Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2014 o ruskem pritisku na države vzhodnega partnerstva, zlasti o destabilizaciji vzhodne Ukrajine (2014/2699(RSP))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o evropski sosedski politiki, vzhodnem partnerstvu in Ukrajini, zlasti resolucije z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Ukrajini(1) in z dne 13. marca 2014 o invaziji Rusije na Ukrajino(2),
– ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega v prvi obravnavi dne 3. aprila 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o znižanju ali odpravi carinskih dajatev za blago s poreklom iz Ukrajine(3),
– ob upoštevanju sklepov o Ukrajini, sprejetih 3. marca 2014 na izredni seji Sveta za zunanje zadeve, in sklepov, sprejetih na sejah Sveta za zunanje zadeve 17. marca 2014 in 14. aprila 2014,
– ob upoštevanju izjave voditeljev držav oziroma vlad o Ukrajini na Evropskem svetu 6. marca 2014,
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o Ukrajini z dne 20. marca 2014,
– ob upoštevanju sklepov vrha v Vilni z dne 28. in 29. novembra 2013,
– ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 9. aprila 2014 o nedavnih dogodkih v Ukrajini: ogroženo delovanje demokratičnih institucij,
– ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN z dne 27. marca 2014 z naslovom Ozemeljska celovitost Ukrajine(4),
– ob upoštevanju skupne izjave voditeljev skupine G-7 z dne 24. marca 2014 v Haagu,
– ob upoštevanju člena 110(2) in 110(4) Poslovnika,
A. ker je bil v avtonomni republiki Krim in mestu Sevastopol 16. marca 2014 organiziran nezakonit in nelegitimen referendum, ki je potekal pod nadzorom ruske vojske; ker so ruske oblasti in zakonodajalci kljub mednarodni obsodbi referenduma hitro priključili ta ukrajinski polotok, kar je v nasprotju z mednarodnim pravom;
B. ker je bilo v zadnjih dneh na vzhodu in jugu Ukrajine nekaj proruskih protestov; ker so proruski separatisti, v večini primerov pod vodstvom ruskih specialnih enot, zavzeli lokalne upravne stavbe v Harkovu, Luhansku in Donecku; ker so ti elementi pod vodstvom skupine po imenu Ruski sektor okupirali stavbo lokalne vlade v Donecku, razglasili samostojno Ljudsko republiko Doneck, neodvisno od Kijeva, in napovedali referendum o odcepitvi te regije, ki naj bi potekal najpozneje 11. maja 2014;
C. ker so v vrsti usklajenih hitrih napadov 12. in 13. aprila 2014 močno oboroženi zamaskirani moški, katerih identiteta ni znana, delovali pa naj bi pod vodstvom ruskih specialnih enot, napadli in zavzeli policijske postaje in vladna poslopja v mestih Slovjansk, Kramatorsk, Krasni Liman, Mariupol, Jenakijevo in drugih mestih v doneški oblasti; ker je v spopadih izgubil življenje najmanj en policist, več pa je bilo ranjenih;
D. ker obstaja nevarnost, da bo Rusija vsako nadaljnje stopnjevanje nasilne destabilizacije v vzhodni in južni Ukrajini izkoristila kot pretvezo za nadaljevanje vojaške agresije, preprečitev predsedniških volitev in prisilno federalizacijo Ukrajine;
E. ker so čete ob rusko-ukrajinski meji še vedno v bojni pripravljenosti, čeprav je Rusija obljubila, da bo zmanjšala napetosti in svoje čete umaknila; ker je dejansko možno, da bi Rusija poskušala ponoviti „krimski scenarij“;
F. ker Rusija še naprej krši svoje mednarodne obveznosti, med njimi obveznosti iz ustanovne listine OZN, helsinške sklepne listine, statuta Sveta Evrope, zlasti pa memorandum iz Budimpešte o varnostnih zagotovilih za Ukrajino iz leta 1994;
G. ker je EU sprejela ekonomski sveženj v podporo Ukrajini, ki vključuje tudi makrofinančno pomoč in avtonomne trgovinske ukrepe; ker naj bi Ukrajina z Mednarodnim denarnim skladom kmalu sklenila sporazum o načrtu pomoči; ker obveznosti, vezane na ta sporazum, doslej še niso bile razkrite;
H. ker se družbene in gospodarske razmere v državi še naprej slabšajo, med drugim zaradi ruske destabilizacije in trgovinskih omejitev; ker je splošna revščina še vedno eden najhujših družbeno-gospodarskih problemov v Ukrajini; ker nedavno poročilo OZN navaja, da je stopnja revščine v Ukrajini zdaj okrog 25 %, pri čemer 11 milijonov ljudi zasluži manj od tamkajšnjih socialnih standardov;
I. ker sta EU in Ukrajina 21. marca 2014 podpisali politične določbe pridružitvenega sporazuma in se zavezali, da bosta čim prej podpisali preostali del sporazuma, ki vključuje poglobljeno in celovito območje proste trgovine;
J. ker sta potrebna močna mednarodna diplomatska dejavnost na vseh ravneh in pogajalski proces, da bi se razmere umirile in ublažila napetost, preprečila nenadzorovana kriza in zagotovila mirna rešitev; ker se mora EU odzvati učinkovito, da bi Ukrajini omogočila polno izvajanje in uživanje njene suverenosti ter ozemeljske celovitosti brez zunanjih pritiskov;
K. ker je vrhovni sovjet separatistične regije Pridnestrje v Moldaviji takoj po priključitvi Krima Rusko federacijo uradno zaprosil, naj preuči možnost priključitve Pridnestrja;
L. ker Rusija še vedno zaseda gruzijski regiji Abhazijo in Chinvali/Južno Osetijo ter s tem krši temeljne norme in načela mednarodnega prava; ker je na teh območjih prišlo do etničnega čiščenja in prisilnih demografskih sprememb pod dejanskim nadzorom okupacijske sile, ki je odgovorna za kršitve človekovih pravic na teh območjih;
M. ker je Rusija zvišala cene plina za Ukrajino, ki od 1. aprila 2014 znašajo 486 ameriških dolarjev na tisoč kubičnih metrov plina (pred tem datumom je bila cena 268 ameriških dolarjev), s čimer je enostransko razveljavila popust, ki ga je Ukrajina dobila v okviru harkovskih dogovorov, ki so urejali najem pomorskega oporišča Sevastopol, zadnjih nekaj dni pa prepoveduje uvoz mlečnih izdelkov iz Ukrajine na rusko ozemlje; ker je ruska federacije poleg tega začela samovoljno uporabljati enostranske trgovinske omejitve za izdelke iz Gruzije in Moldavije;
N. ker je ruska priključitev Krimskega polotoka nedvomna kršitev mednarodnega prava, ki spodjeda zaupanje v mednarodne instrumente, vključno s sporazumi o razoroževanju in neširjenju jedrskega orožja; ker bi lahko nova oboroževalna tekma vodila v dodatno zaostritev položaja; ker je nujno treba preprečiti nastanek tako nevarnega položaja, ki bi lahko hitro ušel nadzoru;
1. najstrožje obsoja naraščajočo destabilizacijo in provokacije v vzhodni in južni Ukrajini; zavrača vsakršne priprave na nezakonite referendume po krimskem zgledu; opozarja, da bi lahko Rusija naraščajočo destabilizacijo in sabotaže, ki jih pod vodstvom ruskih specialnih enot povzročajo proruski oboroženi, izurjeni in dobro usklajeni separatisti, uporabila kot pretvezo za vojaško posredovanje, preprečitev predsedniških volitev in prisilno federalizacijo kot predhodnico razdelitve Ukrajine;
2. izraža najglobljo zaskrbljenost zaradi hitrega slabšanja položaja in prelivanja krvi v vzhodni in južni Ukrajini; poziva Rusijo, naj takoj umakne svojo navzočnost, s tem pa podporo nasilnim separatistom in oboroženim milicam, ki so zavzele vladne stavbe v Slovjansku, Donecku in drugih mestih, ustavi vse provokativne dejavnosti, namenjene podpihovanju nemirov in destabilizaciji položaja, umakne vojsko z vzhodne meje Ukrajine ter si prizadeva za mirno rešitev krize s političnimi in diplomatskimi sredstvi; izraža polno podporo ukrajinski vladi, s katero je v celoti solidaren v njenih prizadevanjih za ponovno vzpostavitev oblasti v okupiranih mestih; pozdravlja umirjen in zmeren način, na katerega je ukrajinska vlada doslej reševala to fazo krize, in opominja, da imajo ukrajinske oblasti vso pravico do uporabe vseh vojaških sredstev za ponoven prevzem nadzora nad svojim ozemljem, vključno s pravico do samoobrambe, kot jo opredeljuje 51. člen ustanovne listine OZN; svari Rusijo, naj ne zlorabi zakonite pravice Ukrajine do obrambe svoje ozemeljske celovitosti kot izgovor za začetek obsežne vojaške invazije;
3. znova izraža odločno podporo suverenosti, ozemeljski celovitosti in politični neodvisnosti Ukrajine ter vseh držav vzhodnega partnerstva; na agresivna dejanja Rusije gleda kot na hudo kršitev mednarodnega prava in njenih mednarodnih obveznosti, ki izhajajo iz ustanovne listine OZN, helsinške sklepne listine, statuta Sveta Evrope in memoranduma iz Budimpešte o varnostnih zagotovilih iz leta 1994, kot tudi dvostranskih obveznosti, ki izhajajo iz dvostranske pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in partnerstvu iz leta 1997;
4. poudarja, da v zadnjem času iz Ukrajine ne poročajo o napadih, ustrahovanju ali kakršnih koli oblikah diskriminacije zoper ruske državljane ali pripadnike ruske narodnosti oziroma drugih manjšin, kar so potrdili tudi verodostojni mednarodni organi, ki spremljajo tamkajšnje razmere, denimo OZN, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Svet Evrope;
5. je prepričan, da rusko sklicevanje na pravico do uporabe vseh sredstev za zaščito ruskih manjšin v tretjih državah, ki jo je predsednik Putin oznanil v svojem govoru 18. marca 2014, ni skladno z mednarodnim pravom in je v nasprotju s temeljnimi načeli mednarodnega delovanja v 21. stoletju, obenem pa ogroža tudi povojno evropsko ureditev; poziva svet federacije, naj takoj umakne mandat za uporabo sile na ozemlju Ukrajine;
6. ponovno poudarja, da morajo EU in njene države članice v dialogu z Rusijo nastopiti enotno; meni, da bi moral Svet zaradi trenutnih razmer okrepiti drugo fazo sankcij in se pripraviti na tretjo fazo (ekonomske sankcije), ki jo je treba začeti nemudoma izvajati; nadalje ponavlja svoj poziv Svetu, naj hitro uvede embargo na orožje in tehnologijo z dvojno rabo;
7. poziva k uvedbi ukrepov proti ruskim podjetjem in njihovim podružnicam, zlasti v energetskem sektorju, kot tudi proti ruskim naložbam in sredstvom v EU, obenem pa z namenom morebitne prekinitve veljavnosti pregleda vse sporazume z Rusijo;
8. poziva EU, naj Ukrajino podpre v mednarodnih organih, zlasti v mednarodnih sodnih organih, če se bo odločila, da proti Rusiji sproži postopek zaradi kršenja suverenosti in ozemeljske celovitosti;
9. poudarja, da mora Rusija nujno vzpostaviti konstruktiven dialog s sedanjo, legitimno vlado Ukrajine, ter podpira dejavna diplomatska prizadevanja EU za umiritev krize; z zanimanjem pričakuje štiristransko srečanje med visoko predstavnico EU, državnim sekretarjem ZDA ter zunanjima ministroma Rusije in Ukrajine, in upa, da bo to pripomoglo k zmanjšanju napetosti in utrlo pot za celovito in trajno diplomatsko rešitev te krize; vseeno poudarja, da lahko o prihodnosti Ukrajine odloča le ukrajinski narod sam v demokratičnem, vključujočem in preglednem procesu;
10. poudarja, da sta odvzem glasovalnih pravic ruski delegaciji v parlamentarni skupščini Sveta Evrope in resolucija, ki jo je sprejela generalna skupščina OZN, v njej pa Rusijo obsodila zaradi priključitve Krima, jasni znamenji vse večje mednarodne izolacije Ruske federacije, kar bi morale ruske oblasti ustrezno upoštevati, če želi Rusija ostati verodostojna mednarodna akterka;
11. poziva k uvedbi ekonomskih, trgovinskih in finančnih omejitev proti Krimu in njegovemu separatističnemu vodstvu; meni, da bi morala hitra uvedba teh omejitev potekati na podlagi analize Komisije o pravnih posledicah priključitve Krima;
12. ponovno izraža zaskrbljenost nad usodo Tatarov na Krimu in nad varnostjo in dostopanjem do pravic oseb, ki pripadajo ukrajinsko govoreči skupnosti; opozarja na odgovornost Ruske federacije po četrti ženevski konvenciji, da zaščiti vse civiliste na zasedenih ozemljih;
13. pozdravlja napotitev posebne opazovalne misije OVSE z nalogo zbiranja informacij o netipičnih vojaških dejavnostih in provokativnih dejanjih, namenjenih destabilizaciji položaja, ter spremljanja razmer na področju človekovih pravic in pravic manjšin v Ukrajini; poziva k njeni razširitvi; obžaluje pa, da tej misiji ni uspelo vstopiti na Krim, kjer je prišlo do različnih kršitev človekovih pravic, vključno s primeri nasilja nad novinarji in njihovimi družinami; obžaluje, da poročila o napadih na novinarje zdaj prihajajo tudi iz vzhodne Ukrajine;
14. nadalje zahteva, da Urad za demokratične institucije in človekove pravice (ODHIR) pri organizaciji OVSE, pa tudi Evropski parlament in EU napotijo misijo za natančno in obsežno spremljanje volitev; poziva, naj bodo predsedniške volitve 25. maja 2014 v celoti izvedene v skladu z mednarodnimi standardi; zavrača vse zunanje pritiske, katerih namen je odložiti volitve;
15. pozdravlja namen ukrajinske vlade, da organizira predčasne parlamentarne volitve;
16. načeloma pozdravlja zamisel o državnem referendumu o prihodnjem statusu in ozemeljski zasnovi Ukrajine, ki ga je v televizijskem nagovoru 14. aprila 2014 predlagal začasni ukrajinski predsednik Oleksandr Turčinov;
17. pozdravlja nedavno resolucijo ukrajinskega parlamenta, v kateri je izražen poziv k takojšnji razorožitvi vseh nezakonitih samoobrambnih sil, ter pričakuje, da se bo začela kmalu izvajati;
18. pozdravlja pripravljenost Sveta, da Ukrajini pomaga pri reformah na področju civilne varnosti in zagotovi podporo policiji in načelom pravne države ter preuči vse možnosti, tudi možno misijo SVOP in napotitev misije EU za spremljanje;
19. izraža trdno podporo Ukrajini in njenemu prebivalstvu v teh težkih časih; pozdravlja podpis političnih poglavij pridružitvenega sporazuma in posledično sprejetje enostranskih trgovinskih ukrepov; poziva k čimprejšnjem podpisu celotnega pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega sporazum o prosti trgovini, še preden potečejo enostranski trgovinski ukrepi;
20. pozdravlja napoved ukrajinske vlade o ambicioznem načrtu gospodarskih in družbenih reform in poudarja, da jih je treba hitro izvesti, da bi stabilizirali in odpravili kritične finančne razmere v državi; pozdravlja odločitev mednarodnih finančnih institucije in Komisije, da Ukrajini namenijo znatno kratko- in dolgoročno finančno pomoč; opozarja, da je treba čim prej organizirati in koordinirati mednarodno donatorsko konferenco, ki naj jo skliče Komisija;
21. podpira pogojenost, ki jo je opredelila EU glede zelo potrebnih strukturnih reform, ki bodo prispevale k ugodnejšim pogojem za trajnostno gospodarsko rast, boljše upravljanje javnih financ, razvoj mreže socialne varnosti in odpravljanje korupcije; poziva k preglednosti v trošenju sredstev EU, Komisijo pa poziva k učinkovitemu spremljanju;
22. opozarja na resne gospodarske in socialne razmere v državi; poziva k ukrepom, ki bodo spremljali strukturne reforme in s katerimi bi ublažili sedanje razmere, zlasti za najbolj ranljive sloje prebivalstva;
23. spodbuja Ukrajino, naj nadaljuje zastavljene politične reforme, zlasti ustavno reformo, o kateri bi morali obsežno in poglobljeno razpravljati vsi deli ukrajinske družbe; pozdravlja pripravljenost ukrajinske vlade za uresničitev svojih zavez, da bi v vladnih strukturah zagotovila ustrezno zastopanost, ki bi odražala regionalno raznolikost, s tem pa zagotovila polno spoštovanje pravic pripadnikov narodnostnih manjšin, da bi uskladila domačo protidiskriminacijsko zakonodajo s standardi EU, raziskala vse primere kršenja človekovih pravic in nasilja ter se borila proti ekstremizmu;
24. pozdravlja odločitev Komisije, da ustanovi podporno skupino za Ukrajino, ki se bo ukvarjala z izvajanjem evropskega programa reform;
25. podpira prizadevanja ukrajinske vlade, da v tesnem sodelovanju z OVSE in Svetom Evrope zagotovi spoštovanje legitimnih pravic rusko govorečega prebivalstva in drugih kulturnih, narodnostnih in jezikovnih manjšinskih skupin v skladu z določbami evropske listine o regionalnih in manjšinskih jezikih in okvirne konvencije za zaščito narodnostnih manjših;
26. ponovno poziva k ustanovitvi neodvisne komisije za preiskavo streljanja v Kijevu ter tragičnih dogodkov na trgu Majdan, pri čemer pa je treba vključiti močno mednarodno komponento ter nadzor mednarodnega svetovalnega odbora Sveta Evrope; pozdravlja imenovanje tretje strani v ta svetovalni odbor in njegov prvi sestanek 9. aprila 2014;
27. pozdravlja podpis političnih določb v pridružitvenem sporazumu ter pričakuje hitro uvedbo avtonomnih trgovinskih preferencialov, ki jih sprejela Evropska unija, da bi premostila vrzel do podpisa preostalega sporazuma, ki bo vključeval tudi poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje;
28. pozdravlja začetne ukrepe, ki jih je sprejela Komisija, da bi se Ukrajina lahko spoprijela z energetsko krizo, če bi Rusija ustavila dobavo plina tej državi, ter poziva Svet in Komisijo, naj pomagata Kijevu ter ga podpreta pri prizadevanjih za rešitev dolgotrajnega plinskega spora z Moskvo; poudarja, da je za zmanjšanje odvisnosti EU od ruske nafte in plina nujna odločna skupna politika za zanesljivo oskrbo z energijo (energetska unija), vključno z diverzifikacijo oskrbe z energijo, doslednim izvajanjem tretjega energetskega paketa in možnostjo prekinitve uvoza plina, kadar je to potrebno; meni, da gradnja plinovoda Južni tok ni primerna in da bi bilo treba najti druge vire nabave; je prepričan, da se bo Ukrajina s pomočjo EU pri zagotavljanju oskrbe s povratnimi tokovi, in sicer z večjo diverzifikacijo, boljšo energetsko učinkovitostjo in učinkovitimi povezavami z EU, utrdila proti političnim in gospodarskim pritiskom; v zvezi s tem opozarja na strateško vlogo Energetske skupnosti, ki ji Ukrajina predseduje v letu 2014;
29. poziva Svet, naj Komisijo takoj pooblasti za pospešitev liberalizacije vizumskega režima za Ukrajino, da bi dosegli napredek pri uvedbi brezvizumskega režima po zgledu Moldavije; poziva, naj se do takrat nemudoma uvedejo začasni, zelo poenostavljeni in cenovno ugodni vizumski postopki na ravni EU in držav članic;
30. poudarja, da je treba ustrezno obravnavati in razjasniti ruske pomisleke glede pridružitvenega procesa Ukrajine in drugih vzhodnih sosed, da bi ublažili bojazni glede novih geopolitičnih ločnic na evropski celini; poudarja, da ima vsaka država pravico do lastnih političnih izbir, da pa je namen odnosov EU z vzhodnimi partnericami širjenje blaginje in večja politična stabilnost, kar bo v prid tudi Ruski federaciji;
31. ponavlja, da pridružitveni sporazumi z Ukrajino in drugimi državami vzhodnega partnerstva niso končni cilj njihovih odnosov z EU; pri tem poudarja, da imajo v skladu s členom 49 PEU Gruzija, Moldavija in Ukrajina – tako kot vsaka druga evropska država – evropsko perspektivo in lahko zaprosijo za članstvo v Uniji, če se bodo ravnale po načelih demokracije, spoštovale temeljne svoboščine, človekove pravice in pravice manjšin ter zagotavljale načela pravne države;
32. poziva Svet, naj podpiše pridružitvena sporazuma/poglobljena in celovita sporazuma o prosti trgovini med EU in njenimi državami članicami ter Moldavijo in Gruzijo; podpira odobritev predloga sklepa Sveta o začasni uporabi pridružitvenih sporazumov med EU in Moldavijo ter EU in Gruzijo takoj po podpisu; poziva generalni sekretariat Sveta Evropske unije, naj skrajša notifikacijske postopke po podpisu pridružitvenih sporazumov, da se lahko začnejo začasno uporabljati karseda hitro po podpisu; če bodo izpolnjeni vsi pogoji in bosta pridružitvena sporazuma med EU in Moldavijo ter EU in Gruzijo podpisana, namerava začeti postopek njune polne ratifikacije karseda hitro še pred iztekom sedanjega mandata Komisije; poziva, naj se tema državama nameni dodatna potrebna finančna pomoč; poziva še k odkritemu in odprtemu dialogu z Rusko federacijo, da se stori vse potrebno za razvoj sinergij v korist državam vzhodnega partnerstva;
33. izraža posebno zaskrbljenost nad ponovno nestabilnimi razmerami v separatistični regiji Pridnestrje v Moldaviji; meni, da je nedavna prošnja z dne 16. aprila 2014 samooklicanih oblasti v Tiraspolu, Rusiji, da Pridnestrje prizna kot neodvisno državo, nevaren in neodgovoren korak; želi spomniti, da je bil tako imenovani referendum v avtonomni teritorialni enoti Gaguzija v nasprotju z moldavsko ustavo in je zato nezakonit; ponovno izraža polno podporo ozemeljski celovitosti Moldavije in vse strani poziva k nujni obnovitvi dialoga znotraj okvira 5+2, in poziva k okrepitvi statusa Unije v pogajalsko partnerico, za mirno in trajnostno rešitev tega vprašanja;
34. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, predsednikom, vladam in parlamentom Ukrajine, Gruzije in Moldavije, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.