Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2012/0193(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0251/2014

Predložena besedila :

A7-0251/2014

Razprave :

Glasovanja :

PV 16/04/2014 - 7.32
CRE 16/04/2014 - 7.32
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2014)0427

Sprejeta besedila
PDF 384kWORD 136k
Sreda, 16. april 2014 - Strasbourg
Boj proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava ***I
P7_TA(2014)0427A7-0251/2014
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (COM(2012)0363 – C7-0192/2012 – 2012/0193(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0363),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 325(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0192/2012),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja švedskega parlamenta v skladu s protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega računskega sodišča z dne 15. novembra 2012(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 10. oktobra 2012(2),

–  ob upoštevanju členov 55 in 37 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za proračunski nadzor ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v skladu s členom 51 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora proračunski nadzor in Odbora za državljanske svoboščine pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za pravne zadeve (A7-0251/2014),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 383, 12.12.2012, str. 1.
(2) UL C 391, 18.12.2012, str. 134.


Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/.../EU Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava
P7_TC1-COD(2012)0193

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 325(4) 83(2) Pogodbe, [Sprememba 1]

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega računskega sodišča(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2)

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Zaščita finančnih interesov Unije se ne nanaša samo na upravljanje proračunskih sredstev, temveč na vse ukrepe, ki negativno vplivajo ali bi lahko negativno vplivali na sredstva Unije in držav članic, namenjena za podporo ali stabilizacijo gospodarstva ali javnih financ držav članic v zvezi s politikami Unije.

(2)  Za zagotovitev učinkovite, sorazmerne in odvračilne zaščite finančnih interesov Unije bi morali v primerih najhujših vrst goljufiji podobnih ravnanj na tem področju kazenskopravni predpisi v državah članicah še naprej pred najhujšimi oblikami goljufijam podobnega ravnanja ter za čim boljšo zaščito finančnih interesov Unije bi morale določbe kazenskega prava držav članic dopolnjevati upravnopravno in civilnopravno zaščito izvedbene ukrepe civilnega in upravnega prava, pri tem pa bi se bilo treba izogibati neskladnostim znotraj teh pravnih področij in med njimi. [Sprememba 2]

(3)  Zaščita finančnih interesov Unije zahteva enotno opredelitev goljufije, ki zajema goljufivo ravnanje v škodo odhodkovne in prihodkovne strani proračuna EU ter sredstev in obveznosti proračuna Unije, vključno z dejavnostmi najemanja in dajanja posojil. [Sprememba 3]

(4)  Goljufije v zvezi z davkom na dodano vrednost (DDV) zmanjšujejo davčne prihodke držav članic in posledično uporabo enotne osnove za odmero DDV v posameznih državah članicah. Kakor je potrjeno s sodno prakso Sodišča Evropske unije(4), obstaja neposredna povezava med pobiranjem prihodkov iz naslova DDV ob spoštovanju prava Unije, ki se uporablja, in dajanjem ustreznih sredstev iz naslova DDV na razpolago proračunu Unije, saj lahko vsaka vrzel pri pobiranju prvih povzroči zmanjšanje drugih. Direktiva zato zajema prihodke iz naslova DDV v državah članicah.

(5)  Upoštevanje velikega vpliva protipravnega zmanjšanja lastnih sredstev iz naslova DDV na finančne interese EU in uporabo pragov iz te direktive je treba razlagati v skladu z načelom sorazmernosti, ob upoštevanju posebne narave in metodologije izračuna navedenih lastnih sredstev, vključno z različno obravnavo v državah članicah.

(6)  Na finančne interese Unije lahko negativno vpliva, če posamezni ponudniki z namenom, da bi obšli ali izkrivili kršili pravila, ki se uporabljajo za postopke javnih naročil ali postopke za dodelitev donacij, predložijo informacije organom za oddajo naročil ali dodelitev donacij na podlagi informacij, ki so jih protipravno nezakonito pridobili neposredno ali posredno od razpisnega organa. Takšno ravnanje je zelo podobno goljufiji, vendar ni nujno, da izpolnjuje vse znake nima nujno vseh značilnosti kaznivega dejanja goljufije na strani ponudnika, saj je predložena ponudba lahko popolnoma v skladu z vsemi zahtevami združuje vsa potrebna merila. Dogovorjeno oddajanje ponudb v javnih naročilih med ponudniki krši pravila Unije o konkurenci in enakovredne nacionalne predpise; preganja in sankcionira se po vsej Uniji ter bi moralo ostati zunaj področja uporabe te direktive. [Sprememba 4]

(7)  Zakonodajni akt Unije proti pranju denarja se v celoti uporablja za pranje premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji, ki so določena v tej direktivi. S sklicem na navedeni zakonodajni akt naj bi se zagotovilo, da sankcije, ki jih uvaja ta direktiva, veljajo za vsa kazniva dejanja zoper finančne interese Unije.

(8)  Korupcija pomeni posebej resno grožnjo finančnim interesom Unije in je v številnih primerih lahko povezana tudi z goljufivim ravnanjem. Zato je potrebna posebna določitev kaznivosti na tem področju. Zagotoviti je treba, da so zadevna kazniva dejanja zajeta v opredelitvi, in sicer ne glede na to, ali gre za kršitev uradnih dolžnosti ali ne. Glede kaznivih dejanj pasivne korupcije in poneverbe je treba vključiti opredelitev javnih uslužbencev, ki zajema vse uslužbence z uradnim položajem, imenovane, izvoljene ali pogodbeno zaposlene na podlagi pogodbe, ter osebe brez uradnega položaja, ki v okviru državnih organov in drugih organov javne uprave opravljajo funkcijo zagotavljanja storitev državljanom ali v splošnem javnem interesu, kot so v Uniji, državah članicah ali v tretjih državah. Fizične osebe so vse bolj dejavno vključene v upravljanje sredstev Unije. Da bi sredstva Unije ustrezno zavarovali pred korupcijo in poneverbo, bi morala torej opredelitev javnega uslužbenca za namene te direktive zajemati tudi osebe brez uradnega položaja, ki vseeno na podoben način opravljajo javno funkcijo v zvezi s sredstvi Unije, ki jim je zaupana, na primer pogodbeni izvajalci, vključeni pogodbene izvajalce, vključene v upravljanje takih sredstev EU. [Sprememba 5]

(9)  Na finančne interese Unije lahko negativno vplivajo nekatere vrste ravnanja javnega uslužbenca, ki imajo za cilj protipravno prilastitev sredstev v nasprotju s predvidenim namenom in z namenom škoditi finančnim interesom Unije. Zato je treba natančno in nedvoumno opredeliti kazniva dejanja, ki zajemajo takšno ravnanje. [Sprememba 6]

(9a)  Za kazniva dejanja iz te direktive je treba ugotoviti naklep pri vseh elementih, ki sestavljajo ta kazniva dejanja. V tej direktivi niso zajeta kazniva dejanja fizičnih oseb, pri katerih ugotovitev naklepa ni potrebna. [Sprememba 7]

(10)  Nekatera kazniva dejanja zoper finančne interese Unije so v praksi pogosto tesno povezana s kaznivimi dejanji, ki so zajeta v členu 83(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zakonodajnih aktih Unije, sprejetih na podlagi navedenega člena. Besedilo določb bi bilo zato treba uskladiti z navedenimi zakonodajnimi akti.

(11)  Pravne osebe bi morale biti v obsegu, v katerem so finančni interesi Unije lahko oškodovani ali ogroženi zaradi ravnanja, ki se lahko pripiše pravnim osebam, odgovorne za kazniva dejanja, ki so opredeljena v tej direktivi in storjena v njihovem imenu.

(12)  Za enakovredno zaščito finančnih interesov Unije z ukrepi, ki delujejo odvračilno po vsej Uniji, bi države članice morale določiti minimalni seznam in razpon sankcij za kazniva dejanja, opredeljena v tej direktivi. Razpon sankcij ne bi smel presegati razpona, ki je sorazmeren s težo kaznivih dejanj, zato bi bilo treba določiti prag, izražen v denarju, pod katerim določitev kaznivosti ni potrebna.

(13)  Ta direktiva ne vpliva na pravilno in učinkovito uporabo disciplinskih ukrepov. Sankcije, ki jih ni mogoče enačiti s kazenskimi sankcijami, se lahko v posameznih primerih upoštevajo v skladu z nacionalno zakonodajo, ko se oseba kaznuje za kaznivo dejanje, opredeljeno v tej direktivi; glede drugih sankcij bi bilo treba v celoti spoštovati načelo ne bis in idem. Ta direktiva ne določa kaznivosti ravnanja, za katero so predpisane tudi disciplinske sankcije ali drugi ukrepi v zvezi s kršitvijo uradnih dolžnosti, kadar se take disciplinske sankcije ali drugi ukrepi lahko uporabijo za zadevne osebe.

(14)  V okviru sankcij za fizične osebe bi morala biti v hujših primerih predvidena zaporna kazen. Taki hujši primeri bi morali biti opredeljeni z navedbo minimalne celotne škode, izražene v denarju, ki je bila s kaznivim dejanjem povzročena proračunu Unije in po možnosti drugim proračunom. Uvedba najnižje in najvišje mere kazni zapora je nujna za zagotovitev, da se finančni interesi Unije enakovredno zaščitijo po vsej Evropi. Najnižja kazen šestih mesecev zapora zagotavlja, da se evropski nalog za prijetje lahko izda in izvrši za kazniva dejanja, navedena v členu 2 Okvirnega sklepa o evropskem nalogu za prijetje, s čimer se zagotovi čim večja učinkovitost pravosodnega sodelovanja in sodelovanja na področju kazenskega pregona. Poleg tega bodo sankcije imele močan odvračilni učinek na potencialne storilce kaznivih dejanj po vsej Evropi. Strožje sankcije bi bilo treba izreči v primerih, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno v hudodelski združbi v smislu Okvirnega sklepa Sveta 2008/841/PNZ(5).

(15)  Predvsem zaradi mobilnosti storilcev in prihodkov, ki izvirajo iz protipravnih ravnanj v škodo finančnih interesov Unije, ter posledično zaradi zapletenih čezmejnih preiskav bi morale vse države članice za ukrepanje proti tem ravnanjem utemeljiti svojo pristojnost in sprejeti pravila o zastaralnih rokih.

(16)  Za zagotovitev skladnosti zakonodaje Unije in spoštovanja načela, da ne bo nihče dvakrat kaznovan za isto kaznivo dejanje, je treba razjasniti razmerje med kaznimi, določenimi v tej direktivi, in drugimi relevantnimi upravnimi ukrepi, določenimi v zakonodaji Unije. Direktiva ne bi smela posegati v uporabo posebnih upravnih ukrepov, sankcij in glob iz zakonodaje Unije.

(17)  Brez poseganja v druge obveznosti po pravu Unije je treba sprejeti ustrezno določbo za sodelovanje med državami članicami in Komisijo, vključno z izmenjavo informacij med državami članicami, Evropskim uradom za pravosodno sodelovanje (Eurojust) in Komisijo, da se zagotovi učinkovito ukrepanje proti kaznivim dejanjem, opredeljenim v tej direktivi, ki škodijo finančnim interesom Unije. [Sprememba 10]

(18)  Ta direktiva bi morala razveljaviti in nadomestiti Konvencijo o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti z dne 26. julija 1995(6) ter njena protokola z dne 27. septembra 1996(7) in 29. novembra 1996(8).

(19)  Pravilno izvajanje te direktive v državah članicah vključuje obdelavo osebnih podatkov s strani pristojnih nacionalnih organov ter njihovo izmenjavo med državami članicami na eni strani in pristojnimi organi Unije na drugi strani. Obdelavo osebnih podatkov na nacionalni ravni s strani pristojnih nacionalnih organov bi morala urejati nacionalna zakonodaja, ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o varstvu posameznikov v zvezi z avtomatsko obdelavo osebnih podatkov z dne 28. januarja 1981 in njenega dodatnega protokola (ETS št. 181). Izmenjava osebnih podatkov med državami članicami bi morala izpolnjevati zahteve Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ(9). Obdelava osebnih podatkov s strani institucij, organov, uradov in agencij Unije bi morala biti v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(10) ter z veljavnimi določbami o tajnosti sodnih preiskav.

(20)  Odvračilni učinek, ki se želi doseči z uporabo kazenskih sankcij, zahteva posebno pozornost v zvezi s temeljnimi pravicami. Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, in sicer predvsem pravico do svobode in varnosti, varstvo osebnih podatkov, svobodo izbire poklica in pravico do dela, svobodo gospodarske pobude, lastninsko pravico, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, domnevo nedolžnosti in pravico do obrambe, načeli zakonitosti in sorazmernosti kaznivih dejanj in kazni, pa tudi prepoved, da se za isto kaznivo dejanje kazensko preganja ali kaznuje dvakrat. Namen te direktive je zagotovitev popolnega spoštovanja navedenih pravic in načel ter jo je treba temu ustrezno izvajati.

(21)  Ta direktiva se uporablja brez poseganja v določbe o odpravi imunitete, ki jih vsebujejo PDEU, Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije, Statut Sodišča Evropske unije ter predpisi za njihovo izvajanje, pa tudi podobne določbe nacionalne zakonodaje.

(22)  Ta direktiva ne posega v splošna pravila in načela nacionalnega kazenskega prava o izrekanju in izvrševanju kazenskih sankcij ob upoštevanju dejanskih okoliščin vsakega posameznega primera.

(23)  Ker cilja te direktive države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Naslov I

Vsebina in opredelitev pojmov

Člen 1

Vsebina

Ta direktiva z opredelitvijo kaznivih dejanj in sankcij določa potrebne ukrepe za preprečevanje goljufij in drugih protipravnih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, ter boj proti njim, da se omogoči učinkovita in enakovredna zaščita v državah članicah in institucijah, organih, uradih in agencijah Unije ter spodbudi kredibilnost institucij in pobud Unije. [Sprememba 11]

Člen 2

Opredelitev finančnih interesov Unije

V tej direktivi „finančni interesi Unije“ pomenijo vsa sredstva in obveznosti do virov sredstev, ki jih upravljajo Unija in njene institucije, organi in agencije ali se upravljajo v njihovem imenu, ter vse njeno finančno poslovanje, vključno z zadolževanjem in posojanjem, ter zlasti vse prihodke in odhodke, zajete, pridobljene ali dolgovane v okviru: [Sprememba 12]

(a)  proračuna Unije;

(b)  proračunov institucij, organov, uradov in agencij, ustanovljenih na podlagi Pogodb v skladu s pogodbami, ali proračunov, ki jih te institucije, organi, uradi in agencije neposredno ali posredno upravljajo in spremljajo. [Sprememba 13]

Naslov II

Kazniva dejanja na področju preprečevanja goljufij, ki škodijo finančnim interesom Unije, in boja proti njim

Člen 3

Goljufija, ki škodi finančnim interesom Unije

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da je naslednje ravnanje, če je storjeno naklepno, opredeljeno kot kaznivo dejanje:

(a)  glede odhodkov, vsako dejanje ali opustitev dejanja v zvezi z:

(i)  uporabo ali predložitvijo lažnih, nepravilnih ali nepopolnih izjav ali dokumentov, ki ima za posledico protipravno prilastitev ali nezakonito zadrževanje sredstev iz proračuna Unije ali proračunov, ki jih upravlja Unija ali se upravljajo v njenem imenu,

(ii)  nerazkritjem informacij, ki pomeni kršitev posebne obveznosti, z enakim učinkom, ali

(iii)  uporabo obveznosti ali izdatkov za neodobrene namene;

(b)  glede prihodkov, vsako dejanje ali opustitev dejanja v zvezi z:

(i)  uporabo ali predložitvijo lažnih, nepravilnih ali nepopolnih izjav ali dokumentov, ki ima za posledico nezakonito zmanjšanje sredstev iz proračuna Unije ali proračunov, ki jih upravlja Unija ali se upravljajo v njenem imenu,

(ii)  nerazkritjem informacij, ki pomeni kršitev posebne obveznosti, z enakim učinkom, ali

(iii)  zlorabo zakonito pridobljene koristi z enakim učinkom.

Člen 4

Goljufiji podobna kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da je vsaka predložitev informacij ali opustitev predložitve informacij subjektom ali organom za oddajo naročil ali dodelitev donacij v postopku javnih naročil ali postopku za dodelitev donacij, ki vključuje finančne interese Unije, s strani kandidatov, ponudnikov ali oseb, ki so odgovorne za pripravo odgovorov na razpis za zbiranje ponudb ali vlog za donacije takih udeležencev ali so vključene v tako pripravo, če je storjena naklepno in z namenom obiti ali izkriviti uporabo meril za ugotavljanje upravičenosti, izključitev, izbor ali dodelitev oziroma izkriviti ali uničiti naravno konkurenco med ponudniki, opredeljena kot kaznivo dejanje.[Sprememba 14]

2.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da je pranje denarja, kakor je opredeljeno v členu 1(2) Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta(11), vključno s premoženjsko koristjo, pridobljeno in drugimi dohodki, pridobljenimi s kaznivimi dejanji, ki so določena v tej direktivi, opredeljeno kot kaznivo dejanje. [Sprememba 15]

3.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da je naslednje ravnanje, sta pasivna in aktivna korupcija, če je storjeno naklepno, opredeljeno sta storjeni namerno, opredeljeni kot kaznivo dejanje: kaznivi dejanji.

Za namene te direktive pasivna korupcija zajema ravnanje javnega uslužbenca, ki neposredno ali prek posrednika vnaprej zahteva ali sprejme kakršno koli korist ali obljubo takšne koristi zase ali za tretjo osebo ali sprejme obljubo take koristi, da bi opravil dejanje ali da ne bi opravil za izvedbo, odložitev ali opustitev dejanja ki je v skladu s svojimi z njegovimi dolžnostmi ali pri sodi k izvajanju svojih njegovih funkcij, ne glede na to, ali gre za kršitev njegovih uradnih dolžnosti ali ne, na način, ki škoduje ali bi lahko škodoval finančnim interesom Unije (pasivna korupcija);.

Za namene te direktive aktivna korupcija zajema ravnanje katere koli osebe, ki javnemu uslužbencu neposredno ali prek posrednika obljubi, ponudi ali da kakršno koli korist zanj ali za tretjo osebo, da bi opravil dejanje ali da ne bi opravil za izvedbo, odložitev ali opustitev dejanja, ki je v skladu s svojimi z njegovimi dolžnostmi ali pri sodi k izvajanju svojih njegovih funkcij na način, ki škoduje ali bi lahko škodoval finančnim interesom Unije (aktivna korupcija), oziroma v zameno za takšno preteklo ravnanje javnega uslužbenca. [Sprememba 16]

4.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da je naklepno poneverba, če je storjena naklepno, opredeljena kot kaznivo dejanje.

Za namene te direktive poneverba zajema dejanje javnega uslužbenca, ki dodeli ali nakaže denar ali si protipravno prilasti ali uporablja sredstva v nasprotju s predvidenim namenom in z namenom škoditi na način, ki škodi finančnim interesom Unije, opredeljeno kot kaznivo dejanje (poneverba). [Sprememba 17]

5.  V tem členu „javni uslužbenec“ pomeni:

(a)  vsako osebo, ki opravlja javne naloge za Unijo ali v državah članicah ali tretjih državah in ima zakonodajno, upravno ali sodno funkcijo vsakega uradnika Unije ali nacionalnega uradnika, vključno z nacionalnimi uradniki druge države članice in nacionalnimi uradniki tretje države.

Izraz „uradnik Unije“ pomeni:

(i)  vsako osebo, ki je uradnik ali pogodbeni uslužbenec v smislu kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije ali pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (v nadaljevanju: kadrovski predpisi),

(ii)  vsako osebo, ki jo država članica ali kateri koli javni ali zasebni organ napoti v institucijo, organ, urad ali agencijo Unije in ki opravlja funkcije, enakovredne tistim, ki jih opravljajo uradniki Unije ali drugi uslužbenci.

Člani organov, uradov ali agencij, ustanovljenih v skladu s pogodbama, ter uslužbenci teh organov, uradov in agencij se obravnavajo kot uradniki Unije, če zanje kadrovski predpisi ne veljajo.

Izraz „nacionalni uradnik“ se razume kot sklic na opredelitev „uradnika“ ali „javnega uradnika“ v nacionalni zakonodaji države, kjer opravlja funkcijo.

V primeru postopkov, v katerih je udeležen uradnik države članice ali nacionalni uradnik iz tretje države in ki jih sproži druga država članica, slednja ni dolžna uporabljati opredelitve „nacionalni uradnik“, razen če je opredelitev v skladu z njenim nacionalnim pravom;

(b)  vsako drugo osebo brez navedenih funkcij, ki ji je zaupana javna funkcija, ki vključuje upravljanje finančnih interesov Unije opravlja javne naloge za Unijo ali sprejemanje v državah članicah ali tretjih državah in sodeluje pri finančnem upravljanju ali sprejemanju odločitev v zvezi s finančnimi interesi Unije z njimi v državah članicah ali tretjih državah. [Sprememba 18]

Naslov III

Splošne določbe v zvezi s kaznivimi dejanji na področju preprečevanja goljufij, ki škodijo finančnim interesom Unije, in boja proti njim

Člen 5

Napeljevanje, pomoč in poskus

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, s katerimi zagotovijo, da se napeljevanje h kaznivim dejanjem iz naslova II in pomoč pri njih kaznujeta ter pomoč in podpora pri storitvi kaznivih dejanj iz členov 3 in 4 kaznujejo kot kaznivo dejanje. [Sprememba 19]

2.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, s katerimi zagotovijo, da je se poskus storitve katerega koli kaznivega dejanja iz člena 3 ali odstavka 4 in člena 4 kazniv(4) kaznuje kot kaznivo dejanje. [Sprememba 20]

Člen 6

Odgovornost pravnih oseb

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se kazenska odgovornost uveljavi zoper pravne osebe za kazniva dejanja iz naslova II členov 3, 4 in 5, ki jih v korist pravne osebe stori katera koli oseba, ki deluje samostojno ali kot del organa pravne osebe in ima v pravni osebi vodilni položaj na podlagi: [Sprememba 21]

(a)  pooblastila za zastopanje pravne osebe;

(b)  pristojnosti za sprejemanje odločitev v imenu pravne osebe; ali

(c)  pristojnosti za opravljanje nadzora znotraj pravne osebe.

2.  Države članice sprejmejo tudi potrebne ukrepe za zagotovitev, da se kazenska odgovornost uveljavi zoper pravne osebe, kadar sta pomanjkljivi nadzor ali kontrola s strani osebe iz odstavka 1 omogočila, da je v korist pravne osebe njej podrejena oseba storila katero koli kaznivo dejanje iz naslova II členov 3, 4 in 5. [Sprememba 22]

3.  Kazenska odgovornost pravnih oseb na podlagi odstavkov 1 in 2 ne izključuje kazenske odgovornosti fizičnih oseb, ki so storilci kaznivih dejanj iz naslova II členov 3 in 4 ali kazensko odgovorni na podlagi člena 5. [Sprememba 23]

4.  V tej direktivi „pravna oseba“ pomeni vsak subjekt, ki ima v skladu z veljavnim pravom status pravne osebe, razen državnih organov ali organov javne uprave, ki izvršujejo državno oblast, in javnih mednarodnih organizacij.

Člen 7

Kazni za fizične osebe

1.  Države članice v zvezi s fizičnimi osebami zagotovijo, da se kazniva dejanja iz naslova II členov 3, 4 in 5 kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi, vključno z denarno kaznijo in zaporno kaznijo, kakor je določena v členu 8. [Sprememba 24]

2.  V primerih manjših kršitev, ki vključujejo škodo, manjšo od 10 0005 000 EUR, in koristi, manjše od 10 0005 000 EUR, ter ne vključujejo posebno obteževalnih obremenilnih okoliščin, lahko države članice namesto kazenskih predvidijo naložitev druge sankcije. [Sprememba 25]

3.  Odstavek 1 tega člena ne posega v izvrševanje disciplinskih pooblastil pristojnih organov zoper javne uslužbence, kot je opredeljeno v členu 4(5). [Sprememba 26]

4.  Države članice zagotovijo, da se druge sankcije, ki jih ni mogoče enačiti s kazenskimi in so že bile izrečene zadevni osebi za isto ravnanje, lahko upoštevajo pri izrekanju kazni za kaznivo dejanje iz naslova II.

Člen 8

Najnižja in najvišja zaporna kazen

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se kazniva dejanja iz člena 3 ter odstavkov 1 in 4 člena 4, ki vključujejo korist ali škodo v višini najmanj 100 000 50 000 EUR, kaznujejo z: [Sprememba 43]

(a)  najnižjo kaznijo najmanj 6 mesecev zapora; [Sprememba 27]

(b)  najvišjo kaznijo najmanj 5 let zapora.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se kazniva dejanja iz odstavkov 2 in 3 člena 4, ki vključujejo korist ali škodo v višini najmanj 30 000 EUR, kaznujejo z:

(a)  najnižjo kaznijo najmanj 6 mesecev zapora; [Sprememba 28]

(b)  najvišjo kaznijo najmanj 5 let zapora.

2.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se kazniva dejanja iz naslova II členov 3, 4 in 5 kaznujejo z najvišjo kaznijo najmanj 10 let zapora, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v hudodelski združbi v smislu Okvirnega sklepa 2008/841/PNZ. [Sprememba 30]

Člen 8a

Obremenilne okoliščine

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se v primeru, ko se ugotovi, da je bilo kaznivo dejanje iz člena 3, 4 ali 5 storjeno v hudodelski združbi v smislu Okvirnega sklepa 2008/841/PNZ, to dejstvo upošteva kot obremenilna okoliščina za namene izreka kazni. [Sprememba 31]

Člen 9

Minimalni seznam sankcij za pravne osebe

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se pravna oseba, zoper katero se uveljavi kazenska odgovornost v skladu s členom 6, kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi sankcijami, ki vključujejo denarne kazni in globe, lahko pa tudi druge sankcije, kot so:

(a)  odvzem pravice do državnih ugodnosti ali pomoči;

(aa)  začasna ali stalna prepoved sodelovanja v postopkih javnih naročil Unije; [Sprememba 32]

(b)  začasna ali stalna prepoved opravljanja poslovnih dejavnosti;

(c)  uvedba sodnega nadzora;

(d)  sodna likvidacija;

(e)  začasno ali trajno zaprtje poslovalnic, ki so bile uporabljene za storitev kaznivega dejanja.

Člen 9a

Pravilo „ne bis in idem“

Države članice v nacionalnem kazenskem pravu uporabijo pravilo „ne bis in idem“, na podlagi katerega se osebe, katere sojenje se je zaključilo v eni državi članici, ne sme preganjati v drugi državi članici v zvezi z istimi dejstvi, če je bila kazen že naložena, če je bila izvršena, če je v postopku izvršitve ali če je v skladu z zakoni države, ki je izrekla kazen, ni več mogoče izvršiti. [Sprememba 33]

Člen 10

Zamrznitev in zaplemba

Države članice v skladu z Direktivo 2014/42/EU Evropskega parlamenta in Sveta(12) zagotovijo zamrznitev in zaplembo premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji iz naslova II, ter pripomočkov v zvezi z njimi.

Člen 11

Pristojnost

1.  Države članice s potrebnimi ukrepi utemeljijo svojo pristojnost za kazniva dejanja iz naslova II členov 3, 4 in 5, kadar:

(a)  je kaznivo dejanje v celoti ali delno storjeno na njihovem ozemlju; ali

(b)  je storilec njihov državljan ali prebiva na njihovem ozemlju ali

(c)  se za storilca uporabljajo kadrovski predpisi oziroma so se uporabljali v času, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno. [Sprememba 34]

2.  V primeru iz točke (b) odstavka 1 države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da njihova pristojnost ni pogojena s tem, da se pregon lahko začne le na podlagi prijave žrtve v kraju, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, ali ovadbe s strani države, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno.

3.  Države članice zagotovijo, da v njihovo pristojnost spadajo primeri, ko je kaznivo dejanje storjeno z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij z dostopom z njihovega ozemlja.

Člen 12

Zastaranje kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije

1.  Države članice zagotovijo, da zastaralni rok, v katerem so mogoči preiskava, kazenski pregon, sojenje in sprejetje sodne odločbe v zvezi s kaznivimi dejanji iz naslova II in člena 5, znaša najmanj pet let od storitve kaznivega dejanja.

2.  Države članice zagotovijo, da se zastaranje pretrga in začne znova teči z vsakim dejanjem pristojnega nacionalnega organa, vključno zlasti z učinkovito uvedbo preiskave ali pregona, do najmanj deset let od storitve kaznivega dejanja.

3.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo izvršitev kazni na podlagi pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje iz naslova II in člena 5 v dovolj dolgem obdobju, ki ne sme biti krajše od 10 let od datuma pravnomočne obsodbe.

Člen 13

Izterjava

Ta direktiva ne posega v izterjavo zneskov, nepravilno izplačanih v zvezi s storitvijo kaznivih dejanj iz naslova II členov 3, 4 in 5.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev takojšnje povrnitve takšnih zneskov in njihov prenos v proračun Unije brez poseganja v predpise o finančnih popravkih in povrnitvi nepravilno porabljenih zneskov, ki urejajo ustrezne sektorje Unije. Države članice redno vodijo tudi evidenco o povrnjenih zneskih, zneskih, ki jih ni bilo mogoče povrniti, in o razlogih, zaradi katerih povračilo ni bilo mogoče, ter o tem obveščajo ustrezne institucije ali organe Unije. [Sprememba 35]

Člen 14

Povezava z drugimi veljavnimi pravnimi akti Unije

Uporaba upravnih ukrepov, sankcij in glob, kakor so določeni v zakonodaji Unije, zlasti tistih v smislu členov 4 in 5 Uredbe Sveta št. 2988/95(13), ali v nacionalni zakonodaji, sprejeti v skladu s posebno obveznostjo po pravu Unije, ne posega v to direktivo. Države članice zagotovijo, da kazenski postopki, uvedeni na podlagi nacionalnih predpisov za izvajanje te direktive, ne vplivajo na pravilno in učinkovito uporabo upravnih ukrepov, sankcij in glob, ki jih ni mogoče enačiti s kazenskim postopkom in ki so določeni v zakonodaji Unije ali nacionalnih izvedbenih predpisih.

Naslov IV

Končne določbe

Člen 15

Sodelovanje med državami članicami in Evropsko komisijo (Evropskim uradom za boj proti goljufijam) [Sprememba 36]

1.  Države članice, Eurojust in Komisija brez poseganja v predpise o čezmejnem sodelovanju in medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah ter v okviru svojih pristojnosti medsebojno sodelujejo v boju proti kaznivim dejanjem iz naslova IIiz členov 3, 4 in 5. Komisija in, kadar je ustrezno, Eurojust v ta namen zagotovi zagotovita tehnično in operativno pomoč, ki jo pristojni nacionalni organi potrebujejo za boljše usklajevanje njihovih preiskav. [Sprememba 37]

2.  Pristojni organi v državah članicah lahko v okviru svojih pristojnosti izmenjujejo informacije s Komisijo in Eurojustom, da se lažje ugotovijo dejstva in zagotovi učinkovito ukrepanje proti kaznivim dejanjem iz naslova IIčlenov 3, 4 in 5. Komisija, Eurojust in pristojni nacionalni organi v vsakem posameznem primeru spoštujejo člen 6 Pogodbe o Evropski uniji in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah ter veljavno zakonodajo Unije o varstvu osebnih podatkov in upoštevajo zahteve tajnosti preiskovalnega postopka in zahteve varstva podatkov. V ta namen lahko država članica pri posredovanju informacij Komisiji in Eurojustu določi posebne pogoje za uporabo informacij s strani Komisije, Eurojusta ali druge države članice, kateri se navedene informacije lahko posredujejo. [Sprememba 38]

2a.  Računsko sodišče, nacionalne revizijske institucije, na primer za revizijo transakcij, ki izhajajo iz deljenega upravljanja, in revizorji, ki opravljajo revizije proračunov institucij, organov in agencij, ustanovljenih v skladu s pogodbama, ali proračunov, ki jih upravljajo ali nadzorujejo institucije, OLAF razkrijejo vsa kazniva dejanja, ki jih odkrijejo pri opravljanju svojih nalog. [Sprememba 39]

2b.  Javni uslužbenci Unije OLAF razkrijejo vsa kazniva dejanja, ki jih odkrijejo pri opravljanju svojih nalog. [Sprememba 40]

Člen 16

Razveljavitev kazenskopravnih konvencij o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti

Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti z dne 26. julija 1995 ter njeni protokoli z dne 27. septembra 1996, 29. novembra 1996 in 19. junija 1997 se razveljavijo z učinkom od [dan začetka uporabe v skladu z drugim pododstavkom člena 17(1)].

Člen 17

Prenos

1.  Države članice najpozneje do ... sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Navedeni predpisi se uporabljajo od … .

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Države članice določijo način sklicevanja.

2.  Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 17a

Poročanje, statistični podatki in ocenjevanje

1.  Komisija v [24 mesecih po roku za začetek izvajanja te direktive] in potem vsako leto Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni, v kakšnem obsegu so države članice sprejele ukrepe, potrebne za uskladitev s to direktivo, in ali je slednja učinkovito sredstvo za uresničevanje ciljev, ki jih vsebuje.

Ta poročila se sklicujejo na informacije, ki jih posredujejo države članice v skladu z odstavkom 2.

2.  Države članice redno zbirajo in vzdržujejo izčrpne statistične podatke ustreznih organov za pregled učinkovitosti sistemov, vzpostavljenih za zaščito finančnih interesov Unije. Vsako leto Komisiji posredujejo zbrane statistične podatke, ki zajemajo:

(a)  število začetih kazenskih postopkov, razčlenjeno na število opuščenih kazenskih postopkov, postopkov, ki so se zaključili z oprostitvijo, postopkov, v katerih je bil pregon uspešen, in postopkov, ki še niso končani;

(b)  izterjane in neizterjane zneske po končanih kazenskih postopkih;

(c)  številko zahtevkov za pomoč, prejetih od druge države članice, razčlenjeno na število odobrenih in zavrnjenih zahtevkov.

3.  Komisija v [60 mesecih po roku za začetek izvajanja te direktive] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži celovito oceno te direktive na osnovi izkušenj in zlasti poročil ter statističnih podatkov, pridobljenih v skladu z odstavkoma 1 in 2. Komisija po potrebi sočasno predloži predlog za spremembo te direktive, pri čemer ustrezno upošteva rezultate ocene. [Sprememba 41]

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 19

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1)UL C 383, 12.12.2012, str. 1.
(2) UL C 391, 18.12.2012, str. 134.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014.
(4)Sodba Sodišča z dne 15. novembra 2011 v zadevi C-539/09Komisija proti Nemčiji ([2011] ECR I-11235).
(5)Okvirni sklep Sveta 2008/841/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o boju proti organiziranemu kriminalu (UL L 300, 11.11.2008, str. 42).
(6)UL C 316, 27.11.1995, str. 48.
(7)UL C 313, 23.10.1996, str. 1.
(8)UL C 151, 20.5.1997, str. 1.
(9)Okvirni sklep Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (UL L 350, 30.12.2008, str. 60).
(10)Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
(11)Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str. 15).
(12)Direktiva 2014/42/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o začasnem zavarovanju in odvzemu predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji (UL L 127, 29.4.2014, str. 39).
(13)Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov