Sklep Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2014 o pristojnostih stalnih parlamentarnih odborov (2013/2996(RSO))

P7_TA(2014)0018 B7-0001/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga konference predsednikov,

–  ob upoštevanju člena 183 Poslovnika,

1.  sklene Prilogo VII svojega Poslovnika nadomestiti z naslednjim:"„Priloga VII – Pristojnosti stalnih parlamentarnih odborov

I.  Odbor za zunanje zadeve

Odbor opravlja politični nadzor nad in usklajuje delo skupnih parlamentarnih odborov in parlamentarnih odborov za sodelovanje, kot tudi delo medparlamentarnih in ad hoc delegacij znotraj področja svojega delovanja.

II.  Odbor za razvoj

Odbor usklajuje delo medparlamentarnih in ad hoc delegacij znotraj področja svojega delovanja.

III.  Odbor za mednarodno trgovino

Odbor se povezuje z ustreznimi medparlamentarnimi in ad hoc delegacijami za gospodarske in trgovinske vidike odnosov s tretjimi državami.

IV.  Odbor za proračun

V.  Odbor za proračunski nadzor

VI.  Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

VII.  Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

kot tudi za odnose z drugimi pristojnimi organi Unije in mednarodnimi organizacijami.

VIII.  Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

IX.  Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

X.  Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

XI.  Odbor za promet in turizem

XII.  Odbor za regionalni razvoj

XIII.  Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

XIV.  Odbor za ribištvo

XV.  Odbor za kulturo in izobraževanje

XVI.  Odbor za pravne zadeve

XVII.  Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

XVIII.  Odbor za ustavne zadeve

XIX.  Odbor za pravice žensk in enakost spolov

XX.  Odbor za peticije

2.  sklene, da začne ta sklep veljati prvi dan prvega delnega zasedanja osmega zakonodajnega obdobja;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep predloži v vednost Svetu in Komisiji.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2014 o predlogu sklepa Sveta o razveljavitvi Sklepa 2007/124/ES, Euratom o uvedbi posebnega programa "Preprečevanje, pripravljenost in obvladovanje posledic v zvezi s terorizmom ter drugimi tveganji, povezanimi z varnostjo" kot dela Splošnega programa o varnosti in varstvu svoboščin, za obdobje 2007–2013 (15187/2013 – C7-0418/2013 – 2013/0281(APP))

P7_TA(2014)0019 A7-0432/2013

(Posebni zakonodajni postopek – odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (15187/2013),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 352 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 203 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (C7-0418/2013),

–  ob upoštevanju členov 81(1) in 46(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0432/2013),

1.  odobri osnutek sklepa Sveta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2014 o osnutku sklepa Sveta o podaljšanju Sporazuma o sodelovanju v znanosti in tehnologiji med Evropsko skupnostjo in vlado Ruske federacije (13152/2013 – C7-0370/2013 – 2013/0282(NLE))

P7_TA(2014)0020 A7-0473/2013

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta o podaljšanju Sporazuma o sodelovanju v znanosti in tehnologiji med Evropsko skupnostjo in vlado Ruske federacije (13152/2013),

–  ob upoštevanju sklepa Sveta 2000/742/ES z dne 16. novembra 2000 o sklenitvi Sporazuma o sodelovanju v znanosti in tehnologiji med Evropsko skupnostjo in vlado Ruske federacije,

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet vložil v skladu s členom 186 in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0370/2013),

–  ob upoštevanju členov 81, 90(7) in 46(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za proračun (A7-0473/2013),

1.  odobri podaljšanje Sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Ruske federacije.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2014 o predlogu uredbe Sveta o apoenih in tehničnih specifikacijah eurokovancev, namenjenih obtoku (prenovitev) (COM(2013)0184 – C7-0132/2013 – 2013/0096(NLE))

P7_TA(2014)0021 A7-0479/2013

(Posvetovanje – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2013)0184),

–  ob upoštevanju člena 128(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7‑0132/2013),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(1),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 17. junija 2013, naslovljenega na Odbor za ekonomske in monetarne zadeve v skladu s členom 87(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 87 in 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0479/2014),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne vsebuje bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih aktov in omenjene spremembe, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 (4)  Enotni sistem kovancev Unije vzbuja zaupanje javnosti in zajema tehnološke inovacije, kar zagotavlja, da je sistem varen, zanesljiv in učinkovit. (4)  Enotni sistem kovancev Unije vzbuja zaupanje javnosti in zajema tehnološke inovacije, kar zagotavlja, da je sistem varen, zanesljiv in učinkovit. Omogočiti bi moral tudi boj proti ponarejanju. Sprememba 2 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 8 8.  Komisija vse pomembne informacije o novih nacionalnih motivih tečajnih kovancev objavi v Uradnem listu Evropske unije. 8.  Komisija vse pomembne informacije o novih nacionalnih motivih tečajnih kovancev objavi v Uradnem listu Evropske unije. Komisija obvesti Parlament o morebitnem nasprotovanju v skladu z odstavkom 5.

(1) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2014 o prihodnosti odnosov EU-ASEAN (2013/2148(INI))

P7_TA(2014)0022 A7-0441/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osrednjega pravnega okvira za odnose z združenjem ASEAN, namreč sporazuma o sodelovanju med EGS in združenjem ASEAN, podpisanega marca 1980(1),

–  ob upoštevanju potekajočih pogajanj o sedmih sporazumih o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in državami članicami združenja ASEAN, namreč Brunejem, Indonezijo, Malezijo, Filipini, Singapurjem, Tajsko in Vietnamom, oziroma sklenitve teh sporazumov,

–  ob upoštevanju pogajanj o prostotrgovinskih sporazumih z Malezijo, Tajsko in Vietnamom ter o sklenitvi prostotrgovinskega sporazuma med EU in Singapurjem,

–  ob upoštevanju strategije EU za novo partnerstvo z jugovzhodno Azijo iz julija 2003 (COM(2003)0399), ki predvideva poglobitev regionalnih trgovinskih in naložbenih odnosov z združenjem ASEAN ter dialog na določenih političnih področjih kot osrednje prednostne naloge,

–  ob upoštevanju sedmega parlamentarnega partnerstva med Azijo in Evropo (ASEP) ter 22. vrha ASEAN,

–  ob upoštevanju nürnberške deklaracije o poglobljenem partnerstvu med EU in združenjem ASEAN iz marca 2007 ter akcijskega načrta iz novembra 2007,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta iz Bandar Seri Begavana za okrepitev poglobljenega partnerstva ASEAN-EU (2013–2017), sprejetega v Bruneju 27. aprila 2012,

–  ob upoštevanju pristopa Evropske unije k pogodbi o prijateljstvu in sodelovanju v jugovzhodni Aziji 12. julija 2012 v Pnom Penu(2),

–  ob upoštevanju 9. azijsko-evropskega vrha (ASEM) v Vientianu v Laosu novembra 2012,

–  ob upoštevanju Azijsko-evropske fundacije (ASEF), ustanovljene februarja 1997 kot forum za nevladni dialog,

–  ob upoštevanju programa ASEAN-EU za podporo regionalnemu povezovanju (APRIS), programa ASEAN za podporo regionalnemu povezovanju (ARISE) ter regionalnega instrumenta za dialog EU-ASEAN (READI) za usklajevanje politik in predpisov v sektorjih, ki niso povezani s trgovino,

–  ob upoštevanju skupne izjave EU in ZDA o azijsko-pacifiški regiji z dne 12. julija 2012,

–  ob upoštevanju ustanovitve Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) 8. avgusta 1967,

–  ob upoštevanju načrta gospodarske skupnosti ASEAN, dogovorjenega leta 2007, in listine združenja ASEAN, sprejete leta 2008,

–  ob upoštevanju prve deklaracije združenja ASEAN o človekovih pravicah z dne 18. novembra 2012, ustanovitve Medvladne komisije ASEAN za človekove pravice (AICHR) ter prvega dialoga med AICHR in prvim posebnim predstavnikom EU za človekove pravice Stavrosom Lambrinidisom 8. maja 2013,

–  ob upoštevanju 14. vrha združenja ASEAN leta 2009 in načrta za gospodarsko skupnost ASEAN z enotnim trgom, varnostno-politično skupnost ASEAN in družbeno-kulturno skupnost ASEAN,

–  ob upoštevanju 22. vrha ASEAN v Bruneju 24. in 25. aprila 2013,

–  ob upoštevanju 7. vzhodnoazijskega vrha v Pnom Penu 20. novembra 2012, na katerem so se sešli voditelji 17 držav v združenju ASEAN, Kitajske, Japonske in Južne Koreje (ASEAN+3), Indije, Avstralije in Nove Zelandije (ASEAN+6) ter Združenih držav Amerike,

–  ob upoštevanju sporazuma ASEAN o upravljanju nesreč in odzivanju v nujnih primerih,

–  ob upoštevanju skupne izjave z osmega srečanja ministrov združenja ASEAN za socialno skrbstvo in razvoj, ki je bila sprejeta 6. septembra 2013 v Pnom Penu v okviru priprav na vrhovno srečanje tega združenja, ki bo predvidoma potekalo oktobra 2013, in navedbe iz te izjave, da je dostop do storitev socialnega skrbstva ena od osnovnih človekovih pravic,

–  ob upoštevanju svojih nedavnih resolucij o združenju ASEAN, zlasti resolucije z dne 11. septembra 2013 o pogajanjih za sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Malezijo(3), resolucije z dne 13. junija 2013 o položaju muslimanov Rohingja(4), resolucije z dne 11. junija 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja(5), resolucije z dne 18. aprila 2013 o Vietnamu, zlasti svobodi izražanja(6) in resolucije z dne 7. februarja 2013 o Laosu: primer Sombatha Somphona(7),

–  ob upoštevanju svojih nedavnih resolucij o državah članicah združenja ASEAN, zlasti resolucije z dne 17. februarja 2011 o mejnih spopadih med Tajsko in Kambodžo(8), resolucije z dne 7. julija 2011 o Indoneziji in napadih na manjšine(9), resolucije z dne 25. novembra 2010 o Burmi – izvedba volitev in izpustitev vodje opozicije Aung San Suu Kyi(10), resolucije z dne 20. maja 2010 o razmerah v Burmi (Mjanmaru)(11), resolucije z dne 20. maja 2010 o razmerah na Tajskem(12), resolucije z dne 26. novembra 2009 o razmerah v Laosu in Vietnamu(13) ter resolucije z dne 5. februarja 2009 o položaju burmanskih beguncev na Tajskem(14),

–  ob upoštevanju vodilnih načel o podjetništvu in človekovih pravicah: izvajanje okvira Združenih narodov „varovanje, spoštovanje in pomoč“, ki jih je sprejel Svet Združenih narodov za človekove pravice 16. junija 2011,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za razvoj (A7-0441/2013),

A.  ker je združenje ASEAN sedaj ena izmed najpomembnejših regionalnih organizacij v vzponu na svetu, tako glede gospodarskega razvoja kot geopolitične dinamike;

B.  ker listina združenja ASEAN, podpisana novembra 2007, za to združenje vzpostavlja status pravne osebe ter pravni in institucionalni okvir, pri čemer med drugim ustanavlja odbor stalnih predstavnikov, ki naj bi podpirali in usklajevali delo združenja ASEAN;

C.  ker naj bi gospodarska skupnost ASEAN do leta 2015 vzpostavila notranji trg za 600 milijonov ljudi, ki bo zaradi konkurenčnih gospodarskih akterjev in hitro rastočega notranjega povpraševanja primerljiv z drugimi velikimi svetovnimi trgi, kot so EU, Združene države, Kitajska, Japonska in Indija, ter bo zato močna gospodarska partnerica na regionalnem in mednarodnem trgu; ker se bodo nekatere države članice ASEAN v tem procesu soočale z izzivi v smislu konkurenčnosti, socialne stabilnosti in krepitve ter razvoja socialnih elementov procesa povezovanja;

D.  ker so prizadevanja držav članic združenja ASEAN za gospodarsko prestrukturiranje po azijski finančni krizi leta 1997 prispevala k temu, da so te države bolj odporne na trenutno svetovno gospodarsko krizo;

E.  ker je bil leta 1993 ustanovljen regionalni forum združenja ASEAN, ki naj bi gojil dialog in posvetovanje o političnih in varnostnih vprašanjih ter prispeval h krepitvi zaupanja in preventivni diplomaciji v azijsko-pacifiški regiji;

F.  ker je zadnji vrh združenja ASEAN pozval k denuklearizaciji Korejskega polotoka, države, ki imajo jedrsko orožje, pa pozval, naj pristopijo k protokolu pogodbe o jugovzhodni Aziji brez jedrskega orožja; ker se je na vrhu razpravljajo tudi o možnem prihodnjem sodelovanju Vzhodnega Timorja pri združenju ASEAN;

G.  ker Kitajska utrjuje gospodarske vezi z jugovzhodno Azijo; vendar so nekatere članice združenja ASEAN okrepile sodelovanje z Združenimi državami na področju pomorske varnosti; ker Rusija obravnava Azijo kot pomembno udeleženko v svoji mednarodni strategiji; ker imajo države ASEAN še vedno pomembno vlogo pri ohranjanju miru in stabilnosti v regiji; ker imata EU in ASEAN skupno skrb glede nerešenih ozemeljskih sporov na Južnokitajskem morju in imata pomemben interes za ohranjanje miru, stabilnosti, spoštovanja mednarodne zakonodaje in zlasti Listine OZN ter pomorskega prava Združenih narodov iz leta 1982; podpira načela v šestih točkah o Južnokitajskem morju iz julija 2012 in smernice za izvajanje izjave o ravnanju strank v Južnokitajskem morju iz leta 2011, s čimer spodbuja poravnavo sporov z miroljubnimi sredstvi,

H.  ker deklaracija ASEAN o človekovih pravicah ohranja avtonomijo posameznih držav za ustvarjanje lastnih pravnih instrumentov za varstvo človekovih pravic, obenem pa vzpostavlja splošen skupni okvir za njihovo varstvo v regiji;

I.  ker je 8. novembra 2013 tajfun Hajan razdejal Filipine, uničil celotna mesta, zaradi česar je še vedno neznano število ljudi — verjetno na tisoče — umrlo, na milijone ljudi pa ostalo brez doma; ker bi ta vihar, ki je najmočnejši zabeleženi vihar na kopnem, lahko bil dokaz hude nevarnosti čedalje pogostejših ekstremnih vremenskih razmer;

J.  ker imajo visoke stopnje onesnaženosti, ki jih povzroča dim zaradi velikih gozdnih požarov v regiji, resne okoljske posledice in bi lahko ogrozile tradicionalno pojmovanje varnosti;

K.  ker imata EU in ASEAN skupni politični cilj, spodbujati blaginjo, sodelovanje in mir v svojih regijah in po vsem svetu;

L.  ker naj bi bil akcijski načrt EU in združenja ASEAN, sprejet leta 2012 v Bandar Seri Begavanu, bolj strateško osredotočen na sodelovanje v treh stebrih združenja ASEAN ter na kulturno in razvojno sodelovanje in ker predvideva redna srečanja na ministrski ravni in ravni višjih uradnikov;

M.  ker je glede na tekoča pogajanja o prostotrgovinskih sporazumih med EU in Malezijo, Tajsko in Vietnamom, glede na sklenitev prostotrgovinskega sporazuma med EU in Singapurjem ter glede na dolgoročni cilj medregionalnega prostotrgovinskega sporazuma še bolj nujno razviti celovitejši politični okvir s partnericami ASEAN;

1.  meni, da lahko združenje ASEAN kot osrednji regionalni in svetovni gospodarski udeleženec odigra pomembno vlogo v prizadevanjih za mirno in večstransko svetovno ureditev; želi, da bi se institucionalne, ekonomske in politične zmogljivosti združenja ASEAN še nadalje razvijale;

2.  odločno spodbuja združenje ASEAN, naj nadaljuje po poti političnega in gospodarskega povezovanja, zlasti v skladu s svojim velikopoteznim načrtom za gospodarsko skupnost do leta 2015, ki bo med drugim obsegala liberalizacijo notranjega trga delovne sile, kar bi zelo koristilo vsem udeleženim državam;

3.  čestita vodjem ASEAN za pomemben napredek pri regionalnem procesu povezovanja, predvsem glede prihodnje vzpostavitve gospodarske skupnosti ASEAN; meni, da mora ta pozitiven razvoj spremljati okrepljena parlamentarna razsežnost, in poziva vodje ASEAN, naj razmislijo o tem, da bi z ustanovno listino uradno priznali vlogo medparlamentarne skupščine ASEAN kot bistvenega dela združenja ASEAN;

4.  poudarja velik gospodarski potencial regije ASEAN in spodbuja države ASEAN ter domača in tuja podjetja, ki delujejo v teh državah, naj spoštujejo načela družbene odgovornosti podjetij, dejavno spoštujejo temeljne delovne standarde Mednarodne organizacije dela ter vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, spodbujajo ustrezno varnost zaposlitve, dostop do dostojnih delovnih pogojev ter oblikujejo okolje, ki bolj prispeva k razvoju sindikatov in njihovih dejavnosti; s tem v zvezi poziva Komisijo, naj pomaga razviti ukrepe za povečanje zmogljivosti mednarodnih in lokalnih organov pregona;

5.  meni, da bi morale države združenja ASEAN vstopiti v novo fazo vključujočega gospodarskega in družbenega razvoja, predvsem pa se posvetiti spoštovanju človekovih pravic ter socialnih, delovnih in gospodarskih pravic svojih prebivalcev, da bi ustvarile enakopravnejšo in pravičnejšo družbo; meni, da bo ta cilj mogoče uresničiti, če bodo svojo vse večjo gospodarsko blaginjo uporabile za krepitev sistemov socialnega varstva in zaščite; prav tako poziva EU, naj okrepi sodelovanje na področju človekovih pravic, da bi prispevala k večji učinkovitosti medvladne komisije združenja ASEAN za človekove pravice (AICHR) pri spodbujanju in varstvu človekovih pravic;

6.  poudarja, da imata EU in ASEAN skupne vrednote ter politične in gospodarske interese, ki bi jih bilo treba tudi v prihodnje prednostno razvijati in posodabljati glede na stopnjo strateškega partnerstva; pozdravlja dejstvo, da je v potrditev, kako pomembno je to partnerstvo, ESZD dejavno razmišlja o imenovanju vodje delegacije EU pri združenju ASEAN; pričakuje, da bo to privedlo do okrepljenega sodelovanja med vodji delegacij EU, državami članicami ASEAN in ambasadami držav članic EU ter okrepilo politično verodostojnost in prepoznavnost EU; poziva visoko predstavnico/podpredsednico in Komisijo, naj predložita prenovljeno, celovitejšo strategijo za jugovzhodno Azijo;

7.  je prepričan, da bi morale EU in države članice oblikovati skupen in skladen pristop za regijo ASEAN, pri katerem bi se medsebojno podpirale in dopolnjevale, ter tako EU omogočile, da razvije močnejšo gospodarsko in politično navzočnost v regiji; meni, da je treba povečati navzočnost EU in predstavnikov držav članic na vseh ravneh na regionalnih in nacionalnih forumih ASEAN;

8.  predlaga, naj si Unija prizadeva, da bo javno mnenje v teh državah seznanjeno s tem, da se EU na področju zunanje politike vede kot regulativna sila, ki želi spodbujati regionalno povezovanje preko političnega dialoga, preferencialnih trgovinskih sporazumov in pridružitvenih sporazumov;

9.  toplo pozdravlja pogajanja o sedmih sporazumih o partnerstvu in sodelovanju med EU in sedmimi posameznimi članicami združenja ASEAN, ki bodo temeljni kamni vse tesnejših vzajemnih odnosov, in poudarja, da so potrebna pospešena pogajanja z ostalimi članicami ASEAN; poziva k hitri ratifikaciji obstoječih sporazumov o partnerstvu in sodelovanju; vendar meni, da sporazumi o partnerstvu in sodelovanju s posameznimi državami ne bi smeli postati velika ovira za splošne odnose med EU in ASEAN;

10.  podpira okrepitev parlamentarne razsežnosti odnosov; meni, da bi ustanovitev uradne medparlamentarne skupščine EU in združenja ASEAN še izboljšala naše odnose z državami članicami ASEAN, ko bi bili pogoji zreli, ter bi tudi zagotovila forum večstranske izmenjave za reševanje globalnih vprašanj na celovitejši način; predlaga tudi vzpostavitev povezave med parlamentarnim Pododborom za človekove pravice in Medvladno komisijo ASEAN za človekove pravice (AIHRC); meni, da bi lahko urad za spodbujanje parlamentarne demokracije medparlamentarni skupščini združenja ASEAN pomagal pri gradnji zmogljivosti s krepitvijo vloge nacionalnih parlamentov, pa tudi vloge medparlamentarne skupščine v združenju ASEAN;

11.  opozarja na prednosti pogostejših skupnih srečanj na visoki ravni ter tesnejšega vzajemnega sodelovanja in razumevanja v večstranskih forumih, kot so Združeni narodi in njihove agencije, Mednarodni denarni sklad in Svetovna trgovinska organizacija;

12.  poudarja, da bi morala ASEM in ASEP kot obstoječa foruma za dialog med EU in ASEAN na državni in parlamentarni ravni dobiti večjo veljavo in da bi ju morali nadgrajevati;

13.  podpira združenje ASEAN pri iskanju lastnega prostora med nasprotujočimi si gospodarskimi in varnostnimi interesi Kitajske, Japonske in Združenih držav; želel bi, da bi EU bila dejavna politična partnerica združenja ASEAN pri iskanju nevojaških rešitev za pomembne varnostne in geostrateške izzive, tako da bi delila izkušnje EU glede preprečevanja in reševanja konfliktov ter reševanja sporov pri upravljanju meja in ozemeljskih sporih, da bi okrepili mir in stabilnost v tej regiji;

14.  je zaskrbljen glede nedavnih dogodkov v Južnokitajskem morju in pozdravlja delo delovne skupine o izvajanju izjave o ravnanju strani v Južnokitajskem morju, ki si prizadeva poiskati mirno in vzajemno koristno rešitev za spor glede morske meje na tem območju;

15.  poziva Unijo, naj prispeva k zmanjšanju geopolitičnih regionalnih napetosti s tesnimi odnosi z ASEAN, ki bodo pomenili okrepitev mehanizmov za reševanje sporov;

16.  je seznanjen s prizadevanji držav združenja ASEAN v zvezi z ukrepi proti piratstvu in pozdravlja dosedanja pozitivna poročila; poudarja kritičen in zapleten pomen pomorskih plovnih poti na tem območju za svetovno gospodarstvo in njihovo ranljivost ter meni, da bi to morala biti stalna skrb pri prizadevanjih EU v tej regiji;

17.  poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj še naprej ponujata pomoč pri prizadevanjih za gradnjo zmogljivosti sekretariata in institucij združenja ASEAN, pri tem pa se opreta na izkušnje v EU; predlaga, naj EU takšno pomoč ponuja preko programa EU (ARISE) za podporo regionalnemu povezovanju v združenju ASEAN;

18.  spodbuja podporo za medregijske obiske kulturnih izvajalcev in poziva države članice, naj se zavzamejo za izčrpnejše poročanje o regiji združenja ASEAN v državnih medijih in v izobraževanju ter naj povečajo svojo prisotnost v regiji preko kulturnih ustanov ali drugih sredstev, s čimer bi razširili in poglobili kulturne vezi z državami ASEAN ter izboljšali in spodbudili medsebojno kulturno poznavanje in dialog;

19.  je prepričan, da bi bilo vredno razmisliti o organizaciji kulturnega leta, vsakič z drugo temo, v okviru katerega bi se država EU lahko predstavila v članicah združenja ASEAN, država iz tega združenja pa v Evropi;

20.  pozdravlja dejstvo, da je EU največja partnerica večine držav članic združenja ASEAN na področju znanstvenega sodelovanja, in predlaga, da se program Komisije za raziskave in inovacije Obzorje 2020 dejavneje predstavi znanstvenim ustanovam v tej regiji;

21.  poudarja pomembno vlogo programov izmenjave za spodbujanje mobilnosti mladih, kot je Erasmus, za medkulturno študentsko in raziskovalno sodelovanje med visokošolskimi ustanovami EU in združenja ASEAN; predlaga tudi ustanavljanje študijskih središč združenja ASEAN na evropskih univerzah in študijskih središč EU na univerzah združenja ASEAN ter razširitev možnosti za skupne diplome; meni, da bi morala EU razširiti univerzitetne programe v angleščini, da bi azijskim študentom olajšala dostop do evropskih univerz, raziskovalcem iz EU pa bi morali pomagati pri vključevanju v raziskovalne programe v Aziji, med drugim v sodelovanju z mrežo univerz ASEAN;

22.  predlaga, zlasti preko uporabe novega instrumenta partnerstva, sprejetje ukrepov za krepitev rednih izmenjav in procesa vzajemnega učenja, na primer o večkulturnih družbah, demokratičnih državnih strukturah za 21. stoletje; poudarja, da je treba vključiti manjšinske pravice ter spodbujati enakost spolov in krepitev vloge žensk, in izboljšati življenje žensk in deklet, socialne in delovne standarde, vključno z odpravo prisilnega dela in dela otrok, s spodbujanjem ustrezne varnosti zaposlitve in dostopa do dostojnih delovnih pogojev ter razvojem trajnostnih in celovitih državnih sistemov socialnega varstva, pravnih in varnostnih sistemov, gospodarskega sodelovanja in drugih ustreznih ukrepov;

23.  vztraja pri tem, kako pomembno je razviti stike med ljudmi in izraža pohvalo delu Azijsko-evropske fundacije (ASEF), katere glavna naloga je razvijati povezave med civilnimi družbami obeh regij; poziva EU, naj prevzame dejavnejšo in vplivnejšo institucionalno vlogo namesto preprostega članstva;

24.  poziva k ustanovitvi pobude za pobratenje mest, ki bo regije v Evropi povezala z Azijo, saj je bilo doslej izmenjav med njimi malo;

25.  predlaga, naj EU okrepi svoje medregijsko sodelovanje z združenjem ASEAN na področju preprečevanja in upravljanja naravnih nesreč ter kriz, glavnih izzivov, kot so trajnostni razvoj na področjih zanesljive oskrbe s hrano, upravljanje virov (vključno z uporabo vodnih in morskih virov, tudi v regiji Mekong), naložbe v kmetijstvo, podpora malim kmetom, urbanizacija, povezljivost in promet, pa tudi podnebne spremembe, obnovljivi viri energije, energetska učinkovitost in energetska tranzicija, turizem, raziskave in inovacije;

26.  ugotavlja, da je revščina v državah ASEAN še vedno velik problem in da so njene žrtve predvsem ženske, manj izobraženi ljudje, prebivalci podeželja ter etnične in verske manjšine; zato meni, da je treba bolje porazdeliti bogastvo in spodbujati socialno pravičnost na vseh ravneh ter da je še vedno potrebna nova strategija EU za spodbujanje razvoja in boj proti neenakostim v teh državah, vključno z zagotavljanjem dostopa do financiranja z mikro krediti; meni, da bi morala ta strategija temeljiti zlasti na naslednjih načelih: skladnosti politik za razvoj, dolgoročni učinkovitosti pomoči, dajanju prednosti osnovnim socialnim potrebam ter sodelovanju nacionalnih akterjev, vključno z nacionalnimi parlamenti, lokalnimi organi, nevladnimi organizacijami za razvoj in civilno družbo;

27.  poudarja dejstvo, da bi morala EU ponuditi pomoč za oblikovanje zmogljivosti Medvladne komisije ASEAN za človekove pravice (AIHRC), pa tudi tehnično pomoč odboru ASEAN za ženske in otroke;

28.  se veseli tesnejšega sodelovanja in medsebojnega zbliževanja v zvezi s vprašanji človekovih pravic, kot so na primer svoboda izražanja in mediji, svoboda zbiranja in združevanja, vključno s sindikati, ter meni, da imata EU in ASEAN svoja lastna področja, ki bi jih lahko izboljšali, na primer glede ravnanja z migranti in manjšinami;

29.  pričakuje, da bo revizija mandata medvladne komisije združenja ASEAN za človekove pravice priložnost za povečanje njene vloge; poziva ASEAN, naj oblikuje standarde in pravila, ki bodo omogočila izvajanje njegove deklaracije o človekovih pravicah; poudarja, da obveznosti držav članic združenja ASEAN v okviru mednarodnega prava nadomestijo vse nasprotujoče določbe te deklaracije; predlaga tudi, da bi morali v prihodnje razviti regionalne mehanizme za reševanje sporov in določiti sankcije v primeru kršitev človekovih pravic, po zgledu tistih, ki že obstajajo v drugih regijah, na primer Evropsko sodišče za človekove pravice; podpira tesnejše sodelovanje pri reševanju vzajemnih težav v zvezi s človekovimi pravicami;

30.  poziva EU, naj nagradi svojo pomoč in sodelovanje za boj proti korupciji, med drugim s spodbujanjem ratifikacije in izvajanja konvencije OZN proti korupciji;

31.  poziva Komisijo, naj še naprej pomaga državam ASEAN pri nadaljnjem zmanjševanju razlik med državami in naj jih podpre na poti političnega, gospodarskega in institucionalnega povezovanja na regionalni ravni, s posebnim poudarkom na najmanj razvitih državah (Kambodža, Laos in Mjanmar);

32.  poziva k uporabi smernic zemljiške politike EU iz leta 2004, da bi preprečili prilaščanje zemlje; zlasti poudarja, da bi morali donatorji sodelovati pri zemljiški politiki, usmerjeni k varstvu in krepitvi družinskega kmetijstva majhnega obsega;

33.  izraža odobravanje odločitve držav članic združenja ASEAN, da združenje ASEAN razglasijo za območje brez jedrskega orožja, in meni, da bi tudi drugi morali slediti njihovemu zgledu;

34.  izraža zaskrbljenost v zvezi z okoljsko politiko, zlasti glede nezakonite sečnje in požiganja gozdov ter smoga, ki pri tem nastaja, saj imajo hude negativne posledice tudi onkraj meja regije ASEAN; obžaluje dejstvo, da politika EU na področju biogoriv prispeva k hitremu širjenju proizvodnje oljnih palm, kar povzroča razlaščanje in/ali škodljivo vključitev revnih prebivalcev na podeželju v nasade oljnih palm; zato meni, da je bistveno v okviru razvojne pomoči podpreti pravico revnih v državah v razvoju do zemeljskih virov; se zavzema za učinkovitejše ukrepe za varstvo okolja in biotske raznovrstnosti, izraža pohvalo delu centra združenja ASEAN za biotsko raznovrstnost in se veseli tesnejšega sodelovanja med EU in državami ASEAN pri blažitvi posledic podnebnih sprememb in prilagajanju tem spremembam;

35.  poziva države članice ASEAN, naj sklenejo sporazum, ki bi omogočal preprečevanje, spopadanje in usklajevanje v primeru velikih požarov, ki uničujejo okolje; poziva Indonezijo, naj ratificira sporazum iz leta 2002 o požarih in onesnaženju v regiji;

36.  poudarja, da bi morala EU okrepiti dialog o politikah in sodelovanje glede vprašanj, kot so temeljne pravice, vključno s pravicami narodnostnih in verskih manjšin, in prav tako v zadevah skupnega pomena v zvezi s vprašanji pravne države in varnosti, kot so boj proti mednarodnemu kriminalu, podkupovanje, davčne utaje, pranje denarja, trgovina z ljudmi in mamili, boj proti terorizmu, neširjenje orožja, razorožitev, pomorska in kibernetska varnost;

37.  izraža zaskrbljenost zaradi izzivov razvoja mest, s katerimi se soočajo države združenja ASEAN in so posledica njihove gospodarske rasti, vključno z upravljanjem selitev prebivalstva s podeželja v mesta, urbanističnim načrtovanjem ter zagotavljanjem infrastrukture in osnovnih storitev, ukrepi proti širjenju siromašnih četrti in priporočeno uporabo čistih in obnovljivih virov energije za boj proti onesnaževanju; poziva Komisijo, naj sodeluje z državami združenja ASEAN pri oblikovanju strategij za odpravljanje omenjenih težav;

38.  predlaga podporo regionalnemu gospodarskemu povezovanju zlasti glede prostega pretoka blaga, storitev in naložb, mobilnosti kvalificiranih delavcev, da bi še bolj okrepili sodelovanje na področjih kriznega upravljanja in odzivanja ob naravnih nesrečah, varnosti in boja proti revščini ter vprašanj migracij;

39.  opozarja, da je prav tako pomembno podpreti cvetoči zasebni sektor s krepitvijo dialoga med evropskimi in azijskimi podjetji ter z javno-zasebnim sodelovanjem v finančnih, naložbenih, gospodarskih in trgovinskih zadevah, vključno z internacionalizacijo evropskih MSP, njihovim dostopom do trga ter trajajočo svetovno finančno krizo; spodbuja izmenjavo najboljših praks med EU in združenjem ASEAN v zvezi s tem;

40.  ugotavlja, da za številne članice ASEAN izvoz tekstila v EU predstavlja pomemben sektor in opominja, da je dodeljevanje preferencialov GSP in GSP+ povezano z izpolnjevanjem nekaterih osnovnih delovnih standardov, konvencij Mednarodne organizacije dela ter drugih osrednjih mednarodnih konvencij, ki so bistvene za trajnostni razvoj;

41.  poziva voditelje držav članic združenja ASEAN, naj glede na pristop EU k pogodbi o prijateljstvu in sodelovanju v jugovzhodni Aziji podprejo njen cilj glede sodelovanja na prihodnjih vrhunskih srečanjih Vzhodne Azije;

42.  pozdravlja mirovni proces in demokratične reforme v Burmi (Mjanmaru), ki ponujajo zgodovinsko priložnost za bistveno tesnejše odnose med EU in združenjem ASEAN; vendar je še vedno zaskrbljen zaradi položaja narodnostnih manjšin; poziva vlado Burme in njene sosede združenja ASEAN, zlasti v zvezi z ljudstvom Rohingja naj si čim bolj prizadevajo za izboljšanje njihovih življenjskih razmer in državljanskih pravic;

43.  pozdravlja dejstvo, da so Kambodža in Filipini ratificirali statut Mednarodnega kazenskega sodišča in poziva vse države članice združenja ASEAN, naj storijo enako; poziva tudi vse države članice združenja ASEAN, naj sledijo svetovnemu trendu odprave smrtne kazni; spodbuja te države, naj ratificirajo in izvajajo konvencijo OZN proti korupciji;

44.  izraža pohvalo Indoneziji in Filipinom za njuno dejavno sodelovanje s partnerstvom za odprto vlado in za zavezo, ki sta jo pokazala za spodbujanje večje odprtosti vlade in javne integritete; predlaga, naj si ostale države združenja ASEAN prizadevajo za članstvo v tem partnerstvu in razvijejo svoje akcijske načrte v tesnem in uspešnem sodelovanju s civilno družbo in lokalnimi organizacijami;

45.  vendar izraža zaskrbljenost glede dejstva, da v mnogih državah združenja ASEAN primeri prilaščanja zemlje, nekaznovanje tistih, ki so povezani z vladajočimi elitami, in korupcija ogrožajo ogromen gospodarski in družbeni napredek v regiji združenja ASEAN;

46.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropski službi za zunanje delovanje, Svetu in Komisiji, medparlamentarni skupščini ASEAN (AIPA), sekretariatu združenja ASEAN ter vladam in parlamentom držav članic ASEAN.

(1) UL C 85, 8.4.1980, str. 83. (2) UL L 154, 15.6.2012, str. 1. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0367. (4) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0286. (5) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0245. (6) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0189. (7) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0058. (8) UL C 188 E, 28.6.2012, str. 57. (9) UL C 33 E, 5.2.2013, str. 201. (10) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 120. (11) UL C 161 E, 31.5.2011, str. 154. (12) UL C 161 E, 31.5.2011, str. 152. (13) UL C 285 E, 21.10.2010, str. 76. (14) UL C 67 E, 18.3.2010, str. 144.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2014 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o tahografih v cestnem prometu, razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom (11532/4/2013 – C7-0410/2013 – 2011/0196(COD))

P7_TA(2014)0023 A7-0471/2013

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (11532/4/2013 – C7‑0410/2013),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 7. decembra 2011(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(2) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0451),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 72 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za promet in turizem (A7-0471/2013),

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  se seznanja z izjavo Komisije, priloženo k tej resoluciji;

3.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

5.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije o Uredbi (ES) št. 561/2006

Da bi zagotovila učinkovito in enotno izvajanje zakonodaje o času vožnje in času počitka, bo Komisija še naprej pozorno spremljala izvajanje te zakonodaje in po potrebi dala ustrezne pobude.

(1) UL C 43, 15.2.2012, str. 79. (2) UL C 349 E, 29.11.2013, str. 105.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o podeljevanju koncesijskih pogodb (COM(2011)0897 – C7-0004/2012 – 2011/0437(COD))

P7_TA(2014)0024 A7-0030/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0897),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 53(1), 62 in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0004/2012),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj nemškega zveznega sveta in španskega poslanskega kongresa v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 26. aprila 2012(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 19. julija 2012(2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 17. julija 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj ter Odbora za pravne zadeve (A7-0030/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 15. januarja 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o podeljevanju koncesijskih pogodb

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2014/23/EU.)

(1) UL C 191, 29.6.2012, str. 84. (2) UL C 277, 13.9.2012, str. 74.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih (COM(2011)0896 – C7-0006/2012 – 2011/0438(COD))	P7_TA(2014)0025 A7-0007/2013
POPRAVKI COR01

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0896),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 53(1), člena 62 in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0006/2012),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj švedskega parlamenta in Spodnjega doma parlamenta Združenega kraljestva v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 26. aprila 2012(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 9. oktobra 2012(2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 17. julija 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 svojega poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj ter Odbora za pravne zadeve (A7-0007/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 15. januarja 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2014/24/EU.)

(1) UL C 191, 29.6.2012, str. 84. (2) UL C 391, 18.12.2012, str. 49.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (COM(2011)0895 – C7-0007/2012– 2011/0439(COD))	P7_TA(2014)0026 A7-0034/2013
POPRAVKI COR03

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0895),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 53(1), člena 62 in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0007/2012),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj švedskega parlamenta in Spodnjega doma parlamenta Združenega kraljestva v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 26. aprila 2012(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 9. oktobra 2012(2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 17. julija 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj ter Odbora za pravne zadeve (A7-0034/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 15. januarja 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2014/25/EU.)

(1) UL C 191, 29.6.2012, str. 84 (2) UL C 391, 18.12.2012, str. 49.

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 15. januarja 2014, k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil Unije ter postopkih za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil tretjih držav (COM(2012)0124 – C7-0084/2012 – 2012/0060(COD))(1)

P7_TA(2014)0027 A7-0454/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe Naslov 1 Predlog Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o dostopu blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil Unije ter postopkih za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil tretjih držav o dostopu blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil in koncesij Unije ter postopkih za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil in koncesij tretjih držav (Besedilo velja za EGP) (Besedilo velja za EGP) Sprememba 2 Predlog uredbe Navedba sklicevanja 3 a (novo) –  ob upoštevanju spremenjenih direktiv o javnih naročilih (2011/0438(COD), 2011/0439(COD) in 2011/0437(COD)); Sprememba 3 Predlog uredbe Navedba sklicevanja 3 b (novo) –  ob upoštevanju spremenjenega večstranskega sporazuma o javnih naročilih; Sprememba 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 (1)  Člen 21 Pogodbe o Evropski uniji določa, da Unija določi in izvaja skupne politike in ukrepe ter si prizadeva za visoko stopnjo sodelovanja na vseh področjih mednarodnih odnosov za, med drugim, spodbujanje vključitve vseh držav v svetovno gospodarstvo, skupaj s postopno odpravo omejitev v mednarodni trgovini. (1)  Člen 21 Pogodbe o Evropski uniji določa, da Unija določi in izvaja skupne politike in ukrepe ter si prizadeva za visoko stopnjo sodelovanja na vseh področjih mednarodnih odnosov za, med drugim, ohranjanje svojih vrednot, bistvenih interesov, varnosti, neodvisnosti in integritete ter za spodbujanje vključitve vseh držav v svetovno gospodarstvo, skupaj s postopno odpravo omejitev v mednarodni trgovini; Sprememba 86 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 a (novo) (4a)  Spremenjeni večstranski Sporazum o vladnih naročilih (GPA) v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO) omogoča zgolj omejen dostop do trga za podjetja Unije za trge javnih naročil tretjih držav in velja zgolj za omejeno število članic STO, ki so podpisnice GPA. Unija je spremenjeni GPA ratificirala decembra 2013. Sprememba 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 (5)  V okviru Svetovne trgovinske organizacije ter prek njenih dvostranskih odnosov se Unija zavzema za ambiciozno odpiranje mednarodnih trgov javnih naročil Unije ter njenih trgovinskih partneric v duhu vzajemnosti in medsebojne koristi. (5)  V okviru Svetovne trgovinske organizacije ter prek njenih dvostranskih odnosov se Unija zavzema za ambiciozno odpiranje mednarodnih trgov javnih naročil in koncesij Unije ter njenih trgovinskih partneric v duhu vzajemnosti in medsebojne koristi. Sprememba 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 a (novo) (5a)  Javna naročila so pomemben del bruto domačega proizvoda Unije in bi jih bilo treba zato izkoristiti za okrepitev potenciala Unije za inovacije in industrijsko proizvodnjo. Zato je treba glede na strategijo za trajnostno industrijsko politiko v Uniji izključiti nepoštene ponudbe, ki vsebujejo blago in/ali storitve s poreklom zunaj Unije. Hkrati je treba zagotoviti vzajemnost in poštene pogoje za dostop na trg industrijskih sektorjev Unije. Sprememba 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 b (novo) (5b)  Trgovinska politika Unije bi morala pomagati pri odpravljanju revščine po vsem svetu z omogočanjem boljših delovnih pogojev, zdravja in varstva pri delu ter z zagotavljanjem temeljnih pravic. Sprememba 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 (6)  Številne tretje države ne želijo odpreti svojih trgov javnih naročil mednarodni konkurenci ali jih odpreti bolj, kot so to že storile. Zato so gospodarski subjekti Unije izpostavljeni omejevalnim praksam pri javnih naročilih v mnogih trgovinskih partnericah Unije. Navedene omejevalne prakse pri javnih naročilih povzročajo izgubo številnih trgovinskih priložnosti. (6)  Številne tretje države ne želijo odpreti svojih trgov javnih naročil in svojih koncesij mednarodni konkurenci ali jih odpreti bolj, kot so to že storile. Zato so gospodarski subjekti Unije izpostavljeni omejevalnim praksam pri javnih naročilih v mnogih trgovinskih partnericah Unije. Navedene omejevalne prakse pri javnih naročilih povzročajo izgubo številnih trgovinskih priložnosti. Sprememba 87 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 (7)  Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev10 in Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev11 vsebujeta le nekaj določb o zunanji razsežnosti politike javnih naročil Unije, zlasti člena 58 in 59 Direktive 2004/17/ES. Vendar imajo te določbe le omejeno področje uporabe, naročniki pa jih zaradi pomanjkanja smernic ne uporabljajo veliko. (7)  Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev10 in Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev11 vsebujeta le nekaj določb o zunanji razsežnosti politike javnih naročil Unije, zlasti člena 58 in 59 Direktive 2004/17/ES. Vendar so imele te določbe le omejeno področje uporabe, naročniki pa jih zaradi pomanjkanja smernic niso veliko uporabljali, zato bi jih bilo treba nadomestiti z bolj jedrnatimi in uporabnimi določbami. __________________ __________________ 10 UL L 134, 30.4.2004, str. 1. 10 UL L 134, 30.4.2004, str. 1. 11 UL L 134, 30.4.2004, str. 114. 11 UL L 134, 30.4.2004, str. 114. Sprememba 88 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 a (novo) (7a)  Dostop do trga za ponudnike iz tretjih držav za trge javnih naročil Unije bi bilo treba zagotoviti v skladu z Direktivami 2014/.../EU12, 2014/.../EU13 in 2014/.../EU14 Evropskega parlamenta in Sveta. __________________ 12 Direktiva 2014/.../EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o javnih naročilih (UL L ...). 13 Direktiva 2014/.../EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL L ...). 14 Direktiva 2014/.../EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L ...). Sprememba 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 (8)  V skladu s členom 207 PDEU skupna trgovinska politika na področju javnih naročil temelji na enotnih načelih. (8)  V skladu s členom 207 PDEU skupna trgovinska politika na področju javnih naročil in koncesij temelji na enotnih načelih. Sprememba 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 (9)  Zaradi pravne varnosti za gospodarske subjekte Unije in tretjih držav ter javne organe naročnike/naročnike bi se morale mednarodne obveznosti glede dostopa do trga, ki jih je Unija sprejela v odnosu do tretjih držav na področju javnih naročil, upoštevati v pravnem redu EU, s čimer bi se zagotovila njihova učinkovita uporaba. Komisija bi morala izdati smernice o uporabi obstoječih mednarodnih obveznosti Evropske unije glede dostopa do trga. Te smernice bi bilo treba redno posodabljati in zagotavljati informacije, ki so preproste za uporabo. (9)  Zaradi pravne varnosti za gospodarske subjekte Unije in tretjih držav ter javne organe naročnike/naročnike bi se morale mednarodne obveznosti glede dostopa do trga, ki jih je Unija sprejela v odnosu do tretjih držav na področju javnih naročil in koncesij, upoštevati v pravnem redu EU, s čimer bi se zagotovila njihova učinkovita uporaba. Komisija bi morala izdati smernice o uporabi obstoječih mednarodnih obveznosti Evropske unije glede dostopa do trga. Te smernice bi bilo treba redno posodabljati in zagotavljati informacije, ki so preproste za uporabo. Sprememba 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 a (novo) (9a)  Komisija bi morala zagotoviti, da ne bo financirala programov, katerih oddaja in izvedba mednarodnih javnih naročil ne bi bila v skladu z načeli iz direktiv o javnih naročilih (2011/0438(COD), 2011/0439(COD) in 2011/0437(COD)). Sprememba 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 (10)  Cilja izboljšanja dostopa gospodarskih subjektov EU do trgov javnih naročil nekaterih tretjih držav, ki so zaščiteni z omejevalnimi ukrepi pri javnih naročilih, in ohranitve enakih konkurenčnih pogojev na evropskem enotnem trgu zahtevata, da se obravnava blaga in storitev tretjih držav, ki niso vključeni v mednarodnih obveznostih Unije, uskladi po vsej Evropski uniji. (10)  Cilja izboljšanja dostopa gospodarskih subjektov EU do trgov javnih naročil in koncesij nekaterih tretjih držav, ki so zaščiteni z omejevalnimi ukrepi pri javnih naročilih, in ohranitve enakih konkurenčnih pogojev na evropskem enotnem trgu zahtevata, da se obravnava blaga in storitev tretjih držav, ki niso vključeni v mednarodnih obveznostih Unije, uskladi po vsej Evropski uniji. Sprememba 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 (11)  V ta namen bi bilo treba določiti pravila o poreklu, da javni organi naročniki/naročniki vedo, ali so blago in storitve vključeni v mednarodnih obveznostih Evropske unije. Porekla blaga bi bilo treba določiti v skladu s členi od 22 do 26 Uredbe (ES) št. 2913/1992 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti12. V skladu s to uredbo bi bilo treba blago šteti za blago Unije, če je v celoti pridobljeno ali izdelano v Uniji. Za blago, v proizvodnjo katerega je bila vključena ena ali več tretjih držav, bi bilo treba šteti, da ima poreklo v državi, kjer je potekala zadnja znatna gospodarsko utemeljena predelava ali obdelava v podjetju, opremljenem za ta namen, katerega rezultat je izdelava novega proizvoda ali predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje. Poreklo storitve bi bilo treba določiti na podlagi porekla fizične ali pravne osebe, ki jo opravlja. Smernice, navedene v uvodni izjavi 9, bi morale zajemati praktično uporabo pravil o poreklu. (11)  V ta namen bi bilo treba določiti pravila o poreklu, da javni organi naročniki/naročniki vedo, ali so blago in storitve vključeni v mednarodnih obveznostih Evropske unije. Poreklo blaga bi bilo treba določiti v skladu s členi od 59 do 63 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, vključno z dodatnimi določbami, ki jih je treba sprejeti v skladu s členom 65 navedene uredbe. V skladu s to uredbo bi bilo treba blago šteti za blago Unije, če je v celoti pridobljeno ali izdelano v Uniji. Za blago, v proizvodnjo katerega je bila vključena ena ali več tretjih držav, bi bilo treba šteti, da ima poreklo v državi, kjer je potekala zadnja znatna gospodarsko utemeljena predelava ali obdelava v podjetju, opremljenem za ta namen, katerega rezultat je izdelava novega proizvoda ali predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje. Poreklo storitve bi bilo treba določiti na podlagi porekla fizične ali pravne osebe, ki jo opravlja. Poreklo storitve bi bilo treba določiti v skladu z načeli Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS). Določbe, ki urejajo pravila glede porekla storitve, bi morale preprečiti izogibanje omejitvam dostopa do trga javnih naročil Unije z ustanavljanjem podjetij – poštnih nabiralnikov. Smernice, navedene v uvodni izjavi 9, bi morale zajemati praktično uporabo pravil o poreklu. _____________ 12 UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Spremembi 14 in 89 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 (12)  Komisija bi morala oceniti, ali naj odobri, da javni organi naročniki/naročniki v smislu Direktiv [2004/17/ES, 2004/18/ES in direktive [….] Evropskega parlamenta in Sveta z dne [….] … o podeljevanju koncesijskih pogodb13] naročila, katerih ocenjena vrednost je 5 000 000 EUR ali več, izločijo iz postopkov za oddajo javnih naročil blaga in storitev, ki niso vključeni v sprejetih mednarodnih obveznostih Evropske unije. (12)  Če bo Komisija začela preiskavo zunanjih javnih naročil z namenom ugotoviti, ali je pri dostopu to trgov javnih naročil tretjih držav prisotno pomanjkanje ustrezne vzajemnosti, bi morala oceniti, ali naj odobri, da javni organi naročniki/naročniki v smislu Direktiv [2004/17/ES, 2004/18/ES in Direktive [….] Evropskega parlamenta in Sveta z dne [….] … o podeljevanju koncesijskih pogodb13] postopke za podelitev javnih naročil ali koncesij, katerih ocenjena vrednost je 5.000.000 EUR ali več, izločijo iz postopkov za oddajo javnih naročil blaga in storitev, ki niso vključeni v sprejetih mednarodnih obveznostih Evropske unije. To se ne nanaša na postopke za oddajo javnih naročil blaga in storitev iz držav Evropskega gospodarskega prostora, kot je opredeljeno z ustreznimi pravili o poreklu, niti naročil blaga in storitev iz držav, ki imajo korist od sheme Vse razen orožja, kot je navedeno v Prilogi IV k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta1 (EU) št. 978/2012, niti naročil blaga in storitev iz držav v razvoju, ki naj bi bile ranljive zaradi pomanjkljive raznolikosti in nezadostne povezanosti z mednarodnim sistemom trgovanja, kot je opredeljeno v Prilogi VII k Uredbi (EU) št. 978/2012. ________________ ________________ 13 UL L…. 13 UL L…. 13a Uredba (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 (UL L 303, 31.10.2012, str. 1). Spremembi 15 in 90 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 (13)  Zaradi preglednosti bi morali javni organi naročniki/naročniki, ki nameravajo uveljaviti svojo pristojnost iz te uredbe za izločitev ponudb, ki vsebujejo blago in/ali storitve s poreklom zunaj Evropske unije, kjer vrednost izključenega blaga ali storitev presega 50 % celotne vrednosti tega blaga ali storitev, iz postopkov v zvezi z oddajo javnih naročil, o tem obvestiti gospodarske subjekte v obvestilu o naročilu, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije. (13)  Zaradi preglednosti bi morali javni organi naročniki/naročniki, ki nameravajo uveljaviti svojo pristojnost iz te uredbe za izločitev ponudb, ki vsebujejo blago in/ali storitve s poreklom zunaj Evropske unije, kjer vrednost izključenega blaga ali storitev presega 50 % celotne vrednosti tega blaga ali storitev, iz postopkov v zvezi z oddajo javnih naročil ali koncesij, o tem obvestiti gospodarske subjekte v uvodnem delu „tehničnih specifikacij“ ali v „opisnem dokumentu“ iz točke 15 člena 2(1) Direktive [2014/.../EU] o javnih naročilih in točke 15 člena 2 Direktive [2014/.../EU] o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, ali pa v uvodnem delu „tehničnih in funkcionalnih zahtev“ iz člena 2(13) Direktive [2014/.../EU] o podeljevanju koncesijskih pogodb. Sprememba 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 (15)  Za naročila, katerih ocenjena vrednost je 5 000 000 EUR ali več, bi morala Komisija odobriti načrtovano izločitev, če mednarodni sporazum o dostopu do trga na področju javnih naročil med Unijo in državo, iz katere blago in/ali storitve izvirajo, vsebuje, za blago in/ali storitve, za katero se predlaga izločitev, izrecne omejitve pri dostopu do trga, ki jih je sprejela Unija. Če tak sporazum ne obstaja, bi morala Komisija izločitev odobriti, kadar tretja država ohranja omejevalne ukrepe pri javnih naročilih, kar povzroča pomanjkanje ustrezne vzajemnosti pri odpiranju trga med Unijo in zadevno tretjo državo. Pomanjkanje ustrezne vzajemnosti je treba predpostavljati, če omejevalni ukrepi pri javnih naročilih povzročijo resne in ponavljajoče se diskriminacije gospodarskih subjektov, blaga in storitev EU. (15)  Za naročila in koncesije, katerih ocenjena vrednost je 5 000 000 EUR ali več, bi morala Komisija odobriti načrtovano izločitev, če mednarodni sporazum o dostopu do trga na področju javnih naročil in koncesij med Unijo in državo, iz katere blago in/ali storitve izvirajo, vsebuje, za blago in/ali storitve, za katere se predlaga izločitev, izrecne omejitve pri dostopu do trga, ki jih je sprejela Unija. Če tak sporazum ne obstaja, bi morala Komisija izločitev odobriti, kadar tretja država ohranja omejevalne ukrepe na področju javnih naročil ali podelitve koncesij, kar povzroča pomanjkanje ustrezne vzajemnosti pri odpiranju trga med Unijo in zadevno tretjo državo. Pomanjkanje ustrezne vzajemnosti je treba predpostavljati, če omejevalni ukrepi naročanja na področju javnih naročil ali podelitve koncesij povzročijo resne in ponavljajoče se diskriminacije gospodarskih subjektov, blaga in storitev EU oziroma, je dejstvo, da javni organi niso spoštovali določb mednarodnega delovnega prava iz Priloge XI k Direktivi o javnih naročilih [...] 2014 in Priloge XIV k Direktivi o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev [...] (2014), evropskim podjetjem, ki so poskušala v tretjih državah skleniti pogodbe ali pridobiti koncesije, povzročilo hude težave, o katerih so poročala Komisiji. Sprememba 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 (16)  Pri presojanju, ali obstaja pomanjkanje ustrezne vzajemnosti, bi morala Komisija preučiti, do kakšne stopnje zakoni zadevne države o javnih naročilih zagotavljajo preglednost v skladu z mednarodnimi standardi na področju javnih naročil in preprečujejo kakršno koli diskriminacijo blaga, storitev in gospodarskih subjektov Unije. Poleg tega bi morala preučiti, v kolikšni meri javni organi in/ali posamezni naročniki ohranjajo ali sprejemajo diskriminatorne prakse za blago, storitve in gospodarske subjekte Unije. (16)  Pri presojanju, ali obstaja pomanjkanje ustrezne vzajemnosti, bi morala Komisija preučiti, do kakšne stopnje zakoni zadevne države o javnih naročilih in koncesijah zagotavljajo preglednost v skladu z mednarodnimi standardi na področju javnih naročil in koncesij ter preprečujejo kakršno koli diskriminacijo blaga, storitev in gospodarskih subjektov Unije. Poleg tega bi morala preučiti, v kolikšni meri javni organi in/ali posamezni naročniki ohranjajo ali sprejemajo diskriminatorne prakse za blago, storitve in gospodarski subjekt Unije oziroma do kolikšne mere je dejstvo, da javni organi niso spoštovali določb mednarodnega delovnega prava iz Priloge XI k Direktivi o javnih naročilih [...] 2014 in Priloge XIV k Direktivi o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev [...] (2014), evropskim podjetjem, ki so poskušala v tretjih državah skleniti pogodbe ali pridobiti koncesije, povzročilo hude težave, o katerih so poročala Komisiji. Sprememba 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 a (novo) (16a)  Javni organi naročniki in Komisija morajo pri ocenjevanju ponudb, ki vsebujejo blago in/ali storitve s poreklom iz tretjih držav, zagotoviti skladnost z merili za pravično trgovino ter s pravicami delavcev in okoljskimi standardi iz člena 15(2) ter Priloge 11 k Direktivi o javnih naročilih [...] (2014) XXX. Sprememba 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 (17)  Komisiji bi bilo treba omogočiti, da prepreči morebitne negativne učinke načrtovane izločitve na trgovinska pogajanja, ki potekajo z zadevno državo. Zato bi bilo treba Komisiji omogočiti, kadar med državo in Unijo potekajo vsebinska pogajanja glede dostopa do trga na področju javnih naročil in Komisija meni, da se lahko upravičeno pričakuje odprava omejevalnih praks pri javnih naročilih v bližnji prihodnosti, sprejetje izvedbenega akta, ki določa, da se blago in storitve iz zadevne države ne bi smeli izločiti iz postopkov v zvezi z oddajo javnih naročil za obdobje enega leta. (17)  Komisiji bi bilo treba omogočiti, da prepreči morebitne negativne učinke načrtovane izločitve na trgovinska pogajanja, ki potekajo z zadevno državo. Zato bi bilo treba Komisiji omogočiti, kadar med državo in Unijo potekajo vsebinska pogajanja glede dostopa do trga na področju javnih naročil in/ali koncesij ter Komisija meni, da se lahko upravičeno pričakuje odprava omejevalnih praks pri javnih naročilih in/ali koncesijah v bližnji prihodnosti, sprejetje izvedbenega akta, ki določa, da se blago in storitve iz zadevne države ne bi smeli izločiti iz postopkov v zvezi z oddajo javnih naročil za obdobje enega leta. Sprememba 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 (18)  Glede na dejstvo, da dostop blaga in storitev tretje države do trga javnih naročil Unije sodi na področje uporabe skupne trgovinske politike, države članice ali njihovi javni organi naročniki/naročniki ne bi smeli imeti možnosti, da omejijo dostop blaga ali storitev tretje države do njihovih postopkov zbiranja ponudb s katerim koli drugim ukrepom kot tistimi, ki so določeni v tej uredbi. (18)  Glede na dejstvo, da dostop blaga in storitev tretje države do trga javnih naročil in do koncesij Unije sodi na področje uporabe skupne trgovinske politike, države članice ali njihovi javni organi naročniki/naročniki ne bi smeli imeti možnosti, da omejijo dostop blaga ali storitev tretje države do svojih postopkov zbiranja ponudb s katerim koli drugim ukrepom kot tistimi, ki so določeni v tej uredbi oziroma v ustreznem pravu Unije. Sprememba 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 (19)  Ker imajo javni organi naročniki/naročniki več težav pri ocenjevanju pojasnil ponudnikov pri ponudbah, ki vsebujejo blago in/ali storitve s poreklom zunaj Evropske unije, kjer vrednost izključenega blaga ali storitev presega 50 % celotne vrednosti tega blaga ali storitev, je primerno zagotoviti večjo preglednost pri obravnavi neobičajno nizkih ponudb. Poleg pravil iz člena 69 direktive o javnih naročilih in člena 79 direktive o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev bi javni organ naročnik/naročnik, ki namerava sprejeti takšno neobičajno nizko ponudbo, moral o tem pisno obvestiti druge ponudnike, vključno z razlogi za neobičajno nizko naravo cene ali zaračunanih stroškov. To zadevnim ponudnikom omogoča, da prispevajo k bolj natančni oceni, ali bo izbrani ponudnik lahko v celoti izvedel naročilo pod pogoji, opredeljenimi v razpisni dokumentaciji. Zato bi s temi dodatnimi informacijami dosegli enakovrednejše konkurenčne pogoje na trgu javnih naročil EU. (19)  Ker imajo javni organi naročniki/naročniki več težav pri ocenjevanju pojasnil ponudnikov pri ponudbah, ki vsebujejo blago in/ali storitve s poreklom zunaj Evropske unije, kjer vrednost izključenega blaga ali storitev presega 50 % celotne vrednosti tega blaga ali storitev, je primerno zagotoviti večjo preglednost pri obravnavi neobičajno nizkih ponudb. Neobičajno nizke ponudbe za gradnje, blago ali storitve lahko temeljijo na tehnično, ekonomsko ali pravno nezanesljivih predpostavkah ali praksah. Poleg pravil iz člena 69 Direktive 2014/XXX/EU Evropskega parlamenta in Sveta13a in člena 79 Direktive 2014/XXX/EU Evropskega parlamenta in Sveta13b bi javni organ naročnik/naročnik, ki namerava sprejeti takšno neobičajno nizko ponudbo, moral o tem pisno obvestiti druge ponudnike, vključno z razlogi za neobičajno nizko naravo cene ali zaračunanih stroškov. Če ponudnik ne more zagotoviti zadovoljive obrazložitve, mora biti javnemu organu naročniku omogočena možnost zavrnitve ponudbe. To zadevnim ponudnikom omogoča, da prispevajo k bolj natančni oceni, ali bo izbrani ponudnik lahko v celoti izvedel naročilo pod pogoji, opredeljenimi v razpisni dokumentaciji. Zato bi s temi dodatnimi informacijami dosegli enakovrednejše konkurenčne pogoje na trgu javnih naročil EU. _________________ 13a Direktiva 2014/XXX/EU Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih (UL XXX) (2011/0438(COD)). 13b Direktiva 2014/XXX/EU Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL XXX) (2011/0439(COD)). Spremembi 22 in 91 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 (20)  Komisiji bi moralo biti omogočeno, da na lastno pobudo ali na podlagi vloge zainteresirane strani ali države članice kadarkoli začne preiskavo zunanjih javnih naročil glede omejevalnih praks pri javnih naročilih, ki naj bi jih domnevno izvajala tretja država. Zlasti se upošteva dejstvo, da je Komisija odobrila številne načrtovane izločitve v zvezi s tretjo državo v skladu s členom 6(2) te uredbe. Taki preiskovalni postopki ne bi smeli posegati v Uredbo Sveta (ES) št. 3286/94 z dne 22. decembra 1994 o določitvi postopkov Skupnosti na področju skupne trgovinske politike za zagotovitev izvrševanja pravic Skupnosti po mednarodnih pravilih trgovanja, zlasti tistih, ki so dogovorjena v okviru Svetovne trgovinske organizacije14. (20)  Komisiji bi moralo biti omogočeno, da na lastno pobudo ali na podlagi vloge zainteresirane strani ali države članice kadarkoli začne zunanjo preiskavo glede omejevalnih praks pri javnih naročilih in koncesijah, ki naj bi jih domnevno izvajala tretja država. V svoji odločitvi o začetku postopka zunanje preiskave bi morala upoštevati število zahtev javnih organov naročnikov/naročnikov ali držav članic. Taki preiskovalni postopki ne bi smeli posegati v Uredbo Sveta (ES) št. 3286/94 z dne 22. decembra 1994 o določitvi postopkov Skupnosti na področju skupne trgovinske politike za zagotovitev izvrševanja pravic Skupnosti po mednarodnih pravilih trgovanja, zlasti tistih, ki so dogovorjena v okviru Svetovne trgovinske organizacije14. ________________ ________________ 14.UL L 349, 31.12.1994 14.UL L 349, 31.12.1994 Sprememba 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 (21)  Kadar ima Komisija na podlagi informacij, ki so ji na voljo, razlog za domnevo, da je tretja država sprejela omejevalne prakse pri javnih naročilih ali da jih ohranja, bi ji moralo biti omogočeno, da začne preiskavo. Če se obstoj omejevalne prakse pri javnih naročilih v tretji državi potrdi, bi morala Komisija povabiti zadevno državo k posvetovanjem z namenom, da se izboljšajo priložnosti za oddajo ponudb za gospodarske subjekte, blago in storitve pri javnih naročilih v tej državi. (21)  Kadar ima Komisija na podlagi informacij, ki so ji na voljo, razlog za domnevo, da je tretja država sprejela omejevalne prakse pri javnih naročilih in koncesijah ali da jih ohranja, bi ji moralo biti omogočeno, da začne preiskavo. Če se obstoj omejevalne prakse pri javnih naročilih v tretji državi potrdi, bi morala Komisija povabiti zadevno državo k posvetovanjem z namenom, da se izboljšajo priložnosti za oddajo ponudb za gospodarske subjekte, blago in storitve pri javnih naročilih v tej državi. Sprememba 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 (22)  Če se s posvetovanji z zadevno državo ne doseže zadostnega izboljšanja možnosti za oddajo ponudb za gospodarske subjekte, blago in storitve EU, bi morala Komisija sprejeti ustrezne omejevalne ukrepe. (22)  Če se s posvetovanji z zadevno državo ne doseže zadostnega izboljšanja možnosti za oddajo ponudb za gospodarske subjekte, blago in storitve EU v razumem roku ali če popravni/izboljševalni ukrepi, ki jih je sprejela zadevna tretja država, ne veljajo za ustrezne, bi morala Komisija sprejeti ustrezne omejevalne ukrepe. Sprememba 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 (23)  Ti ukrepi lahko pomenijo obvezno izločitev nekaterih blaga in storitev tretje države iz postopkov javnih naročil v Evropski uniji ali uporabo obveznega pribitka na ceno za ponudbe, sestavljene iz blaga ali storitev s poreklom iz zadevne države. Da bi se preprečilo izogibanje tem ukrepom, je lahko potrebna tudi izločitev nekaterih pravnih oseb s sedežem v Evropski uniji, ki so pod tujim nadzorom ali v tuji lasti in niso vključene v take bistvene poslovne dejavnosti, da ima to neposredno in dejansko povezavo z gospodarstvom zadevne države članice. Ustrezni ukrepi ne bi smeli biti nesorazmerni z omejevalnimi praksami pri javnih naročilih, na katere se odzivajo. (23)  Ti ukrepi lahko pomenijo obvezno izločitev nekaterih blaga in storitev tretje države iz postopkov javnih naročil ali postopkov za podelitev koncesij v Evropski uniji ali uporabo obveznega pribitka na ceno za ponudbe, sestavljene iz blaga ali storitev s poreklom iz zadevne države. Da bi se preprečilo izogibanje tem ukrepom, je lahko potrebna tudi izločitev nekaterih pravnih oseb s sedežem v Evropski uniji, ki so pod tujim nadzorom ali v tuji lasti in niso vključene v take bistvene poslovne dejavnosti, da ima to neposredno in dejansko povezavo z gospodarstvom zadevne države članice. Ustrezni ukrepi ne bi smeli biti nesorazmerni z omejevalnimi praksami pri javnih naročilih, na katere se odzivajo, in bi se morali uporabljati za obdobje največ pet let, ki bi ga bilo mogoče podaljšati za nadaljnjih pet let. Sprememba 26 Predlog uredbe Uvodna izjava 24 a (novo) (24a)  Prav tako je izjemno pomembno, da javni organi naročniki v okviru zavzemanja za ustrezno vključevanje okoljskih, socialnih in delovnih zahtev sprejmejo ustrezne ukrepe, da bi zagotovili skladnost z obveznostmi na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava, ki velja na kraju izvajanja gradnje in izhaja iz mednarodnih obveznosti, zakonov, uredb, odlokov in sklepov tako na nacionalni ravni kot na ravni Unije, pa tudi iz kolektivnih pogodb. Sprememba 27 Predlog uredbe Uvodna izjava 26 (26)  Glede na splošno politiko Unije v zvezi z najmanj razvitimi državami, kot je med drugim določena v Uredbi Sveta (ES) št. 732/2008 z dne 22. julija 2008 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov od 1. januarja 2009, je primerno blago in storitve iz teh držav obravnavati enako kot blago in storitve Unije. (26)  Glede na splošni cilj politike Unije, da podpira gospodarsko rast držav v razvoju in njihovo vključevanje v svetovno vrednostno verigo, ki je podlaga za to, da Unija ustanovi splošni sistem preferencialov, kot je opisano v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 978/2012, je primerno, da se blago in storitve iz najmanj razvitih držav, ki imajo korist od sheme Vse razen orožja, pa tudi blago in storitve iz držav v razvoju, ki naj bi bile ranljive zaradi pomanjkljive raznolikosti in premajhne povezanosti z mednarodnim sistemom trgovanja, kot je opredeljeno v prilogah IV in VII k Uredbi (EU) št. 978/2012, obravnavajo enako kot blago in storitve Unije. Sprememba 28 Predlog uredbe Uvodna izjava 27 (27)  Da bi se v pravnem redu Evropske unije upoštevale mednarodne obveznosti glede dostopa do trga, sprejete na področju javnih naročil po sprejetju te uredbe, bi morala biti Komisija pooblaščena za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, o spremembah seznama mednarodnih sporazumov, priloženega k tej uredbi. Zlasti bi morala Komisija pri svojem pripravljalnem delu opraviti ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so zadevni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način. (27)  Da bi se v pravnem redu Evropske unije upoštevale mednarodne obveznosti glede dostopa do trga, sprejete na področju javnih naročil in koncesij po sprejetju te uredbe, bi morala biti Komisija pooblaščena za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, o spremembah seznama mednarodnih sporazumov, priloženega k tej uredbi. Zlasti bi morala Komisija pri svojem pripravljalnem delu opraviti ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so zadevni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način. Sprememba 29 Predlog uredbe Uvodna izjava 30 (30)  Komisija bi morala vsaj vsaka tri leta poročati o uporabi te uredbe. (30)  Komisija bi morala vsaj vsaka tri leta poročati o uporabi te uredbe. V svojem poročilu bi morala oceniti delovanje te uredbe, pa tudi napredek, dosežen pri uresničevanju vzajemnosti pri odpiranju trgov javnih naročil. Skupaj z drugim poročilom o uporabi te uredbe, ki ga mora pripraviti najkasneje šest let po začetku veljavnosti te uredbe, bi morala predložiti predlog za izboljšanje uredbe ali navesti razloge, zakaj meni, da spremembe te uredbe niso potrebne. Če ne predloži predloga niti ne navede razlogov, zakaj spremembe niso potrebne, bi se morala ta uredba prenehati uporabljati. Sprememba 30 Predlog uredbe Uvodna izjava 31 (31)  V skladu z načelom sorazmernosti je potrebno in primerno za doseganje temeljnega cilja vzpostavitve skupne zunanje politike na področju javnih naročil določiti pravila o obravnavi blaga in storitev, ki niso vključeni v mednarodnih obveznostih Evropske unije. Ta uredba glede dostopa gospodarskih subjektov, blaga in storitev tretje države ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje zastavljenih ciljev v skladu s tretjim odstavkom člena 5 Pogodbe o Evropski uniji – (31)  V skladu z načelom sorazmernosti je potrebno in primerno za doseganje temeljnega cilja vzpostavitve skupne zunanje politike na področju javnih naročil in koncesij določiti pravila o obravnavi blaga in storitev, ki niso vključeni v mednarodnih obveznostih Evropske unije. Ta uredba glede dostopa gospodarskih subjektov, blaga in storitev tretje države ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje zastavljenih ciljev v skladu s tretjim odstavkom člena 5 Pogodbe o Evropski uniji – Sprememba 31 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 1.  Ta uredba določa pravila glede dostopa blaga in storitev tretje države do naročil za izvajanje gradenj ali gradnje, dobavo blaga in opravljanje storitev, ki jih oddajo javni organi naročniki/naročniki Unije, ter vzpostavlja postopke za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil v tretjih državah. 1.  Ta uredba določa pravila glede dostopa blaga in storitev tretje države do naročil za izvajanje gradenj ali gradnje, dobavo blaga in opravljanje storitev, ki jih oddajo javni organi naročniki/naročniki Unije, ter vzpostavlja postopke za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil v tretjih državah. Države članice ali njihovi javni organi naročniki/naročniki lahko omejijo dostop blaga in storitev iz tretjih držav do svojih postopkov javnega naročanja zgolj z ukrepi, določenimi v tej uredbi, oziroma z ustreznim pravom Unije. Sprememba 93 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 – pododstavek 2 Ta uredba se uporablja za oddajo naročil, kjer se blago ali storitve nabavijo za vladne potrebe in ne z namenom preprodaje na trgu ali uporabe v proizvodnji blaga ali pri opravljanju storitev za komercialno prodajo. Ta uredba se uporablja za oddajo naročil, kjer se blago ali storitve nabavijo za vladne potrebe, ter za dodelitev koncesij za gradnje in storitve za vladne namene in ne z namenom preprodaje na trgu ali uporabe v proizvodnji blaga ali pri opravljanju storitev za komercialno prodajo. Sprememba 33 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka a (a)  „dobavitelj“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ki na trgu ponuja blago; (a)  „gospodarski subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo ali javni subjekt ali skupino teh oseb in/ali subjektov, ki na trgu ponuja izvedbo gradenj ali gradnje, dobavo proizvodov ali izvedbo storitev; Sprememba 34 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka b (b)  „ponudnik storitve“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ki na trgu ponuja izvajanje gradenj ali gradnje ali storitev; (b)  „ponudnik“ pomeni gospodarski subjekt, ki predloži ponudbo; Sprememba 35 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka d (d)  „vključeno blago ali storitve“ pomenijo blago ali storitev s poreklom iz države, s katero je Unija sklenila mednarodni sporazum na področju javnih naročil, vključno z obveznostmi glede dostopa do trga, in za katere se uporablja ustrezni sporazum. Priloga I k tej uredbi vsebuje seznam ustreznih sporazumov; (d)  „vključeno blago ali storitve“ pomenijo blago ali storitev s poreklom iz države, s katero je Unija sklenila mednarodni sporazum na področju javnih naročil in koncesij, vključno z obveznostmi glede dostopa do trga, in za katere se uporablja ustrezni sporazum. Priloga I k tej uredbi vsebuje seznam ustreznih sporazumov; (Ta sprememba velja za celotno zakonodajno besedilo (dodatna navedba koncesij ob vsaki omembi javnih naročil); če bo sprejeta, bo treba ustrezno popraviti celotno besedilo.) Sprememba 39 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka g a (novo) (ga)  „pomanjkanje ustrezne vzajemnosti“ pomeni obstoj zakonodajnega, regulativnega ali upravnega ukrepa, postopka ali prakse, ki so ga sprejeli oziroma ga izvajajo javni organi ali posamezni naročniki v tretji državi in ki omejuje dostop do trgov javnih naročil ali koncesij, zlasti zaradi pomanjkanja preglednosti v primerjavi z mednarodnimi standardi in diskriminatornimi zakonodajnimi določbami ter upravnimi praksami, zaradi česar prihaja do resne in ponavljajoče se diskriminatorne obravnave gospodarskih subjektov, blaga ali storitev iz Unije. „Pomanjkanje ustrezne vzajemnosti“ je treba predpostavljati, v primeru, da javni organi ne spoštujejo določb mednarodnega delovnega prava iz Priloge XI k Direktivi o javnih naročilih [...] 2014 in Priloge XIV k Direktivi o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev [...] (2014), kar je vodilo do težav, ki so jih imela evropska podjetja, ko so poskušala v tretjih državah pridobiti podelitev pogodb, in so o tem poročala Komisiji. Sprememba 36 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka b (b)  izraz „gospodarski subjekt“ zajema tako pojem dobavitelja kot pojem ponudnika storitev; črtano Sprememba 37 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka c (c)  gospodarski subjekt, ki predloži ponudbo, je „ponudnik“; črtano Sprememba 38 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka e (e)  „obvezen pribitek na ceno“ se nanaša na obveznost, da naročniki, ob upoštevanju nekaterih izjem, zvišajo cene storitev in/ali blaga s poreklom iz nekaterih tretjih držav, ki so bile ponujene v postopkih v zvezi z oddajo naročil. (e)  „obvezen pribitek na ceno“ se nanaša na obveznost naročnikov, da ob upoštevanju nekaterih izjem zvišajo cene storitev in/ali blaga s poreklom iz nekaterih tretjih držav, ki so bile ponujene v postopkih v zvezi z oddajo naročil ali podelitvijo koncesije. (Ta sprememba velja za celotno zakonodajno besedilo (dodatna navedba "podelitve koncesij" ob vsaki omembi "oddaje javnih naročil" (tako v ednini kot v množini)); če bo sprejeta, bodo v celotnem besedilu potrebne tehnične spremembe). Sprememba 40 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 1.  Poreklo blaga se določi v skladu s členi od 22 do 26 Uredbe (ES) št. 2913/1992 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti18. 1.  Porekla blaga se določi v skladu s členi od 59 do 63 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, vključno z dodatnimi določbami, ki jih je treba sprejeti v skladu s členom 65. __________________ 18 UL L 302, 19.10.92, str. 1. Sprememba 41 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 1 – uvodni del Poreklo storitve se določi na podlagi porekla fizične ali pravne osebe, ki jo opravlja. Za poreklo ponudnika storitev se šteje, da je: Poreklo storitve se določi na podlagi porekla fizične ali pravne osebe, ki jo opravlja. Za poreklo gospodarskega subjekta, ki ponuja storitev, se šteje, da je: Sprememba 42 Predlog uredbe Člen 4 Obravnava vključenih blaga in storitev Obravnava vključenih blaga in storitev Pri oddaji naročil za izvedbo gradenj in/ali gradnje, dobavo blaga ali opravljanje storitev, obravnavajo javni organi naročniki/naročniki vključene blago in storitve enako kot blago in storitve s poreklom iz Evropske unije. Pri oddaji naročil za izvedbo gradenj in/ali gradnje, dobavo blaga ali opravljanje storitev oziroma pri podelitvi koncesij za gradnjo in opravljanje storitev, obravnavajo javni organi naročniki/naročniki vključene blago in storitve enako kot blago in storitve s poreklom iz Unije. Blago ali storitve s poreklom iz najmanj razvitih držav, ki so navedene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 732/2008, se obravnavajo kot vključeni blago in storitve. Blago ali storitve s poreklom iz najmanj razvitih držav, ki so navedene v Prilogi IV k Uredbi (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta, ali iz držav v razvoju, ki naj bi bile ranljive zaradi pomanjkljive raznolikosti in premajhne povezanosti z mednarodnim trgovinskim sistemom in svetovnim gospodarstvom, kot je opredeljeno v Prilogi VII k Uredbi (EU) št. 978/2012, se obravnavajo kot vključeni blago in storitve. Sprememba 43 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 1.  Na zahtevo javnih organov naročnikov/naročnikov Komisija oceni, če naj za naročila, katerih ocenjena vrednost je 5 000 000 EUR ali več, brez davka na dodano vrednost (DDV), odobri izločitev ponudb, ki vsebujejo blago ali storitve s poreklom izven Unije, če vrednost izključenega blaga ali storitev presega 50 % celotne vrednosti blaga ali storitev, ki sestavljajo ponudbo, iz postopkov za oddajo naročil, pod naslednjimi pogoji. 1.  Kadar Komisija začne preiskavo zunanjih javnih naročil, kot je določeno v členu 8, na zahtevo javnih organov naročnikov/naročnikov in po objavi obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije oceni, ali naj za naročila, katerih ocenjena vrednost je 5.000.000 EUR ali več, brez davka na dodano vrednost (DDV), odobri izločitev ponudb, ki vsebujejo blago ali storitve s poreklom izven Unije, če vrednost izključenega blaga ali storitev presega 50 % celotne vrednosti blaga ali storitev, ki sestavljajo ponudbo, iz postopkov za oddajo naročil, pod naslednjimi pogoji. Sprememba 44 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 1 Kadar nameravajo javni organi naročniki/naročniki zahtevati izločitev iz postopkov za oddajo javnih naročil na podlagi odstavka 1, to navedejo v obvestilu o naročilu, ki ga objavijo v skladu s členom 35 Direktive 2004/18/ES ali v skladu s členom 42 Direktive 2004/17/ES ali členom 26 direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb. Kadar nameravajo javni organi naročniki/naročniki zahtevati izločitev iz postopkov za oddajo javnih naročil na podlagi odstavka 1, to jasno navedejo v uvodnem delu tehničnih specifikacij ali opisni dokumentaciji, kot je navedeno v členu 2(15) Direktive [2014/…/EU] o javnih naročilih in Direktive [2014/…/EU] o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, oziroma v uvodnem delu tehničnih in funkcionalnih zahtev iz člena 2(13) Direktive [2014/…/EU] o podeljevanju koncesijskih pogodb. Sprememba 45 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 3 Kadar javni organi naročniki/naročniki prejmejo ponudbe, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1, za katere nameravajo zato zahtevati izločitev, o tem uradno obvestijo Komisijo. Med postopkom uradnega obveščanja lahko javni organi naročniki/naročniki nadaljujejo z analizo ponudb. Kadar javni organi naročniki/naročniki prejmejo ponudbe, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1, za katere nameravajo zato zahtevati izločitev, o tem v osmih koledarskih dneh uradno obvestijo Komisijo. Med postopkom uradnega obveščanja lahko javni organi naročniki/naročniki nadaljujejo z analizo ponudb. Sprememba 46 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 4 – točka b (b)  opis predmeta naročila; (b)  opis predmeta naročila ali koncesije; Sprememba 47 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 4 – točka d a (novo) (da)  po potrebi vse druge podatke, ki se Komisiji zdijo koristni. Sprememba 48 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 5 Komisija lahko od javnega organa naročnika/naročnika zahteva dodatne informacije. črtano Sprememba 49 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 6 Te informacije se zagotovijo v obdobju osmih delovnih dni, ki se začne prvi delovni dan po datumu prejema zahtevka za dodatne informacije. Če Komisija v tem obdobju ne prejme nobene informacije, se obdobje, določeno v odstavku 3, začasno prekine, dokler Komisija ne prejme zahtevanih informacij. Te informacije se zagotovijo v obdobju osmih koledarskih dni, ki se začne prvi koledarski dan po datumu prejema zahtevka za dodatne informacije. Če Komisija v tem obdobju ne prejme nobene informacije, se obdobje, določeno v odstavku 3, začasno prekine, dokler Komisija ne prejme zahtevanih informacij. Sprememba 50 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3 3.  Za naročila iz odstavka 1 Komisija sprejme izvedbeni akt o odobritvi načrtovane izločitve v obdobju dveh mesecev, ki se začne prvi delovni dan po datumu prejema uradnega obvestila. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2). To obdobje se lahko v upravičenih primerih enkrat podaljša za največ dva meseca, zlasti če so informacije iz uradnega obvestila ali spremnih dokumentov nepopolne ali nenatančne ali če se sporočena dejstva bistveno spremenijo. Če na koncu tega dvomesečnega obdobja ali podaljšanega obdobja Komisija ne sprejme odločitve o odobritvi ali zavrnitvi izločitve, se šteje, da jo je Komisija zavrnila. 3.  Če Komisija za blago in/ali storitve, za katere se predlaga izključitev, ugotovi pomanjkanje ustrezne vzajemnosti, kot je opredeljeno v točki (ga) člena 2(1), v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2) sprejme izvedbeni akt, ki potrjuje izključitev ponudb, vključenih v preiskavo. Izvedbeni akti se sprejmejo v obdobju enega meseca, ki se začne prvi koledarski dan po zahtevi iz odstavka 1. To obdobje se lahko v upravičenih primerih enkrat podaljša za največ en mesec, zlasti če so informacije iz uradnega obvestila ali spremnih dokumentov nepopolne ali nenatančne ali če se sporočena dejstva bistveno spremenijo. Če na koncu tega enomesečnega obdobja ali podaljšanega obdobja Komisija ne sprejme odločitve o odobritvi ali zavrnitvi izločitve, se šteje, da jo je Komisija zavrnila. Ta izključitev je začasni ukrep pred dokončanjem preiskave zunanjih javnih naročil iz člena 8, zaključkom postopka posvetovanja iz člena 9 in, kjer je primerno, sprejetjem ukrepov, ki omejujejo dostop izključenega blaga in storitev do trga javnih naročil Unije v skladu s členom 10. Sprememba 51 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 4 – pododstavek 1 – točka b (b)  če sporazum iz točke (a) ne obstaja in tretja država ohranja omejevalne ukrepe pri javnih naročilih, kar vodi v pomanjkanje ustrezne vzajemnosti pri odpiranju trga med Unijo in zadevno tretjo državo. (b)  če sporazum iz točke (a) ne obstaja in tretja država ohranja omejevalne ukrepe pri javnih naročilih ali pri podelitvi koncesije, kar vodi v pomanjkanje ustrezne vzajemnosti pri odpiranju trga med Unijo in zadevno tretjo državo, predvsem če ti omejevalni ukrepi škodijo industrijski politiki Unije. Sprememba 52 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 4 – pododstavek 2 Za namene točke (b) se šteje, da ni ustrezne vzajemnosti, če omejevalni ukrepi pri javnih naročilih povzročajo hudo in ponavljajočo se diskriminacijo gospodarskih subjektov, blaga in storitev Unije. črtano Sprememba 53 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 5 5.  Pri presojanju, ali pomanjkanje ustrezne vzajemnosti obstaja, Komisija preuči naslednje: črtano (a)  v kolikšni meri zakoni o javnih naročilih zadevne države zagotavljajo preglednost v skladu z mednarodnimi standardi na področju javnih naročil in onemogočajo kakršno koli diskriminacijo blaga, storitev in gospodarskih subjektov Unije; (b)  v kolikšni meri javni organi in/ali posamezni naročniki ohranjajo ali sprejemajo diskriminatorne prakse za blago, storitve in gospodarske subjekte Unije. Sprememba 92 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 7 7.  Javni organi naročniki/naročniki, ki so izločili ponudbe v skladu z odstavkom 1, to navedejo v obvestilu o oddaji naročila, ki ga objavijo v skladu s členom 35 Direktive 2004/18/ES, členom 42 Direktive 2004/17/ES ali členom 27 direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb. Komisija sprejme izvedbene akte o določitvi standardnih obrazcev za obvestila o oddaji naročila. Zadevni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 17(3). 7.  Kadar so ponudbe izločene v skladu z odstavkom 3, javni organi naročniki/naročniki to navedejo v obvestilu o oddaji naročila, vključno z razlogi za izločitev, ki ga objavijo v skladu s členom 35 Direktive 2004/18/ES, členom 42 Direktive 2004/17/ES ali členom 27 direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb. Komisija sprejme izvedbene akte o določitvi standardnih obrazcev za obvestila o oddaji naročila. Zadevni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 17(3). Sprememba 55 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 8 8.  Odstavek 1 se ne uporabi, kadar je Komisija sprejela izvedbeni akt o začasnem dostopu blaga in storitev iz države, ki sodeluje v vsebinskih pogajanjih z Unijo, kakor je določeno v členu 9(4). 8.  Odstavek 1 se ne uporabi, kadar je Komisija sprejela izvedbeni akt o začasnem dostopu blaga in storitev iz države, ki sodeluje v pogajanjih z Unijo, kakor je določeno v členu 9(4). Komisija ustrezno utemelji svojo zadevno odločitev naročniku, ki je predložil zahtevo. Sprememba 56 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 Kadar namerava javni organ naročnik/naročnik na podlagi člena 69 direktive o javnih naročilih ali na podlagi člena 79 direktive o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, po preverjanju pojasnil ponudnika, sprejeti neobičajno nizko ponudbo, ki vsebuje blago in/ali storitve s poreklom izven Unije, v katerih vrednost izključenega blaga ali storitev presega 50 % celotne vrednosti blaga ali storitev, ki sestavljajo ponudbo, o tem obvesti druge ponudnike v pisni obliki, vključno z razlogi za neobičajno nizko naravo cene ali zaračunanih stroškov. Kadar namerava javni organ naročnik/naročnik na podlagi člena 69 direktive o javnih naročilih ali na podlagi člena 79 direktive o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, po preverjanju pojasnil ponudnika, sprejeti neobičajno nizko ponudbo, ki vsebuje blago in/ali storitve s poreklom izven Unije, v katerih vrednost izključenega blaga ali storitev presega 50 % celotne vrednosti blaga ali storitev, ki sestavljajo ponudbo, o tem obvesti druge ponudnike v pisni obliki, vključno z razlogi za neobičajno nizko naravo cene ali zaračunanih stroškov. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da gospodarski subjekti pri izvajanju javnih naročil izpolnjujejo veljavne obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava, ki so določene v zakonodaji Unije, nacionalni zakonodaji, kolektivnih pogodbah ali predpisih mednarodnega okoljskega, socialnega in delovnega prava, naštetih v Prilogi XI k Direktivi o javnih naročilih [...] 2013. Sprememba 57 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 Javnemu organu naročniku/naročniku ni treba objaviti informacij, če bi njihova objava ovirala izvajanje zakona, bi bila sicer v nasprotju z javnim interesom, bi ovirala zakonite poslovne interese javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov ali bi morda ovirala pošteno konkurenco med njimi. Ko javni organ naročnik/naročnik preostale ponudnike obvesti o svoji nameri, da bo sprejel neobičajno nizko ponudbo, imajo ti ponudniki možnost, da javnemu organu naročniku/naročniku v razumnem roku zagotovijo pomembne informacije, da lahko ta odloči o sprejetju ponudbe na podlagi poznavanja vseh morebitnih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na ovrednotenje neobičajno nizke cene ali zaračunanih stroškov. Sprememba 58 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 1 Kadar Komisija meni, da je to v interesu Unije, lahko kadar koli na lastno pobudo ali na zahtevo zainteresiranih strani ali države članice sproži preiskavo zunanjih javnih naročil o domnevnih omejevalnih ukrepih pri javnih naročilih. Komisija lahko kadar koli na lastno pobudo ali na zahtevo zainteresiranih strani, javnih organov naročnikov/naročnikov ali države članice sproži preiskavo zunanjih javnih naročil o domnevnih omejevalnih ukrepih pri javnih naročilih. Komisija v svoji odločitvi o začetku preiskave zunanjih javnih naročil upošteva število zahtev javnih organov naročnikov/naročnikov ali držav članic. Če Komisija ne začne preiskave, svojo odločitev ustrezno utemelji državam članicam, zainteresiranim stranem ali naročnikom, ki so predložili zahtevo. Sprememba 59 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 2 Zlasti Komisija upošteva, ali so bile številne načrtovane izločitve odobrene v skladu s členom 6(3) te uredbe. črtano Sprememba 60 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 2.   Preiskava iz odstavka 1 se izvede na podlagi meril, določenih v členu 6. 2.   Preiskava iz odstavka 1 se izvede na podlagi meril, določenih v točki (ga) člena 2(1). Sprememba 61 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 3 3.  Ocena Komisije, ali zadevna tretja država ohranja omejevalne ukrepe pri javnih naročilih, se pripravi na podlagi informacij, ki jih pošljejo zainteresirane strani in države članice ter/ali dejstev, ki jih je Komisija zbrala med preiskavo, in se zaključi v devetih mesecih po začetku preiskave. V ustrezno utemeljenih primerih se to obdobje lahko podaljša za tri mesece. 3.  Ocena Komisije, ali zadevna tretja država ohranja omejevalne ukrepe pri javnih naročilih, se pripravi na podlagi informacij, ki jih pošljejo zainteresirane strani in države članice, ter/ali dejstev, ki jih je Komisija zbrala med preiskavo ali v svojih rednih poročilih o trgovinskih ovirah, ki obstajajo v tretjih državah; preiskavo zaključi v treh mesecih po njenem začetku. V ustrezno utemeljenih primerih se to obdobje lahko podaljša za en mesec. Ocena Komisije upošteva zahteve javnih organov naročnikov/naročnikov za preiskave iz člena 6(1) po začetku izvajanja postopka iz tega člena. Sprememba 62 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 1 Kadar po začetku posvetovanja zadevna država sprejme zadovoljive popravne/izboljševalne ukrepe, vendar ne sprejme novih obveznosti glede dostopa do trga, lahko Komisija začasno prekine ali zaključi posvetovanje. Kadar po začetku posvetovanja zadevna država sprejme zadovoljive popravne/izboljševalne ukrepe, vendar ne sprejme novih obveznosti glede dostopa do trga, lahko Komisija začasno prekine, zaključi posvetovanje ali povabi zadevno državo k sodelovanju pri pogajanjih iz člena 9(4). Sprememba 63 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 3 – uvodni del Kadar se popravni/izboljševalni ukrepi, ki jih je sprejela zadevna tretja država, razveljavijo, začasno prekličejo ali neustrezno izvajajo, lahko Komisija: Kadar se popravni/izboljševalni ukrepi, ki jih je sprejela zadevna tretja država, razveljavijo, začasno prekličejo ali neustrezno izvajajo, Komisija ravna v skladu s členom 10 in sprejme izvedbene akte za omejitev dostopa blaga in storitev iz tretje države. Sprememba 64 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 3 – točka i (i)  obnovi ali ponovno začne posvetovanje z zadevno tretjo državo in/ali črtano Sprememba 65 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 3 – točka ii (ii)  ukrepa v skladu s členom 10 ter sprejme izvedbene akte o omejitvi dostopa blaga in storitev s poreklom iz tretje države. črtano Sprememba 66 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4 4.  Kadar se po začetku posvetovanja zdi, da je najustreznejši način za odpravo omejevalne prakse pri javnih naročilih sklenitev mednarodnega sporazuma, pogajanja potekajo v skladu z določbami členov 207 in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Če je država vključena v vsebinska pogajanja z Evropsko unijo o dostopu do trga na področju javnih naročil, lahko Komisija sprejme izvedbeni ukrep, ki določa, da se blaga in storitev iz zadevne države ne more izločiti iz postopkov za oddajo javnih naročil v skladu s členom 6. 4.  Kadar se po začetku posvetovanja zdi, da je najustreznejši način za odpravo omejevalne prakse pri javnih naročilih sklenitev mednarodnega sporazuma, pogajanja potekajo v skladu z določbami členov 207 in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Če je država vključena v pogajanja z Evropsko unijo o dostopu do trga na področju javnih naročil, lahko Komisija sprejme izvedbeni ukrep, ki določa, da se blaga in storitev iz zadevne države ne more izločiti iz postopkov za oddajo javnih naročil v skladu s členom 6. Komisija ustrezno utemelji svojo zadevno odločitev državi članici, zainteresirani strani ali naročniku, ki je predložil zahtevo. Sprememba 67 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5 – pododstavek 1 – uvodni del Komisija lahko posvetovanje zaključi, če zadevna država sprejme mednarodne obveznosti, dogovorjene z Unijo, v katerem koli od naslednjih okvirov: Komisija lahko posvetovanje zaključi, če je zadevna država z Unijo ali na mednarodni ravni sprejela naslednje ukrepe: Sprememba 68 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka a (novo) (a)  mednarodne obveznosti, dogovorjene z Evropsko unijo, v vseh naslednjih okvirih: Sprememba 69 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka a iii (iii)  razširitev njenih obveznosti glede dostopa do trga, sprejetih v okviru Sporazuma STO o javnih naročilih ali na podlagi dvostranskega sporazuma, sklenjenega z Unijo v tem okviru. (iii)   razširitev njenih obveznosti glede dostopa do trga, sprejetih v okviru Sporazuma STO o javnih naročilih ali na podlagi dvostranskega sporazuma, sklenjenega z Unijo v tem okviru, in Sprememba 70 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka b (novo) (b)  izboljševalni ukrepi, ki jih je sprejela zadevna država. Sprememba 71 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 6 6.  V primeru, da posvetovanje s tretjo državo ne pripelje do zadovoljivih rezultatov v 15 mesecih po dnevu začetka posvetovanja s tretjo državo, Komisija zaključi posvetovanje in preuči možnost ukrepanja v skladu s členom 10 za sprejetje izvedbenih aktov o omejitvi dostopa blaga in storitev s poreklom iz tretje države. 6.  V primeru, da posvetovanje s tretjo državo ne pripelje do zadovoljivih rezultatov v 12 mesecih po koledarskem dnevu začetka posvetovanja s tretjo državo, Komisija zaključi posvetovanje in preuči možnost ukrepanja v skladu s členom 10 za sprejetje izvedbenih aktov o omejitvi dostopa blaga in storitev s poreklom iz tretje države. Sprememba 72 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 1.  Če se v preiskavi v skladu s členom 8 ter po izvedbi postopka iz člena 9 ugotovi, da omejevalni ukrepi pri javnih naročilih, ki jih sprejme ali ohranja zadevna tretja država, vodijo do pomanjkanja ustrezne vzajemnosti v odpiranju trga med Unijo in tretjo državo, kot je navedeno v členu 6, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, da se začasno omeji dostop izključenih blaga in storitev s poreklom iz tretje države. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2). 1.  Če se v preiskavi v skladu s členom 8 ter po izvedbi postopka iz člena 9 ugotovi, da obstaja pomanjkanje ustrezne vzajemnosti v odpiranju trga med Unijo in tretjo državo, kot je navedeno v točki (ga) člena 2(1), lahko Komisija sprejme izvedbene akte, da se začasno omeji dostop izključenega blaga in storitev s poreklom iz tretje države za obdobje petih let, ki se lahko podaljša še za naslednjih pet let. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2). Sprememba 73 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 3 – uvodni del Ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 1, so lahko zlasti omejeni na: Komisija ne odobri načrtovane izločitve, če bi s tem kršila obveznosti glede dostopa do trga, ki jih je Unija sprejela v mednarodnih sporazumih. Ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 1, so lahko zlasti omejeni na: Sprememba 74 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo) Če se ukrepi, sprejeti v skladu s členom 9(4) in členom 10 v tem času ne ukinejo začasno ali razveljavijo, prenehajo veljati pet let po njihovem začetku veljavnosti. Sprememba 75 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 – uvodni del 1.  Javni organi naročniki/naročniki se lahko odločijo, da pri postopku v zvezi z javnim naročilom ne uporabijo ukrepov v skladu s členom 10, če: 1.  Javni organi naročniki/naročniki lahko od Komisije zahtevajo, da pri postopku v zvezi z javnim naročilom ne uporabi ukrepov v skladu s členom 10, če: Sprememba 76 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 2 (novo) Če Komisija po izteku 15 koledarskih dni ni sprejela odločitve o odobritvi ali zavrnitvi take zahteve, se šteje, da je zahtevo zavrnila. V izjemnih okoliščinah se lahko ta rok podaljša za nadaljnje obdobje največ petih koledarskih dni. Sprememba 77 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 – pododstavek 1 Kadar javni organ naročnik/naročnik ne namerava uporabiti ukrepov, sprejetih v skladu s členom 10 te uredbe ali ponovno uvedenih v skladu s členom 11, svojo namero navede v obvestilu o naročilu, ki ga objavi v skladu s členom 35 Direktive 2004/18/ES ali členom 42 Direktive 2004/17/ES. O tem uradno obvesti Komisijo najpozneje v desetih koledarskih dneh po objavi obvestila o naročilu. Kadar javni organ naročnik/naročnik ne namerava uporabiti ukrepov, sprejetih v skladu s členom 10 te uredbe ali ponovno uvedenih v skladu s členom 11, svojo namero navede v obvestilu o naročilu, ki ga objavi v skladu s členom 35 Direktive 2004/18/ES ali členom 42 Direktive 2004/17/ES. Sprememba 78 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 – pododstavek 2 To uradno obvestilo se pošlje v elektronski obliki z uporabo standardnega obrazca. Komisija sprejme izvedbene akte o določitvi standardnih obrazcev za obvestila o naročilu in za uradno obvestilo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 17(3). Komisija sprejme izvedbene akte o določitvi standardnih obrazcev za obvestila o naročilu v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 17(3). Sprememba 79 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 – pododstavek 3 Uradno obvestilo vsebuje naslednje informacije: črtano (a)  ime in kontaktne podatke javnega organa naročnika/naročnika; (b)  opis predmeta naročila; (c)  informacije o poreklu gospodarskih subjektov, blaga in/ali storitev, ki se sprejmejo; (d)  podlago, na kateri temelji odločitev o neuporabi omejevalnih ukrepov, in podrobno utemeljitev za uporabo izjeme; (e)  po potrebi vse druge informacije, ki se javnemu organu naročniku/naročniku zdijo koristne. Sprememba 80 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 3 3.  Pooblastilo iz člena 14 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo iz zadevnega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. 3.  Pooblastilo iz člena 14 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo iz zadevnega sklepa. Preklic začne veljati koledarski dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Sprememba 81 Predlog uredbe Člen 16 a (novo) Člen 16a Pogojenost oddaje javnih naročil v okviru programov, ki jih financira Unija v tretjih državah. V okviru javnih naročil, ki jih financirajo Evropska unija in njene države članice, Komisija zagotovi vzpostavitev obvezujočega regulativnega okvira za ureditev oddaje in izvedbe javnih naročil. V tem okviru Unija sprejme enotna pravila za zagotavljanje pravičnih pogojev konkurence med gospodarskimi subjekti Unije in tretjih držav. Sprememba 82 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 2 2.  Niti Komisija niti Svet niti Evropski parlament niti države članice niti njihovi uradniki ne razkrijejo nobene informacije zaupne narave, prejete na podlagi te uredbe, brez izrecnega dovoljenja osebe, ki je te informacije predložila. črtano Sprememba 83 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 4 a (novo) 4a.  Informacije, prejete na podlagi te uredbe, ki jih je ponudnik označil kot zaupne, se v nobenem primeru ne razkrijejo brez njegovega izrecnega dovoljenja. Sprememba 84 Predlog uredbe Člen 19 Do 1. januarja 2017 in vsaj vsaka tri leta po začetku veljavnosti te uredbe Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te uredbe ter napredku, doseženem v mednarodnih pogajanjih, ki potekajo v skladu s to uredbo, glede dostopa gospodarskih subjektov EU do postopkov v zvezi z oddajo javnih naročil v tretjih državah. V ta namen države članice na zahtevo Komisiji predložijo ustrezne informacije. Vsaj vsaka tri leta po začetku veljavnosti te uredbe Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te uredbe ter napredku, doseženem v mednarodnih pogajanjih, ki potekajo v skladu s to uredbo, glede dostopa gospodarskih subjektov EU do postopkov v zvezi z oddajo javnih naročil v tretjih državah. V ta namen države članice na zahtevo Komisiji predložijo ustrezne informacije. Komisija ob predložitvi svojega drugega poročila Evropskemu parlamentu in Svetu predloži tudi zakonodajni predlog o spremembi uredbe ali navede razloge, zakaj meni, da spremembe niso potrebne. Če teh obveznosti ne izpolni, se ta uredba po preteku drugega leta po predložitvi drugega poročila preneha uporabljati. Sprememba 85 Predlog uredbe Člen 20 Člena 58 in 59 Direktive 2004/17/ES se razveljavita z učinkom od začetka veljavnosti te uredbe. Komisija presodi, ali se člena 58 in 59 Direktive 2004/17/ES ohranita. Glede na zaključke te presoje Komisija predloži zakonodajni predlog o razveljavitvi teh členov z učinkom od začetka veljavnosti te uredbe.

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 57(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A7-0454/2013).

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 15. januarja 2014, k predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 2001/110/ES o medu (COM(2012)0530 – C7-0304/2012 – 2012/0260(COD))(1)

P7_TA(2014)0028 A7-0440/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 17 Predlog direktive Uvodna izjava 1 (1)   Po sodbi Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi C-442/098 je treba cvetni prah v medu obravnavati kot sestavino v skladu z Direktivo 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil9. Sodba Sodišča je temeljila na razmisleku o predloženih dejstvih, da je cvetni prah v medu predvsem zaradi centrifugiranja, ki ga izvajajo čebelarji za namene nabiranja medu. Vendar pa pride cvetni prah v panj kot rezultat dejavnosti čebel in je naravno prisoten v medu, ne glede na to, ali čebelar med ekstrahira s centrifugiranjem. Zato je treba brez poseganja v uporabo Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi10 pri gensko spremenjenem cvetnem prahu v medu razjasniti, da je cvetni prah sestavina medu, ki je naravna snov brez sestavin, in ni sestavina v smislu Direktive 2000/13/ES. Zato bi bilo treba Direktivo Sveta 2001/110/ES11 z dne 20. decembra 2001 o medu ustrezno spremeniti. (1)   Direktiva 2001/110/ES1 opredeljuje med kot naravno sladko snov, ki jo izdelajo čebele. Med je sestavljen v glavnem iz različnih vrst sladkorjev, predvsem fruktoze in glukoze, ter iz drugih snovi, kot so organske kisline, encimi in trdni delci, ki pridejo v med pri zbiranju. Direktiva 2001/110/ES ohranja naravni značaj medu, saj omejuje človekovo poseganje, ki bi lahko spremenilo sestavo medu. Direktiva zlasti prepoveduje dodajanje živilskih sestavin, tudi živilskih aditivov, ter vse drugo dodajanje razen medu. Direktiva podobno prepoveduje odstranjevanje katere koli sestavine, ki je značilna za med, vključno s cvetnim prahom, razen če se temu ni mogoče izogniti pri odstranjevanju primesi. Te zahteve so v skladu s standardom Codex Alimentarius za med. __________________ __________________ 11 UL L 10, 12.1.2002, str. 47. 1 UL L 10, 12.1.2002, str. 47. Sprememba 2 Predlog direktive Uvodna izjava 1 a (novo) (1a)  Da bi se upoštevala vse večja občutljivost potrošnikov glede vsebnosti gensko spremenjenih organizmov v živilih in njihove pravice do obveščenosti o tem, pa tudi v skladu z Uredbo (EU) št. 1169/2011 bi bilo treba Direktivo Sveta 2001/110/ES* ustrezno spremeniti. ________________ * Direktiva Sveta 2001/110/ES z dne 20. decembra 2001 o medu (UL L 10, 12.1.2002, str. 47). Sprememba 18 Predlog direktive Uvodna izjava 1 b (novo) (1b)  Cvetni prah je del meril za sestavo medu, ki jih določa Direktiva št. 2001/110/ES. Razpoložljivi dokazi, vključno z empiričnimi in znanstvenimi podatki, potrjujejo, da so izvor prisotnosti cvetnega prahu v medu medonosne čebele. Zrnca cvetnega prahu padajo v nektar, ki ga nabirajo čebele. Zbrani nektar, ki vsebuje zrnca cvetnega prahu, čebele v panju predelajo v med. Po razpoložljivih podatkih lahko dodatni cvetni prah v medu izvira iz cvetnega prahu, ki ga čebele zberejo na zadnjih nogah, iz cvetnega prahu v zraku v panju in iz cvetnega prahu, ki ga čebele spravljajo v celice, te pa se lahko po nesreči odprejo, ko čebelarji iz satja točijo med. Iz tega sledi, da cvetni prah pride v panj kot rezultat dejavnosti čebel in je naravno prisoten v medu, ne glede na to, ali čebelar med toči ali ne. Poleg tega čebelarji medu ne dodajajo cvetnega prahu namerno, saj to Direktiva št. 2001/110/ES prepoveduje. Sprememba 19 Predlog direktive Uvodna izjava 1 c (novo) (1c)  Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta1 kot „sestavino“ opredeljuje vsako snov, ki se uporablja v proizvodnji ali pri pripravi živila in je še vedno prisotna v končnem proizvodu, tudi če je v spremenjeni obliki. Ta opredelitev pomeni namerno uporabo snovi pri proizvodnji ali pripravi živila. Ob upoštevanju naravnega značaja medu in zlasti naravnega izvora prisotnosti sestavin, značilnih za med, vključno s cvetnim prahom, je treba razjasniti, da se cvetni prah in druge sestavine, značilne za med, ne štejejo za sestavine proizvodov v smislu Uredbe (EU) št. 1169/2011. __________________ 1 Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom (UL L 304, 22.11.2011, str. 18). Sprememba 6 Predlog direktive Uvodna izjava 1 d (novo) (1d)  Ker je med naraven proizvod, bi moral biti izvzet iz zahteve po označevanju seznama sestavin. Sprememba 23 Predlog direktive Uvodna izjava 1 e (novo) (1e)  Ukrepi soobstoja na ravni držav članic, določeni v skladu s členom 26a Direktive 2001/18/ES, bi morali zagotoviti, da standardne analize medu ne bi bile potrebne, med drugim z določitvijo minimalnih zahtev glede oddaljenosti. Sprememba 7 Predlog direktive Uvodna izjava 4 (4)  Prilogi k Direktivi 2001/110/ES vsebujeta tehnične elemente, ki bi jih mogoče bilo treba prilagoditi ali dopolniti, da bi upoštevali razvoj ustreznih mednarodnih standardov. Navedena direktiva ne prenaša na Komisijo ustreznih pooblastil za hitro prilagoditev ali dopolnitev navedenih prilog, da bi se upošteval razvoj mednarodnih standardov. Zato bi bilo treba za dosledno izvajanje Direktive 2001/110/ES na Komisijo prav tako prenesti pooblastila za prilagoditev ali dopolnitev prilog k navedeni direktivi, da bi se upošteval ne samo tehnološki napredek, pač pa tudi razvoj mednarodnih standardov. črtano Sprememba 8 Predlog direktive Uvodna izjava 6 (6)  Da se upošteva tehnični napredek in, kjer je ustrezno, razvoj mednarodnih standardov, bi bilo treba pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe prenesti na Komisijo, da prilagodi ali posodobi tehnične značilnosti, ki so povezane z opisi proizvoda in opredelitvami v prilogah k Direktivi 2001/110/ES. črtano Sprememba 20 Predlog direktive Člen 1 a – točka 1 Direktiva 2001/110/ES Člen 2 – točka 5 5.  Cvetni prah, ki je naravna sestavina, značilna za med, se ne šteje za sestavino proizvodov iz Priloge I k tej direktivi v smislu člena 6(4) Direktive 2000/13/ES. 5.  Cvetni prah, ki je naravna sestavina, značilna za med, se ne šteje za sestavino proizvodov iz Priloge I k tej direktivi v smislu člena 2(2)(f) Uredbe (EU) št. 1169/2011. Sprememba 12 Predlog direktive Člen 1 – točka 3 Direktiva 2001/110/ES Člen 6 Komisiji se podelijo pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 6a za spremembo tehničnih značilnosti v zvezi z imeni, opisi in opredelitvami proizvodov iz Priloge I ter meril za sestavo medu iz Priloge II, da se upošteva tehnični napredek in po potrebi razvoj ustreznih mednarodnih standardov. črtano Sprememba 13 Predlog direktive Člen 1 – točka 3 Direktiva 2001/110/ES Člen 6 2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4 in 6 se na Komisijo prenese za nedoločen čas od (...). (Urad za publikacije naj vstavi datum začetka veljavnosti tega akta o spremembi). 2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od…. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. __________________________ + Datum začetka veljavnosti te direktive o spremembi. Sprememba 14 Predlog direktive Člen 1 – točka 3 Direktiva 2001/110/ES Člen 6a – odstavek 3 3.   Prenos pooblastil iz členov 4 in 6 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekličeta. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem določen. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. 3.   Pooblastilo iz člena 4 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Sprememba 15 Predlog direktive Člen 1 – točka 3 Direktiva 2001/110/ES Člen 6a – odstavek 5 Delegirani akt, sprejet v skladu s členoma 4 in 6, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od datuma uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o navedenem aktu, ali če sta pred iztekom navedenega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“ Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 4, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom navedenega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“ Sprememba 16 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 1 Države članice najpozneje [datum] sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 1(1). Besedilo navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji. Države članice najpozneje do ...+ sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 1(1). Besedilo navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji. ___________________ + 12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive o spremembi.

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 57(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A7-0440/2013).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o programu Herkul III za spodbujanje dejavnosti na področju zaščite finančnih interesov Evropske unije (COM(2011)0914 – C7-0513/2011 – 2011/0454(COD))

P7_TA(2014)0029 A7-0385/2012

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0914),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0513/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča z dne 15. maja 2012(1),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 14. novembra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za proračun (A7-0385/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 15. januarja 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa za spodbujanje dejavnosti na področju zaščite finančnih interesov Evropske unije (program Herkul III) in razveljavitvi Sklepa št. 804/2004/ES

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 250/2014.)

(1) UL C 201, 7.7.2012, str. 1.

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 15. januarja 2014, k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 638/2004 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z blagovno menjavo med državami članicami glede podelitve delegiranih in izvedbenih pooblastil Komisiji za sprejemanje nekaterih ukrepov, sporočanja informacij s strani carinske uprave, izmenjave zaupnih podatkov med državami članicami in opredelitve statistične vrednosti (COM(2013)0578 – C7-0242/2013 – 2013/0278(COD))(1)

P7_TA(2014)0030 A7-0457/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 (6)  Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu. (6)  Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na najučinkovitejši ravni strokovnjakov po tem, ko države članice obvesti, na koga se je treba obrniti in na kakšni podlagi je treba zagotoviti nepristranskost in preprečiti morebitno navzkrižje interesov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu. Sprememba 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 (7)  Komisija bi morala zagotoviti, da se s temi delegiranimi akti državam članicam in poročevalskim enotam ne naloži znatno dodatno upravno breme. (7)  Komisija bi morala zagotoviti, da se s temi delegiranimi akti državam članicam in poročevalskim enotam ne bi nalagalo znatne dodatne stroške ali upravno breme in da bi bili stroškovno čim učinkovitejši. Sprememba 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 (8)  Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 638/2004 bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejemanje ureditev za zbiranje informacij, zlasti glede oznak, ki jih je treba uporabiti, tehničnih določb za pripravo letnih trgovinskih statistik po značilnostih podjetja in glede vseh potrebnih ukrepov za zagotavljaje kakovosti posredovanih statistik v skladu z merili kakovosti. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. (8)  Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 638/2004 bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejemanje ureditev za zbiranje informacij, zlasti glede oznak, ki jih je treba uporabiti, tehničnih določb za pripravo letnih trgovinskih statistik po značilnostih podjetja in glede vseh potrebnih ukrepov za zagotavljanje kakovosti brezplačno posredovanih statistik v skladu z merili kakovosti. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. Sprememba 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 (10)  V skladu s strategijo za novo strukturo evropskega statističnega sistema (v nadaljevanju: ESS), katere cilj je izboljšati usklajevanje in partnerstvo z jasno piramidno strukturo znotraj ESS, bi moral Odbor za evropski statistični sistem (v nadaljnjem besedilu: Odbor ESS), ustanovljen z Uredbo (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki9 imeti svetovalno vlogo in Komisiji pomagati pri izvajanju njenih izvedbenih pooblastil. (10)  V skladu s strategijo za novo strukturo evropskega statističnega sistema (v nadaljevanju: ESS), katere cilj je izboljšati usklajevanje in partnerstvo z jasno piramidno strukturo znotraj ESS, bi moral Odbor za evropski statistični sistem (v nadaljnjem besedilu: Odbor ESS), ustanovljen z Uredbo (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta9 imeti svetovalno vlogo in Komisiji pomagati pri izvajanju njenih izvedbenih pooblastil. Izboljšanje usklajenosti nacionalnih organov in Komisije (Eurostata) je ključnega pomena za pripravo bolj kakovostne statistike v Uniji. __________________ __________________ 9 UL L 87, 31.3.2009, str. 164. 9 Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki (UL L 87, 31.3.2009, str. 164). Sprememba 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 (11)  Uredbo (ES) št. 638/2004 bi bilo treba spremeniti tako, da se sklicevanje na Odbor Intrastat nadomesti s sklicevanjem na Odbor ESS. (11)  Uredbo (ES) št. 638/2004 bi bilo treba spremeniti tako, da se sklicevanje na Odbor Intrastat nadomesti s sklicevanjem na Odbor ESS. Odbor za evropski statistični sistem (Odbor ESS) bi moral imeti enako strukturo članov kot Odbor Intrastat, se pravi en član za vsako državo članico. Sprememba 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 (12)  Poenostavitve shem carinjenja so povzročile nedostopnost statističnih informacij o blagu v postopku carinjenja na ravni carine. Za zagotovitev zajetja teh podatkov bi morala biti gibanja tega blaga vključena v sistem Intrastat. (12)  Poenostavitve shem carinjenja so povzročile nedostopnost statističnih informacij o blagu v postopku carinjenja na ravni carine. Za zagotovitev zajetja teh podatkov bi morala biti gibanja tega blaga vključena v sistem Intrastat, pri čemer bi bilo treba čim bolj omejiti dodatne stroške. Pri informacijah bi bilo treba slediti načelu enosmernega sistema poročanja, zato bi morala – če se lahko zagotovi kakovost podatkov – podatke zbirati izključno izvozna podjetja. Sprememba 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 (13)  Izmenjava zaupnih podatkov v zvezi s statističnimi podatki o trgovanju znotraj EU bi med državami članicami morala biti dovoljena z namenom večje učinkovitosti razvoja, priprave in izkazovanja ali za izboljšanje kakovosti navedenih statističnih podatkov. (13)  Brezplačna izmenjava zaupnih podatkov v zvezi s statističnimi podatki o trgovanju znotraj EU bi med državami članicami morala biti dovoljena in brezplačna, če je to potrebno za večjo učinkovitost razvoja, priprave in izkazovanja ali za izboljšanje kakovosti navedenih statističnih podatkov. Ta izmenjava bi morala biti prostovoljna in bi morala biti mogoča za prehodno obdobje po začetku veljavnosti te uredbe. Izmenjavo zaupnih podatkov bi bilo vseeno treba pazljivo obravnavati, sama po sebi pa podjetjem ne bi smela povzročati povečanega upravnega bremena. Sprememba 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 (14)  Opredelitev statistične vrednosti bi morala biti pojasnjena in usklajena z opredelitvijo tega podatkovnega elementa v okviru statističnih podatkov za trgovanje zunaj EU. (14)  Opredelitev statistične vrednosti bi morala biti pojasnjena in usklajena z opredelitvijo tega podatkovnega elementa v okviru statističnih podatkov za trgovanje zunaj EU, da bi zagotovili boljšo primerljivost statističnih podatkov o trgovanju znotraj EU s statističnimi podatki o trgovanju zunaj EU. Enotne opredelitve so bistvenega pomena za dobro delujočo in neovirano čezmejno trgovino, zlasti zato, ker ustvarjajo osnovne predpogoje, da bodo bili različni nacionalni organi sposobni oblikovati usklajene razlage pravil, ki vplivajo na čezmejne dejavnosti podjetij. Sprememba 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 (15)  V skladu z načelom sorazmernosti je potrebno in primerno določiti pravila o sporočanju informacij s strani carinske uprave, izmenjavi zaupnih podatkov med državami članicami in opredelitvi statistične vrednosti na področju statistik o trgovanju znotraj EU. V skladu s členom 5(4) Pogodbe o Evropski uniji ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. (15)  V skladu z načelom sorazmernosti je potrebno in primerno določiti harmonizirana pravila o sporočanju informacij s strani carinske uprave, izmenjavi zaupnih podatkov med državami članicami in opredelitvi statistične vrednosti na področju statistik o trgovanju znotraj EU. V skladu s členom 5(4) Pogodbe o Evropski uniji ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. Sprememba 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 a (novo) (15a)  Sporočanje informacij s strani nacionalnih organov ne bi smelo povzročati stroške za države članice in institucije ali agencije Unije. Sprememba 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 a (novo) (17a)  Glede na gospodarske razmere v državah članicah in okrepitev usklajevalnih ukrepov na ravni Unije je treba razviti celosten pristop in vse bolj zanesljive statistične kazalnike, da bi učinkoviteje izvajali politike. Sprememba 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 b (novo) (17b)  Zaradi nedavnega odkritja pomanjkljivega varstva podatkov državljanov Unije in držav članic je treba zagotoviti varnejše posredovanje občutljivih statističnih podatkov, tudi s področja gospodarstva. Sprememba 13 Predlog uredbe Člen 1 – točka 2 – točka b Uredba (ES) št. 638/2004 Člen 5 – odstavek 2 2.  Statistične informacije o odpremah in prihodih blaga, za katero je potrebna enotna upravna listina za carinske ali davčne namene, carina vsaj enkrat mesečno neposredno zagotovi nacionalnim organom. 2.  Statistične informacije o odpremah in prihodih blaga, za katero je potrebna enotna upravna listina za carinske ali davčne namene, carina enkrat mesečno neposredno zagotovi nacionalnim organom. Sprememba 14 Predlog uredbe Člen 1 – točka 5 Uredba (ES) št. 638/2004 Člen 9a – odstavek 1 Izmenjava zaupnih podatkov, opredeljena v členu 3(7) Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki (*), se izključno za statistične namene dovoli med zadevnimi nacionalnimi organi vsake države članice, kadar je izmenjava namenjena učinkovitemu razvoju, pripravi in izkazovanju evropske statistike v zvezi z blagovno menjavo med državami članicami ali povečanju kakovosti te statistike. Brezplačna izmenjava zaupnih podatkov, opredeljena v členu 3(7) Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (*), se izključno za statistične namene dovoli med zadevnimi nacionalnimi organi vsake države članice, kadar je dokazano, da je izmenjava namenjena učinkovitemu razvoju, pripravi in izkazovanju evropske statistike v zvezi z blagovno menjavo med državami članicami ali občutnemu povečanju kakovosti te statistike. Morebitno upravno breme in stroški za države članice morajo biti minimalni. Izmenjava zaupnih informacij je prostovoljna do …**. (*) (UL L 87, 31.3.2009, str. 164). (*) Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki (UL L 87, 31.3.2009, str. 164). ** Pet let po začetku veljavnosti te uredbe. Sprememba 15 Predlog uredbe Člen 1 – točka 5 Uredba (ES) št. 638/2004 Člen 9a – odstavek 2 Nacionalni organi, ki so pridobili zaupne podatke, te informacije obravnavajo zaupno in jih uporabljajo izključno za statistične namene. Nacionalni organi, ki so pridobili zaupne podatke, te informacije obravnavajo zaupno in jih uporabljajo izključno za statistične namene. Nacionalni organi teh podatkov ne posredujejo mednarodnim organizacijam, razen tistim, določenim v tej uredbi. Sprememba 16 Predlog uredbe Člen 1 – točka 6 – točka c Uredba (ES) št. 638/2004 Člen 10 – odstavek 5 5.  Države članice lahko pod določenimi pogoji, ki ustrezajo zahtevam glede kakovosti, poenostavijo informacije, ki jih je treba poslati za manjše posamezne transakcije. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a za opredelitev teh pogojev. 5.  Države članice lahko pod določenimi pogoji, ki ustrezajo zahtevam glede kakovosti, poenostavijo informacije, ki jih je treba poslati za manjše posamezne transakcije, če to nima škodljivega vpliva na kakovost statistike. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a za opredelitev teh pogojev. Sprememba 17 Predlog uredbe Člen 1 – točka 6 a (novo) Uredba (ES) št. 638/2004 Člen 11 (6a)  Člen 11 se nadomesti z naslednjim: Člen 11 „Člen 11 Zaupnost statističnih podatkov Zaupnost statističnih podatkov Samo kadar poročevalska enota ali enote, ki so informacije posredovale, to zahtevajo, nacionalni organi odločijo, ali naj se statistični rezultati, s katerimi bi bilo mogoče to enoto oziroma enote prepoznati, izkazujejo ali se spremenijo na tak način, da njihovo izkazovanje ne bo ogrozilo zaupnosti statističnih podatkov. Samo kadar poročevalska enota ali enote, ki so informacije posredovale, to zahtevajo, nacionalni organi odločijo, ali naj se statistični rezultati, s katerimi bi bilo mogoče to enoto oziroma enote prepoznati, izkazujejo ali se spremenijo na tak način, da njihovo izkazovanje ne bo ogrozilo zaupnosti statističnih podatkov. Nacionalni organi zagotovijo, da statistične koristi nedvomno odtehtajo škodljive učinke za osebo ali osebe, ki zagotovijo informacije. Sprememba 18 Predlog uredbe Člen 1 – točka 7 – točka c Uredba (ES) št. 638/2004 Člen 12 – odstavek 4 – pododstavek 3 Komisija z izvedbenimi akti sprejme tehnične določbe za pripravo teh statistik. Komisija z izvedbenimi akti sprejme tehnične določbe za čim gospodarnejšo pripravo teh statistik. Sprememba 19 Predlog uredbe Člen 1 – točka 8 Uredba (ES) št. 638/2004 Člen 13 – odstavek 4 – pododstavek 1 (4)  Komisija z izvedbenimi akti sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev kakovosti statistik, poslanih v skladu z merili kakovosti. (4)  Komisija z izvedbenimi akti sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev kakovosti statistik, poslanih v skladu z merili kakovosti, pri čemer je treba preprečiti nesorazmerne stroške za nacionalne organe. Sprememba 20 Predlog uredbe Člen 1 – točka 9 Uredba (ES) št. 638/2004 Člen 13a – odstavek 2 (2)  Komisija pri izvajanju pooblastil iz člena 3(4), člena 6(2), člena 10(3), (4) in (5), člena 12(1)(a) in (2) zagotovi, da se državam članicam in poročevalskim enotam z delegiranimi akti ne naloži znatno dodatno upravno breme. (2)  Komisija pri izvajanju pooblastil iz člena 3(4), člena 6(2), člena 10(3), (4) in (5), člena 12(1)(a) in (2) zagotovi, da se državam članicam in poročevalskim enotam z delegiranimi akti ne naloži znatne dodatne stroške ali upravno breme. Komisija si prizadeva za nižje stroške in manjše upravno breme, če je to mogoče. Poleg tega Komisija ustrezno utemelji ukrepe iz predvidenih delegiranih aktov in zagotovi informacije s prispevki držav članic o vseh obremenitvah in stroških priprave, ki so s tem povezani, v skladu s členom 14(3) Uredbe (ES) št. 223/2009. Sprememba 21 Predlog uredbe Člen 1 – točka 9 Uredba (ES) št. 638/2004 Člen 13a – odstavek 3 3.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 3(4), člena 6(2), člena 10(3), (4) in (5), člena 12(1)(a) in (2) se Komisiji podeli za nedoločen čas od (Urad za publikacije: vstavite točen datum začetka veljavnosti Uredbe).]. 3.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 3(4), člena 6(2), člena 10(3), (4) in (5), člena 12(1)(a) in (2) se Komisiji podeli za obdobje 5 let od [Urad za publikacije: vstavite točen datum začetka veljavnosti Uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje 3 mesece pred koncem vsakega obdobja. Sprememba 22 Predlog uredbe Člen 1 – točka 9 Uredba (ES) št. 638/2004 Člen 13a – odstavek 6 6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 3(4), člena 6(2), člena 10(3), (4) in (5), člena 12(1)(a) in (2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od dne, ko sta bila o tem uradno obveščena, ne nasprotujeta ali če pred iztekom tega roka obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za dva meseca. 6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 3(4), člena 6(2), člena 10(3), (4) in (5), člena 12(1)(a) in (2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet v treh mesecih od dne, ko sta bila o tem uradno obveščena, ne nasprotujeta ali če pred iztekom tega roka obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za tri mesece.

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 57(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A7-0457/2013).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2014 o kriminalu, povezanem s prostoživečimi živalmi in rastlinami (2013/2747(RSP))

P7_TA(2014)0031 B7-0013/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju resolucije Komisije Združenih narodov za preprečevanje kriminala in kazensko pravosodje iz aprila 2013, ki jo je julija 2013 podprl Ekonomsko-socialni svet Združenih narodov, v kateri spodbuja države članice ZN, naj nedovoljeno trgovino s prostoživečimi živalmi in rastlinami štejejo za resno kaznivo dejanje, če pri tem sodelujejo organizirane kriminalne združbe, s čimer bi jo uvrstili v isto skupino kot trgovino z ljudmi in trgovino z drogami,

–  ob upoštevanju raziskave Interpola in Mednarodnega sklada za zaščito živali (IFAW) o spletnem trgovanju s slonovino v Evropski uniji, ki ugotavlja, da je pregon spletnega kriminala, povezanega s prostoživečimi živalmi in rastlinami v povojih, ter poziva k uvedbi posebne zakonodaje o spletni trgovini v Evropski uniji, ki bi urejala trgovino s prostoživečimi živalmi in rastlinami,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. februarja 2013 o strateških ciljih EU za 16. konferenco pogodbenic Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), ki je potekala od 3. do 14. marca 2013 v Bangkoku na Tajskem(1),

–  ob upoštevanju rezultatov s srečanja zgoraj navedene konference pogodbenic (CoP 16), na kateri so se sporazumele o vrsti konkretnih ukrepov zoper divji lov in trgovino s prostoživečimi živalmi in rastlinami, vključno s sklepoma 16.39–16.40 ter sklepi 16.78–16.83,

–  o upoštevanju konvencije CITES, ki se v EU izvaja prek Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi(2), ter Uredbe Komisije (ES) št. 865/2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 338/97(3);

–  ob upoštevanju priporočila Stalnega odbora Bernske konvencije št. 155(2011) o nezakonitem ubijanju in lovu prostoživečih ptic s pastmi ter trgovini z njimi, sprejetega 2. decembra 2011, in časovnega načrta Komisije za odpravo nezakonitega ubijanja in lova ptic s pastmi ter trgovine z njimi (12/2012),

–  ob upoštevanju pobud za uničenje zalog nezakonite slonovine, ki so jih pred kratkim sprejeli ZDA, Filipini in Gabon, da bi povečali osveščenost javnosti glede vse večjega povpraševanja po slonovini in povečane stopnje nezakonite trgovine in divjega lova ter tako zatrli trgovino s prostoživečimi živalmi in rastlinami,

–  ob upoštevanju skupne izjave 11 voditeljev afriških držav, v katerih so rezervati za slone, z dne 26. septembra 2013, v okviru zaveze Clintonove globalne pobude za ukrepanje v sklopu Partnerstva za rešitev afriškega slona, ki spodbuja druge države, naj razglasijo ali ponovno vzpostavijo državne moratorije na ves komercialni uvoz, izvoz ter domačo prodajo in nakup oklov in izdelkov iz slonovine, dokler divji lov ne bo več ogrožal populacije slonov,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja: priporočila za ukrepe in pobude, ki bi jih bilo treba sprejeti (končno poročilo)(4), zlasti odstavka 127, in svoje resolucije z dne 11. junija 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja: priporočila za ukrepe in pobude, ki bi jih bilo treba sprejeti (vmesno poročilo)(5),

–  ob upoštevanju rezultatov delavnice o kriminalu, povezanem s prostoživečimi živalmi in rastlinami, ki jo je 27. februarja 2013 v Bruslju pripravil Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji z dne 29. oktobra 2013 o kriminalu, povezanem s prostoživečimi živalmi in rastlinami (O‑000123/2013 – B7‑0529/2013),

–  ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker je kriminal, povezan s prostoživečimi živalmi in rastlinami, vključno z divjim lovom in nezakonito sečnjo, prevozom nezakonitih izdelkov in njihovih izpeljank ter nezakonito prodajo in uporabo teh izdelkov v državah potrošnicah, dosegel razsežnosti resnega nadnacionalnega organiziranega kriminala, pri katerem letni promet znaša najmanj 19 milijard USD, in je med nezakonitimi dejavnostmi na svetu na četrtem mestu, takoj za trgovino z drogami, ponarejanjem in trgovino z ljudmi;

B.  ker pri nezakoniti trgovini s prostoživečimi živalmi in rastlinami pogosto sodelujejo nadnacionalne organizirane kriminalne mreže, ta dejavnost pa zanje in za militantne uporniške skupine služi kot vir prihodkov;

C.  ker kriminal, povezan s prostoživečimi živalmi in rastlinami, ogroža blaginjo posameznih živali, ohranjanje zadevnih živalskih in rastlinskih vrst in lokalne ekosisteme kot celoto;

D.  ker kriminal, povezan s prostoživečimi živalmi in rastlinami, resno ogroža varnost, politično stabilnost, gospodarstvo, lokalno življenje, naravne vire in kulturno dediščino številnih držav; ker obseg odziva, potrebnega za učinkovito obravnavo teh groženj, pogosto presega pristojnosti posameznih organov pregona na področju okolja ter prostoživečih živali in rastlin ali posamezne države ali regije;

E.  ker nezakonita trgovina s prostoživečimi živalmi in rastlinami ne ogroža zgolj varnosti, pravne države in razvoja lokalnih skupnosti, kjer prihaja do desetkanja prostoživečih živali in rastlin, pač pa tudi mir in varnost narodov in regij, v katerih se nahajajo te skupnosti, ter celo svetovni trajnostni razvoj;

F.  ker spoprijemanje s kriminalom, povezanim s prostoživečimi živalmi in rastlinami, zahteva usklajen svetovni odziv na najvišji politični ravni ter sodelovanje organov pregona na mednarodni in nacionalni ravni, pa tudi učinkovito uporabo orodij za krepitev sistemov kazenskega pregona in kazenskega prava;

G.  ker bo, dokler bo povpraševanje za izdelki iz prostoživečih živali in rastlin visoko, prizadevanja za pregon pa nizka, zakonita trgovina še naprej zgolj krinka za nezakonito trgovino in bo spodbujala divji lov;

1.  poudarja, da je EU hkrati pomemben trg in tranzitna pot za nezakonito trgovino s prostoživečimi živalmi in rastlinami; opozarja, da prihodki, ki jih ustvarja trgovina z ogroženimi vrstami, po ocenah Europola znašajo med 18 in 26 milijard EUR letno, pri čemer je EU najpomembnejši namembni trg na svetu;

2.  poudarja, da je namen konvencije CITES zagotoviti, da mednarodna trgovina s prostoživečimi živalmi in rastlinami ne ogroža preživetja vrst v naravi;

3.  je zaskrbljen, saj organizacija Global Financial Integrity v poročilu o nadnacionalnem kriminalu v svetu v razvoju iz februarja 2011 ocenjuje, da je zgolj mednarodna spletna trgovina z izdelki iz prostoživečih živali in rastlin vredna 10 milijard USD letno;

4.  izraža zaskrbljenost zaradi vse večje povezanosti med osebami in denarjem, povezanim s trgovino s prostoživečimi živalmi in rastlinami, ter drugimi oblikami organiziranega kriminala, vključno s trgovino z drogami in orožjem, korupcijo in goljufijami, pa tudi militantnostjo in terorizmom;

5.  je zaskrbljen, da je za skupine organiziranega kriminala, zlasti tiste vešče tihotapljenja, trgovina s prostoživečimi živalmi in rastlinami privlačna zaradi pomanjkanja zmožnosti za kazenski pregon in izvajanje, velikih dobičkov in blagih kazni;

6.  poudarja, da se morajo EU in države članice, če želijo prevzeti dejansko vodilno vlogo na področju zaščite ogroženih vrst, ne le brez odlašanja dejavno in ambiciozno zavzemati za mednarodna pogajanja, pač pa morajo oblikovati tudi najustreznejši pravni okvir in pogoje za izvajanje, s čimer bodo zagotovile, da se bodo vse pravne vrzeli, ki olajšujejo nezakonito trgovino, končale ob mejah Unije;

7.  opozarja, da lahko kriminal, povezan s prostoživečimi rastlinami in živalmi, resno ogroža pravno državo in trajnostni razvoj;

8.  se zaveda, da je tudi območje EU prizorišče divjega lova različnih prostoživečih živalskih vrst in da še zmeraj prihaja do ubojev, ulovov in trgovanja z redkimi vrstami, ki so posebej zaščitene, pa tudi z ogroženimi vrstami, navedenimi v Prilogi IV k Direktivi 92/43/EGS (Direktiva o habitatih) in Prilogi I k Direktivi 2009/147/ES (Direktiva o pticah);

Ukrepi v Evropski uniji

9.  poziva Komisijo, naj brez odlašanja pripravi načrt ukrepov EU proti kriminalu in trgovanju, povezanem s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, ki naj vključuje tudi jasne cilje in časovne okvire;

10.  poudarja, da je EU pomembna tranzitna destinacija za nezakonite izdelke iz prostoživečih živali in rastlin, kakor je navedeno v poročilu omrežja TRAFFIC(6), zaradi česar je EU v prednostnem položaju pri nadzoru te trgovine;

11.  poziva države članice, naj uvedejo moratorije na ves komercialni uvoz, izvoz ter domačo prodajo in nakup oklov ter neobdelanih in obdelanih izdelkov iz slonovine, dokler divji lov ne bo več ogrožal populacije slonov;

12.  poziva države članice, naj se pridružijo pogodbenicam CITES ter z uničenjem zaloge nezakonite slonovine pošljejo odločen signal nasprotovanja trgovini s prostoživečimi živalmi in rastlinami ter povpraševanju po nezakonitih izdelkih;

13.  poziva države članice, naj v celoti izvajajo priporočilo Komisije 2007/425/ES, ki opredeljuje niz ukrepov za izvrševanje Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi; državam članicam priporoča, naj takoj zberejo zasežene primerke in tako bolje izvajajo konvencijo CITES ter zaščitijo dobrobit živih živali;

14.  poziva Komisijo, naj se s stalnim odborom CITES posvetuje o sklepu 16.47 iz CoP 16, in sicer v zvezi z določbami, s katerimi bi poenostavili odstranitev nezakonitih zaseženih primerkov, da bi zagotovili usklajen pristop k izmenjavi informacij in hitro iskanje novega doma za zasežene žive živali;

15.  poziva države članice, naj z ozaveščanjem ter povečanjem zmogljivosti in virov okrepijo sodstvo v EU, da bi zagotovili učinkovit in obsežen pregon nezakonite trgovine s prostoživečimi živalmi in rastlinami in da bodo osebe, ki se ukvarjajo s kriminalom na področju prostoživečih živali in rastlin, kaznovane sorazmerno z resnostjo kaznivega dejanja; zato poziva Komisijo, naj poenoti usklajevanje med državami članicami v skladu s priporočilom Komisije št. 2007/425/ES, da se držav članic, v katerih so kazni najbolj blage, ne bi prednostno izkoriščalo kot vstopne točke;

16.  poziva Komisijo, naj podrobno spremlja in nadzoruje uporabo Direktive 2008/99/ES o kazenskopravnem varstvu okolja, saj v nekaterih državah članicah še dandanes niso predvidene učinkovite kazni, ki bi morale biti na podlagi direktive predvidene tudi za osebe, ki usmrtijo, uničijo, posedujejo ali zajamejo zaščitene živalske ali rastlinske vrste;

17.  zahteva, da se na podlagi pomislekov, podobnih tistim, ki so bili izraženi v resoluciji ZN iz maja 2013, ki vključuje kazniva dejanja zoper gozdove, pregledajo sedanji instrumenti EU v zvezi z nezakonito trgovino z lesom in drugi akti v zvezi z gozdovi, da bi ugotovili, ali so ti instrumenti zadostni in učinkoviti v boju proti obsežni nezakoniti trgovini, ki se trenutno beleži v Uniji;

18.  opozarja, da imajo trenutno države članice EU še zmeraj zelo različne sisteme kaznovanja oseb, ki trgujejo s prostoživečimi živalmi ali rastlinami oziroma jih zajamejo, ulovijo ali posedujejo; poudarja, da različna obravnava med državami članicami, ko gre za kazni, pogosto negativno vpliva na učinkovitost sistemov nadzora in učinkovitost pristojnih za nadzor v posameznih državah članicah;

19.  poziva k ustreznim kaznim za kršitve Uredbe (ES) št. 338/97, da bi preprečili kriminal, povezan s prostoživečimi živalmi in rastlinami, in upoštevali tudi tržno vrednost vrst, ohranitveno vrednost vrst v kaznivem dejanju ter nastale stroške; poziva k oblikovanju sistema, ki bi predvideval redno posodabljanje in prilagajanje višine kazni;

20.  poudarja, da Direktiva 2008/99/ES o kazenskopravnem varstvu okolja usklajuje opredelitve kaznivih dejanj, povezanih s prostoživečimi živalmi in rastlinami po vsej Uniji; prav tako poudarja, da direktiva od držav članic zahteva, da uvedejo učinkovite, odvračilne in sorazmerne kazni, zato jih poziva, naj brez odlašanja določijo ustrezne ravni kazni za kazniva dejanja, povezana s prostoživečimi živalmi in rastlinami;

21.  poziva Komisijo in Svet, naj podpreta namensko usposabljanje celotne verige izvrševanja v okviru ustreznih obstoječih finančnih instrumentov;

22.  poziva države članice, naj se z vsemi ustreznimi evropskimi in nacionalnimi instrumenti borijo proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja ter naj pri boju zoper kriminal, povezan s prostoživečimi živalmi in rastlinami, omogočijo zaplembo imetja;

23.  poziva vse države članice, naj upoštevajo resolucijo Komisije ZN za preprečevanje kriminala in kazensko pravosodje iz aprila 2013, tako da posodobijo zakonodajo in zagotovijo, da bo nezakonita trgovina s prostoživečimi živalmi in rastlinami, pri kateri sodelujejo organizirane kriminalne združbe, opredeljena kot kaznivo dejanje, ki se kaznuje z zaporno kaznijo do štirih let ali več, tako da bo mogoče Konvencijo ZN o mednarodnem organiziranem kriminalu uporabiti kot podlago za mednarodno sodelovanje in medsebojno pravno pomoč;

24.  poziva EU in države članice, naj v celoti izvajajo priporočila iz projekta „WEB“, preiskave Interpola/IFAW o spletni trgovini s slonovino v EU;

25.  se zaveda, da netrajnosten in neetičen lov na trofeje povzroča obsežen upad ogroženih vrst, navedenih v dodatkih I in II konvencije CITES, ter poziva države članice, naj podprejo morebitno revizijo pravnih določb Evropske unije o uvozu lovskih trofej v države članice in naj zahtevajo dovoljenja za uvoz trofej vseh vrst, navedenih v prilogi B k ustreznemu besedilu;

26.  je seznanjen z dokumentiranimi primeri živali, ki se potem, ko so bile ujete v divjini, »perejo« z izkoriščanjem manj strogih določb o vzreji v ujetništvu; poziva Komisijo, naj podpre sklepe 16.63–16.66 CoP 16 o vzreji živali v ujetništvu in na farmah ter zagotovi finančno podporo za študijo, ki bo ocenila težave glede vrst, ki naj bi bile vzrejene v ujetništvu, ter za razvoj smernic za pregledovanje objektov;

27.  zahteva, da se v sklopu Europola ustanovi specializirana enota za kriminal, povezan s prostoživečimi živalmi in rastlinami, ki bi imela vsa nadnacionalna pooblastila in pristojnosti, pa tudi zadostne in ustrezno usposobljene človeške vire in primerna finančna sredstva, da bi na enem mestu zbirali informacije in analize ter usklajevali preiskave, s čimer bi povečali število skupnih preiskav in bolje usklajevali strateški pristop; poziva k optimizaciji in spodbujanju povezovanja lokalnih pristojnih organov za nadzor v državah članicah z mednarodnimi organi, da se izboljša izmenjava informacij in posledično poveča učinkovitost in uspešnost lokalnih nadzornikov;

28.  v zvezi s tem poziva države članice, naj v skladu s priporočilom Interpola ustanovijo delovno skupino za nacionalno okoljsko varnost (NEST) in sodelujejo v usklajenih operacijah s predlagano specializirano enoto Europola za kriminal, povezan s prostoživečimi živalmi in rastlinami;

29.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo sredstva, ki so v okviru njenih služb namenjena konvenciji CITES, zadoščala, da bo imela EU ob upoštevanju začetka veljavnosti gaboronske spremembe konvencije CITES vodilno vlogo;

30.  poziva Komisijo in Svet, naj svoje instrumente za trgovino in razvoj uporabita za oblikovanje posebnih programov, da bi okrepili izvajanje Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami ter zagotovili sredstva za krepitev zmogljivosti proti divjemu lovu in nezakoniti trgovini, zlasti s podporo, krepitvijo in širjenjem pobud za ukrepe pregona, kot so pobude ASEAN-WEN (ASEAN Wildlife Enforcement Network), HA-WEN (Horn of Africa Wildlife Enforcement Network), LATF (Lusaka Agreement Task Force) in PAPECALF (Plan d’Action sous-régional des pays de l’espace COMIFAC pour le renforcement de l’application des législations nationales sur la faune sauvage 2012 – 2017), katerih cilj je ustanovitev regionalnih strokovnih centrov ter zagotavljanje modelov sodelovanja v boju proti kriminalu, povezanem s prostoživečimi živalmi in rastlinami;

31.  spodbuja EU in države članice, naj proaktivno ukrepajo in ozaveščajo Evropejce, da vprašanje kriminala, povezanega s prostoživečimi živalmi in rastlinami, ne zadeva le drugih celin, temveč je pereče vprašanje, ki zadeva celoten planet in ekosistem ter ima politične, gospodarske in socialne posledice za skupnosti po vsem svetu;

Mednarodni ukrepi

32.  poziva Komisijo in Svet, naj boj proti kriminalu, povezanemu s prostoživečimi živalmi in rastlinami, vključita med prednostne naloge pri načrtovanju finančnih instrumentov za razvojno pomoč, tako na področju tematskega kot regionalnega načrtovanja;

33.  pozdravlja dejstvo, da je bil kriminal, povezan s prostoživečimi živalmi in rastlinami, po sprejetju resolucije Komisije Združenih narodov za preprečevanje kriminala in kazensko pravosodje dne 26. aprila 2013 uvrščen na isto raven hudega mednarodnega organiziranega kriminala kot trgovina z ljudmi in trgovina z drogami, ter poziva Komisijo in države članice, naj svojo trgovinsko in razvojno politiko uporabijo za celovito izvajanje mednarodnega sporazuma; ugotavlja, da je med prednostnimi nalogami EU za 68. zasedanje Generalne skupščine ZN, kakor so bile sprejete v Svetu junija 2013, še vedno zamisel o okrepitvi prizadevanj za boj proti kriminalu, povezanem s prostoživečimi živalmi in rastlinami, nezakoniti sečnji gozdov ter spodbujanje boljšega upravljanja;

34.  poziva Komisijo in države članice, naj si v okviru konvencije CITES in v dvostranskih dialogih z državami potrošnicami po svojih najboljših močeh prizadevajo zagotoviti zaprtje vzporednih zakonitih mednarodnih in domačih trgov, ki spodbujajo povpraševanje po zelo ogroženih vrstah, kot so sloni, nosorogi in tigri;

35.  poudarja, da so v okviru konvencije CITES na voljo mehanizmi za pogodbenice, ki kršijo pravila; zato poziva Komisijo in države članice, naj jih po potrebi v celoti uporabijo;

36.  poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo skrbniški sklad ali podoben instrument v skladu s členom 187 revidirane finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Unije, da bi v okviru akcijskega načrta za boj proti trgovini s prostoživečimi živalmi in rastlinami obvarovali zaščitena območja in se borili proti trgovini s prostoživečimi živalmi in rastlinami ter divjemu lovu;

37.  poziva EU in države članice, naj odločno podprejo mednarodni konzorcij za boj proti kriminalu (ICCWC), povezanemu s prostoživečimi živalmi in rastlinami, ki združuje konvencijo CITES, Interpol, Urad ZN za droge in kriminal, Svetovno banko in Svetovno carinsko organizacijo, tudi prek zagotavljanja finančnih sredstev ter strokovnega znanja in izkušenj, da bi olajšali krepitev zmogljivosti vlad, izmenjavo informacij in zaupnih podatkov ter podprli pregon in spoštovanje predpisov med članicami ICCWC;

38.  pozdravlja dejstvo, da so na zadnjem vrhunskem srečanju G-8 (ki je potekalo junija 2013 v Lough Erne na Severnem Irskem) sklenili ukrepati zoper nezakonito trgovino z zaščitenimi ali ogroženimi prostoživečimi živalskimi ali rastlinskimi vrstami ter ponuditi politično in praktično podporo regionalnim in mednarodnim organizacijam, ki so na čelu prizadevanj za izboljšanje sposobnosti držav za spremljanje in nadzor meja, prav tako pa se spoprijeti z dejavniki, ki olajšujejo te nezakonite dejavnosti, na primer korupcijo, nadnacionalnim organiziranim kriminalom in nezakonito trgovino, ki spodkopavajo dobro upravljanje in pravno državo, v nekaterih primerih pa so tudi pomemben vir financiranja za teroriste;

39.  poziva Komisijo, naj z delom v afriških in azijskih državah pomaga tem državam okrepiti politiko in pravne okvire, povečati zmogljivosti kazenskega pregona, razviti učinkovite sodne sisteme in okrepiti mehanizme za preprečevanje korupcije, da bi se učinkoviteje bojevale proti kriminalu, povezanemu s prostoživečimi živalmi in rastlinami, na lokalni, nacionalni in regionalni ravni, med drugim s podporo in financiranjem izvajanja pobud, kot je priročnik ICCWC;

40.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo politiko in pravne okvire, povečajo zmogljivosti kazenskega pregona, obravnavajo potrebe obveščevalne tehnologije ter razvijejo učinkovite sodne sisteme, da bi se učinkoviteje bojevali proti kriminalu, povezanemu s prostoživečimi živalmi in rastlinami, na lokalni, nacionalni in regionalni ravni, med drugim s podporo izvajanja pobud, kot sta priročnik ICCWC in usposabljanje specializiranih tožilcev na področju kriminala, povezanega s prostoživečimi živalmi in rastlinami;

41.  poziva Komisijo, naj pripravi in začne izvajati regionalne strategije in mreže za pregon na področju prostoživečih rastlin in živali, ki bodo med seboj povezane z globalnim usklajevalnim mehanizmom, med drugim s podporo Interpolovemu programu za kazniva dejanja zoper okolje in vzpostavitvijo delovnih skupin za nacionalno okoljsko varnost ter njihovo vključitvijo v regionalne organe pregona, kot so LATF (Lusaka Agreement Task Force), HA-WEN, SAWEN (South Africa Wildlife Enforcement Network) in ASEAN-WEN;

42.  je seznanjen z velikim in vse večjim povpraševanjem po nezakonitih izdelkih iz prostoživečih živali in rastlin na Kitajskem in v jugovzhodni Aziji ter poudarja, da je treba to vprašanje uvrstiti na dnevni red dialoga med Evropsko unijo in Azijo na najvišji politični ravni; v zvezi s tem kot pomemben korak podpira sporazum o skupnih prizadevanjih v boju proti trgovini s prostoživečimi živalmi in rastlinami, ki sta ga julija 2013 podpisala komisar Potočnik in namestnik kitajskega ministra državne uprave za gozdarstvo Zhang Jianlong, in želi, da se bo začel izvajati v celoti;

43.  poziva Komisijo in države članice, naj v okviru prihajajočega vrhunskega srečanja med Afriko in EU 2014 z Afriško unijo, Novim partnerstvom za razvoj Afrike (NEPAD), Afriško ministrsko konferenco za okolje (AMCEN) in Komisijo Afriške unije preučijo pereča vprašanja, da bi za prihodnjo skupno strategijo EU-Afrika 2014–2020 opredelili območja, na katerih je mogoče sprejeti sodelovalne ukrepe;

44.  spodbuja Komisijo, naj vprašanje trgovine s prostoživečimi živalmi in rastlinami vključi v čezatlantsko sodelovanje, da bi oblikovali skupni pristop, s katerim bi zagotovili učinkovite pravne strukture, ki bi preprečevali vstop nezakonitih izdelkov na evropske in ameriške trge, ter izboljšali načine komuniciranja za souporabo informacij o upravljanju prostoživečih živali in rastlin ter trgovinskih predpisih;

45.  spodbuja Komisijo in države članice, naj podprejo prizadevanja v ključnih državah za sodelovanje med ministrstvi, da bi zasnovali in začeli izvajati dobro proučene kampanje za zmanjševanje povpraševanja ter zagotovili primerne dolgoročne naložbe za izvajanje teh strategij;

46.  poziva Komisijo, naj podpre razvoj nadomestnih virov dohodka za lokalne skupnosti, ki so najbliže prostoživečim živalim in rastlinam in dokazano prispevajo k reševanju in ohranjanju prostoživečih živali in rastlin, ter jih vključi v operacije za preprečevanje divjega lova;

47.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ter začnejo izvajati jasne in učinkovite zakone in politike, ki bodo odvračali od potrošnje izdelkov iz občutljivih prostoživečih vrst, izobražujejo potrošnike o učinkih njihove potrošnje teh vrst ter zagotovijo ustrezne informacije o posledicah in nevarnostih, ki jih lahko povzroči nenadzorovano širjenje določenih eksotičnih vrst v avtohtonih ekosistemih;

o
o   o

48.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, sekretariatu CITES, Interpolu, Europolu, Uradu ZN za droge in kriminal, Svetovni banki in Svetovni carinski organizaciji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0047. (2) UL L 61, 3.3.1997, str. 1. (3) UL L 166, 19.6.2006, str. 1. (4) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0444. (5) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0245. (6) http://ec.europa.eu./environment/cites/pdf/Overview%20significant%20seizures.pdf

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2014 o ponovni industrializaciji Evrope za spodbujanje konkurenčnosti in trajnosti (2013/2006(INI))

P7_TA(2014)0032 A7-0464/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 173 iz naslova XVII Pogodbe o delovanju Evropske unije (prejšnji člen 157 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti), ki zajema industrijsko politiko EU in se med drugim nanaša na konkurenčnost industrije Unije,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2012 z naslovom „Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva – Posodobitev sporočila o industrijski politiki“ (COM(2012)0582),

–  ob upoštevanju Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti(1),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 29. novembra 2012 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ (COM(2012)0710),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 30. novembra 2011 za uredbo o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014–2020) (COM(2011)0834),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 31. julija 2012 z naslovom „Strategija za trajnostno konkurenčnost gradbenega sektorja in gradbenih podjetij“ (COM(2012)0433),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. junija 2008 z naslovom „Najprej pomisli na male: Akt za mala podjetja za Evropo“ (COM(2008)0394),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. novembra 2008 z naslovom „Pobuda za surovine: zagotavljanje preskrbe z nujno potrebnimi surovinami za rast in delovna mesta v Evropi“ (COM(2008)0699),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2010 z naslovom „Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020: Unija inovacij“ (COM(2010)0546),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2011 z naslovom „Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri“ (COM(2011)0571),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2011 z naslovom „Industrijska politika: krepitev konkurenčnosti“ (COM(2011)0642),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. decembra 2011 z naslovom „Energetski načrt za leto 2050“ (COM(2011)0885),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. februarja 2012 z naslovom „Modra rast: biogospodarstvo za Evropo“ (COM(2012)0060),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. maja 2012 z naslovom „Ukrepi za stabilnost, rast in delovna mesta“ (COM(2012)0299),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. junija 2012 z naslovom „Evropska strategija za ključne omogočitvene tehnologije – pot do rasti in delovnih mest“ (COM(2012)0341),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. marca 2013 z naslovom „Zelena knjiga – Dolgoročno financiranje evropskega gospodarstva“ (COM(2013)0150),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. marca 2013 z naslovom „Zelena knjiga – Okvir podnebne in energetske politike do 2030“ (COM(2013)0169),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije, priloženega sporočilu Komisije z dne 4. novembra 2008 z naslovom „Pobuda za surovine: zagotavljanje preskrbe z nujno potrebnimi surovinami za rast in delovna mesta v Evropi“ (COM(2008)0699 – SEC(2008)2741),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 26. septembra 2012 z naslovom „Konkurenčnost evropskega sektorja luksuznih izdelkov“ (SWD(2012)0286),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 10. oktobra 2012, priloženega sporočilu z naslovom „Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva Posodobitev sporočila o industrijski politiki“ (SWD(2012)0297),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 10. oktobra 2012 z naslovom „Evropsko poročilo o konkurenčnosti za leto 2012 – Izkoriščanje prednosti globalizacije“ (SWD(2012)0299),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 11. aprila 2013 z naslovom „Odnosi med delodajalci in delojemalci v Evropi za leto 2012“ (SWD(2013)0126),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. junija 2013 z naslovom „Nadaljnji ukrepi Komisije na podlagi posvetovanja „Top-10“ z MSP o pravni ureditvi EU“ (COM(2013)0446),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. aprila 2013 z naslovom „Trajnostna konkurenčnost gradbenega sektorja“(2),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 20. marca 2013 z naslovom „Vključevanje in udeležba delavcev kot temelj dobrega upravljanja podjetij in uravnoteženih pristopov za izhod iz krize“(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2010 o vlaganju v razvoj tehnologij z nizkimi emisijami ogljika (Načrt SET)(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2010 o razvijanju zaposlitvenih možnosti novega trajnostnega gospodarstva(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 o industrijski politiki za dobo globalizacije(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2011 o učinkoviti strategiji o surovinah za Evropo(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. maja 2012 o Evropi, gospodarni z viri(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2012 o „Aktu za enotni trg – naslednji koraki za gospodarsko rast“(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2012 o malih in srednjih podjetjih (MSP): konkurenčnost in poslovne priložnosti(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. novembra 2012 o vplivih črpanja plina in nafte iz skrilavca na okolje(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. novembra 2012 o industrijskih, energetskih in drugih vidikih v zvezi s plinom in nafto iz skrilavca(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2013 o energetskem načrtu za leto 2050, prihodnosti z energijo(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2012 o načrtu za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. maja 2013 o sedanjih izzivih in priložnostih za energijo iz obnovljivih virov na notranjem evropskem energetskem trgu(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. maja 2013 o regionalnih strategijah za industrijska območja v Evropski uniji(17),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. junija 2013 o socialnih stanovanjih v Evropski uniji(18),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. julija 2013 o prispevku zadrug k izhodu iz krize(19),

–  ob upoštevanju svoje razprave z dne 4. februarja 2013, ki je sledila izjavi Komisije o oživitvi evropske industrije zaradi trenutnih težav (2013/2538(RSP)),

–  ob upoštevanju sklepov 3208. zasedanja Sveta za konkurenčnost z dne 10. in 11. decembra 2012 z naslovom „Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva“,

–  ob upoštevanju poročila z naslovom „Industrijska struktura EU – Trendi in uspešnost“ iz leta 2011, pripravljenega v imenu Komisije,

–  ob upoštevanju poročila, izhajajočega iz raziskave o pobudah EU 2020, z naslovom „Industrijska politika za dobo globalizacije“, izvedene aprila 2013 v imenu Odbora regij,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. junija 2013 z naslovom „Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva – Posodobitev sporočila o industrijski politiki“(20),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 11. aprila 2013 z naslovom „Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva“(21),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za regionalni razvoj in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0464/2013),

A.  ker evropska industrija prestaja neprimerljivo krizo, srečuje pa se tudi z vrsto pomanjkljivosti, ki škodijo njeni konkurenčnosti;

B.  ker so podatki, ki jih je predložila Komisija, ambiciozni, vendar pogojni, saj so povezani z več dejavniki, ki še niso bili ustrezno opredeljeni;

C.  ker ima evropska industrija ključno vlogo pri rešitvi iz krize in je pomemben del te rešitve;

D.  ker industrijski tekmeci Evrope že leta razvijajo trdne industrijske strategije;

E.  ker EU potrebuje strategijo za reševanje gospodarske in finančne krize ter za nov zagon gospodarske dinamike;

F.  ker je Evropsko komisijo treba pohvaliti, ker se je s svojim sporočilom, katerega namen je organizacija industrijskega preobrata, lotila industrijske politike;

G.  ker skupna prihodnost Evrope kot industrijske lokacije temelji na kampanji za modernizacijo, ki krepi inovacijska središča in odpravlja razvojne primanjkljaje industrijsko in strukturno šibkih regij;

H.  ker zmanjšana razpoložljivost posojil omejuje naložbe, kar ovira inovacije in sprejemanje novih učinkovitih tehnologij; ker industrijska politika v Evropi zato potrebuje trdno finančno zgradbo, ki spodbuja naložbe;

I.  ker so v južni Evropi pogoji financiranja težji in zahtevajo rešitve financiranja po meri;

J.  ker bi morale države članice uporabljati metode prestrukturiranja industrije, ki so se izkazale za uspešne v Evropi in drugod po svetu;

K.  ker je Komisija poudarila, da lahko industrije EU znova postanejo privlačne zaradi pričakovanega zmanjšanja plačnih razlik v svetu;

L.  ker vzpostavljanje boljših splošnih pogojev za evropsko industrijsko politiko vključuje oblikovanje in pravilno delovanje notranjega trga EU v socialnem tržnem gospodarstvu;

M.  ker mora biti prva prednostna naloga Evrope varstvo proizvodnih sektorjev in strokovnega znanja, pri tem pa je treba omogočiti industriji, da ponovno pridobi konkurenčnost na svetovni ravni;

N.  ker bodo imeli stroški energije za industrijo in naraščajoče razlike v cenah energije med Evropo in drugimi industrializiranimi državami (zlasti ZDA) čedalje večjo vlogo, če sedanje stanje ne bo ustrezno obravnavano;

O.  ker je glede na globalne izzive bistveno, da je učinkovitost rabe energije in virov podlaga za preoblikovanje evropske industrije, če želi ta v prihodnje ohraniti svojo konkurenčnost;

P.  ker mora pristop EU k industrijski politiki združevati konkurenčnost, trajnost in dostojno delo, da se bo mogoče spopasti z velikimi družbenimi izzivi;

Q.  ker je treba nujno zagotoviti usklajenost energetske, podnebne, okoljske, industrijske in trgovinske politike EU, da bi lahko vzpostavili ravnovesje med cilji podnebne in okoljevarstvene politike ter cilji strategije RISE;

R.  ker se je produktivnost dela v zadnjih desetletjih razvijala veliko hitreje od produktivnosti virov, pri čemer ocene kažejo, da stroški dela zajemajo manj kot 20 %, stroški virov pa 40 % proizvodnih stroškov,

S.  ker se Evropska unija ponaša tudi z izjemno inovacijsko zmogljivostjo, saj je 6 držav članic med prvimi 10 od 50 najbolj inovativnih držav na svetu;

T.  ker ima industrijska politika močno socialno razsežnost, ki se dotika vseh ravni družbe;

U.  ker evropska industrijska politika potrebuje močno delovno silo, usposabljanja pa je bilo v povprečju deležnih le 7 % nizko usposobljene delovne sile;

Strategija „Industrijski preporod za trajnostno Evropo“ (RISE): načela, cilji in upravljanje

1.  pozdravlja osredotočenje Komisije na industrijsko politiko (IP), saj je tako osredotočenje glede na dejstvo, da industrija ustvari vsako četrto delovno mesto in zagotavlja zaposlitev približno 34 milijonom ljudi, bistvenega pomena za gospodarski razvoj in konkurenčnost ter zagotavlja dolgoročno blaginjo in rešuje vprašanje brezposelnosti; poudarja, da mora industrijska politika obravnavati primerjalne slabosti gospodarstva EU, naj gre za pomanjkanje vlaganj v raziskave in razvoj, gibanje cen energije, birokratske postopke ali težave pri dostopu do financiranja; ugotavlja, da na industrijo odpade 80 % izdatkov na področju raziskav in razvoja ter da skoraj 75 % evropskega izvoza predstavlja industrijsko blago; poudarja, da industrija prispeva k večini ustvarjene vrednosti v gospodarstvu in da vsako delovno mesto v industriji ustvari približno dve dodatni delovni mesti v dobavnih in storitvenih sektorjih;

2.  poudarja, da sta prihodnja industrijska moč in pomen Evropske unije odvisna od strategije industrijskega preporoda za trajnostno Evropo (RISE), ki si prizadeva za tehnološke, poslovne, finančne, okoljske in družbene inovacije na poti k tretji industrijski revoluciji in vključuje strategijo učinkovitosti, ki spodbuja ponovno industrializacijo Evrope, krepi celotno evropsko industrijo ter se odziva na vse večje družbene izzive; meni, da bi strategija RISE lahko ustvarila nove trge, med drugim za nove in inovativne proizvode in storitve, poslovne modele in ustvarjalne podjetnike in podjetja, nova delovna mesta in dostojno delo ter z gospodarsko dinamiko, zaupanjem in konkurenčnostjo pripomogla k industrijski prenovi; meni, da je ena glavnih prednostnih nalog ohranjanje močnega proizvodnega sektorja in strokovnega znanja ter da so odprti trgi, razpoložljivost energije in surovin ter inovacije, energetska učinkovitost in učinkovita raba virov ključni stebri takšne strategije; poudarja, da so izrednega pomena tudi zanesljiva prometna infrastruktura, usmerjena v prihodnost, proizvodnja in distribucija energije ter telekomunikacije;

3.  meni, da je treba strategijo RISE izvajati v ekološkem in socialnem tržnem gospodarstvu v skladu z načeli podjetništva, poštene konkurence, dolgoročnim ciljem internalizacije zunanjih stroškov, neoporečnimi finančnimi politikami ter okoljsko ozaveščenimi pravili gospodarskega okvira; izjavlja, da mora industrijska politika Evropske unije slediti viziji inovativnosti, trajnosti in konkurenčnosti, ki krepi proizvodni sektor in strokovno znanje, ter biti skladna s krožnim gospodarstvom; poudarja ključno vlogo industrije in podjetij kot spodbujevalcev trajnosti ter preglednosti v dobavnih verigah;

4.  poudarja, da strategija RISE terja tako kratkoročen program za zaščito proizvodne osnove in strokovnega znanja, da bi lahko obvladali pereče izzive v nekaterih sektorjih (kot so presežna proizvodna zmogljivost, prestrukturiranje in nelojalna konkurenca), kakor tudi načrt in časovni razpored znotraj dolgoročnega okvira, ki temelji na pristopu z jasnimi in stalnimi cilji, znanstveno utemeljenih kazalnikih ter pristopu življenjskega cikla in krožnega gospodarstva, ki omogoča in zagotavlja spodbude za usmerjanje naložb v ustvarjalnost, znanja, inovacije in nove tehnologije ter spodbuja modernizacijo, trajnostnost in konkurenčnost evropske industrijske osnove s politiko, ki upošteva vrednostno verigo in obravnava podjetja vseh velikosti, ustrezno upošteva osnovne industrijske dejavnosti ter prispeva k ohranitvi proizvodne verige v Evropi; meni, da mora taka modernizacija temeljiti tako na ključnih panogah kot novih industrijskih sektorjih ter da mora biti usmerjena v rast, skladno z načeli trajnostnega razvoja;

5.  poudarja, da industrijska politika zajema vsa področja politike, ki vplivajo na industrijo; priznava, da mora industrijska politika obravnavati velike družbene in okoljske izzive, opredeljene v strategiji Evropa 2020, in cilje te strategije, vključno s prihodnjimi cilji glede energije, virov, zaposlovanja, industrije in podnebja, ter da mora biti učinkovito vključena v proces evropskega semestra in nacionalne programe reform, da bi vzpostavila nujne predpogoje za naložbe in ustvarila kakovostna delovna mesta, zlasti za mlade; poziva Komisijo, naj izboljša svoje sporočilo glede svojih zavez v podporo industrijski politiki, da bi ponovno vzpostavila zaupanje vlagateljev, delavcev in državljanov v ukrepe EU;

6.  ugotavlja, da se je delež evropske industrije v skupnem evropskem bruto družbenemu dohodku (BDP) v 15 letih zmanjšal z 20 % na 15 %;

7.  meni, da mora strategija RISE slediti velikopoteznim in uresničljivim industrijskim ciljem; ugotavlja, da bi bilo treba za dosego krovnega cilja najmanj 20-odstotne zaposlenosti v industriji letno ustvariti vsaj 400.000 novih industrijskih delovnih mest; odločno podpira cilj 20 % in predlaga, da bi ga bilo treba obravnavati kot usmerjevalni cilj, usklajen s cilji 20/20/20 EU;

8.  meni, da bi morali ti cilji odražati nove okoliščine v industriji, kot sta povezovanje proizvodnje in storitev (proizvodne storitve) ter prehod na gospodarstvo, ki ga vodijo podatki, in na proizvodnjo z dodano vrednostjo; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj oceni in okrepi svoja prizadevanja za uresničevanje ciljev in ponovno preuči klasifikacijo industrijskih sektorjev;

9.  poudarja, da dejavnosti industrijskih sektorjev omogočajo, da prebrodimo krize, tudi s storitvenim gospodarstvom, ki nastaja v povezavi s proizvodnjo;

10.  poziva Komisijo, naj spoštuje svojo zavezo v zvezi z oblikovanjem kazalnikov, na podlagi katerih bo mogoče spremljati in ocenjevati proces ponovne industrializacije; poudarja, da morajo biti taki kazalniki ne le kvantitativni, temveč tudi kvalitativni, s čimer bi zagotovili trajnost in združljivost tega procesa z varstvom okolja;

11.  pričakuje, da bi strategija RISE ob ustreznem izvajanju lahko poživila industrijo in proizvodnjo vrnila v EU, pri čemer bi bilo treba pozornost nameniti upravljanju dobavne verige ter upoštevati posebne regionalne in lokalne proizvodne kulture in potrebe, prav tako pa bi bilo treba spodbujati sektorje v vzponu, ki so nujni za trajnostno gospodarstvo in družbo;

12.  poudarja, da bo strategija RISE uspešna le, če bo podprta z ustreznim, jasnim in predvidljivim makroekonomskim okvirom, ki se bo izognil nasprotujočim si politikam, ter potrebnimi proračunskimi viri za pritegnitev javnih in zasebnih naložb ter spodbujanje globalne konkurenčnosti EU; obžaluje, da trenutno prevladujoča makroekonomska politika EU ne zagotavlja ustreznega dostopa do kapitala za naložbe in inovacije, zlasti ne malim in srednjim podjetjem, in zato nasprotuje industrijski politiki; v zvezi s tem poziva k pripravi pametne, trajnostne in vključujoče evropske strategije rasti ter izraža obžalovanje, ker je Svet zmanjšal sredstva za razdelek 1A večletnega finančnega okvira, zlasti za program Obzorje 2020, COSME in instrument za povezovanje Evrope; poziva države članice, naj bistveno okrepijo finančno moč teh programov;

13.  poudarja, da bi lahko z oblikovanjem lastnih sredstev v evropskem proračunu spodbudili ponovno industrializacijo Evrope;

14.  poudarja, da je treba industrijsko politiko EU jasno opredeliti, saj v EU in državah članicah na področju industrijske politike trenutno prevladuje več različnih praks in trendov;

15.  pozdravlja prečni pristop Komisije k industrijski politiki ter poudarja pomembnost celostnega pristopa, ki je skladen in usklajen na področjih, kjer vse druge politike (kot so konkurenčna, trgovinska, energetska, okoljska, inovacijska, strukturnih skladov, enotnega trga itd.) upoštevajo smotre strategije RISE; v zvezi s tem opozarja na Evropsko skupnost za premog in jeklo, ki dokazuje, da je možno uspešno, enotno in inovativno ukrepanje na področju industrijske politike ter da ustvarja rast in delovna mesta, spodbuja povezovanje in je socialnopartnerske narave; meni, da bi strategija RISE morala temeljiti na horizontalnem konceptu industrijske politike in ne vertikalnem; meni, da morajo sektorski ukrepi – ob ustreznem upoštevanju osnovnih industrijskih dejavnosti – podpirati vrednostne verige in na posamezne dejavnosti osredotočene grozde z velikimi možnostmi za rast ter biti povezani s sektorsko specializacijo, ki spodbuja visokotehnološke strategije in strategije z visoko dodano vrednostjo ter inovacije, znanja, podjetništvo, zaposlovanje in ustvarjalnost; v zvezi s tem opozarja na sektorske strategije v avtomobilskem (CARS 2020) in jeklarskem sektorju (akcijski načrt za jeklo) ter poziva Komisijo, naj sprejme primerne ukrepe za izvajanje teh strategij; poziva države članice in Komisijo, naj ustrezno pozornost posvetijo tudi sektorjem s trdno bazo strokovnega znanja in visoko stopnjo naložb v raziskave in razvoj ter ustvarjanja dodane vrednosti, vključno s procesnimi inovacijami;

16.  predlaga, naj Komisija za posamezne sektorje natančno preuči dodano vrednost evropske industrijske proizvodnje v svetovnih proizvodnih verigah, da bi ugotovili, kako trdno so različni industrijski sektorji usidrani v državah članicah, in da bi učinkoviteje oblikovali skupno strategijo za zaščito evropskih industrijskih interesov;

17.  meni, da Evropska unija potrebuje pametno mešanico zasebne industrije in javnih institucij, da bo lahko pospešila oblikovanje vrednostnih verig v Evropski uniji;

18.  poudarja, da bo prihodnja kohezijska politika ena od glavnih politik EU za spodbujanje industrijskih inovacij s pametno specializacijo v odgovor na izzive, ki so povezani s trajnostno energijo, podnebnimi spremembami in učinkovito rabo materialnih in človeških virov; zato meni, da je podpora, ki jo bodo nudili prihodnja kohezijska politika ter evropski strukturni in investicijski skladi, osrednjega pomena za ponovno industrializacijo EU in njenih regij z resnično sodobno industrijsko politiko, ki bo vključujoča, trajnostna, energijsko učinkovita in zelo konkurenčna; poziva k boljšemu usklajevanju in sinergijam med kohezijsko politiko in programi Obzorja 2020, da bi vzpostavili regionalne inkubatorje inovacij in čim bolj okrepili inovacije na regionalni ravni;

19.  se strinja s Komisijo, da mora industrijska politika imeti učinkovito celostno strukturo upravljanja, ki vključuje spremljanje dejavnosti; opozarja na priporočilo Evropskega parlamenta v Langeovem poročilu o industriji, da bi bilo treba v okviru zadevnih generalnih direktoratov oblikovati stalno delovno skupino Komisije za industrijsko politiko, ki bo upoštevala prispevek deležnikov ter usklajevala in spremljala izvajanje; poudarja, da bi bilo treba Evropski parlament redno obveščati o razvoju industrijske politike, ter poziva Komisijo, naj letno poroča Parlamentu o napredku strategije RISE in obsegu, v katerem se njene ambicije uresničujejo z razpoložljivimi sredstvi; predlaga, da letno poročilo objavijo tudi delovne skupine za prednostna področja ukrepanja; nadalje poziva Komisijo, naj preuči in opredeli izzive v zvezi s presežno zmogljivostjo in prestrukturiranjem, s katerimi se srečuje evropska industrija in posamezni sektorji, da bi tako lahko predložila kratkoročne rešitve, ter poziva Komisijo, naj nadzira izseljevanje evropske proizvodnje; poudarja, da je za izvajanje strategije RISE potrebno zavezništvo in partnerstvo z deležniki iz različnih sektorjev industrije (vključno z MSP), sindikatov, akademskega sveta in civilne družbe, kot so varuhi potrošnikov in nevladne organizacije; poziva Komisijo, naj za pospešitev izvajanja strategije RISE v celoti uporabi člen 173(2) Pogodbe ter naj učinkoviteje zbira sredstva; poudarja, da je treba izboljšati način, kako Unija predstavlja svojo industrijsko politiko javnosti in zlasti mladim, da bi okrepili pomen evropske industrije, njenih delovnih mest in strokovnega znanja;

20.  meni, da je strategijo RISE treba usmerjati k oblikovanju privlačnega in konkurenčnega okolja v Evropi, ki spodbuja zagon naložbenih tokov po vsej Evropski uniji in njenih regijah, zlasti na jugu Evrope, da se ponovno okrepi rast, zlasti s pametno specializacijo ter oblikovanjem grozdov, tudi nadnacionalnih in regionalnih, in poslovnih mrež;

21.  pozdravlja delo podpredsednika Tajanija na področju tesnejšega usklajevanja industrijske politike s Svetom za konkurenčnost; priznava, da mora biti industrijska politika za strategijo RISE skupna podlaga za EU, vendar poudarja, da mora upoštevati različne nacionalne in regionalne okoliščine, prav tako pa jo je treba usklajevati z industrijskimi politikami držav članic; podpira zamisel močnejšega Sveta za konkurenčnost, ki bi ob usklajevanju s Komisijo prispeval k vertikalnemu usklajevanju politik na evropski ravni, regionalni ravni in ravni držav članic; ugotavlja, da sta med drugim pametna pravna ureditev in zmanjšana birokracija bistvena predpogoja za industrijsko rast;

22.  meni, da bi morale pri opredelitvi prednostnih nalog, potenciala in prednosti za industrijo na svojem ozemlju ter pri spodbujanju razvoja MSP v celoti sodelovati različne ravni ozemeljske enote, ki bi morale v procesu ponovne industrializacije sprejemati usklajene ukrepe; poudarja, da so mala in srednja podjetja prednost, saj jim njihova velikost in odzivnost omogočata, da se prilagodijo spremembam, vendar pa tudi, da jih je kriza najhuje prizadela; poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo posebne programe za podporo in pomoč malim in srednjim podjetjem ter slednjim pomagajo postati industrijski prvaki na svojem področju; pozdravlja delo Odbora regij in delo Komisije v zvezi s strategijami za pametno specializacijo, da se sredstva EU usmerijo k ciljem strategije Evropa 2020;

23.  poziva države članice, naj v primeru morebitnih sprememb Pogodb oblikujejo skupno industrijsko politiko, katere cilji in sredstva bodo primerljivi s skupno kmetijsko politiko, kar zajema resnično nadnacionalno posvetovanje za razvoj skupne strategije, podprte s pomembnimi finančnimi sredstvi in instrumenti za ureditev trgov, kot jih imajo druga velika trgovinska območja po svetu, na primer denarnim instrumentom ali pravili o državni pomoči, ki so prilagojenimi potrebam naše industrije in hkrati spoštujejo mednarodno pravo;

24.  pozdravlja zanimanje Komisije za proizvajalce, zlasti industrijske, in ne le za potrošnike;

25.  obžaluje, da predlog Komisije ne vključuje ukrepov proti plačnemu in socialnemu dampingu ter v zvezi z udeležbo zaposlenih in prestrukturiranjem;

Kampanja za inovacije, učinkovitost in trajnostno tehnologijo

26.  poudarja, da bi strategija za inovacije, učinkovitost in nove tehnologije, tudi tehnologijo za trajnostnost, v povezavi z novimi poslovnimi modeli, ustvarjalnostjo in napredno proizvodnjo, lahko omogočila obnovo in posodobitev industrijske osnove EU ter okrepila njeno regionalno in globalno konkurenčnost; meni, da je treba inovacije spodbujati celovito in ob upoštevanju vseh deležnikov, tj. od inovacij delavcev v proizvodnji in netehničnih inovacij do visokotehnoloških raziskav in razvoja v raziskovalnih laboratorijih; v zvezi s tem opozarja na pomen proaktivnega vključevanja zaposlenih v inovacijski proces in spodbujanja inovativnih podjetij, ki so vodje v ekonomskem, socialnem in okoljskem smislu; poudarja, da je treba ustvariti ugodno okolje, in meni, da je bistveno zagotoviti pogoje, pri katerih lahko podjetja delujejo in konkurirajo; meni, da je treba okrepiti evropsko bazo znanja, zmanjšati razdrobljenost s spodbujanjem odličnosti v znanosti in izobraževanju, vzpostaviti pogoje za preoblikovanje dobrih zamisli v tržne izdelke ter izboljšati dostop inovativnih podjetij do financiranja, oblikovati inovacijam prijazno okolje ter odpraviti socialne in geografske neenakosti z razširjanjem koristi inovacij po vsej Evropi; v zvezi s tem poudarja, da je treba upoštevati predvsem letno poročilo Komisije o inovacijah (sistem kazalnikov uspešnosti Unije inovacij za leto 2013), ki kaže, kako inovacije vplivajo na krepitev trajnostne konkurenčnosti, zagotavlja primerjalno oceno uspešnosti držav članic na področju raziskav in inovacij ter opredeljuje relativne prednosti in slabosti njihovih sistemov za raziskave in inovacije;

27.  meni, da bi sredstva EU za raziskave in inovacije morala delovati kot spodbuda in se uporabljati v sinergiji z različnimi evropskimi, nacionalnimi in regionalnimi instrumenti in sredstvi; opozarja na cilj 3 % za raziskave in razvoj, pri čemer dve tretjini prispeva zasebni sektor; izraža podporo vzpostavljanju javno-zasebnih partnerstev v okviru programa Obzorje 2020 in poziva Komisijo, naj zagotovi zadostne spodbude za naložbe zasebnega sektorja;

28.  pozdravlja 4-odstotni delež sredstev, ki se bo porabljal prek namenskega instrumenta za MSP v okviru programa Obzorje 2020;

29.  pozdravlja osredotočenje Komisije na okoljsko primerno zasnovo, možnosti recikliranja glede na specifikacije, ki izhajajo iz pristopa od zibelke do zibelke, nova merila trajnosti za gradbene proizvode in postopke ter učinkovito rabo virov v konceptu krožnega gospodarstva; zahteva zakonodajne predloge in raziskave o učinkoviti rabi virov, da bi bilo mogoče upoštevati upravičenost naložbe na podlagi meril učinkovitosti, donosnosti in dolgoročnih učinkov; poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja upoštevanje življenjskega cikla s pomočjo integrirane politike do proizvodov (IPP), ki upošteva celoten življenjski cikel proizvoda (pristop od zibelke do zibelke);

30.  pozdravlja področja ukrepanja Komisije in morebitna javno-zasebna partnerstva; kljub temu izraža zaskrbljenost nad dejstvom, da velike spremembe na področju podatkov ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) niso ustrezno vključene; poziva Komisijo, naj te spremembe ustrezno vključi; meni, da so širokopasovne storitve ključne za razvoj industrije EU in bi lahko prispevale h gospodarski rasti in zaposlovanju v EU, zato bi morala vlaganja v širokopasovno infrastrukturo z namenom vzpostavitve visokozmogljivih širokopasovnih omrežij in optične tehnologije v dostopovnih omrežjih še naprej ostati ena izmed prednostnih nalog EU; poziva Komisijo, naj podpre oblikovanje grozdov na vseh področjih ukrepanja, pri čemer naj spodbuja sinergije in učinke prelivanja med njimi;

31.  poudarja ključno vlogo IKT pri prehodu na trajnostno gospodarstvo, kar vključuje dematerializacijo, ekološko spremljanje, prometno in logistično učinkovitost, e-storitve in zdravstveno varstvo; pozdravlja novo evropsko industrijsko strategijo za elektroniko, katere namen je podvojiti proizvodnjo integriranih vezij v EU, da bo predstavljala 20 % svetovne proizvodnje; vztraja pri nadaljnjem spodbujanju uporabe IKT v tradicionalnih industrijskih sektorjih in pri razvoju novih digitalnih proizvodov in storitev, ki bodo prispevali k uresničevanju cilja trajnostnega razvoja;

32.  pozdravlja področje ukrepanja, ki se nanaša na napredno proizvodnjo; meni, da bi mu koristila javno-zasebna partnerstva, kakršno je SPIRE; meni, da je oblikovanje skupnosti znanja in inovacij na področju proizvodnje z dodano vrednostjo do leta 2016 prednostnega pomena; poziva Komisijo, naj v prihodnja javno-zasebna partnerstva vključi izkušnje Evropskega središča za strokovno znanje na področju javno-zasebnih partnerstev (EPEC) pri EIB; spodbuja Komisijo, naj na področju napredne proizvodnje ustvarja sinergije tudi med državami članicami, industrijo in raziskovalnimi inštituti; poziva Komisijo, naj preuči, do kakšne mere bi lahko za zgled služila ameriška Nacionalna mreža za inovacije v proizvodnji;

33.  pozdravlja področje ukrepanja v zvezi s pametnimi omrežji in meni, da bi mu koristila razširitev obsega in vključitev nadaljnjih predlogov; priporoča, da bi moralo delo na tem področju vključevati tudi vidike, povezane z ustrezno energetsko infrastrukturo, shranjevanjem energije in rezervnimi zmogljivostmi, ki jih omenja Komisija, kot so na primer visokoučinkovito električno omrežje s povezovalnimi daljnovodi, ki bi pripomoglo k dopolnitvi notranjega trga električne energije in omogočalo uporabo obnovljivih virov energije, na primer energije vetra na morju, pa tudi visokotehnološka digitalna infrastruktura;

34.  poziva Komisijo, naj predlaga politiko grozdov in mrež grozdov v smislu sodelovanja – zlasti v vrednostnih verigah – medsebojno povezanih podjetij, dobaviteljev, ponudnikov storitev, univerz in raziskovalnih središč, kar tudi spodbuja organsko oblikovanje grozdov po načelu „od spodaj navzgor“ v odziv na poslovne in/ali raziskovalne potrebe; poudarja pomen oblikovanja nadnacionalnih grozdov, zlasti z namenom vključitve strukturno šibkejših regij v evropsko industrijsko vrednostno verigo, na osnovi konkurence na ravni celotne Unije, pri čemer je treba spodbujati sodelovanje manj zastopanih držav ali regij in zagotoviti prenos znanja in izkušenj med raziskovalnimi skupnostmi iz vseh držav članic; je prepričan, da je to bistven vidik, ki ga je treba vključiti v regionalne industrijske politike; opozarja, da mora Komisija ustrezno pozornost nameniti tudi podpiranju obstoječih grozdov; spodbuja Komisijo, naj v prihodnjem zelenem akcijskem načrtu za mala in srednja podjetja oblikuje grozde za učinkovito rabo virov;

35.  pozdravlja razvoj strategije za ključne omogočitvene tehnologije, pri katerih ima EU pomembno konkurenčno prednost in potencial, da jo glede na svojo močno raziskovalno bazo še nadgradi, vendar meni, da si je za uresničitev tega potenciala treba bolj prizadevati za izkoriščanje rezultatov; podpira predlagane ukrepe za izboljšanje usklajevanja in sinergij med politikami in instrumenti, vključno s programom Obzorje 2020, EIB, strukturnimi skladi EU ter drugimi javnimi in zasebnimi skladi; pozdravlja pobude za okrepitev posebnih ukrepov za grozde, povezanih s ključnimi omogočitvenimi tehnologijami, in povečano nadregionalno sodelovanje; poziva Komisijo, naj se izogiba ustanavljanju ekskluzivnih klubov za posamezne konzorcije ali podjetja; opozarja, da mora financiranje raziskovalne infrastrukture koristiti in biti na voljo številnim akterjem;

36.  poziva Komisijo, naj okrepi komunikacijska omrežja po vzoru projektov pametnih mest s sodelovanjem med regijami, večjimi in manjšimi mesti ter lokalnimi območji, da bi upravljali skupne storitve ter učinkovito proizvajali in porabljali energijo, in sicer s spodbujanjem ukrepov varčevanja z energijo, ki bodo spodbudili na primer gradnjo visokotehnoloških stavb z majhno porabo energije;

37.  opaža, da so programi Komisije za raziskave in inovacije usmerjeni pretežno tehnološko pogojeno spodbujanje povpraševanja; meni, da je na splošno treba okrepiti ukrepe in dejavnosti, ki izhajajo iz tržnega povpraševanja in lahko rešitve učinkovito pripeljejo na trge;

38.  poziva Komisijo, naj orodja politike na strani ponudbe poveže z orodji na strani povpraševanja z ustanavljanjem partnerstev za inovacijo (kot so partnerstva za pametna mesta, aktivno staranje ali surovine) in z razvojem „vodilnih trgov“, katerih namen je spodbujati tržno uveljavljanje novih proizvodov ali storitev, ki bodo izpolnili potrebe družbe;

39.  poziva Komisijo, naj razvije strategijo, s katero bo zagotovila, da bo Evropa pritegnila tuje talente, obenem pa ohranila povezave z vodilnimi evropskimi talenti v tujini; poudarja pomen povezovanja z izseljenimi skupnostmi EU in spodbujanja slednjih k uporabi njihovega znanja in stikov za poslovne priložnosti v EU;

40.  meni, da lahko spodbujanje trajnostnih oblik turizma v povezavi s porabo lokalnih proizvodov pripomore k okrevanju kmetijskih in obrtnih dejavnosti in lokalnemu razširjanju mikropodjetij ter bi lahko bilo pomembna odskočna deska za oživitev gospodarstva, hkrati pa zagotovilo ustrezno ravnanje z okoljem, zaščito kultur in naseljenih območij ter preprečevanje erozije in zemeljskih plazov;

41.  meni, da so bioznanosti zaradi svojega inovacijskega potenciala, števila delovnih mest, ki jih ustvarijo neposredno ali posredno, in zaradi izvoznega potenciala strateški sektor za Unijo;

42.  meni, da mora Evropska unija, da bi razvila industrijsko politiko, sprejeti politične odločitve in osredotočiti prizadevanja na strateške sektorje, ki se odzivajo na družbene izzive, hkrati pa krepiti evropsko strokovno znanje; zato spodbuja Komisijo, naj oblikuje strateški program za evropsko bioznanstveno industrijo, kot ga določa sporočilo Komisije z naslovom „Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva – Posodobitev sporočila o industrijski politiki“;

Dokončno oblikovanje notranjega trga in odpiranje zunanjih trgov za strategijo RISE

43.  poudarja, da gre enotnemu evropskemu trg kotu domačemu trgu evropske industrije osrednja vloga ter da je treba razviti strategijo notranjega trga, ki bo pospeševala inovacije, izhajajoče iz povpraševanja, da bi tako spodbudili uveljavitev novih tehnologij in s tem pomagali ustvarjati nove trge, poslovne modele in industrijske sektorje; poudarja, da to še posebej velja za širjenje rezultatov raziskav in razvoja na trgu; poudarja, da predvidljiva pravila in standardi na notranjem trgu, če se dejansko uporabljajo v državah članicah, pripomorejo k stabilnim obetom za podjetja; poziva Komisijo in države članice, naj čim prej vzpostavijo enotni trg za blago, energijo, telekomunikacije, promet, okolju prijazne proizvode (kot je določila Komisija v svoji pobudi) in tvegani kapital ter zagotovijo prosto gibanje raziskovalcev, znanstvenih dognanj in tehnologije; poudarja, da je nedokončan notranji trg ovira za rast, ter poziva Komisijo, naj izvede študijo, v kateri naj oceni vpliv krize na notranji trg in obravnava stroškovne razlike v EU, ki lahko privedejo do slabšega položaja podjetij EU v primerjavi z njihovimi tekmeci iz tretjih držav; svari, da bi razdrobljenost notranjega trga lahko vodila v izkrivljeno konkurenco med državami članicami znotraj EU; poziva Unijo, naj si prizadeva za tesnejše sodelovanje na področjih delovnega prava in davčnih spodbud; poziva Komisijo, naj spodbuja uporabo oznake „proizvedeno v Evropi“, da bi okrepila enotni trg in proizvode evropskega porekla;

44.  pozdravlja namero Komisije, da razvije horizontalni akcijski načrt, da bi spodbudila povpraševanje po inovativnih proizvodih in storitvah; poziva Komisijo, naj še naprej proučuje življenjski cikel proizvodov od stopnje surovine do reciklaže, da bi tako dosegli napredek pri določitvi kazalnikov za učinkovitost proizvodov, ki bodo upoštevali razmerja med stroški in koristmi ter inovacijski potencial;

45.  poudarja, da bi morala biti javna naročila gonilna sila inovacij; poudarja, da so javna naročila sestavni del industrijskih politik trgovinskih partnerjev Unije; meni, da bi morale biti smernice za državno pomoč usmerjene v krepitev konkurenčnosti industrije EU – pri čemer je treba upoštevati tudi najboljše prakse in dobre zglede trgovinskih partnerjev EU –, spodbujati evropsko sodelovanje ter biti odprte za politične ukrepe, ki krepijo inovacije; meni, da imata standardizacija in okoljsko označevanje, tudi za uvoženo blago, ter družbena odgovornost podjetij pomembno vlogo pri pospeševanju prevzema novih tehnologij; poziva Komisijo, naj da prednost dejavnostim, ki podpirajo standardizacijo in interoperabilnost novih proizvodov, storitev in tehnologij, kot stebru evropske notranje konkurence in priložnosti v mednarodni trgovini;

46.  priznava, da je tržni nadzor pomemben temelj pri zagotavljanju varnosti in kakovosti proizvodov na notranjem trgu; pozdravlja sveženj ukrepov za varnost proizvodov in nadzor trga, ki ga predlaga Komisija, in poudarja pomembno vlogo, ki jo ima lahko oznaka porekla ne le za potrošnike, temveč tudi v smislu bolj pregledne trgovinske politike, tako notranje kot zunanje; poziva Komisijo, naj pri svojem delu na področju tržnega nadzora izkoristi moč in učinkovitost interneta in ljudem omogoči, da sodelujejo s podajanjem kvalificiranih povratnih informacij o proizvodih; v zvezi s tem poudarja pomen dobro delujočega varstva potrošnikov v Evropski uniji;

47.  poudarja, da je dokončno oblikovanje digitalnega notranjega trga pomemben sestavni del industrijske strategije EU; ponovno poudarja pomen digitalizacije notranjega trga in razvoja elektronskega poslovanja na notranjem trgu za mala in srednja podjetja; meni, da predstavlja trg digitalnih in novih informacijsko tehnologij priložnost za industrijski razvoj, ki še ni v celoti izkoriščena, Evropa pa ima za to dobre možnosti; poudarja, da je politiko standardizacije informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) EU nujno treba prilagoditi spremembam na trgu in v politiki, kar bo privedlo do uresničevanja evropskih ciljev politike, ki zahtevajo interoperabilnost, na primer e-poslovanja, e-trgovine, e-tovornega prometa, inteligentnih prevoznih sistemov itd.;

48.  poudarja, da bi dokončno oblikovanje digitalnega notranjega trga moralo biti pomemben sestavni del industrijske strategije EU; poudarja, da bi bilo treba podoben regulativni okvir uvesti tudi za spletne in nespletne trge, da se zagotovi pravična konkurenca in zaščitijo potrošniki;

49.  pozdravlja dejstvo, da Komisija priznava opredelitev panog luksuznih kulturnih in kreativnih izdelkov kot sektorja gospodarstva, ki zajema luksuzne segmente različnih trgov proizvodov in storitev ter odraža posebne lastnosti, kot so kulturna in ustvarjalna razsežnost proizvoda ali storitve, ugled proizvoda, intelektualna lastnina, kakovost izdelave, oblikovanje in inovacije ter način, kako se izdelki in storitve tržijo in oglašujejo; poziva Komisijo, naj prizna posebno naravo visoko strokovnih poklicev v evropskih panogah, ki predstavljajo pomembno število delovnih mest v Evropi in ki temeljijo na štirih merilih: ustvarjalnosti, odličnosti, znanju in učenju med celotno poklicno potjo;

50.  pozdravlja namero Komisije, da podpre konkurenčnost sektorja luksuznih izdelkov, ki v EU predstavlja 3 % BDP in več kot 1,5 milijona neposrednih ali posrednih delovnih mest, ter Komisijo poziva, naj sprejme ukrepe za preprečevanje pomanjkanja strokovnega znanja v tem sektorju, da bi zaščitila načine proizvodnje in znanje, ki so značilno evropski;

51.  ugotavlja, da evropska jeklarska industrija deluje s 50-odstotno zmogljivostjo in da se je evropska proizvodnja jekla od leta 2008 zmanjšala za 25 %;

52.  ugotavlja, da evropski avtomobilski sektor, ki je leta 2007 proizvedel 16 milijonov avtomobilov, leta 2013 ne bo zmogel proizvesti niti 12 milijonov avtomobilov;

53.  meni, da je glede na trenutno finančno, gospodarsko in socialno krizo pomembno vključiti zasebne in javne naložbe v celovite strategije za trajnostno rast; v zvezi s tem podpira splošno reformo režima državne pomoči z uporabo bolj socialno in gospodarsko utemeljenega pristopa in večjo prožnostjo konkurenčnih pravil, kot je določeno v členih 101 in 102 PDEU; znova opozarja, da je treba bolj upoštevati kakovost in učinkovitost javne porabe;

54.  poudarja, da bi morala industrijska politika v celoti izkoristiti instrumente konkurenčne politike, da bi ustvarila enake pogoje in spodbujala konkurenčne trge;

55.  predlaga, da Komisija oceni, v kolikšni meri je dejstvo, da skupina, ki je med vodilnimi na svetu, noče prepustiti lokacije, za katero se je odločila, da jo bo zaprla, drugi skupini, ki bi jo lahko prevzela, ali drugemu javnemu subjektu za začasno opravljanje javnih dejavnosti, v skladu z evropskim konkurenčnim pravom;

56.  je seznanjen s preiskavo reforme notranjega trga za industrijske proizvode s strani Komisije; poziva Komisijo, naj zagotovi, da so ustrezni standardi združljivi s trgom;

57.  priznava prizadevanja Komisije za pametno pravno ureditev, katerih namen je zmanjšati birokratska bremena za industrijo brez spodkopavanja učinkovitosti zakonodaje, kar vključuje ocene učinka, preverjanje konkurenčnosti, preverjanje ustreznosti predpisov in test MSP, zlasti kar zadeva mikropodjetja in MSP, ter priznava, da je za spodbuditev naložb potrebna regulativna stabilnost; meni, da so birokratsko breme in nasprotujoče si politike pogosto prepreka pri izboljševanju konkurenčnosti industrijskih podjetij, ter meni, da bi morala biti prizadevanja za zmanjšanje tovrstnih bremen visoko na političnem dnevnem redu, in se veseli predlogov Komisije na to temo s konkretnimi cilji; podpira regulativno skladnost, prečni regulativni pristop in opredelitev prednostnih nalog ter izboljšano preverjanje konkurenčnosti, ki bi moralo biti obvezno in bi bilo sestavni del smernic za oceno učinka; poziva države članice, naj test MSP in izboljšano preverjanje konkurenčnosti uporabljajo tudi na nacionalni ravni; pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi ocenila kumulativni učinek zakonodaje s področja jeklarskega sektorja, ter poziva Komisijo, naj nadalje razvija metodologijo in opredeli druge sektorje, ki bi jim lahko koristil takšen pristop;

58.  spodbuja, da bi bolje izkoristili potencial postopka priglasitve iz Direktive 98/34/ES, in predlaga državam članicam, naj pri oceni učinka, ki se izvaja med pripravo nacionalne zakonodaje, uvedejo preverjanje konkurenčnosti v širšem okviru preizkusa enotnega trga, h kateremu je Evropski parlament pozval v resoluciji z dne 7. februarja 2013, ki vsebuje priporočila za Komisijo glede upravljanja enotnega trga;

59.  poziva k hitri uveljavitvi Akta za mala podjetja, da se podprejo evropska mala in srednja podjetja; priznava pomen Evropske podjetniške mreže pri podpiranju malih in srednjih podjetij v okviru čezmejne trgovine v EU; poudarja, da je pomembno podpirati mala podjetja in jim pomagati, da bi dosegla srednjo velikost oziroma v primeru MSP postala veliki akterji, da bi tako pospeševali tudi njihovo globalno konkurenčnost; opozarja na gospodarsko korist oblikovanja vezi med podjetji v nekaterih sektorjih, kot je obrambna industrija, za doseganje ekonomij obsega in sodelovanje pri skupnih industrijskih projektih;

60.  meni, da je boljši, cenejši in hitrejši dostop malih in srednjih podjetij do protidampinških postopkov odločilen za njihovo učinkovitejšo zaščito pred nepoštenimi praksami trgovinskih partnerjev; poziva Evropsko unijo, naj to upošteva pri reformi instrumentov trgovinske zaščite;

61.  poziva Evropsko unijo, naj okrepi svojo industrijsko proizvodnjo, tako da potrošnikom zagotovi natančnejše informacije, uvede obvezno označevanje izvora izdelkov iz Unije in izdelkov, uvoženih iz tretjih držav, ter uveljavi spoštovanje označb geografskega porekla evropskih živil v tretjih državah;

62.  poudarja, da je tehnološki razvoj občutljiv in ranljiv sektor; meni, da so pravice intelektualne lastnine bistvena sestavina ekonomije znanja in zdrave industrijske politike, ki lahko spodbuja inovacije in raziskave ter krepi evropsko industrijo; v zvezi s tem pozdravlja uvedbo enotnega patenta EU in poziva države članice, naj ga nemudoma uveljavijo; meni, da bi moral postopek, po katerem je prišlo do tega patenta, služiti za zgled dobre prakse v okviru prizadevanj za tesnejše povezovanje v industriji in na notranjem trgu; izraža zaskrbljenost, da sedanja ureditev pravic intelektualne lastnine pogosto ne izpolnjuje svojega poslanstva, ki je voditi k inovacijam; meni, da se z večjo preglednostjo ter inovativnimi praksami upravljanja in licenciranja lahko dosežejo hitrejše tržne rešitve; na tem področju pozdravlja delo, s katerim je začela Komisija; poziva Komisijo in države članice, naj tudi okrepijo varstvo pravic intelektualne lastnine, zlasti v smislu boja proti ponarejanju in industrijskem vohunjenju; poudarja, da so potrebne nove strukture upravljanja in forumi za varstvo pravic intelektualne lastnine na mednarodni ravni; poziva Komisijo, naj pripravi evropsko strategijo za varovanje poslovnih skrivnosti;

63.  poudarja pomen izvrševanja pravic intelektualne lastnine v fizičnem in digitalnem okolju za rast in ustvarjanje delovnih mest v evropski industriji; v zvezi s tem pozdravlja sedanjo reformo sistema evropske blagovne znamke, ki bi lahko okrepila zaščito blagovnih znamk na spletu, zunaj njega in na celotnem notranjem trgu;

64.  podpira sedanjo reformo sistema zakonodaje s področja blagovnih znamk, ki bo povečala zaščito blagovnih znamk na spletu, izven njega, na celotnem notranjem trgu ter v mednarodni trgovini;

65.  pozdravlja priznanje problema patentnih goščav in patentnih zased; podpira spremembo regulativnega sistema, da se spodbudijo oblike dogovorov o navzkrižnem licenciranju ali o patentnih združenjih, ki spodbujajo konkurenčnost;

66.  poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajo, ki bo evropskim podjetjem omogočila proizvodnjo generičnih in biološko podobnih zdravil v EU v obdobju veljavnosti dodatnega varstvenega certifikata (SPC), ki sledi poteku patentne zaščite, z namenom, da se ta podjetja pripravijo na dajanje na trg takoj po poteku SPC ali da bi izvažala v države, kjer patent ali SPC ne veljata; meni, da bi takšne določbe lahko pripomogle k izogibanju oddajanja proizvodnje zunanjim izvajalcem in k spodbujanju ustvarjanja novih delovnih mest v EU, pa tudi k vzpostavitvi enakih konkurenčnih pogojev za evropska podjetja in njihove konkurente v tretjih državah;

67.  poudarja, da imajo zunanji odnosi razsežnosti, ki presegajo okvire sporazumov, podpisanih pod okriljem Svetovne trgovinske organizacije (STO), in da se morajo EU in države članice pri oblikovanju zunanje razsežnosti industrijske politike dogovoriti o skupnih stališčih, da bi zagotovile enake konkurenčne pogoje na svetovni ravni;

68.  opozarja na dejstvo, da se je podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v svojem skupnem sporočilu z dne 7. februarja 2013 z naslovom „Strategija Evropske unije za kibernetsko varnost: odprt, varen in zanesljiv kibernetski prostor“(22), zavezala k razvoju ter spodbujanju industrijskih in tehnoloških virov za področje kibernetske varnosti;

69.  poudarja, da je treba izboljšati konkurenčnost evropskih podjetij na svetovnem trgu; izpostavlja pomen trgovinske strategije EU; poziva Komisijo, naj v luči vse večje konkurence s strani trgovinskih partnerjev EU prilagodi svojo trgovinsko politiko, da bi tako zagotovila, da sta trgovinska in konkurenčna politika Unije skladni s cilji evropske industrijske politike ter da ne ogrožata inovativnega in konkurenčnega potenciala evropskih podjetij; poziva Komisijo, naj v sodelovanju s podpredsednico/visoko predstavnico razvije strategijo za vključitev služb za pomoč malim in srednjim podjetjem v misije EU; meni, da bi morale te službe upoštevati delo trgovinskih zbornic in spoznanja iz evropskih podjetniških centrov; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoje sodelovanje v podporo evropskim podjetjem na zunanjih trgih; poziva jih, naj dajo prednost zlasti instrumentom v podporo malim in srednjim podjetjem ter centralizirajo informacije za mala in srednja podjetja z ustanovitvijo služb „vse na enem mestu“ po vsej EU; poziva Komisijo, naj izboljšano preverjanje konkurenčnosti vključi v ocene učinka trgovinskih sporazumov in oceno njihovega kumulativnega učinka;

70.  ugotavlja, da okoljski stroški, ki jih mora nositi evropska industrija, vedno pogosteje silijo evropske industrijalce k naložbam zunaj evropske industrije;

71.  poudarja pomen okoljskih in socialnih standardov v dvostranskih trgovinskih sporazumih in v večstranskih trgovinskih odnosih za vzpostavitev poštene in pravične trgovine in enakih konkurenčnih pogojev po vsem svetu; poziva Komisijo, naj pri podpisovanju novih trgovinskih sporazumov ali pri reviziji obstoječih zagotovi enake pogoje za gospodarske subjekte v EU in zunaj nje; poudarja, da bi EU morala resno izpostaviti problematiko posameznih primerov izkrivljanja, ki škodujejo evropskim industrijskim interesom, ter postopoma vpeljati načelo recipročnih trgovinskih odnosov, zlasti kar zadeva dostop do trgov javnih naročil, in izboljšati odzivnost, kar bi lahko pripomoglo k odpiranju trgov;

72.  opominja Komisijo, da so nizke plače in nizka raven okoljskega varstva še vedno izjemno pomemben dejavnik mednarodne konkurence in da je treba te standarde nujno uskladiti navzgor, da bi se lahko Unija dejansko ponovno industrializirala; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj si v pogajanjih o sporazumih o prosti trgovini s tretjimi državami prizadeva za zavezujoče obveznosti na področju pravic delavcev in varstva okolja;

73.  je seznanjen s predlogom Komisije o posodobitvi instrumentov EU za trgovinsko zaščito, saj gre za bistvene elemente industrijske politike; upa, da se bo s to posodobitvijo povečala njihova učinkovitost ; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj niti de iure niti de facto ne oslabi teh instrumentov, pač pa naj jih, nasprotno, okrepi, da bi učinkovito in čim hitreje zaščitila evropska podjetja, ne glede na njihovo velikost, pred nezakonito ali nepošteno trgovinsko prakso;

74.  ponovno poudarja, da je treba, kjer koli okoliščine to upravičujejo, uporabiti instrumente trgovinske zaščite proti tistim državam, ki ne spoštujejo pravil mednarodne trgovine ali pogojev iz prostotrgovinskih sporazumov, podpisanih z EU, ter poziva k temu, da se malim in srednjim podjetjem omogoči lažji, hitrejši in cenejši dostop do protidampinških postopkov, da se bodo tako lahko bolje zaščitila pred nepoštenimi praksami;

75.  opozarja na to, da imajo inovacije ključno vlogo pri zagotavljanju konkurenčnosti evropskih podjetij na svetovnih trgih, in poudarja, da se morajo evropska podjetja naučiti bolje predvidevati zahteve trgov tretjih držav, da bi se lahko odzivala na globalno povpraševanje;

76.  meni, da je v okviru prizadevanj za oživitev industrije nujno, da si EU zagotovi načine za:

77.  poziva Komisijo, naj bistveno izboljša svojo presojo trgovinskih sporazumov, zlasti izvedene ocene učinka, tako da upošteva vprašanje konkurenčnosti industrije ter izvaja naknadne ocene in analize skupnega učinka vseh sporazumov, ki so že podpisani ali pa o njih potekajo pogajanja; poudarja pomen sklenitve čezatlantskega partnerstva za trgovino in naložbe za uresničitev ciljev ponovne industrializacije Evrope, rasti in zaposlovanja, saj lahko poenostavi in poveča izvoz evropskih industrijskih proizvodov, z dvigom mednarodnih proizvodnih standardov izboljša konkurenčnost evropske industrije ter zniža stroške uvoza surovin in predelanih materialov za proizvodna podjetja; se zavzema, da bi moral ta sporazum – enako kot vsi drugi trgovinski sporazumi – vključevati poglavje, ki se osredotoča na energetske zadeve, ki bi lahko vplivale na notranji trg; poziva Komisijo, naj z odpravo tarif omogoči boljši dostop do trga v povezavi s storitvami in naložbami, okrepi regulativno sodelovanje, zagotovi boljša pravila javnega naročanja in varstva intelektualne lastnine ter te cilje aktivno spodbuja v okviru konkurenčne politike in v povezavi z energijo in blagom; poudarja, da je treba poenostaviti predpise in zmanjšati regulativna in upravna bremena, kot je to namera čezatlantskega partnerstva za trgovino in naložbe, in jih izvajati ob strogem upoštevanju in varovanju visokih socialnih in okoljskih standardov ter pravic zaposlenih; poudarja, da bi morebitna sklenitev partnerstva za trgovino in naložbe ustvarila možnost za širok gospodarski prostor, ki bi okrepil odnose EU in služil kot multiplikator za neposredne tuje naložbe v EU;

78.  poziva Komisijo, naj preuči primer iz ZDA, kjer je sindikatom omogočeno vlaganje pritožb, povezanih s trgovino, saj lahko trgovinska izkrivljanja negativno vplivajo na industrijo in s tem delavce, ter naj predlaga podobne ukrepe za EU;

79.  poudarja, da je treba s prihodnjimi trgovinskimi sporazumi, sporazumi o naložbah in o intelektualni lastnini okrepiti vrednostno verigo v Evropi, kar pomeni, da bi ustrezno strateško usmeritev morali vključiti že v opredelitev pogajalskega mandata;

80.  poziva Komisijo, naj razvije evropsko strategijo izvoza za tehnologije, ki učinkovito uporabljajo vire in energijo, ter z njimi povezane storitve, kar vključujejo diplomatsko dejavnost na področju standardizacije, da bi zagotovili promocijo evropskih standardov po vsem svetu;

81.  opozarja, da imajo tehnični standardi in predpisi bistveno vlogo pri zagotavljanju vodilnega položaja EU v inovativnih sektorjih, vključno z zelenimi tehnologijami; zato poziva Komisijo, naj okrepi sposobnost EU za oblikovanje standardov in mednarodnih tehničnih norm v inovativnih sektorjih; nadalje poziva Komisijo, naj izboljša sodelovanje s ključnimi tretjimi državami, tudi z državami v vzponu, da bi vzpostavila enotne standarde in tehnične norme;

Financiranje industrijskega preporoda

82.  priznava obstoj omejitev glede bančnih posojil in negativnih posledic le-teh, zlasti za mala in srednja podjetja; obžaluje dejstvo, da te omejitve vplivajo tudi na finančne instrumente, ki jih je dala na voljo EU, in meni, da bi morala Komisija finančne posrednike, pristojne za upravljanje s temi instrumenti, pozvati k predložitvi letnih poročil; pozdravlja zeleno knjigo Komisije o dolgoročnem financiranju; poudarja, da je treba v okviru sporazuma Basel III, bančne unije in evropskega mehanizma za stabilnost (ESM) okrepiti trdnost bančnega sektorja EU; poudarja, da je pomembno, da tudi naši mednarodni partnerji izvajajo pravila sporazuma Basel III; poudarja, da so naložbe v industrijo dolgoročne naložbe; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo zakonodajni in finančni okvir, da bo jasnejši in bolj predvidljiv, ter tako spodbudijo vlaganje v industrijo;

83.  meni, da je treba raziskati nove alternativne in ustvarjalne smeri financiranja, zlasti na področju zasebnega in lastniškega financiranja; ugotavlja, da je v zvezi s tem pomembno tudi spodbujanje finančne pismenosti in da bi bilo finančno opismenjevanje treba vključiti v šolske programe;

84.  poudarja pomen finančnih virov za ustanavljanje podjetij ter za mala in srednja podjetja, saj podjetnikom omogočajo, da inovativne ideje uvedejo na trg;

85.  pozdravlja pobudo Komisije za vzpostavitev skupnih finančnih instrumentov z EIB in ugotavlja, da je bila na srečanju Evropskega sveta junija 2013 ta pobuda sprejeta; pozdravlja tudi dejstvo, da sta Komisija in EIB nameravali Evropskemu svetu pred njegovim srečanjem oktobra 2013 predstaviti obsežno poročilo o začetku njihove uporabe, v katerem so določeni kvantitativni cilji, instrumenti in časovni načrt;

86.  poziva Svet, naj v posvetovanju s Komisijo in z EIB brez odlašanja opredeli parametre za te instrumente, da se doseže znaten učinek vzvoda; zahteva, naj bodo ti instrumenti pripravljeni za uporabo pred koncem leta 2013;

87.  pozdravlja povečanje kapitala Evropske investicijske banke (EIB) in njene nedavno objavljene posojilne smernice, ki so vezane na novi standard emisijskih vrednosti 550 gramov CO2 na kilovatno uro (g/kWh); meni, da lahko EIB pomaga olajšati težave, povezane z razdrobljenostjo finančnih trgov EU; poziva EIB, naj si še naprej prizadeva za razvoj novih modelov posojil, prilagojenih potrebam industrije; poziva EIB, naj uresniči svoj načrt povečanja posojilne dejavnosti v EU za 50 % med letoma 2013 in 2015;

88.  poudarja, da subsidiarnost dopušča številne različne fiskalne politike ter ureditve posojil in subvencij po Evropi;

89.  poziva Komisijo, naj razišče, kako bi lahko spodbudili trg s premoženjem zavarovanih vrednostnih papirjev in alternativne oblike financiranja z ustreznim bonitetnim nadzorom, da bi olajšali financiranje malih in srednjih podjetij; opozarja na vlogo, ki jo imajo lahko banke za razvoj podjetij in infrastrukturne banke pri vlaganju v strukturirane krite obveznice, ki jih izda banka, tako da povežejo takšno vlaganje s povečanimi cilji dajanja posojil malim in srednjim podjetjem; pozdravlja predlog za zasebno-zasebno posojilno partnerstvo, v katerem zavarovalnica in banka skupaj nudita kratkoročna in dolgoročna posojila;

90.  meni, da je pomembno spodbujati nove inovativne modele financiranja za mala in srednja podjetja, zlasti z visokim potencialom rasti; opozarja na razcvet pobud za skupinsko financiranje in e-platform za posojila v Evropi ter finančne in nefinančne koristi, ki jih takšno financiranje prinaša malim in srednjim podjetjem in podjetnikom, kot so na primer zagotavljanje začetnega financiranja, potrjevanje proizvodov, povratne informacije strank ter stabilna in predana lastniška struktura; poziva Komisijo, naj izda sporočilo o skupinskem financiranju; poziva Komisijo, naj razvije učinkovit regulativni okvir za skupinsko financiranje, katerega osnova je financiranje v višini do 1 milijona EUR na posamezen projekt, ki bo obravnaval tudi vprašanja glede zaščite vlagateljev; poziva Komisijo, naj prouči možnost, da bi omejeno količino sredstev namenila za storitve skupinskega financiranja, kot so to že storile nekatere države članice;

91.  poziva Komisijo, naj podpre vzpostavitev lokalnih trgov obveznic za mala in srednja podjetja, da se zagotovi ustrezno dolgoročno financiranje, zlasti v regijah, kjer je dostop do posojil omejen; meni, da lahko kot model za to služijo lokalni trgi obveznic, kakršna je stuttgartska borza;

92.  poziva Komisijo, naj s pripravo smernic za odpravo splošno razširjenega kreditnega krča podpre razvoj nacionalnih investicijskih bank za mala in srednja podjetja ter obstoječim tovrstnim bankam omogoči, da svojo dejavnost razširijo v druge države članice in da sodelujejo pri financiranju projektov izven meja svoje države;

93.  meni, da so zamude pri plačilih za podjetja, zlasti za mala in srednja podjetja, vir nestabilnosti in izgube konkurenčnosti; izreka pohvalo tistim državam članicam, ki v celoti izvajajo direktivo o zamudah pri plačilih, in poziva k njenemu celovitemu izvajanju po vsej EU; meni, da pomoč in finančni instrumenti EU, ki so na voljo, gospodarskim subjektom, zlasti malim in srednjim podjetjem, niso dovolj poznani; poziva, naj se po vsej Uniji ustanovijo službe, kjer bi bile vse informacije za mala in srednja podjetja o finančnih sredstvih EU na voljo na enem mestu, ; poudarja pomen ustanavljanja mrež posredniških združenj podjetnikov z nepridobitnimi cilji, ki bi vzpostavila in zagotavljala podporo, mentorstvo in posojila malim in srednjim podjetjem, z namenom razvijati podjetništvo;

94.  meni, da nepravična davčna konkurenca med državami članicami ni primerna za razvoj močne evropske industrijske politike;

95.  podpira večje usklajevanje na področju obdavčitve podjetij v EU, in sicer z uvedbo enotne davčne osnove.

96.  poziva Komisijo, naj zagotovi celovito študijo necenovnih dejavnikov konkurenčnosti za različne industrijske dejavnosti v EU (čas dostave, patenti, kakovost proizvodov, poprodajne storitve, kakovost prevoza, energetska in informacijska infrastruktura itn.) v primerjavi z ostalimi deli sveta; poziva Komisijo, naj izvaja stalno analizo makroekonomske konkurenčnosti EU, s posebnim poudarkom na prevozu ter na energetski in informacijski infrastrukturi, ter naj zagotovi študije dolgoročnega financiranja nove ali obstoječe infrastrukture, ki je potrebna, da bo EU ostala konkurenčna;

97.  poudarja pomen tveganega kapitala in mrež poslovnih angelov, zlasti za ženske; poziva k takojšnji uresničitvi spletnega portala za podjetnice; pozdravlja podporo EU ustanavljanju mrež poslovnih angelov in inkubatorjev; zlasti pozdravlja vzpostavitev kapitalske sheme v okviru pobude Obzorje 2020 in programa COSME, ki bi podpirala količinsko in kakovostno povečanje ponudbe tveganega kapitala; meni, da ima Evropski investicijski sklad ključno vlogo pri razvoju trgov tveganega kapitala, zlasti kar zadeva uporabo novih tehnologij; meni, da bi bilo treba različno davčno obravnavanje lastniškega in dolžniškega kapitala odpraviti;

98.  poziva Komisijo, naj izvede študijo multiplikacijskih učinkov vodilnih podjetij glede na njihova omrežja na področju proizvodnje, ustvarjanja vrednosti in zaposlovanja v celotnem gospodarstvu; meni, da vodilnih podjetij ne opredeljuje nujno njihova velikost, ampak izpolnjujejo več meril, kot so mednarodna usmerjenost, določen minimalni delež na domačem in svetovnem trgu, intenzivne raziskave in razvoj ter sodelovanje z velikim omrežjem podjetij; meni, da bi lahko taka študija med drugim opozorila na medsebojno odvisnost industrijskih ter malih in srednjih podjetij ter tako ovrgla nekatere stereotipe v zvezi s predelovalno industrijsko osnovo;

Pridobivanje znanj in delovne sile za industrijski preporod

99.  ugotavlja, da je bilo od začetka krize „prestrukturiranih“ približno 5 500 evropskih industrijskih podjetij, kar je povzročilo izgubo približno 2,7 milijona delovnih mest;

100.  poudarja, da je strategija RISE priložnost za stabilno zaposlovanje z dobrimi delovnimi mesti in dostojnim plačilom; poudarja, da je za vključitev mladih v delovno silo nujno potrebno partnerstvo z deležniki, zlasti socialnimi partnerji, zbornicami in mladinskimi organizacijami; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo socialni dialog tudi znotraj industrijskih panog in podjetij; meni, da bi bila vključitev socialnih partnerjev v čim zgodnejši fazi vsakega zakonodajnega postopka zelo koristna; Komisijo tudi poziva, naj na svoji ravni spodbuja vlogo socialnih partnerjev, pri čemer naj upošteva razlike med različnimi nacionalnimi sistemi; poziva socialne partnerje, naj se, kolikor je le mogoče, vključujejo v dialog na ravni EU;

101.  ugotavlja, da bodo v okviru strategije RISE potrebni večji in boljši dostop do usposabljanja, vseživljenjskega učenja, poklicnega usposabljanja, ki je prilagojeno prihodnjim potrebam, in univerzitetne izobrazbe, močan poudarek na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, zlasti za ženske, ter podpora podjetništvu; zagovarja vključitev takih vsebin v učne načrte; podpira razvoj programov z delom povezanega usposabljanja in vajeništva ter ustrezno mrežo socialne varnosti skupaj s politiko druge priložnosti; v zvezi s tem meni, da morajo programi in instrumenti Evropske unije, kot sta Obzorje 2020 in Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), igrati pomembno vlogo;

102.  meni, da podpora kvalificirani delovni sili prinaša veliko prednost za Evropo in predstavlja pomembno gonilo pri razvoju naložb v raziskave in razvoj; poziva, naj se posebna pozornost nameni podpiranju izobraževanja za ustvarjanje raziskovalnih središč v mednarodnem ospredju akademske odličnosti;

103.  meni, da so inovacije na delovnem mestu, razvoj sposobnosti, ustvarjalni in avtonomni delavci ter skupinsko delo pomembna sredstva tako za socialno kot gospodarsko uspešnost podjetij; poudarja, da je treba okrepiti demokratizacijo delovnega mesta, vključno z dejavno udeležbo predstavnikov osebja in sindikatov; poziva države članice ali zadevne regionalne organe, naj oblikujejo okvir za stalno usposabljanje, bodisi kot individualno pravic od usposabljanja bodisi v obliki drugačnih shem, ki delavcem zagotavlja, da so s svojim naborom znanj in spretnosti pripravljeni na naraščajoče zahteve v sektorju in da se lahko prilagodijo novemu trgu ali da se v primeru presežka delovne sile lahko prezaposlijo v drug industrijski sektor; poudarja, da imajo zaposleni in delavci skupno odgovornost v zvezi z vseživljenjskim učenjem; nadalje opozarja, da je obveščanje in posvetovanje na delovnem mestu temeljna pravica, določena v Pogodbi;

104.  poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami in socialnimi partnerji iz zadevnega sektorja pripravi srednje- in dolgoročne napovedi glede potrebnih znanj na trgu dela, npr. z vzpostavitvijo evropskih svetov za spretnosti delavcev v industriji;

105.  poziva države članice, naj obravnavajo primanjkljaje e-znanj na vseh ravneh izobraževanja in v okviru vseživljenjskega učenja, saj lahko razvoj IKT dolgoročno pomembno vpliva na rastoče industrijske panoge v sektorjih, kot so energetska učinkovitost, okoljsko načrtovanje, cilji v zvezi z varnostjo in druge komunikacijske zmogljivosti (npr. učinkoviti in pametni prevozni sistemi ter komunikacijski sistemi med osebami, osebo in napravo ter napravami);

106.  poudarja, da trdna podlaga v inženirstvu in informacijskih tehnologijah izboljšuje odpornost na pretrese pri zaposlovanju; poziva države članice, naj ob podpori Komisije razmislijo o določitvi nacionalnih ciljev za povečanje števila študentov na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike; meni, da bi oblikovanje nacionalnih, regionalnih in evropskih platform za izmenjavo najboljših praks na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike med regijami, univerzami in industrijo lahko koristilo pri določanju ciljev na teh področjih; poleg tega meni, da bi lahko bile evropske platforme, če bodo ustanovljene, pomembne pri zagotavljanju usklajevanja in sodelovanja med nacionalnimi platformami na evropski ravni; poudarja, da bi bilo treba v tem okviru osnovna znanja in spretnosti na področju IKT spodbujati tudi v šolah in programih poklicnega usposabljanja;

107.  poziva Komisijo in države članice, naj preučijo ameriški model ustanavljanja skladov za lažji prehod z univerze na delovno mesto (ang. College-to-Career (C2C)), v sklopu katerih se sklepajo partnerstva med industrijo in univerzami, da se mladi usposobijo za delovna mesta v rastočih industrijskih panogah; opozarja na načrte za ustanavljanje „univerzitetnih tehničnih šol“ v sodelovanju z industrijskimi partnerji, o katerih se razpravlja v Združenem kraljestvu;

108.  poudarja pomen povečanja prostovoljne mobilnosti med mladimi s spodbujanjem programa Erasmus za vse, odpravo obstoječih ovir za čezmejno vajeništvo, pripravništvo in delovno prakso ter s krepitvijo prenosljivosti pokojnin ter delovnih pravic in pravic do socialnega varstva po celi EU; poudarja, da bi bilo treba še zlasti program Erasmus za mlade podjetnike znatno razširiti;

109.  predlaga, naj se uporabijo vsi razpoložljivi finančni in zakonodajni instrumenti za spodbujanje selitve gospodarstva nazaj v države članice, in poziva k oblikovanju informacijskih centrov, da bi podjetnikom predstavili prednosti, ki bi jih imeli od tega, da ohranijo svojo gospodarsko dejavnost v Evropi ali jo vanjo preselijo, kjer lahko krajše dobavne verige pomenijo lokalne vire proizvodov in večjo učinkovitost proizvodnega sektorja, obenem pa ustvarjajo lokalne priložnosti za zaposlovanje; predlaga čim boljši izkoristek portala EURES, da bi izkoristili spretnosti mladih Evropejcev, ki iščejo zaposlitev; poziva države članice, naj izboljšajo izvajanje direktive o storitvah in odpravijo socialni damping;

110.  poudarja, da je izobraževanje ključna zahteva ter da mora biti na vseh stopnjah, od osnovne šole do univerze, odprto za vse;

111.  poudarja, da je treba znižati stopnjo osipa v šolah in da je tistim, ki so šolanje predčasno opustili, treba zagotoviti priložnost za usposabljanje, kot to zagotavlja avstrijski program „Jamstvo usposabljanja“;

112.  pozdravlja odločitve za uveljavitev zaposlitvenega jamstva za mlade in z njim povezane ambicije ter pripravljenost držav članic, da dodelijo sredstva za obravnavanje brezposelnosti mladih; pozdravlja spodbujanje evropskega zavezništva za vajeništvo; poudarja, da vajeništvo v nekaterih državah ni v zadostni meri sestavni del politike zaposlovanja; poziva Komisijo, naj oblikuje skupne kazalnike socialnih naložb, predvsem kar zadeva brezposelnost mladih; poziva industrijo, naj dejavno sodeluje pri izvajanju zaposlitvenega jamstva za mlade na zadevnih nacionalnih ravneh in naj mladim ponudi kakovostno zaposlitev ali pripravništvo, kjer je to mogoče, in jim zagotovi kakovostno delovno prakso z dostojnim plačilom; poziva države članice, naj z različnimi ukrepi povečajo privlačnost shem vajeništva za podjetja;

113.  poudarja, da so bili trgi dela držav članic, ki imajo trdne sisteme poklicnega usposabljanja, med krizo relativno stabilni; poziva vse države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji in drugimi zadevnimi deležniki, kot so zbornice, preučijo in uvedejo takšne sisteme; opozarja na izziv povečanja skladnosti med evropskim sistemom kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET) in evropskim sistemom zbiranja in prenašanja kreditnih točk (ECTS); poudarja tudi pomen primerljivosti in povečane skladnosti med različnimi nacionalnimi sistemi poklicnega usposabljanja, da bi olajšali mobilnost na trgu dela znotraj ustreznih kategorij zaposlitve;

114.  poudarja, da imajo srednje tehnične šole in poklicno izobraževanja pomembno vlogo, in podpira pobude Komisije za spodbujanje čezmejnih izmenjav med državami članicami;

115.  meni, da bi bilo treba ugled poklicnega izobraževanja in usposabljanja izboljšati ne le s poudarjanjem vrednosti, ki jo imata že sama po sebi, temveč tudi s tem, da bi ju povezali z možnostjo prehoda na univerzitetno ali drugo visokošolsko izobraževanje; v zvezi s tem poudarja potrebo, da visokokakovostna poklicna izobrazba in poklicne kvalifikacije pridobijo višjo stopnjo klasifikacije v nacionalnih okvirih držav članic za zagotavljanje kakovosti; poudarja pomen izboljšanja izobraževalnih sposobnosti, da bi izboljšali kakovost razvijanja novih proizvodnih znanj, tudi z ukrepi EU za standardizacijo politik na področju človeških virov, od osnovnega usposabljanja naprej;

116.  poziva države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji načrtujejo in izvajajo programe poklicnega usmerjanja za mlade v znanstvenih in tehnoloških disciplinah, da bi spodbudili razvoj uspešnega in trajnostnega gospodarstva, ter uresničijo ukrepe za večjo obveščenost in ozaveščenost o ekoloških in okoljskih vprašanjih tako prek formalnega izobraževalnega sistema kot v okviru ukrepov lokalnih in regionalnih organov;

117.  je prepričan, da ima nadaljnji razvoj prostega gibanja delavcev, in sicer z uporabo instrumentov, kot sta vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij in vseživljenjsko učenje, še posebej za ranljive delavce, velik potencial za ublažitev pomanjkanja kvalificirane delovne sile in za spodbujanje vključujoče rasti;

118.  poziva države članice, naj uvedejo mikroposojila za mlade ljudi, da bi tako spodbudile podjetništvo;

119.  pričakuje, da se bodo ukrepi in dejavnosti za spodbujanje podjetništva na evropski ali nacionalni ravni uporabljali za vse vrste podjetij, zadruge, obrtniška podjetja, svobodne poklice in podjetja socialnega gospodarstva;

120.  poudarja, da bilo treba v strategiji RISE upoštevati načelo enakega plačila za enako delo za zagotovitev tako enakosti med spoloma na delovnem mestu kot enakih pogojev za zaposlene v različnih pogodbenih razmerjih;

121.  opozarja, da je v Evropi med diplomanti, ki zaključijo visokošolsko izobraževanje, več kot polovica žensk; poudarja, da bi lahko kvalificirane ženske s svojimi znanji v podjetjih pozitivno vplivale zlasti na rast, produktivnost in konkurenčnost evropske industrije; v zvezi s tem poziva deležnike na gospodarskem, izobraževalnem in socialnem področju ter Evropsko komisijo, naj spodbujajo in krepijo vlogo žensk v industrijskih sektorjih v Evropi;

122.  poudarja, da se je treba izogniti tradicionalnemu neravnovesju med spoloma v industriji; meni, da je pomembno to neravnovesje odpraviti, da bodo lahko tako ženske kot moški polno sodelovali na trgu dela, zlasti glede na demografske izzive, s katerimi se sooča EU;

123.  opozarja na pomembno vlogo delavk v strategiji RISE; poudarja, da neupoštevanje vidika spolov v industrijskih politikah še povečuje razlike med spoloma; meni, da je pomembno odpraviti sedanje neravnovesje med spoloma, da bodo lahko tako ženske kot moški polno sodelovali na trgu dela, v skladu z načelom enakega plačila za enako delo; poziva Komisijo in države članice, naj preprečijo, da bi bile ženske premalo zastopane med udeleženci usposabljanj, projektov in programov o ekološkem preoblikovanju ali da bi bile iz njih celo izključene, ter poudarja potrebo po vključevanju načela enakosti spolov; poziva države članice, naj izvajajo ukrepe za usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, da bi ženskam v kar največji meri odprli možnosti za stalno in redno poklicno pot;

124.  ugotavlja, da preoblikovanje v nizkoogljično gospodarstvo ne bo le ustvarilo nova delovna mesta v novih gospodarskih sektorjih, temveč bi lahko povzročilo tudi izgubo delovnih mest v manj trajnostnih dejavnostih; v zvezi s tem priporoča, da je treba vzpostaviti in okrepiti orodja za zgodnje predvidevanje sprememb, da se zagotovi čim lažji prehod z enega delovnega mesta na drugo;

125.  poziva Komisijo, naj razvije in spodbuja zbirko orodij za trajnostno politiko podjetij (ki vključuje družbeno odgovornost podjetij, poročanje o trajnosti, ukrepe za spodbujanje nizkoogljičnih proizvodnih modelov ali proizvodnih modelov, pri katerih nastaja malo odpadkov);

126.  poudarja pomen družbene odgovornosti podjetij kot ključnega orodja za politiko podjetja, ki upošteva učinkovito rabo naravnih virov, družbene vidike odnosov s skupnostjo, zaposlenimi in njihovimi predstavniki ter ekonomske vidike, povezane z dobrim vodenjem podjetja;

127.  poziva države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji in zadevnimi deležniki razmislijo o politikah za uvedbo prožnejšega delovnega časa v obdobju gospodarskih recesij;

128.  predlaga, da se na dnevni red prihodnjega tristranskega socialnega vrha za rast in zaposlovanje v skladu s členom 152 Pogodbe o delovanju Evropske unije vključi točka o vključevanju stroškov zbliževanja minimalnih socialnih standardov v verigo stroškov evropske industrije;

Politika na področju virov in energije za industrijski preporod

129.  poudarja, da so viri in energija v ospredju strategije RISE, saj so odločilnega pomena za mednarodno konkurenčnost; poudarja, da je razpoložljivost surovin osrednjega pomena za razvojne možnosti evropske industrije, ter svari pred dejstvom, da brez nekaterih ključnih surovin nadaljnji razvoj večine evropskih strateških industrij ne bo mogoč; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo aktivne ukrepe za boj proti pretiranim stroškom tako virov kot energije; se na obeh področjih zavzema za pristop, ki temelji na trikotniku cenovne ugodnosti, trajnosti in dostopnosti ter zasleduje vse tri omenjene razsežnosti, hkrati pa je usmerjen v ločitev rasti od povečane porabe virov; poudarja pomen zagotavljanja konkurenčnega in preglednega energetskega trga, ki preprečuje neravnovesja med državami članicami in zagotavlja lahek dostop do varne, trajnostne, cenovno dostopne in zanesljive energije; opozarja na potrebo po strategiji, ki pospešuje povezovanje evropskega energetskega trga in razvoj energetske infrastrukture;

130.  pozdravlja evropsko pobudo za surovine, evropsko inovacijsko partnerstvo za surovine in njegov strateški izvedbeni načrt ter načrt za gospodarnost z viri; poudarja, da je treba obravnavati pomanjkanje ključnih virov, kot je voda, ter poziva Komisijo, naj nadaljuje z delom na strategiji za surovine, temelječi na treh stebrih, ki so mednarodna partnerstva in trgovina, dobava surovin v EU ter učinkovita raba virov, recikliranje in ponovna uporaba; poziva Komisijo, naj vključi cilje politike o ravnanju z odpadki v evropski semester ter v priporočila za posamezne države in nacionalne programe reform; poziva Komisijo, naj v evropski semester in nacionalne programe reform vključi cilje politike o ravnanju z odpadki; poziva Komisijo, naj vsesplošno vključi strategijo zmanjšanja, ponovne uporabe in recikliranja ter previdno preuči predloge, ki pozivajo k omejevanju izvoza pomembnih surovin; poudarja pomen svetovnega sistema izdajanja potrdil za recikliranje nevarnih odpadkov v okviru prve stopnje njihove obdelave ter za materiale odpadne električne in elektronske opreme (OEEO); opozarja, da v nekaterih državah članicah obstajajo ustrezni sistemi zbiranja in recikliranja; ugotavlja, da evropske ekstraktivne industrije izkazujejo nekatere od najvišjih standardov na svetu, ter poziva Komisijo, naj v roku dveh let oceni predlog za ustanovitev evropskega geološkega inštituta; poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe za uskladitev pravil in postopkov izdaje dovoljenj za pridobivanje surovin v Evropski uniji; poziva države članice, industrijo, geološke inštitute in Komisijo, naj sodelujejo pri kartiranju nahajališč surovin;

131.  poudarja možnost prehoda na gospodarstvo, ki v večji meri temelji na biološki osnovi, saj imajo lahko surovine, na primer iz gozdov, veliko vlogo pri proizvajanju energije iz obnovljivih virov in pri trajnostni industrijski proizvodnji;

132.  poziva k hitremu izvajanju direktive o energetski učinkovitosti in nacionalnih akcijskih načrtov, podprtih z ustreznimi finančnimi spodbudami; poziva k uvedbi skupinske izjeme za vse sisteme energetske učinkovitosti, o katerih je bila Evropska komisija obveščena v okviru akcijskih načrtov držav članic za energetsko učinkovitost; meni, da bi morale države članice sprejeti ambiciozne strategije, zlasti za prenovo obstoječih stavb v skladu z opredeljenimi skupnimi standardi; poudarja, da bi lahko finančni instrumenti dodatno spodbujali program učinkovitosti; poziva Komisijo, naj si prizadeva za merila za stroškovno učinkovito podporo za obnovljive vire energije; poudarja, da je zanesljiva, varna in cenovno dostopna oskrba z energijo bistvenega pomena za konkurenčnost evropske industrije; poudarja pomen jasnih, dolgoročnih podnebnih ciljev, ki bodo podjetjem omogočili, da vlagajo zlasti v zelene industrije, ter poziva Komisijo, naj predlaga stabilen pravni okvir s srednjeročnim in dolgoročnim horizontom za evropsko energetsko in podnebno politiko do leta 2030, da bi spodbudili naložbe v zmanjšanje emisij ogljika, energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije;

133.  ugotavlja, da sistem za trgovanje s pravicami do emisije izvaja samo Evropska unija in da, razen držav članic, Kjotski protokol upošteva samo še manj kot pol ducata držav, ki skupaj ne prispevajo niti 15 % globalnih emisij CO2, vključno z Evropsko unijo;

134.  poziva Komisijo, naj predloži industrijsko strategijo za energijo iz obnovljivih virov, ki bo zajemala celoten razpon dejavnosti na področju raziskav, vključno s financiranjem, da bi zagotovili, da bo Evropska unija zadržala svoj vodilni položaj na področju energije iz obnovljivih virov;

135.  meni, da bi bila posodobljena energetska infrastruktura, kot so pametna omrežja, ki bi lahko pripomogla h karseda velikemu potencialu domače energije in popolni vključitvi obnovljivih virov energije v oskrbo z električno energijo, koristna tako za evropsko industrijo kot za posamezne porabnike;

136.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo v naslednjih desetletjih obstajal trden okvir za oskrbo z energijo, da bi zagotovili varnost naložb in omogočili ukrepe za okrepitev trajnostne konkurenčnosti;

137.  opozarja na sedanje trende pri svetovnih cenah energije, ki so povezani z nekonvencionalnimi viri nafte in plina v ZDA ter dogajanjem na Bližnjem vzhodu, ter ugotavlja, da so visoke cene energije pomemben dejavnik, ki vpliva na konkurenčnost evropske industrije; poudarja potrebo po izvedbi analize dejavnikov, ki vplivajo na ceno energije; poziva Komisijo, naj to upošteva, ko pripravlja ocene učinka za svoje prihodnje predloge; poudarja, da zahteva strategija RISE skladnost med industrijskimi, energetskimi in podnebnimi politikami; ugotavlja, da so nižje cene energije v ZDA omogočile dodatne naložbe v industrijo; opozarja na resolucije Parlamenta o takih naložbah; izpostavlja izredno pomembno vlogo energijsko intenzivnih panog, ki proizvajajo bistvene osnovne materiale; poudarja, da pri teh panogah obstaja tveganje selitve virov CO2 in da je zato treba sprejeti posebne preventivne ukrepe, da bi ostale še naprej konkurenčne; poziva Komisijo, naj predstavi priporočila za preprečevanje tveganja selitve virov CO2;

138.  obžaluje, da Komisija ni izkazala svoje zavezanosti previdnostnemu načelu v sektorjih, ki uporabljajo tehnologije, za katere še ni bilo dokazano, da ne predstavljajo tveganja;

139.  poudarja, da države na jugu Evrope plačujejo najvišje cene plina v Evropi, s čimer so industrije, zlasti energijsko intenzivne panoge, v slabšem konkurenčnem položaju, povečuje pa se tudi tveganje selitve virov CO2;

140.  poziva Komisijo in države članice, naj ponovno preučijo pogoje za dolgoročne pogodbe na področju energije ter pregledajo pogodbe za dobavo plina, ki temeljijo na indeksaciji na podlagi cen nafte, in dosežejo premik k oblikovanju cen v večji meri na plinskih vozliščih z večjo konkurenco na notranjem trgu; poziva Komisijo, naj pomaga pri iskanju možnosti za ponovna pogajanja o teh pogodbah in lajšanju prehoda na bolj prožne alternative, s čimer bi prispevala k cilju boljšega dostopa do plina za vse države članice;

Regionalna strategija RISE s posebnim poudarkom na jugu Evrope

141.  se zavzema za večregionalni pristop industrijske politike, ki oživlja trajnostno rast v gospodarstvih z zmanjšano dejavnostjo ali gospodarstvih, ki so izpostavljena znatnim tveganjem za njihovo industrijsko osnovo; poudarja, da je nujno treba izvesti ukrepe za podporo tistim industrijskim sektorjem, ki sta jih kriza in mednarodna konkurenca najbolj prizadeli; podpira strategijo z visoko dodano vrednostjo pri vključevanju regionalnih gospodarstev, zlasti južnih, v svetovne vrednostne verige; meni, da so strategije pametne specializacije v tem okviru še posebej pomembne in da je treba obstoječe industrijske prednosti spodbujati s povečanimi inovacijami in specializacijo; meni, da je v zvezi z dostopom do financiranja vzporedno s strategijami pametne specializacije potrebna naložbena strategija za jug;

142.  poudarja, da je treba izboljšati posojila v državah članicah v krizi, in meni, da bi lahko uvedli program mikroposojil, ki bi ga financirala Evropska investicijska banka ali nacionalne razvojne banke ter bi majhnim in srednjim podjetjem omogočal obdelavo naročil;

143.  ugotavlja, da so številne regije zaradi svoje obrobne lege v manj ugodnem položaju in da pomanjkanje ustrezne in dobro povezane infrastrukture vpliva na njihovo konkurenčno sposobnost na notranjem trgu in zunaj Unije; ugotavlja, da je to še zlasti pomembno za določena območja na jugu Evrope, vendar pa da morajo biti tudi druga območja, kot so vzhod in sever Evrope, – kjer se nahaja velik delež naravnih virov Unije – bolje povezana s preostalo Unijo; poziva Komisijo, naj spodbuja popolno evropsko infrastrukturno povezanost, še posebej za južna gospodarstva, zlasti železniškega in energetskega omrežja ter omrežja IKT, ter poudarja, da je treba temu primerno usmeriti instrument za povezovanje Evrope; poziva evropske institucije in države članice, naj zagotovijo ustrezne ravni financiranja ter poenostavljene upravne postopke za krepitev javno-zasebnih partnerstev, projektnega financiranja in projektnih obveznic; obžaluje, da Iberski polotok ni popolnoma vključen v evropski trg železniških storitev ter da skupaj z deli južne in vzhodne Evrope ni vključen v evropski energetski trg;

144.  poudarja, da imajo južne regije veliko možnosti za razvoj strateškega sektorja obnovljivih virov energije; poziva k ukrepom za spodbujanje trgov v teh regijah, vključno z ukrepi za spodbujanje mikroproizvodnje v podjetjih, ki želijo proizvajati svojo lastno električno energijo in prodajati preostalo energijo v omrežje;

145.  poudarja, da ima povečana raznovrstnost preskrbe z energijo in uporaba domačih virov, tudi obnovljivih virov energije, lahko pomembno vlogo pri pomladitvi južnih gospodarstev; ugotavlja, da so južne države močno odvisne od uvoza energije, v nekaterih primerih od enega samega dobavitelja;

146.  poudarja pomen infrastrukture za IKT, zlasti prožnih in mobilnih rešitev, pri omogočanju industriji, da se razvije tudi na obrobnih in redko poseljenih območjih;

147.  poudarja pomen izmenjave najboljših praks in mehanizmov vzorčnega testiranja trga; pozdravlja predloge za povečanje sodelovanja in industrijske simbioze ter za razvoj mrež služb za svetovanje o učinkovitosti rabe virov; meni, da bi prizadevanja na področju industrijske simbioze lahko pomagala ustvariti večjo vrednost in učinkovitost; ugotavlja, da bi lahko model industrijske simbioze Združenega kraljestva služil kot predloga za druge države članice;

148.  izpostavlja, da je bilo preoblikovanje kapitalskih podjetij v zadruge v nekaterih regijah uspešno ter jim je dejansko zagotovilo dolgoročnejši pristop, jih vključilo v lokalno gospodarstvo in jim zagotovilo vlogo v lokalnem trajnostnem razvoju; poudarja, da so zadruge pomembna gospodarska realnost v EU, kjer je več kot 160.000 zadružnih podjetij v lasti 123 milijonov članov, vključno z več kot 50.000 zadružnimi podjetji v industriji in storitvenem sektorju, ki zagotavljajo 1,4 milijona delovnih mest in v povprečju prispevajo približno 5 % BDP vsake države članice; v zvezi s tem meni, da je treba upoštevati tudi poslovne modele zadrug in da morajo zadevne politike EU upoštevati njihove značilnosti;

149.  meni, da bi gospodarstva držav južne Evrope lahko izkoristila nove izvozne trge in da imajo strateško še posebej ugoden položaj v južnem Sredozemlju, države vzhodne Evrope pa lahko podobno izkoristijo nove izvozne trge v državah Skupnosti neodvisnih držav; poziva k toplemu sprejetju podjetniškega duha ter priporoča, naj migranti z vzhoda in juga Evrope ustanovijo podjetja, ki bodo lahko dostopala do teh izvoznih trgov; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo poslovne odnose med severnim in južnim Sredozemljem; pozdravlja tudi misijo za rast podpredsednika Tajanija; meni, da bi močnejše osredotočenje na regionalne industrijske prednosti in grozde lahko okrepilo konkurenčnost za strukturni razvoj Evrope; poziva, naj se to ustrezno upošteva pri prihodnjem institucionalnem in strukturnem razvoju v Evropi;

150.  meni, da bi močnejše osredotočenje na regionalne industrijske prednosti in grozde lahko okrepilo konkurenčnost za strukturni razvoj Evrope; poziva, naj se to ustrezno upošteva pri prihodnjem institucionalnem in strukturnem razvoju v Evropi;

o
o   o

151.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 315, 14.11.2012, str. 1. (2) UL C 198, 10.7.2013, str. 45. (3) UL C 161, 6. 6. 2013, str. 35. (4) UL C 349 E, 22.12.2010, str. 84. (5) UL C 308 E, 20.10.2011, str. 6. (6) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 31. (7) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 131. (8) UL C 51 E, 22.2.2013, str. 21. (9) UL C 264 E, 13.9.2012, str. 59. (10) UL C 332 E, 15.11.2013, str. 72. (11) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0387. (12) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0443. (13) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0444. (14) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0088. (15) UL C 251 E, 31.8.2013, str. 75. (16) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0201. (17) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0199. (18) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0246. (19) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0301. (20) UL C 327, 12.11.2013, str. 82. (21) UL C 139, 17.5.2013, str. 11. (22) JOIN(2013)0001 - 7.2.2013.