Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. novembra 2014, ki vključuje predlog nezakonodajne resolucije o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani (09828/2014 – C8-0130/2014 – 2014/0083(NLE) – 2014/2817(INI))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (09828/2014),
– ob upoštevanju osnutka Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani (17903/2013),
– ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet vložil v skladu s členom 217 in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6), drugim pododstavkom člena 218(8) ter členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0130/2014),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2011 s priporočili Evropskega parlamenta Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje glede pogajanj o pridružitvenem sporazumu EU-Moldavija(1),
– ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 13. novembra 2014(2) o osnutku sklepa,
– ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o razmerah v vzhodni soseščini, zlasti resolucije z dne 12. marca 2014 o oceni odnosov EU z državami vzhodnega partnerstva in določanju prednostnih nalog(3) in tiste z dne 17. aprila 2014 o ruskem pritisku na države vzhodnega partnerstva, zlasti o destabilizaciji vzhodne Ukrajine(4),
– ob upoštevanju pridružitvenega načrta med Evropsko unijo in Republiko Moldavijo, ki ga je 26. junija 2014 podprl Svet za sodelovanje in je 22. februarja 2005 nadomestil akcijski načrt evropske sosedske politike,
– ob upoštevanju člena 49 Pogodbe o Evropski uniji,
– ob upoštevanju drugega pododstavka člena 99(1) Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A8-0022/2014),
A. ker je Republika Moldavija zaradi politične odločenosti svoje vlade v zadnjih letih dosegla občuten napredek pri reformah in krepitvi odnosov z EU;
B. ker sedanja kriza v Ukrajini, nezakonita priključitev Krima in vloga Rusije predstavljajo veliko grožnjo evropski varnosti in spreminjajo geopolitični red; ker to pušča posledice tudi na odnosih med EU in Republiko Moldavijo;
C. ker je bil z vzhodnim partnerstvom vzpostavljen pomemben politični okvir za poglabljanje odnosov, pospeševanje političnega združevanja in nadaljevanje gospodarskega povezovanja med EU in Republiko Moldavijo – ki ju povezujejo močne geografske, zgodovinske in kulturne vezi – s podpiranjem političnih in socialno-ekonomskih reform in spodbujanjem približevanja, zlasti zaradi gospodarskih sankcij in destabilizacijskih ukrepov Rusije zoper Republiko Moldavijo;
D. ker je Republika Moldavija 2. julija 2014 ratificirala pridružitveni sporazum, ki vključuje poglobljeno in celovito območje proste trgovine, in ker se nekatere določbe tega sporazuma uporabljajo začasno od 1. septembra 2014, dokler ga ne bodo ratificirale države članice;
E. ker sklenitev pridružitvenega sporazuma ni sama po sebi cilj, temveč je del širšega procesa politične, gospodarske in socialne krepitve evropske perspektive Republike Moldavije; ker oprijemljiv izraz tega procesa predstavljajo začetek izvajanja brezvizumskega režima za moldavske državljane, sklenitev sporazumov na področju letalstva, kmetijstva, civilne zaščite, sodelovanja Republike Moldavije v agencijah in programih EU ter o sodelovanju na področju skupne varnostne in obrambne politike, predvsem pa podpis pridružitvenega sporazuma med EU in Moldavijo; ker je zato bistvenega pomena izvajanje vseh sporazumov;
F. ker je predsednik vlade Republike Moldavije Iurie Leanca podal izjavo o nameri Republike Moldavije, da v letu 2015 zaprosi za članstvo v Evropski uniji;
G. ker soglasje širokega političnega spektra o odnosih med EU in Republiko Moldavijo ter o prednostnih nalogah v teh odnosih lahko prispeva k boljšemu in hitrejšemu izvajanju pridružitvenega načrta, kar bi šlo v korist moldavskih državljanov;
H. ker sta potrebna vključujoč in participativen nacionalni dialog ter konstruktiven pristop na vseh ravneh oblasti in družbe, da bi vse regije in nacionalne manjšine aktivno sodelovale v procesih odločanja;
I. ker odločna informacijska in komunikacijska kampanja v EU in v Republiki Moldaviji lahko pripomore k temu, da bi državljani bolje razumeli vzajemne koristi pridružitvenega sporazuma ter poglobljenega in celovitega območja proste trgovine (DCFTA);
J. ker regionalni okviri, vključno s Parlamentarno skupščino Euronest, predstavljajo dodatni forum za izmenjavo izkušenj, informacij in primerov najboljše prakse glede izvajanja pridružitvenega načrta;
K. ker lahko specifični projekti energetske infrastrukture prinesejo konkretne koristi državljanom z vidika zanesljive oskrbe z energijo in zmanjšanja stroškov energije za prebivalce ter istočasno izpolnijo cilje energetske skupnosti;
L. ker so trgovinske omejitve za določene moldavske proizvode, ki jih je sprejela Ruska federacija, zelo prizadele lokalne proizvajalce in celotno gospodarstvo Republike Moldavije;
M. ker je prej tega leta Rusija izvedla vojaške vaje v separatistični moldavski regiji Pridnestrje; ker je pridnestrski parlament ponovno pozval Moskvo, naj dovoli pridružitev Ruski federaciji;
N. ker je vzpostavitev poglobljenega in celovitega območja proste trgovine med EU in Republiko Moldavijo ena od najpomembnejših vzajemnih koristi sporazuma, saj ima nesporen pomen za trgovino in gospodarsko rast, nova delovna mesta, blaginjo in stabilnost v Republiki Moldaviji;
O. ker bo imela Republika Moldavija z vzpostavitvijo poglobljenega in celovitega območja proste trgovine z EU lažji dostop do trga EU ter bo tako ustvarila nove priložnosti za razvoj in rast, kar bo neposredno koristilo moldavskim podjetjem in državljanom; ker bodo bolj nemoteni trgovinski tokovi in boljši naložbeni pogoji v Republiki Moldaviji koristili EU;
P. ker poglobljeno in celovito območje proste trgovine vključuje več določb za reformo trgovinske zakonodaje in trgovinskih politik Republike Moldavije na osnovi pravnega reda EU in v skladu z njim, kar bo prineslo modernizacijo moldavskega gospodarstva in bolj predvidljivo poslovno okolje, tudi za mala in srednja podjetja;
Q. ker bo imela vsaka moldavska vlada težave z dogovorjenim izvajanjem približevanja zakonodaje pravnemu redu EU, če ne bo deležna odločne upravne podpore strokovnjakov EU;
R. ker je EU z odobritvijo avtonomnih trgovinskih preferencialov ter še prej splošnega sistema preferencialov (GSP) za moldavsko gospodarstvo že zagotovila znatne koristi in bi morala državo podpirati tudi v prihodnje;
S. ker bodo močnejše politične in gospodarske vezi pripomogle k večji stabilnosti in blaginji vse evropske celine; ker tovrstno sodelovanje temelji na skupnih vrednotah na področju človekovih pravic, temeljnih svoboščin in pravne države in odraža skupno vizijo edinstvene vrednosti vsakega posameznika;
T. ker pridružitveni sporazum in ustrezno postopno vključevanje Republike Moldavije v politike EU ne bi smela izključiti Moldavije iz njenih tradicionalnih, zgodovinskih in gospodarskih vezi z drugimi državami v regiji, ampak bi morala – nasprotno – ustvariti pogoje, da bo država lahko v celoti izkoristila lastne potenciale;
1. toplo pozdravlja podpis pridružitvenega sporazuma, saj gre za pomembno priznanje reformnim prizadevanjem in ambicijam moldavskega ljudstva in oblasti ter občutnega napredka, doseženega v zadnjem obdobju; pozdravlja dodatno pomoč, ki jo je Komisija leta 2014 dala na voljo prek mehanizma "več za več" in s tem priznala ta pozitiven razvoj na prednostnih področjih; priznava, da pridružitveni sporazum predstavlja pomemben korak naprej v odnosih med EU in Republiko Moldavijo ter zavezo na poti političnega združevanja in gospodarskega povezovanja; poudarja, da je bistveno celovito izvajanje tega sporazuma; v zvezi s tem poziva države članice, naj čim hitreje ratificirajo pridružitveni sporazum;
2. poudarja, da podpis in ratifikacija pridružitvenega sporazuma nista končni cilj v odnosih med EU in Republiko Moldavijo ter meni, da ima Republika Moldavija v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji, tako kot vsaka druga evropska država, evropsko perspektivo in lahko zaprosi za članstvo v Evropski uniji, če bo ravnala v skladu z načeli demokracije, spoštovala temeljne svoboščine in pravice manjšin ter zagotavljala pravno državo;
3. poudarja, da pridružitveni sporazum zajema celotno mednarodno priznano ozemlje Republike Moldavije in koristi vsemu prebivalstvu; zato poudarja, da je treba pravočasno in ustrezno obravnavati družbene posledice reform, povezanih s sporazumom; poziva Republiko Moldavijo, naj zagotovi, da bodo reforme globoko zasidrane v institucionalni okvir; poudarja potrebo po vseobsegajoči informacijski kampanji, ki bo namenjena javnosti in bo predstavila cilje in vsebino pridružitvenega sporazuma ter neposredne in oprijemljive koristi, ki jih bodo imeli državljani od izvajanja pridružitvenega načrta;
4. pozdravlja pridružitveni načrt, ki vsebuje konkretne korake in pogoje za doseganje glavnih ciljev pridružitvenega sporazuma in ki bi moral predstavljati vodilo za odnose med EU in Republiko Moldavijo;
5. poudarja, da bi morala pri izvajanju pridružitvenega načrta sodelovati tako Republika Moldavija kot EU in da bi morala biti za prednostne naloge, ki so v njem določene, namenjena ustrezna tehnična in finančna pomoč, da bodo državljani Moldavije čim prej občutili prednosti pridružitve; poziva Komisijo, naj se pri načrtovanju financiranja za Republiko Moldavijo ravna po teh prednostnih nalogah; poudarja, da je treba v Republiki Moldaviji izboljšati zmožnost črpanja sredstev, da bi zagotovili učinkovito izvajanje projektov in uporabo finančnih sredstev; poudarja, kako pomembno je okrepiti mehanizem za upravljanje, preglednost in odgovornost, da bo mogoče spremljati črpanje in uporabo sredstev EU; poziva obe strani, naj določita potrebe po usposabljanju, da se zagotovi, da bo Republika Moldavija sposobna izpolnjevati svoje obveznosti iz pridružitvenega sporazuma in pridružitvenega načrta;
6. poudarja, kako pomembno je okrepiti stabilnost, neodvisnost in učinkovitost institucij, ki so pristojne za zagotavljanje demokracije, pravne države in dobrega upravljanja, ter utrditi sistem za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin; v zvezi s tem opaža pomen prejšnjih reformnih ukrepov, kot so okrepitev avtonomije sistema za imenovanje sodnikov, reprezentativna sestava osrednje volilne komisije ter izboljšanje učinkovitosti in neodvisnosti računskega sodišča;
7. poziva moldavske oblasti, naj zagotovijo, da bo bližajoči se volilni proces potekal v skladu s najvišjimi evropskimi in mednarodnimi standardi, in naj sprejmejo potrebne ukrepe, da bi v tujini živečim Moldavcem olajšale udeležbo; prav tako jih poziva, naj tesno sodelujejo z OVSE/ODIHR in Beneško komisijo Sveta Evrope ter upoštevajo njuna priporočila;poudarja, da imajo politični akterji in stranke pomembno vlogo in da je treba sprejeti učinkovito zakonodajo, ki bo zagotovila preglednost pri financiranju strank; je zavezan zagotoviti prisotnost opazovalcev volitev in bo za spremljanje parlamentarnih volitev 30. novembra 2014 poslal svojo misijo za opazovanje volitev ;
8. ugotavlja, da je treba spremeniti 78. člen moldavske ustave, ki ureja izvolitev predsednika, da bi preprečili ponoven institucionalni zastoj, ki bi upočasnil izvajanje reform; opominja, da mora vsaka morebitna reforma ustave potekati ob posvetovanju z Beneško komisijo in ustreznimi nacionalnimi zainteresiranimi stranmi;
9. z zadovoljstvom ugotavlja, da so oblasti Republike Moldavije napredovale pri izvajanju načrta evropskih reform, vključno z reformo pravosodja in kazenskega pregona, kakor je v poročilu z dne 27. marca 2014 poudarila Komisija, pa tudi pri obnovi okvira za boj proti korupciji, izvajanju akcijskega načrta za človekove pravice in akcijskega načrta za podporo Romom, ohranjanju dialoga s Tiraspolom in nadaljevanju zahtevnih regulativnih in sektorskih reform;
10. je seznanjen z dosedanjim napredkom; poziva oblasti, naj nadaljujejo z učinkovitim izvajanjem nacionalnega akcijskega načrta za človekove pravice in so pri tem zlasti pozorne na človekove pravice Romov;
11. poudarja, da je treba z novim zagonom pristopiti k reformi sodstva, zagotoviti njegovo neodvisnost in neodvisnost sistemov kazenskega pregona ter zagotoviti ustavne določbe za neodvisno sodstvo, enakost pred zakonom in temeljne državljanske pravice; poudarja, da je treba na vseh ravneh okrepiti boj proti korupciji, med drugim s celovitim izvajanjem zakonodajnega svežnja, sprejetega leta 2013, in izboljšanjem učinkovitosti organov za boj proti korupciji; poziva moldavske oblasti, naj zagotovijo, da bodo mehanizmi protikorupcijskega sistema, zlasti nacionalni center za boj proti korupciji in nacionalni center za integriteto, neodvisni, povsem delujoči, ustrezno financirani in da bodo imeli ustrezno osebje ter da ne bodo izpostavljeni neprimernim vplivom;
12. poziva moldavske oblasti, naj okrepijo preglednost in odgovornost pri upravljanju javnih financ, v procesu privatizacije in javnega naročanja, da se zagotovijo dobro upravljanje, enak dostop in poštena konkurenca ter dodatno okrepi nadzor bančnega sektorja;
13. poudarja, da je treba ustrezno in v celoti preiskati vse obtožbe kršitev človekovih pravic in zlasti ukrepati glede nekaznovanja za slabo ravnanje in mučenje, storilce pa učinkovito preganjati; zato poziva Komisijo, naj vladnim organom pomaga pri učinkoviti obravnavi tovrstnih kršitev s potrebnimi pravnimi orodji in socialnimi mehanizmi, namenjenimi preprečevanju teh zločinov, prav tako pa naj tesno sodeluje s civilno družbo in ji pomaga prevzeti večjo vlogo pri varstvu človekovih pravic;
14. poudarja pomen protidiskriminacijske zakonodaje za zagotovitev enakosti in varstva vseh manjšin, zlasti etničnih in verskih manjšin ter manjšine LGBT, in poziva moldavske oblasti, naj odstranijo vse preostale diskriminatorne določbe; poudarja, kako pomemben je novoustanovljeni Svet za preprečevanje in odpravljanje diskriminacije in zagotavljanje enakosti pri izvajanju zakona o enakopravnosti iz leta 2012;
15. poziva vlado, naj poskrbi za ustrezne mehanizme nadzora in potrebne vire za uveljavljanje pravnega jamstva za vse nacionalne manjšine ter za razširitev obsega izobraževanja v maternem jeziku za narodne in jezikovne manjšine; prav tako poudarja, kako pomembno je, da vlada začne dialog s predstavniki vseh etničnih manjšin ter zagotovi tehnično in finančno podporo za izboljšanje infrastrukture v avtonomni ozemeljski enoti Gagavziji in v okrožju Taraklija;
16. ponovno izraža potrebo po krepitvi in spodbujanju svobode in pluralizma medijev ter zagotavljanju nevtralnosti javnih medijev in hkratni podpori neodvisnih medijev; izraža zaskrbljenost nad pomanjkanjem preglednosti lastništva medijev in koncentracijo lastništva množičnih medijev, ki slabi pluralnost medijskega prostora; zato poziva oblasti, naj spodbujajo konkurenčnejši medijski trg in poskrbijo, da bodo vse pristojne agencije na področju medijev izpolnjevale evropske standarde na področju medijske svobode in pluralizma;
17. pozdravlja poglavje 27 pridružitvenega sporazuma med EU in Republiko Moldavijo, ki je posebej osredotočeno na sodelovanje pri varstvu in spodbujanju otrokovih pravic ter poziva obe podpisnici, naj podpirata izvajanje ustreznih določb iz pridružitvenega načrta;
18. v celoti podpira brezvizumski režim za moldavske državljane in opozarja, da je bila Republika Moldavija prva država vzhodnega partnerstva, ki je dosegla ta cilj; poziva moldavske oblasti, naj še naprej razširjajo informacije o pravicah in dolžnostih v zvezi z liberalizacijo vizumskega režima;
19. ugotavlja, da so se izboljšale zmogljivosti carinskih in mejnih organov ter razmejitev na meji z Ukrajino; pozdravlja delo misije EU za pomoč na mejah (EUBAM) in konstruktivno sodelovanje moldavskih oblasti;
20. poziva Kišinjev in Comrat, naj še naprej konstruktivno sodelujeta v duhu zaupanja in vključujočega dialoga, da se začne uspešno izvajati pridružitveni sporazum ter vzpostavi politično okolje, ki bo omogočalo nadaljnje korake po evropski poti;
21. poudarja, da je treba nadaljevati profesionalizacijo in depolitizacijo državne in lokalne javne uprave, saj bo tudi to v veliki meri prispevalo k celovitemu izvajanju pridružitvenega sporazuma; poziva Republiko Moldavijo, naj strategijo za decentralizacijo izvaja na vključujoč način; opozarja na pomen učinkovitih lokalnih organov in ustrezne infrastrukture pri razvoju podeželja, kar je pogoj za zmanjšanje odseljevanja s podeželja;
22. pozdravlja politično odločnost za izpolnitev zahtev iz pridružitvenega sporazuma in ceni prizadevanja za posodobitev države; se kljub temu zaveda, da je treba dodatno utrditi demokratične institucije, in spodbuja vlado Republike Moldavije, naj si še naprej močno prizadeva za izvajanje potrebnih ukrepov; je prepričan, da so politična stabilnost in trajno soglasje o reformah, zlasti v zvezi z vladavino prava in neodvisnostjo od državnih institucij, bistvene za evropske težnje te države;
23. pričakuje, da bo izvajanje pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega območja proste trgovine prispevalo k trajnostnemu razvoju in neovirani vključitvi moldavskega gospodarstva v svetovne trge, spodbudilo njegovo posodabljanje in ustvarilo boljše delovne pogoje; poziva Komisijo, naj Moldaviji zagotavlja pomoč in ji svetuje pri tem, kako se kratkoročno učinkovito spoprijeti z izzivi prilagajanja, tudi prek sodelovanja s sindikati in lokalno poslovno skupnostjo;
24. še naprej poudarja, da so potrebni pregledno poslovno in investicijsko okolje, ustrezna regulativna reforma in nadaljevanje procesa privatizacije, da bi se povečala konkurenčnost moldavskega gospodarstva, spodbudile neposredne tuje naložbe in zagotovila vzdržnost sprejetih ukrepov za reševanje strukturnih gospodarskih problemov; opozarja, da je treba za gospodarski in socialni razvoj razširiti verige dodane vrednosti v kmetijstvu;
25. pozdravlja odločenost in zavezanost Republike Moldavije, da si bo prizadevala za tesnejše gospodarske vezi z EU, tako da bo izvedla korenite, kompleksne in drage gospodarske reforme; trdno verjame, da bo poglobljeno in celovito območje proste trgovine imelo dolgoročne koristi za moldavsko gospodarstvo in bo tako še naprej prispevalo k izboljšanju kakovosti življenja moldavskih državljanov;
26. poudarja, da je uspeh poglobljenega in celovitega območja proste trgovine odvisen od hitrega, temeljitega in učinkovitega uresničevanja obveznosti, ki sta jih v sporazumu določili obe strani; s tem v zvezi poziva EU, naj Republiki Moldaviji zagotovi vso potrebno finančno in tehnično pomoč, da bi med drugim ublažila kratkoročne stroške za to državo;
27. verjame, da je parlamentarni nadzor temeljni pogoj za demokratično podporo politikam EU; zato poziva Komisijo, naj Parlamentu pravočasno omogoči redno in natančno spremljanje izvajanja poglobljenega in celovitega območja proste trgovine.
28. ugotavlja, da se poglobljeno in celovito območje proste trgovine začasno izvaja od 1. septembra 2014, potem, ko je bil dne 27. junija 2014 podpisan sporazum o tem in po sprejetju Sklepa Sveta 2014/492/EU z dne 16. junija 2014 o podpisu in začasni uporabi pridružitvenega sporazuma, in sicer na podlagi enotnega mnenja institucij EU glede izjemnih okoliščin in nujnosti podpore za to državo;
29. globoko obžaluje, da Rusija še naprej uporablja trgovino kot sredstvo za destabilizacijo regije, in sicer s prepovedjo uvoza več vrst proizvodov iz Republike Moldavije, kar je v nasprotju z zavezami Rusije v okviru STO; poziva Rusko federacijo, naj v celoti spoštuje ozemeljsko celovitost Republike Moldavije in njene evropske izbire; v celoti podpira pobude Komisije, ki so namenjene odpravljanju posledic ruskega embarga na moldavske proizvode, tudi z zagotavljanjem finančne pomoči ter z razširitvijo in poglobitvijo avtonomnih trgovinskih preferencialov, ki jih uživa Republika Moldavija;
30. pozdravlja podpis sporazuma o sodelovanju Republike Moldavije v okvirnem programu Obzorje 2020 1. julija 2014; meni, da bo sodelovanje v tem okviru spodbudilo rast, inovacije in konkurenčnost ter ustvarilo nova delovna mesta in priložnosti; poziva k večji udeležbi Republike Moldavije v programih in agencijah Unije ter k številčnejšim projektom tesnega sodelovanja in izmenjavam študentov;
31. je seznanjen z nedavno revizijo energetske strategije in poziva moldavsko vlado, naj pregleda in okrepi državni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2013–2015, oblikuje verodostojen in učinkovit načrt na področju obnovljivih virov energije, da bi razširila nabor svojih energetskih virov, ter uskladi svoje politike in cilje na področju podnebnih sprememb s politikami in cilji EU;
32. pozdravlja odprtje povezovalnega plinovoda Iasi–Ungheni; poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja več za gradnjo plinovoda Ungheni–Kišinjev, tudi s spodbujanjem sofinanciranja drugih mednarodnih partnerjev in krepitvijo finančne podpore za čimprejšnje dokončanje projekta;
33. poziva Kišinjev in Tiraspol, naj še naprej delujeta konstruktivno, da bi našla učinkovito rešitev pridnestrskega vprašanja, in naj sprejmeta konkretne ukrepe za izboljšanje življenja prebivalcev; izraža razočaranje, ker okvir „5 + 2“ doslej ni uspel zagotoviti rešitve, in poziva k večji vlogi za EU, zlasti z spremembo njenega statusa v pogajalsko partnerico, ter poziva vse vpletene strani, naj uporabijo vse razpoložljive instrumente za oblikovanje temeljev za konstruktivni dialog in spodbujanje hitrega nadaljevanja uradnih pogovorov; poziva visoko predstavnico/podpredsednico in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj proaktivno iščeta celostno rešitev, ki bo spoštovala suverenost in ozemeljsko celovitost Republike Moldavije ter spodbujala krepitev zaupanja, in sicer v tesnem sodelovanju s pristojnimi strukturami OVSE; opozarja, da je treba zagotoviti, da bodo učinki pridružitvenega sporazuma dosegli Pridnestrje kot sestavni del Republike Moldavije; v ta namen spodbuja moldavske oblasti, da ponudijo pomoč tamkajšnjemu prebivalstvu, poslovni skupnosti in organizacijam civilne družbe; meni, da bi morala biti rešitev tega vprašanja skladna z mednarodnim pravom in v celoti spoštovati njegova načela;
34. v zvezi s tem poudarja, da je pomembno okrepiti stike med ljudmi na vseh ravneh, saj bodo tako ustvarjene okoliščine za trajen dialog, in še naprej poglabljati zaupanje, da se pospeši mirovni proces in doseže spravo med vpletenima stranema;
35. poudarja, da je sodelovanje s parlamentom Republike Moldavije pomembno, saj gre za način spremljanja izvajanja pridružitvenega sporazuma in pridružitvenega načrta;
36. poziva Komisijo, naj poveča pomoč in strokovno podporo organizacijam civilne družbe v Republiki Moldaviji, da se jim omogoči zagotovitev notranjega nadzora in večja odgovornost glede reform in zavez, ki jih je sprejela vlada med pripravo in izvajanjem zakonodaje, in da se civilni družbi pomaga izboljšati organizacijske in zagovorniške zmogljivosti, njeno vlogo pri spremljanju protidiskriminacijskih in protikorupcijskih dejavnosti ter njeno vlogo nasploh pri spodbujanju kulture državljanske udeležbe in prostovoljstva;
37. je zaskrbljen zaradi ruskih ukrepov, usmerjenih v spodkopavanje pridružitvenega procesa vzhodnih sosed EU; ponovno izraža svoje prepričanje, da pridružitveni proces vzhodnih partneric EU ne ogroža ruskih političnih in gospodarskih interesov, in obžaluje, da ga rusko vodstvo razume na ta način; poudarja, da je treba ustrezno obravnavati in pojasniti ruske pomisleke glede pridružitvenega procesa, da se pomirijo bojazni glede novih geopolitičnih ločnic na evropski celini; ugotavlja, da ima vsaka država pravico do sprejemanja lastnih političnih odločitev, da pa je namen odnosov EU z vzhodnimi partnericami širjenje blaginje in povečanje politične stabilnosti, kar bo navsezadnje v prid vsej regiji;
38. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Republike Moldavije.