Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2013/0091(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0096/2014

Predložena besedila :

A7-0096/2014

Razprave :

PV 24/02/2014 - 20
CRE 24/02/2014 - 20

Glasovanja :

PV 25/02/2014 - 5.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2014)0121

Sprejeta besedila
PDF 844kWORD 519k
Torek, 25. februar 2014 - Strasbourg
Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona in usposabljanja (Europol) ***I
P7_TA(2014)0121A7-0096/2014
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona in usposabljanja (Europol) in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ in 2005/681/PNZ (COM(2013)0173 – C7-0094/2013 – 2013/0091(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0173),

–  ob upoštevanju člena 294(2), člena 88 in člena 87(2)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0094/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj belgijske poslanske zbornice, nemškega zveznega sveta in španskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor in Odbora za ustavne zadeve (A7-0096/2014),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poudarja, da je pri širitvi mandata Europola treba upoštevati točko 31 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(1); poudarja, da odločitve zakonodajnega organa, ki takšno širitev podpirajo, ne posegajo v odločitve proračunskega organa v okviru letnega proračunskega postopka;

3.  poziva Komisijo, naj, ko bo o uredbi doseženo soglasje med Evropskim parlamentom in Svetom, v celoti upošteva sporazum, da bi se izpolnile proračunske in kadrovske zahteve za Europol in njegove nove naloge, zlasti Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti (EC3), v skladu z odstavkom 42 skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta EU in Evropske komisije z dne 19. julija 2012 o decentraliziranih agencijah;

4.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1)UL C 373, 20.12.2013, str. 1.


Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 25. februarja 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona in usposabljanja (Europol) in razveljavitvi sklepov Sklepa Sveta 2009/371/PNZ in 2005/681/PNZ[Sprememba 1]
P7_TC1-COD(2013)0091

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 88 in člena 87(2)(b) Pogodbe, [Sprememba 2]

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

po posvetovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Europol je bil ustanovljen s Sklepom Sveta 2009/371/PNZ(2) kot subjekt Unije, ki se financira iz splošnega proračuna Unije, da bi podpiral in krepil dejavnosti pristojnih organov držav članic ter njihovo medsebojno sodelovanje pri preprečevanju organiziranega kriminala, terorizma in drugih hudih kaznivih dejanj, ki prizadenejo dve ali več držav članic, ter boj proti njim. Sklep 2009/371/PNZ je nadomestil Konvencijo na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (v nadaljnjem besedilu: Konvencija o Europolu)(3).

(2)  Člen 88 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da Europol ureja uredba, sprejeta po rednem zakonodajnem postopku. Zahteva tudi, da se določijo postopki za nadzor dejavnosti Europola, ki ga opravlja Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti v skladu s členom 12(c) PEU in členom 9 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, da bi okrepili demokratično legitimnost in odgovornost Europola evropskim državljanom. Zato je nujno, da se Sklep 2009/371/PNZ nadomesti z uredbo, ki določa pravila o parlamentarnem nadzoru. [Sprememba 3]

(3)  Evropska policijska akademija („Cepol“) je bila ustanovljena s Sklepom 2005/681/PNZ(4), da bi se olajšalo sodelovanje med nacionalnimi policijskimi silami z organizacijo in usklajevanjem dejavnosti usposabljanja z evropsko razsežnostjo policijskega delovanja. [Sprememba 4]

(4)  „Stockholmski program – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje“(5) poziva k razvoju Europola in k temu, da postane „središča točka za izmenjavo informacij med organi pregona držav članic, ponudnik storitev in platforma za dejavnosti kazenskega pregona“. Na podlagi ocene delovanja Europola je treba nadalje izboljšati njegovo operativno učinkovitost, da se izpolni ta cilj. Stockholmski program zastavlja tudi cilj, da se ustvari pristna evropska kultura na področju kazenskega pregona z vzpostavitvijo evropskih programov usposabljanj in programov izmenjave za vse relevantne strokovnjake organov pregona na nacionalni ravni in ravni EU. [Sprememba 5]

(5)  Obsežne kriminalne in teroristične mreže so velika nevarnost za notranjo varnost Unije ter varnost in načine preživljanja njenih državljanov. Ocene ogroženosti, ki so na voljo, kažejo, da se kriminalne združbe ukvarjajo z vedno več nedovoljenimi dejavnostmi in delujejo čez mejo. Nacionalni organi pregona morajo zato tesneje sodelovati z enakovrednimi organi v drugih državah članicah. V zvezi s tem je treba Europol opremiti za podporo državam članicam pri preprečevanju, analiziranju in preiskovanju kriminala po vsej Uniji. To so potrdile je potrdila tudi ocene sklepov ocena Sklepa 2009/371/PNZ in 2005/681/PNZ. [Sprememba 6]

(6)  Glede na povezave med nalogami Europola in akademije Cepol bi združevanje in racionalizacija funkcij teh agencij izboljšala učinkovitost operativne dejavnosti, ustreznost usposabljanja in učinkovitost policijskega sodelovanja v Uniji. [Sprememba 7]

(7)  Sklepa Sklep 2009/371/PNZ in 2005/681/PNZ bi bilo treba zato razveljaviti in ju ga nadomestiti s to uredbo, ki temelji na spoznanjih, pridobljenih pri izvajanju obeh navedenih sklepov navedenega sklepa. Agencija Europol, ustanovljen ustanovljena s to uredbo, bi moral morala nadomestiti in nadaljevati funkcije Europola in akademije Cepol, kot so bile določene z razveljavljenima sklepoma razveljavljenim sklepom. [Sprememba 8]

(8)  Ker kazniva dejanja pogosto segajo prek notranjih meja, Europol bi moral Europol podpirati in krepiti ukrepe držav članic in njihovo sodelovanje pri preprečevanju hudih kaznivih dejanj, ki prizadenejo dve ali več držav članic, in boj boju proti njim. Ker je terorizem ena največjih groženj predstavlja grožnjo varnosti Unije, bi moral Europol pomagati državam članicam pri soočanju s skupnimi izzivi na tem področju. Europol bi kot agencija EU za kazenski pregon moral podpirati in krepiti tudi ukrepe in sodelovanje pri preprečevanju tistih oblik kriminala, ki vplivajo na interese EU. Nuditi bi moral tudi podporo pri preprečevanju povezanih kaznivih dejanj, ki so storjena z namenom pridobitve sredstev, omogočanja, izvrševanja dejanj ali zagotavljanja nekaznovanja za dejanja iz pristojnosti Europola, in boj proti njim. [Sprememba 9]

(9)  Europol bi moral zagotoviti kakovostnejše, usklajeno in dosledno usposabljanje za uradnike organov pregona vseh razredov znotraj jasnega okvira v skladu z ugotovljenimi potrebami pri usposabljanju. [Sprememba 10]

(10)  Europol bi moral imeti možnost, da od držav članic zahteva, naj začnejo, vodijo ali usklajujejo preiskave kaznivih dejanj v posebnih primerih, ko bi čezmejno sodelovanje zagotovilo dodano vrednost. Europol bi moral o takih zahtevkih obvestiti Eurojust. Europol bi moral zahtevek utemeljiti. [Sprememba 11]

(10a)  Europol bi moral hraniti zapise o sodelovanju pri dejavnostih skupnih preiskovalnih enot, ki se spopadajo s kriminalom, ki spada na njegovo področje delovanja. [Sprememba 12]

(10b)  Kadar se med Europolom in državami članicami vzpostavi sodelovanje v zvezi z določeno preiskavo, bi morali Europol in zadevne države članice pripraviti jasne določbe, v katerih bi opisali posebne naloge, ki jih je treba izvesti, stopnjo udeleženosti v preiskovalnih ali sodnih postopkih držav članic ter porazdelitev odgovornosti in veljavno pravo, ki se uporablja za namene sodnega nadzora. [Sprememba 13]

(11)  Za povečanje učinkovitosti Europola kot središčne točke za izmenjavo informacij v Uniji bi bilo treba določiti jasne obveznosti držav članic, da Europolu zagotovijo podatke, ki jih potrebuje za izpolnitev svojih ciljev. Pri izvajanju takih obveznosti bi morale morajo države članice posebno pozornost posvečati zagotavljanju ustreznih le tistih podatkov za boj proti kriminalu, ki veljajo za strateške in operativne prednostne naloge veljajo za strateško in operativno prednostno nalogo v okviru ustreznih političnih instrumentov Unije. Države članice bi morale Europolu zagotoviti tudi kopijo dvostranskih in večstranskih izmenjav informacij z drugimi državami članicami o kaznivih dejanjih, ki spadajo pod cilje Europola, in pri tem navesti vir informacij. Hkrati bi moral Europol povečati raven podpore državam članicam, da se izboljšata medsebojno sodelovanje in izmenjava informacij. Europol bi moral mora predložiti letno poročilo vsem institucijam Unije in nacionalnim parlamentom, v katerem bi navedel navede, v kolikšni meri mu posamezne države članice zagotavljajo informacije. [Sprememba 14]

(12)  V vsaki državi članici bi bilo treba vzpostaviti nacionalno enoto, da se zagotovi učinkovito sodelovanje med Europolom in državami članicami. Ta enota bi morala biti glavna zveza med nacionalnimi organi pregona, ustanovami za usposabljanje in Europolom. V tej uredbi bi bilo treba ohraniti vlogo Europolovih nacionalnih enot kot porokov in zagovornic nacionalnih interesov v Agenciji. Nacionalne enote bi bilo treba ohraniti kot stične točke med Europolom in pristojnimi organi, s čimer bi se jim zagotovila osrednja in usklajevalna vloga pri vseh dejavnostih sodelovanja držav članic z Europolom in prek Europola, kar bi zagotovilo enoten odziv posameznih držav članic na zahteve Europola. Vsaka nacionalna enota bi morala Europolu dodeliti vsaj enega uradnika za zvezo, da se zagotovi neprekinjena in učinkovita izmenjava informacij med Europolom in nacionalnimi enotami ter olajša njihovo sodelovanje. [Sprememba 15]

(13)  Ob upoštevanju decentralizirane strukture nekaterih držav članic in dejstva, da je treba v nekaterih primerih zagotoviti hitro izmenjavo informacij, bi bilo treba Europolu omogočiti, da pri posameznih preiskavah sodeluje neposredno z organi pregona v državah članicah, pri tem pa redno obvešča svoje nacionalne enote.

(14)  Da se zagotovi visoka kakovost, usklajenost in doslednost usposabljanja organov pregona na ravni Unije, bi moral Europol delovati v skladu s politiko usposabljanja organov pregona Unije. Usposabljanje na ravni Unije bi moralo biti na voljo uradnikom organov pregona vseh razredov. Europol bi moral zagotoviti, da se usposabljanje ovrednoti, ugotovitve iz ocen potreb pri usposabljanju pa se upoštevajo pri načrtovanju, da se zmanjša podvajanje. Europol bi moral v državah članicah spodbujati priznavanje usposabljanja na ravni Unije. [Sprememba 16]

(15)  Treba je izboljšati tudi upravljanje Europola s stremljenjem k večji učinkovitosti in racionalizaciji postopkov.

(16)  V upravnem odboru Europola bi morale biti zastopane Komisija in države članice, da se zagotovi učinkovit nadzor nad njegovim delovanjem. Da se izrazi dvojna pristojnost nove agencije, to sta operativna podpora in usposabljanje za kazenski pregon, bi polnopravni člani Člani upravnega odbora bi morali biti imenovani na podlagi njihovega svojega znanja o sodelovanju na področju kazenskega pregona, nadomestni člani pa bi morali biti imenovani na podlagi njihovega znanja v zvezi z usposabljanjem uradnikov organov pregona. Nadomestni člani bi morali delovati kot polnopravni člani, kadar bi bil polnopravni član odsoten in kadar bi se razpravljalo ali odločalo o usposabljanju. Znanstveni odbor bi moral svetovati upravnemu odboru pri tehničnih vprašanjih o usposabljanju. [Sprememba 17]

(17)  Upravni odbor bi moral imeti potrebne pristojnosti, zlasti da določi proračun, preverja njegovo izvajanje, sprejme ustrezna finančna pravila in dokumente načrtovanja, sprejme ukrepe za zaščito finančnih interesov Unije in boj proti goljufijam, kot tudi pravila za preprečevanje in upravljanje nasprotij interesov, vzpostavi pregledne delovne postopke za sprejemanje odločitev izvršnega direktorja Europola ter sprejme letno poročilo o dejavnostih. Izvrševati bi moral pooblastila organa za imenovanja v zvezi z uslužbenci agencije, vključno z izvršnim direktorjem. Da se racionalizira postopek odločanja in okrepi nadzor upravnega poslovodenja in proračunskega upravljanja, bi moral upravni odbor imeti tudi pravico, da ustanovi izvršni odbor. [Sprememba 18]

(18)  Za zagotovitev učinkovitega vsakodnevnega delovanja Europola bi izvršni direktor moral biti njegov zakoniti predstavnik in upravitelj, ki je popolnoma neodvisen pri izvajanju vseh nalog in zagotavlja, da Europol izvaja naloge, ki so predvidene v tej uredbi. Izvršni direktor bi moral biti odgovoren zlasti za pripravo proračunskih dokumentov in dokumentov načrtovanja, ki jih predloži upravnemu odboru v odločanje, izvajanje letnih in večletnih delovnih programov Europola ter drugih dokumentov načrtovanja.

(19)  Europol mora nujno imeti na voljo popolne in najnovejše informacije za namene preprečevanja kriminala, ki spada pod njegove cilje, in boj proti njemu. Zato bi mu bilo treba omogočiti obdelavo podatkov, ki mu jih posredujejo države članice, tretje države, mednarodne organizacije in organi Unije, ter podatkov iz javno dostopnih virov, v kolikor je Europol mogoče šteti za zakonitega prejemnika tovrstnih podatkov, da se razvije razumevanje kriminalnih pojavov in trendov, zbira informacije o kriminalnih združbah ter odkrije povezave med različnimi kaznivimi dejanji. [Sprememba 19]

(20)  Europol bi moral za obdelavo podatkov uporabljati nove tehnologije, da se izboljša njegova učinkovitost pri zagotavljanju natančnih analiz kaznivih dejanj organom pregona držav članic. Europolu bi bilo treba omogočiti hitro ugotavljanje povezav med preiskavami in običajnih načinov delovanja različnih kriminalnih združb, preverjanje navzkrižnih zadetkov navzkrižnega ujemanja podatkov in jasen pregled trendov, pri čemer bi bilo treba ohraniti zagotoviti visoko raven varstva osebnih podatkov posameznikov. Zato Europolove zbirke podatkov ne bi smele biti predhodno opredeljene, s čimer se bo Europolu omogočilo, da izbere najučinkovitejšo strukturo informacijske tehnologije. Določiti bi bilo treba namen obdelav in pravice dostopa ter določene dodatne zaščitne ukrepe, da se zagotovi visoka raven varstva podatkov. Pri obdelavi osebnih podatkov je treba upoštevati načelo omejitve namena in načelo sorazmernosti. [Sprememba 20]

(21)  Države članice, organi v tretjih državah in mednarodne organizacije bi morali določiti namen, za katerega bi Europol lahko obdelal podatke, ki jih le-ti posredujejo, in omejiti pravice dostopa, da se zagotovi spoštovanje lastništva podatkov in varstvo informacij. Omejitev namena prispeva k preglednosti, pravni varnosti in predvidljivosti ter je posebej velikega pomena na področju policijskega sodelovanja, kjer se posamezniki, na katere se nanašajo podatki, običajno ne zavedajo, kdaj se njihovi osebni podatki zbirajo in obdelujejo, in kjer ima uporaba osebnih podatkov lahko zelo velik vpliv na življenje in svoboščine posameznikov. [Sprememba 21]

(22)  Da se zagotovi, da do podatkov dostopajo le tisti, za katere je dostop nujno potreben za izvajanje nalog, bi ta uredba morala določati podrobna pravila o različnih stopnjah pravice dostopa do podatkov, ki jih obdela Europol. Taka pravila ne bi smela posegati v omejitve glede dostopa, ki jih določijo pošiljatelji podatkov, saj bi bilo treba spoštovati načelo lastništva podatkov. Da se zagotovi večja učinkovitost preprečevanja kriminala, ki spada pod cilje Europola, in boj proti njemu, bi moral Europol države članice obvestiti o informacijah, ki jih zadevajo.

(23)  Da se izboljša operativno sodelovanje med agencijami in da se zlasti vzpostavijo povezave med podatki, ki so že v lasti različnih agencij, bi Europol moral Eurojustu in Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) omogočiti dostop do svojih podatkov in iskanje po njih ob upoštevanju posebnih zaščitnih ukrepov. [Sprememba 22]

(24)  Europol bi moral vzdrževati sodelovanje z drugimi organi Unije, in organi pregona in ustanovami za usposabljanje organov pregona tretjih držav, mednarodnimi organizacijami in zasebnimi strankami, in sicer v obsegu, ki je potreben za izpolnitev njegovih nalog. [Sprememba 23]

(25)  Da se zagotovi operativna učinkovitost, bi bilo treba Europolu omogočiti izmenjavo vseh informacij, razen osebnih podatkov, z drugimi organi Unije, in organi pregona in ustanovami za usposabljanje organov pregona tretjih držav ter mednarodnimi organizacijami, in sicer v obsegu, ki je potreben za izvajanje njegovih nalog. Ker imajo družbe, podjetja, poslovna združenja, nevladne organizacije in druge zasebne stranke strokovno znanje in podatke, ki so neposredno relevantni za preprečevanje hudih kaznivih dejanj in terorizma ter boj proti njim, bi bilo Europolu treba omogočiti tudi izmenjavo takih podatkov z zasebnimi strankami. Za preprečevanje kibernetskega kriminala, povezanega z ogrožanjem varnosti omrežja in informacij, in boj proti njemu, bi moral Europol v skladu z Direktivo [ime sprejete direktive] Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za zagotovitev visoke ravni varnosti omrežja in informacij po vsej Uniji(6) sodelovati in izmenjavati informacije, razen osebnih podatkov, z nacionalnimi organi, pristojnimi za varnost omrežja in informacijskih sistemov. [Sprememba 24]

(26)  Europolu bi bilo treba omogočiti izmenjavo osebnih podatkov z drugimi organi Unije v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje njegovih nalog. Evropski nadzornik za varstvo podatkov podpira omejitev te izmenjave podatkov na tiste posameznike, ki so zagrešili kazniva dejanja, ki sodijo v pristojnost Europola, ali za katere obstaja sum, da bi lahko zagrešili taka kazniva dejanja. [Sprememba 25]

(27)  Huda kazniva dejanja in terorizem so pogosto povezani z osebami zunaj ozemlja EU. Zato bi bilo Europolu treba omogočiti izmenjavo osebnih podatkov z organi pregona tretjih držav in mednarodnimi organizacijami, kot je Interpol, in sicer v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje njegovih nalog. Pri izmenjavi osebnih podatkov s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami mora obstajati ustrezno ravnotežje med nujnostjo zaradi učinkovitega kazenskega pregona in varstvom osebnih podatkov. [Sprememba 26]

(28)  Europolu bi bilo treba omogočiti prenos osebnih podatkov organu tretje države ali mednarodni organizaciji na podlagi sklepa Komisije, da zadevna država ali mednarodna organizacija zagotavlja ustrezno raven varstva podatkov, ali, če ni sklepa o ustreznosti, na podlagi mednarodnega sporazuma, ki ga je sklenila Unija v skladu s členom 218 PDEU, ali sporazuma o sodelovanju, sklenjenega med Europolom in zadevno tretjo državo pred začetkom veljavnosti te uredbe. V skladu s členom 9 Protokola 36 o prehodnih določbah, priloženega k Pogodbi, bi morali taki sporazumi obdržati svoj pravni učinek, dokler niso razveljavljeni, razglašeni za nične ali spremenjeni zaradi izvajanja Pogodbe.

(29)  Ko prenos osebnih podatkov ne more temeljiti na sklepu Komisije o ustreznosti ali mednarodnem sporazumu, ki ga je sklenila Unija, ali obstoječem sporazumu o sodelovanju, bi morala upravni odbor in evropski nadzornik za varstvo podatkov imeti možnost, da odobrita prenos ali niz prenosov pod pogojem, da so zagotovljeni ustrezni zaščitni ukrepi. Če ne velja nič od zgoraj navedenega, bi izvršni direktor moral imeti pooblastilo, da odobri prenos podatkov v izjemnih primerih in za vsak primer posebej, če je to potrebno, da se zaščitijo bistveni interesi države članice, prepreči neposredna nevarnost, povezana s kriminalom ali terorizmom, če je prenos drugače potreben ali zakonsko zahtevan na podlagi pomembnih javnih razlogov, če je oseba, na katero se podatki nanašajo, to dovolila ali če so njeni življenjski interesi v nevarnosti.

(30)  Europolu bi bilo treba omogočiti, da obdeluje osebne podatke zasebnih strank in posameznikov, samo če jih nanj prenese nacionalna enota Europola v državi članici v skladu z njeno nacionalno zakonodajo ali kontaktna točka v tretji državi, s katero je vzpostavljeno sodelovanje s sporazumom o sodelovanju, sklenjenim v skladu s členom 23 Sklepa 2009/371/PNZ pred začetkom veljavnosti te uredbe, ali organ tretje države ali mednarodna organizacija, s katerimi je Unija sklenila mednarodni sporazum v skladu s členom 218 Pogodbe.

(31)  Informacije, za katere je jasno, da jih je tretja država ali mednarodna organizacija pridobila so bile pridobljene s kršitvijo človekovih pravic, se ne obdelujejo. [Sprememba 27]

(32)  Pravila o varstvu podatkov v Europolu bi bilo treba okrepiti in uskladiti z drugimi ustreznimi instrumenti varstva podatkov, ki se uporabljajo v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na področju policijskega sodelovanja v Uniji, da se zagotovi visoka raven varstva posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Čeprav Sklep 2009/371/PNZ zagotavlja trden sistem varstva podatkov za Europol, bi ga bilo treba dodelati, da se Europol uskladi z zahtevami Lizbonske pogodbe, da se izpostavi vse večja vloga Europola, izboljšajo pravice posameznikov, na katere se nanašajo podatki, in dodatno okrepi zaupanje med državami članicami in Europolom, ki je potrebno za uspešno izmenjavo informacij. Pravila o varstvu podatkov v Europolu bi bilo treba okrepiti, opirati pa bi se morala na načela, na katerih temelji Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(7) ali instrument, ki to uredbo nadomešča, da se zagotovi visoka raven varstva posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, in na druga načela varstva podatkov, vključno z načelom odgovornosti, oceno učinka na varstvo podatkov, vgrajeno zasebnostjo in privzeto zasebnostjo ter obveščanjem o kršitvah varstva osebnih podatkov. Novi okvir za varstvo podatkov institucij in organov EU bi se moral, čim bo sprejet, uporabljati tudi za Europol.

Ker Kot priznava Pogodbi priložena izjava Izjava št. 21 priznava specifičnost, je zaradi posebne narave obdelave osebnih podatkov v okviru kazenskega pregona za Europol treba določiti posebna pravila za varstvo osebnih podatkov in prost pretok takih podatkov, bi morala ki morajo temeljiti na členu 16 PDEU in biti Europolova pravila o varstvu podatkov samostojna in usklajena z drugimi ustreznimi instrumenti varstva podatkov, ki se uporabljajo na področju policijskega sodelovanja v Uniji, zlasti s Konvencijo št. 108(8) in njenim Dodatnim protokolom z dne 8. novembra 2001, Priporočilom št. R(87) Sveta Evrope(9) ter Okvirnim sklepom strogim sistemom varstva podatkov iz Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah(10) [zamenjati z ustrezno direktivo, veljavno ob sprejetju]. Preglednost je ključni del varstva podatkov, saj omogoča uresničevanje drugih načel in pravic v zvezi z varstvom podatkov. Da se izboljša preglednost, bi Europol moral imeti pregledne politike na področju varstva podatkov in zagotoviti njihovo enostavno dostopnost za javnost, tako da bi določbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov in razpoložljivimi sredstvi za uresničevanje pravic posameznikov, na katere se nanašajo podatki, opredelil v razumljivi obliki ter jasnem in preprostem jeziku, poleg tega pa bi moral objaviti tudi seznam mednarodnih sporazumov in sporazumov o sodelovanju, ki jih je sklenil s tretjimi državami, organi Unije in mednarodnimi organizacijami. [Sprememba 28]

(33)  Osebne podatke bi bilo treba v največji možni meri razlikovati glede na stopnjo njihove točnosti in zanesljivosti. Dejstva bi bilo je treba razlikovati od osebnih ocen, da se zagotovijo tako varstvo posameznikov kot tudi kakovost in zanesljivost informacij, ki jih obdeluje Europol. [Sprememba 29]

(33a)  Glede na posebno naravo Agencije bi morala ta imeti svoj posebni režim za zagotavljanje varstva podatkov, ki v nobenem primeru ne sme biti blažji od splošnih pravil, ki veljajo v Uniji in njenih agencijah. Reforme v zvezi s splošnimi pravili o varstvu podatkov bi torej morale čim prej začeti veljati za Europol, najkasneje pa dve leti po začetku veljavnosti novih splošnih pravil; do omenjene uskladitve pravil med posebnim režimom Europola in posebnimi pravili EU o varstvu podatkov bi moralo priti prej kot v dveh letih od sprejema vsake nove ureditve s tega področja. [Sprememba 30]

(34)  Na področju policijskega sodelovanja se obdelujejo osebni podatki v zvezi z različnimi kategorijami oseb, na katere se podatki nanašajo. Europol bi moral čim jasneje razlikovati med osebnimi podatki različnih kategorij oseb, na katere se podatki nanašajo. Osebne podatke oseb, kot so žrtve, priče in osebe z relevantnimi informacijami, ter osebne podatke mladoletnikov bi bilo treba še posebej varovati. Zato jih Europol ne bi smel obdelovati, razen če je to nujno potrebno za preprečevanje kriminala, ki spada pod cilje Europola, in boj proti njemu, ter če ti podatki dopolnjujejo druge osebne podatke, ki jih je Europol že obdelal.

(35)  Ob upoštevanju temeljnih pravic do varstva osebnih podatkov Europol ne bi smel shranjevati osebnih podatkov dlje, kot je potrebno za izvajanje njegovih nalog. Najpozneje tri leta po vnosu podatkov bi bilo treba preveriti, ali je potrebno njihovo nadaljnje hranjenje. [Sprememba 32]

(36)  Europol bi moral izvajati ustrezne tehnične in organizacijske mora izvajati vse potrebne ukrepe, da se zagotovi varnost osebnih podatkov. [Sprememba 33]

(37)  Vsaka oseba bi morala imeti pravico dostopa do osebnih podatkov, ki jo zadevajo, do popravkov nepravilnih podatkov in izbrisa ali preprečevanja dostopa do podatkov, ki jo zadevajo, če ti podatki niso več potrebni. Pravice osebe, na katero se podatki nanašajo, in njihovo uveljavljanje ne bi smeli vplivati na obveznosti Europola, zanje pa bi morale veljati omejitve, določene v tej uredbi. [Sprememba 34]

(38)  Varstvo pravic in svoboščin oseb, na katere se podatki nanašajo, zahteva jasno razdelitev odgovornosti na podlagi te uredbe. Države članice bi zlasti morale biti odgovorne za točnost in posodabljanje podatkov, ki so jih prenesle na Europol, ter za zakonitost takega prenosa. Europol bi moral biti odgovoren za točnost in posodabljanje podatkov, ki jih zagotovijo drugi pošiljatelji podatkov. Europol bi moral mora zagotoviti tudi, da so podatki obdelani pravično in zakonito, da so zbrani in obdelani za določen namen, da so točni, ustrezni in ne pretirani glede na namene, za katere se obdelujejo, ter da se ne shranjujejo dlje, kot je to potrebno za namen, za katerega so obdelani. [Sprememba 35]

(39)  Europol bi moral zaradi preverjanja zakonitosti obdelave podatkov, notranjega spremljanja ter zagotavljanja ustrezne neoporečnosti in varnosti podatkov hraniti zapise zbiranja, spreminjanja, dostopa do osebnih podatkov ali njihovega razkrivanja, združevanja ali izbrisa. Europol bi moral biti je zavezan k sodelovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in na zahtevo omogočiti omogoči dostop do zapisov ali dokumentacije, da se lahko uporabijo za spremljanje postopkov obdelave. [Sprememba 36]

(40)  Europol bi moral imenovati pooblaščenca za varstvo podatkov, ki bi mu pomagala pri spremljanju skladnosti z določbami te uredbe. Pooblaščencu za varstvo podatkov bi moralo biti omogočeno, da neodvisno in učinkovito opravlja svoje dolžnosti in naloge. Pooblaščenec za varstvo podatkov bi moral imeti na razpolago sredstva, potrebna za izpolnjevanje svojih nalog. [Sprememba 37]

(41)  Neodvisna, pregledna, odgovorna in učinkovita struktura za nadzor, ki ima zadostna pooblastila, je bistvena za varstvo posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, kot zahtevata člen 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člen 16 PDEU. Nacionalni organi, pristojni za nadzor obdelave osebnih podatkov, bi morali preverjati, ali države članice zakonito obdelujejo osebne podatke. Evropski nadzornik za varstvo podatkov pa bi moral preverjati, ali Europol zakonito obdeluje podatke, in izvajati svoje funkcije popolnoma neodvisno. [Sprememba 38]

(42)  Evropski nadzornik za varstvo podatkov in nacionalni nadzorni organi bi morali sodelovati drug z drugim pri posebnih vprašanjih, ki zahtevajo nacionalno sodelovanje, in da se zagotovi dosledna uporaba te uredbe v vsej Uniji.

(43)  Ker Europol obdeluje tudi neoperativne osebne podatke, ki niso povezani s preiskavami kaznivih dejanj, kot so osebni podatki zaposlenih pri Europolu, ponudnikov storitev ali obiskovalcev, bi se morala za obdelavo takšnih podatkov uporabljati Uredba (ES) št. 45/2001. [Sprememba 40]

(44)  Evropski nadzornik za varstvo podatkov bi moral obravnavati in preiskati pritožbe, ki jih vložijo osebe, na katere se podatki nanašajo. Preiskavo na podlagi pritožbe bi bilo treba izvesti v obsegu, primernem za posamezni primer potrebnem za popolno pojasnitev, in je lahko predmet sodne presoje. Nadzorni organ bi moral posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v primernem roku nemudoma obvestiti o stanju zadeve in odločitvi o pritožbi. [Sprememba 41]

(45)  Vsak posameznik bi moral imeti pravico do pravnega sredstva proti odločitvam evropskega nadzornika za varstvo podatkov, ki ga zadevajo.

(46)  Za Europol bi morala veljati splošna pravila o pogodbeni in nepogodbeni odgovornosti, ki se uporabljajo za institucije, agencije in organe Unije, z izjemo odgovornosti za nezakonito obdelavo podatkov.

(47)  Pri zadevnih posameznikih je lahko včasih nejasno, ali je škoda, ki so jo utrpeli zaradi nezakonite obdelave podatkov, posledica dejanj Europola ali države članice. Zato bi morala biti Europol in država članica, v kateri se je zgodil dogodek, zaradi katerega je oseba utrpela škodo, skupno in solidarno odgovorna.

(48)  Za zagotovitev, da bo Zaradi spoštovanja vloge parlamentov pri nadzoru evropskega območja svobode, varnosti in pravice ter političnih odgovornosti nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta pri spoštovanju in izvajanju njihovih pristojnosti v zakonodajnem postopku mora biti Europol popolnoma odgovorna in pregledna notranja organizacija, je. Zato bi bilo treba ob upoštevanju člena 88 PDEU nujno določiti postopke za nadzor dejavnosti Europola, ki ga izvaja Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti v skladu z določbami o medparlamentarnem sodelovanju iz naslova II Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, pri tem pa upoštevati potrebo po varovanju zaupnosti operativnih informacij. [Sprememba 42]

(49)  Za uslužbence Europola bi morali veljati Kadrovski predpisi za uradnike Evropskih skupnosti in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, ki jih določa Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68(11). Europol bi moral imeti možnost, da zaposli uslužbence, zaposlene pri pristojnih organih držav članic, kot začasne uslužbence, katerih obdobje službovanja bi moralo biti omejeno, da se ohrani načelo rotacije, saj poznejša ponovna zaposlitev uslužbencev pri njihovem pristojnem organu olajša tesno sodelovanje med Europolom in pristojnimi organi držav članic. Države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se uslužbenci, zaposleni v Europolu kot začasni uslužbenci, po koncu službovanja v Europolu lahko vrnejo v nacionalne javne službe, katerim pripadajo.

(50)  Glede na naravo nalog Europola in vlogo izvršnega direktorja lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta povabi bo skupina za skupni parlamentarni nadzor povabila izvršnega direktorja pred njegovim imenovanjem ter pred podaljšanjem njegovega mandata, da poda izjavo in odgovarja na njena vprašanja odbora. Izvršni direktor bi moral Evropskemu parlamentu skupini za skupni parlamentarni nadzor in Svetu predložiti tudi letno poročilo. Poleg tega bi bilo treba Evropskemu parlamentu omogočiti, da izvršnega direktorja povabi, da poroča o izvrševanju svojih nalog. [Sprememba 43]

(51)  Da se zagotovi popolna avtonomija in neodvisnost Europola, bi mu bilo treba zagotoviti avtonomen proračun, katerega prihodki so v prvi vrsti prispevki iz proračuna Unije. Za prispevek Unije in morebitne druge subvencije v breme splošnega proračuna Unije je treba uporabiti proračunski postopek Unije. Revizijo zaključnih računov mora opravljati Računsko sodišče.

(52)  Za Europol bi se morala uporabljati Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(12).

(53)  Za Europol bi se morala uporabljati Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta(13).

(54)  Europol obdeluje podatke, ki zahtevajo posebno varstvo, saj vključujejo tajne podatke EU in občutljive netajne podatke. Europol bi zato moral sestaviti pravila o zaupnosti in obdelavi takih informacij, pri tem pa upoštevati osnovna načela in minimalne standarde iz Sklepa Sveta 2011/292/EU(14).

(55)  Ustrezno je, da se uporaba te uredbe redno ocenjuje.

(56)  Potrebne določbe glede namestitve Europola v državi članici, v kateri ima sedež, tj. na Nizozemskem, in posebna pravila, ki se uporabljajo za celotno osebje Europola in njihove družinske člane, bi bilo treba določiti v sporazumu o sedežu. Poleg tega bi morala država članica gostiteljica zagotoviti najboljše možne pogoje za uspešno delovanje Europola, vključno s šolanjem otrok in prevozi, da bo lahko urad pridobil visokokakovostne človeške vire iz čim širšega geografskega območja. [Sprememba 44]

(57)  Europol, kot ga ustanavlja ta uredba, nadomesti in nasledi Europol, ustanovljen s Sklepom 2009/371/PNZ, in akademijo Cepol, ustanovljeno s Sklepom 2005/681/PNZ. Zato bi moral biti zakoniti naslednik vseh njunih pogodb, vključno s pogodbami o zaposlitvi, odgovornostmi in pridobljeno lastnino. Mednarodni sporazumi, ki sta jih sklenila jih je sklenil Europol, ustanovljen na podlagi Sklepa 2009/371/PNZ, in akademija Cepol, ustanovljena na podlagi Sklepa 2005/681/PNZ, bi morali ostati veljavni, z izjemo sporazuma o sedežu, ki ga je sklenila akademija Cepol. [Sprememba 45]

(58)  Da se Europolu omogoči čim boljše nadaljnje izpolnjevanje nalog na podlagi Sklepa 2009/371/PNZ, in akademije Cepol, ustanovljene na podlagi Sklepa 2005/681/PNZ, bi bilo treba določiti prehodne ukrepe, zlasti v zvezi z upravnim odborom, in izvršnim direktorjem in ločenimi obračunskimi enotami proračuna Europola za usposabljanje za tri leta po začetku veljavnosti te uredbe. [Sprememba 46]

(59)  Ker cilja te uredbe, in sicer ustanovitev subjekta, odgovornega za sodelovanje in usposabljanje organov pregona na ravni Unije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ta cilj zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. [Sprememba 47]

(60)  [V skladu s členom 3 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, sta navedeni državi uradno sporočili, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe] ALI [Brez poseganja v člen 4 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, navedeni državi ne bosta sodelovali pri sprejetju te uredbe, ki zanju ne bo zavezujoča in jima je ne bo treba uporabljati].

(61)  V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(62)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, predvsem pravico do varstva osebnih podatkov in pravico do zasebnosti, kot sta zaščiteni s členoma 8 in 7 Listine ter s členom 16 PDEU –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

SPLOŠNE DOLOČBE IN CILJI EUROPOLA

Člen 1

Ustanovitev Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona in usposabljanja [Sprememba 48]

1.  Ustanovi se Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona in usposabljanja (Europol) za izboljšanje medsebojnega sodelovanja med organi pregona v Evropski uniji, ter za okrepitev in podporo njihovim ukrepom in za doseganje dosledne evropske politike usposabljanja. [Sprememba 49]

2.  Europol, kot ga ustanavlja ta uredba, nadomesti in nasledi Europol, ustanovljen s Sklepom 2009/371/PNZ, in akademijo Cepol, ustanovljeno s Sklepom 2005/681/PNZ. [Sprememba 50]

2a.  Europol se v vsaki državi članici poveže z eno nacionalno enoto, ki se ustanovi ali imenuje v skladu s členom 7. [Sprememba 51]

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)  „pristojni organi držav članic“ pomenijo vse policijske javne organe in druge službe kazenskega pregona, ki obstajajo v državah članicah in so po nacionalni zakonodaji v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo odgovorni za preprečevanje kaznivih dejanj, za katera je pristojen Europol, in boj proti njim; [Sprememba 52]

(b)  „analiza“ pomeni zbiranje, obdelavo ali uporabo podatkov skrbno preučitev informacij, da se odkrijejo njihov specifični pomen in posebnosti z namenom pomagati pri preiskavah kaznivih dejanj in opravljati katero koli od drugih nalog, ki so navedene v členu 4; [Sprememba 53]

(c)  „organi Unije“ pomenijo institucije, subjekte, misije, urade in agencije, ki so bili ustanovljeni s PEU in PDEU ali na njuni podlagi;

(d)  „uradniki organov pregona“ pomenijo policijske in carinske uradnike ter uradnike drugih relevantnih služb, vključno z organi Unije, ki so odgovorni za preprečevanje hudih kaznivih dejanj, ki prizadenejo dve ali več držav članic, terorizma in oblik kriminala, ki vplivajo na skupni interes politike Unije, in boj proti njim ter za civilno krizno upravljanje in mednarodno policijsko dejavnost na večjih dogodkih;

(e)  „tretje države“ pomenijo države, ki niso države članice Evropske unije;

(f)  „mednarodne organizacije“ pomenijo mednarodne organizacije in njihove podrejene organe javnega prava ali druge organe, ki so ustanovljeni s sporazumom med dvema ali več državami ali na podlagi takega sporazuma;

(g)  „zasebne stranke“ pomenijo subjekte in organe, ustanovljene v skladu z zakonodajo države članice ali tretje države, zlasti družbe in podjetja, poslovna združenja, neprofitne organizacije in druge pravne osebe, ki ne spadajo pod točko (f);

(h)  „posamezniki“ pomenijo vse fizične osebe;

(i)  „osebni podatki“ pomenijo katere koli informacije, ki se nanašajo na določeno ali določljivo fizično osebo, v nadaljnjem besedilu („posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki“); določljiva oseba je tista, ki se lahko neposredno ali posredno identificira, zlasti s pomočjo identifikacijske številke identifikatorjev, kot so ime, identifikacijska številka, podatki o kraju, enotni identifikator ali enega eden ali več dejavnikov, značilnih ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, genetsko, duševno, ekonomsko, kulturno ali, socialno istovetnostali spolno identiteto te osebe; [Sprememba 54]

(j)  „obdelava osebnih podatkov“, v nadaljnjem besedilu „obdelava“, pomeni vsak postopek ali niz postopkov, ki se izvajajo v zvezi z osebnimi podatki z avtomatskimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali predelava, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s pošiljanjem, širjenje ali drugačno omogočanje dostopa, usklajevanje ali kombiniranje, blokiranje, izbris ali uničenje podatkov;

(k)  „prejemnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali kateri koli drug organ, ki se mu posreduje podatke, bodisi da je tretja stranka ali ne; vendar pa se organi, ki lahko prejmejo podatke v okviru posamezne poizvedbe, ne štejejo za prejemnike; [Sprememba 55]

(l)  „prenos osebnih podatkov“ pomeni sporočanje osebnih podatkov, ki se aktivno dajo na voljo, med omejenim številom določenih strank ob zavedanju ali namenu pošiljatelja, da prejemniku omogoča dostop do osebnih podatkov;

(m)  „zbirka osebnih podatkov“, v nadaljevanju „zbirka“, pomeni vsak strukturiran niz osebnih podatkov, ki so dostopni v skladu s posebnimi merili, bodisi centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi;

(n)  „privolitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki“ pomeni vsako prostovoljno dano posebno, izrecno in ozaveščeno izjavo volje, s katero posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, jasno in nedvoumno izrazi soglasje k obdelavi z njim povezanih osebnih podatkov; [Sprememba 56]

(o)  „upravni osebni podatki“ pomenijo vse osebne podatke, ki jih obdela Europol, razen podatkov, ki so obdelani zaradi doseganja ciljev iz člena 3(1) in (2).

Člen 3

Cilji

1.  Europol podpira in krepi dejavnosti pristojnih organov držav članic ter njihovo medsebojno sodelovanje pri preprečevanju organiziranega kriminala, terorizma in drugih hudih kaznivih dejanj, kot so določeni v Prilogi 1 in ki prizadenejo dve ali več držav članic, terorizma in drugih oblik kriminala na način, ki vplivajo na zahteva skupni interes politike Unije pristop držav članic ob upoštevanju obsega, pomena in posledic kaznivih dejanj, ter pri boju proti njim, kot je določeno v Prilogi 1. [Sprememba 57]

2.  Europol podpira in krepi tudi dejavnosti pristojnih organov držav članic ter njihovo medsebojno sodelovanje pri preprečevanju kaznivih dejanj, povezanih s kaznivimi dejanji iz točke (a), in boju proti njim. Za povezana kazniva dejanja se štejejo naslednja kazniva dejanja:

(a)  kazniva dejanja, storjena z namenom pridobitve sredstev za izvrševanje dejanj iz pristojnosti Europola;

(b)  kazniva dejanja, storjena z namenom omogočanja ali izvrševanja dejanj iz pristojnosti Europola;

(c)  kazniva dejanja, storjena z namenom zagotavljanja nekaznovanja za dejanja iz pristojnosti Europola.

3.  Europol podpira, razvija, izvaja in usklajuje dejavnosti usposabljanja uradnikov organov pregona. [Sprememba 58]

Poglavje II

NALOGE V ZVEZI S SODELOVANJEM NA PODROČJU KAZENSKEGA PREGONA

Člen 4

Naloge

1.  Europol je agencija Evropske unije, ki v skladu to uredbo izvaja naslednje naloge:

(a)  zbira, hrani, obdeluje, analizira in izmenjuje informacije;

(b)  države članice prek nacionalnih enot Europola iz člena 7 brez zamude obvešča o informacijah, ki jih zadevajo, in o kakršnih koli povezavah med kaznivimi dejanji; [Sprememba 59]

(c)  usklajuje, organizira in izvaja preiskovalne in operativne ukrepe

(i)  ki se izvajajo skupaj s pristojnimi organi držav članic, bodisi pri preiskavah, ki so jih začele že države članice, bodisi ki so se začele na zahtevo Europola državi članici, naj začne preiskavo kaznivega dejanja; ali [Sprememba 60]

(ii)  v okviru skupnih preiskovalnih enot v skladu s členom 5, po potrebi v povezavi z Eurojustom;

(d)  sodeluje v skupnih preiskovalnih enotah in predlaga njihovo vzpostavitev v skladu s členom 5;

(e)  zagotavlja informacije in analitično podporo državam članicam v zvezi z večjimi mednarodnimi dogodki;

(f)  pripravlja ocene ogroženosti, strateške in operativne analize ter poročila o splošnem stanju;

(g)  razvija, razširja in spodbuja strokovno znanje o metodah za preprečevanje kriminala, preiskovalnih postopkih ter tehničnih in forenzičnih metodah ter svetuje državam članicam;

(h)  zagotavlja tehnično in finančno podporo čezmejnim operacijam in preiskavam držav članic, vključno s skupnimi preiskovalnimi enotami pomočjo skupnih preiskovalnih enot v skladu s členom 5; [Sprememba 61]

(i)  podpira, razvija, vodi, usklajuje in izvaja usposabljanje uradnikov organov pregona v sodelovanju z mrežo ustanov za usposabljanje v državah članicah, kot je določeno v poglavju III; [Sprememba 62]

(j)  organom Unije, ustanovljenim na podlagi naslova V Pogodbe, in Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) zagotavlja kriminalistične obveščevalne podatke in analitično podporo na področjih, ki spadajo v njihovo pristojnost; [Sprememba 63]

(k)  zagotavlja informacije in podporo strukturam EU za krizno upravljanje ter misijam EU za krizno upravljanje, ustanovljenim na podlagi PEU;

(l)  razvija centre strokovnega znanja Unije za boj proti nekaterim oblikam kriminala, ki spadajo med cilje Europola, zlasti Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti.;

(la)  pomagati pri preiskavah v državah članicah, zlasti s posredovanjem vseh ustreznih informacij nacionalnim enotam; [Sprememba 64]

2.  Europol zagotovi strateške analize in ocene ogroženosti, da Svetu in Komisiji pomaga pri določitvi strateških in operativnih prednostnih nalog Unije za boj proti kriminalu. Europol pomaga tudi pri operativnem izvajanju teh prednostnih nalog.

3.  Europol zagotovi strateške kriminalistične obveščevalne podatke za pomoč uspešni in učinkoviti uporabi sredstev, ki so za operativne dejavnosti na voljo na nacionalni ravni in na ravni Unije, ter podporo takim dejavnostim.

4.  Europol deluje kot osrednji urad za boj proti ponarejanju eura v skladu s Sklepom Sveta 2005/511/PNZ(15). Europol spodbuja tudi usklajevanje ukrepov pristojnih organov držav članic v boju proti ponarejanju eura oziroma v okviru skupnih preiskovalnih enot, po potrebi v povezavi z organi Unije ali organi tretjih držav.

4a.  Europol ne uporablja prisilnih ukrepov. [Sprememba 65]

Člen 5

Sodelovanje v skupnih preiskovalnih enotah

1.  Europol lahko sodeluje v dejavnostih skupnih preiskovalnih enot, ki se spopadajo s kriminalom, ki spada pod cilje Europola.

2.  Europol lahko v okviru omejitev zakonodaje držav članic, v katerih deluje skupna preiskovalna enota, pomaga pri vseh dejavnostih in izmenjuje informacije z vsemi člani skupne preiskovalne enote. Osebje Europola ne sodeluje pri uporabi prisilnih ukrepov. [Sprememba 66]

3.  Kadar Europol upravičeno meni, da bi vzpostavitev skupne preiskovalne enote dodala vrednost preiskavi, lahko to predlaga zadevnim državam članicam in sprejme ukrepe za pomoč tem državam članicam pri vzpostavitvi skupne preiskovalne enote.

3a.  O sodelovanju Europola v skupni preiskovalni enoti se dogovorijo pristojni organi držav članic, ki jo sestavljajo, in dogovor zapišejo v dokument, ki ga podpiše direktor Europola in ki se priloži k ustreznemu sporazumu o ustanovitvi skupne preiskovalne enote. [Sprememba 67]

3b.  V prilogi iz odstavka 3a se določijo pogoji sodelovanja uslužbencev Europola v skupni preiskovalni enoti, vključno s pravili, ki urejajo privilegije in imunitete teh uslužbencev ter odgovornosti, ki izvirajo iz njihovega morebitnega nepravilnega ukrepanja. [Sprememba 68]

3c.  Uslužbenci Europola, ki sodelujejo v skupni preiskovalni enoti, so v zvezi s kršitvami, katerih žrtve bi lahko postali ali ki bi jih sami zagrešili, podvrženi veljavni nacionalni zakonodaji države članice, v kateri deluje skupna preiskovalna enota, in ki velja za člane skupne preiskovalne enote, ki opravljajo podobne naloge v tej državi članici. [Sprememba 39]

3d.  Uslužbenci Europola, ki sodelujejo v skupni preiskovalni enoti, si lahko izmenjujejo podatke iz Europolovih sistemov za shranjevanje podatkov z drugimi člani enote. Ker gre za neposredne stike, ki jih ureja člen 7, Europol o tem hkrati obvesti nacionalne enote Europola v državah članicah, ki so zastopane v skupni preiskovalni enoti, in nacionalne enote Europola v državah članicah, ki so priskrbele podatke. [Sprememba 70]

3e.  Podatki, ki jih pridobi uslužbenec Europola v času delovanja v skupni preiskovalni enoti, se lahko vključijo v enega od Europolovih sistemov za shranjevanje podatkov prek nacionalnih enot Europola s soglasjem pristojnega organa, ki jih je posredoval in je zanje odgovoren. [Sprememba 71]

4.  Europol ne uporablja prisilnih ukrepov.

Člen 6

Zahteve Europola za začetek preiskave kaznivega dejanja

1.  Europol v posebnih primerih, ko meni, da bi bilo treba začeti preiskavo kaznivega dejanja, ki spada pod njegove cilje, o tem obvesti Eurojust. [Sprememba 72]

2.  Obenem lahko Europol od nacionalnih enot zadevnih držav članic, ustanovljenih na podlagi člena 7(2), zahteva začetek, vodenje ali usklajevanje preiskave kaznivega dejanja. [Sprememba 73]

2a.  V primeru suma zlonamernega napada na omrežje in informacijski sistem dveh ali več držav članic ali organov Unije, ki ga izvede državni ali nedržavni akter, lociran v tretji državi, Europol začne preiskavo na lastno pobudo. [Sprememba 74]

3.  Nacionalne enote Države članice tovrstne zahteve ustrezno preučijo in Europol prek svojih nacionalnih enot nemudoma obvestijo o začetku preiskave, ali bodo začele preiskavo. [Sprememba 75]

4.  Če se pristojni organi zadevne države članice odločijo, da ne bodo ugodili zahtevi Europola, Europol obvestijo o razlogih za odločitev v roku enega meseca od zahteve. Razlogov ni treba navesti, če bi njihovo razkritje:

(a)  škodilo temeljnim interesom državne varnosti ali

(b)  ogrozilo uspeh preiskav v teku ali varnost posameznikov.

5.  Europol obvesti Eurojust o odločitvi pristojnega organa države članice, da bo začel ali zavrnil preiskavo.

Člen 7

Sodelovanje držav članic z Europolom

1.  Države članice in Europol sodelujejo z Europolom pri izpolnjevanju njegovih nalog Europola. [Sprememba 76]

2.  Vsaka država članica ustanovi ali imenuje nacionalno enoto, ki je organ za zvezo med Europolom in pristojnimi organi v državi članici ter ustanovami za usposabljanje uradnikov organov pregona, ki jih imenujejo države članice. Vsaka država članica imenuje uradnika za vodjo nacionalne enote. [Sprememba 77]

3.  Države članice zagotovijo, da njihove nacionalne enote lahko izpolnjujejo naloge, kot so določene v tej uredbi, in zlasti, da imajo dostop do zbirk podatkov nacionalnih organov pregona.

4.  Nacionalna enota je edini organ za zvezo med Europolom in pristojnimi organi držav članic. Vendar lahko Europol lahko neposredno sodeluje s pristojnimi organi držav članic v zvezi s posameznimi preiskavami okviru posameznih preiskav, ki jih opravljajo ti organi, če ta neposreden stik predstavlja dodano vrednost za uspešen zaključek preiskave, in v skladu z nacionalno zakonodajo. V tem primeru nemudoma Europol vnaprej obvesti nacionalno enoto in o potrebi po takšnem stiku. Europol čim prej zagotovi kopijo vseh informacij, ki si jih je med neposrednimi stiki izmenjal z zadevnimi pristojnimi organi v okviru teh neposrednih stikov. [Sprememba 78]

5.  Države članice prek svojih nacionalnih enot ali svojih pristojnih organov zlasti: [Sprememba 79]

(a)  na lastno pobudo posredujejo Europolu informacije in podatke, ki jih za potrebuje za doseganje opravljanje svojih ciljev. To vključuje, da Europolu nemudoma zagotovijo informacije v zvezi s področji kriminala, ki jih Unija šteje med prednostne naloge. Poleg tega morajo zagotoviti kopije dvostranskih in večstranskih izmenjav z drugo državo članico ali državami članicami, če je izmenjava povezana s kriminalom, ki spada med cilje Europola nalog in se odzivajo na prošnje po informacijah, dajanju podatkov in svetovanju, ki jih izrazi Europol;

Brez poseganja v izpolnjevanje obveznosti, ki jo imajo države članice glede vzdrževanja javnega reda in miru ter zagotavljanja notranje varnosti, nacionalna enota v posameznem primeru ni dolžna zagotoviti informacij in kriminalističnih obveščevalnih podatkov, če bi to:

(i)  škodilo temeljnim interesom državne varnosti

(ii)  ogrožalo uspeh tekoče preiskave ali varnost posameznikov; ali

(iii)  razkrilo informacije o organizacijah ali posebnih obveščevalnih dejavnostih na področju državne varnosti. [Sprememba 80]

(b)  zagotovijo učinkovito komunikacijo in sodelovanje z Europolom vseh relevantnih pristojnih organov držav članic in ustanov za usposabljanje uradnikov organov pregona v državah članicah; [Sprememba 81]

(c)  veča ozaveščenost o dejavnostih Europola. [Sprememba 82]

(ca)  zaprošajo Europol za ustrezne informacije, ki lahko olajšajo preiskave, ki jih izvajajo za to določeni pristojni organi; [Sprememba 83]

(cb)  zagotovijo učinkovito komunikacijo in sodelovanje s pristojnimi organi; [Sprememba 84]

(cc)  zagotavljajo skladnost z zakonodajo pri vsaki izmenjavi informacij med njimi in Europolom. [Sprememba 85]

6.  Vodje nacionalnih enot se redno srečujejo, zlasti da obravnavajo in rešujejo težave, ki nastanejo pri operativnem sodelovanju z Europolom.

7.  Vsaka država članica opredeli organizacijo in osebje nacionalne enote glede na svojo nacionalno zakonodajo.

8.  Stroške, ki jih imajo nacionalne enote in pristojni organi držav članic zaradi komunikacije z Europolom, krijejo države članice in jih, razen stroškov vzpostavitve zveze, ne krije Europol.

9.  Države članice zagotovijo minimalno največjo možno raven varnosti vseh sistemov, ki jih uporabljajo za vzpostavitev zveze z Europolom. [Sprememba 86]

10.  Europol vsako leto sestavi poročilo o količini in kakovosti izmenjavi informacij, ki jih zagotovi vsaka država članica z vsako državo članico na podlagi odstavka 5(a), ter o uspešnosti njene nacionalne enote. Upravni odbor razčleni poročilo z namenom stalnega izboljševanja vzajemnega sodelovanja med Europolom in državami članicami. Letno poročilo se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom. [Sprememba 229]

Člen 8

Uradniki za zvezo

1.  Vsaka nacionalna enota dodeli Europolu vsaj enega uradnika za zvezo. Razen če ni drugače določeno s to uredbo, za uradnike za zvezo velja nacionalna zakonodaja države članice, ki je uradnike dodelila.

2.  Uradniki za zvezo oblikujejo nacionalne urade za zvezo pri Europolu, njihove nacionalne enote v okviru Europola pa jim dajejo navodila v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, ki je uradnike dodelila, in v skladu z določbami, ki se uporabljajo za upravljanje Europola.

3.  Uradniki za zvezo pomagajo pri izmenjavi informacij med Europolom in svojimi državami članicami posredujejo informacije nacionalnih enot Europolu in informacije Europola nacionalnim enotam. [Sprememba 87]

4.  Uradniki za zvezo pomagajo pri izmenjavi informacij med svojimi državami članicami in uradniki za zvezo drugih držav članic v skladu z nacionalno zakonodajo. Europolova infrastruktura se lahko v skladu z nacionalno zakonodajo za takšne dvostranske izmenjave uporabi tudi v zvezi s kaznivimi dejanji zunaj ciljev Europola. Upravni odbor določi pravice in obveznosti uradnikov za zvezo v zvezi z Europolom. Vse tovrstne izmenjave informacij so v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, zlasti z Okvirnim sklepom Sveta 2008/977/PNZ ali Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta(16), kot je primerno. Europol podatke, prejete v skladu s to določbo, obdeluje le, če ga je mogoče obravnavati kot zakonitega prejemnika v skladu z nacionalnim pravom ali pravom Unije. [Sprememba 88]

5.  Uradniki za zvezo uživajo privilegije in imunitete, ki so potrebni za opravljanje njihovih nalog v skladu s členom 65.

6.  Europol zagotavlja, da so uradniki za zvezo v celoti obveščeni o vseh njegovih dejavnostih in v njih sodelujejo, če je to potrebno za opravljanje njihovih nalog.

7.  Europol krije stroške zagotovitve potrebnih prostorov v stavbi Europola državam članicam in ustrezne podpore uradnikom za zvezo za opravljanje njihovih dolžnosti. Vse druge stroške, ki nastanejo zaradi dodelitve uradnikov za zvezo, krije država članica, ki je uradnike dodelila, vključno s stroški opreme za uradnike za zvezo, razen če proračunski organ na priporočilo upravnega odbora odloči drugače.

Poglavje III

NALOGE V ZVEZI Z USPOSABLJANJEM URADNIKOV ORGANOV PREGONA

Člen 9

Akademija Europol

1.  Oddelek znotraj Europola, imenovan Akademija Europol in ustanovljen s to uredbo, podpira, razvija, izvaja in usklajuje usposabljanje uradnikov organov pregona, zlasti na področju boja proti hudim kaznivim dejanjem, ki prizadenejo dve ali več držav članic, in terorizmu, varovanja javnega redu in športnih dogodkov z velikim tveganjem, strateškega načrtovanja in poveljevanja nevojaškim misijam Unije, vodenja organov pregona in jezikovnih sposobnosti, pri čemer zlasti:

(a)  veča ozaveščenost in znanje o:

(i)  mednarodnih instrumentih in instrumentih Unije za sodelovanje organov pregona;

(ii)  organih Unije, zlasti Europolu, Eurojustu in Frontexu, njihovem delovanju in vlogi;

(iii)  pravosodnih vidikih sodelovanja organov pregona in praktičnem znanju o dostopu do tokov informacij;

(b)  spodbuja razvoj regionalnega in dvostranskega sodelovanja med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami;

(c)  obravnava posebna kriminalistična ali policijska vsebinska področja, kjer lahko usposabljanje na ravni Unije zagotovi dodano vrednost;

(d)  oblikuje posebne skupne učne načrte za uradnike organov pregona, da se usposobijo za sodelovanje v civilnih misijah Unije;

(e)  podpira države članice pri dvostranskih dejavnostih za gradnjo zmogljivosti organov pregona v tretjih državah;

(f)  usposablja inštruktorje in pomaga pri izboljševanju in izmenjavi dobrih učnih praks.

2.  Akademija Europol razvija in redno posodablja učna orodja in metode ter jih uporablja z vidika vseživljenjskega učenja, da izboljša sposobnosti uradnikov organov pregona. Akademija Europol oceni rezultate navedenih ukrepov, da se izboljša kakovost, doslednost in učinkovitost prihodnjih ukrepov.

Člen 10

Naloge Akademije Europol

1.  Akademija Europol pripravlja strateške večletne analize potreb po usposabljanju in večletne učne programe.

2.  Akademija Europol razvija in izvaja dejavnosti usposabljanja ter učne izdelke, ki lahko vključujejo:

(a)  tečaje, seminarje, konference, spletne dejavnosti in dejavnosti e-učenja;

(b)  skupne učne načrte za večanje ozaveščenosti, obravnavo vrzeli in/ali omogočanje skupnega pristopa v zvezi s pojavom čezmejnega kriminala;

(c)  module usposabljanja, ki se merijo na podlagi postopnih ravni ali stopenj zahtevnosti znanj, ki jih potrebuje relevantna ciljna skupina, in so osredotočeni na opredeljeno geografsko območje, na posebno vsebinsko področje kriminalne dejavnosti ali pa na določen sklop strokovnih veščin;

(d)  programe izmenjave in programe napotitve uradnikov organov pregona v okviru pristopa, ki temelji na operativnem usposabljanju.

3.  Da se zagotovi usklajena evropska politika usposabljanja za podporo civilnih misij in gradnje zmogljivosti v tretjih državah, Akademija Europol:

(a)  oceni učinek obstoječih politik in pobud za usposabljanje organov pregona, ki so povezane z Unijo;

(b)  razvija in zagotavlja usposabljanje, da pripravi uradnike organov pregona držav članic na sodelovanje v civilnih misijah ter jim omogoči, da pridobijo ustrezna jezikovna znanja;

(c)  razvija in zagotavlja usposabljanje za uradnike organov pregona iz tretjih držav, zlasti iz držav, ki so kandidatke za pristop k Uniji;

(d)  upravlja namenska sredstva zunanje pomoči Unije za pomoč tretjim državam pri gradnji njihove zmogljivosti na ustreznih področjih politike v skladu z vzpostavljenimi prednostnimi nalogami Unije.

4.  Akademija Europol spodbuja medsebojno priznavanje usposabljanja organov pregona v državah članicah in s tem povezanih obstoječih evropskih standardov kakovosti.

Člen 11

Raziskave, pomembne za usposabljanje

1.  Akademija Europol prispeva k razvoju raziskav, pomembnih za dejavnosti usposabljanja iz tega poglavja.

2.  Akademija Europol spodbuja in vzpostavlja partnerstva z organi Unije ter javnimi in zasebnimi akademskimi institucijami ter spodbuja oblikovanje tesnejših partnerstev med univerzami in ustanovami za usposabljanje organov pregona v državah članicah. [Sprememba 89]

Poglavje IV

ORGANIZACIJA EUROPOLA

Člen 12

Upravna in vodstvena struktura Europola

Upravno in vodstveno strukturo Europola sestavljajo:

(a)  upravni odbor, ki izvaja naloge iz člena 14;

(b)  izvršni direktor, ki izvaja dolžnosti iz člena 19;

(c)  znanstveni odbor za usposabljanje v skladu s členom 20; [Sprememba 90]

(d)  vsi drugi posvetovalni organi, ki jih po potrebi ustanovi upravni odbor v skladu s členom 14(1)(p);.

(e)  če je potrebno, izvršni odbor v skladu s členoma 21 in 22. [Sprememba 91]

ODDELEK 1

UPRAVNI ODBOR

Člen 13

Sestava upravnega odbora

1.  Upravni odbor je sestavljen iz enega predstavnika vsake države članice in dveh predstavnikov enega predstavnika Komisije, od katerih imajo vsi pravico do glasovanja. [Sprememba 92]

1a.  Predstavnik skupine za skupni parlamentarni nadzor se lahko kot opazovalec udeleži sej upravnega odbora. Ta predstavnik nima glasovalne pravice. [Sprememba 93]

2.  Člani upravnega odbora so imenovani na podlagi njihovih izkušenj pri upravljanju organizacij javnega ali zasebnega sektorja ter znanja o sodelovanju organov pregona.

3.  Vsakega člana upravnega odbora zastopa nadomestni član, ki je imenovan ga imenuje polnopravni član na podlagi njegovih izkušenj pri upravljanju organizacij javnega ali zasebnega sektorja ter znanja o nacionalnih politikah v zvezi z usposabljanjem uradnikov organov pregona meril iz člena 13(2). Nadomestni član deluje kot član pri obravnavanju vprašanj, povezanih z usposabljanjem uradnikov organov pregona. Nadomestni član zastopa člana med njegovo odsotnostjo. Član zastopa nadomestnega člana pri obravnavanju vprašanj, povezanih z usposabljanjem uradnikov organov pregona, med njegovo odsotnostjo. [Sprememba 94]

4.  Vse strani, zastopane v upravnem odboru, si prizadevajo, da omejijo fluktuacijo svojih predstavnikov in s tem zagotovijo stalnost dela upravnega odbora. Vse strani si prizadevajo doseči usklajeno zastopanje uravnoteženo zastopanost moških in žensk v upravnem odboru. [Sprememba 95]

5.  Mandat članov in nadomestnih članov traja štiri leta je odvisen od časovnega obdobja, ki ga določi država članica, ki jih je imenovala. Mandat se lahko podaljša. Po koncu mandata ali v primeru odstopa člani opravljajo svojo funkcijo do ponovnega imenovanja ali do zamenjave. [Sprememba 96]

5a.  Predsedujočemu pomaga sekretariat upravnega odbora. Sekretariat zlasti:

(a)  tesno in redno sodeluje pri organizaciji, usklajevanju in zagotavljanju skladnosti dela upravnega odbora. Pod pristojnostjo in vodstvom predsednika;

(b)  upravnemu odboru zagotavlja potrebno administrativno podporo za izvajanje njegovih nalog. [Sprememba 97]

5b.  Vsak član upravnega odbora na začetku svojega mandata predloži izjavo o svojih interesih. [Sprememba 98]

Člen 14

Naloge upravnega odbora

1.  Upravni odbor:

(a)  vsako leto z dvotretjinsko večino glasov svojih članov in v skladu s členom 15 sprejme delovni program Europola za naslednjo leto;

(b)  z dvotretjinsko večino glasov članov in v skladu s členom 15 sprejme večletni delovni program;

(c)  z dvotretjinsko večino glasov svojih članov sprejme letni proračun Europola in izvaja druge naloge, povezane s proračunom Europola, v skladu s poglavjem XI;

(d)  do 1. julija naslednjega leta sprejme konsolidirano letno poročilo o dejavnostih Europola ter ga pošlje in ga do 1. julija naslednjega leta pošlje Evropskemu parlamentu, predstavi skupini za skupni parlamentarni nadzor in predloži Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in, nacionalnim parlamentom in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov. Konsolidirano letno poročilo o dejavnostih se objavi; [Sprememba 99]

(e)  sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za Europol, v skladu s členom 63;

(f)  do 31. januarja sprejme večletni načrt kadrovske politike ob upoštevanju mnenja Komisije;

(g)  sprejme strategijo za boj proti goljufijam, ki je sorazmerna s tveganji za goljufije, ob upoštevanju stroškov in koristi ukrepov, ki jih je treba izvesti; [Sprememba 100]

(h)  sprejme pravila za preprečevanje in upravljanje nasprotij interesov v zvezi s svojimi člani in člani znanstvenega odbora za usposabljanje; [Sprememba 101]

(i)  v skladu z odstavkom 2 v zvezi z osebjem Europola izvaja pooblastila, ki jih kadrovski predpisi podeljujejo pristojnemu organu za imenovanja in ki se na podlagi pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev podelijo organu, pooblaščenemu za sklenitev pogodbe o zaposlitvi („pooblastila pristojnega organa za imenovanja“); [Sprememba 102]

(j)  na predlog direktorja sprejme ustrezna izvedbena pravila za uveljavitev kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov; [Sprememba 103]

(k)  imenuje izvršnega direktorja in namestnike izvršnega direktorja ter lahko podaljša njihov mandat ali jih razreši s položaja v skladu s členoma 56 in 57;

(l)  določi kazalnike uspešnosti in spremlja uspešnost izvršnega direktorja, vključno z izvajanjem odločitev upravnega odbora;

(m)  ob upoštevanju kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev imenuje računovodjo, ki pri opravljanju svojih dolžnosti deluje neodvisno;

(n)  imenuje člane znanstvenega odbora za usposabljanje; [Sprememba 104]

(o)  zagotovi, da bodo ugotovitve in priporočila, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, ustrezno upoštevana; [Sprememba 105]

(p)  sprejme vse odločitve v zvezi z vzpostavitvijo notranjih struktur Europola in, če je potrebno, z njihovo spremembo; [Sprememba 106]

(q)  sprejme svoj poslovnik.;

(qa)  imenuje pooblaščenca za varstvo podatkov, ki svoje naloge opravlja neodvisno od upravnega odbora in je odgovoren za vzpostavitev in upravljanje sistemov za obdelavo podatkov. [Sprememba 107]

Upravni odbor lahko na podlagi priporočila Evropskega nadzornika za varstvo podatkov v skladu s členom 46(3)(f) in s podporo dvotretjinske večine svojih članov začasno ali dokončno prepove obdelavo. [Sprememba 108]

2.  Upravni odbor v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov sprejme odločitev na podlagi člena 2(1) kadrovskih predpisov in člena 6 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev o dodelitvi ustreznih pooblastil pristojnega organa za imenovanja izvršnemu direktorju in opredelitvi pogojev, v skladu s katerimi se lahko te dodelitve pooblastil začasno prekinejo. Izvršni direktor ima dovoljenje za nadaljnji prenos teh pooblastil.

Upravni odbor lahko, kadar tako zahtevajo izjemne okoliščine, s sprejetjem odločitve začasno prekine prenos pooblastil organa za imenovanje na izvršnega direktorja in pooblastil, ki jih je ta prenesel naprej, ter jih izvaja sam ali jih prenese na enega od svojih članov ali na člana osebja, ki ni izvršni direktor. [Sprememba 109]

Člen 15

Letni delovni program in večletni delovni program

1.  Upravni odbor vsako leto najpozneje do 30. novembra sprejme letni delovni program na podlagi osnutka, ki ga predloži izvršni direktor in ki se predstavi skupini za skupni parlamentarni nadzor, pri tem pa upošteva mnenje Komisije. Posreduje ga Evropskemu parlamentu skupini za skupni parlamentarni nadzor, Svetu, Komisiji in, nacionalnim parlamentom in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov. [Sprememba 110]

2.  Letni delovni program vsebuje podrobne cilje in pričakovane rezultate, vključno s kazalniki uspešnosti. Vsebuje tudi opis ukrepov, ki se bodo financirali, ter kazalnik finančnih sredstev in človeških virov, dodeljenih vsakemu ukrepu, v skladu z načeli oblikovanja in upravljanja proračuna po dejavnostih. Letni delovni program je skladen pogojen z večletnim delovnim programom iz odstavka 4. Jasno prikazuje naloge, ki so bile v primerjavi s predhodnim proračunskim letom dodane, spremenjene ali izbrisane. [Sprememba 111]

3.  Upravni odbor spremeni sprejeti letni delovni program, če se Europolu dodeli nova naloga.

Vsaka bistvena sprememba Spremembe letnega delovnega programa se sprejme sprejmejo po enakem postopku kot prvotni letni delovni program. Upravni odbor lahko na izvršnega direktorja prenese pooblastilo, da v letni delovni program vnese nebistvene spremembe. [Sprememba 112]

4.  Upravni odbor vsako leto tudi sprejme in posodobi večletni delovni program do 30. novembra, pri tem pa upošteva mnenje Komisije in stališča s posvetovanja z Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti ter Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov. [Sprememba 114]

Sprejeti večletni delovni program se posreduje Evropskemu parlamentu, in predstavi skupini za skupni parlamentarni nadzor ter se posreduje Svetu, Komisiji in, nacionalnim parlamentom in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov. [Sprememba 113]

Večletni delovni program določa strateške cilje in pričakovane rezultate, vključno s kazalniki uspešnosti. Navaja tudi znesek in osebje, dodeljena vsakemu cilju, v skladu z večletnim finančnim okvirom in večletnim načrtom kadrovske politike. Vključuje strategijo za odnose s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami iz člena 29.

Večletni program se izvede prek letnih delovnih programov in se, če je to potrebno, posodobi ob upoštevanju rezultatov zunanjih in notranjih ocen. Ugotovitve teh ocen se upoštevajo tudi v letnem delovnem programu za naslednje leto, če je to potrebno.

Člen 16

Predsednik upravnega odbora

1.  Upravni odbor izmed članov izvoli predsednika in njegovega namestnika. Predsednika in namestnika predsednika z dvotretjinsko večino izvolijo člani upravnega odbora.

Namestnik predsednika po uradni dolžnosti nadomešča predsednika, kadar ta ne more opravljati svojih dolžnosti.

2.  Mandat predsednika in njegovega namestnika traja štiri leta pet let. Njun mandat se lahko enkrat podaljša. Če pa njuno članstvo v upravnem odboru preneha med njunim mandatom kot predsednik ali namestnik predsednika, na isti datum avtomatično preneha tudi njun mandat. [Sprememba 115]

Člen 17

Seje upravnega odbora

1.  Seje upravnega odbora skliče predsednik.

2.  Izvršni direktor Europola se udeležuje razprav.

3.  Upravni odbor ima vsaj dve redni seji na leto. Prav tako se sestane na pobudo predsednika, na zahtevo Komisije ali na zahtevo vsaj tretjine svojih članov.

4.  Upravni odbor lahko povabi katero koli osebo, katere mnenje je lahko pomembno za razpravo, da se udeleži seje kot opazovalec brez glasovalne pravice.

4a.  Predstavnik skupine za skupni parlamentarni nadzor se lahko kot opazovalec udeleži sej upravnega odbora. [Sprememba 116]

5.  Svetovalci ali izvedenci lahko ob upoštevanju določb poslovnika pomagajo članom upravnega odbora.

6.  Europol upravnemu odboru zagotovi tajniške storitve.

Člen 18

Pravila glasovanja

1.  Upravni odbor brez poseganja v člene 14(1) točke (a), (b) in (c) prvega pododstavka člena 14(1) in v pododstavek 1a člena 14(1), člen 16(1) in člen 56(8) sprejme odločitve z večino glasov članov. [Sprememba 117]

2.  Vsak član ima en glas. V primeru odsotnosti člana, ki ima glasovalno pravico, ima pravico do glasovanja njegov namestnik.

3.  Predsednik sodeluje pri glasovanju.

4.  Izvršni direktor ne sodeluje pri glasovanju.

4a.  Predstavnik skupine za skupni parlamentarni nadzor ne glasuje. [Sprememba 118]

5.  V poslovniku upravnega odbora so določena podrobnejša pravila glasovanja, zlasti pa pogoji, pod katerimi lahko član deluje v imenu drugega člana, in po potrebi tudi pravila glede sklepčnosti.

ODDELEK 2

IZVRŠNI DIREKTOR

Člen 19

Odgovornosti izvršnega direktorja

1.  Izvršni direktor upravlja Europol. Odgovarja upravnemu odboru.

2.  Brez poseganja v pristojnosti Komisije, upravnega odbora ali izvršnega odbora je izvršni direktor neodvisen pri opravljanju svojih nalog in ne sme zahtevati ali sprejemati nikakršnih navodil od posameznih vlad ali drugih organov.

3.  Izvršni direktor na povabilo nastopi pred skupino za skupni parlamentarni nadzor in ji redno poroča Evropskemu parlamentu o izvajanju svojih nalog. Svet lahko izvršnega direktorja pozove, da poroča o izvajanju svojih nalog. [Sprememba 119]

4.  Izvršni direktor je pravni zastopnik Europola.

5.  Izvršni direktor je odgovoren za izvajanje nalog, ki so Europolu dodeljena s to uredbo. Izvršni direktor je odgovoren zlasti za:

(a)  vsakodnevno upravljanje Europola;

(b)  izvajanje odločitev upravnega odbora;

(c)  pripravo letnega delovnega programa in večletnega delovnega programa ter njuno predložitev upravnemu odboru po posvetovanju s Komisijo ob upoštevanju mnenja Komisije; [Sprememba 120]

(d)  izvajanje letnega delovnega programa in večletnega delovnega programa ter poročanje upravnemu odboru o njunem izvajanju;

(e)  pripravo konsolidiranega letnega poročila o dejavnostih Europola in njegovo predložitev v odobritev upravnemu odboru;

(f)  pripravo akcijskega načrta ob upoštevanju ugotovitev, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen, ter poročil o preiskavah in priporočil, ki izhajajo iz preiskav urada OLAF, in poročanje Komisiji o napredku dvakrat letno, upravnemu odboru pa redno;

(g)  zaščito finančnih interesov Unije z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejanjem in, brez poseganja v preiskovalne pristojnosti urada OLAF, z učinkovitimi preverjanji in, če se odkrije nepravilnosti, z izterjavo nepravilno izplačanih zneskov ter, kjer je to primerno, z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in finančnimi kaznimi;

(h)  pripravo strategije Europola za boj strateške analize boja proti goljufijam in njeno strategije za preprečevanje ter upravljanje nasprotij interesov za Europol in njihovo predložitev v odobritev upravnemu odboru; [Sprememba 121]

(i)  pripravo osnutkov finančnih pravil, ki veljajo za Europol;

(j)  pripravo osnutka poročila o načrtovanih prihodkih in odhodkih Europola ter izvajanje njegovega proračuna;

(k)  pripravo osnutka večletnega načrta kadrovske politike in njegovo predložitev upravnemu odboru po posvetovanju s Komisijo ob upoštevanju mnenja Komisije; [Sprememba 122]

(ka)  v zvezi z osebjem Europola za izvajanje pooblastil, ki se na podlagi kadrovskih predpisov za uradnike Unije podelijo organu za imenovanja, na podlagi Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Unije pa organu, pooblaščenemu za sklenitev pogodbe o zaposlitvi („pooblastila organa za imenovanja“), in sicer brez poseganja v člen 14(1)(j); [Sprememba 123]

(kb)  sprejemanje vseh odločitev v zvezi z vzpostavitvijo notranjih struktur Europola in po potrebi njihovo spremembo; [Sprememba 124]

(l)  podporo predsedniku upravnega odbora pri pripravi sej upravnega odbora;

(m)  redno obveščanje upravnega odbora o izvajanju strateških in operativnih prednostnih nalog Unije za boj proti kriminalu.

ODDELEK 3

ZNANSTVENI ODBOR ZA USPOSABLJANJE

Člen 20

Znanstveni odbor za usposabljanje

1.  Znanstveni odbor za usposabljanje je neodvisen svetovalni organ, ki jamči in usmerja znanstveno kakovost dejavnosti usposabljanja Europola. Za ta namen izvršni direktor znanstveni odbor za usposabljanje že na začetku vključi v pripravo vseh dokumentov iz člena 14, v kolikor so ti povezani z usposabljanjem.

2.  Znanstveni odbor za usposabljanje sestavlja 11 oseb z najvišjim akademskim ali strokovnim statusom na področjih, ki jih zajema poglavje III te uredbe. Upravni odbor imenuje člane po objavi preglednega povabila k oddaji prijav in izbirnega postopka v Uradnem listu Evropske unije. Člani upravnega odbora niso člani znanstvenega odbora za usposabljanje. Člani znanstvenega odbora za usposabljanje so neodvisni. Ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil od nobene vlade ali drugega organa.

3.  Europol na svojem spletnem mestu objavi seznam članov znanstvenega odbora za usposabljanje in ga redno posodablja.

4.  Mandat članov znanstvenega odbora za usposabljanje traja pet let. Člani ne morejo biti ponovno imenovani, lahko pa se odstavijo s položaja, če ne izpolnjujejo meril neodvisnosti.

5.  Znanstveni odbor za usposabljanje imenuje svojega predsednika in namestnika predsednika, njun mandat pa traja pet let. Mnenja sprejema z navadno večino. Predsednik skliče znanstveni odbor največ štirikrat letno. Če je potrebno, predsednik skliče izredno sejo na svojo pobudo ali na zahtevo vsaj štirih članov odbora.

6.  Izvršni direktor, namestnik izvršnega direktorja za usposabljanje ali njuna predstavnika so povabljeni na seje kot opazovalci brez glasovalne pravice.

7.  Znanstvenemu odboru za usposabljanje pomaga sekretar, ki je uslužbenec Europola in ga določi odbor ter imenuje izvršni direktor.

8.  Znanstveni odbor za usposabljanje zlasti:

(a)  svetuje izvršnemu direktorju in namestniku izvršnega direktorja za usposabljanje pri pripravi osnutka letnega delovnega programa in drugih strateških dokumentov, da se zagotovi njihova znanstvena kakovost in usklajenost z ustreznimi sektorskimi politikami ter prednostnimi nalogami Unije;

(b)  zagotovi neodvisno mnenje in nasvete upravnemu odboru glede zadev, ki so v njegovi pristojnosti;

(c)  zagotovi neodvisno mnenje in nasvete o kakovosti učnih načrtov, uporabljenih učnih metodah, učnih možnostih in znanstvenem razvoju;

(d)  izvaja vse druge svetovalne naloge v zvezi z znanstvenimi vidiki dejavnosti Europola v zvezi z usposabljanjem na zahtevo upravnega odbora ali izvršnega direktorja ali namestnika izvršnega direktorja za usposabljanje;

9.  Letni proračun znanstvenega odbora za usposabljanje se dodeli posebni proračunski vrstici Europola. [Sprememba 125]

ODDELEK 4

IZVRŠNI ODBOR

Člen 21

Ustanovitev

Upravni odbor lahko ustanovi izvršni odbor.

Člen 22

Funkcije in organizacija

1.  Izvršni odbor pomaga upravnemu odboru.

2.  Izvršni odbor ima naslednje funkcije:

(a)  pripravlja odločitve, ki jih sprejme upravni odbor;

(b)  skupaj z upravnim odborom zagotovi, da bodo ugotovitve in priporočila, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen, ter poročila o preiskavah in priporočila, ki izhajajo iz preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), ustrezno upoštevana;

(c)  brez poseganja v funkcije izvršnega direktorja, ki so določene v členu 19, pomaga in svetuje izvršnemu direktorju pri izvajanju odločitev upravnega odbora s ciljem okrepitve nadzora upravnega poslovodenja.

3.  Izvršni odbor lahko po potrebi in zaradi nujnosti sprejme določene začasne odločitve v imenu upravnega odbora, zlasti o zadevah v zvezi z upravnim poslovodenjem, vključno z začasno prekinitvijo dodelitve pooblastil organa za imenovanje.

4.  Izvršni odbor sestavljajo predsednik upravnega odbora, predstavnik Komisije v upravnem odboru in trije drugi člani, ki jih izmed svojih članov imenuje upravni odbor. Predsednik upravnega odbora je tudi predsednik izvršnega odbora. Izvršni direktor sodeluje na sejah izvršnega odbora, vendar nima pravice glasovanja.

5.  Mandat članov izvršnega odbora traja štiri leta. Mandat članov izvršnega odbora poteče s prenehanjem njihovega članstva v upravnem odboru.

6.  Izvršni odbor ima redno sejo vsaj vsake tri mesece. Poleg tega skliče sejo tudi na pobudo predsednika ali na zahtevo članov.

7.  Izvršni odbor ravna v skladu s poslovnikom, ki ga sprejme upravni odbor. [Sprememba 126]

Poglavje V

OBDELAVA INFORMACIJ

Člen 23

Viri informacij

1.  Europol obdeluje le informacije, ki mu jih posredujejo:

(a)  države članice v skladu s svojo nacionalno zakonodajo;

(b)  organi Unije, tretje države in mednarodne organizacije v skladu s poglavjem VI;

(c)  zasebne stranke v skladu s členom 29(2).

2.  Europol lahko neposredno pridobi in obdeluje informacije, vključno z osebnimi podatki, iz javno dostopnih virov, kot so mediji, vključno z internetom in javnimi podatki.

3.  Europol lahko pridobi in obdeluje informacije, vključno z osebnimi podatki, iz informacijskih sistemov, ki so nacionalnega značaja, značaja Unije ali mednarodnega značaja, tudi prek računalniškega neposrednega dostopa, če to dovoljujejo pravni instrumenti Unije, mednarodni ali nacionalni pravni instrumenti in če je mogoče dokazati nujnost in sorazmernost takšnega dostopa za opravljanje naloge, ki je v pristojnosti Europola. Veljavne določbe takih pravnih instrumentov Unije, mednarodnih ali nacionalnih pravnih instrumentov urejajo dostop do teh informacij in njihovo uporabo s strani Europola, če so v njih določena pravila glede dostopa in uporabe, strožja od pravil iz te uredbe.

Določajo cilje, kategorije osebnih podatkov ter namene, sredstva in postopek, ki ga je treba uporabljati za pridobivanje in obdelavo informacij, ob upoštevanju veljavne zakonodaje in načel na področju varstva podatkov. Dostop do takih informacijskih sistemov se odobri le ustrezno pooblaščenim uslužbencem Europola, kolikor je to nujno potrebno za opravljanje njihovih nalog in sorazmerno z njihovimi nalogami. [Sprememba 127]

Člen 24

Nameni dejavnosti obdelave informacij

1.  Če je to nujno za doseganje njegovih ciljev iz člena 3(1) in (2), Europol lahko obdeluje informacije, vključno z osebnimi podatki,.

Osebni podatki se lahko obdelujejo le za namene:

(a)  navzkrižnega preverjanja, katerega cilj je ugotavljanje povezav ali drugih pomembnih zvez med informacijami, ki se nanašajo samo na:

(i)  osebe, ki so osumljene storitve ali sodelovanja pri kaznivem dejanju, za katero je pristojen Europol, ali so bile pravnomočno obsojene zaradi storitve takega dejanja,

(ii)  osebe, za katere obstajajo konkretni indici ali utemeljeni razlogi za sum, da bodo storile kazniva dejanja;

(b)  analiz strateškega ali tematskega značaja;

(c)  operativnih analiz v posebnih primerih.

Te naloge se izvršijo na podlagi naslednjih meril:

–  preverjanje iz točke (a) se izvaja v skladu s potrebnimi jamstvi za varstvo podatkov, zlasti je treba v zadostni meri utemeljiti zahtevo za informacije in namen preverjanja. Poleg tega se sprejmejo potrebni ukrepi za zagotovitev, da lahko podatke naknadno spremenijo samo organi, ki so že od začetka pristojni za njihovo zbiranje;

–  za vsak primer operativne analize iz točke (c) veljajo naslednji zaščitni ukrepi:

(i)  opredeli se poseben namen; osebni podatki se lahko obdelujejo le, če so pomembni za ta poseben namen;

(ii)  vsi postopki preverjanja navzkrižnega ujemanja s strani uslužbencev Europola se posebej utemeljijo; pridobivanje podatkov po posvetovanju je omejeno na najmanjšo možno potrebno količino in se posebej utemelji;

(iii)  podatke lahko spreminjajo le pooblaščeni uslužbenci, ki so odgovorni za namen, za katerega so bili ti podatki prvotno zbrani.

Europol te postopke ustrezno dokumentira. Dokumentacija se na zahtevo da na voljo pooblaščencu za varstvo podatkov in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov za namene preverjanja zakonitosti postopka obdelave.

2.  Kategorije osebnih podatkov in kategorije posameznikov, katerih osebni podatki se lahko zbirajo za posamezen namen iz odstavka 1, so navedene v Prilogi 2.

2a.  Europol lahko v izjemnih primerih začasno obdeluje podatke, da določi, ali so takšni podatki pomembni za njegove naloge in za kateri namen iz odstavka 1. Upravni odbor na predlog direktorja in po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov določi pogoje za obdelavo takih podatkov, zlasti glede dostopa do teh podatkov in njihove uporabe, ter roke za shranjevanje in izbris podatkov, ki ne smejo biti daljši od šest mesecev, pri čemer je treba ustrezno upoštevati načela iz člena 34.

2b.  Evropski nadzornik za varstvo podatkov bo pripravil smernice, v katerih bodo opredeljeni nameni, navedeni v točkah (a), (b) in (c) odstavka 1. [Sprememba 128]

Člen 25

Določanje namena dejavnosti obdelave informacij

1.  Država članica, organ Unije, tretja država ali mednarodna organizacija, ki Europolu posreduje informacije, določi poseben in dobro opredeljen namen iz člena 24, za katerega se bodo informacije obdelale. Če tega ne stori, Europol določi pomembnost informacij kot tudi namen, za katerega bodo obdelane. Europol lahko obdeluje informacije za drugačen poseben in izrecen namen, kot je tisti, za katerega so bile posredovane, le če to izrecno odobri pošiljatelj podatkov v skladu z veljavno zakonodajo. [Sprememba 129]

2.  Države članice, organi Unije, tretje države in mednarodne organizacije lahko pri prenosu informacij navedejo morebitne splošne ali posebne omejitve dostopa ali uporabe, vključno v zvezi z izbrisom ali uničenjem. Če se potreba po takih omejitvah pokaže šele po prenosu, o tem ustrezno obvestijo Europol. Europol upošteva take omejitve.

3.  Europol lahko določi morebitne omejitve dostopa držav članic, organov Unije, tretjih držav in mednarodnih organizacij do informacij ali omejitve njihove uporabe informacij, ki se pridobijo iz javno dostopnih virov.

Člen 25a

Ocena učinka na varstvo podatkov

1.  Europol pred vsakim nizom obdelave osebnih podatkov izvede oceno učinka predvidenih sistemov in postopkov obdelave na varstvo osebnih podatkov ter o njej obvesti Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

2.  Ocena obsega vsaj splošni opis predvidenih postopkov obdelave, oceno tveganja za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ukrepe, namenjene obvladovanju teh tveganj, zaščitne ukrepe, varnostne ukrepe ter mehanizme za zagotavljanje varstva osebnih podatkov in za dokazovanje skladnosti z določbami te uredbe, ob upoštevanju pravic in upravičenih interesov posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter drugih zadevnih oseb. [Sprememba 130]

Člen 26

Dostop držav članic in uslužbencev Europola do informacij, ki jih hrani Europol

1.  Države Če lahko države članice utemeljijo, da je to potrebno za zakonito opravljanje njihovih nalog, imajo dostop do vseh informacij, ki so bile posredovane za namene iz člena 24(1)(a) in (b), ter možnost iskanja po njih brez poseganja v pravico držav članic, organov Unije, tretjih držav in mednarodnih organizacij, da navedejo omejitve dostopa do takih podatkov in njihove uporabe. Države članice določijo pristojne organe, ki imajo dovoljenje za izvajanje takega iskanja.

2.  Države članice imajo na podlagi sistema iskanja zadetkov posreden dostop do informacij, posredovanih za namene poseben namen iz člena 24(1)(c), brez poseganja v omejitve, ki jih navedejo države članice, organi Unije, tretje države ali mednarodne organizacije, ki posredujejo informacije, v skladu s členom 25(2). V primeru zadetka Europol obvesti pošiljatelja informacije in začne postopek za izmenjavo informacije, povezane z zadetkom, v skladu z odločitvijo države članice pošiljatelja informacije Europolu in v obsegu, ki je informacijo posredovala Europolu potreben za zakonito opravljanje nalog zadevne države članice.

3.  Uslužbenci Europola, ki jih je izvršni direktor ustrezno pooblastil, imajo dostop do informacij, ki jih obdeluje Europol, v obsegu, ki je nujen za izvajanje njihovih nalog.

3a.  Europol v skladu s členom 43 hrani natančne zapise vseh zadetkov in informacij, do katerih se je dostopalo. [Sprememba 131]

Člen 27

Dostop Eurojusta in urada OLAF do informacij Europola

1.  Europol sprejme vse ustrezne ukrepe, da Eurojustu in Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) na podlagi njunih njegovih pristojnosti omogoči dostop do vseh informacij, posredovanih za namene iz člena 24(1) (a) in (b), in iskanje po njih brez poseganja v pravico držav članic, organov Unije, tretjih držav in mednarodnih organizacij, da navedejo omejitve dostopa do takih podatkov in njihove uporabe. Europol se obvesti, če iskanje Eurojusta ali urada OLAF razkrije ujemanje z informacijami, ki jih obdeluje Europol.

2.  Europol sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da imata ima Eurojust in urad OLAF v okviru njunih svojih pristojnosti na podlagi sistema iskanja zadetkov posreden dostop do informacij, posredovanih za namene poseben namen iz člena 24(1)(c), brez poseganja v omejitve, ki jih navedejo države članice, organi Unije, tretje države ali mednarodne organizacije, ki so informacije posredovale, v skladu s členom 25(2). V primeru zadetka Europol začne postopek za izmenjavo informacije, povezane z zadetkom, v skladu z odločitvijo države članice, organa Unije, tretje države ali mednarodne organizacije, ki je informacijo posredovala Europolu. Eurojust v primeru zadetka navede, katere podatke potrebuje, Europol pa lahko podatke posreduje le, če so podatki, povezani z zadetkom, potrebni za zakonito opravljanje njegovih nalog. Europol beleži, do katerih informacij se je dostopalo.

3.  Iskanje po informacijah v skladu z odstavkoma 1 in 2 se izvaja le za preverjanje, ali se informacije, ki so na voljo pri Eurojustu oziroma uradu OLAF, ujemajo z informacijami, ki jih obdeluje Europol.

4.  Europol da dovoljenje za iskanje v skladu z odstavkoma 1 in 2 šele po tem, ko od Eurojusta oziroma urada OLAF prejme informacije o nacionalnih članih, namestnikih, pomočnikih in uslužbencih Eurojusta ter uslužbencih urada OLAF, ki so pooblaščeni za izvajanje takega iskanja.

5.  Če Europol ali država članica med Europolovim obdelovanjem informacij v zvezi s posamezno preiskavo ugotovi, da obstaja potreba po usklajevanju, sodelovanju ali podpori v skladu s pristojnostmi Eurojusta ali urada OLAF, ju ga Europol o tem obvesti in začne postopek izmenjave informacij v skladu z odločitvijo države članice, ki je informacije posredovala. V tem primeru se Eurojust ali OLAF posvetujeta posvetuje z Europolom.

6.  Eurojust, vključno s kolegijem, nacionalnimi člani, namestniki, pomočniki in uslužbenci Eurojusta, ter OLAF spoštujeta spoštuje vse splošne ali posebne omejitve dostopa ali uporabe, ki so jih določile države članice, organi Unije, tretje države in mednarodne organizacije v skladu s členom 25(2).

6a.  Europol in Eurojust se v primeru, da se po pregledu medsebojnih podatkov izkaže, da utegnejo biti podatki netočni ali v nasprotju z drugimi podatki, medsebojno obvestita. [Sprememba 132]

Člen 28

Dolžnost obveščanja držav članic

1.  Če mora Europol v skladu s svojo nalogo iz člena 4(1)(b) obvestiti državo članico o informacijah, ki jo zadevajo, in za te informacije veljajo omejitve dostopa iz člena 25(2), ki prepovedujejo njihovo posredovanje, se Europol o tem posvetuje s pošiljateljem podatkov, ki določa omejitev dostopa, ter zaprosi za njegovo dovoljenje za posredovanje.

Brez takšnega izrecnega dovoljenja se informacij ne sme informacije ne smejo posredovati.

V primerih, ko za informacije ne veljajo omejitve dostopa iz člena 25, Europol vseeno obvesti državo članico, ki je posredovala informacije, o njihovem posredovanju. [Sprememba 133]

2.  Ne glede na morebitne omejitve dostopa Europol obvesti državo članico o informacijah, ki jo zadevajo, če:

(a)  je to nujno potrebno za preprečevanje neposredne nevarnosti, povezane s hudimi kaznivimi dejanji in terorističnimi kaznivimi dejanji; ali

(b)  je to nujno potrebno za preprečevanje neposredne in resne grožnje javni varnosti v tej državi članici.

V tem primeru Europol čim prej obvesti pošiljatelja podatkov o izmenjavi teh informacij in utemelji svojo analizo položaja.

Poglavje VI

ODNOSI S PARTNERJI

ODDELEK 1

SKUPNE DOLOČBE

Člen 29

Skupne določbe

1.  Če je to nujno za izpolnjevanje njegovih nalog, lahko Europol vzpostavi in vzdržuje sodelovanje z organi Unije v skladu s cilji teh organov, z organi pregona tretjih držav, ustanovami za usposabljanje organov pregona tretjih držav, mednarodnimi organizacijami in zasebnimi strankami.

2.  Če je to pomembno za opravljanje njegovih nalog in ob upoštevanju omejitev, določenih v skladu s členom 25(2), lahko Europol neposredno izmenjuje vse informacije, razen osebnih podatkov, s subjekti iz odstavka 1.

3.  Europol lahko sprejema osebne podatke od subjektov, ki jih hranijo subjekti iz odstavka 1, razen od zasebnih strank, in jih obdeluje, kolikor če je to nujno potrebno in sorazmerno za zakonito izvajanje njegovih nalog in ob upoštevanju določb iz tega poglavja.

4.  Brez poseganja v člen 36(4 5) Europol prenese osebne podatke organom Unije, tretjim državam in mednarodnim organizacijam le, če je to nujno za preprečevanje kriminala, ki spada med cilje naloge Europola, in boj proti njemu, ter v skladu s tem poglavjem in če se prejemnik izrecno zaveže, da se bodo podatki uporabili samo za namen, za katerega so bili preneseni. Če je podatke za prenos zagotovila država članica, Europol od zadevne države članice pridobi predhodno izrecno soglasje, razen če:

(a)  se lahko predvideva, da je prenos dovoljen, ker država članica ni izrecno omejila možnosti za nadaljnji prenos; ali

(b)  je država članica že vnaprej dovolila tak nadaljnji prenos, in sicer s splošnim soglasjem ali soglasjem pod posebnimi pogoji. Tako soglasje se lahko kadar koli umakne.

5.  Nadaljnji prenosi osebnih podatkov s strani držav članic, organov Unije, tretjih držav in mednarodnih organizacij so prepovedani, razen če Europol s tem predhodno izrecno soglaša, prejemnik pa se izrecno zaveže, da se bodo podatki uporabili samo za namen, za katerega so bili preneseni.

5a.  Europol zagotovi, da se v skladu s to uredbo zabeležijo podrobni zapisi o vseh prenosih osebnih podatkov in njihovih razlogih.

5b.  Informacije, ki jih je tretja država, mednarodna organizacija ali zasebna stranka pridobila s kršitvijo temeljnih pravic, kot so zapisane v Listini EU o temeljnih pravicah, se ne obdelujejo. [Sprememba 134]

ODDELEK 2

IZMENJAVE/PRENOSI OSEBNIH PODATKOV

Člen 30

Prenos osebnih podatkov organom Unije

Ob upoštevanju vseh morebitnih omejitev, določenih v skladu s členom 25(2) ali (3), in brez poseganja v člen 27 lahko Europol neposredno prenaša osebne podatke organom Unije, če je to nujno za izvajanje njegovih nalog ali nalog organa Unije, ki jih prejema. Europol seznam institucij in organov EU, s katerimi si izmenjuje informacije, objavi na svojem spletnem mestu. [Sprememba 135]

Člen 31

Prenos osebnih podatkov tretjim državam in mednarodnim organizacijam

1.  Europol lahko prenese osebne podatke organu tretje države ali mednarodni organizaciji, kolikor je to nujno za izvajanje njegovih nalog, na podlagi:

(a)  sklepa, ki ga Komisija sprejme v skladu s [členoma 25 in 31 Direktive 95/46/ES], da lahko zadevna država ali mednarodna organizacija ali sektor obdelave znotraj zadevne tretje države ali mednarodne organizacije zagotavlja ustrezno raven varstva (sklep o ustreznosti); ali

(b)  mednarodnega sporazuma, ki je bil sklenjen med Unijo in zadevno tretjo državo ali mednarodno organizacijo v skladu s členom 218 PDEU in navaja ustrezne zaščitne ukrepe glede varstva zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov; ali

(c)  sporazuma o sodelovanju, sklenjenega med Europolom in zadevno tretjo državo ali mednarodno organizacijo v skladu s členom 23 Sklepa 2009/371/PNZ pred datumom začetka uporabe te uredbe.

Ti sporazumi o sodelovanju se v roku pet let po začetku veljavnosti te uredbe spremenijo in nadomestijo z naknadnim sporazumom v skladu s točko (b). [Sprememba 136]

Za take prenose ni potrebno nobeno dodatno dovoljenje. Pred in med pogajanji o mednarodnem sporazumu iz točke (b), zlasti pa pred sprejetjem pogajalskega mandata in tudi pred sklenitvijo sporazuma, se pravočasno posvetuje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

Europol redno posodobljen seznam svojih mednarodnih sporazumov in sporazumov o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami objavi na svojem spletnem mestu. [Sprememba 137]

Europol lahko sklene delovne dogovore za izvajanje takih sporazumov ali sklepov o ustreznosti.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko izvršni direktor ob upoštevanju svojih obveznosti nerazkrivanja in varovanja tajnosti ter sorazmernosti za vsak primer posebej dovoli prenos osebnih podatkov tretjim državam ali mednarodnim organizacijam, če je:

(a)  prenos podatkov nujno potreben, da se zaščitijo bistveni interesi ene ali več držav članic, ki jih zajemajo cilji Europola za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge osebe; ali

(b)  prenos podatkov nujno potreben za preprečevanje neposredne nevarnosti, povezane s kriminalom ali terorističnimi dejanji zaščito legitimnih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, če to določa zakonodaja države članice, ki prenaša osebne podatke; ali

(c)  prenos drugače nujen ali pravno obvezen na podlagi pomembnega javnega interesa ali zaradi uveljavitve, izvajanja ali ohranitve pravnih zahtevkov podatkov bistvenega pomena za preprečitev neposredne in resne grožnje javni varnosti v državi članici ali tretji državi; ali

(d)  je prenos v posameznih primerih potreben za varstvo življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali druge osebe. pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij; ali

(da)  prenos v posameznih primerih potreben zaradi uveljavitve, izvajanja ali obrambe pravnih zahtevkov v zvezi s preprečevanjem, preiskovanjem, odkrivanjem ali pregonom določenega kaznivega dejanja ali izvrševanjem določene kazenske sankcije.

Izvršni direktor v vsakem primeru upošteva raven varstva podatkov, ki velja v zadevni tretji državi ali mednarodni organizaciji, pri čemer upošteva vrsto in namen podatkov, trajanje predvidene obdelave, splošne ali posebne določbe o varstvu podatkov, ki se uporabljajo v tej državi, in ali so bili posebni pogoji, ki jih zahteva Europol v zvezi s podatki, sprejeti ali ne.

Odstopanja se ne smejo uporabljati za sistematične, množične ali strukturne prenose.

Poleg tega lahko upravni odbor po dogovoru z evropskim nadzornikom Evropski nadzornik za varstvo podatkov izda dovoljenje za prenos ali niz prenosov za obdobje, ki ni daljše od enega leta in se lahko podaljša, v skladu s točkami (a) do (d) zgoraj, pri tem pa upošteva navede ustrezne zaščitne ukrepe glede varstva zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov. [Sprememba 138]

3.  Izvršni direktor upravni odbor in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov nemudoma obvesti o primerih, v katerih je uporabil odstavek 2. [Sprememba 139]

3a.  Europol hrani natančne zapise vseh prenosov v skladu s tem členom. [Sprememba 140]

Člen 32

Osebni podatki zasebnih strank

1.  Če je to nujno za izvajanje njegovih nalog, Europol lahko obdeluje osebne podatke zasebnih strank pod pogojem, da jih ne prejme neposredno od zasebnih strank, temveč le prek: [Sprememba 141]

(a)  nacionalne enote države članice v skladu z nacionalno zakonodajo;

(b)  kontaktne točke tretje države, s katero je Europol sklenil sporazum o sodelovanju v skladu s členom 23 Sklepa 2009/371/PNZ pred datumom začetka uporabe te uredbe; ali

(c)  organa tretje države ali mednarodne organizacije, s katero je Unija sklenila mednarodni sporazum v skladu s členom 218 PDEU.

2.  Če prejeti podatki vplivajo na interese države članice, Europol o tem nemudoma obvesti nacionalno enoto zadevne države članice.

3.  Europol ne vzpostavlja neposrednega nobenega stika z zasebnimi strankami, da bi pridobil osebne podatke. [Sprememba 142]

4.  Komisija v roku treh let po začetku uporabe te uredbe oceni nujnost in morebiten učinek neposrednih izmenjav osebnih podatkov z zasebnimi strankami. Takšna ocena med drugim navaja razloge, zaradi katerih je izmenjava osebnih podatkov z zasebnimi strankami potrebna za Europol.

Člen 33

Informacije posameznikov

1.  Europol lahko obdeluje informacije posameznikov, vključno z njihovimi osebnimi podatki, pod pogojem, da jih prejme prek:

(a)  nacionalne enote države članice v skladu z nacionalno zakonodajo;

(b)  kontaktne točke tretje države, s katero je Europol sklenil sporazum o sodelovanju v skladu s členom 23 Sklepa 2009/371/PNZ pred datumom začetka uporabe te uredbe; ali

(c)  organa tretje države ali mednarodne organizacije, s katero je Evropska unija sklenila mednarodni sporazum v skladu s členom 218 PDEU.

2.  Če Europol prejme informacije, vključno z osebnimi podatki, od posameznika, ki prebiva v tretji državi, s katero Europol nima sklenjenega mednarodnega sporazuma, bodisi na podlagi člena 23 Sklepa Sveta 2009/371/PNZ ali na podlagi člena 218 PDEU, lahko Europol te informacije pošlje le zadevni državi članici ali tretji državi, s katero je sklenil tak mednarodni sporazum.

3.  Europol ne vzpostavlja neposrednega nobenega stika s posamezniki, da bi pridobil informacije. [Sprememba 143]

Poglavje VII

ZAŠČITNI UKREPI ZA VARSTVO PODATKOV

Člen 34

Splošna načela varstva podatkov

1.  Osebni podatki so:

(a)  obdelani zakonito, pošteno in zakonito na pregleden in preverljiv način v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki;

(b)  zbrani za določene, izrecne in zakonite namene in se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni. Nadaljnja obdelava osebnih podatkov za zgodovinske, statistične ali znanstvene namene se ne šteje za nezdružljivo pod pogojem, da Europol zagotovi ustrezne zaščitne ukrepe, zlasti za zagotovitev, da se podatki ne obdelujejo za noben drug namen;

(c)  primerni, ustrezni in ne pretirani omejeni na nujno potrebne glede na namene, za katere se obdelujejo; obdelujejo se samo, če namenov ni bilo mogoče doseči z obdelavo informacij, ki ne vključujejo osebnih podatkov;

(d)  točni in po potrebi posodobljeni; sprejeti je treba vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se netočni osebni podatki nemudoma izbrišejo ali popravijo ob upoštevanju namenov, za katere se obdelujejo;

(e)  shranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo.;

(ea)  obdelani na način, ki posamezniku, na katerega se nanašajo, omogoča učinkovito uveljavljanje njegovih pravic;

(eb)  obdelani na način, ki ščiti pred nedovoljeno ali nezakonito obdelavo ter pred naključno izgubo, uničenjem ali poškodbo, in sicer z uporabo ustreznih tehničnih ali organizacijskih ukrepov;

(ec)  obdelani samo s strani ustrezno pooblaščenih uslužbencev, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog.

1a.  Europol objavi dokument, v katerem v razumljivi obliki opredeli določbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov in razpoložljivimi sredstvi za uveljavljanje pravic posameznikov, na katere se podatki nanašajo. [Sprememba 144]

Člen 35

Različne stopnje točnosti in zanesljivosti osebnih podatkov

1.  Vir informacij iz države članice, kolikor je to mogoče, oceni država članica, ki informacije posreduje, pri čemer uporabi naslednje oznake za oceno virov: [Sprememba 145]

(A): kadar ni dvoma o verodostojnosti, zanesljivosti in pristojnosti vira ali če je informacijo posredoval vir, ki se je vedno izkazal za zanesljivega;

(B): kadar informacije posreduje vir, katerega dosedanje informacije so se večinoma izkazale za zanesljive;

(C): kadar informacije posreduje vir, katerega dosedanje informacije so se večinoma izkazale za nezanesljive;

(X): kadar zanesljivosti vira ni mogoče oceniti.

2.  Informacije iz države članice, kolikor je to mogoče, oceni država članica, ki informacije posreduje, njihovo zanesljivost pa ugotovi na podlagi naslednjih oznak za oceno informacij: [Sprememba 146]

(1): nedvomno točne informacije;

(2): informacije, ki so viru znane osebno, ne pa tudi uradniku, ki jih prenese naprej;

(3): informacije, ki viru niso znane osebno, a jih potrjujejo druge zabeležene informacije;

(4): informacije, ki viru niso znane osebno in jih ni mogoče potrditi.

3.  Kadar Europol na podlagi že pridobljenih informacij sklene, da je treba oceno popraviti, o tem obvesti zadevno državo članico in se poskusi dogovoriti o spremembi ocene. Europol ne spremeni ocene brez takega dogovora.

4.  Kadar država članica pošlje Europolu informacije brez ocene, poskuša Europol, kolikor je to mogoče, oceniti oceni zanesljivost vira ali informacij na podlagi informacij, ki jih že ima. Specifični podatki in informacije se ocenijo v dogovoru z državo članico, ki jih je prispevala. Država članica in Europol se lahko na splošno dogovorita tudi o ocenjevanju posebnih vrst podatkov in posebnih virov. Če v določenem primeru ni bil dosežen noben dogovor ali če ni splošnega dogovora, Europol oceni informacije oziroma podatke z oznako (X) iz odstavka 1 in oznako (4) iz odstavka 2. [Sprememba 147]

5.  Kadar Europol prejme podatke ali informacije od tretje države ali mednarodne organizacije ali organa Unije, se ustrezno uporablja ta člen.

6.  Europol informacije iz javno dostopnih virov oceni z oznakami iz odstavkov 1 in 2 oznakama (X) in (4). [Sprememba 148]

Člen 36

Obdelava posebnih kategorij osebnih podatkov in različnih kategorij oseb, na katere se podatki nanašajo

1.  Obdelava osebnih podatkov žrtev kaznivega dejanja, prič ali drugih oseb, ki lahko zagotovijo informacije o kaznivih dejanjih, ter oseb, mlajših od 18 let, je prepovedana, razen če je nujno potrebna in ustrezno utemeljena za preprečevanje kriminala, ki spada pod cilje Europola, ali boj proti njemu. [Sprememba 149]

2.  Obdelava osebnih podatkov, ki se obdelujejo avtomatizirano ali z drugimi sredstvi in razkrivajo rasno ali, etnično ali socialno poreklo, politična prepričanja, vero ali prepričanja ali članstvo v sindikatih, ter podatkov v zvezi z zdravstvenim zdravjem ali spolnim življenjem, je prepovedana, razen če je nujno potrebno potrebna in ustrezno utemeljena za preprečevanje kriminala, ki spada pod cilje Europola, in boj proti njemu, in če ti podatki dopolnjujejo druge osebne podatke, ki jih je Europol že obdelal. [Sprememba 150]

3.  Le Europol ima dostop do osebnih podatkov iz odstavkov 1 in 2. Izvršni direktor ustrezno dodeli dovoljenja omejenemu številu uradnikov, ki bodo imeli tak dostop, če je to potrebno za opravljanje njihovih nalog.

4.  Odločitve, ki prinašajo pravne učinke v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne smejo temeljiti zgolj na avtomatizirani obdelavi podatkov iz odstavka 2, razen če takšno odločitev izrecno dovoljuje nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Unije ali, če je to potrebno, evropski nadzornik za varstvo podatkov. [Sprememba 151]

5.  Osebni podatki iz odstavkov 1 in 2 se ne prenesejo državam članicam, organom Unije, tretjim državam ali mednarodnim organizacijam, razen če je to nujno potrebno in ustrezno utemeljeno v posameznih primerih v zvezi s kriminalom, ki spada pod cilje Europola. Takšen prenos je v skladu z določbami iz poglavja VI te uredbe. [Sprememba 152]

6.  Europol evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov vsakih šest mesecev predloži pregled vseh osebnih podatkov iz odstavka 2, ki jih je obdelal.

Člen 37

Roki za hranjenje in izbris osebnih podatkov

1.  Osebni podatki, ki jih obdeluje Europol, se hranijo pri Europolu le toliko časa, kolikor je nujno potrebno za doseganje njegovih ciljev namena, za katerega se obdelujejo. [Sprememba 153]

2.  Europol v vsakem primeru najpozneje tri leta po začetku obdelave osebnih podatkov preveri, ali je treba podatke še naprej hraniti. Europol se lahko odloči za nadaljnje shranjevanje osebnih podatkov do naslednjega pregleda, ki se opravi čez naslednja tri leta, če je nadaljnje hranjenje še nujno za izvajanje njegovih nalog. Razlogi za nadaljnje hranjenje se utemeljijo in zabeležijo. Če o nadaljnjem hranjenju osebnih podatkov ni sprejeta nobena odločitev, se navedeni podatki po treh letih samodejno izbrišejo.

3.  Če se podatki o osebah iz člena 36(1) in (2) hranijo več kot pet let, se o tem ustrezno obvesti evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

4.  Kadar država članica, organ Unije, tretja država ali mednarodna organizacija pri prenosu navedejo kakršno koli omejitev glede zgodnejšega izbrisa ali uničenja osebnih podatkov v skladu s členom 25(2), Europol izbriše osebne podatke v skladu s temi omejitvami. Če je nadaljnje hranjenje podatkov nujno za izvajanje njegovih nalog, Europol na podlagi informacij, ki so obsežnejše od podatkov pošiljatelja, zaprosi pošiljatelja podatkov za dovoljenje za nadaljnje hranjenje podatkov, pri čemer prošnjo utemelji.

5.  Kadar država članica, organ Unije, tretja država ali mednarodna organizacija iz svojih nacionalnih podatkovnih zbirk izbriše podatke, posredovane Europolu, o tem obvesti Europol. Europol izbriše podatke, razen če je njihovo nadaljnje hranjenje nujno za doseganje njegovih ciljev, na podlagi informacij, ki so obsežnejše od podatkov pošiljatelja. Europol pošiljatelja podatkov obvesti o nadaljnjem hranjenju teh podatkov, pri čemer utemelji nadaljnje hranjenje.

6.  Osebni podatki se ne izbrišejo, če:

(a)  bi to škodovalo interesom osebe, na katero se podatki nanašajo in ki potrebuje zaščito. V takih primerih se podatki uporabljajo le s z izrecno in pisno privolitvijo osebe, na katero se podatki nanašajo; [Sprememba 154]

(b)  posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, oporeka njihovi točnosti, in sicer za čas, ki državam članicam ali Europolu omogoča preveriti točnost podatkov, če je to potrebno;

(c)  je treba osebne podatke ohraniti za namene dokazovanja ali za uveljavitev, izvajanje ali utemeljevanje pravnih zahtevkov; [Sprememba 155]

(d)  posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, nasprotuje njihovemu izbrisu in namesto tega zahteva omejitev njihove uporabe.

Člen 38

Varnost obdelave

1.  Europol izvaja ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za varovanje osebnih podatkov pred naključnim ali nezakonitim uničenjem, naključno izgubo ali nepooblaščenim razkritjem, spremembo in dostopom ali drugimi nezakonitimi oblikami obdelave.

2.  V zvezi z avtomatsko obdelavo podatkov Europol izvaja ukrepe, katerih namen je:

(a)  nepooblaščenim osebam onemogočiti dostop do opreme za obdelavo podatkov, ki se uporablja za obdelavo osebnih podatkov (nadzor dostopa do opreme);

(b)  preprečiti nepooblaščeno branje, kopiranje, spreminjanje ali odstranjevanje nosilcev podatkov (nadzor nosilcev podatkov);

(c)  preprečiti nepooblaščen vnos podatkov in nepooblaščeno preverjanje, spreminjanje ali izbris hranjenih osebnih podatkov (nadzor hranjenja);

(d)  preprečiti uporabo sistemov za avtomatsko obdelavo podatkov nepooblaščenim osebam, ki uporabljajo opremo za sporočanje podatkov (nadzor uporabnikov);

(e)  osebam, ki so pooblaščene za uporabo sistemov za avtomatsko obdelavo podatkov, zagotoviti dostop le do tistih podatkov, ki so zajeti v njihovem pooblastilu za dostop (nadzor dostopa do podatkov);

(f)  zagotoviti, da je mogoče preveriti in ugotoviti, katerim organom se smejo poslati osebni podatki oziroma katerim organom so bili osebni podatki poslani z uporabo opreme za sporočanje podatkov (nadzor sporočanja);

(g)  zagotoviti, da je mogoče preveriti in ugotoviti, kateri osebni podatki so bili vneseni v sisteme za avtomatsko obdelavo podatkov ter kdaj so bili vneseni in kdo jih je vnesel (nadzor vnosa);

(ga)  zagotoviti, da je mogoče preveriti in ugotoviti, do katerih podatkov so dostopali člani osebja, kdo so bili ti člani osebja in kdaj so dostopali do podatkov (zapisi o dostopu); [Sprememba 156]

(h)  preprečiti nepooblaščeno branje, kopiranje, spreminjanje ali izbris osebnih podatkov med prenosom osebnih podatkov ali med pošiljanjem nosilcev podatkov (nadzor pošiljanja);

(i)  zagotoviti, da je vgrajene sisteme v primeru prekinitve mogoče takoj ponovno usposobiti (obnovitev);

(j)  zagotovi, da funkcije sistema delujejo brezhibno, da se o pojavu napak v funkcijah nemudoma poroča (zanesljivost) in da se shranjeni podatki ob okvari sistema ne uničijo (celovitost).

3.  Europol in države članice opredelijo mehanizme, s katerimi zagotovijo, da se potrebe po varstvu upoštevajo prek meja informacijskih sistemov.

Člen 38a

Vgrajeno varstvo podatkov

1.  Europol uporabi ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe in postopke na tak način, da obdelava ustreza zahtevam določb, sprejetih v skladu s to uredbo, in zagotovi varstvo pravic posameznika, na katerega se podatki nanašajo.

2.  Europol uporabi mehanizme za zagotovitev, da se privzeto obdelajo samo tisti osebni podatki, ki so potrebni za namene obdelave. [Sprememba 157]

Člen 38b

Obveščanje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o kršitvi varstva osebnih podatkov

1.  Europol v primeru kršitve varstva osebnih podatkov o kršitvi nemudoma, po možnosti najpozneje v 24 urah po odkritju kršitve, obvesti Evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Europol v primerih, ko Nadzornik ni bil obveščen v 24 urah, na zahtevo predloži obrazloženo utemeljitev.

2.  Obvestilo iz odstavka 1 vsebuje vsaj:

(a)  opis kršitve varstva osebnih podatkov, vključno z vrstami in številom zadevnih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter vrstami in številom zadevnih podatkovnih zapisov;

(b)  priporočene ukrepe za ublažitev morebitnih škodljivih učinkov kršitve varstva osebnih podatkov;

(c)  opis možnih posledic kršitve varstva osebnih podatkov;

(d)  opis ukrepov, ki jih upravljavec predlaga ali sprejme za obravnavanje kršitve varstva osebnih podatkov.

3.  Europol dokumentira vse kršitve varstva osebnih podatkov, pri čemer vključi dejstva v zvezi s kršitvijo, njene učinke in sprejete popravne ukrepe, kar Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov omogoča, da preveri skladnost s tem členom. [Sprememba 158]

Člen 38c

Obveščanje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varstva osebnih podatkov

1.  Če kršitev varstva osebnih podatkov iz člena 38b lahko škodljivo vpliva na varstvo osebnih podatkov ali zasebnost posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, Europol slednjemu nemudoma pošlje sporočilo o kršitvi varstva osebnih podatkov.

2.  Sporočilo posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, iz odstavka 1 opisuje vrsto kršitve varstva osebnih podatkov ter vsebuje ime in kontaktne podatke pooblaščenca za varstvo podatkov iz člena 44.

3.  Posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varnosti osebnih podatkov ni treba obvestiti, če je Europol Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov zadovoljivo dokazal, da je izvedel ustrezne tehnološke zaščitne ukrepe in da so bili ti ukrepi uporabljeni za osebne podatke, v zvezi s katerimi je bila kršena varnost. Taki tehnološki zaščitni ukrepi bi morali podatke spremeniti v obliko, ki je nerazumljiva vsem, ki niso pooblaščeni za dostop do njih.

4.  Obveščanje posameznika, na katerega se nanašajo podatki, se lahko odloži, omeji ali opusti, ob upoštevanju zakonitih interesov zadevne osebe, če je takšen ukrep nujen in sorazmeren:

(a)  za preprečitev oviranja uradnih in zakonitih preiskav, poizvedb ali postopkov;

(b)  za izogibanje vplivu na preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali izvrševanje kazenskih sankcij;

(c)  za zagotavljanje javne in nacionalne varnosti;

(d)  za varovanje pravic in svoboščin tretjih oseb. [Sprememba 159]

Člen 39

Pravica do dostopa za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki

1.  Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico biti v razumnih časovnih presledkih obveščen o tem, ali Europol obdeluje osebne podatke, ki se nanašajo nanj. Kadar se takšni osebni podatki obdelujejo, Europol posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, posreduje vsaj naslednje informacije: [Sprememba 160]

(a)  potrdilo o tem, ali se obdelujejo podatki, ki se nanašajo nanj;

(b)  informacijo vsaj o namenih postopka obdelave, vrstah zadevnih podatkov, roku hranjenja osebnih podatkov in prejemnikih, ki so jim posredovani podatki; [Sprememba 161]

(c)  v razumljivi obliki sporočilo o podatkih, ki se obdelujejo, in o vseh razpoložljivih informacijah v zvezi z njihovimi viri;

(ca)  navedbo pravne podlage za obdelavo podatkov; [Sprememba 162]

(cb)  informacije o obstoju pravice, da od Europola zahteva popravek, izbris ali omejitev obdelave osebnih podatkov v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki; [Sprememba 163]

(cc)  kopijo podatkov, ki se obdelujejo. [Sprememba 164]

2.  Vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki želi uveljavljati pravico do dostopa do osebnih podatkov, lahko brez pretiranih stroškov brezplačno vloži zahtevo v zvezi s tem pri organu, ki je za ta namen imenovan, v državi članici po svoji izbiri. Ta organ zahtevo nemudoma predloži Europolu, vsekakor pa v enem mesecu od njenega prejema. Europol potrdi prejem zahteve. [Spremembi 165 in 234]

3.  Europol na zahtevo nemudoma odgovori, vsekakor pa v treh mesecih po njenem prejemu zahteve s strani nacionalnega organa. [Sprememba 166]

4.  Europol se s pristojnimi organi zadevnih držav članic posvetuje o odločitvi, ki bo sprejeta. Odločitev o dostopu do podatkov se sprejme v tesnem sodelovanju med Europolom in državami članicami, ki jih dostop posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, do takih podatkov neposredno zadeva. Če država članica nasprotuje predlaganemu odgovoru Europola, o razlogih za nasprotovanje obvesti Europol.

5.  Dostop do osebnih podatkov Zagotavljanje informacij v odgovor na zahtevo iz odstavka 1 se zavrne ali omeji, če je to tovrstna delna ali popolna zavrnitev potreben ukrep, da: [Sprememba 167]

(a)  lahko Europol ustrezno opravlja svoje naloge;

(b)  se zavarujeta varnost in javni red v državah članicah ali prepreči kriminal;

(c)  se prepreči ogrožanje morebitnih nacionalnih preiskav;

(d)  se zavarujejo pravice in svoboščine tretjih oseb.

Pri vseh odločitvah o omejitvi ali zavrnitvi zahtevanih informacij se upoštevajo temeljne pravice in interesi posameznika, na katerega se nanašajo podatki. [Sprememba 168]

6.  Europol z dopisom obvesti posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o morebitni zavrnitvi ali omejitvi dostopa, o razlogih za tako odločitev in o njegovi pravici, da vloži pritožbo pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov. Informacij o dejanskih in pravnih razlogih, na katerih temelji odločitev, ni treba navesti, kadar bi zagotovitev takih informacij izničila učinek omejitve iz odstavka 5.

Člen 40

Pravica do popravka, izbrisa in blokiranja

1.  Vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico zaprositi Europol, da popravi njegove osebne podatke, če so nepravilni, ter jih dopolni ali posodobi, kjer je to mogoče in potrebno. [Sprememba 169]

2.  Vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico zaprositi Europol, da izbriše osebne podatke v zvezi z njim, če niso več potrebni za namene, za katere so se zakonito zbrali ali zakonito nadalje obdelovali.

3.  Osebni podatki se ne izbrišejo, temveč blokirajo, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bi izbris lahko vplival na legitimne interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Blokirani podatki se obdelujejo le za namen, ki je preprečil njihov izbris.

4.  Če so podatke iz odstavkov 1, 2 in 3, ki jih hrani Europol, zagotovile tretje države ali mednarodne organizacije ali pa so rezultati lastnih analiz Europola, Europol take podatke popravi, izbriše ali blokira ter, kjer je ustrezno, obvesti vir podatkov. [Sprememba 170]

5.  Če so podatke iz odstavkov 1 in 2, ki jih hrani Europol, Europolu neposredno zagotovile države članice, zadevne države članice take podatke popravijo, izbrišejo ali blokirajo v sodelovanju z Europolom.

6.  Če so bili nepravilni podatki preneseni na kateri koli drug ustrezen način ali če je do napak v podatkih, ki so jih posredovale države članice, prišlo zaradi tega, ker so bili preneseni nepravilno ali s kršitvijo te uredbe, ali če je do napak prišlo zaradi tega, ker je Europol vnašal, prevzel ali hranil podatke nepravilno ali s kršitvijo te uredbe, Europol podatke v sodelovanju z zadevnimi državami članicami popravi ali izbriše.

7.  V primerih iz odstavkov 4, 5 in 6 se vse prejemnike takih podatkov nemudoma obvesti. Prejemniki nato, v skladu s pravili, ki se uporabljajo zanje, popravijo, izbrišejo ali blokirajo zadevne podatke v svojih sistemih.

8.  Europol posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, brez nepotrebnega odlašanja, vsekakor pa v treh mesecih, pisno obvesti, da so bili podatki, ki se nanašajo nanj, popravljeni, izbrisani ali blokirani.

9.  Europol posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, pisno obvesti o morebitni zavrnitvi popravka, izbrisa ali blokiranja in možnosti vložitve pritožbe pri evropskem nadzorniku za varstvo podatkov ter možnosti pravnega sredstva.

Člen 41

Odgovornost v zvezi z varstvom podatkov

1.  Europol hrani osebne podatke na način, da se lahko ugotovi njihov vir v skladu s členom 23.

1a.  Europol hrani osebne podatke na način, da se lahko popravijo in izbrišejo. [Sprememba 171]

2.  Za kakovost osebnih podatkov, kot je določeno v členu 34(d), so odgovorne države članice, ki so osebne podatke zagotovile Europolu, Europol pa za osebne podatke, ki so jih zagotovili organi Unije, tretje države ali mednarodne organizacije, ter za osebne podatke, ki jih je Europol pridobil iz javno dostopnih virov. Za kakovost podatkov do trenutka prenosa in vključno z njim so odgovorni organi Unije. [Sprememba 172]

3.  Za skladnost z načeli iz člena 34(a), (b), (c) in (e) je odgovoren Europol.

4.  Za zakonitost prenosa podatkov veljavna načela varstva je odgovoren/odgovorna: [Sprememba 173]

(a)  država članica, ki je podatke posredovala, če gre za osebne podatke, ki jih je država članica posredovala Europolu; in

(b)  Europol, če gre za osebne podatke, ki jih je Europol posredoval državam članicam, tretjim državam ali mednarodnim organizacijam.

5.  V primeru prenosa med Europolom in organom Unije je za zakonitost prenosa odgovoren Europol. Brez poseganja v prejšnji stavek sta za zakonitost tega prenosa odgovorna tako Europol kot prejemnik, kadar Europol prenese podatke na zahtevo prejemnika. Poleg tega je Europol odgovoren za vse postopke obdelave podatkov, ki jih izvede.

Europol preveri pristojnost prejemnika in oceni potrebo po prenosu podatkov. Če se pojavijo dvomi o tej potrebi, Europol od prejemnika zahteva nadaljnje informacije. Prejemnik zagotovi, da je potrebo po prenosu podatkov mogoče preveriti. Prejemnik obdeluje osebne podatke samo za namene, za katere je bil opravljen njihov prenos. [Sprememba 174]

Člen 42

Predhodno preverjanje

1.  Pri obdelavi osebnih podatkov v kakršnem koli nizu postopkov obdelave, ki bodo del nove zbirke v postopku sestavljanja služijo enemu ali več povezanim namenom v zvezi z osrednjimi dejavnostmi obdelave, je potrebno predhodno preverjanje, če: [Sprememba 175]

(a)  bodo obdelane posebne vrste podatkov iz člena 36(2);

(b)  vrsta obdelave, predvsem zaradi uporabe novih tehnologij, mehanizmov ali postopkov, vključuje sicer posebna tveganja za temeljne pravice in svoboščine ter zlasti za varstvo osebnih podatkov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

2.  Predhodna preverjanja opravi evropski nadzornik za varstvo podatkov po prejemu uradnega obvestila pooblaščenca za varstvo podatkov, ki se v primeru dvoma o potrebi po predhodnem preverjanju posvetuje z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

3.  Evropski nadzornik za varstvo podatkov poda svoje mnenje v dveh mesecih po prejemu uradnega obvestila. Ta rok se lahko kadar koli začasno podaljša, dokler evropski nadzornik za varstvo podatkov ne pridobi nadaljnjih informacij, ki jih je morda zahteval. S sklepom evropskega nadzornika za varstvo podatkov pa se ta rok lahko podaljša še za nadaljnja dva meseca, če to zahteva zapletenost zadeve. Rok je mogoče podaljšati največ dvakrat. Europol mora biti o tem sklepu uradno obveščen pred iztekom začetnega dvomesečnega obdobja. [Sprememba 176]

Če mnenje do konca dvomesečnega obdobja ali njegovega podaljšanja ni podano, se šteje, da je mnenje pozitivno.

Če bi po mnenju evropskega nadzornika za varstvo podatkov obdelava, o kateri je uradno obveščen, lahko imela za posledico kršitev katere koli določbe te uredbe, mora po potrebi podati predloge za preprečitev take kršitve. Če Europol ne prilagodi ustrezno postopka obdelave, lahko evropski nadzornik za varstvo podatkov izvrši pooblastila, ki so mu podeljena skladno s členom 46(3).

4.  Evropski nadzornik za varstvo podatkov vodi katalog vseh postopkov obdelave, o katerih je bil uradno obveščen skladno z odstavkom 1. Tak katalog se vključi v katalog iz člena 27(5) Uredbe (ES) št. 45/2001.

Člen 43

Zapisovanje in dokumentiranje

1.  Zaradi preverjanja zakonitosti obdelave podatkov, notranjega spremljanja ter zagotavljanja ustrezne neoporečnosti in varnosti podatkov Europol hrani zapise zbiranja, spreminjanja, dostopa do, priklica, razkrivanja, združevanja ali izbrisa osebnih podatkov. Taki zapisi ali dokumentacija se izbrišejo po treh letih, razen če so podatki še potrebni za tekoči nadzor. Zapisov ni mogoče spreminjati. [Sprememba 177]

2.  Zapisi ali dokumentacija iz odstavka 1 se na zahtevo sporočijo evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov zaradi nadzora varstva podatkov. Evropski nadzornik za varstvo podatkov te informacije uporabi le za nadzor varstva podatkov, za zagotavljanje pravilne obdelave podatkov ter njihove neoporečnosti in varnosti.

Člen 44

Pooblaščenec za varstvo podatkov

1.  Upravni odbor imenuje pooblaščenca za varstvo podatkov, ki je član osebja. Pooblaščenec svoje dolžnosti opravlja neodvisno.

2.  Pooblaščenec za varstvo podatkov se izbere na podlagi njegovih osebnih in poklicnih kvalitet ter zlasti njegovega strokovnega poznavanja varstva podatkov.

3.  Izbira pooblaščenca za varstvo podatkov ni izpostavljena nasprotju interesov med njegovo dolžnostjo, ki jo ima kot pooblaščenec za varstvo podatkov, in vsemi drugimi uradnimi dolžnostmi, zlasti v zvezi z uporabo določb te uredbe.

4.  Pooblaščenec za varstvo podatkov se imenuje za dobo od dveh do petih let. Upravičen je do ponovnega imenovanja do največ deset let celotnega mandata. Institucija ali organ Skupnosti, ki ga je imenoval, ga lahko razreši s položaja pooblaščenca za varstvo podatkov samo s soglasjem evropskega nadzornika za varstvo podatkov, če ne izpolnjuje več pogojev, potrebnih za opravljanje njegovih dolžnosti.

5.  Po njegovem imenovanju institucija ali organ, ki ga je imenovala, vpiše pooblaščenca za varstvo podatkov pri evropskem nadzorniku za varstvo podatkov.

6.  Pooblaščenec za varstvo podatkov ne sme prejeti nobenih navodil v zvezi z opravljanjem svojih dolžnosti.

7.  Pooblaščenec za varstvo podatkov v zvezi z osebnimi podatki, razen v zvezi z osebnimi podatki članov osebja Europola in upravnimi osebnimi podatki, opravlja zlasti naslednje naloge:

(a)  na neodvisen način zagotavlja zakonitost in skladnost z določbami notranjo uporabo določb te uredbe pri obdelavi osebnih podatkov; [Sprememba 178]

(b)  zagotavlja, da se evidenca o prenosu in prejemu osebnih podatkov hrani v skladu s to uredbo;

(c)  zagotavlja, da so posamezniki, na katere se podatki nanašajo, na zahtevo obveščeni o svojih pravicah na podlagi te uredbe;

(d)  sodeluje z osebjem Europola, odgovornim za postopke, usposabljanje in svetovanje o obdelavi podatkov;

(e)  sodeluje z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, zlasti v zvezi s postopki obdelave iz člena 42; [Sprememba 179]

(f)  pripravlja letna poročila, ki jih predloži upravnemu odboru in evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov.;

(fa)  deluje kot kontaktna točka za zahteve za dostop iz člena 39; [Sprememba 180]

(fb)  vodi katalog vseh postopkov obdelave, ki jih izvaja Europol, pri čemer vključi, kjer je primerno, informacije o namenu, kategorijah podatkov, prejemnikih, rokih za blokiranje in izbris, prenosih tretjim državam ali mednarodnim organizacijam ter varnostnih ukrepih; [Sprememba 181]

(fc)  vodi katalog incidentov in kršitev varnosti, ki vplivajo na operativne ali upravne osebne podatke. [Sprememba 182]

8.  Poleg tega pooblaščenec za varstvo podatkov opravlja naloge iz Uredbe (ES) št. 45/2001 v zvezi z osebnimi podatki članov osebja Europola in upravnimi osebnimi podatki. [Sprememba 183]

9.  Pri opravljanju svojih nalog ima pooblaščenec za varstvo podatkov dostop do vseh podatkov, ki jih obdela Europol, in do vseh prostorov Europola. Takšen dostop je mogoč kadarkoli in brez predhodne zahteve. [Sprememba 184]

10.  Če pooblaščenec za varstvo podatkov meni, da določbe te uredbe glede obdelave osebnih podatkov niso bile spoštovane, o tem obvesti izvršnega direktorja, ki mora v določenem roku zagotoviti spoštovanje določb. Če izvršni direktor v določenem roku ne zagotovi spoštovanja določb glede obdelave podatkov, pooblaščenec za varstvo podatkov obvesti upravni odbor in v dogovoru z njim določi rok za odgovor. Če upravni odbor ne zagotovi spoštovanja določb glede obdelave podatkov v določenem roku, pooblaščenec za varstvo podatkov zadevo predloži evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov.

11.  Upravni odbor sprejme izvedbena pravila v zvezi s pooblaščencem za varstvo podatkov. Navedena izvedbena pravila urejajo zlasti postopek izbora pooblaščenca za varstvo podatkov in njeno razrešitev, naloge, dolžnosti in pooblastila ter zaščitne ukrepe, ki zagotavljajo njeno neodvisnost. Europol pooblaščencu za varstvo podatkov zagotovi osebje in sredstva, potrebna za opravljanja njenih dolžnosti. Ti člani osebja imajo dostop do osebnih podatkov, ki jih obdeluje Europol, in do prostorov Europola le v obsegu, ki je nujen za izvajanje njihovih nalog. Takšen dostop je mogoč kadarkoli in brez predhodne zahteve. [Sprememba 185]

11a.  Pooblaščenec za varstvo podatkov ima na razpolago sredstva, potrebna za izpolnjevanje svojih nalog. [Sprememba 186]

Člen 45

Nadzor, ki ga izvaja nacionalni nadzorni organ

1.  Vsaka država članica določi nacionalni nadzorni organ z nalogo, da neodvisno in v skladu z nacionalno zakonodajo spremlja dopustnost prenosa, priklica in vsakega sporočanja osebnih podatkov Europolu strani zadevne države članice, ter prouči, ali takšen prenos, priklic ali sporočanje kršijo pravice osebe, na katero se podatki nanašajo. V ta namen ima nacionalni nadzorni organ v prostorih nacionalne enote ali uradnika za zvezo dostop do podatkov, ki so jih države članice predložile Europolu v skladu z ustreznimi nacionalnimi postopki.

2.  Nacionalni nadzorni organi imajo za izvajanje svoje nadzorne funkcije dostop do pisarn in dokumentov svojih uradnikov za zvezo pri Europolu.

3.  Nacionalni nadzorni organi v skladu z ustreznimi nacionalnimi postopki nadzorujejo dejavnosti nacionalnih enot in dejavnosti uradnikov za zvezo, kolikor take dejavnosti pomembne za varstvo osebnih podatkov. Evropskega nadzornika za varstvo podatkov tudi obveščajo o vseh ukrepih, ki jih sprejmejo v zvezi z Europolom.

4.  Vsak ima pravico od nacionalnega nadzornega organa zahtevati, da preveri, ali so podatki o njem ne glede na njihovo obliko zakonito preneseni ali sporočeni Europolu ter ali je dostop zadevne države članice do teh podatkov zakonit. Ta pravica se izvaja v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, v kateri je bila zahteva vložena.

Člen 46

Nadzor, ki ga izvaja evropski nadzornik za varstvo podatkov

1.  Evropski nadzornik za varstvo podatkov je odgovoren za spremljanje in zagotavljanje uporabe določb te uredbe v zvezi z varstvom temeljnih pravic in svoboščin fizičnih oseb, kar zadeva obdelavo osebnih podatkov s strani Europola, ter svetovanje Europolu in osebam, na katere se podatki nanašajo, o vseh zadevah, povezanih z obdelavo osebnih podatkov. Zato izpolnjuje dolžnosti iz odstavka 2 in izvaja pooblastila iz odstavka 3.

2.  Evropski nadzornik za varstvo podatkov ima v skladu s to uredbo naslednje dolžnosti:

(a)  obravnava in preiskuje pritožbe ter o izidu v razumnem roku obvesti posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;

(b)  opravlja poizvedbe na lastno pobudo ali na podlagi pritožbe in o izidu v razumnem roku obvesti nemudoma obvesti posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki; [Sprememba 187]

(c)  spremlja in zagotavlja, da Europol pri obdelavi osebnih podatkov uporablja določbe te uredbe in druge akte Unije v zvezi z varstvom fizičnih oseb;

(d)  bodisi na lastno pobudo ali v odgovor na posvetovanje svetuje Europolu o vseh zadevah v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, predvsem preden Europol sestavi notranji pravilnik o varstvu temeljnih pravic in svoboščin pri obdelavi osebnih podatkov;

(e)  določa, utemeljuje in objavlja izjeme, zaščitne ukrepe, dovoljenja in pogoje iz člena 36(4);

(f)  vodi katalog postopkov obdelave, o katerih je uradno obveščen na podlagi člena 42(1) in ki so zabeleženi v skladu s členom 42(4);

(g)  izvaja predhodno preverjanje obdelave, o kateri je uradno obveščen.

3.  Evropski nadzornik za varstvo podatkov lahko v skladu s to uredbo:

(a)  posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, svetuje pri uveljavljanju njihovih pravic;

(b)  zadevo predloži Europolu v primeru domnevne kršitve določb, ki urejajo obdelavo osebnih podatkov, in po potrebi poda predloge za odstranitev te kršitve in za izboljšanje varstva posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;

(c)  odredi, da se zahtevkom po izvajanju določenih pravic v zvezi s podatki ugodi, kadar so bili taki zahtevki zavrnjeni kot kršitev členov 39 in 40;

(d)  opozarja ali opominja Europol;

(e)  odredi popravo, blokiranje, izbris ali uničenje vseh podatkov, kadar ki so bili obdelani s kršitvijo določb, ki urejajo obdelavo osebnih podatkov, in uradno obvestilo o takih dejanjih tretjim strankam, ki so jim bili posredovani podatki; [Sprememba, ki ne zadeva vseh jezikov]

(f)  naloži upravnemu odboru predlaga, da začasno ali dokončno prepoved obdelave delno ali popolno prepove obdelavo; [Sprememba 189]

(g)  zadevo predloži Europolu in po potrebi Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji;

(h)  zadevo predloži Sodišču Evropske unije pod pogoji, predvidenimi v Pogodbi;

(i)  posreduje v tožbah, vloženih na Sodišču Evropske unije.

4.  Evropski nadzornik za varstvo podatkov je pooblaščen:

(a)  da pridobi od Europola dostop do vseh osebnih podatkov in do vseh informacij, potrebnih za njegove poizvedbe;

(b)  da pridobi dostop do vseh prostorov, v katerih Europol izvaja svoje dejavnosti, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da se tam opravlja dejavnost, ki jo zajema ta uredba.

5.  Evropski nadzornik za varstvo podatkov pripravi letno poročilo o nadzornih dejavnostih v zvezi z Europolom. To poročilo je del letnega poročila evropskega nadzornika za varstvo podatkov iz člena 48 Uredbe (ES) št. 45/2001.

To poročilo vključuje statistične podatke v zvezi s pritožbami, poizvedbami, preiskavami, obdelavo občutljivih informacij, prenosov osebnih podatkov tretjim državam in mednarodnim organizacijam, predhodnim preverjanjem in obveščanjem ter uporabo pooblastil iz odstavka 3.

To poročilo se posreduje in predstavi skupini za skupni parlamentarni nadzor ter posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom. Evropski parlament in Svet lahko na podlagi tega poročila zahtevata, da Evropski nadzornik za varstvo podatkov sprejme dodatne ukrepe za zagotovitev uporabe določb te uredbe. [Sprememba 190]

6.  Člane in uslužbence urada evropskega nadzornika za varstvo podatkov zavezuje obveznost varovanja tajnosti v skladu s členom 69.

Člen 47

Sodelovanje med evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in nacionalnimi organi za varstvo podatkov

1.  Evropski nadzornik za varstvo podatkov tesno sodeluje z nacionalnimi nadzornimi organi pri posebnih vprašanjih, ki zahtevajo nacionalno sodelovanje, zlasti če evropski nadzornik za varstvo podatkov ali nacionalni nadzorni organ ugotovita velika odstopanja med praksami držav članic ali potencialno nezakonit prenos pri uporabi mehanizmov Europola za izmenjavo informacij ali v zvezi z vprašanji, ki jih zastavi en ali več nacionalnih nadzornih organov glede izvajanja ali razumevanja te uredbe.

2.  Evropski nadzornik za varstvo podatkov pri izvajanju svojih dolžnosti, določenih v členu 46(2), po potrebi uporablja strokovno znanje in izkušnje nacionalnih organov za varstvo podatkov. Člani in osebje v nacionalnih organih za varstvo podatkov imajo pri izvajanju dejavnosti v sodelovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ob ustreznem upoštevanju načela subsidiarnosti in sorazmernosti, pooblastila, enakovredna tistim iz člena 46(4), in jih zavezuje obveznost, enakovredna tisti iz člena 46(6). V primerih iz odstavka 1 evropski Evropski nadzornik za varstvo podatkov in nacionalni nadzorni organi si v okviru svojih pristojnosti po potrebi izmenjujejo relevantne informacije, si pomagajo pri izvajanju revizij in pregledov, proučijo težave pri razumevanju ali uporabi te uredbe, proučijo težave v zvezi z izvajanjem neodvisnega nadzora ali uveljavljanjem pravic oseb, na katere se podatki nanašajo, pripravijo usklajene predloge za skupne rešitve vseh težav in spodbujajo ozaveščenost o pravicah glede varstva podatkov. [Sprememba 191]

2a.  Evropski nadzornik za varstvo podatkov nacionalne nadzorne organe izčrpno obvešča o vseh vprašanjih, ki jih zadevajo. [Sprememba 192]

2b.  V primerih, ko posebna vprašanja zadevajo podatke iz ene ali več držav članic, se Evropski nadzornik za varstvo podatkov posvetuje z zadevnimi in pristojnimi nacionalnimi nadzornimi organi. Evropski nadzornik za varstvo podatkov ne odloča o nadaljnjih ukrepih, ki jih je treba sprejeti, dokler ga zadevni in pristojni nacionalni nadzorni organi ne obvestijo o svojem stališču v roku, ki ga določi Nadzornik in ki ne sme biti krajši od dveh mesecev. Evropski nadzornik za varstvo podatkov v največji možni meri upošteva stališče zadevnih in pristojnih nacionalnih nadzornih organov. Kadar nadzornik ne namerava upoštevati njihovega stališča, jih mora obvestiti in podati utemeljitev. Če Nadzornik oceni, da je primer izjemno nujen, se lahko odloči za takojšnje ukrepanje. V takih primerih nemudoma obvesti zadevne in pristojne nacionalne nadzorne organe in utemelji nujnost razmer ter ukrepe, ki jih je sprejel. [Sprememba 193]

2c.  Evropski nadzornik za varstvo podatkov se z zadevnimi in pristojnimi nacionalnimi nadzornimi organi posvetuje, preden sprejme kateri koli ukrep iz točk (e) do (h) člena 46(3). V največji možni meri upošteva stališče, ki so ga zadevni in pristojni nacionalni nadzorni organi sporočili v roku, ki ga je določil in ni krajši od dveh mesecev. Kadar Nadzornik ne namerava upoštevati njihovega stališča, jih mora obvestiti in podati utemeljitev. Če Nadzornik oceni, da je primer izjemno nujen, se lahko odloči za takojšnje ukrepanje. V takih primerih nemudoma obvesti zadevne in pristojne nacionalne nadzorne organe in utemelji nujnost razmer ter ukrepe, ki jih je sprejel. Evropski nadzornik za varstvo podatkov ne ukrepa, če so ga vsi nacionalni nadzorni organi obvestili o svojem negativnem stališču. [Sprememba 194]

3.  Nacionalni nadzorni organi Vodje nacionalnih nadzornih organov in evropski nadzornik za varstvo podatkov se po potrebi sestanejo vsaj enkrat letno, da bi razpravljali o strateških in splošnih političnih vprašanjih ali drugih vprašanjih iz odstavkov 1 in 2. Stroške in organizacijo teh sestankov prevzame evropski nadzornik za varstvo podatkov. Poslovnik se sprejme na prvem sestanku. Po potrebi se skupaj oblikujejo nadaljnje delovne metode. [Sprememba 195]

Člen 48

Upravni osebni podatki in podatki osebja [Sprememba 196]

Uredba (ES) št. 45/2001 se uporablja za vse osebne podatke članov osebja Europola in za upravne osebne podatke, ki jih hrani Europol. [Sprememba 197]

Poglavje VIII

PRAVNA SREDSTVA IN ODGOVORNOST

Člen 49

Pravica do vložitve pritožbe pri evropskem nadzorniku za varstvo podatkov

1.  Vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico, da vloži pritožbo pri evropskem nadzorniku za varstvo podatkov, če meni, da obdelava osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj, ni v skladu z določbami te uredbe.

2.  Če se pritožba nanaša na odločitev iz člena 39 ali 40, se evropski nadzornik za varstvo podatkov posvetuje z nacionalnimi nadzornimi organi ali pristojnim pravosodnim organom v državi članici državah članicah, iz katere katerih izvirajo podatki, ali državi članici državah članicah, na katero katere se podatki neposredno nanašajo. Odločitev evropskega nadzornika za varstvo podatkov, ki lahko vključuje zavrnitev sporočanja katerih koli informacij, se sprejme v tesnem sodelovanju z nacionalnim nadzornim organom ali pristojnim pravosodnim organom. [Sprememba 198]

3.  Če se pritožba nanaša na obdelavo podatkov, ki jih je Europolu zagotovila država članica, evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da so potrebni pregledi opravljeni pravilno in v tesnem sodelovanju z nacionalnim nadzornim organom države članice, ki je zagotovila podatke, zagotovi, da je bila obdelava podatkov v zadevni državi članici zakonita in da so bila potrebna preverjanja izvedena pravilno. [Sprememba 199]

4.  Če se pritožba nanaša na obdelavo podatkov, ki so jih Europolu zagotovili subjekti EU, tretje države ali mednarodne organizacije, evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da Europol opravi vse potrebne preglede.

Člen 50

Pravica do pravnega sredstva v sodnem postopku zoper evropskega nadzornika za varstvo podatkov

Tožbe proti odločitvam evropskega nadzornika za varstvo podatkov se vložijo pri Sodišču Evropske unije.

Člen 51

Splošne določbe o odgovornosti in pravica do odškodnine

1.  Pogodbeno odgovornost Europola ureja pravo, ki se uporablja za posamezno pogodbo.

2.  Za odločanje na podlagi katere koli arbitražne klavzule iz pogodb, ki jih sklene Europol, je pristojno Sodišče Evropske unije.

3.  Brez poseganja v člen 52 Europol pri nepogodbenih odgovornostih v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonodajam držav članic, nadomesti vso škodo, ki jo pri izvajanju svojih nalog povzročijo njegovi oddelki ali osebje.

4.  V odškodninskih sporih iz odstavka 3 je pristojno Sodišče Evropske unije.

5.  Osebno odgovornost osebja Europola do Europola urejajo določbe kadrovskih predpisov ali pogojev za zaposlitev, ki se zanje uporabljajo.

Člen 52

Odgovornost za nepravilno obdelavo osebnih podatkov in pravica do odškodnine

1.  Vsak posameznik, ki je utrpel škodo zaradi nezakonite obdelave podatkov, ima pravico do odškodnine, bodisi od Europola v skladu s členom 340 PDEU bodisi od države članice, v kateri se je zgodil dogodek, zaradi katerega je oseba utrpela škodo, v skladu z njeno nacionalno zakonodajo. Posameznik tožbe proti Europolu vloži pri Sodišču Evropske unije, tožbe proti državi članici pa pri pristojnem nacionalnem sodišču zadevne države članice.

2.  Vsak spor med Europolom in državo članico glede končne odgovornosti za odškodnino, dodeljeno posamezniku v skladu z odstavkom 1, se predloži upravnemu odboru, ki odločitev sprejme z dvotretjinsko večino glasov svojih članov brez poseganja v pravico do ugovora tej odločitvi v skladu s členom 263 PDEU.

Poglavje IX

PARLAMENTARNI NADZOR

Člen 53

Parlamentarni Skupni parlamentarni nadzor

1.  Mehanizem za nadzor dejavnosti Europola, ki ga izvaja Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti, oblikuje specializirana skupina za skupni parlamentarni nadzor. Ustanovi se v pristojnem odboru Evropskega parlamenta in je sestavljena iz polnopravnih članov tega odbora ter po enega predstavnika pristojnega odbora nacionalnih parlamentov posameznih držav članic in nadomestnega člana. Države članice z dvodomnim parlamentarnim sistemom lahko namesto tega zastopa po en predstavnik vsakega doma.

2.  Seje skupine za skupni parlamentarni nadzor vedno skliče predsednik pristojnega odbora Evropskega parlamenta v prostorih Evropskega parlamenta. Sopredsedujeta jim predsednik pristojnega odbora Evropskega parlamenta in predstavnik nacionalnega parlamenta države članice, ki predseduje Svetu po sistemu rotacije.

3.  Skupina za skupni parlamentarni nadzor spremlja uporabo določb te uredbe, zlasti v zvezi z njihovim učinkom na temeljne pravice in svoboščine fizičnih oseb.

4.  Skupina za skupni parlamentarni nadzor ima zato naslednje dolžnosti:

1.  (a) Predsednik predsednik upravnega odbora in, izvršni direktor in predstavnik Komisije nastopita nastopijo pred Evropskim parlamentom, skupaj z nacionalnimi parlamenti, skupino za skupni parlamentarni nadzor na njihovo njeno zahtevo, da bi razpravljali o zadevah v zvezi z Europolom, pri čemer se po potrebi upošteva obveznost nerazkrivanja in varovanja tajnosti. Skupina se lahko odloči, da na svoje seje po potrebi povabi druge zadevne osebe;

2.  Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti izvaja parlamentarni nadzor nad dejavnostmi Europola v skladu s to uredbo.

(b)  Evropski nadzornik za varstvo podatkov nastopi pred skupino za skupni parlamentarni nadzor na njeno zahtevo in vsaj enkrat letno, da bi razpravljali o zadevah v zvezi z varstvom temeljnih pravic in svoboščin fizičnih oseb, zlasti varstvo osebnih podatkov pri dejavnostih Europola, pri čemer se upošteva obveznost nerazkrivanja in varovanja tajnosti.

Na sejah skupine za skupni parlamentarni nadzor se predstavijo in obravnavajo naslednji dokumenti:

–  osnutka letnega in večletnega delovnega programa iz člena 15;

–  konsolidirano letno poročilo o dejavnostih Europola iz člena 14;

–  letno poročilo Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o nadzornih dejavnostih v zvezi z Europolom iz člena 46;

–  poročilo o ocenjevanju, ki ga pripravi Komisija, v katerem oceni učinkovitost in uspešnost Europola, iz člena 70.

Na zahtevo skupine za skupni parlamentarni nadzor nastopijo pred njo:

–  izbrani kandidati za izvršnega direktorja iz člena 56(2);

–  izvršni direktor, ki naj bi se mu podaljšal mandat, kot je predvideno v členu 56(5);

–  izvršni direktor, da bi poročal o opravljanju svojih dolžnosti.

Predsednik upravnega odbora obvesti skupino za skupni parlamentarni nadzor, preden odstavi izvršnega direktorja s položaja, in poda razloge ali utemeljitev za tako odločitev.

35.  Poleg tega Europol poleg obveznosti v zvezi z informacijami in posvetovanji, določenimi v tej uredbi, ter ob upoštevanju obveznosti nerazkrivanja in varovanja tajnosti Evropskemu parlamentu in nacionalnim parlamentom skupini za skupni parlamentarni nadzor po potrebi v vednost posreduje:

(a)  ocene ogroženosti, strateške analize in poročila o splošnem stanju, povezana s ciljem Europola, ter izsledke študij in ocenjevanj, ki jih je naročil Europol;

(b)  delovne dogovore, sprejete v skladu s členom 31(1).

6.  Skupina za skupni parlamentarni nadzor lahko zahteva vse ustrezne dokumente, potrebne za izpolnitev njenih nalog, ob uporabi Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(17) ter pravilnika o obdelavi zaupnih podatkov s strani Evropskega parlamenta.

7.  Skupina za skupni parlamentarni nadzor lahko za Evropski parlament pripravi povzetek sklepov o nadzornih dejavnostih v zvezi z Europolom. [Sprememba 200]

Člen 54

Dostop Evropskega parlamenta do tajnih podatkov, ki jih obdeluje Europol ali se obdelujejo prek njega

1.  Da se omogoči izvajanje parlamentarnega nadzora nad dejavnostmi Europola v skladu s členom 53, se Evropskemu parlamentu skupini za skupni parlamentarni nadzor in njegovim njenim predstavnikom na zahtevo lahko in, kjer je ustrezno, po privolitvi pošiljatelja podatkov odobri dostop do tajnih podatkov Evropske unije in občutljivih netajnih podatkov, ki jih obdeluje Europol ali se obdelujejo prek njega.

2.  Dostop Zaradi občutljive in tajne narave omenjenih podatkov je dostop do tajnih podatkov Evropske unije in občutljivih netajnih podatkov je skladen s temeljnimi načeli in minimalnimi standardi iz člena 69 pravilnikom o obdelavi zaupnih podatkov s strani Evropskega parlamenta(18). Podrobnosti Nadaljnje podrobnosti lahko ureja delovni dogovor, ki ga skleneta Europol in Evropski parlament. [Sprememba 201]

Poglavje X

OSEBJE

Člen 55

Splošne določbe

1.  Kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter pravila, sprejeta s sporazumom med institucijami Unije za namen uporabe teh kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, se uporabljajo za osebje Europola, razen za tisto osebje, za katero ob dnevu uporabe te uredbe veljajo pogodbe, ki jih je sklenil Europol, ustanovljen s Konvencijo o Europolu.

2.  Osebje Europola sestavljajo začasni in/ali pogodbeni uslužbenci. Upravni odbor odloča o tem, katera začasna delovna mesta, predvidena v kadrovskem načrtu, lahko zasedejo le uslužbenci, ki jih zaposlijo pristojni organi držav članic. Osebje, ki zasede ta delovna mesta, so začasni uradniki, katerim se lahko ponudi le pogodbe za določen čas, ki se lahko enkrat podaljšajo za določen čas.

2a.  Organ za imenovanje v celoti izkoristi možnosti, ki jih zagotavljajo Kadrovski predpisi, in specializiranemu osebju, kot so strokovnjaki za informacijsko tehnologijo, zagotovi višjo funkcionalno skupino in razred v skladu z njihovimi kvalifikacijami, da bodo naloge te agencije iz člena 4 izpolnjevali na najboljši možen način. [Sprememba 202]

Člen 56

Izvršni direktor

1.  Izvršni direktor deluje kot začasni uslužbenec Europola v skladu s členom 2(a) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

2.  Izvršnega direktorja imenuje upravni odbor izmed kandidatov s seznama v skladu s postopkom sodelovanja, ki jih predlaga Komisija, po odprtem in preglednem izbirnem postopku. kot sledi:

(a)  na podlagi seznama vsaj treh kandidatov, ki ga sestavi odbor, v katerem so predstavnik Komisije iz upravnega odbora in še dva člana upravnega odbora, po odprtem in preglednem izbirnem postopku, bodo kandidati pred imenovanjem pozvani, da podajo izjavo pred Svetom in skupino za skupni parlamentarni nadzor ter odgovarjajo na vprašanja;

(b)  skupina za skupni parlamentarni nadzor in Svet bosta nato podala svoji mnenji in prednostni vrstni red kandidatov;

(c)  upravni odbor bo ob upoštevanju teh mnenj imenoval izvršnega direktorja.

Za namen sklenitve pogodbe z izvršnim direktorjem Europol zastopa predsednik upravnega odbora.

Kandidata, ki ga izbere upravni odbor, lahko pred njegovim imenovanjem pristojni odbori Evropskega parlamenta povabijo, da poda izjavo in odgovori na vprašanja njihovih članov. [Sprememba 203]

3.  Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Do konca tega obdobja Komisija izvede presojo, ki upošteva oceno uspešnosti izvršnega direktorja ter prihodnje naloge in izzive Europola.

4.  Upravni odbor lahko po pridobitvi mnenja skupine za skupni parlamentarni nadzor in na predlog Komisije, ki upošteva presojo iz odstavka 3, enkrat podaljša mandat izvršnega direktorja za največ pet let. [Sprememba 204]

5.  Upravni odbor obvesti Evropski parlament, če namerava podaljšati mandat izvršnega direktorja. Izvršnega direktorja lahko v mesecu pred podaljšanjem mandata pristojni odbor Parlamenta skupina za skupni parlamentarni nadzor pozove, da poda izjavo in odgovori na vprašanja njegovih njenih članov. [Sprememba 205]

6.  Izvršni direktor s podaljšanim mandatom ob koncu zadnjega mandata ne sme sodelovati v drugem izbirnem postopku za isto delovno mesto.

7.  Izvršnega direktorja se lahko odstavi samo na podlagi sklepa upravnega odbora, sprejetega na predlog Komisije ki ga je treba pojasniti skupini za skupni parlamentarni nadzor in Svetu. [Sprememba 206]

8.  Upravni odbor odločitve o imenovanju, podaljšanju mandata ali odstavitvi izvršnega direktorja in/ali namestnika(-ov) izvršnega direktorja sprejme na podlagi dvotretjinske večine glasov svojih članov, ki imajo glasovalno pravico.

Člen 57

Namestniki izvršnega direktorja

1.  Izvršnemu direktorju pomagajo štirje trije namestniki, vključno z namestnikom, ki je odgovoren za usposabljanje. Namestnik izvršnega direktorja za usposabljanje je odgovoren za upravljanje Akademije Europol in njenih dejavnosti. Izvršni direktor opredeli naloge drugih. [Sprememba 207]

2.  Za namestnike izvršnega direktorja se uporablja člen 56. Pred njihovim imenovanjem ali odstavitvijo se je treba posvetovati z izvršnim direktorjem.

Člen 58

Napoteni nacionalni strokovnjaki in drugo osebje

1.  Europol lahko uporabi napotene nacionalne strokovnjake in drugo osebje, ki ni zaposleno v agenciji.

2.  Upravni odbor sprejme sklep, s katerim določi pravila o napotitvi nacionalnih strokovnjakov v Europol.

Poglavje XI

FINANČNE DOLOČBE

Člen 59

Proračun

1.  Vsako proračunsko leto, ki ustreza koledarskemu letu, se ocenijo vsi prihodki in odhodki Europola ter se prikažejo v njegovem proračunu.

2.  Proračun Europola je uravnotežen v smislu prihodkov in odhodkov.

3.  Brez poseganja v druge vire prihodki Europola vsebujejo prispevek Unije iz splošnega proračuna Evropske unije.

4.  Europol lahko prejema sredstva Unije v obliki sporazumov o prenosu pooblastil ali ad-hoc in izjemnih donacij v skladu z določbami ustreznih instrumentov, ki podpirajo politike Unije.

5.  Odhodki Europola vključujejo prejemke osebja, upravne odhodke in odhodke za infrastrukturo ter operativne stroške.

Člen 60

Priprava proračuna

1.  Izvršni direktor vsako leto pripravi osnutek načrta prihodkov in odhodkov Europola za naslednje proračunsko leto, ki vsebuje kadrovski načrt, ter ga pošlje upravnemu odboru.

2.  Upravni odbor na podlagi tega osnutka pripravi začasni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Europola za naslednje proračunsko leto. Začasni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Europola se vsako leto pošlje Komisiji do [datuma, določenega v okvirni finančni uredbi]. Upravni odbor do 31. marca pošlje in predstavi skupini za skupni parlamentarni nadzor, Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje in nacionalnim parlamentom končni osnutek, ki vključuje tudi osnutek kadrovskega načrta. [Sprememba 208]

3.  Komisija načrt skupaj s predlogom splošnega proračuna Evropske unije pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu (v nadaljnjem besedilu: proračunski organ).

4.  Na podlagi ocene Komisija v predlog splošnega proračuna Evropske unije vključi ocene, za katere meni, da so potrebne za kadrovski načrt in znesek prispevka v breme splošnega proračuna, ter ga predloži proračunskemu organu v skladu s členoma 313 in 314 PDEU.

5.  Proračunski organ odobri proračunska sredstva za prispevek Europolu.

6.  Proračunski organ sprejme kadrovski načrt Europola.

7.  Proračun Europola sprejme upravni odbor. Dokončen postane po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije. Kadar je to potrebno, se proračun ustrezno prilagodi.

8.  Za vse projekte, ki bi lahko imeli velike finančne posledice za proračun, zlasti za projekte gradnje, se uporabljajo določbe [okvirne finančne uredbe].

Člen 61

Izvrševanje proračuna

1.  Proračun Europola izvršuje izvršni direktor.

2.  Izvršni direktor proračunskemu organu vsako leto pošlje vse informacije, ki bi lahko vplivale na ugotovitve postopkov ocenjevanja.

Člen 62

Predstavitev zaključnega računa in razrešnica

1.  Računovodja Europola do 1. marca po vsakem proračunskem letu računovodji Komisije in Računskemu sodišču predloži začasni zaključni račun.

2.  Europol pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju ter ga predloži skupini za skupni parlamentarni nadzor do 31. marca naslednjega proračunskega leta. [Sprememba 209]

3.  Računovodja Komisije do 31. marca po vsakem proračunskem letu pošlje Računskemu sodišču začasni zaključni račun Europola, konsolidiran z računom Komisije.

4.  Računovodja po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu Europola v skladu s členom 148 finančne uredbe pripravi končni zaključni račun Europola. Izvršni direktor ga pošlje upravnemu odboru v mnenje.

5.  Upravni odbor poda mnenje o končnem zaključnem računu Europola.

6.  Izvršni direktor do 1. julija po vsakem proračunskem letu Evropskemu parlamentu skupini za skupni parlamentarni nadzor, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in nacionalnim parlamentom pošlje in predstavi končni zaključni račun in mnenje upravnega odbora. [Sprememba 210]

7.  Končni zaključni račun se objavi.

8.  Izvršni direktor pošlje Računskemu sodišču odgovor na ugotovitve v njegovem letnem poročilu do [datuma, določenega v okvirni finančni uredbi]. Ta odgovor pošlje tudi upravnemu odboru.

9.  Izvršni direktor predloži Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo vse potrebne informacije za nemoteno uporabo postopka za razrešnico za zadevno proračunsko leto v skladu s členom 165(3) finančne uredbe.

10.  Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, da Evropski parlament do 15. maja leta N + 2 izvršnemu direktorju razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto N.

Člen 63

Finančna pravila

1.  Upravni odbor po posvetovanju s Komisijo sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za Europol. Pravila ne odstopajo od [okvirne finančne uredbe], razen če je tako odstopanje posebej potrebno za delovanje Europola in je Komisija dala predhodno soglasje. Evropski parlament se uradno obvesti o vsakem odstopanju. [Sprememba 211]

2.  Zaradi posebnosti članov mreže nacionalnih ustanov za usposabljanje, ki so edini organi s posebnimi značilnostmi in tehničnimi pooblastili za izvajanje ustreznih dejavnosti usposabljanja, lahko ti člani prejemajo donacije brez razpisa za zbiranje predlogov v skladu s členom 190(1)(d) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012(19). [Sprememba 212]

Poglavje XII

DRUGE DOLOČBE

Člen 64

Pravni status

1.  Europol je organ Unije. Je pravna oseba.

2.  Europol ima v vseh državah članicah najširšo pravno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalna zakonodaja. Europol lahko zlasti pridobiva premično in nepremično premoženje in z njim razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku.

3.  Sedež Europola je v Haagu na Nizozemskem.

Člen 65

Privilegiji in imuniteta

1.  Za Europol in njegovo osebje se uporablja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

2.  Kraljevina Nizozemska in druge države članice se dogovorijo o privilegijih in imunitetah uradnikov za zvezo in njihovih družinskih članov. Navedeni dogovor določa take privilegije in imunitete, kot so potrebni za ustrezno izvajanje nalog uradnikov za zvezo.

Člen 66

Jezikovna ureditev

1.  Za Europol se uporabljajo določbe iz Uredbe št. 1(20).

2.  Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Europola, zagotovi Prevajalski center za organe Evropske unije.

Člen 67

Preglednost

1.  Za vse upravne dokumente, ki jih hrani Europol, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001. [Sprememba 213]

2.  Na podlagi predloga izvršnega direktorja in najpozneje v šestih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe upravni odbor sprejme podrobna pravila za uporabo Uredbe (ES) št. 1049/2001 za dokumente Europola.

3.  Zoper odločitve, ki jih sprejme Europol na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, je mogoče vložiti pritožbo pri varuhu človekovih pravic ali vložiti tožbo pred Sodiščem Evropske unije, pod pogoji, določenimi v členih 228 oziroma 263 PDEU.

3a.  Europol na svojem spletišču objavi seznam članov upravnega odbora ter zunanjih in notranjih strokovnjakov skupaj z njihovimi izjavami o interesih in življenjepisi. Zapisniki sestankov upravnega odbora se sistematično objavljajo. Europol lahko začasno ali trajno omeji objavljanje dokumentov, če bi lahko njihova objava škodovala opravljanju nalog Europola, pri čemer se upošteva obveznost nerazkrivanja in varovanja tajnosti. [Sprememba 214]

Člen 67a

Predhodno obvestilo in mehanizem opozarjanja

Komisija sproži sistem opozarjanja, če ima resne pomisleke, da morda namerava upravni odbor sprejeti odločitve, ki niso v skladu s pristojnostmi Europola, ki morda kršijo pravo Unije ali očitno nasprotujejo ciljem politike Unije. Komisija v takšnih primerih uradno izpraša upravni odbor in od njega zahteva, da ne sprejme zadevne odločitve. Če upravni odbor zavrne zahtevo, Komisija o tem uradno obvesti Evropski parlament in Svet v pričakovanju hitrega odziva. Komisija lahko od upravnega odbora zahteva, da sporne odločitve ne udejanji, dokler predstavniki institucij še vedno razpravljajo o zadevi. [Sprememba 215]

Člen 68

Boj proti goljufijam

1.  Za lažji boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim v skladu z Uredbo (ES) št. 1073/1999 Europol v šestih mesecih od dne, ko začne delovati, pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF)(21) in sprejme ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse uslužbence Europola, z uporabo predloge, določene v Prilogi k navedenemu sporazumu.

2.  Računsko sodišče ima pooblastila za opravljanje revizij na podlagi dokumentov in na kraju samem pri vseh prejemnikih donacij, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije od Europola.

3.  OLAF lahko opravi preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da ugotovi morebitne primere goljufij, korupcije ali drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, v zvezi z donacijami ali pogodbami, ki jih financira Europol, v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (ES) št. 1073/1999, ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96(22).

4.  Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe, sporazumi o donacijah in sklepi Europola o donacijah vsebujejo določbe, ki Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje takih revizij in preiskav v skladu z njunimi pristojnostmi.

Člen 69

Pravila o varnosti na področju zaščite tajnih podatkov

Europol določi svoja pravila o obveznostih nerazkrivanja in varovanja tajnosti ter o varstvu tajnih podatkov Evropske unije in občutljivih netajnih podatkov, pri tem pa upošteva temeljna načela in minimalne standarde Sklepa 2011/292/EU. To med drugim zajema določbe o izmenjavi, obdelavi in hranjenju takih podatkov.

Člen 70

Ocena in pregled

1.  Komisija najkasneje v petih letih po [datum začetka uporabe te uredbe] in vsakih pet let zatem naroči ocenjevanje, da se presodijo predvsem vpliv, učinkovitost in uspešnost Europola in njegovih delovnih praks ter delovanje mehanizmov nadzora Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov nad Europolovimi dejavnostmi. Ocenjevanje obravnava zlasti morebitno potrebo po spremembi ciljev Europola in finančne posledice vsake take spremembe. [Sprememba 216]

2.  Komisija poročilo o ocenjevanju skupaj s svojimi zaključki o njem, ki jim je po potrebi priložen predlog spremembe te uredbe, posreduje Evropskemu parlamentu in predstavi skupini za skupni parlamentarni nadzor, Svetu, nacionalnim parlamentom in upravnemu odboru. Poleg tega Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in nacionalnim parlamentom zagotovi še druge informacije o ocenjevanju, če tako zahtevajo. [Sprememba 217]

3.  Komisija ob vsakem drugem ocenjevanju oceni tudi rezultate, ki jih je Europol dosegel v zvezi s svojim ciljem, pooblastili in nalogami. Če Komisija meni, da nadaljnji obstoj Europola glede na zastavljene cilje in naloge ni več upravičen, lahko predlaga ustrezno spremembo ali razveljavitev te uredbe v skladu z rednim zakonodajnim postopkom. [Sprememba 218]

Člen 71

Administrativne poizvedbe

Dejavnosti Europola nadzira evropski varuh človekovih pravic v skladu s členom 228 PDEU.

Člen 72

Sedež

1.  Potrebne določbe glede nastanitve Europola v državi članici gostiteljici ter sredstev, ki jih da na voljo ta država članica, ter posebna pravila, ki se v državi članici gostiteljici uporabljajo za izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje Europola in njihove družinske člane, so določeni v sporazumu o sedežu med Europolom in državo članico, v kateri se sedež nahaja, sprejetem po odobritvi upravnega odbora in najpozneje [2 leti po začetku veljavnosti te uredbe].

2.  Država članica gostiteljica Europola zagotovi najboljše mogoče pogoje za zagotovitev delovanja Europola, vključno z večjezičnim šolanjem z evropsko vsebino in ustreznimi prometnimi povezavami.

Poglavje XIII

PREHODNE DOLOČBE

Člen 73

Splošno pravno nasledstvo

1.  Europol, ustanovljen s to uredbo, je splošni pravni naslednik glede vseh sklenjenih pogodb, obveznosti in pridobljene lastnine Europola, ustanovljenega s Sklepom 2009/371/PNZ, ter akademije Cepol, ustanovljene s Sklepom 2005/681/PNZ. [Sprememba 219]

2.  Ta uredba ne vpliva na pravno veljavnost sporazumov, ki jih je pred datumom začetka veljavnosti te uredbe sklenil Europol, ustanovljen s Sklepom 2009/371/PNZ.

3.  Ta uredba ne vpliva na pravno veljavnost sporazumov, ki jih je pred datumom začetka veljavnosti te uredbe sklenila akademija Cepol, ustanovljena s Sklepom 2005/681/PNZ. [Sprememba 220]

4.  Z odstopanjem od odstavka 3 sporazum o sedežu, sprejet na podlagi Sklepa 2005/681/PNZ, preneha veljati z datumom začetka uporabe te uredbe. [Sprememba 221]

Člen 74

Prehodna ureditev glede upravnega odbora

1.  Mandat članov upravnega odbora akademije Cepol, ustanovljenega na podlagi člena 10 Sklepa 2005/681/PNZ, preneha [datum začetka veljavnosti te uredbe]. [Sprememba 222]

2.  Mandat članov upravnega odbora Europola, ustanovljenega na podlagi člena 37 Sklepa 2009/371/PNZ, preneha [datum začetka uporabe te uredbe].

3.  Upravni odbor, ustanovljen na podlagi člena 37 Sklepa 2009/371/PNZ, v obdobju med začetkom veljavnosti in začetkom uporabe:

(a)  opravlja naloge upravnega odbora iz člena 14 te uredbe;

(b)  pripravi sprejetje pravil o obveznostih nerazkrivanja in varovanja tajnosti ter varstvu tajnih podatkov EU iz člena 69 te uredbe;

(c)  pripravi vse druge instrumente, ki so potrebni za uporabo te uredbe; in

(d)  revidira nezakonodajne ukrepe za izvajanje Sklepa 2009/371/PNZ, da upravnemu odboru, ustanovljenem na podlagi člena 13 te uredbe, omogoči sprejetje odločitve v skladu s členom 78(2).

4.  Komisija takoj po začetku veljavnosti te uredbe sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da upravni odbor, ustanovljen v skladu s členom 13, začne delovati [datum začetka uporabe uredbe];

5.  države članice najpozneje 6 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe Komisijo obvestijo o imenih oseb, ki so jih v skladu s členom 13 imenovale za člane in nadomestne člane upravnega odbora.

6.  Upravni odbor, ustanovljen v skladu s členom 13 te uredbe, skliče prvo sejo [datum začetka uporabe te uredbe]. Na navedeni seji po potrebi sprejme odločitev iz člena 78(2).

6a.  Upravni odbor pripravi podrobne določbe, ki urejajo postopek iz člena 67a, in jih predloži Komisiji v odobritev. [Sprememba 223]

Člen 75

Prehodna ureditev glede izvršnih direktorjev in namestnikov direktorja

1.  Izvršni direktor, imenovan na podlagi člena 38 Sklepa 2009/371/PNZ, ima odgovornosti izvršnega direktorja, predvidene v členu 19 te uredbe, do izteka svojega mandata. Drugi pogoji njegove pogodbe ostanejo nespremenjeni. Če se navedeni mandat konča po [datum začetka veljavnosti te uredbe] toda pred [datum začetka uporabe te uredbe], se samodejno podaljša na eno leto po dnevu začetka uporabe te uredbe.

2.  Če izvršni direktor ne želi ali ne more delovati v skladu z odstavkom 1, Komisija imenuje uradnika Komisije za prehodnega izvršnega direktorja, ki bo opravljal obveznosti, dodeljene izvršnemu direktorju, za obdobje največ 18 mesecev do postopka imenovanja v skladu s členom 56.

3.  Odstavka 1 in 2 se uporabljata za namestnike direktorja, imenovane na podlagi člena 38 Sklepa 2009/371/PNZ.

4.  Izvršni direktor akademije Cepol, imenovan na podlagi člena 11(1) Sklepa 2005/681/PNZ, do izteka svojega mandata opravlja funkcije namestnika izvršnega direktorja Europola za usposabljanje. Drugi pogoji njegove pogodbe ostanejo nespremenjeni. Če se navedeni mandat konča po [datum začetka veljavnosti te uredbe] toda pred [datum začetka uporabe te uredbe], se samodejno podaljša na eno leto po dnevu začetka uporabe te uredbe. [Sprememba 224]

Člen 76

Prehodne proračunske določbe

1.  Za vsako od treh proračunskih let po začetku veljavnosti te uredbe se vsaj 8 milijonov EUR operativnih stroškov Europola nameni usposabljanju, kot je opisano v Poglavju III. [Sprememba 225]

2.  Postopek razrešnice v zvezi s proračuni, odobrenimi na podlagi člena 42 Sklepa 2009/371/PNZ, se izvede v skladu s pravili iz člena 43 Sklepa 2009/371/PNZ in finančnimi pravili Europola.

Poglavje XIV

KONČNE DOLOČBE

Člen 77

Nadomestitev

Ta uredba nadomešča in razveljavlja Sklep 2009/371/PNZ in Sklep 2005/681/PNZ.

Sklicevanja na nadomeščena sklepa nadomeščeni sklep se razumejo kot sklicevanja na to uredbo. [Sprememba 226]

Člen 78

Razveljavitev

1.  Vsi zakonodajni ukrepi za izvajanje Sklepa 2009/371/PNZ in Sklepa 2005/681/PNZ se razveljavijo z dnem začetka uporabe te uredbe.

2.  Vsi nezakonodajni ukrepi za izvajanje Sklepa 2009/371/PNZ, s katerim je bil ustanovljen Evropski policijski urad (Europol), in Sklepa 2005/681/PNZ, s katerim je bila ustanovljena akademija Cepol, veljajo do [datuma začetka uporabe te uredbe], razen če upravni odbor Europola med izvajanjem te uredbe odloči drugače. [Sprememba 227]

Člen 79

Začetek veljavnosti in uporaba

1.  Ta uredba začne veljati 20. dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Uporablja se od [datuma začetka uporabe].

Vendar se členi 73, 74 in 75 uporabljajo od [datuma začetka veljavnosti te uredbe].

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Seznam kaznivih dejanj, v zvezi s katerimi Europol podpira in krepi dejavnosti pristojnih organov držav članic ter njihovo medsebojno sodelovanje v skladu s členom 3(1) te uredbe

–  terorizem,

–  organizirani kriminal,

–  nedovoljena trgovina s prepovedanimi drogami,

–  nezakonite dejavnosti pranja denarja,

–  kriminal, povezan z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi,

–  nezakonito tihotapljenje priseljencev,

–  trgovina z ljudmi,

–  kriminal, povezan z motornimi vozili,

–  umor, huda telesna poškodba,

–  nedovoljena trgovina s človeškimi organi in tkivi,

–  ugrabitev, protipraven odvzem prostosti in jemanje talcev,

–  rasizem in ksenofobija,

–  rop,

–  nedovoljena trgovina s kulturnimi dobrinami, vključno s starinami in umetniškimi deli,

–  prevare in goljufije, vključno z goljufijami, ki vplivajo na finančne interese Unije,

–  izsiljevanje in oderuštvo,

–  ponarejanje in piratstvo izdelkov,

–  ponarejanje uradnih listin in promet z njimi,

–  ponarejanje denarja in plačilnih sredstev,

–  kriminal, povezan z uporabo računalniških sistemov,

–  korupcija,

–  nedovoljena trgovina z orožjem, strelivom in razstrelivi,

–  nedovoljena trgovina z ogroženimi živalskimi vrstami,

–  nedovoljena trgovina z ogroženimi rastlinskimi vrstami in podvrstami,

–  kazniva dejanja zoper okolje, vključno z onesnaževanjem morja z ladij,

–  nedovoljen promet s hormonskimi snovmi in drugimi spodbujevalci rasti,

–  spolna zloraba in spolno izkoriščanje posameznikov, zlasti žensk in otrok. [Sprememba 228]

PRILOGA II

Kategorije osebnih podatkov in kategorije posameznikov, katerih osebni podatki se lahko zbirajo in obdelujejo za namene navzkrižnega preverjanja iz člena 24(1)(a)

1.  Osebni podatki, ki se zbirajo in obdelujejo za namene navzkrižnega preverjanja, se nanašajo na:

(a)  osebe, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne države članice osumljene storitve ali sodelovanja pri kaznivem dejanju, za katero je pristojen Europol, ali so bile pravnomočno obsojene zaradi storitve takega dejanja;

(b)  osebe, za katere v okviru nacionalne zakonodaje zadevne države članice obstajajo konkretni indici ali tehtni razlogi za prepričanje, da bodo storile kazniva dejanja, za katera je pristojen Europol.

2.  Podatki o osebah iz odstavka 1 smejo vsebovati samo naslednje kategorije osebnih podatkov:

(a)  priimek, dekliški priimek, imena in morebitni vzdevki ali privzeta imena;

(b)  datum in kraj rojstva;

(c)  državljanstvo;

(d)  spol;

(e)  stalno bivališče, poklic in kraj, v katerem se zadržuje zadevna oseba;

(f)  številke socialnega zavarovanja, vozniška dovoljenja, osebne dokumente in podatke iz potnega lista; in

(g)  kadar je potrebno, druge značilnosti, ki bi lahko pomagale pri identifikaciji, tudi vse posebne stvarne fizične lastnosti, ki jih ni mogoče spreminjati, kot so podatki o prstnih odtisih in profil DNK (ugotovljen na podlagi nekodirajočega dela DNK).

3.  Poleg podatkov iz odstavka 2 se lahko zbirajo in obdelujejo naslednje vrste osebnih podatkov, ki se nanašajo na osebe iz odstavka 1:

(a)  kazniva dejanja, domnevna kazniva dejanja ter kdaj, kje in kako so bila (domnevno) storjena;

(b)  sredstva, ki so bila ali utegnejo biti uporabljena za storitev teh kaznivih dejanj, vključno s podatki o pravnih osebah;

(c)  enote, ki se ukvarjajo z zadevo, in njihove referenčne številke;

(d)  sum članstva v kriminalni združbi;

(e)  obsodbe, kadar so povezane s kaznivimi dejanji, za katera je pristojen Europol;

(f)  stranka, ki je podatke vnesla.

Ti podatki se lahko posredujejo Europolu tudi, ko se še ne nanašajo na nobeno osebo.

4.  Dodatne informacije o osebah iz odstavka 1, ki jih hranijo Europol ali nacionalne enote, se lahko na zahtevo sporočijo kateri koli nacionalni enoti ali Europolu. Nacionalne enote to opravijo v skladu s svojo nacionalno zakonodajo.

5.  Če je bil postopek proti zadevni osebi pravnomočno ustavljen ali če je bila ta oseba pravnomočno oproščena obtožbe, se podatki v zvezi z zadevo, o kateri je bila sprejeta odločitev, izbrišejo.

PRILOGA III

Kategorije osebnih podatkov in kategorije posameznikov, katerih osebni podatki se lahko zbirajo in obdelujejo za namene analiz strateškega ali drugega splošnega značaja ter za namene operativnih analiz (iz člena 24(1)(b) in (c))

1.  Osebni podatki, ki se zbirajo in obdelujejo za namene analiz strateškega ali drugega splošnega značaja ter operativnih analiz, se nanašajo na:

(a)  osebe, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne države članice osumljene storitve ali sodelovanja pri kaznivem dejanju, za katero je pristojen Europol, ali so bile pravnomočno obsojene zaradi storitve takega dejanja;

(b)  osebe, za katere v okviru nacionalne zakonodaje zadevne države članice obstajajo konkretni indici ali tehtni razlogi za prepričanje, da bodo storile kazniva dejanja, za katera je pristojen Europol;

(c)  osebe, ki bi lahko bile vabljene, da pričajo v preiskavah v zvezi z obravnavanimi kaznivimi dejanji ali pri nadaljnjih kazenskih postopkih;

(d)  osebe, ki so bile žrtve enega od obravnavanih kaznivih dejanj ali za katere na podlagi nekaterih dejstev obstajajo razlogi za prepričanje, da lahko postanejo žrtve takega kaznivega dejanja;

(e)  kontakti in povezane osebe; ter

(f)  osebe, ki lahko zagotovijo informacije o obravnavanih kaznivih dejanjih.

2.  V kategorijah oseb iz točk (a) in (b) odstavka 1 se lahko obdelujejo naslednje kategorije osebnih podatkov, vključno s povezanimi upravnimi podatki:

(a)  osebni podatki:

(i)  sedanji in nekdanji priimki;

(ii)  sedanja in nekdanja imena;

(iii)  dekliški priimek;

(iv)  očetovo ime (če je potrebno za ugotavljanje identitete);

(v)  materino ime (če je potrebno za ugotavljanje identitete);

(vi)  spol;

(vii)  datum rojstva;

(viii)  kraj rojstva;

(ix)  državljanstvo;

(x)  zakonski stan;

(xi)  privzeto ime;

(xii)  vzdevek;

(xiii)  prevzeto ali lažno ime;

(xiv)  sedanje in nekdanje bivališče in/ali stalno bivališče;

(b)  fizični opis:

(i)  fizični opis;

(ii)  prepoznavne značilnosti (znamenja/brazgotine/tetovaže itd.);

(c)  način identifikacije:

(i)  osebni dokument/vozniško dovoljenje;

(ii)  številka nacionalne osebne izkaznice/potnega lista;

(iii)  nacionalne identifikacijske številke/številka socialnega zavarovanja, če je to ustrezno;

(iv)  vizualne slike in drugi podatki o izgledu;

(v)  identifikacijske informacije s področja sodne medicine, kot so prstni odtisi, profil DNK (ugotovljen na podlagi nekodirajočega dela DNK), profil glasu, krvna skupina, podatki o zobovju;

(d)  poklic in znanja:

(i)  sedanja zaposlitev in poklic;

(ii)  predhodne zaposlitve in poklici;

(iii)  izobrazba (šola/univerza/strokovna izobrazba);

(iv)  kvalifikacije;

(v)  usposobljenost in druga področja znanja (jeziki/drugo);

(e)  ekonomske in finančne informacije:

(i)  finančni podatki (bančni računi in kode, kreditne kartice itd.);

(ii)  denarna sredstva;

(iii)  delnice/druga sredstva;

(iv)  podatki o premoženju;

(v)  povezanost s podjetji;

(vi)  stiki na področju bančnega in kreditnega poslovanja;

(vii)  davčni položaj;

(viii)  druge informacije v zvezi z upravljanjem finančnih zadev osebe;

(f)  vedenjski podatki

(i)  življenjski slog (življenje nad finančnimi zmožnostmi) in vsakodnevna opravila;

(ii)  premiki;

(iii)  kraji, ki jih oseba pogosto obiskuje;

(iv)  orožje in druge nevarne naprave;

(v)  stopnja nevarnosti;

(vi)  posebne vrste tveganja, kot so verjetnost pobega, uporaba dvojnih agentov, povezave z organi pregona;

(vii)  značilnosti in profili v zvezi s kaznivimi dejanji;

(viii)  zloraba drog;

(g)  kontakti in povezane osebe, vključno z vrsto in naravo kontakta ali povezave:

(h)  uporabljeni načini komuniciranja, kot so telefon (stacionarni/mobilni), faks, pozivnik, elektronska pošta, poštni naslov, internetne povezave;

(i)  uporabljena prometna sredstva, kot so vozila, ladje, letala, vključno s podatki o identiteti teh prometnih sredstev (registrske številke);

(j)  informacije v zvezi s kriminalnimi dejanji:

(i)  pretekle obsodbe;

(ii)  sum udeležbe v kaznivem dejanju;

(iii)  načini delovanja;

(iv)  sredstva, ki so bila ali utegnejo biti uporabljena za pripravo in/ali storitev kaznivega dejanja;

(v)  članstvo v kriminalnih združbah/organizacijah in položaj v združbi/organizaciji;

(vi)  vloga v kriminalni organizaciji;

(vii)  geografski obseg kaznivih dejanj;

(viii)  gradivo, zbrano med preiskavo, npr. video posnetki in fotografije;

(k)  sklicevanja na druge informacijske sisteme, v katerih so hranjeni podatki o osebi:

(i)  Europol;

(ii)  policijski/carinski organi;

(iii)  drugi organi kazenskega pregona;

(iv)  mednarodne organizacije;

(v)  javni subjekti;

(vi)  zasebni subjekti;

(l)  informacije o pravnih osebah, povezanih s podatki iz točk (e) in (j):

(i)  naziv pravne osebe;

(ii)  lokacija;

(iii)  datum ustanovitve in sedež;

(iv)  upravna registrska številka;

(v)  pravna oblika;

(vi)  kapital;

(vii)  področje dejavnosti;

(viii)  nacionalne in mednarodne podružnice;

(ix)  direktorji;

(x)  povezave z bankami.

3.  „Kontakti in povezane osebe“ iz točke (e) odstavka 1 so osebe, v zvezi s katerimi obstajajo zadostni razlogi za domnevo, da se lahko od njih pridobijo informacije, ki se nanašajo na osebe iz točk (a) in (b) odstavka 1 te priloge, in so pomembne za analizo, pod pogojem, da niso vključene v eno od kategorij oseb iz odstavkov 1(a), (b), (c), (d) in (f). „Kontakti“ so osebe, ki imajo občasne stike z osebami iz točk (a) in (b) odstavka 1. „Povezane osebe“ so osebe, ki imajo redne stike z osebami iz točk (a) in (b) odstavka 1.

Kar zadeva kontakte in povezane osebe, se lahko podatki iz odstavka 2 po potrebi shranijo, če obstajajo razlogi za domnevo, da so ti podatki potrebni za analizo vloge teh oseb kot kontaktov ali povezanih oseb.

V tem smislu je treba upoštevati naslednje:

(a)  razmerje med temi osebami in osebami iz točk (a) in (b) odstavka 1 se čim prej pojasni;

(b)  če se domneva, da obstaja razmerje med temi osebami in osebami iz točk (a) in (b) odstavka 1, izkaže za neutemeljeno, se podatki nemudoma izbrišejo;

(c)  če so te osebe osumljene kaznivega dejanja, ki spada pod cilje Europola, ali če so bile obsojene za takšna kazniva dejanja, ali če po nacionalnem pravu zadevne države članice obstajajo konkretni indici ali tehtni razlogi za prepričanje, da bodo storile takšna kazniva dejanja, se lahko shranijo vsi podatki iz odstavka 2;

(d)  podatki o kontaktih in povezanih osebah kontaktov in povezanih oseb se ne shranjujejo, razen podatkov o vrsti in naravi njihovih stikov ali povezav z osebami iz točk (a) in (b) odstavka 1;

(e)  če pojasnilo iz prejšnjih točk ni mogoče, se to upošteva pri odločanju o nujnosti in obsegu shranjevanja zadevnih podatkov za nadaljnje analize.

4.  Kar zadeva osebe iz točke (d) odstavka 1, ki so bile žrtve enega izmed obravnavanih kaznivih dejanj ali za katere na podlagi nekaterih dejstev obstajajo razlogi za prepričanje, da lahko postanejo žrtve takšnega kaznivega dejanja, se lahko shranjujejo podatki iz točk (a)(i) do (c)(iii) odstavka 2 te priloge ter naslednje kategorije podatkov:

(a)  identifikacijski podatki žrtve;

(b)  razlogi za viktimizacijo;

(c)  škoda (fizična/finančna/psihološka/druga);

(d)  ali je treba zagotoviti anonimnost;

(e)  ali je možna udeležba na sodni obravnavi;

(f)  informacije, ki so povezane s kaznivim dejanjem in jih zagotovijo osebe iz točke (d) odstavka 1 ali so zagotovljene preko njih, vključno z informacijami o njihovih razmerjih z drugimi osebami, če je to potrebno za ugotovitev identitete oseb iz točk (a) in (b) odstavka 1.

Po potrebi se lahko shranjujejo tudi drugi podatki iz odstavka 2, če obstajajo razlogi za domnevo, da so ti podatki potrebni za analizo vloge zadevne osebe kot žrtve oziroma potencialne žrtve.

Podatki, ki niso potrebni za nadaljnjo analizo, se izbrišejo.

5.  Kar zadeva osebe iz odstavka 1(c), ki bi lahko bile pozvane, da pričajo v preiskavah v zvezi z obravnavanimi kaznivimi dejanji ali v nadaljnjih kazenskih postopkih, se lahko shranjujejo podatki iz točk (a)(i) do (c)(iii) odstavka 2 te priloge ter kategorije podatkov, ki izpolnjujejo naslednja merila:

(a)  informacije, povezane s kaznivim dejanjem, ki jih zagotovijo te osebe, vključno z informacijami o njihovem odnosu z drugimi osebami, vključenimi v analitično delovno datoteko;

(b)  ali je treba zagotoviti anonimnost;

(c)  ali je treba zagotoviti varstvo in kdo ga zagotavlja;

(d)  nova identiteta;

(e)  ali je možna udeležba na sodni obravnavi.

Po potrebi se lahko shranjujejo tudi drugi podatki iz odstavka 2, če obstajajo razlogi za domnevo, da so ti podatki potrebni za analizo vloge teh oseb kot prič.

Podatki, ki niso potrebni za nadaljnjo analizo, se izbrišejo.

6.  Kar zadeva osebe iz točke (f) odstavka 1, ki lahko zagotovijo informacije o obravnavanih kaznivih dejanjih, se lahko shranjujejo podatki iz točk (a)(i) do (c)(iii) odstavka 2 te priloge ter kategorije podatkov, ki izpolnjujejo naslednja merila:

(a)  zakodirani osebni podatki;

(b)  vrsta prejetih podatkov;

(c)  ali je treba zagotoviti anonimnost;

(d)  ali je treba zagotoviti varstvo in kdo ga zagotavlja;

(e)  nova identiteta;

(f)  ali je možna udeležba na sodni obravnavi;

(g)  negativne izkušnje;

(h)  nagrade (finančne nagrade/usluge).

Po potrebi se lahko shranjujejo tudi drugi podatki iz odstavka 2, če obstajajo razlogi za domnevo, da so ti podatki potrebni za analizo vloge take osebe kot vira informacij.

Podatki, ki niso potrebni za nadaljnjo analizo, se izbrišejo.

7.  Če kadar koli med analizo na podlagi resnih in preverjenih indicev postane jasno, da bi morala biti oseba vključena v drugo kategorijo oseb iz te priloge, in ne v kategorijo, v katero je bila prvotno vključena, lahko Europol obdeluje samo tiste podatke o navedeni osebi, ki so dovoljeni v tej novi kategoriji, vsi drugi podatki pa se izbrišejo.

Če na podlagi takšnih indicev postane jasno, da bi morala biti oseba vključena v dve ali več različnih kategorij iz te priloge, lahko Europol obdeluje vse podatke, dovoljene v teh kategorijah.

(1)Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2014.
(2)Sklep Sveta z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol) (UL L 121, 15.5.2009, str. 37).
(3)UL C 316, 27.11.1995, str. 1.
(4)UL L 256, 1.10.2005, str. 63.
(5)UL C 115, 4.5.2010, str. 1.
(6) Vstaviti sklic na sprejeto Direktivo (Predlog: COM(2013) 0048 final).
(7)Uredba (ES) št. 45/2001 evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
(8)Konvencija o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, Strasbourg, 28. 1. 1981.
(9)Priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope št. R(87) 15 državam članicam o uporabi osebnih podatkov v policijskem sektorju, 17. 9. 1987.
(10)Okvirni sklep Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (UL L 350, 30.12.2008, str. 60).
(11)Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti (UL L 56, 4.3.1968, str. 1).
(12)Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).
(13)Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 136, 31.5.1999, str. 1).
(14)2011/292/EU: Sklep Sveta z dne 31. marca 2011 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 141, 27.5.2011, str. 17).
(15)Sklep Sveta 2005/511/PNZ z dne 12. julija 2005 o zaščiti eura pred ponarejanjem z imenovanjem Europola za osrednji urad za boj proti ponarejanju eura (UL L 185, 16.7.2005, str. 35).
(16) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(UL L 281, 23.11.1995, str. 31).
(17) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).
(18) Kakor je določeno v Sklepu predsedstva Evropskega parlamenta z dne 15. aprila 2013.
(19)UL L 362, 31.12.2012, str. 1.
(20)Uredba št. 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (UL 17, 6.10.1958, str. 385/58).
(21)UL L 136, 31.5.1999, str. 15.
(22)Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov