Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2012/0360(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0481/2013

Predložena besedila :

A7-0481/2013

Razprave :

Glasovanja :

PV 05/02/2014 - 9.24

Sprejeta besedila :

P7_TA(2014)0093

Sprejeta besedila
PDF 482kWORD 244k
Sreda, 5. februar 2014 - Strasbourg
Postopki v primeru insolventnosti ***I
P7_TA(2014)0093A7-0481/2013
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti (COM(2012)0744 – C7-0413/2012 – 2012/0360(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0744),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 81 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0413/2012),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 22. maja 2013(1),

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A7-0481/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku/svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 271, 19.9.2013, str. 55.


Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. februarja 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti
P7_TC1-COD(2012)0360

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 81 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(2),

po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000(4) je vzpostavila evropski okvir za čezmejne postopke v primeru insolventnosti. Ta okvir določa, katera država članica je pristojna za uvedbo postopkov v primeru insolventnosti, vzpostavlja enotna pravila o pravu, ki se uporablja, ter predvideva priznavanje in izvrševanje odločb v zvezi z insolventnostjo ter usklajevanje glavnih in sekundarnih postopkov v primeru insolventnosti.

(2)  Poročilo Komisije o uporabi Uredbe (ES) št. 1346/2000 z dne 12. decembra 2012(5) ugotavlja, da Uredba na splošno deluje dobro, vendar pa je zaželeno, da se izboljša uporaba nekaterih njenih določb, da se okrepi učinkovito upravljanje čezmejnih postopkov v primeru insolventnosti.

(3)  Področje uporabe Uredbe (ES) št. 1346/2000 bi bilo treba razširiti na postopke, ki spodbujajo sanacijo rentabilnih dolžnika v resnih finančnih težavah, da bi zdravim podjetjem pomagali preživeti in podjetnikom dali novo priložnost. Zlasti bi ga bilo treba razširiti na postopke, ki predvidevajo prestrukturiranje dolžnika v fazi pred nastopom insolventnosti, ali tiste, ki ohranjajo obstoječo upravo. Uredba bi morala urejati tudi postopke, ki predvidevajo odpust dolga potrošnikov in samozaposlenih, ki ne izpolnjujejo meril veljavnega pravnega akta. [Sprememba 1]

(4)  Pojasniti bi bilo treba pravila o pristojnosti za uvedbo postopkov v primeru insolventnosti in izboljšati procesni okvir za ugotavljanje pristojnosti. Določeno bi moralo biti tudi izrecno pravilo o pristojnosti za zahtevke, ki so neposredno posledica postopkov v primeru insolventnosti ali in so tesno povezana z njimi. [Sprememba 2]

(5)  Da se izboljša učinkovitost postopkov v primeru insolventnosti v primerih, ko ima dolžnik poslovalnico v drugi državi članici, bi bilo treba odpraviti zahtevo, da morajo biti sekundarni postopki likvidacijski. Poleg tega bi moralo imeti sodišče možnost zavrniti uvedbo sekundarnih postopkov, če ti niso potrebni za varstvo interesov domačih upnikov. Izboljšati bi bilo treba usklajevanje med glavnimi in sekundarnimi postopki, zlasti z zahtevo po sodelovanju med udeleženimi sodišči.

(6)  Da se izboljšajo informacije, ki so na voljo upnikom in udeleženim sodiščem, ter prepreči uvajanje vzporednih postopkov v primerih insolventnosti, bi bilo treba zahtevati, da države članice objavijo ustrezne odločbe v čezmejnih postopkih v primeru insolventnosti v javno dostopnem elektronskem registru. Urediti bi bilo treba medsebojno povezavo registrov insolventnosti. Vpeljati bi bilo treba tudi standardne obrazce za prijavo terjatev, ki bodo tujim upnikom olajšali delo in zmanjšali stroške prevajanja.

(7)  Določena bi morala biti posebna pravila o usklajevanju postopkov, v katerih je udeleženih več članov iste skupine podjetij. Upravitelji Stečajni upravitelji in sodišča, udeleženi v različnih postopkih v primeru insolventnosti, bi morali obvezno sodelovati in se obveščati med seboj. Poleg tega bi morali vsi udeleženi stečajni upravitelji imeti na voljo procesne možnosti, da za podjetja v skupini, v zvezi s katerimi so uvedeni postopki v primeru insolventnosti, predlagajo sanacijski načrt in da po potrebi zahtevajo prekinitev postopkov v primeru insolventnosti v zvezi s podjetji, razen za podjetje, za katero so bili imenovani za stečajnega upravitelja. Opredelitev izraza „skupina podjetij“ bi se morala razumeti, kot da se uporablja samo na področju insolventnosti, in ne bi smela vplivati na vidike prava gospodarskih družb v zvezi s skupinami. [Sprememba 3. Ta sprememba velja za celotno besedilo.]

(8)  Da se omogoči hitro prilagajanje Uredbe ustreznim spremembam nacionalnega insolvenčnega prava, ki jih priglasijo države članice, bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme akte za spremembo prilog. Zelo pomembno je, da Komisija v okviru priprav opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(9)  Za zagotavljanje enakih pogojev pri izvajanju Uredbe (ES) št. 1346/2000 bi bilo treba izvedbena pooblastila prenesti na Komisijo. Ta pooblastila bi se morala izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(6).

(10)  Uredbo (ES) št. 1346/2000 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)  Sprememba te uredbe ne bi smela posegati v pravila o izterjavi državne pomoči od insolventnih podjetij, kot jih razlaga sodna praksa Sodišča Evropske unije (v zadevi Komisija proti Italiji – „New Interline“, C-454/09). Kadar izterjava celotnega zneska državne pomoči ni mogoča, ker nalog za izterjavo zadeva podjetje v postopku v primeru insolventnosti, bi morali biti navedeni postopki vedno likvidacijski ter bi morali povzročiti dokončno prenehanje dejavnosti prejemnika in prodajo njegovega premoženja.

(12)  V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, [sta Združeno kraljestvo in Irska predložila uradno obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe]/[Združeno kraljestvo in Irska brez poseganja v člen 4 navedenega protokola ne sodelujeta pri sprejetju te uredbe ter ta uredba zanju ni zavezujoča niti se zanju ne uporablja].

(13)  V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe ter ta uredba zanjo ni zavezujoča in se zanjo ne uporablja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1346/2000 se spremeni:

(1)  V uvodni izjavi 2 se sklicevanje na člen 65 nadomesti s sklicevanjem na člen 81.

(2)  V uvodnih izjavah 3, 5, 8, 11, 12, 14 in 21 se izraz „Skupnost“ nadomesti z izrazom „Unija“.

(3)  Uvodna izjava 4 se nadomesti z naslednjim:"

„(4) Za pravilno delovanje notranjega trga se je treba izogibati spodbujanju strank k prenosu premoženja ali sodnih postopkov iz ene države članice v drugo, da bi se tako skušal doseči ugodnejši pravni položaj v škodo stečajne mase upnikov (t. i. izbiranje najugodnejšega sodišča).“

"

(4)  Uvodna izjava 6 se nadomesti z naslednjim:"

„(6) Ta uredba bi morala obsegati določbe, ki urejajo pristojnost za uvedbo postopkov v primeru insolventnosti in postopkov, ki so neposredno posledica postopkov v primeru insolventnosti in so tesno povezani z njimi. Ta uredba bi morala vsebovati tudi določbe o priznavanju in izvrševanju odločb, izdanih v takih postopkih, ter določbe o pravu, ki se uporablja za postopke v primeru insolventnosti. Uredba bi morala vsebovati tudi pravila o usklajevanju postopkov v primeru insolventnosti proti istemu dolžniku ali več članom iste skupine podjetij.“

"

(5)  Uvodna izjava 7 se nadomesti z naslednjim:"

„(7) Stečajni postopki, postopki poravnave in podobni postopki ter zahtevki, povezani s takimi postopki, so izključeni s področja uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001*. Te postopke bi morala urejati ta uredba. Pri razlagi te uredbe bi se bilo treba čim bolj izogibati zakonodajnim vrzelim med pravnima aktoma.

____________

* Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 12, 16.1.2001, str. 1).“

"

(6)  Uvodna izjava 9 se nadomesti z naslednjim:"

„(9) Ta uredba bi morala veljati za postopke v primeru insolventnosti, ki izpolnjujejo pogoje iz te uredbe, ne glede na to, ali je dolžnik fizična ali pravna oseba, trgovec ali zasebnik. Navedeni postopki v primeru insolventnosti so izčrpno našteti v Prilogi A. Če je nacionalni postopek naveden v Prilogi A, bi se morala ta uredba uporabljati, ne da bi morala sodišča druge države članice preučiti, ali so izpolnjeni pogoji iz te uredbe. Postopke v primeru insolventnosti v zvezi z zavarovalnicami, kreditnimi institucijami, investicijskimi družbami, če jih ureja Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta*, in s kolektivnimi naložbenimi podjemi bi bilo treba izključiti s področja uporabe te uredbe. Ta uredba ne bi smela zajemati teh podjetij, ker zanje veljajo posebni predpisi in ker imajo nacionalni nadzorni organi široka pooblastila za intervencijo.

______________

* Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij (UL L 125, 5.5.2001, str. 15).“

"

(7)  Vstavi se naslednja uvodna izjava 9a:"

„(9a) Področje uporabe te uredbe bi bilo treba razširiti na postopke, ki spodbujajo sanacijo rentabilnih dolžnika v resnih finančnih težavah, da bi zdravim podjetjem pomagali preživeti in dali novo priložnost podjetnikom. Zlasti bi ga bilo treba razširiti na postopke, ki predvidevajo prestrukturiranje dolžnika v fazi pred nastopom insolventnosti, postopke, ki ohranjajo obstoječo upravo, ter postopke, ki predvidevajo odpust dolga potrošnikom in samozaposlenim. Ker taki ti postopki ne zahtevajo nujno imenovanja stečajnega upravitelja, bi morali biti zajeti v tej uredbi, če potekajo pod kontrolo ali nadzorom sodišča. V tem okviru bi moral izraz „kontrola“ obsegati primere, ko sodišče ukrepa samo na pritožbo upnika ali zainteresirane strani.[Sprememba 3]

"

(8)  Uvodna izjava 10 se nadomesti z naslednjim:"

„(10) Postopki v primeru insolventnosti ne vključujejo nujno ukrepanja sodišča; v tej uredbi bi moral imeti pojem „sodišče“ širši pomen in označevati osebo ali organ, ki je po nacionalnem pravu pooblaščen(a) za uvedbo postopkov v primeru insolventnosti. Zaradi uporabe te uredbe bi morali biti postopki (tj. pravna dejanja in predpisane formalnosti) ne le skladni z določbami te uredbe, temveč tudi uradno priznani in pravno veljavni v državi članici, v kateri so bili uvedeni postopki v primeru insolventnosti.“ [Sprememba 4]

"

(8a)  Uvodna izjava 11 se nadomesti z naslednjim:"

„(11) Ta uredba priznava dejstvo, da na podlagi zelo različnega materialnega prava uvedba postopkov v primeru insolventnosti z univerzalnim področjem uporabe v celotni Uniji ni izvedljiva. Uporaba prava države, v kateri so bili postopki uvedeni, brez kakršne koli izjeme bi zaradi tega ozadja lahko pogosto povzročala težave. To velja, na primer, za v Uniji zelo različno ureditev na področju pravic zavarovanja terjatev. Nadalje so v nekaterih primerih tudi prednostne pravice posameznih upnikov v postopkih v primeru insolventnosti popolnoma različne. Z dodatnimi usklajevalnimi ukrepi je treba uvesti tudi prednostne pravice zaposlenih. Ta uredba mora to upoštevati na dva različna načina. Po eni strani je treba predvideti posebna pravila o pravu, ki se uporablja, v primeru posebno pomembnih pravic in pravnih razmerij (npr. stvarnih pravic in pogodb o zaposlitvi). Po drugi strani pa je treba poleg glavnih postopkov v primeru insolventnosti z univerzalnim področjem uporabe dovoliti tudi nacionalne postopke, ki zajemajo samo premoženje, ki se nahaja v državi, v kateri so bili uvedeni postopki v primeru insolventnosti.“ [Sprememba 5]

"

(9)  Vstavi se naslednja uvodna izjava:"

„(12a) Pred uvedbo postopkov v primeru insolventnosti bi moralo pristojno sodišče po uradni dolžnosti preučiti, ali se središče dolžnikovih glavnih interesov ali poslovalnica dejansko nahajata na območju njegove pristojnosti. Če okoliščine posameznega primera zbujajo dvome glede pristojnosti sodišča, bi moralo sodišče zahtevati, da dolžnik predloži dodatna dokazila v podporo svojim trditvam, in kadar je primerno, dati dolžnikovim upnikom možnost, da predstavijo svoja stališča glede pristojnosti. Poleg tega bi morali imeti upniki na voljo učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo o uvedbi postopka v primeru insolventnosti.“

"

(10)  Uvodna izjava 13 se črta.

(11)  Vstavita se naslednji uvodni izjavi:"

„(13a) Domnevati bi bilo treba, da je „središče glavnih interesov“ podjetja ali druge pravne osebe v kraju registriranega sedeža. To domnevo bi moralo biti mogoče ovreči, predvsem če se glavna uprava podjetja nahaja v državi članici, ki ni država članica, kjer ima registrirani sedež ter če temeljita ocena vseh ustreznih dejavnikov pokaže, na način, ki ga lahko potrdijo tretje osebe, da se dejansko središče upravljanja in nadzora podjetja ter središče upravljanja njegovih interesov nahajata v navedeni drugi državi članici. Nasprotno te domneve ne bi smelo biti mogoče ovreči, če so organi, odgovorni za upravljanje in nadzor podjetja, v istem kraju kakor njegov sedež in če se tam sprejemajo odločitve uprave na način, ki ga lahko potrdijo tretje osebe. [Sprememba 6]

   (13b) Sodišča države članice, pred katerimi so uvedeni postopki v primeru insolventnosti, bi morala biti pristojna tudi za zahtevke, ki so neposredno posledica postopkov v primeru insolventnosti in so z njimi tesno povezani, kakršen je na primer zahtevek za razveljavitev dolžnikovih pravnih dejanj. Če je tak zahtevek povezan z drugim zahtevkom, ki temelji na splošnem civilnem in gospodarskem pravu, bi moral stečajni upravitelj imeti možnost, da oba zahtevka uveljavlja pred sodišči v državi stalnega prebivališča tožene stranke, če meni, da je to učinkoviteje pri navedenem sodišču. Tako bi lahko bilo na primer, če stečajni upravitelj želi povezati zahtevek za ugotavljanje odgovornosti direktorja na podlagi insolvenčnega prava z zahtevkom na podlagi prava družb ali splošnega odškodninskega prava.“

"

(12)  Vstavita se naslednji uvodni izjavi:"

„(19a) Učinkovito upravljanje premoženja lahko ovirajo tudi sekundarni postopki. Zato bi moralo sodišče, ki je uvedlo sekundarne postopke, imeti možnost, da na zahtevo stečajnega upravitelja odloži ali zavrne uvedbo teh postopkov, če niso potrebni za varstvo interesov domačih upnikov. Tako bi moralo biti zlasti, če se stečajni upravitelj v zvezi s premoženjem obveže, da bo obravnaval domače upnike, kakor da bi bili uvedeni sekundarni postopki, in da bo uporabil pravila o razvrstitvi države članice, v kateri je bila predlagana uvedba sekundarnih postopkov, pri razdelitvi premoženja, ki se nahaja v navedeni državi članici. Ta uredba bi morala stečajnemu upravitelju dati možnost sprejeti take obveze in določiti minimalna merila, ki jih morajo te zaveze izpolnjevati. [Sprememba 7]

   (19b) Da se zagotovi učinkovita zaščita lokalnih interesov, stečajni upravitelj v glavnih postopkih ne bi smel imeti možnosti unovčiti ali preseliti premoženja, ki se nahaja v državi članici, v kateri je poslovalnica, na način, ki pomeni zlorabo, zlasti z namenom ovirati možnost učinkovite zadovoljitve takih interesov v primeru, da bi bili pozneje uvedeni sekundarni postopki. Tudi lokalni upniki bi morali imeti možnost, da od sodišča zahtevajo ukrepe zavarovanja, kadar stečajni upravitelj ne more spoštovati zavez.[Sprememba 8]

"

(13)  Uvodna izjava 20 se nadomesti z naslednjim:"

„(20) Glavni in sekundarni postopki v primeru insolventnosti lahko prispevajo k učinkovitemu unovčenju celotnega premoženja le pod pogojem, da so vsi vzporedni nerešeni postopki usklajeni. Pri tem je osnovni pogoj tesno sodelovanje med različnimi udeleženimi stečajnimi upravitelji in sodišči, zlasti z zadostno izmenjavo informacij. Za zagotovitev vodilne vloge glavnih postopkov bi moral stečajni upravitelj takih postopkov imeti na voljo več možnosti ukrepanja v sekundarnih postopkih v primeru insolventnosti, ki tečejo sočasno. Moral Stečajni upravitelj bi moral imeti predvsem možnost predlagati načrt prestrukturiranja ali poravnave ali zaprositi za odložitev unovčenja premoženja v sekundarnih postopkih v primeru insolventnosti. Pri svojem sodelovanju bi morali stečajni upravitelji in sodišča upoštevati najboljše prakse za sodelovanje v čezmejnih postopkih v primeru insolventnosti, navedene v načelih in smernicah o obveščanju in sodelovanju, ki so jih sprejela evropska in mednarodna združenja, dejavna na področju insolvenčnega prava.“

"

(14)  Vstavijo se naslednje uvodne izjave:"

„(20a) Ta uredba bi morala zagotoviti učinkovito upravljanje postopkov v primeru insolventnosti za različna podjetja, ki so del skupine podjetij. Če so postopki uvedeni za več podjetij iste skupine, bi morali biti ustrezno usklajeni, da se prepreči možnost, da bi insolventnost enega člana skupine ogrozilo prihodnost drugih članov skupine. Za različne stečajne upravitelje in udeležena sodišča bi zato morala veljati enaka obveznost medsebojnega sodelovanja in obveščanja kot za tiste, ki so udeleženi v glavnih in sekundarnih postopkih v zvezi z istim dolžnikom. Poleg tega bi moral imeti upravitelj, imenovan v postopkih v zvezi s članom skupine podjetij, procesno sposobnost predlagati sanacijski načrt v postopkih v zvezi z drugim članom iste skupine, če je to mogoče na podlagi nacionalnega insolvenčnega prava. [Sprememba 10]

   (20aa) Uvedba postopkov usklajevanja znotraj skupine bi morala predvsem okrepiti prestrukturiranje skupine in/ali članov skupine z omogočanjem prožnega usklajenega izvajanja postopkov v primeru insolventnosti. Postopki usklajevanja znotraj skupine ne bi smeli zavezovati posameznih postopkov, ampak bi morali bolj služiti kot referenca za ukrepe, ki jih je treba sprejeti v teh posameznih postopkih. [Spremembi 9 in 11]
   (20b) Uvedba pravil o insolventnosti skupine podjetij ne bi smela omejevati možnosti sodišča, da uvede postopke v primeru insolventnosti za več podjetij iz iste skupine na enem samem območju pristojnosti, če sodišče ugotovi, da se središče glavnih interesov teh podjetij nahaja v eni sami državi članici njegovi nacionalni in lokalni pristojnosti. V takih primerih bi moralo sodišče imeti tudi možnost imenovati, če je primerno, istega stečajnega upravitelja v vseh zadevnih postopkih. Države članice bi morale imeti možnost, da uvedejo določbe o insolventnosti skupine družb v svoji pristojnosti, ki presegajo določbe te uredbe in ne vplivajo na njeno uspešno in učinkovito uporabo.[Sprememba 12]

"

(15)  Vstavi se naslednja uvodna izjava:"

„(21a) Bistvenega pomena je, da so upniki, ki imajo običajno ali stalno prebivališče ali registrirani sedež v Uniji, obveščeni o uvedbi postopkov v primeru insolventnosti v zvezi s premoženjem dolžnika. Da se zagotovi hiter prenos informacij upnikom, se Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta* ne bi smela uporabljati v primerih, ko se ta uredba nanaša na obveznost obveščanja upnikov. Uporaba standardnih obrazcev, ki so na voljo v vseh uradnih jezikih Unije, bi morala upnikom olajšati prijavo terjatev v postopkih, uvedenih v drugi državi članici.

____________

* Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (UL L 324, 10.12.2007, str. 79).“

"

(16)  Uvodna izjava 29 se nadomesti z naslednjim:"

„(29) Zaradi poslovnega interesa bi bilo treba na zahtevo stečajnega upravitelja glavno vsebino odločbe o uvedbi postopka objaviti v drugi državi članici. Če je poslovalnica v zadevni državi članici, bi morala biti taka objava obvezna, dokler ne bo vzpostavljen sistem medsebojne povezave registrov insolventnosti. V nobenem primeru objava ne bi smela biti predpogoj za priznanje tujih postopkov.“

"

(17)  Vstavi se naslednja uvodna izjava:"

„(29a) Da se izboljša obveščanje udeleženih upnikov in sodišč ter prepreči uvedba vzporednih postopkov v primeru insolventnosti, bi bilo treba zahtevati, da države članice objavijo ustrezne informacije o čezmejnih postopkih v primeru insolventnosti v javno dostopnem elektronskem registru. Da se upnikom in sodiščem, ki imajo stalno prebivališče oz. se nahajajo v drugih državah članicah, omogoči dostop, bi morala ta uredba predvideti medsebojno povezavo med registri insolventnosti.“

"

(18)  Uvodna izjava 31 se nadomesti z naslednjim:"

„(31) Ta uredba bi morala vsebovati priloge, v katerih bi bili navedeni zlasti nacionalni postopki v primeru insolventnosti, ki jih ureja ta uredba. Da se omogoči hitro prilagajanje te uredbe ustreznim spremembam nacionalnega insolvenčnega prava držav članic, bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) z delegiranimi akti sprejme spremembe prilog. Pred sprejetjem delegiranega akta o spremembi seznama nacionalnih postopkov v prilogah bi morala Komisija preveriti, ali priglašeni postopek izpolnjuje merila iz te uredbe. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.“

"

(19)  Vstavijo se naslednje uvodne izjave:"

„(31a) Za zagotavljanje enakih pogojev pri izvajanju te Uredbe bi bilo treba izvedbena pooblastila prenesti na Komisijo. Ta pooblastila bi se morala izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta*.

   (31b) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Zlasti si ta uredba prizadeva spodbujati uporabo členov 8, 17 in 47 o varstvu osebnih podatkov, lastninski pravici oz. pravici do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča.
   (31c) V okviru te uredbe se za obdelavo osebnih podatkov uporabljata Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta** ter Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta***.

_____________

* Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

** Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

*** Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).“

"

(20)  V uvodnih izjavah 32 in 33 se besedilo „Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti“ nadomesti z besedilom „Pogodba o delovanju Evropske unije“.

(21)  Člena 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:"

„Člen 1

Področje uporabe

1.  Ta uredba se uporablja za vse sodne ali upravne postopke, vključno s postopki za izdajo začasne odredbe, ki temeljijo na pravu v zvezi z insolventnostjo ali prilagoditvijo dolga in v katerih se z namenom preprečevanja likvidacije, z namenom sanacije, prilagoditve dolga, reorganizacije ali likvidacije,

   (a) dolžniku v celoti ali deloma odvzame premoženje in imenuje stečajni upravitelj ali
   (b) za premoženje in posle dolžnika določi kontrola ali nadzor sodišča.

Kadar je možno te postopke začeti pred insolventnostjo, mora biti njihov namen preprečitev likvidacije.

Postopki iz tega odstavka so našteti v Prilogi A. [Sprememba 13]

   1a. Kadar so v skladu s pravom države članice, v kateri je uveden postopek zaradi insolventnosti, postopki iz odstavka 1 tajni, se ta uredba za te postopke uporablja le od trenutka, ko postanejo javni v skladu s pravom države članice, in če ne vplivajo na zahtevke upnikov, ki v postopke niso vključeni. [Sprememba 14]

2.  Ta uredba se ne uporablja za postopke v primeru insolventnosti v zvezi z

   (a) zavarovalnicami,
   (b) vsemi kreditnimi institucijami, vključno z institucijami, opredeljenimi v členu 2 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta*, [Sprememba 15]
   (c) investicijskimi družbami, če so zajete v Direktivi 2001/24/ES, kakor je bila spremenjena, in institucijami, za katere velja Direktiva št. 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta**, [Sprememba 16]
   (d) kolektivnimi naložbenimi podjemi.

__________________

* Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

** Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

   (a) „postopki v primeru insolventnosti“ pomeni postopke, naštete v Prilogi A;
   (b) stečajni upravitelj“ pomeni: katero koli osebo ali organ, katere funkcija, lahko tudi začasna, je upravljanje v celoti ali deloma ali unovčenje premoženja, ki je bilo odvzeto dolžniku, ali nadzor nad dolžnikovim poslovanjem. Te osebe in organi so našteti v Prilogi C;
   (i) katero koli osebo ali organ, katere funkcija je upravljanje ali unovčenje premoženja, ki je bilo odvzeto dolžniku, ali nadzor nad dolžnikovim poslovanjem. Navedene osebe in organi so našteti v Prilogi C;
   (ii) v zadevi, v kateri se ne imenuje upravitelj ali v kateri se pooblastila dolžnika ne prenesejo na upravitelja, dolžnika, ki ima v posesti lastnino; [Sprememba 17]
   (ba) „dolžnik, ki ima v posesti lastnino“ pomeni dolžnika, v zvezi s katerim je bil sprožen postopek v primeru insolventnosti, ki ne zajema popolnega prenosa pravic in dolžnosti upravljanja dolžnikovega premoženja na stečajnega upravitelja in kadar torej dolžnik zadrži vsaj delen nadzor nad svojim premoženjem in posli; [Sprememba 18]
   (c) „sodišče“ pomeni sodni organ ali kateri koli drugi pristojni organ države članice, ki je pooblaščen za uvedbo postopkov v primeru insolventnosti, potrditev uvedbe takih postopkov ali sprejemanje odločb v takih postopkih;
   (d) „odločba o uvedbi postopkov v primeru insolventnosti“ vključuje:
   (i) odločbo katerega koli sodišča o uvedbi postopkov v primeru insolventnosti ali za potrditev uvedbe takih postopkov, in
   (ii) odločbo sodišča o imenovanju začasnega stečajnega upravitelja;
   (e) „čas uvedbe postopkov“ pomeni čas začetka učinkovanja odločbe o uvedbi postopkov v primeru insolventnosti, ne glede na to, ali je odločba dokončna ali ne; [Sprememba 20]
   (f) „država članica, v kateri se nahaja premoženje,“ pomeni v primeru:
   (i) premoženja v stvareh državo članico, na ozemlju katere se to premoženje nahaja;
   (ii) lastništva ali upravičenja do premoženja in pravic, ki mora biti vpisano v javni register, državo članico, pod katere nadzorom se vodi register;
   (iii) imenskih delnic v podjetjih državo članico, na katere ozemlju ima registrirani sedež podjetje, ki je izdalo delnice;
   (iv) finančnih instrumentov, pravica do katerih se izkaže z vpisom v register ali na račun, ki ga ima posrednik ali neka druga oseba v njegovem imenu („nematerializirani vrednostni papirji“), državo članico, v kateri se vodi register ali račun, kjer so vpisani;
   (v) denarja na računih pri kreditni instituciji državo članico, ki je navedena v številki računa IBAN;
   (vi) terjatev do tretjih oseb, razen tistih v zvezi s premoženjem, navedenim v točki (v), državo članico, na ozemlju katere ima tretja oseba, ki bi morala terjatve izpolniti, središče svojih glavnih interesov, kakor je določeno v členu 3(1);
   (g) „poslovalnica“ pomeni kateri koli kraj poslovanja, v katerem dolžnik opravlja ali je opravljal v treh mesecih pred uvedbo glavnega postopka zaradi insolventnosti stalno gospodarsko dejavnost, ki predpostavlja udeležbo ljudi in premoženja; [Sprememba 21]
   (ga) „ukrepi, ki neposredno izhajajo iz postopkov v primeru insolventnosti ali so tesno povezani z njimi“ pomeni ukrepe, namenjene za izrek sodbe, ki zaradi svojega bistva ne morejo biti ali ne bi mogli biti sprejeti zunaj postopkov v primeru insolventnosti ali neodvisno od njih in ki so sprejemljivi le v času trajanja postopkov v primeru insolventnosti; [Sprememba 22]
   (gb) „določilo o realizirani neto izravnavi“ pomeni pogodbeno določilo na podlagi katerega se, če pride do dogodka v zvezi s pogodbeno stranko, vnaprej opredeljenega v določbi, medsebojne obveznosti strank, ki jih ureja določba, če so v tem trenutku zapadle in vračljive ali ne, avtomatično ali po izbiri ene od strank zmanjšajo na enotno neto obveznost ali se z njo nadomestijo, in sicer s prenovitvijo, prenehanjem ali na drug način, njena vrednost pa je skupna vrednost kombiniranih obveznosti, ki je nato zapadla in vračljiva s strani ene stranke drugi; [Sprememba 23]
   (h) „domači upniki“ pomeni upnike, katerih terjatve do dolžnika so nastale pri poslovanju poslovalnice, ki se nahaja v drugi državi članici, razen tiste, v kateri se nahaja središče dolžnikovih glavnih interesov;
   (i) „skupina podjetij družb“ pomeni določeno število podjetij, ki jo sestavljajo nadrejena nadrejeno družbo in vse njene podrejene družbe; [Sprememba 24]
   (j) „nadrejena družba“ pomeni družbo, ki: ima pod nadzorom eno ali več podrejenih družb. Družba, ki pripravlja konsolidirane računovodske izkaze v skladu z direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta*, šteje kot nadrejena družba;
   (i) ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v drugem podjetju („podrejenem podjetju“);
   (ii) je delničar ali družbenik podrejene družbe in ima pravico:
   (aa) imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa navedene podrejene družbe; ali
   (bb) izvrševati prevladujoč vpliv na podrejeno družbo na podlagi pogodbe, sklenjene z navedeno podrejeno družbo, ali določbe v njenem statutu. [Sprememba 25]
   (ja) „bistvene funkcije znotraj skupine“ pomeni
   (i) zmožnost sprejemanja in izvrševanja odločitev strateškega pomena za skupino ali njene dele pred uvedbo postopkov v primeru insolventnosti v zvezi z enim članom skupine ali
   (ii) gospodarski pomen znotraj skupine, ki šteje, če član ali več članov skupine prispeva vsaj 10 % celotne konsolidirane bilance stanja in konsolidiranih prihodkov od prodaje. [Sprememba 26]

__________________

* Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

"

(22)  Člen 3 se dopolni z naslednjim:

(a)  odstavek 1se nadomesti z naslednjim"

„1. Sodišča države članice, na ozemlju katere je središče dolžnikih glavnih interesov, so pristojna za uvedbo postopkov v primeru insolventnosti (‚glavni postopki‘). Središče dolžnikovih glavnih interesov je kraj rednega poslovanja dolžnika, vsaj tri mesece pred začetkom postopka insolventnosti ali začasnega postopka in ki je preverljiv za tretje osebe. [Sprememba 27]

Pri družbi ali pravni osebi se, dokler se ne dokaže nasprotno, domneva, da je središče dolžnikovih glavnih interesov registrirani sedež.

Če gre za posameznika, ki opravlja neodvisno poslovno ali poklicno dejavnost, je središče glavnih interesov glavni kraj poslovanja navedenega posameznika; v primeru katerega koli drugega posameznika je središče glavnih interesov kraj običajnega prebivališča posameznika.

"

(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

3. Kadar so bili postopki je sodba o uvedbi postopkov v primeru insolventnosti uvedeni podana v skladu z odstavkom 1, so vsi postopki, ki so uvedeni pozneje v skladu z odstavkom 2, sekundarni. V tem primeru je primeren čas, da se preveri, ali ima dolžnik poslovalnico v drugi državi članici, na dan uvedbe glavnih postopkov.“ [Sprememba 28]

"

(23)  Vstavita se naslednja člena:"

„Člen 3a

Pristojnost za povezane zahtevke

1.  Sodišča države članice, na ozemlju katere so uvedeni postopki v primeru insolventnosti v skladu s členom 3, so pristojna za zahtevke, ki so neposredno posledica postopkov v primeru insolventnosti in so z njim tesno povezani.

2.  Če je zahtevek iz odstavka 1 povezan z zahtevkom v civilnih in gospodarskih zadevah zoper isto toženo stranko, lahko stečajni upravitelj oba postopka vodi pred sodišči države članice, na ozemlju katere ima tožena stranka stalno prebivališče, ali, če zahtevek zadeva več toženih strank, pred sodišči države članice, na ozemlju katere ima stalno prebivališče katera koli izmed njih, če je to sodišče pristojno na podlagi pravil iz Uredbe (EU) št. 44/2001 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta*. [Sprememba 29]

3.  V tem členu odstavku 2 se šteje, da so zahtevki povezani, če so tako tesno povezani med seboj, da se zdita njihova skupna obravnava in odločanje o njih smiselni, da bi se s tem izognili nevarnosti nezdružljivih sodnih odločb, ki bi izhajale iz ločenih postopkov. [Sprememba 30]

Člen 3b

Preizkus pristojnosti; pravica do sodne presoje

1.  Sodišče, ki odloča o predlogu za uvedbo postopkov v primeru insolventnosti, po uradni dolžnosti preuči, ali je pristojno na podlagi člena 3. V odločbi o uvedbi postopkov v primeru insolventnosti se navedejo razlogi za določitev pristojnosti sodišča, in zlasti, ali pristojnost temelji na členu 3(1) ali (2).

2.  Če so postopki v primeru insolventnosti uvedeni brez odločbe sodišča, upravitelj, ki je imenovan v takih postopkih, preuči, ali je država članica, v kateri tečejo postopki, pristojna na podlagi člena 3. V tem primeru upravitelj navede razloge za določitev pristojnosti, in zlasti, ali pristojnost temelji na členu 3(1) ali (2). [Sprememba 31]

3.  Upniki ali zainteresirane strani z običajnim ali stalnim prebivališčem ali registriranim sedežem v državi članici, ki ni država, v kateri so bili uvedeni postopki, imajo na podlagi mednarodne pristojnosti pravico izpodbijati odločbo o uvedbi glavnih postopkov tri tedne po tem, ko je bil v skladu s točko (a) člena 20a objavljen datum uvedbe postopkov v primeru insolventnosti. Sodišče, ki je uvedlo glavne postopke, ali upravitelj take upnike, če so znani, pravočasno obvesti o odločbi, da se jim omogoči njeno izpodbijanje. [Sprememba 32]

______________

* Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1).

"

(24)  V členu 4(2) se točka (m) nadomesti z naslednjim:"

„(m) pravila v zvezi z ničnostjo, izpodbojnostjo ali neizvršljivostjo pravnih dejanj, ki so v škodo vseh upnikov.“

"

(25)  Vstavi se naslednji člen:"

„Člen 6a

Sporazumi Določila o realizirani neto poravnavi izravnavi

Sporazume Ko je ena od strank pogodbe, ki vsebuje določilo o realizirani neto poravnavi izravnavi, institucija, katere delovanje ureja Direktiva 2001/24/ES, to določilo ureja le pravo, ki velja za pogodbo, ki ureja take sporazume taka določila.“ [Sprememba 33]

"

(26)  Vstavi se naslednji člen:"

„Člen 10a

Zahteve za odobritev na podlagi prava države postopka

Če pravo države članice, ki ureja posledice postopkov v primeru insolventnosti za pogodbe iz členov 8 in 10, določa, da se lahko pogodba odpove ali spremeni le z odobritvijo sodišča, ki je uvedlo postopke v primeru insolventnosti, a postopki v primeru insolventnosti niso bili uvedeni v navedeni državi, je za odobritev odpovedi ali spremembe teh pogodb pristojno sodišče, ki je uvedlo postopke v primeru insolventnosti.“

"

(26a)  Člen 12 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 12

Evropski patenti z enotnim učinkom in blagovne znamke Skupnosti

Za namene te uredbe se lahko evropski patent z enotnim učinkom, blagovna znamka Skupnosti ali katera koli druga podobna pravica, pridobljena po pravu Skupnosti, vključi samo v postopek, naveden v členu 3(1).“ [Sprememba 34]

"

(27)  Člen 15 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 15

Posledice postopkov v primeru insolventnosti na pravde ali arbitražne postopke v teku

Posledice postopkov v primeru insolventnosti na pravde ali arbitražne postopke v teku, ki se nanašajo na premoženje ali pravico, ki je bilo odvzeto dolžniku, ureja izključno pravo države članice, v kateri so navedene pravde v teku ali v kateri je sedež arbitražnih postopkov.“

"

(28)  Člen 18 se spremeni:

(a)  Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. „Upravitelj Stečajni upravitelj, ki ga je imenovalo sodišče, pristojno po členu 3(1), ali v primeru postopkov dolžnika, ki ima v posesti lastnino, v skladu s to pristojnostjo, stečajni upravitelj ali dolžnik, lahko v drugi državi članici izvršuje vsa pooblastila, ki mu pripadajo po pravu države, v kateri so bili uvedeni postopki, kolikor v navedeni državi članici niso bili uvedeni drugi postopki v primeru insolventnosti in ni bil sprejet noben nasproten zaščitni ukrep na podlagi predloga za uvedbo postopkov v primeru insolventnosti. Ob upoštevanju členov 5 in 7 lahko zlasti odstrani dolžnikovo premoženje z ozemlja države članice, na katerem se nahaja. Lahko se tudi izvršljivo in zavezujoče zaveže, da bo v glavnih postopkih upošteval razdelitev in prednostne pravice, ki bi jih imeli domači upniki, če bi bili uvedeni sekundarni postopki. Taka zaveza ustreza morebitnim zahtevam opredeli dejanske predpostavke, na katerih temelji, predvsem v zvezi s porazdelitvijo lokalnih zahtev o prednostnem sistemu in sistemu razvrščanja v skladu z zakonodajo o sekundarnih postopkih, vrednostjo razdeljivega premoženja v okviru sekundarnih postopkov, možnostmi, ki so na voljo za realizacijo te vrednosti, deležem upnikov iz glavnih postopkov, ki so udeleženi v sekundarnih postopkih, in stroški, ki so potrebni za uvedbo sekundarnih postopkov. Zahteve glede oblike v državi, v kateri so bili uvedeni glavni postopki, ter je izvršljiva in zavezujoča za premoženje, ki naj bo jo imelo podjetje, če obstajajo, se določijo z zakonodajo države, ki uvede glavne postopke.“ [Sprememba 35]

"

(b)  Zadnji stavek odstavka 3 se nadomesti z naslednjim:"

„Ta pooblastila ne smejo vsebovati prisilnih ukrepov, razen če jih odredi sodišče, ali pravice do odločanja o pravnih postopkih ali sporih.“

"

(29)  Vstavijo se naslednji členi:"

„Člen 20a

Vzpostavitev registrov insolventnosti

Države članice na svojem ozemlju vzpostavijo in vodijo enega ali več registrov, v katerih so na internetu javnosti brezplačno na voljo naslednje informacije (‚registri insolventnosti‘):

   (a) datum uvedbe postopkov v primeru insolventnosti;
   (b) sodišče, ki je uvedlo postopke v primeru insolventnosti, in morebitna referenčna številka zadeve;
   (c) vrsta uvedenih postopkov v primeru insolventnosti;
   (d) ime in naslov dolžnika;
   (da) če je dolžnik družba, njena številka in naslov, kjer ima registriran sedež; [Sprememba 36]
   (e) ime in naslov morebitnega stečajnega upravitelja, imenovanega v postopkih;
   (f) rok za prijavo terjatev;
   (g) odločba o uvedbi postopkov v primeru insolventnosti;
   (h) odločba o imenovanju stečajnega upravitelja, če se razlikuje od odločbe iz točke (g);
   (i) datum končanja glavnih postopkov.

Člen 20b

Medsebojna povezava med registri insolventnosti

1.  Komisija z izvedbenimi akti vzpostavi decentralizirani sistem za medsebojno povezavo med registri insolventnosti. Ta sistem sestavljajo registri insolventnosti in evropski portal e-pravosodje, ki je osrednja javna točka za elektronski dostop do informacij iz sistema. Sistem zagotavlja storitev iskanja podatkov v vseh uradnih jezikih Unije z namenom, da se dajo na voljo informacije iz člena 20a.

2.  Komisija do …+ z izvedbenimi akti v skladu s postopkom iz člena 45b(3) sprejme:

   tehnične specifikacije, v katerih se opredelijo načini obveščanja in izmenjave informacij v elektronski obliki na podlagi opredeljenih vmesniških specifikacij za sistem medsebojnega povezovanja registrov insolventnosti;

________________

+ UL: prosimo, vstavite datum: 36 mesecev po začetku veljavnosti Uredbe.

   tehnične ukrepe, ki zagotavljajo minimalne varnostne standarde informacijske tehnologije pri obveščanju in širjenju informacij v sistemu medsebojnega povezovanja registrov insolventnosti;
   minimalna merila v zvezi s storitvijo iskanja informacij, ki jo zagotavlja evropski portal e-pravosodje na podlagi informacij iz člena 20a;
   minimalna merila za predstavitev rezultatov iskanj na podlagi informacij iz člena 20a;
   načine in tehnične pogoje za razpoložljivost storitve, ki jo zagotavlja sistem medsebojnega povezovanja; in
   glosar z osnovno razlago nacionalnih postopkov v primeru insolventnosti iz Priloge A.

Člen 20c

Stroški vzpostavitve registrov insolventnosti in medsebojne povezave med njimi

1.  Vzpostavitev in prihodnji razvoj sistema medsebojnega povezovanja registrov insolventnosti se financirata iz splošnega proračuna Unije.

2.  Vsaka država članica krije stroške prilagajanja svojih domačih registrov insolventnosti, da se zagotovijo njihova interoperabilnost z evropskim portalom e-pravosodje ter stroški njihovega upravljanja, delovanja in vzdrževanja.

Člen 20d

Registracija postopkov v primeru insolventnosti

Če so v zvezi s podjetjem ali pravno osebo ali posameznikom, ki opravlja neodvisno poslovno ali poklicno dejavnost, uvedeni glavni ali sekundarni postopki, sodišče, ki uvede postopke v primeru insolventnosti, zagotovi takojšnjo objavo informacij iz člena 20a v registru insolventnosti države, v kateri so bili postopki uvedeni. Države članice uvedejo postopke za črtanje vpisov iz registra insolventnosti.[Sprememba 37]

"

(30)  Člen 21 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 21

Objava v drugi državi članici

1.  Dokler ni vzpostavljen sistem medsebojnega povezovanja registrov insolventnosti iz člena 20b, stečajni upravitelj zahteva, da se vsebina odločbe o uvedbi postopkov v primeru insolventnosti in po potrebi odločba o njegovem imenovanju objavita v vseh drugih državah članicah, v katerih se nahaja poslovalnica dolžnika, po postopkih za objavo, ki so določeni v navedeni državi. V taki objavi morata se navedena imenovani upravitelj in skladnost s pravilom o pristojnosti na podlagi navedejo vse druge informacije iz člena 3(1) ali (2) 20a. [Sprememba 38]

2.  Upravitelj Stečajni upravitelj lahko zahteva, da se informacije iz prvega odstavka tega člena objavijo v vseh drugih državah članicah, v katerih se nahajajo premoženje in upniki ali upniki dolžniki dolžnika, po postopku, ki je določen v navedeni državi.“ [Sprememba 39]

"

(31)  Člen 22 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 22

Registracija v javnih registrih druge države članice

Dokler ni vzpostavljen sistem medsebojnega povezovanja registrov insolventnosti iz člena 20b, stečajni upravitelj zahteva, da se odločbi iz člena 21 objavita v zemljiški knjigi, registru podjetij ali katerem koli drugem javnem registru druge države članice, v kateri je poslovalnica dolžnika, ki je vpisana v javni register navedene države članice. Upravitelj Stečajni upravitelj lahko zahteva tako objavo v vseh drugih državah članicah.“

"

(31a)  V členu 24 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Kadar je obveznost izpolnjena pred objavo, predvideno v členih 20a ali 21, se za osebo, ki je obveznost izpolnila, če ni dokazano nasprotno, domneva, da ni vedela za uvedbo postopkov; kadar je obveznost izpolnjena po objavi, se za osebo, ki je obveznost izpolnila, če ni dokazano nasprotno, domneva, da je vedela za uvedbo postopkov.“ [Sprememba 40]

"

(32)  Člen 25 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 25

Priznavanje in izvršljivost drugih odločb

1.  Odločbe sodišča, katerega odločba o uvedbi postopkov se prizna v skladu s členom 16, ki zadevajo vodenje in končanje postopkov v primeru insolventnosti, ter poravnave, ki jih je odobrilo navedeno sodišče, se prav tako priznajo brez kakršnih koli nadaljnjih formalnosti. Take odločbe se izvršijo v skladu s členi 32 do 56, razen s členom 34(2) 39 do 46 Uredbe (ES EU) št. 44/2001 1215/2012. [Sprememba 41]

Prvi pododstavek prav tako velja za odločbe, ki so neposredno sprejete na podlagi postopkov v primeru insolventnosti in so z njimi tesno povezane, čeprav jih je sprejelo drugo sodišče.

Prvi pododstavek prav tako velja za odločbe o varovalnih ukrepih, sprejete po vložitvi predloga za uvedbo postopkov v primeru insolventnosti ali v zvezi z njim.

2.  Priznavanje in izvršitev drugih odločb, ki niso navedene v odstavku 1, ureja Uredba (EU) št. 1215/2012, če se navedena uredba uporablja.“

"

(33)  Člen 27 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 27

Uvedba postopkov

Če sodišče države članice uvede glavne postopke in če jih prizna druga država članica, lahko sodišče druge države članice, pristojno po členu 3(2), uvede sekundarne postopke v primeru insolventnosti v skladu z določbami iz tega poglavja. Posledice sekundarnih postopkov so omejene na dolžnikovo premoženje, ki se nahaja na ozemlju države članice, v kateri so ti postopki uvedeni.“

"

(34)  Vstavi se naslednji člen:"

„Člen 29a

Odločba o uvedbi sekundarnih postopkov

1.  Sodišče, ki odloča o predlogu za uvedbo sekundarnih postopkov, takoj obvesti stečajnega upravitelja glavnih postopkov in mu da možnost, da izrazi mnenje o predlogu. [Sprememba 42]

2.  Sodišče iz odstavka 1 na zahtevo stečajnega upravitelja v glavnih postopkov postopkih odloži odločanje o uvedbi ali zavrne uvedbo sekundarnih postopkov, če stečajni upravitelj v glavnih postopkih zagotovi zadostne dokaze, da uvedba takih postopkov ni potrebna za varstvo interesov domačih upnikov, zlasti če stečajni upravitelj v glavnih postopkov postopkih sprejme zavezo iz člena 18(1) in izpolnjuje njene pogoje. [Sprememba 43]

   2a. Domači upniki imajo pravico izpodbijati odločbo o preložitvi ali zavrnitvi uvedbe sekundarnih postopkov v treh tednih po tem, ko je odločba na voljo javnosti v skladu s točko (a) člena 20a. [Sprememba 44]
   2b. Domači upniki imajo pravico zaprositi sodišče, ki vodi glavne postopke, da od stečajnega upravitelja v glavnem postopku zahtevajo, da sprejme ustrezne ukrepe, ki so potrebni za varstvo njihovih interesov. Med drugim lahko zahtevajo, da sodišče prepove odstranitev premoženja iz države članice, v kateri je bila uvedba sekundarnih postopkov preložena ali zavrnjena, preloži razdelitev iztržkov v glavnih postopkih ali stečajnega upravitelja v glavnih postopkih zaveže, da zagotovi jamstvo za izpolnitev zavez. [Sprememba 45]
   2c. Sodišče iz odstavka 1 lahko imenuje upravitelja, katerega pooblastila so omejena. Upravitelj zagotovi, da se obveznost ustrezno izpolni in sodeluje pri njenem izvajanju, če je potrebno za zaščito interesov domačih upnikov. Upravitelj ima pravico zaprositi sodišče v skladu z odstavkom 2b. [Sprememba 46]

3.  Kadar sodišče iz odstavka 1 odloča o uvedbi sekundarnih postopkov, uvede tisto vrsto postopkov v skladu z nacionalno zakonodajo, ki je najprimernejša ob upoštevanju interesov domačih upnikov, ne glede na to, ali so izpolnjeni pogoji v zvezi z dolžnikovo solventnostjo.

4.  Upravitelj Stečajni upravitelj v glavnem postopkov postopku je nemudoma obveščen o odločbi o uvedbi sekundarnih postopkov in ima pravico, da jo izpodbija v treh tednih po prejemu tega obvestila. Sodišče, ki je uvedlo sekundarne postopke, lahko v utemeljenih primerih to obdobje skrajša na največ en teden po prejemu obvestila.[Sprememba 47]

"

(35)  Člen 31 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 31

Sodelovanje in obveščanje med stečajnimi upravitelji

1.  Upravitelj Stečajni upravitelji v glavnih postopkov in upravitelji sekundarnih postopkov postopkih, ki zadevajo istega dolžnika, sodelujejo med seboj, če je tako sodelovanje primerno, da se olajša učinkovito vodenje postopkov, če ni nezdružljivo s pravili, ki se uporabljajo za vsakega izmed postopkov in če ne pomeni navzkrižja interesov. Tako sodelovanje ima lahko obliko sporazumov ali protokolov. [Sprememba 48]

2.  Upravitelji Stečajni upravitelji zlasti:

   (a) nemudoma predložijo drugim stečajnim upraviteljem vse informacije, ki bi lahko bile pomembne za druge postopke, zlasti o napredku, doseženem pri prijavi in preverjanju terjatev, ter vseh ukrepih, katerih cilj je sanacija ali prestrukturiranje dolžnika ali končanje postopka, če so sprejeti ustrezni ukrepi za varstvo zaupnih informacij;
   (b) preučijo možnost prestrukturiranja dolžnika ter, če obstaja možnost, usklajujejo pripravo in izvajanje načrta prestrukturiranja;
   (c) usklajujejo upravljanje in unovčenje ali uporabo premoženja in poslov dolžnika; stečajni upravitelj sekundarnih postopkov pravočasno omogoči stečajnemu upravitelju glavnih postopkov, da predloži predloge za unovčenje ali uporabo premoženja v sekundarnih postopkih.“

"

(36)  Vstavita se naslednja člena:"

„Člen 31a

Sodelovanje in obveščanje med sodišči

1.  Da se olajša usklajevanje glavnih in sekundarnih postopkov v primeru insolventnosti v zvezi z istim dolžnikom, sodišče, ki obravnava predlog uvedbe postopkov v primeru insolventnosti ali ki je take postopke uvedlo, sodeluje z vsemi drugimi sodišči, pred katerimi tečejo postopki v primeru insolventnosti ali ki so uvedla take postopke, če je tako sodelovanje primerno, da se olajša učinkovito vodenje postopkov, in ni neskladno s pravili, ki se uporabljajo za vsakega izmed postopkov. Kadar je primerno, lahko sodišča v ta namen imenujejo osebo ali organ, ki bo deloval po njegovih njihovih navodilih, če to ni nezdružljivo s pravili, ki se zanju uporabljajo. [Sprememba 49]

2.  Sodišča iz odstavka 1 se lahko neposredno medsebojno obveščajo ali zaprosijo za informacije ali pomoč, če je tako obveščanje brezplačno in upošteva procesne pravice strank v postopkih ter zaupnost informacij.

3.  Sodelovanje se lahko izvaja na vse primerne načine, vključno z:

   (a) posredovanjem informacij na vse načine, ki so po mnenju sodišča primerni;
   (b) usklajevanjem upravljanja ter nadzora dolžnikovega premoženja in poslov;
   (c) usklajevanjem vodenja zaslišanj;
   (d) usklajevanjem pri odobritvi protokolov.

Člen 31b

Sodelovanje in obveščanje med stečajnimi upravitelji in sodišči

1.  Da se olajša usklajevanje glavnih in sekundarnih postopkov v primeru insolventnosti, uvedenih v zvezi z istim dolžnikom: [Sprememba 50]

   (a) stečajni upravitelj glavnih postopkov sodeluje z vsemi sodišči, ki odločajo o predlogu za uvedbo sekundarnih postopkov ali ki so uvedla take postopke, in jih obvešča; in
   (b) stečajni upravitelj sekundarnih ali teritorialnih postopkov v primeru insolventnosti sodeluje s sodiščem, ki odloča o predlogu za uvedbo glavnih postopkov ali ki je take postopke uvedlo, in ga obvešča

v obeh primerih, če sta sodelovanje in obveščanje primerna, da olajšata usklajevanje postopkov, če nista nezdružljiva s pravili, ki se uporabljajo za posamezne postopke, in ne pomenita navzkrižja interesov. [Sprememba 51]

2.  Sodelovanje iz odstavka 1 se izvaja na vse primerne načine, vključno s tistimi iz člena 31a(3), če niso nezdružljivi s pravili, ki se uporabljajo za vsakega izmed postopkov.“

"

(37)  Člen 33 se spremeni:

(a)  Naslov se nadomesti z naslednjim:"

„Prekinitev postopkov“

"

(b)  V odstavkih 1 in 2 se besedilo „postopek unovčenja“ nadomesti z besedo „postopek“.

(38)  Člen 34 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 34

Končanje glavnih ali sekundarnih postopkov v primeru insolventnosti

1.  Končanje glavnih postopkov ne preprečuje nadaljevanja sekundarnih postopkov, ki v tistem trenutku še potekajo.

2.  Če so v državi članici, v kateri je registrirani sedež pravne osebe, uvedeni sekundarni postopki v zvezi z navedeno pravno osebo in če končanje navedenih postopkov pomeni prenehanje pravne osebe, tako prenehanje ne preprečuje nadaljevanja glavnih postopkov, ki so uvedeni v drugi državi članici se ta ne izbriše iz registra družb, dokler niso končani glavni postopki.“ [Sprememba 52]

"

(39)  [V členu 35 sprememba angleškega besedila ne zadeva slovenske različice].

(40)  Člen 37 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 37

Preoblikovanje prejšnjih postopkov

Upravitelj Stečajni upravitelj v glavnem postopku lahko zahteva, da sodišče države članice, v kateri so bili uvedeni sekundarni postopki, odredi preoblikovanje sekundarnih postopkov v drugo vrsto postopkov v primeru insolventnosti, ki je na voljo na podlagi prava navedene države članice.“

"

(41)  Člen 39 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 39

Pravica do prijave terjatev

Upniki z običajnim ali stalnim prebivališčem ali registriranim sedežem v državi članici, ki ni država, v kateri so bili uvedeni postopki, vključno z davčnimi organi in organi socialne varnosti držav članic („tuji upniki“), imajo pravico, da prijavijo terjatve v postopkih v primeru insolventnosti na kakršen koli način, ki je sprejemljiv na podlagi prava države, v kateri so bili postopki uvedeni, vključno z elektronskimi sredstvi. Za prijavo terjatev se ne zahteva zastopanje odvetnika ali drugega pravnega strokovnjaka.“

"

(42)  Člen 40 se spremeni:

(a)  V odstavku 2 se doda naslednji stavek:"

„Obvestilo vsebuje tudi izvod standardnega obrazca za prijavo terjatev iz člena 41 ali povezavo na objavo navedenega obrazca na internetu.“

"

(b)  Doda se naslednji odstavek:"

„3. Informacije iz tega člena se zagotovijo z uporabo standardnega obrazca obvestila, ki se določi v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 45b(4) in objavi na evropskem portalu e-pravosodje do …+. Obrazec ima naslov „Obvestilo o postopkih v primeru insolventnosti“ v vseh uradnih jezikih Unije. Pošlje se v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov države, v kateri so bili uvedeni postopki, ali v drugem jeziku, ki ga je navedena država navedla kot sprejemljivega v skladu s členom 41(3), če se lahko domneva, da je navedeni jezik bolj razumljiv tujim upnikom.

"

____________

+ UL: prosimo, vstavite datum: 24 mesecev po začetku veljavnosti Uredbe.

(43)  Člen 41 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 41

Postopek za prijavo terjatev

1.  Znani tuji upniki prijavijo terjatve s standardnim obrazcem za prijavo terjatev, ki se določi v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 45b(4) in objavi na evropskem portalu e-pravosodje do …+. Obrazec ima naslov „Prijava terjatev“ v vseh uradnih jezikih Evropske unije.

2.  Upnik iz odstavka 1 na standardnem obrazcu za prijavo terjatev navede:

   (a) svoje ime in naslov,
   (b) vrsto terjatve,
   (c) znesek terjatve in datum njenega nastanka,

_________________

+ UL: prosimo, vstavite datum: 24 mesecev po začetku veljavnosti Uredbe.

   (d) morebitno zahtevo za status prednostnega upnika,
   (e) ali je v zvezi s terjatvijo povezano zavarovanje s stvarmi ali pridržek lastninske pravice, in v tem primeru, katero premoženje je predmet pravic iz zavarovanja, ki ga uveljavlja, in
   (f) ali zahteva pobot in ali je od terjanega zneska pobot že odštet.

Standardnemu obrazcu za prijavo terjatev se priložijo morebitne kopije dokazil.

3.  Terjatve se lahko prijavijo v vseh uradnih jezikih Unije. Od upnika se lahko zahteva, da zagotovi prevod v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov države, v kateri so bili uvedeni postopki, ali v drugi jezik, ki je sprejemljiv za navedeno državo članico. Vsaka država članica navede vsaj en uradni jezik Unije poleg svojega, ki ga sprejema za namen prijave terjatev.

4.  Terjatve se prijavijo v roku, ki je določen v zakonodaji države, v kateri so uvedeni postopki v primeru insolventnosti. V primeru tujega upnika je navedeni rok najmanj 45 dni po objavi uvedbe postopkov v registru insolventnosti države, v kateri so bili uvedeni.

5.  Če stečajni upravitelj izpodbija terjatev, prijavljeno v skladu s tem členom, da upniku možnost, da predloži dodatna dokazila o obstoju in znesku terjatve.“

"

(44)  Člen 42 se črta.

(45)  Vstavi se naslednje poglavje:"

„POGLAVJE IVa

INSOLVENTNOST ČLANOV SKUPINE PODJETIJ

Člen 42a

Dolžnost sodelovanja in posredovanja informacij med stečajnimi upravitelji

1.  Če postopki v primeru insolventnosti zadevajo dva ali več članov skupine podjetij, stečajni upravitelj, imenovan v postopkih v zvezi s članom take skupine, sodeluje z vsemi drugimi stečajnimi upravitelji, imenovanimi v postopkih v zvezi z drugim članom iste skupine, če je tako sodelovanje primerno, da se olajša učinkovito vodenje postopkov, če ni nezdružljivo s pravili, ki se uporabljajo v zvezi s takimi postopki in če ne pomeni navzkrižja interesov. Tako sodelovanje ima lahko obliko sporazumov ali protokolov.

2.  Upravitelji Stečajni upravitelji pri izvajanju sodelovanja iz odstavka 1:

   (a) nemudoma predložijo drugim stečajnim upraviteljem vse informacije, ki bi lahko bile pomembne za druge postopke, če so sprejeti ustrezni ukrepi za varstvo zaupnih informacij;
   (b) preučijo možnosti prestrukturiranja članov skupine, zoper katere potekajo postopki v primeru insolventnosti, ter če take možnosti obstajajo, usklajujejo predlog in pogajanja za usklajeni načrt prestrukturiranja; [Sprememba 53]
   (c) usklajujejo upravljanje in nadzor poslovanja člana skupine, zoper katerega potekajo postopki v primeru insolventnosti.

Stečajni upravitelji se lahko dogovorijo o podelitvi dodatnih pooblastil stečajnemu upravitelju, imenovanemu v enem od postopkov, če je tak dogovor dovoljen s pravili, ki se uporabljajo za vsakega izmed postopkov.

Člen 42b

Obveščanje in sodelovanje med sodišči

1.  Če postopki v primeru insolventnosti zadevajo dva ali več članov skupine podjetij, sodišče, ki odloča o predlogu za uvedbo postopkov v zvezi s članom take skupine ali ki je uvedlo take postopke, sodeluje z vsemi drugimi sodišči, ki odločajo o predlogu za uvedbo postopkov v zvezi z drugim članom iste skupine ali ki so uvedla take postopke, če je tako sodelovanje primerno, da olajša učinkovito vodenje postopkov, ter če ni nezdružljivo s pravili, ki se zanje uporabljajo. Če je primerno, lahko sodišča v ta namen imenujejo osebo ali organ, ki bo deloval po njegovih njihovih navodilih, če to ni nezdružljivo s pravili, ki se zanju uporabljajo. [Sprememba 54]

2.  Sodišča iz odstavka 1 se lahko neposredno medsebojno obveščajo ali zaprosijo za informacije ali pomoč.

3.  Sodelovanje poteka na vse primerne načine, vključno z:

   (a) posredovanjem informacij na kateri koli način, ki ga sodišče šteje za primernega, če je tako obveščanje brezplačno ter upošteva procesne pravice strank v postopkih in zaupnost informacij;
   (b) usklajevanjem upravljanja ter nadzora premoženja in poslov članov skupine;
   (c) usklajevanjem vodenja zaslišanj;
   (d) usklajevanjem pri odobritvi protokolov.

Člen 42c

Sodelovanje in obveščanje med stečajnimi upravitelji in sodišči

Upravitelj Stečajni upravitelj, imenovan v postopkih v primeru insolventnosti v zvezi s članom skupine podjetij, sodeluje in si izmenjuje informacije z vsemi drugimi sodišči, ki odločajo o predlogu za uvedbo postopkov v zvezi z drugim članom iste skupine podjetij ali ki so take postopke uvedla, če je tako sodelovanje primerno, da olajša usklajevanje postopkov, in če ni nezdružljivo s pravili, ki se zanje uporabljajo, in če ne pomeni navzkrižja interesov. Upravitelj Stečajni upravitelj lahko od navedenega sodišča zahteva zlasti informacije o postopkih v zvezi z drugim članom skupine ali zahteva pomoč v zvezi s postopki, za katere je imenovan. [Sprememba 55]

Člen 42d

Pooblastila stečajnih upraviteljev in prekinitev postopkov

1.  Upravitelj Stečajni upravitelj, imenovan v postopku v primeru insolventnosti, uvedenem v zvezi s članom skupine podjetij, ima pravico:

   (a) izraziti svoje mnenje in sodelovati, zlasti z udeležbo na sestankih upnikov, v vseh postopkih, uvedenih v zvezi z drugimi člani iste skupine;
   (b) zahtevati prekinitev postopkov, uvedenih v zvezi z drugimi člani iste skupine;, za obdobje največ dveh mesecev. [Sprememba 56]
   (c) predlagati sanacijski načrt, poravnavo ali primerljiv ukrep za vse ali nekatere člane skupine, zoper katere so bili uvedeni postopki v primeru insolventnosti, in ga uvesti v vse postopke, uvedene v zvezi z drugimi člani iste skupine, v skladu s pravom, ki se uporablja v navedenih postopkih; in [Sprememba 57]
   (d) zahtevati dodatne procesne ukrepe na podlagi prava iz točke c), ki bi lahko bili potrebni za spodbuditev sanacije, vključno s preoblikovanjem postopkov. [Sprememba 58]

2.  Sodišče, ki je uvedlo postopke iz točke (b) odstavka 1, prekine postopke v celoti ali deloma, če se dokaže stečajni upravitelj zagotovi zadostne dokaze, da bi taka prekinitev koristila upnikom v teh postopkih. Taka prekinitev se lahko odredi za največ tri mesece in se lahko podaljša ali obnovi za enako obdobje dva meseca. Sodišče, ki odredi prekinitev, lahko zahteva, da stečajni upravitelj sprejme vse primerne ukrepe za zavarovanje interesov upnikov v postopkih. [Sprememba 59]

Člen 42da

Uvedba postopkov za usklajevanje skupine

1.  Stečajni upravitelj lahko vloži postopke za usklajevanje skupine pri katerem koli sodišču, ki je pristojno za postopke v primeru insolventnosti člana skupine, pod pogojem, da:

   (a) je postopek, ki zadeva družbo, še v teku ter
   (b) imajo člani skupine, katerih središče glavnih interesov je v državi članici sodišča, ki odloča o uvedbi postopkov za usklajevanje skupine, znotraj skupine bistveno vlogo.

2.  Kadar o uvedbi postopkov za usklajevanje skupine odloča več sodišč, se ti uvedejo v državi članici, v kateri se znotraj skupine opravljajo najpomembnejše naloge. Sodišča, ki odločajo o tem, sodelujejo in si medsebojno izmenjujejo informacije v skladu s členom 42b. Kadar ni mogoče določiti, katere so najpomembnejše naloge, lahko postopke za usklajevanje skupine uvede sodišče, ki je o tem odločalo prvo, če so pogoji za njihovo uvedbo izpolnjeni.

3.  Kadar so postopki za usklajevanje skupine uvedeni, o pravici, da v skladu s točko (b) člena 42d(1) zahtevajo prekinitev postopkov, odloča usklajevalec. Prekinitev ostane veljavna in učinkuje, dokler usklajevalec ne zahteva, da se ukine. [Sprememba 60]

Člen 42db

Pravice in dolžnosti usklajevalca

1.  Sodišče, ki uvede postopke za usklajevanje skupine, imenuje usklajevalca. Usklajevalec je neodvisen od članov skupine in njihovih upnikov, njegove naloge pa so:

   (a) oblikovanje in dajanje vsebinskih priporočil za usklajeno vodenje postopkov v primeru insolventnosti;
   (b) posredovanje v sporih med dvema ali več stečajnimi upravitelji članov skupine; ter
   (c) predložitev načrta za usklajevanje skupine, v katerem opredeli, opiše in priporoči celovit sklop ustreznih ukrepov za celostni pristop k reševanju insolventnosti članov skupine. Načrt lahko vsebuje zlasti priporočila o:
   (i) ukrepih, ki so potrebni za ponovno vzpostavitev gospodarske uspešnosti in finančne trdnosti skupine ali njenega dela;
   (ii) reševanju sporov znotraj skupine, zlasti glede poslov znotraj nje in ukrepov za preprečevanje sporov;
   (iii) dogovorih med stečajnimi upravitelji članov insolventne skupine.

2.  Usklajevalec ima pravico:

   (a) izraziti svoje mnenje in sodelovati, zlasti z udeležbo na sestankih upnikov, v vseh postopkih, uvedenih v zvezi s člani skupine;
   (b) predstaviti in razložiti načrt za usklajevanje skupine, odobren v skladu s členom 42dc(3);
   (c) od stečajnih upraviteljev zahtevati informacije, ki so ali bi bile lahko koristne za opredelitev in predstavitev strategij in ukrepov za uskladitev postopkov, ter
   (d) zahtevati prekinitev postopkov, uvedenih v zvezi z drugimi člani skupine, za obdobje največ treh mesecev. [Sprememba 61]

Člen 42dc

Odobritev načrta za usklajevanje skupine s strani sodišča

1.  Stečajni upravitelji, ki so imenovani za vodenje postopkov v primeru insolventnosti in ki bi jih zadevalo izvajanje načrta za usklajevanje skupine, lahko dajo pripombe o osnutku tega načrta v roku, ki ga določi usklajevalec ob predstavitvi načrta in ki ne more biti daljši od enega meseca.

2.  Osnutku načrta, ki se predloži sodišču v odobritev, se priložijo:

   (a) predstavitev usklajevalca o tem, kako je bil odstavek 1 upoštevan;
   (b) pripombe, ki so jih prejeli od stečajnih upraviteljev glede datuma predložitve osnutka načrta, ter
   (c) utemeljena izjava usklajevalca o tem, ali so pripombe v osnutku načrta upoštevane.

3.  Sodišče odobri načrt, če presodi, da je usklajevalec upošteval formalne zahteve iz odstavka 2 tega člena in točke (c) člena 42db(1). [Sprememba 62]

Člen 42dd

Povezava med postopki za usklajevanje skupine in postopki v primeru insolventnosti

1.  Pri vodenju postopkov v primeru insolventnosti morajo stečajni upravitelji upoštevati priporočila usklajevalca in načrt za usklajevanje skupine. Če stečajni upravitelj namerava odstopati od ukrepov, predlaganih v načrtu za usklajevanje skupine, obrazloži razloge za to odstopanje na sestankih upnikov ali drugemu organu, pod katerega pristojnost spada po pravu zadevne države članice.

2.  Neupoštevanje odstavka 1 se šteje kot kršitev dolžnosti stečajnega upravitelja po pravu zadevne države članice. [Sprememba 63]

Člen 42de

Odgovornost usklajevalca

Usklajevalec opravlja svoje dolžnosti s potrebno skrbnostjo. Državam, v katerih se vodijo postopki v primeru insolventnosti, ki jih zajemajo postopki za usklajevanje skupine, odgovarja za škodo, ki se lahko upravičeno pripiše nespoštovanju teh dolžnosti. Njegova odgovornost se opredeli v skladu s pravom države članice, v kateri so bili usklajevalni postopki uvedeni. [Sprememba 64]

Člen 42df

Stroški

1.  Sodne takse in prejemki usklajevalca so določeni v pravu držav članic.

2.  Stroški postopkov za usklajevanje skupine sorazmerno bremenijo člane skupine, za katere so bili pri uvedbi usklajevalnih postopkov uvedeni postopki v primeru insolventnosti. Delež, ki ga plačajo posamezni člani skupine, se izračuna na podlagi njihovega deleža sredstev v konsolidiranih sredstvih vseh članov skupine, za katere so bili uvedeni postopki v primeru insolventnosti.[Sprememba 65]

"

(46)  Vstavi se naslednji člen:"

„Člen 44a

Informacije o nacionalnem insolvenčnem pravu

1.  Države članice v okviru Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, vzpostavljene z Odločbo Sveta 2001/470/ES*, z namenom zagotoviti informacije za javnost pripravijo opis svojega nacionalnega insolvenčnega prava in postopkov v primeru insolventnosti, zlasti v zvezi z zadevami iz člena 4(2).

2.  Države članice te podatke redno posodabljajo.

_____________

* Odločba Sveta 2001/470/ES z dne 28. maja 2001 o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 174, 27.6.2001, str. 25).“

"

(47)  Člen 45 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 45

Spremembe prilog

1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za spremembo prilog A in C v skladu s postopkom iz tega člena in iz člena 45a.

2.  Država članica za spremembo Priloge A Komisiji priglasi svoja nacionalna pravila o postopkih v primeru insolventnosti, ki jih želi vključiti v Prilogo A so skladna z merili iz člena 1, skupaj s kratkim opisom. Komisija preuči, ali so priglašena pravila skladna z zahtevami iz člena 1, in kadar je primerno, z delegiranim aktom spremeni Prilogo A. [Sprememba 66]

   2a. Države članice Komisiji priglasijo večje spremembe svojih nacionalnih pravil o postopkih v primeru insolventnosti. Komisija preuči, ali so spremenjena pravila skladna z zahtevami iz člena 1, in če so, z delegiranimi akti spremeni Prilogo A.[Sprememba 67]

"

(48)  Vstavita se naslednja člena:"

„Člen 45a

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 45 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

3.  Pooblastilo iz člena 45 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 45, začne veljati, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 45b

Pooblastilo za sprejetje izvedbenih aktov

1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih aktov za:

   (a) zagotovitev medsebojne povezave med registri insolventnosti, kot je navedeno v členu 20b, in
   (b) za pripravo in pozneje spremembo obrazcev iz členov 40 in 41.

2.  Komisiji pri sprejemanju in spremembi izvedbenih aktov iz odstavka 1 pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

4.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.“

"

(49)  V členu 46 se datum „1. junija 2012“ nadomesti z datumom „…[10 let po začetku uporabe]“.

(50)  Vstavi se naslednji člen:"

„Člen 46a

Varstvo podatkov

1.  Države članice za Za obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja v državah članicah na podlagi te uredbe, se uporabljajo Direktivo nacionalna pravila, s katerimi je bila prenesena Direktiva 95/46/ES, če to ne vpliva na postopke obdelave iz člena 3(2) Direktive 95/46/ES. [Sprememba 68]

2.  Komisija za obdelavo podatkov na podlagi te uredbe uporablja Uredbo (ES) št. 45/2001.“

"

(51)  Priloga B se črta.

(51a)  V Prilogi C se oddelek z naslovom „DEUTSCHLAND“ nadomesti z naslednjim:"

„DEUTSCHLAND

   Konkursverwalter
   Vergleichsverwalter
   Sachwalter (nach der Vergleichsordnung)
   Verwalter
   Insolvenzverwalter
   Sachwalter (nach der Insolvenzordnung)
   Treuhänder
   Vorläufiger Insolvenzverwalter
   Vorläufiger Sachwalter“. [Sprememba 69]

"

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od …(7), z izjemo člena 44a, ki se uporablja od …(8)+.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1)UL C 271, 19.9.2013, str. 55.
(2)Stališče Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014.
(3)UL C 358, 7.12.2013, str. 15.
(4)Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti (UL L 160, 30.6.2000, str. 1).
(5)UL C , , str.
(6)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(7) UL: prosimo, vstavite datum: 24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.
(8)+ UL: prosimo, vstavite datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov