Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2013/0265(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0167/2014

Predložena besedila :

A7-0167/2014

Razprave :

PV 02/04/2014 - 26
CRE 02/04/2014 - 26

Glasovanja :

PV 03/04/2014 - 7.3
CRE 03/04/2014 - 7.3
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2014)0279

Sprejeta besedila
PDF 422kWORD 233k
Četrtek, 3. april 2014 - Bruselj
Medbančne provizije za kartične plačilne transakcije ***I
P7_TA(2014)0279A7-0167/2014

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 3. aprila 2014 k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o medbančnih provizijah za kartične plačilne transakcije (COM(2013)0550 – C7-0241/2013 – 2013/0265(COD))(1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  V več državah članicah21 je v pripravi zakonodaja, ki bo urejala medbančne provizije, pri čemer bo zajemala številna vprašanja, vključno z omejitvami medbančnih provizij na različnih ravneh, provizijami, ki se zaračunavajo trgovcem, pravili spoštovanja vseh kartic ali usmerjevalnimi ukrepi. Veljavne upravne odločbe v nekaterih državah članicah se zelo razlikujejo. Ob upoštevanju škodljivosti medbančnih provizij za trgovce na drobno in potrošnike je predvidena uvedba nadaljnjih regulativnih ukrepov na nacionalni ravni, s katerimi bodo obravnavane stopnje ali razlike v teh nadomestilih. Takšni nacionalni ukrepi bi verjetno zelo ovirali vzpostavitev notranjega trga na področju kartičnih, spletnih in mobilnih plačil na podlagi kartic ter bi zato ovirali svobodo opravljanja storitev.
 (7)  V več državah članicah21 je v pripravi ali že pripravljena zakonodaja, ki bo urejala medbančne provizije, pri čemer bo zajemala številna vprašanja, vključno z omejitvami medbančnih provizij na različnih ravneh, provizijami, ki se zaračunavajo trgovcem, pravili spoštovanja vseh kartic ali usmerjevalnimi ukrepi. Veljavne upravne odločbe v nekaterih državah članicah se zelo razlikujejo. Zaradi večje doslednosti stopenj medbančnih provizij je predvidena uvedba nadaljnjih regulativnih ukrepov na nacionalni ravni, s katerimi bodo obravnavane stopnje teh nadomestil ali razlike med njimi. Takšni nacionalni ukrepi bi verjetno zelo ovirali vzpostavitev notranjega trga na področju kartičnih, spletnih in mobilnih plačil na podlagi kartic ter bi zato ovirali svobodo opravljanja storitev.
__________________
 __________________
21 V Italiji, na Madžarskem, Poljskem in v Združenem kraljestvu.
 21V Italiji, na Madžarskem, Poljskem in v Združenem kraljestvu.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)   Plačilne kartice so najpogosteje uporabljen elektronski plačilni instrument pri maloprodajnih nakupih. Vendar integracija trga plačilnih kartic v Uniji še zdaleč ni celovita, ker veliko plačilnih rešitev ne more preseči nacionalnih meja ali ker novi vseevropski ponudniki ne morejo vstopiti na trg. Premajhna integracija trga zdaj pomeni višje cene in manjšo izbiro plačilnih storitev za potrošnike in trgovce na drobno ter bolj omejene možnosti za izkoriščanje prednosti notranjega trga. Zato je treba odpraviti ovire za učinkovito delovanje kartičnega trga, vključno z mobilnimi in spletnimi plačili, ki temeljijo na kartičnih transakcijah, ki še vedno onemogočajo vzpostavitev popolnoma integriranega trga.
 (8)   Plačilne kartice so najpogosteje uporabljen elektronski plačilni instrument pri maloprodajnih nakupih. Vendar integracija trga plačilnih kartic v Uniji še zdaleč ni celovita, ker veliko plačilnih rešitev ne more preseči nacionalnih meja ali ker novi vseevropski ponudniki ne morejo vstopiti na trg. Za polno izkoriščanje prednosti notranjega trga je treba odpraviti ovire za integracijo novih možnosti plačevanja s kartico, vključno z mobilnimi in spletnimi plačili, ki temeljijo na kartičnih transakcijah.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Da bi se omogočilo učinkovito delovanje notranjega trga, bi bilo treba spodbujati in olajšati uporabo elektronskih plačil v korist trgovcev na drobno in potrošnikov. Kartična in druga elektronska plačila se lahko uporabljajo bolj vsestransko, vključno z možnostmi spletnih plačil, da se izkoristijo prednosti notranjega trga in e-trgovanja, pri čemer elektronska plačila trgovcem na drobno zagotavljajo tudi potencialno varna plačila. Namesto uporabe gotovine bi torej plačila s karticami in plačila na podlagi kartic lahko bila ugodna za trgovce na drobno in potrošnike, če bi bila nadomestila za uporabo plačilnih sistemov določena na stroškovno učinkoviti ravni, s čimer bi se hkrati prispevalo k inovativnosti in vstopu novih izvajalcev na trg.
 (9)  Da bi se omogočilo učinkovito delovanje notranjega trga, bi bilo treba spodbujati in olajšati uporabo elektronskih plačil v korist trgovcev na drobno in potrošnikov. Kartična in druga elektronska plačila se lahko uporabljajo bolj vsestransko, vključno z možnostmi spletnih plačil, da se izkoristijo prednosti notranjega trga in e-trgovanja, pri čemer elektronska plačila trgovcem na drobno zagotavljajo tudi potencialno varna plačila. Namesto uporabe gotovine bi torej plačila s karticami in plačila na podlagi kartic lahko bila ugodna za trgovce na drobno in potrošnike, če bi bila nadomestila za uporabo plačilnih sistemov določena na stroškovno učinkoviti ravni, s čimer bi se hkrati prispevalo k pošteni konkurenci, inovativnosti in vstopu novih izvajalcev na trg.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)   Ena od glavnih praks, ki ovira delovanje notranjega trga plačil s karticami in plačil na podlagi kartic, so zelo razširjene medbančne provizije, ki v večini držav članic niso urejene z zakonodajo. Medbančne provizije so medbančna nadomestila, ki se običajno uporabljajo med ponudniki plačilnih storitev pridobitelji in ponudniki plačilnih storitev izdajatelji, ki pripadajo posamezni kartični shemi. Medbančne provizije so glavni del nadomestil, ki jih ponudniki plačilnih storitev pridobitelji zaračunajo trgovcem za vsako kartično transakcijo. Trgovci nato te kartične stroške vključijo v splošne cene blaga in storitev. Zdi se, da je namen konkurence med kartičnimi shemami v praksi zlasti prepričati čim več ponudnikov plačilnih storitev, ki so izdajatelji (npr. banke), da izdajo njihove kartice, zaradi česar so medbančne provizije na trgu običajno višje, in ne nižje, kar je v nasprotju z običajnim učinkom cenovne discipline, ki ga ima konkurenca v tržnem gospodarstvu. Z zakonsko ureditvijo medbančnih provizij bi se izboljšalo delovanje notranjega trga.
 (10)   V večini držav članic medbančne provizije niso urejene z zakonodajo, temveč z odločbami, ki jih sprejmejo nacionalni organi, pristojni za konkurenco. Medbančne provizije so medbančna nadomestila, ki jih ponudniki plačilnih storitev pridobitelji običajno prenesejo na ponudnike plačilnih storitev izdajatelje, ki pripadajo ustrezni shemi. Medbančne provizije so glavni element nadomestil, ki jih ponudniki plačilnih storitev pridobitelji zaračunajo trgovcem za vsako kartično transakcijo. Trgovci nato te kartične stroške tako kot vse druge svoje stroške vključijo v splošne cene blaga in storitev. Z dosledno uporabo pravil o konkurenci za medbančne provizije bi zmanjšali transakcijske stroške za potrošnike in tako izboljšali delovanje notranjega trga.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)   Obstoječa velika raznolikost medbančnih provizij in njihova višina preprečujeta vstop na trg za „nove“ vseevropske udeležence na podlagi poslovnih modelov z nižjimi medbančnimi provizijami, kar škodi potencialnim ekonomijam obsega in razpona ter njihovi učinkovitosti. To negativno vpliva na trgovce na drobno in potrošnike ter ovira inovacije. Ker bi morali vseevropski udeleženci bankam izdajateljicam ponuditi najmanj najvišjo stopnjo medbančne provizije, ki prevladuje na trgu, na katerega želijo vstopiti, to povzroča tudi stalno razdrobljenost trga. Obstoječe domače sheme, ki imajo nižje medbančne provizije ali teh nadomestil nimajo, bodo morda celo prisiljene k umiku s trga zaradi pritiska bank, da ustvarijo višje prihodke iz naslova medbančnih provizij. Potrošniki in trgovci se tako srečujejo z omejeno izbiro, višjimi cenami in slabšo kakovostjo plačilnih storitev, hkrati pa so omejeni pri uporabi vseevropskih plačilnih storitev. Poleg tega trgovci na drobno ne morejo nadomestiti razlik v nadomestilih z uporabo storitev za sprejemanje kartic, ki jih opravljajo banke v drugih državah članicah. Posebna pravila v zvezi s plačilnimi shemami določajo, da se za vsako plačilno transakcijo uporabi medbančna provizija na prodajnem mestu (država trgovca na drobno). To bankam pridobiteljicam preprečuje uspešno čezmejno opravljanje storitev. Prav tako trgovcem na drobno preprečuje zmanjšanje stroškov plačil v korist potrošnikov.
 (11)   Obstoječa velika raznolikost medbančnih provizij in njihova višina preprečujeta vstop na trg za „nove“ vseevropske udeležence na podlagi poslovnih modelov z nižjimi medbančnimi provizijami ali brez njih, kar škodi potencialnim ekonomijam obsega in razpona ter njihovi učinkovitosti. To negativno vpliva na trgovce na drobno in potrošnike ter ovira inovacije. Ker bi morali vseevropski udeleženci bankam izdajateljicam ponuditi najmanj najvišjo stopnjo medbančne provizije, ki prevladuje na trgu, na katerega želijo vstopiti, to povzroča tudi stalno razdrobljenost trga. Obstoječe domače sheme, ki imajo nižje medbančne provizije ali teh nadomestil nimajo, bodo morda celo prisiljene k umiku s trga zaradi pritiska bank, da ustvarijo višje prihodke iz naslova medbančnih provizij. Potrošniki in trgovci se tako srečujejo z omejeno izbiro, višjimi cenami in slabšo kakovostjo plačilnih storitev, hkrati pa so omejeni pri uporabi vseevropskih plačilnih storitev. Poleg tega trgovci na drobno ne morejo nadomestiti razlik v nadomestilih z uporabo storitev za sprejemanje kartic, ki jih opravljajo banke v drugih državah članicah. Posebna pravila v zvezi z mednarodnimi shemami kartičnih plačil določajo, da se na podlagi njihove ozemeljske politike licenciranja za vsako plačilno transakcijo uporabi medbančna provizija na prodajnem mestu (država trgovca na drobno). To pridobiteljem preprečuje uspešno čezmejno opravljanje storitev. Prav tako trgovcem na drobno lahko preprečuje zmanjšanje stroškov plačil v korist potrošnikov.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  Ta uredba upošteva postopen pristop. Najprej je treba sprejeti ukrepe za olajšanje čezmejnega izdajanja in pridobivanja transakcij s plačilnimi karticami. Možnost, da trgovci izberejo pridobitelja zunaj svoje države članice (čezmejno pridobivanje), in uvedba najvišje dovoljene stopnje čezmejnih medbančnih provizij za čezmejno pridobljene transakcije bi morali zagotoviti potrebno pravno jasnost. Poleg tega bi morala biti veljavnost licenc za izdajanje ali pridobivanje plačilnih instrumentov znotraj Unije geografsko neomejena. Ti ukrepi bi olajšali nemoteno delovanje notranjega trga za kartična, spletna in mobilna plačila v korist potrošnikov in trgovcev na drobno.
 (15)  Da bi omogočili nemoteno delovanje notranjega trga za kartična, spletna in mobilna plačila v korist potrošnikov in trgovcev na drobno, se ta uredba uporablja za čezmejno in nacionalno izdajanje in pridobivanje transakcij s plačilnimi karticami. Če bi trgovci lahko izbirali pridobitelja zunaj svoje države članice (čezmejno pridobivanje), kar bo omogočeno z uvedbo iste najvišje dovoljene stopnje domačih in čezmejnih medbančnih provizij za pridobljene transakcije in s prepovedjo ozemeljskega licenciranja, bi bilo mogoče zagotoviti potrebno pravno jasnost in preprečili izkrivljanje konkurence med sistemi plačilnih kartic.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)   Na podlagi enostranskih zavez, sprejetih v okviru postopkov o konkurenci, se veliko čezmejnih transakcij s plačilnimi karticami v Uniji že izvaja ob upoštevanju najvišjih dovoljenih medbančnih provizij, ki se uporabljajo v prvi fazi te uredbe. Zato bi morale določbe v zvezi s temi transakcijami začeti veljati hitro ter tako ustvariti možnosti za trgovce na drobno, da poiščejo cenejše storitve pridobivanja čez mejo, in domače bančne skupnosti ali sheme spodbuditi k znižanju nadomestil za pridobivanje.
 (16)   Na podlagi enostranskih zavez, sprejetih v okviru postopkov o konkurenci, se veliko čezmejnih transakcij s plačilnimi karticami v Uniji že izvaja ob upoštevanju najvišjih dovoljenih medbančnih provizij. Da bi zagotovili pošteno konkurenco na trgu storitev pridobivanja, bi morale določbe v zvezi s čezmejnimi in domačimi transakcijami začeti veljati istočasno in v razumnem obdobju po začetku veljavnosti te uredbe, ob upoštevanju težavnosti in zapletenosti prehoda sistemov plačilnih kartic, ki ga zahteva uredba.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)   V zvezi z domačimi transakcijami je nujno prehodno obdobje, da se ponudnikom plačilnih storitev in shemam zagotovi čas za prilagoditev novim zahtevam. Zato bi bilo treba po dveh letih od začetka veljavnosti te uredbe in, da se zagotovi vzpostavitev notranjega trga za kartična plačila, razširiti omejitve za medbančne provizije za transakcije s potrošniškimi karticami na vsa plačila, tako čezmejna kot domača.
 (17)   Vseeno je potrebno prehodno obdobje, da se ponudnikom plačilnih storitev in shemam zagotovi čas za prilagoditev novim zahtevam. Zato bi morale po enem letu od začetka veljavnosti te uredbe in, da se zagotovi vzpostavitev notranjega trga za kartična plačila, omejitve za medbančne provizije za transakcije s potrošniškimi karticami zajemati vsa plačila, tako čezmejna kot domača.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)   Da bi se olajšalo čezmejno pridobivanje, bi morala za vse (čezmejne in domače) transakcije s potrošniškimi debetnimi karticami in kartične plačilne transakcije veljati najvišja dovoljena medbančna provizija v višini 0,20 %, za vse (čezmejne in domače) transakcije s potrošniškimi kreditnimi karticami in na njih temelječe kartične plačilne transakcije pa najvišja dovoljena medbančna provizija v višini 0,30 %.
 (18)   Za vse transakcije s potrošniškimi debetnimi karticami in kartične plačilne transakcije bi morala veljati najvišja dovoljena medbančna provizija v višini 0,2 %, za vse transakcije s kreditnimi karticami in na njih temelječe kartične plačilne transakcije pa najvišja dovoljena medbančna provizija v višini 0,3 %.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18 a (novo)

 (18a)  Ocena učinka kaže, da bi bila prepoved medbančnih provizij na transakcije z debetnimi karticami koristna za sprejemanje in uporabo kartic in razvoj enotnega trga ter da bi trgovcem in potrošnikom prinesla večje koristi kot morebitna višja omejitev. Poleg tega bi s tem preprečili negativne učinke, ki bi jih imela višja omejitev na nacionalne sisteme z zelo nizko ali ničelno medbančno provizijo za transakcije z debetnimi karticami, saj bi se zaradi čezmejne razširitve ali novih udeležencev na trgu provizije dvignile na raven omejitve. Prepoved medbančnih provizij na transakcije z debetnimi karticami tudi zmanjšuje tveganje prenosa modela medbančnih provizij na nove, inovativne plačilne storitve, kot so mobilni in spletni sistemi.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 a (novo)

 (19a)  Pridobitelji bi morali imeti možnost, da v skladu s temeljnimi načeli notranjega trga zagotavljajo svoje storitve trgovcem po vsej Uniji ter da pri tem uporabljajo iste večstranske medbančne provizije, kot jih uporabljajo na domačem trgu. Za čezmejne transakcije ne bi smeli uporabljati višjih večstranskih medbančnih provizij kot za domače transakcije.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
(22)  Transakcije s plačilnimi karticami se na splošno izvajajo na podlagi dveh glavnih poslovnih modelov, in sicer t. i. tristranske kartične sheme (imetnik kartice – shema pridobivanja in izdajanja – trgovec) in štiristranske kartične sheme (imetnik kartice – banka izdajateljica – banka pridobiteljica – trgovec). Veliko štiristranskih kartičnih shem uporablja eksplicitno medbančno provizijo, zlasti večstransko. Medbančne provizije (nadomestila, ki jih plačajo banke pridobiteljice za spodbujanje izdajanja in uporabe kartic) pri tristranskih kartičnih shemah pa so implicitne. Da bi se priznal obstoj implicitnih medbančnih provizij in podprli enaki konkurenčni pogoji, bi bilo treba tristranske kartične sheme, ki ponudnike plačilnih storitev uporabljajo kot izdajatelje ali pridobitelje, obravnavati kot štiristranske kartične sheme in zanje uporabljati enaka pravila, medtem ko bi se morali preglednost in drugi ukrepi v zvezi s poslovnimi pravili uporabljati za vse ponudnike.
 (22)  Transakcije s plačilnimi karticami se na splošno izvajajo na podlagi dveh glavnih poslovnih modelov, in sicer t. i. tristranske kartične sheme (imetnik kartice – shema pridobivanja in izdajanja – trgovec) in štiristranske kartične sheme (imetnik kartice – banka izdajateljica – banka pridobiteljica – trgovec). Veliko štiristranskih kartičnih shem uporablja eksplicitno medbančno provizijo, zlasti večstransko. Medbančne provizije (nadomestila, ki jih plačajo banke pridobiteljice za spodbujanje izdajanja in uporabe kartic) pri tristranskih kartičnih shemah pa so implicitne. Da bi se priznal obstoj implicitnih medbančnih provizij in podprli enaki konkurenčni pogoji, bi bilo treba tristranske kartične sheme, ki ponudnike plačilnih storitev uporabljajo kot izdajatelje ali pridobitelje, obravnavati kot štiristranske kartične sheme in zanje uporabljati enaka pravila, medtem ko bi se morali preglednost in drugi ukrepi v zvezi s poslovnimi pravili uporabljati za vse ponudnike. Tristranske sheme bi morale sprejemati transakcije, pri katerih pridobitelji uporabljajo njihove kartice na podlagi splošnih standardov za kartične transakcije in pravil pridobivanja, ki so primerljivi z določbami za trgovce v okviru posebnih tristranskih shem ter z omejitvami za medbančne provizije v skladu s to uredbo.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
(23)  Preprečiti je treba, da bi se določbam v zvezi z medbančnimi provizijami, ki jih plačajo ali prejmejo ponudniki plačilnih storitev, izogibalo z drugimi pritoki nadomestil, ki jih prejmejo ponudniki plačilnih storitev izdajatelji. Da bi se to preprečilo, je treba „neto plačila“ nadomestil, ki jih plača in prejme ponudnik plačilnih storitev izdajatelj v okviru kartične sheme, šteti za medbančno provizijo. Pri izračunu medbančne provizije je treba zaradi preverjanja, ali prihaja do izogibanja, upoštevati celoten znesek plačil ali spodbud, ki jih ponudnik plačilnih storitev izdajatelj prejme od kartične sheme v zvezi z zakonsko urejenimi transakcijami, razen nadomestil, ki jih ponudnik plačilnih storitev izdajatelj plača shemi. Zadevna plačila, spodbude in nadomestila so lahko neposredni (tj. na podlagi obsega ali specifični za posamezno transakcijo) ali posredni (vključno s spodbudami za trženje, nagradami in popusti za doseganje določenih obsegov transakcij).
 (23)  Preprečiti je treba, da bi se določbam v zvezi z medbančnimi provizijami, ki jih plačajo ali prejmejo ponudniki plačilnih storitev, izogibalo z drugimi pritoki nadomestil, ki jih prejmejo ponudniki plačilnih storitev izdajatelji. Da bi se to preprečilo, je treba „neto plačila“ nadomestil, ki jih plača in prejme ponudnik plačilnih storitev izdajatelj v okviru kartične sheme, vključno z morebitnimi nadomestili za avtorizacijo, šteti za medbančno provizijo. Pri izračunu medbančne provizije je treba zaradi preverjanja, ali prihaja do izogibanja, upoštevati celoten znesek plačil ali spodbud, ki jih ponudnik plačilnih storitev izdajatelj prejme od kartične sheme v zvezi z zakonsko urejenimi transakcijami, razen nadomestil, ki jih ponudnik plačilnih storitev izdajatelj plača shemi, ter denarnih ali drugih enakovrednih spodbud, ki jih prejme imetnik kartice iz kartične sheme. Vsa zadevna plačila, spodbude in nadomestila, bodisi neposredna (tj. na podlagi obsega ali specifični za posamezno transakcijo) bodisi posredna (vključno s spodbudami za trženje, nagradami in popusti za doseganje določenih obsegov transakcij), bi bilo treba obravnavati na podlagi te ocene. Pri preverjanju, ali prihaja do izogibanja določbam uredbe, ki določajo najvišji znesek medbančnih provizij, bi bilo treba zlasti upoštevati dobiček izdajateljev kartic, ustvarjen iz posebnih programov, ki jih skupaj izvajajo izdajatelji plačilnih kartic in kartične sheme, prihodke iz obdelave in izdaje licenc ter druge provizije, ki so vir prihodkov za kartične organizacije.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30
(30)  Za učinkovito delovanje omejitev v zvezi s pravilom spoštovanja vseh kartic so nekatere informacije nepogrešljive. Prejemnikom plačil bi bilo treba omogočiti, da lahko prepoznajo različne kategorije kartic, zato bi morale biti različne kategorije prepoznavne vidno in elektronsko s pomočjo naprave. Poleg tega bi moral biti tudi plačnik na določenem prodajnem mestu seznanjen glede sprejemanja njegovega plačilnega instrumenta. Prejemnik plačila mora plačnika obvestiti o kakršnih koli omejitvah glede uporabe določene blagovne znamke ob enakem času in pod enakimi pogoji kot o tem, da se določena blagovna znamka sprejema.
 (30)  Prejemnikom plačil in plačnikom bi bilo treba omogočiti, da lahko prepoznajo različne kategorije kartic, zato bi morale biti različne kategorije prepoznavne elektronsko, na novo izdani plačilni instrumenti na podlagi kartice pa tudi vidno s pomočjo naprave ali na plačilnem terminalu. Poleg tega bi moral biti tudi plačnik na določenem prodajnem mestu seznanjen glede sprejemanja njegovega plačilnega instrumenta.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30 a (novo)

 (30a)  Plačilo je dogovor med plačnikom in prejemnikom plačila. Da bi bila konkurenca med blagovnimi znamkami učinkovita, je pomembno, da uporabniki sami izberejo plačilno aplikacijo in da jim izbire ne vsiljuje nabavni trg (sistemi kartičnega plačevanja, ponudniki ali obdelovalci plačilnih storitev). To plačnikom in prejemnikom plačil ne preprečuje, da nastavijo samodejno izbiro aplikacije, če je to tehnično izvedljivo, pod pogojem, da je izbiro mogoče pred vsako transakcijo spremeniti. Če prejemnik plačila izbere aplikacijo, ki jo podpirata oba, mora imeti uporabnik možnost, da jo zavrne in izbere drugo aplikacijo.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31
(31)  Da se zagotovi možnost povrnitve škode v primeru nepravilne uporabe te uredbe ali v primeru sporov med uporabniki in ponudniki plačilnih storitev, bi morale države članice določiti ustrezne in učinkovite izvensodne pritožbene postopke in postopke za izvensodno reševanje sporov. Države članice bi morale določiti pravila o kaznih, ki se bodo uporabljale za kršitve te uredbe, ter zagotoviti, da bodo te kazni učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter da se bodo izvajale.
 (31)  Da se zagotovi možnost povrnitve škode v primeru nepravilne uporabe te uredbe ali v primeru sporov med uporabniki in ponudniki plačilnih storitev, bi morale države članice določiti ustrezne in učinkovite izvensodne pritožbene postopke in postopke za izvensodno reševanje sporov. Države članice bi morale ob upoštevanju smernic evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) („EBA“) ustanovljenega na podlagi Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta1a, določiti pravila o kaznih, ki se bodo uporabljale za kršitve te uredbe, ter zagotoviti, da bodo te kazni učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter da se bodo izvajale.

 _________________

 1aUredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije št. 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).
Sprememba 17
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1
1.  Ta uredba določa enotne tehnične in poslovne zahteve za transakcije s plačilnimi karticami, izvedene v Uniji, pri čemer imata ponudnik plačilnih storitev plačnika in ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila sedež znotraj Unije.
 1.  Ta uredba določa enotne tehnične in poslovne zahteve za kartične plačilne transakcije, izvedene v Uniji, pri čemer imata ponudnik plačilnih storitev plačnika in ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila sedež znotraj Unije.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2
2.  Ta uredba se ne uporablja za plačilne instrumente, ki se lahko uporabljajo le v okviru omejene mreže, namenjene obravnavanju točno določenih potreb s plačilnimi instrumenti, katerih uporaba je omejena, ker posameznemu imetniku instrumenta omogočajo nakup blaga ali storitev samo v prostorih izdajatelja ali v okviru omejene mreže ponudnikov storitev na podlagi neposrednega poslovnega dogovora s poklicnim izdajateljem ali ker jih je mogoče uporabljati samo za nakup omejenega izbora blaga ali storitev.
 2.  Ta uredba se ne uporablja za plačilne instrumente, ki se lahko uporabljajo le v okviru omejene mreže, namenjene obravnavanju točno določenih potreb s plačilnimi instrumenti, katerih uporaba je omejena, ker posameznemu imetniku instrumenta omogočajo nakup blaga ali storitev samo v prostorih izdajatelja ali v okviru omejene mreže ponudnikov storitev na podlagi neposrednega poslovnega dogovora s poklicnim izdajateljem ali ker jih je mogoče uporabljati samo za nakup zelo omejenega izbora blaga ali storitev.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 3 – točka a
(a)  transakcije s komercialnimi karticami;
 črtano
Sprememba 20
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 3 – točka b
(b)  dvige gotovine na bankomatih in
 (b)  dvige gotovine ali transakcije razen prodaje blaga ali storitev na bankomatih in gotovinska izplačila na okencu v prostorih ponudnika plačilnih storitev ter
Sprememba 21
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 3 – točka c
(c)  transakcije s karticami, ki so jih izdale tristranske kartične sheme.
 (c)  transakcije s karticami, ki so jih izdale tristranske kartične sheme, če njihov obseg ne presega praga, ki ga določi Komisija;
Sprememba 22
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 4 a (novo)

 4a.  Člena 6 in 7 se ne uporabljata za nacionalne sheme debetnih kartic, ki uporabljajo povprečno medbančno provizijo ali model neto plačila, ki je preverljivo pod mejno vrednostjo iz členov 3 in 4.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Člen 2 – točka 4
(4)   „transakcija z debetno kartico“ pomeni kartično plačilno transakcijo, tudi s predplačniškimi karticami, povezano s tekočim ali depozitnim uporabniškim računom, ki ga transakcija obremeni v 48 urah ali prej po odobritvi/odreditvi transakcije;
 (4)   „kartična debetna transakcija“ pomeni kartično plačilno transakcijo, povezano s tekočim ali depozitnim uporabniškim računom, ki ga transakcija, vključno s transakcijo s predplačniško kartico, obremeni takoj, ko je obračunana;
Sprememba 24
Predlog uredbe
Člen 2 – točka 5
(5)   „transakcija s kreditno kartico“ pomeni kartično plačilno transakcijo, pri kateri je transakcija poravnana po več kot 48 urah od odobritve/odreditve transakcije;
 (5)   „kartična kreditna transakcija“ pomeni kartično plačilno transakcijo, pri kateri se transakcija poravna najmanj dva delovna dneva po odobritvi/odreditvi;
Sprememba 25
Predlog uredbe
Člen 2 – točka 8
(8)  „čezmejna plačilna transakcija“ pomeni plačilo s kartico ali kartično plačilno transakcijo, ki jo odredi plačnik ali prejemnik plačila, če imata ponudnik plačilnih storitev plačnika in ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila sedež v različnih državah članicah, ali če je plačilno kartico izdal ponudnik plačilnih storitev izdajatelj, katerega sedež ni v isti državi članici kot prodajno mesto;
 (8)  „čezmejna plačilna transakcija“ pomeni plačilo s kartico ali kartično plačilno transakcijo, ki jo odredi plačnik ali prejemnik plačila, če imata ponudnik plačilnih storitev plačnika ali prodajno mesto sedež v državi članici, ki ni država članica ponudnika plačilnih storitev prejemnika plačila, ali če je plačilno kartico izdal ponudnik plačilnih storitev izdajatelj, katerega sedež ni v isti državi članici kot prodajno mesto, tudi kadar prejemnik plačila uporablja storitve pridobitelja, ki se nahaja v drugi državi članici;
Sprememba 26
Predlog uredbe
Člen 2 – točka 12 a (novo)

 (12a)  „plačilna kartica“ pomeni vsako debetno ali kreditno plačilno kartico, ki daje imetniku kartice pravico, da dostopa do svojih sredstev, oziroma mu omogoča, da opravi plačilo s posredovanjem pridobitelja, in ki jo prejemnik plačila sprejme za obdelavo plačilne transakcije;
Sprememba 27
Predlog uredbe
Člen 2 – točka 13
(13)  „kartična shema“ pomeni enotno zbirko pravil, praks, standardov in/ali izvedbenih smernic za izvrševanje plačilnih transakcij po celotni Uniji in v državah članicah, ki je ločena od kakršne koli infrastrukture ali plačilnega sistema, ki podpira njeno delovanje;
 (13)  „plačilna shema“ pomeni enotno zbirko pravil, praks, standardov in/ali izvedbenih smernic za izvrševanje plačilnih transakcij po celotni Uniji in v državah članicah, ki je ločena od vse infrastrukture ali plačilnega sistema, ki podpira njeno delovanje;
Sprememba 28
Predlog uredbe
Člen 2 – točka 15
(15)  „tristranska kartična shema“ pomeni kartično shemo, v okviru katere so plačila s plačilnega računa, ki ga shema vodi v imenu imetnika kartice, nakazana na plačilni račun, ki ga shema vodi v imenu prejemnika plačila, in kartične transakcije, ki temeljijo na enaki strukturi. Če tristranska kartična shema pooblasti druge ponudnike plačilnih storitev za izdajanje in/ali pridobivanje plačilnih kartic, se šteje za štiristransko kartično shemo;
 (15)  „tristranska kartična shema“ pomeni kartično shemo, v okviru katere so plačila s plačilnega računa, ki ga shema vodi v imenu plačnika, nakazana na plačilni račun, ki ga shema vodi v imenu prejemnika plačila, in kartične transakcije, ki temeljijo na enaki strukturi. Če tristranska kartična shema pooblasti druge ponudnike plačilnih storitev za izdajanje in/ali pridobivanje plačilnih kartic ali izdaja plačilne kartice s partnerjem, ki souporablja blagovno znamko, ali prek posrednika, se šteje za štiristransko kartično shemo;
Sprememba 29
Predlog uredbe
Člen 3 – naslov
Medbančne provizije za čezmejne transakcije s potrošniškimi debetnimi ali kreditnimi karticami
 Medbančne provizije za plačilne transakcije s potrošniškimi debetnimi ali kreditnimi karticami
Sprememba 30
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1
1.  Ponudniki plačilnih storitev dva meseca po začetku veljavnosti te uredbe za čezmejne transakcije z debetno kartico ne smejo več nuditi ali zahtevati medbančne provizije za posamezno transakcijo ali drugih dogovorjenih nadomestil z enakim namenom ali učinkom, katerih vrednost presega 0,2 % vrednosti transakcije.
 1.  Ponudniki plačilnih storitev od ...* za kartične debetne transakcije ne smejo več nuditi ali zahtevati medbančne provizije za posamezno transakcijo ali drugih dogovorjenih nadomestil z enakim namenom ali učinkom, katerih vrednost presega 7 centov ali 0,2 % vrednosti transakcije, kar je manj.

 ____________

 * Eno leto po datumu začetka veljavnosti te uredbe.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2
2.  Ponudniki plačilnih storitev dva meseca po začetku veljavnosti te uredbe za čezmejne transakcije s kreditno kartico ne smejo več nuditi ali zahtevati medbančne provizije za posamezno transakcijo ali drugih dogovorjenih nadomestil z enakim namenom ali učinkom, katerih vrednost presega 0,3 % vrednosti transakcije.
 2.  Ponudniki plačilnih storitev od ...* za kartične kreditne transakcije ne smejo več nuditi ali zahtevati medbančne provizije za posamezno transakcijo ali drugih dogovorjenih nadomestil z enakim namenom ali učinkom, katerih vrednost presega 0,3 % vrednosti transakcije.

 ____________

 * Eno leto po datumu začetka veljavnosti te uredbe.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 a (novo)

 2a.  Države članice lahko v nacionalni zakonodaji ohranijo omejitve ali uvedejo nižje omejitve ali ukrepe z enakim namenom ali učinkom.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Člen 4
Člen 4
 črtano
Medbančne provizije za vse transakcije s potrošniškimi debetnimi ali kreditnimi karticami
1.  Ponudniki plačilnih storitev dve leti po začetku veljavnosti te uredbe za kakršne koli transakcije na podlagi debetne kartice ne smejo več nuditi ali zahtevati medbančne provizije za posamezno transakcijo ali drugih dogovorjenih nadomestil z enakim namenom ali učinkom, katerih vrednost presega 0,2 % vrednosti transakcije.
2.  Ponudniki plačilnih storitev dve leti po začetku veljavnosti te uredbe za kakršne koli transakcije na podlagi kreditne kartice ne smejo več nuditi ali zahtevati medbančne provizije za posamezno transakcijo ali drugih dogovorjenih nadomestil z enakim namenom ali učinkom, katerih vrednost presega 0,3 % vrednosti transakcije.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Člen 5
5.   Za namene uporabe omejitev iz členov 3 in 4 se vsako neto nadomestilo, ki ga banka izdajateljica prejme od kartične sheme v zvezi s plačilnimi transakcijami ali povezanimi dejavnostmi, obravnava kot del medbančne provizije.
 Za namene uporabe omejitev iz členov 3 se vsako neto nadomestilo, ki ga ponudnik plačilnih storitev izdajatelj prejme v zvezi s plačilnimi transakcijami, obravnava kot del medbančne provizije.

 Pristojni organi preprečijo vse poskuse ponudnikov plačilnih storitev, da bi zaobšli to direktivo, vključno z izdajo plačilnih kartic v tretjih državah.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 4 a (novo)

 4a.  V pravilih v zvezi s kartičnimi shemami je prepovedano vsako omejevanje zagotavljanja storitev, povezanih s plačili, razen če je nediskriminatorno in iz objektivnih razlogov potrebno za delovanje plačilne sheme.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Člen 6 a (novo)

 Člen 6a

 Čezmejne transakcije

 Pri čezmejnih transakcijah velja medbančna provizija države pridobitelja.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 2
2.  Kartične sheme dopuščajo možnost, da se sporočila o avtorizaciji in kliringu posamezne kartične transakcije ločijo ter da jih obdelajo različni obdelovalci.
 2.  Kartične sheme in izdajatelji dopuščajo možnost, da se sporočila o avtorizaciji in kliringu posamezne kartične transakcije ločijo ter da jih obdelajo različni obdelovalci. Pravila shem in pravila licenčnih pogodb ali drugih pogodb, ki vodijo v omejevanje svobode glede izbire obdelovalca, so prepovedana.
Sprememba 38
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 4
4.  Obdelovalci znotraj Unije zagotovijo, da je njihov sistem tehnično interoperabilen z drugimi sistemi obdelovalcev znotraj Unije, in sicer na podlagi standardov, ki so jih razvili mednarodni ali evropski organi za standardizacijo. Poleg tega obdelovalci ne smejo sprejeti ali uporabljati poslovnih pravil, ki omejujejo interoperabilnost z drugimi obdelovalci znotraj Unije.
 4.  Obdelovalci znotraj Unije do ...* zagotovijo, da je njihov sistem tehnično interoperabilen z drugimi sistemi obdelovalcev znotraj Unije, in sicer na podlagi standardov, ki so jih razvili mednarodni ali evropski organi za standardizacijo. Poleg tega obdelovalci ne smejo sprejeti ali uporabljati poslovnih pravil, ki omejujejo interoperabilnost z drugimi obdelovalci znotraj Unije.

 4a.  Z namenom, da zagotovi dosledno harmonizacijo tega člena, Evropski bančni organ, po posvetovanju s svetovalnim odborom, kot je določeno v členu 41 Uredbe (EU) št. 1093/2010, ter pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerim določi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati plačilni sistemi, plačilne sheme in obdelovalci, da se zagotovi popolnoma odprt in konkurenčen trg obdelave kartic.

Ta osnutek tehničnih standardov predloži Komisiji do …**

 Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

 Pogoji iz prvega pododstavka začnejo veljati do ...*** in se po potrebi redno posodabljajo.

________________

 * Eno leto po začetku veljavnosti te uredbe.

 ** Datum ...

 *** Dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 4 b (novo)

 4b.  Z odstopanjem od členov 1 do 4b in po posvetovanju s Komisijo lahko države članice novo ustanovljene kartične plačilne sheme za omejeno obdobje izvzamejo iz uporabe tega člena.
Sprememba 40
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1
1.  Prepovedana so kakršna koli pravila shem in pravila licenčnih pogodb, ki izdajatelja ovirajo pri povezovanju dveh ali več različnih blagovnih znamk plačilnih instrumentov na kartici, telekomunikacijski, digitalni ali IT napravi ali ki mu to preprečujejo.
 1.  Prepovedana so kakršna koli pravila shem in pravila licenčnih pogodb ali ukrepov z enakovrednim učinkom, ki izdajatelja ovirajo pri povezovanju dveh ali več različnih blagovnih znamk plačilnih instrumentov na kartici, telekomunikacijski, digitalni ali IT napravi ali ki mu to preprečujejo.
Sprememba 41
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 a (novo)

 1a.  Ob sklenitvi pogodbe s ponudnikom plačilnih storitev se potrošnik lahko odloči, da želi imeti dve ali več različnih blagovnih znamk plačilnih instrumentov na svoji plačilni kartici oziroma telekomunikacijski, digitalni ali IT napravi. Pred podpisom pogodbe ponudnik plačilnih storitev potrošniku pravočasno zagotovi jasne in nepristranske informacije o vseh plačilnih blagovnih znamkah, ki so na voljo, in njihovih lastnostih, vključno z uporabnostjo, ceno in varnostjo.
Sprememba 42
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2
2.  Vse razlike pri obravnavanju izdajateljev ali pridobiteljev v okviru pravil shem in pravil licenčnih pogodb v zvezi s povezovanjem blagovnih znamk na kartici, telekomunikacijski, digitalni ali IT napravi morajo biti objektivno utemeljene in nediskriminatorne.
 2.  Vse razlike pri obravnavanju izdajateljev ali pridobiteljev v okviru pravil shem in pravil licenčnih pogodb v zvezi s povezovanjem blagovnih znamk ali ustreznim soobstojem različnih blagovnih znamk ali aplikacij na kartici, telekomunikacijski, digitalni ali IT napravi morajo biti objektivno utemeljene in nediskriminatorne.
Sprememba 43
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 3
3.  Kartične sheme ponudnikom plačilnih storitev izdajateljem in pridobiteljem kartic za transakcije, izvedene s katero koli napravo z njihovo blagovno znamko, za katere se njihova shema ne uporablja, ne smejo nalagati zahtev glede poročanja, obveznosti plačevanja nadomestil ali drugih obveznosti z enakim namenom ali učinkom.
 3.  Kartične sheme ponudnikom plačilnih storitev izdajateljem in pridobiteljem kartic za transakcije, izvedene s katero koli napravo z njihovo blagovno znamko, za katere se njihova shema ne uporablja, ne smejo nalagati zahtev glede poročanja, obveznosti plačevanja nadomestil ali podobnih obveznosti z enakim namenom ali učinkom.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 4
4.  Vsa načela preusmerjanja, katerih namen je transakcije usmeriti skozi posebne poti ali postopke, ter drugi tehnični in varnostni standardi in zahteve v zvezi z ravnanjem v primeru več kot ene blagovne znamke plačilne kartice na kartici, telekomunikacijski, digitalni ali IT napravi morajo biti nediskriminatorni in se uporabljati nediskriminatorno.
 4.  Vsa načela preusmerjanja ali enakovredni ukrepi, katerih namen je transakcije usmeriti skozi posebne poti ali postopke, ter drugi tehnični in varnostni standardi in zahteve v zvezi z ravnanjem v primeru več kot ene blagovne znamke plačilne kartice ali enakovredne aplikacije na kartici, telekomunikacijski, digitalni ali IT napravi morajo biti nediskriminatorni in se uporabljati nediskriminatorno.
Sprememba 45
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 6
6.  Kartične sheme, izdajatelji, pridobitelji in ponudniki infrastrukture za ravnanje s plačilno kartico v plačilni instrument ali opremo, ki se uporablja na prodajnem mestu, ne smejo vstaviti samodejnih mehanizmov, programske opreme ali naprav, ki omejujejo izbiro plačnika pri uporabi plačilnega instrumenta s souporabo blagovne znamke.
 6.  Kartične sheme, izdajatelji, pridobitelji in ponudniki infrastrukture za ravnanje s plačilno kartico v plačilni instrument ali opremo, ki se vgradi na prodajnem mestu, ne smejo vstaviti samodejnih mehanizmov, programske opreme ali naprav, ki omejujejo izbiro plačnika in prejemnika plačila pri uporabi plačilnega instrumenta s souporabo blagovne znamke. Prejemniki plačil ohranijo možnost, da v opremo, ki se uporablja na prodajnem mestu, vgradijo samodejne mehanizme, ki prednostno izbirajo določene blagovne znamke ali aplikacije. Prejemnik plačila pa plačniku ne prepreči možnosti, da pri kategorijah kartic ali povezanih plačilnih instrumentov, ki jih prejemnik plačila sprejema, prekliče nastavitev avtomatske izbire prednosti, ki jo je prejemnik plačila vključil v svojo opremo.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1
1.  Pridobitelji prejemnikom plačila nudijo in zaračunavajo posamično določene provizije, ki se zaračunavajo trgovcem, za različne kategorije in različne blagovne znamke plačilnih kartic, razen če trgovci pisno zahtevajo, da ponudniki plačilnih storitev pridobitelji zaračunajo poenotene provizije za trgovce.
 1.  Pridobitelji prejemnikom plačila nudijo in zaračunavajo posamično določene provizije, ki se zaračunavajo trgovcem, za različne kategorije in različne blagovne znamke plačilnih kartic z različnimi medbančnimi provizijami, razen če trgovci pisno zahtevajo, da ponudniki plačilnih storitev pridobitelji zaračunajo poenotene provizije za trgovce.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1
1.  Plačilne sheme in ponudniki plačilnih storitev ne uporabljajo nobenega pravila, ki bi prejemnikom plačila, ki sprejemajo kartice in druge plačilne instrumente, ki jih je izdal en ponudnik plačilnih storitev izdajatelj v okviru sheme plačilnih instrumentov, nalagalo obveznost, da sprejmejo tudi druge plačilne instrumente iste blagovne znamke in/ali kategorije, ki so jih izdali drugi ponudniki plačilnih storitev izdajatelji v okviru iste sheme, razen če se zanje uporablja enaka zakonsko določena medbančna provizija.
 1.  Plačilne sheme in ponudniki plačilnih storitev ne uporabljajo nobenega pravila, ki bi prejemnikom plačila, ki sprejemajo kartice in druge plačilne instrumente, ki jih je izdal en ponudnik plačilnih storitev izdajatelj v okviru sheme plačilnih instrumentov, nalagalo obveznost, da sprejmejo tudi druge plačilne instrumente iste blagovne znamke in/ali kategorije, ki so jih izdali drugi ponudniki plačilnih storitev izdajatelji v okviru iste sheme, razen če se zanje uporablja enaka medbančna provizija, ki je skladna tudi z zgornjimi mejami iz te uredbe.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 4
4.  Ponudniki plačilnih storitev izdajatelji zagotovijo, da so njihovi plačilni instrumenti vidno in elektronsko prepoznavni, tako da lahko prejemniki plačila nedvoumno opredelijo, katere blagovne znamke in kategorije predplačniških, debetnih, kreditnih ali komercialnih kartic ali kartičnih plačil, ki temeljijo na teh karticah, izbere plačnik.
 4.  Ponudniki plačilnih storitev izdajatelji do ...* zagotovijo, da so njihovi plačilni instrumenti elektronsko, njihovi na novo izdani plačilni instrumenti na podlagi kartice pa tudi vidno prepoznavni, tako da lahko prejemniki plačila nedvoumno opredelijo, katere blagovne znamke in kategorije predplačniških, debetnih, kreditnih ali komercialnih kartic ali kartičnih plačil, ki temeljijo na teh karticah, izbere plačnik.

 ________________

 * Eno leto po začetka veljavnosti te uredbe.
Sprememba 49
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 3
3.  Odstavka 1 in 2 ne posegata v pravila o stroških, znižanjih ali drugem usmerjanju iz člena 55 predloga COM(2013) 547 in člena 19 Direktive 2011/83/EU22.
 3.  Odstavka 1 in 2 tega člena ne posegata v pravila o stroških, znižanjih ali drugem usmerjanju iz člena 55 Direktive o plačilnih storitvah št. 2014/.../EU in člena 19 Direktive št. 2011/83/EU22.
__________________
 __________________
22Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. Oktobra 2011 o pravicah potrošnikov ...
 22Direktiva št. 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta št. 93/13/EGS in Direktive št. 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta št.  85/577/EGS in Direktive št. 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta.
Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 2 a (novo)

 2a.  Pri sklenitvi pogodbe s ponudnikom plačilnih storitev se potrošniku zagotovi tudi prejemanje jasnih in nepristranskih rednih informacij o plačilnih lastnostih in plačilnih provizijah, ki se uporabljajo za plačilne transakcije.
Sprememba 51
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1
1.  Države članice določijo pravila o sankcijah, ki se bodo uporabljale za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje njihovega izvajanja. Takšne sankcije so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
 1.  Države članice določijo pravila o kaznih, ki se bodo uporabljale za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje njihovega izvajanja. Evropski bančni organ lahko izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010, s katerimi zagotovi, da so te kazni učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 1
1.  Države članice vzpostavijo ustrezne in učinkovite izvensodne pritožbene postopke in postopke za izvensodno reševanje sporov med prejemniki plačila in njihovimi ponudniki plačilnih storitev, ki izhajajo iz določb te uredbe. Države članice za ta namen imenujejo obstoječe organe ali po potrebi ustanovijo nove.
 1.  Države članice vzpostavijo neodvisne, ustrezne in učinkovite izvensodne pritožbene postopke in postopke za izvensodno reševanje sporov med prejemniki plačila in njihovimi ponudniki plačilnih storitev, ki izhajajo iz določb te uredbe. Države članice za ta namen imenujejo obstoječe organe ali po potrebi ustanovijo nove. Ponudniki plačilnih storitev pristopijo vsaj k enemu organu za alternativno reševanje sporov.
Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 2
2.  Države članice obvestijo Komisijo o navedenih organih v dveh letih po začetku veljavnosti te uredbe. O vsaki naknadni spremembi v zvezi s temi organi nemudoma obvestijo Komisijo.
 2.  Državne članice obvestijo Komisijo o navedenih organih do ... . O vsaki naknadni spremembi v zvezi s temi organi nemudoma obvestijo Komisijo.

 ______________________

 * Dva meseca od datuma začetka veljavnosti te uredbe.
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 2 a (novo)

 2a.  Države članice zagotovijo, da se ponudniki plačilnih storitev udeležujejo pritožbenih postopkov v skladu z odstavkom 1.
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 1
Komisija štiri leta po začetku veljavnosti te uredbe predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o njeni uporabi. V poročilu obravnava zlasti ustreznost stopenj medbančnih provizij in mehanizme usmerjanja, na primer nadomestila, pri čemer upošteva uporabo in stroške različnih načinov plačil ter stopnjo vstopa novih udeležencev in nove tehnologije na trg.
 Komisija do …* predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o uporabi te uredbe. V poročilu obravnava zlasti ustreznost stopenj medbančnih provizij in mehanizme usmerjanja, na primer nadomestila, pri čemer upošteva uporabo in stroške različnih načinov plačil ter stopnjo vstopa novih udeležencev, nove tehnologije in inovativnih poslovnih modelov na trg. V oceni zlasti upošteva

 (a)  oblikovanje nadomestil za imetnike kartic;

 (b)  raven konkurence med ponudniki plačilnih storitev in shemami;

 (c)  vpliv na stroške plačnika in prejemnika plačila;

 (d)  stopnje prenosa koristi trgovcev od zmanjšanja stopnje izmenjave;

 (e)  tehnične zahteve in njihov vpliv na vse udeležene strani;

 (f)  vpliv povezovanja blagovnih znamk na prijaznost do uporabnikov, zlasti za starejše osebe in druge ranljive uporabnike.

Poročilo Komisije po potrebi spremlja zakonodajni predlog, ki lahko vključuje Sprememba najvišje omejitve za medbančne provizije.

 _______________

 * Dve leti po začetku veljavnosti te uredbe.

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 57(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A7-0167/2014).

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov