Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2013/2945(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B7-0241/2014

Predložena besedila :

B7-0241/2014

Razprave :

PV 11/03/2014 - 16
CRE 11/03/2014 - 16

Glasovanja :

PV 12/03/2014 - 8.28
CRE 12/03/2014 - 8.28
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2014)0235

Sprejeta besedila
PDF 320kWORD 104k
Sreda, 12. marec 2014 - Strasbourg
Poročilo o napredku Turčije za leto 2013
P7_TA(2014)0235B7-0241/2014

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2014 o poročilu o napredku Turčije za leto 2013 (2013/2945(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o napredku Turčije za leto 2013 (SWD(2013)0417),,

–  ob upoštevanja sporočila Komisije z dne 16. oktobra 2013 o strategiji širitve in glavnih izzivih v letih 2013–2014 (COM(2013)0700),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti z dne 10. februarja 2010 o poročilu o napredku Turčije za leto 2009(1), z dne 9. marca 2011 o poročilu o napredku Turčije za leto 2010(2), z dne 29. marca 2012 o poročilu o napredku Turčije za leto 2011(3), z dne 18. aprila 2013 o poročilu o napredku Turčije za leto 2012(4) ter z dne 13. junija 2013 o razmerah v Turčiji(5),

–  ob upoštevanju pogajalskega okvira za Turčijo z dne 3. oktobra 2005,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/157/ES z dne 18. februarja 2008 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih iz partnerstva za pristop z Republiko Turčijo(6) („partnerstvo za pristop“) ter sklepov Sveta o partnerstvu za pristop iz let 2001, 2003 in 2006,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva Sveta z dne 14. decembra 2010, 5. decembra 2011, 11. decembra 2012 in 25. junija 2013,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju sklepov poročila komisarja Sveta Evrope za človekove pravice z dne 26. novembra 2013, v katerih je bil izpostavljeno neprimerno ravnanje varnostnih sil ob manifestacijah v parku Gezi;

–  ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker so se pristopna pogajanja s Turčijo začela 3. oktobra 2005 in je bil začetek teh pogajanj izhodiščna točka dolgotrajnega in odprtega procesa, temelječega na poštenih in strogih pogojih ter zavezanosti reformam;

B.  ker je Turčija predana izpolnjevanju københavnskih meril, ustreznim in učinkovitim reformam, dobrim sosedskim odnosom in postopni uskladitvi z EU; ker je treba ta prizadevanja obravnavati kot priložnost za nadaljnjo modernizacijo države;

C.  ker bi EU morala ostati merilo za reforme v Turčiji;

D.  ker popolno izpolnjevanje vseh københavnskih meril in zmožnost vključitve v EU v skladu s sklepi zasedanja Evropskega sveta decembra 2006 ostajata temelj za pristop k EU,

E.  ker je Svet v svojih sklepih z dne 11. decembra 2012 podprl novi pristop Komisije k pogajalskim okvirom novih držav kandidatk, s katerim bo pravna država osrednji element širitvene politike, ter potrdil, da imata poglavje 23 o sodstvu in temeljnih pravicah ter poglavje 24 o pravici, svobodi in varnosti osrednjo vlogo v pogajalskem procesu ter bi ju bilo treba obravnavati v zgodnjih fazah pogajanj, da bi bilo mogoče oblikovati jasna merila ter da bi bilo na voljo dovolj časa za potrebne zakonodajne spremembe in institucionalne reforme ter pripravo zanesljivih dokazov o izvajanju,

F.  ker je Komisija v sporočilu o strategiji širitve in glavnih izzivih v letih 2013–2014 sklenila, da je Turčija zaradi gospodarstva, strateške lege in pomembne regionalne vloge strateška partnerica EU in dragocen del gospodarske konkurenčnosti EU in da je bil v prejšnjih dvanajstih mesecih dosežen pomemben napredek pri reformah; ker je Komisija pozvala k dodatnim reformam in spodbujanju dialoga med vsemi političnimi strankami v Turčiji in v vsej turški družbi;

G.  ker Turčija še vedno, že osmo leto zapored, ne izvaja določb, ki izhajajo iz pridružitvenega sporazuma med ES in Turčijo, ter dodatnega protokola k sporazumu;

H.  ker mora Turčija v svoje dobro in zaradi okrepitve stabilnosti ter spodbujanja dobrih sosedskih odnosov okrepiti prizadevanja za reševanje odprtih dvostranskih vprašanj, tudi nerešenih pravnih obveznosti ter sporov zaradi kopenskih in morskih meja ter zračnega prostora z neposrednimi sosedami, v skladu z določbami Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnim pravom;

I.  ker bi utegnila Turčija odigrati osrednjo vlogo pri diverzifikaciji energetskih virov in poti za dobavo nafte, plina in elektrike iz sosednjih držav v EU in da bi lahko tako Turčija kot EU izkoristili prednosti bogatih obnovljivih virov energije v Turčiji ter vzpostavili trajnostno nizkoogljično gospodarstvo;

J.  ker je boj proti korupciji na vseh ravneh pomemben element delovanja pravne države,

K.  ker Turčija vzdržuje dejavne odnose s širšo soseščino in je pomemben regionalni akter,

Verodostojna predanost in trdni demokratični temelji

1.  pozdravlja poročilo o napredku Turčije za leto 2013 in se strinja z zaključkom Komisije, da je Turčija strateška partnerica EU in da je bil v zadnjih dvanajstih mesecih dosežen pomemben napredek pri reformah; poudarja, kako pomembno in nujno je izvajati nadaljnje reforme, da bi se zagotovili večja odgovornost in preglednost v turški upravi ter da bi se spodbudil dialog med vsemi političnimi strankami in v širši družbi, zlasti z ustreznim vključevanjem in večanjem pomena civilne družbe ter s popolnim spoštovanjem temeljnih pravic in pravne države v praksi; ponovno opozarja na dejstvo, da so temelj vsake demokracije načelo ločevanja oblasti, pravna država in temeljne pravice, in poudarja pomembnost nepristranskega in neodvisnega sodstva za zares demokratično državo;

2.  je seznanjen s tem, da imajo pogajanja med Unijo in Turčijo moč, da privedejo do sprememb, in poudarja pomembnost tesnega dialoga in sodelovanja med Turčijo in EU o procesu reform, da lahko pogajanja Turčiji še vedno dajejo jasna priporočila in verodostojna merila; zato poudarja, kako pomembna so zaupanja vredna pogajanja, ki potekajo v dobri veri in temeljijo na vzajemni predanosti Turčije in Unije učinkovitim reformam, s katerimi bi utrdili demokratične temelje turške družbe, spodbujali temeljne vrednote in ustvarili pozitivne spremembe v institucijah, zakonodaji in miselnosti turške družbe; zato pozdravlja odprtje poglavja 22;

3.  pozdravlja podpis sporazuma o ponovnem sprejemu med EU in Turčijo ter začetek pogovorov o liberalizaciji vizumskega režima 16. decembra 2013; poudarja, kako pomembno je, da Turčija in EU dosežeta soglasje o primernosti sporazuma o ponovnem sprejemu in načrta za liberalizacijo vizumskega režima za obe partnerici; v zvezi s tem poziva EU, naj Turčiji nudi popolno tehnično in finančno podporo za izvrševanje sporazuma o ponovnem sprejemu, in Turčijo, naj vzpostavi ustrezno politiko za nudenje primerne mednarodne zaščite prosilcem za azil in zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic migrantov; meni, da sta ustanovitev generalnega direktorata za upravljanje migracij in izvrševanje zakona o tujcih in mednarodni zaščiti prva pozitivna koraka v tej smeri; opozarja, da je Turčija ena osrednjih tranzitnih držav pri nezakonitem priseljevanju v EU, in poudarja, kako pomembna sta hitra ratifikacija sporazuma o ponovnem sprejemu ter njegovo učinkovito izvrševanje v razmerju do vseh držav članic; poziva Turčijo, naj popolnoma in učinkovito izvršuje obstoječe dvostranske sporazume o ponovnem sprejemu; poudarja jasne prednosti olajšanja dostopa do EU za poslovneže, akademike, študente in predstavnike civilne družbe ter poziva Turčijo in Komisijo, naj napredujeta pri dialogu, da bi dosegli bistveni napredek pri liberalizaciji vizumskega režima;

Izpolnjevanje københavnskih meril

4.  izraža veliko zaskrbljenost zaradi nedavnega razvoja dogodkov v Turčiji v zvezi z domnevami o korupciji na visoki ravni; obžaluje odstranitev tožilcev in policistov, ki so bili sprva odgovorni za preiskave, saj je to v nasprotju s temeljnim načelom neodvisnega sodstva in zelo vpliva na možnost, da se opravi verodostojna preiskava; meni, da je hudo pomanjkanje zaupanja med vlado, sodstvom, policijo in mediji obžalovanja vredno; zato poziva turško vlado, naj pokaže popolno predanost demokratičnim načelom in naj se vzdrži vsakega nadaljnjega posega v preiskovanje in pregon korupcije;

5.  spominja turško vlado na njeno zavezo, da bo izkoreninila korupcijo, natančneje uresničila večino priporočil iz ocenjevalnih poročil, ki jih je leta 2005 pripravila Skupina držav proti korupciji (GRECO) pri Svetu Evrope; poziva turško vlado, naj zagotovi dobro delovanje računskega sodišča v skladu z mednarodnimi standardi, ki se uporabljajo, in naj zagotovi popoln dostop javnosti in ustreznih institucij, zlasti velike nacionalne skupščine Turčije, do poročil sodišča, vključno s poročili o varnostnih silah; poziva Turčijo, naj zagotovi sodelovanje vseh ministrstev z računskim sodiščem; ponovno poudarja, da je treba ustanoviti sodno policijo, ki bi bila v pristojnosti sodstva;

6.  poudarja bistveno vlogo sistema zavor in ravnovesij v vseh sodobnih demokratičnih državah in temeljno vlogo, ki jo mora imeti v središču turškega političnega sistema velika nacionalna skupščina Turčije pri zagotavljanju okvira za dialog in oblikovanje soglasja med vsemi političnimi strankami; izraža zaskrbljenost nad politično razdvojenostjo in pomanjkanjem pripravljenosti vlade in opozicije, da bi sodelovali pri iskanju soglasja o ključnih reformah in oblikovanju nove turške ustave; poziva vse politične akterje, vlado in opozicijo k sodelovanju, da bi okrepili vizijo o politični pluralnosti v državnih institucijah ter spodbujali modernizacijo in demokratizacijo države in družbe; opozarja na ključno vlogo organizacij civilne družbe in na to, da je treba o procesu reform imeti ustrezno komunikacijo z javnostjo; poziva politično večino, naj v razprave o ustreznih reformah aktivno vključi tudi druge politične sile in organizacije civilne družbe ter naj na vključujoč način upošteva njihove interese in stališča; poudarja, da mora ustavna reforma ostati glavna prednostna naloga procesa modernizacije in demokratizacije Turčije;

7.  je zaskrbljen zaradi domnevo tem, da oblasti sistematično profilirajo državne uradnike, policijo in varnostne sile na podlagi verske, etnične in politične pripadnosti;

8.  poudarja, da je nujno treba doseči dodaten napredek pri izvrševanju ustavnih sprememb iz leta 2010, zlasti pri sprejetju zakonov o varstvu osebnih podatkov ter o vojaškem sodstvu, pa tudi zakonov o uvedbi ukrepov, s katerimi bi spodbujali enakost spolov; poudarja, da je treba te zakonodajne spremembe po sprejetju tudi strogo izvajati;

9.  želi pohvaliti spravni odbor, ki je dosegel soglasje pri 60 ustavnih predlogih sprememb, vendar je zaskrbljen zaradi zaustavitve njegovega dela in trenutnega pomanjkanja napredka; je trdno prepričan, da je treba nadaljevati pripravo nove ustave za Turčijo, saj je ta bistvenega pomena za reformni proces v Turčiji; poudarja, kako pomembno je v okviru procesa reforme ustave doseči soglasje o učinkovitem sistemu ločevanja oblasti in vključujoči opredelitvi državljanstva, da bi bila ustava v celoti demokratična in bi jamčila enake pravice vsem prebivalcem Turčije; poudarja, da bi lahko Turčiji kot državi članici Sveta Evrope koristil dejaven dialog o procesu reforme ustave z beneško komisijo; poudarja, da bi bilo treba proces ustavnih reform izvesti na pregleden in vključujoč način s polno udeležbo civilne družbe v vseh fazah;

10.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi novega zakona o visokem svetu sodnikov in tožilcev in opozarja na močno centralno vlogo ministra za pravosodje, ki ni v skladu za načelom neodvisnega sodstva, kar je obvezen predpogoj za popolnoma delujoči demokratični sistem zavor in ravnovesij; poudarja, da morajo biti pravila, ki določajo volitve in sestavo visokega sveta sodnikov in tožilcev, povsem v skladu z evropskimi standardi, in poziva turško vlado, naj se podrobno posvetuje z Evropsko komisijo in beneško komisijo ter naj v skladu z njunimi priporočili pregleda in po potrebi spremeni novi zakon o visokem svetu sodnikov in tožilcev;

11.  pozdravlja sveženj za demokratizacijo, ki ga je vlada predstavila 30. septembra 2013, in poziva vlado k hitremu in popolnemu izvajanju tega svežnja ter naj se pri pripravi izvršilne zakonodaje primerno posvetuje z opozicijo in organizacijami civilne družbe in nadaljuje prizadevanja za reforme na področju spremembe volilnega sistema, vključno z znižanjem 10-odstotnega volilnega praga, in zadostno vključitev vseh elementov turške družbe, da bi okrepili demokracijo in da bi se bolje odražal obstoječi pluralizem v družbi; poudarja nujno potrebo po celoviti protidiskriminacijski zakonodaji ter vzpostavitvi odbora proti diskriminaciji in za enakost; zato poziva vlado, naj zagotovi, da bo zakonodaja o zločinih iz sovraštva zagotavljala zaščito vsem državljanom, tudi osebam LGBTI; poziva vlado, naj nemudoma sprejme ukrepe za okrepitev pravic alevitske skupnosti; poziva k nadaljnjim prizadevanjem za obravnavo diskriminacije, s katero se soočajo pripadniki romske manjšine, pa tudi za povečanje zaposljivosti in zmanjšanje prekinitev šolanja;

12.  pozdravlja ustanovitev novih institucij, in sicer institucijo varuha človekovih pravic in turško nacionalno institucijo za človekove pravice, ki sta začeli delovati leta 2013 in pomenita dodatne mehanizme za posameznike za iskanje varstva temeljnih pravic in svoboščin;

13.  globoko obžaluje, da je med protestniki in policijo prišlo do smrtnih žrtev, da je policija uporabila prekomerno silo in da so se nekatere obrobne skupine zatekle k nasilnim dejanjem; meni, da protesti v parku Gezi pričajo o tem, da v Turčiji deluje živahna civilna družba in da so nujno potrebne dodatne pomembne reforme in dialog na področju spodbujanja temeljnih vrednot; meni, da je obžalovanja vredno, da sodišča niso kaznovala vseh tistih državnih uradnikov in policistov, ki so bili odgovorni za uporabo prekomerne sile, smrtne žrtve in hude poškodbe protestnikov v parku Gezi ter zato pozdravlja upravne preiskave na pobudo notranjega ministrstva in sodne preiskave ter preiskave varuha človekovih pravic v zvezi s pritožbami o dogodkih v parku Gezi, saj gre za novo priložnost, da se izkaže popolna zavezanost pravni državi in se kaznujejo odgovorne osebe; pričakuje, da bodo te preiskave v celoti in brez odlašanja obravnavale izražene pomisleke; poziva Turčijo, naj uvede ustrezne postopke notranjega pregleda in ustanovi neodvisni nadzorni organ za kazniva dejanja policistov; meni, da dogodki v parku Gezi poudarjajo potrebo po dolgoročnih reformah, da bi zagotovili spoštovanje svobode zbiranja; spodbuja ministrstvo za notranje zadeve in policijo, naj določita metode za obravnavo javnih protestov na bolj zadržan način in jih zlasti poziva, naj ne opravljajo aretacij ali ovirajo dela medicinskega osebja, odvetnikov in drugega osebja, ki zagotavljajo temeljne pravice protestnikov; je zaskrbljen zaradi preganjanja zdravstvenega osebja, odvetnikov, akademikov, študentov in poklicnih združenj, ki so bili s svojimi nenasilnimi dejanji povezani z dogodki v parku Gezi;

14.  ugotavlja, da val protestov brez primere odraža tudi upravičene želje številnih turških državljanov po poglobljeni demokraciji; znova poudarja, da se morajo vlade v demokratični družbeni ureditvi zavzemati za strpnost ter vsem državljanom zagotavljati svobodo vere in prepričanja; poziva vlado, naj spoštuje pluralnost in raznolikost turške družbe;

15.  izraža veliko zaskrbljenost zaradi zelo omejenega poročanja turških medijev o dogodkih v parku Gezi in odpustitve novinarjev, ki so kritizirali odziv vlade na te dogodke; opozarja, da sta svoboda izražanja in pluralnost medijev, tudi digitalnih medijev in družbenih omrežij, v osrčju evropskih vrednot, ter da je neodvisen tisk ključni element demokratične družbe, saj državljanom omogoča, da se dejavno in informirano vključijo v skupne procese odločanja, ter tako krepi demokracijo; izraža globoko zaskrbljenost zaradi novega zakona o internetu, ki uvaja pretiran nadzor ter spremljanje dostopa do interneta in bi lahko znatno vplival na svobodo izražanja, preiskovalno novinarstvo, demokratični pregled in dostop do politično raznolikih informacij na spletu; poudarja resno zaskrbljenost, ki sta jo izrazili EU in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, ter poziva turško vlado, naj pregleda in po potrebi spremeni zakon, da bo v skladu z evropskimi standardi o svobodi medijev in svobodi izražanja; ponovno izraža zaskrbljenost nad dejstvom, da je večina medijev v lasti velikih konglomeratov s številnimi poslovnimi interesi, in opozarja na zaskrbljujoč vsesplošen pojav, pri katerem lastniki medijev in novinarji izvajajo samocenzuro; je zaskrbljen zaradi odpuščanja novinarjev v medijih zaradi kritiziranja vlade; je globoko zaskrbljen zaradi postopkov, ki se uporabljajo za kaznovanje kritičnih medijev; izraža zaskrbljenost nad posledicami akreditacije, ki jo izvajajo državne institucije in je usmerjena predvsem proti opozicijskim medijem; je zelo zaskrbljen zaradi izjemno visokega števila novinarjev, ki so v priporu pred sojenjem, kar ogroža svobodo izražanja in medijev, in poziva turške pravosodne organe, naj čim prej obravnavajo te primere; poudarja posebno vlogo javnih medijev pri krepitvi demokracije in poziva turško vlado, naj zagotovi njihovo neodvisnost, trajnost in skladnost z evropskimi standardi;

16.  izraža globoko zaskrbljenost in nezadovoljstvo, ker o osnutku zakonov o internetu in visokem svetu sodnikov in tožilcev ni bilo resničnega dialoga in posvetovanja, in ugotavlja, da je to v ostrem nasprotju s predhodnimi primeri dobrega sodelovanja; je globoko zaskrbljen, da se z zakonom o internetu in zakonom o visokem svetu sodnikov in tožilcev Turčija oddaljuje od izpolnjevanja københavnskih meril, ter poziva vlado Turčije, naj vzpostavi resničen in konstruktiven dialog o teh in prihodnjih zakonih, zlasti s področja medijev in sodstva, ter naj naredi vse, kar je v njeni moči, da bi obudila pogajalski proces, in naj pokaže resnično zavezanost evropski perspektivi, tudi z reformo zakonov o internetu in visokem svetu sodnikov in tožilcev;

17.  izraža zaskrbljenost zaradi nedavnih izjav turškega predsednika vlade, da bo morda prekoračil določbe sedanjega zakona o internetu in prepovedal uporabo družabnega omrežja Facebook in spletne strani YouTube;

18.  je seznanjen s tem, da je ad hoc delegacija Parlamenta za opazovanje sodnih procesov proti novinarjem v Turčiji, ki je bila ustanovljena leta 2011, omenjena pa v njegovih resolucijah o poročilu o napredku Turčije za leti 2011 in 2012, leta 2013 na podlagi ugotovljenih dejstev predstavila vmesno poročilo o dejavnostih, končno poročilo o dejavnostih pa bo posredovala 1. aprila 2014;

19.  je seznanjen s tem, da je turška družba zaskrbljena nad prekomernim obsegom, sodnimi pomanjkljivostmi in obtožbami o uporabi nedoslednih dokazov proti obtožencem v zadevi Ergenekon, ki so, podobno kot v zadevi Kladivo, spodkopale sprejemljivost sodbe; glede na zgoraj navedeno ponovno poudarja, da mora zadeva KCK pokazati moč in ustrezno, neodvisno, nepristransko in pregledno delovanje demokratičnih institucij in sodstva Turčije, pa tudi močno in brezpogojno predanost spoštovanju temeljnih pravic; poziva delegacijo EU v Ankari, naj pozorno spremlja nadaljnje dogodke v teh zadevah, tudi morebitne pritožbene postopke in pogoje pridržanja, ter poroča Komisiji in Parlamentu;

20.  posebej opozarja na sojenje Füsun Erdoğan in Pinar Selek; meni, da ti sojenji nazorno kažeta pomanjkljivosti turškega pravosodnega sistema, in izraža zaskrbljenost zaradi dejstva, da postopek proti Pinar Selek traja že 16 let; vztraja, da bi bilo treba vsa sojenja izvesti pregledno, ob upoštevanju pravne države in zagotavljanju ustreznih pogojev;

21.  je zaskrbljen zaradi vse večje kulturne razdvojenosti Turčije o vprašanjih življenjskega sloga, zaradi česa obstaja tveganje, da se bodo oblasti začele vmešavati v zasebno življenje državljanov, kakor dokazujejo nedavne izjave o tem, koliko otrok bi morale imeti ženske, o mešanih študentskih domovih za moške in ženske ter o prodaji alkohola;

22.  ugotavlja, da je bilo z začetkom izvajanja tretjega svežnja reform pravosodja izpuščenih precej pripornikov, in pozdravlja četrti sveženj reform pravosodja, saj gre za naslednji pomemben korak k sodstvu v Turčiji, ki bo v skladu s standardi in vrednotami EU; je zlasti seznanjen z (i) novim, pomembnim razlikovanjem med svobodo izražanja, tiska in zbiranja ter pozivanjem k nasilju ali terorističnim dejanjem, (ii) omejitvijo prekrška čaščenja kaznivega dejanja ali zločinca na primere, v katerih je jasno in neposredno ogrožen javni red, in (iii) omejitvijo obsega storitve kaznivega dejanja v imenu organizacije, ne da bi bil storilec njen pripadnik, zgolj na oborožene organizacije;

23.  pozdravlja pobude, s katerimi želi visoki svet sodnikov in tožilcev zagotoviti usposabljanje večjega števila sodnikov in tožilcev na področju človekovih pravic in spodbujati temeljito operativno razumevanje sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice; je seznanjen s sprejetjem akcijskega načrta za preprečevanje kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah in poziva vlado, naj zagotovi njegovo hitro in učinkovito izvajanje, da bi lahko enkrat za vselej odpravili pomisleke iz sodb tega sodišča, pri katerih se je izkazalo, da je Turčija kršila določbe Evropske konvencije o človekovih pravicah; spodbuja vlado, naj nadaljuje ambiciozne pravosodne reforme, temelječe na potrebi po okrepitvi varstva in spodbujanja temeljnih pravic; v zvezi s tem poudarja, da je treba nujno spremeniti protiteroristični zakon;

24.  poziva Turčijo, naj se zaveže boju proti nekaznovanju in uspešno konča prizadevanja za pristop k Rimskemu statutu Mednarodnega kazenskega sodišča;

25.  ponovno poudarja, da je treba poglavji 23 (sodstvo in temeljne pravice) in 24 (pravosodje in notranje zadeve) odpreti zgodaj v pogajalskem procesu in ju zapreti ob koncu pogajanj; poudarja, da bi bilo to skladno z novim pristopom Komisije do novih držav kandidatk; opozarja, da odpiranje teh poglavij temelji na izpolnjevanju pogojev, opredeljenih v uradnih merilih, zato poudarja, da bi Turčija z uradnimi merili za odprtje poglavij 23 in 24 dobila jasen načrt za reformni proces in bi ga lahko na podlagi tega okrepila; še posebej pa bi se reformni proces v Turčiji jasno zasidral na podlagi evropskih standardov, zlasti na področju sodstva; zato poziva Svet, naj obnovi prizadevanja za pripravo uradnih meril in naj nazadnje, ko bodo merila izpolnjena, za odprtje poglavji 23 in 24; poziva Turčijo, naj pri tem v čim večji meri sodeluje; poziva Komisijo, naj brez odlašanja spodbuja nadaljnji dialog in sodelovanje s Turčijo na področju sodstva in temeljnih pravic ter pravosodja in notranjih zadev v okviru pozitivne agende;

26.  želi pohvaliti odločitev skupščine za ustanove, da vrne zemljišče zgodovinskega samostana Mor Gabriel sirski skupnosti v Turčiji ter izpolni obljubo, ki jo je sprejela vlada v svežnju za demokratizacijo; poudarja, da je pomembno še naprej zagotavljati ustrezen pravni okvir za ponovno vzpostavitev lastninskih pravic vseh verskih skupnosti; poudarja, kako pomembno je nadaljevati proces reform na področju svobode misli, vesti in veroizpovedi, in sicer z omogočanjem, da verske skupnosti pridobijo status pravne osebe, z odpravljanjem vseh ovir pri izobraževanju, imenovanju in nasledstvu duhovnikov, z upoštevanjem ustreznih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in priporočil beneške komisije ter z odpravljanjem vseh vrst diskriminacije ali ovir na podlagi veroizpovedi; poziva vlado Turčije, naj preuči prošnjo alevitske skupnosti, da bi se cemeviji priznali za kraje, kjer se opravljajo verski obredi; poudarja, kako pomembno je odpraviti vse ovire za hitro ponovno odprtje semenišča Halki in za javno uporabo cerkvenega naziva ekumenskega patriarha; poziva jargitajsko sodišče, naj prekliče svojo odločitev o spremembi zgodovinske cerkve Hagia Sofija v Trabzonu v mošejo in zahteva, da se ponovno takoj odprtje kot muzej;

27.  podpira zbirko s podatki o nasilju nad ženskami, ki jo trenutno pripravlja ministrstvo za družino in socialno politiko; zahteva, da se obstoječa zakonodaja o ustanovitvi zatočišč za ženske, ki so žrtve nasilja v družini, dopolni z ustreznimi mehanizmi nadaljnjega spremljanja, kadar občine ne morejo ustanoviti teh zatočišč; podpira prizadevanja ministrstva za družino in socialno politiko za dvig kazni za prisilne zgodnje poroke, ki jih je treba odpraviti, in ga spodbuja, naj nadaljuje v tej smeri; poziva k dodatnim prizadevanjem za odpravo t.i. ubojev iz časti; ponovno izraža zaskrbljenost nad nizko stopnjo socialne in gospodarske vključenosti žensk in njihove udeležbe v delovni sili, politiki in na višjih položajih v upravi ter spodbuja vlado, naj sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi bi spodbujala pomembnejšo vlogo žensk v turških gospodarskih in političnih strukturah; poziva politične stranke, naj sprejmejo posebne ukrepe, s katerimi bi dodatno spodbujale krepitev položaja žensk pri sodelovanju v politiki; poudarja pomembno vlogo, ki jo imata izobraževanje in strokovno usposabljanje pri spodbujanju socialne in gospodarske vključenosti žensk ter pomena vključevanja načela enakosti spolov v zakonodajni proces in izvajanje zakonov;

28.  odločno podpira pobudo vlade o prizadevanju za iskanje rešitve kurdskega vprašanja na podlagi pogajanj s Kurdsko delavsko stranko, da bi se teroristične dejavnosti Kurdske delavske stranke nepreklicno končale; pozdravlja dejstvo, da je sedaj dovoljeno poučevanje v kurdščini na zasebnih šolah, in poziva vlado, naj izvede potrebne reforme za spodbujanje socialnih, kulturnih in ekonomskih pravic kurdske skupnosti, tudi z izobraževanjem v kurdščini v javnih šolah, na podlagi ustreznih posvetovanj z deležniki in opozicijo ter v skladu s splošnim ciljem, da se da prava možnost zahtevam za osnovne pravice vsem državljanom Turčije; izraža zaskrbljenost zaradi velikega števila postopkov, sproženih proti pisateljem in novinarjem, ki pišejo o vprašanju Kurdov, in prijetja številnih kurdskih politikov, županov in članov občinskih svetov, sindikalistov, odvetnikov, protestnikov in zagovornikov človekovih pravic v povezavi s sodnim procesom zoper Unijo skupnosti Kurdistana; poziva opozicijo, naj aktivno podpre pogajanja in reforme, saj gre za pomemben korak, ki bo koristil celotni turški skupnosti; poziva turške oblasti in Komisijo, naj v tesnem sodelovanju ocenijo, s katerimi programi v okviru instrumenta za predpristopno pomoč bi bilo mogoče v okviru pogajanj o poglavju 22 spodbujati trajnostni razvoj na jugovzhodu;

29.  pozdravlja, da bo po pričakovanjih hitro uresničena izjava o nameri turške vlade v zvezi s ponovnim odprtjem šole za grško manjšino na otoku Gökçeada (Imbros), kar je pozitiven korak pri ohranjanju dvokulturnega značaja turških otokov Gökçeada (Imbros) in Bozcaada (Tenedos) v skladu z resolucijo št. 1625(2008) parlamentarne skupščine Sveta Evrope; vendar ugotavlja, da so potrebni nadaljnji koraki za reševanje težav grške manjšine, zlasti v zvezi z njenimi lastninskimi pravicami; v zvezi s tem poziva turške oblasti, naj glede na vse manjše število pripadnikov manjšin spodbujajo selitev manjšinskih družin, ki se želijo vrniti na otok, in jim pri tem pomagajo;

30.  meni, da sta socialni dialog in sodelovanje socialnih partnerjev izjemno pomembna za razvoj cvetoče in pluralistične družbe, tudi kot način za spodbujanje socialne in gospodarske vključenosti v družbo na splošno; poudarja, kako pomemben je nadaljnji napredek na področju socialne politike in zaposlovanja, zlasti z vidika odprave vseh ovir za učinkovito in neovirano delovanje sindikatov, zlasti v malih in srednjih podjetjih, oblikovanja nacionalne strategije zaposlovanja, obravnave neprijavljenega dela, širitve obsega mehanizmov socialne zaščite in povečevanja stopnje zaposlenosti žensk in invalidov; je seznanjen z izvajanjem nove zakonodaje o sindikalnih pravicah v javnem in zasebnem sektorju ter Turčijo poziva, naj si po najboljših močeh prizadeva, da bi jo v celoti uskladila s standardi Mednarodne organizacije dela, pravico do stavke in pravico do kolektivnih pogajanj; poudarja, kako pomembno je odpreti poglavje 19 o socialni politiki in zaposlovanju;

Vzpostavljanje dobrososedskih odnosov

31.  ugotavlja, da si Turčija in Grčija še vedno prizadevata izboljšati dvostranske odnose, tudi z dvostranskimi srečanji; obžaluje pa, da velika narodna skupščina Turčije ni umaknila grožnje s povodom za napoved vojne, ki jo je izrekla Grčiji; poziva turško vlado, naj konča ponavljajoče se kršitve grškega zračnega prostora in teritorialnih voda, pa tudi prelete turških vojaških letal nad grškimi otoki;

32.  poziva turško vlado, naj brez nadaljnjega odlašanja podpiše in ratificira Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu, ki je del pravnega reda Evropske unije, in opozarja na popolno legitimnost izključne ekonomske cone Republike Ciper; poziva turško vlado, naj spoštuje suverene pravice vseh držav članic EU, tudi pravice do raziskovanja in izkoriščanja naravnih virov na ozemljih ali v vodah pod njihovo suverenostjo;

33.  ponovno izraža trdno podporo ponovni združitvi Cipra, ki bi temeljila na poštenem dogovoru, s katerim bi lahko živeli obe skupnosti, in zato pozdravlja skupno izjavo vodij obeh skupnosti o ponovnem začetku razgovorov o ponovni združitvi Cipra in zavezi obeh strani k dogovoru, ki bo temeljil na federaciji dveh skupnosti in dveh območij s politično enakostjo, ter da bo združeni Ciper, kot član Združenih narodov in EU, imel eno samo mednarodno pravno osebnost, enotno suverenost in enotno državljanstvo združenega Cipra; želi pohvaliti zavzetost obeh strani pri ustvarjanju pozitivnega ozračja, s katerim skušata zagotoviti, da bi pogajanja uspela, ter ukrepe za izgradnjo zaupanja, ki naj bi podprli proces pogajanj; poziva Turčijo, naj aktivno podpre ta pogajanja, s katerimi bi dosegli pravičen, celovit in smiseln dogovor pod okriljem generalnega sekretarja Združenih narodov in v skladu z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta Združenih narodov; poziva Turčijo, naj začne umikati svoje sile s Cipra ter naj zaprto območje Famaguste preda Združenim narodom v skladu z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 550 (1984); poziva Republiko Ciper, naj pristanišče Famagusta odpre pod nadzorom carine EU, kar bo spodbudilo pozitivno ozračje za uspešen zaključek potekajočih pogajanj o ponovni združitvi, turškim Ciprčanom pa omogočilo, da trgujejo neposredno na zakonit način, ki je sprejemljiv za vse; je seznanjen s predlogi ciprske vlade za obravnavo zgoraj navedenih vprašanj;

34.  pozdravlja skupno izjavo županov Alexisa Galanosa in Oktaya Kayalpa z dne 10. decembra 2013, v kateri izražata odločno podporo ponovni združitvi Famaguste;

35.  pozdravlja odločitev Turčije, da odboru za pogrešane osebe odobri dostop do ograjenega vojaškega območja na severnem delu Cipra, in spodbuja Turčijo, naj odboru omogoči dostop tudi do ustreznih arhivov in vojaških območij za ekshumacijo; poziva k posebni obravnavi dela odbora za pogrešane osebe;

36.  poudarja pomen doslednega in celovitega pristopa k varnosti v vzhodnem Sredozemlju in poziva Turčijo, naj omogoči politični dialog med EU in Natom, tako da umakne svoj veto na sodelovanje med EU in Natom, ki vključuje Ciper, ter sočasno poziva Republiko Ciper, naj umakne svoj veto na sodelovanje Turčije pri Evropski obrambni agenciji;

37.  poziva Turčijo in Armenijo, naj nadaljujeta urejanje odnosov z brezpogojno ratifikacijo protokolov o vzpostavitvi diplomatskih odnosov in odprtjem meje ter z aktivnim izboljševanjem odnosov, s posebnim poudarkom na čezmejnem sodelovanju in gospodarskem vključevanju;

Napredek pri sodelovanju med EU in Turčijo

38.  obžaluje nepripravljenost Turčije, da bi popolnoma in nediskriminatorno izpolnjevala svojo zavezo k dodatnemu protokolu k pridružitvenemu sporazumu med Evropsko skupnostjo in Turčijo do vseh držav članic; ponovno opozarja, da ta nepripravljenost močno ovira pogajalski proces;

39.  ugotavlja, da je Turčija še zmeraj šesta največja trgovinska partnerica EU, EU pa največja partnerica Turčije, saj se 38 % celotne trgovine izvozi v EU in skoraj 71 % neposrednih tujih naložb prihaja iz EU; pozdravlja pregled carinske unije EU-Turčija, ki ga trenutno opravlja Komisija, da bi ocenila njen vpliv na obe strani in poiskala načine za njeno posodobitev, ter poziva Turčijo, naj odpravi preostale omejitve prostega pretoka blaga;

40.  meni, da bi glede na strateško vlogo Turčije kot energetskega središča in področja, bogatega z obnovljivimi viri energije, veljalo razmisliti o tesnem sodelovanju med EU in Turčijo na področju energije in o pomenu začetka pogajanja o poglavju 15 o energiji, da bi se vzpostavil ustrezen regulativni okvir; poudarja tudi pomen vključitve Turčije v proces oblikovanja evropske energetske politike; poudarja, da je treba obravnavati prednostne naloge s področja podnebnih sprememb, obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti ter v povezavi s tem možnosti za sodelovanje med EU in Turčijo o vprašanjih zelene energije; poziva Komisijo, naj pri financiranju prednostno podpre projekte obnovljivih virov energije, energetskega omrežja in povezanost sistemov v Turčiji; poziva Turčijo, naj v celoti in brez izjem za velike projekte izvaja zakonodajo o presoji vplivov na okolje;

41.  opaža povečano delovanje Turčije v jugovzhodni Evropi, zlasti v Bosni in Hercegovini, ter spodbuja turške oblasti, naj svoja stališča uskladijo s skupno zunanjo in varnostno politiko EU, usklajujejo svoje diplomatske dejavnosti s podpredsednico Komisije/visoko predstavnico in dodatno okrepijo sodelovanje z državami članicami;

42.  pozdravlja prizadevanja Turčije za zagotavljanje humanitarne pomoči skoraj milijonu sirskih beguncev; poziva Turčijo, naj skrbno nadzoruje svoje meje, da bi preprečila vstop borcem in dobavo orožja skupinam, ki so preverjeno vpletene v sistematične kršitve človekovih pravic ali ki niso zavezane demokratični tranziciji v Siriji; meni, da bi si EU, Turčija in druge mednarodne zainteresirane strani morale aktivno prizadevati za oblikovanje skupne strateške vizije za spodbujanje takojšnje politične in demokratične rešitve v Siriji in podporo politični in gospodarski stabilnosti v regiji, pri tem pa posebno pozornost nameniti Jordaniji, Libanonu, Iranu in Iraku; zlasti opozarja na težke razmere, v katerih je sirska alavitska begunska skupnost, ki je zatočišče iskala na obrobjih velikih mest, in Turčijo prosi, naj zagotovi, da jo bo pomoč učinkovito dosegla; poudarja, da je beguncem treba zagotoviti dostop do izobraževanja in zaposlovanja, in hkrati izraža zaskrbljenost zaradi družbeno-ekonomskega vpliva begunskih skupnosti na mesta in vasi v bližini begunskih taborišč; poziva Komisijo, države članice in mednarodno skupnost, naj pri zagotavljanju pomoči beguncem tesno sodelujejo s Turčijo;

o
o   o

43.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije, generalnemu sekretarju Sveta Evrope, predsedniku Evropskega sodišča za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Republike Turčije.

(1) UL C 341 E, 16.12.2010, str. 59.
(2) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 98.
(3) UL C 257 E, 6.9.2013, str. 38.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0184.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0277.
(6) UL L 51, 26.2.2008, str. 4.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov