Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1365/2006 o statistiki prevoza blaga po celinskih plovnih poteh glede prenosa delegiranih in izvedbenih pooblastil na Komisijo za sprejetje nekaterih ukrepov (COM(2013)0484 – C7-0205/2013 – 2013/0226(COD))

P7_TA(2014)0180 A7-0003/2014

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0484),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 338(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0205/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A7-0003/2014),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. marca 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1365/2006 o statistiki prevoza blaga po celinskih plovnih poteh glede prenosa delegiranih in izvedbenih pooblastil na Komisijo za sprejetje nekaterih ukrepov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 338(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Zaradi začetka veljavnosti Pogodbe o delovanju Evropske unije (Pogodba) bi bilo treba pooblastila, prenesena na Komisijo, uskladiti s členoma 290 in 291 Pogodbe.

(2)  V povezavi s sprejetjem Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(2), se je Komisija zavezala(3), da bo v skladu z merili iz Pogodbe pregledala zakonodajne akte, ki niso bili prilagojeni regulativnemu postopku s pregledom pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe.

(3)  Uredba (ES) št. 1365/2006 Evropskega parlamenta in Sveta(4) na Komisijo prenaša pooblastila za izvajanje nekaterih določb te uredbe.

(4)  V okviru uskladitve Uredbe (ES) št. 1365/2006 z novimi pravili PDEU bi bilo treba izvedbena pooblastila, ki jih ima Komisija na podlagi navedene uredbe, zagotoviti s pooblastili za sprejemanje delegiranih in izvedbenih aktov.

(5)  V zvezi z Uredbo (ES) št. 1365/2006 bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije glede prilagoditve praga za statistično pokrivanje prevoza po celinskih plovnih poteh, prilagoditve opredelitev pojmov in sprejetje dodatnih opredelitev pojmov ter prilagoditve vsebine prilog, da se upoštevajo gospodarski in tehnični trendi. Poleg tega bi morala biti Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za prilagoditev obsega zbiranja podatkov in vsebine prilog. [Sprememba 1]

(6)  Komisija bi morala zagotoviti, da se s temi delegiranimi akti državam članicam in poročevalskim enotam poročevalcem ne naloži znatno dodatno upravno breme. [Sprememba 2]

(7)  Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti sočasno, pravočasno in ustrezno posredovanje ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(8)  Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 1365/2006 bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da bi se sprejele ureditve za sporočanje podatkov, vključno s standardi izmenjave podatkov, za razširjanje rezultatov s strani Komisije (Eurostata), ter da bi se tudi razvile in objavile metodološke zahteve in merila, določena za zagotovitev kakovosti pripravljenih podatkov. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.Za sprejetje teh aktov bi bilo glede na njihov splošni obseg treba uporabljati postopek pregleda. [Sprememba 3]

(9)  V skladu z načelom sorazmernosti, kot določa člen 5 Pogodbe o Evropski uniji, je za doseganje osnovnega cilja uskladitve pooblastil, prenesenih na Komisijo, s členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije, potrebno in primerno, da se določijo skupna pravila za takšno uskladitev na področju prometne statistike. V skladu s členom 5(4) Pogodbe o Evropski uniji ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. [Sprememba 4]

(10)  Za zagotovitev pravne varnosti ta uredba ne sme vplivati na postopke za sprejetje ukrepov, ki so se začeli in niso bili dokončani pred začetkom veljavnosti te uredbe.

(11)  Uredbo (ES) št. 1365/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1365/2006 se spremeni:

(-1a) V členu 2(4) se črta točka (b); [Sprememba 5]

(-1b) V členu 2(4) se črta točka (c); [Sprememba 6]

(1)  V členu 2 se doda naslednji odstavek 5:"

„5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, kjer je potrebno, v skladu s členom 9 glede prilagoditev praga za statistično pokrivanje prevoza po celinskih plovnih poteh, pri čemer se upoštevajo gospodarski in tehnični trendi.“ [Sprememba 7]

(2)  V členu 3 se doda naslednji pododstavek:"

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, kjer je potrebno, v skladu s členom 9 glede prilagoditev opredelitev pojmov in sprejetja dodatnih opredelitev pojmov, pri čemer se upoštevajo gospodarski in tehnični trendi.“ [Sprememba 8]

(3)  V členu 4 se doda naslednji odstavek 4:"

„4. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, kjer je potrebno, v skladu s členom 9 glede prilagoditev obsega zbiranja podatkov in vsebine prilog, pri čemer se upoštevajo gospodarski in tehnični trendi.“ [Sprememba 9]

(4)  Odstavek 2 v členu 5 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 10(2) sprejme pogoje za sporočanje podatkov Komisiji (Eurostatu), vključno s standardi izmenjave podatkov.“

(5)  V členu 6 se doda naslednji pododstavek:"

„Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 10(2) sprejme pogoje za razširjanje rezultatov.“

(6)  Odstavek 1 v členu 7 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Komisija sprejme metodološke zahteve in merila, določena za zagotovitev kakovosti pripravljenih podatkov, v skladu s postopkom pregleda iz člena 10(2).“

(6a)  V členu 7 se dodata naslednja odstavka:"

„3a. Za namene te uredbe se za podatke, ki se pošiljajo, uporabljajo merila kakovosti iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta*.

3b.  Komisija z izvedbenimi akti določi načine, strukturo, pogostost in elemente primerljivosti za poročila o kakovosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 10(2).

________________

* Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).“; [Sprememba 10]

(6b)  V členu 8 se uvodni del odstavka 1 nadomesti z naslednjim:"

„Do … (5)in nato vsaka tri leta po posvetovanju z Odborom za statistični program Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju te uredbe. Navedeno poročilo zlasti:“ [Sprememba 11]

(7)  Člen 9 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 9

Izvajanje delegiranih pooblastil pooblastila [Sprememba 12]

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se je preneseno naKomisijo prenese pod pogoji iz tega člena. [Sprememba 13]

2.  Komisija pri izvajanju pooblastil iz člena 2(5), člena 3 in člena 4(4) zagotovi, da se državam članicam in dajalcem podatkov z delegiranimi akti ne naloži znatno dodatno upravno breme.

3.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(5), člena 3 in člena 4(4) se na Komisijo prenese za nedoločen čas od (Urad za publikacije: vstavite točen datum začetka veljavnosti uredbe o spremembi) pet let od … (6). Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.[Sprememba 14]

4.  Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče pooblastilo iz člena 2(5), člena 3 in člena 4(4).

Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Preklic ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki že veljajo.

5.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 2(5), členom 3 in členom 4(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta Evropski parlament in Svet pred iztekom tega roka obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“

(8)  Člen 10 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 10

Odbor

1.  Komisiji pomaga Odbor za evropski statistični sistem, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki(*). Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(**).

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

2a.  Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporablja tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011. [Sprememba 15]

______________

(*) Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

(**) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(UL L 55, 28.2.2011, str. 13.)“

(8a)  V Prilogi B se preglednica B1 nadomesti z naslednjim:"

[Sprememba 16]

(9)  Priloga G se črta.

Člen 2

Ta uredba ne vpliva na postopke za sprejetje ukrepov iz Uredbe (ES) št. 1365/2006, ki so bili začeti in ne dokončani pred začetkom veljavnosti te uredbe.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014. (2) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13). (3) UL L 55, 28.2.2011, str. 19. (4) Uredba (ES) št. 1365/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o statistiki prevoza blaga po celinskih plovnih poteh in o razveljavitvi Direktive Sveta 80/1119/EGS (UL L 264, 25.9.2006, str. 1). (5) Datum: tri leta po začetku veljavnosti te uredbe. (6) Datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi.

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 11. marca 2014, k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju in kakovosti statistike za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem (COM(2013)0342 – C7-0162/2013 – 2013/0181(COD))(1)

P7_TA(2014)0181 A7-0143/2014

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 (1)  Uredba (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij1 določa mehanizem opozarjanja za zgodnje odkrivanje neravnotežij in njihovo spremljanje. V okviru tega mehanizma mora Komisija pripraviti letno poročilo o mehanizmu opozarjanja s kvalitativno ekonomsko in finančno oceno ter navedbo držav članic, za katere ocenjuje, da so jo prizadela neravnotežja ali za katere obstaja nevarnost, da bi jih prizadela. (1)  Uredba (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta1 določa mehanizem opozarjanja za zgodnje odkrivanje neravnotežij in njihovo spremljanje. V okviru tega mehanizma mora Komisija pripraviti letno poročilo o mehanizmu opozarjanja s kvalitativno ekonomsko in finančno oceno ter navedbo držav članic, za katere ocenjuje, da so jo prizadela neravnotežja ali za katere obstaja nevarnost, da bi jih prizadela. __________________ __________________ 1 UL L 306, 23.11.2011, str.25. 1 Uredba (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (UL L 306, 23.11.2011, str. 25). Sprememba 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 (3)   Zanesljivi statistični podatki so osnova za učinkovit nadzor nad makroekonomskimi neravnotežji. Za zagotovitev zanesljive in neodvisne statistike bi morale države članice zagotoviti strokovno neodvisnost nacionalnih statističnih organov, skladno z Evropskim statističnim kodeksom ravnanja iz Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki3. (3)   Zanesljivi, točni in uporabni statistični podatki so bistveni za učinkovit nadzor nad makroekonomskimi neravnotežji. Za zagotovitev zanesljive in neodvisne statistike bi bilo treba v skladu s predlogi Evropskega parlamenta za revizijo Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Svetaa okrepiti neodvisnost Eurostata, države članice pa bi morale zagotoviti strokovno neodvisnost nacionalnih statističnih organov, skladno z Evropskim statističnim kodeksom ravnanja iz te Uredbe. __________________ 3 UL L 87, 31.3.2009, str. 164 a Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164). Sprememba 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 3a (novo) (3a)  Komisija mora še naprej upoštevati potrebo po zanesljivih statističnih podatkih, ki omogočajo, da se politike Unije bolje odzivajo na gospodarsko, socialno in ozemeljsko stvarnost na regionalni ravni. Sprememba 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 (4)   Poročilo o mehanizmu opozarjanja, ki temelji na pregledu z nizom kazalnikov, katerih vrednosti se primerjajo z okvirnimi pragovi, je instrument začetnega pregleda, s katerim Komisija ugotavlja, v katerih državah članicah je treba zaradi razvoja dogodkov podrobneje preveriti, ali obstajajo neravnotežja ali nevarnost neravnotežij. Poročilo o mehanizmu preverjanja bi moralo zajemati podatke, relevantne za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem. Gonila opazovanega razvoja pa se podrobno analizirajo v nadaljnjih poglobljenih pregledih, da se lahko določi narava neravnotežij. Pregled in pragovi se ne razlagajo mehansko, temveč z ekonomskega vidika. Med poglobljenimi pregledi bo Komisija preučila širok spekter ekonomskih spremenljivk ter dodatne informacije, pri čemer bodo upoštevane okoliščine v posamezni državi. Zaradi teh razlogov vseh podatkov, ki se lahko uporabijo za namene postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, ni mogoče vnaprej izčrpno navesti, temveč bi jih bilo treba opredeliti s sklicevanjem na postopke, določene v Uredbi (EU) št. 1176/2011 za odkrivanje makroekonomskih neravnotežij ter za preprečevanje in odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v Uniji. Pri izvajanju postopka makroekonomskih neravnotežij bi morala Komisija in Svet dati prednost statistiki, ki jo države članice pripravljajo in pošiljajo Komisiji (Eurostatu). Druge statistike, ki se ne pripravljajo in pošiljajo na ta način, bi se morale uporabiti, samo kadar prejšnje statistike ne zagotavljajo zahtevanih informacij ter ob upoštevanju kakovosti teh drugih statističnih podatkov. (4)   Poročilo o mehanizmu opozarjanja, ki temelji na pregledu z nizom kazalnikov, katerih vrednosti se primerjajo z okvirnimi pragovi, je instrument začetnega pregleda, s katerim Komisija ugotavlja, v katerih državah članicah je treba zaradi razvoja dogodkov podrobneje preveriti, ali obstajajo neravnotežja ali nevarnost neravnotežij. Poročilo o mehanizmu preverjanja bi moralo zajemati podatke, relevantne za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem. Gonila opazovanega razvoja pa se podrobno analizirajo v nadaljnjih poglobljenih pregledih, da se lahko določi narava neravnotežij. Pregled in pragovi se ne bi smeli razlagati mehansko, temveč z ekonomskega vidika. Med poglobljenimi pregledi bo Komisija preučila širok spekter ekonomskih spremenljivk ter dodatne informacije, pri čemer bodo upoštevane okoliščine v posamezni državi. Zaradi teh razlogov vseh podatkov, ki se lahko uporabijo za namene postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, ni mogoče vnaprej izčrpno navesti, temveč bi jih bilo treba opredeliti s sklicevanjem na postopke, določene v Uredbi (EU) št. 1176/2011 za odkrivanje makroekonomskih neravnotežij ter za preprečevanje in odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v Uniji. Pri izvajanju, spremljanju in ocenjevanju postopka makroekonomskih neravnotežij bi morali Evropski parlament, Svet in Komisija dati prednost statistiki, ki jo države članice pripravljajo in pošiljajo Komisiji (Eurostatu). Druge statistike, ki se ne pripravljajo in pošiljajo na ta način, bi se morale uporabiti, samo kadar prejšnje statistike ne zagotavljajo zahtevanih informacij ter ob upoštevanju kakovosti teh drugih statističnih podatkov. Sprememba 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 (5)   Za zbiranje, spremljanje in objavo podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem (v nadaljnjem besedilu: podatki, relevantni za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem) bi bilo treba uvesti zanesljiv postopek ter stalno izboljševati osnovne statistične informacije v skladu z okvirom Komisije za vodenje kakovosti za evropsko statistiko4. Skupina direktorjev za makroekonomsko statistiko (DMES), ki jo je ustanovila Komisija, je primerna strokovna skupina, ki Komisiji (Eurostatu) zagotavlja potrebno pomoč pri izvajanju postopka stabilnega spremljanja kakovosti za podatke, relevantne za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem. (5)   Za zajemanje, zbiranje, spremljanje in objavo podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem (v nadaljnjem besedilu: podatki, relevantni za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem) bi bilo treba uvesti zanesljiv postopek ter stalno izboljševati osnovne statistične informacije v skladu z okvirom Komisije za vodenje kakovosti za evropsko statistiko4. Skupina direktorjev za makroekonomsko statistiko (DMES), ki jo je ustanovila Komisija, ki združuje strokovnjake iz Odbora za evropski statistični sistem in Evropskega sistema centralnih bank, je primerna strokovna skupina, ki Komisiji (Eurostatu) zagotavlja potrebno pomoč pri izvajanju postopka stabilnega spremljanja kakovosti za podatke, relevantne za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem. __________________ __________________ 4 COM(2005) 217 final in COM(2011) 211 final. 4 COM(2005)0217 in COM(2011)0211. Sprememba 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 (6)   Bistveno je, da priprava statistike, potrebna za izvajanje dejavnosti Unije, temelji le na zanesljivih podatkih. Pri pripravi podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim ravnotežjem, ki je bistvena podlaga za odkrivanje makroekonomskih neravnotežij ter za preprečevanje in odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v Uniji, lahko nezanesljivi podatki znatno vplivajo na interes Unije. Za izvajanje postopka makroekonomskih neravnotežij so potrebni dodatni ukrepi, da bi bilo izvrševanje priprave, zagotavljanja in spremljanja kakovosti podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, učinkovitejše. Navedeni ukrepi bi morali povečati verodostojnost osnovnih statističnih informacij ter zagotavljanja in spremljanja kakovosti podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem. Da se prepreči napačna razlaga, bodisi namenoma bodisi zaradi hude malomarnosti, podatkov, relevantnih za postopek v zvezi makroekonomskim neravnotežjem, bi bilo treba vzpostaviti mehanizem finančnih sankcij, ki bodo namenjene tudi zagotavljanju primerne skrbnosti pri pripravi podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem. (6)   Bistveno je, da priprava statistike, potrebna za izvajanje dejavnosti Unije, temelji le na zanesljivih podatkih. Ustrezno je, da se postopki iz uredb (EU) št. 1176/2011 in (EU) št. 1174/2011 dopolnijo z ustreznim formalnim okvirom za zbiranje, spremljanje kakovosti in objavljanje podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, v skladu s skupnimi merili kakovosti, določenimi v Uredbi (ES) št. 223/2009. Za izvajanje postopka makroekonomskih neravnotežij so potrebni dodatni ukrepi, da bi bilo izvrševanje priprave, zagotavljanja in spremljanja kakovosti podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, učinkovitejše. Navedeni ukrepi bi morali povečati verodostojnost osnovnih statističnih informacij ter zagotavljanja in spremljanja kakovosti podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem. Sprememba 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 6a (novo) (6a)  Da se prepreči napačna razlaga podatkov, relevantnih za postopek v zvezi makroekonomskim neravnotežjem, bodisi namenoma bodisi zaradi hude malomarnosti, bi bilo treba vzpostaviti korektivni mehanizem, tudi za zagotovitev primerne skrbnosti pri pripravi podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem. Sprememba 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 (7)   Za dopolnitev pravil o izračunu globe za izkrivljanje statističnih podatkov ter pravil o postopku, ki mu sledi Komisija pri raziskovanju takšnih dejanj, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) sprejme akte v zvezi z natančnimi merili za določitev višine globe in za izvajanje preiskav Komisije. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, med drugim na strokovni ravni. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno predložitev zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu. (7)   Za dopolnitev pravil o izračunu obrestovanih depozitov in globe za izkrivljanje statističnih podatkov ter pravil o postopku, ki mu sledi Komisija pri raziskovanju dejanj v zvezi z izkrivljanjem statističnih podatkov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) sprejme akte v zvezi z natančnimi merili za določitev višine globe in za izvajanje preiskav Komisije. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, med drugim na strokovni ravni. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno predložitev zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu. Sprememba 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 (8)   Med Komisijo in statističnimi organi držav članic bi bilo treba vzpostaviti tesno sodelovanje in stalen dialog, da se zagotovi kakovost podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, ki jih sporočajo države članice, in osnovnih statističnih informacij. (8)   Potekajoče sodelovanje in usklajevanje med Komisijo (Eurostatom) in statističnimi organi držav članic je pomemben prispevek k učinkovitemu usklajevanju statističnih dejavnosti v okviru evropskega statističnega sistema (ESS). To sodelovanje je treba okrepiti, da se zagotovi kakovost podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, ki jih sporočajo države članice, in osnovnih statističnih informacij; pri razvijanju, pripravi in izkazovanju podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, v okviru ustreznih struktur upravljanja in statističnih programov dela evropskega statističnega sistema in Evropskega sistema centralnih bank(ESCB) bi bilo treba upoštevati institucionalno ločenost ESCB in neodvisnost centralnih bank. Sprememba 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 (9)   V zvezi s podatki, relevantnimi za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, bi bilo treba v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 223/2009 zagotoviti tesno sodelovanje med evropskim statističnim sistemom in Evropskim sistemom centralnih bank, da bi se čim bolj zmanjšalo breme poročanja, zagotovila usklajenost, izboljšala temeljna statistika in zagotovila primerljivost. (9)   Ker je evropski statistični sistem odgovoren za pripravo številnih statističnih informacij, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, Evropski sistem centralnih bank pa za pripravo številnih drugih ustreznih statističnih informacij, bi bilo treba v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 223/2009 v zvezi s podatki, relevantnimi za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, zagotoviti tesno sodelovanje med obema sistemoma, da bi se čim bolj zmanjšalo breme poročanja, zagotovila usklajenost, izboljšala temeljna statistika in zagotovila primerljivost. Praktično operativno ureditev sodelovanja med evropskim statističnim sistemom in Evropskim sistemom centralnih bank pri zagotavljanju kakovosti podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, bi lahko opredelili v memorandumu o soglasju. Glede na dolgotrajne izkušnje na statističnih področjih, ki jih pokrivajo podatki, relevantni za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, bi lahko Odbor za monetarno, finančno in plačilnobilančno statistiko, ustanovljen s Sklepom Sveta 2006/856/ES1a zagotovil svetovanje o praktični operativni ureditvi tega sodelovanja, kar bi se lahko odražalo v omenjenem memorandumu o soglasju. _____________ 1a.  UL L 332, 30.11.2006, str. 21. Sprememba 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 9a (novo) (9a)  Določbe te uredbe bi bilo treba obravnavati v okviru krepitve evropskega gospodarskega upravljanja, ki zahteva večjo demokratično odgovornost tako na nacionalni ravni kot na ravni Unije; Okrepljeni sistem statističnega spremljanja podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, bi moral vključevati tesnejše in pravočasnejše vključevanje Evropskega parlamenta. Čeprav so sogovorniki Evropskega parlamenta v okviru dialoga ustrezne institucije Unije in njihovi predstavniki, lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta k prostovoljnemu sodelovanju pri obravnavah povabi predstavnike nacionalnih statističnih uradov. Sprememba 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 9b (novo) (9b)  Okrepitev gospodarskega upravljanja z izboljšanim sistemom statističnega spremljanja podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, bi morala zajemati tesnejše in pravočasnejše vključevanje nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta. Sprememba 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 12a (novo) (12a)  Vendar pa bi morala biti začasna ustavitev sredstev, ki jo sproži postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, skrajni ukrep, pri katerem bi bilo treba upoštevati poglobljeno analizo brezposelnosti, revščine in kazalnikov krčenja BDP. Sprememba 14 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2a (novo) 2a.  Pri postopkih zagotavljanja kakovosti, ki jih predvideva ta uredba, se upošteva in nadgrajuje dobra praksa pri obstoječih postopkih zagotavljanja kakovosti. Ta ne vodi v podvajanje prizadevanj za zagotavljanje kakovosti ali vzporednih nizov podatkov. Sprememba 15 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 2.   Roki za pošiljanje podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, so tisti, ki so določeni na podlagi ustreznih temeljnih aktov, ali ki jih bo Komisija sporočila v posebnih koledarjih ob upoštevanju potreb Unije. 2.   Roki za pošiljanje podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, so tisti, ki so določeni na podlagi ustreznih temeljnih aktov ali ki jih bo Komisija sporočila v posebnih koledarjih ob upoštevanju okvira evropskega semestra in potreb Unije. Sprememba 16 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 3 3.   Komisija državam članicam vsako leto sporoči časovnico letnega poročila o mehanizmu opozarjanja, ustanovljenega s členom 3 Uredbe (EU) št. 1176/2011. Na podlagi te časovnice, rokov in koledarjev iz odstavka 2 Komisija določi in sporoči državam članicam tudi rok za predložitev vseh najnovejših podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem. 3.   Komisija državam članicam vsako leto sporoči časovnico letnega poročila o mehanizmu opozarjanja, ustanovljenega s členom 3 Uredbe (EU) št. 1176/2011. Na podlagi te časovnice, rokov in koledarjev iz odstavka 2 Komisija določi in sporoči državam članicam tudi rok, do katerega Komisija (Eurostat) izloči podatke, relevantne za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, da za vsako državo članico izračuna kazalnike za pregled v okviru postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem ter vzpostavi referenčno podatkovno zbirko podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem. Sprememba 17 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 3a (novo) 3a.  Komisija (Eurostat) vsem državam članicam zagotovi dostop do referenčne podatkovne zbirke, kjer so izločeni podatki, relevantni za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, najkasneje pet delovnih dni po roku za preverjanje. Države članice preverijo podatke in jih potrdijo ali sporočijo spremembe v sedmih delovnih dneh po preteku tega petdnevnega roka. Sprememba 18 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 1.   Ob pošiljanju podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, navedenih v členu 1, države članice Komisiji (Eurostatu) pošljejo v obliki poročila o kakovosti informacije, iz katerih je razvidno, kako se ti podatki izračunavajo, vključno z vsemi spremembami virov in metod. 1.   Ob pošiljanju podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, navedenih v členu 1, države članice Komisiji (Eurostatu) predložijo v obliki poročila o kakovosti informacije, iz katerih je razvidno, kako se ti podatki izračunavajo, vključno z vsemi spremembami virov in metod. Sprememba 19 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2a (novo) 2a.  Države članice v sedmih dneh pošljejo poročilo o kakovosti v skladu s členom 2(3a). Sprememba 20 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3 3.   Komisija sprejme izvedbene akte, da se opredelijo načini, struktura in pogostost poročil o kakovosti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 14(2). 3.   Komisija sprejme delegirane akte, da se opredelijo načini, struktura in pogostost poročil o kakovosti iz odstavka 1. Ti delegirani akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 12. Sprememba 21 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 2.   Države članice pripravijo popise in jih pošljejo Komisiji (Eurostatu) najpozneje [...] [datum:devet mesecev po sprejetju te uredbe]. Komisija sprejme izvedbene akte za opredelitev strukture in načinov posodabljanja teh opisov do [...] [v šestih mesecih po sprejetju te uredbe]. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 14(2). 2.   Države članice pripravijo popise in jih pošljejo Komisiji (Eurostatu) najpozneje [...] [datum: devet mesecev po začetku veljavnosti te uredbe]. Komisija sprejme delegirane akte za opredelitev strukture in načinov posodabljanja teh opisov do [...] [v šestih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe ]. Ti delegirani akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 12. Sprememba 22 Predlog uredbe Poglavje VI – naslov OBISKI V DRŽAVAH ČLANICAH OBISKI, NAMENJENI POGOVOROM, V DRŽAVAH ČLANICAH Sprememba 23 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 1.   Kadar Komisija (Eurostat) ugotovi, da obstajajo težave, zlasti v okviru ocene kakovosti na podlagi člena 5, se lahko odloči za obiske v zadevni državi članici. 1.   Kadar Komisija (Eurostat) ugotovi, da je treba podrobneje oceniti kakovost statistike, zlasti v okviru ocene kakovosti na podlagi člena 5, se lahko odloči za obiske, namenjene pogovorom, v zadevni državi članici. Sprememba 24 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 2.   Cilj takšnih obiskov je podrobno preučiti kakovost zadevnih podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem. Obiski se osredotočajo na metodološka vprašanja, vire in metode, navedene v opisih, podatke in spremne statistične postopke, da se oceni njihova skladnost z ustreznimi računovodskimi in statističnimi pravili. 2.   Cilj obiskov, namenjenih pogovorom, iz odstavka 1 je podrobno preučiti kakovost zadevnih podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem. Ti obiski se osredotočajo na metodološka vprašanja, vire in metode, navedene v opisih, podatke in spremne statistične postopke, da se oceni njihova skladnost z ustreznimi računovodskimi in statističnimi pravili. Sprememba 25 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2a (novo) 2a.  Ko Komisija (Eurostat) pripravlja obiske, namenjene pogovorom, posreduje svoje začasne ugotovitve zadevni državi članici za pripombe. Sprememba 26 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 3 3.   Komisija (Eurostat) Odboru za ekonomsko politiko, ustanovljenemu s Sklepom Sveta 74/122/EGS, sporoči ugotovitve teh obiskov, med drugim pripombe zadevne države članice v zvezi s temi ugotovitvami. Po predložitvi Odboru za ekonomsko politiko se ta poročila skupaj s kakršnimi koli pripombami zadevne države članice objavijo brez poseganja v določbe glede statistične zaupnosti iz Uredbe (ES) št. 223/2009. 3.   Komisija (Eurostat) Evropskemu parlamentu in Odboru za ekonomsko politiko, ustanovljenemu s Sklepom Sveta 74/122/EGS7, sporoči ugotovitve teh obiskov, namenjenih pogovorom, med drugim pripombe zadevne države članice v zvezi s temi ugotovitvami. Po predložitvi Evropskemu parlamentu in Odboru za ekonomsko politiko se ta poročila skupaj z morebitnimi pripombami zadevne države članice objavijo brez poseganja v določbe glede statistične zaupnosti iz Uredbe (ES) št. 223/2009. ____________ ____________ 7.   UL L 63, 5.3.1974, str. 21. 7.   UL L 63, 5.3.1974, str. 21. Sprememba 27 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 4 4.   Države članice na zahtevo Komisije (Eurostata) zagotovijo pomoč strokovnjakov o statističnih vprašanjih v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, med drugim za pripravo in izvedbo obiskov. Ti strokovnjaki dajo pri opravljanju svojih nalog na voljo svoje neodvisno strokovno znanje. Seznam navedenih strokovnjakov se sestavi do (datum se določi) na podlagi predlogov, ki jih Komisiji (Eurostatu) pošljejo nacionalni organi, pristojni za podatke, relevantne za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem. 4.   Države članice na zahtevo Komisije (Eurostata) zagotovijo pomoč strokovnjakov o statističnih vprašanjih v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, med drugim za pripravo in izvedbo obiskov, namenjenih pogovorom. Ti strokovnjaki dajo pri opravljanju svojih nalog na voljo svoje neodvisno strokovno znanje. Seznam navedenih strokovnjakov se sestavi do [Datum: šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] na podlagi predlogov, ki jih Komisiji (Eurostatu) pošljejo nacionalni organi, pristojni za podatke, relevantne za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem. Sprememba 28 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 5 5.   Komisija (Eurostat) določi pravila in postopke v zvezi z izbiro strokovnjakov, ob upoštevanju ustrezne razporeditve strokovnjakov po državah članicah in ustrezne rotacije strokovnjakov med državami članicami, organizacije njihovega dela in finančnih podrobnosti. Komisija (Eurostat) z državami članicami deli vse stroške, ki jih imajo države članice zaradi pomoči nacionalnih strokovnjakov. 5.   Komisija (Eurostat) določi pravila in postopke v zvezi z izbiro strokovnjakov, ob upoštevanju ustrezne razporeditve strokovnjakov po državah članicah in ustrezne in pravočasne rotacije strokovnjakov med državami članicami, organizacije njihovega dela in finančnih podrobnosti. Komisija (Eurostat) z državami članicami deli vse stroške, ki jih imajo države članice zaradi pomoči nacionalnih strokovnjakov. Sprememba 29 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 6a (novo) 6a.  Ta člen ne velja v primerih, ko so obiski Komisije v državah članicah že predvideni v sektorski zakonodaji. Sprememba 30 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 1.   Komisija (Eurostat) zagotovi podatke, relevantne za postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, ki se uporabljajo v postopku v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, tudi s sporočili za javnost in/ali drugimi sredstvi, ki jih šteje za primerne. 1.   Komisija (Eurostat) objavi podatke, relevantne za postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, ki se uporabljajo v postopku v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, tudi s sporočili za javnost in/ali drugimi sredstvi, ki jih šteje za primerne. Sprememba 31 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 2.   Komisija (Eurostat) ne odlaša z zagotavljanjem podatkov držav članic, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, če država članica ni poslala svojih podatkov. 2.   Komisija (Eurostat) določi datum objave sporočila za javnost in o njem obvesti države članice v desetih delovnih dneh po preteku roka iz člena 2. Komisija (Eurostat) ne odlaša z zagotavljanjem podatkov držav članic, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, če država članica ni poslala svojih podatkov. Sprememba 32 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 3 3.   Komisija (Eurostat) lahko izrazi pridržke glede kakovosti podatkov države članice, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem. Komisija (Eurostat) najpozneje v treh delovnih dneh pred načrtovano objavo podatkov sporoči zadevni državi članici in predsedniku Odbora za ekonomsko politiko pridržek, ki ga namerava izraziti in objaviti. Kadar se po objavi podatkov in pridržkov zadeva razreši, se takoj za tem objavi umik pridržkov. 3.   Komisija (Eurostat) lahko izrazi pridržke glede kakovosti podatkov države članice, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem. Zadevni državi članici se omogoči, da zagovarja svoja stališča. Komisija (Eurostat) najpozneje v desetih delovnih dneh pred načrtovano objavo podatkov sporoči zadevni državi članici in predsedniku Odbora za ekonomsko politiko pridržek, ki ga namerava izraziti in objaviti. Kadar se po objavi podatkov in pridržkov zadeva razreši, se takoj za tem objavi umik pridržkov. Sprememba 33 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 4 4.   Komisija (Eurostat) lahko spremeni poslane podatke držav članic in predloži spremenjene podatke z obrazložitvijo spremembe, če obstajajo dokazi, da podatki v poročilu države članice niso skladni z zahtevami člena 3(2). Komisija (Eurostat) najpozneje tri delovne dni pred načrtovano objavo podatkov posreduje zadevni državi članici in predsedniku Odbora za ekonomsko politiko spremenjene podatke in obrazložitev spremembe. 4.   Komisija (Eurostat) lahko spremeni poslane podatke držav članic in objavi spremenjene podatke z obrazložitvijo spremembe, če obstajajo dokazi, da podatki v poročilu države članice niso skladni z zahtevami člena 3(2) in veljavnimi metodološkimi standardi in zahtevami glede celovitosti, zanesljivosti, pravočasnosti in doslednosti statističnih podatkov. Komisija (Eurostat) najpozneje tri delovne dni pred načrtovano objavo podatkov posreduje zadevni državi članici in predsedniku Odbora za ekonomsko politiko spremenjene podatke in obrazložitev spremembe. Sprememba 34 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 1.   Svet lahko na predlog Komisije sklene naložiti globo državi članici, ki namerno ali zaradi hude malomarnosti napačno prikazuje podatke, relevantne za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem. 1.   Svet lahko na priporočilo Komisije v dvostopenjskem postopku sklene naložiti obrestovani depozit in zatem, če Komisija oceni, da država članica ni izvedla korektivnih ukrepov iz odstavka 1a in kot skrajni ukrep, globo državi članici, ki je namerno napačno prikazala podatke, relevantne za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, ali zaradi hude malomarnosti povzročila napačno prikazovanje teh podatkov, kar Komisiji onemogoči, da bi pridobila resnično in pošteno oceno. Sprememba 35 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 a (novo) 1a.  Država članica poroča Komisiji v določenem roku o korektivnih ukrepih, potrebnih za odpravo napačnega prikazovanja ali hude malomarnosti iz odstavka 1 in za to, da se v prihodnje prepreči nastanek podobnih okoliščin. Poročilo se objavi. Sprememba 36 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 2.   Globa iz odstavka 1 je učinkovita, odvračilna in sorazmerna z vrsto, resnostjo in trajanjem napačnega prikazovanja. Znesek globe ne presega 0,05 % BDP zadevne države članice. 2.   Obrestovani depozit ali globa iz odstavka 1 je učinkovita, odvračilna in sorazmerna z vrsto, resnostjo in trajanjem napačnega prikazovanja. Znesek obrestovanega depozita ne presega 0,05 % BDP zadevne države članice v preteklem letu. Sprememba 37 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 1 3.   Komisija lahko opravi vse potrebne preiskave, da ugotovi, ali obstaja napačno prikazovanje iz odstavka 1. Komisija se lahko odloči za začetek preiskave, ko ugotovi, da obstaja resen sum o obstoju dejstev, ki bi se lahko izkazala za takšno napačno prikazovanje. Pri preiskovanju domnevnega napačnega prikazovanja Komisija upošteva vse pripombe zadevne države članice. Zaradi opravljanja svojih nalog lahko Komisija od države članice zahteva informacije in lahko opravi inšpekcijske preglede na kraju samem ter dostopa do osnovnih statističnih informacij in dokumentov v zvezi s podatki, relevantnimi za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem. Če zakonodaja zadevne države članice za opravljanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem zahteva predhodno dovoljenje, Komisija zanj zaprosi. 3.   Komisija lahko v skladu s Pogodbama in posebno sektorsko zakonodajo sproži in opravi vse potrebne preiskave, da ugotovi, ali obstaja napačno prikazovanje iz odstavka 1. Komisija se lahko odloči za začetek preiskave, ko ugotovi, da obstaja resen sum o obstoju dejstev, ki bi se lahko izkazala za takšno napačno prikazovanje. Pri preiskovanju domnevnega napačnega prikazovanja Komisija upošteva vse pripombe zadevne države članice. Zaradi opravljanja svojih nalog lahko Komisija od države članice, v zvezi s katero poteka preiskava, zahteva informacije in lahko opravi inšpekcijske preglede na kraju samem ter dostopa do osnovnih statističnih informacij in dokumentov v zvezi s podatki, relevantnimi za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem. Če zakonodaja države članice, v zvezi s katero poteka preiskava, zahteva dovoljenje sodnega organa, se pred izvedbo inšpekcijskih pregledov na kraju samem pridobi ustrezno dovoljenje. Sprememba 38 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 2 Komisija ob zaključku preiskave in pred predložitvijo kakršnega koli predloga Svetu zadevni državi članici ponudi možnost zagovora v zvezi z vsebino preiskave. Komisija svoj predlog Svetu zasnuje samo na dejstvih, ki jih je imela zadevna država članica možnost komentirati. Komisija ob zaključku preiskave in pred predložitvijo kakršnega koli priporočila Svetu državi članici, v zvezi s katero poteka preiskava, ponudi možnost zagovora o vsebini preiskave. Komisija svoje priporočilo Svetu zasnuje samo na dejstvih, ki jih je imela zadevna država članica možnost komentirati. Sprememba 39 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 2a (novo) Komisija obvesti pristojni odbor Evropskega parlamenta o vsaki preiskavi ali priporočilu, predloženem v skladu s tem odstavkom. Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko državi članici, na katero se nanaša priporočilo Komisije, omogoči udeležbo v izmenjavi mnenj. Sprememba 40 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4a (novo) 4a.  Komisija lahko na utemeljeno prošnjo zadevne države članice, ki jo slednja naslovi nanjo, priporoči Svetu, naj zniža ali prekliče znesek obrestovanega depozita. Za obrestni depozit velja obrestna mera, ki odraža kreditno tveganje Komisije in ustrezno naložbeno obdobje. Sprememba 41 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5 5.   Sodišče Evropske unije je neomejeno pristojno za sodno presojo sklepov, s katerimi Svet naloži globo v skladu z odstavkom 1. Naloženo globo lahko prekliče, zniža ali zviša. 5.   Sodišče Evropske unije je neomejeno pristojno za sodno presojo sklepov, s katerimi Svet naloži obrestovane depozite v skladu z odstavkom 1. Naloženi obrestovani depozit lahko prekliče, zniža ali zviša. Sprememba 42 Predlog uredbe Poglavje IX – Naslov NARAVA IN PORAZDELITEV PRORAČUNA SANKCIJ NARAVA IN DODELITEV PRORAČUNA GLOB Sprememba 43 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2 2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9(4) se Komisiji podeli za tri leta z začetkom en mesec po sprejetju te uredbe. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastil najpozneje devet mesecev pred koncem navedenega triletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enaka obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet temu nasprotuje najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. 2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(3), člena 6(2) in člena 9(4) se prenese na Komisijo za obdobje dveh let po enem mesecu po začetku veljavnosti te uredbe. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem navedenega triletnega obdobja po posvetovanju z zadevnimi akterji, vključno z ECB in v skladu s členom 127 PDEU. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet temu nasprotuje najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. Sprememba 44 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 3 3.   Pooblastilo iz člena 9(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu pooblastila pooblastilo iz navedenega sklepa preneha. Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Preklic ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki so že v veljavi. 3.   Pooblastilo iz člena 3(3), člena 6(2) in člena 9(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu pooblastila pooblastilo iz navedenega sklepa preneha. Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Preklic ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki so že v veljavi. Sprememba 45 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 5 5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 9(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od dne, ko sta bila o tem uradno obveščena, ne nasprotujeta ali če pred iztekom tega roka obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za dva meseca. 5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(3), členom 6(2) in členom 9(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet v treh mesecih od dne, ko sta bila o tem uradno obveščena, ne nasprotujeta ali če pred iztekom tega roka obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za tri mesece. Sprememba 46 Predlog uredbe Člen 13 V zvezi z ukrepi iz člena 9 Svet odloča brez upoštevanja glasu člana Sveta, ki zastopa zadevno državo članico. V zvezi z ukrepi iz člena 9 Svet odloča brez upoštevanja glasu člana Sveta, ki zastopa zadevno državo članico. Šteje se, da je Svet sprejel sklep iz člena 9(1), razen če se v desetih dneh od dneva, ko je Komisija sprejela priporočilo, s kvalificirano večino ne odloči za zavrnitev priporočila. Sprememba 47 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1a (novo) Kvalificirana večina članov Sveta iz člena 9(1) se določi v skladu s točko (a) člena 238(3) PDEU. Sprememba 48 Predlog uredbe Člen 15 V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 223/2009 nacionalni statistični uradi držav članic (NSU) zagotovijo potrebno usklajevanje podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, na nacionalni ravni. Vsi drugi nacionalni organi poročajo NSU v ta namen. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo uporabo te določbe. V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 223/2009 nacionalni statistični uradi držav članic (NSU) zagotovijo potrebno usklajevanje podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, na nacionalni ravni. V ta namen nacionalne centralne banke v vlogi članic Evropskega sistema centralnih bank, ki pripravljajo podatke, relevantne za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, in po potrebi ustrezni nacionalni organi sodelujejo z NSU. Za te podatke so odgovorni nacionalni organi, ki jih pripravljajo. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo uporabo te določbe. Sprememba 49 Predlog uredbe Člen 17 Komisija (Eurostat) redno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o dejavnostih, ki jih izvaja Komisija (Eurostat) za izvajanje te uredbe. Komisija (Eurostat) vsaj enkrat letno v okviru evropskega semestra v skladu z Uredbo (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta1a poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o dejavnostih, ki jih izvaja Komisija (Eurostat) za izvajanje te uredbe. ________________ 1a Uredba (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (UL L 306, 23.11.2011, str. 12). Sprememba 50 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 1 1.   Do 14. decembra 2014 in nato vsakih pet let Komisija pregleda uporabo te uredbe in o svojih ugotovitvah poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. 1.   Do 14. decembra 2014 in nato vsakih pet let Komisija pregleda uporabo te uredbe in Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabo te uredbe. Po potrebi se poročilu priloži zakonodajni predlog. Sprememba 51 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b (b)   učinkovitost te uredbe in uporabljeni postopek spremljanja. (b)   učinkovitost in sorazmernost te uredbe in uporabljenega postopka spremljanja.

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 57(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A7-0143/2014).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o osnutku sklepa Sveta o podaljšanju Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in vlado Združenih držav Amerike (15854/2013 – C7-0462/2013 – 2013/0351(NLE))

P7_TA(2014)0182 A7-0126/2014

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (15854/2013),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 98/591/ES z dne 13. oktobra 1998 o sklenitvi Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Vlado Združenih držav Amerike.

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet vložil v skladu s členom 186 in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7–0462/2013),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 81 ter členov 90(7) ter 46(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A7-0126/2014),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Združenih držav Amerike.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, h Konvenciji o biološki raznovrstnosti, v imenu Evropske unije (06852/2013 – C7-0005/2014 – 2012/0279(NLE))

P7_TA(2014)0183 A7-0061/2014

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (06852/2013),

–  ob upoštevanju Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, h Konvenciji o biološki raznovrstnosti, ki je priložen zgoraj omenjenemu osnutku sklepa Sveta,

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 192(1) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0005/2014),

–  ob upoštevanju členov 81 in 90(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj odbora za razvoj in Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7-0061/2014),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2013/008 ES/Comunidad Valenciana, tekstilna industrija, Španija) (COM(2014)0045 – C7-0019/2014 – 2014/2013(BUD))

P7_TA(2014)0184 A7-0158/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0045 – C7‑0019/2014),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), zlasti člena 12,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3) (medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013), zlasti točke 13,

–  ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov, predvidenega v točki 13 medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0158/2014),

A.  ker je Evropska unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za zagotavljanje dodatne podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela,

B.  ker bi morala biti finančna pomoč Unije za presežne delavce dinamična ter na voljo čim hitreje in na najučinkovitejši možni način v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na usklajevalnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 glede sprejetja sklepov za uporabo sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG),

C.  ker je Španija predložila vlogo EGF/2013/008 ES/Comunidad Valenciana, tekstilna industrija za finančni prispevek iz ESPG za 560 presežnih delavcev iz 198 podjetij iz panoge, razvrščene v oddelek 13 NACE po reviziji 2 (tekstilna proizvodnja)(4), v regiji Comunidad Valenciana (ES52) na ravni NUTS II v referenčnem obdobju od 1. novembra 2012 do 1. avgusta 2013, pri čemer naj bi v ukrepih, sofinanciranih iz ESPG, sodelovalo 300 delavcev;

D.  ker vloga izpolnjuje merila za upravičenost do pomoči iz uredbe o ESPG,

1.  se strinja s Komisijo, da so pogoji iz člena 2(b) iz uredbe o ESPG izpolnjeni in je zato Španija upravičena do finančnega prispevka na podlagi te uredbe;

2.  je seznanjen, da so španske oblasti vlogo za finančni prispevek iz ESPG predložile 8. oktobra 2013, Komisija pa je njeno oceno dala na voljo 28. januarja 2014; pozdravlja hiter postopek ocenjevanja, ki je trajal štiri mesece;

3.  meni, da je odpuščanje presežnih delavcev v tekstilnih podjetjih regije Comunidad Valenciana povezano z velikimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije, zlasti zaradi izteka veljavnosti prehodnega sporazuma Svetovne trgovinske organizacije (STO) o tekstilu in oblačilih konec leta 2004 in večje izpostavljenosti svetovni konkurenci, zlasti iz Kitajske in drugih držav Daljnega vzhoda, zaradi česar se je uvoz tekstilnih izdelkov v Unijo močno povečal, njen delež na svetovnih tekstilnih trgih pa zmanjšal;

4.  ugotavlja, da je globalizacija hudo prizadela regijo Comunidad Valenciana, saj je tamkajšnja stopnja brezposelnosti v prvem četrtletju 2013 dosegla 29,19 %; pozdravlja dejstvo, da bo regija za blažitev visoke brezposelnosti znova uporabila ESPG in bo že drugič sredstva namenila za odpuščene delavce v tekstilnem sektorju;

5.  čestita regiji Comunidad Valenciana, da je lahko znova zaprosila za pomoč iz ESPG in jo uporabila za reševanje težav na svojem trgu dela, za katerega je značilno veliko število malih in srednjih podjetij; v zvezi s tem opozarja, da je ta regija v preteklosti že zaprosila za pomoč iz ESPG, in sicer v tekstilnem in keramičnem sektorju, sektorju naravnega kamna in v gradbenem sektorju;

6.  opozarja na zmogljivost ESPG, da pomaga pri odpravljanju negotovega položaja na področju zaposlovanja v regijah, ki so odvisne od tradicionalnih sektorjev, kot sta tekstilna panoga ali gradbeništvo; poudarja, da je ta zmogljivost odvisna od pripravljenosti nacionalnih in lokalnih organov za uporabo podpore ESPG in od njihove učinkovitosti;

7.  ugotavlja, da je bilo doslej za sektor tekstilne proizvodnje vloženih 11 vlog za sredstva ESPG(5), vse pa so povezane s spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije, regija Comunidad Valenciana pa je vložila že šest vlog: septembra 2009(6) (keramika), marca 2010(7) (naravni kamen), marca 2010(8) (tekstilna industrija), julija(9) in decembra 2011(10) (gradbeništvo in obutvena industrija) ter 2013(11) (gradbeni material);

8.  pozdravlja dejstvo, da so se španske oblasti odločile, da bodo začele prilagojene ukrepe izvajati 1. januarja 2014, precej pred dokončno odločitvijo o dodelitvi podpore iz ESPG za predlagani usklajeni sveženj, da bi odpuščenim delavcem zagotovile hitro pomoč;

9.  ugotavlja, da usklajeni sveženj prilagojenih storitev, ki jih je treba financirati, vsebuje ukrepe za ponovno vključevanje 300 presežnih delavcev v proces zaposlovanja, med drugim izdelavo profila, poklicno informiranje, svetovanje, usposabljanje (generične spretnosti, poklicno usposabljanje, usposabljanje na delovnem mestu, usposabljanje za podjetništvo), pomoč za podjetništvo, intenzivno pomoč pri iskanju zaposlitve in spodbude (spodbuda za iskanje zaposlitve, prispevek k potnim stroškom in prispevek za skrbnike vzdrževanih oseb, spodbuda za novo zaposlitev, podpora za ustanovitev podjetja);

10.  pozdravlja dejstvo, da je bilo med pripravo vloge za sredstva ESPG opravljeno posvetovanje s socialnimi partnerji, vključno s sindikati (UGT-PV, CCOO-PV), ki so privolili, da bodo pokrili 10 odstotkov nacionalnega sofinanciranja naštetih ukrepov, ter da se bosta politika enakosti med ženskami in moškimi in načelo nediskriminacije uporabljala med različnimi fazami izvrševanja ESPG in dostopa do njega;

11.  opozarja, da je treba zaposljivost vseh delavcev izboljšati s prilagojenim usposabljanjem ter priznavanjem znanja in veščin, pridobljenih na njihovi poklicni poti; pričakuje, da usposabljanje v okviru usklajenega svežnja ne bo prilagojeno le potrebam odpuščenih delavcev, temveč tudi dejanskemu poslovnemu okolju;

12.  pozdravlja dejstvo, da usklajeni sveženj zajema poklicno usposabljanje s poudarkom na sektorjih, kjer obstajajo priložnosti ali bodo verjetno nastale, ter predvideva usposabljanje na delovnem mestu, ki bo ustrezalo opredeljenim potrebam lokalnih podjetij;

13.  obžaluje, da predlog Komisije ne opredeljuje izobraževalne strukture za odpuščene delavce;

14.  ugotavlja, da usklajeni sveženj predvideva finančno spodbudo za iskanje zaposlitve (v pavšalnem znesku 300 EUR), nadomestilo za mobilnost in spodbudo za iskanje nove zaposlitve (do 350 EUR), pa tudi prispevek za negovalce vzdrževanih oseb; pozdravlja dejstvo, da je celotni znesek za finančne spodbude sorazmerno omejen, tako da je večina prispevka namenjena usposabljanju, svetovanju, pomoči pri iskanju zaposlitve in podpori podjetništvu;

15.  ugotavlja, da ta primer dobro odslikava družbene in gospodarske razmere v regiji, za katero je značilno, da visok odstotek v gospodarstvu predstavljajo mala in srednja podjetja;

16.  ugotavlja, da so med informacijami iz usklajenega svežnja prilagojenih storitev, za katere je predvideno financiranje iz ESPG, tudi informacije o njihovem dopolnjevanju z ukrepi, ki se financirajo iz strukturnih skladov; poudarja, da so španske oblasti potrdile, da se za upravičene ukrepe ne črpa pomoč iz drugih finančnih instrumentov Unije; ponovno poziva Komisijo, naj v svoja letna poročila vključi primerjalno oceno teh podatkov, da bi zagotovila popolno upoštevanje veljavnih uredb in preprečila podvajanje storitev, ki jih financira Unija;

17.  udeležene institucije poziva, naj naredijo vse potrebno za izboljšanje postopkovnih ureditev, da bi pospešile uporabo sredstev ESPG; ceni izboljšani postopek, ki ga je Komisija uvedla na zahtevo Evropskega parlamenta, da bi pospešila dodeljevanje nepovratnih sredstev, in po katerem proračunskemu organu skupaj s predlogom za uporabo sredstev ESPG posreduje tudi oceno o utemeljenosti vloge za sredstva ESPG; upa, da bodo nadaljnje izboljšave postopka vključene v novo uredbo o ESPG (2014–2020)(12) in da bodo dosežene večja učinkovitost, preglednost in prepoznavnost sklada;

18.  poudarja, da je treba v skladu s členom 6 uredbe o ESPG zagotoviti, da bo ta sklad podpiral ponovno vključevanje posameznih presežnih delavcev v postopek stabilne zaposlitve; poudarja še, da se lahko s pomočjo iz ESPG sofinancirajo le aktivni ukrepi na trgu dela, ki vodijo do stalne in dolgoročne zaposlitve; ponavlja, da pomoč iz sklada ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na osnovi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, pa tudi ne ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;

19.  pozdravlja dogovor Evropskega parlamenta in Sveta o tem, da se v uredbo o ESPG za obdobje 2014–2020 znova vnese merilo za uporabo sklada zaradi krize, da se finančni prispevek Unije poveča na 60 % celotnih ocenjenih stroškov predlaganih ukrepov, da se poveča učinkovitost pri obravnavi vlog za sredstva ESPG v Komisiji, Evropskem parlamentu in Svetu, tako da se skrajša postopek ocene in odobritve, ter da se razširi obseg upravičenih ukrepov in upravičencev, in sicer z vključitvijo samozaposlenih in mladih ter financiranjem spodbud za ustanovitev lastnega podjetja;

20.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

21.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

22.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2013/008 ES/Comunidad Valenciana, tekstilna industrija, Španija)

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu 2014/167/EU.)

(1) UL L 406, 30.12.2006, str. 1. (2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884. (3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1. (4) Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1). (5) EGF/2007/005 IT Sardinija (COM(2008)0609); EGF/2007/006 IT Piemont (COM(2008)0609); EGF/2007/007 IT Lombardija (COM(2008)0609); EGF/2008/001 IT Toskana (COM(2008)0609); EGF/2008/003 LT Alytaus, tekstilna industrija (COM(2008)0547); EGF/2008/005 ES Katalonija (COM(2009)0371); EGF/2009/001 PT Norte-Centro (COM(2009)0371); EGF/2009/004 BE vzhodna in zahodna Flandrija, tekstilna industrija (COM(2009)0515); EGF/2009/005 BE Limburg, tekstilna industrija (COM(2009)0515); EGF/2010/009 ES Comunidad Valenciana (COM(2010)0613) in EGF/2013/008 ES Comunidad Valenciana (ta vloga). (6) EGF/2009/014 Comunidad Valenciana, keramika (COM(2010)0216). (7) EGF/2010/005 ES Comunidad Valenciana, rezanje, oblikovanje in obdelovanje kamna, (COM (2010)0617. (8) EGF/2010/009 ES Comunidad Valencian, (COM(2010)0613). (9) EGF/2011/006 ES Comunidad Valenciana, gradbeništvo (COM(2012)0053). (10) EGF/2011/020 ES Comunidad Valenciana, obutvena industrija (COM(2012)0204). (11) EGF/2013/004 ES Comunidad Valenciana, gradbeni material (COM(2013)0635). (12) Uredba (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 855).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pridelavi rastlinskega razmnoževalnega materiala in omogočanju njegove dostopnosti na trgu (zakonodaja o rastlinskem razmnoževalnem materialu) (COM(2013)0262 – C7-0121/2013 – 2013/0137(COD))

P7_TA(2014)0185 A7-0112/2014

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0262),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih mu je Komisija podala predlog (C7‑0121/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj avstrijskega zveznega sveta in nizozemske poslanske zbornice v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0112/2014),

1.  zavrne predlog Komisije;

2.  poziva Komisijo, naj umakne svoj predlog in predloži novega;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prilagoditvi osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije ter korekcijskih koeficientov, ki se zanje uporabljajo, z učinkom od 1. julija 2011 (COM(2013)0895 – C7-0459/2013 – 2013/0438(COD))

P7_TA(2014)0186 A7-0165/2014

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0895),

–  ob upoštevanju člena 294(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in zlasti člena 10 Priloge XI h Kadrovskim predpisom ter Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0459/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča z dne 4. marca 2014(1) ,

–  ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča z dne 3. marca 2014(2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 7. marca 2014, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A7-0165/2014),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. marca 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o prilagoditvi osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije ter korekcijskih koeficientov, ki se zanje uporabljajo, z učinkom od 1. julija 2011

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 422/2014.)

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prilagoditvi osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije ter korekcijskih koeficientov, ki se zanje uporabljajo, z učinkom od 1. julija 2012 (COM(2013)0896 – C7-0460/2013 – 2013/0439(COD))

P7_TA(2014)0187 A7-0164/2014

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0896),

–  ob upoštevanju člena 294(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in zlasti člena 10 Priloge XI h Kadrovskim predpisom ter Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0460/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča z dne 4. marca 2014(1),

–  ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča z dne 3. marca 2014(2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 7. marca 2014, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A7-0164/2014),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. marca 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o prilagoditvi osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije ter korekcijskih koeficientov, ki se zanje uporabljajo, z učinkom od 1. julija 2012

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 423/2014.)

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih postopkih za uporabo Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo na drugi strani (17930/1/2013 – C7-0028/2014 – 2011/0465(COD))

P7_TA(2014)0188 A7-0116/2014

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (17930/1/2013 – C7‑0028/2014),

–  ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2011)0938),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 72 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za mednarodno trgovino (A7-0116/2014),

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) Sprejeta besedila, 25.10.2012, P7_TA(2012)0389.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/71/ES in Direktive 2009/138/ES glede pristojnosti Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (COM(2011)0008 – C7-0027/2011 – 2011/0006(COD))

P7_TA(2014)0189 A7-0077/2012

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0008),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in členov 50, 53, 62 in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0027/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 4. maja 2011(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 5. maja 2011(2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 27. novembra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za pravne zadeve (A7-0077/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. marca 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2003/71/ES in 2009/138/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2014/51/EU.)

(1) UL C 159, 18.5.2011, str. 10. (2) UL C 218, 23.7.2011, str. 82.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o podatkih, ki spremljajo prenose sredstev (COM(2013)0044 – C7-0034/2013 – 2013/0024(COD))

P7_TA(2014)0190 A7-0140/2014

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2013)0044),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7‑0034/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 17. maja 2013(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. novembra 2013(2),

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v skladu s členom 51 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za pravne zadeve (A7-0140/2014),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. marca 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2014 Evropskega parlamenta in Sveta o podatkih, ki spremljajo prenose sredstev

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(3),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(4),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Tokovi umazanega nezakonitega denarja prek prenosov sredstev lahko škodijo strukturi, stabilnosti in ugledu finančnega sektorja ter ogrozijo, kot tudi notranjemu trgu in mednarodnemu razvoju ter neposredno ali posredno spodkopavajo zaupanje državljanov v pravno državo. Financiranje terorizma in organiziranega kriminala je še vedno velika težava, ki bi jo bilo treba obravnavati na ravni Unije. Terorizem načenja in organizirani kriminal škodujeta demokratičnim institucijam in načenjata same temelje naše družbe. Pretok nezakonitega denarja najbolj omogočajo tajne podjetniške strukture, ki delujejo znotraj in prek držav z bančno tajnostjo, pogosto imenovanih tudi davčne oaze. Prizadevanja storilcev kaznivih dejanj in njihovih pomočnikov, da bi prikrili izvor nezakonitih prihodkov iz kaznivih dejanj ali prenesli denarna sredstva za kazniva dejanja ali teroristične namene, lahko resno ogrozijo ogrožajo trdnost, integriteto in stabilnost sistema prenosov sredstev in zaupanje v finančni sistem kot celoto. [Sprememba 1]

(2)  Brez sprejetja nekaterih usklajevalnih ukrepov na ravni Unije bi in na mednarodni ravni tisti, ki perejo denar, in tisti, ki financirajo terorizem, lahko izkoristili izkoriščajo prost pretok kapitala, ki ga ponuja enotno finančno območje, zato da si olajšajo izvedbo kaznivih dejanj. Cilj mednarodnega sodelovanja v okviru projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) in globalnega izvajanja njenih priporočil je preprečiti regulativno arbitražo in izkrivljanje konkurence. Z obsegom ukrepanja Unije bi bilo treba zagotoviti, da se priporočilo 16 projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) o elektronskih prenosih, sprejeto februarja 2012, prenese enotno po vsej Uniji, in zlasti, da se prepreči diskriminacija ali neskladnost med nacionalnimi plačili znotraj držav članic in čezmejnimi plačili med državami članicami. Neusklajeno ukrepanje posameznih držav članic na področju čezmejnih prenosov sredstev bi lahko močno okrnilo nemoteno delovanje plačilnih sistemov na ravni Unije in s tem škodovalo notranjemu trgu na področju finančnih storitev. [Sprememba 2]

(2a)  Izvajanje in izvrševanje te uredbe, vključno s priporočilom 16 FATF, ne bi smelo privesti do neupravičenih ali nesorazmernih stroškov za izvajalce plačilnih storitev in državljane, ki koristijo njihove storitve, hkrati pa bi bilo treba po vsej Uniji v celoti zagotoviti prost pretok zakonitega kapitala. [Sprememba 3]

(3)  V revidirani strategiji Unije za boj proti financiranju terorizma z dne 17. julija2008 je bilo poudarjeno, da je treba nadaljevati s prizadevanji za preprečevanje financiranja terorizma in osumljenim terorizma preprečiti uporabo lastnih sredstev. Priznava se, da FATF neprestano išče načine za izboljšanje svojih priporočil in si prizadeva za skupno razumevanje, kako bi bilo treba ta priporočila izvesti. V revidirani strategiji Unije je navedeno, da se izvajanje teh priporočil s strani vseh članov FATF in vseh članov regionalnih organov, ki imajo podobne naloge kot FATF, redno ocenjuje ter da je s tega vidika pomembno, da imajo države članice skupen pristop k izvajanju.

(4)  Za preprečevanje financiranja terorizma so bili sprejeti ukrepi za zamrznitev sredstev in finančnih virov nekaterih oseb, skupin in subjektov, vključno z Uredbo (ES) št. 2580/2001(6) in Uredbo Sveta (ES) št. 881/2002(7). Z enakim namenom so bili sprejeti tudi ukrepi, usmerjeni v zaščito finančnega sistema pred odvajanjem sredstev in finančnih virov v teroristične namene. Direktiva .../.../EU Evropskega parlamenta in Sveta(8)(9) vsebuje številne tovrstne ukrepe. Vendar ti ukrepi teroristom in drugim storilcem kaznivih dejanj ne preprečujejo v celoti dostopa do plačilnih sistemov za namene prenašanja njihovih sredstev.

(5)  Za spodbujanje usklajenega pristopa v mednarodnem okviru na področju ter izboljšanje učinkovitost boja proti pranju denarja in financiranju terorizma bi morali pri nadaljnjih ukrepih Unije upoštevati razvoj na tej ravni, in sicer mednarodne standarde za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma ter širjenju, ki jih je leta 2012 sprejel FATF, ter zlasti priporočilo 16 in popravljene pojasnjevalne opombe za njegovo izvajanje. [Sprememba 4]

(5a)  Posebno pozornost bi bilo treba nameniti obveznostim Unije iz člena 208 PDEU, da bi se zajezil vse pogostejši trend selitve dejavnosti pranja denarja iz razvitih držav s strogimi pravili glede pranja denarja v države v razvoju, kjer so pravila morda manj stroga. [Sprememba 5]

(6)  Polna sledljivost prenosov sredstev je lahko še posebej pomembno in koristno orodje pri preprečevanju, preiskovanju in odkrivanju pranja denarja ali financiranja terorizma. Za zagotovitev prenosa podatkov po vsej plačilni verigi je zato ustrezno določiti sistem, ki bo izvajalcem plačilnih storitev nalagal obveznost, da prenosu sredstev priložijo natančne in posodobljene podatke o plačniku in prejemniku plačila. Zato je bistvenega pomena, da finančne institucije v zvezi s prenosi sredstev, ki jih izvedejo za svoje stranke, sporočajo ustrezne, točne in posodobljene podatke, da bodo pristojni organi lahko bolj učinkovito ukrepali proti pranju denarja in financiranju terorizma. [Sprememba 6]

(7)  Določbe te uredbe se uporabljajo brez poseganja v nacionalno zakonodajo za prenos Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(10). Na primer, osebni podatki, zbrani zaradi skladnosti s to uredbo, se ne bi smeli nadalje obdelovati na način, ki bi bil v nasprotju z Direktivo 95/46/ES. Zlasti bi morala biti strogo prepovedana nadaljnja obdelava za komercialne namene. Boj proti pranju denarja in financiranju terorizma vse države članice priznavajo kot pomemben javni interes. Zato bi moral biti v okviru izvajanja te uredbe prenos osebnih podatkov v tretjo državo, ki ne zagotavlja ustrezne ravni varstva v smislu člena 25 Direktive 95/46/ES, dovoljen v skladu s členom 26(d) navedene direktive. Pomembno je, da se izvajalcem plačilnih storitev, ki delujejo v več jurisdikcijah in imajo podružnice ali hčerinske družbe zunaj Unije, ne preprečuje neutemeljeno izmenjave podatkov o sumljivih transakcijah znotraj iste organizacije. To ne posega v mednarodne sporazume med Unijo in tretjimi državami za boj proti pranju denarja, vključno z ustreznimi zaščitnimi ukrepi za državljane, ki zagotavljajo enakovredno ali ustrezno raven zaščite. [Sprememba 7]

(8)  Ta uredba ne velja za osebe, ki zgolj spreminjajo dokumente v papirni obliki v elektronske podatke in imajo z izvajalcem plačilnih storitev v ta namen sklenjeno pogodbo; isto velja za katero koli fizično ali pravno osebo, ki izvajalcem plačilnih storitev zgolj zagotavlja sisteme sporočil ali druge sisteme podpore za prenos sredstev ali klirinške sisteme in poravnalne sisteme.

(9)  Ustrezno je izvzeti iz področja uporabe te uredbe prenose sredstev, ki predstavljajo nizko tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma. Taka izvzetja bi morala veljati za kreditne ali debetne kartice, mobilne telefone ali druge naprave digitalne ali računalniške naprave, dvige gotovine na bankomatih, plačila davkov, kazni ali drugih dajatev ter prenose sredstev, pri katerih sta tako plačnik kot prejemnik plačila izvajalca plačilnih storitev, ki delujeta v svojem imenu. Da bi se upoštevale posebne značilnosti nacionalnih plačilnih sistemov, bi moralo biti državam članicam omogočeno tudi, da predvidijo izjeme za elektronska žiro plačila, če je mogoče kadar koli izslediti potek prenosa sredstev nazaj do plačnika, in za prenos sredstev prek čekov v elektronski obliki ali menic. Vendar ne sme veljati nobena izjema, če se debetna ali kreditna kartica, mobilni telefon ali druge digitalne naprave ali predplačniške ali naročniške naprave uporabljajo za izvrševanje prenosov z osebe na osebo. Zaradi dinamičnega razvoja tehnološkega napredka bi bilo treba preučiti možnost razširitve področja uporabe uredbe na elektronski denar in druge nove načine plačevanja. [Sprememba 8]

(10)  Izvajalci plačilnih storitev bi morali zagotoviti, da podatki o plačniku in prejemniku plačila ne manjkajo ali niso nepopolni. Da ne bi zavirali učinkovitosti plačilnih sistemov, bi bilo treba razlikovati med zahtevami za preverjanje podatkov pri prenosih sredstev z računa in prenosih sredstev, ki se ne opravijo z računa. Za vzpostavitev ravnovesja med tveganjem, da se zaradi uporabe prestrogih zahtev po identifikaciji transakcije umaknejo v podzemlje, in potencialno teroristično grožnjo, ki izhaja iz majhnih prenosov sredstev, bi bilo treba obveznost preverjanja, ali so podatki o plačniku točni, v primeru prenosov, ki se ne opravijo z računa, uveljaviti omejiti le na ime plačnika za posamezne prenose, ki presegajo do 1 000 EUR. Za prenose sredstev z računa se od izvajalcev plačilnih storitev ne bi smelo zahtevati preverjanje podatkov o plačniku za vsak prenos sredstev, če so bile izpolnjene obveznosti iz Direktive .../.../EU(11). [Sprememba 9]

(11)  Na podlagi zakonodaje Unije o plačilih – Uredbe (ES) št. 924/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(12), Uredbe (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(13) in Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta(14) – zadostuje, da se zagotovijo poenostavljeni podatki o plačniku, ki se priložijo pri prenosu sredstev znotraj Unije.

(12)  Da bi organom, pristojnim za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma v tretjih državah, omogočili izsleditev vira sredstev, uporabljenih za pranje denarja ali financiranje terorizma, bi morali prenose sredstev iz Unije v države zunaj Unije spremljati popolni podatki o plačniku in prejemniku plačila. Tem organom bi moral biti dostop do popolnih podatkov o plačniku odobren samo za namene preprečevanja, preiskovanja in odkrivanja pranja denarja ali financiranja terorizma.

(12a)  Organi, pristojni za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, ter ustrezni pravosodni organi in organi pregona držav članic bi morali okrepiti medsebojno sodelovanje in sodelovanje z ustreznimi organi tretjih držav, tudi držav v razvoju, da bi dodatno povečali preglednost ter okrepili izmenjavo podatkov in najboljših praks. Unija bi morala podpirati programe krepitve zmogljivosti v državah v razvoju in tako olajšati to sodelovanje. Sisteme za zbiranje dokazov in omogočanje dostopa do podatkov in informacij, ki so pomembni za preiskovanje kaznivih dejanj, bi bilo treba izboljšati tako, da to v nobenem primeru ne bi bilo v nasprotju z načelom subsidiarnosti ali sorazmernosti ali temeljnimi pravicami v Uniji. [Sprememba 10]

(12b)  Izvajalci plačilnih storitev plačnika, prejemnika plačila in izvajalcev posredniških storitev bi morali imeti na voljo ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za zaščito osebnih podatkov pred naključno izgubo, spreminjanjem, nepooblaščenim razkritjem ali dostopom. [Sprememba 11]

(13)  Za prenose sredstev od enega samega plačnika na več prejemnikov plačil, ki se pošljejo po ugodni ceni v okviru paketnih datotek, ki vsebujejo posamezne prenose iz Unije v države zunaj Unije, bi bilo treba poskrbeti, da se pri takih posameznih prenosih navede le številka računa plačnika ali njegov posebni identifikator transakcije, če so popolni podatki o plačniku in prejemniku plačila v paketni datoteki.

(14)  Za preverjanje, ali zahtevani podatki o plačniku in prejemniku plačila spremljajo prenose sredstev, in za pomoč pri prepoznavanju sumljivih transakcij bi morala imeti izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila in izvajalec posredniških plačilnih storitev vzpostavljene učinkovite postopke za ugotavljanje manjkajočih ali nepopolnih podatkov o plačniku in prejemniku plačila, zlasti če gre za več plačilnih storitev, da se tako izboljša sledljivost prenosov sredstev. Učinkovito preverjanje obstoja in popolnosti podatkov, zlasti kadar gre za več izvajalcev plačilnih storitev, lahko prispeva k skrajšanju postopkov preiskav in povečanju njihove učinkovitosti, kar bi posledično izboljšalo sledljivost prenosov sredstev. Pristojni organi v državah članicah bi zato morali zagotoviti, da izvajalci plačilnih storitev zahtevane podatke o transakciji vključijo v elektronski prenos ali sporočilo v zvezi s tem po vsej plačilni verigi. [Sprememba 12]

(15)  Zaradi potencialne grožnje financiranja terorizma, ki jo predstavljajo anonimni prenosi sredstev, je od izvajalcev plačilnih storitev primerno zahtevati, da zahtevajo podatke o plačniku in prejemniku plačila. V skladu s pristopom na podlagi tveganja, ki ga je razvil FATF, je primerno opredeliti področja višjega in nižjega tveganja za bolj ciljno usmerjeno obravnavo tveganj pranja denarja in financiranja terorizma. V skladu s tem bi morala izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila in izvajalec posredniških storitev vzpostaviti učinkovite postopke na podlagi tveganja ter oceniti in pretehtati tveganja, da se viri lahko ciljno usmerijo na področja, za katera obstaja visoko tveganje pranja denarja. S takimi učinkovitimi postopki na podlagi tveganja za primere, v katerih se prenosu sredstev ne priložijo potrebni podatki o plačniku in prejemniku plačila, na podlagi katerih bi se bodo izvajalci plačilnih storitev lahko odločila učinkoviteje odločili, ali naj izvršita, zavrneta ali ustavita izvršijo, zavrnejo ali ustavijo ta prenos, ter kakšni so ustrezni nadaljnji ukrepi. V primeru, da ima plačnikov izvajalec plačilnih storitev sedež izven ozemlja Unije, bi bilo treba v zvezi s čezmejnimi korespondenčnimi bančnimi odnosi s tem izvajalcem plačilnih storitev uporabiti načelo poglobljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke v skladu z Direktivo .../.../EU(15). [Sprememba 13]

(16)  Izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila in izvajalec posredniških plačilnih storitev bi morala biti pri oceni tveganj posebej pozorna, če ugotovita, da podatki o plačniku in prejemniku plačila manjkajo ali so nepopolni, ter bi morala pristojnim organom poročati o sumljivih transakcijah v skladu z obveznostmi poročanja iz Direktive .../.../EU(16) in nacionalnimi ukrepi za prenos.

(17)  Določbe o prenosih sredstev, pri katerih podatki o plačniku ali prejemniku plačila manjkajo ali so nepopolni, se uporabljajo brez poseganja v kakršne koli obveznosti izvajalcev plačilnih storitev in izvajalcev posredniških plačilnih storitev za ustavitev in/ali zavrnitev prenosa sredstev, ki krši določbe civilnega, upravnega ali kazenskega prava. Podatki o identiteti plačnika ali prejemnika plačila, če gre za fizične osebe, pravne osebe, sklade, fundacije, vzajemne družbe, holdinge in podobne obstoječe ali prihodnje pravne ureditve, so ključni dejavnik pri sledenju storilcem kaznivih dejanj, ki bi sicer lahko svojo identiteto skrili s pomočjo podjetniških struktur. [Sprememba 14]

(18)  Do odprave tehničnih omejitev, ki bi lahko izvajalcem posredniških plačilnih storitev preprečile izpolnjevanje obveznosti posredovanja vseh prejetih podatkov o plačniku, bi morali ti izvajalci posredniških plačilnih storitev voditi evidence navedenih podatkov. Take tehnične omejitve bi bilo treba odpraviti takoj, ko se posodobijo plačilni sistemi. Za premostitev tehničnih preprek bi lahko za medbančne prenose med državami članicami in tretjimi državami spodbujali uporabo sheme SEPA za kreditna plačila. [Sprememba 15]

(19)  Ker v kazenskih preiskavah morda ni mogoče ugotoviti zahtevanih podatkov ali vpletenih posameznikov več mesecev ali celo let po prvotnem prenosu sredstev ter da bi lahko imeli dostop do osnovnih dokazov v okviru preiskav, je primerno od izvajalcev plačilnih storitev zahtevati, da vodijo evidence podatkov o plačniku in prejemniku plačila za namene preprečevanja, preiskovanja in odkrivanja pranja denarja ali financiranja terorizma. To obdobje bi moralo biti omejeno na pet let, po tem pa bi se morali izbrisati vsi osebni podatki, razen če nacionalno pravo določa drugače. Nadaljnje zadrževanje bi moralo biti dovoljeno le, če je to potrebno za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje pranja denarja in financiranja terorizma in ne bi smelo presegati desetih let. Izvajalci plačilnih storitev bi morali zagotoviti, da se podatki, ki se hranijo na podlagi te uredbe, uporabljajo le za namene, opisane v tej uredbi. [Sprememba 16]

(20)  Za omogočanje hitrega ukrepanja v boju proti terorizmu bi se morali izvajalci plačilnih storitev hitro odzvati na zahteve po podatkih o plačniku, ki jih podajo organi, pristojni za boj proti pranju denarja ali financiranju terorizma v državi članici, v kateri imajo sedež.

(21)  Število dni, ki jih ima izvajalec plačilnih storitev na voljo za odgovor na zahtevo po podatkih o plačniku, se določi na podlagi števila delovnih dni v državi članici izvajalca plačilnih storitev plačnika.

(22)  Za zagotovitev večje skladnosti z zahtevami iz te uredbe in v skladu s sporočilom Komisije z dne 9. decembra 2010 z naslovom Krepitev sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev bi bilo treba pristojnim organom zagotoviti večja pooblastila za sprejemanje nadzornih ukrepov in izrekanje sankcij. Predvideti bi bilo treba upravne sankcije, glede na pomembnost boja proti pranju denarja in financiranju terorizma pa bi morale države članice sprejeti sankcije, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice bi morale o tem obvestiti Komisijo in Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (v nadaljnjem besedilu: EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(17); Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (v nadaljnjem besedilu: EIOPA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(18); in Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (v nadaljnjem besedilu: ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(19).

(23)  Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje členov XXX Poglavja V te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(20). [Sprememba 17]

(24)  Več držav in ozemelj, ki niso sestavni del ozemlja Unije, je v monetarni uniji z določeno državo članico ali je sestavni del valutnega območja države članice ali pa so podpisali monetarni sporazum z Unijo, ki jo zastopa ena od držav članic, in imajo izvajalce plačilnih storitev, ki neposredno ali posredno sodelujejo v plačilnih in poravnalnih sistemih te države članice. Da bi se izognili uporabi te uredbe za prenose sredstev med zadevnimi državami članicami in temi državami ali ozemlji, ki bi občutno negativno vplivala na gospodarstva navedenih držav ali ozemelj, je ustrezno določiti možnost, da se taki prenosi sredstev obravnavajo kot prenosi sredstev znotraj zadevnih držav članic.

(25)  Glede na potrebne spremembe Uredbe (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose denarnih sredstev(21), bi bilo treba navedeno uredbo razveljaviti zaradi jasnosti.

(26)  Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se lahko zaradi obsega ali učinkov ukrepa bolje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(27)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (člen 7), pravico do varstva osebnih podatkov (člen 8) ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča (člen 47) ter načelo ne bis in idem.

(28)  Da bi se zagotovila nemotena uvedba novega okvira za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, je primerno, da datum začetka veljavnosti te uredbe sovpada z iztekom roka za prenos Direktive.../.../EU(22).

(28a)  Evropski nadzornik za varstvo podatkov je podal mnenje dne 4. julija 2013(23) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

Predmet, opredelitev pojmov in področje uporabe

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila glede podatkov o plačniku in prejemniku plačila, ki spremljajo prenose sredstev, za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja pranja denarja in financiranja terorizma pri prenosu sredstev.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „financiranje terorizma“ pomeni financiranje terorizma, kot je opredeljeno v členu 1(4) Direktive .../.../EU(24);

(2)  „pranje denarja“ pomeni dejavnosti pranja denarja iz člena 1(2) ali (3) Direktive .../.../EU*;

(3)  „plačnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki opravlja prenos sredstev s svojega računa ali ki izda nalog za prenos sredstev plačnika, kot je opredeljen v členu 4(7) Direktive 2007/64/ES; [Sprememba 18]

(4)  „prejemnik plačila“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je predvideni prejemnik prenesenih sredstev prejemnika plačila, kot je opredeljen v členu 4(8) Direktive 2007/64/ES; [Sprememba 19]

(5)  „izvajalec plačilnih storitev“ pomeni fizično ali pravno osebo, katere poklicna dejavnost je izvajanje storitev prenosa sredstev ponudnika plačilnih storitev, kot je opredeljen v členu 4(9) Direktive 2007/64/ES; [Sprememba 20]

(6)  „izvajalec posredniških plačilnih storitev“ pomeni izvajalca plačilnih storitev, ki ni niti izvajalec plačilnih storitev plačnika niti izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila, ki prejme in posreduje sredstva v imenu izvajalca plačilnih storitev plačnika ali prejemnika plačila ali drugega izvajalca posredniških plačilnih storitev;

(7)  „prenos sredstev“ pomeni katero koli transakcijo, izvedeno z elektronskimi sredstvi v imenu plačnika prek izvajalca plačilnih storitev, z namenom dati sredstva na voljo prejemniku plačila prek izvajalca plačilnih sredstev, zlasti storitve denarnih nakazil in direktne bremenitve v smislu Direktive 2007/64/ES, ne glede na to, ali sta plačnik in prejemnik plačila ista oseba; [Sprememba 21]

(8)  „paketni prenos sredstev“ pomeni sveženj več posameznih prenosov finančnih sredstev, ki se združijo za namene pošiljanja;

(9)  „posebni identifikator transakcije“ pomeni kombinacijo črk ali simbolov, ki jih določi izvajalec plačilnih storitev v skladu s protokoli plačilnih in poravnalnih sistemov ali sistema sporočanja, ki se uporabljajo za prenos sredstev, ki omogoča sledljivost transakcije nazaj do plačnika ali prejemnika plačila;

(10)  prenos finančnih sredstev „z osebe na osebo“ pomeni transakcijo med dvema fizičnima osebama, ki kot potrošnika delujeta zunaj področja svoje trgovske, poslovne ali poklicne dejavnosti; [Sprememba 22]

Člen 3

Področje uporabe

1.  Ta uredba se uporablja za prenose sredstev v kateri koli valuti, ki jih pošlje ali prejme izvajalec plačilnih storitev s sedežem v Uniji.

2.  Ta uredba se ne uporablja za prenose sredstev, ki se izvedejo z uporabo kreditne, debetne ali debetne predplačniške kartice ali prek mobilnega telefona, elektronskega denarja ali kakršne koli druge digitalne ali računalniške naprave, opredeljene v Direktivi 2014/.../EU [direktivi o plačilnih storitvah], kadar so izpolnjeni naslednji pogoji: [Sprememba 23]

(a)  kartica ali naprava se uporablja za plačilo blaga in storitev podjetju v okviru trgovske ali poslovne dejavnosti; [Sprememba 24]

(b)  številka zgoraj navedene kartice ali naprave se navede pri vseh prenosih, ki izhajajo iz transakcije.

Vendar se ta uredba uporablja, kadar se uporablja kreditna, ali debetna ali predplačniška kartica ali vavčer ali mobilni telefon, elektronski denar ali druga digitalna ali računalniška naprava za izvršitev prenosa finančnih sredstev z osebe na osebo. [Sprememba 25]

3.  Ta uredba se ne uporablja za fizične ali pravne osebe, ki zgolj spreminjajo dokumente v papirni obliki v elektronske podatke in imajo v ta namen sklenjeno pogodbo, ali za tiste, ki izvajalcem plačilnih storitev zgolj zagotavljajo sisteme sporočil ali druge sisteme podpore za prenos sredstev ali klirinške in poravnalne sisteme. [Sprememba 26]

Ta uredba se ne uporablja za prenose sredstev:

(a)  kadar prenos sredstev vključuje dvig gotovine s strani plačnika z njegovega računa;

(b)  kadar se sredstva prenesejo javnim organom kot plačilo za poravnavo davkov, kazni ali drugih dajatev v državi članici;

(c)  kadar sta tako plačnik kot prejemnik plačila hkrati tudi izvajalca plačilnih storitev in delujeta v svojem imenu.

Poglavje II

Obveznosti izvajalcev plačilnih storitev

Oddelek 1

Obveznosti izvajalca plačilnih storitev plačnika

Člen 4

Podatki, ki spremljajo prenose sredstev

1.  Izvajalec plačilnih storitev plačnika zagotovi, da se prenosu sredstev priložijo naslednji podatki o plačniku:

(a)  ime plačnika;

(b)  številka računa plačnika, kadar se tak račun uporablja za prenos finančnih sredstev, ali posebni identifikator transakcije, kadar se v ta namen tak račun ne uporablja;

(c)  naslov plačnika, ali nacionalna identifikacijska številka ali identifikacijska številka stranke ali datum in kraj rojstva. [Sprememba 27]

2.  Izvajalec plačilnih storitev plačnika zagotovi, da se prenosom sredstev priložijo naslednji podatki o plačniku:

(a)  ime prejemnika plačila; ter

(b)  številka računa prejemnika plačila, kadar se takšen račun uporablja za obdelavo transakcije, ali posebni identifikator transakcije, kadar se račun v ta namen ne uporablja.

3.  Pred prenosom sredstev izvajalec plačilnih storitev plačnika v skladu z Direktivo .../.../EU(25) uporabi ukrepe glede skrbnega preverjanja strank in preveri točnost in popolnost podatkov iz odstavka 1 na podlagi dokumentov, podatkov ali informacij, pridobljenih od zanesljivega in neodvisnega vira. [Sprememba 28]

4.  Če se sredstva prenesejo s plačnikovega računa, se šteje, da se je preverjanje iz odstavka 3 izvedlo v naslednjih primerih:

(a)  kadar se identiteta plačnika preverja v povezavi z odpiranjem računa v skladu s členom 11 Direktive .../.../EU(26) in so se podatki, pridobljeni s tem preverjanjem, shranili v skladu s členom 39 te direktive;

ali

(b)  kadar se za plačnika uporablja člen 12(5) Direktive .../.../EU*.

5.  Vendar izvajalec plačilnih storitev plačnika z odstopanjem od odstavka 3 v primeru prenosa sredstev, ki se ne opravi z računa, izvajalec plačilnih storitev preveri vsaj ime plačnika ne preveri podatkov iz odstavka 1, če znesek ne presega gre za prenose sredstev do 1 000 EUR in se ne zdi, da bi bil povezan z drugimi prenosi sredstev, kadar gre za več transakcij, ki skupaj z zadevnim prenosom se zdijo povezane in presegajo 1 000 EUR, pa preveri popolne podatke, ki se nanašajo na plačnika in prejemnika plačila iz odstavka 1. [Sprememba 29]

Člen 5

Prenosi sredstev znotraj Unije

1.  Z odstopanjem od člena 4(1) in (2) se, kadar imata izvajalca plačilnih storitev plačnika in prejemnika plačila sedež v Uniji, v času prenosa sredstev navede le polno ime in številka računa plačnika in prejemnika plačila ali njegov posebni identifikator transakcije brez poseganja v zahteve po obveščanju iz člena 5(2)(b) in (3)(b) Uredbe (EU) št. 260/2012. [Sprememba 30]

2.  Ne glede na odstavek 1 izvajalec plačilnih storitev plačnika v primeru opredeljenega višjega tveganja iz člena 16(2) ali (3) ali Priloge III k Direktivi .../.../EU(27) zahteva popolne podatke, ki se nanašajo na plačnika in prejemnika plačila, ali na zahtevo izvajalca plačilnih storitev prejemnika plačila ali izvajalca posredniških plačilnih storitev da na voljo podatke o plačniku ali prejemniku plačila v skladu s členom 4, in sicer v treh delovnih dneh po prejemu takega zahtevka. [Sprememba 31]

Člen 6

Prenosi sredstev zunaj Unije

1.  V primeru paketnih prenosov enega samega plačnika, kadar imajo izvajalci plačilnih storitev prejemnikov plačil sedež zunaj Unije, se člen 4(1) in (2) ne uporablja za posamezne prenose, združene v paketno datoteko, če paketna datoteka vsebuje podatke iz tega člena ter so posamezni prenosi označeni s številko računa plačnika ali njegovo posebno identifikacijsko oznako.

2.  Z odstopanjem od člena 4(1) in (2), kadar ima izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila sedež izven Unije, se pri prenosih sredstev v višini 1 000 EUR ali manj navedejo le: [Sprememba 32]

(a)  ime plačnika;

(b)  ime prejemnika plačila;

(c)  številka računa plačnika in prejemnika plačila ali posebni identifikator transakcije.

Točnosti teh podatkov ni treba preveriti, razen če obstaja sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

Oddelek 2

Obveznosti izvajalca plačilnih storitev prejemnika plačila

Člen 7

Odkrivanje manjkajočih podatkov o plačniku in prejemniku plačila

1.  Izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila odkrije, ali so bila polja v zvezi s podatki, ki se nanašajo na plačnika in prejemnika plačila, v sistemu sporočil ali v plačilnem in poravnalnem sistemu, ki se uporablja za izvršitev prenosa sredstev, izpolnjena z znaki ali vnosi, ki jih dopuščajo pravila notranji postopki, ki temeljijo na tveganju, namenjeni preprečevanju zlorab v okviru pravil tega sistema sporočanja ali plačilnega in poravnalnega sistema. [Sprememba 33]

2.  Izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila ima vzpostavljene učinkovite postopke za odkrivanje, ali manjkajo naslednji podatki o plačniku in prejemniku plačila:

(a)  za prenose sredstev, kadar ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež v Uniji, podatke, zahtevane v skladu s členom 5;

(b)  za prenose sredstev, kadar ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež zunaj Unije, podatke o plačniku in prejemniku plačila iz člena 4(1) in (2) ter, kadar je ustrezno, podatke, zahtevane v skladu s členom 14;

ter

(c)  za paketne prenose sredstev, kadar ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež zunaj Unije, podatke iz člena 4(1) in (2) v zvezi s paketnim prenosom sredstev.

3.  Za prenose sredstev v višini več kot 1 000 EUR, kadar ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež zunaj Unije, izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila preveri identiteto prejemnika plačila, če njegova identiteta še ni bila potrjena.

4.  Za prenose v višini 1 000 EUR ali manj, kadar ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež zunaj Unije, izvajalcu plačilnih storitev prejemnika plačila ni treba preverjati podatkov, ki se nanašajo na prejemnika plačila, razen če obstaja sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

Države članice lahko znižajo ali ukinejo prag, kadar se v nacionalni oceni tveganja svetuje okrepitev nadzora nad prenosi sredstev, ki se ne opravijo z računa. Države članice, ki uporabijo to odstopanje, o tem obvestijo Komisijo. [Sprememba 34]

4a.  Kadar ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež v tretji državi, ki predstavlja višjo raven tveganja, se za čezmejne korespondenčne bančne odnose s tem izvajalcem plačilnih storitev v skladu z Direktivo .../.../EU(28) uporablja poglobljena skrbnost preverjanja strank. [Sprememba 35]

Člen 8

Prenosi sredstev z manjkajočimi ali nepopolnimi podatki o plačniku ali prejemniku plačila

1.  Izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila vzpostavi učinkovite postopke na podlagi tveganja, ki temeljijo na opredeljenih tveganjih iz člena 16(2) in Priloge III k Direktivi .../.../EU(29), za določanje, kdaj izvršiti, zavrniti ali ustaviti prenos sredstev, za katerega ni popolnih potrebnih podatkov o plačniku in prejemniku plačila, ter določanje ustreznih nadaljnjih ukrepov. [Sprememba 36]

V vsakem primeru izvajalec plačilnih storitev plačnika in izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila ravnata v skladu z veljavno zakonodajo ali upravnimi določbami, ki se nanašajo na pranje denarja in financiranje terorizma, zlasti z Uredbo (ES) št. 2580/2001, Uredbo (ES) št. 881/2002 in Direktivo .../.../EU*. [Sprememba 37]

Če izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila, ko prejme prenesena sredstva, ob prejemu prenesenih sredstev ugotovi, da podatki o plačniku in prejemniku plačila, zahtevani v členu 4(1) in (2), členu 5(1) in členu 6, manjkajo ali so nepopolni ali pa niso bili vpisani z znaki ali vnosi, ki jih dopuščajo pravila iz sistema sporočanja ali plačilnega in poravnalnega sistema, prenos zavrne ali pa ga ustavi ter pred izvršitvijo plačilne transakcije zahteva popolne podatke o plačniku in prejemniku plačila. [Sprememba 38]

2.  Če izvajalec plačilnih storitev redno ne zagotavlja zahtevanih popolnih podatkov o plačniku, izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila sprejme ukrepe, ki v začetni fazi lahko vključujejo izdajo opozoril in določitev skrajnih rokov, kasneje pa zavrnitev vseh bodočih prenosov sredstev tega izvajalca plačilnih storitev ali sprejetje odločitve o omejitvi ali prekinitvi poslovnega odnosa s takšnim izvajalcem plačilnih storitev. [Sprememba 39]

Izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila sporoči to dejstvo organom, pristojnim za boj proti pranju denarja ali financiranju terorizma.

Člen 9

Ocena in poročanje

Izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila v skladu s postopki izvajalcev plačilnih storitev, ki temeljijo na tveganju, upošteva manjkajoče ali nepopolne podatke o plačniku in prejemniku plačila kot dejavnik enega od dejavnikov pri oceni, ali je prenos sredstev ali katera koli druga povezana transakcija sumljiva ter ali mora o tem poročati enoti za finančni nadzor. Izvajalec plačilnih storitev se v okviru svojih učinkovitih postopkov na podlagi tveganja med drugim osredotoči na druge dejavnike tveganja, opredeljene v členu 16(3) in Prilogi III k Direktivi .../.../EU(30), in v zvezi s tem sprejme ustrezne ukrepe. [Sprememba 40]

Oddelek 3

Obveznosti izvajalcev posredniških plačilnih storitev

Člen 10

Hranjenje podatkov o plačniku in prejemniku plačila skupaj s prenosom

Izvajalci posredniških plačilnih storitev zagotovijo, da se vsi prejeti podatki o plačniku in prejemniku plačila, ki spremljajo prenos sredstev, hranijo skupaj s prenosom.

Člen 11

Odkrivanje manjkajočih podatkov o plačniku in prejemniku plačila

1.  Izvajalec posredniških plačilnih storitev odkrije, ali so bila polja v zvezi s podatki, ki se nanašajo na plačnika in prejemnika plačila, v sistemu sporočil ali v plačilnem in poravnalnem sistemu, ki se uporablja za izvršitev prenosa sredstev, izpolnjena z znaki ali vnosi, ki jih dopuščajo pravila tega sistema.

2.  Izvajalec posredniških plačilnih storitev ima vzpostavljene učinkovite postopke za odkrivanje, ali manjkajo oziroma so nepopolni naslednji podatki o plačniku in prejemniku plačila: [Sprememba 41]

(a)  za prenose sredstev, kadar ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež v Uniji, podatke, zahtevane v skladu s členom 5;

(b)  za prenose sredstev, kadar ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež zunaj Unije, podatke o plačniku in prejemniku plačila iz člena 4(1) in (2) ali, kadar je ustrezno, podatke, zahtevane v skladu s členom 14;

ter

(c)  za paketne prenose sredstev, kadar ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež zunaj Unije, podatke iz člena 4(1) in (2) v zvezi s paketnim prenosom sredstev.

Člen 12

Prenosi sredstev z manjkajočimi ali nepopolnimi podatki o plačniku ali prejemniku plačila

1.  Izvajalec posredniških plačilnih storitev vzpostavi učinkovite postopke na podlagi tveganja za določanje, kdaj izvršiti, zavrniti ali ustaviti prenos sredstev, za katerega ni potrebnih podatkovugotavljanje, ali prejeti podatki o plačniku in prejemniku plačila, ter določanje ustreznih nadaljnjih ukrepov manjkajo oziroma ali so nepopolni, in sprejme ustrezne nadaljnje ukrepe. [Sprememba 42]

Če izvajalec posredniških plačilnih storitev ob prejemu prenesenih sredstev ugotovi, da podatki o plačniku in prejemnika prejemniku plačila, zahtevani v členu 4(1) in (2), členu 5(1) in členu 6, manjkajo ali so nepopolni ali pa niso bili vpisani z znaki ali vnosi, ki so dopustni v skladu s pravili iz sistema sporočanja ali plačilnega in poravnalnega sistema, prenos zavrne ali pa ga ustavi ter pred izvršitvijo plačilne transakcije zahteva popolne podatke o plačniku in prejemniku plačila. [Sprememba 43]

2.  Če izvajalec plačilnih storitev redno ne zagotavlja zahtevanih podatkov o plačniku, izvajalec posredniških plačilnih storitev sprejme ukrepe, ki lahko v začetni fazi vključujejo izdajo opozoril in določitev skrajnih rokov, kasneje pa zavrnitev vseh bodočih prenosov sredstev tega izvajalca plačilnih storitev ali sprejetje odločitve o omejitvi ali prekinitvi poslovnega odnosa s takšnim izvajalcem plačilnih storitev.

Izvajalec posredniških plačilnih storitev sporoči to dejstvo organom, pristojnim za boj proti pranju denarja ali financiranju terorizma.

Člen 13

Ocena in poročanje

Izvajalec posredniških plačilnih storitev upošteva manjkajoče ali nepopolne podatke o plačniku in prejemniku plačila kot dejavnik pri oceni, ali je prenos sredstev ali katera koli druga povezana transakcija sumljiva ter ali mora o tem poročati enoti za finančni nadzor.

Člen 14

Tehnične omejitve

1.  Ta člen se uporabi v primeru, kadar ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež zunaj Unije, izvajalec posredniških plačilnih storitev pa ima sedež v Uniji.

2.  Razen če izvajalec posredniških plačilnih storitev ob prejemu prenosov sredstev ne ugotovi manjkajočih ali nepopolnih podatkov o plačniku, ki so zahtevani v okviru te uredbe, lahko za prenos sredstev izvajalcu plačilnih storitev prejemnika plačila uporabi plačilni sistem s tehničnimi omejitvami, ki preprečuje pošiljanje podatkov o plačniku skupaj s prenosom sredstev.

3.  Če izvajalec posredniških plačilnih storitev ob prejemu sredstev ugotovi, da podatki o plačniku, zahtevani v okviru te uredbe, manjkajo ali so nepopolni, uporabi plačilni sistem s tehničnimi omejitvami le, če lahko o ugotovljenih dejstvih obvesti izvajalca plačilnih storitev prejemnika plačila, in sicer z uporabo sistema za sporočila ali plačila, ki omogoča tovrstno komunikacijo, ali s kakšnim drugim postopkom pod pogojem, da je takšen način komunikacije sprejemljiv za oba oz. dogovorjen med obema izvajalcema plačilnih storitev.

4.  Če izvajalec posredniških plačilnih storitev uporablja plačilni sistem s tehničnimi omejitvami, izvajalec posredniških plačilnih storitev na zahtevo izvajalca plačilnih storitev prejemnika plačila da slednjemu na voljo vse prejete podatke o plačniku, ne glede na to, ali so ti popolni ali ne, v treh delovnih dneh od prejema zahtevka.

POGLAVJE III

SODELOVANJE IN VODENJE EVIDENC

Člen 15

Obveznosti sodelovanja in enakovrednost [Sprememba 44]

1.   Izvajalci plačilnih storitev in izvajalci posredniških plačilnih storitev v skladu s postopkovnimi zahtevami, določenimi v nacionalni zakonodaji države članice, v kateri imajo sedež, v celoti in brez odlašanja odgovorijo izključno na vprašanja organov, pristojnih za boj proti pranju denarja ali financiranju terorizma te države članice v zvezi s podatki, ki se zahtevajo v skladu s to uredbo. S posebnimi zaščitnimi ukrepi se zagotovi, da so tovrstne izmenjave podatkov v skladu z zahtevami o varstvu podatkov. Nobeni drugi zunanji organi ali stranke nimajo dostopa do podatkov, ki jih hranijo izvajalci plačilnih storitev. [Sprememba 45]

1a.  Ker velik delež nezakonitih finančnih tokov konča v davčnih oazah, bi morala Unija povečati pritisk na te države, da bi sodelovale pri boju proti tem nezakonitim finančnim tokovom in izboljšale preglednost. [Sprememba 46]

1b.  Izvajalci plačilnih storitev s sedežem v Uniji to uredbo uporabljajo za svoje hčerinske družbe in podružnice, ki delujejo v tretjih državah in ne veljajo za enakovredne.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 22a v zvezi s priznavanjem zakonskega in nadzornega okvira sodne pristojnosti zunaj Unije kot enakovrednega zahtevam te uredbe. [Sprememba 47]

Člen 15a

Varstvo podatkov

1 Pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te uredbe izvajalci plačilnih storitev opravljajo svoje naloge za namene te uredbe v skladu z nacionalnim pravom za prenos Direktive 95/46/ES.

2.  Izvajalci plačilnih storitev zagotovijo, da se podatki, ki se hranijo na podlagi te uredbe, uporabljajo le za namene, opisane v tej uredbi, in da se v nobenem primeru ne uporabljajo za komercialne namene.

3.  Organi za varstvo podatkov imajo pooblastila, vključno s pooblastili za posredni dostop, da po uradni dolžnosti ali na podlagi pritožbe raziščejo vse trditve v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. To bi moralo vključevati zlasti dostop do zbirke podatkov pri izvajalcu plačilnih storitev in pristojnih nacionalnih organih. [Sprememba 48]

Člen 15b

Posredovanje osebnih podatkov tretjim državam ali mednarodnim organizacijam

Posredovanje osebnih podatkov tretji državi ali mednarodni organizaciji, ki ne zagotavlja ustrezne stopnje varstva v smislu člena 25 Direktive 95/46/ES, se lahko izvede le, če:

(a)  so vzpostavljeni ustrezni ukrepi in zaščitni ukrepi za varstvo podatkov ter

(b)  nadzorni organ po oceni teh ukrepov in zaščitnih ukrepov vnaprej odobri ta prenos. [Sprememba 49]

Člen 16

Vodenje evidenc

Podatki o plačniku in prejemniku plačila se ne hranijo dlje, kot je nujno potrebno. Izvajalec plačilnih storitev plačnika in izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila za največ pet let vodita evidence podatkov iz členov 4, 5, 6 in 7. V primerih, ki so navedeni v členu 14(2) in (3), izvajalec posredniških plačilnih storitev pet let hrani evidence vseh prejetih podatkov. Po preteku tega roka je treba osebne podatke izbrisati, razen če ni drugače določeno z nacionalno zakonodajo, ki določa okoliščine, v katerih izvajalci plačilnih storitev lahko hranijo oziroma morajo hraniti podatke. Države članice lahko dovolijo ali zahtevajo nadaljnje zadržanje le v izrednih razmerah, ki so ustrezno obrazložene z navedbo razlogov, in le, če je to potrebno za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje pranja denarja in financiranja terorizma. Najdaljše obdobje hrambe po opravljenem prenosu sredstev ne sme presegati desetih let, shranjevanje osebnih podatkov pa je skladno z nacionalnim pravom za prenos Direktive 95/46/ES. [Sprememba 50]

Izvajalci plačilnih storitev plačnika, prejemnika plačila in izvajalci posredniških storitev imajo vzpostavljene ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za zaščito osebnih podatkov pred naključnim ali nezakonitim uničenjem ali naključno izgubo, spreminjanjem, nepooblaščenim razkritjem ali dostopom. [Sprememba 51]

Podatki o plačniku ali prejemniku plačila, ki jih zberejo izvajalci plačilnih storitev plačnika, prejemnika plačila in izvajalci posredniških storitev, se izbrišejo po poteku obdobja hrambe. [Sprememba 52]

Člen 16a

Dostop do podatkov in zaupnost

1.  Izvajalci plačilnih storitev zagotovijo, da so podatki, zbrani za namene te uredbe, dostopni le določenim osebam ali omejeni na tiste osebe, ki so nujno potrebne za končanje sprejetega tveganja.

2.  Izvajalci plačilnih storitev zagotovijo, da se upošteva zaupnost obdelanih podatkov.

3.  Posamezniki, ki imajo dostop do osebnih podatkov plačnika ali prejemnika plačila in te podatke obdelujejo, upoštevajo zaupnost postopkov obdelave podatkov in zahteve v zvezi z varstvom podatkov.

4.  Pristojni organi posameznikom, ki redno zbirajo ali obdelujejo osebne podatke, zagotovijo posebno usposabljanje v zvezi z varstvom podatkov. [Sprememba 53]

POGLAVJE IV

SANKCIJE IN SPREMLJANJE

Člen 17

Sankcije

1.  Države članice določijo pravila o upravnih ukrepih in sankcijah, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Sankcije, ki se določijo, morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2.  Države članice zagotovijo, da se lahko, kadar obveznosti veljajo za izvajalce plačilnih storitev, v primeru kršitev sankcije naložijo članom uprave in vsem drugim posameznikom, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo odgovorni za kršitev.

3.  V...(31) države članice sporočijo Komisiji in skupnemu odboru EBA, EIOPA in ESMA pravila iz odstavka 1. Vse poznejše spremembe teh pravil nemudoma sporočijo Komisiji in Skupnemu odboru EBA, EIOPA in ESMA.

4.  Pristojni organi imajo vsa preiskovalna pooblastila, ki so potrebna za opravljanje njihovih funkcij. Pristojni organi pri izvajanju pooblastil za sankcioniranje tesno sodelujejo, da bi zagotovili, da se s sankcijami ali ukrepi dosežejo želeni rezultati, in da bi uskladili svoje delovanje v primeru čezmejnih zadev.

Člen 18

Posebne določbe

1.  Ta člen se uporablja za naslednje kršitve:

(a)  ponavljajoče se nevključevanje zahtevanih podatkov o plačniku in prejemniku plačila, kar je izvajalec plačilnih storitev v nasprotju s členi 4, 5 in 6 večkrat ne vključi zahtevanih podatkov o plačniku in prejemniku plačila; [Sprememba 54]

(b)  izvajalci plačilnih storitev ne zagotavljajo vodenja evidenc v skladu s členom 16;

(c)  izvajalec plačilnih storitev ne vzpostavi učinkovitih politik in postopkov na podlagi tveganja, kot določata člena 8 in 12;

(ca)  izvajalci posredniških plačilnih storitev ne izpolnjujejo obveznosti iz členov 11 in 12. [Sprememba 55]

2.  V primerih iz odstavka 1 upravni ukrepi in sankcije, ki se lahko uporabijo, vključujejo vsaj:

(a)  javno izjavo, v kateri sta navedeni fizična ali pravna oseba in vrsta kršitve;

(b)  odredbo, ki od fizične ali pravne osebe zahteva, da preneha z določenim ravnanjem in da tega ravnanja več ne ponovi;

(c)  v primeru izvajalca plačilnih storitev odvzem dovoljenja za opravljanje dela izvajalca;

(d)  začasna prepoved za katerega koli člana uprave izvajalca plačilnih storitev ali katero koli fizično osebo, ki je odgovoren oziroma odgovorna za opravljanje nalog z izvajalcem plačilnih storitev;

(e)  v primeru pravne osebe upravne denarne sankcije v višini do 10 % skupnega letnega prometa v predhodnem poslovnem letu; če je pravna oseba podružnica nadrejene družbe, se upošteva celotni letni promet, ki je razviden iz konsolidiranega računovodskega izkaza končne nadrejene družbe v predhodnem poslovnem letu;

(f)  v primeru fizične osebe upravne denarne sankcije v višini do 5 000 000 EUR ali ustrezne vrednosti v nacionalni valuti države članice, v kateri euro ni uradna valuta, na dan ...(32);

(g)  upravne denarne sankcije v višini do dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene zaradi kršitve, kadar jih je mogoče določiti.

Člen 19

Objava sankcij

Pristojni organi – če je to potrebno in sorazmerno na podlagi ocene posameznega primera – nemudoma objavijo upravne sankcije in ukrepi, naloženi ukrepe, naložene v primerih iz člena 17 in člena 18(1), se nemudoma objavijo skupaj s podatki o vrsti in naravi kršitve in identiteti oseb, ki so odgovorne za kršitev, razen če ne bi takšna objava resno ogrozila stabilnosti finančnih trgov. [Sprememba 56]

Kadar bi objava vpletenim stranem povzročila nesorazmerno škodo, pristojni organi sankcije objavijo anonimno.

Kadar pristojni organ države članice v skladu s členoma 17 in 18 naloži ali uporabi upravno kazen ali drug ukrep, o tem ter o okoliščinah naložitve ali uporabe obvesti organ EBA. EBA ta obvestila vključi v centralno bazo podatkov upravnih kazni v skladu s členom 69 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta(33) in pri tem uporablja enake postopke, ki veljajo za vse druge objavljene kazni. [Sprememba 57]

Člen 20

Izvajanje sankcij s strani pristojnih organov

Pri določanju vrste upravnih sankcij ali ukrepov in višine upravnih denarnih sankcij morajo pristojni organi upoštevati vse ustrezne okoliščine, vključno z/s:

(a)  resnostjo in trajanjem kršitve;

(b)  stopnjo odgovornosti odgovorne fizične ali pravne osebe;

(c)  finančno trdnostjo odgovorne fizične ali pravne osebe, kot je prikazana s celotnim prometom odgovorne pravne osebe ali letnim prihodkom odgovorne fizične osebe;

(d)  pomembnostjo pridobljenih dobičkov ali preprečenih izgub s strani odgovorne fizične ali pravne osebe, če jih je mogoče določiti;

(e)  izgubami, ki so jih zaradi kršitve imele tretje strani, če jih je mogoče določiti;

(f)  ravnjo sodelovanja odgovorne fizične ali pravne osebe s pristojnim organom;

(g)  prejšnjimi kršitvami odgovorne fizične ali pravne osebe.

Člen 21

Poročanje o kršitvah

1.  Države članice vzpostavijo učinkovite mehanizme za spodbujanje poročanja o kršitvah določb te uredbe pristojnim organom. Za zaščito podatkov pred naključnim ali nezakonitim uničenjem, naključno izgubo, spreminjanjem ali nezakonitim razkritjem se izvajajo ustrezni tehnični in organizacijski ukrepi. [Sprememba 58]

2.  Mehanizmi iz odstavka 1 vključujejo vsaj:

(a)  posebne postopke za prejem poročil o kršitvah in njihovo nadaljnje spremljanje;

(b)  ustrezno zaščito za prijavitelje in osebe, ki poročajo o morebitnih ali dejanskih kršitvah; [Sprememba 59]

(c)  varstvo osebnih podatkov osebe, ki prijavi kršitve, in fizične osebe, ki je domnevno odgovorna za kršitev, v skladu z načeli iz Direktive 95/46/ES.

3.  Izvajalci plačilnih storitev v sodelovanju s pristojnimi organi določijo ustrezne notranje postopke za svoje zaposlene, ki naj bi jih ti uporabljali za notranje poročanje o kršitvah prek posebnih varnih, neodvisnih in anonimnih poti. [Sprememba 60]

Člen 22

Spremljanje

1.  Države članice zahtevajo učinkovit nadzor in ustrezno ukrepanje pristojnih organov, da se zagotovi skladnost z zahtevami te uredbe. EBA lahko ob upoštevanju najboljših praks držav članic v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 izda smernice o postopkih izvajanja te uredbe. [Sprememba 61]

1a.  Komisija usklajuje in pozorno spremlja izvajanje te uredbe v zvezi z izvajalci plačilnih storitev zunaj Unije in po potrebi krepi sodelovanje z organi tretje države, pristojnimi za preiskovanje in kaznovanje kršitev v skladu s členom 18. [Sprememba 62]

1b.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 1. januarja 2017 predloži poročilo o uporabi Poglavja IV, s posebnim poudarkom na čezmejnih zadevah, izvajalcih plačilnih storitev iz tretjih držav ter na izvajanju preiskovalnih pristojnosti in pristojnosti kazenskega pregona njihovih nacionalnih pristojnih organov. Če obstaja tveganje kršitve v zvezi s shranjevanjem podatkov, Komisija sprejme ustrezne in učinkovite ukrepe, vključno z vložitvijo predloga za spremembo te uredbe. [Sprememba 63]

Člen 22a

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 15(1a) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od ...(34).

3.  Pooblastilo iz člena 15(1a) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 15(1a), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 64]

POGLAVJE V

IZVEDBENA POOBLASTILA

Člen 23

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga Odbor za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (v nadaljnjem besedilu: Odbor). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011, pod pogojem, da izvedbene določbe, sprejete s postopkom, ki je tam opredeljen, ne spreminjajo temeljnih določb te uredbe. [Sprememba 65]

POGLAVJE VI

ODSTOPANJA

Člen 24

Sporazumi z ozemlji ali državami iz člena, ki niso navedeni v členu 355 Pogodbe [Sprememba 66]

1.  Brez poseganja v člen 15(1a) lahko Komisija lahko , če je bila potrjena enakovrednost, pooblasti katero koli državo članico, da sklene sporazum z državo ali ozemljem, ki ni sestavni del ozemlja Unije iz člena 355 Pogodbe, ki vsebuje odstopanja od te uredbe, da omogoči, da se prenosi sredstev med to državo ali ozemljem in zadevno državo članico obravnavajo kot prenosi sredstev v tej državi članici. [Sprememba 67]

Taki sporazumi se lahko odobrijo samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)  zadevna država ali ozemlje je v monetarni uniji skupaj z zadevno državo članico ali je sestavni del valutnega območja te države članice ali je podpisala monetarni sporazum z Unijo, ki jo zastopa ena od držav članic;

(b)  izvajalci plačilnih storitev v zadevni državi ali na zadevnem ozemlju posredno ali neposredno sodelujejo v plačilnih in poravnalnih sistemih te države članice;

ter

(c)  zadevna država ali ozemlje od izvajalcev plačilnih storitev pod njeno pristojnostjo zahteva, da uporabljajo ista pravila, kakor so določena v tej uredbi.

2.  Država članica, ki želi skleniti sporazum iz odstavka 1, pošlje prošnjo Komisiji in ji predloži vse potrebne podatke.

Ko Komisija prejme prošnjo države članice, se prenosi sredstev med to državo članico in zadevno državo ali ozemljem začasno obravnavajo kot prenosi sredstev znotraj te države članice, dokler se ne sprejme odločitev v skladu s postopkom iz tega člena.

Če Komisija meni, da nima vseh potrebnih podatkov, v roku dveh mesecev od dne prejema prošnje stopi v stik z zadevno državo članico in ji sporoči, katere dodatne podatke potrebuje.

Ko Komisija dobi vse podatke, ki jih potrebuje za presojo prošnje, v roku enega meseca to sporoči državi članici, ki je vložila prošnjo, in posreduje prošnjo ostalim državam članicam.

3.  V treh mesecih od obvestila iz četrtega pododstavka odstavka 2 se Komisija v skladu s postopkom iz člena 23(2) odloči, ali bo zadevni državi članici dovolila, da sklene sporazum, določen v odstavku 1 tega člena.

V vsakem primeru se odločitev iz prvega pododstavka sprejme v 18 mesecih od dne, ko Komisija prejme prošnjo.

3a.  Za že odobrene odločitve v zvezi z odvisnimi ali pridruženimi ozemlji se zagotovi njihova neprekinjena nadaljnja veljavnost, in sicer za Izvedbeni sklep Komisije 2012/43/EU(35), Sklep Komisije 2010/259/EU(36) in Odločbo Komisije 2008/982/ES(37). [Sprememba 68]

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 25

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1781/2006 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi.

Člen 26

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od ...(38).

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

Korelacijska tabela iz člena 25.

(1) UL C 166, 12.6.2013, str. 2. (2) UL C 271, 19.9.2013, str. 31. (3) OJ C 166, 12.6.2013, p. 2. (4) UL C 271, 19.9.2013, str. 31. (5) Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014. (6) Uredba (ES) št. 2580/2001 z dne 27. decembra 2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu (UL L 344, 28.12.2001, str. 70). (7) Uredba Sveta (ES) št. 881/2002 z dne 27. maja 2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani, in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 467/2001 o prepovedi izvoza nekaterega blaga in storitev v Afganistan, o poostritvi prepovedi poletov in podaljšanju zamrznitve sredstev in drugih finančnih virov talibanov iz Afganistana (UL L 139, 29.5.2002, str. 9). (8) Direktiva .../.../EU Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L, …, str. .). (9) Številka, datum in sklic na Uradni list, direktive sprejete na podlagi dokumenta COD 2013/0025. (10) Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31). (11) Številka direktive, sprejete na podlagi COD 2013/0025. (12) Uredba (ES) št. 924/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o čezmejnih plačilih v Skupnosti in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2560/2001(UL L 266, 9.10.2009, str. 11). (13) Uredba (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (UL L 94, 30.3.2012, str. 22). (14) Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (UL L 319, 5.12.2007, str. 1). (15) Številka direktive, sprejete na podlagi COD 2013/0025. (16) Številka direktive, sprejete na podlagi COD 2013/0025. (17) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12). (18) Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48). (19) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84). (20) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13). (21) UL L 345, 8.12.2006, str. 1. (22) Številka direktive, sprejete na podlagi COD 2013/0025. (23) UL C 32, 4.2.2014, str. 9. (24) Številka direktive sprejete na podlagi dokumenta COD 2013/0025. (25) Številka direktive, sprejete na podlagi COD 2013/0025. (26) Številka direktive sprejete na podlagi dokumenta COD 2013/0025. (27) Številka direktive, sprejete na podlagi COD 2013/0025. (28) Številka direktive, sprejete na podlagi COD 2013/0025. (29) Številka direktive sprejete na podlagi dokumenta COD 2013/0025. (30) Številka direktive, sprejete na podlagi COD 2013/0025. (31) Datum: dve leti po začetku veljavnosti te uredbe. (32) Datum začetka veljavnosti te uredbe. (33) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338). (34) Datum: dve leti po začetku veljavnosti te uredbe. (35) Izvedbeni sklep Komisije 2012/43/EU z dne 25. januarja 2012 o pooblastitvi Kraljevine Danske za sklenitev sporazumov z Grenlandijo in Ferskimi otoki, da se prenosi sredstev med Dansko in vsakim od teh ozemelj obravnavajo kot prenosi sredstev znotraj Danske, v skladu z Uredbo (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 24, 27.1.2012, str. 12). (36) Sklep Komisije 2010/259/EU z dne 4. maja 2010 o odobritvi Francoski republiki, da sklene sporazum s Kneževino Monako, da se prenosi sredstev med Francosko republiko in Kneževino Monako obravnavajo kot prenosi sredstev znotraj Francoske republike v skladu z Uredbo (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 112, 5.5.2010, str. 23). (37) Odločba Komisije 2008/982/ES z dne 8. decembra 2008 o odobritvi Združenemu kraljestvu, da sklene sporazum z Bailiffovim okrožjem Jersey, Bailiffovim okrožjem Guernsey in Otokom Man, da se prenosi sredstev med Združenim kraljestvom in vsakim od teh območij obravnavajo kot prenosi sredstev znotraj Združenega kraljestva v skladu z Uredbo (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 352, 31.12.2008, str. 34). (38) Datum prenosa direktive, sprejete na podlagi COD 2013/0025.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (COM(2013)0045) – C7-0032/2013 – 2013/0025(COD))

P7_TA(2014)0191 A7-0150/2014

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0045),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7‑0032/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 17. maja 2013(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 23. maja 2013(2),

–   ob upoštevanju zavez, sprejetih na vrhu G8, ki je potekal junija 2013 na Severnem Irskem,

–  ob upoštevanju priporočil Komisije z dne 6. decembra 2012 o agresivnem davčnem načrtovanju,

–  ob upoštevanju poročila o napredku, ki ga je pripravil generalni sekretar OECD za vrh G20 dne 5. septembra 2013,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve z dne 9. decembra 2013 o predlogu direktive o spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v skladu s členom 51 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za pravne zadeve (A7-0150/2014),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. marca 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/.../EU Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(3),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(4),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Obsežni tokovi umazanega nezakonitega denarja lahko škodujejo stabilnosti in ugledu finančnega sektorja in ogrožajo notranji trg, ter mednarodni razvoj. terorizem pa Terorizem pretresa temelje naše družbe. Ključni spodbujevalci tokov nezakonitega denarja so zaprte poslovne strukture, ki delujejo v jurisdikcijah, kjer velja davčna tajnost in ki so pogosto imenovane tudi davčne oaze, ter prek njih. Poleg nadaljnjega razvoja kazenskopravnega pristopa je rezultate mogoče doseči tudi s preventivnimi na ravni Unije so preventivni ukrepi finančnega sistema nujni in lahko prinesejo dopolnilne rezultate. Toda preventivni pristop bi moral biti ciljno usmerjen in sorazmeren in ne bi smel prerasti v splošen nadzorni sistem vsega prebivalstva. [Sprememba 1]

(2)  Prizadevanja storilcev kaznivih dejanj in njihovih družabnikov, da bi prikrili izvor protipravne premoženjske koristi ali pa zakonita ali nezakonita sredstva namenili za terorizem, lahko resno ogrozijo trdnost, integriteto in stabilnost kreditnih in finančnih institucij ter zaupanje v finančni sistem kot celoto. Brez sprejetja nekaterih usklajevalnih ukrepov na ravni Unije bi si tisti Tisti, ki perejo denar, in tisti, ki financirajo terorizem, bi si lahko poskušali olajšati izvrševanje svojih kaznivih dejanj z izkoriščanjem prostega pretoka kapitala in svobode zagotavljanja finančnih storitev, ki ju vključuje integrirano finančno območje. Zato so potrebni določeni usklajevalni ukrepi na ravni Unije. Istočasno bi treba cilje v zvezi z zaščito družbe pred storilci kaznivih dejanj ter zaščito stabilnosti in integritete evropskega finančnega sistema uravnotežiti s potrebo po regulativnem okolju, ki omogoča, da podjetja razširijo svoje poslovanje brez nesorazmernih stroškov zagotavljanja skladnosti s predpisi. Zato bi morale biti vse zahteve do pooblaščenih subjektov v zvezi z bojem proti pranju denarja in financiranju terorizma utemeljene in sorazmerne. [Sprememba 2]

(3)  Sedanji predlog je četrta direktiva, ki obravnava nevarnost pranja denarja. V Direktivi Sveta 91/308/EGS(6) je bilo pranje denarja opredeljeno v smislu nezakonitega trgovanja z mamili, pri čemer so bile uvedene obveznosti le v finančnem sektorju. Z Direktivo 2001/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta(7) je bilo področje uporabe razširjeno, kar zadeva zajeta kazniva dejanja ter poklice in dejavnosti. Junija 2003 je Projektna skupina za finančno ukrepanje (v nadaljnjem besedilu: FATF) revidirala svoja priporočila, tako da so zajela financiranje terorizma, in zagotovila podrobnejše zahteve v zvezi z identifikacijo in preverjanjem strank, primeri, v katerih lahko večje tveganje pranja denarja upravičuje poglobljene ukrepe, ter primeri, v katerih lahko zmanjšano tveganje upravičuje manj strog nadzor.

Te spremembe so se odražale v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES(8) in Direktivi Komisije 2006/70/ES(9). Unija bi morala pri izvajanju priporočil skupine FATF v celoti upoštevati svoj pravni red o varstvu podatkov in tudi Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. [Sprememba 3]

(4)  Pranje denarja in financiranje terorizma se pogosto izvajata na mednarodni ravni. Ukrepi, sprejeti izključno na nacionalni ravni ali na ravni Unije, vendar brez upoštevanja mednarodne koordinacije in sodelovanja, bi imeli zelo omejene učinke. Ukrepi, ki jih Unija sprejme na tem področju, bi morali biti torej usklajeni skladni z drugimi ukrepi, ki so sprejeti na mednarodni ravni, ter vsaj tako strogi. Izogibanje plačilu davkov ter mehanizmi nerazkritja in prikrivanja se lahko uporabljajo kot strategije pranja denarja in financiranja terorizma, katerih namen je preprečiti njihovo odkritje. Ukrepi Unije bi morali še naprej upoštevati predvsem priporočila FATF, ki predstavlja najpomembnejše mednarodno telo in drugih mednarodnih teles na področju boja proti pranju denarja in financiranju terorizma. Za okrepitev učinkovitosti boja proti pranju denarja in financiranju terorizma bi bilo treba direktivi 2005/60/ES in 2006/70/ES, kjer je to ustrezno, uskladiti z novimi priporočili FATF, sprejetimi in razširjenimi februarja 2012. Vendar pa je ključnega pomena, da se takšno uskladitev z nezavezujočimi priporočili FATF izvede ob popolnem spoštovanju pravnega reda Unije, zlasti kar zadeva pravni red Unije o varstvu podatkov in zaščito temeljnih pravic, kot je določen v Listini. [Sprememba 4]

(4a)  Posebno pozornost bi treba posvetiti izpolnjevanju obveznosti iz člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki določa usklajenost v politiki na področju razvojnega sodelovanja, da se zaustavi vse pogostejše prenašanje dejavnosti pranja denarja iz razvitih držav v države v razvoju z manj strogim pravom proti pranju denarja. [Sprememba 5]

(4b)  Ker nezakoniti denarni tokovi, zlasti pranje denarja, predstavljajo med 6 in 8,7 % BDP držav v razvoju(10), kar je desetkrat večji znesek od pomoči, ki jo Unija in njene države članice namenijo državam v razvoju, je treba uskladiti ukrepe, sprejete za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, ter upoštevati razvojno strategijo in politiko Unije in držav članic za boj proti bega kapitala. [Sprememba 6]

(5)  Nadalje zloraba finančnega sistema za preusmerjanje nezakonitih ali celo zakonitih sredstev za namene terorizma jasno ogroža integriteto, pravilno delovanje, ugled in stabilnost finančnega sistema. Zato bi morali preventivni ukrepi te direktive poleg manipuliranja zajemati manipuliranje z nezakonitim denarjem pokrivati tudi, pridobljenim s hudim kaznivim dejanjem, ter zbiranje sredstev ali lastnine za namene terorizma. [Sprememba 7]

(5a)  Ne glede na kazni držav članic bi moral biti glavni namen vseh ukrepov te direktive nasprotovanje ravnanju, ki omogoča proizvajanje velikega nezakonitega dobička. To bi treba doseči z vsemi možnimi sredstvi, ki bi preprečevala uporabo finančnega sistema za pranje tako pridobljenega denarja. [Sprememba 8]

(6)  Višji zneski pri plačilih v gotovini predstavljajo tveganje pranja denarja in financiranja terorizma. Za večji nadzor in blažitev tveganj, ki jih predstavljajo plačila v gotovini, bi morale biti fizične in pravne osebe, ki trgujejo z blagom, zajete s to direktivo, če opravljajo ali prejemajo plačila v gotovini v višini 7 500 EUR ali več. Države članice bi se lahko odločile za sprejetje strožjih določb, vključno z nižjo mejno vrednostjo. [Sprememba 9]

(6a)  Proizvodi elektronskega denarja se čedalje bolj uporabljajo kot nadomestek za bančne račune. Za uporabnike teh proizvodov bi morale veljati stroge obveznosti za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Vendar bi moralo biti mogoče proizvode elektronskega denarja izvzeti iz dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke, če so izpolnjeni določeni kumulativni pogoji. Uporaba elektronskega denarja, ki se izdaja brez skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke, bi morala biti dovoljena samo za nakup blaga in storitev identificiranih trgovcev in ponudnikov, katerih identifikacijo preveri izdajatelj elektronskega denarja. Pri medosebnih denarnih transakcijah se ne bi smela dovoliti uporaba elektronskega denarja brez skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke. Znesek, shranjen elektronsko, bi moral biti dovolj majhen, da se preprečijo vrzeli in se zagotovi, da posameznik ne more pridobiti neomejenega zneska anonimnih proizvodov elektronskega denarja. [Sprememba 10]

(6b)  Nepremičninski posredniki delujejo na več načinov na področju nepremičninskih transakcij v državah članicah. Da bi zmanjšali tveganje pranja denarja v nepremičninskem sektorju, bi bilo treba nepremičninske posrednike vključiti v področje uporabe te direktive, kadar so v okviru svojih poklicnih dejavnosti udeleženi v nepremičninskih finančnih transakcijah. [Sprememba 11]

(7)  Za pravne strokovnjake, kakor jih opredeljujejo države članice, bi morale določbe te direktive veljati, kadar so vključeni v finančne ali poslovne transakcije, vključno z davčnim svetovanjem, ki predstavljajo največje tveganje za zlorabo storitev zadevnih pravnih strokovnjakov z namenom pranja sredstev, pridobljenih s kriminalno dejavnostjo, ali za financiranje terorizma. Vendar bi se morala dovoliti izjema od obveznosti posredovanja podatkov, pridobljenih pred končanim sodnim postopkom, med njim ali po njem ali med ugotavljanjem pravnega položaja stranke. Pravno svetovanje bi moralo biti še vedno zaščiteno z institutom poklicne skrivnosti, razen če je pravni svetovalec udeležen pri pranju denarja ali financiranju terorizma, če je pravno svetovanje podano v zvezi s pranjem denarja ali financiranjem terorizma ali pa odvetnik ve, da stranka išče pravno svetovanje v zvezi s pranjem denarja ali financiranjem terorizma.

(8)  Neposredno primerljive storitve bi bilo treba obravnavati enako, kadar jih izvajajo kateri koli strokovnjaki, ki so zajeti v tej direktivi. Da bi se zagotovilo spoštovanje pravic, zagotovljenih v Listini, v primeru revizorjev, zunanjih računovodij in davčnih svetovalcev, ki lahko v nekaterih državah članicah branijo ali zastopajo stranke v sodnem postopku ali ugotavljajo njihov pravni položaj, za informacije, ki jih pridobijo pri opravljanju navedenih nalog, ne bi smele veljati obveznosti poročanja iz te direktive.

(9)  Pomembno je izrecno poudariti, da so „davčna kazniva dejanja“, povezana z neposrednimi in posrednimi davki, vključena v široko opredelitev pojma „kriminalna dejavnost“ iz te direktive v skladu z revidiranimi priporočili FATF. Evropski svet je dne 23. maja 2013 potrdil potrebo po celostni obravnavi davčnih utaj in goljufij ter po boju proti pranju denarja na notranjem trgu ter v odnosu do tretjih držav in jurisdikcij, ki ne sodelujejo. Strinjanje z opredelitvijo davčnih kaznivih dejanj je pomemben korak za odkrivanje teh dejanj, kot je pomembno tudi, da se v posameznih državah javno razkrijejo določene finančne informacije v zvezi z velikimi družbami, ki delujejo v Uniji. Zagotoviti je treba tudi, da pooblaščeni subjekti in pravni strokovnjaki, kot jih opredeljujejo države članice, ne poskušajo spodkopavati namena te direktive, olajševati agresivno davčno načrtovanje ali se z njim ukvarjati. [Sprememba 12]

(9a)  Države članice bi morale uvesti splošne predpise o preprečevanju izogibanja v zvezi z davčnimi zadevami, da bi zavrle agresivno davčno načrtovanje in izogibanje plačilu davkov v skladu s priporočili Evropske komisije o agresivnem davčnem načrtovanju z dne 12. decembra 2012 in poročilom OECD o napredku za vrhunsko srečanje G20 dne 5. septembra 2013. [Sprememba 13]

(9b)  Ko izvajajo ali omogočajo komercialne ali zasebne transakcije, bi morali subjekti, kot je Evropska investicijska banka (EIB), Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), centralne banke držav članic in centralni sistemi poravnav, upoštevati pravila, ki veljajo za druge pooblaščene subjekte, sprejeta v skladu s to direktivo. [Sprememba 14]

(10)  Identificirati je treba vsako fizično osebo, ki ima v lasti ali nadzoruje pravno osebo. Čeprav ugotovitev določenega odstotka imetništva ne prispeva samodejno k ugotovitvi dejanskega lastnika, gre za dokazni pa je dejavnik, ki ga je treba upoštevati skupaj z drugimi prispeva k identifikaciji dejanskega lastnika. Kadar je to ustrezno, bi bilo treba identifikacijo in preverjanje dejanskih lastnikov razširiti na pravne osebe, ki imajo v lasti druge pravne osebe, pri čemer bi morala identifikacija in preverjanje slediti verigi lastništva, dokler ni fizična oseba, ki ima v lasti ali nadzoruje pravno osebo, ki je stranka, ugotovljena. [Sprememba 15]

(11)  Potreba po natančnih in posodobljenih informacijah Pomembno je zagotoviti in izboljšati sledljivost plačil. Natančne in posodobljene informacije o dejanskem lastniku je vsakega pravnega subjekta, kot so pravne osebe, skladi, fundacije, holdingi in druge podobne obstoječe ali prihodnje pravne ureditve, so ključni dejavnik pri sledenju storilcem kaznivih dejanj, ki lahko sicer svojo identiteto skrijejo za poslovno strukturo. Zato bi morale države članice zagotoviti, da družbe obdržijo informacije o svojem dejanskem lastništvu ter dajo te ustrezne, natančne in posodobljene informacije na voljo pristojnim organom in pooblaščenim subjektom prek javnih registrov, dostopnih na spletu in v odprti in varni podatkovni obliki, v skladu z zakonodajo Unije o varstvu podatkov in pravico do zasebnosti, kot je določena v Listini. Dostop do teh registrov bi treba zagotoviti pristojnim organom, zlasti FIU in pooblaščenim subjektom, ter javnosti po predhodni identifikaciji osebe, ki želi dostopati do informacij, in morebitnem plačilu pristojbine. Poleg tega bi morali skrbniki pooblaščenim subjektom razglasiti svoj status. [Sprememba 16]

(11a)  Registri dejanskih lastnikov, ki bi jih vzpostavile države članice, bi znatno izboljšali boj proti pranju denarja, financiranju terorizma, korupciji, davčnim kaznivim dejanjem, goljufijam in drugim finančnim kaznivim dejanjem. To bi bilo mogoče doseči z izboljšanjem delovanja obstoječih poslovnih registrov v državah članicah. Zaradi čezmejne razsežnosti poslovnih transakcij je ključnega pomena, da so registri medsebojno povezani, da se učinkovito uporabijo informacije, ki jih registri vsebujejo. Medsebojno povezovanje poslovnih registrov v Uniji že zahteva Direktiva 2012/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta(11), ki bi jo bilo treba še nadgraditi. [Sprememba 17]

(11b)  Tehnološki napredek je prinesel orodja, s katerimi lahko pooblaščeni subjekti pri določenih transakcijah preverijo identiteto svojih strank. Takšne tehnološke izboljšave podjetjem in strankam nudijo časovno in stroškovno učinkovite rešitve, zato bi jih bilo treba upoštevati pri ocenjevanju tveganj. Pristojni organi držav članic in pooblaščeni subjekti bi morali biti proaktivni v boju proti novim in inovativnim metodam pranja denarja, pri tem pa upoštevati temeljne pravice, vključno s pravico do zasebnosti in varstva podatkov. [Sprememba 18]

(12)  Ta direktiva bi se morala uporabljati tudi za tiste dejavnosti pooblaščenih subjektov, zajetih s to direktivo, ki se opravljajo prek interneta.

(12a)  Predstavniki Unije v upravljavskih organih EBRD bi morali spodbujati EBRD k izvajanju določb te direktive in k objavi na njeni spletni strani politike preprečevanja pranja denarja, ki bi vsebovala podrobne postopke za uveljavljanje te direktive. [Sprememba 19]

(13)  Uporaba sektorja iger na srečo za pranje sredstev, pridobljenih s kriminalno dejavnostjo, je zaskrbljujoča. Za blažitev tveganj, povezanih s tem sektorjem, in zagotovitev enakosti med ponudniki storitev iger na srečo bi bilo treba za vse ponudnike storitev iger na srečo določiti dolžnost skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke za posamezne transakcije v višini 2 000 EUR ali več. Pri izvrševanju dolžnosti skrbnosti bi treba imeti na tveganju temelječi pristop, ki bi odražal različna tveganja za različne vrste storitev iger na srečo in glede na to, ali predstavljajo visoko ali nizko tveganje za pranje denarja. Upoštevati bi treba tudi posebne značilnosti različnih vrst iger na srečo, na primer z razlikovanjem med igralnicami, spletnimi igrami na srečo in drugimi ponudniki storitev iger na srečo. Države članice bi morale proučiti možnost uporabe te mejne vrednosti pri izplačilu dobitkov in stavah. Ponudniki storitev iger na srečo s fizičnimi prostori (npr. igralnicami) bi morali zagotoviti, da je skrbnost podatke o stranki, pridobljene pri ugotavljanju njene identitete stranke, če se le-ta izvaja na točki vstopa v prostore, mogoče povezati s transakcijami stranke, opravljenimi v navedenih prostorih. [Sprememba 20]

(13a)  Pranje denarja postaja vse bolj prefinjeno in vključuje tudi nezakonite, včasih tudi zakonite stave, zlasti v zvezi s športnimi dogodki. Tako so se razvile nove oblike donosnega organiziranega kriminala, na primer vnaprej dogovorjeni izidi tekem, ki so se razvili v donosno obliko kriminalne dejavnosti, povezane s pranjem denarja. [Sprememba 21]

(14)  Tveganje pranja denarja in financiranja terorizma v vseh primerih ni enako. Zato je treba uporabiti celosten pristop, ki temelji na tveganju in minimalnih standardih. Tak pristop ni prekomerno dopustna možnost za države članice in pooblaščene subjekte. Vključuje sprejemanje odločitev na podlagi dokazov za boljšo opredelitev tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, s katerimi se soočajo Unija in tisti, ki v njej delujejo. [Sprememba 22]

(15)  Pristop, ki temelji na tveganju, je podprt s potrebo držav članic in Unije po opredelitvi, razumevanju in blažitvi tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, s katerimi se soočajo. Pomembnost nadnacionalnega pristopa k opredelitvi tveganj je bila priznana na mednarodni ravni, pri čemer bi morali imeti Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (v nadaljnjem besedilu: EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(12), Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (v nadaljnjem besedilu: EIOPA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(13), ter Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (v nadaljnjem besedilu: ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(14), nalogo izdati mnenje o tveganjih, ki vplivajo na finančni sektor, ter v sodelovanju z državami članicami razviti minimalne standarde za ocene tveganja, ki jih izvajajo pristojni nacionalni organi. Ta proces bi moral prek javnih posvetovanj čim bolj vključiti ustrezne zainteresirane strani. [Sprememba 23]

(16)  Kadar je to primerno, bi morali biti rezultati ocen tveganj na ravni držav članic pravočasno na voljo pooblaščenim subjektom, da bi lahko opredelili, razumeli in ublažili lastna tveganja. [Sprememba 24]

(17)  Države članice bi si morale za Za boljše razumevanje in blažitev tveganj na ravni Unije izmenjevati bi bilo treba izvesti nadnacionalno analizo tveganj, da bi lahko učinkovito prepoznali tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, ki jim je izpostavljen notranji trg. Komisija bi morala zahtevati, da države članice učinkovito obravnavajo scenarije, ki veljajo za zelo tvegane. Poleg tega bi si morale države članice rezultate svojih ocen tveganj ter jih po potrebi deliti tveganja izmenjevati med seboj, s Komisijo, EBA, EIOPA in, ESMA (v nadaljnjem besedilu skupaj: evropski nadzorni organi) in Europolom. [Sprememba 25]

(18)  Pri uporabi določb te direktive je primerno upoštevati značilnosti in potrebe malih pooblaščenih subjektov, ki spadajo v njeno področje uporabe, ter zagotoviti obravnavanje, ki ustreza posebnim potrebam malih pooblaščenih subjektov in naravi poslovanja.

(19)  Narava samega tveganja je spremenljiva, pri čemer lahko spremenljivke same po sebi ali skupaj z drugimi spremenljivkami povečajo ali zmanjšajo potencialno tveganje ter na ta način vplivajo na ustrezno raven preventivnih ukrepov, kot so ukrepi glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke. Tako obstajajo okoliščine, v katerih bi bilo treba uporabiti poglobljeno skrbnost, in okoliščine, v katerih je lahko primerna poenostavljena skrbnost.

(20)  Priznati bi bilo treba, da nekatere situacije predstavljajo večje tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma. Kljub temu, da bi bilo treba ugotoviti identiteto in poslovni profil vseh strank, obstajajo primeri, glede katerih je treba zahtevati posebej stroge postopke identifikacije in preverjanja strank.

(21)  To še posebej velja za poslovne odnose s posamezniki, ki zavzemajo ali so zavzemali pomembne javne položaje, zlasti če prihajajo iz držav z visoko stopnjo korupcije, in sicer v Uniji in mednarodno. Takšni poslovni odnosi lahko v precejšnji meri ogrozijo ugled finančnega sektorja in ga izpostavijo pravnemu tveganju. Mednarodno prizadevanje v boju proti korupciji upravičuje tudi potrebo, da se takšnim primerom posveti posebna pozornost in da se uporabijo ustrezni poglobljeni ukrepi glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke za osebe, ki zavzemajo ali so zavzemale vidne položaje v matični državi ali tujini, ter člane višjega vodstva v mednarodnih organizacijah. [Sprememba 26]

(21a)  Potreba po poglobljenih ukrepih glede dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete oseb, ki imajo ali so imele vidne položaje v matični državi ali tujini, ter za člane višjega vodstva v mednarodnih organizacijah pa ne bi smela pripeljati do stanja, da bi se s seznami, ki vsebujejo podatke o takšnih osebah, trgovalo v komercialne namene. Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe, da prepovedo takšno dejavnost. [Sprememba 27]

(22)  Pridobitev dovoljenja višjega vodstva za sklepanje poslovnih odnosov v vseh primerih ne pomeni pridobitve dovoljenja uprave. Takšno dovoljenje bi moralo biti mogoče pridobiti od osebe, ki je dovolj dobro seznanjena z izpostavljenostjo institucije tveganju pranja denarja in financiranju terorizma ter je na dovolj visokem položaju, da sprejema odločitve, ki vplivajo na izpostavljenost institucije tveganju.

(22a)  Bistveno je, da Unija razvije skupni pristop in skupno politiko za obravnavanje nesodelujočih jurisdikcij, ki so manj uspešne v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma. Države članice bi morale zato v svojih nacionalnih sistemih za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma vplivati na sezname držav, ki jih objavi FATF, in jih neposredno uporabljati. Poleg tega bi morale države članice in Komisija na podlagi vseh razpoložljivih informacij ugotoviti, katere so še druge nesodelujoče jurisdikcije. Komisija bi morala razviti skupni pristop k ukrepom, ki bi se morali uporabljati za zaščito integritete notranjega trga pred temi nesodelujočimi jurisdikcijami. [Sprememba 28]

(23)  Da bi se izognili podvajanju postopkov identifikacije strank ter s tem zastojem in neučinkovitosti v poslovanju, je ob ustreznih zaščitnih ukrepih primerno, da pooblaščeni subjekti sprejmejo tudi stranke, ki so že bile identificirane drugje. V primerih, v katerih se pooblaščeni subjekt zanaša na tretjo osebo, nosi dokončno odgovornost za uporabo postopka skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke pooblaščeni subjekt, pri katerem je bila stranka sprejeta. Tudi tretja oseba ali oseba, ki je stranko predstavila, bi morala biti, dokler ima poslovni odnos s stranko, zajeto s to direktivo, še naprej odgovorna za izpolnjevanje obveznosti iz te direktive, vključno z obveznostjo poročanja o sumljivih transakcijah in vodenja evidenc.

(24)  V primerih zastopanja ali zunanjih izvajalcev, ki temeljijo na pogodbenem odnosu med pooblaščenimi subjekti in zunanjimi fizičnimi ali pravnimi osebami, ki niso zajeti v tej direktivi, lahko kakršni koli obvezni finančni ukrepi proti pranju denarja in financiranju terorizma za te zastopnike ali zunanje izvajalce kot dele pooblaščenih subjektov izhajajo samo iz pogodbe in ne iz te direktive. Pooblaščeni subjekt, zajet s to direktivo, bi moral biti še naprej primarno odgovoren za izpolnjevanje zahtev iz te direktive. Poleg tega bi morale države članice zagotoviti možnost, da vse takšne tretje stranke odgovarjajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive. [Sprememba 29]

(25)  Vse države članice so ustanovile ali bi morale ustanoviti operativno neodvisne in avtonomne finančne obveščevalne enote (v nadaljnjem besedilu: FIU), da bi prejete informacije zbirale in analizirale z namenom povezovanja med sumljivimi transakcijami in kriminalno dejavnostjo, na kateri temeljijo, zaradi preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter boja proti njima. Sumljive transakcije bi bilo treba sporočiti FIU, ki bi morale delovati kot nacionalni center za sprejemanje in analiziranje poročil o sumljivih transakcijah in drugih informacij o morebitnem pranju denarja ali financiranju terorizma ter njihovo posredovanje pristojnim organom. To ne bi smelo prisiliti držav članic, da spremenijo svoje obstoječe sisteme poročanja, kadar poročanje poteka prek državnega tožilstva ali drugih organov kazenskega pregona, če so informacije posredovane FIU nemudoma in so neprečiščene, da lahko te svoje naloge temeljito opravijo, kar vključuje tudi mednarodno sodelovanje z drugimi FIU. Pomembno je, da države članice FIU zagotovijo potrebna sredstva, ki zagotavljajo njihovo polno operativno zmogljivost za obravnavanje obstoječih izzivov, ki jih predstavljata pranje denarja in financiranje terorizma, ob upoštevanju temeljnih pravic, vključno s pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov. [Sprememba 30]

(26)  Z odstopanjem od splošne prepovedi izvrševanja sumljivih transakcij lahko pooblaščeni subjekti izvršijo sumljive transakcije, preden o tem obvestijo pristojne organe, če neizvršitev ni mogoča ali bi lahko onemogočila pregon koristnikov sumljive transakcije pranja denarja ali financiranja terorizma. Vendar to ne bi smelo vplivati na mednarodne obveznosti, ki so jih prevzele države članice, da se finančna ali druga sredstva teroristov, terorističnih organizacij ali tistih, ki financirajo terorizem, takoj zamrznejo v skladu z zadevnimi resolucijami Varnostnega sveta Združenih narodov.

(26a)  Ker velik del nezakonitih denarnih tokov konča v davčnih oazah, bi Unija morala povečati pritisk na te države, da bi sodelovale v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma. [Sprememba 31]

(27)  Države članice bi morale imeti možnost imenovati ustrezen samoregulativni organ za poklice iz člena 2(1)(3)(a), (b) in (d) kot organ, ki se ga na prvi stopnji obvesti namesto FIU. V skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice prvostopenjski sistem, ki poroča samoregulativnemu organu, predstavlja pomemben zaščitni ukrep za podporo varstvu temeljnih pravic, kar zadeva obveznosti poročanja, ki veljajo za odvetnike.

(28)  Če se država članica odloči uporabiti izjeme iz člena 33(2) lahko samoregulativnemu organu, ki zastopa osebe iz navedenega člena, dovoli ali od njega zahteva, da FIU ne posreduje nobenih informacij, ki jih je pridobil od navedenih oseb v okoliščinah iz navedenega člena.

(29)  Obstajajo številni primeri, v katerih so bili zaposleni posamezniki, vključno z zaposlenimi in predstavniki, ki so poročali o sumih pranja denarja, izpostavljeni grožnjam ali drugim sovražnim dejanjem. Ta težava je odločilnega pomena za učinkovitost sistemov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, čeprav ta direktiva ne more posegati v sodne postopke držav članic. Države članice bi se morale zavedati te težave in storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi zaposlene posameznike, vključno z zaposlenimi in predstavniki, zaščitile pred takšnimi grožnjami ali drugimi sovražnimi dejanji ter drugim negativnim obravnavanjem ali škodljivimi posledicami, jim olajšale prijavljanje sumov in s tem okrepile boj proti pranju denarja. [Sprememba 32]

(30)  Za obdelavo osebnih podatkov za namene te direktive se uporablja Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta(15), kakor je bila prenesena v nacionalno zakonodajo.

(30a)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(16) se uporablja za obdelavo osebnih podatkov v institucijah in organih Unije za namene te direktive. [Sprememba 33]

(31)  Nekateri vidiki izvajanja te direktive vključujejo zbiranje, analizo, shranjevanje in izmenjavo podatkov. Obdelava osebnih podatkov bi morala biti dovoljena za izpolnjevanje obveznosti iz te direktive, vključno z izvajanjem dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke, stalnim spremljanjem, preiskovanjem in sporočanjem nenavadnih in sumljivih transakcij, identifikacijo dejanskega lastnika pravne osebe ali pravnega dogovora pravne ureditve, identifikacijo politično izpostavljene osebe, izmenjavo informacij pristojnih organov in, finančnih institucij in pooblaščenih subjektov. Zbrani osebni podatki morajo biti omejeni na to, kar je nujno potrebno za namene izpolnjevanja zahtev te direktive in se ne bi smeli nadalje obdelovati na način, ki ni v skladu z Direktivo 95/46/ES. Zlasti nadaljnjo obdelavo osebnih podatkov za komercialne namene bi bilo treba strogo prepovedati. [Sprememba 34]

(32)  Boj proti pranju denarja in financiranju terorizma vse države članice priznavajo kot pomemben javni interes. Za izkoreninjenje takšnih pojavov je potrebna odločna politična volja in sodelovanje na vseh ravneh. [Sprememba 35]

(32a)  Izjemno pomembno je, da naložbe, ki se sofinancirajo iz proračuna Unije, izpolnjujejo najvišje standarde, da se prepreči finančni kriminal, vključno s korupcijo in davčnimi utajami. EIB je zato leta 2008 sprejela interno smernico z naslovom „Politika na področju preprečevanja in odvračanja od prepovedanega ravnanja v dejavnostih Evropske investicijske banke‟ na pravni podlagi člena 325 PDEU, člena 18 statuta EIB in Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(17). Na podlagi sprejetja te politike mora EIB FIU v Luksemburgu poročati o sumih ali domnevnih primerih pranja denarja pri projektih, operacijah in transakcijah s podporo EIB. [Sprememba 36]

(33)  Ta direktiva ne posega v varstvo osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, vključno z določbami Okvirnega sklepa 2008/977/PNZ. [Sprememba 37]

(34)  Pravice dostopa oseb, na katere se podatki nanašajo, se uporabljajo za osebne podatke, ki se obdelujejo za namen te direktive. Vendar pa bi dostop oseb, na katere se podatki nanašajo, do informacij iz poročila o sumljivih transakcijah resno spodkopal učinkovitost boja proti pranju denarja in financiranju terorizma. Omejitve te pravice v skladu s členom 13 Direktive 95/46/ES bi bile zato lahko upravičene. Vendar je treba takšne omejitve kompenzirati z učinkovitimi pooblastili za organe za varstvo podatkov, vključno s pooblastili za posredni dostop, kot določa Direktiva 95/46/ES, da po uradni dolžnosti ali na podlagi pritožbe raziščejo morebitne pritožbe v zvezi s težavami z obdelavo osebnih podatkov. To bi moralo vključevati zlasti dostop do zbirke podatkov pri pooblaščenem subjektu. [Sprememba 38]

(35)  Ta direktiva ne velja za osebe, ki le spreminjajo dokumente v papirni obliki v elektronske podatke in imajo s kreditno ali finančno institucijo v ta namen sklenjeno pogodbo, niti za katero koli fizično ali pravno osebo, ki kreditnim ali finančnim institucijam zagotavlja le sisteme sporočil, druge sisteme podpore za prenos sredstev ali klirinški sistem in sistem poravnave.

(36)  Pranje denarja in financiranje terorizma sta mednarodni težavi, zato bi moral biti pristop k boju proti njima globalen. Da bi se izognili uporabi zelo različnih standardov v institucijah ali skupini institucij, bi morale kreditne in finančne institucije Unije, ki imajo podružnice in hčerinske družbe v tretjih državah, kjer je zakonodaja na tem področju pomanjkljiva, uporabljati standarde Unije ali obvestiti pristojne organe domače države članice, kadar uporaba takšnih standardov ni mogoča.

(37)  Kadar je to izvedljivo mogoče, bi bilo treba pooblaščenim subjektom dati na voljo povratne informacije o koristnosti njihovih poročil o sumljivih transakcijah in nadaljnjem ukrepanju. Da bi lahko to omogočile ter spremljale učinkovitost svojih sistemov za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, bi morale države članice zbirati in izboljšati ustrezne statistične podatke. Komisija bi morala za nadaljnje izboljšanje kakovosti in usklajenosti statističnih podatkov, ki se zbirajo na ravni Unije, spremljati razmere po vsej EU glede boja proti pranju denarja in financiranju terorizma ter objavljati redne preglede vključno z oceno nacionalnih ocen tveganj. Komisija bi morala prvi tak pregled opraviti v enem letu od datuma začetka veljavnosti te direktive. [Sprememba 39]

(37a)  Države članice bi morale zagotoviti, da pooblaščeni subjekti spoštujejo ustrezne predpise in smernice ter da imajo vzpostavljene sisteme, ki dejansko zmanjšujejo tveganje za pranje denarja v teh subjektih. [Sprememba 40]

(37b)  Da bi imele pregled nad učinkovitostjo svojih sistemov v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma, morajo države članice zbirati in izboljšati ustrezne statistične podatke. Komisija bi morala za nadaljnje izboljšanje kakovosti in usklajenosti statističnih podatkov, ki se zbirajo na ravni Unije, spremljati razmere po vsej Uniji glede boja proti pranju denarja in financiranju terorizma ter objavljati redne preglede. [Sprememba 41]

(38)  Pristojni organi bi morali zagotoviti, da so v primeru menjalnic, družb, ki nudijo podjetniške in fiduciarne storitve, ali ponudnikov storitev iger na srečo osebe, ki dejansko vodijo posle takšnih subjektov, in dejanski lastniki takšnih subjektov primerne osebe. Merila, s katerimi se ugotovi, ali je oseba primerna, bi morala odražati najmanj nujnost, da se takšni subjekti zaščitijo pred zlorabo v kriminalne namene s strani vodstva ali dejanskega lastnika.

(39)  Glede na nadnacionalno značilnost pranja denarja in financiranja terorizma sta usklajevanje in sodelovanje med FIU v EU zelo pomembna. Tako sodelovanje je bilo do zdaj obravnavano le v Sklepu Sveta 2000/642/PNZ(18). Za zagotovitev boljšega usklajevanja in sodelovanja med FIU ter zlasti za zagotovitev, da so poročila o sumljivih transakcijah posredovana FIU tiste države članice, v kateri bi bilo poročilo najkoristnejše, bi bilo treba v to direktivo vključiti podrobnejša, bolj poglobljena in posodobljena pravila.

(40)  Izboljšanje izmenjave informacij med FIU v Uniji je pomembno zlasti za obravnavanje nadnacionalne značilnosti pranja denarja in financiranja terorizma. Države članice bi morale spodbujati uporabo varnih infrastruktur za izmenjavo informacij, zlasti decentralizirano računalniško omrežje FIU.net in metode in metod, ki jih ponuja navedeno omrežje ponujajo takšne infrastrukture. [Sprememba 42]

(41)  Države članice bi morale zaradi pomembnosti boja proti pranju denarja in financiranju terorizma v nacionalni zakonodaji določiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije za primere nespoštovanja nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive. Države članice imajo trenutno na voljo različne upravne ukrepe in sankcije za kršitve ključnih preventivnih ukrepov. Ta raznolikost bi lahko škodila prizadevanju v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma, pri čemer je odziv Unije izpostavljen tveganju, da postane razdrobljen. Zato bi morala ta direktiva vključevati sklop upravnih ukrepov in sankcij, ki jih imajo države članice na voljo za sistematične kršitve zahtev v zvezi z ukrepi glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke, vodenjem evidenc, poročanjem o sumljivih transakcijah in notranjim nadzorom pooblaščenih subjektov. Ta sklop bi moral biti dovolj širok, da lahko države članice in pristojni organi upoštevajo razlike med pooblaščenimi subjekti, zlasti razlike med finančnimi institucijami in drugimi pooblaščenimi subjekti, kar zadeva njihovo velikost, značilnosti, stopnjo tveganja in področja dejavnosti. Države članice bi morale pri uporabi te direktive zagotoviti, da izrek upravnih ukrepov in sankcij v skladu s to direktivo ter kazenskih sankcij v skladu z nacionalno zakonodajo ne krši načela ne bis in idem. [Sprememba 43]

(42)  S tehničnimi standardi za finančne storitve bi bilo treba zagotoviti dosledno usklajenost ter ustrezno zaščito depozitarjev, vlagateljev in potrošnikov po vsej Uniji. Ker so evropski nadzorni organi z visoko specializiranimi strokovnjaki, bi bilo učinkovito in ustrezno, da pripravijo osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki ne vključujejo odločitev politik, pri čemer se ti osnutki predložijo Komisiji.

(42a)  Da bi pristojnim organom in pooblaščenim subjektom omogočili boljšo presojo tveganj, ki izhajajo iz določenih transakcij, bi Komisija morala pripraviti seznam jurisdikcij zunaj Unije, ki so uveljavile podobna pravila in predpise, kot jih določa ta direktiva. [Sprememba 44]

(43)  Komisija bi morala sprejeti osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki jih evropski nadzorni organi razvijejo v skladu s členom 42 te direktive, z delegiranimi akti v skladu s členom 290 PDEU ter v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(44)  Potrebne so znatne spremembe direktiv 2005/60/ES in 2006/70/ES, zato bi ju bilo treba zaradi večje jasnosti in usklajenosti združiti in nadomestiti.

(45)  Ker cilja te direktive, in sicer varovanja finančnega sistema s preprečevanjem, preiskovanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, saj bi lahko bili posamezni ukrepi, ki jih države članice sprejmejo, da bi zavarovale svoje finančne sisteme, v neskladju z delovanjem notranjega ter predpisi pravne države in javnim redom Unije, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(46)  Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana v Listini, zlasti spoštovanje zasebnega in družinskega življenja, načelo domneve nedolžnosti, pravico do varstva osebnih podatkov, svobodo gospodarske pobude, prepoved diskriminacije, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in pravičnega sojenja ter pravico do obrambe. [Sprememba 45]

(47)  V skladu s členom 21 Listine, ki prepoveduje kakršno koli diskriminacijo na kakršni koli podlagi, morajo države članice zagotoviti, da se ta direktiva izvaja brez diskriminacije, kar zadeva ocene tveganja v okviru dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke.

(48)  Države članice so se v skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije z dne 28. septembra 2011 o obrazložitvenih dokumentih zavezale, da bodo v utemeljenih primerih uradnemu obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, ki bodo pojasnjevali razmerje med sestavnimi deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičeno –.

(48a)  Države članice in pooblaščene subjekte pri uporabi te direktive ali nacionalne zakonodaje za izvajanje te direktive zavezuje Direktiva Sveta 2000/43/ES(19). [Sprememba 46]

(48b)  Evropski nadzornik za varstvo podatkov je podal mnenje dne 4. julija 2013(20) –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Oddelek 1

Predmet urejanja, področje uporabe in opredelitev pojmov

Člen 1

1.  Države članice zagotovijo, da sta pranje denarja in financiranje terorizma prepovedana.

2.  V tej direktivi pranje denarja pomeni naslednje ravnanje, če je storjeno naklepno:

(a)  preoblikovanje ali prenos premoženja, vedoč, da to premoženje izvira iz kaznivega dejanja ali udeležbe pri v takem dejanju, z namenom utaje ali prikrivanja nezakonitega izvora premoženja ali izogibanja odredbam o zamrznitvi ali zaplembi ali pomoči osebi, ki je vpletena v storitev tega dejanja, da bi se izognila pravnim posledicam dejanja te osebe; [Sprememba 47]

(b)  utaja ali prikrivanje prave narave, vira, kraja, razpolaganja ali pretoka premoženja ali pa pravic ali lastništva na premoženju, vedoč, da to premoženje izvira iz kaznivega dejanja ali udeležbe pri takem dejanju;

(c)  pridobitev, lastništvo ali uporaba premoženja, vedoč v času prejema, da to premoženje izvira iz kaznivega dejanja ali udeležbe pri takem dejanju;

(d)  udeležba, združevanje za izvrševanje, poskus storitve, pomoč, napeljevanje ter omogočanje in svetovanje pri storitvi katerega koli dejanja iz točk (a), (b) in (c).

3.  Kot pranje denarja se štejejo tudi kazniva dejanja, iz katerih izvira premoženje, namenjeno pranju, ki so storjena na območju druge države članice ali tretje države.

4.  V tej direktivi „financiranje terorizma“ pomeni zagotavljanje ali zbiranje finančnih sredstev, ne glede na način, neposredno ali posredno, z namenom ali vedoč, da bodo delno ali v celoti uporabljena za storitev enega od kaznivih dejanj v smislu členov 1 do 4 Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ(21), kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2008/919/PNZ(22).

5.  O vedenju, naklepu ali namenu kot potrebnem elementu dejanj iz odstavkov 2 in 4 je mogoče sklepati iz objektivnih dejanskih okoliščin.

Člen 2

1.  Ta direktiva se uporablja za naslednje pooblaščene subjekte:

(1)  kreditne institucije;

(2)  finančne institucije;

(3)  naslednje fizične ali pravne osebe pri izvajanju njihovih poklicnih dejavnosti:

(a)  revizorje, zunanje računovodje in davčne svetovalce;

(b)  notarje in ostale neodvisne pravne strokovnjake, kadar v imenu stranke in za njo sodelujejo pri kakršni koli finančni ali nepremičninski transakciji ali kadar svojim strankam pomagajo pri načrtovanju ali opravljanju transakcij v zvezi z:

(i)  nakupom ali prodajo nepremičnin ali poslovnih subjektov;

(ii)  upravljanjem denarja, vrednostnih papirjev ali drugega premoženja stranke;

(iii)  odpiranjem ali upravljanjem bančnih, varčevalnih računov ali računov vrednostnih papirjev;

(iv)  urejanjem prispevkov, potrebnih za ustanovitev, delovanje ali upravljanje družb;

(v)  ustanavljanjem, delovanjem ali upravljanjem skladov, fundacij, vzajemnih, družb ali podobnih organizacij; [Sprememba 48]

(c)  družbe, ki nudijo podjetniške in fiduciarne storitve, če niso navedene v točki (a) ali (b);

(d)  nepremičninske zastopnike, vključno s posredniki pri najemu, če so vključeni v finančne transakcije; [Sprememba 49]

(e)  druge pravne ali fizične osebe, ki trgujejo z blagom ali storitvami, če so plačila izvedena ali prejeta v gotovini in znašajo 7 500 EUR ali več, bodisi da gre za posamično transakcijo ali za več medsebojno povezanih transakcij; [Sprememba 50]

(f)  ponudnike storitev iger na srečo.

Z izjemo igralnic se države članice lahko odločijo, da bodo določene storitve iger na srečo iz točke (3)(f) prvega pododstavka v celoti ali delno izločile iz nacionalnih določb za prenos te direktive na podlagi nizke stopnje tveganja, ki jo na podlagi ocen tveganj predstavlja narava teh storitev. Zadevna država članica pred vsakim takim izvzetjem zaprosi za odobritev Komisije. [Sprememba 153]

2.  Države članice lahko odločijo, da fizične in pravne osebe, ki le občasno ali v omejenem obsegu sodelujejo pri finančnih dejavnostih in pri katerih obstaja majhno tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma, niso zajete v področje uporabe te direktive, če fizična ali pravna oseba izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)  absolutna omejitev finančne dejavnosti glede na promet;

(b)  omejitev glede na finančne dejavnosti posameznih finančnih transakcij;

(c)  finančna dejavnost ni glavna dejavnost;

(d)  finančna dejavnost je pomožna in neposredno povezana z glavno dejavnostjo;

(e)  glavna dejavnost ni dejavnost iz odstavka 1 z izjemo dejavnosti iz točke (3)(e) odstavka 1;

(f)  finančna dejavnost se zagotavlja samo strankam glavne dejavnosti in ni na splošno dostopna javnosti.

Prejšnji pododstavek ne velja za fizične ali pravne osebe, ki sodelujejo pri denarnem nakazilu v smislu člena 4(13) Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta(23).

3.  Za namene točke (a) odstavka 2 države članice zahtevajo, da skupni promet finančne dejavnosti ne presega mejne vrednosti, ki mora biti dovolj nizka. Ta mejna vrednost se ravni glede na vrsto finančne dejavnosti določi na nacionalni ravni.

4.  Države članice za namene točke (b) odstavka 2 uporabijo največjo možno mejno vrednost na stranko in posamezno transakcijo, ne glede na to, ali transakcija poteka v eni ali v več transakcijah, ki se zdijo povezane. Ta mejna vrednost se določi na nacionalni ravni glede na vrsto finančne dejavnosti, je dovolj nizka za zagotovitev, da so vrste zadevnih transakcij nepraktičen in neučinkovit način pranja denarja ali financiranja terorizma, ter ne presega 1 000 EUR.

5.  Države članice za namene točke (c) odstavka 2 zahtevajo, da promet finančnih dejavnosti ne presega 5 % skupnega prometa zadevne fizične ali pravne osebe.

6.  Države članice pri oceni tveganja pranja denarja ali financiranja terorizma za namene tega člena posebno pozornost namenijo vsaki finančni dejavnosti, za katero je zaradi njene narave še posebej verjetno, da se bo uporabila ali zlorabila za namene pranja denarja ali financiranja terorizma.

7.  V vsakem sklepu, sprejetem po tem členu, se navedejo razlogi, na katerih sklep temelji. Države članice zagotovijo možnost umika navedenega sklepa, če se okoliščine spremenijo.

8.  Države članice vzpostavijo dejavnosti spremljanja tveganja ali sprejmejo kakršne koli druge primerne ukrepe za zagotovitev, da izjeme, odobrene s sklepi v skladu s tem členom, niso zlorabljene.

Člen 3

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, kot je opredeljena v členu 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(24), in vključuje podružnice v smislu točke 17 člena 4(1) navedene uredbe, ki se nahajajo v Uniji, ne glede ali imajo sedež v Uniji ali tretji državi;

(2)  „finančna institucija“ pomeni:

(a)  podjetje, ki ni kreditna institucija, katere glavna dejavnost izvajanje eno ali več dejavnosti iz točk (2) do (12) ter točk (14) in (15) Priloge I k Direktivi 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta(25), vključno z dejavnostmi menjalnic (bureaux de change);

(b)  zavarovalniško družbo, pooblaščeno v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta(26), v kolikor izvaja dejavnosti, zajete v navedeni direktivi;

(c)  investicijsko podjetje, kot je opredeljeno v točki (1) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta(27);

(d)  kolektivno investicijsko podjetje, ki trži svoje enote ali deleže;

(e)  zavarovalnega posrednika, kot je opredeljen v členu 2(5) Direktive 2002/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta(28), z izjemo povezanih zavarovalnih posrednikov iz člena 2(7) navedene direktive, ko izvajajo dejavnost posredovanja življenjskega zavarovanja in drugih z naložbami povezanih storitev;

(f)  podružnice finančnih institucij iz točk (a) do (e), ki se nahajajo v Uniji, ne glede ali imajo sedež v Uniji ali tretji državi;

(3)  „premoženje“ pomeni kakršna koli sredstva, bodisi materialna bodisi nematerialna, premičnine ali nepremičnine, opredmetena ali neopredmetena ter pravne listine ali instrumente v kakršni koli obliki, tudi elektronski ali digitalni, ki dokazujejo lastništvo ali delež v teh sredstvih;

(4)  „kriminalna dejavnost“ pomeni vsako udeležbo pri storitvi naslednjih hudih kaznivih dejanj:

(a)  dejanj, kot so opredeljena v členih 1 do 4 Okvirnega sklepa 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom 2008/919/PNZ;

(b)  vsakega kaznivega dejanja iz člena 3(1)(a) Konvencije Združenih narodov proti nezakonitem prometu z nedovoljenimi drogami in psihotropnimi snovmi iz leta 1988;

(c)  dejavnosti kriminalnih organizacij, kakor so opredeljene v členu 1 Skupnega ukrepa Sveta 98/733/PNZ(29);

(d)  goljufije, vsaj težje, ki vpliva na finančne interese Unije, kakor je opredeljena v členu 1(1) in členu 2 Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti(30);

(e)  korupcije;

(f)  vseh kaznivih dejanj, vključno z davčnimi kaznivimi dejanji kršitvami, povezanimi z neposrednimi in posrednimi davki, ki se kaznujejo z odvzemom prostosti ali varnostnim ali vzgojnim ukrepom v trajanju več kot eno leto, ali v primeru držav, katerih pravni sistem vsebuje minimalni prag za kazniva dejanja, vseh kaznivih dejanj, ki se kaznujejo z odvzemom prostosti ali varnostnim ali vzgojnim ukrepom v trajanju najmanj šest mesecev; [Sprememba 52]

(4a)  „samoregulativni organ“ pomeni organ s pooblastilom, ki ga priznava nacionalno prvo, za uvedbo zavez in predpisov, ki urejajo določen poklic ali določeno gospodarsko dejavnost in ki jih morajo fizične ali pravne osebe v tem poklicu ali dejavnosti spoštovati; [Sprememba 53]

(5)  „dejanski lastnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki poseduje ali nadzira stranko in/ali fizično osebo, v imenu katere se izvaja transakcija ali opravlja dejavnost in vključuje vsaj:

(a)  za gospodarske subjekte:

(i)  fizično osebo, ki poseduje ali nadzira pravno osebo prek posrednega ali neposrednega lastništva ali nadzora zadostnega deleža delnic ali glasovalnih pravic te pravne osebe, vključno z udeležbo v obliki imetniških delnic, z izjemo družb na organiziranem trgu, ki morajo v skladu s pravom Unije ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštovati zahtevo po razkritju.

Delež V vsakem primeru je delež fizične osebe 25 % in ena delnica sta dokaz lastništva ali nadzora prek imetništva delnic in veljata za vsako stopnjo neposrednega ali posrednega lastništva; delež 25 % in ene delnice v stranki s strani gospodarskega subjekta, ki je pod nadzorom ene ali več fizičnih oseb, ali s strani več gospodarskih subjektov, ki so pod nadzorom iste fizične osebe, je znak posrednega lastništva; pojem nadzora se med drugim določi v skladu z merili iz člena 22(1) do (5) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta(31); vendar to ne posega v pravico držav članic da določijo, da je dokaz lastništva ali nadzora lahko nižja stopnja;

(ii)  če obstaja kakršen koli dvom, da je oseba, opredeljena v točki (i), dejanski lastnik, ali če po sprejetju vseh potrebnih ukrepov ni mogoče ugotoviti nobene osebe iz točke (i), fizična oseba, ki izvaja nadzor nad vodstvom pravne osebe na druge načine, kar lahko vključuje višje vodstvene uslužbence;

(iia)  kadar v skladu s točkama (i) ali (ii) ni mogoče opredeliti nobene fizične osebe, identiteto ustrezne fizične osebe na mestu višjega vodstvenega uslužbenca; v tem primeru morajo pooblaščeni subjekti voditi evidenco dejanj, ki so bila opravljena z namenom opredelitve dejanskih lastnikov v skladu s točkama (i) in (ii), da bi lahko upravičili neopredelitev takšnih oseb;

(b)  v primeru pravnih oseb, na primer ustanov, ali pravnih ureditev, na primer skladov ali vzajemnih družb, ki upravljajo ali razdeljujejo sredstva:

(i)  fizična oseba, ki izvaja nadzor nad 25 % ali več premoženja pravne ureditve ali pravne osebe; ter

(ii)  če so bili bodoči upravičenci že določeni, fizična oseba, ki je koristnik 25 % ali več premoženja pravne ureditve ali pravne osebe; ali

(iii)  če je treba posameznike, ki so koristniki pravne ureditve ali osebe, še določiti, kategorijo oseb, v interesu katerih je ustanovitev in delovanje pravne organizacije ali osebe. Za koristnike skladov, ki so določeni po značilnostih ali kategorijah, pooblaščeni subjekti pridobijo zadostne informacije o upravičencu, tako da zagotovo vedo, da bodo lahko ugotovili identiteto koristnika v času izplačila ali v času, ko ima koristnik namen uveljavljati pridobljene pravice;

(iiia)  za sklade identiteto ustanovitelja, skrbnika, zaščitnika (če obstaja), koristnika ali kategorije koristnikov ter katerih koli drugih fizičnih oseb, ki izvršujejo končni učinkoviti nadzor nad skladom (tudi prek verižnega nadzora ali lastništva); [Sprememba 54]

(6)  „družba, ki nudi podjetniške ali fiduciarne storitve“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki za tretje osebe poslovno opravlja katero izmed naslednjih storitev:

(a)  ustanavlja družbe ali druge pravne osebe;

(b)  opravlja vlogo ali drugi osebi omogoča, da opravlja vlogo direktorja ali poslovodje družbe, partnerja v partnerstvu ali podobnega položaja v odnosu do drugih pravnih oseb;

(c)  družbi, partnerstvu ali drugi pravni osebi ali ureditvi nudi registriran sedež, poslovni naslov, dopisni ali upravni naslov in druge s tem povezane storitve;

(d)  opravlja vlogo ali drugi osebi omogoča, da opravlja vlogo skrbnika sklada ali podobne pravne ureditve;

(e)  opravlja vlogo ali drugi osebi omogoča, da opravlja vlogo zastopnika v imenu drugega delničarja, razen družb, ki so uvrščene na urejen trg in morajo v skladu s pravom Unije ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštovati zahtevo po razkritju;

(7)  (a) „tuje politično izpostavljene osebe“ pomeni fizične osebe, ki delujejo ali so delovale na vidnem javnem položaju v tretji državi;

(b)  „domače politično izpostavljene osebe“ pomeni fizične osebe, ki delujejo ali so delovale na vidnem javnem položaju v državi članici; [Sprememba 55 ne zadeva SL različice]

(c)  „osebe, ki delujejo ali so delovale na vidnem položaju v mednarodni organizaciji“ pomeni direktorje, namestnike direktorjev in člane odbora ali enakovredne funkcije mednarodne organizacije;

(d)  „fizične osebe, ki delujejo ali so delovale na vidnih javnih položajih“ vključujejo naslednje:

(i)  voditelje držav, predsednike vlad, ministre in namestnike ali pomočnike ministrov;

(ii)  poslance ali člane podobnih zakonodajnih organov; [Sprememba 56]

(iii)  člane vrhovnih sodišč, ustavnih sodišč ali drugih sodnih organov na visoki ravni, na odločitve katerih, razen v izjemnih okoliščinah, ni mogoče vložiti nadaljnjih pritožb;

(iv)  člane računskih sodišč ali svetov centralnih bank;

(v)  veleposlanike, odpravnike poslov in visoke častnike oboroženih sil;

(vi)  višje člane upravnih, upravljavskih ali nadzornih organov državnih podjetij. [Sprememba 57]

Nobena od kategorij iz točk (i) do (vi) ne zajema srednjih ali nižjih uradnikov;

(e)  „družinski člani“ vključujejo naslednje:

(i)  zakonca;

(ii)  vsakega partnerja, ki je obravnavan enako kot zakonec;

(iii)  otroke in njihove zakonce ali partnerje; [Sprememba 58]

(iv)  starše; [Sprememba 59]

(f)  „osebe, za katere je znano, da so ožji sodelavci“, vključujejo naslednje: [Sprememba 87]

(i)  vsako fizično osebo, za katero je znano, da ima skupni dobiček iz premoženja pravnih subjektov ali pravnih ureditev ali katere koli druge tesne poslovne odnose z osebo iz točk (7)(a) do (d);

(ii)  vsako fizično osebo, ki ima edina dobiček iz premoženja pravnega subjekta ali pravne ureditve, za katero je znano, da je bila dejansko vzpostavljena oziroma sklenjena v korist osebe iz točk (7)(a) do (d); [Sprememba 60]

(8)  „višje vodstvo“ pomeni uradnika ali zaposlenega, ki je dovolj dobro seznanjen z izpostavljenostjo institucije tveganju pranja denarja in financiranja terorizma ter je na dovolj visokem položaju, da sprejema odločitve, ki vplivajo na izpostavljenost institucije tveganju in za katere vedno ni nujno, da vključujejo člana uprave;

(9)  „poslovni odnos“ pomeni poslovni, poklicni ali trgovinski odnos, ki je povezan s poklicnimi dejavnostmi pooblaščenega subjekta in za katerega se ob vzpostavitvi stikov predvideva, da bo trajal;

(10)  „storitve iger na srečo“ pomenijo vsako storitev, ki zadeva vložek denarne vrednosti v igrah na srečo, vključno s tistimi, za katere so potrebne določene sposobnosti, kot so loterije, igralniške igre, igre pokra in stavne transakcije, ter ki se na kakršen koli način opravlja na fizični lokaciji, na daljavo prek elektronskih medijev ali katere koli druge tehnologije za olajševanje komunikacije in na posamezno zahtevo prejemnika storitev;

(10a)  „stavna transakcija“ pomeni vse stopnje v trgovinskem odnosu med ponudnikom storitev iger na srečo na eni strani ter stranko in upravičencem vpisane stave in vložka na drugi strani vse do izplačila morebitnih dobitkov; [Sprememba 61]

(11)  „skupina“ ima pomen, opredeljen v členu 2(12) Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta(32).

(11a)  „brezosebni“pomeni sklenitev pogodbe ali izvedbo transakcije kadar pogodbenik ali posrednik in stranka niso hkrati fizično prisotni, in sicer z izključno uporabo interneta, telemarketinga ali drugih elektronskih komunikacijskih sredstev do trenutka in vključno s trenutkom sklenitve pogodbe ali izvedbe transakcije; [Sprememba 62]

Člen 4

1.  Države članice v skladu s pristopom, ki temelji na tveganju, zagotovijo, da določbe te direktive v celoti ali delno zajemajo poklice in vrste podjetij, ki niso pooblaščeni subjekti iz člena 2(1), vendar opravljajo dejavnosti, ki se zlasti pogosto uporabljajo za pranje denarja in financiranje terorizma. [Sprememba 63]

2.  Če država članica odloči, da se določbe te direktive uporabljajo za poklice in vrste podjetij, ki niso navedeni v členu 2(1), o tem obvesti Komisijo.

Člen 5

Države članice lahko na področju, ki ga zajema ta direktiva, za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma sprejmejo ali obdržijo v veljavi strožje določbe, pod pogojem, da so te določbe popolnoma v skladu s pravom Unije, zlasti kar zadeva pravila Unije o varstvu podatkov in zaščito temeljnih pravic, kot je določena v Listini. Takšne določbe potrošnikom neupravičeno ne preprečujejo dostopa do finančnih storitev in ne predstavljajo ovire za delovanje notranjega trga. [Sprememba 64]

Oddelek 2

Ocena tveganja

Člen 6

1.  Evropski bančni organ (v nadaljnjem besedilu: EBA), Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (v nadaljnjem besedilu: EIOPA) ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA) predložijo skupno mnenje Komisija izvede oceno o tveganjih pranja denarja in financiranja terorizma, ki vplivajo na notranji trg, s posebnim poudarkom na čezmejnih dejavnostih. V ta namen se Komisija posvetuje z državami članicami, evropskimi nadzornimi organi, evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, delovno skupino iz člena 29, Europolom ter drugimi ustreznimi organi.

Ocena o tveganjih iz prvega pododstavka zajema vsaj naslednje:

(a)  celoten obseg pranja denarja in področja notranjega trga, kjer je tveganje večje;

(b)  tveganja, povezana z vsakim zadevnim sektorjem, zlasti nefinančnimi sektorji in sektorjem iger na srečo;

(c)  najbolj uporabljane metode storilcev kaznivih dejanj za pranje nezakonito pridobljenih sredstev;

(d)  priporočila pristojnim organom za uspešno uporabo sredstev;

(e)  vloga eurobankovcev v kriminalnih dejavnostih in pranju denarja.

Ocena tveganja vključuje tudi predloge v zvezi z minimalnimi standardi za ocene tveganja, ki jih morajo izvesti pristojni nacionalni organi. Ti minimalni standardi se oblikujejo v sodelovanju z državami članicami ter vključujejo panogo in druge zadevne zainteresirane strani prek javnih posvetovanj in po potrebi srečanj z zasebnimi zainteresiranimi stranmi.

Komisija Mnenje oceno tveganja izda do …(33) 2 letih in jo posodobi vsaki dve leti ali po potrebi pogosteje.

2.  Komisija zagotovi razpoložljivost mnenja ocene tveganja za pomoč državam članicam in pooblaščenim subjektom pri ugotavljanju, obvladovanju in blažitvi tveganja pranja denarja in financiranja terorizma ter z namenom, da bi druge zainteresirane strani, vključno z nacionalnimi zakonodajalci, Evropskim parlamentom, evropskimi nadzornimi organi, Europolom in odborom FIU Unije bolje razumele tveganja. Povzetek ocene je javno dostopen. Ta povzetek ne vsebuje tajnih informacij.

2a.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o ugotovitvah na podlagi rednih ocen tveganj in ukrepih, sprejetih na podlagi teh ugotovitev. [Sprememba 65]

Člen 6a

1.  Komisija brez poseganja v postopke za ugotavljanje kršitev, ki jih določa PDEU, zagotovi, da se nacionalno pravo na področju boja proti pranju denarja in financiranju terorizma, ki so jo države članice sprejele na podlagi te direktive, izvaja učinkovito in v skladu z evropskim okvirom.

2.  Pri uporabi odstavka 1 Komisiji pomagajo, kadar je primerno, evropski nadzorni organi, Europol, odbor FIU Unije in vsi drugi pristojni evropski organi.

3.  Ocene nacionalnega prava na področju boja proti pranju denarja in financiranju terorizma, kot jo določa odstavek 1 tega člena, se izvajajo brez poseganja v tiste, ki jih izvaja Projektna skupina za finančno ukrepanje ali odbor Moneyval. [Sprememba 66]

Člen 7

1.  Vsaka država članica sprejme ustrezne ukrepe za ugotovitev, oceno, razumevanje in blažitev tveganj pranja denarja in financiranja terorizma kot tudi zadevnih pomislekov glede varstva podatkov ter redno posodablja oceno.

2.  Vsaka država članica imenuje organ za uskladitev nacionalnega odziva na tveganja iz odstavka 1. Komisijo, evropski nadzorni organi, Europol in druge države članice se obvesti o identiteti navedenega organa.

3.  Države članice lahko pri izvajanju ocen iz odstavka 1 uporabijo mnenje oceno tveganja iz člena 6(1).

4.  Vsaka država članica izvede oceno iz odstavka 1 ter:

(a)  uporablja ocene za izboljšanje svojega sistema preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma, zlasti tako, da opredeli vsa področja, na katerih pooblaščeni subjekti uporabljajo poglobljene ukrepe, in po potrebi določi ukrepe, ki se sprejmejo;

(aa)  kadar je primerno, ugotavlja, v katerih sektorjih in na katerih področjih obstaja zanemarljivo, manjše in večje tveganje pranja denarja in financiranja terorizma;

(b)  uporablja ocene za pomoč pri razporeditvi in opredelitvi prednostnih sredstev za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma;

(ba)  uporablja oceno oziroma ocene za zagotovitev, da se za vsak sektor ali področje določijo ustrezna pravila v skladu s tveganjem pranja denarja;

(c)  da pooblaščenim subjektom pravočasno na voljo ustrezne informacije za, kar jim omogoči izvedbo njihovih ocen tveganja pranja denarja in financiranja terorizma.

5.  Države članice na zahtevo rezultate svojih ocen tveganja dajo na voljo drugim državam članicam, Komisiji, evropskim nadzornim organom. Povzetek ocene je javno dostopen. Ta povzetek ne vsebuje tajnih informacij. [Sprememba 67]

Člen 8

1.  Države članice zagotovijo, da pooblaščeni subjekti sprejmejo ustrezne ukrepe za ugotovitev in oceno njihovih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma ob upoštevanju dejavnikov tveganja, vključno s strankami, državami ali geografskimi območji ter proizvodnimi, storitvenimi, transakcijskimi ali distribucijskimi kanali. Ti ukrepi so sorazmerni z vrsto in velikostjo pooblaščenih subjektov.

2.  Ocene iz odstavka 1 se dokumentirajo, redno posodabljajo ter se na zahtevo dajo na voljo pristojnim in samoregulativnim organom. [Sprememba 68]

3.  Države članice zagotovijo, da imajo pooblaščeni subjekti politike, kontrole in postopke za učinkovito blažitev in obvladovanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, ugotovljenih na ravni Unije, držav članic in pooblaščenih subjektov. Politike, kontrole in postopki morajo biti sorazmerni z vrsto in velikostjo navedenih pooblaščenih subjektov ter s tveganjem pranja denarja in financiranja terorizma in morajo spoštovati pravila o varstvu podatkov. [Sprememba 69]

4.  Politike in postopki iz odstavka 3 vključujejo vsaj:

(a)  razvoj notranjih politik, postopkov in kontrol, vključno z referenčnimi praksami obvladovanja tveganj, dolžnostjo skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke, poročanjem, vodenjem evidenc, notranjim nadzorom, zagotavljanjem skladnosti s predpisi (vključno, kadar to ustreza velikost in vrsti podjetja, z imenovanjem uradne osebe za zagotavljanje skladnosti s predpisi na vodstveni ravni) in varnostnim preverjanjem zaposlenih. Ti ukrepi pooblaščenim subjektom ne omogočajo, da od potrošnikov zahtevajo več osebnih podatkov, kot je potrebno; [Sprememba 70]

(b)  neodvisno revizijsko funkcijo za preskušanje notranjih politik, postopkov in kontrol iz točke (a), če je to primerno glede na obseg in način poslovanja.

5.  Države članice od pooblaščenih subjektov zahtevajo pridobitev privolitve višjega vodstva za politike in postopke, ki jih uvedejo, ter spremljajo in po potrebi okrepijo sprejete ukrepe.

Člen 8a

1.  Za razvoj skupnega pristopa in skupnih politik proti nesodelujočim jurisdikcijam s pomanjkljivostmi na področju boja proti pranju denarja države članice redno potrjujejo in sprejemajo sezname držav, ki jih objavi FATF.

2.  Komisija usklajuje pripravljalno delo na ravni Unije v zvezi z identifikacijo tretjih držav, ki imajo velike strateške pomanjkljivosti v svojih sistemih za boj proti pranju denarja, zaradi česar predstavljajo velika tveganja za finančni sistem Unije, ob upoštevanju meril, določenih v točki (3) Priloge III.

3.  Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za določitev seznama držav, opredeljenih v odstavku 2.

4.  Komisija redno spremlja razvoj razmer v državah iz odstavka 2 tega člena na podlagi meril, določenih v točki (3) Priloge III in, kjer je primerno, pregleda seznam, na katerega se nanaša odstavek 3 tega člena. [Sprememba 71]

POGLAVJE II

DOLŽNOST SKRBNOSTI PRI UGOTAVLJANJU IDENTITETE STRANKE

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 9

Države članice svojim kreditnim in finančnim institucijam prepovejo vodenje anonimnih računov ali anonimnih bančnih hranilnih knjižic ali izdajanje anonimnih elektronskih plačilnih kartic, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 10a. Države članice določijo, da v vseh primerih za imetnike in koristnike obstoječih anonimnih bančnih računov ali, anonimnih bančnih hranilnih knjižic ali anonimnih plačilnih kartic čim prej, najpozneje v vsakem primeru pa pred kakršno koli uporabo bančnih računov ali bančnih hranilnih knjižic, veljajo ukrepi glede dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke. [Sprememba 72]

Člen 10

Države članice zagotovijo, da pooblaščeni subjekti uporabljajo ukrepe glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke v naslednjih primerih:

(a)  ob sklepanju poslovnega odnosa;

(b)  kadar opravljajo občasne transakcije, ki znašajo 15 000 EUR ali več, bodisi da transakcija poteka posamično bodisi v več operacijah, ki se zdijo povezane;

(c)  kar zadeva fizične ali pravne osebe, ki trgujejo z blagom, kadar opravljajo občasne gotovinske transakcije, ki znašajo 7 500 EUR ali več, bodisi da transakcija poteka posamično bodisi v več operacijah, ki se zdijo povezane;

(d)  kar zadeva ponudnike storitev iger na srečo igralnice, kadar opravljajo občasne transakcije, ki znašajo 2 000 EUR ali več, bodisi da transakcija poteka posamično bodisi v več operacijah, ki se zdijo povezane;

(da)  kar zadeva spletne igre na srečo ob sklepanju poslovnega odnosa;

(db)  kar zadeva druge ponudnike storitev iger na srečo, pri izplačevanju dobitkov, ki znašajo 2 000 EUR ali več; [Sprememba 73]

(e)  kadar obstaja sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ne glede na kakršno koli odstopanje, izjemo ali določene mejne vrednosti;

(f)  v primeru dvoma v verodostojnost ali ustreznost predhodno pridobljenih podatkov o identifikaciji stranke.;

(fa)  kadar se ustanavlja družba. [Sprememba 74]

Člen 10a

1.  Države članice lahko na podlagi dokazane nizke stopnje tveganja pooblaščene subjekte oprostijo dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke, kar zadeva elektronski denar, kot je opredeljen v členu 2(2) Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta(34), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)  plačilnega instrumenta ni mogoče ponovno napolniti;

(b)  najvišji elektronsko shranjeni znesek ne presega 250 EUR, države članice pa lahko zvišajo to zgornjo mejo do 500 EUR za plačilne instrumente, ki se lahko uporabljajo samo v točno določeni državi članici;

(c)  plačilni instrument se uporablja izključno za nakup blaga ali storitev;

(d)  plačilnega instrumenta ni mogoče kriti z elektronskim denarjem;

(e)  izplačilo v gotovini in dvig gotovine sta prepovedana, razen če se izvedejo identifikacija in preverjanje identitete imetnika, ustrezne in primerne politike in postopki izplačila v gotovini in dviga gotovine ter obveznosti vodenja evidenc.

2.  Države članice zagotovijo, da se ukrepi glede dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke vedno uporabljajo pred izplačilom denarne vrednosti elektronskega denarja, ki presega 250 EUR.

3.  Ta člen državam članicam ne preprečuje, da pooblaščenim subjektom dovolijo, da uporabijo poenostavljene ukrepe glede dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke v zvezi z elektronskim denarjem v skladu s členom 13 te direktive, če pogoji iz tega člena niso izpolnjeni. [Sprememba 75]

Člen 11

1.  Dolžnost skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke vključuje:

(a)  identifikacijo stranke in preverjanje njene identitete na podlagi dokumentov, podatkov ali informacij, pridobljenih od zanesljivega in neodvisnega vira;

(b)  identifikacijo poleg identifikacije dejanskega lastnika in, kot je naveden v registru v skladu s členom 29, sprejetje razumnih ukrepov, ki so potrebni za potrditev njegove identitete, tako da institucija ali oseba, ki je zajeta v tej direktivi, zagotovo ve, kdo je dejanski lastnik, vključno s tem, da se za pravne osebe, sklade, fundacije, vzajemne družbe, holdinge in vse druge podobne pravne ureditve zagotovijo razumni vsi potrebni ukrepi za poznavanje lastništva in nadzorne strukture stranke;

(c)  oceno in po potrebi pridobivanje informacij o namenu in predvideni naravi poslovnega odnosa;

(d)  nenehno spremljanje poslovnih odnosov, vključno s pregledovanjem in spremljanjem transakcij, ki se izvajajo v času odnosa, s čimer se zagotovi, da so opravljene transakcije v skladu s poznavanjem institucije ali osebe svoje stranke, poslovnega profila in profila tveganj, po potrebi tudi s poznavanjem izvora sredstev, in zagotavljanje, da so listine, podatki ali informacije redno posodobljeni. [Sprememba 76]

1a.  Ko izvajajo ukrepe iz točk (a) in (b) odstavka 1, so se pooblaščeni subjekti dolžni prepričati, da je vsaka oseba, ki trdi, da deluje v imenu stranke, za to pooblaščena, ter so dolžni identificirati in preveriti identiteto te osebe. [Sprememba 77]

2.  Države članice zagotovijo, da pooblaščeni subjekti uporabljajo vse zahteve glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke iz odstavka 1, vendar lahko obseg takšnih ukrepov določijo z upoštevanjem tveganja.

3.  Države članice od pooblaščenih subjektov zahtevajo, da pri oceni tveganj pranja denarja in financiranja terorizma upoštevajo vsaj spremenljivke iz Priloge I.

4.  Države članice zagotovijo, da lahko pooblaščeni subjekti pristojnim ali samoregulativnim organom dokažejo, da so ukrepi primerni glede na ugotovljena tveganja pranja denarja in financiranja terorizma.

5.  Kar zadeva posle življenjskega zavarovanja ali druge z naložbami povezane zavarovalne posle, države članice zagotovijo, da finančne institucije poleg ukrepov glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke, ki so potrebni za stranko in dejanskega lastnika, izvajajo naslednje ukrepe glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke v zvezi s koristniki življenjskega zavarovanja in drugih z naložbami povezanih zavarovalnih polic, takoj ko so koristniki opredeljeni ali določeni:

(a)  kar zadeva koristnike, opredeljene kot izrecno imenovane fizične ali pravne osebe ali pravne ureditve, pridobitev informacij o imenu osebe;

(b)  kar zadeva koristnike, določene po značilnostih ali kategorijah ali na druge načine, pridobitev zadostnih informacij o navedenih koristnikih, tako da finančna institucija zagotovo ve, da bo lahko v času izplačila ugotovila identiteto koristnika.

Za oba primera iz točk (a) in (b) prvega pododstavka se identiteta koristnikov preveri v času izplačila. V primeru popolne ali delne dodelitve življenjskega ali drugega z naložbami povezanega zavarovanja tretji osebi finančne institucije, seznanjene z dodelitvijo, opredelijo dejanskega lastnika v času dodelitve fizični ali pravni osebi ali pravni ureditvi, ki v svojo korist prejema vrednost dodeljene police.

Člen 12

1.  Države članice zahtevajo, da se preverjanje identitete stranke in dejanskega lastnika izvede pred sklenitvijo poslovnega odnosa ali izvedbo transakcije.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 države članice dovolijo, da se preverjanje identitete strank in dejanskih lastnikov izvede med sklepanjem poslovnega odnosa ali med izvajanjem transakcije za subjekte, za katere veljajo obveznosti iz člena 2(1), in v vsakem primeru ob izplačilu vsakega dobitka, če se izkaže, da je to potrebno, da se ne prekine običajno poslovanje, in če obstaja neznatno tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma. V tem primeru se zadevni postopki zaključijo kar najhitreje po prvem stiku. [Sprememba 78]

3.  Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 države članice lahko dovolijo odprtje bančnega računa, če so vzpostavljena ustrezna varovala, ki zagotavljajo, da transakcij ne opravlja stranka in da se te ne opravljajo v njenem imenu, dokler ni dosežena popolna skladnost z odstavkoma 1 in 2.

4.  Države članice zahtevajo, da zadevna institucija ali oseba, ki ne more zagotoviti skladnosti s točkami (a), (b) in (c) člena 11(1), ne opravi transakcije prek bančnega računa, sklene poslovnega odnosa ali opravi transakcije in razmisli o prekinitvi poslovnega odnosa ter FIU poda poročilo o sumljivi transakciji v zvezi s stranko v skladu s členom 32.

Države članice ne uporabljajo prejšnjega pododstavka, kadar in v strogem okviru, na katerega se nanaša izjema, notarji, neodvisni pravni strokovnjaki, revizorji, zunanji računovodje in davčni svetovalci ugotavljajo pravni položaj za svojo stranko ali ko branijo ali zastopajo to stranko v sodnem postopku ali v zvezi z njim, vključno s svetovanjem o izogibanju sodnemu postopku ali njegovi sprožitvi.

5.  Države članice zahtevajo, da pooblaščeni subjekti postopke glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke uporabljajo ne le za vse nove stranke, ampak v primernem času in z upoštevanjem tveganja tudi za obstoječe stranke, vključno v času spremembe pomembnih okoliščin stranke.

Oddelek 2

Poenostavljena dolžnost skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke

Člen 13

1.  Kadar država članica ali pooblaščeni subjekt določi področja manjšega tveganja, lahko navedena država članica pooblaščenim subjektom dovoli, da uporabijo poenostavljene ukrepe glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke.

2.  Pooblaščeni subjekti pred uporabo poenostavljenih ukrepov glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke preverijo, da odnos s stranko ali transakcija predstavlja nižjo stopnjo tveganja.

3.  Države članice zagotovijo, da pooblaščeni subjekti zadostno spremljajo transakcijo transakcije ali poslovni odnos poslovne odnose, da lahko odkrijejo nenavadne ali sumljive transakcije. [Sprememba 79]

Člen 14

Države članice in pooblaščeni subjekti pri ocenjevanju tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, povezanih z vrstami strank, državami ali geografskimi območji ter določenimi proizvodnimi, storitvenimi, transakcijskimi proizvodi, storitvami, transakcijami ali distribucijskimi kanali, upoštevajo vsaj dejavnike, povezane s stranko ter proizvodom, storitvijo, transakcijo ali distribucijskim kanalom za situacije s potencialno manjšim tveganjem iz Priloge II. [Sprememba 80]

Člen 15

Evropski nadzorni organi do…(35) v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010 izdajo smernice, naslovljene na pristojne organe in pooblaščene subjekte iz člena 2(1)(1) in (2), o dejavnikih tveganja, ki se upoštevajo, in/ali ukrepih, ki se sprejmejo v primerih, ko so primerni poenostavljeni ukrepi glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke. Posebej bi bilo treba upoštevati naravo in velikost podjetja ter, kadar je to primerno in sorazmerno, določiti posebne ukrepe. [Sprememba 81]

Oddelek 3

Poglobljena dolžnost skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke

Člen 16

1.  V primerih, opredeljenih v členih 17 do 23 te direktive, in drugih primerih večjih tveganj, ki jih ugotovijo države članice ali pooblaščeni subjekti, države članice od pooblaščenih subjektov zahtevajo, da uporabljajo poglobljene ukrepe glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke za ustrezno obvladovanje in blažitev navedenih tveganj.

2.  Države članice od pooblaščenih subjektov zahtevajo, da preverijo, kolikor je to mogoče, ozadje in namen vseh kompleksnih, nenavadnih velikih transakcij in vseh nenavadnih vzorcev transakcij, ki nimajo nobenega očitnega gospodarskega ali zakonitega namena ali ki predstavljajo davčne kršitve v smislu člena 3(4)(f). Pooblaščeni subjekti zlasti okrepijo stopnjo in vrsto spremljanja poslovnega odnosa, da ugotovijo, ali so navedene transakcije ali dejavnosti videti nenavadne ali sumljive. Kadar pooblaščeni subjekt ugotovi takšno nenavadno ali sumljivo transakcijo ali dejavnost, nemudoma obvesti FIU vseh držav članic, ki jih to lahko zadeva. [Sprememba 82]

3.  Države članice in pooblaščeni subjekti pri oceni tveganj pranja denarja in financiranja terorizma upoštevajo vsaj dejavnike, povezane s stranko ter proizvodom, storitvijo, transakcijo ali distribucijskim kanalom, za situacije s potencialno večjim tveganjem iz Priloge III. [Sprememba 83]

4.  Evropski nadzorni organi do …(36) v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010 izdajo smernice, naslovljene pristojnim organom in pooblaščenim subjektom iz člena 2(1)(1) in (2), o dejavnikih tveganja, ki se upoštevajo, in/ali ukrepih, ki se sprejmejo v primerih, ko je treba uporabiti poglobljene ukrepe glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke. [Sprememba 84]

Člen 17

Kadar kreditne institucije sklepajo čezmejne korespondenčne bančne odnose s korespondenčnimi institucijami iz tretjih držav, države članice poleg ukrepov glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke iz člena 11 od svojih kreditnih institucij zahtevajo, da:

(a)  zberejo potrebne informacije o korespondenčni instituciji in v celoti spoznajo naravo njenega poslovanja ter iz javno dostopnih informacij ocenijo ugled institucije ter kakovost nadzora;

(b)  ocenijo, kakšni so nadzorni ukrepi glede pranja denarja in financiranja terorizma v korespondenčni instituciji;

(c)  pridobijo dovoljenje višjega vodstva pred sklepanjem novih korespondenčnih bančnih odnosov;

(d)  dokumentirajo ustrezne pristojnosti vsake institucije;

(e)  se prepričajo, da je korespondenčna kreditna institucija preverila identiteto strank, ki imajo neposreden dostop do računov te institucije, in je dalje nenehno skrbno spremljala poslovanje strank ter da je korespondenčna institucija na zahtevo domače institucije sposobna predložiti podatke, zbrane pri skrbnem spremljanju poslovanja strank.

Člen 18

Kar zadeva transakcije ali poslovne odnose s tujimi politično izpostavljenimi osebami, države članice poleg ukrepov glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke iz člena 11 od pooblaščenih subjektov zahtevajo, da:

(a)  imajo ustrezne postopke na podlagi tveganja za ugotovitev, ali je stranka ali dejanski lastnik stranke takšna oseba;

(b)  pridobijo dovoljenje višjega vodstva za vzpostavitev ali nadaljevanje poslovnih odnosov s takšnimi strankami;

(c)  sprejmejo primerne ukrepe, da ugotovijo izvor premoženja in sredstev, vključenih v poslovni odnos ali transakcijo;

(d)  poglobljeno neprekinjeno spremljajo poslovni odnos.

Člen 19

Kar zadeva transakcije ali poslovne odnose z domačimi politično izpostavljenimi osebami ali osebami, ki delujejo ali so delovale na vidnem položaju v mednarodni organizaciji, države članice poleg ukrepov glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke iz člena 11 od pooblaščenih subjektov zahtevajo, da:

(a)  imajo ustrezne postopke na podlagi tveganja za ugotovitev, ali je stranka ali dejanski lastnik stranke takšna oseba;

(b)  kar zadeva poslovne odnose s takšnimi osebami z večjim tveganjem, uporabljajo ukrepe iz točk (b), (c) in (d) člena 18.

Člen 19a

Komisija v sodelovanju z državami članicami in mednarodnimi organizacijami sestavi seznam domačih politično izpostavljenih oseb in oseb, ki so rezidenti teh držav članic, ki delujejo ali so delovale na vidnem položaju v mednarodni organizaciji. Ta seznam je dostopen pristojnim organom in pooblaščenim subjektom.

Komisija obvesti zadevne osebe o vpisu na ta seznam ali izbrisu z njega.

Zahteve iz tega člena ne izvzemajo pooblaščenih subjektov iz njihovih obveznosti glede dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke, pooblaščeni subjekti pa se ne zanašajo izključno na to, da ta informacija zadošča za izpolnjevanje omenjenih obveznosti.

Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da preprečijo trgovino z informacijami za komercialne namene o tujih politično izpostavljenih osebah, domačih politično izpostavljenih osebah ali osebah, ki jim je ali jim je bilo zaupano izvajanje funkcije s strani mednarodne organizacije. [Sprememba 85]

Člen 20

Pooblaščeni subjekti v skladu s pristopom, ki temelji na tveganju, sprejmejo razumne ukrepe za ugotovitev, ali so koristniki življenjske ali druge z naložbami povezane zavarovalne police in/ali dejanski lastnik koristnika, kadar je to potrebno, politično izpostavljene osebe. Navedeni ukrepi se sprejmejo najpozneje v času izplačila ali popolne ali delne dodelitve police. V primeru ugotovljenih večjih tveganj države članice poleg običajnih ukrepov glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke od pooblaščenih subjektov zahtevajo, da: [Sprememba 86]

(a)  obvestijo višje vodstvo pred izplačilom sredstev police;

(b)  poglobljeno pregledujejo celoten poslovni odnos z imetnikom police.

Člen 21

Ukrepi iz členov 18, 19 in 20, vendar ne ukrepi z člena 19a, se uporabljajo tudi za družinske člane ali osebe, za katere je znano iz dokazov razvidno, da so ožji sodelavci takšnih tujih ali domačih politično izpostavljenih oseb. [Sprememba 87]

Člen 22

Kadar oseba iz členov 18, 19 in 20 preneha delovati kot tuja politično izpostavljena oseba, domača politično izpostavljena oseba ali oseba, ki jim je ali jim je bil zaupan viden javni položaj v državi članici ali tretji državi ali na vidnem položaju v mednarodni organizaciji, morajo pooblaščeni subjekti proučiti nadaljnje tveganje, ki ga ta oseba predstavlja, ter uporabljati ustrezne ukrepe z upoštevanjem tveganja tako dolgo, dokler se ne šteje, da ta oseba več ne predstavlja tveganja. To obdobje ne sme biti krajše od 18 12 mesecev. [Sprememba 88]

Člen 23

1.  Države članice kreditnim institucijam prepovejo, da sklepajo korespondenčni bančni odnos z navidezno banko ali ga nadaljujejo, in zahtevajo, da kreditne institucije sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da ne vzpostavljajo ali nadaljujejo korespondenčnih odnosov z banko, za katero je znano, da navideznim bankam dovoljuje uporabo svojih računov.

2.  V odstavku 1 „navidezna banka“ pomeni kreditno institucijo ali institucijo, ki opravlja enakovredne dejavnosti, ki je bila ustanovljena v okviru jurisdikcije, v kateri ni fizično prisotna, da bi se zagotovila resnično vodstvo in uprava, in ki ni povezana z regulirano finančno skupino.

Oddelek 4

Tretje osebe

Člen 24

Države članice lahko pooblaščenim subjektom dovolijo, da se zanesejo na to, da tretje osebe izpolnjujejo zahteve iz člena 11(1)(a), (b) in (c). Vendar končno odgovornost za izpolnitev teh zahtev nosi pooblaščeni subjekt, ki zaupa tretji osebi. Poleg tega države članice zagotovijo, da lahko tudi morebitne takšne tretje stranke odgovarjajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive. [Sprememba 89]

Člen 25

1.  V tem oddelku „tretje osebe“ pomenijo

(a)  pooblaščene subjekte, ki so navedeni v členu 2, ali

(b)  druge institucije in osebe v državah članicah ali tretji državi, ki uporabljajo zahteve glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke in glede vodenja evidenc, ki so enakovredne zahtevam iz te direktive in katerih skladnost z zahtevami iz te direktive se nadzoruje v skladu z oddelkom 2 poglavja VI.

2.  Države članice Komisija pri odločanju, ali tretja država izpolnjuje pogoje iz odstavka 1, proučijo prouči informacije, ki so na voljo na ravni geografskega tveganja, ter o primerih obvestijo druga drugo, Komisijo, obvesti države članice, pooblaščene subjekte in evropske nadzorne organe, v kolikor je to pomembno za namene te direktive ter v skladu z zadevnimi določbami Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010, kadar menijo meni, da tretja država izpolnjuje te pogoje.

2a.  Komisija pripravi seznam jurisdikcij, katerih ukrepi za preprečevanje pranja denarja so enakovredni določbam te direktive ter drugim sorodnim pravilom in predpisom Unije.

2b.  Seznam iz odstavka 2a se redno pregleduje in posodablja na podlagi informacij, prejetih od držav članic v skladu z odstavkom 2. [Sprememba 90]

Člen 26

1.  Države članice zagotovijo, da pooblaščeni subjekti od tretje osebe, na katero se zanašajo, pridobijo potrebne informacije o zahtevah iz člena 11(1)(a), (b) in (c).

2.  Države članice zagotovijo, da pooblaščeni subjekti, h katerim se stranka napoti, sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da tretje osebe na zahtevo takoj posredujejo zadevne kopije identifikacijskih in potrditvenih podatkov ter ostalo zadevno dokumentacijo o identiteti stranke ali dejanskega lastnika.

Člen 27

1.  Države članice zagotovijo, da lahko domači pristojni organ (za politike in nadzor na ravni skupine) in pristojni organ gostitelj (za izpostave in podružnice) prek svojega skupinskega programa menita, da pooblaščeni subjekt uporablja ukrepe iz členov 25(1) in 26, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)  pooblaščeni subjekt se zanaša na informacije, ki jih je zagotovila tretja oseba, ki je del iste skupine;

(b)  navedena skupina uporablja ukrepe glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke, pravila o vodenju evidenc ter programe proti pranju denarja in financiranju terorizma v skladu s to direktivo ali enakovrednimi pravili;

(c)  učinkovito izvajanje zahtev iz točke (b) nadzoruje domači pristojni organ na ravni skupine v sodelovanju s pristojnimi organi gostitelji. [Sprememba 91]

1a.  Eropski nadzorni organi do …(37) izdajo smernice za izvajanje nadzorne ureditve s strani pristojnih organov v zadevnih državah članicah za skupinske subjekte, da se zagotovi skladen in uspešen nadzor na ravni skupine. [Sprememba 92]

Člen 28

Ta oddelek se ne uporablja za odnose z zunanjimi izvajalci ali zastopniki, če je zunanji izvajalec ali zastopnik na podlagi pogodbene ureditve del pooblaščenega subjekta.

POGLAVJE III

INFORMACIJE O DEJANSKEM LASTNIŠTVU

Člen 29

1.  Države članice zagotovijo, da poslovni družbe in drugi subjekti ali s statusom pravne osebe, vključno s skladi ali subjekti s podobno strukturo ali funkcijo kot skladi, fundacijami, holdingi in vsemi drugimi po strukturi ali funkciji podobnimi obstoječimi ali prihodnjimi pravnimi ureditvami, ki so ustanovljeni ali registrirani na njihovem ozemlju ali ki jih ureja njihovo pravo, pridobijo ter imajo na voljo ustrezne, natančne in, aktualne in posodobljene informacije o sebi in svojem dejanskem lastništvu ter te informacije posredujejo osrednjemu javnemu registru, trgovinskemu registru ali registru družb na njihovem ozemlju, in sicer ob ustanovitvi in ob vseh zadevnih spremembah.

1a.  Register vsebuje minimalne informacije za jasno identifikacijo družbe in njenega dejanskega lastnika, in sicer ime, številko, pravno obliko in status subjekta, potrdilo o ustanovitvi, naslov registriranega sedeža (in naslov glavnega sedeža poslovanja, če se razlikuje od registriranega sedeža), osnovna upravna pooblastila (kot so pooblastila iz družbene pogodbe in statuta), seznam direktorjev (vključno z njihovim državljanstvom in datumom rojstva) in podatke o delničarjih/dejanskih lastnikih, kot so njihovo ime, datum rojstva, državljanstvo ali jurisdikcija ustanovitve, kontaktni podatki, število delnic, kategorije delnic (vključno z vrsto glasovalnih pravic, ki so s tem povezane) in po potrebi delež imetništva delnic ali nadzora.

Zahteve, ki jih določa ta člen, ne izvzemajo pooblaščenih subjektov od njihovih obveznosti glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke, pooblaščeni subjekti pa se ne zanašajo izključno na to, da ta informacija zadošča za izpolnjevanje omenjenih obveznosti.

1b.  V zvezi s skladi ali drugimi vrstami pravnih oseb in obstoječih ali prihodnjih ureditev s podobno strukturo ali funkcijo, informacije vključujejo identiteto ustanovitelja, skrbnikov, zaščitnika (če je to pomembno), koristnikov ali kategorije koristnikov ter morebitnih drugih fizičnih oseb, ki izvršujejo dejanski nadzor nad skladom. Države članice zagotovijo, da skrbniki svoj status razkrijejo pooblaščenim subjektom, kadar kot skrbniki vzpostavijo poslovni odnos ali izvedejo občasno transakcijo nad mejno vrednostjo iz točk (b), (c) in (d) člena 10. Informacije bi morale vključevati datum rojstva in državljanstvo vseh posameznikov. Države članice pri objavi skrbniške pogodbe in pisma z željami spoštujejo pristop, ki temelji na tveganju, ter po potrebi in ob spoštovanju varstva osebnih podatkov zagotovijo, da se informacije razkrijejo pristojnim organom, zlasti FIU, in pooblaščenim subjektom.

2.  Informacije iz odstavkov 1, 1a in 1b tega člena so pravočasno dostopne pristojnim organom, zlasti FIU, in pooblaščenim subjektom vseh držav članic. Države članice zagotovijo, da lahko pristojni organi in pooblaščeni subjekti pravočasno dostopajo do informacij so registri iz odstavka 1 tega člena javno dostopni po predhodni identifikaciji osebe, ki želi dostop do informacij, prek osnovne spletne registracije. Informacije so vsem osebam na voljo na spletu v odprtem in varnem formatu v skladu s pravili o varstvu podatkov, zlasti kar zadeva učinkovito varstvo pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, do dostopa do osebnih podatkov in do popravka ali izbrisa netočnih podatkov. Pristojbine, ki se zaračunajo za pridobitev informacije, ne presegajo upravnih stroškov. Vse spremembe prikazanih informacij se nemudoma in v vsakem primeru najpozneje v 30 dneh jasno navedejo v registru.

Registri družb iz odstavka 1 tega člena so medsebojno povezani v okviru evropske platforme, portala in neobveznih točk za dostop, ki jih vzpostavijo države članice v skladu z Direktivo 2012/17/EU. Države članice s podporo Komisije zagotovijo, da so njihovi registri interoperabilni v sistemu mreženja registrov prek evropske platforme.

2a.  Komisija si v sodelovanju z državami članicami prizadeva za hitro, konstruktivno in učinkovito sodelovanje s tretjimi državami, da se spodbudi ustanovitev enakovrednih osrednjih registrov, ki bodo vsebovali informacije o dejanskem lastništvu, in bodo informacije iz dostavkov 1 in 1a tega člena v teh državah javno dostopne.

Prednost se nameni tretjim državam, v katerih je sedež precejšnjega števila poslovnih subjektov ali pravnih oseb, vključno s skladi, fundacijami, holdingi in drugimi subjekti, ki imajo podobno strukturo ali funkcijo, njihov delež v poslovnih subjektih ali pravnih osebah s sedežem v Uniji pa pomeni neposredno lastništvo v skladu s členom 3(5).

2b.  Države članice določijo pravila o učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih sankcijah za fizične in pravne osebe, ki se uporabljajo, če so kršene določbe nacionalnega prava, sprejete na podlagi tega člena, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo uporabo teh sankcij. Za namene tega člena države članice uvedejo učinkovite ukrepe za boj proti zlorabam, da bi preprečile zlorabo na podlagi prinosniških delnic in na prinositelja izdanih potrdil o lastniškem upravičenju do delnic.

2c.  Komisija do …(38) Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi in načinu delovanja zahtev v skladu s tem členom, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom. [Sprememba 93]

Člen 30

1.  Države članice zagotovijo, da skrbniki vsakega izrecnega sklada, ki ga ureja njihovo pravo, pridobijo in imajo na voljo ustrezne, natančne in aktualne informacije o dejanskem lastništvu sklada. Te informacije vključujejo identiteto ustanovitelja, skrbnikov, zaščitnika (če je to pomembno), koristnikov ali kategorije koristnikov ter katerih koli drugih fizičnih oseb, ki izvršujejo učinkovit nadzor nad skladom.

2.  Države članice zagotovijo, da skrbniki svoj status razkrijejo pooblaščenim subjektom, kadar kot skrbniki vzpostavijo poslovni odnos ali izvedejo občasno transakcijo nad mejno vrednostjo iz točk (b), (c) in (d) člena 10.

3.  Države članice zagotovijo, da lahko pristojni organi in pooblaščeni subjekti pravočasno dostopajo do informacij iz odstavka 1 tega člena.

4.  Države članice zagotovijo, da ukrepi, ki ustrezajo ukrepom iz odstavkov 1, 2 in 3, veljajo za druge vrste pravne osebe in ureditve s podobno strukturo in funkcijo kot skladi. [Sprememba 94]

POGLAVJE IV

OBVEZNOSTI POROČANJA

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 31

1.  Vsaka država članica za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje pranja denarja in financiranja terorizma ustanovi FIU.

1a.  Osebe iz člena 2(1)(3)(a), (b) in (d) obvestijo FIU in/ali ustrezen samoregulativni organ zadevne stroke iz člena 33(1), če sumijo ali imajo utemeljene razloge za sum, da se njihove storitve zlorabljajo za kriminalno dejavnost. [Sprememba 95]

2.  Države članice pisno obvestijo Komisijo o imenu in naslovu zadevnih FIU.

3.  FIU se ustanovi kot operativno neodvisna in avtonomna centralna nacionalna enota. Ta je pristojna za prejemanje (in v dovoljenem obsegu za zahtevanje) sprejemanje in analiziranje informacij o morebitnem pranju denarja ali povezanih predhodnih kaznivih dejanjih, financiranju terorizma ali kakšnih poročil o sumljivih transakcijah in drugih informacij, ki jih zahteva nacionalna zakonodaja, ter njihovo so upoštevne z vidika morebitnega pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj ali morebitnega financiranja terorizma. FIU je pristojna za posredovanje rezultatov svoje analize vsem pristojnim organom, kadar obstajajo razlogi za sum pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma. Od pooblaščenih subjektov lahko za navedene namene pridobi ustrezne dodatne informacije. FIU za opravljanje svojih nalog prejme ustrezna sredstva ustrezne finančne, tehnične in človeške vire. Države članice zagotovijo, da FIU ne ovira neupravičeno vmešavanje. [Sprememba 96]

4.  Države članice zagotovijo, da ima FIU pravočasni, neposredni ali posredni dostop do finančnih in upravnih informacij ter informacij v zvezi s kazenskim pregonom, ki jih potrebuje za ustrezno opravljanje svojih nalog. Poleg tega FIU odgovarjajo na zahteve po informacijah organov kazenskega pregona v svojih državah članicah, razen če obstajajo dejanski razlogi za domnevo, da bi zagotovitev takšnih informacij negativno vplivala na tekoče preiskave ali analize, ali, v izjemnih primerih, če bi bilo razkritje informacij očitno nesorazmerno z legitimnimi interesi fizične ali pravne osebe ali nepomembno za namene, za katere je bilo zahtevano. Ko FIU prejme takšno zahtevo, se odločitev za izvedbo analize in/ali posredovanje informacij organu kazenskega pregona, ki je predložil zahtevo, sprejme znotraj FIU. Države članice od organov kazenskega pregona zahtevajo, da FIU zagotovijo povratne informacije o uporabi posredovanih informacij. [Sprememba 97]

5.  Države članice zagotovijo, da ima FIU pooblastilo za sprejetje nujnih neposrednih ali posrednih ukrepov, kadar obstaja sum, da je transakcija povezana s pranjem denarja ali financiranjem terorizma, za začasno opustitev ali zavrnitev dovoljenja za izvedbo transakcije, tako da analizira transakcijo in potrdi sum.

6.  Analiza, ki jo izvede FIU, je sestavljena iz operativne analize, ki se osredotoča na posamezne primere in posebne cilje, ter strateške analize trendov in vzorcev v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma.

Člen 32

1.  Države članice od pooblaščenih subjektov ter po potrebi njihovih direktorjev in zaposlenih zahtevajo, da v celoti sodelujejo, tako da:

(a)  na svojo pobudo nemudoma obvestijo FIU, kadar institucija ali oseba, zajeta v tej direktivi, ve, sumi ali ima razlog za sum, da so sredstva pridobljena s kaznivim dejanjem ali s financiranjem terorizma, in v takšnih primerih nemudoma odgovorijo na zahteve FIU po dodatnih informacijah;

(b)  FIU na njeno zahtevo nemudoma posredujejo vse potrebne informacije v skladu s postopki, določenimi v veljavni zakonodaji.

2.  Informacije iz odstavka 1 tega člena se posredujejo FIU v tisti državi članici, na ozemlju katere se nahaja institucija ali oseba, ki informacije posreduje, in FIU v tisti državi članici, v kateri ima pooblaščeni subjekt sedež. Informacije posreduje oseba ali osebe v skladu s postopki iz člena 8(4). [Sprememba 98]

Člen 33

1.  Z odstopanjem od člena 32(1) lahko države članice za osebe iz člena 2(1)(3)(a), (b) in, (d) in (e) ter poklice in vrste podjetij iz člena 4 ustrezen samoregulativen organ zadevne stroke imenujejo kot tisti organ, ki prejme informacije iz člena 32(1).

Države članice v vseh primerih zagotovijo sredstva in načine za zagotovitev varstva poslovne skrivnosti, zaupnosti in zasebnosti. [Sprememba 99]

Brez poseganja v odstavek 2 imenovani samoregulativni organ v primerih iz prvega pododstavka posreduje informacije FIU nemudoma in nepregledane.

2.  Države članice ne upoštevajo obveznosti iz člena 32(1) v zvezi z informacijami, ki jih notarji, drugi neodvisni pravni strokovnjaki, revizorji, zunanji računovodje in davčni svetovalci v strogem okviru, na katerega se nanaša izjema, pridobijo od svojih strank ali o svojih strankah med ugotavljanjem njihovega pravnega položaja ali ko branijo ali zastopajo svojo stranko v sodnem postopku ali v zvezi z njim, vključno s svetovanjem o sprožitvi postopka ali njegovem izogibu, bodisi da takšne informacije pridobijo pred, med ali po končanem postopku

Člen 34

1.  Države članice pooblaščenim subjektom prepovejo izvajanje transakcij, za katere vedo ali sumijo, da so povezane s pranjem denarja ali financiranjem terorizma, dokler ne sprejmejo potrebnih ukrepov v skladu s členom 32(1)(a).

V skladu z nacionalnim pravom se lahko izda navodilo, da se transakcija ne izvede.

2.  Kadar obstaja sum, da bo transakcija povzročila pranje denarja ali financiranje terorizma, in jo je nemogoče opustiti na naveden način ali je verjetno, da bi opustitev onemogočila pregon koristnikov sumljive transakcije pranja denarja ali financiranja terorizma, zadevni pooblaščeni subjekti takoj po tem obvestijo FIU.

Člen 35

1.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi, ki pri pregledovanju pooblaščenih subjektov v skladu s členom 45 ali kakor koli drugače odkrijejo dejstva, ki bi lahko bila povezana s pranjem denarja ali financiranjem terorizma, o tem nemudoma obvestijo FIU.

2.  Države članice zagotovijo, da nadzorni organi, ki so z zakonom ali drugim predpisom pooblaščeni za nadzor nad delniškimi in deviznimi trgi ter trgi izvedenih finančnih instrumentov, obvestijo FIU, če odkrijejo dejstva, ki bi lahko bila povezana s pranjem denarja ali financiranjem terorizma.

Člen 36

Če pooblaščeni subjekt ali zaposleni ali direktor takšnega pooblaščenega subjekta v dobri veri v skladu s členoma 32 in 33 razkrije informacije, to ne šteje za kršitev zaupnosti informacij, določene s pogodbo ali s katero koli določbo zakona ali drugega predpisa, in ne predstavlja nikakršne odgovornosti za škodo s strani pooblaščenega subjekta ali njegovega direktorja ali zaposlenih.

Člen 37

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi se zaposlene pri pooblaščenem subjektu zagotovijo, da so posamezniki, vključno z zaposlenimi in predstavniki pooblaščenega subjekta, ki o sumu pranja denarja ali financiranja terorizma poročajo bodisi interno bodisi neposredno FIU, zaščiti ustrezno zaščiteni pred grožnjami ali drugimi sovražnimi dejanji, negativnim obravnavanjem ali škodljivimi posledicami in zlasti pred škodljivimi ali diskriminatornimi ukrepi v zvezi z zaposlovanjem. Države članice zagotovijo brezplačno pravno pomoč za te osebe ter varne komunikacijske kanale, prek katerih lahko posamezniki prijavijo domnevno pranje denarja ali financiranje terorizma. Ti kanali zagotavljajo, da identiteto oseb, ki posredujejo informacije, poznajo samo evropski nadzorni organi in FIU. Države članice zagotovijo ustrezne programe za zaščito prič. [Sprememba 100]

Oddelek 2

Prepoved razkritja

Člen 38

1.  Pooblaščeni subjekti ter njihovi direktorji in zaposleni zadevni stranki ali drugim tretjim osebam ne smejo razkriti dejstva, da so v skladu s členoma 32 in 33 posredovali informacije ali da poteka ali bi se lahko uvedla preiskava o pranju denarja ali financiranju terorizma.

2.  Prepoved iz odstavka 1 ne velja za razkritje pristojnim organom držav članic, vključno s samoregulativnimi organi in organi za varstvo podatkov, ali razkritje za namene kazenskega pregona. [Sprememba 101]

3.  Prepoved iz odstavka 1 ne nasprotuje razkritju med institucijami iz držav članic ali tretjih držav, v katerih veljajo zahteve, enakovredne zahtevam iz te direktive, če zadevne institucije pripadajo isti skupini.

4.  Prepoved iz odstavka 1 ne nasprotuje razkritju med osebami iz držav članic iz člena 2(1)(3)(a) in (b) ali tretjih držav, v katerih veljajo zahteve, enakovredne zahtevam iz te direktive, če zadevne osebe opravljajo svojo poklicno dejavnost, bodisi kot zaposleni ali ne, v isti pravni osebi ali mreži.

V prvem pododstavku „mreža“ pomeni obsežno strukturo, kateri oseba pripada ter ki ima skupnega lastnika in, skupno upravo, skupne standarde in metode ter skupni nadzor nad skladnostjo s predpisi. [Sprememba 102]

5.  Prepoved iz odstavka 1 tega člena za subjekte ali osebe iz člena 2(1)(1), (2) in (3)(a) in (b) v primerih, ki se nanašajo na isto stranko in isto transakcijo, v kateri sodelujeta dve ali več institucij ali oseb, ne nasprotuje razkritju med zadevnimi institucijami ali osebami, če se nahajajo v državi članici ali v tretji državi, v kateri veljajo zahteve, enakovredne zahtevam te iz direktive, ter če pripadajo isti kategoriji poklicev in zanje veljajo obveznosti glede varovanja poslovne skrivnosti in osebnih podatkov.

5a.  Za namene tega člena zahteve tretjih držav, ki so enakovredne tistim iz te direktive, vključujejo pravila o varstvu podatkov. [Sprememba 103]

6.  Kadar poskušajo osebe iz člena 2(1)(3)(a) in (b) stranko odvrniti od nezakonite dejavnosti, to ne predstavlja razkritja v smislu odstavka 1.

POGLAVJE V

VARSTVO PODATKOV, VODENJE EVIDENC IN ZBIRANJE STATISTIČNIH PODATKOV [Sprememba 104]

Člen 39

1.  Države članice od pooblaščenih subjektov zahtevajo, da za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje morebitnega pranja denarja ali financiranja terorizma s strani FIU ali drugih pristojnih organov shranjujejo naslednje dokumente in informacije v skladu z nacionalnim pravom:

(a)  pri izvajanju dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke kopije ali sklicevanja na zahtevano dokumentacijo, in sicer pet let po končanem poslovnem odnosu s to stranko ali po datumu občasne transakcije. Po preteku tega roka se osebni podatki izbrišejo, razen če ni drugače določeno z nacionalno zakonodajo, ki določa okoliščine, v katerih pooblaščeni subjekti lahko hranijo ali hranijo podatke. Države članice lahko dovolijo ali zahtevajo nadaljnjo hrambo le, če je to potrebno za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje pranja denarja in financiranja terorizma ter če je podaljšanje obdobja hrambe podatkov utemeljeno za vsak primer posebej. Najdaljše obdobje Obdobje hrambe po končanem poslovnem odnosu ne presega deset se podaljša za največ dodatnih pet let;

(b)  v primeru poslovnih odnosov in transakcij dokazno dokumentacijo in evidence z originalnimi listinami ali kopijami, ki so po veljavni nacionalni zakonodaji sprejemljive kot dokaz v sodnem postopku, in sicer pet let po opravljeni transakciji ali po končanem poslovnem odnosu, kar je krajše. Po preteku tega roka hrambe se osebni podatki izbrišejo, razen če ni drugače določeno z nacionalno zakonodajo, ki določa okoliščine, v katerih pooblaščeni subjekti lahko hranijo ali hranijo podatke. Države članice lahko dovolijo ali zahtevajo nadaljnjo hrambo le, če je to potrebno za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje pranja denarja in financiranja terorizma ter če je podaljšanje obdobja hrambe podatkov utemeljeno za vsak primer posebej. Najdaljše obdobje Obdobje hrambe po opravljeni transakciji ali končanem poslovnem odnosu, kar je krajše, ne presega deset se podaljša za največ dodatnih pet let.

2.  Shranjeni osebni podatki se ne uporabljajo za druge namene, razen namena, za katerega se hranijo, v nobenem primeru pa se ne uporabljajo za komercialne namene. [Sprememba 105]

Člen 39a

1.  Za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo države članice v okviru te direktive, se uporabljajo določbe Direktive 95/46/ES. Za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo evropski nadzorni organi, se uporabljajo določbe Uredbe (ES) št. 45/2001. Zbiranje, obdelava in prenos informacij za namene boja proti pranju denarja se štejejo za javni interes v skladu s tema pravnima aktoma.

2.  Osebni podatki se na podlagi te direktive obdelujejo izključno za namen preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Pooblaščeni subjekti nove stranke pred sklenitvijo poslovnega odnosa obvestijo o morebitni uporabi osebnih podatkov za namen preprečevanja denarja. Obdelava občutljivih kategorij podatkov se izvaja v skladu z Direktivo 95/46/ES.

3.  Obdelava podatkov, zbranih na podlagi te direktive, za komercialne namene je prepovedana.

4.  Zadevna oseba, ki ji pooblaščeni subjekt ali pristojni organ zavrne razkritje informacij o obdelavi njenih podatkov, ima pravico, da od organa za varstvo podatkov zahteva preverjanje svojih osebnih podatkov, dostop do njih in njihov popravek ali izbris, pa tudi pravico, da sproži sodni postopek.

5.  Dostop zadevne osebe, na katero se nanašajo podatki, do informacij iz poročila o sumljivi transakciji je prepovedan. Prepoved iz tega odstavka ne vključuje razkritja organom za varstvo podatkov.

6.  Države članice od pooblaščenih subjektov in pristojnih organov zahtevajo, da priznajo učinkovita pooblastila organov za varstvo podatkov v skladu z Direktivo 95/46/ES v zvezi z varnostjo obdelave in točnosti osebnih podatkov, in sicer po uradni dolžnosti ali na podlagi zadevne osebe, in ravnajo v skladu z njimi. [Sprememba 106]

Člen 40

-1.  Države članice imajo na voljo nacionalne centralizirane mehanizme, ki jim pomagajo pravočasno ugotoviti, ali fizične oziroma pravne osebe imajo ali nadzorujejo bančne račune, ki jih vodijo finančne institucije na njihovem ozemlju.

-1a.  Države članice imajo tudi mehanizme, ki pristojnim organom omogočajo identifikacijo premoženja brez predhodnega obveščanja lastnika.

1.  Države članice zahtevajo, da njihovi pooblaščeni subjekti vzpostavijo sisteme, ki jim v skladu z nacionalno zakonodajo omogočajo, da se v celoti in nemudoma odzovejo na poizvedovanja FIU ali drugih organov o tem, če ali imajo ali oziroma so v zadnjih petih letih imele imeli poslovne odnose z določenimi fizičnimi ali pravnimi osebami in kakšna je bila narava zadevnih poslovnih odnosov, in sicer prek varnih kanalov in ob zagotovljeni popolni zaupnosti poizvedovanj. [Sprememba 107]

Člen 40a

Zbiranje, obdelava in prenos informacij za namene boja proti pranju denarja se štejejo za zadevo v javnem interesu na podlagi Direktive 95/46/ES. [Sprememba 108]

Člen 41

1.  Države članice za pripravo nacionalnih ocen tveganja v skladu s členom 7 zagotovijo, da so z zbiranjem statističnih podatkov o zadevah, pomembnih za učinkovit sistem boja proti pranju denarja ali financiranju terorizma, sposobne preverjati učinkovitost svojih sistemov.

2.  Statistični podatki iz odstavka 1 vključujejo:

(a)  podatke o velikosti in pomembnosti različnih sektorjev, ki spadajo v področje uporabe te direktive, vključno s številom subjektov in oseb ter gospodarsko pomembnostjo posameznega sektorja;

(b)  podatke o poročevalnih, preiskovalnih in sodnih fazah nacionalnega sistema za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, vključno s številom poročil o sumljivih transakcijah, posredovanih FIU, nadaljnjim ukrepanjem v zvezi s temi poročili ter letnimi podatki o številu preiskovanih primerov, številu preganjanih oseb, številu oseb, obsojenih kaznivega dejanja pranja denarja ali financiranja terorizma, in vrednosti zamrznjenega, zaseženega ali odvzetega premoženja v eurih.;

(ba)  podatke o številu in deležu poročil, ki so privedla do nadaljnjih preiskav, z letnim poročilom, namenjenim pooblaščenim subjektom, v katerem je podrobno opisana koristnost predstavljenih poročil in nadaljnje ukrepanje v zvezi z njimi; [Sprememba 109]

(bb)  podatke o številu čezmejnih zahtev po informacijah, ki so jih FIU vložili, sprejeli, zavrnili ali na katere so FIU v celoti ali deloma odgovorili. [Sprememba 110]

3.  Države članice zagotovijo, da je objavljen konsolidiran pregled njihovih statističnih poročil, in posredujejo Komisiji statistične podatke iz odstavka 2.

POGLAVJE VI

POLITIKE, POSTOPKI IN NADZOR

Oddelek 1

Notranji postopki, usposabljanje in povratne informacije

Člen 42

1.  Države članice od pooblaščenih subjektov, ki so del skupine, zahtevajo, da izvajajo politike in postopke na ravni skupine, vključno s politikami varstva podatkov ter politikami in postopki v zvezi z izmenjavo informacij znotraj skupine za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma. Navedene politike in postopki se učinkovito izvajajo na ravni podružnic in hčerinskih družb v večinski lasti v državah članicah in tretjih državah.

2.  Kadar imajo pooblaščeni subjekti ali podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti v tretjih državah, v katerih so minimalne zahteve glede preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma manj stroge kot zahteve držav članic, države članice zagotovijo, da zadevne podružnice in hčerinske družbe v večinski lasti v tretji državi izvajajo zahteve države članice, vključno v zvezi z varstvom podatkov, kolikor to dopuščajo zakoni in predpisi tretje države.

3.  Države članice in evropski nadzorni organi se medsebojno obveščajo o primerih, kadar pravo tretje države ne dovoljuje izvajanja ukrepov iz odstavka 1 in bi bilo rešitev mogoče doseči s skupnim ukrepanjem.

4.  Države članice zahtevajo, da v primerih, kadar pravo tretje države ne dopušča uporabe ukrepov iz prvega pododstavka odstavka 1, pooblaščeni subjekti sprejmejo dodatne ukrepe, s katerimi učinkovito obravnavajo tveganja pranja denarja ali financiranja terorizma, in o tem obvestijo nadzorne organe matične države. Če dodatni ukrepi ne zadostujejo, pristojni organi v matični državi proučijo možnost dodatnih nadzornih ukrepov in po potrebi od finančne skupine zahtevajo, da preneha s svojimi dejavnostmi v državi gostiteljici.

5.  Evropski nadzorni organi razvijejo osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo vrsto dodatnih ukrepov iz odstavka 4 tega člena in minimalne ukrepe, ki jih sprejmejo pooblaščeni subjekti iz člena 2(1)(1) in (2), kadar pravo tretje države ne dopušča uporabe ukrepov iz odstavkov 1 in 2 tega člena.

Evropski nadzorni organi navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predložijo do …(39). [Sprememba 111]

6.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz odstavka 5 v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010.

7.  Države članice zagotovijo, da je dovoljena izmenjava informacij znotraj skupine, če to ne posega v preiskavo ali analizo FIU ali drugih pristojnih organov glede morebitnega pranja denarja ali financiranja terorizma v skladu z nacionalnim pravom.

8.  Države članice lahko od izdajateljev elektronskega denarja, kakor so opredeljeni v členu 2(3) Direktive 2009/110/ES, in ponudnikov plačilnih storitev, kakor so opredeljeni v členu 4(9) Direktive 2007/64/ES, ki so uveljavljeni na njihovem ozemlju in katerih sedež je v drugih državi članici ali zunaj Unije, zahtevajo, da na njihovem ozemlju imenujejo osrednjo kontaktno točko za nadzor nad skladnostjo s pravili o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.

9.  Evropski nadzorni organi razvijejo osnutek regulativnih tehničnih standardov o merilih za določitev okoliščin, v katerih je primerno imenovanje osrednje kontaktne točke v skladu z odstavkom 8, in opredelitev funkcij osrednjih kontaktnih točk.

Evropski nadzorni organi te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predložijo do …(40).

10.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz odstavka 9 v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 43

1.  Države članice zahtevajo, da pooblaščeni subjekti sprejmejo ukrepe, ki so sorazmerni z njihovimi tveganji, naravo in velikostjo, da zagotovijo, da so njihovi zadevni zaposleni seznanjeni z določbami, sprejetimi v skladu s to direktivo, vključno z ustreznimi zahtevami glede varstva podatkov.

Ti ukrepi vključujejo udeležbo zaposlenih v posebnih stalnih programih usposabljanja, da bi lažje prepoznali dejavnosti, ki bi lahko bile povezane s pranjem denarja ali financiranjem terorizma, ter da bi se naučili ukrepati v takih primerih.

Kadar fizična oseba, ki spada v katero koli od kategorij iz člena 2(1)(3), svojo poklicno dejavnost izvaja kot zaposlena pri pravni osebi, se obveznosti iz tega oddelka nanašajo na pravno osebo in ne na fizično osebo.

2.  Države članice zagotovijo, da imajo pooblaščeni subjekti dostop do najnovejših informacij o ravnanjih oseb, ki perejo denar ali financirajo terorizem, in o kazalnikih za prepoznavanje sumljivih transakcij.

3.  Države članice pooblaščenim subjektom zagotovijo, kadar je to mogoče, pravočasne povratne informacije o učinkovitosti in nadaljnjem ukrepanju v zvezi s poročili o sumih pranja denarja in financiranja terorizma. [Sprememba 112]

3a.  Države članice zahtevajo, da pooblaščeni subjekti imenujejo člane upravnega odbora, ki so odgovorni za izvajanje zakonov, predpisov in upravnih določb, potrebnih za izpolnjevanje te direktive. [Sprememba 113]

Oddelek 2

Nadzor

Člen 44

1.  Države članice zagotovijo, da menjalnice in družbe, ki nudijo podjetniške ali fiduciarne storitve, za zakonito poslovanje pridobijo licenco ali so registrirane ter da dovoljenje pridobijo tudi ponudniki storitev iger na srečo.

2.  Kar zadeva subjekte iz odstavka 1, države članice zahtevajo, da pristojni organi zagotovijo, da so osebe, ki dejansko vodijo ali bodo vodile poslovanje teh subjektov, ali dejanski lastniki teh subjektov primerne osebe.

3.  Kar zadeva pooblaščene subjekte iz točke(3)(a), (b), (d) in (e) člena 2(1) države članice zagotovijo, da pristojni organi in samoregulativni organi sprejmejo potrebne ukrepe, da preprečijo obsojenim storilcem kaznivih dejanj na tehteg področjih ali njihovim sodelavcem, da so imetniki ali dejanski lastniki znatnega ali obvladujočega kapitala ali da so na vodstvenem položaju v navedenih pooblaščenih subjektih. [Sprememba 114]

Člen 45

1.  Države članice zahtevajo učinkovit nadzor in ustrezno ukrepanje pristojnih organov, da bi se zagotovila skladnost z zahtevami te direktive.

2.  Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi ustrezna pooblastila, vključno s pristojnostjo, da zahtevajo vse informacije o spremljanju skladnosti s predpisi in izvajajo nadzor, ter ustrezne finančne, človeške in tehnične vire za opravljanje svojih nalog. Države članice zagotovijo, da osebje teh organov vzdržuje visoko raven poklicnih standardov, vključno s standardi zaupnosti in varstva podatkov, in integritete ter da je ustrezno usposobljeno.

3.  Za kreditne in finančne institucije ter ponudnike storitev iger na srečo imajo pristojni organi širša pooblastila za nadzor, zlasti možnost izvajanja preverjanj na kraju samem. Pristojni organi, ki so odgovorni za nadzor kreditnih in finančnih institucij, nadzorujejo primernost prejetih pravnih nasvetov, da bi zmanjšali obseg pravne in regulatorne arbitraže v primeru agresivnega davčnega načrtovanja in izogibanja plačilu davkov. [Sprememba 115]

4.  Države članice zagotovijo zahtevajo, da pooblaščeni subjekti, ki upravljajo izpostave ali podružnice v drugih državah članicah, spoštujejo nacionalne določbe navedene druge države članice, ki se nanašajo na to direktivo. [Sprememba 116]

5.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi države članice, v kateri je izpostava ali podružnica ustanovljena, sodelujejo s pristojnimi organi države članice, v kateri ima pooblaščeni subjekt sedež, da bi se zagotovil učinkovit nadzor nad zahtevami te direktive.

6.  Države članice zagotovijo, da so pri uporabi pristopa k nadzoru, ki uporabljajo pristop k nadzoru z upoštevanjem tveganja temelji na tveganju, pristojni organi: [Sprememba 117]

(a)  jasno seznanjeni s tveganji pranja denarja in financiranja terorizma v njihovi državi;

(b)  imajo dostop do vseh ustreznih informacij o posameznih domačih in mednarodnih tveganjih, povezanih s strankami, produkti in storitvami pooblaščenih subjektov, na kraju samem in zunaj njega; ter

(c)  da pogostost in intenzivnost nadzora na kraju samem in zunaj njega temeljita na profilu tveganja pooblaščenega subjekta ter na tveganjih pranja denarja in financiranja terorizma v državi.

7.  Ocena profila tveganja pooblaščenega subjekta glede pranja denarja in financiranja terorizma, vključno s tveganji neskladnosti s predpisi, pregleduje redno ter ob pomembnih dogodkih ali spremembah v vodstvu in dejavnostih pooblaščenega subjekta.

8.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi upoštevajo stopnjo diskretnosti, ki je dovoljena za pooblaščeni subjekt, ter ustrezno pregledajo ocene tveganja, na katerih temelji ta stopnja, ter ustreznost in izvajanje njegovih politik, notranjega nadzora in postopkov.

9.  Za pooblaščene subjekte iz člena 2(1)(3)(a), (b) in (d) lahko države članice dovolijo, da naloge iz odstavka 1 opravljajo samoregulativni organi, če izpolnjujejo določbe odstavka 2 tega člena.

10.  Evropski nadzorni organi v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010 do …(41) izdajo smernice, naslovljene pristojnim organom, o dejavnikih, ki veljajo pri izvajanju nadzora z upoštevanjem tveganja. Posebej bi bilo treba upoštevati naravo in velikost podjetja ter, kadar je to primerno in sorazmerno, določiti posebne ukrepe..

Oddelek 3

Sodelovanje

Pododdelek I

Nacionalno sodelovanje

Člen 46

Države članice zagotovijo, da imajo oblikovalci politike, FIU, organi kazenskega pregona, nadzorni organi, organi za varstvo podatkov in drugi pristojni organi, ki sodelujejo pri preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma, učinkovite mehanizme, ki jim omogočajo sodelovanje in usklajevanje na domači ravni glede razvoja in izvajanja politik in dejavnosti za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. [Sprememba 118]

Pododdelek II

Sodelovanje z evropskimi nadzornimi organi

Člen 47

Pristojni Brez poseganja v pravila o varstvu podatkov pristojni organi evropskim pristojnim organom zagotovijo vse relevantne informacije, ki so potrebne za opravljanje njihovih nalog v skladu s to direktivo. [Sprememba 119]

Pododdelek III

Sodelovanje med Komisijo in FIU

Člen 48

Komisija lahko zagotovi takšno pomoč, ki je potrebna za lažje usklajevanje, vključno z izmenjavo informacij med FIU držav članic v Uniji. Komisija se lahko redno sestaja Redno sklicuje srečanja foruma FIU Unije, v katerem so s predstavniki FIU držav članic, in po potrebi srečanja foruma finančnih obveščevalnih enot EU z EBA, EIOPA ali ESMA. Forum FIU Unije je ustanovljen za oblikovanje navodil v zvezi z vprašanji izvajanja, ki so pomembna za FIU in organe poročanja, za lažje sodelovanje in izvajanje dejavnosti FIU, zlasti glede mednarodnega sodelovanja in skupne analize, izmenjavo stališč o vprašanjih v zvezi s sodelovanjem informacij o trendih in dejavnikih tveganja na notranjem trgu ter zagotovitev udeležbe FIU v upravljanju sistema FIU.net. [Sprememba 120]

Člen 49

Države članice zagotovijo, da njihove FIU med seboj in s FIU tretjih držav čim bolj sodelujejo ne glede na to, ali so upravni organi, organi kazenskega pregona, sodni ali kombinirani organi, brez poseganja v pravila Unije o varstvu podatkov. [Sprememba 121]

Člen 50

1.  Države članice zagotovijo, da si FIU na lastno pobudo samodejno ali na zahtevo tako s FIU držav članic kot s FIU tretjih držav izmenjujejo vse informacije, ki bi lahko bile pomembne za obdelavo ali analizo informacij ali preiskavo s strani FIU glede finančnih transakcij, povezanih s pranjem denarja ali financiranjem terorizma in fizično ali pravno osebo, ki sodeluje pri takšnih transakcijah. Zahteva vsebuje ustrezna dejstva, sekundarne informacije, razloge za zahtevo in opis, kako bodo zahtevane informacije uporabljene. [Sprememba 122]

2.  Države članice zagotovijo, da FIU, ki prejme zahtevo, pri odgovoru na zahtevo po informacijah iz odstavka 1 s strani druge FIU s sedežem v Uniji uporablja vsa svoja pooblastila, ki jih ima na voljo v matični državi članici za prejemanje in analiziranje informacij. FIU, ki prejme zahtevo, nanjo pravočasno odgovori, pri čemer FIU, ki pošlje zahtevo, in FIU, ki prejme zahtevo, za izmenjavo informacij uporabljata varna digitalna sredstva, kadar je to mogoče. [Sprememba 123]

Zlasti kadar želi FIU države članice pridobiti dodatne informacije od pooblaščenega subjekta iz druge države članice, ki deluje na njenem ozemlju, se zahteva naslovi na FIU tiste države članice, na ozemlju katere se pooblaščeni subjekt nahaja. Ta FIU prenese zahteve in odgovore nemudoma in neprečiščene. [Sprememba 124]

3.  FIU lahko zavrne razkritje informacij, ki bi lahko škodile kazenski preiskavi, ki poteka v državi članici, ki prejme zahtevo, ali, v izjemnih primerih, če bi bilo razkritje informacij očitno nesorazmerno z legitimnimi interesi fizične ali pravne osebe ali države članice ali ne bi bilo pomembno za namene, za katere so bile informacije zbrane. Vsaka takšna zavrnitev se ustrezno utemelji FIU, ki pošlje zahtevo po informacijah.

Člen 51

Informacije in dokumenti, prejeti v skladu s členoma 49 in 50, se uporabljajo za izpolnjevanje nalog FIU, kot so določene v tej direktivi. Pri posredovanju informacij in dokumentov v skladu s členoma 49 in 50 lahko FIU, ki posreduje informacije, uvede omejitve in pogoje za uporabo navedenih informacij. FIU, ki prejme informacije, upošteva navedene omejitve in pogoje. To ne vpliva na uporabo za kazenske preiskave in pregone, ki so povezani z nalogami FIU v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem pranja denarja in financiranja terorizma.

Člen 52

Države članice zagotovijo, da FIU sprejmejo vse potrebne ukrepe, vključno z varnostnimi ukrepi, da zagotovijo, da informacije, predložene v skladu s členoma 49 in 50, niso dostopne nobenemu drugemu organu, agenciji ali oddelku, razen če FIU, ki predloži informacije, izda predhodno dovoljenje.

Člen 53

1.  Države članice svoje od svojih FIU spodbujajo k uporabi zavarovanih komunikacijskih kanalov med FIU in decentraliziranega računalniškega omrežja FIU.net zahtevajo, da za medsebojno komunikacijo uporabljajo zavarovane komunikacijske kanale. [Sprememba 125]

2.  Države članice zagotovijo, da njihove FIU za izpolnjevanje svojih nalog, kot so določene v tej direktivi, med seboj in, v okviru svojega mandata, z Europolom sodelujejo pri uporabi sodobnih tehnologij. Te tehnologije omogočajo FIU, da anonimno primerjajo svoje podatke s podatki drugih FIU, in zagotavljajo celovito zaščito osebnih podatkov za namene odkrivanja subjektov, ki zanimajo FIU, v drugih državah članicah in opredeljevanja njihovih sredstev. [Sprememba 126]

Člen 54

Države članice zagotovijo spodbujajo svoje FIU, da njihove FIU sodelujejo z Europolom sodelujejo pri opravljanju analiz tekočih primerov čezmejne razsežnosti, ki zadevajo vsaj dve državi članici. [Sprememba 127]

Člen 54a

Komisija bi morala povečati pritisk na davčne oaze, da se izboljša njihovo sodelovanje in izmenjava informacij za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma. [Sprememba 128]

Oddelek 4

Sankcije

Člen 55

1.  Države članice zagotovijo, da pooblaščeni subjekti lahko odgovarjajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive. Kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. [Sprememba 129]

2.  Brez poseganja v zakonodajo držav članic v zvezi z izrekanjem kazenskih sankcij države članice zagotovijo, da lahko pristojni organi sprejmejo ustrezne upravne ukrepe in izrečejo upravne sankcije, kadar pooblaščeni subjekti kršijo nacionalne določbe, sprejete pri izvajanju te direktive, ter zagotovijo njihovo uporabo. Navedeni ukrepi in sankcije so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

3.  Države članice zagotovijo, da se lahko v primeru, kadar obveznosti veljajo za pravne osebe, sankcije uporabljajo za člane vodstvenega organa ali katere koli druge posameznike, ki so odgovorni za kršitev na podlagi nacionalne zakonodaje.

4.  Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi vsa preiskovalna pooblastila, ki so potrebna za opravljanje njihovih funkcij. Pristojni organi pri izvajanju pooblastil za sankcioniranje tesno sodelujejo, da zagotovijo, da se z upravnimi ukrepi ali sankcijami dosežejo želeni rezultati, in uskladijo svoje delovanje v primeru čezmejnih zadev.

Člen 56

1.  Ta člen se uporablja vsaj v situacijah, v katerih pooblaščeni subjekti dokazano sistematično ne izpolnjujejo zahtev iz:

(a)  členov 9 do 23 (dolžnost skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke);

(b)  členov 32, 33 in 34 (poročanje o sumljivih transakcijah);

(c)  člena 39 (vodenje evidenc); ter

(d)  členov 42 in 43 (notranji nadzor).

2.  Države članice zagotovijo, da v primerih iz odstavka 1 upravni ukrepi in sankcije, ki se lahko uporabijo, vključujejo vsaj:

(a)  javno izjavo, v kateri sta navedeni fizična ali pravna oseba in vrsta kršitve, če je to potrebno in sorazmerno na podlagi ocene vsakega posameznega primera; [Sprememba 130]

(b)  odredbo, ki od fizične ali pravne osebe zahteva, da preneha z ravnanjem in da tega ravnanja več ne ponovi;

(c)  umik dovoljenja v primeru pooblaščenega subjekta, za katerega je potrebno dovoljenje;

(d)  začasno prepoved izvrševanja funkcij v institucijah za katerega koli odgovornega člana vodstvenega organa pooblaščenega subjekta;

(e)  v primeru pravne osebe upravne denarne sankcije v višini do 10 % skupnega letnega prometa navedene pravne osebe v predhodnem poslovnem letu;

(f)  v primeru fizične osebe upravne denarne sankcije v višini do 5 000 000 EUR ali ustrezne vrednosti v nacionalni valuti države članice, v kateri euro ni uradna valuta, na dan …(42);

(g)  upravne denarne sankcije v višini do dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče določiti.

Kadar je pravna oseba hčerinska družba matičnega podjetja, je v točki (e) prvega pododstavka zadevni skupni letni promet enak skupnemu letnemu prometu iz konsolidiranega računa končnega matičnega podjetja v predhodnem poslovnem letu računovodskega izkaza hčerinske družbe. [Sprememba 131]

Člen 57

1.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi brez nepotrebnega odlašanja objavijo vsako sankcijo ali ukrep, ki se izreče zaradi kršitve nacionalnih določb, sprejetih pri izvajanju te direktive, če je to potrebno in sorazmerno na podlagi ocene vsakega posameznega primera, pri čemer se vključijo informacije o vrsti in naravi kršitve ter identiteti odgovornih oseb, razen če bi ta objava resno ogrozila stabilnost finančnih trgov. Kadar bi objava vpletenim stranem povzročila nesorazmerno škodo, lahko pristojni organi sankcije objavijo anonimno. [Sprememba 132]

2.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri določanju vrste upravnih sankcij ali ukrepov in višine upravnih denarnih sankcij upoštevajo vse ustrezne okoliščine, ki vključujejo:

(a)  resnost in trajanje kršitve;

(b)  stopnjo odgovornosti odgovorne fizične ali pravne osebe;

(c)  finančno stanje odgovorne fizične ali pravne osebe, kot se ugotovi na podlagi skupnega prometa navedene osebe ali njenih letnih prihodkov;

(d)  pomen pridobljenih dobičkov ali preprečenih izgub s strani odgovorne fizične ali pravne osebe, če jih je mogoče določiti;

(e)  izgube, ki so jih zaradi kršitve imele tretje strani, če jih je mogoče določiti;

(f)  raven sodelovanja odgovorne fizične ali pravne osebe s pristojnim organom;

(g)  prejšnje kršitve odgovorne fizične ali pravne osebe.

3.  Da bi zagotovili njihovo dosledno uporabo in odvračilni učinek po vsej Uniji, evropski nadzorni organi do …(43) v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010 izdajo smernice, naslovljene na pristojne organe, o vrstah upravnih ukrepov in sankcij ter višini upravnih denarnih sankcij, ki se uporabljajo za pooblaščene subjekte iz člena 2(1)(1) in (2). [Sprememba 133]

4.  Države članice zagotovijo, da pravne osebe lahko odgovarjajo za kršitve iz člena 56(1), ki jih v njihovo korist stori oseba, ki ravna kot posameznik ali pa kot del organa pravne osebe, njen vodilni položaj v pravni osebi pa temelji na čemer koli od naslednjega:

(a)  pooblastilu za zastopanje pravne osebe;

(b)  pooblastilu za sprejemanje odločitev v imenu pravne osebe ali

(c)  pooblastilu za opravljanje nadzora znotraj pravne osebe.

5.  Države članice poleg primerov iz odstavka 4 tega člena zagotovijo, da pravne osebe lahko odgovarjajo, kadar je lahko zaradi pomanjkljivega nadzora ali kontrole s strani osebe iz navedenega odstavka oseba, ki je podrejena pravni osebi, storila kršitve iz člena 56(1) v korist pravne osebe.

Člen 58

1.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi uvedejo učinkovite mehanizme za spodbujanje poročanja pristojnim organom o kršitvah nacionalnih določb, ki izvajajo to direktivo.

2.  Mehanizmi iz odstavka 1 vključujejo vsaj:

(a)  posebne postopke za prejem poročil o kršitvah in njihovo nadaljnje spremljanje;

(b)  ustrezno zaščito zaposlenih v institucijah, ki prijavijo kršitve v instituciji;

(ba)  ustrezno zaščito obdolženca; [Sprememba 134]

(c)  varstvo osebnih podatkov osebe, ki prijavi kršitve, in fizične osebe, ki je domnevno odgovorna za kršitev, v skladu z načeli iz Direktive 95/46/ES.

3.  Države članice od pooblaščenih subjektov zahtevajo, da imajo vzpostavljene ustrezne postopke, v skladu s katerimi lahko njihovi zaposleni prek posebnega, neodvisnega in anonimnega kanala interno poročajo o kršitvah.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 59

Komisija do …(44) pripravi poročilo o izvajanju te direktive ter ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

Komisija do …(45) Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o določbah v zvezi s hudimi davčnimi kršitvami in kaznimi v državah članicah, o čezmejnem pomenu davčnih kršitev in morebitni potrebi po usklajenem pristopu v Uniji, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom. [Sprememba 135]

Člen 60

Direktivi 2005/60/ES in 2006/70/ES se razveljavita dne …(46).

Sklicevanje na razveljavljeni direktivi se razlaga kot sklicevanje na to direktivo in se mora razlagati v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV.

Člen 61

1.  Države članice najpozneje …(47) sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj posredujejo besedila navedenih predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 62

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 63

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

V nadaljevanju je podan neizčrpen seznam spremenljivk tveganja, ki jih pooblaščeni subjekti upoštevajo pri določanju obsega uporabe ukrepov glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke v skladu s členom 11(3):

(i)  namen računa ali odnosa;

(ii)  višino sredstev, ki jih stranka položi, ali obseg izvedenih transakcij;

(iii)  pravilnost ali trajanje poslovnega odnosa.

PRILOGA II

V nadaljevanju je podan neizčrpen seznam dejavnikov in vrst dokazov morebitnega manjšega tveganja iz člena 14:

(1)  Dejavniki tveganja v zvezi s strankami:

(a)  javne družbe, ki kotirajo na borzi in za katere veljajo zahteve glede razkritja (prek borznih pravil ali zakonodaje ali izvršljivih sredstev) ter ki izvajajo zahteve za zagotavljanje ustrezne preglednosti dejanskega lastništva;

(b)  javne uprave ali podjetja;

(c)  stranke, ki prebivajo na geografskih območjih z manjšim tveganjem, kot je določeno v točki (3).;

(ca)  dejanski lastniki združenih računov, ki jih vodijo notarji in drugi neodvisni pravni strokovnjaki iz držav članic ali iz tretjih držav, pod pogojem, da za njih veljajo zahteve glede boja proti pranju denarja ali financiranju terorizma v skladu z mednarodnimi standardi in da so pod nadzorom glede spoštovanja teh zahtev, ter če so institucijam, ki delujejo kot skrbniki združenih računov, na zahtevo na voljo podatki o identiteti dejanskega lastnika; [Sprememba 136]

(cb)  pooblaščeni subjekti, kadar zanje veljajo zahteve v zvezi z bojem proti pranju denarja in financiranju terorizma na podlagi te direktive in učinkovito izpolnjujejo te zahteve; [Sprememba 137]

(2)  Dejavniki tveganja v zvezi s proizvodnimi, storitvenimi, transakcijskimi ali distribucijskimi kanali:

(a)  življenjske zavarovalne police z nizko premijo;

(b)  zavarovalne police pokojninskega sistema, če ni predvidena možnost predčasnega odstopa in se polica ne more uporabiti kot zavarovanje;

(c)  pokojninski ali drug podoben sistem, ki zaposlenim zagotavlja dajatve iz naslova pokojnine, kadar se prispevki vplačujejo z odtegovanjem od plače in kadar v okviru pravil sistema ni dovoljen prenos pravic na drugo osebo;

(d)  finančni produkti ali službe, ki ponujajo ustrezno opredeljene in omejene storitve nekaterim vrstam strank, da bi povečale dostop za namene finančne vključenosti;

(e)  produkti, pri katerih za tveganje pranja denarja/financiranja terorizma veljajo drugi dejavniki, kot so omejitve računa ali preglednost lastništva (npr. nekatere vrste elektronskega denarja, kot so opredeljene v členu 2(2) Direktive 2009/110/ES.;

(ea)  dolgoročne namenske varčevalne pogodbe, ki služijo na primer kot pokojninsko zavarovanje ali katerih namen je nakup nepremičnine za lastno uporabo in kadar vplačila izvirajo iz plačilnega računa, ki je identificiran v skladu s členoma 11 in 12 te direktive; [Sprememba 138]

(eb)  finančni produkti nizke vrednosti, kadar se poplačilo izvaja prek bančnega računa v imenu stranke; [Sprememba 139]

(ec)  finančni produkti, ki se nanašajo na finančna materialna sredstva v obliki zakupnih pogodb ali potrošniških kreditov nizke vrednosti, če se transakcije izvajajo prek bančnih računov; [Sprememba 140]

(ed)  brezosebni poslovni odnosi ali transakcije, kadar je mogoče elektronsko preveriti identiteto; [Sprememba 141]

(ee)  takšni produkti, storitve in transakcije, za katere pristojni organi matične države članice pooblaščenih subjektov ugotovijo, da zanje velja nizka stopnja tveganja. [Sprememba 142]

(3)  Dejavniki geografskega tveganja:

(a)  druge države članice; [Sprememba 143]

(b)  tretje države, ki za katere je na podlagi zanesljivih virov, kot so javne izjave FATF, vzajemne ocene ali podrobna poročila o oceni ali objavljena poročila o nadaljnjem ukrepanju, ugotovljeno, da imajo učinkovite sisteme preprečevanja pranja denarja/boja proti financiranju terorizma; [Sprememba 144]

(c)  tretje države, za katere je na podlagi zanesljivih virov ugotovljeno, da imajo nizko stopnjo korupcije ali druge kriminalne dejavnosti.

(d)  tretje države, za katere veljajo zahteve glede boja proti pranju denarja in financiranju terorizma v skladu s priporočili FATF, ki so učinkovito prenesle navedene zahteve in ki se jih učinkovito nadzoruje ali spremlja v skladu s priporočili FATF za zagotovitev skladnosti z navedenimi zahtevami.;

(da)  jurisdikcije, za katere Komisija ugotovi, da so njihovi ukrepi za preprečevanje pranja denarja enakovredni tistim, ki jih določajo ta direktiva ter druga sorodna pravila in predpisi Unije. [Sprememba 145]

PRILOGA III

V nadaljevanju je podan neizčrpen seznam dejavnikov in vrst dokazov morebitnega večjega tveganja iz člena 16(3):

(1)  Dejavniki tveganja v zvezi s strankami:

(a)  poslovni odnos poteka v nenavadnih okoliščinah;

(b)  stranke, ki prebivajo v državah iz točke (3);

(c)  pravne osebe ali ureditve, ki so nosilci osebnih sredstev;

(d)  družbe, ki imajo zastopnike delničarjev ali imetniške delnice;

(e)  podjetja, ki so gotovinsko intenzivna;

(f)  lastniška struktura družbe se zdi nenavadna ali prekomerno zapletena glede na naravo njenih poslov.

(2)  Dejavniki tveganja v zvezi s proizvodnimi, storitvenimi, transakcijskimi ali distribucijskimi kanali:

(a)  zasebno bančništvo;

(b)  produkti ali transakcije, pri katerih je zagotovljena ali morda zaželena anonimnost; [Sprememba 146]

(c)  brezosebni poslovni odnosi ali transakcije brez določenih zaščitnih ukrepov, npr. elektronskih podpisov; [Sprememba 147]

(d)  plačilo, prejeto od neznanih ali nepovezanih tretjih oseb;.

(e)  novi proizvodi in nove poslovne prakse, vključno s novim mehanizmom dostave, ter uporaba novih ali razvijajočih se tehnologij za nove in obstoječe proizvode. [Sprememba 148]

(3)  Dejavniki geografskega tveganja:

(a)  države, za katere je na podlagi zanesljivih virov, kot so vzajemne ocene ali podrobna poročila o oceni ali objavljena poročila o nadaljnjem ukrepanju, ugotovljeno, da nimajo ustreznih sistemov za preprečevanje pranja denarja/boj proti financiranju terorizma;

(b)  države, za katere veljajo sankcije, embargi ali podobni ukrepi, ki so jih izdali na primer Združeni narodi;

(c)  države z znatnimi stopnjami korupcije ali druge kriminalne dejavnosti, za katere veljajo sankcije, embargi ali podobni ukrepi, ki so jih izdali na primer Unija ali Združeni narodi; [Sprememba 149]

(d)  države, ki zagotavljajo finančna sredstva ali podporo terorističnim organizacijam ali v katerih delujejo določene teroristične organizacije.

PRILOGA IIIa

V nadaljevanju so vrste poglobljenih ukrepov glede skrbnosti, ki bi jih morale države članice uveljaviti kot minimum za uporabo člena 16:

–  pridobitev dodatnih informacij o stranki (npr. poklic, obseg premoženja, informacije, ki so na voljo v javnih podatkovnih bazah, na internetu itd.) in bolj redno posodabljanje identifikacijskih podatkov o stranki in dejanskem lastniku;

–  pridobitev dodatnih informacij o predvideni naravi poslovnega odnosa;

–  pridobitev dodatnih informacij o viru sredstev ali viru premoženja stranke;

–  pridobitev informacij o razlogih za predvidene ali opravljene transakcije;

–  pridobitev odobritve višjega vodstva za sklenitev ali nadaljevanje poslovnega odnosa;

–  izvajanje okrepljenega spremljanja poslovnega odnosa z večjim številom in časovnim usklajevanjem kontrol ter z izbiro vzorcev transakcij, ki jih je treba podrobneje preučiti;

–  zahteva, da se prvo plačilo izvrši prek računa na ime stranke pri banki, za katero veljajo podobni standardi v zvezi z dolžnostjo skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke. [Sprememba 150]

PRILOGA IV

Korelacijska tabela, navedena v členu 60.

(1) UL C 166, 12.6.2013, str. 2. (2) UL C 271, 19.9.2013, str. 31. (3) UL C 166, 12.6.2013, str. 2. (4) UL C 271, 19.9.2013, str. 31. (5) Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014. (6) Direktiva Sveta 91/308/EGS z dne 10. junija 1991 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja (UL L 166, 28.6.1991, str. 77). (7) Direktiva 2001/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2001 o spremembi Direktive Sveta 91/308/EGS o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja (UL L 344, 28.12.2001, str. 76). (8) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str. 15). (9) Direktiva Komisije 2006/70/ES z dne 1. avgusta 2006 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede opredelitve politično izpostavljene osebe in tehničnih meril za postopke poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke ter izjeme na podlagi finančne dejavnosti, ki poteka zgolj občasno ali v omejenem obsegu (UL L 214, 4.8.2006, str. 29). (10) Viri: „Davčne oaze in razvoj. Status, analize in ukrepi“, NOU, Uradna norveška poročila, 2009. (11) Direktiva 2012/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2012 o spremembi Direktive Sveta 89/666/EGS ter direktiv 2005/56/ES in 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede povezovanja centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb (UL L 156, 16.6.2012, str. 1). (12) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12). (13) Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48). (14) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84). (15) Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31). (16) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1). (17) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 248, 16.9.2002, str. 1). (18) Sklep Sveta 2000/642/PNZ z dne 17. oktobra 2000 o dogovoru glede sodelovanja med enotami za finančni nadzor (FIU-ji) držav članic pri izmenjavi informacij (UL L 271, 24.10.2000, str. 4). (19) Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (UL L 180, 19.7.2000, str. 22). (20) UL C 32, 4.2.2014, str. 9. (21) Okvirni sklep Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu (UL L 164, 22.6.2002, str. 3). (22) Okvirni sklep Sveta 2008/919/PNZ z dne 28. novembra 2008 o spremembi Okvirnega sklepa 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu (UL L 330, 9.12.2008, str. 21). (23) Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (UL L 319, 5.12.2007, str. 1). (24) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1). (25) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338). (26) Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1). (27) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349). (28) Direktiva 2002/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. decembra 2002 o zavarovalnem posredovanju (UL L 9, 15.1.2003, str. 3). (29) Skupni ukrep z dne 21. decembra 1998 o kaznivosti udeležbe v hudodelski združbi v državah članicah Evropske unije, ki ga je sprejel Svet na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji (UL L 351, 29.12.1998, str. 1). (30) UL C 316, 27.11.1995, str. 49. (31) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19). (32) Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 35, 11.2.2003, str. 1). (33) Datum: 12 mesecev od začetka veljavnosti te direktive. (34) Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L 267, 10.10.2009, str. 7). (35) Datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive. (36) Datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive (37) Datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive. (38) Datum: 3 leta po začetku veljavnosti te direktive. (39) Datum: v dveh letih 18 mesecev od začetka veljavnosti te direktive. (40) Datum: dve leti od začetka veljavnosti te direktive. (41) Datum: 2 leti po datum začetka veljavnosti te direktive. (42) Datum začetka veljavnosti te direktive. (43) Datum: 12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive. (44) Datum: štiri leta od začetka veljavnosti te direktive. (45) Datum: eno leto od začetka veljavnosti te direktive. (46) Datum: dve leti po datumu začetka veljavnosti te direktive. (47) Datum: dve leti po datumu začetka veljavnosti te direktive.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije (COM(2013)0293 – C7-0145/2013 – 2013/0152(COD))

P7_TA(2014)0192 A7-0392/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0293),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 209 in 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0145/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. decembra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, in povezano izjavo, priloženo k zapisniku Coreperja, o kateri je bil Parlament obveščen s pismom z istega dne,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0392/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. marca 2014 z namenom sprejetja Sklepa št. …/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Sklepu št. 466/2014/EU.)

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe v Uniji (COM(2012)0576 – C7-0322/2012 – 2012/0278(COD))

P7_TA(2014)0193 A7-0263/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0576),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0322/2012),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj francoskega senata, italijanskega senata in švedskega parlamenta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 20. marca 2013(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 11. decembra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenj Odbora za razvoj in Odbora za ribištvo (A7-0263/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(2);

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. marca 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za izpolnjevanje obveznosti uporabnikov iz Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, v Uniji

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 511/2014.)

(1) UL C 161, 6.6.2013, str. 73. (2) To stališče nadomesti spremembe, sprejete dne 12. septembra 2013 (Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0373).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES (COM(2012)0380 – C7-0186/2012 – 2012/0184(COD))

P7_TA(2014)0194 A7-0210/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0380),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 91 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0186/2012),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj francoskega senata, ciprske poslanske zbornice, nizozemske poslanske zbornice, nizozemskega senata in švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2012(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 19. decembra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0210/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(2);

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. marca 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnih vozil ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2014/45/EU.)

(1) UL C 44, 15.2.2013, str. 128. (2) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 2. julija 2013 (Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0297).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 1999/37/ES o dokumentih za registracijo vozil (COM(2012)0381 – C7-0187/2012 – 2012/0185(COD))

P7_TA(2014)0195 A7-0199/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0381),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 91 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0187/2012),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj ciprskega parlamenta, nizozemske poslanske zbornice in nizozemskega senata v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju menja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2012(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 19. decembra 2013, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A7–0199/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(2);

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. marca 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 1999/37/ES o dokumentih za registracijo vozil

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2014/46/EU.)

(1) UL C 44, 15.2.2013, str.128. (2) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 2. julija 2013 (Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0295).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Uniji, in razveljavitvi Direktive 2000/30/ES (COM(2012)0382 – C7-0188/2012 – 2012/0186(COD))

P7_TA(2014)0196 A7-0207/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0382),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 91 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0188/2012),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj ciprskega parlamenta, nizozemske poslanske zbornice in nizozemskega senata v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2012(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 19. decembra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A7-0207/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(2);

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. marca 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Uniji, in razveljavitvi Direktive 2000/30/ES

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2014/47/EU.)

(1) UL C 44, 15. 2. 2012, str. 128 (2) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 2. julija 2013 (Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0296).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 91/2003 z dne 16. decembra 2002 o statistiki železniškega prevoza glede zbiranja podatkov o blagu, potnikih in nesrečah (COM(2013)0611 – C7-0249/2013 – 2013/0297(COD))

P7_TA(2014)0197 A7-0002/2014

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0611),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 338(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0249/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A7-0002/2014),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. marca 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2014Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 91/2003 o statistiki železniškega prevoza glede zbiranja podatkov o blagu, potnikih in nesrečah

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 338(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Uredba (ES) št. 91/2003 Evropskega parlamenta in Sveta(2) vzpostavlja skupni okvir za pripravo, posredovanje, ocenjevanje in izkazovanje primerljive statistike železniškega prevoza v Uniji.

(2)  Komisija potrebuje statistične podatke o prevozu blaga in potnikov po železnici za spremljanje in razvoj skupne prometne politike ter tistih delov regionalne politike in politike vseevropskega omrežja, ki zadevajo promet.

(3)  Komisija potrebuje tudi statistične podatke o varnosti v železniškem prometu za pripravo in spremljanje dejavnosti Unije na področju prometne varnosti. Evropska železniška agencija zbira podatke o nesrečah v okviru statistične priloge k Direktivi 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta(3) o varnosti na železnicah Skupnosti glede skupnih varnostnih kazalnikov in skupnih metod za izračun stroškov nesreč.

(3a)  Eurostat bi moral tesno sodelovati z Evropsko železniško agencijo pri zbiranju podatkov o nesrečah v železniškem prometu, da se zagotovi, da so pridobljeni podatki skladni in popolnoma primerljivi. Nenehno bi bilo treba krepiti vlogo Evropske železniške agencije na področju varnosti v železniškem prometu. [Sprememba 1]

(4)  Večina držav članic, ki je podatke o potnikih posredovala Komisiji (Eurostatu) v okviru Uredbe (ES) št. 91/2003, je iste podatke redno sporočala tako za začasne kot končne nabore podatkov.

(5)  Pri pripravi evropske statistike je treba vzpostaviti ravnotežje med potrebami uporabnikov in obremenitvijo poročevalcev.

(6)  Eurostat je v svoji delovni skupini in projektni skupini za statistiko železniškega prevoza izvedel tehnično analizo obstoječih podatkov o statistiki železniškega prevoza, zbranih na podlagi zakonodaje Unije, in politike izkazovanja, da bi čim bolj poenostavil različne dejavnosti, potrebne za pripravo statističnih podatkov, medtem ko bi ostal končni rezultat skladen s trenutnimi in prihodnjimi potrebami uporabnikov.

(7)  Komisija v poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu o izkušnjah, pridobljenih pri uporabi Uredbe (ES) št. 91/2003, navaja, da bo dolgoročni razvoj verjetno povzročil prikrivanje ali poenostavitev podatkov, že zbranih v okviru Uredbe, in da je namen skrajšati obdobje posredovanja podatkov za letne podatke o potnikih v železniškem prometu. Komisija bi morala še naprej redno pripravljati poročila o načinu izvajanja te uredbe. [Sprememba 2]

(8)  Uredba (ES) št. 91/2003 pooblastila za izvajanje nekaterih določb navedene uredbe prenaša na Komisijo. Zaradi začetka veljavnosti Pogodbe o delovanju Evropske unije („Pogodbe“) bi bilo treba pooblastila, prenesena na Komisijo v okviru navedene uredbe, uskladiti s členoma 290 in 291 Pogodbe.

(9)  Da bi bil prikazan nov razvoj v državah članicah, hkrati pa bi se ohranila usklajeno zbiranje podatkov o železniškem prometu v Uniji in visoka kakovost podatkov, ki jih posredujejo države članice, bi bilo treba pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe prenesti na Komisijo zaradi prilagoditve opredelitev in mejnih vrednosti za poročila ter vsebin prilog in zaradi določitve informacij, ki jih je treba predložiti.

(10)  Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov, in upošteva stališče železniškega sektorja. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način. [Sprememba 3]

(11)  Komisija bi morala zagotoviti, da se s temi delegiranimi akti državam članicam in poročevalcem ne naloži znatno dodatno upravno breme.

(12)  Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 91/2003 bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede določitve informacij, ki jih je treba predložiti za poročila o kakovosti in primerljivosti rezultatov , ter o pogojih, po katerih Komisija (Eurostat) razširja rezultate. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(4). Glede na splošni obseg teh aktov bi bilo treba za njihovo sprejetje uporabiti postopek pregleda. [Sprememba 4 ]

(13)  Opravljeno je bilo posvetovanje z Odborom za evropski statistični sistem.

(14)  Uredbo (ES) št. 91/2003 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 91/2003 se spremeni:

(1)  Člen 3 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se črtajo točke 24–30; [Sprememba 5]

(b)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10 za prilagoditev tehničnih opredelitev iz odstavka 1 in za zagotovitev dodatnih opredelitev, kadar so potrebne zaradi upoštevanja novega razvoja, ki zahteva opredelitev določene stopnje tehničnih podrobnosti, s čimer se zagotovi uskladitev statistike.“

(2)  Člen 4 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se črtajo točke b, d in h črtata točki b in d; [Sprememba 6]

(aa)  v odstavku 1 se vstavi naslednja točka:"

„(ga) statistiko o železniški infrastrukturi (Priloga Ga);“ [Sprememba 7]

(ab)  vstavi se naslednji odstavek:"

„1a. Eurostat pri zbiranju podatkov o nesrečah, vključno s kvalifikacijami podatkov, tesno sodeluje z Evropsko železniško agencijo (ERA), da se zagotovi, da so podatki o nesrečah v železniškem prometu, ki jih Evropska železniška agencija zbira na podlagi priloge k Direktivi 2009/149/ES*.“

_______________

* Direktiva Komisije 2009/149/ES z dne 27. novembra 2009 o spremembi Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede skupnih varnostnih kazalnikov in skupnih metod za izračun stroškov nesreč (UL L 313, 28.11.2009, str. 65) “ [Sprememba 8]

(b)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Države članice na podlagi prilog A in C sporočajo podatke za prevoznike:

(a)  pri katerih skupni obseg prepeljanega blaga znaša vsaj 200 milijonov tonskih km ali vsaj 500 000 ton;

(b)  pri katerih skupni obseg prepeljanih potnikov znaša vsaj 100 milijonov potniških km.

(c)  Poročila iz Priloge A in Priloge C so pod navedenimi mejnimi vrednostmi neobvezna.“;

(c)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Države članice v Prilogi L predložijo skupne podatke za prevoznike, ki so pod mejnimi vrednostmi iz odstavka 2, če ti podatki niso vključeni v poročilo v prilogah A in C, kakor je določeno v Prilogi L.“;

(d)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:"

„5. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, kjer je potrebno, v skladu s členom 10 glede prilagoditve vsebin prilog in mejnih vrednosti za poročila iz odstavkov 1 in 3, da se upoštevata gospodarski in tehnični razvoj.“;[Sprememba 9]

(e)  doda se naslednji odstavek:"

„6. Komisija pri izvajanju svojih pooblastil v skladu s tem odstavkom zagotovi, da se z nobenim sprejetim delegiranim aktom državam članicam in poročevalcem ne naložijo znatna dodatna upravna bremena.“

(3)  V členu 5(2) se točka b nadomesti z naslednjim:"

„(b) upravnih podatkov, vključno s podatki, ki jih zberejo nadzorni organi, zlasti tovornega lista za železniški promet, če je na voljo“.

(4)  Člen 7 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 7

Izkazovanje

Statistiko, ki temelji na podatkih v prilogah A, C, E, F, G, Ga, H in L k tej uredbi, izkazuje Komisija (Eurostat) najkasneje v dvanajstih mesecih po obdobju, na katerega se rezultati nanašajo.

Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2) sprejme pogoje za razširjanje rezultatov.“ [Sprememba 10]

(4a)  V člen 8u se vstavi naslednji odstavek:"

„1a. Države članice sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev kakovosti posredovanih podatkov.“ [Sprememba 11]

(5)  Členu 8 se dodata odstavka 3 in 4:"

„3. Za namene te uredbe se za podatke, ki se pošiljajo, uporabljajo merila kakovosti iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta*.

4.  Komisija z izvedbenimi akti določi načine, strukturo, pogostost in elemente primerljivosti za standardna poročila o kakovosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11.

________________

* Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).“

(6)  Člen 9 se črta se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 9

Poročilo

Komisija do ...(5)[dd/mm/yyyy] [tri leta po začetku veljavnosti te uredbe] in nato vsaka tri leta po posvetovanju z Odborom za statistični program predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju te uredbe. V poročilu se zlasti:

(a)  ocenijo koristi, ki so jih od pripravljenih statističnih podatkov imeli Unija, države članice ter pripravljavci in uporabniki statističnih informacij glede na njihove stroške;

(b)  oceni kakovost pripravljene statistike, zlasti v zvezi z izgubo podatkov, ki jo je povzročila odprava poenostavljenega poročanja;

(c)  določijo področja za morebitne izboljšave in vse spremembe, ki so se izkazale za potrebne glede na pridobljene rezultate.“. [Sprememba 12]

(7)  Člen 10 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 10

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji iz tega člena.

2.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 3(2) in člena 4(5) se Komisiji podeli za nedoločen čas se na Komisijo prenese za obdobje petih let od ...(6). Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem tega obdobja.[Sprememba 13]

3.  Pooblastilo iz člena 3(2) in člena 4(5) lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekličeta. S sklepom o preklicu pooblastila pooblastilo iz navedenega sklepa preneha. Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na dan, ki je v njem naveden. Na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov ne vpliva.

4.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(2) in členom 4(5), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od dne, ko sta bila o tem uradno obveščena, ne nasprotujeta ali če pred iztekom tega roka obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za dva meseca.“

(8)  Člen 11 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 11

Odbor

1.  Komisiji pomaga Odbor za evropski statistični sistem, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta*.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

____________

* Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13)“

(9)  Člen 12 se črta.

(10)  Priloge B, D, H in I se črtajo. [Sprememba 15]

(11)  Priloga C se nadomesti, kakor je določeno v Prilogi k tej uredbi.

(11a)  Priloga F se spremeni, kot sledi:

(a)  V stolpcu 2 se v vrstici 1, odstavek 1, doda alineja:"

„– tonskih km“

(b)  V stolpcu 2 se v vrstici 1, odstavek 2, doda alineja:"

„– potniških km.“ [Sprememba 16]

(c)  V stolpcu 2 se v vrstico 1 doda naslednji odstavek:"

„– modalni deleži prevožene poti v železniškem tovornem prometu v tonskih km glede na naslednje razčlenitve razdalje:

–  d ≤ 50 km

–  50 km < d ≤ 150 km

–  150 km < d ≤ 300 km

–  300 km < d ≤ 500 km

–  500 km < d ≤ 750 km

–  750 km < d ≤ 1000 km

–  d > 1000 km;“ [Sprememba 17]

(d)  V stolpcu 2 se vrstica 3 nadomesti z naslednjim:"

„– za „tone“ in „tonske km“: Vsako leto“

–  za „število potnikov“ in „potniške km“: Vsako peto leto.“ [Sprememba 18]

(11b)  Vstavi se naslednja priloga:"

„Priloga Ga

Podatki o železniški infrastrukturi

1.  Število kilometrov železniške infrastrukture, opremljene z ERTMS;

2.  Dolžina železniškega omrežja, stalno opremljenega z ERTMS (v državi članici) v km;

3.  Število čezmejnih točk železniške infrastrukture, ki se uporabljajo za prevoz potnikov pogosteje kot vsako uro, vsaki dve uri in redkeje kot vsaki dve uri;

4.  Število čezmejnih točk na železnici, ki se ne uporabljajo več za prevoz potnikov ali blaga, ali opuščena železniška infrastruktura;

5.  Število postaj brez ovir, dostopnih za osebe z zmanjšano mobilnostjo in invalide.“. [Sprememba 23]

(11c)  Priloga H se spremeni:

(a)  V stolpcu 2 se v vrstici 1 se doda alineja:"

„– število zapletov (Preglednica H2)“;

(b)  V stolpcu 2 se v vrstici 4 odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„Preglednica H: „število nesreč in zapletov pri prevozu nevarnega blaga“;

(c)  V stolpcu 2 se v vrstici 7, odstavek 1, tretja alineja nadomesti z naslednjim:"

„– nesreče na nivojskih prehodih in nesreče, ki jih niso povzročili vlaki“;

(d)  V stolpcu 2 se v vrstici 7, odstavek 2, prva alineja nadomesti z naslednjim:"

„– skupno število nesreč in zapletov, v katerih je udeleženo najmanj eno tirno vozilo, ki vozi nevarno blago, kakor je opredeljeno v seznamu blaga v Prilogi K“;

(e)  V stolpcu 2 se v vrstici 7, odstavek 2, druga alineja nadomesti z naslednjim:"

„– število nesreč in zapletov, v katerih pride do razlitja/razsutja nevarnega blaga“. [Sprememba 19]

(12)  Priloga L se doda, kakor je določeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.V treh mesecih po objavi se pripravi prečiščeno besedilo z Uredbo (ES) št. 91/2003. [Sprememba 21]

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

„Priloga C“

„Priloga L“

Preglednica L.1

Preglednica L.2

(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014. (2) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 91/2003 z dne 16. decembra 2002 o statistiki železniškega prevoza, UL L 14, 21.1.2003, str. 1. (3) Direktiva 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (Direktiva o varnosti na železnici) (UL L 164, 30.4.2004, str. 44). (4) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13). (5) Datum tri leta po začetku veljavnosti te uredbe. (6) Točen datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izdajanju elektronskih računov pri javnih naročilih (COM(2013)0449 – C7-0208/2013 – 2013/0213(COD))

P7_TA(2014)0198 A7-0004/2014

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0449),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0208/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 16. oktobra 2013(1);

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 28. novembra 2013(2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 24. januarja 2014, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0004/2014),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. marca 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/.../EU Evropskega parlamenta in Sveta o izdajanju elektronskih računov pri javnem naročanju

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2014/55/EU.)

(1) UL C 79, 6.3.2014, str. 67. (2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.