(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0075),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 33, 114 in 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0043/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 22. maja 2013(1),

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A7-0346/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 271, 19.9.2013, str. 86.

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 33, 114 in 207 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Da se zagotovi prosti pretok proizvodov v Uniji, je treba zagotoviti, da ti proizvodi izpolnjujejo zahteve, ki zagotavljajo visoko stopnjo zaščite javnih interesov, kot so varovanje zdravja in varnosti oseb na splošno, varnost in zdravje pri delu, varstvo potrošnikov, okolja in javne varnosti. Okrepitev izvrševanja teh zahtev je bistvenega pomena za ustrezno zaščito teh interesov in za ustvarjanje pogojev, v katerih lahko uspeva poštena konkurenca na trgu blaga v Uniji. Zato so potrebna pravila za nadzor trga in proizvodov, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav.

(2)  Ukrepi za nadzor trga iz te uredbe ne bi smeli biti namenjeni izključno za zaščito zdravja in varnosti, temveč bi se morali uporabljati tudi za izvrševanje zakonodaje Unije, ki si prizadeva za zaščito drugih javnih interesov, na primer z ureditvijo točnosti meritev, elektromagnetne združljivosti in, energetske učinkovitosti in veljavne okoljske zakonodaje. [Sprememba 1]

(3)  Oblikovati je treba splošni okvir pravil in načel v zvezi z nadzorom trga, ki ne bi smel vplivati na materialnopravna pravila veljavne zakonodaje Unije za varstvo javnih interesov, kot so zdravje, varnost ter varstvo potrošnikov in okolja, ampak bi moral biti namenjen krepitvi njihovega delovanja.

(4)  Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta(3) je bila sprejeta, da se vzpostavi okvir za nadzor trga kot dopolnilo in okrepitev veljavnih določb v usklajevalni zakonodaji Unije v zvezi z nadzorom trga in za izvrševanje takšnih določb.

(5)  Za potrebe zagotavljanja enakovrednega in doslednega izvajanja usklajevalne zakonodaje Unije Uredba (ES) št. 765/2008 uvaja okvir za nadzor trga Unije, ki določa minimalne zahteve na podlagi ciljev, ki jih morajo doseči države članice, in okvir za upravno sodelovanje, vključno z izmenjavo informacij med državami članicami.

(6)  Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta(4) je določila pravila za zagotavljanje varnosti proizvodov, ki so namenjeni potrošnikom ali jih bodo ti verjetno uporabljali. Uredba (ES) št. 765/2008 je ohranila možnost, da organi za nadzor trga sprejmejo bolj specifične ukrepe, ki so jim na voljo na podlagi navedene direktive.

(7)  V svoji resoluciji z dne 8. marca 2011 o reviziji Direktive o splošni varnosti proizvodov in nadzoru trga(5) Evropski parlament navaja, da je ena sama uredba edini način, da se zagotovi enoten sistem o nadzoru trga za vse proizvode, zato poziva Komisijo, naj vzpostavi sistem nadzora enotnega trga za vse proizvode z enim aktom, ki bo zajemal tako Direktivo 2001/95/ES kot Uredbo (ES) št. 765/2008.

(8)  S to uredbo bi bilo torej določbe Uredbe (ES) št. 765/2008, Direktive 2001/95/ES in več sektorskih aktov usklajevalne zakonodaje Unije, ki se nanašajo na nadzor trga, treba združiti v eni sami uredbi, ki bi zajemala proizvode z usklajenih in neusklajenih področij zakonodaje Unije, ne glede na to, ali so namenjeni za uporabo ali je verjetno, da jih bodo potrošniki ali poklicni uporabniki uporabljali.

(9)  Zakonodaja Unije, ki se uporablja za proizvode in postopke prehranjevalne verige, zlasti Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta(6), določa celovit okvir za izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti za preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali, gensko spremenjenih organizmih, zdravju rastlin in reprodukcijskem materialu rastlin, proizvodih za varstvo rastlin in pesticidih. Zato bi bilo treba ta področja izključiti iz področja uporabe te uredbe.

(10)  Zakonodaja Unije o zdravilih, medicinskih pripomočkih, in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih in snoveh človeškega izvora vsebuje posebne določbe, ki zagotavljajo varnost po dajanju na trg, ki temelji zlasti na nadzoru posameznih sektorjev in sistemih nadzora trga. Navedene proizvode bi bilo zato treba prav tako izvzeti iz področja uporabe te uredbe, z izjemo določb o nadzoru proizvodov, ki vstopajo na trg Unije, ki naj bi se uporabljale za te proizvode, če ustrezna zakonodaja Unije ne vsebuje posebnih pravil v zvezi z organizacijo mejnih kontrol.

(11)  Direktiva 2010/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta(7) se ne uporablja samo za novo premično tlačno opremo z namenom zagotavljanja dostopnosti opreme na trgu, temveč tudi za nekatero drugo premično tlačno opremo za redne preglede, vmesne preglede, izredna preverjanja in uporabo. Navedena direktiva določa oceno „pi“ in zaščitni postopek Unije ter posebne postopke za obravnavo premične tlačne opreme, ki predstavlja tveganje na nacionalni ravni, skladne premične tlačne opreme, ki predstavlja tveganje za zdravje in varnost, in formalne neskladnosti. Zato se postopki za nadzor proizvodov znotraj Unije, določeni v tej uredbi, ne bi smeli uporabljati za premično tlačno opremo iz Direktive 2010/35/EU.

(12)  Ta uredba bi morala vzpostaviti celovit okvir za nadzor trga v Uniji. Morala bi določiti obseg uporabe zajetih proizvodov in tistih, ki so izključeni, državam članicam naložiti obveznost organiziranja in izvajanja nadzora trga, od držav članic zahtevati, da imenujejo organe za nadzor trga in opredelijo njihove pristojnosti in dolžnosti ter da vzpostavijo splošne in področne programe za nadzor trga.

(12a)  Ta uredba bi se morala uporabljati za vse oblike dobave proizvodov, vključno s prodajo na daljavo. Države članice in Komisija bi morale razviti skupni pristop za nadzor trga proizvodov, ki se prodajajo prek spleta, ter po potrebi pripraviti smernice za ustrezne vloge in odgovornosti gospodarskih subjektov, vključenih v dobavno verigo elektronskega trgovanja, da bi okrepili izvrševanje pravil za proizvode, ki se prodajajo prek spleta. [Sprememba 2]

(13)  Nekateri akti usklajevalne zakonodaje Unije vsebujejo določbe o nadzoru trga in zaščitne klavzule. Te lahko temeljijo referenčnih določbah o nadzoru trga in zaščitnih klavzulah iz Sklepa št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta(8). Ta uredba bi morala vsebovati vse določbe o nadzoru trga, ki se uporabljajo za proizvode, ki spadajo v njeno področje uporabe. Zato bi morala ta uredba vključevati referenčne določbe o nadzoru trga in zaščitne klavzule iz Sklepa št. 768/2008/ES. Določbe v obstoječi usklajevalni zakonodaji Unije, ki se nanašajo na nadzor trga, in zaščitne klavzule, ki so bile oblikovane pred sprejetjem Sklepa št. 768/2008/ES ali temeljijo na referenčnih določbah Sklepa, bi bilo treba odstraniti iz navedene usklajevalne zakonodaje, razen če obstajajo posebni sektorski razlogi za njihovo ohranitev. Treba bi bilo določiti izjeme od zaščitnih določb v zvezi s proizvodi, za katere velja Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta(9), nekatero opremo, za katero velja Direktiva 2009/142/ES Evropskega parlamenta in Sveta(10), nekatero tlačno opremo, za katero velja Direktiva 97/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta(11), in nekatero tlačno posodo, za katero velja Direktiva 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta(12).

(14)  Da bi celoten postopek nadzora trga postal pregleden in enostaven tako za organe za nadzor trga kot za gospodarske subjekte, bi morala ta uredba jasno določiti kronološki potek tega postopka od trenutka, ko organi za nadzor trga identificirajo proizvod, za katerega verjamejo, da lahko predstavlja tveganje, do ocene tveganja, popravnih ukrepov, ki jih mora sprejeti zadevni gospodarski subjekt v določenem obdobju, in ukrepov, ki jih morajo sprejeti organi za nadzor trga, če gospodarski subjekti tega ne storijo ali v nujnih primerih.

(14a)  Da bi organom za nadzor trga olajšali delo, bi morali gospodarski subjekti dati na razpolago vso dokumentacijo in informacije, ki jih ti organi potrebujejo za izvajanje svojih dejavnosti. Organi za nadzor trga bi morali zahtevati samo dokumentacijo in informacije, za katere se lahko pričakuje, da jih ima zadevni gospodarski subjekt v lasti v skladu s svojo vlogo v dobavni verigi. [Sprememba 3]

(15)  Nadzor trga bi moral temeljiti na oceni tveganja, ki ga predstavlja proizvod, ob upoštevanju vseh ustreznih podatkov. Metodologija in merila ocenjevanja tveganj bi morala biti homogena v vseh državah članicah, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji za vse gospodarske subjekte. Za proizvod, ki je predmet usklajevalne zakonodaje Unije, ki določa bistvene zahteve v zvezi z varovanjem nekaterih javnih interesov, bi moralo veljati, da ne predstavlja tveganja za navedene javne interese, če je v skladu z bistvenimi zahtevami. [Sprememba 4]

(15a)  Potrošniki lahko aktivno in pomembno prispevajo k nadzoru trga, saj so navadno v neposrednem stiku s proizvodi, ki predstavljajo tveganje, vključno s proizvodi, ki niso v skladu z veljavno zakonodajo Unije. V tem kontekstu bi morale države članice ozaveščati potrošnike o njihovi pravici do pritožbe v zvezi z vprašanji glede varnosti proizvodov in dejavnosti nadzora trga, ter zagotoviti, da je postopek poročanja lahko dostopen, relativno preprost in učinkovit. Komisija bi morala nadalje raziskati možnosti za uskladitev vlaganja tovrstnih pritožb po vsej Uniji, na primer z vzpostavitvijo osrednje baze podatkov, v kateri bi bilo mogoče hraniti pritožbe, ki jih vložijo potrošniki, ter preučiti možnost javne objave teh pritožb ob upoštevanju pravice zadevnih gospodarskih subjektov do pregleda in odgovora. [Sprememba 5]

(16)  Za proizvode, ki so predmet usklajevalne zakonodaje Unije, ki ne določa bistvenih zahtev, vendar je oblikovana za zagotovitev varovanja nekaterih javnih interesov, bi moralo veljati, da ne predstavljajo tveganja za navedene javne interese, če so v skladu z navedeno zakonodajo.

(17)  Podobno bi moralo za proizvod, ki ni predmet usklajevalne zakonodaje Unije, a ki je v skladu z nacionalnimi pravili o zdravju in varnosti oseb ali z evropskimi standardi, navedenimi v Uradnem listu Evropske unije, veljati, da ne predstavlja tveganja za zdravje in varnost.

(18)  Za namene te uredbe bi morala biti izvedena ocena tveganja, da se opredelijo proizvodi, ki bi lahko negativno vplivali na javne interese, ki so zaščiteni z Uredbo (EU) št. .../... Evropskega parlamenta in Sveta(13)(14), sektorsko usklajevalno zakonodajo Unije in drugo zakonodaje Unije o proizvodih, ki so predmet te uredbe. Vključevati bi morala podatke, kadar so na voljo, o tveganjih, ki so se za zadevni proizvod predhodno že uresničila. Upoštevati bi bilo tudi vse ukrepe, ki bi jih lahko za zmanjšanje tveganja sprejeli zadevni gospodarski subjekti. Zlasti bi bilo treba upoštevati morebitno ranljivost potrošnikov v primerjavi s poklicnimi uporabniki ter večjo ranljivost nekaterih skupin potrošnikov, kot so otroci, starejši ali invalidi.

(19)  Tako novi kot rabljeni proizvodi s poreklom zunaj Unije se lahko dajo na trg šele potem, ko so bili sproščeni v prosti promet. Na zunanjih mejah Unije so potrebne učinkovite mejne kontrole, da se začasno prekine sprostitev proizvodov, ki bi lahko predstavljali tveganje, če bi bili dani na trg Unije, dokler organi za nadzor trga ne podajo ocene in dokončne odločitve.

(20)  Obveznost organov, pristojnih za nadzor proizvodov, ki vstopajo na trg Unije, da izvajajo preverjanja v zadostnem obsegu, zato prispeva k varnejšemu trgu Unije za proizvode. Da bi se povečala učinkovitost takšnih pregledov, bi bilo treba okrepiti sodelovanje in izmenjavo informacij med temi morali biti ti organi in organi za nadzor trga dolžni sodelovati in izmenjati informacije v zvezi s proizvodi, ki predstavljajo tveganje, in neskladnimi proizvodi. [Sprememba 6]

(21)  Organi za nadzor trga bi morali biti pristojni, da uničijo proizvode, onemogočijo njihovo delovanje ali zahtevajo, da jih zadevni gospodarski subjekt uniči, če menijo, da je to potrebno in sorazmerno, da se zagotovi, da tako blago ne bi predstavljalo dodatne nevarnosti. Zadevni gospodarski subjekt bi moral nositi vse stroške, povezane s temi dejanji, zlasti stroške, ki nastanejo organu za nadzor trga. [Sprememba 7]

(22)  Organi, pristojni za nadzor proizvodov, ki vstopajo na trg Unije, na podlagi te uredbe ne bi smeli začasno prekiniti ali zavrniti sprostitve v prosti promet proizvodov, ki so uvoženi v fizični posesti oseb, ki vstopajo v Unijo, za njihovo osebno in nekomercialno uporabo.

(23)  Obstajati bi morala učinkovita, hitra in natančna izmenjava informacij med državami članicami ter med državami članicami in Komisijo. Zato je treba zagotoviti učinkovita orodja za takšno izmenjavo. Sistem Unije za hitro izmenjavo informacij (RAPEX) je dokazal svojo uspešnost in učinkovitost. RAPEX omogoča, da se v zvezi s proizvodi, ki predstavljajo tveganje zunaj ozemlja ene države članice, sprejmejo ukrepi po vsej Uniji. Da se prepreči nepotrebno podvajanje, bi bilo treba ta sistem uporabljati in ga nenehno posodabljati za vsa opozorilna obvestila, ki jih zahteva ta uredba v zvezi s proizvodi, ki predstavljajo tveganje. RAPEX bi moral vključevati tudi obvestila o snoveh, ki so v stiku z živili, ki bi se vanj prenesla iz sistema hitrega obveščanja na nevarnosti hrane in krme (RASFF). [Sprememba 8]

(24)  Za usklajene in stroškovno učinkovite ukrepe za nadzor trga po vsej Uniji je potrebno tudi strukturirano in celovito arhiviranje in izmenjava vseh ustreznih informacij o nacionalnih dejavnostih v zvezi s tem med državami članicami, vključno s sklicevanjem na obvestila, ki jih zahteva ta uredba, za oblikovanje popolne baze podatkov o nadzoru trga. Komisija je vzpostavila bazo podatkov, imenovano „informacijski in komunikacijski sistem za nadzor trga“, ki je primerna za ta namen in bi jo bilo zato treba uporabiti.

(25)  Glede na velikost trga Unije za blago in ker notranje meje ne obstajajo, je nujno, da so ta uredba vzpostavi okvir, da bodo organi držav članic za nadzor trga pripravljeni in sposobni učinkovito sodelovati in usklajevati učinkovito sodelovali in usklajevali medsebojno podporo in ukrepanje. Zato bi bilo treba vzpostaviti, izvajati, preverjati in ustrezno financirati mehanizme za vzajemno pomoč. [Sprememba 9]

(25a)  Komisija bi morala pozorno spremljati dosledno izvajanje te uredbe, ter po potrebi tudi dajati priporočila državam članicam, če meni, da pristojnosti in viri, ki so jih države članice dale svojim organom za nadzor trga, ne zadostujejo za ustrezno izpolnjevanje zahtev te uredbe. [Sprememba 10]

(26)  Da se olajša nadzor trga proizvodov, ki vstopajo na trg Unije iz tretjih držav, bi morala ta uredba zagotavljati osnovo za sodelovanje med organi za nadzor trga držav članic in organi tretjih držav.

(26a)  Poškodbe in nesreče socialno in ekonomsko zelo obremenjujejo družbe na splošno in posameznike. Preprečevanje poškodb in nesreč je mogoče izboljšati z boljšim spremljanjem poškodb. Na podlagi izkušenj iz skupnega ukrepa za spremljanje poškodb v Evropi (Joint Action on Monitoring Injuries in Europe – JAMIE), bi bilo treba nujno vzpostaviti pravo vseevropsko podatkovno zbirko poškodb, zlasti glede na dejstvo, da se bo projekt JAMIE iztekel leta 2014. Poleg tega je potrebna politična zavezanost, da se zagotovi, da je izmenjava podatkov o poškodbah med državami članicami absolutno prednostna naloga. [Sprememba 11]

(27)  Oblikovati bi bilo treba evropski forum za nadzor trga (v nadaljnjem besedilu: forum), ki bi ga sestavljali predstavniki organov za nadzor trga. Forum bi moral služiti kot platforma za strukturirano sodelovanje med organi držav članic in bi moral zagotoviti stalen in trajen način za vključitev vseh zadevnih zainteresiranih strani, vključno s profesionalnimi, poslovnimi in potrošniškimi organizacijami, da bi izkoristil informacije, ki so na voljo in so pomembne za nadzor trga pri oblikovanju, izvajanju in posodabljanju programov za nadzor trga. [Sprememba 12]

(28)  Komisija bi morala podpirati medsebojno sodelovanje organov za nadzor trga in sodelovati v forumu. UredbaTa uredba bi morala določiti tudi seznam nalog foruma. Izvršni sekretariat bi moral organizirati srečanja foruma in zagotavljati drugo operativno podporo za izpolnjevanje njegovih nalog. Za racionalizacijo prakse nadzora trga v Uniji in za učinkovitejši nadzor trga bi morala Komisija preučiti možnost, da ob prihodnjem pregledu te uredbe predlaga, da bi forum imel pristojnost določanja zavezujočih priporočil v zvezi s kakovostjo in praksami nadzora trga. [Sprememba 13]

(29)  Po potrebi bi bilo treba ustanoviti referenčne laboratorije, ki bi zagotavljali strokovne in nepristranske tehnične nasvete ter izvajali preskuse proizvodov, potrebne v zvezi z dejavnostmi nadzora trga.

(29a)  Glede na nasprotja med vse večjim številom proizvodom, ki krožijo na notranjem trgu na eni strani, in omejene količine javnih sredstev, ki zmanjšujejo možnost za ustrezno znatno okrepitev javnega nadzora trga na drugi, bi Komisija morala preučiti dopolnilne, nove in inovativne ter na trgu temelječe rešitve za učinkovitejši nadzor trga v večjem obsegu, kot je recimo revizija sistemov za nadzor kakovosti in proizvodov s strani tretjih. Komisija bi morala rezultate teh posvetovanj vključiti v splošno ocenjevalno poročilo. [Sprememba 14]

(30)  S to uredbo bi bilo treba vzpostaviti ravnovesje med preglednostjo z javno objavo čim večje količine informacij in ohranjanjem zaupnosti, na primer zaradi varstva osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti ali varstva preiskav, v skladu s pravili o zaupnosti iz veljavne nacionalne zakonodaje, kar zadeva Komisijo pa iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(15). Poleg tega bi morala ta uredba spoštovati načela varstva podatkov, kot je zaupno ravnanje z osebnimi podatki ter zahteva po pošteni in zakoniti obdelavi podatkov za določen namen, ob tem pa zagotavljati njihovo kakovost in zadevnim posameznikom omogočati uresničevanje njihovih pravic. Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(16) ter Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov(17) se uporabljata v smislu te uredbe. [Sprememba 15]

(31)  Za informacije, ki si jih izmenjajo pristojni organi, bi morala veljati najstrožja jamstva o zaupnosti in poslovni skrivnosti, z njimi pa bi bilo treba ravnati tako, da preiskave in ugled posameznih gospodarskih subjektov ne bi bili ogroženi.

(32)  Države članice bi morale zagotoviti pravna sredstva na pristojnih sodiščih glede omejevalnih ukrepov, ki jih sprejmejo njihovi organi.

(33)  Države članice bi morale sprejeti pravila o kaznih za kršitve te uredbe in zagotoviti njihovo izvajanje. Navedene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter odvisne od resnosti, trajanja in namerne ali ponavljajoče se narave kršitve ter velikosti podjetij v smislu števila zaposlenih in letnega prometa zadevnih gospodarskih subjektov, s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih. Kršitve bi morale imeti za posledico upravne kazni, ki so harmonizirane na ravni Unije. Države članice bi bilo treba spodbujati, da prihodke od kazni namenijo za dejavnosti nadzora trga. [Sprememba 16]

(33a)  Da bi se povečal odvračilni učinek kazni, bi jih morala Komisija objaviti. Poleg tega bi bilo treba gospodarske subjekte, za katere se večkrat odkrije, da namerno kršijo to uredbo, uvrstiti na javni, vseunijski črni seznam. [Sprememba 17]

(34)  Nadzor trga bi bilo treba vsaj delno financirati s pristojbinami gospodarskih subjektov, kadar te zahtevajo organi za nadzor trga za sprejetje popravnih ukrepov ali kadar morajo ti organi sami sprejeti ukrepe. Države članice bi morale zagotoviti, da se prihodki, zbrani z denarnimi kaznimi v skladu s to uredbo, namenijo dejavnostim nadzora trga. [Sprememba 18]

(35)  Za dosego ciljev iz te uredbe bi morala Unija prispevati k financiranju dejavnosti, potrebnih za izvajanje politik na področju nadzora trga, kot so priprava in posodabljanje smernic, pripravljalne ali dodatne dejavnosti v zvezi z izvajanjem zakonodaje Unije ter programi tehnične pomoči in sodelovanja s tretjimi državami, kot tudi k izboljšanju politik na ravni Unije in na mednarodni ravni.

(36)  Financiranje Unije mora biti na voljo v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta(18), odvisno od narave dejavnosti za financiranje, zlasti za podporo izvršnemu sekretariatu EMSF.

(36a)  Da bi olajšali identifikacijo in sledljivost proizvodov, ki predstavljajo možna resna tveganja za zdravje in varnost, in da bi tako ohranili visoko raven zdravja in varnosti potrošnikov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), da bi vzpostavila vseevropsko zbirko podatkov o poškodbah. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se ustrezni dokumenti predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način. [Sprememba 19]

(37)  Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede nacionalnih ukrepov, ki jih sprejmejo in priglasijo države članice v zvezi s proizvodi, ki so predmet usklajevalne zakonodaje Unije, in glede ustanovitve referenčnih laboratorijev Unije.

(38)  Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, bi bilo treba Komisiji dodeliti izvedbena pooblastila glede enotnih pogojev za izvajanje pregledov za določene kategorije proizvodov ali sektorje, vključno z obsegom pregledov, ki jih je treba opraviti, ter s primernostjo vzorcev, ki jih je treba preveriti. Izvedbena pooblastila bi bilo treba dodeliti tudi glede načina zagotavljanja informacij organom za nadzor trga s strani gospodarskih subjektov in določitve enotnih pogojev za določanje primerov, v katerih take informacije niso potrebne. Izvedbena pooblastila bi bilo treba prenesti na Komisijo tudi glede načina in postopkov za izmenjavo informacij prek RAPEX in sprejetja začasnih ali stalnih omejitev trženja proizvodov, ki predstavljajo resno tveganje, po potrebi z navedbo potrebnih ukrepov nadzora, ki jih morajo države članice sprejeti za njihovo učinkovito izvajanje, kadar druga zakonodaja Unije ne določa posebnih postopkov za obravnavanje zadevnih tveganj. Poleg tega bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s sprejetjem metodologije splošne ocene tveganja. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(19). [Sprememba 20]

(39)  Komisija bi morala takoj sprejeti izvedbene akte, kadar bi v ustrezno utemeljenih primerih, povezanih z omejevalnimi ukrepi v zvezi s proizvodi, ki predstavljajo resno tveganje, to zahtevala izredno nujna situacija.

(39a)  Previdnostno načelo, kot je določeno v členu 191(2) PDEU in opredeljeno med drugim v sporočilu Komisije z dne 2. februarja 2000 z naslovom "O previdnostnem načelu", je temeljno načelo za varnost proizvodov in varnost potrošnikov ter bi ga morali organi za nadzor trga ustrezno upoštevati pri oceni varnosti proizvoda. [Sprememba 21]

(40)  Določbe o nadzoru trga iz Direktive Sveta 89/686/EGS(20), Direktive Sveta 93/15/EGS(21), Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta 94/9/ES(22), Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta 94/25/ES(23), Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/16/ES(24), Direktive 97/23/ES, Direktive 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta(25), Direktiva 2000/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta(26), Direktive 2000/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta(27), Direktive 2001/95/ES, Direktive 2004/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta(28), Direktive 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta(29), Direktive 2006/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta(30), Direktive 2007/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta(31), Direktive 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta(32), Direktive 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta(33), Direktive 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2009/142/ES, Direktive 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta(34), Uredbe (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(35) in Uredbe (ES) št. 765/2008 se prekrivajo z določbami iz te uredbe. Te določbe bi bilo zato treba črtati. Uredbo (ES) št. 764/2008 Evropskega parlamenta in Sveta(36) bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(40a)  V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je svoje mnenje podal dne 30. maja 2013(37).

(41)  Ker ciljev te uredbe, in sicer zagotoviti, da proizvodi na trgu, ki so zajeti v zakonodaji Unije, izpolnjujejo zahteve po zagotavljanju visoke stopnje zaščite zdravja in varnosti in drugih javnih interesov, ter hkrati zagotoviti delovanje notranjega trga z določitvijo okvira za skladen nadzor trga v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, saj doseganje tega cilja zahteva zelo visoko stopnjo sodelovanja ter skupnega in enotnega delovanja med vsemi pristojnimi organi vseh držav članic, temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(42)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti z Listino temeljnih pravic Evropske unije. Uredba si zlasti prizadeva zagotoviti popolno spoštovanje obveznosti za zagotovitev visoke ravni varovanja zdravja ljudi in varstva potrošnikov ter popolnega spoštovanja svobode poslovanja in pravice do lastnine –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa okvir za preverjanje, ali proizvodi izpolnjujejo zahteve, ki zagotavljajo visoko stopnjo zdravja in varnosti oseb na splošno, varnosti in zdravja pri delu, varstva potrošnikov in okolja ter javne varnosti kot tudi druge javne interese.

Določbe te uredbe temeljijo na previdnostnem načelu. [Sprememba 22]

Člen 2

Področje uporabe

1.  Poglavja I, II, III, V in VI te uredbe se uporabljajo za vse proizvode, ki so zajeti v Uredbi (EU) št. …/...(38) ali usklajevalni zakonodaji Unije, vključno s proizvodi, ki jih proizvajalec sestavi ali proizvede za lastno uporabo, če usklajevalna zakonodaja Unije ne vsebuje posebnih določb z istim ciljem.

2.  Poglavji I in IV ter člen 23 se uporabljajo za vse proizvode, ki jih zajema zakonodaja Unije, če druga zakonodaja Unije ne vsebuje posebnih določb v zvezi z organizacijo mejne kontrole na zunanjih mejah ali sodelovanjem med organi, pristojnimi za kontrole na zunanjih mejah.

3.  Poglavja II, III, V in VI se ne uporabljajo za naslednje proizvode:

(a)  zdravila za uporabo v humani ali veterinarski medicini;

(b)  medicinske pripomočke ter in vitro diagnostične medicinske pripomočke;

(c)  kri, tkiva, celice, organe in druge snovi človeškega izvora.

4.  Poglavje III te uredbe se ne uporablja za premično tlačno opremo, ki je zajeta v Direktivi 2010/35/EU.

5.  Člena 11 in 18 te uredbe se ne uporabljata za naslednje proizvode:

(a)  proizvode, zajete v Uredbi (ES) št. 1907/2006;

(b)  opremo, kakor je opredeljena v točki (b) člena 1(2) Direktive 2009/142/ES;

(c)  tlačno opremo, zajeto v določbah člena 3(3) Direktive 97/23/ES;

(d)  enostavne tlačne posode, ki so zajete v določbah člena 3(2) Direktive 2009/105/ES.

6.  Ta uredba se ne uporablja na področjih, ki jih ureja zakonodaja Unije o uradnem nadzoru in drugih uradnih dejavnosti, ki se izvajajo za preverjanje skladnosti z naslednjimi pravili:

(a)  pravila, ki urejajo hrano in varnost hrane na kateri koli stopnji proizvodnje, predelave in distribucije živil, vključno s pravili za zagotavljanje poštenih praks v trgovini ter o varovanju interesov potrošnikov in informacij;

(b)  pravila, ki urejajo proizvodnjo ter uporabo materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili;

(c)  pravila, ki urejajo namerno sproščanje gensko spremenjenih organizmov v okolje;

(d)  pravila, ki urejajo krmo in varnost krme v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije krme ter uporabe krme, vključno s pravili za zagotavljanje poštenih praks v trgovini ter o varovanju interesov potrošnikov in informacij;

(e)  pravila o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali;

(f)  pravila, katerih cilj je preprečevanje in zmanjševanje tveganj za zdravje ljudi in živali, ki izhajajo iz živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov;

(g)  pravila, ki določajo zahteve za dobro počutje živali;

(h)  pravila o zaščitnih ukrepih proti škodljivcem rastlin;

(i)  pravila o proizvodnji, z namenom dajanja na trg in dajanja na trg rastlinskega reprodukcijskega materiala;

(j)  pravila, ki določajo zahteve za dajanje na trg in uporabo fitofarmacevtskih sredstev ter trajnostno uporabo pesticidov;

(k)  pravila o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov;

(l)  pravila o uporabi in označevanju zaščitenih označb porekla, zaščitenih geografskih označb in zajamčenih tradicionalnih posebnosti.

Člen 3

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „proizvod“ pomeni snov, zmes, pripravek ali proizvod, ki je pridobljen v proizvodnem procesu, razen hrane, krme, proizvodov človeškega izvora in proizvodov rastlin in živali, neposredno vezanih na njihovo prihodnje razmnoževanje; [Sprememba 23]

(2)  „dostopnost na trgu“ pomeni vsako dobavo proizvoda za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu Unije v okviru gospodarske dejavnosti, ne glede na to, ali je to proti plačilu ali brezplačno;

(3)  „dajanje na trg“ pomeni, da je proizvod prvič dostopen na trgu Unije;

(4)  „proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki izdeluje proizvod ali za katero se tak proizvod zasnuje ali izdeluje in ki trži ta proizvod pod svojim imenom ali blagovno znamko;

(5)  „pooblaščeni zastopnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da v njegovem imenu izvaja določene naloge v zvezi z obveznostmi proizvajalca v skladu z ustrezno zakonodajo Unije; [Sprememba 24]

(6)  „uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki da proizvod iz tretje države na trg Unije;

(7)  „distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, ki ni proizvajalec ali uvoznik in ki omogoči dostopnost proizvoda na trgu;

(7a)  „ponudniki posredniških storitev“ pomenijo fizične ali pravne osebe, ki dajo proizvod na trg ali omogočajo njegovo dostopnost na trgu z elektronskimi sredstvi, na primer z vodenjem platform za e-trgovino ali kot gostitelji spletnih mest; [Sprememba 25]

(8)  „gospodarski subjekti“ pomeni proizvajalca, pooblaščenega zastopnika, uvoznika in distributerja;

(9)  „ugotavljanje skladnosti“ pomeni ugotavljanje skladnosti, kot je opredeljeno v točki 12 člena 2 Uredbe (ES) št. 765/2008;

(10)  „organ za ugotavljanje skladnosti“ pomeni organ za ugotavljanje skladnosti, kot je opredeljen v točki 13 člena 2 Uredbe (ES) št. 765/2008;

(11)  „nadzor trga“ pomeni dejavnosti, ki jih izvajajo javni organi, ter ukrepe, ki jih ti sprejmejo za zagotovitev, da proizvodi ne predstavljajo nevarnosti za zdravje, varnost ali za kakšen drug vidik zaščite javnih interesov in da proizvodi, ki so zajeti v usklajevalni zakonodaji Unije, izpolnjujejo zahteve iz navedene zakonodaje;

(12)  „organ za nadzor trga“ pomeni organ države članice, ki je pristojen za izvajanje nadzora trga na svojem ozemlju pooblastil iz te uredbe; [Sprememba 26]

(-13) „neskladni proizvod“ pomeni proizvod, ki ni v skladu z zahtevami, določenimi v veljavni zakonodaji Unije; [Sprememba 27]

(13)  „proizvod, ki predstavlja tveganje“ pomeni proizvod, ki lahko negativno vpliva na zdravje in varnost oseb na splošno, varnost in zdravje pri delu, varstvo potrošnikov, varstvo okolja in javno varnost ter druge javne interese v tolikšni meri, ki presega tisto, ki velja za upravičeno in sprejemljivo pod običajnimi ali razumno predvidljivimi pogoji uporabe zadevnega proizvoda, vključno s trajanjem uporabe in, kadar je to ustrezno, njegovim dajanjem v uporabo, vgradnjo in zahtevami glede vzdrževanja; [Sprememba 28 ne zadeva SL različice.]

(13a)  „proizvod, ki predstavlja novo nastalo tveganje“ pomeni proizvod, za katerega obstajajo trdni znanstveni dokazi, da predstavlja novo nastajajoče tveganje ali znano tveganje, če se uporablja v novih ali neobičajnih pogojih, ki jih proizvajalec ne more razumno predvideti; [Sprememba 29]

(14)  „proizvod, ki predstavlja resno tveganje“ pomeni proizvod, ki predstavlja nevarnosti, ki zahtevajo hitro ukrepanje in nadaljnje spremljanje, vključno s primeri, ko učinkov morda ni opaziti takoj;

(15)  „odpoklic“ pomeni vsak ukrep za vrnitev proizvoda, ki je že bil dostopen končnemu uporabniku;

(16)  „umik“ pomeni vsak ukrep za preprečitev dostopnosti proizvoda v dobavni verigi na trgu;

(17)  „sprostitev v prosti promet" pomeni postopek, določen v členu 77 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(39);

(18)  „usklajevalna zakonodaja Unije“ pomeni zakonodajo Unije, ki usklajuje pogoje za trženje proizvodov tako, da določi značilnosti, ki se od proizvoda zahtevajo, kot so na primer raven kakovosti, uspešnost, varnost ali velikost, vključno z zahtevami, ki veljajo za proizvod v zvezi z imenom, pod katerim se prodaja, terminologijo, simboli, preskušanjem in metodami preskušanja, pakiranjem, označevanjem ali etiketiranjem in postopki ugotavljanja skladnosti; [Sprememba 30]

(19)  „evropski standard“ pomeni evropski standard, kakor je opredeljen v točki (b) člena 2(1) Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(40);

(20)  „harmonizirani standard“ pomeni standard, kakor je opredeljen v točki (c) člena 2(1) Uredbe (EU) št. 1025/2012.

POGLAVJE II

Okvir nadzora trga Unije

Člen 4

Obveznosti v zvezi z nadzorom trga

1.  Države članice izvajajo nadzor trga v zvezi s proizvodi, ki jih zajema ta uredba.

2.  Nadzor trga se organizira in izvaja v skladu s to uredbo z namenom, da se zagotovi, da proizvodi, ki predstavljajo tveganje,in neskladni proizvodi niso dani na trg ali dostopni na trgu Unije, in, če so ti proizvodi že dani na trg ali dostopni, da se sprejmejo učinkoviti in sorazmerni ukrepi za odpravo tveganja, ki ga predstavlja proizvod, ali za odpravo neskladnosti. [Sprememba 31]

3.  Države članice spremljajo izvajanje dejavnosti o dejavnostih nadzora trga in kontrole kontrolah na zunanjih mejah ter nato o teh dejavnostih in kontrolah vsako leto poročajo Komisiji. Sporočene informacije vključujejo statistične podatke v zvezi s številom in rezultati izvedenih kontrol in se posredujejo vsem državam članicam. Države članice lahko povzetek rezultatov objavijo, da bo dostopen javnosti Komisija da te podatke na voljo javnosti v elektronski obliki in, kadar je ustrezno, prek drugih sredstev. [Sprememba 32]

4.  Rezultati spremljanja in ocenjevanja dejavnosti nadzora trga, izvedenih v skladu z odstavkom 3, se javnosti dajo na voljo v elektronski obliki in, če je to ustrezno, prek drugih sredstev. [Sprememba 33]

Člen 5

Organi za nadzor trga

1.  Vsaka država članica ustanovi ali imenuje organe za nadzor trga ter opredeli njihove naloge, pristojnosti in organizacijo. [Sprememba 34]

2.  Vsaka država članica podeli organom za nadzor trga se podelijo pooblastila ter zaupajo viri in jim zaupa vire in sredstva, ki so potrebni za ustrezno izvajanje njihovih nalog, ter Komisiji o tem poroča. Komisija oceni, ali so ta pooblastila in ti viri zadostni za pravilno izvrševanje obveznosti nadzora trga te države članice v skladu s to uredbo, in poskrbi, da so rezultati njenega ocenjevanja na voljo javnosti v elektronski obliki in, kadar je ustrezno, prek drugih sredstev. [Sprememba 35]

3.  Vsaka država članica vzpostavi ustrezne mehanizme, s katerimi zagotovi, da Organi za nadzor trga, ki jih je ustanovila ali imenovala, izmenjujejo informacije, sodelujejo in usklajujejo svoje dejavnosti med seboj in z organi, ki so odgovorni za kontrole proizvodov na zunanjih mejah Unije. [Sprememba 36]

4.  Vsaka država članica obvesti Komisijo o svojih organih za nadzor trga in področjih, za katera so pristojni, ter zagotavlja potrebne kontaktne podatke,. Komisija pa te informacije posreduje drugim državam članicam in objavi seznam organov za nadzor trga da ta seznam na voljo javnosti v elektronski obliki in, kadar je ustrezno, prek drugih sredstev. [Sprememba 37]

5.  Države članice obvestijo javnost o obstoju, odgovornostih, pristojnostih, razpoložljivih sredstvih, mehanizmih sodelovanja in identiteti nacionalnih organov za nadzor trga, ter kako je s temi organi možno stopiti v stik. [Sprememba 38]

Člen 6

Splošne obveznosti organov za nadzor trga

1.  Organi za nadzor trga organizirajo svoje dejavnosti tako, da lahko dosežejo največjo učinkovitost. Izvajajo ustrezne preglede lastnosti proizvodov v zadostnem obsegu in z zadostno pogostnostjo, s pomočjo pregleda dokumentov ter, kjer je to potrebno, s fizičnimi preverjanji in laboratorijskimi preverjanji na podlagi ustreznega vzorca. Tako organi za nadzor trga preučijo vzorec zadostnega števila proizvodov, dostopnih na trgu, ki omogoča oceno skladnosti in dejanskega tveganja teh proizvodov. Te preglede zabeležijo v informacijski in komunikacijski sistem za nadzor trga iz člena 21. Poleg teh tradicionalnih mehanizmov vzorčenja trga si organi za nadzor trga po potrebi tudi proaktivno prizadevajo pregledovati postopke, povezane z dobavno verigo, pri subjektih, vključenih v proizvodnjo in uvoz potrošniških proizvodov, trgovanje z njimi, znamčenje in prodajo na drobno. [Sprememba 39]

V primeru že znanih ali novo nastalih tveganj v zvezi s cilji iz člena 1 te uredbe, ki se nanašajo na posamezni proizvod ali kategorijo proizvodov, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi enotne pogoje za izvajanje pregledov, ki jih en ali več organov za nadzor trga opravi v zvezi z navedenim posameznim proizvodom ali kategorijo proizvodov, merili za določitev števila vzorcev, ki jih je treba pregledati v zvezi s navedenim posameznim proizvodom ali kategorije proizvodov, in značilnostmi znanega ali novo nastalega tveganja. Ti pogoji lahko vključujejo zahteve po začasnem povečanju obsega in pogostnosti pregledov, ki jih je treba opraviti, in preveritvi primernosti vzorcev. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 32(2). [Sprememba 40]

2.  Kjer je to primerno, Organi za nadzor trga v primernem časovnem roku nemudoma opozorijo uporabnike na svojih ozemljih na proizvode, za katere so ti organi ugotovili, da predstavljajo tveganje. Te informacije, kjer so na voljo, vključujejo tudi podatke o proizvajalcu, maloprodajnem kanalu in obdobju prodaje. [Sprememba 41]

Organi za nadzor trga sodelujejo z gospodarskimi subjekti sodelujejo za preprečitev ali zmanjšanje tveganj in drugimi pristojnimi nacionalnimi organi, da bi preprečili ali zmanjšali tveganja, ki jih povzročajo proizvodi, ki so jih dali na voljo ti gospodarski subjekti. V ta namen spodbujajo in podpirajo prostovoljne ukrepe gospodarskih subjektov, vključno z razvojem in spoštovanjem kodeksov dobre prakse, kadar ti obstajajo. [Sprememba 42]

3.  Organi za nadzor trga opravljajo svoje dolžnosti neodvisno, nepristransko in brez predsodkov ter izpolnjujejo svoje obveznosti v skladu s to uredbo; svoja pooblastila izvršujejo v zvezi z gospodarskimi subjekti v skladu z načelom sorazmernosti.

4.  Kadar je to potrebno in upravičeno za izvajanje njihovih nalog, lahko organi za nadzor trga vstopijo v prostore gospodarskih subjektov, pregledajo in preučijo zadevne dokumente in pridobijo kopije ter vzamejo kakršne koli potrebne vzorce proizvodov. [Sprememba 43]

5.  Organi za nadzor trga:

(a)  potrošnikom in drugim zainteresiranim stranem zagotovijo možnost, da vložijo pritožbe v zvezi z vprašanji glede varnosti proizvodov, dejavnosti nadzora trga in tveganj v zvezi s proizvodi ter te pritožbe spremljajo, kot je primerno v razumnem roku; [Sprememba 44]

(b)  preverjajo, ali so bili pravočasno sprejeti korektivni ukrepi; [Sprememba 45]

(c)  sledijo razvoju znanstvenega in tehničnega znanja na področju varnosti proizvodov in skladnosti proizvodov z veljavno zakonodajo Unije ter razvoj tega znanja in skladnost redno spremljajo. [Sprememba 46]

(ca)  spremljajo nesreče in primere škodljivih vplivov na zdravje, za katere se domneva, da so posledica proizvodov; [Sprememba 47]

(cb)  se spodbujajo k sodelovanju pri nacionalnih dejavnostih standardizacije, katerih namen je razvoj ali pregled evropskih standardov, ki jih zahteva Komisija v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1025/2012. [Sprememba 48]

6.  Določijo in javnosti se predstavijo ustrezni postopki, s katerimi bodo organi za nadzor trga lahko izpolnili obveznosti iz odstavka 5.

7.  Brez poseganja v nacionalno zakonodajo s področja zaupnosti se zagotovi varovanje zaupnosti informacij, ki jih prejmejo in zberejo organi za nadzor trga. Informacije, ki so v zaupnosti izmenjane med nacionalnimi organi za nadzor trga ter med njimi in Komisijo, ostanejo zaupne, razen če je organ, ki je zaupne dokumente izdal, pristal na njihovo razkritje.

8.  Varovanje zaupnosti ne preprečuje, da se organom za nadzor trga posredujejo tiste informacije, ki so potrebne za zagotovitev učinkovitega nadzora trga.

Člen 7

Programi za nadzor trga

1.  Vsaka država članica pripravi splošni program za nadzor trga, ki ga pregleda ter po potrebi posodobi najmanj vsaka štiri leta. Program zajema organizacijo nadzora trga in s tem povezane dejavnosti ter upošteva posebne potrebe podjetij na splošno in zlasti MSP pri izvajanju usklajevalne zakonodaje Unije ter Uredbe (EU) št. …/…(41), obenem pa zagotavlja tudi navodila in pomoč. Program vključuje:

(a)  sektorsko in geografsko pristojnost organov, določenih v skladu s členom 5(1);

(b)  finančne vire, osebje, tehnična in druga sredstva, ki se dodelijo organom;

(ba)  višino in načine izračuna pristojbin za gospodarske subjekte v skladu s členoma 10 in 16; [Sprememba 49]

(c)  navedbo prednostnih področij dela različnih organov;

(d)  mehanizme za usklajevanje med različnimi organi in s carinskimi organi;

(e)  sodelovanje organov pri izmenjavi informacij v skladu s poglavjem V;

(f)  udeležbo organov pri sektorskem ali projektnem sodelovanju na ravni Unije;

(g)  sredstva za izpolnjevanje zahtev iz člena 6(5).

2.  Vsaka država članica pripravi sektorske programe, ki jih h katerim prispevajo ključne zainteresirane strani, med katere sodijo strokovne, poslovne in potrošniške organizacije, ter te programe pregleda in po potrebi posodablja vsako leto. Ti programi zajemajo vse sektorje, v katerih organi izvajajo dejavnosti nadzora trga. [Sprememba 50]

3.  Splošne in sektorske programeSplošni in sektorski programi ter njihove posodobitve se prek Komisije sporočijo drugim državam članicam in Komisiji, skladu s členom 6(6) pa se dostop do njih omogoči tudi javnosti, in sicer v elektronski obliki in, če je to ustrezno, prek drugih sredstev. [Sprememba 51]

Komisija oceni splošne in sektorske programe ter po potrebi na podlagi tega ocenjevanja poda priporočila državam članicam. Komisija poskrbi, da so rezultati njenega ocenjevanja in po potrebi njena priporočila državam članicam na voljo javnosti v elektronski obliki in, če je to ustrezno, prek drugih sredstev. [Sprememba 52]

Člen 8

Splošne obveznosti gospodarskih subjektov

1.  Če se tako zahteva, Gospodarski subjekti na utemeljeno zahtevo in, kadar je ustrezno, v skladu z njihovo vlogo v dobavni verigi ter po potrebi organi za ugotavljanje skladnosti, dajo organom za nadzor trga dajo na voljo vso dokumentacijo in informacije, ki jih ti organi zahtevajo za namene izvajanja njihovih dejavnosti, in sicer v jeziku, ki ga brez težav razumejo. Take informacije vključujejo informacije, ki omogočajo natančno identifikacijo proizvoda in lažje sledenje proizvodu. Kadar je gospodarski subjekt zadevno dokumentacijo in informacije pred tem prejel od drugega gospodarskega subjekta in so te informacije in dokumentacija zaupne v skladu s predpisi Unije in držav članic o poslovni tajnosti, organi za nadzor trga pri dajanju na voljo teh dokumentov in informacij zagotovijo zaupnost. [Sprememba 53]

2.  Gospodarski subjekti organom Na zahtevo organov za nadzor trga zagotovijo vse potrebne informacije, vključno z informacijami, ki omogočajo natančno identifikacijo proizvoda in lažjo sledenje proizvodugospodarski subjekti sodelujejo z njimi pri vsaki dejavnosti, katere cilj je odpraviti tveganja, ki jih predstavljajo proizvodi ali njihova neskladnost, ki so jih gospodarski subjekti dali na trg ali omogočili dostop do njih. [Sprememba 54]

2a.  Vse informacije, ki se dajo na voljo ali se predložijo organom za nadzor trga na podlagi tega člena, morajo biti jasne, razumljive in čitljive. [Sprememba 55]

2b.  Obveznosti iz tega člena veljajo tudi za posrednike elektronskih storitev. [Sprememba 56]

POGLAVJE III

Nadzor proizvodov znotraj Unije

Člen 9

Neskladni proizvodi in proizvodi, ki predstavljajo tveganje [Sprememba 57]

1.  Če organi za nadzor trga med izvajanjem pregledov iz člena 6(1) ali na podlagi prejetih informacij najdejo zadostne razloge za domnevo, da proizvod, ki je dan na trg ali je na njem dostopen ali se uporablja pri opravljanju storitev, lahko neskladen ali predstavlja tveganje, opravijo oceno tveganja v zvezi s tem proizvodom ob upoštevanju ugotovitev in meril iz člena 13 te uredbe in člena 6 Uredbe(EU) št. …/ …(42). [Sprememba 58]

Organi za nadzor trga ustrezno upoštevajo vse dostopne in smiselne rezultate preizkusov in ocen tveganja, ki jih je v zvezi s tem proizvodom že opravil ali izdal gospodarski subjekt ali katera koli druga oseba ali organ, vključno z organi drugih držav članic. [Sprememba 59]

2.  Za proizvod, ki je predmet usklajevalne zakonodaje Unije, je lahko njegova formalna neskladnost z navedeno zakonodajo Unije za organe za nadzor trga že zadosten razlog za domnevo, da proizvod lahko predstavlja tveganje v katerem koli od naslednjih primerov: [Sprememba 60]

(a)  oznaka CE ali druge oznake, ki jih zahteva usklajevalna zakonodaja Unije, niso bile pritrjene ali so bile pritrjene nepravilno;

(aa)  kadar je na proizvodu ali upodobitvi proizvoda brez dovoljenja navedena blagovna znamka, ki je podobna registrirani blagovni znamki za ta proizvod, tako da ni mogoče potrditi njegove pristnosti ali izvora; [Sprememba 61]

(b)  izjava EU o skladnosti, kadar se ta zahteva, ni bila pripravljena ali je bila pripravljena nepravilno;

(c)  tehnična dokumentacija je nepopolna ali ni na voljo;

(d)  predpisano označevanje ali navodila za uporabo so nepopolni ali manjkajoči.

Ne glede na to, ali ocena tveganja pokaže, da proizvod dejansko predstavlja tveganje, organi za nadzor trga od gospodarskega subjekta zahtevajo odpravo formalne neskladnosti. Če gospodarski subjekt tega ne stori, organi za nadzor trga zagotovijo, da se lahko, če je to potrebno, zadevni proizvod umakne ali odpokliče umaknejo ali odpokličejo, dokler neskladnost ni odpravljena. [Sprememba 62]

3.  Kadar organi za nadzor trga ugotovijo, da proizvod predstavlja tveganje, brez poseganja v člen 10(4) takoj določijo potrebne korektivne ukrepe, ki jih mora sprejeti zadevni gospodarski subjekt za odpravo tveganja v določenem roku. Organi za nadzor trga lahko priporočijo, katere korektivne ukrepe je treba sprejeti, ali se o njih dogovorijo z zadevnim gospodarskim subjektom.

Gospodarski subjekt zagotovi sprejetje vseh potrebnih korektivnih ukrepov za vse zadevne proizvode, ki jih je dal na trg po vsej Uniji.

Gospodarski subjekt organu za nadzor trga v skladu s členom 8 zagotovi vse potrebne informacije, zlasti naslednje:

(a)  popoln opis tveganja, ki ga proizvod predstavlja;

(b)  opis vseh korektivnih ukrepov, sprejetih za odpravo tveganja.

Če je mogoče, organi za nadzor trga identificirajo proizvajalca ali uvoznika proizvoda ter ukrepajo v zvezi s tem gospodarskim subjektom in distributerjem.

4.  Korektivni ukrepi, ki jih sprejmejo gospodarski subjekti v zvezi s proizvodom, ki predstavlja tveganje, lahko vključujejo: [Sprememba 63]

(a)  v primeru proizvoda, za katerega veljajo zahteve iz usklajevalne zakonodaje Unije ali v skladu z njo, sprejetje ukrepov, potrebnih za dosego skladnosti proizvoda z navedenimi zahtevami;

(b)  v primeru proizvodov, ki lahko predstavljajo tveganje samo v določenih pogojih ali samo za nekatere osebe in kadar takšnega tveganja ne obravnavajo zahteve iz usklajevalne zakonodaje Unije: [Sprememba 61]

(i)  namestitev na proizvod primernega, jasno zapisanega, zlahka razumljivega opozorila glede tveganja, ki ga proizvod lahko predstavlja, v uradnem jeziku ali jezikih države članice, v kateri je izdelek dostopen na trgu;

(ii)  določitev predhodnih pogojev za trženje proizvoda;

(iii)  opozarjanje ogroženih oseb v zvezi s tveganjem, in sicer pravočasno nemudoma ter v ustrezni obliki, vključno z objavami posebnih opozoril; [Sprememba 65]

(c)  v primeru proizvodov, ki lahko predstavljajo resno tveganje, začasno preprečevanje dajanja proizvoda na trg ali njegove dostopnosti na trgu, dokler se ne opravi ocena tveganja;

(d)  v primeru proizvodov, ki predstavljajo resno tveganje:

(i)  preprečevanje takojšnjo preprečitev dajanja proizvoda na trg ali njegove dostopnosti na trgu; [Sprememba 66]

(ii)  umik ali odpoklic proizvoda ter takojšnje opozarjanje javnosti na tveganje, ki ga proizvod predstavlja, v ustrezni obliki; [Sprememba 67]

(iii)  uničenje proizvoda ali onemogočitev njegove uporabe na kakršen koli drug način.

5.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo načine za zagotavljanje informacij v skladu s tretjim pododstavkom odstavka 3, pri čemer zagotavlja učinkovito in pravilno delovanje sistema. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 32(2). [Sprememba 68]

Člen 10

Ukrepi, ki jih sprejmejo organi za nadzor trga

1.  Kadar organi za nadzor trga ne morejo potrditi identitete zadevnega gospodarskega subjekta ali kadar gospodarski subjekt ni sprejel potrebnih korektivnih ukrepov v skladu s členom 9(3) v določenem roku, organi za nadzor trga sprejmejo vse potrebne ukrepe za obvladovanje tveganja, ki ga predstavlja proizvod.

2.  Za namene odstavka 1 tega člena lahko organi za nadzor trga od zadevnih gospodarskih subjektov zahtevajo, naj med drugim sprejmejo kakršne koli korektivne ukrepe iz člena 9(4) ali sami sprejmejo take ukrepe, če je to primerno.

Organi za nadzor trga lahko uničijo ali drugače onemogočijo uporabo proizvoda, ki predstavlja tveganje, kadar menijo, da je to potrebno in sorazmerno. Zahtevajo lahko, naj stroške teh ukrepov krije zadevni gospodarski subjekt. [Sprememba 69]

Vse stroške, ki nastanejo organu za nadzor trga pri izvajanju prvega pododstavka, krije zadevni gospodarski subjekt, razen če organ za nadzor trga meni, da je to nesorazmerno, in v tem primeru lahko odloči, da gospodarski subjekt krije stroške le delno. [Sprememba 70]

Prvi pododstavek državam članicam ne preprečuje, da bi organom za nadzor trga omogočile sprejemanje drugih, dopolnilnih ukrepov.

3.  Pred sprejetjem kakršnih koli ukrepov iz odstavka 1 v zvezi z gospodarskim subjektom, ki ni sprejel potrebnih korektivnih ukrepov, mu organi za nadzor trga omogočijo rok najmanj 10 dni, v katerem bo zaslišan. [Sprememba 71]

4.  Kadar organi za nadzor trga menijo, da proizvod predstavlja resno tveganje, sprejmejo vse potrebne ukrepe in lahko to storijo, ne da bi najprej od gospodarskega subjekta zahtevali, naj sprejme korektivne ukrepe v skladu s členom 9(3) in ne da bi subjekt pred tem imel možnost za zaslišanje. V takem primeru je gospodarski subjekt zaslišan takoj, ko je to praktično izvedljivo.

5.  Vsak ukrep, sprejet v skladu z odstavkom 1 ali 4:

(a)  se nemudoma sporoči gospodarskemu subjektu, skupaj s podatki o ukrepih, ki so na voljo v skladu z zakonodajo zadevne države članice;

(b)  navaja natančne razloge, na katerih temelji;

(c)  se nemudoma prekliče, če gospodarski subjekt dokaže, da je sprejel zahtevane korektivne ukrepe.

Za namene točke (a) prvega pododstavka se v primeru, kadar gospodarski subjekt, ki mu je bil ukrep sporočen, ni gospodarski subjekt, ki ga ukrep zadeva, o ukrepu obvesti proizvajalca, ki se nahaja v Uniji, ali uvoznika, če organi za nadzor trga poznajo njegovo identiteto.

6.  V zvezi s proizvodi, za katere je ugotovljeno, da predstavljajo tveganje, organi za nadzor trga objavijo podatke o identifikaciji proizvoda, naravi tveganja in ukrepih, sprejetih za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo tveganja na posebni spletni strani v tolikšnem obsegu, kolikšen je potreben, da se zavaruje interese uporabnikov proizvodov v Uniji. Ti podatki se ne objavijo, kadar je obvezno spoštovati zaupnost, da se zaščitijo poslovne skrivnosti, zadržijo osebni podatki v skladu z nacionalno zakonodajo in zakonodajo Unije ali da se prepreči ogrožanje dejavnosti spremljanja in preiskovanja. [Sprememba 72]

7.  Za vse ukrepe, sprejete v skladu z odstavkom 1 ali 4, veljajo pravna sredstva, vključno z uporabo pristojnih nacionalnih sodišč.

8.  Organi za nadzor trga zaračunajo pristojbine za zadevne gospodarske subjekte, ki dajejo neskladne proizvode in proizvode, ki predstavljajo tveganje, na trg Unije ali omogočajo dostop do njih. Če sprejmejo ukrepe v skladu z odstavkom 1 ali 4, lahko zaračunajo pristojbine za gospodarske subjekte, ki take pristojbine v celoti ali delno krijejo stroške njihovih dejavnostih, vključno s preizkušanjem, opravljenim za namene ocene tveganja. [Sprememba 73]

Pristojbine se izračunajo na podlagi dejanskih stroškov, ki nastanejo za vsako dejavnost nadzora trga in se uporabijo za gospodarske subjekte, nad katerimi se izvajajo te dejavnosti nadzora trga. Takšne pristojbine ne presegajo dejanskih stroškov opravljenih dejavnosti nadzora trga in lahko deloma ali v celoti odražajo čas, ki so ga zaposleni organa za nadzor trga porabili za izvajanje pregledov za nadzora trga. [Sprememba 74]

Člen 11

Ocena Unije za proizvode, ki so nadzirani znotraj Unije in za katere velja usklajevalna zakonodaja

1.  V 60 30 dneh od sporočila Komisije državam članicam v skladu s členom 20(4) o ukrepih, ki jih na podlagi člena 10(1) ali (4) sprejme prvotna država članica priglasiteljica, lahko katera koli država članica ukrepom ugovarja, če se ti nanašajo na proizvod, za katerega velja usklajevalna zakonodaja Unije. Država članica navede svoje razloge za ugovor, razkrije morebitne razlike v oceni tveganja, ki ga predstavlja proizvod, ter navede vse posebne okoliščine in dodatne informacije, ki se nanašajo na zadevni proizvod. [Sprememba 75]

2.  Če nobena država članica ne vloži ugovora v skladu z odstavkom 1 in če Komisija meni, da nacionalni ukrepi niso v nasprotju z zakonodajo Unije, se ukrepi, ki jih je sprejela prvotna država članica priglasiteljica, štejejo za upravičene in vsaka država članica zagotovi, da se brez odlašanja sprejmejo omejevalni ukrepi v zvezi z zadevnim proizvodom.

3.  Če katera izmed držav članic vloži ugovor v skladu z odstavkom 1 ali če Komisija meni, da bi nacionalni ukrepi lahko bili v nasprotju z zakonodajo Unije, se Komisija nemudoma začne posvetovati državo članico priglasiteljico in z zadevnim gospodarskim subjektom oziroma subjekti ter v roku največ 30 dni oceni nacionalne ukrepe, pri čemer upošteva vse razpoložljive znanstvene ali tehnične dokaze. [Sprememba 76]

3a.  Če država članica vloži ugovor v skladu z odstavkom 1 ali če Komisija meni, da bi nacionalni ukrepi lahko bili v nasprotju z zakonodajo Unije, Komisija o tem obvesti vse države članice prek kontaktnih točk RAPEX. [Sprememba 77]

4.  Na podlagi rezultatov ocene, opravljene v skladu z odstavkom 3, lahko Komisija v roku treh mesecev z izvedbenimi akti odloči, ali so nacionalni ukrepi upravičeni in bi podobne ukrepe morale sprejeti vse države članice, ki tega še niso storile. V tem primeru svojo odločitev naslovi na zadevne države članice ter o njej nemudoma obvesti vse države članice in zadevne gospodarske subjekte. [Sprememba 78]

5.  Če Komisija odloči, da so nacionalni ukrepi upravičeni, vsaka država članica brez odlašanja sprejme potrebne omejevalne ukrepe. Če Komisija odloči, da je nacionalni ukrep neupravičen, ga prvotna država članica priglasiteljica in katera koli druga država članica, ki je sprejela podoben ukrep, umakne in uradno obvestilo, ki ga je poslala v okviru RAPEX v skladu s členom 20.

6.  Kadar se nacionalni ukrep oceni kot upravičen in se ugotovi, da proizvod ni skladen z usklajevalno zakonodajo Unije zaradi pomanjkljivosti v ustreznih harmoniziranih standardih, Komisija obvesti ustrezne evropske organizacije za standardizacijo in lahko vloži ustrezno zahtevo v skladu s členom 11 Uredbe (EU) št. 1025/2012.

Člen 12

Ukrepi Unije proti proizvodom, ki predstavljajo resno tveganje

1.  Kadar je očitno, da proizvod ali posebna kategorija ali skupina proizvodov ob uporabi v skladu s predvidenim namenom proizvoda ali pod pogoji, ki se lahko razumno predvidijo, predstavlja resno tveganje, lahko Komisija z izvedbenimi akti sprejme vse ustrezne ukrepe glede na resnost položaja, vključno z ukrepi o prepovedi, začasni prekinitvi ali omejitvi dajanja na trg ali omogočanja dostopnosti takšnih proizvodov na trgu ali o določitvi posebnih pogojev za njihovo trženje, da se zagotovi visoka raven varovanja javnega interesa, če tveganja ni mogoče zadovoljivo obvladati z ukrepi, ki jih sprejmejo zadevne države članice, ali s katerim koli drugim postopkom, ki je v skladu z zakonodajo Unije. S temi izvedbenimi akti lahko Komisija določi ustrezne nadzorne ukrepe, ki jih sprejmejo države članice, da bi tako zagotovile njihovo učinkovito izvajanje.

Izvedbeni akti iz prvega pododstavka tega odstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 32(2).

V nujnih in ustrezno utemeljenih primerih, ki se nanašajo na zdravje in varnost oseb na splošno, varnost in zdravje pri delu, varstvo potrošnikov, okolja in javne varnosti ter drugih javnih interesov, Komisija sprejme izvedbene akte s takojšnjo veljavnostjo v skladu s postopkom iz člena 32(3).

2.  Za proizvode in tveganja v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 lahko Komisija sprejme odločitev v skladu z odstavkom 1 tega člena samo, če upravičeno meni, da je za zaščito zdravja ljudi in okolja potrebno takojšnje ukrepanje. je Odločitev, ki jo je sprejela Komisija v skladu z odstavkom 1 tega člena, veljavna največ dve leti in se lahko podaljša za dodatno obdobje do dveh let. Taka odločitev ne posega v postopke iz navedene uredbe. Komisija o svoji odločitvi nemudoma obvesti države članice in Evropsko agencijo za kemikalije, z navedbo razlogov za svojo odločitev, in predloži znanstvene ali tehnične informacije, na katerih temelji začasni ukrep. Če začasni ukrep, ki ga je sprejela Komisija, zajema omejitev dajanja na trg ali uporabe snovi, sproži Komisija postopek Skupnosti za določitev omejitev, tako da pozove Evropsko agencijo za kemikalije, naj v treh mesecih po sprejetju odločitve Komisije sestavi dokumentacijo v skladu s Prilogo XV Uredbe (ES) št. 1907/2006. [Sprememba 79]

3.  Za proizvode, za katere je bilo prepovedano dajanje na trg Unije ali dostopnost na trgu Unije v skladu z ukrepom, sprejetim v skladu z odstavkom 1, je izvoz iz Unije prepovedan, razen če ukrep to izrecno omogoča.

4.  Vsaka država članica lahko Komisiji predloži utemeljeno zahtevo, naj preuči potrebo po sprejetju ukrepov iz odstavka 1.

Člen 13

Ocena tveganja

1.  Ocena tveganja temelji na razpoložljivih znanstvenih ali tehničnih dokazih. Ocena tveganja se opravi v skladu s splošno metodologijo za oceno tveganja in po potrebi s smernicami Komisije o uporabi te metodologije pri različnih kategorijah izdelkov. Komisija z izvedbenimi akti sprejme splošno metodologijo za oceno tveganja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 32(2). [Sprememba 80]

Za proizvode, za katere velja Uredba (ES) št. 1907/2006, se ocena tveganja izvede, kakor je ustrezno v skladu z ustreznimi deli Priloge I k navedeni uredbi.

2.  V okviru ocene tveganja organi za nadzor trga upoštevajo obseg, v katerem je proizvod v skladu z:

(a)  vsemi zahtevami iz usklajevalne zakonodaje Unije ali v skladu z njo, ki veljajo za proizvod in se nanašajo na potencialno tveganje, ki se preučuje, pri čemer se v celoti upoštevajo poročila o preizkusih, pregledih in kalibraciji ali certifikati o skladnosti, ki jih izda organ za ugotavljanje skladnosti, akreditiran v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008, vključno z ocenami, pripravljenimi v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006, na primer v okviru registracije, dovoljenja, omejitve ali poročanja; [Sprememba 81]

(b)  kadar ni nikakršnih zahtev, določenih v usklajevalni zakonodaji Unije ali v skladu z njo, posebnimi pravili o določitvi zdravstvenih in varnostnih zahtev za takšne proizvode v nacionalni zakonodaji države članice, v kateri je proizvod dostopen na trgu, pod pogojem, da so takšna pravila v skladu s pravom Unije;

(c)  vsemi evropskimi standardi, katerih sklicevanja so bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije.

2a.  Kadar ni meril iz točk (a), (b) in (c) odstavka 2 tega člena, je treba upoštevati vidike, določene v členu 6 Uredbe (EU) št. …(43). [Sprememba 82]

3.  Skladnost z merili s katerim koli od meril iz odstavka 2(a), (b) in (c) pomeni domnevo, da proizvod ustrezno varuje javni interes, na katerega se navedena merila nanašajo. Vendar to organom za nadzor trga ne preprečuje ukrepanja v okviru te uredbe, kadar obstajajo novi dokazi, da proizvod kljub upoštevanju meril in skladnosti z njimi predstavlja tveganje. V tem primeru mora organ za nadzor trga dokazati, da proizvod predstavlja tveganje. [Sprememba 83]

4.  Možnost doseganja višje stopnje zaščite javnega interesa in razpoložljivost drugih proizvodov, ki predstavljajo manjše tveganje, nista zadostna razloga za domnevo, da proizvod predstavlja tveganje. [Sprememba 84 ne zadeva SL različice]

4a.  Komisija lahko na lastno pobudo ali na prošnjo organa za nadzor trga pripravo ocene tveganja prepusti referenčnemu laboratoriju Unije v skladu s členom 28. Taka ocena je zavezujoča za vse zainteresirane strani. [Sprememba 85]

4b.  Če se ocene tveganj držav članic razlikujejo in povzročajo nasprotujoče si razlage glede potrebnih ukrepov v zvezi s podobnimi proizvodi, Komisija poda navodila glede ustreznih praks za pripravo ocene tveganja. Komisija prosi za pomoč znanstvene odbore, ustanovljene s Sklepom Komisije 2004/210/ES(44), ter upošteva vse razpoložljive znanstvene in tehnične dokaze o zadevnih tveganjih. [Sprememba 86]

POGLAVJE IV

Nadzor proizvodov, ki vstopajo v Unijo

Člen 14

Pregledi in prekinitev sprostitve

1.  Organi držav članic, pristojni za kontrole proizvodov na zunanjih mejah Unije, imajo pooblastila in sredstva, potrebna za ustrezno izvajanje njihovih nalog. Opravljajo ustrezno preverjanje dokumentov ter, če je potrebno, fizična preverjanja in laboratorijske preglede proizvodov, preden se jih sprosti v prosti promet.

2.  Kadar je za nadzor trga ali kontrole zunanjih meja v državi članici odgovoren več kot en organ, ti organi med seboj sodelujejo, tako da si izmenjujejo informacije, ki so pomembne za njihove naloge.

3.  V skladu s členom 17 organi, ki so pristojni za kontrole zunanjih meja, prekinejo sprostitev proizvoda v prosti promet na trgu Unije, če se med pregledi iz odstavka 1 tega člena pojavi utemeljen razlog za domnevo, da proizvod lahko predstavlja tveganje.

Kadar se proizvod, ki mora biti skladen z usklajevalno zakonodajo Unije, sprosti v prosti promet, je formalna neskladnost z navedeno zakonodajo za organe države članice zadosten razlog za domnevo, da proizvod lahko predstavlja tveganje v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)  kadar mu ni priložena dokumentacija, ki jo zahteva zakonodaja Unije o harmonizaciji;

(b)  kadar ni označen v skladu z navedeno zakonodajo;

(ba)  kadar je na proizvodu ali upodobitvi proizvoda brez dovoljenja navedena blagovna znamka, ki je podobna registrirani blagovni znamki za ta proizvod, tako da ni mogoče potrditi njegove pristnosti ali izvora; [Sprememba 87]

(c)  kadar nosi oznako CE ali drugo oznako, ki jo zahteva usklajevalna zakonodaja Unije, pri čemer je bila oznaka nameščena na napačen ali zavajajoč način.

3a.  Kadar proizvodi niso namenjeni za dajanje na trg države članice, v kateri so bili sproščeni v prosti promet, jezik, v katerem so navedene informacije iz točk (a), (b), (ba) in (c) drugega pododstavka odstavka 3, organom, odgovornim za nadzor zunanjih meja, ne sme dati razloga za domnevo, da lahko ta proizvod predstavlja tveganje. [Sprememba 88]

3b.  Popravni ukrepi organov za nadzor trga so sorazmerni z resnostjo neskladnosti. [Sprememba 89]

4.  Organi, pristojni za kontrole zunanjih meja, takoj uradno obvestijo organe za nadzor trga o vseh prekinitvah iz odstavka 3.

5.  V primeru pokvarljivih proizvodov organi, pristojni za kontrole zunanjih meja, skušajo olajšajo, če je to mogoče, zagotoviti ukrepe za zagotovitev, da morebitne zahteve, ki jih določijo v zvezi s skladiščenjem proizvodov ali parkiranjem vozil za prevoz, niso nezdružljive s hrambo teh proizvodov. [Sprememba 90]

6.  Če imajo organi, pristojni za kontrole zunanjih meja, razlog za domnevo, da proizvodi, ki niso prijavljeni za sprostitev v prosti promet, predstavljajo tveganje, posredujejo vse ustrezne informacije organom, pristojnim za kontrole zunanjih meja v končni namembni državi članici.

Člen 15

Sprostitev

1.  Proizvod, katerega sprostitev so organi, pristojni za kontrole zunanjih meja, prekinili v skladu s členom 14, se sprosti, če v roku treh delovnih dni od prekinitve obvestila o prekinitvi sprostitve organi za nadzor trga od navedenih organov niso zahtevali, naj ohranijo prekinitev, ali če so jih organi za nadzor trga obvestili, da proizvod ne predstavlja tveganja, in pod pogojem, da so bile izpolnjene vse ostale zahteve in formalnosti, ki se nanašajo na tako sprostitev. [Sprememba 91]

2.  Če organi za nadzor trga ugotovijo, da proizvod, katerega sprostitev je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 14(3) prekinjena zaradi formalne neskladnosti, dejansko ne predstavlja tveganja, gospodarski subjekt kljub temu odpravi formalno neskladnost, preden se proizvod sprosti.

3.  Skladnost z zahtevami katere koli usklajevalne zakonodaje Unije, ki se uporabljajo za proizvod po njegovi sprostitvi in se nanašajo na morebitno tveganje, ki se preučuje, pri čemer se v celoti upoštevajo poročila o preizkusih, pregledih in kalibraciji ali certifikati o skladnosti, ki jih izda organ za ugotavljanje skladnosti, akreditiran v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008, za organe za nadzor trga pomeni, da proizvod ne predstavlja tveganja. Vendar pa to navedenim organom ne preprečuje, da bi organom, pristojnim za kontrole zunanjih meja, naročili, naj proizvoda ne sprostijo, kadar obstajajo dokazi, da kljub skladnosti proizvoda ta dejansko predstavlja tveganje. [Sprememba 92]

Člen 16

Zavrnitev sprostitve

1.  Kadar organi za nadzor trga ugotovijo, da proizvod predstavlja tveganje, naročijo organom, pristojnim za kontrole zunanjih meja, naj proizvoda ne sprostijo v prosti promet ter naj na trgovinskem računu, ki spremlja proizvod, ali na katerem koli drugem ustreznem spremnem dokumentu vključijo naslednji zaznamek:"

„proizvod predstavlja tveganje – sprostitev v prosti promet ni dovoljena – Uredba (ES) št. .../.../EU(45)“.

2.  Kadar se navedeni proizvod naknadno prijavi za carinski postopek, ki ni sprostitev v prosti promet, in če organi za nadzor trga temu ne nasprotujejo, se v dokumente, ki se uporabljajo v zvezi s tem postopkom, vključi tudi zaznamek iz odstavka 1, in sicer pod pogoji iz navedenega odstavka.

3.  Organi za nadzor trga ali organi, pristojni za kontrole zunanjih meja, lahko proizvod, ki predstavlja tveganje, uničijo ali drugače onemogočijo njegovo uporabo, kadar menijo, da je to potrebno in sorazmerno. Stroške takšnih ukrepov krije oseba, ki je proizvod prijavila za prosti promet.

4.  Organi za nadzor trga zagotovijo organom, pristojnim za kontrole zunanjih meja, informacije o kategorijah proizvodov, pri katerih je bilo ugotovljeno tveganje v skladu z odstavkom 1.

5.  Za vsak ukrep, sprejet v skladu z odstavkom 1 ali 3, veljajo pravna sredstva, vključno z uporabo pristojnih nacionalnih sodišč.

6.  Če organi za nadzor trga sprejmejo ukrepe v skladu z odstavkom 1, lahko zaračunajo pristojbine osebi, ki je proizvod prijavila za prosti promet, ki in te v celoti ali delno pokrijejo stroške njihovih dejavnostih, vključno s preizkušanjem za namene ocene tveganja. [Sprememba 93]

Pristojbine se izračunajo na podlagi dejanskih stroškov vsake dejavnosti nadzora trga in se uporabijo za osebo, ki je proizvod prijavila za prosti promet in nad katero se izvajajo te dejavnosti nadzora trga. Take pristojbine ne presegajo dejanskih stroškov opravljenih dejavnosti nadzora trga in lahko deloma ali v celoti odražajo čas, ki so ga zaposleni organa za nadzor trga porabili za izvajanje pregledov nadzora trga. [Sprememba 94]

Člen 17

Osebni uvoz

1.  Če v Unijo vstopi proizvod, ki ga spremlja in fizično poseduje fizična oseba, obenem pa obstaja podlaga za domnevo, da je proizvod namenjen osebni uporabi navedene osebe, se v skladu s členom 14(3) njegova sprostitev ne prekine, razen če lahko uporaba proizvoda ogrozi zdravje in življenje ljudi, živali ali rastlin.

2.  Šteje se, da je proizvod namenjen za osebno uporabo fizične osebe, ki ga prinese v Unijo, če je proizvod priložnostne narave in namenjen izključno za uporabo s strani te osebe ali njene družine ter zaradi svoje narave ali količine ne kaže nobenega komercialnega namena.

Člen 18

Ocena Unije za proizvode, ki vstopajo v Unijo in za katere velja uskladitvena zakonodaja

1.  V 60 30 dneh od sporočila Komisije državam članicam v skladu s členom 20(4) o kakršni koli zavrnitvi sprostitve proizvoda v prosti promet s strani prvotne države članice priglasiteljice lahko katera koli država članica tej zavrnitvi nasprotuje, kadar se nanaša na proizvod, za katerega velja usklajevalna zakonodaja Unije. Država članica navede svoje razloge za ugovor, razkrije morebitne razlike v oceni tveganja, ki ga predstavlja proizvod, ter navede vse posebne okoliščine in dodatne informacije, ki se nanašajo na zadevni proizvod. [Sprememba 95]

2.  Če nobena država članica ne vloži ugovora v skladu z odstavkom 1 in če Komisija meni, da nacionalni ukrepi niso v nasprotju z zakonodajo Unije, se zavrnitev s strani prvotne države članice priglasiteljice šteje za upravičeno in vsaka država članica zagotovi, da se brez odlašanja sprejmejo omejevalni ukrepi v zvezi z zadevnim proizvodom.

3.  Če katera izmed držav članic vloži ugovor v skladu z odstavkom 1 ali če Komisija meni, da bi zavrnitev lahko bila v nasprotju z zakonodajo Unije, se Komisija nemudoma začne posvetovati z državo članico priglasiteljico in zadevnim gospodarskim subjektom oziroma subjekti ter zavrnitev nacionalne ukrepe oceni v roku 30 dni, pri čemer upošteva vse razpoložljive znanstvene ali tehnične dokaze. [Sprememba 96]

3a.  Če država članica vloži ugovor v roku 30 dni v skladu z odstavkom 1 ali če Komisija meni, da bi nacionalni ukrepi lahko bili v nasprotju z zakonodajo Unije, Komisija o tem obvesti vse države članice prek kontaktnih točk RAPEX. [Sprememba 97]

4.  Na podlagi rezultatov ocene, opravljene v skladu z odstavkom 3, lahko Komisija z izvedbenimi akti odloči, ali je zavrnitev upravičena in bi podoben ukrep morale sprejeti vse države članice, ki tega še niso storile. V tem primeru svojo odločitev naslovi na zadevne države članice ter o njej nemudoma obvesti vse države članice in zadevne gospodarske subjekte.

5.  Če Komisija odloči, da je zavrnitev upravičena, vsaka država članica brez odlašanja sprejme potrebne omejevalne ukrepe. Če Komisija odloči, da zavrnitev ni utemeljena, prvotna država članica priglasiteljica in vse druge države članice, ki so sprejele podoben ukrep, umaknejo zavrnitev in uradno obvestilo, poslano prek RAPEX v skladu s členom 20.

6.  Kadar se zavrnitev oceni kot upravičena in se ugotovi, da proizvod ni skladen z usklajevalno zakonodajo Unije zaradi pomanjkljivosti v ustreznih harmoniziranih standardih, Komisija obvesti ustrezne evropske organizacije za standardizacijo in lahko vloži ustrezno zahtevo v skladu s členom 11 Uredbe (EU) št. 1025/2012.

POGLAVJE V

Izmenjava informacij

Člen 19

Sistem Unije za hitro izmenjavo informacij – RAPEX

1.  Komisija vzdržuje sistem za hitro izmenjavo informacij (RAPEX). Države članice uporabljajo RAPEX za izmenjavo informacij o proizvodih, ki predstavljajo tveganje v skladu s to uredbo.

2.  Vsaka država članica določi enotno kontaktno točko za RAPEX.

3.  Komisija lahko z izvedbenimi akti določi načine in postopke za izmenjavo informacij prek RAPEX. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 32(2).

4.  Sodelovanje v RAPEX je odprto za države prosilke, tretje države ali mednarodne organizacije v okviru sporazumov med Unijo in temi državami ali organizacijami ter v skladu s temi sporazumi. Vsi takšni sporazumi temeljijo na vzajemnosti in vključujejo določbe o zaupnosti, ki ustrezajo tistim, ki se uporabljajo v Uniji, in posebne določbe o varstvu osebnih podatkov, v skladu z zahtevami člena 25 Direktive 95/46/ES in člena 9 Uredbe (ES) št. 45/2001. [Sprememba 98]

Člen 20

Obvestila prek RAPEX v zvezi s proizvodi, ki predstavljajo tveganje

1.  Kontaktne točke RAPEX Komisiji takoj uradno sporočijo podatke v zvezi z:

(a)  vsemi korektivnimi ukrepi, ki jih sprejmejo gospodarski subjekti v skladu s členom 9(3);

(b)  vsemi ukrepi, ki jih sprejmejo organi za nadzor trga v skladu s členom 10(1) ali (4), razen če gre za proizvod, ki je predmet obvestila v skladu s točko (a) tega odstavka;

(c)  vsemi zavrnitvami sprostitve proizvoda v prosti promet v skladu s členom 16.

Prvi pododstavek se ne uporablja, kadar ima kontaktna točka sistema RAPEX razlog za domnevo, da učinki tveganja, ki ga predstavlja proizvod, ne presegajo ozemlja njene države članice. [Sprememba 99]

Kontaktna točka RAPEX Komisijo takoj obvesti o vseh ustreznih posodobitvah, spremembah ali umikih korektivnih ukrepov iz prvega pododstavka.

2.  Informacije, predložene v skladu z odstavkom 1, vključujejo vse razpoložljive podrobne podatke, ki se nanašajo na tveganje, in vsaj naslednje informacije:

(a)  naravo in raven tveganja, vključno s povzetkom rezultatov ocene tveganja podatke, potrebne za identifikacijo in sledljivost proizvoda; [Sprememba 100]

(b)  naravo kakršne koli neskladnosti z usklajevalno zakonodajo Unije in raven tveganja ter povzetek ugotovitev ocene varnosti in tveganja; [Sprememba 101]

(c)  podatke, potrebne za identifikacijo proizvoda [Sprememba 102]

(d)  poreklo in dobavno verigo proizvoda;

(e)  datum, na katerega je bil sprejet ukrep ali korektivni ukrep, in trajanje ukrepa;

(f)  naravo sprejetega ukrepa ali korektivnega ukrepa in ali je bilo sprejetje ukrepa prostovoljno, odobreno ali zahtevano;

(fa)  ali je znano, da je proizvod ponaredek; [Sprememba 103]

(g)  ali je bila gospodarskemu subjektu dana možnost za zaslišanje.

Informacije iz prvega pododstavka se sporočijo z uporabo standardnih obrazcev za obveščanje, ki jih Komisija da na voljo v RAPEX.

3.  Kadar se obvestilo nanaša na proizvod, za katerega je bilo ugotovljeno, da ni skladen z usklajevalno zakonodajo Unije, se v predloženih informacijah navede tudi, ali je neskladnost posledica:

(a)  neizpolnjevanja zahtev iz veljavne zakonodaje;

(b)  pomanjkljivosti v harmoniziranih standardih iz navedene zakonodaje, ki ustvarjajo domnevo o skladnosti s temi zahtevami.

Kadar se ukrep ali korektivni ukrep iz odstavka 1 nanaša na proizvod, za katerega je priglašeni organ opravil ugotavljanje skladnosti, organi za nadzor trga zagotovijo, da je ustrezni priglašeni organ obveščen o sprejetih korektivnih ali drugih ukrepih.

4.  Ko Komisija prejme obvestilo, ga nemudoma posreduje gospodarskemu subjektu in drugim državam članicam. Če obvestilo ne izpolnjuje zahtev iz odstavkov 1, 2 in 3, ga lahko Komisija začasno ustavi. [Sprememba 104]

5.  Države članice takoj obvestijo Komisijo o ukrepih, sprejetih po prejemu uradnega obvestila, in zagotovijo vse dodatne informacije, vključno z rezultati vseh opravljenih preizkusov oziroma analiz ali morebitnimi razlikami v stališčih. Komisija te informacije takoj posreduje drugim državam članicam.

5a.  Informacije o proizvodu v obvestilu v RAPEX, se po potrebi posodobijo. [Sprememba 105]

Člen 21

Informacijski in komunikacijski sistem za nadzor trga

1.  Komisija vzdržuje informacijski in komunikacijski sistem za nadzor trga (ICSMS) za zbiranje in strukturirano shranjevanje informacij o vprašanjih v zvezi z nadzorom trga,. Države članice zbirajo in vnašajo v sistem ICSMS zlasti informacij onaslednje informacije: [Sprememba 106]

(a)  organih za nadzor trga in področjih, za katera so pristojni;

(b)  programih za nadzor trga;

(c)  spremljanju, reviziji in ocenjevanju dejavnosti nadzora trga;

(d)  pritožbah ali poročilih o zadevah, povezanih s tveganji, ki izhajajo iz proizvodov;

(da)  opredelitev tveganj in njihovih značilnosti; [Sprememba 107]

(e)  vseh neskladnostih z usklajevalno zakonodajo Unije, razen ukrepov ali korektivnih ukrepov, uradno sporočenih prek RAPEX v skladu s členom 20; [Sprememba 108]

(f)  vseh ugovorih s strani držav članic v skladu s členom 11(1) ali členom 18(1) in njihovo spremljanje.

Komisija poskrbi za vmesnik, ki bo ICSMS povezal z RAPEX, da se bodo podatki po potrebi lahko izmenjevali med sistemoma. [Sprememba 109]

ICSMS vsebuje evidenco sklicevanja na uradna obvestila o ukrepih ali korektivnih ukrepih, poslana prek RAPEX v skladu s členom 20.

ICSMS je za uporabo, kadar je to potrebno ali primerno, lahko na voljo tudi organom, pristojnim za kontrole na zunanjih mejah. [Sprememba 110]

2.  Za namene odstavka 1 države članice v ICSMS vnesejo vse informacije, ki jih imajo na razpolago in ki niso že priglašene v skladu s členom 20, o proizvodih, ki predstavljajo tveganje, zlasti v zvezi z identifikacijo tveganj, rezultati opravljenih preizkusov, sprejetimi omejevalnimi ukrepi, stiki z zadevnimi gospodarskimi subjekti in utemeljitvijo za ukrepanje ali neukrepanje.

3.  Organi za nadzor trga uporabljajo in priznavajo veljavnost poročil o preizkusih, pregledih ali kalibracijah, ki jih pripravijo njihovi kolegi v drugih državah članicah ali so namenjena navedenim kolegom in ki so vnesena v ICSMS. [Sprememba 111]

Člen 21a

Vseevropska zbirka podatkov o poškodbah

1.  Komisija v skladu s členom 31a sprejme delegirane akte o vzpostavitvi vseevropske zbirke podatkov o poškodbah (v nadaljnjem besedilu: zbirka), v katero bi bile vključene vse vrste poškodb, zlasti tiste, povezane s proizvodi, ki se uporabljajo doma in v prostem času, za prevoz in pri delu do ...(46). Zbirko usklajuje in upravlja Komisija.

2.  Ustrezni organi za nadzor trga v državah članicah prispevajo k vzpostavitvi zbirke podatkov in zagotavljajo celovite podatke o poškodbah. V posvetovanju z državami članicami Komisija pripravi in objavi podrobne smernice o ustreznih podatkih, ki se vključijo v zbirko podatkov, in metodah elektronskega sporočanja podatkov.

Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o delovanju zbirke podatkov najpozneje dve leti po njeni vzpostavitvi. [Sprememba 112]

Člen 22

Mednarodna izmenjava zaupnih informacij

Komisija in lahko skupaj z državami članicami lahko izmenjuje zaupne informacije, vključno z informacijami, izmenjanimi prek RAPEX, z regulativnimi organi tretje države držav prosilk, tretjih držav ali mednarodne organizacije mednarodnih organizacij, s katerimi sta Komisija in države članice ali skupina držav članic sklenili dvostranske ali večstranske dogovore o zaupnosti, ki temeljijo na vzajemnosti. Vsi takšni dogovori vključujejo določbe o zaupnosti, ki ustrezajo tistim, ki se uporabljajo v Uniji, in posebne določbe o varstvu osebnih podatkov, kot zahtevata člen 25 Direktive 95/46/ES in člen 9 Uredbe (ES) št. 45/2001. [Sprememba 113]

POGLAVJE VI

Sodelovanje

Člen 23

Medsebojna pomoč

1.  Treba je vzpostaviti učinkovito sodelovanje in izmenjavo informacij med organi za nadzor trga v državah članicah in med njimi, med različnimi organi v vsaki državi članici ter med organi za nadzor trga in Komisijo ter ustreznimi agencijami Unije o programih za nadzor trga in o vseh vprašanjih, ki zadevajo proizvode, ki predstavljajo tveganje. [Sprememba 114]

2.  Organi za nadzor trga po prejemu ustrezno utemeljene zahteve od organa za nadzor trga v drugi državi članici zagotovijo vse ustrezne informacije ali dokumentacijo in opravijo preglede, inšpekcije ali preiskave ter organu, ki je zahtevo poslal, poročajo o njih in o vseh nadaljnjih sprejetih ukrepih.

Informacije, dokumentacija in poročanje iz prvega pododstavka se uporabljajo samo v zvezi z zadevo, na katero se je zahteva nanašala, ter se posredujejo karseda hitro, in sicer prek elektronskih sredstev.

Člen 24

Sodelovanje s pristojnimi organi tretjih držav

1.  Organi za nadzor trga lahko sodelujejo s pristojnimi organi iz tretjih držav, da bi izmenjavali informacije in tehnično pomoč, spodbudili in poenostavili dostop do sistemov Unije za izmenjavo informacij, vključno s RAPEX v skladu s členom 19(4), ter spodbudili dejavnosti, povezane z ugotavljanjem skladnosti in nadzorom trga.

2.  Sodelovanje s pristojnimi organi iz tretjih držav ima med drugim obliko dejavnosti iz člena 27. Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi sodelujejo pri navedenih dejavnostih.

2a.  Kadar pri izmenjavi informacij pride tudi do izmenjave osebnih podatkov, se uporablja Direktiva 95/46/ES. [Sprememba 115]

Člen 25

Evropski forum za nadzor trga

1.  Ustanovi se evropski forum za nadzor trga (EMSF).

2.  Na srečanjih EMSF vsako državo članico zastopa oseba ali osebe, ki jih izberejo države članice in ki imajo posebno znanje in izkušnje, zahtevane v skladu z dnevnim redom zadevnega srečanja.

3.  EMSF se sestaja v rednih časovnih intervalih in, kadar je to potrebno, na zahtevo Komisije ali držav članic.

4.  ESMF si po svojih najboljših močeh prizadeva doseči soglasje. Če soglasja ni mogoče doseči, lahko EMSF svoje stališče sprejme z navadno večino svojih članov. Člani lahko zaprosijo, da se njihova mnenja in razlogi, na katerih ta temeljijo, uradno zabeležijo.

5.  EMSF lahko povabi strokovnjake in ostale tretje osebe, da se redno in stalno udeležijo udeležujejo srečanj ali predložijo svoje pisne prispevke. O letnem programu za nadzor trga se lahko posvetuje s poslovnimi organizacijami, malimi in srednje velikimi podjetji, potrošniki, laboratoriji in organi za ugotavljanje skladnosti na ravni Unije. [Sprememba 116]

6.  EMSF lahko ustanovi stalne ali začasne podskupine, ki vključujejo skupine za upravno sodelovanje za nadzor trga, vzpostavljene za izvajanje usklajevalne zakonodaje Unije. Organizacije, ki zastopajo interese industrije, malih in srednje velikih podjetij, potrošnikov, laboratorijev in organov za ugotavljanje skladnosti na ravni Unije, so lahko povabljene k rednemu in stalnemu sodelovanju v takih podskupinah kot opazovalci. [Sprememba 117]

7.  EMSF sprejme svoj poslovnik, ki začne veljati po prejemu pozitivnega mnenja Komisije.

8.  EMSF sodeluje v forumu za izmenjavo informacij o izvrševanju, vzpostavljenem z Uredbo (ES) št. 1907/2006.

Člen 26

Podpora Komisije in izvršni sekretariat

1.  Komisija podpira sodelovanje med organi za nadzor trga. Sodeluje na srečanjih EMSF in njegovih podskupin.

2.  Pri opravljanju nalog iz člena 27 EMSF pomaga izvršilni sekretariat, ki EMSF in njegovim podskupinam zagotavlja tehnično in logistično podporo.

Člen 27

Naloge EMSF

EMSF opravlja naslednje naloge:

(a)  omogočanje izmenjave informacij o proizvodih, ki predstavljajo tveganje, oceni tveganja, preizkusnih metodah in rezultatih, nedavnem znanstvenem razvoju in drugih vidikih, ki so pomembni za dejavnosti nadzora;

(b)  usklajevanje priprave ter izvajanja splošnih in sektorskih programov za nadzor trga iz člena 7;

(c)  organizacija spodbujanje organizacije skupnega nadzora trga in skupnih preizkusnih projektov; [Sprememba 118]

(d)  izmenjava izkušenj in najboljših praks;

(e)  organizacijaspodbujanje organizacije programov usposabljanja in izmenjav za državne uradnike; [Sprememba 119]

(f)  pomoč pri spremljanju dejavnosti iz člena 4(3);

(g)  organizacija spodbujanje organizacije informativnih kampanj in programov skupnih obiskov, vključno z mejnimi kontrolami; [Sprememba 120]

(h)  izboljševanje sodelovanja na ravni Unije na področju sledenja, umika in odpoklica proizvodov, ki predstavljajo tveganje;

(i)  zagotavljanje neoviranega dostopa do informacij o varnosti proizvoda ter prejemanja in izmenjave teh informacij, ki jih zbirajo organi za nadzor trga, vključno z informacijami o pritožbah in nesrečah, poročili o poškodbah ter preiskavami in rezultati preizkusov;

(j)  prispevanje k razvoju navodil za zagotovitev učinkovitega in enotnega izvajanja te uredbe, pri čemer se ustrezno upoštevajo interesi podjetij, zlasti malih in srednje velikih podjetij, varstva potrošnikov in drugih zainteresiranih strani; [Sprememba 121]

(k)  svetovanje in pomoč Komisiji na njeno zahtevo pri njeni oceni katerega koli vprašanja, povezanega z izvajanjem te uredbe;

(l)  prispevanje k enotnim upravnim praksam glede nadzora trga v državah članicah;

(la)  organizacija specifičnih in rednih ukrepov tržnega nadzora proizvodov, ki se prodajajo preko spleta; [Sprememba 122]

(lb)  zagotavljanje ustrezne vključenosti carinskih organov in sodelovanja z njimi; [Sprememba 123]

(lc)  prispevanje k poenostavitvi upravnih praks in praks izvrševanja, kar zadeva nadzor trga v državah članicah. [Sprememba 124]

Člen 28

Referenčni laboratoriji Unije

1.  Za posebne proizvode ali kategorijo ali skupino proizvodov oziroma za posebna tveganja, povezana s kategorijo ali skupino proizvodov, lahko Komisija z izvedbenimi akti imenuje referenčne laboratorije Unije, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 2.

2.  Vsak referenčni laboratorij Unije mora izpolnjevati naslednje pogoje:

(a)  imeti mora ustrezno kvalificirano osebje z ustrezno usposobljenostjo na področju analiznih tehnik, ki se uporabljajo na njihovem področju pristojnosti, in ustrezno znanje o standardih in praksah;

(b)  imeti mora opremo in referenčni material, ki sta potrebna za opravljanje dodeljenih nalog;

(c)  delovati morajo v javnem interesu ter nepristransko in neodvisno;

(d)  zagotoviti morajo, da osebje spoštuje zaupnost nekaterih zadev, rezultatov ali sporočil;

(da)  biti mora akreditiran v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 765/2008. [Sprememba 125]

3.  Referenčni laboratoriji Unije imajo na območju imenovanja, kadar je to primerno, naslednje naloge:

(a)  izvajanje preizkusov proizvodov v zvezi z dejavnostmi nadzora trga in preiskavami;

(b)  prispevanje k reševanje sporov, ki nastanejo zaradi različnih ocen tveganj med organi za nadzor trga različnih držav članic, gospodarskimi subjekti in organi za ugotavljanje skladnosti; [Sprememba 126]

(c)  zagotavljanje neodvisnih tehničnih ali znanstvenih nasvetov Komisiji in državam članicam;

(d)  razvijanje novih tehnik in metod analize;

(e)  razširjanje informacij in usposabljanje.

POGLAVJE VII

Financiranje

Člen 29

Financiranje dejavnosti

1.  Unija lahko financira naslednje dejavnosti, povezane z uporabo te uredbe:

(a)  pripravo in posodabljanje prispevkov za smernice o nadzoru trga;

(b)  dajanje Komisiji na voljo tehnično ali znanstveno strokovno znanje za pomoč pri njenem izvajanju upravnega sodelovanja pri nadzoru trga in postopkih ocenjevanja Unije iz členov 11 in 18;

(c)  opravljanje pripravljalnih ali dodatnih del v zvezi z izvajanjem dejavnosti nadzora trga, povezanih z uporabo zakonodaje Unije, kot so študije, programi, ocene, smernice, primerjalne analize, vzajemni skupni obiski, raziskovalno delo, razvoj in vzdrževanje podatkovnih zbirk, dejavnosti usposabljanja, laboratorijsko delo, preskusi strokovnosti, medlaboratorijska testiranja in ugotavljanja skladnosti, ter evropskih kampanj za nadzor trga in podobnih dejavnosti;

(d)  dejavnosti, ki se izvajajo v okviru programov tehnične pomoči, sodelovanja s tretjimi državami ter spodbujanja in krepitve evropskih politik ter sistemov nadzora trga med zainteresiranimi stranmi na evropski in mednarodni ravni;

(e)  uspešno sodelovanje med organi za nadzor trga ter tehnično in logistično podporo izvršilnega sekretariata EMFS in njegovih podskupin.

2.  Finančna pomoč Unije za dejavnosti iz te uredbe se izvaja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012, bodisi neposredno bodisi posredno s prenosom nalog za izvrševanje proračuna na subjekte iz točke (c) člena 58(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

3.  Proračunska sredstva, odobrena za dejavnosti iz odstavka 1, Evropski parlament in Svet določita letno v mejah veljavnega finančnega okvira.

4.  S sredstvi, ki sta jih Evropski parlament in Svet odobrila za financiranje dejavnosti nadzora trga se lahko krijejo tudi odhodki za pripravo, spremljanje, preglede, revizije in ocene, potrebne za upravljanje dejavnosti v skladu s to uredbo, in doseganje njihovih ciljev; zlasti študije, srečanja strokovnjakov, informacijske in komunikacijske dejavnosti, vključno z institucionalnim komuniciranjem o političnih prednostnih nalogah Unije, v kolikor zadevajo splošne cilje dejavnosti nadzora trga, odhodkov, povezanih z omrežji informacijske tehnologije, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo podatkov, skupaj z vsemi drugimi odhodki za tehnično in upravno pomoč, ki jih je imela Komisija z upravljanjem dejavnosti v skladu s to uredbo.

5.  Komisija oceni pomembnost dejavnosti nadzora trga, ki jih Unija financira, glede na zahteve politik in zakonodaje Unije ter obvesti Evropski parlament in Svet o rezultatu te ocene ...(47) , nato pa vsakih pet let.

Člen 30

Zaščita finančnih interesov Unije

1.  Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se pri izvajanju ukrepov, financiranih v skladu s to uredbo, zaščitijo finančni interesi Unije, in sicer s preventivnimi ukrepi proti goljufijam, korupciji ali drugim protipravnim ravnanjem, z učinkovitimi pregledi in, če se ugotovijo nepravilnosti, z izterjavo nepravilno izplačanih zneskov ter, kadar je to primerno, z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

2.  Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni za izvajanje revizij na podlagi dokumentacije ali pregledov na kraju samem pri vseh upravičencih do donacij, izvajalcih in podizvajalcih ter drugih tretjih osebah, ki so od Unije prejele finančna sredstva v skladu s to uredbo.

3.  Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko v skladu s postopki iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96(48)na kraju samem izvede preglede in inšpekcije pri gospodarskih subjektih, ki jih tako financiranje neposredno ali posredno zadeva, da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o donaciji ali pogodbo o financiranju s strani Unije prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega protipravnega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

4.  Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 se v sporazumih o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, sporazumih in sklepih o donacijah ter pogodbah, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, Komisija, Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblastijo za izvajanje revizij, pregledov na kraju samem in inšpekcij.

POGLAVJE VIII

Končne določbe

Člen 31

Kazni

1.  Države članice sprejmejo pravila o kaznih določitvi ustreznih kazni, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, ki nalagajo obveznosti gospodarskim subjektom, in za kršitve določb usklajevalne zakonodaje Unije za proizvode, ki jih zajema ta uredba, ki nalagajo obveznosti gospodarskim subjektom, če ta zakonodaja kazni ne določa, ter sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Določene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice obvestijo Komisijo o navedenih določbah najpozneje ...(49) [vstaviti datum ‑ 3 mesece pred začetkom uporabe te uredbe], takoj pa jo obvestijo o vseh nadaljnjih spremembah navedenih določb. [Sprememba 127]

Pri določanju Predvidene kazni iz prvega pododstavka se upošteva velikost podjetja in zlasti položaj malih in srednje velikih podjetij morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Kazni so lahko strožje, če upoštevajo resnost, trajanje in po potrebi namerno naravo kršitve. Poleg tega se pri kazni upošteva, ali je zadevni gospodarski subjekt v preteklosti že podobno kršil določbe, za resne kršitve pa lahko vključujejo kazenske sankcije. [Sprememba 128]

1a.  Upravne kazni za kršitve so vsaj tako visoke, da izenačijo gospodarsko korist, pridobljeno s kršitvijo, vendar ne presegajo 10 % letnega prometa ali njegove ocene. Naložene kazni lahko presegajo 10 % letnega prometa ali njegove ocene, če je to potrebno za izenačitev gospodarske koristi, predvidene s kršitvijo. Pri resnih kršitvah lahko kazni vključujejo kazenske sankcije. [Sprememba 129]

1b.  Države članice obvestijo Komisijo o vrsti in višini kazni, naloženih v skladu s to uredbo, opredelijo dejanske kršitve te uredbe in navedejo identiteto gospodarskih subjektov, katerim so bile naložene kazni. Komisija poskrbi, da so ti podatki nemudoma na voljo javnosti v elektronski obliki in, če je to ustrezno, prek drugih sredstev. [Sprememba 130]

Na podlagi pridobljenih podatkov iz prvega pododstavka Komisija objavi in posodablja črni seznam gospodarskih subjektov na ravni celotne Unije, za katere je ugotovljeno, da večkrat namerno kršijo to uredbo. [Sprememba 131]

Člen 31a

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 21a se prenese na Komisijo za nedoločen čas od ...(50).

3.  Pooblastilo iz člena 21a lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 21a, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta lahko podaljša za dva meseca. [Sprememba 132]

Člen 32

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.

Člen 33

Ocena

Najpozneje...(51) , Komisija oceni njeno uporabo ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni. V poročilu se oceni, ali je Uredba dosegla cilje, zlasti glede zagotavljanja učinkovitejšega in uspešnejšega izvajanja pravil o varnosti proizvodov in usklajevalne zakonodaje Unije, izboljšanja sodelovanja med organi za nadzor trga, krepitve nadzora proizvodov, ki vstopajo v Unijo, in boljšega varovanja zdravja in varnosti oseb na splošno, zdravja in varnosti pri delu, varstva potrošnikov, varstva okolja, energetske učinkovitosti, javne varnosti ter drugih javnih interesov, ob upoštevanju njenega učinka na podjetja, zlasti mala in srednje velika podjetja. V poročilu se raziščejo tudi nove in inovativne tržno zasnovane rešitve, ki bi lahko učinkovito dopolnjevale ukrepe tržnega nadzora, ki jih izvajajo organi za takšen nadzor, in vključujejo preučevanje možnosti obveznih sistemov revizij, ki jih izvajajo tretje osebe, niso pa omejene nanje. [Sprememba 133]

Člen 34

Spremembe

1.  Črtajo se naslednje določbe:

(a)  člen 7 Direktive Sveta 89/686/EGS;

(b)  člen 7(2) in(3) ter člen 8 Direktive 93/15/EGS;

(c)  člen 7 Direktive 94/9/ES;

(d)  člen 7, člen 10(4) in člen 11 Direktive 94/25/ES;

(e)  člen 7 in člen 11 Direktive 95/16/ES;

(f)  člen 8, člen 16 in člen 18 Direktive 97/23/ES;

(g)  člen 9 Direktive 1999/5/ES;

(h)  člen 14, člen 15 in člen 19 Direktive 2000/9/ES;

(i)  člen 5 Direktive 2000/14/ES;

(j)  člen 6(2) in (3) ter členi 8, 9, 10, 11, 12 in 13 Direktive 2001/95/ES ter Priloga II k navedeni direktivi;

(k)  člen 10 in člen 11 Direktive 2004/108/ES;

(l)  člen 4(3) in (4) ter členi 11, 17 in 20 Direktive 2006/42/ES;

(m)  člen 9 Direktive 2006/95/ES;

(n)  člen 14(5) in (6) ter členi 15, 16 in 17 Direktive 2007/23/ES;

(o)  člen 13(5) in člen 14 Direktive 2008/57/ES;

(p)  člen 39, člen 40 in členi 42 do 45 Direktive 2009/48/ES;

(q)  členi 7, 15 in 17 Direktive 2009/105/ES;

(r)  členi 7, 11 in 12 Direktive 2009/142/ES;

(s)  člen 18 Direktive 2011/65/EU;

(t)  členi 56 do 59 Uredbe (EU) št. 305/2011.

2.  Točka (a) člena 3(2) Uredbe (ES) št. 764/2008 se nadomesti z naslednjim:"

„(a) člen 10 Uredbe (EU) št.…/... Evropskega parlamenta in Sveta z dne...*.

_______

* Uredba (EU) št. .../2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o nadzoru trga proizvodov in spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 1999/5/ES, 2000/9/ES, 2000/14/ES, 2001/95/ES, 2004/108/ES, 2006/42/ES, 2006/95/ES, 2007/23/ES, 2008/57/ES, 2009/48/ES, 2009/105/ES, 2009/142/ES, 2011/65/EU, Uredbe(ES) št. 764/2008 Uredbe (ES) št. 765/2008 in Uredbe (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L ...)(52).“.

3.  Uredba (ES) št. 765/2008 se spremeni:

(a)  naslov se nadomesti z naslednjim:"

„Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo organov za ugotavljanje skladnosti in splošnih načelih o oznaki CE ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93.“;

(b)  člen 1(2) in (3), točke 14, 15, 17, 18 in 19 člena 2, poglavje III in točka (e) člena 32(1) Uredbe (ES) št. 765/2008 se črtajo.

Sklicevanja na določbe členov 15 do 29 Uredbe (ES) št. 765/2008 se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge k tej uredbi.

Člen 35

Prehodne določbe

Postopke, ki potekajo na nacionalni ravni ali ravni Unije na podlagi katere koli določbe iz člena 34 te Uredbe ali členov 6 do 9 Direktive 2001/95/ES, še naprej urejajo navedene določbe.

Člen 36

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati ...(53).

Uporablja se od 1. januarja 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

Korelacijska tabela

(1) UL C 271, 19.9.2013, str. 86. (2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 15.4.2014. (3) Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov (UL L 218, 13.8.2008, str. 30). (4) Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (UL L 11, 15.1.2002, str. 4). (5) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 1. (6) Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1). (7) Direktiva 2010/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 2010 o premični tlačni opremi in o razveljavitvi direktiv Sveta 76/767/EGS, 84/525/EGS, 84/526/EGS, 84/527/EGS in 1999/36/ES (UL L 165, 30.6.2010, str. 1). (8) Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov in razveljavitvi Sklepa Sveta 93/465/EGS (UL L 218, 13.8.2008, str. 82). (9) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1). (10) Direktiva 2009/142/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 v zvezi z napravami na plinsko gorivo (UL L 330, 16.12.2009, str. 10). (11) Direktiva 97/23/ES Evropskega Parlamenta In Sveta z dne 29. maja 1997 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s tlačno opremo (UL L 181, 9.7.1997, str. 1). (12) Direktiva 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 v zvezi z enostavnimi tlačnimi posodami (UL L 264, 8.10.2009, str. 12). (13) Uredba (EU) št. .../... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o varnosti potrošniških proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 87/357/EGS in Direktive 2001/95/ES (UL L ...). (14) Številka uredbe (2013/0049(COD)) v uvodno izjavo ter številka, datum sprejetja in sklic na objavo uredbe v opombo. (15) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43). (16) Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31). (17) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1). (18) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1). (19) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 1113). (20) Direktiva Sveta 89/686/EGS z dne 21. decembra 1989 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z osebno zaščitno opremo (UL L 399, 30.12.1989, str. 18). (21) Direktiva Sveta 93/15/EGS z dne 5. aprila 1993 o usklajevanju določb v zvezi z dajanjem eksplozivov za civilno uporabo v promet in njihovim nadzorom (UL L 121, 15.5.1993, str. 20). (22) Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 94/9/ES z dne 23. marca 1994 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z opremo in zaščitnimi sistemi, namenjenimi za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah (UL L 100, 19.4.1994, str. 1). (23) Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 94/25/ES z dne 16. junija 1994 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s plovili za rekreacijo (UL L 164, 30.6.1994, str. 15). (24) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/16/ES z dne 29. junija 1995 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z dvigali (UL L 213, 7.9.1995, str. 1). (25) Direktiva 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (UL L 91, 7.4.1999, str. 10). (26) Direktiva 2000/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o žičniških napravah za prevoz oseb (UL L 106, 3.5.2000, str. 21). (27) Direktiva 2000/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z emisijo hrupa v okolje, ki ga povzroča oprema, ki se uporablja na prostem (UL L 162, 3.7.2000, str. 1). (28) Direktiva 2004/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z elektromagnetno združljivostjo in razveljavitvi Direktive 89/336/EGS (UL L 390, 31.12.2004, str. 24). (29) Direktiva 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih in spremembah Direktive 95/16/ES (UL L 157, 9.6.2006, str. 24). (30) Direktiva 2006/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uskladitvi zakonodaje držav članic v zvezi z električno opremo, konstruirano za uporabo znotraj določenih napetostnih mej (UL L 374, 27.12.2006, str. 10). (31) Direktiva 2007/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o dajanju pirotehničnih izdelkov v promet (UL L 154, 14.6.2007, str. 1). (32) Direktiva 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (UL L 191, 18.7.2008, str. 1). (33) Direktiva 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o varnosti igrač (UL L 170, 30.6.2009, str. 1). (34) Direktiva 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (UL L 174, 1.7.2011, str. 88). (35) Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L 88, 4.4.2011, str. 5). (36) Uredba (ES) št. 764/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih pravil za proizvode, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici, in o razveljavitvi Odločbe št. 3052/95/ES (UL L 218, 13.8.2008, str. 21). (37) UL C 253, 3.9.2013, str. 8. (38) Številka uredbe (2013/0049(COD)). (39) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije ( UL L 269, 10.10.2013, str. 1 ). (40) Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12). (41) Številka uredbe (2013/0049(COD)). (42) Številka uredbe (2013/0049(COD)). (43) Številka uredbe (2013/0049(COD)). (44) Sklep Komisije 2004/210/ES z dne 3. marca 2004 o ustanovitvi znanstvenih odborov na področju varstva potrošnikov, javnega zdravja in okolja (UL L 66, 4.3.2004, str. 45). (45) Številka te uredbe. (46) Datum: dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe. (47) Datum pet let od datuma začetka uporabe te uredbe. (48) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 14.11.1996, str. 2). (49) Datum: tri mesece pred začetkom uporabe te uredbe. (50) Datum začetka uporabe te uredbe. (51) Datum: pet let po začetku uporabe te uredbe. (52) Številka, datum sprejetja in sklic na objavo te uredbe. (53) Datum začetka veljavnosti uredbe (2013/0049(COD)).