Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Svetovne zdravstvene organizacije z dne 8. avgusta 2014 o mednarodni razsežnosti javnozdravstvenih izrednih razmer,

–  ob upoštevanju načrta Svetovne zdravstvene organizacije z dne 28. avgusta 2014 za odziv na ebolo,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta EU za zunanje zadeve z dne 15. avgusta 2014 o krizi zaradi ebole v zahodni Afriki,

–  ob upoštevanju ocene tveganja za ebolo Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni z dne 27. avgusta 2014,

–  ob upoštevanju izjave komisarja za zdravje Tonia Borga z dne 8. avgusta 2014 o izbruhu ebole v zahodni Afriki,

–  ob upoštevanju izjave komisarja za razvoj Andrisa Piebalgsa in komisarke za humanitarno pomoč in krizno odzivanje Kristaline Georgieve z dne 5. septembra 2014 o odzivu EU na izbruh ebole,

–  ob upoštevanju sestanka na visoki ravni za usklajevanje odziva na izbruh ebole v zahodni Afriki, ki ga je 15. septembra 2014 pripravila Evropska komisija,

–  ob upoštevanju misije Afriške unije za podporo zahodni Afriki ob izbruhu ebole, vzpostavljene 21. avgusta 2014,

–  ob upoštevanju posebnega obvestila OZN o stanju v zvezi z ebolo, ki ga je 2. septembra 2014 podala Joanne Liu, mednarodna predsednica Zdravnikov brez meja,

–  ob upoštevanji izjave liberijskega obrambnega ministra Brownieja Samukaia pred varnostnim svetom OZN o grožnji, ki jo izbruh ebole predstavlja za obstoj njegove države,

–  ob upoštevanju srečanja varnostnega sveta OZN, ki bo 18. septembra 2014 in na katerem bo prednostno obravnavana kriza, ki jo povzroča ebola,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je bolezen virusa ebola, prej znana kot hemoragična mrzlica ebola, za ljudi nevarna in pogosto usodna;

B.  ker se je ebola od uradne potrditve izbruha 22. marca 2014 v Gvineji razširila na štiri druge države (Liberija, Nigerija, Sierra Leone in Senegal), okužilo se je skoraj 4 000 ljudi, umrlo pa več kot 2 000, in ker se o nekaterih primerih oseb, okuženih z ebolo, ali oseb, ki so umrle zaradi nje, ni poročalo;

C.  ker se v zahodnoafriški regiji epidemija širi vse hitreje, do ločenega izbruha pa je prišlo tudi v Demokratični republiki Kongo;

D.  ker Svetovna zdravstvena organizacija priznava, da je bil izbruh podcenjen in ocenjuje, da bi lahko število bolnikov v naslednjih treh mesecih lahko preseglo 20 000;

E.  ker je Svetovna zdravstvena organizacija objavila, da gre za največji zabeleženi izbruh glede na število primerov, žrtev in geografski obseg, ter krizo označila za izredne razmere mednarodnih razsežnosti na področju javnega zdravstva, zaradi česar je potreben usklajen mednarodni odziv;

F.  ker na področjih, ki jih je prizadel virus ebole, živi 4,5 milijona otrok, mlajših od pet let, ženske (75 % primerov) pa so nesorazmerno prizadete zaradi svoje vloge negovalk;

G.  ker Svetovna zdravstvena organizacija v svojem časovnem načrtu našteva vrsto zelo konkretnih in takojšnjih ukrepov za zaustavitev sedanjega prenosa virusa ebole po svetu v šestih do devetih mesecih, hkrati pa tudi za hitro obvladovanje posledic vseh kasnejših mednarodnih širitev, in priznava, da je treba vzporedno reševati širše socioekonomske posledice izbruha;

H.  ker najdejavnejše nevladne organizacije na terenu, kot sta Zdravniki brez meja in Mednarodna federacija Rdečega križa in Rdečega polmeseca, kritizirajo mednarodna prizadevanja, da so nevarno neustrezna, saj zaradi skrajno omejenih zmogljivosti na terenu prihaja do kritičnih lukenj v vseh vidikih odziva: podporna zdravstvena nega, usposabljanje zdravstvenega osebja, obvladovanje okužb, sledenje stikov, epidemiološke raziskave, sistemi opozarjanja in napotitve ter izobraževanje in mobilizacija skupnosti;

I.  ker sta službi Evropske komisije za razvoj in sodelovanje (GD DEVCO) in za humanitarno pomoč in civilno zaščito (GD ECHO) obljubili, da bosta več kot 147 milijonov EUR človekoljubne in humanitarne pomoči namenili za zajezitev širjenja virusa, zdravljenje okuženih oseb in zagotovitev nujne opreme ter napotitev humanitarnih delavcev;

J.  ker je od obljubljenih 147 milijonov EUR le 11,9 milijona izrecno namenjenih nekaterim najnujnejšim humanitarnim potrebam;

K.  ker so vse partnerske organizacije na terenu poudarile, da so za izolacijo in zdravljenje pacientov nujno potrebna ne le finančna sredstva, ampak tudi operativne zmogljivosti, vključno z usposobljenimi človeškimi viri in logistično opremo;

L.  ker Komisija razmere spremlja prek Centra za usklajevanje nujnega odziva (ERCC), ki bi lahko služil kot platforma za usklajevanje pomoči EU;

M.  ker je EU na to območje napotila humanitarne izvedence, ki spremljajo razmere in sodelujejo s partnerskimi organizacijami in lokalnimi oblastmi;

N.  ker imajo države članice zmogljivosti za takojšnjo mobilizacijo skupin za odzivanje, ki bi zagotovile hitro prepoznavanje, izolacijo (ločeno za domnevne in potrjene primere), spremljanje stikov med osebami in sledenje verig prenosa, ukrepe za pogrebe, izobraževanje ter lokalno podporo;

O.  ker prizadete države že trpijo zaradi pomanjkanja hrane, pitne vode in gospodarskega propada, ki so jih povzročile motnje trgovanja, komercialnih poletov in žetve po izbruhu epidemije, kar ima za posledico socialne nemire, beg, kaos, ogrožen javni red ter nadaljnje širjenje virusa;

P.  ker je izbruh razkril, da imajo zdravstveni sistemi v prizadetih državah resne pomanjkljivosti in da jih je nujno treba okrepiti;

1.  obžaluje izgubo življenj v tej regiji zaradi izbruha ebole in izraža iskreno sožalje vladam in ljudstvom, ki jih je prizadel izbruh;

2.  meni, da mora mednarodna skupnost odigrati večjo vlogo, medtem ko morajo afriške države prav tako prevzeti svoj del odgovornosti, saj je izbruh ebole globalen varnostni izziv in ni zgolj problem zahodne Afrike, temveč problem v svetovnem merilu;

3.  poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja in usklajuje ukrepe z OZN v boju proti izbruhu virusa ebole; poziva varnostni svet OZN, naj skupaj s prizadetimi partnerskimi državami preuči možnost uporabe vojaških sredstev in sredstev civilne zaščite pod vodstvom generalnega sekretarja, ki bi jih usklajeval Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih aktivnosti;

4.  pozdravlja in spodbuja vse večjo zavezanost Evropske komisije financiranju humanitarne in razvojne pomoči za odziv na krizo ter zlasti njeno pomoč misiji Afriške unije za boj proti eboli;

5.  čestita partnerskim organizacijam, ker so kljub izzivom dobro opravile delo na terenu, ter toplo pozdravlja njihov velik prispevek in pomoč pri nadzoru izbruha;

6.  opozarja države članice, da finančna pomoč prizadetim državam ne bi smela biti na račun dolgoročne razvojne pomoči, temveč bi jo morala dopolnjevati;

7.  obžaluje, da je mednarodna skupnost krizo podcenjevala in da je prišlo do zamude pri zagotavljanju ustrezne strategije usklajevanja;

8.  pozdravlja zaveze, ki so jih države članice izrazile na sestanku na visoki ravni, ki ga je 15. septembra 2014 pripravila Evropska komisija, in poziva Svet Evropske unije, naj skliče ministrsko srečanje za vzpostavitev načrta ravnanja v izrednih razmerah za mobilizacijo zdravstvenega odziva in zagotavljanje humanitarne pomoči držav članic, ki jo bo usklajevala Komisija;

9.  poziva Komisijo, naj pripravi ocene potreb in načrte za posamezne države, da bi opredelili in uskladili povpraševanje in razporeditev usposobljenega zdravstvenega osebja, mobilnih laboratorijev, laboratorijske opreme, zaščitnih oblačil ter centrov za zdravljenje z oddelki za izolacijo;

10.  poziva države članice, naj usklajujejo polete in vzpostavijo ustrezne zračne mostove za prevoz zdravstvenega osebja in opreme v prizadete države in regije ter po potrebi zagotovijo zdravstveno evakuacijo;

11.  poudarja, da je treba okrepiti znanstveno sodelovanje in tehnološko podporo na prizadetih območjih, da bi vzpostavili klinično, epidemiološko in diagnostično infrastrukturo, tudi trajnostno infrastrukturo in spremljanje ter posebno pozornost namenili sodelovanju lokalnega osebja, pa tudi izobraževanju;

12.  poziva Komisijo, naj prek Odbora za zdravstveno varnost vzdržuje tesne stike z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni, Svetovno zdravstveno organizacijo in državami članicami;

13.  poziva Komisijo, naj vzpostavi sisteme nadzora, da bodo vsa sredstva, namenjena zaustavitvi izbruha ebole, dejansko uporabljena v državah, ki jih je prizadel virus, ne pa za druge namene;

14.  meni, da je časovni načrt Svetovne zdravstvene organizacije za odziv na ebolo osnova za prednostne ukrepe, predvsem za diferenciran odziv za države, kjer je virus močno razširjen, prve primere in sosednje države, kjer je treba okrepiti pripravljenost;

15.  pozdravlja razpravo o tem, kako lahko mirovna prizadevanja Združenih narodov ob ustreznem usposabljanju dodatno podprejo boj proti eboli v regiji;

16.  poziva Svet in Komisijo, naj podpirata in spodbujata Afriško unijo najti potreben celosten akcijski načrt, saj se razmere še naprej hitro slabšajo, kar vpliva tako na gospodarstvo kot javni red v prizadetih državah, ker je kriza zaradi ebole postala kompleksna in ima politične, varnostne, gospodarske in socialne posledice, ki bodo na to regijo vplivale še dolgo po tej zdravstveni krizi;

17.  poudarja, da zdravstveni sistemi te krize ne morejo rešiti sami, marveč je potreben usklajen pristop različnih sektorjev (zdravstva, izobraževanja in usposabljanja, sanitarne pomoči, pomoči v hrani), da bi zapolnili kritične vrzeli v vseh osnovnih storitvah;

18.  meni, da je treba lokalno zdravstveno osebje vključiti v zdravljenje prizadetega prebivalstva ter ga uporabiti za povezovanje med prebivalstvom ter mednarodnim zdravstvenim osebjem;

19.  poziva, naj se izvajajo izobraževalne in informativne dejavnosti za osveščanje o simptomih in preventivni ukrepi, da se izboljša zaupanje in sodelovanje prebivalstva pri ukrepih proti eboli, saj sta obveščanje in komuniciranje pomemben vidik boja proti izbruhu ebole;

20.  poudarja, da boj proti eboli ne sme privesti do tega, da bi bili preživeli bolniki v svoji skupnosti oz. državi stigmatizirani;

21.  poziva države članice, naj nadaljujejo skrbno obvladovanje okužb in v sodelovanju z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni javnost popolnejše obveščajo o tveganjih;

22.  poziva države članice in Komisijo, naj uskladijo in okrepijo zdravstvene raziskave ter proizvodnjo učinkovitih zdravil in cepiv proti ebole in spodbujajo napredek na področju kliničnih preskušanj, ki jih je treba izvesti za obstoječa testna zdravila;

23.  poziva k jasnemu razlikovanju med preskušanjem cepiva proti eboli in zdravljenjem okuženih oseb; poziva, naj se pri kliničnem preskušanju cepiva proti eboli spoštujejo ustrezna veljavna pravila Svetovne zdravstvene organizacije;

24.  poziva Odbor za razvoj, naj zagotovi podrobna priporočila za ublažitev dolgoročnih posledic epidemij in okrepitev zdravstvenih sistemov prizadetih držav, da bi preprečili podobne izbruhe;

25.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladam in parlamentom Afriške unije, generalnemu sekretarju OZN ter Svetovni zdravstveni organizaciji.