Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(3) (Uredba o večletnem finančnem okviru),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(4) (medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2014 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2015, oddelek III – Komisija(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2014 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2015(6),

–  ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, ki ga je Komisija sprejela 24. junija 2014 (COM(2014)0300),

–  ob upoštevanju stališča Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, ki ga je Svet sprejel 2. septembra 2014 in posredoval Parlamentu 12. septembra 2014 (12608/2014 – C8-0144/2014),

–  ob upoštevanju dopolnilnega pisma št. 1/2015 k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, ki ga je Komisija predstavila 15. oktobra 2014,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva z dne 15. septembra 2014 in revidiranega dopisa generalnega sekretarja z dne 17. septembra 2014 o obravnavi predloga proračuna za leto 2015 v Parlamentu,

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 15. aprila 2014 o osnutku uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi protokola o statutu Sodišča Evropske unije s povečanjem števila sodnikov Splošnega sodišča(7),

–  ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju z dne 5. februarja 2014 med Evropskim parlamentom ter Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij,

–  ob upoštevanju člena 88 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0014/2014),

Oddelek III

Splošni pregled

1.  opozarja, da je Parlament v zgoraj navedeni resoluciji z dne 13. marca 2014 poudaril potrebo po okrepitvi strateških naložb v ukrepe z evropsko dodano vrednostjo, da se pripomore k ponovnemu zagonu evropskega gospodarstva, ustvarjanju konkurenčnosti, trajnostne rasti in delovnih mest, zlasti za mlade, ter obenem poskuša povečati gospodarsko in družbeno kohezijo;

2.  poudarja, da so voditelji držav in vlad junija 2014 (in to ponovno potrdili na posebnem srečanju Evropskega sveta v avgustu 2014) ponovno dosegli soglasje o potrebi po naložbah in pripravi gospodarstev držav članic na prihodnost z izpolnjevanjem preteklih neuresničenih potreb po naložbah v prometno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo (vključno z dokončanjem digitalnega enotnega trga do leta 2015), ki ima pomen na ravni Unije, pa tudi v energetsko učinkovitost, inovacije ter raziskave in usposabljanje; opozarja na nedvomno vlogo proračuna Evropske unije pri uresničevanju teh političnih ciljev;

3.  ponovno opozarja, da proračuna Unije nikakor ne bi smeli razumeti in ocenjevati zgolj kot finančno postavko, ki dodatno bremeni nacionalne proračune, temveč – nasprotno – kot priložnost za pospeševanje pobud in naložb, ki so zanimive in zagotavljajo dodano vrednost Uniji kot celoti, pri čemer o večini soodločata Parlament in Svet;

4.  ponovno izpostavlja dopolnilno naravo proračuna Unije v odnosu do nacionalnih proračunov ter zagona, ki ga ustvarja za spodbujanje rasti in ustvarjanja delovnih mest, ter poudarja, da ga – glede na njegovo naravo in omejeno velikost ­– ne bi smeli brzdati in ovirati s samovoljnimi zmanjšanji, temveč krepiti ciljna področja;

5.  ugotavlja, da predlog proračuna za leto 2015, ki ga predlaga Komisija, znaša 145 599,3 milijona EUR (skupaj s posebnimi instrumenti) v sredstvih za prevzem obveznosti in 142 137,3 milijona EUR v sredstvih za plačila; poudarja, da so se skupna sredstva za plačila v predlogu proračuna v primerjavi s proračunom za leto 2014 povečala za skromnih 1,4 % (ob upoštevanju SP 1 in PSP 2-4/2014) ter da je proračun še vedno dve milijardi manjši od izvršenega proračuna za leto 2013; ugotavlja, da Komisija v svojem predlogu proračuna pod zgornjo mejo predlaga skupno rezervo za odobritve za prevzem obveznosti v višini 1 478,9 milijonov EUR;

6.  poudarja pomen decentraliziranih agencij, ki so bistvene za izvajanje programov in politik Unije; poudarja, da je zanje treba zagotoviti ustrezna finančna sredstva in osebje, da bodo lahko primerno opravljala naloge, ki jim jih naloži zakonodajni organ;

Stališče Sveta

7.  obžaluje, da je Svet v svoji obravnavi zmanjšal odobritve za prevzem obveznosti za 522 milijonov EUR in odobritve plačil za 1,2 milijardi EUR ter tako določil, da bo proračun Unije za leto 2015 znašal 145 077,4 milijona EUR v obveznostih in 139 996,9 milijona v plačilih; opozarja, da bi zmanjšanje plačil za 2,1 milijardo EUR predstavljalo zmanjšanje za 0,18 % glede na proračun za leto 2014 (vključno s SP 1/2014 in PSP 2-4/2014); je zlasti zaskrbljen zaradi občutnega zmanjšanja sredstev za plačila za konkurenčnost za rast in delovna mesta v razdelku 1a, kar predstavlja nezaslišano kršitev zaveze Sveta za premagovanje krize in oživitev gospodarske rasti;

8.  ne odobrava, kako Svet obravnava proračun za leto 2015, saj ne upošteva večletne narave politik Unije ter utegne še zaostriti težave s pomanjkanjem sredstev za plačila, namesto da bi te težave odpravil, s tem pa se še dodatno upočasni izvajanje programov Unije;

9.  ponovno poudarja, da Sveta s svojim pristopom, po katerem se raven plačil določi glede na stopnjo inflacije, v celoti spregleda naravo in funkcijo večletnega značaja politik Unije in s tem povsem izniči večletni finančni okvir; v zvezi s tem ugotavlja, da rastoč razkorak med odobritvami plačil in odobritvami za prevzem obveznosti zaostruje težave z neporavnanimi obveznostmi; poudarja negativni vpliv, ki ga ima takšen pristop na to, kako Unijo dojemajo njeni državljani; predvsem pa ponovno izpostavlja, da bi morala Unija povečati svoje naložbe, da bi premagala gospodarsko krizo;

10.  obžaluje samovoljna zmanjšanja, ki jih Svet predlaga glede upravnih in podpornih vrstic, iz katerih se financira izvajanje ključnih programov Unije, kar utegne usodno prizadeti uspešen začetek novih programov, saj pomanjkanje upravnih zmogljivosti resno ogroža izvajanje politik Unije;

11.  je zelo zaskrbljen, ker Svet pri proračunu Unije uporablja dvojne standarde, pri čemer po eni strani poziva k povečanju sredstev Unije na področjih, ki lahko ustvarijo trajnostno rast, po drugi strani pa predlaga občutno zmanjšanje sredstev na bistvenih področjih, kot so raziskave, inovacije, vesolje, infrastruktura, MSP in energetika;

12.  pozdravlja stališče, ki ga je izrazilo 13 držav članic, in sicer, da raven sredstev za plačila, o katerih je Svet dosegel soglasje, utegne biti prenizka in povzročiti velike pritiske kar zadeva pravočasno izpolnjevanje pravnih in drugih že sprejetih obveznosti Unije; opozarja, da v skladu s členom 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije, „Evropski parlament, Svet in Komisija zagotovijo, da so Uniji na voljo finančna sredstva, ki ji omogočajo izpolnjevanje njenih pravnih obveznosti do tretjih strani“;

13.  meni, da je Svet v veliki meri politično odgovoren za zelo napet položaj na področju plačil, saj leto za letom ne zmore oblikovati kvalificirane večine, s katero bi zagotovil raven plačil, ki bi Uniji omogočala kritje nespornih potreb po plačilih; opozarja na dejstvo, da je zaradi tega postopoma nastal strukturni primanjkljaj v proračunu Unije, kar je v nasprotju z določbami Pogodb in ogroža zmožnost Komisije, da bi izpolnjevala svoje pravne obveznosti;

14.  obenem ugotavlja, da sedanja zasnova proračuna Unije, po kateri so odobritve plačil povezane s prispevki držav, lahko spodbudi škodljive izvire med državami članicami, zlasti v času, ko je v središču razprave pomen uravnoteženih nacionalnih proračunov; vseeno poudarja, da je takšna raven plačil neposreden rezultat ustrezne ravni obveznosti, ki jih je Svet formalno sprejel s potrebno kvalificirano večino v okviru letnih proračunskih postopkov;

15.  obžaluje neizogibnost konflikta med Svetom na eni strani ter Parlamentom in Komisijo na drugi strani; poziva, naj se poiščejo načini, da bi se ta napetost preoblikovala v produktivnejše izmenjave mnenj; upa, da bo odprtost do novih pristopov in predlogov navsezadnje privedla do strukturnih sprememb, ki bodo spodbujale uravnotežene proračunske dogovore, ki bodo odražali ambicije in pomisleke Parlamenta in Sveta;

Obravnava v Parlamentu

16.  poudarja, da poleg izvajanja političnega sporazuma, ki je bil dosežen v pogajanjih o večletnem finančnem okviru 2014–2020 glede pomika sredstev za določene politične cilje na začetek obdobja, Komisija ni predlagala dodatnih prizadevanj, s katerimi bi se omogočilo izvajanje prednostnih nalog, ki jih je izpostavil Parlament, o njih pa je bil dosežen tudi dogovor med predsedniki držav in vlad v Evropskem svetu; zato sklene okrepiti finančne vire za politične cilje in strateške prednostne naloge Unije na več področjih;

17.  sklene osredotočiti svoje okrepitve v programih, ki so v jedru strategije Evropa 2020 in so usmerjeni v spodbujanje rasti, konkurenčnosti in zaposlovanja, in sicer Obzorje 2020, COSME, Erasmus+, digitalna agenda, Progress in socialni program (vključno z EURES in mikrofinančnim instrumentom), saj so ti programi zgled, kako Unija prispeva k inovativnemu in cvetočemu gospodarstvu po vsej celini; poleg tega okrepi programe, ki so neobhodni za izvajanje zunanjepolitičnega programa Unije, kot sta sosedska politika ter razvojna in humanitarna pomoč; vztraja, da je treba povečati financiranje pomembnih programov in politik za boj proti neenakosti, kot sta FEAD in Evropa za državljane, ter za spodbujanje enakosti med spoloma;

18.  določi, da bo skupna raven proračunskih sredstev za leto 2015 znašala 146 380,9 milijona EUR za prevzem obveznosti in 146 416,5 milijona EUR za plačila;

Reševanje ponavljajoče se krize plačil

19.  podpira predlog Komisije, da se v celoti uporabijo sredstva, ki so na voljo do zgornje meje plačil za leto 2015 in da ne ostane rezerv pod to mejo; obnovi vsa zmanjšanja plačil, ki jih je sprejel Svet, na podlagi sedanjih in pričakovanih vzorcev izvrševanja;

20.  vseeno poudarja, da tudi uporaba celotnih zneskov do zgornje meje plačil za leto 2015 ne bo dovolj za ustrezno rešitev nenehnih težav, ki jih ima Unija s plačili in ki so izbruhnile s proračunom za leto 2010; opaža zlasti veliko neporavnanih obveznosti iz prejšnjih let, ki so ob koncu leta 2013 samo pri kohezijski politiki predstavljale doslej najvišjo raven 23,4 milijard EUR, ter zaskrbljeno ugotavlja, da utegnejo ob koncu leta 2014 doseči podobno raven; zato poudarja, da bi se bilo treba nemudoma učinkovito spoprijeti s ponavljajočim se problemom pomanjkanja sredstev za plačila; zato sklene za 4 milijarde EUR preseči predlog Komisije pri plačilih za več proračunskih vrstic, vključno s poglavitnimi vrsticami za strukturne sklade in zaključek raziskovalnih programov iz obdobja 2007–2013, kjer je položaj pri plačilih zelo kritičen;

21.  skladno s tem poziva Komisijo, naj bo pripravljena predložiti ustrezne predloge za uporabo mehanizmov za prilagodljivost, ki so vključeni v Uredbo o večletnem finančnem okviru; ponavlja, da ne namerava sprejeti omejevalnih razlag določb o prožnosti in posebnih instrumentov, vključenih v uredbo o večletnem finančnem okviru in Medinstitucionalni sporazum z 2. decembra 2013, ki jih je Parlament uspešno izpogajal;

22.  ponovno vztraja, da je treba vsa sredstva za plačila, ki se uporabijo prek posebnih instrumentov, v proračun vključiti nad zgornjimi mejami plačil iz večletnega finančnega okvira;

23.  opozarja na očiten primer dramatičnega pomanjkanja sredstev za plačila za humanitarno pomoč, do katerega je prišlo ob koncu leta 2013 in v prvem četrtletju leta 2014 ter ga je bilo mogoče rešiti le s kratkoročno in začasno rešitvijo v obliki prenosa v okviru sprejetega proračuna; je zelo zaskrbljen, da utegne podoben položaj nastopiti tudi na drugih političnih področjih, kot so raziskave/razvoj in inovacije;

24.  poudarja, da je treba za jasno opredelitev potreb za leto 2015, ki izhajajo iz prejšnjih let, končati pogajanja o dodatnih potrebah po plačilih za leto 2014 pred spravnim postopkom o proračunu za leto 2015; ponovno poudarja, da bi bilo treba predloge dopolnitve proračuna 2, 3 in 4/2014 obravnavati kot sveženj ter da si Svet ne more obetati koristi in nepričakovanih dohodkov, ki bi bili posledica vključitve presežkov in glob v proračun, ne da bi zagotovil sredstva za dodatna plačila, predstavljena v predlogu spremembe proračuna 3/2014; opozarja, da predlogi spremembe proračuna 2, 3 in 4/2014, če se jih obravnava skupaj in v nespremenjeni obliki, za celotni proračun pomenijo le 106 milijonov EUR dodatnih prispevkov iz BND, ki jih morajo dati na voljo države članice za zagotovitev zadostnih sredstev za plačila v letu 2014, da bi krili veljavne pravne obveznosti Unije;

25.  poudarja, da raven sredstev, zlasti za plačila, ki jo je Parlament izglasoval ob svoji obravnavi, temelji na domnevi, da bodo v celoti sprejeti vsi še nesprejeti predlogi sprememb proračuna za leto 2014;

26.  poudarja, da bi morala nova Komisija, za zagotovitev ustreznih sredstev za naložbene načrte po vsej Uniji (omenjene na Evropskem svetu junija 2014 in izpostavljene kot pomembna politična prednostna naloga v političnih smernicah novoizvoljenega predsednika Junckerja(8)), za nadaljevanje pobude za zaposlovanje mladih, zlasti evropskega jamstva za mlade s proračunom za leto 2016, ter za odpravo ponavljajočih se težav z odobritvami za plačila, čim prej začeti s povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020, ki je določena v členu 2 Uredbe o večletnem finančnem okviru;

Razdelek 1a

27.  opaža, da je Svet v razdelku 1a opravil največje zmanjšanje sredstev, tako za obveznosti (323,5 milijona EUR manj v primerjavi s predlogom proračuna) kot za plačila (1 335 milijonov EUR manj), kljub temu, da je Evropski svet junija 2014 na vrh svojega političnega programa postavil rast, konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest; poudarja, da nekatera od teh zmanjšanj niso v skladu z dogovorom o večletnem finančnem okviru 2014–2020, saj se močno zmanjšajo sredstva za Obzorje 2020 (190 milijonov EUR manj kot v predlogu proračuna), ki so bila občutno – za 200 milijonov EUR – prenesena naprej v leto 2014, in program ITER (zmanjšanje sredstev za 11,2 milijona EUR), za katera bi bilo treba ravno nasprotno nameniti več sredstev v letu 2015, da se nadomesti odlog sredstev v letu 2014;

28.  meni, da je – v razmerah odvisnosti od oskrbe z energijo iz Rusije – za spodbujanje zanesljive oskrbe z energijo bistveno tudi spodbujanje obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti, zlasti v državah članicah, ki so najbolj odvisne od ruskega plina; poziva k uskladitvi ciljev porabe sredstev za energijo v okviru programa Obzorje 2020 z obvezami, sprejetimi v zakonodajnem procesu;

29.  nasprotuje zmanjšanju, ki ga je Svet opravil pri instrumentu za povezovanje Evrope (34,4 milijona EUR manj) in ki se prišteje odlogu odobritev za ta program za leto 2015, ki je bil že upoštevan v predlogu proračuna po sporazumu o večletnem finančnem okviru; je zaskrbljen, ker se tvega neučinkovit začetek izvajanja tega strateškega programa, ki je zelo pomemben za naložbe v telekomunikacijsko, prometno in energetsko infrastrukturo v prihodnosti, ki lahko dodatno spodbudi odpiranje novih delovnih mest v Evropi;

30.  zato sklene na splošno obnoviti ravni iz predloga proračuna za leto 2015 kar zadeva vse reze, ki jih je opravil Svet, tako pri obveznostih kot pri plačilih; nadalje poveča sredstva v več vrsticah v programih, ki ustrezajo prednostnim nalogam Parlamenta v razdelku 1a (Obzorje 2020, COSME, Erasmus+, digitalna agenda, socialni program) z uporabo celotne rezerve (skupno povečanje sredstev nad raven iz predloga proračuna za približno 200 milijonov EUR);

31.  nadalje se mu zdi potrebno povišati ravni sredstev za vrstice za energetski program instrumenta za povezovanje Evrope za skupen znesek v višini 34 milijonov EUR nad znesek iz predloga proračuna, da se deloma ublažijo posledice odloga odobritve sredstev za ta program že drugo leto zapored zaradi sporazuma o večletnem finančnem okviru; za prednostno nalogo šteje tudi okrepitev naložb v digitalno agendo in širokopasovne povezave ter zato povečuje sredstva za telekomunikacijska omrežja v okviru instrumenta za povezovanje Evrope za 12 milijonov EUR nad znesek iz predloga proračuna;

32.  meni, da je okrepitev finančne podpore za MSP nujna, da bo lahko gospodarstvo Unije obnovilo svojo rast in izšlo iz krize, s tem pa se prispeva tudi k boju proti brezposelnosti; meni, da se pogosto poudarja pomen inovacij MSP za konkurenčnost Unije, premalo finančnih sredstev pa se nameni podpori za to; zato sklene povišati odobritve za prevzem obveznosti za 26,5 milijona EUR nad znesek iz predloga proračuna v korist MSP in podjetništva; poziva Komisijo, naj pri izvajanju tega zagotovi pristop, ki bo resnično "od spodaj navzgor"; nadalje poziva Komisijo, naj nameni dovolj sredstev za izvajanje ukrepov, predvidenih v njenem Zelenem akcijskem načrtu za MSP;

33.  poveča sredstva za obveznosti za tri nadzorne agencije (EBA, EIOPA in ESMA) v skupnem znesku 1,6 milijona EUR nad zneskom iz predloga proračuna;

34.  je zaskrbljen zaradi rastočega števila primerov, ko so posledice pomanjkanja sredstev za plačila iz razdelka 1a postale očitne, zlasti v okviru programa Obzorje 2020, kjer je predhodno financiranje zmanjšano, veliko število projektov je blokiranih, obetajo pa se tudi motnje pri plačilih v programu Erasmus+; je zaskrbljen, ker so številni programi že skoraj porabili vsa razpoložljiva sredstva za leto 2014 več mesecev pred iztekom roka za predložitev računov;

35.  pozdravlja prve korake na poti do reforme Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG), a poudarja, da je treba v celoti začeti izvajati Maystadtova priporočila, vključno s potrebo po omejitvi dela na mednarodne standarde računovodskega poročanja ter postopni opustitvi dejavnosti na področju malih in srednjih podjetij ter davčnih zadev;

36.  poudarja vlogo inovacij MSP kot gonilne sile za gospodarsko okrevanje Unije; pričakuje, da bo Komisija izpolnila svoje pravne in proračunske obveznosti v zvezi z instrumentom za MSP v programu Obzorje 2020, in poziva Svet, naj to omogoči, tako da zagotovi ustrezen proračun; zahteva, naj Komisija od leta 2016 uvede samostojno proračunsko vrstico za instrument MSP, da bi omogočila jasnejši proračunski pregled in nadzor, in naj zagotovi dejanski pristop od spodaj navzgor pri njenem izvrševanju;

37.  pozdravlja sveženj o krožnem gospodarstvu, ki ga je Komisija objavila 2. julija 2014(9); poziva, da se za izvajanje dejavnosti iz tega programa nameni dovolj sredstev;

Razdelek 1b

38.  je zelo zaskrbljen, ker je Svet zmanjšal odobritve za plačila za 220 milijonov EUR, medtem ko je raven odobritev za obveznosti ohranil na ravni iz predloga proračuna (49 227 milijonov EUR) ter določil raven plačil na 51 382 milijonov EUR;

39.  poudarja, da je v razdelku 1b največji del sedanjih neporavnanih obveznosti, kar preprečuje vračila sredstev, ki so jih upravičene države članice in regije že porabile; poudarja, da je ta praksa pustila resne posledice v državah članicah in regijah, ki so bile najbolj prizadete zaradi krize; obžaluje, ker se zdi, da Svet povsem ignorira to vprašanje; poudarja, da je v času, ko se večina držav članic sooča z izzivi iskanja virov financiranja za projekte, ki lahko privedejo do odpiranja delovnih mest, regionalna politika Unije bistveno orodje za premoščanje tovrstnega pomanjkanja; opozarja, da so instrumenti, kot so Evropski socialni sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad in pobuda za zaposlovanje mladih, v kriznih časih še posebej pomembni in da so prve žrtve zmanjšanja plačil vedno šibkejši deležniki, kot so države članice s proračunskimi omejitvami, lokalni in regionalni organi, najbolj oddaljene regije, mala in srednja podjetja, nevladne organizacije in socialni partnerji;

40.  sklene obnoviti predlog proračuna pri proračunskih vrsticah, namenjenih novim programom, ki jih je Svet zmanjšal, ter povečati sredstva za plačila v primerjavi s predlogom proračuna za več vrstic, zlasti kar zadeva dokončanje programov iz večletnega finančnega okvira 2007-2013; ugotavlja, da bo leto 2015 drugo leto izvajanja novega cikla evropskih strukturnih in investicijskih skladov; poudarja, da je treba zagotoviti zadostna sredstva za prevzem obveznosti in plačila, da bodo lahko programi dosegli predvideno število upravičencev in želeni učinek;

41.  sklene preseči znesek iz predloga proračuna za 20,2 milijona EUR za Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim ter za pilotne projekte/pripravljalne ukrepe; namerava spremeniti predlog Komisije za uporabo instrumenta prilagodljivosti za dopolnitev financiranja programov strukturnih skladov na Cipru iz razdelka 1b do celotnega zneska 100 milijonov EUR po koncu pogajanj s Svetom;

42.  je trdno prepričan, da se sredstva Unije, zlasti sredstva iz pobude za zaposlovanje mladih, ne bi smela uporabljati za subvencioniranje nacionalnih pristopov, temveč za zagotavljanje dodatne podpore mladim na način, ki dopolnjuje in krepi nacionalne programe;

43.  poziva Komisijo in države članice, naj v celoti porabijo sredstva, namenjena podpori brezposelnih mladih; spominja na politični sporazum, povezan z večletnim finančnim okvirom 2014–2020, o pomiku sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih na začetek obdobja, pa tudi na ustrezne zneske, predvidene v Evropskem socialnem skladu za potrebno pomoč v prvih letih programskega obdobja; pozdravlja, da Komisija in Svet spoštujeta ta sporazum v predlaganih zneskih; glede pobude za zaposlovanje mladih je zaskrbljen zaradi sposobnosti črpanja v nekaterih državah članicah; opozarja, da bo v skladu z Uredbo o večletnem finančnem okviru razlika do zgornje meje večletnega finančnega okvira za obveznosti, ki v obdobju 2014–2017 ne bo porabljena, pomenila skupno rezervo večletnega finančnega okvira za obveznosti, ki bo v obdobju 2016–2020 ne glede na to mejo na voljo za politične cilje, povezane z rastjo in zaposlovanjem, zlasti zaposlovanjem mladih;

Razdelek 2

44.  pozdravlja povečanje sredstev za prevzem obveznosti za novi program LIFE za okoljske in podnebne ukrepe, ki ga predlaga Komisija, in pričakuje, da bo ta program v letu 2015 deloval v celoti, vključno z prvim nizom finančnih instrumentov; vseeno obžaluje, da je Svet na manjših programih, kot je LIFE, pa tudi na Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (ESPR), opravil največje zmanjšanje sredstev v okviru tega razdelka – tako pri obveznostih kot pri plačilih – in s tem vplival na uresničevanje njihovih dogovorjenih ciljev; obžaluje tudi neutemeljeno zmanjšanje, ki ga je Svet opravil na programih za razdeljevanje mleka in sadja v šolah; zato obnavlja predlog proračuna v vseh vrsticah, v katerih je Svet zmanjšal sredstva;

45.  soglaša, da je potrebna dodatna podpora za blažitev posledic ruske prepovedi uvoza nekaterih kmetijskih in ribiških proizvodov iz Unije; pozdravlja izredne ukrepe za podporo, ki jih je kot prvi odziv na krizo sprejela Komisija; zato povečuje sofinanciranje Unije za ukrepe podpore v okviru Skupne kmetijske politike za 30 milijonov EUR, da se proizvajalcem pomaga najti nadomestne možnosti prodaje, obenem pa zagotavlja 5 milijonov EUR dodatne podpore za ribiče prek ESPR; sklene tudi povečati razpoložljiva zneska za program razdeljevanja sadja v šolah za 7 milijonov EUR in za program razdeljevanja mleka v polah za 4 milijone EUR nad zneski iz predloga proračuna Komisije;

46.  meni, da ne bi smeli sredstev SKP, niti nobenih drugih sredstev iz proračuna uporabiti za financiranje smrtonosnih bikoborb; opozarja, da to financiranje pomeni kršenje Evropske konvencije o zaščiti rejnih živali (Direktiva Sveta 98/58/ES);

47.  ugotavlja, da ob upoštevanju vseh predlogov sprememb tega razdelka, vključno z 2,9 milijona EUR za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe, skupni znesek za razdelek 2 znaša 59,3 milijarde EUR, do zgornje meje pa ostane 293,4 milijona EUR rezerve;

Razdelek 3

48.  poudarja, da razdelek zajema vprašanja, ki so ključnega pomena za evropske državljane in vlade držav, kot so azilne in migracijske politike ter notranja varnost, čeprav predstavlja le 1,5 % proračuna Unije in je torej z vidika dodeljenih finančnih sredstev najmanjši razdelek večletnega finančnega okvira; zato poziva Komisijo in Svet, naj v naslednjih letih še naprej povečujeta finančna in politična prizadevanja v tem razdelku;

49.  obžaluje, da so v predlogu proračuna odobritve za prevzem obveznosti zmanjšane za 1,9 % z 2 171,998 na 2 130,721 milijonov EUR v primerjavi s proračunom za leto 2014, pri čemer v rezervi ostane približno 115 milijonov EUR; obžaluje, da je Svet v primerjavi s predlogom proračuna zmanjšal odobritve za prevzem obveznosti za dodatnih 30,2 milijona EUR, odobritve za plačila pa za dodatnih 28,5 milijona EUR (kar ustreza zmanjšanju za 1,42 % pri odobritvah za prevzem obveznosti in zmanjšanju za 1,51 % pri odobritvah za plačila); ugotavlja, da je razdelek 3 med najbolj prizadetimi zaradi zmanjšanj, ki jih je sprejel Svet;

50.  meni, da bodo dodatna zmanjšanja, ki jih predlaga Svet, ogrozila dobro izvajanje programov in ukrepov v okviru razdelka 3; poudarja pomen ohranitve ravni sredstev iz predloga proračuna v proračunskih vrsticah „Zagotavljanje varstva pravic in krepitev vloge državljanov” in „Spodbujanje nediskriminacije in enakopravnosti” pri izvajanju programa za pravice, enakost in državljanstvo za obdobje od 2014 do 2020; zato v splošnem obnovi zneske iz predloga proračuna v vseh vrsticah v tem razdelku; poleg tega se odloči povečati sredstva v izbranih vrsticah nad zneske iz predloga proračuna, predvsem za programe Ustvarjalna Evropa in Evropa za državljane ter za multimedijske dejavnosti in za skupni azilni sistem (v skupnem znesku 53,2 milijona EUR nad zneskom iz predloga proračuna pri odobritvah za prevzem obveznosti, vključno z agencijami, pilotnimi projekti in pripravljalnimi ukrepi);

51.  spominja na skupno izjavo treh institucij, da bodo letni proračunski postopki, uporabljeni za večletni finančni okvir 2014–2020, po potrebi vključevali elemente za enakost spolov; opozarja, da so s tega vidika potrebna nadaljnja prizadevanja in enoten pristop treh institucij, da se zagotovi učinkovito vključevanje načela enakosti med spoloma v letne proračunske postopke; ponavlja svoj poziv, da bi morala biti analiza enakosti med spoloma sestavni del proračunskih postopkov Unije in da bi morala dejavno vključevati vse akterje na vseh ravneh postopka, da se doseže napredek na področju zaveze Unije glede enakosti med spoloma;

52.  spominja, da je bila pravična in pregledna porazdelitev sredstev med različne cilje Sklada za azil, migracije in vključevanje prednostna naloga Parlamenta med pogajanji pred sprejetjem tega sklada; poziva Komisijo, naj zato ustrezno poveča število proračunskih vrstic Sklada za azil, migracije in vključevanje, da bo olajšala spremljanje in povečala preglednost pri porabi finančnih sredstev, dodeljenih različnim ciljem in posledično navedenim proračunskim vrsticam;

53.  soglaša, da je potrebna dodatna podpora za evropske državljanske pobude; zato sklene oblikovati novo vrstico v razdelku 3: „Izvajanje evropskih državljanskih pobud in drugih instrumentov participativne demokracije“ z odobrenimi sredstvi za prevzem obveznosti v višini 1 milijon EUR;

54.  poudarja, kako potrebno in pomembno je nenehno ocenjevati način izvajanja vseh skladov in programov ter porabo njim namenjenih sredstev, da bi že v zgodnji fazi odkrili morebitne pomanjkljivosti oziroma prepoznali njihovo učinkovitost.

Razdelek 4

55.  obžaluje zmanjšanje sredstev, ki ga Svet predlaga v razdelku 4 (0,83 % manj pri odobritvah za prevzem obveznosti in 5,24 % manj pri odobritvah plačil), zaradi česar je ta razdelek najbolj prizadet zaradi zmanjšanja z vidika odobritev plačil; ponovno poudarja, da razdelek 4 odslikava dejavnosti Unije v tujini, čeprav se zanj nameni manj kot 6 % celotnega proračuna Unije, in bi zato moral zagotavljati dovolj sredstev, da bi Unija lahko odigrala svojo vlogo globalnega akterja;

56.  odločno obsoja zmanjšanje sredstev za prevzem obveznosti za humanitarno pomoč, ki ga je sprejel Svet, s katerim ni mogoče rešiti težave prenosa odloga neplačanih računov iz preteklih let, ogroža pa nemoteno izvajanje te politike ter življenja njenih upravičencev; poudarja, da bi morala raven odobritev plačil v rezervo za nujno pomoč sovpadati z ravnjo odobritev za prevzem obveznosti ter da jo je treba v proračun vključiti nad zgornjo mejo plačil iz večletnega finančnega okvira; opozarja, da bi bilo treba zmanjšati razkorak med obveznostmi in plačili za humanitarno pomoč, da bi se upoštevali kratki cikli porabe sredstev na tem področju ter prekinil običaj prenašanja odloženih neplačanih računov iz preteklih let; odločno obsoja škodljive učinke, ki jih zmanjšanja plačil – vključno z odloženimi plačili in zadržanimi dejavnostmi, ki so posledica neustreznega proračunskega načrtovanja – predstavljajo za humanitarno pomoč in so še posebej pogubni, ko je zaradi vedno večje nestabilnosti prizadetih toliko ljudi na obrobju; meni, da so tovrstni dogodki žalosten, a močan alarm, da mora proračunsko načrtovanje postati bolj realistično;

57.  opozarja na mednarodno obveznost, ki so jo sprejele Unija in njene države članice, da bodo povečale odhodke za svojo uradno razvojno pomoč na 0,7 % BDP ter do leta 2015 dosegle razvojne cilje tisočletja, in zato poziva k povečanju sredstev za tematska področja, zajeta v instrumentu za razvojno sodelovanje, da bi se približali uresničitvi obvez glede svetovnega razvoja po letu 2015;

58.  poudarja svojo podporo mirovnemu procesu na Bližnjem vzhodu ter svojo odločenost zagotavljanju zadostnih sredstev za Agencijo Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev (UNRWA) in Palestinsko oblast s povečanjem ravni odobritev za prevzem obveznosti za 35,5 milijona EUR nad znesek iz predloga proračuna; je presenečen, da je Svet brez jasne obrazložitve ponovno zmanjšal sredstva za plačila v predlogu proračuna za UNRWA in Palestinsko oblast za 2,4 milijona EUR, in meni, da je bilo že v predlogu proračuna za to vrstico namenjenih premalo sredstev;

59.  poudarja, da je treba zagotoviti podporo za države v vzhodnem in južnem sosedstvu Unije, ki se soočajo z velikimi izzivi z vidika demokratične tranzicije in konsolidacije, gospodarskega in družbenega razvoja, priseljevanja in stabilnosti; izpostavlja dodatna prizadevanja, ki so potrebna za odzivanje na razmere v Ukrajini; zato poziva, da se dodatnih 203,3 milijona EUR nad zneskom iz predloga proračuna nameni za evropski sosedski instrument, s čimer se Uniji omogoči uresničevanje njenih obveznosti v vzhodnem in južnem sosedstvu;

60.  meni, da so zmanjšanja, ki jih je Svet sprejel v povezavi s prednostnimi vrsticami Parlamenta, nesprejemljiva, in predlaga obnovitev zneskov iz predloga proračuna pri vrsticah, ki jih je Svet zmanjšal, ter celo povečanje sredstev za prevzem obveznosti nad zneske iz predloga proračuna pri vrsticah strateškega pomena za zunanje odnose Unije v skupnem znesku 400,55 milijona EUR (humanitarna pomoč, evropski sosedski instrument, instrument za razvojno sodelovanje, instrument za predpristopno pomoč, evropski instrument za demokracijo in človekove pravice, instrument za stabilnost ter pilotni projekti in pripravljalni ukrepi); ugotavlja, da se s tem povečanjem uporabi celotna rezerva razdelka 4, pa tudi dodatnih 66 milijonov EUR, ki so posledica zmanjšanja odobritev v vrsticah, premeščenih v proračun ESZD;

61.  meni, da je treba povečati odobritve za turško-ciprsko vrstico, da se zagotovi nadaljevanje finančne podpore Unije za delo odbora za pogrešane sebe na Cipru in tehničnega odbora za kulturno dediščino;

62.  odobri prenos proračunskih vrstic za posebne predstavnike EU v proračun za ESZD, da se podpre njihovo boljše vključevanje v ESZD v skladu s predlogom visoke predstavnice/podpredsednice v pregledu ESZD, priporočilom Parlamenta z dne 13. junija 2013 in posebnim poročilom Računskega sodišča št. 11/2014; pričakuje, da bo prenos opravljen do 1. januarja 2016;

Razdelek 5

63.  opozarja, da predlog proračuna odraža zadnjo reformo kadrovskih predpisov, vključno s spremembami izračunavanja uskladitve osebnih prejemkov in pokojnin ter nadaljnjimi zmanjšanji števila zaposlenih;

64.  z obžalovanjem ugotavlja, da je Svet kljub temu zmanjšal sredstva v razdelku 5 za 27,6 milijona EUR, od katerih je 16,7 milijona EUR iz upravnega proračuna Komisije za odhodke, povezane z uradniki in začasnimi uslužbenci, kar je posledica povišanja standardnega pavšalnega odbitka;

65.  meni, da je to povišanje standardnega pavšalnega odbitka (do 4,5 % za sedež komisije in 6 % za delegacije) samovoljno, glede na to, da Komisija tretje leto zapored zmanjšuje skupno število svojih zaposlenih in da bi veljalo njene napovedi o prostih delovnih mestih smatrati za zanesljive ter temelječe na dejanskih institucionalnih pričakovanjih;

66.  poleg tega je seznanjen z izjavo Sveta, ki je priložena njegovemu stališču in zadeva „pomen pozornega spremljanja odobritev za vse kategorije zunanjega osebja ob upoštevanju dodatnih zmogljivosti, ki so nastale zaradi podaljšanja delovnega časa“, ter z vzporednimi zmanjšanji sredstev za odhodke za podporo na različnih političnih področjih, ki znašajo 20,8 milijona EUR; meni, da so ta zmanjšanja – poleg že omenjenih tveganj, ki jih predstavljajo – slabo utemeljena; opozarja, da so bile v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z 2. decembra 2013 navedene domnevne dodatne zmogljivosti že izničene z zmanjšanjem števila uradnikov za 5 % v obdobju petih letih; v zvezi s tem ugotavlja, da Komisija že presega svoje obveznosti, saj zmanjšuje število zaposlenih vseh razredov, ne glede na to, ali se ti financirajo iz razdelka 5 ali iz drugih razdelkov;

67.  zato obnavlja predlog proračuna v vseh vrsticah za upravne odhodke in odhodke za podporo ter v vseh vrsticah v razdelku 5, ki jih je Svet zmanjšal;

68.  sklene ohraniti nekaj sredstev v rezervi, dokler Komisija ne spremeni pravil o strokovnih skupinah in zagotovi njihove celovite uporabe v vseh generalnih direktoratih;

Agencije

69.  na splošno podpira ocene Komisije glede proračunskih potreb agencij; opaža, da je Komisija že občutno zmanjšala začetne zahteve večine agencij;

70.  zato meni, da bi vsa dodatna zmanjšanja, ki jih predlaga Svet, ogrozila pravilno delovanje agencij ter bi jim onemogočala opravljanje nalog, katere jim je naložil zakonodajni organ;

71.  vseeno ne more pristati na pristop Komisije do zaposlenih, po katerem morajo agencije prispevati tudi 1 % zaposlenih v „fond za prerazporeditve“, poleg tega, da morajo že tako na podlagi političnega dogovora o večletnem finančnem okviru, ki se uporablja za vse institucije in organe, svoje kadrovske načrte zmanjšati za 1 %;

72.  poudarja, da bo dogovorjeno zmanjšanje števila zaposlenih temeljilo na zaposlenih in nalogah na referenčni datum 31. decembra 2012 ter da bi bilo treba dodatne naloge obstoječih agencij ali ustanovitve novih agencij pospremiti z dodatnimi sredstvi;

73.  poudarja, da je treba dogovorjeni cilj 5–odstotnega zmanjšanja doseči do konca leta 2017 in da bi morale imeti agencije nekaj manevrskega prostora glede tega, v katerem letu natanko nameravajo izvršiti zmanjšanje števila zaposlenih, da se jim omogoči izkoriščanje naravnega pretoka zaposlenih in s tem kar največje zmanjšanje stroškov za shemo Unije za brezposelne in drugih stroškov, povezanih z zgodnjo prekinitvijo pogodb o zaposlitvi;

74.  zato spreminja več kadrovskih načrtov agencij, in sicer tako, da bodo izpolnjevali dogovorjeno zmanjšanje števila zaposlenih za 1 %, da bodo delovna mesta, ki se financirajo iz pristojbin, obravnavali drugače ali da bo zaposlovanje usklajeno z dodatnimi nalogami;

75.  sklene povečati odobritve iz proračuna 2015 za tri agencije za finančni nadzor; meni, da bi morale te odobritve odražati potrebe po opravljanju zahtevanih nalog, saj je bilo sprejetih in se sprejema več uredb, sklepov in direktiv, ki so namenjene premagovanju sedanje finančne in gospodarske krize, ki je tesno povezana s stabilnostjo finančnega sektorja;

76.  sklene tudi povečati odobritve za Evropsko agencijo za pomorsko varnost in Evropsko agencijo za nadzor ribištva ter za več agencij v razdelku 3 zaradi dodatnih nalog, ki so jim bile zaupane (Frontex, Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami in Evropski azilni podporni urad);

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

77.  na podlagi temeljite analize predloženih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov – pri tem je bil upoštevan uspeh projektov in ukrepov, ki se že izvajajo, izključene a so bile pobude, ki so že krite z obstoječimi pravnimi podlagami, prav tako pa je bila v celoti upoštevana ocena izvedljivosti projektov, ki jo je pripravila Komisija – sklene sprejeti kompromisni sveženj omejenega števila pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, pri tem pa upoštevati tudi razpoložljive razlike do zgornje meje;

Drugi oddelki

78.  opozarja, da razdelek 5 večletnega finančnega okvira krije upravne odhodke vseh institucij, pokojnine in evropske šole; opaža, da so v predlogu proračuna skupni odhodki iz tega razdelka v letu 2015 ocenjeni na 8 612,2 milijona EUR (2,5 % več v primerjavi s proračunom za leto 2014), rezerva do zgornje meje pa znaša 463,8 milijona EUR, medtem ko so skupni upravni odhodki vseh institucij v letu 2015 ocenjeni na 6 893,1 milijona EUR (1,6 % več glede na proračun za leto 2014), razlika do posebne zgornje meje pa znaša 457,9 milijona EUR;

79.  je seznanjen s stališčem Sveta glede predloga proračuna, v katerem ta horizontalno brez razlikovanja zmanjša raven upravnih odhodkov institucij na 6 865,6 milijona EUR (ali za 27,5 milijona EUR oziroma za 0,4 % manj) in tako umetno poveča razliko do posebne zgornje meje na 485,4 milijona EUR;

80.  je presenečen, da Svet letos ponovno predlaga linearno zmanjšanje upravnih odhodkov institucij; ponovno poudarja, da bi bilo treba proračun vsake institucije Unije, zaradi specifičnih nalog in položaja, obravnavati posamično, brez rešitev, ki so „dobre za vse“, in pri tem upoštevati posebno fazo razvoja, operativne naloge, upravne cilje, potrebe po kadrovskih virih in nepremičninsko politiko vsake institucije; se nikakor ne strinja s pristopom Sveta, ki horizontalno povečuje delež prostih delovnih mest za eno odstotno točko in tako umetno povečuje razliko; poudarja, da utegne to povečanje, skupaj z delovnimi mesti, ki so že bila ukinjena z zmanjšanjem števila zaposlenih za 1 %, nekatere institucije, ki jih je omenjeno zmanjšanje števila zaposlenih že prizadelo, prisiliti v zamrznitev zaposlovanja na prosta delovna mesta in tako ovirati njihovo delovanje;

81.  opaža, da je v predlog proračuna vključena uskladitev osebnih prejemkov in pokojnin zaposlenih vseh institucij in organov v višini 0,8 % za leti 2011 in 2012 ter njihova zamrznitev za leti 2013 in 2014; pozdravlja dejstvo, da jih je večina institucij uskladila že v svojih ocenah;

82.  poudarja, da bi morale vse tri institucije, Komisija, Svet in Parlament, iz medsebojnega spoštovanja brez nadaljnjega spreminjanja sprejeti oceno proračuna obeh proračunskih organov;

83.  vztraja, da bi se morala Parlament in Svet sicer zavzeti za vse možne prihranke in čim večjo učinkovitost z nenehnim ocenjevanjem tekočih in novih nalog, kljub temu pa bi morala zagotoviti dovolj sredstev za nemoteno delovanje institucij, spoštovanje notranjih in zunanjih pravnih obveznosti ter izvajanje profesionalnih javnih storitev za državljane Unije; opozarja, da je bilo treba nove naloge, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe, izvajati brez dodatnih sredstev;

84.  čestita vsem drugim institucijam za prihranke in večjo učinkovitost, ki so jih že upoštevale v svojih predlogih proračunov; poudarja, da je natančna, učinkovita, pregledna in odgovorna poraba sredstev Unije eden ključnih načinov za utrditev zaupanja državljanov Unije, ter pozdravlja prizadevanja institucij za nadaljnje spodbujanje preglednosti, upravne učinkovitosti, dobrega finančnega poslovodenja in prednostne obravnave; meni, da bi morale visoke zahteve glede preglednosti še naprej enako veljati v vseh institucijah Unije;

85.  ponovno uvaja raven pavšalnih odbitkov, kot so že v izhodišču zahtevali Sodišče, Računsko sodišče, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Evropska služba za zunanje delovanje, a jo je Svet horizontalno spremenil, ter obnavlja predlog proračuna v ustreznih proračunskih vrsticah;

Oddelek I – Evropski parlament

86.  spominja, da je ocena Parlamenta za leto 2015 znašala 1 794 929 112, kar ustreza splošnemu dvigu za 2,24 % glede na leto 2014; poudarja pa, da je 0,67 % tega povišanja povezano s pravno zavezujočimi izrednimi začasnimi nadomestili ob izteku mandata poslancev, 0,4 % pa z dogovorom o uskladitvi osebnih prejemkov in pokojnin za leti 2011 in 2012; poudarja, da je raven drugih odhodkov v primerjavi z letom 2014 narasla zgolj za 1,18 %;

87.  poudarja, da morata Parlament in Svet, če želita zagotoviti dolgoročne prihranke v proračunu Unije, obravnavati potrebo po načrtu za enoten sedež, kot je Parlament večkrat izjavil v več prejšnjih resolucijah;

88.  pozdravlja revidirani dopis generalnega sekretarja z dne 17. septembra 2014, v katerem predlaga, da se v proračun uvedejo nedavni sklepi predsedstva in tehnične prilagoditve; poudarja, da te spremembe ne vplivajo na proračunske zneske; odobri prilagoditve svojih ocen;

89.  zmanjšuje kadrovski načrt Parlamenta, da bi izpolnil dogovor o zmanjšanju števila osebja, sprejet v okviru reforme kadrovskih predpisov;

90.  poudarja, da dejavnosti političnih skupin ne ustrezajo njihovemu upravnemu delu; ugotavlja, da so politične skupine od leta 2012 dalje zamrznile število zaposlenih, njihove potrebe pa so bile le delno pokrite v prejšnjih dveh proračunskih letih; vztraja, da skupna raven zaposlenih v političnih skupinah v letu 2015 in nadaljnjih letih ne sme biti nižja od sedanje ravni; spominja, da je Parlament tak sklep že sprejel v prejšnjem zakonodajnem obdobju(10);

91.  je seznanjen, da se ciljni strošek projekta KAD ocenjuje na 441,27 milijona EUR v tekočih cenah (406,22 milijona EUR v stalnih cenah) ter da bodo v letu 2015 finančne potrebe za projekt KAD znašale 128,91 milijona EUR (ali 29 % skupnih stroškov); poudarja, da se preostale finančne potrebe za leto 2015, vključno s proračunskimi sredstvi, ki so že bila dana na voljo, a še niso bila uporabljena, ocenjujejo na 84,8 milijona EUR; meni, da je mogoče ta znesek občutno zmanjšati s prenosom ob koncu leta 2014 ter da bi bilo treba preostali del financirati s posojili; opozarja, da bodo zaradi izgradnje stavbe KAD skupna letna plačila v prihodnosti bistveno manjša, kot bi bili odhodki za najemnino za primerljivo nepremičnino;

92.  sklene za 3 milijone EUR povečati sredstva za financiranje evropskih političnih fundacij, da bi te lahko v celoti opravljale svoje dejavnosti, tudi v zvezi s celotnim obsegom političnih skupin, in da bi lahko okrepile raziskovanje in obveščanje in tako s sporočanjem in promocijo pospešile proces evropskega povezovanja; poudarja, da to povečanje ne bo imelo vpliva na proračun, saj se bo izravnalo iz varnostnih rezerv; splošno raven svojega proračuna za leto 2015 torej določi v višini 1 794 929 112 EUR; opozarja, da to ustreza 0–odstotnemu povečanju glede na raven iz lastne ocene, sprejete na plenarnem zasedanju 17. aprila 201 4;

93.  pozdravlja odločitev skupne delovne skupine, da bo poslancem predlagala, naj na krajših letih potujejo v ekonomskem razredu; poziva generalnega sekretarja, naj najpozneje do konca leta 2015 predloži oceno rezultata tega priporočila;

94.  pozdravlja ugotovitve skupne delovne skupine glede ocene možnih prihrankov pri odhodkih za vozila in voznike; pričakuje, da se bodo ti prihranki pokazali v proračunu v prihajajočih letih;

Oddelek IV – Sodišče

95.  poudarja, da se je Komisija, kljub doslej največjemu povečanju števila zadev, odločila umakniti iz predloga proračuna za Sodišče 12 novih delovnih mest, namenjenih preprečevanju morebitnih zastojev in omejevanju – v največji možni meri – tveganja, da sodišče ne bi moglo razsoditi v razumnem roku; poudarja, da je Komisija s tem ogrozila produktivnost treh sodišč v kontekstu stalnega in doslej največjega povečanja števila novih zadev ter tako povzročila resno tveganje za proračun;

96.  odobri odprtje 12 novih delovnih mest, kot je v izhodišču zahtevalo Sodišče; v skladu s tem povečuje odgovarjajoče proračunske vrstice in popravlja kadrovski načrt Sodišča, kot je bil predstavljen v oceni proračuna;

97.  popravlja standardni pavšalni odbitek na prvotno raven 3 %, da bi se Sodišče lahko ustrezno spoprijelo z vedno večjim obsegom dela in da se omogoči celovita uporaba njegovega kadrovskega načrta; poudarja, da je zmanjšanje, ki ga predlaga Svet, povsem v nasprotju z 98 % zasedenostjo zaposlenih (98 % je najvišja možna vrednost, če se upošteva neizogibni učinek premestitev zaposlenih med letom) in z realizacijo osebnih prejemkov, ki je bila v letu 2013 blizu 99 %;

98.  poudarja, da Splošno sodišče, kljub svojim prizadevanjem, ni več kos vedno večjemu obsegu dela; poudarja, da dosedanji podatki za leto 2014 v celoti potrjujejo ta splošni trend rasti, ki se bo nadaljeval – med drugim – zaradi sprememb Lizbonske pogodbe (s 1. decembrom 2014 se pristojnosti Sodišča razširijo na področja svobode, varnosti in pravice) in pristopa Hrvaške;

99.  poudarja, da število nerešenih zadev raste, kljub znatnim dosedanjim prizadevanjem za povečanje produktivnosti (+25 % v letu 2013, +6 % do konca junija 2014), sedaj pa se uresničuje tudi tveganje odškodninskih zahtevkov, povezanih s tem, da Sodišče ne razsodi v razumnem roku (zlasti v zadevah pred Splošnim sodiščem, kjer je priliv zadev komaj obvladljiv), saj je bila prva tovrstna pritožba vložena junija 2014, Unija pa utegne nositi resno odgovornost; poudarja, da sodne zamude – ko Splošno sodišče v zadevah ne razsodi v razumnem roku, zlasti kar zadeva konkurenčno pravo – močno spodkopavajo delovanje notranjega trga in utegnejo občutno ogroziti proračun Unije;

100.  spominja na načelni dogovor med Parlamentom in Svetom, da je treba povečati število sodnikov; poudarja, da je v teh razmerah treba nujno čim prej doseči dogovor o imenovanju dodatnih sodnikov Sodišča; rezervira znesek v višini 2 milijona EUR za imenovanje devetih novih sodnikov in poziva Sodišče, naj Svetu in Parlamentu predstavi posodobljeno oceno dodatnih finančnih potreb za nove sodnike in zaposlene; pričakuje, da bo v Svetu čim prej dosežen dogovor in da bo zakonodajni postopek končan do 1. oktobra 2015; vztraja, da bi bilo treba preudarno oceniti potrebe po dodatnih zaposlenih, ki bi ustrezale imenovanju devetih sodnikov;

Oddelek V – Računsko sodišče

101.  popravlja standardni pavšalni odbitek na prvotno raven 2,1 %, da bi Računsko sodišče lahko izpolnilo svoje potrebe glede kadrovskega načrta;

102.  obnavlja predlog proračuna za proračunske vrstice, ki se nanašajo na prejemke preostalega osebja, da bo lahko Računsko sodišče izpolnilo svoje zakonske obveznosti do svojega osebja;

Oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor in Oddelek VII – Odbor regij in izvajanje sporazuma o sodelovanju z Evropskim parlamentom

103.  opozarja, da bo v skladu s sporazumom o sodelovanju z dne 5. februarja 2014 do 80 mest iz obeh odborov prenesenih na Parlament in da je bil dosežen dogovor o povečanju sredstev za okrepitev njunih političnih dejavnosti in dodatnih potreb za zunanje prevajanje;

104.  potrjuje, da bo predvidoma na Parlament prenesenih najmanj 60 delovnih mest in da bo to potekalo v dveh fazah, pri čemer se je prva faza začela 1. oktobra 2014, druga pa bo potekala kasneje v letu 2015; v proračun vključuje popravke, povezane s prenosom 42 mest (30 mest iz Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in 12 iz Odbora regij), kar ustreza izvedbi prve faze, pri čemer polovico sredstev, namenjenih prenosu predvidenih dodatnih mest (najmanj 6 iz Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in najmanj 12 iz Odbora regij), umešča v rezervo, ki se bo sprostila, ko bo sprejeta končna odločitev o preostalih prenosih; pričakuje, da bo zadnji prenos končan do julija 2015;

105.  pozdravlja tekoče sodelovanje med odboroma glede upravnih zadev in ju spodbuja, naj to sodelovanja še okrepita, saj bosta tako lahko izpolnila nadaljnje skupne cilje in prihranila dodatna sredstva; poziva Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, naj premislita, kako bi lahko s poglobitvijo dvostranskega sodelovanja usklajeno izvajala strukturne in organizacijske reforme;

Oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor

106.  popravlja standardni pavšalni odbitek na prvotno raven 4,5 %, da bi Evropski ekonomsko-socialni odbor lahko deloval kljub stalnemu zmanjševanju osebja;

Oddelek VII — Odbor regij

107.  poudarja, da bo proračun Odbora regij za leto 2015 zaznamovalo povečanje političnih dejavnosti, saj se bo njegov novi (šesti) politični mandat začel februarja 2015, obenem pa bo to prvo leto, ko bodo v proračun vključena sredstva, ki bodo v celoti odražala priključitev pete politične skupine (skupina ECR) k temu odboru;

108.  se nikakor ne strinja s predlogom Komisije za zmanjšanje odhodkov, povezanih s političnimi dejavnostmi Odbora regij in s tem povezanih odhodkov, ali odhodkov za dejavnosti informiranja in komuniciranja; glede na začetek novega mandata Odbora regij torej poveča ustrezne proračunske vrstice;

Oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic

109.  ugotavlja, da je Svet predlog proračuna za Evropskega varuha človekovih pravic zmanjšal za 1,7 %; poudarja, da bo to zmanjšanje pomenilo veliko breme za že zelo omejen proračun Evropskega varuha človekovih pravic in da bo imelo velik vpliv na izvajanje nove strategije varuha in zmogljivost te institucije za učinkovito in uspešno služenje evropskim državljanom; zato obnavlja vse proračunske vrstice, v katerih je Svet zmanjšal sredstva, da bi Evropski varuh človekovih pravic lahko izpolnil svoje obveznosti;

Oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov

110.  opozarja, da je brez upoštevanja neizogibnih pravnih obveznosti, kot so odhodki povezani s koncem mandata članov institucije Evropskega nadzornika za varstvo podatkov ali uskladitev plač, povečanje sredstev v primerjavi z letom 2014 večinoma povezano z ustanovitvijo projektne skupine Evropskega odbora za varstvo podatkov ter novimi specifičnimi dejavnostmi, določenimi za obdobje 2014–2020;

111.  obnovi predlog proračuna za proračunske vrstice, ki zadevajo novi mandat Evropskega odbora za varstvo podatkov, ustanovitev projektne skupine Evropskega odbora za varstvo podatkov in zagotavljanje ustreznega delovanja institucije, zlasti glede na novo strategijo za obdobje 2014–2020; poudarja, da bi bilo lahko horizontalno zmanjšanje izredno škodljivo in nekonstruktivno, zlasti za tako majhno institucijo;

Oddelek X — Evropska služba za zunanje delovanje

112.  spominja Svet, da so se države članice dogovorile za ustanovitev ESZD in da ta potrebuje zadostna sredstva za opravljanje svojih dejavnosti; poziva države članice, naj dodatno raziščejo sinergije med nacionalnimi veleposlaništvi in ESZD, kot so uporaba skupnih prostorov, varnost in sodelovanje pri upravnih zadevah;

113.  popravlja standardne pavšalne odbitke na prvotno raven 5,3 % za sedež ESZD, 2,7 % za delegacije in 27 % za napotene vojaške nacionalne strokovnjake ter obnavlja sredstva, zahtevana v predlogu proračuna; poudarja, da bo s takim povečanjem pavšalnih odbitkov zmanjšanje števila zaposlenih v kadrovskem načrtu večje od obveznega 1-odstotnega zmanjšanja, kar bo posledično oviralo njegovo delovanje in razvoj kot novega telesa z naraščajočim številom nalog;

114.  obnavlja predlog proračuna za vse vrstice, za katere je Svet predvidel zmanjšanje, zlasti za tiste, ki se nanašajo na sredstva za varnost komunikacij ESZD, da bi visoki predstavnik in njegovo višje osebje lahko učinkovito sodelovalo v zelo občutljivih pogajanjih;

115.  zahteva, da se komunikacijski sistemi ESZD zaščitijo pred vdori ter da so komunikacijski sistemi med ESZD in državami članicami ter med centralo in delegacijami varni in sodobni;

116.  podpira predlog visoke predstavnice, naj se v proračun ESZD vključijo sredstva, potrebna za odprtje nove delegacije na območju Zaliva, saj Unija tam ni dovolj zastopana(11); zato povečuje sredstva v odgovarjajočih proračunskih vrsticah v skladu z zahtevami iz ocen ESZD;

117.  prerazporedi sredstva za "skupne upravne stroške" za osebje in delegacije Komisije iz Oddelka III (Komisija) v Oddelek X (ESZD) proračuna; poudarja, da ta prenos ne bo vplival na proračunska sredstva in da ne bo imel nobenega drugega vpliva na upravna sredstva Komisije niti na delovne pogoje osebja v delegacijah Komisije, ter da bo pomenil odziv na poenostavitev upravljanja upravnih stroškov delegacij EU, ki sta ga zahtevala ESZD in Svet, in ga je v zadnjem poročilu omenilo Računsko sodišče; vztraja, naj ta prenos poteka ob dobrem sodelovanju med ESZD in Komisijo; poziva Svet, naj spoštuje proračunsko nevtralnost tega sporazuma;

o
o   o

118.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, drugim institucijam in organom ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 163, 23.6.2007, str. 17. (2) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (3) UL L 347, 20.12.2013, str. 884. (4) UL C 373, 20.12.2013, str. 1. (5) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0247. (6) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0450. (7) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0358. (8) http://ec.europa.eu/about/juncker-commission/docs/pg_sl.pdf (9) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 2. julija 2014: Na poti h krožnemu gospodarstvu: program za Evropo brez odpadkov (COM(2014)0398). (10) Resolucija Parlamenta z dne 23. oktobra 2013 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014 (P7_TA(2013)0437). (11) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. aprila 2014 o strategiji EU do Irana; sprejeta besedila, P7_TA(2014)0339.