče ločeno uporabljati obstoječe sporazume ali sporazume, o katerih še potekajo pogajanja;

22.  meni, da je bistvenega pomena izpolniti razvojni mandat že dolgo trajajočega kroga pogajanj iz Dohe; zato poziva vse članice STO, naj ob upoštevanju končnega cilja preučijo vse možnosti, ki so na voljo, da bi dosegli uravnotežen rezultat;

23.  vztraja pri tem, da bi morala EU še naprej imeti vodilno vlogo pri spodbujanju oprijemljivega napredka pri tekočih pogajanjih STO, da bi v bližnji prihodnosti dokončno sklenili krog pogajanj o razvoju iz Dohe, s posredovanjem med različnimi stališči članic STO pa tudi pri olajševanju celovitega sodelovanja najmanj razvitih držav v svetovni trgovini;

24.  poudarja, kako pomembna je STO pri izvajanju in uveljavljanju zavezujočih obveznosti in reševanju trgovinskih sporov;

25.  meni, da bi morale članice STO kljub temu okrepiti prizadevanja na drugih področjih, opredeljenih v deklaraciji z ministrske konference iz Dohe, kot je trgovina z okoljskim blagom in storitvami, ki bi lahko znatno prispevala k trajnostnemu razvoju in preprečevanju posledic podnebnih sprememb; poziva članice STO, naj se seznanijo s seznamom okoljskega blaga organizacije APEC; poziva EU, naj se še naprej zavzema za sklenitev sporazuma o okoljski tehnologiji, katerega cilj je znižanje tarif za proizvode okoljske tehnologije, in razjasni pravno razmerje med pravili STO in večstranskimi okoljskimi sporazumi;

26.  poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da bo Parlament še naprej tesno vključen v priprave na deveto ministrsko konferenco, ki bo na Baliju od 3. do 6. decembra 2013, da bo sproti prejemal obvestila in da se ga bo potrebi med ministrsko konferenco povprašalo po mnenju; poziva Komisijo, naj pri drugih članicah STO še naprej zagovarja povečanje pomena parlamentarne razsežnosti STO;

27.  poziva članice STO, naj okrepijo parlamentarno razsežnost STO in tako zagotovijo demokratično legitimnost; v zvezi s tem poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo imeli poslanci boljši dostop do trgovinskih pogajanj in bodo vključeni v oblikovanje in izvajanje odločitev STO ter da se bo izvajal ustrezen nadzor nad trgovinskimi politikami v dobrobit njihovih državljanov; zato poziva k ustanovitvi stalne evropske parlamentarne delegacije v STO;

28.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter generalnemu direktorju STO.

(1) UL C 293 E, 2.12.2006, str. 155.
(2) UL C 259 E, 29.10.2009, str. 77.
(3) UL C 9 E, 15.1.2010, str. 31.
(4) UL C 286 E, 22.10.2010, str. 1.
(5) UL C 51 E, 22.2.2013, str. 84.


Akcijski načrt za podjetništvo 2020 - Oživitev podjetniškega duha v Evropi
PDF 290kWORD 75k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. novembra 2013 o akcijskem načrtu za podjetništvo 2020 – oživitev podjetniškega duha v Evropi (2013/2532(RSP))
P7_TA(2013)0512B7-0466/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o akcijskem načrtu za podjetništvo 2020 – oživitev podjetniškega duha v Evropi (O-000110/2013 – B7-0520/2013),

–  ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,

I.Podjetniški duh in podjetniško izobraževanje

1.  pričakuje, da bodo vsi predlagani ukrepi za spodbujanje podjetništva na nacionalni in evropski ravni namenjeni vsem vrstam podjetništva, tudi svobodnim poklicem, zadrugam, obrtem in socialnim podjetjem;

2.  opominja, da so poslovne in podjetniške sposobnosti ter spretnosti bistvene kompetence na področju vseživljenjskega učenja ter da so zaradi nizke gospodarske rasti in visoke brezposelnosti zlasti mladih potrebni odločnejši kratkoročni in srednjeročni ukrepi za spodbujanje in omogočanje podjetništva;

3.  potrjuje, da so države članice odgovorne za poslovno, podjetniško in socialno izobraževanje in usposabljanje ter da so programi usposabljanja pogosto bolj usmerjeni in stroškovno učinkoviti, če so oblikovani na lokalni in nacionalni ravni; meni, da bi pobude EU mogle in morale koristno dopolniti ukrepe držav članic na tem področju, predvsem s sodelovanjem in izmenjavo najboljših praks;

4.  poudarja, da je treba dati spodbude delodajalcem, ki nizkokvalificiranim ali nekvalificiranim osebam (tudi Romom) nudijo usposabljanje in priložnosti, da pridobijo praktične izkušnje neposredno na delovnem mestu;

5.  v sedanjem času gospodarske negotovosti je zaskrbljen zaradi upada števila državljanov EU, ki razmišljajo o samozaposlitvi; meni, da bi morale EU in države članice okrepiti usklajena prizadevanja, da bi izboljšale podjetniško kulturo v Evropi in preučile možnosti sprejetja posebnih ukrepov in ciljev, s katerimi bi podjetništvo spet postalo privlačno, tudi za kvalificirane delavce s strokovnimi izkušnjami ter predvsem v sektorjih, ki imajo strateški pomen za Unijo; verjame na primer, da je treba vzpostaviti močno povezavo med temi pobudami in dejavnostmi Komisije na področju industrijske politike; meni, da bi morali takšni ukrepi zajemati tudi ukrepe za lažjo ustanovitev podjetja;

6.  je seznanjen s predlaganimi ukrepi in pobudami Komisije o podjetniškem izobraževanju in usposabljanju ter poziva države članice, naj jih nemudoma začnejo izvajati v skladu z načelom subsidiarnosti; v zvezi s tem opozarja na pobudo EU z naslovom „Nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta“; pozdravlja poziv državam članicam, naj podjetniško izobraževanje in usposabljanje vključijo v nacionalne programe kot ključne kompetence;

7.  meni, da je treba sprejeti pobude za vključitev trdnih meril trajnosti in socialne odgovornosti v podjetniško izobraževanje, da bi novim potencialnim podjetnikom zagotovili nove spretnosti za vodenje podjetja na način, ki krepi njegov pozitiven prispevek družbi, obenem pa ima kar najmanjši negativen učinek na ljudi in okolje;

8.  dojema mrežo odposlancev MSP kot potencialni osrednji forum za izmenjavo preizkušene prakse in za oceno napredka pri izvajanju ukrepov;

9.  podpira ambicije načrtovane uvedbe jamstva za mlade in pripravljenost, da se temu jamstvu namenijo ustrezna sredstva, saj je to pomemben ukrep za pomoč državam članicam pri njihovem prizadevanju za omilitev učinka ogromne brezposelnosti mladih, predvsem v državah, ki jih je močno prizadela kriza; poudarja pomen načrtovanih ukrepov za spodbujanje podjetništva ter podjetniškega izobraževanja in usposabljanja, saj so usmerjeni v ustvarjanje trajnostnih delovnih mest in nimajo skoraj nobenih nepričakovanih učinkov; poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo dodatne ukrepe, kot so davčne olajšave, da bi mala in srednja podjetja spodbudili k zaposlovanju mladih;

10.  poziva Komisijo, naj okrepi podporne in svetovalne ukrepe ter ukrepe pomoči za podjetja, predvsem za manjša, prek posredniških organizacij, in naj oblikuje programe, v okviru katerih bi starejši podjetniki, ki so motivirani za delo mentorja ali tutorja, z znanjem in izkušnjami pomagali mladim, ki odpirajo nova podjetja ali prevzemajo podjetja, ki jih je prizadela kriza;

11.  poziva Komisijo, naj spodbuja vzpostavitev grozdov, to je poslovnih omrežij in združenj, ki pomagajo zagotoviti konkurenčno prednost, imajo koristi od skupnega upravljanja človeških virov in povečujejo konkurenčnost;

12.  poudarja, da mala in srednja podjetja, ki uvedejo informacijske in komunikacijske tehnologije, rastejo dvakrat ali trikrat hitreje; zato poziva Komisijo, naj zagotovi ukrepe, ki bodo podjetnikom omogočili, da izkoristijo vse priložnosti, ki jih nudi enotni digitalni trg;

13.  poziva Komisijo in države članice, naj še naprej razvijajo program Erasmus za mlade podjetnike ter naj povečajo število nacionalnih kontaktnih točk, kjer je to potrebno; predlaga okrepitev uporabe obstoječih struktur Evropske podjetniške mreže; meni, da bi morali cilj določiti na 10.000 izmenjav letno z najmanj 10-odstotno letno rastjo, dokler ta cilj ni dosežen;

14.  vidi velik potencial v nadaljnji razširitvi programa za izmenjavo pripravnikov Leonardo in poudarja potrebo po tako imenovanih posredniških organizacijah, ki bodo mala in srednja podjetja podprla v organizacijskih vidikih (na primer pri iskanju ustreznih partnerjev v tujini, iskanju prostorov itd.); poudarja podjetniški potencial dvojnega usposabljanja (vajeništva) za diplomante;

15.  predlaga, da bi morale države članice imeti možnost, da zaprosijo za dodatna sredstva iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in Evropskega socialnega sklada, če se ta sredstva porabijo za financiranje kratkoročnih ukrepov, kot je podpora in svetovanje novoustanovljenim podjetjem in pri prenosu poslovanja, in ne za nadaljnje preseljevanje podjetij;

16.  predlaga tesnejše usklajevanje obstoječih in prihodnjih orodij za spodbujanje podjetništva, da bi ustvarili spodbude in sinergije na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

17.  pričakuje, da bo prihodnja Komisija v okviru svojih pristojnosti uvrstila spodbujanje podjetništva ter podjetniškega izobraževanja in usposabljanja med glavne teme ter da bo zagnala evropsko partnerstvo, v katerem bodo države članice ocenjene glede na svoj napredek, med drugim na podlagi naslednjih meril:

   (a) vključitev podjetniškega izobraževanja v nacionalne učne načrte, predvsem na področju prakse, kot so projekti šolskega podjetja in obvezna pripravništva pred koncem sekundarnega izobraževanja;
   (b) višina sredstev iz strukturnih skladov, namenjenih podjetniškemu izobraževanju in usposabljanju;
   (c) število udeležencev v podjetniških modulih v okviru sheme jamstva za mlade ali programov mobilnosti za nove podjetnike, predvsem mlade;
   (d) število mladih, ki želi ustanoviti podjetje po udeležbi v teh pobudah;

18.  spodbuja države članice, naj nemudoma sprejmejo nacionalne, regionalne in lokalne strategije za vključitev podjetniškega izobraževanja in usposabljanja v učne načrte (za osnovno, sekundarno, poklicno in univerzitetno izobraževanje ter izobraževanje odraslih); pričakuje, da bodo te strategije zajele vse vrste podjetij ter tudi socialne in okoljske učinke podjetništva; poudarja pomen praktično usmerjenih in interaktivnih elementov socialnega, poslovnega in podjetniškega izobraževanja in usposabljanja;

19.  meni, da poklicno izobraževanje in usposabljanje lahko zagotovita spretnosti, znanje in kompetence, ki so potrebne na trgu dela, predvsem za brezposelne, pa tudi svetovanje posameznikom v zvezi z iskanjem zaposlitve; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo zagotavljanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja po Evropi, da bi izboljšali preglednost, priznavanje in kakovost kompetenc in kvalifikacij, mobilnost učencev in delavcev pa bo lažja;

20.  poudarja, da je znanje o delovanju trgov ter gospodarskih in finančnih sistemih bistveno za dobro vodenje podjetja in da bi ga zato bilo treba vključiti v nacionalne sisteme osnovnega izobraževanja in v programe usposabljanja EU; poziva Komisijo in države članice, naj finančno izobraževanje nemudoma vključijo v svoje programe usposabljanja;

21.  poudarja pomen vajeništva za mlade v gospodarskih sektorjih z dobrimi možnostmi kot pomembnega koraka pri prehodu iz izobraževanja v poklicno življenje;

22.  pozdravlja koncept skupnosti znanja in inovacij, ki je z osredotočanjem na podjetništvo prek vključevanja delov trikotnika znanja, torej raziskav, višjega izobraževanja in inovacij, pomembno gonilo inovacij glede na velike družbene spremembe in torej pomemben instrument za zagotavljanje rasti in novih delovnih mest; zato poudarja, da bi morale imeti vse skupnosti znanja in inovacij podjetništvo vtkano v svoje strukture in v svoje pristope k raziskavam, inovacijam in usposabljanju; poudarja, da bi morale skupnosti znanja in inovacij sprejemati in deliti najboljše prakse v zvezi z uporabo inovativnih konceptov in tehnologij pri izobraževanju in usposabljanju; priporoča tudi, naj se izvede dolgoročnejša ocena vzpostavitve skupnosti znanja in inovacij, namenjene nadaljnjemu razvoju takšnih inovativnih konceptov izobraževanja in usposabljanja z posebnim poudarkom na podjetniškem izobraževanju;

II.Podjetniško okolje in okvirni pogoji

23.  poziva Komisijo in skupino EIB, naj v sodelovanju z združenji malih in srednjih podjetij okrepita svoja prizadevanja na področju informacij, da bi bila mala in srednja podjetja bolje seznanjena z možnostmi financiranja;

24.  poudarja, da je oblikovanje prožnih možnosti financiranja bistveno za novoustanovljena podjetja; poudarja, da bi bilo treba odpraviti različno davčno obravnavanje lastniškega in dolžniškega kapitala in uvesti davčno olajšavo za naložbe; poudarja, da je treba zagotoviti kredite in si prizadevati za okrepitev lastniškega financiranja prek boljšega okolja za zasebni lastniški in tvegani kapital, vključno s podporo za sklade MSP in skupinskimi naložbami brez visokih stroškov prospekta, saj so bančna posojila ena glavnih oblik financiranja MSP; poziva k uvedbi davčne olajšave za naložbe zasebnega lastniškega kapitala;

25.  poudarja, da so upravna bremena še vedno ena večjih ovir pri ustanavljanju in ohranjanju podjetij; vztraja, da zmanjšanje nepotrebnega upravnega bremena ostaja visoko na politični agendi, in pričakuje, da bo naslednja Komisija pripravila specifične predloge za politike in ukrepe do leta 2020 v kontekstu prednostnih nalog akta za mala podjetja, ki bi vključevale konkretne kvantitativne cilje (na primer 25-odstotno zmanjšanje upravnega bremena s predpisi EU do leta 2020);

26.  pozdravlja ukrepe, ki jih na tem področju predlaga Komisija, ter opominja na s tem povezane poudarke Parlamenta v resolucijah z dne 23. oktobra 2012 o malih in srednjih podjetjih (MSP): konkurenčnost in poslovne priložnosti(1) in z dne 5. februarja 2013 o boljšem dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja(2);

27.  pozdravlja ponovne pozive Komisije državam članicam, naj zmanjšajo stroške in čas, potrebne za ustanovitev podjetja; izpostavlja omejen napredek od sprejetja akta za mala podjetja in poziva države članice, naj povečajo svoja prizadevanja v zvezi s tem;

28.  poudarja, da je treba pri ustvarjanju podjetjem prijaznega okolja prek ustreznih poslovnih podpornih storitev upoštevati raznolikost poslovnih modelov, kot so družinska podjetja, zadruge in drugi;

29.  poudarja, da podporni ukrepi EU za mala in srednja podjetja še vedno niso uravnoteženi in da veliko držav članic pri oblikovanju zakonodaje ne upošteva posebnih značilnosti malih podjetij;

30.  poudarja, da dostop do financ ostaja ena glavnih ovir za razvoj malih in srednjih podjetij; poziva Komisijo, naj v celoti oceni, ali finančni instrumenti, namenjeni malim in srednjim podjetjem, kot je mikrofinančno orodje PROGRESS, v resnici olajšajo dostop malih in srednjih podjetij do financ, predvsem glede na dejstvo, da finančne institucije v nekaterih državah članicah določajo izredno stroge pogoje za posojanje tem podjetjem;

31.  pozdravlja prizadevanja Komisije, da država članicam pomaga izboljšati finančne in upravne ureditve za prenos poslovanja; meni, da je treba izboljšati davčno obdelavo inovativnih oblik financiranja, kot je skupinsko financiranje ter financiranje s sredstvi tveganega kapitala ali prek poslovnih angelov; poziva države članice, naj povečajo podporo prenosom poslovanja prek finančnih instrumentov na nacionalni ravni z jamstvi za posojila ter drugim oblikam financiranja, kot je skupinsko financiranje ali financiranje prek poslovnih angelov, ter pozdravlja poudarek Komisije na platformah za skupinsko financiranje; meni, da bi bilo treba prenose poslovanja olajšati z ustreznimi pobudami za usposabljanje o upravljavskih spretnostih, kot v primerih, ko se podjetja prenesejo zaposlenim;

32.  ugotavlja, da so zapletena pravila o DDV že dolgo ena glavnih ovir, ki preprečuje podjetnikom, da izrabijo potencial enotnega trga; poziva Komisijo, naj z eno izjavo čim prej predloži načrtovane predloge za uskladitev pravil in zmanjšanje stroškov izpolnjevanja predpisov v zvezi z DDV, da bi bilo lahko sprejeti v sedanjem zakonodajnem obdobju;

33.  meni, da so predlagani ukrepi za zmanjšanje upravnega bremena (ki lahko prek urejanja vključuje nepotrebno in nesorazmerno breme) in birokratskega bremena dopolnilo k načelom akta za mala podjetja; obžaluje, da akcijski načrt ne omenja določenih pomembnih pobud, na primer ukrepov za uporabo testa za MSP na nacionalni ravni, prihodnje vloge skupine na visoki ravni za zmanjšanje upravnega bremena ali vzpostavitve letne preglednice o regulativnih bremenih v EU in državah članicah; poziva Komisijo, naj pod vodstvom odposlanca za MSP določi ustrezen časovni razpored za pregled in revizijo desetih najbolj obremenjujočih ukrepov EU, da bi zmanjšali nepotrebna in prekomerna bremena; potrjuje, da takšno zmanjšanje v nobenem primeru ne sme ogroziti temeljnih družbenih in okoljskih standardov;

34.  poziva države članice, naj novoustanovljenim podjetjem omogočijo obdobje, ko so oproščeni plačevanja prispevkov za socialno varnost, in ko so oproščeni plačevanja akontacije davkov, tako da podjetja prva leta plačajo le davek na dejanski dobiček; vztraja, da mora biti sistem popolnoma pregleden, da ga ne bo mogoče zlorabljati;

35.  poudarja, da je prenos znanja med centri znanja, kot so raziskovalni inštituti in centri odličnosti, ter malimi in srednjimi podjetji pomemben za njihov uspeh; poudarja potrebo po jasni opredelitvi procesa prenosa znanja v prakso in njegovih koristi za uspešne podjetniške grozde;

36.  podpira navedeni cilj Komisije, da bo dala drugo priložnost poštenim podjetnikom v stečaju in zmanjšala regulativno breme za podjetnike;

37.  poudarja pomen svobodnih poklicev za podjetništvo v Evropi; pozdravlja napoved Komisije, da bo vzpostavila delovno skupino za preučitev posebnosti in potreb svobodnih poklicev; poziva Komisijo, naj pri pripravi ocene učinka zakonodajnih predlogov ter pri spremljanju ukrepov v zvezi z aktom za mala podjetja upošteva sklepe te delovne skupine opozarja, da bi to delo lahko vodilo k oblikovanju evropske listine za svobodne poklice;

38.  poudarja pomen razvoja inovacijskih sposobnosti na splošno in podpore inovacij, katerih gonilo so zaposleni, tako v novih kot obstoječih podjetjih; poudarja tudi, da so podjetniško najuspešnejša podjetja pogosto oddeljena podjetja že obstoječih (spin-off), kjer imajo zaposleni priložnosti, da razvijajo svoje ideje v varnih in z viri podprtih okvirih; poleg tega poudarja, da imajo podjetniki kvalificirano ali nekvalificirano ozadje, tako da podjetniška prizadevanja ne bi smela biti usmerjena samo v akademike; poudarja, da ima tudi poklicno in praktično usposabljanje pomembno vlogo pri prizadevanjih za spodbujanje podjetništva in inovacij;

39.  poudarja pomen razvoja pozitivnih spodbud za spodbujanje zaposlenih, da ustanovijo svoje podjetje s skrajšanim delovnim časom;

40.  poziva k uporabi določb o prožnosti v večletnem finančnem okviru, namenjenih za Program za konkurenčnost podjetij in MSP (COSME), zlasti za finančne instrumente; zahteva, naj se v večletnem finančnem načrtu ohranijo programi mikrofinanciranja (npr. Progress in JASMINE);

41.  poudarja, da je oblikovanje prožnih možnosti financiranja bistvenega pomena za novoustanovljena podjetja ter mala in srednja podjetja, da bi jim omogočili lažji dostop do sredstev; priznava, da so za različna podjetja lahko primerni različni deleži lastniškega, dolžniškega kapitala in hibridnega kapitala, ter poziva države članice, naj odpravijo različno davčno obravnavanje lastniškega in dolžniškega kapitala ter naj preučijo možnost uvedbe davčnih olajšav za naložbe v resnično gospodarstvo, da bi spodbudili trajnostno rast in ustvarili delovna mesta; poziva Komisijo, naj oceni koristi listinjenja mikroposojil;

42.  spodbuja države članice, naj spodbujajo razdelitev pogodb o izvedbi javnega naročila v sklope, da bi olajšala udeležbo malih in srednjih podjetij na javnih razpisih, na primer z vključitvijo načela „uporabe ali razlage“ v svoji nacionalni zakonodaji o javnih naročilih;

43.  obžaluje, da v nekaterih državah članicah še vedno veljajo stroge zahteve za novoustanovljena podjetja; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo države članice čas, ki je potreben za odobritev licence ali drugih dovoljenj za ustanovitev podjetja, skrajšale na en mesec;

44.  udarja pomen posebnih storitev za novoustanovljena podjetja za diplomante, ki so se v času usposabljanja udeležili posebnih tečajev podjetništva;

45.  poziva države članice, naj vzpostavijo enotne kontaktne točke, kjer bodo na voljo vse podporne storitve za podjetja, tudi glede dostopa do financiranja iz različnih virov, nasvetov o novoustanovljenih podjetjih in informacij o poslovnih priložnostih v EU in zunaj nje;

46.  poziva države članice, naj v svoji nacionalni zakonodaji sprejmejo uravnotežen pristop k časovnem okviru ustavitve stečajnega postopka in k poravnavi dolga, da bi pošteni podjetniki v stečaju dobili novo priložnost in da bi se karseda zmanjšala tveganja upnikov;

III.Podjetniki kot vzorniki in doseganje posameznih ciljnih skupin

47.  podpira uvedbo vseevropskega dneva podjetništva, ki bo poudaril in predvsem medijsko izpostavili uspešne podjetniške zgodbe; meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti primerom podjetnikov, ki so zmožni ustvariti gospodarsko dodano vrednost ob spoštovanju temeljnih načel EU glede trajnosti in družbene odgovornosti; upa, da bodo šole in izobraževalne ustanove sodelovale pri dogodku prek srečanj s podjetniki in obiski v podjetjih;

48.  poudarja velik potencial žensk v podjetništvu in poziva Komisijo, naj predloži zanesljive podatke, ki bodo omogočili boljšo evalvacijo obstoječe zakonodaje in učinkovitejšo odpravo morebitnih ovir za podjetnice;

49.  poudarja pomen zadrug in socialnih podjetij kot orodja za ustvarjanje delovnih mest, predvsem za mlade, saj imajo pomembno vlogo pri trajnostnem lokalnem razvoju, ne le v gospodarskem, ampak tudi v družbenem smislu, pa tudi z vidika zaposlovanja;

50.  poudarja pomembno vlogo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) v podjetništvu ter poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo in spodbujajo programe za razvoj veščin IKT, predvsem pri mladih in ženskah;

51.  meni, da je posebno pozornost treba nameniti tudi drugim skupinam, ki so slabo zastopane v podjetniškem svetu, kot so mladi, starejši, invalidi in priseljenci;

52.  meni, da demografski izzivi zahtevajo širšo strategijo, ki bo združevala ustvarjanje delovnih mest ter izpolnjevanje novih in nastajajočih potreb na evropskem trgu dela; s tem v zvezi meni, da je treba doseči večji napredek pri izboljšanju mobilnosti delavcev EU, tudi raziskovalcev in drugih strokovnjakov, da bi uresničili Evropo brez meja na notranjem trgu EU;

53.  poudarja, da nepriznavanje tujih šolskih in poklicnih spričeval predstavlja veliko oviro za priseljence pri ustanavljanju podjetja; zato poziva k takojšnjemu dogovoru o direktivi o priznavanju poklicnih kvalifikacij;

o
o   o

54.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0387.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0036.


Izvajanje skupne varnostne in obrambne politike
PDF 319kWORD 111k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. novembra 2013 o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike (na podlagi letnega poročila Sveta Evropskemu parlamentu o skupni zunanji in varnostni politiki) (14605/1/2012 – 2013/2105(INI))
P7_TA(2013)0513A7-0360/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju letnega poročila Sveta Evropskemu parlamentu o skupni zunanji in varnostni politiki, zlasti dela o evropski varnostni in obrambni politiki (14605/1/2012),

–  ob upoštevanju členov 2, 3, 21, 24 in 36 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju naslova V Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 14. decembra 2012,

–  ob upoštevanju sklepov medparlamentarne konference za skupno zunanjo in varnostno politiko ter skupno varnostno in obrambno politiko z dne 6. septembra 2013,

–  ob upoštevanju evropske varnostne strategije z naslovom „Varna Evropa v boljšem svetu“, ki jo je Evropski svet sprejel 12. decembra 2003, in poročila o njenem izvajanju z naslovom „Zagotavljanje varnosti v spreminjajočem se svetu“, ki ga je Evropski svet sprejel 11. in 12. decembra 2008,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o skupni varnostni in obrambni politiki z dne 1. decembra 2011 in 23. julija 2012 ter sklepov Sveta o združevanju in souporabi vojaških zmogljivosti z dne 23. marca 2012,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o strategiji za pomorsko varnost z dne 26. aprila 2010,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o zaščiti ključne informacijske infrastrukture z dne 27. maja 2011 in predhodnih sklepov Sveta o kibernetski varnosti,

–  ob upoštevanju kodeksa ravnanja za združevanje in souporabo zmogljivosti, ki so ga sprejeli obrambni ministri EU 19. novembra 2012,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. julija 2013 z naslovom „Za konkurenčnejši in učinkovitejši obrambni in varnostni sektor” (COM(2013)0542),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES(2),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 12. septembra 2013 o pomorski razsežnosti skupne varnostne in obrambne politike(3) ter o vojaških strukturah EU: trenutno stanje in obeti(4), z dne 22. novembra 2012 o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike(5), o klavzuli o medsebojni obrambi in solidarnostni klavzuli EU: politična in operativna razsežnost(6), o vlogi skupne varnostne in obrambne politike v primeru podnebno pogojenih kriz in naravnih nesreč(7) ter o kibernetski varnosti in obrambi(8), pa tudi resolucij z dne 14. decembra 2011 o vplivu finančne krize na obrambne sektorje držav članic EU(9), z dne 11. maja 2011 o razvoju skupne varnostne in obrambne politike po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe(10) in z dne 23. novembra 2010 o civilno-vojaškem sodelovanju in razvoju civilno-vojaških zmogljivosti(11),

–  ob upoštevanju svojih priporočil visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednici Komisije, Svetu in Komisiji z dne 13. junija 2013 o pregledu organizacije in delovanja Evropske službe za zunanje delovanje v letu 2013(12) in pregleda delovanja te službe v letu 2013, ki ga je visoka predstavnica predložila julija 2013(13),

–  ob upoštevanju poročila visoke predstavnice/podpredsednice Komisije z dne 15. oktobra 2013 o skupni varnostni in obrambni politiki,

–  ob upoštevanju poročila Evropske službe za zunanje delovanje o reviziji postopkov skupne varnostne in obrambne politike za krizno upravljanje, ki ga je 18. junija 2013 sprejel Politični in varnostni odbor (PSC),

–  ob upoštevanju ustanovne listine Združenih narodov,

–  ob upoštevanju člena 119(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A7-0360/2013),

Evropska varnost in obramba v spreminjajočem se svetu

1.  je seznanjen z velikimi in stalnimi spremembami v geopolitičnem okolju, za katere so značilne večdimenzionalne in asimetrične grožnje, nadnacionalni terorizem, vzpon novih sil in strateški premik pozornosti ZDA k tihomorski regiji, vse hujša revščina, lakota in nestabilnost v južni soseščini EU, vse večji pomorski varnostni izzivi, širjenje orožja za množično uničevanje in povečano nezakonito trgovanje z ročnim orožjem malega kalibra in lahkim strelnim orožjem, izzivi pri zanesljivi oskrbi z energijo, zlom finančnega sistema ter huda in dolgotrajna finančna in gospodarska kriza, ki bo imela velik vpliv na BDP številnih držav članic EU in posledično na nacionalne obrambne proračune na obeh straneh Atlantika;

2.  je prepričan, da je ponovna opredelitev in povečanje vloge Evrope v svetu eden največjih izzivov 21. stoletja in da je napočil trenutek, ko bodo morale države članice Unije pokazati potrebno politično voljo, da bo EU postala pomemben akter na svetovnem prizorišču in zagotavljala varnost z dejansko strateško avtonomnostjo; meni, da je potrebna sprememba miselnosti držav članic, da bi utrdili evropski pristop k zavzeti in učinkoviti varnostni in obrambni politiki;

3.  zato pozdravlja sklep Evropskega sveta, da na vrhu decembra 2013 organizira razpravo o varnosti in obrambi; meni, da je to primerna priložnost, da se na najvišji politični ravni poudari, da so varnostna in obrambna vprašanja še vedno pomembna in da je evropska razsežnost bolj aktualna kot kdaj prej, in da se to sporoči evropski javnosti; je trdno prepričan, da mora biti EU sposobna zagotoviti varnost svojim državljanom, se zavzemati za temeljne vrednote in jih braniti, prevzeti svoj delež odgovornosti za svetovni mir ter odigrati učinkovito vlogo pri preprečevanju in upravljanju regionalnih kriz v širši soseščini, s tem pa prispevati k njihovemu reševanju in se zaščititi pred njihovimi negativnimi učinki;

4.  pozdravlja tudi vmesno poročilo visoke predstavnice/podpredsednice Komisije o skupni varnostni in obrambni politiki, ki se osredotoča na številne ovire, s katerimi se slednja sooča; vseeno obžaluje dejstvo, da poročilo ne predlaga več v smislu ukrepov, ki naj bi odpravili prav pomanjkljivosti skupne varnostne in obrambne politike;

5.  z zanimanjem pričakuje pomembne odločitve, ki bodo sprejete na decembrskem vrhu, in v tem poročilu podaja svoja priporočila v skladu z nedavnimi stališči Evropskega parlamenta, pri čemer posveča pozornost potekajoči razpravi o treh glavnih skupinah vprašanj, ki jih je Evropski svet opredelil decembra 2012;

Izkoristek potenciala pogodb

6.  ugotavlja, da Lizbonska pogodba na področju skupne varnostne in obrambne politike uvaja več novih instrumentov, ki še niso bili uporabljeni v praksi;

7.  v zvezi s tem opozarja na možnost stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) med državami članicami (člen 46(6) PEU), prenos instrumentov ter zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje vojaških operacij skupne varnostne in obrambne politike na to skupino držav članic (člena 42(5) in 44(1) PEU) ter ustanovitev zagonskega sklada za pripravljalne dejavnosti za misije, ki se ne krijejo iz proračuna Unije (člen 41(3) PEU) in niso vključene v mehanizem Athena; zato poziva predsednika Evropskega sveta in visoko predstavnico/podpredsednico, naj se ustanovi zagonski sklad; v tem okviru poudarja, kako pomembno je vključiti vprašanja skupne varnostne in obrambne politike v politike EU, ki večplastno vplivajo na varnost in obrambo ali prispevajo k skupni varnostni in obrambni politiki, na primer na področju razvoja in človekovih pravic, industrijskih raziskav in inovacij, notranjega trga, mednarodne trgovine, vesolja in drugod, da se podprejo države članice, ki sodelujejo pri krepitvi skupne varnostne in obrambne politike;

8.  poudarja, da so te sporazumne določbe pomembne za razvoj skupne varnostne in obrambne politike, in poziva Evropski svet, naj organizira resno razpravo o njihovem izvajanju na usklajen način; poziva predsednika Evropskega sveta, predsednika Komisije in visoko predstavnico/podpredsednico, naj v tem procesu odigrajo dejavno vlogo;

Prva skupina: izboljšanje učinkovitosti, prepoznavnosti in vpliva skupne varnostne in obrambne politike

9.  poudarja, da naj bi se EU v skladu s pogodbama zavzemala za mir, svoje vrednote in blaginjo svojih državljanov (člen 3 PEU), na mednarodnem prizorišču pa naj bi si prizadevala za utrjevanje in podporo demokracije, pravne države in človekovih pravic ter za preprečevanje sporov in krepitev mednarodne varnosti v skladu s cilji in načeli ustanovne listine Združenih narodov, helsinške sklepne listine in pariške listine, tudi s tistimi, ki se nanašajo na zunanje meje (člen 21 PEU); je prepričan, da skupna varnostna in obrambna politika služi tem ciljem, zato jo je treba nadgraditi;

10.  poudarja, da je glavna prednost Evropske unije ta, da ima na voljo različne politike in instrumente, ki jih združuje v tako imenovanem celostnem pristopu, in da bi bilo mogoče z vključitvijo skupne varnostne in obrambne politike v ta pristop doseči boljše rezultate na vseh ravneh; v zvezi s tem pozdravlja pregled organizacije in delovanja Evropske službe za zunanje delovanje, ki ga je visoka predstavnica/podpredsednica objavila julija 2013 in v katerem je priznala, da obstajajo težave z usklajevanjem ter hitrostjo in učinkovitostjo odločanja na področju skupne varnostne in obrambne politike; z zanimanjem pričakuje konkretne odločitve, ki naj bi bile sprejete na decembrskem vrhu, in pričakuje, da bo v prihodnjem skupnem sporočilu visoke predstavnice/podpredsednice in Komisije o izvajanju celostnega pristopa nadaljnje vključevanje skupne varnostne in obrambne politike temeljito analizirano;

11.  znova izraža prepričanje, da so elementi evropske varnostne strategije iz leta 2003, ki je bila dopolnjena v letu 2008, še vedno ustrezni, vendar bi morala EU to strategijo pregledati in dopolniti, pri tem pa upoštevati nedavne dogodke in nov nabor varnostnih izzivov in tveganj ter znova opredeliti svoje strateške interese, cilje in prednostne naloge, z večjim poudarkom na zaščiti svojih državljanov,obrambi ključnih infrastruktur in svoji soseščini ter z učinkovitejšim prepletanjem različnih regionalnih in tematskih podstrategij; meni, da bo ta pregled ponudil jasnejši strateški okvir za zunanje delovanje EU in povečal skladnost, hkrati pa omogočil boljše obveščanje državljanov o prihodnjih izzivih in tveganjih; zato poziva Evropski svet, naj začne razpravo o ustreznem strateškem okviru za Unijo, pooblasti visoko predstavnico/podpredsednico Komisije, naj še pred koncem leta 2014 pripravi predloge v zvezi s tem, ter z rednim posodabljanjem poskrbi za trajnostne nadaljnje ukrepe, kot so bili prvotno opredeljeni v okviru evropske varnostne strategije;

12.  poziva k pregledu strateškega okvira EU, ki naj bo podlaga za belo knjigo o varnostni in obrambni politiki EU, in predlaga, da bi Evropski svet lahko sprožil potrebni postopek; poziva države članice EU, naj resno preučijo evropsko razsežnost v svojih nacionalnih varnostnih strategijah, belih knjigah in odločanju na področju obrambe; poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj pripravi skupni obrazec za načrtovanje sočasnih nacionalnih revizij;

13.  poudarja, da je treba zagotoviti, da bo EU z misijami za krizno upravljanje sposobna prispevati k preprečevanju, stabilizaciji in reševanju konfliktov;

14.  je prepričan, da uvedba klavzule o vzajemni obrambi in solidarnostne klavzule v pogodbi (člen 42(7) PEU in člen 222 PDEU) utrjuje občutek skupne prihodnosti med evropskimi državljani; opominja države članice, da bo lahko Unija svojo vlogo v svetu odigrala le v duhu zavezanosti, medsebojnega razumevanja in resnične solidarnosti, s čimer bo prispevala k varnosti Evrope in svojih državljanov; zato izreka pohvalo Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje za skupni predlog o načinu izvajanja solidarnostne klavzule s strani Unije ter poziva voditelje držav in vlad, naj potrdijo zavezanost vzajemni solidarnosti in ponudijo jasno operativno razlago obeh klavzul;

15.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da število in pravočasnost misij in operacij skupne varnostne in obrambne politike ter razvoj civilnih in zlasti vojaških sredstev in zmogljivosti za to politiko ne izpolnjujejo zahtev, glede na to, da postaja soseščina EU vse bolj nevarna in nestabilna; še zlasti obžaluje omejen obseg misij skupne varnostne in obrambne politike v zvezi s krizo v Libiji in Maliju ter dejstvo, da so postopki odločanja v Uniji premalo prožni, zaradi česar prihaja do zapoznelih učinkovitih odzivov v kriznih scenarijih, kot ponazarjata oba primera; poziva k spremljanju razmer in nadaljevanju operativnega delovanja v vzhodni Evropi in na južnem Kavkazu, ki je že prineslo pozitivne rezultate; poziva k bolj ambicioznim ciljem in resnejšim prizadevanjem za boljšo zasnovo prihodnjih misij in operacij skupne varnostne in obrambne politike ob upoštevanju izkušenj ter k oblikovanju ustreznih strategij izhoda; poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj usmerja ta proces, in v zvezi s tem pozdravlja njeno poročilo, objavljeno 15. oktobra 2013, kot pomemben korak k učinkovitejši in bolj proaktivni skupni varnostni in obrambni politiki;

16.  poudarja, da je treba povečati prepoznavnost evropskega kriznega upravljanja in vsa prizadevanja osredotočiti na skupno varnostno in obrambno politiko, ob tem pa v skladu z določbami člena 44 PEU v primerih, ko je to ustrezno, sprejeti sklep Sveta, s katerim bo izvajanje nalog preneseno na skupino držav članic, ki so na to pripravljene in imajo tudi ustrezne zmogljivosti;

17.  na osnovi nedavnih izkušenj izraža zaskrbljenost, da celostni pristop h kriznemu upravljanju še ni v celoti izkoriščen; meni, da so misije in operacije bolj smiselne, če so vključene v regionalne strategije, o čemer priča primer Afriškega roga; je seznanjen s predlogi postopkov za krizno upravljanje za operacije skupne varnostne in obrambne politike, ki so jih države članice sprejele 18. junija 2013;

18.  predlaga, da se funkcionalni problemi pri civilnih misijah skupne varnostne in obrambne politike, zlasti kar zadeva hiter začetek teh misij in kadrovske vire, rešijo s pregledom njihovega pravnega in finančnega okvira, ki pogosto otežuje proces odločanja in privede do zamud; poziva k povečanju števila usposobljenih in politično neodvisnih strateških načrtovalcev, ki je v primerjavi s številom misij premajhno; poziva države članice, naj oblikujejo civilne rezervne enote, ki bi jih bilo mogoče po potrebi hitro uporabiti, in v zvezi s tem pozdravlja nedavno odprtje stalnega skladišča skupne varnostne in obrambne politike;

19.  opozarja na svojo resolucijo iz leta 2001, ki je zahtevala ustanovitev evropskih civilnih mirovnih sil; pozdravlja nedavna prizadevanja za ustanovitev prostovoljskih enot za humanitarno pomoč v sklopu Komisije in skupine strokovnjakov s področja mediacije, dialoga in sprave v Evropski službi za zunanje delovanje; pozdravlja tudi obstoj in nadaljevanje partnerstva za vzpostavljanje miru med Evropsko službo za zunanje delovanje in ustreznimi interesnimi skupinami civilne družbe;

20.  poudarja pomembno vlogo mediacije in dialoga v preprečevanju in mirnem reševanju sporov; izreka pohvalo za napredek, ki ga je Evropska služba za zunanje delovanje dosegla pri krepitvi svojih zmogljivosti za mediacijo, in ponovno poudarja, da podpira nadaljnje povečevanje evropskih zmogljivosti na tem področju; meni, da je uspešno sodelovanje Evropskega parlamenta v postopkih mediacije dokazalo, kako pomembna je lahko vloga poslancev v podpiranju postopkov mediacije in dialoga, ter namerava še dodatno okrepiti svoja prizadevanja na tem področju;

21.  predlaga, da se v vse misije skupne varnostne in obrambne politike vključijo svetovalci na področju človekovih pravic in spolov, ter spodbuja izmenjavo najboljše prakse med misijami skupne varnostne in obrambne politike, da bi v celoti upoštevali vprašanja človekovih pravic ter popolnoma zaščitili ženske in jih vključili v reševanje konfliktov in urejanje razmer po konfliktih; poziva Svet in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj sprejmeta nadaljnje ukrepe za vključevanje vidikov spolov v kadrovsko načrtovanje misij skupne varnostne in obrambne politike;

22.  opozarja, da sta za uspešne vojaške operacije potrebna jasno vodenje in nadzor; zato znova poziva k ustanovitvi stalnega vojaškega operativnega poveljstva; z obžalovanjem ugotavlja, da pri tem vprašanju ni bilo napredka in da se nekatere države članice tej zamisli odločno upirajo; poudarja še, da skupna varnostna in obrambna politika brez ustreznega zgodnjega opozarjanja in obveščevalne podpore ne bo učinkovita; zato meni, da bi moralo imeti omenjeno poveljstvo obveščevalni oddelek in oddelek za zgodnje opozarjanje/seznanjanje z razmerami;

23.  znova izraža podporo začasni rešitvi in opozarja na svoj predlog za izboljšanje razmer dejavnega operativnega centra za Afriški rog in za zagotavljanje pomoči vojaškemu načrtovanju in usklajevanju akterjev na terenu; poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj predvidi takšno možnost v okviru sedanje velikosti in infrastrukture centra, da se optimizira uporaba obstoječih virov, ter naj preuči možnost razširitve geografskega območja delovanja, tako da bi zajelo tudi druge pomembne regije; meni, da bi moral imeti ta organ pravno sposobnost in da bi moral usklajevati naročila med Brusljem in poveljstvi posameznih misij, pri tem pa z ekonomijo obsega ustvarjati čim večje prihranke;

24.  ugotavlja, da bojne skupine EU še nikoli niso bile uporabljene, in meni, da bo sčasoma težko upravičiti njihov obstoj; poudarja, da so pomembno orodje za oblikovanje sil, usposabljanje in hiter odziv; pozdravlja odločitev, da bo to vprašanje obravnavano med decembrskim vrhovnim srečanjem; je prepričan, da bi morala imeti EU samostojne bojne sile v visoki pripravljenosti, sestavljene iz zemeljskih, zračnih, pomorskih, kibernetskih in posebnih enot, z visoko zastavljenimi cilji; poudarja, da bi lahko bojne enote EU uporabili v vseh vrstah kriz, vključno s podnebno pogojenimi humanitarnimi krizami; podpira prilagodljivejši in bolj ciljno usmerjen pristop, da bi izboljšali odzivanje, prilagodljivost različnim kriznim razmeram in modularnost ter tako presegli pomanjkljivosti v začetnih fazah operacij skupne varnostne in obrambne politike, ne da bi ogrozili operativne zmogljivosti bojnih enot kot celote;

25.  poudarja, da bi si morali bolj prizadevati za povezovanje pobud, kot sta Eurocorps in evropska zračna skupina, na ravni EU;

26.  potrjuje, da sedanji sistem, po katerem vsaka stran nosi svoje stroške, pomeni velik problem za skupno varnostno in obrambno politiko, saj povzroča zamude ali popolnoma ustavi proces odločanja, zlasti glede hitre napotitve bojnih enot; predlaga, naj se države članice za uporabo bojnih enot pod zastavo EU dogovorijo o mehanizmu financiranja EU, ki bo temeljil na delitvi bremen, da bi te enote v prihodnje lahko zaživele v praksi; zaradi skladnosti in učinkovitosti poziva tudi k temu, da Evropska služba za zunanje delovanje prevzame nadzor nad finančnimi instrumenti, povezanimi z ukrepi za obvladovanje kriz, ki jih načrtuje in izvaja; pričakuje, da bodo visoka predstavnica/podpredsednica in zainteresirane države članice v zvezi s tem podale konkretne predloge;

27.  je poleg tega zaskrbljen, da bi ekonomska in dolžniška kriza lahko vplivala na pripravljenost držav članic EU prispevati k misijam in operacijam skupne varnostne in obrambne politike, zlasti tistim, ki imajo vojaške in obrambne posledice; zato poziva, da se razširi obseg mehanizma Athena in uporabi zagonski sklad (člen 41 PEU), da bi zagotovili hitro financiranje nujnih nalog; vseeno poudarja, da bi bilo treba skupno varnostno in obrambno politiko naslednjič okrepiti v skladu s proračunskimi omejitvami, če se bo izkazalo, da je to potrebno;

28.  poziva države članice, naj preučijo možnosti, ki jih ponuja stalno strukturno sodelovanje (PESCO), in začnejo izvajati določbe iz Pogodbe, da bi se spopadle z „utrujenostjo“ skupne varnostne in obrambne politike ter poglobile vojaško sodelovanje in povezovanje; poziva Evropski svet, naj pripravi jasne smernice za izvajanje tega sodelovanja, in poziva tiste države članice, ki jih to ne zanima, naj delujejo konstruktivno; poudarja, da bi državam morali omogočiti, da se pridružijo naknadno, kar bi zagotavljalo prožnost in preprečilo Evropo dveh hitrosti;

29.  poudarja, da ima EU velik interes za varno in odprto pomorsko okolje, ki omogoča prost prehod za namene trgovine ter miroljubno, zakonito in trajnostno izkoriščanje bogastev oceanov; poudarja, da je treba razviti pomorsko zunanjo politiko EU, ki si bo prizadevala za zaščito in ohranjanje ključne infrastrukture, poti na odprtem morju in naravnih virov ter poudarila mirno reševanje sporov v okviru mednarodnega prava in v skladu z določbami konvencije ZN o pomorskem pravu; pričakuje sprejetje strategije EU za pomorsko varnost v skladu s sklepi Sveta iz aprila 2010 in poziva k oblikovanju posebnega načrta izvajanja; poudarja, da je medsektorska in čezmejna povezava pomorskega nadzora že medsektorsko orodje celostne pomorske politike EU; opozarja, da je zelo pomembno, da se hitro izvede projekt skupnega okolja za izmenjavo informacij na področju pomorstva EU in poveže celostna pomorska politika in skupna varnostna in obrambna politika, da bi izboljšali izmenjavo informacij med njima;

30.  poudarja, da je treba preprečiti militarizacijo regij, kot je Arktika, in da je treba spore reševati po mirni poti, vključno s trgovinskimi instrumenti;

31.  zahteva, da Evropski svet ponovno potrdi pomen vesolja, ki podpira strateško neodvisnost EU in njenih držav članic ter možnost avtonomnega dostopa do vesolja z razvojem naprav za izstrelitev in satelitov; ponovno poudarja pomen zbiranja natančnih obveščevalnih podatkov za civilne in vojaške misije in operacije skupne varnostne in obrambne politike; zlasti poudarja vlogo opreme, ki je nameščena v vesolju, pri preprečevanju sporov in obvladovanju kriz pred in med krizo ter po njej; poziva Komisijo, naj pripravi posebno politiko, ki bo podprla razvoj večnamenske vesoljske opreme;

32.  ponovno poudarja vse večji pomen obravnavanja tveganj v zvezi s kibernetsko varnostjo; poziva Evropski svet, naj pripravi smernice za izvajanje evropske strategije kibernetske varnosti in sprejme konkretne ukrepe za zaščito kibernetske infrastrukture in naložbe v okrepitev vseevropskega sodelovanja pri postopkih kriznega upravljanja, vajah na temo kibernetske varnosti, usposabljanju in izobraževanju; poziva Komisijo in visoko predstavnico/podpredsednico, naj poskrbita, da bo kibernetska varnostna politika uzakonjena na medsektorski način, da bo zagotovljeno ustrezno povezovanje med notranjo in zunanjo varnostno politiko EU ter nadnacionalnimi grožnjami in tveganji; poziva vse države članice, naj oblikujejo ali dokončajo nacionalne strategije za kibernetsko varnost in si prizadevajo za večjo časovno usklajenost na ravni Unije;

33.  poziva Evropski svet, naj znova potrdi pomen oskrbe z energijo v Evropi ter raznovrstnega in trajnostnega dostopa do energetskih virov; ugotavlja, da nekatere države članice nimajo zmogljivosti za povečanje raznovrstnosti oskrbe z energijo, zaradi česar postajajo vse bolj ranljive; v zvezi s tem zelo podpira prizadevanja držav članic za sodelovanje v kriznih razmerah; poudarja, da bi zaščita ključne infrastrukture v Evropi morala aktivirati klavzulo o vzajemni obrambi in/ali klavzulo o solidarnosti; ugotavlja, da operacija ATALANTA že izvaja vlogo energetske varnosti z bojem proti piratom, ki so od leta 2008 ugrabili več naftnih tankerjev; zato meni, da morajo biti ti vidiki del potrebnega strateškega pristopa; v zvezi s tem poudarja, da je dobava energije ključni dejavnik za uspešne misije in operacije skupne varnostne in obrambne politike;

34.  poudarja pomen energetske učinkovitosti na področju obrambe in še zlasti dejstvo, da je treba oceniti učinek porabe energije na obrambne proračune in vojaško učinkovitost ter oblikovati celovito strategijo za energetsko učinkovitost za oborožene sile;

35.  poudarja, da je za EU pomembno, da krepi partnerstva in poglablja varnostni dialog z Združenimi narodi, regionalnimi organizacijami in pomembnimi akterji, vključno z državami vzhodnega partnerstva in južne soseščine;

36.  poudarja, da bi se morala EU tudi v prihodnje povezovati z Združenimi narodi, Afriško unijo, organizacijo OVSE in zvezo ASEAN pri izmenjavi analiz in skupnem spopadanju z izzivi okoljske politike in podnebnih sprememb, med drugim z njihovimi obrambnimi vidiki; poudarja, da je potrebno preventivno delovanje, in poziva EU, naj razvije in izboljša zmogljivosti zgodnjega opozarjanja;

37.  poziva k tesnejšemu sodelovanju med strukturami EU in Nata na podlagi dopolnjevanja in k tesnejšemu usklajevanju, ki bo pomagalo preprečiti podvajanje med partnerjema in omogočilo učinkovito obravnavo novih groženj; je prepričan, da krepitev skupne varnostne in obrambne politike ne škodi kolektivni varnosti in čezoceanskim povezavam, ampak jih kvečjemu krepi; trdi, da razvoj obrambnih zmogljivosti v kontekstu EU koristi tudi Natu; je seznanjen s konstruktivnim sodelovanjem v zvezi s pobudo EU o združevanju in izmenjavi ter Natovo pobudo o pametni obrambi; pozdravlja namero Republike Cipra, da se pridruži Natovemu partnerstvu za mir, kar lahko spremeni tok dogajanj, in poziva Turčijo, naj zavzame prav tako konstruktivno držo; poziva k oblikovanju celostnega okvira za sodelovanje med EU in Natom in poglobitvi političnega dialoga ob doslednem spoštovanju sprejemanja odločitev obeh strani;

38.  meni, da mora imeti EU zmožnosti za samostojno delovanje, zlasti v svoji soseščini, vendar mora pri tem vedno upoštevati določbe ustanovne listine ZN in v celoti spoštovati mednarodno humanitarno pravo;

Druga skupina: krepitev razvoja obrambnih zmogljivosti,

39.  se strinja s pomisleki, da bo nadaljnje krčenje državnih obrambnih proračunov onemogočilo ohranjanje kritičnih vojaških zmogljivosti in povzročilo nepopravljivo izgubo znanja in tehnologij; ugotavlja, da je med operacijami v Libiji in Maliju postalo očitno, da so zmogljivosti držav članic pomanjkljive in da je gospodarska kriza še poglobila obstoječe strukturne težave; vendar ponavlja, da je ta težava bolj politične kot proračunske narave;

40.  je seznanjen s predlogi, ki jih je visoka predstavnica/podpredsednica predložila oktobra 2013 v poročilu o skupni varnostni in obrambni politiki, zlasti tiste, katerih namen je oblikovati spodbude, vključno z davčnimi spodbudami, za sodelovanje na področju obrambne zmogljivosti; poudarja, da je to priložnost za države članice, da prednosti tesnejšega sodelovanja v celoti izkoristijo za večjo vojaško učinkovitost in se odločijo, da bodo optimizirale ter bolje in pametneje uporabljale omejena sredstva z ustvarjanjem sinergij in z usklajenim zmanjševanjem nepotrebnega podvajanja ter presežnih in zastarelih zmogljivosti;

41.  pozdravlja potekajoči ponovni pregled načrta za razvoj zmogljivosti, ki bo temelj skupnega dolgoročnega koncepta za preoblikovanje gradnje zmogljivosti; meni, da bi morali o tem konceptu preoblikovanja redno razpravljati, poenostaviti njegovo uporabo in ga po potrebi pregledovati;

42.  opozarja na mandat Evropske agencije za obrambo, kakor ga določata člena 42(3) in 45 PEU, v skladu s katerima so agenciji zaupane pomembne naloge, izvajanje stalnega strukturnega sodelovanja, oblikovanje evropske politike zmogljivosti in oboroževanja, razvoj vojaških zmogljivosti držav članic ter krepitev industrijske in tehnološke osnove za obrambni sektor, vendar brez finančnih posledic za proračun EU;

43.  meni, da združevanje in souporaba vojaških zmogljivosti, čeprav ne moreta rešiti vseh težav, veliko pripomoreta k reševanju pomanjkljivosti v evropskih zmogljivostih; pozdravlja podporno vlogo Evropske obrambne agencije in dosedanji napredek; meni, da združevanja in souporabe ne bi smeli uporabljati le v povezavi s skupnim zagotavljanjem virov, ampak tudi za povezovanje, in da bi morala zajemati tudi skupno vzdrževanje in uporabo zmogljivosti;

44.  poziva, naj Evropska obrambna agencija dobi večjo vlogo pri usklajevanju zmogljivosti, da se dokončno odpravijo podvajanje in vzporedni programi v državah članicah, ki pretirano obremenjujejo davkoplačevalce;

45.  poziva države članice, naj izboljšajo izmenjavo informacij o obrambnem načrtovanju in v skladu s kodeksom ravnanja o združevanju in souporabi te rešitve vključijo v cikle nacionalnega obrambnega načrtovanja in procese sprejemanja odločitev;

46.  poudarja, da so medsebojno zaupanje, preglednost in zanesljivost ključni dejavniki za uspeh vseh skupnih prizadevanj na področju varnosti in obrambe; je prepričan, da mora biti razvoj obrambnih zmogljivosti zasidran v strateškem pristopu, ki določa ustrezno kombinacijo zmogljivosti in ciljev, za katere bi jih morali uporabiti;

47.  glede na to, pričakuje, da se bodo na prihodnjem vrhu o obrambi:

   (a) zagotovile politične in strateške smernice ter potrdili zaveza držav članic razvoju zmogljivosti in ambicije iz izjave o krepitvi zmogljivosti iz leta 2008;
   (b) postavili temelji za resnično kolektivno načrtovanje, od strateškega načrtovanja do nabave in tehnološkega razvoja, s posebnim poudarkom na finančnih dogovorih in pobudah;
   (c) pospešilo izvajanje obstoječih projektov, zlasti tistih, ki so povezani s strateškimi spodbujevalci, in zagotovila politična podpora za vodilne projekte Evropske obrambne agencije, kot so dotakanje goriva v zraku, satelitske komunikacije, letalski sistemi na daljinsko upravljanje, kibernetska obramba in enotno evropsko nebo;
   (d) visoki predstavnici/podpredsednici in Evropski obrambni agenciji dodelila naloga, naj skupaj s Komisijo pripravijo nove praktične predloge za razvoj obrambnih zmogljivosti do konca leta 2014;
   (e) vzpostavil sistem spremljanja za redno ocenjevanje doseženega napredka;
   (f) ponovno poudarila vrednost tesnejšega sodelovanja z Natom in strateškimi partnerji pri razvoju zmogljivosti;
   (g) obravnavala možnost razvojnega dela v zvezi z glavnimi vojaškimi cilji 2025, ki bi jih po možnosti dopolnjevali glavni industrijski cilji;

Tretja skupina: krepitev evropske obrambne industrije

48.  pozdravlja sporočilo Komisije „Za konkurenčnejši in učinkovitejši obrambni in varnostni sektor”, ki vsebuje nekatere sveže zamisli in predloge; popolnoma podpira prizadevanja Komisije za poglobitev trga notranje obrambe in varnosti ter razvoj politike obrambne industrije, ki zagotavlja ustrezno pomoč za mala in srednja podjetja, ki imajo ključno vlogo na področju inovacij, raziskav in razvoja, ustvarjanja delovnih mest in gospodarske rasti, v skladu s strategijo Evropa 2020;

49.  poudarja, da je krepitev tehnološke in industrijske osnove obrambnega sektorja cilj Unije, določen v členih 42(3) in 45 PEU; poudarja, da je zanesljiva tehnološka in industrijska osnova evropske obrambe (EDTIB), ki lahko vzdržuje skupno varnostno in obrambno politiko ter nadalje povečuje evropske vojaške zmogljivosti in hkrati ohranja strateško avtonomnost EU, ključna za učinkovito evropsko obrambo; opozarja na povezavo med raziskavami, industrijo in razvojem zmogljivosti, ki so nujni za gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in konkurenčnost, pa tudi za močnejšo skupno varnostno in obrambno politiko;

50.  ponovno poudarja potrebo po močni in manj razdrobljeni evropski obrambni industriji, ki bo lahko trajno vzdrževala skupno varnostno in obrambno politiko ter povečala strateško avtonomnost EU; poudarja pomen certificiranja in standardizacije za izboljšanje interoperabilnosti oboroženih sil; poziva Evropski svet, naj Evropski obrambni agenciji naloži izdelavo časovnega načrta za oblikovanje obrambnih industrijskih standardov, državam članicam pa naroči, naj poenostavijo evropske certifikacijske procese z medsebojnim priznavanjem certifikatov in uskladitvijo postopkov;

51.  poudarja, da so predvidevanje in upravljanje sprememb ter preoblikovanje sestavni del vsake industrijske politike; zato meni, da morata nadaljnje tržno povezovanje v obrambnem sektorju nujno spremljati dejavni socialni dialog in zmanjševanje negativnih posledic za regionalno in lokalno gospodarstvo, ob uporabi vseh možnosti finančnih instrumentov EU, kot sta Evropski socialni sklad in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji;

52.  poziva Evropski svet, naj ukrepa na teh področjih z ustreznim financiranjem raziskav in razvoja, med drugim na ravni Unije; podpira vzpostavitev uspešnega in stroškovno učinkovitega sodelovanja med civilnimi varnostnimi in obrambnimi raziskovalnimi dejavnostmi; vendar poudarja, da bo učinkovit izvozni režim za izdelke z dvojno rabo potreben tudi v prihodnje;

53.  poudarja, da je treba zagotoviti nove vire financiranja za raziskave in inovacije na področju obrambe, na primer v sklopu Obzorja 2020;

Sklepne opombe

54.  v celoti podpira razpravo o treh skupinah tem na decembrskem obrambnem vrhu; poudarja, da so vse tri enako pomembne in da so medsebojno logično povezane, saj služijo istemu strateškemu cilju;

55.  poziva Evropski svet in snovalce politike na vseh ravneh v državah članicah Unije, naj bodo ambicioznejši in pogumnejši pri dajanju pobud za javno razpravo, saj je to v času varčevanja še bolj pomembno; poudarja, da je treba več vložiti v sodelovanje na področju varnosti in obrambe in ga pospešiti ter pojasniti vzročno zvezo med varnostjo in obrambo na eni strani ter svobodo, demokracijo, pravno državo in blaginjo na drugi;

56.  opozarja na neločljivo povezavo med notranjo in zunanjo varnostjo in poudarja, da je mirno, varno in stabilno okolje temeljni pogoj za ohranitev političnega, ekonomskega in socialnega modela v Evropi;

57.  močno upa, da ta Evropski svet ne bo osamljen dogodek, ampak začetek nepretrganega procesa, v katerem se bodo na ravni Evropskega sveta redno obravnavala varnostna in obrambna vprašanja; je naklonjen pripravi časovnega načrta s konkretnimi primerjalnimi merili in roki ter mehanizmom poročanja, v smislu nadaljnjega ukrepanja po Evropskem svetu; se zavzema za srednjeročno oblikovanje sveta obrambnih ministrov, ki bi varnostnim in obrambnim zadevam dal pravo težo;

58.  je odločen vzdrževati in krepiti tesnejše povezave z nacionalnimi parlamenti držav članic na rednih srečanjih, da se spodbudi dialog in izmenjava stališč o varnostnih in obrambnih zadevah;

59.  je prepričan, da je skupna varnostna in obrambna politika temeljni steber procesa evropskega povezovanja;

o
o   o

60.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, podpredsednici/visoki predstavnici, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic EU, generalnemu sekretarju Nata, predsedniku parlamentarne skupščine Nata, generalnemu sekretarju Združenih narodov, predsedujočemu OVSE, predsedniku parlamentarne skupščine OVSE, predsedniku skupščine Afriške unije ter generalnemu sekretarju ASEAN.

(1) UL L 146, 10.6.2009, str. 1.
(2) UL L 216, 20.8.2009, str. 76.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0380.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0381.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0455.
(6) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0456.
(7) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0458.
(8) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0457.
(9) UL C 168 E, 14.6.2013, str. 9.
(10) UL C 377 E, 7.12.2012, str. 51.
(11) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 7.
(12) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0278.
(13) http://eeas.europa.eu/library/publications/2013/3/2013_eeas_review_en.pdf


Tehnološka in industrijska baza evropske obrambe
PDF 324kWORD 104k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. novembra 2013 o tehnološki in industrijski bazi evropske obrambe (2013/2125(INI))
P7_TA(2013)0514A7-0358/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju naslova V Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti členov 21, 21, 42, 45 in 46, ter členov 173, 179–190 in 352 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in njenega Protokola št. 10,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 13. in 14. decembra 2012 in procesa, ki vodi do srečanja Evropskega sveta o obrambi, načrtovanega za 19. in 20. december 2013,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. julija 2013 z naslovom „Za konkurenčnejši in učinkovitejši obrambni in varnostni sektor“ (COM(2013)0542),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. decembra 2007 z naslovom „Strategija za močnejšo in konkurenčnejšo evropsko obrambno industrijo“ (COM(2007)0764),

–  ob upoštevanju evropske varnostne strategije, ki jo je sprejel Evropski svet 12. decembra 2003, in poročila o njenem izvajanju, ki ga je Evropski svet odobril 11. in 12. decembra 2008,

–  ob upoštevanju izjave o okrepitvi evropske varnostne in obrambne politike, ki jo je Evropski svet sprejel 12. decembra 2008, in izjave o krepitvi zmogljivosti, ko jo je Svet sprejel 11. decembra 2008,

–  ob upoštevanju strategije za tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe, ki jo je usmerjevalni odbor Evropske obrambne agencije sprejel 14. maja 2007,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2011/411/SZVP z dne 12. julija o določitvi statuta, sedeža in načina delovanja Evropske obrambne agencije ter o razveljavitvi Skupnega ukrepa 2004/551/SZVP(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/81/ES o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti(2),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 22. novembra 2012 o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike(3) in z dne 14. decembra 2011 o vplivu finančne krize na obrambne sektorje držav članic EU(4),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0358/2013),

Za delovanje skupne varnostne in obrambne politike je potrebna močna tehnološka in industrijska baza evropske obrambe

1.  opozarja, da je za delovanje skupne varnostne in obrambne politike potrebna močna tehnološka in industrijska baza evropske obrambe (EDTIB), ki je bistveni element zmogljivosti Evrope za zagotavljanje varnosti njenih državljanov, zaščito njenih vrednot in spodbujanje njenih interesov; poudarja, da je evropski obrambni sektor pomemben vir rasti in inovacij, ključnih elementov stabilnosti in varnosti; meni, da bi morala biti vzpostavitev in razvoj konkurenčne EDTIB del strateških prednostnih nalog EU;

2.  opozarja na raven operativnih ambicij, ki so opredeljene v izjavi Sveta o okrepitvi zmogljivosti z dne 11. decembra 2008, ter civilne in vojaške naloge, opredeljene v členu 43(1) PEU; opozarja na zaveze držav članic, da bodo izboljšale svoje vojaške zmogljivosti; poziva Evropski svet, naj v ta namen začne razvijati politiko evropskih zmogljivosti in oboroževanja, kot določa člen 42(3) PEU;

3.  ugotavlja, da se obrambni proračuni v EU zmanjšujejo, čeprav nekatere tretje države, kot so Kitajska, Indija, Brazilija in Rusija, povečujejo svoje obrambne izdatke; opozarja na spremenljive svetovne strateške razmere, skrčene obrambne proračune, zlasti zaradi gospodarske in finančne krize, vedno hitrejši tehnološki razvoj in na dejstvo, da se evropska podjetja v sektorju obrambne industrije nastalemu položaju prilagajajo tako, da dajejo večji poudarek izvozu v tretje države, na račun prenosa občutljivih tehnologij in pravic intelektualne lastnine, ter selijo proizvodnjo iz EU;

4.  je zaskrbljen zaradi znižanja naložb v obrambo in poziva države članice, Evropsko obrambno agencijo in Komisijo, naj sprejmejo protiukrepe v odgovor na vedno večjo nevarnost za EDTIB, da bodo njene dejavnosti v prihodnje nadzirale in omejevale tretje sile z različnimi strateškimi interesi; poziva države članice, naj okrepijo industrijsko sodelovanje v Evropi in z razvojem in proizvodnjo učinkovitih vojaških in varnostnih zmogljivosti na podlagi najnaprednejše tehnologije zagotoviti čim večjo strateško avtonomijo;

5.  poudarja, da se je z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe industrijska, vesoljska in raziskovalna politika EU razširila na obrambno področje; poudarja, da programi Unije na drugih področjih, kot so notranja varnost in varnost na mejah, obvladovanje nesreč in razvoj, ponujajo velike možnosti za skupno razvijanje zmogljivosti, potrebnih za te politike in izvajanje misij SVOP;

6.  ponovno poudarja, da je treba doseči napredek pri utrditvi EDTIB, in ugotavlja, da naraščajoča izpopolnjenost in stroški tehnologij, vse močnejša mednarodna konkurenca ter zmanjševanje obrambnih proračunov in obsega proizvodnje še naprej omogočajo večnacionalne obrambne projekte, obrambna industrija v nobeni državi članici pa ne more več biti samozadostna na strogi nacionalni osnovi; obžaluje, da čeprav je bila v evropski vesoljski industriji dosežena določena raven koncentracije, v sektorjih kopenske in mornariške tehnologije še vedno prevladuje razdrobljenost po posameznih državah;

7.  poudarja, da bi morala vzpostavitev evropske obrambne industrije potekati trajnostno, v vseh državah članicah, na podlagi obstoječe industrijske infrastrukture in uveljavljenih norm evropskih industrijskih politik iz člena 173 PDEU, ne pa izključno po načelu svobodne konkurence;

8.  opozarja države članice EU, podpredsednico/visoko predstavnico, Evropsko komisijo in Evropsko obrambno agencijo, da več kot dvajset let po koncu hladne vojne in po obdobju, v katerem so države članice EU lahko izkoriščale prednosti razmeroma visokih nacionalnih obrambnih proračunov, te niso zmogle izpolniti globalnih ciljev, sprejetih v Helsinkih, in ostalih skupnih ciljev na področju razvoja vojaških zmogljivosti;

9.  opozarja, da morajo države članice usklajevati svoje obrambne proračune za preprečitev podvajanja in okrepitev skupnih raziskovalnih programov, če Evropa želi ohraniti trdno varnostno in obrambno industrijo;

10.  ugotavlja, da evropski državljani kljub krizi in zmanjševanju proračuna še naprej zahtevajo evropsko obrambno in industrijsko usklajevanje in sodelovanje, ki ga razumejo kot dejavnik spodbujanja varnosti, učinkovitosti in prihrankov;

11.  je seznanjen s sporočilom Komisije z dne 24. julija 2013 in poročilom visoke predstavnice/podpredsednice z dne 15. oktobra 2013 o skupni varnostni in obrambni politiki; meni, da je obžalovanja vredno, da Komisija in ESZD nista izdali skupne evropske izjave v pripravah na obrambni vrh Evropskega sveta, ki bo decembra letos; z zanimanjem pričakuje specifične zakonodajne predloge Komisije o tem, kako izkoristiti evropske sklade za strukturne naložbe, Evropsko podjetniško mrežo, Evropski socialni sklad in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, da bi zagotovili uravnotežen razvoj obrambne industrije v vseh delih Evropske unije;

12.  opozarja, da so Komisija in obrambni ministri EU leta 2007 s posebnim sporočilom Komisije in strategijo EDTIB Evropske obrambne agencije že opozorili na to, da je treba nujno ukrepati na tem področju; obžaluje, da so bile izgubljene priložnosti za redno oddajo poročil o izvajanju in posodobitev strategij po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe; obžaluje, da najnovejše sporočilo ne upošteva prejšnjih strategij; poziva Komisijo in Evropsko obrambno agencijo, naj v prihodnje razvijata skupno strategijo EDTIB, ki bo slonela na preteklih izkušnjah;

13.  v svoji obširni oceni meni, da sta se strategiji nezadostno izvajali zaradi pomanjkanja skupnega razumevanja EDTIB, kar izhaja iz različnih nacionalnih in industrijskih interesov ter trdoživih nacionalnih navad v oborožitvenem sektorju; se zaveda dejstva, da obstajajo države članice brez lastne nacionalne obrambne industrije in/ali industrijskih niš, ki si v svetovnem merilu prizadevajo za kar največjo stroškovno učinkovitost, pri čemer države z manj konkurenčno obrambno industrijo dajejo prednost nacionalnim dobavnim verigam, države z močnejšo nacionalno obrambno industrijo pa sprejemajo močno svetovno konkurenco;

14.  pozdravlja odločitev Evropskega sveta, da se na dnevni red decembrskega vrha uvrsti točka o krepitvi evropske obrambe; poziva Evropski svet, naj poskrbi za potreben nov in ambiciozen zagon in naj opredeli smernice, splošne politične prednostne naloge in časovne načrte, ki bodo podprli resnično evropsko tehnološko in industrijsko bazo obrambe, ki jo bodo spremljali ustrezni ukrepi za izgradnjo integritete in zaupanja in ki bo usmerjena v zmogljivosti in bo spodbujala sinergije, zagotavljala učinkovito rabo omejenih virov, se izogibala podvajanju, bo povezana in konkurenčna na svetovnem trgu;

Uskladitev potreb in strnitev povpraševanja

15.  meni, da je obžalovanja vredno, da pretekla prizadevanja, da bi strnili povpraševanje niso zmanjšala razdrobljenosti povpraševanja v EU, kjer obstaja 28 držav obrambnih potrošnic in še več odjemalcev izdelkov za civilno in vojaško rabo; obžaluje, da načrt za razvoj zmogljivosti Evropske obrambne agencije ni bil preveč uspešen; zato poziva Evropski svet, naj začne pregled evropske obrambe in prenese v prakso usklajevanje nacionalnih procesov obrambnega načrtovanja na ravni EU; na osnovi te ocene poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj spodbudi široko zastavljen proces za pripravo bele knjige o evropski varnosti in obrambi, da bi strnili procese EU za določanje strateških ambicij in razvoj zmogljivosti;

16.  poziva države članice, naj nadalje raziščejo možnost časovnega usklajevanja in skupnega načrtovanja upravljanja življenjskega cikla obrambnih zmogljivosti v sodelovanju z Evropsko obrambno agencijo; meni, da bi bila višja stopnja sinergij, ki bi vodile k skupni politiki evropskih zmogljivosti in oboroževanja, kot navaja člen 42 PEU, temeljni pogoj za to, da se usklajevanje vojaških potreb preobrazi v usklajeno nabavo opreme med državami članicami, kar bi ustvarilo pogoje za uspešno čeznacionalno preoblikovanje obrambne industrije EU, ki bi temeljilo na povpraševanju;

17.  je seznanjen z delom zveze NATO pri procesu obrambnega načrtovanja, v okviru katerega po potrebi poteka usklajevanje članov zveze, vključno s 26 evropskimi zavezniki, da se zagotovita razvoj in vzdrževanje ustreznih obrambnih zmogljivosti za reševanje izzivov v prihodnosti; ugotavlja, da zveza NATO že dolgo priznava potrebo po tesnem sodelovanju z industrijo, ne nazadnje zato, da bi pripomogli k razvoju zahtev glede vojaških zmogljivosti, zlasti v zvezi s standardizacijo in interoperabilnostjo, hkrati pa spodbujali čezatlantsko obrambno tehnološko in industrijsko sodelovanje;

Industrijska politika

18.  meni, da bi si morala evropska industrijska politika na področju obrambe za cilj zastaviti optimizacijo zmogljivosti držav članic z uskladitvijo razvoja, razporeditve in vzdrževanja palete zmogljivosti, instalacij, opreme in storitev, da bi tako zagotavljali cel nabor nalog, tudi najzahtevnejših misij, s krepitvijo evropske obrambne industrije, spodbujanjem sodelovanja na področju raziskav in tehnologije ter razvojem programov sodelovanja na področju opreme;

19.  priznava pomen evropske obrambne industrije za inovacije in rast, saj neposredno in posredno ustvarja približno 400.000 delovnih mest v Uniji; poudarja dejstvo, da je glede na to, da se evropsko obrambno gospodarstvo srečuje z več izzivi, potreben nov pristop, ki bo prinesel manj podvajanja in vodil do širše ekonomije obsega in večje industrijske konkurence;

20.  meni, da je prišel čas, da se začne spodbujati prostovoljni pristop pri obravnavi drobljenja evropskega industrijskega obrambnega trga, spodbujanju konsolidacije tega trga (in začetkov harmonizacije) glede ponudbe in povpraševanja, pravil in standardov, ter da je treba začeti vlagati v celostno in trajnostno industrijsko politiko, ki bo temeljila na raziskavah, inovacijah, povečevanju učinkovitosti rabe virov, strategiji za surovine, krepitvi MSP ter razvoju regionalnih mrež; v celoti podpira prizadevanja Komisije za poglobitev notranjega trga obrambe in varnosti z ustrezno podporo MSP, ki igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju inovativnosti, razvoju specializiranih zmogljivosti in najnovejših tehnologij ter ustvarjanju novih delovnih mest v okviru strategije „Evropa 2020“;

21.  meni, da je pomembno, da države članice okrepijo sodelovanje, da bi bile kos industrijskim izzivom, in ugotavlja, da proračunske omejitve in naraščajoča svetovna konkurenca pomenijo, da EU potrebuje notranja partnerstva in združevanja ter delitev nalog; podpira Evropsko obrambno agencijo v njenih prizadevanjih za spodbujanje regionalnih grozdov;

22.  meni, da je treba priznati, da je obrambni trg zelo specifičen, saj obstajajo obveznosti v zvezi z nadzorom izvoza in bojem proti širjenju zadevnih izdelkov ter stroge tajnosti, in dejstvo, da je število podjetij, ki oskrbujejo trg omejeno, povpraševanje pa skoraj izključno na strani držav;

23.  meni, da je tudi obrambna industrija zelo posebna, saj so razvojni postopki dolgi, sistemi pa morajo delovati več desetletij, stroški programov so visoki in še naraščajo, trženje proizvodov pa je močno odvisno od vlad držav članic;

24.  podpira potencial in spodbuja dvojno naravo proizvodov varnostne in obrambne industrije, zlasti na področju raziskovanja vesolja, pomorstva, letalstva in telekomunikacij; poudarja, da je obrambna industrija pomembno gonilo za napredne tehnologije, ki se nato v poznejši fazi uporabljajo v komercialne namene;

25.  poziva Evropski svet, naj EDTIB podpre z vsemi sredstvi in naj v ta namen predvsem bolje opredeli njen obseg, zlasti z vidika subjektov, vključenih vanjo, in jim podeli poseben status gospodarskih subjektov na področju obrambe v Evropi;

26.  meni, da bi bilo treba te gospodarske subjekte na področju obrambe določiti glede na dodano vrednost, ki jo dejansko zagotavljajo v Evropi, in sicer s tehnološkega in družbeno-ekonomskega vidika; zato meni, da bi morali omogočiti sodelovanje v evropskih programih le tem gospodarskim subjektom v Evropi;

27.  meni, da bi morali priznati koncept gospodarskih subjektov na področju obrambe v Evropi in spoštovati razumna merila glede zaposlovanja, znanstvene in tehnološke ustreznosti, odločanja in proizvodnje znotraj EU, kar bi jim omogočalo določeno zaščito;

28.  poziva države članice, naj razvijejo svoje industrijske in tehnološke baze obrambe ter centre odličnosti, ki naj temeljijo na ključnih tehnologijah v povezavi z učinkovitimi mehanizmi podjetniškega upravljanja na ozemlju Evropske unije, s čimer bi razvile večjo medsebojno odvisnost;

29.  poziva države članice, naj spodbujajo sodelovanje med glavnimi podjetji obrambne industrije in univerzami; poudarja, da je mogoče s takim sodelovanjem razširiti bazo znanja univerz;

30.  poziva države članice in Komisijo, naj čim bolj omejijo odvečne regulativne ovire, izboljšajo dialog med obrambnimi podjetji in spodbudijo njihovo racionalizacijo, da bi tako omogočili nakup opreme, najbolje prilagojene njihovim potrebam z vidika zmogljivosti in stroškov; poziva k nujnemu prestrukturiranju evropskih podjetij za preseganje nacionalnih meja in bolj globalno vizijo;

31.  meni, da imajo mala in srednja podjetja, ki oblikujejo in proizvajajo številne inovativne izdelke, pomembno vlogo pri vzdrževanju in utrjevanju EDTIB; ugotavlja, da je razdrobljenost evropskega obrambnega trga ovira za zmožnost MSP pri trženju izdelkov; poziva države članice, Evropsko obrambno agencijo in Komisijo, naj skupaj razvijejo načine in sredstva za krepitev malih in srednjih podjetij na trajnosten način in za olajšanje dostopa do javnih naročil, povezanih z obrambo; poudarja, da bi skupen sistem standardizacije in certificiranja koristil evropskim podjetjem, vključno z MSP, saj bi izboljšal njihov dostop do evropskih in mednarodnih trgov, ustvaril delovna mesta in povečal njihov dostop do financiranja EU;

Potreba po skupnem pristopu k standardizaciji in certificiranju

32.  ponovno poudarja, da je standardizacija obrambne opreme bistvenega pomena za oblikovanje konkurenčnega enotnega evropskega obrambnega trga ter za zagotavljanje interoperabilnosti in lažje sodelovanje pri oborožitvenih programih, za projekte združevanja in souporabe in trajnostno interoperabilnost med silami držav članic, s čimer bi zmanjšali ravni stroškov za vzdrževanje in uporabo ter zagotovili, da se bodo lahko obrambne zmogljivosti držav članic čim bolje uporabljale v skupnih operacijah;

33.  opozarja, da se širijo konkurenčni industrijski standardi za civilne in vojaške izdelke; obžaluje omejen uspeh izvajanja standardizacijskih sporazumov (STANAG) in priporočil (STANREC) zveze NATO; poziva Komisijo in Evropsko obrambno agencijo, naj spodbujata usklajen nabor skupnih standardov v obrambi in razvijeta „hibridne standarde“ na področjih dvojne rabe; poziva države članice, naj poskrbijo, da bodo njihovi nadaljnji koraki pri določanju vojaških standardov temeljili na civilnih predlogih Komisije in evropskih organizacij za standardizacijo;

34.  spodbuja države članice, naj preučijo možnosti, ki jih je predstavila Evropska obrambna agencija v zvezi z oblikovanjem osnutkov evropskih standardov za vojaške proizvode in njihovo uporabo, na primer za gradnjo sanitetnih ladij ali na področju daljinsko upravljanih zračnih sistemov;

35.  pozdravlja predloge Evropske komisije v zvezi s standardizacijo in poziva Evropski svet, naj jih upošteva in poda konkretne predloge na tem področju;

36.  poziva države članice, naj poenostavijo evropske postopke certificiranja z medsebojnim priznavanjem certifikatov in oblikovanjem skupnih civilnih in vojaških evropskih postopkov certificiranja;

Zagotavljanje zanesljivosti oskrbe

37.  v zvezi s prestrukturiranjem industrije poudarja, da je pomembno poskrbeti za to, da se ne ogrozi zanesljive oskrbe; poziva države članice, Evropsko obrambno agencijo in Komisijo, naj hitro razvijejo celostni in ambiciozni sistem zanesljivosti oskrbe po vsej EU, zlasti za strateške materiale in bistvene tehnologije, ki bo temeljil na sistemu vzajemnih garancij ter analizi tveganj in potreb, če je mogoče z uporabo pravne podlage, ki ureja stalno strukturno sodelovanje;

38.  poziva države članice, naj kot prvi korak k izpolnitvi tega cilja v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponujajo splošna in globalna dovoljenja iz Direktive 2009/43/ES o prenosu obrambnih proizvodov znotraj EU, in pospešijo prizadevanja, da bi se v praksi začel izvajati okvirni dogovor za zanesljivost oskrbe v primerih operativne nujnosti iz leta 2006;

39.  poziva Evropsko obrambno agencijo in Komisijo, naj predložita skupno strategijo neodvisnosti od bistvenih tehnologij, zlasti glede neomejenega dostopa do civilnih in vojaških (z dvojno rabo) nastajajočih in ključnih omogočitvenih tehnologij in razpoložljivosti teh tehnologij, kot so vrhunska mikro/nanoelektronika, umetna inteligenca in fotonika, ki jih je treba obravnavati kot bistvene za misije SVOP; poziva države članice, naj z uporabo EDTIB okrepijo samozadostnost EU na teh ključnih področjih;

Nov zagon oborožitvenemu sodelovanju

40.  spodbuja države članice, naj industrijske presežke, ki so posledica upada povpraševanja, odpravijo z dajanjem pobud za nove skupne projekte, ki se bodo bolj oprli na Evropsko obrambno agencijo, ki ni dovolj izkoriščena in finančno podprta, in upoštevali spoznanja, pridobljena med nedavnimi skupnimi operacijami, med katerimi so se pokazale pomanjkljivosti, na primer na področju strateškega in taktičnega prevoza ter opazovanja iz zraka in iz vesolja; priporoča razvoj ključnih elementov s civilno-vojaško rabo, ki jih v večini držav članic EU močno primanjkuje, kot so sistemi zrakoplovov na daljinsko upravljanje, ter s tem spodbuditev razvoja visoke tehnologije in podporo prizadevanjem, da ključne kompetence ostanejo v Evropi; spodbuja sodelovanje EU v skupnih projektih prek najema in/ali nabave zmogljivosti z dvojno rabo in morebitno nabavo prototipov;

41.  na podlagi preteklih izkušenj meni, da mora biti skupno izvajanje razvojnih in proizvodnih dejavnosti v skupnih programih oboroževanja organizirano po strogem načelu industrijske in gospodarske učinkovitosti, da bi tako preprečili podvajanje dela in višanje stroškov;

42.  poziva države članice, naj pri načrtovanju velikih nakupov obrambne tehnologije dajejo prednost projektom znotraj EU ali skupnim programom oziroma novim evropskim tehnologijam, s čimer lahko hkrati spodbudijo evropsko trgovino, okrepljeno sodelovanje in konkurenco pri kakovosti in cenah na svetovnem obrambnem trgu;

43.  poziva Evropski svet, naj glede na obstoječi upravni dogovor med Evropsko obrambno agencijo in Organizacijo vzajemnega sodelovanja na področju oborožitve (OCCAR) zagotovi uspešno izvajanje skupnih projektov in načrtuje tesnejše sodelovanje med tema organizacijama;

44.  poziva Evropski svet, naj Evropski obrambni agenciji omogoči, da bo lahko v celoti prevzela svojo institucionalno vlogo, kot je določena v členih 42(3) in 45 PEU, tako da ji nameni potrebna sredstva; ponovno poudarja, da morajo države članice Evropski obrambni agenciji nujno zagotoviti ustrezna finančna sredstva za vse njene misije in naloge; meni, da bi bilo to najbolje narediti s financiranjem stroškov dela in tekočih stroškov agencije iz proračuna Unije, začenši s prihodnjim večletnim finančnim okvirom;

Podpora misij SVOP z evropskimi raziskavami in razvojem

45.  ugotavlja, da bi lahko zaradi gospodarske in finančne krize ter zmanjševanja proračuna za obrambo v večini držav članic prišlo do precejšnjega krčenja, nazadovanja ali zamud pri raziskovalnih in tehnoloških inovacijskih programih skoraj vseh držav članic, kar bo verjetno še naprej vplivalo na evropsko obrambno industrijo in znanstveni napredek Unije na tem področju; poudarja, da bi tak položaj lahko povzročil srednje- in dolgoročno izgubo delovnih mest in industrijskih zmogljivosti ter znanja;

46.  poudarja pomen raziskav in inovacij v obrambnem in varnostnem sektorju in raziskovalnega programa Obzorje 2020, zlasti sedmega družbenega izziva, usmerjenega v varno družbo oziroma varovanje svobode in varnosti Evrope in njenih državljanov; poudarja, da je pomembno spodbujati večnacionalno sodelovanje med državami članicami in njihovimi agencijami na tem področju; meni, da je zaradi visoke zaupnosti raziskav na področju inovacij za obrambno industrijo neizogibno, da se te raziskave financirajo na način, povezan s potrebami; meni, da je zato treba v okviru Skupnega raziskovalnega središča predvideti ustanovitev evropskega inštituta za obrambo in varnost;

47.  pozdravlja namero Komisije, da bo sprejela pripravljalni ukrep za raziskave, ki jih bo financirala EU, v podporo misij SVOP, in poziva Komisijo, naj že v zgodnji fazi prihodnjega večletnega finančnega okvira pripravi predlog, ki bo nekakšen predhodnik teh programov;

48.  meni, da so obrambne raziskave in inovacije, povezane z EDTIB, še vedno del veljavne etične podlage; ugotavlja, da je skupni varnostni in obrambni politiki namenjeno celotno poglavje Lizbonske pogodbe, ki zajema tudi raziskovanje obrambne tehnologije in oblikovanje skupne obrambe Unije; poziva države članice in Evropsko obrambno agencijo, naj znatno povečajo količino in kakovost skupnih projektov za raziskave in razvoj;

49.  opozarja, da mora na podlagi člena 179 PDEU Unija podpirati vse raziskovalne dejavnosti, ki so potrebne na podlagi Pogodb;

50.  ugotavlja, da so se evropski ministri za obrambo novembra 2007 dogovorili o skupnih primerjalnih merilih, da bi porabo za raziskave in tehnologije na področju obrambe povečali na 2 % skupnih izdatkov za obrambo, porabo za raziskave in tehnologije na področju obrambe, ki potekajo preko evropskega sodelovanja, pa na 20 %;

51.  podpira projektno skupino za obrambo, ki zajema Evropsko komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in Evropsko obrambno agencijo, ki si prizadeva zagotoviti, da se bodo rezultati raziskav v okviru programa Obzorje 2020 lahko uporabljali tudi v raziskavah za razvoj inovacij na področju obrambe, in optimizirati sinergijo med civilno in vojaško uporabo; poziva tudi, naj se preučijo možnosti uporabe javno-zasebnega financiranja prek ustanovitve skupnih podjetij v skladu s členom 187 PDEU;

52.  spodbuja Evropsko obrambno agencijo, naj se opre na pretekle uspešne skupne naložbene programe in naj sodeluje s Komisijo, da bi začela raziskovalne in razvojne programe na podlagi člena 185 PDEU;

53.  opozarja na velik pomen sinergij med civilnimi in vojaškimi raziskavami na področjih z veliko dodano vrednostjo; poudarja, da bi bilo mogoče – čeprav je treba upoštevati večinoma civilno poslanstvo ali suverenost nekaterih projektov – raziskati, kako bi lahko dvojno naravo bolje izkoristili, da bi tako porazdelili stroške, saj so ti sektorji nosilci rasti in zaposlovanja; poudarja, da bi bilo mogoče to sinergijo uresničiti tudi z utrditvijo zasebne evropske ponudbe s poslovnimi priložnostmi;

54.  poziva države članice, naj izoblikujejo ustrezno platformo, prek katere bi raziskave s področja obrambe usmerile v civilno sfero in se ob tem osredinile na aplikacije za najsodobnejše tehnologije; poziva države članice, naj raziskave s področja obrambe usmerijo tudi v obvladovanje naravnih nesreč (v zadnjih štiridesetih letih se je število naravnih nesreč v Evropi povečalo za štirikrat);

55.  meni, da mora obrambna industrija v EU ohraniti visoko stopnjo inovativnosti tako z vojaškega kot s civilnega vidika, da bi bilo tako mogoče odgovoriti na vse grožnje in izzive, s katerimi se bodo morale v naslednjih letih spopasti države članice in EU, ob čemer se je treba opreti na najobetavnejše tehnološke dosežke ne glede na to, ali so bili posebej razviti za obrambo ali za civilne namene;

56.  poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo rezultati raziskav v politiki intelektualne lastnine ustrezno varovani, in meni, da bi bilo treba še bolj okrepiti vlogo Evropske obrambne agencije na tem področju, da bi že v zgodnji fazi omogočili bodoče tehnološko in industrijsko sodelovanje med partnerji EU;

Vesolje

57.  je prepričan, da področje vesolja prispeva k strateški avtonomiji EU in da ima možnost držav članic do avtonomnega dostopa ključno vlogo v obrambnem in varnostnem sektorju; poudarja, da je pomembno ohranjati odličnost te tehnološko inovativne in učinkovite industrije, da bi tako zagotovili tehnološko neodvisnost Evropske unije;

58.  pozdravlja oblikovanje in razvoj evropskih satelitskih sistemov (Galileo, Copernicus in EGNOS); poudarja, da bo razvoj takšnega sistema dal velik zagon ne le vesoljski industriji, temveč tudi avtonomiji Evrope, ter da je to dobra priložnost za razvoj kritične sestavine industrijske in tehnološke baze evropske obrambe;

59.  poudarja, da je treba zaščititi evropsko vesoljsko infrastrukturo z izoblikovanjem zmogljivosti za nadzor in sledenje v vesolju (SST, „space surveillance and tracking“) na evropski ravni;

IKT in varnost podatkov

60.  opozarja, da digitalna doba s seboj prinaša vse večje izzive za varnost in zaščito infrastrukture in tehnologije, zato izpostavlja potrebo po večjem sodelovanju in izmenjavi znanja in izkušenj med državami članicami na eni strani ter med Evropsko unijo in njenimi ključnimi partnerji na drugi strani;

61.  opozarja, da je treba izdelati evropske standarde na področju IKT in kibernetske varnosti ter jih vključiti v mednarodne standarde;

62.  poziva Komisijo in države članice, naj medsebojno sodelujejo in poskrbijo za to, da bo kibernetska varnost eden ključnih vidikov, ki bi ga bilo treba zato posebej spodbujati z raziskavami in inovacijami v varnostnem in obrambnem sektorju in ki bi morala biti del kratko-, srednje- in dolgoročne strategije;

63.  poziva Komisijo in države članice, naj sistematično upoštevajo izzive kibernetske varnosti v že obstoječih in prihodnjih evropskih civilnih ali vojaških programih (Galileo, Copernicus, Enotno evropsko nebo/SESAR itd.);

Krepitev notranjega trga obrambne opreme

64.  opozarja, da morajo države članice nujno izboljšati preglednost in povečati odprtost obrambnih trgov, pri tem pa poudarja posebno naravo javnih naročil za obrambo in meni, da ta vpliva na glavne nacionalne varnostne interese, zato teh naročil ni mogoče obravnavati na enak način kot druge sektorje; poziva države članice in Komisijo, naj poskrbijo za to, da se bodo direktive iz leta 2009 o javnih naročilih za obrambo in prenose pravilno in dosledno izvajale, zlasti glede morebitnih izjem od predpisov EU po členu 346 PDEU, da bi okrepile enotni trg s poenostavitvijo pravil javnega naročanja v obrambnem sektorju, kjer je to primerno;

65.  poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja, da bi na obrambnem trgu ustvarila enake pogoje za vse, z omejitvijo praks, ki izkrivljajo trg, na najnižjo možno raven upravičenih odstopanj; zlasti poudarja potrebo po okrepitvi nadzora državne pomoči in poziva države članice, naj v odnosu do evropskih organov in agencij ter širše javnosti ravnajo bolj pregledno na področju državne pomoči in praks javnega naročanja v obrambnem sektorju;

66.  je zaskrbljen zaradi dejstva, da se številne države članice pripravljajo na nakup rabljenih bojnih letal F-16, ne da bi evropska podjetja dobila pošteno možnost za konkuriranje; meni, da je takšna praksa v nasprotju s ciljem Evropskega sveta za okrepitev industrijske baze evropske obrambe; opominja te države članice, da je treba pri medvladni prodaji upoštevati tudi načela nediskriminacije in preglednosti iz Lizbonske pogodbe;

67.  poziva države članice, Evropsko obrambno agencijo in Komisijo k sodelovanju, da bi postopno odpravile zahteve za protidobave, in obenem pospešile vključitev industrije manjših držav članic v tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe na drugačen način, ne s protidobavami; spodbuja zlasti države članice, naj za uresničitev tega cilja v celoti izkoristijo določbe direktiv o oddajanju del podizvajalcem in splošnih licencah;

68.  poudarja, da je treba pri javnih naročilih za obrambo spodbujati inovativne nabavne tehnike, zlasti e-javna naročila in predkomercialna naročila, ter tiste, ki spodbujajo raziskave in razvoj, saj so lahko posebej primerne za to področje in lahko v postopkih javnega naročanja močno zmanjšajo upravno breme ter stroške; meni, da je treba pri tem poskrbeti za zaščito pravic intelektualne lastnine in znanja; poziva države članice, naj strateško izkoristijo obrambne nabave in uporabljajo inovativna načela oddajanja naročil na podlagi pojma ekonomsko najugodnejše ponudbe;

69.  meni, da bi morali imeti javni organi in podjetja naročniki na področju obrambe in varnosti možnost uporabe posebnega postopka javnega naročanja v zvezi s pogodbami, če je treba razviti inovativne proizvode, storitve ali gradnje ter nato kupiti tako razvito blago, storitve ali gradnje, ki jih ni mogoče zagotoviti z rešitvami, ki so že na voljo na trgu;

70.  poleg tega meni, da bi tak postopek pripomogel k boljšemu delovanju notranjega trga in pospešil razvoj evropskega trga obrambne opreme ter tehnološke in industrijske baze evropske obrambe, hkrati pa bi spodbudil tudi rast inovativnih MSP; poudarja, da je bil v revidiranih direktivah o klasičnih javnih naročilih in javnih naročilih javnih gospodarskih služb že sprejet dogovor o takem postopku, na podlagi katerega lahko javni organi naročniki sklenejo dolgoročno partnerstvo za inovacije, s čimer se omogočita razvoj in kasneje nakup novih in inovativnih proizvodov, storitev ali gradenj, da se tako zagotovita potrebno povečanje povpraševanja in spodbuditev razvoja inovativnih rešitev, ne da bi s tem omejili dostop do trga;

71.  zato poziva Komisijo, naj ta razvoj upošteva v poročilu o izvajanju direktive o javnih naročilih za obrambo (Direktiva 2009/81/ES), ki ga mora do 21. avgusta 2016 predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu, in naj temu poročilu priloži zakonodajni predlog o spremembi Direktive 2009/81/ES, s katerim bo v zvezi z zadevnimi pogodbami uveden postopek partnerstev za inovacije;

72.  poziva države članice, naj sprejmejo tudi ukrepe za odpravo podvajanja in presežnih zmogljivosti v tem sektorju z izboljšanjem sodelovanja na notranjem trgu; poudarja potencialne koristi, ki bi jih prineslo skupno javno naročanje po načelih ekonomije obsega in interoperabilnosti; poudarja, da bodo skupni projekti pripomogli k zmanjšanju stroškov in omogočili dolgoročne naložbe;

73.  opominja, da so pogodbe, sklenjene v obrambnem in varnostnem sektorju, pogosto tehnično zapletene; poudarja, da je treba, kadar je to ustrezno, pregledati nepotrebne, nezdružljive ali nesorazmerne tehnične zahteve, saj bi tako zmanjšali in, kjer bi to bilo možno, odstranili ovire na notranjem trgu ter tako olajšali čezmejne javne razpise;

EDTIB v svetovnem merilu

74.  ugotavlja, da je oblikovanje uspešne EDTIB možno le v okviru svetovnega trga in spodbuja Komisijo in Evropski svet, naj k zadevi pristopita z upoštevanjem svetovnih razmer; meni, da bi izvajanje protekcionističnih ukrepov nasprotovalo cilju povečanja konkurenčnosti evropske obrambne industrije;

75.  obžaluje neenakost glede vzajemnega dostopa do trga med ZDA in Evropo in posledično neravnotežje v trgovini na področju obrambe; poziva k prizadevanjem za resnično vzajemnost pri dostopanju do javnih naročil na področju obrambe na obeh straneh Atlantika;

76.  poziva države članice, naj strogo upoštevajo obveznosti, ki jih določa Skupno stališče Sveta 2008/944/SZVP, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme, in naj poskrbijo za to, da bodo strogo ocenile vse vloge za licence skladno z vsemi določenimi osmimi merili; poziva države članice in EU, naj si v okviru mednarodnih forumov prizadevajo za večjo preglednost na mednarodnih trgih javnih naročil za obrambo, da bi tako povečali možnost nadzora nad svetovnimi trgovinskimi tokovi na področju oboroževanja, zlasti s spodbujanjem pogodbe o trgovini z orožjem; poziva države članice, naj hitro ratificirajo to pogodbo, da bo po odobritvi Parlamenta lahko začela veljati;

o
o   o

77.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, parlamentom držav članic, parlamentarni skupščini Nata in generalnemu sekretarju Nata.

(1) UL L 183, 13.7.2011, str. 16.
(2) UL L 216, 20.8.2009, str. 76.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0455.
(4) UL C 168 E, 14.6.2013, str. 9.


Krepitev socialne razsežnosti EMU
PDF 214kWORD 59k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. novembra 2013 o sporočilu Komisije z naslovom Krepitev socialne razsežnosti ekonomske in monetarne unije (2013/2841(RSP))
P7_TA(2013)0515B7-0496/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. oktobra 2013 z naslovom "Krepitev socialne razsežnosti ekonomske in monetarne unije" (COM(2013)0690),

–  ob upoštevanju poročila z naslovom Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji(1), ki ga je 26. junija 2012 Evropskemu svetu predložil njegov predsednik Herman Van Rompuy,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. novembra 2012 z naslovom "Načrt za poglobljeno in pravo ekonomsko in monetarno unijo: začetek evropske razprave" (COM(2012)0777),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 14. decembra 2012 o časovnem načrtu za dokončno vzpostavitev ekonomske in monetarne unije(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. marca 2013 z naslovom "Na poti k poglobljeni in pravi ekonomski in monetarni uniji: uvedba instrumenta za konvergenco in konkurenčnost" (COM(2013)0165),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. marca 2013 z naslovom "Na poti k poglobljeni in pravi ekonomski in monetarni uniji: predhodno usklajevanje načrtov za pomembne reforme ekonomske politike" (COM(2013)0166),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 14. marca 2013(3), 28. junija 2013(4) in 25. oktobra 2013(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. novembra 2012 z naslovom "Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji"(6),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. februarja 2013 z naslovom "Socialne naložbe za rast in kohezijo – vključno z izvajanjem Evropskega socialnega sklada 2014–2020" (COM(2013)0083) in svoje resolucije z dne 12. junija 2013 na to temo(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: izvajanje prednostnih nalog za leto 2013(8),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. oktobra 2009 z naslovom "Solidarnost na področju zdravja: zmanjšanje neenakosti na področju zdravja v EU" (COM(2009)0567),

–  ob upoštevanju javne predstavitve na temo Socialna razsežnost Ekonomske in monetarne unije (EMU) – Evropski sistem nadomestil za brezposelnost, ki jo je 9. julija 2013 organiziral Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL),

–  ob upoštevanju dokumenta o avtomatskih stabilizatorjih z dne 4. oktobra 2013, ki ga je objavila delovna skupina generalnega direktorata Komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključenost (GD EMPL),

–  ob upoštevanju poročila z naslovom (Razvoj socialne razsežnosti ekonomske in monetarne unije) z dne 13. septembra 2013, ki ga je pripravil Evropski politični center (EPC),

–  ob upoštevanju načrta za zavarovanje proti cikličnim šokom v evroobmočju, ki ga je septembra 2013 pripravil možganski trust Notre Europe,

–  ob upoštevanju dokumenta za strokovno razpravo z naslovom "Toward a fiscal union for the Euro area (Na poti k fiskalni uniji v evroobmočju)", ki ga je septembra 2013 pripravil Mednarodni denarni sklad(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2013 z naslovom "Vpliv krize na dostop ranljivih skupin do oskrbe"(10),

–  ob upoštevanju četrtletnega pregleda razmer na področju zaposlovanja in socialnih razmer v EU iz oktobra 2013,

–  ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o sporočilu Komisije z naslovom "Krepitev socialne razsežnosti ekonomske in monetarne unije" (O-000122/2013 – B7-0524/2013),

–  ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker je brezposelnost v EU dosegla alarmantno raven 26,6 milijonov ljudi(11);

B.  ker je brezposelnost mladih dosegla najvišjo raven do sedaj, saj v vsej EU v povprečju znaša 23 %;

C.  ker se dolgotrajna brezposelnost v večini držav članic povišuje in je v EU dosegla najvišjo raven doslej;

D.  ker naraščata strukturna brezposelnost in neskladje med ponudbo dela in povpraševanjem po njem;

E.  ker se od leta 2007 raven revščine v EU povišuje, dohodki gospodinjstev pa se zmanjšujejo, tako da 24,2 % prebivalcev EU grozi revščina in socialna izključenost;

F.  ker se od izbruha krize nenehno povečuje revščina zaposlenih,

G.  ker se je zaradi višje stopnje revščine zaposlenih in večjega števila gospodinjstev brez delovno aktivnih članov povečala raven revščine otrok;

H.  ker se večajo neenakosti znotraj držav članic in med njimi, predvsem v evroobmočju;

I.  ker zaradi vztrajnih razhajanj med državami članicami prihaja do hitre polarizacije stopenj brezposelnosti in ker se v nekaterih državah ta razhajanja povečujejo tudi med regijami in socialnimi skupinami;

J.  ker socialna neravnovesja v evroobmočju rastejo hitreje kot v EU na splošno,

K.  ker je prikaz uspešnosti socialne zaščite prepoznal ključne družbene trende, ki jih je treba spremljati;

L.  ker je stopnja brezposelnosti v državah na obrobju evroobmočja leta 2012 v povprečju dosegla 17,3 %, v osrednjem delu evroobmočja pa 7,1 %,

M.  ker je povprečna stopnja mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, leta 2012 na obrobju evroobmočja dosegla 22,4 %, v osrednjem delu evroobmočja pa 11,4 %;

N.  ker se je raven revščine zvišala v dveh tretjinah držav članic in stabilizirala samo v eni tretjini;

O.  ker so bili sprejeti obsežni ukrepi, da se okrepi gospodarsko upravljanje EU; ker pa je možnost, da se dosežejo cilji strategije Evropa 2020, trenutno ogrožena;

P.  ker bi bilo treba razpravo o socialnih neravnovesjih izenačiti z razpravo o makroekonomskih ravnovesjih;

Q.  ker je imel Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve 9. julija 2013 javno predstavitev na temo Socialna razsežnost ekonomske in monetarne unije (EMU) – evropski sistem nadomestil za brezposelnost, kjer so razpravljali in razmišljali o avtomatskih stabilizatorjih na ravni evroobmočja in možnih načinih njihove uvedbe;

R.  ker je trojka potrdila, da sta kakovostno sodelovanje socialnih partnerjev in močan socialni dialog, tudi na nacionalni ravni, nujna in lahko prispevata k uspehu vseh reform, zlasti reform ekonomske in monetarne unije;

S.  ker so gospodarske razmere v nekaterih državah članicah poslabšale kakovost zaposlitev, socialne zaščite ter zdravstvenih in varnostnih standardov;

1.  pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom Krepitev socialne razsežnosti ekonomske in monetarne unije in meni, da je to nadaljnji korak k vzpostavitvi pristne socialne razsežnosti ekonomske in monetarne unije;

2.  izrecno priznava, da za izvajanje socialne razsežnosti ekonomske in monetarne unije velja načelo subsidiarnosti in ga je najbolje mogoče doseči z uporabo metode najboljših praks in medsebojnih strokovnih pregledov na evropski ravni;

3.  vendar meni, da so potrebni bolj konkretni predlogi, da se pri gospodarskem upravljanju zagotovi upoštevanje socialne razsežnosti;

4.  poziva, naj se socialna vprašanja postavijo v ospredje evropske integracije in se vključijo v vse politike in pobude EU;

5.  meni, da bi morala socialna razsežnost predstavljati kompromis z vidika primerjalnega učenja;

6.  ugotavlja, da je namen socialne razsežnosti ekonomske in monetarne unije zagotoviti socialno varnost in zadovoljivo življenjsko raven za sedanje in prihodnje generacije; zato meni, da je pomembno, da državljani EU opazijo, da je njihova Unija sposobna spodbujati socialni napredek;

7.  meni, da je razvoj socialne Evrope s ciljem socialne unije posledica evropske integracije;

8.  podpira predlog, da se uvede pregled dosežkov v zvezi z glavnimi zaposlitvenimi in socialnimi kazalniki, ki bodo dopolnjevali postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnovesji (MIP) za jasnejši pregled socialnih posledic ekonomskih in drugih politik prek predhodnih in naknadnih ocen učinka in spremljanja, ki bi se nato uporabil pri oblikovanju skupnega poročila o zaposlovanju, ki naj bi ga pripravila Komisija;

9.  zavrača harmonizacijo ali usklajevanje, ki vodi v zniževanje socialnih standardov v državah članicah;

10.  ugotavlja, da so lahko predlagani kazalniki eden od načinov, kako zagotoviti, da se zajamejo vse zaposlitvene in socialne razmere v državah članicah;

11.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da vsi ustrezni kazalniki upoštevajo spol;

12.  poziva k prostovoljni vključitvi mladih do 30. leta starosti v predlagane kazalnike o stopnji brezposelnosti mladih, kot to predvideva program jamstva za mlade;

13.  poziva k vključitvi dodatnih kazalnikov v pregled dosežkov, zlasti tistih glede revščine otrok, dostopa do zdravstvenih storitev, brezdomstva in indeksa dostojnega dela, ki bi omogočili ustrezno oceno socialnih razmer v EU;

14.  poziva Svet in Komisijo, naj sprejmeta konkretne ukrepe, da bo socialni učinek politik in reform preglednejši, in sicer prek predhodnih in naknadnih ocen učinka in spremljanja reform politik;

15.  poziva Svet, naj opredeli konkretna merila za zaposlitvene in socialne kazalnike v obliki evropske minimalne ravni socialne zaščite, da bi spodbudili socialno zbliževanje navzgor in socialni napredek;

16.  poziva Komisijo in države članice, naj Parlamentu in socialnim partnerjem omogočijo sodelovanje pri opredeljevanju zaposlitvenih in socialnih kazalnikov;

17.  poudarja, da je treba podpirati velik potencial socialnega podjetništva za vse vidike socialnih inovacij na evropski ravni, da se v vseh državah in regijah spodbudijo nacionalni socialni sistemi, okrepi rast, ustvarijo nova delovna mesta v belem in zelenem gospodarstvu, zlasti za mlade;

18.  poudarja, da je treba zagotoviti, da bo spremljanje zaposlovanja in socialnega razvoja lahko prispevalo k boljšemu razumevanju ter da bo namenjeno zmanjševanju socialnih razlik med državami članicami in preprečevanju socialnega dampinga;

19.  poziva Komisijo, naj spremlja skladnost poročil vseh držav članic s cilji strategije Evropa 2020, zlasti kar zadeva zmanjševanje revščine in zaposlovanje, ter natančno preuči medsebojne povezave in soodvisnost med posameznimi politikami;

20.  obžaluje, da omenjeno sporočilo Komisije z dne 2. oktobra 2013 ne obravnava vloge in oblike stabilizatorjev;

21.  pozdravlja predlagano večjo udeležbo socialnih partnerjev v evropskem semestru, med drugim v okviru Odbora za socialni dialog pred sprejetjem vsakoletnega letnega pregleda rasti;

22.  pozdravlja poziv k optimalni porabi proračuna EU za razvoj socialne razsežnosti ekonomske in monetarne unije in nadaljnjo podporo prostovoljni mobilnosti delavcev, da bi iz zaposlitvenega potenciala EU izvlekli čim večje koristi;

23.  poziva socialne partnerje, naj prevzamejo dejavnejšo vlogo v evropskem semestru; obžaluje pretirano formalno naravo makroekonomskega dialoga;

24.  poziva Komisijo, naj bolje vključi omenjeno resolucijo Parlamenta z dne 23. oktobra 2013, omenjeno sporočilo Komisije z dne 2. oktobra 2013 ter to resolucijo o njem v pripravo letnega pregleda rasti za leto 2014;

25.  opozarja, da bo dobro upravljanje ekonomske in monetarne unije ter njenega vpliva učinkovito le, če bodo pri tem sodelovale vse zainteresirane strani, vključno s socialnimi partnerji; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo vse zainteresirane strani, tudi socialni partnerji, sodelovale pri gospodarskem upravljanju ter predvsem pri procesu evropskega semestra;

26.  poziva Evropski svet, naj decembra 2013 opredeli korake v smeri okrepitve socialnega vidika ekonomske in monetarne unije;

27.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropski komisiji, Svetu in Evropskemu svetu.

(1) EUCO 00120/2012.
(2) EUCO 00205/2012.
(3) EUCO 0023/2013.
(4) EUCO 00104/2/2013.
(5) EUCO 00169/2013.
(6) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0430.
(7) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0266.
(8) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0447.
(9) SDN/13/09.
(10) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0328.
(11) Četrtletni pregled razmer na področju zaposlovanja in socialnih zadev v EU, oktober 2013.


Bangladeš: človekove pravice in prihodnje volitve
PDF 208kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. novembra 2013 o Bangladešu: človekove pravice in prihodnje volitve (2013/2951(RSP))
P7_TA(2013)0516RC-B7-0497/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Bangladešu, zlasti resolucij z dne 23. maja 2013(1), 14. marca 2013(2), 17. januarja 2013(3), 10. julija 2008(4) in 6. septembra 2007(5),

–  ob upoštevanju pisma vodji misij Evropske unije ob evropskem dnevu proti smrtni kazni dne 10. oktobra 2013,

–  ob upoštevanju izjave delegacije EU v Bangladešu z dne 10. avgusta 2013 o pridržanju Adilurja Rahman Khana,

–  ob upoštevanju izjave komisarke ZN za človekove pravice Navi Pillay z dne 6. novembra 2013 o smrtni obsodbi 152 vojakov v Bangladešu zaradi krvavega upora leta 2009,

–  ob upoštevanju deklaracije ZN o zagovornikih človekovih pravic, ki jo je generalna skupščina ZN sprejela 9. decembra 1998,

–  ob upoštevanju splošnega rednega pregleda o Bangladešu za leto 2013,

–  ob upoštevanju členov 122(5) in 110(4) Poslovnika,

A.  ker ima EU dobre, dolgoletne odnose z Bangladešem, tudi v okviru sporazuma o sodelovanju za partnerstvo in razvoj;

B.  ker bodo pred 25. januarjem 2014 v Bangladešu parlamentarne volitve, potem ko je bila pet let na oblasti izvoljena civilna vlada; ker so svobodne, poštene in pregledne volitve bistvene za okrepitev sorazmerno trdne demokratične oblasti, ki se je v tej državi razvila v zadnjih petih letih;

C.  ker je bilo doslej ubitih trideset in ranjenih na stotine prebivalcev Bangladeša v političnih nemirih med splošnimi stavkami („hartal“), h katerim sta pozvali bangladeška nacionalistična stranka (BNP) pod vodstvom nekdanje predsednice vlade Begum Khalede Zia, in njena zaveznica, stranka Džamat e Islami, ki sta zahtevali, naj prihodnje volitve nadzoruje nestranskarska začasna vlada, in sta predsednika vlade Šejka Hasina pozvali k odstopu;

D.  ker je vlada od petka, 8. novembra 2013, zaradi teh prekinitev aretirala pet glavnih opozicijskih voditeljev ter po podatkih bangladeške nacionalistične stranke (BNP) približno 1000 podpornikov BNP na podeželju;

E.  ker so sedanji ministri odstopili in je predsednik vlade Hasina iz vladajoče Lige Avami ponudil sestavo „vsestrankarske vlade“, največja opozicijska stranka pa ponudbe doslej ni sprejela,

F.  ker sta z leti tako BNP kot Liga Avami imeli spreminjajoča in nasprotujoča si stališča o prednostih začasne vlade, vrhovno sodišče pa je maja 2011 za nezakonito razglasilo petnajst let staro ustavno določbo, po kateri mora izvoljena vlada ob koncu svojega mandata prenesti pooblastila na imenovano nestrankarsko začasno vlado, ki nadzira nove parlamentarne volitve; ker je vrhovno sodišče kljub temu določilo, da se sme razveljavljena določba zaradi „varnosti države in njenih prebivalcev“ uporabljati še dve zakonodajni obdobji; ker je sistem diskreditirala zadnja začasna vlada iz leta 2007–2008, ki je uživala podporo vojske, ker skoraj dve leti ni hotela izpeljati volitev, in je zaprla voditelja obeh največjih strank Šejka Hasina in Begum Khaledo Zia (ter njenega sina Tarika Rahmana);

G.  ker je Liga Avami po tej sodbi sprejela zakon o 15. ustavni spremembi in odpravila sistem začasne vlade, čeprav je opozicijska stranka BNP odklonila sodelovanje pri reformi;

H.  ker so, odkar je oblast prevzel Šeik Hasina, v Bangladešu izvedli pet regionalnih volitev, na katerih je Liga Avami izgubila in kjer ni bilo ugovorov zaradi nepravilnosti;

I.  ker stavke hudo prizadenejo obubožani del bangladeškega prebivalstva, ki je življenjsko odvisen od vsakodnevnih plačil, in ker bo šibko bangladeško gospodarstvo, ki so ga že prizadele nedavne travmatične nesreče v oblačilni industriji, najbrž še dodatno trpelo;

J.  ker obstajajo obtožbe, da stavke spodbuja stranka Džamat e Islami, da bi ovirala sodne postopke zaradi vojnih zločinov proti njenim voditeljem;

K.  ker je bila 5. novembra 2013 izrečena smrtna kazen 152 vojakom v enem največjih sodnih procesov v zgodovini pred posebnim sodiščem, ki je bilo ustanovljeno za preganjanje kaznivih dejanj, storjenih med vojaškim uporom leta 2009, ko je bilo brutalno umorjenih 74 ljudi, med njimi 57 vojaških oficirjev; ker je visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay na podlagi poročil, da so bili obtoženci mučeni in da med množičnimi sojenji niso bili upoštevani standardi na področju človekovih pravic, izrazila zaskrbljenost zaradi teh smrtnih obsodb;

L.  ker se še naprej izvajajo pritiski na aktiviste nevladnih organizacij, odvetnike, novinarje in sindikaliste, ki branijo človekove pravice, in ker oblasti niso izvedle učinkovitih preiskav zunajsodnih pobojev, mučenj in izginotij, kot v primeru delavskega voditelja in zagovornika človekovih pravic Aminula Islama;

1.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi trajne ohromitve vsakdanjega življenja v Bangladešu, ki je posledica splošnih stavk, ki jih organizirata opozicijski stranki Bangladeška nacionalistična stranka in Džamat e Islami, in konfrontacij med obema političnima taboroma - Ligo Awami in opozicijo - pred parlamentarnimi volitvami;

2.  obžaluje, da bangladeškemu parlamentu ni uspelo doseči medstrankarskega soglasja, da bi lahko vlada v obdobju pred volitvami izvajala svoje pristojnosti, pri čemer je treba upoštevati, da večina demokracij med to fazo zmore shajati brez začasne vlade, in nujno poziva bangladeško vlado in opozicijo, naj postavita interes države na prvo mesto in naj dosežeta dogovor, ki bi bangladeškemu ljudstvu omogočil, da izrazi svojo demokratično voljo;

3.  priznava sloves Bangladeša kot strpne in večverske družbe in obsoja skupine in frakcije, ki zaradi svojih lastnih interesov podžigajo napetosti med skupnostmi; poziva vse skupine in posameznike, naj bodo strpni in ravnajo zadržano, in sicer tako pred in med volitvami kot po njih;

4.  poziva vse stranke, naj ne bojkotirajo volitev, saj bi to državljane prikrajšalo za politično izbiro in zamajalo socialno in gospodarsko stabilnost Bangladeša ter spodkopalo njegov izredni napredek, zlasti na področju razvojnih ciljev tisočletja, obvladovanja nesreč, pravic delavcev in krepitve vloge žensk;

5.  poziva volilno komisijo Bangladeša, naj pri organizaciji in nadzoru naslednjih splošnih volitev ravna povsem pregledno; podpira priznanje novih političnih strank, ki nameravajo sodelovati pri naslednjih splošnih volitvah in izpolnjujejo ustrezna merila za politično sodelovanje in zastopanje;

6.  poziva vse politične stranke, naj se med volilnim postopkom vzdržijo vsakršnega nasilja ali napeljevanja k njemu in preprečijo ponovitev politično motiviranih nasilnih spopadov, do katerih je prišlo v prvi polovici leta 2013; v zvezi s tem izraža resno zaskrbljenost zaradi nedavnega izbruha politično motiviranega nasilja, ki je konec oktobra 2013 zahtevalo na desetine življenj;

7.  priznava, da so potrebni sprava, pravičnost in odgovornost za zločine, storjene med osamosvojitveno vojno leta 1971; v zvezi s tem poudarja in podpira pomembno vlogo Mednarodnega kazenskega sodišča;

8.  obžaluje naraščajočo število obsojenih na smrt v Bangladešu in množičnih obsodb na smrt, ki so bile izrečene na sojenjih udeležencem upora mejne straže leta 2009; vztraja pri uporabi nacionalnih in mednarodnih standardov v zvezi s poštenim in pravičnim sojenjem;

9.  ponavlja, da odločno nasprotuje uporabi smrtne kazni v vseh primerih in okoliščinah, in poziva pristojne oblasti v Bangladešu, naj kot prvi korak k odpravi smrtne kazni uvedejo uradni moratorij za usmrtitve;

10.  poziva bangladeško vlado, naj ponovno vzpostavi ugodno okolje za organizacije civilne družbe, vključno z zagovorniki človekovih pravic, tako da bodo svoje dejavnosti lahko svobodno opravljali – to je v preteklosti že bistveno prispevalo k razvoju Bangladeša;

11.  poziva bangladeške oblasti, naj takoj, neodvisno in pregledno preiščejo kršitve pravic zagovornikov človekovih pravic, vključno z grožnjami, napadi, umori, mučenjem in grdim ravnanjem, da bi odkrili odgovorne in jih privedli pred sodišče; še posebej poudarja primer delavskega voditelja Aminula Islama ter novinarjev Sagarja Sarovarja in Meherun Runi;

12.  pozdravlja skupno pobudo bangladeške vlade in Mednarodne organizacije dela v sodelovanju s predstavniki vlade, delodajalcev in delavcev o izboljšanju delovnih razmer v sektorju konfekcijskih oblačil; poziva evropske in druge mednarodne znamke oblačil, naj izpolnijo obljube in zaveze, dane po zrušitvi tovarne Rana Plaza, tudi tiste iz sporazuma o protipožarni in gradbeni varnosti v Bangladešu;

13.  poziva bangladeško vlado, naj prekliče zahtevo po 30-odstotni zastopanosti pri registraciji sindikatov, razširi področje uporabe zakona o delovnih razmerjih na kategorije, ki so trenutno izključene, določi prepoved za delodajalce, ki se vmešavajo v notranje zadeve sindikatov, razširi področje uporabe zakona o delovnih razmerjih na izvozno-predelovalne cone ter združenjem za socialno varnost delavcev podeli pravice do kolektivnih pogajanj in hkrati poenostavi registracijo tovrstnih združenj;

14.  z zanimanjem pričakuje, da bo Bangladeš v celoti sodeloval z organi ZN za spremljanje izvajanja pogodb in razširil stalno veljavno vabilo za posebne postopke Sveta ZN za človekove pravice;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju ZN, Svetu ZN za človekove pravice ter bangladeški vladi in parlamentu.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0230.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0100.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0027.
(4) UL C 294 E, 3.12.2009, str. 77.
(5) UL C 187 E, 24.7.2008, str. 240.


Katar: razmere delavcev migrantov
PDF 122kWORD 52k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. novembra 2013 o Katarju: razmere delavcev migrantov (2013/2952(RSP))
P7_TA(2013)0517RC-B7-0498/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. marca 2011 o odnosih Evropske unije s Svetom za sodelovanje v Zalivu(1),

–  ob upoštevanju skupnega sveta in ministrskega sestanka med EU in Svetom za sodelovanje v Zalivu v Manami v Bahrajnu 30. junija 2013,

–  ob upoštevanju konvencije Združenih narodov o varstvu pravic delavcev migrantov in njihovih družinskih članov z dne 18. decembra 1990,

–  ob upoštevanju obvestila o izbiri Katarja kot gostitelja svetovnega prvenstva v nogometu leta 2022, ki ga je 2. decembra 2010 objavila Mednarodna zveza nogometnih združenj,

–  ob upoštevanju konvencije Mednarodne organizacije dela o prisilnem ali obveznem delu (C029), ki jo je Katar ratificiral 12. marca 1998,

–  ob upoštevanju sklepov katarskega ministra za javno upravo in stanovanja o izvajanju zakona o delu št. 14/2004 o urejanju pogojev in postopkov za izdajanje licenc državljanom Katarja, ki želijo zaposliti tuje delavce, z dne 22. avgusta 2005 in katarskega zakona o pokroviteljstvu št. 4 iz leta 2009,

–  ob upoštevanju opredelitve nalog posebnega poročevalca ZN za človekove pravice migrantov Françoisa Crépeaua z dne 10. novembra 2013,

–  ob upoštevanju poročil organizacij Human Rights Watch in Amnesty International o razmerah gradbenih delavcev v Katarju pred svetovnim prvenstvom in o nedavnem obisku generalnega sekretarja Amnesty International v Katarju,

–  ob upoštevanju členov 122(5) in 110(4) Poslovnika,

A.  ker je po ocenah v Katarju 1,35 milijona tujcev, ki tvorijo skoraj 90 % njegove delovne sile; ker so migranti zaposleni pretežno v gradbenem in storitvenem sektorju ter gospodinjstvih; ker ima Katar zato največji delež delavcev migrantov v primerjavi z domačim prebivalstvom na svetu; ker Katar pričakuje vsaj še 500.000 delavcev migrantov, da bi pospešili gradbena dela za pripravo na svetovno prvenstvo v nogometu leta 2022; ker prihaja večina delavcev migrantov iz Indije in Nepala, pa tudi iz Bangladeša, Pakistana, Filipinov in Šrilanke;

B.  ker po podatkih, ki jih je Mednarodno združenje sindikatov (ITUC) prejelo od veleposlaništev Indije in Nepala, v Katarju vsako leto umre povprečno 200 delavcev iz vsake od teh dveh držav, to število pa bi se lahko med pripravami na svetovno prvenstvo leta 2022 še povečalo;

C.  ker Mednarodna organizacija dela opozarja, da Katar še ne izvaja v celoti mednarodne konvencije o prepovedi prisilnega ali obveznega dela, ki jo je ratificiral leta 1998; ker je Mednarodna organizacija dela ustanovila tristranski odbor za pregled dokazov in predložitev priporočil katarski vladi o tem, kako naj izpolnjuje mednarodne obveznosti;

D.  ker je predsednik katarskega nacionalnega odbora za človekove pravice priznal, da je prišlo do težav, in prisegel, da si skupaj z vlado po najboljših močeh prizadeva za ureditev razmer; ker so katarske oblasti napovedale spremembo delovne zakonodaje in gradnjo bivališč za delavce;

E.  ker zaradi „kafale“, sistema izdajanja vizumov, ki temelji na pokroviteljstvu, delavci ne smejo zamenjati službe brez privolitve svojega delodajalca in ne morejo zapustiti države, če slednji ne podpiše ustreznega dovoljenja; ker delodajalci ta sistem pogosto izkoriščajo, in sicer tako, da delavcem ne vrnejo potnih listov ali izplačajo plač, zaračunavajo pa jim tudi provizije za pridobitev vizuma od „kafila“ oziroma pokrovitelja v višini do 3.500 USD, kar delavce sili v pretirano visoke dolgove;

F.  ker je Mednarodno združenje sindikatov marca 2013 pri katarskem ministrstvu za delo vložilo pritožbo zoper vrsto katarskih podjetij; ker je oddelek za odnose med delavci in delodajalci katarskega ministrstva za delo leta 2012 prejel 6000 pritožb delavcev; ker sta Mednarodno združenje sindikatov in Mednarodno združenje gradbenih in gozdarskih sindikatov te razmere obsodili in pri Mednarodni organizaciji dela skupaj vložili pritožbe glede delovnih razmer in svobode združevanja v Katarju;

1.  obžaluje smrtne žrtve med delavci migranti v Katarju in izreka sožalje njihovim družinam;

2.  je zaskrbljen zaradi razmer delavcev migrantov v Katarju, ker imajo med drugim dolg delavnik, delajo v nevarnih delovnih razmerah, več mesecev ne prejmejo plačila, so brez potnega lista, saj so jim ga odvzeli, morajo živeti v prenatrpanih taboriščih, nimajo pravice do ustanavljanja sindikatov in v izjemni vročini nimajo dostopa do brezplačne pitne vode;

3.  je seznanjen z izzivi, s katerimi se soočajo katarske oblasti pri upravljanju nacionalne delovne sile, v kateri delež delavcev migrantov znaša skoraj 90 %, ter s praktičnimi izzivi, povezanimi z izvrševanjem zakonodaje na tem področju;

4.  pozdravlja napovedi katarske vlade, da bo gospodarske družbe, ki zlorabljajo delavce migrante, uvrstila na črni seznam; pozdravlja prizadevanja katarske vlade in zlasti katarskega nacionalnega sveta za človekove pravice za večjo ozaveščenost delavcev migrantov o njihovih pravicah in dolžnostih v skladu z mednarodnim pravom; v zvezi s tem pozdravlja odločitev katarskega nacionalnega sveta za človekove pravice o ustanovitvi novega središča za obravnavanje in reševanje pritožb delavcev migrantov;

5.  poziva katarske oblasti, naj dejansko izvajajo veljavno zakonodajo na tem področju in torej izvršujejo prepoved odvzema potnega lista, preganjajo kršitve ter družbam in posameznikom, ki kršijo zakone na področju varstva pravic delavcev migrantov, naložijo učinkovite sankcije; pozdravlja, da so se katarske oblasti zavezale sprejeti zakonodajo o domačih delavcih, ki vključuje učinkovito varstvo delavskih pravic in učinkovite mehanizme za njihovo spoštovanje; v zvezi s tem poziva k hitremu sprejetju osnutka zakona o domačih delavcih, o katerem razpravlja vrhovni svet za družinske zadeve; ugotavlja, da so med domačimi delavci v glavnem ženske;

6.  pozdravlja predlog ustreznega vladnega organa, da se vse obtožbe raziščejo, in obljubo katarskih oblasti, da bodo povečale število inšpektorjev za delo, ki bodo spremljali izvrševanje ustrezne delovne zakonodaje; predvideva, da bodo ti inšpektorji deležni usposabljanja o standardih na področju človekovih pravic, in upa, da jim bodo pri delu pomagali tolmači;

7.  je zaskrbljen zaradi pridržanja posameznikov zgolj zato, ker so delodajalcu „pobegnili“, in poziva katarske oblasti, naj to prakso opustijo; poleg tega poziva, naj se vsem migrantom, ki jim je odvzeta prostost, omogoči stik z družino in svetovalnimi službami ter dostop do pravnega zagovornika in tolmača ter se jim prizna pravica do hitrega ugovora zoper pridržanje;

8.  pozdravlja poročila o napredku pri iskanju rešitve za težave francoskih nogometašev Zahira Belounisa in Stephanea Morella, ki zaradi sistema zaposlovanja na podlagi pokroviteljstva nista mogla zapustiti države, in poziva katarske oblasti in Mednarodno zvezo nogometnih združenj (FIFA), naj zagotovijo, da se taki primeri ne bodo več ponovili;

9.  poziva Katar, naj ratificira mednarodno konvencijo o varstvu pravic delavcev migrantov in članov njihovih družin, mednarodni pakt o političnih in državljanskih pravicah in mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;

10.  poziva Katar, naj ratificira konvencije Mednarodne organizacije dela, med drugim o delavcih migrantih, svobodi združevanja, pravici do organiziranja in kolektivnega dogovarjanja, domačih delavcih in zasebnih agencijah za zaposlovanje, in tako zagotovi, da bosta katarska zakonodaja in praksa skladni s temi konvencijami;

11.  poziva k odprtju dodatnih zavetišč za delavce migrante, še posebej ženske in otroke, ki bodo ustrezali njihovim potrebam; pozdravlja napoved z dne 9. novembra 2013 o gradnji objektov za nastanitev 60.000 delavcev, ki bodo vseljivi decembra 2013;

12.  ponovno poudarja, da bi moralo biti v odnosih med EU in Svetom za sodelovanje v Zalivu poglavitno, da njegove članice, med katerimi je tudi Katar, ratificirajo mednarodno konvencijo o varstvu pravic delavcev migrantov in članov njihovih družin in jo v celoti izvajajo;

13.  poziva evropske družbe, ki v Katarju gradijo stadione in drugo infrastrukturo, naj ravnajo odgovorno in zagotovijo delovne razmere, ki so skladne z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic, in spodbuja države članice EU, naj ukrepajo in poskrbijo, da bodo njihova inženirska, gradbena in svetovalna podjetja spoštovala smernice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter Ruggiejeva načela;

14.  poziva katarske oblasti, naj tesno sodelujejo z ustreznimi organi v matičnih državah delavcev migrantov, slednje pa bi morale spremljati vlogo agencij za zaposlovanje, ki delavce migrante pošiljajo v Katar; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj podpre vlade, ki pošiljajo delavce, zlasti v Aziji, da bodo lahko zagotovile boljše obravnavanje delavcev migrantov;

15.  pozdravlja poziv Mednarodne zveze poklicnih nogometašev (FIFPro), naj se neodvisnim strokovnjakom na področju dela, ki jih imenujeta Mednarodna zveza nogometnih združenj in Mednarodna organizacija dela, omogoči dostop do vseh lokacij in se jih pooblasti za sprejetje zavezujočih priporočil, da bodo zagotovili spoštovanje mednarodnih delovnih standardov v Katarju;

16.  opozarja Mednarodno zvezo nogometnih združenj, da razvoj nogometa in organiziranje tekem nista njeni edini nalogi, in jo poziva, naj z dejavno podporo svojih evropskih članic Katarju pošlje jasno in odločno sporočilo, s katerim bo preprečila, da bodo obtožbe o prisilnem delu zasenčile priprave na svetovno nogometno prvenstvo leta 2020.

17.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Katarja, vladam in parlamentom članicam Sveta za sodelovanje v Zalivu, Mednarodni zvezi nogometnih združenj (FIFA), Evropski nogometni zvezi (UEFA), Mednarodni organizaciji dela (ILO) in visoki komisarki ZN za človekove pravice.

(1) UL C 247 E, 17.8.2012, str. 1.


Pravično sodstvo v Boliviji, zlasti primera Előda Tóásója in Maria Tadića
PDF 200kWORD 41k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. novembra 2013 o pravičnem sodstvu v Boliviji, zlasti o primerih Előda Tóásója in Maria Tadića (2013/2953(RSP))
P7_TA(2013)0518RC-B7-0499/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in zlasti njenih členov 9 in 10,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je Bolivija podpisala in ratificirala, zlasti njegovih členov 9, 10, 14, 15 in 16,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov proti mučenju in drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, ki jo je Bolivija podpisala in ratificirala,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, zlasti njenih členov 1, 2, 3, 5, 6 in 7,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih členov 47 in 48,

–  ob upoštevanju Ameriške konvencije o človekovih pravicah, ki jo je Bolivija podpisala in ratificirala,

–  ob upoštevanju Medameriške konvencije o preprečevanju in kaznovanju mučenja, ki jo je Bolivija podpisala in ratificirala,

–  ob upoštevanju bolivijske ustave in kazenskega zakonika,

–  ob upoštevanju izjave Odbora za človekove pravice, manjšine, državljanske in verske zadeve ter Odbora za zunanje zadeve madžarske državne skupščine z dne 23. maja 2012, ob upoštevanju izjave, ki jo je 12. junija 2012 sprejel bolivijski parlament v odziv na madžarsko izjavo,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v Boliviji,

–  ob upoštevanju členov 122(5) in 110(4) Poslovnika,

A.  ker so 16. aprila 2009 v bolivijskem mestu Santa Cruz de la Sierra bolivijske specialne enote aretirale madžarskega državljana Előda Tóásója in hrvaškega državljana Maria Tadića; ker so bile med streljanjem ubite tri osebe, in sicer romunski državljan Árpád Magyarosi, irski državljan Michael Martin Dwyer in madžarski državljan Eduardo Rózsa-Flores;

B.  ker sta od takrat Előd Tóásó in Mario Tadić brez obtožbe v preiskovalnem priporu, kar je v nasprotju z bolivijskim pravom, v skladu s katerim lahko preiskovalni pripor traja največ 36 mesecev, to pa pomeni, da bi se moralo to obdobje končati 16. aprila 2012;

C.  ker naj bi bile temeljne človekove pravice Előda Tóásója in Maria Tadića kršene tako ob aretaciji kot v kazenskem postopku;

D.  ker so 18. maja 2010, ko sta bila Előd Tóásó in Mario Tadić že v priporu, spremenili 239. člen bolivijskega kazenskega zakonika o trajanju preiskovalnega pripora in tega z 12 mesecev podaljšali na največ 36 mesecev z retroaktivnim učinkom;

E.  ker je bila 17. decembra 2010 obtožba o terorizmu javno pripravljena;

F.  ker je delovna skupina ZN o samovoljnem pridržanju v svojem mnenju št. 63/2011 (Večnacionalna država Bolivija) navedla, da je Bolivija v več točkah kršila Splošno deklaracijo Združenih narodov o človekovih pravicah, in ponovno potrdila, da je bil Előd Tóásó aretiran brez naloga in nezakonito zaprt; ker je delovna skupina ZN zaradi tega pozvala bolivijsko vlado, da ga je treba nemudoma izpustiti;

1.  poziva bolivijske oblasti, naj v primerih Előda Tóásója in Maria Tadića zagotovijo pravično in neodvisno sojenje;

2.  je seznanjen s poročilom, ki ga je na podlagi lastne politične preiskave primera sprejel in nato splošno razširil bolivijski parlament;

3.  poziva k neodvisni preiskavi smrti Árpáda Magyarosija, Michaela Martina Dwyerja in Eduarda Rózsa-Floresa, v katero bodo vključeni mednarodni izvedenci;

4.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj v svojih stikih z bolivijsko vlado zadevo uvrsti visoko na dnevni red in naj v zvezi z njo sprejme konkretne ukrepe;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, parlamentom in vladam držav članic, vladi in kongresu Republike Bolivije, generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav, generalnemu sekretarju Združenih narodov in Svetu ZN za človekove pravice.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov