Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2013/2168(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0117/2014

Predložena besedila :

A7-0117/2014

Razprave :

Glasovanja :

PV 12/03/2014 - 8.1
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2014)0208

Sprejeta besedila
PDF 230kWORD 79k
Sreda, 12. marec 2014 - Strasbourg
Regionalna vloga Pakistana in politični odnosi z Evropsko unijo
P7_TA(2014)0208A7-0117/2014

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2014 o regionalni vlogi Pakistana in političnih odnosih z Evropsko unijo (2013/2168(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2 in 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju petletnega načrta sodelovanja med EU in Pakistanom iz februarja 2012(1),

–  ob upoštevanju strateškega okvira EU in akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo (11855/2012), ki ju je Svet za zunanje zadeve sprejel 25. junija 2012(2),

–  ob upoštevanju evropske varnostne strategije z naslovom „Varna Evropa v boljšem svetu“, ki jo je Evropski svet sprejel 12. decembra 2003, in poročila o njenem izvajanju z naslovom „Zagotavljanje varnosti v spreminjajočem se svetu“, ki ga je podprl Evropski svet na zasedanju 11. in 12. decembra 2008,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov(3) in zlasti posebnega spodbujevalnega režima „za trajnostni razvoj in dobro upravljanje“ (GSP+),

–  ob upoštevanju Priloge VIII k zgornji uredbi, v kateri so navedene temeljne konvencije OZN/ILO o temeljnih človekovih pravicah in pravicah delavcev ter konvencije, povezane z okoljem in načeli upravljanja, ki jih je Pakistan ratificiral in za katere se je zavezal, da jih bo dejansko izvajal,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanjo politiko o Pakistanu z dne 11. marca 2013,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2013 o nedavnih napadih na zdravstveno osebje v Pakistanu(4), svojega stališča z dne 13. septembra 2012 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi nujnih avtonomnih trgovinskih preferencialov za Pakistan(5) in svoje resolucije z dne 15. decembra 2011 o položaju žensk v Afganistanu in Pakistanu(6) ter obiska delegacije svojega pododbora za človekove pravice v Pakistanu avgusta 2013,

–  ob upoštevanju poročila posebnega poročevalca Združenih narodov o spodbujanju in varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v boju proti terorizmu Bena Emmersona z dne 18. septembra 2013 in poročila posebnega poročevalca Združenih narodov za zunajsodne, nagle in samovoljne usmrtitve Cristofa Heynsa z dne 13. septembra 2013;

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov št. 68/178 z dne 18. decembra 2013 o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v boju proti terorizmu,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenja Odbora za razvoj (A7-0117/2014),

A.  ker je strateška vloga Pakistana v regiji in njegovi odnosi s sosedami in EU izjemnega in vse večjega pomena za EU glede na to, da ima ta država osrednji položaj v regiji v osrčju nestabilne soseščine, da je ključnega pomena za varnost in razvoj osrednje in južne Azije ter za boj proti terorizmu, širjenju orožja, trgovini s prepovedanimi drogami, trgovini z ljudmi in drugim nadnacionalnim grožnjam, kar vse vpliva na varnost in blaginjo evropskih državljanov;

B.  ker so parlamentarne volitve maja 2013 pomenile prvi prenos oblasti z ene izvoljene civilne vlade na drugo v sodobni zgodovini Pakistana; ker demokratični proces v Pakistanu temelji na širših družbenih spremembah, vključno z naraščanjem mestnega prebivalstva srednjega razreda ter vedno bolj dinamično civilno družbo in neodvisnimi mediji;

C.  ker politični in gospodarski napredek te države ovirajo splošno razširjene notranje in regionalne varnostne težave, kot so ekstremizem, sektaško nasilje, samomorilski napadi in načrtne usmrtitve ter brezpravje na območjih pod nadzorom plemen, tem težave pa se pridružuje šibkost organov pregona in kazenskopravnega sistema;

D.  ker je po ocenah v Pakistanu 12 milijonov otrok, ki ne obiskujejo šole, kar državo uvršča med države z najvišjo stopnjo takih primerov, približno dve tretjini pakistanskih žensk in polovica pakistanskih moških pa je nepismenih; ker je država v poročilu Svetovnega gospodarskega foruma o razlikah med spoloma med 135. državami še vedno na 134. mestu;

E.  ker je Pakistan glede na svetovni indeks tveganja zaradi podnebnih sprememb (Global Climate Risk Index) ena od dvanajstih držav, na katere so podnebne spremembe v zadnjih dvajsetih letih najbolj vplivale, saj so ga prizadele hude poplave in pomanjkanje vode ter neposredno taljenje ledenikov v Himalaji in gorovju Karakorum;

F.  ker je Pakistan na pol industrializirana država, ki po svojem prihodku sodi v nižji srednji razred in kjer tretjina prebivalstva živi pod pragom revščine; ker je Pakistan na lestvici indeksa človekovega razvoja za leto 2012 s 145. mesta, na katerem je bil leta 2011, zdrsnil na 146. mesto med 187 državami; ker so gospodarskim razmeram v Pakistanu škodovale zaporedne naravne nesreče in ker visoka stopnja negotovosti, nestabilnost in vsesplošno razširjena korupcija slabijo gospodarsko rast in omejujejo sposobnost vlade za doseganje napredka države;

G.  ker je Pakistan izpostavljen raznolikim tveganjem, zlasti poplavam in potresom; ker nestanovitne varnostne razmere in socialni izzivi Pakistana še povečujejo njegovo ranljivost; ker so večletne naravne nesreče dodobra oslabile strategije spopadanja s temi nesrečami v že tako obubožanih skupnostih in se je resno zmanjšala njihova odpornost na prihodnje nesreče;

H.  ker je konstruktiven prispevek Pakistana ključen za doseganje sprave, miru in politične stabilnosti v njegovi soseščini, zlasti v Afganistanu, saj je za leto 2014 načrtovan umik Natovih vojaških enot;

I.  ker je Pakistan eden od največjih prejemnikov razvojne in humanitarne pomoči EU in ker je EU za Pakistan največji izvozni trg;

J.  ker je Pakistan vse pomembnejši partner EU v boju proti terorizmu, širjenju jedrskega orožja, trgovini z ljudmi in drogami ter organiziranemu kriminalu in pri prizadevanjih za regionalno stabilnost;

K.  ker sta se EU in Pakistan pred kratkim odločila za poglobitev in razširitev svojih dvostranskih odnosov, kar ponazarja petletni načrt sodelovanja, sprejet februarja 2012, in prvi strateški dialog med EU in Pakistanom, ki je potekal junija 2012;

L.  ker je cilj petletnega načrta sodelovanja med EU in Pakistanom iz leta 2012 vzpostaviti strateške odnose in skleniti partnerstvo za mir in razvoj na podlagi skupnih vrednot in načel;

M.  ker je Pakistan od 1. januarja 2014 vključen v poseben splošni sistem trgovinskih preferencialov EU (GSP+);

N.  ker je tovarno Ali Enterprises v Karačiju, ki izdeluje kavbojke za evropski trg, septembra 2012 uničil požar, v katerem je umrlo 286 ujetih delavcev; ker bi vključitev Pakistana v shemo GSP+ lahko povečala proizvodnjo v tekstilnem sektorju ter znatno povečala pomen izboljšanja delavskih pravic in razmer v proizvodnji;

1.  poudarja pomen volitev, ki so potekale maja 2013, za utrditev demokracije in civilne vlade v Pakistanu; spodbuja pakistansko politično elito, naj izkoristi ta zagon za nadaljnjo krepitev demokratičnih institucij, pravne države, civilnega nadzora nad vsemi področji javne uprave, zlasti nad varnostnimi silami in sodstvom, spodbujanje notranje in regionalne varnosti, uveljavljanje reform upravljanja za oživitev gospodarske rasti, krepitev preglednosti in boja proti organiziranemu kriminalu, zmanjšanje socialnih krivic ter prenehanje in odpravo vseh kršitev človekovih pravic;

2.  vendar meni, da bodo za izgradnjo trajne demokracije in pluralistične družbe ter večjo socialno pravičnost, izkoreninjenje velike revščine in podhranjenosti v nekaterih delih države, dvig ravni osnovnega izobraževanja in pripravo države na učinke podnebnih sprememb potrebne korenite in zahtevne reforme pakistanske politične in družbenogospodarske ureditve, za katero so še vedno značilne fevdalne strukture lastništva zemlje in politična pripadnost, neravnovesje prednostnih nalog, kar zadeva porabo sredstev za vojaške namene na eni strani in za socialno varnost, izobraževanje in gospodarski razvoj na drugi, ter nedelujoč sistem pobiranja prihodkov, ki sistematično spodkopava sposobnost države za zagotavljanje javnih dobrin;

3.  podpira in spodbuja prizadevanja pakistanske vlade za razvoj učinkovitega sredstva za preprečevanje in spremljanje možnosti prihodnjih naravnih nesreč ter za boljše usklajevanje in sodelovanje lokalnih akterjev, mednarodnih nevladnih organizacij in zbiralcev sredstev pri zagotavljanju humanitarne pomoči;

4.  ponovno poudarja, da so dobro upravljanje, odgovorne in vključujoče institucije, delitev oblasti ter spoštovanje temeljnih pravic pomembni za obravnavanje razvoja in varnosti v Pakistanu; verjame, da so izvoljene civilne vlade z demokratično legitimnostjo, prenos pooblastil na province in učinkovite lokalne oblasti najboljši način za zajezitev vala nasilja in ekstremizma, ponovno vzpostavitev državne oblasti na območju FATA pod plemensko upravo ter zagotovitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Pakistana;

5.  v zvezi s tem podpira namero pakistanske vlade, da začne mirovna pogajanja z organizacijo Tehrik-e-Taliban Pakistan (TTP), če bo to utrlo pot politični in trajni rešitvi nemirov ter stabilni demokratični ureditvi, ki spoštuje človekove pravice; vendar poziva pogajalce, naj upoštevajo, da je stopnja izobrazbe – zlasti žensk – absolutno odločilnega pomena za napredek družbe, zato naj bo šolanje deklic v ospredju pogajanj;

6.  ceni stalno zavezanost Pakistana boju proti terorizmu na obeh straneh meje ter spodbuja oblasti, naj sprejmejo odločnejše ukrepe, da bi še bolj omejili možnosti za novačenje in usposabljanje teroristov na pakistanskem ozemlju, kar je pojav, ki nekatera območja Pakistana spreminja v varno zatočišče za teroristične organizacije, katerih cilj je destabilizirati državo in regijo, zlasti Afganistan;

7.  je seznanjen z dejstvom, da je pakistanskega vodjo talibanov Hakimullaha Mehsuda 1. novembra 2013 ubilo brezpilotno letalo, ki so ga upravljale ZDA, in da sta pakistanski parlament in nova vlada uradno nasprotovala takemu posredovanju ter da bi bilo treba v mednarodnem pravu jasneje začrtati okvir za tovrstne napade;

8.  poziva pakistansko vlado, naj izpolni svoje dolžnosti in odgovornosti glede varnosti ter nadaljuje boj proti ekstremizmu, terorizmu in radikalizmu z izvajanjem strogih in brezkompromisnih varnostnih ukrepov ter kazenskega pregona, pa tudi z reševanjem neenakopravnosti in socialno-ekonomskih vprašanj, ki bi lahko podžgale pakistansko mladino k radikalizmu;

9.  je seznanjen, da je pakistanska vlada jasno izrazila svoje nasprotovanje napadom brezpilotnih letal ZDA na svojem ozemlju; pozdravlja resolucijo generalne skupščine OZN, ki poziva k dodatni pojasnitvi pravnega okvira, ki velja za uporabo oboroženih brezpilotnih letal;

10.  pozdravlja prispevek Pakistana k procesom oblikovanja države in doseganja sprave v Afganistanu, vključno z njegovo pomočjo pri omogočanju ponovnega začetka mirovnih pogajanj; pričakuje, da se bo pozitiven odnos Pakistana nadaljeval v času do predsedniških volitev v Afganistanu in po njih; izraža zaskrbljenost glede geopolitičnega rivalstva med sosednjimi silami za vpliv v Afganistanu po umiku Natovih vojaških enot;

11.  upa, da bo imel Pakistan konstruktivno vlogo pri spodbujanju regionalne stabilnosti, tudi glede prisotnosti Nata in držav članic EU v Afganistanu po letu 2014, nadaljnjega spodbujanja tristranskih pogovorov kot oblike sodelovanja v Afganistanu z Indijo, Turčijo, Kitajsko, Rusijo in Združenim kraljestvom ter pospeševanja regionalnega sodelovanja v boju proti trgovini z ljudmi, prepovedanimi drogami in blagom;

12.  kot spodbudnega dojema nedavni vidni napredek v dialogu med Pakistanom in Indijo, zlasti na področju trgovine in stikov med ljudmi, ki ga je omogočil konstruktiven pristop obeh strani; obžaluje, da dosežke dialoga še naprej ogrožajo nepredvideni dogodki, kot so še trajajoči incidenti na nadzorni črti, ki loči dele Kašmirja pod pakistansko in pod indijsko zasedbo; prosi obe vladi, naj zagotovita ustrezne linije poveljevanja, odgovornost vojaškega osebja in dialog med vojskama, da bi se v prihodnje izognili podobnim incidentom;

13.  priznava upravičen interes Pakistana za vzpostavitev strateških, ekonomskih in energetskih povezav s Kitajsko; meni, da je pomembno, da tesnejši pakistansko-kitajski odnosi krepijo geopolitično stabilnost v južni Aziji;

14.  opaža prizadevanje Pakistana za polnopravno članstvo v Šanghajski organizaciji za sodelovanje (SCO) kot dobrodošel znak, da želi država v večji meri sodelovati v večstranskih pobudah; vendar opaža, da ni formalnega mehanizma za sodelovanje med SCO in EU ter poudarja, da imata različna normativna izhodišča in različna stališča o svetovnih vprašanjih;

15.  je zaskrbljen zaradi poročil, ki kažejo, da Pakistan razmišlja o izvozu jedrskega orožja v tretje države; pričakuje, da bodo EU in njene države članice kljub uradnem zanikanju teh poročil Pakistanu dale jasno vedeti, da je izvažanje jedrskega orožja nesprejemljivo; poziva Pakistan kot jedrsko državo, naj zakonsko prepove izvoz z jedrskim orožjem povezanega strokovnega znanja ali materiala in naj dejavno prispeva k morebitnim mednarodnim prizadevanjem za neširjenje; meni, da bi Pakistan in Indija s podpisom in ratifikacijo sporazuma o neširjenju pokazala močno zavezanost mirnemu sobivanju v regiji in ogromno prispevala k varnosti celotne regije;

16.  meni, da je boj proti ekstremizmu in radikalizmu neposredno povezan z okrepljenim demokratičnim procesom, in ponovno potrjuje, da je demokratičen, varen in dobro upravljan Pakistan z neodvisnim pravosodnim sistemom in dobrim upravljanjem, ki zagovarja pravno državo in človekove pravice, ima prijateljske odnose s sosednjimi državami in si prizadeva stabilizirati regijo, izrazito v interesu EU ter da bo EU še naprej podpirala tak razvoj države;

17.  želi spomniti, da so se odnosi med EU in Pakistanom tradicionalno razvijali znotraj okvira, osredotočenega na razvoj in trgovino; ceni pomemben in trajen prispevek razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči EU ter pozdravlja odločitev, da se Pakistan od leta 2014 vključi v splošni sistem preferencialov (GSP+); poziva Pakistan, naj dosledno izpolnjuje pogoje, ki veljajo za ta sistem in poziva Komisijo, naj poskrbi za to, da se bo okrepljeno spremljanje strogo izvajalo kot določa nova uredba o GSP, ter poudarja, da bi morali tudi v prihodnje največ pozornosti posvetiti sodelovanju, zlasti glede izobraževanja, izgradnje demokracije in podnebnih sprememb;

18.  je prepričan, da morajo odnosi med EU in Pakistanom postati bolj poglobljeni in celovitejši, in sicer z razvojem političnega dialoga, s čimer bi ohranjali sodelovanje enakopravnih partnerjev pri skupnih interesih; v zvezi s tem pozdravlja sprejetje petletnega načrta sodelovanja in začetek strateškega dialoga med EU in Pakistanom, ki odražata večji pomen političnega in varnostnega sodelovanja, vključno s sodelovanjem na področju boja proti terorizmu, razoroževanja in neširjenja orožja ter migracij, izobraževanja in kulture; vendar pričakuje večji napredek na vseh področjih načrta sodelovanja;

19.  spodbuja EU in Pakistan, naj sodelujeta v procesu izvajanja z rednim spremljanjem napredka, in sicer tako, da dolgoročno okrepita medsebojni dialog;

20.  meni, da prehod na demokracijo v Pakistanu pomeni priložnost za EU, da uporabi jasnejši politični pristop v dvostranskih odnosih in zagotavljanju pomoči; meni, da bi morala EU pri podpori Pakistanu na prvo mesto postaviti utrditev demokratičnih institucij na vseh ravneh, okrepitev zmogljivosti države in dobrega upravljanja, vzpostavitev učinkovitih struktur kazenskega pregona in civilnih struktur za boj proti terorizmu, vključno z neodvisnim sodstvom, ter povečanje vloge civilne družbe in neodvisnih medijev;

21.  v zvezi s tem pozdravlja obstoječe celovite programe demokratične podpore, povezane z izvajanjem priporočil misij EU za spremljanje volitev iz let 2008 in 2013;

22.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj oblikujeta specifično in večrazsežnostno politiko do Pakistana, ki bo združevala vse pomembne instrumente, ki jih ima na voljo EU, kot so politični dialog, varnostno sodelovanje, trgovina in pomoč, v skladu s celovitim pristopom EU na področju zunanjega delovanja in ob upoštevanju priprav na naslednje srečanje na vrhu med EU in Pakistanom;

23.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in Svet, naj zagotovijo, da se bo politika EU do Pakistana izvajala v okviru širše strategije za regijo in da se bodo tako krepili interesi EU v južni in osrednji Aziji; meni, da je pomembno, da dvostranski odnosi EU s Pakistanom in sosednjimi državami, zlasti Indijo, Kitajsko in Iranom, omogočajo tudi razpravo in usklajevanje politik v zvezi z razmerami v Afganistanu, da se zagotovi ciljno usmerjen pristop; v zvezi s tem poudarja potrebo po boljši uskladitvi politike med EU in ZDA ter okrepitvi njunega dialoga o regionalnih vprašanjih;

24.  meni, da je treba prihodnje odnose med EU in Pakistanom prav tako obravnavati v okviru razvijajočega se institucionalnega nabora instrumentov EU za sodelovanje s tretjimi državami, zlasti prek strateških partnerstev; ponovno poziva k vsebinski izpopolnitvi te oblike sodelovanja ter k oblikovanju jasnejših in doslednejših meril, s katerimi se lahko med drugim oceni, pod kakšnimi pogoji lahko Pakistan v prihodnosti postane strateški partner EU;

25.  odločno poudarja, da je napredek v dvostranskih odnosih povezan z izboljšanjem stanja na področju človekovih pravic v Pakistanu, zlasti kar zadeva izkoreninjenje prisilnega dela, dela otrok in trgovanja z ljudmi, zaustavitve nasilja na podlagi spola, krepitve pravic žensk in deklet, vključno z dostopom do izobraževanja, zagotavljanje svobode govora in neodvisnih medijev, spodbujanje strpnosti in zaščito ranljivih manjšin z učinkovitim bojem proti vsem oblikam diskriminacije; priznava, da to zahteva odpravo kulture nekaznovanja in razvoj zanesljivega in vsem dostopnega pravnega in sodnega sistema na vseh ravneh;

26.  je še zmeraj zelo zaskrbljen zaradi kakovosti izobraževanja in v zvezi s tem skrb vzbujajočega položaja žensk v številnih delih Pakistana; poziva h konkretnim in vidnim ukrepom za uveljavitev temeljnih pravic žensk v družbi, vključno z oblikovanjem zakonodaje za preprečevanje nasilja v družini, sprejetjem ukrepov za izboljšanje preiskovanja umorov iz časti in napadov s kislino in njihovega pregona ter revizijo zakonodaje, ki omogoča nekaznovanje; poudarja, da je treba zagotoviti boljši dostop do izobraževanja in boljše vključevanje žensk na trg dela ter izboljšati zdravstveno varstvo mater;

27.  znova izraža globoko zaskrbljenost, da zakoni o svetoskrunstvu, ki so v Pakistanu lahko povod za smrtno kazen in se pogosto uporabljajo za upravičevanje cenzure, inkriminacije, preganjanja in, v nekaterih primerih, umorov članov političnih in verskih manjšin, omogočajo zlorabe, ki zadevajo ljudi vseh veroizpovedi v Pakistanu; poudarja, da zavrnitev reforme ali razveljavitve zakonov o svetoskrunstvu ustvarja okolje stalne ranljivosti za manjšinske skupnosti; poziva pakistansko vlado, naj uveljavi moratorij na uporabo teh zakonov kot prvi korak k njihovi reviziji ali preklicu ter naj ustrezno preišče in preganja ustrahovanja, grožnje in nasilje nad kristjani, amadi in drugimi ranljivimi skupinami;

28.  zlasti poziva pakistanske organe, naj izvršijo prijetja in kazensko preganjajo vse, ki pozivajo k nasilju ali so odgovorni za nasilne napade na šole ali manjšinske skupine, kot so šiiti, vključno s skupnostjo Hazara, amadi in kristjani, varnostnim silam pa naročijo, naj aktivno varujejo vse, proti katerim so uperjeni napadi skupin skrajnežev, naj sprejmejo zakone proti nasilju v družini ter naj odpravijo prisilna izginotja, izvensodne usmrtitve in samovoljna pridržanja, zlasti v Balučistanu;

29.  obsoja vse napade na kristjane in druge verske manjšine, ki živijo v Pakistanu in pričakuje, da bo Pakistan okrepil svoja prizadevanja za ohranitev svobode veroizpovedi in prepričanja, vključno z omilitvijo stroge zakonodaje proti bogokletstvu, ter prizadevanja v smeri odprave smrtne kazni;

30.  pozdravlja, da je bil leta 2012 sprejet zakon o vzpostavitvi nacionalne komisije za človekove pravice in poziva pakistansko vlado, naj komisijo ustanovi, da bo lahko začela delovati;

31.  ugotavlja, da je EU najpomembnejša izvozna partnerica pakistanskega blaga (22,6 % v letu 2012); meni, da bi morala podpora EU Pakistanu na področju trgovine pomagati pri spodbujanju diverzifikacije in razvoja načinov proizvodnje, vključno s predelavo, zagotoviti pomoč pri regionalnem povezovanju in prenosih tehnologije ter prispevati k poenostavljanju vzpostavitve in razvoja domače proizvodne zmogljivosti in zmanjševanju razlik v dohodkih;

32.  opozarja, da je shema EU GSP+, do katere je Pakistan upravičen z letom 2014, na voljo le državam, ki so se zavezale, da bodo izvajale mednarodne konvencije o človekovih pravicah in pravicah delavcev, okolju in dobrem upravljanju; zlasti poudarja obveznosti Pakistana v skladu s konvencijami, navedenimi v Prilogi VIII, in opozarja Komisijo, da je dolžna spremljati njihovo dejansko izvajanje; poleg tega opozarja, da se v primeru, ko država ne spoštuje svojih zavezujočih obvez, shema GSP+ začasno prekliče;

33.  poziva pakistanske organe, naj sprejmejo učinkovite ukrepe za izvajanje 36 konvencij Mednarodne organizacije dela, ki jih je država ratificirala, da bi se zlasti omogočilo delovanje sindikatov, izboljšali delovni pogoji in varnostni standardi, izkoreninilo otroško delo in preprečile najhujše oblike izkoriščanja približno 3 milijonov žensk, zaposlenih v gospodinjstvu;

34.  poziva pakistansko vlado, naj se vključi v program Mednarodne organizacije dela (ILO) in Mednarodne finančne korporacije (MFC) „Boljše delo“, kot je obljubila, da bi spodbudila izboljšanje standardov za varovanje zdravja in varnost delavcev; poziva vse, ki so neposredno ali posredno odgovorni za požar v tovarni oblačil Ali Enterprises, vključno z vpleteno revizorsko družbo Social Accountability in evropskimi trgovci, naj preživelim v požaru končno v celoti izplačajo dolgoročno in pravično odškodnino;

35.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vladi in narodni skupščini Pakistana, Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice ter vladam držav članic.

(1) http://eeas.europa.eu/pakistan/docs/2012_feb_eu_pakistan_5_year_engagement_plan_en.pdf
(2) http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/131181.pdf
(3) UL L 303, 31.10.2012, str. 1.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0060.
(5) UL C 353 E, 3.12.2013, str. 323.
(6) UL C 168 E, 14.6.2013, str. 119.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov