Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1365/2006 o statistiki prevoza blaga po celinskih plovnih poteh glede prenosa delegiranih in izvedbenih pooblastil na Komisijo za sprejetje nekaterih ukrepov (COM(2013)0484 – C7-0205/2013 – 2013/0226(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0484),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 338(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0205/2013),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A7-0003/2014),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. marca 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1365/2006 o statistiki prevoza blaga po celinskih plovnih poteh glede prenosa delegiranih in izvedbenih pooblastil na Komisijo za sprejetje nekaterih ukrepov
(1) Zaradi začetka veljavnosti Pogodbe o delovanju Evropske unije (Pogodba) bi bilo treba pooblastila, prenesena na Komisijo, uskladiti s členoma 290 in 291 Pogodbe.
(2) V povezavi s sprejetjem Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(2), se je Komisija zavezala(3), da bo v skladu z merili iz Pogodbe pregledala zakonodajne akte, ki niso bili prilagojeni regulativnemu postopku s pregledom pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe.
(3) Uredba (ES) št. 1365/2006 Evropskega parlamenta in Sveta(4) na Komisijo prenaša pooblastila za izvajanje nekaterih določb te uredbe.
(4) V okviru uskladitve Uredbe (ES) št. 1365/2006 z novimi pravili PDEU bi bilo treba izvedbena pooblastila, ki jih ima Komisija na podlagi navedene uredbe, zagotoviti s pooblastili za sprejemanje delegiranih in izvedbenih aktov.
(5) V zvezi z Uredbo (ES) št. 1365/2006 bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije glede prilagoditve praga za statistično pokrivanje prevoza po celinskih plovnih poteh, prilagoditve opredelitev pojmov in sprejetje dodatnih opredelitev pojmov ter prilagoditve vsebine prilog, da se upoštevajo gospodarski in tehnični trendi. Poleg tega bi morala biti Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za prilagoditev obsega zbiranja podatkov in vsebine prilog. [Sprememba 1]
(6) Komisija bi morala zagotoviti, da se s temi delegiranimi akti državam članicam in poročevalskim enotam poročevalcem ne naloži znatno dodatno upravno breme. [Sprememba 2]
(7) Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti sočasno, pravočasno in ustrezno posredovanje ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.
(8) Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 1365/2006 bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da bi se sprejele ureditve za sporočanje podatkov, vključno s standardi izmenjave podatkov, za razširjanje rezultatov s strani Komisije (Eurostata), ter da bi se tudi razvile in objavile metodološke zahteve in merila, določena za zagotovitev kakovosti pripravljenih podatkov. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.Za sprejetje teh aktov bi bilo glede na njihov splošni obseg treba uporabljati postopek pregleda. [Sprememba 3]
(9) V skladu z načelom sorazmernosti, kot določa člen 5 Pogodbe o Evropski uniji, je za doseganje osnovnega cilja uskladitve pooblastil, prenesenih na Komisijo, s členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije, potrebno in primerno, da se določijo skupna pravila za takšno uskladitev na področju prometne statistike. V skladu s členom 5(4) Pogodbe o Evropski uniji ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. [Sprememba 4]
(10) Za zagotovitev pravne varnosti ta uredba ne sme vplivati na postopke za sprejetje ukrepov, ki so se začeli in niso bili dokončani pred začetkom veljavnosti te uredbe.
(11) Uredbo (ES) št. 1365/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 1365/2006 se spremeni:
(-1a) V členu 2(4) se črta točka (b); [Sprememba 5]
(-1b) V členu 2(4) se črta točka (c); [Sprememba 6]
(1) V členu 2 se doda naslednji odstavek 5:"
„5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, kjer je potrebno, v skladu s členom 9 glede prilagoditev praga za statistično pokrivanje prevoza po celinskih plovnih poteh, pri čemer se upoštevajo gospodarski in tehnični trendi.“ [Sprememba 7]
"
(2) V členu 3 se doda naslednji pododstavek:"
„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, kjer je potrebno, v skladu s členom 9 glede prilagoditev opredelitev pojmov in sprejetja dodatnih opredelitev pojmov, pri čemer se upoštevajo gospodarski in tehnični trendi.“ [Sprememba 8]
"
(3) V členu 4 se doda naslednji odstavek 4:"
„4. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, kjer je potrebno, v skladu s členom 9 glede prilagoditev obsega zbiranja podatkov in vsebine prilog, pri čemer se upoštevajo gospodarski in tehnični trendi.“ [Sprememba 9]
"
(4) Odstavek 2 v členu 5 se nadomesti z naslednjim:"
„2. Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 10(2) sprejme pogoje za sporočanje podatkov Komisiji (Eurostatu), vključno s standardi izmenjave podatkov.“
"
(5) V členu 6 se doda naslednji pododstavek:"
„Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 10(2) sprejme pogoje za razširjanje rezultatov.“
"
(6) Odstavek 1 v členu 7 se nadomesti z naslednjim:"
„1. Komisija sprejme metodološke zahteve in merila, določena za zagotovitev kakovosti pripravljenih podatkov, v skladu s postopkom pregleda iz člena 10(2).“
"
(6a) V členu 7 se dodata naslednja odstavka:"
„3a. Za namene te uredbe se za podatke, ki se pošiljajo, uporabljajo merila kakovosti iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta*.
3b. Komisija z izvedbenimi akti določi načine, strukturo, pogostost in elemente primerljivosti za poročila o kakovosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 10(2).
________________
* Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).“; [Sprememba 10]
"
(6b) V členu 8 se uvodni del odstavka 1 nadomesti z naslednjim:"
„Do … (5)in nato vsaka tri leta po posvetovanju z Odborom za statistični program Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju te uredbe. Navedeno poročilo zlasti:“ [Sprememba 11]
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov seje preneseno naKomisijo prenese pod pogoji iz tega člena. [Sprememba 13]
2. Komisija pri izvajanju pooblastil iz člena 2(5), člena 3 in člena 4(4) zagotovi, da se državam članicam in dajalcem podatkov z delegiranimi akti ne naloži znatno dodatno upravno breme.
3. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(5), člena 3 in člena 4(4) se na Komisijo prenese za nedoločen čas od (Urad za publikacije: vstavite točen datum začetka veljavnosti uredbe o spremembi) pet letod … (6). Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.[Sprememba 14]
4. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče pooblastilo iz člena 2(5), člena 3 in člena 4(4).
Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Preklic ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki že veljajo.
5. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 2(5), členom 3 in členom 4(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta Evropski parlament in Svet pred iztekom tega roka obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“
"
(8) Člen 10 se nadomesti z naslednjim:"
„Člen 10
Odbor
1. Komisiji pomaga Odbor za evropski statistični sistem, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki(*). Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(**).
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
2a. Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporablja tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011. [Sprememba 15]
______________
(*) Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).
(**) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(UL L 55, 28.2.2011, str. 13.)“
"
(8a) V Prilogi B se preglednica B1 nadomesti z naslednjim:"
„Preglednica B1 Prevoz potnikov in blaga glede na nacionalnost in vrsto plovila (letni podatki)
Elementi
Šifra
Nomenklatura
Enota
Preglednica
alfa-2
„B1“
Država poročevalka
dvomestna črkovna
NUTS0 (oznaka države)
Leto
štirimestna numerična
„yyyy“
Država/regija natovarjanja
alfa-4
NUTS2 (*)
Država/regija raztovarjanja
alfa-4
NUTS2 (*)
Vrsta prevoza
enomestna numerična
1 = nacionalni
2 = mednarodni (razen tranzitnega)
3= tranzitni
Vrsta plovila
enomestna numerična
1= barža na lastni pogon:
2= barža brez lastnega pogona
3= tankerska barža na lastni pogon
4= tankerska barža brez lastnega pogona
5= druga plovila za prevoz blaga
6=pomorsko plovilo
7=ladje za križarjenje, ki prevažajo več kot 100 potnikov
8=trajekti, ki potnike prevažajo več kot 300 metrov
Nacionalnost plovila
dvomestna črkovna
NUTS0 (oznaka države)(**)
Prepeljane tone
tone
Tonski kilometri
tonski kilometri
Prepeljani potniki
dvanajstmestna numerična
potniki
Potniški km
dvanajstmestna numerična
potniki
Razpoložljivi potniški sedeži
dvanajstmestna numerična
potniški sedeži
(*) Kadar regionalna oznaka ni znana ali ni na voljo, bo uporabljena naslednja kodifikacija:
„NUTS0 + ZZ“, kadar obstaja šifra NUTS za partnersko državo,
„ISO oznaka + ZZ“, kadar za partnersko državo ne obstaja šifra NUTS,
„ZZZZ“, kadar je partnerska država povsem neznana.
Kadar šifra NUTS za državo registracije vozila ne obstaja, bo sporočena oznaka države po ISO. Če nacionalnost plovila ni znana, se uporabi šifra „ZZ““
"
[Sprememba 16]
(9) Priloga G se črta.
Člen 2
Ta uredba ne vpliva na postopke za sprejetje ukrepov iz Uredbe (ES) št. 1365/2006, ki so bili začeti in ne dokončani pred začetkom veljavnosti te uredbe.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
Uredba (ES) št. 1365/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o statistiki prevoza blaga po celinskih plovnih poteh in o razveljavitvi Direktive Sveta 80/1119/EGS (UL L 264, 25.9.2006, str. 1).
Statistika za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem ***I
420k
207k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 11. marca 2014, k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju in kakovosti statistike za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem (COM(2013)0342 – C7-0162/2013 – 2013/0181(COD))(1)
(1) Uredba (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij1 določa mehanizem opozarjanja za zgodnje odkrivanje neravnotežij in njihovo spremljanje. V okviru tega mehanizma mora Komisija pripraviti letno poročilo o mehanizmu opozarjanja s kvalitativno ekonomsko in finančno oceno ter navedbo držav članic, za katere ocenjuje, da so jo prizadela neravnotežja ali za katere obstaja nevarnost, da bi jih prizadela.
(1) Uredba (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta1 določa mehanizem opozarjanja za zgodnje odkrivanje neravnotežij in njihovo spremljanje. V okviru tega mehanizma mora Komisija pripraviti letno poročilo o mehanizmu opozarjanja s kvalitativno ekonomsko in finančno oceno ter navedbo držav članic, za katere ocenjuje, da so jo prizadela neravnotežja ali za katere obstaja nevarnost, da bi jih prizadela.
__________________
__________________
1 UL L 306, 23.11.2011, str.25.
1Uredba (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (UL L 306, 23.11.2011, str. 25).
Sprememba 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 3
(3) Zanesljivi statistični podatki so osnova za učinkovit nadzor nad makroekonomskimi neravnotežji. Za zagotovitev zanesljive in neodvisne statistike bi morale države članice zagotoviti strokovno neodvisnost nacionalnih statističnih organov, skladno z Evropskim statističnim kodeksom ravnanja iz Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki3.
(3) Zanesljivi, točni in uporabni statistični podatki so bistveni za učinkovit nadzor nad makroekonomskimi neravnotežji. Za zagotovitev zanesljive in neodvisne statistike bi bilo treba v skladu s predlogi Evropskega parlamenta za revizijo Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Svetaa okrepiti neodvisnost Eurostata, države članice pa bi morale zagotoviti strokovno neodvisnost nacionalnih statističnih organov, skladno z Evropskim statističnim kodeksom ravnanja iz te Uredbe.
__________________
3 UL L 87, 31.3.2009, str. 164
a Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).
(3a) Komisija mora še naprej upoštevati potrebo po zanesljivih statističnih podatkih, ki omogočajo, da se politike Unije bolje odzivajo na gospodarsko, socialno in ozemeljsko stvarnost na regionalni ravni.
Sprememba 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 4
(4) Poročilo o mehanizmu opozarjanja, ki temelji na pregledu z nizom kazalnikov, katerih vrednosti se primerjajo z okvirnimi pragovi, je instrument začetnega pregleda, s katerim Komisija ugotavlja, v katerih državah članicah je treba zaradi razvoja dogodkov podrobneje preveriti, ali obstajajo neravnotežja ali nevarnost neravnotežij. Poročilo o mehanizmu preverjanja bi moralo zajemati podatke, relevantne za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem. Gonila opazovanega razvoja pa se podrobno analizirajo v nadaljnjih poglobljenih pregledih, da se lahko določi narava neravnotežij. Pregled in pragovi se ne razlagajo mehansko, temveč z ekonomskega vidika. Med poglobljenimi pregledi bo Komisija preučila širok spekter ekonomskih spremenljivk ter dodatne informacije, pri čemer bodo upoštevane okoliščine v posamezni državi. Zaradi teh razlogov vseh podatkov, ki se lahko uporabijo za namene postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, ni mogoče vnaprej izčrpno navesti, temveč bi jih bilo treba opredeliti s sklicevanjem na postopke, določene v Uredbi (EU) št. 1176/2011 za odkrivanje makroekonomskih neravnotežij ter za preprečevanje in odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v Uniji. Pri izvajanju postopka makroekonomskih neravnotežij bi morala Komisija in Svet dati prednost statistiki, ki jo države članice pripravljajo in pošiljajo Komisiji (Eurostatu). Druge statistike, ki se ne pripravljajo in pošiljajo na ta način, bi se morale uporabiti, samo kadar prejšnje statistike ne zagotavljajo zahtevanih informacij ter ob upoštevanju kakovosti teh drugih statističnih podatkov.
(4) Poročilo o mehanizmu opozarjanja, ki temelji na pregledu z nizom kazalnikov, katerih vrednosti se primerjajo z okvirnimi pragovi, je instrument začetnega pregleda, s katerim Komisija ugotavlja, v katerih državah članicah je treba zaradi razvoja dogodkov podrobneje preveriti, ali obstajajo neravnotežja ali nevarnost neravnotežij. Poročilo o mehanizmu preverjanja bi moralo zajemati podatke, relevantne za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem. Gonila opazovanega razvoja pa se podrobno analizirajo v nadaljnjih poglobljenih pregledih, da se lahko določi narava neravnotežij. Pregled in pragovi se ne bi smeli razlagati mehansko, temveč z ekonomskega vidika. Med poglobljenimi pregledi bo Komisija preučila širok spekter ekonomskih spremenljivk ter dodatne informacije, pri čemer bodo upoštevane okoliščine v posamezni državi. Zaradi teh razlogov vseh podatkov, ki se lahko uporabijo za namene postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, ni mogoče vnaprej izčrpno navesti, temveč bi jih bilo treba opredeliti s sklicevanjem na postopke, določene v Uredbi (EU) št. 1176/2011 za odkrivanje makroekonomskih neravnotežij ter za preprečevanje in odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v Uniji. Pri izvajanju, spremljanju in ocenjevanju postopka makroekonomskih neravnotežij bi morali Evropski parlament, Svet in Komisija dati prednost statistiki, ki jo države članice pripravljajo in pošiljajo Komisiji (Eurostatu). Druge statistike, ki se ne pripravljajo in pošiljajo na ta način, bi se morale uporabiti, samo kadar prejšnje statistike ne zagotavljajo zahtevanih informacij ter ob upoštevanju kakovosti teh drugih statističnih podatkov.
Sprememba 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 5
(5) Za zbiranje, spremljanje in objavo podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem (v nadaljnjem besedilu: podatki, relevantni za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem) bi bilo treba uvesti zanesljiv postopek ter stalno izboljševati osnovne statistične informacije v skladu z okvirom Komisije za vodenje kakovosti za evropsko statistiko4. Skupina direktorjev za makroekonomsko statistiko (DMES), ki jo je ustanovila Komisija, je primerna strokovna skupina, ki Komisiji (Eurostatu) zagotavlja potrebno pomoč pri izvajanju postopka stabilnega spremljanja kakovosti za podatke, relevantne za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem.
(5) Za zajemanje, zbiranje, spremljanje in objavo podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem (v nadaljnjem besedilu: podatki, relevantni za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem) bi bilo treba uvesti zanesljiv postopek ter stalno izboljševati osnovne statistične informacije v skladu z okvirom Komisije za vodenje kakovosti za evropsko statistiko4. Skupina direktorjev za makroekonomsko statistiko (DMES), ki jo je ustanovila Komisija, ki združuje strokovnjake iz Odbora za evropski statistični sistem in Evropskega sistema centralnih bank, je primerna strokovna skupina, ki Komisiji (Eurostatu) zagotavlja potrebno pomoč pri izvajanju postopka stabilnega spremljanja kakovosti za podatke, relevantne za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem.
(6) Bistveno je, da priprava statistike, potrebna za izvajanje dejavnosti Unije, temelji le na zanesljivih podatkih. Pri pripravi podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim ravnotežjem, ki je bistvena podlaga za odkrivanje makroekonomskih neravnotežij ter za preprečevanje in odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v Uniji, lahko nezanesljivi podatki znatno vplivajo na interes Unije. Za izvajanje postopka makroekonomskih neravnotežij so potrebni dodatni ukrepi, da bi bilo izvrševanje priprave, zagotavljanja in spremljanja kakovosti podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, učinkovitejše. Navedeni ukrepi bi morali povečati verodostojnost osnovnih statističnih informacij ter zagotavljanja in spremljanja kakovosti podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem. Da se prepreči napačna razlaga, bodisi namenoma bodisi zaradi hude malomarnosti, podatkov, relevantnih za postopek v zvezi makroekonomskim neravnotežjem, bi bilo treba vzpostaviti mehanizem finančnih sankcij, ki bodo namenjene tudi zagotavljanju primerne skrbnosti pri pripravi podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem.
(6) Bistveno je, da priprava statistike, potrebna za izvajanje dejavnosti Unije, temelji le na zanesljivih podatkih. Ustrezno je, da se postopki iz uredb (EU) št. 1176/2011 in (EU) št. 1174/2011 dopolnijo z ustreznim formalnim okvirom za zbiranje, spremljanje kakovosti in objavljanje podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, v skladu s skupnimi merili kakovosti, določenimi v Uredbi (ES) št. 223/2009. Za izvajanje postopka makroekonomskih neravnotežij so potrebni dodatni ukrepi, da bi bilo izvrševanje priprave, zagotavljanja in spremljanja kakovosti podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, učinkovitejše. Navedeni ukrepi bi morali povečati verodostojnost osnovnih statističnih informacij ter zagotavljanja in spremljanja kakovosti podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem.
(6a) Da se prepreči napačna razlaga podatkov, relevantnih za postopek v zvezi makroekonomskim neravnotežjem, bodisi namenoma bodisi zaradi hude malomarnosti, bi bilo treba vzpostaviti korektivni mehanizem, tudi za zagotovitev primerne skrbnosti pri pripravi podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem.
Sprememba 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 7
(7) Za dopolnitev pravil o izračunu globe za izkrivljanje statističnih podatkov ter pravil o postopku, ki mu sledi Komisija pri raziskovanju takšnih dejanj, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) sprejme akte v zvezi z natančnimi merili za določitev višine globe in za izvajanje preiskav Komisije. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, med drugim na strokovni ravni. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno predložitev zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.
(7) Za dopolnitev pravil o izračunu obrestovanih depozitov in globe za izkrivljanje statističnih podatkov ter pravil o postopku, ki mu sledi Komisija pri raziskovanju dejanj v zvezi z izkrivljanjem statističnih podatkov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) sprejme akte v zvezi z natančnimi merili za določitev višine globe in za izvajanje preiskav Komisije. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, med drugim na strokovni ravni. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno predložitev zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.
Sprememba 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 8
(8) Med Komisijo in statističnimi organi držav članic bi bilo treba vzpostaviti tesno sodelovanje in stalen dialog, da se zagotovi kakovost podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, ki jih sporočajo države članice, in osnovnih statističnih informacij.
(8) Potekajoče sodelovanje in usklajevanje med Komisijo (Eurostatom) in statističnimi organi držav članic je pomemben prispevek k učinkovitemu usklajevanju statističnih dejavnosti v okviru evropskega statističnega sistema (ESS). To sodelovanje je treba okrepiti, da se zagotovi kakovost podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, ki jih sporočajo države članice, in osnovnih statističnih informacij; pri razvijanju, pripravi in izkazovanju podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, v okviru ustreznih struktur upravljanja in statističnih programov dela evropskega statističnega sistema in Evropskega sistema centralnih bank(ESCB) bi bilo treba upoštevati institucionalno ločenost ESCB in neodvisnost centralnih bank.
Sprememba 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 9
(9) V zvezi s podatki, relevantnimi za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, bi bilo treba v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 223/2009 zagotoviti tesno sodelovanje med evropskim statističnim sistemom in Evropskim sistemom centralnih bank, da bi se čim bolj zmanjšalo breme poročanja, zagotovila usklajenost, izboljšala temeljna statistika in zagotovila primerljivost.
(9) Ker je evropski statistični sistem odgovoren za pripravo številnih statističnih informacij, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, Evropski sistem centralnih bank pa za pripravo številnih drugih ustreznih statističnih informacij, bi bilo treba v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 223/2009 v zvezi s podatki, relevantnimi za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, zagotoviti tesno sodelovanje med obema sistemoma, da bi se čim bolj zmanjšalo breme poročanja, zagotovila usklajenost, izboljšala temeljna statistika in zagotovila primerljivost. Praktično operativno ureditev sodelovanja med evropskim statističnim sistemom in Evropskim sistemom centralnih bank pri zagotavljanju kakovosti podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, bi lahko opredelili v memorandumu o soglasju. Glede na dolgotrajne izkušnje na statističnih področjih, ki jih pokrivajo podatki, relevantni za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, bi lahko Odbor za monetarno, finančno in plačilnobilančno statistiko, ustanovljen s Sklepom Sveta 2006/856/ES1a zagotovil svetovanje o praktični operativni ureditvi tega sodelovanja, kar bi se lahko odražalo v omenjenem memorandumu o soglasju.
(9a) Določbe te uredbe bi bilo treba obravnavati v okviru krepitve evropskega gospodarskega upravljanja, ki zahteva večjo demokratično odgovornost tako na nacionalni ravni kot na ravni Unije; Okrepljeni sistem statističnega spremljanja podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, bi moral vključevati tesnejše in pravočasnejše vključevanje Evropskega parlamenta. Čeprav so sogovorniki Evropskega parlamenta v okviru dialoga ustrezne institucije Unije in njihovi predstavniki, lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta k prostovoljnemu sodelovanju pri obravnavah povabi predstavnike nacionalnih statističnih uradov.
(9b) Okrepitev gospodarskega upravljanja z izboljšanim sistemom statističnega spremljanja podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, bi morala zajemati tesnejše in pravočasnejše vključevanje nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta.
(12a) Vendar pa bi morala biti začasna ustavitev sredstev, ki jo sproži postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, skrajni ukrep, pri katerem bi bilo treba upoštevati poglobljeno analizo brezposelnosti, revščine in kazalnikov krčenja BDP.
Sprememba 14 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2a (novo)
2a. Pri postopkih zagotavljanja kakovosti, ki jih predvideva ta uredba, se upošteva in nadgrajuje dobra praksa pri obstoječih postopkih zagotavljanja kakovosti. Ta ne vodi v podvajanje prizadevanj za zagotavljanje kakovosti ali vzporednih nizov podatkov.
Sprememba 15 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2
2. Roki za pošiljanje podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, so tisti, ki so določeni na podlagi ustreznih temeljnih aktov, ali ki jih bo Komisija sporočila v posebnih koledarjih ob upoštevanju potreb Unije.
2. Roki za pošiljanje podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, so tisti, ki so določeni na podlagi ustreznih temeljnih aktov ali ki jih bo Komisija sporočila v posebnih koledarjih ob upoštevanju okvira evropskega semestra in potreb Unije.
Sprememba 16 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 3
3. Komisija državam članicam vsako leto sporoči časovnico letnega poročila o mehanizmu opozarjanja, ustanovljenega s členom 3 Uredbe (EU) št. 1176/2011. Na podlagi te časovnice, rokov in koledarjev iz odstavka 2 Komisija določi in sporoči državam članicam tudi rok za predložitev vseh najnovejših podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem.
3. Komisija državam članicam vsako leto sporoči časovnico letnega poročila o mehanizmu opozarjanja, ustanovljenega s členom 3 Uredbe (EU) št. 1176/2011. Na podlagi te časovnice, rokov in koledarjev iz odstavka 2 Komisija določi in sporoči državam članicam tudi rok, do katerega Komisija (Eurostat) izloči podatke, relevantne za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, da za vsako državo članico izračuna kazalnike za pregled v okviru postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem ter vzpostavi referenčno podatkovno zbirko podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem.
Sprememba 17 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 3a (novo)
3a. Komisija (Eurostat) vsem državam članicam zagotovi dostop do referenčne podatkovne zbirke, kjer so izločeni podatki, relevantni za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, najkasneje pet delovnih dni po roku za preverjanje. Države članice preverijo podatke in jih potrdijo ali sporočijo spremembe v sedmih delovnih dneh po preteku tega petdnevnega roka.
Sprememba 18 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1
1. Ob pošiljanju podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, navedenih v členu 1, države članice Komisiji (Eurostatu) pošljejo v obliki poročila o kakovosti informacije, iz katerih je razvidno, kako se ti podatki izračunavajo, vključno z vsemi spremembami virov in metod.
1. Ob pošiljanju podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, navedenih v členu 1, države članice Komisiji (Eurostatu) predložijo v obliki poročila o kakovosti informacije, iz katerih je razvidno, kako se ti podatki izračunavajo, vključno z vsemi spremembami virov in metod.
Sprememba 19 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2a (novo)
2a. Države članice v sedmih dneh pošljejo poročilo o kakovosti v skladu s členom 2(3a).
Sprememba 20 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3
3. Komisija sprejme izvedbene akte, da se opredelijo načini, struktura in pogostost poročil o kakovosti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 14(2).
3. Komisija sprejme delegirane akte, da se opredelijo načini, struktura in pogostost poročil o kakovosti iz odstavka 1. Ti delegirani akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 12.
Sprememba 21 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2
2. Države članice pripravijo popise in jih pošljejo Komisiji (Eurostatu) najpozneje [...] [datum:devet mesecev po sprejetju te uredbe]. Komisija sprejme izvedbene akte za opredelitev strukture in načinov posodabljanja teh opisov do [...] [v šestih mesecih po sprejetju te uredbe]. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 14(2).
2. Države članice pripravijo popise in jih pošljejo Komisiji (Eurostatu) najpozneje [...] [datum: devet mesecev po začetku veljavnosti te uredbe]. Komisija sprejme delegirane akte za opredelitev strukture in načinov posodabljanja teh opisov do [...] [v šestih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe ]. Ti delegirani akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 12.
Sprememba 22 Predlog uredbe Poglavje VI – naslov
OBISKI V DRŽAVAH ČLANICAH
OBISKI, NAMENJENI POGOVOROM, V DRŽAVAH ČLANICAH
Sprememba 23 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1
1. Kadar Komisija (Eurostat) ugotovi, da obstajajo težave, zlasti v okviru ocene kakovosti na podlagi člena 5, se lahko odloči za obiske v zadevni državi članici.
1. Kadar Komisija (Eurostat) ugotovi, da je treba podrobneje oceniti kakovost statistike, zlasti v okviru ocene kakovosti na podlagi člena 5, se lahko odloči za obiske, namenjene pogovorom, v zadevni državi članici.
Sprememba 24 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2
2. Cilj takšnih obiskov je podrobno preučiti kakovost zadevnih podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem. Obiski se osredotočajo na metodološka vprašanja, vire in metode, navedene v opisih, podatke in spremne statistične postopke, da se oceni njihova skladnost z ustreznimi računovodskimi in statističnimi pravili.
2. Cilj obiskov, namenjenih pogovorom, iz odstavka 1 je podrobno preučiti kakovost zadevnih podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem. Ti obiski se osredotočajo na metodološka vprašanja, vire in metode, navedene v opisih, podatke in spremne statistične postopke, da se oceni njihova skladnost z ustreznimi računovodskimi in statističnimi pravili.
Sprememba 25 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2a (novo)
2a. Ko Komisija (Eurostat) pripravlja obiske, namenjene pogovorom, posreduje svoje začasne ugotovitve zadevni državi članici za pripombe.
Sprememba 26 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 3
3. Komisija (Eurostat) Odboru za ekonomsko politiko, ustanovljenemu s Sklepom Sveta 74/122/EGS, sporoči ugotovitve teh obiskov, med drugim pripombe zadevne države članice v zvezi s temi ugotovitvami. Po predložitvi Odboru za ekonomsko politiko se ta poročila skupaj s kakršnimi koli pripombami zadevne države članice objavijo brez poseganja v določbe glede statistične zaupnosti iz Uredbe (ES) št. 223/2009.
3. Komisija (Eurostat) Evropskemu parlamentu in Odboru za ekonomsko politiko, ustanovljenemu s Sklepom Sveta 74/122/EGS7, sporoči ugotovitve teh obiskov, namenjenih pogovorom, med drugim pripombe zadevne države članice v zvezi s temi ugotovitvami. Po predložitvi Evropskemu parlamentu in Odboru za ekonomsko politiko se ta poročila skupaj z morebitnimi pripombami zadevne države članice objavijo brez poseganja v določbe glede statistične zaupnosti iz Uredbe (ES) št. 223/2009.
____________
____________
7. UL L 63, 5.3.1974, str. 21.
7. UL L 63, 5.3.1974, str. 21.
Sprememba 27 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 4
4. Države članice na zahtevo Komisije (Eurostata) zagotovijo pomoč strokovnjakov o statističnih vprašanjih v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, med drugim za pripravo in izvedbo obiskov. Ti strokovnjaki dajo pri opravljanju svojih nalog na voljo svoje neodvisno strokovno znanje. Seznam navedenih strokovnjakov se sestavi do (datum se določi) na podlagi predlogov, ki jih Komisiji (Eurostatu) pošljejo nacionalni organi, pristojni za podatke, relevantne za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem.
4. Države članice na zahtevo Komisije (Eurostata) zagotovijo pomoč strokovnjakov o statističnih vprašanjih v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, med drugim za pripravo in izvedbo obiskov, namenjenih pogovorom. Ti strokovnjaki dajo pri opravljanju svojih nalog na voljo svoje neodvisno strokovno znanje. Seznam navedenih strokovnjakov se sestavi do [Datum: šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] na podlagi predlogov, ki jih Komisiji (Eurostatu) pošljejo nacionalni organi, pristojni za podatke, relevantne za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem.
Sprememba 28 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 5
5. Komisija (Eurostat) določi pravila in postopke v zvezi z izbiro strokovnjakov, ob upoštevanju ustrezne razporeditve strokovnjakov po državah članicah in ustrezne rotacije strokovnjakov med državami članicami, organizacije njihovega dela in finančnih podrobnosti. Komisija (Eurostat) z državami članicami deli vse stroške, ki jih imajo države članice zaradi pomoči nacionalnih strokovnjakov.
5. Komisija (Eurostat) določi pravila in postopke v zvezi z izbiro strokovnjakov, ob upoštevanju ustrezne razporeditve strokovnjakov po državah članicah in ustrezne in pravočasne rotacije strokovnjakov med državami članicami, organizacije njihovega dela in finančnih podrobnosti. Komisija (Eurostat) z državami članicami deli vse stroške, ki jih imajo države članice zaradi pomoči nacionalnih strokovnjakov.
Sprememba 29 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 6a (novo)
6a. Ta člen ne velja v primerih, ko so obiski Komisije v državah članicah že predvideni v sektorski zakonodaji.
Sprememba 30 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1
1. Komisija (Eurostat) zagotovi podatke, relevantne za postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, ki se uporabljajo v postopku v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, tudi s sporočili za javnost in/ali drugimi sredstvi, ki jih šteje za primerne.
1. Komisija (Eurostat) objavi podatke, relevantne za postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, ki se uporabljajo v postopku v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, tudi s sporočili za javnost in/ali drugimi sredstvi, ki jih šteje za primerne.
Sprememba 31 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2
2. Komisija (Eurostat) ne odlaša z zagotavljanjem podatkov držav članic, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, če država članica ni poslala svojih podatkov.
2. Komisija (Eurostat) določi datum objave sporočila za javnost in o njem obvesti države članice v desetih delovnih dneh po preteku roka iz člena 2. Komisija (Eurostat) ne odlaša z zagotavljanjem podatkov držav članic, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, če država članica ni poslala svojih podatkov.
Sprememba 32 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 3
3. Komisija (Eurostat) lahko izrazi pridržke glede kakovosti podatkov države članice, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem. Komisija (Eurostat) najpozneje v treh delovnih dneh pred načrtovano objavo podatkov sporoči zadevni državi članici in predsedniku Odbora za ekonomsko politiko pridržek, ki ga namerava izraziti in objaviti. Kadar se po objavi podatkov in pridržkov zadeva razreši, se takoj za tem objavi umik pridržkov.
3. Komisija (Eurostat) lahko izrazi pridržke glede kakovosti podatkov države članice, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem. Zadevni državi članici se omogoči, da zagovarja svoja stališča. Komisija (Eurostat) najpozneje v desetih delovnih dneh pred načrtovano objavo podatkov sporoči zadevni državi članici in predsedniku Odbora za ekonomsko politiko pridržek, ki ga namerava izraziti in objaviti. Kadar se po objavi podatkov in pridržkov zadeva razreši, se takoj za tem objavi umik pridržkov.
Sprememba 33 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 4
4. Komisija (Eurostat) lahko spremeni poslane podatke držav članic in predloži spremenjene podatke z obrazložitvijo spremembe, če obstajajo dokazi, da podatki v poročilu države članice niso skladni z zahtevami člena 3(2). Komisija (Eurostat) najpozneje tri delovne dni pred načrtovano objavo podatkov posreduje zadevni državi članici in predsedniku Odbora za ekonomsko politiko spremenjene podatke in obrazložitev spremembe.
4. Komisija (Eurostat) lahko spremeni poslane podatke držav članic in objavi spremenjene podatke z obrazložitvijo spremembe, če obstajajo dokazi, da podatki v poročilu države članice niso skladni z zahtevami člena 3(2) in veljavnimi metodološkimi standardi in zahtevami glede celovitosti, zanesljivosti, pravočasnosti in doslednosti statističnih podatkov. Komisija (Eurostat) najpozneje tri delovne dni pred načrtovano objavo podatkov posreduje zadevni državi članici in predsedniku Odbora za ekonomsko politiko spremenjene podatke in obrazložitev spremembe.
Sprememba 34 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1
1. Svet lahko na predlog Komisije sklene naložiti globo državi članici, ki namerno ali zaradi hude malomarnosti napačno prikazuje podatke, relevantne za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem.
1. Svet lahko na priporočilo Komisije v dvostopenjskem postopku sklene naložiti obrestovani depozit in zatem, če Komisija oceni, da država članica ni izvedla korektivnih ukrepov iz odstavka 1a in kot skrajni ukrep, globo državi članici, ki je namerno napačno prikazala podatke, relevantne za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, ali zaradi hude malomarnosti povzročila napačno prikazovanje teh podatkov, kar Komisiji onemogoči, da bi pridobila resnično in pošteno oceno.
Sprememba 35 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 a (novo)
1a. Država članica poroča Komisiji v določenem roku o korektivnih ukrepih, potrebnih za odpravo napačnega prikazovanja ali hude malomarnosti iz odstavka 1 in za to, da se v prihodnje prepreči nastanek podobnih okoliščin. Poročilo se objavi.
Sprememba 36 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2
2. Globa iz odstavka 1 je učinkovita, odvračilna in sorazmerna z vrsto, resnostjo in trajanjem napačnega prikazovanja. Znesek globe ne presega 0,05 % BDP zadevne države članice.
2. Obrestovani depozit ali globa iz odstavka 1 je učinkovita, odvračilna in sorazmerna z vrsto, resnostjo in trajanjem napačnega prikazovanja. Znesek obrestovanega depozita ne presega 0,05 % BDP zadevne države članice v preteklem letu.
3. Komisija lahko opravi vse potrebne preiskave, da ugotovi, ali obstaja napačno prikazovanje iz odstavka 1. Komisija se lahko odloči za začetek preiskave, ko ugotovi, da obstaja resen sum o obstoju dejstev, ki bi se lahko izkazala za takšno napačno prikazovanje. Pri preiskovanju domnevnega napačnega prikazovanja Komisija upošteva vse pripombe zadevne države članice. Zaradi opravljanja svojih nalog lahko Komisija od države članice zahteva informacije in lahko opravi inšpekcijske preglede na kraju samem ter dostopa do osnovnih statističnih informacij in dokumentov v zvezi s podatki, relevantnimi za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem. Če zakonodaja zadevne države članice za opravljanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem zahteva predhodno dovoljenje, Komisija zanj zaprosi.
3. Komisija lahko v skladu s Pogodbama in posebno sektorsko zakonodajo sproži in opravi vse potrebne preiskave, da ugotovi, ali obstaja napačno prikazovanje iz odstavka 1. Komisija se lahko odloči za začetek preiskave, ko ugotovi, da obstaja resen sum o obstoju dejstev, ki bi se lahko izkazala za takšno napačno prikazovanje. Pri preiskovanju domnevnega napačnega prikazovanja Komisija upošteva vse pripombe zadevne države članice. Zaradi opravljanja svojih nalog lahko Komisija od države članice, v zvezi s katero poteka preiskava, zahteva informacije in lahko opravi inšpekcijske preglede na kraju samem ter dostopa do osnovnih statističnih informacij in dokumentov v zvezi s podatki, relevantnimi za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem. Če zakonodaja države članice, v zvezi s katero poteka preiskava, zahteva dovoljenje sodnega organa, se pred izvedbo inšpekcijskih pregledov na kraju samem pridobi ustrezno dovoljenje.
Komisija ob zaključku preiskave in pred predložitvijo kakršnega koli predloga Svetu zadevni državi članici ponudi možnost zagovora v zvezi z vsebino preiskave. Komisija svoj predlog Svetu zasnuje samo na dejstvih, ki jih je imela zadevna država članica možnost komentirati.
Komisija ob zaključku preiskave in pred predložitvijo kakršnega koli priporočila Svetu državi članici, v zvezi s katero poteka preiskava, ponudi možnost zagovora o vsebini preiskave. Komisija svoje priporočilo Svetu zasnuje samo na dejstvih, ki jih je imela zadevna država članica možnost komentirati.
Komisija obvesti pristojni odbor Evropskega parlamenta o vsaki preiskavi ali priporočilu, predloženem v skladu s tem odstavkom. Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko državi članici, na katero se nanaša priporočilo Komisije, omogoči udeležbo v izmenjavi mnenj.
Sprememba 40 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4a (novo)
4a. Komisija lahko na utemeljeno prošnjo zadevne države članice, ki jo slednja naslovi nanjo, priporoči Svetu, naj zniža ali prekliče znesek obrestovanega depozita.
Za obrestni depozit velja obrestna mera, ki odraža kreditno tveganje Komisije in ustrezno naložbeno obdobje.
Sprememba 41 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5
5. Sodišče Evropske unije je neomejeno pristojno za sodno presojo sklepov, s katerimi Svet naloži globo v skladu z odstavkom 1. Naloženo globo lahko prekliče, zniža ali zviša.
5. Sodišče Evropske unije je neomejeno pristojno za sodno presojo sklepov, s katerimi Svet naloži obrestovane depozite v skladu z odstavkom 1. Naloženi obrestovani depozit lahko prekliče, zniža ali zviša.
Sprememba 42 Predlog uredbe Poglavje IX – Naslov
NARAVA IN PORAZDELITEV PRORAČUNA SANKCIJ
NARAVA IN DODELITEV PRORAČUNA GLOB
Sprememba 43 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9(4) se Komisiji podeli za tri leta z začetkom en mesec po sprejetju te uredbe. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastil najpozneje devet mesecev pred koncem navedenega triletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enaka obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet temu nasprotuje najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(3), člena 6(2) in člena 9(4) se prenese na Komisijo za obdobje dveh let po enem mesecu po začetku veljavnosti te uredbe. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem navedenega triletnega obdobja po posvetovanju z zadevnimi akterji, vključno z ECB in v skladu s členom 127 PDEU. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet temu nasprotuje najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 44 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 3
3. Pooblastilo iz člena 9(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu pooblastila pooblastilo iz navedenega sklepa preneha. Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Preklic ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki so že v veljavi.
3. Pooblastilo iz člena 3(3), člena 6(2) in člena 9(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu pooblastila pooblastilo iz navedenega sklepa preneha. Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Preklic ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki so že v veljavi.
Sprememba 45 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 5
5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 9(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od dne, ko sta bila o tem uradno obveščena, ne nasprotujeta ali če pred iztekom tega roka obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za dva meseca.
5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(3), členom 6(2) in členom 9(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet v treh mesecih od dne, ko sta bila o tem uradno obveščena, ne nasprotujeta ali če pred iztekom tega roka obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za tri mesece.
Sprememba 46 Predlog uredbe Člen 13
V zvezi z ukrepi iz člena 9 Svet odloča brez upoštevanja glasu člana Sveta, ki zastopa zadevno državo članico.
V zvezi z ukrepi iz člena 9 Svet odloča brez upoštevanja glasu člana Sveta, ki zastopa zadevno državo članico. Šteje se, da je Svet sprejel sklep iz člena 9(1), razen če se v desetih dneh od dneva, ko je Komisija sprejela priporočilo, s kvalificirano večino ne odloči za zavrnitev priporočila.
Sprememba 47 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1a (novo)
Kvalificirana večina članov Sveta iz člena 9(1) se določi v skladu s točko (a) člena 238(3) PDEU.
Sprememba 48 Predlog uredbe Člen 15
V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 223/2009 nacionalni statistični uradi držav članic (NSU) zagotovijo potrebno usklajevanje podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, na nacionalni ravni. Vsi drugi nacionalni organi poročajo NSU v ta namen. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo uporabo te določbe.
V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 223/2009 nacionalni statistični uradi držav članic (NSU) zagotovijo potrebno usklajevanje podatkov, relevantnih za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, na nacionalni ravni. V ta namen nacionalne centralne banke v vlogi članic Evropskega sistema centralnih bank, ki pripravljajo podatke, relevantne za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, in po potrebi ustrezni nacionalni organi sodelujejo z NSU. Za te podatke so odgovorni nacionalni organi, ki jih pripravljajo. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo uporabo te določbe.
Sprememba 49 Predlog uredbe Člen 17
Komisija (Eurostat) redno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o dejavnostih, ki jih izvaja Komisija (Eurostat) za izvajanje te uredbe.
Komisija (Eurostat) vsaj enkrat letnovokviru evropskega semestra v skladu z Uredbo (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta1a poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o dejavnostih, ki jih izvaja Komisija (Eurostat) za izvajanje te uredbe.
________________
1a Uredba (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (UL L 306, 23.11.2011, str. 12).
Sprememba 50 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 1
1. Do 14. decembra 2014 in nato vsakih pet let Komisija pregleda uporabo te uredbe in osvojih ugotovitvahporoča Evropskemu parlamentu in Svetu.
1. Do 14. decembra 2014 in nato vsakih pet let Komisija pregleda uporabo te uredbe in Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabo te uredbe. Po potrebi se poročilu priloži zakonodajni predlog.
Sprememba 51 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b
(b) učinkovitost te uredbe in uporabljeni postopek spremljanja.
(b) učinkovitost in sorazmernost te uredbe in uporabljenega postopka spremljanja.
Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 57(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A7-0143/2014).
Podaljšanje Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in ZDA ***
187k
34k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o osnutku sklepa Sveta o podaljšanju Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in vlado Združenih držav Amerike (15854/2013 – C7-0462/2013 – 2013/0351(NLE))
– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (15854/2013),
– ob upoštevanju Sklepa Sveta 98/591/ES z dne 13. oktobra 1998 o sklenitvi Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Vlado Združenih držav Amerike.
– ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet vložil v skladu s členom 186 in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7–0462/2013),
– ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 81 ter členov 90(7) ter 46(1) Poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A7-0126/2014),
1. odobri sklenitev sporazuma;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Združenih držav Amerike.
Nagojski protokol o dostopu do genskih virov ***
187k
34k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, h Konvenciji o biološki raznovrstnosti, v imenu Evropske unije (06852/2013 – C7-0005/2014 – 2012/0279(NLE))
– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (06852/2013),
– ob upoštevanju Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, h Konvenciji o biološki raznovrstnosti, ki je priložen zgoraj omenjenemu osnutku sklepa Sveta,
– ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 192(1) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0005/2014),
– ob upoštevanju členov 81 in 90(7) Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj odbora za razvoj in Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7-0061/2014),
1. odobri sklenitev protokola;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2013/008 ES/Comunidad Valenciana, tekstilna industrija, Španija) (COM(2014)0045 – C7-0019/2014 – 2014/2013(BUD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0045 – C7‑0019/2014),
– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji(1),
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), zlasti člena 12,
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3) (medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013), zlasti točke 13,
– ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov, predvidenega v točki 13 medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013,
– ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0158/2014),
A. ker je Evropska unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za zagotavljanje dodatne podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela,
B. ker bi morala biti finančna pomoč Unije za presežne delavce dinamična ter na voljo čim hitreje in na najučinkovitejši možni način v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na usklajevalnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 glede sprejetja sklepov za uporabo sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG),
C. ker je Španija predložila vlogo EGF/2013/008 ES/Comunidad Valenciana, tekstilna industrija za finančni prispevek iz ESPG za 560 presežnih delavcev iz 198 podjetij iz panoge, razvrščene v oddelek 13 NACE po reviziji 2 (tekstilna proizvodnja)(4), v regiji Comunidad Valenciana (ES52) na ravni NUTS II v referenčnem obdobju od 1. novembra 2012 do 1. avgusta 2013, pri čemer naj bi v ukrepih, sofinanciranih iz ESPG, sodelovalo 300 delavcev;
D. ker vloga izpolnjuje merila za upravičenost do pomoči iz uredbe o ESPG,
1. se strinja s Komisijo, da so pogoji iz člena 2(b) iz uredbe o ESPG izpolnjeni in je zato Španija upravičena do finančnega prispevka na podlagi te uredbe;
2. je seznanjen, da so španske oblasti vlogo za finančni prispevek iz ESPG predložile 8. oktobra 2013, Komisija pa je njeno oceno dala na voljo 28. januarja 2014; pozdravlja hiter postopek ocenjevanja, ki je trajal štiri mesece;
3. meni, da je odpuščanje presežnih delavcev v tekstilnih podjetjih regije Comunidad Valenciana povezano z velikimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije, zlasti zaradi izteka veljavnosti prehodnega sporazuma Svetovne trgovinske organizacije (STO) o tekstilu in oblačilih konec leta 2004 in večje izpostavljenosti svetovni konkurenci, zlasti iz Kitajske in drugih držav Daljnega vzhoda, zaradi česar se je uvoz tekstilnih izdelkov v Unijo močno povečal, njen delež na svetovnih tekstilnih trgih pa zmanjšal;
4. ugotavlja, da je globalizacija hudo prizadela regijo Comunidad Valenciana, saj je tamkajšnja stopnja brezposelnosti v prvem četrtletju 2013 dosegla 29,19 %; pozdravlja dejstvo, da bo regija za blažitev visoke brezposelnosti znova uporabila ESPG in bo že drugič sredstva namenila za odpuščene delavce v tekstilnem sektorju;
5. čestita regiji Comunidad Valenciana, da je lahko znova zaprosila za pomoč iz ESPG in jo uporabila za reševanje težav na svojem trgu dela, za katerega je značilno veliko število malih in srednjih podjetij; v zvezi s tem opozarja, da je ta regija v preteklosti že zaprosila za pomoč iz ESPG, in sicer v tekstilnem in keramičnem sektorju, sektorju naravnega kamna in v gradbenem sektorju;
6. opozarja na zmogljivost ESPG, da pomaga pri odpravljanju negotovega položaja na področju zaposlovanja v regijah, ki so odvisne od tradicionalnih sektorjev, kot sta tekstilna panoga ali gradbeništvo; poudarja, da je ta zmogljivost odvisna od pripravljenosti nacionalnih in lokalnih organov za uporabo podpore ESPG in od njihove učinkovitosti;
7. ugotavlja, da je bilo doslej za sektor tekstilne proizvodnje vloženih 11 vlog za sredstva ESPG(5), vse pa so povezane s spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije, regija Comunidad Valenciana pa je vložila že šest vlog: septembra 2009(6) (keramika), marca 2010(7) (naravni kamen), marca 2010(8) (tekstilna industrija), julija(9) in decembra 2011(10) (gradbeništvo in obutvena industrija) ter 2013(11) (gradbeni material);
8. pozdravlja dejstvo, da so se španske oblasti odločile, da bodo začele prilagojene ukrepe izvajati 1. januarja 2014, precej pred dokončno odločitvijo o dodelitvi podpore iz ESPG za predlagani usklajeni sveženj, da bi odpuščenim delavcem zagotovile hitro pomoč;
9. ugotavlja, da usklajeni sveženj prilagojenih storitev, ki jih je treba financirati, vsebuje ukrepe za ponovno vključevanje 300 presežnih delavcev v proces zaposlovanja, med drugim izdelavo profila, poklicno informiranje, svetovanje, usposabljanje (generične spretnosti, poklicno usposabljanje, usposabljanje na delovnem mestu, usposabljanje za podjetništvo), pomoč za podjetništvo, intenzivno pomoč pri iskanju zaposlitve in spodbude (spodbuda za iskanje zaposlitve, prispevek k potnim stroškom in prispevek za skrbnike vzdrževanih oseb, spodbuda za novo zaposlitev, podpora za ustanovitev podjetja);
10. pozdravlja dejstvo, da je bilo med pripravo vloge za sredstva ESPG opravljeno posvetovanje s socialnimi partnerji, vključno s sindikati (UGT-PV, CCOO-PV), ki so privolili, da bodo pokrili 10 odstotkov nacionalnega sofinanciranja naštetih ukrepov, ter da se bosta politika enakosti med ženskami in moškimi in načelo nediskriminacije uporabljala med različnimi fazami izvrševanja ESPG in dostopa do njega;
11. opozarja, da je treba zaposljivost vseh delavcev izboljšati s prilagojenim usposabljanjem ter priznavanjem znanja in veščin, pridobljenih na njihovi poklicni poti; pričakuje, da usposabljanje v okviru usklajenega svežnja ne bo prilagojeno le potrebam odpuščenih delavcev, temveč tudi dejanskemu poslovnemu okolju;
12. pozdravlja dejstvo, da usklajeni sveženj zajema poklicno usposabljanje s poudarkom na sektorjih, kjer obstajajo priložnosti ali bodo verjetno nastale, ter predvideva usposabljanje na delovnem mestu, ki bo ustrezalo opredeljenim potrebam lokalnih podjetij;
13. obžaluje, da predlog Komisije ne opredeljuje izobraževalne strukture za odpuščene delavce;
14. ugotavlja, da usklajeni sveženj predvideva finančno spodbudo za iskanje zaposlitve (v pavšalnem znesku 300 EUR), nadomestilo za mobilnost in spodbudo za iskanje nove zaposlitve (do 350 EUR), pa tudi prispevek za negovalce vzdrževanih oseb; pozdravlja dejstvo, da je celotni znesek za finančne spodbude sorazmerno omejen, tako da je večina prispevka namenjena usposabljanju, svetovanju, pomoči pri iskanju zaposlitve in podpori podjetništvu;
15. ugotavlja, da ta primer dobro odslikava družbene in gospodarske razmere v regiji, za katero je značilno, da visok odstotek v gospodarstvu predstavljajo mala in srednja podjetja;
16. ugotavlja, da so med informacijami iz usklajenega svežnja prilagojenih storitev, za katere je predvideno financiranje iz ESPG, tudi informacije o njihovem dopolnjevanju z ukrepi, ki se financirajo iz strukturnih skladov; poudarja, da so španske oblasti potrdile, da se za upravičene ukrepe ne črpa pomoč iz drugih finančnih instrumentov Unije; ponovno poziva Komisijo, naj v svoja letna poročila vključi primerjalno oceno teh podatkov, da bi zagotovila popolno upoštevanje veljavnih uredb in preprečila podvajanje storitev, ki jih financira Unija;
17. udeležene institucije poziva, naj naredijo vse potrebno za izboljšanje postopkovnih ureditev, da bi pospešile uporabo sredstev ESPG; ceni izboljšani postopek, ki ga je Komisija uvedla na zahtevo Evropskega parlamenta, da bi pospešila dodeljevanje nepovratnih sredstev, in po katerem proračunskemu organu skupaj s predlogom za uporabo sredstev ESPG posreduje tudi oceno o utemeljenosti vloge za sredstva ESPG; upa, da bodo nadaljnje izboljšave postopka vključene v novo uredbo o ESPG (2014–2020)(12) in da bodo dosežene večja učinkovitost, preglednost in prepoznavnost sklada;
18. poudarja, da je treba v skladu s členom 6 uredbe o ESPG zagotoviti, da bo ta sklad podpiral ponovno vključevanje posameznih presežnih delavcev v postopek stabilne zaposlitve; poudarja še, da se lahko s pomočjo iz ESPG sofinancirajo le aktivni ukrepi na trgu dela, ki vodijo do stalne in dolgoročne zaposlitve; ponavlja, da pomoč iz sklada ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na osnovi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, pa tudi ne ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;
19. pozdravlja dogovor Evropskega parlamenta in Sveta o tem, da se v uredbo o ESPG za obdobje 2014–2020 znova vnese merilo za uporabo sklada zaradi krize, da se finančni prispevek Unije poveča na 60 % celotnih ocenjenih stroškov predlaganih ukrepov, da se poveča učinkovitost pri obravnavi vlog za sredstva ESPG v Komisiji, Evropskem parlamentu in Svetu, tako da se skrajša postopek ocene in odobritve, ter da se razširi obseg upravičenih ukrepov in upravičencev, in sicer z vključitvijo samozaposlenih in mladih ter financiranjem spodbud za ustanovitev lastnega podjetja;
20. odobri sklep, priložen tej resoluciji;
21. naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;
22. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.
PRILOGA
SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2013/008 ES/Comunidad Valenciana, tekstilna industrija, Španija)
(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu 2014/167/EU.)
Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).
EGF/2007/005 IT Sardinija (COM(2008)0609); EGF/2007/006 IT Piemont (COM(2008)0609); EGF/2007/007 IT Lombardija (COM(2008)0609); EGF/2008/001 IT Toskana (COM(2008)0609); EGF/2008/003 LT Alytaus, tekstilna industrija (COM(2008)0547); EGF/2008/005 ES Katalonija (COM(2009)0371); EGF/2009/001 PT Norte-Centro (COM(2009)0371); EGF/2009/004 BE vzhodna in zahodna Flandrija, tekstilna industrija (COM(2009)0515); EGF/2009/005 BE Limburg, tekstilna industrija (COM(2009)0515); EGF/2010/009 ES Comunidad Valenciana (COM(2010)0613) in EGF/2013/008 ES Comunidad Valenciana (ta vloga).
Uredba (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 855).
Pridelava rastlinskega razmnoževalnega materiala in omogočanje njegove dostopnosti na trgu (zakonodaja o rastlinskem razmnoževalnem materialu) ***I
185k
35k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pridelavi rastlinskega razmnoževalnega materiala in omogočanju njegove dostopnosti na trgu (zakonodaja o rastlinskem razmnoževalnem materialu) (COM(2013)0262 – C7-0121/2013 – 2013/0137(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0262),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih mu je Komisija podala predlog (C7‑0121/2013),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju obrazloženih mnenj avstrijskega zveznega sveta in nizozemske poslanske zbornice v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0112/2014),
1. zavrne predlog Komisije;
2. poziva Komisijo, naj umakne svoj predlog in predloži novega;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Osebni prejemki in pokojnine uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije (prilagoditev z učinkom od 1. julija 2011) ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prilagoditvi osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije ter korekcijskih koeficientov, ki se zanje uporabljajo, z učinkom od 1. julija 2011 (COM(2013)0895 – C7-0459/2013 – 2013/0438(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0895),
– ob upoštevanju člena 294(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in zlasti člena 10 Priloge XI h Kadrovskim predpisom ter Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0459/2013),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Sodišča z dne 4. marca 2014(1) ,
– ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča z dne 3. marca 2014(2),
– ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 7. marca 2014, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A7-0165/2014),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. marca 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o prilagoditvi osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije ter korekcijskih koeficientov, ki se zanje uporabljajo, z učinkom od 1. julija 2011
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prilagoditvi osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije ter korekcijskih koeficientov, ki se zanje uporabljajo, z učinkom od 1. julija 2012 (COM(2013)0896 – C7-0460/2013 – 2013/0439(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0896),
– ob upoštevanju člena 294(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in zlasti člena 10 Priloge XI h Kadrovskim predpisom ter Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0460/2013),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Sodišča z dne 4. marca 2014(1),
– ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča z dne 3. marca 2014(2),
– ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 7. marca 2014, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A7-0164/2014),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. marca 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o prilagoditvi osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije ter korekcijskih koeficientov, ki se zanje uporabljajo, z učinkom od 1. julija 2012
Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropskima skupnostma in Srbijo ***II
187k
36k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih postopkih za uporabo Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo na drugi strani (17930/1/2013 – C7-0028/2014 – 2011/0465(COD))
– ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (17930/1/2013 – C7‑0028/2014),
– ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2011)0938),
– ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 72 Poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za mednarodno trgovino (A7-0116/2014),
1. odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;
2. ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;
3. naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;
4. naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;
5. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/71/ES in Direktive 2009/138/ES glede pristojnosti Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (COM(2011)0008 – C7-0027/2011 – 2011/0006(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0008),
– ob upoštevanju člena 294(2) in členov 50, 53, 62 in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0027/2011),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 4. maja 2011(1),
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 5. maja 2011(2),
– ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 27. novembra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za pravne zadeve (A7-0077/2012),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. marca 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2003/71/ES in 2009/138/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge)
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o podatkih, ki spremljajo prenose sredstev (COM(2013)0044 – C7-0034/2013 – 2013/0024(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2013)0044),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7‑0034/2013),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 17. maja 2013(1),
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. novembra 2013(2),
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju skupne razprave Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v skladu s členom 51 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za pravne zadeve (A7-0140/2014),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. marca 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2014 Evropskega parlamenta in Sveta o podatkih, ki spremljajo prenose sredstev
(1) Tokovi umazaneganezakonitega denarja prek prenosov sredstev lahko škodijo strukturi, stabilnosti in ugledu finančnega sektorja ter ogrozijo,kot tudinotranjemu trguin mednarodnemu razvoju ter neposredno ali posredno spodkopavajo zaupanje državljanov v pravno državo. Financiranje terorizma in organiziranega kriminala je še vedno velika težava, ki bi jo bilo treba obravnavati na ravni Unije. Terorizem načenjain organizirani kriminal škodujeta demokratičnim institucijam in načenjata same temelje naše družbe. Pretok nezakonitega denarja najbolj omogočajo tajne podjetniške strukture, ki delujejo znotraj in prek držav z bančno tajnostjo, pogosto imenovanih tudi davčne oaze. Prizadevanja storilcev kaznivih dejanj in njihovih pomočnikov, da bi prikrili izvor nezakonitih prihodkov iz kaznivih dejanj ali prenesli denarna sredstva za kazniva dejanja ali teroristične namene, lahko resno ogrozijoogrožajo trdnost, integriteto in stabilnost sistema prenosov sredstev in zaupanje v finančni sistem kot celoto. [Sprememba 1]
(2) Brez sprejetja nekaterih usklajevalnih ukrepov na ravni Unije biin na mednarodni ravni tisti, ki perejo denar, in tisti, ki financirajo terorizem, lahko izkoristiliizkoriščajo prost pretok kapitala, ki ga ponuja enotno finančno območje, zato da si olajšajo izvedbo kaznivih dejanj. Cilj mednarodnega sodelovanja v okviru projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) in globalnega izvajanja njenih priporočil je preprečiti regulativno arbitražo in izkrivljanje konkurence. Z obsegom ukrepanja Unije bi bilo treba zagotoviti, da se priporočilo 16 projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) o elektronskih prenosih, sprejeto februarja 2012, prenese enotno po vsej Uniji, in zlasti, da se prepreči diskriminacija ali neskladnost med nacionalnimi plačili znotraj držav članic in čezmejnimi plačili med državami članicami. Neusklajeno ukrepanje posameznih držav članic na področju čezmejnih prenosov sredstev bi lahko močno okrnilo nemoteno delovanje plačilnih sistemov na ravni Unije in s tem škodovalo notranjemu trgu na področju finančnih storitev. [Sprememba 2]
(2a) Izvajanje in izvrševanje te uredbe, vključno s priporočilom 16 FATF, ne bi smelo privesti do neupravičenih ali nesorazmernih stroškov za izvajalce plačilnih storitev in državljane, ki koristijo njihove storitve, hkrati pa bi bilo treba po vsej Uniji v celoti zagotoviti prost pretok zakonitega kapitala. [Sprememba 3]
(3) V revidirani strategiji Unije za boj proti financiranju terorizma z dne 17. julija2008 je bilo poudarjeno, da je treba nadaljevati s prizadevanji za preprečevanje financiranja terorizma in osumljenim terorizma preprečiti uporabo lastnih sredstev. Priznava se, da FATF neprestano išče načine za izboljšanje svojih priporočil in si prizadeva za skupno razumevanje, kako bi bilo treba ta priporočila izvesti. V revidirani strategiji Unije je navedeno, da se izvajanje teh priporočil s strani vseh članov FATF in vseh članov regionalnih organov, ki imajo podobne naloge kot FATF, redno ocenjuje ter da je s tega vidika pomembno, da imajo države članice skupen pristop k izvajanju.
(4) Za preprečevanje financiranja terorizma so bili sprejeti ukrepi za zamrznitev sredstev in finančnih virov nekaterih oseb, skupin in subjektov, vključno z Uredbo (ES) št. 2580/2001(6) in Uredbo Sveta (ES) št. 881/2002(7). Z enakim namenom so bili sprejeti tudi ukrepi, usmerjeni v zaščito finančnega sistema pred odvajanjem sredstev in finančnih virov v teroristične namene. Direktiva .../.../EU Evropskega parlamenta in Sveta(8)(9) vsebuje številne tovrstne ukrepe. Vendar ti ukrepi teroristom in drugim storilcem kaznivih dejanj ne preprečujejo v celoti dostopa do plačilnih sistemov za namene prenašanja njihovih sredstev.
(5) Za spodbujanje usklajenega pristopa v mednarodnem okviru na področjuter izboljšanje učinkovitost boja proti pranju denarja in financiranju terorizma bi morali pri nadaljnjih ukrepih Unije upoštevati razvoj na tej ravni, in sicer mednarodne standarde za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma ter širjenju, ki jih je leta 2012 sprejel FATF, ter zlasti priporočilo 16 in popravljene pojasnjevalne opombe za njegovo izvajanje. [Sprememba 4]
(5a) Posebno pozornost bi bilo treba nameniti obveznostim Unije iz člena 208 PDEU, da bi se zajezil vse pogostejši trend selitve dejavnosti pranja denarja iz razvitih držav s strogimi pravili glede pranja denarja v države v razvoju, kjer so pravila morda manj stroga. [Sprememba 5]
(6) Polna sledljivost prenosov sredstev je lahko še posebej pomembno in koristno orodje pri preprečevanju, preiskovanju in odkrivanju pranja denarja ali financiranja terorizma. Za zagotovitev prenosa podatkov po vsej plačilni verigi je zato ustrezno določiti sistem, ki bo izvajalcem plačilnih storitev nalagal obveznost, da prenosu sredstev priložijo natančne in posodobljene podatke o plačniku in prejemniku plačila. Zato je bistvenega pomena, da finančne institucije v zvezi s prenosi sredstev, ki jih izvedejo za svoje stranke, sporočajo ustrezne, točne in posodobljene podatke, da bodo pristojni organi lahko bolj učinkovito ukrepali proti pranju denarja in financiranju terorizma. [Sprememba 6]
(7) Določbe te uredbe se uporabljajo brez poseganja v nacionalno zakonodajo za prenos Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(10). Na primer, osebni podatki, zbrani zaradi skladnosti s to uredbo, se ne bi smeli nadalje obdelovati na način, ki bi bil v nasprotju z Direktivo 95/46/ES. Zlasti bi morala biti strogo prepovedana nadaljnja obdelava za komercialne namene. Boj proti pranju denarja in financiranju terorizma vse države članice priznavajo kot pomemben javni interes. Zato bi moral biti v okviru izvajanja te uredbe prenos osebnih podatkov v tretjo državo, ki ne zagotavlja ustrezne ravni varstva v smislu člena 25 Direktive 95/46/ES, dovoljen v skladu s členom 26(d) navedene direktive. Pomembno je, da se izvajalcem plačilnih storitev, ki delujejo v več jurisdikcijah in imajo podružnice ali hčerinske družbe zunaj Unije, ne preprečuje neutemeljeno izmenjave podatkov o sumljivih transakcijah znotraj iste organizacije. To ne posega v mednarodne sporazume med Unijo in tretjimi državami za boj proti pranju denarja, vključno z ustreznimi zaščitnimi ukrepi za državljane, ki zagotavljajo enakovredno ali ustrezno raven zaščite. [Sprememba 7]
(8) Ta uredba ne velja za osebe, ki zgolj spreminjajo dokumente v papirni obliki v elektronske podatke in imajo z izvajalcem plačilnih storitev v ta namen sklenjeno pogodbo; isto velja za katero koli fizično ali pravno osebo, ki izvajalcem plačilnih storitev zgolj zagotavlja sisteme sporočil ali druge sisteme podpore za prenos sredstev ali klirinške sisteme in poravnalne sisteme.
(9) Ustrezno je izvzeti iz področja uporabe te uredbe prenose sredstev, ki predstavljajo nizko tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma. Taka izvzetja bi morala veljati za kreditne ali debetne kartice, mobilne telefone ali druge naprave digitalne ali računalniške naprave, dvige gotovine na bankomatih, plačila davkov, kazni ali drugih dajatev ter prenose sredstev, pri katerih sta tako plačnik kot prejemnik plačila izvajalca plačilnih storitev, ki delujeta v svojem imenu. Da bi se upoštevale posebne značilnosti nacionalnih plačilnih sistemov, bi moralo biti državam članicam omogočeno tudi, da predvidijo izjeme za elektronska žiro plačila, če je mogoče kadar koli izslediti potek prenosa sredstev nazaj do plačnika, in za prenos sredstev prek čekov v elektronski obliki ali menic. Vendar ne sme veljati nobena izjema, če se debetna ali kreditna kartica, mobilni telefon ali druge digitalne naprave ali predplačniške ali naročniške naprave uporabljajo za izvrševanje prenosov z osebe na osebo. Zaradi dinamičnega razvoja tehnološkega napredka bi bilo treba preučiti možnost razširitve področja uporabe uredbe na elektronski denar in druge nove načine plačevanja. [Sprememba 8]
(10) Izvajalci plačilnih storitev bi morali zagotoviti,da podatki o plačniku in prejemniku plačilane manjkajo ali niso nepopolni. Da ne bi zavirali učinkovitosti plačilnih sistemov, bi bilo treba razlikovati med zahtevami za preverjanje podatkov pri prenosih sredstev z računa in prenosih sredstev, ki se ne opravijo z računa. Za vzpostavitev ravnovesja med tveganjem, da se zaradi uporabe prestrogih zahtev po identifikaciji transakcije umaknejo v podzemlje, in potencialno teroristično grožnjo, ki izhaja iz majhnih prenosov sredstev, bi bilo treba obveznost preverjanja, ali so podatki o plačniku točni, v primeru prenosov, ki se ne opravijo z računa, uveljavitiomejitile na ime plačnika za posamezne prenose, ki presegajodo 1 000 EUR. Za prenose sredstev z računa se od izvajalcev plačilnih storitev ne bi smelo zahtevati preverjanje podatkov o plačniku za vsak prenos sredstev, če so bile izpolnjene obveznosti iz Direktive .../.../EU(11). [Sprememba 9]
(11) Na podlagi zakonodaje Unije o plačilih – Uredbe (ES) št. 924/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(12), Uredbe (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(13) in Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta(14) – zadostuje, da se zagotovijo poenostavljeni podatki o plačniku, ki se priložijo pri prenosu sredstev znotraj Unije.
(12) Da bi organom, pristojnim za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma v tretjih državah, omogočili izsleditev vira sredstev, uporabljenih za pranje denarja ali financiranje terorizma, bi morali prenose sredstev iz Unije v države zunaj Unije spremljati popolni podatki o plačniku in prejemniku plačila. Tem organom bi moral biti dostop do popolnih podatkov o plačniku odobren samo za namene preprečevanja, preiskovanja in odkrivanja pranja denarja ali financiranja terorizma.
(12a) Organi, pristojni za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, ter ustrezni pravosodni organi in organi pregona držav članic bi morali okrepiti medsebojno sodelovanje in sodelovanje z ustreznimi organi tretjih držav, tudi držav v razvoju, da bi dodatno povečali preglednost ter okrepili izmenjavo podatkov in najboljših praks. Unija bi morala podpirati programe krepitve zmogljivosti v državah v razvoju in tako olajšati to sodelovanje. Sisteme za zbiranje dokazov in omogočanje dostopa do podatkov in informacij, ki so pomembni za preiskovanje kaznivih dejanj, bi bilo treba izboljšati tako, da to v nobenem primeru ne bi bilo v nasprotju z načelom subsidiarnosti ali sorazmernosti ali temeljnimi pravicami v Uniji. [Sprememba 10]
(12b) Izvajalci plačilnih storitev plačnika, prejemnika plačila in izvajalcev posredniških storitev bi morali imeti na voljo ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za zaščito osebnih podatkov pred naključno izgubo, spreminjanjem, nepooblaščenim razkritjem ali dostopom. [Sprememba 11]
(13) Za prenose sredstev od enega samega plačnika na več prejemnikov plačil, ki se pošljejo po ugodni ceni v okviru paketnih datotek, ki vsebujejo posamezne prenose iz Unije v države zunaj Unije, bi bilo treba poskrbeti, da se pri takih posameznih prenosih navede le številka računa plačnika ali njegov posebni identifikator transakcije, če so popolni podatki o plačniku in prejemniku plačila v paketni datoteki.
(14) Za preverjanje, ali zahtevani podatki o plačniku in prejemniku plačila spremljajo prenose sredstev, in za pomoč pri prepoznavanju sumljivih transakcij bi morala imeti izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila in izvajalec posredniških plačilnih storitev vzpostavljene učinkovite postopke za ugotavljanje manjkajočih ali nepopolnih podatkov o plačniku in prejemniku plačila, zlasti če gre za več plačilnih storitev, da se tako izboljša sledljivost prenosov sredstev. Učinkovito preverjanje obstoja in popolnosti podatkov, zlasti kadar gre za več izvajalcev plačilnih storitev, lahko prispeva k skrajšanju postopkov preiskav in povečanju njihove učinkovitosti, kar bi posledično izboljšalo sledljivost prenosov sredstev. Pristojni organi v državah članicah bi zato morali zagotoviti, da izvajalci plačilnih storitev zahtevane podatke o transakciji vključijo v elektronski prenos ali sporočilo v zvezi s tem po vsej plačilni verigi. [Sprememba 12]
(15) Zaradi potencialne grožnje financiranja terorizma, ki jo predstavljajo anonimni prenosi sredstev, je od izvajalcev plačilnih storitev primerno zahtevati, da zahtevajo podatke o plačniku in prejemniku plačila. V skladu s pristopom na podlagi tveganja, ki ga je razvil FATF, je primerno opredeliti področja višjega in nižjega tveganja za bolj ciljno usmerjeno obravnavo tveganj pranja denarja in financiranja terorizma. V skladu s tem bi morala izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila in izvajalec posredniških storitev vzpostaviti učinkovite postopke na podlagi tveganja ter oceniti in pretehtati tveganja, da se viri lahko ciljno usmerijo na področja, za katera obstaja visoko tveganje pranja denarja. S takimi učinkovitimi postopki na podlagi tveganja za primere, v katerih se prenosu sredstev ne priložijo potrebni podatki o plačniku in prejemniku plačila, na podlagi katerih bi se bodo izvajalci plačilnih storitev lahko odločila učinkoviteje odločili, ali naj izvršita, zavrneta ali ustavitaizvršijo, zavrnejo ali ustavijo ta prenos, ter kakšni so ustrezni nadaljnji ukrepi. V primeru, da ima plačnikov izvajalec plačilnih storitev sedež izven ozemlja Unije, bi bilo treba v zvezi s čezmejnimi korespondenčnimi bančnimi odnosi s tem izvajalcem plačilnih storitev uporabiti načelo poglobljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke v skladu z Direktivo .../.../EU(15). [Sprememba 13]
(16) Izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila in izvajalec posredniških plačilnih storitev bi morala biti pri oceni tveganj posebej pozorna, če ugotovita, da podatki o plačniku in prejemniku plačila manjkajo ali so nepopolni, ter bi morala pristojnim organom poročati o sumljivih transakcijah v skladu z obveznostmi poročanja iz Direktive .../.../EU(16) in nacionalnimi ukrepi za prenos.
(17) Določbe o prenosih sredstev, pri katerih podatki o plačniku ali prejemniku plačila manjkajo ali so nepopolni, se uporabljajo brez poseganja v kakršne koli obveznosti izvajalcev plačilnih storitev in izvajalcev posredniških plačilnih storitev za ustavitev in/ali zavrnitev prenosa sredstev, ki krši določbe civilnega, upravnega ali kazenskega prava. Podatki o identiteti plačnika ali prejemnika plačila, če gre za fizične osebe, pravne osebe, sklade, fundacije, vzajemne družbe, holdinge in podobne obstoječe ali prihodnje pravne ureditve, so ključni dejavnik pri sledenju storilcem kaznivih dejanj, ki bi sicer lahko svojo identiteto skrili s pomočjo podjetniških struktur. [Sprememba 14]
(18) Do odprave tehničnih omejitev, ki bi lahko izvajalcem posredniških plačilnih storitev preprečile izpolnjevanje obveznosti posredovanja vseh prejetih podatkov o plačniku, bi morali ti izvajalci posredniških plačilnih storitev voditi evidence navedenih podatkov. Take tehnične omejitve bi bilo treba odpraviti takoj, ko se posodobijo plačilni sistemi. Za premostitev tehničnih preprek bi lahko za medbančne prenose med državami članicami in tretjimi državami spodbujali uporabo sheme SEPA za kreditna plačila. [Sprememba 15]
(19) Ker v kazenskih preiskavah morda ni mogoče ugotoviti zahtevanih podatkov ali vpletenih posameznikov več mesecev ali celo let po prvotnem prenosu sredstev ter da bi lahko imeli dostop do osnovnih dokazov v okviru preiskav, je primerno od izvajalcev plačilnih storitev zahtevati, da vodijo evidence podatkov o plačniku in prejemniku plačila za namene preprečevanja, preiskovanja in odkrivanja pranja denarja ali financiranja terorizma. To obdobje bi moralo biti omejeno na pet let, po tem pa bi se morali izbrisati vsi osebni podatki, razen če nacionalno pravo določa drugače. Nadaljnje zadrževanje bi moralo biti dovoljeno le, če je to potrebno za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje pranja denarja in financiranja terorizma in ne bi smelo presegati desetih let. Izvajalci plačilnih storitev bi morali zagotoviti, da se podatki, ki se hranijo na podlagi te uredbe, uporabljajo le za namene, opisane v tej uredbi. [Sprememba 16]
(20) Za omogočanje hitrega ukrepanja v boju proti terorizmu bi se morali izvajalci plačilnih storitev hitro odzvati na zahteve po podatkih o plačniku, ki jih podajo organi, pristojni za boj proti pranju denarja ali financiranju terorizma v državi članici, v kateri imajo sedež.
(21) Število dni, ki jih ima izvajalec plačilnih storitev na voljo za odgovor na zahtevo po podatkih o plačniku, se določi na podlagi števila delovnih dni v državi članici izvajalca plačilnih storitev plačnika.
(22) Za zagotovitev večje skladnosti z zahtevami iz te uredbe in v skladu s sporočilom Komisije z dne 9. decembra 2010 z naslovom Krepitev sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev bi bilo treba pristojnim organom zagotoviti večja pooblastila za sprejemanje nadzornih ukrepov in izrekanje sankcij. Predvideti bi bilo treba upravne sankcije, glede na pomembnost boja proti pranju denarja in financiranju terorizma pa bi morale države članice sprejeti sankcije, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice bi morale o tem obvestiti Komisijo in Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (v nadaljnjem besedilu: EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(17); Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (v nadaljnjem besedilu: EIOPA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(18); in Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (v nadaljnjem besedilu: ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(19).
(23) Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje členov XXXPoglavja V te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(20). [Sprememba 17]
(24) Več držav in ozemelj, ki niso sestavni del ozemlja Unije, je v monetarni uniji z določeno državo članico ali je sestavni del valutnega območja države članice ali pa so podpisali monetarni sporazum z Unijo, ki jo zastopa ena od držav članic, in imajo izvajalce plačilnih storitev, ki neposredno ali posredno sodelujejo v plačilnih in poravnalnih sistemih te države članice. Da bi se izognili uporabi te uredbe za prenose sredstev med zadevnimi državami članicami in temi državami ali ozemlji, ki bi občutno negativno vplivala na gospodarstva navedenih držav ali ozemelj, je ustrezno določiti možnost, da se taki prenosi sredstev obravnavajo kot prenosi sredstev znotraj zadevnih držav članic.
(25) Glede na potrebne spremembe Uredbe (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose denarnih sredstev(21), bi bilo treba navedeno uredbo razveljaviti zaradi jasnosti.
(26) Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se lahko zaradi obsega ali učinkov ukrepa bolje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.
(27) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (člen 7), pravico do varstva osebnih podatkov (člen 8) ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča (člen 47) ter načelo ne bis in idem.
(28) Da bi se zagotovila nemotena uvedba novega okvira za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, je primerno, da datum začetka veljavnosti te uredbe sovpada z iztekom roka za prenos Direktive.../.../EU(22).
(28a) Evropski nadzornik za varstvo podatkov je podal mnenje dne 4. julija 2013(23) –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Poglavje I
Predmet, opredelitev pojmov in področje uporabe
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba določa pravila glede podatkov o plačniku in prejemniku plačila, ki spremljajo prenose sredstev, za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja pranja denarja in financiranja terorizma pri prenosu sredstev.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1) „financiranje terorizma“ pomeni financiranje terorizma, kot je opredeljeno v členu 1(4) Direktive .../.../EU(24);
(2) „pranje denarja“ pomeni dejavnosti pranja denarja iz člena 1(2) ali (3) Direktive .../.../EU*;
(3) „plačnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki opravlja prenos sredstev s svojega računa ali ki izda nalog za prenos sredstev plačnika, kot je opredeljen v členu 4(7) Direktive 2007/64/ES; [Sprememba 18]
(4) „prejemnik plačila“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je predvideni prejemnik prenesenih sredstevprejemnika plačila, kot je opredeljen v členu 4(8) Direktive 2007/64/ES; [Sprememba 19]
(5) „izvajalec plačilnih storitev“ pomeni fizično ali pravno osebo, katere poklicna dejavnost je izvajanje storitev prenosa sredstevponudnika plačilnih storitev, kot je opredeljen v členu 4(9) Direktive 2007/64/ES; [Sprememba 20]
(6) „izvajalec posredniških plačilnih storitev“ pomeni izvajalca plačilnih storitev, ki ni niti izvajalec plačilnih storitev plačnika niti izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila, ki prejme in posreduje sredstva v imenu izvajalca plačilnih storitev plačnika ali prejemnika plačila ali drugega izvajalca posredniških plačilnih storitev;
(7) „prenos sredstev“ pomeni katero koli transakcijo, izvedeno z elektronskimi sredstvi v imenu plačnika prek izvajalca plačilnih storitev, z namenom dati sredstva na voljo prejemniku plačila prek izvajalca plačilnih sredstev, zlasti storitve denarnih nakazil in direktne bremenitve v smislu Direktive 2007/64/ES, ne glede na to, ali sta plačnik in prejemnik plačila ista oseba; [Sprememba 21]
(8) „paketni prenos sredstev“ pomeni sveženj več posameznih prenosov finančnih sredstev, ki se združijo za namene pošiljanja;
(9) „posebni identifikator transakcije“ pomeni kombinacijo črk ali simbolov, ki jih določi izvajalec plačilnih storitev v skladu s protokoli plačilnih in poravnalnih sistemov ali sistema sporočanja, ki se uporabljajo za prenos sredstev, ki omogoča sledljivost transakcije nazaj do plačnika ali prejemnika plačila;
(10) prenos finančnih sredstev „z osebe na osebo“ pomeni transakcijo med dvema fizičnima osebama, ki kot potrošnika delujeta zunaj področja svoje trgovske, poslovne ali poklicne dejavnosti; [Sprememba 22]
Člen 3
Področje uporabe
1. Ta uredba se uporablja za prenose sredstev v kateri koli valuti, ki jih pošlje ali prejme izvajalec plačilnih storitev s sedežem v Uniji.
2. Ta uredba se ne uporablja za prenose sredstev, ki se izvedejo z uporabo kreditne, debetne ali debetne predplačniške kartice ali prek mobilnega telefona, elektronskega denarja ali kakršne koli druge digitalne ali računalniške naprave, opredeljene v Direktivi 2014/.../EU [direktivi o plačilnih storitvah], kadar so izpolnjeni naslednji pogoji: [Sprememba 23]
(a) kartica ali naprava se uporablja za plačilo blaga in storitev podjetju v okviru trgovske ali poslovne dejavnosti; [Sprememba 24]
(b) številka zgoraj navedene kartice ali naprave se navede pri vseh prenosih, ki izhajajo iz transakcije.
Vendar se ta uredba uporablja, kadar se uporablja kreditna,ali debetna ali predplačniška kartica ali vavčer ali mobilni telefon, elektronski denar ali druga digitalna ali računalniška naprava za izvršitev prenosa finančnih sredstev z osebe na osebo. [Sprememba 25]
3. Ta uredba se ne uporablja za fizične ali pravne osebe, ki zgolj spreminjajo dokumente v papirni obliki v elektronske podatke in imajo v ta namen sklenjeno pogodbo, ali za tiste, ki izvajalcem plačilnih storitev zgolj zagotavljajo sisteme sporočil ali druge sisteme podpore za prenos sredstev ali klirinške in poravnalne sisteme. [Sprememba 26]
Ta uredba se ne uporablja za prenose sredstev:
(a) kadar prenos sredstev vključuje dvig gotovine s strani plačnika z njegovega računa;
(b) kadar se sredstva prenesejo javnim organom kot plačilo za poravnavo davkov, kazni ali drugih dajatev v državi članici;
(c) kadar sta tako plačnik kot prejemnik plačila hkrati tudi izvajalca plačilnih storitev in delujeta v svojem imenu.
Poglavje II
Obveznosti izvajalcev plačilnih storitev
Oddelek 1
Obveznosti izvajalca plačilnih storitev plačnika
Člen 4
Podatki, ki spremljajo prenose sredstev
1. Izvajalec plačilnih storitev plačnika zagotovi, da se prenosu sredstev priložijo naslednji podatki o plačniku:
(a) ime plačnika;
(b) številka računa plačnika, kadar se tak račun uporablja za prenos finančnih sredstev, ali posebni identifikator transakcije, kadar se v ta namen tak račun ne uporablja;
(c) naslov plačnika, ali nacionalna identifikacijska številka ali identifikacijska številka stranke ali datum in kraj rojstva. [Sprememba 27]
2. Izvajalec plačilnih storitev plačnika zagotovi, da se prenosom sredstev priložijo naslednji podatki o plačniku:
(a) ime prejemnika plačila; ter
(b) številka računa prejemnika plačila, kadar se takšen račun uporablja za obdelavo transakcije, ali posebni identifikator transakcije, kadar se račun v ta namen ne uporablja.
3. Pred prenosom sredstev izvajalec plačilnih storitev plačnika v skladu z Direktivo .../.../EU(25) uporabi ukrepe glede skrbnega preverjanja strank in preveri točnost in popolnost podatkov iz odstavka 1 na podlagi dokumentov, podatkov ali informacij, pridobljenih od zanesljivega in neodvisnega vira. [Sprememba 28]
4. Če se sredstva prenesejo s plačnikovega računa, se šteje, da se je preverjanje iz odstavka 3 izvedlo v naslednjih primerih:
(a) kadar se identiteta plačnika preverja v povezavi z odpiranjem računa v skladu s členom 11 Direktive .../.../EU(26) in so se podatki, pridobljeni s tem preverjanjem, shranili v skladu s členom 39 te direktive;
ali
(b) kadar se za plačnika uporablja člen 12(5) Direktive .../.../EU*.
5. Vendar izvajalec plačilnih storitev plačnika z odstopanjem od odstavka 3 v primeru prenosa sredstev, ki se ne opravi z računa, izvajalec plačilnih storitevpreveri vsaj ime plačnika ne preveri podatkov iz odstavka 1, če znesek ne presegagre za prenose sredstev do 1 000 EUR in se ne zdi, da bi bil povezan z drugimi prenosi sredstev, kadar gre za več transakcij, ki skupaj z zadevnim prenosom se zdijo povezane in presegajo 1 000 EUR, pa preveri popolne podatke, ki se nanašajo na plačnika in prejemnika plačila iz odstavka 1. [Sprememba 29]
Člen 5
Prenosi sredstev znotraj Unije
1. Z odstopanjem od člena 4(1) in (2) se, kadar imata izvajalca plačilnih storitev plačnika in prejemnika plačila sedež v Uniji, v času prenosa sredstev navede le polno ime in številka računa plačnika in prejemnika plačila ali njegov posebni identifikator transakcije brez poseganja v zahteve po obveščanju iz člena 5(2)(b) in (3)(b) Uredbe (EU) št. 260/2012. [Sprememba 30]
2. Ne glede na odstavek 1 izvajalec plačilnih storitev plačnika v primeru opredeljenega višjega tveganja iz člena 16(2) ali (3) ali Priloge III k Direktivi .../.../EU(27) zahteva popolne podatke, ki se nanašajo na plačnika in prejemnika plačila, ali na zahtevo izvajalca plačilnih storitev prejemnika plačila ali izvajalca posredniških plačilnih storitev da na voljo podatke o plačniku ali prejemniku plačila v skladu s členom 4, in sicer v treh delovnih dneh po prejemu takega zahtevka. [Sprememba 31]
Člen 6
Prenosi sredstev zunaj Unije
1. V primeru paketnih prenosov enega samega plačnika, kadar imajo izvajalci plačilnih storitev prejemnikov plačil sedež zunaj Unije, se člen 4(1) in (2) ne uporablja za posamezne prenose, združene v paketno datoteko, če paketna datoteka vsebuje podatke iz tega člena ter so posamezni prenosi označeni s številko računa plačnika ali njegovo posebno identifikacijsko oznako.
2. Z odstopanjem od člena 4(1) in (2), kadar ima izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila sedež izven Unije, se pri prenosih sredstev v višini 1 000 EUR ali manj navedejo le: [Sprememba 32]
(a) ime plačnika;
(b) ime prejemnika plačila;
(c) številka računa plačnika in prejemnika plačila ali posebni identifikator transakcije.
Točnosti teh podatkov ni treba preveriti, razen če obstaja sum pranja denarja ali financiranja terorizma.
Odkrivanje manjkajočih podatkov o plačniku in prejemniku plačila
1. Izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila odkrije, ali so bila polja v zvezi s podatki, ki se nanašajo na plačnika in prejemnika plačila, v sistemu sporočil ali v plačilnem in poravnalnem sistemu, ki se uporablja za izvršitev prenosa sredstev, izpolnjena z znaki ali vnosi, ki jih dopuščajo pravila notranji postopki, ki temeljijo na tveganju, namenjeni preprečevanju zlorab v okviru pravil tega sistema sporočanja ali plačilnega in poravnalnega sistema. [Sprememba 33]
2. Izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila ima vzpostavljene učinkovite postopke za odkrivanje, ali manjkajo naslednji podatki o plačniku in prejemniku plačila:
(a) za prenose sredstev, kadar ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež v Uniji, podatke, zahtevane v skladu s členom 5;
(b) za prenose sredstev, kadar ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež zunaj Unije, podatke o plačniku in prejemniku plačila iz člena 4(1) in (2) ter, kadar je ustrezno, podatke, zahtevane v skladu s členom 14;
ter
(c) za paketne prenose sredstev, kadar ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež zunaj Unije, podatke iz člena 4(1) in (2) v zvezi s paketnim prenosom sredstev.
3. Za prenose sredstev v višini več kot 1 000 EUR, kadar ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež zunaj Unije, izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila preveri identiteto prejemnika plačila, če njegova identiteta še ni bila potrjena.
4. Za prenose v višini 1 000 EUR ali manj, kadar ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež zunaj Unije, izvajalcu plačilnih storitev prejemnika plačila ni treba preverjati podatkov, ki se nanašajo na prejemnika plačila, razen če obstaja sum pranja denarja ali financiranja terorizma.
Države članice lahko znižajo ali ukinejo prag, kadar se v nacionalni oceni tveganja svetuje okrepitev nadzora nad prenosi sredstev, ki se ne opravijo z računa. Države članice, ki uporabijo to odstopanje, o tem obvestijo Komisijo. [Sprememba 34]
4a. Kadar ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež v tretji državi, ki predstavlja višjo raven tveganja, se za čezmejne korespondenčne bančne odnose s tem izvajalcem plačilnih storitev v skladu z Direktivo .../.../EU(28) uporablja poglobljena skrbnost preverjanja strank. [Sprememba 35]
Člen 8
Prenosi sredstev z manjkajočimi ali nepopolnimi podatki o plačniku ali prejemniku plačila
1. Izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila vzpostavi učinkovite postopke na podlagi tveganja, ki temeljijo na opredeljenih tveganjih iz člena 16(2) in Priloge III k Direktivi .../.../EU(29), za določanje, kdaj izvršiti, zavrniti ali ustaviti prenos sredstev, za katerega ni popolnih potrebnih podatkov o plačniku in prejemniku plačila, ter določanje ustreznih nadaljnjih ukrepov. [Sprememba 36]
V vsakem primeru izvajalec plačilnih storitev plačnika in izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila ravnata v skladu z veljavno zakonodajo ali upravnimi določbami, ki se nanašajo na pranje denarja in financiranje terorizma, zlasti z Uredbo (ES) št. 2580/2001, Uredbo (ES) št. 881/2002 in Direktivo .../.../EU*. [Sprememba 37]
Če izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila, ko prejme prenesena sredstva,ob prejemu prenesenih sredstev ugotovi, da podatki o plačniku in prejemniku plačila, zahtevani v členu 4(1) in (2), členu 5(1) in členu 6, manjkajo ali so nepopolni ali pa niso bili vpisani z znaki ali vnosi, ki jih dopuščajo pravila iz sistema sporočanja ali plačilnega in poravnalnega sistema, prenos zavrne ali pa ga ustavi ter pred izvršitvijo plačilne transakcije zahteva popolne podatke o plačniku in prejemniku plačila. [Sprememba 38]
2. Če izvajalec plačilnih storitev redno ne zagotavlja zahtevanih popolnih podatkov o plačniku, izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila sprejme ukrepe, ki v začetni fazi lahko vključujejo izdajo opozoril in določitev skrajnih rokov, kasneje pa zavrnitev vseh bodočih prenosov sredstev tega izvajalca plačilnih storitev ali sprejetje odločitve o omejitvi ali prekinitvi poslovnega odnosa s takšnim izvajalcem plačilnih storitev. [Sprememba 39]
Izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila sporoči to dejstvo organom, pristojnim za boj proti pranju denarja ali financiranju terorizma.
Člen 9
Ocena in poročanje
Izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila v skladu s postopki izvajalcev plačilnih storitev, ki temeljijo na tveganju, upošteva manjkajoče ali nepopolne podatke o plačniku in prejemniku plačila kot dejavnikenega od dejavnikov pri oceni, ali je prenos sredstev ali katera koli druga povezana transakcija sumljiva ter ali mora o tem poročati enoti za finančni nadzor. Izvajalec plačilnih storitev se v okviru svojih učinkovitih postopkov na podlagi tveganja med drugim osredotoči na druge dejavnike tveganja, opredeljene v členu 16(3) in Prilogi III k Direktivi .../.../EU(30), in v zvezi s tem sprejme ustrezne ukrepe. [Sprememba 40]
Hranjenje podatkov o plačniku in prejemniku plačila skupaj s prenosom
Izvajalci posredniških plačilnih storitev zagotovijo, da se vsi prejeti podatki o plačniku in prejemniku plačila, ki spremljajo prenos sredstev, hranijo skupaj s prenosom.
Člen 11
Odkrivanje manjkajočih podatkov o plačniku in prejemniku plačila
1. Izvajalec posredniških plačilnih storitev odkrije, ali so bila polja v zvezi s podatki, ki se nanašajo na plačnika in prejemnika plačila, v sistemu sporočil ali v plačilnem in poravnalnem sistemu, ki se uporablja za izvršitev prenosa sredstev, izpolnjena z znaki ali vnosi, ki jih dopuščajo pravila tega sistema.
2. Izvajalec posredniških plačilnih storitev ima vzpostavljene učinkovite postopke za odkrivanje, ali manjkajo oziromaso nepopolni naslednji podatki o plačniku in prejemniku plačila: [Sprememba 41]
(a) za prenose sredstev, kadar ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež v Uniji, podatke, zahtevane v skladu s členom 5;
(b) za prenose sredstev, kadar ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež zunaj Unije, podatke o plačniku in prejemniku plačila iz člena 4(1) in (2) ali, kadar je ustrezno, podatke, zahtevane v skladu s členom 14;
ter
(c) za paketne prenose sredstev, kadar ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež zunaj Unije, podatke iz člena 4(1) in (2) v zvezi s paketnim prenosom sredstev.
Člen 12
Prenosi sredstev z manjkajočimi ali nepopolnimi podatki o plačniku ali prejemniku plačila
1. Izvajalec posredniških plačilnih storitev vzpostavi učinkovite postopke na podlagi tveganja za določanje, kdaj izvršiti, zavrniti ali ustaviti prenos sredstev, za katerega ni potrebnih podatkovugotavljanje, ali prejeti podatki o plačniku in prejemniku plačila, ter določanje ustreznih nadaljnjih ukrepovmanjkajo oziroma ali so nepopolni, in sprejme ustrezne nadaljnje ukrepe. [Sprememba 42]
Če izvajalec posredniških plačilnih storitev ob prejemu prenesenih sredstev ugotovi, da podatki o plačniku in prejemnikaprejemniku plačila, zahtevani v členu 4(1) in (2), členu 5(1) in členu 6, manjkajo ali so nepopolni ali pa niso bili vpisani z znaki ali vnosi, ki so dopustni v skladu s pravili iz sistema sporočanja ali plačilnega in poravnalnega sistema, prenos zavrne ali pa ga ustavi ter pred izvršitvijo plačilne transakcije zahteva popolne podatke o plačniku in prejemniku plačila. [Sprememba 43]
2. Če izvajalec plačilnih storitev redno ne zagotavlja zahtevanih podatkov o plačniku, izvajalec posredniških plačilnih storitev sprejme ukrepe, ki lahko v začetni fazi vključujejo izdajo opozoril in določitev skrajnih rokov, kasneje pa zavrnitev vseh bodočih prenosov sredstev tega izvajalca plačilnih storitev ali sprejetje odločitve o omejitvi ali prekinitvi poslovnega odnosa s takšnim izvajalcem plačilnih storitev.
Izvajalec posredniških plačilnih storitev sporoči to dejstvo organom, pristojnim za boj proti pranju denarja ali financiranju terorizma.
Člen 13
Ocena in poročanje
Izvajalec posredniških plačilnih storitev upošteva manjkajoče ali nepopolne podatke o plačniku in prejemniku plačila kot dejavnik pri oceni, ali je prenos sredstev ali katera koli druga povezana transakcija sumljiva ter ali mora o tem poročati enoti za finančni nadzor.
Člen 14
Tehnične omejitve
1. Ta člen se uporabi v primeru, kadar ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež zunaj Unije, izvajalec posredniških plačilnih storitev pa ima sedež v Uniji.
2. Razen če izvajalec posredniških plačilnih storitev ob prejemu prenosov sredstev ne ugotovi manjkajočih ali nepopolnih podatkov o plačniku, ki so zahtevani v okviru te uredbe, lahko za prenos sredstev izvajalcu plačilnih storitev prejemnika plačila uporabi plačilni sistem s tehničnimi omejitvami, ki preprečuje pošiljanje podatkov o plačniku skupaj s prenosom sredstev.
3. Če izvajalec posredniških plačilnih storitev ob prejemu sredstev ugotovi, da podatki o plačniku, zahtevani v okviru te uredbe, manjkajo ali so nepopolni, uporabi plačilni sistem s tehničnimi omejitvami le, če lahko o ugotovljenih dejstvih obvesti izvajalca plačilnih storitev prejemnika plačila, in sicer z uporabo sistema za sporočila ali plačila, ki omogoča tovrstno komunikacijo, ali s kakšnim drugim postopkom pod pogojem, da je takšen način komunikacije sprejemljiv za oba oz. dogovorjen med obema izvajalcema plačilnih storitev.
4. Če izvajalec posredniških plačilnih storitev uporablja plačilni sistem s tehničnimi omejitvami, izvajalec posredniških plačilnih storitev na zahtevo izvajalca plačilnih storitev prejemnika plačila da slednjemu na voljo vse prejete podatke o plačniku, ne glede na to, ali so ti popolni ali ne, v treh delovnih dneh od prejema zahtevka.
POGLAVJE III
SODELOVANJE IN VODENJE EVIDENC
Člen 15
Obveznosti sodelovanja in enakovrednost [Sprememba 44]
1. Izvajalci plačilnih storitev in izvajalci posredniških plačilnih storitev v skladu s postopkovnimi zahtevami, določenimi v nacionalni zakonodaji države članice, v kateri imajo sedež, v celoti in brez odlašanja odgovorijo izključno na vprašanja organov, pristojnih za boj proti pranju denarja ali financiranju terorizma te države članice v zvezi s podatki, ki se zahtevajo v skladu s to uredbo. S posebnimi zaščitnimi ukrepi se zagotovi, da so tovrstne izmenjave podatkov v skladu z zahtevami o varstvu podatkov. Nobeni drugi zunanji organi ali stranke nimajo dostopa do podatkov, ki jih hranijo izvajalci plačilnih storitev. [Sprememba 45]
1a. Ker velik delež nezakonitih finančnih tokov konča v davčnih oazah, bi morala Unija povečati pritisk na te države, da bi sodelovale pri boju proti tem nezakonitim finančnim tokovom in izboljšale preglednost. [Sprememba 46]
1b. Izvajalci plačilnih storitev s sedežem v Uniji to uredbo uporabljajo za svoje hčerinske družbe in podružnice, ki delujejo v tretjih državah in ne veljajo za enakovredne.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 22a v zvezi s priznavanjem zakonskega in nadzornega okvira sodne pristojnosti zunaj Unije kot enakovrednega zahtevam te uredbe. [Sprememba 47]
Člen 15a
Varstvo podatkov
1 Pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te uredbe izvajalci plačilnih storitev opravljajo svoje naloge za namene te uredbe v skladu z nacionalnim pravom za prenos Direktive 95/46/ES.
2. Izvajalci plačilnih storitev zagotovijo, da se podatki, ki se hranijo na podlagi te uredbe, uporabljajo le za namene, opisane v tej uredbi, in da se v nobenem primeru ne uporabljajo za komercialne namene.
3. Organi za varstvo podatkov imajo pooblastila, vključno s pooblastili za posredni dostop, da po uradni dolžnosti ali na podlagi pritožbe raziščejo vse trditve v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. To bi moralo vključevati zlasti dostop do zbirke podatkov pri izvajalcu plačilnih storitev in pristojnih nacionalnih organih. [Sprememba 48]
Člen 15b
Posredovanje osebnih podatkov tretjim državam ali mednarodnim organizacijam
Posredovanje osebnih podatkov tretji državi ali mednarodni organizaciji, ki ne zagotavlja ustrezne stopnje varstva v smislu člena 25 Direktive 95/46/ES, se lahko izvede le, če:
(a) so vzpostavljeni ustrezni ukrepi in zaščitni ukrepi za varstvo podatkov ter
(b) nadzorni organ po oceni teh ukrepov in zaščitnih ukrepov vnaprej odobri ta prenos. [Sprememba 49]
Člen 16
Vodenje evidenc
Podatki o plačniku in prejemniku plačila se ne hranijo dlje, kot je nujno potrebno. Izvajalec plačilnih storitev plačnika in izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila za največ pet let vodita evidence podatkov iz členov 4, 5, 6 in 7. V primerih, ki so navedeni v členu 14(2) in (3), izvajalec posredniških plačilnih storitev pet let hrani evidence vseh prejetih podatkov. Po preteku tega roka je treba osebne podatke izbrisati, razen če ni drugače določeno z nacionalno zakonodajo, ki določa okoliščine, v katerih izvajalci plačilnih storitev lahko hranijo oziroma morajo hraniti podatke. Države članice lahko dovolijo ali zahtevajo nadaljnje zadržanje le v izrednih razmerah, ki so ustrezno obrazložene z navedbo razlogov, in le, če je to potrebno za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje pranja denarja in financiranja terorizma. Najdaljše obdobje hrambe po opravljenem prenosu sredstev ne sme presegati desetih let, shranjevanje osebnih podatkov pa je skladno z nacionalnim pravom za prenos Direktive 95/46/ES. [Sprememba 50]
Izvajalci plačilnih storitev plačnika, prejemnika plačila in izvajalci posredniških storitev imajo vzpostavljene ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za zaščito osebnih podatkov pred naključnim ali nezakonitim uničenjem ali naključno izgubo, spreminjanjem, nepooblaščenim razkritjem ali dostopom. [Sprememba 51]
Podatki o plačniku ali prejemniku plačila, ki jih zberejo izvajalci plačilnih storitev plačnika, prejemnika plačila in izvajalci posredniških storitev, se izbrišejo po poteku obdobja hrambe. [Sprememba 52]
Člen 16a
Dostop do podatkov in zaupnost
1. Izvajalci plačilnih storitev zagotovijo, da so podatki, zbrani za namene te uredbe, dostopni le določenim osebam ali omejeni na tiste osebe, ki so nujno potrebne za končanje sprejetega tveganja.
2. Izvajalci plačilnih storitev zagotovijo, da se upošteva zaupnost obdelanih podatkov.
3. Posamezniki, ki imajo dostop do osebnih podatkov plačnika ali prejemnika plačila in te podatke obdelujejo, upoštevajo zaupnost postopkov obdelave podatkov in zahteve v zvezi z varstvom podatkov.
4. Pristojni organi posameznikom, ki redno zbirajo ali obdelujejo osebne podatke, zagotovijo posebno usposabljanje v zvezi z varstvom podatkov. [Sprememba 53]
POGLAVJE IV
SANKCIJE IN SPREMLJANJE
Člen 17
Sankcije
1. Države članice določijo pravila o upravnih ukrepih in sankcijah, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Sankcije, ki se določijo, morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
2. Države članice zagotovijo, da se lahko, kadar obveznosti veljajo za izvajalce plačilnih storitev, v primeru kršitev sankcije naložijo članom uprave in vsem drugim posameznikom, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo odgovorni za kršitev.
3. V...(31) države članice sporočijo Komisiji in skupnemu odboru EBA, EIOPA in ESMA pravila iz odstavka 1. Vse poznejše spremembe teh pravil nemudoma sporočijo Komisiji in Skupnemu odboru EBA, EIOPA in ESMA.
4. Pristojni organi imajo vsa preiskovalna pooblastila, ki so potrebna za opravljanje njihovih funkcij. Pristojni organi pri izvajanju pooblastil za sankcioniranje tesno sodelujejo, da bi zagotovili, da se s sankcijami ali ukrepi dosežejo želeni rezultati, in da bi uskladili svoje delovanje v primeru čezmejnih zadev.
Člen 18
Posebne določbe
1. Ta člen se uporablja za naslednje kršitve:
(a) ponavljajoče se nevključevanje zahtevanih podatkov o plačniku in prejemniku plačila, kar je izvajalec plačilnih storitev v nasprotju s členi 4, 5 in 6 večkrat ne vključi zahtevanih podatkov o plačniku in prejemniku plačila; [Sprememba 54]
(b) izvajalci plačilnih storitev ne zagotavljajo vodenja evidenc v skladu s členom 16;
(c) izvajalec plačilnih storitev ne vzpostavi učinkovitih politik in postopkov na podlagi tveganja, kot določata člena 8 in 12;
(ca) izvajalci posredniških plačilnih storitev ne izpolnjujejo obveznosti iz členov 11 in 12. [Sprememba 55]
2. V primerih iz odstavka 1 upravni ukrepi in sankcije, ki se lahko uporabijo, vključujejo vsaj:
(a) javno izjavo, v kateri sta navedeni fizična ali pravna oseba in vrsta kršitve;
(b) odredbo, ki od fizične ali pravne osebe zahteva, da preneha z določenim ravnanjem in da tega ravnanja več ne ponovi;
(c) v primeru izvajalca plačilnih storitev odvzem dovoljenja za opravljanje dela izvajalca;
(d) začasna prepoved za katerega koli člana uprave izvajalca plačilnih storitev ali katero koli fizično osebo, ki je odgovoren oziroma odgovorna za opravljanje nalog z izvajalcem plačilnih storitev;
(e) v primeru pravne osebe upravne denarne sankcije v višini do 10 % skupnega letnega prometa v predhodnem poslovnem letu; če je pravna oseba podružnica nadrejene družbe, se upošteva celotni letni promet, ki je razviden iz konsolidiranega računovodskega izkaza končne nadrejene družbe v predhodnem poslovnem letu;
(f) v primeru fizične osebe upravne denarne sankcije v višini do 5 000 000 EUR ali ustrezne vrednosti v nacionalni valuti države članice, v kateri euro ni uradna valuta, na dan ...(32);
(g) upravne denarne sankcije v višini do dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene zaradi kršitve, kadar jih je mogoče določiti.
Člen 19
Objava sankcij
Pristojni organi – če je to potrebno in sorazmerno na podlagi ocene posameznega primera – nemudoma objavijo upravne sankcije in ukrepi, naloženi ukrepe, naložene v primerih iz člena 17 in člena 18(1), se nemudoma objavijo skupaj s podatki o vrsti in naravi kršitve in identiteti oseb, ki so odgovorne za kršitev, razen če ne bi takšna objava resno ogrozila stabilnosti finančnih trgov. [Sprememba 56]
Kadar bi objava vpletenim stranem povzročila nesorazmerno škodo, pristojni organi sankcije objavijo anonimno.
Kadar pristojni organ države članice v skladu s členoma 17 in 18 naloži ali uporabi upravno kazen ali drug ukrep, o tem ter o okoliščinah naložitve ali uporabe obvesti organ EBA. EBA ta obvestila vključi v centralno bazo podatkov upravnih kazni v skladu s členom 69 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta(33) in pri tem uporablja enake postopke, ki veljajo za vse druge objavljene kazni. [Sprememba 57]
Člen 20
Izvajanje sankcij s strani pristojnih organov
Pri določanju vrste upravnih sankcij ali ukrepov in višine upravnih denarnih sankcij morajo pristojni organi upoštevati vse ustrezne okoliščine, vključno z/s:
(a) resnostjo in trajanjem kršitve;
(b) stopnjo odgovornosti odgovorne fizične ali pravne osebe;
(c) finančno trdnostjo odgovorne fizične ali pravne osebe, kot je prikazana s celotnim prometom odgovorne pravne osebe ali letnim prihodkom odgovorne fizične osebe;
(d) pomembnostjo pridobljenih dobičkov ali preprečenih izgub s strani odgovorne fizične ali pravne osebe, če jih je mogoče določiti;
(e) izgubami, ki so jih zaradi kršitve imele tretje strani, če jih je mogoče določiti;
(f) ravnjo sodelovanja odgovorne fizične ali pravne osebe s pristojnim organom;
(g) prejšnjimi kršitvami odgovorne fizične ali pravne osebe.
Člen 21
Poročanje o kršitvah
1. Države članice vzpostavijo učinkovite mehanizme za spodbujanje poročanja o kršitvah določb te uredbe pristojnim organom. Za zaščito podatkov pred naključnim ali nezakonitim uničenjem, naključno izgubo, spreminjanjem ali nezakonitim razkritjem se izvajajo ustrezni tehnični in organizacijski ukrepi. [Sprememba 58]
2. Mehanizmi iz odstavka 1 vključujejo vsaj:
(a) posebne postopke za prejem poročil o kršitvah in njihovo nadaljnje spremljanje;
(b) ustrezno zaščito za prijavitelje in osebe, ki poročajo o morebitnih ali dejanskih kršitvah; [Sprememba 59]
(c) varstvo osebnih podatkov osebe, ki prijavi kršitve, in fizične osebe, ki je domnevno odgovorna za kršitev, v skladu z načeli iz Direktive 95/46/ES.
3. Izvajalci plačilnih storitev v sodelovanju s pristojnimi organi določijo ustrezne notranje postopke za svoje zaposlene, ki naj bi jih ti uporabljali za notranje poročanje o kršitvah prek posebnih varnih, neodvisnih in anonimnih poti. [Sprememba 60]
Člen 22
Spremljanje
1. Države članice zahtevajo učinkovit nadzor in ustrezno ukrepanje pristojnih organov, da se zagotovi skladnost z zahtevami te uredbe. EBA lahko ob upoštevanju najboljših praks držav članic v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 izda smernice o postopkih izvajanja te uredbe. [Sprememba 61]
1a. Komisija usklajuje in pozorno spremlja izvajanje te uredbe v zvezi z izvajalci plačilnih storitev zunaj Unije in po potrebi krepi sodelovanje z organi tretje države, pristojnimi za preiskovanje in kaznovanje kršitev v skladu s členom 18. [Sprememba 62]
1b. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 1. januarja 2017 predloži poročilo o uporabi Poglavja IV, s posebnim poudarkom na čezmejnih zadevah, izvajalcih plačilnih storitev iz tretjih držav ter na izvajanju preiskovalnih pristojnosti in pristojnosti kazenskega pregona njihovih nacionalnih pristojnih organov. Če obstaja tveganje kršitve v zvezi s shranjevanjem podatkov, Komisija sprejme ustrezne in učinkovite ukrepe, vključno z vložitvijo predloga za spremembo te uredbe. [Sprememba 63]
Člen 22a
Izvajanje pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 15(1a) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od ...(34).
3. Pooblastilo iz člena 15(1a) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 15(1a), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 64]
POGLAVJE V
IZVEDBENA POOBLASTILA
Člen 23
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga Odbor za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (v nadaljnjem besedilu: Odbor). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011,pod pogojem, da izvedbene določbe, sprejete s postopkom, ki je tam opredeljen, ne spreminjajo temeljnih določb te uredbe. [Sprememba 65]
POGLAVJE VI
ODSTOPANJA
Člen 24
Sporazumi z ozemlji ali državami iz člena, ki niso navedeni v členu 355 Pogodbe [Sprememba 66]
1. Brez poseganja v člen 15(1a) lahko Komisija lahko , če je bila potrjena enakovrednost, pooblasti katero koli državo članico, da sklene sporazum z državo ali ozemljem, ki ni sestavni del ozemlja Unije iz člena 355 Pogodbe, ki vsebuje odstopanja od te uredbe, da omogoči, da se prenosi sredstev med to državo ali ozemljem in zadevno državo članico obravnavajo kot prenosi sredstev v tej državi članici. [Sprememba 67]
Taki sporazumi se lahko odobrijo samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) zadevna država ali ozemlje je v monetarni uniji skupaj z zadevno državo članico ali je sestavni del valutnega območja te države članice ali je podpisala monetarni sporazum z Unijo, ki jo zastopa ena od držav članic;
(b) izvajalci plačilnih storitev v zadevni državi ali na zadevnem ozemlju posredno ali neposredno sodelujejo v plačilnih in poravnalnih sistemih te države članice;
ter
(c) zadevna država ali ozemlje od izvajalcev plačilnih storitev pod njeno pristojnostjo zahteva, da uporabljajo ista pravila, kakor so določena v tej uredbi.
2. Država članica, ki želi skleniti sporazum iz odstavka 1, pošlje prošnjo Komisiji in ji predloži vse potrebne podatke.
Ko Komisija prejme prošnjo države članice, se prenosi sredstev med to državo članico in zadevno državo ali ozemljem začasno obravnavajo kot prenosi sredstev znotraj te države članice, dokler se ne sprejme odločitev v skladu s postopkom iz tega člena.
Če Komisija meni, da nima vseh potrebnih podatkov, v roku dveh mesecev od dne prejema prošnje stopi v stik z zadevno državo članico in ji sporoči, katere dodatne podatke potrebuje.
Ko Komisija dobi vse podatke, ki jih potrebuje za presojo prošnje, v roku enega meseca to sporoči državi članici, ki je vložila prošnjo, in posreduje prošnjo ostalim državam članicam.
3. V treh mesecih od obvestila iz četrtega pododstavka odstavka 2 se Komisija v skladu s postopkom iz člena 23(2) odloči, ali bo zadevni državi članici dovolila, da sklene sporazum, določen v odstavku 1 tega člena.
V vsakem primeru se odločitev iz prvega pododstavka sprejme v 18 mesecih od dne, ko Komisija prejme prošnjo.
3a. Za že odobrene odločitve v zvezi z odvisnimi ali pridruženimi ozemlji se zagotovi njihova neprekinjena nadaljnja veljavnost, in sicer za Izvedbeni sklep Komisije 2012/43/EU(35), Sklep Komisije 2010/259/EU(36) in Odločbo Komisije 2008/982/ES(37). [Sprememba 68]
POGLAVJE VII
KONČNE DOLOČBE
Člen 25
Razveljavitev
Uredba (ES) št. 1781/2006 se razveljavi.
Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi.
Člen 26
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uredba (ES) št. 2580/2001 z dne 27. decembra 2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu (UL L 344, 28.12.2001, str. 70).
Uredba Sveta (ES) št. 881/2002 z dne 27. maja 2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani, in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 467/2001 o prepovedi izvoza nekaterega blaga in storitev v Afganistan, o poostritvi prepovedi poletov in podaljšanju zamrznitve sredstev in drugih finančnih virov talibanov iz Afganistana (UL L 139, 29.5.2002, str. 9).
Direktiva .../.../EU Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L, …, str. .).
Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).
Uredba (ES) št. 924/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o čezmejnih plačilih v Skupnosti in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2560/2001(UL L 266, 9.10.2009, str. 11).
Uredba (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (UL L 94, 30.3.2012, str. 22).
Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (UL L 319, 5.12.2007, str. 1).
Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).
Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).
Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).
Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).
Izvedbeni sklep Komisije 2012/43/EU z dne 25. januarja 2012 o pooblastitvi Kraljevine Danske za sklenitev sporazumov z Grenlandijo in Ferskimi otoki, da se prenosi sredstev med Dansko in vsakim od teh ozemelj obravnavajo kot prenosi sredstev znotraj Danske, v skladu z Uredbo (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 24, 27.1.2012, str. 12).
Sklep Komisije 2010/259/EU z dne 4. maja 2010 o odobritvi Francoski republiki, da sklene sporazum s Kneževino Monako, da se prenosi sredstev med Francosko republiko in Kneževino Monako obravnavajo kot prenosi sredstev znotraj Francoske republike v skladu z Uredbo (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 112, 5.5.2010, str. 23).
Odločba Komisije 2008/982/ES z dne 8. decembra 2008 o odobritvi Združenemu kraljestvu, da sklene sporazum z Bailiffovim okrožjem Jersey, Bailiffovim okrožjem Guernsey in Otokom Man, da se prenosi sredstev med Združenim kraljestvom in vsakim od teh območij obravnavajo kot prenosi sredstev znotraj Združenega kraljestva v skladu z Uredbo (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 352, 31.12.2008, str. 34).
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (COM(2013)0045) – C7-0032/2013 – 2013/0025(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0045),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7‑0032/2013),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 17. maja 2013(1),
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 23. maja 2013(2),
– ob upoštevanju zavez, sprejetih na vrhu G8, ki je potekal junija 2013 na Severnem Irskem,
– ob upoštevanju priporočil Komisije z dne 6. decembra 2012 o agresivnem davčnem načrtovanju,
– ob upoštevanju poročila o napredku, ki ga je pripravil generalni sekretar OECD za vrh G20 dne 5. septembra 2013,
– ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve z dne 9. decembra 2013 o predlogu direktive o spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin,
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju skupne razprave Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v skladu s členom 51 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za pravne zadeve (A7-0150/2014),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. marca 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/.../EU Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma
(1) Obsežni tokovi umazanega nezakonitega denarja lahko škodujejo stabilnosti in ugledu finančnega sektorja in ogrožajo notranji trg,ter mednarodni razvoj. terorizem pa Terorizem pretresa temelje naše družbe. Ključni spodbujevalci tokov nezakonitega denarja so zaprte poslovne strukture, ki delujejo v jurisdikcijah, kjer velja davčna tajnost in ki so pogosto imenovane tudi davčne oaze, ter prek njih. Poleg nadaljnjega razvoja kazenskopravnega pristopa je rezultate mogoče doseči tudi s preventivnimi na ravni Unije so preventivni ukrepi finančnega sistema nujni in lahko prinesejo dopolnilne rezultate. Toda preventivni pristop bi moral biti ciljno usmerjen in sorazmeren in ne bi smel prerasti v splošen nadzorni sistem vsega prebivalstva. [Sprememba 1]
(2) Prizadevanja storilcev kaznivih dejanj in njihovih družabnikov, da bi prikrili izvor protipravne premoženjske koristi ali pa zakonita ali nezakonita sredstva namenili za terorizem, lahko resno ogrozijo trdnost, integriteto in stabilnost kreditnih in finančnih institucij ter zaupanje v finančni sistem kot celoto. Brez sprejetja nekaterih usklajevalnih ukrepov na ravni Unije bi si tisti Tisti, ki perejo denar, in tisti, ki financirajo terorizem, bi si lahko poskušali olajšati izvrševanje svojih kaznivih dejanj z izkoriščanjem prostega pretoka kapitala in svobode zagotavljanja finančnih storitev, ki ju vključuje integrirano finančno območje. Zato so potrebni določeni usklajevalni ukrepi na ravni Unije. Istočasno bi treba cilje v zvezi z zaščito družbe pred storilci kaznivih dejanj ter zaščito stabilnosti in integritete evropskega finančnega sistema uravnotežiti s potrebo po regulativnem okolju, ki omogoča, da podjetja razširijo svoje poslovanje brez nesorazmernih stroškov zagotavljanja skladnosti s predpisi. Zato bi morale biti vse zahteve do pooblaščenih subjektov v zvezi z bojem proti pranju denarja in financiranju terorizma utemeljene in sorazmerne. [Sprememba 2]
(3) Sedanji predlog je četrta direktiva, ki obravnava nevarnost pranja denarja. V Direktivi Sveta 91/308/EGS(6) je bilo pranje denarja opredeljeno v smislu nezakonitega trgovanja z mamili, pri čemer so bile uvedene obveznosti le v finančnem sektorju. Z Direktivo 2001/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta(7) je bilo področje uporabe razširjeno, kar zadeva zajeta kazniva dejanja ter poklice in dejavnosti. Junija 2003 je Projektna skupina za finančno ukrepanje (v nadaljnjem besedilu: FATF) revidirala svoja priporočila, tako da so zajela financiranje terorizma, in zagotovila podrobnejše zahteve v zvezi z identifikacijo in preverjanjem strank, primeri, v katerih lahko večje tveganje pranja denarja upravičuje poglobljene ukrepe, ter primeri, v katerih lahko zmanjšano tveganje upravičuje manj strog nadzor.
Te spremembe so se odražale v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES(8) in Direktivi Komisije 2006/70/ES(9). Unija bi morala pri izvajanju priporočil skupine FATF v celoti upoštevati svoj pravni red o varstvu podatkov in tudi Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. [Sprememba 3]
(4) Pranje denarja in financiranje terorizma se pogosto izvajata na mednarodni ravni. Ukrepi, sprejeti izključno na nacionalni ravni ali na ravni Unije, vendar brez upoštevanja mednarodne koordinacije in sodelovanja, bi imeli zelo omejene učinke. Ukrepi, ki jih Unija sprejme na tem področju, bi morali biti torej usklajeni skladni z drugimi ukrepi, ki so sprejeti na mednarodni ravni, ter vsaj tako strogi. Izogibanje plačilu davkov ter mehanizmi nerazkritja in prikrivanja se lahko uporabljajo kot strategije pranja denarja in financiranja terorizma, katerih namen je preprečiti njihovo odkritje. Ukrepi Unije bi morali še naprej upoštevati predvsem priporočila FATF, ki predstavlja najpomembnejše mednarodno teloin drugih mednarodnih teles na področju boja proti pranju denarja in financiranju terorizma. Za okrepitev učinkovitosti boja proti pranju denarja in financiranju terorizma bi bilo treba direktivi 2005/60/ES in 2006/70/ES, kjer je to ustrezno, uskladiti z novimi priporočili FATF, sprejetimi in razširjenimi februarja 2012. Vendar pa je ključnega pomena, da se takšno uskladitev z nezavezujočimi priporočili FATF izvede ob popolnem spoštovanju pravnega reda Unije, zlasti kar zadeva pravni red Unije o varstvu podatkov in zaščito temeljnih pravic, kot je določen v Listini. [Sprememba 4]
(4a) Posebno pozornost bi treba posvetiti izpolnjevanju obveznosti iz člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki določa usklajenost v politiki na področju razvojnega sodelovanja, da se zaustavi vse pogostejše prenašanje dejavnosti pranja denarja iz razvitih držav v države v razvoju z manj strogim pravom proti pranju denarja. [Sprememba 5]
(4b) Ker nezakoniti denarni tokovi, zlasti pranje denarja, predstavljajo med 6 in 8,7 % BDP držav v razvoju(10), kar je desetkrat večji znesek od pomoči, ki jo Unija in njene države članice namenijo državam v razvoju, je treba uskladiti ukrepe, sprejete za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, ter upoštevati razvojno strategijo in politiko Unije in držav članic za boj proti bega kapitala. [Sprememba 6]
(5) Nadalje zloraba finančnega sistema za preusmerjanje nezakonitih ali celo zakonitih sredstev za namene terorizma jasno ogroža integriteto, pravilno delovanje, ugled in stabilnost finančnega sistema. Zato bi morali preventivni ukrepi te direktive poleg manipuliranja zajemati manipuliranje z nezakonitim denarjem pokrivati tudi, pridobljenim s hudim kaznivim dejanjem, ter zbiranje sredstev ali lastnine za namene terorizma. [Sprememba 7]
(5a) Ne glede na kazni držav članic bi moral biti glavni namen vseh ukrepov te direktive nasprotovanje ravnanju, ki omogoča proizvajanje velikega nezakonitega dobička. To bi treba doseči z vsemi možnimi sredstvi, ki bi preprečevala uporabo finančnega sistema za pranje tako pridobljenega denarja. [Sprememba 8]
(6) Višji zneski pri plačilih v gotovini predstavljajo tveganje pranja denarja in financiranja terorizma. Za večji nadzor in blažitev tveganj, ki jih predstavljajo plačila v gotovini, bi morale biti fizične in pravne osebe, ki trgujejo z blagom, zajete s to direktivo, če opravljajo ali prejemajo plačila v gotovini v višini 7 500 EUR ali več. Države članice bi se lahko odločile za sprejetje strožjih določb, vključno z nižjo mejno vrednostjo. [Sprememba 9]
(6a) Proizvodi elektronskega denarja se čedalje bolj uporabljajo kot nadomestek za bančne račune. Za uporabnike teh proizvodov bi morale veljati stroge obveznosti za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Vendar bi moralo biti mogoče proizvode elektronskega denarja izvzeti iz dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke, če so izpolnjeni določeni kumulativni pogoji. Uporaba elektronskega denarja, ki se izdaja brez skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke, bi morala biti dovoljena samo za nakup blaga in storitev identificiranih trgovcev in ponudnikov, katerih identifikacijo preveri izdajatelj elektronskega denarja. Pri medosebnih denarnih transakcijah se ne bi smela dovoliti uporaba elektronskega denarja brez skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke. Znesek, shranjen elektronsko, bi moral biti dovolj majhen, da se preprečijo vrzeli in se zagotovi, da posameznik ne more pridobiti neomejenega zneska anonimnih proizvodov elektronskega denarja. [Sprememba 10]
(6b) Nepremičninski posredniki delujejo na več načinov na področju nepremičninskih transakcij v državah članicah. Da bi zmanjšali tveganje pranja denarja v nepremičninskem sektorju, bi bilo treba nepremičninske posrednike vključiti v področje uporabe te direktive, kadar so v okviru svojih poklicnih dejavnosti udeleženi v nepremičninskih finančnih transakcijah. [Sprememba 11]
(7) Za pravne strokovnjake, kakor jih opredeljujejo države članice, bi morale določbe te direktive veljati, kadar so vključeni v finančne ali poslovne transakcije, vključno z davčnim svetovanjem, ki predstavljajo največje tveganje za zlorabo storitev zadevnih pravnih strokovnjakov z namenom pranja sredstev, pridobljenih s kriminalno dejavnostjo, ali za financiranje terorizma. Vendar bi se morala dovoliti izjema od obveznosti posredovanja podatkov, pridobljenih pred končanim sodnim postopkom, med njim ali po njem ali med ugotavljanjem pravnega položaja stranke. Pravno svetovanje bi moralo biti še vedno zaščiteno z institutom poklicne skrivnosti, razen če je pravni svetovalec udeležen pri pranju denarja ali financiranju terorizma, če je pravno svetovanje podano v zvezi s pranjem denarja ali financiranjem terorizma ali pa odvetnik ve, da stranka išče pravno svetovanje v zvezi s pranjem denarja ali financiranjem terorizma.
(8) Neposredno primerljive storitve bi bilo treba obravnavati enako, kadar jih izvajajo kateri koli strokovnjaki, ki so zajeti v tej direktivi. Da bi se zagotovilo spoštovanje pravic, zagotovljenih v Listini, v primeru revizorjev, zunanjih računovodij in davčnih svetovalcev, ki lahko v nekaterih državah članicah branijo ali zastopajo stranke v sodnem postopku ali ugotavljajo njihov pravni položaj, za informacije, ki jih pridobijo pri opravljanju navedenih nalog, ne bi smele veljati obveznosti poročanja iz te direktive.
(9) Pomembno je izrecno poudariti, da so „davčna kazniva dejanja“, povezana z neposrednimi in posrednimi davki, vključena v široko opredelitev pojma „kriminalna dejavnost“ iz te direktive v skladu z revidiranimi priporočili FATF. Evropski svet je dne 23. maja 2013 potrdil potrebo po celostni obravnavi davčnih utaj in goljufij ter po boju proti pranju denarja na notranjem trgu ter v odnosu do tretjih držav in jurisdikcij, ki ne sodelujejo. Strinjanje z opredelitvijo davčnih kaznivih dejanj je pomemben korak za odkrivanje teh dejanj, kot je pomembno tudi, da se v posameznih državah javno razkrijejo določene finančne informacije v zvezi z velikimi družbami, ki delujejo v Uniji. Zagotoviti je treba tudi, da pooblaščeni subjekti in pravni strokovnjaki, kot jih opredeljujejo države članice, ne poskušajo spodkopavati namena te direktive, olajševati agresivno davčno načrtovanje ali se z njim ukvarjati. [Sprememba 12]
(9a) Države članice bi morale uvesti splošne predpise o preprečevanju izogibanja v zvezi z davčnimi zadevami, da bi zavrle agresivno davčno načrtovanje in izogibanje plačilu davkov v skladu s priporočili Evropske komisije o agresivnem davčnem načrtovanju z dne 12. decembra 2012 in poročilom OECD o napredku za vrhunsko srečanje G20 dne 5. septembra 2013. [Sprememba 13]
(9b) Ko izvajajo ali omogočajo komercialne ali zasebne transakcije, bi morali subjekti, kot je Evropska investicijska banka (EIB), Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), centralne banke držav članic in centralni sistemi poravnav, upoštevati pravila, ki veljajo za druge pooblaščene subjekte, sprejeta v skladu s to direktivo. [Sprememba 14]
(10) Identificirati je treba vsako fizično osebo, ki ima v lasti ali nadzoruje pravno osebo. Čeprav ugotovitev določenega odstotka imetništva ne prispeva samodejno k ugotovitvi dejanskega lastnika, gre za dokazni pa je dejavnik, ki ga je treba upoštevati skupaj z drugimi prispeva k identifikaciji dejanskega lastnika. Kadar je to ustrezno, bi bilo treba identifikacijo in preverjanje dejanskih lastnikov razširiti na pravne osebe, ki imajo v lasti druge pravne osebe, pri čemer bi morala identifikacija in preverjanje slediti verigi lastništva, dokler ni fizična oseba, ki ima v lasti ali nadzoruje pravno osebo, ki je stranka, ugotovljena. [Sprememba 15]
(11) Potreba po natančnih in posodobljenih informacijah Pomembno je zagotoviti in izboljšati sledljivost plačil. Natančne in posodobljene informacije o dejanskem lastniku je vsakega pravnega subjekta, kot so pravne osebe, skladi, fundacije, holdingi in druge podobne obstoječe ali prihodnje pravne ureditve, so ključni dejavnik pri sledenju storilcem kaznivih dejanj, ki lahko sicer svojo identiteto skrijejo za poslovno strukturo. Zato bi morale države članice zagotoviti, da družbe obdržijo informacije o svojem dejanskem lastništvu ter dajo te ustrezne, natančne in posodobljene informacije na voljo pristojnim organom in pooblaščenim subjektom prek javnih registrov, dostopnih na spletu in v odprti in varni podatkovni obliki, v skladu z zakonodajo Unije o varstvu podatkov in pravico do zasebnosti, kot je določena v Listini. Dostop do teh registrov bi treba zagotoviti pristojnim organom, zlasti FIU in pooblaščenim subjektom, ter javnosti po predhodni identifikaciji osebe, ki želi dostopati do informacij, in morebitnem plačilu pristojbine. Poleg tega bi morali skrbniki pooblaščenim subjektom razglasiti svoj status. [Sprememba 16]
(11a) Registri dejanskih lastnikov, ki bi jih vzpostavile države članice, bi znatno izboljšali boj proti pranju denarja, financiranju terorizma, korupciji, davčnim kaznivim dejanjem, goljufijam in drugim finančnim kaznivim dejanjem. To bi bilo mogoče doseči z izboljšanjem delovanja obstoječih poslovnih registrov v državah članicah. Zaradi čezmejne razsežnosti poslovnih transakcij je ključnega pomena, da so registri medsebojno povezani, da se učinkovito uporabijo informacije, ki jih registri vsebujejo. Medsebojno povezovanje poslovnih registrov v Uniji že zahteva Direktiva 2012/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta(11), ki bi jo bilo treba še nadgraditi. [Sprememba 17]
(11b) Tehnološki napredek je prinesel orodja, s katerimi lahko pooblaščeni subjekti pri določenih transakcijah preverijo identiteto svojih strank. Takšne tehnološke izboljšave podjetjem in strankam nudijo časovno in stroškovno učinkovite rešitve, zato bi jih bilo treba upoštevati pri ocenjevanju tveganj. Pristojni organi držav članic in pooblaščeni subjekti bi morali biti proaktivni v boju proti novim in inovativnim metodam pranja denarja, pri tem pa upoštevati temeljne pravice, vključno s pravico do zasebnosti in varstva podatkov. [Sprememba 18]
(12) Ta direktiva bi se morala uporabljati tudi za tiste dejavnosti pooblaščenih subjektov, zajetih s to direktivo, ki se opravljajo prek interneta.
(12a) Predstavniki Unije v upravljavskih organih EBRD bi morali spodbujati EBRD k izvajanju določb te direktive in k objavi na njeni spletni strani politike preprečevanja pranja denarja, ki bi vsebovala podrobne postopke za uveljavljanje te direktive. [Sprememba 19]
(13) Uporaba sektorja iger na srečo za pranje sredstev, pridobljenih s kriminalno dejavnostjo, je zaskrbljujoča. Za blažitev tveganj, povezanih s tem sektorjem, in zagotovitev enakosti med ponudniki storitev iger na srečo bi bilo treba za vse ponudnike storitev iger na srečo določiti dolžnost skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke za posamezne transakcije v višini 2 000 EUR ali več. Pri izvrševanju dolžnosti skrbnosti bi treba imeti na tveganju temelječi pristop, ki bi odražal različna tveganja za različne vrste storitev iger na srečo in glede na to, ali predstavljajo visoko ali nizko tveganje za pranje denarja. Upoštevati bi treba tudi posebne značilnosti različnih vrst iger na srečo, na primer z razlikovanjem med igralnicami, spletnimi igrami na srečo in drugimi ponudniki storitev iger na srečo. Države članice bi morale proučiti možnost uporabe te mejne vrednosti pri izplačilu dobitkov in stavah. Ponudniki storitev iger na srečo s fizičnimi prostori (npr. igralnicami) bi morali zagotoviti, da je skrbnost podatke o stranki, pridobljene pri ugotavljanju njene identitete stranke, če se le-ta izvaja na točki vstopa v prostore, mogoče povezati s transakcijami stranke, opravljenimi v navedenih prostorih. [Sprememba 20]
(13a) Pranje denarja postaja vse bolj prefinjeno in vključuje tudi nezakonite, včasih tudi zakonite stave, zlasti v zvezi s športnimi dogodki. Tako so se razvile nove oblike donosnega organiziranega kriminala, na primer vnaprej dogovorjeni izidi tekem, ki so se razvili v donosno obliko kriminalne dejavnosti, povezane s pranjem denarja. [Sprememba 21]
(14) Tveganje pranja denarja in financiranja terorizma v vseh primerih ni enako. Zato je treba uporabiti celosten pristop, ki temelji na tveganju in minimalnih standardih. Tak pristop ni prekomerno dopustna možnost za države članice in pooblaščene subjekte. Vključuje sprejemanje odločitev na podlagi dokazov za boljšo opredelitev tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, s katerimi se soočajo Unija in tisti, ki v njej delujejo. [Sprememba 22]
(15) Pristop, ki temelji na tveganju, je podprt s potrebo držav članic in Unije po opredelitvi, razumevanju in blažitvi tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, s katerimi se soočajo. Pomembnost nadnacionalnega pristopa k opredelitvi tveganj je bila priznana na mednarodni ravni, pri čemer bi morali imeti Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (v nadaljnjem besedilu: EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(12), Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (v nadaljnjem besedilu: EIOPA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(13), ter Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (v nadaljnjem besedilu: ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(14), nalogo izdati mnenje o tveganjih, ki vplivajo na finančni sektor, ter v sodelovanju z državami članicami razviti minimalne standarde za ocene tveganja, ki jih izvajajo pristojni nacionalni organi. Ta proces bi moral prek javnih posvetovanj čim bolj vključiti ustrezne zainteresirane strani. [Sprememba 23]
(16) Kadar je to primerno, bi morali biti rezultati ocen tveganj na ravni držav članic pravočasno na voljo pooblaščenim subjektom, da bi lahko opredelili, razumeli in ublažili lastna tveganja. [Sprememba 24]
(17) Države članice bi si morale za Za boljše razumevanje in blažitev tveganj na ravni Unije izmenjevati bi bilo treba izvesti nadnacionalno analizo tveganj, da bi lahko učinkovito prepoznali tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, ki jim je izpostavljen notranji trg. Komisija bi morala zahtevati, da države članice učinkovito obravnavajo scenarije, ki veljajo za zelo tvegane. Poleg tega bi si morale države članice rezultate svojih ocen tveganj ter jih po potrebi deliti tveganja izmenjevati med seboj, s Komisijo, EBA, EIOPA in, ESMA (v nadaljnjem besedilu skupaj: evropski nadzorni organi) in Europolom. [Sprememba 25]
(18) Pri uporabi določb te direktive je primerno upoštevati značilnosti in potrebe malih pooblaščenih subjektov, ki spadajo v njeno področje uporabe, ter zagotoviti obravnavanje, ki ustreza posebnim potrebam malih pooblaščenih subjektov in naravi poslovanja.
(19) Narava samega tveganja je spremenljiva, pri čemer lahko spremenljivke same po sebi ali skupaj z drugimi spremenljivkami povečajo ali zmanjšajo potencialno tveganje ter na ta način vplivajo na ustrezno raven preventivnih ukrepov, kot so ukrepi glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke. Tako obstajajo okoliščine, v katerih bi bilo treba uporabiti poglobljeno skrbnost, in okoliščine, v katerih je lahko primerna poenostavljena skrbnost.
(20) Priznati bi bilo treba, da nekatere situacije predstavljajo večje tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma. Kljub temu, da bi bilo treba ugotoviti identiteto in poslovni profil vseh strank, obstajajo primeri, glede katerih je treba zahtevati posebej stroge postopke identifikacije in preverjanja strank.
(21) To še posebej velja za poslovne odnose s posamezniki, ki zavzemajo ali so zavzemali pomembne javne položaje, zlasti če prihajajo iz držav z visoko stopnjo korupcije, in sicer v Uniji in mednarodno. Takšni poslovni odnosi lahko v precejšnji meri ogrozijo ugled finančnega sektorja in ga izpostavijo pravnemu tveganju. Mednarodno prizadevanje v boju proti korupciji upravičuje tudi potrebo, da se takšnim primerom posveti posebna pozornost in da se uporabijo ustrezni poglobljeni ukrepi glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke za osebe, ki zavzemajo ali so zavzemale vidne položaje v matični državi ali tujini, ter člane višjega vodstva v mednarodnih organizacijah. [Sprememba 26]
(21a) Potreba po poglobljenih ukrepih glede dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete oseb, ki imajo ali so imele vidne položaje v matični državi ali tujini, ter za člane višjega vodstva v mednarodnih organizacijah pa ne bi smela pripeljati do stanja, da bi se s seznami, ki vsebujejo podatke o takšnih osebah, trgovalo v komercialne namene. Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe, da prepovedo takšno dejavnost. [Sprememba 27]
(22) Pridobitev dovoljenja višjega vodstva za sklepanje poslovnih odnosov v vseh primerih ne pomeni pridobitve dovoljenja uprave. Takšno dovoljenje bi moralo biti mogoče pridobiti od osebe, ki je dovolj dobro seznanjena z izpostavljenostjo institucije tveganju pranja denarja in financiranju terorizma ter je na dovolj visokem položaju, da sprejema odločitve, ki vplivajo na izpostavljenost institucije tveganju.
(22a) Bistveno je, da Unija razvije skupni pristop in skupno politiko za obravnavanje nesodelujočih jurisdikcij, ki so manj uspešne v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma. Države članice bi morale zato v svojih nacionalnih sistemih za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma vplivati na sezname držav, ki jih objavi FATF, in jih neposredno uporabljati. Poleg tega bi morale države članice in Komisija na podlagi vseh razpoložljivih informacij ugotoviti, katere so še druge nesodelujoče jurisdikcije. Komisija bi morala razviti skupni pristop k ukrepom, ki bi se morali uporabljati za zaščito integritete notranjega trga pred temi nesodelujočimi jurisdikcijami. [Sprememba 28]
(23) Da bi se izognili podvajanju postopkov identifikacije strank ter s tem zastojem in neučinkovitosti v poslovanju, je ob ustreznih zaščitnih ukrepih primerno, da pooblaščeni subjekti sprejmejo tudi stranke, ki so že bile identificirane drugje. V primerih, v katerih se pooblaščeni subjekt zanaša na tretjo osebo, nosi dokončno odgovornost za uporabo postopka skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke pooblaščeni subjekt, pri katerem je bila stranka sprejeta. Tudi tretja oseba ali oseba, ki je stranko predstavila, bi morala biti, dokler ima poslovni odnos s stranko, zajeto s to direktivo, še naprej odgovorna za izpolnjevanje obveznosti iz te direktive, vključno z obveznostjo poročanja o sumljivih transakcijah in vodenja evidenc.
(24) V primerih zastopanja ali zunanjih izvajalcev, ki temeljijo na pogodbenem odnosu med pooblaščenimi subjekti in zunanjimi fizičnimi ali pravnimi osebami, ki niso zajeti v tej direktivi, lahko kakršni koli obvezni finančni ukrepi proti pranju denarja in financiranju terorizma za te zastopnike ali zunanje izvajalce kot dele pooblaščenih subjektov izhajajo samo iz pogodbe in ne iz te direktive. Pooblaščeni subjekt, zajet s to direktivo, bi moral biti še naprej primarno odgovoren za izpolnjevanje zahtev iz te direktive. Poleg tega bi morale države članice zagotoviti možnost, da vse takšne tretje stranke odgovarjajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive. [Sprememba 29]
(25) Vse države članice so ustanovile ali bi morale ustanoviti operativno neodvisne in avtonomne finančne obveščevalne enote (v nadaljnjem besedilu: FIU), da bi prejete informacije zbirale in analizirale z namenom povezovanja med sumljivimi transakcijami in kriminalno dejavnostjo, na kateri temeljijo, zaradi preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter boja proti njima. Sumljive transakcije bi bilo treba sporočiti FIU, ki bi morale delovati kot nacionalni center za sprejemanje in analiziranje poročil o sumljivih transakcijah in drugih informacij o morebitnem pranju denarja ali financiranju terorizma ter njihovo posredovanje pristojnim organom. To ne bi smelo prisiliti držav članic, da spremenijo svoje obstoječe sisteme poročanja, kadar poročanje poteka prek državnega tožilstva ali drugih organov kazenskega pregona, če so informacije posredovane FIU nemudoma in so neprečiščene, da lahko te svoje naloge temeljito opravijo, kar vključuje tudi mednarodno sodelovanje z drugimi FIU. Pomembno je, da države članice FIU zagotovijo potrebna sredstva, ki zagotavljajo njihovo polno operativno zmogljivost za obravnavanje obstoječih izzivov, ki jih predstavljata pranje denarja in financiranje terorizma, ob upoštevanju temeljnih pravic, vključno s pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov. [Sprememba 30]
(26) Z odstopanjem od splošne prepovedi izvrševanja sumljivih transakcij lahko pooblaščeni subjekti izvršijo sumljive transakcije, preden o tem obvestijo pristojne organe, če neizvršitev ni mogoča ali bi lahko onemogočila pregon koristnikov sumljive transakcije pranja denarja ali financiranja terorizma. Vendar to ne bi smelo vplivati na mednarodne obveznosti, ki so jih prevzele države članice, da se finančna ali druga sredstva teroristov, terorističnih organizacij ali tistih, ki financirajo terorizem, takoj zamrznejo v skladu z zadevnimi resolucijami Varnostnega sveta Združenih narodov.
(26a) Ker velik del nezakonitih denarnih tokov konča v davčnih oazah, bi Unija morala povečati pritisk na te države, da bi sodelovale v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma. [Sprememba 31]
(27) Države članice bi morale imeti možnost imenovati ustrezen samoregulativni organ za poklice iz člena 2(1)(3)(a), (b) in (d) kot organ, ki se ga na prvi stopnji obvesti namesto FIU. V skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice prvostopenjski sistem, ki poroča samoregulativnemu organu, predstavlja pomemben zaščitni ukrep za podporo varstvu temeljnih pravic, kar zadeva obveznosti poročanja, ki veljajo za odvetnike.
(28) Če se država članica odloči uporabiti izjeme iz člena 33(2) lahko samoregulativnemu organu, ki zastopa osebe iz navedenega člena, dovoli ali od njega zahteva, da FIU ne posreduje nobenih informacij, ki jih je pridobil od navedenih oseb v okoliščinah iz navedenega člena.
(29) Obstajajo številni primeri, v katerih so bili zaposleni posamezniki, vključno z zaposlenimi in predstavniki, ki so poročali o sumih pranja denarja, izpostavljeni grožnjam ali drugim sovražnim dejanjem. Ta težava je odločilnega pomena za učinkovitost sistemov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, čeprav ta direktiva ne more posegati v sodne postopke držav članic. Države članice bi se morale zavedati te težave in storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi zaposlene posameznike, vključno z zaposlenimi in predstavniki, zaščitile pred takšnimi grožnjami ali drugimi sovražnimi dejanji ter drugim negativnim obravnavanjem ali škodljivimi posledicami, jim olajšale prijavljanje sumov in s tem okrepile boj proti pranju denarja. [Sprememba 32]
(30) Za obdelavo osebnih podatkov za namene te direktive se uporablja Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta(15), kakor je bila prenesena v nacionalno zakonodajo.
(30a) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(16) se uporablja za obdelavo osebnih podatkov v institucijah in organih Unije za namene te direktive. [Sprememba 33]
(31) Nekateri vidiki izvajanja te direktive vključujejo zbiranje, analizo, shranjevanje in izmenjavo podatkov. Obdelava osebnih podatkov bi morala biti dovoljena za izpolnjevanje obveznosti iz te direktive, vključno z izvajanjem dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke, stalnim spremljanjem, preiskovanjem in sporočanjem nenavadnih in sumljivih transakcij, identifikacijo dejanskega lastnika pravne osebe ali pravnega dogovora pravne ureditve, identifikacijo politično izpostavljene osebe, izmenjavo informacij pristojnih organov in, finančnih institucij in pooblaščenih subjektov. Zbrani osebni podatki morajo biti omejeni na to, kar je nujno potrebno za namene izpolnjevanja zahtev te direktive in se ne bi smeli nadalje obdelovati na način, ki ni v skladu z Direktivo 95/46/ES. Zlasti nadaljnjo obdelavo osebnih podatkov za komercialne namene bi bilo treba strogo prepovedati. [Sprememba 34]
(32) Boj proti pranju denarja in financiranju terorizma vse države članice priznavajo kot pomemben javni interes. Za izkoreninjenje takšnih pojavov je potrebna odločna politična volja in sodelovanje na vseh ravneh. [Sprememba 35]
(32a) Izjemno pomembno je, da naložbe, ki se sofinancirajo iz proračuna Unije, izpolnjujejo najvišje standarde, da se prepreči finančni kriminal, vključno s korupcijo in davčnimi utajami. EIB je zato leta 2008 sprejela interno smernico z naslovom „Politika na področju preprečevanja in odvračanja od prepovedanega ravnanja v dejavnostih Evropske investicijske banke‟ na pravni podlagi člena 325 PDEU, člena 18 statuta EIB in Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(17). Na podlagi sprejetja te politike mora EIB FIU v Luksemburgu poročati o sumih ali domnevnih primerih pranja denarja pri projektih, operacijah in transakcijah s podporo EIB. [Sprememba 36]
(33) Ta direktiva ne posega v varstvo osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, vključno z določbami Okvirnega sklepa 2008/977/PNZ. [Sprememba 37]
(34) Pravice dostopa oseb, na katere se podatki nanašajo, se uporabljajo za osebne podatke, ki se obdelujejo za namen te direktive. Vendar pa bi dostop oseb, na katere se podatki nanašajo, do informacij iz poročila o sumljivih transakcijah resno spodkopal učinkovitost boja proti pranju denarja in financiranju terorizma. Omejitve te pravice v skladu s členom 13 Direktive 95/46/ES bi bile zato lahko upravičene. Vendar je treba takšne omejitve kompenzirati z učinkovitimi pooblastili za organe za varstvo podatkov, vključno s pooblastili za posredni dostop, kot določa Direktiva 95/46/ES, da po uradni dolžnosti ali na podlagi pritožbe raziščejo morebitne pritožbe v zvezi s težavami z obdelavo osebnih podatkov. To bi moralo vključevati zlasti dostop do zbirke podatkov pri pooblaščenem subjektu. [Sprememba 38]
(35) Ta direktiva ne velja za osebe, ki le spreminjajo dokumente v papirni obliki v elektronske podatke in imajo s kreditno ali finančno institucijo v ta namen sklenjeno pogodbo, niti za katero koli fizično ali pravno osebo, ki kreditnim ali finančnim institucijam zagotavlja le sisteme sporočil, druge sisteme podpore za prenos sredstev ali klirinški sistem in sistem poravnave.
(36) Pranje denarja in financiranje terorizma sta mednarodni težavi, zato bi moral biti pristop k boju proti njima globalen. Da bi se izognili uporabi zelo različnih standardov v institucijah ali skupini institucij, bi morale kreditne in finančne institucije Unije, ki imajo podružnice in hčerinske družbe v tretjih državah, kjer je zakonodaja na tem področju pomanjkljiva, uporabljati standarde Unije ali obvestiti pristojne organe domače države članice, kadar uporaba takšnih standardov ni mogoča.
(37) Kadar je to izvedljivo mogoče, bi bilo treba pooblaščenim subjektom dati na voljo povratne informacije o koristnosti njihovih poročil o sumljivih transakcijah in nadaljnjem ukrepanju. Da bi lahko to omogočile ter spremljale učinkovitost svojih sistemov za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, bi morale države članice zbirati in izboljšati ustrezne statistične podatke. Komisija bi morala za nadaljnje izboljšanje kakovosti in usklajenosti statističnih podatkov, ki se zbirajo na ravni Unije, spremljati razmere po vsej EU glede boja proti pranju denarja in financiranju terorizma ter objavljati redne preglede vključno z oceno nacionalnih ocen tveganj. Komisija bi morala prvi tak pregled opraviti v enem letu od datuma začetka veljavnosti te direktive. [Sprememba 39]
(37a) Države članice bi morale zagotoviti, da pooblaščeni subjekti spoštujejo ustrezne predpise in smernice ter da imajo vzpostavljene sisteme, ki dejansko zmanjšujejo tveganje za pranje denarja v teh subjektih. [Sprememba 40]
(37b) Da bi imele pregled nad učinkovitostjo svojih sistemov v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma, morajo države članice zbirati in izboljšati ustrezne statistične podatke. Komisija bi morala za nadaljnje izboljšanje kakovosti in usklajenosti statističnih podatkov, ki se zbirajo na ravni Unije, spremljati razmere po vsej Uniji glede boja proti pranju denarja in financiranju terorizma ter objavljati redne preglede. [Sprememba 41]
(38) Pristojni organi bi morali zagotoviti, da so v primeru menjalnic, družb, ki nudijo podjetniške in fiduciarne storitve, ali ponudnikov storitev iger na srečo osebe, ki dejansko vodijo posle takšnih subjektov, in dejanski lastniki takšnih subjektov primerne osebe. Merila, s katerimi se ugotovi, ali je oseba primerna, bi morala odražati najmanj nujnost, da se takšni subjekti zaščitijo pred zlorabo v kriminalne namene s strani vodstva ali dejanskega lastnika.
(39) Glede na nadnacionalno značilnost pranja denarja in financiranja terorizma sta usklajevanje in sodelovanje med FIU v EU zelo pomembna. Tako sodelovanje je bilo do zdaj obravnavano le v Sklepu Sveta 2000/642/PNZ(18). Za zagotovitev boljšega usklajevanja in sodelovanja med FIU ter zlasti za zagotovitev, da so poročila o sumljivih transakcijah posredovana FIU tiste države članice, v kateri bi bilo poročilo najkoristnejše, bi bilo treba v to direktivo vključiti podrobnejša, bolj poglobljena in posodobljena pravila.
(40) Izboljšanje izmenjave informacij med FIU v Uniji je pomembno zlasti za obravnavanje nadnacionalne značilnosti pranja denarja in financiranja terorizma. Države članice bi morale spodbujati uporabo varnih infrastruktur za izmenjavo informacij, zlasti decentralizirano računalniško omrežje FIU.net in metode in metod, ki jih ponuja navedeno omrežje ponujajo takšne infrastrukture. [Sprememba 42]
(41) Države članice bi morale zaradi pomembnosti boja proti pranju denarja in financiranju terorizma v nacionalni zakonodaji določiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije za primere nespoštovanja nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive. Države članice imajo trenutno na voljo različne upravne ukrepe in sankcije za kršitve ključnih preventivnih ukrepov. Ta raznolikost bi lahko škodila prizadevanju v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma, pri čemer je odziv Unije izpostavljen tveganju, da postane razdrobljen. Zato bi morala ta direktiva vključevati sklop upravnih ukrepov in sankcij, ki jih imajo države članice na voljo za sistematične kršitve zahtev v zvezi z ukrepi glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke, vodenjem evidenc, poročanjem o sumljivih transakcijah in notranjim nadzorom pooblaščenih subjektov. Ta sklop bi moral biti dovolj širok, da lahko države članice in pristojni organi upoštevajo razlike med pooblaščenimi subjekti, zlasti razlike med finančnimi institucijami in drugimi pooblaščenimi subjekti, kar zadeva njihovo velikost, značilnosti, stopnjo tveganja in področja dejavnosti. Države članice bi morale pri uporabi te direktive zagotoviti, da izrek upravnih ukrepov in sankcij v skladu s to direktivo ter kazenskih sankcij v skladu z nacionalno zakonodajo ne krši načela ne bis in idem. [Sprememba 43]
(42) S tehničnimi standardi za finančne storitve bi bilo treba zagotoviti dosledno usklajenost ter ustrezno zaščito depozitarjev, vlagateljev in potrošnikov po vsej Uniji. Ker so evropski nadzorni organi z visoko specializiranimi strokovnjaki, bi bilo učinkovito in ustrezno, da pripravijo osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki ne vključujejo odločitev politik, pri čemer se ti osnutki predložijo Komisiji.
(42a) Da bi pristojnim organom in pooblaščenim subjektom omogočili boljšo presojo tveganj, ki izhajajo iz določenih transakcij, bi Komisija morala pripraviti seznam jurisdikcij zunaj Unije, ki so uveljavile podobna pravila in predpise, kot jih določa ta direktiva. [Sprememba 44]
(43) Komisija bi morala sprejeti osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki jih evropski nadzorni organi razvijejo v skladu s členom 42 te direktive, z delegiranimi akti v skladu s členom 290 PDEU ter v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010.
(44) Potrebne so znatne spremembe direktiv 2005/60/ES in 2006/70/ES, zato bi ju bilo treba zaradi večje jasnosti in usklajenosti združiti in nadomestiti.
(45) Ker cilja te direktive, in sicer varovanja finančnega sistema s preprečevanjem, preiskovanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, saj bi lahko bili posamezni ukrepi, ki jih države članice sprejmejo, da bi zavarovale svoje finančne sisteme, v neskladju z delovanjem notranjega ter predpisi pravne države in javnim redom Unije, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.
(46) Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana v Listini, zlasti spoštovanje zasebnega in družinskega življenja, načelo domneve nedolžnosti, pravico do varstva osebnih podatkov, svobodo gospodarske pobude, prepoved diskriminacije, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in pravičnega sojenja ter pravico do obrambe. [Sprememba 45]
(47) V skladu s členom 21 Listine, ki prepoveduje kakršno koli diskriminacijo na kakršni koli podlagi, morajo države članice zagotoviti, da se ta direktiva izvaja brez diskriminacije, kar zadeva ocene tveganja v okviru dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke.
(48) Države članice so se v skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije z dne 28. septembra 2011 o obrazložitvenih dokumentih zavezale, da bodo v utemeljenih primerih uradnemu obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, ki bodo pojasnjevali razmerje med sestavnimi deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičeno –.
(48a) Države članice in pooblaščene subjekte pri uporabi te direktive ali nacionalne zakonodaje za izvajanje te direktive zavezuje Direktiva Sveta 2000/43/ES(19). [Sprememba 46]
(48b) Evropski nadzornik za varstvo podatkov je podal mnenje dne 4. julija 2013(20) –
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Oddelek 1
Predmet urejanja, področje uporabe in opredelitev pojmov
Člen 1
1. Države članice zagotovijo, da sta pranje denarja in financiranje terorizma prepovedana.
2. V tej direktivi pranje denarja pomeni naslednje ravnanje, če je storjeno naklepno:
(a) preoblikovanje ali prenos premoženja, vedoč, da to premoženje izvira iz kaznivega dejanja ali udeležbe pri v takem dejanju, z namenom utaje ali prikrivanja nezakonitega izvora premoženja ali izogibanja odredbam o zamrznitvi ali zaplembi ali pomoči osebi, ki je vpletena v storitev tega dejanja, da bi se izognila pravnim posledicam dejanja te osebe; [Sprememba 47]
(b) utaja ali prikrivanje prave narave, vira, kraja, razpolaganja ali pretoka premoženja ali pa pravic ali lastništva na premoženju, vedoč, da to premoženje izvira iz kaznivega dejanja ali udeležbe pri takem dejanju;
(c) pridobitev, lastništvo ali uporaba premoženja, vedoč v času prejema, da to premoženje izvira iz kaznivega dejanja ali udeležbe pri takem dejanju;
(d) udeležba, združevanje za izvrševanje, poskus storitve, pomoč, napeljevanje ter omogočanje in svetovanje pri storitvi katerega koli dejanja iz točk (a), (b) in (c).
3. Kot pranje denarja se štejejo tudi kazniva dejanja, iz katerih izvira premoženje, namenjeno pranju, ki so storjena na območju druge države članice ali tretje države.
4. V tej direktivi „financiranje terorizma“ pomeni zagotavljanje ali zbiranje finančnih sredstev, ne glede na način, neposredno ali posredno, z namenom ali vedoč, da bodo delno ali v celoti uporabljena za storitev enega od kaznivih dejanj v smislu členov 1 do 4 Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ(21), kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2008/919/PNZ(22).
5. O vedenju, naklepu ali namenu kot potrebnem elementu dejanj iz odstavkov 2 in 4 je mogoče sklepati iz objektivnih dejanskih okoliščin.
Člen 2
1. Ta direktiva se uporablja za naslednje pooblaščene subjekte:
(1) kreditne institucije;
(2) finančne institucije;
(3) naslednje fizične ali pravne osebe pri izvajanju njihovih poklicnih dejavnosti:
(a) revizorje, zunanje računovodje in davčne svetovalce;
(b) notarje in ostale neodvisne pravne strokovnjake, kadar v imenu stranke in za njo sodelujejo pri kakršni koli finančni ali nepremičninski transakciji ali kadar svojim strankam pomagajo pri načrtovanju ali opravljanju transakcij v zvezi z:
(i) nakupom ali prodajo nepremičnin ali poslovnih subjektov;
(ii) upravljanjem denarja, vrednostnih papirjev ali drugega premoženja stranke;
(iii) odpiranjem ali upravljanjem bančnih, varčevalnih računov ali računov vrednostnih papirjev;
(iv) urejanjem prispevkov, potrebnih za ustanovitev, delovanje ali upravljanje družb;
(v) ustanavljanjem, delovanjem ali upravljanjem skladov, fundacij, vzajemnih, družb ali podobnih organizacij; [Sprememba 48]
(c) družbe, ki nudijo podjetniške in fiduciarne storitve, če niso navedene v točki (a) ali (b);
(d) nepremičninske zastopnike, vključno s posredniki pri najemu, če so vključeni v finančne transakcije; [Sprememba 49]
(e) druge pravne ali fizične osebe, ki trgujejo z blagom ali storitvami, če so plačila izvedena ali prejeta v gotovini in znašajo 7 500 EUR ali več, bodisi da gre za posamično transakcijo ali za več medsebojno povezanih transakcij; [Sprememba 50]
(f) ponudnike storitev iger na srečo.
Z izjemo igralnic se države članice lahko odločijo, da bodo določene storitve iger na srečo iz točke (3)(f) prvega pododstavka v celoti ali delno izločile iz nacionalnih določb za prenos te direktive na podlagi nizke stopnje tveganja, ki jo na podlagi ocen tveganj predstavlja narava teh storitev. Zadevna država članica pred vsakim takim izvzetjem zaprosi za odobritev Komisije. [Sprememba 153]
2. Države članice lahko odločijo, da fizične in pravne osebe, ki le občasno ali v omejenem obsegu sodelujejo pri finančnih dejavnostih in pri katerih obstaja majhno tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma, niso zajete v področje uporabe te direktive, če fizična ali pravna oseba izpolnjuje vse naslednje pogoje:
(a) absolutna omejitev finančne dejavnosti glede na promet;
(b) omejitev glede na finančne dejavnosti posameznih finančnih transakcij;
(c) finančna dejavnost ni glavna dejavnost;
(d) finančna dejavnost je pomožna in neposredno povezana z glavno dejavnostjo;
(e) glavna dejavnost ni dejavnost iz odstavka 1 z izjemo dejavnosti iz točke (3)(e) odstavka 1;
(f) finančna dejavnost se zagotavlja samo strankam glavne dejavnosti in ni na splošno dostopna javnosti.
Prejšnji pododstavek ne velja za fizične ali pravne osebe, ki sodelujejo pri denarnem nakazilu v smislu člena 4(13) Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta(23).
3. Za namene točke (a) odstavka 2 države članice zahtevajo, da skupni promet finančne dejavnosti ne presega mejne vrednosti, ki mora biti dovolj nizka. Ta mejna vrednost se ravni glede na vrsto finančne dejavnosti določi na nacionalni ravni.
4. Države članice za namene točke (b) odstavka 2 uporabijo največjo možno mejno vrednost na stranko in posamezno transakcijo, ne glede na to, ali transakcija poteka v eni ali v več transakcijah, ki se zdijo povezane. Ta mejna vrednost se določi na nacionalni ravni glede na vrsto finančne dejavnosti, je dovolj nizka za zagotovitev, da so vrste zadevnih transakcij nepraktičen in neučinkovit način pranja denarja ali financiranja terorizma, ter ne presega 1 000 EUR.
5. Države članice za namene točke (c) odstavka 2 zahtevajo, da promet finančnih dejavnosti ne presega 5 % skupnega prometa zadevne fizične ali pravne osebe.
6. Države članice pri oceni tveganja pranja denarja ali financiranja terorizma za namene tega člena posebno pozornost namenijo vsaki finančni dejavnosti, za katero je zaradi njene narave še posebej verjetno, da se bo uporabila ali zlorabila za namene pranja denarja ali financiranja terorizma.
7. V vsakem sklepu, sprejetem po tem členu, se navedejo razlogi, na katerih sklep temelji. Države članice zagotovijo možnost umika navedenega sklepa, če se okoliščine spremenijo.
8. Države članice vzpostavijo dejavnosti spremljanja tveganja ali sprejmejo kakršne koli druge primerne ukrepe za zagotovitev, da izjeme, odobrene s sklepi v skladu s tem členom, niso zlorabljene.
Člen 3
V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1) „kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, kot je opredeljena v členu 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(24), in vključuje podružnice v smislu točke 17 člena 4(1) navedene uredbe, ki se nahajajo v Uniji, ne glede ali imajo sedež v Uniji ali tretji državi;
(2) „finančna institucija“ pomeni:
(a) podjetje, ki ni kreditna institucija, katere glavna dejavnost izvajanje eno ali več dejavnosti iz točk (2) do (12) ter točk (14) in (15) Priloge I k Direktivi 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta(25), vključno z dejavnostmi menjalnic (bureaux de change);
(b) zavarovalniško družbo, pooblaščeno v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta(26), v kolikor izvaja dejavnosti, zajete v navedeni direktivi;
(c) investicijsko podjetje, kot je opredeljeno v točki (1) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta(27);
(d) kolektivno investicijsko podjetje, ki trži svoje enote ali deleže;
(e) zavarovalnega posrednika, kot je opredeljen v členu 2(5) Direktive 2002/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta(28), z izjemo povezanih zavarovalnih posrednikov iz člena 2(7) navedene direktive, ko izvajajo dejavnost posredovanja življenjskega zavarovanja in drugih z naložbami povezanih storitev;
(f) podružnice finančnih institucij iz točk (a) do (e), ki se nahajajo v Uniji, ne glede ali imajo sedež v Uniji ali tretji državi;
(3) „premoženje“ pomeni kakršna koli sredstva, bodisi materialna bodisi nematerialna, premičnine ali nepremičnine, opredmetena ali neopredmetena ter pravne listine ali instrumente v kakršni koli obliki, tudi elektronski ali digitalni, ki dokazujejo lastništvo ali delež v teh sredstvih;
(4) „kriminalna dejavnost“ pomeni vsako udeležbo pri storitvi naslednjih hudih kaznivih dejanj:
(a) dejanj, kot so opredeljena v členih 1 do 4 Okvirnega sklepa 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom 2008/919/PNZ;
(b) vsakega kaznivega dejanja iz člena 3(1)(a) Konvencije Združenih narodov proti nezakonitem prometu z nedovoljenimi drogami in psihotropnimi snovmi iz leta 1988;
(c) dejavnosti kriminalnih organizacij, kakor so opredeljene v členu 1 Skupnega ukrepa Sveta 98/733/PNZ(29);
(d) goljufije, vsaj težje, ki vpliva na finančne interese Unije, kakor je opredeljena v členu 1(1) in členu 2 Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti(30);
(e) korupcije;
(f) vseh kaznivih dejanj, vključno z davčnimi kaznivimi dejanji kršitvami, povezanimi z neposrednimi in posrednimi davki, ki se kaznujejo z odvzemom prostosti ali varnostnim ali vzgojnim ukrepom v trajanju več kot eno leto, ali v primeru držav, katerih pravni sistem vsebuje minimalni prag za kazniva dejanja, vseh kaznivih dejanj, ki se kaznujejo z odvzemom prostosti ali varnostnim ali vzgojnim ukrepom v trajanju najmanj šest mesecev; [Sprememba 52]
(4a) „samoregulativni organ“ pomeni organ s pooblastilom, ki ga priznava nacionalno prvo, za uvedbo zavez in predpisov, ki urejajo določen poklic ali določeno gospodarsko dejavnost in ki jih morajo fizične ali pravne osebe v tem poklicu ali dejavnosti spoštovati; [Sprememba 53]
(5) „dejanski lastnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki poseduje ali nadzira stranko in/ali fizično osebo, v imenu katere se izvaja transakcija ali opravlja dejavnost in vključuje vsaj:
(a) za gospodarske subjekte:
(i) fizično osebo, ki poseduje ali nadzira pravno osebo prek posrednega ali neposrednega lastništva ali nadzora zadostnega deleža delnic ali glasovalnih pravic te pravne osebe, vključno z udeležbo v obliki imetniških delnic, z izjemo družb na organiziranem trgu, ki morajo v skladu s pravom Unije ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštovati zahtevo po razkritju.
Delež V vsakem primeru je delež fizične osebe 25 % in ena delnica sta dokaz lastništva ali nadzora prek imetništva delnic in veljata za vsako stopnjo neposrednega ali posrednega lastništva; delež 25 % in ene delnice v stranki s strani gospodarskega subjekta, ki je pod nadzorom ene ali več fizičnih oseb, ali s strani več gospodarskih subjektov, ki so pod nadzorom iste fizične osebe, je znak posrednega lastništva; pojem nadzora se med drugim določi v skladu z merili iz člena 22(1) do (5) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta(31); vendar to ne posega v pravico držav članic da določijo, da je dokaz lastništva ali nadzora lahko nižja stopnja;
(ii) če obstaja kakršen koli dvom, da je oseba, opredeljena v točki (i), dejanski lastnik, ali če po sprejetju vseh potrebnih ukrepov ni mogoče ugotoviti nobene osebe iz točke (i), fizična oseba, ki izvaja nadzor nad vodstvom pravne osebe na druge načine, kar lahko vključuje višje vodstvene uslužbence;
(iia) kadar v skladu s točkama (i) ali (ii) ni mogoče opredeliti nobene fizične osebe, identiteto ustrezne fizične osebe na mestu višjega vodstvenega uslužbenca; v tem primeru morajo pooblaščeni subjekti voditi evidenco dejanj, ki so bila opravljena z namenom opredelitve dejanskih lastnikov v skladu s točkama (i) in (ii), da bi lahko upravičili neopredelitev takšnih oseb;
(b) v primeru pravnih oseb, na primer ustanov, ali pravnih ureditev, na primer skladov ali vzajemnih družb, ki upravljajo ali razdeljujejo sredstva:
(i) fizična oseba, ki izvaja nadzor nad 25 % ali več premoženja pravne ureditve ali pravne osebe; ter
(ii) če so bili bodoči upravičenci že določeni, fizična oseba, ki je koristnik 25 % ali več premoženja pravne ureditve ali pravne osebe; ali
(iii) če je treba posameznike, ki so koristniki pravne ureditve ali osebe, še določiti, kategorijo oseb, v interesu katerih je ustanovitev in delovanje pravne organizacije ali osebe. Za koristnike skladov, ki so določeni po značilnostih ali kategorijah, pooblaščeni subjekti pridobijo zadostne informacije o upravičencu, tako da zagotovo vedo, da bodo lahko ugotovili identiteto koristnika v času izplačila ali v času, ko ima koristnik namen uveljavljati pridobljene pravice;
(iiia) za sklade identiteto ustanovitelja, skrbnika, zaščitnika (če obstaja), koristnika ali kategorije koristnikov ter katerih koli drugih fizičnih oseb, ki izvršujejo končni učinkoviti nadzor nad skladom (tudi prek verižnega nadzora ali lastništva); [Sprememba 54]
(6) „družba, ki nudi podjetniške ali fiduciarne storitve“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki za tretje osebe poslovno opravlja katero izmed naslednjih storitev:
(a) ustanavlja družbe ali druge pravne osebe;
(b) opravlja vlogo ali drugi osebi omogoča, da opravlja vlogo direktorja ali poslovodje družbe, partnerja v partnerstvu ali podobnega položaja v odnosu do drugih pravnih oseb;
(c) družbi, partnerstvu ali drugi pravni osebi ali ureditvi nudi registriran sedež, poslovni naslov, dopisni ali upravni naslov in druge s tem povezane storitve;
(d) opravlja vlogo ali drugi osebi omogoča, da opravlja vlogo skrbnika sklada ali podobne pravne ureditve;
(e) opravlja vlogo ali drugi osebi omogoča, da opravlja vlogo zastopnika v imenu drugega delničarja, razen družb, ki so uvrščene na urejen trg in morajo v skladu s pravom Unije ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštovati zahtevo po razkritju;
(7) (a) „tuje politično izpostavljene osebe“ pomeni fizične osebe, ki delujejo ali so delovale na vidnem javnem položaju v tretji državi;
(b) „domače politično izpostavljene osebe“ pomeni fizične osebe, ki delujejo ali so delovale na vidnem javnem položaju v državi članici; [Sprememba 55 ne zadeva SL različice]
(c) „osebe, ki delujejo ali so delovale na vidnem položaju v mednarodni organizaciji“ pomeni direktorje, namestnike direktorjev in člane odbora ali enakovredne funkcije mednarodne organizacije;
(d) „fizične osebe, ki delujejo ali so delovale na vidnih javnih položajih“ vključujejo naslednje:
(i) voditelje držav, predsednike vlad, ministre in namestnike ali pomočnike ministrov;
(ii) poslance ali člane podobnih zakonodajnih organov; [Sprememba 56]
(iii) člane vrhovnih sodišč, ustavnih sodišč ali drugih sodnih organov na visoki ravni, na odločitve katerih, razen v izjemnih okoliščinah, ni mogoče vložiti nadaljnjih pritožb;
(iv) člane računskih sodišč ali svetov centralnih bank;
(v) veleposlanike, odpravnike poslov in visoke častnike oboroženih sil;
(vi) višje člane upravnih, upravljavskih ali nadzornih organov državnih podjetij. [Sprememba 57]
Nobena od kategorij iz točk (i) do (vi) ne zajema srednjih ali nižjih uradnikov;
(e) „družinski člani“ vključujejo naslednje:
(i) zakonca;
(ii) vsakega partnerja, ki je obravnavan enako kot zakonec;
(iii) otroke in njihove zakonce ali partnerje; [Sprememba 58]
(iv) starše; [Sprememba 59]
(f) „osebe, za katere je znano, da so ožji sodelavci“, vključujejo naslednje: [Sprememba 87]
(i) vsako fizično osebo, za katero je znano, da ima skupni dobiček iz premoženja pravnih subjektov ali pravnih ureditev ali katere koli druge tesne poslovne odnose z osebo iz točk (7)(a) do (d);
(ii) vsako fizično osebo, ki ima edina dobiček iz premoženja pravnega subjekta ali pravne ureditve, za katero je znano, da je bila dejansko vzpostavljena oziroma sklenjena v korist osebe iz točk (7)(a) do (d); [Sprememba 60]
(8) „višje vodstvo“ pomeni uradnika ali zaposlenega, ki je dovolj dobro seznanjen z izpostavljenostjo institucije tveganju pranja denarja in financiranja terorizma ter je na dovolj visokem položaju, da sprejema odločitve, ki vplivajo na izpostavljenost institucije tveganju in za katere vedno ni nujno, da vključujejo člana uprave;
(9) „poslovni odnos“ pomeni poslovni, poklicni ali trgovinski odnos, ki je povezan s poklicnimi dejavnostmi pooblaščenega subjekta in za katerega se ob vzpostavitvi stikov predvideva, da bo trajal;
(10) „storitve iger na srečo“ pomenijo vsako storitev, ki zadeva vložek denarne vrednosti v igrah na srečo, vključno s tistimi, za katere so potrebne določene sposobnosti, kot so loterije, igralniške igre, igre pokra in stavne transakcije, ter ki se na kakršen koli način opravlja na fizični lokaciji, na daljavo prek elektronskih medijev ali katere koli druge tehnologije za olajševanje komunikacije in na posamezno zahtevo prejemnika storitev;
(10a) „stavna transakcija“ pomeni vse stopnje v trgovinskem odnosu med ponudnikom storitev iger na srečo na eni strani ter stranko in upravičencem vpisane stave in vložka na drugi strani vse do izplačila morebitnih dobitkov; [Sprememba 61]
(11) „skupina“ ima pomen, opredeljen v členu 2(12) Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta(32).
(11a) „brezosebni“pomeni sklenitev pogodbe ali izvedbo transakcije kadar pogodbenik ali posrednik in stranka niso hkrati fizično prisotni, in sicer z izključno uporabo interneta, telemarketinga ali drugih elektronskih komunikacijskih sredstev do trenutka in vključno s trenutkom sklenitve pogodbe ali izvedbe transakcije; [Sprememba 62]
Člen 4
1. Države članice v skladu s pristopom, ki temelji na tveganju, zagotovijo, da določbe te direktive v celoti ali delno zajemajo poklice in vrste podjetij, ki niso pooblaščeni subjekti iz člena 2(1), vendar opravljajo dejavnosti, ki se zlasti pogosto uporabljajo za pranje denarja in financiranje terorizma. [Sprememba 63]
2. Če država članica odloči, da se določbe te direktive uporabljajo za poklice in vrste podjetij, ki niso navedeni v členu 2(1), o tem obvesti Komisijo.
Člen 5
Države članice lahko na področju, ki ga zajema ta direktiva, za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma sprejmejo ali obdržijo v veljavi strožje določbe, pod pogojem, da so te določbe popolnoma v skladu s pravom Unije, zlasti kar zadeva pravila Unije o varstvu podatkov in zaščito temeljnih pravic, kot je določena v Listini. Takšne določbe potrošnikom neupravičeno ne preprečujejo dostopa do finančnih storitev in ne predstavljajo ovire za delovanje notranjega trga. [Sprememba 64]
Oddelek 2
Ocena tveganja
Člen 6
1. Evropski bančni organ (v nadaljnjem besedilu: EBA), Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (v nadaljnjem besedilu: EIOPA) ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA) predložijo skupno mnenje Komisija izvede oceno o tveganjih pranja denarja in financiranja terorizma, ki vplivajo na notranji trg, s posebnim poudarkom na čezmejnih dejavnostih. V ta namen se Komisija posvetuje z državami članicami, evropskimi nadzornimi organi, evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, delovno skupino iz člena 29, Europolom ter drugimi ustreznimi organi.
Ocena o tveganjih iz prvega pododstavka zajema vsaj naslednje:
(a) celoten obseg pranja denarja in področja notranjega trga, kjer je tveganje večje;
(b) tveganja, povezana z vsakim zadevnim sektorjem, zlasti nefinančnimi sektorji in sektorjem iger na srečo;
(c) najbolj uporabljane metode storilcev kaznivih dejanj za pranje nezakonito pridobljenih sredstev;
(d) priporočila pristojnim organom za uspešno uporabo sredstev;
(e) vloga eurobankovcev v kriminalnih dejavnostih in pranju denarja.
Ocena tveganja vključuje tudi predloge v zvezi z minimalnimi standardi za ocene tveganja, ki jih morajo izvesti pristojni nacionalni organi. Ti minimalni standardi se oblikujejo v sodelovanju z državami članicami ter vključujejo panogo in druge zadevne zainteresirane strani prek javnih posvetovanj in po potrebi srečanj z zasebnimi zainteresiranimi stranmi.
Komisija Mnenje oceno tveganja izda do …(33)2 letih in jo posodobi vsaki dve leti ali po potrebi pogosteje.
2. Komisija zagotovi razpoložljivost mnenja ocene tveganja za pomoč državam članicam in pooblaščenim subjektom pri ugotavljanju, obvladovanju in blažitvi tveganja pranja denarja in financiranja terorizma ter z namenom, da bi druge zainteresirane strani, vključno z nacionalnimi zakonodajalci, Evropskim parlamentom, evropskimi nadzornimi organi, Europolom in odborom FIU Unije bolje razumele tveganja. Povzetek ocene je javno dostopen. Ta povzetek ne vsebuje tajnih informacij.
2a. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o ugotovitvah na podlagi rednih ocen tveganj in ukrepih, sprejetih na podlagi teh ugotovitev. [Sprememba 65]
Člen 6a
1. Komisija brez poseganja v postopke za ugotavljanje kršitev, ki jih določa PDEU, zagotovi, da se nacionalno pravo na področju boja proti pranju denarja in financiranju terorizma, ki so jo države članice sprejele na podlagi te direktive, izvaja učinkovito in v skladu z evropskim okvirom.
2. Pri uporabi odstavka 1 Komisiji pomagajo, kadar je primerno, evropski nadzorni organi, Europol, odbor FIU Unije in vsi drugi pristojni evropski organi.
3. Ocene nacionalnega prava na področju boja proti pranju denarja in financiranju terorizma, kot jo določa odstavek 1 tega člena, se izvajajo brez poseganja v tiste, ki jih izvaja Projektna skupina za finančno ukrepanje ali odbor Moneyval. [Sprememba 66]
Člen 7
1. Vsaka država članica sprejme ustrezne ukrepe za ugotovitev, oceno, razumevanje in blažitev tveganj pranja denarja in financiranja terorizma kot tudi zadevnih pomislekov glede varstva podatkov ter redno posodablja oceno.
2. Vsaka država članica imenuje organ za uskladitev nacionalnega odziva na tveganja iz odstavka 1. Komisijo, evropski nadzorni organi, Europol in druge države članice se obvesti o identiteti navedenega organa.
3. Države članice lahko pri izvajanju ocen iz odstavka 1 uporabijo mnenje oceno tveganja iz člena 6(1).
4. Vsaka država članica izvede oceno iz odstavka 1 ter:
(a) uporablja ocene za izboljšanje svojega sistema preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma, zlasti tako, da opredeli vsa področja, na katerih pooblaščeni subjekti uporabljajo poglobljene ukrepe, in po potrebi določi ukrepe, ki se sprejmejo;
(aa) kadar je primerno, ugotavlja, v katerih sektorjih in na katerih področjih obstaja zanemarljivo, manjše in večje tveganje pranja denarja in financiranja terorizma;
(b) uporablja ocene za pomoč pri razporeditvi in opredelitvi prednostnih sredstev za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma;
(ba) uporablja oceno oziroma ocene za zagotovitev, da se za vsak sektor ali področje določijo ustrezna pravila v skladu s tveganjem pranja denarja;
(c) da pooblaščenim subjektom pravočasno na voljo ustrezne informacije za, kar jim omogoči izvedbo njihovih ocen tveganja pranja denarja in financiranja terorizma.
5. Države članice na zahtevo rezultate svojih ocen tveganja dajo na voljo drugim državam članicam, Komisiji, evropskim nadzornim organom. Povzetek ocene je javno dostopen. Ta povzetek ne vsebuje tajnih informacij. [Sprememba 67]
Člen 8
1. Države članice zagotovijo, da pooblaščeni subjekti sprejmejo ustrezne ukrepe za ugotovitev in oceno njihovih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma ob upoštevanju dejavnikov tveganja, vključno s strankami, državami ali geografskimi območji ter proizvodnimi, storitvenimi, transakcijskimi ali distribucijskimi kanali. Ti ukrepi so sorazmerni z vrsto in velikostjo pooblaščenih subjektov.
2. Ocene iz odstavka 1 se dokumentirajo, redno posodabljajo ter se na zahtevo dajo na voljo pristojnim in samoregulativnim organom. [Sprememba 68]
3. Države članice zagotovijo, da imajo pooblaščeni subjekti politike, kontrole in postopke za učinkovito blažitev in obvladovanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, ugotovljenih na ravni Unije, držav članic in pooblaščenih subjektov. Politike, kontrole in postopki morajo biti sorazmerni z vrsto in velikostjo navedenih pooblaščenih subjektov ter s tveganjem pranja denarja in financiranja terorizma in morajo spoštovati pravila o varstvu podatkov. [Sprememba 69]
4. Politike in postopki iz odstavka 3 vključujejo vsaj:
(a) razvoj notranjih politik, postopkov in kontrol, vključno z referenčnimi praksami obvladovanja tveganj, dolžnostjo skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke, poročanjem, vodenjem evidenc, notranjim nadzorom, zagotavljanjem skladnosti s predpisi (vključno, kadar to ustreza velikost in vrsti podjetja, z imenovanjem uradne osebe za zagotavljanje skladnosti s predpisi na vodstveni ravni) in varnostnim preverjanjem zaposlenih. Ti ukrepi pooblaščenim subjektom ne omogočajo, da od potrošnikov zahtevajo več osebnih podatkov, kot je potrebno; [Sprememba 70]
(b) neodvisno revizijsko funkcijo za preskušanje notranjih politik, postopkov in kontrol iz točke (a), če je to primerno glede na obseg in način poslovanja.
5. Države članice od pooblaščenih subjektov zahtevajo pridobitev privolitve višjega vodstva za politike in postopke, ki jih uvedejo, ter spremljajo in po potrebi okrepijo sprejete ukrepe.
Člen 8a
1. Za razvoj skupnega pristopa in skupnih politik proti nesodelujočim jurisdikcijam s pomanjkljivostmi na področju boja proti pranju denarja države članice redno potrjujejo in sprejemajo sezname držav, ki jih objavi FATF.
2. Komisija usklajuje pripravljalno delo na ravni Unije v zvezi z identifikacijo tretjih držav, ki imajo velike strateške pomanjkljivosti v svojih sistemih za boj proti pranju denarja, zaradi česar predstavljajo velika tveganja za finančni sistem Unije, ob upoštevanju meril, določenih v točki (3) Priloge III.
3. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za določitev seznama držav, opredeljenih v odstavku 2.
4. Komisija redno spremlja razvoj razmer v državah iz odstavka 2 tega člena na podlagi meril, določenih v točki (3) Priloge III in, kjer je primerno, pregleda seznam, na katerega se nanaša odstavek 3 tega člena. [Sprememba 71]
POGLAVJE II
DOLŽNOST SKRBNOSTI PRI UGOTAVLJANJU IDENTITETE STRANKE
Oddelek 1
Splošne določbe
Člen 9
Države članice svojim kreditnim in finančnim institucijam prepovejo vodenje anonimnih računov ali anonimnih bančnih hranilnih knjižic ali izdajanje anonimnih elektronskih plačilnih kartic, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 10a. Države članice določijo, da v vseh primerih za imetnike in koristnike obstoječih anonimnih bančnih računov ali, anonimnih bančnih hranilnih knjižic ali anonimnih plačilnih kartic čim prej, najpozneje v vsakem primeru pa pred kakršno koli uporabo bančnih računov ali bančnih hranilnih knjižic, veljajo ukrepi glede dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke. [Sprememba 72]
Člen 10
Države članice zagotovijo, da pooblaščeni subjekti uporabljajo ukrepe glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke v naslednjih primerih:
(a) ob sklepanju poslovnega odnosa;
(b) kadar opravljajo občasne transakcije, ki znašajo 15 000 EUR ali več, bodisi da transakcija poteka posamično bodisi v več operacijah, ki se zdijo povezane;
(c) kar zadeva fizične ali pravne osebe, ki trgujejo z blagom, kadar opravljajo občasne gotovinske transakcije, ki znašajo 7 500 EUR ali več, bodisi da transakcija poteka posamično bodisi v več operacijah, ki se zdijo povezane;
(d) kar zadeva ponudnike storitev iger na srečo igralnice, kadar opravljajo občasne transakcije, ki znašajo 2 000 EUR ali več, bodisi da transakcija poteka posamično bodisi v več operacijah, ki se zdijo povezane;
(da) kar zadeva spletne igre na srečo ob sklepanju poslovnega odnosa;
(db) kar zadeva druge ponudnike storitev iger na srečo, pri izplačevanju dobitkov, ki znašajo 2 000 EUR ali več; [Sprememba 73]
(e) kadar obstaja sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ne glede na kakršno koli odstopanje, izjemo ali določene mejne vrednosti;
(f) v primeru dvoma v verodostojnost ali ustreznost predhodno pridobljenih podatkov o identifikaciji stranke.;
(fa) kadar se ustanavlja družba. [Sprememba 74]
Člen 10a
1. Države članice lahko na podlagi dokazane nizke stopnje tveganja pooblaščene subjekte oprostijo dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke, kar zadeva elektronski denar, kot je opredeljen v členu 2(2) Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta(34), če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) plačilnega instrumenta ni mogoče ponovno napolniti;
(b) najvišji elektronsko shranjeni znesek ne presega 250 EUR, države članice pa lahko zvišajo to zgornjo mejo do 500 EUR za plačilne instrumente, ki se lahko uporabljajo samo v točno določeni državi članici;
(c) plačilni instrument se uporablja izključno za nakup blaga ali storitev;
(d) plačilnega instrumenta ni mogoče kriti z elektronskim denarjem;
(e) izplačilo v gotovini in dvig gotovine sta prepovedana, razen če se izvedejo identifikacija in preverjanje identitete imetnika, ustrezne in primerne politike in postopki izplačila v gotovini in dviga gotovine ter obveznosti vodenja evidenc.
2. Države članice zagotovijo, da se ukrepi glede dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke vedno uporabljajo pred izplačilom denarne vrednosti elektronskega denarja, ki presega 250 EUR.
3. Ta člen državam članicam ne preprečuje, da pooblaščenim subjektom dovolijo, da uporabijo poenostavljene ukrepe glede dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke v zvezi z elektronskim denarjem v skladu s členom 13 te direktive, če pogoji iz tega člena niso izpolnjeni. [Sprememba 75]
Člen 11
1. Dolžnost skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke vključuje:
(a) identifikacijo stranke in preverjanje njene identitete na podlagi dokumentov, podatkov ali informacij, pridobljenih od zanesljivega in neodvisnega vira;
(b) identifikacijo poleg identifikacije dejanskega lastnika in, kot je naveden v registru v skladu s členom 29, sprejetje razumnih ukrepov, ki so potrebni za potrditev njegove identitete, tako da institucija ali oseba, ki je zajeta v tej direktivi, zagotovo ve, kdo je dejanski lastnik, vključno s tem, da se za pravne osebe, sklade, fundacije, vzajemne družbe, holdinge in vse druge podobne pravne ureditve zagotovijo razumni vsi potrebni ukrepi za poznavanje lastništva in nadzorne strukture stranke;
(c) oceno in po potrebi pridobivanje informacij o namenu in predvideni naravi poslovnega odnosa;
(d) nenehno spremljanje poslovnih odnosov, vključno s pregledovanjem in spremljanjem transakcij, ki se izvajajo v času odnosa, s čimer se zagotovi, da so opravljene transakcije v skladu s poznavanjem institucije ali osebe svoje stranke, poslovnega profila in profila tveganj, po potrebi tudi s poznavanjem izvora sredstev, in zagotavljanje, da so listine, podatki ali informacije redno posodobljeni. [Sprememba 76]
1a. Ko izvajajo ukrepe iz točk (a) in (b) odstavka 1, so se pooblaščeni subjekti dolžni prepričati, da je vsaka oseba, ki trdi, da deluje v imenu stranke, za to pooblaščena, ter so dolžni identificirati in preveriti identiteto te osebe. [Sprememba 77]
2. Države članice zagotovijo, da pooblaščeni subjekti uporabljajo vse zahteve glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke iz odstavka 1, vendar lahko obseg takšnih ukrepov določijo z upoštevanjem tveganja.
3. Države članice od pooblaščenih subjektov zahtevajo, da pri oceni tveganj pranja denarja in financiranja terorizma upoštevajo vsaj spremenljivke iz Priloge I.
4. Države članice zagotovijo, da lahko pooblaščeni subjekti pristojnim ali samoregulativnim organom dokažejo, da so ukrepi primerni glede na ugotovljena tveganja pranja denarja in financiranja terorizma.
5. Kar zadeva posle življenjskega zavarovanja ali druge z naložbami povezane zavarovalne posle, države članice zagotovijo, da finančne institucije poleg ukrepov glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke, ki so potrebni za stranko in dejanskega lastnika, izvajajo naslednje ukrepe glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke v zvezi s koristniki življenjskega zavarovanja in drugih z naložbami povezanih zavarovalnih polic, takoj ko so koristniki opredeljeni ali določeni:
(a) kar zadeva koristnike, opredeljene kot izrecno imenovane fizične ali pravne osebe ali pravne ureditve, pridobitev informacij o imenu osebe;
(b) kar zadeva koristnike, določene po značilnostih ali kategorijah ali na druge načine, pridobitev zadostnih informacij o navedenih koristnikih, tako da finančna institucija zagotovo ve, da bo lahko v času izplačila ugotovila identiteto koristnika.
Za oba primera iz točk (a) in (b) prvega pododstavka se identiteta koristnikov preveri v času izplačila. V primeru popolne ali delne dodelitve življenjskega ali drugega z naložbami povezanega zavarovanja tretji osebi finančne institucije, seznanjene z dodelitvijo, opredelijo dejanskega lastnika v času dodelitve fizični ali pravni osebi ali pravni ureditvi, ki v svojo korist prejema vrednost dodeljene police.
Člen 12
1. Države članice zahtevajo, da se preverjanje identitete stranke in dejanskega lastnika izvede pred sklenitvijo poslovnega odnosa ali izvedbo transakcije.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 države članice dovolijo, da se preverjanje identitete strank in dejanskih lastnikov izvede med sklepanjem poslovnega odnosa ali med izvajanjem transakcije za subjekte, za katere veljajo obveznosti iz člena 2(1), in v vsakem primeru ob izplačilu vsakega dobitka, če se izkaže, da je to potrebno, da se ne prekine običajno poslovanje, in če obstaja neznatno tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma. V tem primeru se zadevni postopki zaključijo kar najhitreje po prvem stiku. [Sprememba 78]
3. Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 države članice lahko dovolijo odprtje bančnega računa, če so vzpostavljena ustrezna varovala, ki zagotavljajo, da transakcij ne opravlja stranka in da se te ne opravljajo v njenem imenu, dokler ni dosežena popolna skladnost z odstavkoma 1 in 2.
4. Države članice zahtevajo, da zadevna institucija ali oseba, ki ne more zagotoviti skladnosti s točkami (a), (b) in (c) člena 11(1), ne opravi transakcije prek bančnega računa, sklene poslovnega odnosa ali opravi transakcije in razmisli o prekinitvi poslovnega odnosa ter FIU poda poročilo o sumljivi transakciji v zvezi s stranko v skladu s členom 32.
Države članice ne uporabljajo prejšnjega pododstavka, kadar in v strogem okviru, na katerega se nanaša izjema, notarji, neodvisni pravni strokovnjaki, revizorji, zunanji računovodje in davčni svetovalci ugotavljajo pravni položaj za svojo stranko ali ko branijo ali zastopajo to stranko v sodnem postopku ali v zvezi z njim, vključno s svetovanjem o izogibanju sodnemu postopku ali njegovi sprožitvi.
5. Države članice zahtevajo, da pooblaščeni subjekti postopke glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke uporabljajo ne le za vse nove stranke, ampak v primernem času in z upoštevanjem tveganja tudi za obstoječe stranke, vključno v času spremembe pomembnih okoliščin stranke.
Oddelek 2
Poenostavljena dolžnost skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke
Člen 13
1. Kadar država članica ali pooblaščeni subjekt določi področja manjšega tveganja, lahko navedena država članica pooblaščenim subjektom dovoli, da uporabijo poenostavljene ukrepe glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke.
2. Pooblaščeni subjekti pred uporabo poenostavljenih ukrepov glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke preverijo, da odnos s stranko ali transakcija predstavlja nižjo stopnjo tveganja.
3. Države članice zagotovijo, da pooblaščeni subjekti zadostno spremljajo transakcijo transakcije ali poslovni odnos poslovne odnose, da lahko odkrijejo nenavadne ali sumljive transakcije. [Sprememba 79]
Člen 14
Države članice in pooblaščeni subjekti pri ocenjevanju tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, povezanih z vrstami strank, državami ali geografskimi območji ter določenimi proizvodnimi, storitvenimi, transakcijskimi proizvodi, storitvami, transakcijami ali distribucijskimi kanali, upoštevajo vsaj dejavnike, povezane s stranko ter proizvodom, storitvijo, transakcijo ali distribucijskim kanalom za situacije s potencialno manjšim tveganjem iz Priloge II. [Sprememba 80]
Člen 15
Evropski nadzorni organi do…(35) v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010 izdajo smernice, naslovljene na pristojne organe in pooblaščene subjekte iz člena 2(1)(1) in (2), o dejavnikih tveganja, ki se upoštevajo, in/ali ukrepih, ki se sprejmejo v primerih, ko so primerni poenostavljeni ukrepi glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke. Posebej bi bilo treba upoštevati naravo in velikost podjetja ter, kadar je to primerno in sorazmerno, določiti posebne ukrepe. [Sprememba 81]
Oddelek 3
Poglobljena dolžnost skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke
Člen 16
1. V primerih, opredeljenih v členih 17 do 23 te direktive, in drugih primerih večjih tveganj, ki jih ugotovijo države članice ali pooblaščeni subjekti, države članice od pooblaščenih subjektov zahtevajo, da uporabljajo poglobljene ukrepe glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke za ustrezno obvladovanje in blažitev navedenih tveganj.
2. Države članice od pooblaščenih subjektov zahtevajo, da preverijo, kolikor je to mogoče, ozadje in namen vseh kompleksnih, nenavadnih velikih transakcij in vseh nenavadnih vzorcev transakcij, ki nimajo nobenega očitnega gospodarskega ali zakonitega namena ali ki predstavljajo davčne kršitve v smislu člena 3(4)(f). Pooblaščeni subjekti zlasti okrepijo stopnjo in vrsto spremljanja poslovnega odnosa, da ugotovijo, ali so navedene transakcije ali dejavnosti videti nenavadne ali sumljive. Kadar pooblaščeni subjekt ugotovi takšno nenavadno ali sumljivo transakcijo ali dejavnost, nemudoma obvesti FIU vseh držav članic, ki jih to lahko zadeva. [Sprememba 82]
3. Države članice in pooblaščeni subjekti pri oceni tveganj pranja denarja in financiranja terorizma upoštevajo vsaj dejavnike, povezane s stranko ter proizvodom, storitvijo, transakcijo ali distribucijskim kanalom, za situacije s potencialno večjim tveganjem iz Priloge III. [Sprememba 83]
4. Evropski nadzorni organi do …(36) v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010 izdajo smernice, naslovljene pristojnim organom in pooblaščenim subjektom iz člena 2(1)(1) in (2), o dejavnikih tveganja, ki se upoštevajo, in/ali ukrepih, ki se sprejmejo v primerih, ko je treba uporabiti poglobljene ukrepe glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke. [Sprememba 84]
Člen 17
Kadar kreditne institucije sklepajo čezmejne korespondenčne bančne odnose s korespondenčnimi institucijami iz tretjih držav, države članice poleg ukrepov glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke iz člena 11 od svojih kreditnih institucij zahtevajo, da:
(a) zberejo potrebne informacije o korespondenčni instituciji in v celoti spoznajo naravo njenega poslovanja ter iz javno dostopnih informacij ocenijo ugled institucije ter kakovost nadzora;
(b) ocenijo, kakšni so nadzorni ukrepi glede pranja denarja in financiranja terorizma v korespondenčni instituciji;
(c) pridobijo dovoljenje višjega vodstva pred sklepanjem novih korespondenčnih bančnih odnosov;
(e) se prepričajo, da je korespondenčna kreditna institucija preverila identiteto strank, ki imajo neposreden dostop do računov te institucije, in je dalje nenehno skrbno spremljala poslovanje strank ter da je korespondenčna institucija na zahtevo domače institucije sposobna predložiti podatke, zbrane pri skrbnem spremljanju poslovanja strank.
Člen 18
Kar zadeva transakcije ali poslovne odnose s tujimi politično izpostavljenimi osebami, države članice poleg ukrepov glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke iz člena 11 od pooblaščenih subjektov zahtevajo, da:
(a) imajo ustrezne postopke na podlagi tveganja za ugotovitev, ali je stranka ali dejanski lastnik stranke takšna oseba;
(b) pridobijo dovoljenje višjega vodstva za vzpostavitev ali nadaljevanje poslovnih odnosov s takšnimi strankami;
(c) sprejmejo primerne ukrepe, da ugotovijo izvor premoženja in sredstev, vključenih v poslovni odnos ali transakcijo;
Kar zadeva transakcije ali poslovne odnose z domačimi politično izpostavljenimi osebami ali osebami, ki delujejo ali so delovale na vidnem položaju v mednarodni organizaciji, države članice poleg ukrepov glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke iz člena 11 od pooblaščenih subjektov zahtevajo, da:
(a) imajo ustrezne postopke na podlagi tveganja za ugotovitev, ali je stranka ali dejanski lastnik stranke takšna oseba;
(b) kar zadeva poslovne odnose s takšnimi osebami z večjim tveganjem, uporabljajo ukrepe iz točk (b), (c) in (d) člena 18.
Člen 19a
Komisija v sodelovanju z državami članicami in mednarodnimi organizacijami sestavi seznam domačih politično izpostavljenih oseb in oseb, ki so rezidenti teh držav članic, ki delujejo ali so delovale na vidnem položaju v mednarodni organizaciji. Ta seznam je dostopen pristojnim organom in pooblaščenim subjektom.
Komisija obvesti zadevne osebe o vpisu na ta seznam ali izbrisu z njega.
Zahteve iz tega člena ne izvzemajo pooblaščenih subjektov iz njihovih obveznosti glede dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke, pooblaščeni subjekti pa se ne zanašajo izključno na to, da ta informacija zadošča za izpolnjevanje omenjenih obveznosti.
Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da preprečijo trgovino z informacijami za komercialne namene o tujih politično izpostavljenih osebah, domačih politično izpostavljenih osebah ali osebah, ki jim je ali jim je bilo zaupano izvajanje funkcije s strani mednarodne organizacije. [Sprememba 85]
Člen 20
Pooblaščeni subjekti v skladu s pristopom, ki temelji na tveganju, sprejmejo razumne ukrepe za ugotovitev, ali so koristniki življenjske ali druge z naložbami povezane zavarovalne police in/ali dejanski lastnik koristnika, kadar je to potrebno, politično izpostavljene osebe. Navedeni ukrepi se sprejmejo najpozneje v času izplačila ali popolne ali delne dodelitve police. V primeru ugotovljenih večjih tveganj države članice poleg običajnih ukrepov glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke od pooblaščenih subjektov zahtevajo, da: [Sprememba 86]
(a) obvestijo višje vodstvo pred izplačilom sredstev police;
(b) poglobljeno pregledujejo celoten poslovni odnos z imetnikom police.
Člen 21
Ukrepi iz členov 18, 19 in 20, vendar ne ukrepiz člena 19a, se uporabljajo tudi za družinske člane ali osebe, za katere je znano iz dokazov razvidno, da so ožji sodelavci takšnih tujih ali domačih politično izpostavljenih oseb. [Sprememba 87]
Člen 22
Kadar oseba iz členov 18, 19 in 20 preneha delovati kottuja politično izpostavljena oseba, domača politično izpostavljena oseba ali oseba, ki jim je ali jim je bil zaupan viden javni položaj v državi članici ali tretji državi ali na vidnem položaju v mednarodni organizaciji, morajo pooblaščeni subjekti proučiti nadaljnje tveganje, ki ga ta oseba predstavlja, ter uporabljati ustrezne ukrepe z upoštevanjem tveganja tako dolgo, dokler se ne šteje, da ta oseba več ne predstavlja tveganja. To obdobje ne sme biti krajše od 18 12 mesecev. [Sprememba 88]
Člen 23
1. Države članice kreditnim institucijam prepovejo, da sklepajo korespondenčni bančni odnos z navidezno banko ali ga nadaljujejo, in zahtevajo, da kreditne institucije sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da ne vzpostavljajo ali nadaljujejo korespondenčnih odnosov z banko, za katero je znano, da navideznim bankam dovoljuje uporabo svojih računov.
2. V odstavku 1 „navidezna banka“ pomeni kreditno institucijo ali institucijo, ki opravlja enakovredne dejavnosti, ki je bila ustanovljena v okviru jurisdikcije, v kateri ni fizično prisotna, da bi se zagotovila resnično vodstvo in uprava, in ki ni povezana z regulirano finančno skupino.
Oddelek 4
Tretje osebe
Člen 24
Države članice lahko pooblaščenim subjektom dovolijo, da se zanesejo na to, da tretje osebe izpolnjujejo zahteve iz člena 11(1)(a), (b) in (c). Vendar končno odgovornost za izpolnitev teh zahtev nosi pooblaščeni subjekt, ki zaupa tretji osebi. Poleg tega države članice zagotovijo, da lahko tudi morebitne takšne tretje stranke odgovarjajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive. [Sprememba 89]
Člen 25
1. V tem oddelku „tretje osebe“ pomenijo
(a) pooblaščene subjekte, ki so navedeni v členu 2, ali
(b) druge institucije in osebe v državah članicah ali tretji državi, ki uporabljajo zahteve glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke in glede vodenja evidenc, ki so enakovredne zahtevam iz te direktive in katerih skladnost z zahtevami iz te direktive se nadzoruje v skladu z oddelkom 2 poglavja VI.
2. Države članice Komisija pri odločanju, ali tretja država izpolnjuje pogoje iz odstavka 1, proučijo prouči informacije, ki so na voljo na ravni geografskega tveganja, ter o primerih obvestijo druga drugo, Komisijo, obvesti države članice, pooblaščene subjekte in evropske nadzorne organe, v kolikor je to pomembno za namene te direktive ter v skladu z zadevnimi določbami Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010, kadar menijo meni, da tretja država izpolnjuje te pogoje.
2a. Komisija pripravi seznam jurisdikcij, katerih ukrepi za preprečevanje pranja denarja so enakovredni določbam te direktive ter drugim sorodnim pravilom in predpisom Unije.
2b. Seznam iz odstavka 2a se redno pregleduje in posodablja na podlagi informacij, prejetih od držav članic v skladu z odstavkom 2. [Sprememba 90]
Člen 26
1. Države članice zagotovijo, da pooblaščeni subjekti od tretje osebe, na katero se zanašajo, pridobijo potrebne informacije o zahtevah iz člena 11(1)(a), (b) in (c).
2. Države članice zagotovijo, da pooblaščeni subjekti, h katerim se stranka napoti, sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da tretje osebe na zahtevo takoj posredujejo zadevne kopije identifikacijskih in potrditvenih podatkov ter ostalo zadevno dokumentacijo o identiteti stranke ali dejanskega lastnika.
Člen 27
1. Države članice zagotovijo, da lahko domači pristojni organ (za politike in nadzor na ravni skupine) in pristojni organ gostitelj (za izpostave in podružnice) prek svojega skupinskega programa menita, da pooblaščeni subjekt uporablja ukrepe iz členov 25(1) in 26, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) pooblaščeni subjekt se zanaša na informacije, ki jih je zagotovila tretja oseba, ki je del iste skupine;
(b) navedena skupina uporablja ukrepe glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke, pravila o vodenju evidenc ter programe proti pranju denarja in financiranju terorizma v skladu s to direktivo ali enakovrednimi pravili;
(c) učinkovito izvajanje zahtev iz točke (b) nadzoruje domači pristojni organ na ravni skupine v sodelovanju s pristojnimi organi gostitelji. [Sprememba 91]
1a. Eropski nadzorni organi do …(37) izdajo smernice za izvajanje nadzorne ureditve s strani pristojnih organov v zadevnih državah članicah za skupinske subjekte, da se zagotovi skladen in uspešen nadzor na ravni skupine. [Sprememba 92]
Člen 28
Ta oddelek se ne uporablja za odnose z zunanjimi izvajalci ali zastopniki, če je zunanji izvajalec ali zastopnik na podlagi pogodbene ureditve del pooblaščenega subjekta.
POGLAVJE III
INFORMACIJE O DEJANSKEM LASTNIŠTVU
Člen 29
1. Države članice zagotovijo, da poslovni družbe in drugi subjekti ali s statusom pravne osebe, vključno s skladi ali subjekti s podobno strukturo ali funkcijo kot skladi, fundacijami, holdingi in vsemi drugimi po strukturi ali funkciji podobnimi obstoječimi ali prihodnjimi pravnimi ureditvami, ki so ustanovljeni ali registrirani na njihovem ozemlju ali ki jih ureja njihovo pravo, pridobijo ter imajo na voljo ustrezne, natančne in, aktualne in posodobljene informacije o sebi in svojem dejanskem lastništvu ter te informacije posredujejo osrednjemu javnemu registru, trgovinskemu registru ali registru družb na njihovem ozemlju, in sicer ob ustanovitvi in ob vseh zadevnih spremembah.
1a. Register vsebuje minimalne informacije za jasno identifikacijo družbe in njenega dejanskega lastnika, in sicer ime, številko, pravno obliko in status subjekta, potrdilo o ustanovitvi, naslov registriranega sedeža (in naslov glavnega sedeža poslovanja, če se razlikuje od registriranega sedeža), osnovna upravna pooblastila (kot so pooblastila iz družbene pogodbe in statuta), seznam direktorjev (vključno z njihovim državljanstvom in datumom rojstva) in podatke o delničarjih/dejanskih lastnikih, kot so njihovo ime, datum rojstva, državljanstvo ali jurisdikcija ustanovitve, kontaktni podatki, število delnic, kategorije delnic (vključno z vrsto glasovalnih pravic, ki so s tem povezane) in po potrebi delež imetništva delnic ali nadzora.
Zahteve, ki jih določa ta člen, ne izvzemajo pooblaščenih subjektov od njihovih obveznosti glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke, pooblaščeni subjekti pa se ne zanašajo izključno na to, da ta informacija zadošča za izpolnjevanje omenjenih obveznosti.
1b. V zvezi s skladi ali drugimi vrstami pravnih oseb in obstoječih ali prihodnjih ureditev s podobno strukturo ali funkcijo, informacije vključujejo identiteto ustanovitelja, skrbnikov, zaščitnika (če je to pomembno), koristnikov ali kategorije koristnikov ter morebitnih drugih fizičnih oseb, ki izvršujejo dejanski nadzor nad skladom. Države članice zagotovijo, da skrbniki svoj status razkrijejo pooblaščenim subjektom, kadar kot skrbniki vzpostavijo poslovni odnos ali izvedejo občasno transakcijo nad mejno vrednostjo iz točk (b), (c) in (d) člena 10. Informacije bi morale vključevati datum rojstva in državljanstvo vseh posameznikov. Države članice pri objavi skrbniške pogodbe in pisma z željami spoštujejo pristop, ki temelji na tveganju, ter po potrebi in ob spoštovanju varstva osebnih podatkov zagotovijo, da se informacije razkrijejo pristojnim organom, zlasti FIU, in pooblaščenim subjektom.
2. Informacije iz odstavkov 1, 1a in 1b tega člena so pravočasno dostopne pristojnim organom, zlasti FIU, in pooblaščenim subjektom vseh držav članic. Države članice zagotovijo, da lahko pristojni organi in pooblaščeni subjekti pravočasno dostopajo do informacij so registri iz odstavka 1 tega člena javno dostopni po predhodni identifikaciji osebe, ki želi dostop do informacij, prek osnovne spletne registracije. Informacije so vsem osebam na voljo na spletu v odprtem in varnem formatu v skladu s pravili o varstvu podatkov, zlasti kar zadeva učinkovito varstvo pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, do dostopa do osebnih podatkov in do popravka ali izbrisa netočnih podatkov. Pristojbine, ki se zaračunajo za pridobitev informacije, ne presegajo upravnih stroškov. Vse spremembe prikazanih informacij se nemudoma in v vsakem primeru najpozneje v 30 dneh jasno navedejo v registru.
Registri družb iz odstavka 1 tega člena so medsebojno povezani v okviru evropske platforme, portala in neobveznih točk za dostop, ki jih vzpostavijo države članice v skladu z Direktivo 2012/17/EU. Države članice s podporo Komisije zagotovijo, da so njihovi registri interoperabilni v sistemu mreženja registrov prek evropske platforme.
2a. Komisija si v sodelovanju z državami članicami prizadeva za hitro, konstruktivno in učinkovito sodelovanje s tretjimi državami, da se spodbudi ustanovitev enakovrednih osrednjih registrov, ki bodo vsebovali informacije o dejanskem lastništvu, in bodo informacije iz dostavkov 1 in 1a tega člena v teh državah javno dostopne.
Prednost se nameni tretjim državam, v katerih je sedež precejšnjega števila poslovnih subjektov ali pravnih oseb, vključno s skladi, fundacijami, holdingi in drugimi subjekti, ki imajo podobno strukturo ali funkcijo, njihov delež v poslovnih subjektih ali pravnih osebah s sedežem v Uniji pa pomeni neposredno lastništvo v skladu s členom 3(5).
2b. Države članice določijo pravila o učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih sankcijah za fizične in pravne osebe, ki se uporabljajo, če so kršene določbe nacionalnega prava, sprejete na podlagi tega člena, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo uporabo teh sankcij. Za namene tega člena države članice uvedejo učinkovite ukrepe za boj proti zlorabam, da bi preprečile zlorabo na podlagi prinosniških delnic in na prinositelja izdanih potrdil o lastniškem upravičenju do delnic.
2c. Komisija do …(38) Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi in načinu delovanja zahtev v skladu s tem členom, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom. [Sprememba 93]
Člen 30
1. Države članice zagotovijo, da skrbniki vsakega izrecnega sklada, ki ga ureja njihovo pravo, pridobijo in imajo na voljo ustrezne, natančne in aktualne informacije o dejanskem lastništvu sklada. Te informacije vključujejo identiteto ustanovitelja, skrbnikov, zaščitnika (če je to pomembno), koristnikov ali kategorije koristnikov ter katerih koli drugih fizičnih oseb, ki izvršujejo učinkovit nadzor nad skladom.
2. Države članice zagotovijo, da skrbniki svoj status razkrijejo pooblaščenim subjektom, kadar kot skrbniki vzpostavijo poslovni odnos ali izvedejo občasno transakcijo nad mejno vrednostjo iz točk (b), (c) in (d) člena 10.
3. Države članice zagotovijo, da lahko pristojni organi in pooblaščeni subjekti pravočasno dostopajo do informacij iz odstavka 1 tega člena.
4. Države članice zagotovijo, da ukrepi, ki ustrezajo ukrepom iz odstavkov 1, 2 in 3, veljajo za druge vrste pravne osebe in ureditve s podobno strukturo in funkcijo kot skladi. [Sprememba 94]
POGLAVJE IV
OBVEZNOSTI POROČANJA
Oddelek 1
Splošne določbe
Člen 31
1. Vsaka država članica za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje pranja denarja in financiranja terorizma ustanovi FIU.
1a. Osebe iz člena 2(1)(3)(a), (b) in (d) obvestijo FIU in/ali ustrezen samoregulativni organ zadevne stroke iz člena 33(1), če sumijo ali imajo utemeljene razloge za sum, da se njihove storitve zlorabljajo za kriminalno dejavnost. [Sprememba 95]
2. Države članice pisno obvestijo Komisijo o imenu in naslovu zadevnih FIU.
3. FIU se ustanovi kot operativno neodvisna in avtonomna centralna nacionalna enota. Ta je pristojna za prejemanje (in v dovoljenem obsegu za zahtevanje) sprejemanje in analiziranje informacij o morebitnem pranju denarja ali povezanih predhodnih kaznivih dejanjih, financiranju terorizma ali kakšnih poročil o sumljivih transakcijah in drugih informacij, ki jih zahteva nacionalna zakonodaja, ter njihovo so upoštevne z vidika morebitnega pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj ali morebitnega financiranja terorizma. FIU je pristojna za posredovanje rezultatov svoje analize vsem pristojnim organom, kadar obstajajo razlogi za sum pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma. Od pooblaščenih subjektov lahko za navedene namene pridobi ustrezne dodatne informacije. FIU za opravljanje svojih nalog prejme ustrezna sredstva ustrezne finančne, tehnične in človeške vire. Države članice zagotovijo, da FIU ne ovira neupravičeno vmešavanje. [Sprememba 96]
4. Države članice zagotovijo, da ima FIU pravočasni, neposredni ali posredni dostop do finančnih in upravnih informacij ter informacij v zvezi s kazenskim pregonom, ki jih potrebuje za ustrezno opravljanje svojih nalog. Poleg tega FIU odgovarjajo na zahteve po informacijah organov kazenskega pregona v svojih državah članicah, razen če obstajajo dejanski razlogi za domnevo, da bi zagotovitev takšnih informacij negativno vplivala na tekoče preiskave ali analize, ali, v izjemnih primerih, če bi bilo razkritje informacij očitno nesorazmerno z legitimnimi interesi fizične ali pravne osebe ali nepomembno za namene, za katere je bilo zahtevano. Ko FIU prejme takšno zahtevo, se odločitev za izvedbo analize in/ali posredovanje informacij organu kazenskega pregona, ki je predložil zahtevo, sprejme znotraj FIU. Države članice od organov kazenskega pregona zahtevajo, da FIU zagotovijo povratne informacije o uporabi posredovanih informacij. [Sprememba 97]
5. Države članice zagotovijo, da ima FIU pooblastilo za sprejetje nujnih neposrednih ali posrednih ukrepov, kadar obstaja sum, da je transakcija povezana s pranjem denarja ali financiranjem terorizma, za začasno opustitev ali zavrnitev dovoljenja za izvedbo transakcije, tako da analizira transakcijo in potrdi sum.
6. Analiza, ki jo izvede FIU, je sestavljena iz operativne analize, ki se osredotoča na posamezne primere in posebne cilje, ter strateške analize trendov in vzorcev v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma.
Člen 32
1. Države članice od pooblaščenih subjektov ter po potrebi njihovih direktorjev in zaposlenih zahtevajo, da v celoti sodelujejo, tako da:
(a) na svojo pobudo nemudoma obvestijo FIU, kadar institucija ali oseba, zajeta v tej direktivi, ve, sumi ali ima razlog za sum, da so sredstva pridobljena s kaznivim dejanjem ali s financiranjem terorizma, in v takšnih primerih nemudoma odgovorijo na zahteve FIU po dodatnih informacijah;
(b) FIU na njeno zahtevo nemudoma posredujejo vse potrebne informacije v skladu s postopki, določenimi v veljavni zakonodaji.
2. Informacije iz odstavka 1 tega člena se posredujejo FIU v tisti državi članici, na ozemlju katere se nahaja institucija ali oseba, ki informacije posreduje, in FIU v tisti državi članici, v kateri ima pooblaščeni subjekt sedež. Informacije posreduje oseba ali osebe v skladu s postopki iz člena 8(4). [Sprememba 98]
Člen 33
1. Z odstopanjem od člena 32(1) lahko države članice za osebe iz člena 2(1)(3)(a), (b) in, (d) in (e) ter poklice in vrste podjetij iz člena 4 ustrezen samoregulativen organ zadevne stroke imenujejo kot tisti organ, ki prejme informacije iz člena 32(1).
Države članice v vseh primerih zagotovijo sredstva in načine za zagotovitev varstva poslovne skrivnosti, zaupnosti in zasebnosti. [Sprememba 99]
Brez poseganja v odstavek 2 imenovani samoregulativni organ v primerih iz prvega pododstavka posreduje informacije FIU nemudoma in nepregledane.
2. Države članice ne upoštevajo obveznosti iz člena 32(1) v zvezi z informacijami, ki jih notarji, drugi neodvisni pravni strokovnjaki, revizorji, zunanji računovodje in davčni svetovalci v strogem okviru, na katerega se nanaša izjema, pridobijo od svojih strank ali o svojih strankah med ugotavljanjem njihovega pravnega položaja ali ko branijo ali zastopajo svojo stranko v sodnem postopku ali v zvezi z njim, vključno s svetovanjem o sprožitvi postopka ali njegovem izogibu, bodisi da takšne informacije pridobijo pred, med ali po končanem postopku
Člen 34
1. Države članice pooblaščenim subjektom prepovejo izvajanje transakcij, za katere vedo ali sumijo, da so povezane s pranjem denarja ali financiranjem terorizma, dokler ne sprejmejo potrebnih ukrepov v skladu s členom 32(1)(a).
V skladu z nacionalnim pravom se lahko izda navodilo, da se transakcija ne izvede.
2. Kadar obstaja sum, da bo transakcija povzročila pranje denarja ali financiranje terorizma, in jo je nemogoče opustiti na naveden način ali je verjetno, da bi opustitev onemogočila pregon koristnikov sumljive transakcije pranja denarja ali financiranja terorizma, zadevni pooblaščeni subjekti takoj po tem obvestijo FIU.
Člen 35
1. Države članice zagotovijo, da pristojni organi, ki pri pregledovanju pooblaščenih subjektov v skladu s členom 45 ali kakor koli drugače odkrijejo dejstva, ki bi lahko bila povezana s pranjem denarja ali financiranjem terorizma, o tem nemudoma obvestijo FIU.
2. Države članice zagotovijo, da nadzorni organi, ki so z zakonom ali drugim predpisom pooblaščeni za nadzor nad delniškimi in deviznimi trgi ter trgi izvedenih finančnih instrumentov, obvestijo FIU, če odkrijejo dejstva, ki bi lahko bila povezana s pranjem denarja ali financiranjem terorizma.
Člen 36
Če pooblaščeni subjekt ali zaposleni ali direktor takšnega pooblaščenega subjekta v dobri veri v skladu s členoma 32 in 33 razkrije informacije, to ne šteje za kršitev zaupnosti informacij, določene s pogodbo ali s katero koli določbo zakona ali drugega predpisa, in ne predstavlja nikakršne odgovornosti za škodo s strani pooblaščenega subjekta ali njegovega direktorja ali zaposlenih.
Člen 37
Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi se zaposlene pri pooblaščenem subjektu zagotovijo, da so posamezniki, vključno z zaposlenimi in predstavniki pooblaščenega subjekta, ki o sumu pranja denarja ali financiranja terorizma poročajo bodisi interno bodisi neposredno FIU, zaščiti ustrezno zaščiteni pred grožnjami ali drugimi sovražnimi dejanji, negativnim obravnavanjem ali škodljivimi posledicami in zlasti pred škodljivimi ali diskriminatornimi ukrepi v zvezi z zaposlovanjem. Države članice zagotovijo brezplačno pravno pomoč za te osebe ter varne komunikacijske kanale, prek katerih lahko posamezniki prijavijo domnevno pranje denarja ali financiranje terorizma. Ti kanali zagotavljajo, da identiteto oseb, ki posredujejo informacije, poznajo samo evropski nadzorni organi in FIU. Države članice zagotovijo ustrezne programe za zaščito prič. [Sprememba 100]
Oddelek 2
Prepoved razkritja
Člen 38
1. Pooblaščeni subjekti ter njihovi direktorji in zaposleni zadevni stranki ali drugim tretjim osebam ne smejo razkriti dejstva, da so v skladu s členoma 32 in 33 posredovali informacije ali da poteka ali bi se lahko uvedla preiskava o pranju denarja ali financiranju terorizma.
2. Prepoved iz odstavka 1 ne velja za razkritje pristojnim organom držav članic, vključno s samoregulativnimi organi in organi za varstvo podatkov, ali razkritje za namene kazenskega pregona. [Sprememba 101]
3. Prepoved iz odstavka 1 ne nasprotuje razkritju med institucijami iz držav članic ali tretjih držav, v katerih veljajo zahteve, enakovredne zahtevam iz te direktive, če zadevne institucije pripadajo isti skupini.
4. Prepoved iz odstavka 1 ne nasprotuje razkritju med osebami iz držav članic iz člena 2(1)(3)(a) in (b) ali tretjih držav, v katerih veljajo zahteve, enakovredne zahtevam iz te direktive, če zadevne osebe opravljajo svojo poklicno dejavnost, bodisi kot zaposleni ali ne, v isti pravni osebi ali mreži.
V prvem pododstavku „mreža“ pomeni obsežno strukturo, kateri oseba pripada ter ki ima skupnega lastnika in, skupno upravo, skupne standarde in metode ter skupni nadzor nad skladnostjo s predpisi. [Sprememba 102]
5. Prepoved iz odstavka 1 tega člena za subjekte ali osebe iz člena 2(1)(1), (2) in (3)(a) in (b) v primerih, ki se nanašajo na isto stranko in isto transakcijo, v kateri sodelujeta dve ali več institucij ali oseb, ne nasprotuje razkritju med zadevnimi institucijami ali osebami, če se nahajajo v državi članici ali v tretji državi, v kateri veljajo zahteve, enakovredne zahtevam te iz direktive, ter če pripadajo isti kategoriji poklicev in zanje veljajo obveznosti glede varovanja poslovne skrivnosti in osebnih podatkov.
5a. Za namene tega člena zahteve tretjih držav, ki so enakovredne tistim iz te direktive, vključujejo pravila o varstvu podatkov. [Sprememba 103]
6. Kadar poskušajo osebe iz člena 2(1)(3)(a) in (b) stranko odvrniti od nezakonite dejavnosti, to ne predstavlja razkritja v smislu odstavka 1.
POGLAVJE V
VARSTVO PODATKOV, VODENJE EVIDENC IN ZBIRANJE STATISTIČNIH PODATKOV [Sprememba 104]
Člen 39
1. Države članice od pooblaščenih subjektov zahtevajo, da za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje morebitnega pranja denarja ali financiranja terorizma s strani FIU ali drugih pristojnih organov shranjujejo naslednje dokumente in informacije v skladu z nacionalnim pravom:
(a) pri izvajanju dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke kopije ali sklicevanja na zahtevano dokumentacijo, in sicer pet let po končanem poslovnem odnosu s to stranko ali po datumu občasne transakcije. Po preteku tega roka se osebni podatki izbrišejo, razen če ni drugače določeno z nacionalno zakonodajo, ki določa okoliščine, v katerih pooblaščeni subjekti lahko hranijo ali hranijo podatke. Države članice lahko dovolijo ali zahtevajo nadaljnjo hrambo le, če je to potrebno za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje pranja denarja in financiranja terorizma ter če je podaljšanje obdobja hrambe podatkov utemeljeno za vsak primer posebej. Najdaljše obdobje Obdobje hrambe po končanem poslovnem odnosu ne presega deset se podaljša za največ dodatnih pet let;
(b) v primeru poslovnih odnosov in transakcij dokazno dokumentacijo in evidence z originalnimi listinami ali kopijami, ki so po veljavni nacionalni zakonodaji sprejemljive kot dokaz v sodnem postopku, in sicer pet let po opravljeni transakciji ali po končanem poslovnem odnosu, kar je krajše. Po preteku tega roka hrambe se osebni podatki izbrišejo, razen če ni drugače določeno z nacionalno zakonodajo, ki določa okoliščine, v katerih pooblaščeni subjekti lahko hranijo ali hranijo podatke. Države članice lahko dovolijo ali zahtevajo nadaljnjo hrambo le, če je to potrebno za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje pranja denarja in financiranja terorizma ter če je podaljšanje obdobja hrambe podatkov utemeljeno za vsak primer posebej. Najdaljše obdobje Obdobje hrambe po opravljeni transakciji ali končanem poslovnem odnosu, kar je krajše, ne presega deset se podaljša za največ dodatnih pet let.
2. Shranjeni osebni podatki se ne uporabljajo za druge namene, razen namena, za katerega se hranijo, v nobenem primeru pa se ne uporabljajo za komercialne namene. [Sprememba 105]
Člen 39a
1. Za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo države članice v okviru te direktive, se uporabljajo določbe Direktive 95/46/ES. Za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo evropski nadzorni organi, se uporabljajo določbe Uredbe (ES) št. 45/2001. Zbiranje, obdelava in prenos informacij za namene boja proti pranju denarja se štejejo za javni interes v skladu s tema pravnima aktoma.
2. Osebni podatki se na podlagi te direktive obdelujejo izključno za namen preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Pooblaščeni subjekti nove stranke pred sklenitvijo poslovnega odnosa obvestijo o morebitni uporabi osebnih podatkov za namen preprečevanja denarja. Obdelava občutljivih kategorij podatkov se izvaja v skladu z Direktivo 95/46/ES.
3. Obdelava podatkov, zbranih na podlagi te direktive, za komercialne namene je prepovedana.
4. Zadevna oseba, ki ji pooblaščeni subjekt ali pristojni organ zavrne razkritje informacij o obdelavi njenih podatkov, ima pravico, da od organa za varstvo podatkov zahteva preverjanje svojih osebnih podatkov, dostop do njih in njihov popravek ali izbris, pa tudi pravico, da sproži sodni postopek.
5. Dostop zadevne osebe, na katero se nanašajo podatki, do informacij iz poročila o sumljivi transakciji je prepovedan. Prepoved iz tega odstavka ne vključuje razkritja organom za varstvo podatkov.
6. Države članice od pooblaščenih subjektov in pristojnih organov zahtevajo, da priznajo učinkovita pooblastila organov za varstvo podatkov v skladu z Direktivo 95/46/ES v zvezi z varnostjo obdelave in točnosti osebnih podatkov, in sicer po uradni dolžnosti ali na podlagi zadevne osebe, in ravnajo v skladu z njimi. [Sprememba 106]
Člen 40
-1. Države članice imajo na voljo nacionalne centralizirane mehanizme, ki jim pomagajo pravočasno ugotoviti, ali fizične oziroma pravne osebe imajo ali nadzorujejo bančne račune, ki jih vodijo finančne institucije na njihovem ozemlju.
-1a. Države članice imajo tudi mehanizme, ki pristojnim organom omogočajo identifikacijo premoženja brez predhodnega obveščanja lastnika.
1. Države članice zahtevajo, da njihovi pooblaščeni subjekti vzpostavijo sisteme, ki jim v skladu z nacionalno zakonodajo omogočajo, da se v celoti in nemudoma odzovejo na poizvedovanja FIU ali drugih organov o tem, če ali imajo ali oziroma so v zadnjih petih letih imele imeli poslovne odnose z določenimi fizičnimi ali pravnimi osebami in kakšna je bila narava zadevnih poslovnih odnosov, in sicer prek varnih kanalov in ob zagotovljeni popolni zaupnosti poizvedovanj. [Sprememba 107]
Člen 40a
Zbiranje, obdelava in prenos informacij za namene boja proti pranju denarja se štejejo za zadevo v javnem interesu na podlagi Direktive 95/46/ES. [Sprememba 108]
Člen 41
1. Države članice za pripravo nacionalnih ocen tveganja v skladu s členom 7 zagotovijo, da so z zbiranjem statističnih podatkov o zadevah, pomembnih za učinkovit sistem boja proti pranju denarja ali financiranju terorizma, sposobne preverjati učinkovitost svojih sistemov.
2. Statistični podatki iz odstavka 1 vključujejo:
(a) podatke o velikosti in pomembnosti različnih sektorjev, ki spadajo v področje uporabe te direktive, vključno s številom subjektov in oseb ter gospodarsko pomembnostjo posameznega sektorja;
(b) podatke o poročevalnih, preiskovalnih in sodnih fazah nacionalnega sistema za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, vključno s številom poročil o sumljivih transakcijah, posredovanih FIU, nadaljnjim ukrepanjem v zvezi s temi poročili ter letnimi podatki o številu preiskovanih primerov, številu preganjanih oseb, številu oseb, obsojenih kaznivega dejanja pranja denarja ali financiranja terorizma, in vrednosti zamrznjenega, zaseženega ali odvzetega premoženja v eurih.;
(ba) podatke o številu in deležu poročil, ki so privedla do nadaljnjih preiskav, z letnim poročilom, namenjenim pooblaščenim subjektom, v katerem je podrobno opisana koristnost predstavljenih poročil in nadaljnje ukrepanje v zvezi z njimi; [Sprememba 109]
(bb) podatke o številu čezmejnih zahtev po informacijah, ki so jih FIU vložili, sprejeli, zavrnili ali na katere so FIU v celoti ali deloma odgovorili. [Sprememba 110]
3. Države članice zagotovijo, da je objavljen konsolidiran pregled njihovih statističnih poročil, in posredujejo Komisiji statistične podatke iz odstavka 2.
POGLAVJE VI
POLITIKE, POSTOPKI IN NADZOR
Oddelek 1
Notranji postopki, usposabljanje in povratne informacije
Člen 42
1. Države članice od pooblaščenih subjektov, ki so del skupine, zahtevajo, da izvajajo politike in postopke na ravni skupine, vključno s politikami varstva podatkov ter politikami in postopki v zvezi z izmenjavo informacij znotraj skupine za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma. Navedene politike in postopki se učinkovito izvajajo na ravni podružnic in hčerinskih družb v večinski lasti v državah članicah in tretjih državah.
2. Kadar imajo pooblaščeni subjekti ali podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti v tretjih državah, v katerih so minimalne zahteve glede preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma manj stroge kot zahteve držav članic, države članice zagotovijo, da zadevne podružnice in hčerinske družbe v večinski lasti v tretji državi izvajajo zahteve države članice, vključno v zvezi z varstvom podatkov, kolikor to dopuščajo zakoni in predpisi tretje države.
3. Države članice in evropski nadzorni organi se medsebojno obveščajo o primerih, kadar pravo tretje države ne dovoljuje izvajanja ukrepov iz odstavka 1 in bi bilo rešitev mogoče doseči s skupnim ukrepanjem.
4. Države članice zahtevajo, da v primerih, kadar pravo tretje države ne dopušča uporabe ukrepov iz prvega pododstavka odstavka 1, pooblaščeni subjekti sprejmejo dodatne ukrepe, s katerimi učinkovito obravnavajo tveganja pranja denarja ali financiranja terorizma, in o tem obvestijo nadzorne organe matične države. Če dodatni ukrepi ne zadostujejo, pristojni organi v matični državi proučijo možnost dodatnih nadzornih ukrepov in po potrebi od finančne skupine zahtevajo, da preneha s svojimi dejavnostmi v državi gostiteljici.
5. Evropski nadzorni organi razvijejo osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo vrsto dodatnih ukrepov iz odstavka 4 tega člena in minimalne ukrepe, ki jih sprejmejo pooblaščeni subjekti iz člena 2(1)(1) in (2), kadar pravo tretje države ne dopušča uporabe ukrepov iz odstavkov 1 in 2 tega člena.
Evropski nadzorni organi navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predložijo do …(39). [Sprememba 111]
6. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz odstavka 5 v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010.
7. Države članice zagotovijo, da je dovoljena izmenjava informacij znotraj skupine, če to ne posega v preiskavo ali analizo FIU ali drugih pristojnih organov glede morebitnega pranja denarja ali financiranja terorizma v skladu z nacionalnim pravom.
8. Države članice lahko od izdajateljev elektronskega denarja, kakor so opredeljeni v členu 2(3) Direktive 2009/110/ES, in ponudnikov plačilnih storitev, kakor so opredeljeni v členu 4(9) Direktive 2007/64/ES, ki so uveljavljeni na njihovem ozemlju in katerih sedež je v drugih državi članici ali zunaj Unije, zahtevajo, da na njihovem ozemlju imenujejo osrednjo kontaktno točko za nadzor nad skladnostjo s pravili o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.
9. Evropski nadzorni organi razvijejo osnutek regulativnih tehničnih standardov o merilih za določitev okoliščin, v katerih je primerno imenovanje osrednje kontaktne točke v skladu z odstavkom 8, in opredelitev funkcij osrednjih kontaktnih točk.
Evropski nadzorni organi te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predložijo do …(40).
10. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz odstavka 9 v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 43
1. Države članice zahtevajo, da pooblaščeni subjekti sprejmejo ukrepe, ki so sorazmerni z njihovimi tveganji, naravo in velikostjo, da zagotovijo, da so njihovi zadevni zaposleni seznanjeni z določbami, sprejetimi v skladu s to direktivo, vključno z ustreznimi zahtevami glede varstva podatkov.
Ti ukrepi vključujejo udeležbo zaposlenih v posebnih stalnih programih usposabljanja, da bi lažje prepoznali dejavnosti, ki bi lahko bile povezane s pranjem denarja ali financiranjem terorizma, ter da bi se naučili ukrepati v takih primerih.
Kadar fizična oseba, ki spada v katero koli od kategorij iz člena 2(1)(3), svojo poklicno dejavnost izvaja kot zaposlena pri pravni osebi, se obveznosti iz tega oddelka nanašajo na pravno osebo in ne na fizično osebo.
2. Države članice zagotovijo, da imajo pooblaščeni subjekti dostop do najnovejših informacij o ravnanjih oseb, ki perejo denar ali financirajo terorizem, in o kazalnikih za prepoznavanje sumljivih transakcij.
3. Države članice pooblaščenim subjektom zagotovijo, kadar je to mogoče, pravočasne povratne informacije o učinkovitosti in nadaljnjem ukrepanju v zvezi s poročili o sumih pranja denarja in financiranja terorizma. [Sprememba 112]
3a. Države članice zahtevajo, da pooblaščeni subjekti imenujejo člane upravnega odbora, ki so odgovorni za izvajanje zakonov, predpisov in upravnih določb, potrebnih za izpolnjevanje te direktive. [Sprememba 113]
Oddelek 2
Nadzor
Člen 44
1. Države članice zagotovijo, da menjalnice in družbe, ki nudijo podjetniške ali fiduciarne storitve, za zakonito poslovanje pridobijo licenco ali so registrirane ter da dovoljenje pridobijo tudi ponudniki storitev iger na srečo.
2. Kar zadeva subjekte iz odstavka 1, države članice zahtevajo, da pristojni organi zagotovijo, da so osebe, ki dejansko vodijo ali bodo vodile poslovanje teh subjektov, ali dejanski lastniki teh subjektov primerne osebe.
3. Kar zadeva pooblaščene subjekte iz točke(3)(a), (b), (d) in (e) člena 2(1) države članice zagotovijo, da pristojni organi in samoregulativni organi sprejmejo potrebne ukrepe, da preprečijo obsojenim storilcem kaznivih dejanj na tehteg področjih ali njihovim sodelavcem, da so imetniki ali dejanski lastniki znatnega ali obvladujočega kapitala ali da so na vodstvenem položaju v navedenih pooblaščenih subjektih. [Sprememba 114]
Člen 45
1. Države članice zahtevajo učinkovit nadzor in ustrezno ukrepanje pristojnih organov, da bi se zagotovila skladnost z zahtevami te direktive.
2. Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi ustrezna pooblastila, vključno s pristojnostjo, da zahtevajo vse informacije o spremljanju skladnosti s predpisi in izvajajo nadzor, ter ustrezne finančne, človeške in tehnične vire za opravljanje svojih nalog. Države članice zagotovijo, da osebje teh organov vzdržuje visoko raven poklicnih standardov, vključno s standardi zaupnosti in varstva podatkov, in integritete ter da je ustrezno usposobljeno.
3. Za kreditne in finančne institucije ter ponudnike storitev iger na srečo imajo pristojni organi širša pooblastila za nadzor, zlasti možnost izvajanja preverjanj na kraju samem. Pristojni organi, ki so odgovorni za nadzor kreditnih in finančnih institucij, nadzorujejo primernost prejetih pravnih nasvetov, da bi zmanjšali obseg pravne in regulatorne arbitraže v primeru agresivnega davčnega načrtovanja in izogibanja plačilu davkov. [Sprememba 115]
4. Države članice zagotovijo zahtevajo, da pooblaščeni subjekti, ki upravljajo izpostave ali podružnice v drugih državah članicah, spoštujejo nacionalne določbe navedene druge države članice, ki se nanašajo na to direktivo. [Sprememba 116]
5. Države članice zagotovijo, da pristojni organi države članice, v kateri je izpostava ali podružnica ustanovljena, sodelujejo s pristojnimi organi države članice, v kateri ima pooblaščeni subjekt sedež, da bi se zagotovil učinkovit nadzor nad zahtevami te direktive.
6. Države članice zagotovijo, da so pri uporabi pristopa k nadzoru, ki uporabljajo pristop k nadzoru z upoštevanjem tveganja temelji na tveganju, pristojni organi: [Sprememba 117]
(a) jasno seznanjeni s tveganji pranja denarja in financiranja terorizma v njihovi državi;
(b) imajo dostop do vseh ustreznih informacij o posameznih domačih in mednarodnih tveganjih, povezanih s strankami, produkti in storitvami pooblaščenih subjektov, na kraju samem in zunaj njega; ter
(c) da pogostost in intenzivnost nadzora na kraju samem in zunaj njega temeljita na profilu tveganja pooblaščenega subjekta ter na tveganjih pranja denarja in financiranja terorizma v državi.
7. Ocena profila tveganja pooblaščenega subjekta glede pranja denarja in financiranja terorizma, vključno s tveganji neskladnosti s predpisi, pregleduje redno ter ob pomembnih dogodkih ali spremembah v vodstvu in dejavnostih pooblaščenega subjekta.
8. Države članice zagotovijo, da pristojni organi upoštevajo stopnjo diskretnosti, ki je dovoljena za pooblaščeni subjekt, ter ustrezno pregledajo ocene tveganja, na katerih temelji ta stopnja, ter ustreznost in izvajanje njegovih politik, notranjega nadzora in postopkov.
9. Za pooblaščene subjekte iz člena 2(1)(3)(a), (b) in (d) lahko države članice dovolijo, da naloge iz odstavka 1 opravljajo samoregulativni organi, če izpolnjujejo določbe odstavka 2 tega člena.
10. Evropski nadzorni organi v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010 do …(41) izdajo smernice, naslovljene pristojnim organom, o dejavnikih, ki veljajo pri izvajanju nadzora z upoštevanjem tveganja. Posebej bi bilo treba upoštevati naravo in velikost podjetja ter, kadar je to primerno in sorazmerno, določiti posebne ukrepe..
Oddelek 3
Sodelovanje
Pododdelek I
Nacionalno sodelovanje
Člen 46
Države članice zagotovijo, da imajo oblikovalci politike, FIU, organi kazenskega pregona, nadzorni organi, organi za varstvo podatkov in drugi pristojni organi, ki sodelujejo pri preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma, učinkovite mehanizme, ki jim omogočajo sodelovanje in usklajevanje na domači ravni glede razvoja in izvajanja politik in dejavnosti za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. [Sprememba 118]
Pododdelek II
Sodelovanje z evropskimi nadzornimi organi
Člen 47
Pristojni Brez poseganja v pravila o varstvu podatkov pristojni organi evropskim pristojnim organom zagotovijo vse relevantne informacije, ki so potrebne za opravljanje njihovih nalog v skladu s to direktivo. [Sprememba 119]
Pododdelek III
Sodelovanje med Komisijo in FIU
Člen 48
Komisija lahko zagotovi takšno pomoč, ki je potrebna za lažje usklajevanje, vključno z izmenjavo informacij med FIU držav članic v Uniji. Komisija se lahko redno sestaja Redno sklicuje srečanja foruma FIU Unije, v katerem so s predstavniki FIU držav članic, in po potrebi srečanja foruma finančnih obveščevalnih enot EU z EBA, EIOPA ali ESMA. Forum FIU Unije je ustanovljen za oblikovanje navodil v zvezi z vprašanji izvajanja, ki so pomembna za FIU in organe poročanja, za lažje sodelovanje in izvajanje dejavnosti FIU, zlasti glede mednarodnega sodelovanja in skupne analize, izmenjavo stališč o vprašanjih v zvezi s sodelovanjem informacij o trendih in dejavnikih tveganja na notranjem trgu ter zagotovitev udeležbe FIU v upravljanju sistema FIU.net. [Sprememba 120]
Člen 49
Države članice zagotovijo, da njihove FIU med seboj in s FIU tretjih držav čim bolj sodelujejo ne glede na to, ali so upravni organi, organi kazenskega pregona, sodni ali kombinirani organi, brez poseganja v pravila Unije o varstvu podatkov. [Sprememba 121]
Člen 50
1. Države članice zagotovijo, da si FIU na lastno pobudo samodejno ali na zahtevo tako s FIU držav članic kot s FIU tretjih držav izmenjujejo vse informacije, ki bi lahko bile pomembne za obdelavo ali analizo informacij ali preiskavo s strani FIU glede finančnih transakcij, povezanih s pranjem denarja ali financiranjem terorizma in fizično ali pravno osebo, ki sodeluje pri takšnih transakcijah. Zahteva vsebuje ustrezna dejstva, sekundarne informacije, razloge za zahtevo in opis, kako bodo zahtevane informacije uporabljene. [Sprememba 122]
2. Države članice zagotovijo, da FIU, ki prejme zahtevo, pri odgovoru na zahtevo po informacijah iz odstavka 1 s strani druge FIU s sedežem v Uniji uporablja vsa svoja pooblastila, ki jih ima na voljo v matični državi članici za prejemanje in analiziranje informacij. FIU, ki prejme zahtevo, nanjo pravočasno odgovori, pri čemer FIU, ki pošlje zahtevo, in FIU, ki prejme zahtevo, za izmenjavo informacij uporabljata varna digitalna sredstva, kadar je to mogoče. [Sprememba 123]
Zlasti kadar želi FIU države članice pridobiti dodatne informacije od pooblaščenega subjekta iz druge države članice, ki deluje na njenem ozemlju, se zahteva naslovi na FIU tiste države članice, na ozemlju katere se pooblaščeni subjekt nahaja. Ta FIU prenese zahteve in odgovore nemudoma in neprečiščene. [Sprememba 124]
3. FIU lahko zavrne razkritje informacij, ki bi lahko škodile kazenski preiskavi, ki poteka v državi članici, ki prejme zahtevo, ali, v izjemnih primerih, če bi bilo razkritje informacij očitno nesorazmerno z legitimnimi interesi fizične ali pravne osebe ali države članice ali ne bi bilo pomembno za namene, za katere so bile informacije zbrane. Vsaka takšna zavrnitev se ustrezno utemelji FIU, ki pošlje zahtevo po informacijah.
Člen 51
Informacije in dokumenti, prejeti v skladu s členoma 49 in 50, se uporabljajo za izpolnjevanje nalog FIU, kot so določene v tej direktivi. Pri posredovanju informacij in dokumentov v skladu s členoma 49 in 50 lahko FIU, ki posreduje informacije, uvede omejitve in pogoje za uporabo navedenih informacij. FIU, ki prejme informacije, upošteva navedene omejitve in pogoje. To ne vpliva na uporabo za kazenske preiskave in pregone, ki so povezani z nalogami FIU v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem pranja denarja in financiranja terorizma.
Člen 52
Države članice zagotovijo, da FIU sprejmejo vse potrebne ukrepe, vključno z varnostnimi ukrepi, da zagotovijo, da informacije, predložene v skladu s členoma 49 in 50, niso dostopne nobenemu drugemu organu, agenciji ali oddelku, razen če FIU, ki predloži informacije, izda predhodno dovoljenje.
Člen 53
1. Države članice svoje od svojih FIU spodbujajo k uporabi zavarovanih komunikacijskih kanalov med FIU in decentraliziranega računalniškega omrežja FIU.net zahtevajo, da za medsebojno komunikacijo uporabljajo zavarovane komunikacijske kanale. [Sprememba 125]
2. Države članice zagotovijo, da njihove FIU za izpolnjevanje svojih nalog, kot so določene v tej direktivi, med seboj in, v okviru svojega mandata, z Europolom sodelujejo pri uporabi sodobnih tehnologij. Te tehnologije omogočajo FIU, da anonimno primerjajo svoje podatke s podatki drugih FIU, in zagotavljajo celovito zaščito osebnih podatkov za namene odkrivanja subjektov, ki zanimajo FIU, v drugih državah članicah in opredeljevanja njihovih sredstev. [Sprememba 126]
Člen 54
Države članice zagotovijo spodbujajo svoje FIU, da njihove FIU sodelujejo z Europolom sodelujejo pri opravljanju analiz tekočih primerov čezmejne razsežnosti, ki zadevajo vsaj dve državi članici. [Sprememba 127]
Člen 54a
Komisija bi morala povečati pritisk na davčne oaze, da se izboljša njihovo sodelovanje in izmenjava informacij za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma. [Sprememba 128]
Oddelek 4
Sankcije
Člen 55
1. Države članice zagotovijo, da pooblaščeni subjekti lahko odgovarjajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive. Kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. [Sprememba 129]
2. Brez poseganja v zakonodajo držav članic v zvezi z izrekanjem kazenskih sankcij države članice zagotovijo, da lahko pristojni organi sprejmejo ustrezne upravne ukrepe in izrečejo upravne sankcije, kadar pooblaščeni subjekti kršijo nacionalne določbe, sprejete pri izvajanju te direktive, ter zagotovijo njihovo uporabo. Navedeni ukrepi in sankcije so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.
3. Države članice zagotovijo, da se lahko v primeru, kadar obveznosti veljajo za pravne osebe, sankcije uporabljajo za člane vodstvenega organa ali katere koli druge posameznike, ki so odgovorni za kršitev na podlagi nacionalne zakonodaje.
4. Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi vsa preiskovalna pooblastila, ki so potrebna za opravljanje njihovih funkcij. Pristojni organi pri izvajanju pooblastil za sankcioniranje tesno sodelujejo, da zagotovijo, da se z upravnimi ukrepi ali sankcijami dosežejo želeni rezultati, in uskladijo svoje delovanje v primeru čezmejnih zadev.
Člen 56
1. Ta člen se uporablja vsaj v situacijah, v katerih pooblaščeni subjekti dokazano sistematično ne izpolnjujejo zahtev iz:
(a) členov 9 do 23 (dolžnost skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke);
(b) členov 32, 33 in 34 (poročanje o sumljivih transakcijah);
(c) člena 39 (vodenje evidenc); ter
(d) členov 42 in 43 (notranji nadzor).
2. Države članice zagotovijo, da v primerih iz odstavka 1 upravni ukrepi in sankcije, ki se lahko uporabijo, vključujejo vsaj:
(a) javno izjavo, v kateri sta navedeni fizična ali pravna oseba in vrsta kršitve, če je to potrebno in sorazmerno na podlagi ocene vsakega posameznega primera; [Sprememba 130]
(b) odredbo, ki od fizične ali pravne osebe zahteva, da preneha z ravnanjem in da tega ravnanja več ne ponovi;
(c) umik dovoljenja v primeru pooblaščenega subjekta, za katerega je potrebno dovoljenje;
(d) začasno prepoved izvrševanja funkcij v institucijah za katerega koli odgovornega člana vodstvenega organa pooblaščenega subjekta;
(e) v primeru pravne osebe upravne denarne sankcije v višini do 10 % skupnega letnega prometa navedene pravne osebe v predhodnem poslovnem letu;
(f) v primeru fizične osebe upravne denarne sankcije v višini do 5 000 000 EUR ali ustrezne vrednosti v nacionalni valuti države članice, v kateri euro ni uradna valuta, na dan …(42);
(g) upravne denarne sankcije v višini do dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče določiti.
Kadar je pravna oseba hčerinska družba matičnega podjetja, je v točki (e) prvega pododstavka zadevni skupni letni promet enak skupnemu letnemu prometu iz konsolidiranega računa končnega matičnega podjetja v predhodnem poslovnem letu računovodskega izkaza hčerinske družbe. [Sprememba 131]
Člen 57
1. Države članice zagotovijo, da pristojni organi brez nepotrebnega odlašanja objavijo vsako sankcijo ali ukrep, ki se izreče zaradi kršitve nacionalnih določb, sprejetih pri izvajanju te direktive, če je to potrebno in sorazmerno na podlagi ocene vsakega posameznega primera, pri čemer se vključijo informacije o vrsti in naravi kršitve ter identiteti odgovornih oseb, razen če bi ta objava resno ogrozila stabilnost finančnih trgov. Kadar bi objava vpletenim stranem povzročila nesorazmerno škodo, lahko pristojni organi sankcije objavijo anonimno. [Sprememba 132]
2. Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri določanju vrste upravnih sankcij ali ukrepov in višine upravnih denarnih sankcij upoštevajo vse ustrezne okoliščine, ki vključujejo:
(a) resnost in trajanje kršitve;
(b) stopnjo odgovornosti odgovorne fizične ali pravne osebe;
(c) finančno stanje odgovorne fizične ali pravne osebe, kot se ugotovi na podlagi skupnega prometa navedene osebe ali njenih letnih prihodkov;
(d) pomen pridobljenih dobičkov ali preprečenih izgub s strani odgovorne fizične ali pravne osebe, če jih je mogoče določiti;
(e) izgube, ki so jih zaradi kršitve imele tretje strani, če jih je mogoče določiti;
(f) raven sodelovanja odgovorne fizične ali pravne osebe s pristojnim organom;
(g) prejšnje kršitve odgovorne fizične ali pravne osebe.
3. Da bi zagotovili njihovo dosledno uporabo in odvračilni učinek po vsej Uniji, evropski nadzorni organi do …(43) v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010 izdajo smernice, naslovljene na pristojne organe, o vrstah upravnih ukrepov in sankcij ter višini upravnih denarnih sankcij, ki se uporabljajo za pooblaščene subjekte iz člena 2(1)(1) in (2). [Sprememba 133]
4. Države članice zagotovijo, da pravne osebe lahko odgovarjajo za kršitve iz člena 56(1), ki jih v njihovo korist stori oseba, ki ravna kot posameznik ali pa kot del organa pravne osebe, njen vodilni položaj v pravni osebi pa temelji na čemer koli od naslednjega:
(a) pooblastilu za zastopanje pravne osebe;
(b) pooblastilu za sprejemanje odločitev v imenu pravne osebe ali
(c) pooblastilu za opravljanje nadzora znotraj pravne osebe.
5. Države članice poleg primerov iz odstavka 4 tega člena zagotovijo, da pravne osebe lahko odgovarjajo, kadar je lahko zaradi pomanjkljivega nadzora ali kontrole s strani osebe iz navedenega odstavka oseba, ki je podrejena pravni osebi, storila kršitve iz člena 56(1) v korist pravne osebe.
Člen 58
1. Države članice zagotovijo, da pristojni organi uvedejo učinkovite mehanizme za spodbujanje poročanja pristojnim organom o kršitvah nacionalnih določb, ki izvajajo to direktivo.
2. Mehanizmi iz odstavka 1 vključujejo vsaj:
(a) posebne postopke za prejem poročil o kršitvah in njihovo nadaljnje spremljanje;
(b) ustrezno zaščito zaposlenih v institucijah, ki prijavijo kršitve v instituciji;
(ba) ustrezno zaščito obdolženca; [Sprememba 134]
(c) varstvo osebnih podatkov osebe, ki prijavi kršitve, in fizične osebe, ki je domnevno odgovorna za kršitev, v skladu z načeli iz Direktive 95/46/ES.
3. Države članice od pooblaščenih subjektov zahtevajo, da imajo vzpostavljene ustrezne postopke, v skladu s katerimi lahko njihovi zaposleni prek posebnega, neodvisnega in anonimnega kanala interno poročajo o kršitvah.
POGLAVJE VII
KONČNE DOLOČBE
Člen 59
Komisija do …(44) pripravi poročilo o izvajanju te direktive ter ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.
Komisija do …(45) Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o določbah v zvezi s hudimi davčnimi kršitvami in kaznimi v državah članicah, o čezmejnem pomenu davčnih kršitev in morebitni potrebi po usklajenem pristopu v Uniji, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom. [Sprememba 135]
Člen 60
Direktivi 2005/60/ES in 2006/70/ES se razveljavita dne …(46).
Sklicevanje na razveljavljeni direktivi se razlaga kot sklicevanje na to direktivo in se mora razlagati v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV.
Člen 61
1. Države članice najpozneje …(47) sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj posredujejo besedila navedenih predpisov.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 62
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 63
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V …,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
PRILOGA I
V nadaljevanju je podan neizčrpen seznam spremenljivk tveganja, ki jih pooblaščeni subjekti upoštevajo pri določanju obsega uporabe ukrepov glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke v skladu s členom 11(3):
(i) namen računa ali odnosa;
(ii) višino sredstev, ki jih stranka položi, ali obseg izvedenih transakcij;
(iii) pravilnost ali trajanje poslovnega odnosa.
PRILOGA II
V nadaljevanju je podan neizčrpen seznam dejavnikov in vrst dokazov morebitnega manjšega tveganja iz člena 14:
(1) Dejavniki tveganja v zvezi s strankami:
(a) javne družbe, ki kotirajo na borzi in za katere veljajo zahteve glede razkritja (prek borznih pravil ali zakonodaje ali izvršljivih sredstev) ter ki izvajajo zahteve za zagotavljanje ustrezne preglednosti dejanskega lastništva;
(b) javne uprave ali podjetja;
(c) stranke, ki prebivajo na geografskih območjih z manjšim tveganjem, kot je določeno v točki (3).;
(ca) dejanski lastniki združenih računov, ki jih vodijo notarji in drugi neodvisni pravni strokovnjaki iz držav članic ali iz tretjih držav, pod pogojem, da za njih veljajo zahteve glede boja proti pranju denarja ali financiranju terorizma v skladu z mednarodnimi standardi in da so pod nadzorom glede spoštovanja teh zahtev, ter če so institucijam, ki delujejo kot skrbniki združenih računov, na zahtevo na voljo podatki o identiteti dejanskega lastnika; [Sprememba 136]
(cb) pooblaščeni subjekti, kadar zanje veljajo zahteve v zvezi z bojem proti pranju denarja in financiranju terorizma na podlagi te direktive in učinkovito izpolnjujejo te zahteve; [Sprememba 137]
(2) Dejavniki tveganja v zvezi s proizvodnimi, storitvenimi, transakcijskimi ali distribucijskimi kanali:
(a) življenjske zavarovalne police z nizko premijo;
(b) zavarovalne police pokojninskega sistema, če ni predvidena možnost predčasnega odstopa in se polica ne more uporabiti kot zavarovanje;
(c) pokojninski ali drug podoben sistem, ki zaposlenim zagotavlja dajatve iz naslova pokojnine, kadar se prispevki vplačujejo z odtegovanjem od plače in kadar v okviru pravil sistema ni dovoljen prenos pravic na drugo osebo;
(d) finančni produkti ali službe, ki ponujajo ustrezno opredeljene in omejene storitve nekaterim vrstam strank, da bi povečale dostop za namene finančne vključenosti;
(e) produkti, pri katerih za tveganje pranja denarja/financiranja terorizma veljajo drugi dejavniki, kot so omejitve računa ali preglednost lastništva (npr. nekatere vrste elektronskega denarja, kot so opredeljene v členu 2(2) Direktive 2009/110/ES.;
(ea) dolgoročne namenske varčevalne pogodbe, ki služijo na primer kot pokojninsko zavarovanje ali katerih namen je nakup nepremičnine za lastno uporabo in kadar vplačila izvirajo iz plačilnega računa, ki je identificiran v skladu s členoma 11 in 12 te direktive; [Sprememba 138]
(eb) finančni produkti nizke vrednosti, kadar se poplačilo izvaja prek bančnega računa v imenu stranke; [Sprememba 139]
(ec) finančni produkti, ki se nanašajo na finančna materialna sredstva v obliki zakupnih pogodb ali potrošniških kreditov nizke vrednosti, če se transakcije izvajajo prek bančnih računov; [Sprememba 140]
(ed) brezosebni poslovni odnosi ali transakcije, kadar je mogoče elektronsko preveriti identiteto; [Sprememba 141]
(ee) takšni produkti, storitve in transakcije, za katere pristojni organi matične države članice pooblaščenih subjektov ugotovijo, da zanje velja nizka stopnja tveganja. [Sprememba 142]
(3) Dejavniki geografskega tveganja:
(a) druge države članice; [Sprememba 143]
(b) tretje države, ki za katere je na podlagi zanesljivih virov, kot so javne izjave FATF, vzajemne ocene ali podrobna poročila o oceni ali objavljena poročila o nadaljnjem ukrepanju, ugotovljeno, da imajo učinkovite sisteme preprečevanja pranja denarja/boja proti financiranju terorizma; [Sprememba 144]
(c) tretje države, za katere je na podlagi zanesljivih virov ugotovljeno, da imajo nizko stopnjo korupcije ali druge kriminalne dejavnosti.
(d) tretje države, za katere veljajo zahteve glede boja proti pranju denarja in financiranju terorizma v skladu s priporočili FATF, ki so učinkovito prenesle navedene zahteve in ki se jih učinkovito nadzoruje ali spremlja v skladu s priporočili FATF za zagotovitev skladnosti z navedenimi zahtevami.;
(da) jurisdikcije, za katere Komisija ugotovi, da so njihovi ukrepi za preprečevanje pranja denarja enakovredni tistim, ki jih določajo ta direktiva ter druga sorodna pravila in predpisi Unije. [Sprememba 145]
PRILOGA III
V nadaljevanju je podan neizčrpen seznam dejavnikov in vrst dokazov morebitnega večjega tveganja iz člena 16(3):
(1) Dejavniki tveganja v zvezi s strankami:
(a) poslovni odnos poteka v nenavadnih okoliščinah;
(b) stranke, ki prebivajo v državah iz točke (3);
(c) pravne osebe ali ureditve, ki so nosilci osebnih sredstev;
(d) družbe, ki imajo zastopnike delničarjev ali imetniške delnice;
(e) podjetja, ki so gotovinsko intenzivna;
(f) lastniška struktura družbe se zdi nenavadna ali prekomerno zapletena glede na naravo njenih poslov.
(2) Dejavniki tveganja v zvezi s proizvodnimi, storitvenimi, transakcijskimi ali distribucijskimi kanali:
(a) zasebno bančništvo;
(b) produkti ali transakcije, pri katerih je zagotovljena ali morda zaželena anonimnost; [Sprememba 146]
(c) brezosebni poslovni odnosi ali transakcije brez določenih zaščitnih ukrepov, npr. elektronskih podpisov; [Sprememba 147]
(d) plačilo, prejeto od neznanih ali nepovezanih tretjih oseb;.
(e) novi proizvodi in nove poslovne prakse, vključno s novim mehanizmom dostave, ter uporaba novih ali razvijajočih se tehnologij za nove in obstoječe proizvode. [Sprememba 148]
(3) Dejavniki geografskega tveganja:
(a) države, za katere je na podlagi zanesljivih virov, kot so vzajemne ocene ali podrobna poročila o oceni ali objavljena poročila o nadaljnjem ukrepanju, ugotovljeno, da nimajo ustreznih sistemov za preprečevanje pranja denarja/boj proti financiranju terorizma;
(b) države, za katere veljajo sankcije, embargi ali podobni ukrepi, ki so jih izdali na primer Združeni narodi;
(c) države z znatnimi stopnjami korupcije ali druge kriminalne dejavnosti, za katere veljajo sankcije, embargi ali podobni ukrepi, ki so jih izdali na primer Unija ali Združeni narodi; [Sprememba 149]
(d) države, ki zagotavljajo finančna sredstva ali podporo terorističnim organizacijam ali v katerih delujejo določene teroristične organizacije.
PRILOGA IIIa
V nadaljevanju so vrste poglobljenih ukrepov glede skrbnosti, ki bi jih morale države članice uveljaviti kot minimum za uporabo člena 16:
– pridobitev dodatnih informacij o stranki (npr. poklic, obseg premoženja, informacije, ki so na voljo v javnih podatkovnih bazah, na internetu itd.) in bolj redno posodabljanje identifikacijskih podatkov o stranki in dejanskem lastniku;
– pridobitev dodatnih informacij o predvideni naravi poslovnega odnosa;
– pridobitev dodatnih informacij o viru sredstev ali viru premoženja stranke;
– pridobitev informacij o razlogih za predvidene ali opravljene transakcije;
– pridobitev odobritve višjega vodstva za sklenitev ali nadaljevanje poslovnega odnosa;
– izvajanje okrepljenega spremljanja poslovnega odnosa z večjim številom in časovnim usklajevanjem kontrol ter z izbiro vzorcev transakcij, ki jih je treba podrobneje preučiti;
– zahteva, da se prvo plačilo izvrši prek računa na ime stranke pri banki, za katero veljajo podobni standardi v zvezi z dolžnostjo skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke. [Sprememba 150]
Direktiva 2001/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2001 o spremembi Direktive Sveta 91/308/EGS o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja (UL L 344, 28.12.2001, str. 76).
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str. 15).
Direktiva Komisije 2006/70/ES z dne 1. avgusta 2006 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede opredelitve politično izpostavljene osebe in tehničnih meril za postopke poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke ter izjeme na podlagi finančne dejavnosti, ki poteka zgolj občasno ali v omejenem obsegu (UL L 214, 4.8.2006, str. 29).
Direktiva 2012/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2012 o spremembi Direktive Sveta 89/666/EGS ter direktiv 2005/56/ES in 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede povezovanja centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb (UL L 156, 16.6.2012, str. 1).
Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).
Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).
Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).
Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).
Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 248, 16.9.2002, str. 1).
Sklep Sveta 2000/642/PNZ z dne 17. oktobra 2000 o dogovoru glede sodelovanja med enotami za finančni nadzor (FIU-ji) držav članic pri izmenjavi informacij (UL L 271, 24.10.2000, str. 4).
Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (UL L 180, 19.7.2000, str. 22).
Okvirni sklep Sveta 2008/919/PNZ z dne 28. novembra 2008 o spremembi Okvirnega sklepa 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu (UL L 330, 9.12.2008, str. 21).
Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (UL L 319, 5.12.2007, str. 1).
Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).
Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).
Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).
Skupni ukrep z dne 21. decembra 1998 o kaznivosti udeležbe v hudodelski združbi v državah članicah Evropske unije, ki ga je sprejel Svet na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji (UL L 351, 29.12.1998, str. 1).
Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).
Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 35, 11.2.2003, str. 1).
Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L 267, 10.10.2009, str. 7).
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije (COM(2013)0293 – C7-0145/2013 – 2013/0152(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0293),
– ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 209 in 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0145/2013),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. decembra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, in povezano izjavo, priloženo k zapisniku Coreperja, o kateri je bil Parlament obveščen s pismom z istega dne,
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0392/2013),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. marca 2014 z namenom sprejetja Sklepa št. …/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe v Uniji (COM(2012)0576 – C7-0322/2012 – 2012/0278(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0576),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0322/2012),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju obrazloženih mnenj francoskega senata, italijanskega senata in švedskega parlamenta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 20. marca 2013(1),
– po posvetovanju z Odborom regij,
– ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 11. decembra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenj Odbora za razvoj in Odbora za ribištvo (A7-0263/2013),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(2);
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. marca 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za izpolnjevanje obveznosti uporabnikov iz Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, v Uniji
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES (COM(2012)0380 – C7-0186/2012 – 2012/0184(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0380),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 91 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0186/2012),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju obrazloženih mnenj francoskega senata, ciprske poslanske zbornice, nizozemske poslanske zbornice, nizozemskega senata in švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2012(1),
– po posvetovanju z Odborom regij,
– ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 19. decembra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0210/2013),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(2);
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. marca 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnih vozil ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 1999/37/ES o dokumentih za registracijo vozil (COM(2012)0381 – C7-0187/2012 – 2012/0185(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0381),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 91 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0187/2012),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju obrazloženih mnenj ciprskega parlamenta, nizozemske poslanske zbornice in nizozemskega senata v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,
– ob upoštevanju menja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2012(1),
– po posvetovanju z Odborom regij,
– ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 19. decembra 2013, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A7–0199/2013),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(2);
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. marca 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 1999/37/ES o dokumentih za registracijo vozil
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Uniji, in razveljavitvi Direktive 2000/30/ES (COM(2012)0382 – C7-0188/2012 – 2012/0186(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0382),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 91 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0188/2012),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju obrazloženih mnenj ciprskega parlamenta, nizozemske poslanske zbornice in nizozemskega senata v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2012(1),
– po posvetovanju z Odborom regij,
– ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 19. decembra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A7-0207/2013),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(2);
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. marca 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Uniji, in razveljavitvi Direktive 2000/30/ES
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 91/2003 z dne 16. decembra 2002 o statistiki železniškega prevoza glede zbiranja podatkov o blagu, potnikih in nesrečah (COM(2013)0611 – C7-0249/2013 – 2013/0297(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0611),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 338(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0249/2013),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A7-0002/2014),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. marca 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2014Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 91/2003 o statistiki železniškega prevoza glede zbiranja podatkov o blagu, potnikih in nesrečah
(1) Uredba (ES) št. 91/2003 Evropskega parlamenta in Sveta(2) vzpostavlja skupni okvir za pripravo, posredovanje, ocenjevanje in izkazovanje primerljive statistike železniškega prevoza v Uniji.
(2) Komisija potrebuje statistične podatke o prevozu blaga in potnikov po železnici za spremljanje in razvoj skupne prometne politike ter tistih delov regionalne politike in politike vseevropskega omrežja, ki zadevajo promet.
(3) Komisija potrebuje tudi statistične podatke o varnosti v železniškem prometu za pripravo in spremljanje dejavnosti Unije na področju prometne varnosti. Evropska železniška agencija zbira podatke o nesrečah v okviru statistične priloge k Direktivi 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta(3) o varnosti na železnicah Skupnosti glede skupnih varnostnih kazalnikov in skupnih metod za izračun stroškov nesreč.
(3a) Eurostat bi moral tesno sodelovati z Evropsko železniško agencijo pri zbiranju podatkov o nesrečah v železniškem prometu, da se zagotovi, da so pridobljeni podatki skladni in popolnoma primerljivi. Nenehno bi bilo treba krepiti vlogo Evropske železniške agencije na področju varnosti v železniškem prometu. [Sprememba 1]
(4) Večina držav članic, ki je podatke o potnikih posredovala Komisiji (Eurostatu) v okviru Uredbe (ES) št. 91/2003, je iste podatke redno sporočala tako za začasne kot končne nabore podatkov.
(5) Pri pripravi evropske statistike je treba vzpostaviti ravnotežje med potrebami uporabnikov in obremenitvijo poročevalcev.
(6) Eurostat je v svoji delovni skupini in projektni skupini za statistiko železniškega prevoza izvedel tehnično analizo obstoječih podatkov o statistiki železniškega prevoza, zbranih na podlagi zakonodaje Unije, in politike izkazovanja, da bi čim bolj poenostavil različne dejavnosti, potrebne za pripravo statističnih podatkov, medtem ko bi ostal končni rezultat skladen s trenutnimi in prihodnjimi potrebami uporabnikov.
(7) Komisija v poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu o izkušnjah, pridobljenih pri uporabi Uredbe (ES) št. 91/2003, navaja, da bo dolgoročni razvoj verjetno povzročil prikrivanje ali poenostavitev podatkov, že zbranih v okviru Uredbe, in da je namen skrajšati obdobje posredovanja podatkov za letne podatke o potnikih v železniškem prometu. Komisija bi morala še naprej redno pripravljati poročila o načinu izvajanja te uredbe. [Sprememba 2]
(8) Uredba (ES) št. 91/2003 pooblastila za izvajanje nekaterih določb navedene uredbe prenaša na Komisijo. Zaradi začetka veljavnosti Pogodbe o delovanju Evropske unije („Pogodbe“) bi bilo treba pooblastila, prenesena na Komisijo v okviru navedene uredbe, uskladiti s členoma 290 in 291 Pogodbe.
(9) Da bi bil prikazan nov razvoj v državah članicah, hkrati pa bi se ohranila usklajeno zbiranje podatkov o železniškem prometu v Uniji in visoka kakovost podatkov, ki jih posredujejo države članice, bi bilo treba pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe prenesti na Komisijo zaradi prilagoditve opredelitev in mejnih vrednosti za poročila ter vsebin prilog in zaradi določitve informacij, ki jih je treba predložiti.
(10) Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov, in upošteva stališče železniškega sektorja. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način. [Sprememba 3]
(11) Komisija bi morala zagotoviti, da se s temi delegiranimi akti državam članicam in poročevalcem ne naloži znatno dodatno upravno breme.
(12) Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 91/2003 bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede določitve informacij, ki jih je treba predložiti za poročila o kakovosti in primerljivosti rezultatov , ter o pogojih, po katerih Komisija (Eurostat) razširja rezultate. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(4). Glede na splošni obseg teh aktov bi bilo treba za njihovo sprejetje uporabiti postopek pregleda. [Sprememba 4 ]
(13) Opravljeno je bilo posvetovanje z Odborom za evropski statistični sistem.
(14) Uredbo (ES) št. 91/2003 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 91/2003 se spremeni:
(1) Člen 3 se spremeni:
(a) v odstavku 1 se črtajo točke 24–30; [Sprememba 5]
(b) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"
„2. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10 za prilagoditev tehničnih opredelitev iz odstavka 1 in za zagotovitev dodatnih opredelitev, kadar so potrebne zaradi upoštevanja novega razvoja, ki zahteva opredelitev določene stopnje tehničnih podrobnosti, s čimer se zagotovi uskladitev statistike.“
"
(2) Člen 4 se spremeni:
(a) v odstavku 1 se črtajo točke b, d in hčrtata točki b in d; [Sprememba 6]
(aa) v odstavku 1 se vstavi naslednja točka:"
„(ga) statistiko o železniški infrastrukturi (Priloga Ga);“ [Sprememba 7]
"
(ab) vstavi se naslednji odstavek:"
„1a. Eurostat pri zbiranju podatkov o nesrečah, vključno s kvalifikacijami podatkov, tesno sodeluje z Evropsko železniško agencijo (ERA), da se zagotovi, da so podatki o nesrečah v železniškem prometu, ki jih Evropska železniška agencija zbira na podlagi priloge k Direktivi 2009/149/ES*.“
_______________
* Direktiva Komisije 2009/149/ES z dne 27. novembra 2009 o spremembi Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede skupnih varnostnih kazalnikov in skupnih metod za izračun stroškov nesreč (UL L 313, 28.11.2009, str. 65) “ [Sprememba 8]
"
(b) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"
„2. Države članice na podlagi prilog A in C sporočajo podatke za prevoznike:
(a) pri katerih skupni obseg prepeljanega blaga znaša vsaj 200 milijonov tonskih km ali vsaj 500 000 ton;
(b) pri katerih skupni obseg prepeljanih potnikov znaša vsaj 100 milijonov potniških km.
(c) Poročila iz Priloge A in Priloge C so pod navedenimi mejnimi vrednostmi neobvezna.“;
"
(c) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"
„3. Države članice v Prilogi L predložijo skupne podatke za prevoznike, ki so pod mejnimi vrednostmi iz odstavka 2, če ti podatki niso vključeni v poročilo v prilogah A in C, kakor je določeno v Prilogi L.“;
"
(d) odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:"
„5. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, kjer je potrebno, v skladu s členom 10 glede prilagoditve vsebin prilog in mejnih vrednosti za poročila iz odstavkov 1 in 3, da se upoštevata gospodarski in tehnični razvoj.“;[Sprememba 9]
"
(e) doda se naslednji odstavek:"
„6. Komisija pri izvajanju svojih pooblastil v skladu s tem odstavkom zagotovi, da se z nobenim sprejetim delegiranim aktom državam članicam in poročevalcem ne naložijo znatna dodatna upravna bremena.“
"
(3) V členu 5(2) se točka b nadomesti z naslednjim:"
„(b) upravnih podatkov, vključno s podatki, ki jih zberejo nadzorni organi, zlasti tovornega lista za železniški promet, če je na voljo“.
"
(4) Člen 7 se nadomesti z naslednjim:"
„Člen 7
Izkazovanje
Statistiko, ki temelji na podatkih v prilogah A, C, E, F, G, Ga, H in L k tej uredbi, izkazuje Komisija (Eurostat) najkasneje v dvanajstih mesecih po obdobju, na katerega se rezultati nanašajo.
Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2) sprejme pogoje za razširjanje rezultatov.“ [Sprememba 10]
"
(4a) V člen 8u se vstavi naslednji odstavek:"
„1a. Države članice sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev kakovosti posredovanih podatkov.“ [Sprememba 11]
"
(5) Členu 8 se dodata odstavka 3 in 4:"
„3. Za namene te uredbe se za podatke, ki se pošiljajo, uporabljajo merila kakovosti iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta*.
4. Komisija z izvedbenimi akti določi načine, strukturo, pogostost in elemente primerljivosti za standardna poročila o kakovosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11.
________________
* Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).“
"
(6) Člen 9 se črtase nadomesti z naslednjim:"
„Člen 9
Poročilo
Komisija do ...(5)[dd/mm/yyyy] [tri leta po začetku veljavnosti te uredbe] in nato vsaka tri leta po posvetovanju z Odborom za statistični program predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju te uredbe. V poročilu se zlasti:
(a) ocenijo koristi, ki so jih od pripravljenih statističnih podatkov imeli Unija, države članice ter pripravljavci in uporabniki statističnih informacij glede na njihove stroške;
(b) oceni kakovost pripravljene statistike, zlasti v zvezi z izgubo podatkov, ki jo je povzročila odprava poenostavljenega poročanja;
(c) določijo področja za morebitne izboljšave in vse spremembe, ki so se izkazale za potrebne glede na pridobljene rezultate.“. [Sprememba 12]
"
(7) Člen 10 se nadomesti z naslednjim:"
„Člen 10
Izvajanje pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji iz tega člena.
2. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 3(2) in člena 4(5) se Komisiji podeli za nedoločen čas se na Komisijo prenese za obdobje petih letod ...(6). Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem tega obdobja.[Sprememba 13]
3. Pooblastilo iz člena 3(2) in člena 4(5) lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekličeta. S sklepom o preklicu pooblastila pooblastilo iz navedenega sklepa preneha. Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na dan, ki je v njem naveden. Na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov ne vpliva.
4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(2) in členom 4(5), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od dne, ko sta bila o tem uradno obveščena, ne nasprotujeta ali če pred iztekom tega roka obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za dva meseca.“
"
(8) Člen 11 se nadomesti z naslednjim:"
„Člen 11
Odbor
1. Komisiji pomaga Odbor za evropski statistični sistem, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta*.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
____________
* Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13)“
"
(9) Člen 12 se črta.
(10) Priloge B, D, H in I se črtajo. [Sprememba 15]
(11) Priloga C se nadomesti, kakor je določeno v Prilogi k tej uredbi.
(11a) Priloga F se spremeni, kot sledi:
(a) V stolpcu 2 se v vrstici 1, odstavek 1, doda alineja:"
„– tonskih km“
"
(b) V stolpcu 2 se v vrstici 1, odstavek 2, doda alineja:"
„– potniških km.“ [Sprememba 16]
"
(c) V stolpcu 2 se v vrstico 1 doda naslednji odstavek:"
„– modalni deleži prevožene poti v železniškem tovornem prometu v tonskih km glede na naslednje razčlenitve razdalje:
– d ≤ 50 km
– 50 km < d ≤ 150 km
– 150 km < d ≤ 300 km
– 300 km < d ≤ 500 km
– 500 km < d ≤ 750 km
– 750 km < d ≤ 1000 km
– d > 1000 km;“ [Sprememba 17]
"
(d) V stolpcu 2 se vrstica 3 nadomesti z naslednjim:"
„– za „tone“ in „tonske km“: Vsako leto“
– za „število potnikov“ in „potniške km“: Vsako peto leto.“ [Sprememba 18]
"
(11b) Vstavi se naslednja priloga:"
„Priloga Ga
Podatki o železniški infrastrukturi
1. Število kilometrov železniške infrastrukture, opremljene z ERTMS;
2. Dolžina železniškega omrežja, stalno opremljenega z ERTMS (v državi članici) v km;
3. Število čezmejnih točk železniške infrastrukture, ki se uporabljajo za prevoz potnikov pogosteje kot vsako uro, vsaki dve uri in redkeje kot vsaki dve uri;
4. Število čezmejnih točk na železnici, ki se ne uporabljajo več za prevoz potnikov ali blaga, ali opuščena železniška infrastruktura;
5. Število postaj brez ovir, dostopnih za osebe z zmanjšano mobilnostjo in invalide.“. [Sprememba 23]
"
(11c) Priloga H se spremeni:
(a) V stolpcu 2 se v vrstici 1 se doda alineja:"
„– število zapletov (Preglednica H2)“;
"
(b) V stolpcu 2 se v vrstici 4 odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"
„Preglednica H: „število nesreč in zapletov pri prevozu nevarnega blaga“;
"
(c) V stolpcu 2 se v vrstici 7, odstavek 1, tretja alineja nadomesti z naslednjim:"
„– nesreče na nivojskih prehodih in nesreče, ki jih niso povzročili vlaki“;
"
(d) V stolpcu 2 se v vrstici 7, odstavek 2, prva alineja nadomesti z naslednjim:"
„– skupno število nesreč in zapletov, v katerih je udeleženo najmanj eno tirno vozilo, ki vozi nevarno blago, kakor je opredeljeno v seznamu blaga v Prilogi K“;
"
(e) V stolpcu 2 se v vrstici 7, odstavek 2, druga alineja nadomesti z naslednjim:"
„– število nesreč in zapletov, v katerih pride do razlitja/razsutja nevarnega blaga“. [Sprememba 19]
"
(12) Priloga L se doda, kakor je določeno v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.V treh mesecih po objavi se pripravi prečiščeno besedilo z Uredbo (ES) št. 91/2003. [Sprememba 21]
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
Seznam preglednic z razčlenitvijo za vsako preglednico
Preglednica C3: prevoz potnikov glede na vrsto prevoza
Preglednica C4: mednarodni prevoz potnikov glede na državo vstopa in državo izstopa
Preglednica C5: promet potniških vlakov
Rok za posredovanje podatkov
Osem mesecev po koncu referenčnega obdobja
Prvo referenčno obdobje
2012
Opombe
1. Vrsta prevoza je razčlenjena na:
notranji
mednarodni
2. Države članice za preglednici C3 in C4 sporočijo podatke, ki vključujejo informacije o prodaji vozovnic zunaj države poročevalke. Te informacije je mogoče pridobiti neposredno pri nacionalnih organih drugih držav ali na podlagi mednarodnih ureditev nadomestil za vozovnice.
„Priloga L“
Preglednica L.1
RAVEN DEJAVNOSTI PROMETA PRI PREVOZU BLAGA
Seznam spremenljivk in merskih enot
Prevoz blaga v:
- tonah, skupaj
- tonskih km, skupaj
Promet tovornih vlakov v:
- vlakovnih km, skupaj
Referenčno obdobje
Eno leto
Pogostost
Vsako leto
Rok za posredovanje podatkov
Pet mesecev po koncu referenčnega obdobja
Prvo referenčno obdobje
201X
Opombe
Samo za prevoznike, pri katerih je skupni obseg prepeljanega tovora manjši od 200 milijonov tonskih km in manjši od 500 000 ton in ki ne poročajo na podlagi Priloge A (podrobnega poročila)
Preglednica L.2
RAVEN DEJAVNOSTI PROMETA PRI PREVOZU POTNIKOV
Seznam spremenljivk in merskih enot
Prevoz potnikov v:
- številu potnikov, skupaj
- potniških km, skupaj
Promet potniških vlakov v:
- vlakovnih km, skupaj
Referenčno obdobje
Eno leto
Pogostost
Vsako leto
Rok za posredovanje podatkov
Osem mesecev po koncu referenčnega obdobja
Prvo referenčno obdobje
201X
Opombe
Samo za prevoznike, pri katerih je skupni obseg prepeljanih potnikov manjši od 100 milijonov potniških km in ki ne poročajo na podlagi Priloge C (podrobnega poročila)
Direktiva 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (Direktiva o varnosti na železnici) (UL L 164, 30.4.2004, str. 44).
Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izdajanju elektronskih računov pri javnih naročilih (COM(2013)0449 – C7-0208/2013 – 2013/0213(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0449),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0208/2013),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 16. oktobra 2013(1);
– ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 28. novembra 2013(2),
– ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 24. januarja 2014, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0004/2014),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. marca 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/.../EU Evropskega parlamenta in Sveta o izdajanju elektronskih računov pri javnem naročanju
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1166/2008 o raziskovanjih strukture kmetijskih gospodarstev in metod kmetijske proizvodnje v zvezi s finančnim okvirom za obdobje 2014–2018 (COM(2013)0757 – C7-0390/2013 – 2013/0367(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0757),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 338(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0390/2013),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7‑0111/2014),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. marca 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1166/2008 v zvezi s finančnim okvirom za obdobje 2014–2018
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov (COM(2013)0106 – C7-0048/2013 – 2013/0063(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0106),
– ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 43(2) in 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0048/2013),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. julija 2013(1),
– ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 4. decembra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A7-0260/2013),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. marca 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov, in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 1216/2009 in (ES) št. 614/2009
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 501/2014.)
Priloga k zakonodajni resoluciji
Izjava Komisije o delegiranih aktih
Komisija v zvezi s to uredbo opozarja na dano zavezo, navedeno v odstavku 15 Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, da bo Parlamentu zagotavljala celovite informacije in dokumentacijo o srečanjih z nacionalnimi strokovnjaki v okviru priprave delegiranih aktov.
– ob upoštevanju letnega poročila Evropske investicijske banke (EIB) za leto 2012,
– ob upoštevanju členov 15, 126, 175, 208, 209, 271, 308 in 309 Pogodbe o delovanju Evropske unije in protokola št. 5 o statutu EIB,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2012 o inovativnih finančnih instrumentih v povezavi z večletnim finančnim okvirom(1),
– ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj o instrumentih za porazdelitev tveganja za države članice, ki imajo resne težave s finančno stabilnostjo oziroma jim takšne težave grozijo, svojega stališča o tem poročilu z dne 19. aprila 2012(2) in zlasti mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2013 o letnem poročilu Evropske investicijske banke za leto 2011(3),
– ob upoštevanju poročila predsednika Evropskega sveta z dne 26. junija 2012 z naslovom „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“,
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. in 29. junija 2012, ki zlasti predvidevajo povečanje kapitala EIB za 10 milijard EUR,
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 27. in 28. junija 2013, v katerih poziva k oblikovanju novega naložbenega načrta v podporo malim in srednjim podjetjem ter spodbudo financiranju gospodarstva,
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 22. maja 2013, v katerih je določil cilj usmeritve vseh politik EU v podporo konkurenčnosti, zaposlovanju in rasti,
– ob upoštevanju sporočil Komisije o inovativnih finančnih instrumentih z naslovom „Okvir za naslednjo generacijo inovativnih finančnih instrumentov“ (COM(2011)0662) in „Pilotna faza pobude za projektne obveznice Evropa 2020“ (COM(2011)0660),
– ob upoštevanju povečanja kapitala Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), zlasti v zvezi z vprašanjem povezav med EIB in EBRD,
– ob upoštevanju sklepa o razširitvi območja dejavnosti EBRD na Sredozemlje,
– ob upoštevanju novega memoranduma o soglasju med EIB in EBRD, podpisanega 29. novembra 2012,
– ob upoštevanju Sklepa št. 1080/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta(4) o zunanjem mandatu EIB 2007–2013,
– ob upoštevanju členov 48 in 119(2) Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0137/2014),
A. ker je bila Evropska investicijska banka (EIB) ustanovljena z Rimsko pogodbo in je njena naloga v skladu s členom 309 PDEU, da v interesu Unije prispeva k uravnoteženemu in nemotenemu razvoju notranjega trga, pri čemer ima dostop do trga kapitala in uporablja lastna sredstva, njen cilj pa je pomagati pri uresničevanju prednostnih nalog Unije z izbiranjem ekonomsko izvedljivih projektov za naložbe EU;
B. ker je treba v teh posebno hudih socialnih in gospodarskih razmerah, ki jih zaznamujejo omejitve javnih proračunov, uporabiti vsa finančna sredstva in politike EU, tudi finančna sredstva in politike EIB, da bi podprli okrevanje gospodarstva in našli nove vire rasti;
C. ker EIB deluje tudi kot finančna veja in dopolnilo drugih virov naložb, saj nadomešča ali odpravlja tržne vrzeli;
D. ker EIB pomaga EU vzdrževati in krepiti njeno konkurenčno prednost na svetovni ravni;
E. ker bo EIB še naprej temelj in katalizator razvoja politik EU, ki zagotavlja stalno navzočnost javnega sektorja in ponuja naložbene zmogljivosti ter hkrati zagotavlja najboljše možno povezovanje in izvajanje vodilnih pobud strategije Evropa 2020;
F. ker se bo EIB kot temeljni instrument stabilnosti osredotočila na svojo proticiklično vlogo, v kateri deluje kot zanesljiv partner za dobre projekte v EU in zunaj njenih meja;
G. ker EIB podpira ključne gonilne sile rasti in zaposlovanja, kar sta cilja strategije Evropa 2020, kot so infrastruktura, ki omogoča rast, vrhunske inovacije in konkurenčnost;
H. ker mora EIB nujno obdržati bonitetno oceno AAA, da bo imela še naprej dostop do mednarodnih kapitalskih trgov po najboljših pogojih financiranja, kar prinaša pozitivne učinke med celotnim trajanjem projektov in za vse deležnike;
I. ker je Evropski svet junija 2012 uvedel pakt za rast in delovna mesta, ki obsega vrsto politik, katerih cilj je spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti, ki gospodarno izkorišča vire in ustvarja nova delovna mesta;
J. ker se uporaba inovativnih finančnih instrumentov šteje za enega od načinov za razširitev področja uporabe obstoječih orodij, kot so nepovratna sredstva, in za povečanje splošne učinkovitosti proračuna EU;
K. ker je ključnega pomena, da se obnovi dodeljevanje posojil gospodarstvu in olajša financiranje naložb;
L. ker mednarodni finančni instrumenti zagotavljajo nov prostor za sodelovanje med vsemi institucionalnimi akterji in omogočajo resnične ekonomije obsega;
M. ker se dejavnosti EIB zunaj EU izvajajo v podporo zunanjepolitičnemu delovanju Unije ter bi morale biti usklajene s cilji EU in jih spodbujati, kot določata člena 208 in 209 PDEU;
N. ker dejavnosti EIB dopolnjujejo posebni instrumenti Evropskega investicijskega sklada (EIS), ki se osredotočajo na zagotavljanje tveganega kapitala v korist malih in srednjih ter novoustanovljenih podjetij in mikrofinanciranja;
O. ker je povečanje kapitala okrepilo bilanco stanja EIB in omogočilo ambiciozne cilje v zvezi z operativnim kreditiranjem;
P. ker je bilo vloženega veliko truda v izvajanje več skupnih ukrepov (kombiniranje garancij EIS s posojili EIB za mala in srednja podjetja);
Politični okvir in vodilna načela za ukrepe EIB
1. pozdravlja letno poročilo EIB za leto 2012 in uresničitev dogovorjenega operativnega načrta o financiranju približno 400 projektov v več kot 60 državah v znesku 52 milijard EUR;
2. pozdravlja, da je svet guvernerjev EIB odobril povečanje kapitala za 10 milijard EUR, kar omogoča, da se dolgoročna posojila za projekte v EU v obdobju 2013–2015 podprejo z dodatnimi 60 milijardami EUR (to pomeni povišanje ciljev v zvezi s posojanjem za 49 %);
3. poziva EIB, naj ohrani pričakovane cilje v zvezi s svojo dodatno dejavnostjo in sprosti 180 milijard EUR za dodatne naložbe v celotni EU za omenjeno obdobje;
4. opozarja, da so obeti za projekte v EU še posebej zanimivi za številna prednostna tematska področja v okviru strategije Evropa 2020, med katere sodijo „svežnji“ za inovacije in veščine, vključno z nizkoogljično infrastrukturo, naložbe v mala in srednja podjetja, kohezijo in učinkovito rabi virov in energije (vključno s prehodom na nizkoogljično gospodarstvo); ugotavlja, da so bila ta glavna področja ustrezno opredeljena v poslovnem načrtu skupine EIB za obdobje 2013–2015, in pozdravlja dodelitev dodatnih 60 milijard EUR za posojilne zmogljivosti za financiranje njihovega izvajanja;
5. vendar je trdno prepričan, da bi se bilo treba v okviru teh širokih prednostnih področij bolj osredotočiti na naložbe v dolgoročno rast in ustvarjanje delovnih mest ter zagotavljanje trajnega in vidnega učinka v realnem gospodarstvu, zato v zvezi s tem poziva k celoviti oceni vseh področij, ki bo pokazala realne vrednosti v zvezi dolgoročnim zaposlovanjem in učinki na gospodarstvo, ki izhajajo iz posojilne dejavnosti EIB na vseh področjih po finančni krizi;
6. pozdravlja uvedbo instrumenta za rast in zaposlovanje (GEF), s katerim bo EIB lahko podrobneje spremljala učinek projektov, ki jih financira, na zaposlovanje in rast;
7. poziva EIB, naj še naprej podpira dolgoročne prednostne naloge EU, kar zadeva gospodarsko in socialno kohezijo, rast in zaposlovanje, okoljsko trajnost in podnebne ukrepe ter učinkovito rabo virov, z nadaljnjim razvojem novih finančnih in nefinančnih instrumentov, katerih namen je odpraviti kratkoročne tržne neučinkovitosti in tudi bolj dolgoročne strukturne vrzeli gospodarstva EU;
8. spodbuja EIB k pogajanjem in sklenitvi memorandumov o soglasju z regionalnimi razvojnimi bankami, ki poslujejo na njenih območjih, da bi spodbudila sinergije, delila tveganja in stroške ter zagotavljala dovolj posojil realnemu gospodarstvu;
9. meni, da je pakt za rast in delovna mesta pomemben, vendar nezadosten odgovor na izzive, s katerimi se sooča EU, in ugotavlja, da so ključni elementi njegove uspešnosti povečanje kapitala EIB in večja uporaba skupnih instrumentov Komisije in EIB za delitev tveganja skupaj s sinergijami med specializiranimi dejavnostmi EIB in EIS;
10. poziva EIB, naj svoje financiranje osredotoči na projekte, ki pomembno prispevajo h gospodarski rasti;
11. opominja, da je Komisija skupaj z predstavila poročilo o možnosti in prednostnih ciljih, ki jih je treba opredeliti pri izvajanju pakta za rast in delovna mesta, zlasti kar zadeva infrastrukturo, energetsko učinkovitost in učinkovito rabo virov, digitalno gospodarstvo, raziskave in inovacije ter mala in srednja podjetja; poziva, da se na osnovi tega poročila opravi politična razprava v Evropskem parlamentu, ki se je bodo udeležili predsedniki Evropskega sveta, Komisije in EIB;
12. je zlasti zaskrbljen, da so finančna sredstva, namenjena državam z dogovorjenim programom (Grčija, Irska, Portugalska, Ciper), ostala v letu 2012 na nizki ravni in predstavljala približno +/– 5 % vseh naložb EIB; ugotavlja, da cilji EIB v zvezi z naložbami v državah z dogovorjenim programom za leto 2013 ustrezajo do 5 milijardam EUR, od skupnega cilja EU v znesku 62 milijard EUR;
13. izraža zaskrbljenost, ker je EIB pri dodeljevanju posojil ohranjala politiko delnega izogibanja tveganjem, s čimer je omejila obseg morebitnih posojilojemalcev, ki bi lahko izpolnjevali njene posojilne zahteve, in s tem preprečila dodano vrednost posojil;
14. zahteva, naj EIB poveča notranjo zmogljivost za prevzemanje tveganja, tako da svoje sisteme za obvladovanje tveganj prilagodi sedanjim razmeram;
15. priznava, da EIB ne sme izgubiti bonitetne ocene AAA, da bo ohranila svojo finančno moč in zmogljivost za finančne injekcije realnemu gospodarstvu; vendar poziva EIB, naj skupaj z EIS razmisli o večji udeležbi v dejavnostih, ki so bolj povezane s tveganjem, da bi zajamčila razumno razmerje med stroški in koristmi;
16. ugotavlja, da so se cilji EIB v zvezi z bolj tvegano posebno dejavnostjo v letu 2013 zvišali na 6 milijard EUR, da so se finančna sredstva za pobude v zvezi z delitvijo tveganj in izboljšanjem kreditne kvalitete povečala na 2,3 milijarde EUR in da je bila nedavno začeta pobuda za financiranje rasti, ki je olajšala dostop do financiranja za inovativna podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;
17. poziva EIB, naj okrepi svojo dejavnost na podlagi pooblastila za tvegani kapital in pooblastila za dolžniško-lastniški kapital za rast, ki ju EIB dodeli EIS;
18. pozdravlja dejstvo, da je EIS povečal svoje pooblastilo za vire tveganega kapitala, ki jih financira EIB, za 1 milijardo EUR, s posebnim poudarkom na bolj tveganem dolžniško-lastniškem financiranju, kar je del skupnih ukrepov EIB-EIS za odpravo finančnih omejitev za nove načrte za inovacije in rast evropskih srednjih podjetij;
19. poziva EIB, naj bo bolj proaktivna pri zagotavljanju tehničnega strokovnega znanja na vseh ključnih področjih dejavnosti z velikim potencialom rasti v vseh državah članicah; opozarja, da je tehnično in finančno svetovanje učinkovito sredstvo, ki prispeva k uresničevanju projektov ter pospešuje izplačila in realne naložbe; zato meni, da bi bilo treba strokovno znanje EIB okrepiti in zagotoviti, da je na voljo v zgodnjih fazah projektov, ki jih sofinancirata EU in EIB, ter ob predhodni oceni obsežnih projektov, tudi prek instrumenta skupne pomoči pri podpori projektov v evropskih regijah (JASPERS);
20. poziva EIB, naj si v sedanjih razmerah, ko so stopnje črpanja v številnih državah članicah kritično nizke, bolj prizadeva, da bi podprla zmožnost držav članic za črpanje finančnih sredstev EU, tudi strukturnih skladov, z nadaljnjim razvojem dodatnih skupnih instrumentov za delitev tveganja in s prilagoditvijo obstoječih, ki se že financirajo iz proračuna EU;
21. poziva države članice, naj, kjer je primerno, sodelujejo s Komisijo, tako da del svojih sredstev iz strukturnih skladov uporabijo za delitev posojilnih tveganj z EIB ter zagotavljanje jamstev za znanje in veščine, učinkovito rabo virov, strateško infrastrukturo in dostop malih in srednjih podjetij do financiranja;
22. ceni dejstvo, da je neporabljena sredstva strukturnih skladov zdaj mogoče uporabiti kot posebni jamstveni sklad za posojila EIB, zlasti v Grčiji;
23. ugotavlja, da je EIB leta 2012 namenila 2,2 milijarde EUR za posojila iz naslova strukturnih programov ter s tem omogočila podporo številnim malim in srednjim shemam v skladu s prednostnimi nalogami kohezijske politike v različnih sektorjih;
24. poziva EIB, naj glede na dejstvo, da so ekonomske in finančne razmere v EU različne, v tesnem sodelovanju z državami članicami razvije naložbene strategije, usmerjene v rezultate, ki bodo ustrezno prilagojene nacionalnim, regionalnim in lokalnim prednostnim nalogam za rast, pri čemer naj ustrezno upošteva horizontalne prednostne naloge iz letnega pregleda rasti Komisije in evropskega semestra gospodarskega upravljanja;
25. spodbuja EIB, naj preuči možnost tesnejšega sodelovanja s proaktivno udeležbo v sporazumih o partnerstvu med Komisijo in državami članicami;
26. ugotavlja, da število javno-zasebnih partnerstev med krizo in po njej upada, ter hkrati opozarja na posebno pomembno vlogo, ki jo imajo v naložbah, zlasti v prometna omrežja ter raziskave in inovacije; ugotavlja, da se je trg javno-zasebnih partnerstev EU po vrednosti sicer povečal, vendar pa je bilo transakcij znatno manj;
27. meni, da so državna jamstva dragoceni instrumenti za odpravljanje tržnih nepopolnosti, ki lahko podprejo uresničevanje programov in projektov javno-zasebnih partnerstev; poziva EIB, naj glede na strokovno znanje, ki ga ima na tem področju, poveča svojo udeležbo v jamstvih za posojila, dodeljena javno-zasebnim partnerstvom prek državnih jamstev;
28. poleg tega meni, da bi svetovalno funkcijo EIB, ki temelji na strokovnem znanju in izkušnjah, pridobljenih v Evropskem strokovnem centru za javno-zasebna partnerstva, lahko izkoristili za zagotavljanje ciljno usmerjene tehnične in specializirane pomoči na vladni ravni, kjer je primerno, pa tudi na regionalni ravni, da bi olajšali ustrezno ocenjevanje koristi vključevanja državnega jamstva v program javno-zasebnega partnerstva;
29. opozarja, da sta EIB in Komisija s podporo držav članic leta 2012 sprožili pilotno fazo pobude za projektne obveznice, katere namen je pospešiti financiranje ključnih infrastrukturnih projektov s pritegnitvijo institucionalnih vlagateljev;
30. pozdravlja prvo šestmesečno poročilo pilotne faze projektnih obveznic, iz katerega je razvidno, da je bilo odobrenih devet projektov v šestih državah; poziva k nadaljevanju in povečanju uporabe takih obveznic ter k rednemu pregledovanju njihove učinkovitosti, da se spodbudijo vzdržne naložbe v dolžniške instrumente, ki usmerjajo zasebni kapital v potrebne prometne in energetske projekte ter projekte v zvezi z infrastrukturo IKT, zlasti čezmejne; vendar je prepričan, da bi morala EIB bolje oceniti projekte, v katere želi vlagati, ter njihov profil varnosti in tveganja; opozarja, da proračun EU zagotavlja 230 milijonov EUR za podporo dejavnosti EIB za izboljšanje kreditnega profila za infrastrukture naložbe v sektorju prometa, energetike in komunikacij;
31. zahteva, da se ga na ustrezen način in pravočasno obvešča o izbranih projektih;
32. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ključni izzivi še vedno obstajajo (npr. kako spremeniti zanimanje v zaveze, omejene izkušnje organov za javno naročanje z rešitvami z obveznicami, oklevanje institucionalnih vlagateljev, kar zadeva vključitev, pomisleki sponzorjev glede stroškov); poziva EIB, naj ustrezno oceni možnost skupnih naložb v prve posle z obveznicami, da bi pomirila vlagatelje in sponzorje; poziva jo še, naj zagotovi, da bo pobuda za projektne obveznice skladna z dolgoročnim podnebnim ciljem EU, tj. osredotočenostjo na nizkoogljično infrastrukturo;
33. je zaskrbljen zaradi nezadovoljive uspešnosti projekta Castor; zahteva, da EIB posreduje podatke o neoporečnosti svojih postopkov potrebne skrbnosti in informacije o tem, ali opravljene geološke študije nakazujejo možnost potresnega tveganja ali ne, kolikšen je bil odstotek in kako je bilo to obravnavano;
34. pričakuje končno poročilo o oceni pilotne faze pobude za projektne obveznice, ki je predvideno za leto 2015;
35. pozdravlja novo energetsko politiko EIB, ki uvaja nova merila za posojila za energetske projekte, ki odražajo energetsko in podnebno politiko EU ter sedanje naložbene trende; zahteva, naj se naložbe EIB v energijo objavijo in vsako leto analizirajo, pri čemer naj bo navedeno, katere vire energije podpira EIB; vendar pa želi poudariti, da bi morala biti naložbena politika EIB še veliko bolj osredotočena na trajnostne projekte; kljub temu opozarja, da je treba predložiti izčrpen načrt za postopno opuščanje posojil za neobnovljive vire energije;
36. pozdravlja, da je EIB uvedla nov standard emisijskih vrednosti, ki se mora uporabljati za vse projekte proizvodnih obratov na podlagi fosilnih goriv, da se tako izločijo naložbe, katerih predvidene emisije ogljika presegajo mejne vrednosti; poziva svet guvernerjev EIB, naj spremlja standard emisijskih vrednosti in razmisli o strožjih zavezah v prihodnosti;
37. poziva EIB, naj glede na sveženj podnebnih ukrepov do leta 2030, vključno s svojimi prednostnimi nalogami dekarbonizacije, okrepi prizadevanja za nizkoogljične naložbe in oblikuje politike, ki bodo vodile k bolj ambicioznim podnebnim ciljem; zahteva, da EIB v letu 2014 opravi podnebno presojo in pregled vseh svojih dejavnosti, kar bo omogočilo prenovljeno politiko za varstvo podnebja, in sicer prek ocenjevanja projektov ter celovitega pristopa za pametno združevanje sektorskih politik za ključne sektorje; poziva EIB, da ta pregled priloži svojemu naslednjemu letnemu poročilu;
38. opozarja na pomembno vlogo EIB pri financiranju naložb javnega in zasebnega sektorja v energetsko infrastrukturo in podpiranju projektov, ki prispevajo k uresničevanju ciljev podnebne in energetske politike EU; opozarja na svojo resolucijo iz leta 2007, v kateri je pozval h koncu javnega financiranja projektov fosilnih goriv in prehodu na energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije; meni, da bi morala EIB v skladu s cilji Unije in mednarodnimi cilji glede podnebnih sprememb in najboljšimi mednarodnimi standardi v sodelovanju s Komisijo pred koncem leta 2015 posodobiti svojo strategijo podnebnih sprememb, kar zadeva financiranje;
39. poziva h krepitvi sredstev ter strokovnega znanja in izkušenj EIB, da bodo prispevale k prilagajanju podnebnim spremembam;
40. zahteva, da EIB uveljavlja najboljše mednarodne standarde glede vodne energije, in sicer vodilna načela Svetovne komisije za jezove in protokol o oceni trajnosti vodne energije (HSAP), kar pomeni naložbe zgolj v primerih, kadar so države uveljavile pravni okvir za vzpostavitev mehanizmov za energetsko načrtovanje (vključno z območji, kjer to ni izvedljivo), in pri čemer se zahteva, da se negativni vplivi na ekosisteme in lokalne skupnosti primerno ocenijo, preprečijo, ublažijo in spremljajo, in kar tudi pomeni, da projekti niso na zaščitenih območjih ali blizu njih ali na rečnih odsekih z dobrim ekološkim stanjem;
41. poziva EIB, naj v svoje projekte previdno vključi vizijo in cilje strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 z naslovom „Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital“;
Razširitev nabora podpore za mala in srednja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo
42. opozarja, da mala in srednja podjetja veljajo za temelj gospodarstva EU ter glavno gonilo rasti in zaposlovanja v Evropi, saj ponujajo več kot 80 % delovnih mest v zasebnem sektorju;
43. pozdravlja dejstvo, da je posebna pozornost (v okviru povečevanja posojilne dejavnosti v EU) posvečena podpori za izboljšanje dostopa malih in srednjih podjetij do financiranja, in posledično pozdravlja cilj skupine EIB, da bo v EU leta 2013 za posojila tem podjetjem namenjenih več kot 19 milijard EUR;
44. prav tako poziva Svet, naj se hitro dogovori o skupnih pobudah Komisije in EIB ter združi proračunska sredstva EU, namenjena malim in srednjim podjetjem, pa tudi odločneje ukrepa pri uresničevanju sodelovanja z ECB za zmanjšanje finančnih omejitev za mala in srednja podjetja; poudarja, da je v več državah članicah glavna težava razdrobljenost finančnih trgov, ki povzroča pomanjkanje finančnih sredstev in višje stroške financiranja, zlasti za mala in srednja podjetja; poziva EIB, naj svoja prizadevanja preusmeri v združevanje, da podpre financiranje malih in srednjih podjetij, podjetništva, izvoza in inovacij, ki so temeljnega pomena za oživitev gospodarstva;
45. pozdravlja večji obseg bančnih posojil za mala in srednja podjetja z oživitvijo trga listinjenja za ta podjetja z novo pobudo ABS skupine EIB; poziva EIB, naj zagotovi analizo trga za boljšo uskladitev te ponudbe EIB s potrebami deležnikov; pozdravlja okrepitev posojilne zmogljivosti EIS s povečanjem kapitala in razširitvijo mandata ter vabi EIB in Komisijo, naj do začetka prihodnjega leta zaključita proces;
46. podpira pobude skupine EIB o inovativnih oblikah financiranja za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo z uvedbo finančnih instrumentov programov Obzorje 2020 in COSME, skladov lastniškega kapitala in instrumentov za delitev tveganja, katerih namen je spodbuditi banke, da bi ponujale finančna sredstva v obliki posojil in jamstev, ter zagotoviti ponudbo dolgoročnega tveganega kapitala;
47. podpira skupno pobudo Komisije in EIB za mala in srednja podjetja v novem večletnem finančnem okviru, v skladu s katero se kombinirajo finančna sredstva EU, ki so na voljo v okviru programov COSME in Obzorje 2020, pri čemer je največ 8,5 milijarde EUR namenjenih evropskim strukturnim in investicijskim skladom, da bi se tako zagotovila dodatna posojila za mala in srednja podjetja;
48. poziva države članice, naj dejavno sodelujejo tako, da prispevajo v skupne instrumente s sredstvi, ki jih prejemajo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ter tako podprejo posojila za mala in srednja podjetja na svojem ozemlju, s tem pa tudi povečajo skupne učinke vzvoda;
49. spodbuja EIB, naj razširi pobudo za trgovinsko financiranje; meni, da je ta mehanizem jamstev za mala in srednja podjetja ključnega pomena in da bi ga bilo treba razširiti na raven EU, kjer koli je po presoji najbolj potreben; poziva EIB, naj razvije svoj program za poenostavitev trgovanja; poziva EIB, naj najprej vzpostavi ukrepe za zagotovitev potrebnih jamstev za gospodarske družbe, da bodo v celoti uresničile svoj izvozni potencial;
50. podpira osredotočenost EIB na regionalno in lokalno razsežnost in poziva države članice, naj v celoti uporabijo instrumente deljenega upravljanja finančnega inženiringa, kot je program JEREMIE, in regionalne sheme „iz sklada v sklad“, ki zagotavljajo lastniško financiranje za lokalna mala in srednja podjetja;
51. pozdravlja naknadno oceno posojil EIB, dodeljenih malim in srednjim podjetjem prek posredniških bank, v EU v obdobju 2005–2011; priznava, da je EIB na tem področju v obdobju 2005–2012 namenila 64 milijard EUR za posojila približno 370 finančnim institucijam v EU 27; ugotavlja, da je bilo do konca leta 2012 53 milijard EUR teh sredstev že izplačanih omenjenim finančnim institucijam, same pa so s približno 300 000 podposojili malim in srednjim podjetjem namenile skoraj 48 milijard EUR;
52. ugotavlja, da so posojila EIB, dodeljena malim in srednjim podjetjem prek posredniških bank (prek produkta L4SME), skladna s cilji EU; kljub temu poziva, naj se bolje oceni, kako se produkt EIB dopolnjuje z mešanico nacionalnih politik, zato da se še izboljša tehtnost operacij; poziva EIB, naj predloži predloge za povečanje učinka produkta L4SME tako, da se bo lahko uporabljal za zapolnitev določenih vrzeli, namesto da se financira širok spekter malih in srednjih podjetij, s čimer bi optimizirali prispevek EIB k rasti in zaposlovanju;
53. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so posojila EIB v obravnavanem obdobju imela „določen“ učinek na rast in zaposlovanje, vendar so bile velike razlike med posameznimi državami (samo 1/3 malih in srednjih podjetij je pripisala rast prometa financiranju EIB); izraža zaskrbljenost, ker je le malo dokazov, da so posojila EIB pomagala ohraniti delovna mesta; ugotavlja, da je bil relativni učinek na rast in zaposlovanje po ocenah večji v novih državah članicah; vendar se zaveda, da je v obravnavanem obdobju prišlo do finančne in gospodarske krize in da je bilo razmeroma skromno zaposlovanje doseženo kljub padajočim ravnem zaposlenosti;
54. izraža zaskrbljenost, ker kaže, da se je financiranje EIB, kar zadeva večino operacij, uporabilo za pomoč „prvakom“ med malimi in srednjimi podjetji, in ne za „financiranje vrzeli“; kljub temu ugotavlja, da je imelo več kot 80 % izmed doseženih malih in srednjih podjetij manj kot 50 zaposlenih, kar dokazuje, da ukrepi EIB sežejo tudi do manjšega segmenta malih in srednjih podjetij;
55. zahteva, da EIB v celoti izkoristi merila upravičenosti, da bi vplivala na učinkovitejše ciljno usmerjanje na finančne upravičence;
56. poziva EIB, naj opredeli in izbira projekte z višjo dodano vrednostjo in večjim tveganjem, predvsem z izbiro novoustanovljenih podjetij, mikropodjetij, podjetniških grozdov, malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki se ukvarjajo s projekti raziskav, razvoja in inovacij na področju prednostnih tehnologij;
57. poudarja, da je treba povečati ozaveščenost o obstoju inovativnih finančnih instrumentov in njihovo poznavanje med morebitnimi vlagatelji in upravičenci; se zavzema za uvedbo komunikacijske politike za večjo prepoznavnost ukrepov, ki jih EU izvaja prek teh novih finančnih instrumentov, in sicer prek EIB; poudarja tudi, da bi bilo treba zagotoviti širok in sistematičen dostop do informacij o projektih ter širšo udeležbo upravičencev projektov in lokalne civilne družbe – kar bi lahko izboljšali z naložbami, ki jih financira EIB;
58. poziva EIB, naj opredeli akcijski načrt za lažji dostop malih in srednjih podjetij do informacij in financiranja, pri čemer naj posebno pozornost nameni upravnim postopkom, ki so povezani z dostopom do financiranja;
59. opozarja, da posojila prek posredniških bank predstavljajo več kot 20 % vseh letnih posojil EIB;
60. ponovno izraža zaskrbljenost, ker številna vprašanja na tem področju ostajajo nerešena, predvsem pomanjkanje preglednosti (zlasti v zvezi z informacijami o končnih upravičencih), težave pri ocenjevanju gospodarskega in socialnega učinka posojil (posledica tega je napačen ciljno usmerjen pristop) ter zanašanje na tretje stranke za izvajanje potrebne skrbnosti, in sicer s prelaganjem odgovornosti na zunanje izvajalce; poziva EIB, naj posreduje podrobnosti o svojem pristopu pri pospešenem uvajanju ukrepov, ki naj bi te težave odpravili, in zahteva, da EIB skupaj s Komisijo pripravi seznam strogih meril za izbiro finančnih posrednikov, ki bo javno dostopen;
61. poziva EIB, naj pripravi posodobljeno in celovito oceno tega, kako je finančna kriza prizadela končne prejemnike finančnih sredstev EIB, ter zagotovi temeljito oceno učinkov in vpliva finančne krize na trenutno stanje finančnih posrednikov, ki jih uporablja, in sicer tako v EU kot zunaj nje;
62. zahteva, da EIB poskrbi za izpolnitev svojega cilja, da bo s posojili za projekte za razvoj infrastrukture, učinkovito rabo virov in gospodarstvo znanja samo v letu 2013 zagotovila zaposlitev približno pol milijona ljudem;
63. ugotavlja, da omejeno financiranje podjetij in javnega sektorja zaradi slabih gospodarskih razmer in strožjih kreditnih pogojev na trgu še vedno zavira zaposlovanje mladih in omejuje možnosti za izboljšanje poklicnega usposabljanja;
64. meni, da je program EIB za zaposlovanje mladih (z obsegom posojil v vrednosti 6 milijard EUR), katerega del sta podprograma „Delovna mesta za mlade“ (Jobs for Youth) in „Naložbe v spretnosti“ (Investing in Skills), izjemno pomemben pri obravnavanju teh vprašanj; pozdravlja vmesno poročilo o izvajanju, ki kaže na pomembne dosežke v tem sektorju, kot je 4,9 milijarde EUR, zagotovljenih v obliki posojil v podprogramu „Naložbe v spretnosti“, kar dopolnjuje 2,7 milijarde EUR, zagotovljenih v stebru „Delovna mesta za mlade“; je seznanjen, da so bili cilji tega programa predčasno izpolnjeni;
65. podpira cilj EIB, da bo še povečala obseg posojil za mala in srednja podjetja, da bi se tako vzpostavila jasna povezava med posojili EIB in ustvarjanjem novih delovnih mest za mlade;
66. poziva EIB, naj razširi obseg ukrepov in izkoristi dodatne instrumente, da bo tako zagotovila smotrne spodbude za ustvarjanje delovnih mest za mlade, zlasti v državah članicah, kjer so stopnje brezposelnosti mladih izrazito visoke;
Prispevek EIB k zunanjim politikam EU
67. poziva EIB, naj v skladu s pregledom mandata EIB za delovanje zunaj Evropske unije podpre cilje zunanje politike Evropske unije, kot sta jih zasnovali Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje;
68. pozdravlja jamstvo EU za zunanja posojila, ki je EIB zagotovljeno iz proračuna EU v približno enakem znesku kot doslej in omejeno z najvišjo zgornjo mejo 30 milijard EUR (razdeljeno na splošni mandat v višini 27 milijard EUR ter dodatno možnost 3 milijard EUR, kar je odvisno od vmesnega pregleda) za naslednje finančno obdobje z uporabo vrnjenih sredstev iz neuporabljenih poslov FEMIP (Sklad za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo) pred letom 2007;
69. poziva Evropsko računsko sodišče, naj pripravi posebno poročilo o uspešnosti zunanjih posojilnih dejavnosti EIB in njihovi usklajenosti s politikami EU, in sicer pred srednjeročnim pregledom zunanjega mandata EIB, ter primerja dodano vrednost glede na lastna sredstva, ki jih je uporabila EIB; poleg tega ga poziva, naj v analizi razlikuje med jamstvi, odobrenimi iz proračuna EU, investicijskim skladom, ki ga je zagotovil ERS, različnimi oblikami kombiniranja, uporabljenimi v infrastrukturnem skrbniškem skladu EU-Afrika, karibskim naložbenim skladom in naložbenim skladom za Pacifik ter uporabo vrnjenih skladov za te naložbe;
70. pozdravlja določbe o večji prožnosti, ki jih prinaša novi mandat za zunanja posojila EIB; poziva EIB, naj zagotovi čim večjo podporo politikam in ciljem EU;
71. poziva EIB, naj z razširitvijo svojega področja za projekte, ki so primerni za bančno financiranje, še bolj prožno uporabi jamstveni sklad in se bolj osredotoči na posojila, ki jih daje na lastno tveganje; vztraja, da mora EIB za končne upravičence zagotoviti visoko stopnjo prepoznavnosti projektov evropske finančne podpore, ki jih zagotavlja;
72. ugotavlja, da so predpristopne države ter vzhodne in južne sosedske države v samem vrhu med prednostnimi področji EIB; poudarja, da je treba še naprej podpirati zlasti države prehoda v demokracijo in gospodarske tranzicije po arabski pomladi, pri čemer se je treba še posebej osredotočiti na podporo sestavnim delom civilne družbe, ustvarjanju delovnih mest in gospodarskemu okrevanju v južnih in vzhodnih državah; z zadovoljstvom ugotavlja osredotočenost na mala in srednja podjetja ter dostop do financiranja;
73. v okviru zunanjih politik EU podpira postopni razvoj novih finančnih produktov s Komisijo in državami članicami, kot so produkti, ki kombinirajo nepovratna sredstva EU, posojila in instrumente za delitev tveganja, da bi z njimi dosegli nove kategorije podjetij; zahteva, da se opredelijo najboljše prakse in jasno določena merila primernosti za uporabo omenjenih instrumentov ter zagotovijo strukturirani pogoji poročanja, spremljanja in nadzora; poziva k dokončanju politike dodeljevanja;
74. zato pričakuje, da bo poročilo o upravljanju pri izvajanju platforme za sodelovanje v zvezi s kombiniranjem mednarodnih finančnih instrumentov vsebovalo podrobne in skladne informacije v zvezi s tem in EIB dodelilo primerno vlogo; poziva Komisijo, naj pripravi celovito poročilo o učinku in rezultatih izvajanja finančnih instrumentov v okviru platforme za sodelovanje pri kombiniranju;
75. pozdravlja podporo EIB za projekte v več energetskih sektorjih, katerih cilj so rast in delovna mesta; opozarja, da je treba ohraniti skladnost z novimi premiki v energetski in podnebni politiki EU; spodbuja EIB, naj v okviru svoje prenovljene energetske politike še naprej podpira projekte, namenjene energetski učinkovitosti in obnovljivim virom energije, v EU in zunaj nje ter s tem utre pot gospodarstvu z nizkimi emisijami ogljika;
Sodelovanje EIB z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami
76. opozarja, da je strukturirano sodelovanje med organi EU (Komisija in EIB) in drugimi finančnimi institucijami edini učinkovit način za preprečevanje prekrivanja dejavnosti;
77. pozdravlja posodobljeni memorandum o soglasju med EIB in EBRD, ki odraža pripravljenost EU, da okrepi raven usklajevanja in sodelovanja med tema velikima mednarodnima finančnima institucijama; spodbuja EIB k pogajanjem in sklenitvi memorandumov o soglasju z regionalnimi razvojnimi bankami, ki poslujejo na njenih območjih, da bi spodbudila sinergije, delila tveganja in stroške ter zagotavljala dovolj posojil realnemu gospodarstvu;
78. poziva EIB in EBRD, naj se zavzameta za najboljše možno operativno usklajevanje v smislu dopolnjevanja in delitve dela, da bi sistematično raziskali najboljše možnosti in sinergije ter našli optimalne vzvode v podpori in izvajanju ciljev politike EU, ob tem pa upoštevali vsaka svoje primerjalne prednosti in posebnosti;
79. spodbuja obe instituciji, naj v čim zgodnejši fazi (predhodna ocena ali opredelitev) okrepita svoje strokovno znanje, strateške in programske pristope na različnih področjih posredovanja ter zlasti svoje sodelovanje v zvezi z instrumenti za upravljanje s tveganji (finančnimi, operativnimi tveganji ali tveganji posameznih držav), da izboljšata nadzor nad tveganji;
80. pozdravlja novi skupni akcijski načrt, o katerem so se novembra 2012 dogovorile EIB, EBRD in skupina Svetovne banke in katerega cilj je podpreti okrevanje gospodarstva ter rast v srednji in jugovzhodni Evropi, in ugotavlja, da akcijski načrt določa več kot 30 milijard EUR za skupne zaveze za obdobje 2013–2014; poziva EIB, naj v skladu z dogovorom za to nameni najmanj 20 milijard EUR;
81. ponovno predlaga, naj Evropska unija postane članica EIB;
Okvir upravljanja, skladnosti in nadzora EIB
82. poziva EIB ter druge pridružene partnerice in deležnike, naj še izboljšajo svoje mehanizme upravljanja, med drugim z razvojem izčrpnih in zanesljivih sistemov za spremljanje, poročanje in nadzor;
83. pozdravlja, da je EIB okrepila svoje zaveze glede preglednosti s pridružitvijo mednarodni pobudi za pregledno pomoč;
84. zahteva, da EIB zagotovi popolno neodvisnost in izvedljivo funkcionalnost svojega mehanizma za pritožbe;
85. poziva EIB, naj upošteva določbe aarhuške konvencije, tako da vzpostavi javni register dokumentov, da bi zagotovila pravico dostopa do dokumentov, kot je zapisana v pogodbah o EU; poziva jo, naj spoštuje svojo zavezo in do leta 2014 javnosti omogoči dostop do registra;
86. zahteva, da se naslednje letno poročilo dopolni s sklopom medsektorskih kazalnikov uspešnosti o učinku financiranja za glavna področja ukrepov EIB, pričakovanem multiplikacijskem učinku, kadar je to primerno, in prenosu finančnih prednosti v financiranih programih;
87. ponovno potrjuje in poudarja, da je EIB odgovorna za izboljšanje preglednosti pri izboru finančnih posrednikov in partnerjev za sofinancirane projekte ter v zvezi s končnimi upravičenci;
88. poudarja, da bi morala EIB zmanjšati birokracijo, da bi sredstva dodeljevala učinkoviteje in hitreje;
89. poziva EIB, naj še poveča preglednost svojega posojanja prek finančnih posrednikov z letnimi poročili o posojilih malim in srednjim podjetjem, in sicer z zbirnimi podatki o stopnji izplačil tem podjetjem, številu teh podjetij, povprečnem znesku posojil in podprtih sektorjih, vključno z oceno dostopnosti posojil za mala in srednja podjetja in njihove učinkovitosti;
90. poziva EIB, naj ne sodeluje s finančnimi posredniki z negativnimi referencami glede preglednosti, goljufij, korupcije ter okoljskih in socialnih učinkov; spodbuja EIB k oblikovanju partnerstev s preglednimi in odgovornimi finančnimi posredniki, ki imajo vzpostavljene povezave z lokalnim gospodarstvom v vseh državah, kjer deluje; v zvezi s tem poziva EIB, naj zagotovi večjo preglednost, zlasti na področju posredniških posojil, ter naj izvaja okrepljeno primerno skrbnost pri preprečevanju uporabe davčnih oaz, transfernih cen, davčnih goljufij, davčnih utaj in agresivnega izogibanja davkom ali agresivnega davčnega načrtovanja; poziva k pripravi javno dostopnega seznama strogih meril za izbiro finančnih posrednikov; poziva EIB, naj okrepi sodelovanje z nacionalnimi javnimi kreditnimi institucijami, da bodo pozitivni učinki njenih programov financiranja za mala in srednja podjetja čim večji;
91. poziva EIB, naj nemudoma začne vključujoč proces revizije svoje politike glede nesodelujočih jurisdikcij, pri tem pa primerno upošteva nedavni razvoj dogodkov na ravni EU in mednarodni ravni; zato jo poziva, naj zagotovi, da bodo vsa podjetja in finančne institucije, sodelujoče v projektih, javno razkrile dejansko lastništvo pravne strukture, ki je neposredno ali posredno povezana s podjetjem, vključno s skrbniškimi skladi, fundacijami in bančnimi računi;
92. zahteva tudi, da skupaj s Komisijo pripravi javni seznam izključenih finančnih posrednikov na osnovi njihovih rezultatov glede preglednosti, goljufij, povezav z jurisdikcijami davčnih oaz ter socialnih in okoljskih učinkov;
93. meni, da mora EIB nujno ohraniti bonitetno oceno AAA, saj ji je ta omogočila, da si je leta 2012 na mednarodnih kapitalskih trgih po ugodnih obrestnih merah izposodila 71 milijard EUR; kljub temu spodbuja EIB, naj poveča svoje zmogljivosti za prednostno obravnavo bolj tveganih projektov z višjo dodano vrednostjo;
94. opozarja in poudarja, tako kot v preteklih letih, da je potreben bonitetni bančni nadzor EIB, in poziva, da se s pravno študijo opredelijo možne rešitve;
95. predlaga, naj ta regulativni nadzor:
(i)
izvaja ECB na osnovi člena 127(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije ali
(ii)
naj se izvaja v okviru prihodnje bančne unije, predvidene v sporočilu Komisije z dne 12. septembra 2012, ali
(iii)
naj ga na podlagi prostovoljnega pristopa EIB izvaja evropski bančni organ s sodelovanjem ali brez sodelovanja enega ali več nacionalnih nadzornikov oziroma naj ga izvaja neodvisni revizor, če prvi dve rešitvi ne bi bili mogoči;
obžaluje, da Komisija doslej v zvezi s tem ni predlagala ničesar, čeprav je Parlament to večkrat zahteval, prvič leta 2007;
96. pozdravlja nov notranji napredek v EIB v zvezi s splošno skladnostjo z najboljšimi bančnimi praksami; zahteva, da bančni partnerji EIB v okviru njenih operacij v EU in zunaj nje prav tako spoštujejo bančne prakse, skladne z zakonodajo Unije na področju finančnih storitev in s stabilnostjo finančnih trgov; poziva EIB, naj v letni delovni načrt vključi revizijo enega področja dejavnosti, zato da zagotovi, da bodo najboljše bančne prakse del njenih notranjih pisnih postopkov;
97. poziva EIB, naj še poveča preglednost in dostopnost svojih dejavnosti, ocen in rezultatov z boljšim dostopom do informacij, tako za zaposlene v banki s sodelovanjem na ustreznih internih sestankih banke, pa tudi za javnost, na primer na spletnem mestu;
98. pozdravlja dejstvo, da je EIB sprejela ukrepe v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma ter okrepila vire za zagotavljanje skladnosti z imenovanjem novega glavnega nadzornika za skladnost skupine; zahteva, da je Parlament redno obveščen o rezultatih, predstavljenih v poročilu glavnega nadzornika za skladnost skupine;
99. poziva EIB, naj v boju proti financiranju nezakonitih dejavnosti pripravlja poročila za posamezne države; meni, da bi morali vsi upravičenci, ki želijo prejemati finančna sredstva EIB, naj gre za družbe ali finančne posrednike, registrirani v različnih jurisdikcijah, v revidiranih letnih poročilih razkriti informacije o prodaji, premoženju, zaposlenih, dobičku in plačanem davku za vsako posamezno državo, kjer poslujejo; meni, da bi morali upravičenci objaviti pogodbe z vladami držav gostiteljic in zlasti razkriti davčni režim v vsaki državi, kjer poslujejo;
100. zahteva, da se nadzorno okolje prilagodi, da bo omogočilo povečanje števila zahtevkov za financiranje zaradi povečanja kapitala EIB in znotraj drugih finančnih partnerstev, zlasti za naloge upravljanja tveganj;
Ukrepi EIB po resolucijah Evropskega parlamenta
101. zahteva, da EIB sistematično poroča o napredku v povezavi s prejšnjimi priporočili Parlamenta iz posameznih letnih poročil, zlasti o učinkih posojilnih dejavnosti na rast in odpiranje delovnih mest v različnih regijah in v EU ter na gospodarsko povezovanje med EU ter državami kandidatkami in sosedskimi državami;
o o o
102. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski investicijski banki ter vladam in parlamentom držav članic.
– ob upoštevanju člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja(1),
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ)(2),
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine)(3),
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge)(4),
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1096/2010 z dne 17. novembra 2010 o dodelitvi posebnih nalog Evropski centralni banki v zvezi z delovanjem Evropskega odbora za sistemska tveganja(5),
– ob upoštevanju Direktive 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge)(6),
– ob upoštevanju svojega stališča z dne 12. septembra 2013 predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) v zvezi z njeno povezavo z Uredbo Sveta (EU) št. …/… o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko(7),
– ob upoštevanju svojega stališča z dne 12. septembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe Sveta (EU) št. .../2013 o prenosu posebnih nalog na Evropsko centralno banko, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij(8),
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve z dne 3. junija 2010 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega bančnega organa(9) in svojega stališča z dne 22. septembra 2010 o tem predlogu(10),
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve z dne 3. junija 2010 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine(11) in svojega stališča z dne 22. septembra 2010 o tem predlogu(12),
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve z dne 3. junija 2010 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega organa za vrednostne papirje in trge(13) in svojega stališča z dne 22. septembra 2010 o tem predlogu(14),
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve z dne 18. maja 2010 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega bančnega organa, Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge(15) in svojega stališča z dne 22. septembra 2010 o tem predlogu(16),
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve z dne 25. maja 2010 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema v Skupnosti in o ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja(17) in svojega stališča z dne 22. septembra 2010 o tem predlogu(18),
– ob upoštevanju poročila Odbora za monetarne in ekonomske zadeve z dne 25. maja 2010 o predlogu uredbe Sveta o prenosu posebnih nalog v zvezi z delovanjem Evropskega odbora za sistemska tveganja na Evropsko centralno banko(19) in svojega stališča z dne 22. septembra 2010 o tem predlogu(20),
– ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve z dne 1. marca 2013 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega bančnega organa za proračunsko leto 2011,
– ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve z dne 1. marca 2013 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine za proračunsko leto 2011,
– ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve z dne 1. marca 2013 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega organa za vrednostne papirje in trge za proračunsko leto 2011,
– ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve z dne 5. septembra 2013 o splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2014 – vsi oddelki,
– ob upoštevanju temeljnih načel za učinkovit bančni nadzor, ki jih je sprejel Baselski odbor za bančni nadzor dne 13. in 14. septembra 2012(21),
– ob upoštevanju dokumenta z naslovom „Key Attributes of Effective Resolution Regimes for Financial Institutions“ (Ključne lastnosti učinkovitih ureditev za reševanje finančnih institucij), ki ga je Odbor za finančno stabilnost objavil oktobra 2011,
– ob upoštevanju načel dobre prakse v zvezi z nadzornimi kolegiji, ki jih je izdal Baselski odbor za bančni nadzor oktobra 2010(22),
– ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 22. januarja 2014 v zadevi C-270/12 Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska proti Svetu Evropske unije in Evropskemu parlamentu,
– ob upoštevanju členov 42 in 48 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0133/2014),
A. ker je finančna kriza pokazala, da sta neustrezno upravljanje tveganja ter neučinkovit, neenak in razdrobljen nadzor nad finančnimi trgi prispevala k finančni nestabilnosti in pomanjkljivemu varstvu potrošnikov na področju finančnih storitev;
B. ker se je Evropski parlament močno zavzemal za ustanovitev evropskih nadzornih organov, ker je določil večja pooblastila pri usklajevanju in neposrednemu nadzoru teh organov in ker meni, da imajo ti organi ključno vlogo pri vzpostavljanju stabilnejših in varnejših finančnih trgov ter da Unija potrebuje močnejši in bolj usklajen nadzor na ravni Unije;
C. ker je uvedba evropskega sistema finančnega nadzora povečala kakovost in usklajenost finančnega nadzora na notranjem trgu; ker gre za razvijajoč se proces, v katerem bi se morali člani nadzornega odbora osredotočiti na vrednote in interese Unije;
D. ker se je mikrobonitetni nadzor v Uniji od uvedbe evropskega sistema finančnega nadzora razvijal hitreje kot makrobonitetni nadzor;
E. ker so pooblastila za mikro- in makroekonomski nadzor strnjena v rokah Evropske centralne banke (ECB), ki mora sprejeti ustrezne ukrepe, da prepreči navzkrižja interesov zaradi nalog ECB na področju monetarne politike;
F. ker bi morali evropski nadzorni organi preprečiti razdrobljenost finančnih trgov v Uniji;
G. ker imajo evropski nadzorni organi med drugim nalogo, da zagotovijo konvergenco in pomagajo zvišati raven kakovosti vsakodnevnega nadzora, in ker je treba razviti kazalnike uspešnosti, ki se bodo osredotočili na regulativne izide, dosežene s vsakodnevnim nadzorom;
H. ker so evropski nadzorni organi v glavnem izpolnili svoj mandat ter v tem okviru prispevali k zakonodajnim postopkom in predlagali tehnične standarde;
I. ker se je področje uporabe uredb o ustanovitvi evropskih nadzornih organov, čeprav so skoraj povsem enake, razvijalo zelo različno;
J. ker je Komisija v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi (RTS) in izvedbenimi tehničnimi standardi (ITS) odgovorna, da s spremembami ali brez njih sprejme osnutke, ki jih predlaga evropski nadzorni organ, vendar bi morala predložiti natančne razloge za odstopanje od teh osnutkov;
K. ker se je izkazalo, da lahko neposredni nadzor bonitetnih agencij, ki ga izvaja Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), poveča kakovost nadzora na tem področju;
L. ker so regulativni tehnični standardi sprejeti kot delegirani akti in zagotavljajo udeležbo evropskih nadzornih organov na področjih, za katera imajo več tehničnega strokovnega znanja za pripravo nižjih ravni zakonodaje;
M. ker odstavek 2 Skupnega dogovora med Parlamentom, Svetom in Komisijo o delegiranih aktih določa, da morajo vse tri institucije sodelovati v postopku sprejemanja delegiranih aktov, da bi se prenesena pooblastila nemoteno izvajala in da bi jih Parlament in Svet učinkovito nadzirala;
N. ker je bila uvedba enotnega nadzornega mehanizma pomemben naslednji korak v smeri usklajenega nadzora bank v evrskem območju in drugih sodelujočih državah članicah;
O. ker ima uvedba enotnega nadzornega mehanizma zelo pomembne posledice za institucionalno obliko mikro- in makrobonitetnega nadzora v Uniji glede na pooblastila, ki jih ima ECB na teh področjih;
P. ker je Evropski odbor za sistemska tveganja pripravljal koristna makroekonomska priporočila za zakonodajni postopek, ki so jih na področjih skladov denarnega trga, kapitalskih zahtev, direktive o hipotekarnih kreditih ali simetričnih dolgoročnih jamstvenih ukrepov v Solventnosti II(23) Komisija in sozakonodajalca le deloma upoštevali;
Q. ker za ESRB v zakonodaji ni predvidena obvezna vloga, in sicer tudi ne v zvezi z makroekonomskimi vprašanji;
R. ker je imel svetovalni znanstveni odbor pomembno in konstruktivno vlogo pri snovanju dnevnega reda ESRB, zlasti s spodbujanjem ESRB, naj se osredotoči na sporna in temeljna vprašanja;
S. ker bi sozakonodajalca ali Komisija nekatere predloge ESRB morda upoštevali, če bi bili izdani v zgodnejši fazi zakonodajnega postopka;
T. ker je bil ESRB ustanovljen med finančno krizo, da bi preprečili širjenje krize in ohranili finančno stabilnost;
U. ker nobena izjava, ki jo je podal ESRB, nikoli ni omenjala sistemskega tveganja, ki ga predstavljajo zelo nizke obrestne mere v izrazito dolgem obdobju;
V. ker lahko monetarna politika močno vpliva na kreditne in premoženjske balone, zato se lahko pojavi navzkrižje interesov med monetarno politiko ECB in dejavnostjo ESRB;
W. ker naj bi imel ESRB v skladu s prvimi predlogi Komisije več kot dvakrat številčnejše osebje, kot ga dejansko ima, in ker je fluktuacija kvalificiranega osebja škodljiva za njegovo delo;
X. ker Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) ni upošteval izjav Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) o uredbi o infrastrukturi evropskega trga (EMIR);
Y. ker bi ustanovitev Evropskega odbora za sistemska tveganja zunaj ECB v skladu s členom 130 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) temu odboru preprečila obravnavanje ECB v mnenjih, priporočilih ali opozorilih;
Z. ker struktura Evropskega odbora za sistemska tveganja in velikost njegovega organa odločanja ovirata hiter postopek odločanja;
AA. ker bi morale imeti centralne banke v skladu s priporočilom ESRB 2011/3 vodilno vlogo v makrobonitetnem nadzoru in bi predstavniki centralnih bank morali biti v skladu s tem nujno člani organov odločanja v ESRB;
AB. ker je članstvo v ESRB močno povezano s centralnimi bankami, ki imajo pomembno vlogo, vendar tudi podobne poglede;
AC. ker večji deli sektorske zakonodaje, ki prenašajo posebne pristojnosti na tri evropske nadzorne organe, še niso začeli veljati, zaradi česar omenjeni evropski nadzorni organi ne morejo opravljati svojih nalog v enaki meri;
AD. ker je zakonodaja v zvezi s finančnimi trgi, finančnimi storitvami in finančnimi produkti zelo razdrobljena, veliko število pravnih besedil pa ustvarja vrzeli, podvajanje obveznosti poročanja, institucionalna razhajanja in regulativno prekrivanje ter nenamerne posledice za realno gospodarstvo in negativne učinke nanj;
AE. ker so ZDA ustanovile zvezni organ za varstvo potrošnikov na finančnem področju in mu dodelile močan mandat;
AF. ker sta preglednost in neodvisnost pomembni sestavini dobrega upravljanja in je pomembno povečati preglednost dela evropskih nadzornih organov in njihovo neodvisnost;
AG. ker evropski nadzorni organi na splošno sicer delujejo pregledno z objavljanjem informacij na svojih spletnih mestih, vendar je treba povečati preglednost njihovega dela in doseči napredek glede svetovanja in predlogov ter zagotoviti več informacij o projektnih in delovnih skupinah;
AH. ker je Komisija uradno in neuradno udeležena v postopkih evropskih nadzornih organov, vendar preglednost njene udeležbe že ni zagotovljena in bi njena vloga morala biti usklajena z vlogo Evropskega parlamenta in Sveta, da neodvisnost evropskih nadzornih organov ne bi bila postavljena pod vprašaj;
AI. ker kaže, da so interesne skupine s svojimi prispevki le v omejeni meri koristile delu evropskih nadzornih organov;
AJ. ker je večja preglednost za interesne skupine nadvse pomembna pri oblikovanju premišljenih in izvedljivih pravil za finančne trge, sodelovanje z udeleženci na trgu pa bi bilo veliko boljše, če bi bile omenjene skupine bolj pregledne, kar zadeva njihovo sestavo in točne naloge, dodeljene skupini;
AK. ker bi morali evropski nadzorni organi podpreti Komisijo tako, da bi ji na pregleden način dali na voljo svoje strokovno znanje na področju finančnih storitev;
AL. ker bi morali evropski nadzorni organi pomagati Komisiji in sozakonodajalcema oceniti, v kolikšni meri zakonodaja izpolnjuje svoje regulativne cilje, in zaradi preglednosti to oceno javno objaviti; Evropski nadzorni organi bi morali pripraviti uradna mnenja o predlagani zakonodaji Unije ter oceniti trdnost dokazov in analize, ki jih vsebuje ocena učinka zakonodajnega predloga;
AM. ker je sodba Sodišča Evropske unije v zadevi C-270/12 pokazala možnost okrepljenega obsega dejavnosti Evropskega sistema finančnih nadzornikov (ESFS) v skladu s členom 114 PDEU v primerjavi s prevladujočo razlago sodbe v zadevi C-9/56 Meroni(24) v času, ko je nastal ta sistem, in bi zato morala Komisija oceniti njene možne posledice za naslednji pregled tega sistema;
AN. ker nadzor, ki ga Evropska centralna banka izvaja nad finančnimi konglomerati, delujočimi v bančnem in zavarovalniškem sektorju, omejuje pravna podlaga za enotni nadzorni mehanizem;
AO. ker se je z uvedbo enotnega nadzornega mehanizma spremenila osnovna nadzorna shema ESFS in je prišlo do določene stopnje asimetrije med različnimi organi ter njihovim obsegom nadzora;
AP. ker je, odkar je začel veljati enotni nadzorni mehanizem, še posebej pomembno, da se prepreči regulativna arbitraža, zagotovijo enaki konkurenčni pogoji in dobro delovanje notranjega trga, preprečijo izkrivljanja ter ohranijo temeljne svoboščine;
AQ. ker imajo ECB in evropski nadzorni organi različne standarde in intervale poročanja, uvedba enotnega nadzornega mehanizma pa bi lahko predstavljala resno tveganje podvajanja zahtev za poročanje, če nacionalni organi ne bodo v zadostni meri sodelovali z enotnim nadzornim mehanizmom in evropskimi nadzornimi organi;
AR. ker sta bili pravica do preiskave morebitnih kršitev prava Unije in možnost zavezujočega posredovanja uporabljeni le redko in imajo evropski nadzorni organi zelo omejene možnosti za začetek preiskav o domnevnih kršitvah zakonodaje s strani pristojnih nacionalnih organov;
AS. ker v zvezi z možnimi kršitvami zakonodaje Unije odločitve, ki vplivajo na nacionalne nadzorne organe, sprejemajo nacionalni nadzorniki v odborih nadzornikov Evropskih nadzornih organov;
AT. ker so se vsled pristojnosti za zavezujoče posredovanje evropskih nadzornih organov našle številne koristne rešitve med nacionalnimi nadzornimi organi;
AU. ker se je izkazalo, da nacionalni predstavniki težko ločijo vlogo, ki jo imajo kot vodje nacionalnega pristojnega organa oziroma v postopku odločanja na evropski ravni, kar je izziv za njihovo zmožnost, kako ostati resnično zvesti zahtevi, da delujejo neodvisno in objektivno izključno v interesu celotne Unije v skladu s členom 42 uredb o evropskih nadzornih organih;
AV. ker medsebojni pritisk ni deloval, kot je bilo predvideno med prvotno zasnovo evropskih nadzornih organov, in je zato treba evropskim nadzornim organom omogočiti, da lahko spodbujajo njegov razvoj;
AW. ker se morajo nekateri evropski nadzorni organi še vedno zelo truditi, da bi informacije, ki jih potrebujejo za svoje delo, lahko zbrali v ustrezni obliki, in ker je EBA moral izvesti stresne teste, vendar v nekaterih primerih ni imel ne potrebne zakonske pristojnosti za zbiranje podatkov, potrebnih za te teste, ne zakonskih pristojnosti za preverjanje podatkov, ki so se izkazali za netočne;
AX. ker obstaja možnost, da se evropski nadzorni organi v pričakovanju zavrnitve v svojih odborih nadzornikov vnaprej odrečejo nekaterim nujnim zahtevam za pridobitev informacij;
AY. ker je nedavno sprejeta zakonodaja povečala pristojnosti evropskih nadzornih organov za preiskavo domnevnih kršitev ali neuporabe prava Unije, ki pristojne organe obvezuje, da ustreznemu evropskemu nadzornemu organu zagotovijo vse informacije, ki se izkažejo za potrebne, vključno s tem, kako se ta zakonodaja uporablja v skladu s pravom Unije;
AZ. ker je bil med uvajanjem enotnega nadzornega mehanizma dosežen določen napredek, ko je Evropski bančni organ (EBA) dobil potrebne pristojnosti za neposredno zbiranje informacij, vendar je treba to zmožnost prenesti na druge organe;
BA. ker se je izkazalo, da so smernice koristno in nujno orodje za zapolnitev vrzeli v ureditvi v primerih, ko sektorska zakonodaja evropskim nadzornim organom ne zagotavlja pristojnosti;
BB. ker evropski nadzorni organi sicer imajo pristojnosti za spremljanje izvajanja zakonodaje Unije v državah članicah, nimajo pa sredstev za ocenjevanje dejanskega izvrševanja;
BC. ker se direktiva MiFID(25) I izvaja v vseh državah članicah, vendar pa nekatere države članice zavračajo uporabo in izvrševanje pravil o varstvu potrošnikov v praksi;
BD. ker je udeležba predstavnikov evropskih nadzornih organov v kolegijih nadzornikov izboljšala delovanje kolegijev, vendar pa so kolegiji dosegli le majhen napredek pri krepitvi nadzorne konvergence;
BE. ker glasovalne pravice v odborih nadzornikov evropskih nadzornih organov niso sorazmerne z velikostjo zadevnih držav članic, kar za zdaj velja v ECB ali v evropskih agencijah;
BF. ker so s spremembami v prvotnem sistemu glasovanja evropskih nadzornih organov, ki je zagotovil pošteno obravnavanje držav članic in nemotene delovne pogoje za evropske nadzorne organe, želeli ugoditi nekaterim državam članicam, s tem pa so postopki odločanja v odboru nadzornikov postali težavnejši in okornejši;
BG. ker pri imenovanju predsednikov evropskih nadzornih organov, torej na položaj, ki bi ga bilo treba široko oglaševati v celotni Uniji, ne bi smelo biti diskriminacije zaradi starosti ali spola;
BH. ker bi predsednik, izvršni direktor ter člani odbora nadzornikov in upravnih odborov morali imeti možnost ukrepati neodvisno in samo v interesu Unije.
BI. ker so imeli nekateri nacionalni nadzorniki iz držav članic težave z izpolnjevanjem svoje obveznosti v zvezi s prispevki v proračune evropskih nadzornih organov;
BJ. ker so obvezni prispevki držav članic v nasprotju z neodvisnostjo evropskih nadzornih organov;
BK. ker so evropski nadzorni organi izjavili, da imajo težave pri zaposlovanju članov osebja določenega ranga, in da so pri izpolnjevanju svojega mandata omejeni zaradi pomanjkanja virov, zaposlenih in razpoložljivih sredstev, kar ne ustreza nalogam, ki jih je treba izvesti;
BL. ker sedanje financiranje evropskih nadzornih organov z oblikami mešanega financiranja ni prožno, povzroča upravna bremena in predstavlja grožnjo za neodvisnost agencij;
BM. ker je regulativni mandat za pripravo izvedbenih in delegiranih aktov prednostna naloga evropskih nadzornih organov v njihovi ustanovitveni fazi in ima nesorazmerno težo v njihovi delovni obremenitvi v primerjavi z drugimi odgovornostmi;
BN. ker evropski nadzorni organi ne morejo nameniti dovolj sredstev za glavno nalogo izvajanja ekonomskih analiz finančnih trgov (kot predpisuje člen 8(1)(g) uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010), ki so nujna osnova za pripravo osnutkov kakovostnih pravil;
BO. ker skupni mandat priprave poročila o potrošniških trendih zahteva, da vse države članice zberejo podatke o teh trendih;
BP. ker EBA še vedno nima pravne podlage, kar zadeva plačilne storitve ter direktivo o potrošniških kreditih(26) in druge akte;
BQ. ker so nekateri udeleženci na trgu menili, da so nekatere zahteve, ki so jih evropski nadzorni organi predvideli za vse udeležence na trgu, težavne, neprimerne in nesorazmerne z velikostjo in poslovnim modelom naslovnikov ter da sektorska zakonodaja ni vedno zagotovila dovolj prožnosti za izvajanje zakonodaje Unije;
BR. ker ima ECB pravico, da sodeluje v delovnih skupinah Sveta, medtem ko so evropski nadzorni organi v veliki meri izvzeti iz uradnega postopka odločanja;
BS. ker so se prizadevanja, uporabljena sredstva in rezultati evropskih nadzornih organov na področju varstva potrošnikov razlikovali in so bili na zelo nizki ravni;
BT. ker sta šibko upravljanje podjetij in sistem razkritja pomembno prispevala k sedanji krizi;
BU. ker nova načela nadzora sporazuma Basel vključujejo dve novi načeli o upravljanju podjetij ter preglednosti in razkritju;
BV. ker lahko zlorabe pri prodaji, nelojalna konkurenca in „rentništvo“ škodujejo potrošnikom;
BW. ker Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) in EBA nista pripravila obsežnejših poročil o potrošniških trendih;
BX. ker ESRB še ni objavil poročila o finančni stabilnosti, kot je obljubil predsednik ECB Mario Draghi;
BY. ker je za sprejemanje odločitev v zvezi z varstvom potrošnikov potrebna enakovredna raven strokovnega znanja članov evropskih nadzornih organov, čeprav nekateri med njimi ne opravljajo podobne naloge v domači državi članici;
BZ. ker sedanje varnostne klavzule v členu 38(1) Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010 omejujejo možnosti za posredovanje v skladu z njihovima členoma 18 in 19, zato zlasti v primerih čezmejnega reševanja skupine na podlagi direktive o sanaciji in reševanju bank končna pooblastila za sprejemanje odločitev nosi država članica, ki ima fiskalno odgovornost za zadevne institucije;
1. zahteva, da Komisija do 1. julija 2014 predloži Evropskemu parlamentu zakonodajne predloge za pregled Uredb (EU) št. 1092/2010, (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010, (EU) št. 1095/2010 in (EU) št. 1096/2010, ob upoštevanju podrobnih priporočil v prilogi k temu dokumentu ter na podlagi izkušenj, pridobljenih od ustanovitve evropskih nadzornih organov, in temeljite analize pravne podlage in razpoložljivih drugih možnosti za člen 114 PDEU, vključno z nedavno sodno prakso;
2. potrjuje, da ta priporočila spoštujejo temeljne pravice in načelo subsidiarnosti;
3. meni, da je treba finančne posledice zahtevanega predloga kriti z ustreznimi dodelitvami sredstev iz proračuna Unije (ob upoštevanju možnost, da evropski nadzorni organi odtegnejo prispevke subjektom, ki so pod njihovim nadzorom);
4. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in priložena podrobna priporočila posreduje Komisiji in Svetu.
PRILOGA
PODROBNA PRIPOROČILA O VSEBINI ZAHTEVANEGA PREDLOGA
Evropski parlament meni, da mora zakonodajni akt oziroma zakonodajni akti, ki bi naj bili sprejeti, zagotoviti naslednje:
Evropski sistem finančnega nadzora bi bilo treba še dodatno prilagoditi enotnemu nadzornemu mehanizmu, kakor sledi:
– povečati bi bilo treba pooblastila za vse evropske nadzorne organe za zavezujoče in nezavezujoče posredovanje, zlasti v zvezi z ECB;
– pojasniti bi bilo treba mandat evropskih nadzornih organov za izvajanje zavezujočega posredovanja na področjih, ki vključujejo izvrševanje nadzorne presoje;
– evropskim nadzornim organom bi bilo treba omogočiti, da začnejo na pobudo upravnega odbora izvajati zavezujoče in nezavezujoče posredovanje, kadar je to določeno v sektorski zakonodaji;
– povečati bi bilo treba pooblastila vseh evropskih nadzornih organov za izvajanje stresnih testov, da bi imeli vsaj tiste možnosti, ki so primerljive z možnostmi, ki jih je dobil EBA pri uvajanju enotnega nadzornega mehanizma;
– zagotoviti bi bilo treba, da imajo evropski nadzorni organi, ESRB, nacionalni nadzorni organi in ECB v primeru držav članic, ki sodelujejo v enotnem nadzornem mehanizmu, dostop do istih informacij v zvezi z nadzorom, ki jih je treba, kjer je to mogoče, zagotoviti v enakih časovnih presledkih in v enotnem elektronskem formatu, ki ga morajo določiti evropski nadzorni organi, pri čemer pa enotni format ne vključuje nobene zahteve, da je treba podatke posredovati v skladu mednarodnimi standardi, kot je MSRP, poleg tega pa bo obvezna uvedba enotnega formata predvidela ustrezna prehodna obdobja;
– zagotoviti bi bilo treba, da se ESRB lahko nadalje razvija kot močna mreža, ki zagotavlja stalno spremljanje in analizo sistemskih tveganj med nosilci odločanja, in razvijati kulturo dialoga med mikrobonitetnim in makroekonomskim nadzorom;
– zagotoviti bi bilo treba mehanizme za okrepitev neodvisnosti ESRB, obenem pa poskrbeti za interakcijo z ECB;
– zagotoviti bi bilo treba potrebne operativne spremembe ESRB zaradi vzpostavitve enotnega nadzornega mehanizma, vključno z možnostjo, da ESRB naslavlja opozorila in priporočila na ECB in enotni nadzorni mehanizem;
– zagotoviti bi bilo treba enotno vstopno točko za vsako zbiranje podatkov, ki bo odgovorna za izbor, preverjanje in prenos nadzornih in statističnih podatkov;
– okrepiti bi bilo treba vlogo znanstvenih odborov ESRB;
– imenovati bi bilo treba izvršnega predsednika ESRB;
– oceniti in pojasniti bi bilo treba mandat in naloge Evropskega odbora za sistemska tveganja, da se preprečijo navzkrižja interesov med mikrobonitetnim nadzorom in nadzornimi orodji ter makroekonomskim nadzorom;
– okrepiti bi bilo treba usklajevalno vlogo pripravljalnega odbora ESRB in prilagoditi njegovo sestavo;
– razširiti bi bilo treba seznam tistih, na katere je možno nasloviti opozorila in priporočila, ki jih izda ESRB, da bi vključeval ECB (v njenih vlogah, ki jih opredeljuje enotni nadzorni mehanizem) in nacionalne makrobonitetne organe;
– priporočila ESRB bi bilo treba prek priporočil za posamezno državo in priporočil za celotno Unijo vključiti v evropski semester;
Kjer so izkušnje pokazale, da je potreben pregled, je treba z novimi zakonodajnimi akti izboljšati delovanje evropskih nadzornih organov, in sicer:
Predsedniki
– povečati bi bilo treba pristojnosti predsednikov vseh treh evropskih nadzornih organov, da sprejemajo tehnične in operativne odločitve ali zahtevajo informacije od drugih nadzornih organov v skladu z mandatom posameznih evropskih nadzornih organov ter omogočiti prenos nadaljnjih pristojnosti odborov nadzornikov na predsednika;
– predsednike bi bilo treba pooblastiti za izdajanje medsebojnih strokovnih ocen v skladu s členom 30 uredb o evropskih nadzornih organih;
– predsednikom in izvršnim direktorjem bi bilo treba dodeliti glasovalno pravico v odboru nadzornikov;
– zagotoviti bi bilo treba, da bodo predsedniki evropskih nadzornih organov pooblaščeni za imenovanje predsednikov notranjih odborov in delovnih skupin v skladu s členom 41 uredb o evropskih nadzornih organih;
– zagotoviti bi bilo treba, da so predsedniki evropskih nadzornih organov in ESRB najmanj dvakrat letno uradno povabljeni na zasedanja Ekonomsko-finančnega sveta, da poročajo o svojih dejavnostih in delovnem programu;
– v okviru izbirnih postopkov predsednikov in njihovih namestnikov bi si bilo treba aktivno prizadevati za ravnovesje med spoloma ter zagotoviti, da je postopek pregleden in načrtovan na način, ki Parlamentu omogoča, da opravlja svojo nalogo v teh postopkih;
– brez poseganja v spoštovanje načela iz prejšnjega odstavka bi bilo treba predsednika evropskega nadzornega organa izbrati izključno na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj, pomembnih za finančni nadzor in regulacijo;
Upravljanje: organizacija, odločanje, neodvisnost in preglednost
– spremeniti bi bilo treba člen 45 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010, upravni odbori vseh treh evropskih nadzornih organov bi se morali preoblikovati v neodvisna telesa, v katerih bodo trije strokovnjaki z evropskim mandatom, ki jih imenuje Parlament, predsednik evropskih nadzornih organov in izvršni direktorji, članom upravnega odbora pa bi se morala zagotoviti pravica do glasovanja o odboru nadzornikov, da bi zagotovili večjo neodvisnost od nacionalnih interesov; predsednik upravnega odbora je tudi predsednik odbora nadzornikov in ima odločilni glas v upravnem odboru in tudi v odboru nadzornikov;
– spremeniti bi bilo treba člen 40 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010 ter sestavo odbora nadzornikov, v katerem bi morali biti vodja nacionalnih pristojnih organov in člani upravnega odbora;
– prerazporediti bi bilo treba naloge med upravni odbor in odbor nadzornikov tako, da se bo odbor nadzornikov osredotočil na strateško vodenje dela evropskih nadzornih organov ter sprejemanje tehničnih standardov, splošnih smernic in priporočil, medtem ko bo upravni odbor sprejemal odločitve o začasnih posredovanjih in druge odločitve, pri čemer pa bo imel odbor nadzornikov v določenih primerih pravico, da ugovarja predlogu upravnega odbora;
– evropskim nadzornim organom bi bilo treba zagotoviti lastno proračunsko postavko – enako kot evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov –, ki se financira s prispevki udeležencev na trgu in iz proračuna Unije;
– okrepiti bi bilo treba neodvisnost evropskih nadzornih organov od Komisije, zlasti v zvezi z opravljanjem vsakodnevnih nalog;
– vzpostaviti bi bilo treba bolj poenostavljen postopek odločanja v odborih nadzornikov za vse tri evropske nadzorne organe;
– poenostaviti bi bilo treba sisteme glasovanja ter ponovno uvesti enaka pravila glasovanja za vse tri evropske nadzorne organe na podlagi sedanjih sistemov glasovanja ESMA in EIOPA;
– povečati in zaščititi bi bilo treba neodvisnost evropskih nadzornih organov od Evropske komisije z uvedbo formalnih postopkov in obveznosti razkritja za sporočila, pravna mnenja ter formalna in neformalna ustna svetovanja Komisije;
– zagotoviti bi bilo treba, da člane v odborih nadzornikov, ki nimajo mandata za varstvo potrošnikov v svoji državi članici, pri vprašanjih v zvezi z varstvom potrošnikov na zadevnih zasedanjih odborov spremlja predstavnik iz pristojnega nacionalnega organa;
– razviti bi bilo treba hitre in učinkovite postopke odločanja v skupnem odboru, ki omogočajo hitrejše odločanje ter zmanjšujejo možnosti ugovorov;
– evropskim nadzornim organom bi bilo treba omogočiti večjo prožnost, da za posebne naloge zaposlijo specializirano osebje, tudi za določen čas;
– povečati bi bilo treba preglednost nad udeležbo zainteresiranih strani in možnimi navzkrižji interesov ter oblikovati strožji režim v zvezi z obdobji za razmislek, zlasti z večjim dostopom do skupin trgovcev na drobno, učinkovitimi posvetovanji in preglednejšimi postopki;
– revidirati bi bilo treba sistem interesnih skupin, vključno z njihovo strukturo, sestavo in sredstvi, ter uravnotežiti sestavo interesnih skupin, da se bo upošteval prispevek potrošnikov in neindustrijskih zainteresiranih strani;
– ustanoviti bi bilo treba oddelek za ekonomsko analizo, ki bo zagotavljal analize stroškov in koristi z vsemi dokazili za predlagane izvedbene in regulativne tehnične standarde ter smernice ter ki bo prispeval k mnenjem, predloženim Komisiji, Parlamentu in Svetu pri pripravi nove zakonodaje in tudi pri pregledih obstoječe zakonodaje;
Enotna pravila in enotni trg
– pregledati bi bilo treba področje uporabe ukrepov in razširiti seznam sektorske zakonodaje v členu 1(1) uredb o evropskih nadzornih organih;
– od Komisije in, kadar je to primerno, od evropskih nadzornih organov bi bilo treba zahtevati, da se pravočasno odzovejo na pripombe poslancev Evropskega parlamenta o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, zlasti če regulativni tehnični standardi, ki jih sprejme Komisija, ne odražajo stališč poslancev Evropskega parlamenta;
– kadar Komisija ne podpre osnutkov regulativnih tehničnih standardov ali izvedbenih tehničnih standardov, ki jih predlagajo evropski nadzorni organi, bi bilo treba od nje zahtevati, da objavi svoje razloge ter analizo stroškov in koristi z vsemi dokazili, ki upravičujejo takšno odločitev;
– uvesti bi bilo treba uradno metodo komunikacije z GD za konkurenco za zagotovitev, da bo zakonodaja o finančnih storitvah podpirala pošteno in trajnostno konkurenco na enotnem trgu in preprečila protikonkurenčna neravnotežja, ki so posledica zakonodaje, in sicer tako na ravni dostopa potrošnikov do storitev trgovine na drobno in glede tega, kako se te razlikujejo po Uniji, kakor tudi na ravni profesionalnih nasprotnih strank in veleprodajnih trgov;
– evropskim nadzornim organom bi bilo treba dodeliti mandat, da poročajo Komisiji, kadar nacionalna zakonodaja ali razlike v nacionalni zakonodaji ovirajo delovanje enotnega trga;
– evropskim nadzornim organom bi bilo treba dodeliti mandat in pooblastila, da ugotovijo razlike v cenah v državah članicah in analizirajo posamezne trge, na katerih je „rentništvo“ lahko očitno, in letno poročajo o svojih ugotovitvah;
– razširiti bi bilo treba mandat evropskih nadzornih organov, da bi prispevali k širjenju finančnih podatkov in tržne discipline z zahtevo, da morajo na svojih spletnih straneh objavljati informacije v zvezi s posameznimi finančnimi institucijami, za katere menijo, da so nujne za zagotovitev preglednosti finančnih trgov;
– pojasniti bi bilo treba, da se smernice za izboljšanje skupnih standardov za celotni notranji trg v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010 lahko izdajo le na podlagi ustreznih pooblastil v sektorski zakonodaji, ter pojasniti ustrezne uvodne izjave, s čimer se lahko zagotovi demokratična legitimnost;
– pojasniti bi bilo treba, da so smernice v skladu s členom 9(1) uredb o evropskih nadzornih organih enake smernicam v skladu s členom 16 teh uredb;
– zagotoviti bi bilo treba enake konkurenčne pogoje za vse finančne institucije v EU in zahtevati, da evropski nadzorni organi pri izvajanju svojih nalog in oblikovanju svojih metod, praks in priročnikov v zvezi z nadzorom upoštevajo načelo sorazmernosti, zlasti v zvezi z malimi in srednje velikimi udeleženci na trgu;
– zahtevati bi bilo treba, da evropski nadzorni organi izvajajo ocene učinka predlaganih ukrepov na mala podjetja in ovir za vstop v finančni sektor;
– povečati bi bilo treba preiskovalne pristojnosti evropskih nadzornih organov v zvezi z možnimi kršitvami prava Unije in regulativnih tehničnih standardov, ki so jih ti pripravili;
– evropskim nadzornim organom bi bilo treba dodeliti jasen mandat na področju upravljanja, preglednosti in razkritja podjetij, zato da se povečata primerljivost informacij po Uniji in tržna disciplina, omogoči vsem zainteresiranim stranem, da razumejo in primerjajo profil tveganja in prakse, ter da se okrepi zaupanje javnosti.
– zagotoviti bi bilo treba, da bo imel Parlament najmanj tri mesece časa, da razmisli o zavrnitvi delegiranih ali izvedbenih aktov;
– zagotoviti bi bilo treba udeležbo evropskih nadzornih organov in ESRB v pripravah zakonodajnih postopkov v zvezi z njihovim strokovnim področjem;
– zagotoviti bi bilo treba, da ima Parlament možnost koristiti strokovno znanje evropskih nadzornih organov in ESRB, vključno z oblikovanjem in časovnim načrtovanjem predlaganih tehničnih standardov, ter zastavljati vprašanja;
Nadzorno sodelovanje in konvergenca
– povečati bi bilo treba ravnovesje v nadzoru vseh treh sektorjev s spodbujanjem vloge ESMA in EIOPA v ESFS, zato da se bančniško naravnana ureditev ne bi sprejela in uporabljala za druge sektorje, pri tem pa ohranjati enake konkurenčne pogoje;
– pregledati bi bilo treba model medsebojnega pregleda evropskih nadzornih organov in razviti bolj neodvisen model ocenjevanja, kot je model MDS (akcijski načrt za finančne storitve (FSAP));
– kjer je to potrebno, bi bilo treba vzpostaviti ustrezen sistem za ocenjevanje nadzornih praks v državah članicah v dialogu s pristojnimi organi, in sicer z obiski na kraju samem, in, kjer je primerno, z nadaljnjimi priporočili za izboljšave;
– okrepiti bi bilo treba odgovornost EBA za razvoj in posodabljanje nadzornega priročnika o nadzoru finančnih institucij ter organoma ESMA in EIOPA dodeliti podobno odgovornost, da bi izboljšali usklajen nadzor in skupno prakso nadzora v Evropi;
– zagotoviti bi bilo treba, da delovanja evropskih nadzornih organov na področju varstva potrošnikov ne ovirajo razlike med pravnimi podlagami evropskih nadzornih organov v njihovih zadevnih ustanovnih uredbah in mandatih, ki jim jih daje sektorska zakonodaja;
– pojasniti bi bilo treba, da je zmožnost evropskih nadzornih organov, da rešujejo spore, ločena pristojnost od njihove zmožnosti, da preiskujejo morebitne kršitve prava Unije, in se lahko uporabi za spodbujanje usklajevanja nadzorne doslednosti in zbliževanja nadzornih praks brez dodatnih pooblastil v sektorski zakonodaji;
– razširiti bi bilo treba mandat nadzornih kolegijev v zvezi z nadzorom in okrepiti vlogo evropskih nadzornih organov kot glavnih nadzornikov v kolegijih;
– v primerih, ko se za dopolnilni nadzor finančnih konglomeratov za usklajevanje imenuje enotni nadzorni mehanizem, bi bilo treba zagotoviti, da nadzor zavarovalnice ali skupine, ki je del konglomerata, omogoča najmanj enako udeležbo nadzornih organov, ki so odgovorni za zavarovalnico ali skupino;
– od evropskih nadzornih organov bi bilo treba zahtevati, da preverijo prekrivanje njihovih mandatov ter pripravijo priporočila za združevanje pregledov in revizij zakonodaje, kar bi omogočilo večjo skladnost in poenostavljen pristop k skladnosti med sektorji in zakonodajami, zlasti v zvezi s kodeksom o varstvu potrošnikov, da bi povečali skladnost enotnih pravil;
– okrepiti bi bilo treba vlogo evropskih nadzornih organov in ESRB v zastopanju EU v mednarodnih organizacijah ter da jim dodeliti enak članski status kot nacionalnim nadzornim organom;
– zagotoviti bi bilo treba, da evropski nadzorni organi skupaj s skupnim odborom oblikujejo strukturirano politiko in strategijo, ki bo vsebovala njihove prednostne naloge ter opredelila njihovo vlogo in njihovo povezanost z nacionalnimi pristojnimi organi, ter vsako leto izdati skupno in horizontalno poročilo o varstvu potrošnikov;
Okrepljena pooblastila
– povečati bi bilo treba preiskovalna pooblastila evropskih nadzornih organov in njihova sredstva, da bi tako lahko neposredno nadzirali ustrezno izvajanje pravil, ki izhajajo iz pravnih aktov, in skladnost z drugimi odločitvami, sprejetimi na podlagi pravnega okvira Unije;
– uvesti bi bilo treba neposredni nadzor (vključno s stresnimi testi), ki bi ga izvajali evropski nadzorni organi nad močno povezanimi vseevropskimi subjekti ali dejavnostmi, ter ESMA in EIOPA dodeliti pooblastila, mandat in sredstva za izvajanje teh dejavnosti ter za nadzor nad skladnim načrtovanjem zadevne sanacije in reševanja;
– EBA bi bilo treba dodeliti pristojnost, mandat in sredstva za razvoj ukrepov za odkrivanje novih tveganj za potrošnike v bančnem sektorju;
– okrepiti bi bilo treba pravno podlago za delo evropskih nadzornih organov v zvezi z varstvom potrošnikov z vključitvijo zakonodaje, ki vsebuje ukrepe za varstvo potrošnikov, v področje ukrepov evropskih nadzornih organov; razširiti bi bilo treba opredelitev finančnih institucij, da bi za iste dejavnosti veljala ista ureditev, ter posodobiti sklicevanja na pristojne organe za namene uredb o evropskih nadzornih organih;
– evropskim nadzornim organom bi bilo treba zagotoviti mandat in pristojnosti za določanje standardov za obravnavanje nacionalnih pritožb in zbiranje podatkov v zvezi s pritožbami;
ESRB
– zagotoviti bi bilo treba, da bo ESRB zastopan na zasedanjih Ekonomsko-finančnega sveta;
– ESRB bi bilo treba omogočiti, da za države članice izdaja navodila na ravni EU o makrobonitetnih instrumentih, kot so razmerja med posojilom in vrednostjo ter razmerja med prihodki in dolgovi;
– ESRB bi bilo treba omogočiti, da naslavlja opozorila in priporočila na ECB v zvezi z vlogo, ki jo ima ta v monetarni politiki, in tudi v zvezi z njeno funkcijo, ki jo ima kot enotni nadzornik (enotni nadzorni mehanizem);
– pregledati in poenostaviti bi bilo treba člen 15 uredbe o ESRB, zato da se poenostavi zbiranje podatkov za ESRB, tako da se vzpostavi hitrejše in preprostejše odločanje o zahtevah po podatkih za ESRB in zagotovi, da bo imel ESRB dostop do podatkov v realnem času;
– revidirati bi bilo treba strukturo ESRB, da bi omogočala hitrejše odločanje in večjo odgovornost;
– povečati bi bilo treba prispevek ESRB k mednarodnim makrobonitetnim regulativnim forumom;
– povečati bi bilo treba sredstva za analizo, ki jih ima na voljo sekretariat ESRB, in svetovalnemu znanstvenemu odboru ESRB zagotoviti več sredstev;
– zagotoviti bi bilo treba posvetovanje z ESRB, kadar režime stresnih testov razvijajo pristojni organi, vključno z ECB, ali evropski nadzorni organi;
– zagotoviti bi bilo treba, da bodo predstavniki ESRB povabljeni kot opazovalci na ustrezna zasedanja in razprave v ECB, vključno z zasedanji Odbora za finančno stabilnost;
– pregledati bi bilo treba člen 18 uredbe o ESRB o objavi opozoril in priporočil, da se okrepita javna podoba ESRB in nadaljnje ukrepanje na podlagi njegovih opozoril in priporočil;
Pred sprejetjem zakonodajnih aktov bi bilo treba temeljito oceniti naslednja vprašanja ob upoštevanju dejstva, da države članice niti v najtežjih časih finančne krize niso bile pripravljene prenesti večjih nadzornih pristojnosti na evropske nadzorne organe:
– ali je sedanji model treh ločenih nadzornih organov najboljša rešitev za usklajen nadzor;
– ali je Evropska komisija prekoračila svojo vlogo opazovalke v zvezi z odborom nadzornikov evropskih nadzornih organov;
– ali glede na neodvisnost evropskih nadzornih organov njihova močna odvisnost od Evropske komisije ovira razvoj evropskih nadzornih organov in ali bi bilo treba povečati preglednost tega razmerja;
– kakšne posledice bo imela vzpostavitev enotnega nadzornega mehanizma na finančni nadzor v celotni Uniji;
– ali bo, kar zadeva bančni nadzor, zaradi uvedbe enotnega nadzornega mehanizma potrebna popolna revizija nalog in mandata evropskih nadzornih organov;
– ali veliko število zakonodajnih aktov v zakonodaji Unije na področju finančne ureditve in delno prekrivanje med njimi ustvarja vrzeli in razhajajoče se opredelitve in ali bi to lahko odpravili s celovitim evropskim finančnim kodeksom;
– kako bi lahko za udeležence na trgu standardizirali, optimizirali in poenostavili poročanje evropskim nadzornim organom in nacionalnim nadzornikom;
– kako bi bilo treba ohraniti pristojnosti evropskih nadzornih organov za ukrepanje v izrednih razmerah;
– ali bi bilo treba preučiti možnost, da evropski nadzorni organi začasno prekinejo uporabo določenega pravila, če bi to lahko povzročilo nepredvidene posledice zaradi izrednih učinkov na trg;
– ali bi združevanje odgovornosti evropskih nadzornih organov, tj. za varstvo potrošnikov, v stalnih odborih pod pristojnostjo skupnega odbora lahko povečalo učinkovitost in čim bolj zmanjšalo podvajanje nalog;
– ali je zavarovalna unija po modelu bančne unije nujna in kakšne vloge bi lahko imel ESFS v zavarovalni uniji;
– ali bi EBA in EIOPA morali dobiti dodatna sredstva za nadzor nad nadzorno konvergenco v internih modelih za kapitalske zahteve in njeno spodbujanje;
– ali bi mandat, pooblastila in sredstva pred kratkim ustanovljenega ameriškega zveznega organa za varstvo potrošnikov na finančnem področju lahko služili kot model za ESFS;
– ali bi dodatni prispevki finančnega sektorja lahko bili dodaten vir prihodka za evropske nadzorne organe, na primer pri sprejemanju prispevkov od centralnih nasprotnih strank iz tretjih držav;
– ali bi lahko evropski nadzorni organi učinkoviteje prispevali k povečanju finančne pismenosti med trajanjem „evropske raziskave o finančni pismenosti dijakov PISA“, po zgledu podobnega programa Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj;
– ali bi morali trije evropski nadzorni organi in ESRB izdajati skupno glasilo.
Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).
Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).
Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L 133, 22.5.2008, str. 66).
Dostop javnosti do dokumentov v obdobju 2011-2013
325k
91k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o dostopu javnosti do dokumentov (člen 104(7)) v obdobju 2011–2013 (2013/2155(INI))
– ob upoštevanju členov 1, 10 in 16 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 15 in 298 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),
– ob upoštevanju člena 11 PEU in obveznosti institucij, da vzdržujejo odprt, pregleden in reden dialog s predstavniškimi združenji in civilno družbo,
– ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih členov 41 (pravica do dobrega upravljanja) in 42 (pravica dostopa do dokumentov),
– ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(1),
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1700/2003 z dne 22. septembra 2003 o spremembah Uredbe (EGS, Euratom) št. 354/83 v zvezi z odprtjem zgodovinskih arhivov Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo(2),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2011 o dostopu javnosti do dokumentov (člen 104(7) Poslovnika) za leti 2009 in 2010(3),
– ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije in Splošnega sodišča o dostopu do dokumentov, še zlasti sodb Sodišča v zadevah Access Info Europe (zadeva C-280/11 P), Donau Chemie (C-536/11), IFAW proti Komisiji (C-135/11)(4), My Travel (C-506/08 P), Turco (združeni zadevi C-39/05 P in C-52/05 P) ter sodb Splošnega sodišča v zadevah In ‘t Veld proti Svetu (T-529/09), Nemčija proti Komisiji (T-59/09), EnBW proti Komisiji (T-344/08), Sviluppo Globale (T-6/10), Internationaler Hilfsfonds (T-300/10), European Dynamics (T-167/10), Jordana (T-161/04) in CDC (T-437/08),
– ob upoštevanju predloga Komisije z dne 30. aprila 2008 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (COM(2008)0229),
– ob upoštevanju predloga Komisije z dne 20. marca 2011 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (COM(2011)0137),
– ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov iz leta 2008,
– ob upoštevanju letnih poročil Sveta, Komisije in Evropskega parlamenta o dostopu do dokumentov za leti 2011 in 2012, predloženih v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1049/2001,
– ob upoštevanju Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo iz leta 2010,
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. novembra 2002 med Evropskim parlamentom in Svetom o dostopu Evropskega parlamenta do informacij Sveta s področja varnostne in obrambne politike, ki so občutljive narave,
– ob upoštevanju svojih resolucij z dne 12. septembra 2013 o letnem poročilu o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2012(5) in z dne 17. decembra 2009 o potrebnem izboljšanju pravnega okvira o dostopu do dokumentov po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe (Uredba (ES) št. 1049/2001)(6),
– ob upoštevanju letnega poročila Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2012,
– ob upoštevanju členov 48 in 104(7) Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0148/2014),
A. ker Lizbonska pogodba zdaj velja že štiri leta; ker člen 15 PDEU določa ustavni okvir za institucionalno preglednost EU in temeljno pravico dostopa do dokumentov institucij, organov, uradov in agencij EU za državljane EU in vse fizične in pravne osebe s stalnim bivališčem oziroma sedežem v eni od držav članic; ker je treba to pravico izvajati v skladu s splošnimi načeli in omejitvami, določenimi v predpisih, ki sta jih sprejela Parlament in Svet;
B. ker člen 298 PDEU zagotavlja odprto, učinkovito in neodvisno evropsko upravo;
C. ker velja splošno pravilo, da je treba v celoti zagotoviti dostop do zakonodajnih dokumentov, medtem ko je treba izjeme glede nezakonodajnih dokumentov omejiti;
D. ker je preglednost bistvena za demokratično Evropsko unijo državljanov, v kateri lahko ti v polni meri sodelujejo v demokratičnem procesu in izvajajo javni nadzor; ker pregledna uprava koristi interesom državljanov, boju proti korupciji ter legitimnosti političnega sistema in zakonodaje Unije;
E. ker je širok javni dostop do dokumentov pomemben element vitalne demokracije;
F. ker naj se državljani v zdravi demokraciji ne bi smeli za zagotavljanje preglednosti nad pristojnostmi in dejavnostjo svojih vlad zanašati na prijavitelje nepravilnosti;
G. ker imajo državljani pravico vedeti, kako deluje postopek odločanja, kako ravnajo njihovi predstavniki in kako se dodeljujejo in porabljajo javna sredstva, ter od svojih predstavnikov zahtevati, naj prevzamejo odgovornost;
H. ker uprava Unije zakonodaje EU o dostopu do dokumentov še vedno ne uporablja pravilno; ker izjeme iz Uredbe (ES) št. 1049/2001 uprava uporablja prej rutinsko kot izjemoma;
I. ker mora institucija glede na sodno prakso v primeru, ko se odloči za zavrnitev zahteve za dostop do dokumenta, načeloma pojasniti, kako bi dostop do tega dokumenta konkretno in dejansko ogrozil interes, ki ga varuje izjema – in sicer med tistimi, ki jih določa člen 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001 (glej In ‘t Veld proti Svetu(7));
J. ker zgolj strah pred tem, da bi se državljani EU seznanili z različnimi mnenji institucij glede pravne podlage za mednarodno dejavnost Evropske unije, kar bi lahko sprožilo dvom v njeno zakonitost, ne predstavlja nujno konkretne in predvidljive grožnje za določen interes (glej In ‘t Veld proti Svetu(8));
K. ker je šest od desetih najodmevnejših preiskav Evropskega varuha človekovih pravic v letu 2012 zadevalo preglednost;
L. ker statistični podatki o uporabi Uredbe (ES) št. 1049/2001 kažejo upad števila začetnih zahtevkov v vseh treh institucijah;
M. ker se je število specificiranih zahtevanih dokumentov v Parlamentu zmanjšalo (s 1 666 v letu 2011 na 777 v letu 2012); ker pa se je v Parlamentu hkrati povečal delež zahtev za nespecificirane dokumente, npr. „vse dokumente v zvezi z …“ (s 35,5 % v letu 2011 na 53,5 % v letu 2012); ker se je število zahtevanih dokumentov Sveta zmanjšalo (z 9 641 v letu 2011 na 6 166 v letu 2012)(9);
N. ker količinski podatki iz letnih poročil za leto 2012 kažejo, da Komisija (z 12 % v letu 2011 na 17 % v letu 2012) in Svet (z 12 % v letu 2011 na 21 % v letu 2012) vse pogosteje v celoti zavračata dostop, medtem ko so podatki Parlamenta o popolnih zavrnitvah ostali nespremenjeni (5 % v letih 2011 in 2012);
O. ker je na Komisiji prišlo do znatnega povečanja potrdilnih prošenj (s 165 v letu 2011 na 229 v letu 2012), kar je povzročilo rahel porast števila v celoti spremenjenih odločitev, upad delno spremenjenih odločitev in porast potrjenih odločitev, medtem ko Svet in Parlament izkazujeta razmeroma stalne podatke o potrdilnih prošnjah (Svet: s 27 v letu 2011 na 23 v letu 2012; Parlament: s 4 v letu 2011 na 6 v letu 2012);
P. ker so številne vloge pripeljale do pritožb, naslovljenih na Evropskega varuha človekovih pravic (Komisija: z 10 v letu 2011 na 20 v letu 2012; Svet: z 2 v letu 2011 na 4 v letu 2012; Parlament: po 1 v letih 2011 in 2012);
Q. ker je Evropski varuh človekovih pravic v letih 2011 in 2012 številne pritožbe zaključil s kritičnimi pripombami ali predlogi za nadaljnje ukrepanje (Komisija: z 10 od 18 v letu 2011 na 8 od 10 v letu 2012; Svet: ni podatkov; Parlament: z 0 od 0 v letu 2011 na 1 od 1 v letu 2012);
R. ker so imele številne prošnje za dostop do dokumentov za posledico predložitev zadeve Splošnemu sodišču ali pa so bile v zvezi z njimi vložene pritožbe na Sodišče Evropske unije (Komisija: s 15 zadev in 3 pritožb v letu 2011 na 14 zadev in 1 pritožbo v letu 2012; Svet: z 1 zadeve in 2 pritožb v letu 2011 na 1 pritožbo v letu 2012(10); Parlament: nič v letih 2011 in 2012);
S. ker je Splošno sodišče v veliki meri razsojalo v prid večji preglednosti ali pa v številnih zadevah podalo pojasnilo k Uredbi (ES) št. 1049/2001 (Komisija: 5 od 6(11) v letu 2011 in 5 od 5 v letu 2012(12); Svet: 1 od 1 v letu 2011 (Access Info Europe, T-233/09) in 1 od 4 v letu 2012 (In ‘t Veld, T-529/09); Parlament: 1 od 2 v letu 2011(13) (Toland, T-471/08) in 1 od 1 v letu 2012 (Kathleen Egan in Margaret Hackett, T-190/10));
T. ker je Sodišče Evropske unije večinoma razsojalo v prid večji preglednosti v naslednjih zadevah: Komisija: 1 od 1 v letu 2011 [My Travel, C-506/08] in 1 od 3 v letu 2012 [IFAW, C-135/11 P](14); Svet in Parlament: nobene razsodbe v letih 2011 in 2012;
U. ker Komisija, Svet in Parlament v svojih letnih poročilih ne zagotavljajo primerljivih statističnih podatkov; ker te tri institucije pri predstavljanju statističnih podatkov ne upoštevajo istih standardov popolnosti podatkov;
V. ker je najpogosteje navedeni razlog za izjeme „varovanje postopka sprejemanja odločitev“, ki sta ga Komisija in Svet uporabila pri začetnih prošnjah (Komisija: 17 % v letu 2011 in 20 % v letu 2012; Svet: 41 % v letih 2011 in 2012); ker je bilo „varovanje mednarodnih odnosov“ drugi najpogosteje navedeni razlog Sveta; ker je bila v primeru Parlamenta najpogostejša izjema „varovanje zasebnosti in integritete posameznika“;
W. ker Evropski parlament in Svet ne izvajata členov 15(2) in 15(3), pododstavek 5, PDEU, kar zadeva obveznost, da se sestajata javno, ko obravnavata osnutek zakonodajnega akta, in da objavljata dokumente v zvezi z zakonodajnimi postopki v skladu s pogoji, določenimi z uredbami iz drugega pododstavka člena 15(3);
X. ker člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 določa izjemo od preglednosti, „če bi razkritje dokumenta resno oslabilo postopek odločanja institucije, razen če ne prevlada javni interes za razkritje“; ker je bila ta določba sprejeta pred Lizbonsko pogodbo in jo je treba uskladiti s členom 15 PDEU;
Y. ker je razsodba Sodišča Evropske unije v zadevi Access Info Europe(15) potrdila, da objava imen držav članic in njihovih predlogov ne škoduje postopku sprejemanja odločitev; ker je Splošno sodišče v predhodni odločbi v tej zadevi razsodilo: „da bi državljani lahko uresničevali demokratične pravice, morajo imeti možnost, da lahko podrobno spremljajo postopek odločanja“;
Z. ker mednarodni sporazumi vplivajo na zakonodajo EU; ker bi morali biti z njimi povezani dokumenti načeloma javni, brez poseganja v upravičene izjeme; ker uporaba izjeme za varovanje mednarodnih odnosov velja, kot je zapisano v odstavku 19 zadeve In ‘t Veld proti Svetu (T-529/09);
AA. ker so trialogi med Komisijo, Parlamentom in Svetom odločilni za oblikovanje zakonodaje EU; ker trialogi niso javni in dokumenti v zvezi z neformalnimi trialogi, vključno z dnevnimi redi in zbirnimi poročili, avtomatično niso na voljo niti javnosti niti Parlamentu, kar je v nasprotju s členom 15 PDEU;
AB. ker bi morali biti dokumenti, ki jih pripravlja ali poseduje predsedstvo Sveta v zvezi s svojim delom v tej vlogi, v skladu s pravili EU o preglednosti dostopni;
AC. ker so pogajanja o reviziji Uredbe (ES) št. 1049/2001 zastala; ker bo moral novi instrument zagotoviti bistveno večjo preglednost, kot jo zagotavlja sedanje stanje;
AD. ker bi bilo treba zahteve za sestanke za zaprtimi vrati v Parlamentu načeloma obravnavati s skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001; ker mora take zahteve oceniti Parlament za vsak primer posebej in ne smejo biti samodejno odobrene;
AE. ker bi moralo razvrščanje dokumentov v ravni zaupnosti, ki sodi na področje uporabe Okvirnega sporazuma o odnosih med Parlamentom in Komisijo iz leta 2010, in označevanje dokumentov kot „občutljivih“ v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1049/2001 potekati na podlagi skrbne in specifične obravnave; ker označevanje dokumentov s previsoko stopnjo tajnosti vodi k nepotrebni in nesorazmerni tajnosti dokumentov, zaradi česar se sestanki za zaprtimi vrati odvijajo brez ustrezne utemeljitve;
AF. ker preglednost ostaja pravilo, vključno kar zadeva programe prizanesljivosti glede kartelnih dogovorov; ker samodejna prepoved razkritja krši pravilo preglednosti, kot je določeno v Pogodbah; ker je tajnost izjema in jo morajo nacionalni sodniki utemeljiti na podlagi vsakega primera posebej glede na odškodninske tožbe;
AG. ker je priporočljivo, da se oblikujejo smernice EU kot koristno orodje za sodnike; meni, da morajo takšne smernice razlikovati med dokumenti podjetja in spisi o konkurenčnopravnih zadevah, ki so v lasti Komisije;
Pravica dostopa do dokumentov
1. opozarja, da je preglednost splošno pravilo in da Lizbonska pogodba določa temeljno pravico dostopa do dokumentov;
2. opozarja, da je treba javnosti zagotoviti kar najširši dostop do dokumentov, da bi državljanom in civilni družbi dejansko omogočili podajanje pripomb na vse vidike dejavnosti EU;
3. opozarja, da preglednost krepi zaupanje javnosti v evropske institucije, s tem ko državljanom omogoča, da so obveščeni in sodelujejo v postopku odločanja Unije ter na ta način prispevajo k večji demokratičnosti EU;
4. opozarja, da morajo vse odločbe za zavrnitev dostopa do dokumentov temeljiti na jasno in strogo standardiziranih zakonitih izjemah, spremljati pa jih mora utemeljena in specifična obrazložitev, da državljan razume zavrnitev dostopa in lahko učinkovito uporabi razpoložljiva pravna sredstva;
5. opozarja, da je treba vzpostaviti ustrezno ravnotežje med preglednostjo in varstvom podatkov, kot je bilo jasno izpostavljeno v sodni praksi v zadevi Bavarian Lager, ter poudarja, da varstva podatkov ne bi smeli zlorabljati, zlasti ne za namen prikrivanja navzkrižij interesov in neprimernega vplivanja v okviru upravljanja in odločanja v EU; opozarja, da sodba Sodišča v zadevi Bavarian Lager temelji na sedanjem besedilu Uredbe (ES) št. 1049/2001 in zakonodajni oblasti ne preprečuje spremembe ubeseditve, ki je potrebna in nujna, zlasti po jasni razglasitvi pravice do dostopa do dokumentov v Pogodbah in v Listini o temeljnih pravicah;
6. poziva institucije, organe in agencije, naj dosledno uporabljajo Uredbo (ES) št. 1049/2001 ter pri tem v celoti upoštevajo z njo povezano sodno prakso in uskladijo svoja obstoječa notranja pravila s črko in duhom Uredbe, zlasti v zvezi z roki za odziv na zahteve za dostop do dokumentov, pri tem pa naj zagotovijo, da to ne bo povzročilo podaljšanja rokov; poziva Svet, naj objavi zapisnike sestankov delovnih skupin Sveta ter ob upoštevanju zadeve Access Info Europe tudi imena držav članic in njihove predloge;
7. poziva institucije, organe in agencije, naj pri uporabi Uredbe (ES) št. 1049/2001 dosledno presojajo o možnosti delnega razkritja dokumentov, preglednic, grafik, odstavkov ali stavkov;
8. poziva institucije, organe, urade in agencije EU, naj še naprej razvijajo bolj proaktiven pristop k preglednosti in na svojih spletnih straneh objavljajo čim več kategorij dokumentov, vključno z notranjimi upravnimi dokumenti, ki naj jih dodajo v svoje javne registre; meni, da tak pristop pomaga zagotavljati dejansko preglednost in preprečevati nepotrebne sodne spore, ki lahko povzročijo nepotrebne stroške in obremenijo tako institucije kot tudi državljane;
9. poziva institucije, organe in agencije, naj v celoti izvajajo člen 11 Uredbe (ES) št. 1049/2001 in vzpostavijo register javnih dokumentov z jasnimi in dostopnimi strukturami, dobro iskalno funkcijo, redno posodobljenimi podatki o na novo pripravljenih in vpisanih dokumentih, vključenim sklicevanjem na dokumente, ki niso javni, in navodili za pomoč javnim uporabnikom glede vrst dokumentov, ki so v določenem registru;
10. poziva institucije, organe in agencije, naj v svojih registrih dokumentov vsakič nemudoma objavijo vse dokumente, ki prej niso bili javno dostopni in so bili razkriti zaradi zahteve za javni dostop do njih;
11. poziva uprave, naj po prejemu začetne prošnje v celoti navedejo vse dokumente, ki v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 spadajo na področje zahteve za dostop do dokumentov;
12. poudarja, da zatekanje k Evropskemu varuhu človekovih pravic predstavlja dragoceno možnost, kadar uprava potrdi zavrnitev prošnje za dostop do dokumenta; vseeno pa opozarja, da ni sredstva, s katerim bi bilo mogoče odločitve varuha človekovih pravic izvršiti;
13. poudarja, da sodni spor pomeni izjemno dolge postopke, tveganje za visoke in celo previsoke stroške ter negotov izid in neutemeljeno obremenjevanje državljanov, ki želijo izpodbijati odločitev o zavrnitvi (delnega) dostopa; poudarja tudi, da to v praksi pomeni, da proti negativni odločitvi o prošnji za dostop do dokumentov ni učinkovitega pravnega sredstva;
14. odločno poziva institucije, organe in agencije EU, naj sprejmejo hitrejše, manj zapletene in dostopnejše postopke za obravnavo pritožb na zavrnitve dostopa, da bi bilo potrebnih manj sodnih postopkov in ustvari resnična kultura preglednosti;
15. poudarja, da bi morale vse tri institucije ter organi in agencije v svojih letnih poročilih podatke predstaviti v primerljivi obliki, ki mora vsebovati na primer: število zahtevanih dokumentov, število prošenj, število dokumentov, za katere je odobren (delni) dostop, število pozitivno rešenih vlog pred potrdilno prošnjo in po njej, številke o dostopu, ki ga odobri sodišče, delnem dostopu, ki ga odobri sodišče, in zavrnjenem dostopu;
16. poziva institucije EU, naj se vzdržijo pozivov nasprotni stranki, da mora nositi sodne stroške, in zagotovijo, da se državljanom izpodbijanje odločitev ne prepreči zaradi pomanjkanja sredstev;
17. ugotavlja, da se morajo države članice prilagoditi novemu okviru za preglednost, ki ga določa Lizbonska pogodba, kot je pokazala zadeva Nemčija proti Komisiji (T-59/09), v kateri je Nemčija nasprotovala razkritju dokumentov v zvezi z njej namenjenim uradnim opominom in se sklicevala na varovanje javnega interesa v okviru „mednarodnih odnosov“, medtem ko je Splošno sodišče razsodilo, da so „mednarodni odnosi“ pojem prava EU, zato se ta pojem ne uporablja za sporočila med Komisijo in državo članico;
18. poziva institucije EU, naj se hitreje odzivajo na zahteve za dostop do dokumentov in potrdilne prošnje;
19. namerava preučiti, kako bi lahko povečal preglednost razprav svojega predsedstva in konference predsednikov, denimo z vodenjem in javnim objavljanjem podrobnih zapisnikov;
Revizija Uredbe (ES) št. 1049/2001
20. izraža razočaranje, da od decembra 2011, ko je v prvi obravnavi sprejel stališče o reviziji Uredbe (ES) št. 1049/2001, ni bilo nobenega napredka, ker Svet in Komisija očitno nista pripravljena začeti vsebinskih pogajanj; zato poziva Svet, naj končno naredi korak naprej pri reviziji Uredbe (ES) št. 1049/2001; poziva Svet in Parlament, naj se dogovorita o novem instrumentu, ki bo zagotovil bistveno večjo preglednost, vključno z učinkovitim izvajanjem člena 15 PDEU;
21. poziva vse institucije, organe, urade in agencije EU, naj Uredbo (ES) št. 1049/2001 izvajajo skladno z določbami Aarhuške konvencije; v celoti podpira politiko Evropske agencije za zdravila, da na zahtevo objavi poročila o kliničnih raziskavah farmacevtskih izdelkov na evropskem trgu, potem ko je postopek odločanja glede določenega zdravila zaključen, poudarja, da bi bilo treba pri morebitni reviziji Uredbe (ES) št. 1049/2001 v celoti upoštevati Aarhuško konvencijo ter vse izjeme določiti tako, da bodo z njo popolnoma skladne;
22. priporoča, da vsaka institucija ali organ EU v svoji vodstveni strukturi določi pooblaščenca za preglednost, ki bo odgovoren za spoštovanje predpisov in izboljšavo praks;
23. poziva institucije, naj ocenijo in po potrebi spremenijo svojo notranjo ureditev za prijavljanje nepravilnostih, ter poziva k zaščiti prijaviteljev nepravilnosti; zlasti poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o svojih izkušnjah z novimi pravili glede prijavljanja nepravilnosti, ki so bila za zaposlene v EU sprejeta leta 2012, in z izvedbenimi ukrepi; poziva Komisijo, naj pripravi predlog, kako bi prijavitelje nepravilnosti zaščitili ne le moralno, ampak tudi finančno, da bi jih ustrezno varovali in podpirali kot del demokratičnega sistema;
Poročanje
24. poziva institucije, organe in agencije EU, naj uskladijo letna poročila o dostopu do dokumentov in predstavijo podobne statistične podatke v primerljivi obliki ter čim bolj izčrpno in celostno (npr. v preglednicah v prilogi, ki omogočajo neposredno primerjavo);
25. poziva institucije, organe in agencije EU, naj sprejmejo priporočila, ki jih je predložil Parlament v svoji prejšnji resoluciji o javnem dostopu do dokumentov;
26. poziva institucije EU naj v svoja letna poročila o preglednosti vključijo odgovor na priporočila Parlamenta;
Zakonodajni dokumenti
27. poziva Komisijo, naj izboljša preglednost strokovnih in komitoloških skupin, tako da bodo njihovi sestanki javni in da se objavijo postopek izbiranja njihovih članov ter informacije v zvezi s članstvom, postopki, obravnavanimi dokumenti, glasovanjem, odločitvami in zapisniki s sestankov – vse našteto je treba v standardni obliki objaviti na spletu; poudarja, da morajo člani strokovnih in komitoloških skupin, ki imajo osebni interes pri obravnavanih temah, o tem predhodno podati izjavo; poziva Komisijo, naj izboljša in v celoti za vse generalne direktorate izvaja notranje smernice za postopek zaposlovanja (npr. v zvezi z uravnoteženo sestavo, politiko obvladovanja navzkrižij interesov, javnimi razpisi) in pravila o povračilu stroškov ter naj o tej zadevi poroča ne le v letnem poročilu o dostopu do dokumentov, ampak tudi v letnih poročilih o delu generalnih direktoratov; zlasti poziva Komisijo k poročanju o svetovalni skupini deležnikov za čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo;
28. poziva Komisijo, Svet in Parlament, naj zagotovijo večjo preglednost neformalnih trialogov s tem, da bodo srečanja potekala javno in bo dokumentacija, vključno s časovnimi načrti, dnevnimi redi, zapisniki, obravnavanimi dokumenti, predlogi sprememb, sprejetimi odločitvami, informacijami o delegacijah držav članic in njihovih stališčih ter zapisnikih, objavljena v standardiziranem in lahko dostopnem spletnem okolju, samodejno in brez poseganja v odstopanja, ki so našteta v členu 4(1) Uredbe (ES) št. 1049/2001;
29. opozarja, da je člen 9 Uredbe (ES) št. 1049/2001 o občutljivih dokumentih kompromis, ki po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe ne ustreza več novim ustavnim in pravnim obveznostim;
30. poziva institucije, organe in agencije EU, naj vzdržujejo posodobljene javne podatke o številu zaupnih dokumentov, ki jih imajo, v skladu s svojim dodeljevanjem stopenj zaupnosti;
Dodeljevanje stopenj zaupnosti dokumentom
31. poziva Komisijo, naj predlaga uredbo, ki bo določala jasna pravila in merila, ki bodo institucije, organe in agencije EU vodile pri dodeljevanju stopenj zaupnosti dokumentom;
32. poziva institucije, naj zahteve za sestanke za zaprtimi vrati ocenijo in utemeljijo v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001;
33. poziva institucije Unije, naj ustanovijo neodvisen organ javnega nadzora EU za dodeljevanje kategorij zaupnosti dokumentom in preučevanje zahtev za sestanke za zaprtimi vrati;
Finančne informacije
34. poziva institucije, naj objavijo dokumente v zvezi s proračunom Evropske unije, njegovim izvajanjem in prejemniki sredstev in nepovratnih sredstev Unije ter državljanom omogočijo dostop do takih dokumentov; poudarja še, da morajo biti ti dokumenti dostopni tudi prek posebne spletne strani in posebne podatkovne baze ter podatkovne baze za finančno preglednost Unije.
Mednarodna pogajanja
35. izraža zaskrbljenost nad rutinsko uporabo izjeme za varovanje mednarodnih odnosov kot utemeljitve za dodeljevanje kategorij zaupnosti dokumentom;
36. opozarja, da mora institucija, kadar se odloči, da ne bo dovolila dostopa do dokumenta, za katerega razkritje je bila zaprošena, načeloma pojasniti, kako bi lahko razkritje tega dokumenta konkretno in dejansko ogrozilo javni interes, kar zadeva mednarodne odnose;
37. poudarja, da se to kljub načelom še ne izvaja v praksi, kot je pokazala razsodba Splošnega sodišča v zadevi T529/09 (In ‘t Veld proti Svetu) glede zavrnitve Sveta, da bi omogočil dostop do mnenja svoje pravne službe o evropsko-ameriškem sporazumu TFTP;
Mnenja pravnih služb
38. poudarja, da je treba mnenja pravnih služb institucij načeloma razkrivati, kot poudarja razsodba Sodišča v zadevi Turco, da je „namen Uredbe (ES) št. 1049/2001, kot izhaja iz njene uvodne izjave 4 in njenega člena 1, zagotoviti javnosti pravico do čim širšega dostopa do dokumentov institucij“(16);
39. opozarja, da se mora institucija, preden oceni, ali velja izjema iz druge alinee člena 4(2) o varovanju pravnih nasvetov, prepričati, da se dokument, za katerega razkritje je zaprošena, dejansko nanaša na pravni nasvet, in v tem primeru odločiti, katere dele dokumenta ta dejansko zadeva in so zato lahko zajeti v izjemo (zadeva Turco, odstavek 38);
40. poziva institucije, naj se ravnajo po razsodbi v zadevi Turco o mnenjih pravnih služb, pripravljenih v okviru zakonodajnega postopka, ki pravi, da „ravno preglednost v zvezi s tem omogoča javno razpravo o razhajanjih med različnimi mnenji ter daje institucijam večjo legitimnost v očeh evropskih državljanov in povečuje njihovo zaupanje“ in da „pomanjkanje informacij in razprav lahko namreč pri državljanih vzbudi dvome o zakonitosti posameznega akta in legitimnosti celotnega postopka odločanja“(17);
41. poudarja, da zgolj strah pred tem, da bi se državljani EU seznanili z različnimi mnenji institucij glede pravne podlage za mednarodno dejavnost Evropske unije, kar bi lahko sprožilo dvom v njeno zakonitost, ne predstavlja nujno konkretne in predvidljive grožnje za določen interes, kot je bilo razsojeno v zadevi In ‘t Veld proti Svetu (T-529/09)(18);
Prizanesljivost do kartelnih dogovorov
42. poudarja, da je Sodišče Evropske unije v zadevi C-536/11, odstavek 43, razsodilo, da „je treba vsako zahtevo za vpogled v [spis s področja konkurenčnega prava] presoditi od primera do primera [s strani nacionalnih sodišč] in ob upoštevanju vseh okoliščin primera“;
o o o
43. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, evropskemu varuhu človekovih pravic, evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Svetu Evrope.
Glej IFAW proti Komisiji (C-135/11 P), kjer je v odstavku 75 navedeno, da Splošno sodišče glede na to, da ni proučilo zadevnega dokumenta, „ni moglo opraviti dejanske presoje v zvezi s tem, ali bi bil lahko dostop do tega dokumenta pravilno zavrnjen na podlagi izjem“.
Komisija ne podaja podrobnih podatkov o zahtevanih dokumentih. Število začetnih vlog za dokumente Komisije je bilo 6 447 v letu 2011 in 6 014 v letu 2012.
Zadeve Batchelor (T-362/08), IFAW II (T-250/08), Navigazione Libera del Golfo (T-109/05 in T-444/05), Jordana (T-161/04), CDC (T-437/08) in LPN (T-29/08).
Nemčija proti Komisiji (T-59/09), EnBW proti Komisiji (T-344/08), Sviluppo Globale (T-6/10), Internationaler Hilfsfonds (T-300/10), European Dynamics (T-167/10).
Glej zadevo IFAW v zvezi z dokumenti, ki izvirajo iz države članice, in obveznostjo Splošnega sodišča, da oceni ustrezne dokumente; in še dve zadevi v zvezi s postopki nadzora združevanja, Agrofert (C-477/10 P) in Éditions Odile Jacob (C-404/10 P). Te tri odločitve Sodišča niso opisane v letnem poročilu Komisije.
– ob upoštevanju pomena pravice do vložitve peticije in pomena takojšnje seznanjenosti parlamentarnih teles s posameznimi pomisleki in pogledi evropskih državljanov in rezidentov, kot je določeno v členih 24 in 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju določb Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 44 o pravici do naslovitve peticije na Evropski parlament,
– ob upoštevanju določb Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki zadevajo postopek za ugotavljanje kršitev, zlasti členov 258 in 260,
– ob upoštevanju členov 48 in 202(8) Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A7‑0131/2014),
A. ker je bilo v letu 2013, letu evropskih državljanov, prejetih 2885 peticij, kar je skoraj 45 % več kot v letu 2012; ker je bilo v tekočem zakonodajnem obdobju do zdaj evidentiranih skoraj 10 000 peticij;
B. ker takšno število – kljub temu, da je skromno v primerjavi s številom prebivalcev Evropske unije – kaže na veliko povečanje ozaveščenosti o pravici do peticije in upravičenih pričakovanj glede koristnosti peticij, ki državljanom, lokalnim skupnostim, nevladnim organizacijam, združenjem prostovoljcev in zasebnim podjetjem omogočajo, da evropske institucije in države članice opozorijo na svoje probleme;
C. ker evropske državljane neposredno zastopa edina institucija EU, ki jo volijo – Evropski parlament; ker jim pravica do peticije ponuja možnost, da se neposredno obrnejo na svoje predstavnike;
D. ker pravica do peticije povečuje odzivnost Evropskega parlamenta na potrebe državljanov in prebivalcev Unije, hkrati pa lahko ljudem zagotovi odprt, demokratičen in pregleden mehanizem za izvensodno reševanje pritožb, kjer je to zakonito in upravičeno, zlasti ko se te nanašajo na izvajanje evropske zakonodaje; ker peticije predstavljajo dragocene povratne informacije za zakonodajalce in izvršilne organe na ravni EU in nacionalni ravni;
E. ker je treba preprečiti nadaljnjo nepopravljivo izgubo biotske raznovrstnosti, zlasti na zaščitenih območjih Natura 2000; ker so se države članice zavezale, da bodo zaščitile posebna ohranitvena območja iz direktive o habitatih (92/43/EGS) in direktive o pticah (79/409/EGS); ker je zlasti v zvezi z okoljskimi zadevami zelo pomembno že v zgodnji fazi preveriti, ali lokalni, regionalni in državni organi pravilno uporabljajo vse ustrezne postopkovne zahteve iz zakonodaje EU, vključno z načelom previdnosti, čeprav lahko Komisija skladnost z zakonodajo EU v celoti preveri šele, ko državni organi sprejmejo dokončno odločitev;
F. ker je treba povečati udeležbo državljanov pri odločanju na ravni EU, kar bo prispevalo k njegovi legitimnosti in odgovornosti; ker so peticije tudi sredstvo za ugotavljanje razmer in obstoječih napetosti v evropskih družbah, kar je še posebej pomembno v času gospodarske krize in družbenih nemirov, ki so posledica učinka zloma svetovnih finančnih trgov in bančnih sistemov na Evropejce; ker je Odbor za peticije septembra 2013 organiziral javno predstavitev na to temo, na kateri so sodelovali tudi vlagatelji peticij; ker so številne peticije o finančnih zlorabah in zlorabah pravic potrošnikov v bančnem sektorju pritegnile pozornost odbora, še zlasti hude posledice izselitev celih družin z njihovih domov, do katerih je prišlo zaradi nepoštenih hipotekarnih klavzul;
G. ker takšne peticije, naslovljene na Odbor za peticije, pogosto vsebujejo koristne informacije za druge odbore Evropskega parlamenta, odgovorne za oblikovanje zakonodaje, ki naj bi zagotavljala družbeno-gospodarsko in okoljsko varnejšo, zanesljivejšo, pravičnejšo in uspešnejšo prihodnost za vse evropske državljane in prebivalce;
H. ker je vsaka peticija temeljito preučena in obravnavana, četudi jo je predložil en sam evropski državljan ali prebivalec, vsak prosilec pa ima pravico do odgovora v svojem jeziku;
I. ker je trajanje obravnave peticije in pisanja odgovora odvisno od narave in zapletenosti vprašanja, vendar je treba narediti vse, da bi bili odgovori vlagateljem poslani v razumnem času in na ustrezen način, kar velja tako za postopek kot za vsebino;
J. ker lahko vlagatelji sodelujejo pri razpravah o svojih peticijah na rednih zasedanjih Odbora za peticije in imajo pravico predstaviti peticije z vsemi podrobnostmi ter tako aktivno prispevati k delu odbora, njegovim članom, članom Evropske komisije in navzočim predstavnikom držav članic pa posredovati dodatne informacije iz prve roke; ker je v letu 2013 185 vlagateljev spremljajo razprave Odbora za peticije in v njih dejavno sodelovalo;
K. ker se Odbor za peticije pri delu opira izključno na prispevke predlagateljev peticij, na ugotovitve lastnih preiskav posameznih primerov in dodatna izvedenska mnenja Evropske komisije, držav članic ali drugih institucij, podana po potrebi; ker o dnevnem redu sej in prednostni obravnavi posameznih vprašanj demokratično odločajo člani odbora;
L. ker merilo za dopustnost peticij, ki ga določajo Pogodba in parlamentarna pravila, zahteva, da peticija zadeva področja delovanja Unije, ki neposredno vplivajo na prosilca; ker so nekatere peticije posledično razglašene za nedopustne, saj temu merilu ne ustrezajo;
M. ker je pravica do peticije ključno orodje za udeležbo in demokratični nadzor s strani državljanov, ustrezno izvajanje te pravice pa je treba zagotoviti od začetka do konca postopka; ker mora biti takšna pravica zagotovljena v celoti, ne glede na vladne interese; ker mora to načelo služiti za zgled na ravni EU pri obravnavanju peticij znotraj Parlamenta in s strani Komisije;
N. ker je bilo to merilo preskušeno na sodiščih in ker ga je Sodišče Evropske unije potrdilo v svojih sodbah, na primer v zadevi T-308/07, in sicer v zvezi s pravico do peticije in tem, da je treba odločitve o nedopustnosti peticije ustrezno utemeljiti, odbor pa jih mora v nadaljnji korespondenci z vlagateljem peticije obrazložiti; ker je mogoče tudi ugotoviti, da je vsebina peticije premalo konkretna, kot je storilo Sodišče Evropske unije v sodbah v zadevah T-280/09 in T-160/10;
O. ker peticije poleg učinka krize na evropske državljane in prebivalce najpogosteje zadevajo vprašanja v zvezi z okoljskim pravom (predvsem ravnanje z odpadki in gospodarjenje z vodo), temeljne pravice (zlasti pravice otrok, pravice invalidov in zdravstvena vprašanja), pravice do osebne lastnine in nepremičnin, vprašanja prostega pretoka oseb, različne oblike diskriminacije, zlasti na podlagi etnične pripadnosti, kulture in jezika, vprašanja vizumov, priseljevanja in zaposlovanja, pogoste pa so tudi peticije, ki zadevajo sodne postopke, domnevno korupcijo, zamude v pravnih postopkih in številna druga vprašanja;
P. ker številni vlagatelji peticij, zlasti mlajši, za komunikacijo pogosto uporabljajo družabne medije in ker je Odbor za peticije zato razvil lastno omrežje pod okriljem Evropskega parlamenta, ki mu sledi vse več uporabnikov osrednjih družbenih medijev, ki so še posebej dejavni in koristni med sejami odbora; ker ima glasilo odbora, PETI Journal, precejšnje število rednih naročnikov (trenutno 1500);
Q. ker je v zvezi s tem Odbor za peticije sodeloval s pristojnimi oddelki Parlamenta in skupaj z njimi razvil nov večjezični spletni portal, ki je nadomestil predhodno, manj učinkovito elektronsko storitev za vlaganje peticij na spletnem mestu Europarl; ker novi spletni portal izboljšuje upravno učinkovitost ter preglednost in interaktivnost postopka obravnave peticij, kar koristi vlagateljem, poslancem Evropskega parlamenta in širši javnosti;
R. ker se je na osnovi letnega poročila za leto 2012 odločil postopek peticij izvajati učinkoviteje, pregledneje in bolj nepristransko ter hkrati zavarovati pravico članov Odbora za peticije do sodelovanja, tako da bo obravnava peticij tudi na postopkovni ravni vzdržala sodno presojo;
S. ker se Odbor za peticije dejavno zanima za to, kako se uporablja uredba o evropski državljanski pobudi, in se zaveda številnih pomanjkljivosti in nepraktičnosti obstoječega pravnega okvira, ki kljub prizadevanjem odborov AFCO in PETI pri oblikovanju uredbe ne ustreza povsem duhu določb Pogodbe; ker bo Parlament sodeloval v razpravi o njeni reviziji v skladu s klavzulo o pregledu po treh letih veljavnosti uredbe;
T. ker se bodo kmalu začele izvajati določbe uredbe o evropski državljanski pobudi, ki se nanašajo na organizacijo javnih predstavitev uspešnih pobud v prostorih Parlamenta, pri katerih bo v skladu s poslovnikom Parlamenta in izvedbenimi pravili, ki jih je sprejelo predsedstvo, poleg Odbora za peticije sodeloval glavni odbor z zakonodajno pristojnostjo na področju, ki je predmet pobude;
U. ker so obiski za ugotavljanje dejstev v zvezi s peticijami v obravnavi, ki jih Odbor za peticije redno organizira v zvezi z vprašanji, katerim je namenil posebno pozornost, zelo koristni in ker morajo biti poročila o teh obiskih čim bolj kakovostna, verodostojna in oblikovana v tesnem sodelovanju, ki bo pripeljalo do želenega soglasja med udeleženci; ker je odbor v letu 2013 organiziral dva takšna obiska v Španiji ter po enega na Poljskem, Danskem in v Grčiji; ker bi večja prožnost pri organiziranju teh misij, predvsem kar zadeva primerne tedne, prispevala k še večji uspešnosti obiskov, zlasti z večjo razpoložljivostjo članov in manjšim tveganjem odpovedi obiskov;
V. ker ima odbor obveznosti tudi glede urada Evropskega varuha za človekove pravice, ki preiskuje pritožbe državljanov EU v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi v institucijah in organih EU, o tem pa na osnovi varuhovega poročila pripravi tudi svoje letno poročilo; ker je odbor leta 2013 po upokojitvi Nikiforosa Diamandurosa aktivno sodeloval pri organizaciji volitev novega evropskega varuha za človekovega pravice;
W. ker bodo kljub temu, da so poslanci Evropskega parlamenta za varuhinjo človekovih pravic z mandatom od 1. oktobra 2013 uspešno izvolili Emily O'Reilly, ob začetku novega zakonodajnega obdobja potrebne nove volitve, saj tako določa poslovnik (člen 204); ker bi bilo priporočljivo, da se še pravočasno objavijo jasna in pregledna pravila, ki bodo še podrobneje opredelila odgovornosti Odbora za peticije v tem postopku in zagotovila ustrezno preglednost volitev, zlasti z izboljšano namensko spletno storitvijo;
X. ker je Odbor za peticije član mreže evropskih varuhov za človekove pravice, katere člani so tudi odbori za peticije parlamentov držav članic, kjer ti odbori obstajajo; ker je treba še dodatno poudariti sodelovanje med posameznimi odbori za peticije in ga, kjer je to smiselno, poglobiti in ker bi imel Evropski parlament lahko pri tem osrednjo vlogo v prid evropskim državljanom;
Y. ker si Odbor za peticije prizadeva biti koristno in pregledno orodje, ki deluje v korist evropskih državljanov in prebivalcev ter izvaja demokratični nadzor in spremlja številne dejavnosti Evropske unije, še zlasti to, kako nacionalni organi izvajajo zakonodajo EU; ker lahko odbor na osnovi prejetih peticij še dodatno prispeva k bolj usklajeni uporabi zakonodaje EU na eni strani in k izboljšanju zakonodaje EU na drugi, tako da opozarja na spoznanja, do katerih bi morali priti pri obravnavi vsebine peticij;
Z. ker je to poročilo zadnje letno poročilo Odbora za peticije v sedmem zakonodajnem obdobju Evropskega parlamenta, zato obravnava dejavnosti odbora v letu 2013, ponuja pregled celotnega parlamentarnega obdobja in ocenjuje, v kolikšni meri je Odbor za peticije izpolnil pričakovanja državljanov po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe;
1. priznava, da Odbor za peticije igra pomembno vlogo pri zaščiti in spodbujanju pravic državljanov in prebivalcev EU ter z obravnavo peticij zagotavlja, da so težave vlagateljev bolje upoštevane, njihove upravičene pritožbe pa rešene v razumnem času, če je to mogoče;
2. je odločen postopek za peticije oblikovati bolj učinkovito, pregledno in nepristransko ter hkrati zavarovati pravico članov Odbora za peticije do sodelovanja, tako da bo obravnava peticij tudi na postopkovni ravni vzdržala sodno presojo;
3. poudarja, da ima Odbor za peticije poleg drugih ustanov in organov, kot so preiskovalni odbori in Evropski varuh človekovih pravic, samostojno in jasno vlogo kontaktne točke za vse državljane; poudarja, da so ti organi skupaj z evropsko državljansko pobudo temeljna orodja za demokratično Evropsko unijo in oblikovanje evropskega ljudstva, zato je treba zagotoviti ustrezen dostop do njih in njihovo zanesljivo delovanje;
4. poudarja, da se je Odbor za peticije v celotnem parlamentarnem obdobju soočal z izzivi, da bi izpolnil pričakovanja državljanov Evropske unije; poudarja, kako pomembno je, da so državljani neposredno udeleženi v dejavnostih Parlamenta in da se člani tega odbora posebej posvečajo njihovim težavam, predlogom in pritožbam; opominja, da so opravili pomembno delo pri reševanju primerov, v katerih so bile domnevno kršene pravice državljanov, in s sodelovanjem z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi o vprašanjih, povezanih z uporabo evropskih zakonov, pri tem so ohranili pomembno vlogo pri povezovanju evropskih državljanov in krepitvi demokratične legitimnosti in odgovornosti postopka odločanja v Evropski uniji;
5. opozarja na pomembno vlogo Komisije, ki je pomagala pri reševanju primerov, ki so jih vlagatelji peticij izpostavili; meni, da bi morala biti vloga Komisije pri preučevanju peticij bolj poglobljena, saj bi morala preučiti vsebino primerov v razmerju do zakonodaje EU; poudarja pomen preglednosti v teh postopkih in ustreznega javnega dostopa do dokumentov in informacij v zvezi s primeri;
6. poudarja pomen proaktivnega spremljanja in pravočasnih preventivnih ukrepov s strani Komisije, če obstajajo utemeljeni dokazi, da bi določeni načrtovani in objavljeni projekti lahko kršili zakonodajo EU;
7. je seznanjen z osrednjimi temami, ki jih državljani omenjajo v peticijah, kot so na primer temeljne svoboščine, notranji trg, okoljska zakonodaja, javno zdravstvo, otroško skrbstvo, promet in zgradbe, španski zakon o obalnih območjih, nova uredba o dobrem upravljanju, invalidi, diskriminacija zaradi starosti, dostop javnosti do dokumentov, evropske šole, fiskalna unija, jeklarstvo, pravice živali in še mnoge druge;
8. meni, da peticije, ki se nanašajo na omenjene teme, dokazujejo, da so težave pri ustreznem prenosu zakonodaje EU in njeni uporabi še vedno zelo razširjene in pogoste;
9. meni, da je treba na podlagi vzajemnosti okrepiti sodelovanje s parlamenti in vladami držav članic, ter, kadar je to potrebno, spodbujati organe držav članic k popolnoma preglednima prenosu in uporabi zakonodaje EU; poudarja pomen sodelovanja med Komisijo in državami članicami, vendar obžaluje malomarnost nekaterih držav članic, kar zadeva prenos in izvajanje evropske zakonodaje v celoti, zlasti na področju okoljske zakonodaje;
10. želi spomniti, da Odbor za peticije kot dopustne označi peticije, povezane z načeli in vsebino Pogodbe o delovanju Evropske unije in Listine EU o temeljnih pravicah, kar je sestavni del njegove dejavnosti, ter da primere preiskuje posamezno glede na njihovo vsebino;opozarja, da Evropska komisija zaradi člena 51 omenjene listine pogosto ni mogla ukrepati, ko je odbor to zahteval; poudarja, da so pričakovanja državljanov precej večja, kot dopuščajo strogo pravne določbe te listine;
11. čestita odboru za delo, ki ga je opravil v zvezi s prejetimi peticijami o invalidnosti, katerih število se je v letu 2013 močno povečalo; je seznanjen z njegovimi prizadevanji za uspešno uvedbo okvira EU v skladu s pogoji člena 33 konvencije ZN o pravicah invalidov, pri čemer je odbor sodeloval s Komisijo, Agencijo EU za temeljne pravice in Evropskim forumom za invalidnost, ter z njegovo pripravljenostjo, da bo še naprej podpiral to dejavnost; obžaluje, da se je nato sodelovanje Odbora za peticije v okviru konvencije ZN o pravicah invalidov končalo in da je bil nadomeščen z zakonodajnimi odbori, ki imajo tudi pristojnosti na tem področju; meni, da je bila ta odločitev sprejeta zato, ker posamezne vloge v omenjenem okviru niso bile dobro razumljene;
12. je seznanjen z obsegom pozornosti, posvečene nekaterim večjim peticijam o predlagani gradnji novega letališča v kraju Notre-Dame-des-Landes blizu Nantesa; je prav tako seznanjen s pomembnim prispevkom vlagateljev peticij, ki so gradnji nasprotovali iz okoljskih razlogov, ugotavlja pa še, da so obsežno peticijo predložili tudi zagovorniki projekta, kar je sprožilo razgreto razpravo v odboru, v kateri so sodelovali francoske oblasti, generalni direktor direktorata za okolje pri Komisiji in glavni vlagatelji peticij; meni, da takšne resne razprave ozaveščajo javnost in državljanom omogočajo aktivno in legitimno udeležbo, poleg tega pa prispevajo k razjasnitvi spornih vprašanj v zvezi s projektom, ki je domnevno v nasprotju z zakonodajo EU, in k iskanju rešitev, povsem skladnih z evropsko zakonodajo, kot se mora uporabiti v takšnih okoliščinah;
13. je seznanjen, da so v letu 2013 številni vlagatelji peticij izrazili zaskrbljenost zaradi očitnih krivic v upravnih in sodnih postopkih v zvezi z ločitvijo in razvezo staršev ter poznejšim skrbništvom nad otroki, do katerih prihaja na Danskem; v zvezi s tem ugotavlja, da se v primerih parov različnih nacionalnosti kaže očitna diskriminacija na podlagi nacionalnosti v korist zakonca iz države članice, v kateri poteka postopek, in v škodo zakonca, ki ni njen državljan, kar ima hude in pogosto zelo negativne posledice za pravice otroka; v zvezi s tem ugotavlja hude kršitve temeljnih pravic vlagatelja peticije in otroka; ugotavlja, da je Odbor za peticije organiziral obisk za ugotavljanje dejstev na Danskem, kjer se položaj zdi posebej težaven; ugotavlja, da je do podobnih primerov prihajalo tudi v drugih državah, vključno z Nemčijo (posebej primeri, povezani z dejavnostjo agencije za zaščito otrok Jugendamt), Francijo in Združenim kraljestvom;
14. želi spomniti, da so bile na osnovi peticij opravljene preiskave posledic neizvajanja okvirne direktive o odpadkih v celotnem zakonodajnem obdobju in da je bilo o tem sprejeto poročilo; opozarja na priporočila glede neprimernega postopka odločanja o odlagališčih in njegovih posledic za lokalno prebivalstvo; poudarja, da razmere še zdaleč niso urejene, saj je pozneje potekala obravnava peticij, ki so se zlasti nanašale na ponavljajoče se strupene požare, ki jih povzročajo močno onesnaženi industrijski odpadki na nekaterih območjih Kampanje, in na pomanjkanje preglednosti načrtov in institucionalnega upravljanja v Laciju v zadnjih mesecih po predvidenem zaprtju odlagališča Malagrotta, ki je zdaj predmet sodne preiskave višjega sodišča; prav tako izpostavlja intenzivni obisk za ugotavljanje dejstev v Grčiji jeseni 2013, ki se je prav tako nanašal na ravnanje z odpadki in je opozoril na precejšnje pomanjkljivosti pri uporabi ustreznih direktiv v zvezi z odpadki, pomanjkanje napredka pri upravljanju z odpadki, kar zadeva načrte in sisteme visoko v hierarhiji ravnanja z odpadki, pa tudi na hude posledice za zdravje prebivalstva na nekaterih območjih te države; ugotavlja, da je bilo pred kratkim vloženih več drugih peticij o pomanjkljivem upravljanju z odpadki, ki zadevajo druge države, zlasti regijo Valencija v Španiji in Združeno kraljestvo;
15. je seznanjen s poročilom o obisku za ugotavljanje dejstev na Poljskem, ki se je nanašal na predlagane rudniške površinske kope v Spodnji Šleziji; pozdravil je tudi intenzivne razprave, ki so potekale med obiskom z vlagatelji peticij in državnimi organi, o morebitnem raziskovanju in izkoriščanju nahajališč plina iz skrilavca, o čemer je odbor leta 2012 že organiziral delavnico;
16. je seznanjen z zelo konstruktivnim delom celotnega odbora v zvezi s prejetimi peticijami o španskem zakonu o obalnih območjih (Ley de Costas), kar zadeva rezultate in ugotovitve obiska za ugotavljanje dejstev, pa tudi sodelovanje z vlagatelji peticij in pristojnimi državnimi organi; želi spomniti, da je odbor ustanovil posebno priložnostno delovno skupino, da bi podrobneje preučila to zapleteno vprašanje in vzdrževala stike s številnimi vlagatelji peticij; se zaveda, da so vlagatelji peticij sicer dosegli določen napredek pri novi zakonodaji, ki jo je sprejel španski parlament, vendar poziva Komisijo, naj še naprej dejavno spremlja to vprašanje;
17. pozdravlja dejstvo, da so med obiskom za ugotavljanje dejstev v Galiciji februarja 2013 z vlagatelji peticij in regionalnimi organi potekale obširne razprave o neustreznih obratih za ravnanje z odpadno vodo v tej regiji; potrjuje ugotovitve in priporočila iz poročila misije za ugotavljanje dejstev, ki jih je Odbor za peticije odobril 17. decembra 2013 glede potrebe po nadaljnjih prizadevanjih za dokončno očiščenje in regeneracijo zalivov;
18. opozarja na pomen obveznosti Odbora za peticije glede poročanja; opozarja na več resolucij v obliki poročila, sprejetih v letu 2013, na primer na posebno poročilo Evropskega varuha človekovih pravic o tem, kako je Komisija obravnavala pomanjkljivosti presoje okoljskega vpliva širitve dunajskega letališča, pa tudi na letno poročilo o dejavnostih evropskega varuha nasploh; opozarja na pomemben prispevek Odbora za peticije, zahvaljujoč strokovnemu znanju, ki ga je v zadnjih letih pridobil pri obravnavi številnih konkretnih primerov, in sicer v obliki mnenj za glavne pristojne odbore, zlasti pa v povezavi z revizijo direktive o presoji vplivov na okolje in mnenjem o sedežih institucij Evropske unije; meni, da lahko Odbor za peticije prek takšnih dokumentov vprašanja, ki so pomembna za evropske državljane, predstavi na plenarnem zasedanju;
19. opozarja, da ima v skladu s členom 202(2) Odbor za peticije možnost, da na plenarnem zasedanju predloži ne le nezakonodajna poročila na lastno pobudo o zadevah, ki so predmet več peticij, temveč tudi kratke resolucije o nujnih zadevah, o katerih se glasuje na plenarnem zasedanju,
20. meni, da je organizacija javnih predstavitev zelo pomemben način za obravnavo vprašanj, ki jih sprožijo vlagatelji peticij; opozarja na javno predstavitev o vplivu krize na evropske državljane in krepitvi demokratične udeležbe pri upravljanju Unije ter na javno predstavitev o koristih državljanstva EU, na katerih so bile obravnavani pomisleki, ki so jih državljani EU izrazili v peticijah; meni, da informacije iz peticij kažejo osebni vpliv, ki ga imajo varčevalni ukrepi na pravice vlagateljev, pa tudi večjo vlogo in zavezanost civilne družbe; se zaveda, da Evropa potrebuje verodostojno, prepoznavno in odgovorno gospodarsko vodstvo, če se želi spopasti z jutrišnjimi finančnimi izzivi; poudarja, kako pomembno se je boriti s preostalimi ovirami, ki državljanom EU preprečujejo uživanje pravic, podeljenih z zakonodajo EU, ter se zavzemati za politično udeležbo državljanov EU v vsakdanjem življenju;
21. meni, da je za njegovo delo v zvezi z določenimi zadevami nujno, da uporabi druge oblike dejavnosti, na primer parlamentarna vprašanja za ustni odgovor, ki se obravnavajo med plenarnim zasedanjem; opominja, da gre za obliko neposrednega parlamentarnega nadzora nad drugimi institucijami in organi EU; poudarja, da je v letu 2013 to pravico uporabil devetkrat in vložil vprašanja, ki so se med drugim nanašala na invalidnost, dobro počutje živali, ravnanje z odpadki in evropsko državljansko pobudo; močno obžaluje, da nekatere pobude, ki jih predlaga odbor, več mesecev ostajajo v pripravi za plenarno razpravo, s čimer se preprečuje, da bi državljani EU dobili besedo in prejeli neposreden odgovor Komisije na svoje večkrat izražene pomisleke;
22. ugotavlja, da odbor stalno prejema pošto državljanov, ki se na Parlament obračajo zaradi vprašanj, ki niso v pristojnosti EU v skladu s členom 227 Pogodbe in členom 51 Listine o temeljnih pravicah; poziva k boljšim rešitvam za obravnavo teh vlog, ob upoštevanju obveznosti, ki jih ima Parlament glede korespondence z državljani; ob tem obžaluje, da ustrezne službe Parlamenta ne izpolnjujejo v celoti priporočil v zvezi z vlogami državljanov o vprašanjih, ki presegajo področje pristojnosti EU, opisanimi v resoluciji z dne 21. novembra 2012 o dejavnostih Odbora za peticije v letu 2011;
23. priznava, da okoljska vprašanja ostajajo prednostna tema vlagateljev peticij, in opozarja, da države članice na tem področju še ne ukrepajo ustrezno; ugotavlja, da se mnogo peticij nanaša na javno zdravje, npr. ravnanje z odpadki, varnost vode, jedrsko energijo in zaščitene živalske vrste; opozarja, da se številne peticije nanašajo na nove in napovedane projekte, ki bi utegnili imeti posledice na omenjenih področjih; spominja, da si države članice sicer prizadevajo rešiti takšne zaplete, vendar je iskanje trajnostne rešitve še vedno težavno; opozarja na primer jeklarne ILVA v Tarantu, ki zbuja veliko zaskrbljenost zaradi hudega poslabšanja razmer, kar zadeva okoljske pogoje in zdravje lokalnega prebivalstva; poziva Komisijo, naj uporabi vse razpoložljive mehanizme, da se, kolikor je mogoče, zagotovi takojšnje spoštovanje okoljske zakonodaje EU s strani italijanskih organov;
24. poziva Odbor za peticije, naj še naprej preučuje posledice sodne prakse v zvezi z grško javno radiotelevizijo (Ellinikí Radiofonía Tileórasi, ERT) za tolmačenje člena 51 Listine EU o temeljnih pravicah in razišče vprašanje, s katerimi dejanskimi ovirami se srečujejo državljani Unije, ko zaprosijo za predhodno odločbo Sodišča Evropske unije, da bi pridobili zanesljivo razlago temeljnih vprašanj evropske zakonodaje v postopkih pred nacionalnimi sodišči;
25. pozdravlja uvedbo evropske državljanske pobude 1. aprila 2012, pa tudi registracijo prve pobude, posvečene politikam za evropsko mladino – „Fraternity 2020“ (Bratstvo 2020), in nedavno uspešno pobudo o pravici do vode; meni, da evropska državljanska pobuda predstavlja prvi instrument nadnacionalne participativne demokracije in bo državljanom omogočila, da bodo dejavno sodelovali pri oblikovanju evropskih politik in zakonodaje; ponavlja svojo zavezo, da bo sodeloval pri organizaciji javnih predstavitev za uspešne evropske državljanske pobude z dejavno udeležbo vseh parlamentarnih odborov, ki jih te zadevajo; poudarja, da je treba stanje evropskih državljanskih pobud redno pregledovati, da se izboljša postopek ter zmanjšajo birokratske in druge ovire; se zaveda, da je rezultat prvih parlamentarnih predstavitev prvih uspešnih evropskih državljanskih pobud, ki potekajo v letu 2104, bistven za postavitev visokih postopkovnih standardov in pričakovanj državljanov o izvajanju te pravice v prihodnosti, ter se zavezuje, da bo dal institucionalno prednost zagotavljanju učinkovitosti v participativnem postopku;
26. pozdravlja odločitev Komisije, da leto 2013 razglasi za evropsko leto državljanov, saj so bili državljani EU tako deležni pomembnih informacij o svojih pravicah in demokratičnih instrumentih, ki jih imajo na voljo za njihovo uveljavljanje; meni, da bi bilo treba evropsko leto državljanov izkoristiti za razširjanje informacij o novi evropski državljanski pobudi ter tako zagotoviti jasne in razumljive smernice, s čimer bi se omejilo veliko število nedopustnih pobud, kot se še vedno dogaja pri peticijah; je prepričan, da je spletni portal za peticije dragocen konkreten prispevek Evropskega parlamenta k evropskemu državljanstvu;
27. poziva Komisijo kot varuhinjo Pogodbe, naj zagotovi, da se trenutno nezadostno izvajanje zakonodaje EU, na katerega kažejo številne vložene peticije v Evropskem parlamentu, razreši in se tako evropskim državljanom omogoči uresničevanje njihovih pravic v polni meri;
28. poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajo, ki bo rešila vprašanja, povezana z vzajemnim priznavanjem dokumentov o osebnem statusu med državami članicami, ob upoštevanju pristojnosti držav članic;
29. obžaluje, da se evropski državljani še vedno soočajo s pogostimi težavami pri uveljavljanju pravice do prostega gibanja, ker si javni organi zakonodajo o notranjem trgu razlagajo napačno;
30. obžaluje, da poročila o misijah za ugotavljanje dejstev in drugi dokumenti v zadnjem času niso bili prevedeni v uradne jezike EU, zlasti v nacionalne jezike vlagateljev peticij;
31. priznava, kako pomemben je prispevek mreže SOLVIT, ki redno razkriva in rešuje težave pri izvajanju zakonodaje o notranjem trgu; poziva k okrepitvi tega orodja in k aktivnejšem sodelovanju med Odborom za peticije in mrežo SOLVIT; želi spomniti, da je bilo leto 2013 leto evropskih državljanov, in izreka pohvalo institucijam in organom Evropske unije in držav članic, ki so v tem obdobju bolj oglaševali svoje storitve za evropske državljane in prebivalce, v smislu načel iz Pogodb in dejstev, predstavljenih v tem poročilu;
Nova obzorja in odnosi z drugimi institucijami
32. poudarja pomen tega, da bi delo Odbora za peticije kot nadzornega odbora v Evropskem parlamentu postalo še pomembnejše in vplivnejše; poziva novoizvoljeni Odbor za peticije, naj imenuje notranje letne poročevalce o glavnih politikah, nad katerimi so vlagatelji peticij zaskrbljeni, in okrepi sodelovanje z drugimi parlamentarnimi odbori s sistematičnimi vabili njihovih članov na razprave v odboru PETI, ki zadevajo njihovo področje zakonodajne pristojnosti; poziva preostale parlamentarne odbore, naj Odboru za peticije pogosteje naročijo pripravo mnenj o poročilih o izvajanju in drugih instrumentih za spremljanje pravilnega prenosa in izvajanja evropske zakonodaje v državah članicah ali njene morebitne revizije; poudarja, da je tudi zaradi vse večjega števila prejetih peticij in z njimi povezanih dejavnosti pomembno, da Odbor za peticije ne bi več imel nevtralnega statusa med parlamentarnimi odbori; poziva plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, naj več časa posveti delu Odbora za peticije;
33. poudarja, da je treba poglobiti sodelovanje Odbora za peticije z drugimi institucijami in organi EU ter nacionalnimi organi držav članic; meni, da je zelo pomembno izboljšati strukturirani dialog in sistematično sodelovanje z državami članicami, zlasti z odbori za peticije nacionalnih parlamentov, na primer z rednimi sestanki s predsedniki vseh nacionalnih odborov za peticije; meni, da bi takšno partnerstvo najbolje omogočilo izmenjavo izkušenj in prakse, bolj sistematično in učinkovito napotitev vlagateljev peticij na pristojno raven in organ ter navsezadnje Evropski parlament ozavestilo o težavah evropskih državljanov; pozdravlja ustanovitev skupnega odbora za preiskave, nadzor in peticije pri irskem parlamentu (oireachtas) in koristne navezave, ki jih je v tem letu vzpostavil z Evropskim parlamentom, da bi še bolje služil svojim državljanom; ugotavlja, da parlamenti v nekaterih drugih državah članicah trenutno razmišljajo o ustanovitvi odbora za peticije ali podobnega organa, nekateri pa že imajo druge postopke za obravnavo peticij;
34. poziva Komisijo, naj ustrezno prizna vlogo peticij pri nadzorovanju učinkovitega izvajanja prava Unije, saj so te običajno prvi kazalniki, da države članice zaostajajo pri izvajanju pravnih ukrepov; poziva Evropski parlament, naj v medinstitucionalnem sporazumu s Komisijo priporoči skrajšanje rokov za odgovor na zahteve Odbora za peticije in obveščanje tega odbora o poteku postopkov za ugotavljanje kršitev, neposredno povezanih s peticijami; meni, da bi morale evropske institucije na splošno zagotavljati več informacij in biti preglednejše v odnosu do državljanov EU, da bi se lahko spopadle z vse pogostejšimi zaznavami pomanjkanja demokratičnosti;
35. poudarja, da je tesno sodelovanje z državami članicami bistveno za delo Odbora za peticije; poziva države članice k proaktivni vlogi pri odzivanju se na peticije v zvezi z izvajanjem in uveljavljanjem evropske zakonodaje, in meni, da sta udeležba in aktivno sodelovanje predstavnikov držav članic na srečanjih Odbora za peticije izjemno pomembna; je odločen vzdrževati tesno sodelovanje in komunikacijo med institucijami EU in državljani;
36. poudarja, kako pomembno je okrepljeno sodelovanje z Evropskim varuhom človekovih pravic, ki bo mogoče s sprejetjem novega medinstitucionalnega sporazuma; opozarja na pomen sodelovanja Evropskega parlamenta v mreži nacionalnih varuhov; izraža pohvalo za odlične odnose v institucionalnem okviru med varuhom in odborom; še posebej ceni redne prispevke varuha k delu Odbora za peticije v celotnem zakonodajnem obdobju; poudarja, da še vedno nimajo vsi državljani EU možnosti obrniti se na nacionalnega varuha človekovih pravic, kar pomeni, da nimajo vsi enakih možnosti za popravo krivic; meni, da bi evropska mreža varuhov človekovih pravic z uradom nacionalnega varuha v vsaki državi članici nudila precejšnjo podporo evropskemu varuhu;
Delovne metode
37. poziva poslance v Odboru za peticije, naj sprejmejo dokončna notranja pravila, da bodo zagotovili čim večjo učinkovitost in odprtost pri delu odbora, ter predlagajo ustrezne popravke poslovnika Evropskega parlamenta, da bi tako uveljavili izboljšave delovnih metod, za katere so si nenehno prizadevali v celotnem sedmem zakonodajnem obdobju; poziva Odbor za peticije, naj sprejme jasne roke za postopek peticij, da bi pospešili njihov življenjski cikel v Evropskem parlamentu ter prispevali k preglednosti in demokratičnosti celotnega postopka; poudarja, da bi se tako lahko vzpostavil točno določen življenjski cikel peticij, od registracije do zaključka postopka v Evropskem parlamentu, podoben rokom, kot se že uporabljajo za postopek obravnave zakonodajnih in nezakonodajnih dokumentov; meni, da bi morali s temi roki vzpostaviti mehanizem opozarjanja, ki bi samodejno pritegnil pozornost poslancev k peticijam, v zvezi s katerimi dlje časa ni bilo ukrepov ali dopisovanja, da bi se izognili temu, da stare peticije ostajajo nerešene več let brez utemeljenega razloga; želi spomniti, da so obiski za ugotavljanje dejstev eden od osrednjih preiskovalnih instrumentov Odbora za peticije, zato je treba zadevna pravila nujno pregledati, da bodo lahko novoizvoljeni poslanci te obiske uspešno opravljali ter vlagateljem peticij in odboru hitro poročali o svojih ugotovitvah in priporočilih;
38. pozdravlja navzočnost javnih organov zadevne države članice in drugih zainteresiranih strani na sejah Odbora za peticije; poudarja dejstvo, da je Odbor za peticije edini odbor, ki sistematično zagotavlja platformo, prek katere lahko državljani svoje pomisleke izrazijo neposredno poslancem Evropskega parlamenta in ki omogoča večstranski dialog med institucijami EU, državnimi organi in vlagatelji peticij; predlaga, naj Odbor za peticije in uprava Parlamenta preučita možnosti za udeležbo vlagateljev peticij in javnih organov prek videokonferenc ali podobnih orodij, da bi tako v prihodnosti olajšali organizacijo sej in zmanjšali potne stroške;
39. ugotavlja, da se je število peticij v tem zakonodajnem obdobju povečevalo, pri čemer je še vedno zelo zaskrbljen, ker so v fazah evidentiranja in ugotavljanja dopustnosti peticij zamude še vedno prevelike, odzivni čas pa predolg; zahteva, da oddelek za sprejemanje in posredovanje uradnih dokumentov in sekretariat Odbora za peticije dobita vsak enega dodatnega upravnega sodelavca s pravno izobrazbo za pripravo priporočil glede tega, ali peticija sodi na področje uporabe evropske zakonodaje; meni, da je treba ta priporočila skupaj s povzetki peticij članom najprej predložiti samo v angleščini in jih šele nato prevesti v vse uradne jezike za objavo, da se še bolj pospeši začetno odločanje o dopustnosti; pričakuje, da bo novi spletni portal za peticije zmanjšal število vprašljivih vlog, ki so včasih evidentirane kot peticije;
o o o
40. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu varuhu človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic in njihovim odborom za peticije ter nacionalnim varuhom človekovih pravic ali podobnim pristojnim organom.
Poročilo o prihodnosti evropskega hortikulturnega sektorja - strategije za rast
237k
92k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o prihodnosti evropskega hortikulturnega sektorja – strategije za rast (2013/2100(INI))
– ob upoštevanju naslovov III in VII tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),
– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet,
– ob upoštevanju Direktive 2009/128/ES z dne 21. oktobra 2009 o trajnostni rabi pesticidov,
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov(1),
– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1182/2007 z dne 26. septembra 2007 o določitvi posebnih pravil za sektor sadja in zelenjave(2) in izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih navodil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede sektorja sadja in zelenjave ter sektorja predelanega sadja in zelenjave(3),
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št 1169/2011 z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom(4),
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov(5),
– ob upoštevanju Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje(6),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. junija 1996 o pobudi Skupnosti o okrasnem vrtnarstvu(7),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. decembra 2008 o ceni hrane v Evropi (COM(2008)0821),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. julija 2008 o trajnostni potrošnji in proizvodnji ter akcijskem načrtu za trajnostno industrijsko politiko (COM(2008)0397),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. oktobra 2009 o bolje delujoči verigi preskrbe s hrano v Evropi (COM(2009)0591),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. maja 2009 o politiki kakovosti kmetijskih proizvodov (COM(2009)0234),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. maja 2011 z naslovom „Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020“ (COM(2011)0244),
– ob upoštevanju Odločbe Komisije 2008/359/ES z dne 28. aprila 2008 o ustanovitvi skupine na visoki ravni za konkurenčnost agroživilske industrije in ob upoštevanju poročila te skupine na visoki ravni z dne 17. marca 2009 o konkurenčnosti agroživilske industrije, skupaj s priporočili skupine in načrtom ključnih pobud(8),
– ob upoštevanju študije iz novembra 2012 z naslovom „Pomoč za kmetijske zadruge‟, v kateri so predstavljene ugotovitve projekta pomoči za kmetijske zadruge, ki ga je začela Komisija(9),
– ob upoštevanju študije Inštituta za tehnološka predvidevanja, ki deluje v okviru Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije, iz leta 2013 z naslovom „Kratke verige preskrbe s hrano in lokalni prehranski sistemi v EU. Trenutno stanje njihovih družbenoekonomskih značilnosti‟(10),
– ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7-0048/2014),
A. ker sektor sadja in zelenjave prejema le 3 % pomoči iz skupne kmetijske politike, čeprav predstavlja 18 % celotne vrednosti kmetijske proizvodnje v EU in 3 % uporabnih kmetijskih površin EU ter je vreden več kot 50 milijard EUR;
B. ker hortikultura zajema sadje, zelenjavo, krompir, solate, zelišča in okrasne rastline, hortikulturna panoga pa vključuje drevesnice, vzgojo trajnic, vrtnarske storitve, področje urejanje grobov, vrtnarske trgovine na drobno, vrtnarske centre, cvetličarstvo hortikulturo in krajinarstvo;
C. ker je v sektorju sadja in zelenjave zaposlenih približno 550.000 ljudi in njegov predvideni promet znaša več kot 120 milijard EUR in je pomemben za gospodarstvo tistih območij Evropske unije, ki so nagnjena k visoki stopnji brezposelnosti;
D. ker je EU drugi največji proizvajalec na svetu in prav tako drugi največji uvoznik sadja in zelenjave na svetu; ker povpraševanje v tem sektorju narašča in trenutno presega ponudbo; ker je trgovina s sadjem in zelenjavo z dobrih 90 milijard USD leta 2000 narasla na skoraj 218 milijard USD leta 2010 in predstavlja skoraj 21 odstotkov svetovne trgovine z živilskimi in živalskimi proizvodi; ker je Unija občutno odprla svoje trge za uvoz iz tretjih držav, s katerimi je sklenila dvostranske in večstranske sporazume;
E. ker hortikulturni sektor – primarna proizvodna in predelovalna industrija – deluje kot gospodarski multiplikator na evropski ravni, ki spodbuja povpraševanje in ustvarjanje dodane vrednosti v drugih gospodarskih sektorjih, kot so trgovina, gradbeništvo in finančne storitve;
F. ker je sektor ekološko pridelanega sadja in zelenjave najhitreje rastoči ekološki sektor na trgu EU, ki je bil leta 2011 vreden 19,7 milijard EUR in se je po desetih letih letne rasti med 5–10 % med letoma 2010 in 2011 povečal za 9 %; ker so je, kar zadeva posajenih površin, delež ekološko pridelanega sadja med letoma 2010 in 2011 povečal za 18,2 %, za ekološko pridelano zelenjavo pa za 3,5 %;
G. ker se je poraba sadja in zelenjave v letu 2011 na območju EU-27 zmanjšala za 3 % v primerjavi s povprečno porabo v predhodnih petih letih kljub znatnim koristim za zdravje, ki jih prinaša uživanje sadja in zelenjave;
H. ker je EU največja svetovna pridelovalka cvetja, čebulic in lončnic (44 % svetovne proizvodnje) z najvišjo gostoto na hektar; ker je v sektorju okrasnih rastlin zaposlenih približno 650.000 ljudi, promet sektorja pa znaša približno 20 milijard EUR v proizvodnji, 28 milijard EUR v veleprodaji in 38 milijard EUR v maloprodaji;
I. ker je ureditev na področju sadja in zelenjave del skupne kmetijske politike in poleg drugih ciljev želi ponovno vzpostaviti ravnovesje v prehranski verigi, spodbujati omenjeni sektor, okrepiti konkurenčnost in spodbujati inovativnost; ker je treba ob upoštevanju dejstva, da kljub cilju Komisije, da poveča članstvo v organizacijah proizvajalcev do leta 2013 v povprečju na 60 %, več kot polovica pridelovalcev v EU še vedno ne pripada nobeni organizaciji proizvajalcev, oblikovati privlačnejši sistem in tako povečati članstvo v organizacijah proizvajalcev, tudi v regijah, kjer operativni skladi ali niso na voljo že več let ali so proizvodne metode zastarele, ali pa oboje; ker je nizka stopnja organizacije v nekaterih državah članicah delno posledica opustitve organizacij proizvajalcev, kar povzroča negotovost med proizvajalci; ker imajo organizacije proizvajalcev ključno vlogo pri krepitvi pogajalske moči pridelovalcev sadja in zelenjave in pri ponovnem vzpostavljanju ravnovesja v prehranski verigi, je treba preprečiti negotovost med proizvajalci;
J. ker so se po podatkih Eurostata celotni vhodni stroški za kmete v EU med letoma 2000 in 2010 v povprečju zvišali za skoraj 40 %, odkupne cene na kmetijah pa povprečno za manj kot 25 %; ker so se vhodni stroški za umetna gnojila in sredstva za izboljšanje tal povečali za skoraj 80 %, za semena in sadilni material za skoraj 30 % in za fitofarmacevtska sredstva za skoraj 13 %;
K. ker je izguba rodovitnosti tal zaradi erozije zmanjšala vnos organskih snovi, kar je povzročilo slabo sestavo sredice tal in plasti humusa ter poslabšalo zadrževanje vode in hranil, in ker upad ekoloških procesov predstavlja velik strošek za kmete in javni proračun;
L. ker je prenos pridobljenega znanja iz rezultatov raziskav v praktično uporabo v hortikulturnem sektorju otežen in ker ima zasebni sektor v splošnem nizko stopnjo interesa za vlaganje v raziskave, saj predstavljajo odhodki razvoja in raziskav zgolj 0,24 % porabe celotne živilske industrije v območju EU-15 v letu 2004, ki je zadnje časovno obdobje s preverljivimi podatki;
M. ker številnim sortam sadja in zelenjave zaradi njihove premajhne donosnosti grozi izginotje in ker imajo kmetje, ki še naprej pridelujejo te sorte, okoljsko, družbeno in kulturno pomembno vlogo pri ohranjanju pomembnih sestavin evropskega kmetijstva;
N. ker bi vse večje težave, ki se pojavljajo v povezavi s preprečevanjem, nadzorom in izkoreninjanjem rastlinskih škodljivcev ter z omejeno razpoložljivostjo fitofarmacevtskih sredstev za pridelke zelenjave, lahko imele škodljiv učinek na kmetijsko raznovrstnost in kakovost zelenjave v Evropi;
O. ker so podjetja v sektorju hortikulture pogosto istočasno dejavna v proizvodnji, trgovini in na področju storitev;
P. ker je cisgenezo mogoče opredeliti kot tehniko genskega inženiringa, ki v poskusno rastlino vnese gen njej sorodnih rastlin iste vrste ali roda;
1. poudarja, da je treba spodbujati hortikulturni sektor Evropske unije in zagotoviti njegovo konkurenčnost na svetovnem trgu, preko inovacij, raziskav in razvoja, energetske učinkovitosti in varnosti, prilagajanja podnebnim spremembam in njihove blažitve, ter nadaljevati s prizadevanji za odpravo neravnovesja med izvajalci in dobavitelji;
2. poudarja, da je treba proizvajalcem olajšati dostop do trgov tretjih držav; poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za podpiranje izvoznikov sadja, zelenjave, cvetja in okrasnih rastlin, da bodo premagali naraščajoče število netarifnih ovir, kot so fitosanitarni standardi nekaterih tretjih držav, ki otežujejo, če ne onemogočajo izvoze EU;
3. poziva Komisijo, naj za vse udeležence na trgu znotraj EU vzpostavi enake pogoje dostopa v zvezi s tržnimi standardi, oznakami porekla itd. ter izvaja ustrezen nadzor, da bi zagotovila njihovo upoštevanje in s tem preprečila izkrivljanje konkurence;
4. podpira spodbude, ki poskušajo povečati porabo sadja in zelenjave v državah članicah s pomočjo izobraževalnih dejavnosti, kot so sistem razdeljevanja sadja v šolah na ravni EU ali nacionalni programi, pa tudi na primer industrijska promocijska načrta „Pridelaj svoj krompir“ in „Skuhaj svoj krompir“ v Združenem kraljestvu;
5. ugotavlja, da je preskrba lokalnih in regionalnih trgov z lastnimi hortikulturnimi proizvodi pogosto nezadostna, zato je v teh regijah treba spodbujati kmetijsko podjetništvo, zlasti s spodbudami za mlade podjetnike, ki bo ponudilo zaposlitvene možnosti v kmetijskem sektorju in zagotovilo preskrbo s svežimi lokalnimi proizvodi;
6. poudarja koristi, ki jih ima okrasno vrtnarstvo za zdravje in dobro počutje ljudi, saj povečuje zelene površine in s tem izboljšuje mestno okolje glede na podnebne spremembe, ter podeželsko gospodarstvo; poudarja potrebo po dejavnejši podpori za ta sektor v smislu spodbujanja naložb in razvoja poklicnih poti;
7. spodbuja ukrepe na področju sadja in zelenjave v EU, ki naj bi povečali tržno usmerjenost med evropskimi pridelovalci, spodbujali inovacije, promovirali porabo sadja in zelenjave, povečali konkurenčnost pridelovalcev in izboljšali trženje, kakovost proizvodov in okoljske vidike proizvodnje s podporo organizacijam proizvajalcev in priznanjem medpanožnih organizacij, ter okrepili preventivne ukrepe in ukrepe na področju upravljanja trga s podporo organizacijam proizvajalcev, tudi s podporo oblikovanju grozdov, ki bodo ustvarili nove tokove prihodkov, usmerjene v nove naložbe; hkrati poudarja, da je treba sprejeti ukrepe, s katerimi se bo preprečila diskriminacija tistih, ki svoje pridelke tržijo sami oziroma neposredno in da bodo lahko uresničili svoje inovativne projekte in okrepili konkurenčnost;
8. poudarja, da lokalna in regionalna pridelava in prodaja prispevata k ustvarjanju dodane vrednosti in novih delovnih mest na podeželju;
9. opozarja, da kratke vrednostne verige prispevajo k prihrankom podnebju škodljivih emisij;
10. opozarja, da nudi tako imenovano „urbano kmetijstvo“ prinaša nove možnosti za hortikulturni sektor;
11. pozdravlja javno posvetovanje Komisije z naslovom „Pregled ureditve sektorja sadja in zelenjave v EU‟, zlasti oddelek 3.8, ki poudarja, da je treba poenostaviti trenutna pravila za upravljanje organizacij proizvajalcev, podpira njen predlog za okrepitev organizacij proizvajalcev in ugotavlja, da večina odgovorov podpira ohranjanje osnovnih načel sedanjih podpornih ukrepov;
12. poudarja, da mora biti zmanjšanje birokracije, zlasti za mala in srednja podjetja, v središču pozornosti, vendar tovrstni ukrepi ne bi smeli ogroziti potrebne pravne varnosti;
13. pozdravlja dejstvo, da sporazum o reformi SKP ohranja evropski sistem pomoči za sektor sadja in zelenjave, ki temelji na organizacijah proizvajalcev, in ugotavlja, da obstoječi instrumenti doslej niso bili vedno učinkoviti, kot je to ugotovila Komisija v svojem dokumentu o javnem posvetovanju z naslovom „Pregled ureditve sektorja sadja in zelenjave v EU“, zato podpira delo newcastelske skupine, ki poskuša izboljšati ureditev na področju sadja in zelenjave v EU, ki bi morala upoštevati poseben značaj pravnih ureditev zadružnih organizacij v državah članicah, saj ima večina organizacij proizvajalcev pravni status zadruge, da ne bo omejeno ustvarjanje novih organizacijah proizvajalcev, obenem pa se bo spoštovalo dejstvo, da se lahko proizvajalci odločijo, da ostanejo zunaj sistema organizacij pridelovalcev; je seznanjen tudi z vzpostavitvijo instrumenta Skupnosti za obvladovanje hudih kriz, ki so prizadele številne države članice, in poudarja, da mora biti odprt za vse proizvajalce, ne glede na to, ali so člani organizacij proizvajalcev ali ne;
14. za okrepitev koristnih dejavnosti, ki jih za proizvajalce izvajajo organizacije proizvajalcev, poziva Komisijo, naj v svojem pregledu ureditve na področju sadja in zelenjave v EU predstavi jasna praktična pravila o oblikovanju in delovanju organizacij proizvajalcev in naj programe prilagodi že obstoječim tržnim strukturam v državah članicah, da bo vključevanje v organizacije proizvajalcev odigralo svojo vlogo in da bo za proizvajalce zanimivo, da se pridružijo organizaciji proizvajalcev, pod pogojem, da to ne bo ogrožalo doseganja temeljnih ciljev ureditve in se bodo lahko pridelovalci še naprej prosto odločali o tem;
15. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da pravila sheme organizacij proizvajalcev dopuščajo, da jih revizorji Komisije razlagajo na več načinov, kar vodi v visoko stopnjo negotovosti in zaradi česar so države članice izpostavljene tveganju v smislu zavrnitve in sodne presoje; prav tako poudarja, da je treba revizijske postopke in finančne popravke izvesti hitreje in v dogovorjenem času za revizijo;
16. ugotavlja, da nepoštene trgovinske prakse v EU še vedno škodujejo hortikulturnim podjetjem in organizacijam proizvajalcev ter zmanjšujejo interes pridelovalcev za vlaganje v prihodnost in meni, da bo kodeks ravnanja, o katerem so se dogovorili vsi udeleženci v dobavni verigi, podpira pa ga tudi zakonodajni okvir in nad katerim bdi državni razsodnik v posameznih državah članicah, bistveno izboljšal delovanje dobavne verige hrane in notranjega trga;
17. meni, da so zasebni standardi za ostanke pesticidov, ki so jih sprejele mnoge velike trgovske verige, protikonkurenčni in škodijo interesom pridelovalcev sadja in zelenjave; poziva Komisijo, naj ustavi takšne prakse, saj vrednosti ostankov pesticidov, določene v zakonodaji EU, zagotavljajo ustrezno varovanje zdravja tako potrošnikov kot tudi proizvajalcev;
18. poziva Komisijo, naj z okrepljenimi raziskavami in razvojem nekemičnih alternativ, kot so naravni plenilci in paraziti škodljivcev, podprejo inovacije in podjetništvo, da bi povečali možnosti, ki so na voljo kmetom za obvladovanje populacij škodljivcev, naj uporabi okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje 2020 za financiranje uporabnih raziskav, ki podpirajo razvoj celovitih strategij za zatiranje škodljivcev, bolezni in plevela, da bi proizvajalcem zagotovili potrebne instrumente in informacije za upoštevanje Direktive 2009/128/ES, ki v členu 14 pravi, da države članice „sprejmejo vse potrebne ukrepe za spodbujanje varstva rastlin pred škodljivimi organizmi z nizko uporabo pesticidov, pri čemer, kadar je to mogoče, dajejo prednost nekemičnim metodam“ in „vzpostavijo potrebne pogoje za izvajanje integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi oziroma podpirajo vzpostavitev teh pogojev“;
19. poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in poudarjajo krepitev ekoloških procesov, ki zagotavljajo dolgoročno zdravje in rodovitnost tal ter tvorbo prsti ter obvladujejo in uravnavajo populacije škodljivcev; meni, da to lahko prispeva k dolgoročnemu povečanju produktivnosti kmetov in zmanjšanju stroškov javnih proračunov;
20. poudarja, da je hortikulturna panoga odvisna od različnih fitofarmacevtskih sredstev, in poziva Komisijo, naj pri ureditvi za te izdelke upošteva oceno tveganja, ki bo potrjena z znanstvenimi dokazi; poudarja, da je položaj zaradi pomanjkanja ustreznih aktivnih snovi kočljiv zlasti za manjše uporabe; poziva Komisijo, naj okrepi usklajevanje med državami članicami pri pripravi podatkov, predvsem podatkov o ostankih, ki predstavljajo bistveno zahtevo za dovoljenje za pridelavo užitnih posebnih kulturnih rastlin; poziva GD Agri, GD Sanco, GD za okolje in GD za konkurenco, naj strateško sodelujejo pri preučevanju vpliva sprememb ureditve fitofarmacevtskih sredstev iz različnih zornih kotov;
21. poziva Komisijo, naj oceni delovanje ureditve vzajemnega priznavanja registracij fitofarmacevtskih sredstev, določene v členu 40 Uredbe (ES) št. 1107/2009, z namenom racionalizacije njenega izvajanja in odprave kakršne koli nepotrebne birokracije in razmisli o dolgoročnem cilju svetovne usklajenosti pravil o fitofarmacevtskih sredstvih in zmanjšanja netarifnih trgovinskih ovir za izvoz;
22. poziva Komisijo, naj v skladu s členom 51(9) Uredbe (ES) št. 1107/2009 in brez odlašanja predloži Parlamentu in Svetu poročilo o ustanovitvi Evropskega sklada za manjše uporabe in posebne poljščine; poudarja, da je treba sklad uporabiti za financiranje evropskega stalnega delovnega programa za usklajevanje in sodelovanje med kmetijsko-živilskimi subjekti, pristojnimi organi in interesnimi skupinami, vključno z raziskovalnimi organi za izvajanje in, kjer je to primerno, financiranje dela na področju raziskav in inovacij, usmerjenega v varovanje posebnih poljščin in manjših uporab;
23. poudarja, da se za uvoze ne uporabljajo enake fitosanitarne zahteve kot za evropske proizvode; poudarja, da ta stalna razlika spodkopava konkurenčnost evropskih proizvajalcev in škodi interesom evropskih potrošnikov;
24. opozarja, da mora Komisija po uredbi o fitofarmacevtskih sredstvih (Uredba (ES) št. 1107/2009 z dne 21. oktobra 2009(11)) in po novi uredbi o biocidnih sredstvih (Uredba (EU) št. 528/2012 z dne 22. maja 2012(12)) do decembra 2013 določiti znanstvena merila za določanje povzročiteljev endokrinih motenj; poziva Komisijo, naj pri predlogih ukrepov o povzročiteljih endokrinih motenj v polnosti upošteva vpliv, ki ga lahko imajo različni pristopi;
25. poudarja, da je hortikulturni sektor močno odvisen od uporabe visokokakovostnih in dobro opredeljenih gnojil; pozdravlja trenutni pregled uredbe EU o gnojilih, vendar z zaskrbljenostjo opozarja na namen Komisije, da bi vključila vključi prej prosto dostopna sredstva za izboljšanje tal; poudarja, da za ta sredstva ni potrebna natančnost pri proizvodnji in uporabi ter poziva Komisijo, naj jih ne vključi v področje uporabe uredbe o gnojilih;
26. želi izpostaviti dejstvo, da hortikulturni sektor vodi razvoj in usvajanje inovativnih sistemov natančnega kmetovanja, in je mnenja, da bodo ti sistemi zmanjšali uporabo pesticidov in gnojil, povečali tržne pridelke in zmanjšali odpadke ter izboljšali stalnost oskrbe in gospodarsko uspešnost; poudarja, da ukrepi na področju pridelave rastlin, kot so sistemi kolobarjenja ali vmesni posevki, ter raziskave in razvoj osredotočiti na čim manjši okoljski škodi;
27. je seznanjen s predlogom uredbe Komisije o rastlinskem razmnoževalnem materialu (COM(2013)0262) in je zaskrbljen, da bo uredba nesorazmerno vplivala na hortikulturni sektor, še zlasti na sektor okrasnega cvetja in sektor sadja; poudarja, da mora biti vsaka zakonodaja sorazmerna in upoštevati načelo subsidiarnosti; poudarja tudi, da sprememba zakonodaje ne sme ogroziti starih sort in tradicionalnih poljščin in da bi morala prispevati k genski raznovrstnosti med populacijami in znotraj populacij poljščin zaradi dolgoročne zanesljive preskrbe s hrano in odpornosti prehranskih sistemov;
28. opozarja na učinek, ki ga imajo tujerodne invazivne hortikulturne vrste na širše okolje, vendar priporoča, naj Komisija v svojem predlogu uredbe o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (COM(2013)0620) sprejme regionalni pristop ali pristop, prilagojen posameznim državam, ki priznava, da so nekatera evropska območja ranljivejša od drugih in da imajo različna evropska območja različno podnebje, ki omogoča rast različnih vrst rastlin;
29. odločno poziva Komisijo, naj kot splošno načelo zagotovi svobodo žlahtniteljev, da svobodno uporabljajo obstoječe rastlinske materiale za razvoj in trženje novih, ne glede na vse patentne zahtevke, ki zajemajo rastlinski material;
30. poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo razvoj lokalnih trgov sadja in zelenjave in kratkih dobavnih verig ter tako zagotavljajo sveže proizvode;
31. poziva Komisijo, naj upošteva razliko med cisgenimi in transgenimi rastlinami in naj oblikuje drugačne postopke odobritve za cisgene rastline; pričakuje mnenje Evropske agencije za varnost hrane, ki ga je zahteval GD SANCO in ki ocenjuje rezultate delovne skupine na področju novih biotehnoloških načinov gojenja;
32. poudarja, da ima hortikulturni sektor sezonske potrebe po delovni sili in poziva države članice, naj zagotovijo učinkovite programe, ki bodo skrbeli za to, da bodo imeli proizvajalci v hortikulturnem sektorju v ključnih obdobjih leta dostop do delovne sile, ob popolnem upoštevanju zahtev direktive o sezonskih delavcih, tudi načela poštenega plačila;
33. pozdravlja dejstvo, da usposabljanje delovne sile in vajeništvo znova pridobivata na pomenu, vendar zaskrbljeno ugotavlja, da ostaja število opravljenih vajeništev na področju hortikulture v nekaterih državah članicah nizko, kar omejuje priložnosti za mlade, ki jih zanima delo v tem sektorju; priznava, da ne opravljajo vsi mladi takih vajeništev, ki jim ustrezajo; meni, da bi bilo treba podpreti prizadevanja za spodbujanje mladih k izbiri poklicev na področju hortikulture in zagotavljanje izobraževanja mladih s promocijskimi kampanjami in kampanjami za izboljšanje podobe sektorja;
34. poziva agroživilski sektor in raziskovalno skupnost, naj z načrtnim sodelovanjem povečata privlačnost in izobraževalne možnosti v agroživilskem sektorju za naslednje generacije raziskovalcev ter omogočita nadaljnje usposabljanje obstoječe delovne sile;
35. poudarja prednosti poglabljanja in razširjanja partnerstva med vlado, industrijo in raziskovalnimi organizacijami ter izpostavlja, da je treba zagotoviti, da so programi za podporo takšnim partnerstvom zasnovani tako, da povečujejo vpliv in skladnost investicij;
36. poudarja bistven pomen učinkovite rabe ustreznih znanstvenih virov, da bi pospešili uporabo rezultatov raziskav in inovacij s prenosom inovativne tehnologije kmetijske proizvodnje v hortikulturni sektor, in kombiniranja raziskav, inovacij, usposabljanja in širitve v kmetijskem sektorju z ekonomskimi politikami, ki izpolnjujejo pogoje in povečujejo učinkovitost razvoja hortikulturne proizvodnje;
37. meni, da je treba sektorju cvetličarstva in okrasnih rastlin omogočiti boljšo uporabo programov Unije za raziskave, tehnološki razvoj in inovacije, in poziva Komisijo, naj v pozive programa Obzorje 2020 vključi zaščiteno gojenje, da bi spodbudili inovacije, na primer v zvezi s trajnostnim varstvom pridelkov, trajnostno uporabo vode in hranil, energetsko učinkovitostjo, naprednimi pridelovalnimi in proizvodnimi sistemi ter trajnostnim prometom;
38. meni, da je zaradi proračunskih omejitev držav članic na področju raziskav v kmetijskem in hortikulturnem sektorju treba spodbujati financiranje s strani tretjih oseb, vključno s strani – med drugim“ – trgovcev na drobno, to financiranje pa mora biti v skladu s celotnim raziskovalnim interesom sektorja;
39. poziva Komisijo in države članice, naj olajšajo dostop do dolgoročnega financiranja za naložbe v sodobne tehnologije hortikulturne proizvodnje, da bi okrepili konkurenčnost hortikulturnih proizvodov in storitev;
40. poudarja, da je pri iskanju finančnih sredstev ključnega pomena dober poslovni načrt; priporoča, da pridelovalci bolje izkoristijo podjetniško podporo in svetovalne službe, ter poziva Komisijo, naj pri zagotavljanju dostopnosti teh storitev tesneje sodeluje z industrijo;
41. poziva Komisijo, naj kot del preglednega postopka, ki vključuje delavce v sektorju, posodobi postavke v poglavju 6 (Živo drevje in druge rastline; čebulice, korenine in podobno; rezano cvetje in okrasno listje) kombinirane nomenklature (CN 2012);
42. je zaskrbljen zaradi možnosti, da se bo hortikulturna proizvodnja prenesla iz Evropske unije;
43. je resno zaskrbljen, saj se tudi do tretjina živilskih izdelkov zavrže zaradi svojega videza, zato poziva Komisijo, naj ustvari možnosti za trženje živilskih izdelkov z večjim razponom meril kakovosti, zlasti na lokalnih in regionalnih trgih, ob tem zagotovi preglednost in pravilno delovanje trga; opozarja na poskuse v Avstriji in Švici s prodajo sadja in zelenjave slabšega videza; poziva supermarkete, naj upoštevajo tržno raziskavo, ki dokazuje, da mnogih potrošnikov ne moti nujno videz sadja in zelenjave in so zadovoljni z nakupom proizvodov nižjega razreda, zlasti če so cenejši;
44. z zaskrbljenostjo opozarja na skupno izgubo in odpadke sadja in zelenjave, namenjene za uporabo na primarnem trgu, ter na ogromno izgubo pri poslovanju; priznava, da je zmanjševanje sistemskih živilskih odpadkov ključno za povečevanje preskrbe rastočega svetovnega prebivalstva s hrano; vendar pozdravlja prizadevanja akterjev v verigi preskrbe s hrano, da bi te izdelke preusmerili na sekundarni trg in jih ne bi zavrgli;
45. poziva Komisijo in države članice, naj zakonodajno in politično okolje uredijo tako, da bo kar se da spodbudno za uporabo hortikulturnih odpadkov; poudarja, da obstajajo številni materiali, kot je izrabljen gobji kompost, ki bi jih lahko uporabili v proizvodnji rastnih substratov z dodano vrednostjo, če ne bi veljali za odpadek;
46. opozarja, da lahko akvaponični sistemi proizvajajo živila trajnostno in lokalno ter s kombiniranim gojenjem sladkovodnih rib in zelenjave v zaprtem sistemu prispevajo k manjši porabi virov v primerjavi z običajnimi sistemi;
47. poudarja pomen boljšega spremljanja cen in količin, ki se proizvedejo in tržijo, pa tudi pomen hortikulturnih statističnih podatkov na ravni EU, ki bodo proizvajalcem pomagali pri boljšem razumevanju tržnih trendov, napovedovanju kriz in pripravi naslednje letine; poziva Komisijo, naj v svoje napovedi vključi okrasne rastline;
48. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter drugih pogodb in dokumentov OZN o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju Deklaracije Združenih narodov o zaščiti vseh oseb pred mučenjem in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim ravnanjem ali kaznovanjem, ki jo je Generalna skupščina OZN sprejela 9. decembra 1975(1),
– ob upoštevanju Konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju in njenega izbirnega protokola,
– ob upoštevanju standardnih minimalnih pravil OZN za ravnanje z zaporniki in drugih ustreznih splošno veljavnih standardov OZN,
– ob upoštevanju poročil posebnega poročevalca OZN o mučenju in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kaznih ali ravnanju(2),
– ob upoštevanju resolucij Generalne skupščine OZN o mučenju,
– ob upoštevanju izjave, ki jo je 22. novembra 2001 v zvezi z dogodki 11. septembra 2001 sprejel Odbor OZN proti mučenju, da je prepoved mučenja absolutna in brezpogojna dolžnost po mednarodnem pravu in v kateri je izrazil svojo prepričanost, da „morajo biti vsi ukrepi, ki jih v odziv na grožnjo mednarodnega terorizma sprejmejo države podpisnice [konvencije], skladni z obveznostmi, ki so jih države članice sprejele ob ratifikaciji Konvencije proti mučenju“,
– ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine OZN z dne 20. decembra 2012 o moratoriju na izvajanje smrtne kazni(3),
– ob upoštevanju resolucij Generalne skupščine OZN o otrokovih pravicah, zlasti zadnje resolucije o tem z dne 20. decembra 2012(4),
– ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, zlasti člena 3, ki pravi, da se „nikogar ne sme mučiti, niti nečloveško ali ponižujoče z njim ravnati, ali ga kaznovati“,
– ob upoštevanju Evropske konvencije o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja,
– ob upoštevanju Ženevske konvencije o statusu beguncev, ki jo je OZN sprejela 28. julija 1951(5),
– ob upoštevanju 23. splošnega poročila Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja pri Svetu Evrope, objavljenega 6. novembra 2013(6),
– ob upoštevanju Konvencije o otrokovih pravicah ter dveh izbirnih protokolov k tej konvenciji, in sicer glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije(7) oziroma glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih(8),
– ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov(9),
– ob upoštevanju Medameriške konvencije o preprečevanju in kaznovanju mučenja, ki je začela veljati leta 1997(10),
– ob upoštevanju statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,
– ob upoštevanju Priročnika o učinkovitem preiskovanju in dokumentiranju mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja (Carigrajski protokol)(11),
– ob upoštevanju člena 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),
– ob upoštevanju Strateškega okvira EU za človekove pravice in demokracijo ter akcijskega načrta za njegovo izvajanje(12), ki ga je Svet za zunanje zadeve sprejel 25. junija 2012,
– ob upoštevanju smernic za politiko EU do tretjih držav glede mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja, kot so bile posodobljene leta 2012(13),
– ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni z dne 16. junija 2008(14),
– ob upoštevanju smernic EU o človekovih pravicah in mednarodnem humanitarnem pravu(15),
– ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji po svetu leta 2012, ki ga je Svet sprejel 6. junija 2013(16),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2012 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2011 in politika Evropske unije na tem področju(17),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2012 o pregledu strategije EU o človekovih pravicah(18),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. oktobra 2013 o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA(19),
– ob upoštevanju svoje študije iz marca 2007 z naslovom „Izvajanje smernic EU glede mučenja in drugega krutega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kazni“(20),
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1236/2005 z dne 27. junija 2005 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje(21),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. junija 2010 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1236/2005 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje(22),
– ob upoštevanju svojega priporočila visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednici Evropske komisije, Svetu in Komisiji z dne 13. junija 2013 o pregledu organizacije in delovanja Evropske službe za zunanje delovanje v letu 2013(23),
– ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenj Odbora za razvoj in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0100/2014),
A. ker je kljub temu, da je popolna prepoved mučenja in drugih oblik krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja ključna mednarodna norma, določena v konvenciji OZN in drugih regionalnih konvencijah o človekovih pravicah, mučenje po vsem svetu še vedno navzoče;
B. ker bi morali v tej resoluciji izraz „mučenje“ razumeti v smislu definicije OZN in bi moral ta izraz obsegati tudi okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje;
C. ker sta Konvencija proti mučenju in Izbirni protokol h Konvenciji proti mučenju zagotovila mednarodni okvir, ki lahko resnično prispeva k odpravi mučenja, zlati z vzpostavljanjem neodvisnih in učinkovitih nacionalnih preventivnih mehanizmov;
D. ker je EU okrepila svojo zavezo, ki jo je sprejela v strateškem okviru EU za človekove pravice, da se bo še naprej odločno borila proti mučenju ter krutemu, nečloveškemu in ponižujočemu ravnanju;
E. ker je odprava mučenja, slabega ravnanja ter nečloveškega ali poniževalnega kaznovanja ali ravnanja sestavni del politike EU o človekovih pravicah in tesno povezana z drugimi področji in instrumenti ukrepanja EU;
F. ker so bile smernice EU glede mučenja posodobljene leta 2012, zadnja celovita javna ocena stanja ter pregled izvedbenih ukrepov pa sta bila opravljena leta 2008;
G. ker so v skladu s posodobljenimi smernicami države članice v boju proti terorizmu odločene v celoti izpolnjevati mednarodne obveznosti, ki prepovedujejo mučenje in drugo kruto, nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kaznovanje;
H. ker je mučenje lahko tako fizično kot psihično; ker je vse več primerov, v katerih se psihiatrija uporablja kot prisilno orodje proti zagovornikom človekovih pravic in disidentom, ki so zaprti v psihiatrične ustanove, da bi jim preprečili izvajanje političnih in družbenih dejavnosti;
I. ker bi morali imeti pravosodni sistemi v državah članicah orodja za pregon mučiteljev, ki jim nikoli ni bilo sojeno, in ker bi bilo treba posebno pozornost nameniti primerom mučenja v času diktatorstev v Evropi, saj za ta kazniva dejanja pogosto nihče ni bil kaznovan;
J. ker spodkopavanje popolne prepovedi mučenja ostaja vztrajen izziv v okviru protiterorističnih ukrepov v mnogih državah;
K. ker obravnava posebnih potreb po zaščiti, ki jih imajo ranljive skupine, zlasti otroci, pomeni velike izzive politike;
L. ker policija v nekaterih državah prednostno uporablja mučenje pri zasliševanju; ker mučenje ne more biti obravnavano kot sprejemljiv način pri reševanju zločinov;
1. poudarja, da je prepoved mučenja absolutna po mednarodnem in humanitarnem pravu ter na podlagi Konvencije proti mučenju; poudarja, da mučenje spada med najhujše kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, da ima pogubne posledice za milijone posameznikov in njihove družine ter da v nobenem primeru ne more biti upravičeno;
2. pozdravlja vključitev treh ukrepov, povezanih z odpravo mučenja, v akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo, vendar poudarja potrebo po specifičnih in merljivih referenčnih vrednostih za oceno njihovega pravočasnega izvajanja, pripravljenih v sodelovanju s civilno družbo;
3. izraža spoštovanje vsem organizacijam civilne družbe, nacionalnim institucijam za zaščito človekovih pravic, nacionalnim preventivnim mehanizmom in posameznikom, ki si prizadevajo za odpravo krivic in nadomestilo žrtvam, se borijo proti nekaznovanosti in dejavno preprečujejo mučenje in slabo ravnanje povsod po svetu;
4. ugotavlja, da v skladu s Konvencijo proti mučenju izraz „mučenje“ pomeni vsako dejanje, s katerim se „osebi namenoma prizadene hudo bolečino ali trpljenje, bodisi telesno ali duševno, […] če to bolečino ali trpljenje prizadeva uradna oseba ali kdo drug, ki nastopa kot oseba z uradnim statusom ali na njeno pobudo ali z njeno izrecno privolitvijo ali privolitvijo molče“; vendar meni, da je treba primere, kjer so pri mučenju in drugem okrutnem, nečloveškem ali poniževalnem ravnanju ali kaznovanju sodelovale tudi druge osebe poleg državnih ali javnih uslužbencev, tudi treba obravnavati s političnimi ukrepi za preprečevanje, prevzemanje odgovornosti in rehabilitacijo;
5. obsoja trajno razširjenost mučenja in drugih oblik slabega ravnanja po vsem svetu ter ponovno strogo obsoja takšna dejanja, ki so in morajo biti tudi v prihodnje vedno in povsod prepovedana, zato jih nikoli ni mogoče upravičiti; opaža, da je izvajanje smernic EU glede mučenja še vedno nezadostno in v nasprotju z izjavami in zavezami EU, da bo mučenje obravnavala prednostno; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj zagotovijo nov zagon izvajanju teh smernic, in sicer z določitvijo prednostnih nalog, najboljših praks in priložnosti za javno diplomacijo, posvetovanjem z ustreznimi interesnimi skupinami, vključno z organizacijami civilne družbe, ter s pregledi izvajanja ukrepov, povezanih z mučenjem, navedenih v akcijskem načrtu; v zvezi s tem poziva k popolnemu in pravočasnemu izvajanju treh ukrepov iz akcijskega načrta, ki so povezani z odpravo mučenja;
6. priporoča, naj prihodnja revizija akcijskega načrta opredeli ambicioznejše in natančnejše ukrepe za odpravo mučenja, kot so učinkovitejša izmenjava informacij in bremen ter usposabljanje in skupne pobude z lokalnimi izpostavami OZN in ustreznimi posebnimi poročevalci OZN ter drugimi mednarodnimi akterji, na primer z Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Svetom Evrope, ter podpora vzpostavitvi in krepitvi regionalnih mehanizmov za preprečevanje mučenja;
7. pozdravlja posodobitev smernic EU glede mučenja, opravljeno leta 2012; poudarja pomen učinkovitega in ciljno naravnanega izvajanja teh smernic v povezavi z drugimi smernicami in političnimi pobudami;
8. pozdravlja dejstvo, da smernice odražajo celovit pristop politike, vključno s spodbujanjem ustreznega zakonodajnega in sodnega okvira za učinkovito preprečevanje in prepoved mučenja, nadzor prostorov za pridržanje, prizadevanja za obravnavo nekaznovanja ter celovito in učinkovito rehabilitacijo žrtev mučenja, ki je podprt z verodostojnim, doslednim in usklajenim ukrepanjem;
9. poziva Svet, ESZD in Komisijo, naj sprejmejo učinkovitejše ukrepe, s katerimi bodo zagotovili vključenost Parlamenta in civilne družbe vsaj v ocenjevanje smernic EU glede mučenja;
10. znova opozarja na velik pomen centrov za rehabilitacijo za žrtve mučenja znotraj in zunaj EU pri obravnavanju ne le fizičnih, ampak tudi dolgoročnih psihičnih težav, s katerimi se soočajo žrtve mučenja; pozdravlja finančno pomoč EU, namenjeno centrom za rehabilitacijo žrtev mučenja po vsem svetu, in priporoča, naj sprejmejo multidisciplinaren pristop pri svojih dejavnostih, ki bo hkrati vključeval psihološko podporo, dostop do zdravstvene oskrbe ter socialno in pravno podporo; je še vedno prepričan, da sredstev, ki jih evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) zagotavlja za takšne centre v tretjih državah, ne bi smeli zmanjševati niti v času sedanje finančne in gospodarske krize, saj nacionalni zdravstveni sistemi v teh državah pogosto ne zmorejo zagotoviti ustrezne obravnave posebnih težav žrtev mučenja;
11. obžaluje, da od leta 2008 ni bilo nobene celovite javne ocene stanja ali pregleda izvajanja smernic, ter poudarja, da je treba izvajanje smernic redno in celovito vrednotiti;
12. priporoča, naj smernice spremljajo podrobni izvedbeni ukrepi, ki jih je treba posredovati vodjem misij EU in predstavnikom držav članic v tretjih državah; poziva vodje misij, naj posamezne primere mučenja in slabega ravnanja vključijo v svoja poročila o izvajanju in nadaljnjem ukrepanju;
13. poudarja, da bi morala politika EU temeljiti na učinkovitem usklajevanju pobud in ukrepov na ravni EU in držav članic, da bo mogoče v celoti izkoristiti potencial razpoložljivih političnih instrumentov in njihove sinergije s projekti, ki jih financira EU;
14. poziva Komisijo, ESZD in države članice, naj opravljajo redne preglede izvajanja Uredbe Sveta (ES) št. 1236/2005, ki prepoveduje trgovino z opremo za mučenje ali izvršitev smrtne kazni, in po vsem svetu spodbuja uporabo te uredbe kot uspešnega modela za učinkovito prepoved orodij za mučenje;
15. je seznanjen z nedavnim predlogom Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1236/2005 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje (COM(2014)0001); poudarja, da je pomembno obravnavati posredniške storitve, tehnično pomoč in tranzit ustreznega blaga; ponovno opozarja na prejšnji poziv Parlamenta, naj se v uredbo vključi „vseobsegajočo klavzulo o končni uporabi za mučenje“, da bi državam članicam omogočili, da na podlagi predhodnih informacij uvedejo licenciranje ali prepovejo izvoz vseh predmetov, pri katerih obstaja znatno tveganje za uporabo pri mučenju, slabem ravnanju ali smrtni kazni;
16. meni, da je smrtna kazen kot kršitev pravice do osebne integritete in človekovega dostojanstva neskladna s prepovedjo okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega kaznovanja po mednarodnem pravu, ter poziva ESZD in države članice, naj formalno priznajo to neskladje in ustrezno prilagodijo politiko EU glede smrtne kazni; poudarja, da je treba smernice EU o smrtni kazni oziroma o mučenju razumeti kot horizontalne; meni, da so fizična in psihološka osamitev zapornikov, ki čakajo na izvršitev smrtne kazni, in pritiski nanje vredni obsojanja; ponovno poudarja, da so potrebne celovita pravna študija in razprave na ravni OZN o povezavah med izvajanjem smrtne kazni, vključno s čakanjem na usmrtitev, ko se pojavijo hude duševne travme in telesna oslabitev, in prepovedjo mučenja in krutega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja;
17. podpira takojšnjo prepoved kamenjanja; poudarja, da gre za okrutno obliko usmrtitve;
18. spodbuja ponoven začetek delovanja delovne skupine za področje mučenja v okviru Sveta, kar bi dalo nov zagon izvajanju smernic EU z določitvijo prednostnih nalog, najboljših praks in priložnosti za javno diplomacijo, posvetovanju z ustreznimi interesnimi skupinami in organizacijami civilne družbe ter prispevanju k rednim pregledom izvajanja ukrepov glede vprašanj, povezanih z mučenjem in navedenih v akcijskem načrtu;
19. je zlasti zaskrbljen zaradi mučenja zagovornikov človekovih pravic v zaporih, vključno z družbenimi aktivisti, novinarji, odvetniki s področja človekovih pravic in pisci blogov; priznava, da pogosto tisti, ki so najbolj dejavni v boju za človekove pravice in demokracijo, najbolj trpijo zaradi nezakonitega pridržanja, ustrahovanja, mučenja in izpostavljenosti njihovih družin nevarnostim; vztraja, da je treba tako na misijah EU na terenu kot na srečanjih uradnikov EU na visoki ravni s kolegi iz tretjih držav sistematično in redno opozarjati na ta problem, tudi z navedbo imen posameznih zagovornikov človekovih pravic, ki so v zaporu;
20. z resno zaskrbljenostjo opozarja na obstoj tajnih centrov za pridržanje in prakso pridržanja brez možnosti stikov in dolgotrajnega pripora v samici v mnogih državah, ki predstavljajo nekatere najbolj zaskrbljujočih primerov mučenja in slabega ravnanja; verjame, da bi bilo treba te primere sistematično navajati v izjavah in demaršah ter jih vključiti v sezname posameznih primerov, o katerih se razpravlja v okviru dialogov in posvetovanj o človekovih pravicah med EU in tretjimi državami;
21. ponavlja svojo zaskrbljenost nad razširjenostjo in sistematičnostjo kršitev človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji (DLRK), zlasti uporabo mučenja in delovnih taborišč za politične zapornike in vrnjene državljane DLRK; poziva oblasti DLRK, naj kot prvi ukrep omogočijo, da neodvisni mednarodni strokovnjaki opravijo inšpekcijo vseh vrst prostorov za pridržanje;
22. poudarja, da ni mogoče opravičiti nobenih izjem od popolne prepovedi mučenja ter praks, ki vključujejo kruto, nečloveško in poniževalno ravnanje in kazni, ter da so države dolžne izvajati zaščitne ukrepe proti zagrešitvi mučenja in slabega ravnanja ter poskrbeti za stalno odgovornost in dostop do učinkovitih pravnih sredstev in odškodnin, tudi v okviru nacionalne varnosti ali protiterorističnih ukrepov; meni, da je zaskrbljujoče, da so nekatere države naloge policije predale paravojaškim silam in se tako poskušale znebiti svojih mednarodnih dolžnosti; poudarja, da prepoved velja tudi za posredovanje in uporabo informacij, ki so pridobljene z mučenjem ali za katere je verjetno, da bo zaradi njih prišlo do mučenja; opozarja, da je prepoved mučenja zavezujoče pravilo po mednarodnem pravu o človekovih pravicah in mednarodnem humanitarnem pravu, kar pomeni, da velja tako v času miru kot med vojno;
23. izraža zaskrbljenost zaradi policijskega nasilja v nekaterih državah in meni, da je to vprašanje ključno v boju proti mučenju in poniževalnemu ravnanju, zlasti v okviru zatiranja miroljubnih demonstracij, saj bi po mednarodnih opredelitvah tovrstno nasilje veljalo že za slabo ravnanje ali celo mučenje;
24. pozdravlja skupni projekt Sveta Evrope in Združenja za preprečevanje mučenja za oblikovanje praktičnega vodnika za poslance pri obisku centrov za pridržanje priseljencev;
25. poziva k sprejetju praktičnega vodnika za poslance pri obisku prostorov za pridržanje v okviru rednih obiskov delegacij Evropskega parlamenta v tretjih državah; meni, da bi moral vodnik vključevati specifične nasvete za obiske centrov za pridržanje in drugih krajev, kjer so lahko pridržani otroci in ženske, in bi moral zagotoviti uporabo načela o neškodovanju v skladu s priročnikom OZN za usposabljanje glede spremljanja človekovih pravic, da bi zlasti preprečili povračilne ukrepe proti pridržanim in njihovim družinam po takšnih obiskih; poziva, naj se takšni obiski opravijo ob posvetovanju z delegacijo EU v ustrezni državi, nevladnimi organizacijami in organizacijami, ki so dejavne v zaporih;
26. poziva ESZD, Delovno skupino za človekove pravice in druge ustrezne akterje, naj skupaj pripravijo pregled podpore EU za vzpostavitev in delovanje nacionalnih preventivnih mehanizmov in naj opredelijo dobre prakse, kot je navedeno v akcijskem načrtu;
27. poziva ESZD, države članice in Komisijo, naj pomagajo pri vzpostavitvi in delovanju neodvisnih in učinkovitih nacionalnih preventivnih mehanizmov, zlasti poklicnega usposabljanja zaposlenih;
28. poziva Delovno skupino za človekove pravice, delovno skupino za področje mučenja in GD Komisije za notranje zadeve, naj pripravijo ukrepe, ki bodo preprečevanje mučenja vključiti v vse dejavnosti na področjih svobode, varnosti in pravosodja;
Obravnava pomanjkljivosti pri varovanju, zlasti v zvezi z mučenjem otrok
29. izraža posebno zaskrbljenost glede mučenja pripadnikov ranljivih skupin, zlasti otrok, in slabega ravnanja z njimi; poziva EU, naj sprejme politične, diplomatske in finančne ukrepe za preprečevanje mučenja otrok;
30. poziva EU, naj obravnava različne oblike kršitev človekovih pravic, ki zadevajo otroke, zlasti tiste, povezane s trgovino z otroki, otroško pornografijo, otroki vojaki, otroki v vojaških priporih, otroškim delom, obtožbami glede otroškega čarovništva in kibernetskim ustrahovanjem, vključno s tistimi v sirotišnicah, centrih za pridržanje in begunskih taboriščih, in naj izvaja učinkovite ukrepe za zaščito otrok povsod, kjer so oblasti na kakršen koli način udeležene pri mučenju, ki zadeva otroke;
31. opozarja, da otrok migrantov brez spremstva ne bi smeli vračati v državo, v kateri obstaja tveganje, da bodo žrtve mučenja ali nečloveškega in poniževalnega ravnanja;
32. opozarja, da so zlorabe odvzema prostosti otroku, zlasti v okviru preventivnega pridržanja in pridržanja otrok migrantov, privedle do prenatrpanih centrov za pridržanje, prav tako pa je vse več primerov mučenja in slabega ravnanja z otroki; poziva države, naj zagotovijo, da se odvzem prostosti otroku, kot zahtevajo splošni standardi človekovih pravic, resnično uporabi le kot zadnja možnost, za najkrajše potrebno obdobje in vedno ob upoštevanju največjih koristi otroka;
33. poziva države, naj razvijejo otrokom prijaznejši pravosodni sistem, ki bo zajemal brezplačne in zaupne otrokom prijazne mehanizme za prijave, tudi v centrih za pridržanje, ki bodo otrokom omogočali, da ne le uveljavljajo svoje pravice, ampak tudi prijavljajo kršitve;
34. poudarja, da mora EU obravnavati uporabo interneta s strani odraslih in otrok za psihološko mučenje otrok in nadlegovanje v družbenih medijih; opozarja, da je kljub njenemu programu za varnejši internet odziv EU na spletno nadlegovanje neustrezen; opozarja na nedaven porast primerov samomorov pri otrocih, ki so bili posledica spletnega ustrahovanja, in da še vedno obstajajo spletne strani, ki gostijo na strežnikih v državah članicah in ki so bile posredno ali neposredno vpletene v te dogodke; zato poudarja, da mora EU nemudoma sprejeti jasne in odločne ukrepe proti spletnemu ustrahovanju in nadlegovanju ter proti spletnim stranem, ki to omogočajo;
35. priporoča, naj se politična prizadevanja EU usmerijo v centre za rehabilitacijo in psihološko podporo za otroke, ki so žrtve mučenja, z otrokom prijaznim pristopom, ki upošteva kulturne vrednote;
36. priporoča vključitev vprašanja mučenja otrok v načrtovano ciljno usmerjeno kampanjo o otrokovih pravicah, kot je določeno v akcijskem načrtu;
37. priporoča, naj ESZD in Komisija posebno pozornost namenita mučenju ter krutemu, nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju, usmerjenemu proti umetnikom, novinarjem, zagovornikom človekovih pravic, študentskim voditeljem, zdravstvenim delavcem in posameznikom, ki pripadajo drugim ranljivim skupinam, kot so etnične, jezikovne, verske in druge manjšine, zlasti kadar so v priporu ali zaporu;
38. poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter vodje delegacij EU, naj v svojem dialogu z oblastmi tretjih držav izpostavljajo oblike mučenja na podlagi spola, zaradi katerih so dekleta še posebej ranljiva skupina, zlasti pohabljanje ženskih spolnih organov ter zgodnje ali prisilne poroke, kot določata strateški okvir in akcijski načrt;
39. poziva ESZD in Delovno skupino za človekove pravice, naj v prihodnjih posodobitvah smernic EU glede mučenja in akcijskega načrta posebno pozornost namenita mučenju otrok;
40. je zaskrbljen, ker so zlasti ženske pogosto žrtve mučenja in posebnih nečloveških in poniževalnih ravnanj (posilstvo, pohabljanje spolnih organov, sterilizacija, splav, omejevanje števila otrok in prisilne zanositve), še posebej v oboroženih spopadih, ko se ta dejanja uporabljajo kot vojaške metode tudi proti mladoletnim osebam;
41. prav tako obsoja mučenje, nasilje in zlorabo oseb zaradi njihove spolne usmerjenosti ali spolne identitete;
42. v zvezi s tem poudarja, da je treba podpreti delo nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za preprečevanje nasilja v konfliktnih razmerah in s tem mučenja in slabega ravnanja s civilnim prebivalstvom v teh razmerah, v ta namen pa z ozaveščanjem oboroženih sil, da morajo spoštovati mednarodne humanitarne standarde, zlasti glede nasilja na podlagi spola;
Boj proti mučenju v odnosih EU s tretjimi državami
43. poziva ESZD, posebnega predstavnika EU za človekove pravice in Delovno skupino za človekove pravice, naj zagotovijo, da bodo državne strategije za človekove pravice vsebovale cilje in referenčne vrednosti v zvezi z bojem proti mučenju, specifične za posamezne države, vključno s prepoznavanjem skupin, ki potrebujejo posebno zaščito, kot so otroci, ženske, razseljene osebe, begunci in migranti ter tisti, ki se soočajo z diskriminacijo na podlagi etničnega, kastnega ali kulturnega porekla, verskih ali drugih prepričanj, spolne usmerjenosti ali spolne identitete;
44. poziva EU in celotno mednarodno skupnost, naj spoštujeta načelo nevračanja, po katerem prosilcev za azil ne bi smeli vračati v državo, v kateri jim grozi mučenje ali nečloveško ali poniževalno ravnanje, kot je določeno v Konvenciji z 28. julija 1951 o statusu beguncev;
45. poudarja, da bi morale biti v državnih strategijah za človekove pravice opredeljene pomanjkljivosti pri varovanju, ustrezni sogovorniki in vstopne točke, kot so okvir OZN, varnostni sektor ali pravosodna reforma, da bi s tem v vsaki državi obravnavali vprašanja, povezana z mučenjem;
46. priporoča, naj se v državnih strategijah za človekove pravice obravnavajo temeljni vzroki nasilja in slabega ravnanja s strani vladnih agencij in v zasebnem okolju ter opredelijo potrebe po pomoči, da bo mogoče zagotoviti tehnično pomoč EU za krepitev zmogljivosti, pravne reforme in usposabljanje, da bi s tem tretjim državam pomagali doseči skladnost z mednarodnimi obveznostmi in normami, zlasti v okviru podpisa in ratifikacije Konvencije proti mučenju in Izbirnega protokola h Konvenciji proti mučenju ter skladnosti z njunimi določbami o preprečevanju (tj. vzpostavitev nacionalnih preventivnih mehanizmov), spopadanja z nekaznovanjem in rehabilitacije žrtev;
47. priporoča tudi, naj državne strategije za človekove pravice vključujejo ukrepe, s katerimi bi spodbudili vzpostavitev in delovanje ali okrepitev, kjer je to primerno, nacionalnih ustanov, ki bodo lahko učinkovito delovale na področju preprečevanja mučenja in slabega ravnanja, po potrebi tudi z možnostjo finančne in tehnične pomoči;
48. poudarja, da morajo ESZD in delegacije EU poskrbeti za razpoložljivost posebnih informacij o podpori in morebitnih pravnih sredstvih, ki so v tretjih državah na voljo za žrtve mučenja in slabega ravnanja;
49. poziva ESZD in delegacije EU, naj v celoti, vendar skrbno ciljno usmerjeno in posameznim državam prilagojeno izkoristijo politične instrumente, ki jih imajo na voljo, kot je opredeljeno v smernicah EU glede mučenja, vključno z javnimi izjavami, lokalnimi demaršami ter dialogi in posvetovanji o človekovih pravicah, da bi izpostavile posamezne primere, zakonodajni okvir v zvezi s preprečevanjem mučenja ter ratifikacijo in izvajanje ustreznih mednarodnih konvencij; poziva ESZD in države članice, naj začnejo ponovno izvajati usmerjene globalne kampanje o tematskih vprašanjih, povezanih z mučenjem;
50. poziva delegacije EU in veleposlaništva držav članic na terenu, naj izvajajo določbe smernic EU glede mučenja, ter ESZD in Delovno skupino za človekove pravice, naj redno spremljata njihovo izvajanje;
51. poziva delegacije EU in veleposlaništva držav članic po vsem svetu, naj 26. junij, mednarodni dan v podporo žrtvam mučenja, vsako leto obeležijo z organizacijo seminarjev, razstav in drugih dogodkov;
52. poziva ESZD in posebnega predstavnika EU za človekove pravice, naj mučenje in slabo ravnanje sistematično izpostavljata v dialogih in posvetovanjih EU o človekovih pravicah s tretjimi državami;
53. priporoča, da se vprašanja, povezana z mučenjem, postavijo v ospredje lokalnih in regionalnih forumov in seminarjev civilne družbe z možnostjo nadaljnjega spremljanja v okviru rednih posvetovanj in dialogov o človekovih pravicah;
54. poziva EU, naj v svojih dialogih o človekovih pravicah spodbuja izvajanje standardnih minimalnih pravil OZN za ravnanje z zaporniki, da bi zagotovili spoštovanje dostojanstva zapornikov, njihovih temeljnih pravic in jamstva, ter zagotovi, da se bo uporaba teh pravil razširila na vse kraje, kjer se izvaja odvzem prostosti, vključno s psihiatričnimi bolnišnicami in policijskimi postajami;
55. poziva delegacije EU in delegacije Parlamenta, naj opravljajo obiske zaporov in drugih prostorov za pridržanje, vključno s centri za pridržanje mladoletnikov in prostori, kjer bi lahko bili pridržani otroci, in opazujejo sojenja, pri katerih je mogoče utemeljeno domnevati, da so bili obtoženci žrtve mučenja ali slabega ravnanja, ter prosijo za neodvisne preiskave posameznih primerov in informacije o njih;
56. poziva delegacije EU, naj zagotovijo podporo članom civilne družbe, ki ne morejo obiskati zaporov in opazovati sojenj;
57. poziva ESZD, Komisijo in države članice, naj izpolnijo svoje zaveze iz akcijskega načrta, da bodo prispevale k vzpostavitvi in delovanju neodvisnih in učinkovitih nacionalnih preventivnih mehanizmov; poziva države članice, naj pregledajo ter skrbno in pregledno analizirajo obstoječe nacionalne preventivne mehanizme in nacionalne institucije za človekove pravice v EU in v tretjih državah ter opredelijo njihove najboljše prakse, hkrati pa zagotovijo, da bodo vključevali tudi vidik pravic otrok, da bi lahko okrepile obstoječe mehanizme, jih izboljšale in te primere posredovale partnerskim državam;
58. poziva delegacije EU, naj zahtevajo, da se pridržanje uporablja le v skrajni sili, in spodbujajo druge možnosti, zlasti za ranljive osebe (kot so ženske, otroci, prosilci za azil in migranti);
59. je globoko zaskrbljen zaradi nedavnih poročil, da podjetja s sedežem v EU dobavljajo kemikalije za smrtne injekcije v ZDA; v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da so številna evropska farmacevtska podjetja vzpostavila pogodbeni izvozni in nadzorni sistem, s katerim želijo zagotoviti, da se njihov proizvod Propofol ne uporablja v smrtnih injekcijah v državah, ki še vedno izvajajo smrtno kazen, vključno z ZDA;
Ukrepanje EU v večstranskih forumih in mednarodnih organizacijah
60. pozdravlja vztrajna prizadevanja EU za dajanje pobude in podporo rednemu sprejemanju resolucij v Generalni skupščini OZN in Svetu za človekove pravice ter prednostno obravnavo tega vprašanja v okviru OZN; predlaga, naj podpredsednica/visoka predstavnica in posebni predstavnik EU za človekove pravice vzdržujeta redne stike s posebnim poročevalcem OZN o mučenju, da bi si izmenjevali informacije, ki so pomembne za zunanje odnose EU s tretjimi državami; predlaga tudi, naj Odbor za zunanje zadeve in njegov Pododbor za človekove pravice redno vabita posebnega poročevalca OZN o mučenju, da Parlamentu poroča o vprašanjih, povezanih z mučenjem, v posameznih državah;
61. poudarja, da lahko sistematično mučenje ali mučenje v velikem obsegu v skladu s členoma 7 in 8 Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča predstavlja vojni zločin ali zločin proti človeštvu; poudarja, da načelo odgovornosti za zaščito nalaga mednarodni skupnosti dolžnost, da zaščiti osebe, ki so žrtev takšnih zločinov, ter v zvezi s tem poziva k pregledu postopka odločanja v Varnostnem svetu OZN, da bi se v primerih, ki se nanašajo na odgovornost za zaščito, izognili zastojem;
62. poziva tretje države, naj celovito sodelujejo s posebnim poročevalcem OZN, Odborom proti mučenju ter regionalnimi organi proti mučenju, kot so Odbor za preprečevanje mučenja v Afriki, Evropski odbor za preprečevanje mučenja ter poročevalec Organizacije ameriških držav o pravicah oseb, ki jim je bila odvzeta svoboda; spodbuja države članice in ESZD, naj v stikih s tretjimi državami sistematično upoštevajo priporočila posebnega poročevalca in drugih organov o nadaljnjih ukrepih pri stikih s tretjimi državami, tudi v procesu splošnega rednega pregleda;
63. poziva ESZD, posebnega predstavnika EU za človekove pravice in države članice, naj dejavno spodbujajo ratifikacijo in izvajanje Konvencije proti mučenju in Izbirnega protokola h Konvenciji proti mučenju kot prednostno nalogo ter okrepijo svoja prizadevanja za olajšanje vzpostavitve in delovanja učinkovitih in neodvisnih nacionalnih preventivnih mehanizmov v tretjih državah;
64. poziva ESZD, Komisijo in države članice, naj podprejo vzpostavitev in delovanje regionalnih mehanizmov za preprečevanje mučenja, vključno z Odborom za preprečevanje mučenja v Afriki in poročevalcem Organizacije ameriških držav za pravice oseb, ki jim je bila odvzeta svoboda;
65. poziva ESZD, posebnega predstavnika EU za človekove pravice in Komisijo, naj okrepijo podporo tretjim državam in jim omogočijo, da bodo učinkovito izvajale priporočila ustreznih pogodbenih organov OZN, vključno z Odborom proti mučenju in Pododborom za preprečevanje mučenja, Odborom za otrokove pravice in Odborom za odpravo diskriminacije žensk;
66. poziva ESZD, naj v okviru svojih pristojnosti zagotovi tehnično pomoč za rehabilitacijo žrtev mučenja in njihovih družin, da bi jim omogočili, da ponovno uredijo svoje življenje;
67. opozarja na pomen dejavne udeležbe držav članic pri izvajanju določb akcijskega načrta in zagotavljanju posodobljenih podatkov o ukrepih, izvedenih v zvezi s tem, Evropski službi za zunanje delovanje;
68. poziva EU, naj učinkoviteje sodeluje z Evropskim odborom za preprečevanje mučenja in komisarjem Sveta Evrope za človekove pravice;
Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR)
69. pozdravlja obstoječe pobude in projekte v okviru EIDHR, med katerimi je bilo 7 % sredstev namenjenih projektom, povezanim z mučenjem, ter poudarja, da je treba še naprej zagotavljati posebna sredstva za boj proti mučenju ter krutemu ali poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju, s poudarkom na ozaveščanju, preprečevanju, obravnavi nekaznovanja, ter za socialno in psihološko rehabilitacijo žrtev mučenja, pri čemer naj imajo prednost projekti s celostnim pristopom;
70. poudarja, da morajo sredstva, ki so namenjena projektom v prihodnjem programskem obdobju, upoštevati prednostne naloge EU, navedene v akcijskem načrtu;
71. poziva države članice, naj zagotovijo pregled dvostranskih programov pomoči na področju preprečevanja mučenja in rehabilitacije, da bi si izmenjali dobre prakse, dosegli učinkovito delitev bremen ter oblikovali sinergije in skladnost s projekti EIDHR;
Verodostojnost, skladnost in doslednost politike EU
72. poudarja, da morajo EU in njene države članice delovati zgledno, da zagotovijo svojo verodostojnost; zato poziva Belgijo, Finsko, Grčijo, Irsko, Latvijo in Slovaško, naj čim prej ratificirajo Izbirni protokol h Konvenciji proti mučenju ter ustanovijo neodvisne in učinkovite nacionalne preventivne mehanizme, ki bodo imeli na voljo dovolj sredstev za delovanje; je seznanjen s pomenom posameznih komunikacij kot instrumenta za preprečevanje mučenja in slabega ravnanja ter poziva države članice, naj v skladu s členom 21 Konvencije proti mučenju sprejmejo posamezne pristojnosti; poziva podpisnice Konvencije OZN o otrokovih pravicah, naj podpišejo in ratificirajo 3. protokol h tej konvenciji; poziva tudi 21 držav članic, ki še niso ratificirale Mednarodne konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem, naj to storijo čim prej;
73. poziva države članice, ki še niso pripravile izjav o priznanju pristojnosti Odbora proti mučenju iz člena 22, naj to storijo čim prej;
74. poziva vse države članice, ki imajo nacionalne preventivne mehanizme, naj vzpostavijo konstruktiven dialog z namenom izvajanja priporočil nacionalnih preventivnih mehanizmov skupaj s priporočili Evropskega odbora za preprečevanje mučenja, Odbora proti mučenju in njegovega Pododbora za preprečevanje mučenja na skladen in dopolnjujoč način;
75. poziva EU, naj okrepi svojo zavezanost k splošnim vrednotam človekovih pravic, ter jo v zvezi s tem poziva, da uporabi svojo sosedsko politiko in načelo „več za več“, da bi sosednje države spodbudila k začetku reform z namenom okrepitve boja proti mučenju;
76. obžaluje zelo omejeno podporo, ki jo države članice zagotavljajo prostovoljnemu skladu OZN za žrtve mučenja ter posebnemu skladu v okviru Izbirnega protokola h Konvenciji proti mučenju; poziva države članice in Komisijo, naj z znatnimi in rednimi prostovoljnimi prispevki podprejo delo teh skladov skladno s svojimi dolžnostmi iz akcijskega načrta;
77. vztraja, da bi morala EU zavzeti bolj odločno stališče, in poziva institucije in države članice EU, naj okrepijo svojo zavezo in politično voljo z namenom zagotovitve moratorija na smrtno kazen po vsem svetu;
78. poziva Komisijo, naj pripravi akcijski načrt, da bi vzpostavila mehanizem za oblikovanje seznama uradnikov iz tretjih držav (vključno s policisti, tožilci in sodniki), vpletenih v hude kršitve človekovih pravic, kot so mučenje in kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje, ter uvedla ciljno usmerjene ukrepe zoper te uradnike (prepoved potovanj, zamrznitev sredstev); poudarja, da morala merila za vključitev na seznam temeljiti na dobro dokumentiranih, usklajenih in neodvisnih virih ter prepričljivih dokazih, kar bi omogočilo mehanizme za odpravo krivic, ki so jih utrpele žrtve;
79. opozarja na dolžnost vseh držav, tudi držav članic EU, da se strogo držijo načela nevračanja, po katerem države ne smejo izgnati ali izročiti oseb državi, v kateri jim grozi pregon; meni, da praksa zaprošanja države prejemnice za diplomatska zagotovila države pošiljateljice ne odvezuje njenih dolžnosti, in obsoja tako prakso, s katero se poskuša zaobiti absolutna prepoved mučenja in nevračanja;
80. je seznanjen z bistveno vlogo EU na svetovnem prizorišču v boju proti mučenju v tesnem sodelovanju z OZN; poudarja, da je krepitev načela nične tolerance do mučenja še vedno v osrčju politik in strategij EU za spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, tako znotraj kot zunaj EU; obžaluje, da vse države članice ne ravnajo povsem skladno z Uredbo Sveta (ES) št. 1236/2005 in da so morda nekatera podjetja s sedežem v razvitih državah tretjim državam nezakonito prodajala nadzorne in varnostne naprave, ki jih je mogoče uporabiti za mučenje;
81. poziva Svet in Komisijo, naj dokončata trenutno revizijo Uredbe Sveta (ES) št. 1236/2005, vključno z njenimi prilogami, z namenom učinkovitejšega izvajanja v skladu s priporočili Parlamenta, navedenimi v njegovi resoluciji z dne 17. junija 2010 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1236/2005; poziva države članice, naj v celoti spoštujejo določbe te uredbe, zlasti obveznost vseh držav članic iz člena 13 o pravočasni pripravi letnih poročil o dejavnosti in njihovi objavi ter o izmenjavi informacij o odločitvah o izdaji dovoljenj s Komisijo;
Premisleki o boju proti mučenju in o razvojni politiki
82. poudarja, da bi bilo treba oblikovati obsežno in celovito strategijo za boj proti mučenju, ki bi obravnavala njegove temeljne vzroke; meni, da bi ta morala vključevati splošno institucionalno preglednost in močnejšo politično voljo za boj proti slabemu ravnanju na ravni držav; poudarja, da je nujno treba odpraviti revščino, neenakost, diskriminacijo in nasilje, tako da se uporabijo nacionalni preventivni mehanizmi in okrepijo lokalni organi ter nevladne organizacije; poudarja, da je treba še okrepiti razvojno sodelovanje EU in sistem uveljavljanja človekovih pravic, da bi obravnavali temeljne vzroke nasilja;
83. poudarja, da so v boju proti mučenju nujni dostop do pravnega varstva, boj proti nekaznovanosti, nepristranske preiskave, okrepitev civilne družbe ter spodbujanje izobraževanje za preprečevanje slabega ravnanja;
84. poudarja, da uporaba izraza „mučenje“ in zato tudi popolna prepoved, preiskovanje in kaznovanje te prakse ne bi smeli biti izključeni, ko taka dejanja izvajajo nezakonite oborožene sile ali plemenske, verske ali uporniške skupine;
85. poudarja pomen in specifičnost dialoga o človekovih pravicah kot sestavnega dela političnega dialoga skladno s členom 8 Sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja; opozarja tudi, da bi moral vsak dialog s tretjimi državami o človekovih pravicah vključevati močan sestavni del za preprečevanje mučenja;
86. poziva Svet in Komisijo, naj spodbudita svoje partnerske države, da sprejmejo pristop, usmerjen k žrtvam, v boju proti mučenju in drugemu krutemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju, tako da v politiki razvojnega sodelovanja posebno pozornost namenita potrebam žrtev; poudarja, da je uvedba pogojevanja pomoči učinkovit način za obravnavanje te težave, vendar se lahko boljši rezultati dosežejo z dialogi in pogajanji na visoki ravni, vključevanjem civilne družbe, krepitvijo nacionalnih zmogljivosti in osredotočanjem na spodbude;
Premisleki o boju proti mučenju in o pravicah žensk
87. poziva EU, naj s pogojevanjem pomoči zagotovi, da bodo tretje države ščitile vse ljudi pred mučenjem, zlasti ženske in dekleta; poziva Komisijo, naj ponovno razmisli o svoji politiki pomoči državam, ki izvajajo mučenje, in naj pomoč preusmeri v podporo žrtvam;
88. pozdravlja ukrepe, ki jih Komisija obravnava v sporočilu z naslovom „Za odpravo pohabljanja ženskih spolovil“ (COM(2013)0833), in opozarja, da je potrebna skladnost notranjih in zunanjih politik Unije glede tega problema; poleg tega ponovno opozarja, da mora EU še naprej sodelovati s tretjimi državami pri izkoreninjenju prakse pohabljanja ženskih spolnih organov; spodbuja tiste države članice, ki pohabljanja ženskih spolnih organov v svoji nacionalni zakonodaji še niso opredelile kot kaznivo dejanje, naj to storijo in zagotovijo izvajanje ustrezne zakonodaje;
89. izraža zaskrbljenost zaradi primerov usmrtitev žensk s težavami v duševnem zdravju ali učnimi težavami;
90. obsoja vse oblike nasilja nad ženskami, zlasti uboje iz časti, nasilje zaradi globoko zakoreninjenih kulturnih ali verskih prepričanj, prisilne poroke, poroke otrok, spolni genocid ter uboje zaradi dote; potrjuje, da jih mora EU obravnavati kot oblike mučenja; poziva vse interesne skupine, naj si z izobraževanjem in ukrepi za ozaveščanje dejavno prizadevajo za preprečitev prakse mučenja;
91. obsoja vse oblike mučenja žensk, povezanega z obtožbami čarovništva, ki se izvaja v številnih državah po svetu;
92. pozdravlja napreden in inovativen pristop Rimskega statuta, s katerim je spolno nasilje in nasilje na podlagi spola, vključno s posilstvom, spolnim suženjstvom, prisilno prostitucijo, prisilno nosečnostjo, prisilno sterilizacijo ali drugimi oblikami primerljivo hudega spolnega nasilja, opredeljeno kot oblika mučenja ter s tem kot vojni zločin in zločin proti človeštvu; pozdravlja tudi programe za rehabilitacijo žensk, žrtev mučenja, zlasti v pokonfliktnih razmerah, ki jih izvaja sklad Mednarodnega kazenskega sodišča za podporo žrtvam;
93. poziva EU, naj spodbuja tiste države, ki še niso ratificirale Konvencije proti mučenju in Rimskega statuta ter ju začele izvajati, naj to storijo ter njune ustrezne določbe o nasilju na podlagi spola vključijo v svojo nacionalno zakonodajo;
94. poziva države, naj strogo obsodijo mučenje in nasilje nad ženskami in dekleti, storjeno v oboroženih spopadih in pokonfliktnih razmerah; priznava, da spolno nasilje in nasilje na podlagi spola vpliva na žrtve in preživele, sorodnike, skupnosti in družbe, ter poziva k učinkovitim ukrepom v zvezi z odgovornostjo in odpravo krivic ter učinkovitim pravnim sredstvom;
95. meni, da je ključno, da so nacionalni tožilci in sodniki zmožni ustrezno preganjati posameznike zaradi zločinov na podlagi spola in jim soditi ter da so za te naloge strokovno usposobljeni;
96. meni, da je dejstvo, da transseksualne zapornice v priporu niso ločene od moških zapornikov, kruto, nečloveško, ponižujoče in nesprejemljivo;
97. poziva EU, naj v svojih dialogih o človekovih pravicah spodbuja izvajanje pravil OZN za ravnanje z zapornicami in ukrepov brez odvzema prostosti za storilke kaznivih dejanj (bangkoška pravila), da se bodo okrepile mednarodne norme za ravnanje z zapornicami, kar vključuje zdravstvene vidike, upoštevanje različnosti spolov in otroško varstvo;
o o o
98. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije / visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam držav članic, visoki komisarki OZN za človekove pravice in posebnemu poročevalcu OZN o mučenju.
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 o Savdski Arabiji: odnosi z EU in njena vloga na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki (2013/2147(INI))
– ob upoštevanju sporazuma z dne 25. februarja 1989 o sodelovanju med Evropsko unijo in Svetom za sodelovanje v Zalivu (GCC),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. julija 1990 o pomenu sklenitve sporazuma o prosti trgovini med EGS in Svetom za sodelovanje v Zalivu(1),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. januarja 1996 o Savdski Arabiji(2),
– ob upoštevanju gospodarskega sporazuma med državami članicami Sveta za sodelovanje v Zalivu, ki je bil sprejet 31. decembra 2001 v Maskatu (Oman), ter izjave o vzpostavitvi carinske unije, ki jo je Svet arabskih držav za sodelovanje v Zalivu sprejel 21. decembra 2002 v Dohi,
– ob upoštevanju dejstva, da je Savdska Arabija oktobra 2004 ratificirala Konvencijo Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, s posebnim poudarkom na 7. členu o političnem in javnem življenju,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2005 o Savdski Arabiji(3),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2006 o svobodi izražanja v internetu(4),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. maja 2007 o reformah v arabskem svetu: kakšno strategijo potrebuje Evropska unija?(5),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2007 o pravicah žensk v Savdski Arabiji(6),
– ob upoštevanju poročila o izvajanju evropske varnostne strategije z naslovom „Zagotavljanje varnosti v spreminjajočem se svetu“, ki ga je Svet sprejel decembra 2008,
– ob upoštevanju skupnega sporočila 19. ministrskega sveta, ki je zasedal 29. aprila 2009 v Maskatu,
– ob upoštevanju skupnega akcijskega programa (2010–2013) za izvajanje sporazuma o sodelovanju med Evropsko unijo in Svetom za sodelovanje v Zalivu iz leta 1989,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2010 o Uniji za Sredozemlje(7),
– ob upoštevanju skupnega sporočila 20. ministrskega sveta, ki je zasedal 14. junija 2010 v Luxembourgu,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. marca 2011 o odnosih med Evropsko unijo in Svetom za sodelovanje v Zalivu(8),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. aprila 2011 o razmerah v Siriji, Bahrajnu in Jemnu(9),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2011 o razmerah v Siriji, Jemnu in Bahrajnu glede na splošne razmere v arabskem svetu in Severni Afriki(10),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2011 o razmerah v Siriji(11),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. oktobra 2011 o Bahrajnu(12),
– ob upoštevanju svojih resolucij o letnih zasedanjih Komisije Združenih narodov za človekove pravice v Ženevi (2000–2012),
– ob upoštevanju obiska podpredsednika Pododbora za človekove pravice Evropskega parlamenta v imenu predsednika Evropskega parlamenta Martina Schulza v Savdski Arabiji, ki je potekal med 24. in 25. novembrom 2013,
– ob upoštevanju svojih letnih poročil o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0125/2014),
A. ker je Kraljevina Savdska Arabija vpliven politični, gospodarski in verski akter na Bližnjem vzhodu in v islamskem svetu, vodilna proizvajalka nafte na svetu ter ustanoviteljica in vodilna članica Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC) in skupine G-20; ker je Savdska Arabija pomembna partnerica EU;
B. ker je EU s 15 % celotne trgovine glavna trgovinska partnerica Savdske Arabije in ker je slednja enajsta največja trgovinska partnerica EU; ker veliko število podjetij iz EU vlaga v savdsko gospodarstvo, zlasti v naftno industrijo, in ker je Savdska Arabija pomemben trg za izvoz industrijskega blaga EU, zlasti na področjih, kot so obramba, prevoz ter avtomobilska, medicinska in kemična industrija;
C. ker sta se uvoz blaga iz Savdske Arabije v EU in izvoz blaga iz EU v Savdsko Arabijo v obdobju od leta 2010 do leta 2012 bistveno povečala;
D. ker pogajanja o sporazumu o prosti trgovini med EU in Svetom za sodelovanje v Zalivu, ki so se začela pred dvajsetimi leti, še vedno niso zaključena;
E. ker se EU in Savdska Arabija soočata s skupnimi izzivi, ki so po izvoru in vplivu svetovni, kot so hitro spreminjajoče se gospodarstvo, migracije, zanesljivost oskrbe z energijo, mednarodni terorizem, širjenje orožja za množično uničevanje in degradacija okolja;
F. ker je zaradi spreminjajočega se političnega in strateškega okvira na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki potrebna ponovna ocena odnosov med EU in Savdsko Arabijo;
G. ker je Savdska Arabija dedna absolutna monarhija brez izvoljenega parlamenta; ker se sooča z izzivom kraljevega nasledstva; ker ima 28 milijonov prebivalcev, vključno z 9 milijoni tujcev in 10 milijoni mlajših od 18 let; ker so bile v Savdski Arabiji od leta 2001 izvedene skromne in postopne reforme, vendar niso institucionalizirane in jih je zato mogoče zlahka razveljaviti; ker stanje v državi na področju človekovih pravic ostaja slabo, globoke vrzeli med njenimi mednarodnimi obveznostmi in njihovim uresničevanjem pa niso bile odpravljene;
H. ker so bile prve občinske volitve leta 2005 v Savdski Arabiji prvi volilni proces v zgodovini države; ker bo leta 2015 izvoljena le polovica članov občinskih svetov, drugo polovico pa bo še vedno imenoval kralj;
I. ker je bilo šele letos v posvetovalni svet šura imenovanih prvih 30 žensk in ker bodo šele leta 2015 ženske lahko volile na občinskih volitvah;
J. ker se glede na poročilo Svetovne banke z naslovom „Ženske, podjetja in pravo 2014 : odpravljanje ovir za več enakosti med moškimi in ženskami“(13) Savdska Arabija uvršča na čelo držav, kjer je gospodarski potencial žensk zakonsko omejen,
K. ker je Savdska Arabija edina država na svetu, kjer ženskam ni dovoljeno voziti, in ker je ministrska odredba iz leta 1990, čeprav ni uradnega zakona, ki bi ženskam prepovedoval vožnjo, formalizirala obstoječo prepoved, ženskam, ki poskušajo voziti, pa grozi aretacija;
L. ker indeks neenakosti med spoloma iz leta 2012 (indeks GII programa Združenih narodov za razvoj) Savdsko Arabijo uvršča na 145. mesto od 148 držav, kar pomeni, da je ena od držav z največjo neenakostjo na svetu; ker poročilo o razlikah med spoloma po svetu za leto 2012 (Svetovni gospodarski forum) udeležbo žensk na trgu dela v Savdski Arabiji uvršča med najnižje na svetu (133. mesto od 135 držav);
M. ker se v Savdski Arabiji izvaja smrtna kazen in je bilo leta 2013 usmrčenih najmanj 24 ljudi; ker je bilo leta 2011 usmrčenih najmanj 80 ljudi, podobno število pa tudi leta 2012 – več kot trikrat več kot leta 2010 – vključno z mladoletnimi in tujimi državljani; ker je Savdska Arabija ena od redkih držav, ki še vedno izvajajo javne usmrtitve; ker obstajajo poročila o ženskah, ki so bile v Savdski Arabiji usmrčene s kamenjanjem, kar je v nasprotju s standardi Komisije ZN za položaj žensk, ki taka dejanja opredeljuje kot barbarsko obliko mučenja;
N. ker je Savdska Arabija sprejela in izvaja odločne in stroge ukrepe za boj proti terorizmu in finančnim dejavnostim, povezanim s terorizmom; ker ima Savdska Arabija hkrati vodilno vlogo pri razširjanju in spodbujanju še posebej stroge salafitske/vahabitske razlage islama po vsem svetu; ker so najskrajnejše manifestacije salafizma/vahabizma podlaga za nastanek terorističnih organizacij, kakršna je Al Kajda, in predstavljajo grožnjo svetovni varnosti, tudi za Savdsko Arabijo; ker je Savdska Arabija razvila sistem za nadzor nad finančnimi transakcijami za zagotavljanje, da se v teroristične organizacije ne preusmerjajo finančna sredstva, ki ga je treba še okrepiti;
O. ker strokovnjaki za človekove pravice ZN že dolgo časa izražajo zaskrbljenost zaradi preširoko opredeljenih protiterorističnih ukrepov, vključno s tajnim pridržanjem, zaradi katerih se lahko tudi miroljubni oporečniki znajdejo v priporu in zaporu zaradi obtožb terorizma; ker so mednarodne organizacije za človekove pravice že večkrat pozvale kralja Abdulaha, naj zavrne protiteroristični zakon, ki ga je svet ministrov sprejel 16. decembra 2013, ker vsebuje preširoko opredelitev terorizma in krivično omejuje svobodo govora, saj potencialno kriminalizira vse izjave, kritične do vlade ali družbe Savdske Arabije;
P. ker sta svoboda izražanja ter svoboda tiska in medijev, tako spletnih kot nespletnih, bistvena pogoja in katalizatorja za demokratizacijo in reforme ter nadzor nad oblastjo;
Q. ker ima Savdska Arabija živahno skupnost spletnih aktivistov in največje število uporabnikov Twitterja na Bližnjem vzhodu;
R. ker je delo organizacij za človekove pravice v Savdski Arabiji močno omejeno, kot dokazuje tudi dejstvo, da oblasti niso želele registrirati organizacij Adala Centre for Human Rights in Union for Human Rights; ker so dobrodelne ustanove še vedno edina vrsta organizacij civilne družbe, ki je dovoljena v kraljevini;
S. ker mora Savdska Arabija zagotoviti resnično versko svobodo, zlasti kar zadeva javno prakticiranje in verske manjšine, v skladu s pomembno vlogo, ki jo ima Savdska Arabija kot skrbnica dveh svetih islamskih mošej v Meki in Medini;
T. ker Savdska Arabija še naprej pogosto krši temeljne človekove pravice kljub izjavam pred Svetom ZN za človekove pravice, da sprejema številna priporočila iz splošnega rednega pregleda 2009; ker se ta priporočila nanašajo na reformo kazenskega pravosodja, ki krši najbolj temeljna mednarodna merila, in ker se priporniki redno soočajo s sistematičnimi kršitvami pravičnega sojenja, ker ni pisnega kazenskega zakonika, ki bi jasno opredeljeval, kaj je kaznivo dejanje, sodniki pa lahko sodijo v skladu s svojimi razlagami islamskega prava in preroških tradicij; ker je sedanji minister za pravosodje poudaril, da namerava kodificirati šeriatsko pravo in izdati smernice za izrekanje kazni;
U. ker je kralj Abdulah leta 2007 sprožil vrsto postopnih reform sodstva, ko je odobril načrt za nov sodni sistem, vključno z ustanovitvijo vrhovnega sodišča in posebnih gospodarskih, delovnih in upravnih sodišč;
V. ker je bilo v zadnjih mesecih poslanih domov več kot milijon delavcev iz Etiopije, Bangladeša, Indije, s Filipinov, iz Pakistana in Jemna, potem ko je bila uvedena reforma delovnega prava za zmanjšanje visokega števila delavcev migrantov v boju proti brezposelnosti med savdskimi državljani; ker je pospešen dotok velikega števila povratnikov pomenil velik pritisk za pogosto revne in nestabilne matične države;
W. ker je generalna skupščina Združenih narodov 12. novembra 2013 Savdsko Arabijo izvolila v Svet ZN za človekove pravice s triletnim mandatom, ki je začel teči 1. januarja 2014;
X. ker bi bila lahko vzpostavitev dialoga med Savdsko Arabijo in EU o človekovih pravicah zelo koristna priložnost za izboljšanje medsebojnega razumevanja in spodbujanje nadaljnjih reform v državi;
1. se zaveda soodvisnosti med EU in Savdsko Arabijo v smislu regionalne stabilnosti, odnosov z islamskim svetom, usode tranzicije v državah arabske pomladi, mirovnega procesa med Izraelom in Palestino, vojne v Siriji, izboljšanja odnosov z Iranom, boja proti terorizmu, stabilnosti svetovnih naftnih in finančnih trgov, trgovine, naložb in vprašanj svetovne politike, zlasti v okviru Svetovne banke, Mednarodnega denarnega sklada in skupine G-20; poudarja, da so Savdska Arabija in druge države članice Sveta za sodelovanje v Zalivu zaradi svojega geopolitičnega okolja v središču varnostnih izzivov, ki imajo svetovne in regionalne posledice;
2. se strinja z nekaterimi pomisleki, ki jih je izrazila Savdska Arabija, vendar poziva vlado, naj dejavno in tvorno sodeluje z mednarodno skupnostjo; v tem smislu pozdravlja predvsem dogovor med ZDA in Rusijo o uničenju kemičnega orožja v Siriji ob hkratni izognitvi vojaškemu spopadu;
3. poziva Savdsko Arabijo, naj dejavno podpre nedavni začasni sporazum med skupino E3+3 in Iranom ter v interesu miru in varnosti v celotni regiji pomaga poiskati diplomatsko rešitev za nerešena jedrska vprašanja v sklopu celovitejšega sporazuma v naslednjih šestih mesecih;
4. poudarja, da si Evropa želi miren in urejen razvoj ter politične reforme v Savdski Arabiji, saj je to ključni dejavnik dolgoročnega miru, stabilnosti in razvoja v regiji;
5. poziva oblasti Savdske Arabije, naj z EU vzpostavijo dialog o človekovih pravicah, kar bo omogočilo boljše razumevanje in prepoznavanje potrebnih sprememb;
6. poziva oblasti Savdske Arabije, naj omogočijo delo organizacij za človekove pravice, tako da olajšajo njihovo registracijo; obžaluje nadlegovanje aktivistov za človekove pravice in njihovo pridržanje brez obtožnice;
7. poziva oblasti Savdske Arabije, naj svojemu nacionalnemu združenju za človekove pravice omogočijo neodvisno delovanje in poskrbijo za skladnost s standardi ZN za nacionalne ustanove za človekove pravice (pariška načela);
8. opozarja, da je bilo stanje v Savdski Arabiji na področju človekovih pravic februarja 2009 ocenjeno pri splošnem rednem pregledu Sveta ZN za človekove pravice in da so savdske oblasti formalno sprejele znatno število priporočil, ki so jih podale države članice EU, vključno s tistimi, ki pozivajo k odpravi moškega skrbništva ter omejevanju smrtne kazni in telesnega kaznovanja; pričakuje večji napredek pri izvajanju teh priporočil in poziva Savdsko Arabijo, naj sprejme konstruktiven pristop v zvezi s priporočili, predstavljenimi med potekajočim splošnim rednim pregledom 2013;
9. izraža resno zaskrbljenost zaradi zakoreninjenih in splošno razširjenih kršitev človekovih pravic, kot so samovoljne aretacije in pridržanja, mučenje, prepovedi potovanj, sodno nadlegovanje in nepoštena sojenja; je zlasti zaskrbljen, ker se domnevni protiteroristični ukrepi vse pogosteje uporabljajo kot orodje za aretacijo zagovornikov človekovih pravic, po poročilih pa narašča tudi nekaznovanost za kršitve človekovih pravic; poziva savdsko vlado, naj nujno ukrepa na podlagi priporočil iz splošnega rednega pregleda 2009, vključno z nadaljevanjem in krepitvijo reform pravosodnega sistema;
10. pozdravlja sodelovanje Savdske Arabije s sistemom ZN za človekove pravice v okviru Sveta ZN za človekove pravice in splošnih konvencij o človekovih pravicah, ki jih je ratificirala doslej; kljub temu poziva Savdsko Arabijo, naj podpiše in ratificira druge temeljne pogodbe in sporazume ZN o človekovih pravicah, kot so mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter mednarodna konvencija o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov;
11. meni, da članstvo Savdske Arabije v Svetu ZN za človekove pravice po vsem svetu krepi pričakovanja, da bo še posebej spoštovala človekove pravice in demokracijo, ter jo poziva, naj si bolj prizadeva za reforme; od članic Sveta ZN za človekove pravice pričakuje, da bodo polno sodelovale v njegovih posebnih postopkih in dovolile nemotene obiske vseh posebnih poročevalcev ZN ter še zlasti sprejele obisk posebnega poročevalca ZN za mučenje in drugo kruto, nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kaznovanje;
12. ugotavlja, da ima Savdska Arabija po poročilih največji delež uporabnikov Twitterja na svetu, kar kaže na močno vlogo spletnih družabnih omrežij v državi; poziva savdske oblasti, naj zagotovijo svobodo izražanja, združevanja in mirnega zbiranja vsem prebivalcem te kraljevine; obžaluje represijo nad aktivisti in protestniki med mirnimi demonstracijami; poudarja, da so mirno zagovarjanje temeljnih pravnih pravic ali kritične pripombe v družabnih medijih izrazi neodtujljive pravice, kot je Parlament poudaril v svojem poročilu o digitalni svobodi; poudarja, da je svoboda tiska in medijev, tako spletnih kot nespletnih, bistvenega pomena v svobodni družbi in pomeni pomemben nadzor na oblastjo;
13. poziva vlado Savdske Arabije, naj spoštuje svoje zaveze do številnih instrumentov na področju človekovih pravic, vključno z arabsko listino o človekovih pravicah, konvencijo o otrokovih pravicah, konvencijo proti mučenju in konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk;
14. poziva Savdsko Arabijo, naj podpiše in ratificira rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC);
15. poziva savdske oblasti, naj izboljšajo sistem kazenskega pravosodja na podlagi šeriatskega prava, da bodo izpolnile mednarodna merila, ki urejajo postopke aretacije, pridržanja in sojenja ter pravice zapornikov;
16. poziva savdske oblasti, naj izpustijo zapornike vesti, končajo sodno in zunajsodno nadlegovanje zagovornikov človekovih pravic ter pospešijo izvajanje nove zakonodaje o nevladnih organizacijah, s čimer bodo omogočile njihovo registracijo, svobodo delovanja in možnost zakonitega delovanja;
17. poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj dejavno podpre skupine civilne družbe, ki si prizadevajo za človekove pravice in demokracijo v Savdski Arabiji; poziva delegacijo EU v Riadu, naj dejavno izvaja program človekovih pravic s spremljanjem sodnih postopkov v vlogi opazovalcev in obiskovanjem zaporov;
18. ponovno poziva k splošni odpravi mučenja, telesnega kaznovanja in smrtne kazni ter k takojšnjemu moratoriju na izvrševanje smrtnih kazni v Savdski Arabiji; obžaluje, da Savdska Arabija še vedno uporablja smrtno kazen za širok nabor kaznivih dejanj; savdske oblasti poziva, naj reformirajo pravosodni sistem, da bi odpravile vse oblike telesnega kaznovanja; v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da je Savdska Arabija nedavno sprejela zakonodajo, ki kriminalizira zlorabe v družini;
19. obžaluje, da je bila januarja lani šrilanška gospodinjska pomočnica Rizana Nafik v Savdski Arabiji obglavljena zaradi zločina, ki ga je domnevno zagrešila, ko je bila še otrok, kar je jasna kršitev konvencije o otrokovih pravicah, ki izrecno prepoveduje smrtno kazen za osebe, ki so v času kaznivega dejanja mlajše od 18 let;
20. poziva savdske oblasti, naj zagotovijo, da bodo vsi domnevni primeri mučenja in drugega slabega ravnanja temeljito in nepristransko preiskani, da bodo domnevni storilci preganjani in da morebitne izjave, pridobljene z mučenjem, ne bodo uporabljene kot dokaz v kazenskih postopkih;
21. obžaluje, da so kljub ratifikaciji mednarodne konvencije proti mučenju izsiljena priznanja ali priznanja, pridobljena z mučenjem, še vedno pogosta; poziva savdske oblasti, naj povsem odpravijo mučenje v savdskem pravosodnem in zaporniškem sistemu;
22. je zgrožen, ker je Savdska Arabija ena od držav na svetu, ki še vedno izvajajo javne usmrtitve, amputacije in bičanje; poziva savdske oblasti, naj te prakse zakonsko prepovedo, saj predstavljajo hudo kršitev številnih mednarodnih instrumentov o človekovih pravicah, katerih pogodbenica je Savdska Arabija;
23. obžaluje, da savdske oblasti niso predložile vabila posebnemu poročevalcu ZN za mučenje in posebnemu poročevalcu ZN za zagovornike človekovih pravic, in sicer kljub priporočilu Urada visokega komisarja ZN za človekove pravice vsem državam, naj predložijo uradna vabila posebnim poročevalcem ZN;
24. poziva savdske oblasti, naj spoštujejo javno čaščenje vseh veroizpovedi; pozdravlja ustanovitev Mednarodnega centra za medverski in medkulturni dialog kralja Abdulaha Bin Abdula Aziza (KAIICIID) na Dunaju za spodbujanje dialoga med pripadniki različnih veroizpovedi in kultur po svetu; vendar obžaluje, da v Savdski Arabiji ni svobode veroizpovedi; poziva oblasti, naj spodbujajo zmernost in strpnost do verske raznolikosti na vseh ravneh izobraževalnega sistema, vključno z verskimi ustanovami, ter v javnem diskurzu uradnikov in javnih uslužbencev;
25. poudarja, da je treba spoštovati temeljne pravice vseh verskih manjšin; poziva oblasti, naj si bolj prizadevajo za zagotavljanje strpnosti in sobivanja med vsemi verskimi skupinami; poziva oblasti, naj še naprej pregledujejo izobraževalni sistem, da bi odpravile še obstoječe diskriminacijske omembe pripadnikov drugih veroizpovedi ali prepričanj;
26. poziva savdske oblasti, naj določijo najnižjo starost za sklenitev zakonske zveze in sprejmejo ukrepe za prepoved porok otrok v skladu s konvencijo o otrokovih pravicah in konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki ju je Savdska Arabija ratificirala;
27. pozdravlja dejstvo, da je leta 2013 kralj v posvetovalno skupščino (svet šura) Savdske Arabije prvič imenoval ženske, ki zasedajo 30 od 150 sedežev, in se veseli nadaljnjega razvijanja stikov in institucionalnih vezi med Evropskim parlamentom in šuro; pričakuje uresničitev kraljeve obljube, da bo ženskam dovoljeno voliti in kandidirati na naslednjih občinskih volitvah leta 2015 in da jim bo nato dovoljeno voliti in kandidirati tudi na vseh drugih volitvah;
28. poziva savdske oblasti, naj prekličejo sistem moškega skrbništva, in opozarja, da zakon o zaščiti žensk pred nasiljem v družini, sprejet 26. avgusta 2013, ne bo veljal, dokler se bo še naprej uporabljal sistem skrbništva, saj ta ženskam onemogoča, da bi prijavile nasilje v družini ali spolno nasilje; poziva jih tudi, naj odpravijo vse omejitve za ženske, kar zadeva njihove človekove pravice, svobodo gibanja, zdravje, izobraževanje, sklepanje zakonske zveze, možnosti zaposlitve, pravno sposobnost in njihovo zastopanje v kazenskih postopkih, pa tudi vse oblike diskriminacije proti ženskam v družinskem pravu ter v zasebnem in javnem življenju, in spodbujajo njihovo sodelovanje na gospodarskem, socialnem, kulturnem in političnem področju; pozdravlja svetovno kampanjo za preklic prepovedi vožnje za ženske; poziva oblasti, naj prenehajo pritiskati na tiste, ki se borijo za pravico žensk do vožnje; opozarja savdsko vlado na njene zaveze iz konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in konvencije o otrokovih pravicah in na tiste, ki izhajajo iz resolucije generalne skupščine Združenih narodov št. 53/144, s katero je bila sprejeta deklaracija o zagovornikih človekovih pravic; opozarja, da je treba spodbujati kampanje ozaveščanja in jih prav tako nameniti moškim, da se bodo tudi oni zavedali pravic žensk in vseh posledic za družbo v primeru njihovega nespoštovanja; poudarja, da morajo te informacije doseči tudi podeželje in odročne kraje;
29. pozdravlja najnovejšo zakonodajo, ki savdskim dekletom dovoljuje, da se v zasebnih šolah ukvarjajo s športom, obžaluje pa, da ta za javne šole ne velja; pozdravlja veliko število univerzitetnih diplomantk, ki je dandanes večje od števila diplomantov, in spodbuja vlado, naj si še naprej in močneje prizadeva za vlaganje v izobraževanje žensk; poudarja, da savdske ženske predstavljajo 57 % univerzitetnih diplomantov, zaposlenih pa je le 18 % Savdijk, starejših od 15. leta, kar je ena najnižjih stopenj na svetu; poziva savdsko vlado, naj znova pregleda in reformira izobraževanje žensk, da bi se povečalo njihovo sodelovanje v gospodarstvu in bolj spodbudilo njihove podjetniške sposobnosti ter da bi se začeli obravnavati izzivi, povezani s spolom, na področju predpisov, da bi ženske imele boljši dostop do vladnih služb, ki podeljujejo poslovne licence; pozdravlja program usposabljanja, uveden v sodelovanju z nacionalno organizacijo za skupno usposabljanje, katerega namen je pripraviti dekleta na vstop na trg dela, ter poudarja prizadevanja savdskih oblasti, da bi dekletom ponudile bolje možnosti za izobrazbo in priložnosti v novih sektorjih, kjer so običajno zaposleni moški;
30. spodbuja prizadevanja Savdske Arabije za visokošolsko izobraževanje žensk, kar se razvija v nove izobraževalne trende v kraljevini; ugotavlja, da je bilo leta 2011 na visokošolske ustanove vpisanih 473.725 žensk (429.842 moških), medtem ko so bile leta 1961 vpisane le štiri, in da je število žensk, ki so diplomirale na teh ustanovah, znašalo 59.948 (55.842 moških); ugotavlja tudi, da se je odstotek žensk na vseh šolskih ravneh s 33 % v obdobju 1974–1975 povečal na 81 % v letu 2013; pozdravlja program mednarodnih štipendij, ki je omogočil, da število študentk, ki se šolajo v tujini, znaša 24.581;
31. pozdravlja prva dovoljenja za opravljanje dejavnosti, izdana pravnicam, vendar obžaluje, da je pravni sistem v rokah moških sodnikov z verskim ozadjem; je seznanjen s postopno kodifikacijo šeriatskega prava in poziva k njeni pospešitvi, ker odsotnost kodifikacije in tradicije sodne prakse pogosto vodita v veliko negotovost glede področja uporabe in vsebine zakonov ter v sodne zmote; poudarja, da je bistvenega pomena zagotoviti neodvisnost sodstva in ustrezno pravno usposabljanje za sodnike;
32. pozdravlja dejstvo, da je Savdska Arabija ratificirala štiri pogodbe ZN o človekovih pravicah, in sicer: Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW, ratificirana leta 2000), Konvencijo proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju (CAT, 1997), Konvencijo o otrokovih pravicah (1996) in Mednarodno konvencijo o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije (1997);
33. podarja pomen odprte razprave med raziskovalkami islama, usmerjene v razlago verskih besedil z vidika pravic žensk in enakopravnosti;
34. poudarja, da je treba v vseh pogajanjih o prostotrgovinskem sporazumu z EU, ki vključujejo Savdsko Arabijo, najprej poskrbeti za stroge obveznosti, ki zagotavljajo zaščito žensk in deklet;
35. pozdravlja nedavno odločitev ministrstva za delo o pospeševanju zaposlovanja žensk v različnih sferah zasebnega sektorja, kar je pripeljalo do povečanja števila Savdijk, zaposlenih v zasebnem sektorju, s 55 600 leta 2010 na približno 100 000 leta 2011 in 215 840 ob koncu leta 2012; pozdravlja odločitev ministrstva za delo v povezavi s skladom za razvoj človeških virov glede uvedbe programov za spodbujanje zaposlovanja žensk;
36. poziva oblasti, naj izboljšajo delovne razmere in obravnavanje priseljenskih delavcev, pri tem pa posebno pozornost posvetijo ženskam, ki delajo kot gospodinjske pomočnice, saj so še posebej izpostavljene spolnemu nasilju in se pogosto znajdejo v dejansko suženjskih razmerah; spodbuja savdsko vlado, naj nadaljuje reforme delovnega prava in zlasti v celoti odpravi sistem sponzorstva („kafala“), in pozdravlja nedavni poziv nacionalnega združenja za človekove pravice vladi, naj se tuji delavci raje najemajo prek agencije ministrstva za delo; pozdravlja nedavna prizadevanja za uvedbo nacionalne delovne zakonodaje, ki bo zagotovila standardizirano varstvo za gospodinjske pomočnice in pregon delodajalcev, odgovornih za spolne in telesne zlorabe ter kršitve delavskih pravic;
37. poziva savdske oblasti, naj preprečijo nove nasilne napade na delavce migrante in izpustijo na tisoče tistih, ki so bili aretirani in so pridržani v začasnih centrih, po poročanju pogosto brez ustreznega zavetja ali zdravniške oskrbe; poziva matične države, naj sodelujejo s savdskimi oblastmi, da bi za delavce organizirali čim bolj humano vrnitev domov; obžaluje, da izvajanje delovnega prava pogosto ne poteka v skladu z mednarodnimi standardi in da se proti nezakonitim migrantom uporablja neupravičeno nasilje, tako kot med ostrimi ukrepi novembra 2013, ko so bili trije etiopski državljani ubiti, 33 000 oseb je bilo pridržanih, približno 200 000 nezakonitih migrantov pa izgnanih;
38. pozdravlja dejstvo, da je Savdska Arabija ratificirala nekaterih glavnih konvencij Mednarodne organizacije dela, in sicer konvencijo št. 182 o odpravi najhujših oblik otroškega dela; pozdravlja pristop države k protokolu ZN za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki (palermski protokol); pričakuje, da bodo s pravnimi in političnimi reformami zagotovljeno tudi izvajanje teh mednarodnih pogodb;
39. je seznanjen z dejstvom, da je Savdska Arabija nedavno zavrnila nestalni sedež v varnostnem svetu ZN;
40. meni, da je rešitev za naraščajoče varnostne težave v regiji oblikovanje skupnega varnostnega okvira, iz katerega ne bo izključena nobena država in v katerem bodo upoštevani vsi legitimni varnostni interesi vseh držav;
41. poudarja, da ima sodelovanje med EU in Savdsko Arabijo ključno vlogo v boju proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu, vendar bo zares učinkovito samo, če bodo pri tem spoštovane temeljne človekove pravice in državljanske svoboščine; poziva oblasti Savdske Arabije, naj izboljšajo nadzor nad tem, kako savdski državljani in dobrodelne organizacije financirajo radikalne militantne skupine v tujini; pozdravlja sporazum o prispevku za ustanovitev protiterorističnega centra Združenih narodov, ki so ga Združeni narodi in Savdska Arabija podpisali 19. septembra 2011, in odločitev Savdske Arabije, da bo tri leta financirala njegovo delovanje;
42. izraža zaskrbljenost, ker nekateri državljani in organizacije iz Savdske Arabije finančno in politično podpirajo nekatere verske in politične skupine v severni Afriki, na Bližnjem vzhodu, v Aziji, zlasti južni (v Pakistanu in Afganistanu), Čečeniji in Dagestanu, kar lahko vodi v krepitev fundamentalističnih in obskurantističnih sil, ki spodkopavajo prizadevanja za demokratično upravljanje in nasprotujejo sodelovanju žensk v javnem življenju;
43. poziva savdske oblasti, naj sodelujejo z EU in v mednarodnem okviru, da bi ustavili salafitska gibanja, ki podpirajo protidržavne dejavnosti vojaških upornikov v Maliju, ki vodijo v destabilizacijo celotne regije;
44. poudarja, da je Savdska Arabija ključna članica „skupine prijateljic Sirije“; poziva jo, naj prispeva k mirni in vključujoči rešitvi sirskega konflikta, zlasti s podporo konferenci Ženeva II brez vnaprejšnjih pogojev; poziva tudi k dejavnejši podpori pri zagotavljanju vse razpoložljive humanitarne pomoči sirskemu ljudstvu, ki ga je prizadela državljanska vojna; poziva Savdsko Arabijo, naj ustavi finančno, vojaško in politično podporo skupinam skrajnežev in spodbudi druge države, naj ravnajo enako;
45. ponovno poziva Savdsko Arabijo, naj konstruktivno prispeva in posreduje v interesu miroljubnih reform in nacionalnega dialoga v Bahrajnu;
46. poziva savdske oblasti, naj vzpostavijo miroljuben dialog z Iranom o dvostranskih odnosih in prihodnosti regije; pozdravlja izjavo savdske vlade z dne 24. novembra 2013 o izidu sporazuma z Iranom iz Ženeve;
47. poziva EU in Savdsko Arabijo, naj učinkovito sodelujeta za dosego pravične in trajne rešitve za izraelsko-palestinski spor;
48. poziva institucije EU, naj okrepijo svojo navzočnost v regiji in delovne odnose s Savdsko Arabijo s povečanjem sredstev za delegacijo v Riadu in načrtovanjem rednih obiskov visoke predstavnice za zunanje zadeve in varnostno politiko v tej državi;
49. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropski službi za zunanje delovanje, generalnemu sekretarju ZN, visoki komisarki ZN za človekove pravice, njegovemu veličanstvu kralju Abdulahu Ibn Abdulu Azizu, vladi Kraljevine Savdske Arabije in generalnemu sekretarju centra za nacionalni dialog Kraljevine Savdske Arabije.