Nenasprotovanje izvedbenemu ukrepu: tehnične zahteve in upravni postopki za letalsko osebje v civilnem letalstvu
191k
36k
Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje osnutku uredbe Komisije o spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 1178/2011 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalsko osebje v civilnem letalstvu (D029683/02 – 2014/2500(RPS))
– ob upoštevanju osnutka uredbe Komisije (D029683/02),
– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES(1), zlasti člena 7(5) in (6) Uredbe,
– ob upoštevanju mnenja z dne 18. oktobra 2013, ki ga je podal odbor iz člena 65 navedene uredbe,
– ob upoštevanju pisma Komisije z dne 16. januarja 2014, v katerem je Parlament pozvala, naj izjavi, da ne bo nasprotoval osnutku uredbe,
– ob upoštevanju pisma z dne 21. januarja 2014 Odbora za promet in turizem predsedniku konference predsednikov odborov,
– ob upoštevanju člena 5a Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(2),
– ob upoštevanju člena 88(4)(d) in člena 87a(6) Poslovnika,
– ob upoštevanju, da ni bilo izraženo nobeno nasprotovanje v roku iz tretje in četrte alinee člena 87a(6) Poslovnika, ki se je iztekel 4. februarja 2014,
1. izjavlja, da ne nasprotuje osnutku uredbe Komisije;
2. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Komisiji, in v vednost Svetu.
Nenasprotovanje delegiranemu aktu: Evropski kodeks dobre prakse za partnerstvo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov
190k
35k
Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 7. januarja 2014 o Evropskem kodeksu dobre prakse za partnerstvo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (C(2013)9651 – 2014/2508(DEA))
– ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2013)9651),
– ob upoštevanju pisma Komisije z dne 21. januarja 2014, v katerem je Parlament pozvala, naj izjavi, da ne bo nasprotoval delegirani uredbi,
– ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki zajema splošne določbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1083/2006(1), zlasti člena 5(3) Uredbe,
– ob upoštevanju člena 87a(6) Poslovnika,
– ob upoštevanju, da ni bilo izraženo nobeno nasprotovanje v roku iz tretje in četrte alinee člena 87a(6) Poslovnika, ki se je iztekel 4. februarja 2014,
A. ker je pomembno zagotoviti, da delegirana uredba o Evropskem kodeksu dobre prakse za partnerstvo začne veljati čim prej, saj je treba kodeks nujno uporabiti pri sedanjih pripravah sporazumov o partnerstvu in programov za obdobje 2014–2020;
1. izjavlja, da ne nasprotuje delegirani uredbi;
2. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav zaradi sezonskega dela (COM(2010)0379 – C7-0180/2010 – 2010/0210(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2010)0379),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 79(2)(a) in (b) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7–0180/2010),
– ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju obrazloženih mnenj o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki so jih v okviru Protokola št. 2 predložili češka poslanska zbornica, češki senat, nizozemski senat, nizozemski predstavniški dom, avstrijski državni zbor ter avstrijski zvezni svet in v katerih trdijo, da se osnutek zakonodajnega akta ne sklada z načelom subsidiarnosti,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 4. maja 2011(1),
– ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 31. marca 2011(2),
– ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 6. novembra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju členov 55 in 37 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7–0428/2013),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. februarja 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za vstop in bivanje državljanov tretjih držav zaradi zaposlitve sezonskih delavcev
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 827/2004 o prepovedi uvoza atlantskega veleokega tuna (Thunnus obesus) s poreklom iz Bolivije, Kambodže, Ekvatorialne Gvineje, Gruzije in Sierre Leone in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1036/2001 (COM(2013)0185 – C7-0091/2013 – 2013/0097(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0185),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0091/2013),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 22. januarja 2014, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A7-0475/2013),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. februarja 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 827/2004 o prepovedi uvoza atlantskega veleokega tuna (Thunnus obesus) s poreklom iz Bolivije, Kambodže, Ekvatorialne Gvineje, Gruzije in Sierre Leone in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1036/2001
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 249/2014.)
Protokol med Evropsko unijo in Gabonsko republiko o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju ***
196k
37k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo in Gabonsko republiko o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju, v imenu Evropske unije (11871/2013 – C7-0484/2013 – 2013/0216(NLE))
– ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (11871/2013),
– ob upoštevanju osnutka protokola, ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek, predvidene v Sporazumu med Evropsko unijo in Gabonsko republiko o partnerstvu v ribiškem sektorju (11875/2013),
– ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43 in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) ter členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0484/2013),
– ob upoštevanju členov 81 in 90(7) Poslovnika,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2012 o poročilu EU za leto 2011 o usklajenosti politik za razvoj(1),
– ob upoštevanju priporočila Odbora za ribištvo ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za proračun (A7-0049/2014),
1. odobri sklenitev protokola;
2. poziva Komisijo, naj Parlamentu pošlje akte in sklepe srečanj skupnega odbora iz člena 9 sporazuma, večletni sektorski program iz člena 3 protokola, rezultate letnih ocen ter akte in sklepe sestankov iz člena 4 protokola; poziva Komisijo, naj predstavnikom Parlamenta omogoči, da se kot opazovalci udeležijo sej skupnega odbora; poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu v zadnjem letu izvajanja veljavnega protokola in pred začetkom pogajanj o njegovem podaljšanju predloži celovito poročilo o njegovem izvajanju, pri čemer naj se izmeri koriščenje ribolovnih možnosti in oceni stroškovno učinkovitost protokola; vztraja, da dostop do poročila ne sme biti nepotrebno omejen;
3. poziva Svet in Komisijo, naj v skladu s členom 13(2) Pogodbe o Evropski uniji in členom 218(10) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter v okviru svojih pristojnosti Parlament hitro in izčrpno obveščata o vseh fazah postopka, povezanega z novim protokolom in njegovim podaljšanjem;
4. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Gabonske republike.
Odnosi med EU na eni strani in Grenlandijo ter Kraljevino Dansko na drugi strani *
335k
97k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o osnutku sklepa Sveta o odnosih med Evropsko unijo na eni strani ter Grenlandijo in Kraljevino Dansko na drugi strani (12274/2013 – C7-0237/2013 – 2011/0410(CNS))
– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (12274/2013),
– ob upoštevanju člena 203 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7‑0237/2013),
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj (A7-0054/2014),
1. odobri osnutek Sveta, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;
3. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti osnutek;
4. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Besedilo, ki ga predlaga Svet
Sprememba
Sprememba 1 Predlog sklepa Uvodna izjava 10
(10) Pomoč Unije mora biti usmerjena tja, kjer ima večji učinek, pri tem pa je treba upoštevati njeno zmožnost, da deluje v svetovnem merilu in se odzove na globalne izzive, kot so izkoreninjenje revščine, trajnosten in vključujoč razvoj ter spodbujanje demokracije, dobrega upravljanja, človekovih pravic in pravne države po vsem svetu, njeno dolgoročno in predvidljivo zavezanost zagotavljanju razvojne pomoči in njeno vlogo pri usklajevanju z državami članicami.
(10) Pomoč Unije mora biti usmerjena tja, kjer ima večji učinek, pri tem pa je treba upoštevati njeno zmožnost, da deluje v svetovnem merilu in se odzove na globalne izzive, kot so izkoreninjenje revščine, trajnostna in vključujoča razvoj in rast ter spodbujanje demokracije, dobrega upravljanja, človekovih pravic in pravne države po vsem svetu, njeno dolgoročno in predvidljivo zavezanost zagotavljanju razvojne pomoči in njeno vlogo pri usklajevanju z državami članicami.
Sprememba 2 Predlog sklepa Uvodna izjava 11
(11) Partnerstvo med EU in Grenlandijo mora zagotoviti okvir za redne razprave o zadevah, ki so v interesu Unije ali Grenlandije, kot so globalna vprašanja, pri katerih bi lahko izmenjava mnenj ter morebitno približevanje zamisli in stališč koristilo obema partnericama. Vedno večji vpliv podnebnih sprememb na človekovo delovanje in okolje, pomorski promet, naravni viri, vključno s surovinami, ter raziskave in inovacije zahtevajo dialog in okrepljeno sodelovanje.
(11) Partnerstvo med EU in Grenlandijo mora zagotoviti okvir za redne razprave o zadevah, ki so v interesu Unije ali Grenlandije, kot so globalna vprašanja, pri katerih bi lahko izmenjava mnenj ter morebitno približevanje zamisli in stališč koristilo obema partnericama. Vedno večji vpliv podnebnih sprememb na človekovo delovanje in okolje, pomorski promet, naravni viri, vključno s surovinami, ter izobraževanje, raziskave in inovacije zahtevajo dialog in okrepljeno sodelovanje.
(11a) Vlada Grenlandije bi morala pripraviti in predložiti programski dokument za trajnostni razvoj Grenlandije. Dokument bi bilo treba pripraviti, izvajati in oceniti na podlagi preglednega in participativnega pristopa.
Sprememba 4 Predlog sklepa Uvodna izjava 13
(13) Finančna pomoč Unije za obdobje 2014–2020 bi morala biti usmerjena na eno ali največ dve področji sodelovanja, da bi se lahko s partnerstvom dosegel največji možni učinek, omogočile ekonomije obsega in sinergijski učinki ter dosegla večja učinkovitost in prepoznavnost ukrepov Unije.
(13) Finančna pomoč Unije za obdobje 2014–2020 bi morala biti usmerjena na manjše število področij sodelovanja, da bi se lahko s partnerstvom dosegel največji možni učinek, omogočile ekonomije obsega in sinergijski učinki ter dosegla večja učinkovitost in prepoznavnost ukrepov Unije.
(13a) Pri vsakem sodelovanju na področju raziskovanja, črpanja in izkoriščanja naravnih virov Grenlandije, zlasti mineralov, nafte in plina, bi bilo treba upoštevati najvišje varnostne, socialne in okoljske standarde ter stroga merila upravljanja okolja, da se zagotovi trajnostna raba virov ter ohrani dragocen, toda krhek arktični ekosistem.
Sprememba 6 Predlog sklepa Uvodna izjava 17
(17) Programske dokumente in ukrepe financiranja, potrebne za izvajanje tega sklepa, bi bilo treba sprejeti v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije5. Ob upoštevanju narave teh izvedbenih aktov, zlasti njihove naravnanosti v okviru politik ali njihovih finančnih posledic, bi bilo treba za njihovo sprejetje načeloma uporabiti postopek pregleda, razen za tehnične izvedbene ukrepe majhnega finančnega obsega.
(17a) Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bi lahko sprejela programske dokumente in ukrepe financiranja, potrebne za izvajanje tega sklepa. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija pri pripravi in snovanju delegiranih aktov nadalje zagotovi, da se ustrezni dokumenti sočasno, pravočasno in ustrezno predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu.
Sprememba 8 Predlog sklepa Člen 1 – odstavek 2
2. Potrjuje geostrateški položaj Grenlandije v arktični regiji in problematiko iskanja in izkoriščanja naravnih virov, vključno s surovinami, ter zagotavlja okrepljeno sodelovanje in dialog o politiki glede teh vprašanj.
2. Potrjuje geostrateški položaj Grenlandije v arktični regiji ter zagotavlja okrepljeno sodelovanje in dialog o politiki glede vprašanj, ki so v skupnem interesu obeh strani.
– globalna vprašanja, med drugim tudi energetika, podnebne spremembe in okolje, naravni viri, vključno s surovinami, pomorski promet, raziskave in inovacije;
– globalna vprašanja, med drugim tudi energetika, podnebne spremembe in okolje, biotska raznovrstnost, naravni viri, vključno s surovinami, pomorski promet, raziskave in inovacije;
– vprašanja v zvezi z Arktiko, vključno s sodelovanjem Evropske unije kot stalne opazovalke v Arktičnem svetu
Sprememba 11 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 1 – točka a
(a) podpirati Grenlandijo in sodelovati z njo, da se spopade z glavnimi izzivi, predvsem s trajnostno diverzifikacijo gospodarstva, potrebo po izboljšanju usposobljenosti svoje delovne sile, vključno z znanstveniki, in grenlandskih informacijskih sistemov na področju informacijske in telekomunikacijske tehnologije. Doseganje teh ciljev se meri z odstotkom trgovinske bilance v BDP, odstotkom ribiškega sektorja v skupnem izvozu, rezultati statističnih kazalnikov na področju izobraževanja in drugimi ustreznimi kazalniki;
(a) podpirati Grenlandijo in sodelovati z njo, da se spopade z glavnimi izzivi, predvsem s trajnostnim razvojem in diverzifikacijo gospodarstva, potrebo po izboljšanju usposobljenosti svoje delovne sile, vključno z znanstveniki, in grenlandskih informacijskih sistemov na področju informacijske in telekomunikacijske tehnologije. Doseganje teh ciljev se meri z odstotkom trgovinske bilance v BDP, odstotkom ribiškega sektorja v skupnem izvozu, rezultati statističnih kazalnikov na področju izobraževanja in drugimi ustreznimi kazalniki;
Sprememba 12 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 1 – točka a
(a) podpirati Grenlandijo in sodelovati z njo, da se spopade z glavnimi izzivi, predvsem s trajnostno diverzifikacijo gospodarstva, potrebo po izboljšanju usposobljenosti svoje delovne sile, vključnoz znanstveniki, in grenlandskih informacijskih sistemov na področju informacijske in telekomunikacijske tehnologije. Doseganje teh ciljev se meri z odstotkom trgovinske bilance v BDP, odstotkom ribiškega sektorja v skupnem izvozu, rezultati statističnih kazalnikov na področju izobraževanja in drugimi ustreznimi kazalniki;
(a) podpirati Grenlandijo in sodelovati z njo, da se spopade z glavnimi izzivi, predvsem s trajnostno diverzifikacijo gospodarstva, potrebo po izboljšanju usposobljenosti svoje delovne sile, tudi na področju rudarstva in znanosti, in grenlandskih informacijskih sistemov na področju informacijske in telekomunikacijske tehnologije. Doseganje teh ciljev se meri z odstotkom trgovinske bilance v BDP, odstotkom ribiškega sektorja v skupnem izvozu, rezultati statističnih kazalnikov na področju izobraževanja in drugimi ustreznimi kazalniki;
Sprememba 13 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 2 – točka c
(c) energija, podnebje, okolje in biotska raznovrstnost;
(c) energija, podnebne spremembe, okolje in biotska raznovrstnost;
PDTR temelji na posvetovanjih in dialogu s civilno družbo, lokalnimi organi in drugimi deležniki, črpa pa iz pridobljenih izkušenj in najboljših praks, da bi se zagotovila zadostna odgovornost za njegovo izvajanje.
PDTR temelji na posvetovanjih in dialogu z grenlandsko civilno družbo, socialnimi partnerji, parlamentom, lokalnimi organi in drugimi deležniki, črpa pa iz pridobljenih izkušenj in najboljših praks, da bi se zagotovila zadostna odgovornost za njegovo izvajanje.
Sprememba 15 Predlog sklepa Člen 4 – odstavek 6
6. PDTR se odobri v skladu s postopkom pregleda iz člena 9(2). Ta postopek se uporablja tudi v primeru temeljitih pregledov, zaradi katerih bi se bistveno spremenila strategija ali načrtovanje. Vendar postopka pregleda ni treba uporabiti za nebistvene spremembe PDTR, kot so tehnične prilagoditve, prerazporeditve sredstev v okviru dodelitev po posameznih prednostnih področjih ali povečanje oziroma zmanjšanje obsega prvotne okvirne dodelitve za manj kot 20 %, če te spremembe ne vplivajo na prvotna prednostna področja in cilje, določene v PDTR. V takem primeru se prilagoditve v enem mesecu sporočijo Evropskemu parlamentu in Svetu.
6. PDTR se odobri z delegiranimi akti v skladu s postopkom iz členov 9a in 9b. Ta postopek se uporablja tudi v primeru temeljitih pregledov, zaradi katerih bi se bistveno spremenila strategija ali načrtovanje. Vendar postopka pregleda ni treba uporabiti za nebistvene spremembe PDTR, kot so tehnične prilagoditve, prerazporeditve sredstev v okviru dodelitev po posameznih prednostnih področjih ali povečanje oziroma zmanjšanje obsega prvotne okvirne dodelitve za manj kot 20 %, če te spremembe ne vplivajo na prvotna prednostna področja in cilje, določene v PDTR. V takem primeru se prilagoditve v enem mesecu sporočijo Evropskemu parlamentu in Svetu.
Sprememba 16 Predlog sklepa Člen 7 – odstavek 1
1. Evropska komisija, vlada Grenlandije in vlada Danske do 31. decembra 2017 opravijo vmesni pregled PDTR in njegovega učinka na Grenlandijo kot celoto. Komisija v ta pregled vključi vse zadevne deležnike, vključno z nedržavnimi akterji ali lokalnimi organi.
1. Evropska komisija, vlada Grenlandije in vlada Danske do 31. decembra 2017 opravijo vmesni pregled PDTR in njegovega učinka na Grenlandijo kot celoto. Komisija v ta pregled vključi vse zadevne deležnike, navedene v členu 4(4).
Sprememba 17 Predlog sklepa Člen 8 – odstavek 1a (novo)
1a. Če se vlada Grenlandije odloči, da bo v PDTR vključila prošnjo za finančno pomoč Unije na področju izobraževanja in usposabljanja, bo pri takšni pomoči ustrezno upoštevana potreba po prispevanju k prizadevanjem Grenlandije za krepitev zmogljivosti na tem področju in zagotavljanju tehnične podpore.
Sprememba 18 Predlog sklepa Člen 9a (novo)
Člen 9a
Prenos pooblastil na Komisijo
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9b za odobritev PDTR.
Sprememba 19 Predlog sklepa Člen 9b (novo)
Člen 9b
Izvajanje pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo iz člena 9a se podeli za obdobje veljavnosti tega sklepa.
3. Pooblastilo iz člena 9a lahko kadar koli prekliče Svet. Če je Svet začel notranji postopek za odločitev o morebitnem preklicu prenosa pooblastila, si o tem prizadeva obvestiti Evropski parlament in Komisijo v razumnem roku pred sprejetjem končne odločitve, pri tem pa navede preneseno pooblastilo, ki bi se lahko preklicalo, in možne razloge za preklic. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 9b, začne veljati le, če mu Svet v roku dveh mesecev od uradnega obvestila ne nasprotuje, ali če pred iztekom tega roka obvesti Komisijo, da mu ne bo nasprotoval. Ta rok se na pobudo Sveta podaljša za dva meseca.
Če namerava nasprotovati delegiranemu aktu, si Svet prizadeva, da o tem v razumnem času pred sprejetjem končne odločitve obvesti Evropski parlament, pri tem pa navede, kateremu delegiranemu aktu namerava nasprotovati in možne razloge za nasprotovanje.
Sprememba 20 Predlog sklepa Člen 10
Člen 10
črtano
Postopek v odboru
1. Evropski komisiji pomaga odbor za Grenlandijo (v nadaljnjem besedilu: odbor). Ta odbor je odbor v pomenu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št 182/2011.
3. Kadar je treba mnenje odbora pridobiti s pisnim postopkom, se pisni postopek zaključi brez izida, če v roku za predložitev mnenja tako odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.
Sprememba 21 Predlog sklepa Člen 11
Okvirni znesek za izvajanje tega sklepa v obdobju 2014–2020 znaša [217,8 milijona]6 EUR.
Glede na dolgoletne in posebne odnose med EU in Grenlandijo ter vse večjo pomembnost Arktike v svetovnem merilu, se potrdi nadaljevanje finančnih obveznosti EU do Grenlandije. Okvirni znesek za izvajanje tega sklepa v obdobju 2014–2020 zato znaša 217,8 milijona EUR.
__________________
6 Vsi referenčni zneski se bodo vnesli po zaključku pogajanj o večletnem finančnem okviru (2014–2020).
Zavarovanje pred naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek
278k
56k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o zavarovanju pred naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek (2013/2174(INI))
– ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 16. aprila 2013 o zavarovanju pred naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek (COM(2013)0213),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. aprila 2013 z naslovom Strategija Evropske unije za prilagajanje podnebnim spremembam (COM(2013)0216),
– ob upoštevanju javnega posvetovanja, ki ga je Komisija priredila o zeleni knjigi in ki je potekalo od 16. aprila 2013 do 15. julija 2013,
– ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje št. 12/2012 z naslovom Climate change, impacts and vulnerability in Europe 2012, An indicator-based report (Podnebne spremembe, njihove posledice in ranljivost v Evropi za leto 2012 – poročilo na podlagi kazalnikov),
– ob upoštevanju poročila Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije iz septembra 2012 z naslovom Natural Catastrophes: Risk relevance and Insurance Coverage in the EU (Naravne nesreče: relevantnost tveganja in zavarovalno kritje v Evropski uniji),
– ob upoštevanju člena 5 Pogodbe o Evropski uniji,
– ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0005/2014),
A. ker se stopnja prodornosti, s katero se meri delež vseh zavarovalnih premij glede na BDP države, med državami članicami razlikuje, in ker obseg gospodarskih izgub, ki so povezane z vremenskimi pojavi, v državah članicah ni enak;
B. ker je neenako stopnja prodornosti v državah članicah, ki je posledica pravnih, geofizikalnih, zgodovinskih in kulturnih razlik ter povzroča različne stopnje povpraševanja, mogoče razumeti kot potrebo po ukrepanju na evropski ravni, kvečjemu na področju politike informiranja in preprečevanja;
C. ker so razmere na zavarovalniškem trgu EU raznolike, saj so države članice izpostavljene različnim tveganjem in naravnim nesrečam, predvidljivost naravne nesreče pa je odvisna od različnih dejavnikov (meteoroloških, hidroloških, geofizikalnih itd.);
D. ker je med letoma 1980 in 2011 približno polovico vseh stroškov, povezanih z vremenskimi pojavi, povzročilo manjše število velikih dogodkov; ker naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, predstavljajo finančno tveganje, kjerkoli se zgodijo;
E. ker so med glavnimi tveganji za naravne nesreče v Evropi nevihtne poplave, gozdni požari, poplave rek in hudourniške poplave in ker njihovih vse večjih posledic z vidika škode in stroškov kljub hitremu naraščanju njihove pojavnosti še vedno ni mogoče oceniti;
F. ker se državljani pogosto ne zavedajo različnih tveganj, ki lahko izhajajo iz vremenskih pojavov, ali pa tveganja za naravne nesreče in posledice nepripravljenosti podcenjujejo kot posamezniki in skupnost;
G. ker so naravne nesreče odvisne od meteoroloških in geografskih elementov, medtem ko so nesreče, ki jih povzroči človek, posledica nepravilnega vedenja ali slabega obvladovanja tveganja;
H. ker so posledice nekaterih naravnih nesreč v določenih primerih še večje zaradi pomanjkanja ustreznih previdnostnih ukrepov s strani vlad, lokalnih oblasti in državljanov;
I. ker sta spoštovanje in optimizacija varnostnih predpisov velikega pomena za preprečevanje nesreč, ki jih povzroči človek;
J. ker na trg zavarovanj pred naravnimi nesrečami vpliva obseg preventivnih ukrepov v obliki prilagajanja na podnebne spremembe (npr. izgradnja infrastrukture za obrambo pred poplavami in zmogljivosti za odziv na gozdne požare), trg zavarovanj pred nesrečami, ki jih povzroči človek, pa si prizadeva izpolnjevati zahteve v zvezi z odgovornostjo, ki jih nalagajo varnostni standardi, zaradi česar zavarovanja v primeru gmotne škode in zavarovanja odgovornosti ni primerno obravnavati na enak način;
Preprečevanje in obveščanje
1. meni, da je preprečevanje najpomembnejši dejavnik, kar zadeva zaščito ljudi in preprečitev izgub, ki so posledica nepričakovanih dogodkov; upošteva vlogo EU pri razvoju odgovornejše družbe, ki namenja dovolj premisleka previdnostnim ukrepom, in ustvarjanju kulture preprečevanja s povečevanjem osveščenosti državljanov glede naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek;
2. meni, da se z dodatnimi raziskavami lahko oblikuje podroben okvir različnih situacij za razumevanje in preprečevanje okoljskih tveganj ter zmanjšanje negotovosti na tem področju; pozdravlja partnerstva med zavarovalnicami in raziskovalnimi inštituti, katerih namen je združevanje virov, veščin in strokovnega znanja na področju tveganja za boljše razumevanje s tem povezanih težav, da se državljani in njihove skupnosti pripravijo na učinkovitejše soočenje s tveganji, povezanimi z naravnimi nesrečami;
3. meni, da je obveščanje bistvenega pomena za preprečevanje in ublažitev tovrstnih nesreč; zato poziva k tesnejšemu sodelovanju med državami članicami in zasebnim sektorjem, da se državljanom zagotovijo pomembne informacije v zvezi s tveganji, katerim so izpostavljeni;
4. meni, da lahko EU in nacionalni organi s spodbujanjem odgovornega vedenja posameznikov in izmenjavo najboljših praks o preprečevanju in zmanjševanju tveganja med državami članicami in na regionalni ravni zagotovijo opazno dodano vrednost, ter pozdravlja podpiranje kampanj za povečanje osveščenosti državljanov glede tveganj za naravne nesreče in njihovega znanja o geografiji in podnebju;
5. poudarja, da bi se obvladovanje naravnih nesreč lahko izboljšalo s sodelovanjem lokalnih organov in zainteresiranih strani pri odločanju o načrtovanju in razvoju mest; meni, da bi tesnejše sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem državam članicam in lokalnim organom lahko pomagalo pri opredelitvi območij visokega tveganja, določitvi preventivnih ukrepov in pripravah na usklajeno ukrepanje;
6. poziva države članice in javne organe, naj sprejmejo ustrezne preventivne ukrepe za ublažitev posledic naravnih nesreč; poziva vlade, naj ustanovijo in vzdržujejo enote za odzivanje v kriznih razmerah, da ublažijo posledice takšnih kriz;
7. poziva države članice, naj delijo najboljše prakse in izkušnje, da bi zaščitile državljane pred nepričakovanimi dogodki in razvile mrežo za izmenjavo informacij, ter naj vzpostavijo upravljanje in usklajevanje na čezmejni ravni;
Zavarovalniški trg
8. pozdravlja prizadevanja Komisije za povečanje osveščenosti glede nesreč, vendar poudarja, da so za naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, potrebne različne vrste zavarovanja in jih pokrivata dva različna zavarovalniška trga, zaradi česar jih kljub temu, da obstajajo primeri, ko človeške odločitve povečujejo izpostavljenost tveganju za naravno nesrečo, ni mogoče obravnavati skupaj;
9. poudarja, da EU ne bi smela ustvarjati prekrivajočih se ali nasprotujočih si pravil o odgovornosti; opozarja, da v večini držav članic obstaja neka oblika sistema za poplave in druge naravne nesreče, ki temelji na zavarovanju; ugotavlja, da je ta sistem mogoče dopolniti z nadomestilom iz državnih sredstev za tisto premoženje, ki ga ni mogoče zavarovati zasebno, ter da lahko državna sredstva krijejo tudi zavarovalne zahtevke, ki presegajo največje zneske, ali izjemno veliko škodo; meni tudi, da lahko država članica pri kritju škode sodeluje z zagotavljanjem pozavarovanja; vendar pa meni, da se ti sistemi v marsičem razlikujejo, zato njihovo poenotenje morda ni primerno ali potrebno;
10. ugotavlja, da je Uredba (ES) št. 2012/2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije podlaga za ukrepanje Skupnosti v primerih večjih nesreč in da ta uredba jasno določa, da „[u]krepanje Skupnosti ne sme razbremeniti odgovornosti tretjih oseb, ki so na podlagi načela „plača povzročitelj obremenitve“ v prvi vrsti odgovorne za škodo, ki so jo povzročile, ali odvrniti države članice ali Skupnosti od preventivnih ukrepov“;
11. poziva Komisijo, naj zagotovi enostaven dostop do zadevnih informacij, tudi v obliki primerjalne statistike, ter države članice, naj objavijo jasne in natančne podatke, ki bodo potrošnikom, skupnostim in podjetjem v oporo pri odločanju za sklenitev zavarovanja pred naravnimi nesrečami; meni, da bi lahko bila koristna uvedba standardnih oblik na podlagi različnih razvrstitev dogodkov;
12. opozarja, da naravne nesreče prizadenejo tako gospodinjstva kot poslovne dejavnosti, in poziva zavarovalnice, naj kot osrednji pristop k zavarovanju pred nesrečami uporabijo določanje cen, ki temelji na tveganju; poziva države članice, naj ponudijo spodbude, ki bodo državljane spodbudile, da se zaščitijo in zavarujejo svojo lastnino v primeru škode, in spodbude, ki ustrezajo potrebam po zavarovanju z vidika okoljske odgovornosti, npr. za podjetja v sektorju rudarstva, plina in kemikalij ali jedrskem sektorju;
13. poziva zavarovalnice, naj poskrbijo za večjo jasnost pogodb za potrošnike in zagotovijo informacije možnostih, ki so na voljo, in njihovem učinku na ceno kritja, da potrošnikom olajšajo izbiro; poziva zavarovalnice, naj kupcem in potencialnim kupcem zagotovijo jasne in razumljive informacije;
14. priznava, da morajo potrošniki razumeti, kakšne vrste kritja imajo in kako bi to delovalo ob nastopu nesreče; poudarja, da je treba potrošnike ob nakupu zavarovalnih produktov in pred podpisom pogodbe izčrpno poučiti o vseh pogojih in določilih, vključno s postopki in veljavnimi roki za odstop od pogodbe in vložitev pritožbe; meni, da bi moralo biti določanje cen, ki temelji na tveganju, ključni element razpoložljivosti zavarovalnega kritja; meni, da morajo EU in države članice poskrbeti za zaščito potrošnikov;
Neobvezno zavarovanje
15. opozarja, da na koncu velik del bremena posrednih ali neposrednih stroškov za škodo, najsi gre za naravne nesreče ali nesreče, ki jih je povzročil človek, nosijo država ali regionalni organi, in meni, da bi se države članice in regionalni organi morali zavedati pomena preprečevanja tveganj in bi ga morali postaviti v središče svoje naložbene strategije, saj je zmanjšanje posledic nesreč na minimum bolj učinkovito od zgolj zagotavljanja kritja in kasnejšega popravljanja škode;
16. poudarja nevarnost moralnega tveganja, če se državljani zavedajo, da bo vlada za kritje njihovih izgub uporabila javna sredstva iz nacionalnega proračuna; zato kritizira dejanja in ukrepe, ki državljane ali skupnosti lahko odvrnejo od sprejemanja ukrepov za lastno zaščito; meni, da bi državljani morali nositi svoj del odgovornosti in da nadomestila ne bi smela kriti celotne škode;
17. opozarja, da je treba v tem sektorju ohraniti odgovornost posameznikov, in se zaveda prizadevanj držav članic, da bi spodbujanje odgovornosti posameznikov združile s posredovanjem vlade;
18. ugotavlja, da na tem področju ni izkrivljanja trga, ki bi upravičevalo posredovanje na evropski ravni, in meni, da za to vprašanje ni enotne rešitve; opozarja, da so po meri narejeni zavarovalni produkti odvisni od številnih elementov, kot so vrsta tveganj, njihova verjetna količina in vrednost, kultura preprečevanja, stanje pripravljenosti in zmožnost ukrepanja ter pristop držav članic in regionalnih organov na področju spremljanja tveganja in priprave;
19. meni, da prožen trg zavarovanj pred naravnimi nesrečami omogoča, da zavarovalnice svoje produkte prilagodijo različnim pogojem, in je prepričan, da je neobvezen okvir najboljši način za razvoj produktov, ki ustrezajo naravnim tveganjem na danem geografskem območju;
o o o
20. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic.
Imenovanje podpredsednika Nadzornega odbora Evropske centralne banke
194k
38k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o predlogu Evropske centralne banke za imenovanje podpredsednice Nadzornega odbora Evropske centralne banke (N7-0003/2014 – C7-0017/2014 – 2014/0900(NLE))
– ob upoštevanju predloga Evropske centralne banke z dne 22. januarja 2014 o imenovanju podpredsednice Nadzornega odbora Evropske centralne banke (N7-0003/2014),
– ob upoštevanju člena 26(3) Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko(1),
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom in Evropsko centralno banko o praktičnih podrobnostih uresničevanja demokratične odgovornosti in nadzora nad opravljanjem nalog, prenesenih na Evropsko centralno banko v okviru enotnega mehanizma nadzora(2),
– ob upoštevanju Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0086/2014),
A. ker člen 26(3) Uredbe (EU) št. 1024/2013 določa, da Evropska centralna banka (ECB) predloži Parlamentu predlog za imenovanje podpredsednika svojega Nadzornega odbora in da se podpredsednik izbere izbere izmed članov Izvršilnega odbora ECB;
B. ker člen 26(2) Uredbe (EU) št. 1024/2013 določa, da se pri imenovanju članov Nadzornega odbora v skladu s to uredbo spoštujejo načela uravnotežene zastopanosti spolov, izkušenosti in usposobljenosti;
C. ker je Evropski svet 21. januarja 2014 imenoval Sabine Lautenschläger za članico Izvršnega odbora ECB v skladu s členom 283(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;
D. ker je ECB v pismu z dne 22. januarja 2014 Parlamentu predložila predlog o imenovanju Sabine Lautenschläger za podpredsednico Nadzornega odbora ECB za obdobje petih let;
E. ker je Odbor za ekonomske in monetarne zadeve Parlamenta nato ocenil kandidatkina priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 26(2) in (3) Uredbe (EU) št. 1024/2013; ker je odbor pri ocenjevanju prejel življenjepis od predlagane kandidatke ter njene odgovore na pisna vprašanja;
F. ker je imela kandidatka 3. februarja 2014 predstavitev v odboru, ki jo je začela z uvodno izjavo, nato pa je nadaljevala z odgovori na vprašanja članov odbora;
1. odobri predlog ECB za imenovanje Sabine Lautenschläger za podpredsednico Nadzornega odbora ECB;
2. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Evropski centralni banki, Svetu in vladam držav članic.
Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju pri uporabi njunega konkurenčnega prava ***
190k
35k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju pri uporabi njunega konkurenčnega prava (12418/2012 – C7-0146/2013 – 2012/0127(NLE))
– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (12418/2012),
– ob upoštevanju osnutka sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju pri uporabi njunega konkurenčnega prava (12513/2012),
– ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členoma 103 in 352 ter točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7‑0146/2013),
– ob upoštevanju člena 81 in člena 90(7) Poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A7-0060/2014),
1. odobri sklenitev sporazuma;
2. opominja Svet, da bo moral od Parlamenta pridobiti ponovno odobritev, če bi prišlo do sprememb v osnutku sklepa;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Švicarske konfederacije.
Sporazumi EU o sodelovanju na področju izvrševanja politike konkurence - pot naprej
202k
51k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o sporazumih EU o sodelovanju na področju izvrševanja politike konkurence - pot naprej (2013/2921(RSP))
– ob upoštevanju predloga sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju pri uporabi njunega konkurenčnega prava (COM(2012)0245),
– ob upoštevanju sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo z dne 17. maja 2013 o sodelovanju pri uporabi njunega konkurenčnega prava (12418/2012),
– ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet vložil v skladu s členoma 103 in 352 ter v povezavi s členom 218(6)(a)(v) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0146/2013),
– ob upoštevanju vprašanja za ustni odgovor Komisiji o sporazumih EU o sodelovanju na področju izvrševanja politike konkurence - pot naprej (O-000022/2014 – B7‑0105/2014),
– ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,
1. pozdravlja predlagani sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju pri uporabi njunega konkurenčnega prava (v nadaljevanju „sporazum“), pozdravlja to vrsto sporazumov o sodelovanju, ki so namenjeni izvrševanju pravil o konkurenci v vse bolj globaliziranem gospodarskem okolju, kjer karteli poslujejo čezmejno, združitve podjetij pa pogosto vključujejo več jurisdikcij;
2. meni, da je tak sporazum s Švico potreben, saj ima ta država za EU strateško geografsko lego ter je v njej prisotnih veliko gospodarskih družb EU in obratno, v zadnjih letih pa je v okviru obeh jurisdikcij potekalo več vzporednih preiskav; poleg tega meni, da bo ta sporazum zaradi precejšnje združljivosti bistvenih pravil o konkurenci v EU in Švici laže izvajati; upa, da bosta v okviru tega sporazuma pregon mednarodnih kartelov in kaznovanje hudih čezmejnih kaznivih dejanj učinkovitejša; upa tudi, da bo manj podvajanja dela organov za konkurenco pri sprejemanju odločitev v podobnih primerih ter da bo tveganje razhajanj med stališči obeh jurisdikcij manjše; poziva Komisijo in švicarsko komisijo za konkurenco, naj ohranita trdno odločenost za boj proti kartelom, saj ti ogrožajo blaginjo potrošnikov in inovacije ter negativno vplivajo na konkurenčnost obeh gospodarstev;
3. vseeno obžaluje, da sporazum ne vsebuje zavezujočih določb o sodelovanju in dopušča širok manevrski prostor, zlasti s sklicevanjem na „pomembne interese“, ki jih lahko vsaka stran uporabi kot opravičilo, da ne izpolni zahteve druge strani; poziva Komisijo in švicarske oblasti k lojalnemu sodelovanju; poziva tudi nacionalne organe za konkurenco v EU in švicarsko komisijo za konkurenco k vzajemnemu sodelovanju;
4. poudarja, da je treba zagotoviti spoštovanje postopkovnih jamstev, ki jih imata strani v svojem pravnem sistemu; poziva k oblikovanju varnih mehanizmov za uporabo in posredovanje zaupnih informacij; poziva Komisijo, naj zagotovi privlačnost programov prizanesljivosti in postopkov poravnave, pri čemer naj upošteva splošna načela za izmenjavo zaupnih informacij iz tega sporazuma; zato poudarja, da je treba dokumente, povezane s prošnjami za prizanesljivost ali postopki poravnave, zaščititi, zlasti pred morebitnimi prihodnjimi razkritji v civilnih ali kazenskih postopkih, da se prosilcem prizanesljivosti in strankam v postopkih poravnave zagotovi jamstvo, da se ti dokumenti ne bodo posredovali ali uporabili brez njihove predhodne privolitve; poudarja, da je treba v celoti zagotavljati varstvo osebnih podatkov in poslovno tajnost;
5. ugotavlja, da bi bilo zaželeno sprejeti usklajen pristop k pritožbam zoper pravnomočne odločitve v obeh jurisdikcijah, ter poziva Komisijo in švicarsko komisijo za konkurenco, naj preučita to morebitno področje nadaljnjega sodelovanja; zaveda pa se, da bi možnost pritožbe strank zoper vmesne odločitve, denimo o izmenjavi informacij, ovirala preiskave in bi utegnila ogroziti učinkovitost tega sporazuma;
6. poziva države članice in njihove nacionalne organe za konkurenco, naj za zagotavljanje učinkovitega izvajanja tega sporazuma polno sodelujejo s Komisijo; meni, da je skrbno spremljanje izvajanja tega sporazuma bistveno, da se pridobijo izkušnje ter se analizirajo vsa morebitna problematična vprašanja; zato poziva Komisijo, naj izvaja tako spremljanje;
7. vseeno ugotavlja, da je kljub doseženemu napredku v zvezi s sodelovanjem pri uporabi švicarskega konkurenčnega prava in konkurenčnega prava EU še vedno potreben celovit institucionalni sporazum med Švico in EU, s katerim bi zagotovili enotno razlago, spremljanje in uporabo dvostranskih sporazumov; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj hitro sprejme celovit institucionalni sporazum med Švico in EU ter ga posreduje Parlamentu, da se zagotovi učinkovitost tega sporazuma;
8. meni, da so glavne nove določbe, uvedene s tem tako imenovanim sporazumom druge generacije, denimo o možnosti izmenjave zaupnih informacij med Komisijo in švicarsko komisijo za konkurenco, pozitiven korak; meni, da bi lahko ta sporazum služil kot zgled za prihodnje dvostranske sporazume o sodelovanju na področju izvrševanja politike konkurence, če bi imeli podpisnici sporazuma precej podobna pravila o konkurenci, pooblastila za preiskavo in veljavne sankcije; meni, da bi morala EU sprejeti splošni okvir z minimalno skupno in skladno osnovo za vsa prihodnja pogajanja na tem področju, pri čemer bi bilo treba Komisiji pustiti manevrski prostor za ambicioznejše dosežke v posameznih primerih; dodaja, da bi moral ta okvir vključevati pravila o varnih kanalih za posredovanje zaupnih informacij;
9. poziva Komisijo, naj dejavno spodbuja sodelovanje na področju izvrševanja politike konkurence na mednarodni ravni, zlasti v okviru večstranskih forumov, kot so Svetovna trgovinska organizacija, Mednarodna mreža za konkurenco in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj; meni, da bi bil to najučinkovitejši način sodelovanja, saj preiskave pogosto vključujejo več jurisdikcij, kjer ni dvostranskih sporazumov med vsemi stranmi oziroma imajo ti različne pogoje; poziva Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj in Mednarodno mrežo za konkurenco, naj oblikujeta orodja za spodbujanje večstranskega sodelovanja in posodabljata smernice o najboljši praksi;
10. ugotavlja, da bi morala Svet in Komisija spodbujati to vrsto dvostranskih sporazumov, saj večstransko sodelovanje še ne deluje v celoti; spodbuja Komisijo, naj preuči možnost o začetku podobnih pogajanj z državami, s katerimi so že sklenjeni sporazumi prve generacije, pa tudi z drugimi pomembnimi mednarodnimi akterji in gospodarstvi v vzponu, kot je Kitajska ali Indija, če imata podpisnici sporazuma dovolj podobna pravila o konkurenci, pooblastila za preiskavo in veljavne sankcije; v primeru Kitajske podpira nadaljnjo krepitev sodelovanja na podlagi memoranduma o soglasju med EU in Kitajsko o sodelovanju na področju protimonopolne zakonodaje z dne 20. septembra 2012 in poziva, naj se to vprašanje vključi v pogajanja o dvostranskem sporazumu o naložbah, da bodo pravice gospodarskih družb EU bolje zaščitene; poudarja, da bi bilo treba v strategiji doseganja konvergence pri izvrševanju protimonopolne zakonodaje na svetovni ravni zagotoviti razvoj učinkovitih sredstev, s katerimi bi zagotovili, da se konkurenčno pravo v tretjih državah ne bo uporabljalo za prikrivanje ciljev industrijske politike;
11. v zvezi s tem pozdravlja memorandum o soglasju z Indijo o sodelovanju na področju izvrševanja politike konkurence z dne 21. novembra 2013 in tekoča pogajanja o dvostranskem sporazumu druge generacije s Kanado, pa tudi pogajanja o določbah o sodelovanju na področju konkurence v prostotrgovinskem sporazumu z Japonsko; poudarja, da so memorandum o soglasju in določbe v prostotrgovinskem sporazumu sicer pozitiven prvi korak v zvezi s sodelovanjem, dolgoročno pa je treba doseči bolj izpopolnjeno zavezujočo obliko sodelovanja, saj je na svetovni ravni vse več mednarodnih kartelov in primerov kršitev pravil o konkurenci;
12. poziva Komisijo in Svet, naj namenita prednost krepitvi poglavja o politiki konkurence v prostotrgovinskih sporazumih;
13. ugotavlja pa, da si morajo biti sistemi konkurenčnega prava udeleženih strani dovolj podobni; ugotavlja tudi, da je treba zagotoviti, da informacij, ki jih posreduje EU, ne bo mogoče uporabiti za naložitev zaporne kazni fizičnim osebam, če ta ni predvidena v pravilih, ki veljajo na ravni EU;
14. poziva Komisijo, naj redno obvešča Parlament in mu posreduje najnovejše informacije o vseh vrstah dejavnosti, ki jih izvaja na področju mednarodnega sodelovanja ne glede na to, ali gre za večstranske ali dvostranske pobude različnih oblik (uradni sporazumi, memorandumi o soglasju itd.), in sicer še pred njihovim končnim izidom, zlasti v zvezi s tekočimi pogajanji o dvostranskem sporazumu s Kanado; poziva, naj se te vrste dejavnosti vključijo v letni delovni program, ki ga komisar za konkurenco predloži Parlamentu, in naj ta komisar predsednika pristojnega parlamentarnega odbora v pisni obliki redno obvešča o razvoju mednarodnega sodelovanja na področju izvrševanja politike konkurence;
15. poziva Komisijo, naj glede na prihodnja pogajanja o sporazumih o konkurenci Parlament celoviteje in pogosteje obvešča;
16. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, nacionalnim organom za konkurenco, švicarski komisiji za konkurenco, Svetovni trgovinski organizaciji, Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj in Mednarodni mreži za konkurenco.
Pooblastitev držav članic za ratifikacijo pogodbe o trgovini z orožjem v interesu Evropske unije ***
186k
34k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o osnutku sklepa Sveta o pooblastitvi držav članic za ratifikacijo pogodbe o trgovini z orožjem v interesu Evropske unije (12178/2013 – C7-0233/2013 – 2013/0225(NLE))
– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (12178/2013),
– ob upoštevanju prošnje Sveta za odobritev v skladu s členoma 114 in 207(3) ter točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0233/2013),
– ob upoštevanju člena 81 in člena 90(7) Poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A7-0041/2014),
1. odobri osnutek sklepa Sveta;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
Pogodba o trgovini z orožjem
291k
70k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o ratifikaciji pogodbe o trgovini z orožjem (2014/2534(RSP))
– ob upoštevanju pogodbe o trgovini z orožjem, ki jo je generalna skupščina Združenih narodov sprejela 2. aprila 2013,
– ob upoštevanju Sklepa Sveta 2010/336/SZVP z dne 14. junija 2010(1) in prejšnjih sklepov Sveta o dejavnostih EU v podporo sporazumu o trgovini z orožjem in predloga sklepa Sveta o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije ratificirajo Pogodbo o trgovini z orožjem (12178/2013),
– ob upoštevanju Direktive Sveta 91/477/EGS z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja(2),
– ob upoštevanju Direktive 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti(3),
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 258/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o izvajanju člena 10 Protokola Združenih narodov o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranem kriminalu (Protokol ZN o strelnem orožju), uvedbi izvoznih dovoljenj za strelno orožje, njegove sestavne dele in strelivo ter ukrepih glede njihovega uvoza in tranzita(4),
– ob upoštevanju skupnega stališča Sveta 2008/994/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme(5),
– ob upoštevanju svojih resolucij z dne 21. junija 2007 o sporazumu o trgovini z orožjem in oblikovanju skupnih mednarodnih standardov za uvoz, izvoz in trgovino s konvencionalnim orožjem(6), z dne 13. junija 2012 o pogajanjih o sporazumu OZN o trgovini z orožjem(7) in z dne 13. marca 2008 o Kodeksu ravnanja EU glede izvoza orožja – neuspeh Sveta pri sprejemanju skupnega stališča in preoblikovanju kodeksa v pravno zavezujoč instrument(8),
– ob upoštevanju členov 21 in 34 Pogodbe o Evropski uniji,
– ob upoštevanju členov 3, 4 in 5 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet vložil v skladu s členoma 207(3 ) in 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7‑0233/2013),
– ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,
A. ker je mednarodna trgovina s konvencionalnim orožjem posel, ki vsako leto premakne vsaj 70 milijard USD, in ker OZN ocenjuje, da se od 8 milijonov kosov orožja, ki se vsakodnevno proizvede na svetu, skoraj en milijon izgubi ali je ukraden, in ker običajno pristane v napačnih rokah, in ker vsako minuto ena oseba na svetu izgubi življenje zaradi nasilja z orožjem;
B. ker po podatkih Mednarodnega mirovnega raziskovalnega inštituta v Stockholmu na EU kot celoto odpade 26 % svetovnega izvoza orožja in ker je 61 % tega izvoza namenjenih področjem izven EU;
C. ker od sprejetja Direktive 2009/43/ES trgovino z vojaško opremo v EU ureja enotni sistem globalnih dovoljenj EU in ker je EU pristojna za sklepanje mednarodnih sporazumov na področjih, ki sodijo v njeno izključno pristojnost;
D. ker skupno stališče Sveta z leta 2008 določa štiri zavezujoča merila, na podlagi katerih se lahko zavrnejo izvozna dovoljenja, in štiri dodatna merila, ki jih je treba upoštevati, ker ta merila ne posegajo v strožje nadzorne ukrepe držav članic;
E. ker je spoštovanje človekovih pravic v središču skupnih vrednot, na katerih temelji Evropska unija, in ker mora v skladu s pogodbama trgovinska politika kot del zunanjega delovanja EU prispevati k spoštovanju človekovih pravic;
F. ker izvoz orožja ne vpliva samo na varnost, ampak tudi na raziskave in razvoj, inovacije in industrijske zmogljivosti, dvostransko in večstransko trgovino ter trajnostni razvoj; ker nestabilnost, nastala zaradi večje razpoložljivosti orožja, povzroča upad gospodarstva in revščino; ker trgovina z orožjem, zlasti z državami v razvoju, vodi do korupcije in prezadolženosti ter odvzema pomembne vire za razvoj družbe v teh državah; ker mednarodna trgovina lahko v celoti pripomore k zagotavljanju trajnih delovnih mest, rasti in razvoja le v vzdušju mednarodnega dobrega upravljanja, če že ne popolnega miru, varnosti in stabilnosti;
Splošne ugotovitve
1. pozdravlja, da je bila pod okriljem Združenih narodov po sedmih letih dolgih pogajanj sprejeta pravno zavezujoča pogodba o trgovini z orožjem, ki ureja mednarodno trgovino s konvencionalnim orožjem; opozarja, da je namen pogodbe oblikovati najvišje možne mednarodne standarde za urejanje mednarodne trgovine s konvencionalnim orožjem, da bi se preprečevala in izkoreninila nezakonita trgovina s konvencionalnim orožjem z namenom prispevanja k mednarodnemu in regionalnemu miru, varnosti in stabilnosti ter zmanjšanja trpljenja ljudi; je prepričan, da lahko učinkovito izvajanje pogodbe znatno prispeva h krepitvi spoštovanja mednarodnega prava o človekovih pravicah in humanitarnega prava po vsem svetu; pozdravlja velik prispevek civilnodružbenih organizacij od zasnove do sprejetja pogodbe o trgovini z orožjem;
2. poudarja, da je dolgoročni uspeh pogodbe o trgovini z orožjem odvisen od sodelovanja čim več držav, vključno in zlasti vseh pomembnih akterjev v mednarodni trgovini z orožjem; pozdravlja dejstvo, da je večina držav članic Združenih narodov že podpisala pogodbo, in poziva ostale, naj storijo enako in pogodbo čim prej ratificirajo; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj svojim ciljem na področju zunanjih zadev in temam, ki se vključijo v dvostranske sporazume, doda vabilo tretjim državam, da pristopijo k pogodbi o trgovini z orožjem;
3. ugotavlja, da nekateri trgovinski sporazumi vsebujejo klavzule, ki spodbujajo neširjenje orožja za množično uničevanje in sporazume v zvezi z njim, zato poziva Komisijo, naj preuči, v kolikšni meri bi lahko sedanje in prihodnje trgovinske instrumente uporabili za spodbujanje ratifikacije in izvajanja pogodbe o trgovini z orožjem;
4. poudarja, da nezakoniti ali neurejeni prenosi orožja povzročajo trpljenje ljudi ter netijo oborožene spopade, nestabilnost, teroristične napade in korupcijo, pa tudi spremljajoče pojave ogrožanja družbeno-ekonomskega razvoja in kršenje demokracije in načel pravne države, prava o človekovih pravicah in mednarodnega humanitarnega prava;
Področje uporabe
5. meni, da je obžalovanja vredno, da se s pogodbo ne uvaja skupna in natančna opredelitev konvencionalnega orožja in da se pogodba nanaša samo na osem kategorij orožja, ki so določene v členu 2(1), in da ne vsebuje seznama, ki bi opisoval konkretne tipe orožja, ki spadajo v vsako od kategorij; vseeno pozdravlja uporabo širokih kategorij pri opredelitvah vrst zadevnega orožja; je zlasti zadovoljen z vključitvijo osebnega in lahkega orožja, streliva in sestavnih delov; poziva države pogodbenice, naj v okviru svoje nacionalne zakonodaje vsako kategorijo razumejo v najširšem pomenu; obžaluje, da v področje uporabe pogodbe niso vključeni oboroženi sistemi za brezpilotno upravljanje zrakoplovov (brezpilotna letala);
6. obžaluje, da v pogodbo ni vključena tehnična pomoč, ki zajema popravila, vzdrževanje ali razvoj; saj so to dejavnosti, ki so vključene v predpise Evropske unije;
7. poziva države članice EU, naj pojasnijo, da se izraz "prenos" iz člena 2(2) pogodbe uporablja za darila in posojila ter vse druge oblike prenosov in da zato vse te dejavnosti sodijo v področje uporabe te pogodbe;
8. poziva vse države pogodbenice, naj glede nadzora izvoza ter uporabe člena 6 (Prepovedi) in člena 7 (1) (Izvoz in ocena izvoza) pogodbe o trgovini z orožjem več pozornosti namenijo blagu, ki se lahko uporabi za civilne in vojaške namene, kot je tehnologija za nadzor, ter podobno tudi rezervnim delom in izdelkom, ki so primerni za uporabo v kibernetskih vojnah ali za kršenje človekovih pravic, ki ne povzroča smrtnih žrtev, ter predlaga, naj se raziščejo možnosti razširitve področja uporabe pogodbe o trgovini z orožjem, da bi ta vključevala storitve, povezane z izvozom orožja, ter blago in tehnologije z dvojno rabo;
9. pozdravlja določbe, namenjene preprečevanju preusmerjanja orožja; ugotavlja pa, da je državam pogodbenicam dopuščeno veliko manevrskega prostora pri določanju ravni tveganja preusmeritve orožja; obžaluje, da strelivo in sestavni deli niso izrecno zajeti v te določbe, in poziva države pogodbenice, zlasti države članice EU, naj v svojih nacionalnih zakonodajah to popravijo, v skladu s skupnim stališčem Sveta iz leta 2008;
10. priznava pomen oborožitvene industrije za rast in inovacije, poleg njene temeljne vloge pri zagotavljanju življenjsko pomembnih zmogljivosti; ponovno opozarja na legitimni interes držav, da pridobijo konvencionalno orožje in izvajajo svojo pravico do samoobrambe ter proizvodnje, izvoza, uvoza in prenosa tega orožja; opozarja tudi, da je v interesu držav pogodbenic zagotavljati, da oborožitvena industrija spoštuje mednarodno pravo in zavezujoče režime nadzora orožja, da se ohranjajo in varujejo temeljna načela demokracije, pravne države, človekovih pravic in humanitarnega prava ter spodbuja preprečevanje in reševanje konfliktov;
11. poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj pomagata pri pripravi obvezujočega kodeksa ravnanja za zasebne akterje, udeležene v trgovini z vojaškim blagom, v skladu z vodilnimi načeli Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah; odločno poziva evropsko obrambno industrijo, naj odprto in pregledno prispeva k podpori izvajanja, med drugim tudi z javno-zasebnimi partnerstvi, in naj spodbuja upoštevanje zlasti okrepljenih zavez glede odgovornosti in obveze, ki izhaja iz odgovornosti za preprečevanje prenosa nezakonitega orožja;
Merila in mednarodni standardi
12. poudarja pomen obveznosti, ki jih pogodba nalaga državam pogodbenicam, da vzpostavijo nacionalni sistem nadzora za prenose orožja (izvoz, uvoz, tranzit, pretovarjanje in posredovanje);
13. pozdravlja zlasti prepoved vsakršnega prenosa orožja, če je država v času odobritve seznanjena s tem, da se bo orožje uporabilo za genocid, zločine proti človeštvu ali vojne zločine;
14. pozdravlja dejstvo, da je prenos orožja v širšem skladu z različnimi regionalnimi sporazumi in instrumenti o nadzoru prenosa, vključno s skupnim stališčem Sveta iz leta 2008, prepovedan, če države pogodbenice ocenijo, da obstaja izrazito tveganje, da bo orožje ogrozilo mir in varnost ali se bo uporabilo za: (1) kršenje humanitarnega prava, (2) kršenje človekovih pravic, (3) organizirani kriminal in (4) teroristična dejanja; spodbuja vse države članice, naj razvijejo izčrpne smernice, da se bodo ta merila uporabljala z ustrezno strogostjo in doslednostjo;
15. poziva Komisijo in Svet, naj v povezavi z institucionalno organiziranostjo na evropski ravni in izvedbenimi mehanizmi zagotovita večjo usklajenost med raznimi evropskimi instrumenti, ki urejajo gibanje (izvoz, prenos, posredovanje in tranzit) orožja ter strateškega blaga, kot so skupno stališče Sveta 2008, Uredba (ES) št. 428/2009 o blagu z dvojno rabo, Uredba (EU) št. 258/2012 o členu 10 protokola o strelnem orožju in ciljni ukrepi iz člena 218 Pogodbe, da bi se izognili pravni zmedi in prevelikim dodatnim stroškom za relevantne gospodarske subjekte iz EU;
16. pozdravlja zahtevo, da morajo države pogodbenice v procesu odločanja o dovoljenjih upoštevati tveganje, da utegne biti orožje, ki se prenese, uporabljeno za huda nasilna dejanja na podlagi spola ali takšna dejanja olajšati ali za huda nasilna dejanja nad ženskami in otroki;
Izvajanje in poročanje
17. poudarja pomen učinkovitega in verodostojnega izvajanja pogodbe z jasno opredelitvijo odgovornosti držav pogodbenic; v zvezi s tem opozarja, da imajo države pogodbenice veliko svobode pri razlagi sporazuma;
18. opozarja, da ni obveze, v skladu s katero bi bilo treba upoštevati obstoj napetosti ali oboroženih konfliktov v namembni državi kot tudi ne stopnje njenega razvoja;
19. izpostavlja obveznost držav pogodbenic, da letno poročajo o svojem izvozu in uvozu konvencionalnega orožja; odločno poziva, naj bodo ta poročila praviloma dostopna javnosti; poziva države članice EU, naj se zavežejo preglednosti in javnosti razkrijejo svoja letna poročila o prenosih orožja ter naj ne čakajo na vsesplošno upoštevanje tega načela;
20. je prepričan, da je popolna preglednost v veliki meri odvisna od odgovornosti pred parlamenti, državljani in organizacijami civilne družbe, ter poziva k oblikovanju mehanizmov preglednosti, ki bodo omogočali njihovo sodelovanje pri uveljavljanju odgovornosti svojih vlad;
21. poudarja pomembno vlogo nacionalnih parlamentov, nevladnih organizacij in civilne družbe pri izvajanju in uveljavljanju dogovorjenih standardov iz pogodbe o trgovini z orožjem na nacionalni in mednarodni ravni ter vzpostavljanju preglednega nadzornega sistema, ki upošteva načelo odgovornosti; zato poziva, naj se podpora (vključno s finančno) zagotavlja mednarodnim, preglednim in odpornim nadzornim mehanizmom, ki bodo spodbudili vlogo parlamentov in civilne družbe;
22. pozdravlja določbe o mednarodnem sodelovanju in pomoči ter oblikovanju prostovoljnega skrbniškega sklada za pomoč državam pogodbenicam, ki bodo potrebovale podporo pri izvajanju pogodbe;
23. pozdravlja tudi ustanovitev konference držav pogodbenic, ki se bo redno sestajala in pregledovala izvajanje pogodbe ter med drugim zagotavljala, da bo trgovina z novimi oborožitvenimi tehnologijami zajeta v pogodbi;
EU in njene države članice
24. priznava dosledno vlogo EU in njenih držav članic pri podpiranju mednarodnega procesa določanja enotnih zavezujočih pravil, ki urejajo mednarodno trgovino z orožjem; pozdravlja dejstvo, da so pogodbo podpisale vse države članice; pričakuje, da bodo države članice po odobritvi Evropskega parlamenta hitro ratificirale pogodbo;
25. zato poziva grško predsedstvo, naj ratifikacijo in izvajanje pogodbe o trgovini z orožjem obravnava kot največjo prednostno nalogo in redno poroča Parlamentu o dejavnostih, povezanih s tem; poziva države članice, naj po vsej Evropski uniji hitro, učinkovito in enotno izvajajo pogodbo o trgovini z orožjem, pri čemer naj ne zanemarijo skupnega stališča Sveta iz leta 2008 kot veljavne podlage evropskega skupnega imenovalca pri nadzoru izvoza orožja;
26. opozarja države članice na skupno odgovornost glede enotne in enako dosledne uporabe in tolmačenja skupnega stališča Sveta iz leta 2008 o izvozu orožja;
27. poziva države članice, naj pregledno in v celoti izpolnjujejo svoje obveznosti poročanja tako na ravni EU kot OZN, in naj v svetovnem merilu spodbujajo preglednost ter izmenjavo informacij in najboljše prakse prenosa in preusmeritve orožja;
28. pozdravlja dejavno vlogo, ki jo ima EU v pogajanjih o pogodbi o trgovini z orožjem; obžaluje, da ta pogodba ne vsebuje določb, ki bi EU ali drugim regionalnim organizacijam omogočale pristop k njej; poudarja, da morajo regionalne organizacije odigrati pomembno vlogo pri izvajanju pogodbe in poziva, naj se ob prvi primerni priložnosti v pogodbo vnesejo določbe, ki bodo EU ali drugim regionalnim organizacijam omogočale, da se ji pridružijo;
29. pozdravlja dejstvo, da pogodba države obvezuje k temu, da vsako leto predložijo poročilo o svojem uvozu in izvozu (člen 13.3); to je izjemno pozitiven vidik, ki povečuje zaupanje med državami, saj na ta način dobijo informacije o orožju, ki ga kupujejo druge države;
30. poziva Evropsko Komisijo k predložitvi ambicioznega predloga sklepa Sveta o podpornih mehanizmih EU za izvajanje pogodbe o trgovini z orožjem;
31. poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo podporo tretjim državam, ki potrebujejo pomoč pri uresničevanju obveznosti iz pogodbe; v tem okviru pozdravlja sklepe Sveta za zunanje zadeve z dne 16. decembra 2013, da se 5,2 milijona EUR proračuna EU nakaže v prostovoljni skrbniški sklad, ki bo ustanovljen na podlagi pogodbe;
32. poudarja, da je treba vsa prizadevanja v podporo izvajanju tesno usklajevati z dejavnostmi drugih donatorjev in preostalih podpisnic pogodbe o trgovini z orožjem ter upoštevati stališča raziskovalnih inštitutov in organizacij civilne družbe, kot so organizacije, ustanovljene v okviru skrbniškega sklada OZN za podporo sodelovanju pri urejanju področja orožja (UNSCAR) in civilno družbo na lokalni ravni spodbujati k sodelovanju;
33. poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj pripravita in izvedeta usklajen program ozaveščanja o tej pogodbi in vanj vključita oziroma nadgradita že obstoječe dejavnosti, ter pri upoštevata dejavnosti lokalnih pobud ozaveščanja organizacij civilne družbe in preostalih donatorskih in civilnodružbenih organizacij, pri tem pa upoštevata izkušnje, pridobljene na tem področju;
34. opozarja na določbo o spremembi sporazuma, ki predstavlja zadnje sredstvo in za katero je, če bi se izkazala za nujno, potrebna tričetrtinska večina držav pogodbenic, ter spodbuja EU in njene države članice, naj to določbo v prihodnosti uporabljajo za nadaljnjo krepitev te ureditve in odpravljanje vrzeli; poziva Komisijo, naj medtem spodbuja dvostranske rešitve v povezavi s trgovinskimi odnosi, ki jih ureja ta pogodba;
35. poziva Helensko republiko, naj v okviru grškega predsedovanja Svetu EU, na dnevni red prihodnje Medparlamentarne konference za SZVP-SVOP vključi vprašanje ratifikacije pogodbe o trgovini z orožjem in skupnega stališča Sveta iz leta 2008;
36. poziva Svet, naj glede na to, da se pogodba o trgovini z orožjem nanaša na izključne pristojnosti EU in nacionalne kompetence, državam članicam da dovoljenje za ratifikacijo pogodbe v interesu Evropske unije;
o o o
37. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, nacionalnim parlamentom držav članic EU, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji in generalnemu sekretarju Združenih narodov.
Zaščita proti dampinškemu in subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti ***I
595k
323k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 5. februarja 2014 k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, in Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (COM(2013)0192 – C7-0097/2013 – 2013/0103(COD))(1)
(3) Na podlagi pregleda bi bilo treba spremeniti nekatere določbe uredb, da bi se izboljšali preglednost in predvidljivost, zagotovili učinkoviti ukrepi za boj proti povračilnim ukrepom, izboljšali uspešnost in izvrševanje ter optimiziralo pregledovanje. Poleg tega bi bilo treba v uredbi vključiti nekatere prakse, ki so se v zadnjih letih uporabljale v okviru protidampinških in protisubvencijskih preiskav.
(3) Na podlagi pregleda bi bilo treba spremeniti nekatere določbe uredb, da bi se izboljšali preglednost in predvidljivost, zagotovili učinkoviti ukrepi za boj proti povračilnim ukrepom tretjih držav, izboljšali uspešnost in izvrševanje ter optimiziralo pregledovanje.
Sprememba 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 4
(4) Da bi se izboljšali preglednost in predvidljivost protidampinških in protisubvencijskih preiskav, bi morale biti strani, na katere vpliva uvedba začasnih protidampinških in izravnalnih ukrepov, zlasti uvozniki, obveščene o bližnji uvedbi takšnih ukrepov. Predhodno obdobje bi moralo biti enako dolgo kot obdobje med predložitvijo osnutka izvedbenega akta protidampinškemu odboru, ustanovljenem v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 1225/2009, in protisubvencijskem odboru, ustanovljenem v skladu s členom 25 Uredbe (ES) št. 597/2009, ter sprejetjem navedenega akta s strani Komisije. To obdobje je določeno v členu 3(3) Uredbe (EU) št. 182/2011. Poleg tega je pri preiskavah, v katerih ni primerno uvesti začasnih ukrepov, zaželeno, da so strani obveščene dovolj zgodaj pred takšno neuvedbo.
črtano
Sprememba 95 Predlog uredbe Uvodna izjava 5
(5) Izvoznikom ali proizvajalcem bi bilo treba omogočiti kratko obdobje pred uvedbo začasnih ukrepov, da preverijo izračun svoje posamezne stopnje dampinga ali subvencijske stopnje. Napake pri izračunu bi bilo potem mogoče popraviti pred uvedbo ukrepov.
črtano
Sprememba 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 6
(6) Da bi se zagotovili učinkoviti ukrepi za boj proti povračilnim ukrepom, bi morali proizvajalci Unije imeti možnost, da uporabijo uredbi brez strahu pred povračilnimi ukrepi tretjih oseb. V skladu z veljavnimi določbami se lahko v posebnih okoliščinah preiskava začne, ne da bi bila prejeta pritožba, kadar obstajajo zadostni dokazi o obstoju dampinga oziroma subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, škode in vzročne zveze. Take posebne okoliščine bi morale vključevati grožnjo povračilnih ukrepov.
(6) Da bi se zagotovili učinkoviti ukrepi za boj proti povračilnim ukrepom, bi morali proizvajalci Unije imeti možnost, da uporabijo uredbi brez strahu pred povračilnimi ukrepi tretjih strani. V skladu z veljavnimi določbami se lahko v posebnih okoliščinah, zlasti ko gre za raznolike in razdrobljene sektorje, večinoma sestavljene iz malih in srednjih podjetij, preiskava začne, ne da bi bila prejeta pritožba, kadar obstajajo zadostni dokazi o obstoju dampinga oziroma subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, škode in vzročne zveze. Take posebne okoliščine bi morale vključevati grožnjo povračilnih ukrepov tretjih držav.
Sprememba 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 7
(7) Kadar se preiskava ne začne na podlagi pritožbe, je treba proizvajalcem Unije naložitiobveznost, da predložijo potrebne informacije za nadaljevanje preiskave, s čimer se zagotovi razpoložljivost zadostnih informacij za izvedbo preiskave v primerih takih groženj povračilnih ukrepov.
(7) (7) Kadar se preiskava ne začne na podlagi pritožbe, je treba proizvajalcem Unije posredovati prošnjoza sodelovanje, da predložijo potrebne informacije za nadaljevanje preiskave, s čimer se zagotovi razpoložljivost zadostnih informacij za izvedbo preiskave v primerih takih groženj povračilnih ukrepov. Mala in mikropodjetja so oproščena te obveznosti, da se jim prihranijo nerazumna upravna obremenitev in stroški.
Sprememba 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 10
(10) Da bi se optimiziralo pregledovanje, bi bilo treba dajatve, pobrane med preiskavo, vrniti uvoznikom, ko ukrepi po zaključku preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa niso podaljšani. To je primerno, če v obdobju preiskave ni bil ugotovljen obstoj pogojev, potrebnih za nadaljevanje ukrepov.
črtano
Sprememba 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 a (novo)
(11a) Komisija lahko dokumente, katerih namen je pojasniti njeno ustaljeno prakso v zvezi z uporabo te uredbe (vključno z osnutki štirih smernic o izboru primerljive države, pregledu zaradi izteka ukrepov, stopnji škode in interesih Unije), sprejme šele po začetku veljavnosti te uredbe in po tem, ko se ustrezno posvetuje z Evropskim parlamentom in Svetom, ti dokumenti pa morajo biti povsem v skladu z vsebino te uredbe.
Sprememba 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 b (novo)
(11b) Unija ni podpisnica konvencij Mednarodne organizacije dela, države članice pa so. Zaenkrat so vse države članice ratificirale samo temeljne konvencije te organizacije. Da se ohrani opredelitev zadostne ravni socialnih standardov na podlagi dosedanjih konvencij Mednarodne organizacije dela iz priloge Ia k Uredbi (ES) št. 1225/2009, Komisija z delegiranimi akti prilogo posodobi, takoj ko države članice ratificirajo druge prednostne konvencije te organizacije.
Sprememba 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 a (novo)
(12a) Raznoliki in razdrobljeni sektorji, večinoma sestavljeni iz malih in srednjih podjetij, imajo težave pri uporabi postopkov trgovinske zaščite zaradi njihove zapletenosti in visokih stroškov. Dostop malih in srednjih podjetij do teh instrumentov bi bilo treba izboljšati z okrepitvijo vloge službe za podporo malim in srednjim podjetjem, ki bi jim morala pomagati pri vlaganju pritožb in doseganju potrebnih pragov za uvedbo preiskave. Upravni postopki, povezani s postopki trgovinske zaščite, bi morali biti tudi bolj prilagojeni omejitvam malih in srednjih podjetij.
Sprememba 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 b (novo)
(12b) Trajanje preiskave v protidampinških primerih bi bilo treba omejiti na devet mesecev, končana pa bi morala biti v 12 mesecih od začetka postopka. Trajanje preiskave v protisubvencijskih primerih bi bilo treba omejiti na devet mesecev, končana pa bi morala biti v 10 mesecih od začetka postopka. V vsakem primeru bi se smele začasne dajatve naložiti samo v obdobju, ki se začne 60 dni po sprožitvi postopka in traja največ šest mesecev po sprožitvi postopka.
Sprememba 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 c (novo)
(12c) Nezaupne elemente zavez, posredovane Komisiji, bi bilo treba bolje razkriti zainteresiranim stranem, Evropskemu parlamentu in Svetu. Preden Komisija sprejme ponudbo o zavezi, bi se morala obvezno posvetovati z industrijskim sektorjem.
Sprememba 93 Predlog uredbe Uvodna izjava 18
(18) Pri oceni interesa Unije bi morali vsi proizvajalci v Uniji imeti možnost, da predložijo pripombe, in ne le tisti proizvajalci, ki vložijo pritožbo.
črtano
Sprememba 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 a (novo)
(18a) Letno poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Uredbe (ES) št. 1225/2009 in Uredbe (ES) št. 597/2009 omogoča redno in pravočasno spremljanje instrumentov trgovinske zaščite v okviru vzpostavitve strukturiranega medinstitucionalnega dialoga o tem vprašanju. Javna objava tega poročila šest mesecev po predstavitvi Evropskemu parlamentu in Svetu bo omogočila preglednost instrumentov trgovinske zaščite za deležnike in javnost.
Sprememba 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 b (novo)
(18b) Komisija bi morala zagotoviti večjo preglednost postopkov, notranjih postopkov in rezultatov preiskav, vse nezaupne datoteke pa bi morale biti dostopne zainteresiranim stranem prek spletne platforme.
Sprememba 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 c (novo)
(18c) Komisija bi morala redno obveščati Evropski parlament in Svet o začetku vseh preiskav in njihovem poteku.
Sprememba 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 d (novo)
(18d) Če je treba zaradi velikega števila proizvajalcev v Uniji uporabiti vzorčenje, bi morala Komisija pri izbiri vzorca proizvajalcev upoštevati delež malih in srednjih podjetij v vzorcu, zlasti v primeru raznolikih in razdrobljenih proizvodnih sektorjev, večinoma sestavljenih iz malih in srednjih podjetij.
Sprememba 92 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 e (novo)
(18e) Da se poveča učinkovitost instrumentov trgovinske zaščite, bi morali imeti sindikati možnost predložiti pisne pritožbe skupaj z industrijo Unije.
Sprememba 15 Predlog uredbe Člen 1 – točka -1 (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Naslov
Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti
Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije
(Ta sprememba velja za celotno Uredbo Sveta (ES) št. 1225/2009.)
Sprememba 16 Predlog uredbe Člen 1 – točka -1 a (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Uvodna izjava 11 a (novo)
(11a) Tretje države vse bolj ovirajo trgovino v korist domačim proizvajalcem, na primer z izvoznimi dajatvami ali sistemi dvojnih cen. Tovrstno vmešavanje povzroča dodatno izkrivljanje trgovine. Zato proizvajalci Unije niso oškodovani samo zaradi dampinga, ampak v primerjavi s proizvajalci iz tretjih držav, ki uvajajo takšne ukrepe, tudi zaradi dodatnega izkrivljanja trgovine. Dodatno izkrivljanje trgovine je lahko tudi posledica različnih ravni delovnih in okoljskih standardov. Zato se v primerih, ko je raven socialnih in okoljskih standardov v državi izvoznici nezadostna, ne bi smelo uporabljati pravilo nižje dajatve. Zadostna raven je opredeljena z ratifikacijo glavnih konvencij Mednarodne organizacije dela in večstranskih okoljskih sporazumov, katerih pogodbenica je Unija. Mala in srednja podjetja so še večje žrtve nepoštene konkurence, saj se ji zaradi svoje majhnosti ne morejo prilagoditi. Zato se v primerih, ko je vložena pritožba v imenu sektorja, sestavljenega večinoma iz malih in srednjih podjetij, ne bi smelo uporabljati pravilo nižje dajatve. Pravilo nižje dajatve pa bi se moralo uporabiti v primerih, ko je strukturno izkrivljanje trga surovin posledica namerne odločitve ene od najmanj razvitih držav, da zaščiti javni interes.
Sprememba 17 Predlog uredbe Člen 1 – točka -1 b (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 1 – odstavek 1 – pododstavek 2 (novo)
-1b. V členu 1(1) se doda naslednji pododstavek:
„Uporaba dampinških izdelkov v povezavi z raziskovanjem epikontinentalnega pasu, izključno ekonomsko cono države članice ali z izkoriščanjem njenih virov se obravnava kot uvoz po tej uredbi in se ustrezno obdavči, če povzroča škodo industriji Unije.“
Sprememba 18 Predlog uredbe Člen 1 – točka -1 c (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 1 – odstavek 4 a
-1c. V členu 1 se doda naslednji odstavek:
„4a. Za namene te uredbe se surovina razlaga kot vložek v dani izdelek, ki odločilno vpliva na stroške njegove izdelave.“
Sprememba 19 Predlog uredbe Člen 1 – točka -1 d (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 1 – odstavek 4 b (novo)
-1d. V členu 1 se doda naslednji odstavek:
„4b. Šteje se, da je v zvezi s surovino nastalo strukturno izkrivljanje, če njena cena ni le rezultat normalnega delovanja tržnih sil, odvisnih od ponudbe in povpraševanja. Tako izkrivljanje nastane zaradi posegov tretjih držav, ki med drugim vključujejo izvozne davke, izvozne omejitve in sisteme dvojnih cen.
Spremembi 70 in 86 Predlog uredbe Člen 1 – točka -1 e (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 2 – odstavek 7 – točka a – pododstavek 2
-1e. V členu 2(7)(a) se nadomesti z naslednjim:
Primerna tretja država s tržnim gospodarstvom se izbere na smiseln način, pri čemer se ustrezno upoštevajo vse zanesljive informacije, ki so dostopne v času izbire. Upoštevajo se tudi roki; kjer je to primerno, se uporabi tretja država s tržnim gospodarstvom, ki je predmet iste preiskave.
Primerna tretja država s tržnim gospodarstvom se izbere na smiseln način, pri čemer se ustrezno upoštevajo vse zanesljive informacije, ki so dostopne v času izbire. Izbrana država ima poleg tega zadostno raven socialnih in okoljskih standardov, pri čemer se zadostna raven določi na podlagi tega, da je tretja država ratificirala in dejansko izvaja večstranske okoljske sporazume in njihove protokole, katerih pogodbenica je Unije, ter konvencije Mednarodne organizacije dela, naštete v Prilogi Ia. Upoštevajo se tudi roki; kjer je to primerno, se uporabi tretja država s tržnim gospodarstvom, ki je predmet iste preiskave.“
Spremembi 87 in 90 Predlog uredbe Člen 1 – točka -1 a (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1
1a. V členu 5(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
Razen če gre za primer, ki ga predvideva odstavek 6, se začne preiskava za določitev obstoja, stopnje in učinka kakršnega koli domnevnega dampinga na pisno pritožbo katere koli v imenu industrije Skupnosti delujoče fizične ali pravne osebe ali katerega koli združenja, ki ni pravna oseba, ki deluje v imenu industrije Skupnosti.
„Razen če gre za primer, ki ga predvideva odstavek 6, se začne preiskava za določitev obstoja, stopnje in učinka kakršnega koli domnevnega dampinga na pisno pritožbo katere koli v imenu industrije Skupnosti delujoče fizične ali pravne osebe ali katerega koli združenja, ki ni pravna oseba, ki deluje v imenu industrije Unije. Pritožbe lahko skupaj vložijo tudi industrija Unije ali vsaka fizična ali pravna oseba ali združenje, ki ni pravna oseba, ki deluje v imenu industrije Unije, in sindikati.“
Sprememba 20 Predlog uredbe Člen 1 – točka 1 b (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 5 – odstavek 1 a (novo)
1b. V členu 5 se doda naslednji odstavek:
„1a. Komisija v protidampinških primerih prek službe za podporo malim in srednjim podjetjem spodbuja dostop do instrumenta za raznolike in razdrobljene industrijske sektorje, sestavljene predvsem iz malih in srednjih podjetij.
Služba za podporo malim in srednjim podjetjem ozavešča o instrumentu ter nudi informacije in razlago o načinih vlaganja pritožb ter o najboljših načinih za predložitev dokazov o dampingu in škodi.
Ta služba da na voljo standardizirane obrazce za predložitev statističnih podatkov za običajne namene in vprašalnike.
Po začetku preiskave obvesti mala in srednja podjetja ter njihova združenja, na katera bodo verjetno vplivali začetek postopkov in ustrezni roki za prijavo kot zainteresirane strani.
Pomaga pri izpolnjevanju vprašalnikov, pri katerih se posebna pozornost posveti vprašanjem malih in srednjih podjetij glede preiskav, začetih v skladu s členom 5(6). V čim večji meri pomaga zmanjšati breme, ki ga povzročajo jezikovne ovire.
Če mala in srednja podjetja predložijo dokaze prima facie o dampingu, služba za podporo malim in srednjim podjetjem tem podjetjem zagotovi podatke o gibanju obsega in vrednosti uvoza zadevnih izdelkov v skladu s členom 14(6).
Poleg tega zagotavlja smernice o dodatnih možnostih sodelovanja in povezovanja s pooblaščencem za zaslišanje in nacionalnimi carinskimi organi. Služba za podporo mala in srednja podjetja tudi obvešča o možnostih in pogojih, v skladu s katerimi bi lahko zahtevala pregled ukrepov in povračilo plačanih protidampinških dajatev.“
Sprememba 21 Predlog uredbe Člen 1 – točka 1 c (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 5 – odstavek 4 – pododstavek 2 (novo)
1c. V členu 5(4) se doda naslednji pododstavek:
„V primeru raznolikih in razdrobljenih industrijskih sektorjev, sestavljenih predvsem iz malih in srednjih podjetij, Komisija prispeva k doseganju teh pragov s pomočjo službe za podporo malim in srednjim podjetjem.“
Sprememba 22 Predlog uredbe Člen 1 – točka 1 d (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 5 – odstavek 6
1d. V členu 5 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:
6. Če se v posebnih okoliščinah odloči začeti preiskavo, ne da bi bila prejeta pisna pritožba s prošnjo za začetek take preiskave s strani industrije Skupnosti ali v njenem imenu, je to storjeno na osnovi zadostnih dokazov o dumpingu, škodi in vzročni zvezi ki opravičujejo tako preiskavo, kot je to opisano v odstavku 2.
„6. Če se Komisija v posebnih okoliščinah, zlasti v primeru različnih in razdrobljenih industrijskih sektorjev, sestavljenih predvsem iz malih in srednjih podjetij, odloči, da bo začela preiskavo, ne da bi bila prejeta pisna pritožba s prošnjo za začetek take preiskave s strani industrije Unije ali v njenem imenu, je to storjeno na osnovi zadostnih dokazov o dampingu, škodi in vzročni zvezi, ki upravičujejo tako preiskavo, kot je opisano v odstavku 2.“
Sprememba 23 Predlog uredbe Člen 1 – točka 1 e (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 6 – odstavek 9
1e. V členu 6 se odstavek 9 nadomesti z naslednjim:
9. Pri postopkih, ki se začnejo v skladu s členom 5(9), se preiskava, če je le mogoče, zaključi v roku enega leta. Vsekakor pa se ta preiskava v vseh primerih zaključi v 15 mesecih po njenem začetku na podlagi ugotovitev, sprejetih v skladu s členom 8, za zaveze, ali ugotovitev, sprejetih v skladu s členom 9, za dokončni ukrep.
„9. Pri postopkih, ki se začnejo v skladu s členom 5(9), se preiskava, če je le mogoče, zaključi v roku devetih mesecev. Vsekakor pa se takšna preiskava v vseh primerih zaključi v enem letu po njenem začetku na podlagi ugotovitev, sprejetih v skladu s členom 8, za zaveze ali ugotovitev, sprejetih v skladu s členom 9, za dokončni ukrep. Dolžina preiskav se, kadar je to mogoče, zlasti pa v primeru raznolikih in razdrobljenih industrijskih sektorjev, sestavljenih predvsem iz malih in srednjih podjetij, časovno ujema s proračunskim letom.
Sprememba 24 Predlog uredbe Člen 1 – točka 2 Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 6 – odstavek 10
Proizvajalci podobnega izdelka v Uniji morajosodelovati v postopkih, ki so se začeli v skladu s členom 5(6).
Proizvajalci podobnega izdelka v Uniji, razen malih in mikropodjetij v Uniji,so zaprošeni, da sodelujejo v postopkih, ki so se začeli v skladu s členom 5(6).
Sprememba 25 Predlog uredbe Člen 1 – točka 2 Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 6 – odstavek 10 a (novo)
10a. Komisija zagotovi najboljši možen dostop do informacij vsem zainteresiranim stranem, tako da omogoči informacijski sistem za obveščanje zainteresiranih strani v trenutku, ko se v preiskovalne datoteke dodajo nove nezaupne informacije. Informacije, ki niso zaupnega značaja, so dostopne tudi prek spletne platforme.
Sprememba 26 Predlog uredbe Člen 1 – točka 2 Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 6 – odstavek 10 b (novo)
10b. Komisija ščiti učinkovito uveljavljanje postopkovnih pravic zainteresiranih strani in prek pooblaščenca za zaslišanje, kjer je to primerno, zagotavlja, da se postopki obravnavajo nepristransko, objektivno in v razumnem roku.
Sprememba 27 Predlog uredbe Člen 1 – točka 2 Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 6 – točka 10 c (novo)
10c. Komisija na zahtevo zainteresiranih strani vprašalnike, ki bodo uporabljeni v preiskavah, izda v vseh uradnih jezikih Unije.
Sprememba 28 Predlog uredbe Člen 1 – točka 3 – točka a Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 7 – odstavek 1 – odstavka 1 in 2
1. Če se postopek začne v skladu s členom 5, se lahko uvedejo začasne dajatve, če je bilo o tem objavljeno obvestilo in so zainteresirane strani dobile ustrezno priložnost, da predložijo svoje informacije in dajo pripombe v skladu s členom 5(10), če je prišlo do začasne pozitivne ugotovitve, da gre za damping in posledično škodo za industrijo Unije, in če interes Unije kliče po intervenciji, da se prepreči taka škoda. Začasne dajatve se ne uvedejo prej kakor 60 dni in ne pozneje kakor devet mesecev po začetku postopkov.
1. Če se postopek začne v skladu s členom 5, se lahko uvedejo začasne dajatve, če je bilo o tem objavljeno obvestilo in so zainteresirane strani dobile ustrezno priložnost, da predložijo svoje informacije in dajo pripombe v skladu s členom 5(10), če je prišlo do začasne pozitivne ugotovitve, da gre za damping in posledično škodo za industrijo Unije, in če interes Unije kliče po intervenciji, da se prepreči taka škoda. Začasne dajatve se ne uvedejo prej kakor 60 dni in ne pozneje kakor šest mesecev po začetku postopkov.
Sprememba 29 Predlog uredbe Člen 1 – točka 3 – točka a Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 7 – odstavek 1
(a) odstavku 1 se doda stavek:
črtano
„Začasne dajatve se ne smejo uporabiti dva tedna od datuma, ko so bile zainteresiranim stranem poslane informacije v skladu s členom 19a. Zagotovitev teh informacij ne vpliva na nobeno poznejšo odločitev, ki jo Komisija lahko sprejme.“
Sprememba 30 Predlog uredbe Člen 1 – točka 3 – točka b Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 7 – odstavek 2
Znesek začasne protidampinške dajatve ne sme presegati začasno ugotovljene stopnje dampinga. Če se v zvezi z zadevnim izdelkom v državi izvoznici ne ugotovi obstoj strukturnih izkrivljanjtrga surovin, mora biti znesek nižji od stopnje dampinga, če bi taka nižja dajatev zadostovala za odpravo škode, ki jo ima industrija Unije.
Znesek začasne protidampinške dajatve ne sme presegati začasno ugotovljene stopnje dampinga, vendar bi moral biti nižji od stopnje dampinga, če bi taka nižja dajatev zadostovala za odpravo škode, ki jo ima industrija Unije.
Nižja dajatev se ne uporablja v naslednjih primerih:
(a) v zvezi z zadevnim izdelkom se v državi izvoznici ugotovi obstoj strukturnega izkrivljanja oziroma večjih posegov države, na primer glede cen, stroškov in vložkov, vključno s surovinami in energijo, raziskav in dela, rezultatov, prodaje in naložb, menjalnih tečajev ter poštenih pogojev financiranja trgovine;
(b) socialni in okoljski standardi države izvoznice niso na dovolj visoki ravni, pri čemer se zadostna raven določi na podlagi tega, da je tretja država ratificirala in dejansko izvaja večstranske okoljske sporazume in njihove protokole, katerih pogodbenica je Unija, ter konvencije Mednarodne organizacije dela, naštete v prilogi Ia;
(c) pritožnik predstavlja raznolik in razdrobljen industrijski sektor, sestavljen predvsem iz malih in srednjih podjetij;
(d) preiskava ali ločena protisubvencijska preiskava je vsaj začasno ugotovila, da država izvoznica zagotavlja eno ali več subvencij proizvajalcem, ki izvažajo zadevni izdelek.
Taka nižja dajatev pa se odobri vedno, če se ugotovi, da pri zadevnem izdelku obstaja strukturno izkrivljanje v zvezi s surovinami v državi izvoznici, in če je ta država ena od najmanj razvitih držav iz priloge IV k Uredbi (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta*.
__________
* Uredba (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008.
Sprememba 31 Predlog uredbe Člen 1 – točka 3 a (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 8 – odstavek 1
3a. V členu 8 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
1. Pod pogojem, da je iz začasne pozitivne ugotovitve razviden obstoj dampinga in škode, Komisija lahko sprejme ustrezne prostovoljne zaveze, ki jih ponudi izvoznik, da bo popravil cene ali ustavil izvoz po dampinških cenah, če po posebnem posvetovanju s Svetovalnim odborom ugotovi, da je škodljivi učinek dampinga s tem odpravljen. Začasne dajatve, ki jih je uvedla Komisija v skladu s členom 7(1), oziroma dokončne dajatve, ki jih je uvedel Svet v skladu s členom 9(4), se v takem primeru in dokler veljajo take zaveze ne uporabljajo pri uvozu takih izdelkov, ki jih proizvajajo podjetja, navedena v sklepu Komisije o sprejetju zavez in njenih naknadnih spremembah. Cene se v skladu s takimi zavezami ne zvišajo za več kot je potrebno, da se odpravi stopnja dampinga, hkrati pa se morajo zvišati za manj, kot je stopnja dampinga, če bi tako zvišanje zadostovalo za odpravo škode industriji Skupnosti.
„1. Pod pogojem, da je iz začasne pozitivne ugotovitve razviden obstoj dampinga in škode, Komisija lahko sprejme ustrezne prostovoljne zaveze, ki jih ponudi izvoznik, da bo popravil cene ali ustavil izvoz po dampinških cenah, če po posebnem posvetovanju s Svetovalnim odborom ugotovi, da takšna ponudba učinkovito odpravlja škodljivi učinek dampinga. Začasne dajatve, ki jih je uvedla Komisija v skladu s členom 7(1), oziroma dokončne dajatve, ki jih je uvedel Svet v skladu s členom 9(4), se v takem primeru in dokler veljajo take zaveze ne uporabljajo pri uvozu takih izdelkov, ki jih proizvajajo podjetja, navedena v sklepu Komisije o sprejetju zavez in njenih naknadnih spremembah. Cene se v skladu s takimi zavezami ne zvišajo za več, kot je potrebno, da se odpravi stopnja dampinga, hkrati pa se morajo zvišati za manj, kot je stopnja dampinga, če bi tako zvišanje zadostovalo za odpravo škode industriji Unije, razen če je Komisija pri uvedbi začasnih ali dokončnih dajatev sklenila, da se takšna nižja dajatev ne uporabi.“
Sprememba 32 Predlog uredbe Člen 1 – točka 3 b (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 8 – odstavek 4
3b. V členu 8 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:
4. Od strank, ki ponudijo zavezo, se zahteva, da zagotovijo različico takšne zaveze, ki ni zaupne narave, tako da se lahko da na voljo zainteresiranim strankam iz preiskave.
„4. Od strank, ki ponudijo zavezo, se zahteva, da zagotovijo smiselno različico takšne zaveze, ki ni zaupne narave, tako da se lahko da na voljo zainteresiranim strankam iz preiskave, Evropskemu parlamentu in Svetu. Od strank se zahteva, naj razkrijejo čim več informacij glede vsebine in značaja zaveze ob ustreznem upoštevanju varstva zaupnih informacij v smislu člena 19. Poleg tega se Komisija pred sprejetjem take ponudbe posvetuje z industrijo Unije glede glavnih značilnosti zaveze.“
Sprememba 33 Predlog uredbe Člen 1 – točka 4 – točka b Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 9 – odstavek 4 – zadnji stavek
„Znesek protidampinške dajatve ne sme preseči ugotovljene stopnje dampinga. Če se v zvezi z zadevnim izdelkom v državi izvoznici ne ugotovi obstoj strukturnih izkrivljanjtrga surovin, mora biti znesek nižji od stopnje dampinga, če bi taka nižja dajatev zadostovala za odpravo škode, ki jo ima industrija Unije.
Znesek protidampinške dajatve ne sme preseči ugotovljene stopnje dampinga in mora biti nižji od stopnje dampinga, če bi taka nižja dajatev zadostovala za odpravo škode, ki jo ima industrija Unije.
Nižja dajatev se ne uporablja v naslednjih primerih:
(a) v zvezi z zadevnim izdelkom se v državi izvoznici ugotovi obstoj strukturnega izkrivljanja oziroma večjih posegov države, na primer glede cen, stroškov in vložkov, vključno s surovinami in energijo, raziskav in dela, rezultatov, prodaje in naložb, menjalnih tečajev ter poštenih pogojev financiranja trgovine;
(b) socialni in okoljski standardi države izvoznice niso na dovolj visoki ravni, pri čemer se zadostna raven določi na podlagi tega, da je tretja država ratificirala in dejansko izvaja večstranske okoljske sporazume in njihove protokole, katerih pogodbenica je Unija, ter konvencije Mednarodne organizacije dela, naštete v prilogi Ia;
(c) pritožnik predstavlja raznolik in razdrobljen industrijski sektor, sestavljen predvsem iz malih in srednjih podjetij;
(d) preiskava ali ločena protisubvencijska preiskava je ugotovila, da država izvoznica zagotavlja eno ali več subvencij proizvajalcem, ki izvažajo zadevni izdelek.
Taka nižja dajatev pa se odobri vedno, če se ugotovi, da pri zadevnem izdelku obstaja strukturno izkrivljanje v zvezi s surovinami v državi izvoznici, in če je ta država ena od najmanj razvitih držav iz priloge IV k Uredbi (EU) št. 978/2012.
Sprememba 77/rev Predlog uredbe Člen 1 – točka 5 Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 11 – odstavek 2 – pododstavek 2
(-a) v odstavku 6 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:
Pregled ob izteku ukrepa se začne, če zahtevek zanj vsebuje dovolj dokazov, da bi konec ukrepov verjetno imel za posledico nadaljevanje ali ponovno pojavljanje dampinga ali škode. Na tako verjetnost lahko na primer kažejo dokazi o nadaljevanju dampinga in škode ali dokazi, da je odstranitev škode deloma ali v celoti posledica obstoja ukrepov ali dokazi, da so okoliščine, v katerih se nahajajo izvozniki, ali pa okoliščine na trgu take, da kažejo na verjetnost nadaljevanja škodljivega dampinga.
Pregled ob izteku ukrepa se začne, če zahtevek zanj vsebuje dovolj dokazov, da bi konec ukrepov verjetno imel za posledico nadaljevanje ali ponovno pojavljanje dampinga ali škode. Na tako verjetnost lahko na primer kažejo dokazi o nadaljevanju dampinga in škode ali dokazi, da je odstranitev škode deloma ali v celoti posledica obstoja ukrepov ali dokazi, da so okoliščine, v katerih se nahajajo izvozniki, ali pa okoliščine na trgu take, da kažejo na verjetnost nadaljevanja škodljivega dampinga. Na takšno verjetnost lahko kaže tudi nadaljevanje vmešavanja države izvoznice.
Sprememba 35 Predlog uredbe Člen 1 – točka 5 – točka a Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 11 – odstavek 5
(a) odstavku 5 se doda pododstavek:
črtano
„Če se ukrep po preiskavi v skladu z odstavkom 2 izteče, se vse dajatve, pobrane od datuma začetka take preiskave, povrnejo, če so nacionalni carinski organi vložili zahtevek za povračilo in če so to povračilo odobrili v skladu z veljavno carinsko zakonodajo Unije v zvezi s povračilom in odpustom dajatve. Zadevni nacionalni carinski organi za to povračilo ne plačajo obresti.“
Sprememba 36 Predlog uredbe Člen 1 – točka 6 a (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 14 – odstavek 3
6a. V členu 14 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:
3. Posebne določbe, zlasti o skupni opredelitvi pojma poreklo iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti se lahko sprejmejo v skladu s to uredbo.
„3. 3. Posebne določbe, zlasti o skupni opredelitvi pojma poreklo iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti, ali določbe v skladu s členom 2 tega zakonika se lahko sprejmejo v skladu s to uredbo.“
Sprememba 79 Predlog uredbe Člen 1 – točka 6 b (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 14 – odstavek 5
6b. V členu 14 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:
5. Komisija lahko po posvetovanju s Svetovalnim odborom da navodilo carinskim organom, da izvedejo ustrezne ukrepe za registriranje uvoza, tako da bi bilo kasneje mogoče uporabiti ustrezne ukrepe proti temu uvozu od dneva takšne registracije naprej. Uvoz se lahko podredi registraciji na osnovi zahteve industrije Skupnosti, ki vsebuje zadostne dokaze, ki upravičujejo takšno ukrepanje. Registriranje uvede uredba, ki navede namen te aktivnosti in, če je to primerno, ocenjen znesek možnih bodočih obveznosti. Uvoz ne sme biti predmet registracije več kot devet mesecev.
„5. Komisija lahko po tem, ko je pravočasno obvestila države članice, da navodilo carinskim organom, da izvedejo ustrezne ukrepe za registriranje uvoza, tako da bi bilo kasneje mogoče uporabiti ustrezne ukrepe proti temu uvozu od dneva takšne registracije naprej. Uvoz se podredi registraciji na osnovi zahteve industrije Unije, ki vsebuje zadostne dokaze, ki upravičujejo takšno ukrepanje. Uvoz je lahko predmet registracije tudi na lastno pobudo Komisije.
Uvoz se registrira od datuma začetka preiskave, če pritožba industrije Unije vsebuje zahtevek za evidentiranje in dovolj dokazov, ki ta ukrep upravičujejo.
Registriranje uvede uredba, ki navede namen te aktivnosti in, če je to primerno, ocenjen znesek možnih bodočih obveznosti. Uvoz ne sme biti predmet registracije več kot devet mesecev.“
Sprememba 75 Predlog uredbe Člen 1 – točka 6 c (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 14 – odstavek 6
6c. V členu 14 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:
6. Države članice Komisiji poročajo vsak mesec o uvozu izdelkov, ki so predmet preiskave in ukrepov in o znesku dajatev, ki so bile pobrane v skladu s to uredbo.
„6. Države članice Komisiji poročajo vsak mesec o uvozu izdelkov, ki so predmet preiskave in ukrepov in o znesku dajatev, ki so bile pobrane v skladu s to uredbo. Komisija lahko na izrecno in obrazloženo zahtevo zainteresirane stranke, potem ko svoje mnenje o tem poda še odbor iz člena 15(2), odloči, da bo zainteresiranim stranem predložila informacije o količini in vrednosti uvoza teh izdelkov.“
Sprememba 39 Predlog uredbe Člen 1 – točka 6 d (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 14 – odstavek 7 a (novo)
6d. V členu 14 se doda naslednji odstavek:
"7a. Če namerava Komisija sprejeti ali objaviti dokumente, katerih namen je pojasniti kateri koli element ustaljene prakse Komisije v zvezi z uporabo te uredbe, se pred sprejetjem ali objavo posvetuje z Evropskim parlamentom in Svetom, da bi dosegla soglasje in sprejetje danega dokumenta. Za morebitne poznejše spremembe takih dokumentov veljajo enake postopkovne zahteve. Vsak takšen dokument je v vsakem primeru v celoti skladen z določbami te uredbe. Noben dokument te vrste ne sme razširiti diskrecijske pravice Komisije za sprejemanje ukrepov, kot jo tolmači Sodišče. "
Sprememba 40 Predlog uredbe Člen 1 – točka 7 Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 17 – odstavek 1
"1. V primerih, ko gre za veliko število proizvajalcev, izvoznikov ali uvoznikov Unije, vrst izdelkov ali transakcij, se lahko preiskava omeji na smiselno število zainteresiranih strani, izdelkov ali transakcij, tako da uporabi vzorce, ki so statistično utemeljeni na osnovi informacij, ki so dostopne ob času izbora, ali pa se preiskava lahko omeji na največji reprezentativni obseg proizvodnje, prodaje ali izvoza, ki ga je mogoče ustrezno preiskati v času, ki je na voljo.“
“1. V primerih, ko gre za veliko število proizvajalcev, izvoznikov ali uvoznikov Unije, ki so pristali na sodelovanje pri preiskavi, vrst izdelkov ali transakcij, se lahko preiskava omeji na smiselno število zainteresiranih strani, izdelkov ali transakcij, tako da uporabi vzorce, ki so statistično utemeljeni na osnovi informacij, ki so dostopne ob času izbora, ali pa se preiskava lahko omeji na največji reprezentativni obseg proizvodnje, prodaje ali izvoza, ki ga je mogoče ustrezno preiskati v času, ki je na voljo. Pri raznolikih in razdrobljenih industrijskih sektorjih, sestavljenih predvsem iz malih in srednjih podjetij, bi moral končni izbor strank po možnosti upoštevati njihov delež v zadevnem sektorju.“
Sprememba 41 Predlog uredbe Člen 1 – točka 8 Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 19 a – odstavek 1
1. Proizvajalci, uvozniki in izvozniki Unije in njihova reprezentativna združenja ter predstavniki države izvoznice lahko zahtevajo informacije o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Zahteve po teh informacijah se vložijo v pisni obliki v roku, ki je predpisan v obvestilu o začetku. Te informacije se navedenim zainteresiranim stranem zagotovijo vsaj dva tedna pred iztekom roka za uvedbo začasnih dajatev iz člena 7(1). Te informacije vključujejo:
črtano
(a) povzetek predlaganih dajatev izključno za namene obveščanja ter
(b) podrobne informacije o izračunu stopnje dampinga in stopnje, ki zadostuje za odpravo škode industriji Unije, pri čemer je treba ustrezno upoštevati potrebo po izpolnjevanju obveznosti glede zaupnosti iz člena 19. Zainteresirane strani imajo na voljo tri delovne dni, da predložijo pripombe o natančnosti izračunov.
Sprememba 42 Predlog uredbe Člen 1 – točka 9 Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 21 – odstavek 2
9. Člen 21(2) se nadomesti z naslednjim:
črtano
‘2. „2. Da bi zagotovili trdno osnovo, na temelju katere lahko pristojni organi upoštevajo vsa mnenja in informacije pri odločanju o tem, ali je uvedba ukrepov v interesu Unije, se lahko proizvajalci in uvozniki Unije in njihova reprezentativna združenja ter reprezentativne uporabnike in reprezentativne potrošniške organizacije v okviru rokov, določenih v obvestilu o začetku protidampinške preiskave, javijo in Komisiji predložijo ustrezne informacije. Te informacije ali njihovi ustrezni povzetki se lahko dajo na razpolago drugim zainteresiranim stranem iz tega člena, ki imajo pravico, da nanje predložijo opombe.“
Sprememba 43 Predlog uredbe Člen 1 – točka 9 a (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 22 – odstavek 1 a (novo)
9c. V členu 22 se doda naslednji odstavek:
"1a. Takoj ko vse države članice ratificirajo nove konvencije Mednarodne organizacije dela, Komisija ustrezno posodobi Prilogo Ia v skladu s postopkom iz člena 290 PDEU.“
Sprememba 44 Predlog uredbe Člen 1 – točka 9 b (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Člen 22 a (novo)
9b. Vstavi se naslednji člen:
„Člen 22a
Poročilo
1. Da bi Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu olajšala spremljanje izvajanja uredbe, ob ustreznem upoštevanju varstva zaupnih informacij v smislu člena 19, Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto v okviru dialoga o instrumentih trgovinske zaščite med Komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom predloži poročilo o uporabi in izvajanju te uredbe. Poročilo vsebuje informacije o uporabi začasnih in dokončnih ukrepov, zaključku preiskav brez sprejetja ukrepov, zavezah, ponovnih preiskavah, obiskih za namene revizije in preverjanja ter o dejavnostih različnih organov, odgovornih za nadzor izvajanja te uredbe in izpolnjevanja obveznosti, izhajajočih iz nje. Poročilo obravnava tudi uporabo instrumentov trgovinske zaščite v tretjih državah proti Uniji, informacije o okrevanju industrije Unije, na katero vplivajo uvedeni ukrepi, in pritožbe zoper uvedene ukrepe. Vključuje dejavnosti pooblaščenca za zaslišanje pri generalnem direktoratu Komisije za trgovino in dejavnosti službe za pomoč malim in srednjim podjetjem v zvezi z uporabo te uredbe.
2. Evropski parlament lahko v enem mesecu po tem, ko Komisija predloži poročilo, slednjo povabi na priložnostno srečanje pristojnega odbora, da bi predstavili in pojasnili morebitna vprašanja v zvezi z izvajanjem te uredbe. Na osnovi poročila se lahko sprejme tudi resolucija.
3. Komisija poročilo objavi najpozneje šest mesecev potem, ko ga je predložila Evropskemu parlamentu in Svetu.“
Sprememba 45 Predlog uredbe Člen 1 – točka 9 c (novo) Uredba (ES) št. 1225/2009 Priloga I a (novo)
9c. Doda se naslednja priloga:
"Priloga Ia
Konvencije Mednarodne organizacije dela iz členov 7, 8 in 9
1. Konvencija o prisilnem ali obveznem delu, št. 29 (1930)
2. Konvencija o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic, št. 87 (1948)
3. Konvencija o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja, št. 98 (1949)
4. Konvencija o enakem plačilu delavcev in delavk za delo enake vrednosti, št. 100 (1951)
5. Konvencija o odpravi prisilnega dela, št. 105 (1957)
6. Konvencija o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih, št. 111 (1958)
7. Konvencija o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja, št. 138 (1973)
8. Konvencija o prepovedi in takojšnjih ukrepih za odpravo najhujših oblik otroškega dela, št. 182 (1999)"
Sprememba 46 Predlog uredbe Člen 2 – točka -1 (novo) Uredba (ES) št. 597/2009 Naslov
Uredba Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti
Uredba Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije.
(Ta sprememba velja za celotno Uredbo Sveta (ES) št. 597/2009.)
Sprememba 47 Predlog uredbe Člen 2 – točka -1 a (novo) Uredba (ES) št. 597/2009 Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a) V Uniji so subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, načeloma prepovedane v skladu s členom 107(1) PDEU. Zato subvencije, proti katerim se lahko izvedejo izravnalni ukrepi, ki jih odobrijo tretje države, še posebej izkrivljajo trgovino. Višina državne pomoči, ki jo dovoli Komisija, se je sčasoma postopno znižala. Zato se v zvezi s protisubvencijskim instrumentom pravilo nižje dajatve ne bi smelo več uporabljati za uvoz iz držav, ki dajejo subvencije.
Sprememba 48 Predlog uredbe Člen 2 – točka -1 b (novo) Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 1 – odstavek 1 – pododstavek 2
-1b. V členu 1(1) se doda naslednji pododstavek:
„Uporaba subvencioniranih izdelkov v povezavi z raziskovanjem epikontinentalnega pasu, izključno ekonomsko cono države članice ali z izkoriščanjem njenih virov se obravnava kot uvoz po tej uredbi in se ustrezno obdavči, če povzroča škodo industriji Unije.“
Sprememba 91 Predlog uredbe Člen 2 – točka 1 a (novo) Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 1
1a. V členu 10(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
1. Razen v primerih iz odstavka 8 se preiskava za ugotovitev obstoja, ravni in učinka vsake domnevne subvencije prične s pisno pritožbo katere koli fizične ali pravne osebe ali združenja, ki ni pravna oseba, ki zastopa industrijo Skupnosti.
„1. Razen v primerih iz odstavka 8 se preiskava za ugotovitev obstoja, ravni in učinka vsake domnevne subvencije prične s pisno pritožbo katere koli fizične ali pravne osebe ali združenja, ki ni pravna oseba, ki zastopa industrijo Unije.Pritožbe lahko skupaj vložijo tudi industrija Unije ali vsaka fizična ali pravna oseba ali združenje, ki ni pravna oseba, ki deluje v imenu industrije Unije, in sindikati.“
Sprememba 94 Predlog uredbe Člen 2 – točka 1 b (novo) Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 10 – odstavek 6 – pododstavek 2 (novo)
1b. V členu 10(6) se doda naslednji pododstavek:
„V primeru raznolikih in razdrobljenih industrijskih sektorjev, sestavljenih predvsem iz malih in srednjih podjetij, Komisija prispeva k doseganju teh pragov s pomočjo službe za pomoč malim in srednjim podjetjem.“
Sprememba 49 Predlog uredbe Člen 2 – točka 1 c (novo) Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 10 – odstavek 8
1c. V členu 10 se odstavek 8 nadomesti z naslednjim:
8. Kadar se Komisija v posebnih okoliščinah odloči, da bo začela preiskavo, ne da bi s strani ali v imenu industrije Skupnosti prejela pisno pritožbo, katere namen je začetek take preiskave, se ta začne na podlagi zadostnih dokazov o obstoju subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, škode in vzročne zveze, kakor je opredeljeno v odstavku 2, ki bi upravičili tak začetek.
"8. Kadar se Komisija v v posebnih okoliščinah, zlasti v primeru različnih in razdrobljenih industrijskih sektorjev, sestavljenih predvsem iz malih in srednjih podjetij, odloči, da bo začela preiskavo, ne da bi s strani ali v imenu industrije Unije prejela pisno pritožbo, katere namen je začetek take preiskave, se ta začne na podlagi zadostnih dokazov o obstoju subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, škode in vzročne zveze, kakor je opredeljeno v odstavku 2, ki bi upravičili tak začetek.“
Sprememba 51 Predlog uredbe Člen 2 – točka 2 Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 11 – odstavek 9
9. Pri postopkih, ki se začnejo v skladu s členom 10(11), se preiskava, če je le mogoče, zaključi v roku enega leta. V vsakem primeru se takšne preiskave v vseh primerih zaključijo v 13 mesecih po njihovem začetku na podlagi ugotovitev, sprejetih v skladu s členom 13, za zaveze, ali ugotovitev, sprejetih v skladu s členom 15, za dokončni ukrep.“
9. Pri postopkih, ki se začnejo v skladu s členom 10(11), se preiskava, če je le mogoče, zaključi v roku devetih mesecev. V vsakem primeru se takšne preiskave v vseh primerih zaključijo v 10 mesecih po njihovem začetku na podlagi ugotovitev, sprejetih v skladu s členom 13, za zaveze, ali ugotovitev, sprejetih v skladu s členom 15, za dokončni ukrep.“ Dolžina preiskav kadar koli je to mogoče, zlasti v primeru različnih in razdrobljenih industrijskih sektorjev, sestavljenih predvsem iz malih in srednjih podjetij, sovpada s proračunskim letom.
Sprememba 50 Predlog uredbe Člen 2 – točka 2 Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 11 – odstavek 11
11. Proizvajalci podobnega izdelka v Uniji morajo sodelovati v postopkih, ki so se začeli v skladu s členom 10(8).
11. Proizvajalci podobnega izdelka v Uniji, razen malih in mikropodjetij v Uniji,so zaprošeni, da sodelujejo v postopkih, ki so se začeli v skladu s členom 10(8).
Sprememba 52 Predlog uredbe Člen 2 – točka 2 Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 11 – odstavek 11 a (novo)
11a. Komisija v okviru protisubvencijskih primerov prek službe za podporo malim in srednjim podjetjem spodbuja dostop do instrumenta za raznolike in razdrobljene industrijske sektorje, sestavljene predvsem iz malih in srednjih podjetij.
Služba za podporo malim in srednjim podjetjem ozavešča o instrumentu ter nudi informacije in razlago o načinih vlaganja pritožb ter o najboljših načinih za predložitev dokazov o škodi in subvencijah, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Ta služba da na voljo standardizirane obrazce za predložitev statističnih podatkov za običajne namene in vprašalnike.
Po začetku preiskave obvesti mala in srednja podjetja ter njihova združenja, na katera bodo verjetno vplivali začetek postopkov in ustrezni roki za prijavo kot zainteresirane strani.
Pomaga pri izpolnjevanju vprašalnikov, pri katerih se posebna pozornost posveti vprašanjem malih in srednjih podjetij glede preiskav, začetih v skladu s členom 10(8). V čim večji meri pomaga zmanjšati breme, ki ga povzročajo jezikovne ovire.
Če mala in srednja podjetja predložijo prima facie dokaze o subvencijah, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, služba za pomoč malim in srednjim podjetjem tem podjetjem zagotovi podatke o gibanju obsega in vrednosti uvoza zadevnih izdelkov v skladu s členom 24(6).
Poleg tega zagotovlja smernie o dodatnih možnostih sodelovanja in povezovanja s pooblaščencem za zaslišanje in nacionalnimi carinskimi organi. Služba za podporo mala in srednja podjetja tudi obvešča o možnostih in pogojih, v skladu s katerimi bi lahko zahtevala pregled ukrepov in povračilo plačanih dajatev glede izravnalnih ukrepov.“
Sprememba 53 Predlog uredbe Člen 2 – točka 2 Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 11 – odstavek 11 b (novo)
11b. Komisija zagotovi najboljši možen dostop do informacij vsem zainteresiranim stranem, tako da omogoči informacijski sistem za obveščanje zainteresiranih strani v trenutku, ko se v preiskovalne datoteke dodajo nove nezaupne informacije. Informacije, ki niso zaupnega značaja, so dostopne tudi prek spletne platforme.
Sprememba 54 Predlog uredbe Člen 2 – točka 2 Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 11 – odstavek 11 c (novo)
11c. Komisija ščiti učinkovito uveljavljanje postopkovnih pravic zainteresiranih strani in prek pooblaščenca za zaslišanje zagotavlja, da se postopki obravnavajo nepristransko, objektivno in v razumnem roku.
Sprememba 55 Predlog uredbe Člen 2 – točka 2 Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 11 – odstavek 11 d (novo)
11d. Komisija na zahtevo zainteresiranih strani izda vprašalnike, ki se bodo uporabljali v preiskavah, v vseh uradnih jezikih Unije.
Sprememba 56 Predlog uredbe Člen 2 – točka 3 – točka -a (novo) Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 12 – odstavek 1 – pododstavek 2
(-a) drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:
Začasne dajatve se uvedejo ne prej kot 60 dni po začetku postopkov, vendar ne kasneje kot devet mesecev po začetku postopkov.
„Začasne dajatve se ne uvedejo prej kakor 60 dni in ne pozneje kakor šest mesecev po začetku postopkov.“
Sprememba 57 Predlog uredbe Člen 2 – točka 3 – točka b Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 12 – odstavek 1 – pododstavek 3 a
(b) na koncu se doda naslednji pododstavek:
črtano
„Začasne dajatve se ne smejo uporabiti dva tedna od datuma, ko so bile zainteresiranim stranem poslane informacije v skladu s členom 19a. Zagotovitev teh informacij ne vpliva na nobeno poznejšo odločitev, ki jo Komisija lahko sprejme.“
Sprememba 58 Predlog uredbe Člen 2 – točka 3 a (novo) Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 13 – odstavek 1
3a. V členu 13 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
1. Če se ugotovi začasni obstoj subvencioniranja in škode lahko Komisija sprejme zadovoljive ponudbe prostovoljnih zavez, na podlagi katerih:
"1. Če se ugotovi začasni obstoj subvencioniranja in škode lahko Komisija sprejme ponudbe prostovoljnih zavez, na podlagi katerih:
(a) država porekla in/ali izvoza soglaša, da bo odpravila ali omejila subvencijo ali sprejela druge ukrepe v zvezi z njenimi učinki; ali
(a) država porekla in/ali izvoza soglaša, da bo odpravila ali omejila subvencijo ali sprejela druge ukrepe v zvezi z njenimi učinki; ali
(b) se kateri koli izvoznik zaveže, da bo spremenil svoje cene ali prenehal izvažati na zadevno območje, dokler se bodo za takšen izvoz zagotavljale subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, tako da se Komisija po posvetovanju s Svetovalnim odborom prepriča, da so škodljivi učinki subvencij odpravljeni.
(b) (b) se kateri koli izvoznik zaveže, da bo spremenil svoje cene ali prenehal izvažati na zadevno območje, dokler se bodo za takšen izvoz zagotavljale subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, pod pogojem, da je Komisija po posvetovanju s Svetovalnim odborom ugotovila, da so škodljivi učinki subvencij dejansko odpravljeni.
Začasne dajatve, ki jih uvede Komisija v skladu s členom 12(3), in dokončne dajatve, ki jih uvede Svet v skladu s členom 15(4), se v takem primeru in dokler veljajo take zaveze ne uporabljajo za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvajajo podjetja, navedena v sklepu Komisije o sprejetju zavez in v vseh nadaljnjih spremembah takega sklepa.
Začasne dajatve, ki jih uvede Komisija v skladu s členom 12(3), in dokončne dajatve, ki jih uvede Svet v skladu s členom 15(4), se v takem primeru in dokler veljajo take zaveze ne uporabljajo za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvajajo podjetja, navedena v sklepu Komisije o sprejetju zavez in v vseh nadaljnjih spremembah takega sklepa.
Cene se v skladu s takimi zavezami ne zvišajo za več, kot je potrebno za kompenzacijo zneska subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, hkrati pa se morajo zvišati za manj kot za znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, če bi tako zvišanje zadostovalo za odpravo škode industriji Skupnosti.
Pravilo nižje dajatve se ne uporablja za cene, dogovorjene v takih zavezah v okviru protisubvencijskih postopkov.“
Sprememba 59 Predlog uredbe Člen 2 – točka 3 b (novo) Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 13 – odstavek 4
3b. V členu 13 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:
4. Od strank, ki ponudijo zavezo, se zahteva, da zagotovijo različico takšne zaveze, ki ni zaupne narave, tako da se lahko da na voljo zainteresiranim strankam iz preiskave.
"4. Od strank, ki ponujajo zavezo, se zahteva, da zagotovijo smiselno različico takšne zaveze, ki ni zaupne narave, tako da se lahko da na voljo zainteresiranim strankam iz preiskave, Evropskemu parlamentu in Svetu. Od strank se zahteva, naj razkrijejo čim več informacij glede vsebine in značaja zaveze ob ustreznem upoštevanju varstva zaupnih informacij v smislu člena 29. Poleg tega se Komisija pred sprejetjem take ponudbe posvetuje z industrijo Unije glede glavnih značilnosti in delovanja zaveze.“
Sprememba 60 Predlog uredbe Člen 2 – točka 6 – točka a Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek 7 a
(a) odstavku 1 se doda pododstavek:
črtano
„Če se ukrep po preiskavi v skladu s členom 18 izteče, se vse dajatve, pobrane po datumu začetka takšne preiskave, povrnejo. Povračilo bi se moralo zahtevati od nacionalnih carinskih organov v skladu z veljavno carinsko zakonodajo Unije.“
Sprememba 61 Predlog uredbe Člen 2 – točka 7 a (novo) Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 24 – odstavek 3
7a. V členu 24 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:
3. Posebne določbe, zlasti o skupni opredelitvi pojma poreklo iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti se lahko sprejmejo v skladu s to uredbo.
"3. „3. Posebne določbe, zlasti o skupni opredelitvi pojma poreklo iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti, ali določbe v skladu s členom 2 tega zakonika se lahko sprejmejo v skladu s to uredbo.“
Sprememba 78 Predlog uredbe Člen 2 – točka 7 b (novo) Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 24 – odstavek 5
7b. V členu 24 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:
5. Komisija lahko, po posvetovanju s Svetovalnim odborom, carinskim organom naroči, da sprejmejo ustrezne ukrepe za evidentiranje uvoza, tako da se ukrepi nato lahko uporabijo proti temu uvozu od datuma takšnega evidentiranja.
„5. Komisija lahko po tem, ko je pravočasno obvestila države članice, carinskim organom naroči, da sprejmejo ustrezne ukrepe za evidentiranje uvoza, tako da se ukrepi nato lahko uporabijo proti temu uvozu od datuma takšnega evidentiranja.
Obvezno evidentiranje uvoza se lahko sprejme na podlagi zahtevka industrije Skupnosti, ki vsebuje dovolj dokazov za utemeljitev takšnega ukrepa.
Obvezno evidentiranje uvoza se sprejme na podlagi zahtevka industrije Unije, ki vsebuje dovolj dokazov za utemeljitev takšnega ukrepa. Obvezno evidentiranje uvoza se lahko sprejme tudi na lastno pobudo Komisije.
Uvoz se evidentira od datuma začetka preiskave, če pritožba industrije Unije vsebuje zahtevek za evidentiranje in dovolj dokazov, ki ta ukrep upravičujejo.
Evidentiranje se uvede z uredbo, v kateri se navedeta namen ukrepa in, če je ustrezno, ocenjeni znesek možnih prihodnjih obveznosti. Obvezno evidentiranje za uvoz ne sme veljati več kakor devet mesecev.
Evidentiranje se uvede z uredbo, v kateri se navedeta namen ukrepa in, če je ustrezno, ocenjeni znesek možnih prihodnjih obveznosti. Obvezno evidentiranje za uvoz ne sme veljati več kakor devet mesecev.“
Sprememba 76 Predlog uredbe Člen 2 – točka 7 c (novo) Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 24 – odstavek 6
7c. V členu 24 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:
6. Države članice Komisiji mesečno poročajo o uvozu izdelkov, ki so predmet preiskave in za katere veljajo ukrepi, ter o znesku dajatev, pobranih v skladu s to uredbo.
„6. Države članice Komisiji mesečno poročajo o uvozu izdelkov, ki so predmet preiskave in za katere veljajo ukrepi, ter o znesku dajatev, pobranih v skladu s to uredbo. Komisija lahko na izrecno in obrazloženo zahtevo zainteresirane stranke, potem ko svoje mnenje o tem poda še odbor iz člena 25(2), odloči, da bo zainteresiranim stranem predložila informacije o količini in vrednosti uvoza teh izdelkov.“
Sprememba 64 Predlog uredbe Člen 2 – točka 7 d (novo) Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 24 – odstavek 7 a (novo)
7d. V členu 24 se doda naslednji odstavek:
"7a. Če namerava Komisija sprejeti ali objaviti dokumente, katerih namen je pojasniti kateri koli element ustaljene prakse Komisije v zvezi z uporabo te uredbe, se pred sprejetjem ali objavo posvetuje z Evropskim parlamentom in Svetom, da bi dosegla soglasje in sprejetje danega dokumenta. Za morebitne poznejše spremembe takih dokumentov veljajo enake postopkovne zahteve. Vsak takšen dokument je v vsakem primeru v celoti skladen z določbami te uredbe. Noben dokument te vrste ne sme razširiti diskrecijske pravice Komisije za sprejemanje ukrepov, kot jo tolmači Sodišče. "
Sprememba 65 Predlog uredbe Člen 2 – točka 8 Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 27 – odstavek 1
8. V členu 27(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
8. V členu 27 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
"1. V primerih, v katerih je število proizvajalcev, izvoznikov ali uvoznikov Unije, vrst izdelka ali transakcij veliko, se preiskava lahko omeji na: (…).“
"1. V primerih, v katerih je število proizvajalcev, izvoznikov ali uvoznikov Unije, ki sodelujejo v preiskavi, ali vrst izdelka ali transakcij veliko, se preiskava lahko omeji na: (…).“
(a) sprejemljivo število strank, izdelkov ali transakcij z uporabo vzorcev, ki so statistično veljavni na podlagi razpoložljivih informacij v času izbire; ali
(b) na največji reprezentativni obseg proizvodnje, prodaje ali izvoza, ki se lahko ustrezno preišče v razpoložljivem času.
Pri raznolikih in razdrobljenih industrijskih sektorjih, sestavljenih predvsem iz malih in srednjih podjetij, mora končni izbor strank po možnosti upoštevati njihov delež v zadevnem sektorju.“
Sprememba 66 Predlog uredbe Člen 2 – točka 9 Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 29b
9. Po členu 29 se vstavi člen:
črtano
"Article 29b
Informacije o začasnih ukrepih
1. Proizvajalci, uvozniki in izvozniki Unije in njihova reprezentativna združenja ter država porekla in/ali država izvoznica lahko zahtevajo informacije o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Zahteve po teh informacijah se vložijo v pisni obliki v roku, ki je predpisan v obvestilu o začetku. Te informacije se navedenim zainteresiranim stranem zagotovijo vsaj dva tedna pred iztekom roka za uvedbo začasnih dajatev iz člena 12(1).
Te informacije vključujejo:
(a) povzetek predlaganih dajatev izključno za namene obveščanja ter
(b) podrobne informacije o izračunu subvencijske stopnje in stopnje, ki zadostuje za odpravo škode industriji Unije, pri čemer je treba ustrezno upoštevati potrebo po izpolnjevanju obveznosti glede zaupnosti iz člena 29. Zainteresirane strani imajo na voljo tri delovne dni, da predložijo pripombe o natančnosti izračunov.
2. V primerih, ko se namesto uvedbe začasnih dajatev namerava nadaljevati s preiskavo, se zainteresirane strani obvestijo o neuvedbi dajatev dva tedna pred iztekom roka za uvedbo začasnih dajatev iz člena 12(1).“
Sprememba 67 Predlog uredbe Člen 2 – točka 10 Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 31 – odstavek 2
10. Člen 31(2) se nadomesti z naslednjim:
črtano
"2. „2. Da se zagotovi trdna podlaga, na kateri lahko organi upoštevajo vsa stališča in informacije pri odločitvi, ali je uvedba ukrepov v interesu Unije ali ne, se proizvajalci in uvozniki Unije in njihova reprezentativna združenja ter reprezentativne uporabnike in reprezentativne potrošniške organizacije v rokih iz obvestila o začetku preiskave o izravnalni dajatvi lahko sami javijo in predložijo informacije Komisiji. Takšne informacije ali njihovi ustrezni povzetki se dajo na voljo drugim zainteresiranim stranem iz tega odstavka, ki imajo pravico, da nanje predložijo opombe.“
Sprememba 68 Predlog uredbe Člen 2 – točka 10 a (novo) Uredba (ES) št. 597/2009 Člen 33 a (novo)
10a. Vstavi se naslednji člen:
„Člen 33a
Poročilo
1. Da bi Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu olajšala spremljanje izvajanja uredbe, ob ustreznem upoštevanju varstva zaupnih informacij v smislu člena 19 Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto v okviru dialoga o instrumentih trgovinske zaščite med Komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom predloži poročilo o uporabi in izvajanju te uredbe . Poročilo vsebuje informacije o uporabi začasnih in dokončnih ukrepov, zaključku preiskav brez sprejetja ukrepov, zavezah, ponovnih preiskavah, obiskih za namene revizije in preverjanja ter o dejavnostih različnih organov, odgovornih za nadzor izvajanja te uredbe in izpolnjevanja obveznosti, izhajajočih iz nje. Poročilo obravnava tudi uporabo instrumentov trgovinske zaščite v tretjih državah proti Uniji, informacije o okrevanju industrije Unije, na katero vplivajo uvedeni ukrepi, in pritožbe zoper uvedene ukrepe. Vključuje dejavnosti pooblaščenca za zaslišanje pri generalnem direktoratu za trgovino in dejavnosti službe za pomoč malim in srednjim podjetjem v zvezi z uporabo te uredbe.
2. Evropski parlament lahko v enem mesecu po tem, ko Komisija predloži poročilo, slednjo povabi na priložnostno srečanje pristojnega odbora, da bi predstavili in pojasnili morebitna vprašanja v zvezi z izvajanjem te uredbe. Na osnovi poročila se lahko sprejme tudi resolucija.
3. Komisija poročilo objavi najpozneje šest mesecev potem, ko ga je predložila Evropskemu parlamentu in Svetu.“
Sprememba 69 Predlog uredbe Člen 3
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uredba se konsolidira z Uredbo (ES) št. 1225/2009 in Uredbo (ES )št. 597/2009 do….*
____________
* Datum:tri mesece po začetku veljavnosti te uredbe.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (COM(2013)0009 – C7-0019/2013 – 2013/0007(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2013)0009),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0019/2013),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. aprila 2013(1),
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A7-0468/2013),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. februarja 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike
(1) Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009(4) Komisiji podeljuje pooblastila za izvajanje nekaterih določb navedene uredbe.
(2) Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe je treba pooblastila, ki so bila Komisiji podeljena na podlagi Uredbe (ES) št. 1224/2009, uskladiti s členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
(3) Da se oblikujejo nekatere določbe Uredbe (ES) št. 1224/2009, bi morala biti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU podeljena Komisiji, pri tem pa je treba upoštevati:
–
izvzetje nekaterih kategorij ribiških plovil iz obveznosti predhodnega obveščanja;[Sprememba 1]
–
izvzetje nekaterih kategorij ribiških plovil iz obveznosti izpolnjevanja in predložitve deklaracije o pretovarjanju;
–
sprejetje drugačnega načina in pogostosti prenosa podatkov, ki jih države članice sporočajo Komisiji, za beleženje ulova in ribolovnega napora;
–
sprejetje pravil za načrte skladiščenja na krovu za določene predelane ribiške proizvode;
–
opredelitev sprožitve ravni ulova za zaprtje v realnem času;
–
spremembo razdalj, v katerih mora ribiško plovilo spremeniti položaj, ko preseže sprožitveno raven ulova;
–
spremembo praga, pod katerim so ribiški proizvodi izvzeti iz pravil sledljivosti;
–
spremembo praga, pod katerim so ribiški proizvodi izvzeti iz pravil prve prodaje;
–
izvzetje iz obveznosti predložitve obvestil o prodaji ribiških proizvodov, iztovorjenih iz nekaterih kategorij ribiških plovil;
–
spremembo praga, pod katerim so ribiški proizvodi izvzeti iz izpolnitve obvestila o prodaji;
–
določitev ribolova, za katerega veljajo posebni programi nadzora in inšpekcijski pregledi;
–
sprejetje drugačnega načina in pogostosti prenosa podatkov, ki jih države članice sporočajo Komisiji, za spremljanje pilotnih projektov.
(4) PredvsemZlasti je pomembno, da Komisija med pripravami izvede pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov, na primer z regionalnimi svetovalnimi sveti. Komisija morabi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetuna ustrezen način. [Sprememba 2]
(5) Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 1224/2009, bi morala biti izvedbena pooblastila prenesena na Komisijo v skladu s členom 291 PDEU v zvezi z:
–
dovoljenji za gospodarski ribolov;
–
dovoljenji za ribolov;
–
označevanjem orodja; [Sprememba 3]
–
sistemom za spremljanje položaja plovil;
–
pretvorbenim količnikom za pretvorbo teže skladiščenih ali predelanih rib v živo težo rib;
–
izpolnitvijo in predložitvijo ladijskih dnevnikov, če niso delegirani akti;
–
metodologijo načrta vzorčenja za ribiška plovila, za katera ne veljajo zahteve v zvezi z ribolovnimi ladijskim dnevniki;
–
predhodnim obveščanjem; [Sprememba 4]
–
izpolnitvijo in predložitvijo deklaracij o pretovarjanju, če niso delegirani akti;
–
izpolnitvijo in predložitvijo deklaracij o iztovarjanju;
–
metodologijo načrta vzorčenja za ribiška plovila, za katera ne veljajo zahteve v zvezi z deklaracijami o iztovarjanju;
–
obrazci za prenos ulova in podatkov o naporu Komisiji;
–
zaprtjem ribolova s strani Komisije;
–
korektivnimi ukrepi v primerih, ko Komisija zapre ribolov;
–
pregledi ribolovne zmogljivosti držav članic;
–
potrjevanjem pogonske moči motorja in fizičnim pregledom pogonske moči motorja;
–
metodologijo načrta vzorčenja za pregled moči motorja;
–
odobritvijo Komisije glede načrtov o nadzoru v določenih pristaniščih;
–
izračunom sprožitvene ravni ulova za zaprtje v realnem času;
–
zaprtjem v realnem času;
–
vzpostavitvijo, obvestilom in vrednotenjem načrtov vzorčenja za rekreacijski ribolov;
–
obveščanjem potrošnikov o ribiških proizvodih in proizvodih iz ribogojstva;
–
odobritvijo Komisije glede načrtov vzorčenja, nadzornih načrtov in skupnih programov nadzora tehtanja;
–
metodologijo načrtov vzorčenja, nadzornih načrtov in skupnih programov tehtanja;
–
vsebino in obliko obvestil o prodaji;
–
obliko poročil o nadzorovanju;
–
poročili o inšpekcijskih pregledih;
–
elektronsko zbirko podatkov za nalaganje poročil o inšpekcijskih pregledih in poročil o nadzorovanju;
–
vzpostavitvijo seznama inšpektorjev Unije;
–
določitvijo količin, ki predstavljajo korektivni ukrep, če država članica, v kateri se izvaja iztovarjanje in pretovarjanje, ne začne postopka;
–
sistemom točk za hude kršitve, če niso delegirani akti;
–
ribolovom, za katerega veljajo posebni programi nadzora in inšpekcijski pregledi;
–
podaljšanjem obdobja za sporočanje rezultatov administrativne poizvedbe Komisiji;
–
vzpostavitvijo akcijskega načrta v primeru nepravilnosti ali pomanjkljivosti nadzornega sistema države članice;
–
začasno ustavitvijo in ukinitvijo finančne pomoči Unije;
–
zaprtjem ribolova zaradi neizpolnjevanja ciljev skupne ribiške politike;
–
odbitki kvot;
–
odbitki napora;
–
odbitki kvot zaradi neskladnosti s pravili skupne ribiške politike;
–
začasnimi ukrepi;
–
odobritvijo Komisije glede nacionalnih načrtov za izvajanje sistema potrjevanja podatkov;
–
analizo in revizijo podatkov;
–
razvojem skupnih standardov in postopkov za zagotavljanje preglednega komuniciranja;
–
delovanjem spletnih mest in spletnih storitev;
–
vsebino in obliko poročil držav članic o izvajanju te uredbe.
Kjer je potreben nadzor držav članic, bi bilo treba ta pooblastila izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Svet(5).
(6) Posledica začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe je, da je treba spremeniti določbo o izrednih ukrepih, ki pod določenimi pogoji predvideva napotitev določenih ukrepov Komisije na Svet.
(7) Posledica začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe je, da je treba spremeniti nekatere določbe, ki pooblastila za odločanje podeljujejo le Svetu, in jih uskladiti z novimi postopki, ki veljajo v skupni ribiški politiki. Naslednje določbe v Uredbi (ES) št. 1224/2009 bi bilo zato treba preoblikovati:
–
opredelitev območij z omejenim ribolovom;
–
uvajanje novih tehnologij;
–
predložitev poročil o ribolovnem naporu nekaterih ribiških plovil;
–
sprejetje praga ulova v vsakem večletnem načrtu, nad katerim je treba uporabiti določeno pristanišče ali kraj blizu obale, in pogostost sporočanja podatkov;
–
vzpostavitev območij z omejenim ribolovom in datuma, ko določene obveznosti v zvezi z nadzorom, povezane s temi območji, postanejo obvezne;
–
uporaba določenih ukrepov upravljanja za rekreacijski ribolov;
–
vzpostavitev programa o nadzornem opazovanju.
(8) Uredbo (ES) št. 1224/2009 je zato treba ustrezno spremeniti
(8a) Ker naj bi se s to uredbo Uredba (ES) št. 1224/2009 uskladila z Lizbonsko pogodbo, je pomembno, da Komisija v prihodnji reviziji navedene uredbe preuči:
–
zahteve Evropskega parlamenta v zvezi z razlikovanjem med pasivnim in mirujočim orodjem;
–
ustreznost ravni odstopanja v ladijskih dnevnikih, določenih na 10 %,
–
pogoje za obveščanje o vplutju v pristanišče;
–
možna odstopanja od pogojev natovarjanja;
–
upravne obremenitve zaradi omejitev tehtanja;
–
pogoje za pripis in prenos kazenskih točk;
–
objavo podatkov v zvezi s kršitvami – [Sprememba 5]
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 1224/2009 se spremeni:
(1) Člen 4 se spremeni:
(a) točka 7 se nadomesti z naslednjim:"
„7. „inšpektorji Unije“ pomeni uradnike države članice, Komisije ali organa, ki ga ta imenuje, katerih imena so vključena na seznam, vzpostavljen v skladu s členom 79;“
"
(b) točka 14 se nadomesti z naslednjim:"
„14. „območje z omejenim ribolovom“ pomeni vsako morsko območje pod jurisdikcijo določene države članice, ki ga opredeli pravno zavezujoč akt Unije in na katerem so ribolovne dejavnosti bodisi omejene bodisi prepovedane;“
"
(2) v členu 6 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:"
„5. Država članica zastave izda, upravlja in odvzame dovoljenje za gospodarski ribolov v skladu s podrobnimi pravili o njihovi veljavnosti in o minimalnih podatkih, navedenih v dovoljenjih, določenih z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2)."
"
(3) v členu 7 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:"
„5. Podrobna pravila o veljavnosti dovoljenj za ribolov in o minimalnih podatkih v teh so določena z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).
6. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 119a v zvezi s pravili uporabepogoji izvzetja majhnih plovil iz obveznosti posedovanja dovoljenj za ribolov pri majhnih plovilih.“ [Sprememba 6]
"
(4) v členu 8 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"
„2. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 119alahko sprejme izvedbene akte v zvezi z označevanjem in prepoznavanjem s pravili za označevanje in prepoznavanje ribiških plovil, njihovega ribolovnega orodja in proizvodov, kot sledi:
(a)
dokumenti, ki jih morajo imeti na krovu;
(b)
pravila za označevanje izdelkov;
(c)
pravila za pasivna orodja in vlečne mreže z gredjo;
(d)
oznake;
(e)
boje;
(f)
vrvi.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2)." [Sprememba 7]
"
(5) člen 9 se spremeni:
(a) odstavek 10 se nadomesti z naslednjim:"
„10. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 119aKomisija lahko sprejme izvedbene akte v zvezi z:
(a)
zahtevami za satelitske sledilne naprave na ribiških plovilih;
(b)
lastnostmi satelitskih sledilnih naprav;
(c)
odgovornostmi kapitanov v zvezi s satelitskimi sledilnimi napravami;
(d)
nadzornimi ukrepi, ki jih sprejme država članice zastave;
(e)
pogostostjo prenosa podatkov;
(f)
spremljanjem vstopa in izstopa iz določenega območja;
(g)
prenosom podatkov do obalne države članice
(h)
ukrepi v primeru tehnične okvare ali nedelovanja satelitske sledilne naprave;
(i)
neprejemom podatkov;
(j)
spremljanjem in beleženjem ribolovnih dejavnosti;
(k)
dostopom Komisije do podatkov.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2)." [Sprememba 8]
"
(b) Doda se naslednji odstavek:"
„11. Pravila o obliki elektronskega prenosa podatkov sistema za spremljanje plovil države članice zastave obalni državi članici določi Komisija z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“
"
(6) člen 13 se nadomesti z naslednjim:"
„Člen 13
Nove tehnologije
1. Ukrepi, ki določajo obveznost, da se uporabljajo elektronske naprave za spremljanje in orodja za sledljivost, kot je genska analiza, so lahko sprejete v skladu s Pogodbo. Države članice lahko na lastno pobudo ali v sodelovanju s Komisijo ali organom, ki ga ta imenuje, pred 1. junijem 2013 izvedejo pilotne projekte o orodjih za sledljivost, kot je genska analiza, da bi ocenile tehnologijo, ki se bo uporabljala.
2. O uvedbi drugih novih tehnologij za nadzor ribištva se lahko odloča v skladu s Pogodbo in v posvetovanju z zadevnimi stranmi, kadar te tehnologije stroškovno učinkovito vodijo k boljši skladnosti s pravili skupne ribiške politike.“ [Sprememba 9]
"
(7) člen 14 se spremeni:
(a) odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:"
„7. Za pretvorbo teže skladiščenih ali predelanih rib v težo živih rib kapitani ribiških plovil Unije uporabljajo pretvorbeni količnik. Pretvorbeni količnik določi Komisija z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“
"
(b) odstavek 10 se nadomesti z naslednjim:"
„10. Komisija določi podrobna pravila o
(a)
izpolnitvi in predložitvi ribolovnih ladijskih dnevnikov v papirni obliki;
(b)
vzorcih ribolovnih ladijskih dnevnikov v papirni obliki, ki se uporabljajo;
(c)
navodilih za izpolnitev in predložitev ribolovnih ladijskih dnevnikov v papirni obliki;
(d)
rokih za predložitev ribolovnih ladijskih dnevnikov;
(e)
izračunu odstopanja pri ocenah iz odstavka 3 z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“
"
(c) doda se naslednji odstavek:"
„11. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 119a v zvezi z zahtevami za izpolnjevanje in predložitev podatkov ribolovnega ladijskega dnevnika v papirni obliki, ki jih morajo izpolniti ribiška plovila iz členov 16(3) in 25(3).“
"
(8) člen 15 se spremeni:
(a) doda se naslednji odstavek:"
„1a. Kapitani ribiških plovil Unije, ki se uporabljajo izključno za izkoriščanje ribogojstva, so izvzeti iz odstavka 1.“
"
(b) odstavek 9 se nadomesti z naslednjim:"
„9. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 119a v zvezi z:
(a)
določbami v primeru tehnične okvare ali nedelovanja sistema za elektronsko zapisovanje in poročanje;
(b)
ukrepi v primeru neprejema podatkov;
(c)
dostopom do podatkov in ukrepi v primeru onemogočenega dostopa do podatkov.
10. Komisija določi podrobna pravila o
(a)
zahtevah sistema za elektronsko beleženje in poročanje na ribiških plovilih Unije;
(b)
obliki prenosa podatkov z ribiškega plovila Unije pristojnemu organu njegove države zastave;
(c)
povratnih sporočilih organov;
(d)
podatkih o delovanju sistema za elektronsko beleženje in poročanje;
(e)
obliki zapisa za izmenjavo informacij med državami članicami;
(f)
izmenjavi podatkov med državami članicami;
(g)
nalogah enega organa;
(h)
pogostosti prenosa z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“
"
(9) v členu 16 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"
„2. Vsaka država za namene spremljanja iz odstavka 1 oblikuje načrt vzorčenja, temelječ na metodologiji, ki jo sprejme Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2) za opredelitev skupin plovil, stopenj tveganja in ocene ulova ter ga vsako leto do 31. januarja pošlje Komisiji in navede metode, ki jih je uporabila pri njegovem oblikovanju. Načrti vzorčenja se, kolikor je mogoče, ne spreminjajo skozi čas in so v ustreznih geografskih območjih poenoteni. "
"
(10) v členu 17 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:"
„6. Na Komisijo se prenese pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 119a, da se Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določene kategorije ribiških plovil izvzame iz obveznosti iz odstavka 1 za omejeno obdobje, ki se lahko podaljša, ali predvidi drugačen rok za obveščanje, pri čemer upošteva vrsto ribiških proizvodov ter oddaljenost med ribolovnimi območji, kraji iztovarjanja in pristanišči, v katerih so zadevna plovila registrirana.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“ [Sprememba 10]
"
(11) člen 21 se spremeni:
(a) odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:"
„6. Na Komisijo se prenese pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 119a, da se določene kategorije ribiških plovil izvzame iz obveznosti iz odstavka 1 za omejeno obdobje, ki se lahko podaljša, ali predvidi drugačen rok za obveščanje, pri čemer upošteva vrsto ribiških proizvodov ter oddaljenost med ribolovnimi območji, kraji pretovarjanja in pristanišči, v katerih so zadevna plovila registrirana.“
"
(b) odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:"
„7 Podrobna pravila o
(a)
izpolnitvi in predložitvi deklaracije o pretovarjanju v papirni obliki;
(b)
vzorcih deklaracije o pretovarjanju v papirni obliki, ki se uporabljajo;
(c)
navodilih za izpolnitev in predložitev deklaracij o pretovarjanju v papirni obliki;
(d)
rokih za izpolnitev in predložitev deklaracije o pretovarjanju v papirni obliki;
(e)
predaji deklaracije o pretovarjanju v papirni obliki;
(f)
izračunu odstopanja pri ocenah iz odstavka 3 se sprejmejo z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“
"
(12) Člen 22 se spremeni:
(a) doda se naslednji odstavek:"
„1a. Kapitani ribiških plovil Unije, ki se uporabljajo izključno za izkoriščanje ribogojstva, so izvzeti iz odstavka 1.“
"
(b) odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:"
„7. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 119a v zvezi z:
(a)
določbami v primeru tehnične okvare ali nedelovanja sistema za elektronsko zapisovanje in poročanje;
(b)
ukrepi v primeru neprejema podatkov;
(c)
dostopom do podatkov in ukrepi v primeru onemogočenega dostopa do podatkov.“
"
(c) Doda se naslednji odstavek:"
„8. Komisija določi pravila o
(a)
zahtevah sistema za elektronsko beleženje in poročanje na ribiških plovilih Unije;
(b)
obliki prenosa podatkov z ribiškega plovila Unije pristojnemu organu njegove države zastave;
(c)
povratnih sporočilih;
(d)
podatkih o delovanju sistema za elektronsko beleženje in poročanje;
(e)
obliki zapisa za izmenjavo informacij med državami članicami;
(f)
izmenjavi podatkov med državami članicami;
(g)
nalogah posameznega organa z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“
"
(13) v členu 23 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:"
„5. Komisija določi podrobna pravila o
(a)
izpolnitvi deklaracij o iztovarjanju v papirni obliki;
(b)
vzorcih deklaracij o iztovarjanju v papirni obliki, ki se uporabljajo;
(c)
navodilih za izpolnitev in predložitev deklaracij o iztovarjanju v papirni obliki;
(d)
rokih za predložitev deklaracij o iztovarjanju;
(e)
ribolovnih dejavnostih, ki vključujejo dve ali več ribiških plovil Unije z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“
"
(14) Člen 24 se spremeni:
(a) doda se naslednji odstavek:"
„1a. Kapitani ribiških plovil Unije, ki se uporabljajo izključno za izkoriščanje ribogojstva, so izvzeti iz odstavka 1.“
"
(b) odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:"
„8. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 119aKomisija lahko sprejme izvedbene akte v zvezi z:
(a)
določbami v primeru tehnične okvare ali nedelovanja sistema za elektronsko zapisovanje in poročanje;
(b)
ukrepi v primeru neprejema podatkov;
(c)
dostopom do podatkov in ukrepi v primeru onemogočenega dostopa do podatkov.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“ [Sprememba 11]
"
(c) doda se naslednji odstavek:"
"9. Komisija določi pravila o
(a)
zahtevah sistema za elektronsko beleženje in poročanje na ribiških plovilih Unije;
(b)
obliki prenosa podatkov z ribiškega plovila Unije pristojnemu organu njegove države zastave;
(c)
povratnih sporočilih;
(d)
podatkih o delovanju sistema za elektronsko beleženje in poročanje;
(e)
obliki zapisa za izmenjavo informacij med državami članicami;
(f)
izmenjavi podatkov med državami članicami;
(g)
nalogah posameznega organa z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“
"
(15) v členu 25 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"
„2. Vsaka država za namene spremljanja iz odstavka 1 oblikuje načrt vzorčenja, temelječ na metodologiji, ki jo sprejme Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2) za opredelitev skupin plovil, stopenj tveganja in ocene ulova ter ga vsako leto do 31. januarja pošlje Komisiji in navede metode, ki jih je uporabila pri njegovem oblikovanju. Načrti vzorčenja se, kolikor je mogoče, ne spreminjajo skozi čas in so v ustreznih geografskih območjih poenoteni."
"
(16) Člen 28 se spremeni:
(a) uvodni stavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:"
„1. Če se tako odloči v skladu s Pogodbo za ribiška plovila Unije, ki niso opremljena z delujočim sistemom za spremljanje plovil iz člena 9 ali podatkov iz ribolovnega ladijskega dnevnika ne pošiljajo z elektronskimi sredstvi, kot je navedeno v členu 15, in za katera velja ureditev ribolovnega napora, kapitani takih ribiških plovil pristojnim organom svoje države članice zastave in po potrebi obalni državi članici tik pred vsakim vstopom na geografsko območje, na katerem velja ta ureditev ribolovnega napora, in izstopom z njega v obliki poročila o ribolovnem naporu sporočijo naslednje informacije po teleksu, telefaksu, telefonu ali elektronski pošti, ki jih prejemnik ustrezno zabeleži, ali po radiu prek radijske postaje, odobrene na podlagi zakonodaje Unije:“
"
(b) doda se naslednji odstavek:"
„3. Komisija z izvedbenimi akti določi podrobna pravila o prenosu poročil o ribolovnem naporu. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“
"
(17) člen 32 se črta.
(18) člen 33 se spremeni:
(a) odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:"
„7. Brez poseganja v naslov XII lahko države članice do 30. junija 2011 s Komisijo in organom, ki ga ta imenuje, izvajajo pilotne projekte v zvezi z dostopom na daljavo v realnem času do podatkov držav članic, ki so evidentirani in potrjeni v skladu s to uredbo. Oblika in postopki dostopa do podatkov se preučijo in preskusijo. Države članice do 1. januarja 2011 obvestijo Komisijo, ali nameravajo izvesti pilotne projekte. Od 1. januarja 2012 se lahko v skladu s Pogodbo določi drugačen način in pogostost prenosa podatkov Komisiji.“
"
(b) odstavek 10 se nadomesti z naslednjim:"
„10. Komisija lahko z izvedbenimi akti določi obliko prenosa podatkov iz tega člena. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“
"
(19) v členu 36 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"
„2. Komisija na podlagi podatkov v skladu s členom 35 ali na lastno pobudo, kadar ugotovi, da za ribolovne možnosti, ki so na voljo Uniji, državi članici ali skupini držav članic, velja, da so bile izčrpane, Komisija o tem obvesti zadevne države članice in z izvedbenimi akti prepove ribolovne dejavnosti za zadevno območje, orodje, stalež ali skupino staležev ali ladjevje, vključeno v te posebne ribolovne dejavnosti.“
"
(20) člen 37 se spremeni:
(a) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"
„2. Če škoda, ki jo je utrpela država članica, ki ji je bil ribolov prepovedan, preden je izčrpala svoje ribolovne možnosti, ni bila odpravljena, Komisija z izvedbenimi akti sprejme ukrepe, da bi se povzročena škoda ustrezno odpravila. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2). Ti ukrepi lahko vključujejo odbitke od ribolovnih možnosti katere koli države članice, ki je presegla dovoljeno količino ulova, tako odbite količine pa se ustrezno dodelijo državam članicam, katerih ribolovne dejavnosti so bile prepovedane, preden so izčrpale svoje ribolovne možnosti.“
"
(b) odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"
„4. Komisija določi podrobna pravila o obveščanju o škodi, ki jo je utrpela država članica, o identifikaciji države članice, ki je utrpela škodo in o velikosti škode, o identifikaciji države članice, ki je presegla ribolovno kvoto in količino ulova rib, ki presega omejitev, o prihodnjih odbitkih od ribolovnih možnosti države članice, ki je presegla ribolovno kvoto, v sorazmerju z preseženimi ribolovnimi možnostmi, o prihodnjih dodatkih k ribolovnim možnostim države članice, ki je utrpela škodo v sorazmerju s škodo, ki jo je utrpela, o datumih začetka veljavnosti dodatkov in odbitkov in o vseh drugih potrebnih ukrepih za popravilo škode, ki jo je država utrpela, kjer je to potrebno, z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“
"
(21) v členu 38 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"
„2. Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme podrobna pravila za uporabo tega člena glede:
(a)
registracije ribiških plovil;
(b)
preverjanja moči motorja ribiških plovil;
(c)
preverjanja tonaže ribiških plovil;
(d)
preverjanja vrste, števila in lastnosti ribolovnega orodja.
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“
"
(22) v členu 40 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:"
„6. Komisija z izvedbenimi akti določi podrobna pravila o potrjevanju pogonske moči motorja in fizičnem preverjanju pogonske moči motorja. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“
"
(23) v členu 41 se uvodni stavek odstavka 1 nadomesti z naslednjim:"
„1. Po opravljeni analizi tveganja države članice preverijo podatke glede skladnosti moči motorja, pri čemer uporabijo vse informacije v zvezi s tehničnimi lastnostmi zadevnega plovila, ki so na voljo upravi. Preverjanje podatkov temelji na podlagi načrta vzorčenja, temelječega na metodologiji, ki jo sprejme Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2) v zvezi z merili visokega tveganja, velikostjo naključnih vzorcev in tehničnimi dokumenti, ki jih je treba preveriti. Države članice zlasti preverijo podatke v:“
"
(24) člen 43 se spremeni:
(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"
„1. Ko se sprejme večletni načrt v skladu s Pogodbo, se lahko določi prag za živo težo vrst, za katere velja večletni načrt, nad katerim mora ribiško plovilo svoj ulov iztovoriti v določenem pristanišču ali kraju blizu obale.“
"
(b) odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:"
„7. Države članice so izvzete iz točke (c) odstavka 5, če njihov nacionalni program nadzora, sprejet v skladu s členom 46, vsebuje načrt za izvajanje nadzora v določenih pristaniščih, pri čemer pristojni organi zagotavljajo enako raven nadzora. Načrt se šteje za zadovoljivega, če ga z izvedbenimi akti odobri Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“
"
(25) v členu 45 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"
„2. Ustrezen prag in pogostost sporočanja podatkov iz odstavka 1 sta določena v vsakem večletnem načrtu v skladu s Pogodbo.“
"
(26) v členu 49 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"
„2. Brez poseganja v člen 44 se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 119a, da sprejme pravila za skladiščenje predelanih proizvodov na krovu po načrtu za natovarjanje po vrstah, pri čemer se navede, kje v ladijskem skladišču se hranijo.“
"
(27) v členu 50 se odstavka 1 in 2 nadomestita z:"
„1. Ribolovne dejavnosti ribiških plovil Unije in ribiških plovil tretjih držav v ribolovnih conah, v katerih je bilo v skladu s Pogodbo določeno območje z omejenim ribolovom, nadzoruje center za spremljanje ribištva obalne države članice, ki ima sistem za zaznavanje in beleženje vstopa plovil na območja z omejenim ribolovom, plutje teh plovil skozi ta območja in njihov izstop s tega območja.
2. Poleg odstavka 1 se v skladu s Pogodbo določi rok, do katerega morajo ribiška plovila na krov namestiti operativni sistem, ki kapitana opozori na vstop na območje z omejenim ribolovom in izstop z njega.“
"
(28) člen 51 se spremeni:
(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"
„1. Kadar je dosežena sprožitvena raven ulova določene vrste ali skupine vrst, se zadevno območje začasno zapre za zadevni ulov v skladu s tem oddelkom. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 119a v zvezi z določitvijo določene vrste ali skupine vrst, za katere velja sprožitvena raven ulova, ob upoštevanju vrst, ki sestavljajo ulov, in/ali trajanja na določenem območju in/ali ribolova..“
"
(b) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"
"2. Sprožitvena raven ulova se izračuna na podlagi metodologije vzorčenja, ki jo določi Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2), za opredelitev območij s tveganjem, da se doseže sprožitvena raven, in preverjanjem, ko se doseže sprožitvena raven, kot odstotni ali težni delež določene vrste ali skupine vrst v primerjavi s celotnim ulovom v posameznem izvleku zadevne ribe.“
"
(c) odstavek 3 se črta.
(29) za členom se vstavi člen:"
„Člen 51a
Pravila za uporabo
Komisija lahko z izvedbenimi akti določi podrobna pravila v zvezi z območji zaprtja v realnem času, zaprtjem ribolova in informacijami o zaprtjih v realnem času. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2)“
"
(30) člen 52 se nadomesti z naslednjim:"
„1. Kadar količina ulova v dveh zaporednih izvlekih presega sprožitveno raven ulova, ribiško plovilo spremeni ribolovno območje za določeno razdaljo od vsakega položaja prejšnjega izvleka, preden nadaljuje ribolov, in o tem nemudoma obvesti pristojne organe obalne države članice.
2. Razdalja iz odstavka 1 je sprva vsaj pet navtičnih milj oziroma dve navtični milji za ribiška plovila, katerih skupna dolžina je manj kot dvanajst metrov.
3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 119a v zvezi s spremembo razdalj iz odstavkov 1 in 2, pri čemer lahko to pooblastilo uporabi na lastno pobudo ali na zahtevo zadevne države članice, ob upoštevanju: [Sprememba 12]
–
razpoložljivega znanstvenega svetovanja in
–
zaključkov poročil o inšpekcijskih pregledih na območju, za katerega so bile opredeljene sprožitvene ravni ulova.“
"
(31) v členu 54 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"
„1. Komisija lahko na podlagi informacij, ki kažejo, da je bila dosežena sprožitvena raven ulova, z izvedbenimi akti odloči, da se območje začasno zapre, če takega zaprtja ni uvedla sama obalna država članica.“
"
(32) odstavka 4 in 5 člena 55 se nadomestita z naslednjim:"
„4. Na podlagi znanstvene ocene biološkega vplivaZnanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo oceni biološki vpliv rekreacijskega ribolova iz odstavka 3, so lahko,. Kadar ima rekreacijski ribolov znaten vpliv, so lahko v skladu s Pogodbo sprejeti ukrepi upravljanja, kot so dovoljenja za ribolov in deklaracije o ulovu. [Sprememba 13]
5. Komisija z izvedbenimi akti določi podrobna pravila o vzpostavitvi načrtov vzorčenja iz odstavka 3 in obveščanju ter oceni načrtov vzorčenja. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2)“
"
(33) člen 58 se spremeni:
(a) dodata se sledeča člena:"
„7a. Informacije iz točk (a) do (f) odstavka 5 se ne uporabljajo za:
(a)
uvožene ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, ki so v skladu s členom 12(5) Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 izključeni s področja uporabe potrdila o ulovu;
(b)
ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, ulovljene ali vzgojene v sladki vodi;
(c)
okrasne ribe, rake in mehkužce.
7b. Podatki iz točk (a) do (h) odstavka 5 se ne uporabljajo za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva s tarifnima številkama 1604 in 1605 kombinirane nomenklature.“
"
(b) odstavka 8 in 9 se nadomestita z naslednjim:"
„8. Države članice lahko iz zahtev tega člena izvzamejo majhne količine proizvodov, ki se potrošnikom prodajajo neposredno z ribiških plovil, če te ne presegajo majhne vrednosti.
9. Vrednost iz odstavka 8 sprva ne presega 50 EUR na dan.
10. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 119a v zvezi s:
(a)
opredelitvijo ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, za katere velja ta člen;
(b)
fizično predložitvijo informacij o ribiških proizvodih in proizvodih iz ribogojstva;
(c)
sodelovanjem med državami članicami pri dostopu do informacij, nameščenih na njih ali, ki jih fizično spremljajo;
(d)
opredelitvijo ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, za katere nekatere določbe tega člena ne veljajo;
(e)
informacijami o ustreznem geografskem območju;
(f)
spremembo vrednosti iz odstavka 9;
"
(g) informacijami o ribiških proizvodih in proizvodih iz ribogojstva, ki so na voljo potrošniku.“ [Sprememba 14]
(34) v členu 59 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:"
„3. Kupec, ki kupi ribiške proizvode do določenega praga teže, ki se nato ne dajo na trg, temveč so namenjeni za lastno uporabo, je izvzet iz tega člena.
4. Prag teže iz odstavka 3 sprva ne preseže 30 kg na dan.
5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 119a o spremembi praga teže iz odstavka 4, ob upoštevanju statusa zadevnega staleža.“
"
(35) člen 60 se spremeni:
(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"
„1. Država članica zagotovi, da so vsi ribiški proizvodi stehtani na napravah, ki jih odobrijo pristojni organi, razen če ni sprejela načrt vzorčenja, ki ga je odobrila Komisija in temelji na metodologiji, ki temelji na oceni tveganja in ki jo določi Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2) za opredelitev velikosti vzorcev, stopenj tveganja, kriterijev tveganja in informacij, ki jih je treba upoštevati.“
"
(b) odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:"
„7. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 119a v zvezi z:
(a)
opredelitvijo postopkov tehtanja pri iztovarjanju pri ribiških plovilih Unije in pretovarjanjih, ki vključujejo ribiška plovila Unije, ter pri tehtanju ribiških proizvodov na krovu ribiških plovil Unije v vodah EU;
(b)
evidencami o tehtanju;
(c)
časom tehtanja;
(d)
sistemi tehtanja;
(e)
tehtanjem zamrznjenih ribiških proizvodov;
(f)
odbitki ledu in vode;
(g)
dostopom pristojnih organov do sistemov tehtanja, evidenc o tehtanju, pisnih deklaracij in obratov, kjer se hrani ali predeluje ribiške proizvode;
(h)
posebnimi pravili za tehtanje določenih pelagičnih vrst v zvezi z:
(i)
opredelitvijo postopka tehtanja za ulove sleda, skuše in šura;
(ii)
pristanišči, kjer se izvaja tehtanje;
(iii)
obveščanjem pristojnih organov pred vstopom v pristanišče;
(iv)
odpustnico;
(v)
ribolovnim ladijskim dnevnikom;
(vi)
javno opremo za tehtanje;
(vii)
zasebno opremo za tehtanje;
(viii)
tehtanjem zamrznjenih rib;
(ix)
hranjenjem evidenc o tehtanju;
(x)
obvestili o prodaji in deklaracijo o prevzemu;
(xi)
navzkrižnim preverjanjem;
(xii)
spremljanjem tehtanja"
"
(36) člen 61 se nadomesti z naslednjim:"
„Člen 61
Tehtanje ribiških proizvodov po prevozu s kraja iztovarjanja
1. Z odstopanjem od člena 60(2) lahko države članice dovolijo, da se ribiški proizvodi stehtajo po prevozu s kraja iztovarjanja, če se prevažajo v namembni kraj na ozemlju zadevne države članice in če je ta država sprejela nadzorni načrt, ki ga je z izvedbenimi akti odobrila Komisija. Nadzorni načrt temelji na metodologiji, ki temelji na oceni tveganja, v zvezi z opredelitvijo velikosti vzorcev, stopenj tveganja, kriterijev tveganja in vsebino nadzornih načrtov. Komisija z izvedbenimi akti sprejme to metodologijo vzorčenja v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).
2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organi države članice, v kateri se ribiški proizvodi iztovorijo, dovolijo, da se ti proizvodi pred tehtanjem odpeljejo k registriranim kupcem, registriranim dražbam ali drugim organom ali osebam, ki so odgovorne za prvo trženje ribiških proizvodov v drugi državi članici. To dovoljenje je odvisno od tega, če sta zadevni državi članici vzpostavili skupni program nadzora, kot je navedeno v členu 94, ki ga je z izvedbenim aktom odobrila Komisija. Skupni program nadzora temelji na metodologiji, ki temelji na oceni tveganja, v zvezi z opredelitvijo velikosti vzorcev, stopenj tveganja, merili tveganja in vsebino nadzornih načrtov. Komisija z izvedbenimi akti sprejme to metodologijo vzorčenja v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“
"
(37) v členu 64 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"
„2. Komisija z izvedbenimi akti določi podrobna pravila o navedbi posameznikov, vrsti predstavitve in navedbi cene v obvestilih o prodaji ter obliki obvestil o prodaji. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“
"
(38) člen 65 se nadomesti z naslednjim:"
„Člen 65
Izvzetja iz zahtev za obvestila o prodaji
1. Lahko se odobri izvzetje iz obveznosti predložitve obvestila o prodaji pristojnim organom ali drugim pooblaščenim organom države članice za ribiške proizvode, iztovorjene z določenih kategorij ribiških plovil Unije iz členov 16 in 25 ali za manjše iztovorjene količine ribiških proizvodov. Ta manjša količina sprva ne bo presegala 50 kg žive teže po vrstah. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 119a v zvezi z odobritvijo takih izvzetij in spremembo manjših količin, ob upoštevanju statusa zadevnega staleža.
2. Kupec, ki kupi proizvode do določenega praga teže, ki se nato ne dajo na trg, temveč so namenjeni le za lastno uporabo, je izvzet iz določb členov 62, 63 in 64. Prag teže sprva ne bo presegel 30 kg. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 119a v zvezi s spremembo navedenega praga teže, ob upoštevanju statusa zadevnega staleža.“
"
(39) v členu 71 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:"
„5. Komisija z izvedbenimi akti določi obliko poročila o nadzorovanju. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“
"
(40) člen 73 se spremeni:
(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"
„1. Če Unija vzpostavi program o nadzornem opazovanju v skladu s Pogodbo, nadzorni opazovalci na krovu ribiških plovil, ki jih imenujejo države članice, preverjajo, ali ribiška plovila spoštujejo pravila skupne ribiške politike. Opravljajo vse naloge iz programa opazovanja, zlasti pa preverjajo in beležijo ribolovne dejavnosti plovila in ustrezne dokumente.“
"
(b) odstavek 9 se nadomesti z naslednjim:"
„9. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 119a v zvezi s spodaj naštetimi zadevami, povezanimi z nadzornimi opazovalci:
(a)
prepoznavanje plovil za uporabo programa o nadzornem opazovanju
(b)
komunikacijski sistem;
(c)
pravila varnosti plovila;
(d)
ukrepi za zagotavljanje neodvisnosti nadzornih opazovalcev;
(e)
naloge nadzornih opazovalcev;
(f)
financiranje poskusnih projektov.“
"
(41) v členu 74 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:"
„6. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 119a v zvezi z metodologijo in izvajanjem inšpekcijskih pregledov, vključno s:
(a)
pravili o dovoljenjih uradnikov, odgovornih za izvajanje pregledov na morju ali kopnem;
(b)
sprejetjem progama, ki temelji na oceni tveganja, s strani držav članic za izbor ciljev inšpekcijskih ciljev;
(c)
usklajevanjem nadzornih in inšpekcijskih programov in dejavnosti izvrševanja med državami članicami;
(d)
nalogami uradnikov pred inšpekcijskim pregledom;
(e)
nalogami uradnikov, ki so pooblaščeni za izvajanje inšpekcijskih pregledov;
(f)
obveznostmi držav članic, Komisije in Evropske agencije za nadzor ribištva;
(g)
posebnimi določbami, ki veljajo za inšpekcijske preglede na morju in v pristanišču, inšpekcijske preglede med prevozom in tržne inšpekcije.“
"
(42) v členu 75 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"
„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 119a v zvezi z obveznostmi gospodarskega subjekta in kapitana med pregledi.“
"
(43) v členu 76 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:"
„4. Komisija z izvedbenimi akti določi podrobna pravila o skupnih pravilih o vsebini poročil o inšpekcijskih pregledih, izpolnitvi poročil o inšpekcijskih pregledih in prenosu kopije inšpekcijskega poročila gospodarskemu subjektu. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2)“
"
(44) v členu 78 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"
„2. Komisija z izvedbenimi akti določi podrobna pravila o delovanju elektronske zbirke podatkov in njenem dostopu s strani Komisije. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2)“
"
(45) člen 79 se nadomesti z naslednjim:"
„Člen 79
Inšpektorji Unije
1. Komisija z izvedbenimi akti določi seznam inšpektorjev Unije. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 119(2).
2. Brez poseganja v primarno odgovornost obalnih držav članic lahko inšpektorji Unije v skladu s to uredbo izvajajo inšpekcijske preglede v vodah Unije in na ribiških plovilih Unije zunaj voda Unije.
3. Inšpektorji Unije so lahko imenovani za:
(a)
izvajanje posebnih programov nadzora in inšpekcijskih pregledov, sprejetih v skladu s členom 95;
(b)
mednarodne programe za nadzor ribištva, za katere mora Unija zagotoviti nadzor.
4. Za izpolnjevanje svojih nalog imajo inšpektorji Unije ob upoštevanju odstavka 5 takojšen dostop do:
(a)
vseh območij na krovu ribiških plovil Unije in vseh drugih plovil, ki izvajajo ribolovne dejavnosti, javnih prostorov ali krajev in prevoznih sredstev ter
(b)
vseh informacij in dokumentov, ki so potrebni za izpolnjevanje njihovih nalog, zlasti do ribolovnega ladijskega dnevnika, deklaracij o iztovarjanju, potrdil o ulovu, deklaracij o pretovarjanju, obvestil o prodaji in drugih zadevnih dokumentov
in sicer v enakem obsegu in pod enakimi pogoji kot uradniki države članice, v kateri se izvaja inšpekcijski pregled.
5. Inšpektorji Unije nimajo policijskih in izvršilnih pooblastil zunaj ozemlja njihove države članice izvora ali voda Unije pod suverenostjo in jurisdikcijo njihove države članice izvora.
6. Uradniki Komisije ali organa, ki ga ta imenuje, imenovani za inšpektorje Unije, nimajo policijskih in izvršilnih pooblastil.
7. Komisija določi podrobna pravila o:
(a)
seznanitvi Komisije z inšpektorji Unije;
(b)
sprejetju in vzdrževanju seznama inšpektorjev Unije;
(c)
seznanitvi regionalnih organizacij za upravljanje ribištva z inšpektorji Unije;
(d)
pooblastilih in nalogah inšpektorjev Unije;
(e)
poročilih inšpektorjev Unije;
(f)
nadaljnjih poročilih inšpektorjev Unije z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“
"
(46) v členu 88 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"
„2. Po posvetovanju z zadevnima državama članicama Komisija z izvedbenimi akti določi količine rib, ki se odbijejo od kvote države članice, v kateri se izvaja iztovarjanje ali pretovarjanje. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“
"
(47) v členu 92 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:"
„5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 119a v zvezi s:
(a)
točkami, ki se pripišejo za hude kršitve;
(b)
pragom točk, ki sprožijo začasen preklic in trajni odvzem dovoljenja za gospodarski ribolov;
(c)
nadaljnjimi ukrepi po začasnem preklicu in trajnem odvzemu dovoljenja za gospodarski ribolov;
(d)
nezakonitim ribolovom med začasnim preklicem ali po trajnem odvzemu dovoljenja za gospodarski ribolov;
(e)
pogoji, ki upravičujejo izbris točk.
5a. Komisija določi podrobna pravila o:
(a)
vzpostavitvi in delovanju sistema točk za hude kršitve;
(b)
obveščanju o odločitvah;
(c)
o prenosu lastništva plovil, ki so mu pripisane točke;
(d)
izbrisu dovoljenja za gospodarski ribolov odgovornih za hude kršitve iz ustreznih seznamov;
(e)
obveznostih kapitanov ribiških plovil o dajanju informacij o sistemu točk, ki so ga vzpostavile države članice z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“
"
(48) v členu 95 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"
„1. Za določen ribolov veljajo posebni organi nadzora in inšpekcijskih pregledov. Komisija lahko z izvedbenimi akti in v dogovoru z zadevno državo članico določi, za kateri ribolov veljajo posebni programi nadzora in inšpekcijskih pregledov na podlagi potreb po določenem in usklajenem nadzoru zadevnih ribolovov. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“
"
(49) v členu 102 se odstavka 3 in 4 nadomestita z naslednjim:"
„3. Zadevne države članice obvestijo Komisijo o izsledkih poizvedbe in ji pošljejo poročilo najpozneje v treh mesecih po prejemu njene zahteve. Na ustrezno utemeljeno prošnjo države članice lahko Komisija z izvedbenimi akti ta rok podaljša za razumno obdobje.
4. Če administrativna poizvedba iz odstavka 2 ne omogoči odprave nepravilnosti ali če Komisija med preverjanji in neodvisnimi inšpekcijskimi pregledi iz členov 98 in 99 ali med revizijo iz člena 100 ugotovi pomanjkljivosti v sistemu nadzora države članice, Komisija z izvedbenimi akti skupaj s to državo članico pripravi akcijski načrt. Država članica sprejme vse potrebne ukrepe za izvedbo tega akcijskega načrta.“
"
(50) člen 103 se spremeni:
(a) v odstavku 1 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:"
„1. Komisija lahko z izvedbenimi akti odloči, da se za obdobje največ 18 mesecev začasno ustavijo vsa ali del plačil finančne pomoči Unije v skladu z Uredbo (ES) št. 1198/2006 in členom 8(a) Uredbe (ES) št. 861/2006, kadar obstajajo dokazi, da:“
"
(b) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"
„2. Če država članica med začasno ustavitvijo plačil še vedno ne dokaže, da je sprejela ukrepe za izboljšanje, s katerimi bo zagotovila spoštovanje in izvrševanje veljavnih ukrepov v prihodnosti, ali da učinkovito delovanje sistema Unije za nadzor in izvrševanje kazenskih sankcij v prihodnje ni resno ogroženo, lahko Komisija z izvedbenimi akti ukine vso ali del finančne pomoči Unije, katere plačilo je bilo začasno ustavljeno na podlagi odstavka 1. Ukinitev lahko sledi šele potem, ko je bilo zadevno plačilo začasno ustavljeno za 12 mesecev.“
"
(c) odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:"
„8. Komisija določi podrobna pravila o:
(a)
prekinitvi roka za plačilo;
(b)
začasni ustavitvi plačil;
(c)
ukinitvi finančne pomočiz izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“
"
(51) Člen 104 se spremeni:
(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"
„1. Če država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti glede izvajanja večletnega načrta in če ima Komisija dokaz, da neizpolnjevanje teh obveznosti resno ogroža ohranitev zadevnega staleža, lahko Komisija z izvedbenimi akti za zadevno državo članico začasno zapre ribolov, na katerega vpliva takšno neizpolnjevanje.“
"
(b) odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"
„4. Komisija z izvedbenimi akti odpravi zaprtje, ko je država članica zagotovila ustrezne pisne dokaze, da se ribolov lahko varno nadaljuje.“
"
(52) člen 105 se spremeni:
(a) v odstavku 2 se uvodno besedilo prvega pododstavka nadomesti z naslednjim:"
„2. Kadar država članica preseže svojo ribolovno kvoto, dodelitev ali delež staleža oziroma skupine staležev, ki so ji na voljo v določenem letu, Komisija z izvedbenimi akti v naslednjem letu ali letih izvede odbitek od letne kvote, dodelitve ali deleža države članice, ki je presegla dovoljeni obseg ribolova, z uporabo množilnega količnika v skladu z naslednjo tabelo:“
"
(b) odstavki 4, 5 in 6 se nadomestijo z naslednjim:"
„4. V primeru presežene ribolovne kvote, dodelitve ali deleža staleža oziroma skupine staležev, ki so na voljo državi članici v prejšnjih letih, lahko Komisija na podlagi posvetovanj z zadevno državo članico z izvedbenimi akti odšteje kvote iz prihodnjih kvot te države članice, da bi upoštevala raven prelova. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).
5. Če odbitka iz odstavkov 1 in 2 ni mogoče izvesti za preseženo ribolovno kvoto, dodelitev ali delež staleža oziroma skupine staležev, ker ribolovna kvota, dodelitev ali delež staleža oziroma skupine staležev ni oziroma ni v zadostni meri na voljo zadevni državi članici, lahko Komisija po posvetovanju z zadevno državo članico z izvedbenimi akti v naslednjem letu ali letih odšteje kvote za druge staleže ali skupine staležev, ki so tej državi članici na voljo na istem geografskem območju ali imajo enako komercialno vrednost, v skladu z odstavkom 1.
6. Komisija lahko določi podrobna pravila o:
(a)
oceni prilagojene kvote, v zvezi s katero je treba izračunati prekomerno koriščenje;
(b)
postopku posvetovanja z zadevno državo članico o odbitkih kvot iz odstavkov 4 in 5 z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“
"
(53) člen 106 se spremeni:
(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"
„1. Če Komisija ugotovi, da je država članica presegla ribolovni napor, ki ji je bil dodeljen, Komisija z izvedbenimi akti izvede odbitke od prihodnjega ribolovnega napora navedene države članice.“
"
(b) v odstavku 2 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:"
„2. Če je ribolovni napor, določen za državo članico, na geografskem ali ribolovnem območju presežen, Komisija z izvedbenimi akti v naslednjem letu ali letih izvede odbitke od ribolovnega napora, določenega za to državo članico na zadevnem geografskem ali ribolovnem območju, z uporabo množilnega količnika v skladu z naslednjo tabelo:“
"
(c) odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:"
„3. Če odbitka iz odstavka 2 od največjega dovoljenega ribolovnega napora za stalež, ki je bil kot tak presežen, ni mogoče izvesti, ker največji dovoljeni ribolovni napor za navedeni stalež ni oziroma ni v zadostni meri na voljo zadevni državi članici, lahko Komisija z izvedbenimi akti v skladu z odstavkom 2 v naslednjem letu ali letih odbije ribolovni napor, določen za to državo članico na istem geografskem območju.
4. Komisija lahko določi podrobna pravila o:
(a)
oceni največjega možnega napora, v zvezi s katerim je treba izračunati prekomerno koriščenje;
(b)
postopku posvetovanja z zadevno državo članico o odbitku ribolovnega napora iz odstavka 3 z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“
"
(54) člen 107 se spremeni:
(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"
„1. Če obstajajo dokazi, da država članica ne upošteva pravil o staležih, za katere velja večletni načrt, in lahko to resno ogroža ohranjanje teh staležev, lahko Komisija z izvedbenimi akti v naslednjem letu ali naslednjih letih izvede odbitek od letnih kvot, dodelitev ali deležev staleža oziroma skupine staležev, ki so na voljo tej državi članici, z uporabo načela sorazmernosti ob upoštevanju škode, povzročene staležem.“
"
(b) odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"
„4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 119a v zvezi z rokom, zastavljenim državam članicam, do katerega morajo pokazati, da se ribolov lahko varno nadaljuje, gradivom, ki ga morajo države članice vključiti v svoj odgovor in opredelitvijo količin, ki se odbijejo, ob upoštevanju
(a)
obsega in narave neskladnosti,
(b)
resnosti ogrožanja ohranjevanja,
(c)
škode, ki jo je neskladnost povzročila staležem.“
"
(55) v naslovu XI se poglavje IV nadomesti z naslednjim:"
„Poglavje IV
Začasni ukrepi
Člen 108
Začasni ukrepi
1. Če obstajajo dokazi, vključno s tistimi, ki temeljijo na izsledkih vzorčenja, ki ga opravi Komisija, da ribolovne dejavnosti in/ali ukrepi države članice ali držav članic slabijo ukrepe za ohranjanje in upravljanje, sprejete v okviru večletnih načrtov, ali ogrožajo morski ekosistem in to zahteva takojšnje ukrepanje, se lahko Komisija na utemeljeno zahtevo katere koli države članice ali na lastno pobudo odloči z izvedbenimi akti sprejeti začasne ukrepe, ki trajajo največ pol leta.
2. Začasni ukrepi iz odstavka 1 so sorazmerni z grožnjo in lahko med drugim zajemajo:
(a)
začasno prekinitev ribolovnih dejavnosti plovil, ki plujejo pod zastavo zadevnih držav članic;
(b)
zaprtje ribolova;
(c)
prepoved za gospodarske subjekte Unije, da sprejmejo iztovarjanje, dajanje v mrežaste kletke za pitanje ali gojenje ter pretovarjanje rib in ribiških proizvodov, ki jih ulovijo plovila, ki plujejo pod zastavo zadevnih držav članic;
(d)
prepoved dajanja rib in ribiških proizvodov, ki jih ulovijo plovila, ki plujejo pod zastavo zadevnih držav članic, na trg ali njihove uporabe za druge komercialne namene;
(e)
prepoved dobavljanja živih rib za ribogojstvo v vodah pod jurisdikcijo zadevnih držav članic;
(f)
prepoved sprejemanja živih rib, ki jih ulovi plovilo, ki pluje pod zastavo zadevne države članice, zaradi ribogojstva v vodah pod jurisdikcijo drugih držav članic;
(g)
prepoved ribolova za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo zadevne države članice, v vodah pod jurisdikcijo drugih držav članic;
(h)
ustrezno spremembo podatkov o ribolovu, ki jih predložijo države članice.
3. Država članica utemeljeno zahtevo iz odstavka 1 istočasno predloži Komisiji, drugim državam članicam in zadevnim svetovalnim svetom.“
"
(56) v členu 109 se odstavek 8 nadomesti z naslednjim:"
„8. Države članice oblikujejo nacionalni načrt za izvajanje sistema potrjevanja, ki zajema podatke iz točk (a) in (b) odstavka 2, in za zagotovitev spremljanja neskladnosti. Načrt omogoča državam članicam, da na podlagi obvladovanja tveganja določijo prednostne naloge za potrjevanje in navzkrižna preverjanja ter za posledično spremljanje neskladnosti. Načrt se Komisiji predloži v odobritev do 31. decembra 2011. Komisija z izvedbenimi akti načrte odobri pred 1. julijem 2012, potem ko državam članicam omogoči izvedbo popravkov. Spremembe načrta se vsako leto predložijo Komisiji v odobritev. Komisija z izvedbenimi akti odobri spremembe načrta.“
"
(57) v členu 110 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:"
„3. Brez poseganja v odstavka 1 in 2 lahko države članice do 30. junija 2012 s Komisijo in organom, ki ga ta imenuje, izvajajo pilotne projekte, da se zagotovi dostop na daljavo v realnem času do podatkov držav članic o ribolovnih možnostih, ki se beležijo in potrjujejo v skladu s to uredbo. Če sta Komisija in zadevna država članica zadovoljni z rezultatom pilotnega projekta in dokler dostop na daljavo deluje v skladu z dogovorom, za zadevno državo članico preneha veljati obveznost poročanja o ribolovnih možnostih iz člena 33(2) in (8). Oblika in postopki dostopa do podatkov se preučijo in preskusijo. Države članice do 1. januarja 2012 obvestijo Komisijo, ali nameravajo izvesti pilotne projekte. Od 1. januarja 2013 se lahko v skladu s Pogodbo odloči o drugačnem načinu in pogostosti prenosa podatkov s strani držav članic za zagotovitev dostopa v realnem času."
"
(58) v členu 111 se črta odstavek 3.
(59) pred naslov poglavja II se vstavi naslednji člen:"
„Člen 111a
Podrobna pravila za izvajanje določb o podatkih
Komisija z izvedbenimi uredbami določi podrobna pravila o preverjanju kakovosti, upoštevanju rokov za predložitev podatkov, navzkrižnem preverjanju, analizi, preverjanju podatkov in o vzpostavitvi standardizirane oblike za prenos in izmenjavo podatkov. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“
"
(60) v členu 114 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"
„1. Za namene te uredbe vsaka država članica najpozneje do 1. januarja 2012 vzpostavi uradno spletno mesto, ki je dostopno na spletu in vsebuje informacije, navedene v členih 115 in 116. Države članice Komisiji sporočijo spletne naslove svojega uradnega spletnega mesta. Komisija se lahko z izvedbenimi akti odloči oblikovati skupne standarde in postopke, da bi zagotovila pregledno komuniciranje med samimi državami članicami ter med državami članicami, organom, ki ga je imenovala, in Komisijo, vključno s pošiljanjem redno posodobljenih evidenc ribolovnih dejavnostih v povezavi z ribolovnimi možnostmi.“
"
(61) v členu 116 se črta odstavek 6.
(62) pred naslov poglavja XIII se vstavi naslednji člen:"
„Člen 116a
Podrobna pravila za izvajanje določb o spletnih mestih in spletnih storitev
Komisija z izvedbenimi akti določi podrobna pravila o delovanju spletnih mest in spletnih storitev. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“
"
(63) v členu 117 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:"
„4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje pravil o vzajemni pomoči z izvedbenimi akti glede:
(a)
upravnega sodelovanja med državami članicami, tretjimi državami, Komisijo in organom, ki ga imenuje, vključno z varstvom osebnih podatkov in uporabo informacij ter varstvom poklicnih in poslovnih skrivnosti,
(b)
stroškov izvajanja prošenj za pomoč,
(c)
imenovanja enega organa države članice,
(d)
sporočanja nadaljnjih ukrepov, ki so jih sprejeli nacionalni organi za nadaljnjo izmenjavo informacij,
(e)
prošenj za pomoč, vključno s prošnjami za informacije, ukrepe in upravna obvestila, ter določitvijo roka za odgovor,
(f)
informacij brez predhodne zahteve,
(g)
sodelovanja držav članic s Komisijo in tretjimi državami. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2)."
"
(64) v členu 118 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:"
„5. Komisija z izvedbenimi akti določi podrobna pravila o vsebini in obliki poročil držav članic. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 119(2).“
"
(65) Člen 119 se nadomesti z naslednjim:"
„Člen 119
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga Odbor za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljen s členom 30 Uredbe (ES) št. 2371/2002. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.“
"
(66) vstavi se naslednji člen:"
„Člen 119a
Izvajanje pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji iz tega člena.
2. Pooblastila Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 7(6), 8(2), 9(10), 14(11), 15(9), 17(6), 21(6), 22(7), 49(2), 51(1), 52(3), 58(10), 58(11), 59(5), 60(7), 65(1), 65(2), 73(9), 74(6), 75(2), 92(5a) in 107(4) so prenesejo za nedoločen časse na Komisijo prenese za obdobje treh let od …(6).
Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem triletnega obdobja. V tem poročilu oceni učinkovitost sprejetih aktov glede na cilje te uredbe in skupne ribiške politike, da se na primer z uporabo primerljivih kazalnikov zlasti zagotovi pravično izvajanje nadzora.
Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.[Sprememba 15]
3. Pooblastila iz členov 7(6), 14(11), 15(9), 21(6), 22(7), 49(2), 51(1), 52(3), 58(10), 58(11), 59(5), 60(7), 65(1), 65(2), 73(9), 74(6), 75(2), 92(5a) in 107(4) lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekličeta. Pooblastilo preneha veljati s sklepom o preklicu pooblastila iz navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov ne vpliva.
4. Takoj, ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 7(6), 14(11), 15(9), 21(6), 22(7), 49(2), 51(1), 52(3), 58(10), 58(11), 59(5), 60(7), 65(1), 65(2), 73(9), 74(6), 75(2), 92(5a) in 107(4) začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi z navedenim aktom, ne nasprotujeta ali če sta pred iztekom navedenega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“
"
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).
Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju zakonodaje držav članic v zvezi z opremo in zaščitnimi sistemi, namenjenimi za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah (Prenovitev) (COM(2011)0772 – C7-0426/2011 – 2011/0356(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0772),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0426/2011),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 28. marca 2012(1),
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(2),
– ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 27. marca 2012, naslovljenega na Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov v skladu s členom 87(3) Poslovnika,
– ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 11. oktobra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju členov 87 in 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0255/2012),
A. ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;
2. odobri svojo izjavo, priloženo k tej resoluciji, ki bo objavljena v seriji L Uradnega lista Evropske unije skupaj s končnim zakonodajnim aktom;
3. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
4. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. februarja 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z opremo in zaščitnimi sistemi, namenjenimi za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah (prenovitev)
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2014/34/EU.)
PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI
IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA
Evropski parlament meni, da se lahko odbori obravnavajo kot „komitološki odbori“ v smislu Priloge I k okvirnemu sporazumu o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo samo takrat, kadar in v kolikor na sejah odborov poteka razprava o izvedbenih aktih v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Seje odborov tako spadajo v področje uporabe točke 15 okvirnega sporazuma, kadar in v kolikor poteka razprava o drugih vprašanjih.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju zakonodaje držav članic v zvezi z dostopnostjo eksplozivov za civilno uporabo na trgu in njihovim nadzorom (prenovitev) (COM(2011)0771 – C7-0423/2011 – 2011/0349(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0771),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0423/2011),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 28. marca 2012(1),
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(2),
– ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 27. marca 2012, naslovljenega na Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov v skladu s členom 87(3) Poslovnika,
– ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 11. oktobra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju členov 87 in 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0256/2012),
A. ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog ne vsebuje bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih aktov in omenjene spremembe, predlog zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;
2. odobri svojo izjavo, priloženo k tej resoluciji, ki bo objavljena v seriji L Uradnega lista Evropske unije skupaj s končnim zakonodajnim aktom;
3. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
4. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. februarja 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti eksplozivov za civilno uporabo na trgu in njihovim nadzorom (prenovitev)
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2014/28/EU.)
PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI
IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA
Evropski parlament meni, da se lahko odbori obravnavajo kot „komitološki odbori“ v smislu Priloge I k okvirnemu sporazumu o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo samo takrat, kadar in v kolikor na sejah odborov poteka razprava o izvedbenih aktih v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Seje odborov tako spadajo v področje uporabe točke 15 okvirnega sporazuma, kadar in v kolikor poteka razprava o drugih vprašanjih.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju zakonodaje držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti neavtomatskih tehtnic na trgu (prenovitev) (COM(2011)0766 – C7-0430/2011 – 2011/0352(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0766),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0430/2011),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 28. marca 2012(1),
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(2),
– ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 27. marca 2012, naslovljenega na Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov v skladu s členom 87(3) Poslovnika,
– ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 11. oktobra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju členov 87 in 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0257/2012),
A. ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;
2. odobri svojo izjavo, priloženo k tej resoluciji, ki bo objavljena v seriji L Uradnega lista Evropske unije skupaj s končnim zakonodajnim aktom;
3. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
4. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. februarja 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti neavtomatskih tehtnic na trgu (prenovitev)
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2014/31/EU.)
PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI
IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA
Evropski parlament meni, da se lahko odbori obravnavajo kot „komitološki odbori“ v smislu Priloge I k okvirnemu sporazumu o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo samo takrat, kadar in v kolikor na sejah odborov poteka razprava o izvedbenih aktih v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Seje odborov tako spadajo v področje uporabe točke 15 okvirnega sporazuma, kadar in v kolikor poteka razprava o drugih vprašanjih.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju zakonodaj držav članic v zvezi z elektromagnetno združljivostjo (prenovitev) (COM(2011)0765 – C7-0429/2011 – 2011/0351(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0765),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0429/2011),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 28. marca 2012(1),
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(2),
– ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 27. marca 2012, naslovljenega na Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov v skladu s členom 87(3) Poslovnika,
– ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 11. oktobra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju členov 87 in 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0258/2012),
A. ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;
2. odobri svojo izjavo, priloženo k tej resoluciji, ki bo objavljena v seriji L Uradnega lista Evropske unije skupaj s končnim zakonodajnim aktom;
3. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
4. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. februarja 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z elektromagnetno združljivostjo (prenovitev)
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2014/30/EU.)
PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI
IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA
Evropski parlament meni, da se lahko odbori obravnavajo kot „komitološki odbori“ v smislu Priloge I k okvirnemu sporazumu o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo samo takrat, kadar in v kolikor na sejah odborov poteka razprava o izvedbenih aktih v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Seje odborov tako spadajo v področje uporabe točke 15 okvirnega sporazuma, kadar in v kolikor poteka razprava o drugih vprašanjih.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uskladitvi zakonodaje držav članic v zvezi z dostopnostjo na trgu električne opreme, konstruirane za uporabo znotraj določenih napetostnih mej (prenovitev) (COM(2011)0773 – C7-0427/2011 – 2011/0357(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0773),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0427/2011),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 28. marca 2012(1);
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(2),
– ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 27. marca 2012, naslovljenega na Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov v skladu s členom 87(3) Poslovnika,
– ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 11. oktobra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju členov 87 in 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0259/2012),
A. ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;
2. odobri svojo izjavo, priloženo k tej resoluciji, ki bo objavljena v seriji L Uradnega lista Evropske unije skupaj s končnim zakonodajnim aktom;
3. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
4. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. februarja 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti na trgu električne opreme, ki je načrtovana za uporabo znotraj določenih napetostnih mej (prenovitev)
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2014/35/EU.)
PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI
IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA
Evropski parlament meni, da se lahko odbori obravnavajo kot „komitološki odbori“ v smislu Priloge I k okvirnemu sporazumu o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo samo takrat, kadar in v kolikor na sejah odborov poteka razprava o izvedbenih aktih v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Seje odborov tako spadajo v področje uporabe točke 15 okvirnega sporazuma, kadar in v kolikor poteka razprava o drugih vprašanjih.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju zakonodaje držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti dvigal in varnostnih sestavnih delov za dvigala na trgu(prenovitev) (COM(2011)0770 – C7-0421/2011 – 2011/0354(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0770),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0421/2011),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 28. marca 2012(1),
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(2),
– ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 27. marca 2012, naslovljenega na Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov v skladu s členom 87(3) Poslovnika,
– ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 11. oktobra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju členov 87 in 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0260/2012),
A. ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;
2. odobri svojo izjavo, priloženo k tej resoluciji, ki bo objavljena v seriji L Uradnega lista Evropske unije skupaj s končnim zakonodajnim aktom;
3. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
4. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. februarja 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o harmonizaciji zakonodaje držav članic v zvezi z dvigali in varnostnimi komponentami za dvigala (prenovitev)
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2014/33/EU.)
PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI
IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA
Evropski parlament meni, da se lahko odbori obravnavajo kot „komitološki odbori“ v smislu Priloge I k okvirnemu sporazumu o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo samo takrat, kadar in v kolikor na sejah odborov poteka razprava o izvedbenih aktih v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Seje odborov tako spadajo v področje uporabe točke 15 okvirnega sporazuma, kadar in v kolikor poteka razprava o drugih vprašanjih.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju zakonodaje držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti enostavnih tlačnih posod na trgu (prenovitev) (COM(2011)0768 – C7-0428/2011 – 2011/0350(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0768),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0428/2011),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 28. marca 2012(1),
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(2),
– ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 27. marca 2012, naslovljenega na Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov v skladu s členom 87(3) Poslovnika,
– ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 11. oktobra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju členov 87 in 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0261/2012),
A. ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;
2. odobri svojo izjavo, priloženo k tej resoluciji, ki bo objavljena v seriji L Uradnega lista Evropske unije skupaj s končnim zakonodajnim aktom;
3. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
4. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. februarja 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti enostavnih tlačnih posod na trgu (prenovitev)
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2014/29/EU.)
PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI
IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA
Evropski parlament meni, da se lahko odbori obravnavajo kot „komitološki odbori“ v smislu Priloge I k okvirnemu sporazumu o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo samo takrat, kadar in v kolikor na sejah odborov poteka razprava o izvedbenih aktih v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Seje odborov tako spadajo v področje uporabe točke 15 okvirnega sporazuma, kadar in v kolikor poteka razprava o drugih vprašanjih.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju zakonodaje držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti merilnih instrumentov na trgu (prenovitev) (COM(2011)0769 – C7-0422/2011 – 2011/0353(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0769),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0422/2011),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 28. marca 2012(1),
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(2),
– ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 8. oktobra 2012, naslovljenega na Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov v skladu s členom 87(3) Poslovnika,
– ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 11. oktobra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju členov 87 in 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0376/2012),
A. ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;
2. odobri svojo izjavo, priloženo k tej resoluciji, ki bo objavljena v seriji L Uradnega lista Evropske unije skupaj s končnim zakonodajnim aktom;
3. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
4. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. februarja 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo merilnih instrumentov na trgu (prenovitev)
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2014/32/EU.)
PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI
IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA
Evropski parlament meni, da se lahko odbori obravnavajo kot „komitološki odbori“ v smislu Priloge I k okvirnemu sporazumu o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo samo takrat, kadar in v kolikor na sejah odborov poteka razprava o izvedbenih aktih v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Seje odborov tako spadajo v področje uporabe točke 15 okvirnega sporazuma, kadar in v kolikor poteka razprava o drugih vprašanjih.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 261/2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter Uredbe (ES) št. 2027/97 o odgovornosti letalskih prevoznikov v zvezi z letalskim prevozom potnikov in njihove prtljage (COM(2013)0130 – C7-0066/2013 – 2013/0072(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0130),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 100(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0066/2013),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2013(1),
– ob upoštevanju mnenja Odbora regij,
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0020/2014),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. februarja 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 261/2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter Uredbe (ES) št. 2027/97 o odgovornosti letalskih prevoznikov v zvezi z letalskim prevozom potnikov in njihove prtljage
(1) Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov (5) in Uredba Sveta (ES) št. 2027/97 o odgovornosti letalskih prevoznikov v zvezi z letalskim prevozom potnikov in njihove prtljage(6) sta pomembno prispevali k zaščiti pravic letalskih potnikov, kadar so njihovi potovalni načrti prekinjeni zaradi zavrnitve vkrcanja, velikih zamud ali odpovedi leta ali neustreznega ravnanja s prtljago.
(2) Vendar pa so številne pomanjkljivosti, ki so bile odkrite med izvajanjem pravic na podlagi uredb, onemogočale izkoriščanje celotnega potenciala v smislu uresničevanja varstva potnikov. Za zagotovitev učinkovitejše, uspešnejše in doslednejše uporabe pravic letalskih potnikov v Uniji so potrebne številne prilagoditve trenutnega pravnega okvira. To je bilo poudarjeno v Poročilu o državljanstvu EU za leto 2010 o odpravljanju ovir za pravice državljanov EU, v katerem je Komisija napovedala ukrepe, s katerimi bo zagotovila niz skupnih pravic, predvsem za letalske potnike, in njihovo ustrezno uveljavljanje.
(2a) Potnik vnaprej plača za storitve letalskega prevoza, ki se neposredno ali posredno subvencionirajo z davkoplačevalskimi sredstvi. Zato bi bilo treba letalske vozovnice obravnavati kot „posledične pogodbe“, pri čemer letalski prevozniki jamčijo, da bodo skrbno izpolnjevali obveznosti iz pogodbe. [Sprememba 1]
(3) Za povečanje pravne gotovosti za letalske prevoznike in potnike je potrebna natančnejša opredelitev pojma „izredne razmere“, ki upošteva sodbo Sodišča EU v zadevi C-549/07 (Wallentin-Hermann). Takšno opredelitev bi bilo treba dodatno pojasniti z neizčrpnimizčrpnim seznamom razmer, ki so jasno opredeljene kot izredne ali neizredne. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da se ta seznam po potrebi dopolni.[Sprememba 2]
(4) V zadevi C-173/07 (Emirates) je Sodišče Evropske unije razsodilo, da je treba pojem „let“ v smislu Uredbe št. 261/2004 razlagati tako, da ga v bistvu sestavlja en zračni prevoz kot „enota“ tega prevoza, ki ga izvede letalski prevoznik, ki določi svojo pot. Za preprečitev negotovosti bi bilo treba zdaj jasno opredeliti pojem „let“ ter povezana pojma „povezovalni let“ in „pot“.
(5) V zadevi C-22/11 (Finnair) je Sodišče odločilo, da je treba pojem „zavrnitev vkrcanja“ razlagati tako, da se nanaša ne le na zavrnitev vkrcanja zaradi prevelikega števila rezervacij, ampak tudi na zavrnitve vkrcanja iz drugih razlogov, na primer zaradi operativnih težav. Ob tej potrditvi ni razloga za spremembo trenutne opredelitveOpredelitev pojma „zavrnitev vkrcanja“ bi morala zajemati primere, ko se čas odhoda po voznem redu preloži na zgodnejši čas, zaradi česar potnik zamudi odhod. [Sprememba 3]
(6) Uredba (ES) št. 261/2004 se uporablja tudi za potnike, ki so zračni prevoz rezervirali kot del paketnega potovanja. Vendar je treba pojasniti, da potniki ne smejo kopičiti povezanih pravic, zlasti tistih na podlagi te uredbe in Direktive Sveta 90/314/EGS o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih(7). Potniki bi morali imeti možnost izbrati, na podlagi katerega predpisa bodo uveljavljali zahtevke, vendar ne bi smeli imeti pravice do kopičenja odškodnine za isto težavo na podlagi obeh pravnih aktov. Potnikov ne bi smelo skrbeti, kako si Letalski prevozniki in organizatorji potovanj takšne zahtevke dodelijo med sebojbi morali potnikom zagotoviti dokazila, ki jih potrebujejo za čim prejšnjo dokončno rešitev zahtevkov. [Sprememba 4]
(7) Da bi se izboljšalese izboljšajo ravni zaščite, potnikom ne bi smelo biti zavrnjeno vkrcanje na povratni let možno potnikom zavrniti vkrcanja na del leta s povratno vozovnico, ker niso izkoristili dela uporabili vseh posameznih segmentov letalske vozovnice za let v namembni kraj.[Sprememba 5]
(8) Na podlagi sedanje ureditve so potniki za napake v zapisu svojih imen včasih sankcionirani s kazenskimi upravnimi taksami. Ustrezni Popravki napak pri rezervaciji bi morali biti omogočeni brezplačno, če ne pomenijo spremembe ure, datuma, poti ali potnika. [Sprememba 6]
(9) Treba Pojasniti bi bilo trebapojasniti, da v primerih odpovedi leta odločitev o povračilu stroškov, nadaljevanju potovanja s spremembo poti ali odložitvi potovanja na poznejši čas v istem dnevu ali na poznejši datum sprejme potnik in ne letalski prevoznik. [Sprememba 7]
(9a) V primeru stornacije s strani potnika bi morali letalski prevozniki brezplačno povrniti takse, ki so že bile plačane. [Sprememba8]
(9b) Če se potnik v okviru dogovora odloči za poznejši prevoz, bi bilo treba potne stroške do letališča in od njega v primeru odpovedi leta v celoti povrniti. Ti stroški bi morali vedno vključevati stroške za javni prevoz, taksi ali parkirnino na letališču. [Sprememba 9]
(9c) Finančna zaščita potnikov v primeru napake letalskega prevoznika je poglavitna sestavina učinkovitega režima pravic potnikov. Da bi okrepili varstvo letalskih potnikov v primeru odpovedi letov zaradi insolventnosti letalskega prevoznika ali začasne prekinitve njegove dejavnosti zaradi preklica njegove operativne licence, bi morali od letalskih prevoznikov zahtevati, da predložijo ustrezno dokazilo o jamstvu za povračilo potnikom ali njihovo vrnitev v kraj odhoda. [Sprememba 10]
(9d) Prevoznik bo lahko z ustanovitvijo jamstvenega sklada ali sistema obveznega zavarovanja na primer zagotovil povračilo stroškov potnikom ali njihovo vrnitev v kraj odhoda v primeru odpovedi leta zaradi insolventnosti letalskega prevoznika ali začasnega prenehanja opravljanja njegovih dejavnosti zaradi preklica operativne licence. [Sprememba 11]
(10) Organ upravljanja letališča in uporabniki letališč, kot so letalski prevozniki, in družbe za zemeljsko oskrbo, izvajalci navigacijskih služb in izvajalci pomoči za invalidne potnike in potnike z zmanjšano možnostjo gibanja, bi morali sodelovati ter sprejeti ustrezne ukrepe za okrepitev sodelovanja in usklajevanja med uporabniki letališč, da bi z zagotavljanjem oskrbe in spremembe poti zmanjšati zmanjšali učinek, ki ga imajo večkratne prekinitve letov na potnike. V ta namen bi morali za takšne primere pripraviti načrtemoral organ upravljanja letališča zagotoviti ustrezno usklajevanje s pomočjo ustreznega načrta ukrepanja v nepredvidljivih razmerah in sodelovati z nacionalnimi, regionalnimi ali lokalnimi organi pri oblikovanju takšnih načrtov. Te načrte bi morali oceniti nacionalni izvršilni organi, ki bi lahko po potrebi zahtevali prilagoditve. [Sprememba 12]
(10a) Letalski prevozniki bi morali uvesti postopke in usklajene ukrepe, da bi zagotovili ustrezno obveščanje potnikov, ki obtičijo na letališču. V teh postopkih bi moralo biti jasno navedeno, kdo je na vsakem letališču odgovoren, da poskrbi za oskrbo, pomoč, spremembo poti ali povračilo, in določiti postopke in pogoje za zagotavljanje teh storitev. [Sprememba 13]
(10b) Letalski prevozniki bi morali za pomoč potnikom v primeru prekinitve letov ali zamud vzpostaviti kontaktne točke na letališčih, prek katerih bi lahko njihovi zaposleni ali tretje strani po njihovem naročilu potnikom zagotovili potrebne informacije v zvezi z njihovimi pravicami, vključno s pritožbenimi postopki, in jim pomagali nemudoma ukrepati. [Sprememba 14]
(11) Uredba (ES) št. 261/2004 bi morala izrecno vključevati pravico do odškodnine za potnike, ki jih prizadene velika zamuda, v skladu s sodbo Sodišča Evropske unije v združenih zadevah C-402/07 in C-432/07 (Sturgeon) ter načelom enake obravnave, na podlagi katerega se primerljivi primeri ne smejo različno obravnavati. Hkrati bi bilo treba razširiti Omejitve, nad katerimi zamude povzročijo nastanek pravice do odškodnine, bi bilo treba razširiti, tako da se med drugim upoštevajo finančne posledice na sektor in da se prepreči morebitno posledično povečanje pogostosti odpovedi letov. ZaNjihov učinek bi morala biti zagotovitev, da za državljane, ki potujejo znotraj EU, veljajo enaki pogoji glede odškodnin, bi morala biti omejitev enaka za vsa potovanja znotraj Unije,. Obenem pa bi bilo treba nekatere omejitve za potovanja v tretje države oziroma iz njih pa bi morala biti odvisna določiti višje, odvisno od dolžine poti, da se upoštevajo operativne težave, s katerimi se srečujejo letalski prevozniki ob obravnavanju zamud na oddaljenih letališčih. Kar zadeva znesek odškodnine, bi bilo treba za enako razdaljo zadevnega leta vedno uporabljati enako tarifo.[Sprememba 15]
(12) Za zagotovitev pravne gotovosti bi morala Uredba (ES) št. 261/2004 izrecno potrditi, da sprememba voznih redov letov na potnike vpliva podobno kot velike zamude ali zavrnitev vkrcanja in bi torej morala biti podlaga za nastanek podobnih pravic. [Sprememba 16]
(13) Potnikom, ki zaradi spremembe voznega reda ali zamude zamudijo povezovalni let, bi morala biti med čakanjem na spremembo poti zagotovljena ustrezna oskrba. V skladu z načelom enake obravnave in sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi C-11/11 (Air France proti Folkerts) bi morali takšni potniki zaradi zamude pri prihodu v končni namembni kraj potovanja imeti možnost zahtevati odškodnino na podobni osnovi kot potniki, katerih leti zamujajo ali so odpovedani. [Sprememba 17]
(13a) Načeloma bi moral letalski prevoznik, ki je povzročil spremembo voznega reda ali zamudo, zagotoviti pomoč in spremembo poti. Da pa se zmanjša ekonomska obremenitev tega letalskega prevoznika, bi morala biti odškodnina, ki bi se izplačala potniku, vezana na zamudo predhodnega povezovalnega leta na kraju prestopa. [Sprememba 18]
(13b) Invalidni potniki ali potniki z zmanjšano zmožnostjo gibanja, ki so zamudili povezovalni let zaradi zamude, ki jo je povzročila letališka služba za pomoč, bi morali biti med čakanjem na spremembo poti deležni ustrezne oskrbe. Takšni potniki bi morali imeti možnost, da od organa upravljanja letališča zahtevajo odškodnino na podobni osnovi kot potniki, katerih leti zamujajo ali pa jih je letalski prevoznik odpovedal. [Sprememba 19]
(14) Za povečanje varstva potnikov bi bilo treba pojasniti, da imajo potniki na letih z zamudo pravico do oskrbe in odškodnine ne glede na to, ali čakajo na letališkem terminalu ali so že v letalu. Ker pa v slednjem primeru potniki nimajo dostopa do storitev, ki so na voljo na terminalu, bi bilo treba njihove pravice okrepiti z vidika osnovnih potreb in pravice do izkrcanja.
(15) Kadar se potnik odloči za spremembo poti takoj, ko je mogoče, letalski prevoznik to pogosto pogojuje z razpoložljivostjo sedežev na svojih letih, s čimer potnikom onemogoča, da bi hitreje spremenili pot prek nadomestnega prevoza. Treba bi bilo določiti, da mora prevoznik po preteku določenega časa ponuditi spremembo poti prek letov drugega prevoznika ali drugih prevoznih sredstev, kadar lahko to pospeši spremembo poti. Nadomestna sprememba poti bi morala biti odvisna od razpoložljivosti sedežev.
(16) V primeru dolgotrajnih izrednih razmer je odgovornost letalskih prevoznikov v zvezi z nastanitvijo potnikov trenutno neomejena. Ker ni predvidljive časovne omejitve, lahko ta negotovost ogrozi finančno stabilnost prevoznikov. Letalski prevozniki pa bi zato morali imeti možnost, da po določenem času omejijo zagotavljanje oskrbe z vidika trajanja nastanitve in, v primeru, da si potniki sami uredijo nastanitev, z vidika stroškov in oskrbe. Poleg tega bi morali načrtovanje ukrepov v nepredvidljivih razmerah in hitre spremembe poti zmanjšati tveganje, da bi potniki na letališčih obtičali dlje časa. [Sprememba 20]
(17) Izkazalo se je, da je izvajanje določenih pravic potnikov, zlasti pravice do nastanitve, v primeru določenih krajših prevozov nesorazmerno s prihodki letalskih prevoznikov. Leti, ki jih opravljajo majhna letala na kratkih razdaljah, bi torej morali biti oproščeni obveznosti plačila nastanitve, vendar bi moral prevoznik potniku še vedno pomagati pri iskanju takšne nastanitve. [Sprememba 21]
(18) Za invalide, osebe z zmanjšano zmožnostjo gibanja in druge osebe s posebnimi potrebami, kot so otroci brez spremstva, nosečnice in osebe, ki potrebujejo posebno zdravstveno pomoč, je v primeru prekinitve leta morda težje urediti nastanitev. Zato se za te kategorije potnikov nikakor ne bi smele uporabljati omejitve v zvezi s pravico do nastanitve v primeru izrednih razmer ali v zvezi z regionalnimi leti. [Sprememba 22]
(18a) Če letalski prevoznik Skupnosti zahteva, da invalidne osebe ali osebe z zmanjšano zmožnostjo gibanja spremlja negovalec, za negovalca ne bi smela veljati obveznost plačila ustrezne odhodne letališke takse. [Sprememba 23]
(18b) Ponudniki storitev bi morali osebam z zmanjšano zmožnostjo gibanja in invalidom vedno zagotoviti pravico do brezplačne uporabe varnostno odobrenih dihalnih pripomočkov na letalih. Komisija bi morala v sodelovanju z gospodarskimi subjekti ter predstavniškimi organizacijami invalidov in oseb z zmanjšano zmožnostjo gibanja pripraviti seznam odobrene opreme za kisik za medicinske namene, pri čemer je treba ustrezno upoštevati varnostne zahteve. [Sprememba 24]
(19) Za trenutno raven velikih zamud in odpovedanih letov v EU niso krivi samo letalski prevozniki. Da bi spodbudili vse akterje v letalski verigi k iskanju učinkovitejših in pravočasnih rešitev za zmanjšanje neprijetnosti, ki jih potnikom povzročijo velike zamude in odpovedi letov, bi letalski prevozniki morali imeti pravico zahtevati nadomestilo od vseh tretjih oseb, ki so prispevale k nastanku zahteve za odškodnino ali drugih obveznosti.
(20) Potnike bi bilo treba ne le pravilno obvestiti o pravicah v primeru prekinitve leta, spremembe voznega reda in zavrnitve vkrcanja, ampak bi jih bilo treba tudi ustrezno obvestiti o vzroku same prekinitve, takoj ko je ta informacija na voljo. To informacijo bi bilo trebamoral letalski prevoznik zagotoviti tudi, kadar potnik letalsko vozovnico pridobi prek posrednika s sedežem v Uniji. Potnike bi bilo treba obvestiti tudi o najenostavnejših in najhitrejših postopkih za vložitev zahtevkov in pritožb, da se jim omogoči uveljavljanje njihovih pravic. [Sprememba 25]
(21) Za zagotovitev boljšega uveljavljanja pravic potnikov bi bilo treba natančneje opredeliti vlogo nacionalnih izvršilnih organov in jo jasno ločiti od obravnave posameznih pritožb potnikov.
(21a) Letalski prevozniki bi morali pomagati nacionalnim izvršilnim organom pri opravljanju njihove naloge izvrševanja te uredbe in jim predložiti ustrezno dokumentacijo o skladnosti, ki bi dokazovala njihovo dosledno spoštovanje vseh ustreznih členov te uredbe. [Sprememba 26]
(21b) Ker je komercialno letalstvo integriran trg Unije, bodo ukrepi za zagotovitev izvrševanja te uredbe učinkovitejši na ravni Unije z okrepljenim sodelovanjem Evropske komisije. Evropska komisija bi morala zlasti povečati ozaveščenost potnikov v letalskem prometu o izpolnjevanju zahtev glede pravic potnikov s strani letalskih prevoznikov, tako da bi objavila seznam prevoznikov, ki sistematično ne izpolnjujejo te uredbe. [Sprememba 27]
(22) Potnike bi bilo treba ustrezno obvestiti o ustreznih postopkih vložitve zahtevkov in pritožb pri letalskih prevoznikih ter jih opozoriti na roke, ki veljajo za te postopke, zlasti na roke iz člena 16a(2), in jim v ustreznem rokunajkrajšem možnem času posredovati odgovor. Potniki bi morali imeti tudi možnost pritožbe zoper letalske prevoznike po zunajsodni poti. Države članice bi morale zagotoviti dobro podprte storitve mediacije, kadar rešitev spora med potnikom in letalskim prevoznikom ni bila mogoča. Ker pa je pravica do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem temeljna pravica, priznana v členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, navedeni ukrepi ne bi smeli preprečevati ali ovirati dostopa potnikov do sodišč. V ta namen bi jim bilo treba sporočiti naslove in kontaktne podatke vseh organov, odgovornih za izpolnjevanje ustreznih formalnosti v posameznih državah. Za enostavno, hitro in stroškovno ugodno obravnavanje zahtev v sodnih in zunajsodnih postopkih bi bilo treba opozoriti zlasti na postopke spletnega in alternativnega reševanja sporov ter na evropski postopek v sporih majhne vrednosti. [Sprememba 28]
(22a) Pred vložitvijo zahtevka bi bilo treba vedno vložiti pritožbo. [Sprememba 29]
(23) V zadevi C-139/11 (Moré proti KLM) je Sodišče Evropske unije pojasnilo, da je rok, v katerem je treba vložiti zahtevek za plačilo odškodnine, določen v skladu z nacionalnimi predpisi posamezne države članice. Kar zadeva zunajsodne poravnave, se časovne omejitve določijo v skladu z Direktivo 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta o alternativnem reševanju potrošniških sporov(8)[Sprememba 30]
(24) Redna izmenjava informacij med Komisijo in izvršilnimi organi bi Komisiji omogočila boljše opravljanje vloge spremljanja in usklajevanja nacionalnih organov ter zagotavljanja podpore tem organom.
(25) Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 261/2004 bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvrševati v skladu z Uredbo (ES) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Svet(9).
(26) Za sprejetje izvedbenih odločb v zvezi z vsebino poročil o dejavnostih, ki jih države članice predložijo Komisiji, bi bilo treba uporabiti svetovalni postopek.
(26a) Za večjo pravno varnost potnikov bi moralo biti možno, da se koncept „izrednih razmer“ pojasni na podlagi dela nacionalnih izvršilnih organov in sodb sodišča. . Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja z nacionalnimi izvršilnimi organi. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način. [Sprememba 31]
(27) Za zagotovitev, da se za poškodbo ali izgubo opreme za gibanje povrne znesek do celotne vrednosti takšne opreme, bi morali letalski prevozniki osebam in službe za pomoč na letališču osebe z zmanjšano zmožnostjo gibanja brezplačno ponuditi možnost, da podajo ob rezervaciji in ponovno ob prijavi na let obvestiti, da imajo možnost podati posebno izjavo o interesu, ki jim v skladu z Montrealsko konvencijo omogoča, da za izgubo ali poškodbo zahtevajo celotno odškodnino. Letalski prevozniki morajo ob rezervaciji vozovnic potnike seznaniti z obstojem zadevne izjave in pravicami, ki izhajajo iz nje. [Sprememba 32]
(28) Potniki so včasih negotovi glede velikosti, teže ali števila kosov prtljage, ki jo lahko nesejo na krov. Da se zagotovi popolno seznanjenost potnikov s prtljago, ki jo s svojo vozovnico lahko oddajo ali nesejo s seboj na krov, bi letalski prevozniki morali jasno navesti dovoljeno prtljago ob rezervaciji vozovnice in na letališču.
(29) Če je mogoče, bi bilo treba glasbila Glasbila bi bilo treba sprejeti kot prtljago v potniško kabino; če to ni mogoče, pa bi jih bilo treba, kjer je to mogoče, pod ustreznimi pogoji prevažati v prostoru letala za tovor. Da bi lahko zadevni potniki ocenili, ali bi lahko svoje glasbilo shranili v potniški kabini, bi jih morali letalski prevozniki seznaniti z velikostjo prostora za shranjevanje. Uredbo (ES) št. 2027/97 bi bilo treba ustrezno spremeniti. [Sprememba 33]
(30) Da se zagotovi pravilna in dosledna uporaba pravic, ki jih potnikom podeljuje Uredba (ES) št. 2027/97, bi morali nacionalni izvršilni organi iz Uredbe (ES) št. 261/2004 tudi spremljati in izvajati pravice v skladu z Uredbo (ES) št. 2027/97.
(31) Zaradi kratkih rokov za vložitev pritožb za izgubljeno ali poškodovano prtljago ali prtljago, ki zamuja, bi morali bilo treba na vseh letališčih vzpostaviti posebno službo za zahtevke v zvezi s prtljago, pri kateri bi lahko potniki ob prihodu vložili pritožbo. Letalski prevozniki dati bi morali v ta namen potnikom možnost vložitve pritožbe z zagotovitvijo pritožbenega obrazca na letališču zagotoviti pritožbeni obrazec v vseh uradnih jezikih EU. Tak obrazec bi bil lahko tudi v obliki običajnega zapisnika o neprispeli prtljagi. Komisija bi morala z izvedbenimi akti določiti obliko standardiziranega pritožbenega obrazca. [Sprememba 34]
(32) Člen 3(2) Uredbe (ES) št. 2027/97 je zastarel, saj zadeve v zvezi z zavarovanjem zdaj ureja Uredba (ES) št. 785/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah v zvezi z zavarovanjem za letalske prevoznike in operaterje (10). Zato bi bilo treba ta člen izbrisati.
(33) Denarne omejitve iz Uredbe (ES) št. 2027/97 bi bilo treba spremeniti tako, da se upošteva gospodarski razvoj, kot ga je v skladu s členom 24(2) Montrealske konvencije leta 2009 preučila Mednarodna organizacija civilnega letalstva.
(34) Za zagotovitev stalne skladnosti Uredbe (ES) št. 2027/97 in Montrealske konvencije bi bilo treba pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti na Komisijo. To pooblastilo bo Komisiji omogočilo, da spremeni denarne omejitve iz Uredbe (ES) št. 2027/97, če jih Mednarodna organizacija civilnega letalstva prilagodi v skladu s členom 24(2) Montrealske konvencije.
(35) Ta uredba bi morala spoštovati temeljne pravice in upoštevati načela, priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, predvsem varstvo potrošnikov, pravico do varstva osebnih podatkov, prepoved vsakršne diskriminacije, vključenost invalidov, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča
(35a) Za izboljšanje varstva potnikov prek meja Unije bi bilo treba vprašanja pravic potnikov stalno obravnavati v dvostranskih in mednarodnih sporazumih. [Sprememba 35]
(35b) Na vseh letališčih Unije z letnim prometom več kot milijon potnikov bi bilo treba potnikom brezplačno zagotoviti posebne prostore za osebe z visoko stopnjo invalidnosti, ki potrebujejo prostore za preoblačenje in stranišča (t. i. prostore za preoblačenje). [Sprememba 36]
(35c) Nacionalni izvršilni organi, ki jih ustanovijo države članice (NIO), nimajo vedno ustreznih pooblastil za zagotovitev učinkovitega varstva pravic potnikov. Zato bi morale države članice NIO dati ustrezna pooblastila za sankcioniranje kršitev in reševanje sporov med potniki in panogo, poleg tega pa bi morali vsi NIO v celoti raziskati vse prejete pritožbe – [Sprememba 37]
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba št. 261/2004 se spremeni:
(-1) V členu 1(1) se doda naslednja točka:"
"(d) namestitvi v nižjem razredu; [Sprememba 38]
"
(-1a) V členu 1(1) se doda naslednja točka:"
"(e) zamudi povezovalnega leta;“ [Sprememba 39]
"
(-1b) V členu 1 se črta odstavek 3. [Sprememba 174/rev]
1. Člen 2 se spremeni:
(a) opredelitev pojma iz točke (c) se nadomesti z naslednjim:"
„,letalski prevoznik Skupnosti“ pomeni letalskega prevoznika z veljavno operativno licenco, ki jo izda država članica v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1008/2008Evropskega parlamenta in Sveta*;
_______________
* Uredbe (ES) št. 1008/2008 z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (UL L 293, 31.10.2008, str. 3.)“;
"
(b) opredelitev pojma iz točke (d) se nadomesti z naslednjim:"
„(d) organizator potovanja‘ pomeni osebo v smislu člena 2(2) Direktive Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih(11) ki, ne samo občasno, organizira turistične pakete in jih prodaja oziroma ponuja v prodajo, in sicer neposredno ali prek turističnega agenta;“; [Sprememba 40]
"
(ba) točka (g) se nadomesti z naslednjim:"
„(g) ,rezervacija‘ pomeni dejstvo, da ima potnik vozovnico ali drugačen dokaz, ki navaja, da je letalski prevoznik ali organizator potovanja rezervacijo sprejel in registriral;“. [Sprememba 41]
"
(c) opredelitev pojma iz točke (i) se nadomesti z naslednjim:"
„(i) „invalidi“ ali „osebe z zmanjšano zmožnostjo gibanja‘ pomeni vse osebe, kot so opredeljene v členu 2(a) Uredbe (ES) št. 1107/2006 o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zračnem prevozu vsako osebo, katere mobilnost je pri uporabi prevoza zmanjšana zaradi morebitne telesne invalidnosti (čutilne ali gibalne, stalne ali začasne), intelektualne nezmožnosti ali prizadetosti ali katerega koli drugega vzroka invalidnosti ali zaradi starosti in katere stanje zahteva primerno pozornost in prilagajanje storitve, ki je na voljo vsem potnikom, njenim posebnim potrebam;“; [Sprememba 42]
"
(ca) točka (j) se nadomesti z naslednjim:"
„(j) ,zavrnitev vkrcanja‘ pomeni zavrnitev prevoza potnikom na letu, čeprav se želijo vkrcati pod pogoji, določenimi v členu 3(2), razen kadar obstajajo upravičeni razlogi za zavrnitev vkrcanja, kot so zdravstveni ali varnostni razlogi ali razlogi, ki so povezani z varovanjem, ali neustrezne potne listine. Let, za katerega se je odhod po voznem redu premaknil na zgodnejši čas in je zato potnik ta let zamudil, se šteje kot let, pri katerem se je potniku vkrcanje zavrnilo.“ [Sprememba 43]
"
(d) v točki (l) se opredelitvi pojma „odpoved“ doda naslednji stavek:"
„(l) Let, pri katerem je letalo vzletelo, vendar se je nato iz katerega koli razloga moralo pristati na letališču, ki ni namembno letališče, ali se vrniti na letališče odhoda ali so bili potniki s tega letala na drugih letih pripeljani na kraj odhoda, se šteje za odpovedan let;“; [Sprememba 44]
"
(e) dodajo se naslednje opredelitve pojmov:"
„(m) ,izredne razmere‘ pomeni razmere, ki glede na značilnosti ali izvor niso neločljivo povezane z običajnim opravljanjemso zunaj nadzora običajnega opravljanja dejavnosti zadevnega letalskega prevoznika in zunaj obveznosti ustreznih pravil za varnost in varovanje, kijih ta ne opazi pri dejanskem nadzoru je treba upoštevati. Za namene te uredbe so izredne razmere vključujejo omejene na razmere iz Priloge 1; [Sprememba 45]
(n)
,let‘ pomeni zračni prevoz med dvema letališčema; vmesni postanki samo za tehnične in operativne namene se ne upoštevajo;
(o)
,povezovalni let‘ pomeni let, katerega namen je na podlagi ene pogodbe o prevozu ali ene rezervacije oziroma obojega potniku omogočiti prihod v kraj prestopa za odhod z drugim letom ali, kjer je to ustrezno v smislu člena 6a, pomeni ta drugi let z odhodom iz kraja prestopa; [Sprememba 46]
(p)
,pot‘ pomeni let ali neprekinjeno zaporedje povezovalnih letov, s katerimi potnik v skladu s pogodbo o prevozu potuje z letališča odhoda v končni namembni kraj;
(q)
,letališče‘ pomeni vsako zemljišče, ki je posebej prilagojeno za pristajanje, vzletanje in manevriranje letal, vključno s pomožnimi napravami, ki se lahko uporabljajo pri teh operacijah za potrebe prometa letal in storitev v zvezi z njimi, vključno z napravami, ki so potrebne pri komercialnih zračnih prevozih;
(r)
,organ upravljanja letališča‘ pomeni organ, katerega cilj je na podlagi nacionalne zakonodaje, predpisov ali pogodb, da, glede na okoliščine skupaj z drugimi dejavnostmi ali brez njih, v skladu s svojimi pristojnostmi upravlja in vodi letališče inali infrastrukture omrežij letališč ter usklajuje in nadzira dejavnosti različnih izvajalcevrazlične izvajalce na zadevnih letališčih ali omrežju letališč; [Sprememba 47]
(s)
,cena vozovnice‘ pomeni polno ceno vozovnice, ki vključuje letalsko prevoznino ter vse davke, prispevke, dodatne dajatve in pristojbine, plačane za neobvezne in obvezne storitve, ki jih vključuje vozovnica, kot so stroški za prijavo na let, zagotavljanje vozovnic in izdajo vstopnih kuponov, prevoz minimalne količine prtljage, vključno s kosom ročne prtljage, kosom prijavljene prtljage in nujno potrebnih predmetov, ter vsi stroški, povezani s plačilom, na primer provizije pri plačilu s kreditno kartico; . vnaprej objavljena cena vedno odraža končno ceno vozovnice, ki jo bo treba plačati.; [Sprememba 48]
(t)
,cena leta‘ pomeni vrednost, ki je rezultat množenja cene vozovnice in razmerja med trajanjem leta in skupnim trajanjem poti, ki jo ali jih vključuje vozovnica; kadar cena vozovnice ni znana, je vrednost vsake povrnitve znesek, ki se doplača za sedež v najvišjem razredu na tem letu; [Sprememba 49]
(u)
,čas odhoda‘ pomeni čas, ko letalo zapusti mesto odhoda, je potisnjeno ali uporabi lastni pogon (čas začetka gibanja letala);
(v)
,čas prihoda‘ pomeni čas, ko letalo prispe na mesto prihoda in se aktivirajo parkirne zavore (čas konca gibanja letala);
(w)
,zamuda zaradi čakanja letala na vzletni stezi‘ pomeni ob odhodu čas, ko letalo stoji na tleh med začetkomzaključkom vkrcavanja potnikov in časom vzleta, ali ob prihodu čas med pristankom letala in začetkom izkrcavanja potnikov; [Sprememba 50]
(x)
,noč‘ pomeni čas od polnoči do 6. ure zjutraj;
(y)
,otrok brez spremstva‘ pomeni otroka, ki potuje brez spremstva starša ali skrbnika, kadar letalski prevoznik prevzame odgovornost za oskrbo v skladu s svojimi objavljenimi pravili.;
(ya)
,zamuda pri prihodu‘ pomeni razliko med časom prihoda letala, navedenim na potnikovi vozovnici, in dejanskim časom prihoda. Pri letu, pri katerem je letalo vzletelo, vendar se je nato moralo vrniti na letališče odhoda in je pozneje ponovno vzletelo, se šteje, da gre za zamudo pri prihodu. Enako se šteje, da gre za zamudo pri prihodu, pri letu, pri katerem je bilo letalo preusmerjeno, vendar je na koncu prispelo v končni namembni kraj ali na letališče v okolici končnega namembnega kraja. [Sprememba 51]
(yb)
,sprememba poti‘ pomeni alternativni prevoz brez doplačila, ki potniku omogoča, da pride v končni namembni kraj;“ [Sprememba 52]
"
2. Člen 3 se spremeni:
(a) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"
„Odstavek 1 se uporablja pod pogojem, da:
(a)
imajo potniki potrjeno rezervacijo na zadevnem letu in, razen v primeru odpovedi leta iz člena 5 in v primeru spremembe voznega reda iz člena 6, ali v primeru povezovalnega leta iz člena 6a, se želijo vkrcati; [Sprememba 53]
–
kakor j določeno in ob navedenem času vnaprej in pisno (vključno v elektronski obliki) z letalskim prevoznikom, organizatorjem potovanja ali pooblaščeno potovalno agencijo;
ali, če čas ni naveden,
–
najpozneje 45 minut pred časom odhoda po voznem redu; ali
(b)
je potnike letalski prevoznik ali organizator potovanja premestil z rezerviranega leta na drug let, ne glede na razlog.;
(aa)
v odstavku 3 se doda naslednja točka:
„3. Ta uredba se ne uporablja za potnike, ki potujejo brezplačno ali po znižani tarifi, ki ni neposredno ali posredno na voljo širši javnosti, vključno z otroki, mlajšimi od dveh let, za katere ni bil rezerviran ločen sedež. Vendar se uporablja za potnike, katerim je letalski prevoznik ali organizator potovanja izdal vozovnice v okviru programa zvestega potnika ali v okviru drugega komercialnega programa.“ [Sprememba 54]
"
(b) odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"
„4. Brez poseganja v člen 8(6) se ta uredba uporablja samo za potnike v zračnem prometu z motornimi letali s fiksnimi krilnimi površinami. Kjer se v skladu s z eno pogodbo o prevozu in na podlagi ene rezervacije del poti opravi z drugim prevoznim sredstvom ali helikopterjem, se ta uredba člen 6a uporablja za celo pot, pri čemer se za namene če je bilo to drugo prevozno sredstvo navedeno v pogodbi o prevozu. Letalski prevoznik je še naprej odgovoren za uporabo te uredbe del poti, opravljen z drugim prevoznim sredstvom, šteje za povezovalni let.“;[Sprememba 55]
"
(c) odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:"
„6. Ta uredba se uporablja tudi za letalske potnike, ki potujejo v skladu s pogodbami o turističnem paketu, vendar ne vpliva na pravice potnikov iz Direktive Sveta 90/314/EGS. Potniki so upravičeni do vložitve zahtevkov pri letalskem prevozniku na podlagi te uredbe in pri organizatorju potovanja na podlagi Direktive Sveta 90/314/EGS, vendar v zvezi z istimi dejstvi ne smejo kopičiti pravic na podlagi obeh pravnih aktov, če pravice ščitijo iste interese ali imajo isti cilj. Ta uredba se ne uporablja v primerih, kadar je paketno potovanje odpovedano ali odloženo zaradi drugih razlogov in ne zaradi odpovedi ali zamude leta.“; [Sprememba 56]
"
3. Člen 4 se spremeni:
(-a) Člen 4(1) se nadomesti z naslednjim:"
„1. Kadar dejanski letalski prevoznik utemeljeno pričakuje zavrnitev vkrcanja na letu, naj najprej pozove prostovoljce, da se odpovejo svojim rezervacijam v zameno za storitve pod pogoji, o katerih se dogovorita zadevni potnik in dejanski letalski prevoznik. Prostovoljci prejmejo informacije o pravicah v skladu s členom 14(2) in pomoč v skladu s členom 8, če pa je dogovorjeni čas odhoda najmanj dve uri po prvotnem času odhoda, dejanski prevoznik ponudi potniku oskrbo v skladu s členom 9, pri čemer se ta pomoč in oskrba zagotavljata poleg storitev iz tega odstavka. “ [Sprememba 57]
"
(a) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"
„3. Kadar je vkrcanje potnikom zavrnjeno proti njihovi volji, jim dejanski letalski prevoznik takoj izplača odškodnino v skladu s členom 7 in ponudi pomoč v skladu s členom 8. Kadar potnik v skladu s členom 8(1)(b) izbere spremembo poti takoj, ko je mogoče, in kadar je čas odhoda vsaj dve uri po prvotnem času odhoda, dejanski letalski prevoznik potniku ponudi pomoč v skladu s členom 9.“; [Sprememba 58]
"
(aa) vstavi se naslednji odstavek:"
„3a. Letalski prevozniki ali njihovi posredniki potniku ne smejo zavrniti vkrcanja na notranje lete na podlagi neveljavnih dokumentov, če svojo istovetnost dokaže z dokumenti, ki se zahtevajo v skladu z nacionalnim pravom države vkrcanja.“ [Sprememba 169]
"
(b) dodata se naslednja odstavka:"
„4. Odstavki 1, 2 in 3 se uporabljajo tudi za povratne vozovnice, kadar je potniku zavrnjenoPotniku se ne sme zavrniti vkrcanja na povratni let, vključno s potovanjem, ki vključuje več letov, z obrazložitvijo, da ni izkoristil povratne vozovnice za let v namembni kraj ali ni plačal dodatnih stroškov v ta namen. Če je potniku proti njegovi volji zavrnjeno vkrcanje na tej podlagi, se uporabljata odstavka 1 in 2. Poleg tega dejanski letalski prevoznik potniku takoj plača odškodnino v skladu s členom 7 ter mu zagotovi pomoč v skladu s členoma 8 in 9.
Prvi pododstavek tega odstavka se ne uporablja, če vozovnica vključuje več kuponov za lete in je bilo potniku zavrnjeno vkrcanje, ker ni izkoristil prevoza na vseh posameznih letih ali v dogovorjenem zaporedju, navedenem na vozovnici. [Sprememba 59]
5. Kadar potnik ali v njegovem imenu posrednik sporoči napakonapake v zapisu imena enega ali več potnikov, za katere velja ista pogodba o prevozu, pri čemer bi takšna napaka te napake lahko povzročilapovzročile zavrnitev vkrcanja, letalski prevoznik to popravi najmanj 48 ur pred odhodom brez dodatnih stroškov za potnika ali posrednika, razen če mu to preprečuje nacionalna ali mednarodna zakonodaja.“; [Sprememba 60]
"
(ba) doda se naslednji odstavek:"
„5a. Odstavki 1, 2 in 4 se uporabljajo tudi, kadar potnik let zamudi zaradi:
(a)
vzleta pred časom odhoda po voznem redu, čeprav je potnik na letališče prispel pravočasno v skladu s členom 3(2); ali
(b)
spremembe časa odhoda po voznem redu na zgodnejši čas, o kateri potnik ni bil obveščen najmanj 24 ur vnaprej; dokazno breme, da je bil potnik pravočasno obveščen o spremembi časa odhoda po voznem redu, nosi dejanski letalski prevoznik.
Poleg tega dejanski letalski prevoznik potniku takoj plača odškodnino v skladu s členom 7 ter mu zagotovi pomoč v skladu s členoma 8 in 9.“ [Sprememba 61]
"
4. Člen 5 se spremeni:
(a) točki (a) in (b) odstavka 1 se nadomestita z naslednjim:"
„(a) zadevnim potnikom dejanski letalski prevoznik ponudi možnost izbire med povračilom stroškov, nadaljevanjem potovanja s spremembo poti ali odložitvijo potovanja na poznejši čas v istem dnevu ali na poznejši datum v skladu s členom 8; in [Sprememba 63]
(b)
zadevnim potnikom dejanski letalski prevoznik v primeru spremembe poti, kadar je utemeljeno pričakovani čas odhoda leta vsaj dve uri po načrtovanem odhodu odpovedanega leta, zagotovi oskrbo iz člena 9; in“;
"
(aa) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"
„2. Kadar so potniki obveščeni o odpovedi leta, jih dejanski letalski prevoznik ali organizator potovanja obvesti o vseh njihovih pravicah v skladu s členom 5(1) in o možnih drugih vrstah prevoza.“ [Sprememba 64]
"
(b) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"
„3. Dejanski letalski prevoznik ni obvezan plačati odškodnine v skladu s členom 7, če lahko dokaže, da so za odpoved leta krive izredne razmere in da se odpovedi ne bi bilo mogoče izogniti, tudi če bi bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi. Na takšne izredne razmere se je mogoče sklicevati samo, če vplivajo na zadevni let ali prejšnji let, opravljen z istim letalom. Če letalski prevoznik ne predloži dokaza o obstoju izrednih razmer v pisni obliki, plača odškodnino iz člena 7
Prvi pododstavek letalskih prevoznikov ne razrešuje obveznosti, da potnikom zagotavljajo pomoč v skladu s členom 5(1)(b) te uredbe..“; [Sprememba 65]
"
(c) doda se naslednji odstavek 5:"
„5. Na letališčih, kjer letni promet v najmanj treh zaporednih letih ni manjši od treh milijonov potnikov, organ upravljanja letališča zagotovi, da se operacije letališča in uporabnikov letališč, zlasti letalskih prevoznikov in izvajalcev storitev zemeljske oskrbe, usklajujejo prek ustreznega načrta ukrepanja v nepredvidljivih razmerah, Ob upoštevanju možnih primerov več odpovedi in/ali zamud letov, ki lahko povzročijo, da številni potniki obtičijo na letališču, vključno s primeri insolventnosti letalskega prevoznika ali preklica operativne licence. Načrt , bi morali organi upravljanja letališča na letališčih Unije, katerih letni promet v najmanj treh zaporednih letih ni manjši od 1,5 milijona potnikov, z ustreznim načrtom ukrepanja v nepredvidljivih razmerah zagotoviti ustrezno usklajevanje uporabnikov letališč.
Organ upravljanja letališča pripravi načrt ukrepanja v nepredvidljivih razmerah v sodelovanju z uporabniki letališča, zlasti z letalskimi prevozniki, izvajalci storitev zemeljske oskrbe, izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, letališkimi maloprodajnimi mesti in izvajalci posebne pomoči za invalidne potnike ali potnike z zmanjšano zmožnostjo gibanja, ter po potrebi z udeležbo ustreznih nacionalnih, regionalnih ali lokalnih organov in organizacij.
se pripravi tako, da potnikom, ki obtičijo na letališču, zagotavlja ustrezne informacije in pomoč. Organ upravljanja letališčaOrgan upravljanja letališča načrt ukrepanja v nepredvidljivih razmerah in njegove morebitne spremembe predloži nacionalnemu izvršilnemu organu iz člena 16. Države članice zagotovijo, da ima nacionalni izvršilni organ na voljo zmogljivosti in sredstva za učinkovito delovanje v zvezi z načrti ukrepanja v nepredvidljivih razmerah in po potrebi za njihovo prilagoditev.
Na letališčih, ki ne dosegajo zgoraj navedenega praga, si organ upravljanja letališča na vse možne načine prizadeva usklajevati uporabnike letališča ter potnike, ki so obtičali v takšnih razmerah, obvešča in jim pomaga.“; [Sprememba 66]
"
(ca) doda se odstavek 5a:"
„5a. Letalski prevozniki ne smejo zmanjšati svojih obveznosti, določenih s to uredbo, obenem pa se pripravi načrt ukrepanja v nepredvidljivih razmerah iz odstavka 5, s katerim se opredeli usklajeno ukrepanje, kjer je potrebno, da se zagotovi posredovanje ustreznih informacij in pomoči potnikom, ki so obtičali na letališču, zlasti invalidom in osebam z zmanjšano možnostjo gibanja, in sicer glede:
–
posredovanja informacij potnikom, ki so obtičali na letališču ali ki se odpravljajo na letališče za začetek potovanja z letalom;
–
zagotavljanja namestitve na kraju samem, če veliko število potnikov, ki so obtičali na letališču, presega zmogljivosti hotelske namestitve;
–
posredovanja informacij in pomoči potnikom, ki so jih prizadele omejitve iz člena 9(4) in (5);
–
spremembe poti za potnike, ki so obtičali na letališču, z drugimi prevozniki in prevoznimi sredstvi z omejenimi stroški za potnike ali brez stroškov zanje, če je dejanski letalski prevoznik prenehal poslovati.“ [Sprememba 67]
"
(cb) doda se naslednji odstavek 5b:"
„5b. Letalski prevozniki pripravijo in uvedejo natančne postopke, s pomočjo katerih lahko učinkovito in dosledno spoštujejo to uredbo, zlasti v primeru zamud, odpovedi, zavrnitve vkrcanja, obsežnih motenj in insolventnosti. V okviru teh postopkov se jasno navede kontaktna oseba letalskega prevoznika na vsakem letališču, ki je odgovorna za posredovanje zanesljivih informacij v zvezi z oskrbo, pomočjo, spremembo poti ali povračilom ter za izvedbo potrebnih takojšnjih ukrepov. Letalski prevoznik določi postopke in pogoje za zagotavljanje teh storitev tako, da lahko navedeni zastopnik izpolni to obveznost brez odlašanja. Letalski prevoznik te postopke in njihove spremembe sporoči nacionalnemu izvršilnemu organu, določenemu v skladu s členom 16.“ [Sprememba 68]
"
(cc) doda se naslednji odstavek 5c:"
„5c. V primeru odpovedi leta zaradi insolventnosti, stečaja oziroma začasnega ali dokončnega prenehanja opravljanja dejavnosti letalskega prevoznika so potniki, ki obtičijo na letališču, upravičeni do povračila stroškov, povratnega leta na mesto odhoda ali spremembe poti in pravico do oskrbe v smislu členov 8 in 9 te uredbe. Tudi potniki, ki še niso začeli svojega potovanja so upravičeni do povračila stroškov. Letalski prevozniki dokažejo, da so sprejeli vse potrebne ukrepe, kot so sklenitev zavarovanja ali ustanovitev jamstvenega sklada, da bi po potrebi zagotovili oskrbo, povračilo stroškov ali spremembo poti potnikov, ki obtičijo na letališču. Te pravice se priznajo vsem zadevnim potnikom ne glede na kraj prebivanja, kraj odhoda ali kraj nakupa vozovnice.“ [Sprememba 69]
"
5. Člen 6 se nadomesti z naslednjim:"
„Člen 6
Velika zamuda
1. Kadar dejanski letalski prevoznik utemeljeno pričakuje, da bo imel let zamudo, ali dejanski letalski prevoznik odloži odhod po voznem redu na čas po odhodu po prvotnem voznem redu, dejanski letalski prevoznik potnikom ponudi:
(i)
pomoč, opredeljeno v členu 9(1)(a) in členu 9(2), kadar je zamuda najmanj dve uri; in
(ii)
pomoč, opredeljeno v členu 9(1)(b) in 9(1)(c), kadar je zamuda najmanj pet ur tri ure in vključuje eno ali več nočinočni čas; in [Sprememba 71]
(iii)
pomoč, opredeljeno v členu 8(1), kadar je zamuda najmanj pet ur tri ure. [Sprememba 72]
1a. Kadar dejanski letalski prevoznik čas odhoda po voznem redu prestavi za več kot tri ure na zgodnejši čas, potnikom ponudi povračilo stroškov, določeno v členu 8(1)(a), ali spremembo poti, določeno v členu 8(1)(b). Potnik lahko sam organizira spremembo poti in zahteva povračilo ustreznih stroškov, če dejanski letalski prevoznik ne ponudi možnosti spremembe poti v skladu s členom 8(1)(b). [Sprememba 73]
2. V primeru prihoda v končni namembni kraj imajo potniki pravico od dejanskega letalskega prevoznika zahtevati odškodnino v skladu s členom 7:
(a)
pettri ure ali več ur po času prihoda po voznem redu za vse poti znotraj Skupnosti in za poti v tretje države ali iz njih, dolge 3 500 km ali manj;
(b)
devet pet ali več ur po času prihoda po voznem redu za poti znotraj Skupnosti, dolge 3 500 km, ali za poti v tretje države ali iz njih, daljše od 3 500 in krajše od 6 000 km;
(c)
dvanajst sedem ali več ur po času prihoda po voznem redu za poti v tretje države ali iz njih, dolgedaljše od 6 000 km ali več; [Sprememba 74]
3. Odstavek 2 se uporablja tudi, kadar dejanski letalski prevoznik spremeni čas odhoda in prihoda po voznem redu ter s tem povzroči zamudo glede na čas prihoda po prvotnem voznem redu, razen če je bil potnik o spremembi voznega reda obveščen več kot 15 dni pred časom odhoda po prvotnem voznem redu.
4. Dejanski letalski prevoznik ni dolžan plačati odškodnine v skladu s členom 7, če lahko dokaže, da so za zamudo ali spremembo voznega reda krive izredne razmere in da se zamudi ali spremembi voznega reda ne bi bilo mogoče izogniti, tudi če bi bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi.
Na takšne izredne razmere se je mogoče sklicevati samo, če vplivajo na zadevni let ali prejšnji let, opravljen z istim letalom. Če letalski prevoznik ne predloži dokaza o obstoju izrednih razmer v pisni obliki, plača odškodnino iz člena 7. Navedena določba letalskih prevoznikov ne razrešuje obveznosti, da potnikom zagotavljajo pomoč v skladu s členom 5(1)(b) te uredbe. [Sprememba 75]
5. Kadar je zamuda zaradi čakanja letala na vzletni stezi daljša od ene ure, dejanski letalski prevoznik ob upoštevanju varnostnih omejitev brezplačno zagotovi dostop do toaletnih prostorov in pitne vode, poskrbi za ustrezno ogrevanje ali hlajenje potniške kabine ter zagotovi, da je na voljo ustrezna zdravstvena oskrba, če je potrebna. Kadar zamuda zaradi čakanja letala na vzletni stezi doseže največ pet urdve uri, se letalo vrne na izhod ali drugo ustrezno mesto za izkrcanje, kjer je potnikom dovoljeno izkrcanje in ponujena pomoč iz odstavka 1, razen če letalo svojega mesta na vzletni stezi ne more zapustiti iz razlogov, povezanih z varnostjo ali varovanjem. Po zamudi, ki je v celoti daljša od treh ur od prvotnega časa odhoda, so potniki deležni pomoči iz odstavka 1, vključno z možnostjo povračila stroškov, povratnega leta in spremembe poti iz člena 8(1) in so o tem ustrezno obveščeni.“; [Sprememba 76]
"
6. vstavi se naslednji člen:"
„Člen 6a
Zamujen povezovalni let
1. Kadar potnik zaradi zamude ali spremembe voznega reda prejšnjega leta zamudi povezovalni let, za katerega ima rezervacijo, vključno z rezervacijo na drugem letu v primeru spremembe poti, mu dejanski letalski prevoznik naslednjega povezovalnegaprejšnjega leta s sedežem v SkupnostiUniji, ki je odgovoren za to zamudo ali spremembo voznega reda, ponudi: [Sprememba 77]
(i)
pomoč, opredeljeno v členu 9(1)(a) in členu 9(2), kadar se čakalni čas potnika za povezovalni let podaljša za najmanj dve uri; in
(ii)
spremembo poti, kot je opredeljena v členu 8(1)(b); in
(iii)
pomoč, opredeljeno v členu 9(1)(b) in 9(1)(c), kadar je čas odhoda po voznem redu nadomestnega leta ali drugega prevoza, ponujenega v skladu s členom 8, vsaj pet urtri ure po času odhoda zamujenega leta po voznem redu in zamuda vključuje eno ali več nočinočni čas. [Sprememba 78]
2. Kadar potnik zaradi spremembe voznega reda ali zamude prejšnjega povezovalnega leta za najmanj 90 minut, izračunano glede na čas prihoda v kraj prestopa, zamudi povezovalni let, ima v skladu s členom 6(2) pravico zahtevati odškodnino od letalskega prevoznika, ki je opravil zadevni prejšnji let in ima sedež v SkupnostiUniji. V ta namen se celotna zamuda izračuna glede na čas prihoda v končni namembni kraj po voznem redu. [Sprememba 79]
3. Odstavek 2 ne posega v dogovore o odškodnini, sklenjene med prizadetimi letalskimi prevozniki.
4. Odstavka 1 in 2 se uporabljata tudi za letalske prevoznike tretjih držav, ki opravljajo povezovalne lete na letališča EU ali z njih z letališča v Uniji na drugo letališče v Uniji ali z letališča v Uniji na letališče zunaj nje.“ [Sprememba 80]
"
7. Člen 7 se spremeni:
(a) v odstavku 1 se beseda „lete“ nadomesti s „poti“;
(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"
„1. Pri sklicevanju na ta člen potniki prejmejo odškodnino v višini:
a)
300 EUR za vse poti do vključno 2 500 kilometrov;
b)
400 EUR za vse poti med 2 500 in 6 000 kilometri
c)
600 EUR za vse poti, dolge 6 000 kilometrov ali več;
Za določitev oddaljenosti, ki jo je treba upoštevati, se šteje zadnji kraj, na katerega bo potnik zaradi zavrnitve vkrcanja ali odpovedi leta prispel z zamudo glede na predvideni vozni red letov.“ [Sprememba 81]
"
(b) odstavki 2, 3, 4 in 5 se nadomestijo z naslednjim:"
„2. Kadar potnik izbere nadaljevanje potovanja v skladu s členom 8(1)(b), lahko pravica do odškodnine nastane samo enkrat med potovanjem v končni namembni kraj, tudi če med spremembo poti pride do nove odpovedi leta ali če potnik zamudi povezovalni let.
3. V dogovoru s potnikom se odškodnina iz odstavka 1 se izplača v gotovini, z elektronskim bančnim nakazilom, vračilom na kreditno kartico ali bančnim nalogom ali bančnimi čeki na račun, ki ga navede upravičeni potnik. Komisija zneske odškodnine poveča v posvetovanju z odborom, ustanovljenim v skladu s členom 16. [Sprememba 82]
4. Izračun razdalje iz odstavka 1 se izvede po metodi najkrajše poti (letenja) med dvema točkama na Zemlji.
5. Letalski prevoznik lahko s potnikom sklene prostovoljni dogovor, ki nadomešča določbe o odškodninio nadomestilu odškodnine iz odstavka 1 z drugimi nedenarnimi ugodnostmi, najmanj enake vrednosti (na primer letalski boni brez datuma izteka v višini 100 % vrednosti odškodnine), , če je ta dogovor potrjen z dokumentom, ki ga podpiše potnik in ki potnika opozarja na njegove pravicenedvoumno obvešča o njegovih pravicah do odškodnine iz te uredbe. Tak dogovor je mogoče skleniti šele po tem, ko so se dogodki, ki so pogoj za uveljavljanje pravic, zgodili.“; [Sprememba 83]
"
(c) V člen 7 se vstavi naslednji odstavek:"
„ (5a) Dokazno breme o tem, kdaj in kako je potnik sprejel način izplačila odškodnine ali povračila stroškov vozovnice, določen v členu 7(3), ter ali je potnik sprejel dogovor iz odstavka 5 in kdaj, nosi dejanski letalski prevoznik.“ [Sprememba 84]
"
8. člen 8 se nadomesti z naslednjim:"
„Člen 8
Pravica do povračila stroškov ali spremembe poti
1. Pri sklicevanju na ta člen se potnikom brezplačno ponudi možnost izbire med tremi možnostmi:
(a)
povračilom stroškov v sedmih delovnih dneh po vložitvi zahteve potnika na način iz člena 7(3) v višini cene leta vozovnice, za tisti del ali tiste dele poti, ki niso bili opravljeni, in za tisti del ali tiste dele poti, ki so bili že opravljeni, če let ne služi več namenu glede na potnikov prvotni potovalni načrt, skupaj s,[Sprememba 85]
—
kadar je to potrebno, povratnim letom na izhodiščno mesto odhoda takoj, ko je mogoče;
(b)
nadaljevanjem potovalnega načrta potnika s spremembo poti pod primerljivimi pogoji prevoza v njegov končni namembni kraj takoj, ko je mogoče; ali
(c)
spremembo poti pod primerljivimi pogoji prevoza v njegov končni namembni kraj pozneje, ko potniku ustreza, glede na razpoložljivost sedežev.
2. Odstavek 1(a) se uporablja tudi za potnike, katerih leti so del paketa, razen za pravico do povračila stroškov, kadar takšna pravica izhaja iz Direktive 90/314/EGS.
2a. Odstavek 1(b) se uporablja tudi v primerih, ko je letalo vzletelo, vendar je moralo nato pristati na letališču, ki ni namembno letališče. Letalski prevoznik v skladu z odstavkom 3 krije stroške prevoza potnika od tega drugega letališča do letališča, za katerega je imel rezervacijo. [Sprememba 86]
3. Če dejanski letalski prevoznik ponudi potniku let na drugo letališče ali z drugega letališča od tistega, za katerega je imel rezervacijo, tedaj dejanski letalski prevoznik krije stroške prevoza potnika od nadomestnega letališča do letališča, za katerega je imel rezervacijo, ali, glede na namembno letališče, do drugega bližnjega kraja, o katerem se dogovori s potnikom.
4. Za povratni let ali lete iz odstavka 1(a) ali spremembo poti iz odstavka 1(b) ali 1(c) se lahko po dogovoru s potnikom uporabijo leti drugega letalskega prevoznika, druga sprememba poti ali drugo prevozno sredstvo.
5. Kadar potniki izberejo možnost iz točke (b) odstavka 1, imajo glede na razpoložljivost in pod pogojem, da obstajajo primerljive alternative, pravico do spremembe poti takoj, ko je mogoče, prek drugega letalskega prevoznika ali z drugim prevoznim sredstvom, če dejanski letalski prevoznik ne more zagotoviti prevoza potnika na lastnih letih tako, da bi potnik v končni namembni kraj prispel v dvanajstihosmih urah po času prihoda po voznem redu. Ne glede na člen 22(1) Uredbe (ES) št. 1008/2008(12) drugi Letalski prevoznik ali ponudnik prevoza v 30 minutah po času odhoda po voznem redu obvesti potnika, ali mu bo lahko prevoz pravočasno zagotovil na lastnih letih. Potnik ima pravico zavrniti spremembo poti z drugim prevoznim sredstvom pogodbenemu prevozniku ne sme zaračunati cene, višje od povprečne cene, ki so jo njegovi potniki plačali za enakovredne storitve v zadnjih treh mesecihin v tem primeru med čakanjem na spremembo poti ohrani pravice do oskrbe, kot so določene v členu 9. [Sprememba 88]
6. Kadar se potnikom v skladu z odstavkom 1 ponudi popolna ali delna sprememba poti z drugim prevoznim sredstvom, se ta uredba za prevoz, opravljen z navedenim drugim prevoznim sredstvom, uporablja, kot če bi bil prevoz opravljen z letalom s fiksnimi krilnimi površinami.člen 6a v skladu z obstoječo ureditvijo spremembe poti med dejanskim letalskim prevoznikom in drugim prevoznim sredstvom. Letalski prevoznik je še naprej odgovoren za uporabo te uredbe za celotno pot.“; [Sprememba 89]
"
(8a) V členu 8 se doda naslednji odstavek:"
‘6a. Potnik lahko sam organizira spremembo poti in zahtevek za povračilo ustreznih stroškov, če dejanski letalski prevoznik ne ponudi možnosti spremembe poti v skladu s točko (b) odstavka 1.' [Sprememba 90]
"
9. Člen 9 se spremeni:
(-a) v odstavku 1 se točka (a) nadomesti z naslednjim:"
"(a) obroke hrane in osvežilne napitke. Letalski prevoznik samodejno in na vsako zahtevo potnikov poleg obrokov hrane zagotovi tudi pitno vodo.“ [Sprememba 91]
"
(a) v odstavku 1 se točka (c) nadomesti z naslednjim:"
„(c) prevoz med letališčem in krajemod letališča do kraja nastanitve (hotel, kraj prebivališča potnika ali drugo) in nazaj.“; [Sprememba 92]
"
(aa) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"
‘2. Poleg tega se potnikom ponudi, da brezplačno opravijo dva telefonska klica ter brezplačno pošljejo dve sporočili po faksu ali po elektronski pošti.' [Sprememba 93]
"
(ab) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"
‘3. Pri izvajanju tega člena dejanski letalski prevoznik še zlasti posveti pozornost potrebam invalidov, oseb z zmanjšano zmožnostjo gibanja in vsem osebam, ki jih spremljajo, kakor tudi potrebam mater in očetov, ki potujejo z majhnimi otroki, ter otrok, ki potujejo brez odraslih skrbnikov.“; [Sprememba 94]
"
(ac) doda se odstavek: "
"3a. Upravni organi letališč za potnike brezplačno zagotovijo posebne prostore za osebe z visoko stopnjo invalidnosti, ki potrebujejo prostore za preoblačenje in stranišča, na vseh letališčih Unije z letnim prometom več kot milijon potnikov.“; [Sprememba 95]
"
(b) dodajo se naslednji odstavki:"
„4. Če lahko dejanski letalski prevoznik dokaže, da so za odpoved leta, zamudo ali spremembo voznega reda krive izredne razmere in da se odpovedi leta, zamudi ali spremembi voznega reda ne bi bilo mogoče izogniti, tudi če bi bili pravilno sprejeti vsi ustrezni ukrepi, lahko skupne stroške nato celotno trajanje nastanitve, zagotovljenezagotovljeno v skladu z odstavkom 1(b), omeji na 100največ pet noči. Če se potnik odloči, da bo sam poskrbel za nastanitev, lahko letalski prevoznik stroške nastanitve nadalje omeji na 125 EUR na noč na potnika in na največ tri noči. Če se dejanski letalski prevoznik odloči uporabiti to omejitev, mora potnikom po navedenih 3petih nočeh poleg veljavnih obveznosti obveščanja iz člena 14 posredovati še informacije o razpoložljivi nastanitvi.
Ta omejitev v nobenem primeru ne posega v obveznost dejanskega letalskega prevoznika, da zagotovi nastanitev, to obveznost pa mora izpolniti prednostno. Ta omejitev se ne uporablja, kadar letalski prevoznik ne zagotovi nastanitve. [Sprememba 96]
5. Obveznost zagotovitve nastanitve v skladu z odstavkom 1(b) se ne uporablja, kadar je dolžina leta 250 km ali manj in je predvideno, da bo let opravljen z letalom z največ 80 sedeži, razen v primeru povezovalnih letov. Če se dejanski letalski prevoznik odloči, da bo uporabil to izjemo, mora potnikom kljub temu posredovati informacije o razpoložljivi nastanitvi. [Sprememba 97]
6. Kadar potnik na letališču odhoda izbere povračilo stroškov v skladu s členom 8(1)(a) ali izbere spremembo poti na poznejši datum v skladu s členom 8(1)(c), potnik v zvezi z zadevnim letom nima drugih pravic glede oskrbe na podlagi člena 9(1). Če ima potnik zaradi te odločitve dokazljivo stroške za prihod na letališče in odhod z njega, mu je treba te stroške za prihod na neizkoriščen let v celoti povrniti.“; [Sprememba 98]
"
(-10) Uvodni del člena 10(2) se nadomesti z naslednjim:"
‘2. Če dejanski prevoznik namesti potnika v nižjem razredu, kakor ga zagotavlja njegova vozovnica, tedaj v sedmih delovnih dneh in na način iz člena 7(3) povrne stroške v višini: “ [Sprememba 99]
"
10. V točkah (a), (b) in (c) v odstavku 2 člena 10 se pojem „cene vozovnice“ nadomesti s „cene leta“;
11. V členu 11 se doda naslednji odstavekdodajo naslednji odstavki::"
„3. Dejanski letalski prevoznik ne uporablja omejitev iz člena 9(4) in 9(5), če je potnik invalid ali oseba z zmanjšano zmožnostjo gibanja ali oseba, ki jo spremlja, otrok brez spremstva, nosečnica ali oseba, ki potrebuje posebno zdravstveno pomoč, če je bil dejanski letalski prevoznik ali njegov zastopnik ali organizator potovanja o potrebi po pomoči obveščen vsaj 48 ur pred časom odhoda leta po voznem redu. Šteje se, da takšno obvestilo velja za celotno pot potovanje in povratno pot potovanje, če je bila za obe poti sklenjena pogodba z istim letalskim prevoznikom sta obe potovanji vključeni v isto vozovnico;
Letalski prevozniki si morajo hkrati prizadevati tudi za to, da zagotovijo dobre razmere za oskrbo psov vodnikov in pomočnikov. Informacije o dostopni pomoči in določbah se zagotovijo z različnimi dostopnimi komunikacijskimi sredstvi.; [Sprememba 100]
3a. Letalsko osebje opravi usposabljanje za pomoč invalidnim osebam ali osebam z zmanjšano zmožnostjo gibanja, da se lahko te lažje vkrcajo na letalo in izkrcajo z njega. [Sprememba 101]
3b. Letalska družba ne sme zavrniti vkrcanja invalidnemu potniku ali potniku z zmanjšano zmožnostjo gibanja z obrazložitvijo, da nima spremstva, in ne sme zahtevati sistematične navzočnosti spremljevalca.“ [Sprememba 102]
"
11a. V členu 12 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"
„2. Ta uredba ne posega v pravice potnika do dodatne odškodnine. Odškodnina, odobrena na podlagi te uredbe, se ne sme vračunati v tak zahtevek za odškodnino. “ [Sprememba 103]
"
12. Člen 13 se nadomesti z naslednjim:"
„Člen 13
Pravica do nadomestila
Kadar dejanski letalski prevoznik plača odškodnino ali izpolni druge obveznosti, ki so mu naložene na podlagi te uredbe, se brez poseganja v pogodbe o neprevzemanju odgovornosti s tretjimi stranmi, veljavne v času zadevnega spora, nobena določba te uredbe ali nacionalne zakonodaje ne sme razlagati kot omejevalna za njegovo pravico, da zahteva povrnitev celotnih stroškov ali odškodnino za stroške, nastale na podlagi te uredbe, od vsake tretje osebe, vključno s tretjimi osebami, ki je prispevala k nastanku zahteve za odškodnino ali drugih obveznosti, v skladu z veljavnim pravom. Zlasti ta uredba nikakor ne omejuje pravico dejanskega letalskega prevoznika, da zahteva povračilo ali povrnitev stroškov od letališča ali druge tretje osebe, s katero ima dejanski letalski prevoznik sklenjeno pogodbo..“; [Sprememba 104]
"
13. člen 14 se nadomesti z naslednjim:"
„Člen 14
Obveznost obveščanja potnikov
1. Organ upravljanja letališča in dejanski letalski prevoznik zagotovita, da je pri okencih za prijavo potnikov (vključno s samopostrežnimi avtomati za prijavo potnikov) in pri izhodu za vkrcanje na vidnem mestu dobro čitljivo obvestilo z naslednjim besedilom: ,Ob zavrnitvi vkrcanja, odpovedi vašega leta ali zamudi vašega leta za najmanj dve uri ali ob preložitvi odhoda vašega leta na najmanj dve uri pred prvotnim časom odhoda, navedenim na vaši letalski vozovnici, se obrnite na osebo pri okencu za prijavo na lete ali pri izhodu za vkrcanje in zahtevajte obvestilo o vaših pravicah, zlasti glede pomoči in morebitne odškodnine. [Sprememba 105]
1a. Letalski prevozniki na vsakem letališču, kjer delujejo, vzpostavijo kontaktne točke, na katerih zagotovijo navzočnost kontaktne osebe ali tretje strani po naročilu zadevnega letalskega prevoznika, ki bo potnikom posredovala potrebne informacije o njihovih pravicah, tudi o pritožbenih postopkih, jim pomagala in nemudoma ukrepala v primeru odpovedi ali zamude leta, zavrnitve vkrcanja in izgubljene prtljage ali prtljage, ki zamuja. Med delovnim časom letalskih prevoznikov in dokler se zadnji potnik ne izkrca iz zadnjega letala, so te kontaktne točke na voljo za pomoč potnikom, med drugim glede povračila stroškov, spremembe poti, ponovne rezervacije in sprejemanja vlaganja pritožb. [Sprememba 106]
1b. Dejanski letalski prevoznik zagotovi potnikom jasno čitljive in pregledne podatke o pravicah potnikov in stikih za pomoč in podporo na elektronskih letalskih vozovnicah ter elektronskih in tiskanih različicah vstopnih kuponov. [Sprememba 107]
2. V primeru zavrnitve vkrcanja, odpovedi leta, zamude ali spremembe voznega reda za najmanj dve uri dejanski letalski prevoznik, ki zavrne vkrcanje ali odpove let, mora vsakemu prizadetemu potniku posredovatičim prej izčrpno obvesti prizadetega potnika in mu posreduje pisno obvestilo ali obvestilo v elektronski obliki o pravilih za odškodnino in za pomoč v skladu s to uredbo, vključno z informacijami o morebitnih omejitvah v skladu s členom 9(4) in 9(5), in ga obvesti o drugih možnih načinih prevoza. Enako obvestilo mora posredovati vsakemu potniku, ki je prizadet zaradi najmanj dvourne zamude ali spremembe voznega reda. Prav tako je treba potnikom v pisni obliki posredovati naslov letalskega prevoznika, pri katerem lahko podajo pritožbe, in podatke za navezavo stikov s pristojnimi organi za obravnavanje pritožb iz člena 16a. [Sprememba 108]
3. Za invalide ali osebe z zmanjšano zmožnostjo gibanja, zlasti slepe in slabovidne osebe se določbe tega člena uporabljajo z ustreznimi drugimi sredstvi in v ustreznih oblikah. [Sprememba 109]
4. Organ upravljanja letališča zagotovi, da so v prostorih za potnike na letališču na vidnih mestih jasno navedene splošne informacije o pravicah potnikov. Na podlagi prejetih informacij zagotovi tudi, da so potniki na letališču obveščeni o vzrokih in o svojih pravicah v primerih zamud in prekinitev letov, kot so odpovedi leta, in njihovih pravicah v primeru nepričakovane prekinitve poslovanja letalskega prevoznika, na primer v primeru insolventnosti ali preklica operativne licence. [Sprememba 110]
5. V primeru odpovedi ali zamude pri odhodu dejanski letalski prevoznik potnike o razmerah, vključno z vzrokom prekinitve, ter o predvidenem času odhoda obvesti takoj, ko je mogoče so te informacije na voljo, in v vsakem primeru najpozneje 30 minut po času odhoda po voznem redu, o predvidenem času odhoda pa takoj, ko je ta informacija na voljo, če je letalski prevoznik prejel podatke za navezavo stikov s potniki v skladu z odstavkoma 6 in 7, če je bila vozovnica pridobljena prek posrednika. [Sprememba 111]
5a. Letalski prevoznik ima pri okencih za prijavo in vkrcanje na voljo dokumente, v katere je vključena evropska listina o pravicah letalskih potnikov, ki jih njegovo osebje predloži letalskim potnikom na njihovo zahtevo. Evropska komisija te dokumente posodobi ob vsaki bistveni spremembi pravic letalskih potnikov. [Sprememba 112]
5b. Letalske družbe potem, ko je bilo potovanje rezervirano, zagotovijo dostopno in učinkovito pomoč prek telefona za vse potnike; v okviru te pomoči zagotovijo informacije in alternativne predloge v primeru motenj, stroški pa nikakor ne smejo presegati stroškov lokalnega klica. [Sprememba 113]
6. Kadar potnik vozovnice ne pridobi neposredno pri dejanskem letalskem prevozniku, ampak prek posrednika s sedežem v Uniji, ta posrednik na podlagi izrecnega pisnega pooblastilaprivolitve potnika letalskemu prevozniku posreduje podatke za navezavo stikov s potnikom. To pooblastilo Ta privolitev se lahko izda samo na podlagi potrditve. Letalski prevoznik lahko te podatke za navezavo stikov uporablja izključno za namene izpolnjevanja obveznosti obveščanja iz tega člena in ne za namene oglaševanja ter podatke v 72 urah po izpolnitvi pogodbe o prevozu izbriše. Obdelava Privolitev potnika v prenos njegovih podatkov za navezavo stikov letalskemu prevozniku ter v obdelavo in shranjevanje teh podatkov ter dostop do njih potekajose opravi v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta*. [Sprememba 114]
7. Posrednik je izvzet iz odstavka 6, če lahko dokaže obstoj drugega sistema, ki zagotavlja obveščanje potnikov brez posredovanja zadevnih podatkov za navezavo stikov, ali če se je potnik odločil, da ne posreduje svojih podatkov za navezavo stikov. [Sprememba 115]
7a. Ponudnik storitev zagotovi preprost dostop do natančnih in nepristranskih informacij o vplivu na okolje (vključno s podnebnimi spremembami) in energetski učinkovitosti svojih potovanj. Te informacije so objavljene in jasno vidne na spletnih mestih letalskih prevoznikov in organizatorjev potovanj ter na vozovnicah; Komisija podpre obstoječa prizadevanja v zvezi s tem . [Sprememba 116]
7b. Brez poseganja v obveznosti iz odstavka 2 vsaka elektronska komunikacija, ki potnika obvešča o odpovedi, veliki zamudi ali spremembi voznega reda, vidno navaja, da je potnik lahko upravičen do odškodnine in/ali pomoči v skladu s to uredbo.
________________________
* Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takšnih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).“ [Sprememba 117]
"
14. Člen 16 se nadomesti z naslednjim:"
„Člen 16
Izvajanje
1. Vsaka država članica določi nacionalni izvršilni organ, ki je pristojen za izvajanje te uredbe glede letov, kar zadeva kršenje te uredbe na letališčih na njenem ozemlju, letih z letališč na svojemnjenem ozemlju in letov letih na ta letališča iz tretjih držav. Države članice obvestijo Komisijo o organu, ki so ga določile v skladu s tem odstavkom. [Sprememba 118]
2. Nacionalni izvršilni organ natančno spremlja skladnost z zahtevami iz te uredbe in ustrezno ukrepa, da zagotovi spoštovanje pravic potnikov. V ta namen letalski prevozniki in organi upravljanja letališč nacionalnemu izvršilnemu organu na njegovo zahtevo predložijo ustrezne dokumente v enem mesecu od njegove zahteve, brez poseganja v obveznosti letalskih prevoznikov iz člena 14a. Za izvajanje svojih nalog nacionalni izvršilni organ upošteva tudi informacije, ki mu jih predloži organ iz člena 16a. Na podlagi posameznih pritožb, ki mu jih posreduje organ iz člena 16a, se lahko odloči tudi za izvršilne ukrepe. Države članice podelijo svojim nacionalnim izvršilnim organom zadostna pooblastila za učinkovito sankcioniranje kršitev. [Sprememba 119]
2a. Letalski prevozniki dejavno zagotavljajo nacionalnemu izvršilnemu organu celovite informacije v zvezi z nastopom tehničnih težav, zlasti o vzrokih zanje. Nacionalni izvršilni organ te informacije posreduje organom, odgovornim za izvensodno reševanje sporov, navedenim v členu 16a. [Sprememba 120]
3. Sankcije, ki jih določijo države članice za kršitve te uredbe, so učinkovite, sorazmerne in odvračilne, odvračilne in zadostne, da prevoznikom zagotovijo finančno spodbudo za dosledno upoštevanje te uredbe. [Sprememba 121]
4. Če se organ iz člena 16 in organ V skladu z Direktivo 2013/11/EU se med nacionalnim izvršilnim organom in imenovanim organom iz člena 16a razlikujeta, se vzpostavijo mehanizmi poročanja, da se zagotovi izmenjava sodelovanja. Ti mehanizmi sodelovanja vključujejo medsebojne izmenjave informacij med različnima organoma, ki je so nacionalnemu izvršilnemu organu v pomoč pri opravljanju nalog nadzora in izvajanja, organu iz člena 16a pa pri zbiranju informacij in tehničnega strokovnega znanja, potrebnih za preučitev obravnavo posameznih pritožb. [Sprememba 122]
5. Nacionalni izvršilni organi za vsako leto najpozneje do konca aprila naslednjega koledarskega leta objavijo statistične podatke o svojih dejavnostih, vključno z uporabljenimi sankcijami. Na podlagi podatkov, ki jih morajo hraniti in zagotavljati letalski prevozniki in organi upravljanja letališča, nacionalni izvršilni organi istočasno objavijo tudi statistične podatke o številu in vrsti pritožb, številu odpovedi, zavrnitev vkrcanja in zamud in njihovem trajanju ter podatke o izgubljeni in poškodovani prtljagi ter prtljagi, ki zamuja. [Sprememba 123]
6. Za zadeve iz te uredbe letalski prevozniki podatke za navezavo stikov posredujejo nacionalnim izvršilnim organom držav članic, kjer opravljajo zračne prevoze.Dokler države članice ne prenesejo določb Direktive 2013/11/EU se lahko vsak potnik na katerem koli letališču na ozemlju države članice pritoži kateremu koli nacionalnemu izvršilnemu organu zaradi domnevnih kršitev te uredbe na katerem koli letališču na ozemlju države članice ali zaradi letov s katerega koli letališča na ozemlju države članice ali leta iz tretje države na takšno letališče.“; [Sprememba 124]
"
14a. doda se naslednji člen:"
„Člen 16 -a
Dokumenti o skladnosti
1. Letalski prevozniki Skupnosti pripravijo dokument, ki z razumno natančnostjo dokazuje, da njihovi operativni postopki zadoščajo za zagotovitev, da dosledno upoštevajo vse ustrezne člene uredbe, in ga do 1. januarja 2016 predložijo nacionalnemu izvršilnemu organu države članice, ki je izdala njihovo operativno licenco v skladu z Uredbo (ES) št. 1008/2008, in Komisiji.
1a. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi minimalno vsebino takšnih dokumentov o skladnosti. Minimalna vsebina vključuje vsaj načrte ukrepanja ob večjih prekinitvah in določa odgovorne za zagotavljanje pomoči in drugih pravic, načine in postopke za obravnavanje pritožb ter zagotavljanje pomoči in odškodnine ter postopke in predloge za komuniciranje s potniki. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 16c(2).
2. Vsak drug prevoznik, ki nudi storitve z letališč Unije, predloži dokument o skladnosti Komisiji in nacionalnim izvršilnim organom vseh držav članic, v katerih deluje.
3. Letalski prevozniki vsaka tri leta, začenši z 1. januarjem 2019, pregledajo svoje dokumente o skladnosti in predložijo posodobljene različice ustreznim nacionalnim izvršilnim organom in Komisiji.
4. Nacionalni izvršilni organ upošteva dokumente o skladnosti, ki mu jih predložijo letalski prevozniki, pri čemer, če je to mogoče, preveri veljavnost dokumentov o skladnosti v primerjavi s podatki o pritožbah.“ [Sprememba 125]
"
15. Vstavijo se naslednji členi:"
„Člen 16a
Zahtevki in pritožbe potnikov
1. Ob rezervacijiLetalski prevozniki, organizatorji potovanj ali prodajalci vozovnic v smislu člena 2(d) Uredbe (ES) št. 2111/2005 potnikom posredujejo informacije o svojih postopkih obravnave letalskih prevoznikov za obravnavo zahtevkov in pritožb in o ustreznih rokih iz odstavka 2 tega člena v zvezi s pravicami iz te uredbe ter o ustreznih naslovih za navezavo stikov, kamor lahko potniki pošljejo zahtevke in pritožbe, tudi prek elektronskih komunikacijskih sredstev. Letalski prevoznik in po potrebi organizator potovanja potnike obvesti tudi o organu ali organih, pristojnih za obravnavo pritožb potnikov, kot jih imenujejo države članice v skladu s tem členom in členom 16. Zadevne informacije se posredujejo ob rezervaciji, dostopne so vsem, jasno so navedene na vozovnici potnika in na spletnih straneh prevoznika ter se razdeljujejo na okencih letalskega prevoznika na letališčih in se sporočijo v elektronskem sporočilu, ki jih obvešča o odpovedi ali zamudi njihovega leta. Potnikom se na zahtevo zagotovi pritožbeni obrazec. [Sprememba 126]
1a. Letalski prevoznik nosi dokazno breme glede zagotavljanja potrebnih informacij potnikom. [Sprememba 127]
2. Če želi potnik v zvezi s svojimi pravicami iz te uredbe vložiti pritožbo zoper letalskega prevoznika, jo vloži v treh mesecih od dneva, ko je bil let opravljen ali bi moral biti opravljen po voznem redu. Vložitev pritožbe v treh mesecih in po izteku teh treh mesecev ne vpliva na njegovo pravico do uveljavljanja drugih pravic iz te uredbe v okviru sodnega sistema in izvensodnega postopka poravnave. Letalski prevoznik v sedmih delovnih dneh od prejema pritožbe potniku potrdi njen prejem. Letalski prevoznik v dveh mesecih od prejema pritožbe potniku posreduje popoln odgovor. Če letalski prevoznik v tem dvomesečnem roku ne zagotovi tega popolnega odgovora, se šteje, da je sprejel zahteve potnika.
Če se letalski prevoznik v tem odgovoru sklicuje na obstoj izrednih razmer, mora potnika obvestiti o posebnih okoliščinah odpovedi ali zamude. Letalski prevoznik mora poleg tega potrditi, da je sprejel vse ustrezne ukrepe za preprečitev odpovedi ali zamude.
Skupaj s popolnim odgovorom letalski prevoznik zadevnemu potniku sporoči tudi ustrezne podatke za navezavo stikov s pristojnim organom, navedenim v odstavku 3, vključno s poštnim naslovom, telefonsko številko, elektronskim naslovom in spletno stranjo. [Sprememba 128]
3. V skladu z zadevno zakonodajo EU in nacionalno zakonodajoDržave članice zagotovijo, da lahko letalski potniki spore z letalskimi prevozniki, ki zadevajo pravice in obveznosti iz te uredbe, predložijo neodvisnim in učinkovitim mehanizmom za zunajsodno reševanje sporov. V ta namen vsaka država članica določi nacionalni organ ali organe, pristojne za zunajsodno reševanje sporov med letalskimi prevozniki in potniki v zvezi s pravicami iz te uredbe. Ta organ ne sme biti izvršilni organ iz člena 16(1). Države članice zagotovijo, da je ta organ pooblaščen za reševanje temeljnih sporov med potniki in letalskimi prevozniki s sklepom, ki je pravno zavezujoč za obe stranki in izvršljiv. Za spore, ki sodijo v področje uporabe Direktive 2013/11/EU, se uporablja samo ta direktiva. Vsi letalski prevozniki, ki so udeleženi v letih z letališča na ozemlju države članice ali tretje države na ta letališča, se ravnajo po alternativnem sistemu reševanja sporov iz direktive 2013/11/EU, ki bo zagotovil enostavno, hitro in cenovno ugodno zunajsodno reševanje sporov med potniki in letalskimi prevozniki. [Sprememba 129]
4. Vsak Ob prejemu popolnega odgovora letalskega prevoznika lahko zadevni potnik lahko pri katerem koli nacionalnem organu za zunajsodno reševanje sporov iz odstavka 3 vloži pritožbo o domnevni kršitvi te uredbe na katerem koli letališču na ozemlju države članice ali v zvezi s katerim koli letom iz s katerega koli letališča na ozemlju države članice ali tretje države na letališče na ozemlju navedene države članicetakšna letališča. Takšne pritožbe se lahko vložijo najmanj dva meseca po vložitvi pritožbe pri zadevnem letalskem v roku, ki je določen vnaprej in ni krajši kot leto dni od dneva, ko je potnik vložil pritožbo ali zahtevek pri zadevnemu letalskemu prevozniku, razen če je letalski prevoznik že posredoval končni odgovor na takšno pritožbo. [Sprememba 130]
4a. Če je letalski prevoznik spoznan za krivega, organ za obravnavanje pritožb obvesti nacionalni izvršilni organ, ki v zvezi s členom 16a(2) sprejme ukrepe za zagotovitev izvršitve. [Sprememba 131]
5. Če pristojni organ v sedmih dneh od prejema pritožbe potrdi njen prejem inprejme pritožbo, obvesti stranki v sporu, takoj ko prejme vse dokumente z ustreznimi informacijami v zvezi s pritožbo. Kopije dokumentov, povezanih s pritožbo, pošlje ustreznemu nacionalnemu izvršilnemu organu pošlje kopijo pritožbe. Pritožniku se končni odgovor posreduje v največ treh mesecih od prejema90 koledarskih dneh od dneva, ko je pristojni organ prejel popoln spis pritožbe. Nacionalnemu izvršilnemu organu se posreduje tudi kopija končnega odgovora. [Sprememba 132]
5a. Za kontaktiranje letalskih prevoznikov glede zadev iz te uredbe le-ti svoje podatke za navezavo stikov posredujejo organom, ki so imenovani v skladu s tem členom, v državah članicah, v katerih opravljajo zračne prevoze. [Sprememba 133]
5b. Kadar se na podlagi te uredbe navajajo varnostni razlogi, nosi dokazno breme zadevna letalska družba. [Sprememba 134]
Člen 16 aa
Države članice zagotovijo ustrezno usposobljene, brezplačne in neodvisne organe za posredovanje za pomoč pri iskanju rešitev v primeru sporov med potniki ter letalskimi prevozniki in ponudniki storitev drugih vrst prevoza. [Sprememba 135]
Člen 16b
Sodelovanje med državami članicami in Komisijo
1. Komisija prek odbora iz člena 16c podpira dialog in spodbuja sodelovanje med državami članicami v zvezi z razlago in uporabo te uredbe na nacionalni ravni. [Sprememba 136]
2. Države članice Komisiji vsako leto najpozneje do konca aprila naslednjega koledarskega leta predložijo poročilo o dejavnostih, vključno s statističnimi podatki iz člena 16(5). Komisija lahko o zadevah iz teh poročil, ki jih je treba obravnavati, odloči prek izvedbenih aktov. Takšni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 16c. [Sprememba 137]
3. Države članice Komisiji redno pošiljajo ustrezne informacije v zvezi z razlago in uporabe Uredbe na nacionalni ravni, Komisija pa da te informacije v elektronski obliki na razpolago drugim državam članicam.
4. Komisija na zahtevo države članice ali na lastno pobudo preuči primere, v katerih se pojavljajo razlike v uporabi in izvajanju katere koli določbe te uredbe, zlasti v zvezi z razlago izrednih razmer; Komisija za spodbujanje skupnega pristopa razloži določbe Uredbe. V ta namen lahko Komisija po posvetovanju z odborom iz člena 16c sprejme priporočilo.
5. Nacionalni izvršilni organi na zahtevo Komisije preučijo posamezne primere sumljivih praks enega ali več letalskih prevoznikov in Komisiji v štirih mesecih od zahteve sporočijo svoje ugotovitve.
5a. Komisija in države članice med vsemi organi, imenovanimi v skladu s členom 16 in členom 16a, vzpostavijo vseevropski mehanizem za zagotavljanje izmenjave informacij o kršitvah, sankcijah in najboljših praksah izvrševanja med državami članicami. Komisija vsem državam članicam omogoči dostop do teh informacij v elektronski obliki. [Sprememba 138]
5b. Nacionalni izvršilni organi na zahtevo Komisiji posredujejo informacije in ustrezne dokumente o posameznih primerih kršitev. [Sprememba 139]
5c. Komisija začne najpozneje 1. maja 2015 na svoji spletni strani objavljati seznam vseh letalskih prevoznikov, ki delujejo v Uniji in sistematično ne spoštujejo določb te uredbe, in ga redno posodablja. Ne glede na velikost ali državo pripadnosti se za vsakega letalskega prevoznika, za katerega je Komisija prejela dokaze kršitev iz odstavka 5b člena 16b, ki so jih utrpeli potniki na več kot desetih različnih letih v enem koledarskem letu in ki se nanašajo na več kot en člen te uredbe, šteje, da sistematično ne upošteva te uredbe. [Sprememba 140]
Člen 16c
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga odbor za pravice potnikov, ki ga sestavljajo po dva predstavnika vsake države članice, pri čemer vsaj eden predstavlja nacionalni izvršilni organ. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.“;
"
(15a) vstavi se naslednji člen:"
„Člen 16ca
Delegirani akti
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16cb za dodajanje postavk na izčrpen seznam razmer, ki se na podlagi dela nacionalnih izvršilnih organov in sodb Sodišča Evropske unije štejejo za izredne razmere."; [Sprememba 141]
"
(15b) vstavi se naslednji člen:"
„Člen 16cb
Izvajanje pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisiji pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 16ca se prenese na Komisijo za obdobje petih let od …(13). Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja . Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3. Pooblastilo iz člena 16ca lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 16ca, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca“. [Sprememba 142]
"
16. Člen 17 se nadomesti z naslednjim:"
„Člen 17
Poročilo
Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o uporabi in rezultatih te uredbe najpozneje do 1. januarja 2017, zlasti glede učinka odškodnine za velike zamude in omejitve glede nastanitve v dolgotrajnih izrednih razmerah, vprašanj v zvezi z razlago izrednih razmer, statističnih podatkov, ki jih o svojih dejavnostih – tudi o sankcijah in svojih ugotovitvah glede sumljivih praks in kršitev letalskih prevoznikov – objavljajo nacionalni izvršilni organi ter glede napredka pri vzpostavljanju nacionalnih organov, pristojnih za zunajsodno reševanje sporov, in njihovih dejavnosti. Komisija v okviru pogodb o mednarodnem zračnem prevozu poroča tudi o izboljšanem varstvu letalskih potnikov na letih iz tretjih držav, ki jih ne opravljajo letalski prevozniki Skupnosti. Komisija poroča tudi o uspešnosti ukrepov in sankcij, ki jih sprejmejo organi iz člena 16, in morebitni smotrnosti harmoniziranega pristopa. Po potrebi se poročilu priložijo zakonodajni predlogi.“; [Sprememba 143]
"
17. Priloga I k tej uredbi se doda kot Priloga I k Uredbi št. 261/2004.
Člen 2
Uredba (ES) št. 2027/97 se spremeni:
1. v členu 3 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"
„2. Letalski prevoznik prevozniki iz Skupnosti na letališčuin ponudniki storitev zemeljske oskrbe, ki delujejo v njihovem imenu, na vseh letališčih v Uniji vzpostavijo službo, ki potnikom zagotovi obrazec pritožbe, s katerim lahko potniki takoj ob prihodu vložijo takšno pritožbo o poškodovani prtljagi ali prtljagi, ki zamuja. Letalski prevozniki iz Skupnosti takšen obrazec pritožbe izročajo na zahtevo potniku tudi pri svojih okencih za prijavo potnikov ali pri svojih okencih za informacije ali pri obeh, obrazec pritožbe pa vključijo tudi na svoja spletna mesta. Obrazec pritožbe, ki je lahko v obliki zapisnika o neprispeli prtljagi, letalski prevoznik na letališču sprejme kot prijavo škode v skladu s členom 31(2) Montrealske konvencije. Ta možnost ne vpliva na pravico potnika do prijave škode na drug način v rokih iz Montrealske konvencije.
2a. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi obliko standardiziranega obrazca pritožbe. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom / postopkom pregleda iz člena 6f(2).“; [Sprememba 144]
"
2. v členu 5 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"
„2. Brez poseganja v odstavek 1 predplačilo v primeru smrti ne sme biti manjše od 18 096 SDR na potnika v protivrednosti v evrih. Komisija je pooblaščena, da prek delegiranega akta v skladu s členom 6c ta znesek prilagodi ob upoštevanju odločitve Mednarodne organizacije civilnega letalstva v skladu s členom 24(2) Montrealske konvencije. Z vsako prilagoditvijo navedenega zneska se spremeni tudi ustrezni znesek v Prilogi.“;
"
2a. v členu 5 se doda naslednji odstavek:"
" 3a. Letalske družbe v primeru izgube ali poškodovanja prtljage ali prtljage, ki zamuja, najprej zagotovijo odškodnino potnikom, s katerimi so sklenile pogodbo, preden imajo možnost, da zahtevajo odškodnino od letališč ali ponudnikov storitev za škodo, za katero same niso nujno odgovorne."; [Sprememba 145]
"
3. v členu 6(1) se doda naslednji stavek:"
„Komisija je pooblaščena, da prek delegiranega akta v skladu s členom 6c zneske iz Priloge prilagodi ob upoštevanju odločitve Mednarodne organizacije civilnega letalstva v skladu s členom 24(2) Montrealske konvencije, razen zneska iz člena 5(2).“;
"
4. Vstavijo se naslednji členi:"
„Člen 6a
1. Letalski prevoznik in njegovi zastopniki pri prevozu prijavljenih invalidskih vozičkov, druge opreme za gibanje ali pripomočkov potnike obvestijo o njihovih pravicah in vsaki invalidni osebi ali osebi z zmanjšano zmožnostjo gibanja, kot je opredeljena v členu 2(a) Uredbe (ES) št. 1107/2006*, ponudiponudijo možnost, da ob rezervaciji in najpozneje ob izročitvi opreme letalskemu prevozniku brezplačno poda izjavo o interesu v skladu s členom 22(2) Montrealske konvencije. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi vzorec obrazca za takšno izjavo o interesu. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 6f(2). [Sprememba 146]
2. V primeru uničenja, izgube ali poškodovanja pripomočkov za gibanje je odgovornost letalskega prevoznika omejena na znesek, ki ga je oseba navedla ob izročitvi prijavljene opreme za gibanje letalskemu prevozniku Skupnosti.
3. V primeru uničenja, izgube, poškodovanja ali zamude pri prevozu prijavljenih invalidskih vozičkov, druge opreme za gibanje ali pripomočkov, je letalski prevoznik Skupnosti odgovoren za plačilo zneska, ki ne presega zneska, ki ga je navedel potnik, razen če lahko dokaže, da je navedeni znesek višji od dejanskega interesa osebe za dostavo v namembni kraj.
3a. Letalske družbe brez dodatnih stroškov zagotovijo, da lahko potniki uporabljajo svoje invalidske vozičke, tudi invalidske vozičke za otroke, do izhoda za vkrcanje, in da se jim vrnejo pri vratih letala. Če to iz varnostnih razlogov ni mogoče, letalske družbe uporabnikom invalidskih vozičkov brez dodatnih stroškov na letališkem terminalu zagotovijo druge pripomočke za gibanje, dokler ne dobijo svojih invalidskih vozičkov. Če se ti varnostni razlogi nanašajo neposredno na sam terminal, je organ upravljanja letališča odgovoren za zagotovitev drugih pripomočkov za gibanje, navedenih v tem odstavku. [Sprememba 147]
Člen 6b
1. Nacionalni izvršilni organ iz člena 16 Uredbe št. 261/2004 zagotovi skladnost s to uredbo. V ta namen spremlja:
–
pogoje pogodb o zračnem prevozu;
–
sistematično ponudbo posebne izjave o interesu za prijavljeno opremo za gibanje in ustrezne ravni odškodnine v primeru poškodb opreme za gibanje;
–
izplačilo predplačila v skladu s členom 5(1), če je ustrezno;
–
uporabo člena 6.
2. Poleg tega nacionalni izvršilni organ za namene spremljanja varstva potnikov z omejeno zmožnostjo gibanja in invalidnih potnikov v primeru poškodbe njihove opreme za gibanje ali pripomočkov preuči in upošteva informacije o pritožbah v zvezi z opremo za gibanje, vloženih pri organih iz člena 16a Uredbe (ES) št. 261/2004. [Sprememba 148]
3. Sankcije, ki jih določijo države članice za kršitve te uredbe, so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
4. Nacionalni izvršilni organi v letnih poročilih v skladu s členom 16(6) Uredbe št. 261/2004 objavijo tudi statistične podatke o dejavnostih in uporabljenih sankcijah v zvezi z uporabo te uredbe.
Člen 6c
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji iz tega člena.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(1) se Komisiji podeli za nedoločen čas od začetka veljavnosti te uredbeprenese na Komisijo za obdobje petih let od …(14). Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 149]
3. Pooblastilo iz člena 6(1) lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu pooblastilo iz navedenega sklepa preneha veljati. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem list Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov ne vpliva.
4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 6(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila o navedenem aktu ne nasprotujeta ali če Evropski parlament in Svet pred iztekom tega roka obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 6d
1. Čeprav Letalski prevozniki uživajo popolno tržno svobodo določanja pogojev, pod katerimi dovolijo prevoz prtljage, ob rezervaciji vozovnice v začetni fazi rezervacije vozovnice v vseh distribucijskih kanalih v uporabi, vključno z računalniškimi sistemi rezervacij,in pri okencih za prijavo potnikov (vključno s samopostrežnimi avtomati za prijavo potnikov) jasno navedejo maksimalno dovoljeno prtljago, ki jo potniki smejo nesti s seboj na krov oziroma jo oddati, za vsak let, zajet v potnikovi rezervaciji, vključno z vsemi omejitvami glede števila kosov, ki bi se uporabljalese uporabljajo v okviru določene maksimalne dovoljene prtljage. Kadar se za , ter morebitnimi omejitvami v zvezi z nakupi na letališču. Letalski prevozniki na jasen, pregleden in nedvoumen način sporočijo podrobnosti o ustreznem doplačilu za prtljago zahteva doplačilo, letalski prevozniki jasno navedejo podrobnosti teh doplačil ob rezervaciji v začetni fazi postopka rezervacije in, na zahtevo, na letališču. Temeljna potovalna storitev in doplačila morajo biti jasno opredeljeni in možno jih mora biti kupiti ločeno. [Sprememba 150]
1a. Potnikom se dovoli, da na krov brezplačno nesejo bistvene osebne predmete ali lastnino, kot so plašči in torbice, vključno z vsaj eno standardizirano vrečko z blagom, ki ga kupijo na letališču, poleg predpisane maksimalne dovoljene ročne prtljage. [Sprememba 151]
1b. Brez poseganja v uredbo (ES) št. 1107/2006 je lahko dovoljena ročna prtljaga izražena z maksimalnimi merami ali maksimalno težo celotne dovoljene ročne prtljage na potnika ali z obema, vendar brez omejitve na določeno število prevažanih predmetov. [Sprememba 152]
2. Kadar zaradi izrednih razmer, kot so na primer varnostni razlogi ali sprememba vrste zrakoplova po opravljeni rezervaciji, na krov ni mogoče nesti ročne prtljage, ki bi bila sicer dovoljena, lahko Letalski prevoznik lahko zgoraj navedene predmeteto prtljagoprevaža v trupu zrakoplova kot oddano prtljago, vendar za to od potnika ne sme zahtevati doplačila, če izredne razmere, povezane z varnostnimi razlogi, in posebne značilnosti zrakoplova onemogočajo njihov prevoz v kabini. V teh primerih se dodatni stroški ne zaračunajo. [Sprememba 153]
2a. Če je ročna prtljaga pred vkrcanjem na letalo ali pred vzletom letala s krova pretovorjena v prostor za tovor, mora biti potnikom, ko ti zapuščajo letalo, izročena kot ročna prtljaga. [Sprememba 154]
3. Te pravice ne vplivajo na omejitve v zvezi z ročno prtljago, ki jih določajo varnostna pravila EU in mednarodna varnostna pravila, kot sta na primer uredbi (ES) št. 300/2008 in (ES) št. 820/2008.
Člen 6e
1. Letalski prevoznik Skupnosti potniku dovoli prevoz glasbila v potniški kabini letala ob upoštevanju veljavnih varnostnih pravil ter tehničnih specifikacij in omejitev zadevnega letala. Glasbila se lahko prevažajo v kabini letala pod pogojem, da jih je mogoče varno shraniti v ustrezen prostor za prtljago v kabini ali pod ustrezen potniški sedež. Če se sprejme prevoz glasbila v kabini letala, se to šteje za del potnikove dovoljene ročne prtljage. Letalski prevoznik se lahko odloči , da je glasbilo del potnikove dovoljene ročne prtljage in se ne sme prevažati poleg te dovoljene ročne prtljageza zaračunavanje doplačila za ročno prtljago, ki se prevaža poleg te dovoljene ročne prtljage. [Sprememba 155]
2. Kadar je glasbilo preveliko, da bi ga bilo mogoče varno shraniti v ustrezen prostor za prtljago v kabini ali pod ustrezen potniški sedež, lahko letalski prevoznik zahteva plačilo dodatne prevoznine, če se takšno glasbilo prevaža kot ročna prtljaga na drugem sedežu. Za takšno dodatno prevoznino se ne plača ustrezna odhodna letališka taksa. V primeru nakupa dodatnega sedeža si letalski prevoznik prizadeva, kolikor je to razumno mogoče, zagotoviti, da sta zadevni potnik in glasbilo na sosednjih sedežih. Na zahtevo se glasbilo ob upoštevanju veljavnih varnostnih pravil, prostorskih omejitev in tehničnih specifikacij zadevnega letala prevaža v ogrevanem delu kabine letala, kadar je ta na voljo. Letalski prevoznik v svojih pogojih jasno navede osnovo za prevoz glasbil in ustrezne pristojbine.; [Sprememba 156]
2a. Na zahtevo se glasbilo ob upoštevanju veljavnih varnostnih pravil, prostorskih omejitev in tehničnih specifikacij zadevnega letala prevaža v ogrevanem delu kabine letala, kadar je ta na voljo. Letalski prevozniki zagotovijo posebne nalepke, ki se namestijo na vidnem mestu na glasbilih, s čimer se zagotovi, da se z njimi ravna z ustrezno skrbnostjo. Na letalih se dovoli, da se kot tovor prevažajo samo glasbila, ki so ustrezno shranjena v trdnih kontejnerjih in/ali kovčkih s trdno zunanjo steno, ki so zasnovani posebej za tovrstne predmete. [Sprememba 157]
2b. Letalski prevoznik ob rezervaciji vozovnice in v svojih pogojih poslovanja jasno navede pogoje za prevoz glasbil, vključno z ustreznimi pristojbinami, zmogljivostmi za prevoz glasbil, ki so na voljo na zadevnem letalu, in velikostjo teh zmogljivosti. Če je treba rezervirati dodaten sedež, se potnikom omogoči, da to opravijo prek spleta. [Sprememba 158]
Člen 6f
1. Komisiji pomaga Odbor za pravice potnikov. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.
______________
* Uredba (ES) št. 1107/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zračnem prevozu, UL L 204, 26.7.2006, str. 1.“; [Sprememba 159]
"
5. člen 7 se nadomesti z naslednjim:"
„Člen 7
Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o uporabi in rezultatih te uredbe najpozneje do 1. januarja 2017. Po potrebi se poročilu priložijo zakonodajni predlogi.“;
"
6. Priloga k Uredbi št. 2027/97 se nadomesti s Prilogo II k tej uredbi.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V ...,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
PRILOGA I
„Priloga: neizčrpenizčrpen seznam razmer, ki se za namene te uredbe štejejo za izredne razmere [Sprememba 160]
1. Naslednje razmere se štejejo za izredne:
(i) naravne nesreče, ki onemogočajo varno izvedbo leta;
(ii) tehnične napake na letalu, ki niso neločljivo povezane z običajnim delovanjem letala, kot je odkritje napake med zadevnim letom, pri čemer takšna napaka preprečuje normalno nadaljevanje leta, ali jih je neposredno povzročila skrita napaka, ki je nastala pri izdelavi in jo odkrijeki jo uradno prizna proizvajalec ali pristojni organ terin ki je bila odkrita med vzdrževalnim pregledom ali po sprostitvi letala v obratovanje, kar vpliva na varnost leta; [Sprememba 161]
(iia) poškodbe po trčenju s pticami; [Sprememba 162]
(iii) tveganja, povezana z varovanjem, vojna, politični nemiri, sabotaža in teroristična dejanja, ki onemogočajo varno izvedbo leta; [Sprememba 163]
(iv) smrtno nevarna tveganja za zdravje ali nujni zdravstveni primeri, ki zahtevajo prekinitev ali odmik od poti zadevnega leta; [Sprememba 164]
(v) nepredvidene omejitve upravljanja zračnega prometa ali nepredvideno zaprtje zračnega prostora ali letališča, vključno z zaporami pristajalne steze s strani oblasti; [Sprememba 165]
(vi) meteorološki pogoji, nezdružljivi z izvedbo varnega leta ali ki so poškodovali letalo med letom ali na vzletni stezi po sprostitvi v obratovanje, in ki preprečujejo varno nadaljevanje leta; ter [Sprememba 166]
(vii) nepredvideni delovni spori pri dejanskem letalskem prevozniku ali izvajalcih bistvenih storitev, kot so letališča in izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa. [Sprememba 167]
2. Naslednje razmere se ne štejejo za izredne:
(i) tehnične napake, ki so neločljivo povezane z običajnim delovanjem letala, kot so napake, odkrite med rednim vzdrževanjem ali pregledom letala pred vzletom ali ki se pojavijo zaradi nepravilne izvedbe takšnega vzdrževanja ali pregleda pred vzletom; ter
(ii) nerazpoložljivost letalskega ali kabinskega osebja (razen če je ta posledica delovnih sporov).“ [Sprememba 168]
PRILOGA II
„PRILOGA
Odgovornost letalskega prevoznika do potnikov in njihove prtljage
To informativno obvestilo je povzetek pravil o odgovornosti, ki veljajo za letalske prevoznike Skupnosti, kakor določata zakonodaja EU in Montrealska konvencija.
Odškodnina v primeru smrti ali poškodbe
Za odgovornost v primeru poškodbe ali smrti potnika zaradi nesreče na krovu ali med kakršnim koli postopkom vkrcanja ali izkrcanja finančne omejitve niso določene. Letalski prevoznik ne more izključiti ali omejiti svoje odgovornosti v primeru odškodninskih zahtevkov za škodo do 113 100 SDR (približna protivrednost v lokalni valuti). Za škodo, ki presega ta znesek, letalski prevoznik ni odgovoren, če dokaže, da škoda ni nastala zaradi malomarnosti ali po njegovi krivdi ali da je škoda nastala izključno zaradi malomarnosti ali krivde tretje osebe.
Predplačila
V primeru smrti ali poškodbe potnika mora letalski prevoznik v 15 dneh po identifikaciji osebe, ki je upravičena do odškodnine, izplačati predplačilo, ki je potrebno za kritje njenih takojšnjih ekonomskih potreb. V primeru smrti potnika predplačilo ne sme biti manjše od 18 096 SDR (približna protivrednost v lokalni valuti).
Zamude potnikov
V primeru zamude potnika je letalski prevoznik odgovoren za škodo, razen če je sprejel vse ustrezne ukrepe za preprečitev škode ali če sprejetje takšnih ukrepov ni bilo mogoče. Odgovornost za zamudo potnika je omejena na 4 694 SDR (približna protivrednost v lokalni valuti).
Izguba, poškodba ali zamuda prtljage
V primeru izgube, poškodbe ali zamude prtljage je letalski prevoznik odgovoren za škodo do 1 113 SDR (približna protivrednost v lokalni valuti), pri čemer omejitev odškodnine velja na potnika in ne na kos prijavljene prtljage, razen če se letalski prevoznik in potnik v posebni izjavi o interesu dogovorita o višji omejitvi. V primeru poškodbe ali izgube prtljage letalski prevoznik ni odgovoren, če je poškodba ali izguba posledica notranje napake ali kakovosti prtljage. V primeru zamude prtljage letalski prevoznik ni odgovoren, če je sprejel vse ustrezne ukrepe za preprečitev škode, ki je posledica zamude prtljage, ali če sprejetje takšnih ukrepov ni bilo mogoče. V primeru ročne prtljage, vključno z osebnimi predmeti, je letalski prevoznik odgovoren samo, če je škoda nastala po njegovi krivdi.
Višje omejitve odgovornosti v zvezi s prtljago
Potnik ima pravico do višje omejitve odgovornosti, če najpozneje ob prijavi na let vloži posebno izjavo in plača dodatni znesek, če je zahtevan. Takšen dodatni znesek temelji na tarifi, ki je odvisna od dodatnih stroškov prevoza in zavarovanja zadevne prtljage, ki presegajo omejitev odgovornosti 1 131 SDR. Tarifa se da na voljo potnikom na njihovo zahtevo. Invalidnim potnikom in potnikom z zmanjšano zmožnostjo gibanja se sistematično ponudi brezplačna možnost, da podajo posebno izjavo o interesu za prevoz njihove opreme za gibanje.
Rok za pritožbe v zvezi s prtljago
Če je prtljaga poškodovana, izgubljena ali uničena ali če zamuja, mora potnik letalskemu prevozniku takoj poslati pisno pritožbo. V primeru poškodbe prtljage je rok za vložitev pritožbe 7 dni in v primeru zamude prtljage 21 dni, v obeh primerih od datuma, ko mu je bila prtljaga dana na voljo. Da potniki ne bi zamudili teh rokov, jim mora letalski prevoznik omogočiti, da obrazec pritožbe izpolnijo na letališču. Takšen obrazec pritožbe, ki je lahko tudi zapisnik o neprispeli prtljagi, mora letalski prevoznik na letališču sprejeti kot pritožbo.
Odgovornost pogodbenih in dejanskih prevoznikov
Če letalski prevoznik, ki dejansko opravlja prevoz, ni hkrati tudi pogodbeni prevoznik, ima potnik pravico nasloviti pritožbo ali vložiti odškodninski zahtevek zoper enega ali drugega. To velja tudi za primere, kjer je bil z dejanskim letalskim prevoznikom sklenjen dogovor glede posebne izjave o interesu za dostavo.
Rok za vložitev tožbe
Vse odškodninske zahtevke je treba vložiti na sodišču v dveh letih po datumu prihoda zrakoplova ali po datumu, ko bi zrakoplov moral pristati.
Podlaga za informacije
Zgoraj navedene določbe temeljijo na Montrealski konvenciji z dne 28. maja 1999, ki se v Skupnosti izvaja z Uredbo (ES) št. 2027/97 (kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 889/2002 in Uredbo (EU) št. xxx) in nacionalno zakonodajo držav članic.“
Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (UL L 46, 17.2.2004, str. 1).
Uredba Sveta (ES) št. 2027/97 Sveta z dne 9. oktobra 1997 o odgovornosti letalskih prevoznikov v zvezi z letalskim prevozom potnikov in njihove prtljage (UL L 285, 17.10.1997, str. 1).
Direktiva 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta o alternativnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES (Direktiva o alternativnem reševanju potrošniških sporov)(UL L 165, 18.6.2013, str. 65).
Uredba (ES) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
Uredba (ES) št. 785/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o zahtevah v zvezi z zavarovanjem za letalske prevoznike in operaterje (UL L 138, 30.4.2004, str. 1).
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti (COM(2012)0744 – C7-0413/2012 – 2012/0360(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0744),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 81 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0413/2012),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 22. maja 2013(1),
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A7-0481/2013),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku/svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. februarja 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti
po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov(4),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000(5) je vzpostavila evropski okvir za čezmejne postopke v primeru insolventnosti. Ta okvir določa, katera država članica je pristojna za uvedbo postopkov v primeru insolventnosti, vzpostavlja enotna pravila o pravu, ki se uporablja, ter predvideva priznavanje in izvrševanje odločb v zvezi z insolventnostjo ter usklajevanje glavnih in sekundarnih postopkov v primeru insolventnosti.
(2) Poročilo Komisije o uporabi Uredbe (ES) št. 1346/2000 z dne 12. decembra 2012(6) ugotavlja, da Uredba na splošno deluje dobro, vendar pa je zaželeno, da se izboljša uporaba nekaterih njenih določb, da se okrepi učinkovito upravljanje čezmejnih postopkov v primeru insolventnosti.
(3) Področje uporabe Uredbe (ES) št. 1346/2000 bi bilo treba razširiti na postopke, ki spodbujajo sanacijo rentabilnih dolžnika v resnih finančnih težavah, da bi zdravim podjetjem pomagali preživeti in podjetnikom dali novo priložnost. Zlasti bi ga bilo treba razširiti na postopke, ki predvidevajo prestrukturiranje dolžnika v fazi pred nastopom insolventnosti, ali tiste, ki ohranjajo obstoječo upravo. Uredba bi morala urejati tudi postopke, ki predvidevajo odpust dolga potrošnikov in samozaposlenih, ki ne izpolnjujejo meril veljavnega pravnega akta. [Sprememba 1]
(4) Pojasniti bi bilo treba pravila o pristojnosti za uvedbo postopkov v primeru insolventnosti in izboljšati procesni okvir za ugotavljanje pristojnosti. Določeno bi moralo biti tudi izrecno pravilo o pristojnosti za zahtevke, ki so neposredno posledica postopkov v primeru insolventnosti ali in so tesno povezana z njimi. [Sprememba 2]
(5) Da se izboljša učinkovitost postopkov v primeru insolventnosti v primerih, ko ima dolžnik poslovalnico v drugi državi članici, bi bilo treba odpraviti zahtevo, da morajo biti sekundarni postopki likvidacijski. Poleg tega bi moralo imeti sodišče možnost zavrniti uvedbo sekundarnih postopkov, če ti niso potrebni za varstvo interesov domačih upnikov. Izboljšati bi bilo treba usklajevanje med glavnimi in sekundarnimi postopki, zlasti z zahtevo po sodelovanju med udeleženimi sodišči.
(6) Da se izboljšajo informacije, ki so na voljo upnikom in udeleženim sodiščem, ter prepreči uvajanje vzporednih postopkov v primerih insolventnosti, bi bilo treba zahtevati, da države članice objavijo ustrezne odločbe v čezmejnih postopkih v primeru insolventnosti v javno dostopnem elektronskem registru. Urediti bi bilo treba medsebojno povezavo registrov insolventnosti. Vpeljati bi bilo treba tudi standardne obrazce za prijavo terjatev, ki bodo tujim upnikom olajšali delo in zmanjšali stroške prevajanja.
(7) Določena bi morala biti posebna pravila o usklajevanju postopkov, v katerih je udeleženih več članov iste skupine podjetij. UpraviteljiStečajni upravitelji in sodišča, udeleženi v različnih postopkih v primeru insolventnosti, bi morali obvezno sodelovati in se obveščati med seboj. Poleg tega bi morali vsi udeleženi stečajni upravitelji imeti na voljo procesne možnosti, da za podjetja v skupini, v zvezi s katerimi so uvedeni postopki v primeru insolventnosti, predlagajo sanacijski načrt in da po potrebi zahtevajo prekinitev postopkov v primeru insolventnosti v zvezi s podjetji, razen za podjetje, za katero so bili imenovani za stečajnega upravitelja. Opredelitev izraza „skupina podjetij“ bi se morala razumeti, kot da se uporablja samo na področju insolventnosti, in ne bi smela vplivati na vidike prava gospodarskih družb v zvezi s skupinami. [Sprememba 3. Ta sprememba velja za celotno besedilo.]
(8) Da se omogoči hitro prilagajanje Uredbe ustreznim spremembam nacionalnega insolvenčnega prava, ki jih priglasijo države članice, bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme akte za spremembo prilog. Zelo pomembno je, da Komisija v okviru priprav opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.
(9) Za zagotavljanje enakih pogojev pri izvajanju Uredbe (ES) št. 1346/2000 bi bilo treba izvedbena pooblastila prenesti na Komisijo. Ta pooblastila bi se morala izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(7).
(10) Uredbo (ES) št. 1346/2000 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.
(11) Sprememba te uredbe ne bi smela posegati v pravila o izterjavi državne pomoči od insolventnih podjetij, kot jih razlaga sodna praksa Sodišča Evropske unije (v zadevi Komisija proti Italiji – „New Interline“, C-454/09). Kadar izterjava celotnega zneska državne pomoči ni mogoča, ker nalog za izterjavo zadeva podjetje v postopku v primeru insolventnosti, bi morali biti navedeni postopki vedno likvidacijski ter bi morali povzročiti dokončno prenehanje dejavnosti prejemnika in prodajo njegovega premoženja.
(12) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, [sta Združeno kraljestvo in Irska predložila uradno obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe]/[Združeno kraljestvo in Irska brez poseganja v člen 4 navedenega protokola ne sodelujeta pri sprejetju te uredbe ter ta uredba zanju ni zavezujoča niti se zanju ne uporablja].
(13) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe ter ta uredba zanjo ni zavezujoča in se zanjo ne uporablja –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 1346/2000 se spremeni:
(1) V uvodni izjavi 2 se sklicevanje na člen 65 nadomesti s sklicevanjem na člen 81.
(2) V uvodnih izjavah 3, 5, 8, 11, 12, 14 in 21 se izraz „Skupnost“ nadomesti z izrazom „Unija“.
(3) Uvodna izjava 4 se nadomesti z naslednjim:"
„(4) Za pravilno delovanje notranjega trga se je treba izogibati spodbujanju strank k prenosu premoženja ali sodnih postopkov iz ene države članice v drugo, da bi se tako skušal doseči ugodnejši pravni položaj v škodo stečajne mase upnikov (t. i. izbiranje najugodnejšega sodišča).“
"
(4) Uvodna izjava 6 se nadomesti z naslednjim:"
„(6) Ta uredba bi morala obsegati določbe, ki urejajo pristojnost za uvedbo postopkov v primeru insolventnosti in postopkov, ki so neposredno posledica postopkov v primeru insolventnosti in so tesno povezani z njimi. Ta uredba bi morala vsebovati tudi določbe o priznavanju in izvrševanju odločb, izdanih v takih postopkih, ter določbe o pravu, ki se uporablja za postopke v primeru insolventnosti. Uredba bi morala vsebovati tudi pravila o usklajevanju postopkov v primeru insolventnosti proti istemu dolžniku ali več članom iste skupine podjetij.“
"
(5) Uvodna izjava 7 se nadomesti z naslednjim:"
„(7) Stečajni postopki, postopki poravnave in podobni postopki ter zahtevki, povezani s takimi postopki, so izključeni s področja uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001*. Te postopke bi morala urejati ta uredba. Pri razlagi te uredbe bi se bilo treba čim bolj izogibati zakonodajnim vrzelim med pravnima aktoma.
____________
* Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 12, 16.1.2001, str. 1).“
"
(6) Uvodna izjava 9 se nadomesti z naslednjim:"
„(9) Ta uredba bi morala veljati za postopke v primeru insolventnosti, ki izpolnjujejo pogoje iz te uredbe, ne glede na to, ali je dolžnik fizična ali pravna oseba, trgovec ali zasebnik. Navedeni postopki v primeru insolventnosti so izčrpno našteti v Prilogi A. Če je nacionalni postopek naveden v Prilogi A, bi se morala ta uredba uporabljati, ne da bi morala sodišča druge države članice preučiti, ali so izpolnjeni pogoji iz te uredbe. Postopke v primeru insolventnosti v zvezi z zavarovalnicami, kreditnimi institucijami, investicijskimi družbami, če jih ureja Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta*, in s kolektivnimi naložbenimi podjemi bi bilo treba izključiti s področja uporabe te uredbe. Ta uredba ne bi smela zajemati teh podjetij, ker zanje veljajo posebni predpisi in ker imajo nacionalni nadzorni organi široka pooblastila za intervencijo.
______________
* Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij (UL L 125, 5.5.2001, str. 15).“
"
(7) Vstavi se naslednja uvodna izjava 9a:"
„(9a) Področje uporabe te uredbe bi bilo treba razširiti na postopke, ki spodbujajo sanacijo rentabilnih dolžnika v resnih finančnih težavah, da bi zdravim podjetjem pomagali preživeti in dali novo priložnost podjetnikom. Zlasti bi ga bilo treba razširiti na postopke, ki predvidevajo prestrukturiranje dolžnika v fazi pred nastopom insolventnosti, postopke, ki ohranjajo obstoječo upravo, ter postopke, ki predvidevajo odpust dolga potrošnikom in samozaposlenim. Ker takiti postopki ne zahtevajo nujno imenovanja stečajnega upravitelja, bi morali biti zajeti v tej uredbi, če potekajo pod kontrolo ali nadzorom sodišča. V tem okviru bi moral izraz „kontrola“ obsegati primere, ko sodišče ukrepa samo na pritožbo upnika ali zainteresirane strani.“ [Sprememba 3]
"
(8) Uvodna izjava 10 se nadomesti z naslednjim:"
„(10) Postopki v primeru insolventnosti ne vključujejo nujno ukrepanja sodišča; v tej uredbi bi moral imeti pojem „sodišče“ širši pomen in označevati osebo ali organ, ki je po nacionalnem pravu pooblaščen(a) za uvedbo postopkov v primeru insolventnosti. Zaradi uporabe te uredbe bi morali biti postopki (tj. pravna dejanja in predpisane formalnosti) ne le skladni z določbami te uredbe, temveč tudi uradno priznani in pravno veljavni v državi članici, v kateri so bili uvedeni postopki v primeru insolventnosti.“ [Sprememba 4]
"
(8a) Uvodna izjava 11 se nadomesti z naslednjim:"
„(11) Ta uredba priznava dejstvo, da na podlagi zelo različnega materialnega prava uvedba postopkov v primeru insolventnosti z univerzalnim področjem uporabe v celotni Uniji ni izvedljiva. Uporaba prava države, v kateri so bili postopki uvedeni, brez kakršne koli izjeme bi zaradi tega ozadja lahko pogosto povzročala težave. To velja, na primer, za v Uniji zelo različno ureditev na področju pravic zavarovanja terjatev. Nadalje so v nekaterih primerih tudi prednostne pravice posameznih upnikov v postopkih v primeru insolventnosti popolnoma različne. Z dodatnimi usklajevalnimi ukrepi je treba uvesti tudi prednostne pravice zaposlenih. Ta uredba mora to upoštevati na dva različna načina. Po eni strani je treba predvideti posebna pravila o pravu, ki se uporablja, v primeru posebno pomembnih pravic in pravnih razmerij (npr. stvarnih pravic in pogodb o zaposlitvi). Po drugi strani pa je treba poleg glavnih postopkov v primeru insolventnosti z univerzalnim področjem uporabe dovoliti tudi nacionalne postopke, ki zajemajo samo premoženje, ki se nahaja v državi, v kateri so bili uvedeni postopki v primeru insolventnosti.“ [Sprememba 5]
"
(9) Vstavi se naslednja uvodna izjava:"
„(12a) Pred uvedbo postopkov v primeru insolventnosti bi moralo pristojno sodišče po uradni dolžnosti preučiti, ali se središče dolžnikovih glavnih interesov ali poslovalnica dejansko nahajata na območju njegove pristojnosti. Če okoliščine posameznega primera zbujajo dvome glede pristojnosti sodišča, bi moralo sodišče zahtevati, da dolžnik predloži dodatna dokazila v podporo svojim trditvam, in kadar je primerno, dati dolžnikovim upnikom možnost, da predstavijo svoja stališča glede pristojnosti. Poleg tega bi morali imeti upniki na voljo učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo o uvedbi postopka v primeru insolventnosti.“
"
(10) Uvodna izjava 13 se črta.
(11) Vstavita se naslednji uvodni izjavi:"
„(13a) Domnevati bi bilo treba, da je „središče glavnih interesov“ podjetja ali druge pravne osebe v kraju registriranega sedeža. To domnevo bi moralo biti mogoče ovreči, predvsem če se glavna uprava podjetja nahaja v državi članici, ki ni država članica, kjer ima registrirani sedež ter če temeljita ocena vseh ustreznih dejavnikov pokaže, na način, ki ga lahko potrdijo tretje osebe, da se dejansko središče upravljanja in nadzora podjetja ter središče upravljanja njegovih interesov nahajata v navedeni drugi državi članici. Nasprotno te domneve ne bi smelo biti mogoče ovreči, če so organi, odgovorni za upravljanje in nadzor podjetja, v istem kraju kakor njegov sedež in če se tam sprejemajo odločitve uprave na način, ki ga lahko potrdijo tretje osebe. [Sprememba 6]
(13b)
Sodišča države članice, pred katerimi so uvedeni postopki v primeru insolventnosti, bi morala biti pristojna tudi za zahtevke, ki so neposredno posledica postopkov v primeru insolventnosti in so z njimi tesno povezani, kakršen je na primer zahtevek za razveljavitev dolžnikovih pravnih dejanj. Če je tak zahtevek povezan z drugim zahtevkom, ki temelji na splošnem civilnem in gospodarskem pravu, bi moral stečajni upravitelj imeti možnost, da oba zahtevka uveljavlja pred sodišči v državi stalnega prebivališča tožene stranke, če meni, da je to učinkoviteje pri navedenem sodišču. Tako bi lahko bilo na primer, če stečajni upravitelj želi povezati zahtevek za ugotavljanje odgovornosti direktorja na podlagi insolvenčnega prava z zahtevkom na podlagi prava družb ali splošnega odškodninskega prava.“
"
(12) Vstavita se naslednji uvodni izjavi:"
„(19a) Učinkovito upravljanje premoženja lahko ovirajo tudi sekundarni postopki. Zato bi moralo sodišče, ki je uvedlo sekundarne postopke, imeti možnost, da na zahtevo stečajnega upravitelja odloži ali zavrne uvedbo teh postopkov, če niso potrebni za varstvo interesov domačih upnikov. Tako bi moralo biti zlasti, če se stečajni upravitelj v zvezi s premoženjem obveže, da bo obravnaval domače upnike, kakor da bi bili uvedeni sekundarni postopki, in da bo uporabil pravila o razvrstitvi države članice, v kateri je bila predlagana uvedba sekundarnih postopkov, pri razdelitvi premoženja, ki se nahaja v navedeni državi članici. Ta uredba bi morala stečajnemu upravitelju dati možnost sprejeti take obveze in določiti minimalna merila, ki jih morajo te zaveze izpolnjevati. [Sprememba 7]
(19b)
Da se zagotovi učinkovita zaščita lokalnih interesov, stečajni upravitelj v glavnih postopkih ne bi smel imeti možnosti unovčiti ali preseliti premoženja, ki se nahaja v državi članici, v kateri je poslovalnica, na način, ki pomeni zlorabo, zlasti z namenom ovirati možnost učinkovite zadovoljitve takih interesov v primeru, da bi bili pozneje uvedeni sekundarni postopki. Tudi lokalni upniki bi morali imeti možnost, da od sodišča zahtevajo ukrepe zavarovanja, kadar stečajni upravitelj ne more spoštovati zavez.“ [Sprememba 8]
"
(13) Uvodna izjava 20 se nadomesti z naslednjim:"
„(20) Glavni in sekundarni postopki v primeru insolventnosti lahko prispevajo k učinkovitemu unovčenju celotnega premoženja le pod pogojem, da so vsi vzporedni nerešeni postopki usklajeni. Pri tem je osnovni pogoj tesno sodelovanje med različnimi udeleženimi stečajnimi upravitelji in sodišči, zlasti z zadostno izmenjavo informacij. Za zagotovitev vodilne vloge glavnih postopkov bi moral stečajni upravitelj takih postopkov imeti na voljo več možnosti ukrepanja v sekundarnih postopkih v primeru insolventnosti, ki tečejo sočasno. MoralStečajni upravitelj bi moral imeti predvsem možnost predlagati načrt prestrukturiranja ali poravnave ali zaprositi za odložitev unovčenja premoženja v sekundarnih postopkih v primeru insolventnosti. Pri svojem sodelovanju bi morali stečajni upravitelji in sodišča upoštevati najboljše prakse za sodelovanje v čezmejnih postopkih v primeru insolventnosti, navedene v načelih in smernicah o obveščanju in sodelovanju, ki so jih sprejela evropska in mednarodna združenja, dejavna na področju insolvenčnega prava.“
"
(14) Vstavijo se naslednje uvodne izjave:"
„(20a) Ta uredba bi morala zagotoviti učinkovito upravljanje postopkov v primeru insolventnosti za različna podjetja, ki so del skupine podjetij. Če so postopki uvedeni za več podjetij iste skupine, bi morali biti ustrezno usklajeni, da se prepreči možnost, da bi insolventnost enega člana skupine ogrozilo prihodnost drugih članov skupine. Za različne stečajne upravitelje in udeležena sodišča bi zato morala veljati enaka obveznost medsebojnega sodelovanja in obveščanja kot za tiste, ki so udeleženi v glavnih in sekundarnih postopkih v zvezi z istim dolžnikom. Poleg tega bi moral imeti upravitelj, imenovan v postopkih v zvezi s članom skupine podjetij, procesno sposobnost predlagati sanacijski načrt v postopkih v zvezi z drugim članom iste skupine, če je to mogoče na podlagi nacionalnega insolvenčnega prava. [Sprememba 10]
(20aa)
Uvedba postopkov usklajevanja znotraj skupine bi morala predvsem okrepiti prestrukturiranje skupine in/ali članov skupine z omogočanjem prožnega usklajenega izvajanja postopkov v primeru insolventnosti. Postopki usklajevanja znotraj skupine ne bi smeli zavezovati posameznih postopkov, ampak bi morali bolj služiti kot referenca za ukrepe, ki jih je treba sprejeti v teh posameznih postopkih. [Spremembi 9 in 11]
(20b)
Uvedba pravil o insolventnosti skupine podjetij ne bi smela omejevati možnosti sodišča, da uvede postopke v primeru insolventnosti za več podjetij iz iste skupine na enem samem območju pristojnosti, če sodišče ugotovi, da se središče glavnih interesov teh podjetij nahaja v eni sami državi članici njegovi nacionalni in lokalni pristojnosti. V takih primerih bi moralo sodišče imeti tudi možnost imenovati, če je primerno, istega stečajnega upravitelja v vseh zadevnih postopkih. Države članice bi morale imeti možnost, da uvedejo določbe o insolventnosti skupine družb v svoji pristojnosti, ki presegajo določbe te uredbe in ne vplivajo na njeno uspešno in učinkovito uporabo.“ [Sprememba 12]
"
(15) Vstavi se naslednja uvodna izjava:"
„(21a) Bistvenega pomena je, da so upniki, ki imajo običajno ali stalno prebivališče ali registrirani sedež v Uniji, obveščeni o uvedbi postopkov v primeru insolventnosti v zvezi s premoženjem dolžnika. Da se zagotovi hiter prenos informacij upnikom, se Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta* ne bi smela uporabljati v primerih, ko se ta uredba nanaša na obveznost obveščanja upnikov. Uporaba standardnih obrazcev, ki so na voljo v vseh uradnih jezikih Unije, bi morala upnikom olajšati prijavo terjatev v postopkih, uvedenih v drugi državi članici.
____________
* Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (UL L 324, 10.12.2007, str. 79).“
"
(16) Uvodna izjava 29 se nadomesti z naslednjim:"
„(29) Zaradi poslovnega interesa bi bilo treba na zahtevo stečajnega upravitelja glavno vsebino odločbe o uvedbi postopka objaviti v drugi državi članici. Če je poslovalnica v zadevni državi članici, bi morala biti taka objava obvezna, dokler ne bo vzpostavljen sistem medsebojne povezave registrov insolventnosti. V nobenem primeru objava ne bi smela biti predpogoj za priznanje tujih postopkov.“
"
(17) Vstavi se naslednja uvodna izjava:"
„(29a) Da se izboljša obveščanje udeleženih upnikov in sodišč ter prepreči uvedba vzporednih postopkov v primeru insolventnosti, bi bilo treba zahtevati, da države članice objavijo ustrezne informacije o čezmejnih postopkih v primeru insolventnosti v javno dostopnem elektronskem registru. Da se upnikom in sodiščem, ki imajo stalno prebivališče oz. se nahajajo v drugih državah članicah, omogoči dostop, bi morala ta uredba predvideti medsebojno povezavo med registri insolventnosti.“
"
(18) Uvodna izjava 31 se nadomesti z naslednjim:"
„(31) Ta uredba bi morala vsebovati priloge, v katerih bi bili navedeni zlasti nacionalni postopki v primeru insolventnosti, ki jih ureja ta uredba. Da se omogoči hitro prilagajanje te uredbe ustreznim spremembam nacionalnega insolvenčnega prava držav članic, bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) z delegiranimi akti sprejme spremembe prilog. Pred sprejetjem delegiranega akta o spremembi seznama nacionalnih postopkov v prilogah bi morala Komisija preveriti, ali priglašeni postopek izpolnjuje merila iz te uredbe. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.“
"
(19) Vstavijo se naslednje uvodne izjave:"
„(31a) Za zagotavljanje enakih pogojev pri izvajanju te Uredbe bi bilo treba izvedbena pooblastila prenesti na Komisijo. Ta pooblastila bi se morala izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta*.
(31b)
Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Zlasti si ta uredba prizadeva spodbujati uporabo členov 8, 17 in 47 o varstvu osebnih podatkov, lastninski pravici oz. pravici do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča.
(31c)
V okviru te uredbe se za obdelavo osebnih podatkov uporabljata Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta** ter Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta***.
_____________
* Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
** Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).
*** Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).“
"
(20) V uvodnih izjavah 32 in 33 se besedilo „Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti“ nadomesti z besedilom „Pogodba o delovanju Evropske unije“.
(21) Člena 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:"
„Člen 1
Področje uporabe
1. Ta uredba se uporablja za vse sodne ali upravne postopke, vključno s postopki za izdajo začasne odredbe, ki temeljijo na pravu v zvezi z insolventnostjo ali prilagoditvijo dolga in v katerih se z namenom preprečevanja likvidacije, z namenom sanacije, prilagoditve dolga, reorganizacije ali likvidacije,
(a)
dolžniku v celoti ali deloma odvzame premoženje in imenuje stečajni upravitelj ali
(b)
za premoženje in posle dolžnika določi kontrola ali nadzor sodišča.
Kadar je možno te postopke začeti pred insolventnostjo, mora biti njihov namen preprečitev likvidacije.
Postopki iz tega odstavka so našteti v Prilogi A. [Sprememba 13]
1a.
Kadar so v skladu s pravom države članice, v kateri je uveden postopek zaradi insolventnosti, postopki iz odstavka 1 tajni, se ta uredba za te postopke uporablja le od trenutka, ko postanejo javni v skladu s pravom države članice, in če ne vplivajo na zahtevke upnikov, ki v postopke niso vključeni. [Sprememba 14]
2. Ta uredba se ne uporablja za postopke v primeru insolventnosti v zvezi z
(a)
zavarovalnicami,
(b)
vsemi kreditnimi institucijami, vključno z institucijami, opredeljenimi v členu 2 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta*, [Sprememba 15]
(c)
investicijskimi družbami, če so zajete v Direktivi 2001/24/ES, kakor je bila spremenjena, in institucijami, za katere velja Direktiva št. 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta**, [Sprememba 16]
(d)
kolektivnimi naložbenimi podjemi.
__________________
* Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).
** Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi:
(a)
„postopki v primeru insolventnosti“ pomeni postopke, naštete v Prilogi A;
(b)
„stečajni upravitelj“ pomeni:katero koli osebo ali organ, katere funkcija, lahko tudi začasna, je upravljanje v celoti ali deloma ali unovčenje premoženja, ki je bilo odvzeto dolžniku, ali nadzor nad dolžnikovim poslovanjem. Te osebe in organi so našteti v Prilogi C;
(i)
katero koli osebo ali organ, katere funkcija je upravljanje ali unovčenje premoženja, ki je bilo odvzeto dolžniku, ali nadzor nad dolžnikovim poslovanjem. Navedene osebe in organi so našteti v Prilogi C;
(ii)
v zadevi, v kateri se ne imenuje upravitelj ali v kateri se pooblastila dolžnika ne prenesejo na upravitelja, dolžnika, ki ima v posesti lastnino; [Sprememba 17]
(ba)
„dolžnik, ki ima v posesti lastnino“ pomeni dolžnika, v zvezi s katerim je bil sprožen postopek v primeru insolventnosti, ki ne zajema popolnega prenosa pravic in dolžnosti upravljanja dolžnikovega premoženja na stečajnega upravitelja in kadar torej dolžnik zadrži vsaj delen nadzor nad svojim premoženjem in posli; [Sprememba 18]
(c)
„sodišče“ pomeni sodni organ ali kateri koli drugi pristojni organ države članice, ki je pooblaščen za uvedbo postopkov v primeru insolventnosti, potrditev uvedbe takih postopkov ali sprejemanje odločb v takih postopkih;
(d)
„odločba o uvedbi postopkov v primeru insolventnosti“ vključuje:
(i)
odločbo katerega koli sodišča o uvedbi postopkov v primeru insolventnosti ali za potrditev uvedbe takih postopkov, in
(ii)
odločbo sodišča o imenovanju začasnega stečajnega upravitelja;
(e)
„čas uvedbe postopkov“ pomeni čas začetka učinkovanja odločbe o uvedbi postopkov v primeru insolventnosti, ne glede na to, ali je odločba dokončna ali ne; [Sprememba 20]
(f)
„država članica, v kateri se nahaja premoženje,“ pomeni v primeru:
(i)
premoženja v stvareh državo članico, na ozemlju katere se to premoženje nahaja;
(ii)
lastništva ali upravičenja do premoženja in pravic, ki mora biti vpisano v javni register, državo članico, pod katere nadzorom se vodi register;
(iii)
imenskih delnic v podjetjih državo članico, na katere ozemlju ima registrirani sedež podjetje, ki je izdalo delnice;
(iv)
finančnih instrumentov, pravica do katerih se izkaže z vpisom v register ali na račun, ki ga ima posrednik ali neka druga oseba v njegovem imenu („nematerializirani vrednostni papirji“), državo članico, v kateri se vodi register ali račun, kjer so vpisani;
(v)
denarja na računih pri kreditni instituciji državo članico, ki je navedena v številki računa IBAN;
(vi)
terjatev do tretjih oseb, razen tistih v zvezi s premoženjem, navedenim v točki (v), državo članico, na ozemlju katere ima tretja oseba, ki bi morala terjatve izpolniti, središče svojih glavnih interesov, kakor je določeno v členu 3(1);
(g)
„poslovalnica“ pomeni kateri koli kraj poslovanja, v katerem dolžnik opravlja ali je opravljal v treh mesecih pred uvedbo glavnega postopka zaradi insolventnosti stalno gospodarsko dejavnost, ki predpostavlja udeležbo ljudi in premoženja; [Sprememba 21]
(ga)
„ukrepi, ki neposredno izhajajo iz postopkov v primeru insolventnosti ali so tesno povezani z njimi“ pomeni ukrepe, namenjene za izrek sodbe, ki zaradi svojega bistva ne morejo biti ali ne bi mogli biti sprejeti zunaj postopkov v primeru insolventnosti ali neodvisno od njih in ki so sprejemljivi le v času trajanja postopkov v primeru insolventnosti; [Sprememba 22]
(gb)
„določilo o realizirani neto izravnavi“ pomeni pogodbeno določilo na podlagi katerega se, če pride do dogodka v zvezi s pogodbeno stranko, vnaprej opredeljenega v določbi, medsebojne obveznosti strank, ki jih ureja določba, če so v tem trenutku zapadle in vračljive ali ne, avtomatično ali po izbiri ene od strank zmanjšajo na enotno neto obveznost ali se z njo nadomestijo, in sicer s prenovitvijo, prenehanjem ali na drug način, njena vrednost pa je skupna vrednost kombiniranih obveznosti, ki je nato zapadla in vračljiva s strani ene stranke drugi; [Sprememba 23]
(h)
„domači upniki“ pomeni upnike, katerih terjatve do dolžnika so nastale pri poslovanju poslovalnice, ki se nahaja v drugi državi članici, razen tiste, v kateri se nahaja središče dolžnikovih glavnih interesov;
(i)
„skupina podjetij družb“ pomeni določeno število podjetij, ki jo sestavljajo nadrejena nadrejeno družbo in vse njene podrejene družbe; [Sprememba 24]
(j)
„nadrejena družba“ pomeni družbo, ki: ima pod nadzorom eno ali več podrejenih družb. Družba, ki pripravlja konsolidirane računovodske izkaze v skladu z direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta*, šteje kot nadrejena družba;
(i)
ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v drugem podjetju („podrejenem podjetju“);
(ii)
je delničar ali družbenik podrejene družbe in ima pravico:
(aa)
imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa navedene podrejene družbe; ali
(bb)
izvrševati prevladujoč vpliv na podrejeno družbo na podlagi pogodbe, sklenjene z navedeno podrejeno družbo, ali določbe v njenem statutu. [Sprememba 25]
(ja)
„bistvene funkcije znotraj skupine“ pomeni
(i)
zmožnost sprejemanja in izvrševanja odločitev strateškega pomena za skupino ali njene dele pred uvedbo postopkov v primeru insolventnosti v zvezi z enim članom skupine ali
(ii)
gospodarski pomen znotraj skupine, ki šteje, če član ali več članov skupine prispeva vsaj 10 % celotne konsolidirane bilance stanja in konsolidiranih prihodkov od prodaje. [Sprememba 26]
__________________
* Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).“
"
(22) Člen 3 se dopolni z naslednjim:
(a) odstavek 1se nadomesti z naslednjim"
„1. Sodišča države članice, na ozemlju katere je središče dolžnikih glavnih interesov, so pristojna za uvedbo postopkov v primeru insolventnosti (‚glavni postopki‘). Središče dolžnikovih glavnih interesov je kraj rednega poslovanja dolžnika,vsaj tri mesece pred začetkom postopka insolventnosti ali začasnega postopka in ki je preverljiv za tretje osebe. [Sprememba 27]
Pri družbi ali pravni osebi se, dokler se ne dokaže nasprotno, domneva, da je središče dolžnikovih glavnih interesov registrirani sedež.
Če gre za posameznika, ki opravlja neodvisno poslovno ali poklicno dejavnost, je središče glavnih interesov glavni kraj poslovanja navedenega posameznika; v primeru katerega koli drugega posameznika je središče glavnih interesov kraj običajnega prebivališča posameznika.
"
(b) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"
3. Kadar so bili postopki je sodba o uvedbi postopkov v primeru insolventnosti uvedeni podana v skladu z odstavkom 1, so vsi postopki, ki so uvedeni pozneje v skladu z odstavkom 2, sekundarni. V tem primeru je primeren čas, da se preveri, ali ima dolžnik poslovalnico v drugi državi članici, na dan uvedbe glavnih postopkov.“ [Sprememba 28]
"
(23) Vstavita se naslednja člena:"
„Člen 3a
Pristojnost za povezane zahtevke
1. Sodišča države članice, na ozemlju katere so uvedeni postopki v primeru insolventnosti v skladu s členom 3, so pristojna za zahtevke, ki so neposredno posledica postopkov v primeru insolventnosti in so z njim tesno povezani.
2. Če je zahtevek iz odstavka 1 povezan z zahtevkom v civilnih in gospodarskih zadevah zoper isto toženo stranko, lahko stečajni upravitelj oba postopka vodi pred sodišči države članice, na ozemlju katere ima tožena stranka stalno prebivališče, ali, če zahtevek zadeva več toženih strank, pred sodišči države članice, na ozemlju katere ima stalno prebivališče katera koli izmed njih, če je to sodišče pristojno na podlagi pravil iz Uredbe (EU) št. 44/2001 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta*. [Sprememba 29]
3. V tem členu odstavku 2 se šteje, da so zahtevki povezani, če so tako tesno povezani med seboj, da se zdita njihova skupna obravnava in odločanje o njih smiselni, da bi se s tem izognili nevarnosti nezdružljivih sodnih odločb, ki bi izhajale iz ločenih postopkov. [Sprememba 30]
Člen 3b
Preizkus pristojnosti; pravica do sodne presoje
1. Sodišče, ki odloča o predlogu za uvedbo postopkov v primeru insolventnosti, po uradni dolžnosti preuči, ali je pristojno na podlagi člena 3. V odločbi o uvedbi postopkov v primeru insolventnosti se navedejo razlogi za določitev pristojnosti sodišča, in zlasti, ali pristojnost temelji na členu 3(1) ali (2).
2. Če so postopki v primeru insolventnosti uvedeni brez odločbe sodišča, upravitelj, ki je imenovan v takih postopkih, preuči, ali je država članica, v kateri tečejo postopki, pristojna na podlagi člena 3. V tem primeru upravitelj navede razloge za določitev pristojnosti, in zlasti, ali pristojnost temelji na členu 3(1) ali (2). [Sprememba 31]
3. Upniki ali zainteresirane strani z običajnim ali stalnim prebivališčem ali registriranim sedežem v državi članici, ki ni država, v kateri so bili uvedeni postopki, imajo na podlagi mednarodne pristojnosti pravico izpodbijati odločbo o uvedbi glavnih postopkov tri tedne po tem, ko je bil v skladu s točko (a) člena 20a objavljen datum uvedbe postopkov v primeru insolventnosti. Sodišče, ki je uvedlo glavne postopke, ali upravitelj take upnike, če so znani, pravočasno obvesti o odločbi, da se jim omogoči njeno izpodbijanje. “ [Sprememba 32]
______________
* Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1).
"
(24) V členu 4(2) se točka (m) nadomesti z naslednjim:"
„(m) pravila v zvezi z ničnostjo, izpodbojnostjo ali neizvršljivostjo pravnih dejanj, ki so v škodo vseh upnikov.“
"
(25) Vstavi se naslednji člen:"
„Člen 6a
Sporazumi Določila o realizirani neto poravnavi izravnavi
Sporazume Ko je ena od strank pogodbe, ki vsebuje določilo o realizirani neto poravnavi izravnavi, institucija, katere delovanje ureja Direktiva 2001/24/ES, to določilo ureja le pravo, ki velja za pogodbo, ki ureja take sporazume taka določila.“ [Sprememba 33]
"
(26) Vstavi se naslednji člen:"
„Člen 10a
Zahteve za odobritev na podlagi prava države postopka
Če pravo države članice, ki ureja posledice postopkov v primeru insolventnosti za pogodbe iz členov 8 in 10, določa, da se lahko pogodba odpove ali spremeni le z odobritvijo sodišča, ki je uvedlo postopke v primeru insolventnosti, a postopki v primeru insolventnosti niso bili uvedeni v navedeni državi, je za odobritev odpovedi ali spremembe teh pogodb pristojno sodišče, ki je uvedlo postopke v primeru insolventnosti.“
"
(26a) Člen 12 se nadomesti z naslednjim:"
„Člen 12
Evropski patenti z enotnim učinkom in blagovne znamke Skupnosti
Za namene te uredbe se lahko evropski patent z enotnim učinkom, blagovna znamka Skupnosti ali katera koli druga podobna pravica, pridobljena po pravu Skupnosti, vključi samo v postopek, naveden v členu 3(1).“ [Sprememba 34]
"
(27) Člen 15 se nadomesti z naslednjim:"
„Člen 15
Posledice postopkov v primeru insolventnosti na pravde ali arbitražne postopke v teku
Posledice postopkov v primeru insolventnosti na pravde ali arbitražne postopke v teku, ki se nanašajo na premoženje ali pravico, ki je bilo odvzeto dolžniku, ureja izključno pravo države članice, v kateri so navedene pravde v teku ali v kateri je sedež arbitražnih postopkov.“
"
(28) Člen 18 se spremeni:
(a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"
„1. „Upravitelj Stečajni upravitelj, ki ga je imenovalo sodišče, pristojno po členu 3(1), ali v primeru postopkov dolžnika, ki ima v posesti lastnino, v skladu s to pristojnostjo, stečajni upravitelj ali dolžnik, lahko v drugi državi članici izvršuje vsa pooblastila, ki mu pripadajo po pravu države, v kateri so bili uvedeni postopki, kolikor v navedeni državi članici niso bili uvedeni drugi postopki v primeru insolventnosti in ni bil sprejet noben nasproten zaščitni ukrep na podlagi predloga za uvedbo postopkov v primeru insolventnosti. Ob upoštevanju členov 5 in 7 lahko zlasti odstrani dolžnikovo premoženje z ozemlja države članice, na katerem se nahaja. Lahko se tudi izvršljivo in zavezujoče zaveže, da bo v glavnih postopkih upošteval razdelitev in prednostne pravice, ki bi jih imeli domači upniki, če bi bili uvedeni sekundarni postopki. Taka zaveza ustreza morebitnim zahtevam opredeli dejanske predpostavke, na katerih temelji, predvsem v zvezi s porazdelitvijo lokalnih zahtev o prednostnem sistemu in sistemu razvrščanja v skladu z zakonodajo o sekundarnih postopkih, vrednostjo razdeljivega premoženja v okviru sekundarnih postopkov, možnostmi, ki so na voljo za realizacijo te vrednosti, deležem upnikov iz glavnih postopkov, ki so udeleženi v sekundarnih postopkih, in stroški, ki so potrebni za uvedbo sekundarnih postopkov. Zahteve glede oblike v državi, v kateri so bili uvedeni glavni postopki, ter je izvršljiva in zavezujoča za premoženje, ki naj bo jo imelo podjetje, če obstajajo, se določijo z zakonodajo države, ki uvede glavne postopke.“ [Sprememba 35]
"
(b) Zadnji stavek odstavka 3 se nadomesti z naslednjim:"
„Ta pooblastila ne smejo vsebovati prisilnih ukrepov, razen če jih odredi sodišče, ali pravice do odločanja o pravnih postopkih ali sporih.“
"
(29) Vstavijo se naslednji členi:"
„Člen 20a
Vzpostavitev registrov insolventnosti
Države članice na svojem ozemlju vzpostavijo in vodijo enega ali več registrov, v katerih so na internetu javnosti brezplačno na voljo naslednje informacije (‚registri insolventnosti‘):
(a)
datum uvedbe postopkov v primeru insolventnosti;
(b)
sodišče, ki je uvedlo postopke v primeru insolventnosti, in morebitna referenčna številka zadeve;
(c)
vrsta uvedenih postopkov v primeru insolventnosti;
(d)
ime in naslov dolžnika;
(da)
če je dolžnik družba, njena številka in naslov, kjer ima registriran sedež; [Sprememba 36]
(e)
ime in naslov morebitnega stečajnega upravitelja, imenovanega v postopkih;
(f)
rok za prijavo terjatev;
(g)
odločba o uvedbi postopkov v primeru insolventnosti;
(h)
odločba o imenovanju stečajnega upravitelja, če se razlikuje od odločbe iz točke (g);
(i)
datum končanja glavnih postopkov.
Člen 20b
Medsebojna povezava med registri insolventnosti
1. Komisija z izvedbenimi akti vzpostavi decentralizirani sistem za medsebojno povezavo med registri insolventnosti. Ta sistem sestavljajo registri insolventnosti in evropski portal e-pravosodje, ki je osrednja javna točka za elektronski dostop do informacij iz sistema. Sistem zagotavlja storitev iskanja podatkov v vseh uradnih jezikih Unije z namenom, da se dajo na voljo informacije iz člena 20a.
2. Komisija do …+ z izvedbenimi akti v skladu s postopkom iz člena 45b(3) sprejme:
–
tehnične specifikacije, v katerih se opredelijo načini obveščanja in izmenjave informacij v elektronski obliki na podlagi opredeljenih vmesniških specifikacij za sistem medsebojnega povezovanja registrov insolventnosti;
________________
+ UL: prosimo, vstavite datum: 36 mesecev po začetku veljavnosti Uredbe.
–
tehnične ukrepe, ki zagotavljajo minimalne varnostne standarde informacijske tehnologije pri obveščanju in širjenju informacij v sistemu medsebojnega povezovanja registrov insolventnosti;
–
minimalna merila v zvezi s storitvijo iskanja informacij, ki jo zagotavlja evropski portal e-pravosodje na podlagi informacij iz člena 20a;
–
minimalna merila za predstavitev rezultatov iskanj na podlagi informacij iz člena 20a;
–
načine in tehnične pogoje za razpoložljivost storitve, ki jo zagotavlja sistem medsebojnega povezovanja; in
–
glosar z osnovno razlago nacionalnih postopkov v primeru insolventnosti iz Priloge A.
Člen 20c
Stroški vzpostavitve registrov insolventnosti in medsebojne povezave med njimi
1. Vzpostavitev in prihodnji razvoj sistema medsebojnega povezovanja registrov insolventnosti se financirata iz splošnega proračuna Unije.
2. Vsaka država članica krije stroške prilagajanja svojih domačih registrov insolventnosti, da se zagotovijo njihova interoperabilnost z evropskim portalom e-pravosodje ter stroški njihovega upravljanja, delovanja in vzdrževanja.
Člen 20d
Registracija postopkov v primeru insolventnosti
Če so v zvezi s podjetjem ali pravno osebo ali posameznikom, ki opravlja neodvisno poslovno ali poklicno dejavnost, uvedeni glavni ali sekundarni postopki, sodišče, ki uvede postopke v primeru insolventnosti, zagotovi takojšnjo objavo informacij iz člena 20a v registru insolventnosti države, v kateri so bili postopki uvedeni. Države članice uvedejo postopke za črtanje vpisov iz registra insolventnosti.“ [Sprememba 37]
"
(30) Člen 21 se nadomesti z naslednjim:"
„Člen 21
Objava v drugi državi članici
1. Dokler ni vzpostavljen sistem medsebojnega povezovanja registrov insolventnosti iz člena 20b, stečajni upravitelj zahteva, da se vsebina odločbe o uvedbi postopkov v primeru insolventnosti in po potrebi odločba o njegovem imenovanju objavita v vseh drugih državah članicah, v katerih se nahaja poslovalnica dolžnika, po postopkih za objavo, ki so določeni v navedeni državi. V taki objavi morata senavedena imenovani upravitelj in skladnost s pravilom o pristojnosti na podlagi navedejo vse druge informacije iz člena 3(1) ali (2) 20a. [Sprememba 38]
2. Upravitelj Stečajni upravitelj lahko zahteva, da se informacije iz prvega odstavka tega člena objavijo v vseh drugih državah članicah, v katerih se nahajajo premoženje in upniki ali upniki dolžniki dolžnika, po postopku, ki je določen v navedeni državi.“ [Sprememba 39]
"
(31) Člen 22 se nadomesti z naslednjim:"
„Člen 22
Registracija v javnih registrih druge države članice
Dokler ni vzpostavljen sistem medsebojnega povezovanja registrov insolventnosti iz člena 20b, stečajni upravitelj zahteva, da se odločbi iz člena 21 objavita v zemljiški knjigi, registru podjetij ali katerem koli drugem javnem registru druge države članice, v kateri je poslovalnica dolžnika, ki je vpisana v javni register navedene države članice. UpraviteljStečajni upravitelj lahko zahteva tako objavo v vseh drugih državah članicah.“
"
(31a) V členu 24 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"
„2. Kadar je obveznost izpolnjena pred objavo, predvideno v členih 20a ali 21, se za osebo, ki je obveznost izpolnila, če ni dokazano nasprotno, domneva, da ni vedela za uvedbo postopkov; kadar je obveznost izpolnjena po objavi, se za osebo, ki je obveznost izpolnila, če ni dokazano nasprotno, domneva, da je vedela za uvedbo postopkov.“ [Sprememba 40]
"
(32) Člen 25 se nadomesti z naslednjim:"
„Člen 25
Priznavanje in izvršljivost drugih odločb
1. Odločbe sodišča, katerega odločba o uvedbi postopkov se prizna v skladu s členom 16, ki zadevajo vodenje in končanje postopkov v primeru insolventnosti, ter poravnave, ki jih je odobrilo navedeno sodišče, se prav tako priznajo brez kakršnih koli nadaljnjih formalnosti. Take odločbe se izvršijo v skladu s členi 32 do 56, razen s členom 34(2) 39 do 46 Uredbe (ES EU) št. 44/2001 1215/2012. [Sprememba 41]
Prvi pododstavek prav tako velja za odločbe, ki so neposredno sprejete na podlagi postopkov v primeru insolventnosti in so z njimi tesno povezane, čeprav jih je sprejelo drugo sodišče.
Prvi pododstavek prav tako velja za odločbe o varovalnih ukrepih, sprejete po vložitvi predloga za uvedbo postopkov v primeru insolventnosti ali v zvezi z njim.
2. Priznavanje in izvršitev drugih odločb, ki niso navedene v odstavku 1, ureja Uredba (EU) št. 1215/2012, če se navedena uredba uporablja.“
"
(33) Člen 27 se nadomesti z naslednjim:"
„Člen 27
Uvedba postopkov
Če sodišče države članice uvede glavne postopke in če jih prizna druga država članica, lahko sodišče druge države članice, pristojno po členu 3(2), uvede sekundarne postopke v primeru insolventnosti v skladu z določbami iz tega poglavja. Posledice sekundarnih postopkov so omejene na dolžnikovo premoženje, ki se nahaja na ozemlju države članice, v kateri so ti postopki uvedeni.“
"
(34) Vstavi se naslednji člen:"
„Člen 29a
Odločba o uvedbi sekundarnih postopkov
1. Sodišče, ki odloča o predlogu za uvedbo sekundarnih postopkov, takoj obvesti stečajnega upravitelja glavnih postopkov in mu da možnost, da izrazi mnenje o predlogu. [Sprememba 42]
2. Sodišče iz odstavka 1 na zahtevo stečajnega upravitelja v glavnih postopkov postopkih odloži odločanje o uvedbi ali zavrne uvedbo sekundarnih postopkov, če stečajni upravitelj v glavnih postopkih zagotovi zadostne dokaze, da uvedba takih postopkov ni potrebna za varstvo interesov domačih upnikov, zlasti če stečajni upravitelj v glavnih postopkov postopkih sprejme zavezo iz člena 18(1) in izpolnjuje njene pogoje. [Sprememba 43]
2a.
Domači upniki imajo pravico izpodbijati odločbo o preložitvi ali zavrnitvi uvedbe sekundarnih postopkov v treh tednih po tem, ko je odločba na voljo javnosti v skladu s točko (a) člena 20a. [Sprememba 44]
2b.
Domači upniki imajo pravico zaprositi sodišče, ki vodi glavne postopke, da od stečajnega upravitelja v glavnem postopku zahtevajo, da sprejme ustrezne ukrepe, ki so potrebni za varstvo njihovih interesov. Med drugim lahko zahtevajo, da sodišče prepove odstranitev premoženja iz države članice, v kateri je bila uvedba sekundarnih postopkov preložena ali zavrnjena, preloži razdelitev iztržkov v glavnih postopkih ali stečajnega upravitelja v glavnih postopkih zaveže, da zagotovi jamstvo za izpolnitev zavez. [Sprememba 45]
2c.
Sodišče iz odstavka 1 lahko imenuje upravitelja, katerega pooblastila so omejena. Upravitelj zagotovi, da se obveznost ustrezno izpolni in sodeluje pri njenem izvajanju, če je potrebno za zaščito interesov domačih upnikov. Upravitelj ima pravico zaprositi sodišče v skladu z odstavkom 2b. [Sprememba 46]
3. Kadar sodišče iz odstavka 1 odloča o uvedbi sekundarnih postopkov, uvede tisto vrsto postopkov v skladu z nacionalno zakonodajo, ki je najprimernejša ob upoštevanju interesov domačih upnikov, ne glede na to, ali so izpolnjeni pogoji v zvezi z dolžnikovo solventnostjo.
4. Upravitelj Stečajni upravitelj v glavnem postopkov postopku je nemudoma obveščen o odločbi o uvedbi sekundarnih postopkov in ima pravico, da jo izpodbija v treh tednih po prejemu tega obvestila. Sodišče, ki je uvedlo sekundarne postopke, lahko v utemeljenih primerih to obdobje skrajša na največ en teden po prejemu obvestila.“ [Sprememba 47]
"
(35) Člen 31 se nadomesti z naslednjim:"
„Člen 31
Sodelovanje in obveščanje med stečajnimi upravitelji
1. Upravitelj Stečajni upravitelji v glavnih postopkov in upravitelji sekundarnih postopkov postopkih, ki zadevajo istega dolžnika, sodelujejo med seboj, če je tako sodelovanje primerno, da se olajša učinkovito vodenje postopkov, če ni nezdružljivo s pravili, ki se uporabljajo za vsakega izmed postopkov in če ne pomeni navzkrižja interesov. Tako sodelovanje ima lahko obliko sporazumov ali protokolov. [Sprememba 48]
2. UpraviteljiStečajni upravitelji zlasti:
(a)
nemudoma predložijo drugim stečajnim upraviteljem vse informacije, ki bi lahko bile pomembne za druge postopke, zlasti o napredku, doseženem pri prijavi in preverjanju terjatev, ter vseh ukrepih, katerih cilj je sanacija ali prestrukturiranje dolžnika ali končanje postopka, če so sprejeti ustrezni ukrepi za varstvo zaupnih informacij;
(b)
preučijo možnost prestrukturiranja dolžnika ter, če obstaja možnost, usklajujejo pripravo in izvajanje načrta prestrukturiranja;
(c)
usklajujejo upravljanje in unovčenje ali uporabo premoženja in poslov dolžnika; stečajni upravitelj sekundarnih postopkov pravočasno omogoči stečajnemu upravitelju glavnih postopkov, da predloži predloge za unovčenje ali uporabo premoženja v sekundarnih postopkih.“
"
(36) Vstavita se naslednja člena:"
„Člen 31a
Sodelovanje in obveščanje med sodišči
1. Da se olajša usklajevanje glavnih in sekundarnih postopkov v primeru insolventnosti v zvezi z istim dolžnikom, sodišče, ki obravnava predlog uvedbe postopkov v primeru insolventnosti ali ki je take postopke uvedlo, sodeluje z vsemi drugimi sodišči, pred katerimi tečejo postopki v primeru insolventnosti ali ki so uvedla take postopke, če je tako sodelovanje primerno, da se olajša učinkovito vodenje postopkov, in ni neskladno s pravili, ki se uporabljajo za vsakega izmed postopkov. Kadar je primerno, lahko sodišča v ta namen imenujejo osebo ali organ, ki bo deloval po njegovih njihovih navodilih, če to ni nezdružljivo s pravili, ki se zanju uporabljajo. [Sprememba 49]
2. Sodišča iz odstavka 1 se lahko neposredno medsebojno obveščajo ali zaprosijo za informacije ali pomoč, če je tako obveščanje brezplačno in upošteva procesne pravice strank v postopkih ter zaupnost informacij.
3. Sodelovanje se lahko izvaja na vse primerne načine, vključno z:
(a)
posredovanjem informacij na vse načine, ki so po mnenju sodišča primerni;
(b)
usklajevanjem upravljanja ter nadzora dolžnikovega premoženja in poslov;
(c)
usklajevanjem vodenja zaslišanj;
(d)
usklajevanjem pri odobritvi protokolov.
Člen 31b
Sodelovanje in obveščanje med stečajnimi upravitelji in sodišči
1. Da se olajša usklajevanje glavnih in sekundarnih postopkov v primeru insolventnosti, uvedenih v zvezi z istim dolžnikom: [Sprememba 50]
(a)
stečajni upravitelj glavnih postopkov sodeluje z vsemi sodišči, ki odločajo o predlogu za uvedbo sekundarnih postopkov ali ki so uvedla take postopke, in jih obvešča; in
(b)
stečajni upravitelj sekundarnih ali teritorialnih postopkov v primeru insolventnosti sodeluje s sodiščem, ki odloča o predlogu za uvedbo glavnih postopkov ali ki je take postopke uvedlo, in ga obvešča
v obeh primerih, če sta sodelovanje in obveščanje primerna, da olajšata usklajevanje postopkov, če nista nezdružljiva s pravili, ki se uporabljajo za posamezne postopke, in ne pomenita navzkrižja interesov. [Sprememba 51]
2. Sodelovanje iz odstavka 1 se izvaja na vse primerne načine, vključno s tistimi iz člena 31a(3), če niso nezdružljivi s pravili, ki se uporabljajo za vsakega izmed postopkov.“
"
(37) Člen 33 se spremeni:
(a) Naslov se nadomesti z naslednjim:"
„Prekinitev postopkov“
"
(b) V odstavkih 1 in 2 se besedilo „postopek unovčenja“ nadomesti z besedo „postopek“.
(38) Člen 34 se nadomesti z naslednjim:"
„Člen 34
Končanje glavnih ali sekundarnih postopkov v primeru insolventnosti
1. Končanje glavnih postopkov ne preprečuje nadaljevanja sekundarnih postopkov, ki v tistem trenutku še potekajo.
2. Če so v državi članici, v kateri je registrirani sedež pravne osebe, uvedeni sekundarni postopki v zvezi z navedeno pravno osebo in če končanje navedenih postopkov pomeni prenehanje pravne osebe, tako prenehanje ne preprečuje nadaljevanja glavnih postopkov, ki so uvedeni v drugi državi članici se ta ne izbriše iz registra družb, dokler niso končani glavni postopki.“ [Sprememba 52]
"
(39) [V členu 35 sprememba angleškega besedila ne zadeva slovenske različice].
(40) Člen 37 se nadomesti z naslednjim:"
„Člen 37
Preoblikovanje prejšnjih postopkov
UpraviteljStečajni upravitelj v glavnem postopku lahko zahteva, da sodišče države članice, v kateri so bili uvedeni sekundarni postopki, odredi preoblikovanje sekundarnih postopkov v drugo vrsto postopkov v primeru insolventnosti, ki je na voljo na podlagi prava navedene države članice.“
"
(41) Člen 39 se nadomesti z naslednjim:"
„Člen 39
Pravica do prijave terjatev
Upniki z običajnim ali stalnim prebivališčem ali registriranim sedežem v državi članici, ki ni država, v kateri so bili uvedeni postopki, vključno z davčnimi organi in organi socialne varnosti držav članic („tuji upniki“), imajo pravico, da prijavijo terjatve v postopkih v primeru insolventnosti na kakršen koli način, ki je sprejemljiv na podlagi prava države, v kateri so bili postopki uvedeni, vključno z elektronskimi sredstvi. Za prijavo terjatev se ne zahteva zastopanje odvetnika ali drugega pravnega strokovnjaka.“
"
(42) Člen 40 se spremeni:
(a) V odstavku 2 se doda naslednji stavek:"
„Obvestilo vsebuje tudi izvod standardnega obrazca za prijavo terjatev iz člena 41 ali povezavo na objavo navedenega obrazca na internetu.“
"
(b) Doda se naslednji odstavek:"
„3. Informacije iz tega člena se zagotovijo z uporabo standardnega obrazca obvestila, ki se določi v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 45b(4) in objavi na evropskem portalu e-pravosodje do …+. Obrazec ima naslov „Obvestilo o postopkih v primeru insolventnosti“ v vseh uradnih jezikih Unije. Pošlje se v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov države, v kateri so bili uvedeni postopki, ali v drugem jeziku, ki ga je navedena država navedla kot sprejemljivega v skladu s členom 41(3), če se lahko domneva, da je navedeni jezik bolj razumljiv tujim upnikom.
"
____________
+ UL: prosimo, vstavite datum: 24 mesecev po začetku veljavnosti Uredbe.
(43) Člen 41 se nadomesti z naslednjim:"
„Člen 41
Postopek za prijavo terjatev
1. Znani tuji upniki prijavijo terjatve s standardnim obrazcem za prijavo terjatev, ki se določi v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 45b(4) in objavi na evropskem portalu e-pravosodje do …+. Obrazec ima naslov „Prijava terjatev“ v vseh uradnih jezikih Evropske unije.
2. Upnik iz odstavka 1 na standardnem obrazcu za prijavo terjatev navede:
(a)
svoje ime in naslov,
(b)
vrsto terjatve,
(c)
znesek terjatve in datum njenega nastanka,
_________________
+ UL: prosimo, vstavite datum: 24 mesecev po začetku veljavnosti Uredbe.
(d)
morebitno zahtevo za status prednostnega upnika,
(e)
ali je v zvezi s terjatvijo povezano zavarovanje s stvarmi ali pridržek lastninske pravice, in v tem primeru, katero premoženje je predmet pravic iz zavarovanja, ki ga uveljavlja, in
(f)
ali zahteva pobot in ali je od terjanega zneska pobot že odštet.
Standardnemu obrazcu za prijavo terjatev se priložijo morebitne kopije dokazil.
3. Terjatve se lahko prijavijo v vseh uradnih jezikih Unije. Od upnika se lahko zahteva, da zagotovi prevod v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov države, v kateri so bili uvedeni postopki, ali v drugi jezik, ki je sprejemljiv za navedeno državo članico. Vsaka država članica navede vsaj en uradni jezik Unije poleg svojega, ki ga sprejema za namen prijave terjatev.
4. Terjatve se prijavijo v roku, ki je določen v zakonodaji države, v kateri so uvedeni postopki v primeru insolventnosti. V primeru tujega upnika je navedeni rok najmanj 45 dni po objavi uvedbe postopkov v registru insolventnosti države, v kateri so bili uvedeni.
5. Če stečajni upravitelj izpodbija terjatev, prijavljeno v skladu s tem členom, da upniku možnost, da predloži dodatna dokazila o obstoju in znesku terjatve.“
"
(44) Člen 42 se črta.
(45) Vstavi se naslednje poglavje:"
„POGLAVJE IVa
INSOLVENTNOST ČLANOV SKUPINE PODJETIJ
Člen 42a
Dolžnost sodelovanja in posredovanja informacij med stečajnimi upravitelji
1. Če postopki v primeru insolventnosti zadevajo dva ali več članov skupine podjetij, stečajni upravitelj, imenovan v postopkih v zvezi s članom take skupine, sodeluje z vsemi drugimi stečajnimi upravitelji, imenovanimi v postopkih v zvezi z drugim članom iste skupine, če je tako sodelovanje primerno, da se olajša učinkovito vodenje postopkov, če ni nezdružljivo s pravili, ki se uporabljajo v zvezi s takimi postopki in če ne pomeni navzkrižja interesov. Tako sodelovanje ima lahko obliko sporazumov ali protokolov.
2. UpraviteljiStečajni upravitelji pri izvajanju sodelovanja iz odstavka 1:
(a)
nemudoma predložijo drugim stečajnim upraviteljem vse informacije, ki bi lahko bile pomembne za druge postopke, če so sprejeti ustrezni ukrepi za varstvo zaupnih informacij;
(b)
preučijo možnosti prestrukturiranja članov skupine, zoper katere potekajo postopki v primeru insolventnosti, ter če take možnosti obstajajo, usklajujejo predlog in pogajanja za usklajeni načrt prestrukturiranja; [Sprememba 53]
(c)
usklajujejo upravljanje in nadzor poslovanja člana skupine, zoper katerega potekajo postopki v primeru insolventnosti.
Stečajni upravitelji se lahko dogovorijo o podelitvi dodatnih pooblastil stečajnemu upravitelju, imenovanemu v enem od postopkov, če je tak dogovor dovoljen s pravili, ki se uporabljajo za vsakega izmed postopkov.
Člen 42b
Obveščanje in sodelovanje med sodišči
1. Če postopki v primeru insolventnosti zadevajo dva ali več članov skupine podjetij, sodišče, ki odloča o predlogu za uvedbo postopkov v zvezi s članom take skupine ali ki je uvedlo take postopke, sodeluje z vsemi drugimi sodišči, ki odločajo o predlogu za uvedbo postopkov v zvezi z drugim članom iste skupine ali ki so uvedla take postopke, če je tako sodelovanje primerno, da olajša učinkovito vodenje postopkov, ter če ni nezdružljivo s pravili, ki se zanje uporabljajo. Če je primerno, lahko sodišča v ta namen imenujejo osebo ali organ, ki bo deloval po njegovih njihovih navodilih, če to ni nezdružljivo s pravili, ki se zanju uporabljajo. [Sprememba 54]
2. Sodišča iz odstavka 1 se lahko neposredno medsebojno obveščajo ali zaprosijo za informacije ali pomoč.
3. Sodelovanje poteka na vse primerne načine, vključno z:
(a)
posredovanjem informacij na kateri koli način, ki ga sodišče šteje za primernega, če je tako obveščanje brezplačno ter upošteva procesne pravice strank v postopkih in zaupnost informacij;
(b)
usklajevanjem upravljanja ter nadzora premoženja in poslov članov skupine;
(c)
usklajevanjem vodenja zaslišanj;
(d)
usklajevanjem pri odobritvi protokolov.
Člen 42c
Sodelovanje in obveščanje med stečajnimi upravitelji in sodišči
Upravitelj Stečajni upravitelj, imenovan v postopkih v primeru insolventnosti v zvezi s članom skupine podjetij, sodeluje in si izmenjuje informacije z vsemi drugimi sodišči, ki odločajo o predlogu za uvedbo postopkov v zvezi z drugim članom iste skupine podjetij ali ki so take postopke uvedla, če je tako sodelovanje primerno, da olajša usklajevanje postopkov, in če ni nezdružljivo s pravili, ki se zanje uporabljajo, in če ne pomeni navzkrižja interesov. UpraviteljStečajni upravitelj lahko od navedenega sodišča zahteva zlasti informacije o postopkih v zvezi z drugim članom skupine ali zahteva pomoč v zvezi s postopki, za katere je imenovan. [Sprememba 55]
Člen 42d
Pooblastila stečajnih upraviteljev in prekinitev postopkov
1. UpraviteljStečajni upravitelj, imenovan v postopku v primeru insolventnosti, uvedenem v zvezi s članom skupine podjetij, ima pravico:
(a)
izraziti svoje mnenje in sodelovati, zlasti z udeležbo na sestankih upnikov, v vseh postopkih, uvedenih v zvezi z drugimi člani iste skupine;
(b)
zahtevati prekinitev postopkov, uvedenih v zvezi z drugimi člani iste skupine;, za obdobje največ dveh mesecev.[Sprememba 56]
(c)
predlagati sanacijski načrt, poravnavo ali primerljiv ukrep za vse ali nekatere člane skupine, zoper katere so bili uvedeni postopki v primeru insolventnosti, in ga uvesti v vse postopke, uvedene v zvezi z drugimi člani iste skupine, v skladu s pravom, ki se uporablja v navedenih postopkih; in [Sprememba 57]
(d)
zahtevati dodatne procesne ukrepe na podlagi prava iz točke c), ki bi lahko bili potrebni za spodbuditev sanacije, vključno s preoblikovanjem postopkov. [Sprememba 58]
2. Sodišče, ki je uvedlo postopke iz točke (b) odstavka 1, prekine postopke v celoti ali deloma, če se dokaže stečajni upravitelj zagotovi zadostne dokaze, da bi taka prekinitev koristila upnikom v teh postopkih. Taka prekinitev se lahko odredi za največ tri mesece in se lahko podaljša ali obnovi za enako obdobje dva meseca. Sodišče, ki odredi prekinitev, lahko zahteva, da stečajni upravitelj sprejme vse primerne ukrepe za zavarovanje interesov upnikov v postopkih. [Sprememba 59]
Člen 42da
Uvedba postopkov za usklajevanje skupine
1. Stečajni upravitelj lahko vloži postopke za usklajevanje skupine pri katerem koli sodišču, ki je pristojno za postopke v primeru insolventnosti člana skupine, pod pogojem, da:
(a)
je postopek, ki zadeva družbo, še v teku ter
(b)
imajo člani skupine, katerih središče glavnih interesov je v državi članici sodišča, ki odloča o uvedbi postopkov za usklajevanje skupine, znotraj skupine bistveno vlogo.
2. Kadar o uvedbi postopkov za usklajevanje skupine odloča več sodišč, se ti uvedejo v državi članici, v kateri se znotraj skupine opravljajo najpomembnejše naloge. Sodišča, ki odločajo o tem, sodelujejo in si medsebojno izmenjujejo informacije v skladu s členom 42b. Kadar ni mogoče določiti, katere so najpomembnejše naloge, lahko postopke za usklajevanje skupine uvede sodišče, ki je o tem odločalo prvo, če so pogoji za njihovo uvedbo izpolnjeni.
3. Kadar so postopki za usklajevanje skupine uvedeni, o pravici, da v skladu s točko (b) člena 42d(1) zahtevajo prekinitev postopkov, odloča usklajevalec. Prekinitev ostane veljavna in učinkuje, dokler usklajevalec ne zahteva, da se ukine. [Sprememba 60]
Člen 42db
Pravice in dolžnosti usklajevalca
1. Sodišče, ki uvede postopke za usklajevanje skupine, imenuje usklajevalca. Usklajevalec je neodvisen od članov skupine in njihovih upnikov, njegove naloge pa so:
(a)
oblikovanje in dajanje vsebinskih priporočil za usklajeno vodenje postopkov v primeru insolventnosti;
(b)
posredovanje v sporih med dvema ali več stečajnimi upravitelji članov skupine; ter
(c)
predložitev načrta za usklajevanje skupine, v katerem opredeli, opiše in priporoči celovit sklop ustreznih ukrepov za celostni pristop k reševanju insolventnosti članov skupine. Načrt lahko vsebuje zlasti priporočila o:
(i)
ukrepih, ki so potrebni za ponovno vzpostavitev gospodarske uspešnosti in finančne trdnosti skupine ali njenega dela;
(ii)
reševanju sporov znotraj skupine, zlasti glede poslov znotraj nje in ukrepov za preprečevanje sporov;
(iii)
dogovorih med stečajnimi upravitelji članov insolventne skupine.
2. Usklajevalec ima pravico:
(a)
izraziti svoje mnenje in sodelovati, zlasti z udeležbo na sestankih upnikov, v vseh postopkih, uvedenih v zvezi s člani skupine;
(b)
predstaviti in razložiti načrt za usklajevanje skupine, odobren v skladu s členom 42dc(3);
(c)
od stečajnih upraviteljev zahtevati informacije, ki so ali bi bile lahko koristne za opredelitev in predstavitev strategij in ukrepov za uskladitev postopkov, ter
(d)
zahtevati prekinitev postopkov, uvedenih v zvezi z drugimi člani skupine, za obdobje največ treh mesecev.[Sprememba 61]
Člen 42dc
Odobritev načrta za usklajevanje skupine s strani sodišča
1. Stečajni upravitelji, ki so imenovani za vodenje postopkov v primeru insolventnosti in ki bi jih zadevalo izvajanje načrta za usklajevanje skupine, lahko dajo pripombe o osnutku tega načrta v roku, ki ga določi usklajevalec ob predstavitvi načrta in ki ne more biti daljši od enega meseca.
2. Osnutku načrta, ki se predloži sodišču v odobritev, se priložijo:
(a)
predstavitev usklajevalca o tem, kako je bil odstavek 1 upoštevan;
(b)
pripombe, ki so jih prejeli od stečajnih upraviteljev glede datuma predložitve osnutka načrta, ter
(c)
utemeljena izjava usklajevalca o tem, ali so pripombe v osnutku načrta upoštevane.
3. Sodišče odobri načrt, če presodi, da je usklajevalec upošteval formalne zahteve iz odstavka 2 tega člena in točke (c) člena 42db(1). [Sprememba 62]
Člen 42dd
Povezava med postopki za usklajevanje skupine in postopki v primeru insolventnosti
1. Pri vodenju postopkov v primeru insolventnosti morajo stečajni upravitelji upoštevati priporočila usklajevalca in načrt za usklajevanje skupine. Če stečajni upravitelj namerava odstopati od ukrepov, predlaganih v načrtu za usklajevanje skupine, obrazloži razloge za to odstopanje na sestankih upnikov ali drugemu organu, pod katerega pristojnost spada po pravu zadevne države članice.
2. Neupoštevanje odstavka 1 se šteje kot kršitev dolžnosti stečajnega upravitelja po pravu zadevne države članice. [Sprememba 63]
Člen 42de
Odgovornost usklajevalca
Usklajevalec opravlja svoje dolžnosti s potrebno skrbnostjo. Državam, v katerih se vodijo postopki v primeru insolventnosti, ki jih zajemajo postopki za usklajevanje skupine, odgovarja za škodo, ki se lahko upravičeno pripiše nespoštovanju teh dolžnosti. Njegova odgovornost se opredeli v skladu s pravom države članice, v kateri so bili usklajevalni postopki uvedeni. [Sprememba 64]
Člen 42df
Stroški
1. Sodne takse in prejemki usklajevalca so določeni v pravu držav članic.
2. Stroški postopkov za usklajevanje skupine sorazmerno bremenijo člane skupine, za katere so bili pri uvedbi usklajevalnih postopkov uvedeni postopki v primeru insolventnosti. Delež, ki ga plačajo posamezni člani skupine, se izračuna na podlagi njihovega deleža sredstev v konsolidiranih sredstvih vseh članov skupine, za katere so bili uvedeni postopki v primeru insolventnosti.“ [Sprememba 65]
"
(46) Vstavi se naslednji člen:"
„Člen 44a
Informacije o nacionalnem insolvenčnem pravu
1. Države članice v okviru Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, vzpostavljene z Odločbo Sveta 2001/470/ES*, z namenom zagotoviti informacije za javnost pripravijo opis svojega nacionalnega insolvenčnega prava in postopkov v primeru insolventnosti, zlasti v zvezi z zadevami iz člena 4(2).
2. Države članice te podatke redno posodabljajo.
_____________
* Odločba Sveta 2001/470/ES z dne 28. maja 2001 o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 174, 27.6.2001, str. 25).“
"
(47) Člen 45 se nadomesti z naslednjim:"
„Člen 45
Spremembe prilog
1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za spremembo prilog A in C v skladu s postopkom iz tega člena in iz člena 45a.
2. Država članica za spremembo Priloge A Komisiji priglasi svoja nacionalna pravila o postopkih v primeru insolventnosti, ki jih želi vključiti v Prilogo A so skladna z merili iz člena 1, skupaj s kratkim opisom. Komisija preuči, ali so priglašena pravila skladna z zahtevami iz člena 1, in kadar je primerno, z delegiranim aktom spremeni Prilogo A. [Sprememba 66]
2a.
Države članice Komisiji priglasijo večje spremembe svojih nacionalnih pravil o postopkih v primeru insolventnosti. Komisija preuči, ali so spremenjena pravila skladna z zahtevami iz člena 1, in če so, z delegiranimi akti spremeni Prilogo A.“ [Sprememba 67]
"
(48) Vstavita se naslednja člena:"
„Člen 45a
Izvajanje pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 45 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.
3. Pooblastilo iz člena 45 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 45, začne veljati, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 45b
Pooblastilo za sprejetje izvedbenih aktov
1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih aktov za:
(a)
zagotovitev medsebojne povezave med registri insolventnosti, kot je navedeno v členu 20b, in
(b)
za pripravo in pozneje spremembo obrazcev iz členov 40 in 41.
2. Komisiji pri sprejemanju in spremembi izvedbenih aktov iz odstavka 1 pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.“
"
(49) V členu 46 se datum „1. junija 2012“ nadomesti z datumom „…[10 let po začetku uporabe]“.
(50) Vstavi se naslednji člen:"
„Člen 46a
Varstvo podatkov
1. Države članice za Za obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja v državah članicah na podlagi te uredbe, se uporabljajo Direktivo nacionalna pravila, s katerimi je bila prenesena Direktiva 95/46/ES, če to ne vpliva na postopke obdelave iz člena 3(2) Direktive 95/46/ES. [Sprememba 68]
2. Komisija za obdelavo podatkov na podlagi te uredbe uporablja Uredbo (ES) št. 45/2001.“
"
(51) Priloga B se črta.
(51a) V Prilogi C se oddelek z naslovom „DEUTSCHLAND“ nadomesti z naslednjim:"
„DEUTSCHLAND
–
Konkursverwalter
–
Vergleichsverwalter
–
Sachwalter (nach der Vergleichsordnung)
–
Verwalter
–
Insolvenzverwalter
–
Sachwalter (nach der Insolvenzordnung)
–
Treuhänder
–
Vorläufiger Insolvenzverwalter
–
Vorläufiger Sachwalter“. [Sprememba 69]
"
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od …(8), z izjemo člena 44a, ki se uporablja od …(9)+.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.
Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
– ob upoštevanju zelene knjige Komisije z naslovom „Okvir podnebne in energetske politike do 2030“ (COM(2013)0169),
– ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 191, 192 in 194,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. februarja 2011 o Evropi 2020(1),
– ob upoštevanju Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES(2),
– ob upoštevanju Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES(3),
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 994/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Direktive Sveta 2004/67/ES(4),
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in o razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi Uredbe (ES) št. 713/2009, Uredbe (ES) št. 714/2009 in Uredbe (ES) št. 715/2009(5), ter sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2013 z naslovom „Dolgoročna vizija za evropsko infrastrukturo in naprej“ (COM(2013)0711), ki določa prvi seznam projektov skupnega interesa na ravni Unije na področju energetske infrastrukture,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Drugi strateški pregled energetske politike – Akcijski načrt EU za varnost preskrbe in solidarnost pri preskrbi z energijo“ (COM(2008)0781) z dne 13. novembra 2008,
– ob upoštevanju Direktive 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o energetski učinkovitosti stavb(6),
– ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope (COM(2011)0665),
– ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 28. marca 2011 z naslovom „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“ (COM(2011)0144) in resolucije Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2011 o načrtu za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu(7),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. marca 2011 z naslovom „Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050“ (COM(2011)0112) in resolucije Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2012 o načrtu za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050(8),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2011 z naslovom „Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri“ (COM(2011)0571) in resolucije Evropskega parlamenta z dne 24. maja 2012 o Evropi, gospodarni z viri(9),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. decembra 2011 z naslovom „Energetski načrt za leto 2050“ (COM(2011)0885) in resolucije Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2013 o energetskem načrtu za leto 2050, prihodnosti z energijo(10),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2012 z naslovom „Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva“ (COM(2012)0582),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2010 o pregledu akcijskega načrta o energetski učinkovitosti(11),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. marca 2013 z naslovom „Poročilo o napredku na področju energije iz obnovljivih virov“ (COM(2013)0175),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. novembra 2012 o vplivih črpanja plina in nafte iz skrilavca na okolje(12),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. novembra 2012 o industrijskih, energetskih in drugih vidikih v zvezi s plinom in nafto iz skrilavca(13),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2012 o konferenci o podnebnih spremembah v Dohi v Katarju (COP 18)(14),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 o mikroproizvodnji – proizvodnja električne energije in toplote v manjšem obsegu(15),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. junija 2012 z naslovom „Energija iz obnovljivih virov: glavni akter na evropskem energetskem trgu“ (COM(2012)0271) in svoje resolucije z dne 21. maja 2013 o sedanjih izzivih in priložnostih za energijo iz obnovljivih virov na notranjem evropskem energetskem trgu(16),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. novembra 2012 z naslovom „Za boljše delovanje notranjega energetskega trga“ (COM(2012)0663) in svoje resolucije z dne 10. septembra 2013 o boljšem delovanju notranjega energetskega trga(17),
– ob upoštevanju poročila Komisije z dne 14. novembra 2012 z naslovom „Stanje na evropskem trgu ogljika v letu 2012“ (COM(2012)0652),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. aprila 2013 z naslovom „Strategija Evropske unije za prilagajanje podnebnim spremembam“ (COM(2013)0216),
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 14. marca 2011, v katerih je ponovno potrdil cilj EU o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za 80 – 95 % do leta 2050 v primerjavi z letom 1990,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o konferenci o podnebnih spremembah v Varšavi na Poljskem (COP 19)(18),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 2010 o uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij za olajšanje prehoda na energetsko učinkovito gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika(19),
– ob upoštevanju poročila z dne 10. junija 2013 z naslovom „Assessment of cumulative cost impact for the steel industry“ (Ocena učinka stroškov za jeklarsko industrijo), ki ga je po naročilu Komisije pripravil Center za evropske politične študije(20),
– ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom „Exploiting the employment potential of green growth“ (Izkoriščanje zaposlitvenega potenciala zelene rasti) (SWD(2012)0092),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. junija 2012 o sodelovanju na področju energetske politike s partnerji izven naših meja: strateški pristop k zanesljivi, trajnostni in konkurenčni oskrbi z energijo(21),
– ob upoštevanju skupnega poročila Komisije in Mednarodne organizacije dela z naslovom „Towards a greener Economy: the Social Dimensions“ (Na poti k bolj zelenemu gospodarstvu: družbene razsežnosti),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. julija 2013 o modri rasti – krepitvi trajnostnega razvoja v morskem sektorju, sektorju pomorskega prometa in turističnem sektorju EU(22),
– ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,
– ob upoštevanju skupne razprave Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za industrijo, raziskave in energetiko v skladu s členom 51 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0047/2014),
A. ker so podnebni cilji, trajnostna rast, zanesljivost oskrbe z energijo, gospodarska in tehnološka konkurenčnost ter dokončanje enotnega energetskega trga velikega pomena za EU in so tesno povezani;
B. ker je to priznano v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), ki določa, da cilji energetske politike Unije vključujejo delovanje energetskega trga, zanesljivost (energetske) oskrbe, energetsko učinkovitost, varčevanje z energijo, nove in obnovljive vire energije in medsebojne povezave ter da mora okoljska politika Unije prispevati k ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, varovanju javnega zdravja, skrbni in preudarni rabi naravnih virov ter spodbujanju ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali svetovnih okoljskih vprašanj, in zlasti podnebnih sprememb;
C. ker dajejo samo zavezujoči cilji državam članicam potrebno prožnost za najbolj gospodarno in tudi stroškovno učinkovito dekarbonizacijo njihovih gospodarstev, ob upoštevanju nacionalnih razmer in posebnosti;
D. ker se je Evropski svet zavezal, da bo do 2050 zmanjšal emisije toplogrednih plinov za 80 do 95 % kot del potrebnih zmanjšanj, ki jih morajo doseči razvite države kot skupina;
E. ker mora okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 združiti skrbno upoštevanje podnebnih zavez (dolgoročnih in kratkoročnih) s potrebo po obravnavi nujnih gospodarskih in socialnih vprašanj, kot so zanesljivost oskrbe z energijo, visoki stroški energije za industrijo in gospodinjstva ter potreba po ustvarjanju novih delovnih mest in gospodarskem okrevanju ter prehod na model trajnostne rasti;
F. ker morajo različni cilji politike, kot so zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zanesljivost oskrbe z energijo in okrepitev gospodarske rasti, konkurenčnosti in zaposlovanja, temeljiti na najsodobnejši tehnologiji, ki vire uporablja stroškovno najbolj učinkovito;
G. ker pravni okvir za sedanji podnebni in energetski sveženj, ki določa zavezujoče cilje glede deleža obnovljivih virov energije ter zmanjšanja porabe energije in emisij toplogrednih plinov, preneha veljati leta 2020; ker bi konec nacionalnih zahtev v zvezi z večjo uporabo obnovljivih virov energije lahko spodkopal potrebno rast v tem sektorju;
H. ker je Komisija v svojem zgoraj omenjenem energetskem načrtu za leto 2050 izjavila, da so blaginja ljudi, konkurenčnost industrije in celotno delovanje družbe odvisni od varne, zanesljive, trajnostne in cenovno dostopne energije;
I. ker so potrebne znatne naložbe za modernizacijo energetskega sistema, z dekarbonizacijo ali brez nje, kar bo vplivalo na cene energije v obdobju do leta 2030;
J. ker sta varčevanje z energijo in energetska učinkovitost najhitrejši in najcenejši poti za reševanje vprašanj, kot so zanesljivost oskrbe z energijo, odvisnost od uvoza, visoke cene in okoljska vprašanja;
K. ker je potencial za stroškovno učinkovite prihranke v stavbnem sektorju ocenjen na 65 milijonov ton ekvivalenta nafte (Mtoe) do leta 2020;
L. ker trenutna negotovost glede prihodnje usmeritve podnebne in energetske politike odvrača od zelo potrebnih naložb v čisto tehnologijo;
M. ker energetski načrt za leto 2050 navaja, da sta dekarbonizacija energetskega sektorja in scenarij z visokim deležem obnovljivih virov energije cenejša kot nadaljevanje sedanjih politik ter da bodo cene jedrske energije in energije iz fosilnih goriv še naprej naraščale, medtem ko se bodo stroški obnovljivih virov energije zmanjševali;
N. ker bi po ocenah načrta Komisije za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 z izboljšanjem kakovosti zraka na lokalni ravni v zdravstvu privarčevali do 17 milijard EUR letno do leta 2030, in ker Mednarodna agencija za energijo (IEA) ocenjuje, da bi lahko politike, ki so skladne s ciljem 2 °C, znižale stroške letnega uvoza fosilnih goriv v EU za 46 % oziroma 275 milijard EUR (1 % BDP EU) do leta 2035;
O. ker cene končne energije v zadnjem desetletju stalno naraščajo, zaradi česar so državljani EU vedno bolj zaskrbljeni, za podjetja in industrijo pa to predstavlja velik strošek;
P. ker je treba posvetiti pozornost učinku podnebne in energetske politike ne le na najbolj ranljive skupine v družbi, temveč tudi na gospodinjstva z nizkim in srednje visokim prihodkom, v katerih se je življenjski standard v zadnjih letih močno poslabšal;
Q. ker prometni sektor predstavlja velik delež emisij toplogrednih plinov in porabe energije v EU; ker so se emisije toplogrednih plinov iz prometnega sektorja od leta 1996 do 2007 povečale za 36 %;
R. ker podnebne spremembe neposredno in morebiti nepopravljivo ogrožajo človekov razvoj, biotsko raznovrstnost in nacionalno varnost, zaradi česar jih mednarodna skupnost mora obravnavati;
S. ker ocena delovne skupine I Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) iz leta 2013 kaže, da imamo izbiro pri oblikovanju naše prihodnosti, vendar pa da se vrata priložnosti hitro zapirajo, saj smo že pokurili več kot polovico „ogljičnega proračuna“, da bi imeli realno možnost omejiti segrevanja na 2 °C, in da morajo sedanji cikli načrtovanja za večje poslovne in infrastrukturne naložbe pri sprejemanju odločitev to nujno upoštevati;
T. ker se je mednarodna skupnost na vrhu v Københavnu leta 2009 zavezala, da bo globalno segrevanje v 21. stoletju omejila na 2°C predindustrijske ravni, in ker zaenkrat ne izpolnjuje te zaveze;
U. ker je peto poročilo IPCC o oceni nedavno potrdilo, da nismo na pravi poti v zvezi z omenjeno podnebno zavezo, saj bo več kot 1000 milijard ton skupnih emisij ogljika povzročilo zvišanje temperature za več kot 2 °C, polovico te količine pa smo že dosegli; ker bo nespremenjena praksa povzročila dvig temperature za več kot 2 °C v manj kot 30 letih; ker je treba zastaviti ambiciozne cilje in takoj z njihovim uresničevanjem;
V. ker so glede na poročilo Svetovne banke z naslovom „Turn Down the Heat“ (Znižajmo temperaturo) gibanja sedanjih emisij takšna, da bodo v 20 do 30 letih povzročila segrevanje za 2 °C in do leta 2100 za 4 °C;
W. ker je Svet, da bi podnebne spremembe ostale pod mejo 2 °C, leta 2011 ponovno potrdil cilj EU za zmanjšanje toplogrednih plinov za 80–95 % do leta 2050 v primerjavi z letom 1990;
X. ker je generalni sekretar OZN Ban Ki Muna povabil voditelje držav na vrh ZN o podnebnih spremembah, ki bo septembra 2014, z jasnimi zavezami za nadaljnje ukrepe v zvezi s podnebnimi spremembami;
Y. ker sedanje podnebne zaveze za leto 2020 v skladu s poročilom o vrzelih v zvezi z emisijami 2013 (Emissions Gap Report) programa Združenih narodov za okolje (UNEP) niso dovolj, da bi lahko preprečili nevarne podnebne spremembe, in ker bodo zato po letu 2020 potrebna ambicioznejša zmanjšanja emisij toplogrednih plinov;
Z. ker podatki Eurostata kažejo, da je EU svoje emisije CO2 med letoma 1990 in 2011 zmanjšala za 16,97 % in je tako na pravi poti, da uresniči svoj cilj za leto 2020 na tem področju; ker so potrebna ambicioznejša zmanjšanja emisij CO2, da bo EU ostala na pravi poti za uresničitev svojih podnebnih ciljev do leta 2050;
AA. ker podatki divizije za statistiko pri Združenih narodih kažejo, da so se svetovne emisije CO2 med letoma 1990 in 2010 povečale za več kot 50 %;
AB. ker so se preverjene emisije EU od leta 2005 do 2012 v sistemu za trgovanje z emisijami zmanjšale za 16 % in v sektorjih, ki niso v sistemu za trgovanje z emisijami, za 10 %, kar kaže, da bosta cilja –21 % oziroma –10 % za leto 2020 verjetno dosežena več let prej;
AC. ker načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 kaže, da so zmanjšanja domačih emisij za 40–44 % na krivulji stroškovno učinkovitega poteka za skrajno spodnjo mejo cilja EU, ki je zmanjšanje za 80–95 % do leta 2050, zato si bo treba za leto 2030 zastaviti višji cilj od zmanjšanja za 44 %, da bi se gibali po krivulji stroškovno učinkovitega poteka do sredine oziroma zgornje meje omenjenega razpona;
AD. ker je Evropska agencija za okolje ocenila, da bodo stroški neprilagajanja na podnebne spremembe leta 2020 znašali najmanj 100 milijard EUR letno in leta 2050 do 250 milijard EUR za celotno EU;
AE. ker je EU po ocenah Mednarodne agencije za energijo (IEA) odgovorna za 11 % svetovnih emisij toplogrednih plinov, pri čemer pa so emisije CO2 v EU, merjene v tonah na prebivalca, še vedno višje od svetovnega povprečja ter povprečja v gospodarstvih v vzponu in državah v razvoju, hkrati pa ima evropski enotni trg najvišji BDP od vseh gospodarstev na svetu in velike diplomatske zmožnosti; ker ima EU kljub temu, da je njena zmogljivost na področju zmanjševanja svetovnih emisij z enostranskimi ukrepi omejena, pomembno vodilno vlogo pri krepitvi podnebnih ukrepov drugih gospodarstev in zlasti v okviru doseganja zavezujočega sporazuma v Parizu leta 2015; ker mora EU zato zavzeti jasno in ambiciozno stališče ter zagotoviti, da bo prihodnji sporazum mogoče ratificirati v vseh državah članicah;
AF. ker je mogoče svetovni izziv podnebnih sprememb obravnavati samo, če se ambiciozne politike EU povežejo z zavezami tretjih držav;
AG. ker bi bilo treba cilj EU o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in druge podnebne ukrepe EU, da bodo uspešni, umestiti v okvir prizadevanj na svetovni ravni; ker bi moral okvir za leto 2030 določati pogajalsko stališče EU za svetovni sporazum o podnebnih spremembah po letu 2015; ker bi bilo treba, dokler ni dosežen pravičen svetovni sporazum, ustrezno obravnavati konkurenčnost gospodarstva EU;
AH. ker bo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pozitivno vplivalo tudi na javno zdravje z zmanjšanjem onesnaženosti zraka, zlasti v demografskih središčih;
AI. ker je proizvodnja vetrne in sončne energije 16. junija 2013 v Nemčiji dosegle visokih 61 % skupne proizvodnje električne energije, kar kaže, da so podnebne in energetske politike uspešne in bi jih morali jemati za zgled pri spodbujanju regionalnega usklajevanja in sodelovanja;
AJ. ker je imela EU po ocenah Eurostata leta 2011 13-odstotni delež obnovljivih virov energije in je na pravi poti, da doseže svoj cilj za leto 2020;
AK. ker je EU torej na pravi poti, da uresniči svoje zavezujoče cilje za leto 2020 (zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in večja uporaba obnovljivih virov energije), ne pa svoj okvirni cilj 20-odstotnega povečanja energetske učinkovitosti;
AL. ker se bo svetovna poraba energije po napovedih International Energy Outlook 2013 povečala za 56 % med letoma 2010 in 2040 (pri čemer azijske države, ki niso članice OECD, predstavljajo 60 % tega povečanja), fosilna goriva (vključno z velikim deležem premoga) pa bodo še naprej zagotavljala skoraj 80 % svetovne energije do leta 2040;
AM. ker naložbe v energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov medsebojno vplivajo na veliko načinov in ker je izjemno pomembno, da se kompromisne rešitve med temi cilji odprto obravnava in se o njih obvesti javnost;
AN. ker vlagatelji in industrijske panoge nujno potrebujejo jasen in dolgoročen okvir za podnebno in energetsko politiko EU z večjo stopnjo gotovosti in, posledično, jasnimi cenovnimi signali, da se spodbudijo srednje- in dolgoročne trajnostne naložbe, zmanjša s tem povezano tveganje in izkoristi priložnosti na svetovnem trgu trajnostnih tehnologij; ker je jasna podnebna in energetska strategija nujna za industrijsko konkurenčnost EU, spodbujanje gospodarske rasti in ustvarjanje novih delovnih mest;
AO. ker mora okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 združiti skrbno upoštevanje podnebnih zavez (tako dolgoročnih ciljev EU kot srednjeročnih mednarodnih dogovorov) s potrebo po obravnavi nujnih gospodarskih in socialnih vprašanj, kot so zanesljivost oskrbe z energijo, visoki stroški energije za industrijo in gospodinjstva in potreba po ustvarjanju novih delovnih mest in gospodarskem okrevanju;
AP. ker je zaradi omejene razpoložljivosti domačih virov ambiciozen prehod EU na obnovljive vire energije edini način, da se zagotovi zanesljiva oskrba z energijo po dostopnih cenah v prihodnosti;
AQ. ker Komisija v svojem energetskem načrtu za leto 2050, ki ga je Parlament podprl, navaja, da so energetska učinkovitost, energija iz obnovljivih virov in energetske infrastrukture možnosti za dekarbonizacijo gospodarstva, ki jih ne bomo obžalovali, in da bi bilo treba sprejeti ustrezne politike in instrumente;
AR. ker se Mednarodna agencija za energijo v svojem poročilu o trgu energetske učinkovitosti leta 2013 sklicuje na energetsko učinkovitost kot na prvo gorivo sveta in ker je energetska učinkovitost najcenejši in najhitrejši način za zmanjšanje energetske odvisnosti EU, večjo zanesljivost oskrbe z energijo, znižanje računov za energijo in boj proti podnebnim spremembam;
AS. ker potencial obnovljivih virov energije še ni v celoti izkoriščen, ker bodo ti viri na podlagi energetskega načrta Komisije za leto 2050 takrat imeli največji delež v preskrbi z energijo in ker je zato treba določiti posebne ciljne mejnike do omenjenega leta, da bi zagotovili verodostojne in stabilne obete za prihodnost v zvezi z obnovljivimi viri energije v EU in diverzifikacijo oskrbe z energijo na evropskem notranjem trgu za energijo, ki povečuje konkurenčnost EU in zanesljivost njene oskrbe z energijo ter prispeva k razvoju novih sektorjev in izvoznih priložnosti;
AT. ker bosta imela razvoj obnovljivih virov energije in večja energetska učinkovitost pozitiven učinek na podnebne in energetske cilje, kar bo okrepilo zanesljivost oskrbe z energijo v EU, njen vodilni tehnološki položaj in njeno industrijsko konkurenčnost, spodbudilo rast in zaposlovanje ter zagotovilo visoko dodano vrednost za EU v prihodnosti;
AU. ker je izboljšanje energetske učinkovitosti stroškovno najučinkovitejši in najhitrejši način za zmanjšanje energetske odvisnosti EU ter istočasno razbremenjuje končne uporabnike visokih računov za energijo ter ustvarja nova delovna mesta in rast za lokalna gospodarstva;
AV. ker so stroški EU za uvoz fosilnih goriv v letu 2011 znašali 406 milijard EUR (kar je več kot 1000 EUR na prebivalca), njena odvisnost od uvoza energije pa naj bi se še povečala; ker ta odvisnost izpostavlja Unijo svetovnim cenam energije in političnim pretresom ter ogroža neodvisnost zunanje politike Unije in držav članic; ker je zato treba nujno zagotoviti čim večjo preglednost cen energije za končne uporabnike; ker se mora EU bolj osredotočiti na možnosti, ki jih „ne bomo obžalovali“, torej energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije in energetsko infrastrukturo;
AW. ker sredstva, porabljena za uvoz fosilnih goriv, le malo prispevajo k naložbam, delovnim mestom ali rasti v Uniji, in ker bi preusmeritev teh sredstev v domače naložbe v energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije in pametno infrastrukturo spodbudila gradbeništvo, avtomobilsko in visokotehnološko industrijo ter njihove dobavitelje v poproizvodni fazi, saj bi zagotovila kakovostna, visokokvalificirana delovna mesta, ki jih ni mogoče izvoziti/preseliti;
AX. ker Mednarodna agencija za energijo meni, da bosta dve tretjini potenciala energetske učinkovitosti leta 2035 še vedno neizkoriščeni, saj to področje ni dejanska politična prednostna naloga;
AY. ker so študije Fraunhoferjevega inštituta pokazale, da lahko EU stroškovno učinkovito doseže 40-odstotni prihranek energije do leta 2030;
AZ. ker so študije pokazale, da znaša potencial stroškovne učinkovitosti EU za prihranek končne energije več kot 40 % v vseh sektorjih gospodarstva (stanovanja 61 %, promet 41 %, terciarne dejavnosti 38 % in industrija 21 %); ker bi uresničitev tega potenciala prinesla 239 milijard EUR neto prihrankov letno pri računih za energijo;
BA. ker se več kot 40 % končne energije v EU porabi za ogrevanje in hlajenje, pri čemer (po podatkih evropske tehnološke platforme o ogrevanju in hlajenju iz obnovljivih virov) 43 % porabijo gospodinjstva, 44 % industrija in preostalih 13 % storitve;
BB. ker je dokazano, da se največji potencial za stroškovno učinkovit prihranek energije skriva na področju stavb, ki trenutno predstavljajo 40 % porabe končne energije v EU in 36 % njenih emisij CO2;
BC. ker študije kažejo, da izboljšanje energetske učinkovitosti znižuje stroške, kar je enako koristno za industrijo kot za državljane;
BD. ker je pričakovati, da bo svetovno prebivalstvo ob sedanjih trendih preseglo 9 milijard do leta 2050 in da se bo svetovno povpraševanje po energiji povečalo za več kot 40 % do leta 2030;
BE. ker so vedno višje cene energije pripeljale do visokih stopenj energetske revščine v EU;
BF. ker je Evropski svet maja 2012 potrdil, da lahko energetska učinkovitost veliko prispeva k temu, da se zasuka sedanji trend zviševanja cen in stroškov energije, ki v glavnem prizadenejo najbolj ranljive člane družbe;
BG. ker bo ambiciozen cilj prihranka energije povečal neto zaposlenost za 400.000 delovnih mest do leta 2020, zlasti z ustvarjanjem zelo potrebnih delovnih mest v gradbenem sektorju, in razbremenil javne proračune z znižanjem stroškov za brezposelnost;
BH. ker je dokončanje notranjega energetskega trga pogoj za splošno zanesljivost oskrbe z energijo v EU, konkurenčne cene energije in stroškovno učinkovito uresničevanje njenih ciljev podnebne politike;
BI. ker različne subvencije za različne vire energije in energetske tehnologije brez usklajevanja in stroškovno učinkovitega izvajanja izkrivljajo konkurenco in preprečujejo dokončanje notranjega energetskega trga, ne da bi povečale gotovost naložb;
BJ. ker so subvencije za fosilna goriva leta 2011 samo za elektriko v EU znašale 26 milijard EUR in ta številka ne upošteva subvencij za plin in nafto;
BK. ker so sklepi zasedanja Evropskega sveta z dne 22. maja 2013 pozvali, naj ima prednost postopno odpravljanje okolju ali gospodarstvu škodljivih subvencij, vključno s tistimi za fosilna goriva;
BL. ker študije kažejo, da je nadgradnja in razvoj omrežij ter zagotovitev večjega števila povezav pomemben način za izboljšanje notranjega trga, zmanjšanje stroškov energije in povečanje konkurenčnosti industrije, v kolikor se za opredelitev ustreznih naložb opravi analiza stroškov in koristi;
BM. ker študije kažejo velike razlike v skupnih sistemskih stroških in učinkih med različnimi proizvodnimi viri; ker bi bilo treba takšne vidike upoštevati tudi v procesu oblikovanja podnebne in energetske politike EU;
BN. ker se bodo potrebne naložbe v energetsko infrastrukturo po ocenah Mednarodne agencije za energijo z naraščajočo decentralizacijo oskrbe z energijo prenesle z ravni prenosa na raven distribucije, pri čemer bodo distribucijska omrežja leta 2030 zahtevala tri četrtine teh naložb;
BO. ker izračuni Eurostata kažejo, da približno 40 % prebivalcev EU že živi v mestnih območjih in da urbanizacija narašča, in ker obnovljivi viri energije zmanjšujejo onesnaženost zaradi trdnih delcev v ozračju; ker prevoz predstavlja velik delež emisij in ker bodo prizadevanja za energetsko učinkovitost pozitivno vplivala nanj;
BP. ker je Komisija v svojem energetskem načrtu za leto 2050 izjavila, da je nadgradnja omrežja neizogibna in da bodo, kar je še pomembneje, stroški enaki ne glede na izbiro prihodnjega energetskega scenarija, tudi v primeru odločitve za scenarij z nespremenjenim ravnanjem; ker je treba zato nujno razviti pametno, povezano omrežje in izbrati scenarij, ki temelji na obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti, saj je to edina pot za uresničitev ciljev trajnosti, konkurenčnosti, energetske neodvisnosti, zanesljive oskrbe z energijo in dostopnih cen energije;
BQ. ker sektorja trajnostne energije in okoljske tehnologije po ocenah evropskega poročila o konkurenčnosti za leto 2012 ponujata veliko priložnosti za podjetja in ustvarjanje delovnih mest;
BR. ker Evropsko poročilo o konkurenčnosti za leto 2012 priporoča, da se morajo podjetja EU, da bodo ostala konkurenčna, osredotočiti na izkoriščanje poslovnih priložnosti, ki jih ponujajo globalni okoljski in družbeni cilji in izzivi;
BS. ker po ocenah v energetskem načrtu Komisije za leto 2050 vsi ocenjeni scenariji za dekarbonizacijo zahtevajo, da bo delež obnovljivih virov energije znašal od 55 do 75 % porabe končne energije leta 2050; ker bo delež obnovljivih virov energije po letu 2020 na podlagi istih ocen strmo upadel, če ne bodo sprejeti dodatni ukrepi;
BT. ker je EU trenutno vodilna v svetu na področju tehnologije za energijo iz obnovljivih virov, saj je v tem sektorju ustvarila že približno pol milijona delovnih mest; ker bo večji delež obnovljivih virov energije prinesel dolgoročnejšo trajnostno rast in večjo zanesljivost oskrbe z energijo;
BU. ker sektor obnovljivih virov energije prispeva 1 % BDP EU in neposredno ali posredno zaposluje približno 1,2 milijona ljudi, 30 % več kot leta 2009; ker bo leta 2020 2,7 milijona ljudi v EU zaposlenih v sektorju obnovljivih virov energije;
BV. ker sektorja obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti kljub krizi rasteta in je pričakovati, da bosta v prihodnosti še prispevala k rasti BDP EU;
BW. ker so študije pokazale, da je Kitajska najprivlačnejša država za naložbe v obnovljive vire energije, v skupino najbolj privlačnih pa spadajo še ZDA, Indija, Japonska, Kanada in Avstralija;
BX. ker je treba zagotoviti konkurenčnost EU na svetovnem trgu;
BY. ker sta povečanje raziskav raznih novih in trajnostnih oblik energije ter izmenjava dobrih praks najboljša možnost za dolgoročno rešitev te težave;
BZ. ker trajnostni razvoj temelji na ravnotežju med tremi stebri – okoljskega, gospodarskega in družbenega razvoja;
CA. ker imajo lokalne in regionalne ravni bistveno vlogo pri spodbujanju in izvajanju potrebnih ukrepov za preusmeritev v nizkoogljično gospodarstvo;
Cilji
1. pozdravlja zeleno knjigo Komisije o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030 in pričakuje, da se bo Evropski svet na ta vprašanja odzval realistično, a ambiciozno, stroškovno učinkovito in prožno ter da bo ohranil trajnostno konkurenčno prednost EU z njenim znanjem in izkušnjami na področju energetike in to vzdrževal na kratki in dolgo rok;
2. izraža veliko zaskrbljenost nad predlogi za novo strukturo upravljanja v zvezi z okvirom do leta 2030 in opozarja, da okvir do 2020 temelji na popolnem soodločanju med Parlamentom in Svetom; vztraja, da morajo vsi morebitni zakonodajni predlogi Komisije temeljiti na polnem soodločanju med Parlamentom in Svetom;
3. obžaluje, da je sporočilo Komisije z naslovom „Okvir podnebne in energetske politike za obdobje 2020–2030” (COM(2014)0015), sprejeto 22. januarja 2014, z več vidikov kratkovidno in neambiciozno, zlasti ko gre za odsotnost nacionalnih ciljev v zvezi z obnovljivimi viri energije in smiselne nove ukrepe za spodbujanje energetske učinkovitosti; je seznanjen z nedavnim sporočilom Komisije o cenah in stroških energije v Evropi (COM(2014)0021);
4. je seznanjen z nedavno objavo prvega dela petega ocenjevalnega poročila Mednarodnega odbora za podnebne spremembe, sprejetega 27. septembra 2013, ki potrjuje, da je 95 odstotkov globalnega segrevanja posledica človekove dejavnosti (v primerjavi z 90 odstotki v četrtem poročilu iz leta 2007), in opozarja na možne posledice neukrepanja za stabilnost našega ekosistema;
5. poziva Svet in Komisijo, naj v okviru evropskega okvira podnebne in energetske politike do leta 2030 izvajata večstranski pristop na podlagi politik, ki se bodo vzajemno krepile in usklajevale ter bodo dosledne, in ambicioznih zavezujočih ciljev glede zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti; poziva Komisijo in države članice, naj bolj izkoristijo medsebojno delovanje teh ciljev, saj so najprimernejše orodje za to, da bodo podnebni in energetski cilji EU v obdobju do leta 2030 doseženi na stroškovno učinkovit način – zagotovili bodo namreč naložbeno varnost v EU ter spodbodli in okrepili konkurenčnost in zanesljivost oskrbe z energijo;
6. poziva Komisijo in države članice, naj določijo zavezujoč cilj, da bi EU do leta 2030 zmanjšala domače emisije toplogrednih plinov za vsaj 40 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990; meni, da mora biti raven ambicioznosti skladna s stroškovno učinkovitimi načrti za uresničitev cilja glede dveh stopinj Celzija; poudarja, da bi morali ta cilj doseči s posamičnimi nacionalnimi cilji, tako da bi upoštevali razmere in potencial posameznih držav članic;
7. se strinja s tem, da bi se morala EU v okviru mednarodnih pogajanj o podnebju obvezati k izpolnitvi tega cilja v zvezi s toplogrednimi plini, in sicer pravočasno pred vrhunskim srečanjem, ki ga septembra 2014 organizira generalni sekretar ZN, in poziva Evropski svet, naj čim prej stori enako;
8. poziva Komisijo in države članice, naj določijo zavezujoč cilj EU do leta 2030 glede 40-odstotne energetske učinkovitosti, kar bi bilo v skladu z raziskavami o potencialu energetske učinkovitosti za prihranke; poudarja, da bi morali ta cilj doseči s posamičnimi nacionalnimi cilji, tako da bi upoštevali razmere in potencial posameznih držav članic;
9. poziva Komisijo in države članice, naj določijo zavezujoč cilj, da bi EU do leta 2030 uporabljala vsaj 30 % končne energije iz obnovljivih virov; poudarja, da bi morali ta cilj doseči s posamičnimi nacionalnimi cilji, tako da bi upoštevali razmere in potencial posameznih držav članic;
10. opozarja, da bodo morali k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov prispevati vsi gospodarski sektorji, da bo lahko Unija prispevala ustrezen delež v okviru globalnih prizadevanj; je prepričan, da je potreben zgodnji dogovor o okviru podnebne in energetske politike za leto 2030, da se EU pripravi na mednarodna pogajanja o novem pravno zavezujočem mednarodnem sporazumu, ter da državam članicam, industriji in drugim sektorjem zagotovi jasen pravno zavezujoč okvir in cilje za izvedbo potrebnih srednjeročnih in dolgoročnih naložb v zmanjševanje emisij, energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije;
11. ugotavlja, da bo potek dekarbonizacije odvisen od različnih deležev trajnostne tehnologije v državah članicah: obnovljivih virov energije, jedrske energije ter zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida, če bo pravočasno na voljo; ugotavlja, da bo vključevanje večjega deleža obnovljivih virov energije zahtevalo precejšnje razširitve prenosnih in distribucijskih omrežij, dodatne priklopljive rezervne oziroma skladiščne zmogljivosti;
12. opozarja, da bodo vsi morebitni dodatni stroški posredno ali neposredno preneseni na končne odjemalce, zato meni, da je zmanjševanje dodatnih stroškov dekarbonizacije energetskega sistema EU predpogoj za ohranitev evropske konkurenčnosti;
13. opozarja, da so države članice še naprej pristojne, da izberejo svojo mešanico energetskih virov, in bi se tako morale odločati za optimalno mešanico, ki bo omogočala doseganje ciljev energetske politike, zlasti dekarbonizacije;
14. meni, da je močan zavezujoč cilj glede energetske učinkovitosti primarnega pomena, da bo raba energije v Uniji čim bolj učinkovita, ta cilj pa bo tudi zagotovil, da bo doseganje ciljev glede toplogrednih plinov in obnovljivih virov energije lažje;
15. je prepričan, da so zavezujoči skupni cilji, ki združujejo skupna nacionalna prizadevanja, stroškovno najučinkovitejši in najprožnejši način, da se državam članicam zagotovi potrebna prožnost in spoštuje subsidiarnost;
16. poziva Evropski svet, naj vzdržuje raven napredka, doseženega na ravni EU, in dolgoročno zagotovi zanesljivost glede zastavljanja ambicioznih, a uresničljivih ciljev za okvir podnebne in energetske politike EU do leta 2030, in sicer upoštevaje stroškovno najučinkovitejši način, da se doseže dolgoročna zaveza Parlamenta in Sveta v imenu EU, da bomo do leta 2050 zmanjšali emisije toplogrednih plinov v EU za 80–95 % v primerjavi z letom 1990;
17. poziva Komisijo, naj poenostavi svojo podnebno in energetsko politiko, da bodo evropske politike bolj dosledne, prožne in stroškovno učinkovite;
18. opozarja, da bo cilj EU glede dekarbonizacije do leta 2050 dosežen le, če bo izveden odmik od fosilnih goriv, in da se je zato treba izogibati politikam, ki bi nas lahko priklenile nanje; ponavlja, da bo ambiciozno zastavljena dolgoročna politika na področju energetske učinkovitosti in energije iz obnovljivih virov pomagala preprečiti tako odvisnost; glede tega poudarja zadnje ugotovitve Mednarodne agencije za energijo, da so politike glede energije iz obnovljivih virov dolgoročno cenejše od zanašanja zgolj na cene ogljika, ker spodbujajo pravočasno vzpostavitev širokega portfelja tehnologij za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, ki so potrebne za dolgoročno popolno dekarbonizacijo elektroenergetskega sektorja;
19. je prepričan, da je najboljši način za zadovoljitev sedanjih in prihodnjih evropskih potreb po energiji uravnotežena in pestra mešanica energetskih virov, pri kateri bo zmanjšana odvisnost od enega samega vira energije, hkrati pa ne bodo nastajale nove odvisnosti, če upoštevamo priporočilo Komisije, da je treba zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv; poziva države članice, naj upoštevajo te dejavnike;
20. poziva Komisijo, naj skupaj z zadevnimi industrijskimi sektorji in v okviru podnebnega in energetskega okvira do leta 2030 razvije posebne sektorske načrte, ki bodo industrijskim subjektom omogočali zadostno mero prožnosti;
21. meni, da se veliko ciljev v energetski politiki resda lahko doseže z zvišanjem cen energije;
22. poziva, naj se zagotovijo potrebna sredstva za raziskave in razvoj obnovljivih virov energije in tehnologij za varčevanje z energijo;
23. opaža splošno soglasje glede določanja novega zavezujočega cilja zmanjšanja emisij CO2 na podlagi spremenjenega in dobro delujočega sistema za trgovanje z emisijami;
24. meni, da morajo dolgoročni cilji politike EU in posebna orodja politike za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov dosledno temeljiti na referenčnem letu 1990;
25. meni, da lahko EU poveča svoje ambicije glede zmanjševanja CO2, če se druge države z največ emisijami v razvitem svetu in v državah v razvoju zavežejo, da bodo prevzele svoj delež prizadevanj za globalno zmanjšanje emisij;
26. opozarja, da je EU zaradi zavezujočega cilja glede obnovljivih virov energije za leto 2020 vodilna na področju inovacij v tovrstni tehnologiji; poudarja, da bo nadaljevanje te politike z zavezujočimi cilji glede obnovljivih virov energije še okrepilo položaj EU na tem področju; meni, da razvoj obnovljivih virov energije prispeva k doseganju cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, zmanjševanju potrebe po uvozu fosilnih goriv in povečevanju raznolikosti virov energije; zato meni, da bi si morala EU v okviru do leta 2030 zastaviti zavezujoč cilj glede obnovljivih virov energije; je prepričan, da je treba v prihodnost usmerjeno energetsko in podnebno politiko izvajati skladno s programom industrijske politike EU za konkurenčnost;
27. se strinja, da bi morali biti cilji za leto 2030 osredotočeni na razvoj in optimalizacijo vsega elektroenergetskega sistema, da bi čim bolje izkoristili zmogljivosti obnovljivih virov energije;
28. meni, da je EU na dobri poti, da uresniči cilj glede 20-odstotnega deleža obnovljivih virov energije do leta 2020; poudarja, da širitev na nacionalni ravni, ki je do določene mere neusklajena in se odvija izjemno hitro, močno vpliva na notranji energetski trg EU (med drugim prek tokovnih zank); meni, da se bodo morali sistemi oskrbe z energijo v prihodnosti bolj zanašati na obnovljive vire energije; vztraja, da je treba v odločitve o nadaljnji širitvi obnovljivih virov energije vključiti vse vidike sistemov oskrbe z energijo;
29. meni, da so dobro zasnovane, prožne in predvidljive podporne sheme primerno orodje za spodbujanje stroškovno učinkovitega razvoja obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti; poudarja, da bi se morale vse nacionalne sheme za podporo obnovljivim virom energije postopoma približati bolj integriranemu sistemu podpore na ravni EU ali nižji ravni, pri čemer bi upoštevali stopnjo zrelosti tehnologije in regionalne ter zemljepisne razlike, zaradi česar bi se ta okvir približal trgu ter bi bila zagotovljena naložbena varnost in enaki konkurenčni pogoji; meni, da ima Komisija pomembno vlogo pri zagotavljanju smernic v zvezi s tem, tudi pri skladnosti podpornih shem z notranjim trgom in pravili o državni pomoči, ob tem pa je treba upoštevati tudi pomen programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020;
30. meni, da bi moral biti okvir politike za leto 2030 vključen v dolgoročnejšo vizijo, zlasti do leta 2050, v skladu z različnimi načrti, ki jih je sprejela Komisija; ob tem je stališča, da bi bilo treba politike EU za leto 2030, kar zadeva zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, energijo iz obnovljivih virov in energetsko učinkovitost, razumeti kot mejnike na poti uresničevanja dolgoročnejših ciljev ob celovitem pristopu, ki bo zagotovil, da bodo stroškovno učinkoviti, predvidljivi in trajnostni;
31. meni, da ima regionalna politika EU osrednjo vlogo pri spodbujanju proizvodnje energije iz obnovljivih virov in energetske učinkovitosti na vseevropski ravni; opozarja, da zaradi različnih geografskih razmer ni mogoče uporabiti enake energetske politike za vse regije;
32. priznava, da bi utegnile imeti subvencije za vse vire energije, vključno s fosilnimi gorivi in jedrsko energijo, pomembne posledice na cene energije; ugotavlja, da so nekateri obnovljivi viri energije (kot sta vetrna ali sončna energija na kopnem) cenovno že skoraj konkurenčni konvencionalnim virom in da bi bilo torej treba podporne sheme zanje prilagoditi tem razmeram in subvencije postopoma ukiniti, da bi lahko ta sredstva prerazporedili za raziskovalne in razvojne programe na področju energetske tehnologije, na primer obnovljive vire energije naslednje generacije in tehnologije shranjevanja; poudarja pa, da bi bilo to treba napovedati dovolj vnaprej, da temu sektorju ne bi povzročali škode, spremeniti pa bi bilo treba tudi zasnovo energetskega trga, racionalizirati upravne postopke in postopke povezovanja v omrežje ter poskrbeti za boljšo preglednost na energetskih trgih; obžaluje retroaktivne spremembe nekaterih držav članic v podpornih shemah, ki so omajale zaupanje vlagateljev in raven naložb v obnovljive vire energije; poziva Komisijo, naj preuči, kako bi lahko preuredili samo energetski trg tako, da bi zagotovili donosnost naložb v spremenljive obnovljive vire energije, ki sicer pozitivno vplivajo na zniževanje grosističnih cen, a tudi negativno vplivajo na donosnost naložb; poudarja, da so ambiciozni dolgoročni cilji glede obnovljivih virov energije ter raziskovalni in razvojni programi potrebni za znižanje stroškov v vseh tehnologijah obnovljivih virov energije ter za okrepitev inovacij in razvoja, predvsem pa za uporabo novejših in manj razvitih tehnologij; poziva Komisijo, naj preuči vpliv prednostnega pošiljanja energije iz obnovljivih virov na splošne stroške energije;
33. poudarja, da mora EU ob tem tudi zmanjšati svojo odvisnost od uvoženih fosilnih goriv; ugotavlja, da številne subvencije za fosilna goriva, jedrsko energijo in nekatere razvite tehnologije obnovljivih virov energije povzročajo strukturno izkrivljanje trga v številnih državah članicah; poziva države članice, naj čim prej odpravijo subvencije, zlasti okolju škodljive neposredne in posredne subvencije za fosilna goriva;
34. poziva Komisijo, naj z državami članicami pripravi načrte po posameznih državah z jasnimi obvezami za postopno ukinitev subvencij;
35. poziva Komisijo, naj pripravi seznam vseh nacionalnih in evropskih subvencij ter podpornih shem za obnovljive vire energije, in poziva države članice, naj v sodelovanju s Komisijo uvedejo doslednost in preglednost na ravni EU;
36. ugotavlja, da so naložbe v energijo iz obnovljivih virov precej otežene zlasti zaradi retroaktivnih sprememb, ki so jih sprejele nekatere države članice; poziva k stabilnemu in predvidljivemu okviru pravnih politik in ukrepov do leta 2030 na podlagi ambicioznega zavezujočega cilja glede obnovljivih virov energije, ki bo pomembno pripomogel k odpiranju delovnih mest ter zmanjševanju negotovosti, zniževanju naložbenega tveganja in stroškov kapitala ter s tem tudi k stopnji potrebne podpore;
37. ugotavlja, da dolgoročni cilji zagotavljajo politično stabilnost in krepijo zaupanje potrošnikov, s tem pa pripomorejo k nižjim premijam za tveganje za vlagatelje, kar je kritičen dejavnik pri razvoju obnovljivih virov energije, saj gre za kapitalsko intenzivne tehnologije; ugotavlja, da bi odsotnost ciljev precej povečala stroške obnovljivih virov energije, naložbe, ki bi jih omogočal dolgoročni cilj, pa bi po drugi strani zmanjševale stroške tehnologije in potrebo po posebni podpori;
38. poudarja, da je načrt Komisije za prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 pokazal, da bi obnovljivi viri energije in večja energetska učinkovitost Uniji lahko prinesli letne prihranke od 175 do 320 milijard EUR;
39. poudarja precejšen potencial za odpiranje delovnih mest na področju obnovljivih virov energije (3 milijone delovnih mest do leta 2020) in energetske učinkovitosti (2 milijona delovnih mest do leta 2020)(23);
40. je prepričan, da je treba za učinkovito energijo iz obnovljivih virov izboljšati prožnost omrežij, infrastrukturo in zmogljivosti za prenos energije;
41. poziva Komisijo, naj zaradi hitrega vključevanja obnovljivih virov energije pripravi tudi predloge za osrednji trg – države članice, ki so naklonjene povezovanju in so pripravljene hitro sodelovati pri skupni proizvodnji, distribuciji in uporabi električne energije;
42. meni, da bi bilo treba učinek različnih virov energije na okolje in podnebje izdatno spremljati;
43. ponavlja, da je najcenejša energija tista, ki se nikoli ne uporabi; ob tem poudarja, da bi morali večjo energetsko učinkovitost razumeti kot temelj podnebne in energetske politike EU; je prepričan, da energetska učinkovitost prispeva k ohranjanju virov, pa tudi k zniževanju računov za energijo in energetske odvisnosti od uvoženega goriva, trgovinskih primanjkljajev in vplivov na zdravje, in izboljšuje dolgoročno mednarodno konkurenčnost evropskega gospodarstva ter pomaga zmanjševati emisije toplogrednih plinov v EU; poudarja, da raziskave kažejo, da bi 40-odstotno izkoriščen potencial EU glede stroškovno učinkovitih prihrankov energije pripomogel k vsaj 50-odstotnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov do leta 2030 in k povečanju deleža obnovljivih virov energije v mešanici energetskih virov na 35 odstotkov; poziva države članice, naj nemudoma in v celoti izvajajo direktivo o energetski učinkovitosti in direktivo o energetski učinkovitosti stavb; poudarja, da je treba pri oblikovanju novih politik za energetsko učinkovitost upoštevati potencial vsej gospodarskih sektorjev in vseh gospodarskih razmer ter da bi se morali pri premiku k večji energetski učinkovitosti osredotočiti na vso verigo energetske ponudbe in povpraševanja, vključno s pretvorbo, prenosom, distribucijo in dobavo ter skupaj s porabo v industriji, stavbah in gospodinjstvih; ugotavlja, da so kampanje ozaveščanja o energetski učinkovitosti koristne;
44. priznava, da EU ob upoštevanju sedanjih politik ne bo dosegla ciljev glede učinkovitosti za leto 2020; opozarja na obljube Komisije, da bo določila zavezujoče cilje glede energetske učinkovitosti za leto 2020 in dodatne ukrepe za države članice, če oziroma ko vsota njihovih posameznih ciljev ne bo ustrezala 20-odsotnemu cilju EU; opozarja, da morajo biti cilji za leto 2030 zasnovani kot mejniki za daljšo vizijo do leta 2050, da bodo upoštevani dolgoročni naložbeni cikli; poziva Evropski svet, naj kot temelj trajnostne energetske in podnebne politike določi cilje glede energetske učinkovitosti do leta 2020 in 2030;
45. poudarja, da samo en cilj glede emisij toplogrednih plinov, dosežen v glavnem prek sistema za trgovanje z emisijami, ne bo izkoristil velikega potenciala energetske učinkovitosti v sektorjih, ki niso v tem sistemu, večina prizadevanj za dekarbonizacijo do leta 2030 pa bo zagotovljena v sektorjih, vključenih v ta sistem, in po višji ceni, kot bi bilo treba; ugotavlja, da številne ovire pri izboljševanju energetske učinkovitosti niso finančne narave in jih sistem za trgovanje z emisijami ne more odpraviti znotraj enega samega cilja glede emisij toplogrednih plinov;
46. poudarja, da bi moralo biti zmanjševanje porabe energije v stavbah osrednji element dolgoročne politike EU za energetsko učinkovitost, saj ima prenova obstoječih stavb ogromen potencial za stroškovno učinkovite prihranke energije; poudarja, da je treba povečati sedanjo hitrost in kakovost prenove stavb, da bi EU lahko do leta 2050 zmanjšala porabo energije obstoječih stavb za 80 % v primerjavi z letom 2010;
47. ugotavlja, da bi sektorski cilj glede energetske učinkovitosti za stavbe spodbudil potrebno prenovo stavbnega fonda in tako zagotovil, da bomo izkoristili ogromni vir energije, ki ga predstavlja; priznava, da je večina ovir na tem področju pravnih, upravnih in finančnih, ne tehnoloških, ter da preoblikovanje trga terja svoj čas in bo v veliki meri odvisno od dolgoročnih ciljev in vmesnih ciljev do leta 2020, 2030 in 2040, zato da bi do leta 2050 ves stavbni fond približali ničelni stopnji porabe energije;
48. poziva Komisijo, naj si prizadeva za razvoj boljših metod in orodij za izračun in spremljanje napredka, s čimer bi lahko pripomogla k oblikovanju doslednejšega in preglednejšega pristopa EU k energetski učinkovitosti, in naj sodeluje z državami članicami za odpravo političnih ovir; ugotavlja, da se razmerje med energetsko intenzivnostjo in gospodarskimi rezultati že desetletja izboljšuje, četudi v glavnem iz gospodarskih razlogov; meni, da bi mogla biti energetska učinkovitost pomembno gonilo za vede o materialih in da so potrebna večja prizadevanja, da bi industrijskim panogam EU pomagali dodatno zmanjšati energijsko intenzivnost, zlasti z lastno proizvodnjo toplotne in električne energije, zaradi česar bo tveganje selitve ogljikovih virov manjše; poziva Komisijo, naj oceni in ovrednoti napredek in razvoj energetske učinkovitosti v EU v primerjavi z njenimi glavnimi svetovnimi konkurenti, izboljša energetske napovedi glede posebnih negospodarskih dejavnikov za izboljšanje energetske učinkovitosti in koristi energetskih prihrankov ter naj v okviru revizije smernic o državni pomoči pripravi ugodne pogoje za naložbe v energetsko učinkovitost; poziva Komisijo, naj še naprej pravočasno ocenjuje napredovanje energetskih prihrankov v EU v zvezi z izvajanjem direktive o energetski učinkovitosti in njenega prihajajočega pregleda;
49. sistem za trgovanje z emisijami je zaenkrat glavni instrument za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v industriji in energetskem sektorju, obenem pa stroškovno in gospodarsko učinkovito spodbuja naložbe v trajnostne tehnologije; zato meni, da so potrebne strukturne izboljšave sistema za trgovanje z emisijami, da se poveča njegova zmožnost učinkovitega in samodejnega odzivanja na gospodarske vzpone in padce, odpravi potreba po namenskem trgu in tržnih intervencijah in vlagateljem z dolgoročno predvidljivim in zanesljivim sistemom povrne gotovost; poziva k nujni strukturni reformi sistema za trgovanje z emisijami, ki naj bi jo predlagali leta 2014, da bi obravnavali aktualni presežek pravic in neprožnost tega mehanizma; poudarja, da bi morali z reformo sistema za trgovanje z emisijami zagotoviti, da bo ostal popolnoma tržen;
50. opominja Komisijo, da jo je Parlament že pozval k čimprejšnjemu predlaganju zakonodaje, s katero bi prilagodili zahtevo za linearno letno zmanjševanje, ki trenutno znaša 1,74 %, da bi dosegli cilj glede zmanjšanja emisij CO2 do leta 2050;
51. poleg bi morala Komisija po njegovem mnenju predlagati, da se prihodki od dražb obvezno namenijo inovativnim okolju prijaznim tehnologijam; je prepričan, da bi bilo treba določbe v zvezi s sektorji in podsektorji, v katerih je prisotno tveganje selitve ogljikovih virov, pregledati glede na zavezujoč mednarodni sporazum o boju proti podnebnim spremembam, da se industriji zagotovi čim večja varnost;
52. ugotavlja, da EU potrebuje celovit okvir politike za leto 2030, s katerim bo spodbujala naložbe in dolgoročno dekarbonizacijo v sektorjih, ki niso vključeni v sistem za trgovanje z emisijami in povzročijo 60 % emisij toplogrednih plinov v EU; poudarja, da je v posebnih sektorjih, kot sta sektorja gradnje in prometa, veliko neizkoriščenega potenciala za energetsko učinkovitost (njun ocenjeni potencial energetske učinkovitosti je 61 % oziroma 41 %); poudarja, da lahko sektorji, ki niso vključeni v sistem za trgovanje z emisijami, znatno olajšajo prizadevanja za zmanjšanje ogljikovih emisij EU; zato poziva Komisijo in države članice, naj še naprej nadaljujejo delo za ambiciozen okvir do leta 2030 za sektorje, ki niso vključeni v sistem za trgovanje z emisijami, pri tem pa za države članice ohranijo prožnost pri določanju lastnih načinov za uresničitev ciljev iz porazdelitve prizadevanj; priznava, da bi morali cilji za sektorje, ki niso vključeni v sistem za trgovanje z emisijami, temeljiti na oceni potenciala v vsakem sektorju po načelu od spodaj navzgor;
53. poudarja, da so cilji sektorjev, ki niso vključeni v sistem za trgovanje z emisijami (porazdelitev prizadevanj), precej neambiciozni v primerjavi s sektorji, ki so vključeni, ter da so hudo sporni dobropisi, na primer za industrijske pline, v okviru porazdelitve prizadevanj še vedno dovoljeni, v sistemu za trgovanje z emisijami pa ne;
54. poziva Evropsko komisijo, naj čim prej predstavi predlog, ki bo dobropise, ki jih ni več mogoče uporabiti v sistemu za trgovanje z emisijami, prepovedal tudi pri porazdelitvi prizadevanj, in poziva države članice, naj se nemudoma zavežejo, da bodo sledile pristopu, h kateremu so zavezale industrijo;
55. poziva Komisijo, naj predlaga ambicioznejši okvir za sektorje, ki niso vključeni v sistem za trgovanje z emisijami (porazdelitev prizadevanj);
56. poudarja, da se vpliv metana (CH4) na globalno segrevanje ne upošteva dovolj, saj je njegov potencial globalnega segrevanja v 15-letnem obdobju 80-krat višji od CO2, v 40-letnem obdobju pa 49-krat višji; poziva Komisijo, naj v okviru politik o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov podrobneje analizira vpliv metana, da oceni možnosti in predlaga načrt za zmanjševanje emisij CH4, prilagojen posebnim razmeram v nekaterih sektorjih in državah članicah;
57. poziva Komisijo, naj predstavi poseben okvir za promet, saj je odgovoren za približno četrtino emisij toplogrednih plinov in porabe energije v EU, zaradi česar je za proizvodnjo energije drugi sektor z največ emisijami toplogrednih plinov;
58. ugotavlja, da imajo napredna biogoriva pomembno vlogo pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov v prometu, povečujejo pa tudi zanesljivost oskrbe z energijo ter prispevajo k rasti in delovnim mestom;
59. ugotavlja, kako pomembno je celovito obračunavanje ogljika v okviru direktive o kakovosti goriva, da se zmanjšajo emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu pogonskih goriv; poudarja, da ima lahko direktiva o kakovosti goriva pomembno vlogo pri spodbujanju trajnostnih biogoriv v podnebnem in energetskem okviru za leto 2030; zato obžaluje, da Komisija ne kaže pripravljenosti, da bi zagotovila nadaljevanje direktive o kakovosti goriva po letu 2020;
60. poziva Komisijo, naj opredeli niz kazalnikov za ocenjevanje napredka, ki ga dosegajo posamezni sektorji, ki niso vključeni v sistem za trgovanje z emisijami, zlasti za trajnost stavb;
61. ugotavlja, da bodo soproizvodnja in daljinsko ogrevanje in hlajenje v prihodnje imeli pomembno vlogo (in jo imajo že zdaj) pri povečevanju energetske učinkovitosti, optimaliziranju uporabe obnovljivih virov za proizvodnjo toplotne ali električne energije in izboljševanju kakovosti zraka na lokalni ravni; poziva EU, naj razmisli o popolni vključitvi sektorja ogrevanja in hlajenja v prehod na trajnostni energetski sistem; ugotavlja, da ta sektor trenutno porabi približno 45 % končne energije v EU; zato poziva Komisijo, naj zbere potrebne podatke o virih ter uporabi ogrevanja in hlajenja ter distribucije toplotne energije različnim skupinam končnih odjemalcev (na primer stanovanja, industrija, terciarni odjemalci); poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo že razpoložljive rešitve za učinkovito ogrevanje in hlajenje;
62. poudarja, da ima daljinsko ogrevanje in hlajenje velik potencial za povečanje energetske učinkovitosti z recikliranjem toplote iz proizvodnje električne energije, ki se sicer ne bi uporabila, v kombiniranih obratih za soproizvodnjo toplotne in električne energije, sežigalnicah in industrijskih energetskih procesih; to je tudi celostna rešitev na mestnih območjih, ki bo prispevala k zmanjševanju odvisnosti EU od uvoza energije ter ohranila stroške ogrevanja in hlajenja cenovno dostopne za državljane;
63. poziva Komisijo in države članice, naj analizirajo potencial preostalih obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje ter preverijo sinergijo med povečano rabo obnovljivih virov in izvajanjem direktiv o energetski učinkovitosti in o energetski učinkovitosti stavb;
64. ugotavlja, da ima sektor informacijsko-komunikacijske tehnologije kot velik porabnik električne energije velik potencial za varčevanje z energijo in lahko postane zgled za energetsko učinkovitost in spodbujanje energije iz obnovljivih virov, saj podatkovna središča v EU porabijo do 1,5 % vse porabljene električne energije, uporabniki pa se vse bolj zavedajo ogljičnega odtisa informacijske tehnologije in storitev v oblaku, ki jih uporabljajo;
Skladnost instrumentov politike
65. ponavlja, da mora energetski in podnebni okvir za leto 2030 rezultate dosegati stroškovno čim učinkoviteje; meni, da bi bilo to mogoče doseči z jasnimi naložbenimi spodbudami in onemogočanju prekomernega kompenziranja in zapletenosti ter regulativnega obremenjevanja industrije; zato je stališča, da bi bilo treba državam članicam v določenih mejah omogočiti prožnost in svobodo ter zagotoviti stabilnost in jasnost za naložbene odločitve; poziva države članice, naj popolnoma spoštujejo okvir EU;
66. poudarja, da je pri reševanju številnih izzivov na podnebnem in energetskem področju pomembno okrepljeno usklajevanje, oblikovanje preglednega energetskega trga EU in izmenjava najboljših praks na področju energije na ravni EU, tako da bi nacionalni ukrepi postali učinkovitejši in doslednejši; meni, da bi okvir podnebne in energetske politike do 2030 moral zajemati nekatere obvezne elemente, s katerimi bi od držav članic zahtevali, da se pri načrtovanju velikih sprememb v oskrbi z energijo posvetujejo s sosednjimi državami;
67. opozarja, da je jasen, usklajen in dosleden politični in regulativni okvir s celostnim pristopom osrednjega pomena za spodbujanje gospodarstva, rasti ter stabilne in dostopne cene energije in lahko pomaga pripomore k potrebnim naložbam v „možnosti, ki jih ne bomo obžalovali“ (obnovljivi viri energije, energetska učinkovitost in pametna infrastruktura), kot je opredeljeno v energetskem načrtu za leto 2050, in sicer na stroškovno učinkovit in trajnosten način; ugotavlja, da je neskladje med našimi cilji za leto 2020 prispevalo k sedanji nizki ceni ogljika;
68. poudarja, da je z vidika dolgoročnih naložb bistveno, da se industriji zagotovi srednje- do dolgoročna regulativna gotovost, in v zvezi s tem poziva k ambicioznim in zavezujočim ciljem glede emisij toplogrednih plinov, energije iz obnovljivih virov in energetske učinkovitosti;
69. poudarja, da je najbolj skladen pristop za obdobje po letu 2020, da bi zastavili cilj zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do 2030 za vso EU, pri čemer bi upoštevali zmanjšanje emisij zaradi ciljev EU za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije do leta 2030; ugotavlja, da bi tako imenovani „sveženjski pristop“, ki vključuje cilje za energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije in znižanje emisij toplogrednih plinov, opredeljen v skladu z obstoječimi stroškovno učinkovitim potencialom za energetske prihranke, EU omogočil, da bi svoje cilje glede konkurenčnosti, zanesljive oskrbe z energijo in dekarbonizacije uresničila ob nižji ceni ogljikovega dioksida in manjšem bremenu za industrijo, kot s pristopom, ki bi zajemal zgolj cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov;
70. ugotavlja, da je Unija predlagala mednarodni postopek pregleda, namenjen oceni predhodnih zavez pred sklenitvijo sporazuma o podnebnih spremembah leta 2015; zato poziva Svet, naj sklene dogovor o postopku pregleda z jasnim časovnim razporedom in tako zagotovi, da se bodo cilji Unije o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in drugi s tem povezani cilji pregledali in po potrebi izboljšali;
71. poudarja, da je za pravilno delovanje notranjega trga potrebna temeljita analiza orodij in ciljev ter njihove skladnosti; poudarja, da mora biti cilj zmanjševanja toplogrednih plinov dovolj ambiciozen, da bo zagotavljal dodatne spodbude poleg tistih, ki se dosežejo s cilji na področjih energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije, ter da mora biti v skladu z ravnmi znižanja, ki z znanstvenega stališča veljajo za nujne, če želimo preprečiti nevarne podnebne spremembe;
72. poziva Komisijo, naj preuči interakcijo med podnebnimi in energetskimi cilji, da bi dosegli čim učinkovitejše politike na ravni EU, pri čemer naj se izogne pastem, na katere je doslej naletel pristop z neusklajenimi cilji in ukrepi, in naj ne upošteva le nacionalnega BDP, temveč tudi zmogljivost posameznih držav članic za stroškovno učinkovito zmanjševanje emisij; opozarja, da bo napredek pri energetski učinkovitosti v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami, kot so stavbe in promet, prinesel znatna zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, in tako zmanjšal prizadevanja za dekarbonizacijo v drugih sektorjih;
73. poziva Komisijo, naj okrepi uspešnost in stroškovno učinkovitost pristopa treh ciljev z usklajenimi in jasnimi politikami, ki jim bo medsebojno delovanje teh ciljev resnično koristilo;
74. ugotavlja, da bi morala razprava o ciljih do leta 2030 temeljiti na zanesljivi ekonomski analizi možnega vpliva teh ciljev po državah in po sektorjih; poziva Komisijo, naj objavi vse razpoložljive podatke in analize na tem področju, da se ugotovi, ali bi prišlo do neenake obremenitve med državami članicami;
75. je prepričan, da bi bilo treba države članice in regije spodbuditi k boljšemu sodelovanju, da bi optimalno izkoristili raziskave, razvoj, inovacijska prizadevanja in učinkovitost širše uporabe obnovljivih virov energije, zlasti vetrne energije na morju; obžaluje, da mehanizmi sodelovanja, ki jih je leta 2009 uvedla direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, do danes skoraj niso bili uporabljeni, in poziva k večji rabi teh mehanizmov; je seznanjen z ugotovitvami Komisije, na podlagi katerih bi lahko boljša uporaba obstoječih možnosti za sodelovanje prinesla znatne koristi, na primer okrepitev trgovine; poudarja, da ima regionalno povezovanje pomembno vlogo pri stroškovno učinkovitem uvajanju obnovljivih virov energije; v zvezi s tem izpostavlja pomembno vlogo Komisije pri usklajevanju, finančnem podpiranju in pripravi ustreznih analiz obnovljivih virov energije in njihovega potenciala za države članice ter pri spodbujanju postopnega zbliževanja nacionalnih politik za energijo iz obnovljivih virov;
76. ugotavlja, da mora Evropska unija izpolniti svoje zaveze glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov s pomočjo politik, ki bodo preprečujevale razvoj na področju nekonvencionalnih fosilnih goriv z visokimi emisijami toplogrednih plinov, na primer katranskega peska;
77. poziva Komisijo, naj predloži analizo bolj trajnostnega in stroškovno učinkovitega razvoja različnih virov energije, tudi obnovljivih, pri čemer naj upošteva okoljski vpliv, vse stroške sistema, vidike odvisnosti od surovin (predvsem redkih zemelj, ki jih je v Evropi malo), učinkovito rabo virov in življenjski cikel;
78. poziva Komisijo, naj predloži analizo o tem, kako lahko stabilni obnovljivi viri energije, na primer hidroenergija (zlasti črpalne hidroelektrarne), geotermalna energija ali trajnostno pridobljena biomasa skupaj s fosilnimi gorivi dopolnijo spremenljive obnovljive vire energije; poziva Komisijo, naj predlaga trajnostna merila za trdno in plinasto biomaso, pri čemer bi se upoštevale emisije toplogrednih plinov za omejitev neučinkovite uporabe virov biomase;
79. poudarja, da ima učinkovita raba virov pomembno vlogo pri izpolnjevanju podnebnih in energetskih ciljev EU; poziva Komisijo in države članice, naj čim bolj celovito vključijo načrt za učinkovito rabo virov v vse druge pomembne politike ter naj postopno ukinejo subvencije, ki vodijo v neučinkovito rabo virov;
80. poziva Komisijo, naj oblikuje zlahka dostopno spletno podatkovno zbirko o najboljših praksah s področja učinkovite rabe virov;
81. opozarja, da je hiter prenos in izvajanje zakonodajnih aktov EU, zlasti na področju okolja in energetike, obvezen in potreben za preprečitev drobitve trga;
82. poziva Komisijo, naj oceni razvoj energetskih prihrankov v EU;
83. ugotavlja, da leta 2013 objavljeni okvirni nacionalni cilji glede energetske učinkovitosti v okviru direktive EU o energetski učinkovitosti iz leta 2012 jasno nakazujejo, da ne zadoščajo za cilj 20-odstotnega povečanja, ki si ga je zastavila EU; vztraja, naj Komisija ne odlaša več s predlogom nove politike in ukrepov, ki bi zajemali tudi zavezujoč cilj glede energetske učinkovitosti do leta 2020, in naj vključi tovrsten cilj v svoje prihodnje sporočilo o okviru za leto 2030, da bi zagotovila skladnost med cilji;
84. poudarja pomen lokalnih in regionalnih podnebnih in energetskih pobud, saj lahko pomembno prispevajo k nacionalnim prizadevanjem za blažitev in k nadaljnjemu razvoju decentralizirane proizvodnje energije; priporoča, naj Komisija tovrstne pobude podpre, zlasti prek usmerjenega razvoja že obstoječih programov za financiranje na področju podnebnih sprememb in energije; spodbuja Komisijo in države članice, naj odpravijo vse ovire, ki lokalnim in regionalnim organom preprečujejo izpolnjevanje podnebnih in energetskih ciljev EU;
85. ugotavlja, da sedanji energetski in podnebni okvir EU ne odraža razlik v rabi energije med mesti in podeželskimi območji, ločenimi od omrežja; ugotavlja, da so nekateri energetski izzivi bolj pereči na podeželju, na primer slaba energetska učinkovitost, otežena cenovna dostopnost energije, visok ogljični odtis trdnih in tekočih goriv za ogrevanje);
86. poziva Komisijo, naj kot del okvira podnebne in energetske politike do leta 2030 oblikuje energetsko strategijo za podeželje, v kateri bo analizirala nekatere posebne izzive, s katerimi se soočajo odjemalci energije, ki ne prihaja iz omrežja, in za države članice pripravila niz priporočil za politiko;
87. meni, da bi moral podnebni in energetski okvir za izpolnitev ciljev do leta 2030 vključevati instrumente, ki so na voljo v okviru regionalne politike EU. To pomeni boljšo uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov za razvoj projektov decentraliziranih obnovljivih virov energije, projektov čistih goriv na urbanih in podeželskih območjih ter projektov energetske učinkovitosti;
Zanesljiva oskrba z energijo
88. poudarja, da je zanesljiva oskrba z energijo za evropske državljane in podjetja odločilnega pomena; poudarja pomen okvira podnebne in energetske politike do leta 2030, v katerem bi bila obravnavana potreba po bolj zanesljivi oskrbi z energijo, okoljski trajnosti, gospodarski in industrijski konkurenčnosti v EU, ugodnih cenah energije za vse in večji odpornosti na svetovne energetske pretrese, z ukrepi, kot je diverzifikacija dobavnih poti, dobaviteljev in virov, pa bi bilo treba zajeti tudi ustvarjanje delovnih mest in socialne vidike;
89. poudarja, da je treba zagotoviti zanesljivo oskrbo EU z energijo in energetsko neodvisnost, kar se lahko doseže predvsem s spodbujanjem energetske učinkovitosti in prihrankov ter obnovljivih virov energije, kar bo skupaj z drugimi alternativnimi viri energije zmanjšalo odvisnost od uvoza; opaža vse večje zanimanje za raziskovanje naftnih in plinskih polj v Sredozemskem in Črnem morju; meni, da bi bilo treba v okviru politike EU o črpanju nafte in plina na morju nameniti pozornost preprečevanju morebitnih nevarnosti ter določitvi izključnih ekonomskih con zadevnih držav članic in tretjih držav v skladu s konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu (UNCLOS), katere podpisnice so vse države članice ter tudi EU;
90. poudarja, da smejo države članice pri zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo same izbrati nacionalno mešanico energetskih virov in izkoristiti domače vire energije, pod pogojem, da uresničujejo dolgoročne energetske in podnebne cilje Unije in zagotovijo varne, okoljsko trajnostne in družbeno sprejemljive prakse, tudi pri iskanju in ekstrakciji teh virov, in upoštevajo tudi morebitne škodljive čezmejne učinke;
91. poudarja, da je treba ob tem, ko si EU prizadeva za zanesljivo oskrbo z energijo, težišče premakniti na model sodelovanja med državami članicami, tako da se zagotovi čimprejšnja dokončna vzpostavitev notranjega energetskega trga v EU, ki bo zajel zlasti izgradnjo povezovalnih vodov in odpravo čezmejnih ovir; poleg tega meni, da bo dokončanje in posodobitev infrastrukture EU, ki bo povezovala sever in jug ter vzhod in zahod, EU omogočilo, da bo čim bolje izkoristila sorazmerne prednosti posameznih držav članic, in poziva k nadaljnjemu učinkovitemu in trajnostnemu podpiranju decentralizirane proizvodnje energije v malem obsegu in v lasti skupnosti ter pametne energetske infrastrukture na ravni distribucije in shranjevanja ter programov za odziv na povpraševanje, da bi omogočili lokalno izravnavo ponudbe in povpraševanja v vseh državah članicah; zato poudarja, da je treba nadalje razviti makroregionalne energetske trge v EU, kot je združeni nordijski trg Nord Pool ali osrednjezahodni trg; zato izpostavlja, da je potrebno močno usklajevanje med politikami držav članic ter skupno delovanje, solidarnost in preglednost, saj lahko odločitve glede nacionalne energetske politike vplivajo tudi na druge države članice; predlaga, naj se določita možnost in način uporabe strokovnega znanja ter struktur Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) pri izvajanju zgoraj naštetih nalog in preuči, kako bi lahko zagotovili boljše sodelovanje med operaterji prenosnih omrežij;
92. poziva Komisijo, naj pri oblikovanju zakonodaje v zvezi s hidravličnim lomljenjem zagotovi obvezno presojo okoljskih vplivov tako pri iskanju kot pridobivanju plina iz skrilavca; poleg tega poudarja, da ni dovolj podatkov o kemikalijah, ki se uporabljajo v procesu hidravličnega lomljenja; zato poziva Komisijo, naj pri oblikovanju zakonodaje o tem zagotovi preglednost vseh podatkov o teh kemikalijah, da bi zagotovila čim višjo raven javnega zdravja in varstva okolja;
93. meni, da bi zajemanje in shranjevanje ogljika lahko imelo pomembno vlogo pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov (kot je bilo potrjeno v načrtu Komisije za prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika in njenem energetskem načrtu za leto 2050), vsaj v prehodnem obdobju in zlasti za energetsko intenzivne panoge; ugotavlja pa, da na tem področju primanjkuje javnih in zasebnih naložb; poziva Komisijo, naj preuči najboljši način za razvoj tehnologije zajemanja in shranjevanja ogljika v EU ter predlaga ustrezne ukrepe v okviru za leto 2030, da bi spodbudili zainteresirane strani in pridobili potrebna finančna sredstva; poudarja, da bodo imeli obnovljivi viri energije kot tudi zajemanje in shranjevanje ogljika pomembno vlogo pri prihodnji mešanici energetskih virov EU, in jih ne bi smeli razumeti kot medsebojno konkurenčne; poleg tega poziva Komisijo, naj okrepi izmenjavo najboljših praks in informacij z ZDA in Kanado na področju tehnologije zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida;
94. poudarja, da bo plin imel pomembno vlogo pri preoblikovanju energetskega sistema in priznava potencial zemeljskega plina za zagotovitev prožnosti sistema dobave energije na kratki do srednji rok; meni, da skladna politika in regulativni okvir ne bi smela odvračati od prehoda s proizvodnje energije s pomočjo visokoogljičnih tehnologij na zemeljski plin; v zvezi z notranjim trgom s plinom poziva Komisijo in države članice, naj pregledajo vse pogodbe za plin, osnovane na zastarelih mehanizmih za določanje cen, vključno z indeksacijo na podlagi cen nafte, in poziva Komisijo, naj pomaga pri preučevanju možnosti za preoblikovanje teh pogodb in krepitev zmogljivosti za kratkoročno trgovanje s plinom; izpostavlja nedavne dogodke na svetovnem energetskem trgu in poudarja pomemben prispevek utekočinjenega zemeljskega plina k oskrbi z energijo v EU zaradi vpliva na notranji energetski trg EU, geopolitiko na področju energetike v evropskem sosedstvu in odnose s tradicionalnimi državami dobaviteljicami;
95. poudarja velik potencial energije vetra Severnega morja; poudarja pomen omrežja v Severnem morju za zagotavljanje stroškovno učinkovitega koriščenja energije iz tamkajšnjih obnovljivih virov; v zvezi s tem priznava pomen pobude za priobalno omrežje držav ob Severnem morju ter poziva države članice in Komisijo, naj ji namenijo več pozornosti in podpore;
96. poudarja, da je aktivno gospodarjenje z gozdovi, ki krepi rast in s tem tudi absorpcijo ogljikovega dioksida, pomemben in stroškovno učinkovit način za lažje uresničevanje podnebnih ciljev; ugotavlja, da vsak dodatni kubični meter gozda, ustvarjen z aktivnim gojenjem, absorbira približno 1,3 tone ogljikovega dioksida; poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo spodbude za lastnike gozdov, da bi dejavno prispevali k večjim koristim za podnebje, na primer z osredotočanjem na regionalne ukrepe, ki spodbujajo trajnostno gojenje gozdov in absorpcijo ogljikovega dioksida;
97. se strinja s Komisijo, da je na evropski ravni mogoče zmanjšati državno posredovanje na vseh ravneh in tako zmanjšati tveganje razdrobljenosti trga; zato poziva Komisijo, naj nadaljuje postopek razdružitve in vzpostavitve optimalnega energetskega sistema; poziva države članice, naj v celoti in pravočasno izvajajo tretji zakonodajni sveženj o notranjem energetskem trgu, da bi odpravili preostale ovire za dokončno vzpostavitev enotnega trga; poudarja, kako pomembno je odpraviti preostala infrastrukturna ozka grla, primere nedelovanja trga, izkrivljanje in zlorabo vodilnih položajev in pomanjkanje preglednosti ter preprečiti nastanek novih ovir za povezovanje trga električne energije in plina, kot so slabo zasnovani trgi zmogljivosti, ki zapostavljajo določene vrste izravnalnih virov; poziva Komisijo, naj v predlogih za leto 2030 upošteva zasnovo trga, da bi se izboljšalo trgovanje z električno energijo ter razvili pregledni trgi izravnalnih in sistemskih storitev; poudarja, da bi bilo treba pri postopnem odpravljanju reguliranih cen za končnega odjemalca po vsej EU, ki so nižje od nastalih stroškov, upoštevati legitimne interese ranljivih odjemalcev, ki ne morejo vedno izkoristiti prednosti dejanske konkurenco na trgu z energijo;
98. poudarja, da so končni odjemalci energije, tako posamezniki kot mala in srednja podjetja ter industrija, bistvo notranjega energetskega trga in da bi morali biti deležni čim nižjih cen energije, te pa bi morale biti pregledne, da bi jih bilo treba ustrezno obveščati in jim svetovati prek lahko dostopnih informacij, da bi spodbujali odgovorno porabo energije, in da bi bilo treba rešiti vprašanje njihove občutljivosti na naraščajoče in vse bolj spremenljive cene energije; opozarja na pomen enostavnejšega vzpostavljanja in upravljanja civilnih iniciativ, tudi prek zadrug;
99. poudarja, da je treba v novem okviru obravnavati posledice vse dražje energije in gospodarske krize v zvezi s cenovno dostopnostjo energije za končne odjemalce (gospodinjstva in podjetja) in pravično porazdelitvijo finančnega bremena; zlasti poziva k ukrepom, s katerimi bi preprečili izgubljanje delovnih mest, saj evropske panoge, ki so sicer v svojem sektorju med najčistejšimi na svetu, občutijo negativne posledice svoje visoke porabe energije; priznava, da bi mogel cilj za prihranek energije znižati račune za energijo tako za gospodinjstva kot tudi za podjetja; poudarja, da bi izvajanje direktive o energetski učinkovitosti stavb lahko ustvarilo nova delovna mesta na področju naknadnega opremljanja obstoječih stavb za zagotovitev stalnih koristi; poziva države članice, naj za te namene uporabijo financiranje EU, ki je na voljo;
100. poziva Komisijo in države članice, naj bodo še zlasti pozorne na cenovno dostopnost energije in energetsko revščino; meni, da je za reševanje teh vprašanj potreben skladen okvir politike, vključno z ustreznimi ukrepi socialne politike, in poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo najboljše prakse na tem področju in sodeluje z državami članicami pri razvijanju kazalnikov in primerjalnih analiz za ugotavljanje in primerjavo obstoječe in potencialne energetske revščine; priznava, da ukrepi na področju energetske učinkovitosti strukturirano odpravljajo energetsko revščino; ugotavlja, da je energija osnovna storitev, zajeta v Protokolu št. 26 o storitvah splošnega pomena, priloženemu Lizbonski pogodbi; poudarja, da bi bilo treba stroške energetske politike pokriti na čim pravičnejši način s posebnim poudarkom na ranljivih gospodinjstvih z nizkimi dohodki, na katera visoke cene energije najbolj vplivajo; meni, da je treba spodbujati sodelovanje potrošnikov; poudarja, da bi morala nadgradnja trgov in infrastruktur zadostiti potrebam državljanov in da bi bilo treba zagotoviti preglednost naložb in odgovornost zanje;
101. ugotavlja, da so za zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo potrebni zadostni prožni in zanesljivi viri, ki zagotavljajo potrebne zmogljivosti za zadovoljevanje povpraševanja med konicami in v obdobjih političnih, gospodarskih ali tehnoloških težav ter da je te zmogljivosti mogoče zagotoviti s prožno rezervno zmogljivostjo, upravljanjem povpraševanja, čezmejnim trgovanjem in medsebojnim povezovanjem ter učinkovitejšo porabo presežne zmogljivosti; poudarja, da so zaradi naraščajoče oskrbe z energijo iz spremenljivih obnovljivih virov potrebni shranjevanje energije ter prožnejša in bolj dinamična omrežja; poziva Komisijo, naj pripravi smernice o uporabi in uvedbi vseh prilagodljivih virov;
102. ugotavlja, da so nekatere države članice (ter nekateri otoki in oddaljena območja), ki so energetski otoki ali so razmeroma slabo vključene v evropski notranji energetski trg, še danes v veliki meri izključene iz evropskega plinskega in električnega omrežja in so pogosto odvisne od posameznega dobavitelja zunaj EU (kar je zlasti negotovo v primeru politično nestabilnih in nedemokratičnih režimov) ter plačujejo višje cene energije, kar negativno vpliva na njihovo konkurenčnost ter gospodarski in socialni razvoj, obenem pa so zaradi tega izpostavljene političnim in gospodarskim pritiskom držav zunaj EU; poudarja, da bodo te države težko uresničile zavezo Evropskega sveta, da po letu 2015 nobena država članica ne sme ostati brez dostopa do omrežij EU, brez znatnih naložb v infrastrukturo; v zvezi s tem se zavzema za čimprejšnjo izvedbo projektov skupnega interesa s seznama, objavljenega oktobra 2013;
103. ugotavlja, da je fizično povezovanje energetske infrastrukture med državami članicami predpogoj za ustrezno delovanje energetskih trgov in čezmejno delitev električne energije; v zvezi s tem opozarja na sklepe Evropskega sveta v Barceloni iz leta 2002 v zvezi z določitvijo nezavezujočega cilja glede doseganja medsebojne elektroenergetske povezanosti v višini 10 % obstoječih nacionalnih proizvodnih zmogljivosti do leta 2005; poudarja, da večina držav članic ni uresničila tega cilja, zato poziva Komisijo, naj oblikuje zavezujoče cilje za minimalno čezmejno prenosno zmogljivost in naj predlaga morebitni novi model in nove zaveze za fizično povezovanje električne infrastrukture med državami članicami ter jasen časovni okvir za njihovo uporabo; meni, da bi to olajšalo čezmejno trgovanje;
104. priznava, da je razširitev pravil notranjega energetskega trga na jugovzhodno in vzhodno Evropo nujno potrebna za zanesljivo oskrbo EU z energijo, zato poziva države članice in Komisijo, naj še naprej zagotavljajo politično in finančno podporo energetski skupnosti;
105. poziva Komisijo, naj razišče možnosti in različne tehnologije za shranjevanje energije v EU, zlasti toplotne in električne, da bi spodbudila celovitejši pristop k ponudbi energije in povpraševanju po njej; ugotavlja, da bi raziskave, razvoj in inovacije na področju tehnologij in aplikacij za skladiščenje, kot so električna vozila, lahko pomembno prispevale k shranjevanju presežne električne energije iz obnovljivih virov in izravnavi energetskih omrežij; zato poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi obstoječe možnosti financiranja teh raziskav;
106. poudarja pomen usklajevanja intenzivnosti naložb v energetsko infrastrukturo z naložbami v vire energije; poudarja, da sta posodobitev obstoječe energetske infrastrukture in izgradnja nove, pametne in prožne infrastrukture na vseh ravneh za proizvodnjo, prenos (zlasti čezmejnih plinskih in električnih povezovalnih vodov), distribucijo in skladiščenje energije, tako za toploto kot električno energijo, bistvenega pomena za stabilen, dobro integriran in dobro povezan energetski trg z raznovrstnimi viri oskrbe, ki preprečuje negativne učinke, kot so nenačrtovani tokovi električne energije; izpostavlja, da bi bile vzporedno z naložbami v regionalna ali celo lokalna omrežja potrebne tudi naložbe velikega obsega; poudarja, da bi bilo treba naložbam v infrastrukturo, namenjenim doseganju takih ciljev, dodeliti podporo EU v vsaki fazi njihovega izvajanja v skladu z novimi smernicami za vseevropsko energetsko infrastrukturo in instrumentom za povezovanje Evrope, katerega namen je pospeševanje naložb na področju vseevropskih omrežij vseevropskega pomena in pritegnitev financiranja iz javnega in zasebnega sektorja; poudarja potrebo po podpiranju doslednih, učinkovitih in bolj usklajenih ureditev za izdajo dovoljenj za naložbe v infrastrukturo v EU; opozarja, da je treba v okviru uporabe pametnih tehnologij upoštevati tudi vprašanja varstva podatkov;
107. poudarja, da bo spodbujanje mikroproizvodnje bistveni element za dvig deleža obnovljivih virov energije; poudarja vlogo pobud v lasti skupnosti, vključno z zadrugami, na vseh ravneh energetske verige: v proizvodnji, potrošnji in distribuciji; v zvezi s tem ugotavlja, da decentralizirana oskrba z energijo iz obnovljivih virov zmanjšuje težave v zvezi z električnimi omrežji in potrebo po gradnji novih daljnovodov in torej s tem povezane stroške, saj so decentralizirane tehnologije veliko bližje končnim odjemalcem; ugotavlja, da je potrebnih več naložb na distribucijski ravni;
Krepitev konkurenčnosti gospodarstva EU
108. meni, da lahko dokončen, odprt in pregleden notranji trg, kjer vsa podjetja iz EU in tretjih držav spoštujejo pravni red, zlasti na področju energije in okolja, zagotovi enake konkurenčne pogoje za dobavitelje energije iz EU glede na proizvajalce energije iz tretjih držav in okrepi njihov pogajalski položaj; poudarja, da je potrebna bolje usklajena zunanja energetska politika;
109. ugotavlja, da je tržno oblikovanje cen v energetskem sektorju, vključno z internalizacijo zunanjih stroškov, a brez povezave z oblikovanjem cen na tretjih trgih, najboljši način za zagotavljanje konkurenčnih cen;
110. poudarja, da je z državami, ki niso članice EU, potreben dialog o uresničevanju načel, ki jih je EU določila v zvezi z varstvom okolja, uporabo zelenih tehnologij in vzdrževanjem zadovoljivega stanja ohranjenosti;
111. meni, da bo jasen okvir do leta 2030, v katerem so določeni zavezujoči cilji v zvezi z energijo iz obnovljivih virov in energetsko učinkovitostjo, spodbudil naložbe v inovativne tehnologije, spodbudil raziskave in razvoj ter zasebne naložbe, ki bodo skupaj z javno podporo zagotovile močno potrebno gospodarsko spodbudo za splošno okrepitev gospodarstva in povečale konkurenčnost, rast in visokokakovostna delovna mesta, ki jih ni mogoče preseliti zunaj Unije; meni, da bo več naložb zmanjšalo stroške proizvodnje za evropsko industrijo prek večje energetske učinkovitosti in učinkovitosti virov, obenem pa zmanjšalo tudi občutljivost na nihanja cen energije na svetovnih trgih ter s tem ustvarilo stabilnejše okolje za naložbe; poziva Komisijo, naj v okviru evropskega semestra bolj poudari potencial za zaposlovanje v sektorjih trajnostne energije v posamezni državi članici in vsej Uniji;
112. poudarja, da bo določitev zavezujočih ciljev glede emisij toplogrednih plinov, obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti spodbudila zgodnja vlaganja v trajnostne tehnologije, kar bo povzročilo odpiranje novih delovnih mest in rast, evropski industriji pa zagotovilo konkurenčno prednost na mednarodni ravni;
113. poziva Komisijo k izvajanju njenega niza ključnih ukrepov za zaposlovanje za nizkoogljično gospodarstvo ter k spodbujanju boljše uporabe finančnih instrumentov EU, ki so na voljo državam članicam, regionalnim in lokalnim ravnem ter zasebnemu sektorju za pametne naložbe v trajnostne tehnologije, na primer v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko, da bi še bolj okrepili njene posojilne zmogljivosti na področju učinkovite rabe virov in obnovljivih virov energije;
114. poudarja, da bodo v naslednjem desetletju potrebne znatne naložbe v elektroenergetski sektor zaradi pričakovane zamenjave obstoječih elektrarn in modernizacije omrežja; vztraja, da imata energetska učinkovitost in varčevanje z energijo ključno vlogo pri zmanjševanju stroškov in zagotavljanju najnižjih možnih cen za odjemalce; poudarja, da stavbni sektor predstavlja 40 % bruto porabe energije EU ter da po navedbah Mednarodne agencije za energijo 80 % potenciala energetske učinkovitosti v stavbnem sektorju in več kot 50 % v industrijskem sektorju ostaja neizkoriščenega; na tem področju vidi velik potencial za znižanje računov za energijo;
115. poziva Komisijo in zlasti GD za konkurenco k uvedbi ugodnih pogojev za naložbe v energetsko učinkovitost, vključno s sektorjem industrije, v okviru revizije okoljskih smernic o državni pomoči;
116. poziva Komisijo, naj opravi raziskavo, v kateri bo analizirala nove in stroškovno učinkovite zasnove za trg energije, ter tako zagotovi, da industrija in odjemalci prejemajo električno energijo po najnižjih možnih cenah, da je donos na naložbe čim višji, da je vključenih več spremenljivih virov obnovljive energije in da prepreči selitev virov CO2; zato poziva Komisijo, naj čim prej predloži dodatno oceno in priporočila za nadaljnje ukrepanje, da bi bolje uskladili okoljsko, energetsko in industrijsko politiko ter preprečili tveganje selitve virov CO2, zlasti v energetsko intenzivnih sektorjih, ki izhaja iz selitve proizvodnih obratov in naložb zunaj EU, pri tem pa naj upošteva mednarodni okvir;
117. poudarja, da so cene energije za odjemalce in industrijo zelo pomemben element njihovega proračuna oziroma proizvodnih stroškov; meni, da bi morali podnebni cilji EU povečati njeno konkurenčnost in varnost njene oskrbe z energijo; zato zahteva, da se za vsak nov instrument politike, povezan s temi cilji, obvezno izvede temeljita ocena učinka glede vpliva zadevnega instrumenta na konkurenčnost EU in držav članic; poziva Komisijo in države članice, naj konkurenčnost industrije v EU v čim večji meri vključijo v politike na drugih področjih, in podpira predlog Komisije, naj poveča delež, ki ga v BDP prispeva industrija, na 20 %;
118. priznava, da je sektor energije iz obnovljivih virov pomemben za gospodarsko rast in ohranitev visokokakovostnih in visokotehnoloških delovnih mest ter da podpira sektorje, kot so kovinsko-predelovalni sektor, sektor električne in elektronske opreme, IT, gradbeništva, prometa in finančnih storitev; poziva Komisijo, naj razvije strategijo industrijske politike za tehnologije v zvezi z energijo iz obnovljivih virov, ki bo pokrivala celotni proces od raziskav in razvoja do financiranja;
119. poudarja tveganje, da bi naložbe v trajnostne tehnologije utegnile zapuščati EU med drugim zaradi negotovosti v zvezi z ambicijami EU za nadaljnjo dekarbonizacijo; opozarja, da nedavne ugotovitve kažejo, da je EU sicer še vedno vodilna v globalni tekmi na področju čistih tehnologij, a da se ZDA in Kitajska hitro približujeta; v tem okviru ugotavlja, da se je trenutni delež EU v vloženih svetovnih tehnoloških trajnostnih patentih zmanjšal na tretjinskega, medtem ko je bil leta 1999 skoraj polovičen; zato poziva Komisijo in države članice, naj povečajo svojo podporo trajnostnim tehnologijam in storitvam; meni, da bi zlasti prihodki od prodaje potrdil v sistemu za trgovanje z emisijami v prihodnosti morali biti namenjeni omogočanju naložb in inovacij v sektorju trajnostnih tehnologij;
120. ugotavlja, da glavni tekmeci EU na svetovnem trgu veliko pozornosti namenjajo tehnološkemu razvoju, inovacijam in izboljševanju proizvodnih procesov; ugotavlja tudi, da je rast nekaterih njihovih gospodarstev hitrejša kot v EU; na podlagi tega sklepa, da mora EU dati prednost raziskavam in razvoju (vključno z razvijanjem znanstvenih in tehnoloških partnerstev z mednarodnimi partnerji), inovacijam (zlasti ustvarjanju evropske dodane vrednosti pri razvoju in domači proizvodnji trajnostnih tehnologij) in izboljšanju produktivnosti industrijskih postopkov;
121. poudarja, da v okviru brezplačnega dodeljevanja pravic ni upoštevana gospodarska logika načela vključitve cene ogljika v ceno proizvoda; ugotavlja, da nedavna študija, ki jo je opravila Komisija, ni dala nobenih dokazov o selitvi virov CO2 v preteklih dveh tržnih obdobjih sistema za trgovanje z emisijami; poudarja, da bi bilo treba za zmanjšanje morebitnega prihodnjega tveganja za selitev virov CO2 prihodke od dražb v okviru sistema za trgovanje z emisijami nameniti za kapitalsko intenzivne naložbe v prodorne tehnologije v energetsko intenzivnih panogah ali za spodbujanje drugih oblik zaposlovanja, na primer z nižjo obdavčitvijo dela;
122. poziva k sprejetju ukrepov, s katerimi bi obravnavali in dosegli potrebne veščine za novoustvarjena delovna mesta ter se v sistemih izobraževanja in usposabljanja soočili z novimi izzivi na sedanjih delovnih mestih, katerih profil se približuje bolj zelenim delovnim mestom; poudarja, da morajo biti aktivne politike trga dela usmerjene in zasnovane tako, da bodo izpolnjevale povpraševanje po delovni sili, zato da bi preprečili pomanjkanje kvalificirane delovne sile v novih trajnostnih tehnologijah in da bi mladim, ženskam in prikrajšanim skupinam omogočili dostop do trajnostnih in kakovostnih delovnih mest v zelenem gospodarstvu;
123. poziva države članice in mednarodno skupnost, naj spodbujajo izobraževanje na področju znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM) za energetski sektor ter ohranjajo izobraževalne ustanove, ki so sposobne proizvajati usposobljeno delovno silo in naslednjo generacijo znanstvenikov in inovatorjev, ki bodo pomagali doseči cilj energetsko samozadostne in trajnostne Evrope; v zvezi s tem opominja na pomembno vlogo Obzorja 2020 in Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo pri odpravljanju vrzeli med raziskavami, izobraževanjem in uporabnimi inovacijami v energetskem sektorju;
124. opozarja na ključno vlogo malih in srednjih podjetij kot generatorjev gospodarske rasti v EU ter poziva Komisijo in države članice k oblikovanju ugodnega okolja za naložbe s strani malih in srednjih podjetij v tehnologije varčevanja z energijo in k aktivnemu spodbujanju takih naložb;
125. spodbuja Komisijo, naj podpre razvoj naprednih biogoriv za prometni sektor, ki izboljšujejo kakovost goriv in tako povečujejo splošno konkurenčnost gospodarstva EU brez potrebe po dodatnih naložbah v novo infrastrukturo;
126. poziva Komisijo, naj razvije način merjenja konkurenčnosti EU in njenih največjih tekmecev, ki bi, na primer, lahko temeljil na davčnih politikah, raziskavah in razvoju, izvozu tehnologije, številu raziskovalcev in visoko usposobljenih delavcev, inovacijah, industrijskih cenah energije, okoljski in energetski politiki, ravni plač in produktivnosti, infrastrukturi, nepotrebnih regulativnih bremenih in drugih pomembnih dejavnikih; poudarja, da je v tej novi metodologiji treba upoštevati zunanje stroške podnebnih sprememb, vključno z morebitnimi višjimi stroški, povezanimi z zavarovanjem pred tveganji, ki izhajajo iz podnebnih sprememb;
127. odločno poudarja, da je treba v vsakršni prihodnji politiki EU obravnavati primerjalne prednosti in slabosti njenega gospodarstva, zlasti kar zadeva vse sporazume o prosti trgovini, ki jih sklene EU, pri tem pa upoštevati tudi ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in njihove gospodarske koristi;
128. poudarja, da se cene energije med regijami razlikujejo glede na geološke, politične in fiskalne razlike ter da je najboljši način za zagotavljanje nizkih cen energije ta, da se v celoti izkoristijo domači, trajnostni viri energije v EU; poziva Komisijo, naj razvije celovito analizo skupnih sistemskih stroškov in učinkov različnih virov energije ter njihovega dolgoročnega učinka na zadostnost proizvodnje;
129. ugotavlja, da je EU celina omejenih virov in da uvozi približno 60 % plina, več kot 80 % nafte in skoraj 50 % premoga za proizvodnjo električne energije; v zvezi s tem vztraja pri okviru do leta 2030, ki močan poudarek namenja trajnostnim in obnovljivim virom energije v EU;
130. poudarja, da sta socialni dialog in udeležba delavcev temeljni vrednoti in orodji, ki podpirata in usklajujeta spodbujanje socialne kohezije, kakovostnega zaposlovanja in ustvarjanja delovnih mest na eni ter večje inovativnosti in konkurenčnosti evropskih gospodarstev na drugi strani;
131. poziva k sprejetju ukrepov za ohranitev delovnih mest v najbolj prizadetih visokoogljičnih sektorjih, kot so proizvodnja električne energije, promet, gradbeni sektor in energetsko intenzivne industrijske panoge, ki so v svetovnem merilu na splošno najbolj zelene in energetsko učinkovite; poziva, naj se ob izgubljanju delovnih mest v visokoogljičnih panogah omogoči prehod delavcev iz prizadetih sektorjev v druge;
132. poudarja, da so potrebni ukrepi za dohodkovno podporo, ki jih bodo spremljali drugi ukrepi, na primer usposabljanje, da se izboljša in ohrani zaposljivost, delavci zadržijo na trgu dela in da se v času krize in prestrukturiranja prepreči izgubljanje veščin;
Priznavanje različnih zmogljivosti držav članic
133. pozdravlja pripombe Komisije, da lahko podnebni in energetski cilji EU različno vplivajo na posamezne države članice in njihove državljane, zaradi česar je pošteno nadaljevati z ukrepi za pravično porazdelitev prizadevanj kot doslej, pri čemer se upoštevajo okoliščine posamezne države članice (kot na primer njen BDP), zlasti tistih, ki so v resnih finančnih težavah, dosežki pri zmanjšanju emisij od leta 1990 dalje, emisije na prebivalca, gospodarski potencial ter potencial za zmanjšanje emisij, obnovljivi viri energije, dostop do tehnologij in zmogljivost za prihranek energije;
134. poudarja, da sprejetje strategije za dekarbonizacijo, ki ne upošteva položaja nekaterih držav članic, lahko povzroči veliko povečanje energetske revščine v teh državah;
135. poudarja, da je v skladu s členom 194 PDEU EU odgovorna za dokončno vzpostavitev notranjega energetskega trga ter za spodbujanje obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti, medtem ko je odločanje glede mešanice energetskih virov v državah članicah v rokah držav članic, katerim bi bilo treba omogočiti, da uporabljajo in razvijajo različne pristope za tehnologije in energetske vire, ki so prijazni okolju, družbeno in gospodarsko sprejemljivi ter skladni z okoljskimi in energetskimi cilji Unije, katerih namen je varovati in izboljšati okolje; meni, da bi vsak prihodnji okvir moral spoštovati neodvisnost držav članic;
136. se zaveda, da tehnologije za izkoriščanje obnovljivih virov energije vključujejo številne različne tehnične možnosti, ki jih je mogoče uporabiti v sektorjih električne energije, ogrevanja in hlajenja ter prometa; poudarja, da skupni zavezujoči cilj za obnovljive vire energije do leta 2030 državam članicam dopušča široko in prilagodljivo izbiro, kje in kdaj vlagati v energetske sektorje in tehnologije, ki prispevajo k tem sektorjem;
137. opozarja Komisijo, da je Parlament pozval k pripravi zakonodaje, ki od posameznih držav članic zahteva, da izdelajo strategijo za nizke emisije ogljika do leta 2050; meni, da sicer taki nacionalno določeni načrti ne bi smeli biti pravno zavezujoči, so pa nujni za zagotavljanje jasnosti glede dolgoročne usmeritve politike in ukrepov, ki bodo potrebni za uresničitev ciljev, za vlagatelje in uradnike; pričakuje, da bo Komisija predlagala delitev bremen med državami članicami za določitev datuma za oddajo teh načrtov za namene revizije; poziva Komisijo, naj v primeru vseh načrtov, ki veljajo za nerealistične, in če država članica ni pripravljena zagotoviti ustreznega pojasnila, predlaga take dodatne ukrepe, kot so morda potrebni za zagotovitev verodostojnosti ciljev Unije za zmanjšanje emisij CO2;
138. poudarja, da bi morali biti načrtovani ukrepi usmerjeni predvsem v izvajanje scenarijev ukrepanja, ki bi upoštevali obstoječi potencial v državah članicah, obete za razvoj stroškovno učinkovitih in trajnostnih novih tehnologij ter globalni učinek izvajanja predlagane politike, zato da bi lahko predlagali cilje zmanjšanja za naslednja leta;
139. poziva Komisijo, naj izboljša spodbujanje in učinkovitost obstoječih finančnih mehanizmov (npr. NER300) za naložbe v trajnostne tehnologije z zbiranjem vseh potrebnih informacij o finančnih možnostih za nacionalne, regionalne in lokalne ravni v enotni, jasni in lahko dostopni podatkovni zbirki;
140. ugotavlja, da dostop do kapitala in stroški kapitala, zlasti za mala in srednja podjetja ter sektorje težke industrije, veliko krat ovirajo naložbe v kapitalsko intenzivne čistejše tehnologije in energetsko učinkovitost; zato poziva Komisijo, naj preuči možnost ustanovitve sklada, ki bi lahko spodbujal razvijanje inovativnih trajnostnih tehnologij in podpiral pobude za izboljšanje učinkovitosti energetsko intenzivnih sektorjev, ki bi združeval obstoječe in nove vire financiranja ter pripomogel k spodbujanju naložb in bi se po možnosti financiral z deležem prihodkov iz sistema za trgovanje z emisijami ali strukturnih skladov ali kohezijskega sklada; poziva Komisijo, naj razvije inovativne finančne instrumente ter večjo vlogo nameni Evropski investicijski banki in nacionalnim javnim finančnim institucijam ter pridobivanju financiranja iz pokojninskih skladov in zavarovalnic;
141. glede na dejstvo, da nekateri industrijski sektorji za nadaljnje zmanjšanje emisij in izboljšanje energetske učinkovitosti potrebujejo prebojne tehnologije, ki presegajo trenutno stanje tehničnega razvoja, poziva Svet, naj v politične ukrepe vključi jasne zaveze za financiranje raziskav, razvoja, pilotnih obratov in uporabe novih tehnologij, ki so skladne s ravnjo prizadevanj, zahtevano v ciljih do leta 2030;
142. poziva EU k pragmatičnemu pristopu k novim tržnim modelom, ureditvi in modelom financiranja za trajnostne energetske rešitve;
EU na mednarodni ravni
143. ugotavlja, da številne države v vzponu in razvite države razvijajo različne podnebne politike in naložbe, ki vključujejo izvajanje njihovih lastnih sistemov za trgovanje z emisijami po zgledu sistemov za trgovanje z emisijami v EU; pozdravlja prihodnjo perspektivo povezovanja sistema EU za trgovanje z emisijami z drugimi mehanizmi trgovanja z ogljikom po svetu za oblikovanje svetovnega trga ogljika; poudarja, da bo tak globalni pristop pomenil enake konkurenčne pogoje za evropsko industrijo, saj je najbolj celovit in stroškovno učinkovit pristop k odpravljanju industrijskih emisij toplogrednih plinov na svetovni ravni; v zvezi s tem meni, da bi mednarodna zgornja meja in trgovinski sistem lahko zelo pripomogla k izvajanju novega pravno zavezujočega sporazuma o globalnih podnebnih spremembah;
144. poudarja, da se mora cilj poglobljenega sodelovanja na področju energetske politike odražati tudi v zunanji energetski politiki, in zato poziva k evropeizaciji sporazumov s tretjimi državami na področju energije in k vključitvi ciljev evropske energetske politike;
145. ugotavlja, da vodilna vloga EU na področju tehnologije obnovljivih virov energije izvira iz inovacij v proizvodnji in na področjih, kot je sistemsko povezovanje; se zaveda, da bo zaradi sprejetja zavezujočih ciljev do leta 2030 EU igrala vlogo kompetenčnega grozda, ki omogoča razvoj visokokakovostnih in stroškovno konkurenčnih izdelkov; meni, da bo to koristilo notranjemu trgu ter evropskim podjetjem omogočilo vstop na rastoče trge tretjih držav po zaslugi konkurenčne prednosti EU; ugotavlja, da če ne bo ambicioznega svežnja ciljev do leta 2030, EU tvega, da bo izgubila tržno in tehnološko vodilno vlogo;
146. priznava pomen zavezujočih ciljev in politik do leta 2020 na področju energije iz obnovljivih virov za pomoč EU, da vzpostavi vodilno vlogo na področju tehnologije na svetovnih trgih in na področju inovacij v zvezi s tehnologijo obnovljivih virov energije; poudarja, da bi nadaljevanje te politike s sprejetjem zavezujočih ciljev glede obnovljivih virov energije do leta 2030 EU omogočilo tekmovanje s Kitajsko, ZDA, Južno Korejo, Japonsko in Indijo za vodilno vlogo na področju tehnologije na trgih prihodnosti, celo v času gospodarskih omejitev;
147. poudarja, da je 138 držav po vsem svetu prilagodilo cilje in politike obnovljivih virov energije; se zaveda, da naložbe v zelene tehnologije v Indiji, na Kitajskem in v ZDA rastejo mnogo hitreje kot v EU; v zvezi s tem poudarja, da EU tega še zdaleč ne „dela sama“, temveč, nasprotno, da tvega, da bo zamudila gospodarske priložnosti, ki jih prinaša trenutno energetsko preoblikovanje;
148. poudarja, da je treba najprej zagotoviti, da bodo razvite države prve hitro znižale lastne emisije in državam v razvoju zagotovile potrebna sredstva za prilagajanje in blaženje; odsvetuje, da bi namesto tega uporabljali izravnalne mehanizme, na primer mehanizem čistega razvoja, saj se takšni mehanizmi niso izkazali kot učinkovita orodja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, hkrati pa zavirajo izvajanje ključnih strukturnih sprememb v gospodarstvih razvitih držav;
149. poudarja, da je treba uskladiti cilje v zvezi z razvojem in podnebnimi spremembami; poudarja, da podnebne spremembe celotnim regijam onemogočajo dostop do hrane, kar kaže na povezave s ciljem izkoreninjenja svetovne revščine, na čemer temeljijo razvojni cilji tisočletja, in procesom uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja, ki se je začel na konferenci Rio+20; poziva k združitvi obeh procesov v en sam, splošen okvir za obdobje po letu 2015;
150. ugotavlja, da je pomembno, da EU ohrani svojo vodilno vlogo naprednega akterja in da so države članice enotne pri zagovarjanju trdnega in skupnega stališča pri pogajanjih o podnebju, tako da se zagotovi nov zavezujoč svetovni sporazum o podnebnih spremembah v Parizu leta 2015; poudarja, da mora EU biti zgled in pravočasno, do vrhunskega srečanja voditeljev, ki ga je sklical Ban Ki Mun, sprejeti ambiciozen zavezujoč okvir politike, saj bo to pozitivno vplivalo na pogajanja; poziva Komisijo, naj preuči možnost uporabe dela prihodkov od dražb pravic za emisije ogljika za izpolnitev mednarodnih obveznosti EU glede financiranja ukrepov za obvladovanje podnebnih sprememb do držav v razvoju v skladu z njihovimi potrebami po prilagajanju in blažitvi;
151. poudarja, da imajo finančna sredstva ključno vlogo pri tem, da se državam v razvoju omogočijo ambiciozni podnebni ukrepi; zato vztraja, da je treba vzpostaviti celostno finančno strukturo za podnebne spremembe; poziva države članice, naj si bolj prizadevajo pomagati izpolniti zavezo razvitih držav, da bodo poleg zavez o dodelitvi 0,7 % BND kot uradne razvojne pomoči vsako leto do 2020 zagotovile vsaj 100 milijard USD za podnebno financiranje;
152. pozdravlja pobudo Ban Ki Muna o trajnostni energiji za vse, ki spodbuja energetsko učinkovitost in energijo iz obnovljivih virov kot najustreznejši rešitvi za blažitev; poziva EU, naj podpre ta program;
153. poziva države članice in druge stranke, naj v prihajajočih mednarodnih pogajanjih in v pričakovanju morebitnega zavezujočega sporazuma vprašanje selitve virov CO2 rešujejo na globalni ravni;
154. zato poziva k boljšemu usklajevanju med Svetom, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, da bi bila EU enotna pri mednarodnih pogajanjih ter bi igrala aktivnejšo vlogo in imela večji vpliv pri spodbujanju trajnostnih politik;
o o o
155. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.
Delovni dokument služb Komisije z dne 18. aprila 2012 z naslovom „Exploiting the employment potential of green growth“ (Raziskovanje potenciala zelene rasti za zaposlovanje) (SWD(2012)0092).