Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2014/2694(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B7-0399/2014

Razprave :

PV 17/04/2014 - 13.1
CRE 17/04/2014 - 13.1

Glasovanja :

PV 17/04/2014 - 14.1

Sprejeta besedila :

P7_TA(2014)0460

Sprejeta besedila
PDF 127kWORD 59k
Četrtek, 17. april 2014 - Strasbourg
Pakistan: nedavni primeri preganjanja
P7_TA(2014)0460RC-B7-0399/2014

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17.aprila 2014 o Pakistanu: nedavni primeri preganjanja (2014/2694(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o človekovih pravicah in demokraciji v Pakistanu, zlasti z dne 12. marca 2014 o regionalni vlogi Pakistana in političnih odnosih z EU(1), z dne 10. oktobra 2013 o nedavnih primerih preganjanja kristjanov in nasilju nad njimi, zlasti v Pešavarju(2), z dne 10. marca 2011 o Pakistanu, zlasti o umoru Šabaza Bhatija(3), z dne 20. januarja 2011 o položaju kristjanov v zvezi s svobodo veroizpovedi(4) in z dne 20. maja 2010 o verski svobodi v Pakistanu(5),

–  ob upoštevanju člena 18 Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju člena 18 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice EU/visoke predstavnice EU Catherine Ashton z dne 23. septembra 2013 o napadu na krščansko skupnost v Pešavarju in z dne 2. marca 2011 o umoru Šabaza Bhatija,

–  ob upoštevanju Deklaracije Združenih narodov o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981,

–  ob upoštevanju poročil posebnega poročevalca OZN o svobodi veroizpovedi ali prepričanja,

–  o upoštevanju poročila posebnega poročevalca OZN o svobodi veroizpovedi ali prepričanja ter poročila posebnega poročevalca OZN o neodvisnosti sodnikov in odvetnikov (dodatek: misija v Pakistanu) z dne 4. aprila 2013,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2013 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2012 in politiki Evropske unije na tem področju(6), v kateri obsoja preganjanje kristjanov in drugih verskih manjšin,

–  ob upoštevanju petletnega načrta sodelovanja med EU in Pakistanom iz marca 2012, ki vključuje prednostne naloge, kot sta dobro upravljanje in dialog o človekovih pravicah, ter z njim tesno povezanega 2. strateškega dialoga med EU in Pakistanom z dne 25. marca 2014,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o Pakistanu z dne 11. marca 2013, v katerih so ponovno poudarjena pričakovanja EU glede spodbujanja in spoštovanja človekovih pravic ter obsojanja vseh oblik nasilja, tudi proti verskim manjšinam(7),

–  ob upoštevanju členov 122(5) in 110(4) Poslovnika,

A.  ker je bil 4. aprila 2014 krščanski par, Šafkat Emanuel in Šagufta Kavzar, obsojen na smrt zaradi domnevnega pošiljanja besedilnega sporočila z vsebino, žaljivo do preroka Mohameda; ker je par zanikal odgovornost in trdil, da sta telefon, iz katerega je izviralo sporočilo, izgubila kar nekaj časa prej, preden je bilo sporočilo poslano;

B.  ker je bil Savan Masih, pakistanski kristjan iz Lahora, 27. marca 2014 obsojen na smrt zaradi bogokletstva zoper preroka Mohameda; ker je objava obtožb zoper Masiha sprožila divje izgrede v krščanski soseski Joseph Colony v mestu Lahore, v katerih so pogorele številne zgradbe, med njimi tudi dve cerkvi;

C.  ker je bila Asja Bibi, kristjanka iz Pandžaba, aretirana junija 2009, novembra 2010 pa obsojena na smrt zaradi svetoskrunstva; ker je po več letih njena pritožba končno dosegla visoko sodišče v Lahoru; ker sta bila predsedujoča sodnika na prvih dveh zaslišanjih januarja in marca 2014 domnevno na dopustu;

D.  ker je bilo leta 2012 štirinajstletno krščansko dekle Rimša Masih, ki je bilo po krivem obtoženo oskrunitve korana, oproščeno po tem, ko je bilo ugotovljeno, da so ji zločin podtaknili, odgovorna oseba pa je bila aretirana; ker je kljub temu morala s svojo družino zapustiti državo;

E.  ker kristjani, ki predstavljajo približno 1,6 % prebivalstva Islamske republike Pakistan, trpijo zaradi predsodkov in občasnega množičnega nasilja; ker večina pakistanskih kristjanov živi negotovo, pogosto v strahu pred obtožbami bogokletstva, ki je vprašanje, ki lahko povzroči izbruh javnega nasilja; ker je trenutno zaradi takšnih obtožb v zaporu več kristjanov;

F.  ker je bil Mohamed Azgar, v Pakistanu živeč državljan Združenega kraljestva z duševno boleznijo, aretiran, ker je domnevno raznim uradnikom pošiljal pisma, v katerih je trdil, da je prerok, in je bil januarja 2014 obsojen na smrt;

G.  ker je bil še en državljan Združenega kraljestva, 72-letni Masud Ahmad, pripadnik verske skupnosti Ahmadija, šele nedavno pogojno izpuščen, potem ko je bil leta 2012 aretiran zaradi obtožb, da je citiral iz korana, kar v primeru pripadnikov Ahmadije velja za svetoskrunstvo, saj niso priznani kot muslimani in se tudi na smejo „vesti kot muslimani“ v skladu z oddelkom 298-C kazenskega zakonika;

H.  ker je bilo v zadnjih mesecih v različnih delih Sindha napadenih pet hindujskih templjev (v Tharparkarju, Hajderabadu in Larkani), trije hindujski dečki pa so bili obtoženi svetoskrunstva in so trenutno zaprti v Badinu (Sindh), ker so v času festivala holi (hindujski festival barv) z razpršilcem narisali nekaj znakov;

I.  ker so zlasti člani skupnosti Šia Hazara žrtve vsakodnevnih umorov in prisilnih selitev zaradi močnega porasta sektaškega nasilja v Pakistanu; ker je po poročilih iz province pobegnilo več kot 10.000 hindujcev, saj so ugrabitve za odkupnino v zadnjih treh letih postale običajne;

J.  ker so verske manjšine zaradi pakistanskih zakonov proti bogokletstvu v nevarnosti, če se svobodno izražajo ali se odkrito udejstvujejo v verskih dejavnostih; ker izvajanje teh zakonov že več let povzroča zaskrbljenost po svetu, saj so motivi za obtožbe pogosto poravnavanje starih računov, ekonomska korist ali verska nestrpnost, povrhu tega pa spodbuja kulturo vigilantstva, ker skupinam nudi podlago za nadlegovanje in napade; ker so mehanizmi OZN za človekove pravice zaprosili Pakistan, naj razveljavi zakone o bogokletstvu ali vsaj nemudoma vzpostavi zaščitne ukrepe, da bi preprečil zlorabo zakonodaje za preganjanje državljanov, ki pogosto prihajajo iz manjšinskih skupnosti;

K.  ker se je po poročilih samo v letu 2013 zgodilo več sto umorov iz časti; ker so ti umori zgolj najopaznejša oblika nasilja nad ženskami, upoštevajoč stalno visoko stopnjo nasilja v družini in veliko število prisilnih porok;

L.  ker ima Pakistan pomembno vlogo pri spodbujanju stabilnosti v južni Aziji in bi zato moral biti vzor pri krepitvi pravne države in človekovih pravic;

M.  ker je Evropska unija Pakistanu nedavno podelila status GSP+, če bo izvajal ustrezne konvencije o človekovih pravicah;

1.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi skokovitega porasta sektaškega nasilja in verske nestrpnosti zoper manjšine, napadov na verske objekte, vključno s krščanskimi cerkvami, ter nenehnega zatiranja pakistanskih žensk;

2.  je zaskrbljen tudi zaradi učinkov, ki jih ima to nasilje na prihodnji razvoj pakistanske družbe kot celote, glede na družbene in ekonomske izzive, s katerimi se država sooča; poudarja, da je večja varnost v dolgoročnem interesu vseh pakistanskih državljanov;

3.  izraža veliko zaskrbljenost, ker je zakone o bogokletstvu možno zlorabiti, kar bi lahko vplivalo na pripadnike vseh ver v Pakistanu; je še posebej zaskrbljen, ker se izvrševanje zakonov o bogokletstvu, ki sta javno nasprotovala pokojni minister Šabaz Bhati in umorjeni guverner Salman Tazir, v Pakistanu vse bolj stopnjuje, prizadeti pa so kristjani in druge verske manjšine v državi;

4.  opominja pakistanske organe na njihove obveznosti po mednarodnem pravu, da bodo spoštovali svobodo misli, vesti, veroizpovedi in verskega prepričanja; poziva pakistanske oblasti, naj izpustijo zapornike, ki so bili obsojeni zaradi bogokletstvu, ter naj v pritožbenem postopku ovržejo obsodbe na smrt; obenem jih poziva, naj v skladu z mednarodnimi standardi o sodnih postopkih zagotovijo neodvisnost sodišč, spoštovanje načel pravne države in dolžno ravnanje; poleg tega oblasti poziva, naj zagotovijo zadostno zaščito vsem vpletenim v primere bogokletstva, tudi z zaščito sodnikov pred zunanjimi pritiski, zaščito obtoženih in njihovih družin in skupnosti pred nasiljem množice in z zagotavljanjem rešitev za tiste, ki so bili oproščeni, vendar se ne morejo vrniti v izvorno državo;

5.  ostro obsoja uporabo smrtne kazni v vseh okoliščinah; poziva pakistansko vlado, naj dejanski moratorij na smrtno kazen čim prej spremenijo v njeno resnično odpravo;

6.  poziva pakistansko vlado, naj podrobno pregleda zakone o bogokletstva in način, kako se trenutno uporabljajo, zlasti 295. in 298. oddelek kazenskega zakonika, v primeru dejanj bogokletstva, zlasti glede na nedavne smrtne obsodbe; spodbuja vlado, naj se upre pritisku verskih skupin in nekaterih političnih opozicijskih sil, ki bi rade obdržale te zakone;

7.  poziva vlado, naj pospeši reformo medres, in sicer z uvedbo osnovnega izobraževalnega programa, ki bo v skladu z mednarodnimi standardi, s posebnim poudarkom na odstranitvi sovražnih vsebin iz izobraževalnih programov in uvajanju poučevanja o skupnostni in verski strpnosti v osnovne učne programe; poziva Evropsko komisijo, naj glede na prejšnje zahteve za revizijo učbenikov, financiranih z denarjem EU, ki vsebujejo sovražni govor, sprejme nadaljnje ukrepe;

8.  poziva pakistansko vlado, naj čim prej uvede reforme uradnega sodnega sistema, da ljudi odvrne od uporabe neformalnih struktur, kot so džirge in pančajati, ter naj bistveno poveča finančne in človeške vire v sodstvu, zlasti na ravni prvostopenjskih sodišč;

9.  ostro obsoja vse nasilje zoper verske skupnosti, pa tudi vse oblike diskriminacije in nestrpnosti, ki temelji na veroizpovedi in prepričanju; poziva pakistansko vlado, naj ukrepa, da bi zaščitila žrtve versko spodbujenega množičnega nasilja, pri čemer naj zlasti prepove javni sovražni govor, ter spodbuja vse Pakistance, naj sodelujejo pri pospeševanj in zagotavljanju strpnosti ter medsebojnega razumevanja; poziva pakistansko vlado, naj preganja odgovorne za hujskanje in za lažne obtožbe o bogokletstvu;

10.  opozarja, da pakistanska ustava zagotavlja svobodo veroizpovedi in pravice manjšin; pozdravlja ukrepe, ki jih je pakistanska vlada v interesu verskih manjšin sprejela od novembra 2008, kot so 5-petodstotne kvote za manjšine v zveznem sektorju zaposlovanja, priznanje nemuslimanskih državnih praznikov in imenovanje dneva narodnostnih manjšin;

11.  pakistansko vlado vseeno poziva, naj si bolj prizadeva za razumevanje med verskimi skupnostmi in se dejavno zoperstavi verski sovražnosti družbenih akterjev ter verski nestrpnosti, nasilnim dejanjem in ustrahovanju ter ukrepa proti ustvarjanju vtisa nekaznovanosti;

12.  je globoko zaskrbljen zaradi hude stiske deklet in žensk – pripadnic manjšin, ki pogosto trpijo dvakratno, zaradi prisilnega spreobračanja in zaradi ciljnega spolnega nasilja; poziva pakistanske oblasti, naj izboljšajo zaščito, pregon in postopek povrnitve škode;

13.  poudarja, da je pravica do svobode misli, vesti in vere temeljna človekova pravica; je zaskrbljen zaradi nedavnih teženj, da se v Pakistanu zajezi svoboda misli, izražanja in obveščanja z blokiranjem in nadziranjem zelo uporabljanih internetnih storitev; poziva vlado, naj preneha cenzurirati internet in ponovno pregleda osnutek zakonodaje o terorizmu in o nevladnih organizacijah, ki bi občutno omejila neodvisnost in svobodo njihovega delovanja ter povzročila razdrobitev dela mednarodno povezanih nevladnih organizacij v Pakistanu;

14.  poudarja pomembno vlogo Pakistana pri krepitvi stabilnosti celotne regije; odobrava konstruktivno vlogo te države pri spodbujanju varnega Afganistana in zato poziva pakistansko vlado, naj skrbi za spoštovanje temeljnih človekovih pravic v Pakistanu in v celotni regiji;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Evropske komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju OZN, Svetu OZN za človekove pravice ter vladi in parlamentu Pakistana.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0208.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0422.
(3) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 179.
(4) UL C 136 E, 11.5.2012, str. 53.
(5) UL C 161 E, 31.5.2011, str. 147.
(6) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0575.
(7) http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/135946.pdf

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov