Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2013/0264(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0169/2014

Predložena besedila :

A7-0169/2014

Razprave :

PV 02/04/2014 - 26
CRE 02/04/2014 - 26

Glasovanja :

PV 03/04/2014 - 7.4
CRE 03/04/2014 - 7.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2014)0280

Sprejeta besedila
PDF 848kWORD 693k
Četrtek, 3. april 2014 - Bruselj
Plačilne storitve na notranjem trgu ***I
P7_TA(2014)0280A7-0169/2014

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 3. aprila 2014 k predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o plačilnih storitvah na notranjem trgu, o spremembah direktiv 2002/65/ES, 2013/36/EU in 2009/110/ES ter o razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (COM(2013)0547 – C7-0230/2013 – 2013/0264(COD))(1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 2
(2)   Direktiva 2007/64/ES je bila sprejeta decembra 2007 na podlagi predloga Komisije iz decembra 2005. Od takrat je na trgu plačil malih vrednosti prišlo do pomembnih tehničnih inovacij s hitrim naraščanjem števila elektronskih in mobilnih plačil ter pojavom novih vrst plačilnih storitev na trgu.
 (2)   Direktiva 2007/64/ES je bila sprejeta decembra 2007 na podlagi predloga Komisije iz decembra 2005. Od takrat je na trgu plačil malih vrednosti prišlo do pomembnih tehničnih inovacij s hitrim naraščanjem števila elektronskih in mobilnih plačil ter pojavom novih vrst plačilnih storitev na trgu, ki predstavljajo izziv za veljavni okvir.
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 3
(3)   Pregled pravnega okvira EU o plačilnih storitvah ter zlasti analiza učinka Direktive 2007/64/ES in posvetovanja o zeleni knjigi Komisije „Na poti k integriranemu evropskemu trgu za kartična, spletna in mobilna plačila“24 so pokazali, da je razvoj privedel do pomembnih regulativnih izzivov. Pomembna področja trga plačil, zlasti kartična, spletna in mobilna plačila, so še vedno razdrobljena zaradi državnih meja. Mnogi inovativni plačilni produkti ali storitve v veliki meri ali v celoti niso zajeti v področje uporabe Direktive 2007/64/ES. Poleg tega se je področje uporabe Direktive 2007/64/ES in zlasti izvzetih elementov, kot so nekatere s plačili povezane dejavnosti, za katere ne veljajo splošna pravila, v nekaterih primerih izkazalo za preveč dvoumno, presplošno ali preprosto zastarelo glede na razvoj trga. To povzroča pravno negotovost, možna varnostna tveganja v plačilni verigi in pomanjkanje varstva potrošnikov na nekaterih področjih. Za inovativne digitalne plačilne storitve, ki so preproste za uporabo, se je izkazalo, da se težko uveljavijo ter potrošnikom in trgovcem na drobno zagotovijo učinkovite, priročne in varne načine plačevanja v Uniji.
 (3)   Pregled pravnega okvira EU o plačilnih storitvah ter zlasti analiza učinka Direktive 2007/64/ES in posvetovanja o zeleni knjigi Komisije „Na poti k integriranemu evropskemu trgu za kartična, spletna in mobilna plačila“24 so pokazali, da je razvoj privedel do pomembnih regulativnih izzivov. Pomembna področja trga plačil, zlasti kartična, spletna in mobilna plačila, so še vedno razdrobljena zaradi državnih meja. Mnogi inovativni plačilni produkti ali storitve v veliki meri ali v celoti niso zajeti v področje uporabe Direktive 2007/64/ES. Poleg tega se je področje uporabe Direktive 2007/64/ES in zlasti izvzetih elementov, kot so nekatere s plačili povezane dejavnosti, za katere ne veljajo splošna pravila, v nekaterih primerih izkazalo za preveč dvoumno, presplošno ali preprosto zastarelo glede na razvoj trga. To povzroča pravno negotovost, možna varnostna tveganja v plačilni verigi in pomanjkanje varstva potrošnikov na nekaterih področjih. Za inovativne in varne digitalne plačilne storitve, ki so preproste za uporabo, se je izkazalo, da se težko uveljavijo ter potrošnikom in trgovcem na drobno zagotovijo učinkovite, priročne in varne načine plačevanja v Uniji. Na tem področju je veliko pozitivnega potenciala, ki ga je treba dosledneje izkoristiti.
__________________
 __________________
24 COM(2012)0941.
 24 COM(2012)0941.
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 4
(4)   Glede na razvoj digitalnega gospodarstva je vzpostavitev integriranega enotnega trga za elektronska plačila ključnega pomena, da bodo lahko potrošniki, trgovci in podjetja v celoti izkoristili vse prednosti notranjega trga.
 (4)   Glede na razvoj digitalnega gospodarstva je vzpostavitev integriranega enotnega trga za varna elektronska plačila ključnega pomena, da se podpre rast gospodarstva Unije ter da bo potrošnikom, trgovcem in podjetjem na voljo izbira in zagotovljena preglednost plačilnih storitev, da bodo lahko v celoti izkoristili vse prednosti notranjega trga.
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 5
(5)   Treba bi bilo določiti nova pravila za zapolnitev pravnih vrzeli in zagotavljanje večje pravne jasnosti in dosledne uporabe zakonodajnega okvira po vsej Uniji. Obstoječim in novim udeležencem na trgu bi bilo treba zagotoviti enakovredne pogoje poslovanja, ki bi olajšali nove načine plačevanja, da se poveča trg, in zagotovili visoko raven varstva potrošnikov pri uporabi teh plačilnih storitev po vsej Uniji. To bi moralo privesti do znižanja stroškov in cen za uporabnike plačilnih storitev ter večje izbire in preglednosti plačilnih storitev.
 (5)   Treba bi bilo določiti nova pravila za zapolnitev pravnih vrzeli in zagotavljanje večje pravne jasnosti in dosledne uporabe zakonodajnega okvira po vsej Uniji. Obstoječim in novim udeležencem na trgu bi bilo treba zagotoviti enakovredne pogoje poslovanja, ki bi olajšali nove načine plačevanja, da se poveča trg, in zagotovili visoko raven varstva potrošnikov pri uporabi teh plačilnih storitev po vsej Uniji. To bi moralo ustvariti učinkovitost v plačilnem sistemu kot celoti in privesti do znižanja stroškov in cen za uporabnike plačilnih storitev ter večje izbire in preglednosti plačilnih storitev, obenem pa okrepiti zaupanje potrošnikov v harmonizirani trg plačil.
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)  Enotno območje plačil v eurih (SEPA) bo leta 2014 z migracijo nacionalnih kreditnih plačil in direktnih obremenitev v eurih na takšne, ki so skladne s shemo SEPA, doseglo nov mejnik. Nadaljevati je treba izgradnjo integriranega, konkurenčnega in inovativnega trga evrskih plačil malih vrednosti v euroobmočju, na katerem bodo veljali enaki konkurenčni pogoji, da bi ustvarili resnični notranji trg plačilnih storitev v Uniji. Proces izgradnje je treba podpreti z okrepljenim upravljanjem pod vodstvom Evropske centralne banke. Napoved Evropske centralne banke o oblikovanju evropskega odbora za plačila male vrednosti (ERPB), naslednika sveta SEPA, bi morala prispevati k doseganju tega cilja in ga olajšati. Kar zadeva sestavo odbora ERPB, bi bilo treba upoštevati boljše ravnovesje med interesi na strani ponudbe in povpraševanja na trgu plačil ter zagotoviti učinkovito svetovanje glede prihodnje usmeritve projekta SEPA in morebitnih ovir za njegovo uresničitev, načinov, kako jih obravnavati ter kako spodbuditi inovacije, konkurenco in integracijo na področju plačil malih vrednosti v eurih v Uniji. Predvidena bi morala biti tudi udeležba Komisije v vlogi opazovalke, s čimer bi zagotovili, da bodo dejavnosti, sestava in delovanje odbora ERPB prispevale k spodbujanju projekta SEPA.
Sprememba 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 6
(6)   V zadnjih letih so se povečala varnostna tveganja pri elektronskih plačilih, kar je posledica večje tehnične zapletenosti elektronskih plačil, njihovega čedalje večjega obsega na svetovni ravni in novih vrst plačilnih storitev, ki se pojavljajo. Ker so varne plačilne storitve bistven pogoj za dobro delujoč trg plačilnih storitev, bi morali biti uporabniki teh storitev ustrezno zaščiteni pred takšnimi tveganji. Plačilne storitve so bistvene za ohranjanje temeljnih gospodarskih in družbenih dejavnosti, zato so bili ponudniki plačilnih storitev, kot so kreditne institucije, opredeljeni kot udeleženci na trgu v skladu s členom 3(8) Direktive [vstaviti številko direktive o varnosti omrežij in informacij, ko bo sprejeta] Evropskega parlamenta in Sveta.
 (6)   V zadnjih letih so se povečala varnostna tveganja pri elektronskih plačilih, kar je posledica večje tehnične zapletenosti elektronskih plačil, njihovega čedalje večjega obsega na svetovni ravni in novih vrst plačilnih storitev, ki se pojavljajo. Ker so varne plačilne storitve bistven pogoj za dobro delujoč trg plačilnih storitev, bi morali biti uporabniki teh storitev ustrezno zaščiteni pred takšnimi tveganji. Plačilne storitve so bistvene za ohranjanje temeljnih gospodarskih in družbenih dejavnosti, zato so bili ponudniki plačilnih storitev, kot so kreditne institucije, opredeljeni kot udeleženci na trgu v skladu s členom 3(8) Direktive [vstaviti številko direktive o varnosti omrežij in informacij, ko bo sprejeta] Evropskega parlamenta in Sveta25. Pri obdelavi osebnih podatkov za namene te direktive bi bilo treba upoštevati varnostne zahteve iz členov 16 in 17 Direktive 95/46/ES.
__________________
 __________________
Direktiva XXXX/XX/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne [datum] o ukrepih za zagotavljanje visoke skupne ravni varnosti omrežij in informacij v Uniji (UL L x, str. x).
 25 Direktiva XXXX/XX/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne [datum] o ukrepih za zagotavljanje visoke skupne ravni varnosti omrežij in informacij v Uniji (UL L x, str. x).
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 7
(7)   Poleg splošnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti na ravni držav članic v Direktivi [vstaviti številko direktive o varnosti omrežij in informacij, ko bo sprejeta], bi bilo treba varnostna tveganja, povezana s plačilnimi transakcijami, obravnavati tudi na ravni ponudnikov plačilnih storitev. Varnostni ukrepi, ki jih morajo sprejeti ponudniki plačilnih storitev, morajo biti sorazmerni z zadevnimi varnostnimi tveganji. Uvesti je treba mehanizem rednega poročanja, da se zagotovi, da ponudniki plačilnih storitev pristojnim organom vsako leto predložijo posodobljene podatke o oceni svojih varnostnih tveganj in (dodatnih) ukrepih, ki so jih sprejeli v odziv na ta tveganja. Da bi bila škoda, kot so na primer večje motnje plačilnega sistema, povzročena drugim ponudnikom plačilnih storitev in plačilnim sistemom ter uporabnikom, čim manjša, je tudi bistveno da se od ponudnikov plačilnih storitev zahteva, da Evropskemu bančnemu organu nemudoma sporočijo vse večje varnostne incidente.
 (7)   Poleg splošnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti na ravni držav članic v Direktivi [vstaviti številko direktive o varnosti omrežij in informacij, ko bo sprejeta], bi bilo treba varnostna tveganja, povezana z izbiro tehničnega sistema za izvajanje plačilnih transakcij, obravnavati tudi na ravni ponudnikov plačilnih storitev na njihove stroške in v okviru njihove odgovornosti. Varnostni ukrepi, ki jih morajo sprejeti ponudniki plačilnih storitev, morajo biti sorazmerni z zadevnimi varnostnimi tveganji za njihove stranke. Uvesti je treba mehanizem rednega poročanja, da se zagotovi, da ponudniki plačilnih storitev pristojnim organom vsaj trikrat letno predložijo posodobljene podatke o oceni svojih varnostnih tveganj in (dodatnih) ukrepih, ki so jih sprejeli, da bi zmanjšali ta tveganja. Da bi bila škoda, kot so na primer večje motnje plačilnega sistema, povzročena drugim ponudnikom plačilnih storitev in plačilnim sistemom ter uporabnikom, čim manjša, je tudi bistveno, da se od ponudnikov plačilnih storitev zahteva, da vse večje varnostne incidente nemudoma sporočijo Evropskemu bančnemu organu, ki vsako leto objavi poročilo o varnosti digitalnih plačilnih storitev v Uniji.
Sprememba 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)  Da bi potrošniki razumeli svoje pravice in dolžnosti v okviru te direktive, bi jih bilo treba obveščati na jasen in razumljiv način. Komisija bi morala zato v dveh letih po začetku veljavnosti te direktive pripraviti uporabniku prijazno elektronsko brošuro, v kateri bodo jasno in enostavno razumljivo navedene pravice in dolžnosti potrošnikov, določene s to direktivo in s tem povezano zakonodajo Unije o plačilnih storitvah. Te informacije bi bilo treba objaviti na spletnih mestih Komisije, Evropskega nadzornega organa (Evropskega bančnega organa – EBA), ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta1a, in nacionalnih bančnih regulativnih organov. Države članice zagotovijo, da bodo ponudniki plačilnih storitev omenjeno brošuro v izvirni obliki brezplačno dali na voljo vsem obstoječim in novim strankam na svojih spletnih mestih ter v papirni obliki v svojih podružnicah, pri svojih zastopnikih in zunanjih izvajalcih.
_________________
1a Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije št. 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 8
(8)   Revidiran regulativni okvir za plačilne storitve dopolnjuje Uredba (EU) [XX/XX/XX] Evropskega parlamenta in Sveta26. Ta uredba uvaja pravila o zaračunavanju večstranskih in dvostranskih medbančnih provizij za vse transakcije s potrošniškimi debetnimi in kreditnimi karticami ter elektronska in mobilna plačila na podlagi teh transakcij ter omejuje uporabo določenih poslovnih pravil v zvezi s kartičnimi transakcijami. Namen te uredbe je še pospešiti doseganje učinkovitega integriranega trga za kartična plačila.
 (8)   Revidiran regulativni okvir za plačilne storitve dopolnjuje Uredba (EU) [XX/XX/XX] Evropskega parlamenta in Sveta26. Ta uredba uvaja pravila o zaračunavanju večstranskih in dvostranskih medbančnih provizij za vse transakcije s potrošniškimi debetnimi in kreditnimi karticami ter elektronska in mobilna plačila na podlagi teh transakcij, s čimer odstranjuje pomembno oviro med nacionalnimi trgi plačil, ter omejuje uporabo določenih poslovnih pravil v zvezi s kartičnimi transakcijami. Namen te uredbe je še pospešiti doseganje učinkovitega integriranega trga za kartična plačila.
__________________
 __________________
26 Uredba (EU) št. [XX/XX/XX/] Evropskega parlamenta in Sveta z dne [datum] o medbančnih provizijah za kartične plačilne transakcije (UL L x, str. x).
 26 Uredba (EU) št. [XX/XX/XX/] Evropskega parlamenta in Sveta z dne [datum] o medbančnih provizijah za kartične plačilne transakcije (UL L x, str. x).
Sprememba 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 9
(9)   Da bi se izognili različnim pristopom v državah članicah v škodo potrošnikov, bi se morale določbe o zahtevah glede preglednosti in obveščanja za ponudnike plačilnih storitev iz te direktive uporabljati tudi za transakcije, pri katerih se ponudnik plačilnih storitev plačnika ali prejemnika plačila nahaja v Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: EGP), drugi ponudnik plačilnih storitev pa zunaj njega. Prav tako je primerno, da se uporaba določb o preglednosti in obveščanju razširi na transakcije v vseh valutah med ponudniki plačilnih storitev, ki se nahajajo v EGP.
 (9)   Da bi se izognili različnim pristopom v državah članicah v škodo potrošnikov, bi se morale določbe o zahtevah glede preglednosti in obveščanja za ponudnike plačilnih storitev ter o pravicah in dolžnostih v zvezi z zagotavljanjem in uporabo plačilnih storitev iz te direktive uporabljati tudi za transakcije, pri katerih se ponudnik plačilnih storitev plačnika ali prejemnika plačila nahaja v Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: EGP), drugi ponudnik plačilnih storitev pa zunaj njega. Na podlagi pregleda Komisije in po potrebi zakonodajnega predloga, bi bilo treba uporabo te direktive razširiti na večji del določb o pravicah in obveznostih glede zagotavljanja in uporabe plačilnih storitev. Prav tako je primerno, da se uporaba določb o preglednosti in obveščanju razširi na transakcije v vseh valutah med ponudniki plačilnih storitev, ki se nahajajo v EGP.
Sprememba 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 10
(10)   Opredelitev plačilnih storitev bi morala biti tehnološko nevtralna in omogočati nadaljnji razvoj novih vrst plačilnih storitev, hkrati pa zagotavljati enake pogoje poslovanja tako za obstoječe kot nove ponudnike plačilnih storitev.
 (10)   Opredelitve plačilnih storitev, plačilnih protokolov in standardov bi morale biti tehnološko nevtralne in omogočati nadaljnji razvoj novih vrst plačilnih storitev, hkrati pa zagotavljati enake varne pogoje poslovanja tako za obstoječe kot nove ponudnike plačilnih storitev.
Sprememba 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 12
(12)   Povratne informacije s trga kažejo, da plačilne dejavnosti, ki jih pokriva izvzetje omejenih mrež, pogosto zajemajo ogromne količine in zneske plačil ter nudijo potrošnikom na stotine ali tisoče različnih proizvodov in storitev, kar ni skladno z namenom izvzetja omejenih mrež, kot je določeno v Direktivi 2007/64/ES. To pomeni večja tveganja in nobene pravne zaščite za uporabnike plačilnih storitev, zlasti za potrošnike, ter očitno slabši položaj za regulirane udeležence na trgu. Za zmanjšanje teh tveganj je treba natančneje opisati omejene mreže v skladu z Direktivo 2009/110/ES. Za plačilni instrument bi se torej moralo šteti, da se uporablja v okviru take omejene mreže, če ga je mogoče uporabljati samo za nakup blaga in storitev v specifični trgovini ali verigi trgovin ali za omejen izbor blaga ali storitev, ne glede na zemljepisno lego prodajnega mesta. Taki instrumenti lahko vključujejo kartice trgovin, kartice za nakup goriva, članske kartice, kartice za javni prevoz, bone za prehrano ali bone za različne storitve, za katere včasih velja poseben davek ali pravni okvir na področju dela, ki je namenjen spodbujanju uporabe takih instrumentov, da se izpolnijo cilji, zapisani v socialni zakonodaji. Če se tak instrument za posebne namene razvije v instrument za splošne namene, se izvzetje iz področja uporabe te direktive ne bi smelo več uporabljati. Instrumenti, ki jih je mogoče uporabljati za nakupe v trgovinah trgovcev, ki so vključeni na seznam, ne bi smeli biti izvzeti iz področja uporabe te direktive, ker so praviloma zasnovani za mrežo ponudnikov storitev, ki se nenehno širi. Izvzetje bi se moralo uporabljati skupaj z obveznostjo potencialnih ponudnikov plačilnih storitev, da priglasijo dejavnosti, ki sodijo v obseg opredelitve omejene mreže.
 (12)   Povratne informacije s trga kažejo, da plačilne dejavnosti, ki jih pokriva izvzetje omejenih mrež, pogosto zajemajo ogromne količine in zneske plačil ter nudijo potrošnikom na stotine ali tisoče različnih proizvodov in storitev, kar ni skladno z namenom izvzetja omejenih mrež, kot je določeno v Direktivi 2007/64/ES. To pomeni večja tveganja in nobene pravne zaščite za uporabnike plačilnih storitev, zlasti za potrošnike, ter očitno slabši položaj za regulirane udeležence na trgu. Za zmanjšanje teh tveganj je treba natančneje opisati omejene mreže v skladu z Direktivo 2009/110/ES. Za plačilni instrument bi se torej moralo šteti, da se uporablja v okviru take omejene mreže, če ga je mogoče uporabljati samo za nakup blaga in storitev pri posebnem trgovcu na drobno ali maloprodajni verigi trgovin ali za omejen izbor blaga ali storitev, ne glede na zemljepisno lego prodajnega mesta. Taki instrumenti lahko vključujejo kartice trgovin, kartice za nakup goriva, članske kartice, kartice za javni prevoz, parkirne listke, bone za prehrano ali bone za različne storitve, za katere včasih velja poseben davek ali pravni okvir na področju dela, ki je namenjen spodbujanju uporabe takih instrumentov, da se izpolnijo cilji, zapisani v socialni zakonodaji. Če se tak instrument za posebne namene razvije v instrument za splošne namene, se izvzetje iz področja uporabe te direktive ne bi smelo več uporabljati. Instrumenti, ki jih je mogoče uporabljati za nakupe v trgovinah trgovcev, ki so vključeni na seznam, ne bi smeli biti izvzeti iz področja uporabe te direktive, ker so praviloma zasnovani za mrežo ponudnikov storitev, ki se nenehno širi. Izvzetje bi se moralo uporabljati skupaj z obveznostjo potencialnih ponudnikov plačilnih storitev, da priglasijo dejavnosti, ki sodijo v obseg opredelitve omejene mreže.
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 13
(13)   Direktiva 2007/64/ES izvzema iz področja svoje uporabe nekatere plačilne transakcije prek telekomunikacijskih naprav ali naprav informacijske tehnologije, pri katerih operater omrežja ni le posrednik za dobavo digitalnega blaga in storitev prek zadevne naprave, ampak jim tudi dodaja vrednost. To izvzetje zlasti omogoča tako imenovano plačevanje prek operaterja ali neposredne nakupe prek mobilnega naročniškega razmerja, ki začenši z melodijami zvonjenja in premijskimi storitvami SMS prispeva k razvoju novih poslovnih modelov na podlagi prodaje digitalnih vsebin male vrednosti. Povratne informacije s trga ne prinašajo nobenih dokazov o tem, da se je ta način plačevanja, ki je za potrošnike priročen za plačila malih vrednosti, razvil v splošno posredniško plačilno storitev. Vendar se je to pravilo zaradi dvoumne ubeseditve sedanjega izvzetja v državah članicah različno izvajalo. To vodi do pomanjkanja pravne varnosti za operaterje in potrošnike ter je občasno omogočalo, da se je upravičenost do izvzetja iz področja uporabe Direktive 2007/64/ES zahtevala tudi za druge posredniške plačilne storitve. Zato je področje uporabe navedene direktive primerno zmanjšati. Izvzetje bi moralo biti namenjeno izrecno mikro plačilom za digitalne vsebine, kot so melodije zvonjenja, ozadja, glasba, igrice, videi ali aplikacije. Izvzetje bi se moralo uporabljati samo za plačilne storitve, ki so zagotovljene kot pomožne storitve pri storitvah elektronskih komunikacij (tj. glavni dejavnosti zadevnega operaterja).
 (13)   Direktiva 2007/64/ES izvzema iz področja svoje uporabe nekatere plačilne transakcije prek telekomunikacijskih naprav ali naprav informacijske tehnologije, pri katerih operater omrežja ni le posrednik za dobavo digitalnega blaga in storitev prek zadevne naprave, ampak jim tudi dodaja vrednost. To izvzetje zlasti omogoča tako imenovano plačevanje prek operaterja ali neposredne nakupe prek mobilnega naročniškega razmerja, ki začenši z melodijami zvonjenja in premijskimi storitvami SMS prispeva k razvoju novih poslovnih modelov na podlagi prodaje digitalnih vsebin male vrednosti. Povratne informacije s trga ne prinašajo nobenih dokazov o tem, da se je ta način plačevanja, ki je za potrošnike priročen za plačila malih vrednosti, razvil v splošno posredniško plačilno storitev. Vendar se je to pravilo zaradi dvoumne ubeseditve sedanjega izvzetja v državah članicah različno izvajalo. To vodi do pomanjkanja pravne varnosti za operaterje in potrošnike ter je občasno omogočalo, da se je upravičenost do izvzetja iz področja uporabe Direktive 2007/64/ES zahtevala tudi za druge posredniške plačilne storitve. Zato je negativni obseg področja uporabe navedene direktive primerno zmanjšati. Da dejavnosti obsežnih plačil ne bi ostale neregulirane, bi moralo biti izvzetje namenjeno mikro plačilom za digitalne vsebine, kot so melodije zvonjenja, ozadja, glasba, igrice, videi ali aplikacije. Izvzetje bi se moralo uporabljati samo za plačilne storitve, ki so zagotovljene kot pomožne storitve pri storitvah elektronskih komunikacij (tj. glavni dejavnosti zadevnega operaterja).
Sprememba 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)  Iz Direktive 2007/64/ES so izvzeti ponudniki tehničnih storitev, ki podpirajo opravljanje plačilnih storitev, ne da bi v katerem koli trenutku imeli v posesti sredstva, ki se prenašajo. Tipične storitve, ki so izvzete, so obdelava in shranjevanje podatkov, storitve varovanja zasebnosti in informacijska tehnologija. Izvzetje zajema tudi razvoj tehničnih plačilnih rešitev za ponudnike plačilnih storitev (za katere se občasno uporablja izraz „digitalne denarnice“), s katerimi njihove plačilne storitve običajno postanejo dostopne na mobilni ali IT napravi.
Sprememba 15
Predlog direktive
Uvodna izjava 15
(15)   Ponudniki storitev, ki želijo izkoristiti izvzetje iz področja uporabe Direktive 2007/64/ES, se o tem, ali so njihove dejavnosti zajete v področje uporabe te direktive ali ne, ne posvetujejo z organi, ampak se zanašajo na lastno presojo. Zdi se, da so ponudniki plačilnih storitev nekatera izvzetja morda uporabili za spremembo svojih poslovnih modelov, tako da bi bile plačilne storitve, ki jih nudijo, zunaj področja uporabe te direktive. To lahko privede do povečanih tveganj za uporabnike plačilnih storitev in različnih pogojev za ponudnike plačilnih storitev na notranjem trgu. Zato bi morali biti ponudniki storitev dolžni priglasiti določene dejavnosti pristojnim organom, da se zagotovi enotna razlaga pravil na celotnem notranjem trgu.
 (15)   Ponudniki storitev, ki želijo izkoristiti izvzetje iz področja uporabe Direktive 2007/64/ES, se o tem, ali so njihove dejavnosti zajete v področje uporabe te direktive ali ne, ne posvetujejo z organi, ampak se zanašajo na lastno presojo. Zdi se, da so ponudniki plačilnih storitev nekatera izvzetja morda uporabili za spremembo svojih poslovnih modelov, tako da bi bile plačilne storitve, ki jih nudijo, zunaj področja uporabe te direktive. To lahko privede do povečanih tveganj za uporabnike plačilnih storitev in različnih pogojev za ponudnike plačilnih storitev na notranjem trgu. Zato bi morali biti ponudniki storitev dolžni priglasiti svoje dejavnosti pristojnim organom, da se zagotovi enotna razlaga pravil na celotnem notranjem trgu.
Sprememba 16
Predlog direktive
Uvodna izjava 18
(18)   Od sprejetja Direktive 2007/64/ES so se pojavile nove vrste plačilnih storitev, zlasti na področju spletnih plačil. Zlasti so se razvili tretji ponudniki storitev, ki potrošnikom in trgovcem nudijo tako imenovane storitve odreditve plačil, pogosto brez posedovanja sredstev, ki se prenesejo. Te storitve omogočajo lažje plačevanje v okviru e-trgovanja z vzpostavitvijo programske povezave med spletno stranjo trgovca in spletno bančno platformo potrošnika za odrejanje spletnih plačil na podlagi kreditnih plačil ali direktnih obremenitev. Tretji ponudniki storitev nudijo trgovcem in potrošnikom poceni načine plačevanja v primerjavi s kartičnimi plačili ter možnost spletnega nakupovanja tudi potrošnikom brez kreditnih kartic. Ker pa za tretje ponudnike storitev Direktiva 2007/64/ES zaenkrat ne velja, ni nujno, da jih nadzira pristojni organ in da ravnajo v skladu z zahtevami Direktive 2007/64/ES. To sproža vrsto pravnih vprašanj s področij varstva potrošnikov, varnosti in odgovornosti ter konkurence in varstva podatkov. Zato bi se morala nova pravila odzvati na ta vprašanja.
 (18)   Od sprejetja Direktive 2007/64/ES so se pojavile nove vrste plačilnih storitev, zlasti na področju spletnih plačil. Zlasti so se razvili tretji ponudniki storitev, ki potrošnikom in trgovcem nudijo tako imenovane storitve odreditve plačil, pogosto brez posedovanja sredstev, ki se prenesejo. Te storitve omogočajo lažje plačevanje v okviru e-trgovanja z vzpostavitvijo programske povezave med spletno stranjo trgovca in spletno bančno platformo potrošnika za odrejanje spletnih plačil na podlagi kreditnih plačil ali direktnih obremenitev. Tretji ponudniki storitev nudijo trgovcem in potrošnikom poceni načine plačevanja v primerjavi s kartičnimi plačili ter možnost spletnega nakupovanja tudi potrošnikom brez plačilnih kartic. Tretji ponudniki storitev obetajo veliko tudi glede omogočanja čezmejnega e-trgovanja na mednarodnem trgu. So tudi pomemben varnostni izziv za varstvo integritete plačil in osebnih podatkov, ki jim jih dajo na voljo plačniki. Ker pa za tretje ponudnike storitev Direktiva 2007/64/ES zaenkrat ne velja, ni nujno, da jih nadzira pristojni organ in da ravnajo v skladu z zahtevami Direktive 2007/64/ES. To sproža vrsto pravnih vprašanj s področij varstva potrošnikov, varnosti in odgovornosti ter konkurence in varstva podatkov. Zato bi morala nova pravila ustrezno obravnavati vse te izzive ter zagotoviti, da imajo tretji ponudniki storitev, ki poslujejo v Uniji, dovoljenje ali so registrirani in da so nadzorovani kot plačilne institucije.
Sprememba 17
Predlog direktive
Uvodna izjava 19
(19)   Denarno nakazilo je enostavna plačilna storitev, običajno osnovana na denarnih sredstvih, ki jih plačnik zagotovi ponudniku plačilnih storitev, ki ustrezen znesek nakaže, na primer po komunikacijskem omrežju, prejemniku plačila ali drugemu ponudniku plačilnih storitev, ki deluje v imenu prejemnika plačila. V nekaterih državah članicah veleblagovnice, trgovci in drugi trgovci na drobno javnosti nudijo ustrezno storitev, ki omogoča plačilo javnih storitev in drugih rednih gospodinjskih računov. Te storitve plačevanja računov bi morale biti obravnavane kot denarno nakazilo, razen če pristojni organi menijo, da ta dejavnost sodi pod drugo plačilno storitev.
 (19)   Denarno nakazilo je enostavna plačilna storitev, običajno osnovana na denarnih sredstvih, ki jih plačnik zagotovi ponudniku plačilnih storitev, ki ustrezen znesek nakaže, na primer po komunikacijskem omrežju, prejemniku plačila ali drugemu ponudniku plačilnih storitev, ki deluje v imenu prejemnika plačila. V nekaterih državah članicah bankomati, veleblagovnice, trgovci in drugi trgovci na drobno javnosti nudijo ustrezno storitev, ki omogoča plačilo javnih storitev in drugih rednih računov gospodinjstva. Te storitve plačevanja računov bi morale biti obravnavane kot denarno nakazilo, razen če pristojni organi menijo, da ta dejavnost sodi pod drugo plačilno storitev.
Sprememba 18
Predlog direktive
Uvodna izjava 19 a (novo)
(19a)  Da bi dokončno vzpostavili notranji trg s plačili in zagotovili, da bo spodbujal uspešno elektronsko poslovanje in gospodarsko rast, je pomembno morebitnim novim udeležencem in sedanjim ponudnikom plačilnih storitev omogočiti alternative kartičnim plačilom, da bi razvili in okrepili storitve, ki jih nudijo potrošnikom in trgovcem. Zato EBA v tesnem sodelovanju z ECB v dveh letih po začetku veljavnosti te direktive predstavi celovito oceno izvedljivosti in primernosti uvedbe zahteve o tem, da se na debetnih karticah ali drugih plačilnih instrumentih v elektronsko čitljivi obliki zapisa navede številka IBAN, kakor je določena v členu 2(15) Uredbe (EU) št. 260/2012, ali podobna identifikacijska oznaka. Pri oceni se upoštevajo tudi pravila o preprečevanju goljufij in varstvu podatkov.
Sprememba 19
Predlog direktive
Uvodna izjava 27
(27)   Ponudniki plačilnih storitev bi morali imeti pri zagotavljanju ene ali več plačilnih storitev, ki jih zajema ta direktiva, vedno plačilne račune, ki se uporabljajo izključno za plačilne transakcije. Za plačilne institucije je dostop do plačilnih računov nujno potreben, da lahko zagotavljajo plačilne storitve. Države članice bi morale zagotoviti, da je takšen dostop zagotovljen sorazmerno z legitimnim ciljem, ki mu je namenjen.
 (27)   Ponudniki plačilnih storitev bi morali imeti pri zagotavljanju ene ali več plačilnih storitev, ki jih zajema ta direktiva, vedno plačilne račune, ki se uporabljajo izključno za plačilne transakcije. Za plačilne institucije je dostop do plačilnih računov nujno potreben, da lahko zagotavljajo plačilne storitve. Države članice bi morale zagotoviti, da je takšen dostop nediskriminacijski in zagotovljen sorazmerno z legitimnim ciljem, ki mu je namenjen. Medtem ko je takšen pristop lahko osnoven, pa bi moral biti vedno dovolj širok, da bi lahko plačilne institucije svoje storitve opravljale na neoviran in učinkovit način. Provizije za takšen dostop ne bi smele biti nerazumne ali odstopati od standardne poslovne prakse.
Sprememba 20
Predlog direktive
Uvodna izjava 29
(29)   Na splošno se pokazalo, da pristojni nacionalni organi, odgovorni za izdajanje dovoljenj plačilnim institucijam, ki izvajajo kontrole in odločajo o preklicu teh dovoljenj, zadovoljivo sodelujejo. Vendar je treba sodelovanje med pristojnimi organi okrepiti, in sicer tako glede izmenjanih informacij kot usklajene uporabe in razlage Direktive, v primerih, ko želi plačilna institucija, ki je pridobila dovoljenje, zagotavljati plačilne storitve tudi v državi članici, ki ni njena matična država članica, to je pri uveljavljanju pravice ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev (čezmejno opravljanje plačilnih storitev z enotnim dovoljenjem ali passporting). Evropski bančni organ (EBA) bi bilo treba pozvati, naj pripravi niz smernic za sodelovanje in izmenjavo podatkov.
 (29)   Na splošno se pokazalo, da pristojni nacionalni organi, odgovorni za izdajanje dovoljenj plačilnim institucijam, ki izvajajo kontrole in odločajo o preklicu teh dovoljenj, zadovoljivo sodelujejo. Vendar je treba sodelovanje med pristojnimi organi okrepiti, in sicer tako glede izmenjanih informacij kot usklajene uporabe in razlage Direktive, v primerih, ko želi plačilna institucija, ki je pridobila dovoljenje, zagotavljati plačilne storitve tudi v državi članici, ki ni njena matična država članica, to je pri uveljavljanju pravice ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev (čezmejno opravljanje plačilnih storitev z enotnim dovoljenjem ali passporting). Evropski bančni organ (EBA) bi moral po posvetovanju s svetovalnim odborom, ki se ustanovi za namene izvajanje te direktive v skladu z Uredbo (EU) št. 1093/2010 in ki med drugim zastopa deležnike, ki delujejo zunaj bančnega sektorja, pripraviti niz smernic za sodelovanje in izmenjavo podatkov.
Sprememba 21
Predlog direktive
Uvodna izjava 30
(30)   Za povečanje preglednosti institucij, ki so jim pristojni organi izdali dovoljenje ali jih registrirali, vključno z njihovimi zastopniki in podružnicami, bi bilo treba pri EBA vzpostaviti spletni portal, ki se bo uporabljal kot evropska točka za elektronski dostop in povezoval nacionalne registre. Ti ukrepi bi morali biti namenjeni krepitvi sodelovanja pristojnih organov.
 (30)   Za povečanje preglednosti institucij, ki so jim pristojni organi izdali dovoljenje ali jih registrirali, vključno z njihovimi zastopniki in podružnicami, bi bilo treba pri EBA vzpostaviti spletni portal, ki se bo uporabljal kot evropska točka za elektronski dostop in povezoval nacionalne registre. Ti ukrepi bi morali biti namenjeni krepitvi sodelovanja pristojnih organov, v polni meri prispevati k plačilnemu okolju, ki spodbuja konkurenco, inovativnost in varnost v dobro vseh deležnikov, zlasti potrošnikov.
Sprememba 22
Predlog direktive
Uvodna izjava 32
(32)   V tej direktivi je določen minimalni obseg pooblastil, ki bi jih morali imeti pristojni organi pri nadziranju upoštevanja direktive s strani plačilnih institucij, vendar se morajo pri njihovem izvajanju spoštovati temeljne pravice, vključno s pravico do zasebnosti. Države članice bi morale v zvezi z izvajanjem teh pooblastil, ki lahko privedejo do resnega poseganja v pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, domačega okolja in komunikacij, vzpostaviti ustrezne in učinkovite zaščite pred vsakršno zlorabo ali samovoljnostjo, na primer z zahtevo po predhodnem dovoljenju pravosodnega organa zadevne države članice, kadar je primerno.
 (32)   V tej direktivi je določen minimalni obseg pooblastil, ki bi jih morali imeti pristojni organi pri nadziranju upoštevanja direktive s strani plačilnih institucij, vendar se morajo pri njihovem izvajanju spoštovati temeljne pravice, vključno s pravico do zasebnosti. Države članice bi morale brez poseganja v nadzor neodvisnega organa (nacionalnega organa za varstvo podatkov) po členu 8(3) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v zvezi z izvajanjem teh pooblastil, ki lahko privedejo do resnega poseganja v pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, domačega okolja in komunikacij, vzpostaviti ustrezne in učinkovite zaščite pred vsakršno zlorabo ali samovoljnostjo, na primer z zahtevo po predhodnem dovoljenju pravosodnega organa zadevne države članice, kadar je primerno.
Sprememba 23
Predlog direktive
Uvodna izjava 34
(34)   Za vse ponudnike plačilnih storitev je nujno, da imajo dostop do storitev tehnične infrastrukture plačilnih sistemov. Vendar bi moral biti takšen dostop pogojen z ustreznimi zahtevami, da se zagotovita integriteta in stabilnost teh sistemov. Vsak ponudnik plačilnih storitev, ki zaprosi za udeležbo v plačilnem sistemu, bi moral udeležencem v plačilnem sistemu predložiti dokaz, iz katerega je razvidno, da je njegova notranja ureditev dovolj odporna na vse vrste tveganj. Taki plačilni sistemi navadno vključujejo npr. štiristranske kartične sheme, kot tudi večje sisteme, ki obdelujejo kreditna plačila in direktne obremenitve. Da bi po vsej Uniji zagotovili enako obravnavo različnih kategorij ponudnikov plačilnih storitev z dovoljenjem v skladu s pogoji njihovega dovoljenja, je nujno pojasniti pravila v zvezi z dostopom do opravljanja plačilnih storitev in dostopom do plačilnih sistemov.
 (34)   Za vse ponudnike plačilnih storitev je nujno, da imajo dostop do storitev tehnične infrastrukture plačilnih sistemov. Vendar bi moral biti takšen dostop pogojen z ustreznimi zahtevami, da se zagotovita integriteta in stabilnost teh sistemov. Vsak ponudnik plačilnih storitev, ki zaprosi za udeležbo v plačilnem sistemu, bi moral biti odgovoren za lastno izbiro sistema in udeležencem v plačilnem sistemu predložiti dokaz, iz katerega je razvidno, da je njegova notranja ureditev dovolj odporna na vse vrste tveganj in zlorab zaradi goljufije s strani tretjih oseb zaradi izbire operacijskega sistema. Taki plačilni sistemi navadno vključujejo npr. štiristranske kartične sheme, kot tudi večje sisteme, ki obdelujejo kreditna plačila in direktne obremenitve. Da bi po vsej Uniji zagotovili enako obravnavo različnih kategorij ponudnikov plačilnih storitev z dovoljenjem v skladu s pogoji njihovega dovoljenja, je nujno pojasniti pravila v zvezi z dostopom do opravljanja plačilnih storitev in dostopom do plačilnih sistemov.
Sprememba 24
Predlog direktive
Uvodna izjava 41
(41)   V tej direktivi bi morale biti določene obveznosti ponudnikov plačilnih storitev glede obveščanja uporabnikov plačilnih storitev, ki bi morali prejeti enako jasne podatke o plačilnih storitvah, da bi se lahko ustrezno odločali in izbirali znotraj Unije. Zaradi zagotavljanja preglednosti bi morale biti v tej direktivi določene usklajene zahteve, potrebne za zagotavljanje potrebnih in zadostnih informacij uporabnikom plačilnih storitev tako glede pogodbe o plačilnih storitvah kot glede plačilnih transakcij. Da bi spodbudili nemoteno delovanje enotnega trga plačilnih storitev, bi moralo biti državam članicam omogočeno, da sprejmejo samo tiste določbe o obveščanju, ki so določene v tej direktivi.
 (41)   V tej direktivi bi morale biti določene obveznosti ponudnikov plačilnih storitev glede obveščanja uporabnikov plačilnih storitev, ki bi morali prejeti enako jasne podatke o plačilnih storitvah, da bi lahko primerjali pogoje različnih ponudnikov v Uniji (zlasti v zvezi s strukturo nadomestil) in bi se lahko ustrezno odločali in izbirali znotraj Unije. Zaradi zagotavljanja preglednosti bi morale biti v tej direktivi določene usklajene zahteve, potrebne za zagotavljanje potrebnih, zadostnih in razumljivih informacij uporabnikom plačilnih storitev tako glede pogodbe o plačilnih storitvah kot glede plačilnih transakcij. Da bi spodbudili nemoteno delovanje enotnega trga plačilnih storitev, bi moralo biti državam članicam omogočeno, da sprejmejo samo tiste določbe o obveščanju, ki so določene v tej direktivi, Direktivi 95/46/ES in Uredbi (ES) št. 45/2001.
Sprememba 25
Predlog direktive
Uvodna izjava 43
(43)   Zahtevane informacije bi morale biti sorazmerne s potrebami uporabnikov in sporočene na običajen način. Vendar bi se morale zahteve po obveščanju pri enkratnih plačilnih transakcijah razlikovati od tistih pri okvirnih pogodbah, v katerih je določenih več plačilnih transakcij.
 (43)   Zahtevane informacije bi morale biti sorazmerne s potrebami uporabnikov in sporočene na običajen in jasen način, ki povečuje učinkovitost. Vendar bi se morale zahteve po obveščanju pri enkratnih plačilnih transakcijah razlikovati od tistih pri okvirnih pogodbah, v katerih je določenih več plačilnih transakcij.
Sprememba 26
Predlog direktive
Uvodna izjava 46
(46)   Ta direktiva bi morala potrošniku zagotoviti pravico do brezplačnih ustreznih informacij, preden se zaveže s kakršno koli pogodbo o plačilnih storitvah. Potrošniku bi moralo biti prav tako omogočeno, da brezplačno zahteva predhodne informacije in kadar koli med pogodbenim razmerjem okvirno pogodbo na papirju, da se mu omogoči primerjanje storitev in pogojev ponudnikov plačilnih storitev ter, v primeru spora, preverjanje njegovih pogodbenih pravic in obveznosti. Te določbe bi morale biti združljive z Direktivo 2002/65/ES. Izrecne določbe o brezplačnih informacijah iz te direktive ne bi smele povzročiti, da se lahko potrošnikom te informacije zaračunajo na podlagi drugih veljavnih direktiv.
 (46)   Ta direktiva bi morala potrošniku zagotoviti pravico do brezplačnih ustreznih informacij, preden se zaveže s kakršno koli pogodbo o plačilnih storitvah. Potrošniku bi moralo biti prav tako omogočeno, da brezplačno zahteva predhodne informacije in kadar koli med pogodbenim razmerjem okvirno pogodbo na papirju, da se mu omogoči primerjanje storitev in pogojev ponudnikov plačilnih storitev ter, v primeru spora, preverjanje njegovih pogodbenih pravic in obveznosti, s čimer se bo ohranila visoka raven varstva potrošnikov. Te določbe bi morale biti združljive z Direktivo 2002/65/ES. Izrecne določbe o brezplačnih informacijah iz te direktive ne bi smele povzročiti, da se lahko potrošnikom te informacije zaračunajo na podlagi drugih veljavnih direktiv.
Sprememba 27
Predlog direktive
Uvodna izjava 49
(49)   Za omogočanje večje mobilnosti strank bi morali imeti potrošniki na voljo možnost, da po preteku enega leta prekinejo okvirno pogodbo brez stroškov. Za potrošnike dogovorjeni odpovedni rok ne bi smel biti daljši od enega meseca, za ponudnike plačilnih storitev pa ne krajši od dveh mesecev. Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznost ponudnika plačilnih storitev, da v izjemnih primerih prekine pogodbo o plačilnih storitvah v skladu z drugo zadevno zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo, npr. zakonodajo na področju pranja denarja in financiranja terorizma, kakršnimi koli ukrepi za zamrznitev sredstev ali kakršnim koli posebnim ukrepom, povezanim s preprečevanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj.
 (49)   Za omogočanje večje mobilnosti strank bi morali imeti potrošniki na voljo možnost, da prekinejo okvirno pogodbo brez stroškov. Za potrošnike dogovorjeni odpovedni rok ne bi smel biti daljši od enega meseca, za ponudnike plačilnih storitev pa ne krajši od treh mesecev. Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznost ponudnika plačilnih storitev, da v izjemnih primerih prekine pogodbo o plačilnih storitvah v skladu z drugo zadevno zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo, npr. zakonodajo na področju pranja denarja in financiranja terorizma, kakršnimi koli ukrepi za zamrznitev sredstev ali kakršnim koli posebnim ukrepom, povezanim s preprečevanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj.
Sprememba 28
Predlog direktive
Uvodna izjava 51
(51)   Treba je vzpostaviti merila, v skladu s katerimi sta tretjim ponudnikom storitev dovoljena dostop do informacij o razpoložljivosti sredstev na računu uporabnika plačilnih storitev, odprtem pri drugem ponudniku plačilnih storitev, ter uporaba teh informacij. Zlasti bi morala ustrezne zahteve glede varstva podatkov in varnosti, določene ali omenjene v tej direktivi ali v smernicah EBA, izpolnjevati tako tretji ponudnik storitev kot ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun uporabnika plačilnih storitev. Plačniki bi morali dati tretjim ponudnikom storitev izrecno soglasje za dostop do svojih plačilnih računov in biti ustrezno obveščeni o obsegu tega dostopa. Da se omogoči razvoj drugih ponudnikov plačilnih storitev, ki ne morejo sprejemati depozitov, je nujno, da jim kreditne institucije zagotavljajo informacije o razpoložljivosti sredstev, če je plačnik podal soglasje, da se te sporočajo ponudniku plačilnih storitev izdajatelja plačilnega instrumenta.
 (51)   Treba je vzpostaviti merila, v skladu s katerimi sta tretjim ponudnikom storitev dovoljena dostop do informacij o razpoložljivosti sredstev na računu uporabnika plačilnih storitev, odprtem pri drugem ponudniku plačilnih storitev, ter uporaba teh informacij. Zlasti bi morala ustrezne zahteve glede varstva podatkov in varnosti, določene ali omenjene v tej direktivi ali v izvedbenih tehničnih standardih EBA, izpolnjevati tako tretji ponudnik storitev kot ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun uporabnika plačilnih storitev. EBA bi morala razviti te izvedbene tehnične standarde po posvetovanju s svetovalnim odborom iz uvodne izjave 29. Plačniki bi morali biti nedvoumno obveščeni, ko uporabljajo tretjega ponudnika storitev, ter bi morali dati tretjim ponudnikom storitev izrecno soglasje za dostop do svojih plačilnih računov in biti ustrezno obveščeni o obsegu tega dostopa Poleg tretjih ponudnikov storitev so na trgu tudi drugi tretji izdajatelji plačilnih instrumentov, ki prav tako ne morejo sprejemati depozitov, vendar lahko za razliko od tretjih ponudnikov storitev svoje poslovne modele oblikujejo na izdajanju kartičnih plačilnih instrumentov. Da se omogoči razvoj teh tretjih izdajateljev plačilnih instrumentov, je nujno, da ponudniki plačilnih storitev, ki vodijo račune, zagotavljajo informacije o razpoložljivosti sredstev, če je plačnik podal soglasje, da se te sporočajo tem izdajateljem. Da se zagotovi prost dostop do trga ponudnikov inovativnih plačilnih storitev, pogodbe ali sporazumi med ponudnikom plačilnih storitev, ki vodi račun, in tretjim ponudnikom storitev, ne bi smeli biti obvezni.
Sprememba 29
Predlog direktive
Uvodna izjava 51 a (novo)
(51a)  Za spodbujanje inovacij in ohranitev enakih konkurenčnih pogojev se od tretjih ponudnikov plačilnih storitev ne bi smelo zahtevati, da zaradi storitev odreditve plačil ali storitev zagotavljanja informacij sklenejo pogodbeno razmerje s ponudniki plačilnih storitev, ki vodijo račune. Od tretjih ponudnikov storitev bi se moralo zahtevati zgolj, da izpolnjujejo splošni zakonodajni in nadzorni okvir.
Sprememba 30
Predlog direktive
Uvodna izjava 54
(54)   V primeru neodobrenih plačilnih transakcij bi bilo treba plačniku nemudoma povrniti znesek zadevne transakcije. Da se preprečijo morebitne negativne posledice za plačnika, datum valute knjiženja povračila v dobro ne sme biti poznejši od datuma obremenitve z zadevnim zneskom. Da bi uporabnike plačilnih storitev spodbudili, da svojega ponudnika plačilnih storitev nemudoma obvestijo o kraji ali izgubi plačilnega instrumenta in tako zmanjšajo tveganje neodobrenih plačilnih transakcij, bi moral biti uporabnik odgovoren samo za omejeni znesek, razen če je ravnal goljufivo ali hudo malomarno. V okviru tega se zdi 50 EUR primerno visok znesek, da se zagotovi usklajena in visoka raven zaščite uporabnikov v Uniji. Poleg tega se od uporabnika potem, ko je ponudnika plačilne storitve obvestil, da bi bil lahko njegov plačilni instrument zlorabljen, ne bi smelo zahtevati, da krije kakršne koli nadaljnje izgube, ki so posledica nedovoljene uporabe navedenega instrumenta. Ta direktiva ne bi smela posegati v odgovornost ponudnikov plačilnih storitev za tehnično varnost njihovih proizvodov.
 (54)   V primeru neodobrenih plačilnih transakcij bi bilo treba plačniku v enem delovnem dnevu povrniti znesek zadevne transakcije. Da se preprečijo morebitne negativne posledice za plačnika, datum valute knjiženja povračila v dobro ne sme biti poznejši od datuma obremenitve z zadevnim zneskom. Kadar to tehnično ni več mogoče, bi moral plačnik prejeti tudi nadomestilo za izgubljene obresti. Da bi uporabnike plačilnih storitev spodbudili, da svojega ponudnika plačilnih storitev nemudoma obvestijo o kraji ali izgubi plačilnega instrumenta in tako zmanjšajo tveganje neodobrenih plačilnih transakcij, bi moral biti uporabnik odgovoren samo za omejeni znesek, razen če je ravnal goljufivo ali hudo malomarno. V okviru tega se zdi 50 EUR primerno visok znesek, da se zagotovi usklajena in visoka raven zaščite uporabnikov v Uniji. Poleg tega se od uporabnika potem, ko je ponudnika plačilne storitve obvestil, da bi bil lahko njegov plačilni instrument zlorabljen, ne bi smelo zahtevati, da krije kakršne koli nadaljnje izgube, ki so posledica nedovoljene uporabe navedenega instrumenta. Ta direktiva ne bi smela posegati v odgovornost ponudnikov plačilnih storitev za tehnično varnost njihovih proizvodov.
Sprememba 31
Predlog direktive
Uvodna izjava 57
(57)   V tej direktivi bi morala biti zaradi zaščite potrošnika določena pravila za povračila, kadar izvršena plačilna transakcija prekorači upravičeno pričakovan znesek. Zaradi preprečevanja negativnih finančnih posledic za plačnika je treba zagotoviti, da datum valute knjiženja katerega koli povračila v dobro ni poznejši od datuma obremenitve z zadevnim zneskom. V primeru direktnih obremenitev bi morali ponudniki plačilnih storitev svojim strankam zagotoviti še ugodnejše pogoje in stranke bi morale imeti brezpogojno pravico do povračila vsake sporne plačilne transakcije. Vendar ta brezpogojna pravica do povračila, ki zagotavlja najvišjo raven varstva potrošnikov, ni upravičena, če je trgovec že izpolnil pogodbo in je bila ustrezna dobrina ali storitev že porabljena. V primerih, ko uporabnik terja povračilo plačilne transakcije, pravice do povračila ne bi smele vplivati niti na obveznost plačnika do prejemnika, ki izhaja iz temeljnega pogodbenega razmerja, npr. za naročeno, potrošeno ali zakonito zaračunano blago ali storitve, niti na pravice uporabnika do preklica plačilnega naloga.
 (57)   V tej direktivi bi morala biti zaradi zaščite potrošnika določena pravila za povračila, kadar izvršena plačilna transakcija prekorači upravičeno pričakovan znesek. Zaradi preprečevanja negativnih finančnih posledic za plačnika je treba zagotoviti, da datum valute knjiženja katerega koli povračila v dobro ni poznejši od datuma obremenitve z zadevnim zneskom. Kadar to tehnično ni več mogoče, bi moral plačnik prejeti tudi nadomestilo za izgubljene obresti. V primeru direktnih obremenitev bi morali ponudniki plačilnih storitev svojim strankam zagotoviti še ugodnejše pogoje in stranke bi morale imeti brezpogojno pravico do povračila vsake sporne plačilne transakcije. V primerih, ko uporabnik terja povračilo plačilne transakcije, pravice do povračila ne bi smele vplivati niti na obveznost plačnika do prejemnika, ki izhaja iz temeljnega pogodbenega razmerja, npr. za naročeno, potrošeno ali zakonito zaračunano blago ali storitve, niti na pravice uporabnika do preklica plačilnega naloga.
Sprememba 32
Predlog direktive
Uvodna izjava 63
(63)   Različne nacionalne prakse glede zaračunavanja nadomestil za uporabo določenega plačilnega instrumenta (v nadaljnjem besedilu: zaračunavanje doplačil) so povzročile izjemno raznolikost trga plačil v Uniji in veliko zmede pri potrošnikih, zlasti na področju e-trgovine in čezmejnih plačil. Trgovci s sedežem v državah članicah, v katerih je zaračunavanje doplačil dovoljeno, nudijo proizvode in storitve v državah članicah, kjer je prepovedano, in kljub temu v tem primeru potrošniku še vedno zaračunajo doplačilo. Poleg tega močne argumente v prid pregledu praks zaračunavanja doplačil podpira tudi dejstvo, da so v Uredbi (EU) št. xxx/yyyy določena pravila za večstranske medbančne provizije za kartična plačila. Ker so medbančne provizije glavni element, zaradi katerega je večina kartičnih plačil draga, doplačila pa se zaračunavajo samo za kartična plačila, bi bilo treba skupaj s pravili o medbančnih provizijah pregledati tudi pravila o zaračunavanju doplačil. Države članice in ponudniki plačilnih storitev zaradi spodbujanja preglednosti stroškov in uporabe najučinkovitejših plačilnih instrumentov prejemniku plačila ne bi smeli preprečevati, da od plačnika zahteva nadomestilo za uporabo posameznega plačilnega instrumenta, ob ustreznem upoštevanju določb Direktive 2011/83/EU. Vendar bi morala pravica prejemnika plačila, da zahteva doplačilo, veljati samo za plačilne instrumente, za katere medbančne provizije niso zakonsko urejene. To bi moralo delovati kot mehanizem za usmerjanje k najcenejšim načinom plačevanja.
 (63)   Različne nacionalne prakse glede zaračunavanja nadomestil za uporabo določenega plačilnega instrumenta (v nadaljnjem besedilu: zaračunavanje doplačil) so povzročile izjemno raznolikost trga plačil v Uniji in veliko zmede pri potrošnikih, zlasti na področju e-trgovine in čezmejnih plačil. Trgovci s sedežem v državah članicah, v katerih je zaračunavanje doplačil dovoljeno, nudijo proizvode in storitve v državah članicah, kjer je prepovedano, in kljub temu v tem primeru potrošniku še vedno zaračunajo doplačilo. Veliko je tudi primerov, ko trgovci potrošnikom zaračunavajo doplačila, ki so precej višja od stroškov teh trgovcev za uporabo posameznega plačilnega instrumenta. Poleg tega močne argumente v prid pregledu praks zaračunavanja doplačil podpira tudi dejstvo, da so v Uredbi (EU) št. xxx/yyyy določena pravila za večstranske medbančne provizije za kartična plačila. Ker so medbančne provizije glavni element, zaradi katerega je večina kartičnih plačil draga, doplačila pa se zaračunavajo samo za kartična plačila, bi bilo treba skupaj s pravili o medbančnih provizijah pregledati tudi pravila o zaračunavanju doplačil. Države članice bi morale za boljše delovanje trga plačil v Uniji, zmanjšanje zmede za potrošnika in odpravo prakse zaračunavanja prekomernih doplačil prepovedati zaračunavanje doplačil, tako da bi prejemnikom plačila dosledno preprečile, da bi od plačnika zahtevali nadomestilo za uporabo posameznega plačilnega instrumenta.
Sprememba 33
Predlog direktive
Uvodna izjava 66
(66)   Za uporabnike plačilnih storitev je nujno, da poznajo realne stroške in nadomestila za plačilne storitve, da lahko izbirajo. V skladu s tem se ne bi smela dovoliti uporaba nepreglednih načinov oblikovanja cen, ker je splošno znano, da ti načini uporabnikom zelo otežujejo ugotavljanje realne cene plačilne storitve. Uporaba datuma valute v škodo uporabnika ne bi smela biti dovoljena.
 (66)   Za večje zaupanje potrošnikov v harmonizirani trg za plačila je bistveno, da uporabniki plačilnih storitev poznajo realne stroške in nadomestila za plačilne storitve, da lahko izbirajo. V skladu s tem se ne bi smela dovoliti uporaba nepreglednih načinov oblikovanja cen, ker je splošno znano, da ti načini uporabnikom zelo otežujejo ugotavljanje realne cene plačilne storitve. Uporaba datuma valute v škodo uporabnika ne bi smela biti dovoljena.
Sprememba 34
Predlog direktive
Uvodna izjava 68
(68)   Ponudnik plačilnih storitev plačnika bi moral prevzeti odgovornost za pravilno izvršitev plačila, vključno in predvsem za celotni znesek plačilne transakcije in čas izvršitve, ter polno odgovornost za morebitno neizpolnjevanje obveznosti drugih pogodbenih strank v plačilni verigi, vse do računa prejemnika plačila. Zaradi te odgovornosti bi moral ponudnik plačilnih storitev plačnika v primeru, da celoten znesek ni bil knjižen v dobro ponudnika plačilnih storitev prejemnika plačila ali pa je bil knjižen z zamudo, popraviti plačilno transakcijo ali plačniku brez nepotrebnega odlašanja povrniti ustrezen znesek te transakcije brez poseganja v morebitne druge zahtevke v skladu z nacionalno zakonodajo. Plačnik ali prejemnik plačila zaradi odgovornosti ponudnika plačilnih storitev ne sme biti obremenjen z nobenimi stroški, povezanimi z nepravilnim plačilom. Če plačilne transakcije niso izvršene pravočasno, če so izvršene neustrezno ali z zamudo, bi morale države članice zagotoviti, da je datum valute popravnega plačila ponudnikov plačilnih storitev vedno enak, kot bi bil datum valute pri pravilni izvršitvi.
 (68)   Ponudnik plačilnih storitev plačnika, naj si bo ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, ali tretji ponudnik storitev, kadar sodeluje, bi moral prevzeti odgovornost za pravilno izvršitev plačila, vključno in predvsem za celotni znesek plačilne transakcije in čas izvršitve, ter polno odgovornost za morebitno neizpolnjevanje obveznosti drugih pogodbenih strank v plačilni verigi, vse do računa prejemnika plačila. Zaradi te odgovornosti bi moral ponudnik plačilnih storitev plačnika v primeru, da celoten znesek ni bil knjižen v dobro ponudnika plačilnih storitev prejemnika plačila ali pa je bil knjižen z zamudo, popraviti plačilno transakcijo ali plačniku brez nepotrebnega odlašanja isti dan, ko se zave napake, povrniti ustrezen znesek te transakcije brez poseganja v morebitne druge zahtevke v skladu z nacionalno zakonodajo. Plačnik ali prejemnik plačila zaradi odgovornosti ponudnika plačilnih storitev ne sme biti obremenjen z nobenimi stroški, povezanimi z nepravilnim plačilom. Če plačilne transakcije niso izvršene pravočasno, če so izvršene neustrezno ali z zamudo, bi morale države članice zagotoviti, da je datum valute popravnega plačila ponudnikov plačilnih storitev vedno enak, kot bi bil datum valute pri pravilni izvršitvi. Nasprotniki brezpogojne pravice do povračila opozarjajo na tveganje, da bi jo potrošniki zlorabili. V državah, kjer potrošniki uživajo brezpogojno pravico do povračila, ni dokazov o zlorabi te pravice. Zloraba te pravice bi se kaznovala v obliki ponovne terjatve prejemnika plačila, dodatnih stroškov za stranko, ki je povzročila to R-transakcijo, uvrstitve potrošnika na črni seznam ali prepovedi uporabe storitve z razveljavitvijo osnovne pogodbe, poleg tega preklic plačila ne bi pomenil razrešitev dolžnosti plačila za potrošeno blago.
Sprememba 35
Predlog direktive
Uvodna izjava 71
(71)   Za spodbujanje učinkovitega preprečevanja goljufij in za boj proti goljufijam v zvezi s plačili na celotnem ozemlju Unije bi bilo treba urediti učinkovito izmenjavo podatkov med ponudniki plačilnih storitev, ki bi morali imeti dovoljenje za zbiranje, obdelavo in izmenjavo osebnih podatkov v zvezi z osebami, vpletenimi v goljufije v zvezi s plačili. Za obdelavo osebnih podatkov za namene te direktive se uporabljajo Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta37, nacionalni predpisi, ki prenašajo Direktivo 95/46/ES, in Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta38.
 (71)   Opravljanje plačilnih storitev lahko zajema obdelavo osebnih podatkov. Za obdelavo osebnih podatkov za namene te direktive se uporabljajo Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta37, nacionalni predpisi, ki prenašajo Direktivo 95/46/ES, in Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta38.
__________________
 __________________
Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).
 37 Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).
Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
 38 Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
Sprememba 36
Predlog direktive
Uvodna izjava 72 a (novo)
(72a)  Obveznosti poročanja o varnostnih incidentih ne posegajo v druge obveznosti poročanja o incidentih, določenih v drugih zakonodajnih aktih, zlasti ne v zahteve za poročanje o kršitvah varnosti osebnih podatkov, določenih v Direktivi 2002/58/ES, v Uredbi (EU) št. …/… [splošna uredba o varstvu podatkov], in zahteve glede poročanja o varnostnih incidentih, ki so predvidene v okviru Direktive …/…/EU [direktiva o varnosti omrežij in informacij]).
Sprememba 37
Predlog direktive
Uvodna izjava 74
(74)   Brez poseganja v pravico strank, da sprožijo postopke na sodišču, bi morale države članice zagotoviti lahko dostopno in stroškovno učinkovito izvensodno reševanje sporov med ponudniki plačilnih storitev in potrošniki, ki so posledica pravic in obveznosti iz te direktive. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta40 določa, da zaščite potrošnika, ki jo zagotavljajo obvezni zakonodajni predpisi njegove države stalnega prebivališča, ne smejo ogroziti nobene pogodbene določbe o zakonodaji, ki se uporablja. Glede vzpostavitve učinkovitega in uspešnega postopka za reševanje sporov bi morale države članice zagotoviti, da ponudniki plačilnih storitev uvedejo učinkovite pritožbene postopke za stranke, ki jih te lahko uporabijo, preden se spor prične reševati v izvensodnem postopku ali pred sodiščem. Pritožbeni postopek bi moral vsebovati kratke in jasno določene časovne okvire, znotraj katerih bi moral ponudnik plačilnih storitev odgovoriti na pritožbo.
 (74)   Brez poseganja v pravico strank, da sprožijo postopke na sodišču, bi morale države članice zagotoviti vzpostavitev in vzdrževanje lahko dostopnih, neodvisnih, nepristranskih, preglednih in učinkovitih postopkov za zunajsodno reševanje sporov med ponudniki plačilnih storitev in uporabniki plačilnih storitev, ki so posledica pravic in obveznosti iz te direktive. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta40 določa, da zaščite potrošnika, ki jo zagotavljajo obvezni zakonodajni predpisi njegove države stalnega prebivališča, ne smejo ogroziti nobene pogodbene določbe o zakonodaji, ki se uporablja. Glede vzpostavitve učinkovitega in uspešnega postopka za reševanje sporov bi morale države članice zagotoviti, da ponudniki plačilnih storitev uvedejo učinkovite pritožbene postopke za uporabnike plačilnih storitev, ki jih ti lahko uporabijo, preden se spor prične reševati v zunajsodnem postopku ali pred sodiščem. Pritožbeni postopek bi moral vsebovati kratke in jasno določene časovne okvire, znotraj katerih bi moral ponudnik plačilnih storitev odgovoriti na pritožbo.
__________________
 __________________
Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim I) (UL L 177, 4.7.2008, str. 6).
 40 Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim I) (UL L 177, 4.7.2008, str. 6).
Sprememba 38
Predlog direktive
Uvodna izjava 74 a (novo)
(74a)  Ker se je Evropska centralna banka zavezala, da bo ustanovila Evropski odbor za plačila male vrednosti (ERPB) in mu predsedovala, in ker se je Komisija zavezala, da bo dejavno sodelovala v ERPB, bi morala Komisija brez nepotrebnega odlašanja zagotoviti okrepljeno upravljanje SEPA po začetku veljavnosti te direktive. Zagotoviti bi morala, da se metoda Unije uporablja, kadar je mogoče, in da se hkrati lastništvo deležnikov, tako na strani ponudbe kot povpraševanja, išče z dejavno udeležbo, posvetovanjem ter polno preglednostjo. Zlasti bi morali biti enakovredno zastopani ponudniki plačilnih storitev in uporabniki, kar bi zagotovilo dejavno udeležbo deležnikov ter prispevalo k ustreznemu obveščanju končnih uporabnikov o postopkih SEPA in spremljanju izvajanja postopkov SEPA.
Sprememba 39
Predlog direktive
Uvodna izjava 80
(80)   Da se zagotovi dosledna uporaba te direktive, bi morala imeti Komisija možnost, da se zanese na strokovno znanje in podporo EBA, katerega naloga bi morala biti priprava smernic in regulativnih tehničnih standardov o varnostnih vidikih pri plačilnih storitvah, ter na sodelovanje držav članic v okviru zagotavljanja storitev in ustanavljanja plačilnih institucij, ki so pridobile dovoljenje, v drugih državah članicah. Komisija bi morala imeti pooblastila za sprejetje teh regulativnih tehničnih standardov. Te posebne naloge so v celoti v skladu z vlogo in pristojnostmi EBA, kot so opredeljene v Uredbi (EU) št. 1093/2010, s katero je bil ustanovljen.
 (80)   Da se zagotovi dosledna uporaba te direktive, bi morala imeti Komisija možnost, da se zanese na strokovno znanje in podporo EBA, katerega naloga bi morala biti priprava izvedbenih tehničnih standardov o varnostnih vidikih pri plačilnih storitvah, ter na sodelovanje držav članic v okviru zagotavljanja storitev in ustanavljanja plačilnih institucij, ki so pridobile dovoljenje, v drugih državah članicah. Kadar se ti izvedbeni tehnični standardi nanašajo na varnostne vidike plačil, EBA upošteva tudi priporočila, ki jih je evropski forum za varnost plačil malih vrednosti (forum SecuRe Pay) sprejel v zvezi z varnostjo spletnih plačil in storitev dostopa do plačilnih računov. EBA bi se morala pri izpolnjevanju teh zahtev posvetovati s svetovalnim odborom iz uvodne izjave 29. Komisija bi morala imeti pooblastila za sprejetje teh izvedbenih tehničnih standardov. Te posebne naloge so v celoti v skladu z vlogo in pristojnostmi EBA, kot so opredeljene v Uredbi (EU) št. 1093/2010, s katero je bil ustanovljen.
Sprememba 40
Predlog direktive
Uvodna izjava 80 a (novo)
(80a)  Za nemoteno delovanje plačilnih storitev in uresničitev polnega potenciala projekta SEPA je bistveno, da pri tem tesno sodelujejo in igrajo pomembno vlogo vsi deležniki, zlasti uporabniki (tudi potrošniki). Ustanovitev organa za upravljanje SEPA sicer pomeni napredek pri upravljanju SEPA in dodatnih plačilnih storitev, ki je posledica boljše zastopanosti deležnikov, vendar se v okviru odločanja o plačilnih storitvah še vedno daje prednost ponudbi in prek Evropskega sveta za plačila zlasti evropskim bankam. Zato je bistvenega pomena, da Komisija med drugim pregleda sestavo Evropskega sveta za plačila, sodelovanje med njim in krovno strukturo upravljanja, kot je Svet SEPA, ter vlogo krovne strukture. Če pregled Komisije potrdi potrebo po nadaljnjih pobudah za izboljšanje upravljanja SEPA, bi morala Komisija po potrebi predložiti zakonodajni predlog.
Sprememba 41
Predlog direktive
Uvodna izjava 83 a (novo)
(83a)  Načeli vzajemnega priznavanja in nadzora s strani matične države članice zahtevata, da pristojni organi držav članic odvzamejo dovoljenje ali ga ne izdajo, če dejavniki, kot so vsebina poslovnih načrtov, geografska porazdelitev ali dejansko izvajanje dejavnosti, jasno kažejo, da se je plačilna institucija odločila za zakonodajni sistem ene od držav članic, da bi se izognila strožjim standardom, ki veljajo v drugi državi članici, na ozemlju katere namerava opravljati ali opravlja večji del svojih dejavnosti. Plačilna institucija bi morala pridobiti dovoljenje v državi članici, v kateri ima registrirani sedež, ali, če po nacionalni zakonodaji nima registriranega sedeža, v državi članici, v kateri ima glavno upravo. Poleg tega bi morale države članice zahtevati, da ima plačilna institucija glavno upravo vedno v matični državi članici in da dejansko posluje tam.
Sprememba 42
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
Komisija pregleda uporabo tega odstavka. Na podlagi tega pregleda do ...* predloži zakonodajni predlog in po potrebi podaljša uporabo določb iz naslova IV, razen člena 78, za plačilne transakcije, pri katerih se samo eden od ponudnikov plačilnih storitev nahaja v Uniji, in sicer za tiste dele plačilne transakcije, ki se izvršijo v Uniji, če je tehnično izvedljivo.
________________
* Dve leti po začetku veljavnosti te direktive.
Sprememba 43
Predlog direktive
Člen 3 – točka d
(d)  plačilne transakcije nepoklicnega zbiranja in dostave gotovine v okviru nepridobitne ali dobrodelne dejavnosti;
 (d)  plačilne transakcije nepridobitnega zbiranja in obdelave donacij v okviru dobrodelne dejavnosti, ki jo izvaja pooblaščena organizacija;
Sprememba 44
Predlog direktive
Člen 3 – točka j
(j)  storitve, ki jih ponujajo ponudniki tehničnih storitev, ki podpirajo opravljanje plačilnih storitev, ne da bi v katerem koli trenutku imeli v posesti sredstva, ki se prenašajo, vključno z obdelavo in shranjevanjem podatkov, storitvami za varovanje zaupanja in zasebnosti, avtentikacijo podatkov in subjektov, zagotavljanjem informacijske tehnologije (IT) in komunikacijske mreže, zagotavljanjem in vzdrževanjem terminalov in naprav, ki se uporabljajo za plačilne storitve, razen storitev odreditve plačil in storitev zagotavljanja informacij o računih;
 (j)  storitve, ki jih ponujajo ponudniki tehničnih storitev, ki podpirajo opravljanje plačilnih storitev, ne da bi v katerem koli trenutku imeli v posesti sredstva, ki se prenašajo, vključno z obdelavo in shranjevanjem podatkov, storitvami za varovanje zaupanja in zasebnosti, avtentikacijo podatkov in subjektov, zagotavljanjem informacijske tehnologije (IT) in komunikacijske mreže ter varnih kanalov, zagotavljanjem in vzdrževanjem terminalov in naprav, ki se uporabljajo za plačilne storitve, razen storitev odreditve plačil in storitev zagotavljanja informacij o računih;
Sprememba 45
Predlog direktive
Člen 3 – točka k
(k)  storitve, ki temeljijo na posebnih instrumentih, namenjenih za obravnavanje določenih potreb, katerih načini uporabe so omejeni, bodisi zato, ker imetniku posebnega instrumenta omogočajo nakup blaga ali storitev samo v prostorih izdajatelja posebnega instrumenta ali v okviru omejene mreže ponudnikov storitev na podlagi neposredne poslovne pogodbe s poklicnim izdajateljem, bodisi zato, ker jih je mogoče uporabljati samo za nakup omejenega izbora blaga ali storitev;
 (k)  storitve, ki temeljijo na posebnih instrumentih, namenjenih za obravnavanje določenih potreb, katerih načini uporabe so omejeni, bodisi zato, ker imetniku posebnega instrumenta omogočajo nakup blaga ali storitev samo enega izdajatelja posebnega instrumenta ali v okviru omejene mreže ponudnikov storitev na podlagi neposredne poslovne pogodbe z izdajateljem, bodisi zato, ker jih je mogoče uporabljati samo za nakup omejenega izbora blaga ali storitev;
Sprememba 46
Predlog direktive
Člen 3 – točka k a (novo)
(ka)  instrument, ki je veljaven le v eni državi članici in ga ureja posebni socialni ali davčni okvir ter se da na voljo na zahtevo podjetja ali javnega organa, s katerim je povezana pravica posameznika za prejem blaga ali storitev, ki jih ni mogoče zamenjati za denar, od dobaviteljev, ki imajo poslovno pogodbo z izdajateljem;
Sprememba 47
Predlog direktive
Člen 3 – točka l
(l)  plačilne transakcije, ki jih izvrši ponudnik elektronskih komunikacijskih omrežij, ali storitve, pri katerih je transakcija zagotovljena naročniku omrežja ali storitve in za nakup digitalne vsebine kot pomožne storitve elektronskim komunikacijskim storitvam, ne glede na napravo, uporabljeno za nakup ali porabo vsebine, če vrednost nobene posamezne plačilne transakcije ne presega 50 EUR, skupna vrednost plačilnih transakcij pa v nobenem obračunskem mesecu ne presega 200 EUR;
 (l)  plačilne transakcije, ki jih kot posrednik izvrši ponudnik elektronskih komunikacijskih omrežij, ali storitve in plačilne transakcije, ki so pomožne storitve glavni dejavnosti ponudnika, pri katerih je transakcija zagotovljena naročniku omrežja ali storitve in za nakup digitalne vsebine ali storitev, ne glede na napravo, uporabljeno za nakup ali porabo digitalne vsebine ali storitve, če vrednost nobene posamezne plačilne transakcije ne presega 20 EUR, skupna vrednost plačilnih transakcij pa v nobenem koledarskem mesecu ne presega 100 EUR;
Sprememba 48
Predlog direktive
Člen 4 – točka 12
12.  „uporabnik plačilnih storitev“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki uporablja plačilne storitve kot plačnik ali prejemnik plačila ali oboje;
 12.  „uporabnik plačilnih storitev“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki uporablja plačilne storitve kot plačnik, prejemnik plačila ali oboje, ne vključuje pa tretjega ponudnika plačilnih storitev, kadar deluje v imenu drugega uporabnika plačilnih storitev;
Sprememba 49
Predlog direktive
Člen 4 – točka 18
18.  „plačilni nalog“ pomeni navodilo plačnika ali prejemnika plačila njegovemu ponudniku plačilnih storitev, s katerim zahteva izvršitev plačilne transakcije;
 18.  „plačilni nalog“ je navodilo plačnika ali prejemnika plačila ponudniku plačilnih storitev, s katerim neposredno ali prek tretjega ponudnika storitev zahteva izvedbo plačilne transakcije;
Sprememba 50
Predlog direktive
Člen 4 – točka 21
21.  „avtentikacija“ pomeni postopek, ki ponudniku plačilnih storitev omogoča, da preveri istovetnost identitete uporabnika določenega plačilnega instrumenta, vključno z uporabo osebnih varnostnih elementov ali preverjanjem osebnih dokumentov.
 21.  „avtentikacija“ pomeni postopke, ki ponudniku plačilnih storitev omogočajo, da preveri veljavnost uporabe določenega plačilnega instrumenta, vključno z uporabo uporabnikovih osebnih varnostnih podatkov ali preverjanjem osebnih dokumentov, ali da ugotovi istovetnost udeleženega tretjega ponudnika plačilnih storitev;
Sprememba 51
Predlog direktive
Člen 4 – točka 22
22.  „močna avtentikacija strank“ pomeni postopek za potrditev istovetnosti identitete fizične ali pravne osebe z uporabo dveh ali več elementov, ki spadajo v kategorijo znanja, lastništva in inherence, ki so med seboj neodvisni, kar pomeni, da kršitev enega elementa ne zmanjšuje zanesljivosti drugih, in so zasnovani na tak način, da varujejo zaupnost podatkov, ki se preverjajo;
 22.  „močna avtentikacija strank“ pomeni postopek za preverjanje veljavnosti plačilnega instrumenta z uporabo dveh ali več elementov, ki spadajo v kategorijo znanja (nekaj, kar ve samo uporabnik), lastništva (nekaj, kar je v izključni lasti uporabnika) in inherence (nekaj, kar uporabnik je), ki so med seboj neodvisni, kar pomeni, da kršitev enega elementa ne zmanjšuje zanesljivosti drugih, in so zasnovani na tak način, da varujejo zaupnost podatkov, ki se preverjajo;
Sprememba 52
Predlog direktive
Člen 4 – točka 26
26.  „plačilni instrument“ pomeni vsako osebno napravo oziroma naprave in/ali niz postopkov, dogovorjenih med uporabnikom plačilnih storitev in ponudnikom plačilnih storitev, ki se uporablja za odreditev plačilnega naloga;
 26.  „plačilni instrument“ pomeni vsako osebno napravo oziroma naprave in/ali niz postopkov, dogovorjenih med uporabnikom plačilnih storitev in ponudnikom plačilnih storitev, ki jih uporablja uporabnik plačilnih storitev, da odredi plačilni nalog;
Sprememba 53
Predlog direktive
Člen 4 – točka 32
32.  „storitev odreditve plačil“ pomeni plačilno storitev, ki omogoča dostop do plačilnega računa, ki ga zagotavlja tretji ponudnik plačilnih storitev, kadar je plačnik lahko aktivno vključen v odreditev plačila ali aktivno uporablja programsko opremo tretjega ponudnika plačilnih storitev ali kadar lahko plačnik ali prejemnik plačila uporabljata plačilne instrumente za prenos podatkov o plačniku ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun;
 32.  „storitev odreditve plačil“ pomeni plačilno storitev, ki omogoča dostop do plačilnega računa, kadar plačilno transakcijo odredi tretji ponudnik plačilnih storitev na zahtevo plačnika s plačilnega računa plačnika pri ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun;
Sprememba 54
Predlog direktive
Člen 4 – točka 33
33.  „storitev zagotavljanja podatkov o računih“ pomeni plačilno storitev, pri kateri se uporabniku plačilnih storitev v strnjeni in uporabniku prijazni obliki zagotovijo podatki o enem ali več plačilnih računih, ki jih ima uporabnik plačilnih storitev pri enem ali več ponudnikih plačilnih storitev, ki vodijo račune;
 33.  „storitev zagotavljanja podatkov o računih“ pomeni storitev, ki jo zagotavlja tretji ponudnik plačilnih storitev na zahtevo uporabnika plačilnih storitev za zagotovitev strnjenih informacij o enem ali več plačilnih računih, ki jih ima uporabnik plačilnih storitev pri enem ali več ponudnikih plačilnih storitev;
Sprememba 55
Predlog direktive
Člen 4 – točka 38 a (novo)
38a.  „osebni varnostni podatki“ pomenijo informacije, ki se uporabljajo za potrditev istovetnosti fizične ali pravne osebe;
Sprememba 56
Predlog direktive
Člen 4 – točka 38 b (novo)
38b.  „tretji izdajatelj plačilnih instrumentov“ pomeni ponudnika plačilnih storitev, ki ne vodi računa in opravlja poslovne dejavnosti iz točke 3 ali (5) Priloge I;
Sprememba 57
Predlog direktive
Člen 4 – točka 38 c (novo)
38c.  „kreditno plačilo“ pomeni nacionalno ali čezmejno plačilno storitev knjiženja v dobro plačilnega računa prejemnika plačila s plačilnega računa plačnika, ki jo po plačnikovih navodilih in na podlagi plačilne transakcije ali sklopa plačilnih transakcij opravi ponudnik plačilnih storitev, ki vodi plačilni račun plačnika;
Sprememba 58
Predlog direktive
Člen 4 – točka 38 d (novo)
38d.  „občutljivi plačilni podatki“ pomenijo podatke, ki bi se lahko uporabljali za izvedbo goljufije in ki razen imena imetnika računa in številke računa vključujejo podatke, ki omogočajo odreditev plačilnega naloga, podatke za avtentikacijo, podatke za naročilo plačilnih instrumentov ali orodij za avtentikacijo, ki se pošljejo potrošnikom, ter podatke, parametre in programsko opremo, ki bi lahko – če bi jih spremenili – vplivali na zmožnost upravičene strani, da preveri plačilne transakcije, odobri naloge ali nadzoruje račun;
Sprememba 59
Predlog direktive
Člen 4 – točka 38 e (novo)
38e.  „pridobivanje plačilnih transakcij“ pomeni plačilno storitev, ki jo neposredno ali posredno zagotavlja ponudnik plačilnih storitev, ki posluje s prejemnikom plačila ter sprejema in obdeluje njegove plačilne transakcije, odrejene s plačnikovim plačilnim instrumentom, s katerim se sredstva prenesejo na prejemnika plačila; storitev lahko vključuje avtentikacijo, odobritev in druge storitve, povezane z upravljanjem finančnih tokov do prejemnika plačila, ne glede na to, ali ponudnik plačilnih storitev hrani sredstva v njegovem imenu.
Sprememba 60
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 1 – točka g
(g)  opis vzpostavljenega postopka za spremljanje, sledenje in omejevanje dostopa do občutljivih plačilnih podatkov ter ključnih logičnih in fizičnih virov;
 (g)  opis vzpostavljenega postopka za spremljanje, sledenje in omejevanje dostopa do občutljivih plačilnih podatkov;
Sprememba 61
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 1 – točka k
(k)  opis mehanizmov notranje kontrole, ki jih je vzpostavil vložnik zaradi izpolnjevanja obveznosti v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma na podlagi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta45 in Uredbe (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta46;
 (k)  za plačilne institucije, za katere veljajo obveznosti v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma na podlagi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta45 in Uredbe (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta46, opis mehanizmov notranje kontrole, ki jih je vzpostavil vložnik zaradi izpolnjevanja teh obveznosti;
__________________
 __________________
45 Direktiva 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str. 15).
 45 Direktiva 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str. 15).
46 Uredba (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose denarnih sredstev (UL L 345, 8.12.2006, str. 1).
 46 Uredba (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose denarnih sredstev (UL L 345, 8.12.2006, str. 1).
Sprememba 62
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 3 a – pododstavek 1 (novo)
3a.  EBA po posvetovanju s svetovalnim odborom, ki je ustanovljen v skladu s členom 41 Uredbe (EU) št. 1093/2010 in zastopa vse deležnike, tudi tiste, ki poslujejo zunaj bančnega sektorja, pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli podatke, ki jih plačilne institucije v zahtevi za izdajo dovoljenja predložijo pristojnim organom, vključno z zahtevami iz točk (a), (b), (c), (e) in (g) do (j) odstavka 1.
Sprememba 63
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 3 a – pododstavek 2 (novo)
EBA te osnutke tehničnih standardov predloži Komisiji do …
Sprememba 64
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 3 a – pododstavek 3 (novo)
Komisija sprejme osnutke regulativnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Sprememba 65
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Države članice ali pristojni organi zahtevajo, da plačilna institucija, ki opravlja plačilne storitve ter, če sočasno opravlja druge poslovne dejavnosti iz člena 17(1)(c), varuje vsa denarna sredstva, ki jih je prejela od uporabnikov plačilnih storitev oziroma prek drugega ponudnika plačilnih storitev za izvršitev plačilnih transakcij, in sicer na enega od naslednjih načinov:
 1.  Države članice ali pristojni organi zahtevajo, da plačilna institucija, ki opravlja plačilno storitev iz Priloge I ali poslovno dejavnost iz člena 17(1)(c), varuje vsa denarna sredstva, ki jih je prejela od uporabnikov plačilnih storitev oziroma prek drugega ponudnika plačilnih storitev za izvršitev plačilnih transakcij, in sicer na enega od naslednjih načinov:
Sprememba 66
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 1 – točka a
(a)  denarna sredstva se nikoli ne smejo voditi skupaj s sredstvi fizične ali pravne osebe, ki ni uporabnik plačilnih storitev, v imenu katerega se sredstva vodijo, in se – če jih še vedno hrani plačilna institucija ter do izteka delovnega dne, ki sledi dnevu prejema sredstev, še niso bila prenesena prejemniku plačila ali drugemu ponudniku plačilnih storitev – položijo na poseben račun pri kreditni instituciji ali naložijo v varna, likvidna sredstva z nizkim tveganjem, kakor jih opredelijo pristojni organi matične države članice, ter so v skladu z nacionalno zakonodajo v korist uporabnikov plačilnih storitev izvzeta iz zahtevkov drugih upnikov plačilne institucije, zlasti v primeru insolventnosti;
 (a)  denarna sredstva se nikoli ne smejo voditi skupaj s sredstvi fizične ali pravne osebe, ki ni uporabnik plačilnih storitev, v imenu katerega se sredstva vodijo, in se – če jih še vedno hrani plačilna institucija ter do izteka delovnega dne, ki sledi dnevu prejema sredstev, še niso bila prenesena prejemniku plačila ali drugemu ponudniku plačilnih storitev – nato položijo na poseben račun pri kreditni instituciji ali naložijo v varna, likvidna sredstva z nizkim tveganjem, kakor jih opredelijo pristojni organi matične države članice, ter so v skladu z nacionalno zakonodajo v korist uporabnikov plačilnih storitev izvzeta iz zahtevkov drugih upnikov plačilne institucije, zlasti v primeru insolventnosti;
Sprememba 67
Predlog direktive
Člen 10 – odstavek 3
3.  Plačilna institucija, ki mora imeti v skladu z nacionalno zakonodajo matične države registriran sedež, mora imeti glavno upravo v isti državi članici kot registrirani sedež.
 3.  Plačilna institucija, ki mora imeti v skladu z nacionalno zakonodajo matične države registriran sedež, mora imeti glavno upravo v isti državi članici kot registrirani sedež in v kateri dejansko opravlja svoje poslovne dejavnosti.
Sprememba 68
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Pristojni organi lahko plačilni instituciji odvzamejo izdano dovoljenje le, če navedena institucija:
 (Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 69
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 1 – točka d
(d)  bi z nadaljnjim opravljanjem plačilnih storitev ogrozila stabilnost plačilnega sistema ali zaupanje vanj;
 (d)  bi z nadaljnjim opravljanjem plačilnih storitev ogrozila stabilnost plačilnega sistema ali zaupanje vanj ali
Sprememba 70
Predlog direktive
Člen 13 – odstavek 2 a (novo)
V registru so navedeni in utemeljeni tudi vsi odvzemi dovoljenj, ki jih opravijo pristojni organi.
Sprememba 71
Predlog direktive
Člen 14 – odstavek 4 – pododstavek 1
4.  EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi tehnične zahteve glede dostopa do informacij, ki se hranijo v javnih registrih iz člena 13 na ravni Unije. EBA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do [... v dveh letih od dneva začetka veljavnosti te direktive].
 4.  EBA po posvetovanju s svetovalnim odborom iz člena 5(3a) pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi tehnične zahteve glede dostopa do informacij, ki se hranijo v javnih registrih iz člena 13 na ravni Unije.
Navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do ... *.
________________
* Dve leti po začetku veljavnosti te direktive.
Sprememba 72
Predlog direktive
Člen 17 – odstavek 2
2.  Če plačilne institucije opravljajo eno ali več plačilnih storitev, lahko vodijo samo plačilne račune, ki se uporabljajo izključno za plačilne transakcije. Države članice zagotavljajo, da je dostop do teh plačilnih računov sorazmeren.
 2.  Če plačilne institucije opravljajo eno ali več plačilnih storitev, lahko vodijo plačilne račune, ki se uporabljajo izključno za plačilne transakcije. Države članice zagotavljajo, da imajo plačilne institucije objektiven, nediskriminatoren in sorazmeren dostop do storitev kreditnih institucij v zvezi s plačili in depozitnim računom. Ta dostop mora biti dovolj širok, da lahko plačilne institucije neovirano in učinkovito opravljajo plačilne storitve.
Sprememba 73
Predlog direktive
Člen 21 – odstavek 3
3.  Če je za zadeve, ki jih obravnava ta naslov, na njenem ozemlju pristojen več kakor en organ, država članica zagotovi, da navedeni organi tesno sodelujejo, da lahko učinkovito opravljajo svoje naloge. Enako velja za primere, ko organi, pristojni za zadeve, ki jih obravnava ta naslov, niso organi, pristojni za nadzor kreditnih institucij.
 3.  Če organ, ki je pristojen za zadeve, ki jih obravnava ta naslov, ni pristojni organ, odgovoren za nadzor kreditnih institucij, država članica zagotovi, da navedeni organi tesno sodelujejo, da lahko učinkovito opravljajo svoje naloge.
Sprememba 74
Predlog direktive
Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka a
(a)  zahtevajo, da plačilna institucija predloži vse podatke, ki so potrebni za spremljanje skladnosti;
 (a)  zahtevajo, da plačilna institucija predloži vse informacije, ki so potrebne za spremljanje skladnosti na podlagi formalne odločitve, v kateri so navedeni pravna podlaga in namen zahteve, informacije, ki se zahtevajo, in rok, do katerega je treba informacije zagotoviti.
Sprememba 75
Predlog direktive
Člen 22 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Pristojni organi držav članic zahtevajo informacije ali dokumente na podlagi odločitve, v kateri so navedeni njena pravna podlaga, namen zahteve, podrobnosti glede zahtevanih informacij ali dokumentov, rok za njihovo predložitev in čas hrambe.
Sprememba 76
Predlog direktive
Člen 25 – odstavek 1
1.  Pristojni organi različnih držav članic sodelujejo med seboj in po potrebi tudi z Evropsko centralno banko, nacionalnimi centralnimi bankami držav članic, Evropskim bančnim organom in drugimi ustreznimi pristojnimi organi, določenimi v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo, ki se uporablja za ponudnike plačilnih storitev.
 1.  Pristojni organi različnih držav članic sodelujejo med seboj in po potrebi tudi z Evropsko centralno banko, nacionalnimi centralnimi bankami držav članic, Evropskim bančnim organom in drugimi ustreznimi pristojnimi organi, določenimi v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo, ki se uporablja za ponudnike plačilnih storitev. Kadar ti organi obdelujejo osebne podatke, navedejo natančen namen obdelave in ustrezno pravno podlago Unije.
Sprememba 77
Predlog direktive
Člen 25 – odstavek 2 – točka d a (novo)
(da)  Europolom kot organom Unije za kazenski pregon, ki je odgovoren za pomoč in usklajevanje pri skupnem pristopu pristojnih policijskih organov držav članic v boju proti organiziranemu kriminalu in drugim hudim kaznivim dejanjem ter terorizmu, vključno s ponarejanjem eura in drugih valut ter plačilnih sredstev.
Sprememba 78
Predlog direktive
Člen 25 – odstavek 2 a (novo)
2a.  EBA je pooblaščen, da sproži in spodbuja zavezujočo mediacijo za reševanje sporov med pristojnimi organi, ko nastanejo zaradi izmenjave informacij.
Sprememba 79
Predlog direktive
Člen 26 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Države članice plačilni instituciji Unije, ki želi opravljati plačilne storitve v državi članici gostiteljici, ne smejo nalagati nobenih dodatnih zahtev, ki se ne uporabljajo za pooblaščene plačilne institucije države članice gostiteljice.
Sprememba 80
Predlog direktive
Člen 26 – odstavek 3
3.  Pristojni organi si med seboj zagotovijo vse bistvene in/ali ustrezne informacije, zlasti v primeru kršitev ali domnevnih kršitev s strani zastopnika, podružnice ali zunanjega izvajalca. V tem smislu pristojni organi na zahtevo sporočijo vse ustrezne informacije, na lastno pobudo pa vse bistvene informacije.
 3.  Pristojni organi si med seboj zagotovijo vse bistvene in/ali ustrezne informacije, zlasti v primeru kršitev ali domnevnih kršitev s strani zastopnika, podružnice ali zunanjega izvajalca. V tem smislu pristojni organi na zahtevo sporočijo vse ustrezne informacije, na lastno pobudo pa vse bistvene informacije. Če pristojni organi osebne podatke hranijo, čas hrambe ne sme presegati desetih let. Hramba osebnih podatkov je v vsakem primeru skladna z Direktivo 95/46/ES.
Sprememba 81
Predlog direktive
Člen 26 – odstavek 5
5.  EBA izda smernice, naslovljene na pristojne organe v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010, o elementih, ki jih je treba upoštevati pri presojanju, ali dejavnost, ki jo namerava institucija opravljati v drugi državi članici na podlagi odstavka 1 tega člena, pomeni uresničevanje pravice do ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev. Navedene smernice se izdajo do [v dveh letih od dneva začetka veljavnosti te direktive].
 5.  EBA izda smernice, naslovljene na pristojne organe v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010, o elementih, ki jih je treba upoštevati pri presojanju, ali dejavnost, ki jo namerava institucija opravljati v drugi državi članici na podlagi odstavka 1 tega člena, pomeni uresničevanje pravice do ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev. Navedene smernice se izdajo do …*.
___________
* 12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
Sprememba 82
Predlog direktive
Člen 27 – odstavek 1 – točka a
(a)  povprečje skupnega zneska plačilnih transakcij, ki jih je v preteklih dvanajstih mesecih izvršila zadevna oseba, vključno z vsemi zastopniki, za katere prevzema polno odgovornost, ne presega 1 milijon EUR mesečno; ta zahteva se oceni glede na predvideni skupni znesek plačilnih transakcij v njenem poslovnem načrtu, razen če pristojni organi zahtevajo prilagoditev tega načrta;
 (a)  povprečje skupnega zneska plačilnih transakcij, ki jih je v preteklih dvanajstih mesecih izvršila ali odredila zadevna oseba, vključno z vsemi zastopniki, za katere prevzema polno odgovornost, ne presega 1 milijona EUR mesečno; ta zahteva se oceni glede na predvideni skupni znesek plačilnih transakcij v njenem poslovnem načrtu, razen če pristojni organi zahtevajo prilagoditev tega načrta;
Sprememba 83
Predlog direktive
Člen 31 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Države članice zagotovijo, da so posameznikom na voljo ustrezne informacije o obdelavi osebnih podatkov v skladu z nacionalnimi določbami, s katerimi se prenašata člena 10 in 11 Direktive 95/46/ES, in s členom 11 Uredbe (ES) št. 45/2001.
Sprememba 84
Predlog direktive
Člen 33 – odstavek 3
3.  Kadar sme ponudnik plačilnih storitev zaračunati nadomestilo za obveščanje v skladu z odstavkom 2, mora biti nadomestilo primerno in v skladu z njegovimi dejanskimi stroški.
 3.  Kadar sme ponudnik plačilnih storitev zaračunati nadomestilo za obveščanje v skladu z odstavkom 2, mora biti nadomestilo razumno in v skladu z njegovimi dejanskimi stroški.
Sprememba 85
Predlog direktive
Člen 33 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Države članice zagotovijo, da lahko potrošniki, ki zamenjajo svoj plačilni račun, od ponudnika plačilnih storitev, ki opravi prenos, na zahtevo in ob plačilu razumne provizije na trajnem nosilcu podatkov prejmejo izpis transakcij, ki so bile izvedene na prejšnjem plačilnem računu.
Sprememba 86
Predlog direktive
Člen 34
Države članice lahko določijo, da ponudnik plačilnih storitev nosi breme dokazovanja, da je izpolnil zahteve glede obveščanja iz tega naslova.
 Države članice določijo, da ponudnik plačilnih storitev nosi breme dokazovanja, da je izpolnil zahteve glede obveščanja tega naslova.
Sprememba 87
Predlog direktive
Člen 37 – odstavek 1
1.  Države članice zahtevajo, da ponudnik plačilnih storitev uporabniku plačilnih storitev omogoči, da se pravočasno in zlahka seznani z informacijami in pogoji, določenimi v členu 38, preden se uporabnik zaveže s kakršno koli pogodbo ali ponudbo. Ponudnik plačilnih storitev informacije in pogoje na zahtevo uporabnika plačilnih storitev zagotovi na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov. Informacije in pogoji morajo biti podani na lahko razumljiv način ter v jasni in razumljivi obliki v uradnem jeziku države članice, v kateri se ponuja plačilna storitev, ali v drugem jeziku, o katerem se dogovorita stranki.
 1.  Države članice zahtevajo, da ponudnik plačilnih storitev uporabniku plačilnih storitev omogoči, da se pravočasno in zlahka seznani z informacijami in pogoji, določenimi v členu 38, v zvezi z njegovimi storitvami, preden se uporabnik zaveže s kakršno koli pogodbo ali ponudbo. Ponudnik plačilnih storitev informacije in pogoje na zahtevo uporabnika plačilnih storitev zagotovi na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov. Informacije in pogoji morajo biti podani na lahko razumljiv način ter v jasni in razumljivi obliki v uradnem jeziku države članice, v kateri se ponuja plačilna storitev, ali v drugem jeziku, o katerem se dogovorita stranki.
Sprememba 88
Predlog direktive
Člen 37 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Kadar plačilni nalog odredi tretji ponudnik plačilnih storitev, države članice zahtevajo, da uporabniku plačilnih storitev omogoči vpogled v informacije in pogoje iz člena 38. Informacije in pogoji so podani v jasni in razumljivi obliki v uradnem jeziku države članice, v kateri se ponuja plačilna storitev, ali v drugem jeziku, o katerem se stranki dogovorita.
Sprememba 89
Predlog direktive
Člen 38 – odstavek 2
2.  Države članice zagotovijo, da tretji ponudnik plačilnih storitev, za storitve odreditve plačil plačniku zagotovi informacije o ponujeni storitvi in kontaktne podatke o tretjem ponudniku plačilnih storitev.
 2.  Države članice zagotovijo, da tretji ponudnik plačilnih storitev, za storitve odreditve plačil plačniku pred odreditvijo zagotovi naslednje jasne in obsežne informacije:
(a)  kontaktne podatke in registracijsko številko tretjega ponudnika plačilnih storitev ter ime pristojnega nadzornega organa;
(b)  če je ustrezno, najdaljši rok za postopek odreditve plačil;
(c)  vsa morebitna nadomestila, ki jih uporabnik plačilnih storitev plača tretjemu ponudniku plačilnih storitev, in, če je ustrezno, razčlenitev zneskov morebitnih nadomestil;
(d)  če je ustrezno, dejanski ali referenčni menjalni tečaj, ki se bo uporabljal.
Sprememba 90
Predlog direktive
Člen 39 – uvodni del
Kadar tretji ponudnik plačilnih storitev na zahtevo plačnika odredi plačilni nalog, plačniku in, kadar je ustrezno, prejemniku plačila takoj po odreditvi zagotovi ali da na voljo naslednje informacije:
 Kadar tretji ponudnik plačilnih storitev na zahtevo plačnika odredi plačilni nalog, plačniku in, kadar je ustrezno, prejemniku plačila takoj po odreditvi zagotovi naslednje jasne in nedvoumne informacije:
Sprememba 91
Predlog direktive
Člen 39 – točka a
(a)  potrdilo o uspešni odreditvi plačilnega naloga s ponudnikom plačilnih storitev, ki vodi račun plačnika;
 (a)  potrdilo o uspešni odreditvi plačilne transakcije s ponudnikom plačilnih storitev, ki vodi račun plačnika;
Sprememba 92
Predlog direktive
Člen 39 – odstavek 1 – točka d
(d)  kadar je ustrezno, znesek morebitnih nadomestil za plačilno transakcijo ter po potrebi njegovo razčlenitev.
 (d)  kadar je ustrezno, znesek morebitnih nadomestil, plačanih tretjemu ponudniku plačilnih storitev za plačilno transakcijo, pri čemer so nadomestila razčlenjena.
Sprememba 93
Predlog direktive
Člen 39 – odstavek 1 a (novo)
Ta člen ne posega v obveznosti varstva podatkov, ki veljajo za tretjega ponudnika plačilnih storitev in prejemnika plačila.
Sprememba 94
Predlog direktive
Člen 41 – uvodni del
Takoj po prejemu plačilnega naloga plačnikov ponudnik plačilne storitve plačniku, na enak način, kakor je določeno v členu 37(1), zagotovi ali da na voljo naslednje informacije:
 Takoj po prejemu plačilnega naloga ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, plačniku, na enak način, kakor je določeno v členu 37(1), zagotovi ali da na voljo naslednje informacije v zvezi s svojimi storitvami:
Sprememba 95
Predlog direktive
Člen 42 – uvodni del
Takoj po izvršitvi plačilne transakcije ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila slednjemu, na enak način, kakor je določeno v členu 37(1), zagotovi ali da na voljo naslednje informacije:
 Takoj po izvršitvi plačilne transakcije ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila slednjemu, na enak način, kakor je določeno v členu 37(1), zagotovi ali da na voljo naslednje informacije v zvezi s svojimi storitvami, če so mu neposredno na voljo:
Sprememba 96
Predlog direktive
Člen 44 – odstavek 1
1.  Države članice zahtevajo, da ponudnik plačilnih storitev uporabniku plačilnih storitev pravočasno zagotovi informacije in pogoje, določene v členu 45, na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, preden se uporabnik zaveže s kakršno koli pogodbo ali ponudbo. Informacije in pogoji morajo biti podani na lahko razumljiv način ter v jasni in razumljivi obliki v uradnem jeziku države članice, v kateri se ponuja plačilna storitev, ali v drugem jeziku, o katerem se dogovorita stranki.
 1.   Države članice zahtevajo, da ponudnik plačilnih storitev uporabniku plačilnih storitev pravočasno da na voljo informacije in pogoje, določene v členu 45, na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov ali mu jih na njegovo zahtevo zagotovi, preden se uporabnik zaveže s kakršno koli pogodbo ali ponudbo. Informacije in pogoji morajo biti podani na lahko razumljiv način ter v jasni in razumljivi obliki v uradnem jeziku države članice, v kateri se ponuja plačilna storitev, ali v drugem jeziku, o katerem se dogovorita stranki.
Sprememba 97
Predlog direktive
Člen 45 – točka 2 – točka a
(а)  opis glavnih značilnosti plačilne storitve, ki se opravlja;
 (а)  jasen opis glavnih značilnosti plačilne storitve, ki se opravlja;
Sprememba 98
Predlog direktive
Člen 45 – točka 2 – točka c
(c)  oblika in postopek za podajo soglasja za odreditev ali izvršitev plačilne transakcije in preklic takega soglasja v skladu s členoma 57 in 71;
 (c)  oblika in postopek za podajo soglasja za odreditev plačilnega naloga ali izvršitev plačilne transakcije in preklic takega soglasja v skladu s členoma 57 in 71;
Sprememba 99
Predlog direktive
Člen 45 – točka 6 – točka a
(a)  po dogovoru informacije o možnosti, da se bo štelo, da je uporabnik plačilnih storitev sprejel spremembe pogojev v skladu s členom 47, razen če do dneva njihovega predlaganega začetka veljavnosti ne obvesti ponudnika plačilnih storitev, da jih ne sprejema;
 (a)  po dogovoru – razen če so spremembe iz člena 47(2) jasno in nedvoumno ugodnejše za uporabnike plačilnih storitev – informacije o možnosti, da se bo štelo, da je uporabnik plačilnih storitev sprejel spremembe pogojev v skladu s členom 47, razen če do dneva njihovega predlaganega začetka veljavnosti ne obvesti ponudnika plačilnih storitev, da jih ne sprejema, pri čemer je takšno obvestilo brezpredmetno, če so spremembe za uporabnike plačilnih storitev očitno in nedvoumno ugodnejše;
Sprememba 100
Predlog direktive
Člen 47 – odstavek 1 – pododstavek 1
1.  Ponudnik plačilnih storitev predlaga vse spremembe okvirne pogodbe ter informacij in pogojev, opredeljenih v členu 45, na enak način, kakor je opredeljen v členu 44(1), in sicer najpozneje dva meseca pred predlaganim dnem začetka uporabe spremenjenih pogojev.
 1.   Ponudnik plačilnih storitev predlaga vse spremembe okvirne pogodbe, ki niso jasno in nedvoumno ugodnejše za uporabnike plačilnih storitev, ter informacij in pogojev, opredeljenih v členu 45, na enak način, kakor je opredeljen v členu 44(1), najpozneje dva meseca pred predlaganim dnem začetka uporabe spremenjenih pogojev.
Sprememba 101
Predlog direktive
Člen 47 – odstavek 2
2.  Spremembe obrestnih mer ali menjalnih tečajev se lahko uveljavijo takoj in brez obvestila, če je bilo tako dogovorjeno v okvirni pogodbi in če spremembe temeljijo na dogovorjeni referenčni obrestni meri ali menjalnem tečaju v skladu s točkama (b) in (c) člena 45(3). Uporabnika plačilnih storitev se o kakršni koli spremembi obrestne mere obvesti ob prvi priložnosti na enak način, kakor je opredeljen v členu 44(1), razen če sta se pogodbeni stranki dogovorili o pogostosti ali načinu zagotavljanja ali dajanja informacij na voljo. Spremembe obrestne mere ali menjalnega tečaja, ki so za uporabnike plačilnih storitev ugodnejše, se lahko uveljavijo brez obvestila.
 2.  Spremembe obrestnih mer ali menjalnih tečajev se lahko uveljavijo takoj in brez obvestila, če je bilo tako dogovorjeno v okvirni pogodbi in če spremembe obrestne mere ali menjalnega tečaja temeljijo na dogovorjeni referenčni obrestni meri ali menjalnem tečaju v skladu s točkama (b) in (c) člena 45(3). Uporabnika plačilnih storitev se o vsaki spremembi obrestne mere obvesti ob prvi priložnosti na enak način, kakor je opredeljen v členu 44(1), razen če sta se pogodbeni stranki dogovorili o pogostosti ali načinu zagotavljanja ali dajanja informacij na voljo. Spremembe obrestne mere ali menjalnega tečaja, ki so za uporabnike plačilnih storitev ugodnejše, in spremembe okvirne pogodbe, ki so jasno in nedvoumno ugodnejše za uporabnike plačilnih storitev, se lahko uveljavijo brez obvestila.
Sprememba 102
Predlog direktive
Člen 48 – odstavek 2
2.  Odpoved okvirne pogodbe, ki je bila sklenjena za določen čas za več kot dvanajst mesecev ali za nedoločen čas, je za uporabnika plačilnih storitev po izteku dvanajstih mesecev brezplačna. V vseh ostalih primerih morajo biti nadomestila, ki se zaračunajo zaradi odpovedi, razumna in sorazmerna z dejanskimi stroški.
 2.  Odpoved okvirne pogodbe je za uporabnika plačilnih storitev brezplačna.
Sprememba 103
Predlog direktive
Člen 50 – odstavek 2
2.  Okvirna pogodba lahko vsebuje pogoj, da se informacije iz odstavka 1 zagotavljajo ali dajejo na voljo redno vsaj enkrat na mesec in na dogovorjen način, ki plačniku omogoča shranjevanje in reproduciranje nespremenjenih informacij.
 2.  Okvirna pogodba vsebuje pogoj, da se informacije iz odstavka 1 zagotavljajo ali dajejo na voljo v rednih časovnih presledkih vsaj enkrat na mesec, brezplačno in na dogovorjeni način, kar plačniku omogoča, da informacije shranjuje in prikazuje v nespremenjeni obliki.
Sprememba 104
Predlog direktive
Člen 50 – odstavek 3
3.  Vendar lahko države članice od ponudnikov plačilnih storitev zahtevajo, da enkrat na mesec brezplačno zagotovijo informacije na papirju.
 3.  Vendar lahko države članice od ponudnikov plačilnih storitev zahtevajo, da enkrat na mesec brezplačno zagotovijo informacije na papirju ali drugem trajnem nosilcu.
Sprememba 105
Predlog direktive
Člen 51 – odstavek 1 – točka a
(a)  sklic, ki prejemniku plačila omogoča identifikacijo plačilne transakcije in po potrebi tudi plačnika, ter vse podatke, prenesene s plačilno transakcijo;
 (a)  sklic, ki prejemniku plačila omogoča identifikacijo plačilne transakcije in plačnika, ter vse podatke, prenesene s plačilno transakcijo;
Sprememba 106
Predlog direktive
Člen 51 – odstavek 3
3.  Vendar lahko države članice od ponudnikov plačilnih storitev zahtevajo, da enkrat na mesec brezplačno zagotovijo informacije na papirju.
 3.  Vendar lahko države članice od ponudnikov plačilnih storitev zahtevajo, da enkrat na mesec brezplačno zagotovijo informacije na papirju ali drugem trajnem nosilcu.
Sprememba 107
Predlog direktive
Člen 52 – odstavek 2 – pododstavek 1
2.  Če se storitev pretvorbe valute ponudi pred odreditvijo plačilne transakcije in če je storitev pretvorbe valute ponujena na prodajnem mestu ali jo ponudi prejemnik plačila, pogodbena stranka, ki ponuja storitev pretvorbe valute plačniku, razkrije plačniku vsa nadomestila, ki jih bo zaračunala, ter menjalni tečaj, ki bo uporabljen za pretvorbo plačilne transakcije.
 2.  Če se storitev pretvorbe valute ponudi pred odreditvijo plačilne transakcije in če je storitev pretvorbe valute ponujena na bankomatu, prodajnem mestu ali jo ponudi prejemnik plačila, pogodbena stranka, ki ponuja storitev pretvorbe valute plačniku, razkrije plačniku vsa nadomestila, ki jih bo zaračunala, ter menjalni tečaj, ki bo uporabljen za pretvorbo plačilne transakcije.
Sprememba 108
Predlog direktive
Člen 53 – odstavek 2
2.  Če ponudnik plačilnih storitev ali tretja oseba za uporabo določenega plačilnega instrumenta zahteva plačilo nadomestila, uporabnika plačilnih storitev o tem obvesti pred odreditvijo plačilne transakcije.
 črtano
Sprememba 109
Predlog direktive
Člen 53 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Kadar je ponudnik plačilnih storitev upravičen, da prenese stroške tretje osebe na plačnika, jih plačnik ni dolžan plačati, razen če je bil celotni znesek stroškov znan pred odreditvijo plačilne transakcije.
Sprememba 110
Predlog direktive
Člen 55 – odstavek 1
1.  Ponudnik plačilnih storitev uporabniku plačilnih storitev ne sme zaračunati nadomestila za izpolnjevanje svojih obveznosti glede obveščanja ali izvajanja korektivnih in preventivnih ukrepov iz tega naslova, razen če je drugače določeno v členu 70(1), členu 71(5) in členu 79(2). O teh nadomestilih, ki morajo biti primerna in v skladu z dejanskimi stroški ponudnika plačilnih storitev, se dogovorita uporabnik in ponudnik plačilnih storitev.
 1.  Ponudnik plačilnih storitev uporabniku plačilnih storitev ne sme zaračunati nadomestila za izpolnjevanje svojih obveznosti glede obveščanja ali izvajanja korektivnih in preventivnih ukrepov iz tega naslova, razen če je drugače določeno v členu 70(1), členu 71(5) in členu 79(2). O teh nadomestilih, ki morajo biti primerna in v skladu z dejanskimi stroški ponudnika plačilnih storitev, se dogovorita uporabnik in ponudnik plačilnih storitev. Ponudnik plačilne storitve na zahtevo razkrije dejanske stroške plačilne transakcije.
Sprememba 111
Predlog direktive
Člen 55 – odstavek 3
3.  Ponudnik plačilnih storitev prejemniku plačila ne sme preprečiti, da od plačnika zahteva plačilo nadomestila ali da mu ponudi znižanje ali drugo spodbudo za uporabo določenega plačilnega instrumenta. Vendar zaračunana nadomestila ne smejo preseči stroškov, ki jih ima prejemnik plačila zaradi uporabe določenega plačilnega instrumenta.
 3.  Ponudnik plačilnih storitev prejemniku plačila ne sme preprečiti, da od plačnika zahteva plačilo nadomestila ali da mu ponudi znižanje ali drugo spodbudo za uporabo določenega plačilnega instrumenta. Vendar zaračunana nadomestila ne smejo preseči neposrednih stroškov, ki jih ima prejemnik plačila zaradi uporabe določenega plačilnega instrumenta.
Sprememba 112
Predlog direktive
Člen 55 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Države članice lahko ne glede na odstavek 4 zagotovijo, da prejemnik plačila ne sme zahtevati nobenega nadomestila za uporabo plačilnih instrumentov.
Sprememba 113
Predlog direktive
Člen 57 – odstavek 2 – pododstavek 1
2.  Soglasje za izvršitev plačilne transakcije ali sklopa plačilnih transakcij je podano v obliki, ki je dogovorjena med plačnikom in ponudnikom plačilnih storitev. Soglasje se lahko poda neposredno ali posredno prek prejemnika plačila. Soglasje za izvršitev plačilne transakcije se šteje za podano tudi, kadar plačnik pooblasti tretjega ponudnika plačilnih storitev za odreditev plačilne transakcije pri ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun.
 2.  Soglasje za izvršitev plačilne transakcije ali sklopa plačilnih transakcij (vključno z neposrednimi bremenitvami) je podano v obliki, ki je dogovorjena med plačnikom in ponudnikom plačilnih storitev. Soglasje se lahko poda neposredno ali posredno prek prejemnika plačila. Šteje se, da je soglasje za izvršitev plačilne transakcije podano tudi, kadar plačnik pooblasti tretjega ponudnika plačilnih storitev za odreditev plačilne transakcije pri ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun v lasti plačnika.
Sprememba 114
Predlog direktive
Člen 58 – naslov
Dostop do podatkov o plačilnem računu in njihova uporaba s strani tretjega ponudnika plačilnih storitev
 Dostop do podatkov o plačilnem računu in njihova uporaba s strani tretjega ponudnika plačilnih storitev in tretjih izdajateljev plačilnih instrumentov
Sprememba 115
Predlog direktive
Člen 58 – odstavek 1
1.  Države članice zagotovijo, da ima plačnik pravico pridobiti plačilne storitve, ki omogočajo dostop do plačilnih računov iz točke 7 Priloge I, od tretjega ponudnika plačilnih storitev.
 1.  Države članice zagotovijo, da ima plačnik, če ima plačilni račun, dostopen prek spletnega bančništva, pravico pridobiti plačilne storitve, ki omogočajo dostop do plačilnih računov iz točke 7 Priloge I, od pooblaščenega tretjega ponudnika plačilnih storitev. Države članice zagotovijo, da ima plačnik pravico pridobiti plačilni instrument, ki omogoča plačilne transakcije, od pooblaščenega tretjega izdajatelja plačilnih instrumentov.
Sprememba 116
Predlog direktive
Člen 58 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, ne zavrne dostopa iz tega člena tretjemu ponudniku plačilnih storitev ali tretjemu izdajatelju plačilnih instrumentov, kadar je ta pooblaščen za izvedbo določenega plačila v imenu plačnika in če plačnik o tem izrecno soglaša v skladu s členom 57.
Sprememba 117
Predlog direktive
Člen 58 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Prejemniki plačila, ki plačnikom ponujajo možnost, da uporabijo storitve tretjih ponudnikov plačilnih storitev ali tretjih izdajateljev plačilnih instrumentov, plačnikom zagotovijo nedvoumne informacije o njih, vključno z registracijsko številko in imenom njihovega pristojnega nadzornega organa.
Sprememba 118
Predlog direktive
Člen 58 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Če plačnik za opravljanje plačilnih storitev v skladu z odstavkom 1 pooblasti tretjega ponudnika plačilnih storitev, ima ta naslednje obveznosti:
 (Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 119
Predlog direktive
Člen 58 – odstavek 2 – točka a
(a)  zagotoviti mora, da osebni varnostni elementi uporabnika plačilne storitve niso dostopni drugim pogodbenim strankam;
 (a)  zagotoviti mora, da osebni varnostni podatki uporabnika plačilne storitve niso dostopni drugim pogodbenim strankam;
Sprememba 120
Predlog direktive
Člen 58 – odstavek 2 – točka b
(b)  nedvoumno mora dokazati svojo istovetnost pri ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun imetnika računa;
 (b)  vsakokrat, ko se odredi plačilo ali pridobijo podatki o računu, mora nedvoumno dokazati svojo istovetnost pri ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun imetnika računa;
Sprememba 121
Predlog direktive
Člen 58 – odstavek 2 – točka c
(c)  ne sme hraniti občutljivih plačilnih podatkov ali osebnih varnostnih elementov uporabnika plačilnih storitev.
 (c)  ne sme hraniti osebnih varnostnih podatkov uporabnika plačilnih storitev.
Sprememba 122
Predlog direktive
Člen 58 – odstavek 2 – točka c a (novo)
(ca)  podatke lahko uporablja samo za namene, ki jih plačnik izrecno zahteva.
Sprememba 123
Predlog direktive
Člen 58 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Če je plačnik dal soglasje tretjemu izdajatelju plačilnih instrumentov, ki je plačniku zagotovil plačilni instrument, da pridobi podatke o razpoložljivosti zadostnih denarnih sredstev za določeno plačilno transakcijo na določenem plačilnem računu plačnika, ponudnik plačilnih storitev, ki vodi zadevni plačilni račun, zagotovi te podatke tretjemu izdajatelju plačilnih instrumentov takoj po prejemu plačnikovega plačilnega naloga. Informacija o razpoložljivosti zadostnih denarnih sredstev je v obliki preprostega odgovora 'da' ali 'ne' in ne v obliki bilance stanja računa v skladu z Direktivo 95/46/ES.
Sprememba 124
Predlog direktive
Člen 58 – odstavek 4
4.  Ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, obravnava plačilne naloge, posredovane prek storitev tretjega ponudnika plačilnih storitev, enako kot plačilne naloge, ki jih prejme neposredno od plačnika, razen če je drugačna obravnava potrebna iz objektivnih razlogov, povezanih z roki in prednostno obravnavo.
 4.  Ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, obravnava plačilne naloge, posredovane prek storitev tretjega ponudnika plačilnih storitev ali ki jih posreduje tretji izdajatelj plačilnih instrumentov, enako kot plačilne naloge, ki jih prejme neposredno od plačnika, razen če je drugačna obravnava potrebna iz objektivnih razlogov, zlasti povezanih z roki in prednostno obravnavo ali stroški teh nalogov.
Sprememba 125
Predlog direktive
Člen 58 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Od tretjih ponudnikov plačilnih storitev se ne bi smelo zahtevati, da zaradi storitev odreditve plačil ali storitev zagotavljanja informacij sklenejo pogodbeno razmerje s ponudniki plačilnih storitev, ki vodijo račune.
Sprememba 126
Predlog direktive
Člen 58 – odstavek 4 b (novo)
4b.  Države članice zagotovijo, da uporabnik plačilne storitve lahko uporabi najvarnejšo, najsodobnejšo, tehnološko rešitev za odreditev e-plačil preko tretjih ponudnikov plačilnih storitev, potem ko bodo oblikovani skupni in varni odprti standardi komunikacije, ki jih bo izvedel ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun stranke, s tretjimi ponudniki plačilnih storitev v skladu s členom 94a.
Sprememba 127
Predlog direktive
Člen 59
Člen 59
 črtano
Dostop do podatkov o plačilnem računu in njihova uporaba s strani tretjega ponudnika plačilnih storitev
1.  Države članice zagotovijo, da ima plačnik pravico uporabljati storitve kartičnih plačil, ki jih zagotavlja tretji izdajatelj plačilnih instrumentov.
2.  Če je plačnik dal soglasje tretjemu izdajatelju plačilnih instrumentov, ki je plačniku zagotovil plačilni instrument, da pridobi podatke o razpoložljivosti zadostnih denarnih sredstev za določeno plačilno transakcijo na določenem plačilnem računu plačnika, ponudnik plačilnih storitev, ki vodi zadevni plačilni račun, zagotovi te podatke tretjemu izdajatelju plačilnih instrumentov takoj po prejemu plačnikovega plačilnega naloga.
3.  Ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, obravnava plačilne naloge, posredovane prek storitev tretjega izdajatelja plačilnih instrumentov, enako kot plačilne naloge, ki jih prejme neposredno osebno od plačnika, razen če je drugačna obravnava potrebna iz objektivnih razlogov, povezanih z roki in prednostno obravnavo.
Sprememba 128
Predlog direktive
Člen 61 – odstavek 2
2.  Za namene točke (a) odstavka 1 uporabnik plačilnih storitev, zlasti takoj po prejemu plačilnega instrumenta, sprejme vse razumne ukrepe, da zavaruje svoje osebne varnostne elemente. Obveznosti uporabnikov plačilnih storitev glede skrbnosti ne ovirajo uporabe plačilnih instrumentov in storitev, dovoljenih v skladu s to direktivo.
 2.  Za namene točke (a) odstavka 1 uporabnik plačilnih storitev, zlasti takoj po prejemu plačilnega instrumenta, sprejme vse razumne ukrepe, da zavaruje svoje osebne varnostne podatke. Obveznosti uporabnikov plačilnih storitev glede skrbnosti ne ovirajo uporabe plačilnih instrumentov in storitev, dovoljenih v skladu s to direktivo.
Sprememba 129
Predlog direktive
Člen 62 – odstavek 1 – točka a
(a)  zagotovi, da osebni varnostni elementi plačilnega instrumenta niso dostopni drugim osebam, razen uporabniku plačilnih storitev, ki ima pravico uporabljati plačilni instrument, brez poseganja v obveznosti uporabnika plačilnih storitev iz člena 61;
 (a)  zagotovi, da so osebni varnostni podatki plačilnega instrumenta varni in niso dostopni drugim osebam, razen uporabniku plačilnih storitev, ki ima pravico uporabljati plačilni instrument, brez poseganja v obveznosti uporabnika plačilnih storitev iz člena 61;
Sprememba 130
Predlog direktive
Člen 62 – odstavek 2
2.  Ponudnik plačilnih storitev nosi tveganje, povezano s pošiljanjem plačilnega instrumenta plačniku ali pošiljanjem kakršnih koli osebnih varnostnih elementov instrumenta.
 2.  Ponudnik plačilnih storitev nosi tveganje, povezano s pošiljanjem plačilnega instrumenta plačniku ali pošiljanjem kakršnih koli osebnih varnostnih podatkov instrumenta.
Sprememba 131
Predlog direktive
Člen 63 – odstavek 2
2.  Če je vključen tretji ponudnik plačilnih storitev, uporabniku plačilnih storitev popravek zagotovi tudi ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, v skladu z odstavkom 1 tega člena in brez poseganja v člena 65(2) in 80(1).
 2.  Če se je uporabnik plačilnih storitev odločil, da bo uporabil tretjega ponudnika plačilnih storitev, ga o tem obvesti in to sporoči ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun. Uporabniku plačilnih storitev popravek zagotovi ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, v skladu z odstavkom 1 tega člena in brez poseganja v člen 80(1).
Sprememba 132
Predlog direktive
Člen 63 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Uporabnik plačilnih storitev svojemu ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun, poroča o vseh incidentih, s katerimi je seznanjen in ki vplivajo nanj pri uporabi tretjega ponudnika plačilnih storitev ali tretjega izdajatelja plačilnih instrumentov. Ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, o morebitnih incidentih obvesti pristojne nacionalne organe. Pristojni nacionalni organi nato v tesnem sodelovanju z ECB uporabijo postopke, ki jih je opredelil organ EBA, kot določa člen 85.
Sprememba 133
Predlog direktive
Člen 64 – odstavek 1 – pododstavek 1
1.  Države članice zahtevajo, da morata v primeru, ko uporabnik plačilne storitve trdi, da ni odobril izvršene plačilne transakcije ali da plačilna transakcija ni bila izvršena pravilno, ponudnik plačilnih storitev in, če je vključen in če je ustrezno, tretji ponudnik plačilnih storitev dokazati, da je bila opravljena avtentikacija plačilne transakcije, da je bila plačilna transakcija pravilno evidentirana in knjižena ter da na njeno izvršitev ni vplivala nikakršna tehnična okvara ali druga napaka.
 1.  Države članice zahtevajo, da morata v primeru, ko uporabnik plačilne storitve trdi, da ni odobril izvršene plačilne transakcije ali da plačilna transakcija ni bila izvršena pravilno, ponudnik plačilnih storitev in, če je vključen, tretji ponudnik plačilnih storitev dokazati, da je bila opravljena avtentikacija plačilne transakcije, da je bila plačilna transakcija pravilno evidentirana in knjižena ter da na njeno izvršitev ni vplivala nikakršna tehnična okvara ali druga napaka.
Sprememba 134
Predlog direktive
Člen 64 – odstavek 1 – pododstavek 2
Če se je plačilna transakcija odredila prek tretjega ponudnika plačilnih storitev, mora slednji dokazati, da na plačilno transakcijo ni vplivala tehnična okvara ali druga napaka, povezana s plačilno storitvijo, ki jo opravlja.
 Če uporabnik plačilne storitve odredi plačilno transakcijo prek tretjega ponudnika plačilnih storitev, mora slednji dokazati, da je bila plačilna transakcija pravilno evidentirana in knjižena in nanjo ni vplivala tehnična okvara ali druga napaka, povezana s plačilno storitvijo, ki jo opravlja.
Sprememba 135
Predlog direktive
Člen 64 – odstavek 2
2.  Če uporabnik plačilne storitve trdi, da ni odobril izvršene plačilne transakcije, zgolj uporaba plačilnega instrumenta, ki jo evidentira ponudnik plačilnih storitev, vključno s tretjim ponudnikom plačilnih storitev, če je ustrezno, ni nujno zadosten dokaz, da je plačnik odobril plačilno transakcijo ali da je goljufal ali da naklepno ali iz hude malomarnosti ni izpolnil ene ali več obveznosti iz člena 61.
 2.  Če uporabnik plačilne storitve trdi, da ni odobril izvršene plačilne transakcije, zgolj uporaba plačilnega instrumenta, ki jo evidentira ponudnik plačilnih storitev, vključno s tretjim ponudnikom plačilnih storitev, če je ustrezno, ni nujno zadosten dokaz, da je plačnik odobril plačilno transakcijo ali da je goljufal ali da naklepno ali iz hude malomarnosti ni izpolnil ene ali več obveznosti iz člena 61. V takšnih primerih samo domneva na osnovi evidentirane uporabe plačilnega instrumenta, brez dodatnih dokazov, ne more veljati kot sprejemljiv dokaz o odgovornosti uporabnika plačilnih storitev. Ponudnik plačilnih storitev, vključno s tretjim ponudnikom plačilnih storitev, če je ustrezno, priskrbi dokaze, da je plačnik goljufal ali ravnal hudo malomarno.
Sprememba 136
Predlog direktive
Člen 65 – odstavek 1
1.  Države članice brez poseganja v člen 63 zagotovijo, da v primeru neodobrene plačilne transakcije plačnikov ponudnik plačilnih storitev temu takoj povrne znesek neodobrene plačilne transakcije in, če je ustrezno, vzpostavi tako stanje obremenjenega plačilnega računa, kakršno bi bilo, če neodobrena plačilna transakcija ne bi bila izvršena. S tem se tudi zagotavlja, da datum valute knjiženja v dobro na plačilnem računu plačnika ni poznejši od datuma, ko je bil znesek knjižen v breme.
 1.  Države članice brez poseganja v člen 63 zagotovijo, da v primeru neodobrene plačilne transakcije plačnikov ponudnik plačilnih storitev temu v 24 urah po tem, ko je transakcijo opazil oziroma je bil o njej obveščen, povrne znesek neodobrene plačilne transakcije in, če je ustrezno, vzpostavi tako stanje obremenjenega plačilnega računa, kakršno bi bilo, če neodobrena plačilna transakcija ne bi bila izvršena. S tem se tudi zagotavlja, da datum valute knjiženja v dobro na plačilnem računu plačnika ni poznejši od datuma, ko je bil znesek knjižen v breme.
Sprememba 137
Predlog direktive
Člen 65 – odstavek 2
2.  Če je vključen tretji ponudnik plačilnih storitev, ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, nemudoma povrne znesek neodobrene plačilne transakcije in, če je ustrezno, vzpostavi tako stanje obremenjenega plačilnega računa, kakršno bi bilo, če neodobrena plačilna transakcija ne bi bila izvršena. Zaračuna se lahko finančno nadomestilo, ki ga tretji ponudnik plačilnih storitev plača ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun.
 2.  Če je vključen tretji ponudnik plačilnih storitev, ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, nemudoma povrne znesek neodobrene plačilne transakcije in, če je ustrezno, vzpostavi tako stanje obremenjenega plačilnega računa, kakršno bi bilo, če neodobrena plačilna transakcija ne bi bila izvršena. Če tretji ponudnik plačilnih storitev ne more dokazati, da ni odgovoren za neodobreno plačilno transakcijo, ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun, v enem delovnem dnevu povrne razumne stroške, ki jih je ta imel z nadomestilom plačniku, vključno z zneskom neodobrene plačilne transakcije.
Sprememba 138
Predlog direktive
Člen 66 – odstavek 1 – pododstavek 1
1.  Z odstopanjem od člena 65 je plačnik lahko obvezan, da krije izgubo v zvezi s kakršno koli neodobreno plačilno transakcijo, ki je posledica uporabe izgubljenega ali ukradenega plačilnega instrumenta ali zlorabe plačilnega instrumenta, v višini do največ 50 EUR.
 1.  Z odstopanjem od člena 65 je plačnik lahko obvezan, da krije izgubo v zvezi s kakršno koli neodobreno plačilno transakcijo, ki je posledica uporabe izgubljenega ali ukradenega plačilnega instrumenta ali zlorabe plačilnega instrumenta, v višini do največ 50 EUR ali v enakovrednem znesku v drugi nacionalni valuti. To ne velja, če plačnik pred izvedbo plačila izgube, kraje ali zlorabe plačilnega instrumenta ni mogel odkriti.
Sprememba 139
Predlog direktive
Člen 66 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Organ EBA v tesnem sodelovanju z ECB in po posvetovanju s svetovalnim odborom, kot je določeno v členu 5(3a), izda smernice za ponudnike plačilnih storitev v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 o razlagi in praktični uporabi pojma „huda malomarnost“ v teh okoliščinah. Navedene smernice se izdajo do [vstavite datum – dvanajst mesecev od dneva začetka veljavnosti te direktive] in se redno posodabljajo, kadar je potrebno.
Sprememba 140
Predlog direktive
Člen 66 – odstavek 2 b (novo)
2b.  V primeru, da plačnik ni goljufal ali ni naklepno opustil svojih obveznosti iz člena 61, države članice lahko zmanjšajo odgovornost iz odstavka 1, zlasti ob upoštevanju značilnosti osebnih varnostnih elementov plačilnega instrumenta in okoliščin, v katerih je bil slednji izgubljen, ukraden ali zlorabljen.
Sprememba 141
Predlog direktive
Člen 66 – odstavek 2 c (novo)
2c.  Plačnik ne krije nobenih finančnih posledic uporabe izgubljenega, ukradenega ali zlorabljenega plačilnega instrumenta, če je bilo neodobreno plačilo mogoče zaradi metode ali varnostnega vdora, ki je bil znan in evidentiran, ponudnik plačilnih storitev pa ni izboljšal varnostnega sistema, da bi učinkovito preprečil nove napade te vrste, razen v primerih, ko je goljufal plačnik sam.
Sprememba 142
Predlog direktive
Člen 67 – odstavek 1 – pododstavek 2
Na zahtevo ponudnika plačilnih storitev mora plačnik dokazati, da so takšni pogoji izpolnjeni.
 Na zahtevo ponudnika plačilne storitve mora plačnik predložiti dejanske elemente v zvezi s takšnimi pogoji.
Sprememba 143
Predlog direktive
Člen 67 – odstavek 1 – pododstavek 3
Povračilo mora biti enako celotnemu znesku izvršene plačilne transakcije. Poleg tega datum knjiženja v dobro na plačilnem računu plačnika ne sme biti poznejši od datuma, ko je bil znesek knjižen v breme.
 črtano
Sprememba 144
Predlog direktive
Člen 67 – odstavek 1 – pododstavek 4
Za direktne obremenitve ima plačnik brezpogojno pravico do povračila v roku, določenem v členu 68, razen če je prejemnik plačila že izpolnil pogodbene obveznosti in je plačnik že prejel storitve oziroma potrošil blago. Na zahtevo ponudnika plačilnih storitev mora prejemnik plačila dokazati, da so pogoji iz tretjega pododstavka izpolnjeni.
 Države članice zagotovijo, da ima plačnik poleg pravice iz odstavka 1 za direktne obremenitve brezpogojno pravico do povračila v roku, določenem v členu 68.
Sprememba 145
Predlog direktive
Člen 67 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Povračilo mora biti enako celotnemu znesku izvršene plačilne transakcije. Datum valute knjiženja v dobro na plačilnem računu plačnika ne sme biti poznejši od datuma, ko je bil znesek knjižen v breme. Povračilo plačila ne vpliva na predhodni pravni zahtevek prejemnika plačila.
Sprememba 146
Predlog direktive
Člen 67 – odstavek 3 b (novo)
3b.  Države članice lahko ponudnikom plačilnih storitev omogočijo, da v skladu s svojimi shemami direktnih obremenitev plačnikom ponudijo ugodnejše pravice do povračila.
Sprememba 147
Predlog direktive
Člen 67 a (novo)
Člen 67 a
Plačilne transakcije, pri katerih znesek transakcije ni vnaprej znan
1.  Države članice za plačilne transakcije, pri katerih znesek v trenutku nakupa ni znan, določijo najvišji znesek, ki ga je mogoče blokirati na plačnikovem plačilnem računu, in najdaljše obdobje, za katero lahko prejemnik plačila ta sredstva blokira.
2.  Če znesek, ki naj bi bil na plačnikovem plačilnem računu blokiran, presega znesek nakupa, mora prejemnik plačila pred plačilno transakcijo o tem obvestiti plačnika.
3.  Če je bil na plačnikovem plačilnem računu blokiran znesek, ki presega znesek nakupa, ponudnik plačilnih storitev o tem plačnika obvesti na bančnem izpisku.
Sprememba 148
Predlog direktive
Člen 68 – odstavek 1
1.  Države članice zagotovijo, da lahko plačnik zahteva povračilo zneska odobrene plačilne transakcije iz člena 67, ki jo je odredil prejemnik plačila ali je bila odrejena prek njega, v roku osmih tednov od dneva obremenitve.
 1.  Države članice zagotovijo, da lahko plačnik zahteva povračilo zneska odobrene plačilne transakcije iz člena 67, ki jo je odredil prejemnik plačila ali je bila odrejena prek njega, v roku najmanj osmih tednov od dneva obremenitve.
Sprememba 149
Predlog direktive
Člen 69 – odstavek 1
1.  Države članice zagotovijo, da je trenutek prejema takrat, ko plačnikov ponudnik plačilnih storitev prejme plačilni nalog, ki ga odredi neposredno plačnik ali ga v njegovem imenu odredi tretji ponudnik plačilnih storitev ali ga posredno odredi prejemnik plačila oziroma se odredi prek slednjega. Če čas prejema ni delovni dan za plačnikovega ponudnika plačilnih storitev, se šteje, da je bil plačilni nalog prejet naslednji delovni dan. Ponudnik plačilnih storitev lahko določi časovno omejitev proti koncu delovnega dne, tako da se za vse plačilne naloge, prejete po tej omejitvi, šteje, da so bili prejeti naslednji delovni dan.
 1.  Države članice zagotovijo, da je trenutek prejema takrat, ko plačnikov ponudnik plačilnih storitev prejme plačilni nalog, ki ga odredi neposredno plačnik ali ga v njegovem imenu odredi tretji ponudnik plačilnih storitev ali ga posredno odredi prejemnik plačila oziroma se odredi prek slednjega. Trenutek prejema ne sme biti poznejši kot trenutek bremenitve plačnikovega računa. Če čas prejema ni delovni dan za plačnikovega ponudnika plačilnih storitev, se šteje, da je bil plačilni nalog prejet naslednji delovni dan. Ponudnik plačilnih storitev lahko določi časovno omejitev proti koncu delovnega dne, tako da se za vse plačilne naloge, prejete po tej omejitvi, šteje, da so bili prejeti naslednji delovni dan.
Sprememba 150
Predlog direktive
Člen 70 – odstavek 1 – pododstavek 1
1.  Če ponudnik plačilnih storitev zavrne izvršitev plačilnega naloga, se o zavrnitvi in, če je mogoče, razlogih za zavrnitev in postopku za odpravo vseh dejanskih napak, ki so bile vzrok za zavrnitev, obvesti uporabnika plačilnih storitev, razen če je to prepovedano z drugo ustrezno zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo.
 1.  Če ponudnik plačilnih storitev in po potrebi tretji ponudnik plačilnih storitev zavrneta tizvršitev plačilnega naloga ali odredita plačilno transakcijo, se o zavrnitvi in, če je mogoče, razlogih za zavrnitev in postopku za odpravo vseh dejanskih napak, ki so bile vzrok za zavrnitev, obvesti uporabnika plačilnih storitev, razen če je to prepovedano z drugo ustrezno zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo.
Sprememba 151
Predlog direktive
Člen 70 – odstavek 1 – pododstavek 3
Okvirna pogodba lahko vključuje določbo, da lahko ponudnik plačilnih storitev zaračuna takšno obvestilo, če je zavrnitev utemeljena iz objektivnih razlogov.
 Ponudnik plačilnih storitev takšnega obvestila uporabniku plačilnih storitev ne zaračuna.
Sprememba 152
Predlog direktive
Člen 73 – odstavek 2
2.  Ta oddelek se uporablja za druge plačilne transakcije, razen če je drugače dogovorjeno med uporabnikom plačilnih storitev in ponudnikom plačilnih storitev, razen člena 78, ki se za pogodbene stranke ne uporablja. Vendar, če se uporabnik in ponudnik plačilnih storitev dogovorita o daljšem obdobju, kot je določeno v členu 74, takšno obdobje za plačilne transakcije znotraj Unije ne sme biti daljše od štirih delovnih dni po času prejema v skladu s členom 69.
 2.  Ta oddelek se uporablja za druge plačilne transakcije, razen če je drugače dogovorjeno med uporabnikom plačilnih storitev in ponudnikom plačilnih storitev, razen člena 78, ki se za pogodbene stranke ne uporablja. Vendar če se uporabnik in ponudnik plačilnih storitev dogovorita o daljšem obdobju, kot je določeno v členu 74, takšno obdobje za plačilne transakcije znotraj Unije ne sme biti daljše od štirih delovnih dni oziroma obdobja, ki ga dopuščajo druge pravne obveznosti iz nacionalnega prava ali prava Unije, po času prejema v skladu s členom 69.
Sprememba 153
Predlog direktive
Člen 74 – odstavek 1
1.  Države članice zahtevajo, da ponudnik plačilnih storitev plačnika zagotovi, da je znesek plačilne transakcije knjižen v dobro računa ponudnika plačilnih storitev prejemnika plačila najpozneje do konca naslednjega delovnega dne po prejemu v skladu s členom 69. Ti roki se v primeru plačilnih transakcij, odrejenih na papirju, lahko podaljšajo za dodaten delovni dan.
 1.  Države članice zahtevajo, da ponudnik plačilnih storitev plačnika zagotovi, da je znesek plačilne transakcije knjižen v dobro računa ponudnika plačilnih storitev prejemnika plačila najpozneje do konca naslednjega delovnega dne po prejemu v skladu s členom 69. Ta rok se v primeru plačilnih transakcij, odrejenih na papirju, lahko podaljša za dodaten delovni dan.
Sprememba 154
Predlog direktive
Člen 79 – odstavek 5 a (novo)
5a.  Države članice zagotovijo, da je v primerih, ko poskus izterjave sredstev v skladu z odstavkom 3 ni uspešen, ponudnik plačilnih storitev napačnega prejemnika obvezan posredovati plačniku vse potrebne podatke, da se lahko obrne na prejemnika sredstev in po potrebi sproži pravni postopek, da bi jih izterjal.
Sprememba 155
Predlog direktive
Člen 80 – odstavek 1 – pododstavek 3
Če je plačnikov ponudnik plačilnih storitev ali tretji ponudnik plačilnih storitev odgovoren v skladu s prvim ali drugim pododstavkom, zadevni ponudnik plačilnih storitev plačniku brez odlašanja povrne znesek neizvršene oziroma nepravilno izvršene plačilne transakcije in, če je ustrezno, na obremenjenem plačilnem računu vzpostavi takšno stanje, kakršno bi bilo, če do nepravilne izvršitve ne bi prišlo. Datum valute knjiženja v dobro na plačilnem računu plačnika ne sme biti poznejši od datuma, ko je bil znesek knjižen v breme.
 Če je plačnikov ponudnik plačilnih storitev ali tretji ponudnik plačilnih storitev odgovoren v skladu s prvim ali drugim pododstavkom, zadevni ponudnik plačilnih storitev plačniku brez odlašanja povrne znesek neizvršene oziroma nepravilno izvršene plačilne transakcije in, če je ustrezno, na obremenjenem plačilnem računu vzpostavi takšno stanje, kakršno bi bilo, če do nepravilne izvršitve ne bi prišlo. Datum valute knjiženja v dobro na plačilnem računu plačnika ne sme biti poznejši od datuma, ko je bil znesek knjižen v breme. Kadar to tehnično ni več mogoče, plačnik prejme tudi nadomestilo za izgubljene obresti.
Sprememba 156
Predlog direktive
Člen 80 – odstavek 1 – pododstavek 6
V primeru neizvršene oziroma nepravilno izvršene plačilne transakcije, kadar je plačilni nalog odredil plačnik, ponudnik plačilnih storitev ne glede na odgovornost v skladu s tem odstavkom na zahtevo nemudoma ukrepa, da bi izsledil plačilno transakcijo, plačnika pa obvesti o rezultatih njegovih prizadevanj. To je za plačnika brezplačno.
 V primeru neizvršene oziroma nepravilno izvršene plačilne transakcije, kadar je plačilni nalog odredil plačnik, njegov ponudnik plačilnih storitev ne glede na odgovornost v skladu s tem odstavkom na zahtevo nemudoma ukrepa, da bi izsledil plačilno transakcijo, plačnika pa obvesti o rezultatih njegovih prizadevanj. To je za plačnika brezplačno.
Sprememba 157
Predlog direktive
Člen 80 – odstavek 2 – pododstavek 1
2.  Kadar je plačilni nalog odredil prejemnik plačila ali je bil odrejen prek njega, je ponudnik plačilnih storitev brez poseganja v člen 63, člen 79(2) in (3) ter člen 83 prejemniku plačila odgovoren za pravilno posredovanje plačilnega naloga plačnikovemu ponudniku plačilnih storitev v skladu s členom 74(3). Če je ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila odgovoren v skladu s tem pododstavkom, plačnikovemu ponudniku plačilnih storitev takoj ponovno posreduje zadevni plačilni nalog. V primeru poznega posredovanja plačilnega naloga mora biti znesek knjižen na plačilnem računu prejemnika plačila najpozneje na dan, ko bi moral biti knjižen v primeru pravilno izvršene transakcije.
 2.  Kadar je plačilni nalog odredil prejemnik plačila ali je bil odrejen prek njega, je ponudnik plačilnih storitev brez poseganja v člen 63, člen 79(2) in (3) ter člen 83 prejemniku plačila odgovoren za pravilno posredovanje plačilnega naloga plačnikovemu ponudniku plačilnih storitev v skladu s členom 74(3). Če je ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila odgovoren v skladu s tem pododstavkom, plačnikovemu ponudniku plačilnih storitev takoj ponovno posreduje zadevni plačilni nalog. V primeru poznega posredovanja plačilnega naloga mora biti znesek knjižen na plačilnem računu prejemnika plačila najpozneje na dan, ko bi moral biti knjižen v primeru pravilno izvršene transakcije. Kadar to tehnično ni več mogoče, plačnik prejme tudi nadomestilo za izgubljene obresti.
Sprememba 158
Predlog direktive
Člen 80 – odstavek 2 – pododstavek 2
Poleg tega je ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila brez poseganja v člen 63, člen 79(2) in (3) ter člen 83 prejemniku plačila odgovoren za obravnavo plačilne transakcije v skladu s svojimi obveznostmi iz člena 78. Če je ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila odgovoren v skladu s tem pododstavkom, zagotovi, da je znesek plačilne transakcije na voljo prejemniku plačila takoj po tem, ko je znesek knjižen v dobro na račun ponudnika plačilnih storitev prejemnika plačila. Znesek mora biti na plačilnem računu prejemnika plačila knjižen najpozneje na dan, ko bi moral biti knjižen v primeru pravilno izvršene transakcije.
 Poleg tega je ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila brez poseganja v člen 63, člen 79(2) in (3) ter člen 83 prejemniku plačila odgovoren za obravnavo plačilne transakcije v skladu s svojimi obveznostmi iz člena 78. Če je ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila odgovoren v skladu s tem pododstavkom, zagotovi, da je znesek plačilne transakcije na voljo prejemniku plačila takoj po tem, ko je znesek knjižen v dobro na račun ponudnika plačilnih storitev prejemnika plačila. Znesek mora biti na plačilnem računu prejemnika plačila knjižen najpozneje na dan, ko bi moral biti knjižen v primeru pravilno izvršene transakcije. Kadar to tehnično ni več mogoče, plačnik prejme tudi nadomestilo za izgubljene obresti.
Sprememba 159
Predlog direktive
Člen 80 – odstavek 2 – pododstavek 3
V primeru neizvršene oziroma nepravilno izvršene plačilne transakcije, za katero ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila v skladu s prvim in drugim pododstavkom ni odgovoren, je plačniku odgovoren plačnikov ponudnik plačilnih storitev. Če je plačnikov ponudnik plačilnih storitev v tem smislu odgovoren, plačniku po potrebi in brez odlašanja povrne znesek neizvršene oziroma nepravilno izvršene plačilne transakcije in na obremenjenem plačilnem računu vzpostavi takšno stanje, kakršno bi bilo, če do nepravilne izvršitve ne bi prišlo. Datum valute knjiženja v dobro na plačilnem računu plačnika ne sme biti poznejši od datuma, ko je bil znesek knjižen v breme.
 V primeru neizvršene oziroma nepravilno izvršene plačilne transakcije, za katero ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila v skladu s prvim in drugim pododstavkom ni odgovoren, je plačniku odgovoren plačnikov ponudnik plačilnih storitev. Če je plačnikov ponudnik plačilnih storitev v tem smislu odgovoren, plačniku po potrebi in brez odlašanja povrne znesek neizvršene oziroma nepravilno izvršene plačilne transakcije in na obremenjenem plačilnem računu vzpostavi takšno stanje, kakršno bi bilo, če do nepravilne izvršitve ne bi prišlo. Datum valute knjiženja v dobro na plačilnem računu plačnika ne sme biti poznejši od datuma, ko je bil znesek knjižen v breme. Kadar to tehnično ni več mogoče, plačnik prejme tudi nadomestilo za izgubljene obresti.
Sprememba 160
Predlog direktive
Člen 80 – odstavek 2 – pododstavek 4
V primeru pozne izvršitve plačilne transakcije lahko plačnik odloči, da mora biti znesek knjižen na plačilnem računu prejemnika plačila najpozneje na dan, ko bi moral biti knjižen v primeru pravilno izvršene transakcije.
 V primeru pozne izvršitve plačilne transakcije lahko plačnik odloči, da mora biti znesek knjižen na plačilnem računu prejemnika plačila najpozneje na dan, ko bi moral biti knjižen v primeru pravilno izvršene transakcije. Kadar to tehnično ni več mogoče, plačnik prejme tudi nadomestilo za izgubljene obresti.
Sprememba 161
Predlog direktive
Člen 82 – odstavek 1
1.  Če je odgovornost ponudnika plačilnih storitev v skladu s členom 80 mogoče pripisati drugemu ponudniku plačilnih storitev ali posredniku, ta ponudnik plačilnih storitev oziroma posrednik prvemu ponudniku plačilnih storitev zagotovi nadomestilo za kakršno koli nastalo izgubo ali plačane zneske v skladu s členom 80. To vključuje nadomestila, kadar kateri izmed ponudnikov plačilnih storitev ne uporablja močne avtentikacije strank.
 1.  Če je odgovornost ponudnika plačilnih storitev v skladu s členoma 65 in 80 mogoče pripisati drugemu ponudniku plačilnih storitev ali posredniku, ta ponudnik plačilnih storitev oziroma posrednik prvemu ponudniku plačilnih storitev zagotovi nadomestilo za kakršno koli nastalo izgubo ali plačane zneske v skladu s členoma 65 in 80. To vključuje nadomestila, kadar kateri izmed ponudnikov plačilnih storitev ne uporablja močne avtentikacije strank.
Sprememba 162
Predlog direktive
Člen 82 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Organ EBA ima pooblastilo, da začne in spodbuja zavezujočo mediacijo za reševanje sporov med pristojnimi organi, nastalih zaradi uveljavljanja pravic iz tega člen.
Sprememba 163
Predlog direktive
Člen 84 – odstavek 1
Kakršna koli obdelava osebnih podatkov za namene te direktive se izvaja v skladu z Direktivo 95/46/ES, nacionalnimi predpisi, ki prenašajo Direktivo 95/46/ES, in Uredbo (ES) št. 45/2001.
 1.  Države članice dovolijo obdelavo osebnih podatkov v plačilnih sistemih in pri ponudnikih plačilnih storitev, ko je to potrebno za preprečevanje, preiskave in odkrivanje plačilnih goljufij. Obdelava takšnih osebnih podatkov se izvaja v skladu z Direktivo 95/46/ES, nacionalnimi predpisi, ki prenašajo Direktivo 95/46/ES, in Uredbo (ES) št. 45/2001.
Sprememba 164
Predlog direktive
Člen 84 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Pri obdelavi osebnih podatkov za namene te direktive se spoštujejo načela nujnosti, sorazmernosti, omejitve namena in sorazmernega obdobja hrambe podatkov.
Sprememba 165
Predlog direktive
Člen 84 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Ponudniki, agenti in uporabniki, ki obdelujejo osebne podatke, smejo dostopati do, obdelovati in hraniti samo tiste osebne podatke, ki so nujni za izvajanje plačilnih storitev.
Sprememba 166
Predlog direktive
Člen 84 – odstavek 1 c (novo)
1c.  Vsi sistemi za obdelavo podatkov, ki se razvijejo in uporabljajo v okviru te direktive, imajo vgrajene funkcije za zasebnost in slednjo zagotavljajo privzeto.
Sprememba 167
Predlog direktive
Člen 84 – odstavek 1 d (novo)
1d.  Dokumenti iz člena 5(j) med drugim opredeljujejo ukrepe za spoštovanje načel varnosti in zaupnosti ter za izvajanje načela vgrajene in privzete zasebnosti.
Sprememba 168
Predlog direktive
Člen 84 – odstavek 1 e (novo)
1e.  Oblikovanje standardov in zagotavljanje medopravilnosti za namene te direktive temelji na oceni učinka za zasebnost, da bo mogoče opredeliti tveganja, povezana s posameznimi razpoložljivimi tehničnimi možnostmi, in rešitve, ki bi jih bilo mogoče uvesti za omejitev groženj zaščiti podatkov.
Sprememba 169
Predlog direktive
Člen 85 – odstavek 1
1.  Za ponudnike plačilnih storitev se uporablja Direktiva [direktiva o varnosti omrežij in informacij] [OP, prosimo, vstavite številko direktive, ko bo sprejeta] in zlasti zahteve glede upravljanja tveganj in poročanja o incidentih iz členov 14 in 15 Direktive.
 1.  Ponudniki plačilnih storitev vzpostavijo okvir z ustreznimi ukrepi za zmanjšanje tveganj in nadzornimi mehanizmi za obvladovanje operativnih tveganj, vključno z varnostnimi tveganji, povezanimi s plačilnimi storitvami, ki jih zagotavljajo. Ponudniki plačilnih storitev kot del tega okvira vzpostavijo in vzdržujejo učinkovite postopke za obvladovanje incidentov, vključno z razvrstitvijo glavnih incidentov.
Sprememba 170
Predlog direktive
Člen 85 – odstavek 2
2.  Organ, določen v skladu s členom 6(1) Direktive [direktiva o varnosti omrežij in informacij] [OP, prosimo, vstavite številko direktive, ko bo sprejeta], brez odlašanja obvesti pristojni organ v matični državi članici in organ EBA o priglasitvah incidentov v zvezi z varnostjo omrežij in informacij, ki jih je prejel od ponudnikov plačilnih storitev.
 2.  Ponudniki plačilnih storitev pristojni organ v matični državi članici ponudnika plačilnih storitev brez odlašanja obvestijo o vseh glavnih operativnih incidentih, vključno z varnostnimi.
Sprememba 171
Predlog direktive
Člen 85 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Pristojni organ v matični državi članici po prejemu obvestila brez nepotrebnega odlašanja posreduje ustrezne podrobnosti o incidentu organu EBA.
Sprememba 172
Predlog direktive
Člen 85 – odstavek 3
3.  Po prejemu obvestila, in če je ustrezno, organ EBA o tem uradno obvesti pristojne organe v drugih državah članicah.
 3.  Po prejemu obvestila organ EBA v sodelovanju s pristojnim organom matične države članice oceni pomembnost incidenta in na osnovi te ocene o tem uradno obvesti pristojne organe v drugih državah članicah.
Sprememba 173
Predlog direktive
Člen 85 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Pristojni nacionalni organ po potrebi ukrepa preventivno, da bi zagotovil varnost finančnega sistema.
Sprememba 174
Predlog direktive
Člen 85 – odstavek 4
4.  Poleg izpolnjevanja določb člena 14(4) Direktive [direktiva o varnosti omrežij in informacij] [OP, prosimo, vstavite številko direktive, ko bo sprejeta] ponudnik plačilnih storitev, kadar lahko varnostni incident vpliva na finančne interese uporabnikov plačilnih storitev ponudnika plačilnih storitev, brez odlašanja obvesti uporabnike njegovih plačilnih storitev o incidentu ter o možnih ukrepih, ki jih lahko sprejmejo sami, da bi zmanjšali negativne učinke incidenta.
 4.  Kadar lahko varnostni incident vpliva na finančne interese uporabnikov plačilnih storitev ponudnika plačilnih storitev, brez odlašanja obvesti uporabnike njegovih plačilnih storitev o incidentu ter o vseh razpoložljivih ukrepih, ki jih lahko sprejmejo sami, da bi zmanjšali negativne učinke incidenta.
Sprememba 175
Predlog direktive
Člen 85 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Organ EBA v tesnem sodelovanju z ECB in po posvetovanju s svetovalnim odborom, kot je določeno v členu 5(3a), oblikuje smernice, ki opredeljujejo okvir za uradna obvestila o glavnih incidentih, omenjenih v zgornjih odstavkih. Smernice določajo vsebino in način ravnanja z informacijami, ki bodo posredovane, vključno z merili za pomembnost incidentov in standardnimi obrazci za obvestila, da se zagotovi dosleden in učinkovit postopek obveščanja.
Sprememba 176
Predlog direktive
Člen 85 – odstavek 4 b (novo)
4b.  Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev pristojnim nacionalnim organom in EBA redno posredujejo podatke o goljufijah, povezanih z različnimi načini plačila.
Sprememba 177
Predlog direktive
Člen 86 – odstavek 1
1.  Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev organu, določenemu v skladu s členom 6(1) Direktive [direktiva o varnosti omrežij in informacij] [OP, prosimo, vstavite številko direktive, ko bo sprejeta], enkrat letno zagotavljajo posodobljene informacije o oceni operativnih in varnostnih tveganj, povezanih s plačilnimi storitvami, ki jih opravljajo, in o ustreznosti ukrepov za zmanjšanje tveganj in nadzornih mehanizmov, ki se izvajajo kot odziv na ta tveganja. Organ, določen v skladu s členom 6(1) Direktive [direktiva o varnosti omrežij in informacij] [OP, prosimo, vstavite številko direktive, ko bo sprejeta], brez odlašanja pošlje kopijo teh informacij pristojnemu organu v matični državi članici.
 1.  Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev pristojnemu organu enkrat letno zagotavljajo posodobljene in celovite informacije o oceni operativnih in varnostnih tveganj, povezanih s plačilnimi storitvami, ki jih opravljajo, in o ustreznosti ukrepov za zmanjšanje tveganj in nadzornih mehanizmov, ki se izvajajo kot odziv na ta tveganja.
Sprememba 178
Predlog direktive
Člen 86 – odstavek 2
2.  Brez poseganja v člena 14 in 15 Direktive [direktiva o varnosti omrežij in informacij] [OP, prosimo, vstavite številko direktive, ko bo sprejeta] EBA v tesnem sodelovanju z ECB pripravi smernice o vzpostavitvi, izvajanju in spremljanju varnostnih ukrepov, po potrebi vključno s postopki certificiranja. Med drugim upošteva standarde in/ali specifikacije, ki jih objavi Komisija v skladu s členom 16(2) Direktive [direktiva o varnosti omrežij in informacij] [OP, prosimo, vstavite številko direktive, ko bo sprejeta].
 2.  EBA v tesnem sodelovanju z ECB pripravi izvedbene tehnične standarde o vzpostavitvi, izvajanju in spremljanju varnostnih ukrepov, po potrebi vključno s postopki certificiranja. Med drugim upošteva standarde in/ali specifikacije, ki jih objavi Komisija, pa tudi priporočila Eurosistema ECB za varnost internetnih plačil v okviru foruma „SecuRePay”.
Te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do ....
Komisiji se podeli pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Sprememba 179
Predlog direktive
Člen 86 – odstavek 3
3.  EBA v tesnem sodelovanju z ECB redno pregleduje smernice, in sicer najmanj vsaki dve leti.
 3.  EBA v tesnem sodelovanju z ECB redno pregleduje izvdbene tehnične standarde iz odstavka 2, in sicer najmanj vsaki dve leti.
Sprememba 180
Predlog direktive
Člen 86 – odstavek 4
4.  Brez poseganja v člena 14 in 15 Direktive [direktiva o varnosti omrežij in informacij] [OP, prosimo, vstavite številko direktive, ko bo sprejeta] EBA izda smernice, na podlagi katerih ponudniki plačilnih storitev lažje opredelijo glavne incidente in okoliščine, v katerih mora plačilna institucija priglasiti varnostni incident. Navedene smernice se izdajo do [vstavite datum – dve leti od začetka veljavnosti te direktive].
 4.  Organ EBA usklajuje izmenjavo informacij na področju operativnih in varnostnih tveganj, povezanih s plačilnimi storitvami, s pristojnimi organi in ECB.
Sprememba 181
Predlog direktive
Člen 87 – odstavek 2
2.  Kadar ponudnik plačilnih storitev zagotavlja storitve iz točke 7 Priloge I, mora sam dokazati svojo istovetnost pri ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun imetnika računa.
 2.  Kadar ponudnik plačilnih storitev zagotavlja storitve iz točke 7 Priloge I, mora sam dokazati svojo istovetnost pri ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun imetnika računa, v skladu s skupnimi in varnimi odprtimi standardi komunikacije iz člena 94a.
Sprememba 182
Predlog direktive
Člen 87 – odstavek 3
3.  EBA v tesnem sodelovanju z ECB v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 izda smernice, naslovljene na ponudnike plačilnih storitev iz člena 1(1) te direktive, o najsodobnejših metodah za avtentikacijo strank in o vseh izjemah pri uporabi močne avtentikacije strank. Navedene smernice se izdajo do [vstavite datum – dve leti od dneva začetka veljavnosti te direktive] in se redno posodabljajo, kadar je potrebno.
 3.  EBA v tesnem sodelovanju z ECB in po posvetovanju z EDPS in svetovalnim odborom iz člena 5(3a) v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 izda smernice, naslovljene na ponudnike plačilnih storitev iz člena 1(1) te direktive, o tem, kako morajo tretji ponudniki plačilnih storitev dokazati svojo istovetnost ponudnikom plačilnih storitev, ki vodijo račune, o najsodobnejših metodah za avtentikacijo strank in o vseh izjemah pri uporabi močne avtentikacije strank. Navedene smernice začnejo veljati pred …* in se redno posodabljajo, kadar je to potrebno.
___________
* Datum prenosa te direktive (dve leti po začetku veljavnosti te direktive).
Sprememba 183
Predlog direktive
Člen 88 – odstavek 1
1.  Države članice zagotovijo, da se vzpostavijo postopki, ki uporabnikom plačilnih storitev in drugim zainteresiranim stranem, vključno z združenji potrošnikov, omogočajo vlaganje pritožb pri pristojnih organih v zvezi z domnevnimi kršitvami te direktive s strani ponudnika plačilnih storitev.
 1.  Države članice zagotovijo, da se vzpostavijo postopki, ki uporabnikom plačilnih storitev in drugim zainteresiranim stranem, vključno z združenji potrošnikov, omogočajo vlaganje pritožb pri pristojnih organih ali organih za alternativno reševanje sporov v zvezi z domnevnimi kršitvami te direktive s strani ponudnika plačilnih storitev.
Sprememba 184
Predlog direktive
Člen 89 – odstavek 1
1.  Države članice imenujejo pristojne organe za zagotavljanje in spremljanje dejanskega izpolnjevanja določb te direktive. Navedeni pristojni organi sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje takšnega izpolnjevanja. Pristojni organi so neodvisni od ponudnikov plačilnih storitev. Navedeni pristojni organi so pristojni organi v smislu člena 4(2) Uredbe (EU) št. 1039/2010.
 1.  Države članice imenujejo pristojne organe za zagotavljanje in spremljanje dejanskega izpolnjevanja določb te direktive. Navedeni pristojni organi sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje takšnega izpolnjevanja. Pristojni organi so neodvisni od ponudnikov plačilnih storitev. Navedeni pristojni organi so pristojni organi v smislu člena 4(2) Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Sprememba 185
Predlog direktive
Člen 89 – odstavek 2
2.  Organi iz odstavka 1 morajo imeti vsa potrebna pooblastila za opravljanje svojih nalog. Kadar je za zagotavljanje in spremljanje dejanskega izpolnjevanja določb te direktive pristojnih več organov, države članice zagotovijo, da ti organi tesno sodelujejo in učinkovito opravljajo svoje naloge.
 2.  Organi iz odstavka 1 imajo vsa potrebna pooblastila in vire za opravljanje svojih nalog.
Sprememba 186
Predlog direktive
Člen 89 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Organ EBA po posvetovanju z ECB izda smernice za pristojne organe v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 o pritožbenih postopkih, ki jih je treba upoštevati, da bi zagotovili skladnost z ustreznimi določbami iz te direktive, kot je določeno v odstavku 1 zgoraj. Navedene smernice se izdajo do … * in se redno posodabljajo, kadar je potrebno.
_______________
* Dve leti po začetku veljavnosti te direktive.
Sprememba 187
Predlog direktive
Člen 90 – odstavek 1
1.  Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev vzpostavijo ustrezne in učinkovite postopke za reševanje pritožb potrošnikov za obravnavanje pritožb uporabnikov plačilnih storitev v zvezi s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz te direktive.
 1.  Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev vzpostavijo in uporabljajo ustrezne in učinkovite postopke za reševanje pritožb potrošnikov za obravnavanje pritožb uporabnikov plačilnih storitev v zvezi s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz te direktive in spremljajo izpolnjevanje te zahteve.
Sprememba 188
Predlog direktive
Člen 90 – odstavek 2
2.  Države članice zahtevajo, da si ponudniki plačilnih storitev prizadevajo, kolikor je mogoče, pisno odgovoriti na pritožbe uporabnikov plačilnih storitev in obravnavati vse zadeve v ustreznemu času, najpozneje pa v 15 delovnih dneh. V izjemnih primerih, če odgovor ne more biti zagotovljen v 15 delovnih dneh zaradi razlogov, na katere ponudnik plačilnih storitev ne more vplivati, mora ta poslati začasni odgovor, v katerem jasno navede razloge za zamudo pri odgovoru na pritožbo in določi rok, v katerem bo potrošnik prejel končni odgovor. Ta rok v nobenem primeru ne sme biti daljši od dodatnih 30 delovnih dni.
 2.  Države članice zahtevajo, da si ponudniki plačilnih storitev prizadevajo, kolikor je mogoče, pisno odgovoriti na pritožbe uporabnikov plačilnih storitev in obravnavati vse zadeve v ustreznemu času, najpozneje pa v 15 delovnih dneh. V izjemnih primerih, če odgovor ne more biti zagotovljen v 15 delovnih dneh zaradi razlogov, na katere ponudnik plačilnih storitev ne more vplivati, mora ta poslati začasni odgovor, v katerem jasno navede razloge za zamudo pri odgovoru na pritožbo in določi rok, v katerem bo potrošnik prejel končni odgovor. Ta rok v nobenem primeru ne sme biti daljši od dodatnih 15 delovnih dni. Kadar ima država članica več celovitih postopkov za reševanje pritožb, ki jih vodijo nacionalni pristojni organi, se lahko uporabijo pravila države članice.
Sprememba 189
Predlog direktive
Člen 90 – odstavek 4
4.  Informacije iz odstavka 2 morajo biti enostavno, neposredno, vidno in trajno dostopne na spletni strani ponudnika plačilnih storitev, če ta obstaja, v splošnih pogojih pogodb, sklenjenih med ponudnikom in uporabnikom plačilnih storitev, ter na računih, povezanih s takimi pogodbami. V njih mora biti navedeno, kako se lahko pridobijo nadaljnje informacije o zadevnem subjektu za izvensodno reševanje sporov in pogojih za uporabo subjekta.
 4.  Informacije iz odstavka 3 morajo biti jasne, razumljive in zlahka dostopne na trgovčevi spletni strani, če obstaja, in po možnosti v splošnih pogojih pogodb o prodaji ali izvedbi storitev, sklenjenih med trgovcem in potrošnikom.
Sprememba 190
Predlog direktive
Člen 91 – odstavek 1
1.  Države članice zagotovijo, da se v skladu z zadevno nacionalno zakonodajo in zakonodajo Unije in ob uporabi obstoječih organov, če je ustrezno, vzpostavijo ustrezni in učinkoviti izvensodni pritožbeni postopki ter postopki za izvensodno reševanje sporov med uporabniki in ponudniki plačilnih storitev v zvezi s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz te direktive. Države članice zagotovijo, da se taki postopki uporabljajo za ponudnike plačilnih storitev in da zajemajo tudi dejavnosti imenovanih zastopnikov.
 1.  Države članice zagotovijo, da se v skladu z zadevno nacionalno zakonodajo in zakonodajo Unije in ob uporabi obstoječih pristojnih organov, če je ustrezno, vzpostavijo ustrezni, neodvisni, nepristranski, pregledni in učinkoviti izvensodni pritožbeni postopki ter postopki za izvensodno reševanje sporov med uporabniki in ponudniki plačilnih storitev v zvezi s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz te direktive. Države članice zagotovijo, da so taki postopki uporabni in dostopni tako za uporabnike kot za ponudnike plačilnih storitev in da zajemajo tudi dejavnosti imenovanih zastopnikov.
Sprememba 191
Predlog direktive
Člen 91 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev spoštujejo enega ali več organov za alternativno reševanje sporov.
Sprememba 192
Predlog direktive
Člen 91 – odstavek 2
2.  Države članice zahtevajo, da organi iz odstavka 1 sodelujejo pri reševanju čezmejnih sporov v zvezi s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz te direktive.
 2.  Države članice zahtevajo, da organi iz odstavka 1 sodelujejo pri reševanju čezmejnih sporov v zvezi s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz te direktive. Države članice zagotovijo, da imajo ti organi zadostno zmogljivost za ustrezno in učinkovito čezmejno sodelovanje.
Sprememba 193
Predlog direktive
Člen 92 – odstavek 2 a (novo)
2а.  EBA izda smernice o kaznih iz odstavka 2 in zagotovi, da bodo učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
Sprememba 194
Predlog direktive
Naslov 5
DELEGIRANI AKTI
 DELEGIRANI AKTI IN TEHNIČNI STANDARDI
Sprememba 195
Predlog direktive
Člen 93 a (novo)
Člen 93a
Tehnični standardi
EBA razvije osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerim določi pogoje za uporabo kapitalskih zahtev v členih 7 in 8 ter zahtev za zaščitne ukrepe v členu 9.
EBA ta osnutek tehničnih standardov predloži Komisiji do ….
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Sprememba 196
Predlog direktive
Člen 94 – odstavek 5
5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 93, začne veljati samo, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet uradno obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za dva meseca.
 5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 93, začne veljati samo, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet uradno obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za dva meseca.
Sprememba 197
Predlog direktive
Člen 94 a (novo)
Člen 94a
Skupni in varni odprti standardi komunikacije
1.  Organ EBA v tesnem sodelovanju z ECB in po posvetovanju s svetovalnim odborom, kot je določeno v členu 5(3a), pripravi skupne in varne odprte standarde komunikacije za vzpostavitev pravil komunikacije med ponudniki plačilnih storitev, ki vodijo račune, in tretjimi ponudniki plačilnih storitev ali tretjimi izdajatelji plačilnih instrumentov.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do ...*.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
2.  Skupni in varni odprti standardi komunikacije iz odstavka 1 vključujejo tehnične in funkcijske podatke za prenos informacij s poudarkom na optimizaciji varnosti in učinkovitosti komunikacije.
3.  Skupni in varni odprti standardi komunikacije zlasti določajo, na podlagi določb iz členov 58 in 87, kako morajo tretji ponudniki plačilnih storitev dokazati svojo istovetnost ponudnikom plačilnih storitev, ki vodijo račune, in kako morajo ponudniki plačilnih storitev, ki vodijo račun, obveščati tretje ponudnike plačilnih storitev.
4.  Organ EBA v tesnem sodelovanju z ECB zagotovi, da se skupni in varni odprti standardi komunikacije pripravijo po ustreznem posvetovanju z vsemi deležniki na trgu plačilnih storitev, vključno z deležniki, ki delujejo zunaj bančnega sektorja.
5.  Države članice zagotovijo, da skupne in varne odprte standarde komunikacije uporabljajo ponudniki plačilnih storitev, ki vodijo račune, tretji ponudniki plačilnih storitev in tretji izdajatelji plačil.
6.  Skupni in varni odprti standardi komunikacije se redno pregledujejo, da bi upoštevali inovacije in tehnični razvoj.
7.  Ta člen ne izključuje uporabe drugih obveznosti iz te direktive.
___________
* Dvanajst mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
Sprememba 198
Predlog direktive
Člen 94 b (novo)
Člen 94b
1.  Organ EBA na svojem spletnem mestu objavi seznam vseh pooblaščenih ponudnikov plačilnih storitev v Uniji.
2.  Na seznamu so navedeni vsi pooblaščeni ponudniki plačilnih storitev, katerih registracija je bila preklicana, in razlogi za preklic.
3.  Vsi ponudniki plačilnih storitev na svojem spletnem mestu objavijo neposredne povezave na spletno mesto nacionalnega pristojnega organa, kjer so navedeni vsi pooblaščeni ponudniki plačilnih storitev.
Sprememba 199
Predlog direktive
Člen 94 c (novo)
Člen 94c
Obveznost obveščanja potrošnikov o njihovih pravicah
1.  Komisija do …* po javnem posvetovanju o osnutku pripravi uporabnikom prijazno elektronsko brošuro, v kateri so jasno in lahko razumljivo navedene pravice potrošnikov v skladu s to direktivo in z njo povezano zakonodajo Unije.
2.  Brošura iz odstavka 1 se da na voljo vsem potrošnikom v Uniji in drugim zainteresiranim stranem na spletnem mestu Komisije, organa EBA in nacionalnih bančnih regulativnih organov, ter je enostavna za prenos in posredovanje na druga spletna mesta. Komisija države članice, ponudnike plačilnih storitev in združenja potrošnikov obvesti o objavi brošure.
3.  Ponudniki plačilnih storitev zagotovijo, da je brošura v originalni obliki na voljo vsem potrošnikom, tudi tistim, ki niso stranke, elektronsko na njihovem spletnem mestu in na papirju v njihovih podružnicah, pri zastopnikih in zunanjih izvajalcih.
V teh podružnicah, pri zastopnikih in zunanjih izvajalcih je na potrošnikom vidnem mestu dobro čitljivo obvestilo z naslednjim besedilom: „Pri okencu zaprosite za pisne informacije o pravicah uporabnikov plačilnih storitev.“
Na njihovem spletnem mestu se objavi naslednje jasno vidno obvestilo: „Kliknite tukaj za informacije o pravicah uporabnikov plačilnih storitev.“ Ponudniki plačilnih storitev zagotovijo tudi, da so te informacije njihovim strankam vedno lahko dostopne prek spletnih računov, če jih imajo.
4.  Brošura se strankam elektronsko ali na papirju razdeli zlasti ob sklenitvi katere koli pogodbe, stranke, ki so že stranke na dan objave brošure, pa se o tem obvesti v enem letu po tem, ko je Komisija objavila brošuro.
5.  Vsi ponudniki plačilnih storitev na svojem spletnem mestu objavijo neposredne povezave na spletno mesto pristojnega organa, kjer so navedeni vsi potrjeni ponudniki plačilnih storitev.
6.  Ponudniki plačilnih storitev zagotavljanja informacij v skladu s tem členom svojim strankam ne zaračunajo.
7.  Za slepe in slabovidne osebe se določbe tega člena uporabljajo z ustreznimi drugimi sredstvi.
_____________
* Dve leti po začetku veljavnosti te direktive.
Sprememba 200
Predlog direktive
Člen 95 – odstavek 2
2.  Če država članica uporabi katero od možnosti iz odstavka 1, o tem in o vseh naknadnih spremembah obvesti Komisijo. Komisija objavi informacije na spletni strani ali na drug, lahko dostopen način.
 2.  Če država članica uporabi katero od možnosti iz odstavka 1, o tem in o vseh naknadnih spremembah obvesti Komisijo. Komisija objavi informacije na spletni strani ali na drug, lahko dostopen način, in hkrati o tem obvesti Evropski parlament.
Sprememba 201
Predlog direktive
Člen 96 – odstavek 1 a (novo)
Komisija do …* predstavi poročilo, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog, o vplivu vključitve tristranskih shem v obseg določb v zvezi z dostopom do plačilnih sistemov, ob upoštevanju zlasti stopnje konkurenčnosti in tržnega deleža kartičnih shem.
____________
* Dve leti po začetku veljavnosti te direktive.

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 57(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A7-0169/2014).

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov