(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0410),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 100(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0171/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja malteške poslanske zbornice v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. decembra 2013(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(2),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 28. novembra 2013 Odboru za promet in turizem v skladu s členom 87(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 87 in 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A7-0095/2014),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne vsebuje bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih aktov z omenjenimi spremembami, predlog zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 100(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Uredba (ES) št. 549/2004 z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba)(3), Uredba (ES) št. 550/2004 z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (uredba o izvajanju služb)(4), Uredba (ES) št. 551/2004 z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu (uredba o zračnem prostoru)(5) in Uredba (ES) št. 552/2004 z dne 10. marca 2004 o interoperabilnosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (uredba o interoperabilnosti)(6) so bile bistveno spremenjene. Ker so potrebne dodatne spremembe, bi jih bilo treba zaradi jasnosti prenoviti.

(2)  Izvajanje skupne prometne politike zahteva učinkovit sistem zračnega prometa, ki zagotavlja varne in redne operacije služb zračnega prevoza in s tem olajšuje prost pretok blaga, oseb in storitev. [Sprememba 1]

(3)  Evropski parlament in Svet sta sprejela prvi sveženj zakonodaje o enotnem evropskem nebu, in sicer Uredbo (ES) št. 549/2004, Uredbo (ES) št. 550/2004, Uredbo (ES) št. 551/2004 in Uredbo (ES) št. 552/2004, ter tako vzpostavila trdno pravno podlago za brezhiben, interoperabilen in varen sistem upravljanja zračnega prometa (ATM). Sprejetje drugega svežnja, in sicer Uredbe (ES) št. 1070/2009, je dodatno okrepilo pobudo o enotnem evropskem nebu z uvedbo konceptov načrta izvedbe in upravljavca omrežja z namenom dodatnega izboljšanja učinkovitosti evropskega sistema za upravljanje zračnega prometa.

(4)  V členu 1 Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu, podpisane v Chicagu leta 1944, države podpisnice te konvencije priznavajo, da „ima vsaka država popolno in izključno suverenost nad zračnim prostorom svojega ozemlja“. In v okviru te suverenosti države članice Unije izvajajo pristojnosti javnega organa pri nadzoru zračnega prometa, ob upoštevanju veljavnih mednarodnih konvencij.

(5)  Izvajanje skupne prometne politike zahteva učinkovit sistem zračnega prometa, ki zagotavlja varno, redno in trajnostno operacijo služb v zračnem prometu, optimizira zmogljivosti ter olajšuje prosti pretok blaga, oseb in storitev.

(5a)  Da pričakovano povečanje zračnega prometa ne bi povzročilo ali povečalo preobremenjenosti evropskega zračnega prostora, kar bi pomenilo večje ekonomske in okoljske stroške ter stroške za varnost, je treba zaustaviti drobitev zračnega prostora in začeti izvajati to uredbo čim prej. [Sprememba 2]

(5b)  Izvajanje enotnega evropskega neba bi moralo imeti pozitiven učinek na rast, zaposlovanje in konkurenčnost v Evropi, zlasti s spodbujanjem povpraševanja po visoko kvalificiranih delovnih mestih. [Sprememba 3]

(6)  Da bi si lahko hkrati prizadevali za okrepitev varnostnih standardov v zračnem prometu in izboljšanje splošne uspešnosti ATM in ANS za splošni zračni promet v Evropi, je treba upoštevati človeški faktor. Države članice bi morale zato razmisliti o uvedbi Zato bi bilo treba poleg uvedbe načel „kulture pravičnosti“ v načrt izvedbe enotnega evropskega neba uvesti tudi ustrezne kazalnike uspešnosti. [Sprememba 4]

(7)  Države članice so sprejele splošno izjavo glede vojaških zadev, povezanih z enotnim evropskim nebom(7). V skladu s to izjavo bi morale države članice za omogočanje prilagodljive uporabe zračnega prostora vzpodbujati zlasti sodelovanje med civilnimi in vojaškimi organi ter olajšati sodelovanje med svojimi oboroženimi silami v vseh zadevah, povezanih z upravljanjem zračnega prometa, če menijo, da je to potrebno, in v takšnem obsegu, kakršen se jim zdi potreben. [Sprememba 5]

(8)  Odločitve glede vsebine, obsega in izvedbe vojaških operacij in vojaškega usposabljanja ne sodijo v pristojnost Unije v skladu s členom 100(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(9)  Države članice so v različnem obsegu prestrukturirale sektorje nacionalnih izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa s povečanjem stopnje njihove neodvisnosti in prostega izvajanja služb. Treba je zagotoviti dobro delujoč skupni trg za tiste službe, ki se lahko izvajajo pod tržnimi pogoji, in izpolnjevanje minimalnih zahtev, povezanih z javnim interesom, za tiste službe, za katere se šteje, da so naravni monopoli v skladu s sedanjimi tehnološkimi pogoji.

(10)  Da se zagotovi dosleden in, jasen in neodvisen pregled nad izvajanjem služb v Evropi, bi morali biti imeti nacionalni nadzorni letalski organi dovolj neodvisni in razpolagati z zadostnimi viri potrebne finančne in človeške vire. Tem organom njihova neodvisnost ne bi smela preprečevati, da svoje upravne naloge izvajajo v upravnem okviru. [Sprememba 6]

(11)  Nacionalni nadzorni letalski organi imajo ključno vlogo pri izvajanju načrtov enotnega evropskega neba, zato. Komisija in Agencija Evropske unije za letalstvo (EAA) bi jim morala Komisija zato morali omogočiti sodelovanje za izmenjavo najboljših praks in razvoj skupnega pristopa omogočiti sodelovanje, vključno z okrepljenim sodelovanjem na regionalni ravni, in sicer z zagotavljanjem platforme za tovrstne izmenjave. To sodelovanje bi moralo biti redno. [Sprememba 7]

(12)  Za izvajanje enotnega evropskega neba bi bilo treba socialne partnerje bi bilo treba bolje obveščati in se z njimi posvetovati o vseh ukrepih, ki imajo pomembne socialne učinke. Posvetovati bi se bilo treba tudi na ravni Unije, z Odborom za sektorski dialog, ustanovljenim na podlagi Sklepa Komisije 98/500/ES(8). [Sprememba 8]

(13)  Izvajanje komunikacijskih, navigacijskih ter nadzornih služb kakor tudi služb načrtovanja zračnega prostora ter meteoroloških in letalskih informacijskih služb, skupaj s službami, ki formatirajo in posredujejo podatke splošnemu zračnemu prometu, bi lahko organizirali je treba organizirati pod tržnimi pogoji, pri čemer je bi bilo treba upoštevati posebne lastnosti teh služb in ohraniti, zagotoviti visoko raven varnosti in zmanjšati vpliv na podnebje. [Sprememba 9]

(14)  Med uporabniki zračnega prostora ne sme biti nobene diskriminacije pri zagotavljanju enakovrednih navigacijskih služb zračnega prometa.

(15)  Zasnova skupnih projektov, namenjenih pomoči uporabnikom zračnega prostora in/ali izvajalcem navigacijskih služb zračnega prometa pri izboljšanju skupne navigacijske infrastrukture, izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa in uporabe zračnega prostora, zlasti tistih, potrebnih za izvajanje osrednjega načrta ATM, kot je bil potrjen s Sklepom Sveta 2009/320/ES(9) v skladu s členom 1(2) Uredbe Sveta (ES) št. 219/2007, ne bi smela vplivati na že obstoječe projekte s podobnimi cilji, za katere se je odločila ena ali več držav članic. Določbe o financiranju razvoja skupnih projektov ne bi smele posegati v način priprave teh skupnih projektov. Komisija lahko predlaga uporabo finančnih sredstev, kot so sredstva vseevropskih prometnih omrežij instrumenta za povezovanje Evrope, Obzorja 2020 ali Evropske investicijske banke, v podporo skupnim projektom, zlasti za pospešitev izvajanja programa SESAR, v večletnem finančnem okviru. Brez poseganja v dostop do zgoraj omenjenih finančnih sredstev bi lahko države članice same določile, kako bodo porabljeni prihodki od prodaje pravic letalskega sektorja na dražbah v skladu s sistemom trgovanja s pravicami do emisij, in v zvezi s tem pretehtale, ali bi bil lahko del teh prihodkov porabljen za financiranje skupnih projektov na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora. Kjer pride v poštev, bi bilo treba s skupnimi projekti omogočiti vzpostavitev sklopa osnovnih interoperabilnih zmogljivosti v vseh državah članicah. [Sprememba 10]

(15a)  Če ne bodo vzpostavljeni posebni mehanizmi, bi lahko naložbeni projekti v zraku in na tleh, ki so povezani z osrednjim načrtom ATM, potekali brez usklajevanja, kar bi lahko upočasnilo učinkovito namestitev tehnologij SESAR. [Sprememba 11]

(16)  Koncept upravljavca omrežja je ključnega pomena za izboljšanje uspešnosti upravljanja zračnega prometa na ravni omrežja zaradi centralizacije določenih služb, ki se najučinkoviteje izvajajo na ravni omrežja. Da bi se olajšalo obravnavanje kriznih razmer v letalstvu, bi moral upravljavec omrežja zagotavljati usklajevanje v takih kriznih razmerahukrepov za preprečevanje teh razmer in odzivanje nanje. Ob tem bi morala Komisija zagotoviti, da med delovanjem centraliziranih služb in vlogo organa za oceno uspešnosti ne pride do nasprotja interesov. [Sprememba 12]

(17)  Komisija je prepričana, da se lahko varna in učinkovita uporaba zračnega prostora doseže le s tesnim sodelovanjem civilnih in vojaških uporabnikov zračnega prostora, predvsem na podlagi koncepta prilagodljive uporabe zračnega prostora in učinkovitega civilno-vojaškega usklajevanja, kot ga uvaja ICAO, in poudarja pomembnost okrepitve civilno-vojaškega sodelovanja med civilnimi in vojaškimi uporabniki zračnega prostora z namenom omogočanja njegove prilagodljive uporabe. [Sprememba 13]

(18)  Natančnost informacij o statusu zračnega prostora in o posebnih stanjih v zračnem prometu ter njihovo pravočasno posredovanje civilnim in vojaškim kontrolorjem, neposredno vplivata na varnost in učinkovitost operacij, izboljšati pa bi morala tudi njihovo predvidljivost. Pravočasen dostop do najnovejših informacij o statusu zračnega prostora je bistven za vse stranke, ki želijo pri vložitvi ali ponovni vložitvi svojih načrtov letenja izkoristiti razpoložljive strukture zračnega prostora. [Sprememba 14]

(19)  Zagotavljanje sodobnih, popolnih, kakovostnih in pravočasnih letalskih informacij pomembno vpliva na varnost ter olajševanje dostopa do zračnega prostora Unije in svobode gibanja v njem. Ob upoštevanju osrednjega načrta ATM bi morala Unija prevzeti pobudo in posodobiti ta sektor v sodelovanju z upravljavcem omrežja ter zagotoviti, da imajo uporabniki dostop do teh podatkov prek ene javne točke dostopa, kar omogoča sodobno, uporabnikom prijazno in potrjeno celostno obveščanje.

(20)  Zaradi upoštevanja sprememb, ki so bile uvedene z uredbama (ES) št. 1108/2009 in (ES) št. 1070/2009, je treba v skladu s členom 65a Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu(10) vsebino te uredbe uskladiti z vsebino Uredbe (ES) št. 216/2008.

(21)  Poleg tega bi bilo treba zaradi upoštevanja napredka posodobiti tehnične podrobnosti iz uredb (ES) št. 549/2004, (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004, dogovorjene v letih 2004 in 2009, ter izvesti tehnične popravke.

(22)  Geografsko področje uporabe te uredbe v regiji NAT ICAO je treba spremeniti, da se upoštevajo obstoječe in načrtovane ureditve o izvajanju služb ter potreba po zagotavljanju doslednosti pri izvajanju predpisov za izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa in uporabnike zračnega prostora, ki operirajo na tem območju. [Sprememba 15]

(23)  Funkcijo upravljavca omrežja bi bilo treba v skladu z njegovo vlogo operativne organizacije in nadaljnjo reformo Eurocontrola razviti v smeri partnerstva, ki bi ga vodil letalski sektor.

(24)  Koncept funkcionalnih blokov zračnega prostora, ki so namenjeni izboljšanju sodelovanja med izvajalci služb zračnega prometa, je pomembno orodje za izboljšanje uspešnosti evropskega sistema za upravljanje zračnega prometa. Za dodatno okrepitev Kot dopolnitev tega instrumenta orodja bi morali biti funkcionalni imeti izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa možnost, da neovirano sklepajo sektorska partnerstva na podlagi uspešnosti, ki se lahko prekrivajo z opredeljenimi funkcionalnimi bloki zračnega prostora bloki zračnega prostora bolj osredotočeni na uspešnost delovanja in temeljiti na sektorskem partnerstvu, sektor pa bi moral imeti večjo svobodo pri njihovem spreminjanju, da bi se dosegli oziroma, kjer je to mogoče, presegli cilji uspešnosti. [Sprememba 16]

(25)  Funkcionalni bloki zračnega prostora bi morali delovati na prilagodljiv način in združevati izvajalce služb iz vse Evrope pri izmenjavi znanj in izkušenj. Ta prilagodljivost bi morala omogočiti zagotavljanje sinergij med izvajalci ne glede na njihovo geografsko lokacijo ali nacionalnost ter pojav različnih oblik izvajanja služb kot posledica prizadevanj za izboljšanje uspešnosti.

(26)  Za večjo osredotočenost izvajalcev služb zračnega prometa na uporabnike in povečanje možnosti uporabnikov zračnega prostora, da vplivajo na odločitve, ki imajo posledice zanje, bi moralo biti posvetovanje in sodelovanje z zainteresiranimi stranmi pri večjih operativnih odločitvah izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa učinkovitejše. [Sprememba 17]

(27)  Načrt izvedbe je glavno orodje za gospodarski regulativni okvir ATM, kakovost in neodvisnost njegovih odločitev pa bi bilo treba ohraniti in po možnosti še izboljšati.

(28)  Zaradi upoštevanja tehničnega ali operativnega razvoja, zlasti s spremembami prilog ali z dodajanjem določb o upravljanju omrežja in, načrtu izvedbe, izbiri subjekta, odgovornega za izvajanje osrednjega načrta ATM (upravljavec uvajanja), in določitvi njegovih odgovornosti, bi bilo treba pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti na Komisijo. Vsebina in področje uporabe vsakega prenosa sta podrobno določena v zadevnih členih. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti istočasno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu. [Sprememba 18]

(29)  Ob dodajanju služb za upravljanje omrežja na seznam bi morala Komisija opraviti ustrezno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi iz sektorja in socialnimi partnerji. [Sprememba 19]

(30)  Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, zlasti v zvezi z izvajanjem pooblastil nacionalnih nadzornih letalskih organov, izvajanjem podpornih služb na ekskluzivni osnovi s strani izvajalca služb ali združenj izvajalcev, korektivnimi ukrepi za zagotavljanje skladnosti z vseevropskimi in povezanimi lokalnimi cilji uspešnosti, pregledom skladnosti v zvezi s sistemom pristojbin, upravljanjem in sprejemanjem skupnih projektov za funkcije, povezane z omrežji, funkcionalnimi bloki zračnega prostora, pravili sodelovanja zainteresiranih strani pri večjih operativnih odločitvah izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, dostopom do podatkov in njihovo zaščito, elektronskimi letalskimi informacijami, tehnološkim razvojem in interoperabilnostjo upravljanja zračnega prometa, bi bilo treba izvedbena pooblastila prenesti na Komisijo. Ta pooblastila bi se morala izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(11). [Sprememba 20]

(31)  V skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 bi bilo treba v zvezi z izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe, uporabiti postopek pregleda za sprejemanje izvedbenih aktov, ki se splošno uporabljajo.

(32)  Za sprejetje posamičnih izvedbenih aktov bi bilo treba uporabiti svetovalni postopek.

(33)  Sankcije, ki so predvidene za kršitve te uredbe, morajo biti učinkovite, sorazmerne, odvračilne in ne smejo zmanjšati varnosti.

(34)  Kadar to pride v poštev, bi bilo treba javna naročila za podporne službe bi bilo treba, kakor je ustrezno, izvajati v skladu z Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev(12) in Direktivo 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev(13). Upoštevati bi bilo treba tudi smernice iz Razlagalnega sporočila Komisije o zakonodaji Skupnosti, ki velja za oddajo javnih naročil, ki niso zajeta ali so samo delno zajeta v direktivah o javnih naročilih(14), kot je primerno. [Sprememba 21]

(35)  Ministrska izjava o gibraltarskem letališču, dogovorjena v Córdobi dne 18. septembra 2006 na prvem ministrskem srečanju Foruma za dialog o Gibraltarju (v nadaljnjem besedilu „ministrska izjava“), bo nadomestila skupno izjavo o letališču, sprejeto v Londonu dne 2. decembra 1987, njeno polno spoštovanje pa se bo štelo kot spoštovanje izjave iz leta 1987 Kraljevina Španija in Združeno kraljestvo sta dogovor o tesnejšem sodelovanju pri uporabi gibraltarskega letališča dosegli v Londonu 2. decembra 1987 s skupno izjavo njunih ministrov za zunanje zadeve. Dogovor se še ne izvaja. [Sprememba 22]

(36)  Ta uredba se v celoti uporablja za gibraltarsko letališče, v okviru ministrske izjave in v skladu z njo. Brez poseganja v ministrsko izjavo so uporaba tega ukrepa na gibraltarskem letališču in vsi ukrepi v zvezi z njegovim izvajanjem v celoti usklajeni z navedeno izjavo in vsemi njenimi določbami. [Sprememba 23]

(37)  Ker cilja te uredbe, namreč izvajanja enotnega evropskega neba, države članice ne morejo doseči same zaradi nadnacionalnega obsega te akcije, in ga lahko bolje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načeli subsidiarnosti, kakor določa člen 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja,

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.  Ta Uredba določa pravila za oblikovanje in pravilno delovanje enotnega evropskega neba, da se zagotovijo veljavni varnostni standardi v zračnem prometu, da se prispeva k trajnostnemu razvoju sistema zračnega prometa, kot je zmanjševanje vpliva na podnebje, ter izboljša celovita uspešnost upravljanja zračnega prometa (ATM) in sistema navigacijskih služb zračnega prometa (ANS) za splošni zračni promet v Evropi ter tako ustreže zahtevam uporabnikov zračnega prostora. Enotno evropsko nebo vključuje usklajeno vseevropsko omrežje prog, v primeru posebnih dogovorov s sosednjimi državami pa tudi omrežje prog v tretjih državah, integriran operativni zračni prostor, sisteme upravljanja upravljanje omrežja in upravljanja upravljanje zračnega prometa, ki temeljijo izključno na varnosti, učinkovitosti in interoperabilnosti v dobrobit vseh uporabnikov zračnega prostora. [Sprememba 24]

2.  Uporaba te uredbe ne posega v suverenost držav članic nad njihovim zračnim prostorom in v njihove zahteve glede zadev v zvezi z javnim redom, varnostjo in obrambo, kakor so določene v členu 38. Ta uredba ne vključuje vojaških operacij in vojaškega usposabljanja.

3.  Uporaba te uredbe ne posega v pravice in dolžnosti držav članic, ki izhajajo iz Čikaške konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu iz leta 1944 (čikaška konvencija). V povezavi s tem je cilj te uredbe pomagati,na področjih, ki jih zajema, državam članicam pri izpolnjevanju njihovih obveznosti po čikaški konvenciji z oblikovanjem osnove za skupno razlago in enotno izvajanje njenih določb ter z zagotavljanjem, da bodo določbe v tej uredbi in predpisih za njeno izvajanje natančno upoštevane.

4.  Ta uredba se uporablja za zračni prostor znotraj regij EUR, in AFI in NAT ICAO, kjer države članice zagotavljajo službe zračnega prometa v skladu s to uredbo. Države članice lahko to uredbo uporabljajo tudi za zračni prostor znotraj drugih regij ICAO, ki so v njihovi pristojnosti pod pogojem, da o tem obvestijo Komisijo in druge države članice. [Sprememba 25]

5.  Uporaba te uredbe za gibraltarsko letališče ne posega v zadevni pravni položaj Kraljevine Španije in Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska v zvezi s sporom spornim vprašanjem glede suverenosti nad ozemljem, na katerem je letališče. [Sprememba 26]

5a.  Uporaba te uredbe v povezavi z gibraltarskim letališčem se prekine, dokler se ne začne izvajati dogovor iz skupne izjave ministrov za zunanje zadeve Kraljevine Španije in Združenega kraljestva z dne 2. decembra 1987. Vladi Španije in Združenega kraljestva obvestita Svet o datumu začetka uporabe. [Sprememba 27]

Člen 2

Opredelitve pojmov

Za namen te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.  „služba kontrole zračnega prometa (ATC)“ pomeni službo, ki se zagotavlja za:

(a)  preprečevanje trčenja:

–  med zrakoplovi in

–  med zrakoplovi in ovirami na področju manevriranja in

(b)  pospešitev in vzdrževanje urejenega pretoka zračnega prometa;

2.  „služba aerodromske kontrole“ pomeni službo kontrole zračnega prometa (ATC) za aerodromski promet;

3.  „letalska informacijska služba“ pomeni službo, ki je ustanovljena za posredovanje letalskih informacij in podatkov, potrebnih za varno, redno in učinkovito zračno navigacijo na določenem območju;

4.  „navigacijske službe zračnega prometa“ pomenijo službe zračnega prometa, komunikacijske, navigacijske in nadzorovalne službe, meteorološke službe za navigacijo v zračnem prometu in letalske informacijske službe;

5.  „izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa“ pomenijo vsako javno ali zasebno entiteto, ki zagotavlja navigacijske službe za splošni zračni promet;

6.  „blok zračnega prostora“ pomeni zračni prostor določenih dimenzij v prostoru in času, znotraj katerega so zagotovljene navigacijske službe;

7.  „upravljanje zračnega prostora“ pomeni službo za načrtovanje, katere glavni cilj je najboljša možna izkoriščenost razpoložljivega zračnega prostora s pomočjo dinamične časovne delitve tega prostora in občasno njegove razdelitve med različne kategorije uporabnikov na osnovi kratkoročnih potreb, ter strateško funkcijo, povezano z načrtovanjem zračnega prostora; [Sprememba 28]

8.  „uporabniki zračnega prostora“ pomenijo operaterje zrakoplovov, ki letijo v splošnem zračnem prometu;

9.  „upravljanje pretoka zračnega prometa“ pomeni službo, vzpostavljeno z namenom, da prispeva k varnemu, urejenemu in hitremu pretoku zračnega prometa, ki omogoča, da se zmogljivosti ATC uporabijo v največjem možnem obsegu, in da je obseg prometa združljiv z zmogljivostmi, ki so jih ustrezni izvajalci služb zračnega prometa prijavili;

10.  „upravljanje zračnega prometa (ATM)“ pomeni združitev služb, ki se izvajajo v zraku in na zemlji (službe zračnega prometa, upravljanje zračnega prostora in upravljanje pretoka zračnega prometa), ki so potrebne za varno in učinkovito premikanje zrakoplovov v vseh fazah operacij;

11.  „službe zračnega prometa“ pomenijo različne letalske informacijske službe, službe alarmiranja, letalske svetovalne službe in službe ATC (službe območne, priletne in aerodromske kontrole);

12.  „služba območne kontrole“ pomeni službo ATC za vodenje zrakoplovov v bloku zračnega prostora območju nadzora; [Sprememba 29]

13.  „služba priletne kontrole“ pomeni službo ATC za vodenje zrakoplovov pri njihovem prihodu ali odhodu;

14.  „osrednji načrt ATM“ pomeni načrt, ki je bil potrjen s Sklepom Sveta 2009/320/ES(15) v skladu s členom 1(2) Uredbe Sveta (ES) št. 219/2007 z dne 27. februarja 2007 o ustanovitvi skupnega podjetja za razvoj nove generacije evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (SESAR) (16);

15.  „krizne razmere v letalstvu“ pomenijo okoliščine, v katerih je zmogljivost zračnega prostora neobičajno zmanjšana zaradi zelo neugodnih vremenskih razmer ali nerazpoložljivosti velikih delov zračnega prostora iz naravnih, zdravstvenih, varnostnih, vojaških ali političnih razlogov; [Sprememba 30]

16.  „sveženj služb“ pomeni dve ali več navigacijskih služb zračnega prometa, ki jih zagotavlja isti subjekt; [Sprememba 31]

17.  „dovoljenje“ pomeni dokument, ki ga Agencija Evropske unije za letalstvo (EAA) ali nacionalni nadzorni letalski organ izda v kakršni koli obliki skladno z nacionalnim z ustreznim zakonom in potrjuje, da izvajalec navigacijske službe zračnega prometa izpolnjuje zahteve za izvajanje določene službe dejavnosti; [Sprememba 32]

18.  „komunikacijske službe“ pomeni letalske fiksne in mobilne službe, namenjene za zagotavljanje komunikacij zemlja–zemlja, zrak–zemlja in zrak–zrak za namene ATC;

18a.  „evropska mreža za upravljanje zračnega prometa“ (EATMN) pomeni vseevropsko mrežo sistemov in sestavin ter načrtov za bistvene operativne in tehnološke spremembe, opisane v osrednjem načrtu ATM, ki omogoča popolno interoperabilnost navigacijskih služb zračnega prometa v Uniji, vključno z medsebojnimi povezavami na mejah s tretjimi državami, da bi se dosegli cilji uspešnosti, ki jih določa ta uredba; [Sprememba 33]

19.  „sestavine“ pomenijo materialne predmete, kot je strojna oprema, in nematerialne predmete, kot je programska oprema, od katerih je odvisna interoperabilnost evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (EATMN) EATMN; [Sprememba 34]

19a.  „upravljavec uvajanja“ pomeni skupino operativnih zainteresiranih strani, ki jih izbere Komisija prek razpisa za zbiranje predlogov, odgovorno za raven upravljanja pri upravljanju uvajanja osrednjega načrta ATM; [Sprememba 35]

20.  „izjava“ pomeni kakršno koli pisno izjavo za namene upravljanja zračnega prometa/navigacijskih služb zračnega prometa:

–  o skladnosti ali primernosti za uporabo sistemov in sestavin, ki jo poda organizacija, ki izvaja načrtovanje, izdelavo in vzdrževanje sistemov in sestavin za namene upravljanja zračnega prometa/navigacijskih služb zračnega prometa;

–  ki jo poda izvajalec služb o skladnosti z veljavnimi zahtevami službe ali sistema, ki se bo začel izvajati;

–  o sposobnosti in sredstvih za izvajanje odgovornosti, povezane z določenimi letalskimi informacijskimi službami.

21.  „prilagodljiva uporaba zračnega prostora“ pomeni koncept upravljanja zračnega prostora, ki se uporablja na območju Evropske konference civilnega letalstva na podlagi priročnika z naslovom „Airspace Management Handbook for the Application of the Concept of the Flexible Use of Airspace“, ki ga je izdala Evropska organizacija za varnost zračnega prometa (Eurocontrol) (17);

22.  „letalska informacijska služba“ pomeni službo, namenjeno zagotavljanju nasvetov in informacij, koristnih za varno in učinkovito izvedbo letov;

23.  „služba alarmiranja“ pomeni službo, katere namen je obveščanje ustreznih organizacij o letalih, ki potrebujejo pomoč iskanja in reševanja, ter po potrebi pomoč tem organizacijam;

24.  „funkcionalni blok zračnega prostora“ pomeni blok zračnega prostora, ki temelji na operativnih zahtevah in je določen ne glede na državne meje, kjer je izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa in povezanih nalog zasnovano na delovanju in optimizaciji z namenom uvedbe prek okrepljenega sodelovanja med izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa ali po potrebi integriranim izvajalcem v vseh funkcionalnih blokih zračnega prostora prek integriranega izvajalca; [Sprememba 36]

25.  „splošni zračni promet“ pomeni vse premike civilnih zrakoplovov kakor tudi premike državnih zrakoplovov (vključno vojaških, carinskih in policijskih zrakoplovov), če so ti premiki v skladu s postopki Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO), kot je bila ustanovljena s Čikaško konvencijo o mednarodnem civilnem letalstvu iz leta 1944;

25a.  „človeški dejavnik“ pomeni družbene in kulturne pogoje ter pogoje zaposlovanja v sektorju ATM; [Sprememba 37]

26.  „interoperabilnost“ pomeni niz funkcionalnih, tehničnih in operativnih lastnosti, ki jih morajo imeti sistemi in naprave EATMN, kakor tudi postopki za njegovo operacijo z namenom, da se zagotovi varno, neprekinjeno in učinkovito operacijo. Interoperabilnost je mogoče doseči tako, da se zagotovi skladnost sistemov in naprav z bistvenimi zahtevami;

27.  „meteorološke službe“ pomeni tiste naprave in službe, ki zrakoplovom posredujejo vremenske napovedi in razlage meteoroloških razmer in opažanj kakor tudi vse druge vremenske informacije in podatke, ki jih posredujejo države članice za letalsko uporabo;

28.  „navigacijske službe“ pomenijo tiste objekte in službe, ki zrakoplovu zagotavljajo informacije o položaju in časovnem razporedju;

29.  „operativni podatki“ pomenijo informacije o vseh fazah poleta, ki so potrebne zato, da lahko izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, uporabniki zračnega prostora, upravljavci letališč in drugi vpleteni akterji sprejmejo operativne odločitve;

30.  „začetek uporabe“ pomeni prvo operativno uporabo po začetni inštalaciji ali nadgradnji sistema;

31.  „omrežje rut“ pomeni omrežje določenih zračnih poti za usmerjanje pretoka splošnega zračnega prometa, ki so potrebne za najučinkovitejše izvajanje služb ATC; [Sprememba 38]

32.  „nadzorovalne službe“ pomeni tiste naprave in službe, ki se uporabljajo za določitev položaja zrakoplovov zaradi zagotavljanja varne razdalje med njimi;

33.  „sistem“ pomeni skupino sestavin v zraku inin/ali na zemlji kakor tudi in/ali vesoljsko opremo, ki zagotavljajo zagotavlja podporo navigacijskim službam zračnega prometa v vseh fazah letenja; [Sprememba 39]

34.  „nadgradnja“ pomeni vsako spremembo, ki spremeni operativne lastnosti sistema;

35.  „čezmejne službe“ pomenijo vse okoliščine, ko navigacijske službe zračnega prometa v eni državi članici izvaja izvajalec, certificiran v drugi državi članici;

36.  „nacionalni nadzorni letalski organ“ pomeni nacionalni organ ali organe, ki jih ga država članica pooblasti za opravljanje nalog nadzora v skladu s to uredbo, in pristojne nacionalne organe, ki jih pooblasti , EAA pa akreditira za opravljanje nalog iz člena 8b te uredbe in Uredbe (ES) št. 216/2008; [Sprememba 40]

37.  „podporne službe“ pomenijo komunikacijske, navigacijske in nadzorne službe, meteorološke in letalske informacijske službe zračnega prometa, ki niso službe zračnega prometa, ter druge službe in dejavnosti, ki so povezane z izvajanjem navigacijskih služb zračnega prometa in jih podpirajo; [Sprememba 41]

38.  „lokalni cilji uspešnosti“ pomenijo cilje uspešnosti, ki jih določijo države članice na lokalni ravni, in sicer na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora, na nacionalni ravni, na ravni območja zaračunavanja ali na ravni letališč.

38a.  „sektorsko partnerstvo“ pomeni ureditev za sodelovanje v skladu s pogodbo, sklenjeno za boljše upravljanje zračnega prometa med različnimi izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, vključno z upravljavcem omrežja, uporabniki zračnega prostora, letališči in drugimi primerljivimi gospodarskimi subjekti; [Sprememba 42]

38b.  „integriran operativni zračni prostor“ pomeni nadzorovan zračni prostor določenih dimenzij, ki vključuje zračni prostor evropskih in – glede na ustrezne ureditve – sosednjih tretjih držav ter v katerem se uporabljajo dinamična struktura dodeljevanja in časovna delitev, viri kontrolorjev z izboljšano uspešnostjo, v celoti interoperabilne navigacijske službe zračnega prometa in skupne rešitve, da se zagotovi najboljša možna, predvidljiva in varna uporaba zračnega prostora ter posledično izoblikovanje enotnega evropskega neba; [Sprememba 43]

38c.  „lokalni načrti izvedbe“ pomenijo načrte, ki jih določi eden ali več nacionalnih letalskih organov na lokalni ravni, to je na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora, na regionalni ali na nacionalni ravni; [Sprememba 44]

38d.  „usposobljeni subjekt“ pomeni organ, ki so mu so lahko dodeljene posebne naloge certifikacije ali nadzora s strani in pod nadzorom ter pristojnostjo Agencije ali nacionalnega letalskega organa; [Sprememba 45]

Poglavje II

nacionalni organi

Člen 3

Nacionalni nadzorni letalski organi [Sprememba 46]

1.  Države članice skupaj ali posamezno imenujejo ali ustanovijo en organ ali več organov, ki prevzamejoprevzame vlogo nacionalnega nadzornegaletalskega organa, zadolženega za prevzem nalog, dodeljenih takšnemu organu v skladu s to uredbo in Uredbo (ES) št. 216/2008. [Sprememba 47]

2.  Nacionalni nadzorniletalski organi so pravno ločeni in neodvisni, zlasti v organizacijskem smislu, hierarhično in pri odločanju, tudi z ločeno dodelitvijo letnih proračunskih sredstev –, od izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa ali katerega koli zasebnega ali javnega podjetja organizacije, javnega ali zasebnega subjekta ali osebja, ki sodi na področje delovanja organov, kot je določeno v tej uredbi in v členu 1 Uredbe (ES) št. 216/2008, ali ki ima interese v zvezi z dejavnostmi teh izvajalcevsubjektov. [Sprememba 48]

3.  Brez poseganja v določbe odstavka 2 se lahko nacionalni nadzorni letalski organi v organizacijskem smislu združijo z drugimi regulativnimi organi in/ali varnostnimi organi. [Sprememba 49]

4.  Nacionalni nadzorni letalski organi, ki zagotovijo skladnost z določbami iz tega člena na dan začetka veljavnosti te uredbe v smislu odstavka 2 niso pravno ločeni od katerega koli od izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa ali zasebnega oz. javnega podjetja, ki ima interese v zvezi z dejavnostmi teh izvajalcev, morajo to zahtevo izpolniti najpozneje ali najkasneje do 1. januarja 2020 2017. [Sprememba 50]

5.  Nacionalni nadzorni letalski organi svoja pooblastila izvajajo nepristransko, neodvisno in pregledno. Takšno izvajanje lahko zagotovijo tako, da so ustrezno organizirani, da imajo dovolj osebja ter da se ustrezno upravljajo in financirajo. [Sprememba 51]

6.  Določbe v zvezi z osebjem nacionalnih nadzornih letalskih organov: [Sprememba 52]

(a)  zaposluje se na podlagi jasnih in preglednih pravil in meril, ki zagotavljajo njihovo neodvisnost; osebe, odgovorne za strateške odločitve, imenuje nacionalni urad ali svet ministrov ali drug javni organ, ki nima neposrednega nadzora nad izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa oziroma koristi od njih; [Sprememba 53]

(b)  izbere se po preglednem postopku na podlagi specifičnih kvalifikacij, tudi ustreznega znanja in izkušenj, med drugim na področju izvajanja revizij, navigacijskih služb in sistemov zračnega prometa; [Sprememba 54]

(ba)  osebja ne napotijo izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa ali družbe, ki jih ti izvajalci obvladujejo; [Sprememba 55]

(c)  osebje deluje neodvisno, zlasti nima nobenega interesa v zvezi z izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, in pri izvajanju nalog nacionalnega nadzornegaletalskega organa ne zahteva ali sprejema navodil od katere koli vlade ali drugega javnega ali zasebnega subjekta, ne da bi to vplivalo na tesno sodelovanje z drugimi pristojnimi nacionalnimi organi; [Sprememba 56]

(d)  osebje, odgovorno za strateške odločitve, vsako leto predloži izjavo o zavezanosti in izjavo o interesih, v kateri so navedeni vsi neposredni ali posredni interesi, ki bi utegnili vplivati na njegovo neodvisnost in opravljanje nalog; in

(e)  osebje, ki je bilo več kot šest mesecev odgovorno za sprejemanje strateških odločitev, revizije ali druge naloge, ki so neposredno povezane z nadzorom ali cilji uspešnosti izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, vsaj eno leto po svojem mandatu pri nacionalnem nadzornem letalskem organu nima strokovne funkcije ali odgovornosti pri nobenem izvajalcu navigacijskih služb zračnega prometa za obdobje: [Sprememba 57]

(i)  vsaj 12 mesecev za osebje na vodstvenih položajih; [Sprememba 58]

(ii)  vsaj 6 mesecev za osebje na nevodstvenih položajih. [Sprememba 59]

(ea)  najvišje vodstvo organa se imenuje za določen mandat od treh do sedmih let, ki ga je mogoče obnoviti enkrat, pred koncem njihovega mandata pa se jih lahko razreši funkcije le, če ne izpolnjujejo več pogojev iz tega člena ali če so krivi kršitve po nacionalnem pravu. [Sprememba 60]

7.  Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni nadzorni letalski organi potrebne vire in zmogljivosti za učinkovito in pravočasno izvajanje nalog, ki so jim dodeljene v skladu s to uredbo. Nacionalni nadzorni letalski organi so v celoti odgovorni za zaposlovanje in upravljanje svojega osebja v okviru lastnih proračunskih sredstev, ki izhajajo med drugim iz preletnih pristojbin, ki se določijo sorazmerno z nalogami, ki jih mora opravljati organ v skladu s členom 4. [Sprememba 61]

8.  Države članice uradno obvestijo Komisijo o imenu in naslovih nacionalnih nadzornih letalskih organov ter o spremembah teh podatkov in o ukrepih, ki jih sprejmejo za zagotavljanje skladnosti s tem členom. [Sprememba 62]

9.  Za izvajanje odstavkov 6(a) in (b) Komisija določi podrobna pravila o pogojih zaposlovanja in izbirnih postopkih. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(3) in določajo: [Sprememba 63]

(a)  stopnjo ločenosti, ki jo zahteva organ za imenovanje, od katerega koli podjetja, organizacije, javnega ali zasebnega subjekta ali osebja, ki sodi na področje delovanja organov, kot je določeno v členu 1 Uredbe (ES) št. 216/2008, ali ki ima interese v zvezi z dejavnostmi teh subjektov, da se ohrani ravnovesje med preprečevanjem nasprotja interesov in upravno učinkovitostjo; [Sprememba 64]

(b)  ustrezne tehnične kvalifikacije, ki se zahtevajo za osebje, ki sodeluje pri revizijah. [Sprememba 65]

Člen 4

Naloge nacionalnih nadzornih letalskih organov [Sprememba 66]

1.  Nacionalni nadzorni letalskih organi iz člena 3 so odgovorni zlasti za opravljanje naslednjih nalog: [Sprememba 67]

(a)  zagotavljanje nadzora uporabe te uredbe in Uredbe (ES) št. 216/2008, zlasti glede varnega in učinkovitega delovanja izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, povezanih z zračnim prostorom, ki sodijo v pristojnost države članice, ki je zadevni organ določila ali ustanovila; [Sprememba 68]

(b)  dodeljevanje dovoljenj izvajalcem navigacijskih služb zračnega prometa v skladu s členom celotno ali delno opravljanje ali prenos nalog iz členov 8b, 8c in 10 Uredbe (ES) št. 216/2008 in nadzor upoštevanja pogojev, pod katerimi so bila dodeljena opravljanje naloge zagotavljanja nadzora nad uporabo te uredbe, zlasti glede varnega in učinkovitega delovanja izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa v zračnem prostoru, za katerega so odgovorne države članice; [Sprememba 69]

(c)  izdajanje licenc, ratingov, pooblastil in dovoljenj za kontrolorje zračnega prometa v skladu s členom 8c Uredbe (ES) št. 216/2008 in nadzor izpolnjevanja pogojev, pod katerimi so bila izdana; [Sprememba 70]

(d)  pripravo načrtov izvedbe in nadziranje njihovega izvajanja v skladu s členom 11;

(e)  spremljanje izvajanja sistema pristojbin v skladu s členoma 12 in 13, vključno z določbami o navzkrižnem subvencioniranju iz člena 13(7); [Sprememba 71]

(f)  odobritev pogojev za dostop do operativnih podatkov v skladu s členom 22; in

(g)  nadzor deklaracij in začetek uporabe sistemov;

(ga)  letno poročanje pristojnim organom držav članic, EAA in Komisiji o svojih dejavnostih in izpolnjevanju nalog. Poročila se nanašajo na sprejete ukrepe in dosežene rezultate v zvezi z nalogami iz tega člena. [Sprememba 72]

2.  Vsak nacionalni nadzorni letalski organ organizira ustrezen inšpekcijski nadzor in preglede, da preveri izpolnjevanje zahtev te uredbe. Zadevni izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa mora takšno delo omogočiti omogoči, zadevna država članica pa nudi vso potrebno pomoč, da se zagotovi učinkovito spremljanje skladnosti. [Sprememba 73]

Člen 5

Sodelovanje med nacionalnimi nadzornimi letalskimi organi [Sprememba 74]

1.  Nacionalni nadzorni letalski organi si izmenjujejo informacije o svojem delu, načelih odločanja, praksah in postopkih ter izvajanju zakonodaje EU. Sodelujejo tudi zaradi usklajevanja svojega odločanja na ravni celotne Unije. Nacionalni nadzorni letalski organi sodelujejo v mreži, ki se redno sestaja najmanj enkrat letno, in sodelujejo med sabo. Komisija in Agencija Evropske unije za letalstvo (v nadaljnjem besedilu: EAA) sta članici te mreže ter jo usklajujeta in podpirata njeno delo ter po potrebi zanjo pripravljata predloge. Komisija in EAA omogočata aktivno sodelovanje nacionalnih nadzornih letalskih organov ter izmenjave in uporabo osebja med nacionalnimi nadzornimi letalskimi organi na osnovi baze strokovnjakov, ki jo vzpostavi EAA v skladu s členom 17(2)(f) Uredbe (ES) št. 216/2008.

Mreža lahko med drugim:

(a)  pripravlja in razširja racionalizirane metodologije in smernice za izvajanje nalog organov iz člena 4;

(b)  pomaga posameznim nacionalnim letalskim organom v zvezi z regulativnimi vprašanji;

(c)  podaja mnenja za Komisijo in EAA v zvezi s sprejemanjem predpisov in certificiranjem;

(d)  podaja mnenja in oblikuje smernice in priporočila za lažje zagotavljanje čezmejnih storitev;

(e)  razvija skupne rešitve, ki se jih izvaja v dveh ali več državah članicah za izpolnjevanje ciljev osrednjega načrta ATM ali čikaške konvencije. [Sprememba 75]

Ob upoštevanju pravil o varstvu podatkov iz člena 22 te uredbe in Uredbe (ES) št. 45/2001 Komisija podpira zagotovi platformo za izmenjavo informacij iz prvega in drugega pododstavka tega odstavka med člani mreže, po možnosti prek elektronskih orodjih orodij, ob upoštevanju zaupnosti poslovnih skrivnosti izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa sodelujočih družb, organizacij ali subjektov. [Sprememba 76]

2.  Nacionalni nadzorni letalski organi med seboj tesno sodelujejo, tudi prek delovnih dogovorov, z namenom zagotavljanja medsebojne pomoči pri izvajanju nalog spremljanja, preiskavah in pregledih. [Sprememba 77]

3.  Za funkcionalne bloke zračnega prostora, ki so v pristojnosti več kakor ene države članice, zadevne države članice sklenejo sporazum o nadzoru izvajalcev navigacijskih služb, ki izvajajo službe za te bloke zračnega prostora, iz člena 4. Da sporazum stopi v veljavo, zadevni nacionalni nadzorni letalski organi pripravijo načrt, ki vsebuje pogoje in načine njihovega sodelovanja. [Sprememba 78]

4.  Nacionalni nadzorni letalski organi med seboj tesno sodelujejo, da bi zagotovili ustrezni nadzor izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa z veljavnim dovoljenjem iz ene države članice, ki pa izvajajo službe, povezane z zračnim prostorom, ki je v pristojnosti druge države članice. Takšno sodelovanje vključuje dogovore za ravnanje v primerih neizpolnjevanja določb te uredbe in skupnih veljavnih predpisov, sprejetih v skladu s členom 8b(1) Uredbe (ES) št. 216/2008. [Sprememba 79]

5.  V primeru izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa v zračnem prostoru, za katerega je odgovorna druga država članica, dogovori iz odstavkov 2, 3 in 4 vključujejo sporazum o medsebojnem priznavanju nadzornih nalog iz člena 4(1) in (2) ter rezultatov teh nalog. Medsebojno priznanje se uporablja tudi, kadar se sprejmejo dogovori med nacionalnimi nadzornimi organi o priznanju certifikacijskega postopka za izvajalce služb. [Sprememba 80]

6.  Če nacionalna zakonodaja tako dovoljuje in zaradi regionalnega sodelovanja, lahko nacionalni nadzorni letalski organi lahko z namenom regionalnega sodelovanja sklepajo sporazume tudi glede delitve odgovornosti pri nalogah nadzora. [Sprememba 81]

Člen 6

Usposobljeni subjekti

1.  EAA in nacionalni nadzorni letalski organi lahko v celoti ali delno prenesejo inšpekcijski nadzor in preglede iz člena 4(2) inšpekcije, preglede in druge naloge iz te uredbe na usposobljene subjekte, ki izpolnjujejo zahteve iz Priloge I. [Sprememba 82]

2.  Takšen prenos, ki ga izda nacionalni nadzorni organ, je veljaven v vsej Uniji za obnovljivo obdobje treh let z možnostjo podaljšanja. EAA in nacionalni nadzorni organi lahko za izvedbo inšpekcijskega nadzora in pregledov zadolžijo kateri koli usposobljen subjekt, ki se nahaja v Uniji. [Sprememba 83]

3.  Države članice Komisijo, EAA in nacionalni letalski organi obvestijo Komisijo, druge države članice obvestijo in, če pride v poštev, EEA o usposobljenih subjektih, na katere so prenesle naloge v skladu s členom 1, pri čemer navedejo področje odgovornosti vsakega subjekta in njegovo identifikacijsko številko, ter vse spremembe o vseh spremembah v zvezi s tem. Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi seznam usposobljenih subjektov, njihove identifikacijske številke in področja odgovornosti ter skrbi za posodabljanje seznama. [Sprememba 84]

4.  Države članice EAA in nacionalni letalski organi umaknejo prenos na usposobljenega subjekta, ki ne izpolnjuje več zahtev iz Priloge I. O tem takoj obvestijo Komisijo, EAA in druge države članice. [Sprememba 85]

5.  Organi, ki so bili pred začetkom veljavnosti te uredbe imenovani kot priglašeni organi v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 552/2004, se štejejo kot usposobljeni subjekti za namene tega člena.

Člen 7

Posvetovanje zainteresiranih strani

1.  Nacionalni nadzorni letalski organi, ki ukrepajo skladno s svojo nacionalno zakonodajo, uvedejo posvetovalne mehanizme za ustrezno sodelovanje zainteresiranih strani, vključno s predstavniškimi organi strokovnega osebja za izvajanje njihovih nalog, pri izvajanju enotnega evropskega neba. [Sprememba 86]

2.  Zainteresirane strani so lahko:

–  izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa,

–  upravljavci letališč,

–  zadevni uporabniki zračnega prostora ali zadevne skupine uporabnikov zračnega prostora,

–  vojaški organi,

–  letalska industrija,

–  predstavniški organi strokovnega osebja.

Poglavje III

Izvajanje služb

Člen 8

Certificiranje izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa

1.  Izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa v Uniji je predmet certificiranja s strani nacionalnih nadzornih letalskih organov ali EAA v skladu s členom 8b Uredbe (ES) št. 216/2008 ali izjave, ki se predloži le-tem. [Sprememba 87]

2.  S postopkom certificiranja se tudi zagotovi, da prosilci lahko dokažejo zadostno finančno trdnost ter da so pridobili kritje odgovornosti in zavarovalno kritje, če tega ne jamči zadevna država članica.

3.  Dovoljenje zagotavlja nediskriminatoren dostop uporabnikov zračnega prostora do služb, pri čemer je poseben poudarek na varnosti. Pri certificiranju se upoštevajo pogoji iz Priloge II.

4.  Izdaja dovoljenj izvajalcem navigacijskih služb zračnega prometa daje možnost, da svoje storitve ponudijo državam članicam državi članici, drugim izvajalcem navigacijskih služb, uporabnikom zračnega prostora in letališčem v Uniji in sosednjih tretjih državah, po potrebi v okviru funkcionalnega bloka zračnega prostora na podlagi skupnega dogovora med sodelujočimi stranmi. Glede podpornih služb je ta možnost pogojena z izpolnjevanjem določb iz člena 10(2).  [Sprememba 88]

Člen 9

Določitev izvajalcev služb zračnega prometa

1.  Države članice zagotavljajo izvajanje služb zračnega prometa na ekskluzivni osnovi v specifičnih blokih zračnega prostora, ki je v njihovi pristojnosti. V ta namen države članice določijo izvajalca služb zračnega prometa, ki ima veljavno dovoljenje ali je zanj podana veljavna izjava v Uniji.

2.  Za zagotavljanje čezmejnih služb države članice zagotovijo, da izvajanja tega člena in člena 18(3) ne preprečuje njihov nacionalni pravni sistem z zahtevo, da izvajalci služb zračnega prometa, ki izvajajo službe v zračnem prostoru, v pristojnosti te države članice, izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:

(a)  da so v neposredni lasti ali v večinski lasti te države članice ali njenih državljanov;

(b)  da imajo glavni poslovni sedež ali uradni sedež na ozemlju te države članice;

(c)  da uporabljajo le zmogljivosti v tej državi članici.

3.  Države članice opredelijo pravice in obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati določeni izvajalci služb zračnega prometa. Te obveznosti lahko vključujejo pogoje v zvezi s pravočasnim obveščanjem, ki omogočajo identifikacijo vseh premikov zrakoplovov v zračnem prostoru, ki je v njihovi pristojnosti.

4.  Države članice imajo diskrecijsko pravico pri izbiri izvajalca službe zračnega prometa pod pogojem, da je ta certificiran ali da je zanj podana izjava v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008.

5.  Za funkcionalne bloke zračnega prostora, opredeljene v skladu s členom 16, ki so v zračnem prostoru v pristojnosti več kakor ene države članice, zadevne države članice v skladu z odstavkom 1 tega člena skupaj določijo enega ali več izvajalcev služb zračnega prometa vsaj en mesec pred vzpostavitvijo bloka zračnega prostora. [Sprememba 89]

6.  Države članice takoj obvestijo Komisijo in druge države članice o vseh odločitvah v okviru tega člena glede določitve izvajalcev služb zračnega prometa v specifičnih blokih zračnega prostora, ki je v njihovi pristojnosti.

Člen 10

Izvajanje podpornih služb

1.  Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev to, da si lahko izvajalci za izvajalce podpornih služb v skladu s tem členom konkurirajo ni zakonskih ovir, zaradi katerih ne bi mogli konkurirati v Uniji na podlagi pravičnih, nediskriminatornih in preglednih pogojev za izvajanje teh služb.

Zahteva iz tega člena se izpolni najpozneje do 1. januarja 2020.

2.  Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da je izvajanje izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa ločeno od izvajanja pri pripravi poslovnih načrtov organizirajo razpis za ponudbe različnih izvajalcev podpornih služb. To ločevanje vključuje zahtevo, da službe zračnega prometa in podporne službe izvajajo ločena podjetja, da bi izbrali finančno in kakovostno najugodnejšega izvajalca. Organ za oceno uspešnosti iz člena 11(2) pri ocenjevanju načrtov izvedbe spremlja, kako se upoštevajo določbe tega odstavka.

3.  Pri izbiri zunanjega izvajalca podpornih služb naročnik upošteva se upoštevajo določbe Direktive 2004/18/ES. Pri tem veljajo za naročnika teh služb zavezujoča izbirna merila, zlasti stroškovno učinkovitost, kakovost in varnost služb glede stroškovne in energetske učinkovitosti, kakovosti, medobratovalnosti in varnosti službe ter preglednosti razpisnega postopka.

4.  Izvajalec podpornih služb se lahko izbere za izvajanje služb v zračnem prostoru države članice, če:

(a)  je certificiran v skladu s členom 8b Uredbe (ES) št. 216/2008;

(b)  je njegov glavni sedež poslovanja na ozemlju države članice;

(c)  imajo države članice in/ali državljani držav članic v lasti več kot 50 % izvajalca služb in ga dejansko nadzorujejo, bodisi neposredno ali posredno prek enega ali več vmesnih podjetij, razen če ni drugače predvideno v sporazumu s tretjo državo, katerega pogodbenica je Unija; in

(d)  izvajalec služb izpolnjuje nacionalne varnostne in obrambne zahteve.

5.  Podporne službe, ki se nanašajo na operacije evropske mreže za upravljanje zračnega prometa, lahko upravljavec omrežja zagotavlja na centraliziran način, in sicer tako, da se v skladu s členom 17(3) dodajo na seznam služb iz člena 17(2). Lahko jih izvaja tudi izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa ali združenje izvajalcev na ekskluzivni osnovi, zlasti tiste, ki se nanašajo na zagotavljanje infrastruktur ATM. Komisija določi pogoje in načine za izbiro izvajalcev ali združenj izvajalcev na podlagi strokovnih sposobnosti in zmožnosti za izvajanje služb na nepristranski in stroškovno učinkovit način ter pripravi celovito oceno predvidenih stroškov in koristi v zvezi z izvajanjem podpornih služb na centraliziran način. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(3). Komisija določi izvajalce ali združenja izvajalcev v skladu s temi izvedbenimi akti.

5a.  Komisija določi podrobna pravila o pogojih izbire služb iz tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(3).

5b.  Komisija izvede celovito študijo o operativnih, ekonomskih, varnostnih in socialnih učinkih uvedbe tržnih načel pri izvajanju podpornih služb ter jo do 1. januarja 2016 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. V študiji se upošteva izvajanje osrednjega načrta ATM in učinek tehnologije SESAR na sektor podpornih služb. [Sprememba 90]

Člen 11

Načrt izvedbe

1.  Da bi se izboljšala uspešnost navigacijskih služb zračnega prometa in služb omrežja na enotnem evropskem nebu, se vzpostavi načrt izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa in službe omrežja. Načrt vključuje:

(a)  cilje uspešnosti na ravni celotne Unije in povezane lokalne cilje uspešnosti, kar zadeva bistvena področja uspešnosti glede varnosti, okolja, zmogljivosti in stroškovne učinkovitosti, v skladu s cilji osrednjega načrta ATM na visoki ravni, določenimi za celotno referenčno obdobje; [Sprememba 91]

(b)  nacionalne lokalne načrte ali načrte za funkcionalne bloke zračnega prostora izvedbe, ki vključujejo cilje uspešnosti, skladne s cilji uspešnosti na ravni celotne Unije in povezanimi lokalnimi cilji uspešnosti, ter [Sprememba 92]

(c)  redni pregled, spremljanje in primerjanje uspešnosti navigacijskih služb zračnega prometa in služb omrežja.

2.  Komisija imenuje neodvisen, nepristranski in pristojni javni organ, da deluje kot „organ za oceno uspešnosti“. Organ za oceno uspešnosti se ustanovi kot evropski gospodarski regulator pod nadzorom Komisije z učinkom od 1. julija 2015. Vloga organa za oceno uspešnosti je, da ob usklajevanju z nacionalnimi nadzornimi letalskimi organi pomaga Komisiji in da na zahtevo nacionalnim letalskim organom pomaga nacionalnim nadzornim organom pri izvajanju načrta izvedbe iz odstavka 1. ter spremlja to izvajanje. Organ za oceno uspešnosti je funkcionalno in pravno ločen od izvajalca katere koli službe tako na nacionalni, kot tudi na vseevropski ravni. Organu za oceno uspešnosti lahko nudijo tehnično pomoč EAA, upravljavec omrežja, Eurocontrol ali drug pristojni javni organ lahko organu za oceno uspešnosti zagotovi tehnično pomoč. [Sprememba 93]

3.  Nacionalne Lokalne načrte ali načrte funkcionalnih blokov zračnega prostora iz odstavka 1(b) izvedbe iz točke (b) odstavka 1 pripravijo nacionalni nadzorni letalski organi, sprejmejo pa jih države članice. Ti načrti vključujejo obvezujoče lokalne cilje ter ustrezne sisteme spodbud, kot jih sprejmejo države članice. Načrti se oblikujejo ob posvetovanju z s Komisijo, organom za oceno uspešnosti, izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, zastopniki uporabnikov zračnega prostora ter po potrebi z upravljavci letališč in letališkimi koordinatorji. [Sprememba 94]

4.  Skladnost nacionalnih lokalnih načrtov ali načrtov funkcionalnih blokov zračnega prostora izvedbe ter lokalnih ciljev s cilji uspešnosti na ravni celotne Unije oceni Komisija v sodelovanju z organom za oceno uspešnosti. [Sprememba 95]

Če Komisija ugotovi, da nacionalni da lokalni načrti ali načrti funkcionalnih blokov zračnega prostora izvedbe ali lokalni cilji niso v skladu s cilji uspešnosti na ravni Unije, lahko zahteva, da zadevne države članice sprejmejo potrebne korektivne ukrepe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 27(2). [Sprememba 96]

5.  Referenčno obdobje za načrt izvedbe iz odstavka 1 obsega najmanj tri leta in največ pet let. Če v tem obdobju lokalni cilji niso izpolnjeni, zadevne države članice opredelijo in uporabijo ukrepe za odpravo nastalega položaja Če Komisija ugotovi, da ti ukrepi ne zadostujejo za odpravo nastalega položaja, lahko odloči, da morajo zadevne države članice sprejeti potrebne korektivne ukrepe ali sankcije. Ti izvedbeni ukrepi se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 27(2)..

6.  Komisija izvaja in EAA skupaj z organom za oceno uspešnosti izvajata redno ocenjevanje izpolnjevanja ciljev uspešnosti na ravni Unije in povezanih lokalnih ciljev. [Sprememba 97]

7.  Izvajanje načrta izvedbe iz odstavka 1 temelji na::

(a)  zbiranju, preverjanju, proučevanju, vrednotenju in razširjanju ustreznih podatkov, povezanih z uspešnostjo navigacijskih služb zračnega prometa in služb omrežja, zbranih od vseh zadevnih strani, vključno z izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, uporabniki zračnega prostora, upravljavci letališč, EAA, nacionalnimi nadzornimi letalskimi organi, državami članicami in Eurocontrolom; [Sprememba 98]

(b)  izboru ustreznih ključnih področij delovanja na podlagi dokumenta ICAO št. 9854 „Operativni koncept upravljanja globalnega zračnega prometa“, skladnih s tistimi, opredeljenimi v okviru uspešnosti iz osrednjega načrta ATM, vključno s področji varnosti, okolja, zmožnosti, in stroškovne učinkovitosti in človeškega dejavnika, po potrebi prilagojenih z namenom upoštevanja posebnih potreb enotnega evropskega neba, na določitvi ustreznih ciljev za ta področja in opredelitvi omejenega sklopa ključnih kazalnikov za merjenje uspešnosti. Posebna pozornost je namenjena kazalnikom uspešnosti na področju varnosti; [Sprememba 99]

(c)  oločitvi in pregledu ciljev uspešnosti na ravni Unije in povezanih lokalnih ciljev uspešnosti, ki se določijo ob upoštevanju prispevkov, določenih na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora. Cilji uspešnosti na ravni Unije se določijo z namenom, da se vsakemu funkcionalnemu bloku zračnega prostora zagotovi dovolj prožnosti za doseganje najboljših rezultatov; [Sprememba 100]

(d)  merilih za vzpostavitev nacionalnih lokalnih načrtov izvedbe ali načrtov izvedbe funkcionalnih blokov zračnega prostora s strani nacionalnih nadzornih letalskih organov, ki vsebujejo lokalne cilje uspešnosti in sistem spodbud. Načrti izvedbe: [Sprememba 101]

(i)  temeljijo na poslovnih načrtih izvajalcev navigacijske službe zračnega prometa, ki bi morali upoštevati izvajanje osrednjega načrta ATM; [Sprememba 102]

(ii)  obravnavajo vse stroškovne komponente nacionalne osnove za stroške ali osnove za stroške funkcionalnih blokov zračnega prostora;

(iii)  vključujejo zavezujoče lokalne cilje uspešnosti, ki so skladni s cilji uspešnosti na ravni Unije;

(e)  oceni lokalnih ciljev uspešnosti na podlagi nacionalnega lokalnega načrta ali načrta funkcionalnih blokov zračnega prostora izvedbe; [Sprememba 103]

(f)  spremljanju nacionalnih lokalnih načrtov izvedbe ali načrtov izvedbe funkcionalnih blokov zračnega prostora, vključno z ustreznimi mehanizmi opozarjanja; [Sprememba 104]

(g)  merilih za naložitev sankcij in uvedbo mehanizmov nadomestil zaradi neizpolnjevanja ciljev uspešnosti na ravni Unije in povezanih lokalnih ciljev uspešnosti v referenčnem obdobju ter merilih za podporo mehanizmom opozarjanja; [Sprememba 105]

(h)  splošnih načelih za vzpostavitev sistema spodbud s strani držav članic;

(i)  načelih za uporabo prehodnega mehanizma, potrebnega za prilagoditev delovanju načrta izvedbe, ki ne presega obdobja dvanajstih mesecev od sprejetja delegiranega akta iz tega odstavka;

(j)  ustreznih referenčnih obdobjih ter časovnih razmikih med ocenami doseganja ciljev uspešnosti in določanjem novih ciljev;

(k)  potrebnih zadevnih časovnih razporedih.

Komisija se pooblastiNa Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26 zaradi sprejetja ciljev uspešnosti na ravni Unije in določitve podrobnih pravil za ustrezno delovanje načrta izvedbe v skladu s točkami iz tega odstavka. [Sprememba 106]

8.  Pri pripravi načrta izvedbe se upošteva, da so službe med letom, službe na terminalih ter službe omrežja različne in bi jih bilo treba obravnavati kot take, po potrebi tudi za namene merjenja uspešnosti.

8a.  Komisija opravi študijo učinka, ki ga lahko ima na učinkovito delovanje evropskega omrežja ATM vedenje akterjev, ki niso izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa v sistemu ATM, kot so na primer upravljavci letališč, letališki koordinatorji in upravljavci zračnega prometa.

Študija med drugim zajema:

(a)  opredelitev akterjev, ki niso izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa v sistemu ATM in ki lahko vplivajo na uspešnost omrežja;

(b)  učinek vedenja teh akterjev na uspešnost služb zračnega prometa v zvezi z bistvenimi področji uspešnosti glede varnosti, okolja in zmogljivost;

(c)  izvedljivost razvoja kazalnikov uspešnosti in ključnih kazalnikov uspešnosti za te akterje;

(d)  vse koristi za evropsko omrežje ATM, ki bi lahko nastale z izvajanjem dodatnih kazalnikov uspešnosti in ključnih kazalnikov uspešnosti, ter vse ovire pri doseganju optimalne učinkovitosti.

Študija bi se morala začeti najkasneje 12 mesecev po objavi te uredbe in končati najkasneje 12 mesecev zatem. Komisija in države članice nato preučijo njene rezultate, da bi se v skladu z določbami tega člena razširilo področje uporabe načrta izvedbe na vse dodatne kazalnike uspešnosti in ključne kazalnike uspešnosti za prihodnja referenčna obdobja. [Sprememba 107]

Člen 12

Splošne določbe v zvezi s sistemom pristojbin

V skladu z zahtevami členov 13 in 14 sistem pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa prispeva k večji transparentnosti pri določanju, uvedbi in izvrševanju pristojbin za uporabnike zračnega prostora ter prispeva k stroškovni učinkovitosti pri izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa in učinkovitosti letov, ob hkratnem ohranjanju največje možne stopnje varnosti. Sistem pristojbin je prav tako v skladu s členom 15 Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu, podpisane v Chicagu leta 1944, in sistemom preletnih pristojbin Eurocontrola.

Člen 13

Načela v zvezi s sistemom pristojbin

1.  Sistem pristojbin temelji na izračunu stroškov za navigacijske službe, ki jih imajo izvajalci služb v korist uporabnikov zračnega prostora. S sistemom pristojbin se ti stroški razporedijo med kategorijami uporabnikov.

2.  Pri določanju stroškovne baze za pristojbine se uporabljajo načela iz odstavkov 3 do 8.

3.  Stroški, ki se razdelijo med uporabnike zračnega prostora, so ugotovljeni stroški zagotavljanja navigacijskih služb zračnega prometa, vključno z ustreznimi vsotami za obresti na kapitalske investicije in amortizacijo aktive kakor tudi stroški vzdrževanja, obratovanja, vodenja in uprave, vključno s stroški, ki jih ima EAA zaradi opravljanja svojih nalog v vlogi pristojnega organa. Ugotovljeni stroški so stroški, ki jih ugotovi država članica na nacionalni ravni ali ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora, in sicer na začetku referenčnega obdobja za vsako koledarsko leto referenčnega obdobja iz člena 11(5) ali pa med referenčnim obdobjem po ustreznih prilagoditvah z uporabo mehanizmov opozarjanja iz člena 11.

4.  Stroški, ki jih je v zvezi s tem treba upoštevati, so stroški, ocenjeni v zvezi z napravami in službami, ki se zagotavljajo in izvajajo na podlagi Regionalnega načrta zračne plovbe za regijo Evropa Mednarodne organizacije civilnega letalstva ICAO. Ti stroški zajemajo tudi stroške, ki jih navedejo nacionalni nadzorni letalski organi in/ali usposobljeni subjekti, kakor tudi druge stroške, ki nastanejo pri zadevni državi članici in izvajalcu služb v zvezi z izvajanjem navigacijskih služb zračnega prometa. Ne zajemajo stroškov kazni iz člena 33, ki jih naložijo države članice, niti ali stroškov korektivnih ukrepov ali sankcij iz člena 11 (5). [Sprememba 108]

5.  V zvezi s funkcionalnimi bloki zračnega prostora in kot del ustreznih okvirnih sporazumov si države članice v razumnih mejah prizadevajo za dogovor o skupnih načelih politike zaračunavanja, da bi na koncu dosegle enotno pristojbino v skladu s svojimi načrti izvedbe.[Sprememba 109]

6.  Stroški različnih navigacijskih služb zračnega prometa se opredelijo ločeno, kakor določa člen 21(3).

7.  Navzkrižno subvencioniranje ni dovoljeno med preletnimi službami in službami na terminalih. Stroški, ki se nanašajo na službe na terminalih in preletne službe se sorazmerno porazdelijo med obe vrsti služb na podlagi pregledne metodologije. Navzkrižno subvencioniranje je dovoljeno med različnimi službami zračnega prometa iz ene od teh dveh kategorij samo takrat, kadar je to upravičeno iz objektivnih razlogov in jasno opredeljeno; Navzkrižno subvencioniranje ni dovoljeno med službami zračnega prometa in podpornimi službami.

8.  Preglednost stroškovne baze za pristojbine je zajamčena. Sprejeta so izvedbena pravila za zagotavljanje informacij, ki jih zagotavljajo izvajalci, da bi bila mogoča kontrola njihovih napovedi, dejanskih stroškov in prihodkov. Nacionalni nadzorni organi, izvajalci služb, uporabniki zračnega prostora, Komisija in Eurocontrol redno izmenjujejo informacije.

9.  Države članice pri določanju pristojbin v skladu z odstavki 3 do 8 izpolnjujejo naslednja načela:

(a)  pristojbine za navigacijske službe zračnega prometa se določijo na nediskriminacijski način in pri zaračunavanju pristojbin za uporabo iste službe se za različne uporabnike zračnega prostora ne dela razlike glede na njihovo nacionalnost ali kategorijo, ki ji pripadajo;

(b)  izjeme se lahko dovolijo za nekatere uporabnike, zlasti za lahke zrakoplove in državne zrakoplove pod pogojem, da se stroški takšnih izjem ne prenesejo na druge uporabnike;

(c)  pristojbine se določijo na koledarsko leto na podlagi ugotovljenih stroškov;

(d)  navigacijske službe zračnega prometa lahko ustvarijo zadostne prihodke, ki zagotovijo primeren donos na aktivo, da prispevajo k potrebni krepitvi kapitala;

(e)  pristojbine odražajo stroške navigacijskih služb zračnega prometa in uporabe naprav in objektov, ki so na razpolago uporabnikom zračnega prostora, vključno s stroški, ki jih ima EAA zaradi opravljanja svojih nalog v vlogi pristojnega organa ob upoštevanju relativnih zmožnosti za prispevek različnih tipov zadevnih zrakoplovov;

(f)  pristojbine spodbujajo varno, učinkovito, uspešno in trajnostno zagotavljanje navigacijskih služb zračnega prometa z namenom, da se omogoči visoka stopnja varnosti in stroškovne učinkovitosti ter izpolnitev ciljev uspešnosti in da se spodbuja zagotavljanje integriranih služb ob hkratnem zmanjšanju vpliva letalstva na okolje. Za namene te točke (f) in v povezavi z nacionalnimi z lokalnimi načrti izvedbe ali načrti izvedbe funkcionalnih blokov zračnega prostora lahko nacionalni nadzorni organi vzpostavijo letalski organ vzpostavi mehanizme, vključno s spodbudami, ki jih sestavljajo finančne prednosti in slabosti, ki izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa in/ali uporabnike zračnega prostora spodbudijo, da podprejo izboljšave v izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa, kot so povečanje zmogljivosti, zmanjšanje zamud in trajnostni razvoj, pri čemer ohranjajo največjo možno stopnjo varnosti. [Sprememba 110]

10.  Komisija sprejme ukrepe z določitvijo podrobnosti postopka za izvajanje odstavkov 1 do 9. Komisija lahko predlaga finančne mehanizme za boljše usklajevanje med investicijskimi izdatki za projekte v zraku in na tleh pri uvajanju tehnologij SESAR. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 27(3). [Sprememba 111]

Člen 14

Pregled skladnosti s členoma 12 in 13

1.  Komisija v sodelovanju z državami članicami stalno preverja izpolnjevanje načel in pravil iz členov 12 in 13. Komisija si prizadeva uvesti potrebne mehanizme, ki bi omogočili uporabo Eurocontrolovega strokovnega znanja in izkušenj, rezultate pregleda pa predstavi državam članicam, Eurocontrolu in predstavnikom uporabnikov zračnega prostora.

2.  Komisija na zahtevo ene države članice ali več držav članic ali na lastno pobudo preuči specifične ukrepe, ki so jih sprejeli nacionalni organi v zvezi z izvajanjem členov 12 in 13 o določitvi stroškov in pristojbin. Komisija brez poseganja v člen 32(1) rezultate preiskave predstavi državam članicam, Eurocontrolu in predstavnikom uporabnikov zračnega prostora. Komisija v dveh mesecih po prejemu zahtevka, potem ko je opravila zaslišanje zadevne države članice, odloči, ali so bile določbe iz členov 12 in 13 upoštevane in ali se torej lahko ukrep še naprej izvaja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 27(2).

Člen 14a

Izvajanje osrednjega načrta ATM

Izvajanje osrednjega načrta ATM usklajuje Komisija. K izvajanju osrednjega načrta ATM v skladu z določbami te uredbe prispevajo upravljavec omrežja, organ za oceno uspešnosti in upravljavec uvajanja. [Sprememba 112]

Člen 14b

Komisija sprejme ukrepe, s katerimi vzpostavi upravljanje izvajanja osrednjega načrta ATM, vključno z opredelitvijo in izbiro odgovornega organa za raven upravljanja (upravljavec uvajanja). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(3). [Sprememba 113]

Člen 14c

Upravljavec uvajanja Komisiji priporoči zavezujoče roke za uvajanje in ustrezne popravljalne ukrepe za zamude pri izvajanju. [Sprememba 114]

Člen 15

Skupni projekti

1.  Skupni projekti so lahko v pomoč pri izvajanju osrednjega načrta ATM. Ti projekti poleg tega podpirajo cilje iz te uredbe za izboljšanje delovanja evropskega letalskega sistema na ključnih področjih, kot so zmogljivost, učinkovitost letov, stroškovna učinkovitost in okoljska trajnost znotraj prevladujočih varnostnih ciljev. Cilj skupnih projektov je, da se funkcije ATM razvijejo pravočasno, usklajeno in sinhronizirano, s čimer da se dosežejo bistvene operacijske spremembe, določene v osrednjem načrtu ATM, vključno z določitvijo najustreznejšega geografskega obsega, strukturo projekta, ki zasleduje uspešnost, in pristopom k izvajanju služb, ki naj mu sledi upravljavec uvajanja. S strukturo in izvedbo skupnih projektov se po potrebi omogoči vzpostavitev sklopa osnovnih interoperabilnih zmogljivosti v vseh državah članicah. [Sprememba 115]

2.  Komisija lahko sprejme ukrepe, namenjene določitvi upravljanja skupnih projektov in opredelitvi spodbud za njihov razvoj. Organ, ki skrbi za uvajanje skupnih projektov, je obenem tudi organ, ki je odgovoren za izvajanje izhodišč osrednjega načrta ATM. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(3). Ti ukrepi ne vplivajo na dopolnjujejo mehanizme za razvoj uvajanje projektov v zvezi s funkcionalnimi bloki zračnega prostora, o katerih so se dogovorile stranke v teh blokih. [Sprememba 116]

3.  Komisija lahko sprejme skupne projekte za funkcije, povezane z omrežji, ki so zlasti pomembne za izboljšanje splošne uspešnosti upravljanja zračnega prometa in navigacijskih služb zračnega prometa v Evropi, z določitvijo funkcij ATM, ki so zrele za razvoj, skupaj s časovnim razporedom in geografskim obsegom razvoja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(3). Skupni projekti so lahko upravičeni do financiranja s strani Unije v večletnem finančnem okviru. V ta namen in brez poseganja v pristojnost držav članic, da odločajo o porabi svojih finančnih sredstev, Komisija v skladu s členom 28 opravi neodvisno analizo stroškov in koristi ter se ustrezno posvetuje z državami članicami in ustreznimi zainteresiranimi stranmi, pri tem pa preuči vse primerne načine financiranja priprave teh projektov. Upravičeni stroški priprave skupnih projektov se krijejo v skladu z načeli preglednosti in nediskriminacije.

3a.  Skupni projekti so orodje za usklajeno in pravočasno izvajanje operativnih izboljšav, razvitih v okviru projekta SESAR, s čimer odločilno prispevajo k uresničevanju ciljev na ravni Unije. [Sprememba 117]

Člen 16

Funkcionalni bloki zračnega prostora

1.  Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za vzpostavitev in izvajanje operativnih funkcionalnih blokov zračnega prostora na podlagi integriranega izvajanja služb zračnega prometa in z namenom doseganja zahtevane zmogljivosti in učinkovitosti omrežja za upravljanje zračnega prometa na enotnem evropskem nebu, in ohranitve visoke stopnje varnosti ter in prispevanja k splošni uspešnosti sistema zračnega prometa in zmanjšanemu vplivu na okolje. [Sprememba 118]

2.  Vzpostavitev funkcionalnih blokov zračnega prostora temelji, kadar koli je to mogoče, na kooperativnem sektorskem partnerstvu med izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, zlasti v zvezi z izvajanjem podpornih služb v skladu s členom 10. Sektorska partnerstva lahko zagotavljajo podporo enemu ali več funkcionalnim blokom zračnega prostora ali njihovemu delu, da bi se dosegla čim večja učinkovitost. [Sprememba 119]

3.  Države članice, nacionalni letalski organi in izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, kolikor je mogoče, tesno sodelujejo med sabo z namenom zagotovitve skladnosti s tem členom. Kadar je primerno, lahko sodelovanje vključuje nacionalne letalske organe in izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa iz tretjih držav, ki so udeležene pri funkcionalnih blokih zračnega prostora. [Sprememba 120]

4.  Funkcionalni bloki zračnega prostora:

(a)  se opirajo na varnostno analizo;

(b)  so načrtovani tako, da se iz sektorskih partnerstev zagotovijo čim večje sinergije, da bi se dosegli in, kjer je to mogoče, presegli cilji uspešnosti, določeni v skladu s členom 11; [Sprememba 121]

(c)  omogočajo optimalno in prilagodljivo uporabo zračnega prostora ob upoštevanju prometnih tokov v zračnem prometu; [Sprememba 122]

(d)  zagotavljajo skladnost z evropskim omrežjem zračnih poti, ki je bilo vzpostavljeno v skladu s členom 17;

(e)  so na osnovi analiz stroškov in koristi upravičeni zaradi svoje dodane vrednosti, vključno z optimalno uporabo tehničnih in človeških virov;

(f)  zagotavljajo, kjer je primerno, nemoten in prilagodljiv prenos pristojnosti za kontrolo zračnega prometa med enotami službe zračnega prometa;

(g)  zagotavljajo združljivost med različnimi konfiguracijami zračnega prostora;

(h)  so skladni s pogoji, ki izhajajo iz regionalnih sporazumov, sklenjenih v okviru ICAO;

(i)  upoštevajo regionalne sporazume, ki obstajajo na dan začetka veljavnosti te uredbe, zlasti tiste z evropskimi tretjimi državami;

(ia)  krepijo javna naročila za infrastrukturo ATM, njihov namen pa je povečati interoperabilnost že obstoječe opreme; [Sprememba 123]

(ib)  omogočajo skladnost s cilji uspešnosti na ravni Unije. [Sprememba 124]

Zahteve iz odstavkov 4(c), (d) in (g) se izpolnijo v skladu z optimizacijo načrtovanja zračnega prostora, ki ga izvaja upravljavec omrežja, kot je določeno v členu 17.

5.  Zahteve, določene v tem členu, se lahko izpolnijo s sodelovanjem izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa v enem ali več funkcionalnih blokov zračnega prostora.

6.  Operativni funkcionalni blok zračnega prostora, ki je v zračnem prostoru v pristojnosti več kakor ene države članice, se vzpostavi s skupno določitvijo vseh držav članic, po potrebi tudi tretjih držav, ki so pristojne za kateri koli del zračnega prostora, vključenega v funkcionalni blok zračnega prostora. [Sprememba 126]

Skupna določitev, s katero se vzpostavi funkcionalni blok zračnega prostora, vsebuje potrebne določbe o načinu spreminjanja bloka in načinu umika države članice ali, kadar je to primerno, tretje države iz bloka, vključno s prehodnimi ureditvami.

7.  Države članice o vzpostavitvi funkcionalnega bloka zračnega prostora uradno obvestijo Komisijo. Preden uradno obvestijo Komisijo o vzpostavitvi funkcionalnega bloka zračnega prostora, zadevne države članice pošljejo ustrezne informacije Komisiji, drugim državam članicam in zainteresiranim stranem in jim dajo priložnost, da predložijo svoje ugotovitve.

8.  Kadar nastanejo težave med dvema državama članicama ali več državami članicami glede čezmejnega funkcionalnega bloka zračnega prostora, ki zadeva zračni prostor v njihovi pristojnosti, lahko zadevne države članice skupaj predložijo zadevo Odboru za enotno evropsko nebo, da poda mnenje. Mnenje se naslovi na zadevne države članice. Brez poseganja v odstavek 6 države članice takšno mnenje upoštevajo v svojih prizadevanjih, da bi našle rešitev.

9.  Po prejemu uradnih obvestil držav članic iz členov 6 in 7 Komisija oceni, ali posamezni funkcionalni bloki zračnega prostora izpolnjujejo zahteve iz odstavka 4, in rezultate predloži v razpravo državam članicam. Če Komisija presodi, da eden ali več funkcionalnih blokov zračnega prostora ne izpolnjuje zahtev, začne pogovore z zadevno državo članico, da doseže soglasje o ukrepih, potrebnih za popravo nastalih razmer.

10.  Komisija lahko sprejme podrobne ukrepe v zvezi s skupno določitvijo izvajalca služb zračnega prometa iz odstavka 6 in določi pogoje in načine za izbiro izvajalca služb, obdobje imenovanja, ureditev nadzora, razpoložljivost služb, ki se bodo izvajale, in ureditev odgovornosti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27 (3).

11.  Komisija lahko sprejme ukrepe v zvezi z informacijami, ki jih zagotovijo države članice iz člena odstavka 6. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu z s postopkom iz člena 27(3). Določbe tega odstavka ne posegajo v ureditve funkcionalnih blokov zračnega prostora, ki že obstajajo na dan, ko začne veljati ta uredba, če te ureditve dosegajo ali po možnosti presegajo cilje uspešnosti, določene v skladu s členom 11. [Sprememba 127]

Člen 16a

Sektorska partnerstva

1.  Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa lahko sodelujejo z namenom vzpostavitve sektorskih partnerstev, zlasti v zvezi z izvajanjem podpornih služb v skladu s členom 10. Sektorska partnerstva lahko zagotavljajo podporo enemu ali več funkcionalnim blokom zračnega prostora ali njihovemu delu, da bi se dosegla čim večja učinkovitost.

2.  Komisija in države članice si kar najbolj prizadevajo, da zagotovijo odpravo vseh ovir za partnerstva med izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, pri čemer zlasti upoštevajo vprašanja odgovornosti, modele pristojbin in ovire za interoperabilnost. [Sprememba 128]

Člen 17

Upravljanje omrežja in načrtovanje

1.  Službe omrežja za upravljanje zračnega prometa (ATM) omogočajo optimalno in prilagodljivo uporabo zračnega prostora in uporabnikom zračnega prostora zagotavljajo uporabo zaželenih letalskih prog, hkrati pa omogočajo čim večji dostop do zračnega prostora in navigacijskih služb zračnega prometa. Namen služb omrežja je podpora pobudam na nacionalni ravni in ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora. Izvajajo se ob upoštevanju ločevanja med regulativnimi in operativnimi nalogami. [Sprememba 129]

2.  Da se dosežejo cilji iz odstavka 1 in brez poseganja v odgovornosti držav članic glede nacionalnih zračnih poti in struktur zračnega prostora, Komisija zagotovi izvajanje naslednjih služb pod pristojnostjo upravljavca omrežja, da naslednje funkcije in službe usklajuje upravljavec omrežja: [Sprememba 130]

(a)  načrtovanje evropskega omrežja prog;

(b)  usklajevanje omejenih virov znotraj letalskih frekvenčnih pasov, ki se uporabljajo v splošnem letalstvu, zlasti radijskih frekvenc in usklajevanje kod radarskih odzivnikov;

(c)  zagotavljanje osrednje funkcije za upravljanje pretoka zračnega prometa;

(d)  izvajanje letalskega informacijskega portala v skladu s členom 23;

(e)  optimizacijo načrtovanja zračnega prostora, vključno s sektorji in strukturami zračnega prostora na preletnem območju in območju terminalov, v sodelovanju z izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in funkcionalnimi bloki zračnega prostora iz člena 16; [Sprememba 131]

(f)  zagotavljanje osrednje funkcije za koordinacijo ukrepov v kriznih razmerah v letalstvu.

Funkcije in službe, naštete v tem odstavku, ne vključujejo sprejemanja zavezujočih ukrepov splošnega obsega ali uresničevanja politične diskrecije. Upoštevajo predloge, ki so oblikovani na nacionalni ravni in na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora. Izvajajo se skupaj z vojaškimi organi po dogovorjenih postopkih glede prilagodljive uporabe zračnega prostora. [Sprememba 132]

Komisija lahko v skladu z izvedbenimi pravili iz odstavka 4 imenuje Eurocontrol ali drug nepristranski in pristojni organ za izvajanje nalog, upravljavca omrežja. Te naloge se izvajajo na nepristranski in stroškovno učinkovit način, opravljene pa so v imenu Unije, držav članic in zainteresiranih strani. Zanje veljajo pravila ustreznega upravljanja, ki priznavajo ločevanje med odgovornostjo za opravljene službe in odgovornostjo za predpise, pri čemer se upoštevajo potrebe celotnega omrežja ATM, in ob polni vključenosti uporabnikov zračnega prostora in izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa. Do 1. januarja 2020 2016 Komisija imenuje upravljavca omrežja kot samostojnega izvajalca služb, ki se, če je mogoče, vzpostavi v obliki idustrijskega partnerstva. [Sprememba 133]

3.  Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26, da se dopolni seznam služb iz odstavka 2 z namenom, da bi se prilagodil tehničnemu in operativnemu napredku v zvezi z izvajanjem podpornih služb na centraliziran način.

4.  Komisija sprejme podrobna pravila glede:

(a)  usklajevanja in urejanja postopkov za učinkovitejše upravljanje letalskih frekvenc, pa tudi oblikovanja načel in meril;

(b)  osrednje funkcije usklajevanja zgodnje identifikacije in reševanja potreb po frekvencah v pasovih, dodeljenih evropskemu splošnemu zračnemu prometu, za podporo oblikovanju in delovanju evropskega letalskega omrežja;

(c)  dodatnih služb omrežja, kot jih opredeljuje osrednji načrt ATM;

(d)  podrobne ureditve za sprejemanje odločitev med državami članicami, izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in pristojnimi za upravljanje omrežja za naloge iz odstavka 2;

(e)  podrobne ureditve upravljanja upravljavca omrežja in pri tem vključi vse zadevne operativne zainteresirane strani;

(f)  ureditve za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi glede sprejemanja odločitev na nacionalni in evropski ravni; in

(g)  znotraj radijskega spektra, ki ga splošnemu zračnemu prometu dodeli Mednarodna telekomunikacijska zveza, razdelitve nalog in odgovornosti med pristojnimi za upravljanje omrežja in nacionalne upravljavce frekvenc, pri čemer je treba poskrbeti, da bodo službe za nacionalno upravljanje frekvenc še naprej izvajale naloge, ki so povezane z nacionalnim upravljanjem frekvenc in ki ne vplivajo na omrežje. Za primere, ko pride do vpliva na omrežje, nacionalni upravljavci frekvenc sodelujejo s pristojnimi za upravljanje omrežja, da bi omogočili optimalno uporabo frekvenc.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(3).

5.  Vidiki načrtovanja zračnega prostora, razen tistih iz odstavkov 2 in točke (c) odstavka 4, se obravnavajo na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora. Ta postopek načrtovanja upošteva promet in njegovo zahtevnost, nacionalne ali funkcionalne ter lokalne načrte za učinkovitost blokov zračnega prostora ter izvedbe in vključuje popolno posvetovanje ustreznih uporabnikov z ustreznimi uporabniki zračnega prostora ali ustreznih skupin ustreznimi skupinami, ki zastopajo uporabnike zračnega prostora in po potrebi vojaške organe vojaškimi organi. [Sprememba 134]

Člen 18

Odnosi med izvajalci služb

1.  Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa lahko uporabljajo službe drugih izvajalcev, ki so bili certificirani ali je bila zanje podana izjava v Uniji.

2.  Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa formalno potrdijo njihove delovne odnose s pisnimi sporazumi ali enakovrednimi pravnimi ureditvami, v katerih opredelijo specifične dolžnosti in naloge, ki jih vsak izvajalec prevzame, in omogočijo izmenjavo operativnih podatkov med temi izvajalci, če so ti podatki v zvezi s splošnim zračnim prometom. O sklenitvi teh ureditev je treba obvestiti zadevni nacionalni nadzorni organ.

3.  V primerih izvajanja služb zračnega prometa se zahteva odobritev zadevnih držav članic.

Člen 19

Odnosi z zainteresiranimi stranmi

Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa vzpostavijo posvetovalne mehanizme za omogočanje posvetovanj z ustreznimi skupinami uporabnikov zračnega prostora in operaterji aerodromov o vseh pomembnih zadevah, povezanih z izvajanjem služb, strateških naložbenih načrtih, zlasti glede vidikov, ki zahtevajo usklajevanje uporabe opreme v zraku in na zemlji, ali zadevnih spremembah konfiguracij zračnega prostora. Uporabniki zračnega prostora so vključeni tudi v postopek odobritve strateških naložbenih načrtov. Komisija sprejme ukrepe, ki podrobno opredeljujejo pogoje in načine poteka posvetovanj ter vključenost uporabnikov zračnega prostora v potrjevanje pripravo strateških naložbenih načrtov, s čimer naj bi se zagotovila njihova skladnost z osrednjim načrtom ATM in skupnimi projekti iz člena 15. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(3). [Sprememba 135]

Ne glede na vlogo odbora za enotno evropsko nebo Komisija ustanovi posvetovalno skupino strokovnjakov za človeški dejavnik, v katero so vključeni socialni partnerji evropskih upravljavcev zračnega prometa ter drugi strokovnjaki iz predstavniških organov strokovnega osebja. Skupina svetuje Komisiji o interakciji med operacijami in človeškim dejavnikom v sektorju upravljavcev zračnega prometa. [Sprememba 136]

Člen 20

Odnosi z vojaškimi organi

Države članice v okviru skupne prometne politike sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da bi se med pristojnimi civilnimi in vojaškimi organi sklenili ali obnovili pisni sporazumi ali enakovredne pravne ureditve za upravljanje specifičnih blokov zračnega prostora.

Člen 21

Preglednost računovodskih izkazov

1.  Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa ne glede na svoj lastniški sistem ali pravno ureditev sestavijo računovodske izkaze, jih predložijo v revizijo in objavijo. Ti računovodski izkazi so v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, ki jih je sprejela Unija. Kadar zaradi pravnega statusa izvajalca služb popolna skladnost z mednarodnimi standardi ni mogoča, si izvajalec prizadeva takšno skladnost doseči v največji možni meri.

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa začnejo izpolnjevati ta člen do 1. julija 2017. [Sprememba 137]

2.  V vseh primerih pa izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa objavijo letno poslovno poročilo in se pri njih redno izvajajo neodvisne revizije.

3.  Kadar izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa izvajajo službe v svežnju, morajo identificirati in razkriti stroške in dohodke, ki izhajajo iz navigacijskih služb, ki jih razčlenijo v skladu s sistemom pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa iz člena 12 in, kadar je to primerno, vodijo konsolidirane računovodske izkaze za druge službe, ki niso povezane z navigacijskimi službami zračnega prometa, kakor bi morali storiti, če bi zadevne službe zagotavljala ločena podjetja.

4.  Države članice določijo pristojne organe, ki imajo pravico dostopa do računovodskih izkazov izvajalcev služb znotraj zračnega prostora v njihovi pristojnosti.

5.  Za izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa, ki jih zajema ta uredba, lahko države članice uporabljajo prehodne določbe člena 9 Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov(18). [Sprememba 138]

Člen 22

Dostop do podatkov in zaščita podatkov

1.  Da bi zadostili potrebam pri svojem delovanju, si izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, uporabniki zračnega prostora in letališča izmenjujejo ustrezne operativne podatke za splošni zračni promet v realnem času. Ti podatki se uporabljajo samo za operativne namene.

2.  Dostop do ustreznih operativnih podatkov se nediskriminatorno odobri ustreznim organom, izvajalcem navigacijskih služb, ki so certificirani ali je bila zanje podana izjava, uporabnikom zračnega prostora in letališčem.

3.  Izvajalci služb, ki so certificirani ali je bila zanje podana izjava, uporabniki zračnega prostora in letališča določijo standardne pogoje za dostop tudi do njihovih drugih operativnih podatkov, poleg tistih iz odstavka 1. Nacionalni nadzorni organi takšne standardne pogoje odobrijo. Komisija lahko določi ukrepe glede postopkov za izmenjavo podatkov in vrste zadevnih podatkov v zvezi s temi pogoji za dostopa in njihovo odobritev. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(3).

Poglavje IV

Zračni prostor

Člen 23

Elektronske letalske informacije

1.  Brez poseganja v objavo letalskih informacij držav članic in na način, ki dosledno upošteva to objavo, Komisija v sodelovanju z upravljavcem omrežja zagotovi razpoložljivost elektronskih letalskih informacij visoke kakovosti, ki so predstavljene na usklajen način ter po kakovosti podatkov in aktualnosti ustrezajo zahtevam vseh zadevnih uporabnikov.

2.  Za namene odstavka 1 Komisija zagotovi razvoj infrastrukture za letalske informacije za vso Unijo v obliki elektronskega integriranega obveščevalnega portala z neomejenim dostopom za zainteresirane strani. Navedena infrastruktura vključuje dostop do zahtevanih podatkovnih elementov in njihovo zagotavljanje, kot so med drugim letalske informacije, informacije službe letalskih informacij (ARO), meteorološke informacije in informacije o upravljanju pretoka.

3.  Komisija sprejme ukrepe za vzpostavitev in izvajanje elektronskega integriranega obveščevalnega portala. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(3).

Člen 24

Tehnološki razvoj in interoperabilnost upravljanja zračnega prometa

1.  Komisija sprejme podrobna pravila v zvezi s spodbujanjem tehnološkega razvoja in interoperabilnosti upravljanja zračnega prometa v povezavi z razvojem in izvajanjem osrednjega načrta ATM. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(3).

2.  V zvezi s pravili iz odstavka 1 se uporablja člen 17(2)(b) Uredbe (ES) št. 216/2008. Kadar je to primerno, Komisija zaprosi EAA za vključitev teh pravil v letni delovni program iz člena 56 navedene uredbe.

Poglavje V

Končne določbe

Člen 25

Prilagoditev prilog

Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 26 sprejme delegirane akte zaradi dopolnitve ali spremembe zahtev za usposobljene subjekte iz Priloge I in pogojev, ki jih je treba priložiti dovoljenjem, ki se izdajo izvajalcem navigacijskih služb zračnega prometa iz Priloge II, da se upoštevajo izkušnje nacionalnih nadzornih organov pri izvajanju teh zahtev in pogojev ali razvoj sistema upravljanja zračnega prometa v zvezi z interoperabilnostjo in celostnim izvajanjem navigacijskih služb zračnega prometa.

Člen 26

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo iz člena 11(7), člena 17(3) in člena 25 se na Komisijo prenese za nedoločen čas obdobje sedmih let.

Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem sedemletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet temu podaljšanju nasprotuje najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 139]

3.  Pooblastilo iz člena 11(7), člena 17(3) in člena 25 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem določen. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 11(7), člena 17(3) in člena 25, začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta ali če sta pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za dva meseca.

Člen 27

Postopki odbora

1.  Komisiji pomaga Odbor za enotno evropsko nebo, v nadaljnjem besedilu „Odbor“. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 28

Posvetovanje Komisije z zainteresiranimi stranmi

1.  Komisija vzpostavi posvetovalni mehanizem na ravni Unije za posvetovanja o zadevah v zvezi z izvajanjem te uredbe, kadar je to potrebno. Poseben odbor za sektorski dialog, ustanovljen s Sklepom Komisije 98/500/ES, sodeluje pri posvetovanju.

2.  Zainteresirane strani so lahko:

–  izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa,

–  upravljavci letališč,

–  zadevni uporabniki zračnega prostora ali zadevne skupine uporabnikov zračnega prostora,

–  vojaški organi,

–  letalska industrija in

–  predstavniški organi strokovnega osebja.

Člen 29

Posvetovalni organ panoge

Komisija brez poseganja v vlogo Odbora in Eurocontrola ustanovi „posvetovalni odbor panoge“, ki ga sestavljajo izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, združenja uporabnikov zračnega prostora, upravljavci letališč, letalski sektor in predstavniški organi strokovnega osebja. Vloga tega organa je le svetovanje Komisiji pri izvajanju enotnega evropskega neba.

Člen 30

Odnosi s tretjimi državami

Unija in njene države članice si prizadevajo za razširitev enotnega evropskega neba na države, ki niso članice Evropske unije, in to razširitev podpirajo. V ta namen si prizadevajo, da v okviru sporazumov, sklenjenih s sosednjimi tretjimi državami, ali v okviru skupne določitve funkcionalnih blokov zračnega prostora ali sporazumov o funkcijah omrežja, razširijo cilje te uredbe na te države.

Člen 31

Podpora zunanjih organov

Komisija lahko zunanji organ zaprosi za pomoč pri izvajanju nalog iz te uredbe.

Člen 32

Zaupnost

1.  Niti nacionalni nadzorni letalski organi, ki delujejo v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, niti Komisija ne razkrijejo informacij zaupne narave, zlasti ne informacij o izvajalcih navigacijskih služb zračnega prometa, njihovih poslovnih odnosih ali stroškovnih komponentah. [Sprememba 140]

2.  Odstavek 1 ne posega v pravico nacionalnih nadzornih letalskih organov ali Komisije, da razkrijejo informacije, kadar so te je to nujno potrebne potrebno za izvajanje njihovih nalog, vendar je v tem primeru razkritje sorazmerno in upošteva pravno utemeljen interes legitimne interese izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, uporabnikov zračnega prostora, letališč in drugih zadevnih zainteresiranih strani za varovanje njihove poslovne tajnosti. [Sprememba 141]

3.  Informacije in podatki, posredovani v skladu s sistemom pristojbin iz člena 12, se objavijo.

Člen 33

Kazni

Države članice določijo pravila glede kazni in mehanizmov nadomestil za kršitve te uredbe, ki jih zagrešijo zlasti uporabniki zračnega prostora in izvajalci služb, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. [Sprememba 142]

Člen 34

Pregled in načini ocene vpliva

1.  Komisija redno pregleduje uporabo te uredbe ter predloži poročilo o tem Evropskemu parlamentu in Svetu konec vsakega referenčnega obdobja iz člena 11(5)(d). Kadar je to upravičeno v ta namen, lahko Komisija od držav članic zahteva informacije v zvezi z izvajanjem te uredbe.

2.  Poročila vsebujejo oceno rezultatov, ki so bili doseženi z ukrepi na podlagi te uredbe, vključno z ustreznimi informacijami o razvoju dogodkov v sektorju, zlasti o ekonomskih, socialnih, okoljskih, zaposlovalnih in tehnoloških vidikih, kakor tudi o kakovosti služb v smislu prvotnih ciljev in prihodnjih potreb.

Člen 35

Varovalni ukrepi

Ta uredba ne preprečuje državi članici, da uporabi ukrepe, v kolikor so ti potrebni za varovanje bistvenih interesov varnostne ali obrambne politike. Takšni ukrepi so zlasti potrebni:

(a)  za nadzorovanje zračnega prostora v njeni pristojnosti, skladno z regionalnimi sporazumi o zračnem prometu Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), zlasti za sposobnost odkrivanja, prepoznavanja in presojanja vseh zrakoplovov, ki uporabljajo ta zračni prostor, z namenom zavarovati varnost letenja in sprejeti ukrepe za izpolnjevanje potreb varovalne in obrambne politike,

(b)  ob resnih notranjih nemirih z negativnim vplivom na ohranjanje zakonitosti in javnega reda,

(c)  v primeru vojne ali ob resni mednarodni napetosti, ki bi pomenila vojno nevarnost,

(d)  za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, ki jih je država članica sprejela za ohranjanje miru in mednarodne varnosti,

(e)  za izvajanje vojaških operacij in vojaškega usposabljanja, vključno s sredstvi, ki so potrebna za vaje.

Člen 36

Agencija Evropske unije za letalstvo (EAA)

Pri izvajanju te uredbe se države članice in Komisija v skladu s svojo vlogo, določeno v tej uredbi, po potrebi uskladijo z EAA.

Člen 37

Razveljavitev

Uredbe (ES) št. 549/2004, 550/2004, 551/2004 in 552/2004 se razveljavijo.

Sklici na razveljavljene uredbe se upoštevajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi III.

Člen 38

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

ZAHTEVE ZA USPOSOBLJENE SUBJEKTE

1.  Usposobljeni subjekti:

–  morajo biti sposobni predložiti dokumentacijo, s katero potrjujejo, da imajo bogate izkušnje v ocenjevanju oseb javnega ali zasebnega prava v sektorju zračnega prometa, zlasti izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, in v drugih podobnih sektorjih na enem področju ali več področjih, ki jih pokriva ta uredba;

–  morajo razpolagati z izčrpnimi pravili in predpisi za redne preglede navedenih entitet, ki jih objavijo in nenehno posodabljajo in dopolnjujejo v okviru raziskovalnih in razvojnih programov;

–  ne smejo biti pod nadzorom izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa, upravnih organov letališč ali katere koli druge entitete, ki izvaja navigacijske službe zračnega prometa ali službe zračnega prometa v komercialne namene;

–  morajo razpolagati z zadostnim številom tehničnega, vodstvenega, podpornega, in raziskovalnega osebja, ki jim omogoča izvajanje njihovih nalog.

–  morajo skleniti zavarovanje odgovornosti, razen če njihovo odgovornost prevzame država članica v skladu z nacionalno zakonodajo ali če je država članica neposredno odgovorna za inšpekcijske preglede.

Usposobljeni subjekt, njegov direktor in osebje, odgovorno za opravljanje pregledov, se ne smejo neposredno ali kot pooblaščeni zastopniki vplesti v načrtovanje, proizvodnjo, trženje ali vzdrževanje sestavin ali sistemov ali njihovo uporabo. To pa ne izključuje možnosti izmenjave tehničnih informacij med proizvajalcem ali konstruktorjem.

Usposobljeni subjekt mora opravljati preglede z največjo možno profesionalno integriteto in največjo možno tehnično usposobljenostjo ter ne sme biti pod pritiskom ali deležen spodbud, zlasti finančne vrste, ki bi lahko vplivali na njegovo presojo ali rezultate njegovega inšpekcijskega dela, zlasti s strani oseb ali skupin oseb, na katere vplivajo rezultati njegovih pregledov.

2.  Osebje usposobljenega subjekta mora:

–  imeti dobro tehnično in poklicno usposobljenost,

–  imeti zadovoljivo znanje o zahtevah inšpekcijskih pregledov, ki jih opravlja, in primerne izkušnje v zvezi s takimi operacijami,

–  biti usposobljeno za pripravo izjav, evidenc in poročil za dokaz, da so bili inšpekcijski pregledi opravljeni,

–  biti zajamčeno nepristransko. Plačilo osebja ne sme biti odvisno od števila inšpekcijskih pregledov, ki jih opravijo, ali od rezultatov takih inšpekcij.

Priloga II

Pogoji v zvezi z dovoljenji

1.  Dovoljenja navajajo naslednje informacije:

(a)  nacionalni nadzorni letalski organ, ki dovoljenje izda; [Sprememba 143]

(b)  prosilec (ime in naslov);

(c)  službe, za katere je dovoljenje izdano;

(d)  izjava, da prosilec izpolnjuje skupne zahteve, kakor jih opredeljuje člen 8b Uredbe (ES) št. 216/2008;

(e)  datum izdaje dovoljenja in rok njegove veljavnosti.

2.  Dodatni pogoji, ki jih lahko vsebuje dovoljenje, so lahko povezani z:

(a)  nediskriminacijskim dostopom do služb za uporabnike zračnega prostora in zahtevano ravnijo izvajanja takšnih služb, zlasti glede varnosti in interoperabilnosti;

(b)  operativnimi specifikacijami zadevnih služb;

(c)  rokom, do katerega je treba službe izvesti;

(d)  različno operativno opremo, ki se uporablja v okviru določenih služb;

(e)  omejitvami izvajanja drugih služb kakor tistih, ki so povezane z izvajanjem navigacijskih služb zračnega prometa;

(f)  pogodbami, sporazumi in drugimi dogovori med izvajalcem služb in tretjo stranjo, ki se nanašajo na službo(-e);

(g)  zagotavljanjem informacij, ki so smotrne za preverjanje skladnosti služb s skupnimi zahtevami, vključno o delovnih načrtih, finančnih in operativnih podatkih in o večjih spremembah, ki lahko vplivajo na tip in/ali obseg izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa;

(h)  drugimi pravnimi pogoji, ki niso specifični za navigacijske službe zračnega prometa, kakor so pogoji, ki se nanašajo na začasni odvzem ali preklic dovoljenja.

Priloga III

Primerjalna tabela

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2014. (3) UL L 96, 31.3.2004, str. 1. (4) UL L 96, 31.3.2004, str. 10. (5) UL L 96, 31.3.2004, str. 20. (6) UL L 96, 31.3.2004, str. 26. (7) UL L 96, 31.3.2004, str. 9. (8) UL L 225, 12.8.1998, str. 27. (9) UL L 95, 9.4.2009, str. 41. (10) UL L 79, 19.3.2008, str. 1. (11) UL L 55, 28.2.2011, str. 13. (12) UL L 134, 30.4.2004, str. 114. (13) UL L 134, 30.4.2004, str. 1. (14) UL C 179, 1.8.2006, str. 2. (15) UL L 95, 9.4.2009, str. 41. (16) UL L 64, 2.3.2007, str. 1. (17) Eurocontrol je bil ustanovljen z Mednarodno konvencijo o sodelovanju za varnost zračne plovbe z dne 13. decembra 1960, kot je bila spremenjena s protokolom z dne 12. februarja 1981 in revidirana s protokolom z dne 27. junija 1997. (18) UL L 243, 11.9.2002, str. 1.