Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2014/2012(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0160/2014

Predložena besedila :

A7-0160/2014

Razprave :

Glasovanja :

PV 12/03/2014 - 8.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2014)0216

Sprejeta besedila
PDF 203kWORD 47k
Sreda, 12. marec 2014 - Strasbourg
Humanitarno delovanje oboroženih nedržavnih akterjev v zaščito otrok
P7_TA(2014)0216A7-0160/2014

Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2014 Svetu o humanitarnem delovanju oboroženih nedržavnih akterjev v zaščito otrok (2014/2012(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga priporočila Svetu, ki so ga v imenu skupine Verts/ALE vložili Catherine Grèze, Eva Joly, Isabella Lövin, Judith Sargentini, Bart Staes in Keith Taylor, o humanitarnem delovanju oboroženih nedržavnih akterjev v zaščito otrok (B7-0585/2013),

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja Združenih narodov za leto 2013 o otrocih v oboroženih spopadih ter drugih poročil zadevnih akterjev,

–  ob upoštevanju smernic EU iz leta 2008 o otrocih v oboroženih spopadih, izvedbene strategije za smernice EU o otrocih v oboroženih spopadih iz leta 2010 in kontrolnega seznama iz leta 2008 za vključitev zaščite otrok, ki so jih prizadeli oboroženi spopadi, v operacije EVOP,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta iz leta 2008 o uveljavljanju in varstvu otrokovih pravic v zunanjepolitičnih dejavnostih Evropske unije – razvoj in humanitarna razsežnost,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 19. februarja 2009 o otrocih na posebnem mestu v zunanjepolitičnih dejavnostih EU(1), z dne 16. januarja 2008 z naslovom „Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti“(2), z dne 3. julija 2003 o trgovini z otroki in otrocih vojakih(3), z dne 6. julija 2000 o ugrabitvi otrok s strani Gospodove odporniške vojske(4), in z dne 17. decembra 1998 o otrocih vojakih(5),

–  ob upoštevanju resolucij Združenih narodov o otrokovih pravicah, zlasti resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1612 (2005),

–  ob upoštevanju izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih iz leta 2002,

–  ob upoštevanju pariških zavez za varstvo otrok pred nezakonitim novačenjem v oborožene sile ali skupine ali njihovim izkoriščanjem ter pariških načel in smernic o otrocih, ki sodelujejo v oboroženih silah ali skupinah, ki so bili sprejeti 6. februarja 2007,

–  ob upoštevanju členov 121(3) in 97 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj (A7-0160/2014),

A.  ker v večini sodobnih oboroženih spopadov sodeluje en ali več oboroženih nedržavnih akterjev, ki se borijo proti vladi ali drugim oboroženim skupinam, pri čemer večina bremena takih vojn odpade na pleča civilistov, zlasti otrok;

B.  ker je obseg teh nedržavnih akterjev zelo širok in zajema številne različne identitete in motivacije ter različne stopnje pripravljenosti ter sposobnosti spoštovanja mednarodne humanitarne zakonodaje, vendar je potreben nadzor vseh teh vidikov;

C.  ker je treba za boljšo zaščito civilistov, zlasti otrok, upoštevati vse strani, vpletene v spopad;

D.  ker mednarodni humanitarni standardi veljajo za vse strani v oboroženem spopadu in so zanje zavezujoči;

E.  ker imajo oboroženi spopadi še posebej uničujoče posledice na telesni in duševni razvoj otrok in s tem dolgoročno vplivajo na varnost ljudi in trajnostni razvoj;

F.  ker je po statutu Mednarodnega kazenskega sodišča vpisovanje ali novačenje otrok, mlajših od 15 let, v oborožene sile ali skupine, ali njihova uporaba za dejavno sodelovanje v spopadih, opredeljeno kot kaznivo dejanje;

G.  ker mednarodno pravo prepoveduje vse oblike spolnega nasilja, tudi nad otroki, in ker dejanja spolnega nasilja lahko vodijo do vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti ali genocida;

H.  ker se je uporaba protipehotnih min od sprejetja Konvencije o prepovedi protipehotnih min leta 1997 zmanjšala, vendar še vedno ogroža otroke, zlasti v oboroženih silah, ki nimajo mednarodnega značaja;

I.  ker ima mednarodna skupnost moralno dolžnost, da v zaščito otrok zahteva zaveze od vseh strani, vpletenih v spopade, med drugim tudi od državnih in oboroženih nedržavnih akterjev;

J.  ker je treba demobilizacijo, rehabilitacijo in ponovno vključitev otrok vojakov vključiti v vsa pogajanja in v posledične mirovne sporazume, obravnavati pa jih je treba tudi med samim spopadom;

K.  ker uspešna demobilizacija in ponovna vključitev otok vojakov lahko pomagata prekiniti ciklično ponavljanje nasilja;

1.  komisarju za razvoj in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko priporoča, naj:

   (a) spodbujata vpletene države in oborožene nedržavne akterje, naj s pisarno posebnega predstavnika generalnega sekretarja Združenih narodov za otroke v oboroženih spopadih podpišejo akcijske načrte za zaščito otrok v oboroženih spopadih; ob tem pa opozarja, da takšno sodelovanje z oboroženimi nedržavnimi akterji ne pomeni podpiranja ali priznavanja legitimnosti teh skupin ali njihovih aktivnosti;
   (b) dasta priznanje prizadevanjem Združenih narodov ter mednarodnih in nevladnih organizacij, da bi oborožene nedržavne akterje prepričali, naj zaščitijo otroke, in obenem poudarita, da to ne pomeni podpore ali priznavanja legitimnosti delovanja teh akterjev;
   (c) v politični dialog s tretjimi državami, na primer v okviru sporazuma iz Cotonouja, vključita cilj, da se preprečita in ustavita novačenje in prisilno sodelovanje otrok, mlajših od 18 let, in poskrbi za njihovo izpustitev in ponovno vključitev v družbo;
   (d) poudarita, da morajo državni in oboroženi nedržavni akterji spoštovati mednarodno humanitarno pravo in mednarodno humanitarno običajno pravo, in te akterje podpirata pri njihovih prizadevanjih, da sprejmejo posebne ukrepe za zaščito civilistov, zlasti otrok; ob tem pa opozarja, da takšno sodelovanje z oboroženimi nedržavnimi akterji ne pomeni podpiranja ali priznavanja legitimnosti teh skupin ali njihovih aktivnosti;
   (e) opozarjata, da je mednarodno humanitarno pravo pravni okvir, ki obvezuje oborožene nedržavne skupine, ter da skupni člen 3 ženevskih konvencij in Drugi dodatni protokol iz leta 1977 služita temu namenu, kot tudi številne ustaljene določbe mednarodnega humanitarnega prava; preučita, ali so obstoječe določbe mednarodnega humanitarnega prava primerne za obravnavo nedržavnih akterjev ali pa je potrebna dodatna ureditev;
   (f) neposredno ali posredno, prek specializiranih nevladnih in humanitarnih organizacij, sodelujeta z oboroženimi nedržavnimi akterji glede vprašanja zaščite deklic in dečkov, da bi zmanjšali trpljenje otrok v oboroženih spopadih in spodbudili nedržavne akterje k podpisu akta o zavezi v okviru ženevskega poziva k zaščiti otrok pred učinki oboroženih spopadov;
   (g) podpirata humanitarne organizacije, ki vzdržujejo dialog z oboroženimi nedržavnimi akterji, da bi spodbudili spoštovanje mednarodnih humanitarnih standardov v oboroženih spopadih, zlasti zaščito otrok s pomočjo političnih, diplomatskih in finančnih sredstev;
   (h) poziva države članice EU, naj se pridružijo mednarodnim prizadevanjem za preprečevanje napadov na šole in njihovo uporabo v vojaške namene s strani oboroženih akterjev, tako da potrdijo osnutek smernic iz Lucensa za zaščito šol in univerz pred vojaško uporabo med oboroženimi konflikti;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje komisarju za razvoj, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji, Svetu in Evropski službi za zunanje delovanje.

(1) UL C 76 E, 25.3.2010, str. 3.
(2) UL C 41 E, 19.2.2009, str. 24.
(3) UL C 74 E, 24.3.2004, str. 854.
(4) UL C 121, 24.4.2001, str. 401.
(5) UL C 98, 9.4.1999, str. 297.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov