Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji, zlasti resolucije z dne 13. junija 2013 o pravni državi v Rusiji(1),

–  ob upoštevanju izjave tiskovnega predstavnika podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 24. februarja 2014 o izrekanju kazni protestnikom, udeleženim v dogodkih na Blatnem trgu,

–  ob upoštevanju ruske ustave, zlasti 118. člena, po katerem so v Ruski federaciji za sojenje pristojna samo sodišča, in 120. člena, ki določa, da so sodniki neodvisni in podrejeni samo ruski ustavi in zvezni zakonodaji,

–  ob upoštevanju posvetovanja med EU in Rusijo o človekovih pravicah 28. novembra 2013,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (CPT) pri Svetu Evrope z dne 17. decembra 2013 o rednem obisku v Ruski federaciji,

–  ob upoštevanju izjave Vladimirja Lukina, varuha človekovih pravic Ruske federacije, z dne 4. marca 2014 o javnih protestih v Moskvi in ravnanju organov pregona,

–  ob upoštevanju člena 122(5) in člena 110(4) Poslovnika,

A.  ker se je Ruska federacija kot polnopravna članica Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi zavezala k spoštovanju načel demokracije, pravne države in človekovih pravic; ker zaradi več resnih kršitev pravne države in sprejemanja strogih zakonov v zadnjih mesecih narašča zaskrbljenost glede izpolnjevanja mednarodnih in notranjih obveznosti Rusije;

B.  ker se je 6. maja 2012, na večer inavguracije predsednika Vladimirja Putina, na Blatnem trgu zbrala množica protestnikov – po ocenah naj bi jih bilo več deset tisoč – nekaj ducatov pa se jih je spopadlo s policijo, pri čemer je prišlo do manjših poškodb;

C.  ker je bilo približno 600 aktivistov za kratek čas pridržanih, proti 28 posameznikom pa je bil sprožen kazenski postopek; ker so oblasti začele preiskavo protestov in jih označile kot „množične izgrede“, ki so po ruski zakonodaji množična dejanja, ki vključujejo „nasilje, pogrom, uničevanje premoženja, uporabo strelnega orožja in oboroženi upor proti oblastem“, ker naj bi bilo po navedbah oblasti nasilje načrtovano in naj bi bilo del zarote za destabilizacijo države in strmoglavljenje vlade;

D.  ker so številna sojenja in sodni postopki v zadnjih letih zbudili dvome o neodvisnosti in nepristranskosti sodstva Ruske federacije;

E.  ker so številne ruske in mednarodne organizacije za človekove pravice poročale, da so varnostne sile uporabile nesorazmerne in nasilne ukrepe, pa tudi čezmerno silo, ki je sprožila še večje nasilje, končala pa se je s samovoljnimi aretacijami protestnikov; ker je varuh človekovih pravic Ruske federacije v svoji oceni potrdil, da je bila obtožba o množičnih izgredih neutemeljena;

F.  ker je rusko sodišče 24. februarja 2014 – po treh strožjih zapornih kaznih, izrečenih leta 2013, in prisilnem psihiatričnem zdravljenju aktivista Mihaila Kosenka – osem od omenjenih protestnikov spoznalo za krive in jih obsodilo na različne kazni, od pogojne kazni do štirih let zapora;

G.  ker so bili 21. in 24. februarja 2014 številni protestniki priprti med mirnimi protesti v podporo obtožencem z Blatnega trga; ker je bilo več kot 200 ljudi, ki so se 24. februarja 2014 zbrali pred okrožnim sodiščem v Zamoskvoreckem, da bi prisostvovali izreku sodbe, več ur pridržanih; ker sta bila opozicijska voditelja Boris Nemcov in Aleksej Navalni pozneje obsojena na desetdnevno zaporno kazen; ker je bil Aleksej Navalni naslednja dva meseca v hišnem priporu, 5. marca 2014 pa so mu namestili elektronsko zapestnico, da bi lahko spremljali njegove dejavnosti;

H.  ker ruske oblasti povečujejo obseg programov za množični nadzor; ker so ti programi v povezavi z zakonodajo proti lezbijkam, gejem, biseksualcem in transseksualcem ter zakonodajo, ki omejuje svobodo nevladnih organizacij, zelo zmogljivo orodje, s katerim lahko ruske oblasti nadzirajo in zatirajo opozicijo;

I.  ker so se razmere na področju človekovih pravic v Rusiji v zadnjih letih poslabšale, ruske oblasti pa so sprejele vrsto zakonov, ki vsebujejo nejasne določbe in bi jih bilo mogoče uporabiti za nadaljnje omejevanje opozicije, akterjev civilne družbe ter svobode izražanja in zborovanja; ker je zatrtje protestov vključevalo tudi ukrepe, kot so policijske racije, zaplemba premoženja, upravne kazni in drugi ukrepi, s katerimi naj bi organizacije civilne družbe odvrnili od delovanja in jim ga preprečili,

J.  ker so voditelji opozicijskih strank in gibanj žrtve nadlegovanja ruskih oblasti, nekateri pa so celo pridržani na osnovi različnih obtožb, na primer Ilja Jašin, voditelj gibanja Solidarnost, Gleb Fetisov, sopredsedujoči Zavezništvu zelenih in socialnih demokratov, in Jevgenij Vitiško, ekolog in ugleden član stranke Jabolko,

K.  ker je odbor proti mučenju Sveta Evrope decembra 2013 naletel na številne primere slabega ravnanja in mučenja zapornikov s strani organov pregona in policije,

1.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi sodnega postopka protestnikov z Blatnega trga, ki je bil že od samega začetka zaradi politično motiviranih obtožb zaznamovan s hudimi nepravilnostmi;

2.  je prepričan, da so obtožnica in kazni, ki so bile protestnikom izrečene, nesorazmerne glede na potek dogodkov in kazniva dejanja, ki jo jih bili obtoženi; meni, da zaključek sojenja zbuja dvome o pravni državi, zlasti glede na postopkovne pomanjkljivosti in dolgotrajen pripor;

3.  poziva ruske pravosodne organe, naj v pritožnem postopku še enkrat pretehtajo izrečene kazni in izpustijo vseh osem protestnikov, pa tudi zapornika z Blatnega trga Mihaila Kosenka, ki je bil obsojen na prisilno psihiatrično zdravljenje,

4.  je globoko zaskrbljen tudi zaradi pridržanja velikega števila mirnih protestnikov po izreku sodb udeležencem protestov na Blatnem trgu, in poziva, da se vse obtožbe zoper njih umaknejo; rusko vlado še poziva, naj spoštuje pravico vseh državljanov do uveljavljanja temeljnih svoboščin in splošnih človekovih pravic;

5.  opozarja, kako pomembno je, da Rusija v celoti spoštuje svoje mednarodne pravne obveznosti, ki jih ima kot članica Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, pa tudi temeljne človekove pravice in pravno državo, kot jih določata Evropska konvencija o človekovih pravicah in Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (ICCPR); opozarja, da so nedavni dogodki privedli k oddaljevanju od reform, potrebnih za izboljšanje demokratičnih standardov, pravne države in neodvisnosti sodstva v Rusiji;

6.  izraža zaskrbljenost glede razvoja dogodkov v Ruski federaciji v zvezi s spoštovanjem in varstvom človekovih pravic ter spoštovanjem skupno dogovorjenih demokratičnih načel, pravil in postopkov, zlasti kar zadeva zakon o tujih agentih, zakon proti lezbijkam, gejem, biseksualcem in transseksualcem, ponovno uvrstitev obrekovanja med kazniva dejanja, zakon o izdajstvu in zakonodajo o javnih protestih; poziva Rusijo, naj kot članica Sveta Evrope spoštuje svoje mednarodne obveznosti;

7.  poziva rusko vlado, naj naredi konkretne korake, da bi preprečila poslabšanje razmer na področju človekovih pravic, zlasti preneha nadlegovati organizacije in aktiviste civilne družbe; poziva izvršno in zakonodajno vejo ruskih oblasti, naj znova pretehtata in po možnosti prekličeta sprejete zakonodajne akte in ukrepe, ki so v nasprotju z zavezami glede človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih je država izrazila kot članica Sveta Evrope, ter upoštevata predloge varuha človekovih pravic in sveta za človekove pravice predsedniku Ruske federacije;

8.  poziva ruske pravosodne organe in organe pregona, naj svoje naloge opravljajo nepristransko in neodvisno;

9.  poudarja, da svobodo zborovanja v Ruski federaciji zagotavljata 31. člen ruske ustave in Evropska konvencija o človekovih pravicah, katere podpisnica je tudi Rusija, kar pomeni, da jo morajo ruske oblasti spoštovati;

10.  poziva rusko federacijo, naj svoje nadzorne programe uskladi z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah;

11.  obžaluje stalno zatiranje državljanov, ki izrazijo kritiko na račun režima, ter preostalih neodvisnih medijev, kot sta televizijska postaja Dožd (Dež) in radijska postaja Eho Moskvi;

12.  poziva visoko predstavnico in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj med posvetovanjem EU in Rusije o človekovih pravicah obravnavata primere vseh posameznikov, ki so preganjani iz političnih razlogov, in od ruskih predstavnikov na teh posvetih uradno zahtevata odgovore;

13.  poziva predsednika Sveta in Komisije ter visoko predstavnico, naj še naprej pozorno spremljajo te primere in načenjajo ta vprašanja v različnih okvirih in srečanjih z Rusijo ter Parlamentu poročajo o stikih z ruskimi oblastmi;

14.  poziva Svet, naj oblikuje enotno politiko do Rusije, ki bo 28 držav članic EU in institucije EU zavezala, da v odnosih med EU in Rusijo odločno in soglasno podprejo vlogo človekovih pravic in opozorijo, da se mora zatiranje pravice do izražanja, združevanja in zborovanja v Rusiji končati; poziva, da se to skupno sporočilo zapiše v sklepe Sveta EU za zunanje zadeve;

15.  poziva visoko predstavnico in ESZD, naj zagotovita, da bo Unija ob spoštovanju ruske nacionalne zakonodaje izkoristila vse priložnosti za podporo ruskim organizacijam civilne družbe in sodelovanje z njimi, vključno s tistimi, ki se zavzemajo za demokracijo, človekove pravice in pravno državo;

16.  poziva Komisijo in ESZD, naj v okviru potekajočega načrtovanja finančnih instrumentov EU poveča finančno pomoč ruski civilni družbi iz evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice ter sredstev za organizacije civilne družbe in lokalne oblasti, forum civilne družbe EU-Rusija pa vključi v instrument partnerstva, da bo zagotovila trajno in verodostojno dolgoročno podporo;

17.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije in visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0284.