Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2013/2176(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0101/2014

Predložena besedila :

A7-0101/2014

Razprave :

PV 14/04/2014 - 21
CRE 14/04/2014 - 21

Glasovanja :

PV 15/04/2014 - 17.16
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2014)0394

Sprejeta besedila
PDF 370kWORD 141k
Torek, 15. april 2014 - Strasbourg
Ugodno okolje za podjetja, poslovne dejavnosti in zagonska podjetja za ustvarjanje novih delovnih mest
P7_TA(2014)0394A7-0101/2014

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. aprila 2014 Kako lahko Evropska unija prispeva k oblikovanju ugodnega okolja za podjetja, poslovne dejavnosti in zagonska podjetja za ustvarjanje novih delovnih mest? (2013/2176(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju Akta za mala podjetja (COM(2008)0394),

–  ob upoštevanju dela skupine neodvisnih zainteresiranih strani za upravne obremenitve na visoki ravni, ki deluje v okviru Komisije,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom „Zmanjšanje upravnega bremena za MSP – Prilagoditev predpisov EU potrebam mikropodjetij“ (COM(2011)0803),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o ustreznosti predpisov EU (COM(2013)0685),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta Komisije za podjetništvo 2020,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Akcijski načrt za boljši dostop do finančnih sredstev za MSP“ (COM(2011)0870),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2013 o boljšem dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja(1),

–  ob upoštevanju direktive o zamudah pri plačilih (Direktiva 2000/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta),

–  ob upoštevanju raziskave Sveta evropskih delodajalcev kovinske, strojniške in tehnološke industrije (CEEMET) z naslovom „Flexible employment contracts responding to changing market circumstances and meeting employee needs“ (Prožne pogodbe o zaposlitvi za odzivanje na spreminjajoče se pogoje na trgu in izpolnjevanje potreb zaposlenih, ni na voljo v slovenščini, op. prev.)(2),

–  ob upoštevanju novega programa za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), ki bo med drugim razširil pomoč za ponudnike mikrofinanciranja v okviru sedanjega evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress,

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda iz januarja 2013 z naslovom „Born Global: The potential of job creation in new international businesses“ (Globalni od ustanovitve: potencial za ustvarjanje novih delovnih mest v novih mednarodnih podjetjih, ni na voljo v slovenščini, op. prev.)

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda iz leta 2013 z naslovom „Public policy and support for restructuring in SMEs“ (Javna politika in podpora za prestrukturiranje v malih in srednjih podjetij, ni na voljo v slovenščini, op. prev.),

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda iz leta 2010 z naslovom „Job creation measures“ (Ukrepi za ustvarjanje delovnih mest, ni na voljo v slovenščini, op. prev.),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za regionalni razvoj (A7-0101/2014),

A.  ker se čas, potreben za ustanovitev novega podjetja v Evropi, med državami članicami razlikuje in se giblje od 4 do 40 dni, kar lahko vpliva na ustvarjanje novih delovnih mest;

B.  ker je bilo ugotovljeno, da različni dejavniki, vključno s togostjo na trgu dela, v nekaterih državah članicah negativno vplivajo na ustvarjanje novih delovnih mest, in ker lahko združitev prožnosti in varnosti zaposlitve zagotovi ugodnejši okvir;

C.  ker imata enotni trg in evropski potencial človeških virov lahko odločilno vlogo pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 na področju zaposlovanja;

D.  ker so mala in srednja podjetja temelj gospodarstva EU in imajo velik potencial za ustvarjanje delovnih mest, saj so zaslužna za 85 % na novo ustvarjenih delovnih mest;

E.  ker 20,7 milijona MSP predstavlja več kot 67 % zaposlenosti v zasebnem sektorju v EU, od tega je kar 30 % mikropodjetij;

F.  ker so stroški na zaposlenega za izpolnjevanje regulativnih obveznosti za mala in srednja podjetja lahko tudi do desetkrat višji kot za velika podjetja (COM(2011)0803);

G.  ker se mala in srednja podjetja zaradi finančne krize in posledičnega kreditnega krča srečujejo z izjemno visokimi stroški posojil in krčenjem njihove razpoložljivosti; ker manjša podjetja v obrobnih državah članicah po podatkih Inštituta za mednarodne finance plačujejo od 4 do 6 odstotnih točk več za bančna posojila kot podobna podjetja v srednji Evropi, kar jih postavlja v veliko slabši položaj in tako ovira možnosti te regije za oživljanje gospodarstva in neto ustvarjanje delovnih mest;

H.  ker ostajajo trgi podjetniških obveznic, lastniških vrednostnih papirjev in listinjenja v Evropi relativno nerazviti v primerjavi z drugimi gospodarstvi, nebančno financiranje pa ostaja za mala in srednja podjetja v veliki meri nedostopno, kar spodkopava njihove možnosti za rast in ustvarjanje delovnih mest;

I.  ker je učinkovito zagotavljanje storitev bistveno za prihodnjo rast, inovacije in ustvarjanje delovnih mest;

J.  ker so mladi v Evropi v veliki meri odrezani od trga dela, čeprav imamo najbolje izobraženo mlado generacijo v evropski zgodovini in so države članice v izobraževanje in usposabljanje vložile ogromne vsote; njihova znanja in veščine pa ostajajo neizkoriščeni, saj se potegujejo za začasna in slabo plačana delovna mesta;

K.  ker je imel Evropski socialni sklad pomembno vlogo pri podpiranju držav članic, da zagotovijo možnosti in usposabljanja za brezposelne za ponoven vstop na trg dela;

L.  ker je stopnja brezposelnosti mladih Evropejcev med 15 in 24 leti dosegla nevzdržno raven 23 % in v tistih državah članicah, ki jih je kriza najbolj prizadela, presega 50 %; ker ta izjemna brezposelnost med mladimi vodi v množičen beg možganov in močno spodkopava našo zmožnost za trajnostno rast v prihodnosti;

M.  ker EU grozi možnost „rasti brez zaposlovanja“, ki bo še dodatno spodkopala socialno in gospodarsko strukturo naših družb ter dolgoročne možnosti EU, da bi bila enakopravno konkurenčna v globaliziranem gospodarstvu, ki bo temeljilo na znanju;

Ustvarjanje delovnih mest

1.  je zaskrbljen zaradi stroškov, zapletenosti in časa, s katerimi je povezana ustanovitev podjetja v nekaterih delih Evropske unije in ki lahko negativno vplivajo na ustvarjanje novih delovnih mest v prihodnosti; meni, da si morajo države članice za to, da bo EU izboljšala svojo konkurenčnost in ustvarila več delovnih mest, prizadevati za poenostavitev in pospešitev tega postopka, ponuditi zadostne svetovalne in podporne ukrepe ter zmanjšati s tem povezane stroške;

2.  ugotavlja, da mlada podjetja, ki se po zagonu hitro in intenzivno internacionalizirajo, koristno prispevajo h gospodarstvu, saj ustvarjajo inovacije, k inovacijam spodbujajo druga podjetja, sodelujejo v mednarodnih dobavnih verigah ter ustvarjajo trajnostna in visokokakovostna delovna mesta; vseeno poudarja, da se ta podjetja soočajo z velikimi izzivi v zagonski fazi, s katerimi se je treba hitro spoprijeti, hkrati pa imajo malo kapitala, zato bi jim koristili stroškovno ugodni, preprosti in hitri postopki za ustanovitev podjetja;

3.  ugotavlja, da so se z globalnimi trendi pojavili konkurenčni pritiski in tudi priložnosti za podjetja; poudarja, da morajo države članice oblikovati ustrezen regulativni in fiskalni okvir, ki bo spodbujal ustvarjanje delovnih mest in obenem zagotavljal varno delovno okolje;

4.  meni, da morajo države članice za to, da bodo lahko zagotovile bolj prijazno okolje za ustvarjanje delovnih mest, po potrebi s podporo Unije, izvesti potrebne reforme za obravnavanje naslednjih dejavnikov: znanja in spretnosti, raven usposobljenosti, podjetništvo, učinek demografskih sprememb, dostop do trga, financiranje, trg dela, pravice na delovnem mestu, upravni stroški in boljša ureditev;

5.  poudarja pomen raziskav in razvoja za povečanje konkurenčnosti, produktivnosti, trajnosti in potenciala za ustvarjanje delovnih mest evropskih malih in srednjih podjetij ter opozarja na velik poudarek, ki ga okvirni program Obzorje 2020 in Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) dajeta ustvarjanju in podpiranju hitro rastočih inovativnih malih in srednjih podjetij;

6.  poudarja zaposlitveni potencial zelenega gospodarstva, ki bi po ocenah Komisije lahko do leta 2020 ustvarilo 5 milijonov delovnih mest samo v sektorju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije, pod pogojem, da bodo vzpostavljene ambiciozne podnebne in energetske politike; poziva države članice, naj zagotovijo zadostno raven naložb v teh sektorjih, predvidijo prihodnja znanja in spretnosti delavcev ter zagotovijo kakovost „zelenih delovnih mest“;

7.  opozarja na pomembno vlogo sporazumov EU o prosti trgovini pri ustvarjanju in ohranjanju naložb in delovnih mest v državah članicah EU;

8.  meni, da nemoten razvoj in krepitev notranjega trga EU prinašata številne pomembne nove priložnosti za podjetja vseh velikosti, zaradi česar so nedvomno potrebne prožne okvirne določbe za spodbujanje podjetništva in samozaposlovanja, za nemoteno delovanje pa je potreben tudi sklop minimalnih regulativnih standardov, zlasti v zvezi z javnim zdravjem in varnostjo, zdravjem in varnostjo na delovnem mestu, varnostjo hrane in varstvom okolja;

Znanja in spretnosti

9.  meni, da se EU sooča z resnim pomanjkanjem usposobljene delovne sile in njeno neusklajenostjo s potrebami v nekaterih regijah in sektorjih, kar ovira ekonomsko rast in uresničevanje strategije Evropa 2020; ugotavlja, da je v EU več kot 1,85 milijona prostih delovnih mest; je zaskrbljen, ker najnovejši rezultati ankete o znanju in spretnostih pri odraslih (PIAAC), ki jo je izvedla OECD s podporo GD Komisije za izobraževanje in kulturo, kažejo, da je za 20 % delovno aktivnega prebivalstva EU značilna slaba bralna in računska pismenost in da 25 % odraslih nima znanj in spretnosti za učinkovito uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

10.  ugotavlja, da obstaja trend v smeri delovnih mest, ki zahtevajo več znanj in spretnosti, pri čemer naj bi skoraj 90 % delovnih mest, ki bodo ustvarjena ali prosta do leta 2020, zahtevalo srednje do visoke kvalifikacije;

11.  meni, da bi lahko z aktivnimi politikami v korist pripravništev in nadaljnjega usposabljanja delavcev, stalnega izobraževanja, partnerstev med šolami in podjetji ter vajeništva omogočili boljšo prilagoditev kvalifikacij tistemu, kar iščejo podjetja;

12.  glede na pomanjkanje strokovno usposobljene delovne sile priznava koristi, ki jih imata vseživljenjsko učenje in prosti pretok delavcev v EU v povezavi s povpraševanjem na trgu dela;

13.  poudarja, da so odličnost, inovativnost in človeški viri resda primerjalne prednosti Unije, toda številni Evropejci zaradi krčenja naložb v raziskave, izobraževanje in usposabljanje ob posebno visokih stopnjah brezposelnosti v posameznih državah članicah in v euroobmočju iščejo zaposlitev na drugih trgih dela; poudarja, da je beg možganov ena glavnih ovir za rast, večjo konkurenčnost Unije in ukrepe za spodbujanje podjetništva;

14.  meni, da bi morali sisteme izobraževanja in usposabljanja v nekaterih državah članicah bolje prilagoditi in približati potrebam podjetij po znanjih in spretnostih; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se bo predvideno pomanjkanje kvalificirane delovne sile na področju informacijske in komunikacijske tehnologije v EU leta 2015 povečalo na 384.000 do 700.000 oseb ter da kljub zagotavljanju naravoslovnih, tehnoloških, inženirskih in matematičnih znanj in spretnosti v naslednjih letih ne bomo kos naraščajočim potrebam podjetij, pri čemer vedno slabša zastopanost žensk na teh področjih še ni bila ustrezno obravnavana; zagovarja se, da bi države članice spodbujali k uvedbi dualnega sistema izobraževanja in usposabljanja, osredotočenega na področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva ter matematike, in jih podprli pri spodbujanju ponovnega in nadaljnjega usposabljanja delavcev, zlasti tistih z nezadostnimi ali zastarelimi znanji in spretnostmi;

15.  poudarja pomen dualnega sistema izobraževanja in usposabljanja, ki se osredotoča zlasti na področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter skupaj s praktičnim poklicnim izobraževanjem in učenjem na delovnem mestu najbolje omogoči prehod iz šole na trg dela;

16.  pozdravlja sporočilo Komisije o odpiranju izobraževanja, katerega cilj je zagotoviti, da bodo mladi pridobili digitalne spretnosti;

17.  meni, da je treba v sisteme osnovnega izobraževanja nujno uvesti poučevanje podjetniških znanj in spretnosti ter programov za spoznavanje delovanja in medsebojnega vpliva trga, gospodarstva in finančnega sistema; meni, da je dobro pripravljen poslovni načrt prvi korak k boljšemu dostopu do finančnih sredstev in uspešnosti; poziva Komisijo in države članice, naj v svoje izobraževalne programe vključijo finančno izobraževanje in svetovanje o zagonskih podjetjih ter naj upoštevajo naložbe in podjetniško učenje kot vir; v zvezi s tem podpira program „Erasmus za mlade podjetnike“, ki spodbuja kulturo podjetništva ter razvoj enotnega trga in konkurenčnosti;

18.  poudarja, da je treba izboljšati hitrost prehoda iz šole na trg dela, tako da se mladim čim prej omogoči vstop na trg dela in se prepreči tveganje, da bi postali del tistih, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje;

19.  ugotavlja, da evropski strukturni in investicijski skladi javne organe in zainteresirane strani na lokalni, regionalni in nacionalni ravni s sodelovanjem z znanstvenimi in raziskovalnimi ustanovami med drugim podpirajo pri spodbujanju učenja na delovnem mestu, raziskav, razvoja in inovacij ter izboljševanju konkurenčnosti mikropodjetij (predvsem tistih z enim zaposlenim) in malih in srednjih podjetij ter jim tako pomagajo pri spoprijemanju z aktualnimi gospodarskimi in družbenimi izzivi, predvsem z visoko brezposelnostjo;

20.  poudarja, da je treba pri prizadevanjih v podporo rasti, inovacijam in ustvarjanju delovnih mest v trajnostnem gospodarstvu uveljaviti zdravstvene in varnostne standarde ter zagotoviti ravnovesje med gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi zahtevami, pri tem pa podpirati pametno specializacijo, spoštovati ekosistem in zagotoviti ustrezno plačana in kakovostna delovna mesta v vseh regijah EU; pri tem poudarja pomen vključevanja podjetij in izobraževalnega sektorja s čezmejnimi projekti, sodelovanjem med univerzami in visokimi šolami ter vzpostavljanjem inovativnih grozdov; poziva k lažjemu izvajanju lokalnih in regionalnih programov za financiranje vajeniškega usposabljanja;

21.  meni, da bo dokončanje enotnega digitalnega trga prispevalo k podpiranju in razvoju malih in srednjih podjetij; meni, da je treba zagotoviti razpoložljivost potrebnega kvalificiranega osebja na področju informacijske in komunikacijske tehnologije in potrebne digitalne spretnosti evropske javnosti za uporabo te tehnologije

22.  poudarja, da je za obravnavanje pomanjkanja strokovnega znanja, s katerim se trenutno sooča Evropa, nujno potrebno pospešiti dostop žensk do znanstvenega in tehnološkega usposabljanja in poklicev, zlasti v sektorju novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

23.  poziva k pobudam, ki bodo spodbujale partnerstva med podjetji, raziskovalnimi centri in univerzami ter Evropejcem zagotavljala potrebna znanja in spretnosti za dostop do delovnih mest na področju informacijske in komunikacijske tehnologije, energije in tehnološko napredne proizvodnje;

Podjetništvo

24.  izraža zaskrbljenost, ker je delež državljanov EU, ki želijo biti samozaposleni, v zadnjih treh letih padel s 45 % na 37 %, med temi pa se jih skoraj polovica boji stečaja in več kot 50 % jih pravi, da je težko dobiti dovolj informacij o tem, kako ustanoviti podjetje; meni, da je rast malih in srednjih podjetij povezana s podjetništvom; poudarja, da zagonska podjetja in samozaposlovanje ustvarjajo zaposlitvene priložnosti in prispevajo k vzpostavitvi močnega industrijskega in storitvenega sektorja, ter zato zagovarja, da bi morali podpreti države članice pri spodbujanju podjetniške miselnosti ter znanj in spretnosti na različnih ravneh izobraževanja ter pri uvedbi svetovanja o zagonu podjetij na univerzah in višjih strokovnih šolah; z zaskrbljenostjo opaža, da ženske predstavljajo samo 30 % vseh podjetnikov v Evropi; poudarja, da je treba spodbujati podjetništvo med ženskami, tako da se olajša dostop do mrež za tehnično, znanstveno in poslovno podporo ter da se razvijejo programi svetovanja in mentorstva za podjetnice;

25.  ugotavlja, da dejavnik tveganja v zvezi s samozaposlovanjem in negativnim učinkom sedanje gospodarske krize na pogoje najemanja posojil odvrača od odločitve za podjetniške dejavnosti; zato priporoča, da države članice preučijo sprejetje ukrepov za uravnoteženje varnostne mreže za samozaposlene, ne da bi zmanjšale prožnost prav te vrste dejavnosti;

26.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da sta finančna kriza in recesija, ki ji je sledila, močno prizadeli veliko evropskih malih in srednjih podjetij, od katerih so številna končala z likvidacijo, namesto da bi podjetje dobilo možnost, da začne znova; poudarja pomen ugodnega regulativnega okvira, ki bi dajal prednost zdravemu prestrukturiranju in s tem ohranitvi delovnih mest; pozdravlja akcijski načrt Evropske komisije za podjetništvo, ki podpira prizadevanja držav članic, da bi zdravim podjetjem olajšala preživetje in da bi pošteni podjetniki dobili še drugo priložnost, saj bo to pozitivno vplivalo na ustvarjanje novih delovnih mest; poziva Komisijo, naj pripravi pregled ukrepov, ki so jih sprejele različne države članice za izboljšanje razmer za podjetništvo; poudarja odgovornost držav članic, da v celoti izkoristijo pomoč, ki jo ponuja Komisija za izboljšanje razmer za podjetnike; pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi državljane in podjetja seznanjala o možnostih financiranja, in sicer s publikacijami, kot sta „Overview of the financial rules“ (Pregled finančnih predpisov) in „Funding opportunities 2007-2013“ (Možnosti financiranja v obdobju 2007–2014);

27.  pozdravlja program za konkurenčnost podjetij in mala in srednja podjetja (COSME) ter instrument za mala in srednja podjetja v okviru programa Obzorje 2020; vendar obžaluje, da so sredstva za program COSME ter za mala in srednja podjetja v Obzorju 2020 v okviru večletnega finančnega okvira omejena;

28.  predvsem pozdravlja posebne ukrepe, predvidene v programu COSME, ki so zasnovani za izboljšanje okvirnih pogojev za podjetja, zlasti mala in srednja, za olajšanje dostopa do finančnih sredstev in trgov ter za spodbujanje podjetništva in podjetniške kulture; poudarja, da je za spodbujanje razvoja podjetništva v Evropi bistveno predvidljivo in jasno regulativno okolje; pričakuje, da bodo ukrepi in dejavnosti za spodbujanje podjetništva na evropski ali nacionalni ravni zajemali vse vrste podjetniških modelov, vključno z zadrugami, obrtniškimi podjetji, svobodnimi poklici in socialnimi podjetji; zlasti pozdravlja nadaljnjo podporo za lastniško in dolžniško financiranje v okviru programov Obzorje 2020 in COSME;

29.  meni, da mladi podjetniki omogočajo inovacije in ustvarjanje delovnih mest; poudarja, da je treba povezati izkušene mentorje z mladimi bodočimi podjetniki in olajšati vzpostavitev podpornih struktur za inovativna zagonska podjetja; pozdravlja programe, kot je Erasmus za mlade podjetnike, katerih cilj je pomagati novim podjetnikom pridobiti ustrezna znanja in spretnosti za upravljanje podjetja, ter meni, da bi bilo treba tovrstne programe še dodatno spodbujati, da bi še več podjetnikom pomagali razvijati in ustvarjati delovna mesta; poziva države članice, naj v programih, kot so skupni projekti med podjetji in šolami ter delovna praksa, spodbujajo praktične vidike podjetniškega izobraževanja in usposabljanja; poziva Komisijo in države članice, naj to upoštevajo pri prenosu programa za konkurenčnost podjetij in mala in srednja podjetja (COSME); pozdravlja okrepitev Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) ter njegov jasen cilj, da do leta 2020 zagotovi podjetniška in inovativna znanja in spretnosti 10.000 študentom magistrskega in 10.000 študentom doktorskega študija;

30.  poziva k podpori programom EU za mobilnost podjetnikov, kot je Erasmus za mlade podjetnike, in vključitvi podjetniškega izobraževanja v nacionalne učne načrte z izmenjavo najboljših praks;

31.  upošteva pomen vzpostavitve in podpiranja poslovnih inkubatorjev, ki bi mladim podjetnikom nudili priložnost, da preizkusijo svoje zamisli in se seznanijo s poslovnimi mrežami, ter jim pomagali navezati stike s potencialnimi partnerji, strankami in vlagatelji; meni, da imajo lahko sredstva EU bistveno vlogo ter poudarja uspešnost projektov in univerzitetnih programov, financiranih s sredstvi EU, kot je Birmingham Skills for Enterprise and Employability Network (Birminghamska mreža znanj in spretnosti za podjetja in zaposljivost) v Veliki Britaniji, financirana iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Tovrstni projekti in programi posredujejo podjetniška znanja in spretnosti z zagotavljanjem mentorstva, intenzivne podpore za ustanovitev podjetja in inkubatorja za zagonska podjetja, zato meni, da so odločilni za ustvarjanje delovnih mest v prihodnosti;

32.  opozarja na dejstvo, da lahko delavci v številnih evropskih podjetjih, ki jim grozi zaprtje, prek zadrug prevzamejo lastništvo teh podjetij; poziva, naj se na podlagi strategije Evropa 2020 preučijo možni novi načini podpore iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in Evropske investicijske banke za podjetja, ki delujejo v ključnih sektorjih;

33.  je zaskrbljen zaradi naraščajočega navideznega samozaposlovanja v Evropski uniji; poziva države članice, naj sprejmejo posebne ukrepe za preprečevanje tovrstne prakse, na primer z zadostnimi zaposlitvenimi priložnostmi ali boljšo delovno inšpekcijo;

34.  poziva države članice, naj z obveščanjem, predstavljanjem dobrih praks in zagotovitvijo platforme za izmenjavo informacij spodbujajo kulturo internacionalizacije; poziva jih, naj na področju podjetništva zagotovijo razvoj strokovnih znanj z mednarodnim poudarkom, spodbujajo preglednost glede razpoložljivih orodij podpore za zagonska podjetja, podpirajo mreženje in izmenjave, ki mlade podjetnike povezujejo z morebitnimi vlagatelji in poslovnimi partnerji, ter zagotovijo operativno svetovanje in podporo tudi po zagonski fazi, da jim pomagajo prestati ključna začetna leta in jim zagotovijo spodbude za zaposlovanje;

35.  poudarja pomen zagotavljanja podjetniškega izobraževanja mladim Evropejcem in spodbujanja podjetniške miselnosti; v zvezi s tem opozarja na pomembno vlogo, ki jo ima Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) pri spodbujanju podjetniške kulture z izobraževanjem, usposabljanjem in prakso; ugotavlja, da vse skupnosti znanja in inovacij Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo dejavno spodbujajo podjetništvo na svojih področjih z razvijanjem učnih načrtov, ki združujejo odlično znanost in inovacije s podjetniškimi spretnostmi in izkušnjami ter tako pripravljajo podjetnike prihodnosti in navdihujejo obstoječa podjetja z inovativno in podjetniško miselnostjo;

36.  poudarja, da je za socialno kohezijo EU izjemno pomembno, da se spopademo z visoko brezposelnostjo v EU, predvsem med mladimi, in pri drugih ranljivih skupinah, in sicer s spodbujanjem regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja ter z ustvarjanjem podjetniškega duha; zato poziva države članice, naj uporabijo evropske strukturne in investicijske sklade in se osredotočijo na ustvarjanje trajnostnih delovnih mest in poslovnih priložnosti z zagotovitvijo ugodnega okolja in ustreznega regulativnega okvira za mikro-, mala in srednja podjetja, poslovne dejavnosti in zagonska podjetja;

37.  poudarja, da imajo evropski strukturni in investicijski skladi pomembno vlogo pri podpiranju zaposlovanja in konkretnih projektov, ki so namenjeni krepitvi podjetniških in ustvarjalnih znanj in spretnosti, tudi med mladimi. poudarja, da morajo vse države članice in regije v celoti izkoristiti to priložnost za odpravo brezposelnosti mladih; poudarja, da bi morali lokalni in regionalni organi prek evropskih strukturnih in investicijskih skladov namenjati posebno pozornost spodbujanju podjetništva na lokalni ravni, tudi zagonskim podjetjem, ki jih ustanovijo mladi;

38.  pozdravlja rast socialnega gospodarstva kot nove oblike podjetništva v Evropski uniji v zadnjih letih, zlasti za mlade; poziva države članice, naj razvijejo strategije in programe za spodbujanje socialnega gospodarstva;

Demografski razvoj

39.  meni, da bi bilo treba države članice glede na vsesplošno staranje prebivalstva spodbujati, naj si s spoštovanjem izkušenj – tudi v okviru solidarnosti med generacijami – prizadevajo za zadržanje starejših delavcev (tako žensk kot moških) na trgu dela; poudarja, da lahko starejša delovna sila in daljšanje poklicnega življenja pozitivno prispevata k oživljanju gospodarstva in prihodnji rasti; zato poudarja pomen vseživljenjskega učenja, zlasti za starejše delavce; za konec poudarja, da imajo starejši nepogrešljivo vlogo, saj prenašajo svoje znanje in izkušnje na mlajše generacije;

40.  verjame v pomen spodbujanja podjetništva starejših kot sredstva za vključevanje starejšega prebivalstva z bogatimi poslovnimi izkušnjami v proces inovacij, s čimer bi prispevali k daljši delovni dobi in zadržanju nepogrešljivih izkušenj na trgu dela;

41.  poziva države članice, naj učinkovito izvajajo zakonodajo EU, ki prepoveduje diskriminacijo na delovnem mestu zaradi starosti, invalidnosti, spolne usmerjenosti, vere ali prepričanja;

42.  priznava, da je treba upoštevati položaj ljudi, ki morajo uskladiti delo in družinsko življenje;

Dostop do trga

43.  poudarja, da je treba priložnosti, ki jih neposredno ponuja enotni trg EU, izkoristiti, da se v evropska gospodarstva vnese novo življenje, tako da se odprejo meje, odpravijo še vedno prisotne ovire za mobilnost delavcev in ustvarijo nove poslovne priložnosti in delovna mesta;

44.  poziva k odpravi preostalih ovir za čezmejno izvajanje storitev, da se omogoči ustvarjanje novih delovnih mest;

45.  poudarja, da je za mala in srednja podjetja velikost pomembna in da jim večji obseg omogoča, da se lažje spoprimejo s poslovnimi cikli, razvijejo poglobljeno strokovno znanje, najdejo nove stranke in trge, se povežejo v svetovne dobavne verige ter lažje pridobijo dostop do bančnega financiranja in razširijo vire financiranja ter tako ustvarijo več delovnih mest; meni, da bi morale Komisija in države članice spodbujati zagotavljanje izobraževanja na področju vodenja in poslovne strategije za lastnike malih in srednjih podjetij, ki želijo razširiti svoja podjetja; poudarja pomen pomoči za mala in srednja podjetja, da vzpostavijo povezave z neizkoriščenimi tujimi trgi, tako da se obstoječe javne agencije preusmerijo in si za ta cilj prizadevajo skupaj z bankami in združenji malih in srednjih podjetij;

46.  poudarja, da se primerne in prožne okvirne določbe o notranjem trgu za spodbujanje podjetništva ter podporo malim in srednjim podjetjem, ki predstavljajo gospodarsko ogrodje Unije, v nobenem primeru ne smejo uvajati na škodo minimalnih evropskih delovnih standardov in temeljnih pravic delavcev;

47.  ugotavlja, da je bistveno zagotoviti podporo malim in srednjim podjetjem, ki se želijo internacionalizirati, s srednjeročnimi in dolgoročnimi posojili ali naložbami v lastniški kapital ter jih podučiti o dostopu do trgovinskega financiranja;

48.  poudarja, da je digitalno gospodarstvo pomembno za ustvarjanje delovnih mest, zlasti kadar je povezano s sektorji, v katerih je Evropa tradicionalno močna, kot so ustvarjalne industrije, kulturna dediščina in turizem;

49.  poudarja, da je prosta in poštena konkurenca na enotnem trgu, podprtem s skupnimi socialnimi standardi, ključnega pomena za okrepitev rasti in inovacij ter posledično povečanje zaposlovanja v Uniji;

Financiranje

50.  ugotavlja, da so bančna posojila še vedno najpogostejši vir financiranja v Evropi; vseeno meni, da nove oblike financiranja – prek inovativnih programov in nebančnih poti, kot so množično financiranje, poslovni angeli za mala in srednja podjetja, medsebojna posojila, mikroposojila, zlahka dostopne mikroposojilne agencije in druga orodja, ki lahko zagotovijo nujno potrebne naložbe, da lahko zagonska podjetja ter mala in srednja podjetja rastejo in ustvarjajo delovna mesta – prinašajo resnične koristi; meni, da bi nove oblike financiranja koristile mladim, dinamičnim podjetjem, ki zaradi tega, ker so nova, težko dostopajo do bolj tradicionalnih virov financiranja; poudarja, da te nove oblike financiranja ne bi smele biti omejene na zagonsko fazo in fazo rasti ter da bi tudi spodbujanje alternativnih kapitalskih trgov prispevalo k doseganju pozitivnih rezultatov za vse, tako za podjetje kot njegove zaposlene, na primer v primeru prestrukturiranja;

51.  meni, da je za države članice izredno pomembno, da uveljavijo Direktivo 2011/7/EU o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih, ki v zvezi s poslovanjem med podjetji in javnimi organi določa, da pogodbeni plačilni rok ne sme presegati časovnih omejitev, določenih v členu 4(3), razen če je v pogodbi izrecno dogovorjeno drugače in če je to objektivno utemeljeno glede na posebno naravo ali značilnosti pogodbe, v nobenem primeru pa ne sme biti daljši od 60 koledarskih dni;

52.  poudarja, da tudi neinovativna in uveljavljena mala in srednja podjetja, ki se želijo širiti na nove trge ali prenesti svoje lastništvo, pogosto potrebujejo javno podporo, da bi si zagotovila potrebno financiranje;

53.  poudarja, da je kohezijska politika za obdobje 2014–2020 pomemben in učinkovit instrument za zagotavljanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti in uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 ter za podpiranje ustanavljanja in razvoja malih in srednjih podjetij (vključno z mikropodjetji) s široko paleto ukrepov in inovativnih finančnih instrumentov, saj so ta podjetja glavna pri ustvarjanju delovnih mest v EU;

54.  pozdravlja pobude, ki bodo državljanom, organizacijam in podjetjem, zlasti malim in srednjim, olajšale dostop do pomoči EU prek enotnega večjezičnega portala, ki zagotavlja informacije o strukturnih skladih, vključno s programoma Evropskega socialnega sklada Obzorje 2020 in COSME; pozdravlja tudi prizadevanja Evropske podjetniške mreže na tem področju; meni, da je treba vseeno narediti več za posredovanje jasnih in obsežnih informacij o možnostih financiranja obstoječim in potencialnim podjetnikom, in sicer na točkah „vse na enem mestu“ v vseh regijah, ter za spodbujanje finančnih posrednikov k večji uporabi razpoložljivih instrumentov financiranja;

55.  zahteva boljše usklajevanje mehanizmov financiranja EU, vključno s strukturnimi skladi, Evropskim skladom za regionalni razvoj, programom Obzorje 2020 in naložbami EIB, zlasti kar zadeva financiranje inovativnih malih in srednjih podjetij, in zahteva oceno sedanjih ovir, ki so nastale, ker banke v več državah članicah ne morejo posredovati sredstev in jamstev za posojila malim in srednjim podjetjem ter realnemu gospodarstvu;

56.  poudarja pomen raziskav in razvoja za povečanje konkurenčnosti, produktivnosti, trajnosti in potenciala za ustvarjanje delovnih mest, ki odlikuje evropska mala in srednja podjetja, ter opozarja na velik poudarek, ki ga dajeta program Obzorje 2020 in Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) ustvarjanju in podpiranju hitro rastočih inovativnih malih in srednjih podjetij;

57.  pozdravlja oblikovanje instrumenta za mala in srednja podjetja v okviru programa Obzorje 2020, ki tem podjetjem omogoča dostop do finančne in nefinančne podpore za uresničevanje inovativnih zamisli; poziva Komisijo, naj instrument, ki bo kar najbolj prijazen do malih in srednjih podjetij, uvede do leta 2014, tj. prek ene same namenske agencije, tako da bo dopuščal resnično oddajo projektov „od spodaj navzgor“ ter podpiral vse vrste inovacij, tudi netehnološke in socialne;

58.  poudarja, da se podjetja kljub vsemu pogosto soočajo s težavami pri iskanju sredstev za financiranje svojih raziskav, razvoja novih proizvodov ali dostopa do novih trgov;

59.  podpira pobude EU, ki malim in srednjim podjetjem pomagajo pri dostopu do dodatnih finančnih virov, saj na ta način mlada in inovativna podjetja lažje in hitreje dostopajo do sredstev, ki spodbujajo države članice, da sprejmejo mehanizme za spodbujanje inovacij (na primer mehanizme za odbitek davka za financiranje raziskav in inovacij) ter ki odpravljajo razlike med državami članicami; podpira pobude, ki spodbujajo podjetnike, katerih podjetja so propadla, da bi jim ponudili še eno možnost in jih ne bi odvrnili od tveganja;

60.  pozdravlja poenostavitev metod povračila, predstavljeno v predlogu Komisije za uredbo o skupnih določbah strukturnih skladov, saj imajo ti instrumenti v številnih regijah pomembno vlogo pri spodbujanju podjetništva ter znanj in spretnosti; poziva Komisijo, naj spremlja dostop malih in srednjih podjetij do sredstev Skupnosti in naj o zadevi poroča Parlamentu;

61.  meni, da so za ustanovitev in nepretrgano delovanje podjetij ključnega pomena javne naložbe in državna pomoč; meni, da bi morale države članice od podjetij, ki se ustanavljajo v posameznih državah članicah in prejemajo državno pomoč, zahtevati varnostne ukrepe in jamstva, da se ohranijo delovna mesta;

Trg delovne sile

62.  trdno verjame, da bi lahko podjetja ustvarjala delovna mesta samo ob pravih pogojih, vključno z dostopom do kvalificirane in visokousposobljene delovne sile, usklajenostjo poklicnega in zasebnega življenja, razumnimi stroški in davki ter zagotovitvijo, da bodo upravna in regulativna bremena čim manjša;

63.  opozarja na pomen prožne varnosti na delovnem mestu, da se zagotovi uravnotežena varnost za delojemalce, gospodarskim subjektom pa omogoči prožno odzivanje na spremembe na trgu;

64.  meni, da je uvedba svetovalcev za mlade v agencijah za zaposlovanje pomemben korak, ki bo omogočil, da se bo še manj mladih izgubilo na prehodu iz šole na trg dela;

65.  meni, da morajo države članice več vlagati v človeški kapital in se bolje odzivati na potrebe trga dela, zlasti z zagotavljanjem močnih povezav med izobraževalnim sistemom in trgom dela, z zagotavljanjem, da mladi dobijo prave informacije, nasvete in navodila za ozaveščeno izbiro poklica ter s spodbujanjem vajeništva z učenjem na delovnem mestu kot tudi s prekvalificiranjem delavcev in zagotavljanjem vseživljenjskih priložnosti za učenje;

66.  meni, da bi lahko močno povečali vključenost socialnih partnerjev in ustreznih organov v oblikovanje dolgoročne strategije za mala in srednja podjetja, saj je to edini način za odkrivanje nepravilnosti, oblikovanje pametne in prožne zakonodaje, preprečevanje razdrobljenosti trga ter spodbujanje ustvarjanja in razvoja trajnostnih in kakovostnih zaposlitev;

67.  poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo vzdržne sisteme prehoda iz visokošolskega in poklicnega izobraževanja na trg dela, zlasti za mlade strokovnjake, ki prvič vstopajo na trg dela;

68.  poziva države članice, naj še naprej sprejemajo ukrepe politike – spremljajo pa naj jih gospodarski in regulativni mehanizmi spodbud –, ki bodo prek ustvarjanja partnerstev in mrež za izmenjavo informacij med vsemi ravnmi izobraževanja in podjetji oblikovali kulturne in izobraževalne sisteme, da bi premostili sedanjo vrzel med akademskim svetom in trgom ter olajšali premik raziskovalcev z univerz v podjetja in s tem spodbudili inovacije;

Mala, srednja in mikropodjetja

69.  meni, da so mala in srednja podjetja glavna gonila inovacij in gospodarske rasti v EU in da imajo osrednjo vlogo pri zagotavljanju poti do dela za ljudi vseh starosti in spolov; obžaluje, da so v številnih državah članicah izključena iz javnih raziskav, inovacij in razvojne politike;

70.  poudarja, da so mala in srednja podjetja pomembna pri ustvarjanju in tudi ohranjanju delovnih mest;

71.  poudarja, da več kot 20 milijonov malih in srednjih podjetij v EU predstavlja 99 % podjetij in da so poglavitno gonilo gospodarske rasti, inovacij, zaposlovanja in socialnega vključevanja;

72.  meni, da imajo ukrepi javne politike pomembno vlogo pri podpiranju in spodbujanju ustanavljanja in razvoja malih in srednjih podjetij (npr. ugodna posojila, storitve svetovanja o javnih pobudah in zakonodaji, podjetniški inkubatorji in pospeševalniki, grozdi, uradi za prenos tehnologij, sheme usposabljanja in mentorstva itd.); meni, da sta s tega vidika pomembna mreženje in izmenjava najboljših praks; meni, da so nematerialne in nefinančne oblike podpore, kot so dostop do znanja in informacij, finančno izobraževanje in poslovne mreže, bistvene za nove podjetnike ter mala in srednja podjetja, da razvijejo svoje poslovanje; meni, da je za spodbujanje notranjega trga in trgovine med malimi podjetji zlasti pomembno zagotoviti vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij in interoperabilnost različnih regulativnih sistemov za trgovino;

73.  meni, da so inovacije v malih in srednjih podjetjih pomembna pot za ustvarjanje delovnih mest; poudarja, da je za uspešno sodelovanje v inovacijskem sistemu bistveno, da ta podjetja sama usmerjajo svoje inovacijske dejavnosti in da se podpora bolje prilagodi njihovim dejanskim potrebam;

74.  poudarja načelo „najprej pomisli na male“; priznava koristi čezmejnega elektronskega trgovanja pri zagotavljanju novih možnosti za mala in srednja podjetja, da dostopajo do enotnega trga, ustvarjajo zaposlitvene priložnosti, znižajo svoje stroške in nastopajo na svetovni ravni;

75.  poudarja možnosti, ki jih informacijska in komunikacijska tehnologija ponuja za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti; poudarja, da je treba sprostiti potencial enotnega digitalnega trga, in opozarja, da so se stroški ustanavljanja inovativnega zagonskega podjetja na področju informacijske in komunikacijske tehnologije v zadnjih desetih letih znižali za stokrat, predvsem zaradi tehnologij, kot so zelo hitre in vseprisotne širokopasovne povezave, računalništvo v oblaku, odprtokodna programska oprema in odprti podatki, ter dostopa do informacij javnega sektorja;

76.  poudarja, da storitve e-uprave prinašajo prednosti zlasti za podjetnike, predvsem mala in srednja podjetja, ki se pogosto srečujejo z nepremostljivimi ovirami pri čezmejnem poslovanju v EU, saj zmanjšujejo upravne stroške in bremena, povečujejo produktivnost, učinkovitost, konkurenčnost, preglednost, odprtost, uspešnost politike in dostopnost ter poenostavljajo postopke;

77.  meni, da lahko pomanjkanje primerne zaščite za mala in srednja podjetja v številnih primerih ohromi podjetja in zaustavi gospodarsko rast ter podjetnike tudi odvrne od tveganj, kar bo vplivalo na njihovo zmožnost, da rastejo in ustvarjajo nova delovna mesta;

78.  ugotavlja, da so glavne ovire, s katerimi se soočajo zagonska podjetja in ki vplivajo na razvoj hitro rastočih malih in srednjih podjetij, težavna dostopnost in stroški financiranja, obremenjujoči predpisi in njihovo pomanjkljivo poznavanje, posredni stroški, omejen dostop do izvoznih trgov, povprečni plačilni roki ter pomanjkanje usposobljene delovne sile;

79.  pozdravlja uvedbo „testa za mala in srednja podjetja“ in zavezo Komisije, da bo predlagala preprostejše regulativne ureditve za mala in srednja podjetja in oprostitev za mikropodjetja za vsak primer posebej, ne da bi to vplivalo na zdravstvene, varnostne in zaposlitvene standarde; meni, da je treba v različne zakonodajne predloge vključiti blažilne ukrepe, npr. daljši rok za izvajanje, učinkovite in uspešne inšpekcije ali smernice za poenostavitev dokumentacije podjetij, toda brez ustvarjanja dvotirnega trga dela;

80.  pozdravlja pobude, kot je projekt CREATE, ki odpravlja ovire za rast, ustvarjanje novih delovnih mest in konkurenčnost, s katerimi se srečujejo mala in srednja podjetja na podeželskih območjih;

81.  meni, da je treba države članice spodbujati, naj si – na primer prek evropske mreže odposlancev malih in srednjih podjetij – izmenjujejo dobre prakse o inovativnih načinih za ustvarjanje delovnih mest z zmanjševanjem birokracije in upravnih postopkov ter izboljšanjem komunikacije, zlasti za mala, srednja in mikropodjetja;

82.  poziva Komisijo in države članice, naj lokalnim oblastem in združenjem malih in srednjih podjetij pomagajo pri spodbujanju lokalne proizvodnje in kakovosti proizvodov, na primer z oblikovanjem podjetniških grozdov za skupne raziskovalne in razvojne projekte;

83.  meni, da bi bilo treba tudi organizacije, ki zastopajo mala in srednja podjetja, spodbujati k čezmejni izmenjavi dobrih praks o inovativnih načinih za zmanjševanje birokracije in upravnih postopkov;

84.  obžaluje, da zaradi reform na trgu dela, ki se izvajajo v več državah članicah, številni delavci niso več zaščiteni s kolektivnimi pogodbami, zlasti v malih in srednjih podjetjih; meni, da bi morala vse izboljšave na področju prožnosti dela spremljati ustrezna zaščita delavcev;

85.  meni, da bi bilo treba izboljšati okvir za udeležbo malih in srednjih podjetij v javnih naročilih;

86.  ugotavlja, da sta v številnih državah članicah podpora in/ali regulativni okvir nezadostna za zagotovitev ustreznih pogojev za mlada in inovativna ter zagonska podjetja, in poudarja, da je treba bolje uskladiti različne evropske, nacionalne, regionalne in lokalne politike ter instrumente, povezane z malimi in srednjimi podjetji;

87.  poudarja, da je treba okrepiti pravila EU o sledljivosti proizvodov, da bi se spopadli s ponarejanjem in vzpostavili učinkovita sredstva za spodbujanje razvoja malih in srednjih podjetij;

Boljši predpisi

88.  poudarja, da je potrebna učinkovitejša in bolj jasno opredeljena ureditev, ki se bo lahko izvajala na preprost način in bo pomagala vsem udeležencem, vključno s podjetniki, delovati v skladu s pravno državo ter bo tako podjetnikom kot zaposlenim omogočeno, da izkoristijo priložnosti in zaščito, ki jih zagotavlja zakonodaja s področja zaposlovanja, zdravja in varnosti;

89.  poudarja potrebo po večji integraciji politik Unije v korist malih in srednjih podjetij, kar zadeva inovacije, rast, konkurenčnost, internacionalizacijo, podjetništvo, produktivnost virov, zmanjšanje birokracije, kakovost človeških virov ter okoljsko in socialno odgovornost;

90.  priznava ukrepe Komisije v zvezi z rezultati pregleda 10 predpisov, ki najbolj obremenjujejo mala in srednja podjetja; kar bo podjetjem omogočilo ustvariti več zaposlitvenih priložnosti; meni, da bi Komisija morala nujno dati prednost izboljšanju teh ureditev z upoštevanjem vprašanj, ki zadevajo mala in srednja podjetja; meni, da je treba zagotoviti, da bodo EU in države članice v političnem postopku upoštevale posebne potrebe podjetij, zlasti malih, srednjih in mikropodjetij, ter preučila podporne ukrepe zanje;

91.  poudarja, da mlada podjetja, ki se po zagonski fazi hitro in intenzivno internacionalizirajo, koristno prispevajo h gospodarstvu, saj ustvarjajo inovacije, k inovacijam spodbujajo druga podjetja, sodelujejo v mednarodnih dobavnih verigah ter ustvarjajo trajnostna in visokokakovostna delovna mesta; vendar ugotavlja, da bi tem podjetjem koristili cenovno ugodni, enostavni in hitri postopki za ustanovitev podjetja, saj se v zagonski fazi zaradi nizkih ravni kapitala soočajo z velikimi izzivi;

92.  poudarja, da pravila o zdravju in varnosti pri delu ter zaščiti delavcev ne morejo veljati za obremenjujoče predpise; poziva Komisijo, naj poenostavi pretirane upravne obremenitve, vendar dosledno zagotavlja zdravje in varnost pri delu ter tudi, da bodo mala in srednja podjetja imela ustrezno znanje in sredstva, ki jim bodo omogočala pravilno upravljanje delovnega okolja;

93.  je seznanjen z novo strategijo na področju zdravja in varnosti; upa, da bo osredotočena na preprečevanje, uporabnost, pojasnjevanje, poenostavljanje, preprečevanje in boljše izvajanje sedanje zakonodaje ter da bo tako zagotovila zdravje in varnost delavcev;

94.  pozdravlja znižanje pristojbin REACH za registracijo za mala in srednja podjetja, čeprav predstavljajo le majhen del celotnih stroškov usklajevanja; vendar je zelo zaskrbljen, da so bile prvotne ocene stroškov iz naslova sistema REACH prenizke, pri čemer ta razlika znaša že več kot milijardo EUR in še narašča;

95.  poudarja, da je treba izboljšati splošno poslovno učinkovitost s projekti in instrumenti, s katerimi se bo mogoče soočiti z izzivom ponovne uporabe energije – da bi spodbujali nižje stroške energije;

96.  poudarja, da naj bi določbe ureditve za novo obdobje kohezijske politike (2014–2020) zmanjšale upravno breme za mikro, mala in srednja podjetja, predvsem če bodo zaposlovala brezposelne, ter s tem ustvarile boljše razmere za ustvarjanje delovnih mest; poziva države članice, naj odpravijo ovire za boljše izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov v korist mikro-, malih in srednjih podjetij;

Priporočila

97.  poziva Komisijo in države članice, naj ukrepajo hitro in zavzeto, da bodo zmanjšale regulativna bremena za mala in srednja podjetja in hkrati zagotovile, da bodo vse predlagane rešitve temeljile na dokazih ter spoštovale zdravje, varnost in člen 9 PDEU;

98.  poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izkoristijo potencial zelenega gospodarstva za ustvarjanje delovnih mest z razvojem strategije Industrijski preporod za trajnostno Evropo (RISE), ki namenjena za tehnološke, poslovne in socialne inovacije v smeri tretje industrijske revolucije, vključno s kampanjo za nizkoogljično modernizacijo; meni, da bo strategija RISE ustvarila nove trge, poslovne modele in ustvarjalne podjetnike, nova delovna mesta in dostojno delo ter z gospodarsko dinamiko, zaupanjem in konkurenčnostjo pripomogla k industrijski prenovi; meni, da sta energetska učinkovitost in učinkovita raba virov ključna stebra te strategije;

99.  meni, da bi bil lahko primeren pristop predlog Komisije, da bi mikrosubjekte izvzeli iz področja uporabe prihodnje predlagane zakonodaje, razen če bi jih bilo res potrebno vključiti;

100.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo nacionalne organizacije malih in srednjih podjetij del novoustanovljene mreže odposlancev in skupščine malih in srednjih podjetij ter primerno obveščene o pobudah in predlogih politik EU; v zvezi s tem poudarja enako pomembno vlogo evropskih informacijskih centrov, ki jim doslej ni uspelo zagotoviti storitve, ki bi izpolnila pričakovanja in potrebe evropskih podjetij;

101.  poziva države članice, naj spodbujajo učenje jezikov prek vseživljenjskega učenja (poklicno usposabljanje) za zaposlene v malih in srednjih podjetjih in mikrosubjektih, da bi okrepili dostop in udeležbo teh podjetij na enotnem trgu;

102.  poziva Komisijo, naj zagotovi lažji dostop za mala in srednja podjetja do strukturnih skladov, zlasti z ublažitvijo zahtev za vnaprej financirane projekte, zmanjšanjem zahtev za sofinanciranje, boljšim ciljanjem različnih tipov teh podjetij, odpravljanjem finančne vrzeli med cikli javnih razpisov in podpiranjem krepitve zmogljivosti za financiranje malih in srednjih podjetij;

103.  poslancem Evropskega parlamenta priporoča, naj v celoti izkoristijo direktorat za oceno učinka in evropsko dodano vrednost in temeljito pregledajo stroške, koristi in druge posledice predlaganega osnutka zakonodaje o malih in srednjih podjetjih ter predvsem o ustvarjanju novih delovnih mest;

104.  poziva Komisijo in države članice, naj strožje obravnavajo vpliv prihodnje in obstoječe zakonodaje na mala in srednja podjetja ter konkurenčnost na splošno;

105.  opozarja države članice na njihovo zavezo na podlagi pobude za mala in srednja podjetja, da omogočijo ustanovitev podjetja v največ 48 urah; v zvezi s tem poziva države članice, naj si po najboljših močeh prizadevajo izpolniti ta cilj in tako doseči cilje strategije Evropa 2020 na področju zaposlovanja;

106.  poziva Komisijo, naj obravnava negativne učinke, ki jih ima zakonodaja EU na podjetja in na njihovo zmožnost ustvarjanja novih delovnih mest, zlasti kar zadeva pomanjkanje znanja, splošno dojemanje in pomanjkanje podpore za praktično uporabo zakonodaje EU; poziva Komisijo, naj izboljša pretok informacij malim in srednjim podjetjem;

107.  poziva Komisijo, naj v okviru programa REFIT preveri, ali vsa zakonodaja izpolnjuje svoj namen, ter odkrije področja, kjer se pojavljajo nedoslednosti ali neučinkoviti ukrepi, ki vplivajo na zaposlitvene priložnosti;

108.  opozarja na nedavni trend, ko podjetja svojo proizvodnjo in storitve selijo nazaj v Evropo, in na možnosti, ki se s tem kažejo za odpiranje novih delovnih mest; je prepričan, da imajo gospodarstva EU enkratno priložnost, da ta trend selitve nazaj v Evropo pospešijo, in poziva države članice, naj skupaj s Komisijo razmislijo o podpori, vključno z vzpostavitvijo enotne točke „vse na enem mestu“, da bi podjetjem pomagale izkoristiti priložnosti, ki jih prinaša ponovna selitev podjetij v Evropo;

109.  poziva države članice in Komisijo, naj podpirajo samozaposlovanje, po možnosti čezmejno ter zlasti med ženskami in mladimi, tako da ustvarijo okolje ter razvijejo izobraževalni sistem in sistem socialne zaščite, ki bodo spodbujali podjetnike, da ustanovijo in razvijajo svoja podjetja ter ustvarjajo nova delovna mesta, na primer s spodbujanjem podjetništva v izobraževanju in poklicu;

110.  izraža upanje, da bo podjetništvo v naslednjih letih bolj pomembna tema; ugotavlja, da bo za to potreben razmislek, zlasti glede izvajanja akcijskega načrta za podjetništvo 2020; meni, da je razvijanje podjetniškega duha in veščin trajnostna pot naprej na področju odpiranja novih delovnih mest, številnejših zagonskih podjetij in podjetniških inovacij; bi želel, da Komisija leto 2017 razglasi za „evropsko leto podjetništva“;

111.  poziva socialne partnerje, naj sprejmejo orodja za pametno pravno ureditev, povečajo uporabo ocen učinka v svojih pogajanjih in sporazume o predlogih zakonodajnega ukrepa predložijo odboru Komisije za oceno učinka;

112.  vztraja, da bi se morali z uredbo o varstvu podatkov držati uravnoteženega pristopa, ki bi ščitil zasebnost podatkov ter hkrati spodbujal digitalno gospodarstvo, ustvarjanje delovnih mest in rast;

113.  poziva EU, naj sodeluje z državami članicami, univerzami, raziskovalnimi ustanovami in podjetji, da uskladijo in v celoti uporabijo finančne vire EU (na primer Evropski socialni sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj, Obzorje 2020 in Erasmus+) ter tako spodbudijo kulturo podjetništva, zlasti med ženskami in mladimi, razvijajo in nadgradijo kvalifikacije ter znanja in spretnosti, potrebnih na trgu dela, ter podprejo ustanavljanje novih podjetij;

114.  poziva EU in države članice, naj sodelujejo pri uvajanju podjetniških znanj in spretnosti v učne programe na vseh stopnjah izobraževanja;

115.  poziva EU, naj sodeluje z državami članicami, šolami in univerzami pri izvajanju izobraževanja, ki temelji na odprtih tehnologijah;

o
o   o

116.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0036.
(2)http://www.ceemet.org/en/News/News/CEEMET-Survey-Flexible-employment-contracts-responding-to-changing-market-circumstances-and-meeting-employee-needs.htm

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov