Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2014 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije in njenih držav članic, Protokola k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Albanijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (14783/2013 – C7-0075/2014 – 2013/0311(NLE))

P7_TA(2014)0445 A7-0266/2014

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (14783/2013),

–  ob upoštevanju Protokola k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Albanijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (14782/2013),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 217 v povezavi s točko (a)(i) člena 218(6) in z drugim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0075/2014),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 81(1), člena 81(2), člena 90(7) in člena 46(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A7-0266/2014),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Albanije.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2014 osnutku Sklepa Sveta o sklenitvi dogovora s Kraljevino Norveško o podrobnostih njenega sodelovanja pri Evropskem azilnem podpornem uradu (18141/2013 – C7-0107/2014 – 2013/0427(NLE))

P7_TA(2014)0446 A7-0257/2014

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (18141/2013),

–  ob upoštevanju osnutka dogovora med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o podrobnostih njenega sodelovanja pri Evropskem azilnem podpornem uradu (18140/2013),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 74 in členom 78(1) in (2) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7‑0107/2014),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 81(1) ter člena 81(2) in člena 90(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0257/2014),

1.  odobri sklenitev dogovora;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Kraljevine Norveške.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2014 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi dogovora med Evropsko unijo in Kneževino Lihtenštajn o podrobnostih njenega sodelovanja pri Evropskem azilnem podpornem uradu (18116/2013 – C7-0091/2014 – 2013/0423(NLE))

P7_TA(2014)0447 A7-0168/2014

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (18116/2013),

–  ob upoštevanja osnutka dogovora med Evropsko unijo in Kneževino Lihtenštajn o podrobnostih njenega sodelovanja pri Evropskem azilnem podpornem uradu (18115/2013),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 74 in členom 78(1) in (2) ter točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7‑0091/2014),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 81(1) ter člena 81(2) in člena 90(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0168/2014),

1.  odobri sklenitev dogovora;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Kneževine Lihtenštajn.

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 17. aprila 2014, k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih (COM(2013)0462 – C7-0209/2013 – 2013/0214(COD))(1)

P7_TA(2014)0448 A7-0211/2014

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

[Sprememba 1, razen kjer je drugače označeno]

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA(2)

P7_TA(2014)0448 A7-0211/2014

k predlogu Komisije za

P7_TA(2014)0448 A7-0211/2014

---------------------------------------------------------

P7_TA(2014)0448 A7-0211/2014

UREDBO EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Dolgoročno financiranje je ključno orodje, ki omogoča spodbujanje evropskega gospodarstva na poti do trajnostne, pametne in vključujoče rasti v skladu s strategijo Evropa 2020, visoke ravni zaposlenosti ter konkurenčnosti za izgradnjo prihodnjega gospodarstva tako, da bo manj dovzetno za sistemska tveganja in bolj odporno. Evropski dolgoročni investicijski skladi (EDIS) omogočajo dolgotrajno financiranje različnih infrastrukturnih projektov ali podjetij, ki ne kotirajo na borzi, ali malih in srednjih podjetij, ki kotirajo na borzi in ki izdajajo lastniške ali dolžniške instrumente, za katere kupec ni zlahka določljiv. S financiranjem takšnih projektov EDIS prispevajo k financiranju realnega gospodarstva Unije in izvajanju njenih politik.

(2)  Na strani povpraševanja lahko EDIS skrbnikom pokojnin, zavarovalnim podjetjem, fundacijam, občinam in drugim ustanovam, ki imajo redne in ponavljajoče se obveznosti ter iščejo dolgoročne donose v okviru dobro reguliranih struktur, ponudijo stabilen in varen tok prihodkov. Kljub zagotavljanju manjše likvidnosti kot naložbe v prenosljive vrednostne papirje lahko EDIS ponudijo stabilen in varen tok prihodkov individualnim vlagateljem, ki se zanašajo na reden denarni tok, kakršnega lahko ustvari EDIS. EDIS lahko ponudijo tudi dobre priložnosti za postopno povečevanje vrednosti kapitala vlagateljem, ki nimajo stabilnega in varnega toka prihodkov. Omogočiti bi bilo treba, da se lahko skladu EDIS odobri, da sorazmerno zmanjša svoj kapital, če odproda katero od svojih sredstev.

(3)  Financiranje projektov v zvezi s transportno infrastrukturo, trajnostno proizvodnjo ali distribucijo energije, družbeno infrastrukturo (domovi ali bolnišnicami), uvajanjem novih tehnologij in sistemov za zmanjšanje porabe virov ter energije ali nadaljnjo rastjo malih in srednjih podjetij je lahko neznatno. Kot se je pokazalo v finančni krizi, lahko vrzeli v financiranju pomaga odpravljati dopolnitev bančnega financiranja z več različnimi viri financiranja, ki bolje mobilizirajo kapital. V tem pogledu imajo lahko EDIS ključno vlogo. Pri nekaterih projektih bi lahko izkoristili vire, kot so inovativni finančni instrumenti, s katerimi bi dopolnjevali javno financiranje, ki se je zmanjšalo zaradi dolžniške krize.

(4)  Glede na to, da vlagatelje morda zanima vlaganje v EDIS, da bi bilo treba vlagatelje na ustrezen način spodbujati k temu in da zlasti mali vlagatelji morda nimajo dovolj sredstev ali dovolj diverzificiranega portfelja, ki bi jim omogočal, da bi svoj kapital vezali za daljše obdobje, bi bilo treba EDIS omogočiti, da bi lahko svojim vlagateljem zagotovili pravice do odkupa. Upravitelj EDIS bi moral imeti možnost po lastni presoji odločiti, ali naj se EDIS ustanovijo s pravicami do odkupa ali ne, in sicer v skladu z naložbeno strategijo EDIS. Ko je vzpostavljen režim v zvezi s pravicami do odkupa, bi bilo treba te pravice in njihove glavne značilnosti vnaprej jasno določiti in razkriti v pravilih ali aktih o ustanovitvi EDIS. Poleg tega iz ocene učinka Komisije izhaja, da so na nacionalni ravni nekateri dolgoročni skladi strukturirani kot podjetja, ki kotirajo na borzi. To vlagateljem omogoča, da s svojimi delnicami ali enotami iz sklada trgujejo na sekundarnem trgu. Če delnice sklada kotirajo na borzi, jih lahko vlagatelji kupujejo in prodajajo neposredno na borzi kot vse druge vrednostne papirje, ki kotirajo na borzi. Sekundarni trg lahko deluje tudi, kadar delnice ali enote sklada ne kotirajo na borzi. Vlagatelji lahko v tem primeru svoje imetje neposredno izmenjajo z drugimi vlagatelji. Posredniki, kot so banke ali distributerji, lahko delujejo kot podpora na tem sekundarnem trgu. Lahko zbirajo naročila za odkup in prodajo ter med svojimi strankami poiščejo primerno stranko za ta naročila. Če želimo, da dolgoročne naložbe dejansko postanejo privlačne za male vlagatelje ali skupnost malih vlagateljev na splošno, bodo sekundarni trgi glavno mesto trgovanja, na katerem bo mogoče vlagati v dolgoročni sklad ali ga zapustiti. Poročilo, sestavljeno tri leta po sprejetju te uredbe, bi moralo raziskati, ali je to pravilo doseglo pričakovane rezultate v smislu distribucije EDIS.▌

(4a)  Da bi EDIS lahko postali izvedljiva in privlačna možnost za profesionalne vlagatelje, kot so institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, pokojninski skladi in zavarovalnice ter kreditne institucije in investicijska podjetja, je pomembno, da se regulativne zahteve glede njihovega kapitala ustrezno prilagodijo v okviru Direktive 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta(4) in Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta(5), da se zagotovi prožnost v zvezi z EDIS glede visokih kapitalskih zahtev za naložbe v nelikvidna sredstva. Poleg tega bi bilo treba po potrebi skrbno oceniti nacionalne regulativne omejitve.

(5)  Razrede dolgoročnih sredstev v tej uredbi bi morali sestavljati lastniški ali dolžniški instrumenti podjetij, ki ne kotirajo na borzi, in malih in srednjih podjetij, ki kotirajo na borzi, če kupec zanje ni zlahka določljiv. Sestavljati bi jih morali tudi lastniški ali dolžniški instrumenti podjetij, ki kotirajo na borzi, z maksimalno kapitalizacijo v višini 1 milijarde EUR. Ta uredba bi morala prav tako zajemati realna sredstva, ki zahtevajo znatne predhodne kapitalske odhodke ter ki prinašajo ponavljajoče se in predvidljive denarne tokove v vsem njihovem trajanju.

(6)  Če uredbe, ki bi določala pravila glede EDIS, ne bi bilo, bi bili na nacionalni ravni morda sprejeti nasprotujoči si ukrepi, kar bi zaradi razlik pri ukrepih za zaščito naložb najverjetneje povzročilo izkrivljanje konkurence. Nasprotujoči si ukrepi glede sestave portfelja, diverzifikacije in primernih sredstev, še posebej naložbe v blago, povzročajo ovire čezmejnemu trženju skladov, ki so usmerjeni na podjetja, ki ne kotirajo na borzi, in realna sredstva, saj vlagatelji ne morejo enostavno primerjati različnih naložbenih možnosti, ki so jim ponujene. Nasprotujoče si nacionalne zahteve povzročajo tudi različne ravni zaščite vlagateljev. Poleg tega različne nacionalne zahteve, ki se nanašajo na metode vlaganja, kot so dovoljene ravni zadolževanja, uporaba izvedenih finančnih instrumentov, pravila, ki veljajo za prodajo na kratko, ali vrednostni papirji, ki financirajo transakcije, povzročajo neskladnosti pri zaščiti vlagateljev. Različne zahteve glede odkupa in/ali obdobij držanja ovirajo čezmejno prodajo skladov, ki vlagajo v sredstva, ki ne kotirajo na borzi. Ta razhajanja lahko zaradi večje pravne negotovosti oslabijo zaupanje vlagateljev pri odločanju za vlaganje v tovrstne sklade in zmanjšajo možnosti, ki jih imajo vlagatelji na voljo za učinkovito izbiro med različnimi priložnostmi za dolgoročno vlaganje. Zato države članice na področju, ki ga ureja ta uredba, ne bi smele določati dodatnih zahtev in bi morala biti ustrezna pravna podlaga za to uredbo člen 114 Pogodbe, kot se razlaga v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(7)  Enotna pravila, ki bodo veljala po vsej Uniji, so nujna, če želimo zagotoviti, da bo imel profil produkta EDIS po vsej Uniji enotno in stabilno podobo. Če želimo zagotoviti nemoteno delovanje notranjega trga in visoko raven zaščite vlagateljev, je glede delovanja EDIS nujno vzpostaviti enotna pravila, še posebej glede sestave portfeljev EDIS in naložbenih instrumentov, ki jih lahko uporabljajo za pridobivanje izpostavljenosti do dolgoročnih sredstev, kot so lastniški ali dolžniški instrumenti malih in srednjih podjetij, ki kotirajo na borzi, ali podjetij, ki ne kotirajo na borzi, in realnih sredstev. Enotna pravila glede portfelja EDIS so potrebna tudi zato, da bo lahko EDIS, ki si prizadevajo ustvarjati redne prihodke, zagotovljeno vzdrževanje diverzificiranega portfelja naložbenih sredstev, s katerim bodo lahko ohranjali reden denarni tok. Poleg tega je potrebna uskladitev med davčnimi okviri držav članic, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji glede privlačnosti za vlagatelje, za vzpostavitev podobnega naložbenega ozračja pa je treba tudi približati nacionalne politike in tako urediti neravnovesja med državami članicami.

(8)  Bistveno je zagotoviti, da se bo opredelitev delovanja EDIS, zlasti o sestavi portfelja EDIS in naložbenih instrumentih, ki jih lahko uporabljajo, neposredno uporabljala za upravitelje EDIS, zato je treba nova pravila sprejeti v obliki uredbe. To bo zagotavljalo tudi enotne pogoje za uporabo oznake EDIS, in sicer s preprečevanjem različnih nacionalnih zahtev. Upravitelji EDIS bi morali upoštevati enaka pravila v vsej Uniji, kar bo tudi okrepilo zaupanje vlagateljev v EDIS in zagotovilo trajnostno zaupanje v oznako. Hkrati se bo s sprejetjem enotnih predpisov zmanjšala zapletenost regulativnih zahtev, ki bodo veljala za EDIS. Z enotnimi pravili se bodo zmanjšali stroški upraviteljev, namenjeni doseganju skladnosti z različnimi nacionalnimi pravili za sklade, ki vlagajo v mala in srednja podjetja, ki kotirajo na borzi, in dolgoročna sredstva, ki ne kotirajo na borzi, in primerljive razrede realnih sredstev. To še posebej drži za upravitelje, ki želijo zbirati kapital čezmejno. Vse našteto bo pomagalo odpravljati izkrivljanje konkurence.

(9)  Nova pravila glede EDIS so tesno povezana z Direktivo 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta(6), saj navedena direktiva ustvarja pravni okvir, ki ureja upravljanje in trženje alternativnih investicijskih skladov v Uniji. Po opredelitvi so EDIS evropski alternativni investicijski skladi, ki jih upravljajo upravitelji alternativnih investicijskih skladov (UAIS), pooblaščeni v skladu z Direktivo 2011/61/EU.

(10)  Medtem ko Direktiva 2011/61/EU predvideva tudi postopno ureditev neevropskih upraviteljev alternativnih investicijskih skladov v tretjih državah, imajo nova pravila glede EDIS bolj omejen obseg, ki poudarja evropsko razsežnost novega dolgoročnega naložbenega produkta. Zato bi smeli pooblaščeni EDIS postati le evropski alternativni investicijski skladi iz Direktive 2011/61/EU in le, če jih upravlja evropski upravitelj alternativnih investicijskih skladov, ki je pridobil dovoljenje v skladu z Direktivo 2011/61/EU. K vlaganju v EDIS je treba spodbujati tudi vlagatelje iz tretjih držav, saj je to dragocen kapital, ki lahko pomaga projektom v Uniji.

(11)  Nova pravila, ki veljajo za EDIS, bi morala temeljiti na obstoječem zakonodajnem okviru, ki ga vzpostavlja Direktiva 2011/61/EU, in aktih, sprejetih za njeno izvajanje. Zato bi morala pravila za produkte v zvezi z EDIS veljati poleg pravil, določenih v obstoječi zakonodaji Unije. Za EDIS bi morala še posebej veljati pravila o upravljanju in trženju, navedena v Direktivi 2011/61/EU. Enako bi morala za čezmejne dejavnosti EDIS veljati tudi pravila glede čezmejnega opravljanja storitev in pravice do ustanavljanja, navedena v Direktivi 2011/61/EU. Dopolnjevati bi jih morala posebna pravila glede trženja, zasnovana za čezmejno trženje EDIS malim in profesionalnim vlagateljem po vsej Uniji.

(12)  Za vse tiste evropske alternativne investicijske sklade, ki se želijo tržiti kot EDIS, bi morala veljati enotna pravila. Evropskih alternativnih investicijskih skladov, ki se ne želijo tržiti kot EDIS, ta pravila ne bi smela zavezovati, ti skladi pa bi s tem tudi soglašali, da ne bodo izkoriščali prednosti, ki iz tega izhajajo. Po drugi strani podjemi za kolektivne naložbe v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in neevropski AIS ne bi bili primerni za trženje kot EDIS.

(13)  Za zagotovitev skladnosti EDIS z usklajenimi pravili, ki urejajo dejavnosti teh skladov, je nujno zahtevati, da EDIS dovoljenja izdajo pristojni organi. Usklajeno izdajo dovoljenj in postopke nadzora za upravitelje AIS v okviru Direktive 2011/61/EU bi moral zato dopolnjevati poseben postopek izdaje dovoljenj za sklade EDIS. Vzpostaviti bi bilo treba postopke, ki bodo zagotavljali, da lahko EDIS upravljajo le UAIS EU, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2011/61/EU in so zmožni upravljati EDIS. Uporabljeni so vsi potrebni ukrepi za zagotovitev, da bodo EDIS lahko izpolnjevali usklajena pravila, ki urejajo dejavnosti teh skladov.

(14)  Ker imajo evropski AIS lahko drugačne pravne oblike, ki ne pomenijo nujno statusa pravne osebe, bi bilo treba določbe, ki od EDIS zahtevajo ukrepanje, razumeti tako, da se v primerih, ko so EDIS ustanovljeni kot evropski AIS in zato, ker nimajo statusa pravne osebe, ne morejo ukrepati sami, nanašajo na upravitelja.

(15)  Za zagotovitev, da bodo EDIS vlagali v dolgoročne naložbe in prispevali k financiranju trajnostne rasti gospodarstva EU, bi morala pravila glede portfelja EDIS zahtevati jasno opredelitev kategorij sredstev, ki bi bila primerna za vlaganje s strani EDIS, in pogojev, pod katerimi bi bila primerna. EDIS bi morala v primerna naložbena sredstva vložiti vsaj 70 % svojega kapitala in v vrednostne papirje, ki jih izdajo primerna portfeljska podjetja s sedežem v Uniji, vsaj 60 % svojega kapitala. Za zagotovitev integritete EDIS je tudi zaželeno, da se EDIS prepove sodelovanje pri nekaterih finančnih transakcijah, ki bi zaradi pojava dodatnih tveganj, različnih od tistih, ki so pri skladu, namenjenemu dolgoročnim naložbam, pričakovana, lahko ogrozile njihovo naložbeno strategijo in cilje. Zagotoviti bi bilo treba jasno usmerjenost v dolgoročne naložbe, kar lahko koristi malim vlagateljem, ki so jim manj običajne naložbene strategije tuje. Zato EDIS ne bi smelo biti dovoljeno vlagati v izvedene finančne instrumente, razen za zavarovanje pred tveganji, povezanimi z njegovimi lastnimi naložbami. Zaradi likvidne narave blaga in izvedenih finančnih instrumentov, ki zagotavlja posredno izpostavljenosti, naložbe v blago ne potrebujejo dolgoročnih obveznosti vlagateljev in bi jih bilo zato treba izvzeti. To načelo se ne uporablja za naložbe v infrastrukturo ali družbe, ki so povezane z blagom ali katerih uspešnost je neposredno povezana z donosnostjo blaga, npr. kmetije v primeru kmetijskih proizvodov ali elektrarne v primeru energetskih proizvodov.

(15a)  Da bi EDIS lahko učinkovito prispevali k trajnostni, pametni in vključujoči rasti Unije, bi moral vsak sklad izvajati postopek ocenjevanja socialnega učinka primernih naložb, ob upoštevanju okoljskih in socialnih značilnosti ter značilnosti upravljanja. Upravitelj EDIS bi moral še zlasti upoštevati, kolikšen je sredstvu lastni prispevek izbranega sredstva k ciljem evropskega modela rasti (tj. krepitev socialnih infrastruktur, trajnostna mobilnost, proizvodnja energije iz obnovljivih virov in njena distribucija, procesi energetske učinkovitosti ter podjetja, dejavna v sektorjih, ki spodbujajo okoljske in socialne rešitve ali imajo velik inovacijski potencial).

(16)  Opredelitev, kaj predstavlja dolgoročno naložbo, je široka. Ne da bi pri tem nujno zahtevala dolgoročna obdobja držanja za upravitelja EDIS, so primerna naložbena sredstva v splošnem nelikvidna, zahtevajo dolgoročne obveznosti za določeno obdobje in imajo dolgoročen ekonomski profil. Primerna naložbena sredstva so neprenosljivi vrednostni papirji in zato nimajo dostopa do likvidnosti sekundarnih trgov. Pogosto zahtevajo obveznosti za določen čas, kar omejuje možnosti njihovega trženja. Ker pa lahko imajo mala in srednja podjetja, ki kotirajo na borzi, likvidnostne težave in težave z dostopom na sekundarni trg, bi bilo treba lastniške ali dolžniške instrumente, ki jih izdajo tovrstna mala in srednja podjetja, vključiti v primerna sredstva EDIS, saj morajo ohranjati stabilno strukturo delničarjev. Posledično so primerna naložbena sredstva lahko prenosljivi vrednostni papirji in imajo zato dostop do likvidnosti sekundarnih trgov. Narava ekonomske dobe naložbe, ki jo zahtevajo EDIS, je zaradi visokih kapitalskih obveznosti in dolžine obdobja, ki je potrebno za ustvarjanje donosov, dolgoročna. Zato ta sredstva ne ustrezajo naložbam s pravicami odkupa, razen v posebnih primerih in pod posebnimi pogoji.

(17)  EDIS bi moralo biti dovoljeno vlagati tudi v sredstva, ki niso primerna naložbena sredstva, saj bi to lahko bilo potrebno, če želijo učinkovito upravljati svoj denarni tok, a le, če je to v skladu z njihovo dolgoročno naložbeno strategijo.

(18)  Primerna naložbena sredstva se morajo razumeti, kot da vključujejo deleže, kot so lastniški ali navidezni lastniški instrumenti, dolžniški instrumenti v kvalificiranih portfeljskih podjetjih in posojila, ki so jim dana. Vključevati bi morala tudi deleže v drugih skladih, ki so usmerjeni na sredstva, kot so naložbe v podjetja, ki ne kotirajo na borzi in ki izdajajo lastniške ali dolžniške instrumente, za katere kupec ni zlahka določljiv. Neposredni deleži realnih sredstev, razen če so listinjena, bi morali tudi ustvariti razred primernih sredstev, in sicer pod strogimi pogoji glede njihove nabavne vrednosti in profila denarnih tokov.

(19)  Navidezni lastniški instrumenti se morajo razumeti, kot da vsebujejo vrsto finančnega instrumenta, ki je kombinacija lastniškega in dolžniškega kapitala, katerega donos je povezan z dobičkom ali izgubo kvalificiranega portfeljskega podjetja in katerega poplačilo v primeru neizpolnitve obveznosti ni v celoti zavarovano. Taki instrumenti vključujejo vrsto finančnih instrumentov, kot so podrejena posojila, tihi deleži, udeležbena posojila, pravice do udeležbe pri dobičku, zamenljive obveznice in obveznice z nakupnim bonom.

(20)  EDIS bi moralo biti kot odraz obstoječih poslovnih praks dovoljeno kupovati obstoječe delnice kvalificiranega portfeljskega podjetja od obstoječih delničarjev tega podjetja. Za zagotovitev kar najširših možnosti za zbiranje sredstev bi morale biti dovoljene tudi naložbe v druge EDIS. Za preprečevanje razpršitve naložb v kvalificirana portfeljska podjetja bi bilo EDIS dovoljeno vlagati le v druge EDIS, če ti niso že sami vložili več kot 10 % svojega kapitala v druge EDIS.

(21)  Uporaba finančnih podjetij je ▌nujna za učinkovito trženje EDIS pri vlagateljih ter za zbiranje in organizacijo prispevkov različnih vlagateljev, vključno z naložbami javne narave, v infrastrukturne projekte. Zato bi bilo treba EDIS dovoliti, da v primerna naložbena sredstva vlagajo prek finančnih podjetij, če so ta zavezana financiranju dolgoročnih projektov in rasti malih in srednjih podjetij.

(22)  ▌Kvalificirana portfeljska podjetja bi morala vključevati infrastrukturne projekte, naložbe v podjetja, ki ne kotirajo na borzi, in mala in srednja podjetja, ki kotirajo na borzi, ki želijo rasti, ▌ki bi lahko bila primerna za namene dolgoročnih naložb.

(23)  Ker so infrastrukturni projekti obsežni, zahtevajo veliko kapitala, ki mora ostati naložen dolgo časa. Taki infrastrukturni projekti bi morali zajemati stavbno infrastrukturo, kot so šole, bolnišnice ali zapori, družbeno infrastrukturo, kot so neprofitna stanovanja, transportno infrastrukturo, kot so ceste, množični tranzitni sistemi ali letališča, energetsko infrastrukturo, kot so energetska omrežja, projekti prilagajanja podnebnim spremembam in zmanjševanja posledic teh sprememb, elektrarne ali cevovodi, infrastrukturo za upravljanje voda, kot so vodovodni sistemi, kanalizacija ali namakalni sistemi, komunikacijsko infrastrukturo, kot so omrežja, in infrastrukturo za ravnanje z odpadki, kot so sistemi recikliranja ali zbiranja odpadkov.

(24)  Podjetja, ki ne kotirajo na borzi, se lahko spopadajo s težavami pri dostopu do kapitalskih trgov in financiranju nadaljnje rasti ter širitve. Zasebno financiranje prek lastniških deležev ali posojil je običajen način zbiranja finančnih sredstev. Ker so ti instrumenti po svoji naravi dolgoročne naložbe, zahtevajo potrpežljivi kapital, ki ga lahko zagotovijo EDIS. Poleg tega mala in srednja podjetja, ki kotirajo na borzi, pogosto naletijo na težave pri pridobivanju dolgoročnega financiranja, EDIS pa bi utegnili zagotoviti dragocene alternativne vire financiranja.

(25)  Naložbe v infrastrukturo zahtevajo potrpežljivi kapital, in sicer zaradi odsotnosti likvidnih sekundarnih trgov. Investicijski skladi predstavljajo bistven vir financiranja sredstev, za katera so potrebni veliki kapitalski odhodki. Za ta sredstva je pogosto potrebno kapitalsko združevanje, da se doseže želena stopnja financiranja. Takšne naložbe potrebujejo dolgo časovno obdobje zaradi na splošno dolge ekonomske dobe, povezane s temi sredstvi. Običajno je za amortizacijo naložbe v znatna realna sredstva potrebnih več let. Da bi olajšali razvoj tako velikih sredstev, bi morali EDIS imeti možnost, da neposredno vlagajo v infrastrukturo v vrednosti več kot 10 milijonov EUR, ki prinašajo predvidljive in ponavljajoče se denarne tokove skozi vso življenjsko dobo. ▌Zato je treba neposredne deleže v infrastrukturi obravnavati enako kot naložbe v kvalificirana portfeljska podjetja.

(26)  Če ima upravitelj delež v portfeljskem podjetju, obstaja tveganje, da bo svoje interese postavil pred interese vlagateljev sklada. Takšnim nasprotjem interesov se je treba izogniti, zato bi morali EDIS vlagati le v sredstva, ki niso povezana z upraviteljem, da se zagotovi neoporečno upravljanje podjetij, razen če vlagajo v enote ali deleže ali sredstva, ki jih upravlja upravitelj EDIS in so na podlagi te uredbe primerna.

(27)  Če želimo upraviteljem EDIS dovoliti določeno stopnjo prilagodljivosti pri naložbah njihovih skladov, bi bilo treba dovoliti trgovanje z naložbami, ki niso dolgoročne, v obsegu do največ 30 % njihovega kapitala.

(28)  Za omejitev tveganih dejanj EDIS je nujno zmanjšati tveganje izpostavljenosti do nasprotne stranke, tako da se njihov portfelj podvrže jasnim zahtevam po diverzifikaciji. Vsi izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se trguje na prostem trgu (izvedeni finančni instrumenti OTC) bi morali izpolnjevati zahteve Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta [...](7).

(29)  Za preprečitev znatnega vpliva, ki bi ga EDIS, ki vlagajo, lahko imeli na upravitelje drugih EDIS ali izdajatelja, se je nujno izogniti pretirani koncentraciji EDIS na eno samo naložbo.

(30)  Da se upraviteljem EDIS med življenjsko dobo sklada omogoči zbiranje dodatnega kapitala, bi jim moralo biti dovoljeno izposojanje denarja v obsegu do 40 % kapitala sklada. Namen tega bi bila zagotovitev dodatnega donosa vlagateljem. Za preprečitev tveganja zaradi različnih valut bi si EDIS lahko izposojali le v valuti, v kateri upravitelj pričakuje, da bo pridobil sredstvo.

(31)  Zaradi dolgoročne in nelikvidne narave EDIS bi morali upravitelji imeti dovolj časa za vzpostavitev naložbenih omejitev. Pri času, potrebnem za njihovo uvedbo, bi bilo treba upoštevati posebnosti in značilnosti naložb, ki pa ne sme preseči petih let.

(31a)  V izrednih okoliščinah, opredeljenih v ustanovitvenih pravilih, se lahko življenjska doba EDIS zaradi večje prožnosti podaljša ali skrajša, na primer, če se projekt konča kasneje ali prej kot načrtovano, da bi ga uskladili z njegovo dolgoročno naložbeno strategijo.

(31b)  Evropska investicijska banka, ki ima strokovno znanje za financiranje infrastrukture Unije, in tudi druge podobne nacionalne institucije, bi morale aktivno sodelovati z upravitelji EDIS in vlagatelji, zlasti z malimi vlagatelji, ki morda nimajo ustreznih izkušenj. Poleg tega bi morale biti pobuda EIB za projektne obveznice in druge podobne dejavnosti, kot je instrument za povezovanje Evrope, neposredno povezane z EDIS, pri čemer bi EIB prevzela tveganje in zagotovila jamstva za zmanjšanje tveganj, ki so neločljivo povezana s to vrsto naložb, in za spodbujanje vlagateljev, naj zaupajo EDIS kot varnemu naložbenemu instrumentu.

(32)  ▌Nič ne bi smelo preprečiti sprejetja v trgovanje enot ali delnic posameznega EDIS na organiziranem trgu, kot je določeno v členu 4(21) Direktive 2014/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta(8) [nova direktiva o trgu finančnih instrumentov], v večstranskem sistemu trgovanja, kot je opredeljen v členu 4(22) Direktive 2014/…/EU [nova direktiva o trgu finančnih instrumentov], ali v organiziranem sistemu trgovanja, kot je opredeljen v členu 4(23) Direktive 2014/../EU [nova direktiva o trgu finančnih instrumentov], pri čemer imajo vlagatelji možnost, da svoje enote ali delnice prodajo pred iztekom življenjske dobe EDIS. Pravila ali akti o ustanovitvi EDIS zato ne bi smeli preprečiti, da se enote ali delnice sprejmejo v trgovanje na organiziranih trgih ali da se z njimi tam trguje, poleg tega pa tudi ne bi smeli preprečiti vlagateljem, da prosto prenesejo svoje delnice ali enote na tretje osebe, ki jih želijo kupiti. Vendar lahko trgovanje na sekundarnih trgih v skladu z dosedanjimi izkušnjami na nacionalnih trgih na nekaterih trgih deluje, na drugih pa ta možnost pomeni visoke premije ali velike popuste na enote ali delnice EDIS, ki se sprejmejo v trgovanje ali se z njimi trguje na reguliranih trgih, kar bi v praksi preprečevalo vlagateljem, da bi uporabljali to možnost. Zato ta možnost ne bi utegnila zadoščati za nadomestitev možnosti rednejših odkupov.

(33)  Da se vlagateljem ob koncu življenjske dobe sklada omogoči učinkovit odkup njihovih enot ali delnic, bi moral upravitelj portfeljska sredstva EDIS začeti prodajati pravočasno, da se zagotovi pravilna realizacija vrednosti. Pri določanju urejenega časovnega razporeda dezinvestiranja bi moral upravitelj EDIS upoštevati različne profile zapadlosti naložb in čas, potreben za iskanje kupca sredstev, v katera je EDIS vlagal. Ker vzdrževanje naložbenih omejitev v tem časovnem obdobju za unovčenje ni praktično, bi morala njihova veljavnost z začetkom tega obdobja prenehati.

(34)  Sredstva, v katera je EDIS vlagal, lahko v času življenjske dobe sklada začnejo kotirati na organiziranem trgu. Če se to zgodi, sredstvo ne izpolnjuje več zahteve te uredbe, da ne sme kotirati na borzi. Da se upraviteljem omogoči dezinvestiranje takega sredstva na urejen način, se lahko to sredstvo do treh let upošteva v zahtevi po 70-odstotni omejitvi primernih naložbenih sredstev.

(35)  Ob upoštevanju posebnih značilnosti EDIS in ciljnih malih ter profesionalnih vlagateljev je pomembno vzpostaviti stroge zahteve po preglednosti, ki bodo bodočim vlagateljem omogočale informirano presojo in popolno zavedanje predvidenih tveganj. Poleg upoštevanja zahtev glede preglednosti iz Direktive 2011/61/EU bi morali EDIS tudi objaviti prospekt, katerega vsebina bi morala nujno vsebovati vse informacije, ki jih morajo kolektivni naložbeni podjemi zaprtega tipa razkriti v skladu z Direktivo 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta(9) ter Uredbo Komisije (ES) št. 809/2004(10). Za trženje EDIS malim vlagateljem bi morala biti obvezna objava dokumenta s ključnimi informacijami v skladu z Uredbo (EU) št. …/… Evropskega parlamenta in Sveta(11) [PRIPS]. Poleg tega bi morali vsi trženjski dokumenti izrecno poudarjati profil tveganj EDIS in navesti vsako udeležbo v instrumentih, ki vključuje proračunska sredstva Unije.

(36)  Ker so EDIS usmerjeni tako na profesionalne kot na male vlagatelje po vsej Uniji, je trženjskim zahtevam, navedenim v Direktivi 2011/61/EU, nujno treba dodati določene zahteve, da se zagotovi ustrezna raven zaščite vlagateljev, predvsem malih vlagateljev. Zato bi morali biti na voljo sistemi za vpis, izplačila imetnikom enot ali delničarjem, ponovni odkup enot ali delnic, odkup enot ali delnic in objava podatkov, ki so jih EDIS in njihovi upravitelji dolžni zagotoviti. Poleg tega je treba zagotoviti, da mali vlagatelji ne bodo prikrajšani nasproti izkušenim profesionalnim vlagateljem, zato morajo biti pri trženju EDIS malim vlagateljem uvedeni nekateri zaščitni ukrepi.

(37)  Organi, pristojni za EDIS, bi morali preveriti, ali bo zmožen tekočega izpolnjevanja zahtev te uredbe. Ker imajo pristojni organi v okviru Direktive 2011/61/EU že široke pristojnosti, je te pristojnosti nujno razširiti tako, da bodo izvajane glede na nova skupna pravila o EDIS.

(38)  ESMA bi moral biti v zvezi s to uredbo sposoben izvajati vsa pooblastila, ki so nanj prenesena z Direktivo 2011/61/EU in imeti vsa sredstva, potrebna za ta namen, zlasti človeške vire.

(39)  Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta [...](12), bi moral imeti osrednjo vlogo pri uporabi pravil, ki zadevajo EDIS, z zagotavljanjem dosledne uporabe predpisov Unije s strani nacionalnih pristojnih organov. Ker je ESMA organ z visoko specializiranimi strokovnjaki za vrednostne papirje in trge, je učinkovito in ustrezno, da se mu zaupa priprava osnutkov regulativnih tehničnih standardov, ki ne vključujejo odločitev politik. Te osnutke mora predložiti Komisiji z upoštevanjem okoliščin, v katerih bo življenjska doba EDIS dovolj dolga, da bo zajemala življenjsko dobo vsakega posameznega sredstva EDIS, lastnosti časovnega razporeda urejene prodaje sredstev EDIS, opredelitve, metodologije izračuna in predstavitve razkritja stroškov ter lastnosti sistemov, ki jih morajo EDIS vzpostaviti v vsaki državi članici, kjer želijo tržiti enote ali delnice.

(39a)  Zagotovitev davčnih spodbud na nacionalni ravni za dolgoročne naložbe prek EDIS bi lahko pomembno vplivala na usmerjanje trenutno razpoložljivih virov v financiranje dolgoročnih projektov v Uniji, predvsem z osredotočenjem na projekte v korist družbe in okolja. Zato bi se moglo oceniti, ali bi lahko projektne obveznice šteli za primerna sredstva, da bi zagotovili ekonomijo obsega in spodbudili sinergijo med naložbenimi orodji Unije. Države članice, ki se spopadajo s posledicami fiskalnega prilagajanja, spodbujamo, naj zagotovijo državno jamstvo in ugodnejše davčno obravnavanje, na primer davčne olajšave za vlagatelje, ki sodelujejo v EDIS. Države članice bi morale sprejeti vse potrebne zakonodajne in institucionalne ukrepe za zagotovitev izvajanja te uredbe.

(39b)  Države članice ter regionalni in lokalni organi imajo pomembno odgovornost za učinkovito spodbujanje in trženje EDIS pri vlagateljih ter za zagotavljanje posebnih informacij državljanom in potrošnikom o prednostih novega okvira.

(39c)  Odločilnega pomena je spodbuditi številne polprofesionalne vlagatelje v Uniji, na primer sisteme pokojninskega zavarovanja v srednjem segmentu, zavarovalnice, občinske uprave, cerkve, dobrodelne organizacije in fundacije, ki utegnejo imeti dovolj kapitala in ustrezno strokovno znanje za vlaganje v EDIS.

(40)  Nova enotna pravila o EDIS bi se morala uporabljati v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta [...](13) ter Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta [...](14).

(40a)  EDIS ne bi smel vlagati v primerno naložbeno sredstvo, v katerem ima upravitelj EDIS neposredni ali posredni interes, ki ni držanje enot ali delnic EDIS, ki ga upravlja. Zagotoviti bi bilo treba tudi jamstva, s katerimi bi preprečili prakse, ki bi utegnile izkrivljati konkurenco ali ovirati vstop.

(41)  Ciljev te uredbe, namreč zagotovitve enotnih zahtev glede pogojev za naložbe in delovanje EDIS po vsej Uniji ter sočasnega popolnega upoštevanja potrebe po uravnovešenju varnosti in zanesljivosti EDIS z učinkovitim delovanjem trga za dolgoročno financiranje in stroški za različne zainteresirane strani, države članice ne morejo v zadostni meri doseči. Ker jih je zaradi njihove obsežnosti in učinkov lažje dosegati na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

(42)  Nova enotna pravila o EDIS spoštujejo temeljne pravice in upoštevajo načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, ter še posebej dostop do storitev splošnega gospodarskega pomena, zaščito potrošnikov, pravico do poslovanja, pravico do pravnih sredstev in poštenega sojenja ter zaščito osebnih podatkov. Nova enotna pravila o EDIS bi se morala uporabljajo v skladu s temi pravicami in načeli.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

Splošne določbe

Člen 1

Vsebina in cilj

1.  Ta uredba določa enotna pravila glede pridobitev dovoljenj, naložbenih politik in pogojev delovanja evropskih alternativnih investicijskih skladov („AIS“) ali razdelkov AIS, ki se v Uniji tržijo kot evropski dolgoročni investicijski skladi („EDIS“). [Sprememba 2]

1a.   Namen te uredbe je zbrati kapital in ga usmeriti v realno gospodarstvo v skladu s cilji pametne, trajnostne in vključujoče rasti.

2.  Področju, ki je zajeto v tej uredbi, države članice ne smejo dodajati dodatnih zahtev.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „kapital“ pomeni skupni prispevek kapitala in neporabljeni kapital na vpoklic, izračunan na podlagi zneskov, ki jih je mogoče vložiti po odbitku vseh plačil, dajatev in stroškov, ki jih neposredno ali posredno krijejo vlagatelji;

(1a)  „mali vlagatelj“ pomeni vlagatelja, ki ni poklicna stranka v skladu z oddelkom I Priloge II Direktive .../.../EU [nova direktiva o trgih finančnih instrumentov];

(1b)  „profesionalni vlagatelj“ pomeni vlagatelja, ki je poklicna stranka v skladu z oddelkom I Priloge II Direktive .../... [nova direktiva o trgih finančnih instrumentov] ali ki se ga lahko na zahtevo obravnava kot poklicno stranko v skladu z navedeno direktivo;

(1c)  „polprofesionalni vlagatelj“ pomeni vsakega vlagatelja, ki se obveže, da bo vložil vsaj 100 000 EUR, in v pisni izjavi, ločeni od pogodbe, ki se sklene za obvezo k vlaganju, navede, da se zaveda tveganj, ki so povezana s predvideno obvezo ali naložbo;

(2)  „lastniški instrument“ pomeni lastniški delež v podjetju, ki ga predstavljajo delnice ali druge oblike deležev v kapitalu kvalificiranega portfeljskega podjetja in se izda njegovim vlagateljem;

(3)  „navidezni lastniški instrument“ pomeni katero koli vrsto finančnega instrumenta, katerega donos je povezan z dobičkom ali izgubo kvalificiranega portfeljskega podjetja in katerega poplačilo v primeru neizpolnitve obveznosti ni v celoti zavarovano;

(4)  „finančno podjetje“ pomeni katerega koli od naslednjih subjektov:

(a)  kreditno institucijo iz točke (1) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(15);

(b)  investicijsko podjetje, kot je določeno v točki (2) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)  zavarovalnico iz točke (1) člena 13 Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta(16);

(d)  finančni holding, kot je določeno v točki (20) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(e)  mešani poslovni holding, kot je opredeljen v točki (22) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(4a)  „profesionalni EDIS“ pomeni EDIS, ki je primeren za trženje samo profesionalnim in polprofesionalnim vlagateljem;

(4b)  „evropski AIS“ pomeni EU AIS, opredeljen v členu 4(1)(k) Direktive 2011/61/EU;

(4c)  „evropski UAIS“ pomeni EU UAIS, opredeljen v členu 4(1)(l) Direktive 2011/61/EU;

(5)  „pristojni organ EDIS“ pomeni pristojni organ matične države članice evropskega AIS, kot je določena v členu 4(1)(p) Direktive 2011/61/EU;

(6)  „matična država članica EDIS“ pomeni državo članico, v kateri so EDIS pridobili dovoljenje;

„pristojni organ EDIS“ pomeni pristojni organ matične države članice EU AIS, kot je določena v točki (q) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU;

(6a)  „pogodba o začasni prodaji“ pomeni vsako pogodbo, pri kateri ena stranka prenese vrednostne papirje ali z njimi povezane pravice na nasprotno stranko, pri čemer se prva zaveže, da jih odkupi po določeni ceni na datum v prihodnosti, ki je že ali še bo določen;

(6b)  „prodaja na kratko“ pomeni nekrito prodajo sredstev;

(6c)  „EDIS za male vlagatelje‟ pomeni EDIS, pri katerem so med vlagatelji tudi mali vlagatelji;

(6d)  „posoja vrednostnih papirjev“ oziroma „izposoja vrednostnih papirjev“ pomeni transakcijo, ko institucija ali njena nasprotna stranka prenese vrednostne papirje na posojilojemalca, ta pa se zaveže, da bo na določen dan v prihodnosti ali na zahtevo posojilodajalca vrnil vrednostne papirje enake vrste – transakcija zajema posojo vrednostnih papirjev na strani posojilodajalca in izposojo na strani posojilojemalca;

(6e)  „infrastruktura“ pomeni osnovne fizične in neoprijemljive organizacijske strukture in zmogljivosti, ki so potrebne za delovanje družbe ali podjetja.

Člen 3

Pridobitev dovoljenj in uporaba oznake

1.  Za vlogo in pridobitev dovoljenja za EDIS so primerni le evropski AIS.

2.  EDIS se lahko tržijo v vsej Uniji ali v kateri koli državi članici EU, če so v skladu s to uredbo pridobili dovoljenje.

Dovoljenje za upravljanje EDIS velja v vseh državah članicah.

3.  Kolektivni naložbeni podjem lahko uporablja oznako „EDIS“ ali „evropski dolgoročni investicijski sklad“ le v povezavi s seboj ali z enotami ali delnicami, ki jih izdaja tam, kjer je v skladu s to uredbo pridobil dovoljenje.

4.  Pristojni organi za EDIS vsako četrtletje zaupno obvestijo ESMA o odobrenih ali odvzetih dovoljenjih v skladu s to uredbo in posredujejo vse potrebne podatke o dejavnostih EDIS, da se zagotovi skladnost z določbami te uredbe.

ESMA vodi osrednji javni register, v katerem so navedeni vsi EDIS, ki so pridobili dovoljenje v okviru te uredbe, njihovi upravitelji, informacije iz člena 4 in pristojni organi EDIS. Register je na voljo v elektronski obliki.

Člen 4

Vloga za pridobitev dovoljenja za upravljanje EDIS

1.  Evropski AIS za dovoljenje EDIS zaprosi pri pristojnem organu.

V vlogi za pridobitev dovoljenja za upravljanje EDIS se navede naslednje:

(a)  pravila upravljanja ali akti o ustanovitvi;

(b)  informacije o istovetnosti predlaganega upravitelja, podatki o sedanjem in preteklem upravljanju sklada ter izkušnje v zvezi z dolgoročnimi naložbami;

(c)  informacije o istovetnosti depozitarja;

(d)  opis informacij, ki bodo na voljo vlagateljem;

(da)  pri EDIS za male vlagatelje opis obstoječih postopkov in veljavnih ureditev za obravnavanje pritožb malih vlagateljev;

(e)  vse druge informacije ali dokumenti, ki jih zahteva pristojni organ EDIS, da preveri skladnost z zahtevami iz te direktive.

2.  ▌EU UAIS, ki je pridobil dovoljenje v okviru Direktive 2011/61/EU, je upravičen do upravljanja EDIS in pristojnemu organu EDIS predloži poenostavljeno vlogo za pridobitev dovoljenja za upravljanje EDIS, ki je predložil vlogo za pridobitev dovoljenja za delovanje v skladu z odstavkom 1. Ta vloga za pridobitev dovoljenja se nanaša na vlogo (vključno s predloženo dokumentacijo) in dovoljenje v skladu z Direktivo 2011/61/EU.

▌

3.  EDIS in evropski UAIS morajo biti v [dveh mesecih] od datuma predložitve popolne vloge obveščeni o tem, ali sta bili izdani dovoljenje EDIS in dovoljenje za upravljanje EDIS.

4.  O vseh naknadnih spremembah dokumentacije, na katere se nanaša odstavek 1 ▌, mora biti pristojni organ EDIS takoj obveščen.

Člen 5

Pogoji za izdajo dovoljenja

1.  EDIS, ki vlagajo vlogo, se dovoljenje lahko izda le, če je njihov pristojni organ:

(a)  prepričan, da bodo EDIS, ki vlagajo vlogo, zmožni izpolnjevati vse zahteve te uredbe, ter odobri pravila sklada ali akte o ustanovitvi in izbiro depozitarja;

(b)  odobril vlogo EU UAIS, ki je v okviru Direktive 2011/61/EU pridobil dovoljenje za upravljanje EDIS ▌;

(ba)  prepričan, da zoper predlaganega upravitelja ali osebo, ki opravlja funkcijo upravljanja v okviru predlaganega upravitelja, niso bile uvedene sankcije zaradi kršitev nacionalne zakonodaje ali zakonodaje Unije, ki ureja upravljanje skladov.

1a.  Pristojni organ odgovori EDIS, ki vlaga vlogo, v roku [dveh] mesecev.

2.  Pristojni organ EDIS lahko zavrne vlogo EU UAIS za upravljanje EDIS le, če:

(a)  EU UAIS ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe;

(b)  EU UAIS ne izpolnjuje zahtev iz Direktive 2011/61/EU, določenih v sodelovanju s pristojnim organom upravitelja EDIS v skladu s to uredbo in z ureditvijo sodelovanja pri nadzoru, kakor je določeno v Direktivi 2011/61/EU;

(c)  EU UAIS ni pridobil dovoljenja svojega pristojnega organa za upravljanje AIS, ki vključujejo vrsto skladov, kot jih zajema ta uredba in so določeni v sodelovanju s pristojnim organom upravitelja EDIS v skladu s to uredbo;

(d)  EU UAIS ni predložil dokumentacije iz člena 4(2) ali pojasnil ali informacij, ki se zahtevajo v skladu s tem členom.

Pred zavrnitvijo vloge se mora pristojni organ EDIS posvetovati s pristojnim organom EU UAIS.

3.  Pristojni organ ne sme izdati dovoljenja za upravljanje EDIS, če EDIS, ki vlagajo vlogo, ne smejo zakonito tržiti svojih enot ali delnic v svoji matični državi. Pristojni organ sporoči EDIS, ki vlaga vlogo, razlog za zavrnitev izdaje dovoljenja. Zavrnitev velja za vse države članice.

4.  Izdaja dovoljenja za upravljanje EDIS ne sme biti pogojena z zahtevo, da EU UAIS, ki se mu dovoljenje izda v matični državi članici EDIS, upravlja EDIS, ali da EU UAIS izvaja ali prenese dejavnosti v matično državo članico EDIS.

Člen 6

Veljavna pravila in odgovornost

1.  EDIS morajo vedno izpolnjevati vse določbe te uredbe.

2.  EDIS in njihov upravitelj morajo vedno izpolnjevati vse zahteve Direktive 2011/61/EU.

3.  Za zagotavljanje skladnosti s to uredbo je odgovoren upravitelj EDIS. Ta je odgovoren za vse izgube ali škodo, ki bi nastala zaradi neskladnosti s to uredbo.

Poglavje II

Obveznosti v zvezi z naložbeno politiko EDIS

Oddelek I

Splošna pravila in primerna sredstva

Člen 7

Naložbeni razdelki

Pri EDIS, sestavljenem iz več naložbenih razdelkov, se vsak naložbeni razdelek EDIS za namene tega poglavja obravnava kot ločen EDIS.

Člen 8

Primerne naložbe

1.  V skladu s cilji pametne, trajnostne in vključujoče rasti lahko EDIS vlagajo le v naslednje kategorije sredstev in le pod pogoji, ki jih navaja ta uredba:

(a)  primerna naložbena sredstva;

(b)  sredstva iz člena 50(1) Direktive 2009/65/ES Evropskega Parlamenta in Sveta(17).

2.  EDIS ne smejo opravljati ničesar od naštetega:

(a)  prodaje sredstev na kratko;

(b)  prevzemati neposrednih ali posrednih izpostavljenosti, niti prek izvedenih finančnih instrumentov, certifikatov, ki jih predstavljajo, indeksov, ki na njih temeljijo, ali drugih načinov ali instrumentov, s katerim bi pridobili izpostavljenost;

▌

(d)  uporabljati izvedenih finančnih instrumentov, razen če ▌je njihov izključni namen zavarovanje pred tveganji ▌, povezanimi z drugimi naložbami EDIS.

2a.  Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, ESMA po odprtem javnem posvetovanju pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi merila za opredelitev okoliščin, v katerih je izključni namen pogodb o izvedenih finančnih instrumentih zavarovanje pred tveganji, povezanimi z naložbami iz odstavka 2(d).

ESMA predloži Komisiji te osnutke regulativnih tehničnih standardov do [datum: 3 mesece po začetku veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 9

Primerna naložbena sredstva

Sredstvo iz člena 8(1)(a) je primerno za naložbo s strani EDIS le, če spada v katero od naslednjih kategorij:

(a)  lastniški ali navidezni lastniški instrumenti, ki jih je:

(i)  izdalo kvalificirano portfeljsko podjetje in so jih EDIS pridobili neposredno od kvalificiranega portfeljskega podjetja;

(ii)  izdalo kvalificirano portfeljsko podjetje v zameno za lastniški instrument, ki so ga EDIS prej neposredno pridobili od kvalificiranega portfeljskega podjetja;

(iii)  izdalo podjetje, katerega hčerinsko podjetje v večinski lasti je kvalificirano portfeljsko podjetje, v zameno za lastniški instrument, ki so ga EDIS od kvalificiranega lastniškega podjetja pridobili v skladu s točkami (i) in (ii);

(b)  dolžniški instrumenti, ki jih je izdalo kvalificirano portfeljsko podjetje, z zapadlostjo, ki je usklajena z življenjsko dobo EDIS;

(c)  posojila, ki so jih EDIS odobrili kvalificiranemu portfeljskemu podjetju, z zapadlostjo, ki je usklajena z življenjsko dobo EDIS;

(d)  enote ali delnice enega ali več drugih skladov EDIS, EuVECA in EuSEF, če ti niso že sami vložili več kot 10 % svojega kapitala v sklade EDIS;

(e)  neposredni ali posredni deleži prek kvalificiranih portfeljskih podjetij posamezne infrastrukture, za katere se zahteva predhodna naložba v dolgoročna sredstva v višini najmanj 10 milijonov EUR ali v enakovredni valuti na datum nastanka teh odhodkov in ki zagotavljajo redne predvidljive donose.

V skladu s cilji pametne, trajnostne in vključujoče rasti ali v okviru regionalne politike Unije dajo pristojni organi pri preučevanju vlog prednost projektom, ki se financirajo iz javno-zasebnih partnerstev.

Člen 10

Kvalificirano portfeljsko podjetje

1.  Kvalificirano portfeljsko podjetje iz člena 9(1) je portfeljsko podjetje, ki ni kolektivni naložbeni podjem, in izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(a)  da ni finančno podjetje z izjemo evropskih multilateralnih razvojnih bank iz člena 117(2)(f), (i), (j) in (k) Uredbe (EU) št. 575/2013 [CRR];

(b)  da ni sprejeto v trgovanje:

(i)  na organiziranem trgu, kot je opredeljen v točki 21 člena 4(1) Direktive 2014/…/EU [nova direktiva o trgu finančnih instrumentov];

(ii)  v večstranskem sistemu trgovanja, kot je opredeljen v točki 22 člena 4(1) Direktive 2014/…/EU [nova direktiva o trgu finančnih instrumentov];

▌

(ba)  da je sprejeto v trgovanje na organiziranem trgu ali večstranskem sistemu trgovanja, njegova tržna kapitalizacija pa ne presega 1 milijarde EUR;

(bb)  da je sprejeto v trgovanje na reguliranem trgu ali v večstranskem sistemu trgovanja v skladu s členom 2(1) priloge k priporočilu Komisije št. 223/361/ES(18);

(c)  ustanovljeno je v državi članici ali v tretji državi, če:

(i)  ta država ni uvrščena na seznam jurisdikcij, za katere je Projektna skupine za finančno ukrepanje („FATF“) ugotovila, da so visoko tvegane in ne sodelujejo, ali

(ii)  je podpisala sporazum z matično državo članico upravitelja EDIS in z vsako drugo državo članico, v kateri se nameravajo tržiti enote ali deleži EDIS, če tretja država ni država:

–  v kateri ni davkov ali so zgolj nominalni,

–  v kateri ni učinkovite izmenjave informacij s tujimi davčnimi organi,

–  v kateri zakonodajne, sodne ali upravne določbe niso dovolj pregledne,

–  v kateri se ne zahteva dejanska lokalna prisotnost,

–  ki je off-shore finančno središče.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1(a) [...] je kvalificirano portfeljsko podjetje lahko finančno podjetje ali kolektivni naložbeni podjem, ki v skladu s cilji pametne, trajnostne in vključujoče rasti financira izključno kvalificirana portfeljska podjetja iz odstavka 1 tega člena ali realna sredstva iz člena 9.

Člen 11

Nasprotja interesov

EDIS ne vlaga v primerno naložbeno sredstvo, v katerem upravitelj ima ali prejema neposredni ali posredni interes in ki ni držanje enot ali delnic EDIS, EuSEF ali EuVECA ali kolektivnih naložbenih podjemov v smislu člena 10(2), ki ga upravlja.

Oddelek 2

Določbe o naložbenih politikah

Člen 12

Sestava in diverzifikacija portfelja

1.  EDIS vložijo vsaj 70 % svojega kapitala v primerna naložbena sredstva in vsaj 60 % svojega kapitala v sredstva, našteta v členu 9(a) (b) in (c), v kvalificirana portfeljska podjetja, ustanovljena na ozemlju države članice.

1a.  Če pravila ali akti o ustanovitvi EDIS predvidevajo redne pravice do odkupa, EDIS v vnaprej določenih obdobjih odkupa vzdržuje likvidnostno rezervo, ki je primerna glede na upravljanje likvidnosti za uveljavljanje pravic do odkupa, pri čemer upošteva zahteve in pogoje za uveljavljanje pravic odkupa.

1b.  ESMA pripravi regulativne tehnične standarde, da nadalje opredeli sestavo likvidnostnih rezerv.

Osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do ...*.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

2.  EDIS lahko vložijo največ:

(a)  10 % svojega kapitala v sredstva, ki jih je izdalo katero koli posamezno kvalificirano portfeljsko podjetje;

(b)  10 % svojega kapitala neposredno ali posredno v posamezno infrastrukturo v skladu s členom 9(e);

(c)  10 % svojega kapitala v enote ali delnice katerega koli posameznega sklada EDIS, EuVECA EuSEF ali AIS;

(d)  5 % svojega kapitala v sredstva iz člena 8(1)(b), če jih je izdal kateri koli posamezni organ.

3.  Skupna vrednost enot ali delnic skladov EDIS, EuvECA in EuSEF v portfelju EDIS ne sme presegati 20 % vrednosti njegovega kapitala.

4.  Skupna izpostavljenost EDIS nasprotni stranki, ki izhaja iz posla z izvedenim finančnim instrumentom, s katerim se trguje na prostem trgu, ali pogodbe o ponovnem odkupu ali pogodbe o odkupu in povratni prodaji, ne sme presegati 5 % njegovega kapitala.

5.  Z odstopanjem od odstavka 2(a) in 2(b) lahko EDIS zviša navedeno 10-odstotno omejitev na 20 %, če skupna vrednost sredstev, ki jih drži v kvalificiranih portfeljskih podjetjih, v katera vloži več kot 10 % svojega kapitala, ne presega 40 % vrednosti njegovega kapitala.

6.  Gospodarske družbe, ki so vključene v isto skupino za namene konsolidiranih računovodskih izkazov, kot jih ureja Sedma direktiva Sveta 83/349/EGS(19), ali v skladu s priznanimi mednarodnimi računovodskimi standardi, se za izračunavanje omejitev iz odstavkov od 1do 5 obravnavajo kot posamezno kvalificirano portfeljsko podjetje ali posamezni organ.

Člen 12a

Če EDIS krši zahtevo po diverzifikaciji, kot je določena v členu 12, in upravitelj EDIS ne more vplivati na kršitev, pristojni organi upravitelju odobrijo obdobje šest mesecev, da sprejme vse potrebne ukrepe, da to stanje popravi.

Člen 13

Koncentracija

1.  EDIS lahko pridobijo največ 25 % enot ali delnic posameznega EDIS, EuVECA ali EuSEF.

2.  Omejitve glede koncentracije iz člena 56(2) Direktive 2009/65/ES morajo veljati za naložbe v sredstva iz člena 8(1)(b) te uredbe.

Člen 14

Izposojanje denarja

EDIS si lahko izposodijo denar, če izposoja izpolnjuje vse naštete pogoje:

(a)  če ne predstavlja več kot 40 % kapitala EDIS;

(b)  če je njen namen pridobivanje deležev v primernih naložbenih sredstvih;

(c)  če je pogodba zanjo sklenjena v isti valuti, kot je valuta sredstev, ki bodo pridobljena z izposojenim denarjem;

▌

(ea)  če bremeni sredstva, ki ne predstavljajo več kot 30 % kapitala EDIS.

(eb)  če je trajanje posojila usklajeno z življenjsko dobo EDIS.

Upravitelj EDIS vnaprej obvesti vlagatelje o prihodnjih potrebah po posojanju, ki izhajajo iz naložbene strategije.

Člen 15

Uporaba sestave portfelja in pravil o diverzifikaciji

1.  Omejitve naložb iz člena 12(1), morajo:

(a)  veljati do datuma, navedenega v pravilih EDIS ali aktih o ustanovitvi, pri čemer morajo biti za določitev tega datuma upoštevane posebnosti in značilnosti sredstev, ki jih bodo EDIS vložili, ne sme pa biti poznejši od petih let ali polovice življenjske dobe EDIS, kot je določena v skladu s členom 16(2), kar je prej, po pridobitvi dovoljenja EDIS. V izjemnih primerih lahko pristojni organ EDIS ob predložitvi ustrezno utemeljenega naložbenega načrta lahko odobri podaljšanje te časovne omejitve, vendar ne več kot za dodatno leto;

(b)  prenehati veljati, ko EDIS začnejo prodajati sredstva v skladu s svojo politiko odkupov, kot je navedena v členu 16;

(c)  biti začasno prekinjene, kadar EDIS zbirajo dodatni kapital, če prekinitev ne traja dlje od 12 mesecev, zlasti če gre za infrastrukturno naložbo.

2.  Če dolgoročno sredstvo, v katero so vlagali EDIS, izda kvalificirano portfeljsko podjetje, ki ne izpolnjuje več zahtev člena 10(1)(b), se dolgoročno sredstvo lahko še naprej upošteva pri izračunavanju 70-odstotne vrednosti, omenjene v členu 12(1), za največ tri leta od datuma, od katerega portfeljsko podjetje ne izpolnjuje več zahtev iz člena 10.

Poglavje III

Odkup, trgovanje in izdajanje delnic ali enot EDIS ter delitev prihodka

Člen 16

Politika odkupov

1.  Upravitelj EDIS lahko vzpostavi profesionalni EDIS brez udeležbe malih vlagateljev ali se odloči za vzpostavitev EDIS, v katerem so lahko udeleženi mali, profesionalni in polprofesionalni vlagatelji.

1a.   V pravilih ali aktih o ustanovitvi EDIS je lahko naveden konec življenjske dobe EDIS v obliki točnega datuma, pa tudi pravica do začasnega podaljšanja njegove življenjske dobe ter pogoji za uveljavljanje te pravice. Če ni naveden natančen datum, je življenjska doba EDIS neomejena.

1b.  Če se upravitelj EDIS odloči, da so mali vlagatelji lahko udeleženi v EDIS, smejo vsi vlagatelji zahtevati odkup svojih enot ali delnic pred iztekom življenjske dobe EDIS. Kljub temu pa se lahko odkup enot in delnic institucionalnih ali malih vlagateljev izvede šele po polovici življenjske dobe EDIS in za največ 20 % skupnega zneska sklada. Če pravila ali akti o ustanovitvi EDIS ne predvidevajo pravic do odkupa, imajo vlagatelji možnost začeti odkup dan po izteku življenjske dobe EDIS.

ESMA razvije osnutke regulativnih tehničnih standardov, da nadalje opredeli pogoje in zahteve struktur politike odkupa EDIS, da se zagotovi jasnost in doslednost v vsej Uniji.

2.  Življenjska doba EDIS je skladna z njegovo dolgoročno naravo in dovolj dolga, da zajema življenjsko dobo vsakega posameznega sredstva EDIS, merjeno glede na profil nelikvidnosti, gospodarsko življenjsko dobo sredstva in navedeni cilj njegove dolgoročne naložbe.

3.  Vlagatelji lahko zahtevajo prenehanje delovanja EDIS, če njihove zahteve po odkupu, vložene v skladu s politiko odkupa EDIS, v enem letu po datumu, ko so bile vložene, niso izpolnjene.

3a.  V pravilih ali aktih o ustanovitvi EDIS ter objavi za vlagatelje se določijo postopki za ponovno vlaganje izkupička iz naložb v kvalificirana portfeljska podjetja, in sicer bodisi v dodatna kvalificirana portfeljska podjetja bodisi v visokokakovostna likvidna sredstva, če te naložbe zapadejo pred koncem življenjske dobe EDIS.

4.  Vlagatelji morajo vedno imeti možnost, da so poplačani v gotovini.

5.  Poplačilo v naravi iz sredstev EDIS je mogoče le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)  v pravilih ali aktih o ustanovitvi EDIS je ta možnost predvidena , pod pogojem, da so vsi vlagatelji obravnavani pravično;

(b)  vlagatelj pisno zahteva poplačilo v delnicah sredstev sklada;

(c)  prenosa teh sredstev ne omejujejo posebna pravila.

6.  ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi dovolj dolgo življenjsko dobo EDIS, da bo zajemala življenjsko dobo vsakega posameznega sredstva EDIS.

Osnutke regulativnih tehničnih standardov do leta 2015 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 17

Sekundarni trg

1.  Pravila ali akti o ustanovitvi EDIS ne smejo preprečevati sprejetja enot ali delnic posameznega EDIS v trgovanje na organiziranem trgu, kot je opredeljen v členu 4(14) Direktive 2004/39/ES, ali v večstranskem sistemu trgovanja, kot je opredeljen v členu 4(15) Direktive 2004/39/ES ▌.

2.  Pravila ali akti o ustanovitvi EDIS vlagateljem ne smejo preprečevati prostega prenosa delnic ali enot tretjim osebam.

2a.  EDIS redno objavlja pojasnila o morebitnih večjih razlikah med tržno vrednostjo delnic ali enot, ki kotirajo na borzi, in svojo oceno vrednosti lastnega neto premoženja.

Člen 18

Izdaja novih delnic ali enot

1.  Posamezni EDIS lahko ponudi nove izdaje delnic ali enot v skladu s svojimi pravili sklada ali akti o ustanovitvi.

2.  Posamezni EDIS ne sme izdajati novih delnic ali enot po ceni, ki je nižja od neto vrednosti njegovih sredstev, ne da bi jih prej po tej ceni ponudili obstoječim vlagateljem.

Člen 19

Prodaja sredstev EDIS

1.  Vsi EDIS morajo za urejeno prodajo svojih sredstev, s katero bodo vlagatelji po koncu življenjske dobe EDIS imeli možnost odkupa, sprejeti razčlenjen časovni razpored.

2.  Časovni razpored iz odstavka 1 se pregleda vsaj enkrat letno in vsebuje:

(a)  oceno trga za potencialne kupce;

(b)  oceno in primerjavo potencialnih prodajnih cen;

(c)  vrednotenje sredstev, ki bodo odprodana;

(d)  natančen časovni okvir za razpored prodaje.

3.  ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, pri čemer določi merila za oceno iz točke (a) in vrednotenje iz točke (c) odstavka 2.

ESMA predloži Komisiji te osnutke regulativnih tehničnih standardov do […].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 20

Porazdelitev izkupička

1.  Posamezni EDIS lahko med vlagatelje redno porazdeli izkupiček, ki ga prinašajo sredstva, vsebovana v portfelju. Izkupiček vključuje:

(a)  ves izkupiček, ki ga sredstva redno ustvarjajo;

(b)  povečano vrednost kapitala, realizirano po prodaji sredstva ▌.

2.  Politika razdeljevanja prihodka je zasnovana tako, da je nestanovitnost donosov za vlagatelje čim manjša. Prihodek ne sme biti razdeljen v večjem obsegu, kot je potreben za prihodnje obveznosti EDIS.

2a.  EDIS lahko sorazmerno zmanjša svoj kapital, če odproda katero od svojih portfeljskih sredstev.

3.  EDIS morajo v pravilih sklada ali aktih o ustanovitvi navesti politiko porazdelitve, ki jo bodo sprejeli med življenjsko dobo sklada.

Poglavje IV

Zahteve glede preglednosti

Člen 21

Preglednost

1.  Enot ali delnic EDIS, ki imajo dovoljenje, ni dovoljeno tržiti brez predhodne objave prospekta.

Enot ali delnic EDIS, ki imajo dovoljenje, ni dovoljeno tržiti malim vlagateljem v Uniji brez predhodne objave dokumenta s ključnimi informacijami v skladu z Uredbo (EU) št. …/… [PRIPS].

2.  Prospekt vsebuje informacije, ki jih vlagatelji potrebujejo za informirano presojo o predlagani naložbi ter predvsem z njo povezanih tveganjih.

3.  Prospekt vsebuje najmanj naslednje:

(a)  izjavo, v kateri je navedeno, kako naložbeni cilji in strategije za dosego teh ciljev, ki jih imajo EDIS, opredeljujejo naravo sklada kot dolgoročno;

(b)  informacije za razkritje kolektivnim naložbenim podjemom zaprtega tipa v skladu z Direktivo 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta(20) in Uredbo Komisije (ES) št. 809/2004(21);

(c)  informacije za razkritje vlagateljem na podlagi člena 23 Direktive 2011/61/EU, če jih ne zajema že točka (b) tega odstavka;

(d)  jasno oznako kategorij sredstev, za katera imajo EDIS dovoljenje, da lahko vanje vlagajo;

(da)  izkaz denarnih tokov.

▌

4.  Prospekt, dokument s ključnimi informacijami in vsi drugi trženjski dokumenti morajo jasno obveščati vlagatelje o nelikvidni naravi EDIS.

Prospekt, dokument s ključnimi informacijami in vsi drugi trženjski dokumenti morajo še posebej jasno:

(a)  obveščati vlagatelje o dolgoročni naravi naložb v EDIS;

(b)  po potrebi v skladu s členom 16(1) obveščati vlagatelje o koncu življenjske dobe EDIS in vseh pravicah začasnega podaljšanja ali vseh pravicah posredovanja v zvezi z življenjsko dobo EDIS ter določenih natančnih pogojih v zvezi s tem;

(c)  navesti, ali se nameravajo EDIS tržiti malim vlagateljem;

(d)  navesti, da imajo vlagatelji v skladu s členom 16(1) in s pravili ali akti o ustanovitvi EDIS pravico odkupiti svoje naložbe;

(e)  navesti pogostost in čas plačila vseh prihodkov vlagateljem med življenjsko dobo sklada, če bodo ti prihodki obstajali;

(f)  svetovati vlagateljem, da naj v EDIS vložijo le majhen delež svojega naložbenega portfelja.

(fa)  obveščati vlagatelje o strategiji za uvrščanje podjetij, ki ne kotirajo na borzi, v trgovanje na reguliranih trgih;

(fb)  obveščati vlagatelje o strategiji v zvezi z uporabo izvedenih finančnih instrumentov ob upoštevanju posebnih značilnosti in vidikov posameznega projekta;

(fc)  navesti vsako udeležbo v instrumentih, ki vključujejo proračunska sredstva Unije.

(fd)  vlagatelji so redno, vsaj enkrat letno, obveščeni o napredku posameznega naložbenega projekta, vrednosti posameznih kvalificiranih portfeljskih naložb in vrednosti drugih sredstev, v katera so vložena neuporabljena denarna sredstva, ter naravi, namenu in vrednosti vseh uporabljenih izvedenih finančnih instrumentov.

4a.  Prospekt profesionalnih EDIS vsebuje informacije iz člena 23 Direktive 2011/61/EU. Poleg tega vsebuje še odstopanja od določb člena 12 o sestavi portfelja.

Člen 22

Razkritje stroškov

1.  Prospekt mora jasno obveščati vlagatelje o obsegu različnih stroškov, ki jih neposredno ali posredno krije vlagatelj. Različne stroške je treba združiti glede na naslednje rubrike:

(a)  stroški vzpostavitve EDIS;

(b)  stroški, povezani s pridobivanjem sredstev;

(c)  stroški upravljanja;

(d)  stroški distribucije;

(e)  drugi stroški, vključno z upravnimi in regulativnimi stroški ter stroški depozitarja, hrambe, strokovnih storitev in revizije.

2.  V prospektu mora biti objavljeno skupno razmerje stroškov glede na kapital EDIS.

3.  Ključni dokument z informacijami mora v okviru predstavitve skupnih stroškov v denarni in odstotni obliki odražati vse stroške, navedene v prospektu.

4.  ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih podrobno navede:

(a)  skupne opredelitve, metodologije izračunavanja in oblike predstavitve stroškov iz odstavka 1 ter skupnega razmerja stroškov iz odstavka 2;

(b)  skupne opredelitve, metodologijo izračunavanja in oblike, v kateri bodo predstavljeni skupni stroški iz odstavka 3.

Pri pripravi teh regulativnih tehničnih standardov mora ESMA upoštevati osnutke regulativnih standardov, navedenih v točki (…) Uredbe (EU) št. …/… [PRIPS].

ESMA predloži Komisiji te osnutke regulativnih tehničnih standardov do […].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Poglavje V

Trženje enot ali delnic EDIS

Člen 23

Zmogljivosti, ki so na voljo vlagateljem

1.  Če pravila ali akti o ustanovitvi EDIS za male vlagatelje predvidevajo pravice do odkupa, upravitelj EDIS v vsaki državi članici, v kateri namerava tržiti enote ali delnice navedenega EDIS, vzpostavi sisteme, ki bodo na voljo za vpis, izplačila imetnikom enot ali delničarjem, ponovni odkup enot ali delnic, odkup enot ali delnic in objavo podatkov, ki so jih EDIS in njihovi upravitelji dolžni zagotoviti.

2.  ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov s podrobno opredelitvijo vrst in značilnosti zmogljivosti, njihovo tehnično infrastrukturo in natančno opredelitev njihovih nalog v zvezi z vlagatelji EDIS iz odstavka 1.

ESMA predloži Komisiji te osnutke regulativnih tehničnih standardov do […].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

2a.  Za profesionalne EDIS določba iz odstavka 1 tega člena ne velja.

Člen 24

Dodatne zahteve za trženje malim vlagateljem

Upravitelj EDIS lahko trži enote ali delnice teh EDIS malim vlagateljem, pri čemer mora izpolnjevati vse naslednje dodatne zahteve:

(a)   da pravila ali akti o ustanovitvi EDIS zagotavljajo enako obravnavo vseh vlagateljev in da posamezni vlagatelji ali skupine vlagateljev niso deležni prednostne obravnave ali posebnih gospodarskih ugodnosti;

(b)   da so EDIS lahko strukturirani kot partnerstvo, če to od vlagatelja ne zahteva prevzemanja dodatnih obvez poleg prvotno prevzete kapitalske obveze;

(c)   da lahko mali vlagatelji med obdobjem vpisovanja ▌enot ali delnic EDIS prekličejo svoj vpis, denar pa jim je vrnjen brez kazni;

(ca)  da je upravitelj EDIS vzpostavil ustrezne postopke in ureditev za obravnavanje pritožb malih vlagateljev, ki jim omogočajo, da vložijo pritožbe v uradnem jeziku ali enem izmed uradnih jezikov svoje države članice;

(cb)  da imajo EDIS takšno pravno obliko, da mali vlagatelji ne morejo izgubiti več kot znesek, ki so ga vložili v sklad;

(cc)  da EDIS vlagajo v enote ali delnice EuVECA in EuSEF samo, če imajo ti depozitarja;

ESMA razvije standarde, ki podrobneje opredeljujejo določbe, v skladu s katerimi so mali vlagatelji vključeni v pravila ali akte o ustanovitvi.

Člen 25

Trženje enot ali delnic EDIS

1.  Upravitelj EDIS mora imeti možnost tržiti enote ali delnice teh EDIS, ki imajo dovoljenje, profesionalnim, polprofesionalnim in malim vlagateljem v svoji matični državi po izdaji obvestila v skladu s členom 31 Direktive 2011/61/EU.

2.  Upravitelj EDIS lahko trži enote ali delnice teh EDIS, ki imajo dovoljenje, profesionalnim, polprofesionalnim in malim vlagateljem v državah članicah, ki niso matična država upravitelja EDIS, po izdaji obvestila v skladu s členom 32 Direktive 2011/61/EU.

3.  Upravitelj EDIS mora v zvezi z vsemi EDIS podrobno navesti pristojnemu organu, ali jih namerava tržiti malim vlagateljem ali ne.

4.  Poleg dokumentacije in informacij, ki so zahtevane na podlagi člena 32 Direktive 2011/61/EU, upravitelj EDIS pristojnemu organu priskrbi vse naslednje:

(a)  prospekt EDIS;

(b)  dokument s ključnimi informacijami o EDIS, če bodo trženi malim vlagateljem;

(c)  podatke o zmogljivostih iz člena 22.

5.  Pristojnosti in pooblastila pristojnih organov v skladu s členom 32 Direktive 2011/61/EU morajo biti razumljena tako, da se nanašajo tudi na trženje EDIS malim vlagateljem in da zajemajo dodatne zahteve, navedene v tej uredbi.

6.  ▌Pristojni organ matične države članice upravitelja EDIS tudi prepove trženje EDIS, ki imajo dovoljenje, če njihov upravitelj ne izpolnjuje ali ne bo izpolnjeval zahtev te uredbe.

7.  Poleg pooblastil v skladu s prvim pododstavkom člena 32(3) Direktive 2011/61/EU mora pristojni organ matične države članice upravitelja EDIS zavrniti tudi prenos popolne dokumentacije pristojnim organom države članice, v kateri se EDIS nameravajo tržiti, če njihov upravitelj ne izpolnjuje ali ne bo izpolnjeval zahtev te uredbe.

Poglavje VI

Nadzor

Člen 26

Nadzor s strani pristojnih organov

1.  Pristojni organi morajo redno nadzirati skladnost s to uredbo.

2.  Pristojni organ EDIS je odgovoren za nadzor skladnosti s pravili, navedenimi v poglavjih II, III in IV.

3.  Pristojni organ EDIS je odgovoren za nadzor skladnosti z obveznostmi, navedenimi v pravilih sklada ali v aktih o ustanovitvi, ter obveznostmi, navedenimi v prospektu, ki morajo biti skladne s to uredbo.

4.  Pristojni organ upravitelja EDIS je odgovoren za nadzor ustreznosti upraviteljeve ureditve in organizacijske strukture, kar upravitelju omogoča izpolnjevanje obveznosti in pravil, ki se nanašajo na sestavo in delovanje vseh EDIS, ki jih upravlja.

Pristojni organ upravitelja EDIS je odgovoren za nadzor njegove skladnosti s to uredbo.

5.  Pristojni organi morajo nadzirati kolektivne naložbene podjeme, ki so ustanovljeni ali se tržijo na njihovem ozemlju, in se prepričati, da ti podjemi ne uporabljajo oznake EDIS ali se ne predstavljajo kot EDIS, če nimajo dovoljenja in niso skladni s to uredbo.

Člen 27

Pooblastila pristojnih organov

1.  Pristojni organi dobijo vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog na podlagi te uredbe.

1a.  Pristojni organ EDIS ob upoštevanju načela sorazmernosti sprejme ustrezne ukrepe, zlasti če upravitelj EDIS:

(a)  ne izpolnjuje zahtev, ki se uporabljajo za sestavo in diverzifikacijo portfelja, s čimer krši člena 12 in 15;

(b)  trži enote ali delnice EDIS malim vlagateljem, pri čemer krši člena 24 in 25;

(c)  uporablja oznako EDIS, čeprav nima dovoljenja v skladu s členom 3;

(d)  uporablja oznako EDIS za trženje skladov, ki niso ustanovljeni v skladu s členom 3(1);

(e)  ne izpolnjuje veljavnih pravil in obveznosti, s čimer krši člen 6.

1b.  V primerih iz odstavka 1a pristojni organ matične države članice EDIS po potrebi:

(a)  sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi, da upravitelj EDIS izpolnjuje zahteve iz členov 3, 6, 12, 15, 24 in 25.

(b)  prepove uporabo oznake EDIS in odvzame dovoljenje, odobreno zadevnemu upravitelju EDIS.

2.  Tudi pooblastila, ki so prenesena na pristojne organe v skladu z Direktivo 2011/61/EU, se izvajajo v skladu s to uredbo.

Člen 28

Pooblastila in pristojnosti organa ESMA

1.  ESMA mora imeti pooblastila in vire, potrebne za izvajanje nalog, ki ji jih nalaga ta uredba.

2.  Pooblastila ESMA v skladu z Direktivo 2011/61/EU se izvajajo tudi v skladu s to uredbo in z Uredbo (ES) št. 45/2001.

3.  Za namene Uredbe (EU) št. 1095/2010 mora biti ta uredba vključena v vse pravno zavezujoče akte Unije, ki prenašajo naloge na organ, kot je navedeno v členu 1(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 29

Sodelovanje med organi

1.  Pristojni organ EDIS in pristojni organ upravitelja morata, če nista isti subjekt, za izpolnjevanje svojih dolžnosti v okviru te uredbe medsebojno sodelovati in si izmenjevati informacije.

2.  Pristojni organi in ESMA medsebojno sodelujejo pri opravljanju svojih dolžnosti iz te uredbe v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010.

3.  Pristojni organi in ESMA si izmenjajo vse informacije in dokumente, potrebne za izvajanje njihovih dolžnosti iz te uredbe v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010, zlasti za prepoznavanje in odpravo kršitev te uredbe.

Poglavje VII

Končne določbe

Člen 30

Pregled

Komisija začne pregled izvajanja te uredbe vzporedno spregledom, ki ga določa člen 69 Direktive 2011/61/EU, ali takoj po njem. V pregledu zlasti analizira:

(a)  učinek ▌člena 16(1) ▌;

(b)  učinek uporabe minimalnega praga v višini 70 % za primerna naložbena sredstva iz člena 12(1) ▌, zlasti da se oceni, ali bi bili potrebni strožji ukrepi o likvidnosti ▌;

(c)  obseg trženja EDIS v Uniji, vključno s tem, ali bi UAIS iz člena 3(2) Direktive 2011/61/EU imeli interes tržiti EDIS;

(ca)  v kolikšni meri bi bilo treba posodobiti seznam primernih sredstev in naložb ter pravila o diverzifikaciji, sestavo portfelja in omejitve v zvezi z denarnimi posojili.

Rezultati pregleda se posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu ter se jim po potrebi priloži predlog za spremembo.

Člen 31

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 57(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A7-0211/2014). (2) Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani. (3) UL C 67, 6.3.2014, str. 71. (4) Direktiva 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 235, 23.9.2003, str. 10). (5) Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1). (6) Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1). (7) Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1). (8) Direktiva 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o trgih finančnih instrumentov in o spremembi Direktive 2011/61/EU in Direktive 2002/92/ES [nova MIFID].(UL L ...). (9) Direktivo 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L 345, 31.12.2003, str. 64). (10) Uredba Komisije (ES) št. 809/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah, ki jih vsebujejo prospekti, in o obliki prospektov, vključitvi informacij s sklicevanjem in objavi teh prospektov in razširjanju oglaševanj (UL L 149, 30.4.2004, str. 1). (11) Uredba (EU) št. …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … [PRIPS] (UL ...). (12) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84). (13) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31). (14) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1). (15) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 177, 30.6.2006, str. 1). (16) Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1). (17) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32). (18) Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36). (19) UL L 193, 18.7.1983, str. 1. (20) UL L 345, 31.12.2003, str. 64. (21) UL L 149, 30.4.2004, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij (COM(2013)0133 – C7-0065/2013 – 2013/0074(COD))

P7_TA(2014)0449 A7-0379/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0133),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 43(2), 100(2), 192(1) in 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0065/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem belgijska poslanska zbornica, nemški zvezni svet, irska poslanska zbornica, irski senat, litovski parlament, nizozemski senat, nizozemska poslanska zbornica, poljski senat, romunski senat, finski parlament in švedski parlament izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. septembra 2013(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 9. oktobra 2013(2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 12. marca 2014, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za ribištvo (A7-0379/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(3);

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2014/89/EU.)

(1) UL C 341, 21.11.2013, str. 67. (2) UL C 356, 5.12.2013, str. 124. (3) To stališče nadomesti spremembe, sprejete dne 12. decembra 2013 (Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0588).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2014 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2015 (2014/2003(BUD))

P7_TA(2014)0450 A7-0277/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(1), zlasti člena 36,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3) z dne 2. decembra 2013, zlasti njegove točke 27,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije(4),

–  ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju med Evropskim parlamentom ter Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij z dne 5. februarja 2014,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014(5),

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja predsedstvu glede priprave predhodnega predloga načrta prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2015,

–  ob upoštevanju predhodnega predloga načrta prihodkov in odhodkov, ki ga je predsedstvo pripravilo 2. aprila 2014 v skladu s členoma 23(7) in 79(1) Poslovnika Parlamenta,

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 11. marca 2014 o prilagoditvi osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije ter korekcijskih koeficientov, ki se uporabljajo zanje(6),

–  ob upoštevanju predhodnega predloga načrta prihodkov in odhodkov, ki ga je Odbor za proračun pripravil v skladu s členom 79(2) Poslovnika Parlamenta,

–  ob upoštevanju člena 79 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0277/2014),

A.  ker bo proračunski postopek za leto 2015 potekal v letu evropskih volitev, ko bo načrt Parlamenta za proračunsko leto 2015 sprejel sedanji parlament, končni proračun pa bo jeseni potrdil novi Parlament;

B.  ker zgornja meja razdelka V (Uprava), določena z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020, v proračunu za leto 2015 znaša 9.076 milijonov EUR; ker so bili skupni upravni odhodki institucij dodatno omejeni na 7.351 milijonov EUR;

C.  ker je generalni sekretar za proračunsko leto 2015 predlagal naslednje tri prednostne naloge: uporabiti vsa potrebna sredstva in podporo, da se poslancem novega Parlamenta omogoči izpolnjevanje njihovega mandata, utrditi in okrepiti strukturne spremembe, da se okrepijo zmogljivosti Parlamenta za izpolnjevanje vseh njegovih pristojnosti, in dodeliti potrebna sredstva za izvajanje večletnih projektov;

D.  ker je generalni sekretar predlagal nadaljnjo in dodatno krepitev štirih področij dejavnosti, sprejetih po posvetovanju s skupno delovno skupino predsedstva in Odbora za proračun v letu 2014, in sicer krepitev neodvisnega znanstvenega svetovanja in zmogljivosti za nadzor ter izboljšanje logistične in lokalne podpore za poslance;

E.  ker bo Parlament tudi v prihodnje na pregleden način ohranjal visoko raven proračunske odgovornosti, nadzora in samoomejevanja, istočasno pa bo iskal občutljivo ravnotežje med proračunsko disciplino in strukturnimi prihranki na eni strani ter usklajenimi prizadevanji za učinkovitost na drugi strani;

F.  ker bi bilo treba razmisliti o nekaterih naložbah, ki bodo okrepile institucionalno vlogo Parlamenta in izboljšale vzdržnost proračuna, čeprav je manevrskega prostora malo in čeprav bo treba te naložbe uravnotežiti s prihranki na drugih področjih;

G.  ker je sodelovanje med predsedstvom in Odborom za proračun, kar zadeva proračun Parlamenta, potrdilo svojo vlogo v procesu strukturnih reform, saj je omogočilo določitev mogočega povečanja učinkovitosti in ustvarjanja prihrankov v proračunu Parlamenta v celotnem letnem proračunskem postopku; ker je treba o morebitnih prihrankih, ki bodo vplivali na delo Parlamenta in poslancev, razpravljati v političnih skupinah in glasovati na plenarnem zasedanju v okviru proračunskega postopka;

H.  ker je dogovor, sprejet 11. marca 2014 o prilagoditvah osebnih prejemkov in pokojnin za leto 2011 in 2013 in njegov vpliv na proračun Parlamenta za leto 2015, nov element pogajanj v fazi usklajevanja med predsedstvom in Odborom za proračun;

Splošni okvir in skupni proračun

1.   poudarja, da bi bilo treba proračun za leto 2015 zastaviti na realistični podlagi in da bi moral biti skladen z načeloma proračunske discipline in dobrega finančnega poslovodenja; ugotavlja, da bo leto 2015 prvo celotno leto mandata novega Parlamenta;

2.  meni, da bi moral proračun Parlamenta odražati trenutne gospodarske razmere, s katerimi se soočajo državljani v celotni Uniji, pa tudi javnofinančne omejitve, s katerimi se otepajo številne države članice, nekatere izmed njih pa si celo močno prizadevajo, da bi njihovi proračuni postali trajnostni na dolgi rok;

3.  poudarja, da bi bilo treba zagotoviti zadostno raven sredstev, da bi se poslancem novega Parlamenta omogočilo opravljanje njihovega mandata, Parlamentu pa zagotovilo zmogljivosti za izpolnjevanje vseh njegovih pristojnosti;

4.  pozdravlja prednostne naloge, določene za leto 2015, in poudarja, da so povsem skladne s prednostnimi nalogami, ki jih je opredelil generalni sekretar in o katerih je razpravljala skupna delovna skupina predsedstva in Odbora za proračun; poudarja, da bo treba te reforme nadaljevati, da bi se dejansko povečala učinkovitost in sprostila sredstva, ne da bi bili ogroženi zakonodajna odličnost, proračunske pristojnosti in pristojnosti nadzora, odnosi z nacionalnimi parlamenti in kakovost delovnih pogojev;

5.  spominja, da predhodni predlog načrta prihodkov in odhodkov proračuna za leto 2015, kot je navedeno v poročilu generalnega sekretarja, predvideva znesek v višini 1 822 929 112 EUR (20,09 % razdelka V); je seznanjen s tem, da stopnja povečanja glede na proračun za leto 2014 znaša 3,83 %; ugotavlja, da je 0,67 % tega povečanja namenjenega sredstvom za poslance ob koncu njihovega mandata, pri čemer gre za statutarne in obvezne stroške, 1,42 % sredstev pa je namenjenih dolgoročnim naložbam v gradnjo poslopja KAD; ugotavlja, da bi raven povečanja drugih odhodkov potemtakem znašala +1,74 %;

6.  je seznanjen s predhodnim načrtom prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za leto 2015, ki ga je predsedstvo sprejelo 2. aprila 2014; pozdravlja znesek v načrtu predhodnih prihodkov in odhodkov, ki ga je sprejelo predsedstvo, saj je občutno nižji od prvotnega predloga; vseeno obžaluje dolgotrajen in težaven postopek;

7.  odobrava načrt prihodkov in odhodkov za leto 2015 v višini 1.794.929.112 EUR, kar ustreza splošni stopnji povečanja za 1,8 % v primerjavi s proračunom za leto 2014, in se poleg tega strinja, da se v načrt prihodkov in odhodkov vključi obvezne izredne odhodke v višini 0,4 % zaradi novega dogovora o koeficientu za prilagoditev osebnih prejemkov in pokojnin;

8.  meni, da bi bili mogoči nadaljnji prihranki, če bi kritično pregledali proračunske vrstice za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, odhodke za vozila in rezervo za nepredvidene dogodke;

9.  je prepričan, da bo novi sklic parlamenta imel priložnost za ponovno obravnavo in sprejem proračunskih prednostnih nalog in oktobra 2014 sprejel končno odločitev;

10.  poziva generalnega sekretarja, naj pred obravnavo proračuna predloži načrt stroškov za gradnjo stave KAD v naslednjih letih, da bi lahko načrtovali ustrezni znesek v proračunu za leto 2015; poleg tega poziva generalnega sekretarja, naj ob koncu leta poda oceno neporabljenih sredstev iz proračuna za leto 2015 in jih nameni za stavbo KAD;

11.  poudarja, da se je raven drugih odhodkov nominalno zmanjšala, glede na to, da se za statutarne in obvezne odhodke, kot so najemnine in stroški energije ter izdatki za plače, uporablja letna indeksacija; ugotavlja, da je bilo to mogoče zaradi strukturnih reform in prihrankov v preteklih letih;

12.  poziva k morebitnim prihrankom, ki bi jih morali po mnenju skupne delovne skupine predsedstva in Odbora za proračun podrobneje preučiti, da bi ustvarili precejšnje organizacijske prihranke, na primer možnosti za medinstitucionalno sodelovanje med Parlamentom, Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij, kar odraža željo po krepitvi institucionalne, politične in zakonodajne vloge Parlamenta ter obeh svetovalnih odborov; ugotavlja, da bi moralo prestrukturiranje prevajalskih služb odborov izboljšati njuno osrednje politično delo in okrepiti novo službo za znanstveno svetovanje poslancem; poudarja, da Parlament v skladu s to organizacijsko reformo lahko postane standardni ponudnik tolmačenja za ta dva odbora; podpira zamisel, da bi se drugim institucijam v času manjše delovne obremenitve ponudile zmogljivosti tolmačenja;

13.  je seznanjen s sporazumom o medinstitucionalnem sodelovanju med Parlamentom, Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij, podpisanim 5. februarja 2014; zahteva, da Odbor za proračun do začetka leta 2015 prejme podrobne informacije o finančnih posledicah in napredku pri izvajanju tega sporazuma, saj je treba pripraviti načrt prihodkov in odhodkov za proračun 2016;

14.  pozdravlja notranje ukrepe, ki vodijo k prihrankom zaradi večje učinkovitosti v proračunu Parlamenta, kot so razvoj sistema prevajanja na podlagi zahtev poslancev za predloge sprememb odborov, sistem tolmačenja na zahtevo za seje, ki niso plenarna zasedanja, izvajanje projekta Parlament brez papirja, predlogi za učinkovitejšo strukturo delovnega ritma Parlamenta in migracija s sistema Streamline na sistem Sysper2;

15.  poudarja, da morajo biti statutarni in obvezni odhodki v letu 2015 kriti; meni, da lahko dokončno odločitev sprejme samo novi sklic Parlamenta jeseni, ko bodo znani točni zneski;

Posebna vprašanja

16.  poudarja, da so strukturni gospodarski ukrepi, ki so se izvajali med celotnim sedmim zakonodajnim obdobjem, privedli do pomembnih prihrankov v proračunu Parlamenta, in sicer 15 milijonov EUR manj za tolmačenje in 10 milijonov EUR manj za prevajanje na leto ter dodatne 4 milijone EUR pri potnih stroških in 28 milijonov EUR prihrankov pri obrestih z vnaprejšnjim financiranjem zgradb; ugotavlja, da so v letu 2015 predvideni dodatni prihranki, in sicer 1,9 milijona EUR zaradi prenosa upravljanja poslanskih pokojnin na Komisijo in 1,5 milijona EUR pri zgradbah;

17.  poudarja, da je institucionalno samoobvladovanje sedmega sklica Parlamenta privedlo do realnega zmanjšanja njegovega proračuna v letih 2012 in 2014, če se upošteva ustrezne ravni stopenj inflacije; opaža, da je ta sklic v petih od šestih let (2009, 2011, 2012, 2013 in 2014) prikazal zmanjšanje proračuna, po tem, ko so se odšteli izredni in neponovljivi odhodki, kot so tisti za širitve Unije ali drugi odhodki, povezani z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, evropskimi volitvami in financiranjem zgradb; nadalje poudarja, da so dodatki poslancev zamrznjeni že od leta 2011, potni stroški poslancev in osebja so se znižali za 5 %, stroški za osebje na službenih poteh pa niso indeksirani že od leta 2007;

18.  je preučil sporočilo generalnega sekretarja iz novembra 2013 o izvajanju kadrovskih predpisov ter reformo in revizijo pravil in postopkov, ki izhajajo iz njih; vztraja, da je treba pravila o starševskem dopustu pravilno izvajati;

19.  ob upoštevanju svoje zgoraj omenjene resolucije z dne 23. oktobra 2013 o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014 opaža, da bo generalni sekretariat Parlamenta zmanjšal število svojih zaposlenih in da bo morebitne nove naloge izpolnjeval z razpoložljivimi človeškimi viri in njihovim prerazporejanjem, da bi dosegel 1-odstotno letno zmanjšanje ravni osebja;

20.  znova opozarja, da je odgovornost Parlamenta, da ravna na trajnosten način; pozdravlja prizadevanja za delovno okolje brez papirja in pomembno delo v sklopu pristopa EMAS, ki še vedno poteka; je prepričan, da proces EMAS potrebuje stalno podporo;

21.  upošteva sklepe skupne delovne skupine predsedstva in Odbora za proračun glede proračuna Parlamenta, naj se zasledujejo strukturne in organizacijske reforme; v zvezi s tem ugotavlja, da bi bilo treba dodatno izboljšati neodvisno znanstveno svetovanje in zmogljivosti za izvajanje nadzora, pa tudi podporo poslancem, da bi se okrepilo delo Parlamenta kot institucije z zakonodajnimi pristojnostmi in pooblastili za demokratični nadzor; poudarja, da bodo ti cilji uresničeni na finančno odgovoren način in da bi moral generalni sekretar Odboru za proračun pred obravnavo proračuna 2015 v Parlamentu predstaviti jasen in podroben načrt o tem, kako bodo ti cilji uresničeni in kakšne proračunske posledice bodo imeli;

22.  obžaluje zamrznitev dodelitev za politične skupine; prispevek političnih skupin je nepogrešljiv za zakonodajno in nezakonodajno delo Parlamenta ter njegovo izvajanje nadzora;

23.  poudarja, da je za razvoj teh štirih področij dejavnosti na finančno odgovoren način skupna delovna skupina opredelila sedem področij, na katerih bi lahko Parlament izboljšal svojo učinkovitost:

24.  priznava, da je smotrnost in stroškovna učinkovitost pri tolmačenju pomembna, vendar opominja, da to ne sme ogroziti razpoložljivosti informacij v živo v celotni Uniji, saj so večjezičnost, tolmačenje spletnih oddaj in pregledno delovanje Parlamenta osrednjega pomena za javnost in tako tudi za evropske poslance;

25.  meni, da bi bilo mogoče nekatere odhodke za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, ki neposredno koristi poslancev, kriti s poslanskim nadomestilom splošnih stroškov;

26.  ponovno poudarja, da je treba z dolgoročnimi naložbami, kot so gradbeni projekti Parlamenta, ravnati previdno in pregledno; vztraja pri strogem obvladovanju stroškov, načrtovanju projektov in nadzoru; znova poziva k preglednemu procesu odločanja na področju nepremičninske politike, in sicer na podlagi zgodnjih informacij; poziva, da se Odboru za proračun najpozneje do avgusta 2014 predstavi podrobno analizo in novosti glede nepremičninske politike Parlamenta, ki jo je predsedstvo sprejelo marca 2010, ter pregled naložb za posamezna leta in stavbe v zakonodajnem obdobju 2009–2014; ponovno zahteva, da se mu vsakih šest mesecev posredujejo natančne informacije o napredku nepremičninskih projektov in njihovih finančnih posledicah;

27.  je seznanjen z dejstvom, da je otvoritev Hiše evropske zgodovine načrtovana za konec leta 2015; pričakuje, da bosta generalni sekretar in predsedstvo pravočasno pred obravnavo v Parlamentu jeseni 2014 predstavila najnovejše informacije o stanju projekta; ponovno poudarja, da končni stroški ne bi smeli preseči zneskov, določenih v poslovnem načrtu Parlamenta;

28.  opozarja, da je 10. junija 2013 predsedstvo podprlo predloge generalnega sekretarja o takojšnjih in postopnih ukrepih za modernizacijo politike Parlamenta na področju dobave hrane in pijač v obdobju 2014–2019; zato poziva predsedstvo, naj Odboru za proračun predstavi jasno oceno morebitnih proračunskih posledic te reforme za proračun 2015 in pozneje, in sicer še pravočasno za obravnavo proračuna 2015 v Parlamentu;

29.  poziva generalnega sekretarja, naj Odboru za proračun do spomladi 2015 poroča o izvajanju in finančnih učinkih novega koncepta splošne varnosti; zahteva podrobne informacije o finančnih posledicah ustanovitve novega generalnega sekretariata za varnost v letu 2013; zahteva informacije o finančnih posledicah medinstitucionalnih sporazumov o upravnem sodelovanju na področju varnosti;

30.  je seznanjen z ustanovitvijo novega generalnega direktorata za parlamentarne raziskave 1. novembra 2013; opozarja, da je bil ustanovljen na proračunsko nevtralen način s prerazporeditvijo iz generalnih direktoratov PRES in IPOL in da v letu 2015 ne bo potreboval dodatnih kadrovskih in finančnih virov; zahteva informacije o številu delovnih mest v novem direktoratu v avgustu in septembru 2014, vključno z načrtovano prerazporeditvijo delovnih mest iz obeh evropskih posvetovalnih odborov, v primerjavi s stanjem iz januarja 2014, in poziva, da se pripravi razčlenitev uporabe virov za zunanja izvedenska mnenja ter se predstavi Odboru za proračun pravočasno pred parlamentarno obravnavo proračuna za leto 2015;

Zaključne misli

31.  sprejme načrt prihodkov in odhodkov za proračunsko leto 2015;

32.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo ter načrt prihodkov in odhodkov posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884. (3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1. (4) UL L 287, 29.10.2013, str. 15. (5) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0437. (6) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0186 in P7_TA(2014)0187.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih pravilih, ki urejajo postopke z odškodninskimi tožbami v nacionalni zakonodaji zaradi kršitev določb zakonodaje o konkurenci držav članic in Evropske unije (COM(2013)0404 – C7-0170/2013 – 2013/0185(COD))

P7_TA(2014)0451 A7-0089/2014

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0404),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 103 in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0170/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 16. oktobra 2013(1),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 26. marca 2014, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenj Odbora za pravne zadeve ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0089/2014),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/.../EU Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih pravilih, ki urejajo postopke z odškodninskimi tožbami v nacionalni zakonodaji zaradi kršitev določb zakonodaje o konkurenci držav članic in Evropske unije

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2014/104/EU.)

(1) UL C 67, 6.3.2014, str. 83.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1013/2006 o pošiljkah odpadkov (COM(2013)0516 – C7-0217/2013 – 2013/0239(COD))

P7_TA(2014)0452 A7-0069/2014

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0516),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0217/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. decembra 2013(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 30. januarja 2014(2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 12. marca 2014, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0069/2014),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  se seznanja z izjavo Komisije, priloženo k tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1013/2006 o pošiljkah odpadkov

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 660/2014.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije

Komisija namerava uporabiti svojo pravico, da sprejme smernice tudi o oceni tveganja za inšpekcijske načrte in po potrebi elektronski izmenjavi podatkov.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o novih psihoaktivnih snoveh (COM(2013)0619 – C7-0272/2013 – 2013/0305(COD))

P7_TA(2014)0453 A7-0172/2014

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0619),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0272/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj spodnjega doma in zgornjega doma parlamenta Združenega kraljestva v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 21. januarja 2014(1),

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0172/2014),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2014 Evropskega parlamenta in Sveta o novih psihoaktivnih snoveh

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Nove psihoaktivne snovi, ki se lahko uporabljajo za različne gospodarske, industrijske in znanstvene namene, lahko pomenijo zdravstvena, socialna in varnostna tveganja, če jih uživajo ljudje.

(2)  V preteklih letih so države članice prek mehanizma za hitro izmenjavo informacij, ki je bil vzpostavljen s Skupnim ukrepom 97/396/PNZ(4) ter je bil dodatno okrepljen s Sklepom Sveta 2005/387/PNZ(5), priglasile vse večje število novih psihoaktivnih snovi. Veliko večino teh novih psihoaktivnih snovi je sporočilo več držav članic. Poleg tega so se te nove psihoaktivne snovi potrošnikom pogosto prodajale brez ustreznih oznak in navodil za uporabo.

(3)  Pristojni javni organi držav članic proti tem novim psihoaktivnim snovem uvajajo različne omejevalne ukrepe, da bi obravnavali tveganja, ki jih te snovi pomenijo ali jih lahko pomenijo, če se jih uživa. Ker se nove psihoaktivne snovi pogosto uporabljajo za namene znanstvenega raziskovanja in razvoja ter pri proizvodnji različnega blaga ali drugih snovi, ki se uporabljajo za izdelavo blaga, kot so zdravila, industrijska topila, čistilna sredstva in blago za visokotehnološko industrijo, lahko omejitev njihove dostopnosti za te namene pomembno vpliva na gospodarske subjekte in morebiti ovira njihove poslovne dejavnosti na notranjem trgu, pa tudi zavira trajnostne znanstvene raziskave in razvoj. [Sprememba 1]

(4)  Vse večje število novih psihoaktivnih snovi, ki so na voljo na notranjem trgu, njihova čedalje večja raznolikost, hitrost njihovega pojavljanja na trgu, različna tveganja, ki jih lahko pomenijo, če jih uživajo ljudje, in vse večje število posameznikov, ki jih uživajo, ter pomanjkanje splošnega poznavanja in zavedanja v javnosti o tveganjih, povezanih z njihovim uživanjem, so izzivi za zmogljivost javnih organov, da se učinkovito odzivajo ter varujejo javno zdravje in varnost, ne da bi pri tem ovirali delovanje notranjega trga. [Sprememba 2]

(5)  Ker se pogoji in okoliščine glede psihoaktivnih snovi med državami članicami razlikujejo, se ustrezno razlikujejo omejevalni ukrepi se zelo razlikujejo po posameznih državah članicah, kar pomeni, da morajo gospodarski subjekti, ki nove psihoaktivne snovi uporabljajo pri proizvodnji različnega blaga, izpolnjevati različne zahteve, kot so zahteve po predhodnem uradnem obvestilu o izvozu ali uvoznem in izvoznem dovoljenju. Tako bi lahko razlike med zakoni in drugimi predpisi držav članic o novih psihoaktivnih snoveh ovirajo do določene mere ovirale delovanje notranjega trga, saj ustvarjajo ovire za trgovino, razdrobljenost trga, pomanjkanje pravne varnosti in neenake konkurenčne pogoje za gospodarske subjekte ter družbam še bolj otežujejo delovanje na notranjem trgu. [Sprememba 3]

(6)  V primeru novih psihoaktivnih snovi, ki se že uporabljajo za gospodarske, industrijske ali znanstvene namene, bi lahko omejevalni ukrepi ne ustvarjajo le ovir le ustvarjali ovire za trgovino, ampak bi lahko tudi ovirajo ovirali razvoj takih namenov uporabe, pri čemer je verjetno, da s tem, ko otežujejo dostop do novih psihoaktivnih snovi, ovirajo tudi trgovino za gospodarske subjekte, ki hočejo razviti take namene uporabe. [Sprememba 4]

(7)  Poleg tega bi lahko razlike med različnimi omejevalnimi ukrepi, ki se uporabljajo za nove psihoaktivne snovi, privedejo in so sicer legitimni, saj ustrezajo posebnostim države članice na področju psihoaktivnih snovi, privedle tudi do prehoda škodljivih novih psihoaktivnih snovi iz ene države članice v drugo, kar ovira prizadevanja za omejitev njihove dostopnosti potrošnikom in ogroža varstvo potrošnikov v Uniji, če se ne okrepita učinkovita izmenjava informacij in usklajevanje med državami članicami. [Sprememba 5]

(7a)  Z razlikami se kriminalcem, zlasti organiziranim kriminalnih združbam, omogoča nezakonit promet s temi snovmi. [Sprememba 6]

(8)  Pričakuje se, da se bodo s tem, ko bodo države članice še naprej uporabljale sprejele različne pristope k obravnavanju izzivov pri novih psihoaktivnih snovi snoveh, te razlike še povečale ohranile. Posledično se pričakuje tudi povečanje ohranitev ovir za trgovino, razdrobljenosti trga, pomanjkanja pravne varnosti in neenakih konkurenčnih pogojev, kar bo dodatno oviralo delovanje notranjega trga, če se države članice ne bodo učinkoviteje usklajevale in sodelovale. [Sprememba 7]

(9)  Kadar se ugotovijo navedena izkrivljanja delovanja notranjega trga bi jih bilo treba odpraviti obravnavati, pri čemer bi bilo treba v ta namen približati pravila v zvezi z novimi psihoaktivnimi snovmi, ki povzročajo zaskrbljenost na ravni Unije, ter hkrati zagotavljati visoko raven zdravja, varnosti in varstva potrošnikov ter prožnosti za države članice, da se odzovejo na lokalne razmere. [Sprememba 8]

(10)  Kadar se nove psihoaktivne snovi in mešanice uporabljajo za gospodarske in industrijske namene, znanstvene raziskave in razvoj in jih uporabljajo pooblaščene osebe v ustanovah pod neposrednim nadzorom organov držav članic ali z njihovim posebnim dovoljenjem, bi bilo treba omogočiti njihov prosti pretok v Uniji. V tej uredbi bi morala biti vzpostavljena pravila za uvedbo omejitev tega prostega pretoka. [Sprememba 9]

(11)  Nove psihoaktivne snovi, ki pomenijo zdravstvena, socialna in varnostna tveganja v Uniji, bi bilo treba obravnavati na ravni Unije. Ukrepi v zvezi z novimi psihoaktivnimi snovmi na podlagi te uredbe bi morali prispevati k visoki ravni varovanja zdravja ljudi in varnosti, kot je določeno v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

(12)  Ta uredba se ne bi smela uporabljati za predhodne sestavine za prepovedane droge, ker je preusmerjanje navedenih kemijskih snovi za izdelavo prepovedanih drog ali psihotropnih snovi obravnavano z Uredbo (ES) št. 273/2004 Evropskega parlamenta in Sveta(6) ter Uredbo Sveta (ES) št. 111/2005(7).

(13)  Ukrepi Unije v zvezi z novimi psihoaktivnimi snovmi bi morali temeljiti na znanstvenih dokazih, poleg tega pa bi moral za njih veljati poseben postopek. Na podlagi informacij, ki jih sporočijo države članice, bi bilo treba pripraviti poročilo o novih psihoaktivnih snoveh, ki povzročajo zaskrbljenost v Uniji. V poročilu bi moralo biti navedeno, ali je potrebna ocena tveganja. Po oceni tveganja bi morala Komisija določiti, ali je treba v zvezi z novimi psihoaktivnimi snovmi uvesti kakršne koli omejevalne ukrepe. V primeru neposrednih tveganj za javno zdravje bi morala Komisija za te snovi pred zaključkom ocene tveganja uvesti začasno omejitev na potrošniškem trgu. V primeru novih informacij o novi psihoaktivni snovi bi morala Komisija ponovno oceniti raven tveganj, ki jih snov predstavlja. Poročila o novih psihoaktivnih snoveh bi morala biti javno dostopna.

(14)  Na podlagi te uredbe se v zvezi z novo psihoaktivno snovjo ne bi smela izvesti ocena tveganja, če se v zvezi s to snovjo izvaja ocena na podlagi mednarodnega prava ali če je snov zdravilna učinkovina v zdravilu ali zdravilu za uporabo v veterinarski medicini, razen če je na ravni Unije na voljo dovolj podatkov, ki kažejo, da je potrebno skupno poročilo Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) in Europola. [Sprememba 10]

(15)  Če je nova psihoaktivna snov, o kateri se pripravi poročilo, zdravilna učinkovina v zdravilu ali zdravilu za uporabo v veterinarski medicini, bi morala Komisija skupaj z Evropsko agencijo za zdravila oceniti, ali so potrebni nadaljnji ukrepi.

(16)  Ukrepi, ki se sprejmejo v zvezi z novimi psihoaktivnimi snovmi na ravni Unije, bi morali biti sorazmerni z zdravstvenimi, socialnimi in varnostnimi tveganji, ki jih te snovi pomenijo.

(17)  Nekatere nove psihoaktivne snovi pomenijo neposredna tveganja za javno zdravje, zaradi katerih so potrebni nujni ukrepi. Zato bi bilo treba do ocene njihovega tveganja začasno za dovolj dolgo obdobje omejiti njihovo dostopnost potrošnikom do ocene njihovega tveganja, določitve ravni tveganja, ki ga pomeni nova psihoaktivna snov, in, če je upravičeno, dokler ne začne veljati odločitev o stalnih tržnih ukrepih. [Sprememba 11]

(18)  Na ravni Unije se na podlagi obstoječih dokazov in vnaprej opredeljenih meril ne bi smeli uvesti omejevalni ukrepi v zvezi z novimi psihoaktivnimi snovmi, ki pomenijo nizka zdravstvena, socialna in varnostna tveganja, vendar lahko države članice uvedejo nadaljnje ukrepe, ki se zdijo ustrezni ali potrebni glede na posebna tveganja, ki jih pomeni ta snov na njihovem ozemlju, pri čemer upoštevajo nacionalne okoliščine ter socialne, ekonomske, pravne, upravne ali druge dejavnike, ki se jim morda zdijo pomembni. [Sprememba 12]

(19)  Tiste nove psihoaktivne snovi, ki na podlagi obstoječih dokazov in vnaprej opredeljenih meril pomenijo zmerna zdravstvena, socialna in varnostna tveganja, ne bi smele biti na voljo potrošnikom. [Sprememba 13]

(20)  Tiste nove psihoaktivne snovi, ki na podlagi obstoječih dokazov in vnaprej opredeljenih meril pomenijo resna zdravstvena, socialna in varnostna tveganja, ne bi smele biti na voljo na trgu. [Sprememba 14]

(21)  V tej uredbi bi morale biti določene izjeme, da bi se zagotovilo varovanje zdravja ljudi in živali, spodbujale znanstvene raziskave in razvoj ter omogočila uporaba novih psihoaktivnih snovi za industrijske namene pod pogojem, da najverjetneje nimajo škodljivih učinkov in da jih ni mogoče zlorabljati ali reciklirati. [Sprememba 15]

(21a)  Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe, da se nove psihoaktivne snovi, ki se uporabljajo za raziskovalne in razvojne namene ali na kateri koli drug dovoljen način, ne bi preusmerile na nezakonit trg. [Sprememba 16]

(22)  Da bi se zagotovilo učinkovito izvajanje te uredbe, bi morale države članice določiti pravila o sankcijah, ki se uporabljajo za kršitve omejevalnih ukrepov. Navedene sankcije bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(23)  EMCDDA, ki je bil ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1920/2006 Evropskega parlamenta in Sveta(8), bi moral imeti osrednjo vlogo pri izmenjavi in usklajevanju informacij o novih psihoaktivnih snoveh ter oceni zdravstvenih, socialnih in varnostnih tveganj, ki jih te snovi pomenijo. Glede na to, da se s področjem uporabe te uredbe povečuje količina informacij, ki jih bo EMCDDA predvidoma zbiral in upravljal, bi bilo treba predvideti in zagotoviti posebno podporo. [Sprememba 17]

(24)  Mehanizem za hitro izmenjavo informacij o novih psihoaktivnih snoveh (Mehanizem Evropske unije za zgodnje opozarjanje o novih psihoaktivnih snoveh (EWS)) se je izkazal kot učinkovit način izmenjave informacij o novih psihoaktivnih snoveh, novih trendih na področju uporabe nadzorovanih psihoaktivnih snovi in s tem povezanih zdravstvenih opozorilih za javnost. Navedeni mehanizem bi bilo treba nadalje okrepiti, Da bi se omogočil učinkovitejši odziv na hitro pojavljanje in širjenje novih psihoaktivnih snovi v Uniji, bi bilo treba mehanizem ohraniti in ga še naprej razvijati, zlasti za zbiranje in upravljanje podatkov o odkrivanju in prepoznavanju novih psihoaktivnih snovi, neželenih učinkih, povezanih z njihovo uporabo, ter delovanju kriminalnih združb na trgu prek zbirke podatkov Unije o novih psihoaktivnih snoveh (v nadaljnjem besedilu: evropska zbirka podatkov o novih drogah). Mediji, zlasti znanstvena in medicinska literatura, so lahko pomemben vir informacij o poročilih o primerih neželenih dogodkov. Da bi bilo poročanje učinkovitejše, bi moral EMCDDA spremljati vse nove psihoaktivne snovi ter te informacije vnašati v evropsko zbirko podatkov o novih drogah. Sklopi podatkov, bistvenih za delovanje te uredbe, vključujejo podatke o odkrivanju in prepoznavanju novih psihoaktivnih snovi, neželenih dogodkih, povezanih z njihovo uporabo, ter vpletenosti kriminalnih združb v trg z njimi. Treba bi bilo opredeliti osnovni sklop podatkov. Osnovni sklop podatkov bi bilo treba redno revidirati, da bi odražal informacije, potrebne za učinkovito delovanje te uredbe. Vsak sum resnih neželenih dogodkov, tudi s smrtnim izidom, bi moral biti vključen v hitro poročanje. [Sprememba 18]

(24a)  Evropska zbirka podatkov o novih drogah bi morala biti v celoti in stalno dostopna državam članicam, EMCDDA, Europolu in Komisiji, da bi lahko države članice prejemale in izmenjavale informacije o novih psihoaktivnih snoveh v Uniji ter imele do njih sočasen dostop. [Sprememba 19]

(24b)  EMCDDA bi moral skozi sistem hitre izmenjave informacij o novih psihoaktivnih snoveh vsem državam članicam izdati zdravstvena opozorila, če se zdi, da na podlagi pridobljenih informacij o novih psihoaktivnih snoveh te snovi predstavljajo tveganje za javno zdravje. Ta zdravstvena opozorila bi morala vključevati tudi podatke o preprečevanju, zdravljenju in ukrepih za ublažitev škode, ki bi jih lahko uporabili za obvladovanje tveganj, povezanih s snovjo.[Sprememba 20]

(24c)  Za varovanje javnega zdravja bi morale biti dejavnosti EMCDDA in Europola, povezane z mehanizmom EWS, ustrezno financirane.[Sprememba 21]

(25)  Informacije držav članic so ključnega pomena za učinkovito delovanje postopkov, ki so podlaga za odločitev o omejitvi novih psihoaktivnih snovi na trgu. Zato bi morale države članice v skladu z okvirom EMCDDA za zbiranje podatkov za ključne epidemiološke kazalnike in drugih zadevnih podatkov redno spremljati in zbirati podatke o pojavu in uporabi kakršnih koli novih psihoaktivnih snovi, s tem povezanih zdravstvenih, varnostnih in socialnih težav ter odzivih politike. Te podatke bi si morale izmenjevati predvsem z EMCDDA, Europolom in Komisijo. [Sprememba 22]

(25a)  Informacije o novih psihoaktivnih snoveh, ki jih posredujejo in si jih izmenjujejo države članice, so odločilne za njihove nacionalne zdravstvene politike, tako za preprečevanje uporabe drog kot za zdravljenje uporabnikov psihoaktivnih snovi v ustanovah za zdravljenje. Države članice bi morale učinkovito uporabljati vse informacije, ki jih imajo na voljo, ter spremljati ustrezno dogajanje. [Sprememba 23]

(26)  Pomanjkanje zmogljivosti za ugotavljanje in predvidevanje pojavljanja in širjenja novih psihoaktivnih snovi ter pomanjkanje dokazov o zdravstvenih, socialnih in varnostnih tveganjih, ki jih te snovi pomenijo, ovira učinkovito odzivanje. Zato bi bilo treba zagotoviti podporo in potrebna sredstva, med drugim tudi na ravni EU in nacionalni ravni, da bi se spodbujalo redno in sistematično sodelovanje med EMCDDA, nacionalnimi kontaktnimi točkami, predstavniki zdravstva in organov pregona na nacionalni in regionalni ravni, raziskovalnimi inštituti in forenzičnimi laboratoriji, ki imajo zadevno znanje in izkušnje, ter povečala zmogljivost za učinkovito ocenjevanje in obravnavanje novih psihoaktivnih snovi. [Sprememba 24]

(26a)  Uvesti bi bilo treba ustrezne zaščitne ukrepe, kot je anonimizacija podatkov, da bi zagotovili visoko raven varovanja osebnih podatkov, zlasti pri zbiranju in izmenjavi občutljivih podatkov. [Sprememba 25]

(27)  Postopki za izmenjavo informacij, oceno tveganja ter sprejetje začasnih in stalnih omejevalnih ukrepov v zvezi z novimi psihoaktivnimi snovmi, ki so vzpostavljeni s to uredbo, bi morali omogočiti hitro ukrepanje. Omejevalne ukrepe na trgu bi bilo treba sprejeti brez nepotrebnega odlašanja, najpozneje pa osem tednov od prejema skupnega poročila ali poročila o oceni tveganja.

(28)  Dokler Unija na podlagi te uredbe ne sprejme ukrepov, s katerimi uvede omejitev nove psihoaktivne snovi na trgu, lahko države članice v zvezi z navedeno novo psihoaktivno snovjo sprejmejo tehnične predpise v skladu z določbami Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta(9). Da bi se ohranila enotnost notranjega trga Unije in preprečilo pojavljanje neupravičenih ovir za trgovino, bi morale države članice v skladu z Direktivo 98/34/ES Komisiji takoj sporočiti vsak osnutek tehničnega predpisa o novih psihoaktivnih snoveh.

(28a)  Nevarnostim, ki so povezane s temi novimi snovmi in ki ostajajo v veliki meri nepoznane, so še zlasti izpostavljeni otroci in najstniki. [Sprememba 26]

(29)  Preprečevalni, zdravstveni in ublažitveni ukrepi Ukrepi preprečevanja, zgodnjega odkrivanja in posredovanja, zdravljenja ter ublažitve tveganj in škode so pomembni za obravnavanje vse pogostejše uporabe psihoaktivnih snovi in njihovih morebitnih tveganj. Države članice bi morale izboljšati dostopnost in učinkovitost preventivnih programov ter ozaveščati o tveganjih uporabe novih psihoaktivnih snovi in povezanih posledicah. V ta namen bi morali preventivni ukrepi vključevati zgodnje odkrivanje in posredovanje, spodbujanje zdravega načina življenja in usmerjeno preventivo, namenjeno tudi družinam in skupnostim. Internet, ki je ena od pomembnih in hitro razvijajočih se distribucijskih poti, prek katerih se nove psihoaktivne snovi oglašujejo in prodajajo, bi bilo treba uporabljati za razširjanje informacij o zdravstvenih, socialnih in varnostnih tveganjih, ki jih te snovi pomenijo, ter za preprečevanje napačne uporabe in zlorabe. Bistvenega pomena je ozaveščanje otrok, najstnikov in mlajših odraslih o tveganju, tudi v obliki informacijskih kampanj v šolah in drugih izobraževalnih okoljih. [Sprememba 27]

(29a)  Komisija in države članice bi morale spodbujati tudi dejavnosti, pobude in kampanje za izobraževanje in ozaveščanje, ki so osredotočene na zdravstvena, socialna in varnostna tveganja, povezana z napačno uporabo in zlorabo novih psihoaktivnih snovi. [Sprememba 28]

(30)  Zdravila in zdravila za uporabo v veterinarski medicini so obravnavana z Direktivo 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta(10), Direktivo 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta(11) ter Uredbo (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta(12). Zato zloraba ali napačna uporaba teh zdravil ne bi smela biti zajeta s to uredbo.

(30a)  Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembo meril glede snovi z nizkim, zmernim ali resnim tveganjem. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način. [Sprememba 29]

(31)  Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje začasnih in trajnih omejitev na trgu, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(13).

(32)  Komisija bi morala v ustrezno utemeljenih in izredno nujnih primerih v zvezi s hitrim povečanjem števila sporočenih smrtnih primerov in hudih zdravstvenih posledic ali pojavov, ki predstavljajo veliko grožnjo za zdravje, v več državah članicah, povezanih z uživanjem zadevne nove psihoaktivne snovi, sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati. [Sprememba 30]

(33)  Komisija bi se morala pri uporabi te uredbe posvetovati s strokovnjaki držav članic, zadevnimi agencijami Unije, zlasti EMCDDA, civilno družbo in, gospodarskimi subjekti in katerimi koli drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi. [Sprememba 31]

(34)  Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganega ukrepa in ker je te cilje zaradi učinkov predvidenega ukrepa lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev.

(35)  Da bi se vzpostavila enotna pravila ter zagotovila jasnost konceptov in postopkov ter pravna varnost za gospodarske subjekte, je primerno ta akt sprejeti v obliki uredbe.

(36)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah ter Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s svobodo gospodarske pobude, lastninsko pravico in, pravico do učinkovitega pravnega sredstvapreventivnega zdravstvenega varstva in do zdravniške oskrbe – [Sprememba 32]

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Vsebina, področje uporabe in opredelitev pojmov

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.  V tej uredbi so določena pravila za omejitve prostega pretoka novih psihoaktivnih snovi na notranjem trgu. V ta namen je vzpostavljen mehanizem za izmenjavo informacij o novih psihoaktivnih snoveh, oceno tveganja in uvedbo ukrepov za omejitev teh snovi na trgu na ravni Unije.

2.  Ta uredba se ne uporablja za snovi s seznama, kot so opredeljene v Uredbi (ES) št. 273/2004 in Uredbi (ES) št. 111/2005.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)  „nova psihoaktivna snov“ pomeni naravno ali sintetično snov, ki lahko pri ljudeh, ki jo uživajo, spodbudi ali zavira osrednji živčni sistem, kar privede do halucinacij in sprememb motoričnih sposobnosti, razmišljanja, vedenja, dojemanja, zavedanja ali razpoloženja, ki ne glede na to, ali je namenjena temu, da jo uživajo ljudje, ali za katero obstaja verjetnost, da jo bodo uživali ljudje, čeprav jim ni namenjena, in povzročanju enega ali več zgoraj navedenih učinkov ter ki ni nadzorovana niti na podlagi Enotne konvencije Združenih narodov o mamilih iz leta 1961, kakor je bila spremenjena s protokolom iz leta 1972, niti na podlagi Konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971; med nove psihoaktivne snovi ne spadajo alkohol, kofein ter tobak in tobačni izdelki v smislu Direktive 2001/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2001 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o izdelavi, predstavitvi in prodaji tobačnih izdelkov(14); [Sprememba 33]

(b)  „mešanica“ pomeni mešanico ali raztopino, ki vsebuje eno ali več novih psihoaktivnih snovi;

(c)  „zdravilo“ pomeni izdelek, kot je opredeljen v členu 1(2) Direktive 2001/83/ES;

(d)  „zdravilo za uporabo v veterinarski medicini“ pomeni izdelek, kot je opredeljen v členu 1(2) Direktive 2001/82/ES;

(e)  „dovoljenje za promet“ pomeni dovoljenje za dajanje zdravila ali zdravila za uporabo v veterinarski medicini na trg v skladu z Direktivo 2001/83/ES, Direktivo 2001/82/ES ali Uredbo (ES) št. 726/2004;

(f)  „omogočanje dostopnosti na trgu“ pomeni vsako dobavo nove psihoaktivne snovi za distribucijo, uživanje ali uporabo na trgu Unije v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi odplačno ali neodplačno;

(g)  „potrošnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki ne deluje za namene trgovine, poslovanja ali poklica;

(h)  „uporaba za gospodarske in industrijske namene“ pomeni vsako izdelavo, predelavo, formulacijo, shranjevanje, mešanje, proizvodnjo ter prodajo fizičnim in pravnim osebam, ki niso potrošniki;

(i)  „znanstvene raziskave in razvoj“ pomenijo znanstvene teste, analize ali raziskave, ki potekajo pod strogo nadzorovanimi pogoji v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta(15);

(j)  „sistem Združenih narodov“ pomeni Svetovno zdravstveno organizacijo, Komisijo za droge in Ekonomsko-socialni odbor, ki delujejo vsak v skladu s svojimi pooblastili, kot so opisana v členu 3 Enotne konvencije Združenih narodov o mamilih iz leta 1961, kakor je bila spremenjena s protokolom iz leta 1972, in členu 2 Konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971.

POGLAVJE II

Prosti pretok

Člen 3

Prosti pretok

Kadar se nove psihoaktivne snovi in mešanice uporabljajo za gospodarske in industrijske namene, znanstvene raziskave in razvoj, se omogoči njihov prosti pretok v Uniji.

Člen 4

Preprečevanje ovir za prosti pretok

Če Unija na podlagi te uredbe ne sprejme ukrepov, s katerimi uvede omejitev nove psihoaktivne snovi na trgu, ali če Komisija v skladu s členom 11 ni sprejela omejevalnih ukrepov, lahko države članice v zvezi s to novo psihoaktivno snovjo sprejmejo tehnične predpise v skladu z Direktivo 98/34/ES. [Sprememba 34]

Države članice v skladu z Direktivo 98/34/ES takoj sporočijo Komisiji vsak osnutek tehničnega predpisa o novih psihoaktivnih snoveh.

POGLAVJE III

Izmenjava in zbiranje informacij

Člen 5

Izmenjava informacij

Če ima država članica informacije o snoveh, za katere se zdi, da so nove psihoaktivne snovi ali mešanice, njene nacionalne kontaktne točke v okviru Evropskega informacijskega omrežja za droge in zasvojenost z drogami (v nadaljnjem besedilu: omrežje Reitox) ter nacionalne enote Europola zberejo in pravočasno zagotovijo EMCDDA in Europolu razpoložljive informacije o uživanju odkrivanju in prepoznavanju teh snovi, za katere se zdi, da so nove psihoaktivne snovi ali mešanice, njihovem uživanju in vzorcih uživanja, resnih zastrupitvah ali smrtih, njihovih morebitnih tveganjih, in stopnji toksičnosti, podatke o njihovi izdelavi, pridobivanju, trgovini z njimi, njihovi distribuciji in distribucijskih poteh, prometu z njimi ter njihovi uporabi za gospodarske in znanstvene namene.

EMCDDA in Europol navedene informacije takoj posredujeta omrežju Reitox in, nacionalnim enotam Europola in Evropski agenciji za zdravila.

Da se omogoči učinkovitejši odziv na hitro pojavljanje in širjenje novih psihoaktivnih snovi v Uniji, se mehanizem za izmenjavo informacij (v nadaljnjem besedilu: EWS) vzdržuje in še naprej razvija, zlasti glede zbiranja in upravljanja podatkov o odkrivanju in prepoznavanju novih psihoaktivnih snovi. [Sprememba 35]

Člen 6

Skupno poročilo

1.  EMCDDA in Europol pripravita skupno poročilo o novi psihoaktivni snovi, če po mnenju EMCDDA in Europola ali Komisije izmenjane informacije o novi psihoaktivni snovi, ki jo priglasi več držav članic, zaradi zdravstvenih, socialnih in varnostnih tveganj, ki jih lahko pomeni nova psihoaktivna snov, povzročajo zaskrbljenost v Uniji, EMCDDA in Europol pripravita skupno poročilo o novi psihoaktivni snovi ali če to utemeljeno zahteva več držav članic.

2.  Skupno poročilo vsebuje informacije:

(a)  o vrsti tveganj, ki jih nova psihoaktivna snov pomeni, če jo uživajo ljudje, tudi o kontraindikacijah z drugimi snovmi, če so na voljo, in obseg tveganja za javno zdravje, kot je navedeno v členu 9(1);

(b)  o kemijski in fizikalni identiteti nove psihoaktivne snovi, metodi in, če so znane, predhodnih kemičnih sestavinah, ki se uporabljajo za njeno izdelavo ali pridobivanje, ter drugih novih psihoaktivnih snoveh s podobno kemijsko strukturo, ki so se pojavile ali se lahko njihov pojav upravičeno pričakuje na podlagi znanstvene ocene;

(c)  o uporabi nove psihoaktivne snovi za gospodarske in industrijske namene, znanstvene raziskave in razvoj;

(d)  o uporabi nove psihoaktivne snovi v humani in veterinarski medicini, med drugim tudi kot zdravilno učinkovino v zdravilu ali zdravilu za uporabo v veterinarski medicini;

(e)  o vpletenosti kriminalnih skupin v izdelavo in distribucijo nove psihoaktivne snovi in trgovino z njo ter kakršni koli uporabi nove psihoaktivne snovi pri izdelavi prepovedanih drog ali psihotropnih snovi;

(f)  o tem, ali se nova psihoaktivna snov zdaj ocenjuje ali pa je bila ocenjena v okviru sistema Združenih narodov;

(g)  o tem, ali proti novi psihoaktivni snov veljajo kakršni koli omejevalni ukrepi v državah članicah;

(h)  o kakršnem koli obstoječem preprečevalnem in zdravstvenem ukrepu, ki se izvaja za obravnavanje posledic uporabe nove psihoaktivne snovi.

3.  EMCDDA in Europol od nacionalnih kontaktnih točk in nacionalnih enot Europola zahtevata dodatne informacije o novi psihoaktivni snovi. Slednje zagotovijo navedene informacije v štirih tednih od prejema zahtevka.

4.  EMCDDA in Europol od Evropske agencije za zdravila, ki bi se morala posvetovati s organi, pristojnimi za zdravila, zahtevata informacije o tem, ali je nova psihoaktivna snov v Uniji ali kateri koli državi članici:

(a)  zdravilna učinkovina v zdravilu ali zdravilu za uporabo v veterinarski medicini, za katero je bilo pridobljeno dovoljenje za promet;

(b)  zdravilna učinkovina v zdravilu ali zdravilu za uporabo v veterinarski medicini, za katero je bila vložena vloga za pridobitev dovoljenja za promet;

(c)  zdravilna učinkovina v zdravilu ali zdravilu za uporabo v veterinarski medicini, za katero je bilo pridobljeno dovoljenje za promet, ki pa ga je pristojni organ začasno preklical;

(d)  zdravilna učinkovina v nedovoljenem zdravilu v skladu s členom 5 Direktive 2001/83/ES ali zdravilu za uporabo v veterinarski medicini, ki ga za vsak primer posebej pripravijo osebe, ki so za tako dejavnost pooblaščene v skladu z nacionalno zakonodajo, kot je določeno v členu 10(c) Direktive 2001/82/ES.

Države članice na zahtevo Evropske agencije za zdravila slednji nemudoma zagotovijo navedene informacije.

Evropska agencija za zdravila zagotovi razpoložljive informacije v štirih tednih od prejema zahtevka EMCDDA.

5.  EMCDDA od Evropske agencije za kemikalije, Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in Evropske agencije za varnost hrane zahteva razpoložljive informacije in podatke o novi psihoaktivni snovi. EMCDDA spoštuje pogoje uporabe informacij, ki mu jih Evropska agencija za kemikalije, ECDC in Evropska agencija za varnost hrane posredujeta posredujejo, vključno s pogoji o varnosti informacij in podatkov ter varovanju zaupnih podatkov, tudi občutljivih podatkov ali poslovnih informacij.

Evropska agencija za kemikalije, ECDC in Evropska agencija za varnost hrane zagotovita zagotovijo razpoložljive informacije in podatke v štirih tednih od prejema zahtevka.

6.  EMCDDA in Europol predložita skupno poročilo Komisiji v osmih tednih od zahtevka za predložitev dodatnih informacij iz odstavka 3.

Če EMCDDA in Europol zbirata informacije o mešanicah ali več novih psihoaktivnih snoveh s podobno kemijsko strukturo, predložita Komisiji posamezna skupna poročila, in sicer v desetih tednih od zahtevka za predložitev dodatnih informacij iz odstavka 3. [Sprememba 36]

POGLAVJE IV

Ocena tveganja

Člen 7

Postopek za oceno tveganja in poročilo o oceni tveganja

1.  Komisija lahko v štirih tednih od prejema skupnega poročila iz člena 6 od EMCDDA zahteva oceno morebitnih tveganj, ki jih pomeni nova psihoaktivna snov, in pripravo poročila o oceni tveganja. Oceno tveganja izvede znanstveni odbor EMCDDA.

2.  Ocena tveganja vključuje analizo meril in informacij iz člena 10(2), na podlagi katerih lahko Komisija določi raven zdravstvenih, socialnih in varnostnih tveganj, ki jih pomeni nova psihoaktivna snov.

3.  Znanstveni odbor EMCDDA oceni tveganja na posebnem sestanku. Odbor je mogoče razširiti za največ pet strokovnjakov, med katerimi je psiholog s specializacijo s področja zasvojenosti, z znanstvenih področij, ki so pomembna za zagotavljanje uravnotežene ocene tveganj nove psihoaktivne snovi. Direktor EMCDDA imenuje strokovnjake s seznama strokovnjakov. Upravni odbor EMCDDA odobri seznam strokovnjakov vsaka tri leta. Evropski parlament, Svet, Komisija, EMCDDA, Europol in Evropska agencija za zdravila imajo pravico, da imenujejo vsak po dva opazovalca.

4.  Znanstveni odbor EMCDDA izvede oceno tveganja na podlagi informacij o tveganjih snovi in njeni uporabi, kot so njeni vzorci in odmerjanje, vključno z uporabo za gospodarske in industrijske namene, ki jih zagotovijo države članice, Komisija, EMCDDA, Europol, Evropska agencija za zdravila, Evropska agencija za kemikalije, ECDC in Evropska agencija za varnost hrane, ter na podlagi kakršnih koli drugih ustreznih znanstvenih dokazov. Pri tem upošteva vsa mnenja svojih članov. EMCDDA podpre oceno tveganja in določi potrebe po informacijah, vključno z usmerjenimi študijami ali testi.

5.  EMCDDA predloži poročilo o oceni tveganja Komisiji v dvanajstih tednih od datuma prejema zahtevka Komisije.

6.  Komisija lahko na zahtevo EMCDDA podaljša rok za zaključek ocene tveganja za največ dvanajst tednov, da bi omogočila dodatne raziskave in zbiranje podatkov. EMCDDA predloži tak zahtevek Komisiji v šestih tednih od začetka ocene tveganja. Če Komisija v dveh tednih od predložitve takega zahtevka slednjemu ne nasprotuje, se rok za zaključek ocene tveganja ustrezno podaljša. [Sprememba 37]

Člen 8

Izvzetje iz zahteve po oceni tveganja

1.  Ocena tveganja se ne izvede, če je nova psihoaktivna snov v zaključnih fazah ocenjevanja v okviru sistema Združenih narodov, tj. ko je strokovni odbor za odvisnost od drog že objavil svoje poročilo s pisnim priporočilom, razen če so na voljo pomembne in konkretne nove informacije, ki so še posebej pomembne za Unijo in ki v okviru sistema Združenih narodov niso bile upoštevane, kar je treba omeniti v poročilu o oceni. [Sprememba 38]

2.  Ocena tveganja se ne izvede, če je bila nova psihoaktivna snov ocenjena v okviru sistema Združenih narodov, vendar je bilo odločeno, da se ne uvrsti na seznam iz Enotne konvencije o mamilih iz leta 1961, kakor je bila spremenjena s protokolom iz leta 1972, ali Konvencije o psihotropnih snoveh iz leta 1971, razen če so na voljo pomembne in konkretne nove informacije, ki so še posebej pomembne za Unijo, razlogi za to pa morajo biti navedeni v poročilu o oceni. [Sprememba 39]

3.  Ocena tveganja se ne izvede, če je nova psihoaktivna snov:

(a)  zdravilna učinkovina v zdravilu ali zdravilu za uporabo v veterinarski medicini, za katero je bilo pridobljeno dovoljenje za promet;

(b)  zdravilna učinkovina v zdravilu ali zdravilu za uporabo v veterinarski medicini, za katero je bila vložena vloga za pridobitev dovoljenja za promet;

(c)  zdravilna učinkovina v zdravilu ali zdravilu za uporabo v veterinarski medicini, za katero je bilo pridobljeno dovoljenje za promet, ki pa ga je pristojni organ začasno preklical.

4.  Ocena tveganja pa se izvede, če je na ravni Unije na voljo dovolj podatkov, ki kažejo potrebo po skupnem poročilu EMCDDA in Europola. [Sprememba 40]

POGLAVJE V

Omejitve na trgu

Člen 9

Neposredna tveganja za javno zdravje in začasna omejitev na potrošniškem trgu

1.  Kadar Komisija zahteva oceno tveganja nove psihoaktivne snovi v skladu s členom 7(1), s sklepom prepove omogočanje dostopnosti nove psihoaktivne snovi na potrošniškem trgu, če slednja na podlagi obstoječih informacij pomeni neposredna tveganja za javno zdravje, dokazana s:

(a)  sporočenimi smrtnimi primeri in resnimi zdravstvenimi posledicami, povezanimi z uživanjem nove psihoaktivne snovi, tudi kontraindikacije z drugimi snovmi, kadar so na voljo, in njeno znatno akutno toksičnostjo, v več državah članicah;

(b)  razširjenostjo in vzorci uporabe nove psihoaktivne snovi med splošnim prebivalstvom in v posameznih skupinah, zlasti v zvezi s pogostostjo, količino in načini uporabe, dostopnostjo snovi potrošnikom ter možnostmi širjenja, ki kažejo na znaten obseg tveganja.

2.  Komisija sprejme sklep iz odstavka 1 z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 19(2).

Komisija v ustrezno utemeljenih in izredno nujnih primerih v zvezi s hitrim povečanjem števila sporočenih smrtnih primerov v več državah članicah, povezanih z uživanjem zadevne nove psihoaktivne snovi, v skladu s postopkom iz člena 19(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati.

3.  Omejitev na trgu iz sklepa iz odstavka 1 ne presega dvanajstih mesecev. Če je zaradi stopnje zdravstvenih, socialnih in varnostnih tveganj, ki jih pomeni nova psihoaktivna snov, upravičeno uvesti stalne omejevalne ukrepe, se lahko trajanje začasne omejitve na trgu podaljša za 12 mesecev, če ni trajne omejitve na trgu. [Sprememba 41]

Člen 10

Določitev ravni zdravstvenih, socialnih in varnostnih tveganj na podlagi ocene tveganja

1.  Komisija nemudoma določi raven zdravstvenih, socialnih in varnostnih tveganj, ki jih pomeni nova psihoaktivna snov, o kateri je bilo pripravljeno poročilo o oceni tveganja. To stori na podlagi vseh razpoložljivih dokazov, zlasti poročila o oceni tveganja.

2.  Komisija pri določanju ravni tveganja nove psihoaktivne snovi upošteva naslednja merila:

(a)  škodo za zdravje, ki jo povzroči uživanje nove psihoaktivne snovi ter ki je povezana z njeno akutno in kronično toksičnostjo, kontraindikacijami z drugimi snovmi, kadar so na voljo, ter možnostmi zlorabe in zasvojenosti, zlasti v obliki poškodb, bolezni, agresivnosti, kot tudi ter fizičnih in duševnih okvar;

(b)  socialno škodo za posameznike in družbo, zlasti njen učinek na podlagi njenega učinka na socialno vedenje, javni red in kriminalne dejavnosti, organizirane kriminalne dejavnosti, povezane z novo psihoaktivno snovjo, nedovoljene dobičke, ustvarjene s proizvodnjo nove psihoaktivne snovi, trgovino z njo in njeno distribucijo, ter povezane gospodarske stroške socialne škode;

(c)  tveganja za javno varnost, zlasti širjenje na podlagi širjenja bolezni, vključno z virusi, ki se prenašajo s krvjo, posledice fizičnih in duševnih okvar za sposobnost vožnje ter vpliv izdelave, prevoza in odstranjevanja nove psihoaktivne snovi in povezanih odpadkov na okolje.

Komisija upošteva tudi razširjenost in vzorce uporabe nove psihoaktivne snovi med splošnim prebivalstvom in v posameznih skupinah, njeno dostopnost potrošnikom, možnosti za njeno širjenje, število držav članic, v katerih pomeni zdravstvena, socialna in varnostna tveganja, obseg njene uporabe za gospodarske in industrijske namene ter njeno uporabo za znanstvene raziskave in razvoj. [Sprememba 42]

Člen 11

Nizka tveganja na ravni Unije

Komisija ne sprejme omejevalnih ukrepov v zvezi z novo psihoaktivno snovjo, če na podlagi obstoječih dokazov in naslednjih meril na splošno pomeni nizka zdravstvena, socialna in varnostna tveganja, zlasti na ravni Unije:

(a)  če je škoda za zdravje, ki jo povzroči uživanje nove psihoaktivne snovi ter ki je povezana z njeno akutno in kronično toksičnostjo ter možnostmi zlorabe in zasvojenosti, omejena in povzroča manjše poškodbe, bolezni ter fizične in duševne okvare zanemarljiva;

(b)  če je socialna škoda za posameznike in družbo omejena, zlasti njen učinek na podlagi njenega učinka na socialno vedenje in javni red, če so kriminalne dejavnosti, povezane z novo psihoaktivno snovjo, redke ter če ni nedovoljenih dobičkov, ustvarjenih s proizvodnjo nove psihoaktivne snovi, trgovino z njo in njeno distribucijo, ter povezanih gospodarskih stroškov ali pa so ti dobički in stroški zanemarljivi;

(c)  če so tveganja za javno varnost omejena, zlasti če je nizko tveganje na podlagi nizkega tveganja širjenja bolezni, vključno z virusi, ki se prenašajo s krvjo, če ni posledic fizičnih in duševnih okvar za sposobnost vožnje ali pa te posledice niso velike ter če je vpliv izdelave, prevoza in odstranjevanja nove psihoaktivne snovi in povezanih odpadkov na okolje majhen.

Če je bila odločitev, da se ne sprejmejo omejevalni ukrepi za novo psihoaktivno snov, ki naj bi na splošno pomenila nizka zdravstvena, socialna in varnostna tveganja na ravni Unije, utemeljena na delnem ali popolnem pomanjkanju dokazov, se v obrazložitvi navede ustrezna referenca. [Sprememba 43]

Člen 12

Zmerna tveganja in trajna omejitev na potrošniškem trgu na ravni Unije

1.  Komisija brez nepotrebnega odlašanja s sklepom prepove omogočanje dostopnosti nove psihoaktivne snovi na potrošniškem trgu, če na podlagi obstoječih dokazov na splošno in naslednjih meril pomeni zmerna zdravstvena, socialna in varnostna tveganja, zlasti:

(a)  če je škoda za zdravje, ki jo povzroči uživanje nove psihoaktivne snovi ter ki je povezana z njeno akutno in kronično toksičnostjo ter možnostmi zlorabe in zasvojenosti, zmerna ter na splošno povzroča poškodbe in bolezni, ki niso smrtno nevarne, ter zmerne fizične in duševne okvare;

(b)  če je socialna škoda za posameznike in družbo zmerna, zlasti njen učinek na podlagi njenega učinka na socialno vedenje in javni red, ter povzroča javne nevšečnosti, če so kriminalne dejavnosti in organizirane kriminalne dejavnosti, povezane s snovjo, občasne ter če so nedovoljeni dobički in gospodarski stroški zmerni;

(c)  če so tveganja za javno varnost, zlasti občasno širjenje na podlagi občasnega širjenja bolezni, vključno z virusi, ki se prenašajo s krvjo, ter posledice fizičnih in duševnih okvar za sposobnost vožnje zmerni ter če izdelava, prevoz in odstranjevanje nove psihoaktivne snovi in povezanih odpadkov obremenjujejo okolje.

2.  Komisija sprejme sklep iz odstavka 1 z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 19(2).

3.  Kadar razpoložljive informacije ali dokazi kažejo, da nova psihoaktivna snov, za katero velja sklep iz odstavka 1, pomeni večja zdravstvena, socialna in varnostna tveganja v dani državi članici, zlasti zaradi načina ali razširjenosti uživanja te snovi ali glede na določena tveganja, ki jih pomeni ta snov na njenem ozemlju ob upoštevanju nacionalnih okoliščin in vseh socialnih, gospodarskih, pravnih, upravnih ali drugih dejavnikov, lahko države članice ohranijo ali uvedejo strožje ukrepe, da zagotovijo visoko raven varovanja javnega zdravja.

4.  Država članica, ki namerava ohraniti strožji ukrep za novo psihoaktivno snov v skladu z odstavkom 3, Komisiji takoj sporoči ustrezne zakone ali druge predpise ter o njih obvesti druge države članice.

5.  Država članica, ki je pripravljena uvesti strožji ukrep za novo psihoaktivno snov v skladu z odstavkom 3, Komisiji takoj sporoči ustrezne osnutke zakonov in drugih predpisov ter o njih obvesti druge države članice. [Sprememba 44]

Člen 13

Resna tveganja in trajna omejitev na trgu na ravni Unije

1.  Komisija brez nepotrebnega odlašanja s sklepom prepove proizvodnjo, izdelavo in omogočanje dostopnosti nove psihoaktivne snovi na trgu, vključno z njenim uvozom v Unijo, prevozom in izvozom iz Unije, če na podlagi obstoječih dokazov na splošno in naslednjih meril pomeni resna zdravstvena, socialna in varnostna tveganja, zlasti:

(a)  če je škoda za zdravje, ki jo povzroči uživanje nove psihoaktivne snovi ter ki je povezana z njeno akutno in kronično toksičnostjo ter možnostmi zlorabe in zasvojenosti, ogroža življenje resna in na splošno povzroča smrt ali smrtonosne poškodbe, resne bolezni ter resne fizične in duševne okvare;

(b)  če je socialna škoda za posameznike in družbo resna, zlasti njen učinek na podlagi njenega učinka na socialno vedenje in javni red, ter povzroča kršenje javnega reda ter nasilno in asocialno vedenje, ki škodi uporabniku, drugim in lastnini, če so kriminalne dejavnosti in organizirane kriminalne dejavnosti, povezane z novo psihoaktivno snovjo, sistematične ter če so nedovoljeni dobički in gospodarski stroški visoki;

(c)  če so tveganja za javno varnost, zlasti znatno širjenje na podlagi znatnega širjenja bolezni, vključno z virusi, ki se prenašajo s krvjo, ter posledice fizičnih in duševnih okvar za sposobnost vožnje resni ter če izdelava, prevoz in odstranjevanje nove psihoaktivne snovi in povezanih odpadkov škodijo okolju.

2.  Komisija sprejme sklep iz odstavka 1 z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 19(2). [Sprememba 45]

Člen 13a

Prenos pooblastil

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20a v zvezi s spremembami meril, naštetih v členih 11, 12 in 13. [Sprememba 46]

Člen 14

Dovoljeni nameni uporabe

1.  Sklepi iz členov 9(1) in 12(1) ne ovirajo prostega pretoka novih psihoaktivnih snovi, ki so zdravilne učinkovine v zdravilih ali zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in za katere je bilo pridobljeno dovoljenje za promet, v Uniji in omogočanja njihove dostopnosti na potrošniškem trgu.

2.  Sklepi iz člena 13(1) ne ovirajo prostega pretoka novih psihoaktivnih snovi v Uniji ter njihove proizvodnje, izdelave in omogočanja njihove dostopnosti na trgu, vključno z njihovim uvozom v Unijo, prevozom in izvozom iz Unije:

(a)  če se uporabljajo za znanstvene raziskave in razvoj in jih uporabljajo pooblaščene osebe v ustanovah pod neposrednim nadzorom organov držav članic ali z njihovim posebnim dovoljenjem;

(b)  če se uporabljajo za namene, ki so dovoljeni na podlagi zakonodaje Unije;

(c)  če so zdravilne učinkovine v zdravilih ali zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in je bilo za njih pridobljeno dovoljenje za promet;

(d)  če se uporabljajo pri izdelavi snovi in proizvodov pod pogojem, da se spremenijo v tako obliko, da jih ni mogoče zlorabljati ali reciklirati in da je količina vsake uporabljene snovi vključena v informacije o snovi ali proizvodu.

2a.  Za vse dovoljene namene uporabe nove psihoaktivne snovi in proizvodi, ki vsebujejo nove psihoaktivne snovi, vsebujejo navodila za uporabo, vključno z nasveti, opozorili in kontraindikacijami z drugimi snovmi, bodisi navedena na etiketi bodisi vključena v spremljajočo zloženko za varnost uporabnika.

3.  V sklepih iz člena 13(1) so lahko določene zahteve in pogoji za proizvodnjo, izdelavo in omogočanje dostopnosti novih psihoaktivnih snovi, ki pomenijo resna zdravstvena, socialna in varnostna tveganja ter se uporabljajo za namene iz odstavka 2, na trgu, vključno z njihovim uvozom v Unijo, prevozom in izvozom iz Unije.

4.  Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da se nove psihoaktivne snovi, ki se uporabljajo za raziskovalne in razvojne namene ali na kateri koli drug dovoljen način, ne bi preusmerile na nezakonit trg. [Sprememba 47]

POGLAVJE VI

Spremljanje in ponovni pregled

Člen 15

Spremljanje

EMCDDA in Europol ob podpori omrežja Reitox spremljata vse nove psihoaktivne snovi, o katerih je bilo pripravljeno skupno poročilo.

Člen 16

Ponovni pregled ravni tveganj

Kadar so na voljo nove informacije in dokazi o tveganjih, ki jih pomeni nova psihoaktivna snov, katere zdravstvena, socialna in varnostna tveganja so bila že določena v skladu s členom 10, Komisija od EMCDDA zahteva posodobitev poročila o oceni tveganja, pripravljenega o novi psihoaktivni snovi, in ponovno pregleda raven tveganj, ki jih pomeni nova psihoaktivna snov.

POGLAVJE VII

Sankcije in pravno sredstvo

Člen 17

Sankcije

Države članice določijo pravila o sankcijah, ki se uporabljajo za kršitve sklepov iz členov 9(1), 12(1) in 13(1), in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Predvidene sankcije so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o navedenih pravilih o sankcijah in o vseh nadaljnjih spremembah navedenih določb.

Člen 18

Pravno sredstvo

Vsaka oseba, katere pravice so prizadete zaradi izvajanja sankcije, ki jo država članica sprejme v skladu s členom 17, ima pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem v navedeni državi članici.

POGLAVJE VIII

POSTOPKI

Člen 19

Odbor

1.  Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 navedene uredbe.

POGLAVJE IX

Končne določbe

Člen 20

Raziskave in, analiza, preprečevanje in financiranje

1.   Komisija in države članice podpirajoFinančna podpora in potrebna sredstva se zagotovijo na ravni Unije in na nacionalni ravni za razvoj, izmenjavo in razširjanje informacij in znanja o novih psihoaktivnih snoveh. Komisija in države članice v ta namen spodbujajo sodelovanje med EMCDDA, drugimi agencijami Unije ter znanstvenimi in raziskovalnimi središči in drugimi organi, ki imajo ustrezno strokovno znanje in izkušnje, ter z rednim seznanjanjem teh organov z najnovejšimi informacijami o takih snoveh.

2.  Komisija in države članice tudi spodbujajo in podpirajo raziskave novih psihoaktivnih snovi, vključno z uporabnimi raziskavami, zagotavljajo pa tudi sodelovanje in usklajevanje med mrežami na ravni Unije in nacionalni ravni, da bi poglobili razumevanje tega pojava. V ta namen spodbujajo sodelovanje med EMCDDA, drugimi agencijami Unije (zlasti Evropsko agencijo za zdravila in Evropsko agencijo za kemikalije) ter znanstvenimi in raziskovalnimi središči. Poudarek bi bilo treba nameniti razvoju forenzičnih in toksikoloških zmogljivosti ter večji razpoložljivosti epidemioloških podatkov.

3.  Države članice spodbujajo politiko preprečevanja in, skupaj s Komisijo, ukrepe za ozaveščanje o tveganjih, ki jih pomenijo psihoaktivne snovi, na primer izobraževalne informacijske kampanje. [Sprememba 48]

Člen 20a

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 13a se prenese na Komisijo za obdobje desetih let od ...(16). Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem desetletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za nadaljnjih deset let, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem tega obdobja.

3.  Pooblastilo iz člena 13a lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 13a, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 49]

Člen 21

Poročanje

1.  EMCDDA in Europol vsako leto poročata Evropskemu parlamentu, Komisiji in državam članicam o izvajanju te uredbe. Poročila o izvajanju se objavijo na spletni strani in so javno dostopna.

2.  Komisija predloži ...(17) Evropskemu parlamentu in državam članicam poročilo in, če je ustrezno, mu sledi predlog za odpravo ugotovljenih vrzeli med Uredbo (ES) št. 1907/2006, Direktivo 2001/83/ES, Uredbo (ES) št. 726/2004 ter to uredbo, da se zagotovi ustrezna regulacija psihotropnih snovi. [Sprememba 50]

Člen 22

Ocena

Komisija najpozneje do ...(18) in nato vsakih pet let oceni izvajanje, uporabo in učinkovitost te uredbe ter objavi poročilo.V zvezi s tem Komisija, EMCDDA in Europol izvedejo naknadno oceno tveganja o novih psihoaktivnih snoveh.

Komisija najpozneje do ...+ oceni in, če je primerno, predstavi predlog za morebitno razvrstitev skupin novih psihoaktivnih snovi, da bi se preprečila praksa, da se zaobide veljavna zakonodaja z manjšimi spremembami kemične strukture psihoaktivnih snovi. [Sprememba 51]

Člen 23

Nadomestitev Sklepa 2005/387/PNZ

Sklep 2005/387/PNZ se razveljavi in nadomesti brez poseganja v obveznosti držav članic v zvezi z rokom za prenos navedenega sklepa v nacionalno zakonodajo. Sklicevanje na Sklep 2005/387/PNZ se šteje kot sklicevanje na to uredbo.

Člen 24

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 177, 11.6.2014, str. 52. (2) UL C 177, 11.6.2014, str. 52. (3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2014. (4) Skupni ukrep 97/396/PNZ z dne 16. junija 1997 Sveta na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in nadzoru novih sintetičnih drog (UL L 167, 25.6.1997, str. 1). (5) Sklep Sveta 2005/387/PNZ z dne 10. maja 2005 o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in nadzoru nad novimi psihoaktivnimi snovmi (UL L 127, 20.5.2005, str. 32). (6) Uredba (ES) št. 273/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o predhodnih sestavinah pri prepovedanih drogah (UL L 47, 18.2.2004, str. 1). (7) Uredba Sveta (ES) št. 111/2005 z dne 22. decembra 2004 o določitvi pravil za nadzor trgovine s predhodnimi sestavinami za prepovedane droge med Skupnostjo in tretjimi državami (UL L 22, 26.1.2005, str. 1). (8) Uredba (ES) št. 1920/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o Evropskem centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (UL L 376, 27.12.2006, str. 1). (9) Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (UL L 204, 21.7.1998, str. 37). (10) Direktiva 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67). (11) Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 1). (12) Uredba (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (UL L 136, 30.4.2004, str. 1). (13) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13). (14) Direktiva 2001/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2001 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o izdelavi, predstavitvi in prodaji tobačnih izdelkov (UL L 194, 18.7.2001, str. 26). (15) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1). (16) UL: prosimo, vstavite datum začetka valjavnosti te uredbe. (17) UL: prosimo, vstavite datum pet let po začetku valjavnosti te uredbe. (18) UL: prosimo, vstavite datum pet let po začetku valjavnosti te uredbe.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Okvirnega sklepa Sveta 2004/757/PNZ z dne 25. oktobra 2004 o opredelitvi minimalnih določb glede elementov kaznivih dejanj in kazni na področju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami, kar zadeva opredelitev pojma droga (COM(2013)0618 – C7-0271/2013 – 2013/0304(COD))

P7_TA(2014)0454 A7-0173/2014

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0618),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 83(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0271/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj spodnjega doma in zgornjega doma parlamenta Združenega kraljestva v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0173/2014),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/.../EU Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Okvirnega sklepa Sveta 2004/757/PNZ o opredelitvi minimalnih določb glede elementov kaznivih dejanj in kazni na področju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami, kar zadeva opredelitev pojma droga

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 83(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Okvirni sklep Sveta 2004/757/PNZ(2) določa skupni pristop k boju proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami, ki pomenijo tveganje za zdravje, varnost in kakovost življenja državljanov Unije ter zakonito gospodarstvo, stabilnost in varnost držav članic. V njem so določena minimalna skupna pravila o opredelitvi kaznivih dejanj in sankcij v zvezi s prometom z drogami, da ne bi prihajalo do morebitnih težav pri sodelovanju med pravosodnimi organi in organi kazenskega pregona držav članic, ki so posledica dejstva, da se zadevna kazniva dejanja ne kaznujejo na podlagi zakonov tako države članice, ki je poslala zahtevo, kot tudi zaprošene države članice.

(1a)  Določitev minimalnih skupnih pravil na ravni Unije o opredelitvi kaznivih dejanj in sankcij v zvezi s prometom z drogami bi morala v končni fazi prispevati k varovanju javnega zdravja in zmanjšanju škode, povezane s prometom s prepovedanimi drogami in njihovim uživanjem.[Sprememba 1]

(2)  Okvirni sklep 2004/757/PNZ se uporablja za snovi, ki so zajete z Enotno konvencijo Združenih narodov o mamilih iz leta 1961, kakor je bila spremenjena s protokolom iz leta 1972, in Konvencijo Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971 (v nadaljnjem besedilu: konvenciji ZN), in sintetične droge, za katere velja nadzor v Uniji v skladu s Skupnim ukrepom 97/396/PNZ(3), ki pomenijo tveganja za javno zdravje, ki jih je mogoče primerjati s tveganji, ki jih pomenijo snovi s seznama iz konvencij ZN.

(3)  Okvirni sklep 2004/757/PNZ bi se moral uporabljati tudi za snovi, za katere veljajo nadzorni ukrepi in kazenske sankcije v skladu s Sklepom Sveta 2005/387/PNZ(4), ki pomenijo tveganja za javno zdravje, ki jih je mogoče primerjati s tveganji, ki jih pomenijo snovi s seznama iz konvencij ZN.

(4)  Nove psihoaktivne snovi, kot so proizvodi, ki vsebujejo agoniste receptorjev sintetičnih kanabinoidov (CRA), ki imajo podobne učinke kot snovi s seznama iz konvencij ZN, se pogosto pojavljajo in hitro širijo v Uniji. Kot je bilo ugotovljeno v Uredbi (EU) št. …/… Evropskega parlamenta in Sveta(5), nekatere nove psihoaktivne snovi pomenijo resna zdravstvena, tveganja za javno zdravje ter socialna in varnostna tveganja. V skladu z navedeno uredbo se lahko sprejmejo ukrepi za prepoved proizvodnje, izdelave in omogočanja dostopnosti novih psihoaktivnih snovi, ki pomenijo resna zdravstvena, socialna in varnostna tveganja, na trgu, vključno z njihovim uvozom v Unijo, prevozom in izvozom iz Unije. Da bi se dostopnost novih psihoaktivnih snovi, ki pomenijo resna tveganja za posameznike in družbo, dejansko zmanjšala ter da bi se odvračalo od prometa z navedenimi snovmi v Uniji in vpletanja kriminalnih organizacij, ki z nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami pogosto ustvarjajo znatne dobičke, bi morali biti trajni omejevalni ukrepi na trgu, sprejeti na podlagi navedene uredbe, podprti s sorazmernimi kazenskopravnimi določbami, ki bi bile namesto na posamezne potrošnike usmerjene izključno na proizvajalce, dobavitelje in distributerje. [Sprememba 2]

(4a)  Za učinkovito zmanjšanje povpraševanja po novih psihoaktivnih snoveh, ki pomenijo resna zdravstvena, socialna in varnostna tveganja, bi moralo biti širjenje z dokazi podprtih informacij o javnem zdravju ter zgodnje opozarjanje potrošnikov sestavni del vključujoče in participativne strategije za preprečevanje in zmanjševanje škode. [Sprememba 3]

(5)  Zato bi morale biti nove psihoaktivne snovi, za katere velja trajna omejitev na trgu v skladu z Uredbo (EU) št. …/…, po vključitvi v prilogo k Okvirnemu sklepu 2004/757/PNZ, zajete s kazenskopravnimi določbami kazenskim pravom Unije o nedovoljenem prometu s prepovedanimi drogami. To Da bi tudi pomagalo uskladiti in pojasniti pravni okvir Unije, saj bi se enake kazenskopravne določbe uporabljale tako za te snovi, ki so zajete s konvencijama ZN, kot tudi za najškodljivejše nove psihoaktivne snovi. Zato vključili v prilogo, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije spremeni prilogo in s tem opredelitev pojma prepovedana droga v Okvirnem sklepu 2004/757/PNZ spremeniti opredelitev pojma „prepovedana droga“. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravami izvede ustrezna posvetovanja, vključno s posvetovanji na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način. [Sprememba 4]

(6)  Da bi se hitro obravnavalo pojavljanje in širjenje škodljivih novih psihoaktivnih snovi v Uniji, bi morale države članice v 12 mesecih od datuma vključitve teh snovi v prilogo k Okvirnemu sklepu 2004/757/PNZ uporabiti določbe tega okvirnega sklepa za nove psihoaktivne snovi, ki pomenijo resna zdravstvena, socialna in varnostna tveganja, uporabiti določbe Okvirnega sklepa 2004/757/PNZ v dvanajstih mesecih od uvedbe trajne omejitve teh snovi za katere velja trajna omejitev na trgu na podlagi Uredbe (EU) št. …/… , saj pomenijo resna zdravstvena, socialna in varnostna tveganja. [Sprememba 5]

(6a)  Ta direktiva v skladu z določbami Okvirnega sklepa 2004/757/PNZ, ki ga spreminja, ne vsebuje določb o kriminalizaciji posedovanja novih psihoaktivnih snovi za osebno uporabo, brez poseganja v pravico držav članic, da posedovanje drog za osebno uporabo kriminalizirajo na nacionalni ravni. [Sprememba 6]

(6b)  Komisija bi morala oceniti vpliv Okvirnega sklepa 2004/757/PNZ na ponudbo drog, med drugim tudi na podlagi informacij, ki jih zagotovijo države članice. Države članice bi morale za ta namen zagotoviti podrobne informacije o distribucijskih kanalih za psihoaktivne snovi na svojem ozemlju, ki se uporabljajo za ponudbo psihoaktivnih snovi, namenjenih za distribucijo v drugih državah članicah, kot so specializirane trgovine in spletni prodajalci na drobno, ter o drugih značilnostih svojega trga z drogami. Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami bi moral podpreti države članice pri zbiranju in izmenjavi točnih, primerljivih in zanesljivih informacij in podatkov o ponudbi drog. [Sprememba 7]

(6c)  Države članice bi morale Komisiji posredovati podatke o različnih kazalnikih nacionalnega posredovanja v obliki kazenskega pregona na njihovem ozemlju, vključno z odstranjenimi objekti za proizvodnjo drog, kaznivimi dejanji v zvezi s ponudbo drog, nacionalnimi maloprodajnimi cenami drog in forenzičnimi analizami zaseženih drog. [Sprememba 8]

(7)  Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja te direktive, tj. širitve področja uporabe kazenskopravnih določb, ki se uporabljajo za nedovoljeni promet s prepovedanimi drogami, na nove psihoaktivne snovi, ki pomenijo resna zdravstvena, socialna in varnostna tveganja, temveč se ta cilj lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje tega cilja.

(8)  Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, domnevo nedolžnosti in pravico do obrambe, pravico, da se za isto kaznivo dejanje kazensko ne preganja ali kaznuje dvakrat, ter načeli zakonitosti in sorazmernosti kaznivih dejanj, pravico do preventivnega zdravstvenega varstva in pravico do zdravniške oskrbe. [Sprememba 9]

(8a)  Unija in države članice bi morale še naprej razvijati pristop Unije na osnovi temeljnih pravic, prevencije, zdravniške oskrbe in ublažitve škode, da bi uživalcem drog pomagale premagati odvisnost in zmanjšati negativne posledice drog za družbo, gospodarstvo in javno zdravje. [Sprememba 10]

(9)  [V skladu s členom 3 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, sta Združeno kraljestvo in Irska uradno izrazila željo po sodelovanju pri sprejetju in uporabi te direktive.]

IN/ALI

(10)  [V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Združeno kraljestvo in Irska ne sodelujeta pri sprejetju te direktive, ki zato zanju ni zavezujoča in se v njiju ne uporablja.]

(11)  V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(12)  Okvirni Sklep 2004/757/PNZ bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Okvirni sklep 2004/757/PNZ se spremeni:

(1)  V členu 1 se točka 1 nadomesti z naslednjim:"

(1a)  Člen 2 se spremeni:

(a)  uvodni del odstavka 1 se nadomesti z naslednjim"

„1. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so kazniva naslednja naklepna dejanja, kadar so v skladu z nacionalno zakonodajo storjena neupravičeno:“ [Sprememba 12]

(b)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Dejanja iz odstavka 1 ne sodijo v področje uporabe tega okvirnega sklepa, kadar so storjena za osebno uporabo, kakor jo opredeljuje nacionalna zakonodaja.“ [Sprememba 13]

(1b)  Dodata se naslednja člena:"

„Člen 8a

Prenos pooblastil

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13(1) Uredbe (EU) št. …/… Evropskega parlamenta in Sveta* za spremembo priloge k okvirnemu sklepu, zlasti da se v prilogo vključijo nove psihoaktivne snovi, za katere velja trajna omejitev na trgu. [Sprememba 15]

Člen 8b

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8a se prenese na Komisijo za obdobje desetih let od ...(6). Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem desetletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem tega obdobja.

3.  Pooblastilo iz člena 8a lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 8a, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

__________________________

* Uredba (EU) št. .../... Evropskega parlamenta in Sveta z dne [o novih psihoaktivnih snoveh] (UL L...).“ [Sprememba 16]

(2)  V členu 9 se dodata naslednja odstavka:"

„3. Države članice v zvezi z novimi psihoaktivnimi snovmi, za katere velja trajna omejitev na trgu na podlagi [člena 13(1) Uredbe (EU) št. …/… o novih psihoaktivnih snoveh]ki so bile vključene v prilogo k temu okvirnemu sklepu, sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uporabo določb tega okvirnega sklepa za te nove psihoaktivne snovi, v dvanajstih mesecih po začetku veljavnosti trajne omejitve na trgu spremembe priloge. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov. [Sprememba 14]

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na ta okvirni sklep ali pa sklic nanj navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

4.  Komisija do ...(7) in nato vsakih pet let oceni, v kolikšni meri so države članice sprejele ukrepe, potrebne za uskladitev s tem okvirnim sklepom, in objavi poročilo.“

(3)  Doda se Priloga, kakor je določena v Prilogi k tej direktivi.

Člen 2

Prenos

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje v ...(8). Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati ...(9).

Člen 4

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbama.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

„PRILOGA

Seznam snovi iz točke (1)(b) člena 1

(a)  P-metiltioamfetamin ali 4-metiltioamfetamin, kot je naveden v Sklepu Sveta 1999/615/PNZ(10);

(b)  parametoksi-metilamfetamin ali N-metil-1-(4-metoksi-fenil)-2-aminopropan, kot je naveden v Sklepu Sveta 2002/188/PNZ(11);

(c)  2,5-dimetoksi-4-jodofenetilamin, 2,5-dimetoksi-4-etiltiofenetilamin, 2,5-dimetoksi-4-(n)-propiltiofenetilamin in 2,4,5-trimetoksiamfetamin, kot so navedeni v Sklepu Sveta 2003/847/PNZ(12);

(d)  1-benzilpiperazin ali 1-benzil-1,4-diazacikloheksan ali N-benzilpiperazin ali benzilpiperazin, kot je naveden v Sklepu Sveta 2008/206/PNZ(13);

(e)  4-metilmetkatinon, kot je naveden v Sklepu Sveta 2010/759/EU(14);

(f)  4-metilamfetamin, kot je naveden v Sklepu Sveta 2013/129/EU(15);

(g)  5-(2-aminopropil)indol, kot je naveden v Izvedbenem sklepu Sveta 2013/496/EU(16)].

(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2014. (2) Okvirni sklep Sveta 2004/757/PNZ z dne 25. oktobra 2004 o opredelitvi minimalnih določb glede elementov kaznivih dejanj in kazni na področju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami (UL L 335, 11.11.2004, str. 8). (3) Skupni ukrep 97/396/PNZ z dne 16. junija 1997, sprejet v Svetu na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in nadzoru novih sintetičnih drog (UL L 167, 25.6.1997, str. 1). (4) Sklep Sveta 2005/387/PNZ z dne 10. maja 2005 o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in nadzoru nad novimi psihoaktivnimi snovmi (UL L 127, 20.5.2005, str. 32). (5) Uredba (EU) št. …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [o novih psihoaktivnih snoveh] (UL L ...) (6) datum začetka veljavnosti te direktive. (7) UL: prosimo, vstavite datum pet let po začetku veljavnosti te direktive. (8) UL: prosimo, vstavite datum 12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive. (9) UL: prosimo, vstavite datum začetka veljavnosti Uredbe (EU) št. …/… [o novih psihoaktivnih snoveh] (10) Sklep Sveta 1999/615/PNZ z dne 13. septembra 1999 o opredelitvi 4-MTA kot nove sintetične droge, za katero veljajo nadzorni ukrepi in kazenske sankcije (UL L 244, 16.9.1999, str. 1). (11) Sklep Sveta 2002/188/PNZ z dne 28. februarja 2002 o ukrepih za nadzor in kazenskih sankcijah za novo sintetično drogo PMMA (UL L 063, 6.3.2002, str. 14). (12) Sklep Sveta 2003/847/PNZ z dne 27. novembra 2003 o ukrepih nadzora in kazenskih sankcijah glede novih sintetičnih drog 2C-I, 2C-T-2, 2C-T-7 in TMA-2 (UL L 321, 6.12.2003, str. 64). (13) Sklep Sveta 2008/206/PNZ z dne 3. marca 2008 o nadzornih ukrepih in kazenskih določbah za novo psihoaktivno snov 1-benzilpiperazin (BZP) (UL L 63, 7.3.2008, str. 45). (14) Sklep Sveta 2010/759/EU z dne 2. decembra 2010 o uvedbi nadzornih ukrepov za 4-metilmetkatinon (mefedron) (UL L 322, 8.12.2010, str. 44). (15) Sklep Sveta 2013/129/EU z dne 7. marca 2013 o uvedbi nadzornih ukrepov za 4-metilamfetamin (UL L 72, 15.3.2013, str. 11). (16) Izvedbeni sklep Sveta 2013/496/EU z dne 7. oktobra 2013 o uvedbi nadzornih ukrepov za 5-(2-aminopropil)indol (UL L 272, 12.10.2013, str. 44).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2014 s priporočili Evropskega parlamenta Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje v zvezi s pogajanji o sporazumu o strateškem partnerstvu med EU in Japonsko (2014/2021(INI))

P7_TA(2014)0455 A7-0244/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju prvega dvostranskega vrha, ki je potekal v Haagu leta 1991, in sprejete skupne izjave o odnosih med ES in Japonsko,

–  ob upoštevanju 10. dvostranskega vrha, ki je potekal v Bruslju leta 2001, in sprejetega akcijskega načrta EU in Japonske z naslovom „Oblikujmo skupno prihodnost“, ki vključuje cilje spodbujanja miru in varnosti, krepitve gospodarskega in trgovinskega partnerstva, spopadanja s svetovnimi in družbenimi izzivi ter povezovanja ljudi in zbliževanja kultur,

–  ob upoštevanju pogajanj za sporazum o strateškem partnerstvu med EU in Japonsko, ki jih je Svet odobril 29. novembra 2012, pričela pa so se 25. marca 2013 v Bruslju,

–  ob upoštevanju pogajanj o sporazumu o prosti trgovini med EU in Japonsko, ki so se pričela 25. marca 2013,

–  ob upoštevanju 21. vrha EU-Japonska, ki je potekal v Tokiu 19. novembra 2013,

–  ob upoštevanju smernic o zunanji in varnostni politiki EU do vzhodne Azije, ki jih je Svet odobril 15. junija 2012,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 3. februarja 2009 o drugem strateškem pregledu energetske politike(1) in z dne 24. marca 2011 o razmerah na Japonskem, zlasti o stanju pripravljenosti v jedrskih elektrarnah(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. oktobra 2010 o strateških ciljih EU za deseto srečanje konference pogodbenic konvencije o biološki raznovrstnosti, ki je potekalo v Nagoji na Japonskem od 18. do 29. oktobra 2010(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2012 o smrtni kazni na Japonskem(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. maja 2011 o trgovinskih odnosih med EU in Japonsko(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. decembra 2013 s priporočilom Evropskega parlamenta Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje o pogajanjih o sporazumu o strateškem partnerstvu EU-Kanada(6),

–  ob upoštevanju katastrofalnega potresa in cunamija, ki sta 11. marca 2011 opustošila znaten del japonske obale ter povzročila uničenje jedrske elektrarne v Fukušimi,

–  ob upoštevanju člena 90(4) in člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A7-0244/2014),

A.  ker je Japonska strateška partnerica EU od leta 2003;

B.  ker si EU in Japonska delita posebno odgovornost za spodbujanje miru, stabilnosti in blaginje v hitro spreminjajočem se svetu;

C.  ker EU in Japonska že sodelujeta na številnih področjih, kot so carinsko sodelovanje in pravna pomoč v kazenskih zadevah, znanost in tehnologija, varnost na spletu, akademsko in raziskovalno sodelovanje, miroljubna uporaba jedrske energije, stiki v okviru poslovne skupnosti in spodbujanje vezi med ljudmi;

D.  ker si EU in Japonska delita vrednote demokracije, pravne države in spodbujanja človekovih pravic, ki bi morale biti osrednji del vsakega sporazuma med stranema, katerega namen je zagotoviti trden okvir za ta odnos;

E.  ker se je povečal prispevek Japonske k mednarodni varnosti in stabilnosti, kot strani, ki si na osnovi načela mednarodnega sodelovanja proaktivno prizadeva za ohranjanje miru;

F.  ker sta Japonska in Organizacija Severnoatlantske pogodbe (NATO) aprila 2013 podpisali prvo skupno politično izjavo in kot možna področja sodelovanja navedli krizno upravljanje, pomoč ob nesrečah, operacije v podporo miru, kibernetsko zaščito in pomorsko varnost;

G.  ker je Japonska tudi dejavna članica Azijske razvojne banke (ADB), Afriške razvojne banke (AFDB), Medameriške razvojne banke (IADB), Ekonomske in socialne komisije Združenih narodov za Azijo in Pacifik (UNESCAP) in več drugih specializiranih agencij ZN ter azijsko-evropskega srečanja (ASEM) in Dialoga za azijsko sodelovanje (ACD); ker je Japonska poleg tega članica Svetovne trgovinske organizacije (WTO) od njene ustanovitve leta 1995 ter članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), Mednarodne banke za obnovo in razvoj (IBRD), skupine G8 in skupine G20;

H.  ker med Japonsko in njenimi sosedami Kitajsko, Rusijo in Južno Korejo prihaja do napetosti zaradi otokov na pomorskih območjih vzhodne Azije;

1.  naslavlja naslednja priporočila na Svet, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje:

2.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo s priporočili Evropskega parlamenta posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje ter vladi in parlamentu Japonske.

(1) UL C 67 E, 18.3.2010, str. 16. (2) UL C 247 E, 17.8.2012, str. 20. (3) UL C 371 E, 20.12.2011, str. 14. (4) UL C 249 E, 30.8.2013, str. 63. (5) UL C 377 E, 7.12.2012, str. 19. (6) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0532.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2014 o zunanji politiki EU v svetu kulturnih in verskih razlik (2014/2690(RSP))

P7_TA(2014)0456 B7-0365/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 2 in 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 10 in 22,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja,

–  ob upoštevanju resolucij OZN o svobodi veroizpovedi ali prepričanja in o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi veroizpovedi ali prepričanja, zlasti resolucije Generalne skupščine A/RES/67/179 z dne 20. decembra 2012 in resolucije Sveta za človekove pravice A/HRC/22/20/L.22 z dne 22. marca 2013,

–  ob upoštevanju strateškega okvira EU za človekove pravice demokracijo ter akcijskega načrta za njegovo izvajanje (11855/2012), ki ju je Svet za zunanje zadeve sprejel 25. junija 2012,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. novembra 2008 o spodbujanju kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga v zunanjih odnosih Unije in njenih držav članic,

–  ob upoštevanju Evropske agende za kulturo (COM(2007)0242), katere cilj je spodbujati ozaveščenost o kulturni raznolikosti in vrednotah EU, dialog s civilno družbo in izmenjavo dobre prakse,

–  ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 2. februarja 2012 o dosledni politiki do avtoritarnih režimov, proti katerim veljajo omejevalni ukrepi EU(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o kulturnih razsežnostih zunanjega delovanja EU(2),

–  ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 13. junija 2013 o osnutku smernic EU o spodbujanju in zaščiti svobode veroizpovedi ali prepričanja(3) in smernic EU o spodbujanju in zaščiti svobode veroizpovedi ali prepričanja, ki jih je Svet za zunanje zadeve sprejel 24. junija 2013,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2012 o strategiji digitalne svobode v zunanji politiki EU(4),

–  ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker je EU osnovana na načelih človekovih pravic, pravne države in demokracije, zapisanih v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, in ima voljo ter pravno in moralno dolžnost spodbujati in zagovarjati te vrednote v zunanjih odnosih z vsemi drugimi državami;

B.  ker člen 21 PEU priznava, da morajo Unijo pri njenem delovanju na mednarodnem prizorišču voditi „demokracija, pravna država, univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva, enakost in solidarnost ter spoštovanje načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava“;

C.  ker je koncept kulturnih in verskih razlik pogosto vodil v konflikt med različnimi skupinami ljudi in so ga voditelji in režimi izkoriščali za doseganje svojih ciljev, s tem pa netili konflikt;

D.  ker je razumevanje verske in kulturne raznolikosti, ki omogoča vključevanje, vzajemno spoštovanje in razumevanje različnih načinov mišljenja, čvrsto sredstvo spodbujanja strpnosti in sprave v pokonfliktnih razmerah in pomoč pri spodbujanju človekovih pravic in demokracije;

E.  ker v tem obdobju globalizacije nacije, države in civilizacije dejavno medsebojno sodelujejo, pravila in norme, ki vodijo delovanje gospodarskih in političnih sistemov, pa postajajo vedno tesneje povezana in se soočajo s skupnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, terorizem in revščina, istočasno pa odražajo nacionalne identitete in kulturne razlike, ustrezno razumevanje teh pa je bistveno za mednarodni dialog, ki temelji na strpnosti;

F.  ker je v vseh civilizacijah nacionalna kulturna dediščina, ki predstavlja podlago za kulturno identiteto državljanov, visoko cenjena;

Načela zunanje politike EU

1.  potrjuje, da je spoštovanje kulturne raznolikosti in strpnosti v zvezi z različnimi koncepti in prepričanji skupaj z ukrepi za boj proti vsem oblikam ekstremizma in boj proti neenakosti še vedno potreben sestavni del uspešnega vzpostavljanja miroljubne mednarodne ureditve, ki temelji na splošno sprejetih demokratičnih vrednotah;

2.  ponovno izraža svoje prepričanje, da mora Unija, kadar zagovarja svoje interese po svetu, svoje politike vedno utemeljiti na spodbujanju temeljnih vrednot, na katerih je bila ustanovljena (demokracija, pravna država in človekove pravice, socialna pravičnost in boj proti revščini), in na spoštovanju drugih držav;

3.  vztraja, da morajo biti zaščita oseb, ki pripadajo ranljivim skupinam, kot so etnične ali verske manjšine, spodbujanje pravic žensk ter okrepitev njihove vloge, njihova zastopanost in sodelovanje v ekonomskih, političnih in socialnih procesih, ter boj proti vsem oblikam nasilja in diskriminacije na podlagi spola ali spolne usmerjenosti vključeni v cilje EU v zunanjih odnosih;

4.  meni, da je dostop do vseh oblik izobrazbe, zlasti prek ohranjanja spomina na pretekle dogodke, zgodovine in spodbujanja kulturne izmenjave, nepogrešljiv pri razumevanju in spoštovanju veroizpovedi in kulturne dediščine;

5.  poziva EU, naj spodbuja ratifikacijo in izvajanje bistvenih mednarodnih pogodb glede človekovih pravic, tudi tistih o pravicah žensk in vseh sporazumov proti diskriminaciji, osrednjih konvencij o delovnih pravicah in regionalnih instrumentov glede človekovih pravic; pričakuje hitro ratifikacijo Evropske konvencije o človekovih pravicah po končni sodbi Sodišča Evropske unije;

6.  poziva EU, naj spodbuja ratifikacijo in izvajanje Konvencije Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja;

7.  poudarja, da bi morala EU, ki je v preteklosti dosegla konkretne rezultate v boju proti smrtni kazni, zavzeti odločnejše stališče, ter poziva institucije in države članice, naj ohranijo in okrepijo svojo politično zavezanost temu cilju z namenom, da bi bila smrtna kazen po vsem svetu odpravljena enkrat za vselej;

8.  meni, da so stabilne in sodobne demokracije z delujočo pravno državo orodje miru, mednarodnega sodelovanja in pripravljenosti obravnave svetovnih vprašanj na konstruktiven način in da je v interesu EU, da dejavno spodbuja politično kulturo svobode, strpnosti in odprtosti, ločitve države in veroizpovedi ter razvoja demokratičnih institucij po vsem svetu;

9.  je seznanjen zlasti s tem, da so prehod k demokraciji v številnih državah po vsem svetu v zadnjih dveh desetletjih in nedavne vstaje v arabskem svetu pokazali, da so prizadevanja za demokracijo, socialno pravičnost, človeško dostojanstvo in enakopravno udeležbo univerzalna gonilna sila v različnih kulturnih in verskih okoljih in med njimi ter da jih ne bi smeli obravnavati kot zgolj skrbi Zahoda;

10.  meni, da so avtoritarni režimi in skrajni nedržavni akterji koncept kulturnih in verskih razlik vedno znova uporabljali za upravičevanje očitnih kršitev človekovih pravic;

11.  zavrača esencialistično dojemanje kultur kot nespremenljivih entitet; meni, da lahko globalizacija in vedno večje sodelovanje med ljudmi različnih kulturnih in verskih ozadij vodita k razvoju in krepitvi skupnega jedra splošnih vrednot;

12.  opominja, da je spoštovanje in zagovarjanje manjših in manjšinskih kultur ter spodbujanje njihove zmožnosti, da se izražajo mirno v skladu s človekovimi pravicami, način, kako se izogniti dojemanju kulturnih razlik kot nasprotovanju med nezdružljivimi razlikami in spodbujati mir in stabilnost;

13.  poudarja, da bi moralo imeti vključujoče izobraževanje pomembno vlogo v razvojni politiki, kriznem upravljanju in pokonfliktni stabilizaciji;

14.  poudarja, da je spoštovanje svobode veroizpovedi pomembno načelo zunanje politike, ki prispeva k bolj trajnostnim mednarodnim odnosom in spodbuja sodelovanje med nacijami na podlagi humanosti, strpnosti in vzajemnega priznanja;

15.  zavrača zagovarjanje in širjenje fundamentalističnih verskih teženj, usmerjenih v ogrožanje ali kršenje pravic posameznih skupnosti;

16.  izraža zaskrbljenost zaradi širitve nestrpnosti in globoko obžaluje nasilje nad verskimi skupnostmi, tudi kristjani, muslimani, judi in bahajci, ki se jim v različnih državah odrekajo temeljne človekove pravice zgolj zaradi njihove veroizpovedi; odločno obsoja zlasti številne poskuse zapiranja ali uničevanja cerkva, mošej, sinagog, templjev in drugih verskih objektov po vsem svetu;

17.  poudarja pomen kulturne diplomacije, kulturnega sodelovanja ter izobraževalne in kulturne izmenjave pri sporočanju vrednot, ki oblikujejo evropsko kulturo, in uveljavljanju interesov EU in njenih držav članic; poudarja, da mora EU ukrepati kot dosleden svetovni akter z globalno perspektivo in globalno odgovornostjo;

Vloga EU v sistemu OZN in večstranskih forumih

18.  priznava, da bi morala sedanja struktura sistema OZN, zlasti Varnostnega sveta, ustrezneje odražati raznolikost svetovnih akterjev;

19.  vendar ugotavlja, da so EU in njene države članice uspele poiskati skupno stališče za dialog in sodelovanje, da bi dosegle skupne rešitve, ki bodo presegale kulturne in verske razlike, z državami članicami OZN; ugotavlja tudi, da napetosti in zastoji, ki ovirajo razvoj takšnih rešitev, izhajajo iz nasprotovanja držav in strani, udeleženih v konfliktih, takšnim sporazumom iz strateških razlogov, ne pa na podlagi nasprotujočih si moralnih vrednot;

20.  poudarja pomen usklajevalnih forumov, namenjenih spodbujanju dialoga in medsebojnega razumevanja med kulturami in verami; kljub temu meni, da bi bilo treba oceniti učinkovitost teh forumov in razmisliti o sredstvih za povečanje njihovega dosega;

21.  priznava vrednost parlamentarne demokracije in poudarja delo parlamentarnih skupščin mednarodnih organizacij za spodbujanje medkulturnega in medverskega dialoga; v zvezi s tem pozdravlja pobude, kot je priporočilo parlamentarne skupščine Unije za Sredozemlje (iz Rabata iz marca 2012) glede priprave „Sredozemske listine vrednot“;

Izzivi verskega vpliva na mednarodnem političnem prizorišču

22.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da poleg grožnje, ki jo teroristične mreže pomenijo za Unijo in preostali svet, skrajne verske skupine, ki nasilje uporabljajo kot sredstvo za spodbujanje sovraštva in nestrpnosti ter za vplivanje na družbe in zakonodajo z namenom omejevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ogrožajo načela, ki jih Unija spodbuja v svoji zunanji in razvojni politiki, in delujejo z očitno ali prikrito podporo nekaterih držav;

23.  meni, da bi morala biti EU bolj odločna pri svoji podpori civilni družbi pri njenem spodbujanju in varstvu človekovih pravic ter socialnih in političnih pravic, pa tudi bolj odprtim in vključujočim razlagam verskih dogem v državah, katerih vlade spodbujajo ali odobravajo nestrpne poglede na vero in kulturo;

24.  ugotavlja, da so v mnogih neevropskih državah, tudi kjer so sprejeta različna izražanja veroizpovedi, sekularnost in ateistični ali agnostični pogledi vseeno pogosto deležni pravne ali družbene diskriminacije in da se ateisti soočajo z grožnjami, pritiski in nevarnostmi ter bi jim bilo treba s programi in politikami EU zagotoviti enako zaščito kot verskim in drugim manjšinam; poudarja, da svoboda veroizpovedi in vesti pomeni pravico tako do verskega prepričanja in prakse kot do odsotnosti tega, pravico do izbire ali spodbujanja verskega prepričanja kot sestavni del svobode izražanja ter pravico do spremembe ali opustitve posameznikovega prepričanja; pričakuje, da bodo vsi ti vidiki vključeni v pobude EU za medkulturni dialog;

25.  predlaga, da verski voditelji treh abrahamskih religij (judaizem, krščanstvo in islam) začnejo medverski dialog v duhu enotnosti in strpnosti za vse svoje različne organizirane veroizpovedi;

Verodostojnost, doslednost in skladnost politike EU

26.  meni, da je učinkovitost ukrepov EU odvisna od njene zglednosti in skladnosti med notranjo prakso in zunanjimi ukrepi;

27.  poziva vse države članice, naj razveljavijo vse veljavne zakone, ki nasprotujejo temeljni svobodi veroizpovedi in vesti ter svobodi izražanja;

28.  poudarja, kako pomembno je, da EU v svojih zunanjih odnosih spodbuja spoštovanje svobode izražanja, svobode veroizpovedi ali prepričanja, svobode tiska in svobode dostopa do medijev in novih informacijskih tehnologij ter dejavno varuje in spodbuja digitalno svobodo posameznikov;

29.  poziva k dosledni politiki EU o človekovih pravicah na podlagi skupnih temeljnih standardov in konstruktivnega, k rezultatom usmerjenega pristopa; poudarja, da bi morala EU uporabiti vse instrumente, ki jih ima na razpolago, tudi sankcije, kadar se sooča s kršitvami človekovih pravic;

30.  znova potrjuje svojo podporo vključitvi vzajemnih pogojev in političnih klavzul o človekovih pravicah in demokraciji – kot skupne ponovne potrditve vzajemne zavezanosti tem vrednotam in ne glede na stanje varstva človekovih pravic v določeni državi – v vse sporazume EU s tretjimi državami, in sicer z ustreznimi varovalnimi mehanizmi za zagotovitev, da nobena od strani ne bo mogla zlorabiti mehanizma za odložitev izvajanja;

Priporočila Evropski službi za zunanje delovanje in Komisiji

31.  poziva ESZD in delegacije EU po vsem svetu, naj še naprej sodelujejo s tretjimi državami in regionalnimi organizacijami pri spodbujanju medkulturnega in medverskega dialoga;

32.  pričakuje, da bodo predstavniki EU s svojih političnih sporočilih pojasnili, da so nestrpne razlage vsake od veroizpovedi ali vere, ki dopuščajo nasilje nad pripadniki drugih prepričanj in njihovo zatiranje, neskladne z vrednotami EU in splošnimi človekovimi pravicami in jim je treba nasprotovati z enako odločnostjo kot vsakemu represivnemu političnemu režimu;

33.  poziva EU, naj poskrbi, da bo kultura postala še trdnejši del političnega dialoga s partnerskimi državami in regijami po svetu, pri tem pa spodbuja kulturne izmenjave ter kulturo sistematično vključi v razvojne programe in projekte; v zvezi s tem poudarja, da je treba racionalizirati notranje delovanje Komisije v različnih GD, ki so osredotočeni na zunanje odnose (zunanja politika, širitev, trgovina in razvoj), izobraževanje, kulturo in digitalno agendo;

34.  poudarja, da je pomembno osebju EU zagotoviti primerno usposabljanje v zvezi s tem, in poudarja pomembno delo številnih organizacij, kot je Fundacija Anne Lindh in center za dialog KAICIID na Dunaju;

35.  priznava, da so internet in komunikacijske tehnologije osrednja orodja, ki omogočajo svobodo izražanja, pluralizem, izmenjavo informacij, izobraževanje, človekove pravice, razvoj, svobodo združevanja, demokracijo ter medkulturno in medversko sodelovanje in vključenost, s tem pa spodbujajo strpnost in razumevanje; zato poziva Komisijo, naj izvede priporočila iz poročila o strategiji digitalne svobode v zunanji politiki EU;

36.  poudarja številne možnosti, ki jih nove tehnologije nudijo pri spodbujanju medkulturnega in medverskega dialoga ter načel in vrednot EU; spodbuja vse vodje delegacij EU, naj s svojo dejavno in stalno prisotnostjo v družbenih medijih v celoti uporabijo orodja digitalne diplomacije; poziva ESZD, naj preuči možnosti novih virtualnih programov;

o
o   o

37.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice ter vladam držav članic.

(1) UL C 239 E, 20.8.2013, str. 11. (2) UL C 377 E, 7.12.2012, str. 135. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0279. (4) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0470.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2014 o ruskem pritisku na države vzhodnega partnerstva, zlasti o destabilizaciji vzhodne Ukrajine (2014/2699(RSP))

P7_TA(2014)0457 RC-B7-0436/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o evropski sosedski politiki, vzhodnem partnerstvu in Ukrajini, zlasti resolucije z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Ukrajini(1) in z dne 13. marca 2014 o invaziji Rusije na Ukrajino(2),

–  ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega v prvi obravnavi dne 3. aprila 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o znižanju ali odpravi carinskih dajatev za blago s poreklom iz Ukrajine(3),

–  ob upoštevanju sklepov o Ukrajini, sprejetih 3. marca 2014 na izredni seji Sveta za zunanje zadeve, in sklepov, sprejetih na sejah Sveta za zunanje zadeve 17. marca 2014 in 14. aprila 2014,

–  ob upoštevanju izjave voditeljev držav oziroma vlad o Ukrajini na Evropskem svetu 6. marca 2014,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o Ukrajini z dne 20. marca 2014,

–  ob upoštevanju sklepov vrha v Vilni z dne 28. in 29. novembra 2013,

–  ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 9. aprila 2014 o nedavnih dogodkih v Ukrajini: ogroženo delovanje demokratičnih institucij,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN z dne 27. marca 2014 z naslovom Ozemeljska celovitost Ukrajine(4),

–  ob upoštevanju skupne izjave voditeljev skupine G-7 z dne 24. marca 2014 v Haagu,

–  ob upoštevanju člena 110(2) in 110(4) Poslovnika,

A.  ker je bil v avtonomni republiki Krim in mestu Sevastopol 16. marca 2014 organiziran nezakonit in nelegitimen referendum, ki je potekal pod nadzorom ruske vojske; ker so ruske oblasti in zakonodajalci kljub mednarodni obsodbi referenduma hitro priključili ta ukrajinski polotok, kar je v nasprotju z mednarodnim pravom;

B.  ker je bilo v zadnjih dneh na vzhodu in jugu Ukrajine nekaj proruskih protestov; ker so proruski separatisti, v večini primerov pod vodstvom ruskih specialnih enot, zavzeli lokalne upravne stavbe v Harkovu, Luhansku in Donecku; ker so ti elementi pod vodstvom skupine po imenu Ruski sektor okupirali stavbo lokalne vlade v Donecku, razglasili samostojno Ljudsko republiko Doneck, neodvisno od Kijeva, in napovedali referendum o odcepitvi te regije, ki naj bi potekal najpozneje 11. maja 2014;

C.  ker so v vrsti usklajenih hitrih napadov 12. in 13. aprila 2014 močno oboroženi zamaskirani moški, katerih identiteta ni znana, delovali pa naj bi pod vodstvom ruskih specialnih enot, napadli in zavzeli policijske postaje in vladna poslopja v mestih Slovjansk, Kramatorsk, Krasni Liman, Mariupol, Jenakijevo in drugih mestih v doneški oblasti; ker je v spopadih izgubil življenje najmanj en policist, več pa je bilo ranjenih;

D.  ker obstaja nevarnost, da bo Rusija vsako nadaljnje stopnjevanje nasilne destabilizacije v vzhodni in južni Ukrajini izkoristila kot pretvezo za nadaljevanje vojaške agresije, preprečitev predsedniških volitev in prisilno federalizacijo Ukrajine;

E.  ker so čete ob rusko-ukrajinski meji še vedno v bojni pripravljenosti, čeprav je Rusija obljubila, da bo zmanjšala napetosti in svoje čete umaknila; ker je dejansko možno, da bi Rusija poskušala ponoviti „krimski scenarij“;

F.  ker Rusija še naprej krši svoje mednarodne obveznosti, med njimi obveznosti iz ustanovne listine OZN, helsinške sklepne listine, statuta Sveta Evrope, zlasti pa memorandum iz Budimpešte o varnostnih zagotovilih za Ukrajino iz leta 1994;

G.  ker je EU sprejela ekonomski sveženj v podporo Ukrajini, ki vključuje tudi makrofinančno pomoč in avtonomne trgovinske ukrepe; ker naj bi Ukrajina z Mednarodnim denarnim skladom kmalu sklenila sporazum o načrtu pomoči; ker obveznosti, vezane na ta sporazum, doslej še niso bile razkrite;

H.  ker se družbene in gospodarske razmere v državi še naprej slabšajo, med drugim zaradi ruske destabilizacije in trgovinskih omejitev; ker je splošna revščina še vedno eden najhujših družbeno-gospodarskih problemov v Ukrajini; ker nedavno poročilo OZN navaja, da je stopnja revščine v Ukrajini zdaj okrog 25 %, pri čemer 11 milijonov ljudi zasluži manj od tamkajšnjih socialnih standardov;

I.  ker sta EU in Ukrajina 21. marca 2014 podpisali politične določbe pridružitvenega sporazuma in se zavezali, da bosta čim prej podpisali preostali del sporazuma, ki vključuje poglobljeno in celovito območje proste trgovine;

J.  ker sta potrebna močna mednarodna diplomatska dejavnost na vseh ravneh in pogajalski proces, da bi se razmere umirile in ublažila napetost, preprečila nenadzorovana kriza in zagotovila mirna rešitev; ker se mora EU odzvati učinkovito, da bi Ukrajini omogočila polno izvajanje in uživanje njene suverenosti ter ozemeljske celovitosti brez zunanjih pritiskov;

K.  ker je vrhovni sovjet separatistične regije Pridnestrje v Moldaviji takoj po priključitvi Krima Rusko federacijo uradno zaprosil, naj preuči možnost priključitve Pridnestrja;

L.  ker Rusija še vedno zaseda gruzijski regiji Abhazijo in Chinvali/Južno Osetijo ter s tem krši temeljne norme in načela mednarodnega prava; ker je na teh območjih prišlo do etničnega čiščenja in prisilnih demografskih sprememb pod dejanskim nadzorom okupacijske sile, ki je odgovorna za kršitve človekovih pravic na teh območjih;

M.  ker je Rusija zvišala cene plina za Ukrajino, ki od 1. aprila 2014 znašajo 486 ameriških dolarjev na tisoč kubičnih metrov plina (pred tem datumom je bila cena 268 ameriških dolarjev), s čimer je enostransko razveljavila popust, ki ga je Ukrajina dobila v okviru harkovskih dogovorov, ki so urejali najem pomorskega oporišča Sevastopol, zadnjih nekaj dni pa prepoveduje uvoz mlečnih izdelkov iz Ukrajine na rusko ozemlje; ker je ruska federacije poleg tega začela samovoljno uporabljati enostranske trgovinske omejitve za izdelke iz Gruzije in Moldavije;

N.  ker je ruska priključitev Krimskega polotoka nedvomna kršitev mednarodnega prava, ki spodjeda zaupanje v mednarodne instrumente, vključno s sporazumi o razoroževanju in neširjenju jedrskega orožja; ker bi lahko nova oboroževalna tekma vodila v dodatno zaostritev položaja; ker je nujno treba preprečiti nastanek tako nevarnega položaja, ki bi lahko hitro ušel nadzoru;

1.  najstrožje obsoja naraščajočo destabilizacijo in provokacije v vzhodni in južni Ukrajini; zavrača vsakršne priprave na nezakonite referendume po krimskem zgledu; opozarja, da bi lahko Rusija naraščajočo destabilizacijo in sabotaže, ki jih pod vodstvom ruskih specialnih enot povzročajo proruski oboroženi, izurjeni in dobro usklajeni separatisti, uporabila kot pretvezo za vojaško posredovanje, preprečitev predsedniških volitev in prisilno federalizacijo kot predhodnico razdelitve Ukrajine;

2.  izraža najglobljo zaskrbljenost zaradi hitrega slabšanja položaja in prelivanja krvi v vzhodni in južni Ukrajini; poziva Rusijo, naj takoj umakne svojo navzočnost, s tem pa podporo nasilnim separatistom in oboroženim milicam, ki so zavzele vladne stavbe v Slovjansku, Donecku in drugih mestih, ustavi vse provokativne dejavnosti, namenjene podpihovanju nemirov in destabilizaciji položaja, umakne vojsko z vzhodne meje Ukrajine ter si prizadeva za mirno rešitev krize s političnimi in diplomatskimi sredstvi; izraža polno podporo ukrajinski vladi, s katero je v celoti solidaren v njenih prizadevanjih za ponovno vzpostavitev oblasti v okupiranih mestih; pozdravlja umirjen in zmeren način, na katerega je ukrajinska vlada doslej reševala to fazo krize, in opominja, da imajo ukrajinske oblasti vso pravico do uporabe vseh vojaških sredstev za ponoven prevzem nadzora nad svojim ozemljem, vključno s pravico do samoobrambe, kot jo opredeljuje 51. člen ustanovne listine OZN; svari Rusijo, naj ne zlorabi zakonite pravice Ukrajine do obrambe svoje ozemeljske celovitosti kot izgovor za začetek obsežne vojaške invazije;

3.  znova izraža odločno podporo suverenosti, ozemeljski celovitosti in politični neodvisnosti Ukrajine ter vseh držav vzhodnega partnerstva; na agresivna dejanja Rusije gleda kot na hudo kršitev mednarodnega prava in njenih mednarodnih obveznosti, ki izhajajo iz ustanovne listine OZN, helsinške sklepne listine, statuta Sveta Evrope in memoranduma iz Budimpešte o varnostnih zagotovilih iz leta 1994, kot tudi dvostranskih obveznosti, ki izhajajo iz dvostranske pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in partnerstvu iz leta 1997;

4.  poudarja, da v zadnjem času iz Ukrajine ne poročajo o napadih, ustrahovanju ali kakršnih koli oblikah diskriminacije zoper ruske državljane ali pripadnike ruske narodnosti oziroma drugih manjšin, kar so potrdili tudi verodostojni mednarodni organi, ki spremljajo tamkajšnje razmere, denimo OZN, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Svet Evrope;

5.  je prepričan, da rusko sklicevanje na pravico do uporabe vseh sredstev za zaščito ruskih manjšin v tretjih državah, ki jo je predsednik Putin oznanil v svojem govoru 18. marca 2014, ni skladno z mednarodnim pravom in je v nasprotju s temeljnimi načeli mednarodnega delovanja v 21. stoletju, obenem pa ogroža tudi povojno evropsko ureditev; poziva svet federacije, naj takoj umakne mandat za uporabo sile na ozemlju Ukrajine;

6.  ponovno poudarja, da morajo EU in njene države članice v dialogu z Rusijo nastopiti enotno; meni, da bi moral Svet zaradi trenutnih razmer okrepiti drugo fazo sankcij in se pripraviti na tretjo fazo (ekonomske sankcije), ki jo je treba začeti nemudoma izvajati; nadalje ponavlja svoj poziv Svetu, naj hitro uvede embargo na orožje in tehnologijo z dvojno rabo;

7.  poziva k uvedbi ukrepov proti ruskim podjetjem in njihovim podružnicam, zlasti v energetskem sektorju, kot tudi proti ruskim naložbam in sredstvom v EU, obenem pa z namenom morebitne prekinitve veljavnosti pregleda vse sporazume z Rusijo;

8.  poziva EU, naj Ukrajino podpre v mednarodnih organih, zlasti v mednarodnih sodnih organih, če se bo odločila, da proti Rusiji sproži postopek zaradi kršenja suverenosti in ozemeljske celovitosti;

9.  poudarja, da mora Rusija nujno vzpostaviti konstruktiven dialog s sedanjo, legitimno vlado Ukrajine, ter podpira dejavna diplomatska prizadevanja EU za umiritev krize; z zanimanjem pričakuje štiristransko srečanje med visoko predstavnico EU, državnim sekretarjem ZDA ter zunanjima ministroma Rusije in Ukrajine, in upa, da bo to pripomoglo k zmanjšanju napetosti in utrlo pot za celovito in trajno diplomatsko rešitev te krize; vseeno poudarja, da lahko o prihodnosti Ukrajine odloča le ukrajinski narod sam v demokratičnem, vključujočem in preglednem procesu;

10.  poudarja, da sta odvzem glasovalnih pravic ruski delegaciji v parlamentarni skupščini Sveta Evrope in resolucija, ki jo je sprejela generalna skupščina OZN, v njej pa Rusijo obsodila zaradi priključitve Krima, jasni znamenji vse večje mednarodne izolacije Ruske federacije, kar bi morale ruske oblasti ustrezno upoštevati, če želi Rusija ostati verodostojna mednarodna akterka;

11.  poziva k uvedbi ekonomskih, trgovinskih in finančnih omejitev proti Krimu in njegovemu separatističnemu vodstvu; meni, da bi morala hitra uvedba teh omejitev potekati na podlagi analize Komisije o pravnih posledicah priključitve Krima;

12.  ponovno izraža zaskrbljenost nad usodo Tatarov na Krimu in nad varnostjo in dostopanjem do pravic oseb, ki pripadajo ukrajinsko govoreči skupnosti; opozarja na odgovornost Ruske federacije po četrti ženevski konvenciji, da zaščiti vse civiliste na zasedenih ozemljih;

13.  pozdravlja napotitev posebne opazovalne misije OVSE z nalogo zbiranja informacij o netipičnih vojaških dejavnostih in provokativnih dejanjih, namenjenih destabilizaciji položaja, ter spremljanja razmer na področju človekovih pravic in pravic manjšin v Ukrajini; poziva k njeni razširitvi; obžaluje pa, da tej misiji ni uspelo vstopiti na Krim, kjer je prišlo do različnih kršitev človekovih pravic, vključno s primeri nasilja nad novinarji in njihovimi družinami; obžaluje, da poročila o napadih na novinarje zdaj prihajajo tudi iz vzhodne Ukrajine;

14.  nadalje zahteva, da Urad za demokratične institucije in človekove pravice (ODHIR) pri organizaciji OVSE, pa tudi Evropski parlament in EU napotijo misijo za natančno in obsežno spremljanje volitev; poziva, naj bodo predsedniške volitve 25. maja 2014 v celoti izvedene v skladu z mednarodnimi standardi; zavrača vse zunanje pritiske, katerih namen je odložiti volitve;

15.  pozdravlja namen ukrajinske vlade, da organizira predčasne parlamentarne volitve;

16.  načeloma pozdravlja zamisel o državnem referendumu o prihodnjem statusu in ozemeljski zasnovi Ukrajine, ki ga je v televizijskem nagovoru 14. aprila 2014 predlagal začasni ukrajinski predsednik Oleksandr Turčinov;

17.  pozdravlja nedavno resolucijo ukrajinskega parlamenta, v kateri je izražen poziv k takojšnji razorožitvi vseh nezakonitih samoobrambnih sil, ter pričakuje, da se bo začela kmalu izvajati;

18.  pozdravlja pripravljenost Sveta, da Ukrajini pomaga pri reformah na področju civilne varnosti in zagotovi podporo policiji in načelom pravne države ter preuči vse možnosti, tudi možno misijo SVOP in napotitev misije EU za spremljanje;

19.  izraža trdno podporo Ukrajini in njenemu prebivalstvu v teh težkih časih; pozdravlja podpis političnih poglavij pridružitvenega sporazuma in posledično sprejetje enostranskih trgovinskih ukrepov; poziva k čimprejšnjem podpisu celotnega pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega sporazum o prosti trgovini, še preden potečejo enostranski trgovinski ukrepi;

20.  pozdravlja napoved ukrajinske vlade o ambicioznem načrtu gospodarskih in družbenih reform in poudarja, da jih je treba hitro izvesti, da bi stabilizirali in odpravili kritične finančne razmere v državi; pozdravlja odločitev mednarodnih finančnih institucije in Komisije, da Ukrajini namenijo znatno kratko- in dolgoročno finančno pomoč; opozarja, da je treba čim prej organizirati in koordinirati mednarodno donatorsko konferenco, ki naj jo skliče Komisija;

21.  podpira pogojenost, ki jo je opredelila EU glede zelo potrebnih strukturnih reform, ki bodo prispevale k ugodnejšim pogojem za trajnostno gospodarsko rast, boljše upravljanje javnih financ, razvoj mreže socialne varnosti in odpravljanje korupcije; poziva k preglednosti v trošenju sredstev EU, Komisijo pa poziva k učinkovitemu spremljanju;

22.  opozarja na resne gospodarske in socialne razmere v državi; poziva k ukrepom, ki bodo spremljali strukturne reforme in s katerimi bi ublažili sedanje razmere, zlasti za najbolj ranljive sloje prebivalstva;

23.  spodbuja Ukrajino, naj nadaljuje zastavljene politične reforme, zlasti ustavno reformo, o kateri bi morali obsežno in poglobljeno razpravljati vsi deli ukrajinske družbe; pozdravlja pripravljenost ukrajinske vlade za uresničitev svojih zavez, da bi v vladnih strukturah zagotovila ustrezno zastopanost, ki bi odražala regionalno raznolikost, s tem pa zagotovila polno spoštovanje pravic pripadnikov narodnostnih manjšin, da bi uskladila domačo protidiskriminacijsko zakonodajo s standardi EU, raziskala vse primere kršenja človekovih pravic in nasilja ter se borila proti ekstremizmu;

24.  pozdravlja odločitev Komisije, da ustanovi podporno skupino za Ukrajino, ki se bo ukvarjala z izvajanjem evropskega programa reform;

25.  podpira prizadevanja ukrajinske vlade, da v tesnem sodelovanju z OVSE in Svetom Evrope zagotovi spoštovanje legitimnih pravic rusko govorečega prebivalstva in drugih kulturnih, narodnostnih in jezikovnih manjšinskih skupin v skladu z določbami evropske listine o regionalnih in manjšinskih jezikih in okvirne konvencije za zaščito narodnostnih manjših;

26.  ponovno poziva k ustanovitvi neodvisne komisije za preiskavo streljanja v Kijevu ter tragičnih dogodkov na trgu Majdan, pri čemer pa je treba vključiti močno mednarodno komponento ter nadzor mednarodnega svetovalnega odbora Sveta Evrope; pozdravlja imenovanje tretje strani v ta svetovalni odbor in njegov prvi sestanek 9. aprila 2014;

27.  pozdravlja podpis političnih določb v pridružitvenem sporazumu ter pričakuje hitro uvedbo avtonomnih trgovinskih preferencialov, ki jih sprejela Evropska unija, da bi premostila vrzel do podpisa preostalega sporazuma, ki bo vključeval tudi poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje;

28.  pozdravlja začetne ukrepe, ki jih je sprejela Komisija, da bi se Ukrajina lahko spoprijela z energetsko krizo, če bi Rusija ustavila dobavo plina tej državi, ter poziva Svet in Komisijo, naj pomagata Kijevu ter ga podpreta pri prizadevanjih za rešitev dolgotrajnega plinskega spora z Moskvo; poudarja, da je za zmanjšanje odvisnosti EU od ruske nafte in plina nujna odločna skupna politika za zanesljivo oskrbo z energijo (energetska unija), vključno z diverzifikacijo oskrbe z energijo, doslednim izvajanjem tretjega energetskega paketa in možnostjo prekinitve uvoza plina, kadar je to potrebno; meni, da gradnja plinovoda Južni tok ni primerna in da bi bilo treba najti druge vire nabave; je prepričan, da se bo Ukrajina s pomočjo EU pri zagotavljanju oskrbe s povratnimi tokovi, in sicer z večjo diverzifikacijo, boljšo energetsko učinkovitostjo in učinkovitimi povezavami z EU, utrdila proti političnim in gospodarskim pritiskom; v zvezi s tem opozarja na strateško vlogo Energetske skupnosti, ki ji Ukrajina predseduje v letu 2014;

29.  poziva Svet, naj Komisijo takoj pooblasti za pospešitev liberalizacije vizumskega režima za Ukrajino, da bi dosegli napredek pri uvedbi brezvizumskega režima po zgledu Moldavije; poziva, naj se do takrat nemudoma uvedejo začasni, zelo poenostavljeni in cenovno ugodni vizumski postopki na ravni EU in držav članic;

30.  poudarja, da je treba ustrezno obravnavati in razjasniti ruske pomisleke glede pridružitvenega procesa Ukrajine in drugih vzhodnih sosed, da bi ublažili bojazni glede novih geopolitičnih ločnic na evropski celini; poudarja, da ima vsaka država pravico do lastnih političnih izbir, da pa je namen odnosov EU z vzhodnimi partnericami širjenje blaginje in večja politična stabilnost, kar bo v prid tudi Ruski federaciji;

31.  ponavlja, da pridružitveni sporazumi z Ukrajino in drugimi državami vzhodnega partnerstva niso končni cilj njihovih odnosov z EU; pri tem poudarja, da imajo v skladu s členom 49 PEU Gruzija, Moldavija in Ukrajina – tako kot vsaka druga evropska država – evropsko perspektivo in lahko zaprosijo za članstvo v Uniji, če se bodo ravnale po načelih demokracije, spoštovale temeljne svoboščine, človekove pravice in pravice manjšin ter zagotavljale načela pravne države;

32.  poziva Svet, naj podpiše pridružitvena sporazuma/poglobljena in celovita sporazuma o prosti trgovini med EU in njenimi državami članicami ter Moldavijo in Gruzijo; podpira odobritev predloga sklepa Sveta o začasni uporabi pridružitvenih sporazumov med EU in Moldavijo ter EU in Gruzijo takoj po podpisu; poziva generalni sekretariat Sveta Evropske unije, naj skrajša notifikacijske postopke po podpisu pridružitvenih sporazumov, da se lahko začnejo začasno uporabljati karseda hitro po podpisu; če bodo izpolnjeni vsi pogoji in bosta pridružitvena sporazuma med EU in Moldavijo ter EU in Gruzijo podpisana, namerava začeti postopek njune polne ratifikacije karseda hitro še pred iztekom sedanjega mandata Komisije; poziva, naj se tema državama nameni dodatna potrebna finančna pomoč; poziva še k odkritemu in odprtemu dialogu z Rusko federacijo, da se stori vse potrebno za razvoj sinergij v korist državam vzhodnega partnerstva;

33.  izraža posebno zaskrbljenost nad ponovno nestabilnimi razmerami v separatistični regiji Pridnestrje v Moldaviji; meni, da je nedavna prošnja z dne 16. aprila 2014 samooklicanih oblasti v Tiraspolu, Rusiji, da Pridnestrje prizna kot neodvisno državo, nevaren in neodgovoren korak; želi spomniti, da je bil tako imenovani referendum v avtonomni teritorialni enoti Gaguzija v nasprotju z moldavsko ustavo in je zato nezakonit; ponovno izraža polno podporo ozemeljski celovitosti Moldavije in vse strani poziva k nujni obnovitvi dialoga znotraj okvira 5+2, in poziva k okrepitvi statusa Unije v pogajalsko partnerico, za mirno in trajnostno rešitev tega vprašanja;

34.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, predsednikom, vladam in parlamentom Ukrajine, Gruzije in Moldavije, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0170. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0248. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0285. (4) A/RES/68/262.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2014 o trenutnem stanju pogajanj glede sporazuma o prosti trgovini med EU in Vietnamom (2013/2989(RSP))

P7_TA(2014)0458 B7-0367/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju smernic Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) za večnacionalna podjetja in tristranske deklaracije Mednarodne organizacije dela o načelih za večnacionalna podjetja in socialno politiko,

–  ob upoštevanju ministrske deklaracije s četrtega zasedanja ministrske konference Svetovne trgovinske organizacije, sprejete 14. novembra 2001 v Dohi, zlasti njenega odstavka 44 o posebni in diferencirani obravnavi,

–  ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju iz leta 1995 med Evropsko skupnostjo in Socialistično republiko Vietnam (v nadaljnjem besedilu Vietnam) in novega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ki je bil podpisan 27. junija 2012,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. oktobra 2006 z naslovom „Globalna Evropa: konkurenca v svetu. Prispevek k strategiji EU za gospodarsko rast in delovna mesta“ (COM(2006)0567),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. julija 2007 o sporazumu o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) in dostopu do zdravil(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2007 o globalni Evropi – zunanji vidiki konkurenčnosti(2),

–  ob upoštevanju pogajalskih izhodišč Sveta z dne 23. aprila 2007, s katerimi je Komisijo pooblastil za pogajanja o sporazumu o prosti trgovini z državami Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN),

–  ob upoštevanju državnega strateškega dokumenta za Vietnam za obdobje 2007–2013(3),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Vietnamu, zlasti tiste z dne 1. decembra 2005 o razmerah na področju človekovih pravic v Kambodži, Laosu in Vietnamu(4), in z dne 18. aprila 2013 o Vietnamu, zlasti o svobodi izražanja(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2011 o prihodnji evropski mednarodni naložbeni politiki(7),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. novembra 2010 z naslovom „Trgovina, rast in svetovne zadeve. Trgovinska politika je temeljna sestavina strategije EU 2020“ (COM(2010)0612),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2011 o novi trgovinski politiki za Evropo v okviru strategije Evropa 2020(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2011 o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe(9),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. februarja 2012 z naslovom „Poročilo o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe 2012“ (COM(2012)0070),

–  ob upoštevanju izjave Komisije ob plenarnem zasedanju aprila 2014 o sporazumu o prosti trgovini med EU in Vietnamom,

–  ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker je večstranski trgovinski sistem na podlagi pravil, vzpostavljen preko Svetovne trgovinske organizacije (STO), najprimernejši okvir za urejanje in spodbujanje odprte in poštene trgovine, in ker večstranska pogajanja ne izključujejo dvostranskih sporazumov STO+, ki jih lahko dopolnjujejo;

B.  ker so pogajalska izhodišča Komisije za pogajanja med EU in Vietnamom o sporazumu o prosti trgovini povezana s pooblastilom Sveta z dne 23. aprila 2007 za začetek pogajanj o sporazumu o prosti trgovini s članicami Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) in so bila pripravljena potem, ko je Svet potrdil okvirni dokument, v katerem je opisan skupni cilj obeh pogajalskih strani, in sicer okrepitev tedanjih dvostranskih trgovinskih odnosov; opozarja, da je bil prvotni cilj doseči sporazum o prosti trgovini z regijo ASEAN; zato podpira možnost, da se s temi državami sklenejo celoviti sporazumi (kot element na poti do končnega cilja, namreč sklenitve medregionalnega prostotrgovinskega sporazuma);

C.  ker so se pogajanja o sporazumu o prosti trgovini med EU in Vietnamom uradno začela 26. junija 2012 v Bruslju, in ker sta se obe strani 8. novembra 2013 po petem krogu pogajanj zavezali, da si bosta skupno prizadevali, da bodo pogajanja sklenjena do konca leta 2014;

D.  ker so trgovinski odnosi med EU in Vietnamom zapisani v okviru sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ki je bil podpisan 27. junija 2012 in je učinkovit okvir za dvostranske trgovinske in naložbene odnose;

E.  ker imata EU in Vietnam dobro razvit dvostranski dialog o človekovih pravicah; ker bi bilo treba storiti vse, da bi preprečili poslabšanje na področju varstva človekovih pravic v Vietnamu; ker bi bilo treba človekove pravice obravnavati kot bistven element trgovinske politike EU; ker se je EU v skladu s strateškim okvirom za človekove pravice in demokracijo zavezala, da bo v svoje ocene učinka vključila človekove pravice, kar velja tudi za trgovinske sporazume, ki imajo znatne ekonomske, družbene in okoljske učinke;

F.  ker je Vietnam doživel uspešno desetletje z neprekinjeno rastjo BDP, ki je znašala približno 8 % letno, vrhunec pa je bil pristop k STO 11. januarja 2007, in ker je državo potem prizadela upočasnitev svetovnega gospodarstva, ki je povzročila močno zmanjšanje rasti izvoza, upad neposrednih tujih naložb in zmanjšanje nakazil iz tujine;

G.   ker ima EU zadnjih deset let negativno trgovinsko bilanco z Vietnamom, kot so znova pokazali podatki za drugo četrtletje leta 2013, po katerih je skupna trgovinska menjava znašala 13,4 milijard evrov, od tega je uvoz iz Vietnama v EU znašal 10,5 milijarde evrov, medtem ko je bil izvoz iz EU v Vietnam vreden 2,8 milijarde evrov; ker to pomeni močan upad v primerjavi s podatki za leto 2012, ko je skupna trgovinska menjava znašala 23,871 milijarde evrov, pri čemer je bilo za 18,520 milijarde evrov uvoza iz Vietnama v EU in 5,351 milijarde evrov izvoza iz EU v Vietnam;

H.  ker oblačilna in tekstilna industrija z dvema milijonoma neposredno zaposlenih delavcev ni le največji vir zaposlitev v formalnem sektorju v Vietnamu, ampak tudi njegov največji izvozni sektor; ker sektor sestavljanja elektronskih komponent, ki je prav tako eden izmed vodilnih proizvodnih sektorjev, usmerjenih v izvoz, zaposluje približno 120 000 delavcev;

I.  ker je Vietnam doslej ratificiral le 5 od 8 temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela; ker ni ratificiral konvencije MOD št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic, konvencije št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja in konvencije št. 105 o odpravi prisilnega dela;

J.  ker je Vietnam, ki je upravičen do splošnega sistema preferencialov EU, 32. največji trgovinski partner Evropske unije in peti največji iz združenja ASEAN, medtem ko je EU drugi največji trgovinski partner za Kitajsko in pred ZDA ter največji vir neposrednih tujih naložb v Vietnamu, ki so leta 2012 predstavljale 6,5 % skupnih neposrednih tujih naložb v državi; ker ostaja potencial neposrednih tujih naložb Vietnama v EU v veliki meri neizkoriščen;

K.  ker obe pogajalski strani pričakujeta precejšnje koristi od odprave tarifnih in netarifnih trgovinskih ovir in ker bi si morali obe prizadevati za dober izid glede liberalizacije trgovine s storitvami in pravice do ustanavljanja ter razviti sistem primerne zaščite, izvajanja in izvrševanja pravic intelektualne lastnine, vključno s patenti in modeli, blagovnimi ali storitvenimi znamkami, avtorskimi in sorodnimi pravicami ter geografskimi označbami, skupaj z označbami porekla za kmetijske proizvode in živila;

L.  ker bi morali obe pogajalski strani združiti moči, da bi zagotovili in spodbudili zakonito trgovino z zdravili (tako s patentiranimi kot generičnimi zdravili) v skladu z določbami sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) in tudi njegovo prilagodljivostjo;

M.  ker bi morali obe pogajalski strani še naprej uporabljati instrumente trgovinske zaščite in pri tem ravnati v skladu z veljavnimi pravili STO, da bi se izognili uporabi mehanizma STO za reševanje sporov, in se sporazumeti o učinkoviti dvostranski zaščitni določbi ali enakovrednem mehanizmu, da bi primerno zaščitili svojo industrijo pred škodo ali nevarnostjo nastanka škode zaradi hitrega porasta uvoza, zlasti v občutljivih sektorjih, ki so bili opredeljeni pri oceni učinka obeh strani;

1.  pozdravlja napredek pri pogajanjih o sporazumu o prosti trgovini, zlasti v poglavjih o carinah in spodbujanju trgovine, o tehničnih trgovinskih ovirah in o konkurenci, ter redno poročanje Komisije Parlamentu o njihovem poteku; opominja, da je za sporazum o prosti trgovini potrebna privolitev Parlamenta(10) in da Komisija in Svet ne bi smela predlagati začasne uporabe sporazuma o prosti trgovini, dokler ga Parlament ne odobri;

2.  je prepričan, da mora biti spoštovanje pravic delavcev in sindikatov ključna značilnost vseh sporazumov o trgovini, ki jih EU podpiše s tretjimi državami; poziva vietnamsko vlado, naj izpolni vse obveznosti iz temeljnih konvencij MOD, ki jih je ratificirala, ter takoj ratificira in izvaja preostale temeljne konvencije; ponavlja, da morajo biti pravice delavcev in sindikatov univerzalne ter morajo veljati za vse delavce, tudi tiste, ki delajo v posebnih ekonomskih conah;

3.  pričakuje, da bosta Svet in Komisija v celoti upoštevala zahteve, kakor jih je izrazil Parlament v tej resoluciji pred sklenitvijo sporazuma o prosti trgovini, da mora biti sporazum združljiv s pravili in obveznostmi STO; meni, da bi pogajalskima stranema uspešen sporazum o prosti trgovini prinesel uravnotežen sklop koristi ter prispeval k ustvarjanju in ohranjanju delovnih mest na obeh straneh;

4.  poziva obe pogajalski strani, naj v celoti spoštujeta obveznosti STO v smislu liberalizacije trgovine; hkrati poudarja, da sta dolžni odpraviti ukrepe in prakse, ki niso združljivi z načeli STO, da bi dosegli ambiciozen sporazum;

5.  ceni pozitivne možnosti, poudarjene v ocenjevalnem dokumentu, ki kažejo, da bi sporazum o prosti trgovini povečal skupni izvoz in uvoz za Evropsko unijo in Vietnam in zagotovil priložnosti za nadaljnje tokove neposrednih tujih naložb; zato poziva, naj Vietnam v znatni meri odpravi tarife, tako povprečne tarife za dostop do trga za nekmetijske proizvode kot tudi kmetijske tarife;

6.  vendar poudarja, da mora biti cilj trgovine z industrijskimi proizvodi vzajemna popolna odprava carin, ob spoštovanju določene mere asimetrije, ki bi vključevala tudi ustrezna prehodna obdobja za izvajanje, in da bi bilo treba omejiti vsakršno odstopanje od tega cilja ter ga preverjati; meni, da bi morala odprava carin zajemati sektorje, ki so pomembni za obe strani;

7.  poziva obe pogajalske strani, naj spoštujeta pravico druge do urejanja, vključno z zagotavljanjem javnih storitev, ter zagotovita, da njuni predpisi ne bodo ovirali dvostranske trgovine z neupravičenimi netarifnimi ovirami; zato poziva EU in Vietnam, naj razvijeta učinkovito mediacijo za preprečevanje neupravičenih regulativnih trgovinskih ovir in za odpravo obstoječih ovir s spodbujanjem usklajevanja ali skladnosti z mednarodnimi standardi;

8.  meni, da mora Komisija posebno pozornost nameniti temu, da bodo ugodnosti prihodnjega sporazuma zajemale trdne in izvršljive ukrepe preverjanja, s katerimi bo mogoče zagotoviti, da bodo ugodnosti sporazuma koristile le proizvajalcem iz EU in Vietnama, ob popolnem upoštevanju dogovorjenih preferencialnih pravil o poreklu; poziva k poenostavitvi pravil EU o poreklu – brez omilitve obstoječega sistema –, da bi gospodarskim subjektom in carinskim upravam olajšali njihovo uporabo ter jim omogočili popolno izkoriščanje ugodnosti odprave tarif;

9.  se zaveda, da ima Vietnam ofenzivne interese glede liberalizacije po načinu 4 iz splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS) in sklenitve sporazumov o vzajemnem priznavanju za priznavanje poklicnih kvalifikacij državljanov Vietnama in EU, in da ima EU ofenzivne interese glede liberalizacije dostopa do trga in nacionalne obravnave po načinu 1, 2 in 3 za večino storitev; meni, da je treba upoštevati ofenzivne interese EU, da bi se v skladu z načinom 4 dovolilo začasno bivanje potrebnih strokovnjakov in omogočilo razlikovanje med takšno obliko bivanja in nacionalnimi politikami o tujih delavcih na trgu dela vsake od pogodbenic;

10.  poziva EU in Vietnamu, naj se v sporazumu o prosti trgovini dogovorita o pravičnem in nepristranskem obravnavanju vseh vlagateljev in ponudnikov storitev v bančnem, zavarovalniškem, pravnem, računovodskem, prometnem in distribucijskem sektorju, vključno z drobnoprodajnim in grosističnim sektorjem; v zvezi s finančnimi storitvami opozarja, da je treba zagotoviti ustrezen politični manevrski prostor, da bi zmanjšali sistemsko tveganje, se borili proti pranju denarja in zagotovili najvišjo možno raven zaščite potrošnikov, pa tudi zaradi uveljavljanja pravil poštene konkurence in praks med domačimi in tujimi vlagatelji ter ponudniki storitev, med drugim z zmanjšanjem ali celo popolno odpravo omejitev lastniškega deleža in odpravo omejitev za ustanavljanje podjetij in pridobivanje dovoljenj; predlaga, naj Komisija v pogajanjih doseže stroge in zavezujoče določbe glede preglednosti in poštene konkurence, da bodo tudi za zasebna podjetja in podjetja v državni lasti veljali enaki konkurenčni pogoji;

11.  odločno spodbuja Vietnam, naj razvije ustrezno zakonodajo za varstvo podatkov, da bo dosegel status države z ustrezno stopnjo zaščite – vendar brez ustvarjanja ovir za uporabo prilagodljivosti Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine –, s čimer bi dovolil ali omogočil prenos osebnih podatkov iz EU na podlagi zakonodaje EU in skladno z njo, kar bi spodbudilo dvostranski pretok podatkov in trgovanje s storitvami, povezanimi s tem, kot je e-trgovanje;

12.  poziva Komisijo in vietnamske oblasti, naj dosežejo dogovor o učinkovitih in preglednih sistemih javnih naročil, da se pri oddaji javnih naročil zagotovi pravična konkurenca med zasebnimi podjetij in podjetij v državni lasti, ter zagotovi najširše možno zajetje, vključi podjetja javnega sektorja, pri tem pa se ustrezno upoštevajo interese in potrebe obeh strani;

13.  poziva Komisijo, naj zagotovi zmanjšanje in reden nadzor uporabe subvencij in drugih preferencialov, kot so ugodni pogoji za podjetja v državni lasti in domača podjetja v Vietnamu, kar izkrivlja konkurenco z evropskimi podjetji, zlasti v sektorjih, ki so pomembni za vietnamsko izvozno politiko; prav tako poziva Komisijo, naj se pogaja za pravila, s katerimi naj bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za javne in zasebne udeležence na trgu iz EU in Vietnama;

14.  meni, da je treba v sporazumu o prosti trgovini posebno pozornost nameniti razvoju poslovnih priložnosti za mala in srednja podjetja (MSP) in da je treba spodbujati naložbe vanje ter naložbe, ki jih izvajajo, kot pomoč pri financiranju tržno usmerjenih lokalnih projektov in skupnih vlaganj v obnovljive vire energije in trgovino z okoljskimi dobrinami in tehnologijami; zahteva, naj se za evropske vlagatelje v Vietnamu izoblikuje preglednejši in bolj predvidljiv zakonodajni okvir ter zagotovijo pravični konkurenčni pogoji med vietnamskimi in evropskimi podjetji;

15.  poziva obe pogajalski strani, naj v sporazumu o prosti trgovini dosežeta dober izid glede liberalizacije trgovine z industrijskimi proizvodi z zagotovitvijo učinkovitega izvajanja in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, vključno s patenti in modeli, blagovnimi znamkami ter avtorskimi in sorodnimi pravicami za vrsto končnih izdelkov;

16.  meni, da bi moral sporazum o prosti trgovini upoštevati občutljiva vprašanja, povezana s trgovino s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi, vendar to ne bi smelo preprečiti odpiranja trga na področjih, ki se dopolnjujejo, in poudarja, da je dostop do novih trgov v interesu proizvajalcev in potrošnikov odvisen od temeljitega izvrševanja varstva intelektualne lastnine, kar zajema tudi geografske označbe, skupaj z označbo porekla za kmetijske proizvode in živila, ter sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov; vztraja, da noben del sporazuma ne sme omejevati dostopa do ugodnih generičnih zdravil;

17.  poziva, naj se v sporazum o prosti trgovini vključijo pregledne in učinkovite določbe o reševanju sporov med državami in po potrebi med vlagateljem in državo, da se zagotovi ustrezna zaščita naložb, investitorje pa odvrne od vlaganja neresnih zahtevkov; meni, da bi moral vsak mehanizem za reševanje sporov med vlagatelji in državami v čim večji meri temeljiti na pravilih Komisije Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL) ali Mednarodnega centra za reševanje investicijskih sporov (ICSID), sicer pa na vseh dvostransko dogovorjenih pravilih, ki temeljijo na mednarodnih standardih in konvencijah, ter da mora biti mehanizem vključen v ustrezen pravni okvir in upoštevati stroga merila preglednosti;

18.  poziva, naj se zagotovi, da sporazum o naložbah ne bo omejeval napredka obeh strani pri ratifikaciji in celovitem izvajanju mednarodnih sporazumov o človekovih pravicah, konvencij MOD in večstranskih okoljskih sporazumov;

19.  se zavzema za vključitev standardov dobrega počutja živali v poglavje o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih ali v samostojno poglavje z ustrezno izvršljivimi določbami;

20.  pričakuje, da bo sporazum o prosti trgovini vseboval zavezujoče in izvršljivo poglavje o trajnostnem razvoju, ki bo izražalo skupno zavezanost EU in Vietnama spodbujanju spoštovanja mednarodno priznanih človekovih pravic, osmih temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela in ključnih večstranskih okoljskih sporazumov, kot je Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), skladnosti z njimi in njihovemu izvrševanju, in ukrepe za kršitve ter omogočal, da bodo pri pogajanjih o sporazumu o prosti trgovini ter izvajanju in spremljanju poglavja o trajnostnem razvoju sodelovale neodvisne organizacije civilne družbe, ki zastopajo gospodarske, socialne in okoljske zainteresirane strani, spodbujal podjetja pri prevzemanju praks družbene odgovornosti gospodarskih družb, tako da bodo upoštevana mednarodno sprejeta načela in mehanizmi, na primer smernice OECD za večnacionalna podjetja, vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter načela ZN o odgovornih naložbah in poročanju, in obravnaval pomembna vprašanja, kot je dobro počutje domačih in prostoživečih živali;

21.  zahteva, da se to poglavje o trajnostnem razvoju vključi v institucionalno in pravno povezavo, ki jo je treba vzpostaviti med sporazumom o prosti trgovini in sporazumom o partnerstvu in sodelovanju, da bo sporazum o prosti trgovini v primeru resnih kršitev človekovih pravic mogoče začasno prekiniti;

22.  poziva Komisijo, naj uporabi pristop, ki bo temeljil na pogojenosti, tako da bo ponudila podpis sporazuma o prosti trgovini v zameno za konkreten napredek na področju človekovih pravic in drugih temeljnih pravic;

23.  izraža pohvalo socialno-ekonomskemu napredku Vietnama v sklopu tako imenovane reforme Doi Moi, in podpira njegova nenehna prizadevanja za nadaljnje družbene izboljšave; zato pozdravlja kandidaturo Vietnama, ki jo je potrdil ASEAN, za članstvo v Svetu Združenih narodov za človekove pravice za obdobje 2014–2016 in odločitev vietnamske vlade z dne 27. avgusta 2013, da predloži opomnik s prostovoljnimi obljubami in zavezami, da bo spodbujala in varovala človekove pravice, s tem pa spodbujala trajnostni razvoj na svojem ozemlju ter v odnosih s svojimi partnerji; poziva vietnamsko vlado, naj dosledno izpolnjuje svoje obljube in zaveze, da bi učinkovito preprečila in odpravila vse kršitve človekovih pravic in slabšanje razmer na področju temeljnih svoboščin;

24.  poudarja, da so človekove pravice, demokracija in varnost bistveni elementi splošnega odnosa med EU in Vietnamom; obe strani zato poziva, naj dejavno pospešita dialog o odprtih vprašanjih, s posebnim poudarkom na svobodi govora posameznika, svobodi medijev in verski svobodi;

25.  poziva Komisijo, naj čim prej izvede oceno učinka na človekove pravice, kot je zahteval Parlament v resoluciji z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih(11), in v skladu s poročilom posebnega poročevalca ZN za pravico do hrane, da bi določila razumljive trgovinske kazalnike, ki bodo temeljili na človekovih pravicah ter okoljskih in socialnih standardih;

26.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Vietnama.

(1) UL C 175 E, 10.7.2008, str. 591. (2) UL C 102 E, 24.4.2008, str. 128. (3) http://eeas.europa.eu/sp/index_en.htm#V (ni na voljo v slovenščini) (4) UL C 285 E, 22.11.2006, str. 129. (5) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0189. (6) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 31. (7) UL C 296 E, 2.10.2012, str. 34. (8) UL C 56 E, 26.2.2013, str. 87. (9) UL C 168 E, 14.6.2013, str. 1. (10) Člen 218(6)(a) (v) PDEU. (11) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 31.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2014 o postopku posvetovanja Top–10 in zmanjšanju bremena zakonodaje EU za MSP (2013/2711(RSP))

P7_TA(2014)0459 B7-0415/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Evropske listine za mala podjetja, sprejete na zasedanju Evropskega sveta 19. in 20. junija 2000 v Feiri,

–  ob upoštevanju priporočila Komisije št. 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij(1),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 23. novembra 2011 z naslovom „Zmanjšanje upravnega bremena za MSP – Prilagoditev predpisov EU potrebam mikropodjetij‟ (COM(2011)0803),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. februarja 2011 z naslovom „Pregled Akta za mala podjetja za Evropo‟ (COM(2011)0078),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  o upoštevanju predloga Komisije z dne 30. novembra 2011 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014–2020) (COM(2011)0834),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 14. in 15. marca 2013 ter sklepov Sveta za konkurenčnost z dne 26. in 27. septembra 2013,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. junija 2013 z naslovom „Nadaljnji ukrepi Komisije na podlagi posvetovanja „Top-10“ z MSP o pravni ureditvi EU“ (COM(2013)0446),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. marca 2013 z naslovom „Pametna pravna ureditev – odziv na potrebe malih in srednjih podjetij“ (COM(2013)0122) ter spremljajočega delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom „Spremljanje pametne pravne ureditve za MSP in posvetovanju o njej“ (SWD(2013)0060),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. oktobra 2013 z naslovom „Program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT): rezultati in naslednji koraki“ (COM(2013)0685),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2012 o malih in srednjih podjetjih (MSP): konkurenčnost in poslovne priložnosti(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2013 o boljšem dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja(3),

–  ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker je krepitev pomoči za konkurenčnost, trajnost in zaposlitveno zmogljivost malih in srednjih podjetij (MSP) horizontalno prizadevanje, ki sega na različna področja;

B.  ker imajo MSP zaradi svojih omejenih zmogljivosti nesorazmerno veliko težav zaradi nepotrebnih bremen in ker so se zakonodajalci EU zavezali načelu „najprej pomisli na male“;

C.  ker 20,7 milijonov MSP zaposluje več kot 65 % delovne sile v zasebnem sektorju in ker so MSP med najbolj inovativnimi podjetji, z najboljšimi rezultati na področju ustvarjanja novih delovnih mest in gospodarske rasti;

D.  ker po raziskavi Eurobarometra kar 74 % Evropejcev meni, da ima EU preveč birokracije;

E.  ker skoraj tretjina upravnega bremena, ki izhaja iz zakonodaje EU, nastaja predvsem zaradi nesorazmernega in neučinkovitega nacionalnega izvajanja, kar pomeni, da bi bilo mogoče prihraniti do 40 milijard EUR, če bi države članice zakonodajo EU prenašale bolj učinkovito;

F.  ker lahko podjetja ustvarjajo delovna mesta, če so izpolnjeni ustrezni pogoji, vključno z upravnimi poenostavitvami, dostopom do financ, strokovnosti, znanja in kvalificirane delovne sile in če so deležna spodbud za njihova prizadevanja na področju inovativnosti;

G.  ker se mala in srednja podjetja pogosto znajdejo v bolj neugodnem konkurenčnem položaju kot velike korporacije, kar zadeva obdavčenje, standardizacijo, javna naročila, intelektualno lastnino ter financiranje raziskav in inovacij;

H.   ker je Komisija v zadnjih petih letih razveljavila 5590 pravnih zahtev ter zmanjšala poslovne stroške za več kot 27 milijard EUR;

I.  ker si Komisija prek svojega programa REFIT, ocen učinka, preverjanja učinkovitosti in uspešnosti, postopka posvetovanja Top–10, kazalnikov uspešnosti MSP in testiranja MSP prizadeva za ureditveno in upravno učinkovitost;

J.  ker je ureditev na ravni Unije potrebna, da se zagotovi doseganje ciljev politik EU, vključno z delovanjem enotnega trga;

K.  ker je Parlament večkrat izjavil, med drugim tudi v zgoraj omenjeni resoluciji z dne. 23. oktobra 2012, da poenostavitev predpisov EU ne bi smela posegati v temeljne zahteve EU glede varnosti in zdravja pri delu, temeljnih pravic delavcev EU ali temeljnih načel okoljske zakonodaje EU;

L.  ker se je večina zakonodajnih ukrepov Top–10 iz sporočila Komisije na to temo že izvajala, ko je bilo sporočilo objavljeno; ker je bilo nekaj zakonodajnih predlogov že predstavljenih v času posvetovanj Top–10 in ker so nekateri med njimi že zaključeni;

M.  ker upravne ovire MSP onemogočajo, da bi v celoti izkoriščala prednosti enotnega trga;

N.  ker ta resolucija ne komentira posameznih nadaljnjih ukrepov, saj bo to storjeno drugje, temveč se osredotoča na način dela Komisije;

1.  pozdravlja pobudo Komisije Top–10 kot del programa REFIT in je seznanjen z obljubo, da ne gre za enkratno prizadevanje, temveč da bi to moral biti del rednega postopka preverjanja; vendar poudarja, da bi morala Komisija pospešiti prizadevanja za obravnavo vprašanj v zvezi z upravnimi bremeni, ki so jih MSP podjetja postavila med posvetovalnim postopkom; prav tako poudarja, da pristop Top–10 ne sme nadomestiti sistemskega pristopa horizontalne politike za zmanjšanje upravnega bremena zaradi zakonodaje EU ali spodkopati ciljev in učinkovitosti omenjene zakonodaje;

2.  zato poudarja potrebo, da se na podlagi načela „najprej pomisli na male“ politike Unije bolj osredotočijo na inovacije, rast, internacionalizacijo, produktivnost, zmanjšanje birokracije, kakovost človeških virov in družbeno odgovornost;

3.  v zvezi s tem pozdravlja tudi obvezo Komisije, da sprejme pametno pravna ureditev kot sestavni del ciklusa odločanja in posebej, da bo program REFIT obravnavala kot tekoči program, ki se bo vsako leto posodobljal;

4.  poziva Komisijo, naj nujno poveča napore, da se MSP, zlasti inovativna, spodbujajo k razvoju s pomočjo upravni poenostavitev in ciljne podpore na vseh področjih delovanja;

5.  poziva Komisijo, naj pri oblikovanju zakonodaje pregledno in pravilno izvede testiranje MSP; meni, da samodejno izvzetje mikropodjetij ni pravi pristop, in podpira oblikovanje prilagojenih rešitev in preprostejše ureditve za MSP v primerih, kjer je mogoče dokazati, da to ne povzroča drobljenja notranjega trga oziroma ne ovira dostopa MSP do njega;

6.  poziva Komisijo, naj poenostavi prekomerne upravne formalnosti, hkrati pa naj ohrani določbe, potrebne za zagotavljanje varnosti, zdravja in zaščite na delovnem mestu, ter tiste, ki od družb zahtevajo, da svojim delavcem nudijo ustrezno delovno okolje;

7.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo preprost dostop do financiranja in trgov ter naj zmanjšajo upravno breme, ki je ena od največjih ovir za ustanavljanje in razvoj malih in srednjih podjetij;

8.  meni, da je za države članice zelo pomembno izvajanje Direktive 2011/7/EU o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih, ki v zvezi s trgovinskimi posli med podjetji in javnimi organi določa, da pogodbeni plačilni rok ne sme presegati časovnih omejitev, določenih v členu 4(3), razen če je v pogodbi izrecno dogovorjeno drugače in če je to objektivno utemeljeno glede na posebno naravo ali značilnosti pogodbe, v nobenem primeru pa ne sme biti daljši od 60 koledarskih dni;

9.  pozdravlja dejstvo, da bo Komisija kazalnike uspešnosti za MSP nadalje vključevala v letni pregled uspešnosti programa REFIT; meni, da je to korak v pravo smer, če bodo tako zahteve MSP dodatno vključene v širšo poenostavitev pravne ureditve, ne da bi to ogrožalo učinkovitost zakonodaje ali dodalo plasti birokracije; poziva Komisijo, naj s celovito oceno učinka te instrumente racionalizira; vendar poudarja, da to povezovanje nikakor ne bi smelo odvrniti posebne pozornosti, ki jo Komisija v tem procesu posveča MSP;

10.  poudarja, da bi moral načrtovani letni pregled uspešnosti učinkovito spremljati zakonodajni in izvedbeni napredek MSP na ravni EU in na nacionalni ravni; meni, da bo ta pregled pomagal MSP oceniti stroške upravnega bremena zaradi zakonodaje na ravni EU ali nacionalni ravni, omogočil lažje spremljanje in tako omogočil konstruktivno udeležbo MSP v prihodnjih posvetovanjih;

11.  vendar poudarja, da bi se lažje opravila naknadna ocena, če bi bile predhodne ocene ustrezno izvedene in bi se upoštevale vse razsežnosti; meni, da je treba izboljšati kulturo ocenjevanja učinkov v vseh evropskih institucijah, zlasti če zakonodajni predlogi EU zadevajo MSP in samozaposlene; poziva Komisijo, naj oceni dodano vrednost zagotavljanja večje neodvisnosti in pristojnosti odbora za oceno učinka; nadalje priporoča, naj Parlament bolj izkoristi svojo oceno učinka in testiranja MSP, na primer z vnašanjem bistvenih sprememb v predloge Komisije; poziva Komisijo, naj objavi letno izjavo o skupnih neto stroških podjetij zaradi novih predlogov;

12.  meni, da bi bilo treba bremena, nastala zaradi novih predlogov, izravnati z njihovim zmanjšanjem v najmanj enaki meri;

13.  poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo spletno aplikacijo, prek katere lahko zadevna uprava sporoči, če in koliko bo prihodnja zakonodaja vplivala na MSP, kot je na primer nemški Mittelstandsmonitor, ki s preprostim semaforskim sistemom obvešča, ali bo prihodnja zakonodaja zelo (rdeča), verjetno (rumena) ali sploh ne bo vplivala (zelena) na MSP;

14.  pozdravlja zahtevo Komisije v njenih sklepih z dne 14. in 15. marca 2013 po nadaljnjih ukrepih za zmanjšanje skupnega upravnega bremena na ravni EU in na nacionalni ravni;

15.  obžaluje, da MSP še ni uspelo izkoristiti možnosti enotnega trga, in opozarja, da se z izvozom ukvarja zgolj 25 % MSP v EU–27; poziva Komisijo in države članice, naj sodelujejo za boljšo povezanost notranjega trga, naj naredijo več za izmenjavo najboljših praks na področju poenostavljanja dokumentacije ter za boljše sodelovanje med državami članicami na področju predpisov; pozdravlja zaključek razvojnega programa iz Dohe na deveti ministrski konferenci decembra 2013 in upa, da bo sporazum odprl več možnosti za trgovanje, zlasti med MSP; v zvezi s tem pozdravlja namero Komisije, da predlaga standardni obračun DDV, ter meni, da standardizacija obrazca za obračun DDV ne bi smela biti bolj zapletena od zelo preprostega obrazca, ki ga nadomešča;

16.  spodbuja države članice, naj prevzamejo izvrševanje REFIT in TOP–10, ki se izvajajo na ravni EU ter zagotovijo lažje upravno breme za MSP na nacionalni ravni; nadalje poudarja, da so lahko države članice zlasti učinkovite pri zmanjšanju upravnega bremena za MSP, in sicer tako, da preprečijo pretirano natančno prenašanje evropskih direktiv v nacionalno zakonodajo; poziva države članice, naj izkoristijo možnosti za zmanjšanje nepotrebnega bremena za MSP na tistih področjih, kjer jim zakonodaja to omogoča;

17.  poudarja, da so države članice lahko posebej učinkovite pri lajšanju upravnega bremena MSP in izogibanju pretirano natančnega prenašanje evropskih direktiv v nacionalno zakonodajo; poziva države članice, naj zmanjšajo formalnosti za MSP, kjer jim zakonodaja EU to dopušča;

18.  pozdravlja uvedbo testiranja MSP, a obžaluje dejstvo, da ga je le nekaj držav članic vključilo v svoje nacionalne postopke odločanja;

19.  opozarja na svoje stališče o splošnih izjemah za mikropodjetja v zakonodaji EU, kot je zapisano v zgoraj omenjeni resoluciji z dne 23. oktobra 2012, na podlagi katerega bi morale izjeme veljati le, ko natančno testiranje MSP za vsak posamezni primer pokaže, da posebnih potreb MSP ni mogoče obravnavati s prilagojenimi rešitvami ali manj strogimi režimi; poudarja, da izjeme za MSP pogosto prinašajo nevarnost, da bi delovanje MSP urejali številni nacionalni zakoni, ki bi povečali fragmentacijo in jim preprečevali dostop do notranjega trga;

20.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija do oktobra 2014 podaljšala mandat skupini na visoki ravni za upravne obremenitve, kot je zahteval Parlament v zgoraj omenjeni resoluciji z dne 23. oktobra 2012 in kot je predvideno v programu COSME;

21.  ugotavlja, da je iz zaključka odgovorov MSP v zvezi s postopkom posvetovanja Top–10 razvidno, da je direktiva o delovnem času zapletena in neprožna in v številnih primerih zahteva od MSP, da pridobijo drago specializirano pravno pomoč; poziva Komisijo, naj nujno opravi natančno oceno učinka;

22.  priporoča, naj za podjetja z nizko stopnjo tveganja, če je mogoče, velja manj strog ureditveni režim, da bi zmanjšali bremena zakonodaje na področju zdravstva in varnosti;

23.  predlaga, naj bodo pristojbine REACH za MSP sorazmerne;

24.  poziva Komisijo, naj pospeši vse postopke v zvezi z vlogami REACH, zlasti naj po hitrem postopku obravnava vloge MSP ter mikropodjetij; poziva države članice, naj MSP ter mikropodjetjem nudijo ustrezne smernice kot pomoč za uspešno vlaganje zahtev;

25.  meni, da je posvetovanje Top–10 koristno in da je rezultat tega posvetovanja pomemben znak za MSP in organizacije, ki jih predstavljajo; poziva Komisijo, naj ga prek Eurobarometra redno izvaja; vendar pa ugotavlja znatno neravnovesje v geografski porazdelitvi odzivov na posvetovanje Top–10; poziva Komisijo, naj opravi naknadno oceno razlogov za takšno neravnovesje, da bi zagotovila, da zbrane informacije ne bodo pristranske zaradi pomanjkanja ozaveščenosti ali drugih dejavnikov, ki bi lahko izkrivili zbrane povratne informacije;

26.  pričakuje, da bo naslednja Komisija ohranila odgovornost za pametno pravno ureditev v okviru pristojnosti predsednikovega urada, ter jo spodbuja, naj okrepi vlogo predstavnikov MSP; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo nacionalne organizacije MSP vključene v nedavno ustanovljeno mrežo predstavnikov MSP in da bo skupščina MSP ustrezno obveščena o pobudah EU;

27.  vztraja, da bi morala prihodnja Komisija določiti cilj, da se do leta 2020 za 30 % zmanjšajo stroški, ki jih imajo MSP zaradi upravnih in regulativnih bremen;

28.  svari pred grožnjo lokalni in regionalni konkurenčnosti in individualnemu podjetništvu, če bodo prizadevanja za zmanjšanje pretirano natančnega izvajanja zakonodaje namesto tega privedla do vse večje harmonizacije in enake zakonodaje za vse;

29.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 124, 20.5.2003, str. 36. (2) UL C 68 E, 7.3.2014, str. 40. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0036.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17.aprila 2014 o Pakistanu: nedavni primeri preganjanja (2014/2694(RSP))

P7_TA(2014)0460 RC-B7-0399/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o človekovih pravicah in demokraciji v Pakistanu, zlasti z dne 12. marca 2014 o regionalni vlogi Pakistana in političnih odnosih z EU(1), z dne 10. oktobra 2013 o nedavnih primerih preganjanja kristjanov in nasilju nad njimi, zlasti v Pešavarju(2), z dne 10. marca 2011 o Pakistanu, zlasti o umoru Šabaza Bhatija(3), z dne 20. januarja 2011 o položaju kristjanov v zvezi s svobodo veroizpovedi(4) in z dne 20. maja 2010 o verski svobodi v Pakistanu(5),

–  ob upoštevanju člena 18 Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju člena 18 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice EU/visoke predstavnice EU Catherine Ashton z dne 23. septembra 2013 o napadu na krščansko skupnost v Pešavarju in z dne 2. marca 2011 o umoru Šabaza Bhatija,

–  ob upoštevanju Deklaracije Združenih narodov o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981,

–  ob upoštevanju poročil posebnega poročevalca OZN o svobodi veroizpovedi ali prepričanja,

–  o upoštevanju poročila posebnega poročevalca OZN o svobodi veroizpovedi ali prepričanja ter poročila posebnega poročevalca OZN o neodvisnosti sodnikov in odvetnikov (dodatek: misija v Pakistanu) z dne 4. aprila 2013,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2013 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2012 in politiki Evropske unije na tem področju(6), v kateri obsoja preganjanje kristjanov in drugih verskih manjšin,

–  ob upoštevanju petletnega načrta sodelovanja med EU in Pakistanom iz marca 2012, ki vključuje prednostne naloge, kot sta dobro upravljanje in dialog o človekovih pravicah, ter z njim tesno povezanega 2. strateškega dialoga med EU in Pakistanom z dne 25. marca 2014,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o Pakistanu z dne 11. marca 2013, v katerih so ponovno poudarjena pričakovanja EU glede spodbujanja in spoštovanja človekovih pravic ter obsojanja vseh oblik nasilja, tudi proti verskim manjšinam(7),

–  ob upoštevanju členov 122(5) in 110(4) Poslovnika,

A.  ker je bil 4. aprila 2014 krščanski par, Šafkat Emanuel in Šagufta Kavzar, obsojen na smrt zaradi domnevnega pošiljanja besedilnega sporočila z vsebino, žaljivo do preroka Mohameda; ker je par zanikal odgovornost in trdil, da sta telefon, iz katerega je izviralo sporočilo, izgubila kar nekaj časa prej, preden je bilo sporočilo poslano;

B.  ker je bil Savan Masih, pakistanski kristjan iz Lahora, 27. marca 2014 obsojen na smrt zaradi bogokletstva zoper preroka Mohameda; ker je objava obtožb zoper Masiha sprožila divje izgrede v krščanski soseski Joseph Colony v mestu Lahore, v katerih so pogorele številne zgradbe, med njimi tudi dve cerkvi;

C.  ker je bila Asja Bibi, kristjanka iz Pandžaba, aretirana junija 2009, novembra 2010 pa obsojena na smrt zaradi svetoskrunstva; ker je po več letih njena pritožba končno dosegla visoko sodišče v Lahoru; ker sta bila predsedujoča sodnika na prvih dveh zaslišanjih januarja in marca 2014 domnevno na dopustu;

D.  ker je bilo leta 2012 štirinajstletno krščansko dekle Rimša Masih, ki je bilo po krivem obtoženo oskrunitve korana, oproščeno po tem, ko je bilo ugotovljeno, da so ji zločin podtaknili, odgovorna oseba pa je bila aretirana; ker je kljub temu morala s svojo družino zapustiti državo;

E.  ker kristjani, ki predstavljajo približno 1,6 % prebivalstva Islamske republike Pakistan, trpijo zaradi predsodkov in občasnega množičnega nasilja; ker večina pakistanskih kristjanov živi negotovo, pogosto v strahu pred obtožbami bogokletstva, ki je vprašanje, ki lahko povzroči izbruh javnega nasilja; ker je trenutno zaradi takšnih obtožb v zaporu več kristjanov;

F.  ker je bil Mohamed Azgar, v Pakistanu živeč državljan Združenega kraljestva z duševno boleznijo, aretiran, ker je domnevno raznim uradnikom pošiljal pisma, v katerih je trdil, da je prerok, in je bil januarja 2014 obsojen na smrt;

G.  ker je bil še en državljan Združenega kraljestva, 72-letni Masud Ahmad, pripadnik verske skupnosti Ahmadija, šele nedavno pogojno izpuščen, potem ko je bil leta 2012 aretiran zaradi obtožb, da je citiral iz korana, kar v primeru pripadnikov Ahmadije velja za svetoskrunstvo, saj niso priznani kot muslimani in se tudi na smejo „vesti kot muslimani“ v skladu z oddelkom 298-C kazenskega zakonika;

H.  ker je bilo v zadnjih mesecih v različnih delih Sindha napadenih pet hindujskih templjev (v Tharparkarju, Hajderabadu in Larkani), trije hindujski dečki pa so bili obtoženi svetoskrunstva in so trenutno zaprti v Badinu (Sindh), ker so v času festivala holi (hindujski festival barv) z razpršilcem narisali nekaj znakov;

I.  ker so zlasti člani skupnosti Šia Hazara žrtve vsakodnevnih umorov in prisilnih selitev zaradi močnega porasta sektaškega nasilja v Pakistanu; ker je po poročilih iz province pobegnilo več kot 10.000 hindujcev, saj so ugrabitve za odkupnino v zadnjih treh letih postale običajne;

J.  ker so verske manjšine zaradi pakistanskih zakonov proti bogokletstvu v nevarnosti, če se svobodno izražajo ali se odkrito udejstvujejo v verskih dejavnostih; ker izvajanje teh zakonov že več let povzroča zaskrbljenost po svetu, saj so motivi za obtožbe pogosto poravnavanje starih računov, ekonomska korist ali verska nestrpnost, povrhu tega pa spodbuja kulturo vigilantstva, ker skupinam nudi podlago za nadlegovanje in napade; ker so mehanizmi OZN za človekove pravice zaprosili Pakistan, naj razveljavi zakone o bogokletstvu ali vsaj nemudoma vzpostavi zaščitne ukrepe, da bi preprečil zlorabo zakonodaje za preganjanje državljanov, ki pogosto prihajajo iz manjšinskih skupnosti;

K.  ker se je po poročilih samo v letu 2013 zgodilo več sto umorov iz časti; ker so ti umori zgolj najopaznejša oblika nasilja nad ženskami, upoštevajoč stalno visoko stopnjo nasilja v družini in veliko število prisilnih porok;

L.  ker ima Pakistan pomembno vlogo pri spodbujanju stabilnosti v južni Aziji in bi zato moral biti vzor pri krepitvi pravne države in človekovih pravic;

M.  ker je Evropska unija Pakistanu nedavno podelila status GSP+, če bo izvajal ustrezne konvencije o človekovih pravicah;

1.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi skokovitega porasta sektaškega nasilja in verske nestrpnosti zoper manjšine, napadov na verske objekte, vključno s krščanskimi cerkvami, ter nenehnega zatiranja pakistanskih žensk;

2.  je zaskrbljen tudi zaradi učinkov, ki jih ima to nasilje na prihodnji razvoj pakistanske družbe kot celote, glede na družbene in ekonomske izzive, s katerimi se država sooča; poudarja, da je večja varnost v dolgoročnem interesu vseh pakistanskih državljanov;

3.  izraža veliko zaskrbljenost, ker je zakone o bogokletstvu možno zlorabiti, kar bi lahko vplivalo na pripadnike vseh ver v Pakistanu; je še posebej zaskrbljen, ker se izvrševanje zakonov o bogokletstvu, ki sta javno nasprotovala pokojni minister Šabaz Bhati in umorjeni guverner Salman Tazir, v Pakistanu vse bolj stopnjuje, prizadeti pa so kristjani in druge verske manjšine v državi;

4.  opominja pakistanske organe na njihove obveznosti po mednarodnem pravu, da bodo spoštovali svobodo misli, vesti, veroizpovedi in verskega prepričanja; poziva pakistanske oblasti, naj izpustijo zapornike, ki so bili obsojeni zaradi bogokletstvu, ter naj v pritožbenem postopku ovržejo obsodbe na smrt; obenem jih poziva, naj v skladu z mednarodnimi standardi o sodnih postopkih zagotovijo neodvisnost sodišč, spoštovanje načel pravne države in dolžno ravnanje; poleg tega oblasti poziva, naj zagotovijo zadostno zaščito vsem vpletenim v primere bogokletstva, tudi z zaščito sodnikov pred zunanjimi pritiski, zaščito obtoženih in njihovih družin in skupnosti pred nasiljem množice in z zagotavljanjem rešitev za tiste, ki so bili oproščeni, vendar se ne morejo vrniti v izvorno državo;

5.  ostro obsoja uporabo smrtne kazni v vseh okoliščinah; poziva pakistansko vlado, naj dejanski moratorij na smrtno kazen čim prej spremenijo v njeno resnično odpravo;

6.  poziva pakistansko vlado, naj podrobno pregleda zakone o bogokletstva in način, kako se trenutno uporabljajo, zlasti 295. in 298. oddelek kazenskega zakonika, v primeru dejanj bogokletstva, zlasti glede na nedavne smrtne obsodbe; spodbuja vlado, naj se upre pritisku verskih skupin in nekaterih političnih opozicijskih sil, ki bi rade obdržale te zakone;

7.  poziva vlado, naj pospeši reformo medres, in sicer z uvedbo osnovnega izobraževalnega programa, ki bo v skladu z mednarodnimi standardi, s posebnim poudarkom na odstranitvi sovražnih vsebin iz izobraževalnih programov in uvajanju poučevanja o skupnostni in verski strpnosti v osnovne učne programe; poziva Evropsko komisijo, naj glede na prejšnje zahteve za revizijo učbenikov, financiranih z denarjem EU, ki vsebujejo sovražni govor, sprejme nadaljnje ukrepe;

8.  poziva pakistansko vlado, naj čim prej uvede reforme uradnega sodnega sistema, da ljudi odvrne od uporabe neformalnih struktur, kot so džirge in pančajati, ter naj bistveno poveča finančne in človeške vire v sodstvu, zlasti na ravni prvostopenjskih sodišč;

9.  ostro obsoja vse nasilje zoper verske skupnosti, pa tudi vse oblike diskriminacije in nestrpnosti, ki temelji na veroizpovedi in prepričanju; poziva pakistansko vlado, naj ukrepa, da bi zaščitila žrtve versko spodbujenega množičnega nasilja, pri čemer naj zlasti prepove javni sovražni govor, ter spodbuja vse Pakistance, naj sodelujejo pri pospeševanj in zagotavljanju strpnosti ter medsebojnega razumevanja; poziva pakistansko vlado, naj preganja odgovorne za hujskanje in za lažne obtožbe o bogokletstvu;

10.  opozarja, da pakistanska ustava zagotavlja svobodo veroizpovedi in pravice manjšin; pozdravlja ukrepe, ki jih je pakistanska vlada v interesu verskih manjšin sprejela od novembra 2008, kot so 5-petodstotne kvote za manjšine v zveznem sektorju zaposlovanja, priznanje nemuslimanskih državnih praznikov in imenovanje dneva narodnostnih manjšin;

11.  pakistansko vlado vseeno poziva, naj si bolj prizadeva za razumevanje med verskimi skupnostmi in se dejavno zoperstavi verski sovražnosti družbenih akterjev ter verski nestrpnosti, nasilnim dejanjem in ustrahovanju ter ukrepa proti ustvarjanju vtisa nekaznovanosti;

12.  je globoko zaskrbljen zaradi hude stiske deklet in žensk – pripadnic manjšin, ki pogosto trpijo dvakratno, zaradi prisilnega spreobračanja in zaradi ciljnega spolnega nasilja; poziva pakistanske oblasti, naj izboljšajo zaščito, pregon in postopek povrnitve škode;

13.  poudarja, da je pravica do svobode misli, vesti in vere temeljna človekova pravica; je zaskrbljen zaradi nedavnih teženj, da se v Pakistanu zajezi svoboda misli, izražanja in obveščanja z blokiranjem in nadziranjem zelo uporabljanih internetnih storitev; poziva vlado, naj preneha cenzurirati internet in ponovno pregleda osnutek zakonodaje o terorizmu in o nevladnih organizacijah, ki bi občutno omejila neodvisnost in svobodo njihovega delovanja ter povzročila razdrobitev dela mednarodno povezanih nevladnih organizacij v Pakistanu;

14.  poudarja pomembno vlogo Pakistana pri krepitvi stabilnosti celotne regije; odobrava konstruktivno vlogo te države pri spodbujanju varnega Afganistana in zato poziva pakistansko vlado, naj skrbi za spoštovanje temeljnih človekovih pravic v Pakistanu in v celotni regiji;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Evropske komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju OZN, Svetu OZN za človekove pravice ter vladi in parlamentu Pakistana.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0208. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0422. (3) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 179. (4) UL C 136 E, 11.5.2012, str. 53. (5) UL C 161 E, 31.5.2011, str. 147. (6) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0575. (7) http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/135946.pdf

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2014 o Siriji: položaj nekaterih ranljivih skupnosti (2014/2695(RSP))

P7_TA(2014)0461 RC-B7-0387/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Siriji, zlasti resolucije z dne 6. februarja 2014 o razmerah v Siriji(1),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o Siriji z dne 14. aprila 2014 in 20. januarja 2014,

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice/visoke predstavnice Catherine Ashton z dne 15. marca 2014 o tretji obletnici sirske vstaje in z dne 8. aprila 2014 o uboju jezuitskega patra van der Lugta v sirskem Homsu,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju Deklaracije Združenih narodov o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981,

–  ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta ZN 2139 z dne 22. februarja 2014,

–  ob upoštevanju poročila neodvisne mednarodne preiskovalne komisije o Sirski arabski republiki z dne 12. februarja 2014,

–  ob upoštevanju izjave predstavnika generalnega sekretarja ZN Ban Ki Muna o Siriji z dne 7. aprila 2014,

–  ob upoštevanju izjave koordinatorke ZN za nujno pomoč in generalne podsekretarke ZN za humanitarne zadeve Valerie Amos o Siriji z dne 28. marca 2014,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah iz leta 1950 in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah iz leta 2000,

–  ob upoštevanju rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

–  ob upoštevanju členov 122(5) in 110(4) Poslovnika,

A.  ker je nasilna kriza v Siriji povzročila humanitarno katastrofo, ki je – z več kot 150 tisoč smrtnimi žrtvami, večinoma civilisti, več kot 6,5 milijona notranje razseljenih oseb ter več kot 2,6 milijona sirskih beguncev, večinoma v Libanonu, Turčiji, Jordaniji, Iraku in Egiptu – brez primere v nedavni zgodovini; ker so etnične in verske manjšine v tej krizi v še posebej ranljivem položaju;

B.  ker sirsko prebivalstvo tradicionalno vključuje zelo raznolike etnične in verske skupnosti, vključno z Arabci, Aramejci, Armenci, Asirci, Čerkezi, Kurdi in Turkmenci ter muslimani, kristjani in druzi pa tudi drugimi skupinami; ker triletni konflikt, ki dobiva vse bolj sektaške razsežnosti, ni prizanesel nobeni verski ali etnični skupnosti v Siriji;

C.  ker so te skupnosti že od nekdaj del sirske družbe in so prispevale k njenemu razvoju in napredovanju, med drugim z udejstvovanjem v izobraževalnem, zdravstvenem in kulturnem sektorju; ker imajo pomembno vlogo pri demokratizaciji Sirije in morajo biti vključene v vse posvete o prihodnosti države in vse postopke sprave;

D.  ker se pripadniki večine teh skupnosti do nedavnega v konfliktu niso želeli opredeliti, saj so spoznali, da je treba režim v Siriji spremeniti, hkrati pa so se bali, da bodo – če bo vlada strmoglavljena – postali tarča sunitskih džihadističnih upornikov, ki pozivajo k ustanovitvi muslimanske države, ali drugih skupin;

E.  ker je Asadov režim namerno sprožil sektaško polarizacijo kot svojo strategijo preživetja, kar je zaostrilo prikrite in doslej večinoma zatrte napetosti med skupnostmi; ker so pripadniki manjšinskih skupnosti v državi zaradi vse večje prisotnosti in vdiranja islamskih skrajnežev in džihadistov na vseh straneh upravičeno zaskrbljeni; ker poglobitev razkola med suniti in šiiti v Siriji vpliva tudi na odnose med skupnostmi v sosednjih državah;

F.  ker so štirje oboroženi napadalci 7. aprila 2014 pretepli in do smrti ustrelili jezuitskega patra Fransa van der Lugta, ki je več desetletij živel v Siriji in za katerega se je vedelo, da noče zapustiti zavzetega mesta Homs; ker je generalni sekretar ZN obsodil to nečloveško nasilno dejanje nad človekom, ki je stal ob strani prebivalcem Sirije med obleganji in v vse težjih razmerah; ker so drugi kristjani še vedno v samostanu, v katerem je bil pater van der Lugt umorjen, in je mednarodna skupnost zaskrbljena zaradi njihove varnosti, zaskrbljena pa je tudi zaradi varnosti številnih civilistov, ki so še vedno ujeti v Homsu, ki ostaja oblegan;

G.  ker je pater Paolo Dall’Oglio pogrešan od julija 2013, grškega pravoslavnega škofa Bulosa Jazigija in asirskega pravoslavnega škofa Johna Ibrahima pa so aprila 2013 v bližini severnega mesta Alep iz njunega avta ugrabili oboroženi napadalci; ker njuna usoda ostaja neznana;

H.  ker je bila zaradi spopadov med vladnimi silami in uporniškimi borci, med katerimi so nekateri povezani z Al Kajdo, konec marca 2014 evakuirana velika večina prebivalstva Kasaba, armenskega mesta na sirsko-turški meji; ker si poročila o številu žrtev teh dogodkov nasprotujejo;

I.  ker iz najnovejših poročil iz Sirije izhaja, da so uporniki skupine Al Nusra, ki je povezana z Al Kajdo, zavzeli številne krščanske in kurdske vasi na turški meji, kot je kurdsko mesto Ajn Arab/Koban;

J.  ker so palestinski begunci še vedno izredno ranljiva skupina v sirski krizi; ker številni živijo na obleganih območjih, zlasti v taborišču Jarmuk, ki je še vedno tarča silnih napadov vladnih sil in različnih oboroženih skupin, kar 18 tisoč Palestincem, ki prebivajo na tem območju, povzroča nečloveško trpljenje; ker skoraj vseh 540 tisoč palestinskih beguncev v Siriji danes potrebuje pomoč, pri čemer je bila več kot polovica znotraj države notranje razseljena, poskuse pobega v Egipt, Jordanijo ali Libanon pa jim otežujejo velike ovire ali vse večje omejitve;

K.  ker so ženske in otroci zaradi krize v Siriji še vedno žrtve nasilja, spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola in zlorab, primanjkuje pa jim osnovnih potrebščin in storitev; ker je med sirskimi begunci nesorazmerno veliko žensk in otrok; ker so od leta 2011 skoraj trije milijoni otrok v Siriji predčasno opustili izobraževanje, v sosednjih državah pa vsaj 500 tisoč registriranih begunskih otrok ni vpisanih v šolo;

L.  ker zagovorniki človekovih pravic, intelektualci, verski voditelji, novinarji in aktivisti civilni družb ostajajo žrtve nasilne krize v Siriji; ker dobitnico nagrade Saharova za leto 2011 Razan Zajtuneh, ki je bila pred več kot štirimi meseci skupaj z možem in dvema drugima zagovornikoma človekovih pravic ugrabljena v Doumi, še vedno zadržujejo na neznanem kraju;

M.  ker so se politični in verski voditelji dolžni na vseh ravneh boriti proti ekstremizmu in terorizmu, spodbujati pa morajo vzajemno spoštovanje med posamezniki ter etničnimi in verskimi skupinami;

N.  ker je v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in mednarodno zakonodajo prepovedano napadati posameznike ali skupine zaradi njihove verske ali etnične identitete, prepovedani pa so tudi napadi na civiliste, ki ne sodelujejo v sovražnostih; ker takšna dejanja lahko pomenijo vojne zločine in hudodelstva zoper človečnost; ker je bilo v resoluciji varnostnega sveta ZN 2139 poudarjeno, da je treba končati nekaznovanost za kršitve mednarodnega humanitarnega prava ter kršitve in zlorabe človekovih pravic, hkrati pa je bilo zatrjeno, da je treba kršitelje oz. odgovorne za te kršitve in zlorabe v Siriji sodno preganjati;

1.  je globoko pretresen zaradi človeškega trpljenja in izgube življenj, kakršnima še nismo bili priča, ter izraža solidarnost z družinami vseh nedolžnih žrtev v sirskem konfliktu; odločno obsoja kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, ki jih je zakrivil Asadov režim in provladne milice; obsoja vse kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, ki so jih zakrivile oborožene skupine, ki nasprotujejo režimu; odločno obsoja vse številnejše teroristične napade, ki jih v državi izvajajo ekstremistične organizacije in posamezniki;

2.  je prepričan, da je mogoče trajno rešitev krize v Siriji doseči zgolj z vključujočim političnim procesom pod vodstvom Sirije, ki ga bo podprla mednarodna skupnost; obžaluje, da so mirovna pogajanja trenutno neuspešna, ker jih sirski režim onemogoča, in zahteva, da vse vpletene strani in mednarodna skupnost nemudoma storijo vse, kar lahko, da bi se začela nova pogajanja, ki bi ta pokol končala; poudarja, kako pomembno je, da v tem procesu sodelujejo in prispevajo svoj delež vse skupine sirske družbe, tudi etnične in verske manjšine, in opozarja na ključno vlogo manjšin pri ohranjanju enkratne kulturne dediščine in tradicije medkulturnega, medetničnega in medverskega sobivanja v Siriji, da bi ustvarili dinamično družbo za prihodnje generacije Sircev;

3.  ponovno poudarja, da so pravice manjšin neločljivo povezane s spoštovanjem drugih temeljnih človekovih pravic in svoboščin, kot so pravica do svobode, varnosti in enakosti ter svoboda izražanja;

4.  odločno obsoja nedavne napade na nekatere verske in etnične skupnosti v Siriji, zlasti na kristjane, Armence in Kurde, ter poziva vse vpletene strani k ustavitvi vseh dejavnosti, ki spodbujajo medetnične in medverske konflikte; poudarja, da so vsi akterji v konfliktu dolžni zaščititi različne manjšine v državi; priznava pa, da so napadi na nekatere ranljive skupnosti le eden od vidikov sirske državljanske vojne;

5.  najodločneje obsoja uboj patra Fransa van der Lugta, nečloveško nasilno dejanje nad človekom, ki je stal ob strani prebivalcem Sirije med obleganji in v vse težjih razmerah; izkazuje spoštovanje do njegovega dela, ki je segalo prek obleganega mesta Homs in ki še naprej pomaga več sto civilistom pri zadovoljevanju njihovih vsakodnevnih življenjskih potreb;

6.  poziva vse strani v konfliktu, naj strogo spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in pravo o človekovih pravicah, ter poziva k varstvu vseh ranljivih skupnosti, tudi z omogočanjem humanitarnega dostopa in končanjem vseh obleganj naseljenih območij, tudi starega dela mesta Homs; ponovno poziva k vzpostavitvi zatočišč vzdolž turško-sirske meje, po možnosti pa tudi v Siriji, ter k temu, da mednarodna skupnost vzpostavi humanitarne koridorje;

7.  obsoja napad na armensko mesto Kasab; podpira vse lokalna prizadevanja za preprečevanje sektaškega nasilja in boj proti njemu na območjih, ki jih nadzorujejo uporniki, in območjih z večinsko kurdskim prebivalstvom; poziva sedanje in prihodnje sirske oblasti, naj v državi zagotovijo zanesljivo in učinkovito varstvo ranljivih skupin ter njihovo varno vrnitev domov, pa tudi sodni pregon in pravično sojenje za storilce napadov nanje;

8.  ponovno poziva, naj se posebna pozornost nameni razmeram palestinskih beguncev v Siriji, zlasti nečloveškim življenjskim razmeram Palestincev v begunskem taborišču Jarmuk; ponovno poziva vse strani, ki so vpletene v konflikt, naj Agenciji Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) in drugim mednarodnim humanitarnim organizacijam omogočijo neoviran dostop do tega taborišča, pa tudi do drugih obleganih območij v državi, da bi olajšale skrajno trpljenje lokalnega prebivalstva; agenciji izraža pohvalo za njeno delo v Siriji in poziva k večji mednarodni podpori za njene dejavnosti;

9.  poziva mednarodno skupnost in EU, naj posebno pozornost namenita trpljenju in potrebam žensk in otrok v sirski krizi; poziva k ničelni strpnosti do umorov, ugrabitev in novačenja, zlasti otrok, pa tudi h krepitvi zmogljivosti za humanitarno pomoč, namenjeno podpori travmatiziranih žrtev;

10.  ponovno poudarja, da je treba izpustiti vse politične zapornike, aktiviste civilne družbe, humanitarne delavce in verske voditelje (med njimi tudi patra Paola Dall'Olglia, grškega pravoslavnega škofa Bulosa Jazigija in asirskega pravoslavnega škofa Johna Ibrahima), novinarje in fotografe, ki so jih zaprle režimske sile ali uporniški borci, ter da je treba omogočiti dostop neodvisnih opazovalcev do vseh krajev pridržanja; ponovno odločno poziva EU in njene države članice, naj storijo vse, kar lahko, da bi dosegle izpustitev Razan Zajtuneh, dobitnice nagrade Saharova za leto 2011, in drugih aktivistov za človekove pravice v Siriji, tudi internetnega aktivista Basla Safadija Hartabila;

11.  je še vedno prepričan, da v Siriji ne more biti trajnega miru, če ne bo prevzeta odgovornost za zločine, storjene med konfliktom, tudi tiste na verski ali etnični podlagi; ponovno poziva, naj razmere v Siriji obravnava Mednarodno kazensko sodišče, in podpira vse pobude za to; izraža pohvalo neodvisni mednarodni preiskovalni komisiji za njeno delo o Sirski arabski republiki in drugim mednarodnim akterjem, ki zbirajo in hranijo veliko število pričevanj o hudih zločinih, ki jih je v Siriji zakrivil režim in nekatere uporniške skupine, ter poziva k ukrepanju, da bi storilce privedli pred sodišče;

12.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi hudih posledic, ki jih bo imela drobitev Sirije za varnost in stabilnost regije, zlasti Libanona in Iraka; je globoko zaskrbljen zaradi velikega števila sirskih beguncev v sosednjih državah, zlasti v Libanonu, kjer je po navedbah Urada visokega komisarja ZN za begunce to število že preseglo milijon, če ne upoštevamo več deset tisoč ljudi, ki se pri uradu niso prijavili, medtem ko jih iz Sirije v Libanon vsak teden prebegne 12 tisoč; je globoko zaskrbljen tudi zaradi stalnega toka beguncev, ki prizadeva Jordanijo, Turčijo, Irak in Egipt; spodbuja Evropsko komisijo in države članice, naj še naprej nudijo obsežno humanitarno pomoč prebivalstvu, ki ga je prizadel sirski konflikt;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, posebnemu odposlancu ZN in Arabske lige za Sirijo, vladi in parlamentu Egipta, vladi in parlamentu Iraka, vladi in parlamentu Jordanije, vladi in parlamentu Libanona, vladi in parlamentu Turčije, generalnemu sekretarju Sveta za sodelovanje arabskih držav v Zalivu ter vsem stranem, vpletenim v konflikt v Siriji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0099.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2014 o razmerah v Severni Koreji (Demokratični ljudski republiki Koreji) (2014/2696(RSP))

P7_TA(2014)0462 RC-B7-0388/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencije o otrokovih pravicah in Konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, katerih podpisnica je Demokratična ljudska republika Koreja,

–  ob upoštevanju Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju iz leta 1984,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 14. marca 2013 o jedrskih grožnjah in človekovih pravicah v Demokratični ljudski republiki Koreji(1), z dne 24. maja 2012 o položaju severnokorejskih beguncev(2) in z dne 8. julija 2010 o Severni Koreji(3),

–  ob upoštevanju izjav uradnega govorca podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton z dne 19. avgusta 2013 o nedavnem sporazumu med Korejama in z dne 5 junija 2013 o izgonu devetih Severnokorejcev iz Laosa in izjave Catherine Ashton z dne 13. marca 2013 o jedrskih grožnjah in človekovih pravicah v Severni Koreji,

–  ob upoštevanju izjave Demokratične ljudske republike Koreje z dne 13. marca 2013, da je prekinila premirje iz leta 1953 in „ni več zavezana z izjavo Severne in Južne Koreje o nenapadanju‟,

–  ob upoštevanju resolucij Sveta OZN za človekove pravice z dne 26. marca 2014 in 21. marca 2013 ter resolucije generalne skupščine OZN z dne 18. decembra 2013 o stanju na področju človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji,

–  ob upoštevanju preiskovalne komisije o človekovih pravicah v Demokratični ljudski republiki Koreji, ki jo je Svet OZN za človekove pravice ustanovil dne 21. marca 2013,

–  ob upoštevanju členov 122(5) in 110(4) Poslovnika,

A.  ker je preiskovalna komisija OZN preiskovala „sistematične, obsežne in hude kršitve človekovih pravic‟ v Severni Koreji in je 7. februarja 2014 objavila poročilo o tem;

B.  ker lahko postanejo profesionalne, temeljite in vseobsežne delovne metode, ki jih uporablja preiskovalna komisija, zgled za delo prihodnjih misij za ugotavljanje dejstev, za katere zaprosi Svet OZN za človekove pravice, kadar vlade zavrnejo vsakršno sodelovanje, kot je naredila DLR Koreja;

C.  ker je DLR Koreja ob ustanovitvi preiskovalne komisije izjavila, da jo bo „popolnoma zavrnila in je ne bo upoštevala‟ ter ji ni dovolila obiskati države niti ni z njo kakor koli sodelovala, ker režim v DLR Koreji na splošno ne sodeluje z OZN in je zavrnil vse resolucije o človekovih pravicah v Severni Koreji, ki sta jih sprejela Svet OZN za človekove pravice ali generalna skupščina; ker ni sodelovala s posebnim poročevalcem OZN o položaju človekovih pravic v tej državi in je zavrnila vsakršno pomoč visoke komisarke OZN za človekove pravice;

D.  ker je je DLR Koreja leta 2003 prekinila dialog z Evropsko unijo o človekovih pravicah;

E.  ker je preiskovalna komisija ugotovila, da je v DLR Koreji prihajalo do sistematičnih, obsežnih in hudih kršitev človekovih pravic in da gre v mnogih primerih za zločine proti človeštvu na podlagi državnih politik in da se „nikjer v sodobnem svetu ne dogaja nič podobnega‟;

F.  ker ti zločini proti človeštvu zajemajo iztrebljanje, umore, zasužnjevanje, mučenje, odvzem prostosti, posilstva, prisilne splave in drugo spolno nasilje, pregone na politični, verski, rasni in spolni podlagi, prisilne preselitve prebivalstva, izginotja in nečloveško dejanje zavestnega povzročanja dolgotrajne lakote; ker se ti zločini proti človeštvu v DLR Koreji dogajajo zato, ker še vedno niso odpravljene politike, institucije in vzorci nekaznovanja;

G.  ker je preiskovalna komisija v poročilu ugotovila, da je stotisoče nekdanjih in sedanjih zapornikov v zaporniških taboriščih, ki „spominjajo na grozote iz taborišč totalitarističnih držav v dvajsetem stoletju‟, trpelo „nepopisna grozodejstva‟;

H.  ker poročilo dokaže, da ima v DLR Koreji država popoln nadzor nad vsemi vidiki življenja državljanov ter popoln monopol nad informacijami, gibanjem znotraj države in zunaj nje ter nad družabnim življenjem (razredni sistem songbun);

I.  ker je vlada s sistematičnimi ugrabitvami in ko ni dovolila vrnitve v domovino več kot 200.000 osebam iz drugih držav, med katerimi so mnogi potem celo izginili, razširila svoje represivne delovanje tudi zunaj meja države;

J.  ker sta diskriminacija žensk in nasilje nad njimi široko razširjena, kar vključuje tudi pretepanje v javnosti in spolne napade, ki jih nad ženskami izvajajo javni uradniki; ker so ženske in dekleta izpostavljena nevarnosti trgovine z njimi in prisilnemu spolnemu delu;

1.  z izjemno zaskrbljenostjo upošteva ugotovitve preiskovalne skupne OZN in podpira njena priporočila;

2.  ponovno odločno obsoja desetletja trajajočo državno represijo, ki sta jih na sistematičen način izvajala prejšnji vrhovni vodji in administracija DLR Koreje in jo izvaja tudi sedanji vrhovni vodja in administracija, in poziva DLR Korejo, naj nemudoma konča hude, obsežne in sistematične kršitve človekovih pravic, ki jih izvaja nad lastnim prebivalstvom;

3.  poudarja, da opisane kršitve, med katerimi so mnoge zločini nad človeštvom, mednarodna skupnost že veliko predolgo spremlja, in poziva države članice EU ter vse članice generalne skupščine OZN, naj trpljenje severnokorejskega prebivalstva na političnem dnevnem redu prednostno obravnavajo in zagotovijo nadaljnje ukrepanje na podlagi priporočil preiskovalne komisije;

4.  je prepričan, da je prišel čas, ko mora mednarodna skupnost konkretno ukrepati, da bo ustavljena nekaznovanost storilcev; zahteva, naj tisti, ki so najbolj odgovorni za zločine proti človeštvu v DLR Koreji, zanje odgovarjajo, da se jih privede pred Mednarodno kazensko sodišče in se proti njim uporabijo usmerjene sankcije;

5.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj zagotovi, da bo izvajanje priporočil preiskovalne komisije stalna točka na dnevnem redu dialogov o človekovih pravicah in drugih srečanj s tretjimi državami, zlasti dialogov z Rusijo in Kitajsko; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in posebnega predstavnika EU za človekove pravice, naj poleg tega zagotovita, da bodo veleposlaniki Evropske službe za zunanje delovanje seznanjeni z vsebino poročila preiskovalne komisije in razumeli, da morajo zagotoviti podporo vsega sveta za ukrepe varnostnega sveta OZN, ki jih je priporočila preiskovalna komisija,

6.  poziva vlado DLR Koreje, naj izpolni svoje obveznosti iz instrumentov za človekove pravice, katerih podpisnica je, in da popolnoma sodeluje s humanitarnimi organizacijami, neodvisnimi opazovalci na področju človekovih pravic in posebnim poročevalcem OZN o položaju človekovih pravic v DLR Koreji, tudi z zagotovitvijo vstopa v državo;

7.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj podpirajo visoko komisarko OZN za človekove pravice pri vzpostavljanju posebnih struktur za zagotavljanje odgovornosti za storjene zločine z neprekinjenim zbiranjem dokazov in dokumentacije;

8.  poziva DLR Korejo, naj nemudoma in dokončno preneha izvajati javne in tajne usmrtitve in odpravi smrtno kazen; poleg tega jo poziva, naj ustavi zunajsodne poboje, prisilna izginotja in skupinsko kaznovanje, zapre vsa zaporniška taborišča, izpusti politične zapornike in državljanom dovoli, da bodo svobodno potovali po državi in zunaj nje; poziva DLR Korejo, naj dovoli svobodo izražanja in medijsko svobodo za nacionalne in mednarodne medije, ter necenzuriran dostop do spleta za vse državljane;

9.  poziva vlado DLR Korejo, naj izroči vse informacije o državljanih tujih držav, za katere se sumi, da so jih v preteklih desetletjih ugrabili severnokorejski agenti, in v domovino nemudoma vrne tiste ugrabljene ljudi, ki jih še vedno zadržuje;

10.  izraža posebno zaskrbljenost, ker se hude prehranske razmere v državi nadaljujejo, in zaradi njihovih posledic za gospodarske, socialne in kulturne pravice prebivalstva; poziva Komisijo, naj ohrani programe humanitarne pomoči in načine komuniciranja z DLR Korejo, da bi zagotovila varno dostavo tovrstne pomoči ciljnim skupinam prebivalstva; poziva organe DLR Koreje, naj vsem državljanom zagotovijo dostop do hrane in humanitarne pomoči na podlagi potreb, v skladu s humanitarnimi načeli; poleg tega poziva DLR Korejo, naj svoja sredstva vlaga v izboljšanje obupnih življenjskih pogojev svojih prebivalcev, namesto da še naprej gradi vojaške zaloge in jedrski program;

11.  poziva članice OZN, zlasti Ljudsko republiko Kitajsko, naj prebivalcem Severne Koreje, ki jim uspe pobegniti iz države, pomagajo tako, da jim dajo dovoljene za prebivanje, zagotovijo pravno zaščito in enake osnovne storitve kot svojim državljanom in – kar je nujno –, naj nikar ne sodelujejo z administracijo DLR Koreje pri izročitvi ali ponovni vrnitvi severnokorejskih državljanov;

12.  pozdravlja vsak skupni humanitarni projekt obeh Korej, kot so ponovne združitve ločenih južno- in severnokorejskih družin, kar dejansko lahko olajša trpljenje prebivalcev, obe vladi pa poziva, naj povečata število takšnih pobud;

13.  poziva OZN, kot predlaga preiskovalna komisija, naj pripravi politično konferenco na visoki ravni med stranmi, ko so sodelovale v korejski vojni, z namenom, da se vojna konča na miren način in se vzpostavi postopek krepitve sodelovanja, ki bo na primer podoben helsinškemu procesu;

14.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladi Demokratične ljudske republike Koreje, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju OZN, Svetu OZN za človekove pravice, članom preiskovalne komisije OZN za človekove pravice v DLR Koreji, tudi posebnemu poročevalcu, vladi in parlamentu Ruske federacije, vladi in parlamentu Japonske in vladi Ljudske republike Kitajske.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0096. (2) UL C 264 E, 13.9.2013, str. 94. (3) UL C 351 E, 2.12.2011, str. 132.