Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2013/0224(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0080/2014

Predložena besedila :

A7-0080/2014

Razprave :

Glasovanja :

PV 16/04/2014 - 7.29
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2014)0424

Sprejeta besedila
PDF 542kWORD 242k
Sreda, 16. april 2014 - Strasbourg
Emisije ogljikovega dioksida iz pomorskega prometa ***I
P7_TA(2014)0424A7-0080/2014
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prometa, poročanju o njih in njihovem preverjanju ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (COM(2013)0480 – C7-0201/2013 – 2013/0224(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0480),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0201/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 16. oktobra 2013(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za promet in turizem (A7-0080/2014),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 67, 6.3.2014, str. 170.


Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremljanju emisij ogljikovega dioksida toplogrednih plinov iz pomorskega prometa, poročanju o njih in njihovem preverjanju ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 [Sprememba 1]
P7_TC1-COD(2013)0224

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Sveženj ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo(4), v katerem se zahteva, naj k zmanjšanju emisij prispevajo vsi sektorji gospodarstva, vključno z mednarodnim pomorskim prometom, vključuje jasno nalogo: „Če države članice ne bodo odobrile nikakršnega mednarodnega sporazuma, ki bi bil sprejet v okviru Mednarodne pomorske organizacije in ki bi imel zastavljen cilj za zmanjšanje emisij mednarodnega pomorskega prometa, ali če Skupnost ne bo do 31. decembra 2011 odobrila takega sporazuma, sprejetega v okviru UNFCCC, bi Komisija morala predlagati, da se mednarodne pomorske emisije vključijo v obveze zmanjšanja emisij Skupnosti in da predlagani akt začne veljati do leta 2013. Tak predlog bi moral zmanjšati na najnižjo raven morebitni negativni učinek na konkurenčnost Skupnosti ob upoštevanju možnih koristi za okolje.“

(1a)  Zaradi emisij ogljikovega dioksida (CO2) in drugih emisij, vključno z dušikovimi oksidi (NOX), žveplovimi oksidi (SOX), metanom (CH4), trdnimi delci in sajami, pomorski promet vpliva na globalno podnebje in kakovost zraka. [Sprememba 2]

(1b)  Mednarodni pomorski promet ostaja edini način prevoza, ki ni vključen v zavezo Unije v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. V skladu z oceno učinka, priloženo temu predlogu uredbe, so se emisije CO2 iz mednarodnega pomorskega prometa v Uniji med letoma 1990 in 2007 povečale za 48 %.[Sprememba 3]

(1c)  Z vidika hitrega razvoja znanstvenega razumevanja vpliva emisij, ki niso emisije CO2, na globalno podnebje bi bilo treba v okviru te uredbe redno izvajati posodobljeno oceno učinka pomorskega prometa. Komisija bi morala na podlagi svojih ocen ter ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2011 o celovitem pristopu k antropogenim emisijam, ki vplivajo na podnebje in niso CO2, opraviti analizo posledic za politike in ukrepe z namenom zmanjševanja teh emisij. [Sprememba 4]

(1d)  Komisija bi morala sprejeti tudi ukrepe za obravnavanje drugih dejavnosti, ki povzročajo emisije toplogrednih plinov in onesnaževal zraka, ki jih ta uredba ne ureja, tj. uporabe hladilnih sredstev na ribiških ladjah ter emisij izhlapevanja, ki nastanejo pri natovarjanju in raztovarjanju goriv in razsutih tovorov (npr. hlapnih organskih spojin, trdnih delcev). [Sprememba 5]

(1e)  Komisija v beli knjigi „Načrt za enotni evropski prometni prostor na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“ z dne 28. marca 2011 poziva k zmanjšanju emisij iz pomorskega prometa za 40 % (50 %, če bo to mogoče) do leta 2050 v primerjavi z letom 2005, in sicer z izvajanjem načel „uporabnik plača“ ter „onesnaževalec plača“. [Sprememba 6]

(1f)  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2011 z naslovom „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“ poziva k enotnemu znižanju emisij CO2 in onesnaževal v ladijskem prometu po vsej Uniji, h kateremu naj bi po načrtih prispevala sporazuma mednarodne pomorske organizacije (IMO) o projektnem indeksu energetske učinkovitosti (EEID) in načrtu upravljanja energetske učinkovitosti ladij (SEEMP). [Sprememba 7]

(2)  IMO je julija 2011 sprejela tehnične in operativne ukrepe, zlasti EEDI za nove ladje in SEEMP, ki bosta prinesla izboljšanje v smislu zmanjšanja pričakovanega povečanja emisij toplogrednih plinov, vendar sama ne moreta privesti do nujnega zmanjšanja absolutnih emisij toplogrednih plinov iz mednarodnega ladijskega prometa v skladu s svetovnim ciljem omejitve povišanja globalne temperature na 2°C.

(3)  Glede na podatke organizacije IMO bi bilo mogoče z izvajanjem operativnih ukrepov in obstoječimi tehnologijami specifično porabo energije in emisije CO2 z ladij zmanjšati za do 25 do 75 %; precejšen del teh ukrepov je mogoče šteti za stroškovno učinkovite in takšne, ki bi sektorju prinašali čisti dobiček, saj se operativni ali naložbeni stroški povrnejo z nižjimi stroški za gorivo. [Sprememba 8]

(4)  Najboljša možnost za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida iz ladijskega prometa na ravni Unije ostaja izvedba tržnega ukrepa, in sicer določanje cen za te emisije ali odmera davka, ki zahteva vzpostavitev sistema za spremljanje emisij CO2 toplogrednih plinov, poročanje o njih in njihovo preverjanje (SPP) na podlagi porabe goriva ladij, ki bi bila . Zbiranje podatkov o teh emisijah je prvi korak postopnega pristopa k vključitvi emisij pomorskega prometa v zavezo Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki ga opravičuje potreba po njihovem zmanjšanju. Javni dostop do podatkov o emisijah bo prispeval k odpravi tržnih ovir, ki preprečujejo izvajanje več stroškovno učinkovitih ukrepov, ki bi zmanjšali emisije iz sektorja. [Sprememba 9]

(5)  Sprejemanje ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in porabe goriva omejujejo tržne ovire, kot so pomanjkanje zanesljivih informacij o učinkovitosti porabe goriva pri ladjah ali razpoložljivih tehnologij za posodobitev ladij, slab dostop do finančnih sredstev za naložbe v učinkovitost ladij in deljene pobude, saj lastniki ladij ne bi imeli koristi od naložb v učinkovitost ladij, če račune za gorivo plačujejo upravljavci.

(6)  Rezultati posvetovanja z déležniki in razprav z mednarodnimi partnerji kažejo, da bi moral biti prvi korak postopnega pristopa k vključitvi emisij pomorskega prometa v zavezo Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov izvajanje zanesljivega sistema SPP za emisije CO2 toplogrednih plinov iz pomorskega prometa, ki bi mu pozneje sledilo sledila uvedba novih instrumentov politike, in sicer določanje cen za te emisije ali odmera davka. Ta pristop omogoča lažje doseganje pomembnega napredka na mednarodni ravni pri dogovoru o ciljih zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in nadaljnjih ukrepih za doseganje teh zmanjšanj s čim nižjimi stroški. [Sprememba 10]

(7)  Z uvedbo sistema SPP Unije naj bi se emisije do leta 2030 zmanjšale za do 2 % v primerjavi z nespremenjenim stanjem, skupni neto stroški pa znižali za do 1,2 milijarde EUR, saj bi sistem lahko prispeval k odpravi tržnih ovir, zlasti tistih, povezanih s pomanjkljivimi informacijami o učinkovitosti ladij. To znižanje stroškov prevoza bi moralo spodbuditi mednarodno trgovino. Poleg tega je zanesljiv sistem SPP osnovni pogoj za vsak tržni ukrep ali standard učinkovitosti, druge ukrepe, namenjene vzpostavitvi boljše podlage za načelo „onesnaževalec plača“, naj se ta uporablja ti uporabljajo na ravni EU ali svetovni ravni. Zaradi mednarodne narave ladijskega prometa bi bil postopek, dogovorjen na svetovni ravni, prednostna in najučinkovitejša metoda za zmanjšanje emisij v mednarodnem pomorskem prometu. Zagotavlja tudi zanesljive podatke za določitev natančnih ciljev zmanjšanja emisij in oceno napredka prispevka pomorskega prometa k doseganju nizkoogljičnega gospodarstva. [Sprememba 11]

(8)  V spremljanje bi bilo treba vključiti vse plovbe znotraj Unije, vse vstopne plovbe od zadnjega pristanišča zunaj Unije do prvega pristanišča postanka v Uniji in vse izstopne plovbe od pristanišča v Uniji do naslednjega pristanišča postanka zunaj Unije. Zajeti bi bilo treba tudi emisije CO2 toplogrednih plinov v pristaniščih Unije, tudi takrat ko so ladje zasidrane ali se premikajo po pristanišču, zlasti ker so na voljo posebni ukrepi in alternativne tehnologije za njihovo zmanjšanje ali preprečitev, kot so zmogljivosti, ki ladjam omogočajo, da se med privezom povežejo z električnim omrežjem. Ta pravila bi bilo treba uporabljati nediskriminacijsko za vse ladje ne glede na njihovo zastavo. [Sprememba 12]

(8a)  Glede na geografsko področje uporabe in spremljajočo potrebo po spremljanju emisij toplogrednih plinov izven območja pristojnosti držav članic ter glede na vključitev ladjarskih družb, registriranih po vsem svetu, bi morala Komisija pravočasno in ustrezno obvestiti tretje države o sistemu SPP, da bi zagotovila čim večje mednarodno sprejetje. [Sprememba 13]

(9)  Predlagani sistem SPP bi moral biti v obliki uredbe zaradi zapletene in zelo tehnične narave uvedenih določb ter potrebe po uporabi enotnih pravil po vsej Uniji, da se upošteva mednarodna narava pomorskega prometa s številnimi ladjami, ki naj bi priplule v pristanišča različnih držav članic, in olajša izvajanje po vsej Uniji.

(10)  Zanesljivi Zanesljiv sistem SPP Unije za ladje bi moral temeljiti na izračunu emisij na podlagi goriva, porabljenega na goriva ali na natančnem poročanju o dejanskih emisijah pri plovbah od pristanišč Unije in do njih, saj podatki o prodaji goriva ne morejo zagotoviti dovolj natančnih ocen porabe goriva v tem določenem obsegu zaradi velike prostornine ladijskih tankov. [Sprememba 14]

(11)  Sistem SPP Unije bi moral zajemati tudi druge za podnebje pomembne informacije, ki omogočajo določitev učinkovitosti ladij ali za nadaljnjo analizo vzrokov za nastajanje emisij. S, da bi sistem SPP Unije je s takim področjem uporabe usklajen tudi uskladili z mednarodnimi pobudami za uvedbo standardov učinkovitosti za obstoječe ladje, ki zajemajo tudi operativne ukrepe, in prispeva prispevali k odpravi tržnih ovir, povezanih s pomanjkanjem informacij. [Sprememba 15]

(12)  Da bi bilo upravno breme za lastnike in upravljavce ladij, zlasti za mala in srednje velika podjetja, čim manjše ter da bi optimizirali razmerje med koristmi in stroški sistema SPP, ne da bi bil ogrožen cilj zajetja prevladujočega deleža emisij toplogrednih plinov iz pomorskega prometa, bi bilo treba pravila o SPP uporabljati samo za velike onesnaževalce. Po podrobni objektivni analizi velikosti in emisij ladij, ki prihajajo v pristanišča Unije in odhajajo iz njih, je bil določen prag 5 000 bruto ton. Ladje z bruto tonažo več kot 5 000 (BT) pomenijo približno 55 % ladij, ki priplujejo v pristanišča Unije, in predstavljajo približno 90 % z njimi povezanih emisij. S tem nediskriminacijskim pragom bi zagotovili zajetje najpomembnejših onesnaževalcev. Nižji prag bi povzročil večje upravno breme, medtem ko bi višji prag omejil zajetje emisij in s tem okoljsko učinkovitost sistema.

(13)  Zaradi dodatnega zmanjšanja upravnega bremena za lastnike in upravljavce ladij bi morala biti pravila spremljanja osredotočena na CO2 kot daleč najpomembnejši toplogredni plin, ki ga proizvaja pomorski promet in ki pomeni do 98 % vseh emisij toplogrednih plinov tega sektorja. [Sprememba 17]

(14)  V pravilih bi bilo treba upoštevati obstoječe zahteve in podatke, ki so že na voljo na ladjah; lastnikom ladij bi bilo torej treba omogočiti, da izberejo eno od naslednjih štirih metod za spremljanje: uporabo dobavnic za gorivo, spremljanje tanka z ladijskim gorivom, merilnike pretoka za upoštevne procese izgorevanja ali neposredne meritve emisij. Izbira metode in dodatne podrobnosti o uporabi izbrane metode bi morale biti navedene v načrtu za spremljanje posamezne ladje.

(15)  Vsako družbo, ki je v celotnem poročevalnem obdobju odgovorna za ladjo, ki opravlja dejavnosti ladijskega prevoza, bi bilo treba šteti za odgovorno za vse zahteve glede spremljanja in poročanja v tem poročevalnem obdobju, vključno s predložitvijo zadovoljivo preverjenega poročila o emisijah. V primeru spremembe lastništva bo novi lastnik odgovoren samo za obveznosti spremljanja in poročanja v zvezi s poročevalnim obdobjem, v katerem je bila opravljena sprememba lastništva. Za lažje izpolnjevanje teh obveznosti bi moral novi lastnik prejeti izvod zadnjega načrta za spremljanje in morebitni dokument o skladnosti. S spremembo lastništva bi bilo treba spremeniti tudi načrt za spremljanje, da se novemu lastniku ladje omogoči sprejetje lastnih odločitev v zvezi z metodologijo spremljanja.

(16)  Drugi toplogredni plini, povzročitelji sprememb podnebnega ravnovesja ali onesnaževala zraka na tej stopnji ne bi smeli biti zajeti s sistemomSistem SPP Unije, sicer bi bilo treba namestiti merilno opremo, ki ni dovolj zanesljiva in komercialno razpoložljiva ter bi lahko ovirala izvajanje sistema SPP Unije je priložnost za zagotovitev skladne regulacije pomorskega sektorja v primerjavi z drugimi sektorji. [Sprememba 18]

(16a)  Konvencija MARPOL vključuje obvezno uporabo EEDI za nove ladje in SEEMP za vso svetovno floto. [Sprememba 19]

(17)  Da bi bilo upravno breme za lastnike in upravljavce ladij čim manjše, bi bilo treba poročanje in objavo sporočenih informacij organizirati na letni ravni. Vprašanja zaupnosti bi bilo treba rešiti z omejitvijo objave emisij, porabe goriva in informacij v zvezi učinkovitostjo na letna povprečja in zbirne podatke. Podatke, sporočene Komisiji, bi bilo treba združiti s statistiko, če so pomembni za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike v skladu s Sklepom Komisije 2012/504/EU(5).

(18)  S preverjanjem, ki ga izvajajo akreditirani preveritelji, bi bilo treba zagotoviti, da so načrti za spremljanje in poročila o emisijah pravilni ter v skladu z zahtevami, opredeljenimi v tej uredbi. Zato so zahteve glede usposobljenost bistvenega pomena za preveritelja, da bi lahko izvajal dejavnosti preverjanja v skladu s to Uredbo. Kot pomemben element za poenostavitev preverjanja bi morali preveritelji preverjati verodostojnost podatkov, tako da bi sporočene podatke primerjali z ocenjenimi podatki na podlagi podatkov sledenja ladje in njenih značilnosti. Take ocene bi lahko zagotovila Komisija. Preveritelji bi morali biti neodvisne in usposobljene osebe ali pravni subjekti, ki bi jih morali akreditirati nacionalni akreditacijski organi, ustanovljeni v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta(6). [Sprememba 20]

(19)  Dokument o skladnosti, ki ga izda preveritelj, bi bilo treba hraniti na ladji, da se dokaže skladnost z obveznostmi za spremljanje, sporočanje in preverjanje. Preveritelji bi morali o izdaji takih dokumentov obvestiti Komisijo.

(20)  Evropska agencija za pomorsko varnost (ESMA) bi morala na podlagi izkušenj iz podobnih nalog, povezanih s pomorsko varnostjo, pomagati Komisiji z izvajanjem nekaterih nalog.

(21)  Ob neupoštevanju določb te uredbe bi bilo treba uporabiti sankcije. Izvrševanje obveznosti, povezanih s sistemom SPP, bi moralo temeljiti na obstoječih instrumentih, zlasti tistih, uvedenih na podlagi Direktive 2009/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta(7) in Direktive 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta(8), ter na informacijah o izdaji dokumentov o skladnosti. Komisija bi morala dokument, s katerim je potrjeno, da ladja izpolnjuje obveznosti glede spremljanja in poročanja, dodati na seznam spričeval in dokumentov iz člena 13(1) Direktive 2009/16/ES.

(22)  Direktiva 2009/16/ES določa zadržanje ladij, če na krovu nimajo zahtevanih spričeval. Za ladje, ki več kot eno poročevalno obdobje niso izpolnjevale obveznosti glede spremljanja in sporočanja, je vseeno primerno določiti možnost izgona. To možnost bi bilo treba uporabljati tako, da bi bilo mogoče stanje popraviti v razumnem času.

(23)  Uredbo (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(9) bi bilo treba spremeniti, da se določijo zahteve za države članice glede spremljanja emisij CO2 iz pomorskega prometa in poročanje o njih v skladu s to uredbo.

(24)  Sistem SPP Unije bi se moral uporabljati kot model za izvajanje globalnega sistema SPP. Zaželen je globalni sistem SPP, saj bi ga bilo mogoče zaradi širšega področja uporabe šteti za učinkovitejšega. V tem okviru bi morala Komisija ustrezne informacije o izvajanju te uredbe redno sporočati organizaciji IMO in drugim ustreznim mednarodnim organom ter organizaciji IMO predlagati ustrezne podatke. Če bo dosežen dogovor o globalnem sistemu SPP, bi morala Komisija znova pregledati sistem SPP Unije in ga uskladiti z globalnim sistemom.

(25)  Da bi se izkoristili najboljše razpoložljive prakse in znanstveni dokazi znanstvene dokaze, bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v zvezi s ponovnim pregledom nekaterih tehničnih vidikov spremljanja emisij CO2 toplogrednih plinov z ladij in poročanja o njih ter nadaljnjo določitvijo pravil za preverjanje poročil o emisijah in akreditacijo preveriteljev. Zlasti je pomembno, da se Komisija med pripravami ustrezno posvetuje, tudi s strokovnjaki. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti sočasno, pravočasno in ustrezno predložitev zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu. [Sprememba 21]

(26)  Za zagotovitev enotnih pogojev za uporabo avtomatiziranih sistemov in standardnih elektronskih predlog za skladno poročanje Komisiji in vključenim državam o emisijah in drugih za podnebje pomembnih informacijah bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta nujna izvedbena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(10). [Sprememba 22]

(27)  Države članice zaradi mednarodne narave pomorskega prometa ne morejo same zadovoljivo doseči cilja predlaganih ukrepov, tj. spremljati emisije CO2 toplogrednih plinov z ladij, poročati o njih in jih preverjati, kar je prvi korak postopnega pristopa k zmanjšanju teh emisij, ampak in doseganju ciljev, določenih v beli knjigi Komisije „Načrt za enotni evropski prometni prostor“, in bi ga je mogoče zaradi obsega in učinkov ukrepov lažje doseči dosegli na ravni Unije. Unija lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. [Sprememba 23]

(28)  Pravila o vzpostavitvi sistema SPP bi morala biti v skladu z določbami Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta(11) ter Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(12).

(29)  Ta uredba bi morala začeti veljati 1. julija 2015, da se državam članicam in zadevnim déležnikom zagotovi dovolj časa za sprejetje potrebnih ukrepov za učinkovito uporabo te uredbe pred začetkom prvega poročevalnega obdobja 1. januarja 2018 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa pravila za natančno spremljanje emisij ogljikovega dioksida (CO2) toplogrednih plinov in drugih za podnebje pomembnih informacij z ladij, ki priplujejo v pristanišče pod jurisdikcijo države članice, so v njem ali odplujejo iz njega, poročanje o emisijah in njihovo preverjanje zaradi spodbujanja stroškovno učinkovitega zmanjševanja emisij CO2 toplogrednih plinov iz pomorskega prometa. [Sprememba 24]

Člen 2

Področje uporabe

1.  Ta uredba se uporablja za ladje z bruto tonažo več kot 5 000 BT v zvezi z emisijami, ki jih spustijo med plovbami od zadnjega pristanišča postanka do pristanišča pod jurisdikcijo države članice in od pristanišča pod jurisdikcijo države članice do naslednjega pristanišča postanka ter v samih pristaniščih pod jurisdikcijo države članice.

2.  Ta uredba se ne uporablja za vojne ladje, pomožne ladje mornarice, ribiške ladje ali ladje za predelavo rib, lesene ladje enostavne gradnje, ladje brez mehanskega pogona in državne ladje, ki se uporabljajo za nekomercialne namene. [Sprememba 26]

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)  „emisije“ pomeni izpust CO2 v ozračje z ladij iz člena 2;

(b)  „pristanišče postanka“ pomeni pristanišče, v katerem se ladja ustavi, da natovori ali raztovori tovor ali da vkrca ali izkrca potnike, razen postankov, namenjenih izključno oskrbi z gorivom ali svežimi zalogami in/ali menjavi posadke;

(c)  „družba“ pomeni lastnika ladje, kot je določena v členu 2, ali katero koli drugo osebo, kot je upravljavec ali zakupnik ladje brez posadke, ki je od lastnika ladje prevzela odgovornost za njeno upravljanje;

(d)  „bruto tonaža“ (BT) pomeni metrično bruto tonažo, izračunano v skladu s predpisi o izmeri tonaže iz Priloge 1 k Mednarodni konvenciji o izmeri tonaže ladij iz leta 1969;

(e)  „preveritelj“ pomeni pravni subjekt, ki izvaja dejavnosti preverjanja in ga je akreditiral nacionalni akreditacijski organ v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 ter to uredbo, ali agencijo, odgovorno za sistem modeliranja za spremljanje emisij z ladij; [Sprememba 28]

(f)  „preverjanje“ pomeni dejavnosti, ki jih izvaja preveritelj za oceno skladnosti dokumentov, ki jih predloži družba, z zahtevami iz te uredbe;

(g)  „druge za podnebje pomembne informacije“ pomeni informacije v zvezi s porabo z emisijami toplogrednih plinov od porabe goriva, opravljeno prevozno dejavnostjo prepluto razdaljo, možnostjo priključitve na električno omrežje v času, ko je ladja zasidrana, in energetsko učinkovitostjo ladij, ki omogočajo analizo trendov emisij in oceno delovanja ladij prikazovanje učinkovitosti ladijskega prometa; [Sprememba 29]

(h)  „faktor emisije“ pomeni povprečno stopnjo emisije toplogrednega plina glede na podatke o dejavnosti toka vira ob predvidevanju popolne oksidacije za izgorevanje in popolne pretvorbe za vse druge kemijske reakcije;

(i)  „negotovost“ pomeni parameter, povezan z rezultatom določitve količine, ki opredeljuje razpršenost vrednosti, ki bi se lahko pripisale posamezni količini, vključno z učinki sistematičnih in naključnih faktorjev, pri čemer je izražena v odstotkih in opisuje interval zaupanja pri povprečni vrednosti, ki sestavlja 95 % vrednosti ob upoštevanju nesimetričnosti razdelitve vrednosti;

(j)  „konzervativno“ pomeni, da je opredeljena skupina domnev, da se preprečijo prenizke ocene letnih emisij ali previsoke ocene razdalj ali količin prepeljanega tovora; [Sprememba 30]

(k)  „tone CO2“ pomeni metrične tone CO2; [Sprememba 31]

(l)  „poročevalno obdobje“ pomeni eno koledarsko leto, v katerem je treba spremljati emisije in poročati o njih.

(la)  „zasidrana ladja“ pomeni ladjo, ki je varno privezana ali zasidrana v pristanišču Unije med natovarjanjem, iztovarjanjem ali oskrbo, vključno s časom, ko ne potekajo postopki v zvezi s tovorom; [Sprememba 32]

(lb)  „kategorija ladje za plovbo v ledu“ pomeni oznako, ki jo ladji dodeli uprava ali organizacija, priznana s strani uprave, in ki kaže, da je ladja namenjena plovbi v ledu. [Sprememba 33]

POGLAVJE II

SPREMLJANJE IN POROČANJE

Oddelek 1

Načela in metode za spremljanje in poročanje

Člen 4

Splošna načela za spremljanje in poročanje

1.  Družbe za vsako ladjo spremljajo in sporočijo količino in vrsto goriva, porabljenega v koledarskem letu v vsakem pristanišču poročevalnem obdobju v vseh pristaniščih pod jurisdikcijo države članice in za vsako plovbo vse plovbe v pristanišče pod jurisdikcijo države članice in iz njega, v skladu z odstavki od 2 do 6. [Sprememba 34]

2.  Spremljanje in poročanje sta popolna in zajemata vse emisije CO2 iz izgorevanja goriv, ko je ladja na morju ali zasidrana. Družbe izvajajo ustrezne ukrepe za preprečevanje vrzeli v podatkih v poročevalnem obdobju. [Sprememba 35]

3.  Spremljanje in poročanje sta dosledni in primerljivi. Družbe uporabljajo enake metodologije spremljanja in nabore podatkov, za katere veljajo spremembe in odstopanja, ki jih odobri preveritelj.

4.  Družbe pridobijo, zapišejo, zberejo, analizirajo in dokumentirajo podatke, pridobljene pri spremljanju, vključno s predpostavkami, sklicevanji, faktorji emisije in podatki o dejavnosti, na pregleden način, ki preveritelju omogoča ponovitev določanja emisij.

5.  Družbe zagotovijo, da določanje količine emisije ni sistematično in zavestno netočno. Vire netočnosti opredelijo in jih zmanjšajo.

6.  Družbe omogočijo razumno zagotavljanje celovitosti podatkov o emisijah, ki jih je treba spremljati in o njih poročati.

6a.  Družbe pri spremljanju in poročanju upoštevajo priporočila iz poročil o preverjanju, predloženih v skladu s členom 13. [Sprememba 36]

Člen 5

Metode za spremljanje emisij v pomorskem prometu in poročanje o njih

1.  Za namene člena 4(1), (2) in (3) družbe določijo emisije in druge za podnebje pomembne informacije za vsako od svojih ladij z bruto tonažo več kot 5 000 BT v skladu z eno od metod, določenih v Prilogi I.

1a.  Kjer je sprejet mednarodni sporazum za spremljanje emisij toplogrednih plinov iz pomorskega prometa, Komisija pregleda metode iz Priloge I in ima pooblastila, da po potrebi v skladu s členom 24 sprejme delegirane akte za spremembe te priloge, da bi opredelila merilnike pretoka za upoštevne procese izgorevanja in neposredne meritve emisij. [Sprememba 38]

ODDELEK 2

NAČRT ZA SPREMLJANJE

Člen 6

Vsebina in predložitev načrta za spremljanje

1.  Družbe do 31. avgusta 2017 preveriteljem predložijo načrt za spremljanje, v katerem je navedena metoda, ki so jo izbrale za spremljanje emisij in drugih za podnebje pomembnih informacij ter poročanje o njih, za vsako od svojih ladij z bruto tonažo več kot 5 000 BT. [Sprememba 39 – prilagojena zaradi skladnosti s členom 2(1) o področju uporabe]

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 družba za ladje, za katere se bo ta uredba prvič uporabljala po 1. januarju 2018, preveritelju predloži načrt za spremljanje nemudoma in najpozneje dva meseca po prvem postanku takih ladij v pristanišču pod jurisdikcijo države članice.

3.  Načrt za spremljanje iz odstavka 1 zajema popolno in pregledno dokumentacijo metodologije spremljanja posamezne ladje ter vsebuje vsaj naslednje elemente:

(a)  identifikacijo in vrsto ladje, vključno z imenom ladje, njeno registracijsko številko Mednarodne pomorske organizacije (IMO), pristaniščem vpisa ali matičnim pristaniščem, kategorijo ladje za plovbo v ledu in imenom lastnika ladje; [Sprememba 40]

(b)  ime družbe ter naslov, telefonsko številko, številko telefaksa in e-naslov kontaktne osebe;

(c)  opis naslednjih virov emisij na ladji, kot so glavni motorji, pomožni motorji, kotli in generatorji inertnega plina, ter z njimi povezanih vrst goriva, ki se uporabljajo na ladji:

(i)  glavni motor(-ji);

(ii)  pomožni motor(-ji);

(iii)  kotel (kotli);

(iv)  generator(ji) inertnega plina; [Sprememba 41]

(d)  opis postopkov, sistemov in odgovornosti, ki se uporabljajo za posodabljanje popolnosti seznama virov emisij v letu obdobju spremljanja zaradi zagotovitve popolnosti spremljanja emisij z ladje in poročanja o njih; [Sprememba 42]

(e)  opis postopkov, ki se uporabljajo za spremljanje popolnosti seznama plovb;

(f)  opis postopkov za spremljanje porabe goriva ladje, vključno z:

(i)  izbrano metodo, kot je določena v Prilogi I, za izračun porabe goriva vsakega vira emisije, skupaj z opisom uporabljene merilne opreme, kot je ustrezno;

(ii)  postopki za merjenje polnjenja z gorivom in goriva v tankih, opisom vključenih merilnih instrumentov in postopki za evidentiranje, priklic, prenos in shranjevanje informacij o meritvah, kot je ustrezno;

(iii)  izbrano metodo za določitev gostote, če je to ustrezno;

(iv)  postopkom za zagotovitev, da je skupna negotovost meritev goriva skladna z zahtevami te uredbe, kjer je mogoče s sklicevanjem na nacionalne zakone, določbe v pogodbah s strankami ali standarde točnosti dobavitelja goriva;

(g)  enotne faktorje emisije, uporabljene za vsako vrsto goriva, ali v primeru alternativnih goriv, metodologije za določitev faktorjev emisije, vključno z metodologijo za vzorčenje, metodami analize, opisom uporabljenih laboratorijev (in potrjeno akreditacijo po standardu ISO 17025, kjer je to ustrezno);

(h)  opis postopkov za določanje podatkov o dejavnosti po posameznih plovbah, vključno s:

(i)  postopki, odgovornostmi in podatkovnimi viri za določitev in evidentiranje razdalje na opravljeno plovbo;

(ii)  postopki, odgovornostmi, formulami in podatkovnimi viri za določitev in evidentiranje prepeljanega tovora in števila potnikov, kot je ustrezno; [Sprememba 43]

(iii)  postopki, odgovornostmi, formulami in podatkovnimi viri za določitev in evidentiranje časa, preživetega na morju med pristaniščem odhoda in pristaniščem prihoda;

(ha)  postopke, odgovornosti, formule in podatkovne vire za določitev in evidentiranje preplute razdalje in časa, porabljenega za plovbo skozi led; [Sprememba 44]

(i)  opis metode, ki jo je treba uporabiti za določitev nadomestnih podatkov za zapolnitev vrzeli v podatkih;

(j)  datum zadnje spremembe načrta za spremljanje. [Sprememba 45]

(ja)  zapisni list za revizijo, v katerem se beležijo vse podrobnosti zgodovine revizij. [Sprememba 46]

4.  Družbe uporabljajo standardizirane načrte za spremljanje, pripravljene na podlagi predlog. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24, da bi določila tehnična pravila o oblikovanju predlog za načrte za spremljanje iz odstavka 1 se določijo z izvedbenimi akti. Navedene izvedbene akte sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 25(2) te uredbe Te predloge so karseda enostavne in ne ustvarjajo nepotrebne birokracije. [Sprememba 47]

Člen 7

Spremembe načrta za spremljanje

Družbe redno preverjajo, ali se v načrtu za spremljanje ladje upoštevata narava in delovanje ladje ter ali je metodologijo spremljanja mogoče izboljšati.

Družba spremeni načrt za spremljanje v naslednjih primerih, opredeljenih v točkah (a) do (e). Načrt za spremljanje se spremeni le, kar zadeva posamezne spremembe, ki so nastale zaradi teh primerov:: [Sprememba 48]

(a)  ob spremembi lastništva ladij ali spremembi imetnika dokumentov ali zastave; [Sprememba 49]

(b)  ob pojavu novih emisij zaradi novih virov emisij ali zaradi uporabe novih goriv, ki v načrt za spremljanje še niso vključena;

(c)  če se je zaradi uporabe novih vrst merilnih instrumentov, metod vzorčenja ali metod analize ali iz drugih razlogov spremenila razpoložljivost podatkov, kar je povzročilo večjo natančnost pri določanju emisij;

(d)  če je bilo ugotovljeno, da so podatki, ki izhajajo iz predhodno uporabljene metodologije spremljanja, nepravilni;

(e)  če načrt za spremljanje ni v skladu z zahtevami te uredbe in preveritelj od družbe zahteva, naj ga spremeni.

Družbe brez nepotrebnega odlašanja obvestijo preveritelje o vseh predlogih za spremembo načrta za spremljanje.

Vsako bistveno spremembo načrta za spremljanje mora oceniti preveritelj.

Oddelek 3

SPREMLJANJE EMISIJ IN DRUGIH POMEMBNIH INFORMACIJ

Člen 8

Spremljanje dejavnosti v poročevalnem obdobju

1.  Družbe od 1. januarja 2018 na podlagi načrta za spremljanje, odobrenega v skladu s členom 13(1), spremljajo emisije za vsako ladjo po posameznih plovbah in na letni ravni, za kar uporabijo eno od ustreznih metod, določenih v delu B Priloge I, in izračunajo emisije v skladu z delom A Priloge I.

1a.  Spremljanje se lahko prekine v obdobjih, v katerih je ladja uporabljena za posredovanje v nujnih primerih, vključno z reševanjem. [Sprememba 50]

Člen 9

Spremljanje po posameznih plovbah

Družbe na podlagi načrta za spremljanje, odobrenega v skladu s členom 13(1), za vsako ladjo in vsako plovbo v pristanišče pod jurisdikcijo države članice ali iz njega v skladu z delom A Priloge I in Prilogo II spremljajo naslednje informacije:

(a)  pristanišče odhoda in pristanišče prihoda, vključno z datumom in uro odhoda in prihoda;

(b)  količino porabljenega goriva in faktor emisije za vsako vrsto goriva, skupaj ter ločeno za gorivo, porabljeno znotraj in zunaj območij nadzora nad emisijami; [Sprememba 51]

(c)  izpuščeni CO2;

(d)  prepluto razdaljo;

(e)  čas, preživet na morju;

(f)  prepeljani tovor; [Sprememba 53]

(fa)  energetsko učinkovitost, kot je opredeljena v Prilogi II; [Sprememba 54]

(g)  opravljeno prevozno dejavnost. [Sprememba 55]

(ga)  datum in ura začetka in konca obdobij, v katerih je bilo spremljanje prekinjeno zaradi nujnih primerov, npr. dejavnosti reševanja, in njihov opis. [Sprememba 56]

Pri ladijskem prevozu na dolge razdalje, pri katerem se ladje ustavijo v več pristaniščih Unije, bi bilo treva evropski del plovbe obravnavati kot eno plovbo. [Sprememba 57]

Z odstopanjem od prvega odstavka so ladje, ki delujejo izključno v okviru področja uporabe te uredbe in opravljajo več plovb na dan, oproščene spremljanja emisij po posameznih plovbah. [Sprememba 58]

Člen 10

Spremljanje na letni ravni

Družba na podlagi načrta za spremljanje, odobrenega v skladu s členom 13(1), za vsako ladjo in vsako koledarsko leto v skladu z delom A Priloge I in Prilogo II spremlja naslednje parametre:

(a)  količino porabljenega goriva in faktor emisije za vsako vrsto goriva, skupaj ter ločeno za gorivo, porabljeno znotraj in zunaj območij nadzora nad emisijami;

(b)  skupni izpuščeni CO2;

(c)  skupne emisije CO2 z vseh plovb med pristanišči pod jurisdikcijo države članice;

(d)  skupne emisije CO2 z vseh plovb iz pristanišč pod jurisdikcijo države članice;

(e)  skupne emisije CO2 z vseh plovb v pristanišča pod jurisdikcijo države članice;

(f)  emisije CO2, nastale v pristaniščih pod jurisdikcijo države članice, ko je bila ladja zasidrana;

(g)  skupno prepluto razdaljo;

(h)  skupni čas, preživet ki ga ladja preživi na morju in zasidrana;

(i)  skupno opravljeno prevozno dejavnost;

(j)  povprečno energetsko učinkovitost. [Sprememba 59]

Oddelek 4

POROČANJE

Člen 11

Vsebina poročila o emisijah

1.  Družbe od leta 2019 vsako leto do 30. aprila Komisiji in organom zadevne države zastave za vsako ladjo pod njihovo odgovornostjo predložijo poročilo o emisijah, ki se nanaša na emisije in druge za podnebje pomembne informacije v celotnem poročevalnem obdobju ter ga je preveritelj v skladu z zahtevami iz člena 14 potrdil kot zadovoljivo.

2.  V primeru spremembe lastništva ladij nova družba zagotovi, da vsaka ladja pod njeno odgovornostjo izpolnjuje zahteve te uredbe v zvezi s celotnim poročevalnim obdobjem, v katerem prevzame odgovornost za zadevno ladjo.

3.  Družbe v poročilo o emisijah iz odstavka 1 vključijo naslednje informacije:

(a)  identifikacijske podatke o ladji in družbi, ki vključujejo:

(i)  ime ladje;

(ii)  registracijsko številko IMO;

(iii)  pristanišče vpisa ali matično pristanišče;

(iiia)  kategorijo ladje za plovbo v ledu; [Sprememba 60]

(iv)  certificirano tehnično učinkovitost ladje (projektni indeks, izraženo s projektnim indeksom energetske učinkovitosti (EEDI) ali ocenjena indeksna vrednost (EIV) v skladu z resolucijo IMO MEPC.215 (63), kadar je to ustrezno) ustreza zadevni vrsti ladje; [Sprememba 61]

(v)  ime lastnika ladje;

(vi)  naslov lastnika ladje in glavni kraj poslovanja;

(vii)  ime družbe (če to ni lastnik ladje);

(viii)  naslov družbe (če to ni lastnik ladje) in glavni kraj poslovanja;

(ix)  naslov, telefonsko številko, številko telefaksa in e-naslov kontaktne osebe; [Sprememba 62]

(b)  informacije o uporabljeni metodi spremljanja in z njo povezani stopnji negotovosti;

(c)  rezultate letnega spremljanja parametrov v skladu s členom 10.

(ca)  podrobnosti o obdobjih, v katerih je bilo spremljanje prekinjeno zaradi nujnih primerov in dejavnosti reševanja. [Sprememba 63]

Člen 12

Oblika poročila o emisijah

1.  Poročilo o emisijah iz člena 11 se predloži z uporabo avtomatiziranih sistemov in oblik za popolno izmenjavo podatkov, vključno z elektronskimi predlogami.

2.  Tehnična pravila o določitvi oblike za izmenjavo podatkov, vključno z elektronskimi predlogami iz odstavka 1, se določijo z izvedbenimi akti. Navedene izvedbene akte sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 25(2) te uredbe.

POGLAVJE III

PREVERJANJE IN AKREDITACIJA

Člen 13

Obseg dejavnosti preverjanja in poročilo o preverjanju

1.  Preveritelj oceni skladnost načrta za spremljanje iz člena 6 z zahtevami iz členov 6 in 7. Če ocena vsebuje priporočila, ki jih je treba vključiti v načrt za spremljanje, zadevna družba dopolni svoj načrt za spremljanje pred začetkom poročevalnega obdobja.

2.  Preveritelj oceni skladnost poročila o emisijah z zahtevami iz členov od 8 do 11 ter prilog I in II.

3.  Preveritelj zlasti zagotovi, da so bile emisije in druge za podnebje pomembne informacije, vključene v poročilo o emisijah, določene v skladu s členi 8, 9 in 10 ter načrtom za spremljanje iz člena 6. Zagotovi tudi, da so emisije in druge za podnebje pomembne informacije, navedene v poročilih, skladne z izračunanimi podatki iz drugih virov v skladu s prilogama I in II. [Sprememba 64]

4.  Če je z oceno ugotovljeno, da poročilo o emisijah, kolikor lahko presodi preveritelj, ne vsebuje bistvenih napačnih navedb in napak, preveritelj izda poročilo o preverjanju. V njem so podrobno navedene vse zadeve, pomembne za opravljeno delo preveritelja.

5.  Če je z oceno ugotovljeno, da poročilo o emisijah vsebuje bistvene napačne navedbe, napake in nedoslednosti ali ne izpolnjuje zahtev iz členov 11 in 14 ter Priloge I, preveritelj o tem pravočasno obvesti družbo in jo pozove, naj znova predloži revidirano poročilo o emisijah. Družba popravi vse sporočene neskladnosti ali nedoslednosti, tako da omogoči pravočasno končanje postopka preverjanja. Preveritelj v poročilu o preverjanju navede, ali je družba med preverjanjem odpravila neskladnosti.

5a.  Kadar preveritelj opredeli področja za izboljšanje uspešnosti družbe v zvezi s spremljanjem emisij in poročanjem o njih, pa tudi v zvezi z doseganjem večje točnosti ter izboljšanjem učinkovitosti spremljanja in poročanja, v poročilo o preverjanju vključi priporočila za izboljšanje. [Sprememba 65]

Člen 14

Splošne obveznosti in načela za preveritelje

1.  Preveritelj je neodvisen od družbe ali upravljavca zadevne ladje, dejavnosti, ki se zahtevajo na podlagi te uredbe, pa opravlja v javnem interesu. Zato preveritelj in noben del istega pravnega subjekta nista družba ali upravljavec ladje, lastnik družbe ali v lasti družbe ali upravljavca ladje, prav tako ni preveritelj z družbo v odnosih, ki bi lahko vplivali na njegovo neodvisnost in nepristranskost.

2.  Preveritelj pri preverjanju poročila o emisijah iz člena 11 in postopkov spremljanja, ki jih uporablja družba, oceni zanesljivost, verodostojnost in natančnost sistemov spremljanja ter sporočenih podatkov in informacij v zvezi z emisijami, zlasti:

(a)  pripisa porabe goriva plovbam s področja uporabe te uredbe;

(b)  sporočenih podatkov o porabi goriva ter s tem povezanih meritev in izračunov;

(c)  izbire in uporabe faktorjev emisije;

(d)  izračunov, s katerimi so bile določene skupne emisije;

(e)  izračunov, s katerimi je bila določena energetska učinkovitost.

3.  Preveritelj upošteva samo poročila, predložena v skladu s členom 11, če zanesljivi in verodostojni podatki in informacije dopuščajo določitev emisij z visoko stopnjo gotovosti in če je zagotovljeno naslednje:

(a)  sporočeni podatki so skladni glede na ocenjene podatke na podlagi podatkov sledenja ladje in njenih značilnosti, kot je vgrajena moč motorja;

(b)  v sporočenih podatkih ni nedoslednosti, zlasti če se skupna količina goriva, ki ga letno nabavi posamezna ladja, primerja s skupno porabo goriva na plovbah, ki spadajo na področje uporabe te uredbe;

(c)  podatki so bili zbrani v skladu z veljavnimi pravili;

(d)  zadevne evidence ladje so popolne in skladne.

Člen 15

Postopki preverjanja

1.  Preveritelj opredeli morebitna tveganja v zvezi s postopkom spremljanja in poročanja, tako da sporočene emisije primerja z ocenjenimi podatki na podlagi podatkov sledenja ladje in njenih značilnosti, kot je vgrajena moč motorja. Če se ugotovijo bistvena odstopanja, opravi dodatne analize. [Sprememba 66]

2.  Preveritelj opredeli morebitna tveganja v zvezi z različnimi koraki izračunov, tako da pregleda vse vire podatkov in uporabljene metodologije.

3.  Upošteva vse učinkovite metode za nadzor nad tveganji, ki jih družba uporablja za znižanje stopnje negotovosti, ob upoštevanju natančnosti uporabljenih metod spremljanja.

4.  Družba preveritelju zagotovi vse dodatne informacije, ki mu omogočijo postopke preverjanja. Preveritelj lahko med postopkom preverjanja opravi preglede na kraju samem, da ugotovi zanesljivost sporočenih podatkov in informacij.

5.  Komisija je v skladu s členom 24 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi podrobneje določi pravila za dejavnosti preverjanja iz te uredbe in metode za akreditacijo preveriteljev. Ti delegirani akti temeljijo na načelih za preverjanje, določenih v členu 14, in ustreznih mednarodno sprejetih standardih.

Člen 16

Akreditacija preveriteljev

1.  Preveritelja, ki ocenjuje načrte za spremljanje in poročila o emisijah ter izdaja dokumente o preverjanju in o skladnosti iz členov 13 in 17, za dejavnosti s področja uporabe te uredbe akreditira nacionalni akreditacijski organ v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008.

2.  Če ta uredba ne vsebuje posebnih določb o akreditaciji preveriteljev, se uporabljajo ustrezne določbe Uredbe (ES) št. 765/2008.

3.  Komisija je v skladu s členom 24 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi podrobneje določi metode za akreditacijo preveriteljev.

POGLAVJE IV

SKLADNOST IN OBJAVA INFORMACIJ

Člen 17

Izdaja dokumenta o skladnosti

1.  Če poročilo o emisijah iz člena 11 na podlagi poročila o preverjanju izpolnjuje zahteve iz členov od 11 do 15 ter zahteve iz prilog I in II, preveritelj izda dokument o skladnosti za zadevno ladjo.

2.  Dokument o skladnosti iz odstavka 1 vključuje naslednje informacije:

(a)  identiteto ladje (ime, registracijsko številko IMO in pristanišče vpisa ali matično pristanišče);

(b)  ime in naslov ter glavni kraj poslovanja lastnika ladje;

(c)  identiteto preveritelja;

(d)  datum izdaje dokumenta o skladnosti (poročevalno obdobje, na katero se nanaša, in obdobje veljavnosti).

3.  Dokumenti o skladnosti se štejejo za veljavne dokumente 18 mesecev po koncu poročevalnega obdobja.

4.  Preveritelj o izdaji vsakega dokumenta o skladnosti nemudoma obvesti Komisijo in organ države zastave, informacije iz odstavka 2 pa pošlje z uporabo avtomatiziranih sistemov in oblik za popolno izmenjavo podatkov, vključno z elektronskimi predlogami, ki jih Komisija določi v skladu s postopkom iz sedanje uredbe.

5.  Tehnična pravila o določitvi oblike za izmenjavo podatkov, vključno z elektronskimi predlogami iz odstavka 4, se določijo z izvedbenimi akti. Navedene izvedbene akte sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 25(2) te uredbe.

Člen 18

Obveznost hranjenja veljavnega dokumenta o skladnosti na ladji

Od 30. junija 2019 imajo ladje, ki priplujejo v pristanišče pod jurisdikcijo države članice, so v njem ali odplujejo iz njega, na krovu veljaven dokument, izdan v skladu s členom 17, ki potrjuje, da ladja izpolnjuje obveznosti poročanja in spremljanja za zadevno poročevalno obdobje.

Člen 19

Izpolnjevanje obveznosti spremljanja in poročanja ter inšpekcijski pregledi

1.  Vsaka država članica na podlagi informacij, objavljenih v skladu s členom 21(1), zagotovi, da ladje, ki plujejo pod njeno zastavo, izpolnjujejo zahteve glede spremljanja in poročanja, določene v členih 8 do 12.

2.  Vsaka država članica zagotovi, da inšpekcijski pregled ladje v pristanišču pod njeno jurisdikcijo vključuje preverjanje, ali ima ladja na krovu dokument o skladnosti iz člena 18.

3.  Brez poseganja v odstavek 2 tega člena in na podlagi informacij, objavljenih v skladu s členom 21, država članica za vsako ladjo, ki ne izpolnjuje zahtev iz člena 21(2)(j) in (k) in ki je vstopila v pristanišče pod njeno jurisdikcijo, preveri, ali ima ladja na krovu dokument o skladnosti iz člena 18.

3a.  EMSA med obiski in inšpekcijskimi pregledi, ki jih izvaja, da bi spremljala izvajanje Direktive 2009/16/ES, prav tako spremlja uporabo odstavkov 1, 2 in 3 s strani pristojnih organov držav članic ter o tem poroča Komisiji. [Sprememba 67]

Člen 20

Kazni, izmenjava informacij in odločba o izgonu

1.  Države članice določijo sistem kazni za neizpolnjevanje zahtev glede spremljanja in poročanja iz členov od 8 do 12 ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje uporabe navedenih kazni. Določene kazni niso manj stroge od kazni, ki so za upravljavce, ki ne izpolnjujejo obveznosti glede poročanja, predvidene v nacionalni zakonodaji o emisijah toplogrednih plinov, ter so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o teh določbah uradno obvestijo Komisijo do 1. julija 2017, brez odlašanja pa sporočijo tudi vse poznejše spremembe, ki vplivajo na te določbe. [Sprememba 68]

2.  Države članice vzpostavijo učinkovito izmenjavo informacij in učinkovito sodelovanje med svojimi nacionalnimi organi, ki zagotavljata izpolnjevanje zahtev glede spremljanja in poročanja, ali kjer je to ustrezno, organi, pristojnimi za postopke sankcioniranja. O nacionalnih postopkih sankcioniranja, ki jih začne katera koli država članica, se uradno obvestijo Komisija, EMSA, druge države članice in zadevna država zastave.

3.  Nacionalni pristaniški organ lahko za ladje, ki več kot eno poročevalno obdobje ne izpolnjujejo zahtev glede spremljanja in poročanja, izda odločbo o izgonu, o kateri se uradno obvestijo Komisija, agencija EMSA, druge države članice in zadevna država zastave. Vsaka država članica zaradi izdaje take odločbe o izgonu zavrne vstop te ladje v vsa svoja pristanišča, dokler družba ne začne izpolnjevati zahtev glede spremljanja in poročanja v skladu s členi 8 do 12, kar se potrdi s predložitvijo veljavnega dokumenta o skladnosti nacionalnemu pristaniškemu organu, ki je izdal odločbo o izgonu.

Člen 21

Objava informacij

1.  Komisija do 30. junija vsako leto objavi letne emisije, sporočene v skladu s členom 11, in informacije o tem, kako družba izpolnjuje zahteve glede spremljanja in poročanja iz členov 11 in 17pri tem pa upošteva zaupnost poslovnih informacij, da bi zaščitila legitimne gospodarske interese v skladu s členoma 3 in 4 Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta(13). [Sprememba 69]

2.  Objava iz odstavka 1 vključuje naslednje informacije:

(a)  identiteto ladje (ime, registracijsko številko IMO in, pristanišče vpisa ali matično pristanišče in kategorijo ladje za plovbo v ledu); [Sprememba 70]

(b)  identiteto lastnika ladje (ime in naslov lastnika in njegov glavni kraj poslovanja);

(c)  tehnično učinkovitost ladje (EEDI ali EIV, kadar je to ustrezno ustreza zadevni vrsti ladje); [Sprememba 71]

(d)  letne emisije CO2;

(e)  skupno letno porabo goriva za plovbe, ki spadajo na področje uporabe te uredbe;

(f)  povprečno letno porabo goriva in emisije toplogrednih plinov na prepluto razdaljo pri plovbah, ki spadajo na področje uporabe te uredbe;

(g)  povprečno letno porabo goriva in emisije toplogrednih plinov na prepluto razdaljo in prepeljani tovor pri plovbah, ki spadajo na področje uporabe te uredbe; [Sprememba 73]

(h)  letni skupni čas, preživet na morju na plovbah, ki spadajo na področje uporabe te uredbe; [Sprememba 74]

(i)  uporabljeno metodologijo za spremljanje;

(j)  datum izdaje in poteka veljavnosti dokumenta o skladnosti;

(k)  identiteto preveritelja, ki je odobril poročilo o emisijah.

3.  Komisija objavi letno poročilo o emisijah in druge za podnebje pomembne informacije iz pomorskega prometa. [Sprememba 75]

4.  Agencija EMSA pomaga Komisiji pri izvajanju členov 11, 12, 17 in 21 te uredbe v skladu z Uredbo (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(14).

POGLAVJE V

MEDNARODNO SODELOVANJE

Člen 22

Mednarodno sodelovanje

1.  Komisija organizacijo IMO in druge ustrezne mednarodne organe redno obvešča o izvajanju te uredbe, da bi olajšala oblikovanje mednarodnih pravil v okviru organizacije IMO za spremljanje emisij toplogrednih plinov iz pomorskega prometa, poročanje o njih in njihovo preverjanje.

2.  Komisija s tretjimi državami ohranja tehnično izmenjavo o izvajanju te uredbe, zlasti nadaljnjem razvoju metod za spremljanje, organizaciji poročanja in preverjanju poročil o emisijah.

3.  Če se doseže mednarodni dogovor o globalnih ukrepih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz pomorskega prometa, Komisija znova pregleda to uredbo, in lahko predlaga njene spremembe, če je to ustrezno da bi zagotovila njeno skladnost z ustreznimi mednarodnimi predpisi IMO. [Sprememba 76]

POGLAVJE VI

PRENESENA IN IZVEDBENA POOBLASTILA TER KONČNE DOLOČBE

Člen 23

Prenos pooblastila

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi se dopolnijo in spremenijo določbe prilog I in II, da se upoštevajo najnovejši razpoložljivi znanstveni dokazi in zadevni podatki na voljo na ladjah ter ustrezna mednarodna pravila in mednarodno sprejeti standardi, z namenom upoštevanja najnovejših razpoložljivih znanstvenih dokazov ter uskladitve prilog z ustreznimi mednarodnimi predpisi, ki jih sprejme IMO, da se zagotovi skladnost z mednarodnimi predpisi, opredelijo najnatančnejše in najučinkovitejše metode za spremljanje emisij ter da se izboljša natančnost zahtevanih informacij v zvezi s spremljanjem emisij in poročanjem o njih., se To pooblastilo se prenese na Komisijo prenese pod pogoji, določenimi v členu 24, le kolikor se nanaša na nebistvene elemente te uredbe. [Sprememba 77]

Člen 24

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 5(1a) in 6(4) ter členov 15, 16 in 23 je preneseno na Komisijo prenese za pet obdobje petih let od 1. julija 2015 ...(15). Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 78]

2.  Pooblastilo iz členov 5(1a) in 6(4) ter členov 15, 16 in 23 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, določen v navedenem sklepu naveden v tej odločitvi. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Preklic ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. [Sprememba 79]

3.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

4.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom na podlagi členov 5(1a), in 6(4) ter členov 15, 16 in 23, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet v ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecih mesecev od uradnega obvestila o navedenem Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ne nasprotujeta ali če Evropski parlament in Svet sta pred iztekom tega roka obvestita tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 80]

Člen 25

Izvedbeni akti

1.  Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 8 Sklepa Sveta 93/389/EGS(16). Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 26

Spremembe Uredbe (EU) št. 525/2013

Uredba (EU) št. 525/2013 se spremeni:

1.  V členu 1 Uredbe (EU) št. 525/2013 se doda naslednja točka (h):"

„(h) spremljanje emisij toplogrednih plinov z morskih ladij in poročanje o njih v skladu s členoma 9 in 10 Uredbe (EU) št. .../... Evropskega parlamenta in Sveta*

________________.

* UL L ...(17)

"

2.  Vstavi se naslednji „člen 21a“:"

„Člen 21a

Poročanje o emisijah iz pomorskega prometa

1.  Države članice Komisiji do 15. januarja vsako leto (,leto X‘) za leto X – 2 poročajo o emisijah CO2 iz pomorskega prometa v skladu s členoma 9 in 10 Uredbe (EU) št. .../...(18)+.

2.  Komisija je v skladu s [členom 25 te uredbe] pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi podrobneje določi zahteve za spremljanje emisij CO2 iz pomorskega prometa in poročanje o njih v skladu s členoma 9 in 10 Uredbe (EU) št. .../...+(19) ter ob upoštevanju, kjer je to ustrezno, ustreznih sklepov, ki jih sprejmejo organi UNFCCC in Kjotskega protokola, ali sporazumov, ki izhajajo iz njih ali jih nadomeščajo, ali sklepov, sprejetih v okviru Mednarodne pomorske organizacije.

3.  Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi strukturo, obliko in postopek, ki jih morajo države članice upoštevati pri predložitvi informacij o emisijah CO2 iz pomorskega prometa v skladu s členoma 9 in 10 Uredbe (EU) št. .../...+ Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz [člena 26(2)].

3a.  Komisija vsaki dve leti oceni skupni vpliv sektorja pomorskega prometa na svetovno podnebje, tudi zaradi emisij ali učinkov, ki niso povezani s CO2, na podlagi podatkov o emisijah, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 7 in/ali v skladu z Uredbo (EU) št. .../...,+ ter to oceno izboljša s sklicevanjem na znanstvene dosežke in podatke o pomorskem prometu.[Sprememba 82]

"

3.  V člen 25(2), (3) in (5) se vstavi naslednje sklicevanje:"

„21a“.

"

Člen 27

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati 1. julija 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ....,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Metode za spremljanje emisij toplogrednih plinov in drugih za podnebje pomembnih informacij ter poročanje o njih

A.  IZRAČUN PORABE GORIVA (člen 9)

Družbe za izračun porabe goriva upoštevajo naslednjo formulo:

Poraba goriva x faktor emisije.

Poraba goriva vključuje gorivo, ki ga porabijo glavni motorji, pomožni motorji, kotli in generatorji inertnega plina.

Poraba goriva v pristaniščih, v katerih so ladje zasidrane, se izračuna posebej.

Načeloma se za faktorje emisije goriv uporabljajo privzete vrednosti, razen če se družba odloči uporabiti podatke o kakovosti goriva, navedene na dobavnicah za gorivo in uporabljene za dokaz skladnosti z veljavnimi predpisi o emisijah žvepla.

Privzeti faktorji emisije temeljijo na najnovejših razpoložljivih vrednostih IPCC. Izpeljejo se lahko iz Priloge VI k Uredbi Komisije (EU) št. 601/2012(20).

Za biogoriva in alternativna nefosilna goriva se uporabijo ustrezni faktorji emisije.

B.  METODE ZA DOLOČANJE EMISIJ

Družba v načrtu za spremljanje opredeli, katera metodologija spremljanja se uporablja za izračun porabe goriva za vsako vrsto ladje pod njeno odgovornostjo, in zagotavlja dosledno uporabo izbrane metode.

Pri izbiri metodologije spremljanja se upoštevajo izboljšanja zaradi večje točnosti v primerjavi z dodatnimi stroški.

Uporabi se dejanska poraba goriva za vsako plovbo, ki se izračuna na podlagi ene od naslednjih metod:

(a)  dobavnica za gorivo in redni popisi zalog goriva v tankih;

(b)  spremljanje tankov z ladijskim gorivom na ladji;

(c)  merilniki pretoka za upoštevne postopke izgorevanja;

(d)  neposredne meritve emisij;

(da)  Modeliranje z informacijami o premikanju ladje (AIS) in podatki, značilnimi za posamezno ladjo. [Sprememba 83]

Uporabi se lahko katera koli kombinacija zgoraj omenjenih metod, ki jo odobri preveritelj, če izboljša celotno točnost meritve. [Sprememba 84]

1.  Metoda A: dobavnice za gorivo in redni popisi zalog goriva v tankih

Ta metoda temelji na količini in vrsti goriva, kot sta opredeljeni na dobavnici za gorivo, v povezavi z rednimi popisi zalog goriva v tankih na podlagi odčitkov stanja tankov. Gorivo na začetku obdobja, plus dostave, minus gorivo, na voljo ob koncu obdobja, in gorivo, izpraznjeno z ladje med začetkom in koncem obdobja, skupaj pomenijo gorivo, porabljeno v obdobju.

Obdobje vključuje čas med postankoma v dveh pristaniščih ali čas v pristanišču. Za gorivo, ki se uporablja v obdobju, je treba navesti vrsto goriva in vsebnost žvepla.

Ta pristop se ne uporablja, Kadar dobavnica dobavnice za gorivo ni niso na voljo na ladji, zlasti kadar se tovor uporablja kot gorivo, na primer uparjeni utekočinjeni zemeljski plin (UZP), se uporabijo samo popisi zalog goriva v tankih in odčitki tankov z ladijskim gorivom. [Sprememba 85]

Dobavnica za gorivo se zahteva na podlagi obstoječih pravil iz Priloge VI h Konvenciji MARPOL, ustrezne evidence pa se na ladji hranijo tri leta po dobavi ladijskega goriva in so takoj na voljo. Reden popis zalog goriva v tankih na ladji temelji na odčitkih stanja tankov za gorivo. Pri tem se uporabljajo tablice tankov za vsak tank za gorivo, da se določi količina ob odčitku stanja tanka za gorivo. Negotovost, povezana z dobavnico za gorivo, se navede v načrtu za spremljanje iz člena 6. Stanje tanka za gorivo se odčita z ustreznimi metodami, kot so avtomatizirani sistemi, sondiranje in potopni trakovi. Metoda za sondiranje tanka in s tem povezana negotovost se navedeta v načrtu za spremljanje iz člena 6.

Kadar dobavnice za gorivo niso na voljo na ladji, zlasti kadar se tovor uporablja kot gorivo, na primer uparjeni utekočinjeni zemeljski plin (UZP), se uporabijo samo popisi zalog goriva v tankih in odčitki tankov z ladijskim gorivom. [Sprememba 86]

Če je količina polnjenja z gorivom ali količina goriva, preostalega v tankih, določena v prostorninskih enotah, izraženih v litrih, družba to količino pretvori iz prostornine v maso, tako da uporabi vrednosti dejanske gostote. Družba dejansko gostoto določi na enega od naslednjih načinov:

(a)  z merilnimi sistemi na ladji;

(b)  z gostoto, ki jo izmeri dobavitelj goriva ob polnjenju z gorivom in je evidentirana na računu ali dobavnici za gorivo.

Dejanska gostota je izražena v kg/liter in določena za veljavno temperaturo za določeno meritev. Kadar vrednosti dejanske gostote niso na voljo, se po odobritvi preveritelja uporabi standardni faktor gostote za zadevno vrsto goriva.

2.  Metoda B: spremljanje tankov z ladijskim gorivom na ladji

Ta metoda temelji na odčitkih stanja tanka za gorivo za vse tanke za gorivo na ladji. Stanje tankov za gorivo se odčitava dnevno, ko je ladja na morju, in vsakokrat, ko se ladja polni z gorivom ali se gorivo z nje prazni.

Skupne razlike v gladini goriva v tanku za gorivo med dvema odčitkoma pomenijo gorivo, porabljeno v obdobju.

Obdobje pomeni čas med postankoma v dveh pristaniščih ali čas v pristanišču. Za gorivo, ki se uporablja v obdobju, je treba navesti vrsto goriva in vsebnost žvepla.

Stanje tanka za gorivo se odčita z ustreznimi metodami, kot so avtomatizirani sistemi, sondiranje in potopni trakovi. Metoda za sondiranje tanka in s tem povezana negotovost se navedeta v načrtu za spremljanje iz člena 6.

Če je količina polnjenja z gorivom ali količina goriva, preostalega v tankih, določena v prostorninskih enotah, izraženih v litrih, družba to količino pretvori iz prostornine v maso, tako da uporabi vrednosti dejanske gostote. Družba dejansko gostoto določi na enega od naslednjih načinov:

(a)  z merilnimi sistemi na ladji;

(b)  z gostoto, ki jo izmeri dobavitelj goriva ob polnjenju z gorivom in je evidentirana na računu ali dobavnici za gorivo.

(ba)  z gostoto, ki se izmeri pri analizi preskusa goriva, izvedeni v akreditiranem laboratoriju za preskus goriva, kadar je na voljo. [Sprememba 87]

Dejanska gostota je izražena v kg/liter in določena za veljavno temperaturo za določeno meritev. Kadar vrednosti dejanske gostote niso na voljo, se po odobritvi preveritelja uporabi standardni faktor gostote za zadevno vrsto goriva.

3.  Metoda C: merilniki pretoka za upoštevne postopke izgorevanja

Ta metoda temelji na izmerjenih pretokih goriva na ladji. Za določitev porabe goriva za določeno obdobje se združijo podatki iz vseh merilnikov pretoka, povezanih z zadevnimi viri emisij.

Obdobje pomeni čas med postankoma v dveh pristaniščih ali čas v pristanišču. Za gorivo, ki se uporablja v obdobju, je treba spremljati vrsto goriva in vsebnost žvepla.

Uporabljene kalibracijske metode in negotovost, povezana z uporabljenimi merilniki pretoka, se navedejo v načrtu za spremljanje iz člena 6.

Če je količina porabljenega goriva določena v prostorninskih enotah, izraženih v litrih, družba to količino pretvori iz prostornine v maso, tako da uporabi vrednosti dejanske gostote. Družba dejansko gostoto določi na enega od naslednjih načinov:

(a)  z merilnimi sistemi na ladji;

(b)  z gostoto, ki jo izmeri dobavitelj goriva ob polnjenju z gorivom in je evidentirana na računu ali dobavnici za gorivo.

Dejanska gostota je izražena v kg/liter in določena za veljavno temperaturo za določeno meritev. Kadar vrednosti dejanske gostote niso na voljo, se po odobritvi preveritelja uporabi standardni faktor gostote za zadevno vrsto goriva.

4.  Metoda D: neposredne meritve emisij

Neposredne meritve emisij se lahko uporabljajo za plovbe s področja uporabe te uredbe in emisije v pristaniščih pod jurisdikcijo države članice. Izpuščeni CO2 vključuje CO2, ki ga izpustijo glavni motorji, pomožni motorji, kotli in generatorji inertnega plina. Za ladje, pri katerih poročanje temelji na tej metodi, se poraba goriva izračuna na podlagi izmerjenih emisij CO2 in veljavnega faktorja emisije zadevnih goriv.

Ta metoda temelji na določitvi pretokov emisij CO2 v izpušnih ceveh (dimnikih), tako da se koncentracija CO2 v izpušnem plinu pomnoži s pretokom izpušnega plina.

Uporabljene kalibracijske metode in negotovost, povezana z uporabljenimi napravami, se navedejo v načrtu za spremljanje iz člena 6.

4a.  Metoda Da: Modeliranje z informacijami o premikanju ladje (AIS) in podatki, značilnimi za posamezno ladjo.

Agencija, odgovorna za sistem modeliranja, z lastnikom zadevne ladje sklene pisni sporazum. Na koncu obdobja spremljanja se izračunane emisije CO2 primerjajo z ladijsko knjigo o oljih in dobavnicami za gorivo, da bi ugotovili in odpravili morebitna odstopanja. [Sprememba 90]

PRILOGA II

Spremljanje drugih za podnebje pomembnih informacij

A.  Spremljanje po posameznih plovbah (člen 9)

Družbe za spremljanje drugih za podnebje pomembnih informacij po posameznih plovbah (člen 9) upoštevajo naslednja pravila:

Datum in ura odhoda ter prihoda se upoštevata na podlagi greenwiškega srednjega časa (GMT). Čas, preživet na morju, se izračuna na podlagi informacij o odhodu iz pristanišča in prihodu vanj, ne vključuje pa zasidranja.

Prepluta razdalja je lahko najkrajša razdalja med pristaniščem odhoda in pristaniščem prihoda ali dejansko prepluta razdalja. Kadar se uporabi najkrajša razdalja med pristaniščem odhoda in pristaniščem prihoda, je treba upoštevati konservativni korekcijski faktor, s katerim se zagotovi, da prepluta razdalja ni bistveno prenizko ocenjena. V načrtu za spremljanje iz člena 6 se podrobno navede uporabljeni izračun razdalje in po potrebi uporabljeni korekcijski faktor. Prepluta razdalja je izražena v navtičnih miljah.

Pri potniških ladjah se prepeljani tovor izrazi s številom potnikov. Pri vseh drugih kategorijah ladij se količina prepeljanega tovora izrazi v metričnih tonah in kubičnih metrih tovora. [Sprememba 91]

Opravljena prevozna dejavnost se določi tako, da se prepluta razdalja pomnoži s količino prepeljanega tovora. [Sprememba 92]

B.  Spremljanje na letni ravni (člen 10)

Družbe za spremljanje drugih za podnebje pomembnih informacij na letni ravni upoštevajo naslednja pravila:

Vrednosti, ki jih je treba spremljati v skladu s členom 10, je treba določiti z združitvijo zadevnih podatkov po posameznih plovbah.

Povprečna energetska učinkovitost se spremlja na podlagi vsaj štirih dveh kazalnikov, tj. porabe goriva na razdaljo, porabe goriva na opravljeno prevozno dejavnost, ter emisij CO2 na razdaljo in emisij CO2 na opravljeno prevozno dejavnost, ki se izračunajo na naslednji način:

poraba goriva na razdaljo = skupna letna poraba goriva/skupna prepluta razdalja;

poraba goriva na opravljeno prevozno dejavnost = skupna letna poraba goriva/skupna opravljena prevozna dejavnost;

emisije CO2 na razdaljo = skupne letne emisije CO2/skupna prepluta razdalja;.

emisije CO2 na opravljeno prevozno dejavnost = skupne letne emisije CO2/skupna opravljena prevozna dejavnost. [Sprememba 93]

(1)UL C 67, 6.3.2014, str. 170.
(2)UL C ...
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014.
(4)Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (UL L 140, 5.6.2009, str. 136) in Direktiva 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov(UL L 140, 5.6.2009, str. 63).
(5)Sklep Komisije 2012/504/EU z dne 17. septembra 2012 o Eurostatu (UL L 251, 18.9.2012, str. 49).
(6)Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).
(7)Direktiva 2009/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skladnosti z zahtevami države zastave (UL L 131, 28.5.2009, str. 132).
(8)Direktiva 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča (UL L 131, 28.5.2009, str. 57).
(9)Uredba (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES (UL L 165, 18.6.2013, str. 13).
(10)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(11)Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).
(12)Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
(13) Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26).
(14)Uredba (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost (UL L 208, 5.8.2002, str. 1).
(15) Datum začetka veljavnosti te uredbe.
(16) Sklep Sveta 93/389/EGS z dne 24. junija 1993 o nadzornem mehanizmu Skupnosti za CO2 in druge emisije toplogrednih plinov (UL L 167. 9.7.1993, str. 31).
(17)Številka in leto te uredbe.
(18)+ Številka te uredbe.
(19)Številka te uredbe.
(20)Uredba Komisije (EU) št. 601/2012 z dne 21. junija 2012 o spremljanju emisij toplogrednih plinov in poročanju o njih v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 181, 12.7.2012, str. 30).

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov