Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. marca 2013 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Pregled stanja na področju pravosodja v EU – Orodje za spodbujanje učinkovitega pravosodja in rasti“ (COM(2013)0160),

–  ob upoštevanju dvoletnih poročil o oceni evropskih pravosodnih sistemov, ki jih je pripravila komisija Sveta Evrope za učinkovitost pravosodja (CEPEJ),

–  ob upoštevanju člena 48 in člena 119(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A7-0442/2013),

A.  ker je Komisija pripravila pregled stanja na področju pravosodja v EU, ki je primerjalno, nezavezujoče orodje za oceno učinkovitosti nacionalnih pravosodnih sistemov, da bi se pravosodne politike lahko bolje opredelile, pri čemer ta pregled obsega predvsem parametre pravosodnih sistemov, ki prispevajo k izboljšanju poslovnega in naložbenega ozračja v Uniji;

B.  ker pregled stanja na področju pravosodja v EU temelji na primerjavi nacionalnih pravosodnih sistemov na podlagi posebnih kazalnikov, ne vključuje pa splošne razvrstitve nacionalnih pravosodnih sistemov;

C.  ker je v pregledu stanja na področju pravosodja za leto 2013 poudarek izključno na civilnem, gospodarskem in upravnem pravosodju;

D.  ker je namen nezavezujoče primerjave ugotoviti izboljšave in nazadovanja ter si prizadevati za izmenjavo najboljših praks v Uniji brez poseganja v avtonomijo nacionalnih pravnih in pravosodnih sistemov;

1.  se z velikim zanimanjem seznanja s pregledom stanja na področju pravosodja v EU; poziva Komisijo, naj ga v skladu s Pogodbama in v sodelovanju z državami članicami pripravlja tudi v prihodnje, pri čemer naj upošteva, da je treba preprečiti nepotrebno podvajanje dela na ravni drugih organov;

2.  podpira namen izmenjave najboljših praks, da bi zagotovili učinkovit in neodvisen pravosodni sistem, ki lahko prispeva h gospodarski rasti v Evropi in spodbudi konkurenčnost; poudarja, da učinkovit in zaupanja vreden pravosodni sistem spodbuja podjetja k razvoju in naložbam na nacionalni in čezmejni ravni;

3.  ugotavlja pomen primerjalnih analiz pravosodnih sistemov za čezmejno medsebojno zaupanje, učinkovito sodelovanje pravosodnih organov ter oblikovanje skupnega pravosodnega območja in evropske pravosodne kulture;

4.  meni, da mora vsaka primerjava nacionalnih pravosodnih sistemov, zlasti kar zadeva njihovo predhodno stanje, temeljiti na objektivnih merilih in objektivno pripravljenih, primerjanih in analiziranih dokazih; opozarja, da je treba ocenjevati delovanje pravosodnih sistemov kot celoto, ne da bi jih pri tem ločili od družbenega, zgodovinskega in gospodarskega položaja držav članic ali ustavne tradicije, iz katere izhajajo; poudarja pomen nepristranske in enake obravnave držav članic pri ocenjevanju njihovih pravosodnih sistemov;

5.  prosi Komisijo, naj v okviru preglednega postopka pravočasno začne razpravo o načrtovani metodi, v katero naj vključi tudi države članice;

6.  poudarja, da je treba merila uspešnosti določiti pred zbiranjem informacij o nacionalnih pravosodnih sistemih, da se doseže splošno razumevanje metodologije in kazalnikov;

7.  hvali prizadevanja Komisije za zagotovitev merljivih podatkov; vendar poudarja, da je nekatere cilje, kot sta na primer kakovost in nepristranskost pravosodja, zelo težko objektivno izmeriti;

8.  ugotavlja, da učinkovitosti pravosodnega sistema ni mogoče izmeriti samo z uporabo statistično merljivih parametrov, temveč bi bilo treba upoštevati tudi strukturne posebnosti in različne družbene tradicije držav članic; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pri zbiranju podatkov in določanju meril uspešnosti v prihodnje bolj upošteva razlike med nacionalnimi pravosodnimi sistemi;

9.  poziva Komisijo, naj na področju prava družb enako obravnava enotirni in dvotirni sistem upravljanja;

10.  poziva države članice, naj podrobno preučijo rezultate pregleda stanja na področju pravosodja za leto 2013 in ugotovijo, ali je treba na podlagi teh rezultatov kakor koli spremeniti organizacijo njihovih civilnih, gospodarskih in upravnih pravosodnih sistemov ali sprejeti ustrezne ukrepe glede njihovega napredka;

11.  spodbuja države članice, naj zberejo ustrezne podatke o vprašanjih, kot so stroški sodnih postopkov ter postopkov mediacije in izvršilnih postopkov; obžaluje, da nekatere države članice za nekatere kategorije iz pregleda stanja na področju pravosodja niso predložile podatkov; vendar meni, da bi morala Komisija različno obravnavati primere, v katerih podatki niso bili na voljo, in primere, v katerih kazalniki niso bili relevantni za posamezne države članice ali se zanje niso uporabljali;

12.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo medsebojno razumevanje in sodelovanje nacionalnih pravosodnih sistemov, med drugim tudi z mrežami za stike med sodniki;

13.  poziva, naj se več pozornosti nameni programom usposabljanja za sodnike, sodno osebje in druge delavce v pravni stroki, zlasti na področju evropskega in primerjalnega prava; poudarja, da mora biti jezikovno usposabljanje bistveni del študija prava;

14.  izraža zanimanje za podatke o čezmejnih zadevah, ki so pogosto bolj zapletene od državnih in kažejo, s katerimi ovirami se srečujejo državljani EU pri uveljavljanju svojih pravic, ki izhajajo iz enotnega trga EU, zlasti kar zadeva uporabo prava EU;

15.  opozarja na pomen alternativnih načinov reševanja sporov za zmanjšanje obremenitve pravosodnih sistemov in stroškov za vse zainteresirane strani;

16.  prosi Komisijo, naj v naslednjo primerjalno analizo vključi podatke o čezmejnih postopkih mediacije; spodbuja države članice, naj dejavno spodbujajo postopke mediacije, zlasti na področju trgovinskih in družinskih zadev, ki so urejene na ravni EU (na primer z uredbama Rim III in Bruselj II);

17.  poudarja, da so med državami članicami velike razlike glede razvoja sistemov IKT; poudarja, da lahko uporaba novih tehnologij učinkovito prispeva k zmanjšanju stroškov in pospešitvi sodnih postopkov, zlasti uporaba računalniških aplikacij ter orodij za upravljanje zadev in komunikacijo;

18.  poudarja, da se lahko spori majhne vrednosti in nesporni zahtevki obravnavajo hitreje z uporabo orodij IKT;

19.  poudarja vlogo CEPEJ pri zbiranju in predstavljanju ustreznih podatkov na nacionalni in na regionalni ravni; meni, da bi si morale institucije EU prizadevati za sodelovanje s CEPEJ, saj je odlična podlaga za izmenjavo najboljših praks, in da je treba podvajanje preprečiti;

20.  želi spomniti na vodilno vlogo Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah pa tudi na vlogo portala e-pravosodje pri omogočanju dostopa do znanj o evropskem in nacionalnem civilnem in gospodarskem pravu za državljane EU;

21.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.