Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2014 Svetu o 69. zasedanju generalne skupščine Združenih narodov (2014/2017(INI))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti členov 21 in 34,
– ob upoštevanju predloga priporočila Svetu o 69. zasedanju generalne skupščine Združenih narodov, ki ga je v imenu skupine ALDE pripravil Alexander grof Lambsdorfski (B7-0014/2014),
– ob upoštevanju 68. zasedanja generalne skupščine Združenih narodov,
– ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 11. junija 2013 o 68. zasedanju generalne skupščine Združenih narodov(1),
– ob upoštevanju prednostnih nalog EU za 68. zasedanje generalne skupščine Združenih narodov, ki jih je Svet sprejel 24. junija 2013(2),
– ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov z dne 3. maja 2011 o sodelovanju Evropske unije pri delu Združenih narodov(3) in resolucije Evropskega parlamenta z dne 11. maja 2011 z naslovom „EU kot globalni akter: njena vloga v mednarodnih organizacijah“(4),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o 10. obletnici resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325 (2000) o ženskah, miru in varnosti(5),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2011 o zunanjih politikah EU v prid demokratizaciji(6),
– ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 2106 z dne 24. junija 2013 o krepitvi prizadevanj za odpravo nekaznovanosti storilcev dejanj spolnega nasilja in predhodnih resolucij na to temo(7),
– ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 18. aprila 2013 o načelu Združenih narodov glede odgovornosti zaščititi(8),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2013 o korupciji v javnem in zasebnem sektorju: vpliv na človekove pravice v tretjih državah(9),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2013 o 22. zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice(10),
– ob upoštevanju člena 121(3) in člena 97 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za razvoj (A7-0250/2014),
A. ker je zavezanost učinkovitemu multilateralizmu, v katerega središču so Združeni narodi, sestavni del zunanje politike EU, izhaja pa iz prepričanja, da je učinkovit večstranski sistem nujen za doseganje skupnih ciljev ter spoprijemanje s svetovnimi krizami, izzivi in nevarnostmi;
B. ker EU in njene države članice finančno največ prispevajo v sistem Združenih narodov (redni proračun, programi in sredstva ZN ter proračun za mirovne operacije);
C. ker je trdno in stabilno partnerstvo med EU in Združenimi narodi temeljnega pomena za delovanje ZN v okviru vseh treh stebrov – miru in varnosti, človekovih pravic ter razvoja – in je tudi ključno za vlogo EU kot svetovnega akterja;
D. ker so človekove pravice in demokracija temeljne vrednote EU ter načela in cilji evropskega zunanjega delovanja; ker so spoštovanje, spodbujanje in varovanje splošne veljavnosti in nedeljivosti človekovih pravic temelji evropske enotnosti in celovitosti;
E. ker bodo glede na poročilo Svetovne banke „Turn Down the Heat“ (Znižajmo temperaturo) sedanja gibanja emisij verjetno v 20 do 30 letih povzročila segrevanje za 2 °C in do leta 2100 za 4 °C; ker je generalni sekretar ZN Ban Ki-moon povabil voditelje držav na vrh ZN o podnebnih spremembah, ki bo septembra 2014, da bi sprejeli jasne zaveze za nadaljnje ukrepe v zvezi s podnebnimi spremembami;
F. ker EU kot vodilna svetovna donatorica podpira okrepljena prizadevanja za pravočasno izpolnitev razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015 in skupni pristop za izkoreninjenje revščine in trajnostni razvoj;
G. ker bodo osrednja tema 58. zasedanja komisije ZN za položaj žensk izzivi in dosežki pri izvajanju razvojnih ciljev tisočletja za ženske in dekleta;
H. ker korupcija v javnem in zasebnem sektorju vzdržuje in slabša neenakost in diskriminacijo pri uživanju državljanskih, političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih pravic in ker ni dvoma, da korupcijo in kršitve človekovih pravic spremljajo zloraba moči, odsotnost pravne odgovornosti in različne oblike diskriminacije;
I. ker je razvoj načela odgovornost zaščititi pomemben korak k predvidevanju in preprečevanju genocida, vojnih zločinov, etničnega čiščenja in zločinov zoper človečnost ter k odzivanju nanje; ker je treba to načelo uporabljati čim bolj dosledno in enotno;
J. ker bosta ratifikacija obeh sprememb iz Kampale v državah članicah in priznanje pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča za kaznivo dejanje agresije dodatno prispevali k temu, da storilci tega kaznivega dejanja ne bodo več ostali nekaznovani;
K. ker je v razmerah, kjer se uporablja načelo odgovornost zaščititi, izredno pomembno ohraniti razlikovanje med pooblastili vojaških in humanitarnih akterjev, da se ohrani dojemanje nevtralnosti in nepristranskosti vseh humanitarnih akterjev in ne ogrozi učinkovita dostava pomoči;
1. na Svet naslavlja naslednja priporočila:
Človekove pravice, demokracija in pravna država
(a) naj dejavno spodbuja izvajanje deklaracije, sprejete na srečanju na visoki ravni o načelu pravne države na nacionalni in mednarodni ravni dne 24. septembra 2012, in posebne nadaljnje ukrepe v zvezi s tem, in razišče, v kolikšni meri je načelo pravne države mogoče umestiti v premisleke, ki trenutno potekajo o razvojnih ciljih tisočletja za obdobje po letu 2015;
(b)
naj okrepi mednarodna prizadevanja, katerih cilj je zagotoviti, da se vse človekove pravice, opredeljene v konvencijah ZN, obravnavajo kot univerzalne, nedeljive ter medsebojno odvisne in povezane ter da se zagotavlja njihovo spoštovanje; naj spodbuja vključevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v vse vidike dela ZN;
(c)
naj si prizadeva okrepiti postopek splošnega rednega pregleda z vključitvijo priporočil v dvostranske in večstranske dialoge s članicami ZN, zlasti v dialoge o človekovih pravicah; naj pripomore k vzpostavitvi okolja, v katerem bodo lahko nevladne organizacije prispevale k različnim fazam postopka splošnega rednega pregleda;
(d)
naj spodbuja veliki prispevek civilne družbe k različnim mehanizmom človekovih pravic ZN, vključno z različnimi fazami v postopku splošnega rednega pregleda; naj glede na pritisk ali celo povračilne ukrepe ter ob natančnem spremljanju tovrstnih potencialnih primerov v zvezi z nevladnimi organizacijami in civilno družbo nudi podporo nacionalnim institucijam, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami, pri krepitvi zmogljivosti;
(e)
naj ponovno izrazi svojo polno podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču in naj bo pozoren na vse poskuse spodkopavanja legitimnosti, univerzalnosti in celovitosti sistema Rimskega statuta; naj dejavno angažira države, ki še niso pristopile k temu sistemu, da ga hitro podpišejo in ratificirajo; naj se dejavno zavzema za ratifikacijo sprememb rimskega statuta iz Kampale iz leta 2010 o kaznivem dejanju agresije, tudi v vseh državah članicah;
(f)
naj se dejavno zavzema za ratifikacijo konvencije ZN proti korupciji in konvencije ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu s strani vseh članic ZN; naj okrepi prizadevanja za dokončanje pogajanj o celoviti konvenciji o mednarodnem terorizmu; naj podpira vzpostavitev posebnega poročevalca ZN o finančnem kriminalu, korupciji in človekovih pravicah;
(g)
naj pozove člane generalne skupščine ZN, da za glavno prednostno nalogo v agendah mednarodnih finančnih in razvojnih institucij določijo popolno preglednost poročanja družb ter boj proti korupciji, pranju denarja, davčnim oazam, nezakonitim denarnim tokovom in škodljivim davčnim sistemom.
(h)
naj poudari, da razvojni napredek ne bo trajnosten brez dobrega upravljanja ter odgovornih in demokratičnih institucij in pravne države; naj zato zagotovi, da se bo v novem okviru odražala jasna zavezanost demokratičnemu upravljanju.
(i)
naj spodbuja preprečevanje grozodejstev in drugih hudih kršitev tako, da UNHRC spremeni v mehanizem za zgodnje opozarjanje in preprečevanje, da ne bo zgolj organ za odzivanje, ter tako prepreči nadaljnje stopnjevanje kršitev človekovih pravic;
(j)
naj uvede tematske pobude, s tem pa krepi odgovornost za kršitve človekovih pravic in sprejme ustrezne ukrepe, usmerjene v ključna vprašanja s področja človekovih pravic, vključno s prizadevanji za odpravo smrtne kazni in varovanje pravic ranljivih ljudi, kot so otroci, ženske, LGBTI ali avtohtono prebivalstvo;
(k)
naj obsodi sistematične kršitve človekovih pravic v Islamski republiki Iran;
Mučenje
(l) naj ponovno poudari pomen boja proti mučenju in drugim oblikam slabega ravnanja ter dejstvo, da EU to vprašanje obravnava prednostno, zlasti v primeru otrok; naj obnovi mandat posebnega poročevalca za nadaljnja tri leta in zagotovi učinkovito nadaljnje ukrepanje na podlagi preteklih resolucij o mučenju; naj pokaže skupno zavezanost izkoreninjenju mučenja in podpori žrtvam, zlasti tako, da še naprej prispeva ali, kjer je to ustrezno, začne prispevati v prostovoljni sklad ZN za žrtve mučenja in posebni sklad v okviru Izbirnega protokola h Konvenciji proti mučenju;
Smrtna kazen
(m) naj se še naprej bori proti uporabi smrtne kazni in naj odločno podpira moratorij kot korak v smeri odprave; naj si še naprej prizadeva za odpravo po vsem svetu; naj odločno pozove države, ki še izvajajo smrtno kazen, naj objavijo jasne in natančne podatke o številu obsodb in usmrtitev;
Pravice lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev (LGBTI)
(n) naj izrazi zaskrbljenost glede nedavnega povečanja diskriminacijskih zakonov in praks ter nasilnih dejanj nad posamezniki na podlagi spolne usmerjenosti in identitete; naj spodbuja pozorno spremljanje razmer v Nigeriji in Ugandi, kjer se z novimi zakoni resno ogroža svoboda spolnih manjšin; naj ponovno potrdi svojo podporo neprekinjenemu delu visokega komisarja za človekove pravice v boju proti tem diskriminacijskim zakonom in praksam ter na splošno delu ZN na tem področju; naj priporoči aktivno sodelovanje v boju proti poskusom spodkopavanja teh pravic;
Oborožena brezpilotna letala
(o) naj podpira mednarodna prizadevanja, ki države spodbujajo k bolj pregledni in odgovorni uporabi oboroženih brezpilotnih letal v skladu z vzpostavljenim mednarodnim pravnim okvirom, in preiskave načrtnih ubojev; naj še naprej pomaga pri teh preiskavah ter spremlja priporočila posebnih poročevalcev ZN o izvensodnih, naglih ali samovoljnih usmrtitvah in o boju proti terorizmu;
Mir in varnost
(p) naj, da bi Združenim narodom zagotovil učinkovitejša orodja za preprečevanje stopnjevanja in v podporo misijam za zagotavljanje miru in mirovnim misijam, zagotovi večjo podporo EU (tehnično in finančno podporo, opremo ali sile EU), kjer je to potrebno;
(q)
naj zagotovi, da bodo mandati mirovnih misij odražali dolgoročne potrebe za krepitev držav in institucij ter podporo demokraciji in se tako osredotočali na celovit pristop, ki bo omogočil odpravo vzrokov za konflikte in nestabilnost držav;
(r)
naj sodeluje pri krepitvi vloge in zmogljivosti regionalnih organizacij pri ohranjanju miru, preprečevanju konfliktov, civilnem in vojaškem kriznem upravljanju in reševanju konfliktov;
(s)
naj od vseh strani v oboroženem spopadu zahteva, da v celoti upoštevajo svoje obveznosti po mednarodnem pravu, vključno z neoviranim dostopom do humanitarne pomoči;
(t)
naj zagotovi, da bo razvojni okvir za obdobje po letu 2015 spodbujal trajnostni mir z reševanjem ključnih vzrokov za konflikte in tako ustvaril ustrezne razmere, potrebne za razvoj in za uresničevanje pravic;
(u)
naj se osredotoči na odpravo terorizma ne glede na to, ali terorizem uživa državno podporo ali ne;
(v)
naj zagotovi, da se bo konferenca ZN o vzpostavitvi območja brez orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu, ki se ni odvila leta 2012, kot je bilo odločeno na revizijski konferenci pogodbenic Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 2010, odvila leta 2014;
(w)
naj podpre resolucije generalne skupščine Združenih narodov o orožju z osiromašenim uranom in naj razvije skupno stališče EU, ki bo bolje odražalo večkratne pozive Parlamenta k preventivnemu svetovnemu moratoriju ter razvijajoči se svetovni konsenz o potencialnih tveganjih za zdravje civilistov, kompleksnem bremenu upravljanja po konfliktu in finančnih stroških, povezanih z uporabo takega orožja;
(x)
naj zagotovi, da bo postopek pregleda strukture ZN za izgradnjo miru v letu 2015 spodbujal načelo odgovornosti zaščititi in vlogo žensk pri izgradnji miru;
Odgovornost zaščititi
(y) naj si prizadeva za uveljavitev načela odgovornosti zaščititi kot mednarodnega standarda ob hkratnem vzdrževanju občutljivega ravnotežja med vlogo zadevnih držav in mednarodne skupnosti ter ob upoštevanju načela preprečevanja sporov in uporabe oboroženih sil kot skrajnega ukrepa;
(z)
naj s tem v zvezi zagotovi, da bo za preprečevanje in končanje genocida in množičnih zločinov odgovorna predvsem zadevna država, pri čemer pa ima tudi mednarodna skupnost vlogo, ki nadomešča sklicevanje na suverenost;
(aa)
naj spodbuja temeljno idejo, da preprečevanje zahteva razdelitev odgovornosti ter sodelovanje med vpletenimi državami in mednarodno skupnostjo;
(ab)
naj pri morebitnih prihodnjih nadgradnjah pojma odgovornost zaščititi v sodelovanju z vsemi mednarodnimi partnerji zagotovi popolno spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in skladnost z njim;
(ac)
naj si prizadeva, da se v mandate mirovnih misij pod okriljem ZN vključi zaščita civilnega prebivalstva;
Ženske in otroci
(ad) naj ponovno potrdi svojo zavezanost izvajanju resolucij varnostnega sveta ZN o ženskah, miru in varnosti(11), ki priznavata nesorazmeren učinek vojne na ženske, pa tudi njihovo osrednjo vlogo pri obvladovanju in reševanju sporov ter ohranjanju miru;
(ae)
naj odločno podpira in spodbuja celovito izvajanje resolucije ZN št. 2106 o boju proti nekaznovanju storilcev dejanj spolnega nasilja, povezanih s spori, ter zagotovi utrjevanje nadaljnje odgovornosti in preventivnih ukrepov, preventivnih ukrepov v zvezi s spolnimi zločini in zlorabami ter podporo žrtvam takih dejanj;
(af)
naj prednostno obravnava odpravo porok otrok;
(ag)
naj zagotovi, da bodo ženske zastopane na vseh ravneh mirovnih procesov in vključene v preventivno diplomacijo, zgodnje opozarjanje in varnostni nadzor ter preiskovalne komisije v razmerah po končanju sporov;
(ah)
naj zagotovi, da bo izobraževanje deklic v središču pozornosti;
(ai)
naj dejavno sodeluje na 58. zasedanju Komisije o položaju žensk, da ne bi spodkopaval „pravnega reda“ pekinških izhodišč ZN za ukrepanje, na primer dostopa do izobrazbe in zdravja kot osnovne človekove pravice; naj odločno obsodi spolno nasilje nad ženskami, ki se uporablja kot vojna taktika, vključno z množičnimi posilstvi, spolno suženjstvo, prisilno prostitucijo, preganjanje na podlagi spola, vključno s pohabljanjem ženskih spolnih organov, trgovino z ljudmi, zgodnje in prisilne poroke, uboje iz časti in vse druge primerljivo hude oblike spolnega nasilja; naj podpiše in ratificira Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima;
(aj)
naj pozove države članice k ratifikaciji tretjega Izbirnega protokola h Konvenciji ZN o otrokovih pravicah, ki bo otrokom omogočil, da se pritožijo odboru;
Razvojni načrt za obdobje po letu 2015
(ak) naj prizna, da je bil na področju doseganja razvojnih ciljev tisočletja dosežen znaten napredek; naj kar najbolje izkoristi pripravljalno fazo pred vrhovnim srečanjem o načrtu za obdobje po letu 2015, ki bo potekalo septembra 2015, ter naj zagotovi usklajenost med državami članicami EU glede poglavitnih področij in ciljev, ki jih želi EU spodbujati, da se preprečita nedoslednost in nedoločljivost zaradi preobsežnega nabora ciljev; naj poudari, da je treba posebno pozornost nameniti najmanj razvitim državam ter državam, kjer potekajo konflikti, in državam po konfliktih; naj zagotovi, da bodo države v razvoju prevzele odgovornost za te cilje;
(al)
naj poudari, da bi bilo treba svetovna prizadevanja za doseganje razvojnih ciljev tisočletja okrepiti v času, ki je ostal do roka za izpolnitev leta 2015, in jih osredotočiti na področja, kjer je zaostanek največji;
(am)
naj zagotovi, da bo izkoreninjenje revščine skupaj z bojem proti neenakosti, spodbujanem trajnostnega razvoja, prehransko varnostjo in enakostjo spolov ostalo prednostna naloga v novem enotnem in celostnem okviru;
(an)
naj si prizadeva za sprejetje enotnega, celovitega in povezanega okvira za razvojne cilje tisočletja po letu 2015 z jasnimi merili, ki bodo vključevala osrednja razvojna in trajnostna vprašanja; naj zagotovi, da bo ta okvir univerzalen in globalen ter da bo spodbujal blaginjo, človekove pravice in dobro počutje za vse;
(ao)
naj se zavzema za pristop na podlagi človekovih pravic in zagotovi, da bodo človekove pravice s svojo univerzalnostjo v osrčju okvira za obdobje po letu 2015;
(ap)
naj pozove k usklajenemu in celovitemu mednarodnemu pristopu k financiranju po letu 2015, ki bo na predvidljiv način obravnaval vse razsežnosti trajnostnega razvoja, in naj v skladu s sklepi Sveta iz decembra 2013 v okviru sistema ZN nadalje spodbuja premisleke o alternativnih virih financiranja in drugih načinih izvajanja pomoči, zlasti s pomočjo zasebnih naložb in nefinančnih sredstev;
(aq)
naj zagotovi, da bodo novi ambiciozni cilji podprti z enako ambicioznim in inovativnim razvojnim financiranjem;
(ar)
naj glede na to, da se okoljska in razvojna vprašanja na svetovni ravni običajno obravnavajo ločeno, poišče nove načine, da bi premagali to delitev in povezali ti med seboj tesno povezani področji, med drugim z institucionalnega vidika;
(as)
naj opozori na zavezo, ki so jo razvite države sprejele leta 2010 na konferenci o podnebnih spremembah (COP16) v Cancunu, da bodo do leta 2020 vsako leto zagotovile 100 milijard ameriških dolarjev „novega in dodatnega“ financiranja za obravnavanje potreb v državah v razvoju v zvezi s podnebnimi spremembami; naj poudari, da bi s temi finančnimi sredstvi zagotovili uravnoteženo porazdelitev med prilagajanjem na podnebne spremembe in njihovim blaženjem;
Drugo
Zasebnost v digitalni dobi
(at) naj sprejme vse potrebne zakonodajne in upravne ukrepe za celovito izvajanje priporočil iz resolucije generalne skupščine Združenih narodov(12), da bi zagotovili enake pravice državljanov zunaj spleta in na njem, in naj še zlasti pregleda postopke, prakse in zakonodajo ter vzpostavi neodvisne in učinkovite nadzorne mehanizme, pri tem pa naj posebno pozornost nameni zaščiti podatkov;
(au)
naj z namenom potrjevanja zavezanosti EU temu vprašanju na svetovni ravni dejavno spodbuja posebne nadaljnje ukrepe vseh članic ZN na podlagi zadevne resolucije;
Sporazum o trgovini z orožjem
(av) naj dejavno spodbuja hiter podpis in ratifikacijo sporazuma o trgovini z orožjem s strani vseh članic ZN, vključno z vsemi članicami EU, da bi mednarodni skupnosti omogočili učinkovito odpravljanje negativnih posledic pomanjkanja preglednosti in pomanjkljivo urejene trgovine s konvencionalnim orožjem in strelivom ter nevarnimi tehnologijami, ki prispeva k svetovnim oboroženim spopadom in se izkorišča za kršenje človekovih pravic; naj sodeluje z drugimi ustreznimi državami, regionalnimi in mednarodnimi organizacijami ter civilno družbo, da bi v zvezi s tem spodbujal nadaljnjo širitev področja uporabe sporazuma o trgovini z orožjem;
EU v Združenih narodih
(aw) naj dejavno podpre celovito reformo sistema ZN, zlasti njegovega varnostnega sveta, da bi okrepili njegovo legitimnost, zastopanost regij, odgovornost in učinkovitost; naj si prizadeva za sedež EU v razširjenem varnostnem svetu ZN, kar je eden od dolgoročnih ciljev Evropske unije;
(ax)
naj zagotovi doslednost in učinkovitost delovanja EU kot svetovnega akterja, ki bo ukrepal hitro in celovito ter bo govoril z enim glasom, in sicer z boljšim usklajevanjem stališč držav članic ter s sodelovanjem med Evropsko službo za zunanje delovanje in državami članicami; v zvezi s tem naj Evropsko službo za zunanje delovanje spodbuja, naj si prizadeva k večji doslednosti EU, predvsem prek delegacij EU v New Yorku in Ženevi;
(ay)
naj podpre vlogo parlamentov in regionalnih skupščin v sistemu ZN in svetovni parlamentarizem;
(az)
naj nadaljuje s plodnim sodelovanjem v podporo multilateralizmu in upravljanju na svetovni ravni ter poudari pomen strateškega partnerstva med EU in UNDP, ki je februarja 2014 obeležilo deseto obletnico;
(ba)
naj javnost seznani s tem, da bo leto 2015 razglašeno za evropsko leto razvoja, kar bo odprlo možnosti brez primere za ozaveščanje Evropejcev o svetovnih izzivih in pomenu novih razvojnih ciljev, o katerih bo potreben dogovor;
Podnebne spremembe
(bb) naj poudari, da so svetovni izzivi še prisotni in se bodo najverjetneje še povečali ter da podnebne spremembe in propadanje okolja pomenijo grožnjo za napredek, dosežen pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja; naj zato na vrhovnem srečanju ZN o podnebju leta 2014 okrepi delovanje na področju podnebnih sprememb, da bi oblikovali trdne temelje za uspešna pogajanja in stalen napredek pri zmanjševanju emisij in krepitvi strategij prilagajanja na konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja leta 2015; naj služi kot zgled in pravočasno z ozirom na vrhovno srečanje sprejme ambiciozen zavezujoč okvir za podnebno politiko s cilji, da bi tako pozitivno vplival na pogajanja;
(bc)
naj aktivno sodeluje v razpravi o pojmu „podnebni begunec“, tudi o njegovi morebitni pravni opredelitvi v mednarodnem pravu ali pravno zavezujočem mednarodnem sporazumu;
(bd)
naj na tretji mednarodni konferenci septembra 2014 ponovno izrazi podporo EU majhnim otoškim državam v razvoju;
Sirija
(be) naj si prizadeva za uresničitev trajnostne politične rešitve v Siriji, ki bo zagotovila konec nasilja in spodbudila prehod v demokracijo ter upoštevala upravičena pričakovanja sirskega ljudstva; naj podpira celovito izvajanje sklepov prve ženevske konference in naj nadaljuje proces druge ženevske konference ob upoštevanju pomena ženevskega procesa kot edinstvenega foruma, ki omogoča neposredna pogajanja za mir in prehod v demokracijo med sprtimi stranmi;
(bf)
naj si prizadeva za vključitev vseh ustreznih globalnih in regionalnih akterjev v drugo ženevsko konferenco, ob tem pa naj prizna, da ima v sirski krizi odločilno vlogo veliko različnih akterjev;
(bg)
naj skliče mednarodno konferenco o sirski begunski krizi, na kateri bodo v ospredju humanitarne dejavnosti s poudarkom na podpori državam gostiteljicam v regiji in krepitvi vključenosti EU v diplomatska prizadevanja za odpravo spora;
(bh)
naj si nujno prizadeva za hitro izvajanje resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 2139 o humanitarnih razmerah v Siriji, da se končno omogoči varen, neoviran in takojšen dostop do vseh ljudi v stiski, tudi tistih na bojnih ozemljih in zunaj sirskih meja; naj zagotovi, da bo odstranjevanje, prenos in uničenje kemičnega orožja, najdenega v Siriji, popolnoma pregledno;
(bi)
naj krepi mednarodno sodelovanje pri uničevanju sirskega kemičnega orožja ter pozove k polnemu izvajanju odločitve izvršnega sveta Organizacije za prepoved kemičnega orožja z dne 27. septembra 2013;
(bj)
naj podpira vsa prizadevanja za zagotovitev odgovornosti za kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava v Siriji ter naj si aktivno prizadeva za to, da bi varnostni svet razmere v Siriji predložil Mednarodnemu kazenskemu sodišču;
Južni Sudan
(bk) naj spodbuja vse strani k spoštovanju sporazuma o prekinitvi sovražnosti (premirju), podpisanega 23. januarja 2014, vključno z določbami, ki od sprtih strani zahtevajo, da se vzdržijo napadov na civiliste in zagotovijo varen dostop humanitarnih delavcev do območij Južnega Sudana, ki so jih prizadeli spori; naj poudari, da je ta sporazum samo prvi korak k miru in spravi, pri čemer je treba upoštevati razmere v Južnem Sudanu, vključno s političnim bojem za vodenje države, ki povzroča vse hujše etnične spopade in zaradi katerega je razseljenih več kot 650.000 ljudi;
(bl)
naj podpira agendo za izgradnjo države za Južni Sudan ter resnično spravo in vključujoč mirovni proces, kar bo zagotovilo dolgotrajno stabilnost; naj ponudi pomoč pri reševanju problema korupcije, ki v Južnem Sudanu škoduje obetom za vzpostavitev svobodne in poštene demokracije, stabilnosti, trajnostnega razvoja in gospodarske rasti;
(bm)
naj obsodi zelo pogoste kršitve in zlorabe človekovih pravic; naj pozdravi in podpira prizadevanja posebnega predstavnika EU za Afriški rog Alexandra Rondosa, posebne predstavnice ZN Hilde Johnson in Afriške unije ter krepitev preiskovalnih zmogljivosti misije ZN v Južnem Sudanu, kar zadeva človekove pravice;
(bn)
naj obsodi napade na humanitarne delavce in uničevanje sredstev, vmešavanje v dejavnosti pomoči in obsežno plenjenje zalog v Južnem Sudanu, saj močno ovirajo prizadevanja za pomoč civilnemu prebivalstvu v stiski;
(bo)
naj pozove k vzpostavitvi neodvisne mednarodne preiskovalne komisije, ki bi preiskala vse domnevne kršitve mednarodnega prava o človekovih pravicah in humanitarnega prava od izbruha spora; naj vztraja pri stališču, da morajo odgovorni odgovarjati za svoja dejanja;
Srednjeafriška republika
(bp) naj zagotovi dobro sodelovanje in medsebojno dopolnjevanje mednarodnih prizadevanj, potrebnih za stabilizacijo Srednjeafriške republike, ter naj si prizadeva za sprejetje celovitega pristopa k tej večplastni krizi; naj podpre proces politične tranzicije in prispeva k vzpostavitvi delujočih demokratičnih institucij, ki bodo zmožne boja proti kršitvam človekovih pravic, zaščite državljanov, prekinitve nasilja in umiritve sektaških napetosti v državi; naj še naprej zagotavlja potrebno finančno podporo, da se omogoči uspešen gospodarski razvoj; naj z ustrezno finančno pomočjo vodi prizadevanja za odziv na humanitarno krizo brez primere;
(bq)
naj podpira prizadevanja mednarodne skupnosti, zlasti Afriške unije, ZN in Francije, ter oblasti Srednjeafriške republike za stabilizacijo države; naj nemudoma prične izvajati sklepe Sveta z dne 20. januarja 2014 o vojaški operaciji Evropske unije v Srednjeafriški republiki in naj pospeši postopke za pošiljanje sil na teren;
Izraelsko-palestinski konflikt
(br) naj podpre tekoča pogajanja in trenutne poskuse iskanja rešitve sporov ter si hkrati prizadeva za doseganje sprave v Palestini z namenom združitve Palestincev, ki živijo na Zahodnem bregu, v vzhodnem Jeruzalemu in na območju Gaze;
(bs)
naj poskrbi, da bo generalna skupščina ZN v sodelovanju z EU in ZDA priskrbela vse instrumente za zagotovitev, da bo rešitev na podlagi soobstoja dveh držav – na osnovi meja iz leta 1967, z Jeruzalemom kot glavnim mestom obeh držav ter z mirnim in varnim sobivanjem izraelske države z varnimi in priznanimi mejami ter neodvisne, demokratične, trajne in trdne palestinske države – trajnostna in učinkovita;
2. naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje visoki predstavnici/podpredsednici, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice in Svetu, v vednost pa tudi Komisiji.