Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 15. marca 2012 o trgovini z ljudmi na Sinaju, zlasti primeru Solomona W.(1), z dne 16. decembra 2010 o eritrejskih beguncih, ki jih kot talce zadržujejo na Sinaju(2), in z dne 6. februarja 2014 o razmerah v Egiptu(3),

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton o varnostnih razmerah na Sinaju z dne 11. septembra 2013, 3. in 8. oktobra 2013, 24. decembra 2013, 24. januarja 2014 in z dne 17. februarja 2014 o terorističnem napadu na Sinaju,

–  ob upoštevanju dokumenta Europola z dne 3. marca 2014 z naslovom „Nezakoniti priseljenci z afriškega roga z evropskimi sponzorji, ki so bili ugrabljeni zaradi odkupnine in zadržani na Sinaju“,

–  ob upoštevanju člena 3 Evropske konvencije o človekovih pravicah iz leta 1950,

–  ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu AKP–EU iz Cotonuja,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o beguncih iz leta 1951 in njenega protokola iz leta 1967 ter memoranduma o soglasju Visokega komisarja Združenih narodov za begunce z egiptovsko vlado iz leta 1954,

–  ob upoštevanju konvencije Organizacije afriške enotnosti, ki ureja posebne vidike begunske problematike v Afriki,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju iz leta 1984 ter Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi iz leta 2005,

–  ob upoštevanju protokola OZN iz leta 2000 o preprečevanju, zatiranju in kaznovanju trgovine z ljudmi, predvsem ženskami in otroki, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, zlasti njegovih členov 6 in 9,

–  ob upoštevanju bruseljske deklaracije o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej, ki je bila sprejeta 20. septembra 2002,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/81/ES z dne 29. aprila 2004 o dovoljenju za prebivanje, izdanem prebivalcem tretjih držav, ki so žrtve nedovoljene trgovine z ljudmi, in Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev,

–  ob upoštevanju členov 2, 6.1, 7 in 17 („Vsakdo ima pravico do zakonskega varstva pred takim vmešavanjem ali pred takimi napadi”) Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju Pridružitvenega sporazuma med EU in Egiptom ter zlasti preambule in člena 2,

–  ob upoštevanju člena 89 ustave Arabske republike Egipt ter egiptovskega zakona št. 64 iz leta 2010 o boju proti trgovini z ljudmi,

–  ob upoštevanju izraelskega zakona proti infiltraciji,

–  ob upoštevanju smernic Sveta OZN za človekove pravice o Eritreji,

–  ob upoštevanju členov 122(5) in 110(4) Poslovnika,

A.  ker se Egipt, Izrael in druge države v tej regiji soočajo z vse večjimi varnostnimi izzivi, ki so posledica terorističnih napadov, širjenja orožja, vdiranja tujih in egiptovskih džihadistov ter radikalizacije dela lokalnega prebivalstva na Sinaju; ker so se varnostne razmere na Sinaju, odkar je bil julija 2013 strmoglavljen nekdanji predsednik Mohamed Mursi, naglo poslabšale – destabiliziralo jih je več ekstremističnih skupin, v tem času pa je bilo izvedenih več kot 250 terorističnih napadov, tarče so bili predvsem egiptovske varnostne sile in njihovi objekti, pri tem pa je umrlo več kot 100 ljudi, večinoma policistov in vojakov; ker veliko skrb zbujajo tudi teroristični napadi na območju Sueškega prekopa in napadi na plinovode;

B.  ker vdiranje skrajnežev spodjeda napore za ponovno vzpostavitev varnosti na Sinaju; ker na tem območju še vedno delujejo različne teroristične skupine, ki so povezane z Al Kajdo ali se po njej zgledujejo; ker so nekatere od teh skupin svoje teroristične dejavnosti razširile na območja zunaj Sinaja; ker drugi lokalni skrajneži, ki delujejo na polotoku, ne pripadajo nobeni ekstremistični skupini, ampak so oboroženi beduini, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem in trgovino z ljudmi;

C.  ker so egiptovske oborožene sile nedavno začele vojaške operacije na Sinaju, katerih namen je boj proti teroristom in ekstremističnim skupinam ter ponovna vzpostavitev varnosti; ker kaže, da egiptovska vlada in njene varnostne sile niso zmožne obvladovati napetih varnostnih razmer na Sinaju; ker brezzakonje v tej regiji omogoča kriminalnim združbam, trgovcem z ljudmi in drugim kriminalnim tolpam neovirano in nekaznovano delovanje; ker se kljub stalni ofenzivi egiptovskih varnostnih sil na Sinaju zdi, da se obseg trgovine z ljudmi ne zmanjšuje; ker je Sinaj že dolgo tihotapska pot v Gazo in iz nje; ker odsotnost medijskega poročanja o tamkajšnjem dogajanju zbuja skrb;

D.  ker je socialno-ekonomska marginalizacija lokalnega beduinskega prebivalstva glavni razlog za varnostne izzive na Sinaju; ker se prebivalci Sinaja že dolgo soočajo z revščino, diskriminacijo in omejenim dostopom do zdravstvenih storitev in izobrazbe, zaradi česar so odtujeni od uradnih oblasti, ki zanemarjajo njihov položaj in se ne odzivajo na njihove zahteve;

E.  ker vsak mesec na tisoče prosilcev za azil in migrantov iz držav Afriškega roga zbeži iz svoje države zaradi kršitev človekovih pravic in humanitarnih kriz; ker po oceni posebnega poročevalca ZN o stanju človekovih pravic v Eritreji samo iz te države vsak mesec zbeži do 3 000 ljudi; ker se ocenjuje, da je bilo v vzhodnem Sudanu ugrabljenih na tisoče ljudi, ki so bili odpeljani v Egipt in na Sinaju mučeni, od tega jih je od začetka leta 2008 umrlo več kot 4 000, in ker naj bi bilo trenutno v ujetništvu okoli 1 000 afriških beguncev;

F.  ker na Sinaju vsako leto umre ali izgine na tisoče ljudi, poleg tega pa trgovci z ljudmi v begunskih taboriščih ali njihovi okolici ugrabljajo ljudi, tudi ženske in otroke, zlasti v sudanskem begunskem taborišču Šagarab, ali ko ljudje potujejo, da bi se srečali s svojimi družinskimi člani v Sudanu ali Etiopiji, te ljudi pa zadržujejo kot talce in zanje zahtevajo odkupnino; ker so žrtve trgovcev z ljudmi zlorabljene na najbolj nehumane in krute načine in ker postanejo žrtve sistemskega nasilja, mučenja, posilstev in spolnih zlorab ter prisilnega dela ali pa so ubite zaradi trgovine s človeškimi organi; ker so bila po pričevanju žrtev, sosedov in organizacij za človekove pravice prav za ta namen postavljena posebna mučilna taborišča;

G.  ker obstajajo verodostojna poročila o skrivnem sodelovanju sudanskih in egiptovskih varnostnih sil s trgovci s prosilci za azil in migranti ter o tem, da Sudan in Egipt nista storila skoraj nič v smeri preiskave in kazenskega pregona odgovornih uradnikov in torej nista izpolnila svojih obveznosti po Konvenciji OZN proti mučenju; ker egiptovske oblasti zanikajo obstoj takih primerov;

H.  ker je trgovina z ljudmi na Sinaju izredno donosen posel organiziranega kriminala; ker so po navedbah Visokega komisariata OZN za begunce vzpostavljena kompleksna tihotapska omrežja, ki vključujejo tihotapce ljudi, ugrabitelje, kot so skupine ljudi iz plemena Rašaidov v Eritreji in severovzhodnem Sudanu, posrednike v begunskih taboriščih, podkupljeno vojaško in policijsko osebje in osebje služb za nadzor meja, ter kriminalne elemente v egiptovskih beduinskih skupnostih;

I.  ker so tisti, ki jim ne uspe zbrati odkupnine, pogosto ubiti, pa tudi če je odkupnina plačana, ni jamstva, da bodo talci izpuščeni; ker je v vrednostni verigi trgovine z ljudmi nastala nova praksa v zvezi s talci, ki jim ne uspe zbrati podkupnine;

J.  ker žrtve dogajanja na Sinaju potrebujejo materialno in psihološko podporo; ker se namesto tega večina teh žrtev v ciljnih državah znajde v priporu brez dostopa do zdravstvene oskrbe, socialnih služb in pravne pomoči, od njih pa se zahteva, da podpišejo dokumente, ki jih ne razumejo, in ker so mnogi v nasprotju z načelom nevračanja vrnjeni v državo izvora;

K.  ker obstajajo poročila, da egiptovske oblasti Visokemu komisariatu OZN za begunce zavračajo dostop do prosilcev za azil in migrantov, aretiranih na Sinaju, ter si ne prizadevajo, da bi ugotovile, ali so med njimi morebitne žrtve trgovine z ljudmi; ker se beguncem zaradi pridržkov Egipta v zvezi z ženevsko konvencijo o statusu beguncev odrekajo pravice do izobraževanja, socialne varnosti in dela;

L.  ker v državah članicah EU živijo družinski člani mnogih žrtev; ker Europol v najnovejšem dokumentu navaja, da so v več državah članicah EU poročali o izsiljevanju v imenu beduinskih organiziranih kriminalnih skupin na Sinaju; ker je v interesu EU, da izve, katere kriminalne skupine so vpletene v proces izsiljevanja;

M.  ker v Izraelu po podatkih Visokega komisariata OZN za begunce živi 53 000 afriških prosilcev za azil, ki vanj od leta 2005 vstopajo iz Egipta; ker je pred junijem 2012 v Izrael prek Sinaja vsak mesec vstopilo povprečno 1 500 prosilcev za azil, po navedbah izraelskih oblasti pa se je to število v letu 2013 močno zmanjšalo zaradi dokončanja ograje ob vsej izraelsko-egiptovski meji; ker je Visoki komisariat OZN za begunce izrazil zaskrbljenost zaradi nedavne spremembe izraelskega zakona proti vdiranju, ki še bolj omejuje pravice prosilcev za azil;

N.  ker je EU že večkrat pozvala Egipt in Izrael, naj vzpostavita in izboljšata kakovost pomoči in zaščite za iskalce azila in begunce, ki živijo na njihovem ozemlju ali ga prečkajo; ker so 7. novembra 2013 sudanski uradniki zaprosili EU za pomoč v zvezi s trgovino z ljudmi;

1.  obsoja nedavne teroristične napade na varnostne sile in civiliste na Sinaju; je zelo zaskrbljen zaradi dodatnega poslabšanja varnostnih razmer na Sinaju in poziva k večjim prizadevanjem egiptovske začasne vlade in varnostnih sil za ponovno vzpostavitev varnih razmer v skladu z mednarodnim pravom in mednarodnimi standardi o uporabi sile in policijskih ukrepov, ob podpori mednarodne skupnosti; izraža zaskrbljenost, da bi stalni nemiri v tem obdobju tranzicije lahko destabilizirali ves Egipt;

2.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi prijavljenih primerov trgovini z ljudmi na Sinaju in odločno obsoja hude zlorabe, ki so jim izpostavljene žrtve; izraža trdno solidarnost z žrtvami trgovine z ljudmi na Sinaju in njihovimi družinami ter ponovno poudarja odgovornost egiptovske in izraelske vlade z boj proti trgovini z ljudmi na tem območju; je seznanjen s prizadevanji oblasti in poudarja, da bi vsaka vojaška operacija ali operacija za vzpostavitev reda egiptovskih varnostnih sil na Sinaju morala vključevati ukrepe za reševanje žrtev trgovine z ljudmi, zaščito in pomoč za te žrtve, zlasti ženske in otroke, da ne bi spet postali žrtve, ter aretacijo, pregon in kaznovanje trgovcev z ljudmi in vseh pripadnikov varnostnih sil, ki z njimi sodelujejo;

3.  ponovno spominja na dejstvo, da je eden od ključnih razlogov za krizo marginalizacija beduinov na Sinaju; opozarja, da bi morebitna rešitev krize morala vključevati celovit razvojni program za izboljšanje družbeno ekonomskega statusa in razmer lokalnega beduinskega prebivalstva, vključno z njihovim dostopom do policije in vojske ter sodelovanjem v političnem procesu;

4.  poziva egiptovske oblasti, naj spoštujejo lastne zakone o boju proti trgovini z ljudmi, ki žrtvam te trgovine zagotavljajo imuniteto pred kazenskim pregonom in dostop do pomoči in zaščite, pa tudi člen 89 nove ustave, ki prepoveduje suženjstvo in vse oblike zatiranja in prisilnega izkoriščanja ljudi, ter naj prek nacionalne zakonodaje v celoti izvršujejo načela konvencij, katerih podpisnica je Egipt; je seznanjen z odlokom o ustanovitvi nacionalnega usklajevalnega odbora za boj proti nedovoljenim migracijam, ki ga je egiptovski predsednik vlade izdal 9. marca 2014; poziva egiptovske oblasti, naj zbirajo in objavijo statistične podatke o žrtvah trgovine z ljudmi;

5.  poudarja, kako pomembno je zaščititi preživele s Sinaja in jim pomagati, zlasti pa se je treba osredotočiti na zdravniško, psihološko in pravno pomoč; poziva vse ciljne države, ki jih to zadeva, naj preprečijo pridržanje preživelih s Sinaja, vzpostavijo boljše sisteme za prepoznavanje žrtev ter naj jim dajo dostop do pravičnih in učinkovitih azilnih postopkov in do Sveta OZN za človekove pravice, naj vsak primer ocenijo posebej ter naj se izogibajo izgona preživelih s Sinaja, ki bi bil v nasprotju z načelom nevračanja; poziva k omogočanju popolnega dostopa agencij OZN in organizacij za človekove pravice do območij, kjer se na Sinaju tihotapljajo ljudje in se z njimi trguje, ter popolnega in neoviranega dostopa do objektov za pridržanje, kjer so zaprti prosilci za azil in begunci;

6.  pozdravlja odločitev izraelskega vrhovnega sodišča z dne 16. septembra 2013 o razveljavitvi določbe zakona o preprečevanju infiltracij, ki je določal avtomatsko pridržanje, vendar poziva Izrael, naj razveljavi zakon z dne 10. decembra 2013, ki je omogočil časovno neomejeno pridržanje prosilcev za azil; poziva oblasti ciljnih držav, naj prosilce za azil obravnavajo v skladu z mednarodnim begunskim pravom ter mednarodnim pravom človekovih pravic;

7.  spominja na dejstvo, da zaradi sistematičnih in vsesplošnih kršitev človekovih pravic v Eritreji vsak mesec tisoči zapustijo to državo; sudanske oblasti spominja na njihovo obveznost zagotoviti varnost beguncev in prosilcev za azil ter prednostno nalogo takojšnje vzpostavitve in uveljavitve trajnih in ustreznih varnostnih ukrepov v begunskem taborišču Šagarab;

8.  poudarja, kako pomembno je usklajeno regionalno delovanje pri ponovni vzpostavitvi varnosti in boju proti trgovini z ljudmi na Sinaju, ter poziva k večji mednarodni podpori in večjemu sodelovanju na tem področju med vladami Egipta, Izraela, Libije, Etiopije, Eritreje in Sudana, pa tudi z ustreznimi organizacijami, vključno z večnacionalnimi silami in opazovalci OZN;

9.  poziva EU in njene države članice, naj podprejo vsa prizadevanja za boj proti ciklusu trgovine z ljudmi na Sinaju, v skladu z njihovo mednarodno obveznostjo, da se bodo borile proti trgovini z ljudmi; poziva Komisijo, naj v odnosih z eritrejsko vlado poudari spoštovanje človekovih pravic; ponovno poudarja ponudbo EU, da oblastem pomaga pri razvoju in izboljšanju kakovosti pomoči in zaščite, ki se nudi prosilcem za azil in beguncem, ki prebivajo na njihovem ozemlju ali prek njega potujejo; pozdravlja poziv sudanske vlade k pomoči EU;

10.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj bo to prednostna tema na dnevnem redu političnega dialoga z Egiptom, Izraelom in Sudanom, ter naj aktivno sodeluje z Svetom ZN za človekove pravice za ustanovitev akcijske skupine držav, ki so vključene v različne stopnje verige trgovanja z ljudmi, vključno z virom, tranzitom in ciljem;

11.  je zelo zaskrbljen zaradi poročil o izsiljevanju, ki naj bi izviralo v EU; oblasti EU spominja na njihovo obveznost ukrepanja in poziva zunanje in pravosodne ministre EU, naj ustrezno ukrepajo; poziva institucije EU, naj pritiskajo na Izrael in Egipt, da bi sprejela ukrepe za boj proti trgovini z ljudmi na Sinaju ter naj zagotovita pospešeno izvrševanje prihodnjih priporočil Europola;

12.  pozdravlja prizadevanja nekaterih voditeljev beduinske skupnosti in dejavnosti organizacij za človekove pravice v Egiptu in Izraelu, ki žrtvam trgovine z ljudmi na Sinaju nudijo pomoč, podporo in zdravstveno nego, ter poziva mednarodno skupnost in EU, naj še naprej financira projekte, ki jih vodijo nevladne organizacije v tej regiji;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje visoki predstavnici/podpredsednici, Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, egiptovski, izraelski, eritrejski in sudanski vladi, egiptovskemu parlamentu, izraelskemu knesetu, sudanski nacionalni skupščini ter eritrejski nacionalni skupščini, generalnemu sekretarju OZN in Svetu OZN za človekove pravice.

(1) UL C 251 E, 31.8.2013, str. 106. (2) UL C 169 E, 15.6.2012, str. 136. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0100.