Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih priporočil in resolucij o Rusiji, zlasti priporočil Svetu z dne 23. oktobra 2012(1) in 2. aprila 2014(2) o določitvi skupnih vizumskih omejitev za ruske uradnike, vpletene v primer Sergeja Magnickega, ter resolucij z dne 13. junija 2013 o pravni državi v Rusiji(3) in z dne 13. marca 2014 o Rusiji: izrekanje kazni protestnikom, udeleženim v dogodkih na Blatnem trgu(4),

–  ob upoštevanju, da je nagrado Saharova za svobodo misli za leto 2009 podelil ruski nevladni organizaciji Memorial, ki se med drugim zavzema za pravice političnih zapornikov v Rusiji,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 26. marca 2013 o položaju nevladnih organizacij v Ruski federaciji,

–  ob upoštevanju ruske ustave, zlasti 118. člena, po katerem so v Ruski federaciji za sojenje pristojna samo sodišča, in 120. člena, ki določa, da so sodniki neodvisni in podrejeni samo ruski ustavi in zvezni zakonodaji,

–  ob upoštevanju posvetovanja med EU in Rusijo o človekovih pravicah z dne 28. novembra 2013,

–  ob upoštevanju izjave varuha človekovih pravic Ruske federacije Vladimirja Lukina z dne 4. marca 2014 o javnih protestih v Moskvi in ravnanju organov za odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj,

–  ob upoštevanju obstoječega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni in Rusko federacijo na drugi strani ter prekinjenih pogajanj za nov sporazum med EU in Rusijo,

–  ob upoštevanju partnerstva za modernizacijo, ki je bilo sklenjeno maja 2010 v Rostovu na Donu, in zaveze pravni državi kot temeljni osnovi modernizacije v Rusiji, ki jo je sprejelo rusko vodstvo,

–  ob upoštevanju deklaracije Združenih narodov o zagovornikih človekovih pravic, ki jo je generalna skupščina Združenih narodov sprejela dne 9. decembra 1998,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker se je Ruska federacija kot polnopravna članica Sveta Evrope, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in Združenih narodov zavezala k spoštovanju načel demokracije, pravne države in človekovih pravic; ker zaradi več resnih kršitev pravne države in sprejemanja omejevalnih zakonov v zadnjih mesecih narašča zaskrbljenost glede izpolnjevanja mednarodnih in notranjih obveznosti Rusije; ker je Evropska unija večkrat ponudila dodatno pomoč in strokovno znanje, da bi Rusiji pomagala pri posodobitvi in spoštovanju njenega ustavnega in pravnega reda v skladu s standardi Sveta Evrope;

B.  ker so se razmere na področju človekovih pravic v Rusiji v zadnjih letih poslabšale, ruske oblasti pa so sprejele vrsto zakonov, ki vsebujejo nejasne določbe, uporabljajo pa se za nadaljnje omejevanje opozicije, akterjev civilne družbe ter svobode izražanja in zborovanja;

C.  ker ruski zakon o tujih agentih, sprejet julija 2012, zahteva, da morajo nevladne organizacije, ki prejemajo tuja finančna sredstva in se ukvarjajo s politično dejavnostjo, zaprositi za vključitev na poseben vladni seznam tujih agentov, kar pomeni, da se zanje nato izvaja dodatni podrobni nadzor vlade, pri tem pa morajo v vseh svojih objavah, sporočilih in poročilih zapisati, da jih je pripravil tuji agent; ker je bil zakon spremenjen maja 2014 in sicer tako, da bi lahko ministrstvo za pravosodje na lastno pobudo te nevladne organizacije registriralo kot tuje agente;

D.  ker izvajanje tega zakona vključuje tudi skrajne ukrepe, kot so policijske racije, zaplemba premoženja, upravne kazni in druge ukrepe, s katerimi naj bi organizacije civilne družbe odvrnili od delovanja in jim ga preprečili; ker je zoper zakon o tujih agentih skupno pritožbo pri Evropskem sodišču za človekove pravice vložilo 13 vodilnih skupin za človekove pravice; ker se ta pritožba pravkar pregleduje;

E.  ker so številne ruske in mednarodne organizacije za človekove pravice poročale, da so varnostne sile uporabile nesorazmerne in nasilne ukrepe, ki so sprožili izbruhe nasilja in se končali s samovoljnimi aretacijami protestnikov; ker ruske oblasti nadlegujejo vodje opozicijskih strank in gibanj in so proti nekaterim med njimi vložile razne obtožbe in jih pridržale;

F.  ker je več sojenj in sodnih postopkov v zadnjih letih zbudilo dvome o neodvisnosti in nepristranskosti sodstva Ruske federacije; ker je treba te sodne postopke obravnavati v širšem kontekstu vse večje represije, preganjanja in kršitev človekovih pravic v Rusiji, vključno s politično motiviranimi aretacijami, zapornimi kaznimi in sodnimi postopki, med katerimi so najbolj vidni tisti zoper Sergeja Magnickega, Mihaila Hodorkovskega in Alekseja Navalnega;

G.  ker ruske oblasti povečujejo obseg programov za množični nadzor; ker so ti programi v povezavi z zakonodajo, ki omejuje svobodo nevladnih organizacij, zelo močan instrument, s katerim lahko ruske oblasti nadzirajo in zatirajo opozicijo;

H.  ker je Memorial rusko združenje za zgodovino in človekove pravice, ki se od leta 1987 zavzema za spodbujanje vrednot demokracije, prava in temeljnih človekovih pravic v politični praksi in javnem življenju ter je bilo ustanovljeno na pobudo skupine disidentov iz sovjetskih časov pod okriljem Nobelovega nagrajenca Andreja Saharova;

I.  ker želi rusko pravosodno ministrstvo razpustiti Memorial, saj ta krovna organizacija brez osrednjega sedeža združuje več kot 50 neodvisnih regionalnih agencij po vsej državi; ker je po zveznem zakonu mogoče organizacijo označiti za nacionalno, če je z uradno registriranimi regionalnimi organizacijami zastopana v več kot polovici ruskih regij; ker je Memorial vpisan v register ministrstva za pravosodje od leta 1992;

J.  ker Memorial prek svojih osrednjih predstavnikov izreka močno nasprotovanje in kritiko ruskemu nasilju zoper Ukrajino in predsednika Putina poziva, naj ga ustavi;

K.  ker je Evropski parlament organizaciji Memorial leta 2009 podelil nagrado Saharova;

L.  ker je 23. maja 2014 moskovsko sodišče odredilo, da se mora Center za človekove pravice Memorial zaradi svoje politične dejavnosti na področju človekovih pravic registrirati kot tuj agent; ker se nevladna organizacija ni želela registrirati pod to nepravično oznako ter se je odločila razpustiti svoje strukture in nadaljevati svoje delo v Ruski federaciji, ne da bi bila vpisana v register;

M.  ker je rusko ministrstvo za pravosodje 13. oktobra 2014 vložilo tožbo, katere cilj je razpustitev ruske organizacije Memorial, domnevno zato, ker so bili organizacija in z njo povezana združenja neustrezno registrirani;

N.  ker bo Memorial razpuščen, ko bo vrhovno rusko sodišče dne 13. novembra 2014 razsodilo v zvezi s to tožbo;

O.  ker ima Memorial že dalj časa težave z rusko upravo, med drugim ga je ministrstvo za pravosodje julija 2014 označilo za tujega agenta, po umoru borke za človekove pravice Natalije Estemirove, ki je preiskovala ugrabitve in umore, je bil prisiljen zapreti svojo pisarno v Čečeniji, bil pa je tudi prva organizacija, ki je prejela ukaz o razpustitvi svojega centra za boj proti diskriminaciji v Sankt Peterburgu (ki se je zavzemal za pravice ruskih Romov, delovnih migrantov iz osrednje Azije in Kavkaza ter krimskih Tatarov), ker se ni registriral kot tuji agent;

P.  ker je na podlagi novih sprememb zakona o informacijah, informacijskih tehnologijah in zaščiti informacij, ki so bile sprejete februarja 2014, blokiran dostop do spletnih mest neodvisnih novinarskih izpostav; ker mednje sodijo Grani.ru, Kasparov.ru, EJ.ru in spletni dnevnik opozicijskega aktivista Alekseja Navalnega na spletnih mestih radijske postaje Odmev Moskve in Livejournal.com; ker je bil na nekaterih območjih ukinjen neodvisen opozicijski kabelski televizijski kanal Dež;

1.  odločno obsoja poziv k ukinitvi neodvisne organizacije Memorial za človekove pravice, ki ga je ministrstvo Rusije za pravne zadeve vložilo pri vrhovnem sodišču, in razpravo, ki naj bi potekala 13. novembra 2014, ter ministrstvo poziva, naj še pred predvideno obravnavo vlogo za postopek umakne; poudarja, da ima organizacija Memorial ključno vlogo pri razvoju demokratičnih vrednot in uveljavljanju človekovih pravic v Rusiji;

2.  poziva ruske oblasti, naj končajo vsa dejanja nadlegovanja, tudi na sodni ravni, ki so usmerjena proti organizaciji Memorial, centru za človekove pravice Memorial, njunim članom in zagovornikom človekovih pravic v Ruski federaciji, ter zagotovijo, da bodo lahko svoje zakonite dejavnosti ne glede na okoliščine nemoteno opravljali;

3.  opozarja, da je Mihail Fedotov, predsednik ruskega predsedniškega sveta za civilno družbo in človekove pravice, nedvoumno izjavil, da za ukinitev organizacije Memorial ni pravne podlage in da bi morala biti obravnava pred sodiščem preložena na čas po načrtovani konferenci organizacije 19. novembra 2014, ko naj bi oznanila spremembe v svoji organizacijski strukturi, s katerimi bi zagotovila spoštovanje ruske zakonodaje.

4.  meni, da zakon o „tujih agentih“ krši zaveze, ki jih Rusija dala Svetu Evrope in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi; meni tudi, da je opredelitev „politične dejavnosti“ nevladnih organizacij, ki sprejemajo sredstva iz tujine, tako široka, da v praksi omogoča vladni nadzor nad pravzaprav katero koli organizirano dejavnostjo, povezano z javnim življenjem; zato Rusijo poziva, naj razveljavi zakone, ki vsebujejo določbe, neskladne z mednarodnimi in ustavnimi zavezami Rusije o človekovih pravicah;

5.  je skrajno zaskrbljen zaradi poznejših sprememb zakona o tujih agentih iz maja 2014, saj ta ministrstvu za pravosodje zdaj omogoča, da skupine registrira kot tuje agente po lastni presoji in brez njihovega soglasja;

6.  opozarja, da je po spremembi zakona ministrstvo za pravosodje v kratkem registriralo prvih petnajst skupin, pozneje pa se je več nevladnih organizacij po sodni poti brezuspešno borilo proti prizadevanjem oblasti, da bi jih prisilile k registraciji;

7.  poudarja, da so omenjene nevladne organizacije (Center za človekove pravice Memorial, fundacija Javna sodba, AGORA in JURIX) še posebej znane po tem, da nudijo pravno pomoč žrtvam političnih manipulacij pravosodja, preganjanim aktivistom civilne družbe, miroljubnim protestnikom, aktivistom LGBT in žrtvam policijskega nasilja ter da imajo ključno vlogo pri razvoju demokratičnih vrednot in uveljavljanju človekovih pravic v Rusiji;

8.  poziva ruske oblasti, naj v skladu s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah ter mednarodnimi in regionalnimi instrumenti v zvezi z človekovimi pravicami, ki jih je ratificirala Ruska federacija, ne glede na okoliščine zagotovijo spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin; poziva ruske oblasti, naj spoštujejo določbe deklaracije Odbora ministrov Sveta Evrope o ukrepih Sveta Evrope za večje varstvo zagovornikov človekovih pravic in spodbujanje njihovih dejavnosti;

9.  je globoko zaskrbljen, ker Rusija ne spoštuje mednarodnih pravnih obveznosti, ki jih ima kot članica Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, pa tudi ne temeljnih človekovih pravic in načela pravne države, zapisanih v Evropski konvenciji o človekovih pravicah in Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah;

10.  izraža globoko zaskrbljenost, ker je v Rusiji kritična civilna družba, zlasti organizacije, ki delujejo na področju človekovih pravic in demokratičnih svoboščin ter so kritične do državnih politik, v vse slabšem položaju; odločno poziva Rusijo, naj sedanji trend ustavi in zagotovi, da bodo lahko ti državljani in organizacije opravljali svoje zakonite dejavnosti brez ovir, ter začne spodbujati delovanje kritične civilne družbe;

11.  poudarja, da svobodo zborovanja v Ruski federaciji zagotavljata 31. člen ruske ustave in Evropska konvencija o človekovih pravicah, katere podpisnica je tudi Rusija, kar pomeni, da jo morajo ruske oblasti spoštovati; Rusko federacijo poziva k spoštovanju načela pravne države ter svobode izražanja in zborovanja;

12.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj na srečanjih z ruskimi kolegi zagotovita obravnavo vseh primerov oseb, ki so preganjane iz političnih razlogov, in od ruskih predstavnikov uradno zahtevata odgovore v zvezi z njimi;

13.  poziva predsednika Sveta in Komisije ter podpredsednico/visoko predstavnico, naj še naprej pozorno spremljajo te primere in na ta vprašanja opozarjajo v različnih okvirih in srečanjih z Rusijo ter Parlamentu poročajo o stikih z ruskimi oblastmi;

14.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj zagotovita, da bo EU izkoristila vse priložnosti za nadaljnjo podporo ruskim organizacijam civilne družbe in sodelovanje z njimi, vključno s tistimi, ki se zavzemajo za vrednote demokracije, človekove pravice in pravno državo;

15.  poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj v okviru potekajočega načrtovanja finančnih instrumentov EU povečata finančno pomoč ruski civilni družbi, forum civilne družbe EU–Rusija pa vključita v instrument partnerstva in mu tako zagotovita trajno in verodostojno dolgoročno podporo;

16.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.

(1) UL C 68 E, 7.3.2014, str. 13. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0258. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0284. (4) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0253.