Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2014/2844(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B8-0111/2014

Razprave :

Glasovanja :

PV 18/09/2014 - 10.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2014)0028

Sprejeta besedila
PDF 145kWORD 78k
Četrtek, 18. september 2014 - Strasbourg Končna izdaja
Razmere v Libiji
P8_TA(2014)0028RC-B8-0111/2014

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. septembra 2014 o razmerah v Libiji (2014/2844(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Libiji,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanjo politiko z dne 15. avgusta 2014 in Evropskega sveta z dne 30. avgusta 2014 o Libiji,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 26. avgusta 2014,

–  ob upoštevanju svežnja evropske sosedske politike za Libijo iz septembra 2014,

–  ob upoštevanju, da je bil 14. avgusta 2014 Bernardino León imenovan za novega posebnega predstavnika generalnega sekretarja Združenih narodov za Libijo,

–  ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta Združenih narodov 1970, 1973 (2011) in 2174 z dne 27. avgusta 2014,

–  ob upoštevanju poročila podporne misije Združenih narodov v Libiji (UNSMIL) z naslovom „Pregled kršitev mednarodnega prava o človekovih pravicah in humanitarnega prava v nasilnih razmerah, ki vladajo v Libiji“ z dne 4. septembra 2014,

–  ob upoštevanju srečanja posebnih odposlancev Arabske Lige za Libijo, Evropske Unije, Francije, Nemčije, Italije, Malte, Španije, Združenega kraljestva in Združenih držav z Združenimi narodi dne 24. julija 2014, kjer so razpravljali o nedavnih dogodkih v Libiji,

–  ob upoštevanju libijskih parlamentarnih volitev junija 2014,

–  ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov iz leta 1977 ter dolžnost vseh strani v oboroženem konfliktu, da ne glede na okoliščine spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in zagotavljajo njegovo spoštovanje,

–  ob upoštevanju Konvencije o varnosti osebja Združenih narodov in spremljevalnega osebja ter njenega izbirnega protokola,

–  ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 22. maja 2013 o ustanovitvi misije Evropske unije za pomoč na meji (EUBAM) v Libiji,

–  ob upoštevanju libijske ratifikacije konvencije Afriške unije, ki ureja posebne vidike begunske problematike v Afriki, z dne 25. aprila 1981,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so se Libijci februarja 2011 zgrnili na ulice in zahtevali politične pravice, država pa je na to odgovorila z vsesplošno represijo, zaradi česar se je začela devetmesečna državljanska vojna in rušenje Gadafijevega režima; ker so se v zadnjih tednih varnostne razmere in politična stabilnost, stanje na področju človekovih pravic in humanitarne razmere v Libiji močno poslabšali;

B.  ker so se v zadnjih mesecih spopadi med rivalskimi milicami, zlasti iz Misrate in Zintana, okrepili in ker so boji za nadzor nad Tripolijem in Bengazijem še posebej destabilizirali Libijo in njeno demokratično tranzicijo, vse več pa je tudi civilnih žrtev, notranje razseljenih oseb in beguncev; ker podporna misija ZN v Libiji ocenjuje, da je bilo ob zadnjem valu spopadov notranje razseljenih vsaj 100 000 Libijcev, 150 000 ljudi, med njimi številni migrantski delavci, pa je zapustilo državo;

C.  ker so islamske milice 24. avgusta 2014 prevzele nadzor nad Tripolijem in njegovim civilnim letališčem; ker so islamske milice povezane z oboroženimi skupinami, kot so Islamska država, AQIM, Al Džama Al Libija, Al Mukatila in Ansar Al Šaria;

D.  ker se zaradi nedavnih spopadov povečuje verjetnost širjenja terorističnih skupin; ker bi to lahko še bolj zaostrilo že tako negotove razmere v širši regiji, če ne bodo sprejeti ustrezni ukrepi;

E.  ker je v Libiji vse več spopadov med lokalnimi oboroženimi skupinami, vključno z napadi na civiliste in njihovo lastnino, pri čemer gre za hude kršitve človekovih pravic, ki so v nekaterih primerih že vojna hudodelstva; ker naj bi po poročilih v Tripoliju in Bengaziju ugrabili na desetine civilistov samo zaradi njihove dejanske ali domnevne plemenske, družinske ali verske pripadnosti; ker tisti, ki izvajajo nasilje, očitno ne upoštevajo posledic svojih dejanj za nedolžno civilno prebivalstvo;

F.  ker se stanje na področju človekovih pravic povsod v državi še poslabšuje, med drugim zaradi samovoljnih pridržanj, ugrabitev, nezakonitih ubojev, mučenja in nasilja nad novinarji, uradniki, političnimi osebnostmi in zagovorniki človekovih pravic, kot je bil surovi umor pomembne aktivistke Salve Bugaighis;

G.  ker so se zaradi nedavnih spopadov v splošnem poslabšale življenjske razmere v Libiji in zato primanjkuje hrane, goriva, vode in električne energije; ker se je trpljenje civilistov zaradi odhoda tujega medicinskega osebja in pomanjkanja zdravil še zaostrilo;

H.  ker je bilo zaradi poslabšanja varnostnih razmer od decembra 2013 ubitih ali ugrabljenih več tujih državljanov; ker so se avgusta 2014 številne države članice EU pridružile Združenim državam in ostro obsodile nadaljevanje nasilja v Libiji;

I.  ker so 25. junija 2014 potekale parlamentarne volitve; ker se je zakonito izvoljena poslanska zbornica, ki je nadomestila prejšnji splošni narodni kongres, zaradi najnovejšega nasilja preselila iz Tripolija v Tobruk in ker islamske milice ne priznavajo poslanske zbornice in nove vlade, temveč so ustanovile lastno vlado in parlament;

J.  ker bo ustavodajna skupščina, ki je bila izvoljena februarja 2014 in šteje 60 predstavnikov iz treh libijskih zgodovinskih regij, po poročanju libijskih državnih medijev osnutek ustave objavila konec leta 2014, referendum o njej pa bi lahko potekal marca 2015;

K.  ker je treba političnemu procesu v Libiji nujno povrniti verodostojnost; ker med libijskim prebivalstvom vse bolj prevladuje dvom, kar je privedlo do izgube verodostojnosti in nizke udeležbe na zadnjih volitvah; ker je proces demokratizacije, ki se je začel po strmoglavljenju polkovnika Gadafija, zaradi najnovejšega nasilja še bolj ogrožen;

L.  ker je bila podporni misiji Združenih narodov v Libiji poverjena glavna naloga pri konsolidaciji države, Evropska unija pa Libiji zagotavlja podporo predvsem prek misije Evropske unije za pomoč na meji;

M.  ker poročajo o zunanji vpletenosti v nasilje v Libiji, tudi z vojaškimi akcijami in dobavljanjem orožja in streliva ter akcijami, s katerimi se povečujejo lokalna razhajanja, kar vpliva na slabe strukture vladanja in ogroža prehod Libije v demokracijo; ker nekatere zalivske države in nekateri drugi regionalni akterji zdaj v stopnjujočih se nemirih v državi podpirajo različne strani;

N.  ker resolucija varnostnega sveta Združenih narodov št. 2174(2014) dovoljuje prepoved potovanj in zamrznitev premoženja posameznikov in subjektov, za katere je odbor ugotovil, da so udeleženi ali pomagajo pri dejanjih, ki ogrožajo mir, stabilnost in varnost Libije ali ovirajo in spodkopavajo uspešno izvedbo njene politične tranzicije;

O.  ker naj bi umrlo več sto migrantov in beguncev, ki so zbežali pred nasiljem v Libiji, ko so poskušali prek Sredozemskega morja priti v Evropo, kar je sprožilo večjo begunsko krizo v Italiji in na Malti; ker je po poročanju urada visokega komisarja ZN za begunce od junija umrlo 1 600 ljudi, medtem ko so poskušali priti v Evropo; ker je Libija glavna točka, od koder poskušajo migranti priti v Evropo; ker je od začetka leta po ocenah urada okoli 98 000 od približno 109 000 ljudi, ki so prispeli v Italijo, prišlo iz Libije; ker obstaja bojazen, da je umrlo še 500 migrantov, ker naj bi njihovo ladjo 15. septembra 2014 v bližini Malte zadela druga ladja;

P.  ker je 26. februarja 2011 varnostni svet Združenih narodov zadevo v zvezi z razmerami v Libiji predložil Mednarodnemu kazenskemu sodišču; ker je to sodišče 27. junija 2011 izdalo nalog za prijetje Moamarja Gadafija, Saifa Al Islama in Abdulaha Al Senusija zaradi zločinov proti človečnosti; ker preostali osumljenci niso v priporu tega sodišča; ker libijske oblasti vztrajajo, naj se jim sodi v okviru libijskega nacionalnega pravnega reda;

Q.  ker je 25. avgusta 2014 v Egiptu potekalo tretje ministrsko srečanje sosednjih državah Libije, na katerem so se zbrali zunanji ministri Libije, Tunizije, Alžirije, Sudana, Nigerja, Čada in Arabske lige ter razpravljali o krizi v Libiji; ker je ta forum izdal sporočilo za javnost, v katerem je potrdil legitimnost libijskih institucij, zavrnil tuje vmešavanje, pozval k razorožitvi milic in predlagal vzpostavitev postopnega mehanizma sankcij proti posameznikom ali subjektom, ki ovirajo politični proces;

1.  obsoja stopnjevanje nasilja, zlasti nad civilnim prebivalstvom in civilnimi ustanovami; poziva vse strani v konfliktu, naj nemudoma prenehajo z nasiljem ter se sporazumejo o prekinitvi ognja, da bi naredili konec vse večjemu trpljenju prebivalstva, in začnejo vključujoč nacionalni politični dialog za izgradnjo države, ki bo temeljila na spoštovanju človekovih pravic, demokracije in pravne države; poziva naj tisti, ki so odgovorni za vse kršitve človekovih pravic ter kršitve mednarodnega humanitarnega prava, odgovarjajo za svoja dejanja; izraža globoko zaskrbljenost in popolno solidarnost zaradi trpljenja libijskega civilnega prebivalstva in ustanov;

2.  poziva vse strani v konfliktu, naj spoštujejo načela človekoljubnosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti in tako omogočijo zagotavljanje humanitarne pomoči in zaščito civilistov, ki jo prejmejo, ter varnost humanitarnih delavcev;

3.  opozarja, da se morajo vse strani v Libiji zavezati k nenehni zaščiti civilistov in da je treba z ujetniki ravnati v skladu z mednarodnim pravom na področju človekovih pravic in mednarodnim humanitarnim pravom; opozarja, da naklepni napadi na osebje, vključeno v človekoljubno pomoč ali mirovno misijo v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov, ki je po mednarodnem pravu za oborožene spopade namenjena zaščiti civilistov ali civilnih objektov, v skladu z Rimskim statutom Mednarodnega kazenskega sodišča veljajo za vojno hudodelstvo;

4.  opozarja, da splošna negotovost in vse slabše vladanje v Libiji vplivata na regionalno in evropsko varnost; poudarja, da so ves julij in avgust 2014 potekali spopadi za nadzor nad letališčem v Tripoliju, ki so se dramatično zaostrili in povzročili kaos, kar je privedlo do številnih smrtnih žrtev in uničenja strateške infrastrukture;

5.  je globoko zaskrbljen zaradi poročil, da so v nasilje v Libiji vpleteni regionalni akterji, in poziva sosednje države in regionalne akterje, naj ne izvajajo akcij, ki utegnejo sedanja razhajanja zaostriti in ogroziti prehod Libije v demokracijo; jih poziva, naj povečajo nadzor na svojih mejah, tudi v pristaniščih in na letališčih, in naj stalno izvajajo inšpekcijske preglede vsega tovora v Libijo in iz nje; pozdravlja, da je bila Tunizija pripravljena sprejeti več sto tisoč libijskih državljanov, ki so se tja zatekli na begu pred nasiljem;

6.  opozarja na resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov št. 2174, ki je bila sprejeta 27. avgusta 2014 in s katero so se obstoječe mednarodne sankcije proti Libiji razširile, tako da vključujejo kazensko odgovornost tistih, ki sodelujejo pri dejanjih, ki ogrožajo mir, stabilnost ali varnost v Libiji, ali ki ta dejanja podpirajo oziroma preprečujejo uspešen zaključek politične tranzicije v tej državi; poziva visoko predstavnico, EU, njene države članice in splošno mednarodno skupnost, naj preučijo možnost uporabe teh ukrepov za posameznike, ki ogrožajo možnosti za mir in demokratičen prehod v Libiji, in jih obravnavajo enako, kot je mednarodna skupnost obravnavala Gadafija in njegove najbližje sodelavce;

7.  opozarja, da morajo udeleženci v konfliktu odgovarjati za svoja dejanja, zato jih je treba kazensko preganjati in jih privesti pred nacionalno sodišče ali mednarodno kazensko sodišče, ki je v skladu z resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov št. 1970 pristojno za vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost, genocid in posilstvo kot vojno hudodelstvo, ki so jih od 15. februarja 2011 zagrešili v Libiji;

8.  odločno podpira podporno misijo Združenih narodov v Libiji (UNSMIL) in nedavno imenovanega posebnega odposlanca Združenih narodov Bernardina Leóna v njunih prizadevanjih za krepitev in omogočanje nacionalnega dialoga med politiki in drugimi vplivnimi posamezniki v Libiji; poziva mednarodno skupnost, naj prek Združenih narodov ukrepa v zvezi z razmerami v Libiji;

9.  podpira poslansko zbornico kot legitimen organ, oblikovan po junijskih volitvah; poziva libijsko začasno vlado, izvoljeno poslansko zbornico in ustavodajno skupščino, naj svoje naloge, ki temeljijo na spoštovanju pravne države in človekovih pravic, izvajajo v duhu vključevanja ter v interesu države in za zaščito pravic vseh libijskih državljanov, tudi verskih manjšin; poziva vse strani, naj jih podprejo in sodelujejo pri vključujočem političnem dialogu za ponovno vzpostavitev stabilnosti in dogovor o prihodnosti; poziva člane poslanske zbornice, naj obiščejo Evropski parlament in se sestanejo z novoizvoljenimi evropskimi poslanci ter vzpostavijo parlamentarne stike z njimi;

10.  se zaveda, da so imele ženske v libijski tranziciji pomembno vlogo, in poudarja, da morajo polno sodelovati v nacionalnem postopku odločanja in vzpostavljanju nacionalnih institucij na vseh ravneh;

11.  poudarja, da morajo pridobivanje in prodajo nafte upravljati libijske oblasti, ter poziva mednarodno skupnost, naj se vzdrži poslovanja z drugimi akterji; zahteva, da mednarodna podjetja, ki delujejo v Libiji, razkrijejo svoje finančne posle v energetskem sektorju;

12.  poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj usklajujeta ukrepe držav članic v Libiji in naj podporo usmerjata v gradnjo države in vzpostavitev institucij ter naj skupaj z državami članicami, Združenimi narodi, Natom in regionalnimi partnerji pomagata oblikovati učinkovite varnostne sile (vojaške in policijske sile) pod državnim vodstvom in nadzorom, da bo mogoče v državi zagotoviti mir in vzpostaviti red, ter podpreta vzpostavitev premirja in oblikovanje mehanizma na njegov nadzor; poudarja, da bi morala biti ena glavnih nalog EU pomoč pri reformi libijskega pravosodnega sistema in drugih področij, ki so ključna za demokratično upravljanje;

13.  poudarja, da je Unija v Libiji vzpostavila misijo Evropske unije za pomoč na mejah, ki pa doslej še ni uspela uresničiti svojih ciljev, da izboljša varnost na državnih mejah; ugotavlja, da misija trenutno ne deluje, večina njenega osebja pa se je iz varnostnih razlogov vrnila domov, z izjemo manjše skupine, ki je bila premeščena v Tunis; poudarja, da varnostne dejavnosti EU, ki so usmerjene zgolj na varnost meja, očitno niso dovolj in niso v skladu s potrebami države in izzivi za regionalno varnost, vključno z varnostjo EU; zato poziva visoko predstavnico Unije, naj pregleda mandat misije Evropske unije za pomoč na meji, da bi v okviru skupne zunanje in varnostne politike oblikovali novo misijo, ki bo upoštevala spremenjene razmere v Libiji, zlasti kar zadeva nujno konsolidacijo države, okrepitev institucij in reformo varnostnega sektorja;

14.  ostaja zaskrbljen zaradi širjenja orožja, streliva, razstreliva in tihotapljenja orožja v Libiji, kar ogroža stabilnost v državi in njeno prebivalstvo;

15.  je zelo zaskrbljen, ker je na italijanski in malteški obali naval prosilcev za azil in nezakonitih migrantov večji kot kdajkoli prej, mnogi med njimi pa prihajajo iz Libije; poziva EU, naj uresniči prednostne naloge, ki jih je opredelila Projektna skupina za Sredozemlje, in z libijsko vlado takoj, ko bo mogoče, začne politični dialog o migracijskih vprašanjih; globoko obžaluje, da je umrlo še 500 ljudi, ker naj bi njihovo ladjo v bližini Malte zadelo drugo plovilo;

16.  poziva EU in države članice, naj učinkovito pomagajo Italiji in jo podpirajo pri njenih hvalevrednih prizadevanjih, da rešuje življenja in obvlada vse večje migracijske tokove iz severne Afrike, zlasti iz Libije;

17.  poziva, naj se Urad visokega komisarja ZN za begunce vrne v Libijo in zahteva njegovo nemoteno delovanje; poziva EU, naj še naprej nudi humanitarno, finančno in politično pomoč na kriznih območjih v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, da bi se odpravili vzroki za migracije in humanitarne pritiske;

18.  je zelo zaskrbljen, ker je v Libiji vse več terorističnih skupin, povezanih z Al Kajdo, in ponovno poudarja, da se je treba z vsemi močni boriti proti grožnjam terorističnih dejanj za mednarodni mir in varnost v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov in mednarodnim pravom, vključno z veljavnim mednarodnim pravom na področju človekovih pravic, pravom o beguncih in humanitarnim pravom;

19.  poudarja neomajno podporo in zavezanost Evropske unije demokratičnim težnjam libijskega naroda, zlasti v sedanji krizi in pri demokratični tranziciji države; poziva k okrepljeni udeležbi Evropske unije pri podpiranju stabilnosti in demokratične tranzicije Libije;

20.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, libijski vladi in poslanski zbornici, generalnemu sekretarju Združenih narodov, Arabski ligi in Afriški uniji.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov