Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje osnutku uredbe Komisije o spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 1178/2011 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalsko osebje v civilnem letalstvu (D029683/02 – 2014/2500(RPS))

P7_TA(2014)0070 B7-0071/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka uredbe Komisije (D029683/02),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES(1), zlasti člena 7(5) in (6) Uredbe,

–  ob upoštevanju mnenja z dne 18. oktobra 2013, ki ga je podal odbor iz člena 65 navedene uredbe,

–  ob upoštevanju pisma Komisije z dne 16. januarja 2014, v katerem je Parlament pozvala, naj izjavi, da ne bo nasprotoval osnutku uredbe,

–  ob upoštevanju pisma z dne 21. januarja 2014 Odbora za promet in turizem predsedniku konference predsednikov odborov,

–  ob upoštevanju člena 5a Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(2),

–  ob upoštevanju člena 88(4)(d) in člena 87a(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju, da ni bilo izraženo nobeno nasprotovanje v roku iz tretje in četrte alinee člena 87a(6) Poslovnika, ki se je iztekel 4. februarja 2014,

1.  izjavlja, da ne nasprotuje osnutku uredbe Komisije;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Komisiji, in v vednost Svetu.

(1) UL L 79, 19.3.2008, str. 1. (2) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 7. januarja 2014 o Evropskem kodeksu dobre prakse za partnerstvo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (C(2013)9651 – 2014/2508(DEA))

P7_TA(2014)0071 B7-0086/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2013)9651),

–  ob upoštevanju pisma Komisije z dne 21. januarja 2014, v katerem je Parlament pozvala, naj izjavi, da ne bo nasprotoval delegirani uredbi,

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki zajema splošne določbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1083/2006(1), zlasti člena 5(3) Uredbe,

–  ob upoštevanju člena 87a(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju, da ni bilo izraženo nobeno nasprotovanje v roku iz tretje in četrte alinee člena 87a(6) Poslovnika, ki se je iztekel 4. februarja 2014,

A.  ker je pomembno zagotoviti, da delegirana uredba o Evropskem kodeksu dobre prakse za partnerstvo začne veljati čim prej, saj je treba kodeks nujno uporabiti pri sedanjih pripravah sporazumov o partnerstvu in programov za obdobje 2014–2020;

1.  izjavlja, da ne nasprotuje delegirani uredbi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav zaradi sezonskega dela (COM(2010)0379 – C7-0180/2010 – 2010/0210(COD))

P7_TA(2014)0072 A7-0428/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2010)0379),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 79(2)(a) in (b) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7–0180/2010),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki so jih v okviru Protokola št. 2 predložili češka poslanska zbornica, češki senat, nizozemski senat, nizozemski predstavniški dom, avstrijski državni zbor ter avstrijski zvezni svet in v katerih trdijo, da se osnutek zakonodajnega akta ne sklada z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 4. maja 2011(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 31. marca 2011(2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 6. novembra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 55 in 37 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7–0428/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. februarja 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za vstop in bivanje državljanov tretjih držav zaradi zaposlitve sezonskih delavcev

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2014/36/EU.)

(1) UL C 218, 23.7.2011, str. 97 (2) UL C 166, 7.6.2011, str. 59.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 827/2004 o prepovedi uvoza atlantskega veleokega tuna (Thunnus obesus) s poreklom iz Bolivije, Kambodže, Ekvatorialne Gvineje, Gruzije in Sierre Leone in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1036/2001 (COM(2013)0185 – C7-0091/2013 – 2013/0097(COD))

P7_TA(2014)0073 A7-0475/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0185),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0091/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 22. januarja 2014, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A7-0475/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. februarja 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 827/2004 o prepovedi uvoza atlantskega veleokega tuna (Thunnus obesus) s poreklom iz Bolivije, Kambodže, Ekvatorialne Gvineje, Gruzije in Sierre Leone in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1036/2001

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 249/2014.)

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo in Gabonsko republiko o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju, v imenu Evropske unije (11871/2013 – C7-0484/2013 – 2013/0216(NLE))

P7_TA(2014)0074 A7-0049/2014

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (11871/2013),

–  ob upoštevanju osnutka protokola, ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek, predvidene v Sporazumu med Evropsko unijo in Gabonsko republiko o partnerstvu v ribiškem sektorju (11875/2013),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43 in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) ter členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0484/2013),

–  ob upoštevanju členov 81 in 90(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2012 o poročilu EU za leto 2011 o usklajenosti politik za razvoj(1),

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za ribištvo ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za proračun (A7-0049/2014),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  poziva Komisijo, naj Parlamentu pošlje akte in sklepe srečanj skupnega odbora iz člena 9 sporazuma, večletni sektorski program iz člena 3 protokola, rezultate letnih ocen ter akte in sklepe sestankov iz člena 4 protokola; poziva Komisijo, naj predstavnikom Parlamenta omogoči, da se kot opazovalci udeležijo sej skupnega odbora; poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu v zadnjem letu izvajanja veljavnega protokola in pred začetkom pogajanj o njegovem podaljšanju predloži celovito poročilo o njegovem izvajanju, pri čemer naj se izmeri koriščenje ribolovnih možnosti in oceni stroškovno učinkovitost protokola; vztraja, da dostop do poročila ne sme biti nepotrebno omejen;

3.  poziva Svet in Komisijo, naj v skladu s členom 13(2) Pogodbe o Evropski uniji in členom 218(10) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter v okviru svojih pristojnosti Parlament hitro in izčrpno obveščata o vseh fazah postopka, povezanega z novim protokolom in njegovim podaljšanjem;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Gabonske republike.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0399.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o osnutku sklepa Sveta o odnosih med Evropsko unijo na eni strani ter Grenlandijo in Kraljevino Dansko na drugi strani (12274/2013 – C7-0237/2013 – 2011/0410(CNS))

P7_TA(2014)0075 A7-0054/2014

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (12274/2013),

–  ob upoštevanju člena 203 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7‑0237/2013),

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj (A7-0054/2014),

1.  odobri osnutek Sveta, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti osnutek;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Svet   Sprememba Sprememba 1 Predlog sklepa Uvodna izjava 10 (10)  Pomoč Unije mora biti usmerjena tja, kjer ima večji učinek, pri tem pa je treba upoštevati njeno zmožnost, da deluje v svetovnem merilu in se odzove na globalne izzive, kot so izkoreninjenje revščine, trajnosten in vključujoč razvoj ter spodbujanje demokracije, dobrega upravljanja, človekovih pravic in pravne države po vsem svetu, njeno dolgoročno in predvidljivo zavezanost zagotavljanju razvojne pomoči in njeno vlogo pri usklajevanju z državami članicami. (10)  Pomoč Unije mora biti usmerjena tja, kjer ima večji učinek, pri tem pa je treba upoštevati njeno zmožnost, da deluje v svetovnem merilu in se odzove na globalne izzive, kot so izkoreninjenje revščine, trajnostna in vključujoča razvoj in rast ter spodbujanje demokracije, dobrega upravljanja, človekovih pravic in pravne države po vsem svetu, njeno dolgoročno in predvidljivo zavezanost zagotavljanju razvojne pomoči in njeno vlogo pri usklajevanju z državami članicami. Sprememba 2 Predlog sklepa Uvodna izjava 11 (11)  Partnerstvo med EU in Grenlandijo mora zagotoviti okvir za redne razprave o zadevah, ki so v interesu Unije ali Grenlandije, kot so globalna vprašanja, pri katerih bi lahko izmenjava mnenj ter morebitno približevanje zamisli in stališč koristilo obema partnericama. Vedno večji vpliv podnebnih sprememb na človekovo delovanje in okolje, pomorski promet, naravni viri, vključno s surovinami, ter raziskave in inovacije zahtevajo dialog in okrepljeno sodelovanje. (11)  Partnerstvo med EU in Grenlandijo mora zagotoviti okvir za redne razprave o zadevah, ki so v interesu Unije ali Grenlandije, kot so globalna vprašanja, pri katerih bi lahko izmenjava mnenj ter morebitno približevanje zamisli in stališč koristilo obema partnericama. Vedno večji vpliv podnebnih sprememb na človekovo delovanje in okolje, pomorski promet, naravni viri, vključno s surovinami, ter izobraževanje, raziskave in inovacije zahtevajo dialog in okrepljeno sodelovanje. Sprememba 3 Predlog sklepa Uvodna izjava 11a (novo) (11a)  Vlada Grenlandije bi morala pripraviti in predložiti programski dokument za trajnostni razvoj Grenlandije. Dokument bi bilo treba pripraviti, izvajati in oceniti na podlagi preglednega in participativnega pristopa. Sprememba 4 Predlog sklepa Uvodna izjava 13 (13)  Finančna pomoč Unije za obdobje 2014–2020 bi morala biti usmerjena na eno ali največ dve področji sodelovanja, da bi se lahko s partnerstvom dosegel največji možni učinek, omogočile ekonomije obsega in sinergijski učinki ter dosegla večja učinkovitost in prepoznavnost ukrepov Unije. (13)  Finančna pomoč Unije za obdobje 2014–2020 bi morala biti usmerjena na manjše število področij sodelovanja, da bi se lahko s partnerstvom dosegel največji možni učinek, omogočile ekonomije obsega in sinergijski učinki ter dosegla večja učinkovitost in prepoznavnost ukrepov Unije. Sprememba 5 Predlog sklepa Uvodna izjava 13a (novo) (13a)  Pri vsakem sodelovanju na področju raziskovanja, črpanja in izkoriščanja naravnih virov Grenlandije, zlasti mineralov, nafte in plina, bi bilo treba upoštevati najvišje varnostne, socialne in okoljske standarde ter stroga merila upravljanja okolja, da se zagotovi trajnostna raba virov ter ohrani dragocen, toda krhek arktični ekosistem. Sprememba 6 Predlog sklepa Uvodna izjava 17 (17)  Programske dokumente in ukrepe financiranja, potrebne za izvajanje tega sklepa, bi bilo treba sprejeti v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije5. Ob upoštevanju narave teh izvedbenih aktov, zlasti njihove naravnanosti v okviru politik ali njihovih finančnih posledic, bi bilo treba za njihovo sprejetje načeloma uporabiti postopek pregleda, razen za tehnične izvedbene ukrepe majhnega finančnega obsega. črtano __________________ 5 UL L 55, 28.2.2011, str. 13–18. Sprememba 7 Predlog sklepa Uvodna izjava 17a (novo) (17a)  Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bi lahko sprejela programske dokumente in ukrepe financiranja, potrebne za izvajanje tega sklepa. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija pri pripravi in snovanju delegiranih aktov nadalje zagotovi, da se ustrezni dokumenti sočasno, pravočasno in ustrezno predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu. Sprememba 8 Predlog sklepa Člen 1 – odstavek 2 2.  Potrjuje geostrateški položaj Grenlandije v arktični regiji in problematiko iskanja in izkoriščanja naravnih virov, vključno s surovinami, ter zagotavlja okrepljeno sodelovanje in dialog o politiki glede teh vprašanj. 2.  Potrjuje geostrateški položaj Grenlandije v arktični regiji ter zagotavlja okrepljeno sodelovanje in dialog o politiki glede vprašanj, ki so v skupnem interesu obeh strani. Sprememba 9 Predlog sklepa Člen 2 – odstavek 2 – alinea 1 –  globalna vprašanja, med drugim tudi energetika, podnebne spremembe in okolje, naravni viri, vključno s surovinami, pomorski promet, raziskave in inovacije; –  globalna vprašanja, med drugim tudi energetika, podnebne spremembe in okolje, biotska raznovrstnost, naravni viri, vključno s surovinami, pomorski promet, raziskave in inovacije; Sprememba 10 Predlog sklepa Člen 2 – odstavek 2 – alinea 2 –  vprašanja v zvezi z Arktiko. –  vprašanja v zvezi z Arktiko, vključno s sodelovanjem Evropske unije kot stalne opazovalke v Arktičnem svetu Sprememba 11 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 1 – točka a (a)  podpirati Grenlandijo in sodelovati z njo, da se spopade z glavnimi izzivi, predvsem s trajnostno diverzifikacijo gospodarstva, potrebo po izboljšanju usposobljenosti svoje delovne sile, vključno z znanstveniki, in grenlandskih informacijskih sistemov na področju informacijske in telekomunikacijske tehnologije. Doseganje teh ciljev se meri z odstotkom trgovinske bilance v BDP, odstotkom ribiškega sektorja v skupnem izvozu, rezultati statističnih kazalnikov na področju izobraževanja in drugimi ustreznimi kazalniki; (a)  podpirati Grenlandijo in sodelovati z njo, da se spopade z glavnimi izzivi, predvsem s trajnostnim razvojem in diverzifikacijo gospodarstva, potrebo po izboljšanju usposobljenosti svoje delovne sile, vključno z znanstveniki, in grenlandskih informacijskih sistemov na področju informacijske in telekomunikacijske tehnologije. Doseganje teh ciljev se meri z odstotkom trgovinske bilance v BDP, odstotkom ribiškega sektorja v skupnem izvozu, rezultati statističnih kazalnikov na področju izobraževanja in drugimi ustreznimi kazalniki; Sprememba 12 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 1 – točka a (a)  podpirati Grenlandijo in sodelovati z njo, da se spopade z glavnimi izzivi, predvsem s trajnostno diverzifikacijo gospodarstva, potrebo po izboljšanju usposobljenosti svoje delovne sile, vključno z znanstveniki, in grenlandskih informacijskih sistemov na področju informacijske in telekomunikacijske tehnologije. Doseganje teh ciljev se meri z odstotkom trgovinske bilance v BDP, odstotkom ribiškega sektorja v skupnem izvozu, rezultati statističnih kazalnikov na področju izobraževanja in drugimi ustreznimi kazalniki; (a)  podpirati Grenlandijo in sodelovati z njo, da se spopade z glavnimi izzivi, predvsem s trajnostno diverzifikacijo gospodarstva, potrebo po izboljšanju usposobljenosti svoje delovne sile, tudi na področju rudarstva in znanosti, in grenlandskih informacijskih sistemov na področju informacijske in telekomunikacijske tehnologije. Doseganje teh ciljev se meri z odstotkom trgovinske bilance v BDP, odstotkom ribiškega sektorja v skupnem izvozu, rezultati statističnih kazalnikov na področju izobraževanja in drugimi ustreznimi kazalniki; Sprememba 13 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 2 – točka c (c)  energija, podnebje, okolje in biotska raznovrstnost; (c)  energija, podnebne spremembe, okolje in biotska raznovrstnost; Sprememba 14 Predlog sklepa Člen 4 – odstavek 4 – pododstavek 1 PDTR temelji na posvetovanjih in dialogu s civilno družbo, lokalnimi organi in drugimi deležniki, črpa pa iz pridobljenih izkušenj in najboljših praks, da bi se zagotovila zadostna odgovornost za njegovo izvajanje. PDTR temelji na posvetovanjih in dialogu z grenlandsko civilno družbo, socialnimi partnerji, parlamentom, lokalnimi organi in drugimi deležniki, črpa pa iz pridobljenih izkušenj in najboljših praks, da bi se zagotovila zadostna odgovornost za njegovo izvajanje. Sprememba 15 Predlog sklepa Člen 4 – odstavek 6 6.  PDTR se odobri v skladu s postopkom pregleda iz člena 9(2). Ta postopek se uporablja tudi v primeru temeljitih pregledov, zaradi katerih bi se bistveno spremenila strategija ali načrtovanje. Vendar postopka pregleda ni treba uporabiti za nebistvene spremembe PDTR, kot so tehnične prilagoditve, prerazporeditve sredstev v okviru dodelitev po posameznih prednostnih področjih ali povečanje oziroma zmanjšanje obsega prvotne okvirne dodelitve za manj kot 20 %, če te spremembe ne vplivajo na prvotna prednostna področja in cilje, določene v PDTR. V takem primeru se prilagoditve v enem mesecu sporočijo Evropskemu parlamentu in Svetu. 6.  PDTR se odobri z delegiranimi akti v skladu s postopkom iz členov 9a in 9b. Ta postopek se uporablja tudi v primeru temeljitih pregledov, zaradi katerih bi se bistveno spremenila strategija ali načrtovanje. Vendar postopka pregleda ni treba uporabiti za nebistvene spremembe PDTR, kot so tehnične prilagoditve, prerazporeditve sredstev v okviru dodelitev po posameznih prednostnih področjih ali povečanje oziroma zmanjšanje obsega prvotne okvirne dodelitve za manj kot 20 %, če te spremembe ne vplivajo na prvotna prednostna področja in cilje, določene v PDTR. V takem primeru se prilagoditve v enem mesecu sporočijo Evropskemu parlamentu in Svetu. Sprememba 16 Predlog sklepa Člen 7 – odstavek 1 1.  Evropska komisija, vlada Grenlandije in vlada Danske do 31. decembra 2017 opravijo vmesni pregled PDTR in njegovega učinka na Grenlandijo kot celoto. Komisija v ta pregled vključi vse zadevne deležnike, vključno z nedržavnimi akterji ali lokalnimi organi. 1.  Evropska komisija, vlada Grenlandije in vlada Danske do 31. decembra 2017 opravijo vmesni pregled PDTR in njegovega učinka na Grenlandijo kot celoto. Komisija v ta pregled vključi vse zadevne deležnike, navedene v členu 4(4). Sprememba 17 Predlog sklepa Člen 8 – odstavek 1a (novo) 1a.  Če se vlada Grenlandije odloči, da bo v PDTR vključila prošnjo za finančno pomoč Unije na področju izobraževanja in usposabljanja, bo pri takšni pomoči ustrezno upoštevana potreba po prispevanju k prizadevanjem Grenlandije za krepitev zmogljivosti na tem področju in zagotavljanju tehnične podpore. Sprememba 18 Predlog sklepa Člen 9a (novo) Člen 9a Prenos pooblastil na Komisijo Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9b za odobritev PDTR. Sprememba 19 Predlog sklepa Člen 9b (novo) Člen 9b Izvajanje pooblastila 1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu. 2.  Pooblastilo iz člena 9a se podeli za obdobje veljavnosti tega sklepa. 3.  Pooblastilo iz člena 9a lahko kadar koli prekliče Svet. Če je Svet začel notranji postopek za odločitev o morebitnem preklicu prenosa pooblastila, si o tem prizadeva obvestiti Evropski parlament in Komisijo v razumnem roku pred sprejetjem končne odločitve, pri tem pa navede preneseno pooblastilo, ki bi se lahko preklicalo, in možne razloge za preklic. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. 4.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet. 5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 9b, začne veljati le, če mu Svet v roku dveh mesecev od uradnega obvestila ne nasprotuje, ali če pred iztekom tega roka obvesti Komisijo, da mu ne bo nasprotoval. Ta rok se na pobudo Sveta podaljša za dva meseca. Če namerava nasprotovati delegiranemu aktu, si Svet prizadeva, da o tem v razumnem času pred sprejetjem končne odločitve obvesti Evropski parlament, pri tem pa navede, kateremu delegiranemu aktu namerava nasprotovati in možne razloge za nasprotovanje. Sprememba 20 Predlog sklepa Člen 10 Člen 10 črtano Postopek v odboru 1.  Evropski komisiji pomaga odbor za Grenlandijo (v nadaljnjem besedilu: odbor). Ta odbor je odbor v pomenu Uredbe (EU) št. 182/2011. 2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št 182/2011. 3.  Kadar je treba mnenje odbora pridobiti s pisnim postopkom, se pisni postopek zaključi brez izida, če v roku za predložitev mnenja tako odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora. Sprememba 21 Predlog sklepa Člen 11 Okvirni znesek za izvajanje tega sklepa v obdobju 2014–2020 znaša [217,8 milijona]6 EUR. Glede na dolgoletne in posebne odnose med EU in Grenlandijo ter vse večjo pomembnost Arktike v svetovnem merilu, se potrdi nadaljevanje finančnih obveznosti EU do Grenlandije. Okvirni znesek za izvajanje tega sklepa v obdobju 2014–2020 zato znaša 217,8 milijona EUR. __________________ 6 Vsi referenčni zneski se bodo vnesli po zaključku pogajanj o večletnem finančnem okviru (2014–2020).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o zavarovanju pred naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek (2013/2174(INI))

P7_TA(2014)0076 A7-0005/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 16. aprila 2013 o zavarovanju pred naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek (COM(2013)0213),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. aprila 2013 z naslovom Strategija Evropske unije za prilagajanje podnebnim spremembam (COM(2013)0216),

–  ob upoštevanju javnega posvetovanja, ki ga je Komisija priredila o zeleni knjigi in ki je potekalo od 16. aprila 2013 do 15. julija 2013,

–  ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje št. 12/2012 z naslovom Climate change, impacts and vulnerability in Europe 2012, An indicator-based report (Podnebne spremembe, njihove posledice in ranljivost v Evropi za leto 2012 – poročilo na podlagi kazalnikov),

–  ob upoštevanju poročila Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije iz septembra 2012 z naslovom Natural Catastrophes: Risk relevance and Insurance Coverage in the EU (Naravne nesreče: relevantnost tveganja in zavarovalno kritje v Evropski uniji),

–  ob upoštevanju člena 5 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0005/2014),

A.  ker se stopnja prodornosti, s katero se meri delež vseh zavarovalnih premij glede na BDP države, med državami članicami razlikuje, in ker obseg gospodarskih izgub, ki so povezane z vremenskimi pojavi, v državah članicah ni enak;

B.  ker je neenako stopnja prodornosti v državah članicah, ki je posledica pravnih, geofizikalnih, zgodovinskih in kulturnih razlik ter povzroča različne stopnje povpraševanja, mogoče razumeti kot potrebo po ukrepanju na evropski ravni, kvečjemu na področju politike informiranja in preprečevanja;

C.  ker so razmere na zavarovalniškem trgu EU raznolike, saj so države članice izpostavljene različnim tveganjem in naravnim nesrečam, predvidljivost naravne nesreče pa je odvisna od različnih dejavnikov (meteoroloških, hidroloških, geofizikalnih itd.);

D.  ker je med letoma 1980 in 2011 približno polovico vseh stroškov, povezanih z vremenskimi pojavi, povzročilo manjše število velikih dogodkov; ker naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, predstavljajo finančno tveganje, kjerkoli se zgodijo;

E.  ker so med glavnimi tveganji za naravne nesreče v Evropi nevihtne poplave, gozdni požari, poplave rek in hudourniške poplave in ker njihovih vse večjih posledic z vidika škode in stroškov kljub hitremu naraščanju njihove pojavnosti še vedno ni mogoče oceniti;

F.  ker se državljani pogosto ne zavedajo različnih tveganj, ki lahko izhajajo iz vremenskih pojavov, ali pa tveganja za naravne nesreče in posledice nepripravljenosti podcenjujejo kot posamezniki in skupnost;

G.  ker so naravne nesreče odvisne od meteoroloških in geografskih elementov, medtem ko so nesreče, ki jih povzroči človek, posledica nepravilnega vedenja ali slabega obvladovanja tveganja;

H.  ker so posledice nekaterih naravnih nesreč v določenih primerih še večje zaradi pomanjkanja ustreznih previdnostnih ukrepov s strani vlad, lokalnih oblasti in državljanov;

I.  ker sta spoštovanje in optimizacija varnostnih predpisov velikega pomena za preprečevanje nesreč, ki jih povzroči človek;

J.  ker na trg zavarovanj pred naravnimi nesrečami vpliva obseg preventivnih ukrepov v obliki prilagajanja na podnebne spremembe (npr. izgradnja infrastrukture za obrambo pred poplavami in zmogljivosti za odziv na gozdne požare), trg zavarovanj pred nesrečami, ki jih povzroči človek, pa si prizadeva izpolnjevati zahteve v zvezi z odgovornostjo, ki jih nalagajo varnostni standardi, zaradi česar zavarovanja v primeru gmotne škode in zavarovanja odgovornosti ni primerno obravnavati na enak način;

Preprečevanje in obveščanje

1.  meni, da je preprečevanje najpomembnejši dejavnik, kar zadeva zaščito ljudi in preprečitev izgub, ki so posledica nepričakovanih dogodkov; upošteva vlogo EU pri razvoju odgovornejše družbe, ki namenja dovolj premisleka previdnostnim ukrepom, in ustvarjanju kulture preprečevanja s povečevanjem osveščenosti državljanov glede naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek;

2.  meni, da se z dodatnimi raziskavami lahko oblikuje podroben okvir različnih situacij za razumevanje in preprečevanje okoljskih tveganj ter zmanjšanje negotovosti na tem področju; pozdravlja partnerstva med zavarovalnicami in raziskovalnimi inštituti, katerih namen je združevanje virov, veščin in strokovnega znanja na področju tveganja za boljše razumevanje s tem povezanih težav, da se državljani in njihove skupnosti pripravijo na učinkovitejše soočenje s tveganji, povezanimi z naravnimi nesrečami;

3.  meni, da je obveščanje bistvenega pomena za preprečevanje in ublažitev tovrstnih nesreč; zato poziva k tesnejšemu sodelovanju med državami članicami in zasebnim sektorjem, da se državljanom zagotovijo pomembne informacije v zvezi s tveganji, katerim so izpostavljeni;

4.  meni, da lahko EU in nacionalni organi s spodbujanjem odgovornega vedenja posameznikov in izmenjavo najboljših praks o preprečevanju in zmanjševanju tveganja med državami članicami in na regionalni ravni zagotovijo opazno dodano vrednost, ter pozdravlja podpiranje kampanj za povečanje osveščenosti državljanov glede tveganj za naravne nesreče in njihovega znanja o geografiji in podnebju;

5.  poudarja, da bi se obvladovanje naravnih nesreč lahko izboljšalo s sodelovanjem lokalnih organov in zainteresiranih strani pri odločanju o načrtovanju in razvoju mest; meni, da bi tesnejše sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem državam članicam in lokalnim organom lahko pomagalo pri opredelitvi območij visokega tveganja, določitvi preventivnih ukrepov in pripravah na usklajeno ukrepanje;

6.  poziva države članice in javne organe, naj sprejmejo ustrezne preventivne ukrepe za ublažitev posledic naravnih nesreč; poziva vlade, naj ustanovijo in vzdržujejo enote za odzivanje v kriznih razmerah, da ublažijo posledice takšnih kriz;

7.  poziva države članice, naj delijo najboljše prakse in izkušnje, da bi zaščitile državljane pred nepričakovanimi dogodki in razvile mrežo za izmenjavo informacij, ter naj vzpostavijo upravljanje in usklajevanje na čezmejni ravni;

Zavarovalniški trg

8.  pozdravlja prizadevanja Komisije za povečanje osveščenosti glede nesreč, vendar poudarja, da so za naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, potrebne različne vrste zavarovanja in jih pokrivata dva različna zavarovalniška trga, zaradi česar jih kljub temu, da obstajajo primeri, ko človeške odločitve povečujejo izpostavljenost tveganju za naravno nesrečo, ni mogoče obravnavati skupaj;

9.  poudarja, da EU ne bi smela ustvarjati prekrivajočih se ali nasprotujočih si pravil o odgovornosti; opozarja, da v večini držav članic obstaja neka oblika sistema za poplave in druge naravne nesreče, ki temelji na zavarovanju; ugotavlja, da je ta sistem mogoče dopolniti z nadomestilom iz državnih sredstev za tisto premoženje, ki ga ni mogoče zavarovati zasebno, ter da lahko državna sredstva krijejo tudi zavarovalne zahtevke, ki presegajo največje zneske, ali izjemno veliko škodo; meni tudi, da lahko država članica pri kritju škode sodeluje z zagotavljanjem pozavarovanja; vendar pa meni, da se ti sistemi v marsičem razlikujejo, zato njihovo poenotenje morda ni primerno ali potrebno;

10.  ugotavlja, da je Uredba (ES) št. 2012/2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije podlaga za ukrepanje Skupnosti v primerih večjih nesreč in da ta uredba jasno določa, da „[u]krepanje Skupnosti ne sme razbremeniti odgovornosti tretjih oseb, ki so na podlagi načela „plača povzročitelj obremenitve“ v prvi vrsti odgovorne za škodo, ki so jo povzročile, ali odvrniti države članice ali Skupnosti od preventivnih ukrepov“;

11.  poziva Komisijo, naj zagotovi enostaven dostop do zadevnih informacij, tudi v obliki primerjalne statistike, ter države članice, naj objavijo jasne in natančne podatke, ki bodo potrošnikom, skupnostim in podjetjem v oporo pri odločanju za sklenitev zavarovanja pred naravnimi nesrečami; meni, da bi lahko bila koristna uvedba standardnih oblik na podlagi različnih razvrstitev dogodkov;

12.  opozarja, da naravne nesreče prizadenejo tako gospodinjstva kot poslovne dejavnosti, in poziva zavarovalnice, naj kot osrednji pristop k zavarovanju pred nesrečami uporabijo določanje cen, ki temelji na tveganju; poziva države članice, naj ponudijo spodbude, ki bodo državljane spodbudile, da se zaščitijo in zavarujejo svojo lastnino v primeru škode, in spodbude, ki ustrezajo potrebam po zavarovanju z vidika okoljske odgovornosti, npr. za podjetja v sektorju rudarstva, plina in kemikalij ali jedrskem sektorju;

13.  poziva zavarovalnice, naj poskrbijo za večjo jasnost pogodb za potrošnike in zagotovijo informacije možnostih, ki so na voljo, in njihovem učinku na ceno kritja, da potrošnikom olajšajo izbiro; poziva zavarovalnice, naj kupcem in potencialnim kupcem zagotovijo jasne in razumljive informacije;

14.  priznava, da morajo potrošniki razumeti, kakšne vrste kritja imajo in kako bi to delovalo ob nastopu nesreče; poudarja, da je treba potrošnike ob nakupu zavarovalnih produktov in pred podpisom pogodbe izčrpno poučiti o vseh pogojih in določilih, vključno s postopki in veljavnimi roki za odstop od pogodbe in vložitev pritožbe; meni, da bi moralo biti določanje cen, ki temelji na tveganju, ključni element razpoložljivosti zavarovalnega kritja; meni, da morajo EU in države članice poskrbeti za zaščito potrošnikov;

Neobvezno zavarovanje

15.  opozarja, da na koncu velik del bremena posrednih ali neposrednih stroškov za škodo, najsi gre za naravne nesreče ali nesreče, ki jih je povzročil človek, nosijo država ali regionalni organi, in meni, da bi se države članice in regionalni organi morali zavedati pomena preprečevanja tveganj in bi ga morali postaviti v središče svoje naložbene strategije, saj je zmanjšanje posledic nesreč na minimum bolj učinkovito od zgolj zagotavljanja kritja in kasnejšega popravljanja škode;

16.  poudarja nevarnost moralnega tveganja, če se državljani zavedajo, da bo vlada za kritje njihovih izgub uporabila javna sredstva iz nacionalnega proračuna; zato kritizira dejanja in ukrepe, ki državljane ali skupnosti lahko odvrnejo od sprejemanja ukrepov za lastno zaščito; meni, da bi državljani morali nositi svoj del odgovornosti in da nadomestila ne bi smela kriti celotne škode;

17.  opozarja, da je treba v tem sektorju ohraniti odgovornost posameznikov, in se zaveda prizadevanj držav članic, da bi spodbujanje odgovornosti posameznikov združile s posredovanjem vlade;

18.  ugotavlja, da na tem področju ni izkrivljanja trga, ki bi upravičevalo posredovanje na evropski ravni, in meni, da za to vprašanje ni enotne rešitve; opozarja, da so po meri narejeni zavarovalni produkti odvisni od številnih elementov, kot so vrsta tveganj, njihova verjetna količina in vrednost, kultura preprečevanja, stanje pripravljenosti in zmožnost ukrepanja ter pristop držav članic in regionalnih organov na področju spremljanja tveganja in priprave;

19.  meni, da prožen trg zavarovanj pred naravnimi nesrečami omogoča, da zavarovalnice svoje produkte prilagodijo različnim pogojem, in je prepričan, da je neobvezen okvir najboljši način za razvoj produktov, ki ustrezajo naravnim tveganjem na danem geografskem območju;

o
o   o

20.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o predlogu Evropske centralne banke za imenovanje podpredsednice Nadzornega odbora Evropske centralne banke (N7-0003/2014 – C7-0017/2014 – 2014/0900(NLE))

P7_TA(2014)0077 A7-0086/2014

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Evropske centralne banke z dne 22. januarja 2014 o imenovanju podpredsednice Nadzornega odbora Evropske centralne banke (N7-0003/2014),

–  ob upoštevanju člena 26(3) Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko(1),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom in Evropsko centralno banko o praktičnih podrobnostih uresničevanja demokratične odgovornosti in nadzora nad opravljanjem nalog, prenesenih na Evropsko centralno banko v okviru enotnega mehanizma nadzora(2),

–  ob upoštevanju Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0086/2014),

A.  ker člen 26(3) Uredbe (EU) št. 1024/2013 določa, da Evropska centralna banka (ECB) predloži Parlamentu predlog za imenovanje podpredsednika svojega Nadzornega odbora in da se podpredsednik izbere izbere izmed članov Izvršilnega odbora ECB;

B.  ker člen 26(2) Uredbe (EU) št. 1024/2013 določa, da se pri imenovanju članov Nadzornega odbora v skladu s to uredbo spoštujejo načela uravnotežene zastopanosti spolov, izkušenosti in usposobljenosti;

C.  ker je Evropski svet 21. januarja 2014 imenoval Sabine Lautenschläger za članico Izvršnega odbora ECB v skladu s členom 283(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

D.  ker je ECB v pismu z dne 22. januarja 2014 Parlamentu predložila predlog o imenovanju Sabine Lautenschläger za podpredsednico Nadzornega odbora ECB za obdobje petih let;

E.  ker je Odbor za ekonomske in monetarne zadeve Parlamenta nato ocenil kandidatkina priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 26(2) in (3) Uredbe (EU) št. 1024/2013; ker je odbor pri ocenjevanju prejel življenjepis od predlagane kandidatke ter njene odgovore na pisna vprašanja;

F.  ker je imela kandidatka 3. februarja 2014 predstavitev v odboru, ki jo je začela z uvodno izjavo, nato pa je nadaljevala z odgovori na vprašanja članov odbora;

1.  odobri predlog ECB za imenovanje Sabine Lautenschläger za podpredsednico Nadzornega odbora ECB;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Evropski centralni banki, Svetu in vladam držav članic.

(1) UL L 287, 29.10.2013, str. 63. (2) UL L 320, 30.11.2013, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju pri uporabi njunega konkurenčnega prava (12418/2012 – C7-0146/2013 – 2012/0127(NLE))

P7_TA(2014)0078 A7-0060/2014

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (12418/2012),

–  ob upoštevanju osnutka sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju pri uporabi njunega konkurenčnega prava (12513/2012),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členoma 103 in 352 ter točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7‑0146/2013),

–  ob upoštevanju člena 81 in člena 90(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A7-0060/2014),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  opominja Svet, da bo moral od Parlamenta pridobiti ponovno odobritev, če bi prišlo do sprememb v osnutku sklepa;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Švicarske konfederacije.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o sporazumih EU o sodelovanju na področju izvrševanja politike konkurence - pot naprej (2013/2921(RSP))

P7_TA(2014)0079 B7-0088/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju pri uporabi njunega konkurenčnega prava (COM(2012)0245),

–  ob upoštevanju sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo z dne 17. maja 2013 o sodelovanju pri uporabi njunega konkurenčnega prava (12418/2012),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet vložil v skladu s členoma 103 in 352 ter v povezavi s členom 218(6)(a)(v) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0146/2013),

–  ob upoštevanju vprašanja za ustni odgovor Komisiji o sporazumih EU o sodelovanju na področju izvrševanja politike konkurence - pot naprej (O-000022/2014 – B7‑0105/2014),

–  ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,

1.  pozdravlja predlagani sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju pri uporabi njunega konkurenčnega prava (v nadaljevanju „sporazum“), pozdravlja to vrsto sporazumov o sodelovanju, ki so namenjeni izvrševanju pravil o konkurenci v vse bolj globaliziranem gospodarskem okolju, kjer karteli poslujejo čezmejno, združitve podjetij pa pogosto vključujejo več jurisdikcij;

2.  meni, da je tak sporazum s Švico potreben, saj ima ta država za EU strateško geografsko lego ter je v njej prisotnih veliko gospodarskih družb EU in obratno, v zadnjih letih pa je v okviru obeh jurisdikcij potekalo več vzporednih preiskav; poleg tega meni, da bo ta sporazum zaradi precejšnje združljivosti bistvenih pravil o konkurenci v EU in Švici laže izvajati; upa, da bosta v okviru tega sporazuma pregon mednarodnih kartelov in kaznovanje hudih čezmejnih kaznivih dejanj učinkovitejša; upa tudi, da bo manj podvajanja dela organov za konkurenco pri sprejemanju odločitev v podobnih primerih ter da bo tveganje razhajanj med stališči obeh jurisdikcij manjše; poziva Komisijo in švicarsko komisijo za konkurenco, naj ohranita trdno odločenost za boj proti kartelom, saj ti ogrožajo blaginjo potrošnikov in inovacije ter negativno vplivajo na konkurenčnost obeh gospodarstev;

3.  vseeno obžaluje, da sporazum ne vsebuje zavezujočih določb o sodelovanju in dopušča širok manevrski prostor, zlasti s sklicevanjem na „pomembne interese“, ki jih lahko vsaka stran uporabi kot opravičilo, da ne izpolni zahteve druge strani; poziva Komisijo in švicarske oblasti k lojalnemu sodelovanju; poziva tudi nacionalne organe za konkurenco v EU in švicarsko komisijo za konkurenco k vzajemnemu sodelovanju;

4.  poudarja, da je treba zagotoviti spoštovanje postopkovnih jamstev, ki jih imata strani v svojem pravnem sistemu; poziva k oblikovanju varnih mehanizmov za uporabo in posredovanje zaupnih informacij; poziva Komisijo, naj zagotovi privlačnost programov prizanesljivosti in postopkov poravnave, pri čemer naj upošteva splošna načela za izmenjavo zaupnih informacij iz tega sporazuma; zato poudarja, da je treba dokumente, povezane s prošnjami za prizanesljivost ali postopki poravnave, zaščititi, zlasti pred morebitnimi prihodnjimi razkritji v civilnih ali kazenskih postopkih, da se prosilcem prizanesljivosti in strankam v postopkih poravnave zagotovi jamstvo, da se ti dokumenti ne bodo posredovali ali uporabili brez njihove predhodne privolitve; poudarja, da je treba v celoti zagotavljati varstvo osebnih podatkov in poslovno tajnost;

5.  ugotavlja, da bi bilo zaželeno sprejeti usklajen pristop k pritožbam zoper pravnomočne odločitve v obeh jurisdikcijah, ter poziva Komisijo in švicarsko komisijo za konkurenco, naj preučita to morebitno področje nadaljnjega sodelovanja; zaveda pa se, da bi možnost pritožbe strank zoper vmesne odločitve, denimo o izmenjavi informacij, ovirala preiskave in bi utegnila ogroziti učinkovitost tega sporazuma;

6.  poziva države članice in njihove nacionalne organe za konkurenco, naj za zagotavljanje učinkovitega izvajanja tega sporazuma polno sodelujejo s Komisijo; meni, da je skrbno spremljanje izvajanja tega sporazuma bistveno, da se pridobijo izkušnje ter se analizirajo vsa morebitna problematična vprašanja; zato poziva Komisijo, naj izvaja tako spremljanje;

7.  vseeno ugotavlja, da je kljub doseženemu napredku v zvezi s sodelovanjem pri uporabi švicarskega konkurenčnega prava in konkurenčnega prava EU še vedno potreben celovit institucionalni sporazum med Švico in EU, s katerim bi zagotovili enotno razlago, spremljanje in uporabo dvostranskih sporazumov; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj hitro sprejme celovit institucionalni sporazum med Švico in EU ter ga posreduje Parlamentu, da se zagotovi učinkovitost tega sporazuma;

8.  meni, da so glavne nove določbe, uvedene s tem tako imenovanim sporazumom druge generacije, denimo o možnosti izmenjave zaupnih informacij med Komisijo in švicarsko komisijo za konkurenco, pozitiven korak; meni, da bi lahko ta sporazum služil kot zgled za prihodnje dvostranske sporazume o sodelovanju na področju izvrševanja politike konkurence, če bi imeli podpisnici sporazuma precej podobna pravila o konkurenci, pooblastila za preiskavo in veljavne sankcije; meni, da bi morala EU sprejeti splošni okvir z minimalno skupno in skladno osnovo za vsa prihodnja pogajanja na tem področju, pri čemer bi bilo treba Komisiji pustiti manevrski prostor za ambicioznejše dosežke v posameznih primerih; dodaja, da bi moral ta okvir vključevati pravila o varnih kanalih za posredovanje zaupnih informacij;

9.  poziva Komisijo, naj dejavno spodbuja sodelovanje na področju izvrševanja politike konkurence na mednarodni ravni, zlasti v okviru večstranskih forumov, kot so Svetovna trgovinska organizacija, Mednarodna mreža za konkurenco in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj; meni, da bi bil to najučinkovitejši način sodelovanja, saj preiskave pogosto vključujejo več jurisdikcij, kjer ni dvostranskih sporazumov med vsemi stranmi oziroma imajo ti različne pogoje; poziva Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj in Mednarodno mrežo za konkurenco, naj oblikujeta orodja za spodbujanje večstranskega sodelovanja in posodabljata smernice o najboljši praksi;

10.  ugotavlja, da bi morala Svet in Komisija spodbujati to vrsto dvostranskih sporazumov, saj večstransko sodelovanje še ne deluje v celoti; spodbuja Komisijo, naj preuči možnost o začetku podobnih pogajanj z državami, s katerimi so že sklenjeni sporazumi prve generacije, pa tudi z drugimi pomembnimi mednarodnimi akterji in gospodarstvi v vzponu, kot je Kitajska ali Indija, če imata podpisnici sporazuma dovolj podobna pravila o konkurenci, pooblastila za preiskavo in veljavne sankcije; v primeru Kitajske podpira nadaljnjo krepitev sodelovanja na podlagi memoranduma o soglasju med EU in Kitajsko o sodelovanju na področju protimonopolne zakonodaje z dne 20. septembra 2012 in poziva, naj se to vprašanje vključi v pogajanja o dvostranskem sporazumu o naložbah, da bodo pravice gospodarskih družb EU bolje zaščitene; poudarja, da bi bilo treba v strategiji doseganja konvergence pri izvrševanju protimonopolne zakonodaje na svetovni ravni zagotoviti razvoj učinkovitih sredstev, s katerimi bi zagotovili, da se konkurenčno pravo v tretjih državah ne bo uporabljalo za prikrivanje ciljev industrijske politike;

11.  v zvezi s tem pozdravlja memorandum o soglasju z Indijo o sodelovanju na področju izvrševanja politike konkurence z dne 21. novembra 2013 in tekoča pogajanja o dvostranskem sporazumu druge generacije s Kanado, pa tudi pogajanja o določbah o sodelovanju na področju konkurence v prostotrgovinskem sporazumu z Japonsko; poudarja, da so memorandum o soglasju in določbe v prostotrgovinskem sporazumu sicer pozitiven prvi korak v zvezi s sodelovanjem, dolgoročno pa je treba doseči bolj izpopolnjeno zavezujočo obliko sodelovanja, saj je na svetovni ravni vse več mednarodnih kartelov in primerov kršitev pravil o konkurenci;

12.  poziva Komisijo in Svet, naj namenita prednost krepitvi poglavja o politiki konkurence v prostotrgovinskih sporazumih;

13.  ugotavlja pa, da si morajo biti sistemi konkurenčnega prava udeleženih strani dovolj podobni; ugotavlja tudi, da je treba zagotoviti, da informacij, ki jih posreduje EU, ne bo mogoče uporabiti za naložitev zaporne kazni fizičnim osebam, če ta ni predvidena v pravilih, ki veljajo na ravni EU;

14.  poziva Komisijo, naj redno obvešča Parlament in mu posreduje najnovejše informacije o vseh vrstah dejavnosti, ki jih izvaja na področju mednarodnega sodelovanja ne glede na to, ali gre za večstranske ali dvostranske pobude različnih oblik (uradni sporazumi, memorandumi o soglasju itd.), in sicer še pred njihovim končnim izidom, zlasti v zvezi s tekočimi pogajanji o dvostranskem sporazumu s Kanado; poziva, naj se te vrste dejavnosti vključijo v letni delovni program, ki ga komisar za konkurenco predloži Parlamentu, in naj ta komisar predsednika pristojnega parlamentarnega odbora v pisni obliki redno obvešča o razvoju mednarodnega sodelovanja na področju izvrševanja politike konkurence;

15.  poziva Komisijo, naj glede na prihodnja pogajanja o sporazumih o konkurenci Parlament celoviteje in pogosteje obvešča;

16.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, nacionalnim organom za konkurenco, švicarski komisiji za konkurenco, Svetovni trgovinski organizaciji, Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj in Mednarodni mreži za konkurenco.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o osnutku sklepa Sveta o pooblastitvi držav članic za ratifikacijo pogodbe o trgovini z orožjem v interesu Evropske unije (12178/2013 – C7-0233/2013 – 2013/0225(NLE))

P7_TA(2014)0080 A7-0041/2014

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (12178/2013),

–  ob upoštevanju prošnje Sveta za odobritev v skladu s členoma 114 in 207(3) ter točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0233/2013),

–  ob upoštevanju člena 81 in člena 90(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A7-0041/2014),

1.  odobri osnutek sklepa Sveta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o ratifikaciji pogodbe o trgovini z orožjem (2014/2534(RSP))

P7_TA(2014)0081 B7-0075/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju pogodbe o trgovini z orožjem, ki jo je generalna skupščina Združenih narodov sprejela 2. aprila 2013,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2010/336/SZVP z dne 14. junija 2010(1) in prejšnjih sklepov Sveta o dejavnostih EU v podporo sporazumu o trgovini z orožjem in predloga sklepa Sveta o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije ratificirajo Pogodbo o trgovini z orožjem (12178/2013),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 91/477/EGS z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 258/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o izvajanju člena 10 Protokola Združenih narodov o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranem kriminalu (Protokol ZN o strelnem orožju), uvedbi izvoznih dovoljenj za strelno orožje, njegove sestavne dele in strelivo ter ukrepih glede njihovega uvoza in tranzita(4),

–  ob upoštevanju skupnega stališča Sveta 2008/994/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme(5),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 21. junija 2007 o sporazumu o trgovini z orožjem in oblikovanju skupnih mednarodnih standardov za uvoz, izvoz in trgovino s konvencionalnim orožjem(6), z dne 13. junija 2012 o pogajanjih o sporazumu OZN o trgovini z orožjem(7) in z dne 13. marca 2008 o Kodeksu ravnanja EU glede izvoza orožja – neuspeh Sveta pri sprejemanju skupnega stališča in preoblikovanju kodeksa v pravno zavezujoč instrument(8),

–  ob upoštevanju členov 21 in 34 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju členov 3, 4 in 5 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet vložil v skladu s členoma 207(3 ) in 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7‑0233/2013),

–  ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker je mednarodna trgovina s konvencionalnim orožjem posel, ki vsako leto premakne vsaj 70 milijard USD, in ker OZN ocenjuje, da se od 8 milijonov kosov orožja, ki se vsakodnevno proizvede na svetu, skoraj en milijon izgubi ali je ukraden, in ker običajno pristane v napačnih rokah, in ker vsako minuto ena oseba na svetu izgubi življenje zaradi nasilja z orožjem;

B.  ker po podatkih Mednarodnega mirovnega raziskovalnega inštituta v Stockholmu na EU kot celoto odpade 26 % svetovnega izvoza orožja in ker je 61 % tega izvoza namenjenih področjem izven EU;

C.  ker od sprejetja Direktive 2009/43/ES trgovino z vojaško opremo v EU ureja enotni sistem globalnih dovoljenj EU in ker je EU pristojna za sklepanje mednarodnih sporazumov na področjih, ki sodijo v njeno izključno pristojnost;

D.  ker skupno stališče Sveta z leta 2008 določa štiri zavezujoča merila, na podlagi katerih se lahko zavrnejo izvozna dovoljenja, in štiri dodatna merila, ki jih je treba upoštevati, ker ta merila ne posegajo v strožje nadzorne ukrepe držav članic;

E.  ker je spoštovanje človekovih pravic v središču skupnih vrednot, na katerih temelji Evropska unija, in ker mora v skladu s pogodbama trgovinska politika kot del zunanjega delovanja EU prispevati k spoštovanju človekovih pravic;

F.  ker izvoz orožja ne vpliva samo na varnost, ampak tudi na raziskave in razvoj, inovacije in industrijske zmogljivosti, dvostransko in večstransko trgovino ter trajnostni razvoj; ker nestabilnost, nastala zaradi večje razpoložljivosti orožja, povzroča upad gospodarstva in revščino; ker trgovina z orožjem, zlasti z državami v razvoju, vodi do korupcije in prezadolženosti ter odvzema pomembne vire za razvoj družbe v teh državah; ker mednarodna trgovina lahko v celoti pripomore k zagotavljanju trajnih delovnih mest, rasti in razvoja le v vzdušju mednarodnega dobrega upravljanja, če že ne popolnega miru, varnosti in stabilnosti;

Splošne ugotovitve

1.  pozdravlja, da je bila pod okriljem Združenih narodov po sedmih letih dolgih pogajanj sprejeta pravno zavezujoča pogodba o trgovini z orožjem, ki ureja mednarodno trgovino s konvencionalnim orožjem; opozarja, da je namen pogodbe oblikovati najvišje možne mednarodne standarde za urejanje mednarodne trgovine s konvencionalnim orožjem, da bi se preprečevala in izkoreninila nezakonita trgovina s konvencionalnim orožjem z namenom prispevanja k mednarodnemu in regionalnemu miru, varnosti in stabilnosti ter zmanjšanja trpljenja ljudi; je prepričan, da lahko učinkovito izvajanje pogodbe znatno prispeva h krepitvi spoštovanja mednarodnega prava o človekovih pravicah in humanitarnega prava po vsem svetu; pozdravlja velik prispevek civilnodružbenih organizacij od zasnove do sprejetja pogodbe o trgovini z orožjem;

2.  poudarja, da je dolgoročni uspeh pogodbe o trgovini z orožjem odvisen od sodelovanja čim več držav, vključno in zlasti vseh pomembnih akterjev v mednarodni trgovini z orožjem; pozdravlja dejstvo, da je večina držav članic Združenih narodov že podpisala pogodbo, in poziva ostale, naj storijo enako in pogodbo čim prej ratificirajo; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj svojim ciljem na področju zunanjih zadev in temam, ki se vključijo v dvostranske sporazume, doda vabilo tretjim državam, da pristopijo k pogodbi o trgovini z orožjem;

3.  ugotavlja, da nekateri trgovinski sporazumi vsebujejo klavzule, ki spodbujajo neširjenje orožja za množično uničevanje in sporazume v zvezi z njim, zato poziva Komisijo, naj preuči, v kolikšni meri bi lahko sedanje in prihodnje trgovinske instrumente uporabili za spodbujanje ratifikacije in izvajanja pogodbe o trgovini z orožjem;

4.  poudarja, da nezakoniti ali neurejeni prenosi orožja povzročajo trpljenje ljudi ter netijo oborožene spopade, nestabilnost, teroristične napade in korupcijo, pa tudi spremljajoče pojave ogrožanja družbeno-ekonomskega razvoja in kršenje demokracije in načel pravne države, prava o človekovih pravicah in mednarodnega humanitarnega prava;

Področje uporabe

5.  meni, da je obžalovanja vredno, da se s pogodbo ne uvaja skupna in natančna opredelitev konvencionalnega orožja in da se pogodba nanaša samo na osem kategorij orožja, ki so določene v členu 2(1), in da ne vsebuje seznama, ki bi opisoval konkretne tipe orožja, ki spadajo v vsako od kategorij; vseeno pozdravlja uporabo širokih kategorij pri opredelitvah vrst zadevnega orožja; je zlasti zadovoljen z vključitvijo osebnega in lahkega orožja, streliva in sestavnih delov; poziva države pogodbenice, naj v okviru svoje nacionalne zakonodaje vsako kategorijo razumejo v najširšem pomenu; obžaluje, da v področje uporabe pogodbe niso vključeni oboroženi sistemi za brezpilotno upravljanje zrakoplovov (brezpilotna letala);

6.  obžaluje, da v pogodbo ni vključena tehnična pomoč, ki zajema popravila, vzdrževanje ali razvoj; saj so to dejavnosti, ki so vključene v predpise Evropske unije;

7.  poziva države članice EU, naj pojasnijo, da se izraz "prenos" iz člena 2(2) pogodbe uporablja za darila in posojila ter vse druge oblike prenosov in da zato vse te dejavnosti sodijo v področje uporabe te pogodbe;

8.  poziva vse države pogodbenice, naj glede nadzora izvoza ter uporabe člena 6 (Prepovedi) in člena 7 (1) (Izvoz in ocena izvoza) pogodbe o trgovini z orožjem več pozornosti namenijo blagu, ki se lahko uporabi za civilne in vojaške namene, kot je tehnologija za nadzor, ter podobno tudi rezervnim delom in izdelkom, ki so primerni za uporabo v kibernetskih vojnah ali za kršenje človekovih pravic, ki ne povzroča smrtnih žrtev, ter predlaga, naj se raziščejo možnosti razširitve področja uporabe pogodbe o trgovini z orožjem, da bi ta vključevala storitve, povezane z izvozom orožja, ter blago in tehnologije z dvojno rabo;

9.  pozdravlja določbe, namenjene preprečevanju preusmerjanja orožja; ugotavlja pa, da je državam pogodbenicam dopuščeno veliko manevrskega prostora pri določanju ravni tveganja preusmeritve orožja; obžaluje, da strelivo in sestavni deli niso izrecno zajeti v te določbe, in poziva države pogodbenice, zlasti države članice EU, naj v svojih nacionalnih zakonodajah to popravijo, v skladu s skupnim stališčem Sveta iz leta 2008;

10.  priznava pomen oborožitvene industrije za rast in inovacije, poleg njene temeljne vloge pri zagotavljanju življenjsko pomembnih zmogljivosti; ponovno opozarja na legitimni interes držav, da pridobijo konvencionalno orožje in izvajajo svojo pravico do samoobrambe ter proizvodnje, izvoza, uvoza in prenosa tega orožja; opozarja tudi, da je v interesu držav pogodbenic zagotavljati, da oborožitvena industrija spoštuje mednarodno pravo in zavezujoče režime nadzora orožja, da se ohranjajo in varujejo temeljna načela demokracije, pravne države, človekovih pravic in humanitarnega prava ter spodbuja preprečevanje in reševanje konfliktov;

11.  poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj pomagata pri pripravi obvezujočega kodeksa ravnanja za zasebne akterje, udeležene v trgovini z vojaškim blagom, v skladu z vodilnimi načeli Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah; odločno poziva evropsko obrambno industrijo, naj odprto in pregledno prispeva k podpori izvajanja, med drugim tudi z javno-zasebnimi partnerstvi, in naj spodbuja upoštevanje zlasti okrepljenih zavez glede odgovornosti in obveze, ki izhaja iz odgovornosti za preprečevanje prenosa nezakonitega orožja;

Merila in mednarodni standardi

12.  poudarja pomen obveznosti, ki jih pogodba nalaga državam pogodbenicam, da vzpostavijo nacionalni sistem nadzora za prenose orožja (izvoz, uvoz, tranzit, pretovarjanje in posredovanje);

13.  pozdravlja zlasti prepoved vsakršnega prenosa orožja, če je država v času odobritve seznanjena s tem, da se bo orožje uporabilo za genocid, zločine proti človeštvu ali vojne zločine;

14.  pozdravlja dejstvo, da je prenos orožja v širšem skladu z različnimi regionalnimi sporazumi in instrumenti o nadzoru prenosa, vključno s skupnim stališčem Sveta iz leta 2008, prepovedan, če države pogodbenice ocenijo, da obstaja izrazito tveganje, da bo orožje ogrozilo mir in varnost ali se bo uporabilo za: (1) kršenje humanitarnega prava, (2) kršenje človekovih pravic, (3) organizirani kriminal in (4) teroristična dejanja; spodbuja vse države članice, naj razvijejo izčrpne smernice, da se bodo ta merila uporabljala z ustrezno strogostjo in doslednostjo;

15.  poziva Komisijo in Svet, naj v povezavi z institucionalno organiziranostjo na evropski ravni in izvedbenimi mehanizmi zagotovita večjo usklajenost med raznimi evropskimi instrumenti, ki urejajo gibanje (izvoz, prenos, posredovanje in tranzit) orožja ter strateškega blaga, kot so skupno stališče Sveta 2008, Uredba (ES) št. 428/2009 o blagu z dvojno rabo, Uredba (EU) št. 258/2012 o členu 10 protokola o strelnem orožju in ciljni ukrepi iz člena 218 Pogodbe, da bi se izognili pravni zmedi in prevelikim dodatnim stroškom za relevantne gospodarske subjekte iz EU;

16.  pozdravlja zahtevo, da morajo države pogodbenice v procesu odločanja o dovoljenjih upoštevati tveganje, da utegne biti orožje, ki se prenese, uporabljeno za huda nasilna dejanja na podlagi spola ali takšna dejanja olajšati ali za huda nasilna dejanja nad ženskami in otroki;

Izvajanje in poročanje

17.  poudarja pomen učinkovitega in verodostojnega izvajanja pogodbe z jasno opredelitvijo odgovornosti držav pogodbenic; v zvezi s tem opozarja, da imajo države pogodbenice veliko svobode pri razlagi sporazuma;

18.  opozarja, da ni obveze, v skladu s katero bi bilo treba upoštevati obstoj napetosti ali oboroženih konfliktov v namembni državi kot tudi ne stopnje njenega razvoja;

19.  izpostavlja obveznost držav pogodbenic, da letno poročajo o svojem izvozu in uvozu konvencionalnega orožja; odločno poziva, naj bodo ta poročila praviloma dostopna javnosti; poziva države članice EU, naj se zavežejo preglednosti in javnosti razkrijejo svoja letna poročila o prenosih orožja ter naj ne čakajo na vsesplošno upoštevanje tega načela;

20.  je prepričan, da je popolna preglednost v veliki meri odvisna od odgovornosti pred parlamenti, državljani in organizacijami civilne družbe, ter poziva k oblikovanju mehanizmov preglednosti, ki bodo omogočali njihovo sodelovanje pri uveljavljanju odgovornosti svojih vlad;

21.  poudarja pomembno vlogo nacionalnih parlamentov, nevladnih organizacij in civilne družbe pri izvajanju in uveljavljanju dogovorjenih standardov iz pogodbe o trgovini z orožjem na nacionalni in mednarodni ravni ter vzpostavljanju preglednega nadzornega sistema, ki upošteva načelo odgovornosti; zato poziva, naj se podpora (vključno s finančno) zagotavlja mednarodnim, preglednim in odpornim nadzornim mehanizmom, ki bodo spodbudili vlogo parlamentov in civilne družbe;

22.  pozdravlja določbe o mednarodnem sodelovanju in pomoči ter oblikovanju prostovoljnega skrbniškega sklada za pomoč državam pogodbenicam, ki bodo potrebovale podporo pri izvajanju pogodbe;

23.  pozdravlja tudi ustanovitev konference držav pogodbenic, ki se bo redno sestajala in pregledovala izvajanje pogodbe ter med drugim zagotavljala, da bo trgovina z novimi oborožitvenimi tehnologijami zajeta v pogodbi;

EU in njene države članice

24.  priznava dosledno vlogo EU in njenih držav članic pri podpiranju mednarodnega procesa določanja enotnih zavezujočih pravil, ki urejajo mednarodno trgovino z orožjem; pozdravlja dejstvo, da so pogodbo podpisale vse države članice; pričakuje, da bodo države članice po odobritvi Evropskega parlamenta hitro ratificirale pogodbo;

25.  zato poziva grško predsedstvo, naj ratifikacijo in izvajanje pogodbe o trgovini z orožjem obravnava kot največjo prednostno nalogo in redno poroča Parlamentu o dejavnostih, povezanih s tem; poziva države članice, naj po vsej Evropski uniji hitro, učinkovito in enotno izvajajo pogodbo o trgovini z orožjem, pri čemer naj ne zanemarijo skupnega stališča Sveta iz leta 2008 kot veljavne podlage evropskega skupnega imenovalca pri nadzoru izvoza orožja;

26.  opozarja države članice na skupno odgovornost glede enotne in enako dosledne uporabe in tolmačenja skupnega stališča Sveta iz leta 2008 o izvozu orožja;

27.  poziva države članice, naj pregledno in v celoti izpolnjujejo svoje obveznosti poročanja tako na ravni EU kot OZN, in naj v svetovnem merilu spodbujajo preglednost ter izmenjavo informacij in najboljše prakse prenosa in preusmeritve orožja;

28.  pozdravlja dejavno vlogo, ki jo ima EU v pogajanjih o pogodbi o trgovini z orožjem; obžaluje, da ta pogodba ne vsebuje določb, ki bi EU ali drugim regionalnim organizacijam omogočale pristop k njej; poudarja, da morajo regionalne organizacije odigrati pomembno vlogo pri izvajanju pogodbe in poziva, naj se ob prvi primerni priložnosti v pogodbo vnesejo določbe, ki bodo EU ali drugim regionalnim organizacijam omogočale, da se ji pridružijo;

29.  pozdravlja dejstvo, da pogodba države obvezuje k temu, da vsako leto predložijo poročilo o svojem uvozu in izvozu (člen 13.3); to je izjemno pozitiven vidik, ki povečuje zaupanje med državami, saj na ta način dobijo informacije o orožju, ki ga kupujejo druge države;

30.  poziva Evropsko Komisijo k predložitvi ambicioznega predloga sklepa Sveta o podpornih mehanizmih EU za izvajanje pogodbe o trgovini z orožjem;

31.  poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo podporo tretjim državam, ki potrebujejo pomoč pri uresničevanju obveznosti iz pogodbe; v tem okviru pozdravlja sklepe Sveta za zunanje zadeve z dne 16. decembra 2013, da se 5,2 milijona EUR proračuna EU nakaže v prostovoljni skrbniški sklad, ki bo ustanovljen na podlagi pogodbe;

32.  poudarja, da je treba vsa prizadevanja v podporo izvajanju tesno usklajevati z dejavnostmi drugih donatorjev in preostalih podpisnic pogodbe o trgovini z orožjem ter upoštevati stališča raziskovalnih inštitutov in organizacij civilne družbe, kot so organizacije, ustanovljene v okviru skrbniškega sklada OZN za podporo sodelovanju pri urejanju področja orožja (UNSCAR) in civilno družbo na lokalni ravni spodbujati k sodelovanju;

33.  poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj pripravita in izvedeta usklajen program ozaveščanja o tej pogodbi in vanj vključita oziroma nadgradita že obstoječe dejavnosti, ter pri upoštevata dejavnosti lokalnih pobud ozaveščanja organizacij civilne družbe in preostalih donatorskih in civilnodružbenih organizacij, pri tem pa upoštevata izkušnje, pridobljene na tem področju;

34.  opozarja na določbo o spremembi sporazuma, ki predstavlja zadnje sredstvo in za katero je, če bi se izkazala za nujno, potrebna tričetrtinska večina držav pogodbenic, ter spodbuja EU in njene države članice, naj to določbo v prihodnosti uporabljajo za nadaljnjo krepitev te ureditve in odpravljanje vrzeli; poziva Komisijo, naj medtem spodbuja dvostranske rešitve v povezavi s trgovinskimi odnosi, ki jih ureja ta pogodba;

35.  poziva Helensko republiko, naj v okviru grškega predsedovanja Svetu EU, na dnevni red prihodnje Medparlamentarne konference za SZVP-SVOP vključi vprašanje ratifikacije pogodbe o trgovini z orožjem in skupnega stališča Sveta iz leta 2008;

36.  poziva Svet, naj glede na to, da se pogodba o trgovini z orožjem nanaša na izključne pristojnosti EU in nacionalne kompetence, državam članicam da dovoljenje za ratifikacijo pogodbe v interesu Evropske unije;

o
o   o

37.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, nacionalnim parlamentom držav članic EU, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji in generalnemu sekretarju Združenih narodov.

(1) UL L 152, 18.6.2010, str. 14. (2) UL L 256, 13.9.1991, str. 51. (3) UL L 146, 10.6.2009, str. 1. (4) UL L 94, 30.3.2012, str. 1. (5) UL L 335, 13.12.2008, str. 99. (6) UL C 146 E, 12.6.2008, str. 342. (7) UL C 332 E, 15.11.2013, str. 58. (8) UL C 66 E, 20.3.2009, str. 48.

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 5. februarja 2014 k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, in Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (COM(2013)0192 – C7-0097/2013 – 2013/0103(COD))(1)

P7_TA(2014)0082 A7-0053/2014

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 (3)  Na podlagi pregleda bi bilo treba spremeniti nekatere določbe uredb, da bi se izboljšali preglednost in predvidljivost, zagotovili učinkoviti ukrepi za boj proti povračilnim ukrepom, izboljšali uspešnost in izvrševanje ter optimiziralo pregledovanje. Poleg tega bi bilo treba v uredbi vključiti nekatere prakse, ki so se v zadnjih letih uporabljale v okviru protidampinških in protisubvencijskih preiskav. (3)  Na podlagi pregleda bi bilo treba spremeniti nekatere določbe uredb, da bi se izboljšali preglednost in predvidljivost, zagotovili učinkoviti ukrepi za boj proti povračilnim ukrepom tretjih držav, izboljšali uspešnost in izvrševanje ter optimiziralo pregledovanje. Sprememba 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 (4)  Da bi se izboljšali preglednost in predvidljivost protidampinških in protisubvencijskih preiskav, bi morale biti strani, na katere vpliva uvedba začasnih protidampinških in izravnalnih ukrepov, zlasti uvozniki, obveščene o bližnji uvedbi takšnih ukrepov. Predhodno obdobje bi moralo biti enako dolgo kot obdobje med predložitvijo osnutka izvedbenega akta protidampinškemu odboru, ustanovljenem v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 1225/2009, in protisubvencijskem odboru, ustanovljenem v skladu s členom 25 Uredbe (ES) št. 597/2009, ter sprejetjem navedenega akta s strani Komisije. To obdobje je določeno v členu 3(3) Uredbe (EU) št. 182/2011. Poleg tega je pri preiskavah, v katerih ni primerno uvesti začasnih ukrepov, zaželeno, da so strani obveščene dovolj zgodaj pred takšno neuvedbo. črtano Sprememba 95 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 (5)  Izvoznikom ali proizvajalcem bi bilo treba omogočiti kratko obdobje pred uvedbo začasnih ukrepov, da preverijo izračun svoje posamezne stopnje dampinga ali subvencijske stopnje. Napake pri izračunu bi bilo potem mogoče popraviti pred uvedbo ukrepov. črtano Sprememba 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 (6)  Da bi se zagotovili učinkoviti ukrepi za boj proti povračilnim ukrepom, bi morali proizvajalci Unije imeti možnost, da uporabijo uredbi brez strahu pred povračilnimi ukrepi tretjih oseb. V skladu z veljavnimi določbami se lahko v posebnih okoliščinah preiskava začne, ne da bi bila prejeta pritožba, kadar obstajajo zadostni dokazi o obstoju dampinga oziroma subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, škode in vzročne zveze. Take posebne okoliščine bi morale vključevati grožnjo povračilnih ukrepov. (6)  Da bi se zagotovili učinkoviti ukrepi za boj proti povračilnim ukrepom, bi morali proizvajalci Unije imeti možnost, da uporabijo uredbi brez strahu pred povračilnimi ukrepi tretjih strani. V skladu z veljavnimi določbami se lahko v posebnih okoliščinah, zlasti ko gre za raznolike in razdrobljene sektorje, večinoma sestavljene iz malih in srednjih podjetij, preiskava začne, ne da bi bila prejeta pritožba, kadar obstajajo zadostni dokazi o obstoju dampinga oziroma subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, škode in vzročne zveze. Take posebne okoliščine bi morale vključevati grožnjo povračilnih ukrepov tretjih držav. Sprememba 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 (7)  Kadar se preiskava ne začne na podlagi pritožbe, je treba proizvajalcem Unije naložiti obveznost, da predložijo potrebne informacije za nadaljevanje preiskave, s čimer se zagotovi razpoložljivost zadostnih informacij za izvedbo preiskave v primerih takih groženj povračilnih ukrepov. (7)  (7) Kadar se preiskava ne začne na podlagi pritožbe, je treba proizvajalcem Unije posredovati prošnjo za sodelovanje, da predložijo potrebne informacije za nadaljevanje preiskave, s čimer se zagotovi razpoložljivost zadostnih informacij za izvedbo preiskave v primerih takih groženj povračilnih ukrepov. Mala in mikropodjetja so oproščena te obveznosti, da se jim prihranijo nerazumna upravna obremenitev in stroški. Sprememba 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 (10)  Da bi se optimiziralo pregledovanje, bi bilo treba dajatve, pobrane med preiskavo, vrniti uvoznikom, ko ukrepi po zaključku preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa niso podaljšani. To je primerno, če v obdobju preiskave ni bil ugotovljen obstoj pogojev, potrebnih za nadaljevanje ukrepov. črtano Sprememba 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 a (novo) (11a)  Komisija lahko dokumente, katerih namen je pojasniti njeno ustaljeno prakso v zvezi z uporabo te uredbe (vključno z osnutki štirih smernic o izboru primerljive države, pregledu zaradi izteka ukrepov, stopnji škode in interesih Unije), sprejme šele po začetku veljavnosti te uredbe in po tem, ko se ustrezno posvetuje z Evropskim parlamentom in Svetom, ti dokumenti pa morajo biti povsem v skladu z vsebino te uredbe. Sprememba 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 b (novo) (11b)  Unija ni podpisnica konvencij Mednarodne organizacije dela, države članice pa so. Zaenkrat so vse države članice ratificirale samo temeljne konvencije te organizacije. Da se ohrani opredelitev zadostne ravni socialnih standardov na podlagi dosedanjih konvencij Mednarodne organizacije dela iz priloge Ia k Uredbi (ES) št. 1225/2009, Komisija z delegiranimi akti prilogo posodobi, takoj ko države članice ratificirajo druge prednostne konvencije te organizacije. Sprememba 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 a (novo) (12a)  Raznoliki in razdrobljeni sektorji, večinoma sestavljeni iz malih in srednjih podjetij, imajo težave pri uporabi postopkov trgovinske zaščite zaradi njihove zapletenosti in visokih stroškov. Dostop malih in srednjih podjetij do teh instrumentov bi bilo treba izboljšati z okrepitvijo vloge službe za podporo malim in srednjim podjetjem, ki bi jim morala pomagati pri vlaganju pritožb in doseganju potrebnih pragov za uvedbo preiskave. Upravni postopki, povezani s postopki trgovinske zaščite, bi morali biti tudi bolj prilagojeni omejitvam malih in srednjih podjetij. Sprememba 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 b (novo) (12b)  Trajanje preiskave v protidampinških primerih bi bilo treba omejiti na devet mesecev, končana pa bi morala biti v 12 mesecih od začetka postopka. Trajanje preiskave v protisubvencijskih primerih bi bilo treba omejiti na devet mesecev, končana pa bi morala biti v 10 mesecih od začetka postopka. V vsakem primeru bi se smele začasne dajatve naložiti samo v obdobju, ki se začne 60 dni po sprožitvi postopka in traja največ šest mesecev po sprožitvi postopka. Sprememba 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 c (novo) (12c)  Nezaupne elemente zavez, posredovane Komisiji, bi bilo treba bolje razkriti zainteresiranim stranem, Evropskemu parlamentu in Svetu. Preden Komisija sprejme ponudbo o zavezi, bi se morala obvezno posvetovati z industrijskim sektorjem. Sprememba 93 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 (18)  Pri oceni interesa Unije bi morali vsi proizvajalci v Uniji imeti možnost, da predložijo pripombe, in ne le tisti proizvajalci, ki vložijo pritožbo. črtano Sprememba 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 a (novo) (18a)  Letno poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Uredbe (ES) št. 1225/2009 in Uredbe (ES) št. 597/2009 omogoča redno in pravočasno spremljanje instrumentov trgovinske zaščite v okviru vzpostavitve strukturiranega medinstitucionalnega dialoga o tem vprašanju. Javna objava tega poročila šest mesecev po predstavitvi Evropskemu parlamentu in Svetu bo omogočila preglednost instrumentov trgovinske zaščite za deležnike in javnost. Sprememba 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 b (novo) (18b)  Komisija bi morala zagotoviti večjo preglednost postopkov, notranjih postopkov in rezultatov preiskav, vse nezaupne datoteke pa bi morale biti dostopne zainteresiranim stranem prek spletne platforme. Sprememba 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 c (novo) (18c)  Komisija bi morala redno obveščati Evropski parlament in Svet o začetku vseh preiskav in njihovem poteku. Sprememba 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 d (novo) (18d)  Če je treba zaradi velikega števila proizvajalcev v Uniji uporabiti vzorčenje, bi morala Komisija pri izbiri vzorca proizvajalcev upoštevati delež malih in srednjih podjetij v vzorcu, zlasti v primeru raznolikih in razdrobljenih proizvodnih sektorjev, večinoma sestavljenih iz malih in srednjih podjetij. Sprememba 92 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 e (novo) (18e)  Da se poveča učinkovitost instrumentov trgovinske zaščite, bi morali imeti sindikati možnost predložiti pisne pritožbe skupaj z industrijo Unije. Sprememba 15 Predlog uredbe Člen 1 – točka -1 (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Naslov Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (Ta sprememba velja za celotno Uredbo Sveta (ES) št. 1225/2009.) Sprememba 16 Predlog uredbe Člen 1 – točka -1 a (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Uvodna izjava 11 a (novo) (11a)  Tretje države vse bolj ovirajo trgovino v korist domačim proizvajalcem, na primer z izvoznimi dajatvami ali sistemi dvojnih cen. Tovrstno vmešavanje povzroča dodatno izkrivljanje trgovine. Zato proizvajalci Unije niso oškodovani samo zaradi dampinga, ampak v primerjavi s proizvajalci iz tretjih držav, ki uvajajo takšne ukrepe, tudi zaradi dodatnega izkrivljanja trgovine. Dodatno izkrivljanje trgovine je lahko tudi posledica različnih ravni delovnih in okoljskih standardov. Zato se v primerih, ko je raven socialnih in okoljskih standardov v državi izvoznici nezadostna, ne bi smelo uporabljati pravilo nižje dajatve. Zadostna raven je opredeljena z ratifikacijo glavnih konvencij Mednarodne organizacije dela in večstranskih okoljskih sporazumov, katerih pogodbenica je Unija. Mala in srednja podjetja so še večje žrtve nepoštene konkurence, saj se ji zaradi svoje majhnosti ne morejo prilagoditi. Zato se v primerih, ko je vložena pritožba v imenu sektorja, sestavljenega večinoma iz malih in srednjih podjetij, ne bi smelo uporabljati pravilo nižje dajatve. Pravilo nižje dajatve pa bi se moralo uporabiti v primerih, ko je strukturno izkrivljanje trga surovin posledica namerne odločitve ene od najmanj razvitih držav, da zaščiti javni interes. Sprememba 17 Predlog uredbe Člen 1 – točka -1 b (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 1 – odstavek 1 – pododstavek 2 (novo) -1b. V členu 1(1) se doda naslednji pododstavek: „Uporaba dampinških izdelkov v povezavi z raziskovanjem epikontinentalnega pasu, izključno ekonomsko cono države članice ali z izkoriščanjem njenih virov se obravnava kot uvoz po tej uredbi in se ustrezno obdavči, če povzroča škodo industriji Unije.“ Sprememba 18 Predlog uredbe Člen 1 – točka -1 c (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 1 – odstavek 4 a -1c. V členu 1 se doda naslednji odstavek: „4a. Za namene te uredbe se surovina razlaga kot vložek v dani izdelek, ki odločilno vpliva na stroške njegove izdelave.“ Sprememba 19 Predlog uredbe Člen 1 – točka -1 d (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 1 – odstavek 4 b (novo) -1d. V členu 1 se doda naslednji odstavek: „4b. Šteje se, da je v zvezi s surovino nastalo strukturno izkrivljanje, če njena cena ni le rezultat normalnega delovanja tržnih sil, odvisnih od ponudbe in povpraševanja. Tako izkrivljanje nastane zaradi posegov tretjih držav, ki med drugim vključujejo izvozne davke, izvozne omejitve in sisteme dvojnih cen. Spremembi 70 in 86 Predlog uredbe Člen 1 – točka -1 e (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 2 – odstavek 7 – točka a – pododstavek 2 -1e. V členu 2(7)(a) se nadomesti z naslednjim: Primerna tretja država s tržnim gospodarstvom se izbere na smiseln način, pri čemer se ustrezno upoštevajo vse zanesljive informacije, ki so dostopne v času izbire. Upoštevajo se tudi roki; kjer je to primerno, se uporabi tretja država s tržnim gospodarstvom, ki je predmet iste preiskave. Primerna tretja država s tržnim gospodarstvom se izbere na smiseln način, pri čemer se ustrezno upoštevajo vse zanesljive informacije, ki so dostopne v času izbire. Izbrana država ima poleg tega zadostno raven socialnih in okoljskih standardov, pri čemer se zadostna raven določi na podlagi tega, da je tretja država ratificirala in dejansko izvaja večstranske okoljske sporazume in njihove protokole, katerih pogodbenica je Unije, ter konvencije Mednarodne organizacije dela, naštete v Prilogi Ia. Upoštevajo se tudi roki; kjer je to primerno, se uporabi tretja država s tržnim gospodarstvom, ki je predmet iste preiskave.“ Spremembi 87 in 90 Predlog uredbe Člen 1 – točka -1 a (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 1a.  V členu 5(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: Razen če gre za primer, ki ga predvideva odstavek 6, se začne preiskava za določitev obstoja, stopnje in učinka kakršnega koli domnevnega dampinga na pisno pritožbo katere koli v imenu industrije Skupnosti delujoče fizične ali pravne osebe ali katerega koli združenja, ki ni pravna oseba, ki deluje v imenu industrije Skupnosti. „Razen če gre za primer, ki ga predvideva odstavek 6, se začne preiskava za določitev obstoja, stopnje in učinka kakršnega koli domnevnega dampinga na pisno pritožbo katere koli v imenu industrije Skupnosti delujoče fizične ali pravne osebe ali katerega koli združenja, ki ni pravna oseba, ki deluje v imenu industrije Unije. Pritožbe lahko skupaj vložijo tudi industrija Unije ali vsaka fizična ali pravna oseba ali združenje, ki ni pravna oseba, ki deluje v imenu industrije Unije, in sindikati.“ Sprememba 20 Predlog uredbe Člen 1 – točka 1 b (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 5 – odstavek 1 a (novo) 1b.  V členu 5 se doda naslednji odstavek: „1a. Komisija v protidampinških primerih prek službe za podporo malim in srednjim podjetjem spodbuja dostop do instrumenta za raznolike in razdrobljene industrijske sektorje, sestavljene predvsem iz malih in srednjih podjetij. Služba za podporo malim in srednjim podjetjem ozavešča o instrumentu ter nudi informacije in razlago o načinih vlaganja pritožb ter o najboljših načinih za predložitev dokazov o dampingu in škodi. Ta služba da na voljo standardizirane obrazce za predložitev statističnih podatkov za običajne namene in vprašalnike. Po začetku preiskave obvesti mala in srednja podjetja ter njihova združenja, na katera bodo verjetno vplivali začetek postopkov in ustrezni roki za prijavo kot zainteresirane strani. Pomaga pri izpolnjevanju vprašalnikov, pri katerih se posebna pozornost posveti vprašanjem malih in srednjih podjetij glede preiskav, začetih v skladu s členom 5(6). V čim večji meri pomaga zmanjšati breme, ki ga povzročajo jezikovne ovire. Če mala in srednja podjetja predložijo dokaze prima facie o dampingu, služba za podporo malim in srednjim podjetjem tem podjetjem zagotovi podatke o gibanju obsega in vrednosti uvoza zadevnih izdelkov v skladu s členom 14(6). Poleg tega zagotavlja smernice o dodatnih možnostih sodelovanja in povezovanja s pooblaščencem za zaslišanje in nacionalnimi carinskimi organi. Služba za podporo mala in srednja podjetja tudi obvešča o možnostih in pogojih, v skladu s katerimi bi lahko zahtevala pregled ukrepov in povračilo plačanih protidampinških dajatev.“ Sprememba 21 Predlog uredbe Člen 1 – točka 1 c (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 5 – odstavek 4 – pododstavek 2 (novo) 1c.  V členu 5(4) se doda naslednji pododstavek: „V primeru raznolikih in razdrobljenih industrijskih sektorjev, sestavljenih predvsem iz malih in srednjih podjetij, Komisija prispeva k doseganju teh pragov s pomočjo službe za podporo malim in srednjim podjetjem.“ Sprememba 22 Predlog uredbe Člen 1 – točka 1 d (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 5 – odstavek 6 1d.  V členu 5 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim: 6.  Če se v posebnih okoliščinah odloči začeti preiskavo, ne da bi bila prejeta pisna pritožba s prošnjo za začetek take preiskave s strani industrije Skupnosti ali v njenem imenu, je to storjeno na osnovi zadostnih dokazov o dumpingu, škodi in vzročni zvezi ki opravičujejo tako preiskavo, kot je to opisano v odstavku 2. „6. Če se Komisija v posebnih okoliščinah, zlasti v primeru različnih in razdrobljenih industrijskih sektorjev, sestavljenih predvsem iz malih in srednjih podjetij, odloči, da bo začela preiskavo, ne da bi bila prejeta pisna pritožba s prošnjo za začetek take preiskave s strani industrije Unije ali v njenem imenu, je to storjeno na osnovi zadostnih dokazov o dampingu, škodi in vzročni zvezi, ki upravičujejo tako preiskavo, kot je opisano v odstavku 2.“ Sprememba 23 Predlog uredbe Člen 1 – točka 1 e (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 6 – odstavek 9 1e.  V členu 6 se odstavek 9 nadomesti z naslednjim: 9.  Pri postopkih, ki se začnejo v skladu s členom 5(9), se preiskava, če je le mogoče, zaključi v roku enega leta. Vsekakor pa se ta preiskava v vseh primerih zaključi v 15 mesecih po njenem začetku na podlagi ugotovitev, sprejetih v skladu s členom 8, za zaveze, ali ugotovitev, sprejetih v skladu s členom 9, za dokončni ukrep. „9. Pri postopkih, ki se začnejo v skladu s členom 5(9), se preiskava, če je le mogoče, zaključi v roku devetih mesecev. Vsekakor pa se takšna preiskava v vseh primerih zaključi v enem letu po njenem začetku na podlagi ugotovitev, sprejetih v skladu s členom 8, za zaveze ali ugotovitev, sprejetih v skladu s členom 9, za dokončni ukrep. Dolžina preiskav se, kadar je to mogoče, zlasti pa v primeru raznolikih in razdrobljenih industrijskih sektorjev, sestavljenih predvsem iz malih in srednjih podjetij, časovno ujema s proračunskim letom. Sprememba 24 Predlog uredbe Člen 1 – točka 2 Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 6 – odstavek 10 Proizvajalci podobnega izdelka v Uniji morajo sodelovati v postopkih, ki so se začeli v skladu s členom 5(6). Proizvajalci podobnega izdelka v Uniji, razen malih in mikropodjetij v Uniji, so zaprošeni, da sodelujejo v postopkih, ki so se začeli v skladu s členom 5(6). Sprememba 25 Predlog uredbe Člen 1 – točka 2 Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 6 – odstavek 10 a (novo) 10a.  Komisija zagotovi najboljši možen dostop do informacij vsem zainteresiranim stranem, tako da omogoči informacijski sistem za obveščanje zainteresiranih strani v trenutku, ko se v preiskovalne datoteke dodajo nove nezaupne informacije. Informacije, ki niso zaupnega značaja, so dostopne tudi prek spletne platforme. Sprememba 26 Predlog uredbe Člen 1 – točka 2 Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 6 – odstavek 10 b (novo) 10b.  Komisija ščiti učinkovito uveljavljanje postopkovnih pravic zainteresiranih strani in prek pooblaščenca za zaslišanje, kjer je to primerno, zagotavlja, da se postopki obravnavajo nepristransko, objektivno in v razumnem roku. Sprememba 27 Predlog uredbe Člen 1 – točka 2 Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 6 – točka 10 c (novo) 10c.  Komisija na zahtevo zainteresiranih strani vprašalnike, ki bodo uporabljeni v preiskavah, izda v vseh uradnih jezikih Unije. Sprememba 28 Predlog uredbe Člen 1 – točka 3 – točka a Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 7 – odstavek 1 – odstavka 1 in 2 1.  Če se postopek začne v skladu s členom 5, se lahko uvedejo začasne dajatve, če je bilo o tem objavljeno obvestilo in so zainteresirane strani dobile ustrezno priložnost, da predložijo svoje informacije in dajo pripombe v skladu s členom 5(10), če je prišlo do začasne pozitivne ugotovitve, da gre za damping in posledično škodo za industrijo Unije, in če interes Unije kliče po intervenciji, da se prepreči taka škoda. Začasne dajatve se ne uvedejo prej kakor 60 dni in ne pozneje kakor devet mesecev po začetku postopkov. 1.  Če se postopek začne v skladu s členom 5, se lahko uvedejo začasne dajatve, če je bilo o tem objavljeno obvestilo in so zainteresirane strani dobile ustrezno priložnost, da predložijo svoje informacije in dajo pripombe v skladu s členom 5(10), če je prišlo do začasne pozitivne ugotovitve, da gre za damping in posledično škodo za industrijo Unije, in če interes Unije kliče po intervenciji, da se prepreči taka škoda. Začasne dajatve se ne uvedejo prej kakor 60 dni in ne pozneje kakor šest mesecev po začetku postopkov. Sprememba 29 Predlog uredbe Člen 1 – točka 3 – točka a Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 7 – odstavek 1 (a)  odstavku 1 se doda stavek: črtano „Začasne dajatve se ne smejo uporabiti dva tedna od datuma, ko so bile zainteresiranim stranem poslane informacije v skladu s členom 19a. Zagotovitev teh informacij ne vpliva na nobeno poznejšo odločitev, ki jo Komisija lahko sprejme.“ Sprememba 30 Predlog uredbe Člen 1 – točka 3 – točka b Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 7 – odstavek 2 Znesek začasne protidampinške dajatve ne sme presegati začasno ugotovljene stopnje dampinga. Če se v zvezi z zadevnim izdelkom v državi izvoznici ne ugotovi obstoj strukturnih izkrivljanj trga surovin, mora biti znesek nižji od stopnje dampinga, če bi taka nižja dajatev zadostovala za odpravo škode, ki jo ima industrija Unije. Znesek začasne protidampinške dajatve ne sme presegati začasno ugotovljene stopnje dampinga, vendar bi moral biti nižji od stopnje dampinga, če bi taka nižja dajatev zadostovala za odpravo škode, ki jo ima industrija Unije. Nižja dajatev se ne uporablja v naslednjih primerih: (a)   v zvezi z zadevnim izdelkom se v državi izvoznici ugotovi obstoj strukturnega izkrivljanja oziroma večjih posegov države, na primer glede cen, stroškov in vložkov, vključno s surovinami in energijo, raziskav in dela, rezultatov, prodaje in naložb, menjalnih tečajev ter poštenih pogojev financiranja trgovine; (b)  socialni in okoljski standardi države izvoznice niso na dovolj visoki ravni, pri čemer se zadostna raven določi na podlagi tega, da je tretja država ratificirala in dejansko izvaja večstranske okoljske sporazume in njihove protokole, katerih pogodbenica je Unija, ter konvencije Mednarodne organizacije dela, naštete v prilogi Ia; (c)  pritožnik predstavlja raznolik in razdrobljen industrijski sektor, sestavljen predvsem iz malih in srednjih podjetij; (d)  preiskava ali ločena protisubvencijska preiskava je vsaj začasno ugotovila, da država izvoznica zagotavlja eno ali več subvencij proizvajalcem, ki izvažajo zadevni izdelek. Taka nižja dajatev pa se odobri vedno, če se ugotovi, da pri zadevnem izdelku obstaja strukturno izkrivljanje v zvezi s surovinami v državi izvoznici, in če je ta država ena od najmanj razvitih držav iz priloge IV k Uredbi (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta*. __________ * Uredba (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008. Sprememba 31 Predlog uredbe Člen 1 – točka 3 a (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 8 – odstavek 1 3a.  V členu 8 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: 1.  Pod pogojem, da je iz začasne pozitivne ugotovitve razviden obstoj dampinga in škode, Komisija lahko sprejme ustrezne prostovoljne zaveze, ki jih ponudi izvoznik, da bo popravil cene ali ustavil izvoz po dampinških cenah, če po posebnem posvetovanju s Svetovalnim odborom ugotovi, da je škodljivi učinek dampinga s tem odpravljen. Začasne dajatve, ki jih je uvedla Komisija v skladu s členom 7(1), oziroma dokončne dajatve, ki jih je uvedel Svet v skladu s členom 9(4), se v takem primeru in dokler veljajo take zaveze ne uporabljajo pri uvozu takih izdelkov, ki jih proizvajajo podjetja, navedena v sklepu Komisije o sprejetju zavez in njenih naknadnih spremembah. Cene se v skladu s takimi zavezami ne zvišajo za več kot je potrebno, da se odpravi stopnja dampinga, hkrati pa se morajo zvišati za manj, kot je stopnja dampinga, če bi tako zvišanje zadostovalo za odpravo škode industriji Skupnosti. „1. Pod pogojem, da je iz začasne pozitivne ugotovitve razviden obstoj dampinga in škode, Komisija lahko sprejme ustrezne prostovoljne zaveze, ki jih ponudi izvoznik, da bo popravil cene ali ustavil izvoz po dampinških cenah, če po posebnem posvetovanju s Svetovalnim odborom ugotovi, da takšna ponudba učinkovito odpravlja škodljivi učinek dampinga. Začasne dajatve, ki jih je uvedla Komisija v skladu s členom 7(1), oziroma dokončne dajatve, ki jih je uvedel Svet v skladu s členom 9(4), se v takem primeru in dokler veljajo take zaveze ne uporabljajo pri uvozu takih izdelkov, ki jih proizvajajo podjetja, navedena v sklepu Komisije o sprejetju zavez in njenih naknadnih spremembah. Cene se v skladu s takimi zavezami ne zvišajo za več, kot je potrebno, da se odpravi stopnja dampinga, hkrati pa se morajo zvišati za manj, kot je stopnja dampinga, če bi tako zvišanje zadostovalo za odpravo škode industriji Unije, razen če je Komisija pri uvedbi začasnih ali dokončnih dajatev sklenila, da se takšna nižja dajatev ne uporabi.“ Sprememba 32 Predlog uredbe Člen 1 – točka 3 b (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 8 – odstavek 4 3b.  V členu 8 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim: 4.  Od strank, ki ponudijo zavezo, se zahteva, da zagotovijo različico takšne zaveze, ki ni zaupne narave, tako da se lahko da na voljo zainteresiranim strankam iz preiskave. „4. Od strank, ki ponudijo zavezo, se zahteva, da zagotovijo smiselno različico takšne zaveze, ki ni zaupne narave, tako da se lahko da na voljo zainteresiranim strankam iz preiskave, Evropskemu parlamentu in Svetu. Od strank se zahteva, naj razkrijejo čim več informacij glede vsebine in značaja zaveze ob ustreznem upoštevanju varstva zaupnih informacij v smislu člena 19. Poleg tega se Komisija pred sprejetjem take ponudbe posvetuje z industrijo Unije glede glavnih značilnosti zaveze.“ Sprememba 33 Predlog uredbe Člen 1 – točka 4 – točka b Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 9 – odstavek 4 – zadnji stavek „Znesek protidampinške dajatve ne sme preseči ugotovljene stopnje dampinga. Če se v zvezi z zadevnim izdelkom v državi izvoznici ne ugotovi obstoj strukturnih izkrivljanj trga surovin, mora biti znesek nižji od stopnje dampinga, če bi taka nižja dajatev zadostovala za odpravo škode, ki jo ima industrija Unije. Znesek protidampinške dajatve ne sme preseči ugotovljene stopnje dampinga in mora biti nižji od stopnje dampinga, če bi taka nižja dajatev zadostovala za odpravo škode, ki jo ima industrija Unije. Nižja dajatev se ne uporablja v naslednjih primerih: (a)   v zvezi z zadevnim izdelkom se v državi izvoznici ugotovi obstoj strukturnega izkrivljanja oziroma večjih posegov države, na primer glede cen, stroškov in vložkov, vključno s surovinami in energijo, raziskav in dela, rezultatov, prodaje in naložb, menjalnih tečajev ter poštenih pogojev financiranja trgovine; (b)  socialni in okoljski standardi države izvoznice niso na dovolj visoki ravni, pri čemer se zadostna raven določi na podlagi tega, da je tretja država ratificirala in dejansko izvaja večstranske okoljske sporazume in njihove protokole, katerih pogodbenica je Unija, ter konvencije Mednarodne organizacije dela, naštete v prilogi Ia; (c)  pritožnik predstavlja raznolik in razdrobljen industrijski sektor, sestavljen predvsem iz malih in srednjih podjetij; (d)  preiskava ali ločena protisubvencijska preiskava je ugotovila, da država izvoznica zagotavlja eno ali več subvencij proizvajalcem, ki izvažajo zadevni izdelek. Taka nižja dajatev pa se odobri vedno, če se ugotovi, da pri zadevnem izdelku obstaja strukturno izkrivljanje v zvezi s surovinami v državi izvoznici, in če je ta država ena od najmanj razvitih držav iz priloge IV k Uredbi (EU) št. 978/2012. Sprememba 77/rev Predlog uredbe Člen 1 – točka 5 Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 11 – odstavek 2 – pododstavek 2 (-a)  v odstavku 6 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: Pregled ob izteku ukrepa se začne, če zahtevek zanj vsebuje dovolj dokazov, da bi konec ukrepov verjetno imel za posledico nadaljevanje ali ponovno pojavljanje dampinga ali škode. Na tako verjetnost lahko na primer kažejo dokazi o nadaljevanju dampinga in škode ali dokazi, da je odstranitev škode deloma ali v celoti posledica obstoja ukrepov ali dokazi, da so okoliščine, v katerih se nahajajo izvozniki, ali pa okoliščine na trgu take, da kažejo na verjetnost nadaljevanja škodljivega dampinga. Pregled ob izteku ukrepa se začne, če zahtevek zanj vsebuje dovolj dokazov, da bi konec ukrepov verjetno imel za posledico nadaljevanje ali ponovno pojavljanje dampinga ali škode. Na tako verjetnost lahko na primer kažejo dokazi o nadaljevanju dampinga in škode ali dokazi, da je odstranitev škode deloma ali v celoti posledica obstoja ukrepov ali dokazi, da so okoliščine, v katerih se nahajajo izvozniki, ali pa okoliščine na trgu take, da kažejo na verjetnost nadaljevanja škodljivega dampinga. Na takšno verjetnost lahko kaže tudi nadaljevanje vmešavanja države izvoznice. Sprememba 35 Predlog uredbe Člen 1 – točka 5 – točka a Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 11 – odstavek 5 (a)  odstavku 5 se doda pododstavek: črtano „Če se ukrep po preiskavi v skladu z odstavkom 2 izteče, se vse dajatve, pobrane od datuma začetka take preiskave, povrnejo, če so nacionalni carinski organi vložili zahtevek za povračilo in če so to povračilo odobrili v skladu z veljavno carinsko zakonodajo Unije v zvezi s povračilom in odpustom dajatve. Zadevni nacionalni carinski organi za to povračilo ne plačajo obresti.“ Sprememba 36 Predlog uredbe Člen 1 – točka 6 a (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 14 – odstavek 3 6a.  V členu 14 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: 3.  Posebne določbe, zlasti o skupni opredelitvi pojma poreklo iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti se lahko sprejmejo v skladu s to uredbo. „3. 3. Posebne določbe, zlasti o skupni opredelitvi pojma poreklo iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti, ali določbe v skladu s členom 2 tega zakonika se lahko sprejmejo v skladu s to uredbo.“ Sprememba 79 Predlog uredbe Člen 1 – točka 6 b (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 14 – odstavek 5 6b.  V členu 14 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim: 5.   Komisija lahko po posvetovanju s Svetovalnim odborom da navodilo carinskim organom, da izvedejo ustrezne ukrepe za registriranje uvoza, tako da bi bilo kasneje mogoče uporabiti ustrezne ukrepe proti temu uvozu od dneva takšne registracije naprej. Uvoz se lahko podredi registraciji na osnovi zahteve industrije Skupnosti, ki vsebuje zadostne dokaze, ki upravičujejo takšno ukrepanje. Registriranje uvede uredba, ki navede namen te aktivnosti in, če je to primerno, ocenjen znesek možnih bodočih obveznosti. Uvoz ne sme biti predmet registracije več kot devet mesecev. „5. Komisija lahko po tem, ko je pravočasno obvestila države članice, da navodilo carinskim organom, da izvedejo ustrezne ukrepe za registriranje uvoza, tako da bi bilo kasneje mogoče uporabiti ustrezne ukrepe proti temu uvozu od dneva takšne registracije naprej. Uvoz se podredi registraciji na osnovi zahteve industrije Unije, ki vsebuje zadostne dokaze, ki upravičujejo takšno ukrepanje. Uvoz je lahko predmet registracije tudi na lastno pobudo Komisije. Uvoz se registrira od datuma začetka preiskave, če pritožba industrije Unije vsebuje zahtevek za evidentiranje in dovolj dokazov, ki ta ukrep upravičujejo. Registriranje uvede uredba, ki navede namen te aktivnosti in, če je to primerno, ocenjen znesek možnih bodočih obveznosti. Uvoz ne sme biti predmet registracije več kot devet mesecev.“ Sprememba 75 Predlog uredbe Člen 1 – točka 6 c (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 14 – odstavek 6 6c.  V členu 14 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim: 6.   Države članice Komisiji poročajo vsak mesec o uvozu izdelkov, ki so predmet preiskave in ukrepov in o znesku dajatev, ki so bile pobrane v skladu s to uredbo. „6. Države članice Komisiji poročajo vsak mesec o uvozu izdelkov, ki so predmet preiskave in ukrepov in o znesku dajatev, ki so bile pobrane v skladu s to uredbo. Komisija lahko na izrecno in obrazloženo zahtevo zainteresirane stranke, potem ko svoje mnenje o tem poda še odbor iz člena 15(2), odloči, da bo zainteresiranim stranem predložila informacije o količini in vrednosti uvoza teh izdelkov.“ Sprememba 39 Predlog uredbe Člen 1 – točka 6 d (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 14 – odstavek 7 a (novo) 6d.  V členu 14 se doda naslednji odstavek: "7a. Če namerava Komisija sprejeti ali objaviti dokumente, katerih namen je pojasniti kateri koli element ustaljene prakse Komisije v zvezi z uporabo te uredbe, se pred sprejetjem ali objavo posvetuje z Evropskim parlamentom in Svetom, da bi dosegla soglasje in sprejetje danega dokumenta. Za morebitne poznejše spremembe takih dokumentov veljajo enake postopkovne zahteve. Vsak takšen dokument je v vsakem primeru v celoti skladen z določbami te uredbe. Noben dokument te vrste ne sme razširiti diskrecijske pravice Komisije za sprejemanje ukrepov, kot jo tolmači Sodišče. " Sprememba 40 Predlog uredbe Člen 1 – točka 7 Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 17 – odstavek 1 "1. V primerih, ko gre za veliko število proizvajalcev, izvoznikov ali uvoznikov Unije, vrst izdelkov ali transakcij, se lahko preiskava omeji na smiselno število zainteresiranih strani, izdelkov ali transakcij, tako da uporabi vzorce, ki so statistično utemeljeni na osnovi informacij, ki so dostopne ob času izbora, ali pa se preiskava lahko omeji na največji reprezentativni obseg proizvodnje, prodaje ali izvoza, ki ga je mogoče ustrezno preiskati v času, ki je na voljo.“ “1. V primerih, ko gre za veliko število proizvajalcev, izvoznikov ali uvoznikov Unije, ki so pristali na sodelovanje pri preiskavi, vrst izdelkov ali transakcij, se lahko preiskava omeji na smiselno število zainteresiranih strani, izdelkov ali transakcij, tako da uporabi vzorce, ki so statistično utemeljeni na osnovi informacij, ki so dostopne ob času izbora, ali pa se preiskava lahko omeji na največji reprezentativni obseg proizvodnje, prodaje ali izvoza, ki ga je mogoče ustrezno preiskati v času, ki je na voljo. Pri raznolikih in razdrobljenih industrijskih sektorjih, sestavljenih predvsem iz malih in srednjih podjetij, bi moral končni izbor strank po možnosti upoštevati njihov delež v zadevnem sektorju.“ Sprememba 41 Predlog uredbe Člen 1 – točka 8 Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 19 a – odstavek 1 1.  Proizvajalci, uvozniki in izvozniki Unije in njihova reprezentativna združenja ter predstavniki države izvoznice lahko zahtevajo informacije o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Zahteve po teh informacijah se vložijo v pisni obliki v roku, ki je predpisan v obvestilu o začetku. Te informacije se navedenim zainteresiranim stranem zagotovijo vsaj dva tedna pred iztekom roka za uvedbo začasnih dajatev iz člena 7(1). Te informacije vključujejo: črtano (a)  povzetek predlaganih dajatev izključno za namene obveščanja ter (b)  podrobne informacije o izračunu stopnje dampinga in stopnje, ki zadostuje za odpravo škode industriji Unije, pri čemer je treba ustrezno upoštevati potrebo po izpolnjevanju obveznosti glede zaupnosti iz člena 19. Zainteresirane strani imajo na voljo tri delovne dni, da predložijo pripombe o natančnosti izračunov. Sprememba 42 Predlog uredbe Člen 1 – točka 9 Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 21 – odstavek 2 9.  Člen 21(2) se nadomesti z naslednjim: črtano ‘2. „2. Da bi zagotovili trdno osnovo, na temelju katere lahko pristojni organi upoštevajo vsa mnenja in informacije pri odločanju o tem, ali je uvedba ukrepov v interesu Unije, se lahko proizvajalci in uvozniki Unije in njihova reprezentativna združenja ter reprezentativne uporabnike in reprezentativne potrošniške organizacije v okviru rokov, določenih v obvestilu o začetku protidampinške preiskave, javijo in Komisiji predložijo ustrezne informacije. Te informacije ali njihovi ustrezni povzetki se lahko dajo na razpolago drugim zainteresiranim stranem iz tega člena, ki imajo pravico, da nanje predložijo opombe.“ Sprememba 43 Predlog uredbe Člen 1 – točka 9 a (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 22 – odstavek 1 a (novo) 9c.  V členu 22 se doda naslednji odstavek: "1a. Takoj ko vse države članice ratificirajo nove konvencije Mednarodne organizacije dela, Komisija ustrezno posodobi Prilogo Ia v skladu s postopkom iz člena 290 PDEU.“ Sprememba 44 Predlog uredbe Člen 1 – točka 9 b (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 22 a (novo) 9b.  Vstavi se naslednji člen: „Člen 22a Poročilo 1.  Da bi Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu olajšala spremljanje izvajanja uredbe, ob ustreznem upoštevanju varstva zaupnih informacij v smislu člena 19, Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto v okviru dialoga o instrumentih trgovinske zaščite med Komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom predloži poročilo o uporabi in izvajanju te uredbe. Poročilo vsebuje informacije o uporabi začasnih in dokončnih ukrepov, zaključku preiskav brez sprejetja ukrepov, zavezah, ponovnih preiskavah, obiskih za namene revizije in preverjanja ter o dejavnostih različnih organov, odgovornih za nadzor izvajanja te uredbe in izpolnjevanja obveznosti, izhajajočih iz nje. Poročilo obravnava tudi uporabo instrumentov trgovinske zaščite v tretjih državah proti Uniji, informacije o okrevanju industrije Unije, na katero vplivajo uvedeni ukrepi, in pritožbe zoper uvedene ukrepe. Vključuje dejavnosti pooblaščenca za zaslišanje pri generalnem direktoratu Komisije za trgovino in dejavnosti službe za pomoč malim in srednjim podjetjem v zvezi z uporabo te uredbe. 2.  Evropski parlament lahko v enem mesecu po tem, ko Komisija predloži poročilo, slednjo povabi na priložnostno srečanje pristojnega odbora, da bi predstavili in pojasnili morebitna vprašanja v zvezi z izvajanjem te uredbe. Na osnovi poročila se lahko sprejme tudi resolucija. 3.  Komisija poročilo objavi najpozneje šest mesecev potem, ko ga je predložila Evropskemu parlamentu in Svetu.“ Sprememba 45 Predlog uredbe Člen 1 – točka 9 c (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Priloga I a (novo) 9c.  Doda se naslednja priloga: "Priloga Ia Konvencije Mednarodne organizacije dela iz členov 7, 8 in 9 1.  Konvencija o prisilnem ali obveznem delu, št. 29 (1930) 2.  Konvencija o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic, št. 87 (1948) 3.  Konvencija o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja, št. 98 (1949) 4.  Konvencija o enakem plačilu delavcev in delavk za delo enake vrednosti, št. 100 (1951) 5.  Konvencija o odpravi prisilnega dela, št. 105 (1957) 6.  Konvencija o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih, št. 111 (1958) 7.  Konvencija o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja, št. 138 (1973) 8.  Konvencija o prepovedi in takojšnjih ukrepih za odpravo najhujših oblik otroškega dela, št. 182 (1999)" Sprememba 46 Predlog uredbe Člen 2 – točka -1 (novo) Uredba (ES) št. 597/2009 Naslov Uredba Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti Uredba Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije. (Ta sprememba velja za celotno Uredbo Sveta (ES) št. 597/2009.) Sprememba 47 Predlog uredbe Člen 2 – točka -1 a (novo) Uredba (ES) št. 597/2009 Uvodna izjava 9 a (novo) (9a)  V Uniji so subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, načeloma prepovedane v skladu s členom 107(1) PDEU. Zato subvencije, proti katerim se lahko izvedejo izravnalni ukrepi, ki jih odobrijo tretje države, še posebej izkrivljajo trgovino. Višina državne pomoči, ki jo dovoli Komisija, se je sčasoma postopno znižala. Zato se v zvezi s protisubvencijskim instrumentom pravilo nižje dajatve ne bi smelo več uporabljati za uvoz iz držav, ki dajejo subvencije. Sprememba 48 Predlog uredbe Člen 2 – točka -1 b (novo) Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 1 – odstavek 1 – pododstavek 2 -1b. V členu 1(1) se doda naslednji pododstavek: „Uporaba subvencioniranih izdelkov v povezavi z raziskovanjem epikontinentalnega pasu, izključno ekonomsko cono države članice ali z izkoriščanjem njenih virov se obravnava kot uvoz po tej uredbi in se ustrezno obdavči, če povzroča škodo industriji Unije.“ Sprememba 91 Predlog uredbe Člen 2 – točka 1 a (novo) Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 1 1a.  V členu 10(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: 1.  Razen v primerih iz odstavka 8 se preiskava za ugotovitev obstoja, ravni in učinka vsake domnevne subvencije prične s pisno pritožbo katere koli fizične ali pravne osebe ali združenja, ki ni pravna oseba, ki zastopa industrijo Skupnosti. „1. Razen v primerih iz odstavka 8 se preiskava za ugotovitev obstoja, ravni in učinka vsake domnevne subvencije prične s pisno pritožbo katere koli fizične ali pravne osebe ali združenja, ki ni pravna oseba, ki zastopa industrijo Unije. Pritožbe lahko skupaj vložijo tudi industrija Unije ali vsaka fizična ali pravna oseba ali združenje, ki ni pravna oseba, ki deluje v imenu industrije Unije, in sindikati.“ Sprememba 94 Predlog uredbe Člen 2 – točka 1 b (novo) Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 10 – odstavek 6 – pododstavek 2 (novo) 1b.  V členu 10(6) se doda naslednji pododstavek: „V primeru raznolikih in razdrobljenih industrijskih sektorjev, sestavljenih predvsem iz malih in srednjih podjetij, Komisija prispeva k doseganju teh pragov s pomočjo službe za pomoč malim in srednjim podjetjem.“ Sprememba 49 Predlog uredbe Člen 2 – točka 1 c (novo) Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 10 – odstavek 8 1c.  V členu 10 se odstavek 8 nadomesti z naslednjim: 8.  Kadar se Komisija v posebnih okoliščinah odloči, da bo začela preiskavo, ne da bi s strani ali v imenu industrije Skupnosti prejela pisno pritožbo, katere namen je začetek take preiskave, se ta začne na podlagi zadostnih dokazov o obstoju subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, škode in vzročne zveze, kakor je opredeljeno v odstavku 2, ki bi upravičili tak začetek. "8. Kadar se Komisija v v posebnih okoliščinah, zlasti v primeru različnih in razdrobljenih industrijskih sektorjev, sestavljenih predvsem iz malih in srednjih podjetij, odloči, da bo začela preiskavo, ne da bi s strani ali v imenu industrije Unije prejela pisno pritožbo, katere namen je začetek take preiskave, se ta začne na podlagi zadostnih dokazov o obstoju subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, škode in vzročne zveze, kakor je opredeljeno v odstavku 2, ki bi upravičili tak začetek.“ Sprememba 51 Predlog uredbe Člen 2 – točka 2 Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 11 – odstavek 9 9.  Pri postopkih, ki se začnejo v skladu s členom 10(11), se preiskava, če je le mogoče, zaključi v roku enega leta. V vsakem primeru se takšne preiskave v vseh primerih zaključijo v 13 mesecih po njihovem začetku na podlagi ugotovitev, sprejetih v skladu s členom 13, za zaveze, ali ugotovitev, sprejetih v skladu s členom 15, za dokončni ukrep.“ 9.  Pri postopkih, ki se začnejo v skladu s členom 10(11), se preiskava, če je le mogoče, zaključi v roku devetih mesecev. V vsakem primeru se takšne preiskave v vseh primerih zaključijo v 10 mesecih po njihovem začetku na podlagi ugotovitev, sprejetih v skladu s členom 13, za zaveze, ali ugotovitev, sprejetih v skladu s členom 15, za dokončni ukrep.“ Dolžina preiskav kadar koli je to mogoče, zlasti v primeru različnih in razdrobljenih industrijskih sektorjev, sestavljenih predvsem iz malih in srednjih podjetij, sovpada s proračunskim letom. Sprememba 50 Predlog uredbe Člen 2 – točka 2 Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 11 – odstavek 11 11.  Proizvajalci podobnega izdelka v Uniji morajo sodelovati v postopkih, ki so se začeli v skladu s členom 10(8). 11.  Proizvajalci podobnega izdelka v Uniji, razen malih in mikropodjetij v Uniji, so zaprošeni, da sodelujejo v postopkih, ki so se začeli v skladu s členom 10(8). Sprememba 52 Predlog uredbe Člen 2 – točka 2 Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 11 – odstavek 11 a (novo) 11a.  Komisija v okviru protisubvencijskih primerov prek službe za podporo malim in srednjim podjetjem spodbuja dostop do instrumenta za raznolike in razdrobljene industrijske sektorje, sestavljene predvsem iz malih in srednjih podjetij. Služba za podporo malim in srednjim podjetjem ozavešča o instrumentu ter nudi informacije in razlago o načinih vlaganja pritožb ter o najboljših načinih za predložitev dokazov o škodi in subvencijah, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Ta služba da na voljo standardizirane obrazce za predložitev statističnih podatkov za običajne namene in vprašalnike. Po začetku preiskave obvesti mala in srednja podjetja ter njihova združenja, na katera bodo verjetno vplivali začetek postopkov in ustrezni roki za prijavo kot zainteresirane strani. Pomaga pri izpolnjevanju vprašalnikov, pri katerih se posebna pozornost posveti vprašanjem malih in srednjih podjetij glede preiskav, začetih v skladu s členom 10(8). V čim večji meri pomaga zmanjšati breme, ki ga povzročajo jezikovne ovire. Če mala in srednja podjetja predložijo prima facie dokaze o subvencijah, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, služba za pomoč malim in srednjim podjetjem tem podjetjem zagotovi podatke o gibanju obsega in vrednosti uvoza zadevnih izdelkov v skladu s členom 24(6). Poleg tega zagotovlja smernie o dodatnih možnostih sodelovanja in povezovanja s pooblaščencem za zaslišanje in nacionalnimi carinskimi organi. Služba za podporo mala in srednja podjetja tudi obvešča o možnostih in pogojih, v skladu s katerimi bi lahko zahtevala pregled ukrepov in povračilo plačanih dajatev glede izravnalnih ukrepov.“ Sprememba 53 Predlog uredbe Člen 2 – točka 2 Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 11 – odstavek 11 b (novo) 11b.  Komisija zagotovi najboljši možen dostop do informacij vsem zainteresiranim stranem, tako da omogoči informacijski sistem za obveščanje zainteresiranih strani v trenutku, ko se v preiskovalne datoteke dodajo nove nezaupne informacije. Informacije, ki niso zaupnega značaja, so dostopne tudi prek spletne platforme. Sprememba 54 Predlog uredbe Člen 2 – točka 2 Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 11 – odstavek 11 c (novo) 11c.  Komisija ščiti učinkovito uveljavljanje postopkovnih pravic zainteresiranih strani in prek pooblaščenca za zaslišanje zagotavlja, da se postopki obravnavajo nepristransko, objektivno in v razumnem roku. Sprememba 55 Predlog uredbe Člen 2 – točka 2 Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 11 – odstavek 11 d (novo) 11d.  Komisija na zahtevo zainteresiranih strani izda vprašalnike, ki se bodo uporabljali v preiskavah, v vseh uradnih jezikih Unije. Sprememba 56 Predlog uredbe Člen 2 – točka 3 – točka -a (novo) Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 12 – odstavek 1 – pododstavek 2 (-a)  drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim: Začasne dajatve se uvedejo ne prej kot 60 dni po začetku postopkov, vendar ne kasneje kot devet mesecev po začetku postopkov. „Začasne dajatve se ne uvedejo prej kakor 60 dni in ne pozneje kakor šest mesecev po začetku postopkov.“ Sprememba 57 Predlog uredbe Člen 2 – točka 3 – točka b Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 12 – odstavek 1 – pododstavek 3 a (b)  na koncu se doda naslednji pododstavek: črtano „Začasne dajatve se ne smejo uporabiti dva tedna od datuma, ko so bile zainteresiranim stranem poslane informacije v skladu s členom 19a. Zagotovitev teh informacij ne vpliva na nobeno poznejšo odločitev, ki jo Komisija lahko sprejme.“ Sprememba 58 Predlog uredbe Člen 2 – točka 3 a (novo) Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 13 – odstavek 1 3a.  V členu 13 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: 1.  Če se ugotovi začasni obstoj subvencioniranja in škode lahko Komisija sprejme zadovoljive ponudbe prostovoljnih zavez, na podlagi katerih: "1. Če se ugotovi začasni obstoj subvencioniranja in škode lahko Komisija sprejme ponudbe prostovoljnih zavez, na podlagi katerih: (a)  država porekla in/ali izvoza soglaša, da bo odpravila ali omejila subvencijo ali sprejela druge ukrepe v zvezi z njenimi učinki; ali (a)  država porekla in/ali izvoza soglaša, da bo odpravila ali omejila subvencijo ali sprejela druge ukrepe v zvezi z njenimi učinki; ali (b)  se kateri koli izvoznik zaveže, da bo spremenil svoje cene ali prenehal izvažati na zadevno območje, dokler se bodo za takšen izvoz zagotavljale subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, tako da se Komisija po posvetovanju s Svetovalnim odborom  prepriča, da so škodljivi učinki subvencij odpravljeni. (b)  (b) se kateri koli izvoznik zaveže, da bo spremenil svoje cene ali prenehal izvažati na zadevno območje, dokler se bodo za takšen izvoz zagotavljale subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, pod pogojem, da je Komisija po posvetovanju s Svetovalnim odborom ugotovila, da so škodljivi učinki subvencij dejansko odpravljeni. Začasne dajatve, ki jih uvede Komisija v skladu s členom 12(3), in dokončne dajatve, ki jih uvede Svet v skladu s členom 15(4), se v takem primeru in dokler veljajo take zaveze ne uporabljajo za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvajajo podjetja, navedena v sklepu Komisije o sprejetju zavez in v vseh nadaljnjih spremembah takega sklepa. Začasne dajatve, ki jih uvede Komisija v skladu s členom 12(3), in dokončne dajatve, ki jih uvede Svet v skladu s členom 15(4), se v takem primeru in dokler veljajo take zaveze ne uporabljajo za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvajajo podjetja, navedena v sklepu Komisije o sprejetju zavez in v vseh nadaljnjih spremembah takega sklepa. Cene se v skladu s takimi zavezami ne zvišajo za več, kot je potrebno za kompenzacijo zneska subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, hkrati pa se morajo zvišati za manj kot za znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, če bi tako zvišanje zadostovalo za odpravo škode industriji Skupnosti. Pravilo nižje dajatve se ne uporablja za cene, dogovorjene v takih zavezah v okviru protisubvencijskih postopkov.“ Sprememba 59 Predlog uredbe Člen 2 – točka 3 b (novo) Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 13 – odstavek 4 3b.  V členu 13 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim: 4.  Od strank, ki ponudijo zavezo, se zahteva, da zagotovijo različico takšne zaveze, ki ni zaupne narave, tako da se lahko da na voljo zainteresiranim strankam iz preiskave. "4. Od strank, ki ponujajo zavezo, se zahteva, da zagotovijo smiselno različico takšne zaveze, ki ni zaupne narave, tako da se lahko da na voljo zainteresiranim strankam iz preiskave, Evropskemu parlamentu in Svetu. Od strank se zahteva, naj razkrijejo čim več informacij glede vsebine in značaja zaveze ob ustreznem upoštevanju varstva zaupnih informacij v smislu člena 29. Poleg tega se Komisija pred sprejetjem take ponudbe posvetuje z industrijo Unije glede glavnih značilnosti in delovanja zaveze.“ Sprememba 60 Predlog uredbe Člen 2 – točka 6 – točka a Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek 7 a (a)  odstavku 1 se doda pododstavek: črtano „Če se ukrep po preiskavi v skladu s členom 18 izteče, se vse dajatve, pobrane po datumu začetka takšne preiskave, povrnejo. Povračilo bi se moralo zahtevati od nacionalnih carinskih organov v skladu z veljavno carinsko zakonodajo Unije.“ Sprememba 61 Predlog uredbe Člen 2 – točka 7 a (novo) Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 24 – odstavek 3 7a.  V členu 24 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: 3.  Posebne določbe, zlasti o skupni opredelitvi pojma poreklo iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti se lahko sprejmejo v skladu s to uredbo. "3. „3. Posebne določbe, zlasti o skupni opredelitvi pojma poreklo iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti, ali določbe v skladu s členom 2 tega zakonika se lahko sprejmejo v skladu s to uredbo.“ Sprememba 78 Predlog uredbe Člen 2 – točka 7 b (novo) Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 24 – odstavek 5 7b.  V členu 24 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim: 5.   Komisija lahko, po posvetovanju s Svetovalnim odborom, carinskim organom naroči, da sprejmejo ustrezne ukrepe za evidentiranje uvoza, tako da se ukrepi nato lahko uporabijo proti temu uvozu od datuma takšnega evidentiranja. „5. Komisija lahko po tem, ko je pravočasno obvestila države članice, carinskim organom naroči, da sprejmejo ustrezne ukrepe za evidentiranje uvoza, tako da se ukrepi nato lahko uporabijo proti temu uvozu od datuma takšnega evidentiranja. Obvezno evidentiranje uvoza se lahko sprejme na podlagi zahtevka industrije Skupnosti, ki vsebuje dovolj dokazov za utemeljitev takšnega ukrepa. Obvezno evidentiranje uvoza se sprejme na podlagi zahtevka industrije Unije, ki vsebuje dovolj dokazov za utemeljitev takšnega ukrepa. Obvezno evidentiranje uvoza se lahko sprejme tudi na lastno pobudo Komisije. Uvoz se evidentira od datuma začetka preiskave, če pritožba industrije Unije vsebuje zahtevek za evidentiranje in dovolj dokazov, ki ta ukrep upravičujejo. Evidentiranje se uvede z uredbo, v kateri se navedeta namen ukrepa in, če je ustrezno, ocenjeni znesek možnih prihodnjih obveznosti. Obvezno evidentiranje za uvoz ne sme veljati več kakor devet mesecev. Evidentiranje se uvede z uredbo, v kateri se navedeta namen ukrepa in, če je ustrezno, ocenjeni znesek možnih prihodnjih obveznosti. Obvezno evidentiranje za uvoz ne sme veljati več kakor devet mesecev.“ Sprememba 76 Predlog uredbe Člen 2 – točka 7 c (novo) Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 24 – odstavek 6 7c.  V členu 24 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim: 6.   Države članice Komisiji mesečno poročajo o uvozu izdelkov, ki so predmet preiskave in za katere veljajo ukrepi, ter o znesku dajatev, pobranih v skladu s to uredbo. „6. Države članice Komisiji mesečno poročajo o uvozu izdelkov, ki so predmet preiskave in za katere veljajo ukrepi, ter o znesku dajatev, pobranih v skladu s to uredbo. Komisija lahko na izrecno in obrazloženo zahtevo zainteresirane stranke, potem ko svoje mnenje o tem poda še odbor iz člena 25(2), odloči, da bo zainteresiranim stranem predložila informacije o količini in vrednosti uvoza teh izdelkov.“ Sprememba 64 Predlog uredbe Člen 2 – točka 7 d (novo) Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 24 – odstavek 7 a (novo) 7d.  V členu 24 se doda naslednji odstavek: "7a. Če namerava Komisija sprejeti ali objaviti dokumente, katerih namen je pojasniti kateri koli element ustaljene prakse Komisije v zvezi z uporabo te uredbe, se pred sprejetjem ali objavo posvetuje z Evropskim parlamentom in Svetom, da bi dosegla soglasje in sprejetje danega dokumenta. Za morebitne poznejše spremembe takih dokumentov veljajo enake postopkovne zahteve. Vsak takšen dokument je v vsakem primeru v celoti skladen z določbami te uredbe. Noben dokument te vrste ne sme razširiti diskrecijske pravice Komisije za sprejemanje ukrepov, kot jo tolmači Sodišče. " Sprememba 65 Predlog uredbe Člen 2 – točka 8 Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 27 – odstavek 1 8.  V členu 27(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: 8.  V členu 27 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: "1. V primerih, v katerih je število proizvajalcev, izvoznikov ali uvoznikov Unije, vrst izdelka ali transakcij veliko, se preiskava lahko omeji na: (…).“ "1. V primerih, v katerih je število proizvajalcev, izvoznikov ali uvoznikov Unije, ki sodelujejo v preiskavi, ali vrst izdelka ali transakcij veliko, se preiskava lahko omeji na: (…).“ (a)  sprejemljivo število strank, izdelkov ali transakcij z uporabo vzorcev, ki so statistično veljavni na podlagi razpoložljivih informacij v času izbire; ali (b)  na največji reprezentativni obseg proizvodnje, prodaje ali izvoza, ki se lahko ustrezno preišče v razpoložljivem času. Pri raznolikih in razdrobljenih industrijskih sektorjih, sestavljenih predvsem iz malih in srednjih podjetij, mora končni izbor strank po možnosti upoštevati njihov delež v zadevnem sektorju.“ Sprememba 66 Predlog uredbe Člen 2 – točka 9 Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 29b 9.  Po členu 29 se vstavi člen: črtano "Article 29b Informacije o začasnih ukrepih 1.  Proizvajalci, uvozniki in izvozniki Unije in njihova reprezentativna združenja ter država porekla in/ali država izvoznica lahko zahtevajo informacije o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Zahteve po teh informacijah se vložijo v pisni obliki v roku, ki je predpisan v obvestilu o začetku. Te informacije se navedenim zainteresiranim stranem zagotovijo vsaj dva tedna pred iztekom roka za uvedbo začasnih dajatev iz člena 12(1). Te informacije vključujejo: (a)  povzetek predlaganih dajatev izključno za namene obveščanja ter (b)  podrobne informacije o izračunu subvencijske stopnje in stopnje, ki zadostuje za odpravo škode industriji Unije, pri čemer je treba ustrezno upoštevati potrebo po izpolnjevanju obveznosti glede zaupnosti iz člena 29. Zainteresirane strani imajo na voljo tri delovne dni, da predložijo pripombe o natančnosti izračunov. 2.  V primerih, ko se namesto uvedbe začasnih dajatev namerava nadaljevati s preiskavo, se zainteresirane strani obvestijo o neuvedbi dajatev dva tedna pred iztekom roka za uvedbo začasnih dajatev iz člena 12(1).“ Sprememba 67 Predlog uredbe Člen 2 – točka 10 Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 31 – odstavek 2 10.  Člen 31(2) se nadomesti z naslednjim: črtano "2. „2. Da se zagotovi trdna podlaga, na kateri lahko organi upoštevajo vsa stališča in informacije pri odločitvi, ali je uvedba ukrepov v interesu Unije ali ne, se proizvajalci in uvozniki Unije in njihova reprezentativna združenja ter reprezentativne uporabnike in reprezentativne potrošniške organizacije v rokih iz obvestila o začetku preiskave o izravnalni dajatvi lahko sami javijo in predložijo informacije Komisiji. Takšne informacije ali njihovi ustrezni povzetki se dajo na voljo drugim zainteresiranim stranem iz tega odstavka, ki imajo pravico, da nanje predložijo opombe.“ Sprememba 68 Predlog uredbe Člen 2 – točka 10 a (novo) Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 33 a (novo) 10a.  Vstavi se naslednji člen: „Člen 33a Poročilo 1.  Da bi Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu olajšala spremljanje izvajanja uredbe, ob ustreznem upoštevanju varstva zaupnih informacij v smislu člena 19 Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto v okviru dialoga o instrumentih trgovinske zaščite med Komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom predloži poročilo o uporabi in izvajanju te uredbe . Poročilo vsebuje informacije o uporabi začasnih in dokončnih ukrepov, zaključku preiskav brez sprejetja ukrepov, zavezah, ponovnih preiskavah, obiskih za namene revizije in preverjanja ter o dejavnostih različnih organov, odgovornih za nadzor izvajanja te uredbe in izpolnjevanja obveznosti, izhajajočih iz nje. Poročilo obravnava tudi uporabo instrumentov trgovinske zaščite v tretjih državah proti Uniji, informacije o okrevanju industrije Unije, na katero vplivajo uvedeni ukrepi, in pritožbe zoper uvedene ukrepe. Vključuje dejavnosti pooblaščenca za zaslišanje pri generalnem direktoratu za trgovino in dejavnosti službe za pomoč malim in srednjim podjetjem v zvezi z uporabo te uredbe. 2.  Evropski parlament lahko v enem mesecu po tem, ko Komisija predloži poročilo, slednjo povabi na priložnostno srečanje pristojnega odbora, da bi predstavili in pojasnili morebitna vprašanja v zvezi z izvajanjem te uredbe. Na osnovi poročila se lahko sprejme tudi resolucija. 3.  Komisija poročilo objavi najpozneje šest mesecev potem, ko ga je predložila Evropskemu parlamentu in Svetu.“ Sprememba 69 Predlog uredbe Člen 3 Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uredba se konsolidira z Uredbo (ES) št. 1225/2009 in Uredbo (ES )št. 597/2009 do….* ____________ * Datum: tri mesece po začetku veljavnosti te uredbe.

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 57(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A7-0053/2014).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (COM(2013)0009 – C7-0019/2013 – 2013/0007(COD))

P7_TA(2014)0083 A7-0468/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2013)0009),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0019/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. aprila 2013(1),

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A7-0468/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. februarja 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009(4) Komisiji podeljuje pooblastila za izvajanje nekaterih določb navedene uredbe.

(2)  Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe je treba pooblastila, ki so bila Komisiji podeljena na podlagi Uredbe (ES) št. 1224/2009, uskladiti s členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(3)  Da se oblikujejo nekatere določbe Uredbe (ES) št. 1224/2009, bi morala biti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU podeljena Komisiji, pri tem pa je treba upoštevati:

(4)  Predvsem Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravami izvede pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov, na primer z regionalnimi svetovalnimi sveti. Komisija mora bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu na ustrezen način. [Sprememba 2]

(5)  Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 1224/2009, bi morala biti izvedbena pooblastila prenesena na Komisijo v skladu s členom 291 PDEU v zvezi z:

Kjer je potreben nadzor držav članic, bi bilo treba ta pooblastila izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Svet(5).

(6)  Posledica začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe je, da je treba spremeniti določbo o izrednih ukrepih, ki pod določenimi pogoji predvideva napotitev določenih ukrepov Komisije na Svet.

(7)  Posledica začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe je, da je treba spremeniti nekatere določbe, ki pooblastila za odločanje podeljujejo le Svetu, in jih uskladiti z novimi postopki, ki veljajo v skupni ribiški politiki. Naslednje določbe v Uredbi (ES) št. 1224/2009 bi bilo zato treba preoblikovati:

(8)  Uredbo (ES) št. 1224/2009 je zato treba ustrezno spremeniti

(8a)  Ker naj bi se s to uredbo Uredba (ES) št. 1224/2009 uskladila z Lizbonsko pogodbo, je pomembno, da Komisija v prihodnji reviziji navedene uredbe preuči:

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1224/2009 se spremeni:

(1)  Člen 4 se spremeni:

(a)  točka 7 se nadomesti z naslednjim:"

„7. „inšpektorji Unije“ pomeni uradnike države članice, Komisije ali organa, ki ga ta imenuje, katerih imena so vključena na seznam, vzpostavljen v skladu s členom 79;“

(b)  točka 14 se nadomesti z naslednjim:"

„14. „območje z omejenim ribolovom“ pomeni vsako morsko območje pod jurisdikcijo določene države članice, ki ga opredeli pravno zavezujoč akt Unije in na katerem so ribolovne dejavnosti bodisi omejene bodisi prepovedane;“

(2)  v členu 6 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:"

„5. Država članica zastave izda, upravlja in odvzame dovoljenje za gospodarski ribolov v skladu s podrobnimi pravili o njihovi veljavnosti in o minimalnih podatkih, navedenih v dovoljenjih, določenih z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2)."

(3)  v členu 7 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:"

„5. Podrobna pravila o veljavnosti dovoljenj za ribolov in o minimalnih podatkih v teh so določena z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).

6.  Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 119a v zvezi s pravili uporabepogoji izvzetja majhnih plovil iz obveznosti posedovanja dovoljenj za ribolov pri majhnih plovilih.“ [Sprememba 6]

(4)  v členu 8 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2)." [Sprememba 7]

(5)  člen 9 se spremeni:

(a)  odstavek 10 se nadomesti z naslednjim:"

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2)." [Sprememba 8]

(b)  Doda se naslednji odstavek:"

„11. Pravila o obliki elektronskega prenosa podatkov sistema za spremljanje plovil države članice zastave obalni državi članici določi Komisija z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“

(6)  člen 13 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 13

Nove tehnologije

1.  Ukrepi, ki določajo obveznost, da se uporabljajo elektronske naprave za spremljanje in orodja za sledljivost, kot je genska analiza, so lahko sprejete v skladu s Pogodbo. Države članice lahko na lastno pobudo ali v sodelovanju s Komisijo ali organom, ki ga ta imenuje, pred 1. junijem 2013 izvedejo pilotne projekte o orodjih za sledljivost, kot je genska analiza, da bi ocenile tehnologijo, ki se bo uporabljala.

2.  O uvedbi drugih novih tehnologij za nadzor ribištva se lahko odloča v skladu s Pogodbo in v posvetovanju z zadevnimi stranmi, kadar te tehnologije stroškovno učinkovito vodijo k boljši skladnosti s pravili skupne ribiške politike.“ [Sprememba 9]

(7)  člen 14 se spremeni:

(a)  odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:"

„7. Za pretvorbo teže skladiščenih ali predelanih rib v težo živih rib kapitani ribiških plovil Unije uporabljajo pretvorbeni količnik. Pretvorbeni količnik določi Komisija z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“

(b)  odstavek 10 se nadomesti z naslednjim:"

(c)  doda se naslednji odstavek:"

„11. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 119a v zvezi z zahtevami za izpolnjevanje in predložitev podatkov ribolovnega ladijskega dnevnika v papirni obliki, ki jih morajo izpolniti ribiška plovila iz členov 16(3) in 25(3).“

(8)  člen 15 se spremeni:

(a)  doda se naslednji odstavek:"

„1a. Kapitani ribiških plovil Unije, ki se uporabljajo izključno za izkoriščanje ribogojstva, so izvzeti iz odstavka 1.“

(b)  odstavek 9 se nadomesti z naslednjim:"

10.  Komisija določi podrobna pravila o

(9)  v členu 16 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Vsaka država za namene spremljanja iz odstavka 1 oblikuje načrt vzorčenja, temelječ na metodologiji, ki jo sprejme Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2) za opredelitev skupin plovil, stopenj tveganja in ocene ulova ter ga vsako leto do 31. januarja pošlje Komisiji in navede metode, ki jih je uporabila pri njegovem oblikovanju. Načrti vzorčenja se, kolikor je mogoče, ne spreminjajo skozi čas in so v ustreznih geografskih območjih poenoteni. "

(10)  v členu 17 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:"

„6. Na Komisijo se prenese pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 119a, da se Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določene kategorije ribiških plovil izvzame iz obveznosti iz odstavka 1 za omejeno obdobje, ki se lahko podaljša, ali predvidi drugačen rok za obveščanje, pri čemer upošteva vrsto ribiških proizvodov ter oddaljenost med ribolovnimi območji, kraji iztovarjanja in pristanišči, v katerih so zadevna plovila registrirana.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“ [Sprememba 10]

(11)  člen 21 se spremeni:

(a)  odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:"

„6. Na Komisijo se prenese pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 119a, da se določene kategorije ribiških plovil izvzame iz obveznosti iz odstavka 1 za omejeno obdobje, ki se lahko podaljša, ali predvidi drugačen rok za obveščanje, pri čemer upošteva vrsto ribiških proizvodov ter oddaljenost med ribolovnimi območji, kraji pretovarjanja in pristanišči, v katerih so zadevna plovila registrirana.“

(b)  odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:"

(12)  Člen 22 se spremeni:

(a)  doda se naslednji odstavek:"

„1a. Kapitani ribiških plovil Unije, ki se uporabljajo izključno za izkoriščanje ribogojstva, so izvzeti iz odstavka 1.“

(b)  odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:"

(c)  Doda se naslednji odstavek:"

(13)  v členu 23 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:"

(14)  Člen 24 se spremeni:

(a)  doda se naslednji odstavek:"

„1a. Kapitani ribiških plovil Unije, ki se uporabljajo izključno za izkoriščanje ribogojstva, so izvzeti iz odstavka 1.“

(b)  odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:"

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“ [Sprememba 11]

(c)  doda se naslednji odstavek:"

(15)  v členu 25 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Vsaka država za namene spremljanja iz odstavka 1 oblikuje načrt vzorčenja, temelječ na metodologiji, ki jo sprejme Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2) za opredelitev skupin plovil, stopenj tveganja in ocene ulova ter ga vsako leto do 31. januarja pošlje Komisiji in navede metode, ki jih je uporabila pri njegovem oblikovanju. Načrti vzorčenja se, kolikor je mogoče, ne spreminjajo skozi čas in so v ustreznih geografskih območjih poenoteni."

(16)  Člen 28 se spremeni:

(a)  uvodni stavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Če se tako odloči v skladu s Pogodbo za ribiška plovila Unije, ki niso opremljena z delujočim sistemom za spremljanje plovil iz člena 9 ali podatkov iz ribolovnega ladijskega dnevnika ne pošiljajo z elektronskimi sredstvi, kot je navedeno v členu 15, in za katera velja ureditev ribolovnega napora, kapitani takih ribiških plovil pristojnim organom svoje države članice zastave in po potrebi obalni državi članici tik pred vsakim vstopom na geografsko območje, na katerem velja ta ureditev ribolovnega napora, in izstopom z njega v obliki poročila o ribolovnem naporu sporočijo naslednje informacije po teleksu, telefaksu, telefonu ali elektronski pošti, ki jih prejemnik ustrezno zabeleži, ali po radiu prek radijske postaje, odobrene na podlagi zakonodaje Unije:“

(b)  doda se naslednji odstavek:"

„3. Komisija z izvedbenimi akti določi podrobna pravila o prenosu poročil o ribolovnem naporu. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“

(17)  člen 32 se črta.

(18)  člen 33 se spremeni:

(a)  odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:"

„7. Brez poseganja v naslov XII lahko države članice do 30. junija 2011 s Komisijo in organom, ki ga ta imenuje, izvajajo pilotne projekte v zvezi z dostopom na daljavo v realnem času do podatkov držav članic, ki so evidentirani in potrjeni v skladu s to uredbo. Oblika in postopki dostopa do podatkov se preučijo in preskusijo. Države članice do 1. januarja 2011 obvestijo Komisijo, ali nameravajo izvesti pilotne projekte. Od 1. januarja 2012 se lahko v skladu s Pogodbo določi drugačen način in pogostost prenosa podatkov Komisiji.“

(b)  odstavek 10 se nadomesti z naslednjim:"

„10. Komisija lahko z izvedbenimi akti določi obliko prenosa podatkov iz tega člena. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“

(19)  v členu 36 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Komisija na podlagi podatkov v skladu s členom 35 ali na lastno pobudo, kadar ugotovi, da za ribolovne možnosti, ki so na voljo Uniji, državi članici ali skupini držav članic, velja, da so bile izčrpane, Komisija o tem obvesti zadevne države članice in z izvedbenimi akti prepove ribolovne dejavnosti za zadevno območje, orodje, stalež ali skupino staležev ali ladjevje, vključeno v te posebne ribolovne dejavnosti.“

(20)  člen 37 se spremeni:

(a)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Če škoda, ki jo je utrpela država članica, ki ji je bil ribolov prepovedan, preden je izčrpala svoje ribolovne možnosti, ni bila odpravljena, Komisija z izvedbenimi akti sprejme ukrepe, da bi se povzročena škoda ustrezno odpravila. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2). Ti ukrepi lahko vključujejo odbitke od ribolovnih možnosti katere koli države članice, ki je presegla dovoljeno količino ulova, tako odbite količine pa se ustrezno dodelijo državam članicam, katerih ribolovne dejavnosti so bile prepovedane, preden so izčrpale svoje ribolovne možnosti.“

(b)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Komisija določi podrobna pravila o obveščanju o škodi, ki jo je utrpela država članica, o identifikaciji države članice, ki je utrpela škodo in o velikosti škode, o identifikaciji države članice, ki je presegla ribolovno kvoto in količino ulova rib, ki presega omejitev, o prihodnjih odbitkih od ribolovnih možnosti države članice, ki je presegla ribolovno kvoto, v sorazmerju z preseženimi ribolovnimi možnostmi, o prihodnjih dodatkih k ribolovnim možnostim države članice, ki je utrpela škodo v sorazmerju s škodo, ki jo je utrpela, o datumih začetka veljavnosti dodatkov in odbitkov in o vseh drugih potrebnih ukrepih za popravilo škode, ki jo je država utrpela, kjer je to potrebno, z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“

(21)  v členu 38 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“

(22)  v členu 40 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:"

„6. Komisija z izvedbenimi akti določi podrobna pravila o potrjevanju pogonske moči motorja in fizičnem preverjanju pogonske moči motorja. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“

(23)  v členu 41 se uvodni stavek odstavka 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Po opravljeni analizi tveganja države članice preverijo podatke glede skladnosti moči motorja, pri čemer uporabijo vse informacije v zvezi s tehničnimi lastnostmi zadevnega plovila, ki so na voljo upravi. Preverjanje podatkov temelji na podlagi načrta vzorčenja, temelječega na metodologiji, ki jo sprejme Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2) v zvezi z merili visokega tveganja, velikostjo naključnih vzorcev in tehničnimi dokumenti, ki jih je treba preveriti. Države članice zlasti preverijo podatke v:“

(24)  člen 43 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Ko se sprejme večletni načrt v skladu s Pogodbo, se lahko določi prag za živo težo vrst, za katere velja večletni načrt, nad katerim mora ribiško plovilo svoj ulov iztovoriti v določenem pristanišču ali kraju blizu obale.“

(b)  odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:"

„7. Države članice so izvzete iz točke (c) odstavka 5, če njihov nacionalni program nadzora, sprejet v skladu s členom 46, vsebuje načrt za izvajanje nadzora v določenih pristaniščih, pri čemer pristojni organi zagotavljajo enako raven nadzora. Načrt se šteje za zadovoljivega, če ga z izvedbenimi akti odobri Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“

(25)  v členu 45 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Ustrezen prag in pogostost sporočanja podatkov iz odstavka 1 sta določena v vsakem večletnem načrtu v skladu s Pogodbo.“

(26)  v členu 49 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Brez poseganja v člen 44 se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 119a, da sprejme pravila za skladiščenje predelanih proizvodov na krovu po načrtu za natovarjanje po vrstah, pri čemer se navede, kje v ladijskem skladišču se hranijo.“

(27)  v členu 50 se odstavka 1 in 2 nadomestita z:"

„1. Ribolovne dejavnosti ribiških plovil Unije in ribiških plovil tretjih držav v ribolovnih conah, v katerih je bilo v skladu s Pogodbo določeno območje z omejenim ribolovom, nadzoruje center za spremljanje ribištva obalne države članice, ki ima sistem za zaznavanje in beleženje vstopa plovil na območja z omejenim ribolovom, plutje teh plovil skozi ta območja in njihov izstop s tega območja.

2.  Poleg odstavka 1 se v skladu s Pogodbo določi rok, do katerega morajo ribiška plovila na krov namestiti operativni sistem, ki kapitana opozori na vstop na območje z omejenim ribolovom in izstop z njega.“

(28)  člen 51 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Kadar je dosežena sprožitvena raven ulova določene vrste ali skupine vrst, se zadevno območje začasno zapre za zadevni ulov v skladu s tem oddelkom. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 119a v zvezi z določitvijo določene vrste ali skupine vrst, za katere velja sprožitvena raven ulova, ob upoštevanju vrst, ki sestavljajo ulov, in/ali trajanja na določenem območju in/ali ribolova..“

(b)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

"2. Sprožitvena raven ulova se izračuna na podlagi metodologije vzorčenja, ki jo določi Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2), za opredelitev območij s tveganjem, da se doseže sprožitvena raven, in preverjanjem, ko se doseže sprožitvena raven, kot odstotni ali težni delež določene vrste ali skupine vrst v primerjavi s celotnim ulovom v posameznem izvleku zadevne ribe.“

(c)  odstavek 3 se črta.

(29)  za členom se vstavi člen:"

„Člen 51a

Pravila za uporabo

Komisija lahko z izvedbenimi akti določi podrobna pravila v zvezi z območji zaprtja v realnem času, zaprtjem ribolova in informacijami o zaprtjih v realnem času. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2)“

(30)  člen 52 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Kadar količina ulova v dveh zaporednih izvlekih presega sprožitveno raven ulova, ribiško plovilo spremeni ribolovno območje za določeno razdaljo od vsakega položaja prejšnjega izvleka, preden nadaljuje ribolov, in o tem nemudoma obvesti pristojne organe obalne države članice.

2.  Razdalja iz odstavka 1 je sprva vsaj pet navtičnih milj oziroma dve navtični milji za ribiška plovila, katerih skupna dolžina je manj kot dvanajst metrov.

3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 119a v zvezi s spremembo razdalj iz odstavkov 1 in 2, pri čemer lahko to pooblastilo uporabi na lastno pobudo ali na zahtevo zadevne države članice, ob upoštevanju: [Sprememba 12]

(31)  v členu 54 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Komisija lahko na podlagi informacij, ki kažejo, da je bila dosežena sprožitvena raven ulova, z izvedbenimi akti odloči, da se območje začasno zapre, če takega zaprtja ni uvedla sama obalna država članica.“

(32)  odstavka 4 in 5 člena 55 se nadomestita z naslednjim:"

„4. Na podlagi znanstvene ocene biološkega vplivaZnanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo oceni biološki vpliv rekreacijskega ribolova iz odstavka 3, so lahko,. Kadar ima rekreacijski ribolov znaten vpliv, so lahko v skladu s Pogodbo sprejeti ukrepi upravljanja, kot so dovoljenja za ribolov in deklaracije o ulovu. [Sprememba 13]

5.  Komisija z izvedbenimi akti določi podrobna pravila o vzpostavitvi načrtov vzorčenja iz odstavka 3 in obveščanju ter oceni načrtov vzorčenja. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2)“

(33)  člen 58 se spremeni:

(a)  dodata se sledeča člena:"

7b.  Podatki iz točk (a) do (h) odstavka 5 se ne uporabljajo za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva s tarifnima številkama 1604 in 1605 kombinirane nomenklature.“

(b)  odstavka 8 in 9 se nadomestita z naslednjim:"

„8. Države članice lahko iz zahtev tega člena izvzamejo majhne količine proizvodov, ki se potrošnikom prodajajo neposredno z ribiških plovil, če te ne presegajo majhne vrednosti.

9.  Vrednost iz odstavka 8 sprva ne presega 50 EUR na dan.

10.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 119a v zvezi s:

(g)  informacijami o ribiških proizvodih in proizvodih iz ribogojstva, ki so na voljo potrošniku.“ [Sprememba 14]

(34)  v členu 59 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:"

„3. Kupec, ki kupi ribiške proizvode do določenega praga teže, ki se nato ne dajo na trg, temveč so namenjeni za lastno uporabo, je izvzet iz tega člena.

4.  Prag teže iz odstavka 3 sprva ne preseže 30 kg na dan.

5.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 119a o spremembi praga teže iz odstavka 4, ob upoštevanju statusa zadevnega staleža.“

(35)  člen 60 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Država članica zagotovi, da so vsi ribiški proizvodi stehtani na napravah, ki jih odobrijo pristojni organi, razen če ni sprejela načrt vzorčenja, ki ga je odobrila Komisija in temelji na metodologiji, ki temelji na oceni tveganja in ki jo določi Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2) za opredelitev velikosti vzorcev, stopenj tveganja, kriterijev tveganja in informacij, ki jih je treba upoštevati.“

(b)  odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:"

(36)  člen 61 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 61

Tehtanje ribiških proizvodov po prevozu s kraja iztovarjanja

1.  Z odstopanjem od člena 60(2) lahko države članice dovolijo, da se ribiški proizvodi stehtajo po prevozu s kraja iztovarjanja, če se prevažajo v namembni kraj na ozemlju zadevne države članice in če je ta država sprejela nadzorni načrt, ki ga je z izvedbenimi akti odobrila Komisija. Nadzorni načrt temelji na metodologiji, ki temelji na oceni tveganja, v zvezi z opredelitvijo velikosti vzorcev, stopenj tveganja, kriterijev tveganja in vsebino nadzornih načrtov. Komisija z izvedbenimi akti sprejme to metodologijo vzorčenja v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organi države članice, v kateri se ribiški proizvodi iztovorijo, dovolijo, da se ti proizvodi pred tehtanjem odpeljejo k registriranim kupcem, registriranim dražbam ali drugim organom ali osebam, ki so odgovorne za prvo trženje ribiških proizvodov v drugi državi članici. To dovoljenje je odvisno od tega, če sta zadevni državi članici vzpostavili skupni program nadzora, kot je navedeno v členu 94, ki ga je z izvedbenim aktom odobrila Komisija. Skupni program nadzora temelji na metodologiji, ki temelji na oceni tveganja, v zvezi z opredelitvijo velikosti vzorcev, stopenj tveganja, merili tveganja in vsebino nadzornih načrtov. Komisija z izvedbenimi akti sprejme to metodologijo vzorčenja v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“

(37)  v členu 64 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Komisija z izvedbenimi akti določi podrobna pravila o navedbi posameznikov, vrsti predstavitve in navedbi cene v obvestilih o prodaji ter obliki obvestil o prodaji. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“

(38)  člen 65 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 65

Izvzetja iz zahtev za obvestila o prodaji

1.  Lahko se odobri izvzetje iz obveznosti predložitve obvestila o prodaji pristojnim organom ali drugim pooblaščenim organom države članice za ribiške proizvode, iztovorjene z določenih kategorij ribiških plovil Unije iz členov 16 in 25 ali za manjše iztovorjene količine ribiških proizvodov. Ta manjša količina sprva ne bo presegala 50 kg žive teže po vrstah. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 119a v zvezi z odobritvijo takih izvzetij in spremembo manjših količin, ob upoštevanju statusa zadevnega staleža.

2.  Kupec, ki kupi proizvode do določenega praga teže, ki se nato ne dajo na trg, temveč so namenjeni le za lastno uporabo, je izvzet iz določb členov 62, 63 in 64. Prag teže sprva ne bo presegel 30 kg. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 119a v zvezi s spremembo navedenega praga teže, ob upoštevanju statusa zadevnega staleža.“

(39)  v členu 71 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:"

„5. Komisija z izvedbenimi akti določi obliko poročila o nadzorovanju. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“

(40)  člen 73 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Če Unija vzpostavi program o nadzornem opazovanju v skladu s Pogodbo, nadzorni opazovalci na krovu ribiških plovil, ki jih imenujejo države članice, preverjajo, ali ribiška plovila spoštujejo pravila skupne ribiške politike. Opravljajo vse naloge iz programa opazovanja, zlasti pa preverjajo in beležijo ribolovne dejavnosti plovila in ustrezne dokumente.“

(b)  odstavek 9 se nadomesti z naslednjim:"

(41)  v členu 74 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:"

(42)  v členu 75 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 119a v zvezi z obveznostmi gospodarskega subjekta in kapitana med pregledi.“

(43)  v členu 76 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:"

„4. Komisija z izvedbenimi akti določi podrobna pravila o skupnih pravilih o vsebini poročil o inšpekcijskih pregledih, izpolnitvi poročil o inšpekcijskih pregledih in prenosu kopije inšpekcijskega poročila gospodarskemu subjektu. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2)“

(44)  v členu 78 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Komisija z izvedbenimi akti določi podrobna pravila o delovanju elektronske zbirke podatkov in njenem dostopu s strani Komisije. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2)“

(45)  člen 79 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 79

Inšpektorji Unije

1.  Komisija z izvedbenimi akti določi seznam inšpektorjev Unije. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 119(2).

2.  Brez poseganja v primarno odgovornost obalnih držav članic lahko inšpektorji Unije v skladu s to uredbo izvajajo inšpekcijske preglede v vodah Unije in na ribiških plovilih Unije zunaj voda Unije.

3.  Inšpektorji Unije so lahko imenovani za:

4.  Za izpolnjevanje svojih nalog imajo inšpektorji Unije ob upoštevanju odstavka 5 takojšen dostop do:

in sicer v enakem obsegu in pod enakimi pogoji kot uradniki države članice, v kateri se izvaja inšpekcijski pregled.

5.  Inšpektorji Unije nimajo policijskih in izvršilnih pooblastil zunaj ozemlja njihove države članice izvora ali voda Unije pod suverenostjo in jurisdikcijo njihove države članice izvora.

6.  Uradniki Komisije ali organa, ki ga ta imenuje, imenovani za inšpektorje Unije, nimajo policijskih in izvršilnih pooblastil.

7.  Komisija določi podrobna pravila o:

(46)  v členu 88 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Po posvetovanju z zadevnima državama članicama Komisija z izvedbenimi akti določi količine rib, ki se odbijejo od kvote države članice, v kateri se izvaja iztovarjanje ali pretovarjanje. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“

(47)  v členu 92 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:"

5a.  Komisija določi podrobna pravila o:

(48)  v členu 95 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Za določen ribolov veljajo posebni organi nadzora in inšpekcijskih pregledov. Komisija lahko z izvedbenimi akti in v dogovoru z zadevno državo članico določi, za kateri ribolov veljajo posebni programi nadzora in inšpekcijskih pregledov na podlagi potreb po določenem in usklajenem nadzoru zadevnih ribolovov. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“

(49)  v členu 102 se odstavka 3 in 4 nadomestita z naslednjim:"

„3. Zadevne države članice obvestijo Komisijo o izsledkih poizvedbe in ji pošljejo poročilo najpozneje v treh mesecih po prejemu njene zahteve. Na ustrezno utemeljeno prošnjo države članice lahko Komisija z izvedbenimi akti ta rok podaljša za razumno obdobje.

4.  Če administrativna poizvedba iz odstavka 2 ne omogoči odprave nepravilnosti ali če Komisija med preverjanji in neodvisnimi inšpekcijskimi pregledi iz členov 98 in 99 ali med revizijo iz člena 100 ugotovi pomanjkljivosti v sistemu nadzora države članice, Komisija z izvedbenimi akti skupaj s to državo članico pripravi akcijski načrt. Država članica sprejme vse potrebne ukrepe za izvedbo tega akcijskega načrta.“

(50)  člen 103 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:"

„1. Komisija lahko z izvedbenimi akti odloči, da se za obdobje največ 18 mesecev začasno ustavijo vsa ali del plačil finančne pomoči Unije v skladu z Uredbo (ES) št. 1198/2006 in členom 8(a) Uredbe (ES) št. 861/2006, kadar obstajajo dokazi, da:“

(b)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Če država članica med začasno ustavitvijo plačil še vedno ne dokaže, da je sprejela ukrepe za izboljšanje, s katerimi bo zagotovila spoštovanje in izvrševanje veljavnih ukrepov v prihodnosti, ali da učinkovito delovanje sistema Unije za nadzor in izvrševanje kazenskih sankcij v prihodnje ni resno ogroženo, lahko Komisija z izvedbenimi akti ukine vso ali del finančne pomoči Unije, katere plačilo je bilo začasno ustavljeno na podlagi odstavka 1. Ukinitev lahko sledi šele potem, ko je bilo zadevno plačilo začasno ustavljeno za 12 mesecev.“

(c)  odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:"

(51)  Člen 104 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Če država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti glede izvajanja večletnega načrta in če ima Komisija dokaz, da neizpolnjevanje teh obveznosti resno ogroža ohranitev zadevnega staleža, lahko Komisija z izvedbenimi akti za zadevno državo članico začasno zapre ribolov, na katerega vpliva takšno neizpolnjevanje.“

(b)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Komisija z izvedbenimi akti odpravi zaprtje, ko je država članica zagotovila ustrezne pisne dokaze, da se ribolov lahko varno nadaljuje.“

(52)  člen 105 se spremeni:

(a)  v odstavku 2 se uvodno besedilo prvega pododstavka nadomesti z naslednjim:"

„2. Kadar država članica preseže svojo ribolovno kvoto, dodelitev ali delež staleža oziroma skupine staležev, ki so ji na voljo v določenem letu, Komisija z izvedbenimi akti v naslednjem letu ali letih izvede odbitek od letne kvote, dodelitve ali deleža države članice, ki je presegla dovoljeni obseg ribolova, z uporabo množilnega količnika v skladu z naslednjo tabelo:“

(b)  odstavki 4, 5 in 6 se nadomestijo z naslednjim:"

„4. V primeru presežene ribolovne kvote, dodelitve ali deleža staleža oziroma skupine staležev, ki so na voljo državi članici v prejšnjih letih, lahko Komisija na podlagi posvetovanj z zadevno državo članico z izvedbenimi akti odšteje kvote iz prihodnjih kvot te države članice, da bi upoštevala raven prelova. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).

5.  Če odbitka iz odstavkov 1 in 2 ni mogoče izvesti za preseženo ribolovno kvoto, dodelitev ali delež staleža oziroma skupine staležev, ker ribolovna kvota, dodelitev ali delež staleža oziroma skupine staležev ni oziroma ni v zadostni meri na voljo zadevni državi članici, lahko Komisija po posvetovanju z zadevno državo članico z izvedbenimi akti v naslednjem letu ali letih odšteje kvote za druge staleže ali skupine staležev, ki so tej državi članici na voljo na istem geografskem območju ali imajo enako komercialno vrednost, v skladu z odstavkom 1.

6.  Komisija lahko določi podrobna pravila o:

(53)  člen 106 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Če Komisija ugotovi, da je država članica presegla ribolovni napor, ki ji je bil dodeljen, Komisija z izvedbenimi akti izvede odbitke od prihodnjega ribolovnega napora navedene države članice.“

(b)  v odstavku 2 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:"

„2. Če je ribolovni napor, določen za državo članico, na geografskem ali ribolovnem območju presežen, Komisija z izvedbenimi akti v naslednjem letu ali letih izvede odbitke od ribolovnega napora, določenega za to državo članico na zadevnem geografskem ali ribolovnem območju, z uporabo množilnega količnika v skladu z naslednjo tabelo:“

(c)  odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:"

„3. Če odbitka iz odstavka 2 od največjega dovoljenega ribolovnega napora za stalež, ki je bil kot tak presežen, ni mogoče izvesti, ker največji dovoljeni ribolovni napor za navedeni stalež ni oziroma ni v zadostni meri na voljo zadevni državi članici, lahko Komisija z izvedbenimi akti v skladu z odstavkom 2 v naslednjem letu ali letih odbije ribolovni napor, določen za to državo članico na istem geografskem območju.

4.  Komisija lahko določi podrobna pravila o:

(54)  člen 107 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Če obstajajo dokazi, da država članica ne upošteva pravil o staležih, za katere velja večletni načrt, in lahko to resno ogroža ohranjanje teh staležev, lahko Komisija z izvedbenimi akti v naslednjem letu ali naslednjih letih izvede odbitek od letnih kvot, dodelitev ali deležev staleža oziroma skupine staležev, ki so na voljo tej državi članici, z uporabo načela sorazmernosti ob upoštevanju škode, povzročene staležem.“

(b)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

(55)  v naslovu XI se poglavje IV nadomesti z naslednjim:"

„Poglavje IV

Začasni ukrepi

Člen 108

Začasni ukrepi

1.  Če obstajajo dokazi, vključno s tistimi, ki temeljijo na izsledkih vzorčenja, ki ga opravi Komisija, da ribolovne dejavnosti in/ali ukrepi države članice ali držav članic slabijo ukrepe za ohranjanje in upravljanje, sprejete v okviru večletnih načrtov, ali ogrožajo morski ekosistem in to zahteva takojšnje ukrepanje, se lahko Komisija na utemeljeno zahtevo katere koli države članice ali na lastno pobudo odloči z izvedbenimi akti sprejeti začasne ukrepe, ki trajajo največ pol leta.

2.  Začasni ukrepi iz odstavka 1 so sorazmerni z grožnjo in lahko med drugim zajemajo:

3.  Država članica utemeljeno zahtevo iz odstavka 1 istočasno predloži Komisiji, drugim državam članicam in zadevnim svetovalnim svetom.“

(56)  v členu 109 se odstavek 8 nadomesti z naslednjim:"

„8. Države članice oblikujejo nacionalni načrt za izvajanje sistema potrjevanja, ki zajema podatke iz točk (a) in (b) odstavka 2, in za zagotovitev spremljanja neskladnosti. Načrt omogoča državam članicam, da na podlagi obvladovanja tveganja določijo prednostne naloge za potrjevanje in navzkrižna preverjanja ter za posledično spremljanje neskladnosti. Načrt se Komisiji predloži v odobritev do 31. decembra 2011. Komisija z izvedbenimi akti načrte odobri pred 1. julijem 2012, potem ko državam članicam omogoči izvedbo popravkov. Spremembe načrta se vsako leto predložijo Komisiji v odobritev. Komisija z izvedbenimi akti odobri spremembe načrta.“

(57)  v členu 110 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:"

„3. Brez poseganja v odstavka 1 in 2 lahko države članice do 30. junija 2012 s Komisijo in organom, ki ga ta imenuje, izvajajo pilotne projekte, da se zagotovi dostop na daljavo v realnem času do podatkov držav članic o ribolovnih možnostih, ki se beležijo in potrjujejo v skladu s to uredbo. Če sta Komisija in zadevna država članica zadovoljni z rezultatom pilotnega projekta in dokler dostop na daljavo deluje v skladu z dogovorom, za zadevno državo članico preneha veljati obveznost poročanja o ribolovnih možnostih iz člena 33(2) in (8). Oblika in postopki dostopa do podatkov se preučijo in preskusijo. Države članice do 1. januarja 2012 obvestijo Komisijo, ali nameravajo izvesti pilotne projekte. Od 1. januarja 2013 se lahko v skladu s Pogodbo odloči o drugačnem načinu in pogostosti prenosa podatkov s strani držav članic za zagotovitev dostopa v realnem času."

(58)  v členu 111 se črta odstavek 3.

(59)  pred naslov poglavja II se vstavi naslednji člen:"

„Člen 111a

Podrobna pravila za izvajanje določb o podatkih

Komisija z izvedbenimi uredbami določi podrobna pravila o preverjanju kakovosti, upoštevanju rokov za predložitev podatkov, navzkrižnem preverjanju, analizi, preverjanju podatkov in o vzpostavitvi standardizirane oblike za prenos in izmenjavo podatkov. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“

(60)  v členu 114 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Za namene te uredbe vsaka država članica najpozneje do 1. januarja 2012 vzpostavi uradno spletno mesto, ki je dostopno na spletu in vsebuje informacije, navedene v členih 115 in 116. Države članice Komisiji sporočijo spletne naslove svojega uradnega spletnega mesta. Komisija se lahko z izvedbenimi akti odloči oblikovati skupne standarde in postopke, da bi zagotovila pregledno komuniciranje med samimi državami članicami ter med državami članicami, organom, ki ga je imenovala, in Komisijo, vključno s pošiljanjem redno posodobljenih evidenc ribolovnih dejavnostih v povezavi z ribolovnimi možnostmi.“

(61)  v členu 116 se črta odstavek 6.

(62)  pred naslov poglavja XIII se vstavi naslednji člen:"

„Člen 116a

Podrobna pravila za izvajanje določb o spletnih mestih in spletnih storitev

Komisija z izvedbenimi akti določi podrobna pravila o delovanju spletnih mest in spletnih storitev. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“

(63)  v členu 117 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:"

(64)  v členu 118 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:"

„5. Komisija z izvedbenimi akti določi podrobna pravila o vsebini in obliki poročil držav članic. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“

(65)  Člen 119 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 119

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga Odbor za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljen s členom 30 Uredbe (ES) št. 2371/2002. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.“

(66)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 119a

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji iz tega člena.

2.  Pooblastila Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 7(6), 8(2), 9(10), 14(11), 15(9), 17(6), 21(6), 22(7), 49(2), 51(1), 52(3), 58(10), 58(11), 59(5), 60(7), 65(1), 65(2), 73(9), 74(6), 75(2), 92(5a) in 107(4) so prenesejo za nedoločen čas se na Komisijo prenese za obdobje treh let od …(6).

Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem triletnega obdobja. V tem poročilu oceni učinkovitost sprejetih aktov glede na cilje te uredbe in skupne ribiške politike, da se na primer z uporabo primerljivih kazalnikov zlasti zagotovi pravično izvajanje nadzora.

Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 15]

3.  Pooblastila iz členov 7(6), 14(11), 15(9), 21(6), 22(7), 49(2), 51(1), 52(3), 58(10), 58(11), 59(5), 60(7), 65(1), 65(2), 73(9), 74(6), 75(2), 92(5a) in 107(4) lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekličeta. Pooblastilo preneha veljati s sklepom o preklicu pooblastila iz navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov ne vpliva.

4.  Takoj, ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 7(6), 14(11), 15(9), 21(6), 22(7), 49(2), 51(1), 52(3), 58(10), 58(11), 59(5), 60(7), 65(1), 65(2), 73(9), 74(6), 75(2), 92(5a) in 107(4) začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi z navedenim aktom, ne nasprotujeta ali če sta pred iztekom navedenega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 198, 10.7.2013, str. 71. (2) UL C 198, 10.7.2013, str. 71. (3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014. (4) Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (UL L 343, 22.12.2009, str. 1). (5) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13). (6) UL: prosimo, vstavite datum začetka veljavnosti te uredbe.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju zakonodaje držav članic v zvezi z opremo in zaščitnimi sistemi, namenjenimi za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah (Prenovitev) (COM(2011)0772 – C7-0426/2011 – 2011/0356(COD))

P7_TA(2014)0084 A7-0255/2012

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0772),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0426/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 28. marca 2012(1),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(2),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 27. marca 2012, naslovljenega na Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov v skladu s členom 87(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 11. oktobra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 87 in 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0255/2012),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  odobri svojo izjavo, priloženo k tej resoluciji, ki bo objavljena v seriji L Uradnega lista Evropske unije skupaj s končnim zakonodajnim aktom;

3.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. februarja 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z opremo in zaščitnimi sistemi, namenjenimi za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah (prenovitev)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2014/34/EU.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA

Evropski parlament meni, da se lahko odbori obravnavajo kot „komitološki odbori“ v smislu Priloge I k okvirnemu sporazumu o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo samo takrat, kadar in v kolikor na sejah odborov poteka razprava o izvedbenih aktih v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Seje odborov tako spadajo v področje uporabe točke 15 okvirnega sporazuma, kadar in v kolikor poteka razprava o drugih vprašanjih.

(1) UL C 181, 21.6.2012, str. 105. (2) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju zakonodaje držav članic v zvezi z dostopnostjo eksplozivov za civilno uporabo na trgu in njihovim nadzorom (prenovitev) (COM(2011)0771 – C7-0423/2011 – 2011/0349(COD))

P7_TA(2014)0085 A7-0256/2012

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0771),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0423/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 28. marca 2012(1),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(2),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 27. marca 2012, naslovljenega na Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov v skladu s členom 87(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 11. oktobra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 87 in 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0256/2012),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog ne vsebuje bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih aktov in omenjene spremembe, predlog zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  odobri svojo izjavo, priloženo k tej resoluciji, ki bo objavljena v seriji L Uradnega lista Evropske unije skupaj s končnim zakonodajnim aktom;

3.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. februarja 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti eksplozivov za civilno uporabo na trgu in njihovim nadzorom (prenovitev)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2014/28/EU.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA

Evropski parlament meni, da se lahko odbori obravnavajo kot „komitološki odbori“ v smislu Priloge I k okvirnemu sporazumu o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo samo takrat, kadar in v kolikor na sejah odborov poteka razprava o izvedbenih aktih v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Seje odborov tako spadajo v področje uporabe točke 15 okvirnega sporazuma, kadar in v kolikor poteka razprava o drugih vprašanjih.

(1) UL C 181, 21.6.2012, str. 105. (2) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju zakonodaje držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti neavtomatskih tehtnic na trgu (prenovitev) (COM(2011)0766 – C7-0430/2011 – 2011/0352(COD))

P7_TA(2014)0086 A7-0257/2012

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0766),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0430/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 28. marca 2012(1),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(2),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 27. marca 2012, naslovljenega na Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov v skladu s členom 87(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 11. oktobra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 87 in 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0257/2012),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  odobri svojo izjavo, priloženo k tej resoluciji, ki bo objavljena v seriji L Uradnega lista Evropske unije skupaj s končnim zakonodajnim aktom;

3.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. februarja 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti neavtomatskih tehtnic na trgu (prenovitev)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2014/31/EU.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA

Evropski parlament meni, da se lahko odbori obravnavajo kot „komitološki odbori“ v smislu Priloge I k okvirnemu sporazumu o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo samo takrat, kadar in v kolikor na sejah odborov poteka razprava o izvedbenih aktih v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Seje odborov tako spadajo v področje uporabe točke 15 okvirnega sporazuma, kadar in v kolikor poteka razprava o drugih vprašanjih.

(1) UL C 181, 21.6.2012, str. 105. (2) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju zakonodaj držav članic v zvezi z elektromagnetno združljivostjo (prenovitev) (COM(2011)0765 – C7-0429/2011 – 2011/0351(COD))

P7_TA(2014)0087 A7-0258/2012

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0765),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0429/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 28. marca 2012(1),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(2),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 27. marca 2012, naslovljenega na Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov v skladu s členom 87(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 11. oktobra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 87 in 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0258/2012),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  odobri svojo izjavo, priloženo k tej resoluciji, ki bo objavljena v seriji L Uradnega lista Evropske unije skupaj s končnim zakonodajnim aktom;

3.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. februarja 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z elektromagnetno združljivostjo (prenovitev)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2014/30/EU.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA

Evropski parlament meni, da se lahko odbori obravnavajo kot „komitološki odbori“ v smislu Priloge I k okvirnemu sporazumu o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo samo takrat, kadar in v kolikor na sejah odborov poteka razprava o izvedbenih aktih v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Seje odborov tako spadajo v področje uporabe točke 15 okvirnega sporazuma, kadar in v kolikor poteka razprava o drugih vprašanjih.

(1) UL C 181, 21.6.2012, str. 105. (2) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uskladitvi zakonodaje držav članic v zvezi z dostopnostjo na trgu električne opreme, konstruirane za uporabo znotraj določenih napetostnih mej (prenovitev) (COM(2011)0773 – C7-0427/2011 – 2011/0357(COD))

P7_TA(2014)0088 A7-0259/2012

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0773),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0427/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 28. marca 2012(1);

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(2),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 27. marca 2012, naslovljenega na Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov v skladu s členom 87(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 11. oktobra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 87 in 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0259/2012),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  odobri svojo izjavo, priloženo k tej resoluciji, ki bo objavljena v seriji L Uradnega lista Evropske unije skupaj s končnim zakonodajnim aktom;

3.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. februarja 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti na trgu električne opreme, ki je načrtovana za uporabo znotraj določenih napetostnih mej (prenovitev)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2014/35/EU.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA

Evropski parlament meni, da se lahko odbori obravnavajo kot „komitološki odbori“ v smislu Priloge I k okvirnemu sporazumu o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo samo takrat, kadar in v kolikor na sejah odborov poteka razprava o izvedbenih aktih v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Seje odborov tako spadajo v področje uporabe točke 15 okvirnega sporazuma, kadar in v kolikor poteka razprava o drugih vprašanjih.

(1) UL C 181, 21.6.2012, str. 105. (2) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju zakonodaje držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti dvigal in varnostnih sestavnih delov za dvigala na trgu(prenovitev) (COM(2011)0770 – C7-0421/2011 – 2011/0354(COD))

P7_TA(2014)0089 A7-0260/2012

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0770),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0421/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 28. marca 2012(1),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(2),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 27. marca 2012, naslovljenega na Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov v skladu s členom 87(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 11. oktobra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 87 in 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0260/2012),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  odobri svojo izjavo, priloženo k tej resoluciji, ki bo objavljena v seriji L Uradnega lista Evropske unije skupaj s končnim zakonodajnim aktom;

3.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. februarja 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o harmonizaciji zakonodaje držav članic v zvezi z dvigali in varnostnimi komponentami za dvigala (prenovitev)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2014/33/EU.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA

Evropski parlament meni, da se lahko odbori obravnavajo kot „komitološki odbori“ v smislu Priloge I k okvirnemu sporazumu o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo samo takrat, kadar in v kolikor na sejah odborov poteka razprava o izvedbenih aktih v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Seje odborov tako spadajo v področje uporabe točke 15 okvirnega sporazuma, kadar in v kolikor poteka razprava o drugih vprašanjih.

(1) UL C 181, 21.6.2012, str. 105. (2) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju zakonodaje držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti enostavnih tlačnih posod na trgu (prenovitev) (COM(2011)0768 – C7-0428/2011 – 2011/0350(COD))

P7_TA(2014)0090 A7-0261/2012

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0768),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0428/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 28. marca 2012(1),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(2),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 27. marca 2012, naslovljenega na Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov v skladu s členom 87(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 11. oktobra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 87 in 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0261/2012),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  odobri svojo izjavo, priloženo k tej resoluciji, ki bo objavljena v seriji L Uradnega lista Evropske unije skupaj s končnim zakonodajnim aktom;

3.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. februarja 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti enostavnih tlačnih posod na trgu (prenovitev)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2014/29/EU.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA

Evropski parlament meni, da se lahko odbori obravnavajo kot „komitološki odbori“ v smislu Priloge I k okvirnemu sporazumu o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo samo takrat, kadar in v kolikor na sejah odborov poteka razprava o izvedbenih aktih v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Seje odborov tako spadajo v področje uporabe točke 15 okvirnega sporazuma, kadar in v kolikor poteka razprava o drugih vprašanjih.

(1) UL C 181, 21.6.2012, str. 105. (2) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju zakonodaje držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti merilnih instrumentov na trgu (prenovitev) (COM(2011)0769 – C7-0422/2011 – 2011/0353(COD))

P7_TA(2014)0091 A7-0376/2012

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0769),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0422/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 28. marca 2012(1),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(2),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 8. oktobra 2012, naslovljenega na Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov v skladu s členom 87(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 11. oktobra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 87 in 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0376/2012),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  odobri svojo izjavo, priloženo k tej resoluciji, ki bo objavljena v seriji L Uradnega lista Evropske unije skupaj s končnim zakonodajnim aktom;

3.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. februarja 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo merilnih instrumentov na trgu (prenovitev)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2014/32/EU.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA

Evropski parlament meni, da se lahko odbori obravnavajo kot „komitološki odbori“ v smislu Priloge I k okvirnemu sporazumu o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo samo takrat, kadar in v kolikor na sejah odborov poteka razprava o izvedbenih aktih v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Seje odborov tako spadajo v področje uporabe točke 15 okvirnega sporazuma, kadar in v kolikor poteka razprava o drugih vprašanjih.

(1) UL C 181, 21.6.2012, str. 105. (2) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 261/2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter Uredbe (ES) št. 2027/97 o odgovornosti letalskih prevoznikov v zvezi z letalskim prevozom potnikov in njihove prtljage (COM(2013)0130 – C7-0066/2013 – 2013/0072(COD))

P7_TA(2014)0092 A7-0020/2014

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0130),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 100(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0066/2013),

–  ob upoštevanju člena  294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2013(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0020/2014),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. februarja 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 261/2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter Uredbe (ES) št. 2027/97 o odgovornosti letalskih prevoznikov v zvezi z letalskim prevozom potnikov in njihove prtljage

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 100(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega predloga nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov (5) in Uredba Sveta (ES) št. 2027/97 o odgovornosti letalskih prevoznikov v zvezi z letalskim prevozom potnikov in njihove prtljage(6) sta pomembno prispevali k zaščiti pravic letalskih potnikov, kadar so njihovi potovalni načrti prekinjeni zaradi zavrnitve vkrcanja, velikih zamud ali odpovedi leta ali neustreznega ravnanja s prtljago.

(2)  Vendar pa so številne pomanjkljivosti, ki so bile odkrite med izvajanjem pravic na podlagi uredb, onemogočale izkoriščanje celotnega potenciala v smislu uresničevanja varstva potnikov. Za zagotovitev učinkovitejše, uspešnejše in doslednejše uporabe pravic letalskih potnikov v Uniji so potrebne številne prilagoditve trenutnega pravnega okvira. To je bilo poudarjeno v Poročilu o državljanstvu EU za leto 2010 o odpravljanju ovir za pravice državljanov EU, v katerem je Komisija napovedala ukrepe, s katerimi bo zagotovila niz skupnih pravic, predvsem za letalske potnike, in njihovo ustrezno uveljavljanje.

(2a)  Potnik vnaprej plača za storitve letalskega prevoza, ki se neposredno ali posredno subvencionirajo z davkoplačevalskimi sredstvi. Zato bi bilo treba letalske vozovnice obravnavati kot „posledične pogodbe“, pri čemer letalski prevozniki jamčijo, da bodo skrbno izpolnjevali obveznosti iz pogodbe. [Sprememba 1]

(3)  Za povečanje pravne gotovosti za letalske prevoznike in potnike je potrebna natančnejša opredelitev pojma „izredne razmere“, ki upošteva sodbo Sodišča EU v zadevi C-549/07 (Wallentin-Hermann). Takšno opredelitev bi bilo treba dodatno pojasniti z neizčrpnim izčrpnim seznamom razmer, ki so jasno opredeljene kot izredne ali neizredne. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da se ta seznam po potrebi dopolni.[Sprememba 2]

(4)  V zadevi C-173/07 (Emirates) je Sodišče Evropske unije razsodilo, da je treba pojem „let“ v smislu Uredbe št. 261/2004 razlagati tako, da ga v bistvu sestavlja en zračni prevoz kot „enota“ tega prevoza, ki ga izvede letalski prevoznik, ki določi svojo pot. Za preprečitev negotovosti bi bilo treba zdaj jasno opredeliti pojem „let“ ter povezana pojma „povezovalni let“ in „pot“.

(5)  V zadevi C-22/11 (Finnair) je Sodišče odločilo, da je treba pojem „zavrnitev vkrcanja“ razlagati tako, da se nanaša ne le na zavrnitev vkrcanja zaradi prevelikega števila rezervacij, ampak tudi na zavrnitve vkrcanja iz drugih razlogov, na primer zaradi operativnih težav. Ob tej potrditvi ni razloga za spremembo trenutne opredelitve Opredelitev pojma „zavrnitev vkrcanja“ bi morala zajemati primere, ko se čas odhoda po voznem redu preloži na zgodnejši čas, zaradi česar potnik zamudi odhod. [Sprememba 3]

(6)  Uredba (ES) št. 261/2004 se uporablja tudi za potnike, ki so zračni prevoz rezervirali kot del paketnega potovanja. Vendar je treba pojasniti, da potniki ne smejo kopičiti povezanih pravic, zlasti tistih na podlagi te uredbe in Direktive Sveta 90/314/EGS o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih(7). Potniki bi morali imeti možnost izbrati, na podlagi katerega predpisa bodo uveljavljali zahtevke, vendar ne bi smeli imeti pravice do kopičenja odškodnine za isto težavo na podlagi obeh pravnih aktov. Potnikov ne bi smelo skrbeti, kako si Letalski prevozniki in organizatorji potovanj takšne zahtevke dodelijo med sebojbi morali potnikom zagotoviti dokazila, ki jih potrebujejo za čim prejšnjo dokončno rešitev zahtevkov. [Sprememba 4]

(7)  Da bi se izboljšale se izboljšajo ravni zaščite, potnikom ne bi smelo biti zavrnjeno vkrcanje na povratni let možno potnikom zavrniti vkrcanja na del leta s povratno vozovnico, ker niso izkoristili dela uporabili vseh posameznih segmentov letalske vozovnice za let v namembni kraj.[Sprememba 5]

(8)  Na podlagi sedanje ureditve so potniki za napake v zapisu svojih imen včasih sankcionirani s kazenskimi upravnimi taksami. Ustrezni Popravki napak pri rezervaciji bi morali biti omogočeni brezplačno, če ne pomenijo spremembe ure, datuma, poti ali potnika. [Sprememba 6]

(9)  Treba Pojasniti bi bilo treba pojasniti, da v primerih odpovedi leta odločitev o povračilu stroškov, nadaljevanju potovanja s spremembo poti ali odložitvi potovanja na poznejši čas v istem dnevu ali na poznejši datum sprejme potnik in ne letalski prevoznik. [Sprememba 7]

(9a)  V primeru stornacije s strani potnika bi morali letalski prevozniki brezplačno povrniti takse, ki so že bile plačane. [Sprememba8]

(9b)  Če se potnik v okviru dogovora odloči za poznejši prevoz, bi bilo treba potne stroške do letališča in od njega v primeru odpovedi leta v celoti povrniti. Ti stroški bi morali vedno vključevati stroške za javni prevoz, taksi ali parkirnino na letališču. [Sprememba 9]

(9c)  Finančna zaščita potnikov v primeru napake letalskega prevoznika je poglavitna sestavina učinkovitega režima pravic potnikov. Da bi okrepili varstvo letalskih potnikov v primeru odpovedi letov zaradi insolventnosti letalskega prevoznika ali začasne prekinitve njegove dejavnosti zaradi preklica njegove operativne licence, bi morali od letalskih prevoznikov zahtevati, da predložijo ustrezno dokazilo o jamstvu za povračilo potnikom ali njihovo vrnitev v kraj odhoda. [Sprememba 10]

(9d)  Prevoznik bo lahko z ustanovitvijo jamstvenega sklada ali sistema obveznega zavarovanja na primer zagotovil povračilo stroškov potnikom ali njihovo vrnitev v kraj odhoda v primeru odpovedi leta zaradi insolventnosti letalskega prevoznika ali začasnega prenehanja opravljanja njegovih dejavnosti zaradi preklica operativne licence. [Sprememba 11]

(10)  Organ upravljanja letališča in uporabniki letališč, kot so letalski prevozniki, in družbe za zemeljsko oskrbo, izvajalci navigacijskih služb in izvajalci pomoči za invalidne potnike in potnike z zmanjšano možnostjo gibanja, bi morali sodelovati ter sprejeti ustrezne ukrepe za okrepitev sodelovanja in usklajevanja med uporabniki letališč, da bi z zagotavljanjem oskrbe in spremembe poti zmanjšati zmanjšali učinek, ki ga imajo večkratne prekinitve letov na potnike. V ta namen bi morali za takšne primere pripraviti načrte moral organ upravljanja letališča zagotoviti ustrezno usklajevanje s pomočjo ustreznega načrta ukrepanja v nepredvidljivih razmerah in sodelovati z nacionalnimi, regionalnimi ali lokalnimi organi pri oblikovanju takšnih načrtov. Te načrte bi morali oceniti nacionalni izvršilni organi, ki bi lahko po potrebi zahtevali prilagoditve. [Sprememba 12]

(10a)  Letalski prevozniki bi morali uvesti postopke in usklajene ukrepe, da bi zagotovili ustrezno obveščanje potnikov, ki obtičijo na letališču. V teh postopkih bi moralo biti jasno navedeno, kdo je na vsakem letališču odgovoren, da poskrbi za oskrbo, pomoč, spremembo poti ali povračilo, in določiti postopke in pogoje za zagotavljanje teh storitev. [Sprememba 13]

(10b)  Letalski prevozniki bi morali za pomoč potnikom v primeru prekinitve letov ali zamud vzpostaviti kontaktne točke na letališčih, prek katerih bi lahko njihovi zaposleni ali tretje strani po njihovem naročilu potnikom zagotovili potrebne informacije v zvezi z njihovimi pravicami, vključno s pritožbenimi postopki, in jim pomagali nemudoma ukrepati. [Sprememba 14]

(11)  Uredba (ES) št. 261/2004 bi morala izrecno vključevati pravico do odškodnine za potnike, ki jih prizadene velika zamuda, v skladu s sodbo Sodišča Evropske unije v združenih zadevah C-402/07 in C-432/07 (Sturgeon) ter načelom enake obravnave, na podlagi katerega se primerljivi primeri ne smejo različno obravnavati. Hkrati bi bilo treba razširiti Omejitve, nad katerimi zamude povzročijo nastanek pravice do odškodnine, bi bilo treba razširiti, tako da se med drugim upoštevajo finančne posledice na sektor in da se prepreči morebitno posledično povečanje pogostosti odpovedi letov. Za Njihov učinek bi morala biti zagotovitev, da za državljane, ki potujejo znotraj EU, veljajo enaki pogoji glede odškodnin, bi morala biti omejitev enaka za vsa potovanja znotraj Unije,. Obenem pa bi bilo treba nekatere omejitve za potovanja v tretje države oziroma iz njih pa bi morala biti odvisna določiti višje, odvisno od dolžine poti, da se upoštevajo operativne težave, s katerimi se srečujejo letalski prevozniki ob obravnavanju zamud na oddaljenih letališčih. Kar zadeva znesek odškodnine, bi bilo treba za enako razdaljo zadevnega leta vedno uporabljati enako tarifo.[Sprememba 15]

(12)  Za zagotovitev pravne gotovosti bi morala Uredba (ES) št. 261/2004 izrecno potrditi, da sprememba voznih redov letov na potnike vpliva podobno kot velike zamude ali zavrnitev vkrcanja in bi torej morala biti podlaga za nastanek podobnih pravic. [Sprememba 16]

(13)  Potnikom, ki zaradi spremembe voznega reda ali zamude zamudijo povezovalni let, bi morala biti med čakanjem na spremembo poti zagotovljena ustrezna oskrba. V skladu z načelom enake obravnave in sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi C-11/11 (Air France proti Folkerts) bi morali takšni potniki zaradi zamude pri prihodu v končni namembni kraj potovanja imeti možnost zahtevati odškodnino na podobni osnovi kot potniki, katerih leti zamujajo ali so odpovedani. [Sprememba 17]

(13a)  Načeloma bi moral letalski prevoznik, ki je povzročil spremembo voznega reda ali zamudo, zagotoviti pomoč in spremembo poti. Da pa se zmanjša ekonomska obremenitev tega letalskega prevoznika, bi morala biti odškodnina, ki bi se izplačala potniku, vezana na zamudo predhodnega povezovalnega leta na kraju prestopa. [Sprememba 18]

(13b)  Invalidni potniki ali potniki z zmanjšano zmožnostjo gibanja, ki so zamudili povezovalni let zaradi zamude, ki jo je povzročila letališka služba za pomoč, bi morali biti med čakanjem na spremembo poti deležni ustrezne oskrbe. Takšni potniki bi morali imeti možnost, da od organa upravljanja letališča zahtevajo odškodnino na podobni osnovi kot potniki, katerih leti zamujajo ali pa jih je letalski prevoznik odpovedal. [Sprememba 19]

(14)  Za povečanje varstva potnikov bi bilo treba pojasniti, da imajo potniki na letih z zamudo pravico do oskrbe in odškodnine ne glede na to, ali čakajo na letališkem terminalu ali so že v letalu. Ker pa v slednjem primeru potniki nimajo dostopa do storitev, ki so na voljo na terminalu, bi bilo treba njihove pravice okrepiti z vidika osnovnih potreb in pravice do izkrcanja.

(15)  Kadar se potnik odloči za spremembo poti takoj, ko je mogoče, letalski prevoznik to pogosto pogojuje z razpoložljivostjo sedežev na svojih letih, s čimer potnikom onemogoča, da bi hitreje spremenili pot prek nadomestnega prevoza. Treba bi bilo določiti, da mora prevoznik po preteku določenega časa ponuditi spremembo poti prek letov drugega prevoznika ali drugih prevoznih sredstev, kadar lahko to pospeši spremembo poti. Nadomestna sprememba poti bi morala biti odvisna od razpoložljivosti sedežev.

(16)  V primeru dolgotrajnih izrednih razmer je odgovornost letalskih prevoznikov v zvezi z nastanitvijo potnikov trenutno neomejena. Ker ni predvidljive časovne omejitve, lahko ta negotovost ogrozi finančno stabilnost prevoznikov. Letalski prevozniki pa bi zato morali imeti možnost, da po določenem času omejijo zagotavljanje oskrbe z vidika trajanja nastanitve in, v primeru, da si potniki sami uredijo nastanitev, z vidika stroškov in oskrbe. Poleg tega bi morali načrtovanje ukrepov v nepredvidljivih razmerah in hitre spremembe poti zmanjšati tveganje, da bi potniki na letališčih obtičali dlje časa. [Sprememba 20]

(17)  Izkazalo se je, da je izvajanje določenih pravic potnikov, zlasti pravice do nastanitve, v primeru določenih krajših prevozov nesorazmerno s prihodki letalskih prevoznikov. Leti, ki jih opravljajo majhna letala na kratkih razdaljah, bi torej morali biti oproščeni obveznosti plačila nastanitve, vendar bi moral prevoznik potniku še vedno pomagati pri iskanju takšne nastanitve. [Sprememba 21]

(18)  Za invalide, osebe z zmanjšano zmožnostjo gibanja in druge osebe s posebnimi potrebami, kot so otroci brez spremstva, nosečnice in osebe, ki potrebujejo posebno zdravstveno pomoč, je v primeru prekinitve leta morda težje urediti nastanitev. Zato se za te kategorije potnikov nikakor ne bi smele uporabljati omejitve v zvezi s pravico do nastanitve v primeru izrednih razmer ali v zvezi z regionalnimi leti. [Sprememba 22]

(18a)  Če letalski prevoznik Skupnosti zahteva, da invalidne osebe ali osebe z zmanjšano zmožnostjo gibanja spremlja negovalec, za negovalca ne bi smela veljati obveznost plačila ustrezne odhodne letališke takse. [Sprememba 23]

(18b)  Ponudniki storitev bi morali osebam z zmanjšano zmožnostjo gibanja in invalidom vedno zagotoviti pravico do brezplačne uporabe varnostno odobrenih dihalnih pripomočkov na letalih. Komisija bi morala v sodelovanju z gospodarskimi subjekti ter predstavniškimi organizacijami invalidov in oseb z zmanjšano zmožnostjo gibanja pripraviti seznam odobrene opreme za kisik za medicinske namene, pri čemer je treba ustrezno upoštevati varnostne zahteve. [Sprememba 24]

(19)  Za trenutno raven velikih zamud in odpovedanih letov v EU niso krivi samo letalski prevozniki. Da bi spodbudili vse akterje v letalski verigi k iskanju učinkovitejših in pravočasnih rešitev za zmanjšanje neprijetnosti, ki jih potnikom povzročijo velike zamude in odpovedi letov, bi letalski prevozniki morali imeti pravico zahtevati nadomestilo od vseh tretjih oseb, ki so prispevale k nastanku zahteve za odškodnino ali drugih obveznosti.

(20)  Potnike bi bilo treba ne le pravilno obvestiti o pravicah v primeru prekinitve leta, spremembe voznega reda in zavrnitve vkrcanja, ampak bi jih bilo treba tudi ustrezno obvestiti o vzroku same prekinitve, takoj ko je ta informacija na voljo. To informacijo bi bilo treba moral letalski prevoznik zagotoviti tudi, kadar potnik letalsko vozovnico pridobi prek posrednika s sedežem v Uniji. Potnike bi bilo treba obvestiti tudi o najenostavnejših in najhitrejših postopkih za vložitev zahtevkov in pritožb, da se jim omogoči uveljavljanje njihovih pravic. [Sprememba 25]

(21)  Za zagotovitev boljšega uveljavljanja pravic potnikov bi bilo treba natančneje opredeliti vlogo nacionalnih izvršilnih organov in jo jasno ločiti od obravnave posameznih pritožb potnikov.

(21a)  Letalski prevozniki bi morali pomagati nacionalnim izvršilnim organom pri opravljanju njihove naloge izvrševanja te uredbe in jim predložiti ustrezno dokumentacijo o skladnosti, ki bi dokazovala njihovo dosledno spoštovanje vseh ustreznih členov te uredbe. [Sprememba 26]

(21b)  Ker je komercialno letalstvo integriran trg Unije, bodo ukrepi za zagotovitev izvrševanja te uredbe učinkovitejši na ravni Unije z okrepljenim sodelovanjem Evropske komisije. Evropska komisija bi morala zlasti povečati ozaveščenost potnikov v letalskem prometu o izpolnjevanju zahtev glede pravic potnikov s strani letalskih prevoznikov, tako da bi objavila seznam prevoznikov, ki sistematično ne izpolnjujejo te uredbe. [Sprememba 27]

(22)  Potnike bi bilo treba ustrezno obvestiti o ustreznih postopkih vložitve zahtevkov in pritožb pri letalskih prevoznikih ter jih opozoriti na roke, ki veljajo za te postopke, zlasti na roke iz člena 16a(2), in jim v ustreznem roku najkrajšem možnem času posredovati odgovor. Potniki bi morali imeti tudi možnost pritožbe zoper letalske prevoznike po zunajsodni poti. Države članice bi morale zagotoviti dobro podprte storitve mediacije, kadar rešitev spora med potnikom in letalskim prevoznikom ni bila mogoča. Ker pa je pravica do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem temeljna pravica, priznana v členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, navedeni ukrepi ne bi smeli preprečevati ali ovirati dostopa potnikov do sodišč. V ta namen bi jim bilo treba sporočiti naslove in kontaktne podatke vseh organov, odgovornih za izpolnjevanje ustreznih formalnosti v posameznih državah. Za enostavno, hitro in stroškovno ugodno obravnavanje zahtev v sodnih in zunajsodnih postopkih bi bilo treba opozoriti zlasti na postopke spletnega in alternativnega reševanja sporov ter na evropski postopek v sporih majhne vrednosti. [Sprememba 28]

(22a)  Pred vložitvijo zahtevka bi bilo treba vedno vložiti pritožbo. [Sprememba 29]

(23)  V zadevi C-139/11 (Moré proti KLM) je Sodišče Evropske unije pojasnilo, da je rok, v katerem je treba vložiti zahtevek za plačilo odškodnine, določen v skladu z nacionalnimi predpisi posamezne države članice. Kar zadeva zunajsodne poravnave, se časovne omejitve določijo v skladu z Direktivo 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta o alternativnem reševanju potrošniških sporov(8) [Sprememba 30]

(24)  Redna izmenjava informacij med Komisijo in izvršilnimi organi bi Komisiji omogočila boljše opravljanje vloge spremljanja in usklajevanja nacionalnih organov ter zagotavljanja podpore tem organom.

(25)  Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 261/2004 bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvrševati v skladu z Uredbo (ES) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Svet(9).

(26)  Za sprejetje izvedbenih odločb v zvezi z vsebino poročil o dejavnostih, ki jih države članice predložijo Komisiji, bi bilo treba uporabiti svetovalni postopek.

(26a)  Za večjo pravno varnost potnikov bi moralo biti možno, da se koncept „izrednih razmer“ pojasni na podlagi dela nacionalnih izvršilnih organov in sodb sodišča. . Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja z nacionalnimi izvršilnimi organi. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način. [Sprememba 31]

(27)  Za zagotovitev, da se za poškodbo ali izgubo opreme za gibanje povrne znesek do celotne vrednosti takšne opreme, bi morali letalski prevozniki osebam in službe za pomoč na letališču osebe z zmanjšano zmožnostjo gibanja brezplačno ponuditi možnost, da podajo ob rezervaciji in ponovno ob prijavi na let obvestiti, da imajo možnost podati posebno izjavo o interesu, ki jim v skladu z Montrealsko konvencijo omogoča, da za izgubo ali poškodbo zahtevajo celotno odškodnino. Letalski prevozniki morajo ob rezervaciji vozovnic potnike seznaniti z obstojem zadevne izjave in pravicami, ki izhajajo iz nje. [Sprememba 32]

(28)  Potniki so včasih negotovi glede velikosti, teže ali števila kosov prtljage, ki jo lahko nesejo na krov. Da se zagotovi popolno seznanjenost potnikov s prtljago, ki jo s svojo vozovnico lahko oddajo ali nesejo s seboj na krov, bi letalski prevozniki morali jasno navesti dovoljeno prtljago ob rezervaciji vozovnice in na letališču.

(29)  Če je mogoče, bi bilo treba glasbila Glasbila bi bilo treba sprejeti kot prtljago v potniško kabino; če to ni mogoče, pa bi jih bilo treba, kjer je to mogoče, pod ustreznimi pogoji prevažati v prostoru letala za tovor. Da bi lahko zadevni potniki ocenili, ali bi lahko svoje glasbilo shranili v potniški kabini, bi jih morali letalski prevozniki seznaniti z velikostjo prostora za shranjevanje. Uredbo (ES) št. 2027/97 bi bilo treba ustrezno spremeniti. [Sprememba 33]

(30)  Da se zagotovi pravilna in dosledna uporaba pravic, ki jih potnikom podeljuje Uredba (ES) št. 2027/97, bi morali nacionalni izvršilni organi iz Uredbe (ES) št. 261/2004 tudi spremljati in izvajati pravice v skladu z Uredbo (ES) št. 2027/97.

(31)  Zaradi kratkih rokov za vložitev pritožb za izgubljeno ali poškodovano prtljago ali prtljago, ki zamuja, bi morali bilo treba na vseh letališčih vzpostaviti posebno službo za zahtevke v zvezi s prtljago, pri kateri bi lahko potniki ob prihodu vložili pritožbo. Letalski prevozniki dati bi morali v ta namen potnikom možnost vložitve pritožbe z zagotovitvijo pritožbenega obrazca na letališču zagotoviti pritožbeni obrazec v vseh uradnih jezikih EU. Tak obrazec bi bil lahko tudi v obliki običajnega zapisnika o neprispeli prtljagi. Komisija bi morala z izvedbenimi akti določiti obliko standardiziranega pritožbenega obrazca. [Sprememba 34]

(32)  Člen 3(2) Uredbe (ES) št. 2027/97 je zastarel, saj zadeve v zvezi z zavarovanjem zdaj ureja Uredba (ES) št. 785/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah v zvezi z zavarovanjem za letalske prevoznike in operaterje (10). Zato bi bilo treba ta člen izbrisati.

(33)  Denarne omejitve iz Uredbe (ES) št. 2027/97 bi bilo treba spremeniti tako, da se upošteva gospodarski razvoj, kot ga je v skladu s členom 24(2) Montrealske konvencije leta 2009 preučila Mednarodna organizacija civilnega letalstva.

(34)  Za zagotovitev stalne skladnosti Uredbe (ES) št. 2027/97 in Montrealske konvencije bi bilo treba pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti na Komisijo. To pooblastilo bo Komisiji omogočilo, da spremeni denarne omejitve iz Uredbe (ES) št. 2027/97, če jih Mednarodna organizacija civilnega letalstva prilagodi v skladu s členom 24(2) Montrealske konvencije.

(35)  Ta uredba bi morala spoštovati temeljne pravice in upoštevati načela, priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, predvsem varstvo potrošnikov, pravico do varstva osebnih podatkov, prepoved vsakršne diskriminacije, vključenost invalidov, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča

(35a)  Za izboljšanje varstva potnikov prek meja Unije bi bilo treba vprašanja pravic potnikov stalno obravnavati v dvostranskih in mednarodnih sporazumih. [Sprememba 35]

(35b)  Na vseh letališčih Unije z letnim prometom več kot milijon potnikov bi bilo treba potnikom brezplačno zagotoviti posebne prostore za osebe z visoko stopnjo invalidnosti, ki potrebujejo prostore za preoblačenje in stranišča (t. i. prostore za preoblačenje). [Sprememba 36]

(35c)  Nacionalni izvršilni organi, ki jih ustanovijo države članice (NIO), nimajo vedno ustreznih pooblastil za zagotovitev učinkovitega varstva pravic potnikov. Zato bi morale države članice NIO dati ustrezna pooblastila za sankcioniranje kršitev in reševanje sporov med potniki in panogo, poleg tega pa bi morali vsi NIO v celoti raziskati vse prejete pritožbe – [Sprememba 37]

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba št. 261/2004 se spremeni:

(-1) V členu 1(1) se doda naslednja točka:"

"(d) namestitvi v nižjem razredu; [Sprememba 38]

(-1a) V členu 1(1) se doda naslednja točka:"

"(e) zamudi povezovalnega leta;“ [Sprememba 39]

(-1b) V členu 1 se črta odstavek 3. [Sprememba 174/rev]

1.  Člen 2 se spremeni:

(a)  opredelitev pojma iz točke (c) se nadomesti z naslednjim:"

„,letalski prevoznik Skupnosti“ pomeni letalskega prevoznika z veljavno operativno licenco, ki jo izda država članica v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1008/2008Evropskega parlamenta in Sveta*;

_______________

* Uredbe (ES) št. 1008/2008 z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (UL L 293, 31.10.2008, str. 3.)“;

(b)  opredelitev pojma iz točke (d) se nadomesti z naslednjim:"

„(d) organizator potovanja‘ pomeni osebo v smislu člena 2(2) Direktive Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih(11) ki, ne samo občasno, organizira turistične pakete in jih prodaja oziroma ponuja v prodajo, in sicer neposredno ali prek turističnega agenta;“; [Sprememba 40]

(ba)  točka (g) se nadomesti z naslednjim:"

„(g) ,rezervacija‘ pomeni dejstvo, da ima potnik vozovnico ali drugačen dokaz, ki navaja, da je letalski prevoznik ali organizator potovanja rezervacijo sprejel in registriral;“. [Sprememba 41]

(c)  opredelitev pojma iz točke (i) se nadomesti z naslednjim:"

„(i) „invalidi“ ali „osebe z zmanjšano zmožnostjo gibanja‘ pomeni vse osebe, kot so opredeljene v členu 2(a) Uredbe (ES) št. 1107/2006 o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zračnem prevozu vsako osebo, katere mobilnost je pri uporabi prevoza zmanjšana zaradi morebitne telesne invalidnosti (čutilne ali gibalne, stalne ali začasne), intelektualne nezmožnosti ali prizadetosti ali katerega koli drugega vzroka invalidnosti ali zaradi starosti in katere stanje zahteva primerno pozornost in prilagajanje storitve, ki je na voljo vsem potnikom, njenim posebnim potrebam;“; [Sprememba 42]

(ca)  točka (j) se nadomesti z naslednjim:"

„(j) ,zavrnitev vkrcanja‘ pomeni zavrnitev prevoza potnikom na letu, čeprav se želijo vkrcati pod pogoji, določenimi v členu 3(2), razen kadar obstajajo upravičeni razlogi za zavrnitev vkrcanja, kot so zdravstveni ali varnostni razlogi ali razlogi, ki so povezani z varovanjem, ali neustrezne potne listine. Let, za katerega se je odhod po voznem redu premaknil na zgodnejši čas in je zato potnik ta let zamudil, se šteje kot let, pri katerem se je potniku vkrcanje zavrnilo.“ [Sprememba 43]

(d)  v točki (l) se opredelitvi pojma „odpoved“ doda naslednji stavek:"

„(l) Let, pri katerem je letalo vzletelo, vendar se je nato iz katerega koli razloga moralo pristati na letališču, ki ni namembno letališče, ali se vrniti na letališče odhoda ali so bili potniki s tega letala na drugih letih pripeljani na kraj odhoda, se šteje za odpovedan let;“; [Sprememba 44]

(e)  dodajo se naslednje opredelitve pojmov:"

2.  Člen 3 se spremeni:

(a)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Ta uredba se ne uporablja za potnike, ki potujejo brezplačno ali po znižani tarifi, ki ni neposredno ali posredno na voljo širši javnosti, vključno z otroki, mlajšimi od dveh let, za katere ni bil rezerviran ločen sedež. Vendar se uporablja za potnike, katerim je letalski prevoznik ali organizator potovanja izdal vozovnice v okviru programa zvestega potnika ali v okviru drugega komercialnega programa.“ [Sprememba 54]

(b)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Brez poseganja v člen 8(6) se ta uredba uporablja samo za potnike v zračnem prometu z motornimi letali s fiksnimi krilnimi površinami. Kjer se v skladu s z eno pogodbo o prevozu in na podlagi ene rezervacije del poti opravi z drugim prevoznim sredstvom ali helikopterjem, se ta uredba člen 6a uporablja za celo pot, pri čemer se za namene če je bilo to drugo prevozno sredstvo navedeno v pogodbi o prevozu. Letalski prevoznik je še naprej odgovoren za uporabo te uredbe del poti, opravljen z drugim prevoznim sredstvom, šteje za povezovalni let.“;[Sprememba 55]

(c)  odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:"

„6. Ta uredba se uporablja tudi za letalske potnike, ki potujejo v skladu s pogodbami o turističnem paketu, vendar ne vpliva na pravice potnikov iz Direktive Sveta 90/314/EGS. Potniki so upravičeni do vložitve zahtevkov pri letalskem prevozniku na podlagi te uredbe in pri organizatorju potovanja na podlagi Direktive Sveta 90/314/EGS, vendar v zvezi z istimi dejstvi ne smejo kopičiti pravic na podlagi obeh pravnih aktov, če pravice ščitijo iste interese ali imajo isti cilj. Ta uredba se ne uporablja v primerih, kadar je paketno potovanje odpovedano ali odloženo zaradi drugih razlogov in ne zaradi odpovedi ali zamude leta.“; [Sprememba 56]

3.  Člen 4 se spremeni:

(-a)  Člen 4(1) se nadomesti z naslednjim:"

„1. Kadar dejanski letalski prevoznik utemeljeno pričakuje zavrnitev vkrcanja na letu, naj najprej pozove prostovoljce, da se odpovejo svojim rezervacijam v zameno za storitve pod pogoji, o katerih se dogovorita zadevni potnik in dejanski letalski prevoznik. Prostovoljci prejmejo informacije o pravicah v skladu s členom 14(2) in pomoč v skladu s členom 8, če pa je dogovorjeni čas odhoda najmanj dve uri po prvotnem času odhoda, dejanski prevoznik ponudi potniku oskrbo v skladu s členom 9, pri čemer se ta pomoč in oskrba zagotavljata poleg storitev iz tega odstavka. “ [Sprememba 57]

(a)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Kadar je vkrcanje potnikom zavrnjeno proti njihovi volji, jim dejanski letalski prevoznik takoj izplača odškodnino v skladu s členom 7 in ponudi pomoč v skladu s členom 8. Kadar potnik v skladu s členom 8(1)(b) izbere spremembo poti takoj, ko je mogoče, in kadar je čas odhoda vsaj dve uri po prvotnem času odhoda, dejanski letalski prevoznik potniku ponudi pomoč v skladu s členom 9.“; [Sprememba 58]

(aa)  vstavi se naslednji odstavek:"

„3a. Letalski prevozniki ali njihovi posredniki potniku ne smejo zavrniti vkrcanja na notranje lete na podlagi neveljavnih dokumentov, če svojo istovetnost dokaže z dokumenti, ki se zahtevajo v skladu z nacionalnim pravom države vkrcanja.“ [Sprememba 169]

(b)  dodata se naslednja odstavka:"

„4. Odstavki 1, 2 in 3 se uporabljajo tudi za povratne vozovnice, kadar je potniku zavrnjeno Potniku se ne sme zavrniti vkrcanja na povratni let, vključno s potovanjem, ki vključuje več letov, z obrazložitvijo, da ni izkoristil povratne vozovnice za let v namembni kraj ali ni plačal dodatnih stroškov v ta namen. Če je potniku proti njegovi volji zavrnjeno vkrcanje na tej podlagi, se uporabljata odstavka 1 in 2. Poleg tega dejanski letalski prevoznik potniku takoj plača odškodnino v skladu s členom 7 ter mu zagotovi pomoč v skladu s členoma 8 in 9.

Prvi pododstavek tega odstavka se ne uporablja, če vozovnica vključuje več kuponov za lete in je bilo potniku zavrnjeno vkrcanje, ker ni izkoristil prevoza na vseh posameznih letih ali v dogovorjenem zaporedju, navedenem na vozovnici. [Sprememba 59]

5.  Kadar potnik ali v njegovem imenu posrednik sporoči napako napake v zapisu imena enega ali več potnikov, za katere velja ista pogodba o prevozu, pri čemer bi takšna napaka te napake lahko povzročila povzročile zavrnitev vkrcanja, letalski prevoznik to popravi najmanj 48 ur pred odhodom brez dodatnih stroškov za potnika ali posrednika, razen če mu to preprečuje nacionalna ali mednarodna zakonodaja.“; [Sprememba 60]

(ba)  doda se naslednji odstavek:"

Poleg tega dejanski letalski prevoznik potniku takoj plača odškodnino v skladu s členom 7 ter mu zagotovi pomoč v skladu s členoma 8 in 9.“ [Sprememba 61]