Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju členov 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 23, 24 in 25 Listine,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. marca 2009 o boju proti pohabljanju ženskih spolnih organov(1) v EU in resolucije z dne 14. junija 2012 o končanju pohabljanja ženskih spolnih organov(2),

–  ob upoštevanju svoje izjave z dne 22. aprila 2009 o kampanji „Recimo NE nasilju nad ženskami“(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2009 o odpravi nasilja nad ženskami(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. aprila 2011 o prednostnih nalogah in splošnem pregledu novega političnega okvira EU za boj proti nasilju nad ženskami(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. februarja 2013 o 57. zasedanju komisije Združenih narodov za položaj žensk o odpravi in preprečevanju vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. oktobra 2007 o umorih žensk v Mehiki in Srednji Ameriki ter vlogi Evropske unije v boju proti temu pojavu(7),

–  ob upoštevanju strategije za enakost žensk in moških za obdobje 2010–2015, ki jo je Komisija predstavila 21. septembra 2010,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o akcijskem načrtu izvajanja stockholmskega programa (COM(2010)0171),

–  ob upoštevanju programa za pravice, enakost in državljanstvo 2014–2020,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO) z dne 8. marca 2010 o odpravi nasilja nad ženskami,

–  ob upoštevanju Direktive 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ(8),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. septembra 2012 o izkoreninjenju nasilja nad ženskami v družini(9),

–  ob upoštevanju smernic Evropske unije glede nasilja nad ženskami in dekleti ter boja proti vsem vrstam diskriminacije proti njim,

–  ob upoštevanju konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija),

–  ob upoštevanju člena 11(1)(d) Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki jo je z Resolucijo 34/180 z dne 18. decembra 1979 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov,

–  ob upoštevanju določb pravnih instrumentov OZN na področju človekovih pravic, zlasti tistih, ki zadevajo pravice žensk, kot so ustanovna listina Organizacije združenih narodov, Splošna deklaracija o človekovih pravicah, mednarodna pakta o državljanskih in političnih pravicah ter o gospodarskih, družbenih in kulturnih pravicah, Konvencija o preprečevanju in odpravljanju trgovine z osebami in izkoriščanja prostituiranja drugih ter Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) in njen izbirni protokol, Konvencija proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, Konvencija o statusu beguncev in načelu nevračanja iz leta 1951 ter Konvencija o pravicah invalidov,

–  ob upoštevanju drugih instrumentov OZN o nasilju nad ženskami, kot so Dunajska deklaracija in akcijski program z dne 25. junija 1993, sprejeta na svetovni konferenci o človekovih pravicah (A/CONF. 157/23), in Deklaracija o odpravi nasilja nad ženskami z dne 20. decembra 1993 (A/RES/48/104),

–  ob upoštevanju resolucij Generalne skupščine OZN z dne 12. decembra 1997 o preprečevanju kaznivih dejanj in ukrepih kazenskega pravosodja za odpravo nasilja nad ženskami, (A/RES/52/86), z dne 18. decembra 2002 o prizadevanju za odpravo kaznivih dejanj proti ženskam v imenu časti (A/RES/57/179), z dne 22. decembra 2003 o odpravi nasilja nad ženskami v družini (A/RES/58/147) in z dne 5. marca 2013 o okrepitvi mednarodnih prizadevanj za odpravo pohabljanja ženskih spolnih organov (A/RES/67/146),

–  ob upoštevanju poročil posebnih poročevalcev visokega komisarja OZN za človekove pravice o nasilju nad ženskami in splošnega priporočila št. 19, ki ga je sprejel Odbor za odpravo diskriminacije nad ženskami (enajsto zasedanje, 1992),

–  ob upoštevanju pekinške izjave in izhodišč za ukrepanje, sprejetih na četrti svetovni konferenci o ženskah, ki je potekala 15. septembra 1995 v Pekingu, ter resolucij Parlamenta z dne 18. maja 2000 o ukrepih po pekinških izhodiščih za ukrepanje(10), z dne 10. marca 2005 o ukrepih po 4. svetovni konferenci o ženskah – Izhodišča za ukrepanje (Peking + 10)(11) in z dne 25. februarja 2010 o Pekingu + 15 – izhodišča Organizacije združenih narodov za ukrepanje na področju enakosti spolov(12),

–  ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine OZN z dne 19. decembra 2006 o povečanju prizadevanj za odpravo vseh oblik nasilja nad ženskami (A/RES/61/143) ter resolucij Varnostnega sveta OZN št. 1325 in št. 1820 o ženskah, miru in varnosti,

–  ob upoštevanju sklepov 57. zasedanja komisije Združenih narodov za položaj žensk o odpravi in preprečevanju vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti,

–  ob upoštevanju poročila posebne poročevalke ZN za nasilje nad ženskami, njegove vzroke in posledice, Rashide Manjoo, z dne 16. maja 2012,

–  ob upoštevanju člena 5 mednarodnega akcijskega načrta o staranju iz Madrida,

–  ob upoštevanju ocene evropske dodane vrednosti(13),

–  ob upoštevanju členov 42 in 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0075/2014),

A.  ker je v Direktivi 2012/29/EU(14) o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj nasilje na podlagi spola opredeljeno kot nasilje nad osebo zaradi njenega spola, spolne identitete ali spolnega izražanja oziroma nasilje, ki nesorazmerno prizadeva osebe določenega spola; ker lahko zaradi njega lahko žrtev utrpi fizično, spolno, čustveno ali psihološko škodo ali ekonomsko izgubo ter gre za obliko diskriminacije in kršitev temeljnih svoboščin žrtve, vključuje pa nasilje v odnosih z bližnjimi, spolno nasilje (vključno s posilstvom, spolnim napadom in spolnim nadlegovanjem), trgovino z ljudmi, suženjstvo in druge oblike škodljivega ravnanja, kot so prisilne poroke, pohabljanje ženskih spolnih organov in t.i. kazniva dejanja, storjena iz časti;

B.  ker nasilje na podlagi spola vključuje žrtve in storilce vseh starosti, z različno izobrazbo, prihodki in družbenim položajem ter je povezano z neenakomerno porazdelitvijo moči med ženskami in moškimi in s predstavami in ravnanjem, ki temeljijo na stereotipih v družbi in proti katerim se je treba boriti v čim zgodnejši fazi, da bi spremenili miselnost;

C.   ker so ženske vse bolj izpostavljene nasilju svojih sedanjih ali nekdanjih mož in partnerjev; ker v nekaterih državah število žrtev strmo narašča, posledice, ki jih utrpijo, pa postajajo veliko hujše in so lahko celo smrtne, statistika pa kaže, da ženske predstavljajo vse večji delež žrtev umorov;

D.  ker statistični podatki v nekaterih državah kažejo, da, čeprav se število umorov na splošno ne povečuje, ženske predstavljajo vse večji delež žrtev, kar dokazuje, da nasilje nad ženskami narašča;

E.  ker skrajna revščina zvišuje tveganje nasilja in drugih oblik izkoriščanja, ki ovirajo polno udeležbo žensk na vseh življenjskih področjih in dosego enakosti spolov;

F.  ker večja neodvisnost ter socialno in ekonomsko vključevanje prispevajo k zmanjšanju ranljivosti žensk, zaradi česar se zmanjša nasilje na podlagi spola;

G.  ker so se v zadnjem času z vse bolj razširjeno uporabo spletnih družbenih omrežij pojavili novi stereotipi in nove oblike diskriminacije in nasilja, kot so praksa nepoštenega navezovanja stikov, katere tarča so zlasti najstniki;

H.  ker so med mlajšimi generacijami še vedno vztrajno prisotni seksistični nazori o spolnih vlogah; ker mlade ženske, ki so žrtve nasilja, vrstniki in preostala družba še vedno krivijo in stigmatizirajo;

I.  ker je nasilje zelo huda izkušnja za katerega koli moškega, žensko ali otroka, vendar nasilje na podlagi spola pogosteje izvajajo moški nad ženskami in dekleti, tovrstno nasilje pa odraža in krepi neenakosti med moškimi in ženskami in obenem ogroža zdravje, dostojanstvo, varnost in samostojnost žrtev, ki so mu izpostavljene;

J.  ker je treba upoštevati otroke, ki so priča nasilju v družini in poskrbeti zanje v smislu zagotavljanja potrebne psihološke in socialne obravnave in ker otrokom, ki so bili priča nasilju, močno grozi, da bodo imeli čustvene težave in težave v odnosih;

K.  ker ženske, ki so žrtve nasilja na podlagi spola, in njihovi otroci pogosto potrebujejo posebno podporo in zaščito zaradi velike nevarnosti sekundarne in ponovne viktimizacije, ustrahovanja in maščevanja, povezanega s tovrstnim nasiljem;

L.  ker ženske in otroci, ki so žrtve nasilja, potrebujejo posebna zavetišča, kjer bi bili deležni ustreznih zdravstvenih storitev, pravne pomoči ter psihološkega svetovanja in terapije; ker bi države članice morale zagotoviti ustrezna finančna sredstva za zavetišča za ženske;

M.  ker moško nasilje nad ženskami spreminja mesto žensk v družbi in njihovo možnost, da same odločajo o svojem zdravju, dostopu do zaposlitve in izobraževanja, vključitvi v družbene in kulturne dejavnosti, ekonomski neodvisnosti, sodelovanju v javnem in političnem življenju in odločanju ter odnosih z moškimi, pa tudi o pridobivanju samospoštovanja;

N.  ker lahko nasilje nad ženskami pusti globoke telesne in psihološke rane, škoduje splošnemu zdravju žensk in deklet, vključno z njihovim reproduktivnim in spolnim zdravjem, v nekaterih primerih pa ima smrtne posledice, kar imenujemo tudi feminicid;

O.  ker je potreba po izobraževanju in usposabljanju že v mladih letih bistvenega pomena za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju na podlagi spola na splošno, saj pri mladih razvija veščine, kako se spoštljivo vesti do svojih partnerjev ne glede na spol, ter zavest o načelu enakosti med spoloma;

P.  ker nasilje nad ženskami dobiva vse bolj nesprejemljive oblike, vključno s sodelovanjem žensk v skupinah, ki organizirajo trgovino z ženskami za spolno izkoriščanje;

Q.  ker je bila po ocenah študij o nasilju nad ženskami petina do četrtina žensk v Evropi vsaj enkrat v odrasli dobi žrtev fizičnega nasilja, več kot desetina žensk pa je bila žrtev spolnega nasilja, pri katerem je bila uporabljena sila(15);

R.  ker so bili v skladu z oceno evropske dodane vrednosti letni stroški nasilja na podlagi spola proti ženskam v EU leta 2011 ocenjeni na 228 milijard EUR (tj. 1,8 % BDP EU), od tega 45 milijard EUR letno v javnih in državnih storitvah ter 24 milijard EUR v obliki izgubljene gospodarske proizvodnje;

S.  ker je Agencija za temeljne pravice marca 2013 objavila nekaj predhodnih rezultatov svoje evropske raziskave o nasilju nad ženskami, ki med drugim kažejo, da: se štiri od petih žensk po hudih nasilnih dejanjih, ki so ga zagrešili ljudje, ki niso bili njihovi partnerji, niso obrnile na nobene službe, kot so zdravstvene in socialne službe ali službe za podporo žrtvam; so se ženske, ki so poiskale pomoč, najpogosteje obrnile na zdravstveno varstvo, kar pomeni, da je treba zagotoviti, da bodo zdravstveni delavci zmožni obravnavati potrebe žrtev nasilja; dve od petih žensk nista bili seznanjeni z zakoni ali političnimi pobudami za varstvo pred nasiljem v družini, polovica pa ni poznala nobenih zakonov ali pobud za preprečevanje;

T.  ker je Komisija v svoji strategiji za enakost med spoloma 2010–2015 poudarila, da je nasilje na podlagi spola eden od ključnih problemov, ki jih je treba odpraviti za dosego prave enakosti med spoloma;

U.  ker pravni okvir, opredeljen z Lizbonsko pogodbo, ponuja nove možnosti za okrepljeno sodelovanje na področju politike kazenskega pravosodja na ravni Unije ter institucijam in državam članicam omogoča sodelovanje na jasni podlagi in ustvarja na področju boja proti vsem vrstam nasilja nad ženskami in njihovi diskriminaciji v Uniji skupno pravno kulturo, ki spoštuje nacionalne pravne sisteme in tradicije ter jih ne nadomešča;

V.  ker sta ozaveščanje in mobilizacija, tudi prek medijev in družbenih medijev, pomembni sestavini učinkovite strategije preprečevanja;

W.  ker nasilja nad ženskami ne more odpraviti posamičen poseg, vendar pa lahko skupek infrastrukturnih, pravnih, sodnih, izvršilnih, kulturnih, izobraževalnih, socialnih, zdravstvenih in drugih s storitvami povezanih ukrepov bistveno poveča osveščenost in zmanjša nasilje in njegove posledice;

X.  ker vsi ukrepi za boj proti nasilju nad ženskami temeljijo na šestih neločljivih ciljih, ki so politika, preprečevanje, zaščita, pregon, skrb in partnerstvo;

Y.  ker je treba sprejeti ukrepe proti dejavnosti, ki mlada dekleta in ženske obravnava kot spolne predmete;

Z.  ker ženske v Uniji zaradi različnih politik in zakonodaj držav članic niso v enaki meri zaščitene pred moškim nasiljem, med drugim zaradi različnih opredelitev kaznivih dejanj in področja, ki ga obravnava zakonodaja, in so zato bolj ranljive;

AA.  ker imajo lahko ženske zaradi dejavnikov, kot so rasa, etnična pripadnost, vera ali prepričanje, zdravje, osebni, stanovanjski in priseljenski status, starost, invalidnost, družbeni razred, spolna usmerjenost in spolna identiteta, posebne potrebe in so bolj ranljive tarče različnih vrst diskriminacije;

AB.  ker v mnogih primerih ženske ne vložijo pritožb zaradi nasilja na podlagi spola, razlogi za to pa so zapleteni in raznoliki ter vključujejo psihološke, gospodarske, družbene in kulturne dejavnike, lahko pa gre tudi za pomanjkanje zaupanja v sposobnost policije, pravnega sistema in socialnih ter zdravstvenih služb, da jim konkretno pomagajo; ker v nekaterih primerih pristojni organi nasilje na podlagi spola štejejo za družinski problem, ki naj se zato v tem krogu tudi rešuje;

AC.  ker bi morala biti politika reproduktivnega zdravja v središču te razprave;

AD.  ker je nujno zbrati primerljive kvalitativne in kvantitativne podatke, ločene po spolu, ki zadevajo vse vidike problema, da bi lahko razumeli resničen obseg nasilja nad ženskami v Uniji in na tej podlagi pripravili učinkovite politik;

AE.  ker je 12. decembra 2012 Evropski parlament zavrnil predlog Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o evropski statistiki o varnosti pred kriminalom(16), zaradi česar je potreben nov predlog zakonodaje EU za vzpostavitev skladnega sistema za zbiranje statističnih podatkov o nasilju nad ženskami v državah članicah, in ker je Svet v svojem sklepu iz decembra 2012 pozval k izboljšanju zbiranja in razširjanja primerljivih, zanesljivih in redno posodobljenih podatkov o vseh oblikah nasilja nad ženskami tako na nacionalni ravni kot na ravni EU;

AF.  ker je pohabljanje ženskih spolnih organov mednarodno priznano kot kršitev človekovih pravic in oblika mučenja deklet in žensk ter odraža globoko zakoreninjeno neenakost med spoloma; ker pohabljanje ženskih spolnih organov predstavlja skrajno obliko diskriminacije žensk, skoraj vedno pa ga izvajajo na mladoletnicah in pomeni kršitev otrokovih pravic;

AG.  ker je prostitucija lahko oblika nasilja nad ženskami zaradi vplivov, ki jih ima na njihovo telesno in duševno zdravje, zlasti ko gre za prisilno prostitucijo in trgovino z ženskami za namene prostitucije;

AH.  ker znotraj meja Evropske unije nevarno narašča število ubojev iz časti, žrtve pa so večinoma mlada dekleta;

AI.  ker so zlorabe starejših mednarodno priznane kot kršitev človekovih pravic starejših žensk in ker je priznana tudi potreba po preprečevanju zlorab starejših in boju proti tovrstnim zlorabam v vseh državah EU;

AJ.  ker sprejetje smernic EU glede nasilja nad ženskami in deklicami ter boja proti vsem vrstam diskriminacije proti njim in posebnega poglavja o zaščiti žensk pred nasiljem na podlagi spola v strateškem okviru in akcijskem načrtu EU za človekove pravice kaže odločenost EU, da vprašanje pravic žensk obravnava kot prednostno nalogo in sprejme dolgoročne ukrepe na tem področju; ker lahko soodvisnost med notranjimi in zunanjimi razsežnostmi politik o človekovih pravicah včasih razkrije vrzel med retoriko in vedenjem;

AK.  ker v skladu s poročili Komisije in Amnesty International pohabljanje ženskih spolnih organov prizadene na sto tisoče žensk in deklet v Evropi, običajno se navaja število 500 000 žrtev; ker razlike med predpisi v državah članicah vodijo v pojav tako imenovanega čezmejnega „turizma, povezanega s pohabljanjem ženskih spolnih organov“ v EU;

AL.  ker mora EU še naprej sodelovati s tretjimi državami pri odpravljanju nasilne prakse pohabljanja ženskih spolnih organov; ker bi morale tiste države članice in tretje države, katerih zakonodaja inkriminira pohabljanje ženskih spolnih organov, na podlagi te zakonodaje tudi delovati;

1.  poziva Komisijo, naj do konca leta 2014 na podlagi člena 84 PDEU predloži zakonodajni predlog za uvedbo ukrepov za spodbujanje in podpiranje ukrepov držav članic na področju preprečevanja nasilja nad ženskami in dekleti, ob upoštevanju podrobnih priporočil iz priloge k tej resoluciji;

2.  poziva Komisijo, naj predloži revidiran predlog uredbe o evropski statistiki, ki bi obravnaval nasilna kazniva dejanja in vključeval tudi skladen sistem za zbiranje statističnih podatkov o nasilju na podlagi spola v državah članicah;

3.  poziva Svet, naj aktivira premostitveno klavzulo, tako da soglasno sprejme sklep o opredelitvi nasilja nad ženskami in dekleti (in drugih oblik nasilja na podlagi spola) kot enega od področij kriminala, ki so našteta v členu 83(1) PDEU;

4.  poziva Komisijo, naj spodbuja ratifikacije na ravni držav članic in začne postopek za pristop EU k Istanbulski konvenciji o nasilju nad ženskami, ko bo ocenila njen vpliv in dodano vrednost;

5.  poziva Komisijo, naj predstavi strategijo in akcijski načrt za boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami in dekleti na ravni celotne EU, kot predvideva akcijski načrt iz leta 2010 o izvajanju stockholmskega programa, katerega cilj je bil konkretna in učinkovita zaščita ženske integritete, enakosti (člen 2 PEU) in blaginje (člen 3(1) PEU) na območju svobode, ob tem pa se zlasti osredotoči na ozaveščanje žensk o njihovih pravicah ter moških in dečkov (od zgodnje starosti naprej) o tem, da je treba spoštovati telesno in psihološko nedotakljivost žensk, da bi prispevali k preprečevanju tovrstnega nasilja, ter poudarja potrebo po ustreznem usposabljanju policije in pravosodnih organov za obravnavanje posebnih izzivov nasilja na podlagi spola in spodbuja države članice, naj poskrbijo za pomoč žrtvam pri ponovni izgradnji življenja in pridobivanju samozavesti, da se bodo v prihodnosti lahko zavarovale pred ranljivostjo ali odvisnostjo; meni, da bi morala ta strategija posebno pozornost posvetiti ranljivim skupinam, kot so starejši, invalidi, priseljenci in osebe LGBT (lezbijke, homoseksualci, biseksualci, transseksualci), in da bi morala vključevati tudi ukrepe za podporo otrokom, ki so bili priča nasilju, in jih prepoznati kot žrtve nasilja;

6.  poziva Komisijo, naj spodbuja sodelovanje med državami članicami, ženskimi organizacijami in nevladnimi organizacijami za pripravo in izvajanje učinkovite strategije za odpravo nasilja nad ženskami;

7.  spodbuja Komisijo, naj sprejme prve korake za ustanovitev evropske opazovalnice nasilja nad ženskami in dekleti, ki bo nadgradila obstoječe institucionalne strukture (Evropski inštitut za enakost spolov) in ki jo bo vodil koordinator EU proti nasilju nad ženskami in dekleti;

8.  poziva Komisijo, naj v naslednjih treh letih pripravi evropsko leto za konec nasilja nad ženskami in dekleti za dvig ozaveščenosti med državljani in vsemi politiki o tem vsesplošno razširjenem problemu, ki zadeva vse države članice, da se pripravi jasen načrt ukrepanja za konec nasilja nad ženskami;

9.  poziva države članice, naj se borijo proti ubojem iz časti z zagotavljanjem izobraževanja in zavetišč za morebitne žrtve ter pripravijo akcije ozaveščanja o tej skrajni obliki kršitve človekovih pravic ter o številu tragičnih smrti zaradi ubojev iz časti;

10.  poziva države članice in zainteresirane udeležence, ki sodelujejo s Komisijo, naj pomagajo razširjati informacije o programih EU in razpoložljivem financiranju za boj proti nasilju nad ženskami v okviru teh programov;

11.  potrjuje, da ta priporočila spoštujejo temeljne pravice ter načeli subsidiarnosti in sorazmernosti;

12.  meni, da je treba finančne posledice zahtevanega predloga kriti s proračunskimi sredstvi Unije, in sicer iz oddelka III (ob zagotavljanju celovitega dopolnjevanja z obstoječimi proračunskimi vrsticami, povezanimi s predmetom predloga);

13.  naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to resolucijo in priložena podrobna priporočila Komisiji in Svetu, parlamentom in vladam držav članic, Svetu Evrope in Evropskemu inštitutu za enakost spolov.

(1) UL C 117 E, 6.5.2010, str. 52. (2) UL C 332 E, 15.11.2013, str. 87. (3) UL C 184 E, 8.7.2010, str. 131. (4) UL C 285 E, 21.10.2010, str. 53. (5) UL C 296 E, 2.10.2012, str. 26. (6) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0045. (7) UL C 227 E, 4.9.2008, str. 140. (8) UL L 335, 17.12.2011, str. 1. (9) UL C 351, 15.11.2012, str.21. (10) UL C 59, 23.2.2001, str.258. (11) UL C 320 E, 15.12.2005, str. 247. (12) UL C 348 E, 21.12.2010, str. 11. (13) PE 504.467. (14) Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (UL L 315, 14.11.2012, str. 57). (15) Delovna skupina Sveta Evrope proti nasilju nad ženskami, vključno v družini (EG-TFV), „Final Activity Report“ (Končno poročilo o dejavnosti), september 2008. (16) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0494.

PODROBNA PRIPOROČILA O VSEBINI ZAHTEVANEGA PREDLOGA

Priporočilo št. 1 o cilju in področju uporabe predvidene uredbe

Cilj uredbe bi bil vzpostavitev ukrepov za spodbujanje in podpiranje ukrepov držav članic na področju preprečevanja nasilja na podlagi spola.

Nasilje na podlagi spola bi bilo treba obravnavati (kot že določa Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ) kot nasilje nad osebo zaradi njenega spola, spolne identitete ali spolnega izražanja oziroma nasilje, ki nesorazmerno prizadeva osebe določenega spola. Zaradi njega lahko žrtev utrpi fizično, spolno, čustveno ali psihološko škodo ali ekonomsko izgubo, vključuje pa lahko nasilje v odnosih z bližnjimi, spolno nasilje (vključno s posilstvom, spolnim napadom in spolnim nadlegovanjem), trgovino z ljudmi, suženjstvo in druge oblike škodljivega ravnanja, kot so prisilne poroke, pohabljanje ženskih spolnih organov in t.i. kazniva dejanja, storjena iz časti.

Priporočilo št. 2 o preventivnih ukrepih in ukrepih za boj

Države članice bi morale razviti niz ukrepov za preprečevanje nasilja nad ženskami in dekleti in boj proti njemu. Morale bi zlasti:

–  oblikovati, izvajati in vrednotiti letne celovite strategije in programe, vključno z javnimi izobraževalnimi programi in usposabljanjem učiteljev in strokovnjakov s področja rekreacije za odpravo vseh ovir, ki ženskam in dekletom preprečujejo polno uživanje njihovih pravic in svobode brez nasilja, in za korenito spremembo družbenih in kulturnih nazorov;

–  izvajati ustrezne raziskave o nasilju na podlagi spola, vključno z vzroki in motivi za nasilje ter zbiranjem in analizo podatkov, ob tem pa si prizadevati za standardizacijo meril za evidentiranje nasilja na podlagi spola, da bodo zbrani podatki primerljivi;

–  organizirati usposabljanje za uradnike in strokovnjake, ki verjetno prihajajo v stik s primeri nasilja na podlagi spola – vključno z osebjem organov pregona, socialnih služb, ustanov za zaščito otrok (za žrtve nasilja ali tiste, ki so mu priča), zdravstvenega varstva in centrov za pomoč v sili – za odkrivanje, prepoznavanje in pravilno obravnavo takih primerov s posebnim poudarkom na potrebah in pravicah žrtev;

–  izmenjevati strokovno znanje, izkušnje, informacije in najboljše prakse v okviru Evropske mreže za preprečevanje kriminala (EUCPN);

–  pripravljati kampanje za ozaveščanje, vključno s kampanjami, posebej namenjenimi moškim, s posvetovanjem in kjer je ustrezno v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, mediji in drugimi zainteresiranimi stranmi;

–  vzpostaviti – kjer še ne obstajajo – in podpirati nacionalne brezplačne telefonske številke za pomoč s posebej usposobljenim osebjem;

–  zagotoviti razpoložljivost posebnih zavetišč (zasnovana kot kraj prve pomoči ter varen in opogumljajoč kraj za ženske) in jih opremiti s pripomočki in ustrezno usposobljenim osebjem, zavetišča pa naj bi nudila prostor najmanj eni ženski na 10 000 prebivalcev;

–  zagotoviti podporo ženskim nevladnim organizacijam in civilni družbi, ki si prizadevajo preprečevati nasilje na podlagi spola nad ženskami in dekleti.

Priporočilo št. 3 o nacionalnih poročevalcih ali enakovrednih mehanizmih

V letu dni po začetku veljavnosti uredbe bi morale države članice sprejeti potrebne ukrepe za vzpostavitev nacionalnih poročevalcev ali enakovrednih mehanizmov. Naloge takšnih mehanizmov bi morale vključevati izvajanje ocen trendov v nasilju na podlagi spola, merjenje rezultatov ukrepov, sprejetih za boj proti tovrstnemu nasilju na nacionalni in lokalni ravni, zbiranje statističnih podatkov ter letno poročanje Komisiji in pristojnim odborom Evropskega parlamenta.

Priporočilo št. 4 o usklajevanje strategije Unije o boju proti nasilju nad ženskami

Da bi prispevale k usklajeni in konsolidirani strategiji Unije za boj proti nasilju na podlagi spola, bi morale države članice Komisiji posredovati informacije, omenjene v Priporočilu št. 3.

Priporočilo št. 5 o poročanju

Komisija do 31. decembra vsako leto, začenši od leta po začetku veljavnosti te uredbe, predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, v katerem oceni, v kolikšni meri so države članice sprejele ukrepe v skladu s to uredbo.

V poročilu se navede seznam vseh sprejetih ukrepov in izpostavijo dobre prakse.

Priporočilo št. 6 o ustanovitvi foruma civilne družbe

Komisija vzdržuje tesen dialog z ustreznimi organizacijami civilne družbe in pristojnimi organi, ki delujejo na področju boja proti nasilju na podlagi spola na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski ali mednarodni ravni, ter v ta namen vzpostavi forum civilne družbe.

Forum predstavlja mehanizem za izmenjavo informacij in zbiranje znanja, ter zagotavlja tesen dialog med institucijami Unije in ustreznimi zainteresiranimi stranmi.

Forum je odprt za vse ustrezne zainteresirane strani v skladu s prvim odstavkom in se sestaja najmanj enkrat letno.

Priporočilo št. 7 o finančni podpori

Uredba bi morala vzpostaviti vir finančne podpore v okviru proračuna Unije (oddelek III) za ukrepe, navedene v priporočilu št. 3.