Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, iz katere izvira Pogodba o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2011 z naslovom "Industrijska politika: krepitev konkurenčnosti" (COM(2011)0642),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2012 z naslovom "Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva – Posodobitev sporočila o industrijski politiki" (COM(2012)0582),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. junija 2013 z naslovom "Akcijski načrt za konkurenčno in trajnostno jeklarsko industrijo v Evropi" (COM(2013)0407),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2014 o akcijskem načrtu za konkurenčno in trajnostno jeklarsko industrijo v Evropi(1),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o jeklarski industriji ter prestrukturiranju, prenosu in zapiranju podjetij v EU,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2014 o zaposlovanju in socialnih vidikih strategije Evropa 2020(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2013 s priporočili Komisiji o obveščanju zaposlenih in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja(3),

–  ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o jeklarni Acciai Speciali Terni (AST) v Italiji (O-000087/2014),

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

Splošni izzivi

A.  ker je imel evropski jeklarski sektor pomembno zgodovinsko vlogo pri evropskem združevanju in je osnova za ustvarjanje evropske industrijske dodane vrednosti;

B.  ker ima jeklarski sektor bistveno vlogo v evropskem gospodarstvu in industriji in ker ga je prizadel močan upad povpraševanja, zaradi česar vse bolj izgublja delovna mesta in je vse manj konkurenčen, to pa niso dobre napovedi za potrebno oživitev evropskega gospodarstva;

C.  ker bi morala EU spodbujati politiko razvoja industrijske proizvodnje v vseh državah članicah, da bi ohranila delovna mesta v EU, in si prizadevati za uresničitev svojega okvirnega cilja, v skladu s katerim bi se moral delež BDP, ki ga ustvari ta panoga, do leta 2020 dvigniti na vsaj 20 %;

D.  ker je eden od ciljev EU podpirati jeklarsko industrijo, odpraviti ovire in grožnje za njeno konkurenčnost in povečati njeno odzivnost na spreminjajoče se tržne razmere v Evropi in zunaj nje;

E.  ker se jeklarska industrija v zadnjih letih spoprijema z resnimi izzivi zaradi prestrukturiranja in združevanja podjetij, vključno s socialnimi stroški, ki pri tem nastanejo, ter zaradi novih zahtev pri uresničevanju podnebnih ciljev EU;

F.  ker številni veliki proizvajalci jekla uporabljajo strategije, ki se osredotočajo na kratkoročne finančne donose, kar škodi inovacijam, naložbam v raziskave in razvoj, zaposlovanju ter obnavljanju znanja in spretnosti;

G.  ker evropska jeklarska industrija doživlja krizo naložb, ki ogroža njeno prihodnost, hkrati pa se pričakuje, da bodo imeli jekleni materiali bistveno vlogo pri trajnostnih industrijskih rešitvah za urbanizacijo, mobilnost in demografske spremembe;

H.  ker bo Evropa, ki je bila doslej neto izvoznica jekla, zaradi omejenega povečanja povpraševanja postala neto uvoznica zlasti ploščatih proizvodov in proizvodov z veliko dodano vrednostjo;

I.  ker je bilo po ocenah Komisije zaradi zaprtja obratov od leta 2007 izgubljenih 60 000 delovnih mest, proizvodnja pa je z 210 milijonov ton leta 2007 padla na 166 milijonov ton leta 2013(4);

Konkurenčnost in trgovina

J.  ker ostajajo usklajevanje potrebe po visoki okoljski uspešnosti z večjo svetovno konkurenčnostjo ter zmanjšanje selitve virov CO2 in večji dostop do surovin osrednji izzivi v jeklarskem sektorju, upoštevati pa je treba tudi, da različne konkurente zavezujejo različni standardi;

K.  ker je treba pri globalnem pristopu k jeklarski industriji upoštevati stroške energije in ker bi lahko cene energije za industrijske potrošnike v EU neposredno vplivale na konkurenčnost;

L.  ker bi lahko z dodatnim izboljšanjem energetske učinkovitosti in gospodarnosti glede virov dodatno prihranili stroške in zmanjšali emisije v tej panogi;

M.  ker je povpraševanje avtomobilskega sektorja omejeno zaradi strukturne presežne zmogljivosti, po drugi strani pa prave priložnosti za jeklarski sektor predstavljajo drugi sektorji, kot so obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura (vetrna elektrarna z 3mW turbino je enakovredna 500 avtomobilom);

Socialni vidiki

N.  ker je visoka stopnja brezposelnosti v EU povezana s krčenjem njene industrije in proizvodnje in ker zdajšnja kriza delavce in regije, ki jih je prizadela, peha v hudo socialno stisko;

O.  ker jeklarska panoga zagotavlja veliko delovnih mest v EU, saj je v njej neposredno zaposlenih 350 000 ljudi, več milijonov pa dela v povezanih industrijskih panogah, vključno z dobavno verigo na področju recikliranja;

P.  ker so delavci ter nacionalni in lokalni organi zelo zaskrbljeni zaradi razmer v nekaterih evropskih jeklarnah;

Q.  ker bi morale družbe, ki izvajajo prestrukturiranje, ravnati družbeno odgovorno, saj izkušnje kažejo, da je za socialno in gospodarsko trajnostno prestrukturiranje potreben zadosten socialni dialog s posebnim poudarkom na obveščanju delavcev in posvetovanju z njimi, kot je poudarjeno v omenjeni resoluciji Parlamenta z dne 15. januarja 2013;

R.  ker sta obsežna vključitev socialnih partnerjev na vseh ravneh in okrepitev socialnega dialoga na ravni EU bistveni za ohranitev interesov jeklarskih družb in njihovih delavcev;

S.  ker številni obrati s skupno zmogljivostjo 20 milijonov ton že več kot tri leta začasno ne obratujejo; ker je poleg tega za številne obrate v Evropi značilno, da so v njih zaposleni pretežno starejši kvalificirani delavci, ki se bodo kmalu upokojili;

Raziskave in razvoj/tehnologija

T.  ker so visokotehnološke panoge – na primer jeklarski sektor – model tehnološkega strokovnega znanja, ki ga je treba zaščititi, in ker je treba nemudoma ukrepati, da se prepreči njihova selitev iz EU;

U.  ker so raziskave in razvoj strateškega pomena za panogo, kjer je treba najti način za zmanjšanje njenih emisij, zlasti (vendar ne samo) CO2;

Izzivi

1.  poudarja, da bo oživitev evropskega gospodarstva zelo odvisna od močne proizvodne industrije, pri čemer bo imela poglavitno vlogo jeklarska panoga, in da je proizvodnja odvisna od domačega povpraševanja in rasti;

2.  ponovno poudarja, da je treba ohraniti znanje in izkušnje, ki so se razvili na pomembnih industrijskih območjih, saj bomo s tem zagotovili diverzifikacijo in inovativne proizvode;

3.  poziva Komisijo, naj pospeši pripravo načrta za industrijsko politiko, ki naj bi ga predložila v prvi polovici leta 2015, da bi oživili evropsko industrijo in jo pripravili za konkurenco na svetovnem trgu, da bi v EU zagotovili enake konkurenčne pogoje ter visoke socialne in okoljske standarde, obenem pa bi si prizadevali za vzajemnost v tretjih državah;

4.  meni, da je ambiciozen pristop za ponovno industrializacijo v okviru vmesnega pregleda strategije Evropa 2020 bistvenega pomena za oblikovanje prave evropske industrijske politike ter za ponoven zagon industrijske konkurenčnosti EU na svetovni ravni;

5.  poziva Komisijo, naj preuči strateški položaj evropske jeklarske industrije v svetu (v številnih državah je proizvodnja jekla strateška panoga) in pripravi tudi jasen načrt za srednje- in dolgoročne pobude, ki jih namerava predlagati, da bi podprla jeklarsko industrijo v Evropi; poudarja, da je treba pri tem že zgodaj obsežno vključiti socialne partnerje na vseh ravneh; meni, da bi morala Komisija zaradi nadaljevanja krize predstaviti tudi letno poročilo o izvajanju akcijskega načrta za jeklarsko industrijo, s čimer bi omogočila nadgradnjo pozitivnih dosežkov iz preteklega leta ter preprečila izgubo zagona;

6.  poziva Komisijo, naj vzpostavi instrument za poglobljeno analizo trga jekla, ki bo lahko zagotavljal natančne informacije o ravnovesju med ponudbo in povpraševanjem po jeklu v Evropi in po svetu ter omogočal razlikovanje med strukturnimi in cikličnimi komponentami razvoja tega trga; meni, da bi lahko s spremljanjem trga jekla občutno prispevali k preglednosti trga jekla in odpadnega železa ter pridobili dragocene podatke o korektivnih in proaktivnih ukrepih, ki so zaradi ciklične narave jeklarske industrije nujno potrebni; poziva Komisijo, naj omenjeni instrument za analizo trga uporabi za predvidevanje tveganj in preučitev, kako bo zapiranje obratov vplivalo na okrevanje tega sektorja;

7.  poziva Komisijo, naj kmalu predloži poročilo o glavnih izzivih v evropski jeklarski industriji, vključno s socialnimi, gospodarskimi in okoljskimi vidiki; ob tem želi spomniti, da ima od prenehanja Pogodbe o Evropski skupnosti za premog in jeklo pristojnosti za reševanje gospodarskega in socialnega vpliva dogodkov v evropski jeklarski industriji prav Komisija; poziva jo, naj upošteva pozitivne izkušnje, zlasti tristranskih strateških razprav in raziskav;

8.  poziva, naj se v okviru novoizvoljenega kolegija komisarjev nemudoma ustanovi nova skupina na visoki ravni za jeklo , pri čemer naj v polni meri sodeluje tudi Parlament, ter naj se v tem okviru organizira srečanje, da bi ustrezne deležnike seznanili z doseženim napredkom pri izvajanju 40 ukrepov iz akcijskega načrta Komisije za jeklo; poleg tega poziva Komisijo, naj po možnosti in po potrebi v ustreznem času organizira srečanja skupine na visoki ravni, da bo mogoče rezultate njenega dela uporabiti v razpravah Sveta za konkurenčnost; poziva Komisijo, naj enkrat letno priredi tematska srečanja z drugimi energetsko intenzivnimi panogami, ki bodo namenjena politikam na področju konkurence, trgovine, energetike ali podnebja, saj so nekatera vprašanja jeklarskega sektorja pomembna tudi za druge energetsko intenzivne panoge;

9.  meni, da je poglobljena udeležba regionalnih in lokalnih organov ter sindikatov, ki zastopajo območja z jeklarskimi obrati, bistvenega pomena, da bi spodbudili sodelovanje ter izmenjavo informacij in najboljše prakse med najpomembnejšimi deležniki v državah članicah;

10.  poudarja, da je treba preučiti take možnosti za reševanje naložbene krize, da bi postala evropska industrija trajnostna in dobičkonosna, pri tem pa je treba upoštevati, da se naložbe v jeklarski industriji običajno povrnejo šele dolgoročno; zato poziva Komisijo, naj razmisli o tem, da bi del naložbenega svežnja ukrepov namenila za vzdržne dolgoročne infrastrukturne projekte ter inovacije za velike industrijske projekte, vključno s projekti za energetsko učinkovitost in nizkoogljično proizvodnjo, ki utegnejo v EU močno povečati povpraševanje po jeklu;

11.  poleg tega spodbuja uporabo drugih inovativnih finančnih instrumentov, na primer skladov za financiranje na osnovi delitve tveganja, ki v krizi dajejo prednost jeklarski industriji; poziva Evropsko investicijsko banko in Evropsko banko za obnovo in razvoj, naj zasnujeta dolgoročni okvir financiranja za jeklarske projekte;

12.  poudarja, da je podpora jeklarskemu sektorju odločilnega pomena, vključno s strateškim razvojem novih ključnih sektorjev, ki bodo uporabljali jeklo, na primer energetike (pridobivanje in distribucija energije iz obnovljivih virov), prometnega sektorja in z viri gospodarnih gradbenih projektov, ter da se s tem ustvarjajo spodbude za učinkovite proizvodne procese, krepi notranji trg in spodbuja nadgradnjo znanja in spretnosti;

13.  poziva k uporabi pristopa z oceno vsega življenjskega cikla, s katerim se na vseh stopnjah življenjskega cikla ovrednotijo vplivi na okolje in manjša poraba virov. Te stopnje vključujejo/zajemajo pridobivanje in pretvorbo surovin, proizvodnjo in distribucijo vse do uporabe in/ali potrošnje, da bi spodbudili ponovno uporabo, recikliranje, energijsko predelavo in zmanjšanje končnega odlaganja;

14.  poziva Komisijo, naj preveri, ali je izvajanje pravil konkurence privedlo do nepravičnih rešitev na evropskem trgu jekla s potencialnimi negativnimi posledicami za njegovo učinkovitost, in jo, če je tako, spodbuja, naj predlaga korektivne ukrepe in v prihodnje prepreči tovrstne razmere; poudarja, da odločitve ali ukrepi Komisije na področju konkurenčnega prava ne bi smeli ogrožati ekonomske rentabilnosti posameznih jeklarskih obratov, zlasti upoštevaje povečano svetovno konkurenco; dodaja, da bi morala Komisija tudi zaščititi najpomembnejšo industrijsko infrastrukturo in proizvodne zmogljivosti pred poskusi odprodaje po delih;

15.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da veljavna shema državne pomoči energetsko intenzivnim panogam ne bo povzročala izkrivljanja na notranjem trgu, ter tako poskrbi, da bodo imela podjetja enake konkurenčne pogoje; meni, da energetsko intenzivne panoge potrebujejo stabilen okvir za svoje naložbe, da bi zagotovile visoko stopnjo zaposlenosti;

Trgovina in konkurenčnost

16.  spodbuja Komisijo, naj industrijski politiki pripiše več pomena in naj torej sprejme ukrepe, ki bodo omogočili oživitev konkurenčnosti evropske industrije na svetovnem trgu, ter zagotovi enake konkurenčne pogoje za vse gospodarske udeležence;

17.  poziva Komisijo, naj pravočasno in učinkovito ukrepa proti uvozu jekla v EU, ki je bilo nezakonito subvencionirano in prodano po dumpinških cenah, ter naj v skladu z veljavnim pravom EU po potrebi uporabi instrumente trgovinskih sredstev EU;

18.  prosi Komisijo, naj preuči smotrnost ogljičnega prilagajanja na mejah (plačilo pravic ETS za jeklo, ki prihaja iz držav zunaj EU), da bi ustvarili enake konkurenčne pogoje glede emisij CO2 in odpravili pojav selitve virov CO2;

19.  poziva Komisijo, naj v prihodnjih trgovinskih sporazumih zagotovi bistveno izboljšanje izvoznih priložnosti in možnosti dostopa na trg za evropsko jeklo in proizvode iz jekla; poudarja, da lahko pravična trgovina z jeklarskimi proizvodi deluje le na osnovi spoštovanja temeljnih delavskih pravic in izpolnjevanja okoljskih standardov, ter opozarja, da uvoz po dampinških cenah povzroča nepravično konkurenco, zlasti za proizvajalce nerjavečega jekla v Evropi; poudarja, da je nujno treba posodobiti ukrepe EU za trgovinsko zaščito, ter poziva Komisijo, naj spodbuja države članice k sprejetju konkretnih ukrepov za dosego napredka v tem procesu in s tem zagotovi pravično konkurenco ter omogoči sprejemanje hitrih in sorazmernih ukrepov v boju proti nepošteni trgovinski praksi na ravni EU;

20.  meni, da bi predlagani pozitivni ukrepi omogočili, da bo jeklarska industrija postala mednarodno konkurenčnejša in bo pokazala, da jeklarski proizvodi EU izpolnjujejo višje socialne, okoljske in ekonomske standarde kot tisti od drugod, ter poudarila kakovost proizvajalcev jekla v EU, kar bo hkrati izboljšalo mnenje potrošnikov;

21.  poudarja, da bi lahko visoki evropski standardi za varstvo podnebja in okolja postali svetovni standardi, kar bi zagotovilo pravične pogoje za konkurenco;

22.  se zaveda, da se v jeklarskem sektorju v številnih državah članicah soočajo s težavami, ki so delno povezane z znatnim padcem globalnega povpraševanja in višjimi stroški energije ter selitvijo evropske proizvodnje drugam; zato poziva Komisijo, naj v celoti izvaja časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri (COM(2011)0571), in priporočila evropske platforme za učinkovito rabo virov;

23.  meni, da bi bilo treba izboljšati zakonodajo o odpadkih, da bo podpirala delovanje trga odpadnega jekla v EU, na primer z revizijo direktive o izrabljenih vozilih; opozarja na pomen dobro delujočega trga odpadnega jekla, ki bi ga bilo treba še okrepiti in spodbujati v skladu s strategijo EU za krožno gospodarstvo, da bi preprečili pretirano zvišanje cen zaradi navzočnosti industrije iz tretjih držav na trgu EU; poziva Komisijo, naj preuči možnost uporabe izvoznih dajatev za trg odpadnega jekla EU, da bi preprečili okoljski damping, ki se običajno pojavlja;

Socialni vidiki

24.  opozarja, da je treba vlagati v izobraževanje in usposabljanje delavcev, in poudarja, da mora Komisija pozorno spremljati razvoj dogodkov, da bi zaščitila industrijsko dediščino in delovno silo v tej panogi;

25.  poziva Komisijo, naj ustrezno ukrepa in zagotovi, da se države članice ne bodo medsebojno izigravale, če bo kateri od velikih proizvajalcev jekla, ki upravljajo obrate v več državah, naznanil prestrukturiranje poleg tega poziva k vseevropski rešitvi za ohranjanje in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in industrijske dejavnosti v evropskih regijah, saj je pomembno uskladiti politike, da se zagotovi trajnostna, z viri gospodarna in konkurenčna jeklarska industrija, ki se bo sposobna odzivati na spreminjajoče se razmere na evropskih in neevropskih trgih;

26.  poudarja, da morajo industrija, socialni partnerji in lokalni organi predvideti obvezno usposabljanje zaradi morebitnega ponovnega zagona začasno zaustavljenih obratov;

27.  se zavzema za spodbujanje programa za prenos strokovnega znanja, v okviru katerega bi lahko starejši kvalificirani delavci prenašali svoje znanje in spretnosti na novince v evropskih jeklarnah;

28.  poudarja, da bi evropska podjetja v tretjih državah morala izvajati standarde EU glede družbene odgovornosti gospodarskih družb in udeležbe zaposlenih;

29.  poudarja, da je udeležba delavcev v ukrepih za inovacije in prestrukturiranje poglavitna za gospodarski uspeh, zato poziva Komisijo, naj skupaj s socialnimi partnerji ustvari platformo za svetovanje pri akcijskem načrtu za jeklarsko industrijo v Evropi ter njegovo izvajanje in spremljanje;

30.  poziva socialne partnerje jeklarn, ki so v zelo težkem gospodarskem položaju, naj razmislijo o tem, da bi skupno skrajšali delovni čas in se tako odzvali na krizne razmere ter preprečili odpuščanje delavcev in izgubo delovnih mest;

31.  poziva Komisijo, naj racionalizira ustrezne sklade EU, kot sta Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji in Evropski socialni sklad, ter instrumente politik, tako da bi zmanjšala socialne stroške prilagoditve in zagotovila, da se ustrezne spretnosti ohranijo in nadalje razvijejo za prihodnjo konkurenčnost panoge;

32.  predlaga, naj se dobički iz prodaje brezplačnih pravic podjetij v celoti vložijo v nizkoogljično gospodarstvo (oprema, tehnologije, raziskave in razvoj, usposabljanje delovne sile);

33.  je prepričan, da lahko v prihodnje pričakujemo velike spremembe v jeklarski industriji in drugih industrijskih sektorjih; v zvezi s tem meni, da bi morale države članice politiko izobraževanja in usposabljanja bolj uskladiti s potrebami na trgu dela, da bi lahko obvladale takšne razmere, ter promovirati tehnične in znanstvene vede, da bi bila ta področja čim privlačnejša, saj bi tako v jeklarskem sektorju zagotovili dovolj strokovnjakov, ki so gonilo inovacij;

34.  poudarja, da so za prehod k bolj trajnostnim proizvodnim procesom in proizvodom potrebni kvalificirani in usposobljeni ljudje, ter poziva k oblikovanju evropske strategije za usposabljanje in izobraževanje; pozdravlja projekt zelenega tehničnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja za jeklarski sektor, v katerem so jeklarske družbe, raziskovalni inštituti in socialni partnerji skupaj preučevali potrebe po veščinah za okoljsko trajnost; poziva Komisijo, naj še naprej podpira izvajanje rezultatov tega projekta;

Raziskave in razvoj/tehnologija

35.  priznava, da je treba razviti najboljše možne tehnologije in jih širiti po EU ter nadomestiti minerale z odpadnim železom, povečati uporabo elektroobločnih peči in nadomestiti koks s plinom;

36.  poziva, naj bodo naložbe usmerjene k tehnologijam, ki omogočajo največji možen izkoristek energetskega vložka, na primer z optimizacijo uporabe procesnih plinov in odpadne toplote za proizvodnjo pare in električne energije;

37.  poziva države članice, naj z zakonodajo ali kolektivnimi pogodbami zagotovijo ustrezno socialno varstvo, delovne pogoje in dostojne plače ter učinkovito varstvo pred neupravičenim odpuščanjem;

38.  poudarja, da so naložbe v raziskave in razvoj ključen vidik ponovnega zagona in obnove splošnega evropskega gospodarstva, zlasti jeklarske industrije, ki temelji na dolgih življenjskih ciklih in velikih možnostih za recikliranje; v zvezi s tem opozarja na obstoječe in nove na vodiku temelječe tehnologije za redukcijo železove rude, s katerimi bi lahko zmanjšali ali izničili velike količine emisij ogljikovega dioksida; poziva k vzpostavitvi in spodbujanju blagovne znamke za poštene jeklarske proizvode, proizvedene v Evropi;

39.  meni, da bodo skupna prizadevanja na področju raziskav in razvoja spodbujala nizkoogljično proizvodnjo jekla z majhnim okoljskim vplivom in s tem pripomogla, da bo ta panoga bolj trajnostna in konkurenčna;

40.  v zvezi s tem poudarja, da sta programa Obzorje 2020 in Trajnostna predelovalna industrija z učinkovito rabo virov in energije (SPIRE) nadvse pomembna in da je treba najbolj tvegane inovacijske in raziskovalne programe financirati s sredstvi Evropske investicijske banke in prihodnjega programa NER 400;

41.  poziva Komisijo, naj izvaja ambiciozno politiko na področju inovacij, da se omogoči razvoj visokokakovostnih, energetsko učinkovitih in inovativnih proizvodov in procesov ter se bo lahko EU uveljavila v vse ostrejši svetovni konkurenci; poudarja, da so inovacije na področju novih proizvodov, kot so jekleni proizvodi množične proizvodnje, vključno z jekleno pločevino z visoko trdnostjo in odpornostjo za avtomobilsko proizvodnjo ter visokolegiranimi jekli z različnimi fizikalnimi in kemijskimi lastnostmi, ter na področju novih proizvodnih procesov, zlasti vodikove metalurgije in pretaljevanja, bistvene za izboljšanje konkurenčnosti evropske jeklarske industrije v primerjavi s ponudniki iz tretjih držav ter da bi bilo treba to področje posebej podpreti;

42.  opozarja, da je treba za pridobitev več zasebnega kapitala spodbujati inovacije, ne le s podpiranjem raziskav in razvoja in prenosa znanja, marveč tudi z uvajanjem na trg in inovacijskimi grozdi ter s spodbujanjem javno-zasebnih partnerstev v strateških sektorjih, kot je jeklarska industrija;

43.  podpira financiranje industrijskih pilotskih projektov za zmanjševanje emisij CO2, da bi uresničili nujno potrebni prehod na trajnostno in dekarbonizirano gospodarstvo, ki bo temeljilo na energetski učinkovitosti, obnovljivih virih energije in pametni infrastrukturi, ter bo tehnologija proizvodnje jekla z ekstremno nizkimi emisijami CO2 (ULCOS) postala energetsko in okoljsko učinkovito orodje industrijske politike;

44.  meni, da bodo možne rešitve za zmanjševanje emisij, zlasti v sektorjih jeklarske industrije, močno odvisne od novih tehnologij, in zato opozarja, da bi lahko imeli programi za raziskave in inovacije, ki jih financira EU, pomembno vlogo pri spodbujanju evropskega gospodarstva prek programa Obzorje 2020, pa tudi pri zagotavljanju konkurenčnosti evropskega jeklarskega sektorja in visokokakovostne proizvodnje; želi spomniti, da so raziskave in inovacije pomembna gonilna sila gospodarske rasti in konkurenčne industrije;

45.  poziva Komisijo, naj izvaja pobudo za jeklene gradbene izdelke (SustSteel), kot je predlagano v akcijskem načrtu in kar v celoti podpirajo Parlament, Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, ter naj to stori čim prej;

o
o   o

46.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0069. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0060. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0005. (4) Delovni dokument služb Komisije o stanju glede izvajanja Sporočila Komisije o akcijskem načrtu za konkurenčno in trajnostno jeklarsko industrijo v Evropi z dne 11. junija 2013 (COM(2013)0407) (SWD(2014)0215).