Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o evropski sosedski politiki, vzhodnem partnerstvu in Ukrajini, zlasti resolucije z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Ukrajini(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2013 o izidu vrhunskega srečanja v Vilni in prihodnosti vzhodnega partnerstva, zlasti v zvezi z Ukrajino(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. februarja 2014 o vrhunskem srečanju EU-Rusija(3),

–  ob upoštevanju sklepov izredne seje Sveta za zunanje zadeve o Ukrajini z dne 3. marca 2014,

–  ob upoštevanju izjave Severnoatlantskega sveta z dne 4. marca 2014,

–  ob upoštevanju izjave voditeljev držav oziroma vlad o Ukrajini po izredni seji Evropskega sveta o Ukrajini z dne 6. marca 2014,

–  ob upoštevanju člena 2(4) ustanovne listine Združenih narodov,

–  ob upoštevanju členov 110(2) in 110(4) Poslovnika,

A.  ker je ruska agresija z invazijo Krima kršitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine ter mednarodnega prava in ruskih obveznosti kot podpisnice memoranduma iz Budimpešte o varnostnih zagotovilih za Ukrajino, s katerim je potrdila, da bo spoštovala ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine;

B.  ker so proruski oboroženi napadalci in vojaki zasedli osrednje stavbe v krimski prestolnici Simferopolu ter najpomembnejše objekte in strateške točke na Krimu, med drugim vsaj tri letališča; ker je večina ukrajinskih vojaških enot na polotoku obkoljenih, vendar nočejo odložiti orožja; ker je bilo od začetka krize v Ukrajino napotenih precejšnje število dodatnih ruskih vojakov;

C.  ker so argumenti v podporo temu vdoru, ki jih je navedlo rusko vodstvo, popolnoma neupravičeni in v nasprotju z dejanskimi razmerami na terenu, saj ni bilo poročil o kakršnihkoli napadih ali ustrahovanjih ruskih državljanov ali oseb ruske narodnosti na Krimu;

D.  ker so se samooklicane in nelegitimne oblasti Krima 6. marca 2014 odločile, da bodo Rusijo zaprosile za priključitev Krima Ruski federaciji, ter za 16. marec 2014 razpisale referendum o odcepitvi Krima od Ukrajine, s čimer so kršile tako ukrajinsko kot krimsko ustavo;

E.  ker je ruski premier oznanil, da namerava za rusko govoreče državljane tujih držav pospešiti postopke za pridobitev ruskega državljanstva;

F.  ker je 1. marca 2014 zvezni svet Ruske federacije odobril napotitev ruskih vojaških sil v Ukrajino, da bi zaščitili interese Rusije in rusko govorečih na Krimu in drugod v državi;

G.  ker sta potrebna močna mednarodna diplomatska dejavnost na vseh ravneh in pogajalski proces, da se umirijo razmere, sprostijo napetosti, prepreči, da bi kriza ušla izpod nadzora ter zagotovi mirna rešitev; ker se mora EU učinkovito odzvati, da bi Ukrajini omogočila celovito izvajanje in uživanje njene suverenosti ter ozemeljske celovitosti, brez zunanjih pritiskov;

H.  ker je 28 predsednikov vlad in voditeljev držav EU izreklo strogo opozorilo v zvezi z domnevnimi ruskimi dejanji in se je odločilo ustaviti dvostranske pogovore z Rusijo o vizumskih vprašanjih in pogajanja o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju ter preklicalo udeležbo institucij EU v pripravi na vrh G-8, ki bo junija 2014 v Sočiju;

1.  odločno obsoja rusko agresijo in invazijo Krima, ki je neločljiv del Ukrajine in ga kot takega priznavata Ruska federacija in mednarodna skupnost; poziva k hitri omilitvi krize s takojšnjim umikom vojaških sil, ki se nezakonito nahajajo na ukrajinskem ozemlju, ter k polnemu spoštovanju mednarodnega prava in obveznosti iz veljavnih konvencij;

2.  opozarja, da ti ukrepi pomenijo očitno kršitev ustanovne listine OZN, Helsinške sklepne listine OVSE, statuta Sveta Evrope, memoranduma iz Budimpešte o varnostnih zagotovilih iz leta 1994, dvostranske pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in partnerstvu iz leta 1997, sporazuma o statusu in pogojih prisotnosti ruskega črnomorskega ladjevja na ozemlju Ukrajine iz leta 1997 ter mednarodnih obveznosti Rusije; meni, da ruska dejanja ogrožajo varnost EU; obžaluje odločitev Ruske federacije, da se ne bo udeležila srečanja na temo ukrajinske varnosti, h kateremu so pozvale podpisnice memoranduma in je bil načrtovan 5. marca 2014 v Parizu;

3.  poudarja, da so Rusija, Združene države in Združeno kraljestvo zagotovili ozemeljsko celovitost Ukrajine v memorandumu iz Budimpešte, ki so ga podpisale z Ukrajino, ter poudarja, da lahko Avtonomna republika Krim v skladu z ukrajinsko ustavo organizira le referendume o lokalnih zadevah, ne pa o spremembi mednarodno priznanih državnih meja; poudarja, da bo referendum o pristopu k Ruski federaciji zato veljal za nelegitimnega in nezakonitega, kakor tudi vsak drug referendum, ki bi bil v nasprotju z ukrajinsko ustavo in mednarodnim pravom; enako stališče ima glede odločitve nelegitimnih in samooklicanih oblasti Krima, da bodo 11. marca 2014 razglasile neodvisnost;

4.  poudarja, da morajo EU in njene države članice v dialogu z Rusijo nastopiti enotno in podpreti pravico združene Ukrajine, da sama svobodno odloča o svoji prihodnosti; zato pozdravlja in odločno podpira skupno izjavo izrednega evropskega vrha z dne 6. marca 2014, ki je obsodil rusko agresijo in podprl ozemeljsko celovitost, enotnost, suverenost in neodvisnost Ukrajine; poziva k tesnemu čezatlantskemu sodelovanju na poti k rešitvi krize;

5.  obsoja rusko doktrino, na podlagi katere Kremelj trdi, da ima pravico s silo posredovati v sosednjih suverenih državah, da bi zaščitil varnost tam živečih ruskih rojakov, ter meni, da je to v nasprotju z mednarodnim pravom in kodeksom ravnanja; opozarja, da je takšna doktrina enaka enostranskemu prilaščanju položaja najvišjega razsodnika mednarodnega prava in se uporablja kot opravičilo za najrazličnejše politične, gospodarske in vojaške posege;

6.  opominja, da je na vsesplošnem referendumu o neodvisnosti v Ukrajini leta 1991 večina krimskega prebivalstva glasovala za neodvisnost;

7.  poudarja svoje prepričanje, da je vzpostavitev konstruktivnega dialoga najboljši način za reševanje konfliktov in dolgoročno stabilnost Ukrajine; izreka pohvalo ukrajinski vladi in njenemu odgovornemu, uravnovešenemu in zadržanemu obravnavanju te resne krize, pri kateri sta ogroženi ozemeljska celovitost in suverenost države; poziva mednarodno skupnost, naj odločno podpre Ukrajino;

8.  meni, da je ruski cilj zaščititi rusko govoreče prebivalce Krima popolnoma neutemeljen, saj niso bili – in še vedno niso – žrtev nikakršne diskriminacije; odločno zavrača obrekovanje ruske propagande, ki je protestnike proti Janukovičevi politiki označila s fašisti;

9.  poziva k mirni rešitvi trenutne krize in doslednemu spoštovanju načel in obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnega prava; meni, da je treba razmere obvladati in še bolj umiriti, da bi se izognili vojaškemu konfliktu na Krimu;

10.  poudarja, da sta mednarodno opazovanje in posredovanje ključnega pomena; poziva institucije EU in države članice, naj bodo pripravljene izkoristiti vse diplomatske in politične možnosti in neutrudno sodelovati z vsemi ustreznimi mednarodnimi organizacijami, kot so OZN, OVSE in Svet Evrope, da bi zagotovili mirno rešitev, ki mora temeljiti na suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine; zato poziva, naj se na Krim napoti opazovalna misija OVSE z vsemi pooblastili;

11.  pozdravlja sprejeto pobudo za vzpostavitev kontaktne skupine pod okriljem OVSE, obžaluje pa, da so oborožene skupine 6. marca 2014 preprečile vstop opazovalni misiji OVSE na Krim; kritizira ruske in samooklicane krimske oblasti, ker ne sodelujejo z opazovalno misijo OVSE in njenim članom ne omogočajo popolnega in varnega dostopa do regije;

12.  obžaluje, da je bil posebni odposlanec generalnega sekretarja OZN za Krim prisiljen skrajšati svojo misijo, ker so mu grozili z nasiljem;

13.  meni, da bi lahko nekateri vidiki sporazuma z dne 21. februarja 2014, ki so ga v imenu EU dosegli trije zunanji ministri, a ga je Viktor Janukovič prekršil, ko je podpisal nov zakon o ustavi, še vedno pomagali najti izhod iz trenutne slepe ulice; vendar meni, da se nihče ne sme pogajati in/ali sprejeti rešitev, ki bi spodkopale suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, ter Ukrajincem ponovno priznava temeljno pravico, da svobodno izberejo prihodnost svoje države;

14.  je močno zaskrbljen nad poročili, da oborožene osebe označujejo hiše ukrajinskih Tatarov na območjih Krima, kjer skupaj živijo Tatari in Rusi; je seznanjen, da krimski Tatari, ki jih je Stalin deportiral in so se po razglasitvi ukrajinske neodvisnosti vrnili v svojo domovino, pozivajo mednarodno skupnost, naj podpre ozemeljsko celovitost Ukrajine ter obsežen pravni in politični sporazum o ponovni vzpostavitvi pravic za avtohtono prebivalstvo Krima; poziva mednarodno skupnost, Komisijo in Svet, visoko komisarko OZN za človekove pravice in posebnega predstavnika EU za človekove pravice, naj zaščitijo pravice te in drugih manjšinskih skupnosti na Krimskem polotoku; zahteva temeljito preiskavo zastraševanja Judov in napadov na judovske verske objekte po invaziji na Krim;

15.  pozdravlja zavezanost ukrajinske vlade ambicioznemu načrtu političnih, gospodarskih in socialnih reform; zato pozdravlja odločitev Komisije, da Ukrajini zagotovi kratkoročni in srednjeročni sveženj podpore v vrednosti 11 milijard EUR in tako pripomore k stabilizaciji gospodarskih in finančnih razmer v državi; pričakuje, da bosta Svet in Komisija, skupaj z Mednarodnim denarnim skladom, Svetovno banko, Evropsko banko za obnovo in razvoj ter Evropsko investicijsko banko, čim prej predložila dolgoročni sveženj konkretne finančne podpore, s katero bi Ukrajini pomagali pri reševanju vse hujših gospodarskih in družbenih razmer in ji zagotovili ekonomsko podporo pri uvedbi potrebnih korenitih in celovitih reform ukrajinskega gospodarstva; opozarja, da je treba čim prej organizirati in koordinirati mednarodno donatorsko konferenco, ki naj jo skliče Komisija; poziva Mednarodni denarni sklad, naj državi ne nalaga neznosnih varčevalnih ukrepov, kot je zmanjšanje subvencij za energijo, ki bi še zaostrili že tako težavne družbeno-gospodarske razmere v državi;

16.  poziva Komisijo in države članice, naj skupaj s Svetom Evrope in Beneško komisijo poleg finančne pomoči zagotovijo tudi tehnično pomoč pri ustavni reformi, krepitvi pravne države in boju proti korupciji v Ukrajini; z zanimanjem pričakuje uspešne rezultate na tem področju in poudarja, da majdanski protestniki in vsi Ukrajinci pričakujejo radikalne spremembe in pravi sistem upravljanja;

17.  poziva k svobodnim, poštenim, preglednim in vsesplošnim volitvam z opazovanjem OVSE in Urada za demokratične institucije in človekove pravice ter znova poudarja, da je v ta namen pripravljen vzpostaviti lastno misijo; poziva ukrajinske oblasti, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bi spodbudile visoko volilno udeležbo na predsedniških volitvah, tudi v vzhodnem in južnem delu države; ponavlja svoj poziv ukrajinskim oblastem, naj parlamentarne volitve izvedejo v skladu s priporočili Beneške komisije, ter podpira sprejetje proporcionalnega volilnega sistema, ki bi olajšal ustrezno zastopanje lokalnih okoliščin v državi; poudarja, da je pomembno, da parlament in poslanci na centralni in na lokalni ravni spoštujejo pravno državo;

18.  poziva Ukrajino, naj se ne vda pritiskom in ne prelaga predsedniških volitev, napovedanih za 25. maj 2014;

19.  poziva k ukrajinski vladi, ki bo čim širša in čim bolj vključujoča, da bi zmanjšala tveganje ponovnega nasilja in ozemeljske razdrobljenosti; resno svari Rusijo pred dejanji, ki bi lahko še povečala polarizacijo vzdolž etničnih ali jezikovnih ločnic; poudarja, da je treba zagotoviti, da se bodo pravice pripadnikov narodnih manjšin v celoti varovale in spoštovale v skladu z mednarodnimi standardi, tudi pravice rusko govorečih Ukrajincev, pri tem pa tesno sodelovati z OVSE in Svetom Evrope; ponavlja poziv k novemu, širšemu jezikovnemu režimu, ki bo podprl vse manjšinske jezike;

20.  pozdravlja odločitev začasnega predsednika, da ne podpiše zakona, katerega namen je razveljaviti zakon o jezikovni politiki z dne 3. julija 2012; opozarja, da zakon v nobenem primeru ne bi veljal za Krim; poziva vrhovno rado, naj sčasoma reformira obstoječo zakonodajo in jo uskladi z obveznostmi Ukrajine na podlagi Evropske listine o regionalnih in manjšinskih jezikih;

21.  pozdravlja, da je 28 voditeljev držav in vlad EU pripravljenih karseda hitro podpisati politična poglavja pridružitvenega sporazuma, še pred predsedniškimi volitvami 25. maja 2014, in sprejeti enostranske ukrepe, kot so znižanja carin za ukrajinski izvoz v EU, s čimer bi Ukrajina izkoristila določbe iz poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini, ki ga je Komisija predlagala 11. marca 2014; opozarja, da je EU pripravljena čim prej podpisati celoten pridružitveni sporazum/poglobljeni in celoviti sporazum o prosti trgovini, takoj ko bo ukrajinska vlada pripravljena na ta korak; vztraja, da je treba Rusiji jasno pokazati, da ta sporazum nikakor ne ogroža sodelovalnih dvostranskih političnih in gospodarskih odnosov med Ukrajino in Rusijo v prihodnosti ali jim škoduje; poudarja tudi, da ima Ukrajina, kot katera koli druga evropska država, v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji evropsko perspektivo in sme zaprositi za članstvo v Uniji, če bo ravnala v skladu z načeli demokracije, spoštovala temeljne svoboščine, človekove pravice in pravice manjšin ter zagotavljala pravno državo;

22.  v zvezi s tem opozarja, da lahko izvoz orožja in vojaške tehnologije ogrozi stabilnost in mir v celotni regiji in bi ga bilo treba takoj zaustaviti; globoko obžaluje, da so države članice EU v Rusijo v velikem obsegu izvažale orožje in vojaško tehnologijo, vključno z velikimi strateškimi konvencionalnimi zmogljivostmi;

23.  pozdravlja sklep Evropskega sveta z dne 6. marca 2014 o prvem sklopu ciljnih ukrepov proti Rusiji, kot je prekinitev dvostranskih pogovorov o vizumih in novem sporazumu, ter odločitev držav članic in institucij EU o prekinitvi priprav na vrhunsko srečanje G-8 v Sočiju; vendar opozarja, da se bo morala EU v primeru neomilitve razmer ali nadaljnje zaostritve s priključitvijo Krima Rusiji hitro odločiti za ustrezne ukrepe, ki bi morali vključevati embargo na orožje in tehnologijo z dvojno rabo, omejitev izdajanja vizumov in zamrznitev sredstev, izvajanje zakonodaje o pranju denarja proti posameznikom, ki sodelujejo pri sprejemanju odločitev, povezanih z invazijo na Ukrajino, in ukrepe proti ruskim podjetjem in njihovim podružnicam, zlasti v energetskem sektorju, za zagotovitev popolnega spoštovanja zakonodaje EU, in ki bi morali vplivati na sedanje politične in gospodarske vezi z Rusijo;

24.  poudarja, da se parlamentarno sodelovanje, vzpostavljeno med Evropskim parlamentom in rusko državno dumo ter svetom federacije, ne more nadaljevati kot običajno;

25.  pozdravlja odločitev Sveta o sprejetju sankcij, ki se osredotočajo na zamrznitev in izterjavo nezakonito prisvojenih ukrajinskih sredstev in zadevajo 18 oseb, med njimi Viktorja Janukoviča;

26.  glede tega poziva Komisijo, naj podpira projekte v južnem koridorju, s katerimi se oskrba z energijo dejansko diverzificira, ter poziva države članice, naj svojih javnih podjetij ne vključujejo v projekte z ruskimi podjetji, ki povečujejo evropsko ranljivost;

27.  poudarja pomen varne, raznovrstne in cenovno dostopne oskrbe z energijo v Ukrajini; pri tem poudarja strateško vlogo Energetske skupnosti, ki ji v letu 2014 predseduje Ukrajina, in izoblikovanja odpornosti Ukrajine na ruske energetske grožnje; opozarja, da je treba povečati zmogljivosti EU za shranjevanje in zagotoviti povratni tok plina iz držav članic EU v Ukrajino; pozdravlja predlog Komisije o posodobitvi ukrajinskega plinskega tranzitnega sistema in pomoči pri odplačilu ukrajinskega dolga Gazpromu; poudarja, da je treba nujno doseči napredek v smeri skupne politike za zanesljivo oskrbo z energijo z odpornim notranjim trgom in raznoliko oskrbo z energijo ter si prizadevati za celovito izvajanje tretjega energetskega svežnja, da bo EU postala manj odvisna od ruske nafte in plina;

28.  poziva Svet, naj Komisijo takoj pooblasti za pospešitev liberalizacije vizumskega režima za Ukrajino, da bi dosegli napredek pri uvedbi brezvizumskega režima po zgledu Moldavije; poziva, naj se do takrat nemudoma uvedejo začasni, zelo poenostavljeni in cenovno ugodni vizumski postopki na ravni EU in držav članic;

29.  je trdno prepričan, da dogodki v Ukrajini EU opozarjajo, da mora okrepiti svojo zavezanost in podporo evropski izbiri ter ozemeljski celovitosti Moldavije in Gruzije, medtem ko se pripravljata, da bosta pozneje letos z EU podpisali pridružitveni sporazum ter poglobljeni in celoviti sporazum o prosti trgovini;

30.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, začasnemu predsedniku, vladi in parlamentu Ukrajine, Svetu Evrope ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0170. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0595. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0101.