Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 18. september 2014 - StrasbourgKončna izdaja
Preganjanje zagovornikov človekovih pravic v Azerbajdžanu
 Burundi, zlasti primer Pierra Claverja Mbonimpaja
 Kršitve človekovih pravic v Bangladešu
 Razmere v Ukrajini in stanje odnosov med EU in Rusijo
 Odziv EU na izbruh ebole
 Razmere v Iraku in Siriji ter ofenziva Islamske države, vključno s preganjanem manjšin
 Razmere v Libiji
 Izrael in Palestina po vojni v Gazi ter vloga EU

Preganjanje zagovornikov človekovih pravic v Azerbajdžanu
PDF 231kWORD 78k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. septembra 2014 o preganjanju zagovornikov človekovih pravic v Azerbajdžanu (2014/2832(RSP))
P8_TA(2014)0022RC-B8-0090/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v Azerbajdžanu, zlasti z dne 18. aprila 2012, ki vsebuje priporočila Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje v pogajanjih o pridružitvenem sporazumu med EU in Azerbajdžanom(1), ter z dne 13. junija 2013 o primeru Ilgarja Mamadova(2),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu in Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij z dne 15. maja 2012 o uresničevanju zavez v okviru nove evropske sosedske politike (JOIN(2012)0014),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o napredku Azerbajdžana v okviru evropske sosedske politike za leto 2013 iz 27. marca 2014 (SWD(2014)0070),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta Evropske sosedske politike EU-Azerbajdžan,

–  ob upoštevanju izjave tiskovnega predstavnika podpredsednice Komisije/visoke predstavnice in komisarja za širitev in evropsko sosedsko politiko Stefana Füleja z dne 2. avgusta 2014 o aretaciji Lejle Junus,

–  ob upoštevanju tiskovnega predstavnika podpredsednice Komisije/visoke predstavnice z dne 6. avgusta 2014 o aretaciji Rasula Jafarova,

–  ob upoštevanju izjave EU z dne 14. avgusta 2014 o razmerah na področju človekovih pravic in civilne družbe v Azerbajdžanu,

–  ob upoštevanju izjave komisarja za širitev in evropsko sosedsko politiko Štefana Füleja o pomembni vlogi civilne družbe v vzhodnem partnerstvu in njegove napovedi o novem programu EU za podporo civilni družbi v Azerbajdžanu s sredstvi v višini treh milijonov EUR v obdobju 2014–2015,

–  ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja Sveta Evrope Thorbjørna Jaglanda z dne 1. avgusta 2014 o prijetju Lejle Junus, direktorice Inštituta za mir in demokracijo v Azerbajdžanu,

–  ob upoštevanju deklaracije z dne 8. septembra 2014 iz Bakuja, ki jo je sprejela parlamentarna skupščina OVSE na letnem zasedanju od 28. junija do 2. julija 2014 in v kateri je izrazila zaskrbljenost zaradi zlorabe upravnih postopkov in zakonodaje za pridržanje, zapiranje, ustrahovanje in druga dejanja, s katerimi se skuša utišati zagovornike človekovih pravic in kritikov v številnih državah, ki so članice OVSE,

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Azerbajdžanom, ki je začel veljati leta 1999, in sedanjih pogajanj med stranema o novem pridružitvenem sporazumu, ki bo nadomestil sedanjega,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so v zadnjih letih splošne razmere na področju človekovih pravic v Azerbajdžanu vse slabše, poleg tega se v zadnjih nekaj mesecih vladna represija, pritiski in ustrahovanja nevladnih organizacij, aktivistov civilne družbe, novinarjev in zagovornikov človekovih pravic vse bolj stopnjujejo;

B.  ker so najvidnejši zagovorniki človekovih pravic v državi že od konca julija tarča vladnih ukrepov, in sicer se zapirajo na podlagi očitno politično motiviranih obtožnic, kar zlasti velja za primer Lejle Junus, znane direktorice Inštituta za mir in demokracijo, in njenega moža, zgodovinarja, Arifa Junusa, ki je vodja azerbajdžanskega kluba za človekove pravice;

C.  ker je bil 8. avgusta 2014 vodja družbe za pravno izobraževanje v Azerbajdžanu in pravni strokovnjak na področju človekovih pravic Intigam Alijev, ki je bil pravni zagovornik že v več kot 200 zadevah pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, ki so se nanašale na kršitve svobode govora, pravice do pravičnega sojenja in volilno pravo v Azerbajdžanu, aretiran in je tri mesec preživel v priporu z obtožnico, ki ga je bremenila kaznivih dejanj, kar še potrjuje dejstvo, da skušajo v državi vse bolj utišati najglasnejše zagovornike človekovih pravic in jih kazensko preganjati;

D.  ker naj bi bila Lejla Junus v zaporu žrtev nasilja sojetnic in nihče ni ukrepal, da bi jih kaznoval ali zaščitil Lejlo Junus; ker ji tudi ni zagotovljena zdravstvena oskrba, čeprav je njeno zdravje vse slabše;

E.  ker sta bila predsednica centra za spremljanje volitev in demokratične študije Anar Mamadli in direktor tega centra Bashir Sulejmanli 26. maja 2014 obsojena na zaporno kazen petih let in pol ter treh let in pol, in sicer na podlagi obtožnice, ki je vsebovala vrsto kaznivih dejanj od davčne utaje do nezakonitega podjetništva;

F.  ker je bilo hkrati s tem osem aktivistov nevladnega mladinskega gibanja (NIDA) obsojenih zaradi huliganstva, posedovanja drog in pirotehničnih sredstev, pa tudi ker naj bi skušali ogrožati javni red, in ker so aktivisti v družabnem omrežju Omar Mamadov, Abdul Abilov in Elsever Murseli bili obsojeni na zaporne kazni, dolge od pet do pet let in pol, in sicer na podlagi obtožnice posedovanja drog, in nimajo dostopa do odvetnika po lastni izbiri, poleg tega se vsi pritožujejo, da z njimi v okviru policijskega pridržanja slabo ravnajo;

G.  ker se mnogi novinarji, zagovorniki človekovih pravic in aktivisti v Azerbajdžanu soočajo z obtožnicami, med njimi sta vodja javne zveze za prosvetljevanje Pametni državljan Hasan Husejnli, ki je bil 14. julija 2014 obsojen na šestletno zaporno kazen, in raziskovalni novinar vodilnega časnika v ruščini „Zerkalo“ Rauf Mirkadirov, ki je v priporu zaradi domnevne izdaje; ker je policija 8. avgusta 2014 vdrla v pisarniške prostore Inštituta za svobodo in varnost novinarjev, vodilne nevladne organizacije na področju človekovih pravic, ki ga vodi dobro poznan in mednarodno priznan zagovornik človekovih pravic Emin Husejnov; ker je med nedavno aretiranimi osebami tudi znani opozicijski novinar Sejmur Hazijev, ki je zaradi obtožb kaznivega huliganstva dva meseca preživel v zaporu;

H.  ker je to le vrh ledene gore podobnih primerov, v katerih so oblasti v zadnjih dveh letih politične aktiviste, zagovornike pravic, novinarje, pisce spletnih dnevnikov in aktiviste v družabnem omrežju zaprle na podlagi izmišljenih obtožb huliganstva, posedovanja drog, davčnih utaj in celo izdaje; ker je najnovejši val aretacij sprožil verižno reakcijo, zaradi česar so mnogi zelo znani aktivisti morali zbežati iz države ali se skriti;

I.  ker je moral neodvisni azerbajdžanski časnik „Azadliq“ zaradi domnevnih finančnih težav prekiniti izdajanje, pred tem pa se je moral soočati z uradnimi pritiski, ki so se očitno izvajali zaradi njegovega poročanja o korupciji;

J.  ker je Evropsko sodišče za človekove pravice izdalo številne sodbe v zadevah v zvezi s kršitvami človekovih pravic v Azerbajdžanu, nazadnje dne 22. Maja 2014 v primeru Ilgarja Mamadova, predsednika Republikanskega alternativnega državljanskega gibanja (REAL), ki pa ga oblasti nočejo izpustiti, čeprav je sodišče razsodilo, da je bil njegov pripor politično motiviran;

K.  ker so mirni protesti v Bakuju že od leta 2006 dejansko prepovedani in ker so bile nedavno uvedene višje globe in daljša obdobja za upravno pridržanje za organizatorje in udeležence neodobrenega javnega zbiranja;

L.  ker azerbajdžanske oblasti niso upoštevale mnenja Evropske komisije pri Svetu Evrope za demokracijo skozi pravo (Beneška komisija) o zakonih, ki urejajo svobodo združevanja, politične stranke in zaščito pred obrekovanjem; ker tudi niso ustrezno obravnavale ugotovitev komisarja Sveta Evrope za človekove pravice na njegovem obisku v tej državi;

M.  ker je predsednik Ilham Alijev februarja 2014 podpisal še dodatne spremembe zakona o nevladnih organizacijah, ki oblastem daje še več pooblastil za začasno ali trajno prepoved delovanja domačih in tujih nevladnih organizacij v Azerbajdžanu in uvaja nova dejanja, ki se kaznujejo z globo, ta je zdaj višja in za nevladne organizacije znaša 2 500 do 3 000 AZN (približno 2 600 do 3 100 EUR), za direktorje domačih in tujih nevladnih organizacij pa od 1 000 do 2 000 AZN ( približno 1 000 do 2 000 EUR);

N.  ker je okrožno sodišče v Bakuju 8. julija 2014 z odločbo javni zvezi organizacij za varstvo pravic delavcev v naftnem sektorju s sedežem v Bakuju in njegovemu vodji Gahramanovu Mirvariju Uzejiru zamrznilo bančne račune;

O.  ker je Azerbajdžan član Sveta Evrope in podpisnik Evropske konvencije o človekovih pravicah;

P.  ker je Azerbajdžan 14. maja 2014 prevzel predsedovanje Odboru ministrov Sveta Evrope;

1.  poudarja, da je popolno spoštovanje človekovih pravic, demokratičnih načel, temeljnih svoboščin in načela pravne države jedro sodelovanja v vzhodnem partnerstvu in zavez, ki jih je Azerbajdžan sprejel v Svetu Evrope in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi;

2.  najostreje obsoja aretacijo in pridržanje Lejle Junus, Arifa Junusa, Rasula Jafarova, Intigama Alijeva in Hasana Husejnija ter zahteva njihovo takojšnjo brezpogojno izpustitev in umik vseh obtožnic proti njim; poziva, naj se napadi na Ilkarja Nasibova takoj temeljito preiščejo in naj se tiste, ki so zanje odgovorni, privede pred sodišče;

3.  poziva oblasti v Azerbajdžanu, naj zajamčijo fizično in psihično integriteto Lejle Junus, Arifa Junusa in vseh zagovornikov človekovih pravic v Azerbajdžanu ter jim nujno zagotovijo ustrezno zdravstveno nego, vključno z zdravili in bolnišničnim zdravljenjem;

4.  ponavlja svoj poziv azerbajdžanski vladi, naj kot absolutno prednostno nalogo naredi konkretne korake pri izboljšanju razmer na področju človekovih pravic v državi, vključno s takojšno in brezpogojno izpustitvijo vseh političnih zapornikov in končanjem prakse politično motiviranih zapornih kazni;

5.  poziva azerbajdžanske oblasti, naj prenehajo nadlegovati in ustrahovati organizacije civilne družbe, opozicijske politike in neodvisne novinarje ter naj se vzdržijo vmešavanja v njihovo dragoceno delo za razvoj demokracije v državi; prav tako jih poziva, naj zagotovijo, da bodo vsi, ki so v priporu, tudi novinarji, politični aktivisti in aktivisti civilne družbe, med ustreznim postopkom uživali vse pravice, zlasti glede dostopa do odvetnika po svoji izbiri, dostopa do družin, pa tudi vse druge norme pravičnega sojenja;

6.  obžaluje ukrepe, ki jih je azerbajdžanska vlada sprejela za zajezitev stikov med civilno družbo in mladinskimi aktivisti ter intelektualci iz Armenije in Azerbajdžana, saj so prav ti stiki zelo pomembni za odpravo dolgotrajnih sovražnosti med državama; ob tem opozarja na pomembno delo, ki ga na tem področju opravljata Lejla Junus in njen mož Arif;

7.  poziva azerbajdžansko vlado, naj povabi in v celoti sodeluje z beneško komisijo Sveta Evrope in komisarjem ter v posebnih postopkih OZN, v zvezi z zagovorniki človekovih pravic, svobodo združevanja in miroljubnega zbiranja in svobodo izražanja ter arbitrarnim pridržanjem, da bi dopolnila svojo zakonodajo in prilagodila svojo prakso glede na ugotovitve strokovnjakov;

8.  poziva azerbajdžanske oblasti, naj nemudoma sprožijo že dolgo potrebne reforme na področju človekovih pravic, vključno s številnimi neizpolnjenimi zavezami, ki jih je ta država prevzela tedaj, ko se je pridružila Svetu Evrope, in naj se ravnajo v skladu s obsodbami, ki jih je proti Azerbajdžanu izreklo Evropsko sodišče za človekove pravice;

9.  poziva azerbajdžanske oblasti, naj prekličejo prepoved javnega zbiranja v središču Bakuja in prenehajo izrekati denarne kazni miroljubnim protestnikom oziroma naj zanje ne odrejajo upravnega pripora;

10.  ponovno potrjuje svoje stališče, da mora biti podpora Unije in njeno sodelovanje z Republiko Azerbajdžan, vključno s potekajočimi pogajanji o strateškem partnerstvu za modernizacijo, pogojena s klavzulami o zaščiti in spodbujanju človekovih pravic, zlasti glede svobode medijev, vključno z jamstvi internetne svobode in necenzuriranega dostopa do informacij in obveščanja, svobode izražanja, zbiranja in združevanja;

11.  poudarja, da bo podpis partnerskega sporazuma z Azerbajdžanom odobril le, če bo dobil zadovoljiv odziv na navedene zahteve, če bodo izpuščeni zagovorniki človekovih pravic, umaknjeni predpisi, ki omejujejo delovanje neodvisne civilne družbe, in če bo odpravljena praksa zatiranja in ustrahovanja nevladnih organizacij, neodvisnih medijev, opozicije, zagovornikov človekovih pravic, aktivistov za pravice manjšin, mladih in aktivistov v družbenih omrežjih;

12.  poziva Svet, Komisijo in ESZD, naj strogo sledijo načelu „več za več“ in še zlasti spremljajo položaj zagovornikov človekovih pravic (v skladu s smernicami EU o zagovornikih človekovih pravic), arbitrarno in politično motivirane priporne kazni, neodvisnost pravosodja, demokratične reforme ter temeljne pravice in svoboščine; zlasti poziva k ponovnemu pregledu načrtovanja v okviru evropskega instrumenta sosedstva in temu, da se prekine vsakršna pomoč, ki ni strogo usmerjena v človekove pravice in civilno družbo;

13.  obžaluje, da dialog o človekovih pravicah med EU in Azerbajdžanom za enkrat ni prinesel bistvenega napredka glede razmer na področju človekovih pravic v tej državi; poziva ESZD, naj dialog pospeši, da bo uspešnejši in usmerjen k doseganju rezultatov, in naj redno poroča Parlamentu;

14.  poziva azerbajdžansko vlado, naj poenostavi sedanji prezapleteni in dolgotrajni postopek za prijavo nevladnih organizacij, pripravi stvarne zakonodajne spremembe in dopolnila za razveljavitev nedavnih ukrepov, ki omejujejo možnost nevladnih organizacij, da sprejemajo donacije brez uradne prijave, in naj upošteva priporočilo Sveta Evrope CM/Rec(2007)14, ki ga je odbor ministrov pripravil za države članice o pravnem statusu nevladnih organizacij v Evropi;

15.  poziva Svet in države članice, da Mednarodnemu olimpijskemu komiteju priporočijo, naj azerbajdžanske oblasti pozove k odpravi represivnih ukrepov in naj jim jasno da vedeti, da od njih kot gostiteljic evropskih olimpijskih iger naslednje leto pričakuje, da bodo branile olimpijsko listino in spoštovale svobodo tiska;

16.  poziva ESZD, naj v celoti upošteva smernice EU o zagovornikih človekovih pravic in naj v prostorih delegacije EU v Bakuju organizira redna srečanja z neodvisnimi organizacijami človekovih pravic, pa tudi usklajuje srečanja s predstavniki držav članic EU, ta srečanja pa naj uporabi v izraz javne podpore delu zagovornikov človekovih pravic; poziva ESZD, naj podrobno spremlja vsa sojenja in sodne postopke proti zagovornikom človekovih pravic ter naj o tem poroča Parlamentu;

17.  opozarja na svoje stališče z dne 24. maja 2012(3) in Svet poziva, naj pretehta možnost uporabe ciljno usmerjenih sankcij proti odgovornim za kršitve človekovih pravic, če bi se te nadaljevale;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku, vladi in parlamentu Republike Azerbajdžan, Evropski službi za zunanje delovanje, Svetu, Komisiji in Svetu Evrope.

(1) UL C 258 E, 7.9.2013, str. 36.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0285.
(3) UL C 264 E, 13.9.2013, str. 91.


Burundi, zlasti primer Pierra Claverja Mbonimpaja
PDF 132kWORD 62k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. septembra 2014 o Burundiju, zlasti o primeru Pierra Claverja Mbonimpaja (2014/2833(RSP))
P8_TA(2014)0023RC-B8-0086/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Burundiju,

–  ob upoštevanju Sporazuma iz Cotonuja,

–  ob upoštevanju izjave delegacije Evropske unije v Burundiju z dne 10. septembra 2014,

–  ob upoštevanju izjave varnostnega sveta Združenih narodov z dne 10. aprila 2014 o razmerah v Burundiju,

–  ob upoštevanju mirovnega in spravnega sporazuma iz Aruše,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. julija 2014 o območju Velikih jezer, zlasti člena 7,

–  ob upoštevanju poročil urada Združenih narodov v Burundiju,

–  ob upoštevanju izjave pomočnika generalnega sekretarja za človekove pravice Ivana Šimonovića dne 9. julija 2014 na seji burundijske konfiguracije Sklada za izgradnjo miru,

–  ob upoštevanju poročil o misijah in prednostnih področjih ukrepanja (2010-2014) Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo in Unicefa v Burundiju, predvsem glede boja proti lakoti in podhranjenosti,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so Pierra Claverja Mbonimpaja, vodilnega borca za človekove pravice in predsednika Združenja za zaščito človekovih pravic in zaprtih oseb (Association pour la protection des droits humains et des personnes détenues, APRODH) 15. maja 2014 znova aretirali in pozneje obdolžili ogrožanja zunanje in notranje varnosti države s povzročanjem javnega nemira in ker je v priporu že od takrat, ko so ga pripeljali na zaslišanje;

B.  ker je Pierre Claver Mbonimpa za svoje delo za zaščito demokracije in človekovih pravic v Burundiju v zadnjih dveh desetletjih prejel več mednarodnih priznanj in uživa velik ugled doma in v tujini,

C.  ker se obtožbe zoper njega nanašajo na njegove izjave z dne 6. maja 2014 za Radio Publique Africaine, da se pripadnike mladinske sekcije vladajoče stranke CNDD-FDD, znane tudi kot Imbonerakure, oborožuje in pošilja na vojaško urjenje v Demokratično republiko Kongo, in ker je na isto vprašanje opozoril urad Združenih narodov v Burundiju, pri tem pa poudaril, da militarizacija teh mladih resno ogroža za mir v Burundiju;

D.  ker aretacija Pierra Mbonimpaja odraža vse večje tveganje, s katerim se soočajo aktivisti za človekove pravice, kot to velja za nadlegovanje aktivistov in novinarjev ter samovoljne aretacije članov opozicijskih strank, ki jih po poročanju skupin za človekove pravice in namestnika generalnega sekretarja Združenih narodov za človekove pravice pretežno izvajajo pripadniki Imbonerakure;

E.  ker je bilo 8. marca 2014 po miroljubni prireditvi opozicijske stranke 70 ljudi aretiranih, od katerih so nato 48 izrekli zaporno kazen, nekaterim celo dosmrtno;

F.  ker zadnje tedne vlada v Burundiju prepoveduje miroljubne proteste in demonstracije v podporo Mbonimpaju ter opozorila radijske postaje, naj ne objavljajo informacij, ki bi podpirale Mbonimpajeve trditve;

G.  ker je polno spoštovanje svobode izražanja, tudi za novinarje in aktiviste za človekove pravice, temeljni pogoj za svobodne in pravične volitve leta 2015, da bodo njihove izide sprejeli vsi;

H.  ker je EU Burundiju nedavno namenila 432 milijonov EUR iz Evropskega razvojnega sklada za obdobje 2014–2020, med drugim za pomoč pri izboljšanju upravljanja in civilne družbe;

I.  ker vsak drugi Burundijec in skoraj dve tretjini oziroma 58 % vseh otrok, mlajših od pet let, trpijo zaradi kronične podhranjenosti in ker ima Burundi najvišjo stopnjo lakote med 120 državami, na podlagi katerih je bile leta 2012 izračunan svetovni indeks lakote;

J.  ker je Burundi ena od petih najrevnejših držav na svetu z enim najnižjih BDP na prebivalca; ker številni Burundijci postajajo vse bolj razočarani zaradi vse višjih cen hrane, vode in goriva, močno razširjene korupcije in nesprejemanja odgovornosti s strani političnih vodij;

K.  ker se Burundi sooča z največjo politično krizo od svojega nastanka leta 2005 po 12-letni državljanski vojni in ker ta znova ogroža ne le notranjo politično stabilnost države, temveč tudi njenih sosed v že tako nestabilni regiji afriške celine;

1.  ostro obsoja pridržanje borca za človekove pravice Pierra Claverja Mbonimpaja in poziva k njegovi takojšnji brezpogojni osvoboditvi; izraža zaskrbljenost zaradi slabšanja njegovega zdravstvenega stanja in zahteva, da se mu zagotovi nujna zdravniška pomoč;

2.  je posebno zaskrbljen zaradi razmer opozicijskih članov stranke MSD, ki so bili pridržani po dogodkih dne 8. marca 2014; poziva burundijske oblasti, naj razveljavijo sodbe in ponovno sodijo tistim, zoper katere morda obstajajo verodostojne obtožbe v skladu z mednarodnimi standardi, vključno s pravico do obrambe in načelom sorazmernosti;

3.  poziva burundijsko vlado, naj sprejme ukrepe za nadzor mladinske organizacije CNDD-FDD in njenim članom prepreči, da bi ustrahovali in napadali tiste, ki jih dojemajo kot nasprotnike, ter zagotovi, da bodo odgovorni za zlorabe privedeni pred sodišče; poziva k neodvisni mednarodni preiskavi obtožb, da CNDD-FDD oborožuje in uri svojo mladinsko organizacijo; poziva vodje opozicijskih strank, da preprečijo nasilje proti njihovim nasprotnikom;

4.  poziva države z območja Velikih jezer, naj obravnavajo nezakonite dejavnosti organizacije Imbonerakure in te težave rešujejo skupaj z burundijsko vlado; poziva te države, naj bodo še naprej močno zavezane spodbujanju miru in stabilnosti v okviru obstoječih regionalnih mehanizmov in naj okrepijo svoja prizadevanje za gospodarski razvoj regije, pri tem pa posebno pozornost namenijo spravi, spoštovanju človekovih pravic, boju proti nekaznovanosti in vzpostavljanju večje integritete sodstva;

5.  opozarja, da Burundi zavezujejo določba o človekovih pravicah v Sporazumu iz Cotonuja, Mednarodni pakt o političnih in državljanskih pravicah in Afriška listina o človekovih pravicah in pravicah ljudstev ter je zato dolžan spoštovati splošne človekove pravice, tudi pravico do izražanja; poziva burundijsko vlado, naj pred volitvami 2015 dovoli pristno in odprto politično razpravo brez strahu pred ustrahovanjem, brez poseganja v notranje upravljanje opozicijskih strank, brez omejevanja kampanj za vse stranke, predvsem na podeželskih območjih, in brez zlorabe sodstva za izločanje političnih nasprotnikov;

6.  je močno zaskrbljen zaradi pomanjkanja obsodb pri številnih političnih usmrtitvah med letoma 2010 in 2012 po volitvah leta 2010; poziva burundijske oblasti, naj zagotovijo, da bodo storilci privedeni pred sodišče in deležni poštenega sojenja ter naj si prizadevajo, da bi pred volitvami leta 2015 preprečili politično nasilje;

7.  v zvezi s tem poudarja, da je treba spoštovati kodeks ravnanja v volilnih zadevah (Code de bonne conduite en matière électorale) in časovni načrt volitev, pri katerem so posredovali Združeni narodi in ki so ga politični akterji podpisali leta 2013, ter popolnoma podpira dejavnosti urada Združenih narodov v Burundiju za preprečevanje stopnjevanja političnega nasilja v obdobju pred volitvami leta 2015 in za pomoč pri vzpostavitvi dolgoročne varnosti in miru;

8.  je resno zaskrbljen zaradi ekonomskih in socialnih razmer, s katerimi se soočajo vsi burundijski prebivalci, zlasti begunci in razseljene osebe, katerih število bo glede na varnostne težave znotraj države in trenja v sosednjih državah še naprej raslo;

9.  spodbuja vse strani, naj ostanejo zveste svojim zavezam iz mirovnega sporazuma iz Aruše leta 2000, ki je bil ključnega pomena za prekinitev 12-letne državljanske vojne leta 2005; svari proti spremembam burundijske ustave, da bi črtali temeljne določbe o delitvi oblasti, dogovorjene v sporazumih iz Aruše;

10.  poziva visoko predstavnico EU in države članice, naj zagotovijo jasno in načelno politiko EU do Burundija, ki bo v skladu s strateškim okvirom EU za človekove pravice obravnavala resne aktualne kršitve človekovih pravic; poziva Komisijo, naj premisli o organizaciji posvetov z Burundijem v okviru člena 96 Sporazuma iz Cotonuja o morebitnem odstopu od sporazuma ter naj v času posvetovanj sprejme vse ustrezne ukrepe;

11.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam, vladi Burundija in vladam držav regije Velikih jezer, Afriški uniji, generalnemu sekretarju Združenih narodov, sopredsednikoma skupne parlamentarne skupščine AKP-EU in vseafriškemu parlamentu.


Kršitve človekovih pravic v Bangladešu
PDF 225kWORD 71k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. septembra 2014 o kršitvah človekovih pravic v Bangladešu (2014/2834(RSP))
P8_TA(2014)0024RC-B8-0097/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Bangladešu,

–  ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Bangladešem iz leta 2001,

–  ob upoštevanju členov od 33 do 35 bangladeške ustave, ki določajo, da se nikogar ne sme mučiti ali kruto, nečloveško in poniževalno kaznovati ali obravnavati in da se nikogar ne sme prijeti ali pripreti, ne da bi ga obvestili o razlogih za to,

–  ob upoštevanju sodbe bangladeškega vrhovnega sodišča, s katero so bili določeni zaščitni ukrepi, ki policiji po oddelku 54 zakonika o kazenskem postopku preprečujejo pristranska prijetja; po tem zakoniku mora vse incidente s smrtnim izidom, ki se zgodijo med priprtjem, preiskati sodnik, sprejeti pa je treba tudi potrebne pravne postopke,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je Bangladeš ratificiral leta 2000,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker ima EU dobre, dolgoletne odnose z Bangladešem, tudi v okviru sporazuma o sodelovanju za partnerstvo in razvoj;

B.  ker je Bangladeš v zadnjih letih dosegel znaten napredek, zlasti pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja in gospodarski uspešnosti;

C.  ker je bangladeška vlada napovedala, da bo vodila politiko, ki organom pregona nikakor ne bo dopuščala kršenja človekovih pravic, sprejela pa je tudi zakon o policijski reformi, ki vzpostavlja kodeks ravnanja, vzorne policijske postaje in centre za pomoč žrtvam v glavnih policijskih postajah;

D.  ker je bangladeška vlada oznanila, da v sodelovanju z Mednarodnim odborom Rdečega križa za organe pregona in zaporniške organe izvaja programe ozaveščanja in usposabljanja na področju mednarodnih zaščitnih ukrepov proti mučenju;

E.  ker se je v zadnjih letih v bangladeških konfekcijskih tovarnah zgodilo več tragičnih nesreč, največ smrtnih žrtev – več kot 1100 – pa je bilo ob zrušitvi tovarne Rana Plaza; ker je Bangladeš po tem dogodku skupaj z glavnimi interesnimi skupinami v oblačilni industriji začel izvajati program reform za zagotovitev varnih in dostojnih delovnih pogojev; ker EU ta program podpira prek bangladeškega trajnostnega sporazuma, nekaj interesnih skupin pa v njem ni pripravljeno sodelovati;

F.  ker v Bangladešu ljudje še vedno izginjajo (pogosto naj bi bile udeležene državne varnostne sile), še naprej jih mučijo in z njimi slabo ravnajo kljub zaščitnim ukrepom, ki so določeni v ustavi, kazenskem zakoniku in zakonu o prepovedi mučenja in smrtnih primerov v priporu, omejena pa je tudi pravica do svobode izražanja;

G.  ker je vlada Lige Avami pod vodstvom Šejk Hasine po splošnih volitvah 5. januarja 2014, ki jih je bojkotirala Bangladeška nacionalistična stranka – glavna opozicijska stranka – in ki so jih zasenčile stavke, h katerim je ta stranka ščuvala, in nasilje, ki je nato izbruhnilo, sprejela več ukrepov za omejitev državljanskih pravic;

H.  ker bataljon za hitro ukrepanje, ki je bil ustanovljen pred desetimi leti kot nujni ukrep za odpravo varnostnih groženj militantnih skupin, sestavljajo vojaki in policisti, tako da je v civilne organe kazenskega pregona dejansko vključena vojska, pri čemer ni preglednih mehanizmov odgovornosti; ker neodvisne organizacije za človekove pravice trdijo, da je ta bataljon odgovoren za smrt okoli 800 ljudi, ne da bi odgovorne vojake in policiste za to preganjali ali kaznovali; ker razen nedavnih prijetij več pripadnikov tega bataljona, za katere obstaja sum, da so naročili umor nekega politika iz vladajoče stranke, druge najhujše oblike zlorab ostajajo nekaznovane;

I.  ker je bangladeška vlada 6. avgusta 2014 objavila svojo novo politiko do medijev; ker v okviru te politike omejuje svobodo medijev, na primer s prepovedjo govorov, ki so uperjeni proti državi, smešijo nacionalno ideologijo ali niso skladni z bangladeško kulturo, in z omejevanjem poročanja o brezvladju, uporih in nasilju; ker vlada načrtuje uvedbo zakonodajnega okvira, ki bo omogočal izvajanje te politike; ker se Bangladeš na svetovni lestvici svobode tiska med 179 državami uvršča na 145. mesto;

J.  ker je bangladeška vlada predlagala nov zakon, ki naj bi zelo omejeval delovanje nevladnih organizacij; ker naj bi novi osnutek zakona o urejanju tujih donacij urejal dejavnosti in financiranje skupin, ki prejemajo tuja finančna sredstva, in uradu za zadeve nevladnih organizacij v kabinetu predsednika vlade dal pooblastila za potrjevanje projektov, financiranih s tujim kapitalom; ker naj bi novi osnutek zakona tudi določal, da morajo vsi, ki se ukvarjajo s prostovoljnimi dejavnostmi, pridobiti dovoljenje, preden odpotujejo iz države iz razlogov, povezanih z njihovim delom pri projektih; ker med nevladnimi organizacijami obstaja splošna bojazen, da bo s tem zakonom v postopek vključenih še več vladnih uradnikov, ki bodo zadolženi za nadzorovanje, ocenjevanje in potrjevanje, kar lahko povzroči zamude in nepravilnosti;

K.  ker je Hano Šamsa Ahmeda, koordinatorja Mednarodne komisije gorske regije Čitagong (CHTC), in njegovega prijatelja 27. avgusta 2014 med zasebnim obiskom na območju Šojlo propat v okraju Bandarban, ki spada v to gorsko regijo, napadlo 8 do 10 pripadnikov gibanja Somo Odhikar Andolon (Gibanje za enake pravice); ker štirje pripadniki detektivskega oddelka policije, ki naj bi ju varovali, niso ukrepali, in so med napadom kar izginili;

L.  ker se etnično in versko motivirano nasilje nadaljuje – v začetku julija 2014 je več deset mož napadlo ženski samostan Papeškega inštituta za tuje misijone v Boldipukuju; ker so pri tem samostan oplenili, redovnice pa fizično napadli;

M.  ker so bili v zadnjih dveh letih po oddelku 57 zakona o informacijski in komunikacijski tehnologiji obtoženi vsaj štirje pisci spletnih dnevnikov in dva zagovornika človekovih pravic;

N.  ker je bangladeško sodišče za mednarodne zločine, ki naj bi preiskovalo vojne zločine v bangladeški vojni za neodvisnost, doslej izdalo deset sodb, od tega osem smrtnih kazni in dve dosmrtni zaporni kazni; ker so prvega obsodili na smrt islamističnega politika Abdula Kadra Molaha; ker se ponavljajo odločne kritike, da to sodišče ne spoštuje mednarodnih standardov; ker ocenjujejo, da v Bangladešu na smrtno kazen čaka več kot tisoč ljudi;

O.  ker je bangladeška vlada po tragični nesreči v tovarni Rana Plaza aprila 2013 skupaj z velikimi zahodnimi trgovci uredila inšpekcijske preglede trdnosti zgradb ter požarne in električne varnosti v več kot 3500 konfekcijskih tovarnah; ker so bili inšpekcijski pregledi, ki so jih izvedli zahodni trgovci, sicer ves čas javni, ugotovitve vladnih pregledov pa še niso objavljene;

P.  ker skrbniški sklad donatorjev, ki ga je ustanovil koordinacijski odbor Rana Plaza za pomoč žrtvam in preživelim – ki ga sestavljajo predstavniki bangladeške vlade, konfekcijske industrije, sindikatov in nevladnih organizacij in ki mu predseduje Mednarodna organizacija dela – še ni dosegel zastavljenega cilja 40 milijonov USD; ker je po navedbah v okviru kampanje za „čista“ oblačila v skrbniški sklad donatorjev prispevala samo polovica podjetij, ki imajo večinoma sedež v Evropi ali Združenih državah in so povezane s tovarnami v stavbi Rana Plaza;

Q.  ker delavci kljub nekaterim reformam delovnega prava še vedno poročajo o nadlegovanju in ustrahovanju, s čimer jih poskušajo odvrniti od združevanja ali ustanavljanja sindikatov, še vedno pa se poroča tudi o nasilnih dejanjih nad organizatorji sindikatov; ker zakon o delovnih razmerjih iz leta 2013 še vedno ne upošteva vseh mednarodnih standardov v zvezi s svobodo združevanja, vključno s pravico do stavke in kolektivnih pogajanj;

1.  izreka pohvalo bangladeški vladi za napredek, ki ga je dosegla pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja, s čimer se je dejansko izboljšalo življenje milijonov bangladeških državljanov; je seznanjen tudi s tem, da je bilo izboljšanje doseženo v težkih notranjih razmerah, ko stalno grozi, da bodo radikalne skupine, kot je stranka Džamat e Islami, ki je združena z Bangladeško nacionalistično stranko, izvedle nasilne napade; v zvezi s tem pozdravlja, da je bil 15. septembra 2014 sprejet zakona o preprečevanju porok otrok;

2.  zaskrbljen pa je, ker posebni bataljon za hitro posredovanje in druge varnostne sile neprekinjeno kršijo človekove pravice, med drugim so odgovorni za prisilna izginotja in zunajsodne poboje opozicijskih aktivistov; ponovno poziva k odpravi smrtne kazni in pozdravlja odločitev vrhovnega sodišča dne 16. septembra 2014, da smrtno obsodbo, ki jo je bangladeško sodišče za mednarodne zločine izreklo predsedniku stranke Džamat e Islami, Delvarju Huseinu, spremeni v dosmrtno zaporno kazen;

3.  poziva bangladeško vlado, naj nemudoma izpusti vse, ki so bili žrtev prisilnega izginotja, razen če jim lahko sodi zaradi dejansko storjenega kaznivega dejanja, v tem primeru pa bi jih bilo treba takoj privesti pred sodišče; poziva bangladeške oblasti, naj raziščejo dejanja storilcev, pri tem upoštevajo, ali jih bremeni odgovornost poveljevanja, in vse, za katere ugotovijo, da so odgovorni, privedejo pred sodišče in jim pošteno sodijo; poziva vlado, naj vzpostavi neodvisno telo, ki bo preučilo tovrstne primere, in ponavlja poziv vladi, naj ustanovi učinkovito in povsem neodvisno komisijo za človekove pravice;

4.  poziva vlado, naj se pri vzpostavljanju javnega reda zateka k minimalni uporabi sile in naj se strogo drži osnovnih načel OZN o uporabi sile in strelnega orožja; odločno obsoja nasilne napade opozicijskih skupin na civilne in vladne cilje; poziva opozicijske skupine, naj se poslužujejo zgolj mirnih protestov;

5.  poziva bangladeško vlado, naj državne varnostne sile, tudi policijo in posebni bataljon za hitro posredovanje, privede nazaj v meje zakonitosti; odločno poziva bangladeške oblasti, naj odpravijo prakso nekaznovanja pripadnikov bataljona za hitro posredovanje in naročijo preiskave ter sodni pregon za nezakonite uboje, ki so jih domnevno zagrešili pripadniki tega bataljona; poudarja, da bo pozorno spremljal postopek v primeru umorov v mestu Narajangandž, ko so bili prijeti trije častniki bataljona in zdaj čakajo na sodni proces zaradi ugrabitve in umora sedmih ljudi v tem mestu aprila 2014;

6.  poudarja, da je neodvisen, nepristranski in dostopen pravosodni sistem pomemben za večje spoštovanje načel pravne države in temeljnih svoboščin prebivalstva in da je pomembno izvesti reformo mednarodnega kazenskega sodišča; priznava, da je bolj kot kdaj koli prej pomembno vzpostaviti zaupanje javnosti v pravosodje, varnostne organe in institucije človekovih pravic, saj je grožnja terorističnih organizacij, kakršna je Al Kaida, v tej regiji vse večja;

7.  izraža zaskrbljenost nad predlaganim zakonom o nevladnih organizacijah; poziva bangladeško vlado, naj se z neodvisnimi skupinami še naprej posvetuje o vsebini tega osnutka zakona in zagotovi, da bo, če bi bil sprejet, v skladu z mednarodnimi standardi in konvencijami o državljanskih pravicah, h katerim je Bangladeš pristopil;

8.  poziva bangladeško vlado, naj prizna in spoštuje svobodo tiska in medijev ter skupinam za človekove pravice omogoči, da odigrajo svojo pomembno vlogo pri večanju odgovornosti in dokumentiranju kršitev človekovih pravic; poziva bangladeške oblasti, naj se odpovejo novi politiki do medijev in spoštujejo dano zavezo o zagotavljanju svobode govora in izražanja;

9.  je zelo zaskrbljen nad rednimi primeri etnično in versko pogojenega nasilja; poziva bangladeško vlado, naj ponudi boljšo zaščito in jamstva manjšinam, kot so hindujci, budisti, kristjani in Biharci; pozdravlja prijetje osumljencev v zvezi z nezakonitim napadom na samostan v Boldipukuju;

10.  poziva bangladeško vlado, naj zagotovi izvrševanje delovne zakonodaje, in spodbuja k dodatnim reformam za njeno uskladitev s standardi Mednarodne organizacije za delo (ILO), zlasti možnost, da se delavci svobodno združujejo in včlanijo v sindikate;

11.  je seznanjen s programom reform v konfekcijski industriji, a vlado poziva k celovitemu izvajanju akcijskega načrta, ki ga je maja 2013 sklenila in podpisala z ILO, vključno z zaposlovanjem in usposabljanjem inšpektorjev, natančnimi inšpekcijami in javnimi registri na tisoče tovarn v tej državi; poziva podpisnike sporazuma o požarih in varnosti v Bangladešu, naj resnično izpolnijo dane zaveze, tudi glede finančnega nadomestila žrtvam in minimalnih standardov;

12.  obžaluje, da je junija 2014 skupni znesek prostovoljnih donacij družb v skrbniškem skladu donatorjev znašal zgolj 17 milijonov ameriških dolarjev, kar je za 23 milijonov dolarjev manj, kot načrtovano; posledično ugotavlja, da se je načelo prostovoljnih prispevkov izneverilo žrtvam nesreče v tovarni Rana Plaza, zaradi česar je nujno potreben obvezen mehanizem;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vladi in parlamentu Bangladeša, Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter vladam in parlamentom držav članic.


Razmere v Ukrajini in stanje odnosov med EU in Rusijo
PDF 162kWORD 100k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. septembra 2014 o razmerah v Ukrajini in trenutnem stanju odnosov med EU in Rusijo (2014/2841(RSP))
P8_TA(2014)0025RC-B8-0118/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o evropski sosedski politiki, vzhodnem partnerstvu in Ukrajini, zlasti resolucij z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Ukrajini(1), z dne 13. marca 2014 o invaziji Rusije na Ukrajino(2), z dne 17. aprila 2014 o ruskem pritisku na države vzhodnega partnerstva, zlasti o destabilizaciji vzhodne Ukrajine(3), in z dne 17. julija 2014 o razmerah v Ukrajini(4)

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 22. julija 2014 in 15. avgusta 2014 ter sklepov Evropskega sveta z dne 30. avgusta 2014 o Ukrajini,

–  ob upoštevanju izjave predstavnika za stike z javnostjo Evropske službe za zunanje delovanje z dne 11. septembra 2014 o ugrabitvi estonskega policista,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji, zlasti z dne 6. februarja 2014 o vrhunskem srečanju EU-Rusija(5),

–  ob upoštevanju deklaracije po vrhunskem srečanju Nata v Walesu z dne 5. septembra 2014,

–  ob upoštevanju izida izrednega srečanja Evropskega sveta za kmetijstvo z dne 5. septembra 2014,

–  ob upoštevanju skupne ministrske izjave o izvajanju pridružitvenega sporazuma / poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini med EU in Ukrajino z dne 12. septembra 2014,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je poletje 2014 zaznamovalo stopnjevanje konflikta v vzhodni Ukrajini; ker je po ocenah OZN življenje izgubilo najmanj 3 000 ljudi, več tisoč je ranjenih, na tisoče civilistov pa je zbežalo s območja konflikta; ker so gospodarski stroški konflikta, tudi stroški obnove vzhodnih regij, resna težava za družbeni in gospodarski razvoj Ukrajine;

B.  ker je tristranska kontaktna skupina 5. septembra 2014 v Minsku dosegla dogovor o prekinitvi ognja, ki je začel veljati še isti dan; ker je dogovor vseboval tudi protokol, sestavljen iz 12 točk, v katerem so bili določeni izpustitev talcev, ukrepi za izboljšanje humanitarnih razmer, umik vseh nezakonitih oboroženih skupin, vojaškega orožja in plačancev iz Ukrajine ter ukrepi za decentralizacijo v regijah Doneck in Luhansk;

C.  ker so povečini redne ruske enote in separatisti od petka, 5. Septembra 2014 , večkrat kršili prekinitev ognja na območju v bližini doneškega letališča Mariupol in na različnih drugih mestih poskusili izzvati ukrajinsko obrambo;

D.  ker je Rusija v preteklih tednih okrepila svojo vojaško prisotnost na ozemlju Ukrajine in logistično podporo separatističnim milicam z vztrajnim dotokom orožja, streliva, oklepnih vozil in opreme, s plačanci in maskiranimi vojaki, čeprav jo je EU nenehno pozivala, naj si prizadeva za umiritev razmer; ker Ruska federacija že od začetka krize na meji z Ukrajino kopiči vojaške enote in opremo;

E.  ker rusko posredno in neposredno vojaško posredovanje v Ukrajini, vključno s priključitvijo Krima, pomeni kršitev mednarodnega prava, vključno z ustanovno listino OZN, Helsinško sklepno listino in sporazuma iz Budimpešte iz leta 1994; ker Rusija še vedno noče izvajati Pogodbe o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi;

F.  ker je Evropski svet 30. avgusta 2014 zahteval pripravo predlogov o razširitvi omejevalnih ukrepov EU zaradi ruskega destabilizacijskega delovanja v vzhodni Ukrajini; ker so ti predlogi začeli veljati 12. Septembra 2014;

G.  ker sta EU in Ukrajina po tem, ko sta 21. marca 2014 podpisali politični del pridružitvenega sporazuma, 27. junija 2014 uradno podpisali še njegov preostanek, vključno s poglobljenim in celovitim sporazumom o prosti trgovini; ker sta Evropski parlament in ukrajinski parlament sporazum hkrati ratificirala; ker je Komisija 12. septembra 2014 sporočila, da bo začasna uporaba poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini preložena na 31. december 2015; ker se bo s tem podaljšala veljavnost enostranskih trgovinskih preferencialov, ki jih je EU odobrila Ukrajini in ki naj bi prenehali veljati 1. novembra 2014;

H.  ker je ruska vlada 7. avgusta 2014 sprejela seznam proizvodov iz EU, ZDA, Norveške, Kanade in Avstralije, ki bodo na ruskem trgu prepovedani eno leto; ker bo posledice te prepovedi najbolj občutila EU, saj je Rusija njen drugi največji izvozni trg za kmetijske proizvode in šesti največji izvozni trg za ribiške proizvode, hkrati pa 73 % prepovedanih proizvodov prihaja iz EU; ker bi splošne prepovedi, ki jih Rusija sedaj uporablja, utegnile ogroziti trgovino, vredno 5 milijard EUR, in vplivati na prihodke 9,5 milijonov ljudi v EU, ki delajo v najbolj prizadetih kmetijskih gospodarstvih;

I.  ker bi prepoved prehrambnih proizvodov iz EU na ruskem trgu, ki je zlasti prizadela sektorja sadja in zelenjave ter sektorja mlečnih in mesnih izdelkov, lahko sprožila verižno reakcijo, ki bi utegnila povzročiti prenasičenost notranjega trga, prepoved ribiških proizvodov iz EU na ruskem trgu pa bi utegnila povzročiti hude težave v nekaterih državah članicah; ker so prepovedani ribiški proizvodi vredni skoraj 144 milijonov EUR;

J.  ker Rusija ogroža varnost EU, saj je večkrat vdrla v zračni prostor Finske, baltskih držav in Ukrajine ter nedavno prekinila dobavo plina Poljski, in sicer za 45 % celotnega izvoza plina v to državo;

K.  ker je Nato na vrhunskem srečanju v Newportu ponovno potrdil, da je glede na ruske poskuse destabilizacije na strani Ukrajine, ponudil podporo pri okrepitvi ukrajinskih oboroženih sil in pozval Rusijo, naj odpokliče svoje enote iz Ukrajine in opusti nezakonito priključitev Krima; ker je Nato izjavil, da si še naprej želi sodelovalnih in konstruktivnih odnosov z Rusijo, ki vključujejo vzpostavitev vzajemnega zaupanja, ter da ostajajo komunikacijske poti z Rusijo odprte;

L.  ker je tragična sestrelitev letala malezijske letalske družbe na letu MH17 v okolici Donecka sprožila ogorčenje mednarodnega in evropskega javnega mnenja; ker sta OZN in EU zahtevala temeljito mednarodno preiskavo okoliščin nesreče in ker je po moralni in pravni dolžnosti treba krivce privesti pred sodišče;

M.  ker so uporniki ugrabili in brutalno ubili Mikolo Zelenka, litovskega častnega konzula v Luhansku;

1.  pozdravlja podpis sporazuma o prekinitvi ognja iz Minska in poziva vse strani, naj si na vso moč prizadevajo za njegovo celovito izvajanje v dobri veri, da bi omogočili začetek pravega mirovnega procesa, vključno s trajnim in učinkovitim nadzorom ukrajinske meje, kar preverja OVSE, popolnim in brezpogojnim umikom ruskih enot, nezakonitih oboroženih skupin, vojaške opreme in plačancev z mednarodno priznanega ukrajinskega ozemlja ter izpustitvijo talcev; obžaluje, da predvsem separatistične sile in ruske enote ves čas kršijo dogovor o prekinitvi ognja in da njihovo kopičenje zmogljivosti še vedno traja; odločno poudarja, da bi bilo spor treba rešiti le po politični poti;

2.  poziva vse strani, naj spoštujejo prekinitev ognja in se vzdržijo vseh ukrepov ali potez, ki bi lahko ogrozile sporazum; je zelo zaskrbljen, da je prekinitev ognja zgolj pretveza za reorganizacijo ruskih enot in nadaljevanje njihove ofenzive s ciljem vzpostavitve kopenskega koridorja do Krima in naprej do Pridnestrja;

3.  ostro obsoja Rusko federacijo, ker vodi t. i. hibridno vojno proti Ukrajini z uporabo rednih ruskih sil in s podporo nezakonitim oboroženim skupinam; poudarja, da ti ukrepi ruskega vodstva ne ogrožajo le enotnosti in neodvisnosti Ukrajine, ampak tudi celotne evropske celine; poziva Rusijo, naj nemudoma umakne vso vojaško opremo in odpokliče svoje sile iz Ukrajine, prepove tokove borcev in orožja proti vzhodni Ukrajini in naj preneha posredno ali neposredno podpirati akcije separatističnih sil na ukrajinskih tleh;

4.  ponovno izraža svojo zavezanost neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine ter nedotakljivosti njenih meja in njeni pravici do evropske izbire; ponovno poudarja, da mednarodna skupnost ne bo priznala nezakonite priključitve Krima in Sevastopola ali poskusov ustanovitve navideznih republik v Donbasu; pozdravlja odločitev Unije o prepovedi uvoza iz Krima, razen če je uvozno blago opremljeno s potrdilom o poreklu, ki ga izdajo ukrajinske oblasti; obsoja tudi prisilno izdajanje potnih listov za ukrajinske državljane v Krimu, pregon ukrajinskih in krimskih Tatarov ter grožnje samooklicanih voditeljev proti prebivalcem Krima, ki so izrazili željo, da bi sodelovali na naslednjih parlamentarnih volitvah;

5.  poudarja, da ima Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi osrednjo vlogo pri reševanju ukrajinske krize, saj ima izkušnje z reševanjem oboroženih konfliktov in kriz, tako Ruska federacija kot Ukrajina pa sta članici te organizacije; poziva države članice, visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisijo, naj si na vso moč prizadevajo za okrepitev in razširitev posebne opazovalne misije OVSE v Ukrajini, tako z vidika izkušenega osebja kot logistike in opreme; poudarja, da je treba nemudoma napotiti opazovalce OSCE vzdolž tistih delov ukrajinsko-ruske meje, ki jih nadzirajo separatisti;

6.  poudarja, da morata programa reform in pridružitve potekati vzporedno z neprekinjenimi prizadevanji za zagotovitev ozemeljske celovitosti in enotnosti Ukrajine; ponovno poudarja, da sta ti nalogi neločljivi, njune sinergije pa so močno povezane; poudarja, da sta potrebna miren dialog in decentralizacija, ki omogoča, da ima osrednja vlada oblast nad celotnim državnim ozemljem in zagotavlja enotnost Ukrajine; poudarja potrebo po krepitvi zaupanja med različnimi skupnostmi v družbi in poziva k trajnemu procesu sprave; v zvezi s tem opozarja, da je treba vzpostaviti vključujoč nacionalni dialog ter se izogibati propagandi, sovražnemu govoru in retoriki, saj bi utegnilo to konflikt še zaostriti; poudarja, da bi morale v takšnem vključujočem dialogu sodelovati organizacije civilne družbe in državljani iz vseh regij in predstavniki manjšin;

7.  pozdravlja sočasno ratifikacijo pridružitvenega sporazuma / poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini v ukrajinskem parlamentu in Evropskem parlamentu; meni, da sta se s tem pomembnim korakom obe strani zavezali uspešnemu izvajanju; je seznanjen z odložitvijo začasnega izvajanja poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini med EU in Ukrajino na 31. december 2015, kar pomeni, da se bodo namesto tega še naprej izvajali enostranski trgovinski ukrepi, ki pomenijo dejansko nesimetrično izvajanje sporazuma;; obsoja izredne ukrepe in pritiske, ki jih izvaja Rusija; poudarja, da sporazum ne bo spremenjen, saj spremembe tudi niso mogoče, kar je Evropska unija jasno pokazala z njegovo ratifikacijo; poziva države članice, naj hitro ratificirajo pridružitveni sporazum / poglobljen in celovit sporazum o prosti trgovini z Ukrajino; je seznanjen s posvetovanjem, ki poteka med Ukrajino, Rusijo in Unijo o izvajanju tega sporazuma ter upa, da bo to pomagalo pri reševanju morebitnih nesporazumov;

8.  poudarja, da bi bilo treba izkoristiti čas do začetka izvajanja pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini za uresničitev potrebne preobrazbe in posodobitve ukrajinskega političnega sistema, njenega gospodarstva in družbe v skladu s programom pridružitvenega sporazuma; pozdravlja program reform, ki ga je napovedal predsednik Porošenko in ki zajema zakone o preprečevanju korupcije, decentralizaciji in amnestiji; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj nemudoma pripravita celovit in ambiciozen sveženj finančne podpore in pomoči za Ukrajino, zlasti za ljudi v vzhodni Ukrajini, da bi podprli prizadevanja za politično rešitev in nacionalno spravo;

9.  ugotavlja, da zakoni o posebnem statusu nekaterih okrožij v regijah Doneck in Luhansk in o amnestiji, ki jih je ukrajinski parlament sprejel 16. Septembra 2014, pomembno prispevajo k umirjanju razmer v okviru izvajanja mirovnega načrta ukrajinskega predsednika;

10.  podpira omejevalne ukrepe za Rusijo, ki jih je EU sprejela poleti zaradi nenehne ruske agresije, in je seznanjen, da so se začeli izvajati 12. septembra 2014; meni, da bi morale biti vse sankcije oblikovane tako, da jih podjetja, povezana s Kremljem, ne bi mogla zaobiti; poziva EU, naj pozorno spremlja oblike gospodarskega sodelovanja, kot sta zamenjava lastniških finančnih instrumentov in skupno vlaganje;

11.  poudarja, da sta povratnost in razširljivost omejevalnih ukrepov EU odvisni od razmer v Ukrajini;

12.  poziva države članice in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj sprejmejo jasen sklop meril, s katerimi bi lahko – ko bodo dosežena – preprečili sprejetje novih restriktivnih ukrepov proti Rusiji ali odpravili predhodne; meni, da bi morala ta merila zajemati: popoln umik ruskih enot in plačancev z ukrajinskega ozemlja; prenehanje dobave orožja in opreme teroristom; popolno rusko spoštovanje prekinitve ognja; vzpostavitev učinkovitega mednarodnega nadzora in preverjanje spoštovanja prekinitve ognja ter ponovno vzpostavitev ukrajinskega nadzora nad vsem ozemljem Ukrajine; poziva Svet in države članice, naj se ne odločijo za umik sankcij, preden ti pogoji niso izpolnjeni, ter naj bodo še naprej pripravljene na uvedbo novih sankcij proti Rusiji, če bi ta sprejela kakršne koli ukrepe, ki bi ogrozili sporazum o prekinitvi ognja ali še povečali napetosti v Ukrajini;

13.  ponavlja, da so restriktivni ukrepi, ki jih je sprejela Unija, neposredno vezani na kršitev mednarodnega prava s tem, ko je Ruska federacija nezakonito priključila Krim in zamajala stabilnost Ukrajine, medtem ko so trgovinski ukrepi, ki jih je sprejela Ruska federacija, tudi proti Ukrajini in drugim državam vzhodnega partnerstva, ki so nedavno sklenile pridružitvene sporazume z Unijo, neupravičeni; poziva EU, naj preuči možnost izključitve Rusije iz jedrskega sodelovanja in sistema Swift;

14.  poziva Komisijo, naj pozorno spremlja posledice tako imenovanih povračilnih sankcij Rusije ter brez odlašanja sprejme ukrepe za pomoč proizvajalcem, ki so jih prizadele ruske trgovinske omejitve; pozdravlja ukrepe, ki jih je 5. septembra 2014 sprejel Svet EU za kmetijstvo, in poziva Komisijo, naj razišče načine, kako Uniji omogočiti, da bo v prihodnje lažje obvladovala podobne krize, ter naj si kar najbolj prizadeva za izdatno in pravočasno podporo prizadetim evropskim proizvajalcem; obžaluje prekinitev izrednih ukrepov za trge pokvarljivega sadja in zelenjave, vendar obsoja vsakršno zlorabo podpore; poziva Komisijo, naj čim prej pripravi nov program;

15.  poziva Komisijo, naj natančno spremlja kmetijski, prehrambni, ribiški in ribogojski trg, Svet in Parlament obvesti o morebitnih spremembah in oceni vpliv sprejetih ukrepov, da bi po potrebi razširili seznam prizadetih proizvodov in zvišali znesek finančnih sredstev, ki sedaj znaša 125 milijonov EUR; poziva Komisijo, naj se ne omeji na tržne ukrepe, temveč naj sprejme tudi srednjeročne ukrepe za okrepitev prisotnosti EU na trgih tretjih držav, (npr. promocijske dejavnosti);

16.  preučuje možnost koriščenja drugih skladov EU poleg kmetijskih skladov, saj je kriza v prvi vrsti politična in ni posledica nedelovanja trga ali slabih vremenskih razmer;

17.  poudarja tudi, da je srednjeročna in dolgoročna politična in gospodarska stabilnost v Rusiji odvisna od vzpostavitve prave demokracije ter da bo prihodnji razvoj odnosov med EU in Rusijo odvisen od prizadevanj za krepitev demokracije, pravne države in spoštovanja temeljnih pravic v Rusiji;

18.  izraža zadovoljstvo nad izpustitvijo talcev, ki so jih na vzhodu Ukrajine zadrževale nezakonite oborožene skupine, ter poziva k izpustitvi ukrajinskih zapornikov iz zaporov v Ruski federaciji; opozarja zlasti na primer ukrajinske prostovoljke Nadežde Savčenko, ki so jo junija 2014 ugrabili separatisti, nato pa je bila premeščena v Rusijo in je še vedno priprta; opozarja tudi na primere filmskih ustvarjalcev in novinarjev Olega Sencova, Oleksija Čiernija, Genadija Afanasjeva in Aleksandra Kolčenka, ki so bili ugrabljeni na Krimu;

19.  pozdravlja vnovično zavezo Nata k prednostni obravnavi kolektivne varnosti in členu 5 Washingtonske pogodbe; pozdravlja odločitve z vrhunskega srečanja Nata v Newportu o povišanju varnostne ravni pri vzhodnih zaveznicah, vključno z ustanovitvijo skupne delovne skupine za zelo visoko pripravljenost , stalno izmenično vojaško prisotnostjo Nata in vzpostavitvijo logistične infrastrukture ter prizadevanji za okrepitev ukrajinske zmožnosti za zagotovitev lastne varnosti; je seznanjen, da lahko Natove zaveznice na dvostranski ravni Ukrajini zagotovijo potrebno orožje, tehnologijo in znanje na področjih varnosti in obrambe; vendar odločno poudarja, da ukrajinske krize ni mogoče rešiti z vojaškimi sredstvi;

20.  poudarja pomen neodvisne, hitre in celovite preiskave vzrokov za sestrelitev letala družbe Malaysian Airlines na letu MH17, dodeljene nizozemski komisiji za varnost, in da je treba odgovorne za nesrečo privesti pred sodišče; je seznanjen, da je nizozemska komisija za varnost 9. septembra 2014 izdala predhodno poročilo o preiskavi te nesreče; poudarja, da na podlagi predhodnih ugotovitev do tega trenutka nič ne kaže na tehnične ali operativne težave letala ali posadke in da škoda, ugotovljena na prednjem delu letala kaže na to, da ga je od zunaj zadelo večje število predmetov z veliko energijo; obžaluje, da uporniki preiskovalcem še vedno onemogočajo neoviran dostop do kraja nesreče in poziva vse strani, naj omogočijo takojšen dostop;

21.  je trdno prepričan, da je edini sprejemljiv odziv na ruske grožnje enoten nastop proti Rusije in skupno stališče do nje; meni, da mora EU ponovno ovrednotiti svoje odnose z Rusijo, opustiti idejo o strateškem partnerstvu in poiskati nov, skupni pristop;

22.  je zelo zaskrbljen nad katastrofalnimi humanitarnimi razmerami v vzhodni Ukrajini, zlasti glede na prihajajočo zimo; poudarja, da je nujno treba zagotoviti humanitarno podporo in pomoč prebivalstvu na območjih spopadov, notranje razseljenim in beguncem; ponavlja nedavno opozorilo Svetovne zdravstvene organizacije, da se vzhod Ukrajine sooča z izrednimi zdravstvenimi razmerami, saj bolnišnice niso v celoti operativne, primanjkuje pa tudi zdravil in cepiva; pozdravlja nedavno odločitev Komisije, da bo Ukrajini namenila 22 milijonov evrov za humanitarno in razvojno pomoč; poziva k nujnim prizadevanjem pod pokroviteljstvom in nadzorom EU, vključno s konvojem humanitarne pomoči, da bi pomagali najbolj prikrajšanim; opozarja, da mora biti dostava humanitarne pomoči vzhodni Ukrajini izvedena ob popolnem upoštevanju mednarodnega humanitarnega prava in načel humanosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti ter v tesnem sodelovanju z ukrajinsko vlado, OZN in mednarodnim komitejem Rdečega križa; izraža globoko spoštovanje do izjemnega dela skupin ukrajinskih državljanov na področju humanitarne pomoči v vzhodni Ukrajini, zlasti pri evakuaciji otrok, zdravstveni oskrbi in preskrbi s hrano;

23.  poziva Komisijo, naj začne priprave na tretji ambiciozni sveženj makrofinančne pomoči Ukrajini ter naj prevzame vodilno vlogo pri organizaciji donatorske konference za Ukrajino, ki naj bi potekala konec leta 2014 ter na kateri bi sodelovale mednarodne organizacije, mednarodne finančne institucije in civilna družba; poudarja pomen zaveze mednarodne skupnosti k podpiranju gospodarske in politične stabilizacije in reform v Ukrajini;

24.  izraža pohvalo nenehnim prizadevanjem ukrajinskih oblasti za zagotovitev pravice do izobrazbe, zlasti pa za to, da bi se otroci lahko čim prej vrnili v šole, ki jih je prizadel konflikt; poudarja, da je pomembno zagotoviti psihološko in socialno podporo vsem otrokom, ki so bili neposredno izpostavljeni nasilju;

25.  ostro obsoja nezakonito ugrabitev estonskega protiobveščevalca, ki je bil z estonskega ozemlja prepeljan v Rusijo, in poziva ruske oblasti, naj Kohverja nemudoma izpustijo in mu omogočijo varno vrnitev v Estonijo;

26.  meni, da je zelo pomembno, da se zmanjša odvisnost EU od Rusije in drugih avtoritarnih režimov; poleg tega poziva Evropski svet, ki bo potekal oktobra 2014, naj sprejme ambiciozen in celovit načrt za izredne razmere za prihodnjo zimo, pri katerem naj upošteva tudi sosednje države, kot je Ukrajina;

27.  opozarja na nedavno verodostojno poročilo o kršitvah človekovih pravic na konfliktnih območjih, ki so jih v glavnem zagrešili ruske enote in separatisti; podpira poziv ukrajinski vladi, naj ustvari enoten register prijavljenih ugrabitev, ki ga bo redno posodabljala, vse obtožbe v zvezi z nezakonito uporabo sile, slabim ravnanjem in mučenjem pa temeljito in nepristransko razišče;

28.  odobrava, da je Komisija sprejela četrto poročilo o napredku Ukrajine pri izvajanju akcijskega načrta za sprostitev vizumskega režima, in pozdravlja sklep Sveta o začetku druge faze; vztraja, da je treba brezvizumsko ureditev med EU in Ukrajino čim prej uvesti, saj bo to oprijemljiv odgovor na evropske upe ljudi, ki so demonstrirali na trgu Majdan; znova poziva, naj se v vmesnem času uvedejo začasni, zelo poenostavljeni in poceni vizumski postopki;

29.  poziva k nadaljevanju tristranskih pogovorov o dobavi plina Ukrajini, ki je bila prekinjena junija 2014, da bi našli rešitev za njen ponovni zagon; ponovno poudarja, da je treba zagotoviti dobavo plina Ukrajini prek povratnih tokov iz sosednjih držav EU;

30.  poziva EU, naj razmisli o skladiščenju plina, povezovalnih plinovodih in povratnih zmogljivostih kot strateških sredstvih ter naj uredi delež tretjih pogodbenih strani v teh ključnih sektorjih; poleg tega poziva države članice, naj odpovedo načrtovane energetske sporazume z Rusijo, med drugim o plinovodu Južni tok;

31.  poudarja, da je treba radikalno povečati energetsko varnost in neodvisnost EU ter njeno odpornost na zunanje pritiske z okrepitvijo energetskih sektorjev, nadaljnjim razvojem energetske infrastrukture v sosednjih državah EU in gradnjo povezovalnih plinovodov med temi državami in EU v skladu s cilji Energetske skupnosti ter da je treba te prednostne projekte v skupnem interesu začeti izvajati čim prej, da bi lahko v Evropi vzpostavili popolnoma delujoč prosti trg plina;

32.  pozdravlja odločitev francoske vlade, da ustavi dostavo nosilk helikopterjev Mistral, in države članice poziva, naj ravnajo podobno pri izvoznih proizvodih, ki niso zajeti v sklepe EU o sankcijah, zlasti pri orožju in materialih z dvojno rabo; opozarja, da bi bila ta pogodba v sedanjih okoliščinah v nasprotju s kodeksom ravnanja EU glede izvoza orožja in skupnim stališčem iz leta 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme; poziva države članice EU, naj v celoti spoštujejo embargo na prodajo orožja in prepoved izvoza tehnologije z dvojno rabo za vojaške končne uporabnike;

33.  pozdravlja odločitev o predčasnih parlamentarnih volitvah v Ukrajini 26. oktobra 2014 in od vlade pričakuje, da bo zagotovila svobodne in poštene volitve; poziva Ukrajino, naj zagotovi preglednost pri financiranju strank in njihovih političnih kampanj in naj v celoti obravnavajo pripombe iz ugotovitev ter sklepe opazovalne misije OVSE/ODIHR o nedavnih predsedniških volitvah; poziva vse politične stranke, ki so sedaj zastopane v vrhovni radi, naj se udeležijo volitev, vse strani pa, naj v celoti spoštujejo njihov izid; upa, da bo velika večina volivcev podprla pomembne izzive in potrebne reforme v prihodnosti; poziva uporniške sile na vzhodu Ukrajine, naj ne ovirajo volilnega procesa in naj prebivalcem Donbasa zagotovijo temeljno pravico, da svobodno izvolijo svoje predstavnike; se zavezuje, da bo odposlal opazovalce volitev, ki bodo te spremljali, in poziva k obsežni mednarodni misiji za spremljanje volitev, ki bo nadzirala te izjemno pomembne volitve, ki se bodo odvijale v težkih pogojih;

34.  poudarja, da ima Rusija manj kot kdajkoli prej razlog, da graja sporazum med EU in Ukrajino ali izvaja neupravičene trgovinske omejitve in vojaško agresijo; je zaskrbljen, da bi to Rusijo spodbudilo k zaostritvi svoje politike ustrahovanja Ukrajine in da bi ta podlegla njenim vplivom; se boji, da bi se učinki razširili tudi na Gruzijo in Moldavijo;

35.  obžaluje, da rusko vodstvo obravnava vzhodno partnerstvo EU kot grožnjo svojim političnim in gospodarskim interesom; poudarja, da bo, prav nasprotno, Rusija imela korist od večjega obsega trgovinskih in gospodarskih dejavnosti, njena varnost pa se bo ob stabilnih in predvidljivih razmerah v soseščini okrepila; obžaluje, da Rusija izrablja trgovino kot orodje za destabilizacijo te regije, s tem ko je uvedla več uvoznih prepovedi za izdelke iz Ukrajine in Moldavije, nedavno pa je preklicala prostotrgovinske sporazume Skupnosti neodvisnih držav z Ukrajino, Gruzijo in Moldavijo ter zato za proizvode iz teh držav znova uvedla dajatve za države z največ ugodnostmi;

36.  glede na to znova izraža prepričanje, da ta sporazum ni končni namen odnosov med EU in Ukrajino; poudarja še, da ima Ukrajina v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji tako kot vse druge evropske države evropsko perspektivo in sme zaprositi za članstvo v Evropski uniji, če bo ravnala v skladu z načeli demokracije, spoštovala temeljne svoboščine, človekove pravice in pravice manjšin ter zagotavljala pravno državo;

37.  poudarja, da bi bilo treba partnerski odnos in sodelovanje z Rusijo ponovno vzpostaviti, ko bo Rusija dokazala, da spoštuje mednarodno pravo, aktivno in brez dvoumnosti prispeva k mirni rešitvi ukrajinske krize ter v celoti spoštuje ozemeljsko celovitost, neodvisnost in suverenost Ukrajine, pa tudi drugih držav vzhodnega partnerstva in svojih sosed; poziva novo visoko predstavnico / podpredsednico, naj prevzame proaktivno vlogo pri omogočanju dialoga med Ukrajino in Rusijo, pa tudi dialoga Unije z Rusijo, ter naj spodbuja mirno reševanje konfliktov; je tudi prepričan, da bi morala Komisija proučiti možne načine sodelovanja EU z Evroazijsko gospodarsko unijo;

38.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, predsedniku, vladi in parlamentu Ukrajine, Svetu Evrope, OVSE ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0170.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0248.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0457.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0009.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0101.


Odziv EU na izbruh ebole
PDF 138kWORD 69k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. septembra 2014 o odzivu Evropske unije na izbruh ebole (2014/2842(RSP))
P8_TA(2014)0026RC-B8-0107/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Svetovne zdravstvene organizacije z dne 8. avgusta 2014 o mednarodni razsežnosti javnozdravstvenih izrednih razmer,

–  ob upoštevanju načrta Svetovne zdravstvene organizacije z dne 28. avgusta 2014 za odziv na ebolo,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta EU za zunanje zadeve z dne 15. avgusta 2014 o krizi zaradi ebole v zahodni Afriki,

–  ob upoštevanju ocene tveganja za ebolo Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni z dne 27. avgusta 2014,

–  ob upoštevanju izjave komisarja za zdravje Tonia Borga z dne 8. avgusta 2014 o izbruhu ebole v zahodni Afriki,

–  ob upoštevanju izjave komisarja za razvoj Andrisa Piebalgsa in komisarke za humanitarno pomoč in krizno odzivanje Kristaline Georgieve z dne 5. septembra 2014 o odzivu EU na izbruh ebole,

–  ob upoštevanju sestanka na visoki ravni za usklajevanje odziva na izbruh ebole v zahodni Afriki, ki ga je 15. septembra 2014 pripravila Evropska komisija,

–  ob upoštevanju misije Afriške unije za podporo zahodni Afriki ob izbruhu ebole, vzpostavljene 21. avgusta 2014,

–  ob upoštevanju posebnega obvestila OZN o stanju v zvezi z ebolo, ki ga je 2. septembra 2014 podala Joanne Liu, mednarodna predsednica Zdravnikov brez meja,

–  ob upoštevanji izjave liberijskega obrambnega ministra Brownieja Samukaia pred varnostnim svetom OZN o grožnji, ki jo izbruh ebole predstavlja za obstoj njegove države,

–  ob upoštevanju srečanja varnostnega sveta OZN, ki bo 18. septembra 2014 in na katerem bo prednostno obravnavana kriza, ki jo povzroča ebola,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je bolezen virusa ebola, prej znana kot hemoragična mrzlica ebola, za ljudi nevarna in pogosto usodna;

B.  ker se je ebola od uradne potrditve izbruha 22. marca 2014 v Gvineji razširila na štiri druge države (Liberija, Nigerija, Sierra Leone in Senegal), okužilo se je skoraj 4 000 ljudi, umrlo pa več kot 2 000, in ker se o nekaterih primerih oseb, okuženih z ebolo, ali oseb, ki so umrle zaradi nje, ni poročalo;

C.  ker se v zahodnoafriški regiji epidemija širi vse hitreje, do ločenega izbruha pa je prišlo tudi v Demokratični republiki Kongo;

D.  ker Svetovna zdravstvena organizacija priznava, da je bil izbruh podcenjen in ocenjuje, da bi lahko število bolnikov v naslednjih treh mesecih lahko preseglo 20 000;

E.  ker je Svetovna zdravstvena organizacija objavila, da gre za največji zabeleženi izbruh glede na število primerov, žrtev in geografski obseg, ter krizo označila za izredne razmere mednarodnih razsežnosti na področju javnega zdravstva, zaradi česar je potreben usklajen mednarodni odziv;

F.  ker na področjih, ki jih je prizadel virus ebole, živi 4,5 milijona otrok, mlajših od pet let, ženske (75 % primerov) pa so nesorazmerno prizadete zaradi svoje vloge negovalk;

G.  ker Svetovna zdravstvena organizacija v svojem časovnem načrtu našteva vrsto zelo konkretnih in takojšnjih ukrepov za zaustavitev sedanjega prenosa virusa ebole po svetu v šestih do devetih mesecih, hkrati pa tudi za hitro obvladovanje posledic vseh kasnejših mednarodnih širitev, in priznava, da je treba vzporedno reševati širše socioekonomske posledice izbruha;

H.  ker najdejavnejše nevladne organizacije na terenu, kot sta Zdravniki brez meja in Mednarodna federacija Rdečega križa in Rdečega polmeseca, kritizirajo mednarodna prizadevanja, da so nevarno neustrezna, saj zaradi skrajno omejenih zmogljivosti na terenu prihaja do kritičnih lukenj v vseh vidikih odziva: podporna zdravstvena nega, usposabljanje zdravstvenega osebja, obvladovanje okužb, sledenje stikov, epidemiološke raziskave, sistemi opozarjanja in napotitve ter izobraževanje in mobilizacija skupnosti;

I.  ker sta službi Evropske komisije za razvoj in sodelovanje (GD DEVCO) in za humanitarno pomoč in civilno zaščito (GD ECHO) obljubili, da bosta več kot 147 milijonov EUR človekoljubne in humanitarne pomoči namenili za zajezitev širjenja virusa, zdravljenje okuženih oseb in zagotovitev nujne opreme ter napotitev humanitarnih delavcev;

J.  ker je od obljubljenih 147 milijonov EUR le 11,9 milijona izrecno namenjenih nekaterim najnujnejšim humanitarnim potrebam;

K.  ker so vse partnerske organizacije na terenu poudarile, da so za izolacijo in zdravljenje pacientov nujno potrebna ne le finančna sredstva, ampak tudi operativne zmogljivosti, vključno z usposobljenimi človeškimi viri in logistično opremo;

L.  ker Komisija razmere spremlja prek Centra za usklajevanje nujnega odziva (ERCC), ki bi lahko služil kot platforma za usklajevanje pomoči EU;

M.  ker je EU na to območje napotila humanitarne izvedence, ki spremljajo razmere in sodelujejo s partnerskimi organizacijami in lokalnimi oblastmi;

N.  ker imajo države članice zmogljivosti za takojšnjo mobilizacijo skupin za odzivanje, ki bi zagotovile hitro prepoznavanje, izolacijo (ločeno za domnevne in potrjene primere), spremljanje stikov med osebami in sledenje verig prenosa, ukrepe za pogrebe, izobraževanje ter lokalno podporo;

O.  ker prizadete države že trpijo zaradi pomanjkanja hrane, pitne vode in gospodarskega propada, ki so jih povzročile motnje trgovanja, komercialnih poletov in žetve po izbruhu epidemije, kar ima za posledico socialne nemire, beg, kaos, ogrožen javni red ter nadaljnje širjenje virusa;

P.  ker je izbruh razkril, da imajo zdravstveni sistemi v prizadetih državah resne pomanjkljivosti in da jih je nujno treba okrepiti;

1.  obžaluje izgubo življenj v tej regiji zaradi izbruha ebole in izraža iskreno sožalje vladam in ljudstvom, ki jih je prizadel izbruh;

2.  meni, da mora mednarodna skupnost odigrati večjo vlogo, medtem ko morajo afriške države prav tako prevzeti svoj del odgovornosti, saj je izbruh ebole globalen varnostni izziv in ni zgolj problem zahodne Afrike, temveč problem v svetovnem merilu;

3.  poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja in usklajuje ukrepe z OZN v boju proti izbruhu virusa ebole; poziva varnostni svet OZN, naj skupaj s prizadetimi partnerskimi državami preuči možnost uporabe vojaških sredstev in sredstev civilne zaščite pod vodstvom generalnega sekretarja, ki bi jih usklajeval Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih aktivnosti;

4.  pozdravlja in spodbuja vse večjo zavezanost Evropske komisije financiranju humanitarne in razvojne pomoči za odziv na krizo ter zlasti njeno pomoč misiji Afriške unije za boj proti eboli;

5.  čestita partnerskim organizacijam, ker so kljub izzivom dobro opravile delo na terenu, ter toplo pozdravlja njihov velik prispevek in pomoč pri nadzoru izbruha;

6.  opozarja države članice, da finančna pomoč prizadetim državam ne bi smela biti na račun dolgoročne razvojne pomoči, temveč bi jo morala dopolnjevati;

7.  obžaluje, da je mednarodna skupnost krizo podcenjevala in da je prišlo do zamude pri zagotavljanju ustrezne strategije usklajevanja;

8.  pozdravlja zaveze, ki so jih države članice izrazile na sestanku na visoki ravni, ki ga je 15. septembra 2014 pripravila Evropska komisija, in poziva Svet Evropske unije, naj skliče ministrsko srečanje za vzpostavitev načrta ravnanja v izrednih razmerah za mobilizacijo zdravstvenega odziva in zagotavljanje humanitarne pomoči držav članic, ki jo bo usklajevala Komisija;

9.  poziva Komisijo, naj pripravi ocene potreb in načrte za posamezne države, da bi opredelili in uskladili povpraševanje in razporeditev usposobljenega zdravstvenega osebja, mobilnih laboratorijev, laboratorijske opreme, zaščitnih oblačil ter centrov za zdravljenje z oddelki za izolacijo;

10.  poziva države članice, naj usklajujejo polete in vzpostavijo ustrezne zračne mostove za prevoz zdravstvenega osebja in opreme v prizadete države in regije ter po potrebi zagotovijo zdravstveno evakuacijo;

11.  poudarja, da je treba okrepiti znanstveno sodelovanje in tehnološko podporo na prizadetih območjih, da bi vzpostavili klinično, epidemiološko in diagnostično infrastrukturo, tudi trajnostno infrastrukturo in spremljanje ter posebno pozornost namenili sodelovanju lokalnega osebja, pa tudi izobraževanju;

12.  poziva Komisijo, naj prek Odbora za zdravstveno varnost vzdržuje tesne stike z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni, Svetovno zdravstveno organizacijo in državami članicami;

13.  poziva Komisijo, naj vzpostavi sisteme nadzora, da bodo vsa sredstva, namenjena zaustavitvi izbruha ebole, dejansko uporabljena v državah, ki jih je prizadel virus, ne pa za druge namene;

14.  meni, da je časovni načrt Svetovne zdravstvene organizacije za odziv na ebolo osnova za prednostne ukrepe, predvsem za diferenciran odziv za države, kjer je virus močno razširjen, prve primere in sosednje države, kjer je treba okrepiti pripravljenost;

15.  pozdravlja razpravo o tem, kako lahko mirovna prizadevanja Združenih narodov ob ustreznem usposabljanju dodatno podprejo boj proti eboli v regiji;

16.  poziva Svet in Komisijo, naj podpirata in spodbujata Afriško unijo najti potreben celosten akcijski načrt, saj se razmere še naprej hitro slabšajo, kar vpliva tako na gospodarstvo kot javni red v prizadetih državah, ker je kriza zaradi ebole postala kompleksna in ima politične, varnostne, gospodarske in socialne posledice, ki bodo na to regijo vplivale še dolgo po tej zdravstveni krizi;

17.  poudarja, da zdravstveni sistemi te krize ne morejo rešiti sami, marveč je potreben usklajen pristop različnih sektorjev (zdravstva, izobraževanja in usposabljanja, sanitarne pomoči, pomoči v hrani), da bi zapolnili kritične vrzeli v vseh osnovnih storitvah;

18.  meni, da je treba lokalno zdravstveno osebje vključiti v zdravljenje prizadetega prebivalstva ter ga uporabiti za povezovanje med prebivalstvom ter mednarodnim zdravstvenim osebjem;

19.  poziva, naj se izvajajo izobraževalne in informativne dejavnosti za osveščanje o simptomih in preventivni ukrepi, da se izboljša zaupanje in sodelovanje prebivalstva pri ukrepih proti eboli, saj sta obveščanje in komuniciranje pomemben vidik boja proti izbruhu ebole;

20.  poudarja, da boj proti eboli ne sme privesti do tega, da bi bili preživeli bolniki v svoji skupnosti oz. državi stigmatizirani;

21.  poziva države članice, naj nadaljujejo skrbno obvladovanje okužb in v sodelovanju z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni javnost popolnejše obveščajo o tveganjih;

22.  poziva države članice in Komisijo, naj uskladijo in okrepijo zdravstvene raziskave ter proizvodnjo učinkovitih zdravil in cepiv proti ebole in spodbujajo napredek na področju kliničnih preskušanj, ki jih je treba izvesti za obstoječa testna zdravila;

23.  poziva k jasnemu razlikovanju med preskušanjem cepiva proti eboli in zdravljenjem okuženih oseb; poziva, naj se pri kliničnem preskušanju cepiva proti eboli spoštujejo ustrezna veljavna pravila Svetovne zdravstvene organizacije;

24.  poziva Odbor za razvoj, naj zagotovi podrobna priporočila za ublažitev dolgoročnih posledic epidemij in okrepitev zdravstvenih sistemov prizadetih držav, da bi preprečili podobne izbruhe;

25.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladam in parlamentom Afriške unije, generalnemu sekretarju OZN ter Svetovni zdravstveni organizaciji.


Razmere v Iraku in Siriji ter ofenziva Islamske države, vključno s preganjanem manjšin
PDF 240kWORD 86k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. septembra 2014 o razmerah v Iraku in Siriji ter ofenzivi Islamske države, vključno s preganjanjem manjšin (2014/2843(RSP))
P8_TA(2014)0027RC-B8-0109/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iraku in Siriji,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanjo politiko o Iraku in Siriji,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o Iraku in Siriji z dne 30. avgusta 2014,

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Iraku in Siriji,

–  ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta ZN 2170 (2014) in resolucije Sveta ZN za človekove pravice S-22/L.1 (2014),

–  ob upoštevanju izjav generalnega sekretarja ZN o Iraku in Siriji,

–  ob upoštevanju izjave z vrhovnega srečanja zveze NATO z dne 5. septembra 2014,

–  ob upoštevanju smernic EU o spodbujanju in zaščiti svobode veroizpovedi ali prepričanja, sprejetih 24. junija 2013,

–  ob upoštevanju sklepov pariške konference o varnosti v Iraku in boju proti Islamski državi z dne 15. septembra 2014,

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Irak na drugi strani in svoje resolucije z dne 17. januarja 2013 o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Irakom(1),

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so se varnostne in humanitarne razmere v Iraku in Siriji, ki so že bile kritične, še dodatno poslabšale, potem ko je dele njunega ozemlja zasedla Islamska država (IS), odcepljena džihadistična skupina Al Kajde; ker nadnacionalna narava IS in z njo povezanih terorističnih skupin pomeni grožnjo za širšo regijo; ker vlada vse večja zaskrbljenost za vse, ki so ujeti na območjih pod nadzorom sil Islamske države;

B.  ker je razkroj iraško-sirske meje Islamski državi omogočil, da se je okrepila v obeh državah; ker je IS v minulih mesecih prodrla iz vzhodne Sirije v severozahodni Irak in zasedla tamkajšnja ozemlja, vključno z Mosulom, drugim največjim iraškim mestom; ker so 29. junija 2014 poročali o tem, da je razglasila „kalifat“ ali „islamsko državo“ na območjih Iraka in Sirije pod svojim nadzorom in da se je njen voditelj Abdu Bakr al Bagdadi proglasil za kalifa; ker IS ne priznava mednarodno sprejetih meja in je naznanila, da namerava islamski kalifat razširiti tudi na druge države z muslimansko večino;

C.  ker je zasedbi ozemelj Iraka in Sirije sledila uvedba stroge interpretacije šeriatskega prava; ker so se na območjih pod nadzorom IS in z njo povezanih skupin zgodile hude kršitve človekovih pravic in humanitarnega prava, vključno s ciljno usmerjenimi poboji, prisilnimi spreobrnitvami, ugrabitvami, trgovino z ženskami in zasužnjevanjem žensk ter otrok, novačenjem otrok za samomorilske bombne napade, spolnimi in fizičnimi zlorabami ter mučenjem; ker je IS odgovorna za umor novinarjev Jamesa Foleyja in Stevena Sotloffa ter humanitarnega delavca Davida Hainesa; ker so bile krščanska, jazidska, turkmenistanska, šabaška, kakajska, sabejska in šiitska skupnost tarče napadov IS, podobno kot številni Arabci in sunitski muslimani; ker so bile mošeje, spomeniki, svetišča, cerkve in drugi kraji, kjer se opravlja bogoslužje, pa tudi arheološka najdišča in kraji, pomembni za kulturno dediščino, namerno uničeni;

D.  ker so bili iraški kristjani nedavno zaradi svoje vere in prepričanj preganjani, odvzete so jim bile temeljne pravice ter so bili prisiljeni zapustiti svoje domove in postati begunci; ker se je po navedbah organizacije Open Doors International število kristjanov v Iraku znatno zmanjšalo, saj jih je bilo na začetku devetdesetih let 1,2 milijona, zdaj pa od 330 do 350 tisoč; ker je pred začetkom konflikta v Siriji v tej državi živelo približno 1,8 milijona kristjanov; ker jih bilo od začetka konflikta vsaj 500 tisoč razseljenih;

E.  ker je bilo po navedbah Urada Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti (OCHA) letos v Iraku notranje razseljenih 1,4 milijona oseb, približno 1,5 milijona ljudi pa potrebuje humanitarno pomoč; ker je vzpon IS povzročil humanitarno krizo, zlasti množično razseljevanje civilistov; ker se je EU 12. avgusta 2014 odločila, da bo povečala humanitarno pomoč Iraku za 5 milijonov EUR za zadostitev osnovnih potreb razseljenih oseb, s čimer je Irak v letu 2014 prejel že 17 milijonov EUR humanitarne pomoči; ker je EU dodatno povečala humanitarno pomoč in vzpostavila zračni most med Brusljem in Erbilom;

F.  ker je po podatkih Združenih narodov v konfliktu v Siriji umrlo več kot 191 tisoč ljudi; ker je bilo po podatkih OCHA v Siriji več kot 6,4 milijona ljudi notranje razseljenih, več kot 3 milijone sirskih beguncev pa se je zateklo večinoma v Libanon (1,17 milijona), Turčijo (832 tisoč), Jordanijo (613 tisoč), Irak (215 tisoč) ter Egipt in severno Afriko (162 tisoč); ker po navedbah generalnega direktorata za humanitarno pomoč in civilno zaščito (ECHO) humanitarno pomoč potrebuje 10,8 milijona ljudi; ker je EU v letu 2014 prispevala že 150 milijonov EUR humanitarne pomoči žrtvam sirske krize;

G.  ker naj bi se skrajnežem IS pridružilo na stotine tujih borcev, med njimi številni iz držav članic EU; ker vlade držav članic EU te državljane opredeljujejo kot varnostno tveganje;

H.  ker EU priznava, da sta regija Kurdistan, ki je sprejela veliko število notranje razseljenih oseb, in njena vlada pod velikim bremenom;

I.  ker je Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) izjavil, da je na tem območju še vedno zelo težko nuditi ustrezno pomoč civilistom in beguncem; ker je zelo pomembno, da se za tisoče sirskih in iraških beguncev še pred zimo poišče zatočišče;

J.  ker je EU znova poudarila, da si bo odločno prizadevala za enotnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Iraka;

K.  ker so predsedniki držav in vlad, ki so se udeležili vrhovnega srečanja zveze NATO 4. in 5. septembra 2014, izjavili, da je navzočnost IS v Siriji in Iraku grožnja za regionalno stabilnost ter da ljudstva v Siriji in Iraku in drugod v tej regiji za boj proti tej grožnji potrebujejo podporo mednarodne skupnosti;

L.  ker je bila obravnavana možnost zračnih napadov v vzhodni Siriji; ker je bila na srečanju zveze NATO 5. septembra 2014 oblikovana koalicija proti IS; ker Evropska služba za zunanje delovanje trenutno pripravlja celovito regionalno strategijo za spopad z grožnjo, ki jo pomeni IS; ker je predsednik ZDA Barack Obama 10. septembra 2014 predstavil svojo strategijo boja proti IS, ki med drugim predvideva sistematične zračne napade na tarče IS ne glede na njihovo lokacijo, torej tudi v Siriji, večjo podporo zavezniškim silam na terenu, ki se borijo z IS, in strožje protiteroristične ukrepe, s katerimi naj bi preprečili financiranje te skupine; ker se je Arabska liga zavezala, da bo poskusila s tesnejšim sodelovanjem uničiti IS v Siriji in Iraku;

M.  ker si je IS zagotovila znatne dohodkovne vire z ropanjem bank in podjetij na ozemljih pod svojim nadzorom, s prevzemom do šestih naftnih polj v Siriji, vključno z največjim sirskim naftnim poljem Al Omar nedaleč od iraške meje, in s sredstvi bogatih donatorjev, ki so večinoma iz iste regije;

N.  ker je spodbujanje demokracije in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravico do svobode vere in prepričanja, temeljno načelo in cilj EU ter skupna osnova za odnose med EU in tretjimi državami;

1.  je zelo zaskrbljen zaradi slabšanja varnostnih in humanitarnih razmer v Iraku in Siriji, potem ko je nekatere dele teh držav zasedla IS; odločno obsoja vsesplošno pobijanje in kršenje človekovih pravic, ki ga izvajajo ta in druge teroristične organizacije in je zlasti uperjeno zoper verske in narodne manjšine ter najranljivejše skupine; odločno obsoja napade na civilne cilje, med drugim na bolnišnice, šole in verske objekte, ter usmrtitve in spolno nasilje IS v Iraku in Siriji; poudarja, da storilci teh dejanj ne bi smeli ostati nekaznovani;

2.  odločno obsoja nedavno usmrtitev ameriških novinarjev Jamesa Foleyja in Stevena Sotloffa ter človekoljubnega delavca Davida Hainesa, ki so jih umorili borci IS, in izraža globoko zaskrbljenost za varnost vseh, ki so še v rokah skrajnežev; izreka iskreno sožalje družinam teh žrtev in družinam vseh žrtev tega konflikta;

3.  poudarja, da lahko razširjeni in sistematični napadi na civiliste zaradi njihove narodne ali politične pripadnosti, vere, prepričanja ali spola pomenijo kaznivo dejanje zoper človeštvo; strogo obsoja vse oblike preganjanja, diskriminacije in nestrpnosti na podlagi vere in prepričanja ter nasilna dejanja nad vsemi verskimi skupnostmi; znova poudarja, da je pravica do svobode misli, vesti in vere temeljna človekova pravica;

4.  izraža podporo vsem žrtvam verske nestrpnosti in sovraštva; izraža solidarnost s člani krščanskih skupnosti, ki so v svojih domovinah, Iraku in Siriji, preganjani in jim grozi izumrtje, pa tudi z drugimi preganjanimi verskimi manjšinami; potrjuje in podpira neodtujljivo pravico vseh verskih in narodnih manjšin, ki živijo v Iraku in Siriji, vključno s kristjani, da še naprej dostojno, enakopravno in varno živijo v svojih zgodovinskih in tradicionalnih domovinah ter da svobodno prakticirajo svojo vero; poudarja, da so kazniva dejanja, ki jih zoper krščanske manjšine, kot so Asirci, sirski kristjani in Kaldejci, pa tudi zoper jazide in šiitske muslimane, zadnji poskus IS, da bi to regijo povsem versko očistil; ugotavlja, da so pripadniki različnih verskih skupnosti v tej regiji stoletja sobivali;

5.  brez pridržkov kot nelegitimno zavrača sporočilo vodstva IS, da je ustanovila kalifat na območju pod svojim nadzorom; poudarja, da vzpostavitev in širjenje islamskega kalifata ter dejavnosti drugih skrajnih skupin v Iraku in Siriji neposredno ogrožajo varnost evropskih držav; zavrača vsakršno enostransko spreminjanje mednarodno priznanih meja z nasiljem; ponovno poudarja, da za IS veljata embargo na uvoz orožja in zamrznitev premoženja, ki ju je varnostni svet ZN sprejel z resolucijama 1267 (1999) in 1989 (2011), ter da je treba ta ukrepa začeti nemudoma in dejansko izvajati; poziva Svet, naj razmisli o učinkovitejši uporabi obstoječih omejevalnih ukrepov, zlasti da bi IS onemogočili koristi iz nezakonite prodaje nafte ali prodaje drugih virov na mednarodnih trgih; je zelo zaskrbljen zaradi trditev, da so subjekti v nekaterih državah članicah EU udeleženi v nezakoniti trgovini z nafto z IS; sprašuje Komisijo, ali lahko to potrdi, in če je odgovor pritrdilen, jo poziva, naj navede, za katere države članice gre, in poskrbi, da se bo nezakonita trgovina z nafto takoj končala;

6.  obsoja dejstvo, da IS in povezane skupine uporabljajo in izkoriščajo naftna polja in povezano infrastrukturo, kar jih prinaša znatne prihodke, ter vse države poziva, naj spoštujejo resoluciji 2161 (2014) in 2170 (2014) varnostnega sveta ZN, ki obsojata vsakršno trgovino, neposredno ali posredno, z IS in povezanimi skupinami; je zaskrbljen, ker IS ustvarja prihodke s prodajo nafte; je seznanjen z namero EU, da poostri ukrepe, da bi IS prodajo nafte preprečila; zato poziva EU, naj uvede sankcije zoper vse (vlade, javna in zasebna podjetja), ki sodelujejo pri transportu, predelavi, rafiniranju in trženju nafte, načrpane na območjih pod nadzorom IS, hkrati pa strogo nadzoruje finančne tokove, da bi preprečila gospodarske dejavnosti IS in njeno izkoriščanje davčnih oaz;

7.  pozdravlja poziv vseh francoskih islamskih federacij z dne 8. Septembra 2014, pa tudi vseh drugih muslimanskih skupnosti, ki so nedvoumno in brezpogojno obsodile dejstvo, da skrajne teroristične skupine izkoriščajo islam za upravičevanje nasilja, nestrpnosti in kaznivih dejanj zoper človeštvo;

8.  poziva vse udeležene v konfliktu v Iraku, naj zaščitijo civilno prebivalstvo ter spoštujejo svoje obveznosti po mednarodnem humanitarnem pravu in pravu o človekovih pravicah; poziva k takojšnji podpori in humanitarni pomoči razseljenemu prebivalstvu Iraka;

9.  pozdravlja prizadevanja ZDA in drugih sodelujočih držav, da bi pomagale iraškim nacionalnim in lokalnim organom v boju zoper IS, ustavile njeno napredovanje in olajšale dostavo humanitarne pomoči; pozdravlja poziv ZDA k mednarodni koaliciji zoper IS, ki se krepi; pozdravlja odločitev Arabske lige z dne 7. septembra 2014, da bo uvedla potrebne ukrepe za soočenje z IS, se pridružila mednarodnim, regionalnim in državnim prizadevanjem v boju proti militantnim skrajnežem v Siriji in Iraku ter sprejela resolucijo št. 2170 (2014) varnostnega sveta Združenih narodov; poziva Arabsko ligo, naj razpravlja o spremembi arabske konvencije o boju proti terorizmu iz leta 1998, da se bo lahko s svetovnim terorizmom spopadla z vsemi sredstvi;

10.  poziva mednarodno skupnost, naj iraškim oblastem pomaga pri pomoči osebam, ki bežijo z območij, ki so jih napadli teroristi, zlasti pripadnikom ranljivih skupin ter narodnih in verskih skupnosti, pa tudi pri njihovi zaščiti, vključno z vojaško zaščito najbolj ranljivih skupin; poziva vse regionalne akterje, naj prispevajo h krepitvi varnosti in stabilnosti v Iraku; ponovno poudarja, da bi se morali vsi akterji v regiji, pa tudi EU, zavezati, da si bodo na vso moč prizadevali za vrnitev tradicionalnih manjšin in vseh državljanov na njihova prvotna prebivališča, iz katerih so bili prisiljeni zbežati; poziva države članice EU, naj z vsemi možnimi sredstvi, vključno z vojaško podporo, pomagajo iraškim in lokalnim oblastem pri omejevanju in preprečevanju širitve terorizma in agresivne IS; poudarja pomen usklajenega delovanja držav v regiji, da bi se soočili z grožnjo IS; poziva vse regionalne akterje, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi ustavili vse dejavnosti javnih in zasebnih organov, namenjenih širjenju skrajnih islamističnih ideologij; poziva Turčijo, naj se jasno in nedvoumno zaveže, da se bo borila proti skupni grožnji, ki jo pomeni IS; poziva EU, naj spodbudi regionalni dialog o težavah na Bližnjem vzhodu in vanj vključi vse pomembne strani, zlasti Iran in Savdsko Arabijo;

11.  pozdravlja mobilizacijo Evropskega centra za usklajevanje nujnega odziva in aktivacijo mehanizma EU na področju civilne zaščite na zahtevo iraške vlade; pozdravlja humanitarno pomoč Evropske unije Iraku in Siriji; poziva, da se prebivalstvu, ki trpi zaradi konflikta, tudi sirskim Kurdom, pošlje dodatna humanitarna pomoč;

12.  poziva vse udeležene v konfliktu v Siriji, zlasti sirski režim, naj zaščitijo civilno prebivalstvo, spoštujejo svoje obveznosti po mednarodnem humanitarnem pravu in pravu o človekovih pravicah, na vse možne načine olajšajo dostavo humanitarne pomoči, tudi čez meje in bojne črte, ter poskrbijo za varnost vseh zdravstvenih in humanitarnih delavcev; izraža pohvalo Libanonu, Jordaniji in Turčiji za sprejem beguncev; poziva mednarodno skupnost, naj dejavneje sodeluje pri delitvi bremen in naj poskrbi za neposredno finančno podporo državam gostiteljicam; poziva EU, naj pritisne na vse donatorje, da bodo spoštovali svoje zaveze in hitro dostavili obljubljeno pomoč; pozdravlja zaveze držav članic, saj je EU največja ponudnica finančne pomoči in vir prihodnjih donacij;

13.  poudarja, da je treba izkoristiti vse možne načine za učinkovit spopad z grožnjo IS v Siriji ob doslednem upoštevanju mednarodnega prava; poudarja, da bo lahko samo trajna in vključujoča politična rešitev, ki bi zajemala miren prehod k resnični reprezentativni vladi v Siriji, dolgoročno nevtralizirala grožnjo IS in drugih skrajnih organizacij;

14.  poziva vse udeležence v konfliktu v Siriji, naj spoštujejo mandat opazovalnih sil Združenih narodov za razrešitev ter naj zagotovijo varnost in svobodo gibanja sil ZN, vključno s tistimi iz držav članic EU; obsoja dejstvo, da je oborožena skupina zajela 45 pripadnikov mirovnih sil s Fidžija; pozdravlja njihovo izpustitev 11. septembra 2014;

15.  pominja na izjavo posebnega koordinatorja skupne misije Združenih narodov in Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW), češ da je bilo 96 % vsega sirskega kemičnega orožja uničenega; poziva k dezaktiviranju preostalega orožja v skladu z okvirom za uničenje sirskega kemičnega orožja;

16.  pozdravlja odločitev posameznih držav članic, da se bodo pozitivno odzvale na poziv kurdskih regionalnih oblasti in nemudoma zagotovile vojaško opremo; poudarja, da ti odzivi odražajo sposobnosti in nacionalno zakonodajo držav članic ter da jih iraške nacionalne oblasti odobravajo; poziva države članice, ki zagotavljajo vojaški material kurdskim regionalnim oblastem, naj uskladijo svoja prizadevanja in naj uvedejo učinkovite nadzorne ukrepe, da bi preprečile nenadzorovano širjenje in uporabo vojaške opreme zoper civiliste;

17.  znova izraža zaskrbljenost zaradi poročil, da se je uporu IS pridružilo več sto nadnacionalnih tujih borcev, med njimi tudi državljanov držav članic EU; poziva države članice, naj v skladu z resolucijo varnostnega sveta ZN št. 2170 (2014) sprejmejo ustrezne ukrepe, da bi borcem preprečil, da zapustijo svoje ozemlje, in naj vzpostavijo skupne prakse za varnostne službe pri spremljanju in nadzorovanju džihadistov; poziva k sodelovanju v EU in na mednarodni ravni, da bi sprejeli ustrezne pravne ukrepe zoper posameznike, ki so osumljeni sodelovanja pri terorističnih dejavnostih; poziva države članice EU, naj poglobijo sodelovanje in izmenjavo informacij med seboj in z organi EU ter zagotovijo učinkovito sodelovanje s Turčijo; poudarja, kako pomembni pri tem so preprečevanje, pregon, ozaveščanje, rehabilitacija in ponovno vključevanje v družbo;

18.  pozdravlja sestavo nove, vključujoče vlade v Iraku, pa tudi sprejetje ministrskega programa; podpira prizadevanja predsednika vlade za dokončno oblikovanje vlade; poziva, naj bo vlada resnično reprezentativna, njen program pa vključujoč; poudarja, da bi morala vlada primerno predstavljati politično, versko in etnično raznolikost iraške družbe, vključno s sunitsko manjšino, da bi se ustavilo prelivanje krvi in drobitev države; poziva vse udeležence, naj delujejo družno v korist politične stabilnosti in miru ter proti uporniškim skupinam IS; poudarja, da so iraška enotnost, suverenost in ozemeljska celovitost ključne za stabilnost in gospodarski razvoj v državi in tej regiji;

19.  poziva iraško vlado in parlament, naj obvezno pregledata zakonodajo in pravno prakso, spremenita pravosodni in varnostni sistem ter začneta izvajati vključujočo politiko do vseh Iračanov, s čimer bi predvsem končali politiko diskriminacije;

20.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo posebne ukrepe za rešitev položaja žensk v Iraku in Siriji, zagotovijo njihovo svobodo in spoštovanje njihovih temeljnih pravic ter sprejmejo ukrepe za preprečitev izkoriščanja in zlorabe žensk in otrok ter nasilja nad njimi, zlasti prezgodnje poroke deklic; je zlasti zaskrbljen zaradi porasta vseh oblik nasilja nad jazidskimi ženami, ki jih člani IS zapirajo, posiljujejo, spolno zlorabljajo in prodajajo;

21.  izraža zaskrbljenost zaradi vse pogostejšega rekrutiranja otrok in mladih v Iraku in Siriji; spodbuja Komisijo, naj v sodelovanju s partnerji, med drugim z mednarodnimi organizacijami, sestavi celovit program, ki bo predvidel zaščito otrok in žensk, ki so jih prizadeli oboroženi spopadi;

22.  podpira zahtevo sveta za človekove pravice pri UNHCR, da se nujno pošlje misija v Irak, ki bo preiskala kršitve in zlorabe mednarodnega prava o človekovih pravicah, za katere so odgovorne IS in povezane skupine, ter ugotovila dejstva in okoliščine teh zlorab in kršitev, da bi se izognili nekaznovanosti in zagotovili, da bodo storilci za ta dejanja odgovarjali;

23.  je še vedno prepričan, da v Siriji in Iraku ne more biti trajnega miru, če ne bo prevzeta odgovornost za zločine, ki so jih vse vpletene strani storile med konfliktom, tudi tiste na verski ali etnični podlagi; ponovno poziva, da je treba odgovorne za zločine proti človeštvu v Siriji in Iraku privesti pred Mednarodno kazensko sodišče, in podpira vse pobude za to;

24.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, vladi in svetu predstavnikov Iraka, regionalni vladi Kurdistana, generalnemu sekretarju Združenih narodov, svetu Združenih narodov za človekove pravice in vsem stranem, udeleženim v konfliktu v Siriji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0023.


Razmere v Libiji
PDF 145kWORD 78k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. septembra 2014 o razmerah v Libiji (2014/2844(RSP))
P8_TA(2014)0028RC-B8-0111/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Libiji,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanjo politiko z dne 15. avgusta 2014 in Evropskega sveta z dne 30. avgusta 2014 o Libiji,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 26. avgusta 2014,

–  ob upoštevanju svežnja evropske sosedske politike za Libijo iz septembra 2014,

–  ob upoštevanju, da je bil 14. avgusta 2014 Bernardino León imenovan za novega posebnega predstavnika generalnega sekretarja Združenih narodov za Libijo,

–  ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta Združenih narodov 1970, 1973 (2011) in 2174 z dne 27. avgusta 2014,

–  ob upoštevanju poročila podporne misije Združenih narodov v Libiji (UNSMIL) z naslovom „Pregled kršitev mednarodnega prava o človekovih pravicah in humanitarnega prava v nasilnih razmerah, ki vladajo v Libiji“ z dne 4. septembra 2014,

–  ob upoštevanju srečanja posebnih odposlancev Arabske Lige za Libijo, Evropske Unije, Francije, Nemčije, Italije, Malte, Španije, Združenega kraljestva in Združenih držav z Združenimi narodi dne 24. julija 2014, kjer so razpravljali o nedavnih dogodkih v Libiji,

–  ob upoštevanju libijskih parlamentarnih volitev junija 2014,

–  ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov iz leta 1977 ter dolžnost vseh strani v oboroženem konfliktu, da ne glede na okoliščine spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in zagotavljajo njegovo spoštovanje,

–  ob upoštevanju Konvencije o varnosti osebja Združenih narodov in spremljevalnega osebja ter njenega izbirnega protokola,

–  ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 22. maja 2013 o ustanovitvi misije Evropske unije za pomoč na meji (EUBAM) v Libiji,

–  ob upoštevanju libijske ratifikacije konvencije Afriške unije, ki ureja posebne vidike begunske problematike v Afriki, z dne 25. aprila 1981,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so se Libijci februarja 2011 zgrnili na ulice in zahtevali politične pravice, država pa je na to odgovorila z vsesplošno represijo, zaradi česar se je začela devetmesečna državljanska vojna in rušenje Gadafijevega režima; ker so se v zadnjih tednih varnostne razmere in politična stabilnost, stanje na področju človekovih pravic in humanitarne razmere v Libiji močno poslabšali;

B.  ker so se v zadnjih mesecih spopadi med rivalskimi milicami, zlasti iz Misrate in Zintana, okrepili in ker so boji za nadzor nad Tripolijem in Bengazijem še posebej destabilizirali Libijo in njeno demokratično tranzicijo, vse več pa je tudi civilnih žrtev, notranje razseljenih oseb in beguncev; ker podporna misija ZN v Libiji ocenjuje, da je bilo ob zadnjem valu spopadov notranje razseljenih vsaj 100 000 Libijcev, 150 000 ljudi, med njimi številni migrantski delavci, pa je zapustilo državo;

C.  ker so islamske milice 24. avgusta 2014 prevzele nadzor nad Tripolijem in njegovim civilnim letališčem; ker so islamske milice povezane z oboroženimi skupinami, kot so Islamska država, AQIM, Al Džama Al Libija, Al Mukatila in Ansar Al Šaria;

D.  ker se zaradi nedavnih spopadov povečuje verjetnost širjenja terorističnih skupin; ker bi to lahko še bolj zaostrilo že tako negotove razmere v širši regiji, če ne bodo sprejeti ustrezni ukrepi;

E.  ker je v Libiji vse več spopadov med lokalnimi oboroženimi skupinami, vključno z napadi na civiliste in njihovo lastnino, pri čemer gre za hude kršitve človekovih pravic, ki so v nekaterih primerih že vojna hudodelstva; ker naj bi po poročilih v Tripoliju in Bengaziju ugrabili na desetine civilistov samo zaradi njihove dejanske ali domnevne plemenske, družinske ali verske pripadnosti; ker tisti, ki izvajajo nasilje, očitno ne upoštevajo posledic svojih dejanj za nedolžno civilno prebivalstvo;

F.  ker se stanje na področju človekovih pravic povsod v državi še poslabšuje, med drugim zaradi samovoljnih pridržanj, ugrabitev, nezakonitih ubojev, mučenja in nasilja nad novinarji, uradniki, političnimi osebnostmi in zagovorniki človekovih pravic, kot je bil surovi umor pomembne aktivistke Salve Bugaighis;

G.  ker so se zaradi nedavnih spopadov v splošnem poslabšale življenjske razmere v Libiji in zato primanjkuje hrane, goriva, vode in električne energije; ker se je trpljenje civilistov zaradi odhoda tujega medicinskega osebja in pomanjkanja zdravil še zaostrilo;

H.  ker je bilo zaradi poslabšanja varnostnih razmer od decembra 2013 ubitih ali ugrabljenih več tujih državljanov; ker so se avgusta 2014 številne države članice EU pridružile Združenim državam in ostro obsodile nadaljevanje nasilja v Libiji;

I.  ker so 25. junija 2014 potekale parlamentarne volitve; ker se je zakonito izvoljena poslanska zbornica, ki je nadomestila prejšnji splošni narodni kongres, zaradi najnovejšega nasilja preselila iz Tripolija v Tobruk in ker islamske milice ne priznavajo poslanske zbornice in nove vlade, temveč so ustanovile lastno vlado in parlament;

J.  ker bo ustavodajna skupščina, ki je bila izvoljena februarja 2014 in šteje 60 predstavnikov iz treh libijskih zgodovinskih regij, po poročanju libijskih državnih medijev osnutek ustave objavila konec leta 2014, referendum o njej pa bi lahko potekal marca 2015;

K.  ker je treba političnemu procesu v Libiji nujno povrniti verodostojnost; ker med libijskim prebivalstvom vse bolj prevladuje dvom, kar je privedlo do izgube verodostojnosti in nizke udeležbe na zadnjih volitvah; ker je proces demokratizacije, ki se je začel po strmoglavljenju polkovnika Gadafija, zaradi najnovejšega nasilja še bolj ogrožen;

L.  ker je bila podporni misiji Združenih narodov v Libiji poverjena glavna naloga pri konsolidaciji države, Evropska unija pa Libiji zagotavlja podporo predvsem prek misije Evropske unije za pomoč na meji;

M.  ker poročajo o zunanji vpletenosti v nasilje v Libiji, tudi z vojaškimi akcijami in dobavljanjem orožja in streliva ter akcijami, s katerimi se povečujejo lokalna razhajanja, kar vpliva na slabe strukture vladanja in ogroža prehod Libije v demokracijo; ker nekatere zalivske države in nekateri drugi regionalni akterji zdaj v stopnjujočih se nemirih v državi podpirajo različne strani;

N.  ker resolucija varnostnega sveta Združenih narodov št. 2174(2014) dovoljuje prepoved potovanj in zamrznitev premoženja posameznikov in subjektov, za katere je odbor ugotovil, da so udeleženi ali pomagajo pri dejanjih, ki ogrožajo mir, stabilnost in varnost Libije ali ovirajo in spodkopavajo uspešno izvedbo njene politične tranzicije;

O.  ker naj bi umrlo več sto migrantov in beguncev, ki so zbežali pred nasiljem v Libiji, ko so poskušali prek Sredozemskega morja priti v Evropo, kar je sprožilo večjo begunsko krizo v Italiji in na Malti; ker je po poročanju urada visokega komisarja ZN za begunce od junija umrlo 1 600 ljudi, medtem ko so poskušali priti v Evropo; ker je Libija glavna točka, od koder poskušajo migranti priti v Evropo; ker je od začetka leta po ocenah urada okoli 98 000 od približno 109 000 ljudi, ki so prispeli v Italijo, prišlo iz Libije; ker obstaja bojazen, da je umrlo še 500 migrantov, ker naj bi njihovo ladjo 15. septembra 2014 v bližini Malte zadela druga ladja;

P.  ker je 26. februarja 2011 varnostni svet Združenih narodov zadevo v zvezi z razmerami v Libiji predložil Mednarodnemu kazenskemu sodišču; ker je to sodišče 27. junija 2011 izdalo nalog za prijetje Moamarja Gadafija, Saifa Al Islama in Abdulaha Al Senusija zaradi zločinov proti človečnosti; ker preostali osumljenci niso v priporu tega sodišča; ker libijske oblasti vztrajajo, naj se jim sodi v okviru libijskega nacionalnega pravnega reda;

Q.  ker je 25. avgusta 2014 v Egiptu potekalo tretje ministrsko srečanje sosednjih državah Libije, na katerem so se zbrali zunanji ministri Libije, Tunizije, Alžirije, Sudana, Nigerja, Čada in Arabske lige ter razpravljali o krizi v Libiji; ker je ta forum izdal sporočilo za javnost, v katerem je potrdil legitimnost libijskih institucij, zavrnil tuje vmešavanje, pozval k razorožitvi milic in predlagal vzpostavitev postopnega mehanizma sankcij proti posameznikom ali subjektom, ki ovirajo politični proces;

1.  obsoja stopnjevanje nasilja, zlasti nad civilnim prebivalstvom in civilnimi ustanovami; poziva vse strani v konfliktu, naj nemudoma prenehajo z nasiljem ter se sporazumejo o prekinitvi ognja, da bi naredili konec vse večjemu trpljenju prebivalstva, in začnejo vključujoč nacionalni politični dialog za izgradnjo države, ki bo temeljila na spoštovanju človekovih pravic, demokracije in pravne države; poziva naj tisti, ki so odgovorni za vse kršitve človekovih pravic ter kršitve mednarodnega humanitarnega prava, odgovarjajo za svoja dejanja; izraža globoko zaskrbljenost in popolno solidarnost zaradi trpljenja libijskega civilnega prebivalstva in ustanov;

2.  poziva vse strani v konfliktu, naj spoštujejo načela človekoljubnosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti in tako omogočijo zagotavljanje humanitarne pomoči in zaščito civilistov, ki jo prejmejo, ter varnost humanitarnih delavcev;

3.  opozarja, da se morajo vse strani v Libiji zavezati k nenehni zaščiti civilistov in da je treba z ujetniki ravnati v skladu z mednarodnim pravom na področju človekovih pravic in mednarodnim humanitarnim pravom; opozarja, da naklepni napadi na osebje, vključeno v človekoljubno pomoč ali mirovno misijo v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov, ki je po mednarodnem pravu za oborožene spopade namenjena zaščiti civilistov ali civilnih objektov, v skladu z Rimskim statutom Mednarodnega kazenskega sodišča veljajo za vojno hudodelstvo;

4.  opozarja, da splošna negotovost in vse slabše vladanje v Libiji vplivata na regionalno in evropsko varnost; poudarja, da so ves julij in avgust 2014 potekali spopadi za nadzor nad letališčem v Tripoliju, ki so se dramatično zaostrili in povzročili kaos, kar je privedlo do številnih smrtnih žrtev in uničenja strateške infrastrukture;

5.  je globoko zaskrbljen zaradi poročil, da so v nasilje v Libiji vpleteni regionalni akterji, in poziva sosednje države in regionalne akterje, naj ne izvajajo akcij, ki utegnejo sedanja razhajanja zaostriti in ogroziti prehod Libije v demokracijo; jih poziva, naj povečajo nadzor na svojih mejah, tudi v pristaniščih in na letališčih, in naj stalno izvajajo inšpekcijske preglede vsega tovora v Libijo in iz nje; pozdravlja, da je bila Tunizija pripravljena sprejeti več sto tisoč libijskih državljanov, ki so se tja zatekli na begu pred nasiljem;

6.  opozarja na resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov št. 2174, ki je bila sprejeta 27. avgusta 2014 in s katero so se obstoječe mednarodne sankcije proti Libiji razširile, tako da vključujejo kazensko odgovornost tistih, ki sodelujejo pri dejanjih, ki ogrožajo mir, stabilnost ali varnost v Libiji, ali ki ta dejanja podpirajo oziroma preprečujejo uspešen zaključek politične tranzicije v tej državi; poziva visoko predstavnico, EU, njene države članice in splošno mednarodno skupnost, naj preučijo možnost uporabe teh ukrepov za posameznike, ki ogrožajo možnosti za mir in demokratičen prehod v Libiji, in jih obravnavajo enako, kot je mednarodna skupnost obravnavala Gadafija in njegove najbližje sodelavce;

7.  opozarja, da morajo udeleženci v konfliktu odgovarjati za svoja dejanja, zato jih je treba kazensko preganjati in jih privesti pred nacionalno sodišče ali mednarodno kazensko sodišče, ki je v skladu z resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov št. 1970 pristojno za vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost, genocid in posilstvo kot vojno hudodelstvo, ki so jih od 15. februarja 2011 zagrešili v Libiji;

8.  odločno podpira podporno misijo Združenih narodov v Libiji (UNSMIL) in nedavno imenovanega posebnega odposlanca Združenih narodov Bernardina Leóna v njunih prizadevanjih za krepitev in omogočanje nacionalnega dialoga med politiki in drugimi vplivnimi posamezniki v Libiji; poziva mednarodno skupnost, naj prek Združenih narodov ukrepa v zvezi z razmerami v Libiji;

9.  podpira poslansko zbornico kot legitimen organ, oblikovan po junijskih volitvah; poziva libijsko začasno vlado, izvoljeno poslansko zbornico in ustavodajno skupščino, naj svoje naloge, ki temeljijo na spoštovanju pravne države in človekovih pravic, izvajajo v duhu vključevanja ter v interesu države in za zaščito pravic vseh libijskih državljanov, tudi verskih manjšin; poziva vse strani, naj jih podprejo in sodelujejo pri vključujočem političnem dialogu za ponovno vzpostavitev stabilnosti in dogovor o prihodnosti; poziva člane poslanske zbornice, naj obiščejo Evropski parlament in se sestanejo z novoizvoljenimi evropskimi poslanci ter vzpostavijo parlamentarne stike z njimi;

10.  se zaveda, da so imele ženske v libijski tranziciji pomembno vlogo, in poudarja, da morajo polno sodelovati v nacionalnem postopku odločanja in vzpostavljanju nacionalnih institucij na vseh ravneh;

11.  poudarja, da morajo pridobivanje in prodajo nafte upravljati libijske oblasti, ter poziva mednarodno skupnost, naj se vzdrži poslovanja z drugimi akterji; zahteva, da mednarodna podjetja, ki delujejo v Libiji, razkrijejo svoje finančne posle v energetskem sektorju;

12.  poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj usklajujeta ukrepe držav članic v Libiji in naj podporo usmerjata v gradnjo države in vzpostavitev institucij ter naj skupaj z državami članicami, Združenimi narodi, Natom in regionalnimi partnerji pomagata oblikovati učinkovite varnostne sile (vojaške in policijske sile) pod državnim vodstvom in nadzorom, da bo mogoče v državi zagotoviti mir in vzpostaviti red, ter podpreta vzpostavitev premirja in oblikovanje mehanizma na njegov nadzor; poudarja, da bi morala biti ena glavnih nalog EU pomoč pri reformi libijskega pravosodnega sistema in drugih področij, ki so ključna za demokratično upravljanje;

13.  poudarja, da je Unija v Libiji vzpostavila misijo Evropske unije za pomoč na mejah, ki pa doslej še ni uspela uresničiti svojih ciljev, da izboljša varnost na državnih mejah; ugotavlja, da misija trenutno ne deluje, večina njenega osebja pa se je iz varnostnih razlogov vrnila domov, z izjemo manjše skupine, ki je bila premeščena v Tunis; poudarja, da varnostne dejavnosti EU, ki so usmerjene zgolj na varnost meja, očitno niso dovolj in niso v skladu s potrebami države in izzivi za regionalno varnost, vključno z varnostjo EU; zato poziva visoko predstavnico Unije, naj pregleda mandat misije Evropske unije za pomoč na meji, da bi v okviru skupne zunanje in varnostne politike oblikovali novo misijo, ki bo upoštevala spremenjene razmere v Libiji, zlasti kar zadeva nujno konsolidacijo države, okrepitev institucij in reformo varnostnega sektorja;

14.  ostaja zaskrbljen zaradi širjenja orožja, streliva, razstreliva in tihotapljenja orožja v Libiji, kar ogroža stabilnost v državi in njeno prebivalstvo;

15.  je zelo zaskrbljen, ker je na italijanski in malteški obali naval prosilcev za azil in nezakonitih migrantov večji kot kdajkoli prej, mnogi med njimi pa prihajajo iz Libije; poziva EU, naj uresniči prednostne naloge, ki jih je opredelila Projektna skupina za Sredozemlje, in z libijsko vlado takoj, ko bo mogoče, začne politični dialog o migracijskih vprašanjih; globoko obžaluje, da je umrlo še 500 ljudi, ker naj bi njihovo ladjo v bližini Malte zadelo drugo plovilo;

16.  poziva EU in države članice, naj učinkovito pomagajo Italiji in jo podpirajo pri njenih hvalevrednih prizadevanjih, da rešuje življenja in obvlada vse večje migracijske tokove iz severne Afrike, zlasti iz Libije;

17.  poziva, naj se Urad visokega komisarja ZN za begunce vrne v Libijo in zahteva njegovo nemoteno delovanje; poziva EU, naj še naprej nudi humanitarno, finančno in politično pomoč na kriznih območjih v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, da bi se odpravili vzroki za migracije in humanitarne pritiske;

18.  je zelo zaskrbljen, ker je v Libiji vse več terorističnih skupin, povezanih z Al Kajdo, in ponovno poudarja, da se je treba z vsemi močni boriti proti grožnjam terorističnih dejanj za mednarodni mir in varnost v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov in mednarodnim pravom, vključno z veljavnim mednarodnim pravom na področju človekovih pravic, pravom o beguncih in humanitarnim pravom;

19.  poudarja neomajno podporo in zavezanost Evropske unije demokratičnim težnjam libijskega naroda, zlasti v sedanji krizi in pri demokratični tranziciji države; poziva k okrepljeni udeležbi Evropske unije pri podpiranju stabilnosti in demokratične tranzicije Libije;

20.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, libijski vladi in poslanski zbornici, generalnemu sekretarju Združenih narodov, Arabski ligi in Afriški uniji.


Izrael in Palestina po vojni v Gazi ter vloga EU
PDF 135kWORD 66k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. septembra 2014 o Izraelu in Palestini po vojni v Gazi ter o vlogi EU (2014/2845(RSP))
P8_TA(2014)0029RC-B8-0117/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju četrte ženevske konvencije iz leta 1949 za zaščito civilnih oseb v času vojne,

–  ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov,

–  ob upoštevanju začasnega sporazuma o Zahodnem bregu in Gazi z dne 18. septembra 1995,

–  ob upoštevanju izjave varnostnega sveta ZN z dne 12. julija 2014,

–  ob upoštevanju sporazumov iz Osla (deklaracija o načelih o začasnih samoupravnih sporazumih) z dne 13. septembra 1993,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o bližnjevzhodnem mirovnem procesu z dne 30. avgusta 2014, 16. decembra 2013, 14. maja 2012, 18. julija in 23. maja 2011 ter 8. decembra 2009,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 27. avgusta 2014 o prekinitvi ognja v Gazi,

–  ob upoštevanju dnevnih poročil Agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) o razmerah na tem področju,

–  ob upoštevanju izjave varnostnega sveta ZN z dne 12. julija 2014 in izjave generalnega sekretarja ZN Ban Ki Muna z dne 13. julija 2014,

–  ob upoštevanju smernic EU o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava,

–  ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov ter Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je zadnji konflikt v Gazi terjal življenja in povzročil nesprejemljivo trpljenje civilnega prebivalstva obeh vpletenih strani;

B.  ker je bilo v Gazi zaradi operacije Zaščitni rob izraelskih obrambnih sil in streljanja raket Hamasa in drugih oboroženih skupin iz Gaze v Izrael ubitih več kot 2 000 Palestincev, velika večina med njimi civilistov, vključno s 503 otroki, več kot 10 000 Palestincev v Gazi pa je bilo ranjenih, medtem ko je umrlo 66 izraelskih vojakov in 6 izraelskih civilistov, tudi en otrok, več kot 500 Izraelcev pa je bilo ranjenih; ker je ta nasilni konflikt sprožil hudo humanitarno krizo v Gazi;

C.  ker je bil 26. avgusta 2014 sklenjen sporazum o prekinitvi ognja, s katerim so se končale sedem tednov trajajoče sovražnosti v Gazi; ker si je Egipt močno prizadeval za sklenitev tega sporazuma;

D.  ker bi moral biti v skladu z sporazumom o prekinitvi ognja dovoljen dostop humanitarne pomoči do Gaze preko mejnih prehodov z Izraelom, mejni prehod Rafa bi moral biti odprt, ribolovna cona pa bi morala biti razširjena na 6 milj od obale Gaze;

E.  ker bi morali v primeru nadaljevanja premirja obe strani konec septembra 2014 začeti pogovore o različnih temah, ki se navezujejo na razmere v Gazi; ker bi ti pogovori lahko vključevali razorožitev oboroženih skupin v Gazi in vrnitev posmrtnih ostankov dveh izraelskih vojakov, ubitih v spopadih, izpustitev palestinskih zapornikov in odpravo ali omilitev blokade Gaze, vključno z obnovo pristanišča in letališča na tem območju;

F.  ker je bilo po podatkih Agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) in organizacij na terenu 1 700 domov povsem ali delno porušenih, 40 000 je bilo poškodovanih, porušenih pa je bilo tudi 17 bolnišnic in zdravstvenih ustanov, 136 šol UNRWA, 60 mošej in 13 pokopališč;

G.  ker so bile v Gazi cele soseske in osnovna infrastruktura zravnane z zemljo, tudi elektrarna v Gazi, ki še vedno ne obratuje, zaradi česar izpadi elektrike trajajo 18 ur na dan, 450 000 ljudi pa zaradi škode ali prenizkega pritiska še vedno nima dostopa do javnega vodovoda;

H.  ker so palestinski strokovnjaki ocenili, da bi obnova Gaze stala skoraj 8 milijard ameriških dolarjev; ker sta OZN in palestinska vlada 9. Septembra 2014 pozvali mednarodne darovalce, naj za takojšno pomoč po nedavnem konfliktu zagotovijo 550 milijonov dolarjev za pomoč v hrani, dostop do čiste vode, zdravstveno oskrbo in izobraževanje; ker je za obnovo Gaze načrtovana mednarodna donatorska konferenca v Egiptu;

I.  ker se 29 šolskih stavb UNRWA še naprej uporablja kot javni centri za več kot 63 000 razseljenih oseb;

J.  ker je bilo po podatkih Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) v neposrednih napadih ali zaradi zmanjšane možnosti dostopa do kmetijskih zemljišč na obmejnih območjih hudo poškodovanih okrog 17 000 hektarov obdelane površine ter izgubljena polovica perutnine v Gazi;

K.  ker je OZN odgovorna za uvedbo preiskave za oceno škode, ki je nastala na njeni infrastrukturi;

1.  znova izreka sožalje vsem žrtvam oboroženih spopadov in njihovim družinam; ostro obsoja kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava;

2.  pozdravlja sporazum o prekinitvi ognja, dosežen ob posredovanju Egipta; priznava in pozdravlja vlogo Egipta, ki je pomagal doseči prekinitev ognja; podpira egiptovske oblasti pri nadaljevanju prizadevanj za vzpostavitev trajne prekinitve ognja med Izraelci in Palestinci in za utrditev svoje strateške vloge kot sedanjega in prihodnjega posrednika za mirno rešitev spora; pozdravlja najnovejša poročila, da namerava Egipt začeti pogovore o trajni prekinitvi ognja;

3.  poziva EU, naj dejavno sodeluje pri prizadevanjih za nujno humanitarno pomoč in pri obnovi Gaze; poziva EU k polni udeležbi na mednarodni donatorski konferenci 12. Oktobra 2014 v Kairu;

4.  poudarja, da mora biti zagotovitev popolnega in neoviranega dostopa humanitarne pomoči do prebivalstva na območju Gaze nujna prednostna naloga; poziva mednarodno skupnost, naj v tem oziru še naprej krepi svoja prizadevanja in se nemudoma odzove na nujne pozive po dodatnih finančnih sredstvih za UNRWA; poziva vse akterje v tej regiji, naj brez odlašanja olajšajo dostop humanitarne pomoči do tistih v Gazi, ki potrebujejo osnovne potrebščine in storitve – še posebej oskrbo z električno energijo in vodo, zlasti pa je treba upoštevati posebne potrebe otrok; izraža zaskrbljenost zaradi domnevnih primerov namerne blokade humanitarne pomoči, namenjene v Gazo; obenem poudarja, da mora humanitarna in finančna pomoč EU v celoti in na karseda učinkovit način koristiti palestinskemu prebivalstvu ter ne sme biti nikoli posredno ali neposredno uporabljena za teroristične dejavnosti;

5.  pozdravlja nadaljevanje dialoga med izraelsko vlado in palestinsko vlado nacionalnega konsenza na različnih področjih ter poziva obe strani, naj nadaljujeta na tej poti; obenem poziva palestinsko vlado nacionalnega konsenza, naj brez odlašanja prevzame popoln nadzor nad območjem Gaze, da ne bi zdrsnilo v kaos in brezzakonje; v tem duhu poziva k sklenitvi sprave v Palestini, ki bi morala kmalu voditi do parlamentarnih in predsedniških volitev;

6.  spodbuja ključne regionalne akterje, zlasti Egipt in Jordanijo, naj si še naprej prizadevajo pomiriti razmere; znova izraža odločno podporo rešitvi z dvema državama, ki bi temeljila na mejah iz leta 1967 z Jeruzalemom kot glavnim mestom obeh držav in po kateri bi Izrael in sosednja neodvisna, demokratična palestinska država, ki bi bila sposobna preživetja, mirno in varno sobivali, to pa bi pomenilo odpravo blokade Gaze; vnovič poudarja, da so naselbine po mednarodnem pravu nezakonite in predstavljajo oviro za mir; odločno poziva vse institucije EU, naj spodbujajo trgovinske, kulturne, znanstvene, energetske, vodnogospodarske in ekonomske odnose med Izraelom in njegovimi sosedami;

7.  spodbuja spravo znotraj Palestine med Hamasom in Palestinsko oblastjo, da bi sodelovala pri obnovi Gaze in poiskala dolgoročno politično rešitev;

8.  pozdravlja pripravljenost Evropske unije, da prispeva k poglobljeni in trajni rešitvi, ki bo izboljšala varnost, dobrobit in blaginjo tako Palestincev kot Izraelcev; z zadovoljstvom ugotavlja, da bo EU oblikovala možnosti za učinkovito in celovito ukrepanje na naslednjih področjih: pretok in dostop, gradnja zmogljivosti, preverjanje in spremljanje, humanitarna pomoč in povojna obnova;

9.  znova izreka podporo politiki miroljubnega upora predsednika Mahmuda Abasa ter obsoja vsa teroristična in nasilna dejanja; poziva Evropsko unijo in njene države članice, naj okrepijo podporo vladi predsednika Abasa in njegovi najnovejši pobudi za premik z mrtve točke;

10.  poudarja, da sedanji status quo v Gazi ni trajen in gre na roko skrajnežem, kar vodi v začarani krog nasilja; verjame, da brez obnove in oživitve gospodarstva, ki ju spodkopavata pomanjkanje prostega gibanja oseb in pretoka blaga, v Gazi ne bo dolgoročne stabilnosti; poziva k hitri obnovi in okrevanju Gaze ter odločno podpira donatorsko konferenco, ki bo potekala 12. oktobra 2014 v Kairu;

11.  znova poziva EU in njene države članice, naj v prizadevanjih za pravičen in trajen mir med Izraelci in Palestinci prevzamejo dejavnejšo politično vlogo, tudi v okviru četverice; podpira visoko predstavnico pri njenih prizadevanjih, da bi zagotovila verodostojne možnosti za ponoven začetek mirovnega procesa;

12.  pozdravlja, da je EU pripravljena podpreti morebiten mednarodni mehanizem, ki ga bo potrdil Varnostni svet ZN, tudi s ponovno napotitvijo svojih kopenskih misij EUBAM Rafa in EUPOL COPPS in morebitno razširitvijo njunega področja delovanja in mandata ter z vzpostavitvijo programa usposabljanja palestinskih carinikov in policije za njihovo ponovno napotitev v Gazo;

13.  izreka priznanje neizmernemu pomenu, ki ga je imelo delo agencije UNRWA in njenih uslužbencev med spopadi in po končanju spopadov; izraža sožalje agenciji UNRWA in družinam 12 njenih uslužbencev, ubitih med spopadi; poziva EU in mednarodne darovalce, naj močno povečajo svojo pomoč, da se zadovoljijo sedanje večje potrebe prizadetega prebivalstva, ki ga mora UNRWA še oskrbeti;

14.  poudarja, da si morajo Palestinska oblast, EU, Egipt in Jordanija odločno prizadevati za zagotovitev, da se teroristične skupine v Gazi in na Zahodnem bregu ne bodo mogle znova oborožiti ter da ne bodo znova začele tihotapiti orožja, izdelovati raket in graditi tunelov;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za mirovni proces na Bližnjem vzhodu, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, odposlancu bližnjevzhodne četverice, knesetu in izraelski vladi, predsedniku Palestinske oblasti in palestinskemu zakonodajnemu svetu, parlamentu in vladi Egipta ter parlamentu in vladi Jordanije.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov