Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 12. decembra 2013 o osnutku uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi protokola o statutu Sodišča Evropske unije s povečanjem števila sodnikov Splošnega sodišča (02074/2011 – C7-0126/2012 – 2011/0901B(COD))(1)

P7_TA(2013)0581 A7-0252/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Spremembe 1

SPREMEMBE EVROPSKEGA PARLAMENTA(2)

P7_TA(2013)0581 A7-0252/2013

k osnutku Sodišča

P7_TA(2013)0581 A7-0252/2013

---------------------------------------------------------

P7_TA(2013)0581 A7-0252/2013

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi protokola o statutu Sodišča Evropske unije s povečanjem števila sodnikov Splošnega sodišča

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti drugega pododstavka člena 19(2) navedene pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti prvega odstavka člena 254 in drugega odstavka člena 281 navedene pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a(1) navedene pogodbe,

ob upoštevanju zahteve Sodišča,

ob upoštevanju mnenja Komisije,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

▌

(5)  Zaradi postopnega širjenja pristojnosti Splošnega sodišča od njegove ustanovitve je temu sodišču predloženo čedalje več zadev.

(6)  Število zadev, vloženih pri tem sodišču, z leti vse bolj narašča, zaradi česar se na tem sodišču dolgoročno povečuje število nerešenih zadev in podaljšuje trajanje postopkov.

(7)  To podaljševanje je težko sprejemljivo za stranke, zlasti glede na zahteve iz člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člena 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

(8)  Vzroki za položaj, v katerem je Splošno sodišče, so strukturni in izvirajo tako iz krepitve in naraščajoče raznolikosti zakonodajne in regulativne dejavnosti institucij, organov, uradov in agencij Unije kot tudi iz obsega in zapletenosti spisov, predloženih Splošnemu sodišču, zlasti na področjih konkurence in državnih pomoči.

(9)  Zato je treba sprejeti potrebne ukrepe za odpravo tega položaja, možnost povečanja števila sodnikov Splošnega sodišča, določena v Pogodbah, pa je taka, da omogoča hitro zmanjšanje števila nerešenih zadev in skrajšanje čezmernega trajanja postopkov na tem sodišču.

(9a)  Ti ukrepi bi morali vključevati tudi trajno rešitev vprašanja o izvoru sodnikov, saj trenutna razdelitev sodniških mest med državami članicami ni prenosljiva na situacijo, v kateri je več sodnikov kot držav članic.

(9b)  V skladu s členom 19(2) Pogodbe o Evropski uniji Splošno sodišče sestavlja najmanj po en sodnik iz vsake države članice. Ker sta geografsko ravnotežje in zastopanost pravnih redov posameznih držav s tem že zagotovljena, bi bilo treba dodatne sodnike imenovati izključno na podlagi njihove strokovne in osebne ustreznosti, ob upoštevanju njihovega poznavanja pravnih sistemov Evropske unije in držav članic. Vseeno pa ne bi smela biti več kot dva sodnika iz vsake države članice,

▌

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Protokol št. 3 o Statutu Sodišča se spremeni:

▌

6a.  Prvi odstavek člena 47 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 9a, člena 14 in 15, člen 17(1), (2), (4) in (5) ter člen 18 se uporabljajo za Splošno sodišče in njegove člane.“

7.  Člen 48 se ▌ nadomesti z naslednjim:"

„Splošno sodišče sestavlja po en sodnik iz vsake države članice in dvanajst dodatnih sodnikov. Nobena država članica nima več kot dva sodnika.

Vsi sodniki imajo enak položaj ter enake pravice in dolžnosti.

Ko se vsaka tri leta izvede delna zamenjava sodnikov, se pri parnem številu sodnikov izmenično zamenja pol sodnikov, pri neparnem številu sodnikov pa se izmenično zamenja parno število sodnikov ter za ena zmanjšano neparno število sodnikov.“

7a.  Vstavi se naslednji člen:"

„Člen 48(a)

Vlade posameznih držav članic imajo pravico predlagati po enega sodniškega kandidata.“

7b.  Vstavi se naslednji člen:"

„Člen 48(b)

1.  Dodatna sodniška mesta bodo zasedena ne glede na izvor kandidata iz določene države članice.

2.  V postopku za zasedbo enega ali več dodatnih sodniških mest lahko vse vlade držav članic predlagajo kandidate. Nadalje se lahko sodniki, ki jim poteče mandat na Splošnem sodišču, v skladu s členom 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije sami pisno prijavijo pri predsedniku odbora kot kandidati.

3.  Odbor poda v postopku za zasedbo enega ali več dodatnih sodniških mest v skladu s členom 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije mnenje o ustreznosti kandidatov za opravljanje nalog sodnika Splošnega sodišča. Temu mnenju o ustreznosti kandidatov priloži prednostni seznam kandidatov z najustreznejšimi izkušnjami na visoki ravni. Seznam vsebuje vsaj dvakrat več kandidatov, kot znaša število sodnikov, ki jih morajo vlade držav članic v medsebojnem soglasju imenovati, pod pogojem, da obstaja zadostno število ustreznih kandidatov.“

▌

▌

Člen 3

1.  Ta uredba začne veljati prvi dan meseca, ki sledi mesecu njene objave v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Dvanajst dodatnih sodnikov, imenovanih na podlagi in po začetku veljavnosti te uredbe, nastopi svojo funkcijo takoj po svečani prisegi.

Mandat šestih sodnikov, med njimi izbranih z žrebom, se konča šest let po drugi delni zamenjavi v sestavi Splošnega sodišča po začetku veljavnosti te uredbe. Mandat drugih šestih sodnikov se konča šest let po drugi delni zamenjavi v sestavi Splošnega sodišča po začetku veljavnosti te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 57(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A7-0252/2013). (2) Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013 o predlogu direktive Sveta o spremembi direktiv 2006/112/ES in 2008/118/ES, kar zadeva najbolj oddaljene francoske regije in zlasti Mayotte (COM(2013)0577 – C7-0268/2013 – 2013/0280(CNS))

P7_TA(2013)0582 A7-0405/2013

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2013)0577),

–  ob upoštevanju člena 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7‑0268/2013),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju členov 55, 46(1) in 37 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7‑0405/2013),

1.  odobri predlog Komisije;

2.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013 o osnutku direktive Sveta o spremembi Direktive Sveta 2010/18/EU zaradi spremembe položaja Mayotta (14220/2013 – C7-0355/2013 – 2013/0189(NLE))

P7_TA(2013)0583 A7-0414/2013

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2013)0413) in osnutka Sveta (14220/2013),

–  ob upoštevanju člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0355/2013),

–  ob upoštevanju člena 155(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, to je pravne podlage, ki jo je za svoj predlog izbrala Komisija,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju členov 55 in 37 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0414/2013),

1.  odobri osnutek Sveta, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti svoj osnutek;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Osnutek Sveta   Sprememba Sprememba 1 Osnutek direktive Naslov Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive Sveta 2010/18/EU zaradi spremembe položaja Mayotta Predlog sklepa Sveta o spremembi Direktive Sveta 2010/18/EU zaradi spremembe statusa otočja Mayotte Sprememba 2 Osnutek direktive Sklicevanje 1 ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 349 Pogodbe, ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 155(2) in člena 349 Pogodbe, Sprememba 4 Osnutek direktive Uvodna izjava 1 (1)  Evropski Svet je s Sklepom 2012/419/EU1 sklenil, da od 1. januarja 2014 spremeni položaj Mayotta v razmerju do Evropske unije. Zato Mayotte od navedenega dne ne bo več čezmorsko ozemlje, temveč najbolj oddaljena regija Unije v smislu členov 349 in 355(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Zaradi te spremembe pravnega položaja Mayotta se bo pravo Unije na Mayottu uporabljalo od 1. januarja 2014. Vendar bi bilo treba zaradi posebnih strukturno pogojenih socialnih in gospodarskih razmer na Mayottu kot novi najbolj oddaljeni regiji določiti nekatere posebne ukrepe v zvezi s posebnimi pogoji uporabe prava Unije. (1)  Evropski Svet je s Sklepom 2012/419/EU1 sklenil, da od 1. januarja 2014 spremeni položaj Mayotta v razmerju do Evropske unije. Zato Mayotte od navedenega dne ne bo več čezmorsko ozemlje, temveč najbolj oddaljena regija Unije v smislu členov 349 in 355(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Zaradi te spremembe pravnega položaja Mayotta se bo pravo Unije na Mayottu uporabljalo od 1. januarja 2014. Vendar bi bilo treba zaradi posebnih strukturno pogojenih socialnih in gospodarskih razmer na Mayottu kot novi najbolj oddaljeni regiji določiti nekatere posebne ukrepe. __________________ __________________ 1 UL L 204, 31.7.2012, str. 131. 1 UL L 204, 31.7.2012, str. 131. Sprememba 5 Osnutek direktive Slovesni obrazec SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO: SPREJEL NASLEDNJI SKLEP: Sprememba 6 Osnutek direktive Člen 1 Direktiva 2010/18/EU Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 2 V členu 3(2) Direktive 20101/18/EU se doda naslednji pododstavek: V členu 3(2) Direktive 2010/18/EU se doda naslednji pododstavek: „Z odstopanjem od prvega pododstavka se za Mayotte kot novi najbolj oddaljeni regiji v smislu člena 349 PDEU dodatni rok podaljša do 31. decembra 2018.“ „Za francosko najbolj oddaljeno regijo Mayotte se dodatni rok iz prvega pododstavka podaljša do 31. decembra 2018.“ Sprememba 7 Osnutek direktive Člen 2 Ta direktiva je naslovljena na Francosko republiko. Ta sklep je naslovljen na Francosko republiko. Sprememba 8 Osnutek direktive Člen 3 Ta direktiva začne veljati 1. januarja 2014. Ta sklep začne veljati 1. januarja 2014.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013 o ekoloških inovacijah – delovna mesta in rast z okoljsko politiko (2012/2294(INI))

P7_TA(2013)0584 A7-0333/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Inovativnost za trajnostno prihodnost – Akcijski načrt za ekološke inovacije (Eco-AP)“ (COM(2011)0899),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020 – Unija inovacij“ (COM(2010)0546),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropa, gospodarna z viri – vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020“ (COM(2011)0021),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Stimulating technologies for sustainable development: An Environmental Technologies Action Plan for the European Union“ (Spodbujanje tehnologij za trajnostni razvoj: akcijski načrt okoljskih tehnologij za Evropsko unijo) (COM(2004)0038),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Strateška vizija za evropske standarde: za boljšo in hitrejšo trajnostno rast evropskega gospodarstva do leta 2020“ (COM(2011)0311),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Vrh Rio+20: na poti k okolju prijaznemu gospodarstvu in boljšemu upravljanju“ (COM(2011)0363),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050“ (COM(2011)0112),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta: evropski prispevek k polni zaposlenosti“ (COM(2010)0682),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo o okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) Obzorje 2020 (COM(2011)0809),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Obzorje 2020 – Okvirni program za raziskave in inovacije“ (COM(2011)0808),

–  ob upoštevanju bele knjige z naslovom „Prilagajanje podnebnim spremembam: evropskemu okviru za ukrepanje naproti“ (COM(2009)0147),

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z naslovom: „Spremeniti izzive v priložnosti: na poti k skupnemu strateškemu okviru za financiranje raziskav in inovacij v EU“ (COM(2011)0048),

–  ob upoštevanju novega instrumenta „jamstvo za mlade“,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2010 o evropskih partnerstvih za inovacije v okviru vodilne pobude Unija inovacij(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. maja 2012 o Evropi, gospodarni z viri(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. septembra 2011 o oblikovanju skupnega stališča EU pred konferenco Združenih narodov o trajnostnem razvoju (Rio+20)(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2012 o načrtu za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2011 o inovativnem financiranju na svetovni in evropski ravni(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo(6),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za sklep Sveta o uvedbi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) Obzorje 2020 (COM(2011)0811),

–  o predlogu Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za okoljske in podnebne ukrepe (LIFE) (COM(2011)0874),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o Uniji inovacij: preoblikovanje Evrope za obdobje po krizi(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2012 o okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2010 o razvijanju zaposlitvenih možnosti novega trajnostnega gospodarstva(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2012 o vlogi žensk v zelenem gospodarstvu(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 2010 o beli knjigi Komisije z naslovom „Prilagajanje podnebnim spremembam: evropskemu okviru za ukrepanje naproti“(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2011 o zeleni knjigi Spremeniti izzive v priložnosti: na poti k skupnemu strateškemu okviru za financiranje raziskav in inovacij v EU(12),

–  ob upoštevanju poročila Flash Eurobarometer št. 315 o mnenju evropskih podjetnikov o ekoloških inovacijah, marec 2011,

–   ob upoštevanju poročila Izvajalske agencije za konkurenčnost in inovativnost z naslovom „Analysing and reporting on the results achieved by CIP Eco-Innovation market replication projects“ (Analiza in poročilo o rezultatih projektov replikacij trga ekoloških inovacij CIP), ki je bilo objavljeno maja 2013,

–  ob upoštevanju pobude Programa ZN za okolje, Mednarodne organizacije dela, Mednarodne organizacije delodajalcev in Mednarodne sindikalne konfederacije o zelenih delovnih mestih z naslovom: „Green Jobs: Towards Decent Work in a Sustainable, Low-Carbon World“ (Zelena delovna mesta: na poti k dostojnemu delu v trajnostnem, nizkoogljičnem svetu),

–  ob upoštevanju poročila organizacije Greenpeace in Evropskega sveta za obnovljive vire energije (EREC) iz leta 2009 z naslovom: „Working for the climate: renewable energy and the green job revolution“ (Delo za podnebje: energija iz obnovljivih virov in revolucija zelenih delovnih mest),

–  ob upoštevanju poročila Evropske konfederacije sindikatov in Agencije za socialni razvoj z naslovom: „Climate Change and Employment: Impact on employment in the European Union-25 of climate change and CO2 emission reduction measures by 2030“ (Klimatske spremembe in zaposlovanje: vpliv klimatskih sprememb in ukrepov za zmanjšanje emisij CO2 na zaposlovanje v EU25 do leta 2030),

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda iz januarja 2013 z naslovom „Greening of industries in the EU: Anticipating and managing the effects on quantity and quality of jobs“ (Ekologizacija gospodarskih panog v EU: predvidevanje in upravljanje učinkov na število in kakovost delovnih mest) in povezane baze študij primerov,

–  ob upoštevanju poročila Eurofonda iz leta 2011 z naslovom „Industrijski odnosi in trajnostnost: vloga socialnih partnerjev na prehodu v zeleno gospodarstvo“,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za regionalni razvoj (A7-0333/2013),

A.  ker je čisto in zdravo okolje pogoj za ohranjanje blaginje in visoke kakovosti življenja v Evropi, vendar pa to velja tudi za moč in konkurenčnost gospodarstva;

B.  ker okoljski izzivi, kot so podnebne spremembe, pomanjkanje virov in manjšanje biotske raznovrstnosti, zahtevajo temeljno spremembo našega gospodarstva, tako da bodo v njem ključno vlogo imele čiste tehnologije;

C.  ker obseg krize ponuja edinstveno in zgodovinsko priložnost za korenito spremembo naših gospodarstev in tlakovanje poti za trajnosten dolgoročni razvoj;

D.  ker je vzpon zelenih tehnologij v zadnjih letih pokazal, da vlaganje v zeleno rast ni draga dolžnost, temveč velika gospodarska priložnost; ker se je zeleni sektor sicer soočil s počasnejšo rastjo, a še naprej raste, medtem ko so skoraj vsi sektorji zaradi recesije utrpeli velike izgube;

E.  ker je treba sedanje gospodarstvo, ki intenzivno izkorišča vire, nadomestiti z gospodarstvom, ki bo gospodarno z viri, pri čemer je treba uveljavljene panoge preoblikovati v zelene panoge z visoko dodano vrednostjo, ki ustvarjajo nova delovna mesta ob hkratnem varovanju okolja;

F.  ker bodo okolju prijazne rešitve pritegnile novo generacijo tehnološko naprednih proizvodnih panog in storitev, povečale konkurenčnost Evrope in ustvarile nova visoko kvalificirana delovna mesta;

G.  ker ekološke inovacije, ki podpirajo nove procese za čistejše proizvodne procese, nove metode upravljanja in nove tehnologije ter nove storitve za bolj zelena podjetja,Evropi omogočajo, da kar najbolje izkoristi priložnosti ob hkratnem soočanju s trenutnimi izzivi;

H.  ker so cene virov v zadnjih letih izjemno narasle, konkurenčnost podjetij pa je tako vedno bolj odvisna od njihove učinkovitosti pri rabi virov;

I.  ker se je v preteklosti izkazalo, da državni organi težko predvidijo, katera inovativna tehnologija bo konkurenčna na trgu;

J.  ker so davčne spodbude lahko koristno orodje za spodbudo ekoloških inovacij v Evropi;

K.  ker je Evropa v konici razvoja novih tehnologij; ker razvoj in širšo uporabo okoljskih tehnologij ovira veliko dejavnikov, kot so priklenjenost na obstoječe tehnologije, cenovni signali, ki bolj spodbujajo ekološko manj učinkovite rešitve, otežen dostop do financiranja in slaba ozaveščenost potrošnikov; ker je zato izziv izboljšati okoljsko učinkovitost proizvodov v njihovem celotnem življenjskem ciklu, povečati povpraševanje po boljših proizvodih in proizvodnih tehnologijah ter potrošnikom pomagati pri sprejemanju premišljenih odločitev;

L.  ker morajo oznake, ki navajajo vpliv proizvoda ali storitve na okolje, zagotoviti jasne in objektivne informacije ter ne smejo zavajati potrošnikov glede prijaznosti do okolja („greenwashing“);

M.  ker ekološke panoge danes zagotavljajo 3,4 milijona delovnih mest in po ocenah ustvarijo 319 milijard EUR letnega prometa; ker v mnogih državah sektor zelenih tehnologij že je ali kmalu bo sektor, ki zaposluje največ ljudi;

N.  ker so ekološke inovacije temelj za razvoj okoljsko, gospodarsko in družbeno trajnostne strategije rasti v EU ter odpirajo kakovostne priložnosti za zaposlovanje v številnih sektorjih;

O.  ker preglednica dosežkov ekoloških inovacij 2010 (Eco-IS) kaže, da je več držav članic delovalo učinkovito na področju ekoloških inovacij, vendar pa kljub temu nobena posamezna država ali skupina držav v EU trenutno ne more služiti kot zgled učinkovitosti z vidika ekoloških inovacij v EU;

P.  ker poročilo Flash Eurobarometer št. 315 iz leta 2011 o odnosu evropskih podjetnikov do ekoloških inovacij kaže, da se mala in srednja podjetja soočajo z višjimi materialnimi stroški, čeprav jih je večina uvedla nove ali bistveno boljše ekološko inovativne proizvodne procese ali metode za znižanje materialnih stroškov, in da se poleg tega soočajo tudi z nezadostnim dostopom do obstoječih subvencij in davčnih spodbud ter z negotovim povpraševanjem na trgu;

Q.  ker analiza pobude CIP Ekoinovacije kaže, da pričakovane okoljske, gospodarske in zaposlitvene koristi močno presegajo javne stroške;

R.  ker je merjenje ekoloških inovacij ključnega pomena za spremljanje in ocenjevanje učinkovitosti in napredka držav članic EU na poti k pametni in trajnostni rasti v Evropi, vendar so podatki o ekoloških inovacijah omejeni in se njihova kakovost močno razlikuje za posamezne kazalnike;

S.  ker oblikovalci politik in druge zainteresirane strani različno razumejo, kaj so ekološke inovacije in čemu bi morale biti namenjene;

T.  ker se za presojo opredelitve izrazov, kot so „ekološke inovacije“ in „pametna zelena delovna mesta“ uporabljajo različna merila (npr. v okviru opredelitev pojma znotraj Mednarodne organizacije dela, Programa ZN za okolje, Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja, OECD ali Eurostata), kar bi lahko privedlo do razhajajočih se statističnih podatkov o ekoloških inovacijah, zelenih delovnih mestih in zeleni rasti;

U.  ker se resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. septembra 2010 o razvijanju zaposlitvenih možnosti novega trajnostnega gospodarstva sklicuje na opredelitev trajnostnih delovnih mest, kot jo uporablja Mednarodna organizacija dela, in poudarja, da imajo ekološke inovacije pomembno vlogo v vseh industrijskih in proizvodnih sektorjih;

V.  ker se v okviru sheme za ekološke inovacije trenutno financira več kot 240 projektov, ker je maja 2013 Komisija objavila nov razpis za izbor dodatnih 45 projektov ekoloških inovacij z novimi okoljskimi rešitvami; ker pobuda CIP Ekoinovacije s svojim delovanjem in s sredstvi podpira obetavne evropske ekološke inovatorje, in sicer z zagotavljanjem tveganega kapitala, ki drugače ne bi bil dostopen;

W.  ker je novi program EU Obzorje 2020 za raziskave in inovacije finančni instrument za izvajanje Unije inovacij za obdobje 2014–2020; ker je pobuda o ekoloških inovacijah v naslednjem večletnem finančnem okviru (VFO 2014–2020) zajeta tudi v programu LIFE (Program za okoljske in podnebne ukrepe 2014–2020);

X.  ker se stopnja brezposelnosti mladih skrb vzbujajoče veča in so močno potrebne politike, ki bi mladim omogočile nove in boljše priložnosti za zaposlovanje;

Y.  ker je Parlament pozdravil pobudo Komisije z naslovom „Nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta“, ki priznava sodelovanje z državami članicami;

Splošne politike za ustvarjanje pametne, trajnostne rasti in delovnih mest

1.  poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za vizijo EU na področju ekoloških inovacij v kontekstu prehoda na z viri gospodarno nizkoogljično gospodarstvo, vendar naj se hkrati osredotoči na konkretne cilje, prednostna področja in ključne točke;

2.  podpira vodilno pobudo Komisije v okviru strategije Evropa 2020 za takojšen prehod na trajnostno gospodarstvo; poudarja tudi, da so ciljno usmerjene naložbe v ekološko preoblikovanje najbolj prikrajšanih regij EU eden najuporabnejših instrumentov za doseganje strateških ciljev regionalnega zbliževanja in ozemeljske kohezije;

3.  opozarja na potencial za neposredno in posredno ustvarjanje kakovostnih delovnih mest s celovitim izvajanjem strategije EU 2020; zato poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja na tem področju; pozdravlja spodbujanje celostne strategije za zeleno rast v okviru vodilne pobude „Unija inovacij“ in zlasti akcijskega načrta za ekološke inovacije s strani Komisije kot korak v pravo smer;

4.  poudarja pomen zakonodaje kot načina za povečanje povpraševanja po okoljski tehnologiji; meni, da mora Evropa za konkurenčnost svoje proizvodnje postati svetovna vodilna sila na področju ekološko učinkovitega blaga in proizvodnje;

5.  poziva države članice, naj oblikujejo strategije za uskladitev spretnosti delovne sile s priložnostmi, ki jih ponuja sektor zelenih tehnologij, pri čemer naj upoštevajo različne podsektorje in njihove potrebe po kvalificiranih delavcih;

6.  poudarja dvojne okoljske in gospodarske koristi prehoda na zeleno trajnostno gospodarstvo v smislu ustvarjanja trajnostnih delovnih mest, tako v EU kot v državah v razvoju, z okrepljeno udeležbo v proizvodnji inovativnih goriv in materialov ter priložnosti za zaposlovanje, ki izhajajo iz predelave in distribucije biomaterialov za poslovne, javne, zasebne in domače potrošnike; poudarja, da bi morale te priložnosti ustvariti kakovostna in trajnostna delovna mesta za kvalificirane in nekvalificirane delavce; priznava, da je treba z obstoječimi finančnimi instrumenti razviti stabilen, dolgoročen regulativni okvir za spodbujanje trajnosti;

7.  opozarja na kompleksne izzive, povezane s prehransko varnostjo, podnebnimi spremembami, kakovostjo tal, pomanjkanjem surovin, prehodom na sisteme energije iz obnovljivih virov in energetsko učinkovitostjo itd.; priznava, da imajo lahko ekološke inovacije pomembno vlogo pri reševanju mnogih omenjenih izzivov; ponovno poudarja, da takšen prehod zahteva celosten pristop, ki zajema izobraževanje, usposabljanje, razvoj znanj in spretnosti, raziskave in inovacije, naložbe zasebnega in javnega sektorja ter razvoj infrastrukture, pri čemer vse od naštetega prispeva k raznolikim in trajnostnim priložnostim za zaposlovanje.

8.  meni, da inovativna evropska podjetja ne potrebujejo le subvencij, ampak tudi boljšo zakonodajo, boljše povezave do raziskovalne baze ter boljši in bolj raznolik dostop do sredstev in financiranja, od subvencij in posojil do lastniškega financiranja; zato poziva države članice in Komisijo, naj ustvarijo ustrezne pogoje na nacionalni in evropski ravni;

9.  poudarja, da delovna mesta v sektorju zelenih tehnologij ne bi smela biti omejena na proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, povečanje energetske učinkovitosti in prometni sektor, saj je zelena rast priložnost za vse sektorje, ki bi morali zato raziskovati možnosti razvoja in ozaveščati potrošnike o pomembnosti kupovanja „zelenih“ proizvodov;

10.  meni, da je za večjo konkurenčnost podjetij potreben hiter razvoj čiste tehnologije; zato poziva Komisijo, naj ekološkim inovacijam nameni osrednje mesto v svoji industrijski politiki;

11.  poziva Komisijo, naj pospeši oblikovanje standardov označevanja in jasnih opredelitev za ugotavljanje vpliva izdelkov in storitev na okolje in obveščanje o njem;

12.  meni, da mora novo trajnostno gospodarstvo EU zagotoviti uravnotežen gospodarski in družbeni razvoj; poziva k ambiciozni trajnostni industrijski politiki s poudarkom na učinkoviti rabi virov; želi opomniti, da bo učinkovita raba virov in surovin zmanjšala stroške industrije in gospodinjstev ter sprostila sredstva za druge naložbe, gospodarstvo EU pa bo manj odvisno od redkih virov in zelo nestabilnih trgov virov; poudarja, da mora zeleno gospodarstvo omogočati dostojna, dobro plačana delovna mesta z enakimi možnostmi za moške in ženske ter s poudarkom na varstvu okolja;

13.  poudarja, da čeprav ekološke panoge danes zagotavljajo 3,4 milijona delovnih mest in po ocenah ustvarijo 319 milijard EUR letnega prometa, njihov potencial za ustvarjanje regionalne rasti, zaposlitvenih možnosti in okoljskih koristi ostaja neizkoriščen, in v zvezi s tem opozarja, da bodo stroški neukrepanja visoki;

14.  poudarja, da so za uspeh ekoloških inovacij potrebne bolj usmerjene in dolgoročne naložbe, ki morajo zajeti zlasti področje izobraževanja in usposabljanja, raziskav in razvoja, infrastrukture itd.;

15.  pozdravlja obstoječe univerzitetne programe in programe poklicnega usposabljanja, ki se osredotočajo na ekološko, gospodarsko in družbeno trajnost, in poudarja, da je treba zadovoljiti nove potrebe na področju izobraževanja za razvoj trajnostnih delovnih mest;

16.  je trdno prepričan, da lahko postane okoljska politika, ki temelji na tržnem gospodarstvu, gonilo rasti in zaposlovanja v vseh gospodarskih panogah, ter poudarja, da so predvidljivi, naložbam prijazni okvirni pogoji podlaga, ki bo inovativnim podjetjem omogočila, da čim bolje izkoristijo te priložnosti v korist okolja in zaposlenih;

17.  priznava dejstvo, da lahko gospodarski prehod v nove poslovne niše pritegne mlado generacijo delavcev in pripelje do novih zaposlitvenih možnosti v spektru ekoloških inovacij;

Koncept ekoloških inovacij

18.  pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom „Inovativnost za trajnostno prihodnost – Akcijski načrt za ekološke inovacije (Eco-AP)“ (COM (2011)0899);

19.  poudarja morebitne sinergijske učinke ekoloških inovacij na ustvarjanje trajnostnih in kakovostnih delovnih mest, varovanje okolja ter zmanjševanje ekonomske odvisnosti;

20.  poudarja širino pojma ekoloških inovacij, saj ta pomeni vse oblike inovacij, katerih cilj je napredek v smeri trajnostnega razvoja z zmanjšanjem negativnih vplivov na okolje in učinkovitejšim in odgovornejšim izkoriščanjem virov;

21.  poziva Komisijo, naj oriše različna dojemanja ekoloških inovacij in povezanih izzivov ter oblikuje skupno razumevanje različnih strateških priložnosti za prihodnost, ki jih ponujajo ekološke inovacije;

22.  meni, da je opredelitev „zelenih delovnih mest“ (v sektorju okoljskih dobrin in storitev), ki jo uporablja Eurostat in ki npr. določa, da morajo biti „zelene“ tehnologije in proizvodi v prvi vrsti namenjeni varstvu okolja ali upravljanju virov, koristna za izogibanje razhajajočim se statističnim podatkom, vendar meni, da je treba nadalje razviti enotno opredelitev zelenih delovnih mest in rasti za celotno EU, ki bi npr. vključevala sektor javnega prevoza; meni, da je koristno razmisliti o celovitejši opredelitvi „zelenih delovnih mest“, v kateri bodo naknadno zajeta dodatna delovna mesta in dejavnosti;

23.  poudarja, da je potencial ekoloških inovacij v smislu okoljskih koristi še vedno neizkoriščen, saj naj bi pripomogle k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, drugih onesnaževal in nastajanja odpadkov, med drugim z večjo uporabo recikliranih materialov in proizvodnjo kakovostnih izdelkov z manjšim vplivom na okolje ter s spodbujanjem okolju prijaznejših proizvodnih postopkov in storitev; poudarja, da je treba opredeliti ciljne ukrepe za odpravo ozkih grl in ovir, ki preprečujejo trženje ekoloških inovacij ter internacionalizacijo takih proizvodov in storitev;

24.  poziva Komisijo, naj v evropski semester vključi posebna priporočila glede ekoloških inovacij, da bi spodbudila trajnostno rast;

25.  priznava, da ekološke inovacije nudijo jasne priložnosti za nova nišna podjetja, pri čemer malim in srednjim podjetjem, „samoiniciativnim posameznikom“, samozaposlenim in podjetnikom ponujajo možnost, da izkoristijo nove trge in poslovne modele ter ponovno oživijo obstoječe tradicionalne gospodarske panoge s priložnostmi za preoblikovanje obstoječih delovnih mest v bolj zelena, in sicer s trajnostno in gospodarno proizvodnjo in načini dela;

26.  poziva Komisijo, naj razvije sistematičen pristop k politiki na področju ekoloških inovacij ter vzpostavi ustrezen okvir za omogočanje enakopravnih pogojev za ekološke inovacije v podjetjih in infrastrukturo, ki podjetjem in potrošnikom omogoča trajnostno izbiro;

27.  poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo ekološke standarde za javna naročila, da bi se povečala vloga javnih institucij kot uvajalnih uporabnikov;

28.  zlasti ugotavlja pomen dostopa do ustreznega usposabljanja in razvoja znanj in spretnosti v okviru ekoloških inovacij, da bi delodajalcem zagotovili potrebno kvalificirano delovno silo, mladim ustrezna znanja, spretnosti in kompetence za dostop do nastajajočih inovativnih priložnosti za zaposlovanje, delavcem pa olajšali prehod iz upadajočih v nove, zelene sektorje; v zvezi s tem izpostavlja priložnost za vajeništvo na podeželju in druge oblike poklicnega usposabljanja za razvijanje teh novih znanj in spretnosti;

29.  priporoča spodbujanje ustvarjalnega in inovativnega potenciala mladih za prispevanje k trajnostnemu razvoju ter izboljšanje njihovega dostopa do sredstev.

EU, države članice in regije

30.  poudarja potrebo po vključevanju pojma ekoloških inovacij na vsa področja politike; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo sodelovanje med ministrstvi in ravnmi politik ter redno spremljajo izvajanje zadevnih politik;

31.  poziva vse ključne akterje, naj sodelujejo pri zagotavljanju zelene rasti, inovacij in delovnih mest v vseh sektorjih ter izkoristijo obstoječe instrumente, kot so tehnološke platforme, strokovne skupine za znanja in spretnosti, skupne tehnološke pobude, vodilni trgi, grozdi in industrijske skupine na visoki ravni;

32.  poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo novo in okrepijo obstoječo zakonodajo na področju razvoja in uporabe obnovljivih virov energije ter povečanja energetske učinkovitosti, tako da se zagotovi pravna varnost in enakopravni pogoji ter spodbudijo javne in zasebne naložbe;

33.  poziva države članice, naj bolje usklajujejo te politike ter zlasti podprejo regionalna partnerstva za rast, inovacije, delovna mesta, enake možnosti za ženske in moške ter čezmejne pobude;

34.  opozarja, da ima koncept ekoloških inovacij v trajnostnem gospodarstvu potencial za ustvarjanje delovnih mest; poziva Komisijo, naj vzpostavi platformo, da bodo lahko države članice usklajevale svoja prizadevanja za ustvarjanje novih trajnostnih delovnih mest in rasti;

35.  odločno poziva države članice, naj pri reševanju gospodarskih, socialnih in okoljskih posledic podnebnih sprememb med seboj izmenjujejo izkušnje in zglede dobre prakse na področju zaposlitvenih možnosti;

36.  poziva k horizontalnemu vključevanju koncepta ekoloških inovacij v strukturne in kohezijske sklade; priporoča, naj lokalni in regionalni organi v skladu z zakonodajno in institucionalno ureditvijo vsake države članice sprejmejo razvojne strategije v skladu s cilji strategije EU 2020, da bi ustvarili nova delovna mesta v trajnostnem gospodarstvu.

37.  meni, da lahko obstoječa in predlagana okoljska zakonodaja EU znatno prispeva k ustvarjanju novih delovnih mest na področjih, kot so zrak, tla in voda, energija, javne storitve, kmetijstvo, promet, turizem, gozdarstvo in upravljanje okolja, ter poziva države članice k izvajanju zakonodaje;

38.  poudarja, da je treba nujno izboljšati učinkovitost trga ogljika EU, da bi zagotovili zanesljivost naložb v podnebju prijazne tehnologije;

39.  poziva k razvoju tesnejših povezav med temeljnimi raziskavami in industrijskimi inovacijami ter med inovacijami in proizvodnim procesom; poziva Komisijo, naj uvede raziskovalne/svetovalne študije primerov na področju ekoloških inovacij za vsako državo članico;

40.  poudarja, da ekološke inovacije v EU spodbujajo učinkovitejšo rabo virov tudi zunaj naših meja ter tako zmanjšujejo izčrpavanje globalnih virov; zato poziva države članice, naj okrepijo nacionalne strategije za učinkovito rabo virov in si svoje znanje izmenjujejo na mednarodnih forumih;

41.  poudarja, da je pomembno dobre prakse ekoloških inovacij bolje vključiti v realno gospodarstvo, da bi bil napredek vidnejši v vsakdanjem življenju ljudi;

42.  poudarja, da raziskave predstavljajo podlago za inovacije in ekološke inovacije; opozarja na veliko možnost za rast ekoloških inovacij in priložnost za Evropo, da doseže vodilni položaj v svetu na tem področju, kar bi prineslo priložnosti za nova, kakovostna delovna mesta;

43.  meni, da so ekološke inovacije popolnoma skladne z raziskavami in inovacijami ter podnebnimi in okoljskimi prednostnimi naložbami v prihajajočem programskem obdobju strukturnih skladov;

44.  poudarja odločilno vlogo, ki jo lahko imajo partnerstva in sinergije med izobraževalnim sektorjem, podjetji ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi pri zagotavljanju ustreznega usposabljanja, vključno z znanji in spretnostmi na področju STEM za moške in ženske, poklicnim svetovanjem, kakovostnimi in plačanimi pripravništvi ter priložnostmi za dualno izobraževanje, da bi omogočili širok dostop do zaposlitvenih možnosti in kakovostnih delovnih mest, ki nastajajo po zaslugi ekoloških inovacij;

45.  spodbuja države članice, naj zagotovijo spodbude za podjetja, zlasti za mala in srednja podjetja, in tako bolj spodbudijo naložbe zasebnega sektorja v raziskave in razvoj; v zvezi s tem pozdravlja akcijski načrt za ekološke inovacije;

46.  poziva države članice, naj okrepijo čezmejno sodelovanje, da bi zagotovile širjenje tehnologije in dobrih praks po vsej EU ter tako povečale konkurenčnost Evrope;

47.  poziva, naj se izkoriščanje najboljših ekoloških inovacij spodbuja zlasti v državah v razvoju, kjer lahko npr. učinkovitejši postopek za proizvodnjo oglja, kompostna stranišča, uporaba obnovljivih virov energije, sistemi za prečiščevanje vode ter mnoge druge inovacije znatno in za relativno nizko ceno zvišajo kakovost življenja, izboljšajo zdravje ter spodbujajo trajnostno podjetništvo in zaposlovanje;

48.  poziva države članice, naj v okviru zagotavljanja družbeno odgovornega prehoda k visokokakovostnim zelenim delovnim mestom čim prej uporabijo Evropski socialni sklad za programe za nadgradnjo znanj in spretnosti ter usposabljanje in prekvalifikacijo zaposlenih;

Financiranje ekoloških inovacij

49.  opozarja na koristi fiskalnih politik in poziva države članice, naj se pri obdavčevanju preusmerijo od zaposlovanja k uporabi virov in onesnaževanju, da bi spodbudile ekološke inovacije;

50.  poziva Komisijo, naj okolju škodljive subvencije opredeli kot „rezultat vladnega ukrepa, ki potrošnikom ali proizvajalcem daje prednost, da bi dodatno zaslužili ali znižali svoje stroške, vendar takšno ravnanje nasprotuje dobri okoljski praksi“; poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma sprejmejo konkretne načrte za postopno odpravo vseh okolju škodljivih subvencij na podlagi te opredelitve;

51.  poziva Komisijo in države članice, naj do leta 2020 postopno odpravijo vse okoljsko škodljive subvencije, vključno s subvencijam in finančno podporo za fosilna goriva, ter subvencijami, ki spodbujajo neučinkovito rabo obnovljivih virov, ter poročajo o napredku prek nacionalnih programov reform;

52.  poudarja, da bi morali ekološkim inovacijam omogočiti dostop do novih finančnih instrumentov EU in sredstev vodilnih pobud „Unija inovacij“ in „Evropa, gospodarna z viri“ ter kohezijske politike po letu 2013 in programa Obzorje 2020;

53.  meni, da je pomembno, da so ekološke inovacije in okoljske tehnologije dolgoročno finančno in okoljsko vzdržne; meni, da bi morala javna podpora naložbam spodbujati okolju prijazne proizvodne metode;

54.  pozdravlja možnosti financiranja ekoloških inovacij v okviru skupne kmetijske politike in tudi v okviru programov COSME, Obzorje 2020 in LIFE, pri tem pa vztraja, da bi bilo treba povišati sredstva za večjo praktično uporabo že razvitih ekoloških inovacij;

55.  poziva Komisijo, naj izvaja potrebne instrumente in dodeli zadostne proračunske vire za zagotavljanje nemotenega prehoda z okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije (CIP) na program Obzorje 2020 na področju ekoloških inovacij ter omili postopkovne zahteve za mala in srednja podjetja ter njihovo finančno breme; opozarja, da je bistvenega pomena uravnoteženo sodelovanje moških in žensk pri odločanju v vseh fazah in vidikih financiranja;

56.  poziva države članice, naj v svoje strategije za obdobje 2014­­­­–2020 vključijo ekološke inovacije, da bi spodbudile zeleno gospodarstvo, rast in ustvarjanje delovnih mest ter tako zagotovile razvoj podjetništva pod enakimi konkurenčnimi pogoji in podprle sodelovanje med področji izobraževanja, gospodarstva in znanosti;

57.  poudarja, da čeprav so prednostna področja razpisa na področju ekoloških inovacij za leto 2012 omejena zgolj na nekatera poglavitna področja, je pobuda o ekoloških inovacijah prečni program, ki podpira tovrstne projekte v različnih sektorjih; zato ponovno poudarja, da bi morali biti do financiranja upravičeni vsi sektorji in poslovne dejavnosti;

58.  poziva Komisijo, naj zlasti predvidi jasno opredeljene, usmerjene in okrepljene vire za projekte vzorčnega testiranja trga, tvegani kapital, mreženje in internacionalizacijo ekoloških inovacij ter njihovo uvedbo na trg EU s strani malih in srednjih podjetij;

59.  ker novi poslovni modeli začenjajo spreminjati tradicionalne dobavne verige, meni, da bi morale prednostne naloge pobude o ekoloških inovacijah v prihodnjem obdobju financiranja bolje odražati zmožnost upoštevanja globalizacije in njenih vplivov na gospodarstvo in dobavne verige EU;

60.  meni, da potencial malih in srednjih podjetij in zadrug pri spodbujanju ekoloških inovacij še ni izčrpan; zato poziva k zagotovitvi posebnih možnosti njihovega financiranja v zvezi s koncepti ekoloških inovacij;

61.  je prepričan, da so potrebna inovativna finančna orodja, da bi izboljšali možnosti za gradnjo zmogljivosti in povezovanje v mrežo;

62.  poudarja, da mora biti povečanje sredstev povezano s poenostavitvijo postopkov financiranja;

63.  poudarja, da bo prihodnja kohezijska politika vključevala strategijo pametne specializacije kot predhodno pogojenost za regije EU; spodbuja regije, naj sprožijo kampanje za ozaveščanje, usmerjene v vse ciljne skupine, da bi ekološke inovacije vključili v regionalne in nacionalne strategije pametne specializacije;

o
o   o

64.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 74 E, 13.3.2012, str. 11. (2) UL C 264 E, 13.9.2013, str. 59. (3) UL C 56 E, 26.2.2013, str. 106. (4) UL C 251 E, 31.8.2013, str. 75. (5) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 15. (6) UL C 380 E, 11.12.2012, str. 89. (7) UL C 377 E, 7.12.2012, str. 108. (8) UL C 332 E, 15.11.2013, str. 81. (9) UL C 308 E, 20.10.2011, str. 6. (10) UL C 353 E, 3.12.2013, str. 38. (11) UL C 81 E, 15.3.2011, str. 115. (12) UL C 56 E, 26.2.2013, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi nekaterih uredb o skupni trgovinski politiki v zvezi s postopki za sprejetje nekaterih ukrepov (13283/1/2013 – C7-0411/2013 – 2011/0039(COD))

P7_TA(2013)0585 A7-0421/2013

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (13283/1/2013 – C7–0411/2013),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(1) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0082),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 72 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za mednarodno trgovino (A7-0421/2013),

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  odobri skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije, priloženo tej resoluciji;

3.  upošteva izjavo držav članic in izjave Komisije, priložene tej resoluciji;

4.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

6.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije skupaj z vsemi izjavami, priloženimi tej resoluciji;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Skupna izjava o členu 15(6) Uredbe (ES) št. 1225/2009 in členu 25(6) Uredbe (ES) št. 597/2009

Evropski parlament, Svet in Komisija menijo, da je vključitev člena 15(6) Uredbe (ES) št. 1225/2009 in člena 25(6) Uredbe (ES) št. 597/2009 upravičena izključno zaradi posebnih značilnosti navedenih uredb pred spremembo na podlagi te uredbe. Zato vključitev določbe, kot sta ta člena, velja samo za ti uredbi in ne pomeni precedensa pri pripravi prihodnje zakonodaje.

Zaradi jasnosti Evropski parlament, Svet in Komisija razumejo, da člen 15(6) Uredbe (ES) št. 1225/2009 in člen 25(6) Uredbe (ES) št. 597/2009 ne uvajata postopkov odločanja, ki bi se razlikovali od tistih iz Uredbe (EU) št. 182/2011 ali jih dopolnjevali.

Izjava držav članic o uporabi členov 3(4) in 6(2) Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s postopki v zvezi s protidampinškimi in izravnalnimi dajatvami na podlagi uredb (ES) št. 1225/2009 in (ES) št. 597/2009

Kadar država članica predlaga spremembo v zvezi z osnutkom ukrepov za protidampinško ali izravnalno dajatev iz uredb (ES) št. 1225/2009 in (ES) št. 597/2009 (v nadaljevanju: osnovni uredbi) v skladu s členom 3(4) ali členom 6(2) Uredbe (EU) št. 182/2011:

(a)  zagotovi, da se sprememba predlaga v ustreznem roku, ki je v skladu z roki iz osnovnih uredb in odraža potrebo Komisije, da ima na voljo dovolj časa za izvedbo morebitnega potrebnega postopka razkritja in ustrezno preučitev predloga, ter potrebo odbora, da preuči kateri koli predlog spremembe osnutka ukrepa;

(b)  zagotovi, da je predlog spremembe v skladu z osnovnima uredbama, kot ju razlaga Sodišče Evropske unije, in ustreznimi mednarodnimi obveznostmi;

(c)  zagotovi pisno utemeljitev, v kateri navede vsaj, kako se predlagana sprememba navezuje na osnovni uredbi in dejstva, ugotovljena med preiskavo, vključuje pa lahko tudi kakršne koli druge zadevne argumente, ki jih država članica, ki predlaga spremembo, šteje za ustrezne.

Izjava Komisije

glede postopkov v zvezi s protidampinškimi in izravnalnimi dajatvami na podlagi uredb (ES) št. 1225/2009 in (ES) št. 597/2009

Komisija priznava, da je za države članice pomembno, da prejmejo informacije, kadar to določata uredbi (ES) št. 1225/2009 in (ES) št. 597/2009 (v nadaljevanju: osnovni uredbi), da bi lahko prispevale k ustrezno utemeljenim odločitvam, zato si bo prizadevala za dosego tega cilja.

* * *

V izogib dvomom Komisija sklicevanje na posvetovanja v členu 8(5) Uredbe (EU) št. 182/2011 razume kot zahtevo, naj razen v izjemno nujnih primerih zaprosi za mnenja držav članic, preden sprejme začasne protidampinške in izravnalne dajatve.

* * *

Komisija bo poskrbela za učinkovito upravljanje vseh vidikov postopkov v zvezi s protidampinškimi in izravnalnimi dajatvami iz uredb (ES) št. 1225/2009 in (ES) št. 597/2009, vključno z možnostjo držav članic, da predlagajo spremembe, da bi zagotovila, da se upoštevajo določeni roki in obveznosti do zainteresiranih strani iz osnovnih uredb ter da so morebitni dokončno uvedeni ukrepi skladni z dejstvi, ugotovljenimi med preiskavo, in osnovnima uredbama, kot ju razlaga Sodišče Evropske unije, ter v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije.

Izjava Komisije o kodifikaciji

Sprejetje Uredbe (EU) št 37/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi nekaterih uredb o skupni trgovinski politiki v zvezi s postopki za sprejetje nekaterih ukrepov in Uredbe (EU) št. 38/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi nekaterih uredb o skupni trgovinski politiki v zvezi z dodelitvijo delegiranih in izvedbenih pooblastil za sprejetje nekaterih ukrepov bo pomenilo veliko število sprememb teh aktov. Komisija bo za izboljšanje berljivosti zadevnih aktov v najkrajšem možnem času predlagala kodifikacijo aktov, ko bosta ti uredbi sprejeti, in sicer najkasneje do 1. junija 2014.

Izjava Komisije o delegiranih aktih

Komisija v zvezi z Uredbo (EU) št. 37/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi nekaterih uredb o skupni trgovinski politiki v zvezi s postopki za sprejetje nekaterih ukrepov in Uredbe (EU) št. 38/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o spremembi nekaterih uredb o skupni trgovinski politiki v zvezi z dodelitvijo delegiranih in izvedbenih pooblastil za sprejetje nekaterih ukrepov opozarja na zavezo, ki jo je sprejela v odstavku 15 okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, da bo Parlamentu zagotovila vse informacije in dokumente, povezane s svojimi sestanki z nacionalnimi strokovnjaki v okviru svojega dela, povezanega s pripravo delegiranih aktov.

(1) UL C 251 E, 31.8.2013, str. 126.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi določenih uredb o skupni trgovinski politiki v zvezi z dodelitvijo delegiranih in izvedbenih pooblastil za sprejetje določenih ukrepov (13284/1/2013 – C7-0408/2013 – 2011/0153(COD))

P7_TA(2013)0586 A7-0419/2013

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (13284/1/2013 – C7-0408/2013),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(1) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0349),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 72 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za mednarodno trgovino (A7-0419/2013),

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  odobri skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, priloženo tej resoluciji;

3.  upošteva izjavi Komisije, priloženi tej resoluciji;

4.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

6.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije, skupaj z vsemi izjavami, priloženimi tej resoluciji;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Skupna izjava o Uredbi (EGS) št. 3030/93 in Uredbi (ES) št. 517/94

Ugotavlja se, da so postopki iz člena 2(6), člena 6(2), členov 8 in 10, člena 13(3), člena 15(3), (4) in (5) in člena 19 Uredbe (EGS) št. 3030/93, člena 4(3) priloge IV k Uredbi (EGS) št. 3030/93, in člena 2, člena 3(1) in (3) priloge VII k Uredbi (EGS) št. 3030/93, in člena 3(3), člena 5(2), člena 12(3) in členov 13 in 28 Uredbe (ES) št. 517/94, spremenjeni v postopke za sprejetje delegiranih aktov. Ugotavlja se, da se nekateri od teh členov nanašajo na postopke odločanja za sprejemanje zaščitnih ukrepov na področju trgovinske zaščite.

Evropski parlament, Svet in Komisija menijo, da je treba zaščitne ukrepe obravnavati kot izvedbene ukrepe. V specifičnih veljavnih uredbah, navedenih zgoraj, so ukrepi izjemoma v obliki delegiranih aktov, ker se zaščitni ukrep uvede v obliki spremembe ustreznih prilog k osnovnima uredbama. To izhaja iz posebne strukture, ki je značilna za navedene veljavne uredbe, in se posledično ne bo uporabilo kot precedens pri oblikovanju prihodnjih aktov na področju trgovinske zaščite in drugih zaščitnih ukrepov.

Izjava Komisije o kodifikaciji

Sprejetje Uredbe (EU) št. 37/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi nekaterih uredb o skupni trgovinski politiki v zvezi s postopki za sprejetje nekaterih ukrepov in uredbe (EU) št. 38/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi nekaterih uredb o skupni trgovinski politiki v zvezi z dodelitvijo delegiranih in izvedbenih pooblastil za sprejetje nekaterih ukrepov bo pomenilo veliko število sprememb teh aktov. Komisija bo za izboljšanje berljivosti zadevnih aktov po sprejetju teh dveh uredb v najkrajšem možnem času predlagala kodifikacijo aktov, in sicer najpozneje do 1. junija 2014.

Izjava Komisije o delegiranih aktih

Komisija v zvezi z uredbo Uredbo (EU) št. 37/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi nekaterih uredb o skupni trgovinski politiki v zvezi s postopki za sprejetje nekaterih ukrepov in Uredbe (EU) št. 38/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi nekaterih uredb o skupni trgovinski politiki v zvezi z dodelitvijo delegiranih in izvedbenih pooblastil za sprejetje nekaterih ukrepov opozarja na zavezo, ki jo je sprejela v odstavku 15 okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, da bo Parlamentu zagotovila vse informacije in dokumente, povezane s svojimi sestanki z nacionalnimi strokovnjaki v okviru svojega dela, povezanega s pripravo delegiranih aktov.

(1) Sprejeta besedila, 22.11.2012, P7_TA(2012)0447.

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 12. decembra 2013 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o primerljivosti provizij, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov (COM(2013)0266 – C7-0125/2013 – 2013/0139(COD))(1)

P7_TA(2013)0587 A7-0398/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

[Sprememba 1, razen kjer je drugače označeno]

SPREMEMBE EVROPSKEGA PARLAMENTA(2)

P7_TA(2013)0587 A7-0398/2013

k predlogu Komisije za

P7_TA(2013)0587 A7-0398/2013

---------------------------------------------------------

P7_TA(2013)0587 A7-0398/2013

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o primerljivosti provizij, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov
(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  V skladu s členom 26(2) PDEU notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem je zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Razdrobljenost notranjega trga škodi konkurenčnosti, rasti in ustvarjanju delovnih mest v Uniji. Odprava neposrednih in posrednih ovir za ustrezno delovanje notranjega trga je bistvena za njegovo uresničevanje. Ukrepanje Unije v zvezi z notranjim trgom v sektorju finančnih storitev na drobno je že znatno prispevalo k razvoju čezmejnega delovanja ponudnikov plačilnih storitev, izboljšanju izbire za potrošnike ter povečanju kakovosti in preglednosti ponudb.

(2)  V zvezi s tem Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES(4) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o plačilnih storitvah) določa osnovne zahteve glede preglednosti provizij, ki jih zaračunajo ponudniki plačilnih storitev za storitve, ki so na voljo v zvezi s plačilnimi računi. To je z določitvijo enotnih pravil o zagotavljanju plačilnih storitev in informacijah, ki jih je treba zagotoviti, znatno olajšalo dejavnost ponudnikov plačilnih storitev, zmanjšalo upravno breme in prispevalo k nižjim stroškom ponudnikov plačilnih storitev.

(2a)  Nemoteno delovanje notranjega trga in razvoj sodobnega in socialno vključujočega gospodarstva sta vedno bolj odvisna od splošne dostopnosti osnovnih plačilnih storitev. Glede na to, da se ponudniki plačilnih storitev, ki delujejo po tržni logiki, pogosto osredotočijo na komercialno zanimive potrošnike, zaradi česar ranljivi potrošniki ostanejo brez enake izbire produktov, je treba novo zakonodajo na tem področju vključiti v pametno gospodarsko strategijo za Unijo.

(3)  Vendar je treba, kot je navedel Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 4. julija 2012 s priporočili Komisiji o dostopu do osnovnih bančnih storitev(5), za izboljšanje in razvoj notranjega trga za bančništvo na drobno storiti še več. Skupaj s tem razvojem bi bilo treba tudi zagotoviti, da bo finančni sektor v Uniji služil podjetjem in potrošnikom. Vzpostavitev popolnoma integriranega trga trenutno še vedno ovirajo pomanjkanje preglednosti in primerljivosti provizij ter težave pri zamenjavi plačilnih računov. Obravnavati je treba problem različne kakovosti produktov in nizke konkurence ter doseči visokokakovostne standarde.

(4)  Sedanji pogoji na notranjem trgu lahko odvračajo ponudnike plačilnih storitev od uveljavljanja pravice do ustanavljanja in zagotavljanja storitev v Uniji zaradi težav pri pridobivanju strank ob vstopu na nov trg. Za vstop na nove trge so pogosto potrebne velike naložbe. Te so upravičene le, če ponudnik predvidi zadostne priložnosti in ustrezno povpraševanje potrošnikov. Majhna raven mobilnosti potrošnikov v zvezi s finančnimi storitvami na drobno je predvsem posledica pomanjkanja preglednosti in primerljivosti v zvezi s provizijami in ponudbo storitev ter težav v zvezi z zamenjavo plačilnih računov. Navedeni dejavniki ovirajo tudi povpraševanje. To velja zlasti v čezmejnem smislu.

(5)  Razdrobljenost obstoječih nacionalnih regulativnih okvirov lahko povzroča tudi znatne ovire za uresničevanje notranjega trga na področju plačilnih računov. Obstoječe določbe na nacionalni ravni v zvezi s plačilnimi računi ter zlasti s primerljivostjo provizij in zamenjavo plačilnih računov so neenotne. Kar zadeva zamenjavo računov, dejstvo, da enotni zavezujoči ukrepi na ravni Unije niso določeni, prispeva k neenotnim praksam in ukrepom na nacionalni ravni. Te razlike so še bolj izrazite na področju primerljivosti provizij, saj na ravni Unije ne obstaja noben ukrep, pri čemer niso sprejeti niti samoregulativni ukrepi. Če bi v prihodnosti te razlike postale večje, saj banke prilagajajo svoje prakse nacionalnim trgom, bi se povečali stroški čezmejnega delovanja glede na stroške domačih ponudnikov, s tem pa bi čezmejno poslovanje postalo manj privlačno. Čezmejna dejavnost na notranjem trgu je prav tako otežena zaradi ovir, s katerimi se srečujejo potrošniki pri odprtju plačilnega računa v tujini. Obstoječa omejevalna merila upravičenosti lahko preprečujejo prosti pretok državljanov Unije. Z zagotavljanjem dostopa do plačilnega računa vsem potrošnikom, bodo ti lahko sodelovali na notranjem trgu ter izkoristili prednosti notranjega trga.

(6)  Poleg tega morebitno povpraševanje po storitvah, povezanih s plačilnimi računi v Uniji, zdaj še ni v celoti izkoriščeno, saj veliko potencialnih strank še ni odprlo računa, ker je bila njihova vloga zavrnjena ali pa ker niso bili na voljo ustrezni produkti. Večje sodelovanje potrošnikov na notranjem trgu bi dodatno spodbudilo ponudnike plačilnih storitev k vstopu na nove trge. Poleg tega je ustvarjanje pogojev, ki omogočajo dostop vseh potrošnikov do plačilnega računa, nujno, da se spodbudi njihovo sodelovanje na notranjem trgu in se jim omogoči izkoriščanje prednosti notranjega trga.

(7)  Preglednost in primerljivost provizij sta bili obravnavani v samoregulativni pobudi, ki jo je uvedla bančna industrija. Vendar o takšnih smernicah ni bil dosežen končni dogovor. V zvezi z zamenjavo računov skupna načela, ki jih je leta 2008 sprejel Odbor za evropsko bančno industrijo, določajo vzorčni mehanizem za zamenjavo bančnih računov, ki ga ponujajo ponudniki plačilnih storitev v isti državi članici. Vendar je bila zaradi njihove nezavezujoče narave uporaba teh skupnih načel v Uniji nedosledna in neučinkovita. Poleg tega skupna načela obravnavajo le zamenjavo bančnih računov na nacionalni ravni in ne zajemajo čezmejne zamenjave računov. V zvezi z dostopom do osnovnega plačilnega računa je Komisija v Priporočilu 2011/442/EU [...](6) države članice pozvala, da najpozneje šest mesecev po objavi navedenega priporočila sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev njegove uporabe. Glavna načela iz priporočila izpolnjuje le nekaj držav članic.

(8)  Da bi dolgoročno omogočili učinkovito in nemoteno finančno mobilnost, je ključno, da se določi enoten sklop pravil za rešitev vprašanja majhne mobilnosti strank in zlasti za izboljšanje primerjave storitev in provizij v zvezi s plačilnim računom ter za spodbujanje zamenjave plačilnih računov in preprečitev diskriminacije potrošnikov, ki nameravajo kupiti plačilni račun v tujini, na podlagi njihovega prebivališča. Poleg tega je bistveno sprejeti primerne ukrepe za spodbujanje sodelovanja strank na trgu plačilnih računov. Ti ukrepi bodo spodbudili vstop ponudnikov plačilnih storitev na notranji trg in zagotovili enake konkurenčne pogoje ter s tem okrepili konkurenco in učinkovito dodeljevanje sredstev na trgu Unije za finančne storitve na drobno, kar bo koristilo podjetjem in potrošnikom. Poleg tega bodo pregledne informacije o provizijah in možnosti zamenjave računov skupaj s pravico dostopa do storitev osnovnega računa omogočile državljanom Unije, da se bodo lažje gibali in kupovali v Uniji ter s tem izkoristili prednosti popolnoma delujočega notranjega trga na področju finančnih storitev na drobno in prispevali k rasti e-trgovanja in nadaljnjemu razvoju notranjega trga.

(8a)  Prav tako je treba zagotoviti, da ta direktiva ne bo ovirala inovacij na področju finančnih storitev na drobno. Vsako leto postanejo ekonomsko sprejemljive nove tehnologije, ki lahko povzročijo, da obstoječi model plačilnih računov zastari. Kot nadomestila za običajne bančne storitve je treba spodbujati predvsem mobilne bančne storitve, storitve po sistemu „vsak z vsakim“ in plačilne kartice s shranjeno vrednostjo.

(9)  Ta direktiva se uporablja za plačilne račune potrošnikov. Zato računi podjetij, tudi malih ali mikropodjetij, razen računov v lastnem imenu, niso zajeti v njeno področje uporabe. Poleg tega ta direktiva ne zajema varčevalnih računov, ki lahko imajo bolj omejene možnosti plačil. Prav tako ta direktiva ne zajema kreditnih kartic, ki niso bistvene za uresničevanje njenih ciljev glede krepitve finančne vključenosti in delovanja notranjega trga.

(10)  Opredelitve pojmov iz te direktive so usklajene z opredelitvami iz druge zakonodaje Unije, zlasti z opredelitvami iz Direktive 2007/64/ES in Uredbe (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009(7).

(11)  Ključno je, da lahko potrošniki razumejo provizije, na podlagi česar lahko primerjajo ponudbe različnih ponudnikov plačilnih storitev in sprejmejo ozaveščeno odločitev, kateri račun najbolj ustreza njihovim potrebam. Primerjava provizij ni mogoča, kadar ponudniki plačilnih storitev uporabljajo različno terminologijo za enake ▌storitve in zagotavljajo informacije v različnih oblikah. Standardizirana terminologija skupaj z informacijami o provizijah za najbolj reprezentativne plačilne storitve, povezane s plačilnimi računi, v usklajeni obliki lahko pomaga potrošnikom, da bolje razumejo provizije in jih primerjajo med seboj.

(12)  Potrošnikom bi najbolj koristile informacije, ki so čim bolj strnjene, standardizirane in jih je preprosto primerjati med različnimi ponudniki plačilnih storitev. Orodja, ki jih imajo na voljo potrošniki za primerjavo ponudb v zvezi s plačilnimi računi, bi morala biti večstranska, prav tako bi bilo treba v zvezi z njimi izvesti preskuse pri potrošnikih. ▌Terminologijo o provizijah bi bilo treba na tej stopnji standardizirati le za najbolj reprezentativne izraze in opredelitve v državah članicah, da bi omogočili hitro uveljavitev.

(13)  Terminologijo o provizijah bi morali določati nacionalni pristojni organi, s čimer bi se upoštevale posebnosti lokalnih trgov. ▌Kadar je mogoče, bi morala biti terminologija o provizijah standardizirana na ravni Unije, kar bi omogočalo primerjavo v celotni Uniji. Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ (EBA)) bi moral pripraviti smernice za pomoč državam članicam pri določanju ▌storitev, ki se na nacionalni ravni najpogosteje uporabljajo in potrošnikom povzročajo najvišje stroške. Da bi dosegli učinkovito uporabo standardizirane terminologije, bi morale biti te opredelitve dovolj široke.

(14)  Ko nacionalni pristojni organi pripravijo začasni seznam najbolj reprezentativnih storitev, povezanih s plačilnimi računi, za katere se na nacionalni ravni plačuje provizija, ter pogoje in opredelitve, bi jih Komisija morala pregledati, da bi z delegiranimi akti določila storitve, ki so skupne večini držav članic, in zanje predlagala izraze ▌, standardizirane na ravni Unije.

(15)  Da bi jim pomagali preprosto primerjati provizije za plačilne račune na celotnem notranjem trgu, bi morali ponudniki plačilnih storitev potrošnikom zagotoviti dokument s celovitimi informacijami o pristojbinah s pristojbinami za vse storitve, povezane s plačilnim računom, s seznama najbolj reprezentativnih plačilnih storitev in vsemi dodatnimi pristojbinami, ki jih je mogoče zaračunati za račun. V dokumentu bi bilo treba, kjer je mogoče, uporabiti izraze in opredelitve, standardizirane na ravni Unije. To bi prispevalo tudi k zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za kreditne institucije, ki konkurirajo na trgu plačilnih računov. ▌Potrošnikom bi bilo treba zagotoviti glosar z jasno, poljudno in nedvoumno razlago vsaj za ▌storitve, povezane s plačilnim računom, ter z njimi povezane opredelitve in razlage, da bi jim pomagali razumeti provizije, ki jih morajo plačati za svoj plačilni račun. Glosar bi moral biti uporabno orodje za spodbujanje boljšega razumevanja pomena provizij, kar bi potrošnikom tudi omogočalo večjo izbiro med ponudbami plačilnih računov. Uvesti bi bilo treba tudi obveznost za ponudnike plačilnih storitev, da ▌vsaj enkrat na leto potrošnike brezplačno obvestijo o vseh provizijah in obrestih, ki se zaračunajo za njihov račun. Naknadne informacije bi bilo treba posredovati v njim namenjenem povzetku. Zagotoviti bi bilo treba popoln pregled natečenih obresti, zaračunanih provizij in predhodnih obvestil o spremembah provizij ali obrestnih mer. Potrošniku bi bilo treba zagotoviti potrebne informacije, da bi razumel, na kaj se navezujejo odhodki za provizije in obresti, in ocenil, ali mora spremeniti potrošniške vzorce ali zamenjati ponudnika. ▌

(16)  Za izpolnjevanje potreb potrošnikov bi bilo treba zagotoviti, da so informacije o provizijah za plačilne račune točne, jasne in primerljive. Zato bi morala EBA po posvetovanju z nacionalnimi organi in po preskušanju pri potrošnikih oblikovati osnutek izvedbenih tehničnih standardov v zvezi s standardizirano predstavitveno obliko za dokument z informacijami o provizijah in obračun provizij ter skupnimi simboli, s čimer bi se potrošnikom zagotovila razumljivost in možnost primerjave. ▌Dokument z informacijami o provizijah in obračun provizij bi se morala jasno razlikovati od drugih obvestil. ▌

(17)  Za zagotovitev usklajene uporabe veljavne terminologije na ravni Unije v celotni Uniji bi morale države članice določiti obveznost za ponudnike plačilnih storitev, da pri komunikaciji s potrošniki uporabljajo veljavno terminologijo na ravni Unije in ostalo nacionalno standardizirano terminologijo, določeno v začasnem seznamu, vključno z dokumentom z informacijami o provizijah in obračunom provizij. Ponudniki plačilnih storitev bi morali imeti možnost uporabe takšnih blagovnih znamk v dokumentu z informacijami o provizijah ali obračunu provizij, da bi označili svoje storitve ali plačilne račune, če te dopolnjujejo standardizirano terminologijo in dodatno označujejo ponujene storitve ali račun.

(18)  Neodvisna primerjalna spletna mesta so učinkovita sredstva, s katerimi lahko potrošniki ocenijo koristi različnih ponudb plačilnih računov na enem mestu. Takšna spletna mesta lahko zagotovijo pravo ravnovesje med potrebo po jasnosti in jedrnatosti informacij ter njihovo popolnostjo in celovitostjo, saj omogočajo, da uporabniki pridobijo natančnejše informacije, kadar jih potrebujejo. Prav tako lahko zmanjšajo stroške iskanja, saj potrošnikom informacij ne bo treba zbirati ločeno pri ponudnikih plačilnih storitev. Bistvenega pomena je, da so informacije na takšnih spletnih mestih zanesljive, nepristranske in pregledne ter da so potrošniki obveščeni o njihovi razpoložljivosti. V zvezi s tem bi morali pristojni organi javnost dejavno obveščati o takšnih spletnih mestih.

(19)  Zaradi pridobivanja nepristranskih informacij o zaračunanih provizijah in obrestnih merah, ki se uporabljajo za plačilne račune, bi bilo treba potrošnikom omogočiti dostop do primerjalnih spletnih mest, ki so javno dostopna in neodvisna od ponudnikov plačilnih storitev. Zato bi morale države članice zagotoviti, da imajo potrošniki na njihovem ozemlju prost dostop do vsaj enega neodvisnega in javno dostopnega spletnega mesta. Takšna primerjalna spletna mesta bi lahko upravljali pristojni organi, drugi javni organi in/ali akreditirani zasebni upravljavci ali bi jih upravljala tretja stran v njihovem imenu. Da bi povečale zaupanje potrošnikov v nadaljnja razpoložljiva primerjalna spletna mesta, bi morale države članice vzpostaviti prostovoljno akreditacijsko shemo in tako zasebnim upravljavcem primerjalnih spletnih mest omogočiti, da zaprosijo za akreditacijo v skladu z določenimi merili kakovosti. Uvesti bi bilo treba primerjalno spletno mesto, ki bi ga upravljal pristojni organ ali drugi javni organ ali tretja stran v njihovem imenu, kadar zasebno upravljano spletno mesto ne bi bilo akreditirano. Takšna spletna mesta bi morala prav tako izpolnjevati merila kakovosti.

(20)  Sedanja praksa je, da ponudniki plačilnih storitev ponujajo plačilni račun v paketu z drugimi finančnimi produkti ali storitvami. S to prakso lahko ponudniki plačilnih storitev razširijo svojo ponudbo in med seboj konkurirajo, pozitivna pa je lahko tudi za potrošnike. Vendar je bilo na podlagi študije Komisije o vezavah v finančnem sektorju, ki je bila izvedena leta 2009, ter ustreznih posvetovanj in pritožb potrošnikov ugotovljeno, da lahko ponudniki plačilnih storitev ponujajo bančne račune v paketu s produkti, ki jih potrošniki ne zahtevajo in ki niso bistveni za plačilne račune, na primer skupaj s stanovanjskim zavarovanjem. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da lahko takšne prakse zmanjšujejo preglednost in primerljivost cen, omejujejo izbiro potrošnikov pri nakupu ter negativno vplivajo na njihovo mobilnost. Zato bi morale države članice zagotoviti, da ponudniki plačilnih storitev, ki ponujajo plačilne račune v paketu, potrošnikom ▌zagotovijo informacije o tem, ali je mogoče plačilni račun kupiti ločeno, in v tem primeru o veljavnih stroških in provizijah, povezanih z vsakim drugim finančnim proizvodom ali finančno storitvijo v paketu. ▌

(21)  Potrošniki zamenjajo račun le, če postopek ne povzroči pretiranega upravnega in finančnega bremena. Postopek prenosa plačilnega računa k drugemu ponudniku plačilnih storitev bi moral biti jasen, hiter in varen. Če ponudniki plačilnih storitev zaračunajo provizije v zvezi s storitvijo zamenjave računov, bi te morale biti razumne in v skladu s členom 45(2) Direktive 2007/64/ES. Da se zagotovi pozitiven učinek na konkurenco, bi bilo treba olajšati tudi čezmejne zamenjave računov. Ker je lahko čezmejna zamenjava računov bolj zapletena kot zamenjava računov na nacionalni ravni in morajo ponudniki plačilnih storitev morda prilagoditi in izboljšati svoje notranje postopke, bi bilo treba zagotoviti daljša prehodna obdobja za storitev zamenjave računov med ponudniki plačilnih storitev v različnih državah članicah.

(21a)  Pri postopku zamenjave računa, kjer sta oba ponudnika plačilnih storitev na ozemlju ene države članice, bi bilo treba tem državam dovoliti, da določijo ali ohranijo ureditev, ki se razlikuje od ureditve v tej uredbi, če je to jasno v interesu potrošnika.

(22)  Postopek zamenjave računov bi moral biti za potrošnika čim bolj enostaven. V skladu s tem bi morale države članice zagotoviti, da je sprejemni ponudnik plačilnih storitev odgovoren za začetek in upravljanje postopka v imenu potrošnika.

(23)  Načeloma in če je potrošnik v to privolil, bi moral sprejemni ponudnik plačilnih storitev v imenu potrošnika izvesti zamenjavo periodičnih plačil ter prenos morebitnih preostalih sredstev, pri čemer je zaželeno, da bi bil za to potreben samo en obisk pri sprejemnem ponudniku plačilnih storitev. Zato bi morali potrošniki imeti možnost podpisati enotno pooblastilo za izvajanje ali neizvajanje omenjenih nalog. Pred podpisom pooblastila bi moral biti potrošnik obveščen o vseh korakih postopka za zamenjavo računov.

(24)  Za uspešno zamenjavo računov je potrebno sodelovanje prenosnega ponudnika plačilnih storitev. Prenosni ponudnik plačilnih storitev bi moral imeti možnost, da od potrošnika ali, kadar je to potrebno, od prenosnega ponudnika plačilnih storitev zahteva vse informacije, ki se mu zdijo pomembne za obnovitev periodičnih plačil na novem plačilnem računu s strani prenosnega ponudnika plačilnih storitev. Vendar take informacije ne bi smele presegati obsega informacij, ki je potreben za izvedbo zamenjave računov, sprejemni ponudnik plačilnih storitev pa ne bi smel zahtevati nepotrebnih informacij.

(25)  V primeru napačne usmeritve vhodnih kreditnih plačil ali direktnih obremenitev se potrošnikom ne bi smela izreči kazen ali ne bi smela nastati druga finančna škoda. To je zlasti pomembno pri nekaterih kategorijah plačnikov in prejemnikov plačil, kot so izvajalci gospodarskih javnih služb, ki uporabljajo elektronska sredstva (npr. zbirke podatkov) za shranjevanje informacij o računih potrošnikov in izvajanje številnih periodičnih transakcij, ki vključujejo veliko potrošnikov.

(26)  Države članice bi morale zagotoviti, da potrošniki, ki želijo odpreti plačilni račun, niso diskriminirani na podlagi državljanstva ali prebivališča. Pomembno je, da ponudniki plačilnih storitev zagotovijo, da njihove stranke ne uporabljajo finančnega sistema za nezakonite namene, kot so goljufije, pranje denarja ali financiranje terorizma, vendar ne smejo omejevati potrošnikov, ki želijo izkoristiti prednosti notranjega trga s čezmejnim nakupom plačilnih računov.

(27)  Potrošniki, ki zakonito prebivajo v Uniji, ne bi smeli biti diskriminirani zaradi državljanstva ali kraja bivanja ali katerega koli drugega razloga iz člena 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ko zaprosijo za odprtje plačilnega računa v Uniji ali ga uporabljajo. ▌Dostop do osnovnih plačilnih računov bi morale države članice zagotoviti ne glede na finančne okoliščine potrošnika, kot so njegov zaposlitveni status, stopnja dohodka, pretekli krediti ali osebni stečaj ▌.

(28)  Države članice bi morale zagotoviti, da vsi ponudniki plačilnih storitev, ki so dejavni na področju plačilnih storitev za občane in ponujajo plačilne račune kot sestavni del svojega rednega poslovanja, potrošnikom ponujajo osnovni plačilni račun, kot je opredeljen v tej direktivi. Dostop ne bi smel biti pretirano zahteven in potrošnikom ne bi smel povzročiti prekomernih stroškov. Pravico dostopa do osnovnega plačilnega računa v kateri koli državi članici bi bilo treba odobriti v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES(8), zlasti kar zadeva dolžnost skrbnosti pri ugotavljanju identitete strank. Obenem pa same določbe te direktive ne bi smele biti uporabljene kot razlog za zavrnitev komercialno manj zanimivih potrošnikov. vzpostaviti bi bilo treba mehanizem, ki bo potrošnikom brez stalnega naslova, prosilcem za azil in potrošnikom, ki jim dovoljenje za bivanje ni bilo odobreno, vendar njihov izgon iz pravnih razlogov ni mogoč, pomagal pri izpolnjevanju zahtev iz Poglavja II Direktive 2005/60/ES.

(28a)  Da bi ustrezno ravnali z uporabniki osnovnih plačilnih računov, bi morale države članice od ponudnikov zahtevati zagotovitev, da bo njihovo osebje ustrezno usposobljeno, tako da morebitna navzkrižja interesov teh potrošnikov ne bi negativno prizadela.

(29)  Države članice bi morale imeti možnost, da od ponudnikov plačilnih storitev zahtevajo, da preverijo, ali potrošnik že ima aktiven in enakovreden plačilni račun na istem ozemlju, od potrošnika pa, da podpiše zapriseženo izjavo v zvezi s tem. Ponudnikom plačilnih storitev ne bi smelo biti dovoljeno, da zavrnejo zahtevo za dostop do osnovnega plačilnega računa, razen v primerih, ki so posebej opredeljeni v tej direktivi.

(29a)  Države članice bi morale zagotoviti, da ponudniki plačilnih storitev zahtevo obravnavajo v rokih, določenih v tej direktivi in da v primeru zavrnitve ponudniki plačilnih storitev obvestijo potrošnika o specifičnih razlogih z zavrnitev, razen če bi bilo takšno razkritje v nasprotju s cilji nacionalne varnosti ali na področju finančnega kriminala.

(30)  Potrošnikom bi moral biti zagotovljen dostop do različnih osnovnih plačilnih storitev. Države članice bi morale zagotoviti, da ni omejitev glede števila transakcij, ki so potrošniku na voljo v skladu s pravili oblikovanja cen iz te direktive, če potrošnik uporablja osnovni plačilni račun za osebne namene. Pri določanju tega, kaj naj šteje za osebne namene, bi morale države članice upoštevati obstoječe vedenje potrošnikov in splošno poslovno prakso. Storitve, povezane z osnovnimi plačilnimi računi, bi morale vključevati možnost pologa in dviga gotovine. Z njimi bi lahko potrošniki izvrševali osnovne plačilne transakcije, kot so prejemanje dohodka ali nadomestil, plačevanje računov ali davkov ter nakup blaga in storitev, med drugim z direktno obremenitvijo, kreditnimi plačili in uporabo plačilne kartice. Te storitve bi morale omogočati spletni nakup blaga in storitev ter potrošnikom omogočati, da izvršijo plačilne naloge prek spletnega bančništva ponudnika plačilnih storitev, kadar je to mogoče. Kljub temu osnovni plačilni račun ne bi smel biti omejen na spletno uporabo, saj bi to predstavljalo oviro za potrošnike brez internetnega dostopa. Pri osnovnem plačilnem računu potrošniki ne bi smeli imeti možnosti prekoračitve pozitivnega stanja. Države članice pa lahko dovolijo, da ponudniki plačilnih storitev potrošnikom z osnovnimi plačilnimi računi ponudijo možnosti prekoračitve in druge kreditne produkte kot jasno ločene storitve, pod pogojem, da dostop do osnovnega plačilnega računa ali njegova uporaba nista omejena ali pogojena z nakupom takšnih kreditnih storitev. Zaračunane provizije za te storitve bi morale biti jasno razvidne in vsaj enako ugodne kot običajna cenovna politika ponudnika.

(31)  Da se dostop do osnovnih plačilnih računov zagotovi čim bolj raznoliki skupini potrošnikov, bi morali biti osnovni plačilni računi brezplačni ali z razumno provizijo. Države članice bi morale od ponudnikov plačilnih storitev zahtevati, naj zagotovijo, da se pri osnovnem plačilnem računu za zagotavljanje minimalnega paketa plačilnih storitev, ki jih določi država članica, vedno zaračunavajo najnižje provizije. Poleg tega bi morale biti kakršne koli dodatno zaračunane provizije potrošnika v primeru neizpolnjevanja pogojev iz pogodbe razumne in v nobenem primeru višje od običajnih cen ponudnika.

(32)  Ponudnik plačilnih storitev bi moral zavrniti odprtje osnovnega plačilnega računa ali prekiniti pogodbo za osnovni plačilni račun samo v posebnih okoliščinah, kot je na primer neupoštevanje zakonodaje o pranju denarja in financiranju terorizma ali preprečevanju in preiskovanju kaznivih dejanj. Tudi v teh primerih bi bila lahko zavrnitev upravičena le, če potrošnik ne bi izpolnjeval določb navedene zakonodaje in ne, ker bi bil postopek za preverjanje izpolnjevanja zakonodaje preveč obremenjujoč ali predrag.

(33)  Države članice bi morale zagotoviti ustrezne ukrepe za osveščanje o razpoložljivosti osnovnih plačilnih računov ter postopkih in pogojih za njihovo uporabo, kot je določeno v tej direktivi. Države članice bi morale zagotoviti, da so ukrepi za obveščanje zadostni in ciljno usmerjeni ter zlasti da upoštevajo potrošnike, ki nimajo bančnih računov, ter ranljive in mobilne potrošnike. Ponudniki plačilnih storitev bi si morali dejavno prizadevati, da bi potrošnikom zagotovili dostopne informacije in ustrezno pomoč v zvezi s specifičnimi lastnostmi ponujenega osnovnega plačilnega računa, z njimi povezanimi provizijami in pogoji uporabe ter korake, ki jih morajo potrošniki upoštevati pri uveljavljanju pravice do odprtja osnovnega plačilnega računa. Potrošniki bi morali biti obveščeni zlasti o tem, da za dostop do osnovnega plačilnega računa nakup dodatnih storitev ni obvezen. Države članice bi morale za zmanjšanje tveganja izključenosti potrošnikov izboljšati izobraževanje na področju ekonomije, vključno v šolah, in se boriti proti prezadolževanju. Poleg tega bi države članice morale spodbujati pobude ponudnikov plačilnih storitev, da se olajša skupno zagotavljanje osnovnih plačilnih računov in izobraževanja na področju ekonomije.

(34)  Države članice bi morale imenovati pristojne organe za zagotavljanje izvajanja te direktive in jim podeliti preiskovalna in izvršilna pooblastila. Imenovani pristojni organi bi morali biti neodvisni od ponudnikov plačilnih storitev in bi morali imeti na voljo ustrezna sredstva za opravljanje svojih nalog. Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da imenujejo različne pristojne organe za zagotovitev izvajanja različnih obveznosti iz te direktive.

(35)  Potrošniki bi morali imeti dostop do učinkovitih in uspešnih pritožbenih postopkov in drugih pravnih sredstev za zunajsodno reševanje sporov, ki izhajajo iz pravic in obveznosti, določenih v tej direktivi. Postopki alternativnega reševanja sporov bi morali biti zlahka dostopni, pristojni organi pa bi morali izpolnjevati več meril, kot je enaka zastopanost ponudnikov in uporabnikov. Takšen dostop je glede ustreznih pogodbenih sporov zagotovljen že z Direktivo 2013/…/EU. Vendar bi bilo treba potrošnikom omogočiti dostop do pravnih sredstev za zunajsodno reševanje sporov tudi v primeru predpogodbenih sporov v zvezi s pravicami in obveznostmi, določenimi v tej direktivi, npr. v primeru zavrnitve dostopa do osnovnega plačilnega računa. Za izpolnjevanje določb iz te direktive je potrebna obdelava osebnih podatkov potrošnikov. Tako obdelavo ureja Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(9). Zato bi morala biti ta direktiva v skladu s pravili iz Direktive 95/46/ES in nacionalno zakonodajo, s katero se ta pravila izvajajo.

(36)  Za doseganje ciljev iz te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte glede določanja standardizirane terminologije na ravni Unije za plačilne storitve, skupne številnim državam članicam, in z njo povezanih opredelitev izrazov.

▌

(38)  Države članice bi morale v treh letih od začetka veljavnosti te direktive prvič, in nato vsako leto, pridobiti zanesljive letne statistične podatke o izvajanju ukrepov, sprejetih s to direktivo. Uporabiti bi morale vse ustrezne vire informacij in te informacije sporočiti Komisiji. Komisija bi morala na podlagi prejetih informacij pripraviti letno poročilo.

(39)  Pregled te direktive bi bilo treba opraviti štiri leta po začetku njene veljavnosti, da se upoštevajo razvoj trga, kot je pojav novih oblik plačilnih računov in plačilnih storitev, razvoj na drugih področjih zakonodaje Unije ter izkušnje držav članic. Pri pregledu bi bilo treba oceniti, ali sta se s sprejetimi ukrepi izboljšala potrošnikovo razumevanje provizij za plačilne račune in primerljivost plačilnih računov ter ali je bila zamenjava računov poenostavljena. Prav tako bi bilo treba določiti, koliko osnovnih plačilnih računov je bilo odprtih, vključno z računi potrošnikov, ki prej niso imeli bančnega računa, koliko časa zadevne osebe ohranijo tak račun, kolikokrat je bilo odprtje osnovnih plačilnih računov zavrnjeno, kolikokrat so bili taki računi zaprti, kakšni so bili razlogi za zaprtje in koliko so znašali s tem povezani stroški. Oceniti bi bilo treba tudi, ali bi bilo treba daljše roke za ponudnike plačilnih storitev, ki zagotavljajo čezmejno zamenjavo računov, ohraniti daljše obdobje. Poleg tega bi bilo treba oceniti, ali zadoščajo določbe o informacijah, ki jih morajo ponudniki plačilnih storitev zagotoviti v zvezi s ponudbo produktov v paketu, in ali so potrebni dodatni ukrepi. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo in po potrebi zakonodajne predloge.

(40)  Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah v skladu s členom 6(1) Pogodbe o Evropski uniji.

(41)  Države članice so se v skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih z dne 28. septembra 2011 zavzele, da bodo v utemeljenih primerih obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, ki bodo pojasnjevali razmerje med sestavnimi deli Direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.

(41a)  Države članice bi morale imeti možnost, da se z odobritvijo Komisije odločijo, da ponudnike plačilnih storitev izvzamejo iz zagotavljanja osnovnega plačilnega računa. Komisija bi morala izjeme odobriti samo, kadar so zagotovljeni enaki konkurenčni pogoji vsem ponudnikom plačilnih storitev, pravica potrošnikov do dostopa ni ogrožena in ni nevarnosti, da bi bili imetniki osnovnih plačilnih računov stigmatizirani. Odobritev ne sme povzročiti, da bi v državi članici takšne osnovne plačilne račune ponujal en sam ponudnik– [Sprememba 3]

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.  Ta direktiva določa pravila o preglednosti in primerljivosti provizij, zaračunanih potrošnikom za njihove plačilne račune znotraj Evropske unije, ki jih zagotavljajo ponudniki plačilnih storitev, ki se nahajajo v Uniji, in pravila o zamenjavi plačilnih računov znotraj Unije.

2.  Ta direktiva določa tudi okvir za pravila in pogoje, po katerih države članice zagotovijo pravico potrošnikov do odprtja in uporabe osnovnih plačilnih računov v Uniji.

3.  Odprtje in uporaba osnovnega plačilnega računa iz te direktive sta skladna z določbami poglavja II Direktive 2005/60/ES.

3a.  Brez poseganja v člene od 15 do 19 se osnovni plačilni račun za namene te direktive obravnava kot plačilni račun.

4.  Ta direktiva se uporablja za ponudnike plačilnih storitev iz Unije.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)  „potrošnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki deluje zunaj okvira svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti;

(aa)  „zakoniti prebivalec“ se nanaša na status državljana Unije ali tretje države, ki zakonito prebiva na ozemlju Unije, tudi osebe, ki so zaprosile za azil v skladu z ženevsko konvencijo z dne 28. julija 1951, ki se nanaša na status beguncev, protokolom h konvenciji z dne 31. januarja 1967 in drugimi ustreznimi mednarodnimi pogodbami;

(b)  „plačilni račun“ pomeni račun, voden v imenu enega ali več uporabnikov plačilnih storitev, ki se uporablja za izvrševanje plačilnih transakcij;

(c)  „plačilna storitev“ pomeni plačilno storitev, kakor je opredeljena v členu 4(3) Direktive 2007/64/ES;

(ca)  „storitve, povezane s plačilnim računom“ pomenijo vse storitve, povezane z delovanjem plačilnega računa, vključno s plačilnimi storitvami in plačilnimi transakcijami, ki sodijo na področje uporabe člena 3(g) Direktive 2007/64/ES;

(d)  „plačilna transakcija“ pomeni dejanje pologa, prenosa ali dviga sredstev, ki ga odredi plačnik ali prejemnik plačila, neodvisno od osnovnih obveznosti med plačnikom in prejemnikom plačila;

(e)  „ponudnik plačilnih storitev“ pomeni ponudnika plačilnih storitev, kakor je opredeljen v členu 4(9) Direktive 2007/64/ES, razen za namene Poglavja IV, kjer pomeni vse ponudnike plačilnih storitev na ozemlju države članice, ki so dejavni na področju plačilnih storitev za občane in ki ponujajo plačilne račune kot sestavni del svojega rednega poslovanja;

(f)  „plačilni instrument“ pomeni plačilni instrument, kakor je opredeljen v členu 4(23) Direktive 2007/64/ES;

(g)  „prenosni ponudnik plačilnih storitev“ pomeni ponudnika plačilnih storitev, od katerega so prenesene informacije o vseh ali nekaterih periodičnih plačilih;

(h)  „sprejemni ponudnik plačilnih storitev“ pomeni ponudnika plačilnih storitev, h kateremu so prenesene informacije o vseh ali nekaterih periodičnih plačilih;

(i)  „plačnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima odprt plačilni račun in privoli v izvedbo plačilnega naloga s tega plačilnega računa ali, če plačilni račun plačnika ne obstaja, fizično ali pravno osebo, ki izda plačilni nalog za prenos na plačilni račun prejemnika plačila;

(j)  „prejemnik plačila“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je predvideni prejemnik sredstev, ki so bila predmet plačilne transakcije;

(k)  „provizije“ pomenijo vse morebitne stroške in kazni, ki jih mora potrošnik plačati ponudniku plačilnih storitev za storitve, povezane s plačilnim računom, ali v zvezi s tem;

(ka)  „kreditna obrestna mera“ pomeni vsako obrestno mero, plačano potrošniku v zvezi s hranjenjem sredstev na plačilnem računu;

(l)  „trajni nosilec podatkov“ pomeni vsak instrument, ki potrošniku ali ponudniku plačilnih storitev omogoča, da njemu osebno namenjene informacije shrani tako, da so temu potrošniku dostopne za prihodnje potrebe za obdobje, ki je ustrezno za namene informiranja, in ki omogoča nespremenjeno reprodukcijo shranjenih informacij;

(m)  „zamenjava“ pomeni prenos informacij o vseh ali nekaterih trajnih nalogih za kreditna plačila, periodične direktne obremenitve in periodična vhodna kreditna plačila, izvršena na plačilni račun, s prenosom pozitivnega stanja sredstev na računu z enega plačilnega računa na drugega ali brez takšnega prenosa na potrošnikovo zahtevo od enega ponudnika plačilnih storitev k drugemu ali zaprtje tega računa; zamenjava plačilnega računa ne pomeni prenosa pogodbe od prenosnega ponudnika plačilnih storitev k sprejemnemu ponudniku plačilnih storitev;

(n)  „direktna obremenitev“ pomeni plačilno storitev, pri kateri se obremeni plačilni račun plačnika, pri čemer plačilno transakcijo odredi prejemnik plačila na podlagi plačnikove privolitve;

(o)  „kreditno plačilo“ pomeni ▌plačilno storitev knjiženja v dobro plačilnega računa prejemnika plačila na podlagi plačilne transakcije ali serije plačilnih transakcij s plačilnega računa plačnika, ki jo opravi ponudnik plačilnih storitev, ki vodi plačilni račun plačnika, na podlagi navodil, ki mu jih daje plačnik;

(p)  „trajni nalog“ pomeni storitev rednega knjiženja v dobro na plačilnem računu prejemnika plačila na podlagi serije plačilnih transakcij s plačilnega računa plačnika, ki jo izvrši ponudnik plačilnih storitev, ki vodi plačilni račun plačnika na podlagi navodil, ki mu jih daje plačnik;

(q)  „sredstva“ pomenijo bankovce in kovance, knjižni denar in elektronski denar, kakor je opredeljen v členu 2(2) Direktive 2009/110/ES;

(r)  „okvirna pogodba“ pomeni pogodbo o plačilnih storitvah, ki ureja izvršitev enkratne plačilne transakcije ali več zaporednih plačilnih transakcij v prihodnosti in lahko vsebuje obveznost in pogoje za odprtje plačilnega računa;

(ra)  „delovni dan“ pomeni delovni dan, kot je opredeljen v členu 4(27) Direktive 2007/64/ES.

Člen 3

▌Standardizirana terminologija, povezana s plačilnimi računi

1.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi iz člena 20 pripravijo začasni seznam ▌najbolj reprezentativnih storitev, povezanih s plačilnimi računi, na nacionalni ravni▌. Seznam zajema vsaj 10 najbolj reprezentativnih storitev, ki so na voljo na nacionalni ravni. Vključuje izraze in opredelitve za vsako določeno storitev, pri čemer se v vsakem uradnem jeziku države članice za vsako storitev uporablja le en izraz.

2.  V odstavku 1 pristojni organi upoštevajo storitve, ki:

(a)   jih potrošniki najpogosteje uporabljajo v povezavi s svojim plačilnim računom;

(b)   za potrošnike predstavljajo najvišje stroške, tako skupne kot na enoto;

EBA na podlagi člena 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 pripravi smernice kot pomoč pristojnim organom, da se zagotovi pravilna uporaba teh meril za namene odstavka 1.

3.  Države članice o začasnih seznamih iz odstavka 1 Komisijo obvestijo do ... [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te direktive]. Države članice na zahtevo predložijo Komisiji dopolnilne informacije o podatkih, na podlagi katerih so sestavile sezname glede meril iz odstavka 2.

4.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24 v zvezi z določanjem standardizirane terminologije Unije na podlagi začasnih seznamov, predloženih v skladu z odstavkom 3, za storitve, povezane s plačilnimi računi, ki so skupne vsaj večini držav članic. Standardizirana terminologija Unije je jasna in jedrnata ter vključuje skupne izraze in opredelitve za skupne storitve. V vsakem uradnem jeziku države članice se za vsako storitev uporablja le en izraz.

5.  Po objavi delegiranih aktov iz odstavka 4 v Uradnem listu Evropske unije vsaka država članica standardizirano terminologijo Unije, sprejeto v skladu z odstavkom 4, nemudoma, vsekakor pa v enem mesecu, vključi na začasni seznam iz odstavka 1 in ta seznam objavi.

Člen 4

Dokument z informacijami o provizijah in glosar

1.  Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev pravočasno pred sklenitvijo pogodbe za plačilni račun s potrošnikom temu potrošniku zagotovijo dokument z izčrpnimi informacijami o provizijah. Ta dokument vsebuje vse storitve, povezane s plačilnim računom, ki so na voljo in ki so vključene v seznam najbolj reprezentativnih storitev iz člena 3(5) in ustrezne provizije za vsako storitev. Vsebuje tudi vse dodatne provizije in obrestne mere, ki se lahko uporabijo za račun. Dokument z informacijami o provizijah vsebuje skupni simbol na vrhu prve strani, da bi se razlikoval od poslovne in pogodbene dokumentacije . Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev obveščajo potrošnike o vseh spremembah provizij in jim po potrebi dajo na voljo posodobljeni dokument z informacijami o provizijah.

Kadar provizija za storitev velja le za določene komunikacijske kanale, denimo prek spleta ali podružnice, ali kadar je provizija odvisna od uporabljenega kanala, se to jasno navede v dokumentu z informacijami o provizijah.

1a.  Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev ne zaračunavajo provizij, ki niso navedene v dokumentu z informacijami o provizijah.

2.  Kadar je ena ali več plačilnih storitev ▌na voljo v paketu plačilnih storitev, dokument z informacijami o provizijah razkriva provizijo za ves paket, storitve, ki so vključene v paket, in njihovo število ter provizijo, ki se zaračunava za katero koli storitev, ki ni vključena v provizijo paketa.

▌

5.  Države članice določijo obveznost ponudnikov plačilnih storitev, da potrošnikom dajo na voljo glosar vseh storitev iz odstavka 1 in z njimi povezanih opredelitev in razlag pojmov.

Države članice zagotovijo, da se v glosarju iz prvega pododstavka uporablja jasen, nedvoumen in poljuden jezik ter da glosar ni zavajajoč.

6.  Ponudniki plačilnih storitev omogočijo, da sta dokument z informacijami o provizijah in glosar trajno na voljo potrošnikom in morebitnim potrošnikom v elektronski obliki na spletnih mestih ponudnikov, kjer so preprosto dostopni tudi za nepotrošnike. Ponudniki plačilnih storitev omogočijo, da je dokument z informacijami o provizijah ▌brezplačno na voljo na trajnem nosilcu podatkov v prostorih, dostopnih potrošnikom, glosar pa je na zahtevo na voljo na trajnem nosilcu podatkov.

7.  EBA po posvetovanju z nacionalnimi organi in po preskušanju pri potrošnikih oblikuje osnutek izvedbenih tehničnih standardov v zvezi s standardizirano predstavitveno obliko dokumenta z informacijami o provizijah in njegovega skupnega simbola.

EBA predloži Komisiji te osnutke izvedbenih tehničnih standardov do ... [12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 5

Obračun provizij

1.  Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev potrošniku vsaj enkrat na leto brezplačno izdajo obračun vseh provizij in obrestnih mer, zaračunanih za njegov plačilni račun.

Pogodbeni stranki se medsebojno dogovorita, prek katerega komunikacijskega kanala bo potrošnik prejemal obračun provizij. Na zahtevo potrošnika se obračun da na voljo v papirni obliki.

2.  V obračunu iz odstavka 1 so navedene naslednje informacije:

(a)  provizija na enoto, zaračunana za vsako storitev, in kolikokrat je bila storitev uporabljena v določenem obdobju ali, kadar so storitve združene v paket, provizija za paket kot celoto;

(b)  skupni znesek provizij, zaračunanih za vsako storitev, opravljeno v določenem obdobju, kjer je primerno pa ob upoštevanju posebnih struktur provizij, povezanih s paketi storitev;

(ba)  obrestna mera za prekoračitev, ki se uporablja za račun, število dni, ko je bil račun prekoračen, in skupni znesek obresti, zaračunanih za prekoračitev v določenem obdobju;

(bb)  obrestna mera za kredite, ki se uporablja za račun, povprečno stanje in skupni znesek obresti, natečenih v določenem obdobju;

(c)  skupno stanje (pozitivno ali negativno) po odbitku vseh provizij in obračunu obresti, natečenih v zvezi z uporabo računa v določenem obdobju;

(ca)  predhodna obvestila v zvezi z načrtovanimi spremembami provizij in obrestnih mer v določenem obdobju.

▌

4.  EBA po posvetovanju z nacionalnimi organi in po preskušanju pri potrošnikih oblikuje izvedbene tehnične standarde v zvezi s standardizirano predstavitveno obliko obračuna provizij in njegovega skupnega simbola.

EBA predloži Komisiji te osnutke izvedbenih tehničnih standardov do ... [12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 6

Obvestila s standardizirano terminologijo

1.  Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev v vseh svojih obvestilih potrošnikom, vključno s pogodbenimi in tržnimi obvestili, kjer je primerno, uporabljajo standardizirano terminologijo s seznama najbolj reprezentativnih▌ storitev, povezanih s plačilnim računom, iz člena 3(5).

2.  Ponudniki plačilnih storitev lahko v svojih tržnih obvestilih strankam za storitve ali plačilne račune uporabljajo blagovne znamke, če, kadar je to ustrezno, jasno navedejo ustrezni izraz v skladu s standardizirano terminologijo, zajeto v popolnem seznamu iz člena 3(5). Ponudniki plačilnih storitev lahko te blagovne znamke uporabljajo v dokumentu z informacijami o provizijah ali v obračunu provizij, če to dopolnjuje standardizirano terminologijo in dodatno označuje ponujene storitve ali račun.

Člen 7

Primerjalna spletna mesta na nacionalni ravni

1.  Države članice ▌zagotovijo, da imajo potrošniki brezplačen dostop do vsaj enega spletnega mesta, vzpostavljenega v skladu z odstavkom 2 ali 3, ki vključuje vsaj:

(a)  primerjavo plačanih obresti ali obresti, zaračunanih na plačilni račun, provizije, ki jih ponudniki plačilnih storitev zaračunajo za storitve, povezane s plačilnimi računi na nacionalni ravni;

(b)  primerjavo odločilnih dejavnikov za raven storitve, ki jo zagotavlja ponudnik plačilnih storitev, vključno z dejavniki, kot so število in lokacija podružnic, ter število bankomatov, prek katerih je mogoče opravljati storitve;

(c)  dopolnilne informacije o standardizirani terminologiji Unije, dostopu do plačilnih računov, vključno z osnovnimi plačilnimi računi, in o postopkih zamenjave, ki so na voljo na ravni Unije in nacionalni ravni. Te informacije se lahko zagotovijo tudi prek povezav na zunanja spletna mesta.

2.  Države članice vzpostavijo prostovoljno akreditacijsko shemo za spletna mesta, na katerih je objavljena primerjava elementov za primerjavo iz člena 7(1)(a) in (b), ponujenih pri plačilnih računih, ki jih upravljajo zasebni upravljavci. Za pridobitev akreditacije morajo primerjalna spletna mesta, ki jih upravljajo zasebni upravljavci:

(a)  biti pravno, finančno in operativno neodvisna od vseh ponudnikov plačilnih storitev;

(aa)  jasno razkrivati lastnike in vir financiranja;

(ab)  določati jasna in objektivna merila, na katerih bo primerjava temeljila;

(ac)  biti nepristranska, tako da na domači spletni strani ali na straneh s primerjavo cen niso prikazani oglasi ponudnikov plačilnih storitev, njihovih zastopnikov, odvisnih podjetij ali blagovnih znamk;

(b)  biti napisana v preprostem in nedvoumnem jeziku, kjer je primerno, pa je treba uporabljati standardizirano terminologijo Unije iz člena 3(5);

(c)  zagotavljati točne in posodobljene informacije ter navajati čas zadnje posodobitve;

(d)  zagotavljati uporabnikom objektivne in izčrpne rezultate, pri čemer se v celoti upoštevajo vsa iskalna merila, ki so jih izbrali uporabniki, če pa predložene informacije ne zagotavljajo popolnega pregleda trga, morajo to jasno navesti pred razkritjem rezultatov;

(da)  sprejemati zahtevke katerega koli ponudnika plačilnih storitev v zadevni državi članici za vključitev v spletno mesto;

(e)  omogočati učinkovit postopek poizvedbe in obravnave pritožb.

Če se ponudnikom plačilnih storitev zaračuna vključitev v taka spletna mesta, ti stroški ne smejo biti diskriminatorni in morajo biti objavljeni na spletnem mestu.

3.  Kadar v skladu z odstavkom 2 ni akreditirano nobeno spletno mesto, države članice zagotovijo, da se vzpostavi spletno mesto, ki ga upravlja pristojni organ iz člena 20 ali kateri koli drug pristojni javni organ ali ki ga upravlja drug organ v imenu pristojnega organa. Kadar je spletna stran v skladu z odstavkom 2 akreditirana, se države članice lahko odločijo, da vzpostavijo dodatno spletno mesto, ki ga upravlja pristojni organ iz člena 20 ali kateri koli drug pristojni javni organ. Spletna mesta, ki jih pristojni organ upravlja v skladu z odstavkom 1, so skladna z odstavkom 2(a) do (e).

4.  Države članice zavrnejo ali odvzamejo akreditacijo zasebnim upravljavcem, kadar ponavljajoče se ali vztrajno ne izpolnjujejo obveznosti iz odstavka 2.

4a.  Ponudniki plačilnih storitev niso odgovorni za nepravilne ali zastarele informacije o njih ali njihovih storitvah, ki se nahajajo na akreditiranem ali neakreditiranem spletnem mestu, če ponudnik spletnega mesta ni popravil teh informacij na zahtevo ponudnika plačilnih storitev.

4b.  Države članice zagotovijo, da so potrošniki obveščeni o razpoložljivosti spletnih mest iz odstavka 1 in o akreditiranih spletnih mestih v skladu z odstavkom 2 ali 3.

▌

Člen 7a

Primerjalno spletno mesto Unije

1.  Države članice obvestijo EBA o primerjalnih spletnih mestih, ki se upravljajo v skladu z odstavki 1, 2 in 3 člena 7.

2.  EBA do [tri leta po začetku veljavnosti te direktive] zagotovi javno dostopno primerjalno spletno mesto Unije, ki bo potrošnikom omogočalo primerjavo plačilnih računov, ponujenih na notranjem trgu. Kot dopolnilo k tem informacijam nudi primerjalno spletno mesto Unije potrošnikom glosar, ki vsebuje standardizirano terminologijo Unije, sprejeto v skladu s členom 3(5), in praktične smernice o čezmejni zamenjavi plačilnih računov.

Člen 8

Računi v paketu

Brez poseganja v člen 4(2) države članice zagotovijo, da ponudnik plačilnih storitev, kadar plačilni račun ponuja z drugo finančno storitvijo ali produktom kot del paketa, potrošnika obvesti, ali lahko plačilni račun kupi ločeno, in v tem primeru zagotovi ločene informacije o stroških in provizijah, ki veljajo za druge finančne produkte in storitve v paketu.

▌

POGLAVJE III

ZAMENJAVA

Člen 9

Zagotavljanje storitve zamenjave računov

Države članice zagotovijo, da zadevni ponudniki plačilnih storitev potrošniku, ki ima odprt plačilni račun pri drugem ponudniku plačilnih storitev znotraj Unije in ki je uredil odprtje novega plačilnega računa pri sprejemnem ponudniku plačilnih storitev, zagotovijo storitev zamenjave računov, kot jo določa člen 10.

Države članice lahko pri postopku zamenjave računa, kadar se oba ponudnika plačilnih storitev nahajata na ozemlju ene države članice, vzpostavijo ali ohranijo ureditev, ki se razlikuje od ureditve v členu 10, če je to jasno v interesu potrošnika in se zamenjava računov opravi v največ enakih splošnih rokih, kot so opisani v členu 10.

Člen 10

Storitev zamenjave računov

1.  Države članice zagotovijo, da storitev zamenjave računov izvede sprejemni ponudnik plačilnih storitev in da je ta v skladu s pravili iz odstavkov 2 do 7.

2.  Storitev zamenjave računov izvede sprejemni ponudnik plačilnih storitev. V ta namen sprejemni ponudnik plačilnih storitev za izvedbo storitve zamenjave računov pridobi pisno pooblastilo potrošnika. V primeru skupnega računa se mora pridobiti pisno pooblastilo vseh imetnikov računa.

Pooblastilo se napiše v uradnem jeziku države članice, kjer se izvede storitev zamenjave računov, ali v katerem koli drugem jeziku, za katerega se dogovorijo stranke.

S pooblastilom potrošnik prenosnemu ponudniku plačilnih storitev zagotovi ali odkloni posebno privolitev za izvedbo posameznih nalog iz odstavkov 3(e) in [...] (f), sprejemnemu ponudniku plačilnih storitev pa zagotovi ali odkloni posebno privolitev za izvedbo posameznih nalog iz odstavka 4(c) in (d) ter odstavka 5. Pooblastilo potrošniku omogoča, da od prenosnega ponudnika plačilnih storitev posebej zahteva informacije iz odstavkov 3(a) in [...] (b).

Pooblastilo določa tudi datum, od katerega se z računa, odprtega pri sprejemnem ponudniku plačilnih storitev, izvajajo periodična plačila. Ta datum je najmanj sedem delovnih dni po dnevu, ko prenosni ponudnik plačilnih storitev od sprejemnega ponudnika plačilnih storitev prejme zahtevo za izvedbo zamenjave računov na podlagi člena 10(6).

3.  Sprejemni ponudnik plačilnih storitev v dveh delovnih dneh od prejema pooblastila iz odstavka 2 od prenosnega ponudnika plačilnih storitev zahteva, da opravi naslednje naloge:

(a)  sprejemnemu ponudniku plačilnih storitev in potrošniku, če posebej zahteva v skladu z odstavkom 2, kadar je mogoče, posreduje seznam vseh veljavnih trajnih nalogov za kreditna plačila in soglasij za direktne obremenitve, ki jih upravlja plačnikova banka;

(b)  sprejemnemu ponudniku plačilnih storitev in potrošniku, če posebej zahteva v skladu z odstavkom 2, posreduje vse razpoložljive informacije o vhodnih kreditnih plačilih in direktnih obremenitvah, ki jih upravlja prejemnik plačila, izvršenih na potrošnikovem računu v zadnjih 13 mesecih;

(c)  sprejemnemu ponudniku plačilnih storitev posreduje takšne dodatne informacije, ki jih sprejemni ponudnik plačilnih storitev potrebuje za izvedbo zamenjave;

(d)  kadar prenosni ponudnik plačilnih storitev ne zagotovi sistema za samodejno preusmeritev vhodnih kreditnih plačil in direktnih obremenitev na račun potrošnika, ki ga ima pri sprejemnemu ponudniku plačilnih storitev, od datuma, določenega v pooblastilu, ▌preneha sprejemati direktne obremenitve in vhodna kreditna plačila;

(e)  na podlagi potrošnikove posebne privolitve iz odstavka 2 prenese preostalo pozitivno stanje sredstev na račun, ki ga je potrošnik odprl ali ga ima pri sprejemnem ponudniku plačilnih storitev, na dan, ki ga določi potrošnik; ▌

(f)  na podlagi potrošnikove posebne privolitve iz odstavka 2 zapre račun, ki ga ima potrošnik pri prenosnem ponudniku plačilnih storitev, na dan, ki ga določi potrošnik;

(fa)  prekliče trajne naloge in kreditna plačila z datumom izvršitve od datuma, določenega v pooblastilu;

4.  Sprejemni ponudnik plačilnih storitev ob prejemu informacij iz odstavka 3, ki jih je zahteval od prenosnega ponudnika plačilnih storitev, opravi naslednje naloge:

(a)  v sedmih delovnih dneh določi trajne naloge za kreditna plačila, ki jih je zahteval potrošnik, in jih izvršuje od datuma, določenega v pooblastilu;

(b)  od datuma, določenega v pooblastilu, sprejema direktne obremenitve;

(ba)  po potrebi seznani potrošnike z njihovimi pravicami v zvezi z direktnimi obremenitvami SEPA na podlagi člena 5(3)(d) Uredbe (EU) št. 260/2012;

(c)  na podlagi potrošnikove posebne privolitve iz odstavka 2 plačnike, ki opravljajo periodična kreditna plačila na potrošnikov plačilni račun, obvesti o podrobnostih potrošnikovega računa pri sprejemnem ponudniku plačilnih storitev. Če sprejemni ponudnik plačilnih storitev nima vseh informacij, ki jih potrebuje za obveščanje plačnika, od potrošnika ali, po potrebi, prenosnega ponudnika plačilnih storitev v dveh dneh zahteva, da potem, ko po potrebi pridobi soglasje potrošnika, zagotovi manjkajoče informacije;

(d)  na podlagi potrošnikove posebne privolitve iz odstavka 2 prejemnike plačil, ki za unovčenje sredstev s plačnikovega računa uporabljajo direktne obremenitve, obvesti o podrobnostih potrošnikovega računa pri sprejemnem ponudniku plačilnih storitev in o datumu, po katerem se bodo direktne obremenitve izvrševale z navedenega računa. Če sprejemni ponudnik plačilnih storitev nima vseh informacij, ki jih potrebuje za obveščanje prejemnika plačila, od potrošnika ali, po potrebi, prenosnega ponudnika plačilnih storitev v dveh dneh zahteva, da potem, ko po potrebi pridobi soglasje potrošnika, zagotovi manjkajoče informacije;

(e)  kadar se od potrošnika zahteva, da zagotovi informacije za namene točk (c) in (d), potrošniku zagotovi navadna pisma, ki so napisana v uradnem jeziku države članice, kjer se izvede storitev zamenjave računov, ali v katerem koli drugem jeziku, za katerega se dogovorijo stranke, s podrobnostmi novega računa in z začetnim datumom, navedenim v pooblastilu.

4a.  Države članice zagotovijo, da se na nacionalni ravni določijo roki za plačnike in prejemnike plačil, do katerih morajo ti začeti upoštevati nove podrobnosti o računu, ki jih posreduje sprejemni ponudnik plačilnih storitev; Države članice zagotovijo tudi, da se potrošniki zavedajo teh rokov in z njimi povezanih obveznosti;

5.  Sprejemni ponudnik plačilnih storitev lahko na podlagi potrošnikove posebne privolitve iz odstavka 2 opravi dodatne naloge, potrebne za izvedbo zamenjave.

6.  Prenosni ponudnik plačilnih storitev po prejemu zahteve sprejemnega ponudnika plačilnih storitev opravi naslednje naloge:

(a)  sprejemnemu ponudniku plačilnih storitev v sedmih delovnih dneh od prejema zahteve pošlje informacije, navedene v odstavku 3(a), (b) in (c);

(b)  kadar prenosni ponudnik plačilnih storitev ne zagotovi sistema za samodejno preusmeritev vhodnih kreditnih plačil in direktnih obremenitev na račun potrošnika, ki ga ima pri sprejemnemu ponudniku plačilnih storitev, od datuma, ki ga zahteva sprejemni ponudnik plačilnih storitev, ustavi vhodna kreditna plačila in preneha sprejemati direktne obremenitve plačilnega računa;

(c)  prenese morebitno preostalo pozitivno stanje sredstev s plačilnega računa na račun, ki ga ima potrošnik pri sprejemnem ponudniku plačilnih storitev;

(d)  zapre plačilni račun takoj, ko se opravijo koraki v točkah (a), (b) in (c);

(e)  v skladu z odstavkom 5 opravi kakršne koli dodatne naloge, potrebne za izvedbo zamenjave.

6a.  Ponudnik plačilnih storitev ni dolžan zapreti plačilnega računa v skladu z odstavkom 6(d), kadar ima potrošnik do njega neporavnane obveznosti. Ponudnik plačilnih storitev takoj obvesti potrošnika, če mu te neporavnane obveznosti ne dovoljujejo zaprtja plačilnega računa.

7.  Brez poseganja v člen 55(2) Direktive 2007/64/ES prenosni ponudnik plačilnih storitev ne blokira plačilnih instrumentov pred datumom, za katerega sta se dogovorila s sprejemnim ponudnikom plačilnih storitev, da med postopkom zamenjave računov za potrošnika ne pride do prekinitve zagotavljanja plačilnih storitev.

8.  Države članice zagotovijo, da se vse določbe iz odstavkov 1 do 7, razen tiste iz odstavkov 4(c) in (d), uporabljajo tudi, kadar storitev zamenjave računov izvrši ponudnik plačilnih storitev iz druge države članice.

9.  V primeru iz odstavka 8 se dolžina rokov iz odstavkov 3, 4 in 6 podvoji, razen v zvezi s transakcijami, ki sodijo na področje uporabe člena 1 Uredbe (EU) št. 260/2012, kadar sta tako prenosni kot sprejemni plačilni račun vodena v evrih. Ta določba se pregleda v skladu s členom 27.

Člen 11

Provizije, povezane s storitvijo zamenjave računov

1.  Države članice zagotovijo, da lahko potrošniki brezplačno dostopajo do svojih osebnih informacij o obstoječih trajnih nalogih in direktnih obremenitvah, ki jih imajo pri prenosnem ali sprejemnem ponudniku plačilnih storitev.

2.  Države članice zagotovijo, da prenosni ponudnik plačilnih storitev zagotovi informacije, ki jih sprejemni ponudnik plačilnih storitev zahteva v skladu s členom 10(6)(a), ne da bi potrošniku ali sprejemnemu ponudniku plačilnih storitev za to zaračunal stroške.

3.  Države članice zagotovijo, da se morebitne provizije, ki jih prenosni ponudnik plačilnih storitev zaračuna potrošniku za zaprtje plačilnega računa pri njem, določijo v skladu s členom 45(2) Direktive 2007/64/ES.

4.  4. Države članice zagotovijo, da so morebitne provizije, ki jih prenosni ali sprejemni ponudnik plačilnih storitev zaračuna potrošniku za katero koli storitev iz člena 10, razen storitev iz odstavkov 1, 2 in 3, razumne.

Člen 11a

Samodejna preusmeritev

Razen če Komisija po izvedbi ocene regulativnega učinka odloči drugače, države članice do ... [šest let po začetku veljavnosti te direktive] zagotovijo, da se vzpostavi sistem, ki zagotavlja samodejno preusmeritev plačil z enega plačilnega računa na drugega v isti državi članici v povezavi s samodejnim obveščanjem prejemnikov plačil in plačnikov, ko so njihovi prenosi preusmerjeni.

Člen 12

Finančne izgube za potrošnike

1.  Države članice zagotovijo, da ponudnik plačilnih storitev, vključen v postopek zamenjave računov, povrne kakršne koli provizije ali druge finančne izgube, ki jih potrošnik utrpi zaradi neupoštevanja obveznosti iz člena 10 s strani navedenega ponudnika plačilnih storitev, v treh delovnih dneh, odkar je bila ugotovljena neskladnost. Dokazno breme nosi ponudnik plačilnih storitev, ki je dolžan dokazati, da so bili pogoji iz člena 10 izpolnjeni.

2.  Potrošniki niso odgovorni za nikakršne finančne izgube, ki nastanejo zaradi napak ali zamud plačnikov ali prejemnikov plačila pri posodobitvi podrobnosti njihovega plačilnega računa. Države članice zagotovijo, da so plačniki in prejemniki plačil odgovorni za neupoštevanje rokov, ki jih določijo države članice v skladu s členom 10(4a).

Člen 13

Informacije o storitvi zamenjave računov

1.  Države članice zagotovijo, da dajo ponudniki plačilnih storitev potrošnikom na voljo naslednje informacije o storitvi zamenjave računov:

(a)  o vlogah prenosnega in sprejemnega ponudnika plačilnih storitev pri vsakem koraku postopka zamenjave računov iz člena 10;

(b)  o časovnem okviru za dokončanje posameznih korakov;

(c)  o morebitnih provizijah, zaračunanih za postopek zamenjave računov;

(d)  kakršne koli informacije, ki jih bo moral zagotoviti potrošnik;

(e)  o shemi postopkov alternativnega reševanja sporov iz člena 21.

2.  Informacije so vedno brezplačno na voljo na trajnem nosilcu podatkov v vseh podružnicah ponudnikov plačilnih storitev, dostopnih potrošnikom, in v elektronski obliki na njihovih spletnih mestih.

POGLAVJE IV

DOSTOP DO PLAČILNIH RAČUNOV

Člen 14

Nediskriminacija

Države članice zagotovijo, da potrošniki, ki zakonito prebivajo v Uniji, niso diskriminirani na podlagi državljanstva ali prebivališča ali katerega koli drugega razloga iz člena 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ko zaprosijo za odprtje plačilnega računa v Uniji ali do njega dostopajo. Diskriminiranje imetnikov osnovnega plačilnega računa nikakor ni dopustno. Vsakršna vidna diskriminacija, na primer v obliki različne zunanje podobe kartice, različne številke računa ali kartice, je prepovedana.

Člen 15

Pravica do dostopa do osnovnega plačilnega računa

1.  Države članice zagotovijo, da vsi ponudniki plačilnih storitev na njihovem ozemlju, ki so dejavni na področju plačilnih storitev za potrošnike in ki ponujajo plačilne račune kot sestavni del svojega rednega poslovanja, potrošnikom ponujajo osnovni plačilni račun. Države članice zagotovijo, da osnovnih plačilnih računov ne ponujajo samo ponudniki plačilnih storitev, ki račun zagotavljajo le prek spletnega bančništva.

Države članice lahko ponudnike plačilnih storitev z odobritvijo Komisije izvzamejo iz obveznosti zagotavljanja osnovnega plačilnega računa iz prvega pododstavka. Takšna izjema temelji na objektivnih in omejevalnih merilih. Komisija odobri izjeme kadar so zagotovljeni enaki konkurenčni pogoji vsem ponudnikom plačilnih storitev, pravica potrošnikov do dostopa ni ogrožena in ni nevarnosti, da bi bili v tisti državi članici imetniki osnovnih plačilnih računov stigmatizirani. [Spremembi 4/rev in 5/rev]

1a.  Države članice lahko opustijo obveznost iz odstavka 1, kadar so ponudniki plačilnih storitev:

(a)  navedeni v členu 2(5) Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta(10),

(b)  poslujejo na neprofitni osnovi;

(c)  zahtevajo članstvo, ki temelji na opredeljenih merilih, kot je poklic.

Takšna opustitev potrošnikom ne posega v pravice potrošnikov do dostopa do osnovnega plačilnega računa.

2.  Države članice zagotovijo, da je na njihovem ozemlju vzpostavljen sistem, ki potrošnikom zagotavlja pravico do odprtja in uporabe osnovnega plačilnega računa iz člena 14, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)  ta pravica velja ne glede na potrošnikovo prebivališče, brez poseganja v odstavek 2a;

(aa)  vzpostavi se mehanizem, ki bo potrošnikom brez stalnega naslova, prosilcem za azil in potrošnikom, ki jim dovoljenje za bivanje ni bilo odobreno, vendar njihov izgon iz pravnih razlogov ni mogoč, pomagal pri izpolnjevanju zahtev iz Poglavja II Direktive 2005/60/ES;

(b)  uveljavljanje te pravice ni preveč zapleteno ali obremenjujoče za potrošnika;

(ba)  vzpostavi se mehanizem, ki zagotavlja, da so potrošniki, ki nimajo odprtega bančnega računa, ter ranljivi in mobilni potrošniki seznanjeni z razpoložljivostjo osnovnih plačilnih računov;

(bb)  storitev zamenjave iz členov 10 in 11 te direktive se uporablja tudi, kadar potrošnik želi zamenjati drug plačilni račun za osnovni plačilni račun v okviru storitve zamenjave.

2a.  Države članice za izvajanje pravice iz odstavka 2 od potrošnikov zahtevajo, da morajo imeti pristno povezavo z državo članico,v kateri želijo odpreti in uporabljati osnovni plačilni račun.

Če mora potrošnik takšno povezavo dokazati, države članice zagotovijo, da to ni preveč obremenjujoče zanj. Države članice v ta namen zagotovijo, da pristojni organi sestavijo seznam, ki določa, kakšne vrste so lahko te povezave. Ta seznam vključuje vsaj državljanstvo, družinske vezi, središče interesov, delovno mesto, pripravništvo ali vajeništvo, iskanje poslovnih priložnosti ali druge poklicne povezave, kraj študija ali poklicne izobrazbe, stalno prebivališče, lastnina in vse odprte prošnje za azil ali preselitev.

EBA na podlagi člena 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 pripravi smernice kot pomoč pristojnim organom pri izvajanju tega odstavka.

Ponudniki plačilnih storitev upoštevajo informacije, ki jih posredujejo potrošniki, in lahko od potrošnika zahtevajo, naj bo za odprtje računa fizično prisoten v najbližji razpoložljivi podružnici ali naj ga zastopa tretja oseba.

Države članice zagotovijo, da imajo potrošniki možnost dokazati obstoj pristne povezave v enem mesecu po vnaprejšnjem odprtju računa na daljavo. Ponudniki plačilnih storitev lahko pred takšnim preverjanjem, vključno z osebno prisotnostjo, če je potrebno, omejijo uporabo računa.

2b.  Države članice lahko pred odprtjem osnovnega plačilnega računa zahtevajo, da morajo ponudniki plačilnih storitev preveriti, ali ima potrošnik aktiven in enakovreden plačilni račun na ozemlju države članice in od potrošnika zahtevati zapriseženo izjavo v zvezi s tem.

3.  Ponudniki plačilnih storitev ne smejo zavrniti zahtevka za dostop do osnovnega plačilnega računa, razen v naslednjih primerih:

(a)  kadar je pri skrbnem pregledu stranke, opravljenem v skladu s poglavjem II Direktive 2005/60/ES, ugotovljeno pomembno tveganje, da bo račun uporabljen v nasprotju z zakonodajo Unije;

(b)  kadar je država uveljavila možnost iz odstavka 2b tega člena, da potrošniku, kadar ta že ima plačilni račun pri ponudniku plačilnih storitev na njenem ozemlju, omogoča uporabo plačilnih storitev iz člena 16(1).

4.  Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev obdelajo vloge za dostop do osnovnega plačilnega računa v sedmih delovnih dneh po prejemu izpolnjene vloge in dokazila identitete. Države članice zagotovijo, da v primerih iz odstavka 3 ponudnik plačilnih storitev nemudoma pisno in brezplačno obvesti potrošnika o zavrnitvi in razlogih zanjo, razen če bi bilo takšno razkritje v nasprotju s cilji nacionalne varnostne politike ali področja pregona finančne kriminalitete. Poleg tega potrošnika obvesti o vsaj enemu kanalu za pritožbe ali storitvi svetovanja, ki sta mu na voljo brezplačno ali za razumno plačilo ter o razpoložljivih alternativnih mehanizmih za reševanje sporov.

5.  Države članice zagotovijo, da v primerih iz odstavka 3(b) ponudnik plačilnih storitev sprejme ustrezne ukrepe v skladu s poglavjem III Direktive 2005/60/ES.

6.  Države članice zagotovijo, da dostop do osnovnega plačilnega računa ni odvisen od nakupa dodatnih storitev ali delnic ponudnika plačilnih storitev.

Člen 16

Značilnosti osnovnega plačilnega računa

1.  Države članice zagotovijo, da osnovni plačilni račun vključuje naslednje ▌storitve:

(a)  storitve, ki omogočajo vse postopke, potrebne za odprtje, vodenje in zaprtje plačilnega računa;

(b)  storitve, ki omogočajo polog denarja na plačilni račun;

(c)  storitve, ki omogočajo dvige gotovine s tekočega računa znotraj Unije na bančnem okencu in na bankomatih med obratovalnim časom banke ali zunaj njega.

(d)  izvrševanje naslednjih plačilnih transakcij znotraj Unije:

(i)  direktnih obremenitev SEPA in neevrskih direktnih obremenitev;

(ii)  plačilnih transakcij SEPA in neevrskih plačilnih transakcij s plačilnim instrumentom (npr. plačilno kartico, programskim izdelkom), vključno s spletnimi plačili;

(iii)  kreditnih plačil SEPA in neevrskih kreditnih plačil, vključno s trajnimi nalogi, na bančnih terminalih, bančnih okencih in prek spletnega bančništva zadevnega ponudnika plačilnih storitev.

2.  Države članice zagotovijo, da ni omejitev glede števila transakcij, ki so potrošniku na voljo v skladu s pravili oblikovanja cen iz člena 17, če potrošnik uporablja osnovni plačilni račun za osebne namene. Pri določanju tega, kaj šteje za osebne namene, države članice upoštevajo obstoječe vedenje potrošnikov in splošno poslovno prakso.

3.  Države članice zagotovijo, da lahko potrošnik upravlja in izvrši plačilne transakcije iz svojega osnovnega plačilnega računa v podružnicah ponudnika plačilnih storitev ali prek spletnega bančništva ▌, kadar je to mogoče.

4.  Države članice zagotovijo, da osnovni plačilni račun ne vključuje možnosti prekoračitve pozitivnega stanja na računu, razen začasne minimalne prekoračitve za nizke zneske. Države članice lahko dovolijo, da ponudniki plačilnih storitev strankam z osnovnim plačilnim računom ponujajo možnost prekoračitve pozitivnega stanja in druge kreditne produkte kot jasno ločene storitve. Dostop do osnovnega plačilnega računa ali njegova uporaba ni omejen ali pogojen z nakupom teh kreditnih storitev. Zaračunane provizije za te storitve so jasno razvidne in vsaj enako ugodne kot običajna cenovna politika ponudnika.

4a.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24, da bi posodobila seznam storitev, ki so del osnovnega plačilnega računa, glede na razvoj plačilnih sredstev in tehnologije.

Člen 17

Povezane provizije

1.  Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev storitve iz člena 16 ponudijo brezplačno ali za razumno provizijo. Države članice zahtevajo, da ponudniki plačilnih storitev zagotovijo, da med produkti, ki jih ponujajo, pri osnovnem plačilnem računu vedno zaračunavajo najnižje provizije za zagotavljanje minimalnega paketa plačilnih storitev, ki jih določi država članica v skladu s členom 16(1) in (2).

2.  Države članice zagotovijo, da so provizije, zaračunane potrošniku zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz okvirne pogodbe, razumne in v nobenem primeru višje glede na običajno cenovno politiko ponudnika.

▌

Člen 18

Okvirne pogodbe in prekinitev

1.  Za okvirne pogodbe, ki zagotavljajo dostop do osnovnega plačilnega računa, veljajo določbe Direktive 2007/64/ES, če ni v odstavkih 2 in 3 določeno drugače.

2.  Ponudnik plačilnih storitev lahko enostransko prekine okvirno pogodbo, le če je izpolnjen vsaj en od naslednjih pogojev:

(a)  potrošnik je račun namerno uporabljal za nezakonite namene;

(b)  na računu ni bila izvedena nobena transakcija več kot 24 zaporednih mesecev in provizije, ki jih je treba plačati ponudniku plačilnih storitev, niso bile plačane;

(c)  potrošnik je zavestno predložil netočne informacije, da bi pridobil pravico dostopa do osnovnega plačilnega računa, pri čemer bi bila vloga na podlagi točnih informacij zavrnjena;

(ca)  potrošnik ne more utemeljiti, da obstaja dejanska povezava z zadevno državo članico, kot je navedeno v členu 15(2a), v roku enega meseca po odprtju računa na daljavo;

(d)  potrošnik nima več zakonitega prebivališča v Uniji ali je v državi članici, kjer že ima osnovni plačilni račun, naknadno odprl še en plačilni račun.

3.  Države članice zagotovijo, da ponudnik plačilnih storitev ob prekinitvi pogodbe za osnovni plačilni račun potrošnika pisno in brezplačno obvesti o razlogih za prekinitev in utemeljitvi zanjo, vsaj enem brezplačnem ali cenovno ugodnem pravnem sredstvu ali storitvi svetovanja in razpoložljivih alternativnih mehanizmih za reševanje sporov vsaj en mesec pred uveljavitvijo prekinitve, razen če bi bilo takšno razkritje v nasprotju s cilji nacionalne varnostne politike.

Člen 19

Splošne informacije o osnovnih plačilnih računih

1.  Države članice zagotovijo sprejetje ustreznih ukrepov za povečanje ozaveščenosti ▌o razpoložljivosti osnovnih plačilnih računov, njihovih cenovnih pogojih, postopkih za uveljavitev pravice dostopa do osnovnih plačilnih računov ter načinih za dostop do alternativnega reševanja sporov. Države članice zagotovijo, da so ukrepi za obveščanje zadostni in ciljno usmerjeni ter da zlasti upoštevajo potrošnike, ki nimajo bančnih računov, ter ranljive in mobilne potrošnike.

2.  Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev potrošnikom na aktiven način nudijo informacije v dostopni obliki in ustrezno pomoč v zvezi s posebnimi značilnostmi osnovnega plačilnega računa v ponudbi, z njim povezanimi provizijami ter pogoji njegove uporabe. Države članice zagotovijo tudi, da je potrošnik obveščen, da za dostop do osnovnega plačilnega računa nakup dodatnih storitev ni obvezen.

2a.  Države članice zahtevajo, da izobraževalne ustanove in svetovalne službe vzpostavijo storitve za najbolj ranljive stranke, da bi jim svetovale in pomagale pri odgovornem upravljanju njihovih financ. Države članice spodbujajo pobude za doseganje tega cilja in izboljšanje finančnega izobraževanja v šolah in drugje. Tveganje finančne izključenosti se za vse potrošnike čim bolj zmanjša. Poleg tega države članice spodbujajo pobude, s katerimi želijo ponudniki plačilnih storitev zagotavljanje osnovnega plačilnega računa dopolniti z neodvisnimi storitvami finančnega izobraževanja.

2b.  Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev, ki so dolžni ponujati osnovni plačilni račun, letno objavijo podatke o številu osnovnih plačilnih računov, za katere je bila v zadevnem letu podana vloga, za katere je bila ta zavrnjena, ki so bili odprti in zaprti. Zadevni podatki se zberejo in objavijo na ravni podružnice in podjetja.

2c.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi objavijo, med drugim na svojem spletnem mestu, revizijo uspešnosti vsakega ponudnika plačilnih storitev v smislu izpolnjevanja zahteve glede pravice do dostopa. V ta namen se ponudnike plačilnih storitev neodvisno oceni glede na njihovo uspešnost pri zagotavljanju osnovnih plačilnih računov, letno pa se objavi ocena desetih najboljših bank po tržnem deležu. Vsi ustrezni podatki se predložijo Komisiji in organu EBA.

POGLAVJE V

PRISTOJNI ORGANI IN ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV

Člen 20

Pristojni organi

1.  Države članice imenujejo pristojne organe za zagotavljanje in spremljanje učinkovitega upoštevanja te direktive. Navedeni pristojni organi sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje takšnega upoštevanja. Ti pristojni organi so neodvisni od ponudnikov plačilnih storitev. Navedeni pristojni organi so pristojni organi v smislu člena 4(2) Uredbe št. 1039/2010.

2.  Organi iz odstavka 1 so neodvisni od ponudnikov plačilnih storitev in imajo vsa potrebna pooblastila in vire za opravljanje svojih nalog. Kadar je za zagotavljanje in spremljanje učinkovitega upoštevanja te direktive pristojnih več organov, države članice zagotovijo, da ti organi tesno sodelujejo in učinkovito opravljajo svoje naloge. Ti organi tesno sodelujejo s pristojnimi organi drugih držav članic, da bi zagotovili pravilno in polno uporabo ukrepov iz te direktive.

2a.  Brez poseganja v zahtevo o neodvisnosti iz odstavka 1 se organi iz odstavka 1 redno posvetujejo z zainteresiranimi stranmi, tudi s predstavniki potrošnikov, da se zagotovi in nadzira učinkovito izpolnjevanje zahtev te direktive.

3.  Države članice obvestijo Komisijo o imenovanih pristojnih organih iz odstavka 1 eno leto po začetku veljavnosti te direktive. Komisijo obvestijo o kakršni koli delitvi dolžnosti teh organov. O vsaki naknadni spremembi v zvezi z imenovanjem in pristojnostmi navedenih organov nemudoma obvestijo Komisijo.

Člen 21

Alternativno reševanje sporov

1.   Države članice vzpostavijo ustrezne in učinkovite pritožbene postopke in pravna sredstva za zunajsodno reševanje sporov med potrošniki in ponudniki plačilnih storitev v zvezi s pravicami in obveznostmi, določenimi v tej direktivi. Za ta namen države članice pooblastijo obstoječe organe ali, kadar je to primerno, ustanovijo nove.

1a.  Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev upoštevajo enega ali več organov za alternativno reševanje sporov, ki izpolnjujejo naslednja merila:

(a)  zastaralni rok za predložitev spora sodišču v času trajanja postopka za alternativno reševanje sporov ne teče;

(b)  postopek je brezplačen ali zahteva zmerne stroške, kot je določeno v nacionalni zakonodaji;

(c)  elektronska sredstva niso edina sredstva, s katerimi lahko stranke dostopajo do postopka;

(d)  zagotovljena je enaka zastopanost ponudnikov, potrošnikov in drugih uporabnikov.

1b.  Države članice zagotovijo, da se ponudniki plačilnih storitev vežejo na enega ali več organov za alternativno reševanje sporov.

1c.  Države članice obvestijo Komisijo in organ EBA o organih iz odstavka 1 do ... [šest mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive]. O vsaki naknadni spremembi v zvezi s temi organi nemudoma obvestijo Komisijo.

1d.  Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev potrošnike obvestijo o organih za alternativno reševanje sporov, na katere so vezani in ki so pristojni za obravnavo morebitnih sporov med njimi in potrošniki. Navedejo tudi, ali se zavezujejo uporabljati te organe oziroma so jih dolžni uporabljati za reševanje sporov s potrošniki.

1e.  Informacije iz odstavka 1b so navedene na jasen, razumljiv in lahko dostopen način na spletnem mestu ponudnika, če ga ima, in v splošnih pogojih za kupoprodajne pogodbe ali pogodbe o storitvah med ponudnikom in potrošnikom.

POGLAVJE VI

SANKCIJE

Člen 22

Upravni ukrepi in uporaba upravnih kazni ter drugih upravnih ukrepov

1.  Države članice določijo pravila o upravnih kaznih in drugih upravnih ukrepih ▌, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Te upravne kazni in drugi upravni ukrepi so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

Denarne kazni se v čim večji meri določijo na ravni Unije, da se zagotovi učinkovito izvajanje nacionalnih določb, ki prenašajo to direktivo.

2.  Organ EBA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 izda smernice za pristojne organe o vrstah upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov ter višini upravnih denarnih kazni.

3.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi brez nepotrebnega odlašanja objavijo vsako kazen ali drug ukrep, ki ga izvedejo zaradi kršitve nacionalnih določb, ki prenašajo to direktivo, vključno z informacijami o vrsti in naravi kršitve.

Države članice obvestijo Komisijo o določbah v zvezi s kaznimi do ... [18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] ter o njihovih morebitnih poznejših spremembah.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 23

Delegirani akti

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24 glede člena 3(4).

Člen 24

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo iz člena 23 se podeli za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te direktive.

3.  Pooblastilo iz člena 23 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati pooblastilo iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem določen. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 23, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta delegiranemu aktu v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

▌

Člen 26

Ocenjevanje

1.  Države članice Komisiji vsako leto in prvič do ... [3 leta po začetku veljavnosti te direktive] zagotovijo informacije o naslednjem:

(a)  spoštovanju določb iz členov 3 do 6 s strani ponudnikov plačilnih storitev;

(b)  številu akreditiranih primerjalnih spletnih mest, vzpostavljenih v skladu s členom 7, in najboljših praksah v zvezi z zadovoljstvom uporabnikov s primerjalnimi spletnimi mesti;

(c)  številu plačilnih računov, ki so bili zamenjani, povprečnem času za zaključek postopka zamenjave, povprečni skupni proviziji, zaračunani za zamenjavo računov, številu zavrnitev zamenjave računov in najpogostejših težavah, s katerimi se potrošniki srečujejo v postopku zamenjave;

(d)  številu odprtih osnovnih plačilnih računov, trajanju vodenja teh računov, številu zavrnitev in zaprtij in razlogih zanje ter povezanih stroških.

(da)  ukrepih, sprejetih v podporo ranljivim družbenim skupinam v zvezi z vprašanji njihovih financ in prezadolženostjo.

2.  Komisija na podlagi informacij, ki jih je prejela od držav članic, pripravi letno poročilo.

Člen 27

Klavzula o pregledu

1.  Do ... [štiri leta od datuma začetka veljavnosti te direktive] Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju te direktive, ki mu po potrebi priloži predlog.

Poročilo vključuje

(a)  seznam vseh postopkov za ugotavljanje kršitev, ki jih je sprožila Komisija zaradi nepravilnega ali nepopolnega izvajanja te direktive;

(b)  oceno učinka te direktive na usklajevanje in povezovanje bančništva na drobno v Uniji ter na konkurenco in povprečno višino provizij v državah članicah;

(c)  strategije za večjo kakovost, preglednost in primerljivost zagotavljanja plačilnih storitev po vsej Uniji, vključno s preglednostjo poslovnih modelov in naložbenih strategij, ter za večjo družbeno odgovornost podjetij;

(d)  oceno stroškov in koristi uvedbe popolne prenosljivosti številk plačilnih računov po vsej Uniji, vključno z načrtom s konkretnimi koraki, ki so potrebni zanjo;

(e)  oceno značilnosti potrošnikov, ki so odprli osnovne plačilne račune po prenosu direktive;

(f)  primere najboljših praks v državah članicah, namenjenih manjši izključenosti potrošnikov pri dostopu do plačilnih storitev;

(g)  oceno stroškov, zaračunanih za osnovne plačilne račune, ob upoštevanju meril iz člena 17(3);

(h)  oceno možnosti, da bi se določila zgornja meja za skupne letne provizije za odprtje in uporabo osnovnega plačilnega računa za celotno Unijo, ter načinov za prilagoditev te meje nacionalnim okoliščinam;

(i)  oceno učinka zagotavljanja osnovnih plačilnih računov na trg za druge plačilne račune s podobnimi storitvami.

2.  S ponovnim pregledom, ki temelji tudi na informacijah, pridobljenih od držav članic na podlagi člena 26, se oceni, ali naj se seznam storitev, ki so del osnovnega plačilnega računa, spremeni in posodobi glede na razvoj plačilnih sredstev in tehnologije.

3.  S ponovnim pregledom se oceni tudi, ▌ali so poleg ukrepov, sprejetih v skladu s členoma 7 in 8 v zvezi s primerjalnimi spletnimi mesti in paketnimi ponudbami, potrebni dodatni ukrepi.

Člen 28

Prenos

1.  Države članice najpozneje [dve leti po začetku veljavnosti te direktive] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Če dokumenti, priloženi obvestilu o ukrepih za prenos, ki ga predložijo države članice, ne zadostujejo za celovito oceno usklajenosti teh ukrepov z določenimi določbami te direktive, lahko Komisija na zahtevo organa EBA in za namene izvajanja svojih nalog v skladu z Uredbo (EU) št. 1093/2010 ali na lastno pobudo zahteva od držav članic, da predložijo podrobnejše informacije v zvezi s prenosom in izvajanjem teh ukrepov.

2.  Te predpise začnejo uporabljati eno leto po začetku veljavnosti te direktive.

Z odstopanjem od prvega pododstavka države članice uporabljajo poglavje III od … [18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] v zvezi s storitvijo zamenjave med ponudniki plačilnih storitev, ki se nahajajo v isti držav članici, in storitvijo zamenjave med ponudniki plačilnih storitev, ki se nahajajo v Uniji, za plačilne račune, vodene v eurih, v zvezi s plačilnimi storitvami v eurih.

Z odstopanjem od prvega pododstavka, razen če Komisija na podlagi regulativne ocene učinka odloči drugače, države članice uporabljajo določbe poglavja III od … [48 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] v zvezi s storitvijo zamenjave med ponudniki plačilnih storitev, ki se nahajajo v Uniji, za plačilne račune, vodene v valuti, ki ni euro.

Z odstopanjem od prvega pododstavka države članice začnejo uporabljati člen 4(1) do (6), člen 5(1) in (2) ter člen 6(1) in (2) v roku 18 mesecev od dneva objave seznama iz člena 3(5).

Z odstopanjem od prvega pododstavka države članice, ki do 1. januarja 2014 uvedejo nacionalni zakonodajni sistem, s katerim se potrošnikom, ki na zadevnem ozemlju zakonito prebivajo, zagotavlja dostop do osnovnih plačilnih računov, uporabljajo določbe poglavja IV od ... [24 mesecev po datumu začetku veljavnosti te direktive].

3.  Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

4.  Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 29

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 30

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbama.

V [...],

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 57(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A7-0398/2013). (2) Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani. (3) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (4) UL L 319, 5.12.2007, str. 1. (5) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0293. (6) UL L 190 ,21.7.2011, str. 87. (7) UL L 94, 30.3.2012, str. 22. (8) Direktiva 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str. 15). (9) UL L 281, 23.11.1995, str. 31. (10) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 12. decembra 2013 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij (COM(2013)0133 – C7-0065/2013 – 2013/0074(COD))(1)

P7_TA(2013)0588 A7-0379/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog direktive Sklicevanje 1 a (novo) ob upoštevanju sklepa Sveta 2010/631/EU z dne 13. septembra 2010 o sklenitvi Protokola o integriranem upravljanju obalnih območij Sredozemlja h Konvenciji o varstvu morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja v imenu Evropske unije1, __________________ 1 UL L 279, 23.10.2010, str. 1. Sprememba 2 Predlog direktive Uvodna izjava 1 (1)   Zaradi velikega in vse intenzivnejšega povpraševanja po pomorskem prostoru za raznovrstne namene, kot so obrati za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, pomorski promet, ribolovne dejavnosti, ohranjanje ekosistemov, turizem in objekti za akvakulturo, ter številnih obremenitev obalnih virov je potreben celosten pristop k načrtovanju in upravljanju. (1)   Zaradi velikega in vse intenzivnejšega povpraševanja po pomorskem prostoru za raznovrstne namene, kot so obrati za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, raziskovanje in izkoriščanje nafte in plina, pomorski promet, ribolovne dejavnosti, ohranjanje ekosistemov in biotske raznovrstnosti, pridobivanje surovin, turizem in objekti za akvakulturo, ter številnih obremenitev obalnih virov je potreben celosten pristop k načrtovanju in upravljanju. Sprememba 3 Predlog direktive Uvodna izjava 2 (2)   Tak pristop k upravljanju oceanov je bil oblikovan v Celostni pomorski politiki za Evropsko unijo, vključno z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja kot okoljskim stebrom navedene politike. Cilj celostne pomorske politike je podpreti trajnostni razvoj morij in oceanov ter razviti usklajeno in pregledno odločanje v zvezi s sektorskimi politikami Unije, ki vplivajo na oceane, morja, otoke, obalne in najbolj oddaljene regije ter pomorske sektorje, vključno s strategijami za morske bazene ali makroregionalnimi strategijami. (2)   Tak pristop k upravljanju oceanov in gospodarjenju z morji je bil oblikovan v Celostni pomorski politiki za Evropsko unijo, vključno z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja kot okoljskim stebrom navedene politike. Cilj celostne pomorske politike je podpreti trajnostni razvoj morij in oceanov ter razviti usklajeno in pregledno odločanje v zvezi s sektorskimi politikami Unije, ki vplivajo na oceane, morja, otoke, obalne in najbolj oddaljene regije ter pomorske sektorje, vključno s strategijami za morske bazene ali makroregionalnimi strategijami. Sprememba 4 Predlog direktive Uvodna izjava 3 (3)   V celostni pomorski politiki sta pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij določena kot medsektorska sredstva politike, ki javnim organom in zainteresiranim stranem omogočata uporabo usklajenega in celostnega pristopa. Uporaba ekosistemskega pristopa bo prispevala k spodbujanju trajnostne rasti pomorskih in obalnih gospodarstev ter trajnostne rabe morskih in obalnih virov. (3)   V celostni pomorski politiki sta pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij določena kot medsektorska sredstva politike, ki javnim organom in zainteresiranim stranem omogočata uporabo usklajenega in celostnega in čezmejnega pristopa. Uporaba ekosistemskega pristopa bo prispevala k spodbujanju trajnostne rasti pomorskih in obalnih gospodarstev ter trajnostne rabe morskih in obalnih virov. Sprememba 5 Predlog direktive Uvodna izjava 5 (5)  Komisija je v nedavnem sporočilu Modra rast: možnosti za trajnostno rast v morskem in pomorskem sektorju opredelila več pobud EU, ki že potekajo ter so namenjene izvajanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. V njem je opredelila tudi številne sektorske dejavnosti, na katere bi morale biti osredotočene prihodnje pobude za modro rast ter ki bi jih morali pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij ustrezno podpirati. (5)  Komisija je v nedavnem sporočilu Modra rast: možnosti za trajnostno rast v morskem in pomorskem sektorju opredelila več pobud EU, ki že potekajo ter so namenjene izvajanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. V njem je opredelila tudi številne sektorske dejavnosti, na katere bi morale biti osredotočene prihodnje pobude za modro rast ter ki bi jih morali pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij ustrezno podpirati. Jasna podpora držav članic tem opredeljenim strateškim področjem bo omogočila pravno varnost in predvidljivost za naložbe javnih in zasebnih akterjev, ki bodo imele učinek vzvoda na vse sektorske politike, povezane s pomorskim in obalnim prostorom. Sprememba 6 Predlog direktive Uvodna izjava 7 (7)   V preambuli Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS) je navedeno, da so vprašanja v zvezi z rabo oceanskega prostora med seboj tesno povezana in jih je treba obravnavati kot celoto. Načrtovanje oceanskega prostora pomeni logičen razvoj in strukturiranje uporabe pravic, dodeljenih v skladu z UNCLOS, ter praktično sredstvo, ki državam članicam pomaga izpolnjevati njihove obveznosti. (7)   V preambuli Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS) je navedeno, da so vprašanja v zvezi z rabo oceanskega prostora med seboj tesno povezana in jih je treba obravnavati kot celoto. Načrtovanje oceanskega prostora pomeni logičen razvoj in strukturiranje uporabe pravic, dodeljenih v skladu z UNCLOS, ter praktično sredstvo, ki državam članicam in pristojnim podnacionalnim organom pomaga izpolnjevati njihove obveznosti. Sprememba 7 Predlog direktive Uvodna izjava 10 (10)   Za zagotovitev doslednosti in pravne jasnosti bi bilo treba geografsko področje uporabe strategij pomorskega prostorskega načrtovanja in celostnega upravljanja obalnih območij opredeliti v skladu z veljavnimi zakonodajnimi instrumenti Unije in mednarodnim pomorskim pravom. (10)   Za zagotovitev doslednosti in pravne jasnosti bi bilo treba geografsko področje uporabe pomorskega prostorskega načrtovanja in celostnega upravljanja obalnih območij opredeliti v skladu z veljavnimi zakonodajnimi instrumenti Unije in mednarodnim pomorskim pravom, zlasti Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS). Sprememba 8 Predlog direktive Uvodna izjava 12 (12)   Primerno je, da Unija določi pravila o pomorskih prostorskih načrtih in strategijah celostnega upravljanja obalnih območij, države članice in njihovi pristojni organi pa ostajajo odgovorni za oblikovanje in določanje vsebine teh načrtov ter strategij za svoje morske vode in obalna območja, vključno z dodeljevanjem pomorskega prostora različnim sektorskih dejavnostim. (12)   Primerno je, da Unija določi pregleden in skladen okvir za pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij, države članice in njihovi pristojni organi pa ostajajo odgovorni za oblikovanje in določanje vsebine teh načrtov ter strategij za svoje morske vode in obalna območja, vključno z dodeljevanjem pomorskega prostora različnim sektorskih dejavnostim in rabe morja. Sprememba 9 Predlog direktive Uvodna izjava 13 (13)   Da bi bili upoštevani načeli sorazmernosti in subsidiarnosti, dodatna upravna obremenitev pa čim manjša, bi morala prenos in izvajanje te direktive čim bolj temeljiti na obstoječih nacionalnih predpisih in mehanizmih. Strategije celostnega upravljanja obalnih območij bi morale temeljiti na načelih in elementih iz Priporočila Sveta 2002/413/ES in Sklepa Sveta 2010/631/EU. (13)   Da bi bili upoštevani načeli sorazmernosti in subsidiarnosti, dodatna upravna obremenitev pa čim manjša, bi morala prenos in izvajanje te direktive čim bolj temeljiti na obstoječih nacionalnih predpisih in mehanizmih ter predpisih in mehanizmih iz konvencij o regionalnih morjih. Strategije celostnega upravljanja obalnih območij bi morale temeljiti na načelih in elementih iz Priporočila Sveta 2002/413/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2002 o izvajanju celostnega upravljanja obalnih območij v Evropi18a in Sklepa Sveta 2010/631/EU. ______________ 18a UL L 148, 6.6.2002, str. 24. Sprememba 10 Predlog direktive Uvodna izjava 15 (15)   Pri pomorskem prostorskem načrtovanju in celostnem upravljanju obalnih območij bi bilo treba uporabljati ekosistemski pristop iz člena 1(3) Direktive 2008/56/ES za zagotovitev, da je skupna obremenitev vseh dejavnosti skladna z dosego dobrega okoljskega stanja in da ni ogrožena sposobnost odzivanja morskih ekosistemov na spremembe, ki jih povzročajo ljudje, hkrati pa bi moralo navedeno načrtovanje in upravljanje sedanjim in prihodnjim generacijam omogočati trajnostno rabo morskega blaga in storitev. (15)   Pri pomorskem prostorskem načrtovanju in celostnem upravljanju obalnih območij bi bilo treba uporabljati ekosistemski pristop iz člena 1(3) Direktive 2008/56/ES ter upoštevati načelo subsidiarnosti, previdnostno načelo in načelo, da je treba delovati preventivno, kot določa člen 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, za zagotovitev, da je skupna obremenitev vseh pomorskih in obalnih dejavnosti skladna z dosego dobrega okoljskega stanja in ohranjanjem naravnih virov ter da ni ogrožena sposobnost odzivanja morskih ekosistemov na spremembe, ki jih povzročajo ljudje, hkrati pa bi moralo navedeno načrtovanje in upravljanje sedanjim in prihodnjim generacijam omogočati trajnostno rabo morskega blaga in storitev. Sprememba 11 Predlog direktive Uvodna izjava 16 (16)   Pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij bosta med drugim prispevala k doseganju ciljev Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov19, Uredbe Sveta št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike20, Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta št. 884/2004/ES o spremembi Odločbe št. 1692/96/ES o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja21, Direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike, Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja, strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 202022, Časovnega okvira za Evropo, gospodarno z viri23, strategije EU o prilagajanju podnebnim spremembam24 ter, če je primerno, ciljev iz regionalne politike EU, vključno s strategijami za morske bazene in makroregionalnimi strategijami. (16)   Pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij bosta med drugim prispevala k doseganju ciljev Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov19, Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike20, Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic20a, Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst20b, Odločbe št. 884/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o spremembi Odločbe št. 1692/96/ES o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja21, Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike, Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja, strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 202022, Časovnega okvira za Evropo, gospodarno z viri23, strategije EU o prilagajanju podnebnim spremembam24 in Sporočila Komisije (COM(2009)0008) z naslovom „Strateški cilji in priporočila za pomorsko prometno politiko EU do leta 2018‟ ter, če je primerno, ciljev iz regionalne politike EU, vključno s strategijami za morske bazene in makroregionalnimi strategijami. _______________ _________________ 19 UL L 140, 5.6.2009, str. 16–62. 19 UL L 140, 5.6.2009, str. 16. 20 UL L 358, 31.12.2002, str. 59–80. 20 UL L 358, 31.12.2002, str. 59. 20a UL L 20, 26.1.2010, str. 7. 20b UL L 206, 22.7.1992, str. 7. 21 UL L 167, 30.4.2005, str. 1–38. 21 UL L 167, 30.4.2004, str. 1. 22 COM(2011) 244 konč. 22 COM(2011)0244. 23 COM(2011) 571 konč. 23 COM(2011)0571. 24 COM(2013)XXX. 24 COM(2013)XXX. Sprememba 12 Predlog direktive Uvodna izjava 17 (17)   Pomorske in obalne dejavnosti so med seboj pogosto tesno povezane. Zato morajo biti pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij usklajeni ali povezani, da se zagotovita trajnostna raba pomorskega prostora in upravljanje obalnih območij, pri katerem so upoštevani družbeni, gospodarski in okoljski dejavniki. (17)   Pomorske in obalne dejavnosti so med seboj pogosto tesno povezane in odvisne druga od druge. Zato morajo biti pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij usklajeni, združeni ali povezani, da se zagotovita trajnostna raba pomorskega prostora in upravljanje obalnih območij, pri katerem so upoštevani družbeni, gospodarski in okoljski dejavniki ter cilji. Sprememba 13 Predlog direktive Uvodna izjava 18 (18)   Za uresničitev ciljev te direktive bi morali pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij pokrivati celotni cikel od opredelitve problema, zbiranja informacij in načrtovanja do odločanja, izvajanja in spremljanja izvajanja ter temeljiti na najboljšem znanstvenem znanju, ki je na voljo. Čim bolj bi bilo treba izkoristiti mehanizme iz obstoječe ali prihodnje zakonodaje, vključno s Sklepom 2010/477/EU o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda ali pobudo Komisije Znanje o morju 202025. (18)   Za uresničitev ciljev te direktive bi morali pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij pokrivati celotni cikel od opredelitve problema, zbiranja informacij in načrtovanja do odločanja, izvajanja, spremljanja izvajanja, pregleda ali posodabljanja, ter temeljiti na najboljšem in najnovejšem znanstvenem znanju, ki je na voljo. Čim bolj bi bilo treba izkoristiti mehanizme iz obstoječe ali prihodnje zakonodaje, vključno s Sklepom 2010/477/EU o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda ali pobudo Komisije Znanje o morju 202025. ____________ _______________ 25 COM(2010) 461 konč. 25 COM(2010)0461. Sprememba 14 Predlog direktive Uvodna izjava 19 (19)   Glavni namen pomorskega prostorskega načrtovanja je določiti in upravljati rabe prostora ter opredeliti in reševati nesoglasja na pomorskih območjih. Za doseganje tega namena morajo države članice zagotoviti vsaj, da se v postopku ali postopkih načrtovanja izdela celovita karta, na kateri so opredeljene različne rabe pomorskega prostora ob upoštevanju dolgoročnih učinkov podnebnih sprememb. (19)   Glavni nameni pomorskega prostorskega načrtovanja so določiti in upravljati rabe prostora, zagotoviti čim manj medsektorskih nesoglasij na pomorskih območjih ter okrepiti trajnostno rast v pomorskem sektorju. Za doseganje teh namenov morajo države članice zagotoviti vsaj, da se v postopku ali postopkih načrtovanja izdela celovita karta, na kateri so opredeljene različne rabe pomorskega prostora ob upoštevanju dolgoročnih učinkov podnebnih sprememb. Sprememba 15 Predlog direktive Uvodna izjava 20 (20)   Države članice bi se morale posvetovati ter usklajevati svoje načrte in strategije z ustreznimi organi držav članic ali tretjih držav v zadevni morski regiji ali podregiji oziroma na zadevnem obalnem območju v skladu s pravicami in obveznostmi teh držav članic in tretjih držav, kot izhajajo iz evropskega in mednarodnega prava. Da bo čezmejno sodelovanje med državami članicami in s sosednjimi tretjimi državami učinkovito, morajo biti v vsaki državi članici določeni pristojni organi. Države članice morajo zato imenovati pristojni organ ali organe, ki so odgovorni za sodelovanje z drugimi državami članicami ali tretjimi državami. Zaradi razlik med različnimi morskimi regijami ali podregijami in obalnimi območji ni primerno, da se v tej direktivi podrobno določi, kakšni naj bi bili ti mehanizmi sodelovanja. (20)   Države članice bi se morale posvetovati ter, kolikor je mogoče, usklajevati svoje načrte in strategije z ustreznimi organi držav članic ali tretjih držav v zadevni morski regiji ali podregiji oziroma na zadevnem obalnem območju v skladu s pravicami in obveznostmi teh držav članic in tretjih držav, kot izhajajo iz evropskega in mednarodnega prava. Da bo čezmejno sodelovanje med državami članicami in s sosednjimi tretjimi državami učinkovito, morajo biti v vsaki državi članici določeni pristojni organi. Države članice morajo zato imenovati pristojne organe, ki so odgovorni za sodelovanje z drugimi državami članicami ali tretjimi državami. Zaradi razlik med različnimi morskimi regijami ali podregijami in obalnimi območji ni primerno, da se v tej direktivi podrobno določi, kakšni naj bi bili ti mehanizmi sodelovanja. Sprememba 16 Predlog direktive Uvodna izjava 21 a (novo) (21a)  Zaradi prilagajanja obalnih območij podnebnim spremembam ter zaradi boja proti eroziji ali prekomerni akreciji, vdiranju morja, slabšanju ekološkega stanja in izgubi biotske raznovrstnosti obalnih ekosistemov, je zelo pomembno primerno, trajnostno in ekološko ustrezno upravljanje obalnih usedlin, da se uravnovesijo razmere na kritičnih območjih, ki so najbolj izpostavljena tem pojavom. V primeru pomanjkanja usedlin na obalah se lahko uporabijo nanosi morskih usedlin na epikontinentalnem pasu. Sprememba 17 Predlog direktive Uvodna izjava 22 (22)   Upravljanje pomorskih in obalnih območij je zapleteno ter vključuje organe, gospodarske subjekte in druge zainteresirane strani z različnih ravni. Za učinkovito zagotavljanje trajnostnega razvoja so bistvena posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, organi in javnostjo v ustrezni fazi priprave pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij iz te direktive v skladu z zadevno zakonodajo EU. Dober primer določb o javnem posvetovanju je v členu 2(2) Direktive 2003/35. (22)   Upravljanje pomorskih in obalnih območij je zapleteno ter vključuje organe, gospodarske subjekte in druge zainteresirane strani z različnih ravni. Za učinkovito zagotavljanje trajnostnega razvoja so bistvena posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, organi in javnostjo v ustrezni fazi priprave pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij iz te direktive v skladu z zadevno zakonodajo EU. Sprememba 18 Predlog direktive Uvodna izjava 25 (25)   Za zagotovitev, da priprava pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij temelji na zanesljivih podatkih, ter za preprečevanje dodatne upravne obremenitve je bistveno, da države članice najboljše podatke in informacije, ki so na voljo, zbirajo z obstoječimi instrumenti in orodji za zbiranje podatkov, kot so orodja in instrumenti, razviti v okviru pobude Znanje o morju 2020. (25)   Za zagotovitev, da priprava pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij temelji na zanesljivih podatkih, ter za preprečevanje dodatne upravne obremenitve je bistveno, da države članice najboljše podatke in informacije, ki so na voljo, zbirajo in uporabijo, tako da spodbujajo ustrezne zainteresirane strani k posredovanju svojih podatkov in informacij ter uporabijo obstoječe instrumente in orodja za zbiranje podatkov, kot so orodja in instrumenti, razviti v okviru pobude Znanje o morju 2020. Sprememba 19 Predlog direktive Uvodna izjava 25 a (novo) (25a)  V podporo širokemu in usklajenemu izvajanju te direktive na ozemlju Unije je treba v obstoječih finančnih instrumentih najti vire za demonstracijske programe in izmenjavo dobrih praks ter pozitivnih procesov pri strategijah in načrtih upravljanja obalnih območij in pomorskega prostora. Sprememba 20 Predlog direktive Uvodna izjava 28 (28)   Bistveno je, da se določbe te direktive prenesejo pravočasno, saj je EU sprejela številne politične pobude, ki jih je treba izvesti do leta 2020 in ki jih ta direktiva podpira. Zato bi bilo treba za prenos te direktive sprejeti najkrajši možni rok – (28)   Bistveno je, da se določbe te direktive prenesejo pravočasno, saj je EU sprejela številne politične pobude, ki jih je treba izvesti do leta 2020 in ki jih ta direktiva podpira in dopolnjuje. Zato bi bilo treba za prenos te direktive sprejeti najkrajši možni rok – Sprememba 21 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 1.   Ta direktiva vzpostavlja okvir za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij, ki je namenjen spodbujanju trajnostne rasti pomorskih in obalnih gospodarstev ter trajnostne rabe morskih in obalnih virov. 1.   Ta direktiva vzpostavlja okvir za pomorsko prostorsko načrtovanje, ki vključuje celostno upravljanje obalnih območij, in ki je namenjen spodbujanju trajnostnega razvoja in rasti pomorskih in obalnih gospodarstev ter trajnostne rabe morskih in obalnih virov, zlasti pa podpira osrednja področja, opredeljena v sporočilu Komisije z dne 13. septembra 2012 „Modra rast: možnosti za trajnostno rast v morskem in pomorskem sektorju“. Sprememba 22 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 2 2.   Ta okvir v okviru celostne pomorske politike Unije določa, da države članice pripravijo in izvajajo pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij, da bi izpolnile cilje iz člena 5. 2.   Ta direktiva v okviru celostne pomorske politike Unije določa okvir za države članice glede priprave in izvedbe pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij, da bi izpolnile cilje iz člena 5, ob upoštevanju medsebojnega kopensko-morskega vplivanja in okrepljenega čezmejnega sodelovanja na podlagi zadevnih določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu. Sprememba 23 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 1.   Določbe te direktive se uporabljajo za morske vode in obalna območja. 1.   Določbe te direktive se uporabljajo za morske vode in obalna območja Unije v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Sprememba 24 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 2.   Ta direktiva se ne uporablja za dejavnosti, katerih izključni namen je obramba ali nacionalna varnost. Vendar si vsaka država članica prizadeva zagotoviti, da se take dejavnosti izvajajo na način, ki je skladen s cilji te direktive. 2.   Ta direktiva se ne uporablja za dejavnosti, katerih izključni namen je obramba ali nacionalna varnost. Vendar pa si države članice prizadevajo zagotoviti, da se takšne dejavnosti izvajajo na način, ki je – kolikor je to razumno in mogoče – skladen s cilji te direktive. Sprememba 25 Predlog direktive Člen 3 – točka 1 1.   „obalno območje“ pomeni geomorfološko območje na obeh straneh morske obale z zunanjo mejo teritorialnih morij držav članic kot mejo proti morju in mejo, ki jo države članice v svojih strategijah celostnega upravljanja obalnih območij opredelijo kot mejo proti kopnemu; 1.   „obalno območje“ pomeni morsko obalo in geomorfološko območje na obeh straneh morske obale, kot jo opredeljujejo zakoni držav članic, z mejo proti morju, ki ne presega njihovih teritorialnih voda; Sprememba 26 Predlog direktive Člen 3 – točka 2 2.   „celostna pomorska politika“ pomeni politiko Unije, katere cilj je spodbujanje usklajenega in doslednega odločanja, da se s skladnimi pomorskimi politikami in ustreznim mednarodnim sodelovanjem čim bolj povečajo trajnostni razvoj, gospodarska rast in socialna kohezija držav članic, zlasti v obalnih, otoških in najbolj oddaljenih regijah Unije ter pomorskih sektorjih; 2.   „celostna pomorska politika“ pomeni politiko Unije za spodbujanje usklajenega in doslednega medsektorskega in čezmejnega pomorskega upravljanja, da se s skladnimi pomorskimi politikami in ustreznim mednarodnim sodelovanjem čim bolj povečajo trajnostni razvoj, gospodarska rast in socialna kohezija držav članic, zlasti v obalnih, otoških in najbolj oddaljenih regijah Unije ter pomorskih sektorjih; Sprememba 27 Predlog direktive Člen 3 – točka 2 a (novo) 2a.  „pomorski prostorski načrti“ pomeni načrt ali načrte, ki so rezultat javnega procesa analiziranja in načrtovanja prostorske in časovne porazdelitve človekovih dejavnosti v morskih območjih, da bi se dosegli gospodarski, okoljski in družbeni cilji, ki so opredeljeni v tej direktivi in so v skladu z ustreznimi nacionalnimi politikami, z namenom opredeliti uporabo morskega prostora za različne rabe morja, zlasti s spodbujanjem večnamenske rabe; Sprememba 28 Predlog direktive Člen 3 – točka 2 b (novo) 2b.  „strategije celostnega upravljanja obalnih območij“ pomenijo formalne in neformalne prakse in/ali strategije, katerih namen je celostno upravljanje vseh postopkov politik, ki zadevajo obalna območja, s katerimi se usklajeno obravnava medsebojno kopensko-morsko vplivanje obalnih dejavnosti, da bi se zagotovil trajnostni razvoj obalnih in morskih območij. S takšnimi strategijami se zagotavlja, da se odločitve o upravljanju ali razvoju sprejemajo skladno med sektorji in preprečujejo ali vsaj omejujejo spori glede rabe morskih območij; Ločeno glasovanje Predlog direktive Člen 3 – točka 3 3.  „morska regija ali podregija“ pomeni morske regije in podregije iz člena 4 Direktive 2008/56/ES; 3.  „morska regija“ pomeni morske regije iz člena 4 Direktive 2008/56/ES; Sprememba 29 Predlog direktive Člen 3 – točka 4 4.   „morske vode“ pomeni vode, morsko dno in podtalje, kot je opredeljeno v členu 3(1) Direktive 2008/56/ES; 4.   „morske vode“ pomeni vode, morsko dno in podtalje od temeljne črte proti odprtemu morju, od katere se meri širina teritorialnih voda, ki sega do najbolj oddaljenega območja, na katerem država članica v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu ima in/ali izvaja sodne pristojnosti, razen voda ob državah in ozemljih, navedenih v Prilogi II k Pogodbi, ter ob francoskih čezmorskih departmajih in območnih skupnostih; Sprememba 31 Predlog direktive Člen 3 – točka 7 7.   „dobro okoljsko stanje“ pomeni okoljsko stanje iz člena 3(5) Direktive 2008/56/ES. 7.   „dobro okoljsko stanje“ pomeni okoljsko stanje iz člena 3(5) Direktive 2008/56/ES in Sklepa Komisije 2010/477/EU. Sprememba 32 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 1.   Vsaka država članica pripravi in izvaja pomorski prostorski načrt ali načrte in strategijo ali strategije celostnega upravljanja obalnih območij. Lahko se pripravijo v ločenih dokumentih. 1.   Vsaka država članica pripravi in izvaja pomorsko prostorsko načrtovanje. Kadar država članica ne vključi medsebojnega kopensko-morskega vplivanja v svoje pomorsko prostorsko načrtovanje, se to vplivanje obravnava preko celostnega upravljanja obalnih območij. Države članice lahko odločijo, ali bodo ubrale celosten pristop ali pa bodo ločeno pripravile pomorske prostorske načrte in celostne strategije upravljanja obalnih območij. Sprememba 33 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 a (novo) 1a.  Države članice in njihovi pristojni regionalni ali lokalni organi so še naprej odgovorni za pripravo takih načrtov in strategij in za določanje njihove vsebine, vključno z namenitvijo morskega prostora za različne sektorske dejavnosti in pomorske in morske rabe. Sprememba 34 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3 3.   Države članice pri pripravi pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij ustrezno upoštevajo posebnosti regij in podregij, zadevne sektorske dejavnosti, zadevne morske vode in obalna območja ter mogoče učinke podnebnih sprememb. 3.   Države članice pri pripravi pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij ustrezno upoštevajo posebnosti in potrebe morskih in obalnih regij in podregij ter možnosti, ki je te nudijo, ustrezne obstoječe in prihodnje sektorske dejavnosti, zadevne morske vode in obalna območja ter učinke podnebnih sprememb. Sprememba 35 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3 a (novo) 3a.  Zlasti v primeru najbolj oddaljenih regij Unije se upošteva člen 349 PDEU, pri čemer se upoštevajo posebne značilnosti in omejitve teh regij. Sprememba 36 Predlog direktive Člen 5 Pri pomorskih prostorskih načrtih in strategijah celostnega upravljanja obalnih območij se uporablja ekosistemski pristop, da se omogoči soobstoj konkurenčnih sektorskih dejavnosti v morskih vodah in na obalnih območjih ter preprečijo nesoglasja med njimi, cilj teh načrtov in strategij pa je prispevati k: 1.  Pri pomorskih prostorskih načrtih in strategijah celostnega upravljanja obalnih območij se na isti ravni uporabljajo ekosistemski pristop ob upoštevanju gospodarskih, družbenih in okoljskih meril v podporo trajnostnemu razvoju in rasti pomorskega sektorja. Spodbujajo skladen soobstoj vseh ustreznih sektorskih dejavnosti, zmanjšujejo nesoglasja med temi dejavnostmi v morskih vodah in na obalnih območjih in spodbujajo čezmejno sodelovanje in uporabo pomorskega prostora za različne namene v različnih sektorjih. 2.  Pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij naj bodo zasnovani tako, da bodo prispevali k naslednjim ciljem Unije: (a)   zagotavljanju oskrbe Unije z energijo s spodbujanjem razvoja morskih virov energije, razvoja novih in obnovljivih oblik energije, medsebojnega povezovanja energetskih omrežij ter energetske učinkovitosti; (a)   zagotavljanju oskrbe Unije z energijo s spodbujanjem razvoja morskih virov energije, razvoja novih in obnovljivih oblik energije, medsebojnega povezovanja energetskih omrežij ter energetske učinkovitosti; (b)   spodbujanju razvoja pomorskega prometa ter zagotavljanju smotrnih in stroškovno učinkovitih plovnih poti po vsej Evropi, vključno z dostopnostjo pristanišč in varnostjo v prometu; (b)   spodbujanju razvoja pomorskega prometa po vsej Evropi, vključno z dostopnostjo pristanišč in varnostjo v prometu, multimodalnih povezav in trajnosti; (c)   podpiranju trajnostnega razvoja ter rasti ribiškega sektorja in sektorja akvakulture, vključno z zaposlovanjem v ribiškem in povezanih sektorjih; (c)   podpiranju trajnostnega razvoja ribiškega sektorja in trajnostne rasti sektorja akvakulture, vključno z zaposlovanjem v ribiškem in povezanih sektorjih; (d)   zagotavljanju ohranjanja, varstva in izboljševanja okolja ter preudarni in racionalni rabi naravnih virov, zlasti za doseganje dobrega okoljskega stanja, zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti in slabšanja ekosistemskih storitev ter zmanjšanje tveganj za onesnaženje morja; (d)   zagotavljanju ohranjanja, varstva in izboljševanja okolja z reprezentativno in usklajeno mrežo zaščitenih območij in z uporabo previdnostnega načela ter preudarni in racionalni rabi naravnih virov, zlasti za doseganje dobrega okoljskega stanja, zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti in slabšanja ekosistemskih storitev ter za zmanjšanje in preprečevanje tveganj za onesnaženje morskih in obalnih območij; (e)   zagotavljanju, da so obalna in morska območja odporna proti podnebnim spremembam. (e)   zagotavljanju, da so obalna in morska območja bolj odporna proti podnebnim spremembam, da se zaščitijo ranljiva obalna območja; 3.  Pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij naj bodo zasnovani tako, da bodo prispevali k naslednjim nacionalnim ciljem: (a)  spodbujanju trajnostnega pridobivanja surovin; (b)  spodbujanju trajnostnega turizma; (c)  zagotavljanju ohranjanja in varstva kulturne dediščine; (d)  zagotavljanju javne uporabe za rekreativne in druge namene; (e)  ohranitvi tradicionalnih gospodarskih in družbenih značilnosti pomorskega gospodarstva Sprememba 37 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 1.   Pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij določajo operativne korake za doseganje ciljev iz člena 5 ob upoštevanju vseh zadevnih dejavnosti in ukrepov, ki se nanašajo nanje. 1.   Vsaka država članica določi postopkovne korake za doseganje ciljev iz člena 5 ob upoštevanju zadevnih dejavnosti, rab in ukrepov, ki se nanašajo nanje. Sprememba 38 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – točka b (b)   zagotavljajo učinkovito čezmejno sodelovanje med državami članicami ter med nacionalnimi organi in zainteresiranimi stranmi s področja zadevnih sektorskih politik; (b)   zagotavljajo učinkovito udeležbo zainteresiranih strani z ustreznih področij sektorskih politik v skladu s členom 9; Sprememba 39 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – točka b a (novo) (ba)  zagotavljajo učinkovito čezmejno sodelovanje med državami članicami v skladu s členom 12; Sprememba 40 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – točka c (c)   v njih so opredeljeni čezmejni učinki pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij na morske vode in obalna območja pod suverenostjo ali v pristojnosti tretjih držav v isti morski regiji ali podregiji in na zadevnih obalnih območjih, pri čemer se navedeni učinki obravnavajo v sodelovanju s pristojnimi organi teh držav v skladu s členoma 12 in 13. (c)   v njih so opredeljeni čezmejni učinki pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij na morske vode in obalna območja pod suverenostjo ali v pristojnosti tretjih držav v isti morski regiji ali podregiji in na zadevnih obalnih območjih, pri čemer se navedeni učinki obravnavajo v sodelovanju s pristojnimi organi teh držav v skladu s členom 13; Sprememba 41 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – točka c a (novo) (ca)  na eni strani temeljijo na najboljših razpoložljivih podatkih, na drugi strani pa zagotavljajo potrebno prožnost, da se upošteva prihodnji razvoj. Sprememba 42 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 1 1.   Pomorski prostorski načrti vsebujejo vsaj kartiranje morskih voda, s katerim se določi dejanska in mogoča prostorska in časovna porazdelitev vseh zadevnih pomorskih dejavnosti, da bi se izpolnili cilji iz člena 5. 1.   Pomorski prostorski načrti vsebujejo vsaj kartiranje morskih voda, s katerim se določi dejanska, načrtovana in mogoča prostorska in časovna porazdelitev vseh zadevnih pomorskih rab in dejavnosti ter pomembnih ekosistemskih elementov, da bi se izpolnili cilji Unije iz člena 5. Sprememba 43 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 – uvodni del 2.   Države članice pri pripravi pomorskih prostorskih načrtov upoštevajo vsaj naslednje dejavnosti: 2.   Države članice pri pripravi pomorskih prostorskih načrtov upoštevajo med drugim naslednje rabe in dejavnosti: Sprememba 44 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 – točke od a do g (a)   obrate za pridobivanje energije in proizvodnjo obnovljive energije; (a)   obrate za pridobivanje energije, proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in njen prenos do kopnega; (b)   obrate in infrastrukturo za črpanje nafte in plina; (b)   obrate in infrastrukturo za črpanje nafte, plina ter za raziskovanje in pridobivanje drugih surovin; (c)   pomorske prometne poti; (c)   pomorske prometne poti; (d)   podmorske kable in cevovode; (d)   podmorske kable in cevovode; (e)   ribolovna območja; (e)   obstoječa in potencialna ribolovna območja; (f)   obrate za akvakulturo; (f)   morska gojišča; (g)   varstvena območja. (g)   območja za varovanje in zaščito narave, območja Natura 2000, druge občutljive morske ekosisteme in sosednja območja v skladu z evropsko in nacionalno zakonodajo; (h)  morski in obalni turizem; (i)  zaščitena območja kulturne dediščine; (j)  vojaška vadbišča; Sprememba 45 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 1 1.   Strategije celostnega upravljanja obalnih območij vsebujejo vsaj evidenco ukrepov, ki se uporabljajo na obalnih območjih, in analizo potrebe po dodatnih ukrepih za izpolnitev ciljev iz člena 5. V strategijah se določi celostno in medsektorsko izvajanje politik ter upošteva medsebojno vplivanje med kopenskimi in pomorskimi dejavnostmi. 1.   Pri pripravi strategije celostnega upravljanja obalnih območij države članice odločijo, ali bodo uporabile sklop praks ali eno ali več strategij. Opredelijo ukrepe, ki se uporabljajo na obalnih območjih, in opravijo analizo potrebe po dodatnih ukrepih za izpolnitev ciljev iz člena 5. Celostno upravljanje obalnih območij krepi celostno in medsektorsko izvajanje politik ter upošteva medsebojno vplivanje med kopenskimi in pomorskimi dejavnostmi, da se zagotovi povezljivost kopnega in morja. Sprememba 46 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 – uvodni del 2.  Države članice pri pripravi strategij celostnega upravljanja obalnih območij upoštevajo vsaj naslednje dejavnosti: 2.  Države članice pri pripravi strategij celostnega upravljanja obalnih območij upoštevajo: Sprememba 47 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 – točka a (a)  izkoriščanje posebnih naravnih virov, vključno z obrati za pridobivanje energije in proizvodnjo obnovljive energije; črtano Sprememba 48 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 – točka a a (novo) (aa)  že uveljavljene prakse in strategije v skladu s Priporočilom 2002/413/ES; Sprememba 49 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 – točka a b (novo) (ab)  obstoječe formalne in neformalne prakse, omrežja in mehanizme čezmejnega sodelovanja; Sprememba 50 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 – točka a c (novo) (ac)  ustrezne dejavnosti, obrate, objekte in infrastrukturo; Sprememba 51 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 – točka b (b)  gradnjo infrastrukture, energetskih obratov, prometnih kapacitet, pristanišč, pomorskih objektov in drugih struktur, vključno z zeleno infrastrukturo; črtano Sprememba 52 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 – točka c (c)  kmetijstvo in industrijo; črtano Sprememba 53 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 – točka d (d)  ribištvo in akvakulturo; črtano Sprememba 54 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 – točka e (e)   ohranjanje, obnovo in upravljanje obalnih ekosistemov, ekosistemskih storitev in narave, obalnih pokrajin in otokov; (e)   varstvo, ohranjanje, obnovo in upravljanje obalnih ekosistemov, zaščitenih delt in mokrišč, ekosistemskih storitev in narave, obalnih pokrajin in otokov; Sprememba 55 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 – točka f (f)   prilagajanje na podnebne spremembe in blažitev teh sprememb. (f)   blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, zlasti krepitev odpornosti ekosistemov; Sprememba 56 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 1 1.  Države članice določijo načine za sodelovanje vseh zainteresiranih strani v zgodnji fazi priprave pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij. Države članice določijo načine za sodelovanje javnosti, tako da obveščajo ustrezne zainteresirane strani, javne organe in zadevno javnost ter se z njimi posvetujejo, v zgodnji fazi priprave pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij. Države članice zagotovijo tudi, da imajo te zainteresirane strani in organi in zadevna javnost dostop do končnega izida tega sodelovanja. Sprememba 57 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 2 2.  V okviru sodelovanja javnosti se zagotovita posvetovanje z zadevnimi zainteresiranimi stranmi in organi ter zadevno javnostjo o osnutkih načrtov in strategij ter njihov dostop do rezultatov, ko so ti na voljo. črtano Sprememba 58 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 3 3.  Pri določanju načinov javnega posvetovanja države članice upoštevajo ustrezne določbe druge zakonodaje Unije. črtano Sprememba 59 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 1 1.   Države članice organizirajo zbiranje najboljših razpoložljivih podatkov in izmenjavo informacij, potrebnih za pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij. 1.   Države članice organizirajo zbiranje in uporabo najboljših razpoložljivih podatkov in izmenjavo informacij, potrebnih za pomorske prostorske načrte in izvajanje strategij celostnega upravljanja obalnih območij. Sprememba 60 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 3 3.   Države članice pri organizaciji zbiranja in izmenjave podatkov iz odstavka 1 čim bolj izkoristijo instrumente in orodja, ki so bili razviti v okviru celostne pomorske politike. 3.   Države članice pri organizaciji zbiranja in izmenjave podatkov iz odstavka 1 čim bolj izkoristijo instrumente in orodja, ki so bili razviti v okviru celostne pomorske politike in druge ustrezne politike Unije, kot so tiste iz Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE)27a. _____________ 27a UL L 108, 25.4.2007, str. 1. Sprememba 61 Predlog direktive Člen 11 Za pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij veljajo določbe Direktive 2001/42/ES. Za pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij veljajo določbe Direktive 2001/42/ES in po potrebi člena 6 Direktive 92/43/EGS. Sprememba 62 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 1 1.   Vsaka država članica, ki meji na obalno ali pomorsko območje druge države članice, sodeluje z njo, da bi zagotovila, da so pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij usklajeni na celotnem zadevnem obalnem območju ali v celotni zadevni morski regiji in/ali podregiji. Pri takem sodelovanju se upoštevajo zlasti nadnacionalni vidiki, kot je čezmejna infrastruktura. 1.   Vsaka država članica, ki meji na obalno ali pomorsko območje druge države članice, sprejme vse potrebne ukrepe za sodelovanje z njo, da bi zagotovila, da so pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij usklajeni na celotnem zadevnem obalnem območju ali v celotni zadevni morski regiji in/ali podregiji. Pri takem sodelovanju se upoštevajo zlasti nadnacionalni vidiki, kot je čezmejna infrastruktura, njegov cilj pa je skupna vizija za vse sedanje in prihodnje strategije regionalnih morskih bazenov. Sprememba 63 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 1 a (novo) 1a.  Da se omogoči sodelovanje, morajo države članice, kadar je mogoče, usklajevati časovno razporeditev novih pomorskih prostorskih načrtov ali pregledati cikle obstoječih načrtov. Sprememba 64 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 2 – točka a (a)   regionalnih institucionalnih struktur za sodelovanje, ki pokrivajo zadevno obalno območje ali morsko regijo ali podregijo, ali (a)   konvencij o regionalnih morjih ali drugih regionalnih institucionalnih struktur za sodelovanje, ki pokrivajo zadevno obalno območje ali morsko regijo ali podregijo, ali Sprememba 65 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 2 – točka b (b)   namensko povezane mreže pristojnih organov držav članic, ki pokriva zadevno morsko regijo in/ali podregijo. (b)   povezane mreže pristojnih organov držav članic, ki pokriva zadevno obalno območje, morsko regijo in/ali podregijo ali Sprememba 66 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 2 – točka b a (novo) (ba)  drugega pristopa, ki izpolnjuje merila iz odstavka 1. Sprememba 67 Predlog direktive Člen 13 Države članice, ki mejijo na obalno ali pomorsko območje tretje države, si prizadevajo kar najbolje uskladiti svoje pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij z načrti in strategijami tretje države na zadevnem obalnem območju ali v zadevni morski regiji ali podregiji. Države članice, ki mejijo na obalno ali pomorsko območje tretje države, se v skladu z mednarodnim pomorskim pravom in konvencijami posvetujejo s to državo in si prizadevajo sodelovati in kar najbolje uskladiti svoje pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij z načrti in strategijami tretje države na zadevnem obalnem območju ali v zadevni morski regiji ali podregiji. Sprememba 87 Predlog direktive Člen 14 1.   Vsaka država članica za vsako zadevno obalno območje in morsko regijo ali podregijo imenuje organ ali organe, pristojne za izvajanje te direktive, vključno z zagotavljanjem sodelovanja z drugimi državami, opredeljenega v členu 12, in sodelovanja s tretjimi državami, opredeljenega v členu 13. 1.   Vsaka država članica za vsako zadevno obalno območje in morsko regijo imenuje organ ali organe, pristojne za izvajanje te direktive, vključno z zagotavljanjem sodelovanja z drugimi državami, opredeljenega v členu 12, in sodelovanja s tretjimi državami, opredeljenega v členu 13. 2.   Vsaka država članica predloži Komisiji seznam pristojnih organov skupaj z informacijami, navedenimi v Prilogi I k tej direktivi. 2.   Vsaka država članica predloži Komisiji seznam pristojnih organov skupaj z informacijami, navedenimi v Prilogi I k tej direktivi. 3.   Obenem vsaka država članica Komisiji pošlje seznam svojih pristojnih organov, odgovornih za mednarodna telesa, v katerih sodeluje in ki so pomembna za izvajanje te direktive. 3.   Obenem vsaka država članica Komisiji pošlje seznam svojih pristojnih organov, odgovornih za mednarodna telesa, v katerih sodeluje in ki so pomembna za izvajanje te direktive. 4.   Vsaka država članica obvesti Komisijo o vseh spremembah informacij, zagotovljenih na podlagi odstavka 1, v šestih mesecih od začetka veljavnosti take spremembe. 4.   Vsaka država članica obvesti Komisijo o vseh spremembah informacij, zagotovljenih na podlagi odstavka 1, v šestih mesecih od začetka veljavnosti take spremembe. 4a.  Vsaka država članica lahko v skladu z načelom subsidiarnosti imenuje svoje pristojne organe v skladu z veljavnimi institucionalnimi ravnmi in ravnmi upravljanja. Sprememba 68 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 2 2.  To poročilo vsebuje vsaj informacije o izvajanju členov od 6 do 13. 2.  To poročilo vsebuje vsaj informacije o izvajanju členov od 6 do 13. Kadar je mogoče, bosta vsebina in oblika poročila usklajeni z ustreznimi specifikacijami iz Direktive 2008/56/ES. Sprememba 69 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 3 3.   Komisija predloži poročilo o napredku Evropskemu parlamentu in Svetu, v katerem opiše napredek, dosežen pri izvajanju te direktive. 3.   Komisija predloži poročilo o napredku Evropskemu parlamentu in Svetu, v katerem opiše napredek, dosežen pri izvajanju te direktive, najpozneje eno leto po roku za pripravo pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij. Sprememba 70 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 1 – uvodni del 1.   Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme določbe o: 1.   Komisija lahko brez poseganja v vsebino specifikacij načrtov in strategij z izvedbenimi akti sprejme določbe o: Sprememba 71 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 1 – točka a – uvodni del (a)   operativnih specifikacijah za upravljanje podatkov iz člena 10, če niso bile določene z drugo zakonodajo EU, kot je Direktiva 2007/2/ES ali Direktiva 2008/56/ES, glede (a)   postopkovnih specifikacijah za upravljanje podatkov iz člena 10, če niso bile določene z drugimi pravnimi akti Unije, kot sta Direktiva 2007/2/ES ali Direktiva 2008/56/ES, glede Sprememba 72 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 1 – točka a – alinea 1 izmenjave podatkov ter prekrivanja z obstoječimi postopki upravljanja in zbiranja podatkov ter –  učinkovite izmenjave podatkov ter prekrivanja z obstoječimi sistemi postopkov upravljanja in zbiranja podatkov ter Sprememba 73 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 1 – točka b – uvodni del (b)   operativnih korakih za pripravo pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij ter za poročanje o njih glede: (b)   postopkovnih korakih, ki prispevajo k pripravi pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij ter poročanju o njih glede: Sprememba 74 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 1 – točka b – alinea 3 načinov čezmejnega sodelovanja; –   najučinkovitejših načinov čezmejnega sodelovanja; Sprememba 75 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 1 – točka b – alinea 4 javnega posvetovanja. črtano Sprememba 76 Predlog direktive Člen 17 – odstavek 2 2.   Pri sklicevanju na odstavek 1 se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. 2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Sprememba 77 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 2 2.   Države članice se pri sprejetju ukrepov iz odstavka 1 sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določi vsaka država članica. 2.   Države članice se pri sprejetju ukrepov iz odstavka 1 po začetku veljavnosti te direktive sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določi vsaka država članica. Sprememba 78 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 4 4.   Pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij iz člena 4(1) se pripravijo v 36 mesecih po začetku veljavnosti te direktive. 4.   Pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij iz člena 4(1) se pripravijo v 48 mesecih po začetku veljavnosti te direktive. Sprememba 79 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 5 5.  Poročila iz člena 15(1) se predložijo najpozneje 42 mesecev po začetku veljavnosti te direktive in nato vsakih šest let. 5.  Poročila iz člena 15(1) se predložijo najpozneje 54 mesecev po začetku veljavnosti te direktive in nato vsakih šest let. Sprememba 80 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 6 6.   Poročila o napredku iz člena 15(3) se predložijo najpozneje šest mesecev po datumu iz odstavka 5 in nato vsakih šest let. 6.   Poročila o napredku iz člena 15(3) se predložijo najpozneje šest mesecev po datumu iz odstavka 5 in nato vsaka štiri leta. Sprememba 81 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 6 a (novo) 6a.  Obveznosti prenosa iz te direktive se ne uporabljajo za celinske države članice.

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 57(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A7-0379/2013).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi nekaterih direktiv na področju okolja, kmetijstva, socialne politike in javnega zdravja zaradi spremembe statusa otočja Mayotte v razmerju do Unije (COM(2013)0418 – C7-0176/2013 – 2013/0192(COD))

P7_TA(2013)0589 A7-0399/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2013)0418),

–  ob upoštevanju člena 294(2), člena 43(2), člena 114, člena 153(2), člena 168 in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0176/2013),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju pisma Sveta z dne 10. oktobra 2013(1),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. septembra 2013(2);

–  ob upoštevanju členov 55 in 37 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za regionalni razvoj (A7-0399/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku/svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 12. decembra 2013 z namenom sprejetja Direktive 2013/.../EU Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi nekaterih direktiv na področju okolja, kmetijstva, socialne politike in javnega zdravja zaradi spremembe statusa otočja Mayotte v razmerju do Unije

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 43(2), 114, 153(2), 168 in 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Evropski svet je s Sklepom 2012/419/EU(5) spremenil status otočja Mayotte v razmerju do Evropske unije z učinkom od 1. januarja 2014. Zato od navedenega dne otočje Mayotte ne bo več čezmorsko čezmorska država in ozemlje v smislu člena 198 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ampak bo postalo najbolj oddaljena regija v smislu členov 349 in 355(1) Pogodbe PDEU. Pravo Zaradi spremembe pravnega statusa otočja Mayotte se od 1. januarja 2014 zanj uporablja pravo unije se za otočje Mayotte uporablja od navedenega datuma. Primerno je določiti nekatere posebne ukrepe, ki jih na več številnih področjih upravičujejo posebne strukturne socialne, okoljske in gospodarske razmere na otočju Mayotte in njegov novi status najbolj oddaljene regije. [Sprememba 1]

(2)  Primerno je upoštevati posebne razmere na otočju Mayotte glede stanja okolja, ki zahteva znatne izboljšave, da bi izpolnili okoljske cilje, določene v pravu Unije, za kar je potreben dodaten čas. Posebne ukrepe za postopno izboljšanje okolja bi bilo treba sprejeti v določenih rokih.

(3)  Za izpolnitev zahtev Direktive Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode(6), je treba na otočju Mayotte sprejeti ukrepe, da se za aglomeracije vzpostavijo zbiralni sistemi za zbiranje komunalne odpadne vode. Takšni ukrepi zahtevajo infrastrukturna dela v skladu z ustreznimi upravnimi postopki in postopki načrtovanja ter nadalje zahtevajo vzpostavitev sistemov za merjenje in spremljanje odvajanja mestih odpadnih voda. Zato je treba za izpolnitev teh zahtev Franciji odobriti dovolj časa.

(4)  Na področju kmetijstva, kar zadeva Direktivo Sveta 1999/74/ES z dne 19. julija 1999 o minimalnih standardih za zaščito kokoši nesnic(7), je treba opozoriti, da se reja kokoši nesnic na otočju Mayotte izvaja v neizpopolnjenih sistemih baterijske reje. Glede na gospodarske in socialne omejitve otočja Mayotte in znatne naložbe in pripravljalna dela, ki so potrebna za nadomestitev neizpopolnjenih sistemov baterijske reje z izpopolnjenimi sistemi baterijske reje ali drugimi sistemi, je treba, zaradi kokoši nesnic, ki valijo 1. januarja 2014, odložiti prepoved uporabe neizpopolnjenih sistemov baterijske reje za največ dvanajst mesecev štiri leta od tega datuma. Treba je torej preprečiti zamenjavo kletk v valilnem ciklu kokoši. Da bi preprečili izkrivljanje konkurence, bi bilo treba jajca, ki izvirajo iz obratov z neizpopolnjenimi sistemi baterijske reje, tržiti le na lokalnem trgu otočja Mayotte. Za olajšanje potrebnega nadzora, bi bilo treba jajca, pridelana v neizpopolnjenih sistemih baterijske reje, ustrezno označiti. [Sprememba 2]

(5)  V zvezi z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike(8), pravilno izvajanje navedene Direktive v zvezi z načrti upravljanja povodij zahteva, da Francija sprejme in izvede načrt upravljanja, ki obsega tehnične in upravne ukrepe za zagotovitev dobrega stanja vode ter preprečevanje poslabšanja stanja vseh teles površinske vode. Za sprejetje in izvedbo takšnih ukrepov je treba odobriti zadosti časa.

(6)  V zvezi z direktivo 2006/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS(9), je treba trenutno stanje površinskih voda na otočju Mayotte znatno izboljšati, da bi bile izpolnjene zahteve navedene direktive. Kakovost kopalnih voda je odvisna neposredno od čiščenja komunalne odpadne vode, zahteve iz Direktive 2006/7/ES pa je mogoče izpolniti le postopoma, ko bodo aglomeracije, ki vplivajo na kakovost komunalne odpadne vode, izpolnjevale zahteve Direktive 91/271/EGS. Zato Zaradi posebnih socialnih, okoljskih in gospodarskih razmer je zato je treba na otočju Mayotte kot novi najbolj oddaljeni regiji sprejeti posebne roke, da se Franciji omogoči, da doseže standarde Unije glede kakovosti kopalnih voda na otočju Mayotte. [Sprememba 3]

(7)  Na področju socialne politike je treba obravnavati težave na otočju Mayotte glede uskladitve z Direktivo 2006/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastanejo zaradi fizikalnih dejavnikov (umetnih optičnih sevanj)(10) od 1. januarja 2014. Na otočju Mayotte zaradi tam prevladujočih posebnih socialnih in gospodarskih razmer ni na voljo nobenih tehničnih zmogljivosti za izvajanje ukrepov, potrebnih za uskladitev s to z navedeno direktivo na področju umetnih optičnih sevanj. Zato je primerno, da se Franciji lahko odobri odstopanja odstopanje od nekaterih določb navedene direktive do 31. decembra 2017, pod pogojem, da na otočju Mayotte ni na voljo takšnih struktur ter da to ne posega v splošni načeli varstva in preprečevanja na področju zdravja in varnosti delavcev. [Sprememba 4]

(8)  Da bi zagotovili visoko raven varovanja zdravja in varnosti delavcev pri delu, je treba zagotoviti posvetovanje s socialnimi partnerji, kar se da zmanjšati tveganja, ki izhajajo iz navedenega odstopanja, zadevnim delavcev pa omogočiti okrepljen zdravstveni nadzor. Pomembno je, da je trajanje odstopanja čim krajše. Zato je treba nacionalne ukrepe, ki odstopajo od direktive, pregledati vsako leto in jih umakniti takoj, ko ni več razlogov za njihov obstoj.

(9)  Prenos Direktive 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu(11) zahteva številne prilagoditve za zagotavljanje neprekinjene oskrbe in obveščenosti bolnikov. Zato je primerno, da se Franciji odobri dodatno obdobje 30 mesecev od 1. januarja 2014, da uveljavi določbe, ki so glede otočja Mayotte potrebne za uskladitev s to direktivo.

(10)  Direktive 91/271/EGS, 1999/74/ES, 2000/60/ES, 2006/7/ES, 2006/25/ES in 2011/24/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti, –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 91/271/EGS

Direktiva 91/271/EGS se spremeni:

(1)  Členu 3 se doda naslednji odstavek 1a:"

(2)  Členu 4 se doda naslednji odstavek 1a:"

(3)  Člen 5 se spremeni:

(a)  Doda se naslednji odstavek 2a:"

(3a)  V členu 7 se doda naslednji odstavek:"

„Z odstopanjem od roka, določenega v prvem odstavku, je rok iz prvega odstavka za Mayotte 31. december 2027.“ [Sprememba 10]

(4)  Člen 17 se spremeni:

(a)  V odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:"

„Z odstopanjem od prvega pododstavka Francija za otočje Mayotte določi program za izvajanje te direktive do 30. junija 2014.“

(b)  V odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:"

„Z odstopanjem od prvega pododstavka Francija Komisiji do 31. decembra 2014 pošlje informacije o programu glede otočja Mayotte.“

Člen 2

Sprememba Direktive 1999/74/ES

Členu 5 Direktive 1999/74/ES se doda naslednji odstavek:"

„3. Z odstopanjem od odstavka 2 se lahko na otočju Mayotte lahko kokoši nesnice, ki nesejo 1. januarja 2014 in se vzrejajo na ta datum v kletkah, kot so opredeljene je opredeljeno v tem poglavju, še naprej goji v taki reji do 31. decembra 2014 2017. [Sprememba 11]

Od 1. januarja 2014 se kletke iz tega poglavja ne smejo več izdelovati ali dajati prvič v uporabo na otočju Mayotte.

Jajca, pridobljena v obratih, v katerih se kokoši nesnice vzrejajo v kletkah iz tega poglavja, se lahko tržijo le na lokalnem trgu otočja Mayotte. Ta jajca in njihova embalaža morajo biti jasno označeni s posebno oznako, ki omogoča potrebni nadzor. Jasen opis te posebne oznake se sporoči Komisiji do 1. januarja 2014.“

Člen 3

Spremembe Direktive 2000/60/ES

Direktiva 2000/60/ES se spremeni:

(1)  Člen 4 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:"

„Za otočje Mayotte je rok iz točk (a)(ii), (a)(iii), (b)(ii) in (c) 22. decembra 2021.“

(b)  v odstavku 4 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:"

„Roki iz odstavka 1 se lahko podaljšajo za postopno doseganje ciljev načrta upravljanja voda, pod pogojem, da ne pride do nadaljnjega slabšanja stanja prizadetega vodnega telesa, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: “

(2)  Člen 11 se spremeni:

(a)  v odstavku 7 se doda naslednji pododstavek:"

„Za otočje Mayotte sta roka iz prvega pododstavka 22. december 2015 in 22. december 2018.“

(b)  v odstavku 8 se doda naslednji pododstavek:"

„Za otočje Mayotte je rok iz prvega pododstavka 22. december 2021.“

(3)  Člen 13 se spremeni:

(a)  v odstavku 6 se doda naslednji pododstavek:"

„Za otočje Mayotte je rok iz prvega pododstavka 22. december 2015.“

(b)  v odstavku 7 se doda naslednji pododstavek:"

„Za otočje Mayotte je rok iz prvega pododstavka 22. december 2021.“

Člen 4

Spremembe Direktive 2006/7/ES

Direktiva 2006/7/ES se spremeni:

(1)  Člen 5 se spremeni:

(a)  v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:"

„Za otočje Mayotte je rok iz prvega pododstavka 31. december 2019.“

(b)  v odstavku 3 se doda naslednji pododstavek:"

„Za otočje Mayotte je rok iz prvega pododstavka 31. december 2031.“

(2)  V členu 6(1) se doda naslednji pododstavek:"

„Za otočje Mayotte je rok iz prvega pododstavka 30. junij 2015.“

(3)  V členu 13(2) se doda naslednji pododstavek:"

„Za otočje Mayotte je rok iz prvega pododstavka 30. junij 2014.“

Člen 5

Sprememba Direktive 2006/25/ES

V Direktivi 2006/25/ES se doda člen 14a:"

„Člen 14a

1.  Francija lahko brez poseganja v splošni načeli varstva in preprečevanja na področju zdravja in varnosti delavcev do 31. decembra 2017 na otočju Mayotte odstopa od uporabe določb za uskladitev s to direktivo, če takšna uporaba zahteva posebne tehnične zmogljivosti in če na otočju Mayotte ni na voljo takih zmogljivosti.

Prvi pododstavek se ne uporablja za obveznosti iz člena 5(1) te direktive ter za tiste določbe te direktive, ki odražajo splošna načela iz Direktive 89/391/EGS.

2.  Glede vseh odstopanj od te direktive zaradi uporabe ukrepov, ki obstajajo 1. januarja 2014 ali zaradi sprejetja novih ukrepov, se je treba predhodno posvetovati s socialnimi partnerji v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso. Takšna odstopanja se uporabijo pod pogoji, ki ob upoštevanju posebnih prevladujočih okoliščin na otočju Mayotte, zagotavljajo, da se posledična tveganja za delavce zmanjšajo na minimum in da se za delavce omogoči okrepljen zdravstveni nadzor.

3.  Nacionalni ukrepi, ki odstopajo od direktive, se pregledajo vsako leto po posvetovanju s socialnimi partnerji in se umaknejo takoj, ko ni več razlogov za njihov obstoj.“

Člen 6

Sprememba Direktive 2011/24/ES

Členu 21 Direktive 2011/24/EU se doda naslednji odstavek 3:"

„3. Z odstopanjem od prvega stavka odstavka 1 Francija do 30. junija 2016 za otočje Mayotte sprejme zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo.“

Člen 7

Prenos

1.  Francija sprejme in objavi zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo

(a)  za odstavke 1, 2 in 3 člena 1 do 31. decembra 2018;

(b)  za odstavek 4 člena 1 do datumov iz točk (a) in (b) Direktive;

(c)  za člen 2 do 1. januarja 2014;

(d)  za odstavek 1 člena 3 do 31. decembra 2018;

(e)  za odstavka 2 in 3 člena 3 do datumov iz Direktive;

(f)  za točko (a) odstavka 1 člena 4 do 31. decembra 2018;

(g)  za točko (b) odstavka 1 člena 4 do 30. junija 2021;

(h)  za odstavka 2 in 4 člena 3 do datumov iz Direktive;

(i)  za člen 5 do 1. januarja 2014, razen če Francija ne izkoristi možnosti iz tega člena;

(j)  za člen 6 do datuma iz Direktive.

Francija nemudoma Komisiji pošlje besedilo teh predpisov.

Francija se pri sprejetju teh predpisov v njih sklicuje na to direktivo ali pa sklic nanjo navede ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določi Francija.

2.  Francija predloži Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014. [Sprememba 12]

Člen 9

Naslovnik

Ta direktiva je naslovljena na Francosko republiko.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) Točka 4 zapisnika z dne 21. oktobra 2013 (P7_PV(2013)10-21). (2) UL C 341, 21.11.2013, str. 97. (3) UL C 341, 21.11.2013, str. 97. (4) Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013. (5) UL L 204, 31.7.2012, str. 131. (6) UL L 135, 30.5.1991, str. 1. (7) UL L 203, 3.8.1999, str. 53. (8) UL L 327, 22.12.2000, str. 1. (9) UL L 64, 4.3.2006, str. 37. (10) UL L 114, 27.4.2006, str. 38. (11) UL L 88, 4.4.2011, str. 45.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi aktivnosti Unije za evropske prestolnice kulture za leta od 2020 do 2033 (COM(2012)0407 – C7-0198/2012 – 2012/0199(COD))

P7_TA(2013)0590 A7-0226/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0407),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 167(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0198/2012),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora regij z dne 15. februarja 2012(1) in 30. novembra 2012(2),

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A7-0226/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 12. decembra 2013 z namenom sprejetja Sklepa št. …/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi aktivnosti Unije za evropske prestolnice kulture za leta od 2020 do 2033 in o razveljavitvi Sklepa št. 1622/2006/ES
[Sprememba 84(3)]

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prve alinee člena 167(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenj Odbora regij(4),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Cilj Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je vse tesnejša zveza med narodi Evrope in med drugim daje Uniji nalogo, da prispeva k razcvetu kultur držav članic in pri tem upošteva njihovo nacionalno in regionalno raznolikost ter hkrati poudarja skupno kulturno dediščino. Unija pri tem po potrebi podpira in dopolnjuje aktivnost držav članic, da bi izboljšala poznavanje ter razširjanje kulture in zgodovine evropskih narodov.

(2)  Sporočilo Komisije ▌o evropski agendi za kulturo v svetu globalizacije ▌, ki jo je Svet podprl v resoluciji z dne 16. novembra 2007(6), Evropski parlament pa v svoji resoluciji z dne 10. aprila 2008(7), določa cilje za prihodnje dejavnosti Unije na področju kulture. Te dejavnosti morajo spodbujati kulturno raznolikost in medkulturni dialog. Uveljavljati morajo tudi kulturo, ki spodbuja ustvarjalnost, v okviru strategije rasti in delovnih mest, pa tudi njeno bistveno vlogo v mednarodnih odnosih Unije.

(2a)  Konvencija Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki je stopila v veljavo dne 18. marca 2007 in katere podpisnica je tudi Unija, je namenjena varovanju in spodbujanju kulturne raznolikosti, pospeševanju medkulturnosti in osveščanju o vrednosti kulturne raznolikosti na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni.

(3)  Sklep št. 1622/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta(8) ▌je vzpostavil aktivnost Skupnosti za dogodek Evropske prestolnice kulture v letih 2007 do 2019.

(4)  Ocenjevanje evropskih prestolnic kulture pa tudi javno posvetovanje o prihodnji aktivnosti po letu 2019 razkriva, da prestolnice postajajo vedno bolj ena najambicioznejših kulturnih pobud v Evropi, pa tudi ena tistih, ki jih evropski državljani najbolj cenijo.

(5)  Prvotna cilja evropskih prestolnic kulture sta bila poudariti bogastvo in raznovrstnost evropskih kultur in značilnosti, ki jih delijo, ter spodbujati večjo medsebojno razumevanje med evropskimi državljani; poleg tega so mesta s tem nazivom postopoma dodajala tudi novo razsežnost z uporabo učinka vzvoda naziva za spodbujanje splošnejšega razvoja mesta v skladu z njegovimi strategijami in prednostnimi nalogami.

(6)  Cilji aktivnosti evropskih prestolnic kulture so povsem v skladu s cilji programa Ustvarjalna Evropa, uvedenega z Uredbo (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(9), ki varujejo, razvijajo in spodbujajo evropsko kulturno in jezikovno raznolikost, spodbujajo evropsko kulturno dediščino ter krepijo konkurenčnost evropskega kulturnega in ustvarjalnega sektorja, zlasti v avdiovizualnem sektorju, s ciljem podpore pametne, trajnostne in vključujoče rasti. Cilji prav tako pomagajo krepiti občutek pripadnosti skupnemu kulturnemu prostoru, spodbujajo medkulturni dialog in vzajemno razumevanje.

(6a)   Za dosego teh ciljev je pomembno, da skušajo mesta s tem nazivom razviti vezi med svojimi kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji na eni strani ter sektorji, kot so izobraževanje, raziskave, okolje, urbani razvoj ali kulturni turizem, na drugi strani. Izkušnje iz preteklosti zlasti kažejo možnosti, da evropske prestolnice kulture delujejo kot katalizatorji lokalnega razvoja in kulturnega turizma, kot je poudarjeno v sporočilu Komisije z dne 30. junija 2010 z naslovom Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike, ki sta ga podprla tudi Svet v sklepih z dne 12. oktobra 2010(10) in Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 27. septembra 2011(11).

(6b)   Za mesta s tem nazivom je tudi pomembno, da skušajo spodbujati socialno vključevanje in enake možnosti ter da naredijo vse, kar je v njihovih možnostih, za čim večjo vključitev vseh komponent civilne družbe pri pripravi in izvajanju kulturnega programa ter da posebno pozornost namenijo marginaliziranim in prikrajšanim skupinam.

(7)  Ocenjevanje in javno posvetovanje sta prepričljivo pokazala, da imajo lahko evropske prestolnice kulture številne ugodne učinke, če so skrbno načrtovane ▌. Ostajajo predvsem kulturni dogodek, ki pa ▌lahko prinese tudi znatne družbene in gospodarske učinke, še zlasti kadar je dogodek del dolgoročne razvojne strategije zadevnega mesta, ki je osredotočena na kulturo.

(8)  Aktivnosti v zvezi z evropsko prestolnico kulture so tudi velik izziv. Izvajanje celoletnega programa kulturnih dejavnosti je zahtevno in nekatere evropske prestolnice kulture so bile pri izkoriščanju možnosti uspešnejše kakor druge. Zato je treba aktivnost okrepiti, da bi to pomagalo vsem mestom kar najbolje izkoristiti naziv.

(9)  Naziv evropskih prestolnic kulture bi moral biti rezerviran za mesta, ne glede na njihovo velikost, da pa bi ta mesta dosegla širše občinstvo in povečala učinek, naj imajo še naprej možnost, da vključijo svoja okoliška območja.

(10)  Dodelitev naziva evropske prestolnice kulture naj še naprej temelji na kulturnem programu, pripravljenem posebej za ▌ evropsko prestolnico kulture, in naj ima močno evropsko razsežnost. Program bi moral biti tudi del dolgoročne strategije in trajnostno vplivati na razvoj lokalnega gospodarskega, kulturnega in družbenega okolja.

(11)  Dvostopenjski izbirni postopek, ki temelji na kronološkem seznamu držav članic in ga izvaja ▌ izbirni svet neodvisnih strokovnjakov (v nadaljevanju: izbirni svet), se je izkazal kot pošten in pregleden. Mestom je omogočil, da izboljšajo vloge v času od predizbora do končne izbirne faze na podlagi nasvetov, prejetih od strokovnjakov iz izbirnega sveta, in zagotovil pravično razporeditev evropskih prestolnic kulture po vseh državah članicah. Da se ohrani kontinuiteta aktivnosti in se ne izgubijo izkušnje in znanje, do česar bi prišlo, če bi se hkrati zamenjali vsi člani izbirnega sveta, bi bilo treba njihovo zamenjavo opraviti postopoma.

(11a)  Nacionalno strokovno znanje bi bilo treba zagotoviti tako, da bi države članice lahko imenovale do dva strokovnjaka v izbirni svet, odgovoren za izbor in spremljanje mest.

(12)  Izbirna merila bi morala biti bolj izrecna, da bodo mesta, ki kandidirajo, dobila boljše napotke v zvezi s cilji in zahtevami, ki jih morajo izpolnjevati, da bi dobila naziv evropske prestolnice kulture. Izbirna merila bi tudi morala biti lažje merljiva, da bodo pomagala izbirnemu svetu ▌ pri izboru in spremljanju mest. V zvezi s tem bi se bilo treba osredotočiti na načrte mest kandidatov, ki zagotavljajo trajnostne učinke in so vključeni v dolgoročno strategijo kulturne politike, ki ima lahko trajnostni kulturni, gospodarski in družbeni vpliv.

(13)  Faza priprave v času od imenovanja mesta do leta naziva je bistvenega pomena za uspeh evropske prestolnice kulture. Med zainteresiranimi stranmi obstaja široko soglasje, da so bili spremljajoči ukrepi, uvedeni s Sklepom št. 1622/2006/ES, za mesta izredno uspešni. Te ukrepe bi bilo treba še bolj razviti, zlasti s pogostejšimi sestanki za spremljanje in obiski mest s strani članov izbirnega sveta in s še močnejšo izmenjavo izkušenj med nekdanjimi, sedanjimi in prihodnjimi evropskimi prestolnicami kulture, pa tudi mesti, ki kandidirajo. Imenovana mesta bi lahko tudi razvila vezi z drugimi evropskimi prestolnicami kulture.

(14)  Nagrada Melina Mercouri je pridobila veliko simbolično vrednost, ki daleč presega dejanski znesek nagrade, ki ga lahko dodeli Komisija. A da bi zagotovili, da bodo imenovana mesta izpolnjevala svoje zaveze, bi morali biti pogoji za izplačilo nagrade strožji in izrecnejši.

(14a)  Mesta kandidati bi morala tudi raziskati možnosti za morebitno finančno pomoč iz programov in skladov Unije.

(15)  Pomembno je, da zadevna mesta v vsem svojem komunikacijskem gradivu jasno povedo, da so evropske prestolnice kulture aktivnost Unije.

(16)  Komisija s svojimi ocenami rezultatov nekdanjih evropskih prestolnic kulture ne more zagotoviti primarnih podatkov o vplivu naziva in njene ocene temeljijo na podatkih, ki se zberejo na lokalni ravni. Zato bi morali biti ključni igralci v procesu ocenjevanja mesta sama in vzpostaviti bi morala učinkovite mehanizme merjenja.

(17)  Pretekle izkušnje ▌so med drugim pokazale, da lahko udeležba držav kandidatk s poudarjanjem skupnih vidikov evropske kulture pripomore k temu, da jih približa Uniji. Zato bi bilo treba sodelovanje pri evropskih prestolnicah kulture po letu 2019 spet odpreti za države kandidatke in potencialne kandidatke.

(17a)  Vendar bi lahko zaradi enakosti z mesti držav članic vsako mesto v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah v obdobju med letoma 2020 in 2033 sodelovalo le na enem natečaju. Poleg tega bi bilo treba vsaki državi kandidatki ali potencialni kandidatki prav tako zaradi enakosti z državami članicami dovoliti, da nosi naziv samo enkrat v obdobju od leta 2020 do leta 2033. Zato mesta v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah, ki so že dobila naziv v obdobju, na katerega se nanaša ta sklep, ne bi smela sodelovati v kasnejših natečajih za isto obdobje.

(18)  Da bi se zagotovili enotni pogoji izvajanja tega sklepa in zlasti določbe v zvezi z imenovanjem evropskih prestolnic kulture, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila.

(19)  Sklep št. 1622/2006/ES bi bilo treba razveljaviti in nadomestiti s tem sklepom. Njegove določbe pa bi se morale še naprej uporabljati za vse evropske prestolnice do leta 2019, ki so že bile imenovane ali so v postopku imenovanja.

(20)  Ker ciljev tega sklepa, predvsem ohranjati in spodbujati raznovrstnost kultur v Evropi, poudarjati njihove skupne značilnosti ter spodbujati prispevek kulture k dolgoročnemu razvoju mest, zlasti zaradi potrebe po skupnih, jasnih in preglednih merilih ter postopkih za izbor in spremljanje evropskih prestolnic kulture, pa tudi po močni koordinaciji med državami članicami, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsežnosti in pričakovanih učinkov aktivnosti lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom proporcionalnosti, kot ga določa navedeni člen, ta sklep ne presega tega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Vzpostavitev

▌Vzpostavlja se aktivnost Unije z nazivom evropske prestolnice kulture (v nadaljnjem besedilu: aktivnost) za leta od 2020 do 2033.

Člen 2

Cilji

1.  Splošni cilji aktivnosti so:

(a)  ohranjati in spodbujati raznovrstnost kultur v Evropi in poudarjati njihove skupne značilnosti ter povečati občutek državljanov, da pripadajo skupnemu kulturnemu prostoru;

(b)  spodbujati prispevek kulture k dolgoročnemu razvoju mest v skladu z njihovimi strategijami in prednostnimi nalogami.

2.  Posebni cilji aktivnosti so:

(a)  povečati obseg, raznovrstnost in evropsko razsežnost kulturne ponudbe mest, vključno z nadnacionalnim sodelovanjem;

(b)  razširiti dostop do kulture in sodelovanje v njej;

(c)  okrepiti zmogljivosti kulturnega področja in njegove povezave z drugimi področji;

(d)  povečati mednarodni profil mest s pomočjo kulture.

Člen 3

Dostop do aktivnosti

-1. Natečaj za evropsko prestolnico kulture je na voljo samo mestom, ta pa lahko vključijo svoja okoliška območja.

-1a. Število evropskih prestolnic kulture v danem letu (v nadaljnjem besedilu: leto naziva) je največ tri.

Imenovanje se vsako leto nanaša na največ eno mesto v vsaki od dveh držav članic, ki sta navedeni na koledarju iz Priloge (v nadaljnjem besedilu: koledar), in v zadevnih letih na eno mesto iz države kandidatke in potencialne kandidatke ali na eno mesto iz države, ki pristopi k Uniji pod pogoji iz odstavka 3a.

1.  Mesta v državah članicah so upravičena do imenovanja za evropsko prestolnico kulture za eno leto v skladu s koledarjem.

▌

▌

3.  ▌Mesta v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah, ki na dan objave razpisa za oddajo vlog iz člena 10 sodelujejo v programu Ustvarjalna Evropa ali v poznejših programih Unije, ki podpirajo kulturo, imajo možnost, da se prijavijo za naziv evropske prestolnice kulture za eno leto v okviru javnega natečaja, ki se organizira vsako tretje leto ▌v skladu s koledarjem ▌.

Mestom v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah je v obdobju med letoma 2020 do 2033 dovoljeno sodelovati samo na enem natečaju.

Poleg tega je vsaki državi kandidatki ali potencialni državi kandidatki dovoljeno, da gosti dogodek samo enkrat v obdobju od 2020 do 2033.

3a.  Države, ki pristopijo k Uniji po sprejetju tega sklepa, vendar pred 31. decembrom 2026, so upravičene do pridobitve naziva evropska prestolnica kulture v skladu s pravili in postopki, veljavnimi za države članice, sedem let po pristopu. Koledar se ustrezno posodobi. Države, ki pristopijo k Uniji po 31. decembru 2026, niso upravičene do sodelovanja v aktivnosti evropskih prestolnic kulture kot države članice.

V letih, ko so po koledarju že določene tri evropske prestolnice kulture, so mesta v državah, ki pristopijo k Uniji, upravičena do pridobitve naziva evropska prestolnica kulture v naslednjem prostem letu v koledarju in po vrstnem redu pristopa.

Če je mesto iz države, ki pristopa k Uniji, že prej sodelovalo v natečaju za države kandidatke in potencialne kandidatke, ne more sodelovati v nobenem kasnejšem natečaju za države članice. Kadar je mesto države pristopnice v obdobju od leta 2020 do leta 2033 v skladu z odstavkom 3 imenovano za evropsko prestolnico kulture, ta država po svojem pristopu v okviru te aktivnosti ni upravičena do imenovanja še enega mesta za evropsko prestolnico kulture.

Če bo več kot ena država pristopila k Uniji na isti datum in ni soglasja o vrstnem redu udeležbe v aktivnosti med temi državami, Svet opravi žreb.

Člen 4

Vloge

▌

2.  Komisija pripravi skupen obrazec za vlogo (v nadaljnjem besedilu: obrazec za vlogo) na podlagi meril iz člena 5, ki ga uporabijo vsa mesta, ki kandidirajo. Če mesto vključi svoje okoliško območje, se vloga odda v imenu mesta.

3.  Vsaka vloga temelji na kulturnem programu z močno evropsko razsežnostjo. Kulturni program traja eno leto in je pripravljen posebej za naziv evropske prestolnice kulture v skladu z merili iz člena 5. ▌

Člen 5

Merila

Merila za ocenjevanje vlog (v nadaljnjem besedilu: merila) so razdeljena v šest kategorij: „prispevek k dolgoročni strategiji, ▌„evropska razsežnost, „kulturna in umetniška vsebina‟, „zmogljivost za izvedbo, „doseg in „upravljanje.

1.  Glede „prispevka k dolgoročni strategiji se upoštevajo naslednji dejavniki:

(a)  dejstvo, da je kulturna strategija za ▌mesto v veljavi v času prijave, kar vključuje aktivnost in načrte evropskih prestolnic kulture za podporo kulturnim dejavnostim po letu naziva;

(b)  načrti za okrepitev zmogljivosti kulturnega in ustvarjalnega področja, vključno z razvijanjem dolgoročnih povezav med kulturnim, gospodarskim in družbenim področjem v zadevnem mestu;

▌

(d)  predvideni dolgoročni kulturni, družbeni in gospodarski vpliv, vključno z urbanim razvojem, ki bi ga imel naziv za mesto;

(e)  načrti za spremljanje in ocenjevanje učinka naziva na mesto in za razširjanje rezultatov ocenjevanja.

▌

4.  Glede „evropske razsežnosti“ se ocenijo naslednji dejavniki:

(a)  obseg in kakovost dejavnosti, ki spodbujajo kulturno raznovrstnost Evrope, medkulturni dialog in večje medsebojno razumevanje med evropskimi državljani;

(b)  obseg in kakovost dejavnosti, ki poudarjajo skupne vidike evropskih kultur, dediščine in zgodovine, pa tudi evropsko povezovanje in aktualne evropske teme;

(c)  obseg in kakovost dejavnosti, ki so značilne za evropske umetnike, sodelovanje z izvajalci ali mesti v različnih državah, vključno z drugimi evropskimi prestolnicami kulture, če je primerno, in nadnacionalno partnerstvo;

(d)  strategija za pritegnitev interesa širšega evropskega in mednarodnega občinstva.

4a.  Glede „kulturne in umetniške vsebine“ se ocenijo naslednji dejavniki:

(a)  jasna in skladna umetniška vizija in strategija za kulturni program leta;

(b)  vključitev lokalnih umetnikov in kulturnih organizacij v zasnovo in izvedbo kulturnega programa;

(c)  obseg in raznovrstnost predlaganih dejavnosti ter njihova splošna umetniška kakovosti;

(d)  zmogljivost za kombiniranje kulturne dediščine in tradicionalnih umetniških oblik z novimi, inovativnimi in eksperimentalnimi kulturnimi izrazi.

4b.  Glede „zmogljivosti za izvedbo“ mesta, ki kandidirajo, dokažejo, da:

(a)  ima prijava široko politično podporo in trajnostno finančno zavezanost lokalnih, regionalnih in nacionalnih organov;

(b)  mesto ima ali bo imelo ustrezno in delujočo infrastrukturo za gostitev naziva.

5.  Glede „dosega“ se ocenijo naslednji dejavniki:

(a)  vključitev lokalnega prebivalstva in civilne družbe v pripravo prijave in izvedbe evropske prestolnice kulture;

(b)  oblikovanje novih in trajnostnih priložnosti za najrazličnejše državljane, da se udeležijo kulturnih dejavnosti ali sodelujejo v njih, zlasti mladi, prostovoljci ter odrinjeni in prikrajšani, vključno z manjšinami. Posebno pozornost je treba ▌dati tudi dostopnosti teh dejavnosti za invalide in starejše;

(c)  celotna strategija za razvoj občinstva in zlasti povezava z izobraževanjem in udeležbo šol.

6.  Glede „upravljanja“ se ocenijo naslednji dejavniki:

(a)  izvedljivost strategije za zbiranje sredstev in predlaganega proračuna, kar vključuje načrte za iskanje možnosti za morebitno uporabo finančne pomoči iz programov in skladov Unije. Ta proračun pokriva pripravljalno fazo, samo leto naziva, ocenjevanje in predpise glede dejavnosti s trajnostnimi učinki ter načrte za ukrepanje v nepredvidljivih razmerah;

(b)  predvidena struktura upravljanja in ▌izvedbe evropske prestolnice kulture, ki vključuje zagotovitev ustreznega sodelovanja med lokalnimi oblastmi in izvedbeno strukturo, vključno z umetniško ekipo;

(c)  postopek za imenovanje direktorja in umetniškega direktorja ter njuno področje delovanja;

(d)  tržna in komunikacijska strategija, ki je celovita in poudarja, da so evropske prestolnice kulture aktivnost Unije;

(da)  obstoj strukture izvedbe, osebje katere ima ustrezno znanje in izkušnje za načrtovanje, upravljanje in izvedbo kulturnega programa za leto naziva.

Člen 6

Strokovni izbirni svet

1.   ▌ Izbirni svet neodvisnih strokovnjakov (v nadaljnjem besedilu: ▌ izbirni svet) se ustanovi za izvajanje postopkov izbora in spremljanja.

1a.  Izbirni svet je sestavljen iz 10 strokovnjakov, ki jih institucije in organi Unije imenujejo v skladu z odstavkom 2 (v nadaljnjem besedilu: evropski strokovnjaki).

Poleg tega je zadevna država članica za izbor in spremljanje mest iz države članice upravičena do imenovanja največ dveh strokovnjakov v skladu z lastnimi postopki in po posvetovanju s Komisijo (v nadaljnjem besedilu: nacionalni strokovnjaki).

2.   ▌

Komisija po organiziranem razpisu predlaga skupino potencialnih evropskih strokovnjakov.

Evropski parlament, Svet in Komisija potem izberejo tri strokovnjake, vse iz te skupine, in jih imenujejo v skladu s svojimi zadevnimi postopki. Odbor regij izbere enega strokovnjaka iz skupine in ga imenuje v skladu s svojimi postopki.

Pri izboru evropskih strokovnjakov si vse institucije in organi Unije prizadevajo, da se v izbirnem svetu kompetence dopolnjujejo ter da sta zagotovljena uravnotežena geografska porazdeljenost in zastopanost spolov.

▌

2a.   Vsi strokovnjaki so državljani Unije. So neodvisni in imajo veliko izkušenj ter strokovnega znanja na področju kulture, kulturnega razvoja mest ali organizacije evropske prestolnice kulture ali mednarodnih kulturnih dogodkov podobnega obsega in ravni. Strokovnjaki so pripravljeni sodelovati v izbirnem svetu ustrezno število delovnih dni na leto.

Izbirni svet imenuje svojega predsednika.

3.  Evropski strokovnjaki so imenovani za obdobje treh let.

Ne glede na prvi pododstavek, kar zadeva ustanovitev prvega izbirnega sveta, ▌Evropski parlament imenuje svoje strokovnjake za tri leta, Svet za eno leto, Komisija za dve leti in Odbor regij za eno leto ▌.

4.   Vsi strokovnjaki ▌izbirnega sveta dajo izjavo o vsakem dejanskem ali potencialnem navzkrižju interesov v zvezi s posameznim mestom, ki kandidira. V primeru take izjave strokovnjaka ali če se pojavi navzkrižje interesa ta strokovnjak odstopi, zadevna institucija ali organ Unije ali država članica pa ga zamenja za preostanek mandata v skladu z ustreznim postopkom.

5.  Komisija vsa poročila izbirnega sveta objavi na svojem spletišču.

Člen 7

Oddaja vlog v državah članicah

1.  Vsaka država članica je odgovorna za organizacijo natečaja med svojimi mesti v skladu s koledarjem ▌.

2.  Države članice objavijo razpis za oddajo vlog vsaj šest let pred ▌letom naziva.

Ne glede na to države članice, ki so upravičene do imenovanja evropske prestolnice kulture v letu 2020, objavijo razpis čim prej po …(12).

Vsak razpis za oddajo vlog, namenjen mestom, ki kandidirajo za naziv, vsebuje ▌obrazec za vlogo ▌.

Mesta kandidati lahko predložijo vloge v okviru vsakega od teh razpisov ne prej kot 10 mesecev po njegovi objavi.

3.  Zadevne države članice vloge uradno sporočijo Komisiji.

Člen 8

Predizbor v državah članicah

1.  Vsaka zadevna država članica skliče predizborni sestanek ▌izbirnega sveta z mesti kandidati vsaj pet let pred ▌letom naziva.

2.  ▌Izbirni svet po oceni vlog v skladu z merili ▌določi seznam mest kandidatov v ožjem izboru▌ in predloži poročilo o predizboru glede na vse vloge, pri čemer med drugim predloži priporočila mestom kandidatom z ožjega seznama ▌.

3.  ▌Izbirni svet predloži svoje poročilo o predizboru zadevnim državam članicam in Komisiji. Vsaka zadevna država članica uradno potrdi ožji izbor, ki temelji na poročilu izbirnega sveta.

Člen 9

Izbor v državah članicah

1.  Mesta kandidati, ki so v ožjem izboru, dopolnijo in spremenijo svoje vloge, da bi upoštevala merila in priporočila iz poročila o predizboru, ter jih predložijo zadevnim državam članicam, ki jih nato posredujejo Komisiji.

2.  Vsaka zadevna država članica skliče sestanek ▌izbirnega sveta za končni izbor z mesti kandidati v ožjem izboru najpozneje devet mesecev po predizbornem sestanku.

Zadevne države članice lahko po potrebi po posvetovanju s Komisijo podaljšajo ta rok za razumno obdobje.

3.  ▌Izbirni svet oceni dopolnjene in spremenjene vloge.

4.  ▌Izbirni svet izda poročilo o izboru vlog skupaj s priporočilom za imenovanje enega mesta v zadevni državi članici za evropsko prestolnico kulture. A če nobeno mesto, ki kandidira, ne izpolnjuje vseh meril, lahko ▌izbirni svet priporoči, da se naziva v tistem letu ne bi smelo podeliti.

Poročilo o izboru vsebuje tudi priporočila ▌zadevnemu mestu v zvezi z napredkom, ki ga je treba doseči do leta naziva.

Izbirni svet predloži svoje poročilo o izboru zadevni državi članici in Komisiji. ▌

Člen 10

Predizbor in izbor v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah

1.  Komisija je odgovorna za organizacijo natečaja med mesti v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah.

2.  Komisija objavi v Uradnem listu Evropske unije razpis za oddajo vlog vsaj šest let pred ▌letom naziva. ▌

Vsakemu razpisu za oddajo vlog, namenjenemu mestom, ki kandidirajo za naziv, se priloži obrazec za vlogo. Rok za predložitev vlog v okviru vsakega od teh razpisov je ne prej kot 10 mesecev po njegovi objavi.

▌

4.  ▌Izbirni svet opravi predizbor mest vsaj pet let pred ▌letom naziva na podlagi ▌obrazcev za vlogo ▌. Z mesti, ki kandidirajo, ni organiziran sestanek.

▌Izbirni svet po oceni vlog v skladu z merili ▌določi seznam mest kandidatov v ožjem izboru▌ in predloži poročilo o predizboru glede na vse vloge, pri čemer med drugim predloži priporočila mestom kandidatom z ožjega seznama ▌. Izbirni svet predloži svoje poročilo o predizboru Komisiji ▌.

5.  Mesta kandidati, ki so v ožjem izboru, dopolnijo in spremenijo svoje vloge, da bi upoštevala merila in priporočila iz poročila o predizboru, in jih predložijo Komisiji.

Komisija skliče sestanek ▌izbirnega sveta za končni izbor z mesti v ožjem izboru najpozneje devet mesecev po predizbornem sestanku. Komisija lahko po potrebi podaljša ta rok za razumno obdobje.

▌Izbirni svet oceni dopolnjene in spremenjene vloge.

▌Izbirni svet izda poročilo o izboru vlog mest kandidatov z ožjega seznama s priporočilom za imenovanje za evropsko prestolnico kulture največ enega mesta v eni državi kandidatki ali potencialni kandidatki.

A če nobeno mesto, ki kandidira, ne izpolnjuje vseh meril, lahko ▌izbirni svet priporoči, da se naziva v tistem letu ne bi smelo podeliti.

Poročilo o izboru vsebuje tudi priporočila zadevnemu mestu v zvezi z napredkom, ki ga je treba doseči do leta naziva.

Izbirni svet predloži svoje poročilo o izboru Komisiji ▌.

Člen 11

Imenovanje

Komisija z izvedbenimi akti uradno imenuje evropske prestolnice kulture ob ustreznem upoštevanju priporočil ▌ izbirnega sveta. Komisija obvesti Evropski parlament, Svet in Odbor regij o imenovanju.

Člen 12

Sodelovanje med imenovanimi mesti

Mesta, imenovana za isto leto, si prizadevajo, da bi razvila povezave med svojimi kulturnimi programi, sodelovanje pa se lahko obravnava v okviru postopka spremljanja iz člena 13.

Člen 13

Spremljanje

1.  ▌ Izbirni svet spremlja pripravo evropskih prestolnic kulture in zagotavlja mestom podporo in usmerjanje od njihovega imenovanja do začetka leta naziva.

2.  V ta namen Komisija skliče tri sestanke, ki se jih morajo udeležiti izbirni svet in imenovana mesta: prvi sestanek je tri leta pred letom naziva, drugi sestanek je 18 mesecev pred letom naziva in tretji sestanek je dva meseca pred letom naziva. Država članica ali zadevna država kandidatka oziroma potencialna kandidatka lahko za te sestanke imenuje opazovalca.

Ta mesta šest tednov pred vsakim od teh sestankov izdajo Komisiji poročila o napredku.

Na sestankih ▌ izbirni svet pregleda stanje priprav in poda nasvete glede pomoči mestom pri pripravi kakovostnega kulturnega programa in učinkovite strategije. Izbirni svet posebno pozornost posveti priporočilom, ki so podana v poročilu o izboru in predhodnih poročilih o spremljanju.

3.  ▌ Izbirni svet po vsakem sestanku izda poročilo o stanju priprav in vseh ukrepih, ki jih je treba sprejeti.

Izbirni svet predloži svoje poročilo o spremljanju Komisiji, mestom ter državam članicam ali zadevnim državam. ▌

4.  Poleg sestankov za spremljanje lahko Komisija vedno, ko je treba, organizira tudi obiske ▌izbirnega sveta v imenovanih mestih.

Člen 14

Nagrada

1.  ▌Komisija lahko imenovanim mestom dodeli denarno nagrado v čast Melini Mercouri (v nadaljnjem besedilu: nagrada), če so za to zagotovljena sredstva v večletnem finančnem okviru.

Pravni in finančni vidiki te nagrade se obravnavajo v okviru zadevnih programov Unije, ki podpirajo kulturo.

2.  ▌Nagrada se izplača najpozneje do konca marca v letu naziva, pod pogojem, da zadevno mesto izpolnjuje zaveze, dane na stopnji prijave, da izpolnjuje merila in upošteva priporočila▌ iz poročil o izboru in o spremljanju.

Zaveze, dane v stopnji prijave, se štejejo za izpolnjene s strani imenovanega mesta, če v času od stopnje prijave do leta naziva niso bile narejene večje spremembe programa in strategije, zlasti če:

(a)  je proračun ostal na ravni, ki omogoča izvedbo kakovostnega kulturnega programa v skladu s prijavo in merili;

(b)  je bila neodvisnost umetniške ekipe ustrezno spoštovana;

(c)  je evropska razsežnost v končni različici kulturnega programa ostala dovolj močna;

(d)  tržna in komunikacijska strategija ter komunikacijsko gradivo, ki ga uporabi imenovano mesto, jasno izraža, da so evropske prestolnice kulture aktivnost Unije;

(e)  so sprejeti načrti za spremljanje in ocenjevanje učinka naziva na zadevno mesto.

Člen 15

Praktične rešitve

Komisija predvsem:

(a)  zagotovi celovito usklajenost aktivnosti;

(b)  zagotovi usklajevanje med državami članicami in ▌izbirnim svetom;

(c)  glede na cilje in merila vzpostavi smernice v pomoč pri postopkih izbora in spremljanja v tesnem sodelovanju z ▌izbirnim svetom;

(d)  zagotovi tehnično podporo ▌izbirnemu svetu;

(e)  javno objavi vse ustrezne informacije in prispeva k prepoznavnosti aktivnosti na evropski in mednarodni ravni;

(f)  spodbuja izmenjavo izkušenj in dobrih praks med nekdanjimi, sedanjimi in prihodnjimi evropskimi prestolnicami kulture, pa tudi mesti, ki kandidirajo, ter spodbuja večje širjenje ocenjevalnih poročil o mestih in pridobljenih izkušenj.

Člen 16

Ocenjevanje

1.  Za ocenjevanje rezultatov vsake evropske prestolnice kulture je odgovorno zadevno mesto.

Komisija vzpostavi skupne smernice in kazalnike za mesta na podlagi ciljev in meril ▌, da bi zagotovila usklajen pristop k postopku ocenjevanja.

Mesta pripravijo svoja poročila o ocenjevanju in jih pošljejo Komisiji ▌ do 31. decembra v letu, ki sledi letu naziva. Komisija ta poročila objavi na svojem spletišču.

2.  Poleg ocenjevanja s strani mest Komisija zagotovi tudi, da se redno izvajajo zunanja in neodvisna ocenjevanja rezultatov aktivnosti. ▌

Zunanje in neodvisno ocenjevanje vključuje umestitev vseh nekdanjih evropskih prestolnic kulture v evropski kontekst, da bi lahko primerjali in pridobili koristne izkušnje za prihodnje evropske prestolnice kulture, pa tudi vsa evropska mesta. Ocena zajema tudi aktivnost ▌v celoti, zlasti učinkovitost strategij, uporabljenih za udejanjenje aktivnosti, in njene učinke ▌,ter preveri možnosti, kako bi jo lahko izboljšali.

Komisija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Odboru regij naslednja poročila, ki temeljijo na teh ocenah, in jih po potrebi spremljajo ustrezni predlogi:

(a)  prvo vmesno poročilo ▌do 31. decembra 2024;

(b)  drugo vmesno poročilo ▌do 31. decembra 2029;

(c)  naknadno poročilo ▌ do 31. decembra 2034.

Člen 17

Razveljavitev in prehodne določbe

Sklep št. 1622/2006/ES se s tem razveljavi. Vendar se še naprej uporablja v primeru mest, ki so že bila imenovana ali so v postopku imenovanja za evropske prestolnice kulture za leta od 2012 do 2019.

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V ▌…,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

Koledar

(1) UL C 113, 18.4.2012, str. 17. (2) UL C 17, 19.1.2013, str. 97. (3) Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani. (4) UL C 113, 18.4.2012, str. 17 in UL L 17, 19.1.2013, str. 97. (5) Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013. (6) UL C 287, 29.11.2007, str. 1. (7) UL C 247 E, 15.10.2009, str. 32. (8) Sklep št. 1622/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o vzpostavitvi aktivnosti Skupnosti za dogodek Evropske prestolnice kulture za leta 2007 do 2019 (UL L 304, 3.11.2006, str. 1). (9) Uredba (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) in razveljavitvi sklepov št. 1718/2006/ES, št. 1855/2006/ES in št. 1041/2009/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 221). (10) 14944/10. (11) UL C 56 E, 26.2.2013, str. 41. (12) Datum začetka veljavnosti tega sklepa.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi nekaterih uredb na področju ribištva in zdravja živali zaradi spremembe statusa otočja Mayotte v razmerju do Unije (COM(2013)0417 – C7-0175/2013 – 2013/0191(COD))

P7_TA(2013)0591 A7-0425/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0417),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 43(2) in 168(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0175/2013),

–  ob upoštevanju člena 349 in člena 355 (1) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju pisma Sveta z dne 10. oktobra 2013(1),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. septembra 2013(2),

–  ob upoštevanju členov 55 in 37 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo in mnenja Odbora za regionalni razvoj (A7-0425/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 12. decembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi nekaterih uredb na področju ribištva in zdravja živali zaradi spremembe statusa otočja Mayotte v razmerju do Unije

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 43(2), in 168(4)(b) in 349 Pogodbe, [Sprememba 1]

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Evropski Svet svet je s Sklepom 2012/419/EU(5) spremenil status otočja Mayotte v razmerju do Unije z učinkom od 1. januarja 2014. Zato od tega dne otočje Mayotte ne bo več čezmorsko ozemlje in bo postalo najbolj oddaljena regija v smislu členov 349 in 355(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Pravo Unije se za otočje Mayotte uporablja Glede na to spremembo pravnega položaja otočja Mayotte se bo zanj od 1. januarja 2014 uporabljalo pravo Unije. Zaradi posebnih strukturnih, socialnih in gospodarskih razmer na otočju Mayotte, ki jih še otežujejo dejavniki, kot so oddaljenost, otoška lega, majhnost, težavna topografija in podnebje, je primerno določiti nekatere posebne ukrepe na več področjih. [Sprememba 2]

(2)  Na področju ribištva in zdravja živali je treba spremeniti naslednje uredbe.

(3)  V zvezi z Uredbo Sveta (ES) št. 850/98 z dne 30. marca 1998 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov(6), je treba vode okoli otočja Mayotte vključiti v področje uporabe te uredbe, ter prepovedati uporabo zapornih plavaric pri lovu na jate tunov ali tunom podobnih rib znotraj območja 24 navtičnih milj od temeljnih črt otočja, da bi ohranili jate velikih rib selivk v bližini otočja Mayotte. [Sprememba, ki ne zadeva vseh jezikov]

(4)  V zvezi z Uredbo Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva(7), bi uporaba pravil o označevanju ribiških proizvodov glede na zelo razdrobljene in slabo razvite sisteme trženja na otočju Mayotte trgovcem na drobno povzročila breme, ki je nesorazmerno glede na informacijo, ki bo s tem posredovana potrošniku. Zato je primerno, da se določi začasno odstopanje od pravil o označevanju ribiških proizvodov, ki so v ponudbi na otočju Mayotte za prodajo na drobno končnemu potrošniku.

(5)  V zvezi z Uredbo Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike(8), bi bilo treba uvesti posebne ukrepe glede registra flote in ureditve dostopa.

(6)  Prvič, velik del flote, ki pluje pod francosko zastavo in opravlja dejavnost iz francoskega departmaja Mayotte, sestavljajo plovila, ki so krajša od 9 10 metrov, so razpršena okrog otočja, nimajo določenega posebnega mesta iztovarjanja in jih je še treba identificirati, izmeriti in opremiti z minimalnimi varnostnimi orodji, da bi se lahko vključila v register ribiških plovil Unije; posledično Francija ne bo mogla dokončati tega registra do 31. decembra 2016 2020. Francija bi kljub temu morala vzpostaviti začasni register flote, ki bi zagotavljal minimalno identifikacijo plovil tega segmenta, da bi se preprečilo širjenje neprijavljenih ribiških plovil. [Sprememba 4]

(7)  Drugič, za zaščito občutljivih ekoloških in bioloških razmer v vodah okoli otočja Mayotte in ohranjanje njegovega lokalnega gospodarstva, je treba ob upoštevanju strukturnih, socialnih in gospodarskih razmer, nekatere ribolovne dejavnosti v teh vodah omejiti na plovila, registrirana v pristaniščih tega otočja. [Sprememba 5]

(8)  V zvezi z Uredbo Sveta (ES) št. 639/2004 z dne 30. marca 2004 o upravljanju ribiških flot, registriranih v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti(9), glede otočja Mayotte obstaja posebna značilnost, da ni bil določen noben cilj v okviru Uredbe (ES) št. 2371/2002, ki bi se nanašal na Večletni usmerjevalni program za obdobje 1997–2002. Z vidika ohranjanja ribolovnih virov je primerno, da se ribolovne zmogljivost flot omejijo na sedanje ravni, zlasti za segment velikih plovil z velikimi ribolovnimi zmogljivostmi. Vendar je zaradi sedanjih posebnih socialnih in gospodarskih razmer na otočju Mayotte primerno, da se za manjša plovila – glede na dejstvo, da je Francija Komisiji za tune v Indijskem oceanu (IOTC) predložila razvojni načrt, ki kaže pričakovan razvoj flote na otočju Mayotte in glede katerega nobena od pogodbenic IOTC, vključno z Unijo, ni ugovarjala – upoštevajo cilji navedenega načrta kot referenčne ravni za zmogljivost flote, registrirane v pristaniščih otočja Mayotte, in da se Franciji dovoli, da poveča svojo floto v skladu s cilji razvojnega načrta. [Sprememba 6]

(9)  V zvezi z Uredbo (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002(10), je treba opozoriti, da otočje Mayotte nima industrijskih zmogljivosti za predelavo stranskih živalskih proizvodov. Zato je primerno, da se Franciji odobri petletno obdobje za vzpostavitev infrastrukture, potrebne za identifikacijo, upravljanje, prevoz, obdelavo živalskih stranskih proizvodov na otočju Mayotte in razpolaganje z njim v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009.

(10)  V zvezi z Uredbo Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnost za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006(11), je očitno, da Francija ne bo zmogla izpolniti obveznosti nadzora Unije za segment flote „Mayotte. Pelagične in pridnene vrste. Dolžina < 9 m 10 m“ do datuma, ko Mayotte postane najbolj oddaljena regija. Plovila iz tega segmenta, razpršena okrog otočja, nimajo opredeljenega posebnega mesta iztovarjanja in jih je še treba identificirati. Poleg tega je treba usposobiti ribiče in nadzornike ter vzpostaviti ustrezno upravno in fizično infrastrukturo. Zato je treba omogočiti začasno odstopanje od nekaterih pravil v zvezi z nadzorom ribiških plovil in njihovih značilnosti, dejavnosti na morju, njihovega ribolovnega orodja in ulova na vseh stopnjah – od plovila do trga – za ta segment flote. Vendar, da bi dosegli vsaj nekaj najpomembnejših ciljev Uredbe (ES) št. 1224/2009, bi Francija morala vzpostaviti nacionalni nadzorni sistem, ki bi omogočal nadzor in spremljanje dejavnosti tega segmenta flote ter izpolnjevanje mednarodnih obveznosti poročanja Unije. [Sprememba 7]

(11)  Uredbe (ES) št. 850/98, (ES) št. 104/2000, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 639/2004, (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1224/2009 bi bilo treba zato ustrezno spremeniti.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (ES) št. 850/98

Uredba (ES) št. 850/98 se spremeni:

(1)  V členu 2(1) se točka (h) nadomesti z naslednjim:"

„(h) Regija 8:

Vse vode ob obalah francoskih departmajev Reunion in Mayotte, ki spadajo pod suverenost ali jurisdikcijo Francije.“;

(1a)  V členu 2 se doda naslednji odstavek:"

„3a. Naravni morski park otočja Mayotte“ pomeni vso izključno ekonomsko cono Mayotte (68 381 km2). Park se na kopnem razteza do vrha bibavičnega pasu, ki označuje mejo javnega morskega območja.“ [Sprememba 8]

(2)  Za členom 34 se vstavi naslednji člen:"

„Člen 34a

Omejitve ribolovnih dejavnosti v coni 24 milj okrog otočja Mayotte

Plovilom je prepovedana uporaba vsakršnih zapornih plavaric pri lovu na jate tunov ali tunom podobnih rib znotraj območja 24 navtičnih milj od obal otočja Mayotte, merjeno od temeljnih črt, od katerih se merijo teritorialne vode.[Sprememba, ki ne zadeva vseh jezikov]

Ribolov s kopičenjem naprav za združevanje rib (FAD) in z velikimi morskimi sesalci in morskimi psi kitovci (naravne FAD) je prepovedan na celotnem območju naravnega morskega parka otočja Mayotte.“ [Sprememba 10]

Člen 2

Sprememba Uredbe (ES) št. 104/2000

V člen 4 Uredbe (EU) št. 104/2000 se za odstavkom 3 vstavi naslednji odstavek:"

„3a. Do 16. 31. decembra 2016 2021, se odstavki 1, 2 in 3 ne uporabljajo za proizvode, ki so v ponudbi na otočju Mayotte za prodajo na drobno končnemu potrošniku.“ [Sprememba 11]

Člen 3

Spremembe Uredbe (ES) št. 2371/2002

Uredba (ES) št. 2371/2002 se spremeni:

(1)  Členu 15 se dodata naslednja odstavka:"

„5. Z odstopanjem od odstavka 1 je Francija do 31. decembra 2016 2021 izvzeta iz obveznosti, da v svoj register ribiških plovil Unije vključi tista plovila, ki so krajša od 9 10 metrov celotne dolžine in opravljajo dejavnost z otočja Mayotte. [Sprememba 12]

6.  Francija do 31. decembra 2016 2021 vodi začasni register ribiških plovil, ki so krajša od 9 10 metrov celotne dolžine in opravljajo dejavnost z otočja Mayotte. V tem registru je za vsako plovilo navedeno vsaj njegovo ime, celotna dolžina in identifikacijska koda.“ [Sprememba 13]

(2)  Za členom 18 se vstavi naslednji člen:"

„Člen 18a

Mayotte

Z odstopanjem od člena 17 lahko Francija v vodah do 100 navtičnih milj od temeljnih črt otočja Mayotte omeji ribolov in v celotnem naravnem morskem parku Mayotte sprejme ohranjevalne ukrepe, za katere meni, da so potrebni za ohranjanje naravnih virov, zaščitenih z zakonodajo, s katero je bil naravni morski park ustanovljen, tudi ukrepe za omejitev ribolova na ribiška plovila, registrirana v pristaniščih otočja Mayotte, bodisi v registru plovil Unije ali v začasnem registru iz člena 15(6), razen za plovila Unije, ki so že dve leti pred 1. januarjem 2014 lovila v teh vodah najmanj 40 dni, če ne presegajo ribolovnega napora, ki se tradicionalno izvaja.“ [Sprememba 14]

Člen 4

Sprememba Uredbe (ES) št. 639/2004

V Uredbi (ES) št. 639/2004 se za členom 1 doda naslednji člen:"

„Člen 1a

Flota otočja Mayotte

1.  Z odstopanjem od člena 1(1)(a) se za referenčne ravni zmogljivosti za ribiška plovila, registrirana v pristaniščih otočja Mayotte, bodisi v registru plovil Unije ali v začasnem registru iz člena 15(6) Uredbe (ES) št. 2371/2002, upoštevajo zmogljivosti te flote na dan 31. decembra 2013.

Za ribiška plovila, ki so dolga od 8 do 12 metrov celotne dolžine in uporabljajo parangale, ter ribiška plovila, ki so krajša od 9 10 metrov celotne dolžine, je referenčna raven tista zmogljivost, ki je določena v razvojnem načrtu, ki ga je Francija 7. januarja 2011 predložila Komisiji za tune v Indijskem oceanu. [Sprememba 15]

2.  Z odstopanjem od člena 13 Uredbe (ES) št. 2371/2002 se Franciji dovoli uvedba novih zmogljivosti v segmentih flote, opredeljenih za ribiška plovila, ki merijo od 8 do 12 metrov celotne dolžine in uporabljajo parangale, ter ribiška plovila, ki so krajša od 9 10 metrov celotne dolžine, brez umika enakovredne zmogljivosti.“ [Sprememba 16]

Člen 5

Sprememba Uredbe (ES) št. 1069/2009

V Uredbi (ES) št. 1069/2009 se člen 56 nadomesti z naslednjim:"

„Člen 56

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 4. marca 2011.

Člen 4 se za otočje Mayotte uporablja od 1. januarja 2019 2021. Živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi, ustvarjeni na otočju Mayotte pred 1. januarjem 2019 2021, se prodajo v skladu s členom 19(1)(b). [Sprememba 17]

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.“

Člen 6

Sprememba Uredbe (ES) št. 1224/2009

V Uredbi (ES) št. 1224/2009 se za členom 2 doda naslednji člen:"

„Člen 2a

Uporaba nadzornega sistema Skupnosti za nekatere segmente flote s francoskega čezmorskega departmaja najbolj oddaljene regije Mayotte

1.  Do 31. decembra 2016 2021 se členi 5(3), 6, 8, 41, 56, 58 do 62, 66, 68 in 109 ne uporabljajo za Francijo v zvezi z ribiškimi plovili, ki so krajša od 9 10 metrov celotne dolžine in opravljajo ribolovne dejavnosti z otočja Mayotte. [Sprememba 19]

2.  Francija do 1. januarja 2014 2015 vzpostavi nacionalni nadzorni sistem za ribiška plovila, ki so krajša od 9 10 metrov celotne dolžine in opravljajo dejavnost z otočja Mayotte. Ta sistem mora izpolnjevati naslednje zahteve: [Sprememba 20]

3.  Francija do 30. septembra 2014 2015 Komisiji predloži akcijski načrt z ukrepi, ki jih je treba sprejeti za zagotovitev popolnega izvajanja Uredbe (ES) št. 1224/2009 od 1. januarja 2017 2018 glede ribiških plovil, ki so krajša od 9 10 metrov celotne dolžine in opravljajo dejavnost iz francoskega departmaja najbolj oddaljene regije Mayotte. Akcijski načrt je predmet dialoga med Francijo in Komisijo. Francija sprejme vse potrebne ukrepe za izvedbo tega akcijskega načrta.“ [Sprememba 21]

Člen 7

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije 1. januarja 2014. [Sprememba 22]

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) Točka 4 zapisnika z dne 21. oktobra 2013 (P7_PV(2013)10-21). (2) UL C 341, 21.11.2013, str. 97. (3) UL C 341, 21.11.2013, str. 97. (4) Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013. (5) UL L 204, 31.7.2012, str. 131. (6) UL L 125, 27.4.1998, str. 1. (7) UL L 17, 21.1.2000, str. 22. (8) UL L 320, 5.12.2001, str. 7. (9) UL L 102, 7.4.2004, str. 9. (10) UL L 300, 14.11.2009, str. 1. (11) UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 30. oktobra 2013 o spremembi Prilog I, II in IV k Uredbi (EU) št. 978/2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov (C(2013)07167 – 2013/2929(DEA))

P7_TA(2013)0592 B7-0547/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2013)07167),

–  ob upoštevanju pisma Komisije z dne 25. novembra 2013, v katerem le-ta poziva Parlament, naj izjavi, da ne bo nasprotoval delegirani uredbi,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za mednarodno trgovino predsedniku konference predsednikov odborov z dne 2. decembra 2013,

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008(1), zlasti členov 3(2), 5(3) in 17(2),

–  ob upoštevanju člena 87a(6) Poslovnika,

A.  ker je Komisija poudarila, da je bistvenega pomena, da Parlament sprejme sklep pred 16. decembrom 2013, saj mora biti delegirana uredba objavljena pred 1. januarjem 2014, da se omogoči pravočasna obnovitev dostopa Mjanmara/Burme do sheme splošnih tarifnih preferencialov in vključitev Južnega Sudana vanjo;

1.  izjavlja, da ne bo nasprotoval delegirani uredbi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 303, 31.10.2012, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013 o pozivu k merljivim in zavezujočim obvezam proti davčni utaji in izogibanju davkom v EU (2013/2963(RSP))

P7_TA(2013)0593 B7-0552/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. decembra 2012 o akcijskem načrtu za okrepljeni boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam (COM(2012)0722),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 6. decembra 2012 o agresivnem davčnem načrtovanju(1),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 6. decembra 2012 glede ukrepov, namenjenih spodbujanju tretjih držav k uporabi minimalnih standardov dobrega upravljanja v davčnih zadevah(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. junija 2012 o konkretnih ukrepih za krepitev boja proti davčnim utajam in izmikanju davkom, vključno v zvezi s tretjimi državami (COM(2012)0351),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. maja 2013 o boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in davčnim oazam(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. aprila 2012 o pozivu h konkretnim ukrepom za boj proti davčnim goljufijam in utajam(4),

–  ob upoštevanju sklepov zasedanja Sveta za ekonomske in finančne zadeve in njegovega poročila Evropskemu svetu z dne 22. junija 2012 o davčnih vprašanjih,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za ekonomske in finančne zadeve z dne 14. maja 2013 o davčnih utajah in davčnih goljufijah,

–  ob upoštevanju izjave voditeljev skupine držav G20 po vrhunskem srečanju 5. in 6. septembra 2013 v Sankt Peterburgu,

–  ob upoštevanju sporočila po srečanju finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank skupine držav G20 15. in 16. februarja 2013 v Moskvi,

–  ob upoštevanju poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj iz leta 2013 o zniževanju osnove in preusmerjanju dobička,

–  ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker naj bi imela EU zaradi davčnih goljufij in utaj ter izmikanja plačilu davkov vsako leto predvidoma bilijon EUR izgub, proti temu pa se ne ukrepa učinkovito;

B.  ker so davčne goljufije in utaje nezakonite dejavnosti utaje davčnih obveznosti, medtem ko je izmikanje plačilu davkov zakonito izkoriščanje davčnega sistema za zmanjšanje davčnih obveznostih ali izmikanje le-tem, to pa včasih privede do agresivnega davčnega načrtovanja, kar je neprimerno izkoriščanje tehničnih značilnosti davčnega sistema ali neusklajenosti med dvema ali več davčnimi sistemi za zmanjšanje davčne obveznosti;

C.  ker se bo izmikanje plačilu davkov preprečilo samo s harmonizacijo davčne osnove med državami članicami;

D.  ker bi države članice z morebitnimi prihodki lažje uravnotežile svoje proračune in bi lahko več finančnih sredstev namenile spodbujanju naložb, rasti in zaposlovanja, ki so poglavitni socialno-ekonomski dejavniki v strategiji trajnostnega izhoda EU iz krize;

E.  ker obseg davčnih utaj in izmikanja plačilu davkov zmanjšuje zaupanje državljanov ter njihovo prepričanje v poštenost in verodostojnost javne uprave in davčnih sistemov;

F.  ker so se enostranski nacionalni ukrepi pogosto izkazali za neučinkovite in nezadostne, tako da je potreben usklajen in večrazsežnostni pristop na podlagi konkretnih strategij in ciljev na nacionalni, evropski in mednarodni ravni;

G.  ker se je treba v okviru fiskalne konsolidacije potruditi in javne proračune konsolidirati na strani prihodkov in odhodkov; ker je za finančno stabilnost in konkurenčnost na nacionalni ravni in ravni EU bistvena ustrezna uravnoteženost med davčnimi osnovami in davčnimi stopnjami;

1.  pozdravlja dejstvo, da sta Komisija in Svet pripravljena obravnavati vprašanje davčne vrzeli v Evropi, med drugim tako, da pozornost namenjata boju proti davčnim goljufijam in izmikanju plačilu davkov in davčnim utajam ter agresivnemu davčnemu načrtovanju;

2.  pozdravlja nedavne predloge Komisije o razširitvi samodejne izmenjave informacij, boju proti goljufijam na področju DDV in spremembi direktive o matičnih in odvisnih družbah za zmanjšanje izmikanja plačilu davkov v Evropi z odpravo pravnih vrzeli, ki so jih nekatere družbe izkoristile za to, da jim ni bilo treba plačati pravičnega deleža fiskalnih prispevkov;

3.  opozarja na svoj nujni poziv državam članicam, naj se zavežejo k ambicioznemu, a realističnemu cilju, da bi davčno vrzel do leta 2020 vsaj prepolovili;

4.  vztraja, da lahko v sedanjem obdobju okrevanja po krizi s konkretnimi cilji in dejansko zavezanostjo boju proti davčnim utajam zmanjšamo davčno vrzel in tako z izterjavo dolgovanih davčnih obveznosti ustvarimo nujno potrebne višje davčne prihodke;

5.  poziva Komisijo, naj opravi študijo o možnih kazalnikih, ki bodo podlaga za zmanjševanje davčnih goljufij in utaj ter izmikanja plačilu davkov, ter naj po potrebi določi standardiziran sklop kazalnikov za ocenjevanje davčnih utaj in izmikanje plačilu davkov;

6.  poziva Komisijo, naj uvede sklop konkretnih ciljev za zmanjševanje davčne vrzeli na evropski in nacionalni ravni, pri čemer naj bo glavni cilj zmanjšanje davčne vrzeli do leta 2020;

7.  predlaga, naj se ti cilji po potrebi vključijo v strategijo Evropa 2020, in poziva Komisijo, naj preuči, ali bi jim lahko v okviru evropskega semestra namenili jasno vlogo;

8.  poziva Komisijo, naj v zvezi s tem tudi preuči, ali bi lahko nacionalne programe reform in programe za stabilnost in konvergenco razširili ter vanje vključili te cilje in ukrepe, tako da bi dosegli nujno zmanjšanje davčne vrzeli;

9.  poudarja, da je nujno treba delovati bolj usklajeno in da bi skupni zagon za zmanjšanje davčne vrzeli podkrepil zaveze Sveta za boj proti davčnim utajam in izmikanju plačilu davkov;

10.  poziva Komisijo, naj letno poroča Parlamentu in Svetu o napredku na ravni EU in na svetovni ravni v boju proti davčnim goljufijam in utajam ter agresivnemu davčnemu načrtovanju in naj na svoji spletni strani objavlja konkretne primere najboljše prakse na tem področju;

11.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

(1) UL L 338, 12.12.2012, str. 41. (2) UL L 338, 12.12.2012, str. 37. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0205. (4) UL C 258 E, 7.9.2013, str. 53.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013 o napredku, doseženem pri izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov (2013/2924(RSP))

P7_TA(2013)0594 B7-0555/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2, 3 in 6 Pogodbe o Evropski uniji in členov 8, 9 in 10 ter člena 19(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listine), zlasti njenega člena 21,

–  ob upoštevanju Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije iz leta 1965, Konvencije o odpravi vseh vrst diskriminacije žensk iz leta 1979, Konvencije Organizacije združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 in Deklaracije Organizacije združenih narodov o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih ali jezikovnih manjšin iz leta 1992,

–  ob upoštevanju ustrezne sodne prakse Sodišča EU in Evropskega sodišča za človekove pravice,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost,

–  ob upoštevanju Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2006 o položaju romskih žensk v Evropski uniji(1),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/JHA o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije v skladu s kazenskim pravom (Okvirni sklep o rasizmu in ksenofobiji),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2010 o položaju Romov in svobodi gibanja v Evropski uniji(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 o strategiji EU o vključevanju Romov(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. junija 2013 o socialnih stanovanjih v Evropski uniji(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2013 o okrepitvi boja proti rasizmu, ksenofobiji in kaznivim dejanjem iz sovraštva(5),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. aprila 2011 o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 (COM(2011)0173) in sklepov Evropskega sveta z dne 24. junija 2011,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. maja 2012 z naslovom Nacionalne strategije vključevanja Romov: prvi korak pri izvajanju okvira EU (COM(2012)0226),

–  ob upoštevanju sporočila Komisija z dne 3 2012 o napredku pri izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov (COM(2013)0454),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za priporočilo Sveta z dne 26. junija 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah (COM(2013)0460),

–  ob upoštevanju svoje študije iz januarja 2011o ukrepih za izboljšanje razmer državljanov EU romskega porekla v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju raziskave Agencije Evropske unije za temeljne pravice, predstavljene maja 2012, z naslovom Položaj Romov v 11 državah članicah EU,

–  ob upoštevanju predstavitve o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov, ki je bila 18. septembra 2013 v Evropskem parlamentu,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 4. septembra 2013 o neenakostih na področju zdravja v Evropski uniji (SWD(2013)0328),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2013 o vplivu krize na dostop ranljivih skupin do oskrbe(6),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 20. februarja 2013 o vlaganju v zdravje (SWD(2013)0043),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2011 o zmanjšanju neenakosti na področju zdravja v EU(7),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. oktobra 2009 z naslovom Solidarnost na področju zdravja: zmanjšanje neenakosti na področju zdravstva v EU (COM(2009)0567),

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o napredku, doseženem pri izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov (O-000117/2013 – B7–0528/2013)

–  ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker Evropska unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic;

B.  ker so Romi po vsej Evropi diskriminirani in sta njihova družbenoekonomski položaj in stanje na področju človekovih pravic pogosto slabša kot pri neromski populaciji v primerljivih razmerah;

C.  ker so nedavni dogodki v državah članicah EU, nasilje proti Romom, pomanjkanje ustrezne politike vključevanja, uporaba pristranske protiromske retorike, strukturna in sistemska diskriminacija, jasne kršitve Evropske konvencije o človekovih pravicah in Listine EU o temeljnih pravicah ter pomanjkljiva preiskovanje in sodni pregon v primerih kršitev temeljnih pravic pokazali, da je protiromstvo v EU še vedno zelo prisotno ter da se je treba proti njemu boriti bolj intenzivno na vseh ravneh;

D.  ker sta revščina in družbena izključenost številnih Romov dosegla kritično raven, na kateri so življenjske možnosti romskih družin omejene, in pri mladih Romih povzročata tveganje, da zelo mladi zapadejo v revščino;

E.  ker negativni odnos neromskega prebivalstva do Romov in odprta diskriminacija prispevata k izključenosti Romov;

F.  ker vse večja izključenost Romov ovira rast in povečuje primanjkljaj v javnih proračunih;

G.  ker se zaradi družbenih neenakosti in regionalnih razlik zmanjšuje kakovost življenja podeželskih skupnosti; ker slabo upravljanje urbanističnega razvoja prispeva k mestni revščini in jo povečuje;

H.  ker sporočilo Komisije iz leta 2013 o napredku pri izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov prikazuje, da države članice niso veliko napredovale pri izvrševanju nacionalnih strategih vključevanja Romov in tudi ne pri vzpostavljanju strukturnih pogojev za učinkovito izvrševanje teh strategij;

I.  ker je notranja delovna skupina, ki jo je leta 2010 ustanovila Komisija, preučila uporabo sredstev EU za vključevanje Romov v 18 državah in ugotovila, da države članice ne porabljajo sredstev EU ustrezno ter da kljub temu, da lahko sredstva EU veliko prispevajo k vključevanju Romov, ozka grla na nacionalni, regionalni in lokalni ravni preprečujejo, da bi dejansko spodbudila učinkovito družbeno in gospodarsko vključevanje Romov;

J.  ker sta v večini držav članic legitimna zastopanost Romov in vključenost ustreznih organizacij civilne družbe v načrtovanje, izvrševanje in spremljanje nacionalnih strategij še vedno nezadostna;

K.  ker je vključitev lokalnih in regionalnih oblasti v razvoj, izvrševanje, spremljanje, ocenjevanje in pregledovanje politike o Romih ključno za učinkovito izvrševanje nacionalnih strategij vključevanja Romov, glede na to, da predstavljajo raven upravljanja, ki je v praksi najbolj odgovorna za vključevanje Romov, vendar jih države članice ne vključujejo v veliki meri;

L.  ker bi morala dodelitev namenskih finančnih sredstev spremljati prava politična volja držav članic, saj je to absolutni predpogoj za uspeh izvrševanja strategij, in ker imajo le nekatere države članice celostni pristop do dodeljevanja sredstev EU in nacionalnih sredstev, medtem ko v drugih državah članicah izvrševanje nacionalne strategije zamuja zaradi nezadostne uporabe sredstev EU, zlasti ob pomanjkanju konkretnih ukrepov;

M.  ker še vedno ni jasno, kolikšen je skupni znesek evropskih sredstev, namenjen izrecno vključevanju romskega prebivalstva; ker je zato bistvenega pomena, da Komisija še naprej spremlja, kako države članice porabljajo sredstva EU, in pridobi jamstva o ustrezni uporabi teh sredstev;

N.  ker sta dobro spremljanje ter sistematsko in dosledno ocenjevanje rezultatov ukrepov za vključevanje Romov ključna dejavnika za učinkovito izvrševanje nacionalne strategije vključevanja Romov in ker je manj kot polovica držav članic predvidela mehanizem za redno poročanje in ocenjevanje;

O.  ker je okvir EU predvidel vzpostavitev nacionalnih kontaktnih točk za vključevanje Romov v vseh državah članicah ter je v njem poudarjeno, da bi morale biti v celoti pristojne za učinkovito uskladitev vključevanja Romov na vseh političnih področjih;

P.  ker bi države članice morale sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da Romi niso diskriminirani ter da se njihove človekove pravice, kakor so zapisane v Listini in Evropski konvenciji o človekovih pravicah, pa tudi v zakonodaji EU, spoštujejo, zaščitijo in spodbujajo;

Q.  ker so Romi žrtve diskriminacije in družbene izključenosti ter bi bilo treba posebno pozornost nameniti mladoletnikom in ženskam v romskih skupnostih, zlasti kar zadeva njihove temeljne pravice, vključno s pravico do izobrazbe in telesne celovitosti, pa tudi prepovedjo suženjstva in prisilnega dela, ki so zapisani v členih 3 in 5 Listine o temeljnih pravicah;

R.  ker učinkovit boj zoper protiromske predsodke in negativen odnos zahteva močne kampanje za ozaveščanje javnosti, pobude, ki spodbujajo medkulturni dialog in sodelovanje, in prizadevanje za večinsko podporo vključitvi Romov;

S.  ker bi morali Romi, ki so državljani Evropske unije, v celoti uživati pravice in izvrševati dolžnosti, povezane z evropskim državljanstvom;

1.  močno obsoja diskriminacijo in rasizem nad Romi in obžaluje, da temeljne pravice Romov v Evropski uniji niso vedno dosledno upoštevane; poziva Komisijo in države članice, naj se borijo proti diskriminaciji in zagotovijo, da se bodo ustrezne direktive EU, kot sta direktivi 2000/43/ES in 2012/29/EU(8) pravilno prenesle in izvajale;

2.  poziva Komisijo, naj vzpostavi učinkovit vseevropski mehanizem spremljanja temeljnih pravic Romov, protiromskih incidentov in zločinov iz sovraštva proti Romom, in naj odločno ukrepa – po potrebi tudi s postopki za ugotavljanje kršitev – v primeru kršitev temeljnih pravic Romov v državah članicah, zlasti kršitev dostopa do ekonomskih in socialnih pravic in njihovega uveljavljanja, pravice do prostega gibanja in prebivanja, pravice dostopa do zdravstvenega varstva in izobraževanja, pravice do enake obravnave in nediskriminacije (vključno z večplastno diskriminacijo), pravice do varstva osebnih podatkov in prepovedi registrov, ki bi temeljili na narodnostni in rasni pripadnosti;

3.  pozdravlja pobudo Komisije za vzpostavitev spletnega orodja, ki bi lokalnim organom pomagalo razumeti in uveljavljati pravico državljanov EU do prostega gibanja; obsoja pa vse poskuse nezakonitega omejevanja pravice do prostega gibanja Romov in poziva države članice, naj končajo nezakonite izgone;

4.  obsoja vse oblike protiromstva in zlasti sovražni govor v javnosti in v političnem diskurzu; poziva države članice, naj obnovijo svojo zavezanost boju proti protiromstvu in priznajo njegovo vlogo pri spodkopavanju uspešne uveljavitve nacionalnih strategij vključevanja Romov; poziva vse strani, naj se vzdržijo protiromskih izjav, ki spodbujajo sovraštvo;

5.  poziva države članice, naj raziščejo in končajo etnično profiliranje, policijske zlorabe in druge kršitve človekovih pravic Romov, zagotovijo, da bodo kazniva dejanja zaradi predsodkov kaznovana, evidentirana in učinkovito preiskana ter da bodo žrtve deležne ustrezne pomoči in zaščite ter ustanovijo posebne programe usposabljanja za policiste in druge javne uslužbence, ki delajo z romskimi skupnostmi;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj obravnavajo vprašanje pomanjkljive registracije rojstev in izdajanja rojstnih listov za Rome, k prebivajo v EU;

7.  poziva države članice, naj se učinkovito odzovejo na izključevanje Romov, tako da ukrepe v svojih nacionalnih strategijah vključevanja Romov izvedejo s konkretnimi cilji, roki in dodeljenimi sredstvi; poziva Komisijo in države članice, naj romske predstavnike in civilno družbo aktivno vključijo v pripravo politike, njeno upravljanje, izvajanje, nadzor in vrednotenje glede nacionalne strategije vključevanja Romov in projektov, ki zadevajo njihove skupnosti, in sicer z vzpostavitvijo mehanizmov za reden in pregleden dialog v skladu z načeli evropskega kodeksa ravnanja pri partnerstvu; poziva države članice, naj v svojih nacionalnih strategijah vključevanja Romov natančno opredelijo, kako nameravajo okrepiti vlogo Romov ter jih vključiti v proces; poziva Komisijo, naj podpre prizadevanja držav članic, tako da romske predstavnike ozavešča o priložnostih, ki jih nudijo nacionalne strategije vključevanja Romov, ter jih spodbuja k bolj dejavni vlogi v procesu vključevanja;

8.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo zadostna sredstva za izgradnjo močne romske civilne družbe, ki bo imela zmogljivosti, znanje in strokovno znanje za spremljanje in vrednotenje;

9.  poziva Komisijo, naj okrepi sedanja prizadevanja za sodelovanje z državami članicami, lokalnimi skupnostmi in drugimi ustreznimi akterji, da bi zagotovila učinkovito sporočanje o izvedbi nacionalnih strategij in o koristih vključevanja Romov v družbo, naj spodbuja medkulturni dialog in kampanje ozaveščanja, ki si prizadevajo odpraviti predsodke do Romov in negativen odnos s spremembo načina razmišljanja, ter pospešuje pobude, ki imajo večinsko podporo za ukrepe vključevanja Romov;

10.  poziva Komisijo in države članice, naj v nacionalnih strategijah vključevanja Romov izpostavijo vidik spolov ter v proces izvajanja in nadzora nacionalnih strategij vključevanja Romov vključijo romske ženske ter tudi romsko mladino;

11.  poziva države članice, naj v pregledovanje, upravljanje, izvajanje in spremljanje nacionalnih strategij vključijo lokalne in regionalne organe, ter jim pomagajo in jih podpirajo pri ukrepih, ki jih morajo sprejeti za uresničitev vključevanja Romov v vse štiri stebre nacionalnih strategij vključevanja Romov ter pri izvajanju ukrepov proti diskriminaciji;

12.  poziva države članice, naj s pomočjo Agencije za temeljne pravice, Programa Združenih narodov za razvoj in Svetovne banke pripravijo razčlenjene podatke o družbeno-ekonomskem položaju Romov, ravni diskriminacije, ki jo Romi doživljajo zaradi etničnega porekla, ter o zločinih iz sovraštva proti njim, ob doslednem spoštovanju standardov varstva podatkov in pravice do zasebnosti, ter naj v sodelovanju s Komisijo razvijejo osnovne kazalnike in merljive cilje, ki so bistveni za učinkovit sistem spremljanja, da se zagotovijo zanesljive povratne informacije o doseženem napredku pri izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov ter pri izboljšanju položaja Romov, zlasti mladoletnikov in žensk; poziva Komisijo, naj okrepi usklajevalno vlogo Agencije za temeljne pravice in v celoti izkoristi njene zmogljivosti;

13.  poziva Komisijo, naj v skladu s strategijo Evropa 2020 za države članice določi časovnico ter jasne in merljive cilje in kazalnike za izvajanje nacionalnih strategij vključevanja Romov, naj pomaga državam članicam pri izboljšanju njihove sposobnosti črpanja sredstev EU ter pripravi poročila in priporočila za posamezne države;

14.  poziva države članice, naj upoštevajo večdimenzionalne in teritorialne vidike revščine, sprostijo zadostna proračunska sredstva iz nacionalnih proračunov in programov EU – zlasti iz Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja – med drugim z uporabo lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, skupnimi akcijskimi načrti, celostnimi ozemeljskimi naložbami in integriranimi dejavnostmi, da bi uresničili cilje, opredeljene v njihovih nacionalnih strategijah vključevanja Romov, naj razvijejo integrirane večsektorske programe in programe, financirane iz več skladov, ki so namenjeni najbolj zapostavljenim mikroregijam, naj vključevanje Romov uvrstijo v sporazume o partnerstvu za programsko obdobje 2014–2020 ter vzpostavijo svoje operativne programe za spodbujanje enakih možnosti in preprečevanje diskriminacije in segregacije;

15.  poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo posebne sheme nepovratnih sredstev v obliki majhnih in prilagodljivih sredstev za projekte skupnosti ter za mobilizacijo lokalnih skupnosti na področju socialne vključenosti;

16.  poziva države članice, naj svoje splošne izobraževalne, zaposlovalne, stanovanjske in zdravstvene politike uskladijo s cilji nacionalnih strategij vključevanja Romov;

17.  poziva Komisijo in njeno projektno skupino za Rome, naj še naprej ocenjujeta, kako države članice uporabljajo sredstva EU, namenjena vključevanju Romov, ter vpliv njihovih nacionalnih politik na življenje Romov, naj o svojih ugotovitvah letno poročata Parlamentu in Svetu ter v poročilih opredelita konkretne načine za izboljšanja učinkovitosti sredstev EU; poziva Komisijo, naj podpira strukturirane prispevke strokovnjakov in civilne družbe ter zagotovi učinkovito sodelovanje med platformo za vključevanje Romov in menjajočimi se predsedstvi EU;

18.  poziva Komisijo, naj redno izvaja zunanje ocenjevanje vpliva financiranja EU na socialno vključevanje Romov ter naj opredeli dobre prakse in projekte, ki so bili izvedeni s pomočjo financiranja EU, in ohrani njihovo dolgoročno vzdržnost;

19.  poziva države članice, naj sodelujejo z lokalnimi in regionalnimi organi, da bi odpravili prostorsko segregacijo, ustavili nezakonite prisilne izgone ter preprečili brezdomstvo, s katerim se soočajo Romi, ter vzpostavijo učinkovite in vključujoče stanovanjske politike, tudi z zagotavljanjem primernih stanovanj in socialne in zdravstvene oskrbe v primeru izgona;

20.  poziva države članice, naj urbanistično načrtovanje uporabijo za vključevanje in desegregacijo ter razvijajo infrastukturne in okoljske značilnosti mest, ki so jih socialna neravnovesja najbolj prizadela, ter okrepijo povezave med mesti in podeželjem, da bi tako spodbudili vključujoč razvoj;

21.  poziva države članice, naj odpravijo segregacijo na področju izobraževanja in po potrebi nezakonito vpisovanje romskih otrok v posebne šole ter vzpostavijo potrebno infrastrukturo in mehanizme za lažji dostop do kakovostnega izobraževanja za vse romske otroke, obravnavajo prezgodnje opuščanje šolanja med Romi, med drugim z vključevanjem staršev v izobraževalni proces, spodbujajo dostop romskih otrok do izobraževanja in storitev razvoja v zgodnjem otroštvu, zagotovijo usposabljanje učiteljev, da se bodo znali odzivati v posebnih okoliščinah, ki se lahko pojavijo pri delu z romskimi otroki, zagotovijo vključujoče podporne strukture, kot so inštrukcije in mentorstvo romskim študentom, da bi preprečili njihov osip na srednješolski ali visokošolski stopnji, jim zagotovijo dostop do programa Erasmus in spodbujajo možnosti pripravništva, da bodo lahko pridobili ustrezne delovne izkušnje;

22.  poziva Komisijo in države članice, naj obravnavajo visoke ravni brezposelnosti med Romi in odpravijo vse ovire pri dostopu do zaposlitve, med drugim z uporabo obstoječih mehanizmov, kot so jamstvo za mlade in vodilne pobude strategije Evropa 2020; poziva države članice, naj vzpostavijo protidiskriminacijske mehanizme, specializirane programe usposabljanja in programe za olajšanje dostopa do trga dela, vključno s sorazmerno zastopanostjo Romov v javnih službah, spodbujajo samozaposlovanje, ustvarjanje novih delovnih mest v sektorjih z največjim potencialom zaposlovanja – kot so vključujoče zeleno gospodarstvo, zdravstvene in socialne storitve in digitalno gospodarstvo – ter oblikujejo partnerstva med javnimi organi in delodajalci;

23.  poziva evropske institucije, naj vzpostavijo programe pripravništva in zaposlijo Rome v vseh institucijah;

24.  poziva Komisijo in države članice, naj obravnavajo neenakosti glede zdravja, s katerim se soočajo Romi, in prevladujočo diskriminacijo pri dostopu do zdravstvenega varstva, vzpostavijo posebno usmerjene programe ter dodelijo zadostna nacionalna finančna sredstva ter sredstva EU, zlasti za zdravje otrok in mater;

25.  poziva države članice, naj natančno določijo nacionalne kontaktne točke za vključevanje Romov in njihove obveznosti pri izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov, ter jim zagotovijo zadostna pooblastila, zmogljivosti ter politično in finančno podporo za učinkovito izpolnjevanje njihovih nalog ter ustrezne povezave z romsko skupnostjo in organizacijami civilne družbe za zagotovitev dostopnosti kontaktnih točk, tako da bodo jasno opredeljene, in za zagotovitev, da bodo z zainteresiranimi stranmi na vseh ravneh komunicirali na pregleden način;

26.  opozarja države članice, da so dobre prakse, kot so programi romskih posrednikov in evropska zveza mest in regij za vključevanje Romov, ki jo je ustanovil Svet Evrope, učinkovite na terenu, kar naj bi spodbudilo države članice k večji politični odločenosti za učinkovito vključevanje Romov;

27.  pozdravlja sprejetje predloga Komisije za priporočilo Sveta o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah;

28.  poudarja, da vključevanje zahteva prizadevanja obeh strani in da vsak tovrsten napor vključuje deljene in asimetrične pristojnosti strank ob upoštevanju njihovih sposobnosti ter gospodarskih, političnih in družbenih virov;

29.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Svetu Evrope.

(1) 1 UL C 298 E, 8.12.2006, str. 283. (2) UL C 308 E, 20.10.2011, str. 73. (3) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 112. (4) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0246. (5) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0090. (6) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0328. (7) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 25. (8) Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj, ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013 o izidu vrhunskega srečanja v Vilni in prihodnosti vzhodnega partnerstva, zlasti v zvezi z Ukrajino (2013/2983(RSP))

P7_TA(2013)0595 RC-B7-0557/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o evropski sosedski politiki na poti k močnejšemu partnerstvu: stališče Evropskega parlamenta v zvezi s poročili o napredku za leto 2012(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 o pritisku Rusije na države vzhodnega partnerstva (glede na bližnje vrhunsko srečanje vzhodnega partnerstva v Vilni)(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. januarja 2005 o izidih volitev v Ukrajini(3),

–  ob upoštevanju skupne izjave z vrhunskega srečanja vzhodnega partnerstva v Vilni z dne 29. novembra 2013,

–  ob upoštevanju skupne izjave z vrhunskega srečanja vzhodnega partnerstva v Varšavi z dne 30. septembra 2011 in skupne izjave z vrhunskega srečanja vzhodnega partnerstva v Pragi z dne 7. maja 2009,

–  ob upoštevanju slabšanja stanja v Ukrajini, do katerega je prišlo po odločitvi ukrajinskih oblasti, da ne podpišejo pridružitvenega sporazuma na vrhunskem srečanju, ki je potekalo 28. in 29. novembra 2013 v Vilni, zaradi česar je prišlo v Kijevu in mestih po vsej Ukrajini do izbruha množičnih ljudskih protestov evromajdan v podporo evropski izbiri Ukrajine,

–  ob upoštevanju skupnih izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton in komisarja za širitev in evropsko sosedsko politiko Štefana Füleja, v katerih obsojata pretirano uporabo sile 30. novembra 2013 v Kijevu, ko je policija skušala razkropiti protestnike,

–  ob upoštevanju člena 110(2) in 110(4) Poslovnika,

A.  ker so Ukrajina in vsi drugi udeleženci na vrhunskem srečanju vzhodnega partnerstva v Vilni ponovno potrdili svojo zavezanost načelom mednarodnega prava in temeljnim vrednotam, kot so demokracija, vladavina prava in spoštovanje človekovih pravic;

B.  ker sta zlasti odločitev Armenije, da odstopi od pogajanj o pridružitvenem sporazumu, in odločitev Ukrajine, da v zadnjem trenutku prekine priprave na podpis pridružitvenega sporazuma, onemogočili prizadevanja in spodkopali delo zadnjih nekaj let, katerega cilj so bili tesnejši dvostranski odnosi in okrepljena evropska integracija;

C.  ker je odločitev ukrajinske vlade, da prekine priprave na podpis pridružitvenega sporazuma, tudi kar zadeva poglobljeno in razširjeno območje proste trgovine, povzročila nezadovoljstvo in množične proteste v državi; ker so pri tem ukrajinske varnostne sile uporabile nesprejemljivo grobo silo proti mirnim protestnikom, opozicijskim strankam in medijem;

D.  ker sta Gruzija in Moldavija 29. novembra 2013 na vrhunskem srečanju vzhodnega partnerstva v Vilni parafirali pridružitvena sporazuma z EU, vključno z določbami za vzpostavitev poglobljenega in razširjenega območja proste trgovine;

E.  ker mora biti rešitev sprejeta le po mirni poti s pogajanji, v katera bodo vključene vse strani;

1.  pozdravlja parafiranje pridružitvenih sporazumov z Gruzijo in Moldavijo, vključno s poglobljenim in razširjenim območjem proste trgovine, ki določata jasno evropsko agendo za ti državi; pričakuje, da bosta čim prej podpisana in se bosta začela izvajati; zato poziva Komisijo, naj pripomore k njunemu izvajanju in oblastem obeh držav pomaga, da bodo državljani v kratkem deležni konkretnih pozitivnih učinkov in koristi teh sporazumov;

2.  obžaluje odločitev ukrajinskih oblasti pod vodstvom predsednika Janukoviča, da med vrhunskim srečanjem vzhodnega partnerstva v Vilni odstopijo od podpisa pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo, kljub jasni volji Evropske unije, da nadaljuje pridružitveni proces, če bodo pogoji izpolnjeni; meni, da je bila s to odločitvijo zamujena velika priložnost za odnose med Evropsko unijo in Ukrajino ter za težnje Ukrajine; priznava evropske težnje Ukrajine, ki jih ukrajinska civilna družba izraža na protestih evromajdan v Kijevu in drugih mestih po vsej državi, saj je brez oklevanja odšla na ulice, da bi pokazala svoje nestrinjanje z odločitvijo predsednika Janukoviča, ter ponovno poudarja svoje stališče, da sta poglabljanje odnosov med Evropsko unijo in Ukrajino in pa dejstvo, da je bila Ukrajini ponujena evropska perspektiva, velikega pomena in v interesu obeh strani;

3.  obžaluje nasilne dogodke, ki so se zgodili v noči iz 9. na 10. december 2013, ko so varnostne sile vdrle v urade opozicijskih strank in neodvisnih medijev in napadle protestnike, in tiste, ki so se zgodili v noči iz 10. na 11. december 2013, ko so varnostne sile napadle mirne protestnike in jih poskušale pregnati s trga Evromajdan in okoliških ulic ter podreti barikade; poudarja, da je do njih prišlo med obiskom podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton in prizadevanji za spodbuditev pogovorov; izraža bojazen, da utegnejo ti dogodki še zaostriti že tako napete razmere;

4.  poudarja, da je med Evropsko unijo in Ukrajino odprtih več komunikacijskih poti, zlasti v okviru nadzorne misije Evropskega parlamenta, ki jo vodita predsednika Pat Cox in Aleksander Kwaśniewski, zato meni, da bi lahko ukrajinske oblasti že prej izrazile svoje pomisleke, na podlagi katerih utemeljujejo svojo odločitev, sprejeto v zadnjem trenutku, da bi jih lahko obravnavali;

5.  ponovno zagotavlja odločno podporo čim hitrejšemu podpisu pridružitvenega sporazuma, če bodo izpolnjeni ustrezni pogoji, ki jih je opredelil Svet za zunanje zadeve 10. decembra 2012 in podprl Parlament v resoluciji z dne 13. decembra 2012; zato poziva Evropski svet, naj na zasedanju decembra poda jasno politično sporočilo, da je Evropska unija še naprej pripravljena sodelovati z Ukrajino;

6.  poziva k takojšnjemu začetku nove, polnopravne uradne misije Evropske unije na najvišji politični ravni, da bi dosegli, da bi se vlada, demokratična opozicija in civilna družba začele pogovarjati, in jim pri tem pomagali ter zagotoviti mirno rešitev krize;

7.  izraža popolno solidarnost z demonstranti, ki se zavzemajo za evropsko prihodnost; poziva ukrajinske oblasti, naj ljudem v celoti priznajo državljanske pravice in temeljno svobodo do združevanja in pravico do mirnih protestov; odločno obstoja uporabo nasilja nad mirnimi demonstranti in poudarja, da je treba hitro izvesti učinkovito neodvisno preiskavo in krivce kazensko preganjati; poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh mirnih protestnikov, ki jim je bila v zadnjih dnevih vzeta prostost; opozarja na mednarodne obveznosti Ukrajine na tem področju; poudarja, da je tako ukrepanje očitno v nasprotju s temeljnim načelom svobode združevanja in izražanja in torej pomeni kršitev univerzalnih in evropskih vrednot; opozarja, da je ravnanje Ukrajine na področju varovanja in spodbujanja teh vrednot kot predsedujoče Organizaciji za varnosti in sodelovanje v Evropi še toliko bolj pod drobnogledom;

8.  ponovno odločno obsoja nesprejemljive politične in gospodarske pritiske Rusije nad Ukrajino ter njene grožnje s trgovinskimi sankcijami; poziva Evropsko unijo in države članice, naj do Rusije nastopijo enotno ter razvijejo in izvajajo politiko ustreznega odziva na instrumente in ukrepe, ki jih Rusija uporablja proti vzhodnim partnericam, zlasti da bi Ukrajini ob krizi v zvezi z uvozom zemeljskega plina iz Rusije pomagale zagotoviti energetsko varnost; ponovno poudarja, da je pridružitveni sporazum izključno dvostransko vprašanje obeh strani in odločno zavrača vsak predlog, da se v proces vključi tretja stran;

9.  poziva Komisijo, naj razmisli o možnih protiukrepih, ki jih Evropska unija lahko uvede, če bo Rusija zaradi kratkoročnih političnih ciljev kršila pravila Svetovne trgovinske organizacije; poudarja, da mora za ohranitev politične verodostojnosti Unija imeti možnost, da se odzove, če se sama ali države partnerice znajdejo pod političnim ali gospodarskim pritiskom;

10.  poziva ukrajinske oblasti, naj začnejo dialog s protestniki ter tako preprečijo stopnjevanje nasilja in destabilizacijo v državi, vse politične stranke pa poziva, naj omogočijo ustrezno, mirno in poglobljeno parlamentarno razpravo o gospodarskih in političnih razmerah ter prihodnjih obetih za povezovanje z Evropsko unijo; opozarja, da se v vsaki demokratični ureditvi lahko razpišejo nove volitve, ko je treba ponovno vzpostaviti javno legitimnost;

11.  poziva institucije EU in države članice, naj se široko odprejo za ukrajinsko družbo, zlasti s hitrim sporazumom o brezvizumskem režimu, okrepljenim sodelovanjem na področju raziskovanja, razširjenimi mladinskimi izmenjavami in večjo razpoložljivostjo štipendij; meni, da so potrebna dodatna prizadevanja, da bi Ukrajino v celoti vključili v notranji energijski trg EU;

12.  poudarja, da mora EU podpreti udeležbo mednarodnih finančnih institucij, kot je Mednarodni denarni sklad in Evropska banka za obnovo in razvoj, da bi zagotovila finančno pomoč Ukrajini za obravnavanje njenega čedalje slabšega finančnega stanja;

13.  poudarja, da pridružitveni sporazum ni cilj sam po sebi, marveč sredstvo za dolgoročno stabilnost in družbeno-gospodarski napredek ter trajnostno in sistemsko preobrazbo, in je zato potrebna resnična zavezanost njegovemu pravilnemu in hitremu izvajanju; poziva EU, naj se z ukrajinskimi oblastmi dogovori o konkretnem časovnem načrtu za njegovo izvajanje;

14.  obžaluje, da so se armenske oblasti po več kot treh letih uspešno zaključenih pogajanj o pridružitvenem sporazumu, vključno s poglobljenim in razširjenim območjem proste trgovine, zaradi pritiskov Rusije raje odločile za pridružitev carinski uniji; opominja armenske oblasti, da so protesti in demonstracije proti tej odločitvi odraz svobodne volje državljanov, ki jo je treba spoštovati v skladu z mednarodnimi obveznostmi, ki se jim je Armenija zavezala; v zvezi s tem opozarja, da sta pregon in pridržanje protestnikov kršitev pravic do zbiranja in izražanja ter da so represivni ukrepi v nasprotju z nedavno retoriko o zavezanosti k skupnim vrednotam z EU; poziva armensko vlado, naj sodeluje v vključujočem dialogu s civilno družbo o prihodnji usmeritvi države;

15.  pozdravlja podpis sporazuma o poenostavitvi vizumskih postopkov med Evropsko unijo in Azerbajdžanom; je zaskrbljen, ker se je nestrinjanje, ki se je po predsedniških volitvah oktobra 2013 razširilo po državi, zatrlo z represijo, ki se kaže v obliki še vedno priprtih opozicijskih aktivistov in novih prijetij, nadlegovanja neodvisnih nevladnih organizacij in medijev in odpuščanja tistih, ki so kritični do vlade, zgolj na podlagi njihovih političnih dejavnosti; poziva azerbajdžanski parlament, naj ponovno razmisli o svoji odločitvi o prenehanju sodelovanja v parlamentarni skupščini Euronest zaradi resolucije Parlamenta z dne 23. oktobra 2013;

16.  pozdravlja zakonodajni predlog Komisije za spremembo Uredbe (ES) št. 539/2001, da bi omogočili odpravo vizumov pri potovanjih v schengensko območje za moldavske državljane z biometričnim potnim listom; meni, da bodo s tem pomembnim ukrepom medosebni stiki lažji, moldavski državljani pa se bodo približali EU;

17.  pozdravlja podpis okvirnega sporazuma z Gruzijo o sodelovanju v operacijah EU za krizno upravljanje, ki je trajna pravna podlaga za vključitev Gruzije v sedanja in prihodnja prizadevanja EU za krizno upravljanje po svetu;

18.  meni, da izid in splošno okolje vrhunskega srečanja v Vilni kažeta, da mora Evropska unija oblikovati bolj strateško naravnano in prožnejšo politiko v podporo evropskim partnerjem pri izbiri Evrope in uporabiti ves sklop razpoložljivih orodij, kot so makroekonomska pomoč, ugodnejši trgovinski režimi, projekti za bolj zanesljivo oskrbo z energijo in posodobitev gospodarstva, ter hitro izvesti liberalizacijo vizumskega režima v skladu z evropskimi vrednotami in interesi;

19.  podpira nadaljnje sodelovanje civilne družbe v nacionalnih procesih reform; spodbuja okrepljeno medparlamentarno sodelovanje s parlamentarno skupščino Euronest; poziva k čim prejšnji napotitvi misije Evropskega parlamenta v Ukrajino; pozdravlja sodelovanje konference regionalnih in lokalnih oblasti za vzhodno partnerstvo;

20.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, državam članicam, predsedniku Ukrajine, vladam in parlamentom držav vzhodnega partnerstva in Ruske federacije, parlamentarni skupščini Euronest ter parlamentarnima skupščinama Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0446. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0383. (3) UL C 247 E, 6.10.2005, str. 155.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013 o poročilu o napredku Albanije za leto 2013 (2013/2879(RSP))

P7_TA(2013)0596 B7-0556/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Solunu 19. in 20. junija 2003 o možnosti pridružitve držav zahodnega Balkana k Evropski uniji,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve z dne 11. decembra 2012, ki jih je potrdil Evropski svet 14. decembra 2012,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. novembra 2010 z naslovom Mnenje Komisije o prošnji Albanije za članstvo v Evropski uniji (COM(2010)0680),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. oktobra 2013 z naslovom Strategija širitve in glavni izzivi za obdobje 2013-2014 (COM(2013)0700) ter delovnega dokumenta služb Komisije o napredku Albanije za leto 2013 (SWD(2013)0414),

–  ob upoštevanju predhodnih in sklepnih ugotovitev mednarodne misije za spremljanje volite v Albaniji v zvezi s parlamentarnimi volitvami 23. junija 2013,

–  ob upoštevanju resolucije z dne 22. novembra 2012 o širitvi: politike, merila in strateški interesi EU(1) in z dne 13. decembra 2012 o poročilu o napredku Albanije za leto 2012(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2013 o proračunskem upravljanju predpristopnih sredstev Evropske unije na področju pravosodnih sistemov in boja proti korupciji v državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah(3) ter svojih ugotovitev o Albaniji,

–  ob upoštevanju priporočil s šestega zasedanja stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-Albanija 28. in 29. oktobra 2013,

–  ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker je Albanija napredovala pri izpolnjevanju 12 ključnih prednostnih nalog iz mnenja Komisije iz leta 2010 in ker postopek reforme poteka zadovoljivo; ker je Albanija z medstrankarskim soglasjem sprejela preostale ključne ukrepe za pravosodno in parlamentarno reformo ter reformo javne uprave; ker izzivi ostajajo in se je treba z njimi spoprijeti hitro in učinkovito, da bi se dosegel nadaljnji napredek na poti do članstva EU;

B.  ker ustrezen potek parlamentarnih volitev junija 2013 in nemoten prenos oblasti pozitivno vplivata na proces demokratizacije v državi in izboljšujeta njen ugled v mednarodni javnosti;

C.  ker je proces pristopa k EU v Albaniji postal gonilna sila za stalne reforme in ker pristop še vedno uživa posebno visoko podporo državljanov;

D.  ker je kljub doseženemu napredku novo parlamentarno obdobje začelo v znamenju ponovnih trenj med političnimi silami; ker ti dogodki kažejo na dejstvo, da morajo politične sile nujno spodbujati duh dialoga, sodelovanja in kompromisov, zlasti na področju odnosov med dvema glavnima političnima silama, vendar tudi med drugimi zainteresiranimi stranmi, ki sodelujejo v družbenem življenju države;

E.  ker ima Evropski parlament pomembno vlogo pri prizadevanju za vzpostavitev zdravega političnega ozračja v državi; ker je trajnostni politični dialog nujen za ohranitev zagona procesa reform in izvrševanje programa vključevanja v EU;

F.  ker je EU postavila načelo pravne države v osrčje procesa širitve; ker sta neodvisnost sodstva in boj proti korupciji, organizirani kriminaliteti ter trgovini z ljudmi, orožjem in prepovedanimi drogami še vedno zelo zaskrbljujoči področji; ker je napredek na teh področjih nujen za napredovanje procesa vključevanja v EU; ker je močna politična podpora ključnega pomena za napredek na teh področjih;

G.  ker bi se bilo treba še bolj zavzemati za pravice manjšin, zlasti Romov in skupnosti LGBTI; ker so v Albaniji življenjske razmere Romov grozne in jih je treba hitro izboljšati, zlasti kar zadeva dostop Romov do vpisa v registre ter do bivališč in izobrazbe in vključitev romskih otrok v šolski sistem, od predšolske ravni do visokega šolstva;

H.  ker so družbene reforme prav tako pomembne kot politične in zakonodajne; ker si Albanija prizadeva, da bi povišala raven socialne kohezije, in zato potrebuje močno podporo EU, pa tudi večje prizadevanje vlade, da kot tretja stran spodbudi socialni dialog skupaj s sindikati in združenji delodajalcev;

I.  ker je strokovna, učinkovita in na zaslugah temelječa javna uprava zelo pomembna za državo, ki si želi postati članica EU;

J.  ker sta v albanski družbi korupcija in nekaznovanost za kazniva dejanja še vedno zelo razširjena; ker so državne institucije, ki se borijo proti korupciji, še vedno izpostavljene političnemu pritisku in vplivu; ker je korupcija v pravosodju in organih kazenskega pregona še vedno huda težava;

K.  ker je napredek vsake države na poti k članstvu EU odvisen od njenih prizadevanj za izpolnitev københavnskih meril in pogojev iz stabilizacijsko-pridružitvenega procesa;

L.  ker mora politika širitve ostati verodostojna in temeljiti na objektivnih merilih, ki jih je treba doseči; ker Albanija lahko doseže status kandidatke, saj je izpolnila merila, ki so potrebna za ta korak;

Splošne ugotovitve

1.  pozdravlja in podpira analizo ter priporočila poročila o napredku Albanije za leto 2013 in poziva Svet, naj ta napredek prizna tako, da Albaniji brez nepotrebnega odlašanja dodeli status kandidatke; poziva albanske oblasti in vse politične sile, naj utrdijo dosedanje dosežke;

2.  čestita vsem političnim silam, ker so bile nedavne parlamentarne volitve na splošno izvedene pravilno in je prenos oblasti potekal nemoteno; priporoča nadaljnje povečanje zaupanja javnosti v volilni postopek med drugim s povečanjem medinstitucionalne neodvisnosti osrednje volilne komisije in strokovnosti volilnih uradnikov; meni, da je za napredek političnih procesov ključnega pomena, da se ohranita pristen politični dialog in sodelovanje med vsemi strankami ter da se sklepajo kompromisi;

3.  poudarja, da bi se morali vse politične stranke in akterji v Albaniji, vključno z mediji in civilno družbo, zavzemati za izboljšanje političnega ozračja v državi, da bi omogočili dialog in vzajemno razumevanje; zato poziva k resnični zavezi vseh političnih strank, nevladnih organizacij, sindikatov in drugih zainteresiranih strani;

4.  poudarja dejstvo, da bi morale priprave za vključitev v EU uživati široko politično in javno podporo; spodbuja vlado, naj si dosledno prizadeva za reforme, ki so potrebne za vključitev v EU, in naj vanje vključi vse politične sile in civilno družbo; meni, da mora v zvezi s tem opozicija prav tako imeti pomembno vlogo in ugotavlja, da je doslej ravnala politično odgovorno; meni, da je pomembno, da albanska civilna družba, mediji in državljani od voditeljev zahtevajo odgovornost za doseganje konkretnih rezultatov v politiki, zlasti kar zadeva proces vključevanja v EU;

5.  poziva albansko vlado, naj poveča zmogljivost uprave tako, da še naprej izvaja reforme javne uprave in spodbuja depolarizacijo ter poznavanje prava EU in postopkov odločanja v Uniji;

6.  ugotavlja, da je prišlo do spodbudnega napredka pri načrtu reform in izraža zaupanje v potencial, zmogljivost in predanost Albanije, da bo napredovala na poti k Evropski uniji, pod pogojem, da bodo politične sile še naprej konstruktivno sodelovale; čestita za sprejetje ključnih zakonodajnih reform, kot so pregled in sprememba parlamentarnega poslovnika, sprejetje zakona o javnih uslužbencih in spremembe zakona o vrhovnem sodišču; spodbuja Albanijo, naj izkaže uspeh pri učinkovitem izvajanju teh reform;

7.  ugotavlja, da še ostajajo pomanjkljivosti pri izvrševanju zakonodaje, in poudarja, da je treba pospešiti izvajanje načrta reform ter pri tem izkazati uspeh; poziva vladajočo večino ter opozicijo, naj nadaljujeta z medstrankarskim sodelovanjem pri sprejemanju in izvajanju ključnih reform;

8.  poziva Albanijo, naj hitro in učinkovito prične izvajati zakon o javnih uslužbencih, v doglednem času sprejme zakon o splošnem upravnem postopku in izboljša zakon o organizaciji in delovanju javne uprave; poudarja potrebo po okrepljenem oddelku za javno upravo in popolnoma delujočem informacijskem sistemu za upravljanje človeških virov;

9.  izraža zadovoljstvo nad dejstvom, da sta evropska integracija in modernizacija države ključni prednostni nalogi tudi nove vlade; poziva Albanijo, naj še naprej dosega rezultate v skladu s ključnimi prednostnimi nalogami na podlagi mnenja Komisije iz leta 2010, zlasti glede spoštovanja pravne države, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, med drugim tudi s stalnim doseganjem dobrih rezultatov pri izvrševanju in sprejemanju manjkajoče zakonodaje; poziva Albanijo, naj izboljša sodelovanje med ministrstvom za evropsko povezovanje in resornimi ministrstvi, da bi se povečal pomen evropskega načrta reform;

Politična merila

10.  poziva vlado in parlament, naj si še naprej prizadevata za povečanje neodvisnosti, odgovornosti, nepristranskosti in učinkovitosti sodstva, vključno z vrhovnim sodnim svetom in neodvisnim generalnim državnim tožilcem, ki bi bil imenovan na podlagi preglednih, nepristranskih in na zaslugah temelječih meril; poziva oblasti, naj izboljšajo dostop do sodnega varstva za vse, ki to potrebujejo, med drugim tudi z dejavnostmi državne komisije za pravno pomoč za večjo ozaveščenost in ustanovitvijo načrtovanih lokalnih pisarn za pravno pomoč; poziva oblasti, naj okrepijo neodvisnost, učinkovitost in uspešnosti struktur za človekove pravice, kot sta varuh človekovih pravic in komisar za zaščito pred diskriminacijo;

11.  poudarja, da bi moral biti albanski sodni sistem povsem neodvisen ter bolj predvidljiv, učinkovit in pravičen, da bodo državljani in poslovna skupnost zaupali sodstvu; zato oblasti poziva, naj zagotovijo depolitizacijo sodstva z vzpostavitvijo na zaslugah temelječega in preglednega postopka za imenovanje sodnikov in tožilcev, pa tudi naj izkažejo, da so bili izpeljani uspešni disciplinski postopki, ter naj zagotovijo sojenje v razumnem roku, poenotenje sodne prakse, objavo in lahek dostop do vseh sodnih odločb takoj, ko se sprejmejo, ter naključno dodeljevanje zadev na vseh sodiščih;

12.  poudarja, da je treba vzpostaviti na dosežkih temelječo in strokovno javno upravo, ki bo delovala pregledno in bo zmožna sprejeti in izvajati zakone; poziva k sprejetju potrebne sekundarne zakonodaje, da bi se zagotovilo ustrezno izvrševanje zakona o javnih uslužbencih, in novega zakona o splošnem upravnem postopku; poudarja potrebo po okrepljenem oddelku za javno upravo in popolnoma delujočem informacijskem sistemu za upravljanje človeških virov; poudarja dejstvo, da je si je potrebno dodatno prizadevati za depolitizacijo javne uprave, boj proti korupciji ter spoštovanje načela zaslužnosti pri imenovanjih, napredovanjih in razrešitvah ter za povečanje učinkovitosti in finančne trajnosti javne uprave;

13.  pozdravlja namen vlade, da od začeta do konca izpelje veliko upravno in teritorialno reformo pred lokalnimi volitvami leta 2015; vendar poudarja, da se je treba ustrezno posvetovati z vsemi lokalnimi zainteresiranimi stranmi in da je treba zagotoviti skladnost reforme z določbami evropske listine o lokalni samoupravi, tudi tistimi, ki zadevajo varstvo skupnosti in ki zagotavljajo politično, upravno in finančno neodvisnost lokalnih oblasti;

14.  poudarja, da je treba dodatno okrepiti politično zavezanost boju proti korupciji na vseh ravneh in povečati institucionalne zmogljivosti ter izboljšati institucionalno usklajevanje; poziva k večjemu prizadevanju za izkoreninjenje korupcije v lokalni upravi; je seznanjen z rezultati pri sprejemanju strateških dokumentov na področju boja proti korupciji; z zadovoljstvom ugotavlja, da so bila izpolnjena vsa priporočila tretjega kroga ocenjevanja skupine GRECO, da je bil imenovan nacionalni koordinator za boj proti korupciji ter da namerava vlada imenovati varuha v vsakem ministrstvu; vztraja, da je treba dosledno izvrševati veljavno protikorupcijsko zakonodajo;

15.  poziva vlado, naj izdela jasen mandat in akcijski načrt/strategijo za nacionalnega koordinatorja za boj proti korupciji ter naj začne sestavljati novo nacionalno strategijo za boj proti korupciji, vključno z jasnimi pokazatelji uspešnosti in mehanizmi za spremljanje in nadzor; poleg tega poziva pristojne oblasti, naj pojasnijo vlogo oddelka za notranji nadzor in preprečevanje korupcije in povečajo zmogljivosti mehanizmov za notranji nadzor, naj zagotovijo dovolj sredstev skupnim preiskovalnim enotam, spremljajo izvajanje protikorupcijskih strategij in še naprej dosegajo dobre rezultate glede preiskovanja, pregona in obsodb, vključno s primeri korupcije na visoki ravni; poziva albanske oblasti, naj odpravijo izpostavljenost institucij za boj proti korupciji političnim napadom;

16.  ponovno poudarja, da je treba odločno izvesti reforme na področju boja proti organizirani kriminaliteti in pri tem uvesti regionalno sodelovanje, pa tudi uspešno opraviti preiskave ter preganjati in obsoditi storilce na vseh ravneh, zlasti na področjih proizvodnje prepovedanih drog in trgovine z njimi, trgovine z ljudmi, vključno z mladoletniki, ter nezakonitih iger na srečo; poziva vlado, naj si prizadeva za uspešne finančne preiskave, ki bi se osredotočale na primere nepojasnjenega bogastva ter povezavo med takim bogastvom in kriminalno dejavnostjo ter organizirano kriminaliteto; ponovno poudarja, da je treba dodatno okrepiti sodelovanje med organi kazenskega preiskovanja in pregona;

17.  čestita varuhu človekovih pravic za delo pri spodbujanju spoštovanja človekovih pravic, odprtost do ranljivih skupin in sodelovanje z organizacijami civilne družbe; obžaluje dejstvo, da se o letnem in posebnih poročilih varuha človekovih pravic v parlamentu ni razpravljalo ter zato ne morejo biti objavljena in niso javno priznana; poziva vlado in parlament, naj izboljšata sodelovanje z uradom varuha človekovih pravic; obžaluje dejstvo, da vlada doslej varuha človekovih pravic ni redno obveščala ali se z njim pravočasno posvetovala o pomembnih zakonodajnih predlogih; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so proračunska sredstva, namenjena uradu varuha človekovih pravic, še naprej nezadostna in so se še dodatno znižala; poudarja dejstvo, da ta institucija za nadaljevanje svojega dela potrebuje dodatno finančno in politično podporo parlamenta in vlade; poziva k širši kampanji ozaveščanja javnosti, s katero bi se poudarila vloga in pomen te institucije;

18.  poziva parlament, vlado in druge ustrezne državne institucije, naj ohranijo in spodbujajo celovitost ključnih institucij, kot so državna policija, visoki sodni svet, visoki inšpektorat za prijavo in revizijo premoženja, urad za avdiovizualne medije in nacionalni statistični inštitut;

19.  je zaskrbljen zaradi dejstva, da je v Albaniji še vedno prisotno krvno maščevanje, ki spodbuja umore in nasilje, pa tudi številne otroke prisili, da za nedoločen čas ostanejo doma, in ima torej daljnosežne družbene posledice, ki vplivajo na tisoče ljudi; ugotavlja, da se število umorov zaradi krvnega maščevanja povečuje; poziva albanske oblasti, naj se odzovejo na zahtevo Organizacije združenih narodov in priporočila varuha človekovih pravic in naj oblikujejo zanesljivo zbirko podatkov, aktivirajo usklajevalni svet za boj proti krvnemu maščevanju, ki je bil ustanovljen leta 2005, in vzpostavijo akcijski načrt za boj proti krvnemu maščevanju;

20.  ceni napredek pri dialogu med civilno družbo in vlado in poudarja, da je treba utrditi njegove dosežke ter ga poglobiti in razširiti, kar zadeva demokracijo, človekove pravice in državljanske svoboščine ter oblikovanje zakonodajnega okvira za nove reforme; poudarja ključno vlogo civilne družbe pri regionalnem sodelovanju o socialnih in političnih vidikih; poziva vlado, naj olajša vključitev subjektov civilne družbe v proces oblikovanja politike;

21.  pozdravlja dejstvo, da se pravice manjšin v splošnem spoštujejo in da je verska svoboda razširjena; pristojne organe poziva, naj si še bolj prizadevajo za razmere, ki bi spodbujale vključevanje in strpnost do vseh manjšin v državi; je zaskrbljen zaradi dejstva, da so skupine, kot so Romi, invalidi in pripadniki skupnosti LGBTI še vedno žrtve diskriminacije, tudi s strani nekaterih državnih organov; poudarja, da je treba zaščitit vse manjšine; poziva vlado, naj zagotovi, da se vse ustrezne zakonske določbe v celoti izvajajo in spodbuja oblasti, naj si še dodatno prizadevajo za večjo ozaveščenost v zvezi z vsemi oblikami diskriminacije; ugotavlja, da je pomembno povečati ozaveščenost javnosti o pravnih instrumentih, ki jih imajo državljani na voljo, če se želijo pritožiti zoper kakršno koli obliko diskriminacije;

22.  poziva k dodatnemu ukrepanju za zagotovitev pravic romske manjšine, ki se še vedno pogosto sooča s diskriminacijo; v zvezi s tem poziva k pospešenemu izvrševanju akcijskega načrta za večje vključevanje Romov v povezavi z desetljetjem vključevanja Romov, dodelitvi zadostnih in ustreznih finančnih virov in k pregledu in morebitni spremembi zakonodaje; poudarja dejstvo, da sta ključ do rešitve težav Romov v Albaniji vpis v registre in dostop do bivališč ter izobrazbe; nujno poziva vlado, naj sprejme odločne ukrepe za zagotovitev ustreznih razmer;

23.  poziva k ustreznemu pregledu in izvrševanju zakonodaje, spodbujanju ozaveščanja, izobraževanja in drugih dejavnosti, katerih namen je boj proti diskriminaciji oseb LGBTI, vključno s sankcijami za sovražni govor, ter k uspešnemu izvajanju ukrepov na tem področju;

24.  poudarja izjemen pomen strokovnih, neodvisnih ter raznolikih javnih in zasebnih medijev, saj gre pri tem za steber demokracije; poudarja pomen dostopa do interneta, ki je med najnižjimi v tej regiji, in digitalne svobode;

25.  pozdravlja izboljšanje zakonodajnega okvira za avdiovizualne medije s sprejetjem zakona o avdiovizualnih medijih; ugotavlja, da je medijsko okolje pluralno in raznoliko; je še vedno zaskrbljen zaradi vpliva in poseganja politike v medije in zaradi samocenzure, zlasti v javnih medijih; poudarja, da si je treba dodatno prizadevati, da se zagotovi popolna neodvisnost regulativnega organa za medije in javne radiotelevizije; poziva k ukrepom za zaščito novinarjev in njihovega raziskovalnega dela; poudarja, da je treba zagotoviti in spodbujati pluralnost medijev, da bi se povečala svoboda izražanja in zagotovila preglednost lastništva in financiranja medijev; poudarja, da je treba imeti dolgoročno strategijo razvoja javnih medijev in novega medijskega sistema;

26.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je nova vlada sklenila povečati število žensk na visokih vladnih mestih in upa, da bo to imelo pozitiven učinek za družbo na splošno; poziva k ničelni toleranci nasilja nad ženskami in k odpravi predsodkom na podlagi spola v zakonodaji in njenem izvrševanju;

27.  poziva vlado, naj si bolj prizadeva za zagotavljanje izvrševanja zakonov in izvajanje politike o pravicah žensk in enakosti spolov, s posebnim poudarkom za zaščiti žensk pred vsemi oblikami nasilja in njihovem enakopravnem sodelovanju v javnem in političnem življenju; spodbuja nadaljnje prizadevanje z vključitev načela enakosti spolov na centralni in lokalni ravni;

28.  poudarja, da je treba izboljšati pravice in kakovost življenja ljudi, ki so odvisni od države, na primer zapornikov, sirot in duševnih bolnikov;

29.  poziva k nadaljnjim prizadevanjem za učinkovito izvajanje strategije in akcijskega načrta za premoženjske pravice, saj je to eden od temeljev gospodarskega razvoja; je seznanjen z ukrepi, ki so bili sprejeti za rešitev težave nezakonitih gradenj po vsej državi; je zaskrbljen zaradi omejenega napredka na področju registracije in vračanja premoženja; poziva vlado, naj sporoči jasen načrt in časovni okvir za izvršitev sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s premoženjskimi pravicami;

30.  poziva vlado, naj pripravi politiko o obnovljivih virih energije, se učinkoviteje spopade s problemom ravnanja z odpadki ter razvije okoljsko trajnostni turizem; pozdravlja nedavno pobudo civilne družbe v zvezi z referendumom o uvozu odpadkov; pozdravlja glasovanje parlamenta 10. oktobra 2013 o odpravi dovoljenja za uvoz odpadkov iz zakona št. 10463 z dne 22. septembra 2011;

31.  poziva k ukrepom za preprečitev povečanja neutemeljenih postopkov za azil po uveljavitvi dogovora z EU o izvzetju iz vizumske obveznosti;

Družbeno-gospodarske reforme

32.  poziva pristojne organe, naj odločno ukrepajo zaradi nepravilnega izvajanja zakonov in pobiranja davkov ter obsežne neformalne ekonomije, saj to ovira socialno kohezijo v državi in možnosti gospodarskega razvoja; poziva novo vlado, naj uvede ukrepe in zakonodajo za spodbujanje zaposlovanja, zdravja in varnosti na delovnem mestu, pravic socialne varnosti, pravice do varstva pred diskriminacijo na delovnem mestu na kateri koli podlagi, enakega plačila za ženske in moške ter drugih predpisov s področja delovnega prava, zlasti za mlade in ženske;

33.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da na področju socialne politike in zaposlovanja ni napredka; pozdravlja namen nove vlade, da se bo spopadla s to težavo; se zaveda proračunskih omejitev, vendar vseeno poziva k spremembi težnje, ki je k zmanjševanju proračunskih sredstev za izvrševanje reform na področju socialne pomoči in socialnega varstva; poudarja, da je nujno treba priskrbeti socialno pomoč najbolj ranljivim skupinam med brezposelnimi; z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da ostaja otroško delo velika težava in poziva vlado, naj se odločno loti reševanja tega vprašanja;

34.  poudarja, da je Albanija ratificirala osem temeljnih konvencij o pravicah delavcev Mednarodne organizacije dela; je zaskrbljen zaradi skromnega napredka na področju delavskih pravic in sindikatov; poziva vlado, naj še dodatno okrepi delavske in sindikalne pravice; poziva vlado, naj poskrbi za spoštovanje delovnega prava v zasebnem in javnem sektorju in izboljša tristranski socialni dialog ter tako okrepi vlogo sindikatov in dobi večjo podporo pri izvajanju reformne zakonodaje; ugotavlja, da je bil dialog po koncu mandata nacionalnega sveta za delo marca 2013 prekinjen in da je dvostranski socialni dialog še vedno šibek, zlasti v zasebnem sektorju; poudarja, da sta socialni dialog in spoštovanje delavskih pravic temelja socialnega tržnega gospodarstva;

35.  poudarja, da je treba posebno pozornost posvetiti zaščiti otrokovih pravic in poziva k naložbam v učenje v zgodnjem otroštvu, zlasti za otroke iz manjšinskih ali marginaliziranih skupin, da bi preprečili izključenost, in k ciljno usmerjenim ukrepom za zagotovitev varstva otrok, prehrane in podpore družinam, da se revščina ne bi prenašala iz generacije v generacijo; poudarja, da je treba takoj izboljšati položaj mladoletnikov v sodnih postopkih v skladu s primeri najboljše evropske prakse; poudarja pomembnost zagotavljanja ustreznega financiranja sistema javnega šolstva; poziva oblasti, naj sprejmejo strategijo za pravno varstvo otrok; poudarja, da korupcija v pravosodju še naprej ovira predvsem kazenski pregon trgovine z ljudmi in prizadevanja za zaščito žrtev;

Regionalno sodelovanje

36.  pozdravlja dejstvo, da Albanija na zahodnem Balkanu deluje stabilizacijsko, zlasti v odnosih s sosednimi državami, med katerimi so države z močno albansko manjšino, in da prispeva k verskemu sožitju;

37.  pozdravlja zavračanje nacionalističnih argumentov s strani nove vlade in njen namen oblikovanja politike, v kateri Albanija ne bo imela nikakršnih težav s sosednimi državami; poudarja vodilno vlogo Albanije pri spodbujanju dobrih sosedskih odnosov na Zahodnem Balkanu; spodbuja Albanijo, naj bo njeno delovanje v regiji še naprej konstruktivno;

o
o   o

38.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladi in parlamentu Albanije.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0453. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0508. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0434.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013 o pripravah na zasedanje Evropskega sveta (19.–20. decembra 2013) (2013/2626(RSP))

P7_TA(2013)0597 B7-0560/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 12. junija 2013 o krepitvi evropske demokracije v prihodnji ekonomski in monetarni uniji(1), z dne 23. maja 2013 o prihodnjih zakonodajnih predlogih za ekonomsko in monetarno unijo: odziv na sporočili Komisije(2) in z dne 21. novembra 2013 o sporočilu Komisije z naslovom Krepitev socialne razsežnosti ekonomske in monetarne unije(3),

–  ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker so institucije EU in države članice odločne v prizadevanjih za povrnitev finančne verodostojnosti in stabilnosti, zlasti s sprejetjem in izvajanjem strukturnih reform in s sprejetjem novega okvira gospodarskega upravljanja; ker mora ta prizadevanja dopolniti prava bančna unija;

B.  ker za okrepitev konkurenčnosti, trajnosti in ustvarjanja delovnih mest v EU potrebujemo boljše usklajevanje gospodarske politike;

C.  ker je metoda Skupnosti primeren pristop za soočanje z izzivi, ki zadevajo EU in njeno valuto;

D.  ker bi morale biti vse odločitve podkrepljene s parlamentarnim nadzorom in odgovornostjo na ravni, na kateri so sprejete;

E.  ker je spoštovanje prava EU v celoti in njegova dosledna uporaba osnovni element te politike;

F.  ker mora EU v hitro spreminjajočem se in nestabilnem geostrateškem okolju, ki ga zaznamujejo novi varnostni izzivi, preusmeritev ZDA v azijsko-pacifiško regijo in posledice finančne krize, prevzeti odgovornost kot nosilec varnosti s pravo strateško avtonomijo, zlasti v svoji soseščini, s tem pa bo posledično okrepila svojo lastno varnost;

G.  ker lahko voditelji držav in vlad te geopolitične trende in neusklajeni upad proračunov za obrambo obravnavajo edino s pospešitvijo usklajevanja in sodelovanja na področju obrambe;

O bančni uniji

1.  vztraja, da je metoda Skupnosti primeren pristop za soočanje z izzivi, ki zadevajo EU in njeno valuto, vključno s pravnim urejanjem finančnih storitev in bančno unijo;

2.  opominja Evropski svet na politične zaveze, v skladu s katerimi bi moral biti pred koncem sedanjega zakonodajnega obdobja dosežen dogovor o enotnem mehanizmu za reševanje; poziva Evropski svet, naj Svetu ministrov ponovi, da zahteva, naj bodo pogajanja o direktivi o zajamčenih vlogah ter o okviru za sanacijo in reševanje uspešno zaključena pred koncem leta 2013;

O poglobitvi ekonomske in monetarne unije (EMU)

3.  poziva Evropski svet, naj da politično zavezo v zvezi s pripravo zakonodaje o boljšem usklajevanju gospodarske politike, ki bo temeljila na Pogodbah; pričakuje, da se bodo Parlament in druge institucije EU pred koncem sedanjega zakonodajnega obdobja dogovorili o glavnih značilnostih omenjenega boljšega usklajevanja gospodarske politike;

4.  prosi, naj se na podlagi omenjenega boljšega usklajevanja gospodarske politike po rednem zakonodajnem postopku sprejme pravni akt o smernicah za zbliževanje, v katerem bo za določeno obdobje opredeljeno zelo omejeno število ciljev za najnujnejše reformne ukrepe;

5.  ponavlja svojo zahtevo, naj države članice zagotovijo, da bo o nacionalnih reformnih programih, ki bi morali biti pripravljeni na podlagi omenjenih smernic za zbliževanje in bi jih morala potrditi Komisija, tekla razprava v nacionalnih parlamentih ter da jih bodo slednji tudi sprejeli; meni, da je to bistveno za krepitev lastne odgovornosti in demokratične odgovornosti celotnega procesa;

6.  meni, da je primerno, da se države članice zavežejo k izvajanju svojih nacionalnih reformnih programov, kakor so potrjeni, v celoti; na podlagi tega predlaga, naj države članice vstopijo v konvergenčno partnerstvo z institucijami EU z možnostjo pogojnega financiranja reformnih ukrepov;

7.  znova poudarja, da bi moralo biti okrepljeno gospodarsko sodelovanje tesno povezano z mehanizmom, ki temelji na spodbudah; meni, da mora biti vsako dodatno financiranje ali instrument, kot je mehanizem solidarnosti, sestavni del proračuna EU, ne sme pa biti omejen z dogovorjenimi zgornjimi vrednostmi večletnega finančnega okvira;

8.  opozarja, da mora biti mora biti pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju (PSUU) vključena v pravo EU najpozneje do 1. januarja 2018 na podlagi ocene izkušenj z njenim izvajanjem, kakor določa člen 16 pogodbe;

9.  opozarja na svoje temeljno stališče, da okrepljena ekonomsko monetarna unija ne bi smela deliti Unije, ampak bi morala prav nasprotno voditi v še bolj poglobljeno integracijo in boljše upravljanje, kateremu bi se prostovoljno lahko pridružile tudi države članice, ki niso v območju eura;

10.  poziva Evropski svet, naj v celoti izpolni zahteve člena 15(1) iz Pogodbe o Evropski uniji (PEU);

O obrambni politiki

11.  meni, da mora EU v hitro spreminjajočem se in nestabilnem geostrateškem okolju, ki ga zaznamujejo novi varnostni izzivi, preusmeritev ZDA v azijsko-pacifiško regijo in posledice finančne krize, prevzeti odgovornost kot svetovni politični akter in nosilec varnosti, zlasti v svoji soseščini in s pravo strateško avtonomijo, ter tako spodbujati mednarodni mir in varnost, zaščititi svoje interese v svetu in zagotoviti varnost svojih državljanov; v zvezi s tem poudarja, da mora biti EU pri svojih politikah dosledna ter da mora hitreje in učinkoviteje sprejemati navedene odgovornosti;

12.  opozarja, da se EU trenutno sooča z velikimi finančnimi omejitvami in da države članice zaradi finančnih, proračunskih in političnih razlogov, ki so ali pa tudi niso povezani s krizo euroobmočja, neusklajeno znižujejo raven svojih proračunov za obrambo; poudarja, da lahko ti ukrepi negativno vplivajo na njihove vojaške zmogljivosti in s tem na zmožnost EU, da učinkovito prevzame svojo odgovornost za ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti;

13.  meni, da se morajo voditelji držav in vlad EU na navedene izzive odzvati tako, da izkoristijo priložnost na Svetu decembra 2013 in se jasno zavzamejo za močnejši evropski obrambni sistem;

14.  v zvezi s tem pozdravlja sporočilo Komisije z dne 24. julija 2013 z naslovom Za konkurenčnejši in učinkovitejši obrambni in varnostni sektor (COM(2013)0542) ter končno poročilo podpredsednice Komisije / visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko / vodje Evropske obrambne agencije z dne 15. oktobra 2013;

15.  poziva Evropski svet, naj uveljavi predloge iz poročil Parlamenta o skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP), skupni varnostni in obrambni politiki (SVOP) ter tehnološki in industrijski bazi evropske obrambe (EDTIB);

16.  meni, da se morajo države članice najprej zavezati, da bodo premagale operativne pomanjkljivosti skupne varnostne in obrambne politike, in sicer z zagotovitvijo podpore tako za njene civilne misije kot vojaške operacije skupne varnostne in obrambne politike, zlasti s prispevanjem zmogljivosti;

17.  poudarja, da je Lizbonska pogodba uvedla več novih instrumentov v zvezi s skupno varnostno in obrambno politiko, ki še niso zaživeli v praksi; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je izvajanje teh določb za nadaljnjo krepitev skupne zunanje in varnostne politike, ter poziva Svet, naj v celoti izkoristi omenjene instrumente (na primer stalno strukturno sodelovanje med državami članicami iz člena 46(6) PEU, zagonski sklad iz člena 41(3) PEU ter možnost zaupanja misij in operacij taki skupini držav članic v skladu s členoma 42(5) in 44(1) PEU);

18.  poudarja, da je pomembno začeti proces strateškega razmisleka za opredelitev ciljev in prednostnih nalog EU ter pripravo načrta s časovnim okvirom za poglobljeno sodelovanje na področju obrambe (bela knjiga, ki bi predstavljala okvir za razmislek o nacionalnih procesih);

19.  poziva Svet, naj se posveti okrepljenemu sodelovanju na področju oborožitve, zlasti s pooblastitvijo Evropske obrambne agencije, da v celoti odigra svojo vlogo pri spodbujanju usklajevanja, nadzoru uresničevanja zavez, določanju prednostnih naložb v tehnologije (vključno s strateškimi zmogljivostmi, kot so oskrba z gorivom v zraku, satelitska komunikacija, strateški zračni transport, sistemi za brezpilotno upravljanje zrakoplovov, kibernetska obramba in enotno evropsko nebo), dogovorih o krepitvi uporabe koalicij voljnih / osrednjih skupin ter iskanju delujoče rešitve za uporabo bojnih skupin;

20.  poziva države članice, naj zagotovijo podporo zmogljivi tehnološki in industrijski bazi evropske obrambe (EDTIB), ki lahko premosti razdrobljenost ter okrepi ustvarjalnost in zmogljivost evropske industrije s tesnejšim usklajevanjem načrtovanja nacionalnih proračunov za obrambo (potencialno z vzpostavitvijo evropskega semestra za obrambna vprašanja) in tesnejšim usklajevanjem na ravni industrije (harmonizacija standardov in certificiranja obrambne opreme); poziva k zagotovitvi nadaljnjih spodbud in podpore za obrambno industrijo, ki naj vključujejo zavezanost razvoju najpomembnejših obrambnih tehnologij in sistemov (davčne spodbude, finančna podpora za raziskave in razvoj ter institucionalizacija sinergij med civilnimi in vojaškimi zmogljivostmi);

21.  poziva države članice, naj bistveno poglobijo sodelovanje in usklajevanje o teh vidikih obrambe, ki so pomembni za uspešno skupno varnostno in obrambno politiko; poziva države članice, naj bodo veliko bolj drzne glede procesa združevanja in souporabe;

22.  poudarja, da moč EU v primerjavi z drugimi organizacijami sloni na njenem edinstvenem potencialu za mobilizacijo cele vrste političnih, ekonomskih, razvojnih in humanitarnih instrumentov za podporo svojemu civilnemu in vojaškemu kriznemu upravljanju, misijam in operacijam pod okriljem enotne politične avtoritete – podpredsednika / visokega predstavnika – ter da ji ta celovit pristop, najsibo s t. i. mehko silo, po potrebi pa tudi z odločnejšim delovanjem, omogoča edinstveno in široko priznano prožnost in učinkovitost;

23.  podpira ustanovitev Sveta ministrov za obrambo, s čimer bi obrambi dali pomen, ki ga zasluži;

24.  odločno poziva voditelje držav in vlad, naj glede na strateški pomen evropske obrambe in razsežnost izzivov, s katerimi se sooča Unija, decembra 2015 pregleda napredek pri izvajanju sklepov Sveta, sprejetih decembra 2013, na podlagi poročila o izvajanju, ki ga bo pripravil podpredsednik Komisije / visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko;

25.  je globoko zaskrbljen glede političnih razmer v Ukrajini po vrhunskem srečanju v Vilniusu; poziva Evropski svet, naj jih obravnava;

o
o   o

26.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0269. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0222. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0515.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013 o ustavnih težavah upravljanja Evropske unije na več ravneh (2012/2078(INI))

P7_TA(2013)0598 A7-0372/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost (ESM))(1),

–  ob upoštevanju Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (TSCG)(2),

–  ob upoštevanju „šesterčka“(3),

–  ob upoštevanju „dvojnega svežnja“(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 o predlogu uredbe Sveta o prenosu posebnih nalog na Evropsko centralno banko, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij(6),

–  ob upoštevanju poročila predsednikov Evropskega sveta, Evropske komisije, Evropske centralne banke in Euroskupine z naslovom „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“ z dne 5. decembra 2012(7),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2012 z naslovom „Načrt za poglobljeno in pravo ekonomsko in monetarno unijo – Začetek evropske razprave“ (COM(2012)0777),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. novembra 2012 s priporočili Komisiji o poročilu predsednikov Evropskega sveta, Evropske komisije, Evropske centralne banke in Euroskupine z naslovom „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2013 o prihodnjih zakonodajnih predlogih za ekonomsko in monetarno unijo: odziv na sporočili Komisije,(9)

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. junija 2013 o krepitvi evropske demokracije v prihodnji ekonomski in monetarni uniji,(10)

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0372/2013),

A.  ker je diferenciacija bistvena značilnost procesa evropskega povezovanja ter sredstvo, ki omogoča njegovo napredovanje in zagotavlja veliko spoštovanje načela enakosti, ki se razume kot enaka obravnava enakih položajev in neenaka obravnava neenakih položajev;

B.  ker bi diferencirano povezovanje pri poglabljanju evropskega povezovanja moralo še naprej igrati pionirsko vlogo, saj ga je začela izvajati podskupina držav članic, ostaja odprto za vse države članice, njegov cilj pa je popolna vključenost v Pogodbe;

C.  ker se diferencirano povezovanje pojavlja v dveh oblikah: „z več hitrostmi“, ko si države prizadevajo za uresničevanje istih ciljev v različnih časovnih okvirih, in „na več ravneh“, ko se države dogovorijo, da se bodo zavzemale za različne cilje;

D.  ker diferenciacija ne sme spodkopati državljanstva Unije, temeljnega statusa državljanov držav članic, ki tistim, ki se znajdejo v enakem položaju, omogoča, da so v okviru področja uporabe Pogodbe ne glede na svojo nacionalnost po zakonodaji deležni enake obravnave;

E.  ker bo vsaka diferenciacija upoštevala in s tem krepila enotnost pravnega reda EU ter njegovo učinkovitost in skladnost, načelo nediskriminacije na podlagi nacionalnosti ter vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja in delovanje notranjega trga;

F.  ker se diferenciacija lahko uporabi v primerih, ko skupni ukrepi v določenem trenutku niso mogoči ali izvedljivi;

G.  ker je diferenciacija sestavni del enotnega institucionalnega okvira Evropske unije in bi tako moralo ostati tudi v prihodnje;

H.  ker mora diferencirano povezovanje spoštovati načelo subsidiarnosti, v skladu s členom 5 PEU in protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

I.  ker je s Pogodbami zagotovljenih več možnosti in instrumentov za diferencirano povezovanje, vključno z omejitvami ozemeljskega področja uporabe, zaščitnimi klavzulami, odstopanji, zavrnitvami, potrditvami, okrepljenim sodelovanjem in posebnimi določbami, ki se nanašajo na države članice, katerih valuta je evro, če takšni instrumenti spoštujejo enotnost, učinkovitost in skladnost evropskega pravnega reda in so vključeni v enotni institucionalni okvir (metoda Skupnosti);

J.  ker so si nekatere države članice zagotovile možnost zavrnitve različnih politik EU, kot je določeno v različnih protokolih k Pogodbam, kar bi lahko ogrozilo enotnost, učinkovitost in skladnost pravnega reda EU;

K.  ker odstopanja na podlagi člena 27(2) PDEU omogočajo diferenciacijo med nekaterimi državami članicami v pravnem aktu, ki se nanaša na vse države članice, ker sta cilj tega še vedno postopna vzpostavitev in zagotovitev funkcionalnosti notranjega trga;

L.  ker Pogodba o delovanju Evropske unije v svojih členih 114(4) in (5), 153(4), 168(4), 169(4) in 193 vsebuje zaščitne klavzule, ki državam članicam omogočajo, da ohranijo ali uvedejo strožje zaščitne ukrepe v okviru področja uporabe pravnega akta, ki se nanaša na vse države članice;

M.  ker okrepljeno sodelovanje zahteva sodelovanje najmanj devetih držav članic na področju, ki ni v izključni pristojnosti Unije, omogoča nesodelujočim državam članicam, da se udeležijo razprav, ne pa glasovanja, in je v vsakem trenutku odprto za vse države članice;

N.  ker postopek okrepljenega sodelovanja kot skrajno možnost omogoča sprejetje ukrepov, ki so zavezujoči za nekatere države članice na podlagi pooblastila, ki ga dodeli Svet s kvalificirano večino, oziroma na področju SZVP na podlagi pooblastila, ki se dodeli s soglasno odločitvijo;

O.  ker se ta mehanizem uporablja že za vseevropsko pravo, ki ureja razvezo zakonske zveze, in evropsko patentno pravo ter da sta ga odobrila Evropski parlament in Svet na področju obdavčevanja, in sicer za uvedbo davka na finančne transakcije;

P.  ker ima skupina držav na področju skupne zunanje in varnostne politike možnost reševanja določenih nalog ali misij, na področju skupne varnostne in obrambne politike pa je v načrtu vzpostavitev stalne osrednje skupine vojaško usposobljenih držav;

Q.  ker Schengenski sporazum iz leta 1986 in Schengenska konvencija iz leta 1990, ki so ju podpisale nekatere države članice in sta nadomestila nadzor na mejah med njimi, Sporazum o socialni politiki iz leta 1991 med nekaterimi državami članicami, ki je razširil nekdanje pristojnosti ES na področju zaposlovanja in socialnih pravic ter omogočil glasovanje s kvalificirano večino, ter Prümska pogodba iz leta 2005 med nekaterimi državami članicami in Norveško o izmenjavi podatkov in sodelovanju v boju proti terorizmu z zgodovinskega vidika predstavljajo oblike diferenciranega povezovanja;

R.  ker je bil schengenski pravni red z Amsterdamsko pogodbo vključen v Pogodbe skupaj z možnostmi zavrnitve za Združeno kraljestvo, Irsko in Dansko;

S.  ker lahko Združeno kraljestvo in Irska v katerem koli trenutku zaprosita za vključitev v nekatere ali vse določbe schengenskega pravnega reda in ker Dansko še naprej zavezujeta prvotni Schengenski sporazum in konvencija;

T.  ker je bila Prümska pogodba delno vključena v pravni red EU;

U.  ker je bil Sporazum o socialni politiki z Amsterdamsko pogodbo vključen v Pogodbe brez možnosti zavrnitve;

V.  ker Pogodbe zagotavljajo več nadaljnjih ukrepov v zvezi s politiko zaposlovanja in socialno politiko, njihov potencial pa ni bil v celoti izkoriščen, zlasti tistih iz členov 9, 151 in 153 PDEU, pa tudi bolj na splošno glede člena 329 PDEU; ker je večjo socialno konvergenco torej mogoče doseči brez spreminjanja Pogodbe in brez poseganja v načelo subsidiarnosti;

W.  ker sta bila evropski mehanizem za stabilnost in Pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji („fiskalni pakt“) sklenjena v medvladnem okviru zunaj Pogodb;

X.  ker sta evropski instrument za finančno stabilnost (EFSF) in evropski mehanizem za stabilnost (ESM) sporazuma v okviru mednarodnega prava, ki so ju sklenile države članice, katerih valuta je evro;

Y.  ker je treba sprejeti ustrezne ukrepe v skladu s PEU in PDEU za vključitev Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju, sklenjene po mednarodnem pravu z vsemi državami članicami, razen Združenim kraljestvom in Republiko Češko, v pravni okvir Unije najkasneje v petih leti od začetka njene veljavnosti, na podlagi ocene izkušenj pri njenem izvajanju;

Z.  ker je pakt „evro plus“, strategijo Evropa 2020 in Pakt za rast in delovna mesta treba vključiti v zakonodajo Unije in ker utirajo pot uvedbi kodeksa za doseganje konvergence gospodarstev držav članic;

AA.  ker se mednarodni sporazumi, ki niso vključeni v pravni okvir Evropske unije in katerih namen je uresničevanje ciljev Pogodb, uporabljajo kot absolutno skrajni instrument za diferencirano povezovanje, pri čemer je predvidena obvezna vključitev vsebine zadevnega mednarodnega sporazuma v Pogodbe;

AB.  ker je ustanovitev ekonomske in monetarne unije predstavljala kakovosten korak v povezovanju in opredelila model upravljanja na več ravneh, ki vpliva na institucije in tudi na postopke;

AC.  ker je ena država članica, če želi, stalno izvzeta iz obveznosti, da prevzame euro (protokol št. 15), druga pa je upravičena do ustavnega odstopanja (protokol št. 16);

AD.  ker so na področju monetarne politike v skladu z določbami o ECB predvidene razlike v institucionalni strukturi, pri čemer je Svet ECB glavni organ odločanja, v katerem so samo države članice, katerih valuta je evro, Razširjeni svet pa združuje države članice, ki niso članice euroobmočja, in tudi v finančni strukturi, po kateri so nacionalne centralne banke vseh držav članic vpisniki kapitala ECB (člen 28.1 statuta ECB), vendar samo nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je evro, vplačujejo svoj vpisani delež kapitala ECB (člen 48(1) statuta ECB);

AE.  ker je Svet na podlagi člena 127(6) PDEU pooblaščen, da ECB dodeli posebne naloge v zvezi s politikami, ki se nanašajo na bonitetni nadzor kreditnih institucij in drugih finančnih institucij razen zavarovalnic, in se ta člen uporablja kot pravna podlaga za uredbo, ki uvaja enotni nadzorni mehanizem za euroobmočje in predvideva prostovoljno udeležbo držav članic, ki niso članice euroobmočja, z vzpostavitvijo tesnega sodelovanja z ECB;

AF.  ker člen 139 PDEU z odstopanji izvzema države članice od uporabe določb posameznih pogodb in s tem povezanih glasovalnih pravic;

AG.  ker člena 136 in 138 PDEU predvidevata poseben način sprejemanja ukrepov, ki se uporablja za države članice, katerih valuta je evro, tako da pri glasovanju sodelujejo samo člani Sveta, ki predstavljajo omenjene države članice, in da Evropski parlament, kadar to zahteva postopek, glasuje v celoti;

AH.  ker se je člen 136 PDEU že uporabljal v povezavi s členom 121(6) za sprejemanje uredb;

AI.  ker člen 184 PDEU na področju raziskav, tehnološkega razvoja in vesolja predvideva dopolnilne programe večletnega okvirnega programa, pri katerih lahko sodelujejo samo nekatere države članice, ki te programe financirajo ob morebitni udeležbi Unije, pri čemer pa se ti programi sprejmejo po rednem zakonodajnem postopku, v katerem v celoti sodelujeta Svet in Evropski parlament, in sicer na podlagi soglasja držav članic, ki jih zadevajo ti dopolnilni programi;

AJ.  ker načelo univerzalnosti proračuna v skladu s členom 21 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 ne preprečuje, da bi skupina držav članic finančni prispevek v proračun EU ali poseben prihodek namenila posamezni postavki odhodkov, kot se že dogaja na primer v zvezi z reaktorjem z visokim pretokom na podlagi Sklepa Sveta 2012/709/Euratom;

AK.  ker člen 137 PDEU in Protokol 14 ustanavljata Euroskupino kot neformalen organ;

AL.  ker je za nemoteno delovanje EMU potrebno celovito in hitro izvajanje ukrepov, ki so že bili dogovorjeni v sklopu okrepljenega okvira gospodarskega upravljanja, kot sta okrepljen Pakt za stabilnost in rast ter evropski semester, dopolnjena s politikami za spodbujanje rasti;

AM.  ker okrepljena EMU zahteva večje pristojnosti, finančna sredstva in demokratično odgovornost in bi njena vzpostavitev morala potekati v dveh korakih, ki bi kot prvo temeljili na takojšnji uporabi vseh potencialov obstoječih Pogodb in kot drugo na spremembi Pogodbe, ki bi jo bilo treba opredeliti s konvencijo;

AN.  ker bi moralo upravljanje EMU, da bi bilo učinkovito, legitimno in demokratično, temeljiti na institucionalnem in pravnem okviru Unije;

AO.  ker je treba demokratično legitimnost in odgovornost zagotoviti na ravni, na kateri poteka odločanje;

AP.  ker je EMU ustanovila Unija, katere državljane na ravni Unije neposredno zastopa Evropski parlament;

A.NAČELA

1.  ponovno poziva k pravi EMU, ki bi povečala pristojnosti Unije, zlasti na področju gospodarske politike, ter okrepila njeno proračunsko zmogljivost ter vlogo in demokratično odgovornost Komisije in posebne pravice Evropskega parlamenta;

2.  meni, da bi morala takšna povečana proračunska zmogljivost temeljiti na posebnih lastnih sredstvih (vključno z davkom na finančne transakcije) in proračunski zmogljivosti, ki bi morala v okviru proračuna Unije podpirati gospodarsko rast in socialno kohezijo, odpravljati neravnovesja in strukturne razlike ter reševati finančne nujne primere, ki so neposredno povezani z monetarno unijo, ne da bi pri tem ogrožala tradicionalne naloge financiranja skupnih politik;

3.  pozdravlja načrt Komisije; poziva Komisijo, naj za njegovo takojšnje izvajanje čim prej pripravi zakonodajne predloge za sprejetje po postopku soodločanja, tudi dodatno proračunsko usklajevanje, razširitev poglobljenega usklajevanja politike na področju obdavčitve in zaposlovanja in ustvaritev prave fiskalne zmogljivosti ekonomske in monetarne unije za podporo izvajanju političnih izbir; poudarja, da nekateri elementi zahtevajo spremembo Pogodb;

4.  meni, da je treba hitro ukrepati v vsakem od štirih temeljev iz poročila „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“, ki si ga predstavili predsedniki Herman van Rompuy, Jean-Claude Juncker, José Manuel Barroso in Mario Draghi, zlasti:

5.  meni, da je boljša in jasnejša delitev pristojnosti in sredstev med EU in državami članicami lahko in mora biti v skladu z večjo parlamentarno zavezanostjo in odgovornostjo, kar zadeva nacionalne pristojnosti;

6.  ponovno poudarja, da mora biti upravljanje prave EMU, da bi bilo dejansko legitimno in demokratično, sestavni del institucionalnega okvira Unije;

7.  meni, da je diferenciacija koristno in primerno sredstvo za spodbujanje globljega povezovanja, ki bi se, v kolikor bi ohranilo celovitost EU, lahko izkazalo kot nujno za uresničitev prave EMU v Uniji;

8.  poudarja, da obstoječi postopki diferenciranega povezovanja na podlagi Pogodb omogočajo prvi korak v smeri vzpostavitve prave EMU, kar je povsem v skladu z zahtevami po večji demokratični odgovornosti, večjih finančnih sredstvih in boljših zmožnostih odločanja in poziva vse institucije, naj hitro ukrepajo s kar največjo izrabo možnosti, ki jih ponujata obstoječi Pogodbi in njuni elementi fleksibilnosti, ter se istočasno pripravijo za potrebne spremembe Pogodb za zagotovitev pravne varnosti in demokratične legitimnosti; ponovno poudarja, da bi bilo treba izključiti možnost novega medvladnega sporazuma;

9.  poudarja, da bi morale spremembe Pogodb, ki so potrebne za dokončanje prave EMU in vzpostavitev Unije državljanov in držav, upoštevati obstoječe instrumente, postopke, prakse in filozofijo diferenciranega povezovanja, hkrati pa si prizadevati za izboljšanje njihove učinkovitosti in skladnosti in potrjuje, da bo v celoti uveljavljal svojo posebno pravico, da Svetu predloži predloge za spremembo Pogodb, ki jih mora naknadno preučiti Konvencija, da se dokončno oblikuje prava ekonomska in monetarna unija;

10.  opozarja, da se razprava o upravljanju na več ravneh ne prekriva z vprašanjem o takem upravljanju na več ravneh, ki je povezano z ravnovesjem moči in vključenostjo nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov;

11.  poudarja, da mora diferenciacija, da bi bila v skladu s svojim namenom, ki ga ima kot sredstvo za spodbujanje povezovanja, zaščito enotnosti EU in zagotavljanje velikega spoštovanja načela enakosti, ostati odprta in si prizadevati za to, da bi nazadnje vključevala vse države članice;

12.  poudarja, da je za pozitiven razvoj EU treba doseči ravnovesje med politiko zaposlovanja in ekonomsko politiko iz člena 121 PDEU in člena 148 PDEU;

B.POSTOPKI

13.  meni, da bi bilo treba diferenciacijo po možnosti zagotoviti v okviru pravnega akta, ki bi se nanašal na vse države članice ter vseboval odstopanja in zaščitne klavzule, namesto da bi bile določene države članice že vnaprej izvzete iz ozemeljskega področja uporabe določenega pravnega akta; kljub temu poudarja, da veliko število odstopanj in zaščitnih klavzul spodkopava enotnost EU ter usklajenost in učinkovitost njenega pravnega okvira;

14.  meni, da usklajevanje gospodarske politike, politike zaposlovanja in socialne politike spada v kategorijo deljenih pristojnosti, kar v skladu s členom 4(1) PDEU zajema vsa področja, ki niso vključena na izčrpne sezname izključnih pristojnosti ali pristojnosti za podporo;

15.  meni, da se posebnost ukrepov, sprejetih na podlagi člena 136 PDEU, zato ne nanaša samo na dejstvo, da omenjeni ukrepi veljajo posebej za države članice, katerih valuta je evro, temveč tudi pomeni, da so lahko bolj zavezujoči; da člen 136 PDEU omogoča, da Svet na priporočilo Komisije in z glasovanjem samo držav članic, katerih valuta je evro, sprejema zavezujoče smernice ekonomske politike za države euroobmočja v okviru evropskega semestra;

16.  poudarja, da bi bilo treba v primeru, ko določene države članice ne želijo sodelovati pri sprejetju pravnega akta na področju, ki ni v izključni pristojnosti Unije, vzpostaviti okrepljeno sodelovanje v skladu z zadevno določbo Pogodbe, namesto da se sklepajo mednarodni sporazumi zunaj okvira pravnega reda EU;

17.  meni, da se člen 352 PDEU, ki daje Svetu pooblastila za sprejemanje ustreznih ukrepov za uresničitev enega od ciljev iz Pogodb, če s Pogodbami niso zagotovljena potrebna pooblastila, lahko uporablja v povezavi s členom 20 PEU, kar omogoča izvajanje klavzule o fleksibilnosti, kadar Svet ne more doseči soglasja z mehanizmom okrepljenega sodelovanja;

18.  poziva države članice, naj v okoliščinah, ko so med državami članicami razhajanja v političnih usmeritvah, ki preprečujejo napredek, razširijo načelo okrepljenega sodelovanja na socialno politiko in politiko zaposlovanja;

19.  meni, da je treba odhodke, ki so posledica izvajanja okrepljenega sodelovanja, vključiti v proračun EU kot druge prihodke ali posebna lastna sredstva, da se tako zagotovi skladnost z načeli zakonodaje o proračunu EU in zaščiti ključni položaj Evropskega parlamenta kot proračunskega organa;

20.  poziva k sistematični uporabi člena 333(2) PDEU ob uvajanju okrepljenega sodelovanja na področju, ki ni v izključni pristojnosti Unije in se nanaša na poseben zakonodajni postopek, ter poziva Svet, naj sprejme soglasno odločitev vseh sodelujočih držav članic, da nameravajo za namene okrepljenega sodelovanja delovati v skladu z rednim zakonodajnim postopkom;

21.  poziva, kjer je to mogoče, k sistematični uporabi premostitvene klavzule iz člena 48(7) PEU v postopkih, ki niso postopki okrepljenega sodelovanja, zato da bi se okrepili demokratična legitimnost in učinkovitost upravljanja EMU;

22.  meni, da bi bilo treba v primerih, ko uporaba premostitvene klavzule ni mogoča, na primer ob sprejemanju gospodarske politike in smernic o zaposlovanju ali letnega pregleda rasti, v celoti izkoristiti možnost sklepanja zavezujočih medinstitucionalnih sporazumov;

23.  opozarja, da je namen člena 48 PEU tudi zagotoviti demokratično legitimnost vsake spremembe pogodbe z zahtevo po obvezni udeležbi Evropskega parlamenta v postopku za spremembo in nacionalnih parlamentov v nadaljnjem postopku ratifikacije;

24.  se ne strinja z izrazom „pogodbeni dogovori“ in spodbuja k iskanju boljših načinov formalnega povezovanja sredstev, ki so na voljo v okviru instrumenta za konkurenčnost in konvergenco, in strukturnih reform, ter ponovno poudarja, da se pomanjkanje pristojnosti Unije in pooblastil Unije lahko odpravi z uporabo ustreznih postopkov ali, če ustrezna pravna podlaga ne obstaja, s spremembo Pogodb;

C.DEMOKRACIJA IN INSTITUCIJE

25.  opozarja, da je v skladu s členom 3(4) PEU EMU ustanovila Unija in da mora njeno delovanje temeljiti na predstavniški demokraciji;

26.  poudarja, da je Evropski parlament edina institucija EU, v kateri so državljani neposredno zastopani na ravni Unije, in parlamentarni organ EMU ter da je njegova ustrezna vključenost nujna za zagotavljanje demokratične legitimnosti in delovanja EMU in pogoj za vsak nadaljnji korak v smeri bančne, fiskalne in ekonomske unije;

27.  poudarja, da morata biti zagotovljeni ustrezna legitimnost in odgovornost in da ju morajo nacionalni parlamenti in Evropski parlament zagotavljati na nacionalni ravni ter na ravni EU; opozarja na načelo iz sklepov Evropskega sveta iz decembra 2012, da „splošni cilj ves čas ostaja zagotavljanje demokratične legitimnosti in odgovornosti na ravni sprejemanja in izvajanja odločitev‟;

28.  zato obžaluje pomanjkljiv parlamentarni nadzor trojke, evropskega instrumenta za finančno stabilnost (EFSF) in evropskega mehanizma za stabilnost (ESM);

29.  meni, da vsaka oblika formalne diferenciacije v zvezi s pravicami parlamentarne udeležbe, ki se nanaša na izvor poslancev Evropskega parlamenta, predstavlja diskriminacijo na podlagi nacionalnosti, prepoved katere je temeljno načelo Evropske unije, ter krši načelo enakosti državljanov Unije, kot ga določa člen 9 PEU;

30.  meni, da je v primeru ukrepov, sprejetih v skladu s členom 136 PDEU, ali v primeru uvedbe okrepljenega sodelovanja neskladje, ki izhaja iz vključenosti predstavnikov držav članic, katerih valuta je evro, (ali predstavnikov sodelujočih držav) v Svet na eni strani ter Evropskega parlamenta in Komisije, ki zastopata vse državljane Unije in se zavzemata za njene skupne interese, na drugi strani, popolnoma v skladu z načeli diferenciacije in ne zmanjšuje legitimnosti omenjenih ukrepov, temveč jo kvečjemu povečuje;

31.  poudarja, da notranji predpisi Evropskega parlamenta dopuščajo dovolj manevrskega prostora za organizacijo posebnih oblik diferenciacije na podlagi političnega dogovora v političnih skupinah in med njimi, da bi bil zagotovljen ustrezen nadzor EMU; poudarja, da je v členu 3(4) PEU določeno, da „Unija vzpostavi ekonomsko in monetarno unijo, katere valuta je euro“ in da protokol št. 14 predvideva „potreb[o] po oblikovanju posebnih določb za okrepljen dialog med državami članicami, katerih valuta je euro, dokler euro ne postane valuta vseh držav članic Unije“; poudarja, da mora Parlament obravnavati ustrezen mehanizem odgovornosti za sedanje euroobmočje in države članice, ki so se zavezale k pristopu, če bo ta domnevno prehodna situacija trajala;

32.  meni, da je pomembno okrepiti sodelovanje z nacionalnimi parlamenti na podlagi člena 9 Protokola št. 1, ki je priložen Pogodbam, in pozdravlja dogovor o ustanovitvi medparlamentarne konference za razpravo o proračunski in gospodarski politiki; vseeno poudarja, da se na takšno sodelovanje ne bi smelo gledati kot na oblikovanje novega mešanega parlamentarnega organa, kar bi bilo neučinkovito, pa tudi nezakonito z demokratičnega in ustavnega vidika in ponovno poudarja, da je to edini način za uradno okrepitev polne legitimnosti Evropskega parlamenta kot parlamentarnega organa na ravni Unije za okrepljeno in demokratično upravljanje EMU;

33.  poudarja, da sta vrh držav euroobmočja in Euroskupina neuradna organa za razprave in ne instituciji za odločanje v okviru upravljanja ekonomske in monetarne unije;

34.  poudarja ključno vlogo Komisije v upravljanju EMU, kot sta potrdila tudi fiskalni pakt in pogodba o evropskem mehanizmu za stabilnost, z zagotavljanjem pravnega reda Pogodb EU in zavzemanjem za skupne interese celotne Unije;

D.DIFERENCIRANO POVEZOVANJE V OKVIRU OBSTOJEČIH POGODB: NA POTI K PRAVI EMU

35.  meni, da bi bilo treba metodo Skupnosti uporabljati za vse ukrepe, namenjene krepitvi EMU; opozarja na člen 16 Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju, ki določa, da se v največ petih letih od datuma začetka njene veljavnosti na podlagi ocene izkušenj z njenim izvajanjem v skladu z določbami Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejmejo potrebni ukrepi za vključitev vsebine te pogodbe v pravni okvir Evropske unije;

36.  poudarja, da morajo države članice, ki uporabljajo euro, in tiste, ki so zavezane k njegovemu sprejetju, podvojiti prizadevanja za okrepitev stabilnosti in skladnosti s Pogodbo, povečano konkurenčnost, učinkovitost, preglednost in demokratično odgovornost; opozarja, da je euro valuta Evropske unije, zato se pričakuje, da se bodo vse države članice, razen tistih, za katere velja odstopanje, pravočasno pridružile euroobmočju;

37.  ugotavlja, da so nacionalne vlade in evropske institucije, da bi ublažile krizo in se odzvale na strukturne pomanjkljivosti ekonomske in monetarne unije, sprejele široko paleto ukrepov za zagotovitev finančne stabilnosti in izboljšanje gospodarskega upravljanja; ugotavlja, da te odločitve, kot so nekatere določbe šesterčka in ustanovitev Evropskega mehanizma za stabilnost, zadevajo le države članice euroobmočja;

38.  pozdravlja ustanovitev enotnega nadzornega mehanizma, ki bo pokrival euroobmočje, odprt pa bo za vse ostale države članice EU; poudarja, da je vzpostavitev enotnega mehanizma za reševanje bank nujen korak k oblikovanju pristne bančne unije; meni, da bi se morala predlagana „bančna unija“, če želimo preseči strukturne pomanjkljivosti, ki so povezane z ekonomsko in monetarno unijo, in učinkovito zmanjšati prežetost z moralnim tveganjem, opreti na prejšnje reforme sektorja finančnih storitev Unije, pa tudi na okrepljeno gospodarsko upravljanje, zlasti v euroobmočju, ter novi proračunski okvir evropskega semestra, da bi lahko zagotovila večjo odpornost in konkurenčnost bančnega sektorja Unije, večje zaupanje vanj in večje kapitalske rezerve, da javnim proračunom držav članic v prihodnosti ne bi bilo treba prevzemati stroškov za reševanje bank;

39.  je izredno zaskrbljen zaradi zamud pri vzpostavljanju bančne unije in zaradi praktičnih podrobnosti glede neposredne bančne dokapitalizacije iz evropskega mehanizma za stabilnost; še prav posebej je zaskrbljen zaradi nadaljnje drobitve bančnega sistema Unije; poudarja, da je robustna in ambiciozna bančna unija temeljni sestavni del globlje in resnične ekonomsko monetarne unije in ključni politični ukrep, pri katerem Parlament vztraja že več kot tri leta, zlasti od tedaj, ko je sprejel stališče o uredbi o evropskem bančnem organu;

40.  meni, da je sprejetje uredbe o enotnem nadzornem mehanizmu, ki zahteva soglasje Evropskega parlamenta za imenovanje predsednika in podpredsednika nadzornega odbora, pomemben zgled za okrepljeno vlogo Evropskega parlamenta v upravljanju EMU na podlagi diferenciacije;

41.  podpira nove solidarnostne instrumente, kot je „instrument za konvergenco in konkurenčnost; meni, da je koncept instrumenta za konvergenco in konkurenčnost okrepil zavezanost gospodarski politiki in njeno učinkovitost; poudarja, da morajo biti ti dogovori oblikovani tako, da preprečujejo kakršno koli pravno negotovost in povečevanje demokratičnega deficita Unije;

42.  poziva Komisijo, naj v okviru semestra EU pripravi predlog o kodeksu za doseganje konvergence, ki bo temeljil na strategiji Evropa 2020 in bo vzpostavil močan socialni steber; vztraja, da je treba z nacionalnimi programi izvajanja zagotoviti, da bodo kodeks za doseganje konvergence izvajale vse države članice in da ga bodo podprle z mehanizmom, ki bo temeljil na spodbudah;

43.  poudarja, da bi spodbujevalni mehanizem okrepil zavezujočo naravo usklajevanja gospodarskih politik;

44.  poudarja, da mora biti vzpostavitev izvedbenega mehanizma, ki bi temeljil na spodbudi, za povečanje solidarnosti, kohezije in konkurenčnosti tesno povezana z dodatnimi ravnmi usklajevanja ekonomskih politik, na kar je Komisija opozorila v okviru izjave, priložene dvojčku, skladno z „načelom, v skladu s katerim bi koraki proti večji odgovornosti in ekonomski disciplini vključevali tudi večjo solidarnost‟;

45.  poudarja, da bi se morali mehanizmi za predhodno usklajevanje ter instrumenti za konvergenco in konkurenčnost uporabljati v vseh državah, ki so sprejele evro kot svojo valuto, druge države pa bi morale imeti možnost, da se jim trajno priključijo; poziva Komisijo, naj v prihodnjih zakonodajnih predlogih predvidi, da bo za nacionalne parlamente obvezen postopek potrjevanja in bodo socialni partnerji bolje vključeni v ekonomsko usklajevanje;

46.  meni, da bi moral vsak novi predlagani instrument za konvergenco in konkurenčnost temeljiti na pogojenosti, solidarnosti in konvergenci; meni, da bi bilo treba takšen instrument vzpostaviti šele po opredelitvi socialnih neravnovesij in potrebi po pomembnih dolgoročnih in trajnostnih strukturnih reformah na osnovi ocene koherence med kodeksom za doseganje konvergence in nacionalnimi izvedbenimi načrti, z ustrezno uradno vključitvijo Evropskega parlamenta, Sveta in nacionalnih parlamentov;

47.  meni, da bi moral biti instrument za konvergenco in konkurenčnost sredstvo za zagotovitev večje fiskalne zmogljivosti in biti usmerjen k pogojni podpori strukturnim reformam, da bi se povečali konkurenčnost, rast in socialna kohezija, zagotovilo tesnejše usklajevanje ekonomskih politik in trajnostne konvergence ekonomskih učinkov držav članic ter preprečila neravnotežja in strukturna odstopanja; ocenjuje, da bi takšni instrumenti lahko bili podlaga za pravo fiskalno zmogljivost;

48.  meni, da je vzpostavitev tega instrumenta začetna faza krepitve fiskalne zmožnosti EMU, in poudarja, da morajo biti finančna sredstva instrumenta za konvergenco in konkurenčnost sestavni del proračuna EU, toda zunaj zgornjih meja večletnega finančnega okvira, da bi se upoštevale Pogodbe in pravo EU ter zagotovilo, da je Evropski parlament v celoti vključen kot proračunski organ, tako da med drugim omogoča sprejetje ustreznih proračunskih sredstev za vsak posamezni primer;

49.  poziva k vključitvi novih lastnih sredstev iz prispevkov držav članic, ki sodelujejo v instrumentu za konvergenco in konkurenčnost, na podlagi spremenjenega sklepa o virih lastnih sredstev in z namenitvijo prihodka iz teh novih lastnih sredstev za odhodke instrumenta za konvergenco in konkurenčnost, ter poziva k spremembi sklepa o virih lastnih sredstev ali, če to ni mogoče, k uporabi prihodka iz davka na finančne transakcije kot drugega prihodka za izravnavo teh neposrednih prispevkov;

50.  vztraja, da bi moral predsednik Parlamenta na spomladanskem Evropskem svetu predstaviti stališča Parlamenta o letnem pregledu rasti; meni, da bi bilo treba skleniti medinstitucionalni dogovor o tem, da bi se Parlament vključil v potrjevanje letnega pregleda rasti in smernic za gospodarsko politiko in zaposlovanje;

51.  ponavlja, da je treba okrepiti socialno razsežnost EMU in hkrati ponovno poudarja, da sta politika zaposlovanja in socialna politika politiki Unije;

52.  ponavlja, da je v skladu s Pogodbama treba pri opredeljevanju in izvajanju politik in dejavnosti Unije upoštevati spodbujanje visoke zaposlenosti in zagotavljanje ustrezne socialne zaščite; poziva k določitvi referenčnih meril na področju zaposlovanja in socialnem področju kot dopolnilo sedanjim fiskalnim in makroekonomskim kazalnikom ter poročilom o napredku na področju strukturnih reform, da se zagotovi ustrezna in učinkovita raven socialnih naložb in s tem dolgoročna vzdržnost socialnega modela Evropske unije;

53.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija 2. julija 2013 na podlagi dogovorov o dvojnem svežnju ustanovila strokovno skupino pod vodstvom Gertrude Trumpel-Gugerell, katere naloga je temeljito oceniti glavne značilnosti morebitnega sklada za odkup dolga in euroobveznic, vključno z vsemi zakonskimi določbami, finančno strukturo in dopolnilnimi proračunskimi okviri in namerava izraziti svoja stališča o teh zadevah po predstavitvi poročila strokovne skupine;

54.  meni, da mora za operacije EFSF/ESM in katere koli prihodnje podobne strukture veljati redni demokratični nadzor in spremljanje s strani Evropskega parlamenta; meni, da bi moral biti tak Evropski mehanizem za stabilnost popolnoma vključen v okvir Unije;

55.  poudarja, da mora trojka nositi ustrezno odgovornost; meni, da bi morala Komisija v imenu trojke odgovarjati Evropskemu parlamentu z rednim poročanjem; opozarja, da bi moral Parlament izvajati demokratični nadzor nad udeležbo Unije v sistemu trojk in da bi morala Unija kot del trojk odgovarjati pred Parlamentom;

E.DIFERENCIRANO POVEZOVANJE IN SPREMEMBE POGODBE

56.  meni, da bi morale vse prihodnje spremembe pogodbe potrditi diferencirano povezovanje kot orodje za doseganje večjega povezovanja, ki obenem varuje enotnost Unije;

57.  meni, da lahko sprememba pogodbe v prihodnosti uvede novo raven pridruženega članstva, ki bo zajemala delno vključenost v posamezna področja politike Unije kot sredstvo za krepitev evropske sosedske politike;

58.  meni, da bi morale vse prihodnje spremembe pogodbe potrditi vrh držav euroobmočja kot neuradno obliko Evropskega sveta, kakor to določa Naslov V Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju;

59.  predlaga, naj Euroskupina postane neuradna oblika Ekonomsko-finančnega sveta;

60.  poziva k temu, naj bo komisar za ekonomske in finančne zadeve minister za zakladnico in stalni podpredsednik Komisije;

61.  poziva k temu, da bi postopki glasovanja v Svetu ob upoštevanju omejenih izjem namesto soglasja zahtevali kvalificirano večino in da bi se obstoječi posebni zakonodajni postopki pretvorili v redne zakonodajne postopke;

62.  poziva k uvedbi pravne podlage, da bi ustanovili agencije Unije, ki lahko opravljajo posebne izvršilne in izvedbene funkcije, za katere jih pooblastita Evropski parlament in Svet v skladu z rednim zakonodajnim postopkom;

63.  meni, da je glasovanje po načelu obrnjene kvalificirane večine v fiskalnem paktu bolj politična izjava kot učinkovit instrument odločanja in namesto tega poziva k vključitvi načela obrnjene kvalificirane večine v Pogodbe, zlasti v člene121, 126 in 136 PDEU tako, da lahko predlogi ali priporočila, ki jih predloži Komisija, začnejo veljati, če Evropski parlament ali Svet v vnaprej določenem roku ne vloži ugovora, s čimer se zagotovi popolna pravna varnost;

64.  poziva k spremembi člena 136 PDEU, da bi se področje njegove uporabe razširilo na prostovoljno udeležbo držav članic, ki niso članice euroobmočja, z zagotavljanjem neomejenih pravic glasovanja v skladu s postopkom okrepljenega sodelovanja, ter poziva k opustitvi omejitev na podlagi člena 136 PDEU in k nadgradnji tega člena v splošno klavzulo za sprejemanje pravnih aktov o usklajevanju in določanju pravno zavezujočih minimalnih standardov v zvezi z gospodarsko politiko, politiko zaposlovanja in socialno politiko;

65.  poziva k razširitvi pravne podlage v členu 127(6) PDEU na vse finančne institucije, vključno z zavarovalnicami, ustanovljenimi na notranjem trgu;

66.  poziva k vključitvi Evropskega parlamenta v postopek imenovanja predsednika, podpredsednika in drugih članov Izvršilnega odbora ECB iz člena 283 PDEU tako, da bi bilo zahtevano njegovo soglasje s priporočili Sveta;

67.  poziva, naj prihodnja konvencija preuči možnost uvedbe posebnega zakonodajnega postopka, ki bi zahteval štiri petine glasov v Svetu in večino članov Evropskega parlamenta v skladu s členom 312 PDEU za sprejetje uredbe, ki določa večletni finančni okvir;

68.  poziva, naj prihodnja konvencija preuči možnost uvedbe posebnega zakonodajnega postopka, ki bi zahteval štiri petine glasov v Svetu in večino članov Evropskega parlamenta v skladu s členom 311(3) PDEU za sprejetje sklepa o virih lastnih sredstev;

69.  poziva, naj prihodnja konvencija preuči možnost, da države članice, katerih valuta je evro, in vse države članice, ki želijo sodelovati v novih skupnih politikah, zagotovijo posebne lastne vire v okviru proračuna EU;

70.  meni, da bi morala biti finančna sredstva agencij Unije sestavni del proračuna Unije;

71.  poziva k temu, da bi moralo biti za spremembe Pogodb nujno soglasje Evropskega parlamenta, in sicer dvotretjinska večina njegovih članov;

72.  vztraja, da bi morala prihodnja konvencija imeti največjo možno demokratično legitimnost, tako da bi vključila tudi socialne partnerje, civilno družbo in druge zainteresirane strani, sprejemati svoje sklepe na plenumu v skladu z vsemi demokratičnimi pravili, imeti dovolj časa za resno in temeljito razpravljanje, in delovati popolnoma pregledno in vsa svoja zasedanja odpreti za javnost;

73.  zagovarja razširitev premostitvene klavzule v členu 48(7) PEU na Pogodbe v celoti;

o
o   o

74.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in predsedniku Evropskega sveta.

(1) http://www.european-council.europa.eu/media/582908/13-tesm2.sl12.pdf (2) Treaty on Stability, Coordination and Governance in the Economic and Monetary Union (3) UL L 306, 23.11.2011. (4) UL L 140, 27.5.2013. (5) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (6) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0372. (7) https://www.ecb.europa.eu/ssm/pdf/4preport/fourpresidentsreport2012-12-05EN.pdf (8) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0430. (9) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0222. (10) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0269.