Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Pakistanu,

–  ob upoštevanju 18. člena Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948 ter 18. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju Deklaracije Združenih narodov o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981;

–  ob upoštevanju poročil posebnega poročevalca Združenih narodov o svobodi veroizpovedi ali prepričanja,

–  ob upoštevanju poročila posebne poročevalke Združenih narodov o neodvisnosti sodnikov in odvetnikov Gabriele Knaul z dne 4. aprila 2013, ki ga je pripravila po svoji misiji v Pakistanu od 19. do 29. maja 2012,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2013 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2012 ter politiki Evropske unije na tem področju, v kateri obsoja preganjanje kristjanov in drugih verskih manjšin(1),

–  ob upoštevanju o smernic EU o spodbujanju in zaščiti svobode veroizpovedi ali prepričanja(2),

–  ob upoštevanju petletnega načrta sodelovanja med EU in Pakistanom iz marca 2012, ki vključuje prednostne naloge, kot sta dobro upravljanje in dialog o človekovih pravicah, ter z njim tesno povezanega drugega strateškega dialoga med EU in Pakistanom z dne 25. marca 2014,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o Pakistanu z dne 11. marca 2013(3), v katerih so ponovno poudarjena pričakovanja EU glede spodbujanja in spoštovanja človekovih pravic ter obsojanja vseh oblik nasilja, tudi proti verskim manjšinam,

–  ob upoštevanju izjave tiskovnega predstavnika Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) z dne 18. oktobra 2014 o odločitvi visokega sodišča v Lahoreju, da obsodbo Asje Bibi v Pakistanu potrdi,

–  ob upoštevanju sporočila za medije z dne 29. oktobra 2014, ki ga je ob obisku posebnega predstavnika Evropske unije za človekove pravice v Pakistanu od 26. do 29. oktobra 2014 izdala delegacija EU v Pakistanu,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2014 o regionalni vlogi Pakistana in političnih odnosih z Evropsko unijo(4),

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je bila Asja Bibi, kristjanka iz Pandžaba, leta 2009 aretirana, leta 2010 pa na podlagi oddelka 295-C pakistanskega kazenskega zakonika obsojena na smrt zaradi bogokletstva; ker je visoko sodišče v Lahoreju 16. oktobra 2014 pritožbo Asje Bibi zavrnilo in sodbo potrdilo; ker je obdolženka 24. novembra 2014 vložila pritožbo na vrhovno sodišče, ta postopek pa bi lahko trajal več let; ker bi predsednik Pakistana s predsedniško pomilostitvijo lahko še vedno razveljavil sodbo visokega sodišča v Lahoreju in Asjo Bibi pomilostil;

B.  ker je množica 7. novembra 2014 pretepla krščanski par, Šamo Bibi in Šahbaza Masiha, ker naj bi v vzhodnem Pakistanu sežigala strani Korana; ker so ju zažgali v opekarski peči, pri čemer naj bi bila po nekaterih poročanjih še živa, ko so ju vrgli v peč;

C.  ker je bilo več pakistanskih državljanov nedavno obsojenih na smrt, ker naj bi kršili zakone proti bogokletstvu, med njimi je tudi Savan Masih, kristjan, ker naj bi v pogovoru žalil preroka Mohameda, in krščanski par, Šafkat Emanuel in Šagufta Kauzar, ker naj bi preroka žalil v besedilnem sporočilu;

D.  ker je bil borec za človekove pravice in odvetnik Rašid Rehman 7. maja 2014 umorjen; ker so Rehmanu nekaj tednov pred tem grozili, ker je branil predavatelja, ki mu je po pakistanskih zakonih proti bogokletstvu grozil pregon;

E.  ker je stražnik v zaporu oktobra 2014 ustrelil in ranil britanskega državljana pakistanskega porekla Mohammada Asgarja, ki so ga v Pakistanu zaprli zaradi bogokletstva, čeprav je bil v Veliki Britaniji diagnosticiran kot duševni bolnik; ker so regionalni organi njegovega napadalca aretirali in ga obtožili poskusa umora in ker je bilo osem drugih stražnikov v zaporu supendiranih;

F.  ker je 45-letnega šiita Tufajla Haiderja 5. novembra 2014 ubil policist, ki ga je zasliševal in ki je kasneje trdil, da je Haider zaničljivo govoril o spremljevalcih preroka Mohameda;

G.  ker je bilo v Pakistanu med letom 1987 in oktobrom 2014 po poročilih 438 ljudi obtoženih bogokletstva, med drugim 633 muslimanov, 494 ahmadov, 187 kristjanov in 21 hindujcev; ker je bilo v primerih bogoskrunstva od leta 1990 v nasilju množice ubitih vsaj 60 ljudi;

H.  ker je zaradi obtožb bogoskrunstva trenutno v zaporu več deset ljudi, med drugim muslimani, hindujci, kristjani in drugi; ker doslej še nobena sodba na podlagi obtožb bogoskrunstva ni bila izvršena, več obtožencev pa je bilo ubitih v nasilju množice; ker so pakistanska sodišča pod hudim pritiskom nekaterih verskih voditeljev, da se smrtne obsodbe, ki jih po navadi izrečejo nižja sodišča, potrdijo in izvršijo; ker so sodni postopki pogosto dolgotrajni in imajo uničujoče posledice za nedolžne pakistanske državljane, njihove družine in skupnosti;

I.  ker so verske manjšine zaradi pakistanskih zakonov proti bogokletstvu v nevarnosti, če se svobodno izražajo ali se odkrito udejstvujejo v verskih dejavnostih; ker je sistematično kršenje teh zakonov dobro dokumentirano; ker v pakistanski družbi sejejo strah, namesto da bi verske skupnosti ščitili; ker so bili vsi poskusi reformiranja zakonov ali njihovega izvajanja zadušeni z grožnjami in umori; ker se na poskuse razprave o teh vprašanjih v medijih (na spletu ali drugje) pogosto odgovori z grožnjami in nadlegovanjem, tudi z vlade;

J.  ker ima Pakistan pomembno vlogo pri spodbujanju stabilnosti v južni Aziji in bi lahko pričakovali, da bo vzor pri krepitvi pravne države in človekovih pravic;

K.  ker je Pakistan nedavno ratificiral sedem od devetih najpomembnejših mednarodnih sporazumov o človekovih pravicah, vključno z Mednarodnim paktom o političnih in državljanskih pravicah in Konvencijo Združenih narodov proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, ki vsebujejo vrsto določb o pravosodju, pravici do poštenega sojenja, enakosti pred zakonom in nediskriminaciji;

L.  ker je bil Pakistan v okviru mehanizmov Združenih narodov za človekove pravice zaprošen, naj razveljavi zakone proti bogokletstvu ali vsaj nemudoma vzpostavi zaščitne ukrepe, da bi preprečil zlorabo zakonodaje za preganjanje državljanov, ki pogosto prihajajo iz manjšinskih verskih skupnosti;

M.  ker sta EU in Pakistan poglobila in razširila svoje dvostranske odnose, kar ponazarjata petletni načrt sodelovanja iz februarja 2012 in drugi strateški dialog med EU in Pakistanom, ki je potekal marca 2014; ker je cilj petletnega načrta sodelovanja med EU in Pakistanom vzpostaviti strateške odnose in skleniti partnerstvo za mir in razvoj na podlagi skupnih vrednot in načel;

N.  ker je Pakistana 1. januarja 2014 prvič vstopil v shemo GSP+; ker naj bi se v okviru te sheme močno spodbujalo spoštovanje temeljnih človekovih pravic in pravic delavcev, narave in načel dobrega upravljanja;

1.  je zelo zaskrbljen, ker je višje sodišče v Lahoreju 16. oktobra 2014 s svojo odločitvijo potrdilo smrtno obsodbo Asie Bibi, in obžaluje to odločitev; poziva vrhovno sodišče, naj nemudoma začne postopke v tej zadevi in naj v svoji sodbi upošteva načelo pravne države in v celoti spoštuje človekove pravice;

2.  poziva tudi pakistanska sodišča, naj hitro začnejo ponovno presojati o smrtnih obsodbah Savana Masiha, Mohameda Asgarja ter Šafkata Emanuela in njegove žene Šagufte Kausar, pa tudi o obsodbah vseh drugih državljanov, ki čakajo na izvršitev smrtne kazni zaradi domnevne kršitve zakonov proti bogokletstvu;

3.  odločno obsoja umor Šame Bibi in Šahbaza Masiha ter izreka sožalje njunima družinama in družinam vseh nedolžnih žrtev, umorjenih zaradi zakonov proti bogokletstvu v Pakistanu; poziva, naj se storilce teh dejanj privede pred sodišče; je seznanjen s tem, da se je vlada v provinci Pandžab odločila ustanoviti odbor, da bi se hitro raziskal uboj Šame Bibi in Šahbaza Masiha, in naročiti dodatno policijsko zaščito tamkajšnjih krščanskih skupnosti; vendar poudarja, da je treba odpraviti vzdušje nekaznovanosti in izvesti splošne reforme, da se reši problem nasilja nad verskimi manjšinami, ki je v Pakistanu še vedno zelo razširjen;

4.  izraža veliko zaskrbljenost, ker je sporne zakone proti bogokletstvu možno zlorabiti, kar lahko vpliva na pripadnike vseh ver v Pakistanu; je še posebej zaskrbljen, ker se zakoni proti bogokletstvu, ki so jim javno nasprotovali pokojni minister Šahbaz Bhati, pokojni guverner Salman Taser in Rašid Rehman, ki so jih ubili, ker so se zavzemali za versko strpnost, vse bolj uporabljajo zoper ranljive manjšinske skupine v Pakistanu, kot sta muslimanska skupnost ahmadija in krščanska skupnost;

5.  poziva pakistansko vlado, naj temeljito revidira te zakone in njihovo trenutno uporabo, zlasti člena 295 B in C kazenskega zakonika, ki predpisujeta obvezno dosmrtno zaporno kazen (295 B in C) ali celo smrtno kazen (295 C) za domnevna dejanja bogokletstva, in te zakone razveljavi; poziva pakistansko vlado, naj odpravi smrtno kazen, tudi za bogokletstvo in versko odpadništvo, in uvede zaščitne ukrepe, s katerimi bo preprečila zlorabo pravnih določb o bogokletstvu ali verskem odpadništvu;

6.  poziva pakistanske oblasti, naj zagotovijo neodvisnost sodišč, spoštovanje načela pravne države in pravično sojenje v skladu z mednarodnimi standardi o sodnih postopkih, med drugim z upoštevanjem nedavnih priporočil posebne poročevalke ZN o neodvisnosti sodnikov in odvetnikov; poleg tega oblasti poziva, naj zagotovijo zadostno zaščito vsem v primerih bogokletstva, vključno z zaščito sodnikov pred zunanjimi pritiski, zaščito obtožencev in njihovih družin in skupnosti pred nasiljem množice in z zagotovitvijo rešitev tistim, ki so bili oproščeni, vendar se ne morejo vrniti v domači kraj;

7.  opozarja, da pakistanska ustava zagotavlja versko svobodo in pravice manjšin; pozdravlja ukrepe, ki jih je v interesu verskih manjšin od novembra 2008 sprejela pakistanska vlada, kot so petodstotne kvote za manjšine v zveznem sektorju zaposlovanja, priznanje nemuslimanskih praznikov in imenovanje dneva narodnostnih manjšin;

8.  vseeno poziva pakistansko vlado, naj si bolj prizadeva za razumevanje med verskimi skupnostmi in se dejavno zoperstavi verski sovražnosti družbenih akterjev ter verski nestrpnosti, nasilnim dejanjem in ustrahovanju ter naj ukrepa proti nekaznovanosti oziroma proti ustvarjanju vtisa nekaznovanosti;

9.  ostro obsoja vse nasilje zoper verske skupnosti, pa tudi vse oblike diskriminacije in nestrpnosti na podlagi veroizpovedi in prepričanja; poudarja, da je pravica do svobode misli, vesti in vere temeljna človekova pravica; poudarja tudi, da si vsi Pakistanci, ne glede na vero in nazore, zaslužijo enako spoštovanje ter spodbujanje in varovanje človekovih pravic;

10.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj z uporabo vseh razpoložljivih orodij, tudi tistih iz smernic EU za spodbujanje in varovanje svobode vere ali prepričanja, pomagata verskim skupnostim in pritiskata na pakistansko vlado, naj stori več za zaščito verskih manjšin; v zvezi s tem pozdravlja obisk posebnega predstavnika EU za človekove pravice v Pakistanu in pogovore s tega obiska;

11.  poudarja, da je podelitev statusa GSP+ pogojna in je med drugim odvisna od ratifikacije in izvajanja 27 mednarodnih konvencij, kot je navedeno v Prilogi VII k novi temeljni uredbi o GSP, večina teh konvencij pa se nanaša na človekove pravice, ter da se lahko EU odloči in umakne preferenciale GSP+, če država ne izpolnjuje svojih obveznosti;

12.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj natančno spremlja, ali Pakistan izpolnjuje svoje obveznosti v okviru sistema GSP+, in naj spodbuja in zagovarja človekove pravice v Pakistanu;

13.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj sodelujeta s pakistanskimi oblastmi, da se bo spremenil način uporabe zakonov proti bogokletstvu, tudi z izvajanjem ukrepov, predlaganih v šestem odstavku te resolucije;

14.  spodbuja pakistansko vlado, naj sodeluje z organi ZN, tudi s poročevalcem ZN za svobodo vere in prepričanja, in obravnava utemeljene pomisleke glede človekovih pravic;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Evropske komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju ZN, Svetu ZN za človekove pravice ter vladi in parlamentu Pakistana.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0575. (2) http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_Data/docs/pressdata/EN/foraff/137585.pdf (3) http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/135946.pdf (4) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0208.