Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 16. april 2014 - Strasbourg
Varstvo prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst ***I
 Ribolovne možnosti in finančni prispevek iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med EU in Sejšeli ***
 Ribolovne možnosti in finančni prispevek iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med EU in Komori ***
 Ribolovne možnosti in finančni prispevek iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med EU in Republiko Madagaskar ***
 Okvirni sporazum med EU in Republiko Korejo glede zadev v zvezi s ponovnim sprejemom ***
 Okvirni sporazum med Evropsko unijo in Republiko Korejo, razen zadev v zvezi s ponovnim sprejemom ***
 Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropskima skupnostma in Republiko Črno goro (protokol zaradi upoštevanja pristopa Hrvaške) ***
 Okvirni sporazum med Evropsko unijo in Gruzijo o splošnih načelih za sodelovanje Gruzije v programih Unije ***
 Dovoljenje Portugalski, da uporabi nižjo trošarinsko stopnjo v avtonomnih pokrajinah Madeira ter Azori za nekatere alkoholne pijače *
 Davek AIEM, ki se uporablja na Kanarskih otokih *
 Sprememba obdobja uporabe Odločbe 2004/162/ES o pristaniških pristojbinah v francoskih čezmorskih departmajih *
 Sprememba določb Poslovnika glede parlamentarnih vprašanj
 Sprememba člena 90 Poslovnika Evropskega parlamenta o mednarodnih sporazumih
 Sprememba Poslovnika Parlamenta, da se omogočijo elektronski podpisi
 Predlog spremembe proračuna št. 1/2014: tehnične prilagoditve v zvezi z Evropskim investicijskim skladom, Obzorjem 2020 in skupnim podjetjem Shift2Rail
 Uvedba s hrupom povezanih omejitev obratovanja na letališčih Unije ***II
 Aktivnost Unije za evropske prestolnice kulture za leta od 2020 do 2033 ***II
 Naključni ulovi kitov in delfinov ***II
 Napotitev delavcev na delo v okviru opravljanja storitev ***I
 Vračanje predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice ***I
 Zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk ***I
 Varovanje zunanjih meja na morju ***I
 Finančne odgovornosti, povezane s sodišči za reševanje sporov med vlagatelji in državo, ustanovljenimi z mednarodnimi sporazumi, katerih pogodbenica je Evropska unija ***I
 Zaščita proti dampinškemu in subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti ***I
 Statut in financiranje evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij ***I
 Financiranje evropskih političnih strank ***I
 Finančna pravila, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije ***I
 Emisije ogljikovega dioksida iz pomorskega prometa ***I
 Invazivne tujerodne vrste ***I
 Tehnično izvajanje Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja ***I
 Boj proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava ***I
 Razrešnica za leto 2012: Evropski parlament
 Preiskovalna pravica Evropskega parlamenta
 Odnosi med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti
 Izvedbeni ukrepi za sistem virov lastnih sredstev ***
 Sistem virov lastnih sredstev *
 Tradicionalna lastna sredstva in lastna sredstva iz naslova DDV in BND ter ukrepi za zagotavljanje denarnih sredstev *
 Izvedbeni ukrepi za sistem virov lastnih sredstev
 Javni zavodi za zaposlovanje ***I
 Solidarnostni sklad Evropske unije ***I
 Povečanje kapitala Evropskega investicijskega sklada ***I
 Evropska agencija za zdravila (izvajanje dejavnosti na področju farmakovigilance v zvezi z zdravili za uporabo v humani medicini) ***I
 Makrofinančna pomoč Republiki Tuniziji ***I
 Načrt za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju ***I
 Kazenskopravna zaščita eura in drugih valut pred ponarejanjem ***I
 Med ***I
 Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo ***I
 Evropska policijska akademija ***I

Varstvo prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst ***I
PDF 1798kWORD 1648k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (prenovitev) (COM(2012)0403 – C7-0197/2012 – 2012/0196(COD))
P7_TA(2014)0397A7-0087/2014

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0403),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0197/2012),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. novembra 2012(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(2),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 11. novembra 2013, naslovljenega na Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane v skladu s členom 87(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 87 in 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0087/2014),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog Komisije ne vsebuje bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih aktov z omenjenimi spremembami, predlog zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št..../2014 Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi

P7_TC1-COD(2012)0196


(prenova)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi(5) je bila večkrat(6) bistveno spremenjena. Ker so potrebne dodatne spremembe, bi bilo zaradi jasnosti treba to direktivo prenoviti.

(2)  Namen te uredbe je zagotoviti varovanje prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, ki so ogrožene s trgovino oziroma obstaja verjetnost, da bodo tako ogrožene.

(3)  Določbe te uredbe ne vplivajo na nobene strožje ukrepe, ki jih lahko sprejmejo ali ohranijo države članice v skladu s Pogodbo, zlasti glede imetništva osebkov vrst, zajetih v tej uredbi.

(4)  Treba je določiti objektivna merila za vključitev prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst v priloge te uredbe.

(5)  Zaradi izvajanja te uredbe je treba uporabljati skupne pogoje za izdajo, uporabo in predložitev dokumentov, ki se nanašajo na odobritev vnosa osebkov vrst, zajetih v tej uredbi, v Unijo in njihovega izvoza ali ponovnega izvoza iz Unije. Treba je predpisati posebne določbe za tranzit osebkov Unijo.

(6)  Upravni organ mora namembne države članice ob pomoči strokovnega organa te države članice, in kadar je primerno, upoštevajoč vsako mnenje Skupine za strokovno presojo, odločiti o vlogah za vnos osebkov v Unijo.

(7)  Določbe o ponovnem izvozu je treba dopolniti s posvetovalnim postopkom, da se omeji tveganje kršitev.

(8)  Lahko se naložijo dodatne omejitve vnosa osebkov v Unijio in njihovega izvoza iz Unije, da se zagotovi učinkovito varstvo prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst. Te omejitve glede živih osebkov se lahko dopolnijo z omejitvami na ravni Unije, ki se nanašajo na imetništvo ali prenos takih osebkov v Skupnosti.

(9)  Treba je predpisati posebne določbe, ki se bodo uporabljale za osebke, rojene in gojene v ujetništvu ali umetno razmnožene, za osebke, ki so osebni ali gospodinjski predmeti, in za nekomercialno posojanje, darovanje ali izmenjavo med registriranimi znanstveniki in znanstvenimi ustanovami.

(10)  Treba je predpisati določbe za nadzorovanje trgovine in prenos osebkov v Uniji ter pogoje za nastanitev osebkov, zato da se zagotovi najširše možno varstvo vrst, zajetih v tej uredbi. Potrdila, izdana v skladu s to uredbo, ki prispevajo k nadzorovanju teh dejavnosti, naj bi se uredila s skupnimi predpisi o njihovem izdajanju, veljavnosti in uporabi.

(11)  Treba je sprejeti ukrepe, da se pri prevozu v namembni kraj, iz Unije ali v njej, kar najbolj zmanjšajo škodljivi vplivi na žive osebke.

(12)  Da se zagotovi učinkovit nadzor in pospešijo carinski postopki naj bi se določili carinski uradi z usposobljenim osebjem za izvajanje potrebnih formalnosti in ustreznega preverjanja na kraju, kjer se osebki vnašajo v Unijo, zato da se tem osebkom dodeli carinsko dovoljena raba ali uporaba v smislu Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992(7), ali na kraju, kjer se izvažajo ali ponovno izvažajo iz Unije. Na mejnem prehodu naj bi bili tudi objekti in naprave, ki zagotavljajo ustrezno bivališče in oskrbo za žive osebke.

(13)  Države članice morajo za izvajanje te uredbe določiti tudi upravne in strokovne organe.

(14)  Obveščanje javnosti in njeno seznanjanje z določbami te uredbe, predvsem na mejnih prehodih, bi verjetno vzpodbudilo ravnanje, skladno s temi določbami.

(15)  Države članice naj bi pozorno spremljale skladnost z določbami te uredbe in v ta namen tesno sodelovale med seboj in s Komisijo, da se zagotovi učinkovito izvrševanje te uredbe. Zato je treba sporočiti informacije, ki se nanašajo na izvajanje te uredbe.

(16)  Spremljanje obsega trgovine s prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, zajetimi v tej uredbi, je odločilnega pomena za presojanje vplivov trgovine na ohranitveno stanje vrst. Podrobna letna poročila naj bi se pripravljala v enotni obliki.

(17)  Pomembno je, da države članice za kršitve naložijo kazni, ki so zadostne in primerne naravi ter teži kršitve, da se zagotovi skladnost s to uredbo.

(18)  Zaradi množine bioloških in ekoloških vidikov, ki jih je treba upoštevati pri izvajanju te uredbe, je treba ustanoviti Skupino za strokovno presojo, katere mnenje bo Komisija sporočila odboru in upravnim organom držav članic, da jim bo pomagalo pri odločanju.

(19)  Za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo v skladu s členom 290 PDEU prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov glede sprejetja nekaterih ukrepov, ki urejajo trgovino s prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, glede sprejetja nekaterih sprememb prilog k tej uredbi in glede sprejetja dodatnih ukrepov za izvedbo resolucij Konference pogodbenic Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) (v nadaljevanju: Konvencija), sklepov ali priporočil Stalnega odbora Konvencije in priporočil sekretariata Konvencije.  Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(20)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, zlasti za določitev zasnove, modela in oblike nekaterih dokumentov. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(8)[Sprememba 1]

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Cilj

Cilj te uredbe je varovati prosto živeče živalske in rastlinske vrste ter zagotoviti njihovo ohranitev, tako da se v skladu s členi od 2 do 22 in prilog od A do D, kot je navedeno v Prilogi I, v nadaljevanju imenovanih „Priloga A“, „Priloga B“, „Priloga C“ in „Priloga D“ zakonsko uredi trgovina z njimi.

Ta uredba se uporablja v skladu s cilji, načeli in določbami Konvencije, opredeljenimi v členu 2(b).

Člen 2

Opredelitve

V tej uredbi:

(a)  „odbor“ pomeni Odbor iz člena 21(1);

(b)  „Konvencija“ pomeni Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES);

(c)  „država porekla“ pomeni državo, kjer je bil osebek vzet iz narave, gojen v ujetništvu ali umetno razmnožen;

(d)  „obvestilo o uvozu“ pomeni obvestilo, ki ga uvoznik ali njegov zastopnik ali predstavnik ob vnosu osebka vrste iz prilog C ali D v Unijo predloži na obrazcu, določenem v členu 19(2) členu 10(1d), [Sprememba 2]

(e)  „vnos iz morja“ pomeni neposreden vnos katerega koli osebka, vzetega iz morskega okolja, ki ni pod jurisdikcijo nobene države, skupaj z zračnim prostorom nad morjem, morskim dnom in njegovim podtaljem, v Unijo;

(f)  „izdaja“ pomeni zaključek vseh postopkov za pripravo in odobritev dovoljenja ali potrdila ter njegovo izročitev vložniku;

(g)  „upravni organ“ pomeni državni upravni organ, ki se v državah članicah določi v skladu s členom 13(1), v tretjih državah, pogodbenicah Konvencije, pa v skladu s členom IX Konvencije;

(h)  „namembna država članica“ pomeni namembno državo članico iz dokumenta, uporabljenega za izvoz ali ponovni izvoz osebka; pri vnosu iz morja pomeni državo članico, ki ima jurisdikcijo nad namembnim krajem osebka;

(i)  „ponujanje za prodajo“ pomeni ponujanje za prodajo ali katero koli dejanje, ki se upravičeno lahko razlaga kot tako, skupaj z oglaševanjem ali naročanjem oglaševanja za prodajo ter vabilom k dajanju ponudb;

(j)  „osebni ali gospodinjski predmeti“ pomenijo mrtve osebke, njihove dele ali izdelke iz njih, ki so last posameznika in so ali bodo del njegovega običajnega premičnega premoženja;

(k)  „namembni kraj“ pomeni kraj, ki je ob vnosu v Unijo predviden za običajno nastanitev ali shranjevanje osebkov; pri živih osebkih je to prvi kraj, kamor so namenjeni osebki po kakršnem koli obdobju karantene ali drugega zadrževanja zaradi sanitarnega pregleda in nadzora;

(l)  „populacija“ pomeni celotno število biološko ali zemljepisno ločenih osebkov;

(m)  „predvsem komercialni nameni“ pomenijo vse namene, pri katerih nekomercialni vidiki ne prevladujejo očitno;

(n)  „ponovni izvoz iz Unijei “ pomeni izvoz katerega koli predhodno vnesenega osebka iz Unije;

(o)  „ponovni vnos v Unijo “ pomeni vnos katerega koli predhodno izvoženega ali ponovno izvoženega osebka v Unijo;

(p)  „prodaja“ pomeni prodajo v kakršnikoli obliki. V tej uredbi se najem, blagovna menjava ali menjava štejejo za prodajo; sorodni izrazi se razlagajo podobno;

(q)  „strokovni organ“ pomeni strokovni organ, ki se v državah članicah določi v skladu s členom 13(2), v tretjih državah, pogodbenicah Konvencije, pa v skladu s členom IX Konvencije;

(r)  „skupina za strokovno presojo“ pomeni svetovalno telo, ustanovljeno v skladu s členom 17;

(s)  „vrsta“ pomeni vrsto, podvrsto ali njeno populacijo;

(t)  „osebek“ pomeni katero koli živo ali mrtvo žival ali rastlino vrste iz prilog A do D, vsak njen del ali izdelek iz nje, ne glede na to, ali je vsebovan v drugih izdelkih ali ne, ter kakršne koli druge izdelke, za katere spremni dokumenti, embalaža ali oznaka ali etiketa ali kakršne koli druge okoliščine kažejo, da so deli ali izdelki iz živali ali rastlin teh vrst ali da jih vsebujejo, če taki deli ali izdelki niso posebej izvzeti iz določb te uredbe ali določb, ki se nanašajo na prilogo, v kateri je obravnavana vrsta navedena, s temu namenjeno oznako v teh prilogah.

Osebek se bo štel za osebek vrste iz prilog A do D, če je žival ali rastlina, katere vsaj eden od „staršev“ pripada tako uvrščeni vrsti, ali je del take živali ali rastline ali izdelek iz nje. Če „starši“ take živali ali rastline pripadajo vrstama iz različnih prilog ali če je v prilogah navedena le vrsta enega od „staršev“, se uporabljajo določbe bolj omejujoče priloge. Vendar se pri osebkih rastlinskih križancev, če eden od „staršev“ pripada vrsti iz Priloge A, določbe bolj omejujoče priloge uporabljajo le, če je v prilogi pri tej vrsti taka oznaka;

(u)  „trgovina“ pomeni vnos, skupaj z vnosom iz morja, osebkov, za katere veljajo določbe te uredbe, v Unijo ter njihov izvoz in ponovni izvoz iz Unije ter uporabo, prenos in prenos posesti takih osebkov znotraj Unije, tudi znotraj države članice;

(v)  „tranzit“ pomeni prevoz osebkov, ki so poslani imenovanemu prejemniku, med dvema točkama zunaj Unije čez ozemlje Unije, med katerim se prenos prekine le zaradi ukrepov, potrebnih zaradi take oblike prometa;

(w)  „obdelani osebki, pridobljeni več kakor 50 let prej“ pomenijo osebke, ki so bili glede na naravno surovo stanje znatno spremenjeni za nakit, okrasje, umetnine, uporabne predmete ali glasbene inštrumente pred 3. marcem 1947 in za katere se upravni organ zadevne države članice prepriča, da so bili pridobljeni v takih okoliščinah. Šteje se, da so taki osebki obdelani, le če nedvomno spadajo v eno od omenjenih skupin in jih ni treba dodatno rezljati ali ročno ali strojno obdelovati, da bi bili uporabni za svoj namen;

(x)  „preverjanje ob vnosu, izvozu, ponovnem izvozu in tranzitu“ pomeni preverjanje potrdil, dovoljenj in obvestil, predvidenih v tej uredbi, in — kadar je tako določeno z določbami Unije ali v drugih primerih, z reprezentativnim vzorčenjem pošiljk — pregled osebkov, in kadar je primerno, skupaj z vzorčenjem za namene analize ali natančnejšega preverjanja.

Člen 3

Področje uporabe

1.  Priloga A vsebuje:

(a)  vrste iz Dodatka I Konvencije, za katere države članice niso izrazile pridržka;

(b)  katero koli vrsto:

(i)  po kateri je ali bi lahko bilo povpraševanje za uporabo v Uniji ali za mednarodno trgovino in ki ji grozi izumrtje ali je tako redka, da bi trgovina v kakršnem koli obsegu ogrozila njeno preživetje,

ali

(ii)  ki pripada rodu, katerega večina vrst je navedena v Prilogi A, ali je vrsta, katere večina podvrst je navedena v tej prilogi, v skladu z merili iz točk (a) ali (b)(i), in katere vključitev v prilogo je nujna za učinkovito varstvo teh taksonov.

2.  Priloga B vsebuje:

(a)  vrste iz Dodatka II Konvencije, ki niso navedene v Prilogi A in za katere države članice niso izrazile pridržka;

(b)  vrste iz Dodatka I Konvencije, za katere je bil izražen pridržek;

(c)  katero koli drugo vrsto, ki ni navedena v Dodatku I ali II Konvencije:

(i)  in je vključena v mednarodno trgovino takega obsega, ki ni združljiv:

–  z njenim preživetjem ali s preživetjem populacij v nekaterih državah, ali

–  z ohranitvijo celotne populacije na ravni, skladni z njeno vlogo v ekosistemih, kjer se pojavlja;

ali

(ii)  katere vključitev v prilogo je zaradi podobnosti njenega videza z videzom drugih vrst iz prilog A ali B nujna, da se zagotovi učinkovitost nadzora trgovine z osebki takih vrst;

(d)  vrsto, za katero je bilo ugotovljeno, da bi naselitev živih osebkov v naravni habitat Unije ekološko ogrozila domorodne prosto živeče živalske in rastlinske vrste v Uniji.

3.  Priloga C vsebuje:

(a)  vrste iz Dodatka III Konvencije, ki niso navedene v prilogah A ali B in za katere države članice niso izrazile pridržka;

(b)  vrste iz Dodatka II Konvencije, za katere je bil izražen pridržek.

4.  Priloga D vsebuje:

(a)  vrste, ki niso navedene v prilogah A, B in C in se uvažajo v Unijo v takem številu, da je nadzor utemeljen;

(b)  vrste iz Dodatka III Konvencije, za katere je bil izražen pridržek.

5.  Kadar ohranitveno stanje vrst, zajetih v tej uredbi, utemeljuje njihovo vključitev v enega od dodatkov Konvencije, države članice dejavno sodelujejo pri potrebnih spremembah.

Člen 4

Vnos v Unijo

1.  Za vnos osebkov vrst, navedenih v Prilogi A, v Unijo je treba opraviti potrebno preverjanje in na mejnem carinskem uradu na kraju vnosa predhodno predložiti uvozno dovoljenje, ki ga izda upravni organ namembne države članice.

Uvozno dovoljenje se lahko izda le v skladu z omejitvami, določenimi na podlagi odstavka 6, in kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)  pristojni strokovni organ po preučitvi kakršnega koli mnenja skupine za strokovno presojo meni, da vnos v Unijo:

(i)  ne bi škodljivo vplival na ohranitveno stanje vrste ali na obseg ozemlja, kjer živi obravnavana populacija vrste,

(ii)  poteka:

–  za enega od namenov iz člena 8(3)(e), (f) in (g), ali

–  za druge namene, ki ne škodujejo preživetju obravnavane vrste;

(b)  (i) vložnik predloži dokumentacijo, ki dokazuje, da so bili osebki pridobljeni v skladu z zakonodajo o varstvu obravnavane vrste; pri uvozu osebkov vrst, ki so navedene v dodatkih Konvencije, iz tretje države je to izvozno dovoljenje ali potrdilo o ponovnem izvozu ali kopija takega dovoljenja oziroma potrdila, ki ga v skladu s Konvencijo izda pristojni organ države izvoza ali ponovnega izvoza,

(ii)  za izdajo uvoznih dovoljenj za vrste iz Priloge A v skladu s členom 3(1)(a) taka dokazna dokumentacija ni potrebna, vendar pa se vložniku ne izroči izvirnik nobenega takega uvoznega dovoljenja, dokler ne predloži izvoznega dovoljenja ali potrdila o ponovnem izvozu;

(c)  pristojnemu strokovnemu organu je treba zadovoljivo dokazati, da je predvideno bivališče za živi osebek v namembnem kraju ustrezno opremljeno, tako da bo osebek primerno vzdrževan in oskrbovan;

(d)  upravnemu organu je treba zadovoljivo dokazati, da osebek ne bo uporabljen predvsem v komercialne namene;

(e)  upravni organ se po posvetovanju s pristojnim strokovnim organom prepriča, da ni drugih dejavnikov, povezanih z ohranitvijo vrste, ki bi preprečevali izdajo uvoznega dovoljenja; in

(f)  pri vnosu iz morja je treba upravnemu organu zadovoljivo dokazati, da bo vsak živ osebek pripravljen na prevoz in prepeljan tako, da bodo nevarnost poškodbe, ogroženost zdravja ali kruto ravnanje čim manjši.

2.  Za vnos osebkov vrst, navedenih v Prilogi B, v Unijo je treba opraviti potrebno preverjanje in na mejnem carinskem uradu na kraju vnosa predhodno predložiti uvozno dovoljenje, ki ga izda upravni organ namembne države članice.

Uvozno dovoljenje se lahko izda le v skladu z omejitvami, določenimi na podlagi odstavka 6, in če:

(a)  pristojni strokovni organ po preučitvi podatkov, ki so na voljo, in kakršnega koli mnenja skupine za strokovno presojo meni, da vnos v Unijo ne bi škodljivo vplival na ohranitveno stanje vrste ali na obseg ozemlja, kjer živi obravnavana populacija vrste, ob upoštevanju trenutnega ali pričakovanega obsega trgovine. To mnenje velja za poznejše uvoze, dokler se zgoraj navedeni vidiki pomembno ne spremenijo;

(b)  vložnik predloži dokumentacijo, ki dokazuje, da je predvideno bivališče za živi osebek v namembnem kraju ustrezno opremljeno, tako da bo osebek primerno vzdrževan in oskrbovan;

(c)  so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1(b)(i), (e) in (f).

3.  Za vnos osebkov vrst, navedenih v Prilogi C, v Unijo je treba opraviti potrebno preverjanje in na mejnem carinskem uradu na kraju vnosa predhodno predložiti obvestilo o uvozu, poleg tega pa:

(a)  vložnik pri izvozu iz države, ki je v zvezi s to vrsto navedena v Prilogi C, predloži dokumentacijo v obliki izvoznega dovoljenja, ki ga v skladu s Konvencijo izda za to pristojni organ države in ki dokazuje, da so bili osebki pridobljeni v skladu z nacionalno zakonodajo o ohranjanju obravnavane vrste; ali

(b)  vložnik pri izvozu iz države, ki v zvezi s to vrsto ni navedena v Prilogi C, ali pri ponovnem izvozu iz katere koli države predloži izvozno dovoljenje, potrdilo o ponovnem izvozu ali potrdilo o poreklu, ki ga v skladu s Konvencijo izda za to pristojni organ države izvoza ali ponovnega izvoza.

4.  Za vnos osebkov vrst, navedenih v Prilogi D, v Unijo je treba opraviti potrebno preverjanje in predhodno predložiti obvestilo o uvozu na mejnem carinskem uradu na kraju vnosa.

5.  Pogoji za izdajo uvoznega dovoljenja, navedeni v odstavku 1(a) in (d) ter odstavku 2(a), (b) in (c), se ne uporabljajo za osebke, za katere vložnik predloži dokumentacijo, ki dokazuje:

(a)  da so bili že prej zakonito vneseni v Unijo ali pridobljeni v Uniji in da se, spremenjeni ali ne, ponovno vnašajo v Unijo; ali

(b)  da so to obdelani osebki, ki so bili pridobljeni več kakor 50 let prej.

6.  Ob Na Komisijo se prenese pooblastilo, da po posvetovanju z zadevnimi državami porekla in upoštevajoč vsako mnenje Skupine za strokovno presojo lahko Komisija za vnos v Unijo  z izvedbenimi akti v skladu s členom 20 sprejme delegirane akte, s katerimi določi splošne omejitve ali omejitve, ki se nanašajo na nekatere države porekla: [Sprememba 3]

(a)  na podlagi pogojev iz odstavka 1(a)(i) ali (e) za osebke vrst iz Priloge A;

(b)  na podlagi pogojev iz odstavka 1(e) ali odstavka 2(a) za osebke vrst iz Priloge B; in

(c)  za žive osebke vrst iz Priloge B, katerih smrtnost med prevozom je velika ali za katere je bilo ugotovljeno, da bi bila v ujetništvu njihova življenjska doba znatno krajša od pričakovane; ali

(d)  za žive osebke vrste, za katere je bilo ugotovljeno, da bi njihova naselitev v naravno okolje Unije ekološko ogrozila domorodne prostoživeče živalske in rastlinske vrste v Uniji.

Izvedbeni akti iz prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21(2). [Sprememba 4]

Komisija v Uradnem listu Evropske Unije vsako četrtletje objavi seznam takih morebitnih omejitev, uvedenih v skladu s prvim pododstavkom.

7.  Pri posebnih primerih pretovarjanja, zračnega ali železniškega prevoza, ki sledi vnosu v Unijo, se Komisija pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 20 glede odobravanja izjem odopravljanja preverjanja in od predložitve uvoznih dokumentov na mejnem carinskem uradu na kraju vnosa, navedenih v odstavkih 1 do 4 tega člena, da se omogočijo tako preverjanje in predložitve dokumentov, ki se izvedejo na drugem carinskem uradu, določenem v skladu s členom 12(1).

Člen 5

Izvoz ali ponovni izvoz iz Unije

1.  Za izvoz ali ponovni izvoz osebkov vrst, navedenih v Prilogi A, iz Unije je treba opraviti potrebno preverjanje in na carinskem uradu, kjer se opravijo izvozne formalnosti, predhodno predložiti izvozno dovoljenje ali potrdilo o ponovnem izvozu, ki ga izda upravni organ države članice, kjer so osebki.

2.  Izvozno dovoljenje za osebke vrst iz Priloge A se lahko izda le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)  pristojni strokovni organ je dal pisno mnenje, da ujetje ali nabiranje osebkov v naravi ali njihov izvoz ne bo škodljivo vplival na ohranitveni status vrste ali na obseg ozemlja, kjer živi obravnavana populacija vrste;

(b)  vložnik predloži dokumentacijo, ki dokazuje, da so bili osebki pridobljeni v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu obravnavane vrste; kadar se vloga vloži v državi članici, ki ni država porekla, se taka dokazna dokumentacija predloži v obliki potrdila, ki navaja, da je bil osebek vzet iz narave v skladu z zakonodajo, ki velja na njenem ozemlju;

(c)  upravnemu organu je treba zadovoljivo dokazati:

(i)  da bo vsak živ osebek pripravljen na prevoz in prepeljan tako, da bodo nevarnost poškodbe, ogroženost zdravja ali kruto ravnanje kar najbolj zmanjšani, in

(ii)  – da se osebki vrst, ki niso navedene v Dodatku I Konvencije, ne bodo uporabili predvsem v komercialne namene, ali

–  da je bilo izdano uvozno dovoljenje, če gre za izvoz osebkov vrst, omenjenih v členu 3(1)(a) te uredbe, v državo pogodbenico Konvencije;

in

(d)  upravni organ države članice se po posvetovanju s pristojnim strokovnim organom prepriča, da ni drugih dejavnikov, povezanih z ohranitvijo vrste, ki bi preprečevali izdajo izvoznega dovoljenja.

3.  Potrdilo o ponovnem izvozu se lahko izda le, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2(c) in (d) in če vložnik predloži dokumentacijo, ki dokazuje, da so bili osebki:

(a)  vneseni v Unijo v skladu z določbami te uredbe;

(b)  vneseni v Unijo v skladu z določbami Unijo Uredbe Sveta (EGS) št. 3626/82(9), če so bili vneseni pred 3. marcem 1997; ali vneseni v Skupnost v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 338/97, če so bili vneseni pred začetkom veljavnosti te uredbe toda po 3. marcu 1997; ali

(c)  vključeni v mednarodno trgovino v skladu z določbami Konvencije, če so bili vneseni v Unijo pred letom 1984; ali

(d)  zakonito vneseni na ozemlje države članice, preden so se zanje začele uporabljati določbe uredb iz (a) in (b) ali določbe Konvencije ali preden so se te določbe začele uporabljati v tej državi članici.

4.  Za izvoz ali ponovni izvoz osebkov vrst, navedenih v prilogah B in C, iz Unije je treba opraviti potrebno preverjanje in na carinskem uradu, kjer se opravijo izvozne formalnosti, predhodno predložiti izvozno dovoljenje ali potrdilo o ponovnem izvozu, ki ga izda upravni organ države članice, na katere ozemlju so osebki.

Izvozno dovoljenje se lahko izda le, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2(a), (b), (c)(i) in (d).

Potrdilo o ponovnem izvozu se lahko izda le, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2(c)(i) in (d) in odstavka 3(a) do (d).

5.  Kadar se vloga za potrdilo o ponovnem izvozu nanaša na osebke, vnesene v Unijo na podlagi uvoznega dovoljenja, ki ga je izdala druga država članica, se mora upravni organ najprej posvetovati z upravnim organom, ki je izdal dovoljenje. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 v zvezi z uvedbo posvetovalnih postopkov in primerov, ko je posvetovanje potrebno

6.  Pogoji za izdajo izvoznega dovoljenja ali potrdila o ponovnem izvozu, kakor so navedeni v odstavku 2(a) in (c)(ii), se ne uporabljajo za:

(a)  obdelane osebke, pridobljene več kakor 50 let prej; ali

(b)  mrtve osebke in njihove dele ali izdelke iz njih, za katere vložnik predloži dokumentacijo, ki dokazuje, da so bili zakonito pridobljeni, preden so se zanje začele uporabljati določbe te uredbe, Uredbe (ES) št. 338/97 ali Uredbe (EGS) št. 3626/82 ali Konvencije.

7.  V vsaki državi članici pristojni strokovni organ spremlja izdajanje izvoznih dovoljenj te države članice za osebke vrst iz Priloge B in dejanske izvoze takih osebkov. Kadarkoli tak strokovni organ ugotovi, da bi moral biti izvoz osebkov katere koli od teh vrst omejen, da bi se ta vrsta na celotnem območju razširjenosti lahko ohranila na ravni, skladni z njeno vlogo v ekosistemu, in hkrati precej nad ravnijo, pri kateri bi bilo vrsto upravičeno vključiti v Prilogo A v skladu s členom 3(1)(a) ali (b)(i), pisno svetuje pristojnemu upravnemu organu, naj sprejme primerne ukrepe za omejitev izdajanja izvoznih dovoljenj za osebke te vrste.

Kadarkoli je upravni organ seznanjen z ukrepi, navedenimi v točki (a), o tem obvesti Komisijo in ji predloži svoje pripombe. Če je primerno, Komisija z izvedbenimi akti priporoči omejitve za izvoz zadevnih vrst.  Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21(2).

Člen 6

Zavrnitev vlog za dovoljenja in potrdila iz členov 4, 5 in 10

1.  Če v primeru, ki je pomemben glede na cilje te uredbe, država članica zavrne vlogo za dovoljenje ali potrdilo, nemudoma obvesti Komisijo o zavrnitvi in razlogih zanjo.

2.  Komisija informacije, prejete v skladu z odstavkom 1, sporoči drugim državam članicam, da zagotovi enotno uporabo te uredbe.

3.  Če vložnik vloži vlogo za dovoljenje ali potrdilo, ki se nanaša na osebke, za katere je bila taka vloga že zavrnjena, mora o prejšnji zavrnitvi obvestiti pristojni organ, pri katerem je vložil vlogo.

4.  Države članice priznajo zavrnitev vlog, kadar jih zavrnejo pristojni organi drugih držav članic, če taka zavrnitev temelji na določbah te uredbe.

Vendar se prvi pododstavek ne uporabi, če so se okoliščine pomembno spremenile ali če so na voljo novi dokazi, ki podpirajo vlogo. Če upravni organ v takih primerih izda dovoljenje ali potrdilo, o tem obvesti Komisijo in navede razloge za izdajo.

Člen 7

Izjeme

1.  Osebki, rojeni in gojeni v ujetništvu ali umetno razmnoženi

Razen kadar se uporablja člen 8, se osebki vrst iz Priloge A, rojeni in gojeni v ujetništvu ali umetno razmnoženi, obravnavajo v skladu z določbami, ki se uporabljajo za osebke vrst iz Priloge B.

Pri umetno razmnoženih rastlinah se lahko odstopi od določb členov 4 in 5 pod posebnimi pogoji

 Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov v skladu s členom 20 v zvezi z:

(a)  merili, po katerih se ugotavlja, ali je bil osebek rojen in gojen v ujetništvu ali umetno razmnožen in ali je bil gojen oziroma razmnožen v komercialne namene;

(b)  posebnimi pogoji iz drugega pododstavka tega odstavka v zvezi z:

(i)  uporabo fitosanitarnih spričeval;

(ii)  trgovino, ki jo opravljajo registrirani trgovci in znanstvene ustanove iz odstavka 4 tega člena; in

(iii)  trgovino s križanci.

2.   Tranzit

Z odstopanjem od člena 4 na mejnem carinskem uradu na kraju vnosa ni treba preverjati in predložiti predpisanih dovoljenj, potrdil in obvestil, kadar je osebek v tranzitu čez Unijo.

Pri vrstah, ki so navedene v prilogah v skladu s členom 3(1) in členom 3(2)(a) in (b), se odstopanje iz (a) uporablja le, če je pristojni organ tretje države izvoza ali ponovnega izvoza izdal v Konvenciji predviden veljaven dokument o izvozu ali ponovnem izvozu, nanašajoč se na osebke, ki jih spremlja, in v katerem je naveden namembni kraj osebkov.

Če dokument iz točke (b) ni bil izdan pred izvozom ali ponovnim izvozom, je treba osebek zaseči in se ga lahko, kadar je primerno, odvzame, razen če se dokument predloži naknadno, v skladu s posebnimi pogoji..

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 v zvezi s posebnimi pogoji za naknadno oddajo dokumenta o izvozu ali ponovnem izvozu.

3.  Osebni in gospodinjski predmeti

Z odstopanjem od členov 4 in 5 se njune določbe ne uporabljajo za mrtve osebke vrst iz prilog A do D, njihove dele in izdelke iz njih, ki so osebni ali gospodinjski predmeti in se vnašajo v Unijo ali se iz nje izvažajo ali ponovno izvažajo, v skladu s posebnimi določbami

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 v zvezi s posebnimi pogoji za vnos, izvoz ali ponovni izvoz osebnih in gospodinjskih predmetov.

4.  Znanstvene ustanove

Dokumenti iz členov 4, 5, 8 in 9 niso potrebni pri nekomercialnem posojanju, darovanju in izmenjavi herbarijskih osebkov in drugih konzerviranih, posušenih ali vlitih muzejskih osebkov ter živih rastlin, opremljenih z etiketo, katere vzorec je bil določen v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka, ali s podobno etiketo, ki jo izda ali odobri pristojni upravni organ tretje države, med znanstveniki ali znanstvenimi ustanovami, registriranimi pri upravnem organu države, kjer se nahajajo.

Komisija z izvedbenimi akti določi vzorec etikete za žive rastline. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21(2).

Člen 8

Določbe o nadzoru komercialnih dejavnosti

1.  Osebke vrst iz Priloge A je prepovedano kupovati, ponujati v odkup, jih pridobivati v komercialne namene, javno prikazovati v komercialne namene, uporabljati za komercialno korist ter jih prodajati, posedovati za prodajo, ponujati za prodajo ali prevažati za prodajo.

2.  Države članice lahko prepovedo imetništvo osebkov, predvsem živih živali, vrst iz Priloge A.

3.  V skladu z zahtevami druge zakonodaje Unije o ohranjanju prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst lahko upravni organ države članice, kjer so osebki, odobri izjeme za prepovedi iz odstavka 1, tako da za vsak primer posebej izda potrdilo v ta namen, kadar gre za osebke:

(a)  ki so bili pridobljeni v Uniji ali so bili vanjo vneseni, preden so se zanje začele uporabljati določbe, ki se nanašajo na vrste iz Dodatka I Konvencije ali iz Priloge C1 Uredbe (EGS) št. 3626/82 ali iz Priloge A k Uredbi ES št. 338/97 ali k tej uredbi; ali

(b)  ki so obdelani osebki, pridobljeni več kakor 50 let prej; ali

(c)  ki so bili vneseni v Unijo v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 338/97 ali te uredbe in se bodo uporabili za namene, ki ne škodujejo preživetju obravnavane vrste; ali

(d)  ki so osebki živalskih vrst, rojeni in gojeni v ujetništvu, ali umetno razmnoženi osebki rastlinskih vrst ali deli ali izdelki iz takih osebkov; ali

(e)  ki so v izjemnih primerih potrebni za napredovanje znanosti ali za nujne bio-medicinske namene na podlagi Direktive Sveta 86/609/EGS(10), kadar se dokaže, da je ta vrsta edina primerna za te namene, in kadar ni osebkov te vrste, ki bi bili rojeni in gojeni v ujetništvu; ali

(f)  ki so namenjeni gojenju ali razmnoževanju v korist ohranjanja obravnavane vrste; ali

(g)  ki so namenjeni raziskovanju ali izobraževanju, katerega cilj je varstvo ali ohranitev vrste; ali

(h)  ki izvirajo iz države članice in so bili vzeti iz narave v skladu z veljavno zakonodajo te države članice.

4.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 v zvezi s splošnimi odstopanji od prepovedi iz odstavka 1 tega člena, ki temeljijo na pogojih iz odstavka 3, ter splošnimiodstopanji glede vrst, ki so v skladu s členom 3(1)(b)(ii) navedene v Prilogi A Vsako tako odstopanje mora biti v skladu z zahtevami druge zakonodaje Unije o ohranjanju prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst.

5.  Prepovedi iz odstavka 1 se uporabljajo tudi za osebke vrst iz Priloge B, razen kadar se pristojnemu organu zadevne države članice zadovoljivo dokaže, da so bili taki osebki pridobljeni, in če ne izvirajo iz Unije, da so bili vneseni vanjo, v skladu z veljavno zakonodajo o ohranjanju prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst.

6.  Pristojni organi držav članic lahko po lastni presoji prodajo katerikoli osebek vrste iz prilog B, C in D, ki so ga v skladu s to uredbo odvzeli, pod pogojem, da se osebek pri tem ne vrne neposredno pravni ali fizični osebi, ki ji je bil odvzet ali ki je bila udeležena pri prekršku. Taki osebki se nato za vse namene lahko štejejo kakor zakonito pridobljeni.

Člen 9

Selitev živih osebkov

1.  Za kakršenkoli prenos živih osebkov vrste, navedene v Prilogi A, znotraj Unije iz kraja, navedenega v uvoznem dovoljenju ali kakršnem koli potrdilu, izdanem v skladu s to uredbo, je potrebno predhodno dovoljenje upravnega organa države članice, kjer je osebek. Pri drugih prenosih pa mora oseba, odgovorna za prenos osebka, priskrbeti dokaz o zakonitem poreklu osebka, kjer je primerno.

2.  Tako dovoljenje:

(a)  se izda le, kadar se pristojnemu strokovnemu organu te države članice ali, pri prenosu v drugo državo članico, pristojnemu strokovnemu organu slednje, zadovoljivo dokaže, da je predvideno bivališče za živi osebek v namembnem kraju ustrezno opremljeno, tako da bo osebek primerno vzdrževan in oskrbovan;

(b)  se potrdi z izdajo potrdila; in

(c)  se, kadar je primerno, nemudoma predloži upravnemu organu države članice, kjer bo osebek nastanjen.

3.  Tako dovoljenje pa ni potrebno, če je treba živo žival prenesti zaradi nujnega veterinarskega zdravljenja in se nato takoj vrne v dovoljeni kraj.

4.  Kadar se živi osebek vrste iz Priloge B prenese znotraj Unije, ga lahko njegov imetnik izroči le po tem, ko se prepriča, da je predvideni prejemnik primerno obveščen o bivališču, opremi in metodah, potrebnih, da se zagotovi ustrezna oskrba osebka.

5.  Če se kakršnikoli živi osebki prevažajo v Unijo, iz nje ali v njej ali se zadržujejo med kakršnim koli tranzitom ali pretovarjanjem, se pripravijo, prenesejo in oskrbujejo tako, da bodo nevarnost poškodbe, ogroženost zdravja ali kruto ravnanje kar najbolj zmanjšani, ter pri živalih v skladu z zakonodajo Unijo o varstvu živali med prevozom.

6.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 v zvezi z omejitvami za imetništvo ali prenos živih osebkov vrst, glede katerih so bile v skladu s členom 4(6) določene omejitve za vnos v Unijo.

Člen 10

Dovoljenja, obvestila in potrdila [Sprememba 5]

1.  Upravni organ države članice lahko izda potrdilo za namene iz člena 5(2)(b), člena 5(3) in (4), člena 8(3) in člena 9(2)(b), ko od zadevne osebe prejme vlogo z vsemi potrebnimi spremnimi dokumenti in če so izpolnjeni vsi pogoji za njegovo izdajo.

1a.  Komisija sprejme izvedbene akte za določitev oblike potrdil iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(2).[Sprememba 6]

1b.  Upravni organ države članice lahko izda potrdilo za namene iz člena 4(1) in (2) in člena 5(1) in (4), ko od zadevne osebe prejme vlogo z vsemi potrebnimi spremnimi dokumenti in če so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo potrdila.[Sprememba 7]

1c.  Komisija sprejme izvedbene akte za določitev oblike dovoljenja iz odstavka 1b. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(2).[Sprememba 8]

1d.  Komisija sprejme izvedbene akte za določitev oblike obvestila o uvozu iz člena 4(3) in (4). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(2).[Sprememba 9]

Člen 11

Veljavnost dovoljenj in potrdil ter posebni pogoji zanje

1.  Brez vpliva na strožje ukrepe, ki jih lahko sprejmejo ali ohranijo države članice, veljajo dovoljenja in potrdila, ki jih v skladu s to uredbo izdajo pristojni organi držav članic, v vsej Uniji.

2.  Vsako tako dovoljenje ali potrdilo ter vsako dovoljenje ali potrdilo, izdano na njegovi podlagi, je neveljavno, če pristojni organ ali Komisija po posvetovanju s pristojnim organom, ki je dovoljenje ali potrdilo izdal, ugotovi, da je bil dokument izdan na napačni domnevi, da so bili pogoji za njegovo izdajo izpolnjeni.

Pristojni organi države članice lahko zasežejo osebke, ki so na ozemlju te države članice in na katere se nanašajo taki dokumenti; taki osebki se lahko odvzamejo.

3.  Kakršno koli dovoljenje ali potrdilo, izdano v skladu s to uredbo, lahko predpisuje pogoje in zahteve organa izdajatelja, da se zagotovi skladnost z določbami te uredbe. Če je treba take pogoje ali zahteve vključiti v obliko dovoljenj ali potrdil, države članice o tem obvestijo Komisijo.

4.  Kakršno koli uvozno dovoljenje, izdano na podlagi kopije ustreznega izvoznega dovoljenja ali potrdila o ponovnem izvozu, velja za vnos osebkov v Unijo le, če mu je priložen izvirnik veljavnega izvoznega dovoljenja ali potrdila o ponovnem izvozu.

5.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 v zvezi z roki za izdajo dovoljenj in potrdil.

Člen 12

Kraji vnosa in izvoza

1.  Države članice določijo carinske urade, ki bodo opravljali preverjanje in formalnosti za vnos osebkov vrst, zajetih v tej direktivi, v Unijo in njihov izvoz iz nje, da jim bodo dodelili carinsko dovoljeno rabo ali uporabo v smislu Uredbe (EGS) št. 2913/92, in navedejo, kateri uradi so namenjeni prav obravnavanju živih osebkov.

2.  Vsem uradom, določenim v skladu z odstavkom 1, se zagotovi dovolj usposobljeno in ustrezno osebje. Države članice zagotovijo, da je nastanitev zagotovljena v skladu z ustrezno zakonodajo Unije o prevozu živih živali in njihovi nastanitvi in da se, kadar je potrebno, sprejmejo ustrezni ukrepi za žive rastline.

3.  Vse urade, določene v skladu z odstavkom 1, je treba priglasiti Komisiji, da objavi njihov seznam v Uradnem listu Evropske Unije.

4.  Izjemoma in v skladu s posebnimi merili lahko upravni organ dovoli vnos v Unijo ali izvoz ali ponovni izvoz iz Unije na carinskem uradu, ki ni določen v skladu z odstavkom 1.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 v zvezi s posebnimi pogoji, na podlagi katerih se lahko vnos, izvoz ali ponovni izvoz odobri na drugem carinskem uradu.

5.  Države članice zagotovijo, da je na mejnih prehodih javnost obveščena o določbah, sprejetih na podlagi te uredbe.

Člen 13

Upravni in strokovni organi ter drugi pristojni organi

1.  Vsaka država članica določi upravni organ, ki bo glavni odgovorni za izvajanje te uredbe in za stike s Komisijo.

Vsaka država članica lahko določi tudi dodatne upravne organe in druge pristojne organe, da pomagajo pri izvajanju, pri čemer je glavni upravni organ odgovoren za to, da dodatni organi dobijo vse potrebne informacije za pravilno izvajanje te uredbe.

2.  Vsaka država članica določi enega ali več ustrezno usposobljenih strokovnih organov, katerih dolžnosti so ločene od dolžnosti katerega koli določenega upravnega organa.

3.  Najpozneje 3. marca 1997 države članice sporočijo imena in naslove določenih upravnih organov, drugih organov, pristojnih za izdajanje dovoljenj ali potrdil, in strokovnih organov Komisiji, ki te podatke objavi v Uradnem listu Evropske Unije.

Vsak upravni organ iz prvega pododstavka odstavka 1 Komisiji na njeno zahtevo v dveh mesecih pošlje imena in vzorce podpisov oseb, ki so pooblaščene za podpisovanje dovoljenj ali potrdil, ter odtise žigov, pečatov ali drugih sredstev, ki jih uporabljajo za potrjevanje dovoljenj ali potrdil.

Države članice sporočijo Komisiji vse spremembe že sporočenih informacij najpozneje dva meseca po uvedbi take spremembe.

Člen 14

Spremljanje skladnosti in preiskovanje kršitev

1.  Pristojni organi držav članic spremljajo skladnost z določbami te uredbe.

Če pristojni organi kadarkoli upravičeno menijo, da so te določbe kršene, ustrezno ukrepajo, da zagotovijo skladnost ali da sprožijo pravni postopek.

Države članice obvestijo Komisijo, in pri vrstah iz dodatkov Konvencije tudi sekretariat Konvencije, o vseh ukrepih, ki so jih sprejeli pristojni organi v zvezi s pomembnimi kršitvami te uredbe, vključno z zasegi in odvzemi.

2.  Komisija opozori pristojne organe držav članic na zadeve, za katere meni, da jih je treba v skladu s to uredbo preiskati. Države članice obvestijo Komisijo, in pri vrstah iz dodatkov Konvencije tudi sekretariat Konvencije, o rezultatu vsake nadaljnje preiskave.

3.  Ustanovi se skupina za izvajanje, ki jo sestavljajo predstavniki organov vsake države članice, odgovornih za zagotavljanje izvajanja določb te uredbe. Skupini predseduje predstavnik Komisije.

Skupina za uveljavljanje preuči vsako strokovno vprašanje, ki se nanaša na uveljavljanje te uredbe in ga postavi predsednik na svojo pobudo ali na zahtevo članov skupine ali odbora.

Komisija sporoči mnenje skupine za izvajanje odboru.

Člen 15

Sporočanje informacij

1.  Države članice in Komisija si sporočajo informacije, potrebne za izvajanje te uredbe.

Države članice in Komisija zagotovijo, da se sprejmejo potrebni ukrepi za ozaveščanje in obveščanje javnosti o določbah, ki se nanašajo na izvajanje Konvencije in te uredbe, in o ukrepih, sprejetih na podlagi te uredbe.

2.  Komisija vzdržuje stike s sekretariatom Konvencije, da zagotovi učinkovito izvajanje Konvencije na ozemlju, kjer se uporablja ta uredba.

3.  Komisija nemudoma sporoči vsako mnenje skupine za strokovno presojo upravnim organom zadevne države članice.

4.  Upravni organi držav članic vsako leto pred 15. junijem sporočijo Komisiji vse informacije, ki se nanašajo na prejšnje leto in so potrebne za izdelavo poročil iz člena VIII.7(a) Konvencije, ter enakovredne informacije o mednarodni trgovini z vsemi osebki vrst iz prilog A, B in C in o vnosu osebkov vrst, navedenih v Prilogi D, v Unijo. Komisija z Komisija z izvedbenimi akti natančneje določi izvedbenimi akti natančneje določi informacije, ki jih je treba sporočati, in obliko njihovega sporočanja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21(2).

Na podlagi informacij iz prvega odstavka tega člena Komisija vsako leto pred 31. oktobrom objavi statistično poročilo o vnosu osebkov vrst, za katere se uporablja ta uredba, v Uniji in izvozu in ponovnem izvozu takih osebkov iz nje ter sekretariatu Konvencije sporoči informacije o vrstah, za katere se uporablja Konvencija.

Brez vpliva na člen 22 upravni organi držav članic vsako drugo leto pred 15. junijem in prvič leta 1999 sporočajo Komisiji vse informacije, ki se nanašajo na prejšnji dve leti in so potrebne za izdelavo poročil iz člena VIII.7(b) Konvencije, ter enakovredne informacije o določbah te uredbe, ki ne spadajo v področje uporabe Konvencije. Komisija z izvedbenimi akti natančneje določi informacije, ki jih je treba sporočati, in obliko njihovega sporočanja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21(2).

Na podlagi informacij iz tretjega odstavka tega člena Komisija vsako drugo leto pred 31. oktobrom in prvič leta 1999 izdela poročilo o izvajanju in uveljavljanju te uredbe.

5.  Pristojni organi držav članic posredujejo Komisiji vse ustrezne informacije, da se pripravijo spremembe prilog. Komisija z izvedbenimi akti določi zahtevane informacije  Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21(2).

6.  V skladu z Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta(11) Komisija sprejme potrebne ukrepe, da zavaruje zaupnost informacij, pridobljenih pri izvajanju te uredbe.

Člen 16

Kazni

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo nalaganje kazni vsaj za naslednje kršitve te uredbe:

(a)  vnos osebkov v Skupnost ali njihov izvoz ali ponovni izvoz iz Unije brez ustreznega dovoljenja ali potrdila ali z lažnim, ponarejenim ali neveljavnim dovoljenjem ali potrdilom ali z dovoljenjem ali potrdilom, ki je bilo spremenjeno brez dovoljenja organa izdajatelja;

(b)  neizpolnitev določb dovoljenja ali potrdila, izdanega v skladu s to uredbo;

(c)  dajanje lažnih izjav ali zavestno dajanje lažnih informacij, da bi se pridobilo dovoljenje ali potrdilo;

(d)  uporaba lažnega, ponarejenega ali neveljavnega dovoljenja ali potrdila ali uporaba dovoljenja ali potrdila, ki je bilo spremenjeno brez dovoljenja, da se pridobi dovoljenje ali potrdilo Unije ali za kakršenkoli drug uradni namen v zvezi s to uredbo;

(e)  opustitev predložitve obvestila o uvozu ali predložitev lažnega obvestila o uvozu;

(f)  prevoz živih osebkov, ki niso pravilno pripravljeni, da bi bili nevarnost poškodbe, ogroženost zdravja ali kruto ravnanje kar najbolj zmanjšani;

(g)  uporaba osebkov vrst iz Priloge A, ki ni v skladu z dovoljenjem, danim ob izdaji uvoznega dovoljenja ali pozneje;

(h)  trgovina z umetno razmnoženimi rastlinami, ki je v nasprotju z določbami, predpisanimi v skladu z drugim pododstavkom člena 7(1);

(i)  prevoz osebkov v Unijo ali iz nje ali tranzit čez ozemlje Unije brez ustreznega dovoljenja ali potrdila, izdanega v skladu s to uredbo, in pri izvozu ali ponovnem izvozu iz tretje države, pogodbenice Konvencije, v skladu s Konvencijo, ali brez zadovoljivega dokaza o obstoju takega dovoljenja ali potrdila;

(j)  kupovanje, ponujanje v odkup, pridobivanje v komercialne namene, uporaba za komercialno korist, javno prikazovanje v komercialne namene, prodaja, posedovanje za prodajo, ponujanje za prodajo ali prevažanje za prodajo osebkov v nasprotju s členom 8;

(k)  uporaba dovoljenja ali potrdila za katerikoli osebek, ki ni osebek, za katerega je bilo dovoljenje ali potrdilo izdano;

(l)  ponarejanje ali spreminjanje katerega koli dovoljenja ali potrdila, izdanega v skladu s to uredbo;

(m)  utaja zavrnitve vloge za dovoljenje ali potrdilo Unije za uvoz, izvoz ali ponovni izvoz v nasprotju s členom 6(3).

2.  Ukrepi iz odstavka 1 ustrezajo naravi in teži kršitve ter vključujejo določbe, ki se nanašajo na zaseg, in kadar je primerno, odvzemom osebkov.

3.  Če se osebek odvzame, se izroči pristojnemu organu države članice, ki ga je odvzela, pristojni organ pa:

(a)  po posvetovanju s strokovnim organom te države članice pošlje osebek na ustrezno mesto ali ga kako drugače odstrani pod pogoji, za katere meni, da so primerni in v skladu z nameni in določbami Konvencije in te uredbe; in

(b)  lahko pri živih osebkih, ki so bili vneseni v Unijo, po posvetovanju z državo izvoza vrne osebek tej državi na račun obsojenca.

4.  Kadar živ osebek vrste iz Priloge B ali C prispe na kraj vnosa v Unijo brez ustreznega veljavnega dovoljenja ali potrdila, je treba osebek zaseči in se lahko odvzame; če prejemnik osebka ne prizna in če je to primerno, pristojni organi države članice, odgovorne za kraj vnosa, lahko zavrnejo sprejetje pošiljke in zahtevajo od prevoznika, da vrne osebek na kraj odpreme.

Člen 17

Skupina za strokovno presojo

1.  S tem je ustanovljena skupina za strokovno presojo, ki jo sestavljajo predstavniki strokovnega organa ali strokovnih organov vsake države članice in ji predseduje predstavnik Komisije.

2.  Skupina za strokovno presojo preuči vsako strokovno vprašanje, ki se nanaša na uporabo te uredbe — predvsem v zvezi s členom 4(1)(a), (2)(a) in (6) — in ga postavi predsednik na svojo pobudo ali na zahtevo članov skupine ali odbora.

3.  Komisija sporoči mnenje skupine za strokovno presojo odboru.

Člen 18

Nadaljnjna prenesena pooblastila

1.  Komisija Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 v zvezi z enotnimi pogoji in merili za:

(a)  izdajo, veljavnost in uporabo dokumentov iz členov 4, 5, 7(4) in 10;

(b)  uporabo fitosanitarnih spričeval, navedenih v točki (a) drugega odstavka člena 7(1);

(c)  če je potrebno, uvedbo postopkov za označevanje osebkov, da se olajša prepoznavanje in zagotovi izvajanje določb te uredbe.

2.  Komisija se pooblasti, da po potrebi sprejme delegirane akte v skladu s členom 20 glede dodatnih ukrepov za izvajanje resolucij Konference pogodbenic Konvencije, sklepov ali priporočil Stalnega odbora Konvencije in priporočil sekretariata Konvencije.

3.  Komisija se pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20, namenjenih  spreminjanju priloge A do D, razen če gre za spremembe Priloge A, ki niso posledica odločitev Konference pogodbenic Konvencije.

Člen 19

Nadaljnja izvedbena pooblastila

1.  Komisija z izvedbenimi akti določi vzorec dokumentov iz člena 4, člena 5, člena 7(4) in člena 10. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21(2).

2.  Komisija z izvedbenimi akti določi obrazec za predložitev obvestila o uvozu. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21(2). [Sprememba 10]

Člen 20

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(6) in (7), člena 5(5), člena 7(1), (2) in (3), člena 8(4), člena 9(6), člena 11(5), člena 12(4) in člena 18(1), (2) in (3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti temeljnega zakonodajnega akta oziroma od drugega datuma, ki ga določi zakonodajalec]. [Sprememba 11]

3.  Pooblastilo iz člena 4(6) in (7), člena 5(5), člena 7(1), (2) in (3), člena 8(4), člena 9(6), člena 11(5), člena 12(4) in člena 18(1), (2) in (3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. [Sprememba 12]

4.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 4(6) in (7), členom 5(5), členom 7(1), (2) in (3), členom 8(4), členom 9(6), členom 11(5), členom 12(4) in členom 18(1), (2) in (3) začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za [dva meseca]. [Sprememba 13]

Člen 21

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odborki se bo imenoval Odbor za trgovino s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 22

Končne določbe

Vsaka država članica obvesti Komisijo in sekretariat Konvencije o določbah, ki jih sprejme prav za izvajanje te uredbe, ter o vseh uporabljenih pravnih inštrumentih in sprejetih ukrepih za njeno izvajanje in uveljavljanje.

Komisija te informacije sporoči drugim državam članicam.

Člen 23

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 338/97 se razveljavi.

Sklici na razveljavljeno uredbo se upoštevajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi III.

Člen 24

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske Unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

Opombe o razlagi prilog A, B, C in D

1.  Vrste, vključene v priloge A, B, C in D, se navajajo:

(a)  z imenom vrste; ali

(b)  kot vse vrste višjega taksona ali njegovega določenega dela.

2.  Okrajšava „spp.“ se uporablja za označevanje vseh vrst višjega taksona.

3.  Druga navajanja taksonov, višjih od vrste, so le informativna ali za namene uvrščanja.

4.  Vrste v Prilogi A, natisnjene s krepkim tiskom, so v tej prilogi navedene skladno z njihovim varstvom, določenim v Direktivi 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta(12) ali Direktivi Sveta 92/43/EGS(13).

5.  Za rastlinske taksone, nižje od vrste, se uporabljajo naslednje okrajšave:

(a)  „ssp.“ se uporablja za označevanje podvrst;

(b)  „var.“ se uporablja za označevanje varietete (varietet); ter

(c)  „fa.“ se uporablja za označevanje oblik.

6.  Znaki „(I)“, „(II)“ in „(III)“ ob imenu vrste ali višjega taksona se nanašajo na dodatke h Konvenciji, v katerih je ta vrsta navedena, kakor je navedeno v opombah od 7 do 9. Če pri imenu ni nobene od teh oznak, ta vrsta ni navedena v dodatkih h Konvenciji.

7.  (I) ob imenu vrste ali višjega taksona pomeni, da je zadevna vrsta ali višji takson vključen v Dodatek I h Konvenciji.

8.  (II) ob imenu vrste ali višjega taksona pomeni, da je zadevna vrsta ali višji takson vključen v Dodatek II h Konvenciji.

9.  (III) ob imenu vrste ali višjega taksona pomeni, da je zadevna vrsta ali višji takson vključen v Dodatek III h Konvenciji. Pri tem je država, v zvezi s katero je vrsta ali višji takson vključen v Dodatek III, prav tako navedena.

10.  „Kultivar“ v skladu z definicijo iz 8. izdaje Mednarodnega nomenklaturnega kodeksa za gojene rastline pomeni skupek rastlin, ki (a) so izbrane zaradi posebne lastnosti ali kombinacije lastnosti, (b) so v teh lastnostih izrazite, enotne in stabilne ter (c) pri razmnoževanju z ustreznimi sredstvi ohranijo navedene lastnosti. Nov takson kultivarja se lahko kot tak obravnava šele po uradni objavi njegovega imena kategorije in opisa v najnovejši izdaji Mednarodnega nomenklaturnega kodeksa za gojene rastline.

11.  Križanci se lahko posebej navedejo v dodatkih, vendar le, če so iz ločene in stabilne prosto živeče populacije. Za živalske križance, ki imajo v štirih predhodnih generacijah v svoji starševski liniji enega ali več osebkov vrste, navedene v prilogah A ali B, se uporabljajo določbe te uredbe, kakor da so čiste vrste, čeprav zadevni križanci niso posebej navedeni v prilogah.

12.  Ko je vrsta vključena v Prilogo A, B ali C, so tudi vsi deli vrste ali izdelki iz nje vključeni v isto prilogo, razen kadar je pri vrsti označeno, da so vključeni samo določeni deli in izdelki. V skladu s členom 2(t) te uredbe znak „#“ pred številko ob imenu vrste ali višjega taksona iz Priloge B ali C, označuje dele ali izdelke, ki so v zvezi s taksonom za namene te uredbe označeni, kot sledi:

#1

Označuje vse dele in izdelke, razen:

(a)  semen, spor ali peloda (vključno s poliniji);

(b)  sejancev ali tkivnih kultur, pridobljenih in vitro, v trdnem ali tekočem mediju, ki se prevažajo v sterilnih posodah;

(c)  rezanega cvetja umetno razmnoženih rastlin; ter

(d)  plodov ter delov in izdelkov iz plodov umetno razmnoženih rastlin iz rodu Vanilla.

#2

Označuje vse dele in izdelke, razen:

(a)  semen in peloda; ter

(b)  končnih izdelkov, zapakiranih in pripravljenih za prodajo na drobno.

#3

Označuje cele ali narezane korenine in dele korenin.

#4

Označuje vse dele in izdelke, razen:

(a)  semen (vključno s plodnimi glavicami Orchidaceae), spor in peloda (vključno s poliniji). Izjema ne velja za semena Cactaceae spp., ki se izvažajo iz Mehike, in semena Beccariophoenix madagascariensis in Neodypsis decaryi, ki se izvažajo z Madagaskarja;

(b)  sejancev ali tkivnih kultur, pridobljenih in vitro, v trdnem ali tekočem mediju, ki se prevažajo v sterilnih posodah;

(c)  rezanega cvetja umetno razmnoženih rastlin;

(d)  plodov ter delov in izdelkov iz plodov naturaliziranih ali umetno razmnoženih rastlin iz rodu Vanilla (Orchidaceae) in družine Cactaceae;

(e)  stebel, cvetja in delov ter izdelkov iz naturaliziranih ali umetno razmnoženih rastlin iz rodu Opuntia podrodu Opuntia in Selenicereus (Cactaceae); ter

(f)  končnih izdelkov Euphorbia antisyphilitica, zapakiranih in pripravljenih za prodajo na drobno.

#5

Označuje hlode, žagan les ali furnir.

#6

Označuje hlode, žagan les, furnir in vezan les.

#7

Označuje hlode, iveri, prah in ekstrakte.

#8

Označuje podzemne dele (tj. korenine in korenike): cele kose, njihove dele in v obliki prahu.

#9

Označuje vse dele in izdelke, razen tistih, ki nosijo oznako „Proizvedeno iz materiala Hoodia spp., pridobljenega z nadzorovano pridelavo in izdelavo v sodelovanju z upravnimi organi CITES v Bocvani/Namibiji/Južni Afriki na podlagi sporazuma št. BW/NA/ZA xxxxxx“.

#10

Označuje hlode, žagan les, furnir in vezan les, vključno z lesnimi polizdelki, ki se uporabljajo pri izdelavi lokov za godala.

#11

Označuje hlode, žagan les, furnir, vezan les, prah in ekstrakte.

#12

Označuje hlode, žagan les, furnir, vezan les in eterično olje, razen končnih izdelkov, zapakiranih in pripravljenih za prodajo na drobno.

#13

Označuje jedro (znano tudi kot „endosperm“, „pulpa“ ali „kopra“) in vse njegove derivate.

13.  Ker pri nobeni vrsti ali višjih taksonih RASTLIN iz Priloge A ni oznake, ki bi pomenila, da bi bilo treba z njenimi križanci ravnati v skladu z določbami člena 4(1) te Uredbe, to pomeni, da se z umetno razmnoženimi križanci, pridobljenimi iz ene ali več takih vrst ali taksonov, lahko trguje s potrdilom o umetnem razmnoževanju ter da za semena in pelod (vključno s poliniji), rezano cvetje, sejance ali za tkivne kulture teh križancev pridobljene in vitro, v trdnem ali tekočem mediju, ki se prevažajo v sterilnih posodah, ne veljajo določbe te uredbe.

14.  Za urin, iztrebke in ambro, ki so pridobljeni kot odpadni produkti in tako brez vpliva na zadevno žival, se ne uporabljajo določbe te uredbe.

15.  V zvezi z živalskimi vrstami iz Priloge D se navedene določbe uporabljajo le za žive osebke in cele ali skoraj cele mrtve osebke, razen za taksone, ki so označeni na naslednji način, da bi pokazali, da so zajeti tudi drugi deli in izdelki:

Vsako perje ali vsaka koža ali drugi del s perjem.§ 1

Vse cele ali skoraj cele kože, surove ali strojene.

§ 2

16.  V zvezi z rastlinskimi vrstami iz Priloge D se navedene določbe uporabljajo le za žive osebke, razen za taksone, ki so označeni na naslednji način, da bi pokazali, da so zajeti tudi drugi deli in izdelki:

§ 3

Posušene in sveže rastline, kar po potrebi vključuje; listje, korenine/korenike, stebla, semena/spore, skorjo in plodove.

§ 4

Hlodi, žagan les in furnir.

Priloga A

Priloga B

Priloga C

Splošno ime

ŽIVALSTVO

CHORDATA (STRUNARJI)

MAMMALIA

sesalci

ARTIODACTYLA

sodoprsti kopitarji, parkljarji

Antilocapridae

vilorogi

Antilocapra americana (I) (samo populacija v Mehiki; v priloge k Uredbi ni vključena nobena druga populacija)

antilopska koza, vilorog

Bovidae

rogarji ali votlorogi

Addax nasomaculatus (I)

mendiška antilopa

Ammotragus lervia (II)

grivasta ovca

Antilope cervicapra (III Nepal)

jelenja antilopa

Bison bison athabascae (II)

gozdni bizon

gaver, džungelsko govedo

Bos mutus (I) (razen udomačene oblike, navedene kot Bos grunniens, ki ni predmet določb te uredbe)

jak, godrnjavi bivol

Bos sauveli (I)

kuprej, kamboški gozdni vol

Bubalus arnee (III Nepal) (razen udomačene oblike, navedene kot Bubalus bubalis, ki ni predmet določb te uredbe)

indijski bivol, azijski bivol, divji vodni bivol, arni

Bubalus depressicornis (I)

nižinski anoa

Bubalus mindorensis (I)

tamaru, mindorski bivol

Bubalus quarlesi (I)

gorski anoa

Budorcas taxicolor (II)

takin

Capra falconeri (I)

markor, vijekoza, vijeroga koza

Capricornis milneedwardsii (I)

Capricornis rubidus (I)

Capricornis sumatraensis (I)

asamski sezav

Capricornis thar (I)

Cephalophus brookei (II)

Cephalophus dorsalis (II)

zalivski hulež

Cephalophus jentinki (I)

jentinkov hulež

Cephalophus ogilbyi (II)

ogilbyjev hulež

Cephalophus silvicultor (II)

veliki hulež

Cephalophus zebra (II)

zebrasti hulež

Damaliscus pygargus pygargus (II)

belonosa antilopa

cuvierjeva gazela

Gazella dorcas (III Alžirija/Tunizija)

navadna gazela

Gazella leptoceros (I)

vitkoroga gazela

Hippotragus niger variani (I)

orjaška črna grivasta antilopa

Kobus leche (II)

vodna antilopa

rdeči goral

Naemorhedus caudatus (I)

kitajski goral

Naemorhedus goral (I)

goral

Naemorhedus griseus (I)

Nanger dama (I)

jelenja gazela

Oryx dammah (I)

sabljarka

Oryx leucoryx (I)

arabski oriks, arabska bajza

Ovis ammon (II) (razen podvrst, vključenih v Prilogo A)

argali

Ovis ammon hodgsonii (I)

tibetanski argali

Ovis ammon nigrimontana (I)

Ovis canadensis (II) (samo populacija v Mehiki; v priloge k tej uredbi ni vključena nobena druga populacija)

kanadska debeloroga ovca

Ovis orientalis ophion (I)

rdeča ovca, urial, šapu

Ovis vignei (II) (razen podvrst, vključenih v Prilogo A)

Ovis vignei vignei (I)

Pantholops hodgsonii (I)

čiru, orongo

Philantomba monticola (II)

modri hulež

Rupicapra pyrenaica ornata (I)

abruški gams

Saiga borealis (II)

Saiga tatarica (II)

sajga

Tetracerus quadricornis (III Nepal)

čusinga, štiriroga antilopa

Camelidae

kamele

Lama guanicoe (II)

gvanako, rdečerjavi gvanako

Vicugna vicugna (I) (razen populacij v: Argentini [populacije v provincah Jujuy in Catamarca ter populacije napol v ujetništvu v provincah Jujuy, Salta, Catamarca, La Rioja in San Juan]; Boliviji [celotna populacija]; Čilu [populacija območja Primera Región]; ter Peruju [celotna populacija]; ki so vključene v Prilogo B)

Vicugna vicugna (II) (samo populacije v Argentini(14) [populacije v provincah Jujuy in Catamarca ter populacije napol v ujetništvu v provincah Jujuy, Salta, Catamarca, La Rioja in San Juan]; Boliviji(15) [celotna populacija]; Čilu(16) [populacija območja Primera Región]; Peruju(17) [celotna populacija]; vse druge populacije so vključene v Prilogo A)

vikunja

Cervidae

jeleni

Axis calamianensis (I)

kalamijanski jelen

kuhlov jelen

Axis porcinus annamiticus (I)

svinjski jelen

Blastocerus dichotomus (I)

močvirski jelen

Cervus elaphus bactrianus (II)

baktrijanski jelen

Cervus elaphus barbarus (III Alžirija/Tunizija)

berberski jelen

hangul

Dama dama mesopotamica (I)

mezopotamski damjak

Hippocamelus spp. (I)

huemul

Mazama temama cerasina (III Gvatemala)

veliki rdeči šilar

Muntiacus crinifrons (I)

črni mutnjak

Muntiacus vuquangensis (I)

orjaški mutnjak

Odocoileus virginianus mayensis (III Gvatemala)

gvatemalski belorepi jelen

Ozotoceros bezoarticus (I)

pampski jelen, kampški jelen

Pudu mephistophiles (II)

ekvadorski pudu

Pudu puda (I)

čilski pudu

Rucervus duvaucelii (I)

močvirski jelen, barazinga

Rucervus eldii (I)

lirasti jelen, tamin

Hippopotamidae

povodni konji

Hexaprotodon liberiensis (II)

mali povodni konj

Hippopotamus amphibius (II)

veliki povodni konj, nilski povodni konj

Moschidae

pižmarji

Moschus spp. (I) (samo populacije v Afganistanu, Butanu, Indiji, Mjanmarju, Nepalu in Pakistanu; vse druge populacije so vključene v Prilogo B)

Moschus spp. (II) (razen populacij v Afganistanu, Butanu, Indiji, Mjanmarju, Nepalu in Pakistanu, ki so vključene v Prilogo A)

pižmarji

Suidae

svinje

Babyrousa babyrussa (I)

babirusa, jelenjač

Babyrousa bolabatuensis (I)

Babyrousa celebensis (I)

Babyrousa togeanensis (I)

Sus salvanius (I)

pritlikava divja svinja

Tayassuidae

pekariji

Tayassuidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A in razen populacij Pecari tajacu v Mehiki in Združenih državah, ki niso vključene v priloge k tej uredbi)

pekariji

Catagonus wagneri (I)

wagnerjev pekari

CARNIVORA

zveri

Ailuridae

mačje pande

mačji panda

Canidae

psi

Canis aureus (III Indija)

zlati šakal

Canis lupus (I/II)

(Vse populacije razen v Španiji severno od Duera in v Grčiji severno od 39. vzporednika. Populacije v Butanu, Indiji, Nepalu in Pakistanu so navedene v Dodatku I; vse druge populacije so navedene v Dodatku II. Razen udomačene oblike in dinga, ki se navajata kot Canis lupus familiaris in Canis lupus dingo)

Canis lupus (II) (populacije v Španiji severno od Duera in v Grčiji severno od 39. vzporednika. Razen udomačene oblike in dinga, ki se navajata kot Canis lupus familiaris in Canis lupus dingo)

volk, sivi volk

Canis simensis

etiopski šakal, etiopska lisica, etiopski volk

Cerdocyon thous (II)

šakalska lisica, maikong

Chrysocyon brachyurus (II)

grivasti volk

Cuon alpinus (II)

rdeči volk, kolzun

Lycalopex culpaeus (II)

kalpeška lisica

Lycalopex fulvipes (II)

Lycalopex griseus (II)

argentinska lisica

Lycalopex gymnocercus (II)

azarska lisica, aguaračaj

gozdni pes

Vulpes bengalensis (III Indija)

bengalska lisica

Vulpes cana (II)

blanfordova lisica

Vulpes zerda (II)

fenek, puščavska lisica

Eupleridae

Cryptoprocta ferox (II)

fosa

Eupleres goudotii (II)

madagaskarska pasasta cibeta

Fossa fossana (II)

fanaloka

Felidae

mačke

Felidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A. Udomačene oblike osebkov niso predmet določb te uredbe)

mačke

Acinonyx jubatus (I) (letne izvozne kvote za žive osebke in lovske trofeje se dodelijo: Bocvana: 5; Namibija: 150; Zimbabve: 50. Trgovanje s temi osebki je predmet določb člena 4(1) te uredbe.)

gepard, čita

Caracal caracal (I) (samo populacije v Aziji; vse druge populacije so vključene v Prilogo B)

karakal, puščavski ris

temminckova zlata mačka

Felis nigripes (I)

črnonoga mačka

Felis silvestris (II)

divja mačka

Leopardus geoffroyi (I)

mala pegasta mačka

Leopardus jacobitus (I)

andska mačka, gorska mačka

Leopardus pardalis (I)

ozelot

Leopardus tigrinus (I)

leopardja mačka

Leopardus wiedii (I)

dolga mačka, margaj

Lynx lynx (II)

ris

Lynx pardinus (I)

južnoevropski ris

Neofelis nebulosa (I)

dimasti leopard

Panthera leo persica (I)

azijski lev

Panthera onca (I)

jaguar

Panthera pardus (I)

leopard

Panthera tigris (I)

tiger

Pardofelis marmorata (I)

saharska mačka

Prionailurus bengalensis bengalensis (I) (samo populacije v Bangladešu, Indiji in na Tajskem; vse druge populacije so vključene v Prilogo B)

bengalska mačka

Prionailurus iriomotensis (II)

japonska mačka

Prionailurus planiceps (I)

ploščatoglava mačka

Prionailurus rubiginosus (I) (samo populacija v Indiji; vse druge populacije so vključene v Prilogo B)

rjasta mačka

floridska puma

Puma concolor costaricensis (I)

Puma concolor couguar (I)

vzhodna puma

Puma yagouaroundi (I) (samo populacije v Srednji in Severni Ameriki; vse druge populacije so vključene v Prilogo B)

jaguarundi

Uncia uncia (I)

snežni leopard ali ibis

Herpestidae

ihneumoni

Herpestes fuscus (III Indija)

rjavi indijski mungo

Herpestes edwardsi (III Indija)

indijski mungo

Herpestes javanicus auropunctatus (III Indija)

mali indijski mungo

Herpestes smithii (III Indija)

rdeči mungo

Herpestes urva (III Indija)

račji mungo

Herpestes vitticollis (III Indija)

progastovrati mungo

Hyaenidae

hijene

Proteles cristata (III Bocvana)

pižmova hijena, podzemski volk

Mephitidae

skunki

Conepatus humboldtii (II)

patagonski surili

Mustelidae

kune

Lutrinae

vidre

Lutrinae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

vidre

Aonyx capensis microdon (I) (samo populacije v Kamerunu in Nigeriji; vse druge populacije so vključene v Prilogo B)

kongoška vidra, brezkrempljasta vidra

Enhydra lutris nereis (I)

morska vidra

Lontra felina (I)

obalna vidra

Lontra longicaudis (I)

južnoameriška vidra

Lontra provocax (I)

čilska vidra

Lutra lutra (I)

evropska vidra

Lutra nippon (I)

orjaška vidra, brazilska vidra

Mustelinae

kune

Eira barbara (III Honduras)

tajra

Galictis vittata (III Kostarika)

grizon

Martes flavigula (III Indija)

harza, pisana kuna

Martes foina intermedia (III Indija)

kuna belica

Martes gwatkinsii (III Indija)

nilgirska kuna

Mellivora capensis (III Bocvana)

medarski ali dvobarvni jazbec

Mustela nigripes (I)

prerijski dihur

Odobenidae

mroži

Odobenus rosmarus (III Kanada)

polarni mrož

Otariidae

južni morski medvedi

Arctocephalus spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

morski medvedi

Arctocephalus philippii (II)

filipov morski medved

Arctocephalus townsendi (I)

gvadalupski morski medved

Phocidae

pravi tjulnji

Mirounga leonina (II)

južnomorski slon

Monachus spp. (I)

pravi tjulnji

Procyonidae

rakuni

Bassaricyon gabbii (III Kostarika)

pasjedlačji medved

Bassariscus sumichrasti (III Kostarika)

srednjeameriški podlasičji medved

Nasua narica (III Honduras)

belogobčni nosati medved

Nasua nasua solitaria (III Urugvay)

koati

Potos flavus (III Honduras)

vitorepi medved

Ursidae

medvedi

Ursidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

medvedi

Ailuropoda melanoleuca (I)

orjaški panda, bambusni medved

Helarctos malayanus (I)

malajski medved, sončni medved

Melursus ursinus (I)

šobar, termitski medved

Tremarctos ornatus (I)

očalar, naočar, andski medved

rjavi medved

Ursus thibetanus (I)

ogrličar

Viverridae

cibetovke

Arctictis binturong (III Indija)

binturong

Civettictis civetta (III Bocvana)

afriška cibetovka

Cynogale bennettii (II)

vidrasta cibeta

Hemigalus derbyanus (II)

malajska pasasta cibeta

Paguma larvata (III Indija)

črno-beli zvijavt

Paradoxurus hermaphroditus (III Indija)

malajski mustang

Paradoxurus jerdoni (III Indija)

indijski mustang

Prionodon linsang (II)

navadni linsang

Prionodon pardicolor (I)

pegasti linsang

Viverra civettina (III Indija)

velika pegasta cibetovka

Viverra zibetha (III Indija)

velika indijska cibetovka

Viverricula indica (III Indija)

mala indijska cibetovka

CETACEA

kiti in delfini

CETACEA spp. (I/II)(18)

kiti in delfini

CHIROPTERA

netopirji

Phyllostomidae

listonosi netopirji

Platyrrhinus lineatus (III Urugvaj)

Pteropodidae

leteče lisice

Acerodon spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

leteče lisice

Acerodon jubatus (I)

Pteropus spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

leteče lisice

Pteropus insularis (I)

Pteropus livingstonii (II)

Pteropus loochoensis (I)

Pteropus mariannus (I)

Pteropus molossinus (I)

Pteropus pelewensis (I)

Pteropus pilosus (I)

Pteropus rodricensis (II)

rodrigueška leteča lisica

Pteropus samoensis (I)

samoanska leteča lisica

Pteropus tonganus (I)

Pteropus ualanus (I)

Pteropus voeltzkowi (II)

Pteropus yapensis (I)

CINGULATA

pasavci

Dasypodidae

pasavci

Cabassous centralis (III Kostarika)

severni golorepi pasavec

Cabassous tatouay (III Urugvaj)

veliki golorepi pasavec

Chaetophractus nationi (II) (letna izvozna kvota je nič. Vsi osebki veljajo za osebke vrst, vključenih v Prilogo A, trgovanje z njimi se ustrezno ureja.)

andski dlakavi pasavec

Priodontes maximus (I)

veliki pasavec

DASYUROMORPHIA

zverski vrečarji

Dasyuridae

zverski vrečarji

Sminthopsis longicaudata (I)

dolgorepa tankonoga miš vrečarica

Sminthopsis psammophila (I)

Thylacinidae

tasmanski volkovi

Thylacinus cynocephalus (morda izumrla) (I)

tasmanski volk

DIPROTODONTIA

diprotodonti

Macropodidae

kenguruji in valabiji

Dendrolagus inustus (II)

Dendrolagus ursinus (II)

medvedji kenguru

Lagorchestes hirsutus (I)

zahodni zajčji kenguru, rdečkasti zajčji kenguru

Lagostrophus fasciatus (I)

progasti zajčji kenguru

Onychogalea fraenata (I)

mali kenguru

Onychogalea lunata (I)

polmesečarski kenguru

Phalangeridae

kuskusi in lisičji kuzuji

Phalanger intercastellanus (II)

Phalanger mimicus (II)

Phalanger orientalis (II)

sivi kuskus

Spilocuscus kraemeri (II)

Spilocuscus maculatus (II)

pegasti kuskus

Spilocuscus papuensis (II)

Potoroidae

podganji kenguruji

Bettongia spp. (I)

cvileži

Caloprymnus campestris (morda izumrla) (I)

puščavski podganji kenguru

Vombatidae

vombati

Lasiorhinus krefftii (I)

severni dlakonosi, kvinslandski dlakonosi, mehkodlaki vombat

LAGOMORPHA

zajci in žvižgači

Leporidae

zajci in kunci

ščetinasti zajec

Romerolagus diazi (I)

vulkanski kunec

MONOTREMATA

stokovci

Tachyglossidae

kljunati ježki

Zaglossus spp. (II)

dolgorili kljunati ježek

PERAMELEMORPHIA

Chaeropodidae

jazbeci vrečarji ali bandikuti

Chaeropus ecaudatus (morda izumrla) (I)

kratkonogi jazbec vrečar

Peramelidae

jazbeci vrečarji ali bandikuti

Perameles bougainville (I)

zahodni progasti jazbec vrečar, marl

Thylacomyidae

dolgouhi jazbeci vrečarji ali bilbiji

veliki bilbi, veliki dolgouhi jazbec vrečar, dalgit

Macrotis leucura (I)

mali bilbi

PERISSODACTYLA

lihoprsti kopitarji

Equidae

konji, osli in zebre

Equus africanus (I) (izključuje udomačeno obliko, ki se navaja kot Equus asinus, za katero se ne uporabljajo določbe te uredbe)

nubijski divji osel, afriški osel

Equus grevyi (I)

grevyjeva zebra, kraljeva zebra

azijski osel

Equus kiang (II)

tibetanski polosel, kiang

Equus przewalskii (I)

konj przewalskega, mongolski divji konj

Equus zebra hartmannae (II)

hartmanova gorska zebra

Equus zebra zebra (I)

kapska gorska zebra

Rhinocerotidae

nosorogi

Rhinocerotidae spp. (I) (razen podvrst, vključenih v Prilogo B)

nosorogi

Ceratotherium simum simum (II) (samo populacije v Južni Afriki in Svaziju; vse druge populacije so vključene v Prilogo A. Izključno zaradi omogočanja mednarodne trgovine z živimi živalmi za primerne in sprejemljive namembne kraje in za trgovanje z lovskimi trofejami. Vsi drugi osebki veljajo za osebke vrst, vključenih v Prilogo A, trgovanje z njimi se ustrezno uredi.)

širokousti nosorog, beli nosorog

Tapiridae

tapirji

Tapiridae spp. (I) (razen podvrst, vključenih v Prilogo B)

tapirji

Tapirus terrestris (II)

južnoameriški nižinski tapir, brazilski tapir

PHOLIDOTA

luskavci

Manidae

luskavci, storžnjaki

Manis spp. (II)

(za Manis crassicaudata, Manis culionensis, Manis javanica in Manis pentadactylaje je letna izvozna kvota nič, in sicer za osebke, vzete iz narave, s katerimi se trguje predvsem s komecialnimi nameni)

luskavci

PILOSA

lenivci in mravljinčarji

Bradypodidae

triprsti lenivci

Bradypus variegatus (II)

rjavi triprsti lenivec

Megalonychidae

dvoprsti lenivec

Choloepus hoffmanni (III Kostarika)

hofmanov dvoprsti lenivec

Myrmecophagidae

mravljinčarji

Myrmecophaga tridactyla (II)

veliki mravljinčar

Tamandua mexicana (III Gvatemala)

severni tamandua

PRIMATES

prvaki

PRIMATES spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

prvaki

Atelidae

kapucinke

Alouatta coibensis (I)

Alouatta palliata (I)

grivasti ali ognjeni vriskač

Alouatta pigra (I)

Ateles geoffroyi frontatus (I)

Ateles geoffroyi panamensis (I)

Brachyteles arachnoides (I)

pajčarka, miriki

Brachyteles hypoxanthus (I)

Oreonax flavicauda (I)

rumenorepi volnaček

Cebidae

marmozetke

Callimico goeldii (I)

goeldijeva krempljičarka

Callithrix aurita (I)

bela čopičarka

Callithrix flaviceps (I)

rumena marmozetka

Leontopithecus spp. (I)

leviči

Saguinus bicolor (I)

goloobraza tamarinka, dvobarvna tamarinka

Saguinus geoffroyi (I)

geoffroyevatamarinka

Saguinus leucopus (I)

srebrna tamarinka, belonogi tamarin

Saguinus martinsi (I)

Saguinus oedipus (I)

beloglavček, pinché, lisztova opica

Saimiri oerstedii (I)

Cercopithecidae

ozkonose opice

Cercocebus galeritus (I)

Cercopithecus diana (I)

dolgobrada zamorska mačka

Cercopithecus roloway (I)

Cercopithecus solatus (II)

Colobus satanas (II)

črna gvereza

Macaca silenus (I)

bradač, vanderu

Mandrillus leucophaeus (I)

dril

Mandrillus sphinx (I)

mandril

Nasalis larvatus (I)

rilčar

Piliocolobus foai (II)

Piliocolobus gordonorum (II)

Piliocolobus kirkii (I)

Piliocolobus pennantii (II)

pennantova rdeča gvereza

Piliocolobus preussi (II)

kamerunska rdeča gvereza

Piliocolobus rufomitratus (I)

rečna rdeča gvereza

Piliocolobus tephrosceles (II)

Piliocolobus tholloni (II)

Presbytis potenziani (I)

otoški hulman

Pygathrix spp. (I)

nosani

Rhinopithecus spp. (I)

Semnopithecus ajax (I)

Semnopithecus dussumieri (I)

Semnopithecus entellus (I)

hanuman, navadni langur, sveti langur

Semnopithecus hector (I)

Semnopithecus hypoleucos (I)

malabarski langur

Semnopithecus priam (I)

Semnopithecus schistaceus (I)

Simias concolor (I)

Trachypithecus delacouri (II)

Trachypithecus francoisi (II)

françoisov langur

Trachypithecus geei (I)

zlati langur

Trachypithecus hatinhensis (II)

Trachypithecus johnii (II)

črni langur, nilgiri

Trachypithecus laotum (II)

Trachypithecus pileatus (I)

kapičasti langur

Trachypithecus poliocephalus (II)

Trachypithecus shortridgei (I)

Cheirogaleidae

mačji makiji

Cheirogaleidae spp. (I)

mačji makiji

Daubentoniidae

dolgoprsteži

Daubentonia madagascariensis (I)

dolgoprstež, aj-aj, aje-aje

Hominidae

velike človeku podobne opice

Gorilla beringei (I)

gorska gorila

Gorilla gorilla (I)

gorila

Pan spp. (I)

šimpanzi

Pongo abelii (I)

Pongo pygmaeus (I)

orangutan

Hylobatidae

giboni

Hylobatidae spp. (I)

giboni

Indriidae

indriji

Indriidae spp. (I)

indriji

Lemuridae

lemurji

Lemuridae spp. (I)

pravi makiji

Lepilemuridae

podlasičji lemurji

Lepilemuridae spp. (I)

podlasičji lemurji

Lorisidae

loriji in galagi

Nycticebus spp. (I)

čokati lori ali kukang

Pitheciidae

kapucinke

Cacajao spp. (I)

uakariji, kratkorepe opice

Callicebus barbarabrownae (II)

Callicebus melanochir (II)

Callicebus nigrifrons (II)

Callicebus personatus (II)

rjava skakačka

Chiropotes albinasus (I)

belonosi saki

Tarsiidae

nartničarji

Tarsius spp. (II)

nartničarji

PROBOSCIDEA

trobčarji

Elephantidae

sloni

Elephas maximus (I)

indijski slon

Loxodonta africana (I) (razen populacij v Bocvani, Namibiji, Južni Afriki in Zimbabveju, ki so vključene v Prilogo B)

Loxodonta africana (II)

(samo populacije v Bocvani, Namibiji, Južni Afriki in Zimbabveju(19); vse druge populacije so vključene v Prilogo A)

afriški slon

RODENTIA

glodalci

Chinchillidae

činčile in viskače

Chinchilla spp. (I) (udomačene oblike osebkov niso predmet določb te uredbe)

činčile

Cuniculidae

pake

Cuniculus paca (III Honduras)

paka

Dasyproctidae

agutiji

Dasyprocta punctata (III Honduras)

agouti

Erethizontidae

drevesni ježevci

Sphiggurus mexicanus (III Honduras)

mehiški drevesni ježevec

Sphiggurus spinosus (III Urugvaj)

južnoameriški drevesni ježevec

Hystricidae

ježevci starega sveta

Hystrix cristata

afriški ježevec

Muridae

miši, voluharice in hrčki

Leporillus conditor (I)

podgana gnezdarica

Pseudomys fieldi praeconis (I)

Xeromys myoides (I)

neprava podgana plovka

Zyzomys pedunculatus (I)

Sciuridae

veverice

Cynomys mexicanus (I)

mehiški prerijski pes

Marmota caudata (III Indija)

Marmota himalayana (III Indija)

himalajski svizec

Ratufa spp. (II)

orjaške veverice

Callosciurus erythraeus

Sciurus carolinensis

siva veverica

Sciurus deppei (III Kostarika)

Sciurus niger

SCANDENTIA

tupaje ali šilaste veverice

SCANDENTIA spp. (II)

tupaje ali šilaste veverice

SIRENIA

morske krave ali sirene

Dugongidae

dugongi ali vilastorepe morske krave

Dugong dugon (I)

dugong

Trichechidae

lamantini

Trichechidae spp. (I/II) (Trichechus inunguis in Trichechus manatus sta navedena v Dodatku I. Trichechus senegalensis je naveden v Dodatku II.)

lamantini

AVES

ptiči

ANSERIFORMES

Anatidae

plovci

Anas aucklandica (I)

Anas bernieri (II)

Anas chlorotis (I)

Anas formosa (II)

formoški kreheljc

Anas laysanensis (I)

Anas nesiotis (I)

Anas querquedula

reglja

Asarcornis scutulata (I)

Aythya innotata

Aythya nyroca

kostanjevka

Branta canadensis leucopareia (I)

aleutska kanadska gos

Branta ruficollis (II)

rdečevrata gos

Branta sandvicensis (I)

Cairina moschata (III Honduras)

muškatna raca

Coscoroba coscoroba (II)

koskorob, labodnik

Cygnus melancoryphus (II)

črnovrati labod

Dendrocygna arborea (II)

zahodnoindijski žvižgač

Dendrocygna autumnalis (III Honduras)

Dendrocygna bicolor (III Honduras)

rumeni žvižgač

Mergus octosetaceus

Oxyura jamaicensis

belolična trdorepka

Oxyura leucocephala (II)

evropska beloglavka, palčja raca

Rhodonessa caryophyllacea (morda izumrla) (I)

Sarkidiornis melanotos (II)

grbasta raca

Tadorna cristata

APODIFORMES

hudourniki

Trochilidae

kolibriji

Trochilidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

kolibriji

Glaucis dohrnii (I)

CHARADRIIFORMES

pobrežniki

Burhinidae

prlivke

Burhinus bistriatus (III Gvatemala)

Laridae

galebi

Larus relictus (I)

Scolopacidae

kljunači ali sloke

Numenius borealis (I)

eskimski škurh

Numenius tenuirostris (I)

tenkokljuni škurh

Tringa guttifer (I)

CICONIIFORMES

močvirniki

Ardeidae

čaplje

Ardea alba

velika bela čaplja

Bubulcus ibis

kravja čaplja

Egretta garzetta

mala bela čaplja

Balaenicipitidae

čevljekljuni

Balaeniceps rex (II)

čevljekljun, abu makub

Ciconiidae

štorklje

Ciconia boyciana (I)

Ciconia nigra (II)

črna štorklja

Ciconia stormi

Jabiru mycteria (I)

Leptoptilos dubius

Mycteria cinerea (I)

Phoenicopteridae

plamenci ali flamingi

Phoenicopteridae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

plamenci

Phoenicopterus ruber (II)

rdeči plamenec

Threskiornithidae

ibisi

Eudocimus ruber (II)

rdeči ibis, rdeči srpač

Geronticus calvus (II)

Geronticus eremita (I)

Nipponia nippon (I)

Platalea leucorodia (II)

žličarka

Pseudibis gigantea

COLUMBIFORMES

golobi

Columbidae

golobi

Caloenas nicobarica (I)

grivasti golob

Claravis godefrida

Columba livia

skalni golob

Ducula mindorensis (I)

Gallicolumba luzonica (II)

zabodeni golob

Goura spp. (II)

Leptotila wellsi

Nesoenas mayeri (III Mauritius)

Streptopelia turtur

divja grlica

CORACIIFORMES

vpijati

Bucerotidae

kljunorožci

Acerodon spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

Aceros nipalensis (I)

Anorrhinus spp. (II)

Anthracoceros spp. (II)

Berenicornis spp. (II)

Buceros spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

kljunorožci

Buceros bicornis (I)

dvorožec

Penelopides spp. (II)

Rhinoplax vigil (I)

kljunorožec

Rhyticeros spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

Rhyticeros subruficollis (I)

CUCULIFORMES

kukavice

Musophagidae

sadjejedi

Tauraco spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

Tauraco bannermani (II)

FALCONIFORMES

ujede

FALCONIFORMES spp. (II)

(razen vrst, vključenih v Prilogo A in ene od vrst iz družine Cathartidae, vključene v Prilogo C; druge vrste niso vključene v priloge k tej uredbi)

ujede

Accipitridae

kragulji

Accipiter brevipes (II)

kratkonogi skobec

Accipiter gentilis (II)

kragulj

Accipiter nisus (II)

skobec

Aegypius monachus (II)

rjavi jastreb

Aquila adalberti (I)

španski kraljevi orel

Aquila chrysaetos (II)

planinski orel

Aquila clanga (II)

veliki klinkač

Aquila heliaca (I)

kraljevi orel

Aquila pomarina (II)

mali klinkač

Buteo buteo (II)

kanja

Buteo lagopus (II)

koconoga kanja

Buteo rufinus (II)

rjasta kanja

Chondrohierax uncinatus wilsonii (I)

Circaetus gallicus (II)

kačar

Circus aeruginosus (II)

rjavi lunj

Circus cyaneus (II)

pepelasti lunj

Circus macrourus (II)

stepski lunj

Circus pygargus (II)

močvirski lunj

Elanus caeruleus (II)

lebduh

Eutriorchis astur (II)

Gypaetus barbatus (II)

brkati ser

Gyps fulvus (II)

beloglavi jastreb

Haliaeetus spp. (I/II) (Haliaeetus albicilla je navedena v Dodatku I; druge vrste so navedene v Dodatku II)

jezerci

Harpia harpyja (I)

harpija

Hieraaetus fasciatus (II)

sokolji orel, bonnelijev orel, progasti orel

Hieraaetus pennatus (II)

mali orel

Leucopternis occidentalis (II)

Milvus migrans (II) (razen za vrsto Milvus migrans lineatus, ki je vključena v Prilogo B)

črni škarnik

Milvus milvus (II)

rjavi škarnik

Neophron percnopterus (II)

egiptovski jastreb

Pernis apivorus (II)

Sršenar

Pithecophaga jefferyi (I)

veliki filipinski orel

Cathartidae

jastrebi novega sveta

Gymnogyps californianus (I)

kalifornijski kondor

Sarcoramphus papa (III Honduras)

kraljevski jastreb

Vultur gryphus (I)

Kondor

Falconidae

sokoli

Falco araeus (I)

sejšelska postovka

Falco biarmicus (II)

južni sokol

Falco cherrug (II)

sokol plenilec

Falco columbarius (II)

mali sokol

Falco eleonorae (II)

sredozemski sokol

Falco jugger (I)

Falco naumanni (II)

južna postovka

Falco newtoni (I) (samo populacija na Sejšelih)

newtonova postovka

Falco pelegrinoides (I)

puščavski sokol

Falco peregrinus (I)

sokol selec

Falco punctatus (I)

Falco rusticolus (I)

arktični sokol

Falco subbuteo (II)

škrjančar

Falco tinnunculus (II)

postovka

Falco vespertinus (II)

rdečenoga postovka

Pandionidae

ribji orli

Pandion haliaetus (II)

ribji orel

GALLIFORMES

kure

Cracidae

hokojke

Crax alberti (III Kolumbija)

Crax blumenbachii (I)

Crax daubentoni (III Kolumbija)

Crax fasciolata

Crax globulosa (III Kolumbija)

Crax rubra (III Kolumbija, Kostarika, Gvatemala in Honduras)

Mitu mitu (I)

Oreophasis derbianus (I)

Ortalis vetula (III Gvatemala/Honduras)

Pauxi pauxi (III Kolumbija)

Penelope albipennis (I)

Penelope purpurascens (III Honduras)

Penelopina nigra (III Gvatemala)

Pipile jacutinga (I)

Pipile pipile (I)

Megapodiidae

velenoge kure

Macrocephalon maleo (I)

Phasianidae

poljske kure

Argusianus argus (II)

argov fazan

Catreus wallichii (I)

Colinus virginianus ridgwayi (I)

virginijska jerebica

Crossoptilon crossoptilon (I)

Crossoptilon mantchuricum (I)

Gallus sonneratii (II)

Ithaginis cruentus (II)

Lophophorus impejanus (I)

Lophophorus lhuysii (I)

Lophophorus sclateri (I)

Lophura edwardsi (I)

Lophura hatinhensis

Lophura imperialis (I)

Lophura swinhoii (I)

Meleagris ocellata (III Gvatemala)

Odontophorus strophium

Ophrysia superciliosa

Pavo muticus (II)

klasasti pav

Polyplectron bicalcaratum (II)

pavji ali zrcalasti fazan

Polyplectron germaini (II)

rjavi pavji fazan

Polyplectron malacense (II)

Polyplectron napoleonis (I)

Polyplectron schleiermacheri (II)

Rheinardia ocellata (I)

reinardov fazan

Syrmaticus ellioti (I)

eliotov fazan

Syrmaticus humiae (I)

Syrmaticus mikado (I)

mikado fazan

Tetraogallus caspius (I)

Tetraogallus tibetanus (I)

Tragopan blythii (I)

Tragopan caboti (I)

Tragopan melanocephalus (I)

Tragopan satyra (III Nepal)

tragopan, rogati fazan

Tympanuchus cupido attwateri (I)

prerijska kokoš

GRUIFORMES

žerjavovci

Gruidae

žerjavi

Gruidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

žerjavi

Grus americana (I)

Grus canadensis (I/II) (vrsta je navedena v Dodatku II, podvrsti Grus canadensis nesiotes in Grus canadensis pulla pa v Dodatku I)

kanadski žerjav

Grus grus (II)

žerjav

Grus japonensis (I)

Grus leucogeranus (I)

snežni žerjav

Grus monacha (I)

meniški žerjav

Grus nigricollis (I)

Grus vipio (I)

Otididae

droplje

Otididae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

droplje

Ardeotis nigriceps (I)

Chlamydotis macqueenii (I)

Chlamydotis undulata (I)

ovratničarska droplja

Houbaropsis bengalensis (I)

Otis tarda (II)

velika droplja

Sypheotides indicus (II)

Tetrax tetrax (II)

mala droplja

Rallidae

tukalice

Gallirallus sylvestris (I)

Rhynochetidae

kaguji

Rhynochetos jubatus (I)

kagu

PASSERIFORMES

pevci

Atrichornithidae

hostniki

Atrichornis clamosus (I)

kričavi hostnik

Cotingidae

kičevci

Cephalopterus ornatus (III Kolumbija)

ščitar

Cephalopterus penduliger (III Kolumbija)

Cotinga maculata (I)

kotinga

Rupicola spp. (II)

Xipholena atropurpurea (I)

beloperuta kotinga

Emberizidae

strnadi

Gubernatrix cristata (II)

Paroaria capitata (II)

Paroaria coronata (II)

Tangara fastuosa (II)

Estrildidae

astrilde

Amandava formosa (II)

Lonchura fuscata

Lonchura oryzivora (II)

Poephila cincta cincta (II)

Hirundinidae

ščinkavci

Carduelis cucullata (I)

Carduelis yarrellii (II)

Hirundinidae

lastovke

Pseudochelidon sirintarae (I)

belooka rečna lastovka

Icteridae

škorčevci

Xanthopsar flavus (I)

Meliphagidae

medarji

Lichenostomus melanops cassidix (I)

Muscicapidae

muharji

Acrocephalus rodericanus (III Mauritius)

Cyornis ruckii (II)

Dasyornis broadbenti litoralis (morda izumrla) (I)

Dasyornis longirostris (I)

Garrulax canorus (II)

Garrulax taewanus (II)

Leiothrix argentauris (II)

Leiothrix lutea (II)

Liocichla omeiensis (II)

Picathartes gymnocephalus (I)

Picathartes oreas (I)

Terpsiphone bourbonnensis (III Mauritius)

Paradisaeidae

rajčice

Paradisaeidae spp. (II)

rajčice

Pittidae

pite ali bleščeči drozgi

Pitta guajana (II)

Pitta gurneyi (I)

Pitta kochi (I)

Pitta nympha (II)

Pycnonotidae

dlakavci

Pycnonotus zeylanicus (II)

Sturnidae

škorci

Gracula religiosa (II)

Leucopsar rothschildi (I)

Zosteropidae

očalarji

Zosterops albogularis (I)

PELECANIFORMES

veslonožci

Fregatidae

burnice

Fregata andrewsi (I)

Pelecanidae

pelikani

Pelecanus crispus (I)

kodrasti pelikan

Sulidae

beli morski vrani

Papasula abbotti (I)

PICIFORMES

Capitonidae

brkatci

Semnornis ramphastinus (III Kolumbija)

Picidae

žolne

Campephilus imperialis (I)

Dryocopus javensis richardsi (I)

Ramphastidae

poprovci ali tukani

Baillonius bailloni (III Argentina)

Pteroglossus aracari (II)

Pteroglossus castanotis (III Argentina)

Pteroglossus viridis (II)

Ramphastos dicolorus (III Argentina)

pisani, zelenokljuni tukan

Ramphastos sulfuratus (II)

Ramphastos toco (II)

orjaški tukan

Ramphastos tucanus (II)

Ramphastos vitellinus (II)

Selenidera maculirostris (III Argentina)

PODICIPEDIFORMES

ponirki ali potapljavci

Podicipedidae

ponirki

Podilymbus gigas (I)

PROCELLARIIFORMES

cevonosci ali viharniki

Diomedeidae

albatrosi

Phoebastria albatrus (I)

PSITTACIFORMES

papige

PSITTACIFORMES spp. (II)

(razen vrst, vključenih v Prilogo A in brez Agapornis roseicollis, Melopsittacus undulatus, Nymphicus hollandicus ter Psittacula krameri, ki niso vključene v priloge k tej uredbi)

papige

Cacatuidae

kakaduji

Cacatua goffiniana (I)

Cacatua haematuropygia (I)

Cacatua moluccensis (I)

moluški kakadu

Cacatua sulphurea (I)

Probosciger aterrimus (I)

Loriidae

loriji

Eos histrio (I)

Vini spp. (I/II) (Vini ultramarina je navedena v Dodatku I, druge vrste so navedene v Dodatku II)

Psittacidae

papige

Amazona arausiaca (I)

Amazona auropalliata (I)

Amazona barbadensis (I)

Amazona brasiliensis (I)

Amazona finschi (I)

Amazona guildingii (I)

Amazona imperialis (I)

Amazona leucocephala (I)

Amazona oratrix (I)

Amazona pretrei (I)

Amazona rhodocorytha (I)

Amazona tucumana (I)

Amazona versicolor (I)

Amazona vinacea (I)

Amazona viridigenalis (I)

Amazona vittata (I)

Anodorhynchus spp. (I)

Ara ambiguus (I)

Ara glaucogularis (I)

Ara macao (I)

Ara militaris (I)

Ara rubrogenys (I)

Cyanopsitta spixii (I)

spixov makav

Cyanoramphus cookii (I)

Cyanoramphus forbesi (I)

Cyanoramphus novaezelandiae (I)

Cyanoramphus saisseti (I)

Cyclopsitta diophthalma coxeni (I)

Eunymphicus cornutus (I)

Guarouba guarouba (I)

Neophema chrysogaster (I)

Ognorhynchus icterotis (I)

Pezoporus occidentalis (morda izumrla) (I)

nočna papiga, jamski papagaj

Pezoporus wallicus (I)

talni papagajček

Pionopsitta pileata (I)

Primolius couloni (I)

Primolius maracana (I)

Psephotus chrysopterygius (I)

Psephotus dissimilis (I)

Psephotus pulcherrimus (morda izumrla) (I)

Psittacula echo (I)

Pyrrhura cruentata (I)

Rhynchopsitta spp. (I)

Strigops habroptilus (I)

kakapo, sovji papagaj

RHEIFORMES

ameriški tekači

Rheidae

nanduji

Pterocnemia pennata (I) (razen Pterocnemia pennata pennata, ki je vključena v Prilogo B)

darwinov nandu

Pterocnemia pennata pennata (II)

darwinov nandu

Rhea americana (II)

navadni nandu

SPHENISCIFORMES

veslači

Spheniscidae

pingvini

Spheniscus demersus (II)

očalasti pingvin

Spheniscus humboldti (I)

STRIGIFORMES

sove

STRIGIFORMES spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

sove

Strigidae

sove

Aegolius funereus (II)

koconogi čuk

Asio flammeus (II)

močvirska uharica

Asio otus (II)

mala uharica

Athene noctua (II)

čuk

Bubo bubo (II) (razen vrste Bubo bubo bengalensis, ki je vključena v Prilogo B)

velika uharica

Glaucidium passerinum (II)

mali skovik

Heteroglaux blewitti (I)

Mimizuku gurneyi (I)

leserjeva uharica

Ninox natalis (I)

Ninox novaeseelandiae undulata (I)

Nyctea scandiaca (II)

snežna sova

Otus ireneae (II)

Otus scops (II)

veliki skovik

Strix aluco (II)

lesna sova

Strix nebulosa (II)

bradata sova

Strix uralensis (II) (razen vrste Strix uralensis davidi, ki je vključena v Prilogo B)

kozača

Surnia ulula (II)

skobčevka

Tytonidae

pegaste sove

Tyto alba (II)

pegasta sova

Tyto soumagnei (I)

sumagnejeva sova

STRUTHIONIFORMES

tekači

Struthionidae

noji

Struthio camelus (I) (samo populacije v Alžiriji, Burkini Faso, Kamerunu, Srednjeafriški republiki, Čadu, Maliju, Mavretaniji, Maroku, Nigru, Nigeriji, Senegalu in Sudanu; vse druge populacije niso vključene v priloge k tej uredbi)

noj

TINAMIFORMES

dolgonoge kure

Tinamidae

dolgonoge kure

Tinamus solitarius (I)

TROGONIFORMES

trogoni

Trogonidae

trogoni

Pharomachrus mocinno (I)

kvecal

REPTILIA

plazilci

CROCODYLIA

krokodili

CROCODYLIA spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

krokodili

Alligatoridae

aligatorji, kajmani

Alligator sinensis (I)

kitajski aligator

Caiman crocodilus apaporiensis (I)

Caiman latirostris (I) (razen populacije v Argentini, ki je vključena v Prilogo B)

šakare ali širokogobčni kajman

Melanosuchus niger (I) (razen populacije v Braziliji, ki je vključena v Prilogo B, ter populacije v Ekvadorju, ki je vključena v Prilogo B in zanjo velja letna izvozna kvota nič, in sicer dokler letne izvozne kvote ne odobrita sekretariat CITES in IUCN/SSC Crocodile Specialist Group)

črni kajman, veliki kajman

Crocodylidae

pravi krokodili

Crocodylus acutus (I) (razen populacije na Kubi, ki je vključena v Prilogo B)

šilonosi krokodil

Crocodylus cataphractus (I)

oklopni krokodil

Crocodylus intermedius (I)

orinoški krokodil

Crocodylus mindorensis (I)

Crocodylus moreletii (I) (razen populacij v Belizeju in Mehiki, ki so vključene v Prilogo B s kvoto nič za prosto živeče osebke, s katerimi se trguje v trgovske namene)

bulasti krokodil

Crocodylus niloticus (I) (razen populacij v Bocvani, Egiptu [ob upoštevanju kvote nič za prosto živeče osebke, s katerimi se trguje v trgovske namene], Etiopiji, Keniji, na Madagaskarju, v Malaviju, Mozambiku, Namibiji, Južni Afriki, Ugandi, Združeni republiki Tanzaniji [dovoljena letna izvozna kvota ne presega 1600 prosto živečih osebkov, vključno z lovskimi trofejami, poleg vzrejenih osebkov], Zambiji in Zimbabveju; te populacije so vključene v Prilogo B)

nilski krokodil

Crocodylus palustris (I)

močvirski krokodil

Crocodylus porosus (I) (razen populacij v Avstraliji, Indoneziji in na Papui Novi Gvineji, ki so vključene v Prilogo B)

indijski krokodil ali letvičar

Crocodylus rhombifer (I)

rombasti krokodil, kubanski krokodil

Crocodylus siamensis (I)

siamski krokodil

Osteolaemus tetraspis (I)

toponosi krokodil

Tomistoma schlegelii (I)

malajski gavial

Gavialidae

gangeški gaviali

Gavialis gangeticus (I)

gavial, kljunasti krokodil

RHYNCHOCEPHALIA

Sphenodontidae

tuatare

Sphenodon spp. (I)

tuatare

SAURIA

kuščarji

Agamidae

agame

Uromastyx spp. (II)

trnorepe agame

Chamaeleonidae

kameleoni

Bradypodion spp. (II)

Brookesia spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

Brookesia perarmata (I)

Calumma spp. (II)

Chamaeleo spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

kameleoni

Chamaeleo chamaeleon (II)

navadni kameleon

Furcifer spp. (II)

Kinyongia spp. (II)

pritlikavi kameleon

Nadzikambia spp. (II)

pritlikavi kameleon

Cordylidae

pasasti in ščitasti kuščarji

Cordylus spp. (II)

pasasta kuščarica

Gekkonidae

gekoni

Cyrtodactylus serpensinsula (II)

Hoplodactylus spp. (III Nova Zelandija)

Naultinus spp. (III Nova Zelandija)

Phelsuma spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

dnevni gekoni

Phelsuma guentheri (II)

Uroplatus spp. (II)

Helodermatidae

bradavičarji

Heloderma spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

bradavičar

Heloderma horridum charlesbogerti (I)

Iguanidae

legvani

Amblyrhynchus cristatus (II)

morski legvan

Brachylophus spp. (I)

Conolophus spp. (II)

Ctenosaura bakeri (II)

Ctenosaura oedirhina (II)

Ctenosaura melanosterna (II)

Ctenosaura palearis (II)

Cyclura spp. (I)

vretenorepi legvani

Iguana spp. (II)

Phrynosoma blainvillii (II)

Phrynosoma cerroense (II)

Phrynosoma coronatum (II)

krastačar

Phrynosoma wigginsi (II)

Sauromalus varius (I)

Lacertidae

kuščarice

Gallotia simonyi (I)

Podarcis lilfordi (II)

balearska kuščarica

Podarcis pityusensis (II)

Scincidae

skinki

Corucia zebrata (II)

Teiidae

teji

Crocodilurus amazonicus (II)

Dracaena spp. (II)

Tupinambis spp.(II)

Varanidae

varani

Varanus spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

varani

Varanus bengalensis (I)

bengalski varan

Varanus flavescens (I)

Varanus griseus (I)

puščavski varan

Varanus komodoensis (I)

komodoški varan

Varanus nebulosus (I)

Varanus olivaceus (II)

Xenosauridae

grbičarji

Shinisaurus crocodilurus (II)

grbičarji

SERPENTES

kače

Boidae

udavi

Boidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

udavi

Acrantophis spp. (I)

Boa constrictor occidentalis (I)

Epicrates inornatus (I)

Epicrates monensis (I)

gladkousti udav

Epicrates subflavus (I)

Eryx jaculus (II)

stepski udav

Sanzinia madagascariensis (I)

madagaskarska ovijačka

Bolyeriidae

Bolyeriidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

Bolyeria multocarinata (I)

Casarea dussumieri (I)

Colubridae

goži

Atretium schistosum (III Indija)

Cerberus rynchops (III Indija)

ribojedi brujaš

Clelia clelia (II)

musurana

Cyclagras gigas (II)

Elachistodon westermanni (II)

indijska jamičarka

Ptyas mucosus (II)

kitajska podganarica

Xenochrophis piscator (III Indija)

Elapidae

strupeni goži

Hoplocephalus bungaroides (II)

Micrurus diastema (III Honduras)

Micrurus nigrocinctus (III Honduras)

Naja atra (II)

Naja kaouthia (II)

Naja mandalayensis (II)

Naja naja (II)

naočarka

Naja oxiana (II)

Naja philippinensis (II)

Naja sagittifera (II)

Naja samarensis (II)

Naja siamensis (II)

Naja sputatrix (II)

Naja sumatrana (II)

Ophiophagus hannah (II)

kraljeva kobra

Loxocemidae

Loxocemidae spp. (II)

Pythonidae

pitoni

Pythonidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

pitoni

Python molurus molurus (I)

indijski piton

Tropidophiidae

Tropidophiidae spp. (II)

Viperidae

gadi

Crotalus durissus (III Honduras)

južnoameriška klopotača

Crotalus durissus unicolor

Daboia russelii (III Indija)

jesur, verigasti gad

Vipera latifii

Vipera ursinii (I) (samo populacija v Evropi, razen območja nekdanje ZSSR; te populacije niso vključene v priloge k tej uredbi)

mali gad

Vipera wagneri (II)

TESTUDINES

želve

Carettochelyidae

Carettochelys insculpta (II)

Chelidae

kačjevratne želve

Chelodina mccordi (II)

Pseudemydura umbrina (I)

temna kratkovratka

Cheloniidae

orjaške črepahe, glavate karete

Cheloniidae spp. (I)

orjaške črepahe, glavate karete

Chelydridae

želve hlastavke

Macrochelys temminckii (III Združene države Amerike)

jastrebja želva

Dermatemydidae

tabasovke

Dermatemys mawii (II)

rečna želva, želva tabasovka

Dermochelyidae

usnjače

Dermochelys coriacea (I)

usnjača

Emydidae

sklednice

Chrysemys picta

Glyptemys insculpta (II)

gozdna sklednica

Glyptemys muhlenbergii (I)

muhlenbergova sklednica

Graptemys spp. (III Združene države Amerike)

Terrapene spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

škatlarice

Terrapene coahuila (I)

vodna škatlarica

Trachemys scripta elegans

rdečevratka

Geoemydidae

Batagur affinis (I)

Batagur baska (I)

batagurka

Batagur spp. (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

Cuora spp. (II)

azijske poklopnice

Geoclemys hamiltonii (I)

Geoemyda spengleri (III Kitajska)

Heosemys annandalii (II)

Heosemys depressa (II)

Heosemys grandis (II)

Heosemys spinosa (II)

Leucocephalon yuwonoi (II)

Malayemys macrocephala (II)

Malayemys subtrijuga (II)

Mauremys annamensis (II)

Mauremys iversoni (III Kitajska)

Mauremys megalocephala (III Kitajska)

Mauremys mutica (II)

Mauremys nigricans (III Kitajska)

Mauremys pritchardi (III Kitajska)

Mauremys reevesii (III Kitajska)

Mauremys sinensis (III Kitajska)

Melanochelys tricarinata (I)

Morenia ocellata (I)

Notochelys platynota (II)

Ocadia glyphistoma (III Kitajska)

Ocadia philippeni (III Kitajska)

Orlitia borneensis (II)

Pangshura spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

Pangshura tecta (I)

indijska kahuga

Sacalia bealei (III Kitajska)

Sacalia pseudocellata (III Kitajska)

Sacalia quadriocellata (III Kitajska)

Siebenrockiella crassicollis (II)

Siebenrockiella leytensis (II)

Platysternidae

Platysternon megacephalum (II)

Podocnemididae

pelomeduzne želve

Erymnochelys madagascariensis (II)

Peltocephalus dumerilianus (II)

Podocnemis spp. (II)

Testudinidae

kopenske želve, kornjače

Testudinidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A; za Geochelone sulcata je letna izvozna kvota nič, in sicer za osebke, vzete iz narave in prodane predvsem s komercialnim namenom)

kopenske želve, kornjače

Astrochelys radiata (I)

prava žarkasta kornjača

Astrochelys yniphora (I)

Chelonoidis nigra (I)

galapaška velikanka, galapaška slonača

Gopherus flavomarginatus (I)

Malacochersus tornieri (II)

Psammobates geometricus (I)

Pyxis arachnoides (I)

Pyxis planicauda (I)

Testudo graeca (II)

mavrska kornjača

Testudo hermanni (II)

grška kornjača

Testudo kleinmanni (I)

egiptovska kornjača

Testudo marginata (II)

širokoroba kornjača

Trionychidae

mehkokožne želve

Amyda cartilaginea (II)

Apalone spinifera atra (I)

Aspideretes gangeticus (I)

Aspideretes hurum (I)

Aspideretes nigricans (I)

Chitra spp. (II)

Lissemys punctata (II)

Lissemys scutata (II)

Palea steindachneri (III Kitajska)

Pelochelys spp. (II)

Pelodiscus axenaria (III Kitajska)

Pelodiscus maackii (III Kitajska)

Pelodiscus parviformis (III Kitajska)

Rafetus swinhoei (III Kitajska)

AMPHIBIA

dvoživke

ANURA

brezrepci, žabe

Bufonidae

krastače

Altiphrynoides spp. (I)

Atelopus zeteki (I)

Bufo periglenes (I)

Bufo superciliaris (I)

rogljičasta krastača

Nectophrynoides spp. (I)

neprave drevesne krastače

Nimbaphrynoides spp. (I)

Spinophrynoides spp. (I)

Calyptocephalellidae

Calyptocephalella gayi (III Čile)

Dendrobatidae

podrevnice

Allobates femoralis (II)

Allobates zaparo (II)

Cryptophyllobates azureiventris (II)

Dendrobates spp. (II)

podrevnice

Epipedobates spp. (II)

Phyllobates spp. (II)

listovke

Hylidae

rege

Agalychnis spp. (II)

Mantellidae

Mantella spp. (II)

Microhylidae

ozkoustke

Dyscophus antongilii (I)

Scaphiophryne gottlebei (II)

Ranidae

prave žabe

Conraua goliath

Euphlyctis hexadactylus (II)

Hoplobatrachus tigerinus (II)

Rana catesbeiana

ameriški mukavec, volovska žaba

Rheobatrachidae

Rheobatrachus spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

Rheobatrachus silus (II)

CAUDATA

repati krkoni

Ambystomatidae

prečnozobci

Ambystoma dumerilii (II)

Ambystoma mexicanum (II)

mehiški prečnozobec, aksolotel

Cryptobranchidae

orjaški močeradi

Andrias spp. (I)

Salamandridae

močeradi in pupki

Neurergus kaiseri (I)

ELASMOBRANCHII

morski psi in skati

LAMNIFORMES

morski psi

Cetorhinidae

morski psi orjaki

Cetorhinus maximus (II)

morski pes orjak

Lamnidae

morski volkovi

Carcharodon carcharias (II)

beli morski volk

Lamna nasus (III 27 držav članic)(20)

atlantski morski pes

ORECTOLOBIFORMES

Rhincodontidae

morski psi kitovci

Rhincodon typus (II)

orjaški kitovec

RAJIFORMES

morski skati

Pristidae

pilarji

Pristidae spp. (I) (razen vrst, vključenih v Prilogo B)

pilarji

Pristis microdon (II) (izključno zaradi omogočanja mednarodne trgovine z živimi živalmi za primerne in sprejemljive akvarije ter predvsem z namenom ohranjanja. Vsi drugi osebki veljajo za osebke vrst, vključenih v Prilogo A, trgovanje z njimi se ustrezno ureja)

ACTINOPTERYGII

žarkoplavutarice

ACIPENSERIFORMES

jesetrovke

ACIPENSERIFORMES spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

jesetrovke

Acipenseridae

jesetri

Acipenser brevirostrum (I)

Acipenser sturio (I)

atlantski jeseter

ANGUILLIFORMES

jegulje

Anguillidae

prave jegulje

Anguilla anguilla (II)

rečna jegulja

CYPRINIFORMES

krapovci

Catostomidae

katostomidi

Chasmistes cujus (I)

Cyprinidae

krapovci

Caecobarbus geertsi (II)

Probarbus jullieni (I)

OSTEOGLOSSIFORMES

koščenojezičnice

Osteoglossidae

koščenojezičnice

Arapaima gigas (II)

arapajma

Scleropages formosus (I)

PERCIFORMES

ostrižnjaki

Labridae

usnjače

Cheilinus undulatus (II)

Sciaenidae

grbe

Totoaba macdonaldi (I)

SILURIFORMES

somi

Pangasiidae

Pangasianodon gigas (I)

orjaški som

SYNGNATHIFORMES

morska šila in morski konjički

Syngnathidae

morska šila in morski konjički

Hippocampus spp. (II)

SARCOPTERYGII

mesnatoplavutarice

CERATODONTIFORMES

avstralske pljučarice

Ceratodontidae

avstralske pljučarice

Neoceratodus forsteri (II)

COELACANTHIFORMES

latimerije

Latimeriidae

latimerije

Latimeria spp. (I)

latimerija

ECHINODERMATA (IGLOKOŽCI)

HOLOTHUROIDEA

brizgači

ASPIDOCHIROTIDA

Stichopodidae

Isostichopus fuscus (III Ekvador)

ARTHROPODA (ČLENONOŽCI)

ARACHNIDA

pajkovci

ARANEAE

pajki

Theraphosidae

ptičji pajki

Aphonopelma albiceps (II)

Aphonopelma pallidum (II)

Brachypelma spp. (II)

SCORPIONES

ščipalci

Scorpionidae

škorpijoni

Pandinus dictator (II)

Pandinus gambiensis (II)

Pandinus imperator (II)

modročrni orjaški ščipalec

INSECTA

žuželke

COLEOPTERA

hrošči

Lucanidae

rogači

Colophon spp. (III Južna Afrika)

Scarabaeidae

skarabeji

Dynastes satanas (II)

LEPIDOPTERA

metulji

Nymphalidae

Agrias amydon boliviensis (III Bolivija)

Morpho godartii lachaumei (III Bolivija)

Prepona praeneste buckleyana (III Bolivija)

Papilionidae

lastovičarji

Atrophaneura jophon (II)

Atrophaneura palu

Atrophaneura pandiyana (II)

Bhutanitis spp. (II)

Graphium sandawanum

Graphium stresemanni

Ornithoptera spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

Ornithoptera alexandrae (I)

Papilio benguetanus

Papilio chikae (I)

Papilio esperanza

Papilio homerus (I)

veliki lastovičar

Papilio hospiton (I)

Papilio morondavana

Papilio neumoegeni

Parides ascanius

Parides hahneli

Parnassius apollo (II)

gorski apolon

Teinopalpus spp. (II)

Trogonoptera spp. (II)

Troides spp. (II)

ANNELIDA (KOLOBARNIKI)

HIRUDINOIDEA

pijavke

ARHYNCHOBDELLIDA

Hirudinidae

Hirudo medicinalis (II)

severna medicinska pijavka

Hirudo verbana (II)

južna medicinska pijavka

MOLLUSCA (MEHKUŽCI)

BIVALVIA

školjke

MYTILOIDA

klapavice

Mytilidae

klapavice

Lithophaga lithophaga (II)

morski datelj

UNIONOIDA

Unionidae

škržki

Conradilla caelata (I)

Cyprogenia aberti (II)

Dromus dromas (I)

Epioblasma curtisii (I)

Epioblasma florentina (I)

Epioblasma sampsonii (I)

Epioblasma sulcata perobliqua (I)

Epioblasma torulosa gubernaculum (I)

Epioblasma torulosa rangiana (II)

Epioblasma torulosa torulosa (I)

Epioblasma turgidula (I)

Epioblasma walkeri (I)

Fusconaia cuneolus (I)

Fusconaia edgariana (I)

Lampsilis higginsii (I)

Lampsilis orbiculata orbiculata (I)

Lampsilis satur (I)

Lampsilis virescens (I)

Plethobasus cicatricosus (I)

Plethobasus cooperianus (I)

Pleurobema clava (II)

Pleurobema plenum (I)

Potamilus capax (I)

Quadrula intermedia (I)

Quadrula sparsa (I)

Toxolasma cylindrella (I)

Unio nickliniana (I)

Unio tampicoensis tecomatensis (I)

Villosa trabalis (I)

VENEROIDA

Tridacnidae

školjke velikanke

Tridacnidae spp. (II)

školjke velikanke

GASTROPODA

polži

MESOGASTROPODA

Strombidae

Strombus gigas (II)

rdečeusti perutar, orjaški krilnik

STYLOMMATOPHORA

kopenski pljučarji

Achatinellidae

kopenski pljučarji

Achatinella spp. (I)

Camaenidae

Papustyla pulcherrima (II)

CNIDARIA (OŽIGALKARJI)

ANTHOZOA

koralnjaki

ANTIPATHARIA

ANTIPATHARIA spp. (II)

GORGONACEAE

Coralliidae

Corallium elatius (III Kitajska)

Corallium japonicum (III Kitajska)

Corallium konjoi (III Kitajska)

Corallium secundum (III Kitajska)

HELIOPORACEA

Helioporidae

Helioporidae spp. (II) (vključuje samo vrsto Heliopora coerulea)(21)

SCLERACTINIA

SCLERACTINIA spp. (II)(22)

STOLONIFERA

Tubiporidae

Tubiporidae spp. (II)(23)

HYDROZOA

trdoživnjaki

MILLEPORINA

Milleporidae

Milleporidae spp. (II)(24)

STYLASTERINA

Stylasteridae

Stylasteridae spp. (II)(25)

RASTLINSTVO

AGAVACEAE

agavovke

Agave parviflora (I)

drobnocvetna agava

Agave victoriae-reginae (II) #4

viktorijina agava

Nolina interrata (II)

AMARYLLIDACEAE

narcisovke

Galanthus spp. (II) #4

mali zvonček

Sternbergia spp. (II) #4

šternbergija

ANACARDIACEAE

rujevke

Operculicarya hyphaenoides (II)

Operculicarya pachypus (II)

APOCYNACEAE

Hoodia spp. (II) #9

Pachypodium spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A) #4

Pachypodium ambongense (I)

Pachypodium baronii (I)

Pachypodium decaryi (I)

Rauvolfia serpentina (II) #2

rauvolfija, kačji koren

ARALIACEAE

bršljanovke

Panax ginseng (II) (samo populacija v Ruski federaciji; v priloge k tej uredbi ni vključena nobena druga populacija) #3

ginseng, žen šen

Panax quinquefolius (II) #3

ameriški žen šen

ARAUCARIACEAE

aravkarijevke

Araucaria araucana (I)

čilska aravkarija

BERBERIDACEAE

češminovke

Podophyllum hexandrum (II) #2

BROMELIACEAE

bromelijevke

Tillandsia harrisii (II) #4

Tillandsia kammii (II) #4

Tillandsia kautskyi (II) #4

Tillandsia mauryana (II) #4

Tillandsia sprengeliana (II) #4

Tillandsia sucrei (II) #4

Tillandsia xerographica (II)(26) #4

CACTACEAE

kakteje

CACTACEAE spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A ter Pereskia spp., Pereskiopsis spp. in Quiabentia spp.)(27) #4

kakteje

Ariocarpus spp. (I)

ariokarpi

Astrophytum asterias (I)

zvezdasti astrofit

Aztekium ritteri (I)

Coryphantha werdermannii (I)

Discocactus spp. (I)

discocacti

Echinocereus ferreirianus ssp. lindsayi (I)

Echinocereus schmollii (I)

Escobaria minima (I)

Escobaria sneedii (I)

Mammillaria pectinifera (I)

Mammillaria solisioides (I)

Melocactus conoideus (I)

Melocactus deinacanthus (I)

Melocactus glaucescens (I)

Melocactus paucispinus (I)

Obregonia denegrii (I)

Pachycereus militaris (I)

Pediocactus bradyi (I)

Pediocactus knowltonii (I)

Pediocactus paradinei (I)

Pediocactus peeblesianus (I)

Pediocactus sileri (I)

Pelecyphora spp. (I)

Sclerocactus brevihamatus ssp. tobuschii (I)

Sclerocactus erectocentrus (I)

Sclerocactus glaucus (I)

Sclerocactus mariposensis (I)

Sclerocactus mesae-verdae (I)

Sclerocactus nyensis (I)

Sclerocactus papyracanthus (I)

Sclerocactus pubispinus (I)

Sclerocactus wrightiae (I)

Strombocactus spp. (I)

Turbinicarpus spp. (I)

Uebelmannia spp. (I)

CARYOCARACEAE

Caryocar costaricense (II) #4

COMPOSITAE (ASTERACEAE)

košarnice

Saussurea costus (I) (znana tudi kot S. lappa, Aucklandia lappa ali A. costus)

CRASSULACEAE

tolstičevke

Dudleya stolonifera (II)

Dudleya traskiae (II)

CUCURBITACEAE

Zygosicyos pubescens (II) (znana tudi kot Xerosicyos pubescens)

Zygosicyos tripartitus (II)

CUPRESSACEAE

cipresovke

Fitzroya cupressoides (I)

ficroja

Pilgerodendron uviferum (I)

CYATHEACEAE

Cyathea spp. (II) #4

CYCADACEAE

sagovke

CYCADACEAE spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A) #4

sagovke

Cycas beddomei (I)

DICKSONIACEAE

Cibotium barometz (II) #4

Dicksonia spp. (II) (samo populacije v Ameriki; v priloge k tej uredbi ni vključena nobena druga populacija. To vključuje sinonime Dicksonia berteriana, D. externa, D. sellowiana in D. stuebelii) #4

DIDIEREACEAE

didierejevke

DIDIEREACEAE spp. (II) #4

didierejevke

DIOSCOREACEAE

bljuščevke

Dioscorea deltoidea (II) #4

DROSERACEAE

rosikovke

Dionaea muscipula (II) #4

muholovka

EUPHORBIACEAE

mlečkovke

Euphorbia spp. (II) #4

(samo mesnate vrste, razen:

1)  Euphorbia misera;

2)  umetno razmnoženih osebkov kultivarjev Euphorbia trigona;

3)  umetno razmnoženih osebkov Euphorbia lactea, cepljenih na umetno podlago Euphorbia neriifolia, če so:

čopasti ali

pahljačasti ali

barvni mutanti;

4)  umetno razmnoženih osebkov kultivarjev Euphorbia„Milii“, če so:

takoj prepoznavni kot umetno razmnoženi osebki in

vneseni v Unijo ali (ponovno) izvoženi iz nje v pošiljkah 100 ali več rastlin;

za katere ne veljajo določbe te uredbe, in

5)  vrst, vključenih v Prilogo A)

mlečki

Euphorbia ambovombensis (I)

Euphorbia capsaintemariensis (I)

Euphorbia cremersii (I) (vključuje obliko viridifolia in var. Rakotozafyii)

Euphorbia cylindrifolia (I) (vključuje ssp. tuberifera)

Euphorbia decaryi (I) (vključuje var. ampanihyensis, robinsonii in sprirosticha)

Euphorbia francoisii (I)

Euphorbia handiensis (II)

Euphorbia lambii (II)

Euphorbia moratii (I) (vključuje var. antsingiensis, bemarahensis in multiflora)

Euphorbia parvicyathophora (I)

Euphorbia quartziticola (I)

Euphorbia stygiana (II)

Euphorbia tulearensis (I)

FOUQUIERIACEAE

fukvijerovke

Fouquieria columnaris (II) #4

Fouquieria fasciculata (I)

Fouquieria purpusii (I)

GNETACEAE

Gnetum montanum (III Nepal) #1

JUGLANDACEAE

orehovci

Oreomunnea pterocarpa (II) #4

LAURACEAE

lovorovke

Aniba rosaeodora (II) (znana tudi kot A. duckei) #12

brazilska dalbergija

LEGUMINOSAE

(FABACEAE)

metuljnice

Caesalpinia echinata (II) #10

pražiljka

Dalbergia nigra (I)

brazilska dalbergija

Dalbergia retusa (III Gvatemala) (samo populacija v Gvatemali; vse druge populacije so vključene v Prilogo D) #5

Dalbergia stevensonii (III Gvatemala) (samo populacija v Gvatemali; vse druge populacije so vključene v Prilogo D) #5

honduraška dalbergija

Dipteryx panamensis (III Kostarika/Nikaragva)

Pericopsis elata (II) #5

Platymiscium pleiostachyum (II) #4

Pterocarpus santalinus (II) #7

padukovec

LILIACEAE

lilijevke

Aloe spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A, in Aloe vera, znane tudi kot Aloe barbadensis, ki ni vključena v priloge k tej uredbi) #4

aloja, lopatika

Aloe albida (I)

Aloe albiflora (I)

Aloe alfredii (I)

Aloe bakeri (I)

Aloe bellatula (I)

Aloe calcairophila (I)

Aloe compressa (I) (vključuje var. paucituberculata, rugosquamosa in schistophila)

Aloe delphinensis (I)

Aloe descoingsii (I)

Aloe fragilis (I)

Aloe haworthioides (I) (vključuje var. aurantiaca)

Aloe helenae (I)

Aloe laeta (I) (vključuje var. maniaensis)

Aloe parallelifolia (I)

Aloe parvula (I)

Aloe pillansii (I)

Aloe polyphylla (I)

Aloe rauhii (I)

Aloe suzannae (I)

Aloe versicolor (I)

Aloe vossii (I)

MAGNOLIACEAE

magnolijevke

Magnolia liliifera var. obovata (III Nepal) #1

MELIACEAE

melijevke, cedre

Cedrela fissilis (III Bolivija) (samo populacija v Boliviji; vse druge populacije so vključene v Prilogo D) #5

Cedrela lilloi (III Bolivija) (samo populacija v Boliviji; vse druge populacije so vključene v Prilogo D) #5

Cedrela odorata (III Bolivija / Brazilija / Kolumbija / Gvatemala / Peru) (samo populacije v državah, ki so navedle vrste v Dodatku III; vse druge populacije so vključene v Prilogo D) #5

Swietenia humilis (II) #4

Swietenia macrophylla (II) (populacija v tropih Amerike — vključno s Srednjo in Južno Ameriko in Karibi) #6

Swietenia mahagoni (II) #5

NEPENTHACEAE

nepentovke

Nepenthes spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A) #4

Nepenthes khasiana (I)

Nepenthes rajah (I)

ORCHIDACEAE

kukavičevke

ORCHIDACEAE spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)(28) #4

kukavičevke

Nobena od naslednjih vrst kukavičevk, sejancev ali tkivnih kultur iz Priloge A ni predmet določb te uredbe, kadar:

so pridobljene in vitro, v trdnem ali tekočem gojišču, in

izpolnjujejo opredelitev „umetno razmnožen“ v skladu s členom 56 Uredbe Komisije (ES) št. 865/2006, ter

se, kadar so vnesene v Unijo ali (ponovno) izvožene iz nje, prevažajo v sterilnih posodah.

Aerangis ellisii (I)

Cephalanthera cucullata (II)

Cypripedium calceolus (II)

lepi čeveljc

Dendrobium cruentum (I)

Goodyera macrophylla (II)

Laelia jongheana (I)

Laelia lobata (I)

Liparis loeselii (II)

loeselijeva grezovka

Ophrys argolica (II)

Ophrys lunulata (II)

Orchis scopulorum (II)

Paphiopedilum spp. (I)

pafiopedil

Peristeria elata (I)

Phragmipedium spp. (I)

Renanthera imschootiana (I)

Spiranthes aestivalis (II)

poletna škrbica

OROBANCHACEAE

pojalnikovke

Cistanche deserticola (II) #4

PALMAE

(ARECACEAE)

palme

Beccariophoenix madagascariensis (II) #4

Chrysalidocarpus decipiens (I)

Lemurophoenix halleuxii (II)

Lodoicea maldivica (III Sejšeli) #13

dvojni kokos

Marojejya darianii (II)

Neodypsis decaryi (II) #4

Ravenea louvelii(II)

Ravenea rivularis (II)

Satranala decussilvae (II)

Voanioala gerardii (II)

PAPAVERACEAE

makovke

Meconopsis regia (III Nepal) #1

PASSIFLORACEAE

pasijonkovke

Adenia olaboensis (II)

PINACEAE

borovke

Abies guatemalensis (I)

Pinus koraiensis (III Ruska federacija) #5

korejski bor

PODOCARPACEAE

Podocarpus neriifolius (III Nepal) #1

Podocarpus parlatorei (I)

PORTULACACEAE

tolščakovke

Anacampseros spp. (II) #4

Avonia spp. (II) #4

Lewisia serrata (II) #4

PRIMULACEAE

jegličevke

Cyclamen spp. (II)(29) #4

ciklame

RANUNCULACEAE

zlatičevke

Adonis vernalis (II) #2

Hydrastis canadensis (II) #8

ROSACEAE

rožnice

Prunus africana (II) #4

RUBIACEAE

broščevke

Balmea stormiae (I)

SARRACENIACEAE

Sarracenia spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A) #4

Sarracenia oreophila (I)

Sarracenia rubra ssp. alabamensis (I)

Sarracenia rubra ssp. jonesii (I)

SCROPHULARIACEAE

črnobinovke

Picrorhiza kurrooa (II) (razen Picrorhiza scrophulariiflora) #2

črnobinovke

STANGERIACEAE

Bowenia spp. (II) #4

Stangeria eriopus (I)

TAXACEAE

tisovke

Taxus chinensis in infraspecifični taksoni te vrste (II) #2

Taxus cuspidata in infraspecifični taksoni te vrste (II)(30) #2

Taxus fuana in infraspecifični taksoni te vrste (II) #2

Taxus sumatrana in infraspecifični taksoni te vrste (II) #2

Taxus wallichiana (II) #2

THYMELAEACEAE

(AQUILARIACEAE)

volčinovke

Aquilaria spp. (II) #4

Gonystylus spp. (II) #4

Gyrinops spp. (II) #4

TROCHODENDRACEAE

(TETRACENTRACEAE)

Tetracentron sinense (III Nepal) #1

VALERIANACEAE

špajkovke

Nardostachys grandiflora (II) #2

VITACEAE

vinikovke

Cyphostemma elephantopus (II)

Cyphostemma montagnacii (II)

WELWITSCHIACEAE

velbičevke

Welwitschia mirabilis (II) #4

velbičevka

ZAMIACEAE

ZAMIACEAE spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A) #4

Ceratozamia spp. (I)

Chigua spp. (I)

Encephalartos spp. (I)

encefalartosi

Microcycas calocoma (I)

mikrocikas

ZINGIBERACEAE

ingverjevke

Hedychium philippinense (II) #4

ZYGOPHYLLACEAE

jarmolistovke

Bulnesia sarmientoi (II) #11

jarmolistovke

Guaiacum spp. (II) #2

Priloga D

Splošno ime

ŽIVALSTVO

CHORDATA (STRUNARJI)

MAMMALIA

sesalci

CARNIVORA

zveri

Canidae

psi

Vulpes vulpes griffithi (III Indija) §1

Vulpes vulpes montana (III Indija) §1

Vulpes vulpes pusilla (III Indija) §1

Mustelidae

kune

Mustela altaica (III Indija) §1

altajska podlasica

Mustela erminea ferghanae (III Indija) §1

Mustela kathiah (III Indija) §1

rumenoprsa podlasica

Mustela sibirica (III Indija) §1

sibirska podlasica

DIPROTODONTIA

diprodonti

Macropodidae

kenguruji in valabiji

Dendrolagus dorianus

Dendrolagus goodfellowi

Dendrolagus matschiei

Dendrolagus pulcherrimus

Dendrolagus stellarum

AVES

ptiči

ANSERIFORMES

plojkokljuni

Anatidae

plovci

Anas melleri

COLUMBIFORMES

golobi

Columbidae

golobi

Columba oenops

Didunculus strigirostris

zobati golob

Ducula pickeringii

Gallicolumba crinigera

Ptilinopus marchei

Turacoena modesta

GALLIFORMES

kure

Cracidae

hokojke

Crax alector

Pauxi unicornis

Penelope pileata

Megapodiidae

velenoge kure

Eulipoa wallacei

Phasianidae

poljske kure

Arborophila gingica

Lophura bulweri

Lophura diardi

Lophura inornata

Lophura leucomelanos

Syrmaticus reevesii §2

kraljevi fazan

PASSERIFORMES

pevci

Bombycillidae

pegami

Bombycilla japonica

Corvidae

vrani

Cyanocorax caeruleus

Cyanocorax dickeyi

Cotingidae

kičevci

Procnias nudicollis

zvonarček

Emberizidae

strnadi

Dacnis nigripes

Sporophila falcirostris

Sporophila frontalis

Sporophila hypochroma

Sporophila palustris

Estrildidae

astrilde

Amandava amandava

Cryptospiza reichenovii

Erythrura coloria

Erythrura viridifacies

Estrilda quartinia (pogosto trgovsko ime Estrilda melanotis)

Hypargos niveoguttatus

Lonchura griseicapilla

Lonchura punctulata

Lonchura stygia

Fringillidae

ščinkavci

Carduelis ambigua

Carduelis atrata

Kozlowia roborowskii

Pyrrhula erythaca

Serinus canicollis

Serinus citrinelloides hypostictus (pogosto trgovsko ime Serinus citrinelloides)

Icteridae

škorčevci

Sturnella militaris

Muscicapidae

muharji

Cochoa azurea

Cochoa purpurea

Garrulax formosus

Garrulax galbanus

Garrulax milnei

Niltava davidi

Stachyris whiteheadi

Swynnertonia swynnertoni (navaja se tudi kot Pogonicichla swynnertoni)

Turdus dissimilis

Pittidae

pite ali bleščeči drozgi

Pitta nipalensis

Pitta steerii

Sittidae

brglezi

Sitta magna

Sitta yunnanensis

Sturnidae

škorci

Cosmopsarus regius

Mino dumontii

Sturnus erythropygius

REPTILIA

plazilci

TESTUDINES

želve

Geoemydidae

sklednice

Melanochelys trijuga

SAURIA

kuščarji

Agamidae

agame

Physignathus cocincinus

Anguidae

slepci

Abronia graminea

Gekkonidae

gekoni

Rhacodactylus auriculatus

Rhacodactylus ciliatus

Rhacodactylus leachianus

Teratoscincus microlepis

Teratoscincus scincus

Gerrhosauridae

pasasti in ščitasti kuščarji

Zonosaurus karsteni

Zonosaurus quadrilineatus

Iguanidae

legvani

Ctenosaura quinquecarinata

Scincidae

skinki

Tribolonotus gracilis

Tribolonotus novaeguineae

SERPENTES

kače

Colubridae

goži

Elaphe carinata §1

Elaphe radiata §1

Elaphe taeniura §1

Enhydris bocourti §1

Homalopsis buccata §1

povodni goževec

Langaha nasuta

Leioheterodon madagascariensis

Ptyas korros §1

Rhabdophis subminiatus §1

Hydrophiidae

Lapemis curtus (vključujeLapemis hardwickii) §1

Viperidae

gadi

Calloselasma rhodostoma §1

AMPHIBIA

dvoživke

ANURA

žabe in krastače

Hylidae

drevesne žabe

Phyllomedusa sauvagii

Leptodactylidae

žvižgovke

Leptodactylus laticeps

Ranidae

prave žabe

Limnonectes macrodon

Rana shqiperica

albanska vodna žaba

CAUDATA

repati krkoni

Hynobiidae

kotnozobci

Ranodon sibiricus

Plethodontidae

brezpljučarji

Bolitoglossa dofleini

Salamandridae

močeradi in pupki

Cynops ensicauda

Echinotriton andersoni

Pachytriton labiatus

Paramesotriton spp.

Salamandra algira

Tylototriton spp.

ACTINOPTERYGII

žarkoplavutarice

PERCIFORMES

ostrižnjaki

Apogonidae

Pterapogon kauderni

ARTHROPODA (ČLENONOŽCI)

INSECTA

žuželke

LEPIDOPTERA

metulji

Papilionidae

lastovičarji

Baronia brevicornis

Papilio grosesmithi

Papilio maraho

lastovičar

MOLLUSCA (MEHKUŽCI)

GASTROPODA

polži

Haliotidae

morska ušesa

Haliotis midae

južnoafriško morsko uho

RASTLINSTVO

AGAVACEAE

agavovke

Calibanus hookeri

Dasylirion longissimum

ARACEAE

kačnikovke

Arisaema dracontium

Arisaema erubescens

Arisaema galeatum

Arisaema nepenthoides

Arisaema sikokianum

Arisaema thunbergii var. urashima

Arisaema tortuosum

Biarum davisii ssp. marmarisense

Biarum ditschianum

COMPOSITAE (ASTERACEAE)

košarnice

Arnica montana §3

navadna arnika

Othonna cacalioides

Othonna clavifolia

Othonna hallii

Othonna herrei

Othonna lepidocaulis

Othonna retrorsa

ERICACEAE

vresovke

Arctostaphylos uva-ursi §3

vednozeleni gornik

GENTIANACEAE

sviščevke

Gentiana lutea §3

košutnik

LEGUMINOSAE (FABACEAE)

metuljnice

Dalbergia granadillo §4

Dalbergia retusa (razen populacije, vključene v Prilogo C) §4

Dalbergia stevensonii (razen populacije, vključene v Prilogo C) §4

LILIACEAE

lilijevke

Trillium pusillum

Trillium rugelii

Trillium sessile

LYCOPODIACEAE

lisičjakovke

Lycopodium clavatum §3

kijasti lisičjak

MELIACEAE

melijevke, cedre

Cedrela fissilis (razen populacije, vključene v Prilogo C) §4

Cedrela lilloi (C. angustifolia) (razen populacije, vključene v Prilogo C) §4

Cedrela montana §4

Cedrela oaxacensis §4

Cedrela odorata (razen populacij, vključenih v Prilogo C) §4

Cedrela salvadorensis §4

Cedrela tonduzii §4

MENYANTHACEAE

mrzličevke

Menyanthes trifoliata §3

navadni mrzličnik

PARMELIACEAE

parmelijevke

Cetraria islandica §3

islandski lišaj

PASSIFLORACEAE

pasijonkovke

Adenia glauca

Adenia pechuelli

PEDALIACEAE

pedalicije, sezamovke

Harpagophytum spp. §3

vražji krempelj

PORTULACACEAE

tolščakovke

Ceraria carrissoana

Ceraria fruticulosa

SELAGINELLACEAE

drežičevke

Selaginella lepidophylla

jerihonska roža“

____________

PRILOGA II

Razveljavljena uredba z njenimi zaporednimi spremembami

Uredba Sveta (ES) št. 338/97

(UL L 61, 3.3.1997, str. 1)

Uredba Komisijie (ES) št. 938/97

(UL L 140, 30.5.1997, str. 1)

Uredba Komisijie (ES) št. 2307/97

(UL L 325, 27.11.1997, str. 1)

Uredba Komisijie (ES) št. 2214/98

(UL L 279, 16.10.1998, str. 3)

Uredba Komisijie (ES) št. 1476/1999

(UL L 171, 7.7.1999, str. 5)

Uredba Komisijie (ES) št. 2724/2000

(UL L 320, 18.12.2000, str. 1)

Uredba Komisijie (ES) št. 1579/2001

(UL L 209, 2.8.2001, str. 14)

Uredba Komisijie (ES) št. 2476/2001

(UL L 334, 18.12.2001, str. 3)

Uredba Komisijie (ES) št. 1497/2003

(UL L 215, 27.8.2003, str. 3)

Uredba (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 284, 31.10.2003, str. 1)

Samo člen 3 in Priloga III, tč. 66

Uredba Komisijie (ES) št. 834/2004

(UL L 127, 29.4.2004, str. 40)

Uredba Komisijie (ES) št. 1332/2005

(UL L 215, 19.8.2003, str. 1)

Uredba Komisijie (ES) št. 318/2008

(UL L 95, 8.4.2008, str. 3)

Uredba Komisije (ES) št. 407/2009

(UL L 123, 19.5.2009, str. 3)

Uredba (ES) št. 398/2009 Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 126, 21.5.2003, str. 5)

Uredba Komisije (EU) št. 709/2010

(UL L 212, 12.8.2010, str. 1)

Uredba Komisije (EU) št. 101/2012

(UL L 39, 11.2.2012, str. 133)

____________

PRILOGA III

Korelacijska Tabela

Uredba (ES) št. 338/97

Ta uredba

Člen 1

Člen 1

Člen 2

Člen 2

Člen 3

Člen 3

Člen 4

Člen 4

Člen 5(1) do (5)

Člen 5(1) do (5)

Člen 5(6), uvodne besede

Člen 5(6), uvodne besede

Člen 5(6)(i)

Člen 5(6)(a)

Člen 5(6)(ii)

Člen 5(6)(b)

Člen 5(7)(a)

Člen 5(7), prvi pododstavek

Člen 5(7)(b)

Člen 5(7), drugi pododstavek

Člen 6(1), (2) in (3)

Člen 6(1), (2) in (3)

Člen 6(4)(a)

Člen 6(4), prvi pododstavek

Člen 6(4)(b)

Člen 6(4), drugi pododstavek

Člen 7(1)(a)

Člen 7(1), prvi pododstavek

Člen 7(1)(b), uvodni stavek

Člen 7(1), drugi pododstavek

Člen 7(1)(b)(i)

Člen 7(1), tretji pododstavek, točka (b)(i)

Člen 7(1)(b)(ii)

Člen 7(1), tretji pododstavek, točka (b) (ii)

Člen 7(1)(b)(iii)

Člen 7(1), tretji pododstavek, točka (b) (iii)

Člen 7(1)(c)

Člen 7(1), tretji pododstavek

Člen 7(2)(a)

Člen 7(2), prvi pododstavek

Člen 7(2)(b)

Člen 7(2), drugi pododstavek

Člen 7(2)(c)

Člen 7(2), tretji pododstavek

Člen 7(2), četrti pododstavek

Člen 7(3)

Člen 7(3), prvi pododstavek

Člen 7(3), drugi pododstavek

Člen 7(4)

Člen 7(4), prvi pododstavek

Člen 7(4), drugi pododstavek

Člen 8

Člen 8

Člen 9

Člen 9

Člen 10

Člen 10

Člen 11(1)

Člen 11(1)

Člen 11(2)(a)

Člen 11(2), prvi pododstavek

Člen 11(2)(b)

Člen 11(2), drugi pododstavek

Člen 11(3), (4) in (5)

Člen 11(3), (4) in (5)

Člen 12(1), (2) in (3)

Člen 12(1), (2) in (3)

Člen 12(4)

Člen 12(4), prvi pododstavek

Člen 12(4), drugi pododstavek

Člen 12(5)

Člen 12(5)

Člen 13(1)(a)

Člen 13(1), prvi pododstavek

Člen 13(1)(b)

Člen 13(1), drugi pododstavek

Člen 13(2)

Člen 13(2)

Člen 13(3)(a)

Člen 13(3), prvi pododstavek

Člen 13(3)(b)

Člen 13(3), drugi pododstavek

Člen 13(3)(c)

Člen 13(3), tretji pododstavek

Člen 14(1)(a)

Člen 14(1), prvi pododstavek

Člen 14(1)(b)

Člen 14(1), drugi pododstavek

Člen 14(1)(c)

Člen 14(1), tretji pododstavek

Člen 14(2)

Člen 14(2)

Člen 14(3)(a)

Člen 14(3), prvi pododstavek

Člen 14(3)(b)

Člen 14(3), drugi pododstavek

Člen 14(3)(c)

Člen 14(3), tretji pododstavek

Člen 15(1), (2) in (3)

Člen 15(1), (2) in (3)

Člen 15(4)(a)

Člen 15(4), prvi pododstavek

Člen 15(4)(b)

Člen 15(4), drugi pododstavek

Člen 15(4)(c)

Člen 15(4), tretji pododstavek

Člen 15(4)(d)

Člen 15(4), četrti pododstavek

Člen 15(5) in (6)

Člen 15(5) in (6)

Člen 16

Člen 16

Člen 17(1)

Člen 17(1)

Člen 17(2)(a)

Člen 17(2)

Člen 17(2)(b)

Člen 17(3)

Člen 18

Člen 21

Člen 19(1), prvi pododstavek

Člen 19(1), drugi pododstavek

Člen 19(2)

Člen 19(3)

Člen 18(1)

Člen 19(4)

Člen 18(2)

Člen 19(5)

Člen 18(3)

Člen 20

Člen 20

Člen 22

Člen 21

Člen 23

Člen 22

Člen 24

Priloga

Priloga I

Priloga II

Priloga III

(1) UL C 11, 15.1.2013, str. 85.
(2) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.
(3)UL C 11, 15.1.2013, str. 85.
(4)Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014.
(5)UL L 61, 3.3.1997, str. 1.
(6)Glej Prilogo II.
(7)Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19.10.1992, str. 1).
(8)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(9)Uredba Sveta (EGS št. 3626/82 z dne 3. decembra 1982 o izvedbi Washingtonske konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami živali in rastlin (UL L 384, 31.12.1982, str. 1).
(10)Direktiva Sveta 86/609/EGS z dne 24. novembra 1986 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o varstvu živali, ki se uporabljajo za poskusne in druge znanstvene namene (UL L 358, 18.12.1986, str. 1).
(11)Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26).
(12)Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).
(13)Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).
(14)Populacija v Argentini (navedena v Prilogi B):Izključno za namen dopuščanja mednarodne trgovine z volno, striženo z živih vikunj iz populacij, vključenih v Prilogo B, ter z blagom, izdelki iz proizvodnje in drugimi ročnimi izdelki. Na spodnji strani blaga mora biti logotip, ki ga sprejmejo države na območju razširjenosti te vrste, ki so podpisnice Convenio para la Conservación y Manejo de la Vicuña, prikrajek pa mora nositi besedi „VICUÑA-ARGENTINA“. Drugi izdelki morajo imeti nalepko, na kateri sta logotip in oznaka „VICUÑA-ARGENTINA-ARTESANÍA“. Vsi drugi osebki veljajo za osebke vrst, vključenih v Prilogo A, in trgovanje z njimi se ustrezno ureja.
(15)Populacija v Boliviji (navedena v Prilogi B):Izključno za namen dopuščanja mednarodne trgovine z volno, striženo z živih vikunj, ter z blagom in izdelki iz nje, vključno z luksuznimi ročnimi deli in pletenimi artikli. Na spodnji strani blaga mora biti logotip, ki ga sprejmejo države na območju razširjenosti te vrste, ki so podpisnice Convenio para la Conservación y Manejo de la Vicuña, prikrajek pa mora nositi besedi „VICUÑA-BOLIVIA“. Drugi izdelki morajo imeti nalepko, na kateri sta logotip in oznaka „VICUÑA-BOLIVIA-ARTESANÍA“. Vsi drugi osebki veljajo za osebke vrst, vključenih v Prilogo A, in trgovanje z njimi se ustrezno ureja.
(16)Populacija v Čilu (navedena v Prilogi B):Izključno za namen dopuščanja mednarodne trgovine z volno, striženo z živih vikunj iz populacij, vključenih v Prilogo B, ter z blagom in izdelki iz nje, vključno z luksuznimi ročnimi deli in pletenimi artikli. Na spodnji strani blaga mora biti logotip, ki ga sprejmejo države na območju razširjenosti te vrste, ki so podpisnice Convenio para la Conservación y Manejo de la Vicuña, prikrajek pa mora nositi besedi „VICUÑA-CHILE“. Drugi izdelki morajo imeti nalepko, na kateri sta logotip in oznaka „VICUÑA-CHILE-ARTESANÍA“. Vsi drugi osebki veljajo za osebke vrst, vključenih v Prilogo A, in trgovanje z njimi se ustrezno ureja.
(17)Populacija v Peruju (navedena v Prilogi B):Izključno za namen dopuščanja mednarodne trgovine z volno, striženo z živih vikunj, in z zalogo 3249 kg volne, obstoječo med devetim zasedanjem Konference pogodbenic (november 1994), ter z blagom in izdelki iz nje, vključno z luksuznimi ročnimi deli in pletenimi artikli. Na spodnji strani blaga mora biti logotip, ki ga sprejmejo države na območju razširjenosti te vrste, ki so podpisnice Convenio para la Conservación y Manejo de la Vicuña, prikrajek pa mora nositi besedi „VICUÑA-PERU“. Drugi izdelki morajo imeti nalepko, na kateri sta logotip in oznaka „VICUÑA-PERU-ARTESANÍA“. Vsi drugi osebki veljajo za osebke vrst, vključenih v Prilogo A, in trgovanje z njimi se ustrezno ureja.
(18)Vse vrste so navedene v Dodatku II, razen Balaena mysticetus, Eubalaena spp., Balaenoptera acutorostrata (brez populacij Zahodne Grenlandije), Balaenoptera bonaerensis, Balaenoptera borealis, Balaenoptera edeni, Balaenoptera musculus, Balaenoptera omurai, Balaenoptera physalus, Megaptera novaeangliae, Orcaella brevirostris, Orcaella heinsohni, Sotalia spp., Sousa spp., Eschrichtius robustus, Lipotes vexillifer, Caperea marginata, Neophocaena phocaenoides, Phocoena sinus, Physeter macrocephalus, Platanista spp., Berardius spp., Hyperoodon spp., ki so navedene v Dodatku I. Za osebke vrst, ki so navedene v Dodatku II h Konvenciji – vključno z izdelki, ki niso mesni izdelki za komercialno rabo – in jih uplenijo prebivalci Grenlandije na podlagi dovoljenja, ki ga podeljuje ustrezni pristojni organ, se šteje, da so vključeni v Prilogo B. Za žive osebke iz populacije Tursiops truncatus iz Črnega morja, vzete iz narave, s katerimi se trguje pretežno za komercialne namene, je ničelna letna izvozna kvota.
(19)Populacije v Bocvani, Namibiji, Južni Afriki in Zimbabveju (navedene v Prilogi B):Izključno za namen dovolitve: (a) trgovine z lovskimi trofejami za nekomercialne namene; (b) trgovine z živimi živalmi za primerne in sprejemljive namembne kraje, kakor je določeno v Resoluciji Konference št. 11.20 za Bocvano in Zimbabve ter za programe ohranitve in situ za Namibijo in Južno Afriko; (c) trgovine s kožami; (d) trgovine z dlako, (e) trgovine z usnjenimi izdelki za komercialne in nekomercialne namene za Bocvano, Namibijo in Južno Afriko ter za nekomercialne namene za Zimbabve; (f) trgovine s posamično označenimi in potrjenimi ekipasi, vdelanimi v dokončani nakit za nekomercialne namene za Namibijo ter rezbarij iz slonovine za nekomercialne namene za Zimbabve; (g) trgovine z registrirano neobdelano slonovino (za Bocvano, Namibijo, Južno Afriko in Zimbabve, celi okli in kosi), vendar z naslednjimi omejitvami: (i) samo registrirane zaloge v državni lasti s poreklom v državi (ne vključuje zasežene slonovine in slonovine neznanega izvora); (ii) samo s trgovskimi partnerji, za katere sekretariat, ob posvetovanju s Stalnim odborom, potrdi, da pri njih obstajata zadostna državna zakonodaja in nadzor nad domačo trgovino, ki zagotavljata, da uvožena slonovina ne bo ponovno izvožena in da bo upravljana v skladu z vsemi zahtevami Resolucije Konference št. 10.10 (Rev. CoP14) v zvezi z domačo proizvodnjo in trgovino; (iii) trgovina ni dovoljena, dokler sekretariat ne preveri potencialnih držav uvoznic in registriranih zalog v državni lasti; (iv) za neobdelano slonovino v skladu s pogojno prodajo registriranih zalog slonovine v državni lasti, dogovorjenih na COP12, ki znašajo 20 000 kg (Bocvana), 10000 kg (Namibija), 30000 kg (Južna Afrika); (v) poleg količin, dogovorjenih na CoP12, se lahko slonovina v državni lasti iz Bocvane, Zimbabveja, Namibije in Južne Afrike, ki je bila registrirana pred 31. januarjem 2007 in jo je preveril sekretariat, uporabi za trgovanje in pošiljke skupaj s slonovino iz (g)(iv), vendar s posamičnimi prodajami za namembni kraj in pod strogim nadzorom sekretariata; (vi) iztržek trgovanja se uporablja izključno za ohranitev slonov ter njihovih skupnosti in za razvojne programe na območjih, kjer živijo sloni, ali tik ob njih; in (vii) dodatne količine iz (g)(v) se lahko uporabijo za trgovanje šele po tem, ko Stalni odbor potrdi, da so izpolnjeni vsi navedeni pogoji; (h) v obdobju od CoP14 do devet let po zadnji posamični prodaji slonovine, ki bo izvedena v skladu z določbami iz odstavkov (g)(i), (g)(ii), (g)(iii), (g)(vi) in (g)(vii), se Konferenci pogodbenic ne pošiljajo dodatni predlogi za dovoljenje trgovanja s slonovino populacij, ki so že vključene v Prilogo B. Takšni nadaljnji predlogi se obravnavajo v skladu s sklepoma 14.77 in 14.78. Na predlog sekretariata se Stalni odbor lahko odloči, da to trgovino delno ali popolnoma ukine, če države izvoza ali uvoza ne upoštevajo pravil ali če bi trgovanje dokazano škodilo drugim populacijam slonov. Vsi drugi osebki veljajo za osebke vrst, vključenih v Prilogo A in trgovanje z njimi se ustrezno ureja.
(20)Vključitev vrste Lamna nasus v Prilogo C se uporablja takoj, ko začne veljati vključitev te vrste v Dodatek III h Konvenciji, tj. 90 dni po tem, ko sekretariat Konvencije vse pogodbenice obvesti o vključitvi vrste v Dodatek III h Konvenciji.
(21)Določbe te uredbe ne veljajo za: fosile, koralni pesek, tj. material, ki sestoji v celoti ali delno iz finih zdrobljenih delcev mrtvih koral, s premerom manjšim od 2 mm in lahko vsebujejo med drugim ostanke foraminifer, lupin mehkužcev in rakov ter koralnih alg, koralne delce (vključno s prodom in gruščem), tj. nevezane delce odlomljenih odmrlih koral v obliki prstov in drug material med 2 in 30 mm, izmerjeno v kateri koli smeri.
(22)Določbe te uredbe ne veljajo za: fosile, koralni pesek, tj. material, ki sestoji v celoti ali delno iz finih zdrobljenih delcev mrtvih koral, s premerom manjšim od 2 mm in lahko vsebujejo med drugim ostanke foraminifer, lupin mehkužcev in rakov ter koralnih alg, koralne delce (vključno s prodom in gruščem), tj. nevezane delce odlomljenih odmrlih koral v obliki prstov in drug material med 2 in 30 mm, izmerjeno v kateri koli smeri.
(23)Določbe te uredbe ne veljajo za: fosile, koralni pesek, tj. material, ki sestoji v celoti ali delno iz finih zdrobljenih delcev mrtvih koral, s premerom manjšim od 2 mm in lahko vsebujejo med drugim ostanke foraminifer, lupin mehkužcev in rakov ter koralnih alg, koralne delce (vključno s prodom in gruščem), tj. nevezane delce odlomljenih odmrlih koral v obliki prstov in drug material med 2 in 30 mm, izmerjeno v kateri koli smeri.
(24)Določbe te uredbe ne veljajo za: fosile, koralni pesek, tj. material, ki sestoji v celoti ali delno iz finih zdrobljenih delcev mrtvih koral, s premerom manjšim od 2 mm in lahko vsebujejo med drugim ostanke foraminifer, lupin mehkužcev in rakov ter koralnih alg, koralne delce (vključno s prodom in gruščem), tj. nevezane delce odlomljenih odmrlih koral v obliki prstov in drug material med 2 in 30 mm, izmerjeno v kateri koli smeri.
(25)Določbe te uredbe ne veljajo za: fosile, koralni pesek, tj. material, ki sestoji v celoti ali delno iz finih zdrobljenih delcev mrtvih koral, s premerom manjšim od 2 mm in lahko vsebujejo med drugim ostanke foraminifer, lupin mehkužcev in rakov ter koralnih alg, koralne delce (vključno s prodom in gruščem), tj. nevezane delce odlomljenih odmrlih koral v obliki prstov in drug material med 2 in 30 mm, izmerjeno v kateri koli smeri.
(26)Trgovanje z osebki z izvorno kodo A je dovoljeno le, če imajo osebki, s katerimi se trguje, katafile.
(27)Umetno razmnoženi osebki naslednjih križancev in/ali kultivarjev niso predmet določb te uredbe: Hatiora x graeseri Schlumbergera x buckleyi Schlumbergera russelliana x Schlumbergera truncata Schlumbergera orssichiana x Schlumbergera truncata Schlumbergera opuntioides x Schlumbergera truncata Schlumbergera truncata (kultivarji) Cactaceae spp. barvni mutanti, cepljeni na naslednje podlage: Harrisia‚Jusbertii‘, Hylocereus trigonus ali Hylocereus undatus Opuntia microdasys (kultivarji).
(28)(a)(b)Določbe te uredbe ne veljajo za umetno razmnožene križance , , in , če so osebki prepoznavni kot umetno razmnoženi in ne kažejo znakov, po katerih bi se lahko sklepalo, da so nabrani v naravi, npr. mehaničnih poškodb ali močne dehidracije kot posledice nabiranja, nepravilne rasti ter razlik v velikosti in obliki znotraj taksona in v posamezni pošiljki, prisotnost alg ali drugih epifilnih organizmov, ki se držijo listov, ali poškodb zaradi žuželk ali drugih škodljivcev; terosebki v necvetočem stanju morajo biti pri trgovanju shranjeni v posamičnih embalažah (npr. v kartonu, škatlah, zabojih ali na policah vozičkov za cvetje in lončnice), od katerih vsaka vsebuje po 20 ali več rastlin istega križanca; rastline v posameznih embalažah morajo biti zelo enotne po videzu in zdravju; pošiljkam mora biti priložena dokumentacija, npr. računi, kjer je jasno navedeno število rastlin vsakega križanca; alikadar se z njimi trguje v cvetočem stanju, torej ko je povsem odprt vsaj en cvet na osebek, najmanjše število osebkov na pošiljko ni določeno, vendar morajo biti osebki strokovno obdelani za komercialno prodajo na drobno, torej označeni s tiskanimi etiketami ali zapakirani v potiskane zavoje, na katerih je označeno ime križanca in država končne predelave. To mora biti jasno vidno, poleg tega pa mora omogočati enostavno preverjanje.Kadar ni povsem jasno, da za rastline veljajo odstopanja, jih morajo spremljati ustrezni dokumenti CITES.
(29)Umetno razmnoženi osebki kultivarjev Cyclamen persicum niso predmet določb te uredbe. To odstopanje pa ne velja za osebke, s katerimi se trguje v obliki gomoljev v mirujočem stanju.
(30)Za umetno razmnožene križance in kultivarje Taxus cuspidata, ki so živi, v lončkh ali drugih majhnih posodah, pri čemer vsako pošiljko spremlja etiketa ali dokument, na katerem je ime taksona ali taksonov in besedilo umetno razmnoženo, ne veljajo določbe te uredbe.


Ribolovne možnosti in finančni prispevek iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med EU in Sejšeli ***
PDF 196kWORD 38k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, ki jih zagotavlja Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Sejšeli o partnerstvu v ribiškem sektorju, v imenu Evropske unije (16651/2013 – C7-0020/2014 – 2013/0375(NLE))
P7_TA(2014)0398A7-0201/2014

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (16651/2013),

–  ob upoštevanju osnutka protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, ki jih zagotavlja Sporazum med Evropsko skupnostjo in Republiko Sejšeli o partnerstvu v ribiškem sektorju (16648/2013),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43 in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) ter členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0020/2014),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Sveta o dodelitvi ribolovnih možnosti v skladu s Protokolom k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Republiko Sejšeli o partnerstvu v ribiškem sektorju (COM(2013)0765),

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta o podpisu v imenu Evropske unije in začasni uporabi Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, ki jih zagotavlja Sporazum med Evropsko skupnostjo in Republiko Sejšeli o partnerstvu v ribiškem sektorju (COM(2013)0766),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 81(1), člena 81(2) in člena 90(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za ribištvo ter mnenja Odbora za proračun (A7-0201/2014),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  poziva Komisijo, naj zagotovi Parlamentu ustrezne informacije o skupnih znanstvenih sejah iz člena 4 sporazuma o partnerstvu in sejah skupnega odbora iz člena 9 sporazuma o partnerstvu, zlasti ustrezne zapisnike in sklepe, skupaj z letnim poročilom o praktičnem izvajanju večletnega programa sektorske podpore iz člena 3 Protokola;

3.  poziva, naj predstavniki Odbora za ribištvo kot opazovalci sodelujejo na sejah skupnega odbora iz člena 9 sporazuma o partnerstvu;

4.  poziva Komisijo, naj v zadnjem letu veljavnosti Protokola in pred začetkom pogajanj o njegovi obnovitvi predloži Parlamentu in Svetu poročilo o naknadni oceni njegovega izvajanja, ki naj vsebuje analizo koriščenja ribolovnih možnosti in analizo stroškov in koristi Protokola, skupaj s poročilom o morebitnih omejitvah ribolovnih dejavnosti in škodi, povzročeni ladjevju Unije, ki lovi v izključni ekonomski coni Sejšelov, zaradi piratstva v tem delu Indijskega oceana;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Sejšeli.


Ribolovne možnosti in finančni prispevek iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med EU in Komori ***
PDF 194kWORD 37k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo in Unijo Komori o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki velja med pogodbenicama, v imenu Evropske unije (16130/2013 – C7-0011/2014 – 2013/0388(NLE))
P7_TA(2014)0399A7-0177/2014

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (16130/2013),

–  ob upoštevanju osnutka protokola med Evropsko unijo in Unijo Komori o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki velja med pogodbenicama (16127/2013),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43, točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) in členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0011/2014),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 81(1), člena 81(2) in člena 90(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za ribištvo in mnenja Odbora za proračun (A7-0177/2014),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje zapisnike in sklepe sej skupnega odbora, ki je odgovoren za nadzor izvajanja, razlage in uporabe Sporazuma, kot določa člen 9 Sporazuma, ter oceno doseženega napredka pri izvajanju večletnega sektorskega programa iz člena 3 protokola; poziva Komisijo, naj predstavnikom Parlamenta omogoči, da se kot opazovalci udeležijo sej skupnega odbora; poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu v zadnjem letu izvajanja veljavnega protokola in pred začetkom pogajanj o njegovem podaljšanju predloži celovito poročilo o njegovem izvajanju brez nepotrebnega omejevanja dostopa do dokumenta;

3.  poziva Svet in Komisijo, naj v skladu s členom 13(2) Pogodbe o Evropski uniji in členom 218(10) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter v okviru svojih pristojnosti Parlament hitro in izčrpno obveščata o vseh fazah postopka, povezanega z novim protokolom in njegovim podaljšanjem;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Unije Komori.


Ribolovne možnosti in finančni prispevek iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med EU in Republiko Madagaskar ***
PDF 191kWORD 35k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Protokola, o katerem sta se dogovorili Evropska unija in Republika Madagaskar ter ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki velja med pogodbenicama (14164/1/2012 – C7-0408/2012 – 2012/0238(NLE))
P7_TA(2014)0400A7-0178/2014

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (14164/1/2012),

–  ob upoštevanju osnutka protokola, o katerem sta se dogovorili Evropska unija in Republika Madagaskar ter ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki velja med pogodbenicama (14159/2012),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43(2) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0408/2012),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 81(1), člena 81(2) in člena 90(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za ribištvo in mnenj Odbora za razvoj ter Odbora za proračun (A7-0178/2014),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in republiki Madagaskar.


Okvirni sporazum med EU in Republiko Korejo glede zadev v zvezi s ponovnim sprejemom ***
PDF 186kWORD 34k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi okvirnega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani glede zadev v zvezi s ponovnim sprejemom (05290/2014 – C7-0046/2014 – 2013/0267A(NLE))
P7_TA(2014)0401A7-0267/2014

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (05290/2014),

–  ob upoštevanju osnutka okvirnega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani (06151/2010),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 79(3) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7‑0046/2014),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 81(1), člena 81(2) in člena 90(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0267/2014),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republiki Koreji.


Okvirni sporazum med Evropsko unijo in Republiko Korejo, razen zadev v zvezi s ponovnim sprejemom ***
PDF 186kWORD 35k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi okvirnega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani, razen zadev v zvezi s ponovnim sprejemom (05287/2014 – C7-0044/2014 – 2013/0267B(NLE))
P7_TA(2014)0402A7-0265/2014

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (05287/2014),

–  ob upoštevanju okvirnega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani (06151/2010),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členi 91, 100, 191(4), 207, 212 in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7–0044/2014),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 81(1), člena 81(2) in člena 90(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A7-0265/2014),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Koreje.


Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropskima skupnostma in Republiko Črno goro (protokol zaradi upoštevanja pristopa Hrvaške) ***
PDF 187kWORD 35k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Črno goro na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji, v imenu Evropske unije in njenih držav članic (14187/2013 – C7-0007/2014 – 2013/0262(NLE))
P7_TA(2014)0403A7-0192/2014

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (14187/2013),

–  ob upoštevanju Protokola k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Črno goro na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (14190/2013),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 217 v povezavi s točko (a)(i) drugega pododstavka člena 218(6) in z drugim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7–0007/2014),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 81(1), člena 81(2) in člena 90(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A7-0192/2014),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Črne gore.


Okvirni sporazum med Evropsko unijo in Gruzijo o splošnih načelih za sodelovanje Gruzije v programih Unije ***
PDF 187kWORD 35k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani o okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Gruzijo o splošnih načelih za sodelovanje Gruzije v programih Unije (16612/2013 – C7-0486/2013 – 2013/0257(NLE))
P7_TA(2014)0404A7-0191/2014

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (16612/2013),

–  ob upoštevanju Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani o okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Gruzijo o splošnih načelih za sodelovanje Gruzije v programih Unije (16613/2013),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členoma 212 in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0486/2013),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 81(1), člena 81(2) in člena 90(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A7-0191/2014),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Gruzije.


Dovoljenje Portugalski, da uporabi nižjo trošarinsko stopnjo v avtonomnih pokrajinah Madeira ter Azori za nekatere alkoholne pijače *
PDF 184kWORD 36k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o predlogu sklepa Sveta o dovoljenju Portugalski, da uporabi nižjo trošarinsko stopnjo v avtonomni pokrajini Madeira za lokalno proizveden in porabljen rum in likerje ter v avtonomni pokrajini Azori za lokalno proizvedene in porabljene likerje in žganja (COM(2014)0117 – C7-0104/2014 – 2014/0064(CNS))
P7_TA(2014)0405A7-0262/2014

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2014)0117),

–  ob upoštevanju člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7‑0104/2014),

–  ob upoštevanju člena 55 in člena 46(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A7-0262/2014),

1.  odobri predlog Komisije;

2.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.


Davek AIEM, ki se uporablja na Kanarskih otokih *
PDF 184kWORD 34k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o predlogu sklepa Sveta o davku AIEM, ki se uporablja na Kanarskih otokih (COM(2014)0171 – C7-0106/2014 – 2014/0093(CNS))
P7_TA(2014)0406A7-0263/2014

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2014)0171),

–  ob upoštevanju člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7‑0106/2014),

–  ob upoštevanju člena 55 in člena 46(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A7-0263/2014),

1.  odobri predlog Komisije;

2.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.


Sprememba obdobja uporabe Odločbe 2004/162/ES o pristaniških pristojbinah v francoskih čezmorskih departmajih *
PDF 187kWORD 35k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o predlogu sklepa Sveta o spremembi obdobja uporabe Odločbe 2004/162/ES o pristaniških pristojbinah v francoskih čezmorskih departmajih (COM(2014)0181 – C7-0129/2014 – 2014/0101(CNS))
P7_TA(2014)0407A7-0264/2014

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2014)0181),

–  ob upoštevanju člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7‑0129/2014),

–  ob upoštevanju člena 55 in člena 46(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A7-0264/2014),

1.  odobri predlog Komisije;

2.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.


Sprememba določb Poslovnika glede parlamentarnih vprašanj
PDF 336kWORD 106k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o spremembi določb Poslovnika Evropskega parlamenta glede parlamentarnih vprašanj (2013/2083(REG))
P7_TA(2014)0408A7-0123/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju pisma svojega predsednika z dne 13. februarja 2013,

–  ob upoštevanju členov 211 in 212 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A7-0123/2014),

1.  sklene spremeniti Poslovnik, kot sledi;

2.  sklene, da bodo začele spremembe veljati prvi dan prvega delnega zasedanja osmega parlamentarnega obdobja;

3.  sklene, da bo sistem glasovanja, ki je predlagan v predlogih sprememb za določitev poslancev, ki smejo postaviti vprašanje, ocenjen po preskusnem obdobju enega leta od začetka osmega parlamentarnega obdobja;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji v vednost.

Veljavno besedilo   Sprememba
Sprememba 1
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 116
1.  Parlament na predlog konference predsednikov določi Komisiji na vsakem delnem zasedanju čas za vprašanja.
1.  Čas za vprašanja Komisiji na vsakem delnem zasedanju traja 90 minut in ima določeno eno ali več horizontalnih tematik, ki jih konferenca predsednikov določi en mesec pred delnim zasedanjem.
2.  Poslanec lahko na vsakem delnem zasedanju postavi eno vprašanje Komisiji.
2.  Resor komisarjev, ki jih konferenca predsednikov povabi na zasedanje, je povezan z določeno horizontalno tematiko ali tematikami, o katerih se jim zastavlja vprašanja. Na eno delno zasedanje sta lahko povabljena dva komisarja, ob tem pa je mogoče povabiti še tretjega, glede na določeno horizontalno tematiko ali tematike, ki so bile izbrane za čas za vprašanja.
3.  Vprašanja se v pisni obliki predložijo predsedniku, ki odloči o njihovi sprejemljivosti in vrstnem redu njihovega obravnavanja. Odločitev mora biti nemudoma sporočena spraševalcu.
5.   V skladu s smernicami, ki jih določi konferenca predsednikov, se lahko nameni posebni čas za vprašanja Svetu, predsedniku Komisije, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in predsedniku Evroskupine.
4.   V skladu s smernicami, ki jih določi konferenca predsednikov, se lahko nameni posebni čas za vprašanja Svetu, predsedniku Komisije, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in predsedniku Euroskupine.
_______________3.  Čas za vprašanja poteka v skladu s sistemom glasovanja, čigar podrobnosti so določene v prilogi tega poslovnika17.
4.  Podrobni postopek urejajo smernice iz priloge tega poslovnika17.
_______________
17Glej Prilogo II.
17Glej Prilogo II.
Sprememba 2
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 117 – odstavek 1
__________
1.  Vsak poslanec lahko predsedniku Evropskega sveta, Svetu, Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v skladu s smernicami iz priloge tega poslovnika postavi vprašanja za pisni odgovor18. Za vsebino vprašanj so odgovorni izključno spraševalci.
1.  Vsak poslanec lahko predsedniku Evropskega sveta, Svetu, Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v skladu z merili iz priloge tega poslovnika postavi vprašanja za pisni odgovor18. Za vsebino vprašanj so odgovorni izključno spraševalci.
_________
18 Glej Prilogo III.
18 Glej Prilogo III.
Sprememba 3
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 117 – odstavek 2
2.  Vprašanja se predložijo predsedniku. V primeru dvoma glede dopustnosti vprašanja odloča predsednik. Predsednikova odločitev ne temelji izključno na določbah v prilogi iz odstavka 1, ampak na določbah tega poslovnika na splošno. O predsednikovi odločitvi se uradno obvesti spraševalca.
2.  Vprašanja se v pisni obliki predložijo predsedniku, ki jih posreduje naslovnikom. V primeru dvoma glede dopustnosti vprašanja odloča predsednik. O njegovi odločitvi se uradno obvesti spraševalca.
Sprememba 4
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 117 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Vprašanja se predložijo v elektronski obliki. Vsak poslanec lahko vloži največ pet vprašanj na mesec.
Izjemoma se lahko dodatna vprašanja vložijo v obliki papirnega dokumenta, ki ga pri ustrezni službi generalnega sekretariata Parlamenta osebno vloži in podpiše poslanec.
Konferenca predsednikov po enem letu po začetku osmega parlamentarnega obdobja oceni sistem dodatnih vprašanj.
Sprememba 7
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 117 – odstavek 4 – pododstavek 3
Poslanci morajo navesti, katere vrste vprašanje vlagajo. Končno odločitev sprejme predsednik.
črtano
Sprememba 8
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 117 – odstavek 5
5.  Vprašanja in odgovori se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.
5.  Vprašanja in odgovori se objavijo na spletišču Evropskega parlamenta.
Sprememba 9
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 118 – odstavek 1
1.  Vsak poslanec lahko Evropski centralni banki v skladu s smernicami iz priloge tega poslovnika postavi vprašanje za pisni odgovor19.
1.  Vsak poslanec lahko Evropski centralni banki v skladu z merili iz priloge tega poslovnika postavi največ šest vprašanj za pisni odgovor19mesečno. Za vsebino vprašanj so odgovorni izključno spraševalci.
_________
_________
19 Glej Prilogo III.
19 Glej Prilogo III.
Sprememba 10
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 118 – odstavek 2
2.  Vprašanja se v pisni obliki predložijo predsedniku pristojnega odbora, ki jih posreduje Evropski centralni banki.
2.  Vprašanja se v pisni obliki predložijo predsedniku pristojnega odbora, ki jih sporoči Evropski centralni banki. V primeru dvoma glede dopustnosti vprašanja odloča predsednik. O predsednikovi odločitvi se uradno obvesti spraševalca.
Sprememba 11
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 118 – odstavek 3

3.  Vprašanja se skupaj z odgovori objavijo v Uradnem listu Evropske unije.Sprememba

Veljavno besedilo

3.  Vprašanja in odgovori se objavijo na spletišču Evropskega parlamenta.

Sprememba 12
Poslovnik Evropskega parlamenta
Priloga II
Potek časa za vprašanja v skladu s členom 116
Potek časa za vprašanja Komisiji
A.  Smernice
1.  Poslanci, ki postavijo vprašanje komisarju, se izberejo z naslednjim sistemom glasovanja:
1.  Vprašanja so dopustna le,
–  ob vhodu v sejno dvorano se eno uro pred začetkom časa za vprašanja postavi volilna skrinjica;
–  če so jedrnata in oblikovana tako, da je nanje možen kratek odgovor;
–  poslanci, ki želijo postaviti vprašanje, napišejo svoje ime na obrazec in ga vržejo v volilno skrinjico;
–  če sodijo v pristojnost in na področje odgovornosti naslovnika ter so splošnega interesa;
–poslanci, ki želijo postaviti vprašanje, lahko oddajo le en obrazec;
–  če od zadevne institucije ne zahtevajo daljših predhodnih študij ali raziskav;
–  če zadevajo, kadar gre za vprašanja, posebej namenjena Svetu, zlasti izvajanje njegovih nalog opredeljevanja, usklajevanja in izvajanja politik Unije ali njegova pooblastila v postopkih imenovanja ali se nanašajo na delovanje institucij, organov, uradov in agencij Unije ali spremembo Pogodb;
–  predsednik razglasi začetek časa za vprašanja in zapre volilno skrinjico;
–  predsednik iz skrinjice izvleče po eno glasovnico in pozove izbranega poslanca, naj pristojnemu komisarju postavi svoje vprašanje.
–  če so jasno opredeljena in se nanašajo na konkretno zadevo;
2.  Poslanec ima na voljo eno minuto, da postavi svoje vprašanje, komisar pa ima na voljo dve minuti za odgovor. Ta poslanec ima na voljo 30 sekund, v katerih lahko postavi dodatno vprašanje, ki se neposredno navezuje na glavno vprašanje. Komisar ima potem na voljo dve minuti za dodatni odgovor.
–  če ne vsebujejo trditev ali mnenj;
3.  Vprašanja in dodatna vprašanja se morajo neposredno navezovati na izbrano horizontalno tematiko. O dopustnosti odloča predsednik.
–  če se ne nanašajo na strogo osebne zadeve;
–  če njihov namen ni pridobivanje dokumentov ali statističnih podatkov;
–  če so v vprašalni obliki.
2.  Vprašanje ni dopustno, če dnevni red že predvideva razpravo o enaki vsebini ob sodelovanju zadevne institucije ali če se nanaša na izvajanje zakonodajnih in proračunskih nalog Sveta iz prvega stavka člena 16(1) Pogodbe o Evropski uniji.
3.  Vprašanje ni dopustno, če je bilo enako ali podobno vprašanje v preteklih treh mesecih že postavljeno in je bilo nanj odgovorjeno, ali v primeru, da zahteva le take informacije o nadaljnjih ukrepih po določeni resoluciji Parlamenta, ki jih je Komisija že dala v pisnem sporočilu o nadaljnjih ukrepih, razen če je prišlo do novih sprememb ali če spraševalec prosi za nadaljnje informacije. V prvem primeru se spraševalcu izroči kopija vprašanja in odgovora.
Dodatna vprašanja
4.  Vsak poslanec lahko h kateremu koli vprašanju postavi dodatno vprašanje. Postavi lahko največ dve dodatni vprašanji.
5.  Za dodatna vprašanja veljajo pravila o dopustnosti, določena v teh smernicah.
6.  Predsednik odloča o dopustnosti dodatnih vprašanj in njihovo število omeji tako, da lahko vsak poslanec, ki je postavil vprašanje, dobi odgovor nanj.
Tudi če dodatno vprašanje izpolnjuje omenjene pogoje dopustnosti, ga predsednik ni dolžan dopustiti:
a)  če bi oviralo običajni potek časa za vprašanja,
b)  če je bilo glavno vprašanje, na katero se nanaša, že ustrezno pojasnjeno z drugimi dodatnimi vprašanji ali
c)  če nima neposredne zveze z glavnim vprašanjem.
Odgovori na vprašanja
7.  Zadevna institucija poskrbi, da so njeni odgovori jedrnati in povezani z vsebino vprašanja.
8.  Če vsebina vprašanj to dopušča, lahko predsednik po posvetovanju s spraševalci sklene, da zadevna institucija nanje odgovori skupaj.
9.  Na vprašanje se lahko odgovori le, če je spraševalec navzoč ali je predsedniku pred začetkom časa za vprašanja pisno sporočil ime svojega namestnika.
10.  Če niti spraševalec niti njegov namestnik nista navzoča, se šteje vprašanje za brezpredmetno.
11.  Če poslanec vloži vprašanje, med časom za vprašanja pa ni navzoč niti njegov namestnik, ga predsednik pisno opomni na njegovo dolžnost, da mora biti bodisi navzoč bodisi zastopan. Če mora predsednik tako pismo v obdobju dvanajstih mesecev poslati trikrat, zadevni poslanec za šest mesecev izgubi pravico do vlaganja vprašanj med časom za vprašanja.
12.  Na vprašanja, ki ostanejo neodgovorjena zaradi pomanjkanja časa, se odgovori v skladu s členom 117(4), prvi pododstavek, razen če spraševalci takih vprašanj zahtevajo uporabo člena 117(3).
13.  Postopek za pisne odgovore ureja člen 117(3) in (5).
Roki
14.  Vprašanja se vložijo vsaj teden dni pred začetkom časa za vprašanja. Vprašanja, ki niso vložena v tem roku, se lahko obravnavajo med časom za vprašanja le s soglasjem zadevne institucije.
Dopuščena vprašanja se razdelijo poslancem in pošljejo zadevnim institucijam.
B.  Priporočila
(izvleček iz resolucije Parlamenta z dne 13. novembra 1986)
EVROPSKI PARLAMENT JE –
1.  priporoča strožjo uporabo smernic, ki se nanašajo na potek časa za vprašanja v skladu s členom 4327, zlasti odstavka 1 teh smernic o dopustnosti;
2.  priporoča pogostejšo rabo pooblastila, ki ga ima predsednik Evropskega parlamenta na podlagi člena 43(3)28, da vprašanja v okviru časa za vprašanja združuje po temah; vendar pa meni, da se lahko združujejo le vprašanja iz prve polovice seznama vprašanj, vloženih za določeno delno zasedanje;
3.  priporoča, kar zadeva dodatna vprašanja, naj predsednik praviloma dovoli eno dodatno vprašanje spraševalca in eno ali največ dve dodatni vprašanji poslancev, po možnosti iz druge politične skupine in/ali države članice, kot je avtor glavnega vprašanja; poziva, naj bodo dodatna vprašanja jedrnata in v vprašalni obliki, ter predlaga, naj njihova dolžina ne presega 30 sekund;
4.  poziva Komisijo in Svet, naj v skladu z odstavkom 7 smernic poskrbita, da so odgovori jedrnati in povezani z vsebino vprašanja.
_______________
27 Zdaj člen 116.
28 Zdaj člen 116(3).
Sprememba 13
Poslovnik Evropskega parlamenta
Priloga III – naslov
Smernice za vprašanja za pisni odgovor v skladu s členoma 117 in 118
Merila za vprašanja za pisni odgovor v skladu s členoma 117 in 118
Sprememba 14
Poslovnik Evropskega parlamenta
Priloga III – odstavek 1 – alinea 2
–  spadajo v pristojnost in na področje odgovornosti naslovnikov ter so splošnega interesa;
–  spadajo izključno v okvirpristojnosti institucij, kot je določeno v ustreznih Pogodbah, in v okvir področja odgovornosti naslovnikov ter so splošnega interesa;
Sprememba 15
Poslovnik Evropskega parlamenta
Priloga III – odstavek 1 – alinea 3 a (novo)
–  niso daljša od 200 besed;
Sprememba 16
Poslovnik Evropskega parlamenta
Priloga III – odstavek 1 – alinea 5 a (novo)
–  vsebujejo največ tri podvprašanja.
Sprememba 17
Poslovnik Evropskega parlamenta
Priloga III – odstavek 2
2.  Če vprašanje ne ustreza navedenim smernicam, sekretariat avtorju svetuje, kako naj ga zastavi, da bo sprejemljivo.
2.  Na zahtevo sekretariat avtorjem svetuje, kako v posameznem primeru izpolniti merila iz odstavka 1.
Sprememba 18
Poslovnik Evropskega parlamenta
Priloga III – odstavek 3
3.  Če je bilo enako ali podobno vprašanje zastavljeno v predhodnih šestih mesecih in je nanj že prispel odgovor, ali v primeru, da zahteva le take informacije o nadaljnjih ukrepih po določeni resoluciji Parlamenta, ki jih je Komisija že dala v pisnem sporočilu o nadaljnjih ukrepih, sekretariat pošlje avtorju kopijo predhodnega vprašanja in odgovora. Ponovno vprašanje se pošlje naprej naslovnikom samo, če avtor v njem navaja nova pomembna dejstva ali želi dobiti dodatne informacije.
3.  Če je bilo enako ali podobno vprašanje zastavljeno v predhodnih šestih mesecih in je nanj že prispel odgovor, ali v primeru, da zahteva le take informacije o nadaljnjih ukrepih po določeni resoluciji Parlamenta, ki jih je Komisija že dala v pisnem sporočilu o nadaljnjih ukrepih, sekretariat pošlje avtorju kopijo predhodnega vprašanja in odgovora. Ponovno vprašanje se pošlje naprej naslovnikom samo, če tako odloči predsednik glede na pomembna nova dejstva in na obrazloženo prošnjo avtorja.
Sprememba 19
Poslovnik Evropskega parlamenta
Priloga III – odstavek 4
4.  Če vprašanje sprašuje po stvarnih ali statističnih podatkih, ki so že na voljo v parlamentarni knjižnici, ta obvesti poslanca, ki umakne vprašanje.
4.  Če vprašanje sprašuje po stvarnih ali statističnih podatkih, ki so že na voljo raziskovalnim službam Parlamenta, se vprašanje ne posreduje naslovniku, ampak tem službam, razen če predsednik na prošnjo avtorja odloči drugače.
Sprememba 20
Poslovnik Evropskega parlamenta
Priloga III – odstavek 5
5.  Na vprašanja o podobnih zadevah se lahko pripravi skupen odgovor.
5.  Vprašanja o podobnih zadevah lahko sekretariat združi v eno vprašanje, na katerega se pripravi skupen odgovor

Sprememba člena 90 Poslovnika Evropskega parlamenta o mednarodnih sporazumih
PDF 267kWORD 45k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o spremembi člena 90 Poslovnika Parlamenta o mednarodnih sporazumih (2013/2259(REG))
P7_TA(2014)0409A7-0253/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju pisma predsednika Odbora za zunanje zadeve z dne 29. januarja 2013 ter pisma predsednika Odbora za mednarodno trgovino z dne 13. februarja 2013, ki sta bili naslovljeni na predsednika Odbora za ustavne zadeve,

–  ob upoštevanju členov 211 in 212 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A7-0253/2014),

1.  sklene spremeniti Poslovnik, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  opozarja, da bo sprememba začela veljati prvi dan naslednjega delnega zasedanja;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji v vednost.

Veljavno besedilo   Sprememba
Sprememba 1
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 90 – odstavek 4
4.   Na kateri koli stopnji pogajanj lahko Parlament na podlagi poročila pristojnega odbora in po obravnavanju morebitnih predlogov, vloženih v skladu s členom 121, sprejme priporočila in zahteva, da se upoštevajo pred sklenitvijo mednarodnega sporazuma.
4.   Na kateri koli stopnji pogajanj in od konca pogajanj do sklenitve mednarodnega sporazuma lahko Parlament na podlagi poročila pristojnega odbora in po obravnavanju morebitnih predlogov, vloženih v skladu s členom 121, sprejme priporočila in zahteva, da se upoštevajo pred sklenitvijo takega sporazuma.
Sprememba 2
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 90 – odstavek 5
5.   Po zaključku pogajanj, vendar pred podpisom sporazuma, se osnutek sporazuma posreduje Parlamentu za mnenje ali odobritev. Za postopek odobritve se uporablja člen 81.
5.   Zahteve Sveta po odobritvi ali mnenju Parlamenta posreduje predsednik pristojnemu odboru v obravnavo v skladu s členom 81 ali členom 43(1).
Sprememba 3
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 90 – odstavek 6
6.   Pred glasovanjem o odobritvi pristojni odbor, politična skupina ali vsaj desetina poslancev lahko Parlamentu predlagajo, naj pridobi mnenje Sodišča o združljivosti mednarodnih sporazumov s Pogodbami. Če Parlament sprejme takšen predlog, se glasovanje o odobritvi odloži, dokler Sodišče ne posreduje mnenja15.
6.   Pred glasovanjem pristojni odbor, politična skupina ali vsaj desetina poslancev lahko Parlamentu predlagajo, naj pridobi mnenje Sodišča o združljivosti mednarodnih sporazumov s Pogodbami. Če Parlament sprejme takšen predlog, se glasovanje odloži, dokler Sodišče ne posreduje mnenja15.
__________________
__________________
15 Glej tudi razlago člena 128.
15 Glej tudi razlago člena 128.

Sprememba Poslovnika Parlamenta, da se omogočijo elektronski podpisi
PDF 264kWORD 42k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Poslovnika Parlamenta, da se omogočijo elektronski podpisi (2014/2011(REG))
P7_TA(2014)0410A7-0175/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju pisma predsednika konference predsednikov odborov z dne 10. decembra 2013,

–  ob upoštevanju členov 211 in 212 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A7-0175/2014),

1.  sklene spremeniti Poslovnik, kot sledi;

2.  opozarja, da bo sprememba začela veljati prvi dan naslednjega delnega zasedanja;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji v vednost.

Veljavno besedilo   Sprememba
Sprememba 1
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 148 a (novo)

Člen 148a

Elektronska obravnava dokumentov
Dokumenti Parlamenta so lahko pripravljeni, podpisani in razdeljeni v elektronski obliki. Predsedstvo odloči o tehničnih specifikacijah in izgledu elektronske oblike.

Sprememba 2
Poslovnik Evropskega parlamenta
Člen 156 – odstavek 1 – razlaga po pododstavku 2
Predlogi sprememb so lahko podpisani elektronsko v okviru pilotnega projekta, ki vključuje omejeno število parlamentarnih odborov, pod pogojem, na eni strani, da so odbori, ki sodelujejo v projektu, podali soglasje, in, na drugi strani, da so bili sprejeti primerni ukrepi za zagotavljanje pristnosti podpisov.
črtano

Predlog spremembe proračuna št. 1/2014: tehnične prilagoditve v zvezi z Evropskim investicijskim skladom, Obzorjem 2020 in skupnim podjetjem Shift2Rail
PDF 201kWORD 43k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 1/2014 za proračunsko leto 2014, oddelek III – Komisija (08219/2014 – C7-0146/2014 – 2014/2018(BUD))
P7_TA(2014)0411A7-0276/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe Euratom,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(1), zlasti člena 41,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, ki je bil dokončno sprejet 20. novembra 2013(2),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(4),

–  ob upoštevanju predloga sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o udeležbi Evropske unije v povečanju kapitala Evropskega investicijskega sklada (COM(2014)0066),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Sveta o ustanovitvi skupnega podjetja Shift2Rail (COM(2013)0922),

–  ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 1/2014, ki ga je Komisija sprejela 11. februarja 2014 (COM(2014)0078),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 1/2014, ki ga je Svet sprejel 9. aprila 2014 in ga 10. aprila 2014 posredoval Evropskemu parlamentu (08219/2014 – C7-0146/2014),

–  ob upoštevanju člena 75b in 75e Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0276/2014),

A.  ker se predlog spremembe proračuna št. 1/2014 nanaša na številne prilagoditve, potrebne za izvrševanje proračuna za leto 2014 v skladu z najnovejšimi sprejetimi zakonodajnimi akti, zlasti na predlagano povečanje kapitala Evropskega investicijskega sklada (EIF), na novosti, ki izhajajo iz pravne podlage programa Obzorje 2020, sprejete po uradnem sprejetju proračuna za leto 2014, ter na uvedbo proračunske strukture za predlagano skupno podjetje Shift2Rail;

B.  ker bo povečanje kapitalske osnove EIF prispevalo k večji dostopnosti financiranja za mala in srednja podjetja prek programov COSME in Obzorje 2020;

C.  ker je treba spremeniti nomenklaturo programa Obzorje 2020, da bo usklajena z določbami pravne podlage, sprejete decembra 2013;

D.  ker je treba vzpostaviti ustrezno proračunsko strukturo za skupno podjetje Shift2Rail, kot je bilo storjeno za preostala skupna podjetja v proračunskem postopku za leto 2014;

E.  ker je namen predloga spremembe proračuna št. 1/2014, da se proračunska prilagoditev uradno vnese v proračun za leto 2014;

F.  ker so bile predlagane spremembe predstavljene kot proračunsko nevtralne, tako da se skupna višina odhodkov za leto 2014 ne bo spremenila;

1.  opozarja, da naj bi bilo za delovni program za dejavnosti, ki se krijejo iz proračunske vrstice 08 02 04 01 – „Znanost za družbo in z njo“, v letu 2014 potrebnih približno 53 milijonov EUR obveznosti, predlog spremembe proračuna št. 1/2014 pa dodelitve sredstev tej vrstici ne omenja; Komisijo spominja na zavezo, dano med proračunskim trialogom 2. aprila 2014, namreč da bo nemudoma izvedena notranja prerazporeditev v vrstico 08 02 04 01 – „Znanost za družbo in z njo“, da se zagotovi nemoten začetek dejavnosti v skladu z delovnim programom, kot je predvideno v pravni podlagi;

2.  je seznanjen s predlogom spremembe proračuna št. 1/2014, kot ga je predložila Komisija, in s stališčem Sveta o tem predlogu;

3.  odobri stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 1/2014;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je sprememba proračuna št. 1/2014 dokončno sprejeta, in poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(2) UL L 51, 20.2.2014.
(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(4) UL L 347, 20.12.2013. str. 884.


Uvedba s hrupom povezanih omejitev obratovanja na letališčih Unije ***II
PDF 198kWORD 40k
Resolucija
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju pravil in postopkov glede uvedbe s hrupom povezanih omejitev obratovanja na letališčih Unije v okviru uravnoteženega pristopa ter razveljavitvi Direktive 2002/30/ES (05560/2/2014 – C7-0133/2014– 2011/0398(COD))
P7_TA(2014)0412A7-0274/2014

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (05560/2/2014 – C7‑0133/2014),

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj francoskega senata, nemškega zveznega sveta in nizozemske poslanske zbornice v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 28. marca 2012(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 19. julija 2012(2),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(3) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0828),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 72 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za promet in turizem (A7-0274/2014)

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  je seznanjen z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji;

3.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

5.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije o pregledu Direktive 2002/49/ES

Komisija z državami članicami razpravlja o Prilogi II k Direktivi 2002/49/ES (metode za izračun ravni hrupa), da bi jo lahko v prihodnjih mesecih sprejeli.

Komisija namerava na podlagi trenutnih prizadevanj SZO na področju metodologije za oceno zdravstvenih posledic vpliva hrupa pregledati Prilogo III k Direktivi 2002/49/ES (ocena zdravstvenih posledic, krivulje odmerek-učinek).

(1) UL C 181, 21.6.2012, str. 173.
(2) UL C 277, 13.9.2012, str. 110.
(3) Sprejeta besedila, z dne 12.12.2012, P7_TA(0496)2012.


Aktivnost Unije za evropske prestolnice kulture za leta od 2020 do 2033 ***II
PDF 190kWORD 36k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi aktivnosti Unije za evropske prestolnice kulture za leta od 2020 do 2033 in o razveljavitvi Sklepa št. 1622/2006/ES (05793/1/2014 – C7-0132/2014 – 2012/0199(COD))
P7_TA(2014)0413A7-0275/2014

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (05793/1/2014 – C7-0132/2014),

–  ob upoštevanju mnenj Odbora regij z dne 15. februarja 2012(1) in 30. novembra 2012(2),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(3) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0407),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 72 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za kulturo in izobraževanje (A7-0275/2014)

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 113, 18.4.2012, str.17.
(2) UL C 17, 19.1.2013, str. 97.
(3) Sprejeta besedila, 12.12.2013, P7_TA(2013)0590.


Naključni ulovi kitov in delfinov ***II
PDF 190kWORD 36k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 812/2004 o podrobnih pravilih v zvezi z naključnimi ulovi kitov in delfinov pri ribolovu (06103/1/2014 – C7-0100/2014 – 2012/0216(COD))
P7_TA(2014)0414A7-0272/2014

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (06103/1/2014 – C7‑0100/2014),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. novembra 2012(1),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(2) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0447),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 72 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za ribištvo (A7-0272/2014)

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj po tem, ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, akt podpiše in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 11, 15.1.2013, str. 85.
(2) Sprejeta besedila, 16.4.2013, P7_TA(2013)0104.


Napotitev delavcev na delo v okviru opravljanja storitev ***I
PDF 277kWORD 82k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (COM(2012)0131 – C7-0086/2012 – 2012/0061(COD))
P7_TA(2014)0415A7-0249/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0131),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 53(1) in 62 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0086/2012),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. septembra 2012(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 29. novembra 2012(2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 5. marca 2014, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za pravne zadeve (A7-0249/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri priloženo skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, ki bo objavljena v seriji L Uradnega lista Evropske Unije skupaj s končnim zakonodajnim aktom;

3.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/.../EU Evropskega parlamenta in Sveta o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI)

P7_TC1-COD(2012)0061


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2014/67/EU.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o členu 4(3)(g)

Dejstvo, ali je delovno mesto, na katerega je napoteni delavec začasno dodeljen, da izvaja svoje delo v okviru opravljanja storitev, zasedeno s strani istega ali drugega (napotenega) delavca med katerimi koli prejšnjimi obdobji, predstavlja le en možen element, ki ga je v primeru dvoma treba upoštevati ob izvedbi splošne ocene o dejanskem stanju.

Samo dejstvo, da je lahko eden izmed elementov, se ne bi smelo razlagati kot uvedbo prepovedi morebitne zamenjave napotenega delavca s strani drugega napotenega delavca ali morebitne ovire za tako zamenjavo, ki je lahko prisotno zlasti na področju storitev, ki se opravljajo na sezonski, ciklični ali ponavljajoči se bazi.

(1) UL C351, 15.11.2012, str. 61.
(2) UL C 17, 19.1.2013, str. 67.


Vračanje predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice ***I
PDF 271kWORD 77k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice (prenovitev) (COM(2013)0311 – C7-0147/2013 – 2013/0162(COD))
P7_TA(2014)0416A7-0058/2014

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0311),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih mu je Komisija podala predlog (C7‑0147/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. septembra 2013(1),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(2) ,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 5. novembra 2013, naslovljenega na Odbor za kulturo in izobraževanje v skladu s členom 87(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 27. februarja 2014, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 87 in 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A7-0058/2014),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne .... aprila 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/.../EU Evropskega parlamenta in Sveta o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice, in o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (prenovitev)

P7_TC1-COD(2013)0162


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2014/60/EU.)

(1) UL C 341, 21.11.2013, str. 98.
(2) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.


Zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk ***I
PDF 357kWORD 100k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži za zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk (COM(2013)0761 – C7-0392/2013 – 2013/0371(COD))
P7_TA(2014)0417A7-0174/2014

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0761),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0392/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 26. februarja 2014(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 3. aprila 2014(2),

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0174/2014),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/.../EU Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži za zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk

P7_TC1-COD(2013)0371


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(4),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Direktiva 94/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta(6) je bila sprejeta za preprečevanje ali zmanjšanje vpliva embalaže in odpadne embalaže na okolje. Čeprav se plastične nosilne vrečke štejejo za embalažo v smislu navedene direktive, njene določbe ne vključujejo posebnih ukrepov v zvezi s potrošnjo takih vrečk.

(2)  Posledica potrošnje plastičnih nosilnih vrečk so visoke ravni smetenja in neučinkovita raba virov, poleg tega pa naj bi se potrošnja še povečala, če ne bodo sprejeti ustrezni ukrepi. Smetenje s plastičnimi nosilnimi vrečkami povzroča onesnaženost okolja in še povečuje zelo razširjeni problem smetenja morja vodnih teles, kar ogroža morske vodne ekosisteme po vsem svetu. [Sprememba 1]

(2a)  Poleg tega kopičenje plastičnih nosilnih vrečk v okolju nedvomno negativno vpliva na nekatere gospodarske panoge, kot je turizem. [Sprememba 2]

(3)  Plastične Lahke plastične nosilne vrečke debeline manj kot 50 mikronov, ki predstavljajo večino skupnega števila potrošenih uporabljenih plastičnih nosilnih vrečk v Uniji, se redkeje so manj primerne za ponovno uporabijo uporabo kot debelejše plastične nosilne vrečke in, zato hitreje končajo v odpadkih, bolj smetijo okolje in zaradi svoje majhne teže pogosteje končajo raztresene v okolju, tako na kopnem kot v sladkovodnih in morskih ekosistemih. [Sprememba 3]

(3a)  Stopnja recikliranja je večinoma še zelo nizka, čeprav je plastične nosilne vrečke mogoče reciklirati. Ne pričakuje se, da bi se recikliranje vrečk razvilo do pomembne stopnje, saj zaradi svoje tankosti in majhne teže nimajo visoke reciklažne vrednosti. Poleg tega se ne zbirajo ločeno, njihov prevoz je drag, pranje za recikliranje pa zahteva velike količine vode. Recikliranje plastičnih nosilnih vrečk torej ne reši problemov, ki jih povzročajo. [Sprememba 4]

(3b)  V skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki v Uniji je najpomembnejše preprečevanje. Zato je opredeljen cilj zmanjšanja po vsej EU. Vendar se plastične nosilne vrečke uporabljajo v več namenov in se bodo v prihodnosti še naprej uporabljale. Da bi zagotovili, da uporabljene plastične nosilne vrečke ne končajo v okolju, bi bilo treba razširiti infrastrukturo za ravnanje z odpadki, predvsem za recikliranje, potrošnike pa bi bilo treba poučiti glede ustreznega odlaganja odpadkov. [Sprememba 46]

(4)  Ravni Raven potrošnje plastičnih nosilnih vrečk se po vsej Uniji razlikujejo ne razlikuje le zaradi razlik v potrošniških navadah, in okoljski ozaveščenosti ter, temveč zlasti zaradi razlik v učinkovitosti ukrepov politike, ki jih sprejmejo države članice. Nekaterim državam članicam je uspelo občutno zmanjšati potrošnjo plastičnih nosilnih vrečk in v najuspešnejših sedmih državah članicah raven potrošnje takih vrečk znaša le 20 % povprečne potrošnje v EU. Cilje zmanjšanja po vsej EU bi bilo treba določiti v primerjavi s povprečno potrošnjo plastičnih nosilnih vrečk v Uniji in tako upoštevati zmanjšanje, ki so ga nekatere države članice že dosegle. [Sprememba 5]

(4a)  Razpoložljivi podatki v zvezi z uporabo plastičnih nosilnih vrečk v Uniji jasno kažejo, da je majhna ali se je zmanjšala v tistih državah članicah, kjer jih gospodarski subjekti ne ponujajo brezplačno, ampak proti manjšemu plačilu. [Sprememba 6]

(4b)  Poleg tega se je izkazalo, da ima obveščanje potrošnikov odločilno vlogo pri doseganju ciljev v zvezi z zmanjšanjem potrošnje plastičnih vrečk. Zato so potrebna prizadevanja na institucionalni ravni, da se poveča ozaveščenost o vplivu plastičnih vrečk na okolje in odpravi sedanje dojemanje vrečk kot neškodljivega in poceni blaga, ki je samo po sebi brez vrednosti. [Sprememba 7]

(5)  Za spodbujanje podobnih znižanj povprečnih podobnega znižanja povprečne ravni potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk bi morale države članice sprejeti ukrepe za znatno zmanjšanje potrošnje plastičnih nosilnih vrečk debeline manj kot 50 mikronov, saj so pri njih možnosti za ponovno uporabo močno omejene, v skladu s splošnimi cilji Unije v okviru politike ravnanja z odpadki in v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki v Uniji, kot je določena v Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta(7). Takšni ukrepi za zmanjšanje potrošnje bi morali upoštevati sedanje ravni potrošnje plastičnih nosilnih vrečk v posameznih državah članicah, pri čemer bi bila v državah z višjimi ravnmi potrebna večja prizadevanja. Za spremljanje napredka pri zmanjševanju potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk bodo nacionalni organi zagotovili podatke o njihovi potrošnji v skladu s členom 17 Direktive 94/62/ES. [Sprememba 8]

(5a)  Ukrepi, ki jih sprejmejo države članice, bi morali zajemati uporabo ekonomskih instrumentov, kot so cenovni ukrepi, za katere se je izkazalo, da so zelo učinkoviti pri zmanjševanju uporabe plastičnih nosilnih vrečk. Države članice bi morale zagotoviti, da gospodarski subjekti, ki prodajajo živila, na kraju prodaje blaga ali izdelkov ne bodo brezplačno dajali zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk ali alternativ zanje. Tudi gospodarske subjekte, ki prodajajo izključno neživilske artikle, bi morale spodbujati, da na kraju prodaje blaga ali izdelkov ne bi brezplačno dajali zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk. [Sprememba 9]

(6)  Ukrepi, ki jih sprejmejo države Države članice, lahko vključujejo uporabo ekonomskih instrumentov bi morale imeti možnost, da uporabijo tudi ekonomske instrumente, kot so davki in dajatve, za katere se je izkazalo, da so zelo učinkoviti pri zmanjševanju uporabe plastičnih nosilnih vrečk, ter tržnih omejitev in tržne omejitve, npr. prepovedi, in sicer z odstopanjem od člena 18 Direktive 94/62/ES in ob izpolnjevanju zahtev iz členov od 34 do 36 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). [Sprememba 10]

(6a)  Plastične nosilne vrečke, ki se uporabljajo za vlažna razstresena živila, kot so surovo meso, ribe in mlečni izdelki, in plastične vrečke za nepakirana pripravljena živila so potrebne zaradi higiene živil in bi zato morale biti izvzete iz področja uporabe te direktive. [Spremembi 47 in 51]

(6b)  Zelo lahke plastične nosilne vrečke se rutinsko uporabljajo pri nakupu suhih razstresenih nepakiranih živil, na primer sadja, zelenjave ali sladkornih izdelkov. Tovrstna uporaba teh vrečk preprečuje nastajanje živilskih odpadkov, saj potrošnikom omogoča nakup točno določene, ne že zapakirane količine, omogoča pa tudi umik točno določenega izdelka, ki ni več primeren za prehrano, ne da bi morali odvreči vso zapakirano količino. Vseeno so zelo lahke plastične vrečke iz navadne plastike poseben problem onesnaževanja. [Sprememba 12]

(6c)  Plastične nosilne vrečke iz biorazgradljivih materialov in materialov, primernih za kompostiranje, so manj škodljive za okolje kot nosilne vrečke iz navadne plastike. Kadar njihova uporaba prinaša večjo korist, na primer ko se zelo lahke plastične nosilne vrečke uporabljajo za suha raztresena nepakirana živila, na primer sadje, zelenjavo in sladkorne izdelke, bi jih morali postopoma zamenjati z zelo lahkimi vrečkami iz recikliranega papirja ali zelo lahkimi plastičnimi vrečkami, ki bi bile biološko razgradljive in primerne za kompostiranje. Kadar je treba zmanjšati uporabo plastičnih nosilnih vrečk, namreč lahkih plastičnih nosilnih vrečk, bi morale biti v splošnem cilju zmanjšanja zajete tudi vrečke iz biološko razgradljivih materialov in materialov, ki so primerni za kompostiranje. Državam članicam, v katerih se biološki odpadki zbirajo ločeno, pa bi moralo biti dovoljeno znižati ceno lahkih plastičnih nosilnih vrečk iz materialov, ki so biološko razgradljivi in primerni za kompostiranje. [Sprememba 13]

(6d)  Posebno vlogo pri zmanjševanju uporabe plastičnih vrečk bi morali imeti programi izobraževanja, namenjeni potrošnikom na splošno, zlasti pa otrokom. Te programe izobraževanja bi morali izvajati tako države članice kot proizvajalci in prodajalci na kraju prodaje blaga in izdelkov. [Sprememba 14]

(6e)  Osnovne zahteve v zvezi z embalažo, ki se lahko predela s kompostiranjem, bi bilo treba spremeniti in tako zagotoviti, da bo oblikovan evropski standard za vrtno kompostiranje. Osnovne zahteve v zvezi z biološko razgradljivo embalažo bi bilo treba spremeniti in tako zagotoviti, da bi za biološko razgradljive šteli le materiali, ki se biološko popolnoma razgradijo. [Sprememba 15]

(6f)  Evropski standard EN 13432 „Zahteve za embalažo, primerno za kompostiranje ali biorazgradnjo – preskusna shema in ovrednotenje meril za sprejemljivost embalaže“ določa lastnosti, ki jih mora imeti material, da bi štel kot primeren za kompostiranje, in sicer da ga je mogoče reciklirati v procesu organske predelave, torej s kompostiranjem in anaerobno presnovo. Komisija bi morala Evropski odbor za standardizacijo zaprositi, da bi razvil ločen standard za vrtno kompostiranje. [Sprememba 16]

(6g)  Proizvajalci nekatere plastične materiale opredeljujejo kot oksobiološko razgradljive. To pomeni, da se navadni plastiki dodajo oksobiološko razgradljivi aditivi, običajno kovinske soli. Zaradi oksidacije se ti materiali drobijo na majhne delce, ki ostanejo v okolju. Zato je označevanje tovrstnih materialov za biološko razgradljive zavajajoče. Drobljenje spremeni vidno smetenje s predmeti, kot so plastične nosilne vrečke, v nevidno smetenje s sekundarno mikroplastiko. To problema odpadkov ne rešuje, marveč le še povečuje onesnaževanje okolja s plastičnimi materiali. Tovrstnih plastičnih materialov torej ne bi smeli uporabljati za plastično embalažo. [Sprememba 17]

(6h)  Snovi, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje ali so endokrini motilci, bi bilo treba postopoma izločiti iz materialov za embalažo, da bi preprečili nepotrebno izpostavljanje ljudi tem snovem in preprečili vnos teh snovi v okolje z odpadki. [Sprememba 18]

(6i)  Škodljive snovi v plastičnih vrečkah, zlasti kemikalije, ki škodljivo vplivajo na delovanje hormonov, bi bilo treba povsem prepovedati, da se zagotovi visoka raven varovanja okolja in zdravja ljudi. [Sprememba 19]

(7)  Ukrepi za zmanjšanje potrošnje plastičnih nosilnih vrečk bi morali pomagati trajno zmanjšati potrošnjo lahkih plastičnih nosilnih vrečk in ne bi smeli povzročiti splošnega povečanja proizvodnje embalaže. [Sprememba 20]

(7a)  Da se v vsej Uniji zagotovi priznanje označb (oznake, grafičnega prikaza ali barvne kode) za biološko razgradljive in za kompostiranje primerne vrečke, se na Komisijo v skladu s členom 290 PDEU prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za opredelitev teh označb. Zlasti pomembno je, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov bi morala zagotoviti, da bodo ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način. [Sprememba 21]

(8)  Ukrepi, ki jih zagotavlja ta direktiva, so skladni s Sporočilom Komisije o časovnem okviru za Evropo, gospodarno z viri(8), in bi morali prispevati k ukrepom proti smetenju, sprejetim v skladu z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta(9).

(8a)  Da ne bi prišlo do oviranja delovanja notranjega trga, bi morali po vsej Uniji veljati enaki pogoji glede uporabljenih materialov. Razlike v načinu obravnave nekaterih materialov v posameznih državah članicah so škodljive za recikliranje in trgovino. [Sprememba 22]

(9)  Direktivo 94/62/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 94/62/ES se spremeni:

(1)  v členu 3 se vstavijo naslednje točke:"

„-2a. „plastične nosilne vrečke“ pomeni vrečke z ročaji ali brez iz polimernih materialov, kot so opredeljeni v členu 3(1) Uredbe Komisije (EU) št. 10/2011, ki se dobavljajo potrošnikom na kraju prodaje blaga ali izdelkov, in sicer za nošenje blaga. Plastične nosilne vrečke, ki so zaradi higiene živil potrebne za vlažna razstresena živila, kot so surovo meso, ribe in mlečni izdelki, in plastične vrečke za nepakirana pripravljena živila za namene te direktive ne štejejo za plastične nosilne vrečke. [Spremembi 48 in 53]

   2a. „lahke plastične nosilne vrečke“ pomeni vrečke iz polimernih materialov, kot so opredeljeni v členu 3(1) Uredbe Komisije (EU) št. 10/2011*, z debelino sten pod manj kot 50 mikronov in, ki se dobavljajo potrošnikom na kraju prodaje blaga ali izdelkov, razen zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk. [Sprememba 24]
   2b. „zelo lahke plastične nosilne vrečke“ pomeni vrečke iz polimernih materialov, kot so opredeljeni v členu 3(1) Uredbe (EU) št. 10/2011, z debelino sten manj kot 10 mikronov; [Sprememba 25]
   2c. „oksodrobljivi plastični materiali“ pomeni plastični materiali, ki vsebujejo dodatke, ki sprožijo drobljenje plastičnih materialov v mikrodelce plastičnih materialov; [Sprememba 26]
   2d. „biološki odpadki“ pomeni biorazgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov, živilski in kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, restavracij, gostinskih dejavnosti in trgovin na drobno ter primerljivi odpadki iz obratov za predelavo hrane. Ne vključujejo pa gozdarskih in kmetijskih ostankov, hlevskega gnoja, blata iz čistilnih naprav ali drugih biološko razgradljivih odpadkov, npr. naravnega tekstila, papirja ali predelanega lesa. Prav tako ne vključujejo stranskih proizvodov pri proizvodnji hrane, ki nikoli ne veljajo za odpadke. [Sprememba 27]
   2e. „snovi, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje,“ pomeni snovi, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje iz kategorije 1A ali 1B v skladu z delom 3 Priloge VI Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta**; [Sprememba 28]
   2f. „endokrini motilci“ pomeni snovi, ki povzročajo endokrine motnje in za katere obstajajo znanstveni dokazi o morebitnih resnih posledicah za človekovo zdravje ali so opredeljene v skladu s postopkom iz člena 59 Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta*** ali v skladu s priporočilom Komisije [.../.../EU]****; [Sprememba 29]

________________

* Uredba Komisije (ES) št. 10/2011 z dne 14. januarja 2011 o polimernih materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili (UL L 12, 15.1.2011, str. 1).

** Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).

*** Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

**** Priporočilo Komisije [.../.../EU] z dne ... o merilih za prepoznavanje endokrinih motilcev (UL C ...).“[Sprememba 29]

"

(2)  V členu 4 se vstavijo naslednji odstavki:"

„-1a. Država članica zagotovi, da je embalaža proizvedena tako, da ne vsebuje snovi, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje, ali endokrinih motilcev v koncentracijah nad 0,01 %. Država članica zagotovi, da je embalaža proizvedena tako, da ne vsebuje oksodrobljivih plastičnih materialov. Ti ukrepi se izvedejo do…(10).[Sprememba 30]

   1a. Države članice sprejmejo ukrepe za trajno zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk na njihovem ozemlju v dveh letih od začetka veljavnosti te direktive. za vsaj:
   50 % do leta ...(11) in
   80 % do leta ...(12)+

v primerjavi s povprečno potrošnjo v Uniji leta 2010. [Sprememba 31]

Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da gospodarski subjekti, ki prodajajo živila, ne ponujajo nosilnih vrečk brezplačno, razen zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk ali nadomestkov takšnih zelo lahko nosilnih vrečk iz šestega pododstavka.

Države članice zagotovijo, da gospodarski subjekti, ki prodajajo živila, za lahke plastične nosilne vrečke zaračunajo ceno, ki je učinkovita in sorazmerna, da bi dosegli cilj zmanjšanja iz prvega pododstavka odstavka. Države članice zagotovijo, da gospodarski subjekti, ki prodajajo živila, za debelejše plastične nosilne vrečke zaračunajo vsaj enako ceno in da na kraju prodaje ne zamenjajo lahkih plastičnih nosilnih vrečk z zelo lahkimi. Države članice sprejmejo te ukrepe do …(13).

Države članice, v katerih se biološki odpadki zbirajo ločeno, lahko od gospodarskih subjektov, ki prodajajo živila, zahtevajo do petdesetodstotno zmanjšanje cene lahkih plastičnih vrečk, ki so biološko razgradljive in primerne za kompostiranje.

Države članice spodbujajo gospodarske subjekte, ki prodajajo neživilske artikle, da za plastične nosilne vrečke zaračunajo ceno, ki je učinkovita in sorazmerna za doseganje cilja zmanjšanja iz prvega pododstavka. [Sprememba 32]

Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se zelo lahke plastične nosilne vrečke, ki se uporabljajo za suha razstresena nepakirana živila, kot so sadje, zelenjava in sladkorni izdelki, postopoma nadomestijo z nosilnimi vrečkami iz recikliranega papirja ali biološko razgradljivimi in za kompostiranje primernimi zelo lahkimi plastičnimi nosilnimi vrečkami. Države članice do leta …(14) dosežejo petdesetodstotno stopnjo nadomestitve, do leta …(15)+ pa stoodstotno. [Sprememba 33]

Ti ukrepi Države članice lahko vključujejo uporabo nacionalnih ciljev za zmanjšanje potrošnje, uporabijo druge ekonomske instrumente in ohranijo ali uvedejo tržne omejitve z odstopanjem od člena 18 te direktive. Vendar ti ukrepi ne smejo biti sredstvo za samovoljno diskriminacijo ali prikrito omejevanje trgovine med državami članicami. [Sprememba 34]

Države članice pri poročanju Komisiji v skladu s členom 17 te direktive poročajo o učinkih teh ukrepov na splošno nastajanje odpadne embalaže.

   1b. Prodajalci potrošnikom omogočijo, da zavrnejo ali na kraju prodaje pustijo vso embalažo, za katero menijo, da je odveč, še posebej nosilne vrečke. Prodajalci zagotovijo, da se ta embalaža ponovno uporabi ali reciklira. [Sprememba 35]
   1c. Komisija in države članice vsaj prvo leto po začetku veljavnosti te direktive spodbujajo kampanje za obveščanje in ozaveščanje javnosti glede škodljivega vpliva pretirane uporabe navadnih plastičnih vrečk na okolje. [Sprememba 36]
   1d. Države članice zagotovijo, da ukrepi za zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk ne povzročijo splošnega povečanja proizvodnje embalaže. [Sprememba 38]
   (3) vstavi se naslednji člen:

„Člen 6a

Informacije, ki jih je treba navesti na plastičnih vrečkah

Če je vrečka biološko razgradljiva in primerna za kompostiranje, se to na njej jasno označi z oznako, grafičnim prikazom ali barvno kodo. Na Komisijo se prenese poblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za opredelitev tovrstnih označb, da se zagotovi njihovo priznavanje po vsej Uniji. Države članice lahko sprejmejo ukrepe za označevanje drugih značilnosti, kot so možnost večkratne uporabe, možnost recikliranja in razgradljivost.“; [Sprememba 39]

"

(4)  vstavi se sledeči člen:"

„Člen 20a

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6a se prenese na Komisijo za nedoločen čas od ...(16).

3.  Pooblastilo iz člena 6a lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 6a, začne veljati samo, če mu Evropski parlament ali Svet v roku dveh mesecih od uradnega sporočila Evropskemu parlamentu in Svetu o aktu ne nasprotuje ali če pred iztekom omenjenega roka Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da aktu ne nameravata nasprotovati. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“ [Sprememba 40]

"

(5)  v Prilogi II se točki (c) in (d) odstavka 3 spremenita:"

„(c) Embalaža, ki jo je mogoče predelati s kompostiranjem

Odpadna embalaža, obdelana za kompostiranje, mora biti toliko biološko razgradljiva, da je popolnoma združljiva s procesom ločenega zbiranja ter procesa ali dejavnosti industrijskega in/ali vrtnega kompostiranja, kamor je vnesena.

   (d) Biološko razgradljiva odpadna embalaža

Biološko razgradljiva odpadna embalaža je takšna, da se fizično, kemično, toplotno ali biološko razgradi, tako da se ves material razgradi v ogljikov dioksid, biomaso in vodo.“ [Sprememba 41]

"

Člen 2

1.  Države članice po potrebi spremenijo svojo nacionalno zakonodajo in sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje dvanajst mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive. Besedila navedenih teh predpisov takoj sporočijo Komisiji. [Sprememba 42]

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Države članice določijo način sklicevanja.

2.  Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 2a

Komisija do …(17) pregleda učinkovitost te direktive in oceni, ali so potrebni nadaljnji ukrepi, temu pa po potrebi priloži zakonodajni predlog. [Sprememba 43]

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(3)UL C, , str. .
(4)UL C, , str. .
(5)Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014.
(6)Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31.12.1994, str. 10).
(7)Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).
(8)Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o časovnem okviru za Evropo, gospodarno z viri (COM(2011)0571 final).
(9)Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).
(10) Datum: dve leti po začetku veljavnosti te direktive.
(11) Datum: tri leta po začetku veljavnosti te direktive.
(12)+ Datum: pet let po začetku veljavnosti te direktive.
(13) Datum dve leti po začetku veljavnosti te direktive.
(14) Datum: tri leta po začetku veljavnosti te direktive.
(15)+ Datum: pet let po začetku veljavnosti te direktive.
(16) Datum začetka veljavnosti direktive o spremembi.
(17) Datum: šest let po začetku veljavnosti te direktive.“


Varovanje zunanjih meja na morju ***I
PDF 272kWORD 76k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil varovanja zunanjih meja na morju v okviru operativnega sodelovanja, ki ga usklajuje Evropska agencija za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (COM(2013)0197 – C7-0098/2013 – 2013/0106(COD))
P7_TA(2014)0418A7-0461/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0197),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 77(2)(d) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0098/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja: priporočila za ukrepe in pobude, ki bi jih bilo treba sprejeti(1), zlasti dela o boju proti trgovini z ljudmi in trgovcem s smrtjo;

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 13. februarja 2014, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za promet in turizem (A7-0461/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil za varovanje zunanjih morskih meja v okviru operativnega sodelovanja, ki ga usklajuje Evropska agencija za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije

P7_TC1-COD(2013)0106


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 656/2014.)

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0444.


Finančne odgovornosti, povezane s sodišči za reševanje sporov med vlagatelji in državo, ustanovljenimi z mednarodnimi sporazumi, katerih pogodbenica je Evropska unija ***I
PDF 274kWORD 40k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za upravljanje finančnih odgovornosti, povezanih s sodišči za reševanje sporov med vlagatelji in državo, ustanovljenimi z mednarodnimi sporazumi, katerih pogodbenica je Evropska unija (COM(2012)0335 – C7-0155/2012 – 2012/0163(COD))
P7_TA(2014)0419A7-0124/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0335),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7-0155/2012),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 4. aprila 2014, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A7-0124/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(1);

2.  odobri skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, priloženo k tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za upravljanje finančnih odgovornosti, povezanih s sodišči za reševanje sporov med vlagatelji in državo, ustanovljenimi z mednarodnimi sporazumi, katerih pogodbenica je Evropska unija

P7_TC1-COD(2012)0163


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 912/2014.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije

Sprejetje in uporaba te uredbe ne posegata v delitev pristojnosti na podlagi Pogodb ter se ne razlagata kot izvajanje deljene pristojnosti s strani Unije na področjih, kjer se pristojnost Unije ne izvaja.

(1) To stališče nadomesti spremembe, sprejete dne 23. maja 2013 (Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0219).


Zaščita proti dampinškemu in subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti ***I
PDF 420kWORD 207k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, in Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (COM(2013)0192 – C7-0097/2013 – 2013/0103(COD))
P7_TA(2014)0420A7-0053/2014

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0192),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0097/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A7-0053/2014),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi kot je opredeljeno v nadaljevanju(1);

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, in Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti

P7_TC1-COD(2013)0103


EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Skupna pravila o zaščiti proti dampinškemu in subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije, so navedena v Uredbi Sveta (ES) št. 1225/2009(3), in Uredbi Sveta (ES) št. 597/2009 (4) (v nadaljnjem besedilu: uredbi). Uredbi sta bili prvotno sprejeti leta 1995 po zaključku urugvajskega kroga. Ker so bile od takrat izvedene številne spremembe uredb, se je Svet leta 2009 zaradi jasnosti in racionalnosti odločil, da ju kodificira.

(2)  Čeprav sta bili uredbi spremenjeni, temeljitega pregleda delovanja teh instrumentov ni bilo že od leta 1995. Zato je Komisija leta 2011 začela pregled uredb, da bi med drugim bolje izražali poslovne potrebe na začetku 21. stoletja.

(3)  Na podlagi pregleda bi bilo treba spremeniti nekatere določbe uredb, da bi se izboljšali preglednost in predvidljivost, zagotovili učinkoviti ukrepi za boj proti povračilnim ukrepom tretjih držav, izboljšali uspešnost in izvrševanje ter optimiziralo pregledovanje. Poleg tega bi bilo treba v uredbi vključiti nekatere prakse, ki so se v zadnjih letih uporabljale v okviru protidampinških in protisubvencijskih preiskav. [Sprememba 1]

(4)  Da bi se izboljšali preglednost in predvidljivost protidampinških in protisubvencijskih preiskav, bi morale biti strani, na katere vpliva uvedba začasnih protidampinških in izravnalnih ukrepov, zlasti uvozniki, obveščene o bližnji uvedbi takšnih ukrepov. Predhodno obdobje bi moralo biti enako dolgo kot obdobje med predložitvijo osnutka izvedbenega akta protidampinškemu odboru, ustanovljenem v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 1225/2009, in protisubvencijskem odboru, ustanovljenem v skladu s členom 25 Uredbe (ES) št. 597/2009, ter sprejetjem navedenega akta s strani Komisije. To obdobje je določeno v členu 3(3) Uredbe (EU) št. 182/2011. Poleg tega je pri preiskavah, v katerih ni primerno uvesti začasnih ukrepov, zaželeno, da so strani obveščene dovolj zgodaj pred takšno neuvedbo. [Sprememba 2]

(5)  Izvoznikom ali proizvajalcem bi bilo treba omogočiti kratko obdobje pred uvedbo začasnih ukrepov, da preverijo izračun svoje posamezne stopnje dampinga ali subvencijske stopnje. Napake pri izračunu bi bilo potem mogoče popraviti pred uvedbo ukrepov. [Sprememba 95]

(6)  Da bi se zagotovili učinkoviti ukrepi za boj proti povračilnim ukrepom, bi morali proizvajalci Unije imeti možnost, da uporabijo uredbi brez strahu pred povračilnimi ukrepi tretjih oseb strani. V skladu z veljavnimi določbami se lahko v posebnih okoliščinah, zlasti ko gre za raznolike in razdrobljene sektorje, večinoma sestavljene iz malih in srednjih podjetij, preiskava začne, ne da bi bila prejeta pritožba, kadar obstajajo zadostni dokazi o obstoju dampinga oziroma subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, škode in vzročne zveze. Take posebne okoliščine bi morale vključevati grožnjo povračilnih ukrepov tretjih držav. [Sprememba 3]

(7)  Kadar se preiskava ne začne na podlagi pritožbe, je treba proizvajalcem Unije naložiti obveznost posredovati prošnjo za sodelovanje, da predložijo potrebne informacije za nadaljevanje preiskave, s čimer se zagotovi razpoložljivost zadostnih informacij za izvedbo preiskave v primerih takih groženj povračilnih ukrepov. Mala in mikropodjetja so oproščena te obveznosti, da se jim prihranijo nerazumna upravna obremenitev in stroški. [Sprememba 4]

(8)  Tretje države vedno bolj ovirajo trgovino s surovinami, da bi jih obdržale v svoji državi v korist domačim uporabnikom nižje v proizvodni verigi, na primer z uvedbo izvoznih dajatev ali izvajanjem sistemov dvojnih cen. Zato stroški surovin niso posledica delovanja običajnih tržnih sil, ki odražajo ponudbo in povpraševanje za določeno surovino. Tako vmešavanje povzroča dodatno izkrivljanje trgovine. Zato proizvajalci Unije nimajo škode le od dampinga, ampak v primerjavi s proizvajalci nižje v proizvodni verigi iz tretjih držav s takimi praksami tudi od dodatnega izkrivljanja trgovine. Da bi se trgovina zadostno zaščitila, se pravilo nižje dajatve v takih primerih strukturnih izkrivljanj glede surovin ne uporablja.

(9)  V Uniji so subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, načeloma prepovedane v skladu s členom 107(1) PDEU. Zato subvencije, proti katerim se lahko izvedejo izravnalni ukrepi, ki jih odobrijo tretje države, še posebej izkrivljajo trgovino. Višina državne pomoči, ki jo dovoli Komisija, se je sčasoma postopno znižala. Zato se v zvezi s protisubvencijskim instrumentom pravilo nižje dajatve ne bi smelo več uporabljati za uvoz iz držav, ki dajejo subvencije.

(10)  Da bi se optimiziralo pregledovanje, bi bilo treba dajatve, pobrane med preiskavo, vrniti uvoznikom, ko ukrepi po zaključku preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa niso podaljšani. To je primerno, če v obdobju preiskave ni bil ugotovljen obstoj pogojev, potrebnih za nadaljevanje ukrepov. [Sprememba 5]

(11)  V uredbi bi bilo treba vključiti nekatere prakse, ki so se v zadnjih letih uporabljale v okviru protidampinških in protisubvencijskih preiskav.

(11a)  Komisija lahko dokumente, katerih namen je pojasniti njeno ustaljeno prakso v zvezi z uporabo te uredbe (vključno z osnutki štirih smernic o izboru primerljive države, pregledu zaradi izteka ukrepov, stopnji škode in interesih Unije), sprejme šele po začetku veljavnosti te uredbe in po tem, ko se ustrezno posvetuje z Evropskim parlamentom in Svetom, ti dokumenti pa morajo biti povsem v skladu z vsebino te uredbe. [Sprememba 6]

(11b)  Unija ni podpisnica konvencij Mednarodne organizacije dela, države članice pa so. Zaenkrat so vse države članice ratificirale samo temeljne konvencije te organizacije. Da se ohrani opredelitev zadostne ravni socialnih standardov na podlagi dosedanjih konvencij Mednarodne organizacije dela iz priloge Ia k Uredbi (ES) št. 1225/2009, Komisija z delegiranimi akti prilogo posodobi, takoj ko države članice ratificirajo druge prednostne konvencije te organizacije. [Sprememba 7]

(12)  Industrija Unije ne bi smela več biti opredeljena s sklicevanjem na začetne prage iz osnovnih uredb.

(12a)  Raznoliki in razdrobljeni sektorji, večinoma sestavljeni iz malih in srednjih podjetij, imajo težave pri uporabi postopkov trgovinske zaščite zaradi njihove zapletenosti in visokih stroškov. Dostop malih in srednjih podjetij do teh instrumentov bi bilo treba izboljšati z okrepitvijo vloge službe za podporo malim in srednjim podjetjem, ki bi jim morala pomagati pri vlaganju pritožb in doseganju potrebnih pragov za uvedbo preiskave. Upravni postopki, povezani s postopki trgovinske zaščite, bi morali biti tudi bolj prilagojeni omejitvam malih in srednjih podjetij. [Sprememba 8]

(12b)  Trajanje preiskave v protidampinških primerih bi bilo treba omejiti na devet mesecev, končana pa bi morala biti v 12 mesecih od začetka postopka. Trajanje preiskave v protisubvencijskih primerih bi bilo treba omejiti na devet mesecev, končana pa bi morala biti v 10 mesecih od začetka postopka. V vsakem primeru bi se smele začasne dajatve naložiti samo v obdobju, ki se začne 60 dni po sprožitvi postopka in traja največ šest mesecev po sprožitvi postopka. [Sprememba 9]

(12c)  Nezaupne elemente zavez, posredovane Komisiji, bi bilo treba bolje razkriti zainteresiranim stranem, Evropskemu parlamentu in Svetu. Preden Komisija sprejme ponudbo o zavezi, bi se morala obvezno posvetovati z industrijskim sektorjem. [Sprememba 10]

(13)  Pri začetnih preiskavah, v katerih je bilo ugotovljeno, da so bile stopnje dampinga ali subvencijske stopnje nižje od pragov de minimis, bi bilo treba preiskavo v zvezi z izvozniki, ki ne bodo obravnavani v poznejših preiskavah v zvezi s pregledom, takoj ustaviti.

(14)  V okviru protidampinških in protisubvencijskih preiskav v zvezi s pregledom se zdi primerno zagotoviti možnost spremembe metodologije glede na preiskavo, ki je vodila k uvedbi ukrepov, da bi se med drugim zagotovilo, da se v različnih preiskavah v določenem času uporabljajo usklajene metodologije. To bo omogočilo zlasti možnost spremembe metodologij, ki se čez čas, ko so razmere drugačne, spremenijo.

(15)  Ko so pogoji za začetek preiskave proti izogibanju izpolnjeni, bi morala biti za uvoz v vseh primerih obvezna registracija.

(16)  Pri preiskavah proti izogibanju se zdi priporočljivo odpraviti pogoj, v skladu s katerim proizvajalci zadevnega izdelka ne bi smeli biti povezani z nobenim proizvajalcem, za katerega veljajo prvotni ukrepi, da bi se jim odobrilo izvzetje iz registracije ali podaljšanja dajatev. Izkušnje namreč kažejo, da je za proizvajalce zadevnega izdelka včasih ugotovljeno, da niso vpleteni v izogibanje, temveč da so povezani s proizvajalcem, za katerega veljajo prvotni ukrepi. V takih primerih se proizvajalcu ne bi smelo zavrniti izvzetja zgolj na podlagi dejstva, da je družba povezana s proizvajalcem, za katerega veljajo prvotni ukrepi. Poleg tega v primerih, ko se izogibanje zgodi v Uniji, dejstvo, da so uvozniki povezani s proizvajalci, za katere veljajo ukrepi, ne bi smelo biti odločilnega pomena pri določanju, ali se lahko uvozniku odobri izvzetje.

(17)  Ko je število proizvajalcev v Uniji tako veliko, da je treba uporabiti vzorčenje, bi bilo treba vzorec proizvajalcev izbrati med vsemi proizvajalci v Uniji in ne le med tistimi proizvajalci, ki vložijo pritožbo.

(18)  Pri oceni interesa Unije bi morali vsi proizvajalci v Uniji imeti možnost, da predložijo pripombe, in ne le tisti proizvajalci, ki vložijo pritožbo. [Sprememba 93]

(18a)  Letno poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Uredbe (ES) št. 1225/2009 in Uredbe (ES) št. 597/2009 omogoča redno in pravočasno spremljanje instrumentov trgovinske zaščite v okviru vzpostavitve strukturiranega medinstitucionalnega dialoga o tem vprašanju. Javna objava tega poročila šest mesecev po predstavitvi Evropskemu parlamentu in Svetu bo omogočila preglednost instrumentov trgovinske zaščite za deležnike in javnost. [Sprememba 11]

(18b)  Komisija bi morala zagotoviti večjo preglednost postopkov, notranjih postopkov in rezultatov preiskav, vse nezaupne datoteke pa bi morale biti dostopne zainteresiranim stranem prek spletne platforme. [Sprememba 12]

(18c)  Komisija bi morala redno obveščati Evropski parlament in Svet o začetku vseh preiskav in njihovem poteku. [Sprememba 13]

(18d)  Če je treba zaradi velikega števila proizvajalcev v Uniji uporabiti vzorčenje, bi morala Komisija pri izbiri vzorca proizvajalcev upoštevati delež malih in srednjih podjetij v vzorcu, zlasti v primeru raznolikih in razdrobljenih proizvodnih sektorjev, večinoma sestavljenih iz malih in srednjih podjetij. [Sprememba 14]

(18e)  Da se poveča učinkovitost instrumentov trgovinske zaščite, bi morali imeti sindikati možnost predložiti pisne pritožbe skupaj z industrijo Unije. [Sprememba 92]

(19)  Zato bi bilo treba Uredbo (ES) št. 1225/2009 in Uredbo (ES) št. 597/2009 ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1225/2009 se spremeni:

-1. Naslov se nadomesti z naslednjim: "

„Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti unije“ [Sprememba 15]

"

-1a. Vstavi se naslednja uvodna izjava:"

(11a) Tretje države vse bolj ovirajo trgovino v korist domačim proizvajalcem, na primer z izvoznimi dajatvami ali sistemi dvojnih cen. Tovrstno vmešavanje povzroča dodatno izkrivljanje trgovine. Zato proizvajalci Unije niso oškodovani samo zaradi dampinga, ampak v primerjavi s proizvajalci iz tretjih držav, ki uvajajo takšne ukrepe, tudi zaradi dodatnega izkrivljanja trgovine. Dodatno izkrivljanje trgovine je lahko tudi posledica različnih ravni delovnih in okoljskih standardov. Zato se v primerih, ko je raven socialnih in okoljskih standardov v državi izvoznici nezadostna, ne bi smelo uporabljati pravilo nižje dajatve. Zadostna raven je opredeljena z ratifikacijo glavnih konvencij Mednarodne organizacije dela in večstranskih okoljskih sporazumov, katerih pogodbenica je Unija. Mala in srednja podjetja so še večje žrtve nepoštene konkurence, saj se ji zaradi svoje majhnosti ne morejo prilagoditi. Zato se v primerih, ko je vložena pritožba v imenu sektorja, sestavljenega večinoma iz malih in srednjih podjetij, ne bi smelo uporabljati pravilo nižje dajatve. Pravilo nižje dajatve pa bi se moralo uporabiti v primerih, ko je strukturno izkrivljanje trga surovin posledica namerne odločitve ene od najmanj razvitih držav, da zaščiti javni interes.[Sprememba 16]

"

-1b. V členu 1(1) se doda naslednji pododstavek:"

„Uporaba dampinških izdelkov v povezavi z raziskovanjem epikontinentalnega pasu, izključno ekonomsko cono države članice ali z izkoriščanjem njenih virov se obravnava kot uvoz po tej uredbi in se ustrezno obdavči, če povzroča škodo industriji Unije.“ [Sprememba 17]

"

-1c. V členu 1 se doda naslednji odstavek:"

„4a. Za namene te uredbe se surovina razlaga kot vložek v dani izdelek, ki odločilno vpliva na stroške njegove izdelave.“ [Sprememba 18]

"

-1d. V členu 1 se doda naslednji odstavek:"

„4b. Šteje se, da je v zvezi s surovino nastalo strukturno izkrivljanje, če njena cena ni le rezultat normalnega delovanja tržnih sil, odvisnih od ponudbe in povpraševanja. Tako izkrivljanje nastane zaradi posegov tretjih držav, ki med drugim vključujejo izvozne davke, izvozne omejitve in sisteme dvojnih cen.“ [Sprememba 19]

"

-1e. V členu 2(7)(a) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Primerna tretja država s tržnim gospodarstvom se izbere na smiseln način, pri čemer se ustrezno upoštevajo vse zanesljive informacije, ki so dostopne v času izbire. Izbrana država ima poleg tega zadostno raven socialnih in okoljskih standardov, pri čemer se zadostna raven določi na podlagi tega, da je tretja država ratificirala in dejansko izvaja večstranske okoljske sporazume in njihove protokole, katerih pogodbenica je Unije, ter konvencije Mednarodne organizacije dela, naštete v Prilogi Ia. Upoštevajo se tudi roki; kjer je to primerno, se uporabi tretja država s tržnim gospodarstvom, ki je predmet iste preiskave.“ [Spremembi 70 in 86]

"

1.  V členu 4(1) se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:"

„1. Za namene te uredbe se izraz „industrija Unije“ nanaša na vse proizvajalce podobnih izdelkov v Uniji ali na tiste od njih, katerih skupna proizvodnja izdelkov predstavlja večji delež celotne proizvodnje teh izdelkov v Uniji, razen: (…).“

"

1a.  V členu 5(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Razen če gre za primer, ki ga predvideva odstavek 6, se začne preiskava za določitev obstoja, stopnje in učinka kakršnega koli domnevnega dampinga na pisno pritožbo katere koli v imenu industrije Skupnosti delujoče fizične ali pravne osebe ali katerega koli združenja, ki ni pravna oseba, ki deluje v imenu industrije Unije. Pritožbe lahko skupaj vložijo tudi industrija Unije ali vsaka fizična ali pravna oseba ali združenje, ki ni pravna oseba, ki deluje v imenu industrije Unije, in sindikati.“ [Spremembi 87 in 90]

"

1b.  V členu 5 se doda naslednji odstavek:"

„1a. Komisija v protidampinških primerih prek službe za podporo malim in srednjim podjetjem spodbuja dostop do instrumenta za raznolike in razdrobljene industrijske sektorje, sestavljene predvsem iz malih in srednjih podjetij.

Služba za podporo malim in srednjim podjetjem ozavešča o instrumentu ter nudi informacije in razlago o načinih vlaganja pritožb ter o najboljših načinih za predložitev dokazov o dampingu in škodi.

Ta služba da na voljo standardizirane obrazce za predložitev statističnih podatkov za običajne namene in vprašalnike.

Po začetku preiskave obvesti mala in srednja podjetja ter njihova združenja, na katera bodo verjetno vplivali začetek postopkov in ustrezni roki za prijavo kot zainteresirane strani.

Pomaga pri izpolnjevanju vprašalnikov, pri katerih se posebna pozornost posveti vprašanjem malih in srednjih podjetij glede preiskav, začetih v skladu s členom 5(6). V čim večji meri pomaga zmanjšati breme, ki ga povzročajo jezikovne ovire.

Če mala in srednja podjetja predložijo dokaze prima facie o dampingu, služba za podporo malim in srednjim podjetjem tem podjetjem zagotovi podatke o gibanju obsega in vrednosti uvoza zadevnih izdelkov v skladu s členom 14(6).

Poleg tega zagotavlja smernice o dodatnih možnostih sodelovanja in povezovanja s pooblaščencem za zaslišanje in nacionalnimi carinskimi organi. Služba za podporo mala in srednja podjetja tudi obvešča o možnostih in pogojih, v skladu s katerimi bi lahko zahtevala pregled ukrepov in povračilo plačanih protidampinških dajatev.“ [Sprememba 20]

"

1c.  V členu 5(4) se doda naslednji pododstavek:"

„V primeru raznolikih in razdrobljenih industrijskih sektorjev, sestavljenih predvsem iz malih in srednjih podjetij, Komisija prispeva k doseganju teh pragov s pomočjo službe za podporo malim in srednjim podjetjem.“ [Sprememba 21]

"

1d.  V členu 5 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:"

„6. Če se Komisija v posebnih okoliščinah, zlasti v primeru različnih in razdrobljenih industrijskih sektorjev, sestavljenih predvsem iz malih in srednjih podjetij, odloči, da bo začela preiskavo, ne da bi bila prejeta pisna pritožba s prošnjo za začetek take preiskave s strani industrije Unije ali v njenem imenu, je to storjeno na osnovi zadostnih dokazov o dampingu, škodi in vzročni zvezi, ki upravičujejo tako preiskavo, kot je opisano v odstavku 2.“ [Sprememba 22]

"

1e.  V členu 6 se odstavek 9 nadomesti z naslednjim:"

„9. Pri postopkih, ki se začnejo v skladu s členom 5(9), se preiskava, če je le mogoče, zaključi v roku devetih mesecev. Vsekakor pa se takšna preiskava v vseh primerih zaključi v enem letu po njenem začetku na podlagi ugotovitev, sprejetih v skladu s členom 8, za zaveze ali ugotovitev, sprejetih v skladu s členom 9, za dokončni ukrep. Dolžina preiskav se, kadar je to mogoče, zlasti pa v primeru raznolikih in razdrobljenih industrijskih sektorjev, sestavljenih predvsem iz malih in srednjih podjetij, časovno ujema s proračunskim letom.“ [Sprememba 23]

"

2.  Členu 6 se dodajo odstavki:"

„10. Proizvajalci podobnega izdelka v Uniji morajo sodelovati , razen malih in mikropodjetij v Uniji, so zaprošeni, da sodelujejo v postopkih, ki so se začeli v skladu s členom 5(6). [Sprememba 24]

   10a. Komisija zagotovi najboljši možen dostop do informacij vsem zainteresiranim stranem, tako da omogoči informacijski sistem za obveščanje zainteresiranih strani v trenutku, ko se v preiskovalne datoteke dodajo nove nezaupne informacije. Informacije, ki niso zaupnega značaja, so dostopne tudi prek spletne platforme. [Sprememba 25]
   10b. Komisija ščiti učinkovito uveljavljanje postopkovnih pravic zainteresiranih strani in prek pooblaščenca za zaslišanje, kjer je to primerno, zagotavlja, da se postopki obravnavajo nepristransko, objektivno in v razumnem roku. [Sprememba 26]
   10c. Komisija na zahtevo zainteresiranih strani vprašalnike, ki bodo uporabljeni v preiskavah, izda v vseh uradnih jezikih Unije.[Sprememba 27]

"

3.  Člen 7 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Če se postopek začne v skladu s členom 5, se lahko uvedejo začasne dajatve, če je bilo o tem objavljeno obvestilo in so zainteresirane strani dobile ustrezno priložnost, da predložijo svoje informacije in dajo pripombe v skladu s členom 5(10), če je prišlo do začasne pozitivne ugotovitve, da gre za damping in posledično škodo za industrijo Unije, in če interes Unije kliče po intervenciji, da se prepreči taka škoda. Začasne dajatve se ne uvedejo prej kakor 60 dni in ne pozneje kakor šest mesecev po začetku postopkov. [Sprememba 28]

Začasne dajatve se ne smejo uporabiti dva tedna od datuma, ko so bile zainteresiranim stranem poslane informacije v skladu s členom 19a. Zagotovitev teh informacij ne vpliva na nobeno poznejšo odločitev, ki jo Komisija lahko sprejme.[Sprememba 29]

"

(b)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Znesek začasne protidampinške dajatve ne sme presegati začasno ugotovljene stopnje dampinga, vendar bi moral biti nižji od stopnje dampinga, če bi taka nižja dajatev zadostovala za odpravo škode, ki jo ima industrija Unije.

Nižja dajatev se ne uporablja v naslednjih primerih:

   (a) Če se v zvezi z zadevnim izdelkom v državi izvoznici ne se ugotovi obstoj strukturnih izkrivljanj trga surovin, bi moral biti znesek nižji od stopnje dampinga, če bi taka nižja dajatev zadostovala za odpravo škode, ki jo ima industrija Unije.strukturnega izkrivljanja oziroma večjih posegov države, na primer glede cen, stroškov in vložkov, vključno s surovinami in energijo, raziskav in dela, rezultatov, prodaje in naložb, menjalnih tečajev ter poštenih pogojev financiranja trgovine;
   (b) socialni in okoljski standardi države izvoznice niso na dovolj visoki ravni, pri čemer se zadostna raven določi na podlagi tega, da je tretja država ratificirala in dejansko izvaja večstranske okoljske sporazume in njihove protokole, katerih pogodbenica je Unija, ter konvencije Mednarodne organizacije dela, naštete v prilogi Ia;
   (c) pritožnik predstavlja raznolik in razdrobljen industrijski sektor, sestavljen predvsem iz malih in srednjih podjetij;
   (d) preiskava ali ločena protisubvencijska preiskava je vsaj začasno ugotovila, da država izvoznica zagotavlja eno ali več subvencij proizvajalcem, ki izvažajo zadevni izdelek.

Taka nižja dajatev pa se odobri vedno, če se ugotovi, da pri zadevnem izdelku obstaja strukturno izkrivljanje v zvezi s surovinami v državi izvoznici, in če je ta država ena od najmanj razvitih držav iz priloge IV k Uredbi (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta*.

__________

* Uredba (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008.[Sprememba 30]

"

3a.  V členu 8 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

1. Pod pogojem, da je iz začasne pozitivne ugotovitve razviden obstoj dampinga in škode, Komisija lahko sprejme ustrezne prostovoljne zaveze, ki jih ponudi izvoznik, da bo popravil cene ali ustavil izvoz po dampinških cenah, če po posebnem posvetovanju s Svetovalnim odborom ugotovi, da takšna ponudba učinkovito odpravlja škodljivi učinek dampinga. Začasne dajatve, ki jih je uvedla Komisija v skladu s členom 7(1), oziroma dokončne dajatve, ki jih je uvedel Svet v skladu s členom 9(4), se v takem primeru in dokler veljajo take zaveze ne uporabljajo pri uvozu takih izdelkov, ki jih proizvajajo podjetja, navedena v sklepu Komisije o sprejetju zavez in njenih naknadnih spremembah. Cene se v skladu s takimi zavezami ne zvišajo za več, kot je potrebno, da se odpravi stopnja dampinga, hkrati pa se morajo zvišati za manj, kot je stopnja dampinga, če bi tako zvišanje zadostovalo za odpravo škode industriji Unije, razen če je Komisija pri uvedbi začasnih ali dokončnih dajatev sklenila, da se takšna nižja dajatev ne uporabi.“ [Sprememba 31]

"

3b.  V členu 8 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:"

„4. Od strank, ki ponudijo zavezo, se zahteva, da zagotovijo smiselno različico takšne zaveze, ki ni zaupne narave, tako da se lahko da na voljo zainteresiranim strankam iz preiskave, Evropskemu parlamentu in Svetu. Od strank se zahteva, naj razkrijejo čim več informacij glede vsebine in značaja zaveze ob ustreznem upoštevanju varstva zaupnih informacij v smislu člena 19. Poleg tega se Komisija pred sprejetjem take ponudbe posvetuje z industrijo Unije glede glavnih značilnosti zaveze.“ [Sprememba 32]

"

4.  Člen 9 se spremeni:

(a)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Za postopek, ki se začne v skladu s členom 5(9), običajno velja, da je škoda zanemarljiva, če je zadevni uvoz manjši kot obseg, opisan v členu 5(7). Isti postopek se takoj zaključi, kadar se ugotovi, da je stopnja dampinga, izražena kot odstotek izvozne cene, manjša od 2 %.“

"

(b)  v odstavku 4 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim:"

„Znesek protidampinške dajatve ne sme preseči ugotovljene stopnje dampinga in mora biti nižji od stopnje dampinga, če bi taka nižja dajatev zadostovala za odpravo škode, ki jo ima industrija Unije.

Nižja dajatev se ne uporablja v naslednjih primerih:

   (a) Če se v zvezi z zadevnim izdelkom v državi izvoznici ne se ugotovi obstoj strukturnih izkrivljanj trga surovin, mora biti znesek nižji od stopnje dampinga, če bi taka nižja dajatev zadostovala za odpravo škode, ki jo ima industrija Unije. strukturnega izkrivljanja oziroma večjih posegov države, na primer glede cen, stroškov in vložkov, vključno s surovinami in energijo, raziskav in dela, rezultatov, prodaje in naložb, menjalnih tečajev ter poštenih pogojev financiranja trgovine;
   (b) socialni in okoljski standardi države izvoznice niso na dovolj visoki ravni, pri čemer se zadostna raven določi na podlagi tega, da je tretja država ratificirala in dejansko izvaja večstranske okoljske sporazume in njihove protokole, katerih pogodbenica je Unija, ter konvencije Mednarodne organizacije dela, naštete v prilogi Ia;
   (c) pritožnik predstavlja raznolik in razdrobljen industrijski sektor, sestavljen predvsem iz malih in srednjih podjetij;
   (d) preiskava ali ločena protisubvencijska preiskava je ugotovila, da država izvoznica zagotavlja eno ali več subvencij proizvajalcem, ki izvažajo zadevni izdelek.

Taka nižja dajatev pa se odobri vedno, če se ugotovi, da pri zadevnem izdelku obstaja strukturno izkrivljanje v zvezi s surovinami v državi izvoznici, in če je ta država ena od najmanj razvitih držav iz priloge IV k Uredbi (EU) št. 978/2012.[Sprememba 33]

"

5.  Člen 11 se spremeni:

(-a)  v odstavku 6 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Pregled ob izteku ukrepa se začne, če zahtevek zanj vsebuje dovolj dokazov, da bi konec ukrepov verjetno imel za posledico nadaljevanje ali ponovno pojavljanje dampinga ali škode. Na tako verjetnost lahko na primer kažejo dokazi o nadaljevanju dampinga in škode ali dokazi, da je odstranitev škode deloma ali v celoti posledica obstoja ukrepov ali dokazi, da so okoliščine, v katerih se nahajajo izvozniki, ali pa okoliščine na trgu take, da kažejo na verjetnost nadaljevanja škodljivega dampinga. Na takšno verjetnost lahko kaže tudi nadaljevanje vmešavanja države izvoznice.[Sprememba 77/rev]

"

(a)  odstavku 5 se doda pododstavek:"

Če se ukrep po preiskavi v skladu z odstavkom 2 izteče, se vse dajatve, pobrane od datuma začetka take preiskave, povrnejo, če so nacionalni carinski organi vložili zahtevek za povračilo in če so to povračilo odobrili v skladu z veljavno carinsko zakonodajo Unije v zvezi s povračilom in odpustom dajatve. Zadevni nacionalni carinski organi za to povračilo ne plačajo obresti.[Sprememba 35]

"

(b)  odstavek 9 se črta.

6.  Člen 13 se spremeni:

(a)  v odstavku 3 se drugi stavek nadomesti z naslednjim:"

„Preiskave se začnejo po posvetovanju s Svetovalnim odborom na podlagi uredbe Komisije, ki carinskim organom daje tudi navodila, da uvoz registrirajo v skladu s členom 14(5) ali da zahtevajo jamstva.“

"

(b)  odstavku 4 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Za uvoz podjetij, katerim so odobrena izvzetja, registracija na podlagi člena 14(5) ali ukrepi ne veljajo. Zahtevki za izvzetja, ki so jim priložena ustrezna dokazila, se predložijo v rokih, določenih v uredbi Komisije o začetku preiskave. Kadar se praksa, postopek ali dejavnost izogibanja dogajajo zunaj Unije, se izvzetja lahko odobrijo proizvajalcem zadevnega izdelka, za katere se ugotovi, da niso vpleteni v izogibanje, kakor je opredeljeno v odstavkih 1 in 2 tega člena. Kadar se praksa, postopek ali dejavnost izogibanja dogajajo znotraj Unije, se izvzetja lahko odobrijo uvoznikom, ki lahko dokažejo, da niso vpleteni v izogibanje, kakor je opredeljeno v odstavkih 1 in 2 tega člena.“

"

6a.  V členu 14 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:"

„3. Posebne določbe, zlasti o skupni opredelitvi pojma poreklo iz Uredbe (EGS) št. 2913/92 ali določbe v skladu s členom 2 tega zakonika se lahko sprejmejo v skladu s to uredbo.“ [Sprememba 36]

"

6b.  V členu 14 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:"

„5. Komisija lahko po tem, ko je pravočasno obvestila države članice, da navodilo carinskim organom, da izvedejo ustrezne ukrepe za registriranje uvoza, tako da bi bilo kasneje mogoče uporabiti ustrezne ukrepe proti temu uvozu od dneva takšne registracije naprej. Uvoz se podredi registraciji na osnovi zahteve industrije Unije, ki vsebuje zadostne dokaze, ki upravičujejo takšno ukrepanje. Uvoz je lahko predmet registracije tudi na lastno pobudo Komisije.

Uvoz se registrira od datuma začetka preiskave, če pritožba industrije Unije vsebuje zahtevek za evidentiranje in dovolj dokazov, ki ta ukrep upravičujejo.

Registriranje uvede uredba, ki navede namen te aktivnosti in, če je to primerno, ocenjen znesek možnih bodočih obveznosti. Uvoz ne sme biti predmet registracije več kot devet mesecev.“ [Sprememba 79]

"

6c.  V členu 14 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:"

„6. Države članice Komisiji poročajo vsak mesec o uvozu izdelkov, ki so predmet preiskave in ukrepov in o znesku dajatev, ki so bile pobrane v skladu s to uredbo. Komisija lahko na izrecno in obrazloženo zahtevo zainteresirane stranke, potem ko svoje mnenje o tem poda še odbor iz člena 15(2), odloči, da bo zainteresiranim stranem predložila informacije o količini in vrednosti uvoza teh izdelkov.“ [Sprememba 75]

"

6d.  V členu 14 se doda naslednji odstavek:"

"7a. Če namerava Komisija sprejeti ali objaviti dokumente, katerih namen je pojasniti kateri koli element ustaljene prakse Komisije v zvezi z uporabo te uredbe, se pred sprejetjem ali objavo posvetuje z Evropskim parlamentom in Svetom, da bi dosegla soglasje in sprejetje danega dokumenta. Za morebitne poznejše spremembe takih dokumentov veljajo enake postopkovne zahteve. Vsak takšen dokument je v vsakem primeru v celoti skladen z določbami te uredbe. Noben dokument te vrste ne sme razširiti diskrecijske pravice Komisije za sprejemanje ukrepov, kot jo tolmači Sodišče. " [Sprememba 39]

"

7.  V členu 17se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. V primerih, ko gre za veliko število proizvajalcev, izvoznikov ali uvoznikov Unije, ki so pristali na sodelovanje pri preiskavi, vrst izdelkov ali transakcij, se lahko preiskava omeji na smiselno število zainteresiranih strani, izdelkov ali transakcij, tako da uporabi vzorce, ki so statistično utemeljeni na osnovi informacij, ki so dostopne ob času izbora, ali pa se preiskava lahko omeji na največji reprezentativni obseg proizvodnje, prodaje ali izvoza, ki ga je mogoče ustrezno preiskati v času, ki je na voljo. Pri raznolikih in razdrobljenih industrijskih sektorjih, sestavljenih predvsem iz malih in srednjih podjetij, bi moral končni izbor strank po možnosti upoštevati njihov delež v zadevnem sektorju.[Sprememba 40]

"

8.  Vstavi se naslednji člen:"

„Člen 19a

Informacije o začasnih ukrepih

   1. Proizvajalci, uvozniki in izvozniki Unije in njihova reprezentativna združenja ter predstavniki države izvoznice lahko zahtevajo informacije o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Zahteve po teh informacijah se vložijo v pisni obliki v roku, ki je predpisan v obvestilu o začetku. Te informacije se navedenim zainteresiranim stranem zagotovijo vsaj dva tedna pred iztekom roka za uvedbo začasnih dajatev iz člena 7(1). Te informacije vključujejo:
   (a) povzetek predlaganih dajatev izključno za namene obveščanja ter
   (b) podrobne informacije o izračunu stopnje dampinga in stopnje, ki zadostuje za odpravo škode industriji Unije, pri čemer je treba ustrezno upoštevati potrebo po izpolnjevanju obveznosti glede zaupnosti iz člena 19. Zainteresirane strani imajo na voljo tri delovne dni, da predložijo pripombe o natančnosti izračunov. [Sprememba 41]

V primerih, ko se namesto uvedbe začasnih dajatev namerava nadaljevati preiskavo, se zainteresirane strani obvestijo o neuvedbi dajatev dva tedna pred iztekom roka za uvedbo začasnih dajatev iz člena 7(1).“

"

9.  Člen 21(2) se nadomesti z naslednjim:"

„2. Da bi zagotovili trdno osnovo, na temelju katere lahko pristojni organi upoštevajo vsa mnenja in informacije pri odločanju o tem, ali je uvedba ukrepov v interesu Unije, se lahko proizvajalci in uvozniki Unije in njihova reprezentativna združenja ter reprezentativne uporabnike in reprezentativne potrošniške organizacije v okviru rokov, določenih v obvestilu o začetku protidampinške preiskave, javijo in Komisiji predložijo ustrezne informacije. Te informacije ali njihovi ustrezni povzetki se lahko dajo na razpolago drugim zainteresiranim stranem iz tega člena, ki imajo pravico, da nanje predložijo opombe.“ [Sprememba 42]

"

9a.  V členu 22 se doda naslednji odstavek:"

"1a. Takoj ko vse države članice ratificirajo nove konvencije Mednarodne organizacije dela, Komisija ustrezno posodobi Prilogo Ia v skladu s postopkom iz člena 290 PDEU.“ [Sprememba 43]

"

9b.  Vstavi se naslednji člen:"

„Člen 22a

Poročilo

   1. Da bi Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu olajšala spremljanje izvajanja uredbe, ob ustreznem upoštevanju varstva zaupnih informacij v smislu člena 19, Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto v okviru dialoga o instrumentih trgovinske zaščite med Komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom predloži poročilo o uporabi in izvajanju te uredbe. Poročilo vsebuje informacije o uporabi začasnih in dokončnih ukrepov, zaključku preiskav brez sprejetja ukrepov, zavezah, ponovnih preiskavah, obiskih za namene revizije in preverjanja ter o dejavnostih različnih organov, odgovornih za nadzor izvajanja te uredbe in izpolnjevanja obveznosti, izhajajočih iz nje. Poročilo obravnava tudi uporabo instrumentov trgovinske zaščite v tretjih državah proti Uniji, informacije o okrevanju industrije Unije, na katero vplivajo uvedeni ukrepi, in pritožbe zoper uvedene ukrepe. Vključuje dejavnosti pooblaščenca za zaslišanje pri generalnem direktoratu Komisije za trgovino in dejavnosti službe za pomoč malim in srednjim podjetjem v zvezi z uporabo te uredbe.
   2. Evropski parlament lahko v enem mesecu po tem, ko Komisija predloži poročilo, slednjo povabi na priložnostno srečanje pristojnega odbora, da bi predstavili in pojasnili morebitna vprašanja v zvezi z izvajanjem te uredbe. Na osnovi poročila se lahko sprejme tudi resolucija.
   3. Komisija poročilo objavi najpozneje šest mesecev potem, ko ga je predložila Evropskemu parlamentu in Svetu.“ [Sprememba 44]

"

9c.  Doda se naslednja priloga:"

"Priloga Ia

Konvencije Mednarodne organizacije dela iz členov 7, 8 in 9

   1. Konvencija o prisilnem ali obveznem delu, št. 29 (1930)
   2. Konvencija o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic, št. 87 (1948)
   3. Konvencija o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja, št. 98 (1949)
   4. Konvencija o enakem plačilu delavcev in delavk za delo enake vrednosti, št. 100 (1951)
   5. Konvencija o odpravi prisilnega dela, št. 105 (1957)
   6. Konvencija o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih, št. 111 (1958)
   7. Konvencija o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja, št. 138 (1973)
   8. Konvencija o prepovedi in takojšnjih ukrepih za odpravo najhujših oblik otroškega dela, št. 182 (1999)" [Sprememba 45]

"

Člen 2

Uredba (ES) št. 597/2009 se spremeni:

-1. Naslov se nadomesti z naslednjim: "

„Uredba Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije.“ [Sprememba 46]

"

-1a. Vstavi se nova uvodna izjava:"

„ (9a) V Uniji so subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, načeloma prepovedane v skladu s členom 107(1) PDEU. Zato subvencije, proti katerim se lahko izvedejo izravnalni ukrepi, ki jih odobrijo tretje države, še posebej izkrivljajo trgovino. Višina državne pomoči, ki jo dovoli Komisija, se je sčasoma postopno znižala. Zato se v zvezi s protisubvencijskim instrumentom pravilo nižje dajatve ne bi smelo več uporabljati za uvoz iz držav, ki dajejo subvencije. [Sprememba 47]

"

-1b. V členu 1(1) se doda naslednji pododstavek:"

„Uporaba subvencioniranih izdelkov v povezavi z raziskovanjem epikontinentalnega pasu, izključno ekonomsko cono države članice ali z izkoriščanjem njenih virov se obravnava kot uvoz po tej uredbi in se ustrezno obdavči, če povzroča škodo industriji Unije.“ [Sprememba 48]

"

1.  V členu 9(1) se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:"

„1. Za namene te uredbe se izraz „industrija Unije“ nanaša na vse proizvajalce podobnih izdelkov v Uniji ali na tiste od njih, katerih skupna proizvodnja izdelkov predstavlja večji delež celotne proizvodnje teh izdelkov v Uniji, razen: (…).“

"

1a.  V členu 10(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

1. Razen v primerih iz odstavka 8 se preiskava za ugotovitev obstoja, ravni in učinka vsake domnevne subvencije prične s pisno pritožbo katere koli fizične ali pravne osebe ali združenja, ki ni pravna oseba, ki zastopa industrijo Unije. Pritožbe lahko skupaj vložijo tudi industrija Unije ali vsaka fizična ali pravna oseba ali združenje, ki ni pravna oseba, ki deluje v imenu industrije Unije, in sindikati.“ [Sprememba 91]

"

1b.  V členu 10(6) se doda naslednji pododstavek:"

„V primeru raznolikih in razdrobljenih industrijskih sektorjev, sestavljenih predvsem iz malih in srednjih podjetij, Komisija prispeva k doseganju teh pragov s pomočjo službe za pomoč malim in srednjim podjetjem.“ [Sprememba 94]

"

1c.  V členu 10 se odstavek 8 nadomesti z naslednjim:"

"8. Kadar se Komisija v v posebnih okoliščinah, zlasti v primeru različnih in razdrobljenih industrijskih sektorjev, sestavljenih predvsem iz malih in srednjih podjetij, odloči, da bo začela preiskavo, ne da bi s strani ali v imenu industrije Unije prejela pisno pritožbo, katere namen je začetek take preiskave, se ta začne na podlagi zadostnih dokazov o obstoju subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, škode in vzročne zveze, kakor je opredeljeno v odstavku 2, ki bi upravičili tak začetek.“ [Sprememba 49]

"

1d.  V členu 11 se odstavek 9 nadomesti z naslednjim: "

"9. Pri postopkih, ki se začnejo v skladu s členom 10(11), se preiskava, če je le mogoče, zaključi v roku devetih mesecev. V vsakem primeru se takšne preiskave v vseh primerih zaključijo v 10 mesecih po njihovem začetku na podlagi ugotovitev, sprejetih v skladu s členom 13, za zaveze, ali ugotovitev, sprejetih v skladu s členom 15, za dokončni ukrep.“ Dolžina preiskav kadar koli je to mogoče, zlasti v primeru različnih in razdrobljenih industrijskih sektorjev, sestavljenih predvsem iz malih in srednjih podjetij, sovpada s proračunskim letom." [Sprememba 51]

"

2.  Členu 11 se dodajo naslednji odstavki:"

„11. Proizvajalci podobnega izdelka v Uniji morajo sodelovati, razen malih in mikropodjetij v Uniji, so zaprošeni, da sodelujejo v postopkih, ki so se začeli v skladu s členom 10(8). [Sprememba 50]

   11a. Komisija v okviru protisubvencijskih primerov prek službe za podporo malim in srednjim podjetjem spodbuja dostop do instrumenta za raznolike in razdrobljene industrijske sektorje, sestavljene predvsem iz malih in srednjih podjetij.

Služba za podporo malim in srednjim podjetjem ozavešča o instrumentu ter nudi informacije in razlago o načinih vlaganja pritožb ter o najboljših načinih za predložitev dokazov o škodi in subvencijah, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Ta služba da na voljo standardizirane obrazce za predložitev statističnih podatkov za običajne namene in vprašalnike.

Po začetku preiskave obvesti mala in srednja podjetja ter njihova združenja, na katera bodo verjetno vplivali začetek postopkov in ustrezni roki za prijavo kot zainteresirane strani.

Pomaga pri izpolnjevanju vprašalnikov, pri katerih se posebna pozornost posveti vprašanjem malih in srednjih podjetij glede preiskav, začetih v skladu s členom 10(8). V čim večji meri pomaga zmanjšati breme, ki ga povzročajo jezikovne ovire.

Če mala in srednja podjetja predložijo prima facie dokaze o subvencijah, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, služba za pomoč malim in srednjim podjetjem tem podjetjem zagotovi podatke o gibanju obsega in vrednosti uvoza zadevnih izdelkov v skladu s členom 24(6).

Poleg tega zagotovlja smernie o dodatnih možnostih sodelovanja in povezovanja s pooblaščencem za zaslišanje in nacionalnimi carinskimi organi. Služba za podporo mala in srednja podjetja tudi obvešča o možnostih in pogojih, v skladu s katerimi bi lahko zahtevala pregled ukrepov in povračilo plačanih dajatev glede izravnalnih ukrepov. [Sprememba 52]

   11b. Komisija zagotovi najboljši možen dostop do informacij vsem zainteresiranim stranem, tako da omogoči informacijski sistem za obveščanje zainteresiranih strani v trenutku, ko se v preiskovalne datoteke dodajo nove nezaupne informacije. Informacije, ki niso zaupnega značaja, so dostopne tudi prek spletne platforme. [Sprememba 53]
   11c. Komisija ščiti učinkovito uveljavljanje postopkovnih pravic zainteresiranih strani in prek pooblaščenca za zaslišanje zagotavlja, da se postopki obravnavajo nepristransko, objektivno in v razumnem roku. [Sprememba 54]
   11d. Komisija na zahtevo zainteresiranih strani izda vprašalnike, ki se bodo uporabljali v preiskavah, v vseh uradnih jezikih Unije.[Sprememba 55]

"

3.  Člen 12(1) se spremeni:

(-a)  drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:"

„Začasne dajatve se ne uvedejo prej kakor 60 dni in ne pozneje kakor šest mesecev po začetku postopkov.“ [Sprememba 56]

"

(a)  tretji pododstavek se nadomesti z naslednjim:"

„Znesek začasne izravnalne dajatve ne sme preseči skupnega zneska začasno ugotovljenih subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.“

"

(b)  na koncu se doda naslednji pododstavek:"

„Začasne dajatve se ne smejo uporabiti dva tedna od datuma, ko so bile zainteresiranim stranem poslane informacije v skladu s členom 29b. Zagotovitev teh informacij ne vpliva na nobeno poznejšo odločitev, ki jo Komisija lahko sprejme.“ [Sprememba 57]

"

3a.  V členu 13 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

"1. Če se ugotovi začasni obstoj subvencioniranja in škode lahko Komisija sprejme ponudbe prostovoljnih zavez, na podlagi katerih:

   (a) država porekla in/ali izvoza soglaša, da bo odpravila ali omejila subvencijo ali sprejela druge ukrepe v zvezi z njenimi učinki; ali
   (b) se kateri koli izvoznik zaveže, da bo spremenil svoje cene ali prenehal izvažati na zadevno območje, dokler se bodo za takšen izvoz zagotavljale subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, pod pogojem, da je Komisija po posvetovanju s Svetovalnim odborom ugotovila, da so škodljivi učinki subvencij dejansko odpravljeni.

Začasne dajatve, ki jih uvede Komisija v skladu s členom 12(3), in dokončne dajatve, ki jih uvede Svet v skladu s členom 15(4), se v takem primeru in dokler veljajo take zaveze ne uporabljajo za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvajajo podjetja, navedena v sklepu Komisije o sprejetju zavez in v vseh nadaljnjih spremembah takega sklepa.

Pravilo nižje dajatve se ne uporablja za cene, dogovorjene v takih zavezah v okviru protisubvencijskih postopkov.“ [Sprememba 58]

"

3b.  V členu 13 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:"

"4. Od strank, ki ponujajo zavezo, se zahteva, da zagotovijo smiselno različico takšne zaveze, ki ni zaupne narave, tako da se lahko da na voljo zainteresiranim strankam iz preiskave, Evropskemu parlamentu in Svetu. Od strank se zahteva, naj razkrijejo čim več informacij glede vsebine in značaja zaveze ob ustreznem upoštevanju varstva zaupnih informacij v smislu člena 29. Poleg tega se Komisija pred sprejetjem take ponudbe posvetuje z industrijo Unije glede glavnih značilnosti in delovanja zaveze.“ [Sprememba 59]

"

4.  V členu 14 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:"

„5. Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se šteje za de minimis, če znaša manj kot 1 % ad valorem, ob upoštevanju, da je v zvezi s preiskavami, ki se nanašajo na uvoz iz držav v razvoju, prag de minimis 2 % ad valorem.“

"

5.  V členu 15(1) se zadnji pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Znesek izravnalne dajatve ne sme preseči zneska ugotovljenih subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.“

"

6.  Člen 22 se spremeni:

(a)  odstavku 1 se doda pododstavek:"

„Če se ukrep po preiskavi v skladu s členom 18 izteče, se vse dajatve, pobrane po datumu začetka takšne preiskave, povrnejo. Povračilo bi se moralo zahtevati od nacionalnih carinskih organov v skladu z veljavno carinsko zakonodajo Unije.“ [Sprememba 60]

"

(b)  odstavek 6 se črta.

7.  Člen 23 se spremeni:

(a)  v drugem stavku odstavka 4 se beseda „lahko“ črta.

(b)  v odstavku 6 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Kadar se praksa, postopek ali dejavnost izogibanja dogajajo zunaj Unije, se izvzetja lahko odobrijo proizvajalcem zadevnega izdelka, za katere se ugotovi, da niso vpleteni v izogibanje, kakor je opredeljeno v odstavku 3.“

"

(c)  v odstavku 6 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Kadar se praksa, postopek ali izogibanje dogajajo znotraj Unije, se izvzetja lahko odobrijo uvoznikom, ki lahko dokažejo, da niso vpleteni v izogibanje, kakor je opredeljeno v odstavku 3.“

"

7a.  V členu 24 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:"

„3. Posebne določbe, zlasti o skupni opredelitvi pojma poreklo iz Uredbe (EGS) št. 2913/92 ali določbe v skladu s členom 2 tega zakonika se lahko sprejmejo v skladu s to uredbo.“ [Sprememba 61]

"

7b.  V členu 24 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:"

„5. Komisija lahko po tem, ko je pravočasno obvestila države članice, carinskim organom naroči, da sprejmejo ustrezne ukrepe za evidentiranje uvoza, tako da se ukrepi nato lahko uporabijo proti temu uvozu od datuma takšnega evidentiranja.

Obvezno evidentiranje uvoza se sprejme na podlagi zahtevka industrije Unije, ki vsebuje dovolj dokazov za utemeljitev takšnega ukrepa. Obvezno evidentiranje uvoza se lahko sprejme tudi na lastno pobudo Komisije.

Uvoz se evidentira od datuma začetka preiskave, če pritožba industrije Unije vsebuje zahtevek za evidentiranje in dovolj dokazov, ki ta ukrep upravičujejo.

Evidentiranje se uvede z uredbo, v kateri se navedeta namen ukrepa in, če je ustrezno, ocenjeni znesek možnih prihodnjih obveznosti. Obvezno evidentiranje za uvoz ne sme veljati več kakor devet mesecev.“ [Sprememba 78]

"

7c.  V členu 24 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:"

„6. Države članice Komisiji mesečno poročajo o uvozu izdelkov, ki so predmet preiskave in za katere veljajo ukrepi, ter o znesku dajatev, pobranih v skladu s to uredbo. Komisija lahko na izrecno in obrazloženo zahtevo zainteresirane stranke, potem ko svoje mnenje o tem poda še odbor iz člena 25(2), odloči, da bo zainteresiranim stranem predložila informacije o količini in vrednosti uvoza teh izdelkov.“ [Sprememba 76]

"

7d.  V členu 24 se doda naslednji odstavek:"

"7a. Če namerava Komisija sprejeti ali objaviti dokumente, katerih namen je pojasniti kateri koli element ustaljene prakse Komisije v zvezi z uporabo te uredbe, se pred sprejetjem ali objavo posvetuje z Evropskim parlamentom in Svetom, da bi dosegla soglasje in sprejetje danega dokumenta. Za morebitne poznejše spremembe takih dokumentov veljajo enake postopkovne zahteve. Vsak takšen dokument je v vsakem primeru v celoti skladen z določbami te uredbe. Noben dokument te vrste ne sme razširiti diskrecijske pravice Komisije za sprejemanje ukrepov, kot jo tolmači Sodišče." [Sprememba 64]

"

8.  V členu 27(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjimV členu 27 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. V primerih, v katerih je število proizvajalcev, izvoznikov ali uvoznikov Unije, ki sodelujejo v preiskavi, ali vrst izdelka ali transakcij veliko, se preiskava lahko omeji na: (…).

   (a) sprejemljivo število strank, izdelkov ali transakcij z uporabo vzorcev, ki so statistično veljavni na podlagi razpoložljivih informacij v času izbire; ali
   (b) na največji reprezentativni obseg proizvodnje, prodaje ali izvoza, ki se lahko ustrezno preišče v razpoložljivem času.

Pri raznolikih in razdrobljenih industrijskih sektorjih, sestavljenih predvsem iz malih in srednjih podjetij, mora končni izbor strank po možnosti upoštevati njihov delež v zadevnem sektorju.[Sprememba 65]

"

9.  Po členu 29 se vstavi člen:"

„Člen 29b

Informacije o začasnih ukrepih

   1. Proizvajalci, uvozniki in izvozniki Unije in njihova reprezentativna združenja ter država porekla in/ali država izvoznica lahko zahtevajo informacije o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Zahteve po teh informacijah se vložijo v pisni obliki v roku, ki je predpisan v obvestilu o začetku. Te informacije se navedenim zainteresiranim stranem zagotovijo vsaj dva tedna pred iztekom roka za uvedbo začasnih dajatev iz člena 12(1).

Te informacije vključujejo:

   (a) povzetek predlaganih dajatev izključno za namene obveščanja ter
   (b) podrobne informacije o izračunu subvencijske stopnje in stopnje, ki zadostuje za odpravo škode industriji Unije, pri čemer je treba ustrezno upoštevati potrebo po izpolnjevanju obveznosti glede zaupnosti iz člena 29. Zainteresirane strani imajo na voljo tri delovne dni, da predložijo pripombe o natančnosti izračunov.
   2. V primerih, ko se namesto uvedbe začasnih dajatev namerava nadaljevati s preiskavo, se zainteresirane strani obvestijo o neuvedbi dajatev dva tedna pred iztekom roka za uvedbo začasnih dajatev iz člena 12(1).“ [Sprememba 66]

"

10.  Člen 31(2) se nadomesti z naslednjim:"

„2. Da se zagotovi trdna podlaga, na kateri lahko organi upoštevajo vsa stališča in informacije pri odločitvi, ali je uvedba ukrepov v interesu Unije ali ne, se proizvajalci in uvozniki Unije in njihova reprezentativna združenja ter reprezentativne uporabnike in reprezentativne potrošniške organizacije v rokih iz obvestila o začetku preiskave o izravnalni dajatvi lahko sami javijo in predložijo informacije Komisiji. Takšne informacije ali njihovi ustrezni povzetki se dajo na voljo drugim zainteresiranim stranem iz tega odstavka, ki imajo pravico, da nanje predložijo opombe.“ [Sprememba 67]

"

10a.  Vstavi se naslednji člen:"

„Člen 33a

Poročilo

   1. Da bi Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu olajšala spremljanje izvajanja uredbe, ob ustreznem upoštevanju varstva zaupnih informacij v smislu člena 19 Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto v okviru dialoga o instrumentih trgovinske zaščite med Komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom predloži poročilo o uporabi in izvajanju te uredbe . Poročilo vsebuje informacije o uporabi začasnih in dokončnih ukrepov, zaključku preiskav brez sprejetja ukrepov, zavezah, ponovnih preiskavah, obiskih za namene revizije in preverjanja ter o dejavnostih različnih organov, odgovornih za nadzor izvajanja te uredbe in izpolnjevanja obveznosti, izhajajočih iz nje. Poročilo obravnava tudi uporabo instrumentov trgovinske zaščite v tretjih državah proti Uniji, informacije o okrevanju industrije Unije, na katero vplivajo uvedeni ukrepi, in pritožbe zoper uvedene ukrepe. Vključuje dejavnosti pooblaščenca za zaslišanje pri generalnem direktoratu za trgovino in dejavnosti službe za pomoč malim in srednjim podjetjem v zvezi z uporabo te uredbe.
   2. Evropski parlament lahko v enem mesecu po tem, ko Komisija predloži poročilo, slednjo povabi na priložnostno srečanje pristojnega odbora, da bi predstavili in pojasnili morebitna vprašanja v zvezi z izvajanjem te uredbe. Na osnovi poročila se lahko sprejme tudi resolucija.
   3. Komisija poročilo objavi najpozneje šest mesecev potem, ko ga je predložila Evropskemu parlamentu in Svetu.“ [Sprememba 68]

"

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uredba se konsolidira z Uredbo (ES) št. 1225/2009 in Uredbo (ES )št. 597/2009 do…(5). [Sprememba 69]

Člen 4

Ta uredba se uporablja za vse preiskave, katerih obvestilo o začetku v skladu s členom 10(11) Uredbe (ES) št. 597/2009 ali členom 5(9) Uredbe (ES) št. 1225/2009 je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) Na podlagi sprememb sprejetih dne 5. februarja 2014 (sprejeta besedila, P7_TA(2014)0082).
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014.
(3)Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 343, 22.12.2009, str. 51).
(4)Uredba Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 188, 18.7.2009, str. 93).
(5) Datum: tri mesece po datumu začetka veljavnosti te uredbe.


Statut in financiranje evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij ***I
PDF 274kWORD 49k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij (COM(2012)0499 – C7-0288/2012 – 2012/0237(COD))
P7_TA(2014)0421A7-0140/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0499),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 224 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0288/2012),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča z dne 7. februarja 2013(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 13. februarja 2013(2),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 31. januarja 2013(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2011 o uporabi Uredbe (ES) št. 2004/2003 o predpisih, ki urejajo delovanje političnih strank na evropski ravni, in pravilih glede njihovega financiranja(4),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 5. marca 2014, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve in mnenj Odbora za proračun ter Odbora za pravne zadeve (A7-0140/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij

P7_TC1-COD(2012)0237


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU, Euratom) št. 1141/2014.)

(1) UL C 67, 7.3.2013, str. 1.
(2) UL C 133, 9.5.2013, str. 90.
(3) UL C 62, 2.3.2013, str. 77.
(4) UL C 296 E, 2.10.2012, str. 46.


Financiranje evropskih političnih strank ***I
PDF 271kWORD 39k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 glede financiranja evropskih političnih strank (COM(2012)0712 – C7-0393/2012 – 2012/0336(COD))
P7_TA(2014)0422A7-0200/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0712),

–  ob upoštevanju členov 294(2) in 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7–0393/2012),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča z dne 7. februarja 2013(1),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 31. marca 2014, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenja Odbora za ustavne zadeve (A7-0200/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 glede financiranja evropskih političnih strank

P7_TC1-COD(2012)0336


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU, Euratom) št. 1142/2014.)

(1) UL C 67, 7.3.2013, str.1.


Finančna pravila, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije ***I
PDF 280kWORD 45k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (COM(2013)0639 – C7-0303/2013 – 2013/0313(COD))
P7_TA(2014)0423A7-0108/2014

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0639),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0303/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča z dne 3. decembra 2013(1),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 28. marca 2014, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0108/2014),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije, priloženo k tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU, Euratom) št. .../2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije

P7_TC1-COD(2013)0313


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU, Euratom) št. 547/2014.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Skupna izjava o ločeni razrešnici za skupna podjetja na podlagi člena 209 finančne uredbe

1.  Evropski parlament, Svet in Komisija se strinjajo, da bi bilo treba skupna podjetja, če naj bi imela koristi od poenostavljenih finančnih pravil, bolje prilagojenih njihovi javno-zasebni naravi, ustanoviti v skladu s členom 209 finančne uredbe.

Vendar se strinjajo tudi z naslednjim:

–  ob upoštevanju posebne narave in trenutnega statusa skupnih podjetij ter za to, da bi zagotovili nadaljnje izvajanje sedmega okvirnega programa, bi morali za skupna podjetja še naprej uporabljati postopek ločene razrešnice, ki jo podeli Evropski parlament na predlog Sveta. Zato se v ustanovitvene akte skupnih podjetij, ki bodo ustanovljeni v okviru programa Obzorje 2020, uvedejo posebna odstopanja od člena 209 finančne uredbe. Odstopanja se bodo nanašala na ločeno razrešnico in bodo vključevala vse potrebne dodatne prilagoditve.

–  Da bi lahko skupna podjetja imela takojšnje koristi od poenostavitev iz novega finančnega okvira, mora začeti veljati delegirana uredba Komisije z dne 30. septembra 2013 o vzorčni finančni uredbi za subjekte javno-zasebnega partnerstva iz člena 209 finančne uredbe.

2.  Evropski parlament in Svet se seznanjata, da:

–  bo Komisija zagotovila, da bodo finančna pravila skupnih podjetij vključevala odstopanja od vzorčne finančne uredbe za subjekte javno-zasebnega partnerstva in tako odražala, da je bila v temeljne akte teh podjetij uvedena ločena razrešnica;

–  namerava Komisija v okviru prihodnje revizije finančne uredbe predlagati ustrezne spremembe njenih členov 209 in 60(7).

(1)UL C 4, 8.1.2014, str. 1.


Emisije ogljikovega dioksida iz pomorskega prometa ***I
PDF 542kWORD 242k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prometa, poročanju o njih in njihovem preverjanju ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (COM(2013)0480 – C7-0201/2013 – 2013/0224(COD))
P7_TA(2014)0424A7-0080/2014

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0480),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0201/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 16. oktobra 2013(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za promet in turizem (A7-0080/2014),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremljanju emisij ogljikovega dioksida toplogrednih plinov iz pomorskega prometa, poročanju o njih in njihovem preverjanju ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 [Sprememba 1]

P7_TC1-COD(2013)0224


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Sveženj ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo(5), v katerem se zahteva, naj k zmanjšanju emisij prispevajo vsi sektorji gospodarstva, vključno z mednarodnim pomorskim prometom, vključuje jasno nalogo: „Če države članice ne bodo odobrile nikakršnega mednarodnega sporazuma, ki bi bil sprejet v okviru Mednarodne pomorske organizacije in ki bi imel zastavljen cilj za zmanjšanje emisij mednarodnega pomorskega prometa, ali če Skupnost ne bo do 31. decembra 2011 odobrila takega sporazuma, sprejetega v okviru UNFCCC, bi Komisija morala predlagati, da se mednarodne pomorske emisije vključijo v obveze zmanjšanja emisij Skupnosti in da predlagani akt začne veljati do leta 2013. Tak predlog bi moral zmanjšati na najnižjo raven morebitni negativni učinek na konkurenčnost Skupnosti ob upoštevanju možnih koristi za okolje.“

(1a)  Zaradi emisij ogljikovega dioksida (CO2) in drugih emisij, vključno z dušikovimi oksidi (NOX), žveplovimi oksidi (SOX), metanom (CH4), trdnimi delci in sajami, pomorski promet vpliva na globalno podnebje in kakovost zraka. [Sprememba 2]

(1b)  Mednarodni pomorski promet ostaja edini način prevoza, ki ni vključen v zavezo Unije v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. V skladu z oceno učinka, priloženo temu predlogu uredbe, so se emisije CO2 iz mednarodnega pomorskega prometa v Uniji med letoma 1990 in 2007 povečale za 48 %.[Sprememba 3]

(1c)  Z vidika hitrega razvoja znanstvenega razumevanja vpliva emisij, ki niso emisije CO2, na globalno podnebje bi bilo treba v okviru te uredbe redno izvajati posodobljeno oceno učinka pomorskega prometa. Komisija bi morala na podlagi svojih ocen ter ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2011 o celovitem pristopu k antropogenim emisijam, ki vplivajo na podnebje in niso CO2, opraviti analizo posledic za politike in ukrepe z namenom zmanjševanja teh emisij. [Sprememba 4]

(1d)  Komisija bi morala sprejeti tudi ukrepe za obravnavanje drugih dejavnosti, ki povzročajo emisije toplogrednih plinov in onesnaževal zraka, ki jih ta uredba ne ureja, tj. uporabe hladilnih sredstev na ribiških ladjah ter emisij izhlapevanja, ki nastanejo pri natovarjanju in raztovarjanju goriv in razsutih tovorov (npr. hlapnih organskih spojin, trdnih delcev). [Sprememba 5]

(1e)  Komisija v beli knjigi „Načrt za enotni evropski prometni prostor na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“ z dne 28. marca 2011 poziva k zmanjšanju emisij iz pomorskega prometa za 40 % (50 %, če bo to mogoče) do leta 2050 v primerjavi z letom 2005, in sicer z izvajanjem načel „uporabnik plača“ ter „onesnaževalec plača“. [Sprememba 6]

(1f)  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2011 z naslovom „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“ poziva k enotnemu znižanju emisij CO2 in onesnaževal v ladijskem prometu po vsej Uniji, h kateremu naj bi po načrtih prispevala sporazuma mednarodne pomorske organizacije (IMO) o projektnem indeksu energetske učinkovitosti (EEID) in načrtu upravljanja energetske učinkovitosti ladij (SEEMP). [Sprememba 7]

(2)  IMO je julija 2011 sprejela tehnične in operativne ukrepe, zlasti EEDI za nove ladje in SEEMP, ki bosta prinesla izboljšanje v smislu zmanjšanja pričakovanega povečanja emisij toplogrednih plinov, vendar sama ne moreta privesti do nujnega zmanjšanja absolutnih emisij toplogrednih plinov iz mednarodnega ladijskega prometa v skladu s svetovnim ciljem omejitve povišanja globalne temperature na 2°C.

(3)  Glede na podatke organizacije IMO bi bilo mogoče z izvajanjem operativnih ukrepov in obstoječimi tehnologijami specifično porabo energije in emisije CO2 z ladij zmanjšati za do 25 do 75 %; precejšen del teh ukrepov je mogoče šteti za stroškovno učinkovite in takšne, ki bi sektorju prinašali čisti dobiček, saj se operativni ali naložbeni stroški povrnejo z nižjimi stroški za gorivo. [Sprememba 8]

(4)  Najboljša možnost za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida iz ladijskega prometa na ravni Unije ostaja izvedba tržnega ukrepa, in sicer določanje cen za te emisije ali odmera davka, ki zahteva vzpostavitev sistema za spremljanje emisij CO2 toplogrednih plinov, poročanje o njih in njihovo preverjanje (SPP) na podlagi porabe goriva ladij, ki bi bila . Zbiranje podatkov o teh emisijah je prvi korak postopnega pristopa k vključitvi emisij pomorskega prometa v zavezo Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki ga opravičuje potreba po njihovem zmanjšanju. Javni dostop do podatkov o emisijah bo prispeval k odpravi tržnih ovir, ki preprečujejo izvajanje več stroškovno učinkovitih ukrepov, ki bi zmanjšali emisije iz sektorja. [Sprememba 9]

(5)  Sprejemanje ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in porabe goriva omejujejo tržne ovire, kot so pomanjkanje zanesljivih informacij o učinkovitosti porabe goriva pri ladjah ali razpoložljivih tehnologij za posodobitev ladij, slab dostop do finančnih sredstev za naložbe v učinkovitost ladij in deljene pobude, saj lastniki ladij ne bi imeli koristi od naložb v učinkovitost ladij, če račune za gorivo plačujejo upravljavci.

(6)  Rezultati posvetovanja z déležniki in razprav z mednarodnimi partnerji kažejo, da bi moral biti prvi korak postopnega pristopa k vključitvi emisij pomorskega prometa v zavezo Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov izvajanje zanesljivega sistema SPP za emisije CO2 toplogrednih plinov iz pomorskega prometa, ki bi mu pozneje sledilo sledila uvedba novih instrumentov politike, in sicer določanje cen za te emisije ali odmera davka. Ta pristop omogoča lažje doseganje pomembnega napredka na mednarodni ravni pri dogovoru o ciljih zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in nadaljnjih ukrepih za doseganje teh zmanjšanj s čim nižjimi stroški. [Sprememba 10]

(7)  Z uvedbo sistema SPP Unije naj bi se emisije do leta 2030 zmanjšale za do 2 % v primerjavi z nespremenjenim stanjem, skupni neto stroški pa znižali za do 1,2 milijarde EUR, saj bi sistem lahko prispeval k odpravi tržnih ovir, zlasti tistih, povezanih s pomanjkljivimi informacijami o učinkovitosti ladij. To znižanje stroškov prevoza bi moralo spodbuditi mednarodno trgovino. Poleg tega je zanesljiv sistem SPP osnovni pogoj za vsak tržni ukrep ali standard učinkovitosti, druge ukrepe, namenjene vzpostavitvi boljše podlage za načelo „onesnaževalec plača“, naj se ta uporablja ti uporabljajo na ravni EU ali svetovni ravni. Zaradi mednarodne narave ladijskega prometa bi bil postopek, dogovorjen na svetovni ravni, prednostna in najučinkovitejša metoda za zmanjšanje emisij v mednarodnem pomorskem prometu. Zagotavlja tudi zanesljive podatke za določitev natančnih ciljev zmanjšanja emisij in oceno napredka prispevka pomorskega prometa k doseganju nizkoogljičnega gospodarstva. [Sprememba 11]

(8)  V spremljanje bi bilo treba vključiti vse plovbe znotraj Unije, vse vstopne plovbe od zadnjega pristanišča zunaj Unije do prvega pristanišča postanka v Uniji in vse izstopne plovbe od pristanišča v Uniji do naslednjega pristanišča postanka zunaj Unije. Zajeti bi bilo treba tudi emisije CO2 toplogrednih plinov v pristaniščih Unije, tudi takrat ko so ladje zasidrane ali se premikajo po pristanišču, zlasti ker so na voljo posebni ukrepi in alternativne tehnologije za njihovo zmanjšanje ali preprečitev, kot so zmogljivosti, ki ladjam omogočajo, da se med privezom povežejo z električnim omrežjem. Ta pravila bi bilo treba uporabljati nediskriminacijsko za vse ladje ne glede na njihovo zastavo. [Sprememba 12]

(8a)  Glede na geografsko področje uporabe in spremljajočo potrebo po spremljanju emisij toplogrednih plinov izven območja pristojnosti držav članic ter glede na vključitev ladjarskih družb, registriranih po vsem svetu, bi morala Komisija pravočasno in ustrezno obvestiti tretje države o sistemu SPP, da bi zagotovila čim večje mednarodno sprejetje. [Sprememba 13]

(9)  Predlagani sistem SPP bi moral biti v obliki uredbe zaradi zapletene in zelo tehnične narave uvedenih določb ter potrebe po uporabi enotnih pravil po vsej Uniji, da se upošteva mednarodna narava pomorskega prometa s številnimi ladjami, ki naj bi priplule v pristanišča različnih držav članic, in olajša izvajanje po vsej Uniji.

(10)  Zanesljivi Zanesljiv sistem SPP Unije za ladje bi moral temeljiti na izračunu emisij na podlagi goriva, porabljenega na goriva ali na natančnem poročanju o dejanskih emisijah pri plovbah od pristanišč Unije in do njih, saj podatki o prodaji goriva ne morejo zagotoviti dovolj natančnih ocen porabe goriva v tem določenem obsegu zaradi velike prostornine ladijskih tankov. [Sprememba 14]

(11)  Sistem SPP Unije bi moral zajemati tudi druge za podnebje pomembne informacije, ki omogočajo določitev učinkovitosti ladij ali za nadaljnjo analizo vzrokov za nastajanje emisij. S, da bi sistem SPP Unije je s takim področjem uporabe usklajen tudi uskladili z mednarodnimi pobudami za uvedbo standardov učinkovitosti za obstoječe ladje, ki zajemajo tudi operativne ukrepe, in prispeva prispevali k odpravi tržnih ovir, povezanih s pomanjkanjem informacij. [Sprememba 15]

(12)  Da bi bilo upravno breme za lastnike in upravljavce ladij, zlasti za mala in srednje velika podjetja, čim manjše ter da bi optimizirali razmerje med koristmi in stroški sistema SPP, ne da bi bil ogrožen cilj zajetja prevladujočega deleža emisij toplogrednih plinov iz pomorskega prometa, bi bilo treba pravila o SPP uporabljati samo za velike onesnaževalce. Po podrobni objektivni analizi velikosti in emisij ladij, ki prihajajo v pristanišča Unije in odhajajo iz njih, je bil določen prag 5 000 bruto ton. Ladje z bruto tonažo več kot 5 000 (BT) pomenijo približno 55 % ladij, ki priplujejo v pristanišča Unije, in predstavljajo približno 90 % z njimi povezanih emisij. S tem nediskriminacijskim pragom bi zagotovili zajetje najpomembnejših onesnaževalcev. Nižji prag bi povzročil večje upravno breme, medtem ko bi višji prag omejil zajetje emisij in s tem okoljsko učinkovitost sistema.

(13)  Zaradi dodatnega zmanjšanja upravnega bremena za lastnike in upravljavce ladij bi morala biti pravila spremljanja osredotočena na CO2 kot daleč najpomembnejši toplogredni plin, ki ga proizvaja pomorski promet in ki pomeni do 98 % vseh emisij toplogrednih plinov tega sektorja. [Sprememba 17]

(14)  V pravilih bi bilo treba upoštevati obstoječe zahteve in podatke, ki so že na voljo na ladjah; lastnikom ladij bi bilo torej treba omogočiti, da izberejo eno od naslednjih štirih metod za spremljanje: uporabo dobavnic za gorivo, spremljanje tanka z ladijskim gorivom, merilnike pretoka za upoštevne procese izgorevanja ali neposredne meritve emisij. Izbira metode in dodatne podrobnosti o uporabi izbrane metode bi morale biti navedene v načrtu za spremljanje posamezne ladje.

(15)  Vsako družbo, ki je v celotnem poročevalnem obdobju odgovorna za ladjo, ki opravlja dejavnosti ladijskega prevoza, bi bilo treba šteti za odgovorno za vse zahteve glede spremljanja in poročanja v tem poročevalnem obdobju, vključno s predložitvijo zadovoljivo preverjenega poročila o emisijah. V primeru spremembe lastništva bo novi lastnik odgovoren samo za obveznosti spremljanja in poročanja v zvezi s poročevalnim obdobjem, v katerem je bila opravljena sprememba lastništva. Za lažje izpolnjevanje teh obveznosti bi moral novi lastnik prejeti izvod zadnjega načrta za spremljanje in morebitni dokument o skladnosti. S spremembo lastništva bi bilo treba spremeniti tudi načrt za spremljanje, da se novemu lastniku ladje omogoči sprejetje lastnih odločitev v zvezi z metodologijo spremljanja.

(16)  Drugi toplogredni plini, povzročitelji sprememb podnebnega ravnovesja ali onesnaževala zraka na tej stopnji ne bi smeli biti zajeti s sistemomSistem SPP Unije, sicer bi bilo treba namestiti merilno opremo, ki ni dovolj zanesljiva in komercialno razpoložljiva ter bi lahko ovirala izvajanje sistema SPP Unije je priložnost za zagotovitev skladne regulacije pomorskega sektorja v primerjavi z drugimi sektorji. [Sprememba 18]

(16a)  Konvencija MARPOL vključuje obvezno uporabo EEDI za nove ladje in SEEMP za vso svetovno floto. [Sprememba 19]

(17)  Da bi bilo upravno breme za lastnike in upravljavce ladij čim manjše, bi bilo treba poročanje in objavo sporočenih informacij organizirati na letni ravni. Vprašanja zaupnosti bi bilo treba rešiti z omejitvijo objave emisij, porabe goriva in informacij v zvezi učinkovitostjo na letna povprečja in zbirne podatke. Podatke, sporočene Komisiji, bi bilo treba združiti s statistiko, če so pomembni za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike v skladu s Sklepom Komisije 2012/504/EU(6).

(18)  S preverjanjem, ki ga izvajajo akreditirani preveritelji, bi bilo treba zagotoviti, da so načrti za spremljanje in poročila o emisijah pravilni ter v skladu z zahtevami, opredeljenimi v tej uredbi. Zato so zahteve glede usposobljenost bistvenega pomena za preveritelja, da bi lahko izvajal dejavnosti preverjanja v skladu s to Uredbo. Kot pomemben element za poenostavitev preverjanja bi morali preveritelji preverjati verodostojnost podatkov, tako da bi sporočene podatke primerjali z ocenjenimi podatki na podlagi podatkov sledenja ladje in njenih značilnosti. Take ocene bi lahko zagotovila Komisija. Preveritelji bi morali biti neodvisne in usposobljene osebe ali pravni subjekti, ki bi jih morali akreditirati nacionalni akreditacijski organi, ustanovljeni v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta(7). [Sprememba 20]

(19)  Dokument o skladnosti, ki ga izda preveritelj, bi bilo treba hraniti na ladji, da se dokaže skladnost z obveznostmi za spremljanje, sporočanje in preverjanje. Preveritelji bi morali o izdaji takih dokumentov obvestiti Komisijo.

(20)  Evropska agencija za pomorsko varnost (ESMA) bi morala na podlagi izkušenj iz podobnih nalog, povezanih s pomorsko varnostjo, pomagati Komisiji z izvajanjem nekaterih nalog.

(21)  Ob neupoštevanju določb te uredbe bi bilo treba uporabiti sankcije. Izvrševanje obveznosti, povezanih s sistemom SPP, bi moralo temeljiti na obstoječih instrumentih, zlasti tistih, uvedenih na podlagi Direktive 2009/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta(8) in Direktive 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta(9), ter na informacijah o izdaji dokumentov o skladnosti. Komisija bi morala dokument, s katerim je potrjeno, da ladja izpolnjuje obveznosti glede spremljanja in poročanja, dodati na seznam spričeval in dokumentov iz člena 13(1) Direktive 2009/16/ES.

(22)  Direktiva 2009/16/ES določa zadržanje ladij, če na krovu nimajo zahtevanih spričeval. Za ladje, ki več kot eno poročevalno obdobje niso izpolnjevale obveznosti glede spremljanja in sporočanja, je vseeno primerno določiti možnost izgona. To možnost bi bilo treba uporabljati tako, da bi bilo mogoče stanje popraviti v razumnem času.

(23)  Uredbo (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(10) bi bilo treba spremeniti, da se določijo zahteve za države članice glede spremljanja emisij CO2 iz pomorskega prometa in poročanje o njih v skladu s to uredbo.

(24)  Sistem SPP Unije bi se moral uporabljati kot model za izvajanje globalnega sistema SPP. Zaželen je globalni sistem SPP, saj bi ga bilo mogoče zaradi širšega področja uporabe šteti za učinkovitejšega. V tem okviru bi morala Komisija ustrezne informacije o izvajanju te uredbe redno sporočati organizaciji IMO in drugim ustreznim mednarodnim organom ter organizaciji IMO predlagati ustrezne podatke. Če bo dosežen dogovor o globalnem sistemu SPP, bi morala Komisija znova pregledati sistem SPP Unije in ga uskladiti z globalnim sistemom.

(25)  Da bi se izkoristili najboljše razpoložljive prakse in znanstveni dokazi znanstvene dokaze, bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v zvezi s ponovnim pregledom nekaterih tehničnih vidikov spremljanja emisij CO2 toplogrednih plinov z ladij in poročanja o njih ter nadaljnjo določitvijo pravil za preverjanje poročil o emisijah in akreditacijo preveriteljev. Zlasti je pomembno, da se Komisija med pripravami ustrezno posvetuje, tudi s strokovnjaki. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti sočasno, pravočasno in ustrezno predložitev zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu. [Sprememba 21]

(26)  Za zagotovitev enotnih pogojev za uporabo avtomatiziranih sistemov in standardnih elektronskih predlog za skladno poročanje Komisiji in vključenim državam o emisijah in drugih za podnebje pomembnih informacijah bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta nujna izvedbena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(11). [Sprememba 22]

(27)  Države članice zaradi mednarodne narave pomorskega prometa ne morejo same zadovoljivo doseči cilja predlaganih ukrepov, tj. spremljati emisije CO2 toplogrednih plinov z ladij, poročati o njih in jih preverjati, kar je prvi korak postopnega pristopa k zmanjšanju teh emisij, ampak in doseganju ciljev, določenih v beli knjigi Komisije „Načrt za enotni evropski prometni prostor“, in bi ga je mogoče zaradi obsega in učinkov ukrepov lažje doseči dosegli na ravni Unije. Unija lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. [Sprememba 23]

(28)  Pravila o vzpostavitvi sistema SPP bi morala biti v skladu z določbami Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta(12) ter Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(13).

(29)  Ta uredba bi morala začeti veljati 1. julija 2015, da se državam članicam in zadevnim déležnikom zagotovi dovolj časa za sprejetje potrebnih ukrepov za učinkovito uporabo te uredbe pred začetkom prvega poročevalnega obdobja 1. januarja 2018 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa pravila za natančno spremljanje emisij ogljikovega dioksida (CO2) toplogrednih plinov in drugih za podnebje pomembnih informacij z ladij, ki priplujejo v pristanišče pod jurisdikcijo države članice, so v njem ali odplujejo iz njega, poročanje o emisijah in njihovo preverjanje zaradi spodbujanja stroškovno učinkovitega zmanjševanja emisij CO2 toplogrednih plinov iz pomorskega prometa. [Sprememba 24]

Člen 2

Področje uporabe

1.  Ta uredba se uporablja za ladje z bruto tonažo več kot 5 000 BT v zvezi z emisijami, ki jih spustijo med plovbami od zadnjega pristanišča postanka do pristanišča pod jurisdikcijo države članice in od pristanišča pod jurisdikcijo države članice do naslednjega pristanišča postanka ter v samih pristaniščih pod jurisdikcijo države članice.

2.  Ta uredba se ne uporablja za vojne ladje, pomožne ladje mornarice, ribiške ladje ali ladje za predelavo rib, lesene ladje enostavne gradnje, ladje brez mehanskega pogona in državne ladje, ki se uporabljajo za nekomercialne namene. [Sprememba 26]

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)  „emisije“ pomeni izpust CO2 v ozračje z ladij iz člena 2;

(b)  „pristanišče postanka“ pomeni pristanišče, v katerem se ladja ustavi, da natovori ali raztovori tovor ali da vkrca ali izkrca potnike, razen postankov, namenjenih izključno oskrbi z gorivom ali svežimi zalogami in/ali menjavi posadke;

(c)  „družba“ pomeni lastnika ladje, kot je določena v členu 2, ali katero koli drugo osebo, kot je upravljavec ali zakupnik ladje brez posadke, ki je od lastnika ladje prevzela odgovornost za njeno upravljanje;

(d)  „bruto tonaža“ (BT) pomeni metrično bruto tonažo, izračunano v skladu s predpisi o izmeri tonaže iz Priloge 1 k Mednarodni konvenciji o izmeri tonaže ladij iz leta 1969;

(e)  „preveritelj“ pomeni pravni subjekt, ki izvaja dejavnosti preverjanja in ga je akreditiral nacionalni akreditacijski organ v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 ter to uredbo, ali agencijo, odgovorno za sistem modeliranja za spremljanje emisij z ladij; [Sprememba 28]

(f)  „preverjanje“ pomeni dejavnosti, ki jih izvaja preveritelj za oceno skladnosti dokumentov, ki jih predloži družba, z zahtevami iz te uredbe;

(g)  „druge za podnebje pomembne informacije“ pomeni informacije v zvezi s porabo z emisijami toplogrednih plinov od porabe goriva, opravljeno prevozno dejavnostjo prepluto razdaljo, možnostjo priključitve na električno omrežje v času, ko je ladja zasidrana, in energetsko učinkovitostjo ladij, ki omogočajo analizo trendov emisij in oceno delovanja ladij prikazovanje učinkovitosti ladijskega prometa; [Sprememba 29]

(h)  „faktor emisije“ pomeni povprečno stopnjo emisije toplogrednega plina glede na podatke o dejavnosti toka vira ob predvidevanju popolne oksidacije za izgorevanje in popolne pretvorbe za vse druge kemijske reakcije;

(i)  „negotovost“ pomeni parameter, povezan z rezultatom določitve količine, ki opredeljuje razpršenost vrednosti, ki bi se lahko pripisale posamezni količini, vključno z učinki sistematičnih in naključnih faktorjev, pri čemer je izražena v odstotkih in opisuje interval zaupanja pri povprečni vrednosti, ki sestavlja 95 % vrednosti ob upoštevanju nesimetričnosti razdelitve vrednosti;

(j)  „konzervativno“ pomeni, da je opredeljena skupina domnev, da se preprečijo prenizke ocene letnih emisij ali previsoke ocene razdalj ali količin prepeljanega tovora; [Sprememba 30]

(k)  „tone CO2“ pomeni metrične tone CO2; [Sprememba 31]

(l)  „poročevalno obdobje“ pomeni eno koledarsko leto, v katerem je treba spremljati emisije in poročati o njih.

(la)  „zasidrana ladja“ pomeni ladjo, ki je varno privezana ali zasidrana v pristanišču Unije med natovarjanjem, iztovarjanjem ali oskrbo, vključno s časom, ko ne potekajo postopki v zvezi s tovorom; [Sprememba 32]

(lb)  „kategorija ladje za plovbo v ledu“ pomeni oznako, ki jo ladji dodeli uprava ali organizacija, priznana s strani uprave, in ki kaže, da je ladja namenjena plovbi v ledu. [Sprememba 33]

POGLAVJE II

SPREMLJANJE IN POROČANJE

Oddelek 1

Načela in metode za spremljanje in poročanje

Člen 4

Splošna načela za spremljanje in poročanje

1.  Družbe za vsako ladjo spremljajo in sporočijo količino in vrsto goriva, porabljenega v koledarskem letu v vsakem pristanišču poročevalnem obdobju v vseh pristaniščih pod jurisdikcijo države članice in za vsako plovbo vse plovbe v pristanišče pod jurisdikcijo države članice in iz njega, v skladu z odstavki od 2 do 6. [Sprememba 34]

2.  Spremljanje in poročanje sta popolna in zajemata vse emisije CO2 iz izgorevanja goriv, ko je ladja na morju ali zasidrana. Družbe izvajajo ustrezne ukrepe za preprečevanje vrzeli v podatkih v poročevalnem obdobju. [Sprememba 35]

3.  Spremljanje in poročanje sta dosledni in primerljivi. Družbe uporabljajo enake metodologije spremljanja in nabore podatkov, za katere veljajo spremembe in odstopanja, ki jih odobri preveritelj.

4.  Družbe pridobijo, zapišejo, zberejo, analizirajo in dokumentirajo podatke, pridobljene pri spremljanju, vključno s predpostavkami, sklicevanji, faktorji emisije in podatki o dejavnosti, na pregleden način, ki preveritelju omogoča ponovitev določanja emisij.

5.  Družbe zagotovijo, da določanje količine emisije ni sistematično in zavestno netočno. Vire netočnosti opredelijo in jih zmanjšajo.

6.  Družbe omogočijo razumno zagotavljanje celovitosti podatkov o emisijah, ki jih je treba spremljati in o njih poročati.

6a.  Družbe pri spremljanju in poročanju upoštevajo priporočila iz poročil o preverjanju, predloženih v skladu s členom 13. [Sprememba 36]

Člen 5

Metode za spremljanje emisij v pomorskem prometu in poročanje o njih

1.  Za namene člena 4(1), (2) in (3) družbe določijo emisije in druge za podnebje pomembne informacije za vsako od svojih ladij z bruto tonažo več kot 5 000 BT v skladu z eno od metod, določenih v Prilogi I.

1a.  Kjer je sprejet mednarodni sporazum za spremljanje emisij toplogrednih plinov iz pomorskega prometa, Komisija pregleda metode iz Priloge I in ima pooblastila, da po potrebi v skladu s členom 24 sprejme delegirane akte za spremembe te priloge, da bi opredelila merilnike pretoka za upoštevne procese izgorevanja in neposredne meritve emisij. [Sprememba 38]

ODDELEK 2

NAČRT ZA SPREMLJANJE

Člen 6

Vsebina in predložitev načrta za spremljanje

1.  Družbe do 31. avgusta 2017 preveriteljem predložijo načrt za spremljanje, v katerem je navedena metoda, ki so jo izbrale za spremljanje emisij in drugih za podnebje pomembnih informacij ter poročanje o njih, za vsako od svojih ladij z bruto tonažo več kot 5 000 BT. [Sprememba 39 – prilagojena zaradi skladnosti s členom 2(1) o področju uporabe]

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 družba za ladje, za katere se bo ta uredba prvič uporabljala po 1. januarju 2018, preveritelju predloži načrt za spremljanje nemudoma in najpozneje dva meseca po prvem postanku takih ladij v pristanišču pod jurisdikcijo države članice.

3.  Načrt za spremljanje iz odstavka 1 zajema popolno in pregledno dokumentacijo metodologije spremljanja posamezne ladje ter vsebuje vsaj naslednje elemente:

(a)  identifikacijo in vrsto ladje, vključno z imenom ladje, njeno registracijsko številko Mednarodne pomorske organizacije (IMO), pristaniščem vpisa ali matičnim pristaniščem, kategorijo ladje za plovbo v ledu in imenom lastnika ladje; [Sprememba 40]

(b)  ime družbe ter naslov, telefonsko številko, številko telefaksa in e-naslov kontaktne osebe;

(c)  opis naslednjih virov emisij na ladji, kot so glavni motorji, pomožni motorji, kotli in generatorji inertnega plina, ter z njimi povezanih vrst goriva, ki se uporabljajo na ladji:

(i)  glavni motor(-ji);

(ii)  pomožni motor(-ji);

(iii)  kotel (kotli);

(iv)  generator(ji) inertnega plina; [Sprememba 41]

(d)  opis postopkov, sistemov in odgovornosti, ki se uporabljajo za posodabljanje popolnosti seznama virov emisij v letu obdobju spremljanja zaradi zagotovitve popolnosti spremljanja emisij z ladje in poročanja o njih; [Sprememba 42]

(e)  opis postopkov, ki se uporabljajo za spremljanje popolnosti seznama plovb;

(f)  opis postopkov za spremljanje porabe goriva ladje, vključno z:

(i)  izbrano metodo, kot je določena v Prilogi I, za izračun porabe goriva vsakega vira emisije, skupaj z opisom uporabljene merilne opreme, kot je ustrezno;

(ii)  postopki za merjenje polnjenja z gorivom in goriva v tankih, opisom vključenih merilnih instrumentov in postopki za evidentiranje, priklic, prenos in shranjevanje informacij o meritvah, kot je ustrezno;

(iii)  izbrano metodo za določitev gostote, če je to ustrezno;

(iv)  postopkom za zagotovitev, da je skupna negotovost meritev goriva skladna z zahtevami te uredbe, kjer je mogoče s sklicevanjem na nacionalne zakone, določbe v pogodbah s strankami ali standarde točnosti dobavitelja goriva;

(g)  enotne faktorje emisije, uporabljene za vsako vrsto goriva, ali v primeru alternativnih goriv, metodologije za določitev faktorjev emisije, vključno z metodologijo za vzorčenje, metodami analize, opisom uporabljenih laboratorijev (in potrjeno akreditacijo po standardu ISO 17025, kjer je to ustrezno);

(h)  opis postopkov za določanje podatkov o dejavnosti po posameznih plovbah, vključno s:

(i)  postopki, odgovornostmi in podatkovnimi viri za določitev in evidentiranje razdalje na opravljeno plovbo;

(ii)  postopki, odgovornostmi, formulami in podatkovnimi viri za določitev in evidentiranje prepeljanega tovora in števila potnikov, kot je ustrezno; [Sprememba 43]

(iii)  postopki, odgovornostmi, formulami in podatkovnimi viri za določitev in evidentiranje časa, preživetega na morju med pristaniščem odhoda in pristaniščem prihoda;

(ha)  postopke, odgovornosti, formule in podatkovne vire za določitev in evidentiranje preplute razdalje in časa, porabljenega za plovbo skozi led; [Sprememba 44]

(i)  opis metode, ki jo je treba uporabiti za določitev nadomestnih podatkov za zapolnitev vrzeli v podatkih;

(j)  datum zadnje spremembe načrta za spremljanje. [Sprememba 45]

(ja)  zapisni list za revizijo, v katerem se beležijo vse podrobnosti zgodovine revizij. [Sprememba 46]

4.  Družbe uporabljajo standardizirane načrte za spremljanje, pripravljene na podlagi predlog. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24, da bi določila tehnična pravila o oblikovanju predlog za načrte za spremljanje iz odstavka 1 se določijo z izvedbenimi akti. Navedene izvedbene akte sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 25(2) te uredbe Te predloge so karseda enostavne in ne ustvarjajo nepotrebne birokracije. [Sprememba 47]

Člen 7

Spremembe načrta za spremljanje

Družbe redno preverjajo, ali se v načrtu za spremljanje ladje upoštevata narava in delovanje ladje ter ali je metodologijo spremljanja mogoče izboljšati.

Družba spremeni načrt za spremljanje v naslednjih primerih, opredeljenih v točkah (a) do (e). Načrt za spremljanje se spremeni le, kar zadeva posamezne spremembe, ki so nastale zaradi teh primerov:: [Sprememba 48]

(a)  ob spremembi lastništva ladij ali spremembi imetnika dokumentov ali zastave; [Sprememba 49]

(b)  ob pojavu novih emisij zaradi novih virov emisij ali zaradi uporabe novih goriv, ki v načrt za spremljanje še niso vključena;

(c)  če se je zaradi uporabe novih vrst merilnih instrumentov, metod vzorčenja ali metod analize ali iz drugih razlogov spremenila razpoložljivost podatkov, kar je povzročilo večjo natančnost pri določanju emisij;

(d)  če je bilo ugotovljeno, da so podatki, ki izhajajo iz predhodno uporabljene metodologije spremljanja, nepravilni;

(e)  če načrt za spremljanje ni v skladu z zahtevami te uredbe in preveritelj od družbe zahteva, naj ga spremeni.

Družbe brez nepotrebnega odlašanja obvestijo preveritelje o vseh predlogih za spremembo načrta za spremljanje.

Vsako bistveno spremembo načrta za spremljanje mora oceniti preveritelj.

Oddelek 3

SPREMLJANJE EMISIJ IN DRUGIH POMEMBNIH INFORMACIJ

Člen 8

Spremljanje dejavnosti v poročevalnem obdobju

1.  Družbe od 1. januarja 2018 na podlagi načrta za spremljanje, odobrenega v skladu s členom 13(1), spremljajo emisije za vsako ladjo po posameznih plovbah in na letni ravni, za kar uporabijo eno od ustreznih metod, določenih v delu B Priloge I, in izračunajo emisije v skladu z delom A Priloge I.

1a.  Spremljanje se lahko prekine v obdobjih, v katerih je ladja uporabljena za posredovanje v nujnih primerih, vključno z reševanjem. [Sprememba 50]

Člen 9

Spremljanje po posameznih plovbah

Družbe na podlagi načrta za spremljanje, odobrenega v skladu s členom 13(1), za vsako ladjo in vsako plovbo v pristanišče pod jurisdikcijo države članice ali iz njega v skladu z delom A Priloge I in Prilogo II spremljajo naslednje informacije:

(a)  pristanišče odhoda in pristanišče prihoda, vključno z datumom in uro odhoda in prihoda;

(b)  količino porabljenega goriva in faktor emisije za vsako vrsto goriva, skupaj ter ločeno za gorivo, porabljeno znotraj in zunaj območij nadzora nad emisijami; [Sprememba 51]

(c)  izpuščeni CO2;

(d)  prepluto razdaljo;

(e)  čas, preživet na morju;

(f)  prepeljani tovor; [Sprememba 53]

(fa)  energetsko učinkovitost, kot je opredeljena v Prilogi II; [Sprememba 54]

(g)  opravljeno prevozno dejavnost. [Sprememba 55]

(ga)  datum in ura začetka in konca obdobij, v katerih je bilo spremljanje prekinjeno zaradi nujnih primerov, npr. dejavnosti reševanja, in njihov opis. [Sprememba 56]

Pri ladijskem prevozu na dolge razdalje, pri katerem se ladje ustavijo v več pristaniščih Unije, bi bilo treva evropski del plovbe obravnavati kot eno plovbo. [Sprememba 57]

Z odstopanjem od prvega odstavka so ladje, ki delujejo izključno v okviru področja uporabe te uredbe in opravljajo več plovb na dan, oproščene spremljanja emisij po posameznih plovbah. [Sprememba 58]

Člen 10

Spremljanje na letni ravni

Družba na podlagi načrta za spremljanje, odobrenega v skladu s členom 13(1), za vsako ladjo in vsako koledarsko leto v skladu z delom A Priloge I in Prilogo II spremlja naslednje parametre:

(a)  količino porabljenega goriva in faktor emisije za vsako vrsto goriva, skupaj ter ločeno za gorivo, porabljeno znotraj in zunaj območij nadzora nad emisijami;

(b)  skupni izpuščeni CO2;

(c)  skupne emisije CO2 z vseh plovb med pristanišči pod jurisdikcijo države članice;

(d)  skupne emisije CO2 z vseh plovb iz pristanišč pod jurisdikcijo države članice;

(e)  skupne emisije CO2 z vseh plovb v pristanišča pod jurisdikcijo države članice;

(f)  emisije CO2, nastale v pristaniščih pod jurisdikcijo države članice, ko je bila ladja zasidrana;

(g)  skupno prepluto razdaljo;

(h)  skupni čas, preživet ki ga ladja preživi na morju in zasidrana;

(i)  skupno opravljeno prevozno dejavnost;

(j)  povprečno energetsko učinkovitost. [Sprememba 59]

Oddelek 4

POROČANJE

Člen 11

Vsebina poročila o emisijah

1.  Družbe od leta 2019 vsako leto do 30. aprila Komisiji in organom zadevne države zastave za vsako ladjo pod njihovo odgovornostjo predložijo poročilo o emisijah, ki se nanaša na emisije in druge za podnebje pomembne informacije v celotnem poročevalnem obdobju ter ga je preveritelj v skladu z zahtevami iz člena 14 potrdil kot zadovoljivo.

2.  V primeru spremembe lastništva ladij nova družba zagotovi, da vsaka ladja pod njeno odgovornostjo izpolnjuje zahteve te uredbe v zvezi s celotnim poročevalnim obdobjem, v katerem prevzame odgovornost za zadevno ladjo.

3.  Družbe v poročilo o emisijah iz odstavka 1 vključijo naslednje informacije:

(a)  identifikacijske podatke o ladji in družbi, ki vključujejo:

(i)  ime ladje;

(ii)  registracijsko številko IMO;

(iii)  pristanišče vpisa ali matično pristanišče;

(iiia)  kategorijo ladje za plovbo v ledu; [Sprememba 60]

(iv)  certificirano tehnično učinkovitost ladje (projektni indeks, izraženo s projektnim indeksom energetske učinkovitosti (EEDI) ali ocenjena indeksna vrednost (EIV) v skladu z resolucijo IMO MEPC.215 (63), kadar je to ustrezno) ustreza zadevni vrsti ladje; [Sprememba 61]

(v)  ime lastnika ladje;

(vi)  naslov lastnika ladje in glavni kraj poslovanja;

(vii)  ime družbe (če to ni lastnik ladje);

(viii)  naslov družbe (če to ni lastnik ladje) in glavni kraj poslovanja;

(ix)  naslov, telefonsko številko, številko telefaksa in e-naslov kontaktne osebe; [Sprememba 62]

(b)  informacije o uporabljeni metodi spremljanja in z njo povezani stopnji negotovosti;

(c)  rezultate letnega spremljanja parametrov v skladu s členom 10.

(ca)  podrobnosti o obdobjih, v katerih je bilo spremljanje prekinjeno zaradi nujnih primerov in dejavnosti reševanja. [Sprememba 63]

Člen 12

Oblika poročila o emisijah

1.  Poročilo o emisijah iz člena 11 se predloži z uporabo avtomatiziranih sistemov in oblik za popolno izmenjavo podatkov, vključno z elektronskimi predlogami.

2.  Tehnična pravila o določitvi oblike za izmenjavo podatkov, vključno z elektronskimi predlogami iz odstavka 1, se določijo z izvedbenimi akti. Navedene izvedbene akte sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 25(2) te uredbe.

POGLAVJE III

PREVERJANJE IN AKREDITACIJA

Člen 13

Obseg dejavnosti preverjanja in poročilo o preverjanju

1.  Preveritelj oceni skladnost načrta za spremljanje iz člena 6 z zahtevami iz členov 6 in 7. Če ocena vsebuje priporočila, ki jih je treba vključiti v načrt za spremljanje, zadevna družba dopolni svoj načrt za spremljanje pred začetkom poročevalnega obdobja.

2.  Preveritelj oceni skladnost poročila o emisijah z zahtevami iz členov od 8 do 11 ter prilog I in II.

3.  Preveritelj zlasti zagotovi, da so bile emisije in druge za podnebje pomembne informacije, vključene v poročilo o emisijah, določene v skladu s členi 8, 9 in 10 ter načrtom za spremljanje iz člena 6. Zagotovi tudi, da so emisije in druge za podnebje pomembne informacije, navedene v poročilih, skladne z izračunanimi podatki iz drugih virov v skladu s prilogama I in II. [Sprememba 64]

4.  Če je z oceno ugotovljeno, da poročilo o emisijah, kolikor lahko presodi preveritelj, ne vsebuje bistvenih napačnih navedb in napak, preveritelj izda poročilo o preverjanju. V njem so podrobno navedene vse zadeve, pomembne za opravljeno delo preveritelja.

5.  Če je z oceno ugotovljeno, da poročilo o emisijah vsebuje bistvene napačne navedbe, napake in nedoslednosti ali ne izpolnjuje zahtev iz členov 11 in 14 ter Priloge I, preveritelj o tem pravočasno obvesti družbo in jo pozove, naj znova predloži revidirano poročilo o emisijah. Družba popravi vse sporočene neskladnosti ali nedoslednosti, tako da omogoči pravočasno končanje postopka preverjanja. Preveritelj v poročilu o preverjanju navede, ali je družba med preverjanjem odpravila neskladnosti.

5a.  Kadar preveritelj opredeli področja za izboljšanje uspešnosti družbe v zvezi s spremljanjem emisij in poročanjem o njih, pa tudi v zvezi z doseganjem večje točnosti ter izboljšanjem učinkovitosti spremljanja in poročanja, v poročilo o preverjanju vključi priporočila za izboljšanje. [Sprememba 65]

Člen 14

Splošne obveznosti in načela za preveritelje

1.  Preveritelj je neodvisen od družbe ali upravljavca zadevne ladje, dejavnosti, ki se zahtevajo na podlagi te uredbe, pa opravlja v javnem interesu. Zato preveritelj in noben del istega pravnega subjekta nista družba ali upravljavec ladje, lastnik družbe ali v lasti družbe ali upravljavca ladje, prav tako ni preveritelj z družbo v odnosih, ki bi lahko vplivali na njegovo neodvisnost in nepristranskost.

2.  Preveritelj pri preverjanju poročila o emisijah iz člena 11 in postopkov spremljanja, ki jih uporablja družba, oceni zanesljivost, verodostojnost in natančnost sistemov spremljanja ter sporočenih podatkov in informacij v zvezi z emisijami, zlasti:

(a)  pripisa porabe goriva plovbam s področja uporabe te uredbe;

(b)  sporočenih podatkov o porabi goriva ter s tem povezanih meritev in izračunov;

(c)  izbire in uporabe faktorjev emisije;

(d)  izračunov, s katerimi so bile določene skupne emisije;

(e)  izračunov, s katerimi je bila določena energetska učinkovitost.

3.  Preveritelj upošteva samo poročila, predložena v skladu s členom 11, če zanesljivi in verodostojni podatki in informacije dopuščajo določitev emisij z visoko stopnjo gotovosti in če je zagotovljeno naslednje:

(a)  sporočeni podatki so skladni glede na ocenjene podatke na podlagi podatkov sledenja ladje in njenih značilnosti, kot je vgrajena moč motorja;

(b)  v sporočenih podatkih ni nedoslednosti, zlasti če se skupna količina goriva, ki ga letno nabavi posamezna ladja, primerja s skupno porabo goriva na plovbah, ki spadajo na področje uporabe te uredbe;

(c)  podatki so bili zbrani v skladu z veljavnimi pravili;

(d)  zadevne evidence ladje so popolne in skladne.

Člen 15

Postopki preverjanja

1.  Preveritelj opredeli morebitna tveganja v zvezi s postopkom spremljanja in poročanja, tako da sporočene emisije primerja z ocenjenimi podatki na podlagi podatkov sledenja ladje in njenih značilnosti, kot je vgrajena moč motorja. Če se ugotovijo bistvena odstopanja, opravi dodatne analize. [Sprememba 66]

2.  Preveritelj opredeli morebitna tveganja v zvezi z različnimi koraki izračunov, tako da pregleda vse vire podatkov in uporabljene metodologije.

3.  Upošteva vse učinkovite metode za nadzor nad tveganji, ki jih družba uporablja za znižanje stopnje negotovosti, ob upoštevanju natančnosti uporabljenih metod spremljanja.

4.  Družba preveritelju zagotovi vse dodatne informacije, ki mu omogočijo postopke preverjanja. Preveritelj lahko med postopkom preverjanja opravi preglede na kraju samem, da ugotovi zanesljivost sporočenih podatkov in informacij.

5.  Komisija je v skladu s členom 24 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi podrobneje določi pravila za dejavnosti preverjanja iz te uredbe in metode za akreditacijo preveriteljev. Ti delegirani akti temeljijo na načelih za preverjanje, določenih v členu 14, in ustreznih mednarodno sprejetih standardih.

Člen 16

Akreditacija preveriteljev

1.  Preveritelja, ki ocenjuje načrte za spremljanje in poročila o emisijah ter izdaja dokumente o preverjanju in o skladnosti iz členov 13 in 17, za dejavnosti s področja uporabe te uredbe akreditira nacionalni akreditacijski organ v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008.

2.  Če ta uredba ne vsebuje posebnih določb o akreditaciji preveriteljev, se uporabljajo ustrezne določbe Uredbe (ES) št. 765/2008.

3.  Komisija je v skladu s členom 24 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi podrobneje določi metode za akreditacijo preveriteljev.

POGLAVJE IV

SKLADNOST IN OBJAVA INFORMACIJ

Člen 17

Izdaja dokumenta o skladnosti

1.  Če poročilo o emisijah iz člena 11 na podlagi poročila o preverjanju izpolnjuje zahteve iz členov od 11 do 15 ter zahteve iz prilog I in II, preveritelj izda dokument o skladnosti za zadevno ladjo.

2.  Dokument o skladnosti iz odstavka 1 vključuje naslednje informacije:

(a)  identiteto ladje (ime, registracijsko številko IMO in pristanišče vpisa ali matično pristanišče);

(b)  ime in naslov ter glavni kraj poslovanja lastnika ladje;

(c)  identiteto preveritelja;

(d)  datum izdaje dokumenta o skladnosti (poročevalno obdobje, na katero se nanaša, in obdobje veljavnosti).

3.  Dokumenti o skladnosti se štejejo za veljavne dokumente 18 mesecev po koncu poročevalnega obdobja.

4.  Preveritelj o izdaji vsakega dokumenta o skladnosti nemudoma obvesti Komisijo in organ države zastave, informacije iz odstavka 2 pa pošlje z uporabo avtomatiziranih sistemov in oblik za popolno izmenjavo podatkov, vključno z elektronskimi predlogami, ki jih Komisija določi v skladu s postopkom iz sedanje uredbe.

5.  Tehnična pravila o določitvi oblike za izmenjavo podatkov, vključno z elektronskimi predlogami iz odstavka 4, se določijo z izvedbenimi akti. Navedene izvedbene akte sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 25(2) te uredbe.

Člen 18

Obveznost hranjenja veljavnega dokumenta o skladnosti na ladji

Od 30. junija 2019 imajo ladje, ki priplujejo v pristanišče pod jurisdikcijo države članice, so v njem ali odplujejo iz njega, na krovu veljaven dokument, izdan v skladu s členom 17, ki potrjuje, da ladja izpolnjuje obveznosti poročanja in spremljanja za zadevno poročevalno obdobje.

Člen 19

Izpolnjevanje obveznosti spremljanja in poročanja ter inšpekcijski pregledi

1.  Vsaka država članica na podlagi informacij, objavljenih v skladu s členom 21(1), zagotovi, da ladje, ki plujejo pod njeno zastavo, izpolnjujejo zahteve glede spremljanja in poročanja, določene v členih 8 do 12.

2.  Vsaka država članica zagotovi, da inšpekcijski pregled ladje v pristanišču pod njeno jurisdikcijo vključuje preverjanje, ali ima ladja na krovu dokument o skladnosti iz člena 18.

3.  Brez poseganja v odstavek 2 tega člena in na podlagi informacij, objavljenih v skladu s členom 21, država članica za vsako ladjo, ki ne izpolnjuje zahtev iz člena 21(2)(j) in (k) in ki je vstopila v pristanišče pod njeno jurisdikcijo, preveri, ali ima ladja na krovu dokument o skladnosti iz člena 18.

3a.  EMSA med obiski in inšpekcijskimi pregledi, ki jih izvaja, da bi spremljala izvajanje Direktive 2009/16/ES, prav tako spremlja uporabo odstavkov 1, 2 in 3 s strani pristojnih organov držav članic ter o tem poroča Komisiji. [Sprememba 67]

Člen 20

Kazni, izmenjava informacij in odločba o izgonu

1.  Države članice določijo sistem kazni za neizpolnjevanje zahtev glede spremljanja in poročanja iz členov od 8 do 12 ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje uporabe navedenih kazni. Določene kazni niso manj stroge od kazni, ki so za upravljavce, ki ne izpolnjujejo obveznosti glede poročanja, predvidene v nacionalni zakonodaji o emisijah toplogrednih plinov, ter so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o teh določbah uradno obvestijo Komisijo do 1. julija 2017, brez odlašanja pa sporočijo tudi vse poznejše spremembe, ki vplivajo na te določbe. [Sprememba 68]

2.  Države članice vzpostavijo učinkovito izmenjavo informacij in učinkovito sodelovanje med svojimi nacionalnimi organi, ki zagotavljata izpolnjevanje zahtev glede spremljanja in poročanja, ali kjer je to ustrezno, organi, pristojnimi za postopke sankcioniranja. O nacionalnih postopkih sankcioniranja, ki jih začne katera koli država članica, se uradno obvestijo Komisija, EMSA, druge države članice in zadevna država zastave.

3.  Nacionalni pristaniški organ lahko za ladje, ki več kot eno poročevalno obdobje ne izpolnjujejo zahtev glede spremljanja in poročanja, izda odločbo o izgonu, o kateri se uradno obvestijo Komisija, agencija EMSA, druge države članice in zadevna država zastave. Vsaka država članica zaradi izdaje take odločbe o izgonu zavrne vstop te ladje v vsa svoja pristanišča, dokler družba ne začne izpolnjevati zahtev glede spremljanja in poročanja v skladu s členi 8 do 12, kar se potrdi s predložitvijo veljavnega dokumenta o skladnosti nacionalnemu pristaniškemu organu, ki je izdal odločbo o izgonu.

Člen 21

Objava informacij

1.  Komisija do 30. junija vsako leto objavi letne emisije, sporočene v skladu s členom 11, in informacije o tem, kako družba izpolnjuje zahteve glede spremljanja in poročanja iz členov 11 in 17pri tem pa upošteva zaupnost poslovnih informacij, da bi zaščitila legitimne gospodarske interese v skladu s členoma 3 in 4 Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta(14). [Sprememba 69]

2.  Objava iz odstavka 1 vključuje naslednje informacije:

(a)  identiteto ladje (ime, registracijsko številko IMO in, pristanišče vpisa ali matično pristanišče in kategorijo ladje za plovbo v ledu); [Sprememba 70]

(b)  identiteto lastnika ladje (ime in naslov lastnika in njegov glavni kraj poslovanja);

(c)  tehnično učinkovitost ladje (EEDI ali EIV, kadar je to ustrezno ustreza zadevni vrsti ladje); [Sprememba 71]

(d)  letne emisije CO2;

(e)  skupno letno porabo goriva za plovbe, ki spadajo na področje uporabe te uredbe;

(f)  povprečno letno porabo goriva in emisije toplogrednih plinov na prepluto razdaljo pri plovbah, ki spadajo na področje uporabe te uredbe;

(g)  povprečno letno porabo goriva in emisije toplogrednih plinov na prepluto razdaljo in prepeljani tovor pri plovbah, ki spadajo na področje uporabe te uredbe; [Sprememba 73]

(h)  letni skupni čas, preživet na morju na plovbah, ki spadajo na področje uporabe te uredbe; [Sprememba 74]

(i)  uporabljeno metodologijo za spremljanje;

(j)  datum izdaje in poteka veljavnosti dokumenta o skladnosti;

(k)  identiteto preveritelja, ki je odobril poročilo o emisijah.

3.  Komisija objavi letno poročilo o emisijah in druge za podnebje pomembne informacije iz pomorskega prometa. [Sprememba 75]

4.  Agencija EMSA pomaga Komisiji pri izvajanju členov 11, 12, 17 in 21 te uredbe v skladu z Uredbo (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(15).

POGLAVJE V

MEDNARODNO SODELOVANJE

Člen 22

Mednarodno sodelovanje

1.  Komisija organizacijo IMO in druge ustrezne mednarodne organe redno obvešča o izvajanju te uredbe, da bi olajšala oblikovanje mednarodnih pravil v okviru organizacije IMO za spremljanje emisij toplogrednih plinov iz pomorskega prometa, poročanje o njih in njihovo preverjanje.

2.  Komisija s tretjimi državami ohranja tehnično izmenjavo o izvajanju te uredbe, zlasti nadaljnjem razvoju metod za spremljanje, organizaciji poročanja in preverjanju poročil o emisijah.

3.  Če se doseže mednarodni dogovor o globalnih ukrepih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz pomorskega prometa, Komisija znova pregleda to uredbo, in lahko predlaga njene spremembe, če je to ustrezno da bi zagotovila njeno skladnost z ustreznimi mednarodnimi predpisi IMO. [Sprememba 76]

POGLAVJE VI

PRENESENA IN IZVEDBENA POOBLASTILA TER KONČNE DOLOČBE

Člen 23

Prenos pooblastila

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi se dopolnijo in spremenijo določbe prilog I in II, da se upoštevajo najnovejši razpoložljivi znanstveni dokazi in zadevni podatki na voljo na ladjah ter ustrezna mednarodna pravila in mednarodno sprejeti standardi, z namenom upoštevanja najnovejših razpoložljivih znanstvenih dokazov ter uskladitve prilog z ustreznimi mednarodnimi predpisi, ki jih sprejme IMO, da se zagotovi skladnost z mednarodnimi predpisi, opredelijo najnatančnejše in najučinkovitejše metode za spremljanje emisij ter da se izboljša natančnost zahtevanih informacij v zvezi s spremljanjem emisij in poročanjem o njih., se To pooblastilo se prenese na Komisijo prenese pod pogoji, določenimi v členu 24, le kolikor se nanaša na nebistvene elemente te uredbe. [Sprememba 77]

Člen 24

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 5(1a) in 6(4) ter členov 15, 16 in 23 je preneseno na Komisijo prenese za pet obdobje petih let od 1. julija 2015 ...(16). Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 78]

2.  Pooblastilo iz členov 5(1a) in 6(4) ter členov 15, 16 in 23 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, določen v navedenem sklepu naveden v tej odločitvi. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Preklic ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. [Sprememba 79]

3.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

4.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom na podlagi členov 5(1a), in 6(4) ter členov 15, 16 in 23, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet v ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecih mesecev od uradnega obvestila o navedenem Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ne nasprotujeta ali če Evropski parlament in Svet sta pred iztekom tega roka obvestita tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 80]

Člen 25

Izvedbeni akti

1.  Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 8 Sklepa Sveta 93/389/EGS(17). Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 26

Spremembe Uredbe (EU) št. 525/2013

Uredba (EU) št. 525/2013 se spremeni:

1.  V členu 1 Uredbe (EU) št. 525/2013 se doda naslednja točka (h):"

„(h) spremljanje emisij toplogrednih plinov z morskih ladij in poročanje o njih v skladu s členoma 9 in 10 Uredbe (EU) št. .../... Evropskega parlamenta in Sveta*

________________.

* UL L ...(18)

"

2.  Vstavi se naslednji „člen 21a“:"

„Člen 21a

Poročanje o emisijah iz pomorskega prometa

1.  Države članice Komisiji do 15. januarja vsako leto (,leto X‘) za leto X – 2 poročajo o emisijah CO2 iz pomorskega prometa v skladu s členoma 9 in 10 Uredbe (EU) št. .../...(19)+.

2.  Komisija je v skladu s [členom 25 te uredbe] pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi podrobneje določi zahteve za spremljanje emisij CO2 iz pomorskega prometa in poročanje o njih v skladu s členoma 9 in 10 Uredbe (EU) št. .../...+(20) ter ob upoštevanju, kjer je to ustrezno, ustreznih sklepov, ki jih sprejmejo organi UNFCCC in Kjotskega protokola, ali sporazumov, ki izhajajo iz njih ali jih nadomeščajo, ali sklepov, sprejetih v okviru Mednarodne pomorske organizacije.

3.  Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi strukturo, obliko in postopek, ki jih morajo države članice upoštevati pri predložitvi informacij o emisijah CO2 iz pomorskega prometa v skladu s členoma 9 in 10 Uredbe (EU) št. .../...+ Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz [člena 26(2)].

3a.  Komisija vsaki dve leti oceni skupni vpliv sektorja pomorskega prometa na svetovno podnebje, tudi zaradi emisij ali učinkov, ki niso povezani s CO2, na podlagi podatkov o emisijah, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 7 in/ali v skladu z Uredbo (EU) št. .../...,+ ter to oceno izboljša s sklicevanjem na znanstvene dosežke in podatke o pomorskem prometu.[Sprememba 82]

"

3.  V člen 25(2), (3) in (5) se vstavi naslednje sklicevanje:"

„21a“.

"

Člen 27

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati 1. julija 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ....,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Metode za spremljanje emisij toplogrednih plinov in drugih za podnebje pomembnih informacij ter poročanje o njih

A.  IZRAČUN PORABE GORIVA (člen 9)

Družbe za izračun porabe goriva upoštevajo naslednjo formulo:

Poraba goriva x faktor emisije.

Poraba goriva vključuje gorivo, ki ga porabijo glavni motorji, pomožni motorji, kotli in generatorji inertnega plina.

Poraba goriva v pristaniščih, v katerih so ladje zasidrane, se izračuna posebej.

Načeloma se za faktorje emisije goriv uporabljajo privzete vrednosti, razen če se družba odloči uporabiti podatke o kakovosti goriva, navedene na dobavnicah za gorivo in uporabljene za dokaz skladnosti z veljavnimi predpisi o emisijah žvepla.

Privzeti faktorji emisije temeljijo na najnovejših razpoložljivih vrednostih IPCC. Izpeljejo se lahko iz Priloge VI k Uredbi Komisije (EU) št. 601/2012(21).

Za biogoriva in alternativna nefosilna goriva se uporabijo ustrezni faktorji emisije.

B.  METODE ZA DOLOČANJE EMISIJ

Družba v načrtu za spremljanje opredeli, katera metodologija spremljanja se uporablja za izračun porabe goriva za vsako vrsto ladje pod njeno odgovornostjo, in zagotavlja dosledno uporabo izbrane metode.

Pri izbiri metodologije spremljanja se upoštevajo izboljšanja zaradi večje točnosti v primerjavi z dodatnimi stroški.

Uporabi se dejanska poraba goriva za vsako plovbo, ki se izračuna na podlagi ene od naslednjih metod:

(a)  dobavnica za gorivo in redni popisi zalog goriva v tankih;

(b)  spremljanje tankov z ladijskim gorivom na ladji;

(c)  merilniki pretoka za upoštevne postopke izgorevanja;

(d)  neposredne meritve emisij;

(da)  Modeliranje z informacijami o premikanju ladje (AIS) in podatki, značilnimi za posamezno ladjo. [Sprememba 83]

Uporabi se lahko katera koli kombinacija zgoraj omenjenih metod, ki jo odobri preveritelj, če izboljša celotno točnost meritve. [Sprememba 84]

1.  Metoda A: dobavnice za gorivo in redni popisi zalog goriva v tankih

Ta metoda temelji na količini in vrsti goriva, kot sta opredeljeni na dobavnici za gorivo, v povezavi z rednimi popisi zalog goriva v tankih na podlagi odčitkov stanja tankov. Gorivo na začetku obdobja, plus dostave, minus gorivo, na voljo ob koncu obdobja, in gorivo, izpraznjeno z ladje med začetkom in koncem obdobja, skupaj pomenijo gorivo, porabljeno v obdobju.

Obdobje vključuje čas med postankoma v dveh pristaniščih ali čas v pristanišču. Za gorivo, ki se uporablja v obdobju, je treba navesti vrsto goriva in vsebnost žvepla.

Ta pristop se ne uporablja, Kadar dobavnica dobavnice za gorivo ni niso na voljo na ladji, zlasti kadar se tovor uporablja kot gorivo, na primer uparjeni utekočinjeni zemeljski plin (UZP), se uporabijo samo popisi zalog goriva v tankih in odčitki tankov z ladijskim gorivom. [Sprememba 85]

Dobavnica za gorivo se zahteva na podlagi obstoječih pravil iz Priloge VI h Konvenciji MARPOL, ustrezne evidence pa se na ladji hranijo tri leta po dobavi ladijskega goriva in so takoj na voljo. Reden popis zalog goriva v tankih na ladji temelji na odčitkih stanja tankov za gorivo. Pri tem se uporabljajo tablice tankov za vsak tank za gorivo, da se določi količina ob odčitku stanja tanka za gorivo. Negotovost, povezana z dobavnico za gorivo, se navede v načrtu za spremljanje iz člena 6. Stanje tanka za gorivo se odčita z ustreznimi metodami, kot so avtomatizirani sistemi, sondiranje in potopni trakovi. Metoda za sondiranje tanka in s tem povezana negotovost se navedeta v načrtu za spremljanje iz člena 6.

Kadar dobavnice za gorivo niso na voljo na ladji, zlasti kadar se tovor uporablja kot gorivo, na primer uparjeni utekočinjeni zemeljski plin (UZP), se uporabijo samo popisi zalog goriva v tankih in odčitki tankov z ladijskim gorivom. [Sprememba 86]

Če je količina polnjenja z gorivom ali količina goriva, preostalega v tankih, določena v prostorninskih enotah, izraženih v litrih, družba to količino pretvori iz prostornine v maso, tako da uporabi vrednosti dejanske gostote. Družba dejansko gostoto določi na enega od naslednjih načinov:

(a)  z merilnimi sistemi na ladji;

(b)  z gostoto, ki jo izmeri dobavitelj goriva ob polnjenju z gorivom in je evidentirana na računu ali dobavnici za gorivo.

Dejanska gostota je izražena v kg/liter in določena za veljavno temperaturo za določeno meritev. Kadar vrednosti dejanske gostote niso na voljo, se po odobritvi preveritelja uporabi standardni faktor gostote za zadevno vrsto goriva.

2.  Metoda B: spremljanje tankov z ladijskim gorivom na ladji

Ta metoda temelji na odčitkih stanja tanka za gorivo za vse tanke za gorivo na ladji. Stanje tankov za gorivo se odčitava dnevno, ko je ladja na morju, in vsakokrat, ko se ladja polni z gorivom ali se gorivo z nje prazni.

Skupne razlike v gladini goriva v tanku za gorivo med dvema odčitkoma pomenijo gorivo, porabljeno v obdobju.

Obdobje pomeni čas med postankoma v dveh pristaniščih ali čas v pristanišču. Za gorivo, ki se uporablja v obdobju, je treba navesti vrsto goriva in vsebnost žvepla.

Stanje tanka za gorivo se odčita z ustreznimi metodami, kot so avtomatizirani sistemi, sondiranje in potopni trakovi. Metoda za sondiranje tanka in s tem povezana negotovost se navedeta v načrtu za spremljanje iz člena 6.

Če je količina polnjenja z gorivom ali količina goriva, preostalega v tankih, določena v prostorninskih enotah, izraženih v litrih, družba to količino pretvori iz prostornine v maso, tako da uporabi vrednosti dejanske gostote. Družba dejansko gostoto določi na enega od naslednjih načinov:

(a)  z merilnimi sistemi na ladji;

(b)  z gostoto, ki jo izmeri dobavitelj goriva ob polnjenju z gorivom in je evidentirana na računu ali dobavnici za gorivo.

(ba)  z gostoto, ki se izmeri pri analizi preskusa goriva, izvedeni v akreditiranem laboratoriju za preskus goriva, kadar je na voljo. [Sprememba 87]

Dejanska gostota je izražena v kg/liter in določena za veljavno temperaturo za določeno meritev. Kadar vrednosti dejanske gostote niso na voljo, se po odobritvi preveritelja uporabi standardni faktor gostote za zadevno vrsto goriva.

3.  Metoda C: merilniki pretoka za upoštevne postopke izgorevanja

Ta metoda temelji na izmerjenih pretokih goriva na ladji. Za določitev porabe goriva za določeno obdobje se združijo podatki iz vseh merilnikov pretoka, povezanih z zadevnimi viri emisij.

Obdobje pomeni čas med postankoma v dveh pristaniščih ali čas v pristanišču. Za gorivo, ki se uporablja v obdobju, je treba spremljati vrsto goriva in vsebnost žvepla.

Uporabljene kalibracijske metode in negotovost, povezana z uporabljenimi merilniki pretoka, se navedejo v načrtu za spremljanje iz člena 6.

Če je količina porabljenega goriva določena v prostorninskih enotah, izraženih v litrih, družba to količino pretvori iz prostornine v maso, tako da uporabi vrednosti dejanske gostote. Družba dejansko gostoto določi na enega od naslednjih načinov:

(a)  z merilnimi sistemi na ladji;

(b)  z gostoto, ki jo izmeri dobavitelj goriva ob polnjenju z gorivom in je evidentirana na računu ali dobavnici za gorivo.

Dejanska gostota je izražena v kg/liter in določena za veljavno temperaturo za določeno meritev. Kadar vrednosti dejanske gostote niso na voljo, se po odobritvi preveritelja uporabi standardni faktor gostote za zadevno vrsto goriva.

4.  Metoda D: neposredne meritve emisij

Neposredne meritve emisij se lahko uporabljajo za plovbe s področja uporabe te uredbe in emisije v pristaniščih pod jurisdikcijo države članice. Izpuščeni CO2 vključuje CO2, ki ga izpustijo glavni motorji, pomožni motorji, kotli in generatorji inertnega plina. Za ladje, pri katerih poročanje temelji na tej metodi, se poraba goriva izračuna na podlagi izmerjenih emisij CO2 in veljavnega faktorja emisije zadevnih goriv.

Ta metoda temelji na določitvi pretokov emisij CO2 v izpušnih ceveh (dimnikih), tako da se koncentracija CO2 v izpušnem plinu pomnoži s pretokom izpušnega plina.

Uporabljene kalibracijske metode in negotovost, povezana z uporabljenimi napravami, se navedejo v načrtu za spremljanje iz člena 6.

4a.  Metoda Da: Modeliranje z informacijami o premikanju ladje (AIS) in podatki, značilnimi za posamezno ladjo.

Agencija, odgovorna za sistem modeliranja, z lastnikom zadevne ladje sklene pisni sporazum. Na koncu obdobja spremljanja se izračunane emisije CO2 primerjajo z ladijsko knjigo o oljih in dobavnicami za gorivo, da bi ugotovili in odpravili morebitna odstopanja. [Sprememba 90]

PRILOGA II

Spremljanje drugih za podnebje pomembnih informacij

A.  Spremljanje po posameznih plovbah (člen 9)

Družbe za spremljanje drugih za podnebje pomembnih informacij po posameznih plovbah (člen 9) upoštevajo naslednja pravila:

Datum in ura odhoda ter prihoda se upoštevata na podlagi greenwiškega srednjega časa (GMT). Čas, preživet na morju, se izračuna na podlagi informacij o odhodu iz pristanišča in prihodu vanj, ne vključuje pa zasidranja.

Prepluta razdalja je lahko najkrajša razdalja med pristaniščem odhoda in pristaniščem prihoda ali dejansko prepluta razdalja. Kadar se uporabi najkrajša razdalja med pristaniščem odhoda in pristaniščem prihoda, je treba upoštevati konservativni korekcijski faktor, s katerim se zagotovi, da prepluta razdalja ni bistveno prenizko ocenjena. V načrtu za spremljanje iz člena 6 se podrobno navede uporabljeni izračun razdalje in po potrebi uporabljeni korekcijski faktor. Prepluta razdalja je izražena v navtičnih miljah.

Pri potniških ladjah se prepeljani tovor izrazi s številom potnikov. Pri vseh drugih kategorijah ladij se količina prepeljanega tovora izrazi v metričnih tonah in kubičnih metrih tovora. [Sprememba 91]

Opravljena prevozna dejavnost se določi tako, da se prepluta razdalja pomnoži s količino prepeljanega tovora. [Sprememba 92]

B.  Spremljanje na letni ravni (člen 10)

Družbe za spremljanje drugih za podnebje pomembnih informacij na letni ravni upoštevajo naslednja pravila:

Vrednosti, ki jih je treba spremljati v skladu s členom 10, je treba določiti z združitvijo zadevnih podatkov po posameznih plovbah.

Povprečna energetska učinkovitost se spremlja na podlagi vsaj štirih dveh kazalnikov, tj. porabe goriva na razdaljo, porabe goriva na opravljeno prevozno dejavnost, ter emisij CO2 na razdaljo in emisij CO2 na opravljeno prevozno dejavnost, ki se izračunajo na naslednji način:

poraba goriva na razdaljo = skupna letna poraba goriva/skupna prepluta razdalja;

poraba goriva na opravljeno prevozno dejavnost = skupna letna poraba goriva/skupna opravljena prevozna dejavnost;

emisije CO2 na razdaljo = skupne letne emisije CO2/skupna prepluta razdalja;.

emisije CO2 na opravljeno prevozno dejavnost = skupne letne emisije CO2/skupna opravljena prevozna dejavnost. [Sprememba 93]

(1) UL C 67, 6.3.2014, str. 170.
(2)UL C 67, 6.3.2014, str. 170.
(3)UL C ...
(4) Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014.
(5)Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (UL L 140, 5.6.2009, str. 136) in Direktiva 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov(UL L 140, 5.6.2009, str. 63).
(6)Sklep Komisije 2012/504/EU z dne 17. septembra 2012 o Eurostatu (UL L 251, 18.9.2012, str. 49).
(7)Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).
(8)Direktiva 2009/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skladnosti z zahtevami države zastave (UL L 131, 28.5.2009, str. 132).
(9)Direktiva 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča (UL L 131, 28.5.2009, str. 57).
(10)Uredba (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES (UL L 165, 18.6.2013, str. 13).
(11)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(12)Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).
(13)Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
(14) Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26).
(15)Uredba (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost (UL L 208, 5.8.2002, str. 1).
(16) Datum začetka veljavnosti te uredbe.
(17) Sklep Sveta 93/389/EGS z dne 24. junija 1993 o nadzornem mehanizmu Skupnosti za CO2 in druge emisije toplogrednih plinov (UL L 167. 9.7.1993, str. 31).
(18)Številka in leto te uredbe.
(19)+ Številka te uredbe.
(20)Številka te uredbe.
(21)Uredba Komisije (EU) št. 601/2012 z dne 21. junija 2012 o spremljanju emisij toplogrednih plinov in poročanju o njih v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 181, 12.7.2012, str. 30).


Invazivne tujerodne vrste ***I
PDF 268kWORD 79k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (COM(2013)0620 – C7-0264/2013 – 2013/0307(COD))
P7_TA(2014)0425A7-0088/2014

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0620),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0264/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja avstrijskega zveznega sveta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 22. januarja 2014(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 19. marca 2014, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za ribištvo (A7-0088/2014),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2014 Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst

P7_TC1-COD(2013)0307


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1143/2014.)

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.


Tehnično izvajanje Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja ***I
PDF 271kWORD 38k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 v zvezi s tehničnim izvajanjem Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (COM(2013)0769 – C7-0393/2013 – 2013/0377(COD))
P7_TA(2014)0426A7-0171/2014

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2013)0769),

–  ob upoštevanju členov 294(2) in 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7–0393/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 26. februarja 2014(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 19. marca 2014, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 svojega poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0171/2014),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 v zvezi s tehničnim izvajanjem Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja

P7_TC1-COD(2013)0377


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 662/2014.)

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.


Boj proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava ***I
PDF 384kWORD 136k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (COM(2012)0363 – C7-0192/2012 – 2012/0193(COD))
P7_TA(2014)0427A7-0251/2014

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0363),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 325(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0192/2012),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja švedskega parlamenta v skladu s protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega računskega sodišča z dne 15. novembra 2012(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 10. oktobra 2012(2),

–  ob upoštevanju členov 55 in 37 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za proračunski nadzor ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v skladu s členom 51 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora proračunski nadzor in Odbora za državljanske svoboščine pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za pravne zadeve (A7-0251/2014),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/.../EU Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava

P7_TC1-COD(2012)0193


EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 325(4) 83(2) Pogodbe, [Sprememba 1]

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega računskega sodišča(3),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(4)

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Zaščita finančnih interesov Unije se ne nanaša samo na upravljanje proračunskih sredstev, temveč na vse ukrepe, ki negativno vplivajo ali bi lahko negativno vplivali na sredstva Unije in držav članic, namenjena za podporo ali stabilizacijo gospodarstva ali javnih financ držav članic v zvezi s politikami Unije.

(2)  Za zagotovitev učinkovite, sorazmerne in odvračilne zaščite finančnih interesov Unije bi morali v primerih najhujših vrst goljufiji podobnih ravnanj na tem področju kazenskopravni predpisi v državah članicah še naprej pred najhujšimi oblikami goljufijam podobnega ravnanja ter za čim boljšo zaščito finančnih interesov Unije bi morale določbe kazenskega prava držav članic dopolnjevati upravnopravno in civilnopravno zaščito izvedbene ukrepe civilnega in upravnega prava, pri tem pa bi se bilo treba izogibati neskladnostim znotraj teh pravnih področij in med njimi. [Sprememba 2]

(3)  Zaščita finančnih interesov Unije zahteva enotno opredelitev goljufije, ki zajema goljufivo ravnanje v škodo odhodkovne in prihodkovne strani proračuna EU ter sredstev in obveznosti proračuna Unije, vključno z dejavnostmi najemanja in dajanja posojil. [Sprememba 3]

(4)  Goljufije v zvezi z davkom na dodano vrednost (DDV) zmanjšujejo davčne prihodke držav članic in posledično uporabo enotne osnove za odmero DDV v posameznih državah članicah. Kakor je potrjeno s sodno prakso Sodišča Evropske unije(6), obstaja neposredna povezava med pobiranjem prihodkov iz naslova DDV ob spoštovanju prava Unije, ki se uporablja, in dajanjem ustreznih sredstev iz naslova DDV na razpolago proračunu Unije, saj lahko vsaka vrzel pri pobiranju prvih povzroči zmanjšanje drugih. Direktiva zato zajema prihodke iz naslova DDV v državah članicah.

(5)  Upoštevanje velikega vpliva protipravnega zmanjšanja lastnih sredstev iz naslova DDV na finančne interese EU in uporabo pragov iz te direktive je treba razlagati v skladu z načelom sorazmernosti, ob upoštevanju posebne narave in metodologije izračuna navedenih lastnih sredstev, vključno z različno obravnavo v državah članicah.

(6)  Na finančne interese Unije lahko negativno vpliva, če posamezni ponudniki z namenom, da bi obšli ali izkrivili kršili pravila, ki se uporabljajo za postopke javnih naročil ali postopke za dodelitev donacij, predložijo informacije organom za oddajo naročil ali dodelitev donacij na podlagi informacij, ki so jih protipravno nezakonito pridobili neposredno ali posredno od razpisnega organa. Takšno ravnanje je zelo podobno goljufiji, vendar ni nujno, da izpolnjuje vse znake nima nujno vseh značilnosti kaznivega dejanja goljufije na strani ponudnika, saj je predložena ponudba lahko popolnoma v skladu z vsemi zahtevami združuje vsa potrebna merila. Dogovorjeno oddajanje ponudb v javnih naročilih med ponudniki krši pravila Unije o konkurenci in enakovredne nacionalne predpise; preganja in sankcionira se po vsej Uniji ter bi moralo ostati zunaj področja uporabe te direktive. [Sprememba 4]

(7)  Zakonodajni akt Unije proti pranju denarja se v celoti uporablja za pranje premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji, ki so določena v tej direktivi. S sklicem na navedeni zakonodajni akt naj bi se zagotovilo, da sankcije, ki jih uvaja ta direktiva, veljajo za vsa kazniva dejanja zoper finančne interese Unije.

(8)  Korupcija pomeni posebej resno grožnjo finančnim interesom Unije in je v številnih primerih lahko povezana tudi z goljufivim ravnanjem. Zato je potrebna posebna določitev kaznivosti na tem področju. Zagotoviti je treba, da so zadevna kazniva dejanja zajeta v opredelitvi, in sicer ne glede na to, ali gre za kršitev uradnih dolžnosti ali ne. Glede kaznivih dejanj pasivne korupcije in poneverbe je treba vključiti opredelitev javnih uslužbencev, ki zajema vse uslužbence z uradnim položajem, imenovane, izvoljene ali pogodbeno zaposlene na podlagi pogodbe, ter osebe brez uradnega položaja, ki v okviru državnih organov in drugih organov javne uprave opravljajo funkcijo zagotavljanja storitev državljanom ali v splošnem javnem interesu, kot so v Uniji, državah članicah ali v tretjih državah. Fizične osebe so vse bolj dejavno vključene v upravljanje sredstev Unije. Da bi sredstva Unije ustrezno zavarovali pred korupcijo in poneverbo, bi morala torej opredelitev javnega uslužbenca za namene te direktive zajemati tudi osebe brez uradnega položaja, ki vseeno na podoben način opravljajo javno funkcijo v zvezi s sredstvi Unije, ki jim je zaupana, na primer pogodbeni izvajalci, vključeni pogodbene izvajalce, vključene v upravljanje takih sredstev EU. [Sprememba 5]

(9)  Na finančne interese Unije lahko negativno vplivajo nekatere vrste ravnanja javnega uslužbenca, ki imajo za cilj protipravno prilastitev sredstev v nasprotju s predvidenim namenom in z namenom škoditi finančnim interesom Unije. Zato je treba natančno in nedvoumno opredeliti kazniva dejanja, ki zajemajo takšno ravnanje. [Sprememba 6]

(9a)  Za kazniva dejanja iz te direktive je treba ugotoviti naklep pri vseh elementih, ki sestavljajo ta kazniva dejanja. V tej direktivi niso zajeta kazniva dejanja fizičnih oseb, pri katerih ugotovitev naklepa ni potrebna. [Sprememba 7]

(10)  Nekatera kazniva dejanja zoper finančne interese Unije so v praksi pogosto tesno povezana s kaznivimi dejanji, ki so zajeta v členu 83(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zakonodajnih aktih Unije, sprejetih na podlagi navedenega člena. Besedilo določb bi bilo zato treba uskladiti z navedenimi zakonodajnimi akti.

(11)  Pravne osebe bi morale biti v obsegu, v katerem so finančni interesi Unije lahko oškodovani ali ogroženi zaradi ravnanja, ki se lahko pripiše pravnim osebam, odgovorne za kazniva dejanja, ki so opredeljena v tej direktivi in storjena v njihovem imenu.

(12)  Za enakovredno zaščito finančnih interesov Unije z ukrepi, ki delujejo odvračilno po vsej Uniji, bi države članice morale določiti minimalni seznam in razpon sankcij za kazniva dejanja, opredeljena v tej direktivi. Razpon sankcij ne bi smel presegati razpona, ki je sorazmeren s težo kaznivih dejanj, zato bi bilo treba določiti prag, izražen v denarju, pod katerim določitev kaznivosti ni potrebna.

(13)  Ta direktiva ne vpliva na pravilno in učinkovito uporabo disciplinskih ukrepov. Sankcije, ki jih ni mogoče enačiti s kazenskimi sankcijami, se lahko v posameznih primerih upoštevajo v skladu z nacionalno zakonodajo, ko se oseba kaznuje za kaznivo dejanje, opredeljeno v tej direktivi; glede drugih sankcij bi bilo treba v celoti spoštovati načelo ne bis in idem. Ta direktiva ne določa kaznivosti ravnanja, za katero so predpisane tudi disciplinske sankcije ali drugi ukrepi v zvezi s kršitvijo uradnih dolžnosti, kadar se take disciplinske sankcije ali drugi ukrepi lahko uporabijo za zadevne osebe.

(14)  V okviru sankcij za fizične osebe bi morala biti v hujših primerih predvidena zaporna kazen. Taki hujši primeri bi morali biti opredeljeni z navedbo minimalne celotne škode, izražene v denarju, ki je bila s kaznivim dejanjem povzročena proračunu Unije in po možnosti drugim proračunom. Uvedba najnižje in najvišje mere kazni zapora je nujna za zagotovitev, da se finančni interesi Unije enakovredno zaščitijo po vsej Evropi. Najnižja kazen šestih mesecev zapora zagotavlja, da se evropski nalog za prijetje lahko izda in izvrši za kazniva dejanja, navedena v členu 2 Okvirnega sklepa o evropskem nalogu za prijetje, s čimer se zagotovi čim večja učinkovitost pravosodnega sodelovanja in sodelovanja na področju kazenskega pregona. Poleg tega bodo sankcije imele močan odvračilni učinek na potencialne storilce kaznivih dejanj po vsej Evropi. Strožje sankcije bi bilo treba izreči v primerih, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno v hudodelski združbi v smislu Okvirnega sklepa Sveta 2008/841/PNZ(7).

(15)  Predvsem zaradi mobilnosti storilcev in prihodkov, ki izvirajo iz protipravnih ravnanj v škodo finančnih interesov Unije, ter posledično zaradi zapletenih čezmejnih preiskav bi morale vse države članice za ukrepanje proti tem ravnanjem utemeljiti svojo pristojnost in sprejeti pravila o zastaralnih rokih.

(16)  Za zagotovitev skladnosti zakonodaje Unije in spoštovanja načela, da ne bo nihče dvakrat kaznovan za isto kaznivo dejanje, je treba razjasniti razmerje med kaznimi, določenimi v tej direktivi, in drugimi relevantnimi upravnimi ukrepi, določenimi v zakonodaji Unije. Direktiva ne bi smela posegati v uporabo posebnih upravnih ukrepov, sankcij in glob iz zakonodaje Unije.

(17)  Brez poseganja v druge obveznosti po pravu Unije je treba sprejeti ustrezno določbo za sodelovanje med državami članicami in Komisijo, vključno z izmenjavo informacij med državami članicami, Evropskim uradom za pravosodno sodelovanje (Eurojust) in Komisijo, da se zagotovi učinkovito ukrepanje proti kaznivim dejanjem, opredeljenim v tej direktivi, ki škodijo finančnim interesom Unije. [Sprememba 10]

(18)  Ta direktiva bi morala razveljaviti in nadomestiti Konvencijo o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti z dne 26. julija 1995(8) ter njena protokola z dne 27. septembra 1996(9) in 29. novembra 1996(10).

(19)  Pravilno izvajanje te direktive v državah članicah vključuje obdelavo osebnih podatkov s strani pristojnih nacionalnih organov ter njihovo izmenjavo med državami članicami na eni strani in pristojnimi organi Unije na drugi strani. Obdelavo osebnih podatkov na nacionalni ravni s strani pristojnih nacionalnih organov bi morala urejati nacionalna zakonodaja, ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o varstvu posameznikov v zvezi z avtomatsko obdelavo osebnih podatkov z dne 28. januarja 1981 in njenega dodatnega protokola (ETS št. 181). Izmenjava osebnih podatkov med državami članicami bi morala izpolnjevati zahteve Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ(11). Obdelava osebnih podatkov s strani institucij, organov, uradov in agencij Unije bi morala biti v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(12) ter z veljavnimi določbami o tajnosti sodnih preiskav.

(20)  Odvračilni učinek, ki se želi doseči z uporabo kazenskih sankcij, zahteva posebno pozornost v zvezi s temeljnimi pravicami. Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, in sicer predvsem pravico do svobode in varnosti, varstvo osebnih podatkov, svobodo izbire poklica in pravico do dela, svobodo gospodarske pobude, lastninsko pravico, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, domnevo nedolžnosti in pravico do obrambe, načeli zakonitosti in sorazmernosti kaznivih dejanj in kazni, pa tudi prepoved, da se za isto kaznivo dejanje kazensko preganja ali kaznuje dvakrat. Namen te direktive je zagotovitev popolnega spoštovanja navedenih pravic in načel ter jo je treba temu ustrezno izvajati.

(21)  Ta direktiva se uporablja brez poseganja v določbe o odpravi imunitete, ki jih vsebujejo PDEU, Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije, Statut Sodišča Evropske unije ter predpisi za njihovo izvajanje, pa tudi podobne določbe nacionalne zakonodaje.

(22)  Ta direktiva ne posega v splošna pravila in načela nacionalnega kazenskega prava o izrekanju in izvrševanju kazenskih sankcij ob upoštevanju dejanskih okoliščin vsakega posameznega primera.

(23)  Ker cilja te direktive države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Naslov I

Vsebina in opredelitev pojmov

Člen 1

Vsebina

Ta direktiva z opredelitvijo kaznivih dejanj in sankcij določa potrebne ukrepe za preprečevanje goljufij in drugih protipravnih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, ter boj proti njim, da se omogoči učinkovita in enakovredna zaščita v državah članicah in institucijah, organih, uradih in agencijah Unije ter spodbudi kredibilnost institucij in pobud Unije. [Sprememba 11]

Člen 2

Opredelitev finančnih interesov Unije

V tej direktivi „finančni interesi Unije“ pomenijo vsa sredstva in obveznosti do virov sredstev, ki jih upravljajo Unija in njene institucije, organi in agencije ali se upravljajo v njihovem imenu, ter vse njeno finančno poslovanje, vključno z zadolževanjem in posojanjem, ter zlasti vse prihodke in odhodke, zajete, pridobljene ali dolgovane v okviru: [Sprememba 12]

(a)  proračuna Unije;

(b)  proračunov institucij, organov, uradov in agencij, ustanovljenih na podlagi Pogodb v skladu s pogodbami, ali proračunov, ki jih te institucije, organi, uradi in agencije neposredno ali posredno upravljajo in spremljajo. [Sprememba 13]

Naslov II

Kazniva dejanja na področju preprečevanja goljufij, ki škodijo finančnim interesom Unije, in boja proti njim

Člen 3

Goljufija, ki škodi finančnim interesom Unije

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da je naslednje ravnanje, če je storjeno naklepno, opredeljeno kot kaznivo dejanje:

(a)  glede odhodkov, vsako dejanje ali opustitev dejanja v zvezi z:

(i)  uporabo ali predložitvijo lažnih, nepravilnih ali nepopolnih izjav ali dokumentov, ki ima za posledico protipravno prilastitev ali nezakonito zadrževanje sredstev iz proračuna Unije ali proračunov, ki jih upravlja Unija ali se upravljajo v njenem imenu,

(ii)  nerazkritjem informacij, ki pomeni kršitev posebne obveznosti, z enakim učinkom, ali

(iii)  uporabo obveznosti ali izdatkov za neodobrene namene;

(b)  glede prihodkov, vsako dejanje ali opustitev dejanja v zvezi z:

(i)  uporabo ali predložitvijo lažnih, nepravilnih ali nepopolnih izjav ali dokumentov, ki ima za posledico nezakonito zmanjšanje sredstev iz proračuna Unije ali proračunov, ki jih upravlja Unija ali se upravljajo v njenem imenu,

(ii)  nerazkritjem informacij, ki pomeni kršitev posebne obveznosti, z enakim učinkom, ali

(iii)  zlorabo zakonito pridobljene koristi z enakim učinkom.

Člen 4

Goljufiji podobna kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da je vsaka predložitev informacij ali opustitev predložitve informacij subjektom ali organom za oddajo naročil ali dodelitev donacij v postopku javnih naročil ali postopku za dodelitev donacij, ki vključuje finančne interese Unije, s strani kandidatov, ponudnikov ali oseb, ki so odgovorne za pripravo odgovorov na razpis za zbiranje ponudb ali vlog za donacije takih udeležencev ali so vključene v tako pripravo, če je storjena naklepno in z namenom obiti ali izkriviti uporabo meril za ugotavljanje upravičenosti, izključitev, izbor ali dodelitev oziroma izkriviti ali uničiti naravno konkurenco med ponudniki, opredeljena kot kaznivo dejanje.[Sprememba 14]

2.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da je pranje denarja, kakor je opredeljeno v členu 1(2) Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta(13), vključno s premoženjsko koristjo, pridobljeno in drugimi dohodki, pridobljenimi s kaznivimi dejanji, ki so določena v tej direktivi, opredeljeno kot kaznivo dejanje. [Sprememba 15]

3.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da je naslednje ravnanje, sta pasivna in aktivna korupcija, če je storjeno naklepno, opredeljeno sta storjeni namerno, opredeljeni kot kaznivo dejanje: kaznivi dejanji.

Za namene te direktive pasivna korupcija zajema ravnanje javnega uslužbenca, ki neposredno ali prek posrednika vnaprej zahteva ali sprejme kakršno koli korist ali obljubo takšne koristi zase ali za tretjo osebo ali sprejme obljubo take koristi, da bi opravil dejanje ali da ne bi opravil za izvedbo, odložitev ali opustitev dejanja ki je v skladu s svojimi z njegovimi dolžnostmi ali pri sodi k izvajanju svojih njegovih funkcij, ne glede na to, ali gre za kršitev njegovih uradnih dolžnosti ali ne, na način, ki škoduje ali bi lahko škodoval finančnim interesom Unije (pasivna korupcija);.

Za namene te direktive aktivna korupcija zajema ravnanje katere koli osebe, ki javnemu uslužbencu neposredno ali prek posrednika obljubi, ponudi ali da kakršno koli korist zanj ali za tretjo osebo, da bi opravil dejanje ali da ne bi opravil za izvedbo, odložitev ali opustitev dejanja, ki je v skladu s svojimi z njegovimi dolžnostmi ali pri sodi k izvajanju svojih njegovih funkcij na način, ki škoduje ali bi lahko škodoval finančnim interesom Unije (aktivna korupcija), oziroma v zameno za takšno preteklo ravnanje javnega uslužbenca. [Sprememba 16]

4.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da je naklepno poneverba, če je storjena naklepno, opredeljena kot kaznivo dejanje.

Za namene te direktive poneverba zajema dejanje javnega uslužbenca, ki dodeli ali nakaže denar ali si protipravno prilasti ali uporablja sredstva v nasprotju s predvidenim namenom in z namenom škoditi na način, ki škodi finančnim interesom Unije, opredeljeno kot kaznivo dejanje (poneverba). [Sprememba 17]

5.  V tem členu „javni uslužbenec“ pomeni:

(a)  vsako osebo, ki opravlja javne naloge za Unijo ali v državah članicah ali tretjih državah in ima zakonodajno, upravno ali sodno funkcijo vsakega uradnika Unije ali nacionalnega uradnika, vključno z nacionalnimi uradniki druge države članice in nacionalnimi uradniki tretje države.

Izraz „uradnik Unije“ pomeni:

(i)  vsako osebo, ki je uradnik ali pogodbeni uslužbenec v smislu kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije ali pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (v nadaljevanju: kadrovski predpisi),

(ii)  vsako osebo, ki jo država članica ali kateri koli javni ali zasebni organ napoti v institucijo, organ, urad ali agencijo Unije in ki opravlja funkcije, enakovredne tistim, ki jih opravljajo uradniki Unije ali drugi uslužbenci.

Člani organov, uradov ali agencij, ustanovljenih v skladu s pogodbama, ter uslužbenci teh organov, uradov in agencij se obravnavajo kot uradniki Unije, če zanje kadrovski predpisi ne veljajo.

Izraz „nacionalni uradnik“ se razume kot sklic na opredelitev „uradnika“ ali „javnega uradnika“ v nacionalni zakonodaji države, kjer opravlja funkcijo.

V primeru postopkov, v katerih je udeležen uradnik države članice ali nacionalni uradnik iz tretje države in ki jih sproži druga država članica, slednja ni dolžna uporabljati opredelitve „nacionalni uradnik“, razen če je opredelitev v skladu z njenim nacionalnim pravom;

(b)  vsako drugo osebo brez navedenih funkcij, ki ji je zaupana javna funkcija, ki vključuje upravljanje finančnih interesov Unije opravlja javne naloge za Unijo ali sprejemanje v državah članicah ali tretjih državah in sodeluje pri finančnem upravljanju ali sprejemanju odločitev v zvezi s finančnimi interesi Unije z njimi v državah članicah ali tretjih državah. [Sprememba 18]

Naslov III

Splošne določbe v zvezi s kaznivimi dejanji na področju preprečevanja goljufij, ki škodijo finančnim interesom Unije, in boja proti njim

Člen 5

Napeljevanje, pomoč in poskus

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, s katerimi zagotovijo, da se napeljevanje h kaznivim dejanjem iz naslova II in pomoč pri njih kaznujeta ter pomoč in podpora pri storitvi kaznivih dejanj iz členov 3 in 4 kaznujejo kot kaznivo dejanje. [Sprememba 19]

2.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, s katerimi zagotovijo, da je se poskus storitve katerega koli kaznivega dejanja iz člena 3 ali odstavka 4 in člena 4 kazniv(4) kaznuje kot kaznivo dejanje. [Sprememba 20]

Člen 6

Odgovornost pravnih oseb

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se kazenska odgovornost uveljavi zoper pravne osebe za kazniva dejanja iz naslova II členov 3, 4 in 5, ki jih v korist pravne osebe stori katera koli oseba, ki deluje samostojno ali kot del organa pravne osebe in ima v pravni osebi vodilni položaj na podlagi: [Sprememba 21]

(a)  pooblastila za zastopanje pravne osebe;

(b)  pristojnosti za sprejemanje odločitev v imenu pravne osebe; ali

(c)  pristojnosti za opravljanje nadzora znotraj pravne osebe.

2.  Države članice sprejmejo tudi potrebne ukrepe za zagotovitev, da se kazenska odgovornost uveljavi zoper pravne osebe, kadar sta pomanjkljivi nadzor ali kontrola s strani osebe iz odstavka 1 omogočila, da je v korist pravne osebe njej podrejena oseba storila katero koli kaznivo dejanje iz naslova II členov 3, 4 in 5. [Sprememba 22]

3.  Kazenska odgovornost pravnih oseb na podlagi odstavkov 1 in 2 ne izključuje kazenske odgovornosti fizičnih oseb, ki so storilci kaznivih dejanj iz naslova II členov 3 in 4 ali kazensko odgovorni na podlagi člena 5. [Sprememba 23]

4.  V tej direktivi „pravna oseba“ pomeni vsak subjekt, ki ima v skladu z veljavnim pravom status pravne osebe, razen državnih organov ali organov javne uprave, ki izvršujejo državno oblast, in javnih mednarodnih organizacij.

Člen 7

Kazni za fizične osebe

1.  Države članice v zvezi s fizičnimi osebami zagotovijo, da se kazniva dejanja iz naslova II členov 3, 4 in 5 kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi, vključno z denarno kaznijo in zaporno kaznijo, kakor je določena v členu 8. [Sprememba 24]

2.  V primerih manjših kršitev, ki vključujejo škodo, manjšo od 10 0005 000 EUR, in koristi, manjše od 10 0005 000 EUR, ter ne vključujejo posebno obteževalnih obremenilnih okoliščin, lahko države članice namesto kazenskih predvidijo naložitev druge sankcije. [Sprememba 25]

3.  Odstavek 1 tega člena ne posega v izvrševanje disciplinskih pooblastil pristojnih organov zoper javne uslužbence, kot je opredeljeno v členu 4(5). [Sprememba 26]

4.  Države članice zagotovijo, da se druge sankcije, ki jih ni mogoče enačiti s kazenskimi in so že bile izrečene zadevni osebi za isto ravnanje, lahko upoštevajo pri izrekanju kazni za kaznivo dejanje iz naslova II.

Člen 8

Najnižja in najvišja zaporna kazen

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se kazniva dejanja iz člena 3 ter odstavkov 1 in 4 člena 4, ki vključujejo korist ali škodo v višini najmanj 100 000 50 000 EUR, kaznujejo z: [Sprememba 43]

(a)  najnižjo kaznijo najmanj 6 mesecev zapora; [Sprememba 27]

(b)  najvišjo kaznijo najmanj 5 let zapora.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se kazniva dejanja iz odstavkov 2 in 3 člena 4, ki vključujejo korist ali škodo v višini najmanj 30 000 EUR, kaznujejo z:

(a)  najnižjo kaznijo najmanj 6 mesecev zapora; [Sprememba 28]

(b)  najvišjo kaznijo najmanj 5 let zapora.

2.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se kazniva dejanja iz naslova II členov 3, 4 in 5 kaznujejo z najvišjo kaznijo najmanj 10 let zapora, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v hudodelski združbi v smislu Okvirnega sklepa 2008/841/PNZ. [Sprememba 30]

Člen 8a

Obremenilne okoliščine

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se v primeru, ko se ugotovi, da je bilo kaznivo dejanje iz člena 3, 4 ali 5 storjeno v hudodelski združbi v smislu Okvirnega sklepa 2008/841/PNZ, to dejstvo upošteva kot obremenilna okoliščina za namene izreka kazni. [Sprememba 31]

Člen 9

Minimalni seznam sankcij za pravne osebe

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se pravna oseba, zoper katero se uveljavi kazenska odgovornost v skladu s členom 6, kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi sankcijami, ki vključujejo denarne kazni in globe, lahko pa tudi druge sankcije, kot so:

(a)  odvzem pravice do državnih ugodnosti ali pomoči;

(aa)  začasna ali stalna prepoved sodelovanja v postopkih javnih naročil Unije; [Sprememba 32]

(b)  začasna ali stalna prepoved opravljanja poslovnih dejavnosti;

(c)  uvedba sodnega nadzora;

(d)  sodna likvidacija;

(e)  začasno ali trajno zaprtje poslovalnic, ki so bile uporabljene za storitev kaznivega dejanja.

Člen 9a

Pravilo „ne bis in idem“

Države članice v nacionalnem kazenskem pravu uporabijo pravilo „ne bis in idem“, na podlagi katerega se osebe, katere sojenje se je zaključilo v eni državi članici, ne sme preganjati v drugi državi članici v zvezi z istimi dejstvi, če je bila kazen že naložena, če je bila izvršena, če je v postopku izvršitve ali če je v skladu z zakoni države, ki je izrekla kazen, ni več mogoče izvršiti. [Sprememba 33]

Člen 10

Zamrznitev in zaplemba

Države članice v skladu z Direktivo 2014/42/EU Evropskega parlamenta in Sveta(14) zagotovijo zamrznitev in zaplembo premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji iz naslova II, ter pripomočkov v zvezi z njimi.

Člen 11

Pristojnost

1.  Države članice s potrebnimi ukrepi utemeljijo svojo pristojnost za kazniva dejanja iz naslova II členov 3, 4 in 5, kadar:

(a)  je kaznivo dejanje v celoti ali delno storjeno na njihovem ozemlju; ali

(b)  je storilec njihov državljan ali prebiva na njihovem ozemlju ali

(c)  se za storilca uporabljajo kadrovski predpisi oziroma so se uporabljali v času, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno. [Sprememba 34]

2.  V primeru iz točke (b) odstavka 1 države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da njihova pristojnost ni pogojena s tem, da se pregon lahko začne le na podlagi prijave žrtve v kraju, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, ali ovadbe s strani države, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno.

3.  Države članice zagotovijo, da v njihovo pristojnost spadajo primeri, ko je kaznivo dejanje storjeno z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij z dostopom z njihovega ozemlja.

Člen 12

Zastaranje kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije

1.  Države članice zagotovijo, da zastaralni rok, v katerem so mogoči preiskava, kazenski pregon, sojenje in sprejetje sodne odločbe v zvezi s kaznivimi dejanji iz naslova II in člena 5, znaša najmanj pet let od storitve kaznivega dejanja.

2.  Države članice zagotovijo, da se zastaranje pretrga in začne znova teči z vsakim dejanjem pristojnega nacionalnega organa, vključno zlasti z učinkovito uvedbo preiskave ali pregona, do najmanj deset let od storitve kaznivega dejanja.

3.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo izvršitev kazni na podlagi pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje iz naslova II in člena 5 v dovolj dolgem obdobju, ki ne sme biti krajše od 10 let od datuma pravnomočne obsodbe.

Člen 13

Izterjava

Ta direktiva ne posega v izterjavo zneskov, nepravilno izplačanih v zvezi s storitvijo kaznivih dejanj iz naslova II členov 3, 4 in 5.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev takojšnje povrnitve takšnih zneskov in njihov prenos v proračun Unije brez poseganja v predpise o finančnih popravkih in povrnitvi nepravilno porabljenih zneskov, ki urejajo ustrezne sektorje Unije. Države članice redno vodijo tudi evidenco o povrnjenih zneskih, zneskih, ki jih ni bilo mogoče povrniti, in o razlogih, zaradi katerih povračilo ni bilo mogoče, ter o tem obveščajo ustrezne institucije ali organe Unije. [Sprememba 35]

Člen 14

Povezava z drugimi veljavnimi pravnimi akti Unije

Uporaba upravnih ukrepov, sankcij in glob, kakor so določeni v zakonodaji Unije, zlasti tistih v smislu členov 4 in 5 Uredbe Sveta št. 2988/95(15), ali v nacionalni zakonodaji, sprejeti v skladu s posebno obveznostjo po pravu Unije, ne posega v to direktivo. Države članice zagotovijo, da kazenski postopki, uvedeni na podlagi nacionalnih predpisov za izvajanje te direktive, ne vplivajo na pravilno in učinkovito uporabo upravnih ukrepov, sankcij in glob, ki jih ni mogoče enačiti s kazenskim postopkom in ki so določeni v zakonodaji Unije ali nacionalnih izvedbenih predpisih.

Naslov IV

Končne določbe

Člen 15

Sodelovanje med državami članicami in Evropsko komisijo (Evropskim uradom za boj proti goljufijam) [Sprememba 36]

1.  Države članice, Eurojust in Komisija brez poseganja v predpise o čezmejnem sodelovanju in medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah ter v okviru svojih pristojnosti medsebojno sodelujejo v boju proti kaznivim dejanjem iz naslova IIiz členov 3, 4 in 5. Komisija in, kadar je ustrezno, Eurojust v ta namen zagotovi zagotovita tehnično in operativno pomoč, ki jo pristojni nacionalni organi potrebujejo za boljše usklajevanje njihovih preiskav. [Sprememba 37]

2.  Pristojni organi v državah članicah lahko v okviru svojih pristojnosti izmenjujejo informacije s Komisijo in Eurojustom, da se lažje ugotovijo dejstva in zagotovi učinkovito ukrepanje proti kaznivim dejanjem iz naslova IIčlenov 3, 4 in 5. Komisija, Eurojust in pristojni nacionalni organi v vsakem posameznem primeru spoštujejo člen 6 Pogodbe o Evropski uniji in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah ter veljavno zakonodajo Unije o varstvu osebnih podatkov in upoštevajo zahteve tajnosti preiskovalnega postopka in zahteve varstva podatkov. V ta namen lahko država članica pri posredovanju informacij Komisiji in Eurojustu določi posebne pogoje za uporabo informacij s strani Komisije, Eurojusta ali druge države članice, kateri se navedene informacije lahko posredujejo. [Sprememba 38]

2a.  Računsko sodišče, nacionalne revizijske institucije, na primer za revizijo transakcij, ki izhajajo iz deljenega upravljanja, in revizorji, ki opravljajo revizije proračunov institucij, organov in agencij, ustanovljenih v skladu s pogodbama, ali proračunov, ki jih upravljajo ali nadzorujejo institucije, OLAF razkrijejo vsa kazniva dejanja, ki jih odkrijejo pri opravljanju svojih nalog. [Sprememba 39]

2b.  Javni uslužbenci Unije OLAF razkrijejo vsa kazniva dejanja, ki jih odkrijejo pri opravljanju svojih nalog. [Sprememba 40]

Člen 16

Razveljavitev kazenskopravnih konvencij o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti

Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti z dne 26. julija 1995 ter njeni protokoli z dne 27. septembra 1996, 29. novembra 1996 in 19. junija 1997 se razveljavijo z učinkom od [dan začetka uporabe v skladu z drugim pododstavkom člena 17(1)].

Člen 17

Prenos

1.  Države članice najpozneje do ... sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Navedeni predpisi se uporabljajo od … .

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Države članice določijo način sklicevanja.

2.  Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 17a

Poročanje, statistični podatki in ocenjevanje

1.  Komisija v [24 mesecih po roku za začetek izvajanja te direktive] in potem vsako leto Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni, v kakšnem obsegu so države članice sprejele ukrepe, potrebne za uskladitev s to direktivo, in ali je slednja učinkovito sredstvo za uresničevanje ciljev, ki jih vsebuje.

Ta poročila se sklicujejo na informacije, ki jih posredujejo države članice v skladu z odstavkom 2.

2.  Države članice redno zbirajo in vzdržujejo izčrpne statistične podatke ustreznih organov za pregled učinkovitosti sistemov, vzpostavljenih za zaščito finančnih interesov Unije. Vsako leto Komisiji posredujejo zbrane statistične podatke, ki zajemajo:

(a)  število začetih kazenskih postopkov, razčlenjeno na število opuščenih kazenskih postopkov, postopkov, ki so se zaključili z oprostitvijo, postopkov, v katerih je bil pregon uspešen, in postopkov, ki še niso končani;

(b)  izterjane in neizterjane zneske po končanih kazenskih postopkih;

(c)  številko zahtevkov za pomoč, prejetih od druge države članice, razčlenjeno na število odobrenih in zavrnjenih zahtevkov.

3.  Komisija v [60 mesecih po roku za začetek izvajanja te direktive] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži celovito oceno te direktive na osnovi izkušenj in zlasti poročil ter statističnih podatkov, pridobljenih v skladu z odstavkoma 1 in 2. Komisija po potrebi sočasno predloži predlog za spremembo te direktive, pri čemer ustrezno upošteva rezultate ocene. [Sprememba 41]

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 19

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 383, 12.12.2012, str. 1.
(2) UL C 391, 18.12.2012, str. 134.
(3)UL C 383, 12.12.2012, str. 1.
(4) UL C 391, 18.12.2012, str. 134.
(5) Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014.
(6)Sodba Sodišča z dne 15. novembra 2011 v zadevi C-539/09Komisija proti Nemčiji ([2011] ECR I-11235).
(7)Okvirni sklep Sveta 2008/841/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o boju proti organiziranemu kriminalu (UL L 300, 11.11.2008, str. 42).
(8)UL C 316, 27.11.1995, str. 48.
(9)UL C 313, 23.10.1996, str. 1.
(10)UL C 151, 20.5.1997, str. 1.
(11)Okvirni sklep Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (UL L 350, 30.12.2008, str. 60).
(12)Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
(13)Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str. 15).
(14)Direktiva 2014/42/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o začasnem zavarovanju in odvzemu predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji (UL L 127, 29.4.2014, str. 39).
(15)Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).


Razrešnica za leto 2012: Evropski parlament
PDF 602kWORD 74k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 s pripombami, ki so del sklepa(1) o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek I – Evropski parlament (COM(2013)0570 – C7‑0274/2013 – 2013/2196(DEC))
P7_TA(2014)0428A7-0246/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012(2),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2012 (COM(2013)0570 – C7‑0274/2013)(3),

–  ob upoštevanju poročila o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za proračunsko leto 2012, oddelek I – Evropski parlament(4),

–  ob upoštevanju letnega poročila notranjega revizorja za proračunsko leto 2012,

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2012 z odgovori institucij(5),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(6) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2012 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju člena 314(10) in člena 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(7), zlasti členov 145, 146 in 147,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(8), zlasti členov 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 13 notranjih pravil o izvrševanju proračuna Evropskega parlamenta(9),

–  ob upoštevanju člena 166(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, po katerem vsaka institucija Unije sprejme potrebne ukrepe na podlagi ugotovitev, izraženih v sklepu o razrešnici Evropskega parlamenta,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 o smernicah za proračunski postopek za leto 2012 – oddelki I, II, IV, V, VI, VII, VIII, IX in X(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2011 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2012 – oddelek I – Parlament(11),

–  ob upoštevanju člena 77, člena 80(3) in Priloge VI Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7-0246/2014),

A.  ker je predsednik 4. julija 2013 sprejel računovodske izkaze Parlamenta za proračunsko leto 2012;

B.  ker je računovodja Parlamenta po pregledu končnih računovodskih izkazov navedel, da lahko da razumno zagotovilo, da izkazi predstavljajo resnično in pošteno sliko finančnega stanja Parlamenta v vseh pomembnih vidikih in da po njegovem mnenju ni vprašanj, ki bi zahtevala pridržek;

C.  ker je generalni sekretar 6. septembra 2013 dal razumno zagotovilo, da se je proračun Parlamenta izvrševal v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in da uvedeni kontrolni okvir zagotavlja zakonitost in pravilnost povezanih transakcij;

D.  ker je generalni sekretar tudi potrdil, da ni seznanjen z nobenim dejstvom, ki bi lahko škodovalo interesom institucije in ni bilo navedeno;

E.  ker je Računsko sodišče pri reviziji ugotovilo, da nadzorni in kontrolni sistemi, ki so jih institucije uporabile za upravne odhodke v letu 2012, ustrezajo zahtevam iz finančne uredbe, in ker je našlo napake samo pri eni izmed revidiranih 151 transakcij, zato je ocenilo, da najverjetnejša stopnja napake znaša 0 %;

F.  ker je bil v skladu z običajnim postopkom upravi Parlamenta poslan vprašalnik in ker je Odbor za proračunski nadzor prejel odgovore in razpravljal o njih v navzočnosti generalnega sekretarja in notranjega revizorja;

G.  ker Parlament z vsakoletnim postopkom podelitve razrešnice zagotavlja dodano vrednost, saj ta vključuje temeljito preučitev računovodskih izkazov s ciljem omogočiti Parlamentu izpolnjevanje svoje odgovornosti do državljanov Unije in delovati popolnoma pregledno, s tem, ko se jim zagotovi podroben vpogled v njeno finančno upravljanje; ker omogoča priložnost za samokritiko in izboljšanje delovanja na področjih, na katerih so še možnosti za izboljšanje z vidika kakovosti, učinkovitosti in uspešnosti upravljanja javnih financ in torej denarja davkoplačevalcev;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje Parlamenta v letu 2012

Dodana vrednost postopka razrešnice Parlamenta

1.  poudarja dodano vrednost parlamentarnega postopka, ki vodi k letni razrešnici Parlamenta;

2.  poudarja, da je ta resolucija osredotočena predvsem na izvrševanje proračuna in razrešnico za proračunsko leto 2012 ter da je njen glavni cilj zagotoviti čim učinkovitejšo porabo davkoplačevalskega denarja ter opredeliti področja, kjer so možne izboljšave; spodbuja pristojne organe Parlamenta, naj še naprej na vseh možnih ravneh povečujejo učinkovitost vsakodnevnega dela Parlamenta;

3.  znova poziva predsedstvo, naj vsem poslancem posreduje več belih knjig o političnih vprašanjih, kar bi omogočalo razpravo o političnih vprašanjih v političnih skupinah pred končnim sklepom;

4.  ugotavlja, da je splošni proračun Unije za leto 2012 znašal 148 200 milijonov EUR v sredstvih za prevzem obveznosti, od česar je proračun Parlamenta znašal 1 718 milijonov EUR; ugotavlja tudi, da ta znesek ustreza malo več kot 1 % splošnega proračuna Unije oziroma 20 % zneska v višini 8 278 milijonov EUR, rezerviranega za upravne odhodke vseh institucij Evropske unije; ugotavlja, da je to v skladu z medinstitucionalnim sporazumom med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju, ki opredeljuje odhodke za nepremičnine in infrastrukturo, plače uslužbencev in pokojnine, informacijsko tehnologijo in varnost;

5.  ugotavlja, da so največja poglavja proračuna Parlamenta poglavje 10 (Poslanci), poglavje 12 (Uradniki in začasni uslužbenci), poglavje 20 (Nepremičnine in z njimi povezani stroški) in poglavje 42 (Odhodki za parlamentarno pomoč), ki so predstavljala 70 % vseh obveznosti;

6.  ugotavlja, da so bila v prvotnem proračunu Parlamenta za leto 2012 odobrena sredstva v višini 1 717 868 121 EUR, kar je 1,9 % več kot v proračunu za leto 2011 (1 685 829 393 EUR), in da v letu 2011 ni bilo sprememb proračuna; meni, da je Parlament pokazal proračunsko odgovornost in varčnost, saj ni dosegel stopnje inflacije, ki je v letu 2012 znašala 2,6 %; pričakuje, da bo za proračun za leto 2015 prevladalo enako samoomejevanje in da bo proračun pod 20 % poglavja 5;

7.  opozarja, da so bile v letu 2012 prevzete obveznosti za 99 % (93 % v letu 2011) končnih tekočih odobrenih sredstev, stopnja storniranih sredstev pa je znašala 1 % (6 % v letu 2011), in ugotavlja, da je bila podobno kot v prejšnjih letih dosežena visoka stopnja proračunskega izvrševanja, čeprav sta na ta rezultat vplivala prenos neporabljenih sredstev ob koncu leta na zahtevo skupne delovne skupine predsedstva in Odbora za proračun ter pozitivno mnenje Odbora za proračun;

Poročilo Parlamenta o proračunskem in finančnem poslovodenju

8.  ugotavlja, da so skupni prihodki za leto 2012, vneseni v računovodske izkaze Parlamenta, na dan 31. decembra 2012 znašali 175 541 860 EUR (173 293 432 EUR v letu 2011), vključno z 22 274 843 EUR namenskih prejemkov (23 815 077 EUR v letu 2011);

9.  ugotavlja, da se je Parlament odločil, da zbere neporabljena sredstva v različnih proračunskih vrsticah v znesku 45 000 000 EUR in jih porabi za drugi obrok za nakup stavbe Trebel v Bruslju (35 000 000 EUR) in gradnjo nove stavbe KAD v Luxembourgu; se zaveda, da bo na ta račun prihranjenih približno 10,4 milijona EUR stroškov financiranja pri gradnji in amortizacijskem obdobju posojila; kljub temu obžaluje, da je Parlament večkrat zahteval, da je treba odhodke za nepremičnine zaradi proračunske jasnosti vnesti v proračun, ne pa da se financirajo s takšnimi prenosi, kot je bilo zahtevano v številnih prejšnjih resolucijah o razrešnici;

Računovodski izkazi Parlamenta za leto 2012

10.  je seznanjen z zneski, na podlagi katerih so bili zaključeni računovodski izkazi Parlamenta za proračunsko leto 2012, in sicer:

(a)  Razpoložljiva sredstva (EUR)

Proračunska sredstva za 2012:

1 717 868 121

Nesamodejni prenosi iz proračunskega leta 2011:

21 700 000

Samodejni prenosi iz proračunskega leta 2011:

222 900 384

Proračunska sredstva iz namenskih prejemkov v 2012:

22 274 843

Proračunska sredstva iz namenskih prejemkov, prenesena iz leta 2011:

107 592 247

Skupaj:

2 092 335 595

Obveznosti:

(b)  Uporaba proračunskih sredstev v proračunskem letu 2012 (EUR)

2 061 149 089Izvršena plačila:

1 623 172 878

Proračunska sredstva, samodejno prenesena v naslednje leto, vključno s tistimi iz namenskih prejemkov:

412 253 714

Nesamodejno prenesena proračunska sredstva:

0

Stornirana proračunska sredstva:

55 790 384

(c)  Proračunski prihodki (EUR)

Prejeti v letu 2012:

175 541 860(d) Bilančna vsota 31. decembra 2012 (EUR)

1 539 591 147

11.  opozarja na velik znesek prenosov v leto 2012 (244 600 384 EUR) in poziva, naj se nujno izboljša načrtovanje odhodkov;

12.  ugotavlja, da je računovodja Parlamenta po pregledu končnih računovodskih izkazov navedel, da ima razumno zagotovilo, da izkazi v vseh pomembnih vidikih predstavljajo resnično in pošteno sliko finančnega stanja Parlamenta; ugotavlja tudi, da po mnenju računovodje ni vprašanj, ki bi zahtevala pridržek;

13.  opozarja na sklep svojega predsednika z dne 4. julija 2013 o sprejetju računovodskih izkazov za proračunsko leto 2013;

Mnenje Računskega sodišča o zanesljivosti računovodskih izkazov za leto 2012 ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij

14.  pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče v posebni oceni upravnih in drugih odhodkov kot celote ugotovilo, da je najverjetnejša stopnja napake, izračunana pri preverjanju vzorca transakcij, nič ter da so nadzorni in kontrolni sistemi za upravne odhodke ocenjeni kot učinkoviti; prav tako pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče pri reviziji ugotovilo, da na izplačila potrjenih odhodkov v letu 2012 ni vplivala pomembna stopnja napak; ugotavlja, da je bil revidiran vzorec 151 plačilnih transakcij – 91 izplačil plač, pokojnin in povezanih nadomestil ter 60 izplačil na osnovi pogodb o stavbah in drugih izdatkov – v primerjavi z letom 2011, ko je bilo pregledanih 56 plačil;

15.  ugotavlja, da med upravne in druge odhodke sodijo odhodki za človeške vire (osebni prejemki, dodatki in pokojnine), ki dosegajo 60 % vseh upravnih in drugih odhodkov, ter odhodki za zgradbe, opremo, energijo, komunikacije in informacijsko tehnologijo, pri katerih je tveganje zelo majhno; opozarja, da so po mnenju Računskega sodišča glavna tveganja pri upravnih in drugih odhodkih neupoštevanje postopkov pri javnih naročilih, izvajanju pogodb, zaposlovanju ter izračunavanju osebnih prejemkov in dodatkov;

Zaposlovanje začasnih in pogodbenih uslužbencev

16.  z zadovoljstvom ugotavlja, da Računsko sodišče pri reviziji 15 postopkov zaposlovanja v Parlamentu v letu 2012 ni odkrilo napak in pomanjkljivosti; vendar poziva generalnega sekretarja, naj strogo upošteva pravila, ki veljajo za imenovanje ali napredovanje osebja na splošno in zlasti za tiste na vodstvenih položajih;

Javno naročanje

17.  je seznanjen, da je Računsko sodišče pregledalo 18 postopkov javnega naročanja v Parlamentu; poudarja, da je v enem primeru odkrilo pomanjkljivosti pri uporabi meril za oddajo naročila, v drugem pa pri vodenju in dokumentiranju postopka javnega naročanja;

18.  priporoča, da odredbodajalci z ustreznimi kontrolami in jasnejšim vodenjem izboljšajo zasnovo, usklajevanje in izvajanje okvira in postopkov javnega naročanja v Parlamentu; ugotavlja, da bi bilo treba novo finančno uredbo in pravila za njeno uporabo pospremiti z novimi predlogami za pogodbe in javne razpise, pa tudi s posebnimi tečaji za opredeljevanje in uporabo izbirnih meril in meril za dodelitev naročila;

19.  sprejema odgovore Parlamenta v spornem postopku z Računskim sodiščem;

Pregled Računskega sodišča v zvezi z napredkom pri upoštevanju priporočil iz prejšnjih letnih poročil

Izvajanje predhodnega preverjanja postopkov zaposlovanja

20.  spominja na ugotovitev Računskega sodišča, da pri revidiranih postopkih zaposlovanja akreditiranih parlamentarnih pomočnikov v spisih ni bilo dokumentov, ki bi dokazovali, da so bili opravljeni predhodni pregledi dokumentov, zahtevanih pri zaposlovanju; je seznanjen z dejstvom, da je Parlament po mnenju Računskega sodišča v celoti izpolnil njegovo priporočilo, naj poskrbi za ustrezno dokumentacijo, in da zdaj vodi evidenco pregledanih dokumentov, da bo lahko upravičil odločitve o zaposlitvi začasnih in pogodbenih uslužbencev; poziva generalnega sekretarja, naj Odbor za proračunski nadzor do septembra 2014 obvesti o učinkovitosti sprejetih ukrepov, vključno s tistimi, ki temeljijo na ugotovitvah notranjega revizorja, tudi v zvezi z zaposlitvijo številnih novih akreditiranih parlamentarnih pomočnikov po volitvah;

Javno naročanje

21.  obžaluje, da je Računsko sodišče pri pregledu vzorca postopkov javnega naročanja ugotovilo, da še vedno obstajajo napake pri zasnovi, usklajevanju in izvajanju teh postopkov, zato je v zvezi z napredkom ocenilo, da njegova prejšnja priporočila v večini vidikov še niso povsem uresničena; znova poziva, da je treba nemudoma doseči dejanski napredek pri kontrolnih mehanizmih javnega naročanja, da se odpravijo pomanjkljivosti, ki jih je odkrilo Računsko sodišče, ter zagotovi najbolj konkurenčne cene blaga in storitev;

Izplačevanje socialnih dodatkov in prejemkov uslužbencem

22.  spominja na posebne ugotovitve Računskega sodišča o informacijah o razmerah uslužbencev, ki so na voljo službam Parlamenta; je zadovoljen, da Računsko sodišče pri reviziji ni odkrilo novih pomanjkljivosti, vendar tveganje nepravilnih ali neupravičenih plačil še vedno obstaja; prav tako ugotavlja, da je Parlament leta 2012 sprejel ukrepe, ki so izboljšali odziv na letni postopek elektronskega preverjanja in posodabljanja osebnih podatkov zaposlenih, pri čemer so slednji po potrebi predložili ustrezno dokumentacijo;

Letno poročilo notranjega revizorja

23.  ugotavlja, da je notranji revizor na sestanku s pristojnim odborom 21. januarja 2014 predstavil svoje letno poročilo, ki je bilo podpisano 12. julija 2013 in v katerem navaja, da je v letu 2012 opravil naslednje revizijsko delo v upravi Parlamenta:

   posvet s službo za notranjo revizijo (IAS) o postopku izbire telefonov ToIP(12);
   prečno spremljanje nezaključenih ukrepov iz poročila o notranji reviziji – faza I 2012;
   prečno spremljanje nezaključenih ukrepov iz poročila o notranji reviziji – faza II 2012;
   revizija akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, zaposlenih kot drugi uslužbenci Unije;
   revizija računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov;
   spremljanje ukrepov po reviziji politike na področju nepremičnin: načrtovanje, ocenjevanje in upravljanje potreb po nastanitvi;

24.  poudarja, da so bili med sklepi v letnem poročilu notranjega revizorja pomembnejši naslednji:

   pri vključitvi odhodkov z določenih stalnih računov izločenih sredstev (službena potovanja informacijskih uradnikov in poslancev) v proračun še vedno prihaja do precejšnjih zamud;
   napredek je bil dosežen pri prispevkih za politične stranke in fundacije na evropski ravni;
   služba za notranjo revizijo je med posvetovanjem o izbiri telefonov ToIP naletela na pomanjkljivosti pri formalizaciji odločanja o projektu ToIP, za katerega je že GD ITEC potrdil, da je sprejel potrebne ukrepe, da bi omilil morebitna povezana tveganja;
   pomembni koraki so bili narejeni na področju upravljanja IT in razvoja programov IT, zlasti metodološki napredek GD ITEC pri tem razvoju;
   prvi pregled ukrepov, sprejetih po reviziji skupin obiskovalcev, je pokazal, da nobeden od ukrepov še ni dokončan, vendar se je delno zmanjšalo povezano preostalo tveganje;
   odgovornost za pet nedokončanih ukrepov, ki presegajo pristojnosti zadevnih generalnih direktoratov, je bila prenesena na višjo raven odločanja;

25.  je seznanjen s stališči notranjega revizorja o spremljanju ukrepov po reviziji politike na področju nepremičnin – načrtovanje, ocenjevanje in upravljanje potreb po nastanitvi – in jih podpira, da se:

   ustrezno načrtujejo srednje- in dolgoročne nastanitvene potrebe v skladu z napovedano rastjo števila uporabnikov pisarniškega prostora;
   uvede dodeljevanje pisarniškega prostora na podlagi meril, sprejetih na institucionalni ravni, ter v skladu s pravili in postopki, ki omogočajo uveljavitev teh meril; ter
   izvaja učinkovita in uspešna uporaba pisarniških prostorov;

26.  je seznanjen s stališči notranjega revizorja o reviziji zaposlovanja akreditiranih parlamentarnih pomočnikov kot drugih uslužbencev Evropske unije in se strinja z njimi, saj kontrolni mehanizmi in dejavnosti GD za kadrovske zadeve in za finance v splošnem omogočajo zadostno zagotovilo, da so ti pomočniki zaposleni v skladu z zakonskimi pravili in da so njihovi finančni prihodki ustrezno obračunani pri nadomestilu poslancev za parlamentarno pomoč; poziva oba GD, naj z vsemi potrebnimi sredstvi zagotovita, da bodo ta jamstva trdna in nedvoumna;

27.  je seznanjen s tem, da je bil leta 2012 potreben prenos iz podpostavke za lokalne pomočnike (postavka 4220-01) v podpostavko 4220-02 (akreditirani pomočniki) v višini 7,3 milijona EUR, podpostavka 4220-01 pa se je zmanjšala za skupno 14,1 milijona EUR (14,3 %) zaradi napačne ocene potreb za lokalne pomočnike in za akreditirane pomočnike, kljub temu da se je število akreditiranih pomočnikov v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 zgolj neznatno povečalo; meni, da bo v prihodnje potrebna boljša ocena potreb za te podpostavke, da bi spoštovali načela dobrega finančnega poslovodenja in bi se lahko odzvali na dejanske potrebe;

28.  vseeno ugotavlja, da bo mogoče nekatere cilje notranje kontrole v celoti in dosledno uresničiti in zagotoviti pravilno uporabo ne samo Poslovnika Parlamenta in ustreznih pravil, ki izhajajo iz njega in ki so jih sprejeli pristojni organi Parlamenta, ampak tudi finančne uredbe, če bodo postopki upravljanja in kontrole, pri katerih obstaja manjše preostalo tveganje in ki se nanašajo na spodnja področja, še izboljšani;

   pravočasno zagotavljanje rednih informacij akreditiranim parlamentarnim pomočnikom o vsaki posodobitvi ali spremembi pravil, ki veljajo zanje, in pravil, ki zanje veljajo po analogiji, ter posredovanje utemeljenega poročila o teh spremembah ali posodobitvah njihovim predstavnikom, da bi zagotovili preglednost in načeli enake obravnave in enakih možnosti;
   zagotovitev pravočasnega in primernega poročanja poslancem in akreditiranim parlamentarnim pomočnikom o delovnih pravicah in dolžnostih, povezanih s prenehanjem zaposlitve teh pomočnikov (pravice v zvezi s dopustom, brezposelnostjo, pokojnino itd.);
   izboljšave notranjih kontrol za spremljanje porabe nadomestila za parlamentarno pomoč;
   bolj gladko in učinkovitejše zaposlovanje novih akreditiranih parlamentarnih pomočnikov po volitvah 2014 z zgodnjim načrtovanjem in zagotovitev potrebnih sredstev, zlasti človeških virov, ter zagotovitev neprekinjene pomoči poslancem, izvoljenim za novo obdobje, tako, da v pogodbah akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, ki bodo še naprej zagotavljali pomoč, ne bo vrzeli;

29.  znova opozarja, da je treba po petih letih izvajanja novega statuta pomočnikov čim prej opraviti popolno oceno tega statuta, vključno z morebitnimi prilagoditvami pravil;

Revizija okvira notranje kontrole

30.  opozarja, da je bilo na podlagi prvega pregleda okvira notranje kontrole leta 2003 in 2004 pripravljenih 14 revizijskih poročil, ki zajemajo vse oddelke in centralne službe ter vsebujejo 452 dogovorjenih ukrepov, namenjenih izboljšanju splošnih ravni:

   skladnosti z minimalnimi standardi za notranjo kontrolo, ki jih je oblikovala institucija;
   uresničevanja glavnih nadzornih ciljev institucije (skladnost z veljavno zakonodajo, predpisi in pravilniki; zanesljivost upravljavskih informacij in evidentiranja; gospodarnost, učinkovitost in uspešnost operacij);

Preostali neizvedeni ukrepi

31.  ugotavlja, da je ob koncu leta 2012 po več naknadnih revizijah izmed 452 prvotno dogovorjenih ukrepov notranje kontrole še vedno ostalo nedokončanih 15 ukrepov; je seznanjen z ugotovitvijo notranjega revizorja, da sta dva generalna direktorata (za finance ter za infrastrukturo in logistiko) izboljšala postopke javnega naročanja;

32.  je seznanjen, da je notranji revizor uvedel nov, prečni postopek spremljanja za dogovorjene ukrepe iz svojih poročil, po katerem so vse naknadne revizije prečne in vključujejo vse neizvedene ukrepe, ki bi jih bilo treba dokončati; ugotavlja še, da se naloge dodeljujejo dvakrat letno, v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 10. maja 2011 o razrešnici Parlamentu za proračunsko leto 2009;

33.  ugotavlja, da je ob koncu leta 2012 notranji revizor ugotovil, da 73 ukrepov ni bilo izvedenih, od tega dva kritična, 35 zelo tveganih in 36 srednje tveganih ukrepov; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo v letu 2012 v celoti izvedenih in nato zaključenih 80 ukrepov, od tega dva kritična; spodbuja vse svoje zadevne generalne direktorate, naj si še naprej prizadevajo za izboljšanje svojih postopkov upravljanja in kontrole; poziva notranjega revizorja, naj določi strožje časovne okvire za ukrepe, ki jih je treba izvesti; poziva ga še, naj Odbor za proračunski nadzor obvešča o vseh neizvedenih ukrepih iz prvotnega pregleda okvira notranjih kontrol; poziva vodstvo oddelkov in centralnih služb, naj še pred koncem zakonodajnega obdobja izvede preostale nedokončane ukrepe;

34.  je seznanjen, da je služba za notranjo revizijo pri spremljanju v letu 2012 ugotovila, da je bil dosežen splošen napredek, saj je bilo zaključenih 80 od preostalih 153 nedokončanih ukrepov, zmanjšano pa je bilo tudi število zelo tveganih kritičnih ukrepov (z osmih na tri); je vseeno zaskrbljen, ker je bilo na leto 2013 preloženih kar 73 nedokončanih ukrepov; priznava, da profil tveganja Parlamenta za nedokončane ukrepe ob koncu leta kaže, da je delež srednje tveganih ukrepov večji kot ob začetku leta 2012, kar pomeni, da so službe dosegle določen napredek, tudi na področjih, kjer ukrepi še niso bili zaključeni;

Nadaljnje ukrepanje generalnega sekretarja po resoluciji o razrešnici za leto 2011

35.  je seznanjen s pisnimi odgovori na resolucijo o razrešnici za leto 2011, poslanimi Odboru za proračunski nadzor 25. oktobra 2013 in tako prejetimi še pred začetkom postopka razrešnice za leto 2012; pozdravlja predstavitev odgovorov, ki jo je 25. novembra 2013 pripravil generalni sekretar, kar zadeva odziv in nadaljnje ukrepanje uprave Parlamenta glede različnih vprašanj in zahtev iz resolucije o razrešnici Parlamentu za proračunsko leto 2011 ter izmenjavo mnenj s poslanci, ki je sledila;

36.  pozdravlja dejstvo, da službi Parlamenta za prevajanje in za tolmačenje od leta 2011 uvajata korenite spremembe; ugotavlja, da bo mogoče v tem procesu močno povečati učinkovitost in nato zmanjšati porabljena finančna sredstva, pri čemer bosta kakovost in izbira storitev za poslance ostali nespremenjeni; ugotavlja, da je v sklopu z viri učinkovite polne večjezičnosti prevajanje zapisnikov sej in vprašanj za pisni odgovor na zahtevo omogočilo trajno zmanjšanje stroškov zunanjega prevajanja za 11 milijonov EUR;

37.  spominja na drugo odločitev predsedstva o polni, z viri učinkoviti večjezičnosti z dne 12. marca 2012, da bodo imele delegacije, ki bodo uveljavljale izjeme za službeno potovanje v tednih sej odborov, na voljo omejene jezikovne storitve, in sicer tolmačenje samo v en jezik; ugotavlja, da se je zaradi tega ukrepa število službenih potovanj v tednih za zunanje parlamentarne dejavnosti povečalo s 36 % v letu 2011 na 46 % v letu 2012, število tolmaških dni na službenih potovanjih pa zmanjšalo za 23 %;

38.  je seznanjen z naslednjo odločitvijo generalnega sekretarja z dne 23. marca 2013, da bodo torkovi in sredini popoldnevi v tednu odborov namenjeni izključno sejam odborov in tristranskim pogovorom; z zadovoljstvom ugotavlja, da se je zaradi že izpeljanih ukrepov delež stroškov za zunanje tolmače v celotnem proračunu Parlamenta zmanjšal s 3,5 % v letu 2011 na 2,6 % v letu 2012; meni, da bi morali načelo dobrega finančnega poslovodenja uporabljati tudi za tolmačenje in da bi morali s kritičnimi analizami redno ugotavljati, kje in kako bi lahko povečali učinkovitost ter nadzorovali oziroma omejili stroške, da se zagotovi najboljša možna uporaba denarja evropskih davkoplačevalcev; poziva generalnega sekretarja, naj letno poročilo o uporabi kodeksa večjezičnosti posreduje članom pristojnega odbora;

39.  je seznanjen z odgovorom generalnega sekretarja, da so bili stroški nagrade LUX zmanjšani, kot je predlagal Odbor za proračunski odbor in kot so izglasovali poslanci na plenarnem zasedanju ob obravnavi poročila o razrešnici za leto 2010; opaža, da je bil sprejet niz konkretnih ukrepov za zmanjšanje stroškov za to nagrado, zlasti stroškov promocijskih dejavnosti na mednarodnih festivalih in v prostorih Parlamenta; ugotavlja, da so odhodki za nagrado LUX v letu 2012 znašali 434 421 EUR, kar je 24 % manj kot v letu 2011 (573 722 EUR); poziva k temu, da učinkovitost še poveča;

40.  meni, da nagrade niso osrednja dejavnost Parlamenta, in zahteva, da se pred pripravo novih pobud za nagrade opravi analiza stroškov in koristi;

41.  ugotavlja, da je predsedstvo zaradi vse večjega števila strank in razvoja institucije na seji 10. junija 2013 sprejelo celovito strategijo, v kateri je opredelilo glavne smernice za gostinske storitve v Parlamentu do leta 2019; spominja, da se je obseg gostinskih storitev med letoma 2002 in 2011 povečal za približno 150 %, število strank pa z 1,472 milijona na 3,711 milijona; ugotavlja, da gostinske storitve v Parlamentu še vedno ustvarjajo primanjkljaj, ki ga ne bi smeli pokriti izključno z višjimi cenami; ugotavlja, da mora cenovna politika v Parlamentu ostati takšna kot v drugih institucijah in da je Parlament glede na veliko število strank v ugodnejšem položaju in lahko doseže boljše pogoje pri izvajalcih in ekonomijo obsega;

42.  ugotavlja, da niso bile izpolnjene nekatere zahteve iz letnih poročil o razrešnici, ki jih Parlament podprl na plenarnem zasedanju; je seznanjen s trditvami generalnega sekretarja, da te zahteve sodijo v področje pristojnosti predsedstva Parlamenta oziroma konference predsednikov Parlamenta; vztraja, da je treba v celoti izvajati zahteve plenarnega zasedanja, vključene v letna poročila o razrešnici;

Razrešnica Parlamentu za leto 2012

43.  ugotavlja, da bi moral postopek razrešnice poleg izvrševanja proračuna in upravljavskih dejavnosti generalnega sekretarja in uprave v proračunskem letu 2012 zajemati tudi odločitve, ki jih sprejemajo organi odločanja, tj. predsednik in konferenca predsednikov; poudarja, da Parlament v okviru kritičnega nadzora nad finančnim poslovodenjem institucije razrešnico podeli svojemu predsedniku, ne generalnemu sekretarju;

44.  v zvezi s tem pozdravlja kakovostno izmenjavo mnenj med generalnim sekretarjem in Odborom za proračunski nadzor v navzočnosti notranjega revizorja 21. januarja 2014, v sklopu postopka razrešnice Parlamentu; znova poudarja, da so vodstveni organi in uprava Parlamenta v postopku razrešnice poklicani na odgovornost ter da je zato bistveno, da celoten postopek odločanja poteka na povsem pregleden način, da je mogoče državljanom Unije posredovati resnične in točne informacije o tem, kako Parlament sprejema svoje odločitve in uporablja sredstva, ki jih ima na voljo; zato poziva, da se dnevni redi sej in odločitve organov odločanja Parlamenta nemudoma sporočajo poslancem in vsem zaposlenim Parlamenta ter obči javnosti;

45.  poudarja, da je treba pri ocenjevanju izvrševanja proračuna Parlamenta najprej in predvsem upoštevati mnenje neodvisnega zunanjega revizorja, nato pa mnenje notranjega revizorja in njegovo oceno sistema notranje kontrole v Parlamentu, povsem brez političnih vplivov; izraža zadovoljstvo s pozitivnim mnenjem Računskega sodišča o zanesljivosti računovodskih izkazov Parlamenta ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

46.  spominja, da kodeks ravnanja za poslance v zvezi s finančnimi interesi in navzkrižjem interesov, sprejet na plenarnem zasedanju 1. decembra 2011, od poslancev zahteva, da v celoti razkrijejo vse plačane dejavnosti, ki jih opravljajo zunaj institucije, svoje plače ter vse druge funkcije, zaradi katerih bi lahko prišlo do navzkrižja interesov, ter da jim kodeks izrecno prepoveduje, da bi v zameno za vplivanje na odločitve Parlamenta sprejemali denar ali druga darila; ugotavlja, da kodeks določa jasna pravila o sprejemanju daril in o ukvarjanju nekdanjih poslancev z lobiranjem; zahteva, da uprava redno in vsako leto pregleda vsaj 15 % teh izjav;

47.  je seznanjen, da je predsedstvo 15. aprila 2013 sprejelo izvedbena pravila za kodeks ravnanja poslancev; z zadovoljstvom ugotavlja, da ta pravila v zvezi s členom 5(3), ki naj bi zagotovil preglednost potnih stroškov, stroškov bivanja in dnevnic poslancev, ki jih krijejo tretje strani, v veljavi od 1. julija 2013, določajo, da morajo poslanci razkriti povračila omenjenih stroškov, nastalih ob udeležbi na dogodkih, ki jih organizirajo tretje strani; ugotavlja tudi, da v primerih, ko ti stroški niso bili povrnjeni, plačani pa so bili samo obrok, vstopnina ali kaj podobnega v vrednosti, ki ne dosega 150 EUR, takšno razkritje ni potrebno;

48.  zahteva, da se na spletnem mestu Evropskega parlamenta skupaj z vprašanji za pisni odgovor (člen 117 Poslovnika Parlamenta) objavijo tudi vse priloge;

49.  meni, da je Parlament edina evropska javna institucija, ki nadomestila, namenjena kritju stroškov upravljanja pisarne, nakazuje na zasebne in osebne bančne račune in pri tem ne zahteva niti shranjevanja računov niti revizije odhodkov; verjame, da bi bili poslanci zelo kritični do vsakega drugega organa, ki bi tako pomanjkljivo nadziral porabo javnega denarja; poziva generalnega sekretarja, naj predlaga blago ureditev, s katero bo zagotovil, da se bo nadomestilo splošnih stroškov uporabljalo za predvidene namene in da ne bo moglo postati vir dodatnega zasebnega zaslužka poslancev;

50.  zahteva oceno dnevnic za poslance, kar zadeva njihovo višino in uporabo; zahteva, da predsedstvo ustrezno spremeni ta izvedbeni ukrep in tako zagotovi, da se dnevnice uporabljajo kar najbolj stroškovno učinkovito;

Politične dejavnosti predsednika

51.  zahteva podrobne informacije o tem, kako je bilo opravljanje funkcije strankarsko nepristranskega predsednika ločeno od priprav na kandidaturo na evropskih volitvah na čelu liste socialistov in demokratov, zlasti kar zadeva sodelavce v njegovem kabinetu in zunanjih pisarnah EP ter potne stroške; meni, da pri številnih dejavnostih ni bilo razlikovanja med tema vlogama; pri nosilcih funkcij zahteva strogo ločevanje po vzoru Komisije, da davkoplačevalci iz Unije ne bodo plačevali za volilne kampanje vodilnih na evropskih listah kandidatov;

Kraji dela Parlamenta

52.  ugotavlja, da protokol 6 o sedežih institucij, ki je priložen Pogodbama in o katerem so se dogovorile vlade vseh držav članic, Parlamentu nalaga, da svoje dejavnosti opravlja v treh krajih; spominja, da je v svoji resoluciji z dne 17. aprila 2013 o razrešnici za leto 2011(13), ki je sledila resoluciji z dne 6. februarja 2013 o smernicah za proračunski postopek 2014(14) in resoluciji z dne 20. novembra 2013 o določitvi sedežev evropskih institucij(15), generalnega sekretarja in predsedstvo pozval, naj poslancem posredujeta „najnovejše podatke in informacije o finančnem in okoljskem vplivu te ureditve“;

53.  spominja, da je bila določitev sedeža Parlamenta pogojena s pomembnimi zgodovinskimi razlogi in da so za izbiro sedežev institucij Unije pristojne izključno države članice; v zvezi s tem ugotavlja, da bi odločitev o spremembi sedeža Parlamenta zahtevala spremembo pogodb, to pa bi morale soglasno potrditi vse države članice;

54.  ugotavlja, da so odhodki, ki so posledica geografske razpršenosti Parlamenta, pomembno področje, kjer bi bili mogoči prihranki; pozdravlja poročilo generalnega sekretarja(16) iz avgusta 2013 o finančnih posledicah geografske razpršenosti Evropskega parlamenta; ugotavlja, da so bili v izračunu v tem poročilu upoštevani naslednji dejavniki:

   kot osnova je bil uporabljen proračun 2014;
   izračuni so bili posodobljeni, ko so bili na voljo najnovejši podatki (npr. statistični podatki o službenih potovanjih);
   metoda za izračun stroškov amortizacije je bila prilagojena na osnovi domneve, da bo enotni sedež Bruselj, zaradi česar so se ti stroški zmanjšali;
   stroški Strasbourga in Luxembourga so bili predstavljeni ločeno;
   opravljene so bile nove ocene dodatnih ponavljajočih se odhodkov, ki bi bili posledica enega samega sedeža, pa tudi ocene enkratnih naložb in stroškov združitve krajev dela;

55.  opozarja, da poročilo ugotavlja, da bi teoretični neto prihranek združitve treh krajev dela v enega samega v Bruslju po ocenah znašal 88,9 milijona EUR letno, kar je približno 5 % proračuna Parlamenta v letu 2014, 1,03 % celotnega upravnega proračuna Unije in 0,06 % celotnega proračuna Unije; je seznanjen, da bi ocenjeni neto letni prihranek enotnega sedeža na državljana Unije znašal 0,18 EUR;

56.  poudarja, da bi morebitna združitev Luxembourga in Bruslja povzročila dodatnih 14 milijonov EUR odhodkov letno; opozarja na razlike v kvalitativni in kvantitativni podpori, ki jo državi gostiteljici ponujata Parlamentu; ugotavlja, da ti morebitni stroški niso bili upoštevani v izračunu morebitnih prihrankov, ki bi bili mogoči, če bi bil sedež v Bruslju;

57.  poudarja, da bi na leto ustvarili 10.703 ton emisij CO2 manj, če Strasbourg (10.235) in Luxembourg (468) ne bi bila več kraja dela; obžaluje, da so okoljske posledice geografske razpršitve Parlamenta v smislu emisij ogljikovega dioksida predstavljale 11,16 % celotnega ogljičnega odtisa Parlamenta v letu 2011;

58.  pričakuje, da bo objava študije Računskega sodišča ponudila celovito analizo morebitnih prihrankov za proračun Unije v primeru, da bi Parlament imel le en kraj dela, kot je ta zahteval v svoji resoluciji z dne 20. novembra 2013 o določitvi sedežev institucij Evropske unije, in poziva, naj ta analiza vključuje proračunske vidike dodatnih stroškov, kot so prihranki zaradi manjše izgube delovnega časa in zaradi večje učinkovitosti; poziva, naj se ne pregledajo zgolj potni stroški osebja Parlamenta (vključno s pogodbenim osebjem, zunanjimi strokovnjaki in začasnimi uslužbenci), ampak tudi vedno večji potni stroški osebja Komisije in Sveta zaradi številnih krajev dela;

Vodenje uprave Parlamenta: povečevanje operativne učinkovitosti

59.  znova poudarja, da je ta resolucija osredotočena predvsem na izvrševanje proračuna in razrešnico za proračunsko leto 2012 ter da je njen glavni cilj zagotoviti čim učinkovitejšo porabo davkoplačevalskega denarja ter opredeliti področja, kjer so možne izboljšave učinkovitosti; spodbuja pristojne organe Parlamenta, naj še naprej na vseh možnih ravneh izboljšujejo učinkovitost vsakodnevnega dela Parlamenta ter naj si nenehno prizadevajo za zagotavljanje čim boljših storitev državljanom Unije; pričakuje, da se bo generalni sekretar v svojem naslednjem letnem poročilu Odboru za proračunski nadzor bolj osredotočil na učinkovitost in uspešnost odhodkov;

60.  meni, da so bili v zakonodajnem obdobju 2009–2014, ko so bile gospodarske in finančne razmere zelo slabe, ustvarjeni pomembni prihranki, čeprav so bili pogosto naključni in začasni; meni, da bi morala uprava Parlamenta opredeliti dodatne ukrepe za večjo učinkovitost, ki bi privedli do sistematičnih in dokončnih strukturnih prihrankov, najprej z zmanjšanjem proračuna Parlamenta in nato z omogočanjem prerazporeditve sredstev na nova področja delovanja Parlamenta, zlasti za okrepitev nadzora nad tem, kako Komisija uresničuje politike Unije;

61.  poziva upravo Parlamenta, naj razmisli o povečanju uporabe razpoložljivih tehnologij, kot so telekonference in delo na daljavo, da bi zmanjšala upravne in potne stroške; zahteva, da se pripravi konkreten predlog za razširjeno uporabo obeh tehnologij; ocenjuje, da bi bilo mogoče doseči občutne dodatne prihranke, ne da se ogrozi kakovost dejavnosti, ter da bi lahko uporaba videokonferenc in dela na daljavo – poleg finančnih koristi – prispevala tudi k bolj učinkoviti porabi časa in k okolju prijaznejšemu Parlamentu;

62.  poziva upravo, naj uporabi dodatne premišljene ukrepe za zmanjševanje stroškov, da bi omogočila ustvarjanje prihrankov brez škode za učinkovitost, uspešnost in kakovost parlamentarnih dejavnosti;

Generalni direktorat predsedstva

63.  je seznanjen z reorganizacijo GD PRES, v sklopu katere je bil ustanovljen novi GD EPRS (služba za parlamentarne raziskave), in internalizacijo varnostne službe Parlamenta, pri kateri je bil ustanovljen GD za varnost; izraža zadovoljstvo, ker bi naj internalizacija varnostne službe v obdobju 2013–2016 ustvarila več kot 11 milijonov EUR prihrankov; ugotavlja pa, da so za pet sodelavcev iz kabineta predsednika predvidena mesta generalnih direktorjev in direktorjev v upravi Evropskega parlamenta; kritizira ta politični poseg v vodilne položaje in spodkopavanje kadrovskih predpisov; spominja, da Unija po vsem svetu graja politično pokroviteljstvo, in zahteva, da se ta načela spoštujejo tudi pri upravljanju Evropskega parlamenta; želi, da bi ga generalni sekretar vsako leto obveščal o natančnem prihranjenem znesku, kar bi lahko predstavljalo dober zgled pred internalizacijo drugih storitev, ki jih sedaj zagotavljajo tretje strani;

64.  ugotavlja, da je eno od mest generalnega direktorja sicer zasedeno, vendar izbrani zaposleni tudi šest mesecev po imenovanju ni prevzel funkcije; zahteva, da se to mesto generalnega direktorja ukine;

Generalni direktorat za zunanjo politiko

65.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da utegnejo medparlamentarne delegacije zaradi splošnih pozivov k varčnosti izgubiti možnost ohranjanja prepoznavnosti Parlamenta v zunanjih odnosih in omogočati, da ohranja enako raven prepoznavnosti kot druge institucije Unije, zlasti Komisija in Svet, ter da se posledično utegne ogroziti parlamentarni pristop do zunanje politike in utrjevanje parlamentarne diplomacije kot dopolnila dejavnostim Komisije in ESZD; zato šteje za bistveno ohranjanje znanja in izkušenj, ki jih je Parlament pridobil pri nadzoru evropskih projektov in skrbi za njihovo prepoznavnost, ter zagotavljati, da predlagani ukrepi ne oslabijo moči in učinkovitosti medparlamentarnega dialoga Parlamenta z drugimi državami, zlasti v obdobjih politične nestabilnosti in nevarnosti za demokracijo (med arabsko pomladjo, v konfliktu na Bližnjem Vzhodu, v konfliktu v Ukrajini, med pripravami na sporne volitve itd.); močno priporoča, da se poskrbi za ustrezno raven usklajevanja s službami ESZD pri pripravi in odzivanju z dejanskimi zmogljivostmi za zagotovitev varnostnih vidikov dela zunanjih delegacij in misij Parlamenta;

Generalni direktorat za komuniciranje

66.  opaža, da ima GD COMM velik proračun v okviru vrstice 3242 – „Odhodki za publikacije, informiranje in udeležbo na javnih prireditvah“; opaža, da vedno več dela opravijo zunanji izvajalci, kar pomeni dodatne stroške za davkoplačevalce; prosi za podroben seznam ukrepov oddajanja dela zunanjim izvajalcem in njihovih stroškov v okviru GD COMM;

67.  je zaskrbljen zaradi morebitnih neodkritih primerov navzkrižja interesov pri dodeljevanju nepovratnih sredstev iz proračuna Parlamenta; spominja na člen 58 finančne uredbe in obvezo uprave za revizijo oddanih izjav prejemnikov nepovratnih sredstev in izvajalcev; zahteva informacije o tem, s katerimi analizami tveganja uprava Parlamenta preveri verodostojnost teh izjav;

Informacijske pisarne

68.  ugotavlja, da so stroški službenih potovanj uslužbencev informacijskih pisarn v letu 2012 znašali 1,8 milijona EUR, od tega za potovanja v Strasbourg nekoliko več kot 1 milijon EUR; vztraja, da je treba dati prednost videokonferencam, kar bo prispevalo k strukturnemu zmanjšanju stroškov za proračun Parlamenta in k varstvu okolja, pri čemer delo Parlamenta ne bo na škodi;

Skupine obiskovalcev

69.  ugotavlja, da so začela januarja 2012 veljati nova pravila o sprejemu skupin obiskovalcev, vključno z načinom izplačila subvencij; ugotavlja, da se je predsedstvo odločilo ohraniti možnost gotovinskih izplačil skupinam obiskovalcev; je zaskrbljen zaradi precejšnjega tveganja za ugled in varnost pri gotovinskih izplačilih; poziva predsedstvo, naj sprejme nov sklep, s katerim bo odpravilo plačila v gotovini, ki predstavljajo kršitev Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES(17); ugotavlja, da Parlament na leto obišče približno 2 000 skupin obiskovalcev in da je v letu 2012 samo 365 skupin prejelo več kot 15 000 EUR, vendar da se večina skupin odloči za gotovinsko izplačilo, čeprav uprava Parlamenta spodbuja bančna nakazila ali vsaj obe metodi hkrati;

Hiša evropske zgodovine

70.  je seznanjen, da je Komisija v svojem proračunu za leto 2014 zagotovila sofinanciranje tekočih stroškov Hiše evropske zgodovine v znesku 800 000 EUR v sredstvih za prevzem obveznosti, in sicer v razdelku 3 večletnega finančnega okvira; ugotavlja še, da ta znesek ustreza 30 % v proračunu predvidenih tekočih stroškov za to leto, namenjen pa naj bi bil tudi stroškom, nastalim zaradi odpiralnega časa sedem dni na teden;

71.  je seznanjen, da je predsedstvo 22. oktobra 2012 v osnovi podprlo koncept stalne razstave v Hiši evropske zgodovine;

Europarl TV

72.  ugotavlja, da je bilo v proračunu za leto 2012, ki ga je Parlament sprejel na plenarnem zasedanju, za Europarl TV v proračunski vrstici 3246 namenjenih 8,5 milijona EUR; ugotavlja, da se je proračun za Europarl TV občutno zmanjšal z 9 milijonov EUR v letu 2008 na 5 milijonov EUR v letu 2014, ta storitev pa se je kljub temu izboljšala s številnimi novimi dejavnostmi in projekti, med drugim z večjim deležem avdiovizualnih proizvodov z daljšim življenjskim ciklom, preprostih za uporabo, in z ekskluzivnimi koprodukcijami z nacionalnimi TV-postajami v številnih državah članicah, zaradi česar se je povečalo tudi število gledalcev; pozdravlja vse številnejše sledilce Parlamenta v družabnih medijih, zlasti Facebooku, kjer ima institucija več kot 1,2 milijona prijateljev, za katere snemajo ekskluzivne produkcije Europarl TV; željno pričakuje neodvisno oceno spletne večpredstavnostne produkcije Parlamenta, naročene v skladu s sklepom predsedstva z dne 3. decembra 2012;

73.  meni, da EuroparlTV ni osrednja dejavnost Parlamenta, in zahteva, da se pred razvojem novih dejavnosti EuroparlTV opravi analiza stroškov in koristi;

Generalni direktorat za kadrovske zadeve

74.  opozarja na težave pri zaposlovanju uradnikov in uslužbencev iz nekaterih držav članic, kot so Nemčija, Združeno kraljestvo, Avstrija in Nizozemska, saj je njihov delež med zaposlenimi v sekretariatu Parlamenta občutno nižji kot „demografska teža“ teh držav v Uniji, in ugotavlja, da je število zaposlenih, ki so državljani Belgije (13,6 %) in Luksemburga (2,2 %), relativno veliko zaradi krajev dela Parlamenta; poziva predsedstvo, naj pregleda postopke in zahteve zaposlovanja, da bi ugotovilo, kako prispevajo k težavam pri zaposlovanju uslužbencev iz teh držav članic;

75.  zahteva pojasnilo o modelu zaposlovanja lokalnih pomočnikov v Strasbourgu in podrobnejše informacije o zaposlovanju pomočnikov v Bruslju med tedni zasedanj v Strasbourgu; zahteva, da uprava Parlamenta pripravi poročilo o tem, ali se v primeru lokalnih pomočnikov v Strasbourgu spoštuje delovna in socialna zakonodaja Unije ter kako se preprečuje navidezno samozaposlovanje; zahteva primerjavo stroškov, da bi poiskali najugodnejšo rešitev za davkoplačevalce;

76.  je dobro seznanjen s sodbo o javnih uslužbencih v zadevi F-129/12 z dne 12. decembra 2013 in globoko obžaluje, da je bil Parlament obsojen, ker ni bil sposoben zagotoviti pomoči v primerih nadlegovanja in nezakonitega odpuščanja; zato naroča pristojnim službam, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da v prihodnosti ne bi prišlo do podobnih primerov;

77.  prosi za poročilo o povečanju števila delovnih mest kategorij AD in AST v upravi Parlamenta od leta 2005 do sedanjega proračunskega obdobja; prav tako prosi za razvrstitev po razredih in državljanstvu;

78.  prosi za poročilo o povečanju števila delovnih mest direktorjev in generalnih direktorjev v upravi Parlamenta od leta 2005; prav tako prosi za razvrstitev po državljanstvu;

79.  prosi za poročilo o tem, koliko sodelavcev političnih skupin je od leta 2009 pridobilo status uradnika prek a) običajnega izbirnega postopka in b) prek t.i. postopka „passerelle”;

80.  poudarja, da ima več kot 1 500 zaposlenih v Parlamentu otroke vpisane v evropske šole; vztraja, da mora Parlament odigrati vodilno vlogo pri organizacijski strukturi šol;

Generalni direktorat za infrastrukturo in logistiko

Nepremičninska politika Parlamenta

81.  poudarja, da je Parlament z leti postal lastnik nepremičnin in da ta strategija prinaša tudi tveganja, stroški uporabe in vzdrževanja pa bodo zaradi staranja stavb v prihodnje gotovo naraščali; poudarja zlasti, da je treba v vseh nepremičninskih strategijah upoštevati tudi te naraščajoče stroške in potrebno obnovo stavb v srednjeročnem obdobju; poudarja, da mora nepremičninska strategija zagotoviti vzdržnost proračuna Parlamenta in ohraniti določeno stopnjo prožnosti s kombinacijo nakupov, najema in služnostne pravice, da se zagotovi najbolj konkurenčne cene za Parlament; poudarja, da nakup nepremičnine ni nujno najboljša rešitev;

82.  ugotavlja, da so se začele v letu 2012 izvajati revizije najemnih pogodb, kar zadeva finančne pogoje, zlasti glede na gibanja na trgu najema nepremičnin; pozdravlja dejstvo, da bodo ta ponovna pogajanja v prihodnjih letih prinesla naslednje strukturne prihranke:

   služnostna pravica za stavbo Wiertz bo omogočila prihranek 0,45 milijona EUR letno pri nepremičninskem davku in stroških;
   selitev v stavbo Geos v letu 2014 bo omogočila prihranek 5 milijonov EUR v 45 mesecih;
   popravek najemne pogodbe za stavbo Goldbell bo omogočil prihranek 2,5 milijona EUR do konca leta 2017;
   popravek najemne pogodbe za madridsko informacijsko pisarno bo omogočil prihranek 0,27 milijona EUR;

Stavba Konrad Adenauer (KAD)

83.  spominja, da ni bil izbran nobeden od ponudnikov, ki so se prijavili na javni razpis za projekt stavbe Konrad Adenauer, ker so bile predlagane cene precej višje od ocenjenih; je seznanjen s poznejšo odločitvijo predsedstva v letu 2012, da javni razpis za KAD prilagodi, zaradi česar so bile ponujene nižje cene, prvotni proračun za ta gradbeni projekt pa ni bil presežen; je seznanjen, da so se dela začela septembra 2013 z novim projektnim vodjo in boljšim partnerstvom, v katerem sodeluje tudi luksemburška vlada; pričakuje, da prvotno dogovorjeni skupni proračun za gradnjo ne bo presežen, kljub zamudi, ki se ji ni bilo mogoče izogniti;

Sejna dvorana Parlamenta v Bruslju

84.  je seznanjen, da bodo stroški popravila tramov stropu parlamentarne sejne dvorane v Bruslju znašali nekoliko več kot 2 milijona EUR, kar je manj od ocenjenih 3 milijonov EUR stroškov, in da zaradi starosti stavbe ni mogoče sprožiti pravnega postopka; se zaveda, da so bile strukturne napake v lesenih strešnih tramovih odkrite zaradi politike rednih inšpekcij in preventivnega vzdrževanja stavb Parlamenta, uvedene leta 2012, s čimer je bila preprečena huda nesreča, ki bi utegnila povzročiti smrtne žrtve in ogromno škodo na tej nepremičnini; je seznanjen, da so bile službe, ki so ostale brez prostorov, ker je bila cona A v stavbi Paul-Henri Spaak (PHS) začasno zaprta, preseljene v druge stavbe Parlamenta in da je sejna dvorana spet nared za uporabo od začetka aprila 2014;

Generalni direktorat za tolmačenje in konference ter generalni direktorat za prevajanje

85.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je izvajanje sklepa predsedstva o večjezičnosti, učinkoviti z viri, v letu 2012 ustvarilo 10,9 milijona EUR prihrankov pri tolmačenju oziroma 10 milijonov EUR pri prevajanju, ne da bi bilo ogroženo načelo večjezičnosti oziroma kakovost parlamentarnega dela; znova poudarja, da je medinstitucionalno sodelovanje bistvenega pomena za izmenjavo praktičnih zgledov, ki omogočajo učinkovitost in prihranke;

Generalni direktorat za finance

Prostovoljni pokojninski sklad

86.  ugotavlja, da se je vrednost premoženja prostovoljnega pokojninskega sklada(18) v letu 2012 povečala in da je donosnost naložb znašala 9,4 %, saj so si naložbeni trgi opomogli od svetovne finančne krize;

87.  kljub temu ugotavlja, da se je ocenjeni aktuarski primanjkljaj sklada, izračunan na osnovi njegovega premoženja, konec leta 2012 povečal na 207,9 milijona EUR; poudarja, da so te predvidene prihodnje obveznosti razpršene na več desetletij;

88.  vseeno ugotavlja, da to zbuja skrbi, da se utegne sklad izčrpati, in da Parlament jamči, da bodo pokojnine izplačane vsem nekdanjim in nekaterim sedanjim članom sklada, če ta sklad v prihodnje ne bo mogel več izpolnjevati svojih obveznosti; spominja, da je bil prostovoljni pokojninski sklad ustanovljen kot prehodna rešitev, dokler ni 14. julija 2009 začel veljati novi statut poslancev Evropskega parlamenta;

89.  je seznanjen s sodbo Sodišča Evropske unije iz leta 2013, ki je potrdilo odločitve predsedstva v letu 2009, zlasti povečanje upokojitvene starosti za plačnike v sklad s 60 na 63 let, da bi preprečilo predčasno izčrpanje kapitala in pravila uskladilo z novim statutom poslancev; spominja, da je dve tretjini plačil v sklad izplačal neposredno Parlament, ne posamezni člani;

Generalni direktorat za inovacije in tehnološko podporo

90.  je globoko zaskrbljen zaradi vdorov v osebne in zaupne e-poštne predale nekaterih poslancev, parlamentarnih pomočnikov in uradnikov, potem ko je bil Parlament tarča napada hekerja, ki je zajel komunikacijo med zasebnimi pametnimi telefoni in javnim brezžičnim omrežjem Parlamenta; vztraja, da bi morala tretja stran opraviti neodvisno varnostno revizijo vseh parlamentarnih sistemov IKT in telekomunikacijskih sistemov v skladu s specifikacijami iz odstavka 99, da se dokonča jasen časovni načrt za krepkejšo varnostno politiko na področju IKT v letu 2015;

91.  meni, da bi gostujoči uporabniki smeli uporabljati samo brezžično omrežje, prek katerega ni mogoče dostopati do intraneta in internih storitev IT Parlamenta, kot je spletna pošta, s čimer bi ločili funkcije zasebnega brezžičnega omrežja in brezžičnega omrežja za goste; meni, da bi bilo treba izvesti neodvisno varnostno revizijo celotne informacijske in telekomunikacijske infrastrukture v Parlamentu, da bodo uveljavljeni najstrožji možni varnostni standardi, ki bodo preprečili vdore hekerjev in prisluškovanje telefonom;

92.  meni, da je treba pomemben napredek podpreti z ustreznimi naložbami v dejavnosti podpore in vzdrževanja za te projekte, pa tudi z ustreznim sodelovanjem s poslanci in zaposlenimi; izpostavlja zlasti uspešen začetek delovanja sistema AT4AM; obžaluje konec distribucije sistema linux v konfiguraciji Parlamenta, ki se nikoli ni tržila med poslanci in zaposlenimi, ki bi jih takšen projekt zanimal, in jim ni bila namenjena; ugotavlja, da uvedba novih delovnih orodij za poslance in zaposlene predvideva, da se faza pilotnega testiranja takšnih delovnih orodij opravi samo v sodelovanju s tistimi poslanci in zaposlenimi, ki so pripravljeni prenašati dodatno delo, ki ga vključuje pilotno testiranje;

93.  v enakem duhu vztraja, da Parlament še naprej sodeluje z generalnim direktoratom Komisije za informatiko, in sicer ne le za prepoznavanje novih, motečih orodij IKT, ki jih ponujajo prodajalci, ki še nimajo sklenjene pogodbe, temveč tudi ustreznih nadomestil za stara orodja in infrastrukturo IKT, ki bodo usmerjena v odprte in interoperabilne rešitve, ki ne bodo odvisne od prodajalca, da se upošteva socialna in etična odgovornost ter gospodarnost;

94.  je seznanjen z internalizacijo zaposlenih v generalnem direktoratu za inovacije in tehnološko podporo ter z obljubljenim zmanjšanjem stroškov in povečanjem strokovnosti in korporativne identitete uslužbencev na področju IT; spominja, da je bila višja raven strokovnosti glede stalnih inovacij tudi utemeljitev za eksternalizacijo tega sektorja pred več leti; dvomi v utemeljitev o zmanjšanju stroškov, se zaveda omejitev in izzivov pri zaposlovanju najboljših strokovnjakov, ki so na voljo na trgu; poziva generalnega sekretarja, naj v sodelovanju z Evropskim uradom za izbor osebja poišče načine, kako pospešiti postopek zaposlovanja in pritegniti najboljše strokovnjake na področju tehnologij IT in varnosti;

95.  vztraja, da mora Parlament pri vseh zadevah, povezanih z IKT, nazadnje odločati sam;

96.  ugotavlja, da obstoječa infrastruktura IKT Parlamenta le delno temelji na odprtokodni programski opremi, zaradi česar je v Parlamentu omejena uporaba strojne in programske opreme; poziva k postopnemu prehodu na infrastrukturo IKT, ki bo temeljila na odprtokodnih rešitvah, kar bo privedlo do večje stroškovne učinkovitosti in interoperabilnosti ter obenem omogočilo kar najvišjo raven varnosti; v zvezi s tem poziva tudi k zadostni tehnični in upravni podpori, ki zagotavlja ustrezno vzdrževanje;

97.  predlaga večjo uporabo novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij na področju prevajanja in tolmačenja;

98.  poziva generalnega sekretarja, naj dodatno zagotovi, da bo podporno osebje IKT na voljo poslancem in zaposlenim na kraju dela, da se podpornemu osebju IKT ter zaposlenim Parlamenta in poslancem omogoči varnost in udobje neposrednih osebnih stikov; opozarja generalnega sekretarja, da utegne biti podpora IKT na daljavo neprijetna in manj primerna za vzpostavitev odnosov zaupanja med IT vzdrževalci in tistimi, ki potrebujejo IT vzdrževanje; opozarja tudi na neprimernost izključnega opiranja na rešitve na daljavo, dokler ne bo ustrezno opravljena omenjena varnostna revizija;

99.  zahteva, da generalni sekretar zagotovi, da bodo do 1. decembra 2014 izpeljani vsaj naslednji revizijski ukrepi:

   testiranje funkcionalnosti programske opreme brez vpogleda v njeno zasnovo („black box“ testiranje);
   testiranje funkcionalnosti programske opreme ob upoštevanju njene zasnove („white box“ testiranje);
   pregled kriptografskih protokolov
   pregled aplikacij;
   pregled seznamov za nadzor dostopa do aplikacij;
   pregled seznamov za nadzor dostopa do fizične infrastrukture;
   pregled zbirne verige za aplikacije;
   pregled izvorne kode za aplikacije;

pričakuje, da bodo rezultati revizije predstavljeni Odboru za proračunski nadzor in Odboru za proračun skupaj z oceno odhodkov, človeških virov in časa, potrebnih za odpravo morebitnih varnostnih pomanjkljivosti, ki jih odkrije revizija;

100.  meni, da se podatkov ne sme omejevati z arhitekturo, ki je specifična za platformo in pogojena s sistemom, ter da mora oblika zapisa podatkov temeljiti na uveljavljenih in prosto dostopnih standardih, podpirati in vzdrževati pa jo morajo organizacije, ki niso odvisne od proizvajalca; poudarja, da mora biti popolna dokumentacija oblike in vseh razširitev prosto dostopna;

Potovalna agencija

101.  pozdravlja dejstvo, da nova pogodba s potovalno agencijo, ki je začela veljati 1. januarja 2014, omogoča izvajanje finančne revizije in revizije smotrnosti poslovanja, kot je pozval Odbor za proračunski nadzor; opaža, da je ponudbo na razpisu oddalo samo podjetje BCD Travel N.V., torej agencija, ki je imela sklenjeno že prejšnjo pogodbo, ter da se bo sedanja pogodba izvajala dve leti;

102.  predlaga, da bi bilo treba poslance Evropskega parlamenta, kjer je to primerno, spodbujati, naj za notranje lete po Evropi uporabljajo vozovnice v ekonomskem razredu;

Letno poročilo o oddanih naročilih

103.  znova opozarja, da finančna uredba in pravila za njeno izvajanje, ki so začela veljati 1. januarja 2013, opredeljujejo, katere informacije o oddaji javnih naročil v institucijah je treba posredovati proračunskemu organu in javnosti; ugotavlja, da je treba v skladu z novo finančno uredbo objaviti oddana naročila v vrednosti, ki presega 15 000 EUR (nekdaj 25 000 EUR), kar ustreza novemu pragu, pri katerem konkurenčni razpisni postopki postanejo obvezni;

104.  ugotavlja, da so v letu 2012 vsi generalni direktorati Parlamenta oddali javna naročila v vrednosti, višji kot 25 000 EUR, in da je skupna vrednost teh naročil znašala 724 milijonov EUR (603 milijone v letu 2011); ugotavlja še, da so centralne službe na osnovi podatkov, ki so jih službe za odobritev vnesle v register oddanih naročil, za proračunski organ pripravile letno poročilo o oddanih javnih naročilih za leto 2012;

105.  ugotavlja, da je razčlenitev naročil v letih 2012 in 2011 po vrsti naročila naslednja:

Vrsta naročila

(od 15 000 EUR do 25 000 EUR)

2012

Število

Vrednost (EUR)

Storitve

Blago

Dela

Zgradbe

66

13

15

0

1 363 733

246 663

289 561

0

Skupaj

94

1 899 957

Vrsta naročila

EUR ali več)

2012

2011

Število

Delež

Število

Delež

Storitve

Blago

Dela

Zgradbe

167

39

21

3

73 %

17 %

9 %

1 %

168

43

29

5

68 %

18 %

12 %

2 %

Skupaj

230

100 %

245

100 %

Vrsta naročila

EUR ali več)

2012

2011

Vrednost (EUR)

Delež

Vrednost (EUR)

Delež

Storitve

Blago

Dela

Zgradbe

478 867 118

20 050 555

48 097 311

177 282 082

66 %

3 %

7 %

24 %

372 679 542

181 515 814

33 142 238

15 881 213

61 %

30 %

6 %

3 %

Skupaj

724 297 066

100 %

603 218 807

100 %

(Letno poročilo o oddanih naročilih Evropskega parlamenta za leto 2012, str. 6)

106.  ugotavlja, da je razčlenitev naročil v letih 2012 in 2011 po vrsti uporabljenega postopka naslednja:

Vrsta postopka

(od 15 000 EUR do 25 000 EUR)

2012

Število

Vrednost (EUR)

Odprti postopek

Omejeni postopek

Postopek s pogajanji

Konkurenčni postopek

Izredni postopek

0

0

94

-

-

0

0

1 899 958

-

-

Skupaj

94

1 899 958

Vrsta postopka

EUR ali več)

2012

2011

Število

Delež

Število

Delež

Odprti postopek

Omejeni postopek

Postopek s pogajanji

Konkurenčni postopek

Izredni postopek

93

4

133

-

-

40 %

2 %

58 %

-

-

90

12

138

2

3

37 %

5 %

56 %

1 %

1 %

Skupaj

230

100 %

245

100 %

Vrsta postopka

EUR ali več)

2012

2011

Vrednost (EUR)

Delež

Vrednost (EUR)

Delež

Odprti postopek

Omejeni postopek

Postopek s pogajanji

Konkurenčni postopek

Izredni postopek

268 775 678

245 111 639

210 409 749

-

-

37 %

34 %

29 %

-

-

436 253 061

126 420 563

31 283 089

4 668 600

4 593 494

72 %

21 %

5 %

1 %

1 %

Skupaj

724 297 066

100 %

603 218 807

100 %

(Letno poročilo o oddanih naročilih Evropskega parlamenta za leto 2012, str. 8)

107.  ugotavlja, da je bilo v letu 2012 oddanih 230 naročil, pri čemer je 97 naročil v vrednosti 514 milijonov EUR temeljilo na odprtih ali omejenih postopkih, 133 naročil v vrednosti 210 milijonov EUR pa na pogajanjih; ugotavlja, da je precejšnje povečanje vrednosti pri postopkih s pogajanji med letoma 2011 in 2012 mogoče pripisati trem javnim naročilom za stavbe v skupni vrednosti 177,28 milijona EUR;

108.  obžaluje, da zaradi zmanjšanja upravnega bremena v povezavi z naročili majhne vrednosti, katerega namen je bil povečati sodelovanje malih in srednjih podjetij v javnih razpisih za ta naročila, uprava nima na voljo števila malih in srednjih podjetij, ki so ta naročila dobila; zato generalni sekretariat ne more pokazati, ali je zmanjšanje upravnega bremena dejansko povečalo sodelovanje malih in srednjih podjetij in ali so bili sprejeti ukrepi učinkoviti; zahteva, da se spremlja število malih in srednjih podjetij, ki so dobila naročila majhne vrednosti;

109.  meni, da bi bila v primeru pogodb v vrednosti pod mejo 60 000 EUR potrebna popolna preglednost, kar zadeva merila za dodelitev pogodb, ter da bi moralo biti predvideno preverjanje navzkrižja interesov;

Izredni postopki s pogajanji

110.  opozarja, da se je število izrednih postopkov s pogajanji v Parlamentu v letu 2012 zmanjšalo (z 59 v letu 2011 na 43 v letu 2012), in sicer za 27% za celotno institucijo, pri čemer pet generalnih direktoratov te vrste postopka v letu 2012 ni uporabilo, eden je po tem postopku oddal enako število javnih naročil kot v letu 2011, dva pa sta jih oddala več; poudarja še, da mora od leta 2012 odgovorni odredbodajalec v prilogi k letnemu poročilu o dejavnosti sistematično navesti razloge za uporabo izrednega postopka s pogajanji;

Politične skupine (proračunska postavka 4 0 0)

111.  meni, da imajo politične skupine v Parlamentu in Uniji kot celoti osrednjo vlogo, saj je njihova nadnacionalna narava enkraten model na svetu, skupine pa so nepogrešljive pri zagotavljanju demokratične odgovornosti vseh institucij Unije;

112.  ugotavlja, da so bila v letu 2012 sredstva iz proračunske postavke 4 0 0 uporabljena takole:

Skupina

2012

2011

Letna proračunska sredstva

Lastna sredstva in prenesena proračunska sredstva

Odhodki

Odstotek porabe letnih proračunskih sredstev

Zneski, ki se prenesejo v naslednje obdobje

Letna proračunska sredstva

Lastna sredstva in prenesena proračunska sredstva

Odhodki

Odstotek porabe letnih proračunskih sredstev

Zneski, ki se prenesejo v naslednje obdobje (2011)

EPP

21 128

2 024

18 974

89,81 %

4 178

20 336

1 918

20 442

100,42 %

1 832

S&D

14 908

6 313

14 520

97,40 %

6 702

14 302

5 499

13 696

95,76 %

6 105

ALDE

6 673

2 281

6 855

102,72 %

2 100

6 477

2 416

6 676

103,07 %

2 217

Greens/EFA

4 319

1 460

4 002

92,65 %

1 778

4 025

1 242

3 820

94,91 %

1 447

GUE/NGL

2 563

1 094

2 602

101,52 %

1 055

2 535

1 088

2 553

100,71 %

1 070

ECR

3 765

1 219

3 407

90,51 %

1 577

3 831

720

3 375

88,09 %

1 176

EFD

2 538

881

2 494

98,29 %

925

2 088

835

2 046

98,03 %

876

Samostojni poslanci

1 362

413

963

70,73 %

367

1 270

409

924

72,72 %

413

Skupaj

57 255

15 687

53 817

94,00 %

18 680

54 866

14 126

53 514

97,53 %

15 137

* Vsi zneski so v tisoč EUR.

Evropske politične stranke in evropske politične fundacije

113.  ugotavlja, da so bila v letu 2012 sredstva iz proračunske postavke 4 0 2 uporabljena takole(19):

Stranka

Kratica

Lastna sredstva*

Subvencija EP

Prihodki – skupaj

Subvencija EP v % upravičenih odhodkov (maks. 85 %)

Presežek (prenos v rezervo) ali izguba

Evropska ljudska stranka

EPP

1 471

6 483

8 863

85 %

242

Stranka evropskih socialistov

PES

977

4 323

5 514

85 %

91

Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo

ALDE

440

1 950

2 784

85 %

60

Evropska stranka zelenih

EGP

397

1 333

1 908

84 %

127

Zveza evropskih konservativcev in reformistov

AECR

216

1 139

1 701

85 %

13

Stranka evropske levice

EL

269

835

1 263

79 %

47

Evropska demokratska stranka

EDP/PDE

79

363

630

84 %

0

Evropska svobodna zveza

EFA

91

382

530

85 %

23

Demokrati EU

EUD

29

195

271

85 %

-6

Evropsko krščansko politično gibanje

ECPM

44

242

285

85 %

0,6

Evropska zveza za svobodo

EAF

65

357

428

85 %

2

Evropsko združenje narodnih gibanj

AEMN

44

186

333

85 %

-2

Gibanje za Evropo svoboščin in demokracije

MELD

81

458

702

85 %

0

Skupaj

 

4 203

18 247

25 214

84 %

598

(*) Vsi zneski so v tisoč EUR.

114.  ugotavlja, da so bila v letu 2012 sredstva iz proračunske postavke 4 0 3 uporabljena takole(20):

Ustanova

Kratica

Pridružena stranki

Lastna sredstva*

Subvencija EP

Prihodki – skupaj

Subvencija EP v % upravičenih odhodkov (maks. 85 %)

Center za evropske študije

CES

EPP

786

3 719

4 505

83 %

Fundacija za evropske progresivne študije

FEPS

PES

517

2 795

3 312

85 %

Evropski liberalni forum

ELF

ALDE

183

996

1 179

85 %

Zelena evropska fundacija

GEF

EGP

156

865

1 020

85 %

Transform Europe

TE

EL

120

550

671

83 %

Inštitut evropskih demokratov

IED

PDE

48

238

286

85 %

Organizacija za evropsko meddržavno sodelovanje

OEIC

EUD

20

132

152

85 %

Center Mauritsa Coppietersa

CMC

EFA

36

200

235

85 %

Nova smer

ND

AECR

141

679

820

85 %

Evropska krščanska politična fundacija

ECPF

ECPM

30

167

197

82 %

Evropska fundacija za svobodo

EFF

EAF

44

234

279

84 %

Fundacija za Evropo svoboščin in demokracije

FELD

MELD

56

194

250

78 %

Skupaj

 

 

2 136

10 768

12 905

84 %

(*) Vsi zneski so v tisoč EUR.

(1) Sprejeta besedila z dne 3.4.2014, P7_TA(2014)0289.
(2) UL L 56, 29.2.2012.
(3) UL C 334, 15.11.2013, str. 1.
(4) UL C 188, 29.6.2013, str. 1.
(5) UL C 331, 14.11.2013, str. 1.
(6) UL C 334, 15.11.2013, str. 122.
(7) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(8) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(9) PE 349.540/Bur/ann/def.
(10)UL C 199 E, 7.7.2012, str. 90.
(11)UL C 296 E, 2.10.2012, str. 226.
(12) Telefonija prek internetnega protokola.
(13) UL L 308, 16.11.2013, str. 3.
(14) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0048.
(15) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0498.
(16) Trije kraji dela Evropskega parlamenta – finančne, okoljske in regionalne posledice geografske razpršenosti, sporočilo generalnega sekretarja Evropskega parlamenta z dne 30. avgusta 2013.
(17) Direktiva 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str. 15).
(18) Prostovoljni pokojninski sklad je bil ustanovljen 14. julija 1993 kot nepridobitno združenje (Association sans but lucrative, ASBL) v skladu z luksemburško zakonodajo.
(19) Vir: PV BUR 9.9.2013 (PE 512.496/BUR), točka 14, in PV BUR 7.10.2013 (PE 516.110/BUR), točka 12.
(20) Vir: PV BUR 9.9.2013 (PE 512.496/BUR), točka 14, sporočilo generalnega sekretarja predsedstvu: D(2013)33164.


Preiskovalna pravica Evropskega parlamenta
PDF 185kWORD 34k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta o podrobnih določbah o uresničevanju pravice Evropskega parlamenta do preiskave in razveljavitvi Sklepa 95/167/ES, Euratom, ESPJ Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (2009/2212(INL))
P7_TA(2014)0429A7-0352/2011

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju tretjega odstavka člena 226 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 41 in 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A7-0352/2011),

1.  sprejme kot svoj predlog uredbe besedilo, sprejeto 23. maja 2012(1);

2.  poziva Svet in Komisijo, naj sporočita, ali predlog odobrita;

3.  poziva Svet in Komisijo, naj ponovno začneta pogajanja z novoizvoljenim Parlamentom, če predloga ne moreta odobriti v sedanji obliki, ob tem pa upoštevata napredek, dosežen v preteklih pogajanjih na politični ravni in med neuradnimi stiki na tehnični ravni, predvsem o vprašanju zaupnosti in o obdelavi tajnih in drugih podatkov;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 264 E, 13.9.2013, str. 41.


Odnosi med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti
PDF 211kWORD 72k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o odnosih med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti (2013/2185(INI))
P7_TA(2014)0430A7-0255/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti njene preambule, člena 4(3) (lojalno sodelovanje med Unijo in državami članicami), člena 5 (prenos pristojnosti in subsidiarnost), člena 10(1) (predstavniška demokracija) in 10(2) (zastopanost evropskih državljanov) ter člena 12 (vloga nacionalnih parlamentov),

–  ob upoštevanju Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, zlasti njegove preambule in naslova II o medparlamentarnem sodelovanju, in Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki sta priložena Lizbonski pogodbi,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. junija 1997 o odnosih med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti(1), resolucije z dne 7. februarja 2002 o odnosih med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti v procesu izgradnje Evrope(2) ter resolucije z dne 7. maja 2009 o odnosih med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti v skladu z Lizbonsko pogodbo(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2014 o ustreznosti predpisov, subsidiarnosti in sorazmernosti v EU – 19. poročilo o boljši pripravi zakonodaje za leto 2011(4),

–  ob upoštevanju končnih priporočil usmerjevalne skupine za odnose z nacionalnimi parlamenti v skladu z Lizbonsko pogodbo z dne 20. decembra 2011,

–  ob upoštevanju letnih poročil Komisije o odnosih med Evropsko komisijo in nacionalnimi parlamenti, zlasti letnega poročila iz leta 2012 (COM(2013)0565),

–  ob upoštevanju sklepov konference predsednikov parlamentov držav članic Evropske unije, sprejetih na sejah po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe(5), zlasti tistih, ki sta potekala v Varšavi leta 2012 in v Nikoziji leta 2013,

–  ob upoštevanju prispevkov in sklepov zasedanj konference odborov za evropske zadeve iz parlamentov Evropske unije (COSAC), sprejetih od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, zlasti prispevkov in sklepov s 50. zasedanja konference v Vilni leta 2013, ter njenih polletnih poročil(6),

–  ob upoštevanju 20. polletnega poročila konference COSAC, zlasti tistih delov, ki se nanašajo na demokratično legitimnost v Evropski uniji in vlogo nacionalnih parlamentov, pa tudi na politični dialog in evropske volitve leta 2014,

–  ob upoštevanju prispevka, ki so ga nacionalni parlamenti podali na seji predsednikov COSAC, ki ga je grški parlament organiziral 26. in 27. januarja 2014 v Atenah,

–  ob upoštevanju smernic za medparlamentarno sodelovanje, ki jih je konferenca predsednikov parlamentov držav članic Evropske unije sprejela 21. julija 2008 v Lizboni,

–  ob upoštevanju sklepov medparlamentarnih konferenc o skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP) in skupni varnostni in obrambni politiki (SVOP), ki so potekale 9. in 10. septembra 2012 v Pafosu na Cipru, od 24. do 26. marca 2013 v Dublinu na Irskem in od 4. do 6. septembra 2013 v Vilni v Litvi, ter prispevkov z medparlamentarne konference o gospodarskem in finančnem upravljanju Evropske unije iz člena 13 Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji, ki je potekala 16. in 17. oktobra 2013 v Vilni v Litvi,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 12. decembra 2013 o ustavnih težavah upravljanja Evropske unije na več ravneh(7) in o odnosih Evropskega parlamenta z institucijami, ki zastopajo nacionalne vlade(8),

–  ob upoštevanju poročila z naslovom „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“, ki so ga 5. decembra 2012 predstavili predsedniki Van Rompuy, Juncker, Barroso in Draghi,

–  ob upoštevanju sklepov z zasedanj Evropskega sveta 13. in 14. decembra 2012, 24. in 25. oktobra 2013 ter 19. in 20. decembra 2013,

–  ob upoštevanju člena 130 Poslovnika,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2014 o izvajanju Lizbonske pogodbe v zvezi z Evropskim parlamentom(9),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A7-0255/2014),

A.  ker PEU sedanjo institucionalno ureditev Evropske unije opredeljuje kot stopnjo v procesu oblikovanja vse tesnejše zveze, ki se je začel z ustanovitvijo Evropskih skupnosti;

B.  ker se Unija in njene države članice na podlagi načela lojalnega sodelovanja medsebojno spoštujejo in si pomagajo pri izvajanju nalog, ki izhajajo iz Pogodb, države članice pa podpirajo Unijo pri izpolnjevanju njenih nalog in se vzdržijo vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili uresničevanje ciljev Unije;

C.  ker člen 12 PEU, ki govori o dejavnostih nacionalnih parlamentov, opiše načelo lojalnega sodelovanja z določbo, da morajo nacionalni parlamenti dejavno prispevati k dobremu delovanju Unije;

D.  ker načelo prenosa pristojnosti določa pooblastila Unije, katerih izvajanje temelji na načelih subsidiarnosti in sorazmernosti, in ker vse institucije EU skupaj z nacionalnimi parlamenti pri pripravi zakonodajnih aktov zagotavljajo spoštovanje načela subsidiarnosti;

E.  ker je treba demokratično legitimnost in odgovornost zagotoviti na vseh ravneh, na katerih se sprejemajo in izvajajo odločitve, pa tudi v odnosih med temi ravnmi;

F.  ker delovanje Unije poteka na podlagi predstavniške demokracije in dvojne demokratične legitimnosti, ki temelji na Evropskem parlamentu, ki ga neposredno izvolijo državljani, in državah članicah, ki jih v Svetu zastopajo njihove vlade, ki so demokratično odgovorne svojim nacionalnim parlamentom in svojim državljanom;

G.  ker Evropski parlament in nacionalni parlamenti vsak na svojem področju delovanja predstavljajo stebre dvojne demokratične legitimnosti Evropske unije: prvi kot institucija, ki neposredno zastopa državljane EU, slednji pa kot nacionalne institucije, ki so jim vlade, zastopane v Svetu, neposredno odgovorne;

H.  ker nacionalni parlamenti v sklopu evropskih zakonodajalcev tako ne predstavljajo „tretjega doma“, ampak skrbijo za odgovorno delovanje drugega doma Unije, tj. Sveta;

I.  ker je zato primerno sprejeti ta konstruktivni pristop nacionalnih parlamentov, ki ga ti izražajo prek vlaganja tovrstnih prispevkov;

J.  ker bi morali nacionalni parlamenti oblikovati močne in dosledne strukture, povezane z Evropsko unijo, da bi tako okrepili svoje povezave z evropskimi institucijami in pridobili dodatno strokovno znanje in izkušnje glede vprašanj na področju evropskih zadev;

K.  ker imajo nacionalni parlamenti v sedanji fazi integracije posebno vlogo pri krepitvi „evropske zavesti“ v državah članicah in približevanju državljanov Evropski uniji;

L.  ker lahko medparlamentarno sodelovanje igra ključno vlogo pri spodbujanju evropskega povezovanja s pomočjo izmenjave informacij, skupnega preučevanja težav, medsebojne obogatitve razmišljanj in lajšanja prenosa prava Evropske unije v nacionalno zakonodajo;

M.  ker bi konferenca parlamentarnih odborov za evropske zadeve (COSAC) v okviru ustanovitve medparlamentarne konference o skupni zunanji in varnostni politiki in skupni varnostni in obrambni politiki in medparlamentarne konference o gospodarskem in finančnem upravljanju, pa tudi pri krepitvi vloge medparlamentarnih sej odborov, ki predstavljajo najbolj zaželeno obliko srečanj, morala še naprej delovati kot forum za redno izmenjavo mnenj, informacij in najboljših praks o praktičnih vidikih parlamentarnega nadzora;

N.  ker bi bilo treba v okviru „političnega dialoga“, zlasti pa okrepljenega dialoga znotraj evropskega semestra za predhodno usklajevanje gospodarskih politik, ki ga je z nacionalnimi parlamenti vzpostavila Evropska komisija, zagotoviti večjo vključenost Evropskega parlamenta, zlasti zaradi soodvisnosti med odločitvami Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov;

O.  ker spremembe Poslovnika upoštevajo določbe Lizbonske pogodbe glede vloge nacionalnih parlamentov v Evropski uniji;

P.  ker bi bilo treba poudariti vlogo, ki jo pri medparlamentarnem sodelovanju igra konferenca predsednikov parlamentov držav članic EU;

I.  Vloga nacionalnih parlamentov z vidika demokratične legitimnosti Evropske unije

1.  pozdravlja določbe Pogodbe. ki nacionalnim parlamentom podeljujejo vrsto pravic in dolžnosti ter jim tako omogočajo, da dejavno prispevajo k dobremu delovanju Unije; meni, da se te pravice in dolžnosti nanašajo na:

   (a) dejavno sodelovanje pri evropskih zadevah (pristojnost za ratifikacijo Pogodb, sodelovanje v konvenciji iz člena 48 PEU, nadzor nad nacionalnimi vladami, nadzor nad načelom subsidiarnosti, možnost nasprotovanja zakonodajnim aktom v izjemnih razmerah, prenos prava EU v nacionalno zakonodajo);
   (b) politični dialog (medparlamentarno sodelovanje, medsebojna izmenjava informacij z evropskimi institucijami, zlasti z Evropskim parlamentom);

2.  ugotavlja, da se dvojna demokratična legitimnost Unije – Unija državljanov in držav članic – v zakonodajnem postopku EU udejanja v Evropskem parlamentu in Svetu; meni, da bi morala stališča vlad v Svetu zato, da bi bile države članice v EU zastopane na enoten in popolnoma demokratičen način, ustrezno upoštevati stališča nacionalnih parlamentov, kar bi okrepilo demokratičnost Sveta;

3.  poudarja, da morajo nacionalni parlamenti in Evropski parlament zagotavljati ustrezno legitimnost in odgovornost na nacionalni ravni ter na ravni EU; opozarja na načelo iz sklepov Evropskega sveta iz decembra 2012, da „splošni cilj ves čas ostaja zagotavljanje demokratične legitimnosti in odgovornosti na ravni, na kateri se sprejemajo in izvajajo odločitve”;

4.  izreka pohvalo nacionalnim parlamentom, ker so sprejeli ukrepe, s katerimi bodo:

   (a) izboljšali svoje postopke usmerjanja in nadzora v smislu večje doslednosti,
   (b) v skladu s svojimi nacionalnimi ustavnimi okviri opravljali usmerjevalno vlogo na področju dela ministrov in nacionalnih vlad v Svetu in Evropskem svetu,
   (c) v skladu s svojimi nacionalnimi ustavnimi okviri opravljali nadzor nad stališči ministrov in nacionalnih vlad, predstavljenimi v Svetu in Evropskem svetu,
   (d) opravljali vlogo učinkovitega usmerjanja pri izvajanju direktiv in uredb ter nadzora nad tem izvajanjem,
   (e) spodbujali Svet pri izboljšanju preglednosti svojega odločanja o zakonodajnih aktih, zlasti v pripravljalni fazi zakonodajnega postopka, da bi zmanjšali nesorazmernost dosegljivih informacij med Evropskim parlamentom in Svetom;
   (f) ocenili odnose med odbori Evropskega parlamenta in odbori nacionalnih parlamentov;

5.  priznava vlogo, ki jo imajo odbori Evropskega parlamenta in odbori nacionalnih parlamentov v celotnem zakonodajnem postopku Evropske unije;

6.  zato obžaluje pomanjkanje preglednosti v razpravah Sveta in neravnovesje pri izmenjavi informacij med Evropskim parlamentom in Svetom; poziva Svet, naj prilagodi svoje stopnje preglednosti tistim, ki jih zagotavlja Evropski parlament, zlasti pri pripravi zakonodajnih aktov;

7.  meni, da je zaradi pomanjkanja preglednosti v razpravah Sveta, zlasti v razpravah o zakonodajnih aktih, otežena dejanska odgovornost vlad do svojih nacionalnih parlamentov;

8.  ugotavlja, da so bili pragovi iz člena 7(3) Protokola št. 2 v procesu nadzora nad subsidiarnostjo doseženi dvakrat; opozarja, da namen mehanizma zgodnjega opozarjanja ni blokirati postopka odločanja na evropski ravni, temveč izboljšati kakovost zakonodaje EU, zlasti z zagotavljanjem, da EU deluje v okviru svojih pristojnosti;

9.  zato meni, da nadzor nad upoštevanjem načela subsidiarnosti, ki ga izvajajo nacionalni parlamenti in institucije Evropske unije, ne predstavlja neupravičene omejitve, ampak mehanizem za zagotavljanje pristojnosti nacionalnih parlamentov, saj pripomore k obliki in vsebini koristne zakonodajne dejavnosti EU;

10.  meni, da bi bilo treba mehanizem zgodnjega opozarjanja opredeliti in uporabljati kot eno izmed orodij za učinkovito sodelovanje med evropskimi in nacionalnimi institucijami;

11.  z zadovoljstvom ugotavlja, da se ta mehanizem v praksi uporablja tudi kot komunikacijski kanal za posvetovanja in sodelovalni dialog med različnimi institucijami v okviru sistema EU na več ravneh;

12.  meni, da bi morale institucije upoštevati obrazložena mnenja, ki jih posredujejo nacionalni parlamenti, tudi kot priložnost, da bi bolje razumele, kako kar najbolje izpolniti cilje, določene v zakonodajnih aktih, in poziva Komisijo, naj se pravočasno in podrobno odzove na obrazložena mnenja in prispevke nacionalnih parlamentov;

II.  Medparlamentarni odnosi v okviru evropskega povezovanja

13.  ponovno poudarja, da medparlamentarno sodelovanje na ravni EU ne nadomešča običajnega parlamentarnega nadzora, ki ga Evropski parlament opravlja v okviru pristojnosti, ki mu jih podeljujejo Pogodbe, in ki ga nacionalni parlamenti opravljajo nad svojimi vladami na področju evropskih zadev; meni, da ima medparlamentarno sodelovanje naslednje cilje:

   (a) spodbujanje izmenjave informacij in najboljših praks med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom z namenom krepitve učinkovitosti nadzora, ki ga opravljajo vsi ti parlamenti, in omogočanja celovitejših prispevkov, brez poseganja v njihove pristojnosti;
   (b) zagotavljanje celovitega izvajanja pristojnosti parlamentov v zadevah, povezanih z Evropsko unijo;
   (c) spodbujanje parlamentarne in politične kulture, ki bo resnično evropska;

14.  meni, da medparlamentarne seje predstavljajo stičišča evropskih in nacionalnih politik, ki lajšajo njihovo plodno prepletanje v korist vseh; meni, da so takšne seje namenjene zlasti temu, da nacionalnim parlamentom omogočijo, da v nacionalnih razpravah upoštevajo evropsko perspektivo, Evropskemu parlamentu pa obenem omogočijo, da v razpravah na evropski ravni upošteva nacionalne poglede;

15.  opozarja na dejstvo, da je novi evropski medparlamentarni sistem še vedno v procesu oblikovanja in da mora odražati pristop, ki temelji na konsenzu, v skladu s členom 9 iz naslova II Protokola št. 1 k Lizbonski pogodbi, po katerem Evropski parlament in nacionalni parlamenti skupaj določijo, kako organizirati in spodbujati medparlamentarno sodelovanje v Uniji, čeprav bi bil poskus oblikovanja skupnega okvira za medparlamentarno sodelovanje še preuranjen;

16.  pozdravlja ukrepe, ki so bili v skladu s priporočili usmerjevalne skupine za odnose z nacionalnimi parlamenti sprejeti od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za okrepitev sodelovanja med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom, zlasti glede načrtovanja in povečanja števila sej medparlamentarnih odborov (50 sej od leta 2010), obveščanja poslancev nacionalnih parlamentov in zadevnih političnih teles o odzivih nacionalnih parlamentov (obrazložena mnenja in prispevki), uvajanja videokonferenc, spodbujanja dvostranskih obiskov, tehničnih izboljšav platforme za medparlamentarno izmenjavo informacij o EU (IPEX), povečanja števila projektov sodelovanja pod okriljem Evropskega centra za parlamentarne raziskave in dokumentacijo (ECPRD), obiskov upravnih uradnikov ter izmenjave informacij in najboljših praks; meni, da bodo te dejavnosti pripomogle k večji učinkovitosti in osredotočenosti medparlamentarnih odnosov ter povečale parlamentarno demokratizacijo;

17.  poudarja, da je treba medparlamentarne seje organizirati v tesnem sodelovanju z nacionalnimi parlamenti, da bi zagotovili večjo učinkovitost in kakovost tovrstnih sej; zato priporoča, naj se nacionalni parlamenti pri pripravi dnevnega reda medparlamentarnih sej vključijo v najzgodnejši možni fazi;

18.  meni, da bi moral razvoj medparlamentarnih sej temeljiti na praktičnih ureditvah, pri tem pa upoštevati posebnosti posameznih vrst sej;

19.  izraža priznanje učinkovitosti medparlamentarnih sej odborov in poziva k okrepitvi sodelovanja pri posameznih zakonodajnih vprašanjih na ravni poročevalcev;

20.  pozdravlja učinkovite seje političnih skupin in evropskih političnih strank kot del medparlamentarnega sodelovanja v EU; poziva k nadaljnji podpori tem sejam, saj so učinkovit način razvijanja pristne evropske politične zavesti;

21.  pozdravlja vlogo platforme IPEX, ki deluje zlasti kot orodje za izmenjavo informacij glede postopkov parlamentarnega nadzora, čeprav se občasno srečuje z jezikovnimi težavami; zaradi izboljšanja dialoga med parlamenti slednje poziva, naj posebno pozornost namenijo načelu večjezičnosti;

22.  poudarja, da mora biti medparlamentarno sodelovanje odprto in vključujoče, in izraža zaskrbljenost zaradi organizacije omejenih medparlamentarnih sej brez pravega posvetovanja, ki izključujejo nekatere parlamente in ki vodijo do stališč o dejavnostih Evropske unije, ki ne temeljijo na konsenzu;

23.  ugotavlja, da sta „politični dialog“ v okviru „Barrosove pobude“, ki se je prvič pojavil leta 2006, in mehanizem zgodnjega opozarjanja dve plati iste medalje; je seznanjen z razvojem širokega spektra odnosov med nacionalnimi parlamenti in Evropsko komisijo ter z vzpostavitvijo „okrepljenega političnega dialoga“ v okviru evropskega semestra za predhodno usklajevanje gospodarskih politik;

III.  Nadaljnji razvoj in predlogi

24.  predlaga oblikovanje dogovora med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom, ki bi bil lahko temelj za ureditev učinkovitega sodelovanja, kot to določata člen 9 Protokola št. 1 k Lizbonski pogodbi in člen 130 Poslovnika;

25.  poziva k rednim, tematsko strukturiranim in učinkovitim sejam političnih skupin in evropskih političnih strank v okviru medparlamentarnega sodelovanja v Evropski uniji;

26.  poudarja, da si mora medparlamentarno sodelovanje vedno prizadevati za smotrno združevanje „pravih ljudi ob pravem času in za prava vprašanja“, da bi odločitve, ki jih ti sprejemajo v okviru svojih pristojnosti, pridobile dodano vrednost, ki se ustvarja z dejanskim dialogom in ustreznim soočanjem mnenj;

27.  meni, da bi moral COSAC ostati forum za redno izmenjavo mnenj, informacij in najboljše prakse glede praktičnih vidikov parlamentarnega nadzora;

28.  opozarja, da so predsedniki parlamentov držav članic EU na svoji konferenci, ki je potekala v Nikoziji aprila 2013, v zvezi s konferenco o gospodarskem upravljanju, ki temelji na členu 13 Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji, sprejeli sporazum, ki zajema številne ureditve v zvezi s to konferenco in določa, da mora biti pregled teh ureditev zaključen leta 2015 na konferenci predsednikov parlamentov držav članic EU v Rimu; zato meni, da bi bil vsakršen postopek za sprejetje praktičnih vidikov konference o gospodarskem upravljanju, ki bi se začel pred omenjenim pregledom, prenagljen in se mu je zato treba izogniti;

29.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 200, 30.6.1997, str. 153.
(2) UL C 284 E, 21.11.2002, str. 322.
(3) UL C 212 E, 5.8.2010, str. 94.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0061.
(5) http://www.ipex.eu/IPEXL-WEB/euspeakers/getspeakers.do
(6) http://www.cosac.eu/
(7) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0598.
(8) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0599.
(9) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0249.


Izvedbeni ukrepi za sistem virov lastnih sredstev ***
PDF 193kWORD 40k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o osnutku uredbe Sveta (EU, Euratom) o določitvi izvedbenih ukrepov za sistem virov lastnih sredstev Evropske unije (05600/2014 – C7-0047/2014 – 2011/0184(APP))
P7_TA(2014)0431A7-0269/2014

(Posebni zakonodajni postopek – odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka uredbe Sveta (05600/2014),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s četrtim odstavkom člena 311 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (C7-0047/2014),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. marca 2007 o prihodnosti lastnih sredstev Evropske unije(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2012 o večletnem finančnem okviru in lastnih sredstvih(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2012 v interesu doseganja pozitivnega izida postopka odobritve večletnega finančnega okvira(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2013 o sklepih Evropskega sveta z dne 7. in 8. februarja 2013 o večletnem finančnem okviru(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. julija 2013 o političnem sporazumu o večletnem finančnem okviru 2014–2020(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. aprila 2014 o izvedbenih ukrepih za sistem virov lastnih sredstev Evropske unije(7),

–  ob upoštevanju dejstva, da Pogodba prvič zahteva odobritev Parlamenta v zvezi z izvedbenimi ukrepi za sistem lastnih sredstev Unije,

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 81(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za proračun (A7-0269/2014),

1.  odobri osnutek uredbe Sveta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 27 E, 31.1.2008, str. 214.
(2) UL C 380 E, 11.12.2012, str. 89.
(3) UL C 332 E, 15.11.2013, str. 42.
(4) UL C 68 E, 7.3.2014. str.1.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0078.
(6) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0304.
(7) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0434.


Sistem virov lastnih sredstev *
PDF 298kWORD 60k
Resolucija
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o osnutku sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (05602/2014 – C7-0036/2014 – 2011/0183(CNS))
P7_TA(2014)0432A7-0271/2014

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (05602/2014),

–  ob upoštevanju tretjega odstavka člena 311 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7‑0036/2014),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. marca 2007 o prihodnosti lastnih sredstev Evropske unije(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2012 o večletnem finančnem okviru in lastnih sredstvih(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2012 v interesu doseganja pozitivnega izida postopka odobritve večletnega finančnega okvira(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2013 o sklepih Evropskega sveta z dne 7. in 8. februarja 2013 o večletnem finančnem okviru(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. julija 2013 o političnem sporazumu o večletnem finančnem okviru 2014–2020(6),

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0271/2014),

1.  odobri osnutek Sveta, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti svoj osnutek;

4.  poziva delovno skupino na visoki ravni za lastna sredstva, naj do konca leta 2014 poda prvo oceno sistema virov lastnih sredstev, kakor je navedeno v skupni izjavi, priloženi k tej resoluciji(7); pričakuje, da bo ta skupina pripravila predloge za odpravo pomanjkljivosti sedanjega sistema, da bi utrli pot reformam, ki bi jih vodili skupni cilji enostavnosti, preglednosti, pravičnosti in demokratične odgovornosti, in jih začeli izvajati v naslednjem večletnem finančnem okviru;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Osnutek Sveta   Sprememba
Sprememba 1
Osnutek sklepa
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)  Evropski parlament nenehno poziva, naj se proračun Unije v celoti financira iz lastnih sredstev, kakor predvideva Pogodba, in je prav tako večkrat opozoril na pomanjkljivosti in omejitve obstoječega sistema virov lastnih sredstev, ki po eni strani ni pregleden, pravičen ali podvržen parlamentarnemu nadzoru, po drugi strani pa je izjemno kompleksen in povsem nerazumljiv evropskim državljanom, ki nosijo končne posledice. Evropski parlament meni, da je tak sistem v bistvu v nasprotju s črko in duhom Pogodbe.
Sprememba 2
Osnutek sklepa
Uvodna izjava 8 b (novo)
(8b)  Evropski parlament meni, da je sedanji sistem financiranja Unije, pri katerem gre pri približno 74 % prihodkov za nacionalne prispevke na podlagi BND, pri 11 % pa za obstoječe, statistične prispevke na podlagi DDV, še okrepil logiko „pravičnega povračila”, ki prevladuje v vseh razpravah v Svetu, tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani proračuna Unije, to pa je povzročilo uvedbo kompleksnih in nepreglednih rabatov in drugih popravnih mehanizmov, prav tako pa prispeva k ponavljajoči se težavi pomanjkanja plačil v letnem proračunskem postopku. Poleg tega meni, da sedanji sistem preprečuje oblikovanje zadostne večine v Svetu, da bi finančni načrti za vsakoletni proračun predvidevali zadostno raven odobritev plačil za izpolnjevanje pravnih obveznosti in političnih zavez EU.
Sprememba 3
Osnutek sklepa
Uvodna izjava 8 c (novo)
(8c)  Evropski parlament odločno zagovarja poglobljeno reformo sistema virov lastnih sredstev, ki bi moral ponovno postati sistem dejanskih, jasnih, enostavnih in pravičnih lastnih sredstev. Meni, da so bili zakonodajni predlogi Komisije o lastnih sredstvih iz junija 2011 korak v pravo smer in da so že na samem začetku naleteli na izjemno podporo v Evropskem parlamentu, obžaluje pa, da Svet ni dosegel napredka pri reformi sistema virov lastnih sredstev na podlagi teh zakonodajnih predlogov. Evropski parlament obžaluje, da je končni politični dogovor Evropskega sveta 8. februarja 2013 vpeljal celo nove rabate in izjeme.
Sprememba 4
Osnutek sklepa
Uvodna izjava 8 d (novo)
(8d)  S soglasjem treh institucij Unije se ustanovi delovna skupina na visoki ravni za lastna sredstva, kakor je določeno v skupni izjavi o lastnih sredstvih, ki je del političnega sporazuma o večletnem finančnem okviru 2014–2020. Skupina opravi splošen pregled sistema virov lastnih sredstev v skladu s splošnimi cilji, ki so enostavnost, preglednost, pravičnost in demokratična odgovornost. Preučiti bi bilo treba vse vidike reforme sistema virov lastnih sredstev. Prva ocena bo na voljo konec leta 2014.
Sprememba 5
Osnutek sklepa
Uvodna izjava 8 e (novo)
(8e)  Rezultati dela skupine na visoki ravni se ocenijo v letu 2016 na medinstitucionalni konferenci s sodelovanjem nacionalnih parlamentov. Komisija bo na podlagi rezultatov navedenega dela ocenila ustreznost pobud glede novih virov lastnih sredstev. Oceno bo podala vzporedno s povolilnim pregledom/revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020, ki ga/jo Komisija začne najpozneje pred koncem leta 2016. Evropski parlament meni, da bi moralo delo skupine na visoki ravni utreti pot dogovorom o morebitnih reformah, ki bi začele veljati za obdobje, ki ga pokriva naslednji večletni finančni okvir.

PRILOGA

Skupna izjava o virih lastnih sredstev

1.  Evropska unija si v skladu s členom 311 PDEU zagotovi potrebna sredstva za uresničevanje ciljev in izvajanje politik; proračun pa se brez vpliva na druge prihodke v celoti financira iz lastnih sredstev. V tretjem odstavku navedenega člena je določeno, da Svet po posebnem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno sprejme sklep, ki določa sistem virov lastnih sredstev, v ta namen pa lahko uvede tudi nove kategorije virov lastnih sredstev ali odpravi obstoječe.

2.  Komisija je ob upoštevanju navedenega junija 2011 predstavila sveženj predlogov o prenovitvi sistema lastnih sredstev Unije. Evropski svet se je na zasedanju 7. in 8. februarja 2013 dogovoril, da bi morali biti viri lastnih sredstev urejeni v skladu s splošnimi cilji enostavnosti, preglednosti in pravičnosti. Poleg tega je Svet pozval, naj nadaljuje delo v zvezi s predlogom Komisije za nov vir lastnih sredstev iz naslova davka na dodano vrednost (DDV). Države članice, ki okrepljeno sodelujejo na področju davka na finančne transakcije, je povabil, naj preučijo, ali bi ta davek lahko postal podlaga za nova lastna sredstva proračuna EU.

3.  V vprašanje lastnih sredstev se bo treba še poglobiti, zato bo v ta namen ustanovljena skupina na visoki ravni, katere člane bodo imenovale tri institucije in bo upoštevala vse sedanje ali prihodnje prispevke vseh treh evropskih institucij ter nacionalnih parlamentov. Pri tem se bo oprla na ustrezno strokovno znanje, tudi nacionalnih proračunskih in davčnih organov ter neodvisnih strokovnjakov.

4.  Skupina bo opravila splošen pregled sistema virov lastnih sredstev v skladu s splošnimi cilji, ki so enostavnost, preglednost, pravičnost in demokratična odgovornost. Prva ocena bo na voljo konec leta 2014, doseženi napredek pa bo vrednoten na rednih srečanjih na politični ravni najmanj vsakih šest mesecev.

5.  Leta 2016 bodo k preučitvi rezultata navedenih prizadevanj na medinstitucionalni konferenci povabljeni tudi nacionalni parlamenti.

6.  Komisija bo na podlagi rezultatov navedenega dela ocenila ustreznost pobud glede novih virov lastnih sredstev, kar bo storila hkrati s pregledom iz člena 1a uredbe o večletnem finančnem okviru, da bi tako preučila morebitne reforme za obdobje, ki ga pokriva prihodnji večletni finančni okvir.

(1) UL C 27 E, 31.1.2008, str. 214.
(2) UL C 380 E, 11.12.2012, str. 89.
(3) UL C 332 E, 15.11.2013, str. 42.
(4) UL C 68 E, 7.3.2014, str. 1.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0078.
(6) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0304.
(7) Glej tudi sprejeta besedila, P7_TA(2013)0455.


Tradicionalna lastna sredstva in lastna sredstva iz naslova DDV in BND ter ukrepi za zagotavljanje denarnih sredstev *
PDF 195kWORD 39k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o osnutku uredbe Sveta o načinih in postopkih za dajanje tradicionalnih lastnih sredstev ter lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND na razpolago ter ukrepih za zagotavljanje denarnih sredstev (prenovitev) (05603/2014 – C7-0037/2014 – 2011/0185(CNS))
P7_TA(2014)0433A7-0268/2014

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (05603/2014),

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2011)0742),

–  ob upoštevanju člena 322(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7‑0037/2014),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. marca 2007 o prihodnosti lastnih sredstev Evropske unije(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2012 o večletnem finančnem okviru in lastnih sredstvih(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2012 v interesu doseganja pozitivnega izida postopka odobritve večletnega finančnega okvira(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2013 o sklepih Evropskega sveta z dne 7. in 8. februarja 2013 o večletnem finančnem okviru(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. julija 2013 o političnem sporazumu o večletnem finančnem okviru 2014–2020(6),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(7),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 6. marca 2012, naslovljenega na Odbor za proračun v skladu s členom 87(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 87 in 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0268/2014),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog Komisije ne vključuje bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  odobri osnutek Sveta, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 27 E, 31.1.2008, str. 214.
(2) UL C 380 E, 11.12.2012, str. 89.
(3) UL C 332 E, 15.11.2013, str. 42.
(4) UL C 68 E, 7.3.2014, str. 1.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0078.
(6) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0304.
(7) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.


Izvedbeni ukrepi za sistem virov lastnih sredstev
PDF 193kWORD 47k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o izvedbenih ukrepih za sistem virov lastnih sredstev Evropske unije (2014/2020(INI))
P7_TA(2014)0434A7-0270/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (05600/2014),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Sveta (COM(2011)0740),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 311(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0047/2014),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. marca 2007 o prihodnosti lastnih sredstev Evropske unije(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2012 o večletnem finančnem okviru in lastnih sredstvih(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2012 v interesu doseganja pozitivnega izida postopka odobritve večletnega finančnega okvira(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2013 o sklepih Evropskega sveta z dne 7. in 8. februarja 2013 o večletnem finančnem okviru(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. julija 2013 o političnem sporazumu o večletnem finančnem okviru 2014–2020(6),

–  ob upoštevanju drugega pododstavka člena 81(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0270/2014),

A.  ker Svet v skladu s členom 311 PDEU v uredbah, sprejetih po posebnem zakonodajnem postopku, določi izvedbene ukrepe v zvezi s sistemom virov lastnih sredstev Unije, če je to predvideno v sklepu, ki določa sistem virov lastnih sredstev Unije;

B.  ker člen 311 PDEU določa tudi, da se proračun v celoti financira iz lastnih sredstev, in omogoča Svetu, da uvede nove kategorije virov lastnih sredstev ali odpravi eno izmed obstoječih kategorij in tako zagotovi pravno podlago za poglobljeno reformo sistema virov lastnih sredstev;

C.  ker Parlament nenehno poziva, naj se financiranje proračuna EU vrne na pravi sistem lastnih sredstev, kakor določa Pogodba; ker je večkrat opozoril na pomanjkljivosti in omejitve obstoječega sistema virov lastnih sredstev, pomanjkljivo preglednost in veliko kompleksnost, zaradi česar je povsem nerazumljiv evropskim državljanom, ki nosijo končne posledice;

D.  ker nacionalnih prispevkov v proračun EU na podlagi BND , ki danes znašajo približno 74 % celotnih prihodkov EU, ni mogoče obravnavati kot pravih lastnih sredstev, saj so to preprosto prerazporeditve iz nacionalnih blagajn v proračun EU; ker so se sredstva iz naslova DDV, ki tvorijo približno 11 % vseh prihodkov EU, upravljala na tak način, da prav tako štejejo kot nacionalni prispevek k proračunu EU; ker je ta situacija v desetletjih okrepila logiko „pravičnega povračila”, ki je očitno prevladala tudi v sklepih Evropskega sveta z dne 7. in 8. februarja 2013 o večletnem finančnem okviru 2014–2020 in v veliki meri preprečila strukturno reformo proračuna EU;

E.  ker države članice zaradi varčevalnih ukrepov nerade povečujejo prispevke v proračun EU, kljub nedvomnim koristim, ki jih imajo od programov, ki se financirajo iz proračuna EU, in ker je edina primerna rešitev sistem neposrednih virov lastnih sredstev za EU;

F.  ker Parlament nenehno izraža podporo predlogom Komisije, predstavljenim junija 2011, ki je – z zmanjšanjem deleža nacionalnih prispevkov v proračun EU na največ 40 %, odpravo sedanjega prispevka iz naslova DDV, ki temelji izključno na statistiki, in njegovo nadomestitvijo z resničnim virom iz naslova DDV, vzpostavitvijo enega novega in pravega vira lastnih sredstev ter nadomestitvijo vseh rabatov in korekcijskih mehanizmov s sistemom pavšalnih zneskov za obdobje 2014–2020 – naredila korak v pravo smer s tem, da je stran prihodkov proračuna EU uskladila z besedilom in duhom Pogodbe, te predloge pa je že od samega začetka podprla velika večina v Parlamentu;

G.  ker je Parlament kljub nezadovoljstvu zaradi nesposobnosti Sveta, da doseže napredek v zvezi z reformo sistema lastnih sredstev, navsezadnje novembra 2013 podal soglasje k uredbi o večletnem finančnem okviru 2014–2020, potem ko se je s Svetom dogovoril o skupni izjavi o ustanovitvi skupine na visoki ravni za lastna sredstva; ker je ob tej priložnosti litovsko predsedstvo izrazilo zavezo, da bo organiziralo uvodni sestanek te skupine od 18. do 19. decembra 2013; ker bo zaradi zamude v Svetu pri določanju treh oseb, ki jih imenuje v skupino na visoki ravni, ta sestanek šele aprila 2014;

H.  ker si skupina na visoki ravni za lastna sredstva prizadeva, da bi do konca leta 2014 pripravila prvo oceno pomanjkljivosti sedanjega sistema, končni rezultati pa naj bi se ocenili leta 2016 na medinstitucionalni konferenci z udeležbo nacionalnih parlamentov; ker bi skupina na visoki ravni morala preučiti vse vidike reforme sistema virov lastnih sredstev, da bi Komisiji omogočila, da vzporedno s povolilnim pregledom/revizijo večletnega finančnega okvira 20142020 (ki se začne najpozneje pred koncem leta 2016) oceni primernost pobud o novih virih lastnih sredstev in da bo lahko predlagala uspešno reformo večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020;

1.  pozdravlja, da se je Svet dogovoril, da bo določil izvedbene ukrepe za lastna sredstva Unije, kakor je predvideno v Pogodbi o delovanju Evropske unije;

2.  vseeno meni, da je obžalovanja vredno, da se je Svet odločil, da določbe o izračunu sredstev iz naslova BND prenese nazaj v sklep o virih lastnih sredstev; meni, da je bila tako zamujena priložnost, da bi se v enem samem besedilu ponovno združile vse določbe izvedbene narave, ter da v členu 311 Lizbonske pogodbe ni objektivne utemeljitve za to ločitev;

3.  obžaluje dejstvo, da Svet ni dosegel napredka pri reformi sistema lastnih sredstev na podlagi zakonodajnih predlogov, ki jih je pripravila Komisija;

4.  znova poziva k reformi sistema lastnih sredstev Evropske unije, da bi postal preprost, pregleden, prepoznaven in razumljiv za državljane EU, s čimer bi okrepili povezavo državljanov EU z evropskim projektom, hkrati pa zmanjšali obremenitev zakladnic držav članic;

5.  ima visoka pričakovanja v zvezi z delom skupine na visoki ravni za lastna sredstva, ki po mnenju Parlamenta ponuja enkratno priložnost, da se odpravi trenutna blokada reforme sistema lastnih sredstev; pozdravlja prvi sestanek skupine na visoki ravni, ki bo 3. aprila 2014; pričakuje, da bo kljub veliki in obžalovanja vredni zamudi pri organizaciji ustanovne seje, skupina na visoki ravni izpolnila cilje in se držala časovnega načrta, ki so določeni v skupni izjavi o ustanovitvi skupine na visoki ravni za lastna sredstva;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 27 E, 31.1.2008, str. 214.
(2) UL C 380 E, 11.12.2012, str. 89.
(3) UL C 332 E, 15.11.2013, str. 42.
(4) UL C 68 E, 7.3.2014, str. 1.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0078.
(6) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0304.


Javni zavodi za zaposlovanje ***I
PDF 278kWORD 43k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o boljšem sodelovanju med javnimi zavodi za zaposlovanje (JZZ) (COM(2013)0430 – C7-0177/2013 – 2013/0202(COD))
P7_TA(2014)0435A7-0072/2014

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0430),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 149 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0177/2013),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17 oktobra 2013(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 28. novembra 2013(2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 7. februarja 2014, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 55 in 37 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0072/2014),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri svojo izjavo, priloženo k tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2014 z namenom sprejetja Sklepa št. …/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta o boljšem sodelovanju med javnimi zavodi za zaposlovanje (JZZ)

P7_TC1-COD(2013)0202


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Sklepu št. 573/2014/EU.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA

O

VZPOSTAVITVI MREŽE JAVNIH ZAVODOV ZA ZAPOSLOVANJE

Evropski parlament:

1.  POZDRAVLJA dogovor, ki sta ga dosegla sozakonodajalca o predlogu Komisije za sklep o okrepljenem sodelovanju med javnimi zavodi za zaposlovanje (JZZ), s katerim se formalizira in okrepi obstoječe neformalno omrežje sodelovanja med javnimi zavodi za zaposlovanje;

2.  OPOZARJA, da je v členu 149 PDEU določeno, da lahko Evropski parlament in Svet sprejmeta spodbujevalne ukrepe, ki so namenjeni spodbujanju sodelovanja med državami članicami na področju zaposlovanja. Gre za zakonodajne akte, ki so pravno zavezujoči, ne harmonizirajo pa zakonodaje in drugih predpisov držav članic;

3.  MENI, da je vzpostavitev omrežja sodelovanja med JZZ spodbujevalni ukrep v skladu s členom 149 PDEU. Ko je sklep sprejet, vse države članice sodelujejo v omrežju, želja države članice, da ne sodeluje pri kateri od politik Unije, pa ne more biti opravičljiv razlog za nesodelovanje;

4.  POUDARJA, da je v skladu z uvodnimi izjavami in sprejetimi členi glavni namen tega sklepa okrepiti in povečati učinkovitost predhodnega neformalnega omrežja JZZ, tako da z zakonodajnim aktom dobi uradno obliko. Ta cilj je mogoče doseči le, če v omrežju in pri aktivnostih iz člena 3 tega sklepa sodelujejo vse države članice.

(1) UL C 67, 6.3.2014, str. 116.
(2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.


Solidarnostni sklad Evropske unije ***I
PDF 266kWORD 39k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe št. 2012/2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (COM(2013)0522 – C7-0231/2013 – 2013/0248(COD))
P7_TA(2014)0436A7-0078/2014

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0522),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in tretjega odstavka člena 175 ter člena 212(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0231/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. decembra 2013(1);

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 28. novembra 2013(2);

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 12. marca 2014, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenja Odbora za proračun (A7- 0078/2014),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije

P7_TC1-COD(2013)0248


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 661/2014.)

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.


Povečanje kapitala Evropskega investicijskega sklada ***I
PDF 272kWORD 39k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o udeležbi Evropske unije v povečanju kapitala Evropskega investicijskega sklada (COM(2014)0066 – C7-0030/2014 – 2014/0034(COD))
P7_TA(2014)0437A7-0156/2014

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0066),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 173(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0030/2014),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. marca 2014(1),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 12. marca 2014, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0156/2014),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri izjavo Evropskega parlamenta in Sveta, priloženo k tej resoluciji, ki bo objavljena v seriji L Uradnega lista Evropske unije skupaj s končnim zakonodajnim aktom;

3.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2014 z namenom sprejetja Sklepa št. .../2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta o udeležbi Evropske unije v povečanju kapitala Evropskega investicijskega sklada

P7_TC1-COD(2014)0034


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Sklepu št. 562/2014/EU.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Evropskega parlamenta in Sveta

Evropski parlament in Svet se strinjata, da bosta naslovila vprašanje obravnave dividend sklada v okviru naslednjega pregleda finančnih pravil, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, ali najpozneje v okviru vmesnega poročila iz člena 4 o doseganju cilja. obravnavati

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.


Evropska agencija za zdravila (izvajanje dejavnosti na področju farmakovigilance v zvezi z zdravili za uporabo v humani medicini) ***I
PDF 275kWORD 60k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pristojbinah, ki se plačujejo Evropski agenciji za zdravila za izvajanje dejavnosti farmakovigilance v zvezi z zdravili za uporabo v humani medicini (COM(2013)0472 – C7-0196/2013 – 2013/0222(COD))
P7_TA(2014)0438A7-0476/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0472),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 114 in 168(4)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0196/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki so jih v okviru Protokola št. 2 predložili grški parlament ter španski kongres in senat, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 16. oktobra 2013(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 19. februarja 2014, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0476/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o pristojbinah, ki se plačujejo Evropski agenciji za zdravila za izvajanje dejavnosti farmakovigilance v zvezi z zdravili za uporabo v humani medicini

P7_TC1-COD(2013)0222


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 658/2014.)

(1)UL C 67, 6.3.2014, str. 92.


Makrofinančna pomoč Republiki Tuniziji ***I
PDF 271kWORD 39k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju makrofinančne pomoči Republiki Tuniziji (COM(2013)0860 – C7-0437/2013 – 2013/0416(COD))
P7_TA(2014)0439A7-0110/2014

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0860),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7–0437/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za proračun o finančni združljivosti predloga,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 26. februarja 2014, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 55 in 38 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A7-0110/2014),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2014 z namenom sprejetja Sklepa št. .../2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju makrofinančne pomoči Republiki Tuniziji

P7_TC1-COD(2013)0416


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Sklepu št. 592/2014/EU.)


Načrt za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju ***I
PDF 268kWORD 39k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 302/2009 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju (COM(2013)0250 – C7-0117/2013 – 2013/0133(COD))
P7_TA(2014)0440A7-0102/2014

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2013)0250),

–  ob upoštevanju členov 294(2) in 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7–0117/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 16. oktobra 2013(1),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 7. marca 2014, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A7-0102/2014),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 302/2009 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju

P7_TC1-COD(2013)0133


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 544/2014.)

(1) UL C 67, 6.3.2014, str. 157.


Kazenskopravna zaščita eura in drugih valut pred ponarejanjem ***I
PDF 272kWORD 38k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kazenskopravni zaščiti eura in drugih valut pred ponarejanjem ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2000/383/PNZ (COM(2013)0042 – C7-0033/2013 – 2013/0023(COD))
P7_TA(2014)0441A7-0018/2014

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0042),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 83(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7–0033/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju menja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 23. maja 2013(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 28. maja 2013(2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 19. februarja 2014, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0018/2014),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o kazenskopravni zaščiti eura in drugih valut pred ponarejanjem ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2000/383/PNZ

P7_TC1-COD(2013)0023


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2014/62/EU.)

(1) UL C 271, 19.9.2013, str. 42.
(2) UL C 179, 25.6.2013, str. 9.


Med ***I
PDF 268kWORD 38k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 2001/110/ES o medu (COM(2012)0530 – C7-0304/2012 – 2012/0260(COD))
P7_TA(2014)0442A7-0440/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0530),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0304/2012),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. novembra 2012(1),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 7. marca 2014, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7-0440/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(2);

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 2001/110/ES o medu

P7_TC1-COD(2012)0260


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2014/63/EU.)

(1)UL C 11, 15.1.2013, str. 88.
(2)To stališče nadomesti spremembe, sprejete dne 15. januarja 2014 (Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0028).


Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo ***I
PDF 274kWORD 89k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o spremenjenem predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo [razveljavitev Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006, Uredbe Sveta (ES) št. 861/2006 in Uredbe Sveta št. XXX/2011 o celostni pomorski politiki] (COM(2013)0245 – C7-0108/2013– 2011/0380(COD))
P7_TA(2014)0443A7-0282/2013
POPRAVKI

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0804) in spremenjenega predloga (COM(2013)0245),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 42, 43(2), 91(1), 100(2), 173(3), 175, 188, 192(1), 194(2) in 195(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0108/2013),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2012(1) in 22. maja 2013(2),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 9. oktobra 2012(3),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 12. februarja 2014, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 55 in 37 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za regionalni razvoj (A7-0282/2013),

1.  sprejme svoje stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(4);

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta

P7_TC1-COD(2011)0380


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 508/2014.)

(1) UL C 299, 4.10.2012, str. 133.
(2) UL C 271, 19.9.2013, str. 154.
(3) UL C 391, 18.12.2012, str. 84.
(4) To stališče nadomešča spremembe, sprejete dne 23. oktobra 2013 (Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0441).


Evropska policijska akademija ***I
PDF 273kWORD 38k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o osnutku uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa 2005/681/PNZ o ustanovitvi Evropske policijske akademije (CEPOL) (17043/2013 – C7-0435/2013 – 2013/0812(COD))
P7_TA(2014)0444A7-0146/2014

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju pobude skupine držav članic, predložene Evropskemu parlamentu in Svetu (17043/2013),

–  ob upoštevanju člena 76(b) in člena 87(2)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih mu je bil podan osnutek akta (C7‑0435/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) in (15) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Komisije (COM(2014)0007),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 5. marca 2014, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 44 in 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0146/2014),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  obžaluje, da Evropski parlament ni bil docela vključen v ocenjevanje prijav in da je bil ustreznemu odboru predstavljen le en kandidat, čeprav je bilo potem, ko je predsedstvo Sveta julija 2013 objavilo poziv za zbiranje prijav za začasno gostovanje Evropske policijske akademije pred ustrezno dolgoročno rešitvijo glede prihodnosti agencije vloženih sedem prijav. Prijavo so vložile naslednje države članice: Irska, Grčija, Španija, Italija, Madžarska, Nizozemska in Finska. Politični dogovor je bil potrjen na seji Sveta PNZ 8. oktobra 2013; pred sprejetjem končnega stališča namerava zaprositi za več informacij o oceni učinka natančne lokacije.

3.  poziva proračunske organe, naj zagotovijo, da bodo dodatni stroški v celoti kriti s strani sedanje države gostiteljice in iz dodatnih sredstev Unije in ne bodo obremenjevali rednega proračuna CEPOL, da ne bodo ogrožene običajne operativne potrebe akademije;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa Sveta 2005/681/PNZ o ustanovitvi Evropske policijske akademije (CEPOL)

P7_TC1-COD(2013)0812


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 543/2014.)

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov