Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 42(7) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in člena 222 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju členov 24 in 42(2) PEU, členov 122 in 196 PDEU in izjave 37 o členu 222 PDEU,

–  ob upoštevanju evropske varnostne strategije, ki jo je sprejel Evropski svet 12. decembra 2003, in poročila o njenem izvajanju, ki ga je Evropski svet odobril 11. in 12. decembra 2008,

–  ob upoštevanju strategije notranje varnosti Evropske unije, ki jo je podprl Evropski svet dne 25. in 26. marca 2010,

–  ob upoštevanju Sklepov Sveta z dne 19. decembra 2013 o skupni varnostni in obrambni politiki,

–  ob upoštevanju strateškega koncepta za obrambo in varnost članic Organizacije severnoatlantske pogodbe (Nato), sprejetega dne 19. in 20. novembra 2010 na vrhu zveze NATO v Lizboni,

–  ob upoštevanju izjave z vrha v Čikagu, ki so jo podali voditelji držav in vlad na srečanju Severnoatlantskega sveta v Čikagu 20. maja 2012,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A7-0109/2014),

A.  ker se je vprašanje obrambe pred balističnimi izstrelki v preteklosti že pojavilo, vendar je v zadnjih letih postalo bolj aktualno zaradi povečanega števila groženj, nastalih zaradi širjenja jedrskega in drugega orožja za množično uničevanje ter širjenja balističnih izstrelkov; Nato in njegove evropske zaveznice pa morajo biti sposobne, da se nanje učinkovito odzovejo;

B.  ker lahko obramba pred balističnimi izstrelki in napadi z drugimi vrstami izstrelkov pomeni pozitivni razvoj za evropsko varnost v razmerah živahne mednarodne varnostne dinamike, ko več državnih in nedržavnih akterjev razvija raketne tehnologije in razne zmogljivosti za kemično, biološko, radiološko in jedrsko obrambo, ki bi lahko dosegle evropsko ozemlje;

C.  ker Nato razvija svoje zmogljivosti za obrambo pred balističnimi izstrelki, da bi lahko izvajal svojo glavno nalogo kolektivne obrambe z namenom, da bi v zaščito pred vedno večjimi grožnjami, ki jih predstavlja širjenje balističnih izstrelkov, zajel celotno evropsko prebivalstvo, ozemlja in sile v okviru Nata;

D.  ker so Združene države k obrambi pred balističnimi izstrelki najbolj prispevale s potrditvijo svoje zaveze Natu in varnosti Evrope in evropskih zaveznic, kar poudarja pomen čezatlantske povezave, saj je oprema že nameščena v Romuniji, predvidoma pa se bo v bližnji prihodnosti namestila tudi na Poljskem;

E.  ker se bo skupna varnostna in obrambna politika razvijala tako, da se bo v celoti dopolnjevala z Natom, v dogovorjenem okviru strateškega partnerstva med EU in Natom, kot je potrdil Evropski svet 19. decembra 2013;

1.  trdi, da razvoj tehnologij za obrambo pred balističnimi izstrelki vnaša novo dinamiko v evropsko varnost, zaradi česar morajo države članice upoštevati vpliv obrambe pred balističnimi izstrelki na njihovo varnost;

2.  opozarja, da se Natovi ukrepi obrambe pred balističnimi izstrelki razvijajo in oblikujejo, da bi države članice zaščitili pred morebitnimi napadi z balističnimi izstrelki; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj še naprej razvija strateško partnerstvo z Natom in pri tem upošteva vprašanje obrambe pred balističnimi izstrelki, kar bi moralo zagotoviti, da bodo v zaščito zajete vse države članice EU, da ne bi prišlo do kakršnih koli razlik glede varnosti, ki se zagotavlja tem državam;

3.  pozdravlja, da so bile vzpostavljene vmesne Natove zmogljivosti obrambe pred balističnimi izstrelki, ki bodo v okviru razpoložljivih sredstev zagotavljale največjo možno pokritost za obrambo prebivalcev, ozemelj in sil v južnoevropskih državah članicah Nata pred napadi z balističnimi izstrelki; poleg tega pozdravlja cilj, s katerim naj bi do konca tega desetletja zagotovili celotno pokritost in zaščito za evropske države članice Nata;

4.  poudarja, da se lahko pobude EU, kot so združevanje in skupno izkoriščanje, izkažejo kot koristne za krepitev sodelovanja med državami članicami na področju obrambe pred balističnimi izstrelki ter izvajanja skupnih raziskav in razvoja; ugotavlja, da bi tako sodelovanje lahko dolgoročno še bolj povezalo evropsko obrambno industrijo;

5.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo, Evropsko obrambno agencijo in Svet, naj vprašanja obrambe pred balističnimi izstrelki vključi v prihodnje strategije, študije in bele knjige;

6.  poudarja, da se zaradi finančne krize in zmanjšanja proračuna ne namenja dovolj virov za vzdrževanje zadostnih obrambnih zmogljivosti, kar vodi k zmanjšanju vojaških in industrijskih zmogljivosti EU;

7.  poudarja, da Natov načrt obrambe pred balističnimi izstrelki nikakor ni uperjen proti Rusiji in da je Nato pripravljen sodelovati z Rusijo na podlagi domneve, da bo to sodelovanje med dvema neodvisnima sistema protiraketne obrambe, in sicer Natove obrambe pred balističnimi izstrelki in tovrstne ruske obrambe; poudarja, da bi uspešno sodelovanje z Rusijo lahko sicer prineslo merljive koristi, vendar mora potekati na podlagi popolne vzajemnosti in preglednosti, saj je poglobitev medsebojnega zaupanja bistvena za postopen razvoj takega sodelovanja; zato ugotavlja, da je premik ruskih raket bliže mejam Nata in EU nekonstruktivno;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, parlamentom držav članic EU, parlamentarni skupščini Nata in generalnemu sekretarju Nata.