Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2014/2565(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B7-0188/2014

Razprave :

Glasovanja :

PV 27/02/2014 - 10.8

Sprejeta besedila :

P7_TA(2014)0171

Sprejeta besedila
PDF 130kWORD 62k
Četrtek, 27. februar 2014 - Strasbourg
Razmere v Iraku
P7_TA(2014)0171RC-B7-0188/2014

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Iraku (2014/2565(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iraku, zlasti resolucije z dne 10. oktobra 2013 o nedavnem nasilju v Iraku(1),

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Irak na drugi strani in svoje resolucije z dne 17. januarja 2013 o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Irakom(2),

–  ob upoštevanju skupnega strateškega dokumenta EU za Irak za obdobje 2011–2013, ki ga je pripravila Komisija,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanjo politiko o Iraku, zlasti z dne 10. februarja 2014,

–  ob upoštevanju izjav Catherine Ashton, podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, o Iraku, zlasti z dne 5. februarja 2014, 16. januarja 2014, 18. decembra 2013 in 5. septembra 2013,

–  ob upoštevanju izjave tiskovnega predstavnika podpredsednice Komisije/visoke predstavnice z dne 28. decembra 2013 o poboju prebivalcev taborišča „Svoboda“ (Hurija),

–  ob upoštevanju izjave predsednika varnostnega sveta ZN z dne 10. januarja 2014 o Iraku,

–  ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah iz leta 1966, katerega država pogodbenica je tudi Irak,

–  ob upoštevanju člena 110(2) in 110(4) Poslovnika,

A.  ker se Irak še naprej spopada z resnimi političnimi, varnostnimi in družbeno-gospodarskimi izzivi in ker je politična krajina v tej državi skrajno razdrobljena in zaznamovana z nasiljem in sektaško politiko, kar močno škoduje legitimnim prizadevanjem iraškega ljudstva za mir, blaginjo in resnični prehod v demokracijo; ker se Irak sooča z najhujšim valom nasilja po letu 2008;

B.  ker je Iraku sicer uspelo znova zagnati proizvodnjo nafte, ki zdaj poteka s skoraj polno zmogljivostjo, vendar še vedno ni sposoben svojim prebivalcem zagotoviti osnovnih storitev, kot so redna oskrba z električno energijo poleti, čista voda in javno zdravstvo;

C.  ker je v terorističnih in nasilnih dejanjih po podatkih o smrtnih žrtvah, ki jih je 1. februarja 2014 objavila misija ZN za pomoč Iraku (UNAMI), v januarju 2014 življenje izgubilo 733 Iračanov, 1.229 pa jih je bilo ranjenih; ker podatki za januar 2014 zaradi težav pri preverjanju in ugotavljanju statusa ubitih in ranjenih oseb ne vključujejo smrtnih žrtev še trajajočih spopadov v pokrajini Anbar;

D.  ker je državljanska vojna v Siriji razmere v Iraku še zaostrila; ker je ta vojna zajela tudi Irak, saj so militantni skrajneži – zlasti tisti iz organizacije Islamska država Irak in Levant (ISIL) – svoje dejavnosti razširili na iraško ozemlje;

E.  ker je varnostni svet ZN 10. januarja 2014 obsodil napade pripadnikov ISIL na iraško prebivalstvo v poskusu, da bi destabilizirali državo in regijo;

F.  ker vlada Nurija Al Malikija ni pomirila pomislekov sunitske manjšine; ker je politika „debaatizacije“ v skladu z zakonom o pravici in odgovornosti povzročila odpuščanje predvsem sunitskih uradnikov, kar je še okrepilo vtis, da vlada deluje iz sektaških nagibov; ker je uničenje enoletnega sunitskega protestnega tabora v Ramadiju, ki ga je vlada 30. decembra 2013 podrla, še zaostrilo nasilne spopade v pokrajini Anbar; ker zaradi tega v Faludži in drugih mestih pokrajine Anbar od decembra 2013 potekajo spopadi med vladnimi silami in bojevniki ISIL;

G.  ker je bilo 13. februarja 2014 uradno potrjeno, da je zaradi spopadov v pokrajini Anbar notranje razseljenih več kot 63 tisoč družin oziroma po izračunu ZN več kot 370 tisoč ljudi; ker so mnogi zbežali v druge dele države, med drugim v Karbalo, Bagdad in Erbil, nekateri so si zatočišče poiskali v krajih na obrobju pokrajine Anbar, medtem ko drugi ne morejo zbežati pred spopadi; ker so ti ljudje še vedno v negotovih razmerah, saj so zaloge hrane in pitne vode pičle, sanitarne razmere slabe, dostop do zdravstvene oskrbe pa omejen;

H.  ker se bombni napadi v Iraku, kot je bil napad na iraško ministrstvo za zunanje zadeve 5. februarja 2014, katerih tarče so predvsem šiitske soseske, nadaljujejo v enakem obsegu, zaradi številnih pobegov iz zaporov pa narašča število bojevnikov v skrajnih militantnih skupinah;

I.  ker je bilo 25. decembra 2013 v bombnih napadih na krščanskih območjih v Bagdadu ubitih najmanj 35 ljudi, še več pa ranjenih; ker naj bi od leta 2003 državo zapustilo že najmanj pol Iračanov krščanske veroizpovedi;

J.  ker je bil 5. februarja 2014 izveden napad na iraško ministrstvo za zunanje zadeve v Bagdadu, 10. februarja 2014 pa napad na konvoj predsednika predstavniškega doma Osamo Al Nudžajfija v mestu Mosul v pokrajini Ninive;

K.  ker se nesoglasja med iraško zvezno vlado in regionalno vlado Kurdistana o uporabi iraških mineralnih surovin nadaljujejo, saj naj bi prek novega naftovoda vsak mesec prepeljali 2 milijona sodčkov nafte iz Kurdistana v Turčijo, centralna vlada pa pripravlja sodni postopek proti tej pokrajini;

L.  ker je zaradi hudih socialnih in gospodarskih težav – razširjene revščine, visoke brezposelnosti, gospodarske stagnacije, propadanja okolja in pomanjkanja osnovnih javnih storitev – še naprej prizadet velik del prebivalstva;

M.  ker nasilje in sabotaže ovirajo prizadevanja za oživitev gospodarstva, ki so ga sesula desetletja spopadov in sankcij; ker ima Irak tretje največje svetovne rezerve surove nafte, vendar so napadi, korupcija in tihotapljenje ohromili izvoz; ker je bila družbena struktura države, zlasti dosedanji dosežki v zvezi z enakostjo žensk, močno prizadeta;

N.  ker tako vladne kot skrajne skupine vse pogosteje in vse bolj ogrožajo svobodo tiska in medijev; ker so bili tako novinarji kot novinarske hiše tarča napadov in cenzure, organizacija Novinarji brez meja pa je poročala o blokadi medijskega poročanja o razmerah v pokrajini Anbar; ker je organizacija Freedom House v poročilu o svoboščinah v svetu iz leta 2014 (2014 Freedom in the World) Irak označila kot „nesvobodnega“;

O.  ker iraška ustava zagotavlja enakost pred zakonom za vse državljane ter upravne, politične in kulturne pravice in pravico do izobraževanja za različne narodnosti;

P.  ker je v sporazumu o partnerstvu med EU in Irakom, zlasti v členu o človekovih pravicah, poudarjeno, da se mora politični dialog med EU in Irakom osredotočiti na človekove pravice in krepitev demokratičnih institucij;

Q.  ker so bile novembra 2013 sprejete spremembe iraškega volilnega zakona, kar je utrlo pot splošnim volitvam, ki naj bi potekale 30. aprila 2014;

R.  ker se je EU ponovno zavezala, da bo Iraku pomagala pri prehodu v demokracijo, in pri tem opozorila, da sta enotnost in ozemeljska celovitost Iraka poglavitna elementa za gradnjo varne in uspešne države za vse državljane in za stabilizacijo vse regije;

S.  ker se je 20. januarja 2014 prvič sestal Svet za sodelovanje med EU in Republiko Irak; ker je ta organ, ki se sestaja v okviru sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Irakom, potrdil, da sta se obe strani zavezali nadaljnji krepitvi medsebojnih odnosov; ker bo EU še naprej nadgrajevala sodelovanje na vse področjih v vzajemnem interesu in bo na dogovorjenih področjih zagotovila namensko pomoč;

T.  ker iraške oblasti še vedno izvajajo smrtno kazen; ker so vodje delegacij EU v Bagdadu oktobra 2013 sopodpisali izjavo o svetovnem dnevu proti smrtni kazni, v kateri so izrazili globoko zaskrbljenost zaradi uporabe smrtne kazni v Iraku in pozvali iraško vlado, naj uvede moratorij;

U.  ker v Iraku poteka množično oboroževanje, pri čemer se prodajo ogromne količine vojaške opreme;

1.  odločno obsoja nedavna teroristična dejanja in zaostreno sektaško nasilje, zaradi katerih utegne država znova zabresti v sektaške spore in ki ustvarjajo strah pred širšim sektaškim konfliktom, ki bi zajel vso regijo; opozarja, da so vzroki za nasilje, ki se sicer pojavlja po sektaškem ključu, prej politični kot verski; izraža sožalje družinam in prijateljem ranjenih in umrlih;

2.  odločno obsoja napade ISIL v pokrajini Anbar in podpira poziv varnostnega sveta ZN iraškemu ljudstvu, pa tudi iraškim plemenom, lokalnim voditeljem in iraškim varnostnim silam v tej pokrajini, naj sodelujejo v boju proti nasilju in terorju; poudarja, da za skupino ISIL veljata embargo na orožje in zamrznitev premoženja, ki ju je varnostni svet ZN sprejel z resolucijama št. 1267 (1999) in št. 2083 (2012), ter da je treba ta ukrepa nemudoma in dejansko izvajati;

3.  je zelo zaskrbljen zaradi razvoja dogodkov v pokrajini Anbar in velikega števila notranje razseljenih ljudi, ki so zbežali s konfliktnih območij; poziva, naj se humanitarnim organizacijam omogoči dostop do Faludže; poziva iraško vlado, naj izpolni svojo obveznost in zaščiti civilno prebivalstvo v Faludži in drugod; spodbuja jo, naj še naprej sodeluje z misijo ZN za pomoč Iraku in humanitarnimi organizacijami, da se omogoči dostava človekoljubne pomoči; pozdravlja prizadevanja ZN, da bi žrtvam spopadov v pokrajini Anbar ponudili pomoč kljub vse slabšim varnostnim razmeram in še trajajočim operacijam v tej pokrajini;

4.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj naredita vse, kar je v njuni moči, da bi podprli iraško vlado in misijo Združenih narodov za pomoč Iraku pri zaščiti civilnega prebivalstva v Faludži in drugod, da se zagotovi varen prehod civilistom, ujetim na območjih konflikta, in varno vrnitev razseljenih oseb, kolikor to dopuščajo razmere;

5.  poziva iraško vlado, naj začne reševati dolgoročna vprašanja, ki prispevajo k nestabilnosti države, kot so upravičeni pomisleki sunitske manjšine, tako da začne vključujoč nacionalni dialog o reformi zakona o pravici in odgovornosti, ter naj se izogiba sektaškim izjavam, ki netijo spore, in izvaja ukrepe za narodno spravo; zavrača pozive k vzpostavitvi sunitskega zveznega območja v Iraku, kar naj bi rešilo sedanji konflikt, saj bi to najverjetneje povzročilo še več sektaštva in nasilja;

6.  z zaskrbljenostjo spremlja širjenje nasilja iz konflikta v Siriji; poziva iraško vlado, naj si močno prizadeva, da bo Irak zavarovan pred sirsko državljansko vojno, tako da ne podpre nobene sprte stani, sunitskim in šiitskim bojevnikom pa naj prepreči prehod v Sirijo, zlasti s sodelovanjem z lokalnimi silami v pokrajini Anbar;

7.  je zelo zaskrbljen zaradi nenehnega nasilja, uperjenega proti civilistom, ranljivim skupinam in verskim skupnostim; poziva iraško vlado in vse politične voditelje, naj sprejmejo potrebne ukrepe, da bi zavarovali in zaščitili vse ljudi v Iraku, zlasti pripadnike ranljivih manjšin, kot so ženske, novinarji, mladi, borci za temeljne pravice, sindikalisti in verske skupnosti, vključno s kristjani; poziva iraško vlado, naj zagotovi, da bodo varnostne sile spoštovale načela pravne države in mednarodne standarde;

8.  podpira prizadevanja EU za pomoč Iraku pri spodbujanju demokracije, človekovih pravic, dobrega upravljanja in pravne države, tudi na podlagi izkušenj in dosežkov misije EUJUST LEX-Irak, ki se ji je 31. decembra 2013 žal iztekel mandat, pa tudi prizadevanja misije ZN za pomoč Iraku in posebnega predstavnika generalnega sekretarja ZN za pomoč iraški vladi pri krepitvi demokratičnih institucij in procesov, spodbujanju pravne države, omogočanju regionalnega dialoga, izboljševanju osnovnih storitev in varstvu človekovih pravic; pozdravlja program krepitve zmogljivosti, ki se je začel izvajati 22. januarja 2014 in ga financira EU, izvaja pa Urad ZN za projektne skupine, v podporo iraški visoki komisiji za človekove pravice pri spodbujanju in varstvu človekovih pravic v Iraku;

9.  pozdravlja dejstvo, da so bile 4. novembra 2013 sprejete spremembe iraškega volilnega zakona, kar je utrlo pot splošnim volitvam, ki naj bi bile 30. aprila 2014; poudarja pomen teh volitev za nadaljevanje demokratične tranzicije Iraka in poziva vse akterje, naj zagotovijo, da bodo volitve vključujoče, pregledne, verodostojne in pravočasno izpeljane; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj, kolikor je mogoče, iraški vladi pomaga pri praktičnih pripravah;

10.  je zelo zaskrbljen zaradi številnih usmrtitev v Iraku; poziva iraške oblasti, naj uvedejo moratorij za izvrševanje vseh smrtnih kazni; meni, da je reforma pravnega sistema izjemno pomembna, da bi ponovno zbudili občutek varnosti pri iraških državljanih, in da bi morala zajemati revizijo protiterorističnega zakona, ki osumljencem in pripornikom zagotavlja znatno manj zaščite kot zakonik o kazenskem postopku, ter poziva k odpravi nekaznovanosti, zlasti za državne varnostne sile;

11.  poziva državne in nedržavne akterje, naj spoštujejo svobodo tiska in medijev ter zaščitijo novinarje in novinarske hiše pred nasiljem; priznava, da so svobodni tisk in mediji bistveni del delujoče demokracije, v kateri je zagotovljen dostop do informacij, in platforma za državljane;

12.  poziva EU, naj oblikuje skupno stališče, naklonjeno prepovedi uporabe streliva z osiromašenim uranom, ter ponudi podporo žrtvam, vključno z žrtvami kemičnega orožja, in pomoč pri morebitnih prizadevanjih za dekontaminacijo prizadetih območij;

13.  meni, da nedavni pogovori med skupino držav E3+3 in Iranom Iraku ponujajo priložnost za stabilizacijo, če se bodo vse sile v soseščini prenehale vmešavati v iraške notranje zadeve;

14.  odločno obsoja raketni napad na taborišče „Svoboda“ 26. decembra 2013, v katerem je po podatkih različnih virov več prebivalcev tega taborišča izgubilo življenje, nekateri pa so bili ranjeni; poudarja, da je treba pojasniti okoliščine, v katerih se je ta okrutni incident zgodil; poziva iraške oblasti, naj okrepijo varnostne ukrepe v okolici tega taborišča in zaščitijo njegove prebivalce pred nadaljnjim nasiljem; poziva iraško vlado, naj ugotovi, kdo so krivci za ta napad, in poskrbi, da bodo za svoja dejanja odgovarjali; ugotavlja, da EU vse strani poziva, naj visokemu komisarju ZN za begunce pomagajo pri čimprejšnji nastanitvi prebivalcev tega taborišča na trajno in varno območje zunaj Iraka;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, vladi in predstavniškemu svetu Iraka, regionalni vladi Kurdistana, generalnemu sekretarju Združenih narodov in Svetu Združenih narodov za človekove pravice.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0424.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0022.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov