Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2013/2115(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0001/2014

Predložena besedila :

A7-0001/2014

Razprave :

PV 03/02/2014 - 23
CRE 03/02/2014 - 23

Glasovanja :

PV 04/02/2014 - 8.7
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2014)0068

Sprejeta besedila
PDF 202kWORD 78k
Torek, 4. februar 2014 - Strasbourg
Priseljenke brez dokumentov v Evropski uniji
P7_TA(2014)0068A7-0001/2014

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. februarja 2014 o priseljenkah brez dokumentov v Evropski uniji (2013/2115(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Konvencije ZN o otrokovih pravicah, zlasti členov 24 in 28,

–  ob upoštevanju Konvencije ZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja ZN z dne 23. julija 2013 z naslovom „Violence against women migrant workers“ (Nasilje nad delavkami migrantkami),

–  ob upoštevanju člena 12 Mednarodnega pakta ZN o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah,

–  ob upoštevanju splošnega priporočila št. 26 o delavkah migrantkah odbora ZN za odpravo diskriminacije žensk z dne 5. decembra 2008,

–  ob upoštevanju Mednarodne konvencije ZN o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin,

–  ob upoštevanju splošne pripombe št. 2 odbora ZN za delavce migrante o pravicah delavcev migrantov v nezakonitem položaju in pravicah njihovih družinskih članov,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima,

–  ob upoštevanju Konvencije Mednarodne organizacije dela (MOD) o dostojnem delu za delavce v gospodinjstvu,

–  ob upoštevanju členov 13 in 17 Evropske socialne listine, kot ju razlaga Evropski odbor za socialne pravice,

–  ob upoštevanju členov 79, 153 in 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 1, 14, 31, 35 in 47,

–  ob upoštevanju stockholmskega programa z naslovom „Odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje“(1),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/90/ES z dne 28. novembra 2002 o opredelitvi pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav(3),

–  ob upoštevanju Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav(4),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/81/ES z dne 29. aprila 2004 o dovoljenju za prebivanje, izdanem prebivalcem tretjih držav, ki so žrtve nedovoljene trgovine z ljudmi ali so bili predmet dejanj omogočanja nezakonitega priseljevanja, ki sodelujejo s pristojnimi organi(5),

–  ob upoštevanju poročila Agencije EU za temeljne pravice iz leta 2011 z naslovom „Temeljne pravice migrantov v nezakonitem položaju v Evropski uniji“,

–  ob upoštevanju smernic Agencije EU za temeljne pravice iz leta 2012 z naslovom „Apprehension of migrants in an irregular situation – fundamental rights considerations“ (Prijetje migrantov v nezakonitem položaju – vprašanja o temeljnih pravicah),

–  ob upoštevanju evropskega raziskovalnega projekta Clandestino in projekta „Undocumented Worker Transitions“ (Spremembe statusa delavcev brez dokumentov), ki ju je financirala Komisija v okviru šestega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. junija 2013 z naslovom „Četrto letno poročilo o priseljevanju in azilu (2012)“ (COM(2013)0422),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2011 o zmanjšanju neenakosti na področju zdravja v EU(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2013 z naslovom „Vpliv krize na dostop ranljivih skupin do oskrbe“(7),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0001/2014),

A.  ker izraz „priseljenec brez dokumentov“ pomeni državljana tretje države, ki prebiva na ozemlju države članice in ne izpolnjuje oziroma ne izpolnjuje več pogojev za vstop iz člena 5 zakonika o schengenskih mejah ali drugih pogojev za vstop, začasno ali stalno prebivanje v tej državi članici(8) in ki bi bil vrnjen v matično državo oziroma izgnan, če bi ga odkrili organi za priseljevanje;

B.  ker kompleksne okoliščine, ki nastanejo zaradi vojn in ki jih še zaostrujejo svetovne humanitarne krize, prispevajo k porastu migracijskih tokov, v katerih so številne ženske in otroci brez dokumentov;

C.  ker imajo države članice pravico, da same odločajo o svoji politiki priseljevanja; ker pa morajo biti temeljne pravice priseljencev zagotovljene in zaščitene v skladu s pravom EU in mednarodnim pravom, ki zavezuje države članice;

D.  ker priseljenci brez dokumentov pogosto nimajo finančnih sredstev, zaradi česar jim grozita podhranjenost in slabšanje zdravja, kar pomeni, da morajo poiskati nesprejemljive rešitve, da si zagotovijo sredstva za preživljanje; ker ženske poleg tega pogosto spremljajo otroci, za katere morajo skrbeti, kar jih še dodatno spodbuja k iskanju možnosti za preživljanje in preživetje;

E.  ker priseljenci brez dokumentov zaradi svojega pravnega statusa pogosto niso deležni dostojnih stanovanj, osnovnih in nujnih zdravstvenih storitev ter šolanja; ker zaradi dejstva, da nimajo zakonsko predpisanih dokumentov, niso zaščiteni pred izkoriščanjem na delovnem mestu oziroma pred duševnimi in telesnimi zlorabami; ker zaradi svojega pravnega statusa ne morejo poiskati pravnega varstva;

F.  ker so priseljenke brez dokumentov s svojimi vzdrževanimi družinskimi člani zaradi omenjenega pravnega statusa še posebej ogrožene, saj so bolj kakor moški izpostavljene telesnim, spolnim in duševnim zlorabam, slabim delovnim razmeram, izkoriščanju s strani delodajalcev in dvojni diskriminaciji, tako zaradi rasne pripadnosti kot zaradi spola;

G.  ker so priseljenke brez dokumentov lahko še posebej izpostavljene trgovcem z ljudmi in lahko zato postanejo žrtve trgovine z ljudmi;

H.  ker imajo priseljenci brez dokumentov omejen dostop do socialnih stanovanj in so odvisni od zasebne ponudbe na nepremičninskem trgu; ker za priseljenke brez dokumentov obstaja največja nevarnost, da postanejo žrtve zlorab v obliki telesnega ali spolnega nasilja lastnikov stanovanj;

I.  ker je bolj verjetno, da bodo priseljenke brez dokumentov postale žrtve nasilja in zlorab, vključno s spolnimi zlorabami, in da bodo postale žrtve spolnega izkoriščanja ali trgovine z ljudmi nasploh; ker državna zatočišča za ženske od prosilk zahtevajo veljavni osebni dokument ali dovoljenje za prebivanje, zato žrtve nimajo druge izbire, kot da se pustijo še naprej zlorabljati ali pa se znajdejo na cesti; ker tvegajo, da bodo izgnane, če poiščejo pomoč policije;

J.  ker so stereotipi o spolih v priseljenskih skupnostih globlje zakoreninjeni in so migrantke pogosteje žrtve različnih vrst nasilja nad ženskami, zlasti prisilnih porok, pohabljanja ženskih spolnih organov, tako imenovanih zločinov iz časti, slabega ravnanja v odnosih z bližnjimi, spolnega nadlegovanja na delovnem mestu ter celo trgovine in spolnega izkoriščanja;

K.  ker se možnosti zdravstvenega varstva za nezakonite priseljence v državah članicah močno razlikujejo, prav tako kot zahteve, ki jih slednje med drugim postavljajo ponudnikom zdravstvenih storitev v zvezi s prijavljanjem priseljencev brez dokumentov;

L.  ker so ženske brez veljavnih dokumentov zaradi nujno potrebnega zdravstvenega varstva vse življenje izpostavljene nesorazmernemu tveganju, da bodo morale plačevati zelo visoke račune za bolnišnično oskrbo v državah, kjer niso upravičene do subvencionirane nege; ker številne ženske brez veljavnih dokumentov zaradi strahu pred takimi računi rodijo doma brez zdravniške pomoči;

M.  ker je dostop do najosnovnejšega zdravstvenega varstva, kot je nujna medicinska pomoč, za priseljence brez dokumentov zelo omejen, če ne celo nemogoč, ker se morajo identificirati, ker je zdravljene zelo drago in ker se bojijo, da jih bodo odkrili in prijavili oblastem; ker so priseljenke brez dokumentov še posebej ogrožene, saj niso deležne posebne nege za ženske, na primer pred porodom, med njim in po njem; ker nekateri priseljenci brez dokumentov sploh niso seznanjeni s pravicami do zdravstvenega varstva, ki jih imajo v ciljni državi;

N.  ker priseljenke brez dokumentov zaradi bojazni, da jih bodo odkrili in prijavili oblastem, ne poiščejo pomoči, če postanejo žrtve zlorabe, niti pri nevladnih organizacijah, specializiranih na pravne nasvete za priseljence, ne; ker je zato tem priseljenkam dejansko onemogočeno, da bi se seznanile s svojimi pravicami in da bi jim bile zagotovljene; ker imajo organizacije civilne družbe iz istega razloga težave pri nudenju pomoči in podpore;

O.  ker prostitucija in spolna industrija v Evropi v veliki meri izkoriščata ranljivost priseljenih žensk in deklet in ker številne prostitutke nimajo veljavnih dokumentov, kar še prispeva k obstoječim zlorabam in ranljivosti v tem sektorju;

P.  ker priseljenski otroci, tudi dekleta, iz družin, ki nimajo dokumentov, ne morejo hoditi v šolo, saj se bojijo, da bodo odkriti, in ne morejo pridobiti uradnih dokumentov za vpis; ker je mladostnicam brez dokumentov dostop do višje/terciarne izobrazbe in usposabljanja zelo otežen;

Q.  ker večje povpraševanje po gospodinjskih pomočnicah in negovalkah privlači veliko število priseljenk, od katerih mnogi nimajo ustreznih dokumentov; ker so priseljenke brez dokumentov, ki delajo v teh sektorjih, najbolj izpostavljene slabemu plačilu, duševnim zlorabam, neizplačevanju osebnih dohodkov, zasegu potnih listov in včasih celo fizičnim zlorabam s strani delodajalcev; ker je zelo malo verjetno, da bodo priseljenke brez dokumentov zaradi teh zlorab sprožile sodni postopek;

R.  ker priseljenke brez veljavnih dokumentov zaradi svoje ekonomske in družbene izolacije, nepoznavanja svojih osnovnih pravic in strahu pred izgonom zelo težko zahtevajo poštene delovne pogoje in plače;

S.  ker so priseljenci brez dokumentov v položaju pravne negotovosti(9);

T.  ker so priseljenke brez dokumentov ob aretaciji in v centrih za pridržanje še posebej izpostavljene telesnim, duševnim in spolnim zlorabam;

Priporočila

1.  spominja, da mednarodne organizacije, kot je parlamentarna skupščina Sveta Evrope, stalno opozarjajo, da je treba zaščititi temeljne pravice priseljencev brez dokumentov, to pa zahtevajo tudi mednarodni instrumenti ZN o človekovih pravicah in pravo EU; se v zvezi s tem sklicuje na Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima, ki prepoveduje diskriminacijo na osnovi spolne usmerjenosti, spolne identitete, statusa priseljenca ali begunca oziroma katerega koli drugega statusa;

2.  poudarja, da sta politika priseljevanja in upravljanje migracijskih tokov skupna in deljena odgovornost držav članic;

3.  poudarja, da so priseljenke brez dokumentov, ki so lezbijke, biseksualke ali transseksualke, žrtve dvojne diskriminacije, njihov že tako izpostavljeni položaj pa je zato, ker so tujke brez dokumentov, še toliko bolj zapleten;

4.  poudarja, da je priseljevanje zelo aktualen problem in da je potreben skupni pravni okvir za politike priseljevanja, da se zaščitijo priseljenci in morebitne žrtve, zlasti ženske in otroci, ki so izpostavljeni različnim oblikam organiziranega kriminala v okviru priseljevanja in trgovine z ljudmi;

5.  obsoja, da je veliko migrantk v svojih državah izvora zavedenih z obljubami o pogodbah o zaposlitvi v razvitih državah, pri čemer so nekatere celo ugrabljene z namenom spolnega izkoriščanja v okviru organiziranega kriminala in mrež trgovine z ljudmi; poziva države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za preprečevanje teh zlorab in nečloveških praks;

6.  spodbuja države članice, naj direktivo o pomoči pri vstopu izvajajo tako, da priseljencem brez dokumentov ne bo preprečevala najema stanovanja na prostem trgu, da bi tako omejile tveganje izkoriščanja in zlorab;

7.  opozarja na člen 8 Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o telesni nedotakljivosti posameznika, zato spodbuja države članice, naj od najbolj ogroženih priseljencev brez dokumentov ne zahtevajo dokumentov za vstop v državna zatočišča in naj še zlasti upoštevajo posebne potrebe nosečnic, mater z majhnimi otroki in žensk, ki skrbijo za druge;

8.  vztraja, da je treba upoštevati izjemno ranljivost oseb s posebnimi potrebami, kot so otroci in najstniki, starejši, invalidi, nepismeni, pripadniki manjšin, priseljenci, ki so v matičnih državah preganjani zaradi svojih prepričanj, spolne usmerjenosti, telesnih značilnosti itd., ter žensk, ki so žrtve spolnega nasilja;

9.  poudarja, da je pravica do zdravja temeljna človekova pravica in zato spodbuja države članice, naj zdravstveno politiko ločijo od nadzora priseljevanja in naj posledično od zdravstvenih delavcev ne zahtevajo, da priseljence brez dokumentov prijavijo; poleg tega spodbuja države članice, naj zagotovijo ustrezno oskrbo in pomoč, ki bo prilagojena potrebam glede na spol; jih nadalje spodbuja, naj zagotovijo posebno usposabljanje o vprašanjih spola za uradnike, ki imajo opravka s priseljenkami brez dokumentov, in naj ne zahtevajo, da šole prijavijo otroke priseljencev brez dokumentov;

10.  spodbuja države članice, naj ženskam brez dokumentov zagotovijo ustrezno psihološko, zdravstveno in pravno podporo;

11.  opozarja, da pravice iz direktive o žrtvah niso pogojene s statusom rezidenta žrtve(10); odločno spodbuja države članice, naj zato pregon nasilja nad priseljenkami brez dokumentov ločijo od nadzora nad priseljevanjem, da bodo lahko žrtve brez strahu prijavile kazniva dejanja;

12.  obsoja vse oblike nasilja, trgovine z ljudmi, zlorab in diskriminacije žensk brez dokumentov; poudarja, da je treba ženskam v takem položaju zagotoviti dostop do ustrezne pomoči, ne da bi jih moralo biti strah, da bodo zaradi tega izseljene;

13.  poziva k izvajanju Konvencije št. 29 Mednarodne organizacije dela o prisilnem delu; poziva, naj se upošteva poseben položaj žensk, ki prisilno delajo, kar ne vključuje samo prisilne prostitucije, ampak vsa neprostovoljna dela, tudi gospodinjska, in naj se zaščitijo zadevne priseljenke brez dokumentov;

14.  poziva države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe, da bi preprečile širjenje prostitucije in prisilnega dela med priseljenkami;

15.  poziva države članice, naj poskrbijo za pravilno izvajanje varovala iz člena 6 direktive o sankcijah zoper delodajalce, ki od njih zahteva, da uvedejo mehanizme, prek katerih bodo lahko priseljenci brez dokumentov od delodajalca terjali neizplačano plačo; poziva države članice, nevladne organizacije in vse druge organizacije civilne družbe, ki delajo s priseljenci brez dokumentov, naj slednje obveščajo o tej pravici;

16.  poziva države članice, naj odpravijo diskriminatorne prakse, se borijo proti delu na črno in izkoriščanju delavcev, med drugim z delovnimi inšpekcijami, in omogočijo dostop do osnovnih zdravstvenih storitev;

17.  poziva države članice, naj uvedejo primerno usposabljanje za policijo in druge državne službe, ki utegnejo imeti opravka s priseljenkami brez dokumentov, o nasilju na podlagi spola in spolnem izkoriščanju, katerih žrtve so lahko te ženske;

18.  toplo priporoča, naj Komisija med naslednjim pregledom direktive o sankcijah zoper delodajalce omogoči mehanizem, prek katerega bodo lahko nezakoniti priseljenci vlagali anonimne, vendar uradne pritožbe proti delodajalcem, ki jih zlorabljajo;

19.  poziva vse države članice, naj ratificirajo Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Carigrajsko konvencijo) ter ustrezno izvajajo njene določbe, zlasti člen 59, ki jasno določa, da morajo pogodbenice sprejeti potrebne ukrepe za ustavitev postopka izgona in/ali izdajo samostojnega dovoljenja za prebivanje razvezanim priseljenkam, katerih status rezidenta je bil odvisen od soproga;

20.  državam članicam priporoča, naj poiščejo načine, kako priznati vrednost dela žensk, ki opravljajo koristno delo in prispevajo k delovanju družbe gostiteljice;

21.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo vse priseljenke, tudi tiste brez dokumentov, ki so bile žrtve zlorabe ali nasilja na podlagi spola, vključno s priseljenkami, ki jih izkorišča spolna industrija, deležne zaščite in pomoči, ter naj upoštevajo posebne razloga za odobritev azila ali dovoljenja za prebivanje iz humanitarnih razlogov;

22.  poziva države članice, naj v celoti izvajajo direktivo o vračanju in izdajajo potrdila o odložitvi izgona, kot predpisuje direktiva, da bodo preprečile pravno negotovost;

23.  opozarja na pomen zbiranja podatkov o posebnih izkušnjah priseljenk brez dokumentov in odločno poudarja, da so potrebni zanesljivi, točni, pravočasni in primerljivi podatki o ranljivosti teh priseljenk zaradi njihovega spola in o njihovem pomanjkljivem dostopu do pravnega varstva in storitev v EU, saj bodo v pomoč pri razvoju in vodenju skladnih javnih politik;

24.  poziva Komisijo, naj direktivo o vračanju oceni in spremeni tako, da bo izboljšala varstvo temeljnih pravic pridržanih priseljencev;

25.  poudarja, da vidiki odkrivanja v okviru priseljenske politike nikoli ne smejo ogrožati človekovega dostojanstva in temeljnih pravic ali žensk izpostaviti povečanemu tveganju nasilja in zlorab; zato poziva Komisijo, naj spremeni direktivo o vračanju, da bi zagotovila spoštovanje človekovih pravic nezakonitih priseljencev, zlasti nosečnic in otrok;

26.  opominja, da direktiva o vračanju države članice obvezuje, da z državljani tretjih držav v centrih za pridržanje ravnajo „humano in dostojanstveno “ in ob tem v celoti spoštujejo njihove temeljne človekove pravice; obžaluje poročila o nasilju nad ženskami v centrih za pridržanje; zato poziva države članice, naj raziščejo vse navedbe o telesnem nasilju nad pridržanimi;

27.  poziva države članice, naj upoštevajo morebitna znamenja, da so priseljenke brez dokumentov izpostavljene prisili ali nehumanemu ravnanju;

28.  poziva države članice, naj pri reševanju tega vprašanja tesneje sodelujejo z nevladnimi organizacijami in organizacijami civilne družbe, da bi poiskale alternativno možnost za centre za pridržanje, in naj si prizadevajo za to, da priseljenk brez dokumentov ne bo treba biti strah stikov z ljudmi, ki naj bi jim pomagali;

29.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo standardi, ki jih uvaja Konvencija ZN o otrokovih pravicah, vedno v središču vseh ukrepov v zvezi s pravicami otrok in zato poziva države članice, naj v celoti in čim prej opustijo pridržanje otrok na podlagi njihovega statusa priseljenca, zaščitijo otroke pred zlorabami v okviru priseljenskih politik in postopkov ter uvedejo alternativne možnosti namesto pridržanja, da bodo otroci lahko ostali z družinskimi člani in/ali skrbniki;

30.  poziva Komisijo in države članice, naj prek bolj okrepljenih in celostnih raziskav odpravijo pomanjkljivosti v zvezi z zanesljivimi podatki in informacijami o številu oseb brez dokumentov v Evropi in o razmerah, v katerih živijo, naj pozornost Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) usmerijo na položaj žensk brez dokumentov in naj ženske iz te kategorije bolj upoštevajo pri uresničevanju ciljev vključevanja iz strategije Evropa 2020;

31.  poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo kampanje ozaveščanja po vsej EU, da bi priseljenke brez dokumentov poučile o njihovih pravicah;

32.  v zvezi s tem poziva, naj se z nudenjem razvojne pomoči državam izvora povečajo prizadevanja za preprečevanje priseljevanja, pozornost pa naj bo usmerjena v izobraževanje in pravice žensk;

33.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo dovolj ženskega kontaktnega osebja, poklicnih zdravstvenih delavk, uradnic, izvedenk in drugega osebja; poziva k takim ukrepom zaradi spoštovanja drugih ver in kultur ter potrebe po zaščiti pred diskriminacijo;

o
o   o

34.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 115, 4.5.2010, str.1.
(2) UL L 328, 5.12.2002, str. 17.
(3) UL L 168, 30.6.2009, str. 24.
(4) UL L 348, 24.12.2008, str. 98.
(5) UL L 261, 6.8.2004, str. 19.
(6) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 25.
(7) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0328.
(8) Člen 3 Direktive 2008/115/ES.
(9) Primeri, ko so nezakoniti priseljenci aretirani in jim organi za priseljevanje izdajo odločbo o izgonu, ki je nato odložena, vendar priseljenci nimajo dokumentov, s katerimi bi to dokazali.
(10) Uvodna izjava 10 Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov